----
Letopis


^ 3 IC G slovenske
1872 i«. 1873.
£ o »tik*, ia f»u> tmb ^»Mntnik

\


K. fci. CoMta,
»■hmlmu,	i rofc«. j,
*im itTinTMr^* ^SmZLf'"' L"'-"M,inv'i"
t -i^jl. Ia -ji ,,. i	>H*m ^UfkMki«


ua&dn ahtim z o ts
usianovnik in odbornik Matice slovenske.
Rojen v Ljubljani 22 julija 1803 llrntil«l|ulilpn> H rrjja IH k!
letopis
MATICE SLOVENSKE
X*
i«72 in 1873.
Z tno iliko in ««0 tab. gtomatričnih podob.
Uredil
dr. E. H. Gosta.
*•*«•» Mtn m mr<»k»)>. rtm « k riM^«Wlt». MakikMMta«« Oiri.Hi. to h>i«c»ip r~U «*. Oraganj*. «m *m k»r.l.. UupoUlMk. ■bJug. ta »M|it ■ It Imtok	MaMw <kmnk>. l l>i	L k it^lkl
»n«l—« « wlkwi>. um »Illn lo.kljuukl la CranMlJltl 1 L 4
Ztloftila M .ritko <UU
MATICA SLOVENSKA.
Titi hlMutkoT v Ljubljani-


atloe slovenske

v Ljubljani
za leto
1B73 io 1673.
Sestaril
Alton Lesar,
odbornik ia Ujuik Malic* »Iot«uIm




o delovanji slovenske Matice v Ljubljani
od 1. septembra 1871. 1. do 1. julij« 1873. 1.
Po aapiiaikik •••(•vil
Anton L6mu*,
aHarmik i« tajnik.
¥11. elitni Eber
15. februarija 1872. 1.
v r»ti rufMtm.
1. Prvoaednikov nagovor.
9. Tijoik prebere odbororo porodilo o njuforetD d«lovu)i od I. d*-eembra 1870. d« *. novembra 1871. I.
5.	Kač on od 1. jalga 1870. 1. do 1. jatija 1871. L
4. Volitev trak vdov, d« pregledajo, presodijo i« potrdijo odborov račun r.led S. §. •) Matij, pravil.
». Proračun od 1. julija 1871. L do 1. julija 1878. L
6.	Volitev 10 odbornikov in (ieer:
•) name«to onih 18«7. lata iavoQe»ik; ti m I. iimed ljubljanskih: g«. 1) dr. Coata E. H., «) L^.ar Anton, S) Mar* Jo«., 4) Pr aprotni k Andrvj , 6) Šolar Jan., II. tamed vnanjih: gg. 6) Cegnar Pr., 7) Cigale Matej, 8) Ein •pleler Andr., 9) G rabrij an Jurij, 10) dr K«<«vtr
Mk
Opomb« 1. Volilni li«t je veljaven le ti.ll, ki ga Je dralbenik laatoocočno piaai ali aaj podpiral.
Opomba S. Račan u preteklo hi proračua aa prihodnje drnltveno leto kakor tod i volilni listi m pred rugovori raidelijo naiolim drnlbcaikom
Po av. mali, ktero m ob a uri ■lutili preč. »tolni prošt in Matičin odbornik g. dr. Pogačar v stolni cerkvi, prične ae ob pol 10. uri v čitalnični dvorani, ▼ kteri je na ateni viaela podob« dr. Lovro Tomanova, narejena po domačem alikaiju J. Franketu, občni •bor pod vodatvom prvoeednika dr. Coate. Pričujoči »o bdi odborniki Ij ubijanaki: dr. J. Bleiweia, L. Jeran, K Kandrnal, A. L4aar, Jot. Harn, dr. J. Pogačar, dr. Fr. Papež, Andr. Praprotnic Fr. Souvan, J. Šolar, Iv. Vavrfl, I*. VUbar, dr. L. Von-čina, dr. Jo*. Voinjak, dr. Jer. Zupanec, in vn a nit: g. Jož. (iorup. Zbralo ae je nad 70 družbenikov ljubljanskih in vnanjih, med vnanjimi: eg. dr. Rapoc, Ripšl, Beaenšek, Klavžar, dr. Samec, dr. H. Doleneo, Fr. Hren, Tom. Zupan, Zoreč, Jan. Stritar, Jereb m drugi. Mnogo mnogo druzih ie uoslalo volilne li«te, ktenh ae je naštelo do 837.	J r
Dr. E. H. C o a t a skupščino prične a ogovorom, v kterem pozdravi zbrane društvenike, in i« poeebno one, kj ao prišli od dale«; potem ae opraviči o tem, da ni občnega a bor« za 1871. L po g. 8. Mat. pravil .klical o poletenskem čaau; prvi razlog bilje tadanji politični položaj: deželni abori meaeca avgnaU in septembra, razpust deželnega zbora in delovanje za nove volitve in meaeca decembra zopet »eajja deželnega zbora; drugi razlog pa toče dru štvo aamo, ker je hotel počakati dovrienja knjig «a 18il. L, in da ao te že le zdaj dovršene, tega ate krivi dve aeaiii deželnega zbora, za ktera ao tiakarnke imele toliko dela, da ao Matičine knjige mo rale čakati. Vendar pa zarad tega, kakor pokaže tajnikovoporo čilo, ni bilo kar nič pretrgano Matičino delovanje, marveč ie od bor skrbel za to, da ae dve knjigi aa 1874 L, ki ao tiskate v Pragi zato, ker nismo mogli na posodo dobiti podob, dovršite in t zemljo vidi za 1871. L raapošljete že konec meseca marcija. Zarad teb razlogov - pravi prvoaednik — bode me, tako ae nadejam, aL zbor oproatil omenjenega malega preatopka matičinih pravil, »laati ker društvu ni na mkakoršno kvar. — Dalje * prvoaednik. spominja uatanovnikov, od poaledniega občnega zbora umrbh, zlasti dreh, ki aU bila delavna tudi na aiovstvenem in političnem P°0». namreč g. Miroalava Vilharja in g. Matiia Preloga. -Velikega pomena aa Matico je znameniti dar, ki jej je došel iz rok Njega c. kr. apoet Veličanstva cesarja, še više — pravi — paie ceniti Njega c. kr. VeUčanatva priznanje vspešnrga delovanja M« tičnega; zato vaa vabi«, da z menoj aakličete: „Slava Njega c. k. »post. Veličanstvu!" (Društven iki vatavši trikrat zakličejo: „SUval*0 — Važen dogodek za Matico je prhroljenje, da a ame napraviti avojo tiakarnico. Odbor v tej stvari še m atonl daljne stopinje, ampak jo le reano prevdaria, in danea ae še ne d* povedati, ali inkedaj ae poprime privoljenja, ktero že v svojih rokah ima: pa vaaj ae temu tudi tako silno ne mudi, ker m knjigi aa 1872. leto tiakate v Pragi; važno in koriatno pak je to privoljenje za Matico na vzak način.
larekii lahvalo A. L isarj u, ki neu trudijivo opravlja mnoga in tetama tajniika »pravila, — goap- dr. J ar. Zupaacu ta ne mali trud, ki ga ima > Matično blagajnico od njenega aačetka in g. It. VavrA-o u marljivo oskrbovanje droitveuc knjiinicc (vsem trem gospodom občni »bor v stavil pokaie »voje prisoanje), veli prvosednik tajniku brati
poroiUo o od borovim delovanji,
ktem m glaai do besede do besede takole:
,,Slavni občni ibort Stebri na kterik stoji vsako slovstveno, druitvo, so: a) druitveniki, b) novci, c) pisatelji in d) vodeči odbor s povecjcniki.
Poročilo o Matičnem delovanji v preteklem droitvenem letu ali oriroma od 1. decembra 1871. L, to je, od zadnjega (VL) občnega abora do danainje občne »kupnine, mora toraj govoriti o naitetih glavnih podlagah blagega naiega slovstvenega društva.
1. 0 dr uit vznikih.
Glavne knjige tadnja itevilka 1. decembra 1871. leU bila je 1864, danes pa jej je 2169. Kaaviden je toraj prirastek aa 305 udov. Med temi je ustanovnikov 19, letnikov pa 286. •
Izmed uatanovnikov so preteklo leto pomrli: 1. dr. Cvajer Ivan, 2. Oreeeli Joaipina, 3. Klemenčič Joief, i Murko Anton, 5. Novak Janez Krst., 6. Pinetič o. Viktorin, 7. Pust France, 8. Rozman Joief, 9. Rude« Joief, ia Škofac Ivan, 11. Vilhar Miroslav, 12. dr. Matiju Prelog, 13. „Leeeverein" t Bistrici, ki ie k Matici pristopil 1864. leta m plačal 50 gold. uatanovnine, pak se je isbriaal, ker nam je doila vest, da ga več ni.
To kaie toraj prirastek aa 7 nstanovnikov.
Iamed letnikov pa jih je doaU toliko pomrlo ali odstopilo, da iib danes itejemo 1474, k temu priitevii nstanovnikov 405, pokate se vseh sedanjih udov 1879.
Ce pogledamo razvrstitev udov po ikofijah, po kterih je uenovan imenik, in letoinje Uevilke primerjamo a lanskimi, razvi-•limo, da se je itevilo matičarjev pomnoiilo: a) v ljubljanski ikofiji ia 79, b) v lavantin.ki »kotili aa 49, o) v biki ikofiji aa d) ▼ Konlki nadikofiji aa 81. e) v triaiki ikofiji ta 22. f) v sekovslu ikofiji aa 19, Kf v dragih ikofijah aa 19, skupaj 268.
Največi prirastek je toraj v gorila i nadškofi ji. Za lepi U prirastek grč hvala gg. poverjenikom, alasti nekterim.
Če tudi je ta prirastek znaten, vendar si kar nič ne prikri vajmo, da ne bi mogel biti ie znatnejii, ako bi vsi nravi rodoljubi spoanali vaftnoat naiega druitva in prave omike, u trdnega svoje« prepričanja govorim, ako rečem, da bi pri Matici mogli biti: vat dnhovni slovenskih ikofij, ki eo temelj vlollli slovenskemu slovstvu in do najnovejiih časov je skoro edini gojili (peč m bi
1*
l>Uo častno za tedanjo dubovičino, ako bi is »rojih rok apustila to avoje dete) in vat uradniki alovenakih okrajev, vai alovenaki grajičaki in trgovci in vsaj polovica učiteljev, obrtnikov, bogoalov cev in učencev srednjih šol, kajti vai ti zmorejo mali doneaek dveh goldinarjev. Upajmo, da ae to zgodi v prihodnjem letu!
II. O denarnem tlanu.
Ker je natančni račun od 1. julija 1870. leta do 1. julija 1871. leta tiakan v „Letopiau" in ga imajo gg. drnitveniki tudi v posebnih odtiakih v rokah in ker bode g. blagajnik poaebej poročal o njem, zato tukaj omenim le prirastka matičnega premo tenja.
Vae druitveno premoieoje je znaialo 1.
julija leta 1871 .......... 62.344 gold. 20 kr.
lanski račun je kazal........ 42.795	2% „
Od tod je raaviden prirastek za ... . IMmitt. \v);
Vendar pa ne smem zamolčati dveh velikoduinih darov, ki »ta v preteklem letu d osla Matici:
a)	Njega C. k. apostolsko Veličanatvo cesar Frane Jotef je o priliki, ko mu je Matica poklonila avoje doali izdane knjige, priznavii vapeino blago delovanje njeno, is lastnega zaklada podariti blagovolilo fiOO gld.
b)	GospA Lnjisa Tomanova je Matica vatroaaje izrečeni ielji svojega sopruga, izbuditclja in prvega predsednika naiiga druitva, dr. Lovro To man a, izročila 10 drftavnih obligacij s obrestmi v srebru za 10.000 rold. imenne vrednosti.
Odbor nt prezrl svoje aolinosti, ampak je svojo srčno za hvalo za omenjena darova po c. kr. deielnem predaedniku poklonil Njen c. k. a post. Veličanstvu in tudi goapej Lujiai Tomanovi izrekel avojo zahvalo ter jo vpiaal med uatanovnike.
Poročilo o denarnem druitrenem stanu aklopam s tem, da gg. drultvenikom slasti priporočam pozornim biti na vse opombe, iti so pridjane tiskanemu računu, slasti na ono, ki kake, kako so Matici dohajali letni doneski. In pri tej priliki ne morem zamolčati ieJje, a« bi g. druitveniki v rodu, to jo, v prvi polovici vsakega leta pošiljali doneske, da more Matica tudi v redu, to je, koj
eo dovrlenji tiskan in plačati delalce in knjige. Zlasti letos, ko njige sa i 872. L pridejo na svetlo fte konec meseca marci la, bilo bi teleti, da vsi letniki sa 1872. 1. in »siroma tudi zaoetalo letnino odrajtajo vsaj v začetku meseca aprila.
III. O pisateljih onroma knjigah.
Rodoljubni pisatelji so tudi to leto bili jako marljivi^ kajti nakupičili so toliko slovstvenega blagi, da druitvena blagajnica z novci, kolikor jih je smela potrositi, ni mogla vsega apraviti na avetlo. Naj njihova dela objavim alavnemu sboru:
•) Ootp. J«ne* Zaje o, gimnat. profesor v Novem mesto, ie prevodi I Scboedlerjevo mineralogijo in geognotijo; ti»kane je lO'/« pAle-
b) V »Letopis" u 1871. leto, ki je rmsdeijen na tri dele in obsega 32't pole, so pisali
I.	del: Poročajoči t s j n i k »iivotopis Mat De beljaka in Ant Kom", potem »poročilo o od borovem delovanji s imenikoma"}
II.	del: snanstvene ratprave: J. Parapat „o turikih bojih v XV. in XVI. veku; Davorin Trstenjak »rattakavanja na polji staroslovenske zgodovine in mjrthologije"; L. Oorenec »ciganije v Angleikej"; ar. Maks Samec „čttica o vplivu podnebja na človedu orpanitem in rasvitje njegovih bolet ni" — in »spektralno analiao"; Andrejčkov Jote — G o milj i a k »nekaj is ruske tgo-dovine."
II. del: leposnaaske spise: L. Oorenec »Adarnant«"; A. Jeglič »pisma o vedah in umetnijah"; A. Podgorjanskt »Pesni"; Luijisa Pesjak ova „Moia tvetdica" — in »pesni"; Andrejčkov Jože — Oomiljiak ,,Mačeha in pastorka"; dr. E. H. Costa »bibliografijo slovensko od meseca novembra 1870. leta do konec 1871. leta".
e) Sla t. Cigale je preskrbel imenje sa m. snopič slovenskega atlanta (Afrika, Avstralija in evropeka Rusija), kteraga konec tega meseca do vrli Ferd. K»>ke na Dunaji. Gosp. Cigale je dalje pričel sloveuiti itnenie aa IV. snopič. Omenjeni dve knjigi, ki obtesate 43 titVanil pAl in se ravno raspoiiljate, s »Knseakijevimi deli" s 43 polarni, ki jih odje ie imajo v rokah, in III. snopič slovenskega atlanta, ki se raspoilje konec meseca marcija ti. — to so roji, ki jih Matica tvojun udom di ta 1871. L
d)	Iv. Tuiek je poslovenil Pokoragevo »rastlinstvo" s 850 podobami.
e)	Fr. Erjavec pa Pokornijevo »živalstvo" s 490 podobami. OM te knjigi namenjeni sa nate srednje iole in s svojimi
presalimi podobami gotovo vleč vsem druitvenikom, m v Pragi pridno tiskate ter se dovriite do konca moseca marcija t. L, in koj potem raspoiljete s III. snopičem atlanta vred.
Ker w te dve knjigi ie rabite ▼ kranjskih srednjih lolab, ta to se je poskrbelo, da učenci v roke dobč njune posamesne natisnjene pofe.
Stroiki s* oW te knjigi bodo snaiali okoli 4000 gld. Posledic* teh visokih stroikov pa bode ta, da Matica sa 1872. leto ne bode mogla nič drutega dati na svetlo, ako jej ne dojde mnogo saostalih letnih doneskov ali ako jej ne pristopi mnogo novih udov.
Pri vsem tem ie odbor vendar naroČil IV. snopič slovenskega atlanta s tremi zemljevidi (Nemčijo, Italijo in evropsko Turčijo), ker se mu neobhodnjo potrebno tai, da te kmalu dopolni atlanL To pa mu je bilo mogoče, aa se je poprijel gosp. Ferd. K&ke-jeve po-
nudbe, valed ktere m imenovani snopič siccr dovrši 1872. leta, a Kokflju plača le le 1873. leta.
Kje pa ostane poročilo in imenik aa 1872. I., ki ju Matica po pravilih ima podati svojim druitvenikoa ? — Kje j« ,,Letopis'1 aa ananatveue in aabavne »piae?
Temu vprašanj« bodi kratki odgovor ta le Odbor bode skulal tudi to »praviti na dan, ker ae aa trdno nadja, da Mati Ani blagajnici dojde mnogo aaoetale ietnine in da pristopi mnogo novih udov; kajti kakor j« bilo te memogred^ omenjeno, mnogo je le rodoljubov, kterih pogrela letošnji imenik.
Odbor bi rad ke kaj ve« storil; on bi aa 1878. 1. rad na svetlo spravil IV. snopič Schoedlerjove knjige, aa kteri mu je g. Tulek le iaročil dovršen rokopis; rad bi dovršil „Slovea*ki štajer", kterega imata imiti le dva snopiča, ako mu do|dejo dotični rokopisi; rad bi družbenikom vstregel s kterim nopMii Stanko Vra-aove aapu&čine, ktero v red aev« gosp. dr. Qr. Krek. Tudi Maj-ciger Sumanovega »narodopisa slovanskega44 nam je v rokopisu došel I. oddelek. — Odbor je sprejel g. Iv. Tuikovo ponudbo, M, da Matici spite 6 knjig o jhiaftili delih.
Vse to dovolj jasno priča marljivost naših pisateljev, kteri ao Matici v preteklem letu pomagali, da se je popoia na isto stopinjo, da ima rokopisov na is biro.
IV. Dtlovanjš odbora m povtrjmikov.
Po VI. občnem a boru je odbor imel pet skupil in, in sicer: a) XIX. L decembra 1870. 1.: b) XX. 9. februanja 1871. L; c) XXI. 31. maja 1871. 1.; d) XXII. 31. avgusta 1871. 1.: in e) XXIII. 2. novembra 1871. L
Ker so odborove obravnave obiirno popisane v poročilu, ktero je priveiano „Letopisu", aato mislim, da mi ni treba obširnejše govoriti o njih.
Vendar pa ne bode odveč, omeniti nekterih stvari, b sicer naslednjih:
a) V djansko iveao književne vzajemnost je Matica stopila a „s 1 o v a n » k o Mati«o", ki se je vstanovila v PUnu.
b) Odbor je gotovo druitvenikom ustregel • tem, da je tudi preteklo leto mnogim knjižnicam, društvom in učencem podaril nekoliko matičnih knjig, in sicer:
1.	idrijskim nedeljskim učenoem;
2.	..Vendiji", slovstvenemu društvu jugoalovaoakih tehnikov v Oradcu;
3.	prečastitemu mil. škofu Ignaciju Mraku in veleaaaluftnemu misijonarju Fr. Pirou aa Slovence v severni Ameriki biva joče;
f političnemu društvu „Napreju" v ismariji na Stajarakea;
o. nArodu bukvarnici v Idriji;
6.	Aoltki bukvar«ici na Planino t i p« vtki dolini;
7.	bralnemu druitvu v Mali nedelji;
8.	knjižnicam kranjskih ljudskih k>l 200 odlitkov knjige »Štiri« letni čaai" a sklepom, da se ista knjiga hoče po primeri darovati tudi kilam dratih slovenskih deiel, ako ae deželni ali okrajni iolski sveti oglasč aa njo;
9.	okrajnima učiteljskima knjižnicama v Kozjem in Brežicah;
10.	katoliiko■ političnem u druitvu v Globokem pri Brežicah;
11.	ubogim realnim učencem v Ljubljani in revnim gimnaaijalnim dijakom v Kranji;
12.	prečaatitemu ikofu P. Paikalu Vuičieu, apostol, namestniku ▼ Bosni;
13.	slavni aadsodniji graiki aa vjetnikc v slovenskih deželah;
14.	Čitalnici ▼ Kibnici.
e) Matica ae je a vojimi knjigami in temljovidi vdeležila ia-loibe prve obče hrvatske učiteljske tknpičiae ter je od centralnega odbora prejela „prisnanioo", ktera m je v okviru obesila v Matičinc sobe.
Matični knjižnici je ali aamenjema i dragimi slovstvenimi drottvi ali od rodoljubov podarjenih dožlo 191 tveakov, ktere a naslovi našteva gosp. knjižničar v svojem poročilu (glej »Letopis" stran 44. 45. 4*. 47. in
Konečno imam omeniti le ene stvari, ki j« v časnikih napravila nekakov hrup, da slavni abor iave popolno resnico.
Bilo je pri XX. od bo rovi tkupičim, da je g. predsednik dr. E- H. C os ta stavil predlog; Naj odbor vloci proinjo aa privoljenje lastne tiakarnico, ktera bi utegnila Matici jako pomnožiti dohodke. — Odbor je soglasno pritrdil temu predlogu.
Iavrtevaie ta sklep je upravni!tvo 28. februarija 1871. leta, itev. 46, vložilo dotično proinjo: C. k. deželna vlada je a odpisom od 26. marcija 1871. 1., itev. 2071, Matici dala »roženo privoljenje s pristavkom, da jej Matica, predno prične to onrtnijo, vsled o. g. obrtne postave od decembra 1866. L v potrjenje imenuje spo sobnega opravnika, ki bode v Matičnem imenu vodil tiakarnico. — Pred obravnavo toga privoljenja v XXI. skupičini g. dr. E. H. Costa naanani odboru, da g. Blaanik Matici hoče prodati svojo tiakarnico * vtem blagom, a vsemi svojimi aaložnižkimi pravicami in hiio, ter odboru v pretres stavi tri vpraianja: a) ali je ali ne sedaj ugodni trenutek, da se Matica poprime svoje pridobljene pravice ? b) Ali se naj Matica s gosp. Blatnikom spusti v do
KvorV in c) ali si naj Matici nanravi čisto novo tiakarnico? —
I se važna ta stvar resno prevdari, obveljal je nasvet: ..naj se po listkih voli odaek treh odbornikov, ki do prihodnje ooborove »kuptčine pretresa vsa tri vpražanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek so bili iavoljeni gg.: dr. R a a 1 a g, Vilh ar in Lčsar.
Pri XXII. akupžčini v imenu tega odaeka poročal je Ant. Lčaar in stavil nasvet: „Naj odbor iamed sebe it voli odsek treh odbornikov, ki «i smejo privseti iavedenccv, da po načelih, iare-
čenih ▼ porodila, izdela popolen načrt o osnovi nov« tiskar niče t Matičini hiti in vsled tega tudi hiine prenaredbe ter porod* prihodnji odborovi »kupnini. — Odbor bms vsega besedovanja ao-
flasno pritrdi naavetu in v te odsek zopet voli: dr. Razlaga, ' i 1 h a r j a in Lčsarja. V imenu tega odsekajo g. dr. Raalag pri XXflI. skupičini poročal, da se odaek ie ni odlo&il ca noben naavčt, ampak da je naiel neke formalne pomialike, ki morajo rc-leni biti, predno mu je mod staviti svoje nasvete. Ti pomisliki »o: AH ima Matičin odbor po aedanjih pravilih pravico, en del Ma tične glavnice vlokiti v tiskarno obrtnifo, ker 17. g. Matičnih pravil pravi: Glavnica mora imeti teko v aro o« t, kako rine je po zakonu treba sirotinskemu imetku". Ce odbor nima te pravice, treba bi bilo plemeniti pravila. V tem slučaji pa naateae vprašanje: kdo sme v tem oburu prenarediti pravila? — Po 8. §. t, ima občni •bor pravico prenarediti pravila; — po 19. §. pa imajo samo usta novniki, ki so aloiili glavnico — pravico skleniti, v kakoien aa slovenski narod občnoaoristen namen se obrne društven imetek, ako bi nehalo druitvo; odbor pa le tedaj, ako več ne bi bilo mo gode sklicati včliki >bor. — Ti pomialiki so pa v omenjeni skup Mini bili naananjeni samo aato, da jih odborniki premišljajo, aa ved(S o njih soditi v skupščini, xa ktero se njihova raaprava dene na dnevni red- — To in nič drusega je odbor obravnaval o osnovi lastne Matične tiakarnice.
Konečno naj ie vsem gg. poverjenikom in drugim rodoljubom, ki ao pripomogli, da je preteklo leto Matici priraatlo toliko novih u d o t, aa njihov ne mali pa i mnogimi sitnostmi sklenjeni trud v od borovem imenu srčno zahvalo izrečem ter pristavim prošnjo, naj tudi v prihodnje nentrudljivo delajo Matici na korist, vaaj ved6, da a tvojim trudom koristijo nirodu, med kterem ao zagledali luč •vete in do kterega vse njegove otroke vele svete dolfcnost, neu morno delati, da dohiti, kar je bik) zamujeno — po krivdi onih, ki so mu toliko let dajali neprebavljivo duievno hrano, — hrano, ktero viivaje mora ali hirati najzdravejii narod ali pa svoj naravni anačaj s cela premeniti, to je, ianaroditi se — poginiti; to pa je gotovo soper namen in voljo Njega, kteri je hotel, da ae človeštvo razdeli na raalične niroae. — Tukaj se mi zdi prava prilika, kaj malega odgovoriti ugovoru, ki se sem ter tje sliši o matičnih knjigah, češ, da vse niso piaane aa „kmeta". To je res, da branje Matičnih knjig ranima le one, ki so kakor koli dospeli na neko vilo stopinjo omike, na kteri pa sploh ne stoji ne samo slovenski, ampak nobenega naroda kmet — Vendar pa s tem ni doluuano, da Matične knjige ne koristijo vsemu narodu, tudi kmetu; kajti vsakemu narodu sploh, in kmetu poeebej jo treba voditeljev, učiteljev; sposobnih voditeljev in učiteljev pa nikdar ne bode imel bres potrebnega slovstva- In kdo more trditi, da se ie kterega koli naroda slovstvo razvijalo in mnoiilo bres tecih knjig, kakorine iadaja Matica? — Kdor aida hišo — in Matica stavi duievno poslopje — mora najprej vloiiti podlago, in na-
njo k« le kviiku zidati. Prav tako je — zdi se mi — ravnala in mora tudi prevdarno ravnati naVa Matica. — Tudi ie neka druga prilika zdi »e mi primernu. — Matici je ravnati, kakor dela gospodinja, ki peče kruh. Najlep«i moki primesi neviitnega kvasu, dobro vedoč, da brez kvasu m kruha. Omenjeni ugovor se mi zdi tako piikav, kakor bi kdo rekel: srednjih in vitih iol ni treba, ker ne uM kmeta. To j« res. Ali pa kmetu nikakorina korist ne dohaja po srednjih in vitih Mah ? Navdaja me srčna lelja, naj bi se Matici kmalu jiosročilo dovrtiti podlago vsemu slovstvu in vstaviti kvas — potem bode ono gotovo naglo vshajalo, slasti ie s« pornn' M suvitelji, to je, druitveniki in pisatelji. V to pa pomozi Bog!"
Po prebranem tajnikovem poročilu g. prvosednik vprata: ali kdo teli Vaj opomniti o poročilu?
Gos p. dr. Jan. Rleiweis poprime besedo in govori blizo tako le: Nekoliko bi rad omenil o oni točki, ki govori o pripravah za Matično tiskarnico. Uosp. prvosednik dr. Coata je sioer v govoru svojem omenil, da se Matici ravno ne mudi ■ tiskarn iro, za ktero si j« ftc pridobila privoljenje, ker se knjigi za 1972. leto iz navedenega razloga tiskate v Pragi; vendar se meni zdi, da ne bi bilo prav. ako bi občni zbor molčal o tej stvari ali da bi se omenjeno privoljenje delo „ad aeta". Dandanašnje geslo v obrtni ji je konkurencija. Znano je, da te sioer ustanavlja društvo, ki hoče osnovati novo tiskarnico v Ljubljani Prav je, da se napravi nova tiskornica, kajti Ljubljana ima te danes samo 4 tiskarnico, kakor jih je imela pred mnogimi desetletji; da je toliko tiakarnk: s« Ljubljano premalo, to j« pokazal zadnji nai detelni zbor, toraj ie enkrat rečem, prav je, a* se snuje nova tiskarnioa; t i vela konkurencija! Al prav is tega raaloga naj tudi Matica no popusti svojega privoljenja. Da je slovstvenim zavodom treba tis Itaraice, to je očitno pokazala tudi sv. Mohorja drutba v Celovcu. Kar pa trebiš in koristi Celovcu, isto tudi ▼ Ljubljani. Jaa toraj z veseljem pozdravljam odborovo delovanje na to, da ai Matica napravi tiskarnico, in prav rad bi tudi sliial, kakoinega mnenja je občni zbor. Treba je tiskarnice pa ne samo ene, ampak več naj sc jih napravi. Nikar pa, gospoda, ne mislite, da zMosti le ena, ako si pridenc naslov „nArodne tiskarnice". Gospoda moja! nikar ne mislite, da nirodnost tiči v tiskarnici. Tiskarmca je obrtnija, čisto sama obrtnija, in nič druzega; če tudi si nadene naslov f,n i r o d n a'1, vendar iii&e le dela, dobrega zaslutita, in kolikor mogoče visokih obresti od vloienega denarja, če ni dela in dobrega zaalutka, je naslov „nirodna" ne reši pogina. Zarad naalova ,.narodna'4 pa ne tiska niti ličneiae, niti cenejie. Ali telite dokaza? V Zagrebu je tudi „narodna" tiskarmca; pa narodna jugoslovanska akademija za tega del ni tli k njej, ampak njene knjige tiska Albrecntova tiskarnica. Še c«lo narodna časnika „Obaor" in »Sttdalav. Zeitg." v Zagrebu ne izhajate iz nirodne titkarnic. To so menda tehtni dokazi, da pridevek
„n 4 r o d n s tiakarnica" je I« beseda, prašna beaeda. Naslov ,, narod ne*' tiskarnicc si vsak« labVo pri las tuje, ker vsaka tisk* sa narod, a vendar je vaalu le obrtni j a in nič druzega. O imeno vani točki tajniku vega poročila o odborovem delovanji atavim tedaj naslednja dva nasveta: a) Občni sbor odbora nalaga, da posvednje o vspehu Mohorjeve tiakarniee, in b) odbor naj na tanko pretreae pomialike v poročila navedene in o tej atvari poroča prihodnjemu občnemu sboru.
Za g. Bleiweisom vpraša g. Jož. dorup: ali ima Matica a čem kupiti ali napraviti si tisksirnico ? Zdi ae mi — pravi — da je njena glavnica, kar je je v obligacijah (35.800 gla.), ie pre majnena, lotiti ae tega o o rta.
Goap. dr. Jan. Bleiweia na to odgovori: Jas nisem tako daleč segel s svojima predlogoma; a tudi nisem naavetoval, da ai Matica osnuje toliko tiakarnico, da bi va-njo vtaknila vae svoje premoženje. Ravnaj mo se po sgledu družbe sv. Mohora, in ne bode treba, da bi prenehalo vse drugo njeno delovanje.
Na to spregovori goap. dr. Jože Voinjak bliao tako: Jas nimam kar nič soper predloga g. dr. Jan. Bleiweis a; le aoper to sem, da bi občni sbor sprejel „prineip". Osnovalo se je draltvo, ki si je nakupilo tiakarnico mariborsko, in namerava tudi v Ljubljani napraviti tiakarnico. Ne rečem, da bi ktera tiskarnica sama sa se bila nirodna, al draitveniki ao rodoljubi, ki ne nameravajo tiakarnico osnovati sarad dobička, ampak is rodoljubja. — Ljubljansko štiri tiskarnice več no zadostujejo, dokaz temu je, da se poiilja tiskati v Maribor. Med Mohorjevo družbo in Matico je raaioček. Fond Mohorjeve družbe ni namenjen sa izdavanie knjig, ampak ima drage namene; vse drugače je pri Matici. Letnikov ima ie premalo, da bi njihovi zneski zadostovali; pomagati morajo obresti od iatine, ki so jo složili ustanovniki; ti p« novcev niso zlagali sa obrt. Sicer pa letos (1872. leta vsled poročila tajniko-vega Matica skoro nič več ne di v natis ker se avo knjigi že tiskate v Pragi. Ako si Matica letos napravi tiskarnico, napravi si jo le sarad konkurcncije, to pa bi bilo jako nevarno, sato ne verjamem, da bi pritrdili ustanovniki. Nevarno je toraj že danes sklepati o ,,principu": ali naj si Matica napravi tiakarnico.
O os p. dr. Voinjak u odgovori g. dr. J. Bleiwcis rekoč: Gosp. dr. Voinjak je pritrdil, da je treba tiakarniee, a tem pa je podpiral moia predloga. Ali bi bila „Matična" ali tako imenovana „naroana" bolja, to je ie odprto vpraianje. Kar je g. dr. Voinjak govoril o družbi sv. Mohora, to velj4 tudi od Matice; saj ic Matica sa 1870. in 1871. leto isdala, ftc tudi po itevilu manj knjig, vendar pa več tiskanih pol, nego Mohorjev.« draitvo,"toraj je bilo tudi več staviti; tiskale ae njeno knjige pač niso v toliko odtiakih, kakor Mohorjeve. Kar je Mohorjevi družbi na korist, Matiei ne bode na ikodo. Matična uatanovnina ima isti namen, ki ga j« imela Mohorjeva doamrtnina. Dr. J. Bleiweia vpraša dr. Voinjaka, naj bi mu povedal, kaj neki se is Ljubljano po-
iilja v Maribor v tisek? (Dr. Voinjak imenuj« „Brenccljna").
O zadevah „Brenccljnovih" ne bom govoril--nadaljuje dr.
Bleiweia in sklepa »roj govor a tem, da reč«; »moja predloga nič ne govorita o načela prihodnjega ravnanja, nič ne prejudicirata, torai niata nevarna rut nobeno stran.
Nikdo se več ne oglasi aa besedo.
Na to predsednik ar. Costa opomni, da ne bi mogel dati glasovati o dr. Bleiweisovih predlogih, ko bi kaj odločilnega imela v sebi, ker občni s bor sme odločevati le o stvarčh, ktorc mu predlaga odbor; toda ta predloga sta le formalna ter odboru le nalagata dolžnost, to stvar še dalje prevdarjati; aato smč al. zbor glasovati o njima.
Velika večina potem pritrdi omenjenimi« predlogoma.
3. Pri 3. točki dnevnega reda „o računu" goep. dr. Voi-n j a k stavi predlog: „naj ae ne bere, ker ga ima v rokah vsak družbenik". Odbor pritrdi.
Oosp. dr. Costa popraia: ali ieli kdo govoriti o računu sploh ali o kteri poaamesni točki? — Ker ae nikdo ne oglaai, prestopi ae k točki
4., pri kteri g. Praprotnik stavi predlog: „naj prvosednik imenuje tri družbenike, da pregledajo, presodijo in potnlijo dru-itven račun preteklega leta". Občni zbor pritrdi nasvetu in predsednik v u odsek izvoli: gg. A. Kremžarja, Em. Gattmana in H- Hohna.
o vseh posamnih točkah proračunovih, ki sr soglasno sprejmi.
6. Oddado se volilni listi. Oosp. prvosednik imenuje odsek, kteremu je naloga, prešteti glasove in po časnikih naznaniti odbor nike, ki v odbor stopijo namesto onih, ki so bili izvoljeni 1867. L V ta odsek imenuje: goapode dr. L. Vončino, Fr. Souvana, dr. J. Voinjaka. Jan. Murnika in J. Fliaa.
Oosp. prvosednik se konečno zahvali za obilno v deleži te v občnega zbora in ob U. uri raaide se skupščina.
1. Prsber« in potrdi ss XXIII. odborov« skupščin« ia VIL obCasga sbera sapisnik.
\\IV. »dliurova (tknp^iiia
7. marci ja 1872.
Vrata rs/povorov:
t. Poročilo o novo isvoljanib odbornikih, o (prejemu novih udov in dragih vainejiih itnrth.
5.	Porodilo odseka pregledovanj« računa o preteklem društvenem
le<a.
4.	Volitev predsednika, njegovih dveh n a m e a t n i h o v, bla-
gajnika, pregladovalea društvenih računov ia dveh ključarjev.
6.	Volitev odsekov.- a) gospodarskega; b) aa iadavaaja
knjig; e) aa n a r o d n o • rl o v a t v e n o blago; i) aa iadavaa|e lolakih knjig; d)aa„aali naačnl e I e v-aik"; a) aa tiskarnieo v smislu sklepa VII. občnega ahora.
5.	Volitev vredevalea za „L«topis" aa 1879. lete, ako ga do-
puste Matični dohodki.
7.	Tajnikov a tlaiba sa 1871,78. leto. 9. Nasvete poaamnib odbornikov.
V pričo 14 ljubljanskih odbornikov (dr. Jan. Blciweia, Fr. Kandrnal, A. Lesar, Jož. Murn, Maks. Pieterinik, Andr. Praprot-nik, Fr. Souvan, J. Šolar, Ivan Tušek, Iv. VivrA, dr. L. Vončina, dr. Jož. Vošnjak, dr. Jern. Zupane«- in Mir. Žakelj) g. dr. Coata ob četrt na 6. uro prične skupščino, pozdravi vso in šc posebno one odbornike, ki ao prvič pnčujoči pri skupščini Matičnega odbora ter prebere Bat, v kterem ga gosp. J. Pajk 16. febr. 1872. 1. prosi, odboru naznaniti, da izstopu iz Matičnega odbora.
Na to goep. dr. J. BIeiwcia objavlja, da g. Anton baron Cojz zarad bolebnoati ni mogel priti k odborovi akupžčini ter da je g. Anton Samaaa za Matiro izročil knjigo, ki bi morda vredna bila, da se prevede v slovenščino in jo i zdA Matica. Ta knjiga — pravi — naj ae izroči odaeku za izdavanie knjig, da jo vzame v prevdarek.
1.	Ker sta bila XXIII. odborovc skupščine in VII. občnega zbora zapianika že razglašena v „Novk-ah", zato prvoaednik vpraša, ali naj ae bereta ali ne? Goap. I.čaar na to opomni, da konec aa-pianika o občnem zboru še m bil razglašen v „Novicah'', zato na-svetuje, naj bi ae bral. Odbor pritrdi. Po nekem doatavku a« potrdita in podpišeta oba zapisnika.
2.	Tajnik bere poročilo o poslih od zadnje odborovc akup ščine, ki ae tako-le glasi:
„Slavni odbor! Zapisnik, ki ga je izročil odaek, voljen pri občnem zboru, da prešteie glasove o dopolnjevalni volit vi 10 odbornikov, kaže, da je bilo 837 oddanih ali poslanih volilnih liatov, . valed kterih ao v odl>or voljeni:
a) med Ijubljanake odbornike: 1. Jan. Šolar z 829 glasovi, 2. Maks. Pleteršnik a 820 glasovi, 3. Mirosl. žakolj a 823 glasovi, 4. dr. E. H. Coate a 712 gtaaovi, & Jožef Marn z 708
glasovi, 6. A nt. L4aar • 707 glasovi, 7. Andr. Praprotnik i 704 glasovi;
b) med vnanje odbornik«; 8. Matej Cigale a 830 glasovi, 9. Andrej Einspieler a 725 glasovi, 10. Jurij Orabrijan a 703 glaaovi.
Imenovanim iavoljeneem ae i« ta volitev koj 16. fsbruarija naznanila a prošnjo, da vaak v treh dneh ■ttNh ko prejme to na znanilo, gotovo naznani, ako ne bi prevzel te volitve. Ker do danes nikdo izmed izvoljencev ni naznanil, da ne prevzame volitve, zato so se vsi vpisali med odbornike, 1871. leta voljene. — Matični odbor torai, ker se je gosp. dr. Joi. Voiujak preselil v Ljubljano, goep. L. Svetec pa is Ljubljane v Idrijo, za 1872. I. štej«: 22 ljubljanskih in 18 vnanjih odbornikov.
Od XXIII. odborov« skupščine (2. nov. 1871. L) do danes ae jih je oglasilo 68, ki hočejo pristopiti k Matici; ti so: (beri se imena). Ker pri nobenem ne naidem zadržka, zato stavim nasvet: naj si. odbor vse sprejme med Matične ude. (Odbor pritrdi). Olavne knjige poslednja številka je danes 2186. Izmed omenjenih 68 novih udov je pa njih 40 fte tiskarih v Matič. imeniku, pridjanem „Leto-pisu"; zato se le poslednjih 28 razglasi po „Novicah".
Iz viižnojših dopisov, ki so Matici došli po XXIII. odborovi skupščini do občnega abora, le mimogredč omenjam, da je Matica naša v zvezo književne vzajemnosti »topila a p I žensko novo ustanovljeno Matico slovansko, in da smo učencem kranjske ^ium&zije, ribniši čitalnici in graški nadsodniji aa jetnišnioe slo venskih okrajev podarili nekoliko matičnih knjig.
Po občnem zboru nam je izročena bila enaka prošnja Ijuto-merske Čitalnice. Tudi tej prošnji se je že ustreglo.
V gospodarskem obziru imam sL odboru naznaniti, da g. Cigale za imenako »lovenjenje, četrtega fte naročenega snopiča slovenskematlanta (Nemčije, Italije in cvropake Turčije) zahteva 200 gold. nagrade, prav toliko, kolikor mu je pe bilo pri-voljeno za 3. znopič, kteregn vsaki dan pričakujem. Zato nasve-tujem: „naj si. odbor pritrdi omenjeni nagradi". (Odbor sprejme ta nasvet.)
O izda vanj i knjig iosp. profesor J. Zajec 3. dec. 1871. I. piše tole: „Ali ostane Matica pri isdavanji knjige „Buch der Er hndungen?" — Pametno bi bilo, da to za zdaj odloži, ker jej bode treba za š o I o delati. Ako pa hoče kaj izvanšolskega izda vati, naj kaj manjšega dA na svetlo, na pr. Rosmisslerjev ,.der \V a Id". — To je izvrstna knjiga, koristnejša nego „But-li der Erfindungen". — Šteje nekaj čea 600strani. Koristna jene le učenjaku, ampak posebno kmetovalcu, zlasti slovenskemu". — Ta nasvet naj se od»eku za izdavanje knjig izroči v prevdarek. (Odbor sprejame ta predlog.)
Ker se saiuuniki v odborovih sejah in o občnih zborih od besede do besede nuglaAajo po ,;Novicali", dalo bi se poslovanje olajšati s tem, da se dotični listi „Novic' kupijo in okrajšanemu
zapisniku priloic in v njem le navedejo. — Naj >1. odbor o tem nasvetu izreče svoje mnenje. (Odbor pritrdi.)
»Rastlinstva" Pokornijevega je tiskanih 13 pol; rokopis je isvsemii »Predgovor" te ves v tisksrnici; prihodnji teden stegne se dovriiti ta knjiga.
»Živalstva" Pokomijevega je natisnjenih d pol.
S. Tajnik bere poročilo odseka, kteri je bil pri občnem abora is voljen, da pregleda, presodi ter potrdi račun preteklega druitve-nega leta. Glaai se takole:
Omenjeni račun smo pregledali, in kakor kale priložena korektura, kon- čni imetek sa 8 soldov povikiali.
Dobro bi bilo, da bi se v prihodnjič naredil tudi »inventar."
Konečno g. blagajniku sa veliki njegov trud izrekamo prisrčno zahvalo s prošnjo, naj bi se gotovina nalagala v eskomptni banki, kjer nese 5% obresti".
Po resnem pretresovanji poslednjega nasveta sklene odbor, da se bode Matična gotovina oosič na bukvice s »chetfues" s 5-6% vlagala v podružnico Itajereko.
4.	Prično se volitve.
Za predsednika sa 1878. leto bil je po Hetkih s 14 glasovi iavoljan g. dr. E. H. Costa, ki se od boni sahvsti sa novo sau-panje ter prosi vsestranske podpore pristavijaje, da bode kakor dosfe. tudi vpribodaie delal Matici na korist.
Gosp. dr. J. Hlciweis poprime besedo, pozdravlja so pet izvoljenega predsednika, ter nasvetuje: naj si. odbor, kteremu je bolj nego občnemu zboru znana neutrudljiva delavnost predsednikova, čeravno jo so petna izvolitev očitno priznanje njegovih zaslug, vendar le g. dr. C os ti izreče prisrčno zahvalo sa njegovo modro in vspeino vodstvo Matičnemu druitvs v preteklih letih. (Odbor vstavii gosp. dr. K. H. t,'osti skale svoje priznanje.)
Za podpredsednika se po listkih isvolita: g. dr. L.Von6ina, ki je bil pričnjoč, m g. dr. R Razlag, kteremu se pismeno naznani ta izvolitev.
Za blagajnika se a vsklikom izvoli gosp. dr. Jernej Z u-panec, ki prevzame ta posel pod pogojo, ako A. Lčsar ostane tajnik.
Za pregledovalca druitvenih računov je bil izvoljen gosp. J. Šolar, sa ključarja pa g. Joft. Marn in g. Iv. Vilhar.
5.	V petere odseke ae po dotičnih predlogih izvolijo prejčnji gg. odborniki; pridado s« jim pa i«, in sicer:
a)	odseku sa izdavanje knjig: gg. Pleterinik, dr. Voinjak
in Zakelj;
b)	odseku sa nirodno blago: gg. Pleterinik in Žakelj;
c)	odseku sa izdavanje iolskihknjig: g. Žakelj.
V odsek sa Matično tiskarnico v smislu sprejetih dr. J. Blriweisovih nasvetov pri VII. občnem zboru so bili izvoljeni gg.: Jan. Bleiweis, A. Lisar, dr. R Razlag, F. Sonvan in Iv. Vilhar.
6.	Obravnava, ali a« aa 1872. I. iadA »Letopis'*, ar do-vrli ■ teto, da ie sprejme dr. Costov pred: „Naj »I.-odbor »klene, da se »Letopis" d A na svetlo, obeeg njegov pa o svojem časa odloČi odbor po denarnem stanu društvene blagajnioe. — Za vred o-vaka ,^Letopisu" se po dr. Vončinovem nasvetu soglasno naproti g. dr. K. II. ( osta, ki tudi ta posel prevzame nadjaje se obilne podpore.
7.	Zarad tajnikovega posla naavetnje A. Lesar, naj se vendar enkrat raapiie tajnikova služba. Odbor pa po kratki obravnavi s 14 glasovi aavrte stavljeni predlog, in Leaaija a istimi glasovi naprosi. da pod doaedanjimi pogoji ke ostane tajnik Matici. Lčaar se, obialovaje, da njegov naaret ni dobil potrebne večine, odi soglasni tel i i.
8.	Gosp. prvosednik vpraša: ali teli kteri odbornik staviti kakov natvet? Nikdo se ne oglasi. Ooap. dr. E. H. Costa naposled odbora dva računa predloti t nasvetom, da jim pritrdi odbor. Odbor jima pritrdi, in potem ob */« na 7. aro predsednik sklene skaptčiao.
XXV. odborov« »kiip«Miin
9. julij« 1872.
Vrsts r ugovor a v :
1. Prebere in potrdi se XXIV. odborove »kupicia« sapisnik. t. Tajnikovo poročilo v sprejemu novih adov in o rsioejtih opravkih. S. Odsek aa isdavanje knjig nasveta je: naj se Matica ndeleii vsesvetee
dunajske rasstav« 1878. L 4. Odsek sa tiskarnieo n»»»c«uje: Sedaj, ko je jako ugoden /as. aaj se Matica poprime dovoljenja e. k. deielne vlade od 36. inareija 1870. 1, H. 9071, ter «i po isgleda Mul.oijrvoga droJtva ntUnori lastno, čisto novo tiskarnieo slasti sa svofe potrebe
—	ki pa tudi dragega pou^janega jej dela ne bode sametala,
—	in to v pritličnih prostorih svoje litie, klora se v ta namon prenaredi tako, da se vhod naredi i* Saleudrorib ulic in velika veta spremeni v sobo.
V U namen naj s« aa sačetek odloči 10.000 gld. ušla novnins ia volil in daril Matici dotlik; osnova in vodstvo tiskarnieo naj so kakor pri Mohorjerr draibe tiskarnici iaroči odaeku treh ndor, ki meseca oktobra 1879. L d4 primerno predelati hiio, a tiskarničalm voditeljem samostojno do 1. novembra 1879. L oskrbi tiskarsko tvarino, posta »i tiskarnieo ia dalj« oskrbuje tiskarnieo, vendar pa tako, da je oair do* narnega gospodarstva odgovoren odbora.
Odbor oskrbovalnemu odteka d i opravilni red b konec gespedtrakega loU (81. dac.) iareČs nagrado U j istega ti-akarničnegt dobička t. j. ia ottanka po raeb poplačaaili atro-Ikih, kakor: 600 gold, aa obreati od ustanovni »e, >00 (Id. aa ■ uporabo tiakarnega blagi, 140 gld. *a najemi/ino in 2400 gld. aa plačilo voditelja ia dnino 6 dajalcem.
6. Tajoikova »lulba u prihodnje droitveiio leto naj te ratpiie, ako ja aikdo izmed odbornikov noč« opravljati.
A. Naavctje poaaronih odbornikov.
Skoro pično ob 6. uri popoldne te v Matičnih sobah tnide 23 odbornibov, in sicer 20 ljubljanskih (gg- dr. J. Bleiaeis, dr. Costa, L. Jeran, Pr. Kandrnal, P Koaler, A Lesar, J. Marn, M. Ple terinik. dr. J. Pogačar, A. Frai.rotnik, dr. K. Kailag, Pr. Ka. So-van, J. Šolar. Iv. Tulek, Iv. Vavrfl, Iv. Vilhar, dr, Vončina, dr. Voinjak, dr. Zupanec in M. Žakelj in pa 3 vnanji (gg. grol Barbo. BoJL Raič in Dav. Trsteujak) in jamejo se potem, ko je g. predsednik dr. Costa poadravil odbornikealaati vnanje,obravnavati stvari dnevnega reda.
1.	Zapisuih XXIV. odborove skupili ne se potrdi.
2.	Tajnik (prof. Lčsar) o važne j Si h stvarčh poroča to le: Slavni odbor! Od XXIV. aknpičine se ieaoatno po m not i I
imenik Matičnih udov, alasti se je, kar je si. Rojanska čitalnica prevaela poverjen i* t vo, mnogo novih udov oglaailo v Trstu.
Pridobila je Matica 4 ustanovnike; ti so: g. Vales Marko, ki ie iamed letnikov pristopil med ustanovnike, in knjižnici učiteljski v Kozjem in v Brežicah, kterina je bil odbor lani podaril doal4 itdane knjige, in Josip vitea 2 ve g e I, general konsul v Carigradu. Vrh teh se hoče Matici pridružiti fte 99 novih letnikov. Naj slavni abor vse spre jame! (Oabor pritrdi.) S temi ravno sprejetimi novimi ndi je itevilka glavne knjigo poskočila na 2287. Matica je pa tndi nekoliko udov z ga bila. Iamed njih, ki jih je pokosila smrtna kosa, imenujem le nektere, in sicer: Jot. Blatnika, Ant. Čepona, Rajni. Melcerja, dr. Mat. Preloga in Ant. Volfa, ki so bili uttanovniki, in letnika Blaža Potočnika. — Sveti jim večna luč!	•
2f>. junija t 1. je Matici od Matice v Novem Sadn doiel do pia od 8. junija t 1., ki ga tajnik od betede prebere, v kterem omenjena Matica „na taatanak i dogovor u Osek na dan 3. (16.) avgusta o. G." vabi Matico nalo.
Naj si. odbor o tem dopisu izreče svoje mnenje. (O tej stvari se je mnogo govorilo; nekteri odborniki so svetovali, naj se Matica udeleži tega snoda po svojem poslancu; nekteri so bili aoper ude-ležitev, in obveljal je nasvet: „naj se srbski Matici odgovori, da se nafta Matica ne more udeležiti tega shoda".)
GospA Lujiza Tominori je Matici rokopia rznjee^a g. dr. Lovro Totuana. in sicer njegov«* ie nenatianjene pesmi, uročila ■ pristav kom. da jih prepusti zastonj in s proinjo, da se, ako jih Matica sprejame in di na svetlo, 100 - 800 odtiskov natisne na lepii papir in pesmim pridene pesnikov tivotopis. V ta aoMi hoče goepf nekoliko z denarji pripomoči ter s sestrami Toraano-vimi izročiti nekoliko podatkov za življenjepis. Po dovrienem natisu ima se rokopis vrniti gosp^ Lujizi Tomanovi. — Odsek za izda vanje kniijjj zbran 23. maja je sklenit, ta rokopia izročiti odseku treh odbornikov, da iz reko svojo razsodbo; v ta odsek je izvolil gosp. J. Mama, gosp. Pleterinika in goap. P r a-protnika.
Okrajno iolako rvetovalstvo Goriške okolice je prosilo nekoliko odtiskov knjige „8tirje letni časi";
Rojanska Čitalnica pa za vse doslč izdane knjige.
Vstreglo se je obema proto)ama.
Ljutomerska čitalnica Matici hvalo izreka za podaijene jej knjige, ravno tako Rojanska čitalnica, ktera pa vrh tega tuai naznanja, da hoče za Trst in njegovo okolico prevzeti poverje-niitvo ter marljivo delati na to, aa Matici pridobi mnogo udov. Njen dosedanji trud kate dober vspeh.
Včeraj pa nam je doila prošnja za Matične knjige od Sono-ieike čitalnica, k turi se je tudi ie vstreglo in darovalo knjig aa 10 gold.
Toda ne samo dajala, ampak tudi prejela je Matica nekoliko darov.
Ooap. Peter Kozler jej je 15. marcija 100 odtiskov svojega zemljo vida „aluvenskih detel" najnovejšega izdanja od 1871. 1. podaril v ta namen, da ga vrh Matičnih knjig di šolskim in občia-skim knjižicam, ki o dale pristopijo k Matici.
28. aprila smo mil. knezoškofoma Krškemu in Lavantinslumu „8cboedlerjeve knjige prirode" doslč izdane 3 snopiče, ,,Pokorni -jevo rastlinstvo" s podobami, „Koscskijevega dela" in „L«topis" aa 1871. leta poslali s prošnjo, naj bi blagovolili* omenjene knjig« •prejeti v svoji knjižnici tar pospeševati blagi namem slovenske Matice — P n> častni knjez in ikof Krški — dr. Valentin Wiery — ao aahvslo izrekli za poslane jim knjige ter svoji zahvali pr»-djali 20 gold. v dar. — Od preč. knezoškofa Lavantinskega to
remiteta v Varšavi Matici poiilja svoja „iz vestja";' zato nasvetujem: „naj Matica z imenovano universitoto stopi v djan*k>i zvezo knjitevne vzajemnosti ter njeni knjižnici po • iilja svoje knjige. (Odbor soglaano pritrdi )
Tretji snopič slovenskega atlanta {Afrika, Avstralija in evropska Rusija) j« došel in se razposlal ljubljanskim udom. — vna
a itn jame razpošiljati se s knjigama »rastlinstvo" in , .živalstvo", Ste tudi te dovrieni, a do danes ne ie doili v Ljubljano. Utopiš 187« hi I M«.	2
Oiir ravno omenjenih knjig naj »I. odbor sprejame vest, da uno po 1 odlitek vsake knjige 20. junija predlotiii c. kr. deželnemu šolskemu svetu kranjskemu ter prosili, naj bi blagovolil tudi ta natis imenovanih knjig v is. c. kr. ministerstvu ca uk priporočiti, da ju postavi med iste knjige, ki se smejo rabiti t nižin razredih gimnazij, realnih gimnazij in realk s slovenskim učnim jezikom".
Po prebranem tem poročilu predsednik vpraša, sli teli kdo kaj opomniti o tem poročilu ? Nikdo se ne oglasi.
X«a to gosp. prof. J. Marn izroči prvi spis o ,.slovanskem na rod opisu" — slovenstvo — ter svojo in urot. VavirA-a razsodbo o njem z nasvetom, naj se pošlje g. prot. Majeiger-ju, in kniiga no sačne tiskati, dokler ne dojdejo vai spisi prvega dela. (Odbor soglasno pritrdi.) Leaar ia pisateljeve« odpisa od 6. t m. objavi, da je g. Kaiču prevzetnemu spis o »Bolgarih" koj po sprejeti listnici pisal, a ne le prejel odgovora, sicer pa da nikakor ne dvomi, da g. pisatelj dela na prevzetem predmetu. — Gosp. prof. Suman pa, ki je prevzel »Slovence", do sedaj ie ni mogel dovršiti spisa, pa obeta do konca meseca dognati ga.
3.	O 3. točki: „naj se Matica udeleži vsesvetne dunajske raz stave 1873. L — najprej g. dr. Costa objavi povabilo deželne raz starne komisije, potem da se je odsek za izdavanje knjig razgo-valjal o tej stvan in sklenil, odboru priporočati, da se omenjene razstave s svojimi knjigami udeleži Matica, kteri se hoče tudi g. P. Kozi ur pridružiti a vsemi natisi svojega semljovida .filovenske dežele", ro tem razgovoru je Matica že sicer naznanila komisiji svoje udeležtvo, ker je zadnji obrok aa taka oglaaiia stavljen do 3. julija, to oglasilo — pravi — pa nikakor ie ne veže, ampak ee še lahko prekliče, ako odbor danes drugače sklene.
Kazprave o tem predmetu se vdeletujejo: gosp. Trstenjak, rekoč, da se Matica ne more s čem ponašati, ker smo reveži; g. Kaie rekoč: nikar ne pošiljajmo knjig, ker bodo razaojevalci tujci, ki ne znajo slovenskega jezika, zato ai ne pridobimo časti, rajši toraj domi ostanimo. Za vdeležbo pa govorijo: gg. dr. Bleiweia, dr. rogaiar, Pleterinik, Lčsar. dolar, Mara, in sicer v tem smislu, da se ne gleda, koliko se ponije, ampak kaj; — da tujci ne bodo presojevalci knjig slovenskih, ampak taki, ki anajo slovenski, ia da ee Matici bi treba bati nečasti, ker je aa čas svojega obstoja že dala mnogo knjig slovstvene vrednosti na svetlo. (Odbor t 16 glasovi pritrdi odsekovemu predlogu.)
4.	Zdaj je prišla na vrsto obravnava o zadevali Matične ti-akarniee. — Odsekov poročevalec A. Lesar je bral sledeče poročilo:
glavni odbor! Pri XX. odborovi skupščini ». lebruarija 1871. leta je predsednik g. dr. Coata stavil naavet: (rNaj Matica vloži prežijo za privoljenje lastne tiskarnioe, ki bi Matici utegnila jako poanožiti dohodke''. Odbor je soglasno pritrdil temu predlogu.
lavrievaje ta aklep upravništvo koj 28. februarija 1871. leta vloži proinjo sa privoljenje tiskarnioe.
C. k. deželna vlada ■ odpisom od marci j m 1871. leta. K. 8071, Matici proieno privoljenje di ■ prišla vkom, da jej Ma lica, predno prične tiskati, valed §. 6. obrtne postave od 20. decembra 1869. It ta v potijenje imenuje opravuka, ki bode vodil tiakarnico.
Pred obravnavo tega privoljenja v XXI. odborovi skupščini 31. maja 1871. I. g. dr. Coata naznani odbora, da g. Blatnik Matici na prodaj ponuja avojo tiakarnico z vtem blagom, s vaemi avojimi založniškimi pravicami in bilo, ter odbora v pretira stavi tri vpraianja: a) ali je ali ne ugoden trenutek, da ae Matica poprime svoje pridobljene pravice? — bi Ali se nai Matici s goap. Blainikon> spusti v dogovor? — in c) ali si naj Matica napravi čisto novo tiakarnico. Da ae važna ta atvar resno preudari. obveljal je nasvit s ,,naj ae po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnji- od borove seje pretrese vas tri vpraianja in temeljito poroča odbora". — Izvoljeni ao bili v ta odsek gg. dr. Bas-lag, Vilbar in L4sar.
Pri XXII. odborovi skupščini 31. avgusta 1871. L poročal ie A. Ltssr v imenu odseka, lu je stavil nasv&t: „Nsj izmed sebe voli odsek treh odbornikov, ki si amejo privzeti izvedencev, da po načelih, iarečenih po poročilu, izdela popolen načrt o osnovi čisto nove tiakarniee v Matični hiii in valed tega tudi hišne pivnaredbe, ugodne tiskarn i ci , ter poroča prihodnji odborovi skupMini".
Ta nasvet ae je opiral na to, a) da je odsek soglasno pri-posnal korist sa Matico, ako si osnuje tiakarnico in bi na to, da si Matica ne more kupiti Blaznikove tiakarniee, ker nima toliko premoŽenja, kolikor je g. H lasni k cenil svojo tiakarnico; dolga pa ne kaže delati Matici.
Odbor brez vsega besedovanja ao g las no pritrdi nasvetu in v ta odsek sopet voli gg. dr. Baslaga, Vilharja in L6-sarja.
Doali ie vse gladko teklo in sklepalo se soglasno brez vsa-eega pomi slika tako v odseku kakor v odboru. — Odkar je pa odaek pregledal bil Blasnikovo tiakarnico. ali prav za prav njene račune in računake sklepe, ki jih je Blaznik pod pogojo molčečnosti pokazal odseka, pričele so se opori re in rodili po mistik i zoper Matično tiskarnico.
V imenu tega odseks g. dr. Razlag pri XXIII. skupščini S. novembra lbil. leta najprej poroča, da ae odaek ie ni odločil aa noben nasvet, ampak da je našel neke formalne pomialike, Id morajo reieni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. TI pomialiki so: ali ima Matični odbor po sedanjih pravilih pravico, en del Matične glavnice vložiti v tiskarno obrtaijo, ker 17. fr^Matičnih pravil pravi: „Oiavnica mora imeti tako varnost, ka-korine je po sakonu treba sirotinskemu imeiku". — < 4 odbor nima te pravice, treba bi bilo prem eni ti pravila. V tem sin čaj i pa nastane vprašanje: kdo ame v tem obziru prenarediti pravila? — Po 8. f) ima občni sbor pravico prenarediti pravila: po f. 19.
S*
ao
p« imajo urno uatanovniki, ki to tiolili glavnico — pravioo i ki« niti, T Kakošen M aloveuski narod obdnokoristen namen m obrne društven imetek, ako bi nehalo društvo; — odbor pa le tedaj, ako več ne bi bilo mogoče (klicati veliki zbor.
Ti pomizlikj eo t skupščini 2. nor. 1871. I. bili naznanjeni urno zato, da jih odborniki premišljajo in vodi »oditi t skupščini, ▼ kteri ae razprava o tiakarnici dene na dnevni red.
Pri Vil občnem zbora 15. februarija 1872. leta je g. dr. Bleiweii nanašaje ae na točko odborovega poročila o „tiakarnioi" »tavil dva naaveU: a) občni zbor odboru nalaga, da pozvedaje o poepehu Mohorjeve tiekarnic«, in b) odbor naj na tanko pre-treae pomialike v poročila navedene in o tej stvari poroča prihodnjemu občnemu zboru.
Goep. predaednik dr. Coata opomni, da ne bi mogel dati glaaovati o dr. Blei we iao vih predlogih, ko bi kaj odločilnega imela v aebi, ker občni zbor sm4 odločevati le v stvareh, ktere mu predlaga odbor; toda ta predloga sta le formalna ter odboru le nalete dolin ost, to atvar še dalje prevdarjati; zato zmš občni zbor glaaovati o njima.
Velika veČina pritrdi omenjenima predlogama.
Pri XXIV. odborovi skupščini 7. marciia 1872. L bU je vo Ijen nov odaek 6 odbornikov za Matično tiskarnico, in aicer gg. dr. B1 • i w e i a, dr. Raslag, Kr. Savan, Iv. Vil bar in A. L 4 a a r.
. To ao doaedanje biatvene zgodovinske črtice, slavnemu odboru znane iz obravnav o osnovi Matične tiskarn i ie
Naj alavni odbor zdaj še dalje iaW, kaj je ravno imenovani odaek delal, predno j« prišel do naavetov, ki ao danes na dnevnem redu.
Najprej je bil g. Klein, voditelj Egerčne tiakarnice, vprašan, • koliko i stino bi ae dala čiato nova tiakarnica oanovati? Ta izvedenec je atroške za tiakamico, ki bi delala a 4 stavci in imela črk za 10 pftl, preračunil na 12.000 gold.
Dalje amo valed naročila, ki ga je al občni zbor dal odaeku, vprašali o osnovi in vzpehu tiakarnice M o h o r j e v e družbe.
Iz prijaznega odgovora amo prejeli veaelo poročilo; izvedeli amo, da ae je ta tiakarnica, ki dela z 20 delalci, osnovala a 15.700 gold. ter ima: a) črk za 8000 gold., b; mizarskega orodja za 1300 gold., C) strojev za 6400 gold.
Konečni denarni vzpeh te tiakarnice ae pokale Še le konec leta, ko ae aklene račun; vendar je pa toliko ie gotovo, da tiakarnica društvu nakloni vite obresti, nego mu jih je doaedaj dona šala istina; kajti tudi vnanjega dela jei ne manjka.
Po teh pozvedbah ae vaeh pet uaov odseka zaide 15- maja t L ter ae po resnem prevdarjanii /.edini o tehle dveh načelih: a) Odaek aoglaano spoznava, da bode Matici na koriat, ako otnuje lastno tiakaruico zlaati za avoje tiskanine, in b) odsek aoglaano izreče, da ima odbor pravico gospodariti t novci druš-
tvenimi in da toraj aa osnovo tiskarnice ni treba niti privoljenja občnega »bora niti ustanovnikov. — Vendar pagoap. dr. Raslag ie ostane pri svojem mnenji, da ae, predno ae osnuje tiakarnica, morajo premeni ti pravila oiir nalaganja denarjev, ker tiskar niča glavnici ne daje airotinake vamonti. Dragi štirje gosp. odse-kovi udje pa ao te misli, da ae glavnica v tem slučaji ne naloži ali is posodi na nobeno tiskarnico, ampak da se tiakarnica osnuje le satn, ker j« koristna in potrebna sa glavni namen Matičen — ki se imenuje „isdavanje knjig ' — kakor so, na pr., mnogi svineo- in lesoresi, ki si iih je Matica sa drage denarje morala kupiti, da je mogla na sveUo spraviti „štiri letne čase", Foellekerjevo ..mineralogijo", „*Schoedierjevo knjigo prirode", — kakor so kameni, v ktere so vresani semljovidi. Semkaj tudi spada delo, ktero je Matica doslč morala plačevati tiak arjem. S tem so, kakor mislijo 4 udje odsekov! tem bolj rešeni vsi formalni pomialiki, ki jih je navel g. dr. Baslag, ker e. k. deželna vlada, predno je dovoljenje dala Matici sa napravo tiakarnice, je gotovo prevdarila: ali je to po pravilih njenih pripustljivo ali ne; po tem je jaano, da prememba pravil ni potrebna.
Na to A. L4sa*, prepričan, da bode tiakarnica donafcda primerne obreati, odaeku ponudi ta nasvčt:
Ako odbor ne bi hotel pritrditi uatanovi Matične tiskarnice, osnovati jo hoče on na svoj račun pod temi pogoji: a) Matica naj mu di svojo firmo; b) zagotovi naj mu, da bode pri njem dala tiskati svoje knjige po ceni, po kteri tiskajo druge tiskarnice; e) di v Matični hiši pritlične prostore v najem sa najemščino, ki jo plačuje gostilničar; ako bi kedaj hotel raaširiti tiskarnico, d4 mu v najem tudi prostore v prvem nadstropji; d) naj privoli, da sme v tovaršijo vse ti. kogar hoče, in e) da mu ne »mi odpovedati niti stanovanja niti firme, niti tiakovnega avojega dela: a on pa da »me Matici odpovedati, kedar hoče; I) L6sar pa Matici zagotovi, izročiti jej vea čisti dobiček, kolikor ga bode nad 10 odstotkov donašala tiakarnica.
Odsek te ponudbe L4aarjeve ni v sel v pretres, ampak dal mu je nalog sestaviti načrt nove tiakarnioe in osnovalne stroške ter napraviti izkaz, koliko dela potrebuje tiskarni**, da Matica pri oanovi ne bi imela škode, — koliko dela daje tickar niči Matica sama, k oliko bi potrebovala vnanjega dela in od kod bi se ga bilo nadjati.
A L4sar vstreže temu nalogu ter odseku, ki se je sešel 12. junija, podi tale izkaz:
Ker se ima tiakarnica v aačetku zlasti za lastne potrebe ustanoviti, zadostovalo bode, da se osnuje z 10.000 gold., tn sioer kupi:
a) tiskovnih črk sa 4713 gold. bi miaarake oprave sa lODO „ c) 4 tiskovne stroje sa 4287 „
Letni • trot k i p« bi iiuitli;
•) A% obre.ii od 10.000 gold. . ... 50"» gold. b) delavcem, in sicer:
1. roditelju tiskarnice, ki bode ob
enem tudi stavec...... 700 „
t. druaetnu starca.......fiOO „
5.	dvema učencema...... 200 „
4. enemu strojevodji m ročnemu ti*
•karju..........fiOO	„
A. enemu delaicu.......900	„
6.	eni dekUci................200	„
e) uporaba črk na leto in dan ....	800	„
d) najemičina bitna....... .	140	„
Skupaj torsj . 5540 gold.
Dela bi tiskarnica imela: '
a)	Matičnega po dosedanjih večletnih po
prečnih akuinjah sa ......212A w
toraj toliko gotovega dela, kolikor ga
j« malo k ter*, ki se ie ustanovila, imela aagotovljenega, p redno se je pričela snovati.
b)	Vnanjeg* dela treba bi bilo sa . . . 121A „ to j« okoli 60 tiskanih p6l.
Toliko vnanjega dela gotovo dobi Matična titkamica, ker ni ravno prsdrsnoet misliti, da ne bi kaj dela dobila od kmetijske družbe, deželnega odbora, ikofijskega ordinarijata. nekterib bukvo vesov, katol družbe, narodne čitalnice, drugih oblastaij sa konku renčna dela, narodnih trgovcev in posamnih Matičnih udov. Tudi ni nemogoče, da Matična tiskamica dobi tiskali »Novice" in »Danico i td. itd.
Vrh tega vsakdanja skulnja kaže, da se sedanji čas čedalje več tiska ; nikakor ni toraj dvomiti, da tudi Matična tiskamica dobi sadosti tiskarskega dela.
Recimo pa — česar menda nikdo ne verjame — čet, da Matični tiskaraici cel A nobeno vnanja delo ne doida; kaj potem? — V tem primerljeji kaže Matici gotova tkoda, ker tako majhna tiskamica, da bi ž njo bilo sklenjenih le 2125 gold. strotkov, m vendar ▼ sedanjih Časih ne more osnovati. Toda ta gotova ikoda nikakor ne bi bila tolika, kolikorino kaže ravnokar dani iakaa, namreč 121A gold.; kajti v takem primerljeji ne bodemo potrebovali toliko delaleev, kolikor jih navaja omenjeni iakaa. Tako, na priliko, ne bode treba; a) učencev, toraj tudi no 200 gold. s troikov, sa nju račun jenih; b) tudi stanovitnega dru tega delale* ne bode treba, iahajali bomo a delalcem sa tretjino leta, toraj se strotki pri delaleu sopot sniiajo sa 200 gold., c) ravno tako ne bode treba najemati deklico sa odo leto, ampak sa tre-

M
tjtno letu; pri tem m prihrani zopet IflO gold., d) aa porabo črk m družeča tiskarskega blaga bilo bi 900 gold. previsoko nastav 1 jenih, tadoati bi bilo le 100 gold. računiti v ta namen, to bi atroške aopet Initalo sa 'J00 gold.; vsega »kopaj bi toraj 750 gld. odpadlo od stroškov; po tem takem bi zmanjkovalo le 465 gold., da bi Matica bila brez škode. V tem najneu|odnejiem in neverjetnem ■lučaji bi ae reklo, da gredo Matici v zgubo obresti od natanovne iatine 10.000 gold. — Vrb toga bi Matica tako —tr» tiakamico osnovala lahko a 8000 gold.
Da ao tega neugodnega »lučaja nikakor ni bati, o tam je odaek tako trdno prepričan, da ae izmed njegovih udov gotovo •ajde kdo, ki Matici poroštvo di z obljubo, povrniti jej to škodo, M vč da proti temu, da Matica temu poroku naaproti obljubi primerni del od čiatega dobička, ki bode Matici dohajal is tiskanuoe, in da se mu izroči vodatvo Matične tiakarnice.
Po vtem tem raakaaovanji je čctvorica odseka (dr. Bleivreie, Umu-. Sovan in Vilhar, - dr. Razlaga, ki se v* da je bil tudi povabljen t »rjo. ni bilo pri tem shodu, ker je bil sadrtan po •vojib odvetniških opravkih) reano pretresal svojo nalogo, ter ae v prvi vrsti zedinil sa nasvčt, ki je danea na dnevnem redu, da slavni odbor aodi o njem.
Kaj še omenim dogodka, ki ae je pripetil po ahodu 12. junija. Umrl je goap. Rlaznik, ki je jako umno vodil svojotiskar-nico. Mogoče, da, celč veijetco je. da ne preatane Blaznikova ti-skarnica; toda vse drugo je Blaznikova tiakarnica brea Blatnika, vse drugo obče znani in ikuieni Blaznik voditelj tiskarnici. Odsek je toraj tega prepričanja, da ni bilo in morda mnogo let ne bode aa Matico tako ugodnega čaaa, osnovati »i tiskarnieo, nego je ravno sedaj
Iz tega sporočila je toraj razvidno, da je odaak pred očmi imel tri načine, izmed Vterih naj bi se po enem ustanovila Matična tiskarn k-»: 1. Matica si lahko osnuje lastno, popolnoma neodvisno, samostojno tiskarnieo, ki jej bode po prepričanji odaekovem več donašala, nego 1000 novih letnikov; 2. Matica si lahko osnup tiskarnieo s tem, da jej kdo di poroštvo, da ne bode trpela denarne škode; za to poroštvo bilo bi pa treba poroku obljubiti primerni del od čiatega dobička, ki ga bode donašala tiskaruica, in vodstvo prepustiti poroku; S. Matica al lahko i-snuje tiskarnieo s tem, da njeno vodstvo prepusti enemu započetniku ali pa društvu, od Matičnega odbora popolnoma neodvisnemu, ki bi unoliko svojega dobička oddajal Matici.
Odaek pak se je v prvi vrati odločil sa prvi način, namreč, Matina naj si osnuje tiskarnieo popolnoma samostojno, neodvisno. In to a) zato. ker je samostojnost in neodvisnost te sama po sebi neprecenljiva korist (tukaj nočem omenjati dogodka letošnjega v Brnu, ampak al. odboru le v spomin kličem lastne skufnje 1870. L in 1871., kose zarad nnjnih druzib del /vzlaati de-ielnega odbora) ljubljanski tiskarji niso hoteli zavezati, da bi de
določenega Au* dovrtili Matične knjige, in da to naie knjige omenjenih dveh let aa pol in te oek> aa "t četrt leta bile dovrtene po preteklem društvenem letu, kar niti odboru niti drultvenikom ni bilo vtefi); in b) aato, ker neodvisna tukarnica bi Matici do-naiala tudi največo denarno koriat, ker a nikomur ne bi imela de liti svojega aaaluika.
Ako ne bi »L odbor pritrdil temu načinu, nasvetnje se dragi ia potem tretji način.
Edina korist Matična — in nič druaega — bilo je vodilo odseku. In ker odsek sme misliti, da tudi slavni odbor nima ni kakorinega druaega namena, nego pospetevati Matično korist aa vsako stran, aato mn prav iivo priporoča svoj nasvčt ter se nadja, da mu pritrdi slavni odbor tako soglasno, kakor i« bil soglasno sklenil e. k. deftelno vlado prositi pri voljen ja, da si Matica napravi tiikarnico".
Po prebranem poročilu naanani tajnik dopise vnanjib odbornikov v tej zadevi. — Odsek o ve mu nasvetu pritrjujejo: eg. Orabrijan, Cigale, črne, Winkler; proti njemu piteio: gg. Svetec, Einspieler in Erjavec, čel, naj se na razsodbo izroči občnemu sboru, g. dr. Krek pa sploh proti osnovi tiskar-niče Matične, in če ta misel ne bi obveljala, naj se sklep propasti občnemu sboru, njegov dopis pa priioil zapisniku.
Prične se potem razprava.
Prvi si v sploftni razpravi iaprosi besede g. dr. B1 e i w e i s, ter pravi aato, ker „81ov. Nar." je v 75. listu prav v tej s a d e v i, ktera je zdaj na dnevnem redu, ga krivičil perfidije ,,zakotnega zasedanja'', ki tali njegovo čast, ktere nikomur skraniti ne da; — ker so vsi v ono „Narodovo" „aakotno zasedanje" povabljeni g. odborniki adaj pričujoči, naj sami povedo, kako so bili povabljeni, aakai in kam, da se razvidi hudobna namera onega »piska. O. dr. Bleiweis potem v obiirnem govora naitevanaloge, zakaj da se je on, ki je v poslednjem občnem aboru stavil predloge, da tiakarnica ne agine is obravnav Matičnih, upravičenega čutil pred odborovo se in posvedeti mnenje nekterih odbornikov, da se sa odsekov prealog morebiti dobodo te drage podslombo. Njegovo staliAče — ie rekel — ni pristransko; on ni akcijonar nobene tiakarnice, tedaj popolnoma neodvisen; njega vodile korist Matice; zato je tadi veliko nevoljo obudilo v uiem to, da si je upal dopisnik „81ov. Nar." po svetu nesti I al, da se ie aa tako imenovano narodno tiakarnico pop red aačelo delati kakor aa Matično. Da se u lai odkrije v zapisniku od borove danainie seje, satu prosi gosp. predsednika, naj di konstatirati, da ie Matica imela te privoljenje aa tiakarnico, ko o ,,narodni tiskarnici" te ni bilo ne duha ne sluha. O dragih točkah si pridrfti besedo pomeje
Gosp. predsednik odgovori, da prioriteto Matice dosti jaano spričuje poprej odboru brano oasekovo poročilo, kteremu nikdo
M
odbornikov ni ugovarjal. — Dr. J. Blei weis j« • tem
aado voljen.
Ciosp. Trstenjak omeni, naj se Časniški dopisi, ki jih kak o v pisari, ne vpletajo v od bo rove obravnave, ampak aa vračajo
po čaaniški noti.
Ooap. ar. Bleiw«ii odvrne da se je njemu to pred v»em idelo potrebno aato, da ne bi prav t« spletke kop» begale T njegovi ras »od bi, in te bolj potrebn« se mu j« zdelo to ur naravnost in brez ovinkov priobčiti ▼ od bo rovi seji, ker istega članka pisatelj sedi v tem odboru. Obrnivši se do g. dr. Voinjaka ga vpraša, ali ni on sam rekel: „der Artikel ist von u n s" (te spisek
O. dr. Voinjak odgovori predgovorniku, da te reči ne spa dajo v odborov« današnje obravnave, in da s besedami „von uns" (od naa) ni iarečeno, aa bi on bil piaal oni članek".
O. dr. Bleiweis odvrne da prav v današnjo obravnavo spada to; vsaj je ravno na adreso odbornikov pred današnjo sejo bil namenjen oni „Narodov" spisek.
Potem g. dr. Rasi a g poprime besedo ter nravi, da mora najprej razjasniti neke točke odaekovega poročila, ker se mu zdi, da se popolnoma ne viema a obravnavami. Po njegovem spominu ie prošnji aa dovoljeujo Matične tiskarnice glavni vzrok bil te, da bi bilo to privoljenje nekak pritiak na tiskarnice ljubljansko, da Matice ne draiš dela. Obravnave zakup 131 asnikovc tiskarn ic m je razbil nad tem, da se je odseku, kolikor mu jo je cenil Blaa-nik, zdela predraga. Ze takrat pa je on rekel g. dr. Costi, da se mu kot pravoslovcu zdi, da si Matica brea premembe pravil ne sme oenovati tiskarnice, in da je tudi dr. Coata temu mnenja pritrdil. Pri odsekovi seji 16. maja odaek ni storil nepogojne« sklepa, da j« Matici tiakarnica koristna in potrebna, ampak on (ar. Razlag) je pristavil pogoj, kedar bo Matica imela dosti svojega dela, in tako ie Lizarju in g. Vilharju bila dana le naloga, ▼ prihodnji odsekovi seji predložiti natančni načrt o stroških tw-karnice in o delu, ki ga bode gotovo imela in ki se ga ima na-djati. Po njegovem mnenji bi se Matična tiakarnica ne mogla zdr-iavati z lastnimi deli. Sedaj lo delalci dragi. Znano mu je, da se voditelji tiskarnic plačujejo po 1600 gold. - §. 17. Matičnih pravil zahteva Matični glavnici sirotinsko varnost, in ta ie po dri. zakoniku pri zemljiščih % in pri hiteh *L cenjene vrednosti. Ma tica se ne sme spuščati v nevarnost, ki je pri obrtnijah zlasti pri sedanjih dola vik in strikarijah. — Pa te ena druga reč ie, zarad ktere je zoper odsekov naavet Vaa osnova se mu zoi nekako temna. V stroške ni šteta niti pridobnina niti dohodnina, s tema se stroški utegnejo zvišati do 4000 gld., toraj bode primanjkljaj vili nego 460 gold. On tudi ni aa to. da bi ae Matica, kakor „Na-rodov" članek svetuje, a 6000 gld. udeleftila pri narodni tiakarnici. Vrh tega teh stroškov ni v proračunu Matičnem. On je aa načelo, da ai Matica oranje tiskarnico, kedar bode imela dosti svojega
<1*1*; sedaj p« g* k« uim*, zato naavetuje, naj odbor o odtokov*« predlogu preide na dnevni red.
<*oet>. Roftidar Raič pripoveduje, da mimogredč »e je oglazil v ptujski čitalnici, ondi »o se povaljali v Matični tiskarni« in soglasno to mu tamoinji Matičarji rekli, naj nikar ne glaauje sa njo. Ko bi pa vendar obveljal nasvet, naj pomisli odbor, kako saso se trudili sbirnti doneske aa Matico; na to so mu dali oblaat, odboru povedati, da vsi Ptujaki udje odstopijo od Matice.
Gosp. Davorin Trste ni ak ie enkrat poprime besedo ter pravi, da oetanovniki Celjski so mi naročili, gissovati a oper odsekov nasvet: če pa obvdji razlog „stat pro ratione voluntas", da bodo iskali sodnijake pomoči.
Predsednik dr. Costa odgovori g. dr. Raalagu, da enega pomislika, ki mu ga g. dr. Razlag pripisuje, nikdar ni imel m nikdar ni iarekel. sicer ne bi Ml prvi naavetoval, nai bi ti Matica osnovala tiskarnico. Ko bi dr. Raalagov pomislik bil atijen. Matica ne bi bila imela kupiti si hiše, ki tudi ne daje aakonite sirotinske varnosti, in vendar je bila brez pomislikov kup 'jena s »oglasnim sklepom.
Lčsar ugovarja poročilo, da se popolnoma vjema a odsek o vi m i obramavsmi ter pravi, da g. dr. Raslag je na vel le en raalog, v »led kterega smo prosili privoljenja, a ca molčal je glavni vzrok, namreč ta, da ie bil govor tudi o stiski, v k tem pridemo, ako bi umrl Hlač ni k, ki se mu je videlo, da je jel celA peiati. Pri odsekovi seji 15. maja pravi dr. Razlag — ni bil •toijen sklep, daje tiskarnieu Matici potrebna in koristna; o takem sklepu pa poročilo tudi ne govori, ampak le pravi, da se
fi odsek Mdinil v načela, da je tiskarnica koristna in potrebna atici; onega pristavka: „kedar bo Matica imela dosti svojega dela", se ne v« nič spomniti, in tudi dragi gospodje odsekovi menda ne.
Oosp. dr. B!eiweis zagovarja resničnost poročila, da vsi odaekovi udje »o povdaijali korist Matične tiskarnice, hoteli smo le. pred no stavimo odboru dobro podprt nasvet, vedeti natančni izkaz strelkov in dohodkov njenih. — Reklo se je, da pravila oe pripulčajo tiskarnice. al g. dr. Raslag koj takrat, ko smo obrarnavali nasvet prositi xa nrivolienje tiskarnice, ni sproiil teh pomislikov Če bi v prav (lih bil zato v tadrtek, bila bi ga <-. k detelna vlada gotovo naila, in nebi bila dala privoljenja. — Nekdo predgovornikov je rekel, da z velikim trudom »mo nabirali donetke za Matico, in zdzj naj gredč v agubo? Ko bi Matica - kar ni mialiti — res ves denar, ki ga obrne v tiskarnico, agubila, nič ne pojde v agubo onih doneskov, ki so iih nabrali Ptujski in drugi uttanevnizl, kajti sami volili g. Debeljaka in dr. Tomana cadostnjrte za tiskarnico. Oovornikn ne grč na um, kako da bi ravno Matična tiskarnica tako nesrečna biLi. da bi jej bila zgnba gotova, ko so t« vendar deleiniki aa tako ime novano ,,narodno tiikaraico" tudi s tem vabiN, da jim doide do
bi d« k ali v t* i obruti »d delnici Naj bi bilo odo vabilo reklo, da akdjonarje Šalu s gub a, interesantno bi bilo avedeti, koliko d*, lešnikov hi bila dobila.
Ooap. predsednik dr. C o s t a: Žagalo ae nam je a sodnijo; tega ae nam pač ni bati, saj bodemo vedeli na tožbo dati primeren odgovor
Ko nikdo več ne poprime besedo, dovršen je razgovor.
Goep. predsednik misli, da g. dr. Railagovega naaveta aa prehod na dnevni red ni treba dati na glasovanje, ker s gia »oranjem 0 odaekovem naaveta Je ta rešen sam poseki. Vendar p« vpraša g. dr. Razlaga, ali ae vjema a tem ? Na to g. dr. Raslag reče, da mu je vse eno, ali ae glasuje o njegovem predlogu ali ne.
Ooep. prof. Pleteršnik vpraša: ali odaekov nasvet, če ga ovite glasovanje, pride v občni zbor Matičin?
Gosp. predsednik odgovori, da ne, kar tega predloga ni nikdo atavil.
Na to gosp. grof Barbo stavi predlog: naj ae odaekov nasvet, ako ga ovrte glasovanje, predloii občnemu zboru.
Na to ae prične glasovanje po imenu.
Za odsekov naavet glasujejo gospodje odborniki: 1. grof Barbo, 2. Bleiweis, 8. Coeta. 4. Jeran, 5. Kandrnal, 6. Lčsar, 7. Marg, 8. Praprotnik, 9. Souvan, 10. Šolar, 11. Tušek, 12 VAvrft, 13. Vilhar, UVončina, 15. Žakelj.— Zoper glasujejo gospodje odborniki: 1. P. Ker ler, 2. Pleteršnik, 3. Pogačar, 4. Razlag, 6. Vošnjak. 6. Zupanec, 7. Raič in 8. Tratenjak.
Gosp. predsednik oznani sklep rekoč: Glasovanje je pokazalo, da je o vrten odaekov nasvet, ker ni dobil dveh tretjin glasov, namreč le 15, namesti 16 nazočih odbornikov.
Predsednik di glaaovati o grof Barbovem nasvetu.
Po kratkih razgovorih ae glasuje in tudi ta nasv&t se zavrte z istimi glasovi, kakor prejšnji.
Na to Lčsar nasvetaje o dveh drugih načinih, osnovati Ma; tično tiskarnico, ki ju omenja odsekovo poročilo.
Po ugovorih, da ta dva predloga nista na dnevnem redu, sprejme ju g. Lčsar za svoja ter predlaga: naj se obravnava najprej o dragem, in če ta ne dobi večine, potem o tre tj« m nasvetu.
Drugi način — bere ga gosp. predsednik — se glasi: ,,Matica naj si osnaje tiskarnico tako, da jej kdo di poroštvo, <la ne bode trpela denarne škode; za to poroštvo nai ae poroku obljubi primerni del od čistega dobička, ki ga bode nonašala tiakarnica, vodstvo pa prepusti poroku".
Goap. dr. Bleiweis vpraša: ali je kdo, ki bi hotel biti porok v tem smislu?
Oglaai se g. Fr. Ka. Souvan rekoč: Jaz prevzamem poroštvo, da Matica s tiskarnico ne bode trpela škode.
Oosp. dr. Vošnjak ugovarja, da je g. Souvan te »Ur, in če umrje, imo bres poroka.
Ooep. dr. 81eiweia aavrnivši ta prečudni izrek priporoča nasvet, rekoč, da so menda s tem poroštvom zdaj rešeni vsi pomi sliki in ves strah o Matični škodi, ter se nadja, da za nj glasujejo vsi, kterim je mar za Matično korist.
Oosp. dr. Voinjak vidi terorizem v poslednjih teh besedah dr. B]eiweisovih.
Oosp. predsednik di glasovati o tem predlogo, ki pa tndi ne dobi ndostne večine glasov.
Oosp. dr. Baslag reče: Zedini naj se nas več, da ustanovimo Matično tiskarnico bres Matičnega denarja.
Na to c. predsednik reče, da prav to tndi odsek oziroma Lčsar predlaga t tretjim naavetom giaaečim ae: „Naj Matica osnuje tiskarnico tako, da njeno vodstvo prepusti enemu sapočet-niku ali društvu, od Matičnega odbora popolnoma neodvisnemu, ki bi nekoliko svojega dobička oddajal Matici".
Olaauje se o njem, a tudi on ne dobi dveh tretjin glasov
6. O nasvetu: „Tajnikova slutba sa prihodnje društveno leto naj se raspiše, ako je nikdo ismed odbornikov noče opravljati", predlaga g. dr. Vončina: .,Slutba naj se raspiše; o tem ps. pod kterimi pogoji) naj v prihodnji odborov i seji poroča odsek treh odbornikov. Ta predlog obvelji in voljeni ao bili s listki v U odsek: g. dr. Vončina, dr. Costa, dr. Razlag.
A. L6Bar, ki ni bil pričujoč pri obravnavi o tajnikovislnibi, po dovrfteni volitvi odseka sa razpis te sluibe stopi v sobo ter na-snani odboru, da »je društveno leto a 90. junijem končano in ft
Xtudi njegova obljnba, Matici ostati tajnik, ter predlaga, naj r skrbi za koga, ki odšli do izvolitve novega tajnika prevzame tajništvo.
Oosp. predsednik prošnjo is reče, nsi bi Lčsar ostal tajnik do izvolitve tajnika, in predlsga. naj odbor pritrdi tej prošnji. Odbor gtaauje in soglasno pritrdi nasvetu.
A. Lčsar odvrne, da sklep o tej sadevi ne vel j A, Ae tudi ga storite dve tretjini in ali še več glasov, ako le eden glasuje zoper nasvet. In ta je on, sato prosi goep. predsednika določiti, komu in kedaj naj isroči sluibo in oddi ključe.
Oosp. predsednik prepusti LAsarju na voljo isvoliti si ta čas in njemu isročiti vse.
Ker nikdo ismed odbornikov več ne atavi nobenega nasveta, goep. predsednik ob 9. uri svečer sklene odborovo skupščino.
XXVI. odborov« »kupitlna
25. septembra 1872. 1.
Vrsts r ugovorov t
1.	Prebero in potrdi m sapuaik XXV. odborov« skapMiae.
8.	Porodilo • od borovem delovanji od po«l«dnje odborov« skapUta«.
3.	P. rotilo odaskoro o ujnikovi ilalbi u prihodnje.
4.	Prolnj« pisatelja noktenh Matičnih knjig aa plačilo 137 gl4. as tis-
kamo popravljanj« njegovih spisov.
5.	Bačon in proračun, ki jo odbor pr«dloti VIII. skupUiai.
8. Poročilo o odborovem delovanji sestavljeno aa VIII. občno skapMiae.
7.	0 knjigah, ki naj jih Matica aa »votlo d k aa 1878. L
8.	Posaiunih odbornikov nasvotj«.
Pri tei skupftčini bilo je pričujočih 13 rospodov odbornikov, in sicer ljubljanski: dr. E. H. Costa, prvosednik, dr. J. Bleiweis, A. Usar, dr R. Raslag, J. ŠoW,lv. Tu*ek, It. Vilhar, dr. J. Voinjak, dr. Jer. Zapanec, Mir. Zakelj, in maaji: gg. Erjavec, dr. Krek in dr. J. Ulaga.
Pričela sa je skupičina ob '/■ uri in ravnala tako-le:
1.	Zapisnik o XXV. odborovi ikupMini se soglasno potrdi.
2.	O odborovem delovanji itd. poroča odbornik A. Lesar tako:
»Slavni odbor! Trije scmljovidi (Afrika Avstralija in evropejska Kusija) za 1871. 1. in prirodopisni knjigi živalstva" in »rastlinstva" sa 1872. 1. so razposlani. Misliti je bilo, da bodo vii gg. Matičarji s veseljem sprejeli najnovejii sad slovenske Matice; toda ni bilo Uko, Kajti g. France Votqjak, poverjenik Skalske dekanije na .Šujarskem, nam jih je s pretrgano vrvico nasaj poslal na vosni list nspiaavii besede: „wegen 1'npAss-lichkeit nicnt angenommen — Retour". Ne vadi, sakai to, vpra-ialo se je po vsroku, a do danes ni odgovora; toraj arufga na ostaja, kakor ude, kterib je & v omenjeni dekaniji, is brisati u Ma tičnega imenika. (Po dr. UUfovem nasvetu sklene odbor, naj se g. J. Lipold, kapnik pri iv. Martinu, naprosi, da blagovoli popra isti dotične gg. matičarje )
Vse drugače od omejenega poverjenika je ravnalo viaoko o. k. ministerstvo sa uk, ktero je predloženi mu knjigi a odpisom od 3. avgusta 1872. leta, Hov. 8186, potrdilo aa iolsko rabo.
Matičnih knjig v dar ao prosile: a) živinosdravniška šola v Ljubljani, b) KadoiUka okrajna učiteljska knjižnica, c) šolaka knjižnica t Zabnici na Koroškem, d) privatna iola v Motniku, ki si je ob enem naročila 10 odtiakov „ Avstrije". — Vsem tel jam se je vsled od borovega pooblastila ustreglo in obdarovanke prisrčno sahvalo isrekajo sa dar.
Senožeška čitalnica, sahvalo iarekovaje sa podarjene jej knjige pred sadnjo od borovo skupščino, dalje prosi tudi sa vae zemlje vide. m privatna ioia v Motniku teli, da bi jej Matica v dar pošiljala knjige, ki v prihodnje isidejo, dokler ae ta učilnica sama ne vpiše med letne ude. — l'ema dvema prošnjama se pa ni mčglo ostreči, in sioer prvi ssto ne, ker bi nam zemljevidov utegnilo kmalu smanjkati, drugi pa salo ne, ker d osle o tem nimamo od borovega skiepa. Naj si. odbor danes isreče, ali se sme ustreči tema željama? — Po razgovoru, kterega so ae udeležili gospodje dr. Ulaga, dr. J. Blei«eia in ps dr. Krek, se je soglasno sklenilo, le Iola m naj se darujejo knjige, ako sanje prosijo, al tudi tem se zaprihodnje čase ne zagotavlja darovanje.
7. dne t m. nam je došel dopis, v kterem nam kr. sodstvo Trnavsko od 8. aprila 1872. L štev. 1883 naznanja, da je nam nesnani gosp. Martin Tomaškovich, umrl v Trnavi na slovaškem Ogerskem 2U- iebr. 1872. leta, med drugimi sasobniai osebami in društvi tudi naši Matici zapustil nekaj svojega premoženja. Koi 10. t m. smo g. Jurija Slotto, izvrševalca oporoke, prosili, do ifc>. t. m. poslati nam prepis oporoke in popis zapuščenega premoženja ter nam nasvetovati najkrajšo pot, po kten pridemo do volila. Do danes pa še nismo dobili odgovora o tem.
Gosp. Janez Z al o kar, župnik v pokoji, umrl 7. t m., je Matici volil vso svojo knjižico in vse rokopise. Bog mu povrnil Slavni odbor n^j danes določi, kaj ae ima zgoditi a temi knjigami, med kterimi je mnogo humeopatiškib knjig in vai tečaji ,,Novic". — Obravnave so se vdeleževaJi gg. A. Lesar, dr. Kazlag, dr. Krek, dolar in obveljal je sklep: da ae izvoli odaek treh odbornikov^ ki pregledajo knjige in potem nasvetujejo, ktere ae obdrži za Matično knjižnico, ktere pa postavijo na prodaj. V ta odsok ao bili izvoljeni g. dr. J. Voinjak. g. Iv. Tušek in g M. Žakelj.
Poslednjič imam al. odboru naznaniti, da a« je od poslednje odborove seje 9. junija oglasilo 257 prosilcev, ki žolč sprejeti biti med Mstične nde, in sicer gosp. dr. Ferd. Pogačnik, odvetnik na Lhinaji, in g. Matija Strnad, kaplan v Žalcu, med nstanovnike, vri dragi pa med letnike. Ako odbor sprejme vse, bode glavni knjigi ssdnja številka 2544. (Odbor soglasno sprejme vsej"
2. Pred obravnavo tretje točke predlaga g. prvosednik, naj se prihodnjemu o d bor o prepusti uravnati tajnikovo službo.
Gosp. dr. Krek meni, naj bi se to koi odločilo, ter vpraia, kaj je odaek predlagal skleniti. — Gospod dr. (,'osta v imenu od sokovom po vi, da je odaek po predlogu g. dr Vončine soglasno sklenil nasvčt: gled* na 36. m 87. §. opravilnega reda naj odbor
Antona Lesarja naprosi, ie dalje opravljati lajniitvo — a pristav-kom dr. Raalagoviin: naj ae občnemu zboru pri obravnavi proračuna ta stvar predloži v konečno določbo. Ker §§■ 36. in 37. opravilnega reda ne more premeni ti odbor, *ato naj prihodnji odbor v prvi akup&čini vpraia, ali kdo izmed odbornikov prevzem- tajniitvo. — Goapod dr. Razlag pravi, da gospod dr. Coata ni na tanko poročal; da je on govoril tudi o tem, da se v prihodnji proračun poatavi zooaek za posamna upravna opravila; tajnikova opravila, da se imajo na tanko določiti in na-iteti; ie le potem naj ae vpraia: ali kdo izmed odbornikov prevzame u poad. — Goap. dr. Coeta odvrne, da je prav na tanko poročal, kajti on si je brl bil zapisal dr. Kazlagov nasvet in gospoda odbornika vpraial, ali ga je prav zapisal ali ne, a ni bilo nobeneca ugovora. Tajnikova plača pa je ločena ▼ proračuna. —> Oosp. dr. Razlag iell, naj ae povi, k ter a opravila ima opravljata tajnik, in kolika plača naj ae mu odloči. — Oosp. dr. Coeta odgovori, da 35. g. opravilnega reda pod črkami a) — h) na drobno naiteva vsa tajnikova opravila. — Gosp. dr. Bl«iweis izreče svoje začudenje nad tem, da v začetku 9. oruitv enega leta morejo biti komu tajnikova opravila neznana.
4.	Odbor je s dvema tretjinama glasov po dr. K rakci v— predlogu sklenil, da se piaateljem sa korekturo njihovih spisov ne di nagrada.
5.	Račun in proračun naj se, kakor sta bila sestavljena, predložita VIII. občnemu zboru.
6.	Odbornik A. Lčsar prebere poročilo, ktero je apisal aa občni zbor. Nikdo izmed odbornikov nič ne ugovaija ter tadi nič ne pristavi.
7.	0 knjigah, aa prihodnje leto predlaga goapod dr. Coata, naj se ta skrb prepusti prihodnjemu odboru. Odbor »oglasno pritrdi.
8.	Gosp. dr. Krek ieli, da bi se knjiftniea matična vredila po načelih §. 39. in 40. opravil, reda, ter predlaga i naj Matica zvezo vzajemne knjiievnoati ponudi: a) občestvu ljubi tolej »torij i drevnostei roetjskih v Moskvi, b) občestva filolog. v Voroneii m o) Bolgarskemu učenemu druitvu v Brajli. (Odbor soglasno pritrdi).
Oosp. prvosednik vpraia: ali ima ie kdo kaj opomniti. Ker se nikdar ne oglasi, sklene skupičino ob */4 8 uri.
«
VIII. obtnl sbor
26. septembru 187?. leta.
Vrsta rugovorov i
}, Prfdifdnik nagovori tbnino akapMtas.
9. Poročilo • odborovem delovanji od 16. fobr. 1879. L do 9«. sept. 1879. Ms.
9. Radon ed I. Julije 1871. I. do 1. julij« 1879 L
«. Velilev treh udov. ds pregledajo, presodijo ia potrdijo odborov račun ▼•led 9. g. a) Matič. pravil.
6. Prora*«n od 1. julij« 1879. 1. do I. Jnltfa 1878. I.
6 VoKtev It odbovaikov, in sicer:
a)	10 odberaikoT namesto onih 1868. 1. voljenih.
b)	1 odbornik nameato Mmovoljno od.topivieg« goap. J. Pajka, voljenega 1870. L
Opomb« I. Volilni list J« velj»ven l« tiati, ki ga j« draibonik 1M t o ročno pital ali vsaj podpisal.
Opomb« 9. Račun sa preteklo, proračun aa prihodnje društveno leto in volilni listi m pred razgovori rsadale aasočim dralbenikom.
Po sv. mali, ktero je v stolni cerkvi ob 8. uri sluiil preč. g. kanonik France Kramar, se je v čitalnični dvorani sbrafo 15 odbornikov (dr. Costa, dr. J. Bleivreia, Jeran, Lčaar, Praprotnik, dr. Raalag, Tuiek, Vilhar, dr. Vočnjak, dr. Znnanec, Zakelj, — Erjavec, dr. Krek. Kvetec in dr. Ulara), in okoli 90 Matičarjev; bilo ie tudi mnogo neudov poeluialcev. Četrt na 10. uro prvomeatnik dr. Costa a svončekom da znamenje, da se prične občni abor, te pričujoča druitvenike nagovori bliao tako:
,, Čas ti ti gospodje! Poadravljam Vas in se radujem, da Vas vidim v tako obilnem ttevilu s brane, poaebno poadravljam Vas, ki sta priili ia davnih k raj« v Slovenije; a tem kaiete, da od dnč do and raste spoznanje vainosti našega narodno dufcevnega zavoda. Kratek ie čas, odkar smo bili zbrani v tei dvorani pri 7. občnem sboru lo. svečana t L toraj tudi ne bode mogoče, mnosp o delavnosti odborovi povedati. Pri drugi točki danainjega dnevneg« reda boste sliiali natančno sporočilo o tem. Jas hočem le omeniti, da se po odborovcm sklepu Malica alovenska tudi vdeleti pri vee-svetni razstavi na Dunaji 1873. leta in da predlog, naj si Matica osnuje lastno tiakarnico, j« sicer dobil večino glssov v odbor, a vendar ne večine dvab tretjin glaaov, ktera je potrebna, da ob-veliA odborov sklep. — Letotaje knjige so ae razpoalale udom. Jako oUalujem, da mi ni bilo mogoče iadati ..Letopis" sa 1872.
ktn. Zadosti gnuliva imam sieer ▼ »vojib rokah, a denarne okol-ščine niao pripustile vodih stroškov, ker rada o kale, da {• Matica do »cd»j le čez 6300 gld. več izdala kakor bi bila imela po tvojih pravilih. Ako ravno bi te imelo po §. 4. pravil poročilo o društvenem deluvanji a imenikom udov vred vtako leto društveoiko«n izročiti, bil tem vendar primoran, to tako vrediti, bo da prihodnji Letupi*" *e udal za obe leti (1878. in 1873. L), da se po tem ta-dež zniiajo tiakovni stroški.
Zgubili »mo več družbenikov, ktere je vzela nemila Mart ia mtfr »rede. Omenim le sledeče u*tsnovnike, ki ao nam umrli: dr. Rajmund M -1 c e r v Ljubljani, goapi Rozalija E ge r, laitnioa tiskar-oke v Ljubljani, Anton Cepon, meatjan v Ljubljani, Anton VVolf lapnik pri sv. Pet'u pri Slatini, Janez Gregelj, duhovnik v pok«U na Štaiarskem, Jožef Blazni k, lastnik tisltarnic« v Ljubljani, in izmed letnikov veliko zasluženega župnika in slovenskega pisatelj« Blaža Potočnika v Št. Vidu. Tudi dveh umrlih neudov se moramo hvaležno spominjati, ker sta se akszala prava prijatelja as tega narodnega druitvs ; ta dva sta: rodoljub vSlovaiki Trna »i, ki je umrl 20. svečana t. 1., je poleg družiti 26 narodnih društev tudi Matico slov. za dediča imenoval. Popraiali smo brž gosp. Jurija 81 o 11 o, ki jeza iavrievalca oporoke njevnve imeoovao, koliko ima Matica pričakovati od te zapuščine, — al do danee še nimamo odgovora Oosp. Janez Za lok ar pa nam j« zaputtil vae svoj« knjige in rokopise. Hvaležni prijateljski tp< min ohranimo vsem tem amrlitn udom in prijateljem Matice splon! — V posebno čast si štejem omeniti velikih zaslug, ktere se je za Matico pridobil nal marljivi in neutrudljivi odbornik in dosedanji tajnik prof. A. L 4-s ar. On opravlja različna in mnogotera dela tajništva ta nagrado, ktera ni imenovanja vredna in prihrani tako slovenski Mstici mnogo Stroškov. Hvalo izrekam pa tudi našemu gosp. blagajniku dr. Za-panca, ki brezplačno oakrbuje blagajnico in isto tako tudi gospodu knjižničarja prof. IvaouVavrA. (Slavni) — Iz odboroveg«
Ečila bo«te razvideli, koliko adov je iz novega pristopilo slov. ot — djanski dokaz občnega zaupani« v ta velevalen zavod — lastnino vsega slovenskega naroda! Nuj po ukemostane Matic« vedna gojiteljica prave omike, pravega izobraževanja in resničnega napredna Slovencev. V to pomozi Bogi Sklepčni smo po |. 11. pravil. Torsj naj se prične zborovanje.
Zdajci odbornik A. L4zar jame brati odborovo poročilo o odborovrm delovanji. Olasi se tako:
»Slavni zbor! Kratek je čas od 7. občnega zbora, ki f« bil 16 letmiarija tekočega leta, zato bode kratko tudi poročilo o odborovrm delovanji.
Pred vsem gr4 odboru vsled §. 19. opravilnega reda poročati • aaroč lu, ktero je poslednji si. občni zbor dal odboru.
81. občni abor je bil odboru naložil a) pozvedovati o vtpeh« Mohorjeve tiskarnice ter o tej stvari poročeti prihodnjemu (današnjemu občnemu zboru. Odbor je bil v ta namen v 24. skupščini Letopis 1079 ia 1879.	9
7. marci j a 1872. L is volil odsek In vanj poklical pet odbornikov. Ta odaek je posvedovai o oanovi in o vspehu nove tiskarnice al. Mohorjevega drultva. Letni vapeb te tiakarnioe se sicer r ar vidi te le konec leta, vendar pa amo toliko avedeli, da ta tiakarnica drulbi nakloni gotovo vite obresti, nego jej je dosedaj donišsla na lote na iatina, ker jej ne maojka tudi vnanjega dela. — Če ne boljšega, vsaj tacega vspeba je gotovo pričakovati tudi pri Matični uakarnici, — tega preverjenja je bila večina postavljenega odseka. O sir pomislekov soper Matično tiskarnico je večina odsckovs pred učml imela IS. jj. opravilnega reda, glaseč se takole: »Odbor gospodari in tudi sklepa v vsaki stvari, ki ni prihranjena občnemu sboru' (§. 9. Mat. nr. in $• 6. opr. reda) ter je bila te miaii, da se glavnica v tem slučaji ne nalofti ia tudi ne isposodi na tiskarnico, ampak da ae tiakarnica osnuje le sa to, ker jej ni aamo koristna, temučtudi potrebna sa glavni Matični namen — namreč sa iidavanje knjig, prav tako. kakor so na pniiko mnogi svinco- in lesoreai, ki jih je odbor sa drage denarje moral nakupiti, da je mogel na svetlo spraviti dosedanje knjige s podobami, u kameni, r ktero so vre sani 9teri semljovidi. — Ko je bilo večini odsekovi jasno, da odbor valed Matičnih pravil sm e Matici osnovati tiskarnico, jela je posvetovati se o načinu, po kterem b« si Matica napravila svojo tiskarno. Po resnem prevdar-janji pokasali so se trije načini sa njeno uatanovitev, in aicer: 1) ta, da ae osnuje popolnoma neodvisna, samostojna tiakarnica, ki bi Matici po oaaekovem prepričanji donašala več, nego snašajo doneski 1000 letnih udov; 2) ta, da Matici kdo di poroštvo soper vsako denarno škodo; sa to poroštvo bilo bi pa treba poroku obljubiti primeren del od čistega dobička in vodstvo ali vsa; upliv do vodstva prepustiti poroku; ia 8) ta, da se vodstvo tiskarne prepusti enemu sapočetniku ali društvu, od Matičnega odbora po polnoma neodvisnemu, ki bi nekobko svojega dobička oddajal Matici. — Odaekova večina ae je v prvi vrsti bila odločila sa p r v i način, ker je samostojnost in neodvisnost te sama po sebi nepre ceuijiva korist in ker bi neodviana tiskarna Matici donašala tudi aajvečo denarno korist. Ako ne bi odbor pritrdil temu načinu, na avetuje se drugi, in ako mu to ne bi bil všeč, tretji način. Po vsem tem je edsekova večina svoje obširno poročilo g. predsedniku iaročila s nasvetom, naj njen predlog na dnevni red postavi sa 25. odborovo skupščino. To se je tndi seodilo. Po resni in vsestranski obravnavi pa 1. odsekov nasvet ni dobil dveh tretjin glasov. — Na to je g. grof Bar bo naavetoval: naj se odsekov nasvčt v ko-nečni sklep isroči 8. (današnjemu) občnemu sboru. Tudi to nasvšt je bil odvrten s 8 glasovi soper 15 glasov Konečno je A. Lčaar nasvetoval odboru drugi, in ko to ni bil sprejet, tretji način, ki na tudi ni dobil pravilne večine glasov. — S tem kratkim posnetkom obširnih obravnav o Matični tiakarnici odbor rešuje nalogo, ki mu jo je dal sL VII. občni sbor.
Glavne knjig« aadnja številka 15. februarija tega leu bila
to kaže lep prirastek udov aa...........375
med kteritni je . 8 nstanovnikov; izmed uatanovnikov ao pomrli: Blaznik Joief, Cepon Anton, Eger Rozalija, dr. Meloer Rajm , Wolf Anton, Oregel Jane«, dr. Prelog Matija.
£trvilo uatanovnikov se je toraj za eno pomnožilo.
- Drnitveniki ao prejeli:
1)	za 1871.1. tretji »nopifi alovenakega atlanta, in aioer: A Triko, Avstralijo in evropsko Rusijo.
2)	za 1872. leto a) Prirodopis živalstva s 490 podobami, in b) Prirodopis rastlinstva s 350 podobami.
Poslednji dve knjigi je vis. c. k. ministerstvo aa uk z ukazom od 3. avg. 1872. leta, it 8186, potrdilo za rabo v srednjih iolah a slovenskim učnim jezikom.
Če tudi imajo častiti druitveniki v rokah tiskan račun od 1. julija 1871. leta do 1. julija 1872. leta in ga bode al. aboru bral g. blagajnik, vendar ne bode odveč nekoliko spregovoriti o njem. — Pred vsem jc opomniti, da so v letoinji račun sprejeti i;lavni stroiki aa 1871. leto in vsi za 1872. leto, in aicer zato, ker ao knjige aa 1871. leto dovriene in plačane bile ie le konec janu-arija t. 1, knjige za 1872. L pa ie pred 1. julijem 1872. leta.
Stroiki za 1871- leto vzeti v letoinji račun, anaiajo 4557 gld. 81 kr., stroiki za 1872. leto pa 6180 gld. 87 kr.
Dohodki z ostanki lanskega računa anaiajo 12.493 gold. 5 kr., atroiki pa 10.738 gold. 68 kr., oataja toraj imetka 1754 gold.
V sled 18. B. pravil Matičnih bilo bi se smelo aa 1872. leto potroiiti le 6995 gld. 21. kr., potrošilo se je pa 6180 gld. 87 kr., toraj preveč 785 gld. 66 kr.
Ker po lanskem računu ni nič ostalo za stroške in se je letos ca stroške, ki zadevajo 1871. leto, plačalo 4567 gld. 81 kr., zato ves dosedanji preseiek znaša 5343 gld. 47 kr.
Ta preseiek bode treba pri prihodnjih stroških sčasoma pri hraniti in vložiti med Matično glavnico. To se bode agodilo a tem, da ae utirjajo vsi zaoatali doneaki Matičnih udov, kteri sna-iajo 2000 do 3000 gld. (med temi je skoro polovica doneskov za 1872. leto, kakor kate opomba k štev. 2. b) in da ee v prihodnjih letih man} potroši, nego bi se smelo po dohodkih.
Vsled presežka se je Matična glavnica od 52.344 gld. 20 kr. m videz znižala na 48.186 gld. 19 kr., toraj za 4258 gold. 1 kr., toda če jej prištejemo: a) vrednost ostalih kniig, ki znaša najmanj 2U0U gold., b) zaostale doneske le s 2000 gold., in e) vrednost in ventara, ki je izpuščen v letošnjem računu s 5000 gld., toraj skupaj 4600 gld., raavidi se, da se je premoženje prav ca prav ie le po-fMožilo, in aicer ca 242 gld. 1 kr.
2169 2544
37 kr.
se
Dveh darov, ki sta doila Matici, omenil j« te gosp. pred
tednik v svojem govora.
Konec tega razgleda denarnih Matičnih sadev ne bode neo pravilen a prošnja do čast družbenikov, naj bi po pravilih §. 3. redno in sicer vsaj v prvi polovici, to je, do 1. julija vaacega leta plačevali letne doneske.
V	delu jo 1 V. anopič al. „atlanta" obsegajoč: Nemčijo, I ta lijo in evropsko Turčijo.
Dovrien in aa natis pripravljen je rokopia 4. anopiča S c h o e d-le rje ve knjige „Prirode".
Izdeljujcjo s«: a) Slovenskega Štajaria 2. in 4. anopič; b) Slovanski narodopia 1. in 2. del; o) Šunko Vrazova slovstvena slovenska zapuščina in narodno blago; d) knjige o človeških delih, 1. knjiga.
V	preaojevanji je rokopia dr. L. Tomanovih še nena Usnjenih pesem.
Za „Letopis'*, ki za 1872. leto zarzd pomanjkanja novcev ni mogel na svetlo, g predsednik in nredovalec hrani nekoliko rokopisov. Da se ne pretrga vrsta Matičnih „Letopiaov", bode ae izdal .,Le topiš" združen za 1872. in 1873. leto.
Po 8. občnem zbora je odbor imel tri akupščine, in aicer: XXIV. 7. ma-cija 1872. L, XXV. 9. julija 187*. L in XXVI. 25. septembra 1872. leta.
V	djanako zvezo književne vzajemnoeti je Matica stopila i ..imperatoriko universiteto v Varšavi".
V	darežljivosti do knjižnic ljudskih šol in društev tudi letos odbor ni opešal. V dar so bile knjige poslane: 1. okrajnemu šolskemu svctovalstvu goriške okolice, 2. Rojanski čitalnici, 3. Seno že*ki čitalnici, 4. Živinozdravniški šoli v Ljubljani (Rastlinstvo), 5. Radoli&ki okrajni učiteljski knjižnici, 6. Šolski knjižnici v Zab niči ns Koroškem, 7. Privatni toli v Motniku.
Pa tudi Matični knjižnici je došlo mnogo knjig od društev in zavodov, s kterimi je Matica v djanski zvezi književne vzajemnosti. Vse te knjige, že omenjeno Zalokaijevo knjižoic«>, in njegove rokopise, ki »e vvrstd Matični knjižnici, naznani prihodnji ,.Letopis."
Odbor v svesti si, da je marljivo delal le Matici na korist, svojo arčno zahvalo izreka gg. poverjenikom in vsem, ki so ga podpirali v njegovem prizadevanji. Vesela zavest, da slovenskemu narodu pom«g:.jo množiti slovstvo, nsi jim tudi v prihodnje sladi ne mali trud; mnogo j« že dovršila Matica, a mnogo jej fte ostaja dela. Naj bi pr.hi dnje leto izmed prvih rodojubov nikogar ne manjkali) v vrsti matičarjev. Naj bi doživeli še mnogo tacih dni. kakoršen je b»l včciajšen dau, ki je blizo 2U0 udov pripeljal Matici''.
Po prebranem poročilu o odborovem delovanji vpraša gosp. prvosednik: ali ima kdo kaj omeniti o odborovem poročila?
Gusp. Svete o prosi besede, in blizo tako le govori :_Jaz
hočem spregovoriti o tistem oddalku poročila odborovega, ki omenjz
obravnav o Matični tiakarnici. Kakor a« mi Bdi, bil j« odbor
te miali, da ima oo pravico napraviti tiskarno brez občnega i^ora
Meni se pa dozdeva, da je odbor to misleč bil v »moti. Sklicuje se odbor na 13 fi. Matičnih pravil, vsled kterega sme sklepati o vstm, kar iarekoma ni pridrtano občnemu zboru. Jaz bi ae a tem zlagal, ako odborove pravice ne bi bile omejene in ako bi ae to aklad-Io zaklepom občnega »bora od 15. febrnarija t 1. Toda za drtki ao v pravilih samih. Matična glavnica se sme razpoaojati le na »irotinako varnoat, tiakarna pa je podvzetje, ki nima pu-pilaroe varnosti; zato je odboru bilo naloteno na tanko pretreati to stvar — Druga omejitev je preliminar, ki ga potrjuj" občni ibor. Kakor ae je vriila ta stvar, hotel je odbor aeči v Matično glavnico ter iz nje porabiti 10.000 gold, to je zoper proračun. Tretjič ae je odbor pregrešil zoper sklep občnega zbora, Iti mu je dal nilog, pozvedovati in pomialeke preudarjati, odbor pa je hotel aam rešiti to atvar, toraj ae je ločil od aklepa občnega zbora. — To sem imel omeniti o poročilu zato, ker je to ravnanje odborovo napravilo velik hrup ter je tudi krivo, da smo se ločili v dva tabora ; bati ae je, da tako ia oči zgubimo pravi Matičin namen iz-davati knjige. To je obžalovati tudi zarad tega, ker poročilo ode aarnem stanu ni ugoden trenutek, aaj je za izdavo knjig primanj balo 5000 gold.; ako ai hočemo napraviti tiakarno, čakajmo ugod nejiih časov, ko nam bode ostajalo novcev, a ne tokrat, ko denarja primanjkuje za najpotrebniše reči. Se več bi imel povedati, morda oode pa kdo drugi govoril.
Gosp. prvosednik popraia: ali teli ie kdo besede V
Nikdo ae ne oglasi. Prvosednik poprosi g. dr. Razlaga, naj on prevzame njegovo meato, ker se hoče sam udelciiti apmiene debate. G. dr. Costa zapusti predsednikov sedet in g. dr. Razlag stopi na njegovo meato.
Goep dr. Cozta: To, kar je govoril g. Svetec, je huda kritika zoper odbor. Odbor sklepa po večini glaaov in ker sem bil jaz pri omenjeni aeji prvosednik. zato hočem razjasniti g. Svet čeve pomialike. Stvar je prav po »vetčev h vzorih reiena z odbo-rovim sklepom, toraj menda nt bilo treba zdaj ie govoriti o njej. V pojasnilo g. Svetčevih ugovorov pa rečem to-le: G- sp. Svetec s«sklicuje na pravila. Ako bi se tako ostro l ila izvrftevala pravila, ne bi bil smel odbor kupiti hile, ker tudi ona i«tini ne daje pupi-Isrne varnosti, in vendar je odbor s vsemi glasovi sklenil n >ki.p in potrdil kupilno pogodbo, — občni zbor pa je celč z veliko pohval i spre el poročilo o nakupu Matične hiie. A vendar, da smo se do pičice držali pravil, ne hi se bila smela kupiti hila. — Z napravo tiakarniee niamo hoteli iatine n» lotit i, ampak pospešiti le gUvni Matičin namen — i sds vanje knjig. Nikdo mend.t ne misli, da laatna tiskarna, kakor jo tudi ima društvo av. M < bora, ni j»ko potrebno in koriatno sredstvo za izdavanj« knjig. — Gosp. Svetec je rekel: odbor ne sme presegati prel iuiinara. — Vssj odbor ni imel v mislih predrugačiti proračun, ampak v načelu skleniti napravo tiskarne in preaeiek proračuna p redlotiti
VID. občnemu »boru. — Gosp. Sveteo je rekel, de imo ravnali »oper »klep zadnjega občnega zbora: to ni rea. Pravila pra vijo, da nič ne trne priti na sklepanje pred občni ibor. česar mu ne predloži odbor; odbor pa o tej stvari nič ni predlagal zadnjemu občnemu zboru, in U tudi nič ni sklenil, ampak je le odboru dal nilog, „pozvedovati" in „poročati" občnemu zboru, ki o nepred-loleni stvan ne smč sklepati; in to je prav, kajti občni zbor, v kterem je zbrano oziroma le celč majneno Število Matičarjev. ne zaatopa večine druitvenikov; odbor pa je zastop večine Matičnih udov, ker ga voli večina, kajti volilne pravice se »mi posluiiti tudi ud, nepričujoč pri občnem zboru. — Oosp. S vrtec je rekel, da je zarad Matične tiskarne vatal velik hrup; res je, da je vrtal hrup, ko se je imel obravnavati predlog o Matični tiskarni, toda ne. Kakor gosp. Svetec pravi, zarad tiskarne; zarad tiskarne tndi nista vstala dva tabora, kakor misli g. Svetec, ampak dva tabora sta vstala zarad različnih nzčel, ki ju imata na svojih za-atavah: en tabor ima na svojizasUvi zapisano: „Vac sa vero, domovino in ceaaija"; — eden pa: ,,vse za domovino, omiko in svobodo". (Klici: rez je!) — Oosp. Svetec je rekel: Čas, ko pri manjkuje 6000 gld., ni ugoden trenntek misliti na tiskarno. Da amo več izdali, nego bi bili smeli po pravilih, to je res; toda is_ dali smo novce sa knjige — glavni namen Matioe, in matičarji so prav zadovoljni, da so toliko dobili za svoje male doneske, vsaj nam ni na uho prilla nobena pritožba zarad tega; to tedaj ni nič kriviinega in ae lahko popravi s tem, da se v prihodnje manj knjig izdi; ako pa vai, ki so na dolgu s svojimi doneski, popla čajo, za kar so se zavezali, tndi tega ne bode treba. Da smo preveč izdali knjig, prav to kaie, da pravega Matičnega namena ne ■pnlčamo i i pred oči. Matica dobiček donaia Matičaijem. Večina odborov« ni sicer nezmotljiv^ a to je resnica, da je odbor doaeh mal delal s dobro vestjč is aobrega namena in varčno, kar se je dalo. Kritikovanje Matičnega odbora od strani Svetčove je tedaj neopravičeno.
Oosp. dr. Costa spet prevzame predsedstvo.
Gosp. Svetee: Gosp. dr. Costa je rekel: Stvar je končana, toraj je bil nepotreben razgovor o njej. — Jas bi bil tudi molčal, ako ne bi mialil, da ae ie smirom misli na Matično tiskarno; agitacije pa mi potijujejo mojo misel. „Novice" perhorescirajo sa odbornike vw> iste, ki so delničarji narodne tiskarne" in priporočajo take, ki bi raji privolili Matici tiskarno
Gosp. dr. Costa: Prosim g. govornika, da ne govori o agitacijah pri volitvah, to ne spada le-sem, sicer bi mi mogli lahko marsikaj povedati.
Gosp. Svetec: Jaa imam beeedo in mialim, da smem govoriti (nadaljevaje). V teh mislih me potijuje pisanje „Novic", ker se po njih ekuiajo is Matičnega odbora odstraoiti možjč, ki so se vdeleiih pri „narodni tiskarni'". Kar ae tiče Matične hiie, ki se je res kupila soper pravila, storilo se je to v času, ko je premoženje
Sito naloženo v državni), obligacijah, in ao dvomljivebfle finančna raaroere, sat" •« je izrekla želja, naj se nalaga na nepremakljivo premoženje; bila je »m kaj drasegs, kakor tiskamica, ki w dane« kupi, jutri pa prod ž za polovico cenej ke; dalje ima tiskamica avoj križ « delalci. dan na dan je treba strožkov. Odbor je mislil pre vzeti 10.000 gold., to se meni vidi. Ooap. dr. Costa je rekel, da dva tabora nista vstala zarad tiskaraioe: to je rea, toda obža lova ti je vendar raspor, ker Matica nima nič opraviti s politiko, ampak s slovstvom Nsj se prepir po ravni s tem, da se odjenja od te misli. Ta reč se je tako zasukala, da bi ..narodna tiskarna" bila Matični na ikodo; al to ni; vsaka ima svoj namen; pomagati pa ne ik' dovati se je hotelo; ni res, da bi bil kdo delničar zarad dobička, na tiskamo ne bo nikdo nakladal svojega premoženja, drugod zlasti v denarnih zavodih kažejo boljli dobički; jaz t <M nico nisem mislil na dobiček v stvareh narodnih, ampak le na pomoč ,,Naroda", nam potrebnega, in tako menda vsak delničar: nikomur ne bode žal, če tudi kaj sgubi; vsak ima sa to pomoč najtepio priložnost, da se ta časnik ohrani v srediMu Slovenije, nikdo pa nima namena škodovati Matici.
' Ooap. dr. Blciweis: Jsa obžalujem, daje gosp. Svetec debato o Matični tiskaraici prav s trte svil; čemu neki? stvar je dognana in to prav po volji »Narodove tiskarake". ..Reauiescant in pacet" Zato ie enkrat rečem, jas obžalujem, da se drajri čas trati po nepotrebnem. — Oosp. Svetec je sioer rekel, da je podoba. da I« nameravamo Matici tiskamo. Res ne vem, ta čeea on to skJepa? Da bi nam tudi srce in ledvice preiskal, ne bi nažel tega namena. — Oosp. Svetec je poudarjal pravila: al ker je g. predsednik mu pobil vse razloge, na ktere se je opiral, tedaj meni ni treba pretresati njegovih "govorov. — Goep. Svetec kot dober gospodar se je bal *kode, ki bi Matico zadela, ako si napravi svojo tiskamo; al o tej skrbi mu je uAlo poročilo o XXV. odbo-rovi skupftčini. da tudi v Ljubljani smo naMi nekega g. Skaso, ki je Matic) hotel porok biti zoper vsako škodo. Bodimo odkritosrčni J Slo je pri vsem le na to, da se tiskarna sabrani Matici; čemu zdaj k« to skrivati, kar je jaano kot beli dan? Matica je prva že 1871. leta mislila na lastno tiskaraico, ko ni dum ne sluha bilo o tako imenovani »Narodni tiskaraici", takrat ni bilo nobenega ugovora; zakaj in od kod so se pozneje rodili pomisleki, to, gospAda, nikomur ni uganjka več. komur je na pameti sgodovina tega, kar se je pozneje godilo. Ko bi se bila misel na »Narodovo" tiskaraico pred Matično rodila, no I potem bi se lahko reklo, da Matica napotke dela ,.Narodovi4*, — al ker to ni bilo, so »pomisleki" soper Matično tiskarno se izcimili te le j ia »Narodovo tiskarne", in to je v svojem govora danes g. 8vetec sam potrdil, povdanaje potrebo pomoti ..Slov. Narodu". — Oosp. Svetec je rekel; nikar politike metati v slovstveni zavod Ali g. Svetec ne vč, da dandanes za vsako stvarjč tiči politično stran-•tvo, če tudi se to taji? V vsem hodijo stranke svojo pot, vsaka
svojo, da! tako dala« imo te jaa jen zelje, jedel bode mej na-
Srotnik nalašč repo. Čudim ae, da gosp. Svetec, akuten v poli-J, mialiti more, da bode koga preveril; šli bomo, kakor amo prišli; vae govorjenje je bob v steno; aato predlagam: naj bode konec beaedovanju in slavni občni »bor naj preatopi na dnevni red. —
Oosp. dr. Ras Is g: Jas imam narediti nekoliko osebnih opasek Na kratko jih hočem povedali. Oosp. dr. Bleiweia je »me njal odborove »eje, v kteri ae ie bila aprotila misel na Matično tiskarnico in sklenilo, prošnjo vložiti pri c. k. deželni vladi. To ae j« storilo slssti sarad tega, ker ao tiskarji čedalje draži prihajali; o času pa, kedaj se ima oanovati tiskarna, ni bilo govora, ta ae posneje odloči. Pregledovali smo potem Blaanikovo tiskarno, ki nam )<■ bila ponujana na prodaj. Tega posla ae pa g. dr. Bleivreis ni botri udeležiti.
Oosp. dr. Bleiweis seže govorniku v besedo ter konstatuje, da on ni bil voljen v odsek, kteremu je bila dann ta naloga, kako bi se bil tedaj vrivati mogel v ta odsek?!
Oosp. dr. Raslag: Jaa v geslu: ,,vse sa domovino, omiko ia svobodo" ne vidim nobene nevarnosti; kajti mislim si omiko in svobodo na podlsgi in v duhu katoliike vere, ktere se morajo Slovenci držati. (Nemir, godrnjanje,glasovi: nič od vere! — od druge strani: dobro!) v bistvenih račih; kar pa ni bistveno, o tem |e misel prosta. .las vedno stojim na katoliškem stališču (ponovljeno mrmranje) ter sem sa napredujoč katolioisem, svest veri in nravnosti, in sa omiko in moralno svobod«.
Oosp. 8 v e t e o: Jas imam storiti še eno osebno opasko in sicer to, oa ne priznavam dveh taborov; jas, kar ae aa vedam, sem in tndi bodem stal v taboru slovenskega niroda; vodila me je vest pri vsem mojem djanji.
Oosp. dr. Bleiweis (prosi besede sa osebno opasko — klici od neke strani: (Ne, ne! debata je končana, predlog na glasovanje.)
Oosp. dr. Costa posvoni ter reče: Jas kot predsednik se ne dam terorizirati, g. dr. BIeiweia ima beaedo, kakor so jo imeli predgovorniki (Hrup.; — Ko hrup nekterih potihne,
n. dr. B1 e i w e i s reče: V prvem svojem govoru je moj , , „ jovoril o dveh taborih; sdaj je besedo drugač zasuka/. Da pa je on ree v drugem taboru, priča to, da ga v našem ne najdem.
Oosp. predsednik di na glasovanje dr. Bleiweisov pred log: naj se preide na dnevni red. Predlog se sprejme s večino glasov.
Potem pride na vrsto račun od 1. julija 1871. 1. do 1. julija 1872. leta. — Ker je bil račun tiskan v rokah nasočih društvo-inkov, zato ae je odobril naevit, naj se ne bere račun; vendar ga je g. dr. Zupanee razjasnil v nekterih stroških. — Ves račun se Dres opombe vzame na saanje in sa pregledovalce računov se
r-i g. prvosednikovem predlogu isvolijo gg. Žagar, Hobn i» r eni ar.
Proračun aa prihodnje leto od 1. julija 1872. I. do 1. juHja 1073 L *e oair dohodkov brea opombe vname na ananje; pri stro-Ikih pa prvi poprime beeedo
gosp. dr. Raslag rekoč: Služba tajnika zanima vse Mati-{arjc; enaka druitva imajo tajnika, ki ves svoj čas obrača v svoj posel aato naj se ta stvar resno in mirno pretresa: ali naj ostane pri sedanjem nsčinu ali ne. Opravilni red naj se prenaredi ia dopolni tako, da bode tajnika dolžnost, opravljati vsa dela, in tudi korekturo knjig in knjižnico, potem naj občni »bor tajniku odloči |«tnn plačo. Matičarji ne morejo dobivati knjig aa branje in todi ne hoditi brat v pisarnico. aato raj bi se mu odločilo tudi prosto stanovanje v Matični hiti in 700 gld. plač«. Po dr. Vončinovem nas v tu je XXV. odborova »kuptčina sklenila, naj se raspii« taj-•ikova služba; odsek pa je valed opravilnega reda sklenil nasve-lovati: služba tajnikova naj se razpile, ako ne bi noben odbornik hotel prevaeti tega posla. Odbor pa v tej reči ni i« nič skleoil: naj toraj si. občni sbor naloži odboru, v tem smislu predelati in dopolniti opravilnega reda dotične oddelke in premerobe predložiti občnemu sboru — Ooap. dr. Krek podpira dr. Raalagov nasvčt
A. Lesar; Jaz moram si. občnemu sboru na nektere razloge g. dr. Razlaga povedati to, da se aa korekturo d»slA ni nikdar nič plačalo, in da je todi vsak ud, ki je želel brati knjige Matične knjižnice, dobil aaželene knjige. Le snoči ravno pred odborovo skupičino g. dr. Krek ni mogel poetrežen biti, in bi tudi ne bil, ako bi bila Matica imela tajnika v smislu g. dr. Razlagovega nasveta : sicer pa tudi jaz podpiram njegov naavtL
Glasovanje pritrdi g. dr. Raslagovemu pasvetu. Drugi stroiki se sprejmo brez opaaek. Po odbitih »troikib proračun sa izdavsnje knjig prihodnjega leta kaže 3781 gld. 26 kr.{ Če s* pa tajniku odmeri plača 700 gnld. in brezplačno stanovanja, le 3000 gold.
Na to g. dr. Raalag poprime besedo in o iadavanji fcolskih knjig na Matične strolke govori bliso uko: Letos ste bili isdani dve iolski knjigi: vsak Matičar ja je bil vesel. Ko bi se pa is-davale take ioUke knjige, ki ne zanimajo vseh udov, na priliko: latinska in grlka slovnica, matematika itd., matičarji ne bi bili sadovoljni; vendar pa naj Matica, kolikor more. podpira tudi take knjige, ako iareče občni abor. V prvi vrsti morala bi skrb sa lotake knjige se ve da biti vladi ia deželi; ako bode občni abor izrekel, da s« kakova svota iz Matičnega premoženja odloči sa to1-ske knjige, bodeta tudi ona dva faktorja kaj storila; naj se jima toraj to naznani, in naj se poprosita, da tudi ona pri pomagata. Naj g. prvosednik predlog dž na glasovanje občnemu sboru.
Ooap. dr. Bleiweis pritrjuje temu predlogo, vendar meni, da aa sdaj deželni zaklad, ki se nabira samo is davkov, s kterimi
je delfin preobložena, ne bode mogel pri pomagati. Kar pa tiče vlado, bode menda nadaljevala vaaj to, kar |c pričela; ona je letoa dala nekaj podpore pisateljem lotskih knjig; anatomičnl nauk s podobami aa preparandije ie v rokopisu dovrien bode r«16 sama ladala in založila; naj se toraj Matica a proinjo obrne do vlade, da dalje pripomaga izdavanju tolikih knjig. — Ta predlog je ao glaano sprejel občni »bor.
Goep. dr. Krek naavetuje, naj občni »bor aa ča«tnega uda imennje gosp. prof. FV. Mikloiiča. Ta nasvet je bil »oglasno sprejet.
8) Gosp. prvosednik povabi naaoče, da oddajo volilne liate aa izvolitev II odbornikov — Vsi volilni listi se oddajo odbornika in mpisnikaiju Lčsariu.
Gosp. prvosednik imenuje aa skrutinatorje oddanih volilnih listov gg Ivana Vilharja, A. Lčaarja, Jan. Flisa, Jan. Mnrnika in Fr. Hrena. Goap. Hren reče, da ne more prevaeti tega posla
Zdajci se oglasi g. dr. Volnjak ter aahteva, naj občni abor voli akrutinatotje.
Goap. prvosednik odvrne, da imenovanje skrutinatorjev po pravilih spada v oblast predsedniku, in da se od nikogar ne <U terorizirati. (Hrup nekterih.) Gosp. prvosednik prebravli 26. ft. opravilnega reda, ki pravi: .,prvosednik izmed pričujočih voli pre gjednike potrebnih volitev" — reče, da si te pravice po nobeni sili ne di vneti in namesti g. Hrena izvoli g. H. Turka
Gosp. dr. Voftnjak se zopet oglasi in aahteva, naj prvosednik imenuje g. Orassellija. (Velik hrup in rpitje pritrjuje dr. Voinjakovi aahtevi.) Ko prestane hrup reče gosp. prvosednik: •'aa se ne dam terorizirati; to sem rekel in pri tem ostanem: dolžnost moja je, da ne oddam nobene pravice prvosednikove. (Nemir, hrnp, oho' vpitje glaseče s«: Vi nas teroriairate, to je inperti nentno! Omeniti je treba, da je gotovo to, da bilo ie mnogo tacih ljudi v dvorani, ki niao udje, pa so glasovali in kričali.)
Gosp. dr Volnjak: Ker g. prvosednik ni hotel ozirati se na moi predlog, naavetujem, naj se skrutinovanje koj tukaj začne in vril vpričo nas.
Gosp. prvosednik: Škrutinovalo se bode v Matični sobi, ne tukaj. (Straien hrup in vpitje; g. predsednik večkrat pozvoni; vendar se hrup ne polete.]
Gosp. prvosednik: Seja je končana
Bilo je ob pol dvanajste ure. Lčsar volilne liste aavije ter jih nese v Matično sobo. Goap. H. Turk in dru^i ikrutinatorii ga spremljajo. Ondi se zavitek vpričo vseh skrutinatoijev na mnogih mestih zapečati z Matičn:m pečatnikom in g. Turkovim prstanom, in skrutinovanje odloil na popoldne.
XXVII. o<lt»ornv<i «kupAl-inA
81. oktobra 1872.
Vrata rugovorov:
f. Prebere m potrdi m aapianik XXVI. odborove »koptAn« ia VIII obdnega sbors.
». Prebere •• aapianik o »krotinovauji volilnih I i« t o* pri VIII. oM»f »boru oddanih.
8. Porodilo o vslnejtib »tvarth od XXVI. odborove ikapšdin«, »prsjem novih udov itd.
4. Volitev prvoaedniks, dvsb njegovih namestnikov, blagajnika, pragi«, dovalea druitvenib radnnov ia dvab ključarjev.
6.	Volitev gospodarskega odseka.
4. Volitev odsek* aa iadavanja knjig.
7.	Volitev odaaka aa narodno slovstveno blago.
8.	Tajnik o va aloiba aa 187S/8. lete.
9.	Naavetje posamnih odbornikov.
10 Porodilo o pregledu, presoji in potrdbi od borovega radtina
Predsedoval je gosp. dr. E. H. Costa. Nazočih je bilo 30 odbornikov. Iatned ljubljanskih: dr. Jan. Blciweia, dr. Vončina, L. Jeran, prof. Pleteršmk, prof. Iv. VavrA, prof. Fr. Kandernal, Fr. Ks Sovan, Iv. Vilhar, dr. Zupanec, pr»f. Zakeli, prof. Jot. Mam, dr. Poklukar, ravnatelj Andr- Praprotnik, dr. Strt>enec, lolaki nadzornik Iv. Šolar, prof. A. L4«ar, Ivan Tomšič; i »med vnanjih ata ae skupščine vdeletila: dr. JoL Ulaga in Luka Svetec.
Predsednik goap. dr. Coata prične skupščino ob četrt na 6. uro, pozdravi nas ode odbornike, naprosi g. Tomiiča. da naj piie danes zapisnik odborove seje, in vpraša, ako kdo teli, da se prebere zapisnik o XXVI. odborovi skupščini in o VID. občnem zboru. Tega nihče ne teli, ker sta bila oba zapisnika te v »Novicah" natisnjena. Na to bet* dr. Costa iz pisma prof. dr. Kreka, da gosp. Krek prosi, naj se v sporočilo zadnje odborove seje pristavijo besede, da se je „po dr. Krekovem nasveta" sklenilo, pisateljem ne dajati nagrade za popravo lastnih spisov. (Tej telji se ustrete.) Potem ae zapisnika potrdita in podpišeta.
Oosp. dr. Costa prosi odbornika Loaarja, naj bi on po ročal o važnejših stvarčh, ki so se dogodile po zadnji odborovi skupščini.
A- Ldaar poroča blizo tako-le: nPo zadnji odborovi skup ščini oglaailo se je 14 novih udov, ki telijo biti Matičarji Med
njimi j« eden Cgo«p. Mih* Zupan, kaplan v Leskovcu\ ki teli biti nsfanovnik in je koj plačal vso us'anovn<no. Letniki telijo biti sledeči gospodje 'beri »e imena*. Ker pri nobenem ni nika korinega r«dr*k». zato predlagam: 81. odbor naj vse »prejmemed Mat-dinr ode. (Odbor pritrdi.) Po tem ukem je poalednja Številka glavne knjige danea 2558.
Izmed starih udov izstopila sta dva, in aicer dr. F. Puhač, odvetnik, in dr. Lorber v Maiboru. Prejela je namreč Matica od omenjenih dveh gospodov 2. oktobra naalednje pismo:
„Ker srm zvedel izid volitev v Matičin odbor, dajem na znanje, da od sedaj iz Matice izstopim. Z osobitim spoštovanjem Maribor dnč 1. oktobra 1872.
Dr. Duehatach, L r.	Dr. Lorber, 1. r.
lati dan »e je tema gospodoma odpisalo naalednje:
»Blagorodni g. dr. F. Dahač, odvetnik (dr. Lorber)
v Maribora!
Na vest vsemii Vašo odpoved od 1. okt. t. I. Vam nazna niamo, da smo natregši Vaii telji, izbrisali Vas is zlov. Matice od 1»73. I. dalje; ob enem Vaa pa proaimo, da blagovolite (dr. Duhač j poravnati zaoatala avoja doneaka za 1871. in 1872. leto. toraj 4 rold.; (dr. Lorber pa avoje doneake za 1868., 1869., 1870., 1871. in 1872.1. 10 gold.), ker ate prejeli društvene knjige za ob4 l-1 i (za vaeh 5 let).
Iz odbora Matice alov. v Ljubljani 2. okt. 1872.
Dr. E. H. Costa, predsednik Ani I>sar, odbornik.
Vsem novim udom so se knjige razposlale izvzemši nek te rib ljubljanskih, ker mi ali niao znani, ali pa tudi ne vem, kie sta nojejo — Vai ti toraj, ki še niao prejeli knjig za leto 1872., naj blagovolijo ali aami priti ali pa koga poalati po nje.
Med 179 udi, ki jih je g. dr. Vošniak za noveoglaail p od XXVI. odborovo skupščino, je pet atarih udov, izmed kterih ao nekteri a svojimi doneski na dolgu za prejšnja leU. Vsi ti se toraj niso a nova vpisali, ampak U donesek se jim je vpisal za zadnje leto, za ktero ao bili na dolgu; to se je tadi pismeno naznanilo goap. dr. Vošnjaku.
Med volilnimi listi se je našel en volilrc (Jak. Vilar v Podoba pri Lota), ki ni ud in tudi še ni bil naznanjen odboru; v začetku liata pa piše: ..Pošiljam Vam 2 gold, da me vpišete v Matico, ter volim tako-le: (slede imena)." Ker je bilo razglašeno, naj novi udje denarje pošiljajo goap. dr. Razlago, zato sem bil te miali, da je tudi u list a doneskom vred poeta bil g. dr. Ras-lagu; toraj se je ta prihodek pismeno naananil g. dr. Razlaga. Toda niti od g. dr. Vošnjaka niti od g. dr. Razlaga nam do danes ni došel odgovor, .
Matica je prejela 13 kniiftie ali spiaov pod tem le naslovom:
fra Det Kongelige Norske Univerzi tet i Christiania (D« Ia pait de I' UniversitA Kovale de Norvčge k Christiania) tal d. Slavoniacber Literatur Verein au Laiback.
Ved L'niveraitet's Secretair.
Dobili »mo od Moskovskega arheologičnega društva vabilo ua tretjo razstavo starih spominkov, ki bode v Kievu 1874. L in od Moskovske nniveraitete zapisek knjig, kijih hraai o iiavjanskih zadevah.
Na to predlaga Lčsar, naj Matica atopi v svečo a univerzi teto v Kristianiji, z moskovsko universiteto in s moskovskim arbeo-logiftnim občestvom. (Odbor pritrdi.)
Ooan. Lčsar poroča na dalje, da ie dal ranjki g. dr. Lovre To man Matici za mene ude napraviti diplomo. Pismo, a kterim je Matici daroval ploičo, na kteri je riaana u diploma, bilo je njegovo zadnje, vaaj slovensko, piaano v Rodaun-u 9. avgusta 1870. leta. — Darovalno nismo je avtografovano na čelu Matičnega »Letopisa" sa 1870. leto pridjuno dr. Lovro Tomanovi podobi
Na to je Matičin odbor te diplome pri Fr. Kiikeju na Da-naj i dal natisniti 50(1 odliskov; račun za-nje je znašal 101 gold. dO kr.
Ko je došla izgotovliena diploma, bilo je po čaanikih naznanjeno, da je g. prvoaednik diplomi nastani nizko ceoo po 50 kr., in to zato, da se a kupilom plača račun za tisek in pisnino pi-savcu. Pienino je g. prvoaednik postavil na 20 kr., in če treba, plača se tudi viis. Naglo so se oglašali Matičarji, ki so ieleli prelepe diplome, tako je bilo, kakor moje poročilo (glej poročilo o XXVI odborovi skupščini 31. maja l871. leta v Letopisu za 1871. I. stran 22.) pripoveduje, do omenjenega dne prodanin diplom 300 odbskov, častnim udom in društvom, ■ kterimi je Matica v zvezi, pa zastonj poslanih 20 odtiskov.
Bilo je torsj do tistega dne prodanih, kakor pravi omenjeno poročilo, prav toliko, da ae je Kftkeju plačal račun s 101 gid. 50 kr., in pisnina pisavcem 48 eold. 50 kr., skupaj 150 gold
bkupiio od iatega dne dalje — pravi poročilo — teklo bode — od»zeroši pisnino — v Matično blagajnioo.
Prodajanje diplom je gosp. predsednik uredil tako, da je ■eni naročil pobirati po 50 kr. za vsak odtisek, plačevati pisnino, ostanek nabirati in t njim pred vsem plačati račun KOkeju. Pisat ci prvih 320 diplom so bili g. Filapič: ko on ni hotel več pisati jih, g. Kokalj, bivši asistent pri realki, in ko se je ta naveličal, naprosil sem bil realnega učenca K Gftcka; ti tryo se večidel spisali omenjeno število diplom in plačal sem jim 48 gold. 00 kr. pianine.
Ker so se odšle diplome bolj poaamne naročevale, in so vrh »ga naročniki večidel teleli kmalu dobiti jih, nekteri ao v Matični pšsarnici ke celč čakali isgotovljenja, in ker roeoda nikdo ne more zaL tavati, da bt bil jas za vtako puaamno naročbo hodil iskat pi-
savca ter diplom« po mestu preostal sem ter tje, isto sem nekoliko poslednjih jea sam pisal.
Tako je bil sklenjen drugi račun, čegar čisti snesek ie po tekel v Matično blagajnico sa preteklo društveno leto. Vsled tot računa bilo je sa 4d gold. prodanih diplom 9B, sa ktere sem Ma lični blag»jnici isročil 31 guld. 40 kr. (glej račuu štev. 120 od 1. julijs 18(2. L) sa pisnino m vosne liste pa plačal 17 gld. 60 kr., j skupaj 49 gold.
Na tretji račun, skleujen danes, sem prodal 12 odtiskov, sa ktere jas hranim ie skupljene novce, kolikor mi jih je doilo (itiije namreč so ie na dolgu).
Is tega poročila si. odbor toraj rasvidi: a) da je po prvem računu bilo prodanih 320, po drugem 98, po danainjem 12, skupaj 430. Moralo ni toraj diplome biti odtiskov 70, hranim jih pa le 61, toraj jih manjka 9, in kje so ti? Spridili ali pomasali so se pri
'"^Konec svojega sedemletnega poslovanja kot Matični tajnik toraj prosim: Sa) slavni odbor di na tanko prevdariti to sporo- j čilo in pregledati sapiske v prodanih diplomah ter mi reiiti račun | in poročilo".
Dr. Costa predlsgs, da se Lesarjevo poročilo o diplomah is rači prihodnjemu preglodovalcu društvenih računov, kteri naj poroča v prihodnji seji o njem. (Se sprejme.)
Dr. Tla ga bere pismo izročeno mu po dr. Kaslagu, v kte rem učitelj Boitjančič na Vranskem 24. septembra proti nekter« matične knjige po kolikor mogoče sniiani ceni. — Po daljii de- I bati, ktere so se vdeleiili Costa, Pleterinik, Bleivveis, Ulaga, Von čina. Šolar in Lčsar, sprejme se naposled Lesarjev predlog, da se i mu dadč knjige kakor bakvarjem sa 25% ceneje.
Ker se o sporočilu nikdo več ne oglasi sa besedo, bere dr. Costa dve notici ji is „Slov. Kar.", v kterih se krivo poroča o Lesarji, kar se tiče vpisovanja novih udov in prodajanja Matične diplome. (Glej „Sk»v. Nar." itev. 120. in 123.) Dr. Gosta pravi, j da je vse to grda lat in da naj sL odbor opraviči Lčsarja m is-reče, da ni res, kar je pisal „Slov. Nar." v omenjenih dveh sestavkih. L4aar pravi, da mu je tal, da se prva stvar ,,o vpisovanji aovih udov" danes v odboru obravnava, ker bi se biia lahko rešila po dragi poti m sicer vsled pisma, pisanega g. dr. Zupancu, Klasečega se tako lo: »Ljubi prijatel! — Take hvale sa sedem letno pomoč pri blagajniškem poslu jas nikakor ne sasluiim, sato Te, dragi moj, lepo prosim, potegni sesa svojo čast ali vaaj blago voli preklicati lati, ki jih je, kakor ae mi pripoveduje, o meni med avet »opet nesel „Slov. Narod", in s kterimi si Ti v dotiki ali svesi, v kakorini koli ie bodi. i'reprič*n, da mi ne odrečei opra vičcne prošnje, kličem Ti na sdravje! V Ljubljani 19. okL 1872. L" — Jako mi je tal, da mi g. dr. Zupanec m skaaal te ljubavi.
Dr. Zupanec podpira predlog dr. Gostov, da se odbor slovenska Matice potegne sa čast Lesarja.
& Po ttvahui debati o tej stvari, ktere to te vdeletili dr. Vončina, Šolar, Bleiweit in Svetec, sklenilo te je enoglasno, da te priobči p'jatnilo o tej aadevi, in da te i t vri i U< v tega sklepa izroči
nr inku.
I Svete«* reče, naj te to zgodi, toda ttori brea oaebnih napadov.
Potem te prettopi k volitvam.
Dotedanji predsednik dr. Cotta prosi, da te naj voli adaj drugi prvotednik, on odstopi od prvosedniitva, ker ima taradtega trpeti toliko javnib napadov in psovk; ker te tako grdo in no-■ramno pite o niem, naj ee toraj voli ta prvoeednika sposobnejši mof od njega, ker to bo tudi gotovo na korit« Matici, kajti on j« v vseh reččh odločen in prav ta lastnost mu dela toliko na aprotnikov.
Dr. Bleiwait pravi blito tako le: Predno gremo k volitvi, stavim predlog, naj te ti. odbor tahvali dotedanjem« prvotedniku ta njegovo nevtrudljivo delovanje, ktero mu mora vsak nepriatranak človek prianati. Gosp. dr. Cotta ni bil le tirvosednik tL Matice, ampak on je bil tudi med delalci eden prvin. Zgodovina tloven tke Matice nam kaie, da je on pri začetku Matice najbolj deloval, da te je Matica na trdne in krepko noge poatavila. Dr. Cotta ni bil le prvoaadnik, ampak tudi večletni vred ni k Matičnih, .Letopisov". Tako delo je pa gotovo silno telavno. Ni bil pa tudi tamo vred-nik, temveč tudi pisatelj; njemu se imamo zahvaliti, da imamo Slovenci bibliografijo slovenskih knjig, zadnja leta itillih. On tedaj zasluti odborovo iivo zahvalo. Zatorej predlagam, si. odbor naj iareče zahvalo dr. Costu za njegovo veliko delavnost, s ktero se ie več let irtvuje slovenski Matici. Ta zahvala bi se najbolj pristajala gosp. prvotedniku, ako bi odbor „per acclamationem" aopet volil dr. Coeto aa tvojega predtednika. Al ker jaa nočem nobene^.i odbornika terorizirati, zato ttavim le predlog, naj al. odbor izreče zahvalo dr. Coati in volitev naj se potem vrti po littkih."
Dr. Cotta pravi, da on tega predloga o zahvali ne mora dati na glatovanje.
Dr. Vončina pravi, da on kot podpredsednik stavi ta pred log na glatovanje, ker ga predtednik ne more tam itsviti. (Se so glatuo sprejme Odborniki izrečejo g. dr. C< ttu tvojo zahvalo s tem, da se vzdignejo in mu izrečejo: „»ivijof" Dr. Coata ae ■ah vali.
(Volitev na liatke ae vrli.)
Oddanih je bilo 20 listkov. Skrutiranje ae izroči Sveten in Litarju. Dr. Costa dobi 17, dr. Raal*ag 1, dr. Vončina 1, prof. Šolar I glas.
Dr. Coata po tem takem za predtednika izvoljen, prosi, da ae mu dopusti pomislek do konca seje, da potem povA, ali prevzame predsedniitvo ali ne.	v t
Pri vvlitvi dveb namestnikov je bilo oddanih 20 listkov. Dr.
Vončina dobi 19, Kozler 11, Razlag dolar 6 glasov Prva dva sta toraj izvoljena za namestnika predsednikova.
Dr. Costa nasvetiije, naj ae sa blagajnika naprosi to pet g. dr. Zupanpv
Dr. Zupanec prosi, da bi njega ne vobli in nasvetuje g. 1». Vilharja.
Na to predlaga Lšsar, naj se dr. Zupanec voli per „acla-mationem.'' To se sgodi.
Dr. Zupanee pravi, da nikakor ne prevzame aarad mnogih opravil te volitve in predlaga, naj se Iv. Vilhar voli „per eocla mationetn." — To se tudi agodi. Ivan Vi I bar prevsame ta posel.
Za pregledovalca društvenih računov se „per acelanutionem" iavoli dr. Zupanec; aa ključarja ae isvolita dr. Strbenee in Fr. Sovan.
V	gospodarski odsek ao voljeni Iv. Vilhar, Fr. Sovan in dr. Zupanec.
V	od«ek aa iidavanje knjig so voljeni dosedanji udje dr. Bleivreit, Costa, Lesar, Marn, iTeteršnik, Šolar, Vavrt, Zakelj, Tušek, dr. Ra«lag, dr. Krek in Trstenjak; k tem se ie pri vzameta dr Strbenee in Tomšič.
V	odsek sa narodno slovstveno blago to izvoljeni vai dosedanji udje: Marn, Svetec, Šolar, dr. Krek, Trstenjak, 1'raproUuk, Pleterinik in Zakelj.
Prof. Marn poroča, da je pooblaščen od goap. Zupana, ka tabela v Kranj i, da izreče, naj bi Malica slovstveno zapušč ino Sim. Jenkovo iaročila bratu ranjcega pesnika ali pa vsaj kmalu rešila to stvar
Dr. Coata pravi, da ae bo odaeku (dr. Krek, Trstenjak, Šolar) pisslo, naj reii to aadevo. (Odbor pritrdi) Po predlogu prof. M ar na se sklene, Jenkovo aapuičino izročiti iislim, ki so jo Matici dali, in jim nasvetovati, da jo prepuste bratu Sim. Jenkota.
Predno se začne obravnava otajmkovi slutbi, beredr. C-tta
f.	37. opravilnega reda in vpraia: ali hoče kdo iamed odbornikov v amislu tega ]}. prevzeti ta poael.
Nihče se ne oglasi za tajniška in zapianikarska opravila; le
g.	Vavrft pravi, da prevzame knjiiničarska opravila tudi za naprej brezplačno.
Dr. Costa predlaga, da ae aa lantkih in letošnjih 50 gMd., kteri h prof Vavrč ne vaame, trne privzeti pisar ali kak pomagač z« popolno vredenje knjižnice in sa pisanje imenika knjig. (Odbor pritrdi)
Potem predlaga dr. Costa, naj se Lčsar naprosi, da zopet prevzame službo tajnika in zapisnikarja po §8. 35. in 37. opravilne« reda, vsled kteregs zadnjega tiskarska korektura ni njegova dolžnost.
Dr. Vončina te ne čudi, da se noben odbornik ne oglasi •a tajnikovo službo, ktera daje toliko opravila; on je sioer v 85.
od bo rovi skupščini po viharnih obravnavah predlagaj, naj M ras pik.* tajnik o va alnžba in odsek voli, ki ima naavotovati, pod km rimi pogoji naj ae raapiie. V ta odaek ao bili voljeni dr. Gosta, dr. Razlag in Vončina. Al sdaj previdi, da je bil njegov predlog nepremišljen, ta to je adaj po reanem prevdarkn drusega mnenja ter goreče podpira dr. Gostov predlog in upa, ako je le mogoče, da ae Lčaar vda in prevzame zopet ta posel.
Gosp. Mam nodpira Coatov predlog in ae obrača do Lč-aaija ■ proinjo, naj bi vaaj ie sa to leto prevzel omenjeni posel.
Dr. Coatov predlog ae di na glasovanje, ki mu odbor tndi enoglasno pritrdi.
A. Lesar vpraša: „ali odbor in vaak odbornik sam sa-se res misli, da mu je po vsem tem, kar je bilo, mogoče prevzeti tajniitvo?" Na to pravi dr. Vončina, naj Lčsar povč, aS mu je nemogoče ?
Dr. Costa pravi, da dobro razume, kaj ima v mislih Lčsar s omenjenim vprašanjem, a vendar ae nadja, da aoglaani proinji mnogosbranega odbora ae več ne bode ustavljal.
Na to L6aa r: težkim srcem rečem, da se udam soglasni odborovi sa me tako častni proinji".
Odbor s veseljem sprejme Lesarjevo pritrditev.
Oosp. dr. Coata povzame besedo, rekoč: „Zdaj tudi jaz izrekam, da prevzamem izvolitev da Matičnega prvosednika". Odbor mu sakliče ,plaval")
Za poaamesne nasvete ae nobeden odbornikov ne oglaai.
Konečno se bere ie poročilo o pregledu, presoli b potrdbi od borovega računa sa čas od 1. julijs 1871. I. do konca junija 1872 1. - Glasi se tako-le:
„Velealavni odbor slovenske Mstice! V občnem sboru slovenske Matice dne 26. septembra L I. sva bila podpisana sraven g. Hugona Hohna izvoljena, da skupno pregledamo, presodimo in potrdimo odborov račun vsled §. 9. Matičnih pravil.
Ker ie bil g. Hugon Hohn do uradnih opravilih zadržan se udeležiti Jtupncga pregleda račufla, tedaj sva se podpisana sama lotila tega dela ane 14. oktobra tri. popoldne ob itirin v matičini sobi, ter ga tudi do pol 7. ure zvečer istega dne konečno izvržila.
Račun za čas od 1. julija 1871. 1. do konca junija 1872. L zva v redu naila, vendar sva primorana sledeče opazke narediti:
1. K St 4 dohodek. Pri računih o prodanih kuponih v srebru manjka dotični istodnevni dunajski borzni kursni list. (Odbor o tej točki stopi na dnevni red.)
2 K opombi: „Vrh tega ima Matica": a) ostalih knjig najmanj sa 2000 gold. — Tukaj ne zadostuje aproksimabvni sne sek, temveč tremi je natančnega vže prejšnja leta argtranega in ventara, kakor ga imajo druga manj važna društva nego je Matica.
Enako je tudi potreben razvid zaostalih letnib doneskov družabnikov po letih rasdeljen in oni ustanovnih členov alovenake Matice.
Utopiš 1878 in 1873.	4
Želeti bi bilo, de ae od »tratii blagajniitva veči pozornost obrača na iatiriatcv zaostalih letnih dnneakor, kteri ao tukaj a ,.najmanj" JJOOO gold. navedeni. Tukaj je potreben aklep slavnem odbora, da oni, ki aa več let avoje doneake dolgujejo alovenaki Matici, ne dobe niti knjig niti imajo volilno pravico; ta sklep je gledč sadnje fcive agitacije pri volitvah v matični odbor gotovo na vae strani opravičen.
O tej točki g. dr. Coeta omeni, da temu nasvetu odbor po pravilih ne more pritrditi, ker nims te pravice; toda odboru drugo pravico daje ti. 3. Mat pravil, vsled kterega sme izbrisati take ude; toraj predlaga, naj se po časnikih proglasi, naj vaak Matičar do konec leta plača vse zaostale letne doneske in potem donesek sa 1878. leto ao konec meeeca junija; kdor na ta proglas ne sa-dosti svoji dolžnosti, naj seisbrite.
3.	K opombi: „Potroiiti se sme" morava svoje sačudenje is rasiti, da ie slavni odbor kliubu jasnemu g. 16. in 18. pravil se dotaknil glavnice, ter potrokil anesek .... 9930 n. 68 kr. mesto na razpolaganje imajočega zneska . . . 6395 „ 21
tedaj aa............... 4636 fl. 47 kr
več nego je smel.
Tukaj mora slavni odbor pač strogo na to paaiti, da matični glavnici gotovo dojde o svojem času imenovani preveč potroieni znesek.
Lesar opomni, da je ravno to v poročilu aa VIII. občni zbor izrekel sam odbor.
4.	Kot foimalni pogreiek morava opomniti, da v natisnjenem računu manjka kot prehajalni stroiek »rečkana obveznica za 1000 gold. in kot reelni dohodek na novo kupljena obveznica v enakem zneska. — O tej točki odbor preide na dnevni red.
5.	Opomina vredno je pa tudi, da je v novčni dnevni knjigi končan račun z 10. avgustom, ko se vendar glasi nstisnjen račun od 1. julija 1871. leta do koaec junija 1872. leta in da je tedaj na ta način znamenita svota dohodkov odtegnjena IX. aruitve-nemu letu.
6.	K žt 4. stroiki je opomniti, da je pri s reč kanih obveznicah strogo na njih sapadni rok paaiti, ter da je treba o pravem časa novo obvesnico naročiti (v tem slučaji pred 1. novembrom 1871. L), da slovenska Matica ne trpi po nepotrebnem izgube na obrestih, ktere mora po sakasnjenji povrniti menjičarju (v tem slučaji 3 gold.)
7.	K it 6. ,,stroiiki uprave" ie potrebno detail postaviti kot podrabrike a dotiČnimi zneski, kajti trota 1019 jroli 15 kr. je znamenita in utegne marsikterega matičarja zanimati, koliko se je potroiilo za vsako posamesno podrubriko posebej.
M
Tokaj je tudi opomniti, da rasen neznatnega zneska 144 gld.
50 kr. je ostali snesrk 875 gold. nedokumentiran, kar nikakor ni pravilni).
Za tako imenovane male stroike tudi prilog manjka in na-svetujevz, da »e dokumentirajo vprihodnjič sdotičnimi saldiranimi računi.
Lčsar opomni, da so te priloge kakor tudi knjižnica. v ktero se vpisujejo, ležala na mizi, pa jih gospoda pregledovale* nista bila zapazila.
Sploh je pri stroikih tirjatev upravičeno, da se kolikor mogoče dokumentirajo, ter da imajo posamezne priloge „vidi" gosp.
rosednika ali pak podpredsednika, ako pa to vselej ni mogoče,
gosp. prvosednik svoj vidi v denarno knjigo na dotičnem mestu vpiie.
Koncčno imava ie opomniti, da naj se priloge sa pretečeno VIII. druitveno leto vničijo ali pak vsaj tako prebijejo, da niso za nobeno rabo več.
To ao tedaj najine vestno navedene opazke k računu aloven-ske Matice za čas od 1. julija 1871. leta do konec junija 1872. leta, ktere predlagava al. odboru v prevdarek In deloma v ravnilo za prihodnje IX. druitveno leto.
V Ljubljani dne 16. vinotoka 1872. Z največim spoštovanjem Dragotin Žagar.	Andrej Krem žar.
(Vai nasveti, za ktcnmi ni nobene opombe o odborovem obravnavanji, ao ae vseli nz znanje za prihodnja leta.)
Or. Bleiw«iz predlaga, naj se gosp. pregledovalceaa 2a
Erju in Kremiaiju izreče zahvala za tako temeljiti pretres od-rovega računa. (Se sprejme.)
Dr. Ulaga iz Maribora predlaga, naj bi Matica na vaestran-sko ieljo nekterih manj izobraženih Slovencev izdala majhno knii-tico s podobami nainavadnilih rastlin za bolj prosto ljudstvo. On tudi priporoča izvedcnca gosp. M uraoana sa to delo. Odbor sklene, da se U stvar izroči odseku za izdavznje knjig.
Seja je končana ob */18. uri zvečer.
XXVIII. odborov« skupičlna
17. julij« 1872. }
V rt ti rs/90 vorov
1. Prebere in potrdi se XXVII. odb. seje taplsalk. t. Poročilo o odborovem delovanji od XXVII. odbor. Mfe.
3.	Odsekovo porodilo o 7.alokarjevih knjigah.
4.	Ur. Zepandevo porodilo o Lesarjev rtu radonu prodanih diplom.
6.	Odsekovo porodilo o dr. Tomanovth peeraih. i« oeuatisnjeoib.
5.	0 «ip«ha, ki ga j« imelo tirjanje Matic, doneskov saoetalih ta prej*
nja lata, ia nasveti, kteri naj m isbrišejo.
7.	Prebereta te radan ta dobo od 1. jul. 187«. do 1. jal. 1873. L ia
porodile o odbor, delovanji od «6. eept 1879. L, ki je odbor podi IX. obdnemu t bora.
8.	Naevetje posameznih odbornikov
Gosp. dr. E. H. Coata pridne sejo 4'/* ure popoldne, ko ao ae bili sešli naalednji odborniki: gospodje dr. J. Bleivreis, Fr. Kandrnal, A. User, J. Marn, Pleteršnik, dr. Poklultar, dr. Razlag, Fr. Sovan, It. šolar, It. Tomšič, V a vrt, Vilhar. dr. Vončina in Mir. žakelj, ter najprej naanani odboru, da je Matičin aaatopnik
Cri Jongmanovi tvečanosti bil matičar g. inženir Jan. Pribil, teremu ae je dalo povenenilno piamo; vrb tega ae je isti dan is odbora odposlal tudi poseben telegraf, posdrav; — potem objavi, da ie g. E. Pioot tajniku poalal mnogo francoskih knjig, da se raaaeld med SloTence; odsek, ki se je kmalu potem sešel, je sklenil, te in druge knjige, ki po tej poti ie dojdejo, večidel dati t dar bogoaloTskim, gimnazijskim in realnim knjitoicam, da jih more brati mnogo dijakov tudi prihodnjih časov. Tako se ie tudi letos sgodilo. Prošnji g. Marnovi, naj bi se v prihodnje obdarila tudi knjižnica Alojsiieviška, predsednik obljubi vstreči.
1.	Zapisnik XXVII. odborove seje se potrdi
2.	Tajnik prof. L4sar o Matičnem delovanji od poalednje odborove skupščine poroča takp le:
Od poslednje odborove skupščine ao jako marljivo pristopali k Matici. Oglasilo se jih je 162, med temi sta med ustanovnike ismed letnikov a nevšteto jima dosedaj plačano letuino prestopivša gg. Drag. Žagar in Fr. Kasteleo in te štirje novi ustanov niki, in sioer: g. dr. J. Oogula, gospica Fani Blatnik, g. Alojaij OomieeTj in g. Jurij Cesnik.
Moj nasvet se glasi: Naj al. odbor vse naznanjene mu aprej-me med Matične ude. (Odbor odobri nasvet.)
Glavne knjige aadnja številka je danes 2710.
Pri dopolnilni volitvi novih odbornikov bode treba ozir imeti ne le na odbornika, ki je odmrl, blagi baron Anton Zoie, ampak tudi na g. Trstenjaka, ki se je odpovedal odborniitva. — Predsednik dr. Costa predlaga: naj g Trstenjaku si. odbor pismeno sahralo izreče, ne le za njegovo marljivo delovanje V
odboru, ampak tudi sploh aa »ao slasti pisateljsko podporH. (Odbor oglasno pritrdi.)
Mnogo poverjenikov smo v teku tega časa spremenili, ne le Matici — aakor ae nadjamo ■— ampak tudi poverjenikom in udom aploh na koriat ali olajiatev. Zlasti dvoje toftbe ao dohajale pi-aarniei v tem oairu. Eni ao pritoievali se, da je poverjeniitvo preobiirno, toraj poael prevelik in preailen, eni, da jim dela stroike, ki jim jih nihče ne povrne. Prvim ae je poael slsjial tako, da ae je poatavilo več poverjenikov, na priliko, aa Radoliiko in Mariborsko dekanijo po itiije. Osir drusih se je odpisovalo, da si poverjenik, če mu rtekteri druitveniki ne povrnejo stroškov, sme sam plačati stroike is Mstičnih doneskov. Druitvenikom in druitvu je gotovo na koriat in olajiavo pri dela, sko ims marljive poverjenike na ugodnih krajih ; zato nam vatreie vsak dober svit ali pa ponudba, naj pride od koder koli.
Matičarji sa 1872. in 1873. leta dob* »Letopis", ki ima todi na naslovu te dve itevilki, slej se mu tisks 16. p&la.
Samo sa 1873. leto:
a)	..Slovanski narodopis" I. del, tiska se mu 7. p6ls in risa semljovid narodopisni;
b)	četrti anopič alovJat lan ta: Nemčijo, Turčijo in Italijo, ki je akoro ie dovrien.
Kedaj ae raspoiljejo, ni mi danes moč povedati, ker amo odviani od tiakarniee.
Ker imamo več udov — ako jib premnogo ns tihem ne odstopi — kakor je tiskanih semljovidov, m novi udje pečidel iele imeti ves atlant, sato bode treba slasti nekterim snopičem pre skrbeti drug nstis, ki bode vsled Kdkejevega dopisa od 2H. jsnuarijs 18i5. stal ravno toliko ko prvi, ako naročimo po 500 premerkov vsake karte, rasume se samo po sebi, da se oditeje vresnina in kamen , ki ata ie laat Matičina. — Nsj si. odbor ta posel isroči posebnemu odseku treh odbornikov, ds to atvar prevdarijo, in če najdejo vtemeljeno, o pravem času preskrbe drugi natis vssj 3. snopiču. Odsek voliti pa nasvetujem zato, ker ae dadi navesti tndi raslogi, čei, s dragim natisom atlantovim čakajmo, da bodemo popolnega imeli v prvem naliau. (Nasvet soglasno sprejet in v odsek so izvoljeni: gospodje Pleterintk. 2a-keij in dr. Poklukar.)
O Marton To m a * ko v i c h - e v e m volila v Ogerskem Tyr-navem imam poročati, da smo isvrievalcu tega testamenta g. J ur. Slotti v amialu zadnjega odborovega sklepa pisali dve priporočeni pismi in sicer 20. sept. in 14. decembre 187$. leta, in ker se nsm ie mogoče zdelo, ds se pismi ne bi bili oddsli, poslali amo 10. fe bruarija 1873. leta sa njimi ie poitno uradno vprsialno pismo, ki priča, da je ssdnje piamo v roke priilo g. Slotti, ki ps v svoji priljudnosti — ne rečem — dolžnosti, ne besedice ne di odgo vora. — Naj al. odbor ksj sdstnega avetuje, da izvemo, pri čem
d« amo a sodnijakim oznani lom 8. aprila 1872. lata. — Dr. Pokla kar nasvetuje: naj a« predsedniitvo obrne do dotične sod ni j«. (Odbor pritrdi.)
Meaeca januarija t. 1. pa amo prejeli vezi, da i« g. Kar lit, trgovec, 1872. I. umrl v Sesani in Matici zapustil 100 gold.; storilo ae je vae, da dobimo volilo; toda goap. blagajnik ga vendar ia nima v avojem dnevniku sapisanega.
I a med drugih vainejiih opravil in dopiaov navaja tajnikovo poročilo ie sledeče:
Sim. Jenkova zapuičina ae je 28. novembra leta nazaj po-alala goap. To matu Zupanu v Kranj po aklepu odborovem v 27. akupččini.
Pogodba, aklenjena z Giontinijem o prodaji laztine 1. dela telovadbe od 1. marca 1871., fctev. 49., je priila ob veljavo zato, ker je rajni Blaznik dal podobe zbmaiti a kamenov, toraj Oiontini ne more dobiti podob, nariaanih na kamen, kakor bi jih bil imel dobiti po pogodnL — Se ve da je g. Giontini tega nekoliko aam kriv, ker je cel6 predolgo čakal z natisom.
Nekoliko iolakih knjig bilo je podarjenih; tri take proinje ao ie nereiene ter čakajo izreka od borovega.
Prav z veseljem amo ustregli proinji Cel o viki h gimnaa. dijakov, kterib proinjo je podpiral goap. prof. pl. Kleinmajer — prvi takov gla» iz Koroškega. Prav tako amo tudi zrčno radi v dar poslali nekoliko knjig Celjakim gimnaz. dijakom, kterih se je na apodbudo goap. prof. Fr. Oreieca ■MM vpiaalo v Matico,
—	in a tremi iolakimi knjigami vsako po 5 iztisov ubogim učen cem Ljutomerske nite realke. Naj iz razjasnilnega dotičnega dopisa slavn. odboru objavim to-le, ker je gotovo zanimivo vedeti.
3Učitelj Ljutomerske niie realke plačuje se ia neke ustanove (nam r. Oottareiaaa ). Ta je pa v svoji oporoki določil, da mora biti poduk na tejioli v nemškem in slovenskem jeziku. Za to določbo pa Slovenci in učitelj realke do lanikega leta nismo vedeli, kajti testament pokojnega Gottweiaaa imela je aloveničini neprijazna srenja v rokah. Na podlagi omenjene oporoke je pa tukajinji učitelj realke — rodom Čeh — pripravi|en prednaiati nektere pred mete tudi v slovenskem jeziku".
Reiila čakajo ie proinje: a) farne bukvarnice v Zatičini, b) učiteljske knjiinice ljubi), okraja, c) bralnegadruitva v Dobu. Naj slavni odbor izreče, ali se jim uatrele ali ne ? (Odbor pritrdi).
Predsednik dr. Costa bere izročeno mu proinjo druitva »Narodne iole", a) ali sa podaritev nekterih knjig ali b) vsaj pre pustiti jej knjige po ceni taki, po kteri ae oddajajo bukvarjem.
—	Obravnave o tej proinji ae je udeležilo mnogo odbornikov in po dr. J. Bleiw e i a o v e m nasvetu ae je aklenilo, druitvo kolikor se d i v prvem, in popolnoma v drugem obziru uatreči, priča.
konj«, da bode omenjeno društvo učitelje vabilo k pristopu k
Matici.
Zanimivo utegne komu hiti vest, da vojno rainiaterttvo severno-Amerikanskih driav je tudi nam poslalo 3 iakaae in 3 karte o obnebnih raamerali v NVashingtoau 16. oktobra 1872. 1.
Oosp. dr. vitea Miklošiču, ki ga je aadnji občni abor is volil sa častnega uds, poslala se je krasno pisana diploma: — odgovora o prejemu še nismo sprejeli.
„Hrvstaki pedag. književni s bor" v Zagrebu nam naznanja svoj iklep, „da če od svoje naklade vsem jugoslov. učitelpštem, kterih je 10, poslati po jedan iatisek • tem namjerom, da se kan dar uruči onemu pripravniku zadnje godine, koji z najboljim uspjehom svoje nauke zavriio bude" — ter nagovarja tudi Matico našo, da bi isto tako sklenila. — Ker se ta čin vjema s Matičnim namenom, zato natvetujem: naj sL odbor izreče, da boče prav tako ravnati. (Odbor pritrdi).
Tri ielje so bile isgovorjene pri VIII. občnem aboru, in aicer: a) o prenaredbi in dopolnitvi opravilnega reda, kar se tiče tajništva; b) zarad izdaje šolskih knjig; in e) izdaji popularne knjige o najnavadniših domačih rastlinah. — O prvih aveh še odbor, o tretji pa odsek aa izdavanje knjig, kteremu je bila izročena pri občnem zboru, ni sklepal, morda si. odbor danes kteru r*če ali kaj ukrene? — O dveh prvih točkah se vname precej obširna obravnava, ktere ao se udeleftili mnogi odborniki, da-si tudi je bil gosp. dr. Coeta opomnil, da nobeno teh vprašanj prav aa prav ni namenjeno sa rešitev ali obravnavanje danes, sicer bi bila vsaka stvar posebno številko dobila v dnevnem redu, ker je vsaka dosti vaina sama sa-se; - ampak sdi se mu, da je tajnik te šel je navil le zarad tega, da jih, ker so iz občnega zbora m ie nerešene, ne »pustimo is oči, ampak da se jih, če pride potreba, takrat po primemo. — Prva telja — nadaljuje - je celč nepotrebna, ker ustanovljeni naš opravilni red o tajništvu popolnoma aadostnje; drugi Ulji ustreie prihodnji detel ni zbor. ako sprejme dotičai nasvet deželnega odbora; tretja naj se iaroči odseku sa izdavanje knjig. Morda pa vendar kdo teli govoriti ali kaj predlagati?
Ker nekterih odbornikov ni bilo pri občnem aboru ia jo tudi onim, ki ao bili. obravnava o tajništvu zginila iz spomina, zato g, dr. Coata rad ustrete ras..deti telji. da te prebere g. dr Raslagov nasvet. To storivši g. dr. Costa teli, da bi kdo storil kakov predlog.
Oosp. ar. Bleisreia: Meni se ne sdi uikakoršaa potreba spreminjati opravilnega reda. Odbora je snar.o, >la se mlslš sa korekture ni nič plačevalo; v Matičine aobe bod<> Matičarji ravno tako malo hodili brat, ako plačani tajnik aedi v njih, kakor tlč; vaaj knjige vaak lahko dobi na dom; - meni te zdi, da drago plačani tajnik — kajti tak te je natvetoval uima še dotti poila, ker mu ne bode doltnoet tpiaovati knjig za Mat:co; aato nasve.
tpjem: naj al. odbor i sreče, da ne vidi potrebe spreminjati opravilnega reda o tajniitvu v smislu dr. J. Kaalagovem.
Oosp. Iv. Vil bar: naj al. odbor pomisli. da Matici vedno prihajajo denarji; slaba plača rada aapelje v skuinjavo in denar spravi v nevarnost. Za dobro plačanega tajnika pa ima Matica le premalo denarja in dela.
Oosp. Pleterinik: Naj ae voli odaek, da to stvar ie prev-darja in v prihodnji sknpičini, ki naj ae skliče pred občnim sbo-rom — stavi nasvet.
Gosp. Mam isreče željo, naj g. I>aar fte ostane ujnik. Ker ae nikdo več ne udeležuje obravnave, g. predsednik na glasovanje di s) e. Pleterinikov nasvet, ki ni dobil pravilne večine glaaov, in b) dr. Bleiweisov predlog, ki mu pritrdi velika ve-
Ismed Zalokarievih knjig je odaek, ki maje bil dan nalog, da sestavi imenik in stori nasvete, ali so vknjižiti v Matično knjižnico, ali komu ali kam podariti ali prodati,
a)	nektere določil, da ostanejo Matici in ae v prihodnjem poročila navodč;
b)	nektere, da ae podarč ubogim bogoslovcem;
c)	nektere, da ae oddadč bogoalovski ali gimnas. knjižnici;
d)	nektere slasti homopatično prodati;
e)	pri nekterih sam vpraia, kam bi se oddale?
f)	Pri rokopisih ne določi nič in
g)	časopisov ni vredil. — Odbor je nasvete malo spremenil vpraianjem odgovoril, prodaji pritrdil in sastran nevredjenih časnikov odločil, da se tako prodadč, ker odbornikom ni naloga, časnike mnogih let v red devati po itevilkah.
Oosp. dr. Jernej Zupanec^ kteremu je bila sadnja od borova skupščina dala nalog, Lesarjevo poročilo s računom in aa piski vred o prodanih Matič. diplomah prevdariti in svoje mnenje ali raasodbo i sreči o omenjenih in iaročenih mu spisih, 20. no vembra 1872.1. fct 190 poroča tako-le: „Jaa potrjujem, da sem vse dotičn« sapisnike pregledal in da je položeni Lčaaijev račun o prodanih diplomah v popolnem redu." — Naj to poročilo slavni odbor vsame na vednost, in s tem bodi službeno sa vrnjeno obrekovanje, če je kdo ismed odbornikov verjel tažnjivcu; — matičarji ui drugi, ki so sumnjičenje v nesvestem gospodarjenji, kje kaj brali ali sliiali ter bodo brali poročilo o tej seji, pa naj svodč, da je bilo golo obrekovanje, ki se je lani v nekem časniku trosilo o tej stvari. Menda bode to vendar sadnja beseda o tem pred meta. Dolgo sem sicer čakal sagovora in opravičenja, a dočakal sem ga vendar.
S Lčsar prebere na i pred naslednje poročilo pregledovalcev Tomanovih ie nenatisnjenih pesmi:
Takih pesmi, ktere bi se smele nepopravljene dati v natis, po mojem mnenji akoro t celem rokopisu najti ni. Take,
kakor so adaj, bi imenu Tomanovemu bolj ikodile, kakor pa pri pomagale k njegovemu oslavljenju. Izmed alegoričnih pesmi (I. gvosek) te pa bode večina dala • potrebnimi veči m i ali manjlimi popravami tako prenarediti, da bodo za natis. Manjše v drugem zveaku dobrega Maga; vendar te bode tudi tu nekaj dalo iabrati Vtakakor pa bi te jib na oelo knjigo vendar le premalo dalo nabrad. Zato predlagam: naj te iaroči rokopis kteremu pitatelju, naj iabere in popravi po tvojem okusu, kolikor more peamie, njim naj dodi oMiren popit življenja pesnikovega in morda tudi ie njegove govore, kolik or te jih je ohranilo. To vte tkupaj bi dalo lepo, oiirno knjigo.
V	Ljubljani 2. maja 1873.
M. Pleterinik.
Vjemam te a raaaodbo in nasvetom g. prof Pletertnikovim; — potebej pa ie dostavljam to le: Naj te pesmi popravijo, kolikor mogoče, v duhu Tomanovem ter v primeri slovnični obliki vredijo. Izpustijo naj te tudi vte bolj otebne in posebno take pesmi, v katerih se ena in ista stvar ponavlja.
A. Praprotnik.
I jas se strinjam a gg. tovariema. Treba je a) da se pesmi poiteno prepiiejo, b) umetno vravnajo (v duhu Tomanove poezije) in slovnično popravijo (£ polen m. poln; boritček; perica; en se v drusiga; ne aadottuje; vtopuje; valobita; padečth; pobeteča perja; nanjga; solncov; tegen etc. etc.); e) dodi naj se jim Tomanovo žitje in bitje v slovstvu slovenskem. V ta namen bi nasvetoval, naj se 1) naprosita gg. Josip in Franjo (Hmperman, da po danih vodilih vrodita Tomanove reči (o iolskih počitnicah se utegne sgoditi), in 2) naj Matica spravi jih na svetlobo v obliki njegovih »Glasi domorodnih" v pospeh slovenskega slovstva ter na slavo vrlemu Tomanu.
V	Ljubljani 3. maja 1873.
Josip Mam.
Obravnave o teh treh predlogih te je vdeleiilo mnogo odbornikov ter konečno po dr. Bleiweis-ovem predlogu sklenilo:
a)	„Naj te rokopit isroči gosp. Andr. Praprotniku, dr. Toman ovemu prijatiu od otročjih let, da izbere in kar se di v Tomanovem duhu, vredi pcsuii in k njim privzame nektere is „domorodnih glasov", taao, da bodemo imeli res dr. To manove pesmi,
b)	naj g. vredovalec kar se di natančni ki v otopi s Tomanov sestavi, da se prideoe pesmim, in
c)	zbere in posloveni najsnamenitaejie dr. Tomanove govore v deželnih in državnih aborih".
Vsled odborovega sklepa pri sadnji aknpičini se je pričalo
trudapolno in neprijetno tajni ko vo delo, ki m« j« bilo naloženo oiir tirjanja zaostalih Matičnih doneakov.
Razposlalo ae je pod 8. decembrom 1872 leta deloma naravnost, deloma po poveijenikih 445 opominjalnih piaem i na alednjim sklepom:
„Vljodno Vas toraj a omirom na odborov sklep, da se sbriftejo oni, ki zaostalih doneskov ne plačajo do konca tekočega leta, prosimo, da do 81. jannarija 1878. leta Matici s pofttno nakaznioo poiljete omenjeni zneaek, ali ga pa gosp. poverjenika oddaate; — v prihodnje pa vaako leto vaaj do 30. janija plačate donesek, da tndi Matica more redno isdajati in plačevati knjige".
Vapeb ali nasledek teh 445 pisem je bil jako različen. Naj navedem slav. odboru nekoliko tacih razlik:
1.	Večina tirjanih drufttvenikov so zabvalivli se sa spomin plačali zaostalino, zlasti is vrste letnikov.
Ustanovnine je — povrh ftteto - na dolgu fte blizo 1000 gold. ia to primeroma največ is Trsta.
2.	Nekteri drufttveaiki so molčč radi plačali dolg.
8. Nekteri so bili s opominom rsiialietii tako, da so sicer — se ve da neradi — plačali dolg, a tudi dali isbrissti se is Mstioe.
4. Dobil se je fte celč, ki ni nič botel plačati in je bil tako predrzen , da mi je skoro vse prejete kojue nassj poslal; eden je sa one knjige, ki si jih je pridrtal, zahteval račun; ta ae mu je poalal, a dotičnega zneaka 7 gold. 60 kr. do danea le le ni v blagajn ico.
6. Naili so se, ki so tajili, ds so prejemali Matične knjige ss vss leta, sli rekli, da niso dolžni za toliko let, kakor so bili tiijani, toraj uprsvnifttvo doltUi nereda ali oelč nepofttenosti; bilo je treba, mnogo rasjssnovalnib in dokssavalnib dopisov.
Med te se fttejejo 4 Begunjski dolžniki (eden dolžan 1? gld., trije po 14 gold. in pa dopisi Lovr. Stepiftnika, p .veijsuika ele-venako bistriškega. Oe slavni odbor želi, preberem mu sanimive poverjenikove dopiae in potem moje odpias: (Brala su ss le dopU ia odpis g. Hrenu, Beguni ikemu poverjeniku.)
6.	Pripetile so se, Žalibog, te drug« žalostne dogodbe, katerih ne bi omenjal, ako Matičina blagajnica os bila bi tako občutljiva, da ne trpi nobene napake. Naj to ob kratkem, vendar dosti jasno povem. So udje, ki so redno plačevali, a poverjeniki njihovih doneskov niso redno odpoftiljali; je fte poverjenik, ki jih oelč ni poslal — vssj vseh ne in ie tako prav sa prav on dolžan Matici. Koliko danea snsfta ta dolg. kažejo moji dopisi ia računi, katerih ae je nabral že precej debel svesek.
7.	V poslednjo vrsto pa fttejem one, ki se niso ganili na nobeno stran; nekteri teh so pomrli, pa njihova smrt ni bila na-snanjena Matici; — nekteri pa — vem da Živ4, a ugasnili so
M Matico, ker jih poštenost »e toliko ni naganjala, de bi bili, če dolge niao boteli ali mogli plačati, vsaj odgovor dali na prijaani dopis ed 8. decembra 1872. leta.
8. Poslednjih naj bodo omenjeni oni, ki jib je g. dr. V o-Injak lani na večer pred VIII. občnim a borom bil aapisal v Ma tico Spolnile ao ae g. dr. Voinjakove beaede, ki jib je govoril o teb letnikih, namreč: ..nekaj jib bode pa ismed teh vendar le oatalo pri Matici" Plačevanje letnega donr.ka u 1878. leto potijnje to proroitvo.
Po mnogih, vaeetranakih raagovonh in pomialikib, kaj in kako bi Matici bilo na koriat, je obveljal aklep, da ae koj iabrikejo oni, ki ao na dolgu od 1870. leta in te na opomin niao oglasili; osir drusib dolžnikov pa ae bode le nekoliko čaaa počakalo, ker g. blagajnik povi, da ravno sdaj iako dohajajo novci in je vselej med njimi kaka saoatalina, ki je gotovo te dalje čaaa čakala odpoiiljatve, kajti poverjenik vendar ne more vsakega doneska aproti pošiljati, to bi pa tudi blagajnika ne bi bilo všeč. Najlepši red j«, ako doneaki ob enem dojdejo is vsega pover-jeništva.
. 7. Oosp. blagajnik Vilhar prebere aeatavljen račun o pre teklem leta, ki U dan kaie 8200 gold. gotovine. Ker pa še ni konečno sklenil računa — kajti ravno sdaj najbolj dohajajo novci — zato se isvoli odaek (Sovan, Vilhar in Lčaar), da po aklepa pre gledajo račun, ki ae predloli IX. občnemu sborn, in v imenu odbora sestavijo proračun.
Po lesarjevem predlogu bilo je pa še sklenjeno, da se 2000 gold. dri. obligacij s srebernimi obrestmi knpi in pridene Ma tičini glavnici.
8. a) Oosp. Vilhar predloil načrt, po kterem naj bi ae Matična hiia pri tleh popravila. — Da je poprave treba in da naj se isvrii, prisna odbor v načelo; določene svote pa ni dovolil, ampak odaeku (Vilhar, Sovan, Lčaar) naročil, to delo iavriiti po •ajniii ceni.
b) Ooap. predsednik omeni, da ie treba sa tajnika akrbeti. ker j« koner jonija meseca ie dotekei čaa, do katerega js bil L*sar obljubil biti tajnik. Pred vaem toraj po pravilih vprala: sli kdo ismed odbornikov prevsame to aluibo? — Oosp. Vavrt se oglasi, da prevsame knjiinico; sa druga opravila ae ne oglaai nikdo; nato ae g. dr. Bleiweis oglasi ter nasvetuje: naj tajništvo ostane, kskor je bilo, torsj Lčsar naprosi, da ostane tadi prihodnje leto tajnik.
Oosp. predsednik potem naznani, da je več ko pravilna večina pritrdila naaveta; toda Lčaar teli, da odbor glasuje s besedo.
Ooap. dr. Coata vstreie telji in aa predlog nepogojno ni plaaoval g. dr. Raslag, ampak a pristavkom „do občoega sbora", in I>sar celA ni glasoval, vendsr se je pa po nekoliko ngovorih konečno vdal skoro soglasni telji odborovi.

e) O • protoni podpori g. JUpiča m naliekovanja latinaka čitank« bilo j« rečeno, da »e oe more pričeti obravnava, ker odboru ni bila predložena dotična prošnja. Vrh tega pa tadi treba ne bode podpore, ako prihodnji deželni »bor pritrdi temu, kar mu predloži deželni odbor.
d) (<oap. Šolar omenja dveh na»vetov, ki jih je g. dr- Krek ■toril ozir nabiranja narodnega blagi. — Z* štipendije nabirateljem on — Šolar — ni, pač pa zato, da M nabirateljem di nekak navod v podobi vprašanj za nabiranje, ter meni. da je dr. Krek najsposobnejši, ki bi sesUvil U vprašanja; al. odbor naj ga toraj naproai, da bi to storil (Odbor »oglasno pritrdi.)
In ker nima nikdo nič več omeniti, predsednik ob pol 7. uri sklene aejo in razide ae skupščina.
Slovenske malice za X. leto, t. j. od I. julija 1873. I.
ofdrDburške: it. 7661 , 7637, 7789, 8080, 8081, 8170, 18487,
Proračun
Slovenske matice /a X. leto, t. j. od I. julija 1873. I. do 1. julija 1874. I.
Dohodki:
1. Obrniti. in aicer: a) i* obligacij zemljiške odteze u 19 500 gld. 1 *a 500 gld. tenmarek« it 2%;
19 po lOOo gld.
Itmmarske: it327, 1929, 15397, 15989.:
oedfnkurske: it 7561, 7637, 7789, 8080, 8081, 8170, 18487,
13488, 13489; teliko-TVadilKki: it 388, 8037; MiNttkft: it 641 6751:
5 po 100 gld. it: 546378, 548115, 54M116,
256407, 257408; 12 po 1000 gld. it. 147573, 147574, 147576, 147577, 147578, 21!»»2, 219684, 219685, 386508, 388211, 142690, 142691 . . . 525.-
c)	U rente v papirji ta	gld. 6700 7 po 100 gld. iL 4582. 4583, 870$, 87064,
87055, 201078, 207779; 5 po 1000 gld. It 27713, 113720, 118721,
144904, 144905 ......... 239.40
d)	dri. lot posojila 1860. L it	" sa 100 gl. 4. -
e)	agio od erebr. ..........30.87
1751.26
2. Cisti dohodek mati čin p hiie..............454 -
8. 1500 letnikov po 2 gld.......... 3000.4. Za knjige, ki se morda prodadA............800. -
gl 5505.*t>
Stroftki:
1.	Tajnika.............. 360.—
2.	Za upravne stroike.......... 870.—
3.	Blagajniku.............160.—
4.	Knjižničarju.............50.—
5.	Vezanje društvenih knjig........ 200.—
6.	Veaanje knjig Mati*. knjižnice......100.-
Skup .	♦ 1280.-
Po odbitih stroških ta udavanje knjig ostane gl. 4275.26
62

Sklep
vseh dohodkov in stroškov slovenske Matice
d • h • d k i
I Imetek kooM droSt* M* 10. ju. 1871 Planila 4rts»bsoiko* ■) astanovaikov .
k) lataikav . . .
Obratu ....
S« Iiitai k«Jij»
Dohodek Mitih* klU bres osjeml/io* ts
drohTtm« sob« Za i»r»<>kaac obUfa
cijo »t H76« . Kupljen« obličij. Rasni dohodki .
Skopni SMMk dohod
kov .... 10 Č» m <Mt.)*)o itrotki
II
Tak. i«. t jI. 4148.88 • « »
: ; * mM
n	n k
poodb Strokih ia K.« «40.16 'Tak. t*. » ■ »6 60
fm
Opombe.
K U.T. a b)
SS800 Za I.IO 1M4	t,-t NT	4. „ IMS	60.18«*	64.— , 1870	l«0.-„ 1671	J88.-I #78	1610,-„ 1871	8044.8* „ 1874	88.1876
>•7«	t.-
4848 (I. It kr.
Za staro kaso . 180,— Diagi dohodki . 8.40
Skopaj IU 40
K itov. II. Matifino pr«moienje st ala
| a) v f«to*ini (t. 7746.-Od kts • j« aa obresti aaloi*-ao 741817 b) t cblifae|jah 87800,— r) vrednost kil« 10481 81 d) v ioTsotarju 6000 -
sknpal . 41178.81

f
63
računa
od 1. julija 1872. L do konec juniju 1873. L
t:
Sirotki
v gotovini
c1,1 j;
v obli — gaci-
skopaj jab	Opombe
ikr tM.
1)1
Tunika «.|-«d» . . . I 180 -.. sa aiaU atroik« . r 88;
n,
Za «;i» a) ,,Vsa piikaaai" 14 — -. ., b) »Taraaa Bulbo- M-I U7 Za kapljaš« obligacije . Za novo kaso ....
H
Hitri molki: a) davki .
b) poprava Is ir*.'kana obligacija Itav.
8784 •••..•« Basfl Krotki . . . .
14" 164
_ 881
190
M
488
-II 77 7»
1000
8408 28 1000






V Ljubljani 7. avgusta 1872.
Ivan Vilhnr,
blagajnik Slov. Matica


%
Sedmo poročilo
o
Matičini knjižnici v letu 1872.
Vr«Ul J. TŽVI#, knjiiai/ar.
I. Slovenske knjige Novice, tedaj 30. L 1872.
Letopii, Matice tlovenake aa leto 1871. Vredil E. II Coata. Prirodopia živalstva a podobami poalov. Krjavoc. 1872.
„ raatlinatva „	„ Tuiek „
Življenje svetnikov ia svetnic Božjih. VII. snopi«. M. Torkar. 1872.
Kristusovo življenje in smrt. IV. snopič. Stef. Kociandič 1872.
Slovenske vedernice. XXVIII. sveaek. 1872.
Koledar dražbe sv. Mohora aa leto 1872.
Umni živinorejec. Oovekar. 1872.
Kupdija in obrtnija. Ferdo Kočevar. 1872.
Jamska Ivanka. M. Vilhar. 1860.
Grammatik der slaviscben Sprache in Krain, K&rnten und Steier
mark. W. H. K. 1808. Karshanski navok ta ilirake deahele Vodnik. 1812. Kmetam aa potrebo ina pomoah, ali uka polne veseli- inu aha lostne pergodbe te vaai Mildhajm poslovenil P. Marko. 1789.
IL Hrvaško srbske.
Kad jugoalavenake akademije ananosti i umjetnoeti. XVII, XVIII, XIX. XX. 1872.
Narodni koledar novi i atari aa godinu 1872. Vienac aabavi i podnci. IV. god. Markovih 1872. Danica, koledar i Ijetopia druitva Svetojeronimakoga aa god. 1872. in 1873.
Lječnička izvjt-šča sa praktična porabu Iječaikor. Iran Dežrnan.
Pisani sakoui na »lovenakom jugu. Bojrilič. 1872. Učitelj Dobnlin, pripovieda puku. I. Troaki. 1871. Toplina in njeni pojavi. 1. Kralj. 1871. Hlada majka. F. Kodym. 1872.
Živo ti nje naiosemskc i njeke tudjosemske. M. KiipatuS. 1872.
Caaovi književne sabave. V. Gaj. 1872.
Radiiu Bog pomaže, p re radio M. Pavlinorič. 1871.
♦aicaaue o,t pjrsonaca juaacHiTH cpfla. PajioBifc.
ruatic cp6ctor vMeHor jpjiirrBa. mara XXXI., XXXII., 1871.
Cp6cd jleTonic ga roju j 1870 ■ 1871. CouikouIl
IkuopHOJTe rojaau L Xam»k. 1872.
ni. Bulganke.
Uepioiimerio cuacaHie ua frurapcioTu ujuohku Apyxecrso ro*. I. uHzca 3, 4, Otosahob 1871.
IV. CMko-alovaneke.
Sp»«y Karla Starfiho s Že roti na. Brandl. zvezek m. 1872. Časopis Matice Moravske. Royt »eiit IV. 1871. Cisi slo v a ve alovanakych fečech. Metsenauer. sešit II. 1872. Mluvnica jaajka alovenakčho. M. Ilattala. diel II. Skladba. 186.0 Liatv a r*dy bospodahk*. F. Mathon 1871. Dčjinj- Moravjr B. Dudik dU I. selit 1. 1872. Starti h is tone. Roman. J. Gončarova s rultinv preložil J. P. dil 1, 2. 1872.
V. Ruske.
3auxcui unepaTopciol Acajeiriu urn. toki XIX. khkzu 2.
„ „ t. Bapnaacsu fHupciTeTccu avatcru 6p. 5. i."l871.
„ 1. 2, 3, 4, S, j. 1872. Samem uuepaTopccaro aoaopocdlcuro fuaepcaTeTa.
------ 187S ia (878.	6
Ojeeea. rojv L to«. 1. bhujcu 112. 1867. „ n. „ I. „ 5 ■ 6. 1868.
H n. „ i—i. „
w DL t, 1 M „ AL «10. „ 2—6. 1869. „ IIL „ IV. w 1-6. 1870. „ DL w V.	1870.
„ IV. „ VI.	1871.
naacTBo ■ poccia, ■cToparcecril »eATOin.. JI. Ccimniro. 1867. Ptioboactbo n pyec*oi icTopii. J. HioBaficiil. 8.tjam«' 21. 1870.
Ptkobojctbo io BTeofimefl Hcropia. jI. (LioitaftccUL ujame 4.
«cTk 1. 2, 3. 1869—1871. }'qoblina raara it«hu n ce.n.csm. miojaii. rrojniHaufl
1870.
Hrt Hi e o boctotoo** aonpoct. P. 4>aa,tibt.. 1870. Dietna o mejlOBOjiCTBt 6. IraoBa. 1870.
Dnen o jtaTe-iMOCTi bue<»<iaflin<! jneprn^eMaro o6mecTB» jua coj,tflCTBU pjCCKOt npOMUm.l<MIIIOCTB H TOprOBJ*. 1870.
onun. cp*bbhtejkho - a.haro*i*ecxato »crtaobahia rredjj rt-
toTopun Lcmnace««. acmon. 1870. rpoxH«ioii refln 1793. roja. nocjrtjHii eelmpUiH nocnojnrro«.
uoBalcrift. 1870. 0 HanpaiueHiB cifiipcsol sejtasofl jopor«. 1870. 0 r&KocajofHoS poj« ■ ccuiaurh oaeparv racnilctaro ■ uob-
<-uro 6acc«iHorw. »ejneno. 1870. IpHCTovaTU no pvccsoi irropifl. apncTo«t. 1870. Docjejurie roju ptia-nocno.irrot. socroiupork. 1870. Omm ejeneiirapHaio pjEOMUCTBa upu šapieuia pjccsaro tuiua nparTHuecnun. cdoco6okv r0B0p0Bi. *ypcfc 1« 2, 3.
1870.
0 KUieHHOin rtrfc. comovv. 1870.
(Xhi BCTopBienojrv H^ieaiii rpeco-cjaBjarcaro napa. .l&Mauccia.
1871.
3aja<u i MeToda racjAapcneaaim Harsv OeprteaiMk. 1871. rojaaaii tm HViiepaTopacaro BapiiiaBcnro vaaaepcaTcra. 1871. 0 JtHHBOKI. llpHJBOJllH BamoB'J>. ILIOBalCMl. 1871. Mockobcdj čajni bi npa&ieaie ijapebhu eo*ia ueectebhh. Apa-ctobv 1871.
Ofri aacjt^oBaniH iuuuthkob% pycctofl rrapaau. coipaaaBnprccj bi raoiruuit h CyioBHHt. ro.ioBan,til 1871.
VI. Različne.
Geechichte de« GvmnMium« in Oru. Poiniich. 1869-1870. Gete Dibndjimoirm. Bnragn. 1848.
Leta 1872. se je pomnožil* mati čina knjižnica aa 100
sveskov.
Slavna akademija jugoslav. znanosti i omjetnosti u Zagrebu je
darovala zvezkov	........6
„ Universiteta v Varšavi.......{.....	6
„ „ v Odesi J ............	9
„	„ norveJka v Christianiji.......IS
„ Matica moravaka v Brnu '...........5
„ „ slovenska v B. Bistrici.........1
„ „ dalmatinska v Zadru..........2
„ „ slovenska v Ljubljani .........3
„ „ ilirska v Zagrebu ............2
„ Redakcija „PoaoriitaM.......: ....	1
Slavno druitvo sv. Mobora v Celovcu.........6
„ n n Jeronima v Zagrebu ,........6
„ učeno druitvo v Belgradu ..........4
ČMMt goap. M. Raievskij, Ikof pri ruskem poročniitvu na Dnnaji	25
„ dr. £. H. Coeta. odvetnik v Ljubljani	7
„ V. Gaj v Zagrebu .' . ..........1
„ L Detman ▼ Zagrebu...........1
•Sveto zar Galac, knjigar v Zagrebu......1
„ Samaass, zvonar v Ljubljani.........1
dediči Blaznikove tiskarne v Ljubljani.......1
it i* m
m n
m
»
OpravniStvo
Matice slovenske 1872. in 1873. leta.
Prvosednik:
Ur K. H. fesu. odvetnik, deželni odbornik, c. k. kmstijtks drolU pod predsednik itd.
PrvoNednikova namestnika:
Dr. LfOD Voiriau, begasl. profesor ia predsedaik druitva rokodelskih po »oČaikov.
Peter hozler, gr^Uak ta deželnega glavaija nsasertmk.
Blagajnik:
Itm Vilhar, trg®»«c.
Tajnik in zaplanikar:
Anion Lesar, a." k. vile realka katchet in profesor.
Knjižničar:
Iran Tirrt, «. k. vila (ionaaija profesor.
Pregledovale? drnMr računov: Dr. Jenaj Zapaaee, «. k. biljeinik.
Ključarja
France 8»t«ii. Dr. JirJJ Strbeaer
Odfeo
(Odborniki t abecednem reda.;
a) ljubljanski
1.	Dr. Bl«iweia Jan« 1870.	It.	• Dr. Rasla« Badoalav 1878.
8.	Dr. Coeta E B. 1871.	18.	• Soran France 1878.
8.	•Cais Anton baron 1870.	14.	Dr. 8trben«c Jory 1878.
4.	• Jena Laka 188».	16.	dolar Jaaea 1871.
6.	Kaadraal France 1870.	18.	Te«itf Iran 1878.
8.	• Koaler Peter 1888.	IT.	Toftak Iraa 1870.
T.	Lfear Anton 1871.	18.	Virr4 Ivan 1870.
8-	Mara JoUf 1871.	1».	• Vilhar Ivaa 1888.
f.	Platartnik Mak »i mil. 1871.	«0.	• Dr. Vončina Leon 1878.
10.	Dr. Poklakar J o. i p 187*.	81.	• Dr. Zapaaee Jernej 188».
11.	Praprotaik Andrej 1871.	81.	£ak«ty Miroslav 1871.
	b)	V nanj i	
1.	Barbo Joief grof 1870.	6.	• Oariboldi Aaten pl 188».
1	ClgaU Malaj 1871.	8.	Oorop Joief 1870.
8.	Einspialar Andrej 1871.	7.	Orabrijan Jurij 1871.
4.	• Er*avac Fhm 184».	8.	In»< Mihael 1878.
». • Kmw Nm 187«.	14.	flaenik Dragotia 1879.
ia • Dr. Krek Oregorij 1889.	15.	Dr. Tookli J otip 1879.
11. • H*ic Boftidar IH69	14.	* Tratenj »k D*vorii> 186».
19. * Dr. Srnee Jenko 1869.	IT.	Dr. Ulaga	1®'°-
19. Bratec Lok* 1870.	18.	* Winkl«r Andraj 1879.
* ktli odbornike 1869. let* vodena, kljpo pravi Hb .topijo i* odbora, »H umrle *Ji odstopi vi«. Leta* it*vilk* k*ie, k Uro lato je Ml odbornik taro^eo.
Odseki: •) Odaok za goapodarttvo.
1.	Sovan France, prvomostnik.
9.	Vilbar Iran
I.	Dr. Zopanec Jernej.
*
k)	OdMk za lzdavan|o kn|lg
1. Dr. Blatveia Jan., prvomeateik. 8. Dr. Krek Gregorij.
9.	Dr. Coata E. B.	9. Dr. Raalag EUdoslav
9.	Ldaar Anton.	10. Tratenj*k Davorin
4.	Mara Joief	U. Tniek Iran
5.	Pleterinik Mak*	19. 2akelj MiroaUv.
6.	Šolar Jaaec.	18. Dr. Strbeoae Jory
7.	VivrA Ivan.	14. TotalM Ivan
e) OdMk za nirodno «i0vstvM0 blago
•
1. Mara Jote/, prvotneatnik	6. Praprotnik Andrej
9. Bratec Laka	5. Pleterinik Mak*.
8. dolar Jaoei.	7. Žakeij Mirodav.
4. Ot Krak Gragorij
Imenik Matičnih udov.
faatal udje:
I. Mikloiif Franjo. vite« na Daaaji. 9. Palacki Franjo * Pragi.
S. Badki Fieajo, dr., kanonik in p red »odlik jogoetov. akademtje 4. Hajevaki Mihael. bUkop pri makom porodniitvu * Bodo A. Rieger Franc Ladislav, dr., * Pragi 0. Veeel (Koeeaki) Iran v Trata.
Razvrstitev po poverjenikih tU dekaaovtnah
Opazka. • kale uatanovnike; ti kakor tndi letniki vsake dekano vine ao po aha čednem rada. — Drnibenik, ki svojega imena ae najde e tam iaMnika, pa je do 1. jnl. 1878. L bil naananjen odbora, in kdor aapaii kakovo napako, n^j nam jo blagovoli naznaniti, da ae popravi. Za amote pa, H ao nahajajo oair atanovališd, ni.mo odgovorni, de aa nam niao naznanile vaa pmnembe. Kdor ni t i tkan * dakanovini, v kteri zdaj biva, ta naj išde knjig pri poverjenika, pri kterem je zadaje prejel.
I. Oftkanija Ljubljana - Porerjtnik: Anton LUar.
a) Mceto Sabljama.
Ustanovnih!.
Widmer Jernej, dr., knezolkof. Aree Bajke, e. k. poštni uradnik Aaer Jazi), poeestnik. Blatnik o va Fani, goepica. Bleiveit Jaaaa, dr , dei. odbornik itd. Bletareie Drag., dr., tdrav. v delava. Badar Viktor, trgovec. Bdrger LJudevit, trgovec. Codelli bar. A. Pahnanfeld, grajldak Coata Etbin Henrik, dr., odvetnik in
deielni odbornik. Cebeiek Andrej, dr., «aatai kanonik.
prof. bogoai. <*Wko Valentin, posestnik čitalnica, društvo. Debevee Jolef, trgoTff, poaeatnik. Dreo Aleksander, trgovec. Fabijan Jaaaa, trgovec. Frandiikaiuk. knjitnira. Frelih Anton, hišni poaaetnik. Oariboldl pl. Anton, gr^jšdak. Oariboldl pl France, dei. sodnije
svetovalec. Oogala Jaaee, dr., katehet vile
gimnazije ia vo^ja v Aloaije
viUa.
Onueli Peter, poaeatnik.
Heidrirh H. , duh. vodja bogoai
Holcer Drag., trgovec.
Hranilnica K ran j tka
Jamšek Ivan, frgovec.
Jerec Anton, dr., e. k. šolski svetov
Jentjeva Ivana, poeestaica.
J oran Laka, „Zg. Danice" vtedaik
Kadilnik France, blagajnik banke
Slovenije. Kandrnal France, C. k. gimn. prof. Kaatelec Franjo, itotnik 53. polk. peeeev«
Kleiamayr pl. Ignacij, kajigar, tiskar
in poeestnik. Klrmrnčid Jolef, kat e. k. odiUl)
skega iaobraaovališda Kljun Drag., stolne cerkve vikarij. Knjilaica e. k. uditoljskr priprav Ijalnioe.
Kasti Gustav, mestni fsjmošter
Kosler Ivan, prsjičak. Kosler Jožef, dr., poseatnik. Kosler Peter, posestnik. Kre^ M»t., daš. odbora tajnik. Kri«p«r Valentin, trgovec in peaeat. Krilnsr Mir., stolne cerkve vikanj. Kuralt Ivan, c. k. a t skal tac t Kuiar Jožef, trg. m hiini poaaat. Msar Ariton, profeior na e. k. vili realki.
Lnkmaa Jakob, e. k. rač. arad. Mam Jožef, prof. na e. k. vi« gimn Milic Rudolf, tiakar. Močnik Matej, učitelj me.tur iola. Mooa Avgust, peltn! uradnik. Munda Franjo, dr., odvetnik. Mnrnik Janea, tajnik kupi. i borni c«,
deželni odbornik. Paviler Jožef, korar Petera«! Miha«), c. kr. prof. viia realka.
Pfeifer France, o. k. rač. uradnik. Plrnat Andrej posestnik in vodja
banke Slovence. Plctoržnik Mak«., c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan ZL, dr., atolai proit. Pogačar Martin, ksaaolk. kaneelar. Poklukar Jožef, dr., odvet. konc.
in daialni poslanec. Pongrac Oskar, dr., sasebnik. Pregelj Rajmuud, blag. v hranilnici. Ravnikar France, del. blagsjnik. Baslag Rad osla v, dr., odvetnik. Rosmaa Iran, mastni kaplan.
°-----Anton, STonar
9kal«f Pavel, učitelj iivinoadravn. Hkodler Henrik, trgovec.
Bknbic Anten, e. k. Staakavec Ivan, uradnik pri del.
odboru. ,,Sokol" telovadno draitvo. Koran Ferko, trgovec. 8ovan France Ks. star«;K, trgovec. 80ran Franc mlajfc, trgovec. Steiner Janea, dr., advokat. Btrbenee Jurij, dr. prava, kaplaa. Strobclj France, djjak. Aranec Stanko, župnik v Hotičn. Šolar Janea, e. k. iolski nadsornik. Tavčar Janaa, Min. poseatnika sla. Trpinac Fidtl, grajžčak. Vslenta Alojsij, dr., prof. in priair
v bolnici. VkvrA Ivan, c. k. prof. na vifi P«-
Vilhar Ivan, trgovce. Vitenec Andrej, klavirar. Vonfina Lee«, dr., prof. bogeal. Voinjak Jožef, dr., sdravnik. Voinjak Mik., inJrnir. Zameji« Andrej, bogosl. profesor. Zupančič France, dr, pravdoarad. Zapanee Jorsej, dr., bijjaiaik. Zupan Ježef, dr. pravdosmdnik. Znpan V. C., predsednik kvpč. »bora. Žagar Dragotin, kontrolor ded. Ua gajnic«.
Žvegl Josip, vitaa, general-konaal v Carigrad«.
Voič« PiiksJ, biiknp m namestnik spostoliki v Bosni. 6tov. 97.
Letniki.
Akačič Karol, dr., odvetnik Ahčin Albin, kljoČarski mojster. AbČin Anton, e. k. pelie. svetovalec. AhUn Drag., ključar. AMSovee Jakob, piaatelj. AlojsijevikV
Ambrožič Fr., dr., seknndar v bolnici. Apib Jea., gimn. dijak. Arko Albin, farsalist. Avsenek Marija, roj. Tomanova. Belar Leop., učitelj mest glavna iol«. Bela Jan., korektor.
BensdičU J •».. amdnlk Jntoa i*
leanioe.
Bisavilar o. Joief, franciikan. Bohi M*- žiga, bogoaJovee Botgančič Frane, kateb. Bratanič Bera., trg pom. Brna Andrej, kmet. draibe tajnik. Oark Josip.
CUade* Vekoskv, trgovec. čsleJnik Dragotin, e. k. eradnik. Cobfr Erneat, kaplan * Ternovsm Cfcren Karel, uradnik v kraoilaiei. Cvajar Dragotin, trgovec. Dimec Avgust, e. k. finančni komi* Din« Ljndevtt, e. k. poid. aadsoni Dolenee Jakob, vikarij »toln« carkva DraJler France, čevljarski mojster DraJlcr Pavel, trg. pomočnik. Dnaik Franjo, o pravnik Draaik Konibert, kontrolor v poailai delalnid.
Draitvo itobrsievaJno aa tiakai)«. Dražba rokodeiakib pomočnikov. Endlibar Badol/, e. k. kaneeliet Epih Janša, nčitslj. Eriea Ignacij, daboven v pokoji. EriLsn Valentin, vojak. FUa Jaaaa, ntineki katebet. Fortnna France, trgovec ia posestnik Fnka Fraae, dr., primir v bolnici Garbaa France, pottni oficija). Oerber Matija, po«—C ia baktoves Giontini Jaaea, knjigotriee Olobečaik Anton, c. k. okr. pradst. Olobočntk France, prof. vile realke. fJnjeida Ivan, prvfakt t Aloj. Oolob M., trgovec. Goričnik France, trgovec Goro p, Fran jo, ssasboik. G&ck Ferdinand, gostilničar, Oro* Anton, gospodar ia podvodja bogaal. «emeniiča.
Grsgarič Matija, trgovat Grkman France, učitelj. Oroden Ivan, uradnik Gruden Iran, uradnik. Gattssaa Emilij, doktoraod
H&fcrn pl. I^fopold, 6* k. deiela«
vlade svetovalec. Hohn Edvard, poaeat. in bukvove* Hobn nagon. a. k. poitai uradnik Hohn Robert, uradnik pri ielemio Horak Ivan N., posestnik ia rokovičar. Hribar Iv, kitfigovodja banke ,,Sls vtfs".
Hrovat Blai, e. k. ravnatelj. Iber Ivan, trgovec. Ivane tič Martin, načelnik ded rač. Jak Avgust, trgovec. Jakopič Franca, tebaik. Jeglič Anton, bogoslovec. Jeločnlk Anton, trgovaki pomočnik. J en ti Anton, trgovec. Jereb o. Romoald, franeiikan. Jurčič Josip, piaat«|j. Jnvančič Iv. Drag., trg. pomoč. Kafol Ivaa, posestnik. Karan F ran os, tapnik. Kajielj Psregrin. trg. pomočnik. Kalan Matija, cenil, poroč. Kaplsr Jo«., dr., adravnik. Kaprse Ivan, e. k. nadaodn. rvčtaik. Katoliška dniiba (S lastita). K Kam Jan, gostilničar. Kinu »ar M., črkostavec. Kliaar Leop, karat v kasnilaiei. Knea Leopold, trg. pomočnik. Klein Anton, vo^ja Egeijeve tiskar. Klemena France, trgovec. Klofntar Leonard, dr., prof. bogoal. Knanacber Vit, plvovsr pri gg. Koiler jik. (Knjige naj dobi isvrttsn dijak Ijobljan.kib .redajib let.) KqjiiaJca bogoslevaka.	•
Knjižnica ljubljaaak« giranaaije. Knjiinica ljubljaa.ke realke Kajlimr« ačite|jska Ijnblj. okol.ee. Kočevar Fraaee, dri. pravdaika namestnik.
KokaJj Fran««, učitelj a»«tae tole. Kolinau Fraaee, trgovec. Konksk Val., prof. s. k. viii gima. Kfistl Jod. Val., poitai kontrolor. Ko* Franca, •edmoieler. Kovač J., »uvoditalj Egsr jsv« tisk.
Kostaa J arij, s. k. prof vil* realke. Kolelj Anton, modroelovee v Be-krei«.
Kramar Franc«?, kanonik. Krcmiar Andrej, uradnik, dat. raj. Kristan Josip, glavni tasiepnik
Slanj«
Krivar Franca, gim. d Jak. Krvarič Ojoro, krojaški mojeUr. Kri« o. Andrej, frančiškan, l.ah^jsar Drag., sasobni uradaik. l.apajn Krnostina, gospi. Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hain
Lavtar Laka, rta), profesor. Laaar Mik., ali Ulj in vodja »češkega isobrasovalisča Leben Matija, dr., častni korar. ledenik Alfred, trgovec. Laaarbi Joief, tehnik Lerebar Janj, bakvar. I/«i*stik Frane*, akriptor pri c. k.
Heealai knjliniei. Linčiager Oton, trgovec. Lichtenberg, baron Leopold, graj lak
v Hababu. Lipovec Anton, ečite|j. Loaar Joief, trgovee. Mali Marijana, rojena Tomanova Makr Ferdinand, lastnik kapniška
■Mlahi.
Marinko Joief, bogoalovee. Marialek Avgnst, krojaški mojster. Medil o. Kalist, fraaciškan. Melcer Drag., e. k. gimn. profesor. Mikala* R. 8 , bekvoves. Mošč Alfotos, dr., odvetnik. Modtc F.
Mnlej Andrej, e. k. uradnik.
Mara e. Teodori k, frančiškan.
Mernik Marija, goepš.
„Niredna tiakarna".
NMmd Henrik, pos. in Mtetti.
Novak Jana* miaar in posaatnik.
Oblak Joief, aasobni uradnik.
Ogrinac Joief, pisatelj.
PakW Mihael, trgovec
Papei France, dr., odveta. kandidat.
Pavker pl. OlaaMd Henrik, ta, korar.
Pavli« Ignacij, dr. sdravilatva. Pengal Anton, posestnik na Pšati. Petričič Vaso, trgovec. Perlaa France, poaestnik. Parme Anten, posestnik. Perona LJadevit, magist. svetevaiee. Parnšak Rajko. pimn dijak. Pfeifer Joief, koocip. det. odbora. Pfeifer Fardin oficjjal dei. odbora. Pipan Andrej, bogoslevoc. Piree Iv., uradu, pri jaioi ielesntci. Planinec France uradnik (sine i*
lesoiee. • PoUc Joief, c. k. sdjankt aa Brdu. Pogerekc Adolf, kaplan pri sv. PeSre Potočnik Fran j o, aadinienir. Potočnik Mihael, aaaakl spovodaik Poreata Fraaea, kaplaa pri sv. Petra. Poč Martin, kaplaa pri av. Jakoba
v Ljubljani. Posaik Albin, drl. odvet. koaeip. Praprotnik Andrej, očitaj mastne
glavna šole. Praprotnik Franca, nčit. na Jeiici. Pfibil Janka, inieoir. Puhar Dragotin, posestnik. Pustotaik Jan., dr., pri m arij v dei. bolnici.
Preink Anton, poštni nradaik. Preitirn Vincenrij, gionasijaloc. Balč Anton, »upleni Raktelj Fr., ečitelj mestne gl. šal«. Ravnikar Ladov., d si. soda. tajaik. Ravnikar Valentin, Ravbarjev bens-fic<Jst
Ravnikar Viktor, vodja kupčijskega
oddelka banke »Slovenije". Rebič Jurij, dr., notar. Regali Joief, hišnik ia miaar Regoriek France, trgovee Ribič Joief, trgovec Rieoli A loj sij, trgovec Roda France. Skal Fraaea, trgovec. Smole) Jakob. e. k. ginu. vodja. Starekar Joief, doktoraad.
fatolej Jakob, «. k. pmn. vodja. „ Slovenskega Naroda,, vrednittvo ttptnder Nikolaj, hilni pOMtoik SpoUarič Jakob, ključar Stajer Franc«, gianasijalec. Sto par Anton, aradnik ,81* vije" Strbcncc Joief, dnh. * pokoja. Stfelba Joief, «vočar. Suhadobnik Lovr., koleiijaki mlinar. Soinik Jakob, giaaat. učenec. Sehiffer J., e. k. nadlečnik. Seiek Iran, gimnax. Aetina Iran, e. k. sodn. adjunkt. Aolmajer Fr , e. k. eenil. poroč. Šolmajerjev* Kornelija, goapi. dola ae. Petra.
Hnmi Praaee, alador. tovarn« pomočnik t Peitu. Aopfr^vt Botooijii, ^oipict, &Mleriič o. Bogdan, fmneiikan Sventaer Joief, poaeetnik. Tekaveič Dragotia, oakrbnik poailnc
dolavanie«. Tiaen Iran, trg. pomočnik. Toaaaa Helena.
Tonec Jakob, magiat. uradnik. Tomi« Jolof, c. k. vojni koral *
Gradca, i Tomi« Iran, očitelj c. k. nonnalke. Trarnar Joief, učit pripr. Tark Hagon, trgovec.
Tork Jeief, duh. e deielal bolnici Tniek Iran, gimn. prefeaor.
Učiteljako druitvo,
1*1 man Neia, goapi.
Urh Pater, kanonik.
Talenta Vojteh, magiat. uradnik.
Valentinčič Ignacij, na h. Peterakem
predmestji It. 4*. Vavpetič Iran, gimuai. Več Ivan, trgovec.
Vestenek Jnl., dr., vitea, c. k. komisar t
Vičič Jane« Ev., trgovec.
Viiijak Anton, učitelj mestne IJodake
iole.
Vončina Ivan, ^imaaaijalec. Vrhunec Anton, trg. pomočnik. Vrtnik Avgust, ia varovalni aradnik. VVaier Bajko, aradnik v hranilnici. Zajec Ljudevit (A. Klein). Zamik Val., dr., odvet. kandidat. Zelenec Joief, iupnik v pokoj!. Zima Jaaaa, učitelj. Zitterer Andrej, čorlj. ■oteter. Zmralikar France. Zupan Joief, atotni dekan Zupančič Wfflb., profesor ieaakega
iaobreiovaliiča. Žakrlj Miroalav, e. k. gimn. prof. Zeleanikar Ivan. ŽM Andrej, vrtnar.
6tov. 28«
b) LJubljani
•Kreon Anton, iapnik v Rudniku. •Stare Alojajj, kaplan * ftent-Vidu. Alei I-oka, iupnik v Preaki. Čibaiek Jane*, iupnik * Tmjakn. čitalnica v Sont Vidu. Dolenec Andrej, po«e*t. v Dravljah. Dolinnr Anton, kaplan na Dobrovi. Finec Anton, iapnik v So*trem. Gams Jan«*, poaeetnik v Loki pri
ir>
Govekar France, učitelj na Iga. Jarec Joief, poaestuik v Medvodah.
ka okolica.
Hočevar Joiaf, iupnik na Igu. Klemenee Fr., posestnik v Zaloga. K ne« Jane*, poaeetnik v fiiiki. Kogej Jane*, ačite|j aa Braaovici. Kraljič Miha, posestnik in poitar e
flt Vidn. Kriič Jane*, iapnik pri av. Katariai. Knaarar Mih«, po«, v Dravljah. Maleniok Franja, po*, bči v Taoana. Mekiace Fr., kaplan aa Breaovid. Mencinger Lovro, duh. oakrbnik na Golom.
Namre Anton, in potk » Šmarnem.
Potočnik Anton, Iupnik v Sent-Vidu. Potočnik Ju«, iapnik na Breaovici. Poreoto Jaa. kaplan v Polji. Rosoian Jernej, poaeatoik Podporo
(Sent Vid). Serer Janea, poaeatoik, »renjaki odbornik aa VUbaaijili. Skvarča Jaaea, kaplan na Ig«.
Z. Dtkaalja Okolja Loka. —
*
'Debelakom rojatua bila na Vuo-
kam H. 9 » Poljanaki (ari. •Dolenec Janea, inicnir kil. M. 6
na Poljanah. •Dolinar Franc«, f^jm. na Trati *Glebočaik Jaaea, lup. na Poljanah. •Globočaik Leopold, poaeatoik e
Želeinfrih •Kolut klatej, dekan * .Stari Loki. •Bol« Alojaij, kaplan t Žoleanikih. Čada« I tu, poaeatoik v Poljanah Erton Balant, kmet t Budnem. Erien Franc«, kaplan na Poljanah. Olobočnik A., poaeatoik v želeanikih. Jereb Matej, iupnik v Sori. Jereb Matej, iupnik v Javorjih.
Svetina Valentin, radarji aadaaraflk
« Knaporiab. Atrukelj Frane«, duk. aa Pmmtm gon.
Tavčar Ignacij, »upnik * fcelualjak Vidmar Jaaea. inpnik aa Dčbrevi Žao Janea, dnh. » pokoji » Sent Vidu.
Stov. M.
a) fr>v*rjenik: .M<u«j Knivk.
Jeseriek Jan««, v Uora^Ji >w. Levičnlk Jo tet, poaert. ia očitaj v
Želeanikih. Luiin Anton, kaplan « Selcih. Mohar Peter, kaplan aa Trati. Majer Vinceaciji, iopnik v Sekih Maadelc Anton, kaplan * Loki Peterlin Primoi, proriur pri •>. Lenarta.
Potočaik Martin, «Čil«U aa Trati. Koiman Lorro. kaplan v ŽahnieL SoUič Blat, kaplan * Stari Laki. Tuiek Gregor, poa. v Martinivrhu. Vari Tomai, kaplan * Poljanah. Zupan Ilirih, admiaiatr. v Laakevea.
Stov. 9«.
b) Poterjtnik: /Vim. Rtmec
'Bemee Primoi, meatai Ikja. e Loki.
Bralec Praace , kaplan in katrhet
aanake dekliike tole. Bukvaruiea uiiteljaka v Loki. Deiaiager Jurij, trgovee » Loki. Deiainger Marija v Loki. Deiainger Teraaija v Laki. Delanec Oroalav, poaeatoik in iupnik
*	pokoj i.
Fabiaai Karol, l«kar v Skofji toki. Gaaperin Jakob , kij uganki mojcter
*	Loki
(toieb Gaipar, poaeatoik v Loki.
Gnael Janea,	I-okL
Hafner Anton, radanki uradnik »
Želeanikih.	■*
Hafner Jakob, profaaor * Loki Homaa Jocip, poaeatoik e Loki. Jeriha Matija, a maki aporednik e Loki
K ud Hčera Radevojka, goap. e Laki. Kariin Davorin, modroalovee. Kobilica Jaaea, meetoi kaplan v
Loki.
Mandele Anton, kaplan v Laki. Nag« Bodolf, trgo.ee v Loki. Suinik Jaaea v Loki

Stori* E4t , t. k. pristav v Loki. 8«faik Jovaaa * Loki Tritor Jima, e. k. notar v Loki. Wolk*n*berg Avgultin , baron, po-
Loki.
Obl*ko»«*» fid^koMtM v
štev. iS.
S. Ofkinljl Kril). — Poverjenik: Dragotin Šamik.
*D*b*lj*k Jan., lapoik * Pndvoru. •Florijanova Mikii-a, gotp. v Kranj i. •Globočnik Edr, dr., zdravnik v Cerkljah.
Jugovoc Leopold, trgov«« ia deteloi
poslanec v Kranj i. *Kralovic Jnr., lupnik v Šmarfnem. •KrfM Q rt gori), e. k. toda. adjankt
v Kranji. 'Mali Ognjctla«, dr. , okr. idravaik v Kraaji.
*	Meinarer Anton, kaplan v Kranji. 'Otneraa France, trgovec v Kraaji. •Piree Matej, trgovec v Kranji. *Pteiwais-ov* Irana, trgovčeva vdova
v Kralji. •Pleiweit Valentin, trgovec v ftoča. (Knjiga n^j prejemu kran|aka gim-aasije učenec, kij* v slovsaKIni najiivrstnojli. 1 •Pravec Tiae, dr. •Pel Jsses, dekan v Kraaji. •Po« Mataj, trgovec v Kraaji. *Savnik Dragotin, le kar v Kralji. *š*v*ik Sebattian , tek ar in poaaat.
v Kraaji. 'Urbančič Lajiaa, goap* v Tnrnu.
*	Zamik Anton, lupoik v Kaki*«. 'Zupan Toaaa, gimnasij. katahet v
Kranji.
A. I j al Jakob, kaplan v T rtiču Arhar Fnmct, b*a«ficgat v Vog|)ab. Bohince IV., lopnik pri sv. Krila. C*bi* Pater, glavo« loto učitelj v KtmfL
Dol**** Pran«*, tvgovec v Kraaji Frank Itihard, lopnik v Trtica. Uajasda Šta/an, kaplan v Sooča rji. Golob Jmsos, kaplan v TriNča.
Oolobid Anton, tapnik v Cerkljah. Gregorič Ign., lokal iti v Trstenikn. Hacin Štefan, v Cerkljah. Jeraj Janes, posestnik v Smlednika. Judnič Janes, lopnik v Šentnriki gori. Krisper Raj m., trgovec. Krik Anton, kaplan v Predvoru Krčon Jolef, lopnik v Predostyah Krtoč Jolof, posestnik v Trbojah Kordei France, v Aeočorji. Koltnerl Jurij, lupoik v pokojl. Kotaik Mihael, kaplan v Velesovem Kraka* France, giain. profesor. Kuniič Anton, učitelj v Šenčorji. Kaster Mihael, učitelj v Kranji. Lak Valentin, kaplan v Šmartno. M s ček Simon , fsnnacevt v Kranji. Menainger Janes., dr., odvetnik. Pavli* AM, posestnik v Podbresji. Peo Dragotin. e. k. uradnik v Kraaji. ProJalj Matej, lupaik v Mavčičah Kobič Simon, henoficiat v Vllevku. Sknl Valentin, kaplan v Saačurji. Strmolr. France, lupoik v Kokri. Aivee Jaaoa, ivpnik v Senčutji. Ali bar Tomal, lopnik v Dupljah. Apendal Pr., ravnatelj in kat«b«t
ljudske kola v Kranji. Štasncar Marija, učiteljeva hči v
Veletovem. Tavčar Franc«, kaplan v Kranji. Urbaaii6 Janko, grajlčak v Turnu. Vari Jarij, lupoik v Valeaoveia Vavken Andrej, kmet, učitelj itd.
v Cerkljah. Vomberger Blai, lupnik v pukoji
aa Primakovom. /.upanoc A!«t. pot<-«tnik v Voglah. Žolgar Miha, e. k. gimn. profesor v Kralji.	Štev. 64.
4. DtkaaU« Radollra —
*Jeral» Jimi, kaplan t Bohiujiki
Biatrici.
B«rlic Janez, kaplau * Srediu vatji. Burger Martin, ob«. Ujm k * boh Butrici.
Kder Janez, topnik « boiunjiki Beli. Jereb France, tupmk v Zaapem. Koielj Anton, duhoven v pokoji ne Dekreti.
Pvmrjmik: Ume* Anton.
Mali Ignacij, duhoven v Ribeu. Meter J. iupaik « bobinjtki Bittrici. Puc Aloiaij, kaplea * Gradu. Trojar Janez, pokat e Gradu. Umek Antuu, iupnik t Grada, žumer Jakob, poeettaik t Podbomu (Ooije).
Štor. 1*.
2. poverjenik:
Bizjak Jernej, iupaik ua Jetenicab. Haaptmann J., »trojar e Kranjtki gori.
Kliaar France, učitelj na Jteenicab.
Franc* Klinar.
Hobič Jak . pot. r Kranj »ki gori. Sperovee Henrik, kaplan * Kranjtki
gori.
Žeiek Simon, kaplan aa Je* eni rak.
Ste*. 6.
3. poverjenih:
*Bereik Lovro, top. e Kam ni gorici. *8»jevec Janez, topnik * Mošnjah. Avtenik Neia , roj. Tomanova «
Bonom Jotof, iupnik t Rado lici. Kade Silveater, dekan * Begonjah. Kodmeij Jutri, kaplan t Badeiici. KnJtofii? Lorro, kaplan e Bretnici.
Silvester Keie.
Mencinger Ivan. poaeatnik na Zgoii.
OliflSč J otip, utnjaraki mojeter. Pintar Lorro, iupnik v Bretnici. Keauaa Jaoee.
Steno*ec Anton, kaplan v liegaajab. Vuraik Jaaea v Badeliai. Zupan Naša, poeeeL bdi e Hmokadu štev. 14.
4. poverjenik: Matej Horiak
Habe Janez, topnik v Ovtiiu. Kriataa Lorro, dab. « pokoji v
Dobrin. Sortok Matej v Kropi.
Zahreaovnik Jurij, beoef. v Kropi. Zamik M. učitelj v Kropi. ■ Zupan Jaaea t Kropi.
Štev. «.
J. Ufkulja Kamnik —
•Fabyam o. PUcid, fraačiikaa.
'Kokelj o. M^ner, fraačiikan.
•Stranj»k» Ikra po Mih. Doboriekori uttaaori. (Goep. topnik je proton, de knjige razdeli med tri peeett. ia Doboriekore ilahte, po tjibori aaarti pa (aranom po »roji previd.)
'Sabrtiik Iran, e. k. eodn. prittav.
Poverjenik: Jan Dobevoc.
* Pare pat Jaaea, duk. oekrbeik e
VranjipeČl. 'Preia Jotof. topalk na Zlatem
potfe.
Albtecht Leopold, topnik r Robu. Adltfe? Jurij, nčiteU * Kamniku. Bralno draitro e Robe. Bakvernica etiteHaka r Kamniku
H

Beiar Joief, kaplan v Vodicah. Brodnik Anton, kaplan v Komendi. Čitalnica v Kamniku. Debevec Jasea, posest. v Kamnika. Drnovick Jurij, kaplan t Mengiiu. Frolicb Tona, meičan v Kamniku. Hiti Jaaei, iupnik na Homcu. Hlebec o. Bogomir, francfikan. Hoffern pl. Viljemina, grajičinska
gospica na Brdu. Hribar France, poaeatnik na Kriin. Iglič Janea, trg. pom. v Mengiiu. Janeiič Anton, trgovac » Kamniku. K^jdii Toma*, iupnik « Vodicah. Kmetic Mihael, iupnik r Stranj i. K rani k Joief, e. k. okrajni todnik na Brdu.
Klander Janea, meičan t Kamniku. Knjiinica v Kepnjah. Lagat Franca, adravnik v Kamniku. Leveč Janea, trgovec v Kamniku. Lomberger Joief, iupnik v Tujmcah.
I. bekaalja Moravče. —
•Jarec Jarnej, iupnik v Dola. 'Maaek Lovro, kaplan v Zagoiji. •Oblak Janea, iupnik pri ae. Heleni. •Urbanček Janea, iepnik v Kraiinji. BarlU M., duh. v pokoji na Vačah. Brrar Ootard, mlinar in poaeatnik
v Podaidom. Urovat O., očite^ v Kraiinji. JoM Mihael, ufitelj v Zagorji. Jarec France, kaplan v Dolu. Kapua Janea, inpnik v Pečali. Koprivnikar Janea, iupnik v Savi. Koamač Simon, inpnik na av. Gori. Mogolic Mika, iupnik pri ar. Lam bartu.
7 hrknnlja Šmarjr. — .
•Bartol Baltaaar, iupn. na Lipoglavi. •Brolib Matija, dekan v fimaiji. •StriUr Janea, beneC. v Št. Vidu. Aaior Anton, iupnik v fient-Jniji. , Aakrvt Tomai, proviaor v Javorju. Drčar Martin, inpnik na Polici. Habijan Peter, kaplan v flmarji.
Loiar Jan., porotnik v Traini. Mrvec Blai, iupnik v Nerljah. Mnrnik Janea,	v Kamniku.
Orel Josip, trgovec v Kamniku. Orel Viktor, nadaraki oakrbnik v
Kamniku. Pavlič Koama, adminiat. na Bevi. Plaveč Anton, poaeatnik v Kamniku. • Pfeifar France, učitelj na Goričlci. Polak Josip, meičan v Kamaikn. Bamovei Jernej, lokaliat v Šalih. Bode Josip, meičan v Kamniku. Samec Maka, dr., adravn. v Kamniku. Suhi J., trgovec v Kamnika. Svetlin France, kura! na GoriČicI Stare Mih., inienir v Mengiiu. Švajger J., grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej, inpnik v Komendi. Tomic France, učitelj v Kamniku. Zoreč Janea, iupnik v Mengiiu. Zupančič Anton, kaplan v Mengiiu.
ftlev. 4».
Poverjenik: Janea Toman.
Plaiko France , beneficiat aa Vrh pe\|L
Borne Franoe, iupnik v Čemieniku Tavčar Mihael, inpnik na Vačah. Toman Janea, dekan v Moravčah.
Urbas Anton, inpnik v Zagoiji. Vraačič Ignacij, kaplan v Čemieniku. Vodi Joief, trgovec na Polakem. Zavrinik Fr. iup. pri av. Gothardi. Zoree Jurij, kaplan v Moravčah. Zorman Anton, inpnik v Kolovratu. Zupančič Janea, iupnik v Blagovici.
Štev. Si.
rverjenik: Matija Brolih. Hinak Janea, iupnik v Zatičiui. Hočevar AnU, iup. v Kopanji. •Iskelj Gregor^, kaplan v Zatičini. Kalan Jakob, kaplan v Vitaji gori. Knifee Srečko, kaplan v Šeot-Vidu Kovač Franjo, učitelj v Zstičini. Kulavec Matija, inpnik v Seat Vidu.
%
Komer France, kaplaa t Arnt-Vidu. Knnatelj France, kaplan v Smarji. Lkbteaberg Viktor, grof, poeeatnik
* Prapročah. Lekan Jak., sdravnik v Sen t-V idn. Majtinger Jan«, grajičinski oskrbnik
v 7f4tWni. Maaek Anton, iupan » Sin »rji. Pečar Andrej, častni kanonik na
Pečar Jaaea, ufctetf aa Krki. RotaekfiU Emil, baron, grajičak v Smreki.
Ha*potnik Jakob, lup. v Viinji gori. Heiek Pat«,, kaplaa aa Krki. Htaree Matija, učitelj pri ar. Jurji Zoree Anton, iupaik v žalni.
Iste?. 27.
Krki.
8. Dokanlja IJUJa. - Povirjmik: Jakob Rut. dthm.
•Kobler Alojtij, poeeatnik « Hmart-
"Saje Mihael, kaplaa v BoiUnji. • Svatee Loka, c. k. notar v Litiji. Abae« Matija, kaplan v Saaartnrm. Adamič France, učitelj v Smartnatn. Blai Bolidar, trgovec v Litiji. Burgar Amalija, go»podičina v Po ganika.
Celar Jane«, t upnik v Sribnem. Dovič Jaaea, iupnik v Dolih. Gestrin Leopold, iupaik pri av. Jurji.
Jeretia Martin, tajnik, okrajnega
glavarstva v Litiji. Jerič Joiaf, iupnik v Do borca. Lotrič Leon, kaplan t dant-Jurji. Maatari Anton, kaplaa v Dolcb. Petek Andrej, iapnik v Poliniku. Kuj Jakob, dekan v Smartau. Slupica Lotto , iupaik * pokoji *
Teran Janei, iupaik * Štangi.
fttav. 18.
0. l»fkanija Trelin«. — Poomjenik: Jan. Kovatii.
•Barbo- \Vaien.tein, grof J., grajičak
t Rakovniku. •Koiir Jan«, e. k. »oda. * Trebnam. •Kovačic Jaaea, dekan. *Martinak Joief, c. k. »oda. a<jankt
v žniembergu. *Vork Matej, kaplan v Mokronog«. Arko Gragorv, učitelj v Trebaem. Barbo Mika, kaplan pri av. Lovrencu. Bercar J., po«, v Kamnji (av. Rn pert.)
Blaga« Anton, oskrbnik » Rakovniku. Dolinar Jan., iupaik v &U Jau*u. Orčar Joief, kaplaa v Št Rupcrtn. Jaklič Joief, kaplan v Trebnam. Kilar Jan., kaplan na Mirni. Keiir AlojiiJ, iupnik pri sv. Rupertu. Kah»l Matija, iupnik v Smihclu. Marolt Jakob, iupnik pri av. Kriiu.
M (lller Jan., iupnik na Mirai. Pogačnik Jaa. pri av. Kriia. Pctrič Blai, administrator v Dela. Perica France, na Mirni. Poi Dragnalav, davkaraki praktikant
v 2uiemberka. Koiaik Anton. c. k. sodu. adjunkt v Trebnam.	i
Sovan Leopold na Mirni. Stoki asa France f 6t. Rupertu. Srqgar France, kaplaa v Trebnem. SuLar Jaaea, iupaik v Trebelnem. Tramtc Anton, kaplan v St Ruperti Tomšič Matilda, gospica v Treboem. Urbaaija Lovre, administrator v Aar bran.
Vaiič Ljud.. dr., adravaik v Trebnem Štev. SO.
10. Defcailja Leskerer — /. Pormjmik: Edvard Poljak.
*Bratkovii Pranju, dr.t odvetnik v Krikem.
•Qriv«e France, kaplan * Leekovcu. •Hočevar M., poaestaik in trgovec
« Krike« •Irkič Iru, e. k. biljeinik t Krikem. * Kap Ur Jaaea, poaeatnik pri sv. Duhu.
•klabkot J., e. k. uradnik v Krikom. •Poljak Edrard, dekan * Uakovcu. •Rudci Dragotin, grajičak v Ora
carakcm tarna. •Tavčar Anton, iupoik na Kaki. •Zupan Mika, kaplan v Leskovca. Bukvarnira ki takega okraja v Krikem. Uaiperlia Gaipar, lupuik * Bučki. Orvar Andrej, učitelj na Čateiu. Klobus Val., kaplan * fiaat-Jeraeji. Klofatar Jan., kapi. v ftent-Jernej i. Knava Jazi«, vikarij * Krikem. Kaea Fr., e. k. adjunkt t Krikem. Koie|j Mika, kaplan e Skoeijanu. Lartar Anton, iapnik pri i». Krilu. Marnfcč France, kaplaa pri ar. Duhu. Marrar O., poaaataik aa Raki.
Obratar Jan., kupčaraisc * Cerkljah. Pfeifer Viljem na Krikom. Pogorelac And., kaplan na Studaaca. Raat Martin, iupnik e Cerkljah Rudkovskjr Joief, vitaa c. k. okr komiaar.
Sadnik Rud., dr., »dram i k v Krikem
Janea, nčiu|j v fit Jerneji. Svoboda Janea, goadnar v čateiu.
Mihael, iapoik aa Studeaco. Anateriič Mat., poaeat. t Krikem. Ulrlch Ferd., odvelniiki koocip. t Kriklm.
V oglar Joief, kaplan e Skt>rijauu Volk Janea, inpaik pri sv. Jerneji. Vrančič Franc«, kaplan pri ■▼. Krilu. Zadaik Simen, Iupnik aa Čateiu. Zagoijaa Martin, Iupnik pri er. Duha.
Zajec Andrej, iapnik v Dolini. Zbečnik France, kaplan t Čateiu. Žark Simon, trgovec v Krikem. Žark Hinko, mestjan v Krikem. Žgur Anton, kaplan aa Kaki.
S ter. it.
2. Poverjenik:	Jonu Ltfjak.
•Lesjak Janet, iapnik v Kostanje	Podboj Joief, e. k. okrajni aodaik
riei.	v Kostanjevici.
Bel* France, gr^jU. oskrbnik v	Sebavec Franjo, preglednik potrel-
Koetanjevici.	aine v Kostanjevici.
Oni Veko«lav, trg. v Koetanjevici.	Aetinec Fr., trgovec * Kostanjevici.
Kepo« France, kapi. v Kostanjevici.	S t« v. 8. Kodri* Mihael, trg. v Kriki rasi.
II. Mulja Noro mesto (Rodolfovo). — Poverjenik 8. Vilfan
•Oralii Anton, kanonik v Novem
■Laager Fr., pJ. Pedgora, jrrajščak
v Pogan ieah. •Borna Joief, iapnik pri sv. Petra. •Sknbec Mihael, iupnik v Poljanici •Vojaka Andrej, dr., e. k. okrajne sodome svitaik v Novem mosta.
•Volčič Jan«, iapnik v Podgrndu. Bačnik Jan«, iapnik v Prečinl. Bnčnr Ž., dr., okrajni adravnik v
Novem mestu. Čitalnica v Novem mesto. Frančiškanski samostan v Novem mesta.
Grdeiič Joief, e. k. sodu udjnnltf
Gruden Jakob, iupnik pri Beli •orfcvi.
Uren Jakob, c. k. driarai pravdnik
v Novem mesta. Jo«tiu Blai, kaplan v Mirni peči. , Kaateli« France v Novem mestu Kalčii Ant., trg. v Novem meotn. . Knjiiica e. k. gismatije.
I.apaju<: Janez, kaplan v Prečim. Logarjeva Leopoldina, goepA. Mohar M., uradnik v Motimu tofitu. Oblak Vakatin, trgovec v N»v*m
Paalar Matiju, kaplan v Mirni poči. Pegam Ant. lekaraki pomočnik Polanee Jan., gfnn. profesor
Riuolii Dominik, trg. vi Novom m«stn.
Kotina Joief, dr., advokat v Novem
medla.
Skabrno Marija, goapodičina. Stavdaher «. Ignacij, gian. kalehct
v Novem mottu. Saiol Fstika, e. k. okrajni komisar
v Novem aaeatu. Trataik Aotonjja, lin. kom. iona v
Nove* mestu, Vascajs Jla., «. k. sodn. svakalteat. Vilfan Simon, proit v Nove« mesta. Virant Jaaes, kaplan v 6t. Mibeiu. ZajdelJ Naude, gimn. dijak. Žepi« Svliaatijaa, gimn. profesor.
Stev. M.
It DekanIja: Metlika - a) Poverjenik: Anton Alei.
Alei Anton, iupnik v Semiču. Bari* Jaaes, učitelj v Podaeaslji. Beiec Jaaea, kaplan v Ornomlji. Borfcaik Pavel, učitelj aa Praloki. Dolina Jernej , iupnik v Radeviei. llariag Sofija, gospa v Crnomlji. K en da Frane«, učitelj v Sostiču. Kolbstea Jeaer, posestnik v Crnomlji. Koi«lj Mikiel, kaplan v Metliki Kraiovec Anton, iupaik v Adleiiču Kriiaj Nikolaj, kaplan e Semič«. Kuralt Božidar, c. k. soduiiki pristav v Črnomlji Mervee Jaaea, kaplan v Starem trgu. Mrtel Joief, /upnik v Starem trgu. Muhii Franjo, učitelj aa Vrba. Pikler Joief, e. k. tajnik v Crnomlji.
Pleiko Dragotin, e. k. sodnik v
Craoinlji.
Stanonik Nlk., učitelj v Star«« trga.
Star« F«vdiu. «. k. soda. pristav v Čnoa^i.
Šola farna v Starem trgu {plačuje
g. dr. J ur. Strbcnec). Stupar Jan«i, kaplan in Intebet v Crnomlji.	I V .
Mat ja, aupaik v Vtesai. Toaaaain Jaaes, kaplan r Semiču. Tomoc Martin, Upnik v Suboiji. Učiteljsko draltvo v i mosidji Zagorjaa Henrik, iupulk na Vrku.
Štev. *6.
6) Poverjenik: Ani. Navratil.
•Lampe Joief, e. k. uradnik v k Kki.
Pteiechman LavoaUv, posestnik. Portan Franjo, posattaik. Gaagei Le vos lav, posestnik. (Justin Fraajo, iupsa.
Utopiš 187* ia 1878.
Habjan Ivan, po«ostnik. Horafek Miroslav, Ukar Kapele Jaau, oskrbnik knteoadski. Magiaar V«ko«iav, aodn. aradnik. Navratil Anton aaaebuik. nI Hressor Auton, taarbaik-
«
Pir>—ih Anton, trgovec Bo blok Jo«., k »plan. Stnpar Ivan, peaoatalk.
IS. l»kaa(Ja: ko«-f*)e. -
•Lovka Simon, lapaik pri fari v Kostelu.
* Novak Joaip, dekan v Kečavji. Herčič Anton, učiteO v Kodevji. Oaiparm Viljem, kaplan > Mosalji. Jaklič Anton, lapnik v OeUnici Kaatalac Drag . «. k. »odu. priatev
v Kočevji. Korašie Davorin, lapaik v Baa jaleki.
Neke rman Prane«, c. k. uradnik v Kočarji.
Otipič Janaa, f^m v Koprivmka.
14. Ikekailjt Ribnica - I.
•Hnbnik Janaa, lupoik v Sote.ki •Jarab Joief, lapaik r Dragi. •La^ak JaAaf, lapaik v SodraaH •Skobec Martin dekaa v Ribnici A brani Lavealav, učitelj v Loikvm potoka.
Arko Anton, paaeetuik v Ribnici. Arko Jaaea, c. k. notar v Riboki. Bobak Juh, »dravnik v Ribnici. Brala« draitvo v godraHci. čitalnica v Ribnici. Jaklič Štefan , lapaik v Dolenji »ari.
Hkofic L., davkar. Hlepi* pl., »odii. pristav.
Štev. 1«.
Poverjenik: Jotip Novak.
Fekevae Jotef, kaplan pri Stari earkvi.
Petrovčk Iranec, kaplan v Ko
devji.
Pireat Štefan, očitaj v Ba^alok*. Projid Janaa, kaplan v Pari pri Koatala.
Hubadoboik Ferko, kontr. v Kočevji. lorbar Matija, lapaik v Mo.alji. 1'reita Anton, idravnik v Kočevji Vajvoda Simon , lapnik v Nemški
Loki.
£t«v. iT. poomjmuk: Martin Okubec.
Janel Jurij, karat pri Rovi Itifn lančič Aiejaij, e. k. toda. adjunkl Pakil Simon, lapan v Jarjevioi. Pečnik Valentin, kapi. V Sodrafcoi. Perčič Matej, lapaik pri av. Gregorji. Potokar Joief, caa. kra^j. davkar v Ribnici.
Ratak Lovro, e. k. sedae v Ribnici. Snijc, vaika knjUmca (aa ktaro
pladnje A. Ldaar v Ljubka«") šarit bon Valentin, kapUn v Ribnici. Tomalič Jaoea, kaplan v Ribnici. Zbašnik Franc«, dak. v pokoji.
fttev. 99.
S. poverjenik Matej Frelih.
•Strncelj Juraj, c«». kr. priaUv v Laščah.
Candoliai Vojteb, <tfa. kr. aodec v f tifak
FraUk Matej, lapaik v Laščab. Gijol Lovro, kaplan v Laščab Hočavar Matija, poštar v Lašlak.
Hočevar M., trg. v Pod-Turjakom JakHč Joaip, poštar v Vidma. Kalaa Raja , lapnik na Rebu. MargeU Julij, c. k. priatav v Laščab. Pogač ar Andrej, goadnar v Turjaku. Raaborlek Jolaf, kaplan v Dobra poijab	dtev. U.
IS. I»'kaaija >rfinlka. -
•Booimt JaAaf, iapnik na Vrhniki. •Komik Franc«, poanatnik na Vrhniki.
*Markii Matrj, iapnik v Logatca. Horatnik Janea, poaaataik * Dnlab
it. 8 v Bnvovniiki *upnyi.
<*ro« Anton, iapnik v Hoirdriici. LMinnr Frane«, kaplan r Horjulu Ooalar Mavririj. iupcik » Podlipi. Hofar Karal, administrator pri ae. Joitu.
Jagovac Anton, iapoik v Borovnici.
Poverjenik Joief honn*r
KarčM Oaipar, po««atiuk v Koruh
LatHc Joief, iapnik v Zaalani. Papler Frai^o, učitelj v Polhove« gradca.
Podobnik Ignacij, iupuik * Preaaiji. Pori« Fr, iupnik « čira«« vrta. Pori« Martin, iupnik * Kakrtoi. .Škufra Anton, kaptau t Preaarji. Vidmar Matej, iapnik t itovtok. Voma Anton, duh. paattr * Belkah.
18.
I«. BfkaaUa: Idrija. — 1. pooerjenik: J*u( Ko^j
•Majujk Jaaea, »upnik r fcireh.
•Občina msatna r Idriji.
'Slibar Martin, inpnik r Spodnfi Idriji.
Bokrarniea aiorenaka r Idriji.
Fmllh lomni, k nuna r r ŽirSh.
Grba« Ljude»it. dr., rodaraki adrar-oik r Idriji.
6roa Jak., muatoi kaplan.
Horrat Miha, inpnik v LediaaJ..
IagliČ Jakob, glava« M« učitelj v Idriji.
Jaraa Jaa«, bmieficiat in glavar tele vodja v Idriji.
Kavčič Matija, lua. aia v Zavrem.
Ko^j Jodef. dekan v Idriji.
Lavrid Mat., kapi. « Spodnji Idriji, l.eakovec Itoitjan, peaaat. in iapaa
v Spodnji Idriji I .ipol d Marka Vincnaety, e. k. rada.
predatojnik in riU .v^tnik t Idriji. Ptvak Jann. Iapnik r Zavrača. Pri »to* Simon, kaplan v žirdk. Stegna* Pel., glavne iola ačitelj r Idriji.
tttraneeky Jetef, trgovec r Idriji. Travna Valentin, trgovec r IdrtfL i r.telj.tr., c. k. glavne ioie v Idriji. Urbaa Leopold, e. k. topilnici
oakrb. v pokoji v Idriji. Vrb^J« Anton, kaplan v Zirdk Stev. M.
2. povrnjenih * ( HmhvIi t Matija Erjavec.
•Krjavec Matija , v it arij v <'m«tn
*8vatličič Fr., iupnik r Vodovju. Beaetyak Frane«, kmet. .in v Črnem
čitalnic« v Onem vrha. P »m ta 1 Jaaea, kaplan v Črnem rr ha.
<Joatila Jodef, kmer. fant v Črnem
rrha.
Majnlk Miha, kmet v (Snamrrim. Mikoi Prane«, rok od. umetaik v Zadlogu.
Polenel Ivan , učitelj v ČraamTihu.
Stor. I.
17. bekaaUa Cerknica
•Dolauec Hearik, da., e. k. adjunkt r Kodu.
— 1. poverjenik: Jakob JcrneiU.
'Kaplenek Jan., iapnik na Oblekah. •Obreaa Adolf, posest. v GaskaM.
I*
* Vesel Jn., kaplan v HUfim trgu čitalnic* v Starem trgu pri Kolu Jan Primoi kaplaa v Starem trgu pH Rodu
JaneAč Jakob, bukvovsa * Cerknici. Koočnik Dar., kaplan « Cerknici. Kosce Jern., iiapuik v Šeaf-Vidu. Kovač France, kupec v Kotu. Krakove« Anton, posestnik v Do leq|lvasi.
UnM	i upnik v Loiu
Pisatelj Mat , k« plan na Oblokab. Stori« France.
Šv^jger Martin, sdrsvnlk v Kotu. Vllar Jak., trgoreo v Pudobu pti Kola.
Vovk Josip, učitelj * Cerknici, žorovuik Toma, fnpuik v G rabo veui.
fltev. 18.
2. poverjenik.:	Franca Hren.
•Ilron Franee, poaeatnik v B«g*njab.	Učilnica ljudska v IUgnajab.
A ličili Anton, eksposit.	filev S.
8. poverjenik: Pr. ffihar
Babnik Jernej, fajmoitvr na Cnci.	I.a«rič Jurij, poaeatnik na Rakeka.
Bernard Val., kaplan « Stndenem,	Lcvičnik Valentin, e. k. finančn.
Hlaion Jakob, posestnik v Planini.	komisar * Planini.
Den Edvard, e. k. uradnik v Planini	Modrijan France, c. k. uradnik v
Dolence Joicf, poscataik v Planini..	Planini.
Flori jančič Nace, kupec v Planini.	Petrič Matija, učitelj v Planini.
Jerian Antou, posestnik na l'nen!	Rihar France, lupnik v Planini
Koren Matija, posestnik v Planini	Tavžnr Jan., kaplan v Planini.
Kovica Pranec, po«estnik v Planini.	Žitnik Simon, r. k. kanrdist.
Lavrič Anton, po*eitnik r Planini	Atav. 17.
18. Ileiaaija Postojna. — Poverjenik: Janez HofeUtmr.
* Dul«n*c I.j ude vit, • grajičak v Urabku.
*Qeatrin Drag. , c. k. sodn. pristav
v Senoiei ah •Globočnik Anton, e. k. predstojnik. 'LsmsčU Aodr«j, potoai. in inpaa. 'Občina v Raadrtcm. ♦Kaspat Martiu, dr., okrcat adravaik
v Postojni *Kobtf Luk«, c. k. davk. aadaoraik
v Postajni, llesoljak Pavel, c«s. kr. notar v Postojni.
Blnanik Jakob, iupu. v Urenovici. Cadei Janes, kaplan v Matcnjl vasi. (Ntninioa v Postojni Doklvva France, trgovs« * Slnvini.
DHrili Anton, pekovski sta v Postajal.
Douiicolj Anton, kaplan v Orokku. Erjavec Jan tu, kaplan v Slavim. Gorenjec Lavoat., kaplan v Slavini. Garup Andrej, posestnik v Slavim Gruikovajak Blai, odvotn. koaeip.
v Postojni. Kletnonec Fr., «ksposit v St. -Petru. Krav« Vojtob, dr., c. k. »odo. adjankt v Piutojm. L*nasi Tone, kaplan v Vramak. Luuder Jonoa, eksposit v Trnji. Okorn Ignacij, župnik v Scuoiečili. Pokoren Anton, farman v Slavini Uadolf l.ovro, fannaa v Viemali • Silvester Radoslav v Postojni. > •
Sferi' Jakob, trgovec r Poete j ni. fttamcar Jan., kaplan * Hreaovcah. ValenčiC Joeip, trgovec t Narinu,
Zagorian Ivan, kaplan v Bcnoledab. Žeton Jolef. poeeetaik ia inpaa e Seno*»i!alt. '.H^ajkn- >1.
IV. l>fU*ijj Trnom - Poverjenik : Anton Mlakar
'Brgant Jolef, iajmik * Kntaai. 'Briniek Ivan), trgovec ▼ Trnovem •Čeanlk Jurij, trgovec v Knrleku. •Domtoelj Aloj.ij, trgov«« v Zagoni •Jenko Bkender, trg V Trnovem *LMaa Hketider, trgovce v Trnovem 'Mlekar Anton, ekapoait v Zagorji Hodnar J »ne*, iupnik v Preme. Dektova Ivan, poeotnik v Zaredju
Drobnič Andrej, iupnik v Kneiaku J »len Simon, kaplan v Koleni. Kaein Anton, kaplan v Trnovem
Kranjec Matija v TrnOiem, • Legan France, karat v Nadanjaeah Legat Andrej, nfitelj v Zagorji Lakanec Jolef. ekep. v Seborji. Hatrati Anton, logar V Kurilnicah Štev. 17.
K*
29. Dekanija Vipava — Poverjenik: Jmxj Grabrijan.
*Grs krojen J uri«, kanonik ia
v Vipavi. *Hh> Luka, benal u> (lavne Me
ravnatelj v Vipavi. 'Kavčič France, po>eat. v Ncol Vidu •Kodet Mate), karat v ttlapa. * Kopitar Mihael, karat « Ra-Iju. *Lampe Anton, karal v Gočah. *Lofar Gr., d*., bUjeimk v Vipavi *Naka» Jolef, karat aa Planini. •Vidmar Jolef. karat v P odkril. Bitoe Jaaez. beoef. v Loeieah. Brie Jaaea, e. k. okraj n todnik. Bakvaraica nčiteljaka v Vipavi. Čitalnica kmetijaka v Podragi Čitalnica airodna v Vipavi. Ditrib Andrej, kapče valeč v Vipavi. Fraecety Štefan, učitelj v Acet-Vidn Ganter Janko, očitelj na Planini. Hiti State*, učitelj na Shtpn
Jaaia Ivan, karat v Pod vel bo. Kete Jede/, »trojar v Vipavi. Klinar Drag., ekapeail v Atarjab. Kolir Jakob, vikarij * Seat Vido
Lekaa Jane*. po»eataik v Vipavi. Marca n. uiitelj t Gečak Malnctiič Jolef. duh. v pekami. Pečar Jaaaa, karat v Vtbpe^i. Radii A!oj*y, učitelj v Vipavi. 4 Spaaaapan Štefan, dr., advokat v Vipavi.
Stuper Jaaea. koral v Bodanjab Šapta Anton v Vipavi. Šri\J Valentin, karat v Podragi Urlič Anton ia Podrage. Vidrih Anion, poeeatnik v Vipavi. Zamik Ivan, učitelj v Badaaji. Žgor Anton, poaeatnik v Podragi
štev. SI,
štev. ljublj. Ikofljr uatanovniko« letnikov
?04
•51
Ska}.»i
S« 1
PiMmk.
Berboc Jan., odgejitelj T	Pelerca o. Damijan, Ml v Ljubljani.
Kavt Antonija, goepa, bila v Kranji? Praprotnik Avg., bil V ramah. Omakcu Fr., bil v Litiji?	Stengcl Vatroelav, bil v Postojni.
II. Lavantlnaka akoftja.
I. ItfkaalJ« Mirlkor. — i. povmrjmik: Jan. Majeipr.
#BokiD<x- Jakob, spiritnal. •&talaica MTOdns •Dominku« Ferko, dr., od »rim k 'Gregor«« Utwlt«, dr., pftMr
bogoslovja. •Kajiimea giaaaau«k«
*	K nj lisica »rmeaiik. 'Košar Frm^jo, kanonik. *K»vnčič Martin, prof. bogoslovij«
*	Maj« gor Jauu, giaaa. prof. •Modrutfak Matija, korar. 'Kadej Franc«, dr., e. k. bralnik *Bapoc Franca, posestnik
*8rnee Jaako, dr., odvstaik 'Sinko Boiidar, prof. bogoal
Jon p, gin d. prof. "Ulaga Josip, dr., bogeai prof. 'Valanček Marliu, c. k. profaaor. *Zaaaaek Franc«, kapi. pri a«. Patra Itrfii France, aloi«i pmit. Apačatk Martin. bogosloven Brdsj« Davorin, trgovec B ure ar Boiidar, kapi pri •*. Marjeti. Fegul, bogoalovec Flek Joief, kaplan.
Harfi« Joief, > to Idi kaplan. Irgolič Peter, učitelj. Jentl Bernard, trg. poaaečalk. J«trčič Joief, kaplan pri a«. Mart... Komi Makao, odvete. koncipieaL Koai Boiidar. iapn. pri a*. Raagartt. Marke Mibaei, bi|j«i. koaeip. Miklokc Ivan, afitejj. Moril Maka, trg. pomočnik Novolnt Kman., s*dn. psiate« Pajek Jaako, gimn. prof. Pečko Jakob, odveC kencip. Peharar Franjo, e. k. «edn. priate«. Parna vel Štefan, iupn. v Kavcsk. Potočnik Anton, bogostevea. trn j rotili k France, bi^o.io^«" Ki bar Anton, begealam. Banaek Fr., dr., edr. konci p Sijanse Aloj*y, kapiaa e Mmeu Sinko Joief, bogoslovec. Sket RUo.Ur, dijak. Z«tiar Joief, bogealevec. Zemlji Jotef, učita|j. Zmaree Jurij, kaplan v Kaveak Žuia Jane« kneioikof. kapiaa.
fttev. 4».
2. jKHHrjmuk: Dr. J. RibiL
Babmk. dr.
Bai L., sodelavec „Wov. Naroda". Bale bil Al., posestntk. Bolnik Pr., biljei. oradn Divjak Fr., bi^ei. oradn Ferk Feliks, dr., adravnik. Pari J., učitelj. Filipič J.,	1
Glančnik Bartol , dr., advok. konc. I pevec K., dr., advokat Jeloviek Martin. Rlavs Drag., not. koacip Klobučar Aato«, pravnik.
Kocbek Lob., odv uradih. Koče« Karal dr. Lorb«r Miroslav, not. uradnik Modrinjak, dr., adravaik. Pravdi* Jas., profesor. Ki bič J., dr. Roteč Pr., profesor. Rolker Jaa., učitelj. Sadnik M., trgov«. Kkaaa „tiskarna".
Zora, vredniMve.
Štev. ti.
•T
ftokaalja: Jarertia - Pmurjmtk Jot. č*6tk.
•Trttanj »k Jakob, kaplaa v Janami Čačak Joief, dekan * Jarentai. l.okM Franee, topnik pri .v. Jerji.
Slekovec Joief, aiitelj • Jareaia. V ras Joief, kaplan * »vičiaek. Žarko Dragotia, učitelj • 6t. lin.
Atev «.
t D«lanl)a: Bra»h»r*. - Povmjmik: Ltmmiav 6pm*m.
•Balon Autou, topoik t Melaeli. •Šeatak France, poa. aa Vraaikam •Avcalaar Le*., trg. aa Vianskaas. Hoitjancič Jan., ačitelj na Vranskem, čitalnica narodna aa Vranskem. Gradilntk A., sdravnik na Vraaskrat. H srnah Joief, kaplaa na Vranskem Jan Ferdinand, kaplaa na Raki. Juina Valentin, trgovec pri M. Jaiji. Knjiinica okrajna aa Vranskem. Koren Matija, kaplan v Braaloviak
Kreft A loj si). kaplan * Braalovček Kritoik Galpar. oe»(jor v Kotalka. MSrtl Fran jo, c. k. notar na Vransko«. Oaet J. S., trgovec na Vraaakeas. Hrt J., okr. taja. na Vraaskam. Piskar Andrej, »linar v Kotnika. Sever Joief, kaplan oa Vraaskam. Šorn Gaiper, tupan e Grajski vas«. Verlek F ran j o v Hraslovčak.
Alev. SO.
S. bekaulja: BiMrira »terenska
*	Araaaiek Matija, top. v Poličanak. *(»ost sodnik Peter, kaplan v
črafaqieak. 'Hsjiek Anton, »up. v Makovljab.
*	Matej France, biljeinik v Slovenek.
Bistrici.
'Trafeaik France, iupaik v sgornj.
Pečjaka vi. Beton Mat^j, biljei uradnik Breaeviek Martin, kapi. v Hmartno Cmmc Gakpar. iupaik pri sv. Martina. Gngač Vakoalav, učitelj v Slov. Bistrici.
Griak Vinko, proviaor v Črataorcak Hlrti Fr., kaplaa v Slov. Bistrici. Kandut Kriitof, tu p ni k v spodnji
Poljskavi. KavM Anton, tkavac pri gonji
Poljskavi. Kolar Viaceoe^, kaplan v »podnji Poljska > i
— Pootrjmik: Lemro SttpUnik.
Le Tilnik Vojteb, e. k. adjoakt v
•lov. Bistrici. Lisaaviek Peter, gostilničar v »to*.
Bistrici.
Loge Mik., učitelj * •>•*■ Bistrici. Napast Davorin, kaplan v Lapoijab. Rakoee Mil. , kaplan v Makorijah. Hmogavec Jurji, (Kotalk), kmet pri
sv Vencesl^i. Htepiinik Lovro, poaestn. in trgovec
v slov. Bistrici. Tumaiič Ogajealav, kovač I&vak Trank BI., kaplan v slov. Bistrici. \Vagaer Fr., poitni opravnik v slo*. Bistrici.
Zedravee JeS., kaplan pri sv. Ni kolsji.j
/.orko Štefan, med. v »lov. Bistrici. 2lgart France, kmet v Šmartno
A ter. 97.
4. Itfkanija Ot|». - a) Poverjenik : dr. Stafnn Kotovar.
•Beaeaiefc Jurij, ""P1" * Olji. 'DUUn nirodaa v Olji *'indBf Jakob. mdm«»ki aradnik v OnUh „
* Kap us Vbutcc, Ugovor v •Kočcvar 8t., dr., okrajni zdravnik t Ca^i.
•Kruitč Iran, gima. prof. v Olji 'Občina selška r Tcbaijib. •Ogradi France, rikarij r O^i. •Orelek J.iu., c. k. gimn. profesor. *Podrulnica kmctijika v Olji. •Sovič Joief. kaplan v Griiah Topflak Joief, učitelj r Olji *2oXa Iran. nidnfnaki po»c«taik « Oriiah.
A bi t urim 11 slovenski celjske gina Biteaac Jaaea, kapuc, nieioai v
OUi.	rt
liobisud Jakob, učitelj v Olji.
Jsretin Edvard.
Jeaenko Gregor, raaoceiaik v Olji. Jug Fraaca, rndn. slui. v Griiah. Kodcrmaa Filip, učit. r Frankovljah. Kodertnan Frani-«, učitelj v Vojnlkn. LukefiČ Jaaea, raaoceiaik v Storili. ,Mak«imlli|anum" v Olji. Mat oh Joief, iapnik v Gelldji Rlpll Mavrfdj, trgovee v Olji. Roae France, ranocelnik v Vojnika. Tarin Jo*ef, kaplan v Olji,
Štev. J7.
I'f Poverjen
Cileniek Jo«., pumo no«. Goriick Gaipar, medieiaar. Koielj Matej not. komi?
Pibcljak Mart , e. k. notar. Oraiee Fr., profesor.
G i mnasij
Bcreaiek Anto.., FVsenlnk Matej Brunet Franjo Cliej Ivan. DoUoiek Ralkcl Fink J.
Golti Franjo. GroioTuik Adam. Hraatelj Eranjo. Jeioeiek Franjo. J ar k o Blai Kai Nace.
Kae* Jakob (Badoelav.) Kelfek Josip Kotnik M. Ko« Mak to Koaiacc Ivan. Kraiee Vtneencij. Kadar Janko
it: Fr. Oretee.
Riplel Andrej, trgovec.	' 1
Vrečar Anto«. vrtnar.
Vrečar fMpar, učitelj r Tebarjih
Wei. Joeip, učitelj.
Štev. 9.
• ki dijaki-
Remci Urban Mrndovtek Joaip. Miku J Rafael. Mllner Bodrovil. Naglic Ivan. Napotaik France. Novak Bogoalav. Novak France Oroien Franca. Preakar Jaaea. RaadI Materi. Rndolf Jane«. Rnnover Davorin. Smodej Joaip. detinee Joief Sorn Tone. Svariaik Tone. Vrečko Franc«.
2eieainger Franc«. Atev. 98.
«) v ŽaUm l'o*rrjen\k Joe. Jmraj. ■*■
•Jeni Joit{ »opaik. •Strnad Matija, kaplan. •Vodnik Fr., nad učitelj. Bratanič Adolf. Čitalaica.
Hauaenbuchel Jaaaa. Pleioik Mih., kaplan Potočnik ©aatav.
Sanica Avgoat. Sirca Krne.t Sirca Joief Sirca Mirealav. • Tartbaner Joaip, dr. Tiackler Joief. Žuia Kudolf.
fctev.
16.
4. Di kaaija l«rk»»er (p. Haee, KranieMeM). — Poverjenik: Albert N*jy. \
'Sorglcebncr Joief. kaplan v Št.
Mi
Buk ranica farna v Orktm. Čarman Fr., roj d okorni * pokoji
•* V Rlimiei.
Divjak Fraae« . kmet v Fravbnjnm.
Fraa Joief, kaplan na Ptujski gori. Kranjec Toma, iupan » Fravhajmu. Lednik Anton, kaplan v Cerkoveu M crkni Anton, kaplan m Slivnici.
Nagy Albert, dekan v Cevkove*. Kath Fraae«. iupnik v Kravhajmo Horiak Matija , podučitelj v Prav bajmu.
S parov e« An dr., iap pri ae.
raaefa. "•	***' * V1
Šota Hopert, kaplan v V rama Vindii Vido. ačMelj pri ae. Lee
Štev. 1«.
«. bfkanija »iornj! <>r«<! —
Human Joaip, upravnik v Gornjem grada.
Ennenet Franci , lapnik v Bačah
Florijaačič Joief, dekan v Gornjem grada.
Hren Ivan. pot. v Gornjem grada.
Jaaie Fraaee. uradnik t Gornjem grada.
Kranjec JoAet, poaeataik t Gornjem grada.
KrctMf Ivaa. i upnik ia dakaa pri »v. Fraačtiku.
6) Poverjenik:
•Lipold Joief. poMataik v Morirji.
Bratanič H. G., trg. pomočnik.
Ceaar Andrej, podobar v Moairji.
i) poverjenik : Jote/ Flortjaniič.
Kruiec Joaip, poiectaik v Genijem gradu
Kruiič Jakob, kaplan t Gornjem
gradu.
Porettd Albin v Gornjem grada. Puitotiemiek Anton, oflt«y v LuČah Strnad Anten. kmet pri Noiftt S ti/ta.
Tratnik J., kmet pri Novam Štifta.
Štev. 1«.
jjHta^atftMM * Jak. Škofiek.
Droige Fraajo, trgovec v Moiirjt. Goridar Anton, pottar v Meiirji. Jeng Aatoo, kmat aa Ledid.
Jeni M., poaeetnik m Počim. K rajnik o. Atena«ij, fran/ttkan v Nutnla
hmiiit Gitpr, bogeeiovee » M Milj i
Radoiek Anton, kaplaa * Betic, Selak I m, poaeetoik v Rečiet.
Sten t Anton, poeoatnik as Pečici. Mtiftic Praoče, poeesteik e Rotoki Škoflok Jakob, učitelj « Mosii)i. Turnaek Anton, kmet no Pečici. Turalok Aston, trgovec v Nasarotn
6tev. 16.
7. Magija: Rt. JorJI. (p. Radkersbarg). — J. potmjtmk. Ant. Kocuvan.
*Arnol Freoco, kaplaa pn Kapel
Bokvarnica farno pri se. Kriiu Čarin Jury, kaplan pri a v. Kril«. Jurinec Alojaij, laladeneč v Beuovctl. Kralj Jaaes, ksMl e Iljaieviei Krsmherger Lovra, iapnik pri *v.
Krito.
Koiir Jan., itak. v Vrlejab. Kocuvan Anton, kaplan psi av.
JmjL
■ spisa Jaka, posestnik.
Andrej, Iapnik pri Mali
nedelji.
Polker Praoče, kaplan pn Mali so-da$.
Stra^Msk Anton, karal v VrS^ah Smoaič JoA, Iupnik pri o*. Jaiji Suka* Anton, dok. v poksji pri
t*. Juiji. S v ara* Pr., kaplan v Lati Zorman Bolid., jiitalj prt »v. Juriji. 2«jdaia Piaace, kaplan pri se. Jarip.
&«v. 17.
2. poverjenik Jan. bofajnt v Ljutomeru
Aalolio Ivan, kaplan. . Bol« Anton, poeeataik. Čitalnica airodan. <Vek A., aloga. Farkal Jaaea, sdravnik. Goaullak Joief. aotteitator HoehtJ Karal, e. k. notar v Ljuto
Huber J. U., kujigar.
Kaotelec Jaaea, e. kr. okr. »odnik.
Kakovec Ivan, odvek konci p Konce Ivan, dob. v Bveti^jtk. Lapojne Jsnea, učitelj ia vodja. Meglii Šimea\ učite v Ljntomsru Perčoik Anton duhovnik. Porailek Blai, nčilelj v l.juloasm Toma Ema, učiteljica Učlteljatvo Ijatoanerako. Žemljic A., trgovec.
Štev. IK
H, ItetaiUa: konice — Poverjenik: Joie/ Rotmm.
*Kejiinics iapns. * Kovač Joief, livar v Z racah 'Bodeč Janea, iupaik v Tiajai •Vriič France, iupnik v Stranicah. ArIM Jaaes, iapnik v Žračak
Erjavec Peter, iupnik v fcračah. Jager Janea, učitelj v Konjicah. Jaklič Dragotin v Spitaličn. Jurkovič F/anjo, učitelj v Konjicah. Kapon Peter, aadučite^ v Konjicah.
• ti
Koroto« Mihael, topeik v Rahlo. Kita«j Jan««, topnih o Čadrami. Konec Martin, poitoi o pravnik o
Konjicah. Pfčar Jokef, kaplan v Prihovi Petan France, iupnik v Veneealava. Pintar Fr., prortaor o St. Jerneji.
Skuhala Janko, kaplan e Konjicah
Sopec Ivan, trg. oprav * Ko^iaah. Slaador Antoa, kaplan • Čadraau. Virk Joief, lupoik v Kočah. Voh Jernej, kaplan * Konjicah /sbukotok Oakpar, tupnik v Žicah
Atav. 53
9. I>ck«nlj« Km|r — Poverjenik. Jan. Boiuvi
'Knjttoica ačitnljaka o Koajos 'Klomtok Jaaaa, kapi. pet »v. Petru Hoaina Jan., dekan v Koqjoar čok Franjo, učitelj na Dobji. Dohrtok M., not. koocip. v Koijom Dvoriek Anton, iapnik e Št. Vidu. KKaoc Franjo, kaplan pri *r. Vida pri Planini.
Kakavtc Avguktio, kaplan v Koijoir Kuro* Jak oh, e. k »odo. priota* v Ko^an.
Marinka Jarv. »upnik o Dobji Hredentek Jan., top«, e PodtoMfcn Zakokovtok Iv., trgovec i« poaerta v T«halja.
tov. 19.
I«. Dfkanlj«! Uška. — Poverjenik Anton ŽtUa.
*Rip*l Ferdinand, tapnik v Loki •Akrbor Davorin, kapi. v Trbovljah •Vrečko Matej. top. v Jurijklottro •Žnto Anton, dekan v I.aikrm trg«.
Ho beta Jan.. kaplan v Laikam. Cajhea Jan., kmet v Trbovljah.
Drobnič Ivan, poMvtn v I.Ukata. Kleborher Andrej , trg. v laikra trga.
Kolarič Joto/, kaplan v Trbovljah Hkrt« Jotof, karat pri »v. Miklavto. Aumar Mih , kaplan v Laikam.
ttov. II.
II. Dekaaija Mamberg — Poverjenik: Matija Stokla* (Marabargj.
Ceeei Jernej, topoik pri av. Jnrji. Potrč Lovro, iapnik v Pi Groaskopf Matij«, topu. na Rreanotn. Hiaontč J. M., koral pri OtvaMa lUjtok Jotof, kurat v Soboti.	Stokla. Bofidar, topnik v
Kapu« Anton. •. k. adjankt v Ma borgn. renbergu
Krajec Valentin , kaplan v Ren	tov. R.
laiku.
I? Mtmlj«: Nota rerkrt (p. Vojnih pri Cotf). — Povnrjmik: Franjo Juvanfif.
•Vraa Jana«, kaplan v Dobrni.	Doliatok Hlai , namactaik v K ran
čtooto Aiae, kapnik v Čratoicab.	koljak.
Uajfek Dnsr«tin. kaplan v Dobrni.	Pole« Pranj o, kaplan e ViUuyi. *
Jan Franc«. kaplan r Vitanji	Hmrataik Prnuoe. kaplan v Vojmkn
JnuM Pranjo, dekan pri Nori	ZupnnU Jakob, kaplan pn Ko»
cerkvi.	oerkvi
Klariar Franc«, karat v «t. JoM«.	Žiiku Me.', kaplan * Vojnika. <»
Ptatar Matej, iapnik v Smartnem.	Stev. 18.
IS. Ilekasija: Pluj. - Poverjenik dr. Janez Voinjak.
'Umiii Brnu, imnont v Vida. 'Kancler Pavel, mino nI . f. •Kukevec Joief, kaplan pri av.
Lovrenci ju. •Pa*ko Jakob, iapnik pri a». Lov-
rancijn. *Vetaryek Lav., laiaorit. Alekiid Fidei. kaplan m goapodar v Ptuju.
Beijak J., iupoik pri «v. Markau. Breaaik Anton, kaplan v Murberini.
Caf Jarij, ben«ticijat v Ptuja. ČiteJaiaa v Ptnju. .4 u*M« čada k Jeaip, dr., advokat v Ptuju, čodko Dragolia , gvardjan v Ptaju. Doliniek J., iap v pokoji v Ptuju Proncg A, kaplan pri av. Urbana. Frk Matij*, bencfieiai r Ptaja. Glaaer Karo I, profeaor v Ptuju Orabar Mik., iapnik pri »v. Urbana. OragorM Al., dr. v Ptiyu. Hote Jakob ta polk v YurWgu. Horvat Jotaf, nadoliteij pri rt. Urban«.
Ko|riotra. učrteljaka pri tv. Barbari (aedai v Ptaju.)
Praiy«c Sebaat., podučitelj pri av. Marku.
Kranjec Franc«, iupu. pri av. Marjeti Kraaar Andrej, vikarij v Ptuju. Lendeviek Mili. . katehet. rnalnr grranaaije.
Ploj, dr. »dretaik * Ptuju. . * Kobic Janko, očitelj v Puga. Skrabar Viktor, dr., okr. zdravnik t
PMk
Srn« Alejah, aJMj pri av. An drata.
S trak Jurij, kmet pri av. Aad»aia. Slabeč Anton, učitelj v Dolcnieku Sinbec Jurij, iupnik * Poleoftakn Švajgelj Dragoiin. učitelj v Pltya. Vvarinik Frane«, trg. v Mooapnrgu. Tobiaa Jas., poaeatoik v Ptaju. Litmajei Dregntia, kaplan pri r».
Margareti. Voinjak J umu. dr., proit v Ptuju. Vok Andrej, iupnik v Hajdia; Wegachcider Hago, trg. v Ptaja. Zitek Jo*., prof. v Ptuju.	1
Stev. 40..>
14- DekaniJ« K«galff — Poverjenik; Anton FrelA.
•Lapuh Martin, kaplan v Bogat«u •Btaajko A., inpnik v Oteperrab. ,
Frellk Anton, inpnik pri av. Križu
na Kitli vodi. Jane Val, iupnik pn av. Florijaan.
S latinic k Anton . kaplan pri av.
Kriiu poleg Slatine. H«b#t Jar|j, inpnik pri av. Boka. 2annan Janea, po«, pri av. Trojici.
Stev. 7.
II. Ockanija Saitttk« dolina P. Cetj«,. Pootrjmik:
Dr. Janez LipoM.
•Upold Jan, dr., topu. v fiaaartmi SUciiek Jakob t Orimirji. Bevec Mika, k mat * Orimirji.	Stiploviek Valentin, kaplan * Skalah.
Skubtc F ran j o, adravnik v Meienji.	A(ev. 6
19. Drkaaija: Hct-r (p. Slivnica). — Poverjenik : Martin Stranjiak.
'Stranjiak Martin, Jakan v Moči. * Potočnik Lovro, dub. oskrbnik pri
8. Mariji * Puttavi. Bralno druitvo v Poiah. ii račku Mihael, kaplan v Pulaii. Črnko Joief, kaplan t Leinbahu. Hrg Lovro, inpnik f Laabahu. Zormsn Ja^ob. goeest. v Puiaii.
Pavliaka Miroaiav , (rjoiec pri av.
Lovrenciju v Puičari. Simooič Jan. fcV, kaplan pri »v.
Lovrenciju. Sparhakl Ivan, kapiaa r H oči. Triboik Karul, kapiaa r Puiak.
Htov. II.
17. hrkanija : Šmarje — Martin Ivane
'Ilaiaik Joief, inpnik pri av. Jurji. "I pa ver Onetav . dr., adravnik pri
m. Jniji. 'Masten J., kapiaa na Sladki gori. 'Tratenjak Dar., lapaik v Peakvi. •Liaga Joief, iupnik v Št. Vidu. Cilenaek Blai, kaplan v Drunljal.. ...Naprej", polit, dr uit »o v Sinarji. tlolob Josip, dr., v Sauiji. liane Martin, dekan v mwji. Kriatan Anion, očitaj pri av. Šu-(anu.
Kaniič Aatoa, ukraj«. tajnik v
Smaiji.
Lenart Janea, kaplan r -SBarji. Skaaa Fraace, veliki poaeitaik v Amaijl.	^Ml
Oset Blai, poaeatnik pri ar. Jurji. Oroaelj Jaa., dr., odvetnik v Amsrji. Pnc Jurij, inpnik r Dramljak. Škrjai.ac Ko k, ačiu|) na Valebji. Taniei Miha, poaeatnik v Slivnici. Vcber Oaapar, k me« v Mekaijak.
Štev. 1».
I H. I»ekanya M. I.
t. poverjenik pri m.
Čitalnica pri av. Jniji.
Divjak Joief, inpnik pri av. Dni
Pideriek Matija, kaplan pri cv.
Jnjji.
Frk France, kapiaa pri sv. Jakobu. GoHnar Joief inpnik pri Saeiaici.
narlj > >I®t (.orirnh
Lmartu.- Jurij Tvttk.
Klobasa Fr., inpnik pri sv. An tonu.
Kolenko Martin, kaplan pri Saeiaici. Lorenčič Andrej, kaplan pri sv. Dni.
MUoiU Mik Inpnik pri sv Be nedikta.
lUjip Matej, učitelj pri sv. Jurji.
Rantaia Jar«j	Iupnik pri ar. JarjI
Kepa Prane«,	tapoik pri te. Jakobu.
Skamllč Jaka,	a/ilelj pri a*. Jarji.
Strah Jaaea,	iupaik pri a«. K« perta.
Suheč Auton,	kaplan pri ae. Lenartu
Tatek Jurij, dekan pri ar. Lenarta.
Vider« Ani., edil. pri ar. Lenartu. VrabU Jane«, kaplan pri ar. K« perta.
Vrat Anton, kaplan pri Seeinici.
Št e* 1».
S. poverjenik v Radgoni: Jakob Gomiliak.
'Jančar France, kaplan e Negori. •Simoei<f Jan. Al., kaplan pri te.
Petru. Belofinci (Prektninje}. Borornjak Jo*ef. kaplan * Gornji Lee dat i
Borornjak Jolef. iupeik e Cankori Gomiliak Jakob, kaplan r Radgoni. Onjarii Janko, orgeniat v Radgoni. Heel Argnttin, kaplan t Negori. Klobaaa Fraaee, Iupnik ▼ Negori. Reče ran Bartelan, učitelj Korošec Jakob, kmet pri Kapeli. K orači; Marko, lepeik. Kemik Jan., lepoik pri «r. Petm. Metko Martin, kaplan pri tr. Petru. Markovi* Jtnko, kaplan.
Viedorfer Marko, kaplan r Abitali.
Pimat Jakob, odretn. kooeip. v Badgom.
Katkori« Vendelin, hlebaaoi pri te. Juiji.
štiftar Jolef. iapnlk r Gornji Lea dari.
Šlcrlec Jolef, iroatilničar pri »r. Petru.
šlander Ktnerau, adJuuM r Radgoni.
Ari bar Mateja, kmet r /.etincih pri Radgoni.
Veberič Joief, kmet pri Kapeli.
^ fren Stpfm. plebaroj pri tr. He-leei.
/.emljk- Štefan, učitelj
Žiiek Marko. Iapnlk. S ter. 16.
H. poverjenik e Drvanjik: Dom. (?olnik.
"četaik Domiafk , poeeetnik na Drvarji.
Čitalnica kmetijtka pri ar. Bene diklu.
Ferk Jolef, nčiteU pri ar. Rene diktu.
Haniič Jakob, kaplan pri ar. Kri In aa Tramikn r aakeraki Ikofji. Kocuran Fr , admrileeloree r Gradcu Kelbl Jan., poe. pri a*, treh Kraljih. Kolar Matej, kaplan pri a«. Benediktu.
Kranjec Martm, e&leij pri a*.
Trojici.
Kakovec Miroalar, pee. aa Velki. Ornik France, učitelj pri tr. Rn
perto.
PoHč e. Boaareatura, kapucin v
Dalmaciji. R^Jep Aiojtij, podučit, pri tr. Jerji. Kepa Fraaee, Iupnik pri tr. Jakobe.
šijaae* Jaaea, aedečiu^ v Nago«. Vaogar Jolef, poeeetnik aa Vu kortkam rrbu.
šter. 16.
II. Beiaalja. \ etika nrdelj« —
Poverjenik: Jot. Sporu.
•Hajbmid Ua.par. iupnik pri sv. Nikoli.
•Petovar Waa, odvetnik v Ormaiu.
Cajnkar Jakob, podiapnik v Villki uodalji.
Fric Matija*, Jekau pri Včllki ae daffi.
Ooričan Frrko , usnjar pri Vrflik! nedelji.
•Jrlak Ivan, dr., notar « Ormuiu.
Horvat Boiidar, krojai t Ormuiu.
J»«ih Anton, biljein. piaatelf r Onnttiu.
Juria Iran, pod učitelj r Onauiu.
Kotnik Franc«, orglar v Onauiu.
Magd i č Anton, dr. v Ormaiu.
Mavčič Joief, f upnik pri .» Tarnala.
Potok Dar., poštar r VAiki nedolj.
Hepič Mart., učitelj pri ur. Nikolaji
fUekovar Mataf, kaplan v Sredilču
Sova Blat, roeatni poa. * Ormoiu.
Apoen Joief. iupnik r Omota.
Topljak Fr.. iapnik pri ar. I«nart«
TnunpoiJ., iapaik prit*, lloifaaku
Vikar Filip, podiapnik pri vseh Svetnikih.
Vrbnjak Jnief, kaplan pri Veliki nodalji.
Zupančič Ivan, bttjai. uradnik v Ommli,
Žinko J., podučit. pri iv. Nikolaji Štev. t»
20. Prtuija Slari If*	Oradec>. — Poverjenik: Anton Jazi*
*Koa Vekoelav, kaplan v Htarem
trga pri slov. Gradcu. •Sne J., dr., pro*. v Slav. Gradcu. •Aribar Jaaea, iapnik v Patnečab. Abrtun Anton, e. k. finančni ko-
adaar v Slov. Oradca. Bari« Joief, nčit. v 8lov. Oraden. Brolih Frane«, kaplan v Amartnu. Jaaboc Anton, kapi. v Starem trgu. Kajtna Bajke, karat pri iv. Petru
Koledaik Radoal. iapnik v Baaberji. Ogrinee Vilelm. c. k. «odn. »djankt
v Slev. Oradcu. Pusti nek Anton, mlinar r Št Vida. Rntnik Hajko, tali narek i pomočnik
v At. Vidu. Vivod Joief, mlinar v it. Vida. WaHer Fraajo, inpaik v At. Vida
Hlev. 14.
21. Ikkanija \i4en» — /W>»»A. Pramjo Mikni.
'Holingar Mrla, gospi poeeataica v
Breiicah. 'Knjižnica učiteljska v Breiicah
*	Lonček A loj sij. pes. aa Blaaici.
*	Mikal Fraajo, iupnik v Braiirah "Srebre Ovidon, dr., odvetnik v
Breiicah.
•Sraec Joaip, dr., odretn. koneip.
v Breiicah •Zamik Martin, pos. v Malem vrba.
Agres Franc«, lietoooia v Piiecah Hreaaik Joeip, c. k. finančni kom.
v Rraiicah. Cirijak Jakob, posestnik v Beirhcn bergn.
Orobnič Joief, kaplan v Piiecu. Daj tak Jaaea kaplaa v Braiicab J anali č Janea. poecst v Breiicah Jareo Valentin ottt. v Matcbonbcrgn. Jerman Joaip, ofcf. kosa. v Breiicah
Joaek Ljadevit, e. k. okraj glavar. Kavčič Jak., knjigovodja v Bnsiicnh Katar Joto/, popotnik na Včlikem kamenu.
Komik Ivan, očitaj • Braiicab. Lav ranča k Viki. aaaab. v Brriicah. Mobonič Josip, poaaataik v Stari
vaai pri Vidmu. Pajmon Ani, kapi. v Kajbeaberg-u. Planiniek Jakob, kaplan v A rtiču
l'od vinski Prane«-, aa Blatnem.
Poljan ec Joief, učitelj v Breiicah Baje*" Anton, delun v Vidmu. Kamor Ferdinand, iopnik v PUacah Kamor Jaaea. kaplan v VI»II. Sket Martin, kaplan v Rajbenbergu. Btergar J., od v. pUar v Urviicth Taniok Ivan, odv. piu v Braiicab. Urak Ivan, poaaataik v Globokem.
Stav. 88.
VL Urkanija: > ueaira. (p. Wnck
"Mnu Tomai, iupnik pri »v. Lovrenci j i v Vokrodu. *K«pič Andrej, <up. pri av. Antonu na Poborji
2. foomrjmnk: Luka Drisčmik
'Driečnik Laka, iupan v Jaaicrem vrfht.
Olabočnik Maka., iupnik » Ribnici. Kocmut Jan., učitelj v Ribnici. Medved Jak., Otbaldov rin v Ufcai Mlktavve J., goetilaičar v Ribale*. Miklavec Peter, kmet. da v KAalci. Nerad Miha, učitelj v Rilmic
i). — J. poverjenik: Tomi. Mraz
bovaik Frane«, kaplaa v Vaaaaici. Filar Aaten, kaplan v Vitaenki.
fltev. 4.
i. Freaaa-KeiCai* Karalocr liaha.j
Ovčar Joief, kmet. lin aa Lekai. '»ivald Janea, poitnik v Ribnici. Stupajaik J arij, v Jantov. Vrb« Šola Rlbuiika.
Tamlek Valentin, kmet. sin v Rib niel.
štev. 11.
H. I»ek.inija Zame. — Puotrjmik: Botidar /f«V.
"Mlinartč J., iupnik v Leakovcu. *Rak: lloiidar, inp. pri av. Barbari. *Rej»ingcr France, poeeatnik ia trg.
v Dobravi. •Serič A laka., inpa., pri »v. Trojici.
*Trampul Ivan, dekan v Zavrčab. Kurnfeld Edm., kaplan v Ilalosali Piguaj- France, kaplaa v Zarjah. Htabee Marko, kaplan v Leakovcu
Stav. 8.
Kjo ao naalodnji udje?
•Jedlička fKokar, M v Mariboru. Blai Beiiiar, trgavee, bil v M o tir ji.
Branik Franc«, bil v Celji. Burkhard J., dr., bil r SUlini. K očarat Franc«, bu t Ljutomeru. Mravlj&k Anion, dr., bil * IJutoineru. Polič Drag., aiiteij, Ml pri .v. Ani.
Stokec Joir, kaplaa v l limji.	štev 8.
Število v lavantimki ikotiji 97 + 486 = 589.
III. Krika škofija. I. Ilekanija Irlover. — Povarjmik: Šimm JnneKt.
•Čitalnica narodna.
*£iaapieler Andrej, realke prof. in
deielni poalanec. •Janciic Evgen, aia f g. Antona
Jaueiiča, profesorja. •Šervicolj Matej , kaesoikof. kaplan Alijančii Andrej, kanonik. Ambroi Matija, mcatni kaplan. Bor«ta«r M., profeaor v Celovca. Boii< Valentin, iapnik e Pokrčab Čare Peter, iapnik v Porečak. Einapieler Lamb, kaeaoikof. tajnik. Fric Gregor, gimnasijalec. Hnter Ivan, bogoelovec. JaaeMČ Joief, mlinar * Leiah. Jandic dimen, poročnik. Janeiič Valentin, dr., reg. adravaik. Kratic Ivan, uradnik.
Sv. Mohor, draiba (v i.inteujo).
Nemci Jurij, kmet in treqjaki »ve-tovaleo v Koten uri vaai.
Pesjak France, trg. upravnik.
Po|jak Gvfton, trg. knjigovodja.
Robida p. Drag., prednik benediki. »amoetana.
Roasbacher Bernard, trgovec.
Semmer Gregor, okrajni ioloki nad aornik.
Šaielj Martin, dnb. »vetevalec.
Šuater Jaaes, provisor v Karnem grada.	.
TavielJ Joief, Iupnik v Hodiiah.
Wie«er Andrej, meatni kaplan.
Zupan Janez, trg. pomočnik.
Štev. 98.
2. Drkanlja Brlak.
Stockl Simon, iapnik v Št. Lenartu. Vuti Matija, kaiet. p. Arnoldatein.
Pintar Peter, telaaov na Straiču.	Štev. S.
3. Dfkaalja DubrlfltfS. — Škrjanee Anton, duk. pri sv. Karijana. Letopia 1879 ia 1878.	7
4. D«kanlja Jetrn. (p. Kapal). — Poverjenik: Šufan Vrankar.
Botii l>u, saseboik * Kortak. p.	Sajovic Jot., posestnik t Labodaki
KapoL	dolini
čitalnica * KapU.	Sajovic ki., inlanir r Oborsoelaada.
Moden Simon, iapnik « ieiaani	Šenk J arij, kmet. (in na Jaacra.
Kapli.	Vrankar Štefan, iapnik na Jaaara. Mori Peter, po«, pri rv. Oibaltn.
Boblsk Oibalt, pota«, na Jaarro.	štor. ».
S. Dekanlja : Lejje. (p. Prevali). -
Ellmsjer Gaipar, posest. v Ljoiah. Lipold Marko, rod. arad. r Ljelih. Gostenčnik Iran, trg. e Ljeiah.	Sto*. I.
I Dekanu« riiker«. (Blaibnrg). — Poverjenik. Lovro Serojnik.
Bergmao Val., iapnik pri Pari. Leskovar Jože!, lupoik t Bvabekn. Jerman Jarij, kaplan pri fari.	Serajnik Lovro, dekan * Pliberci.
Kolenik Valentin, kmet v Pliberci.
Lakner Jane«, lupoik r Koprivuici.	štev.
7. 8f- Paiel. — Poverjenik: Pirec o. Franjo 8aL
•Plrec o. Franjo Sat. , predstojnik Urnik Koloman, gimnaaijalec. giaa. konvikta.	Vcnedig p. Herman,
gimo. prof«
Mlakar p. Makaim., samost. dobod Vertot J. M., fsjm. v PustricL ničar.
Puha/ Viktor, lana. v Libeličah.	ŠUv. 6.
8. 'Dekani ja Tlaje (Talnaeh polt. Velikovec). -Poverjenik: Jakob WctUrmayer.
Drobilnik Jarij, orglar v Medgoijah.
We»termayer Jakob, inf. proit in dekan v Tinjah.
Podobnik Fr., učitelj pri sv. Jakoba.
2rjav Matej, farni oskrbnik v Jledgoijah.	štev. 4.
1 Dekanlja VeUkoTec. - Poverjenik. Dr. Val PavliL
•Pavlid Valentin, dr., advokat.	Knltercr Jurij, odvet.	koncip. v Geeelj Ignacij, kanonik. Velikovcn.
Kikclj Toma, iapnik v Sadi.	Bapnik Jaacs, učitelj v	Vobrafa.
Krofič Mihael, fsjmoiur.	štev. 4.
1». Dfkaolja Kila (»podala). - Poverjenik: dr. Jernej Lerifnik.
Leričmk Jernej, dr., dekan pri »v.	Vartilar Luka,	iupnik * čadak
Hermagoro.	Vigela Ferdo,	poaartnik t ZUekl Olgan fr., iupnik pri »v. Štefanu Biatrici.
Bnp Frane«, proriior r Gorjah.	štar. 6.
II. Ignrajl Kož. (p. FSdarlach ia Kiintaa.il - Poverjenik:
Jane* Snmper.
Laajak Valentin. iupaik v Dvora. Sam par Janaa, iapaik v škocidote. Lipič Janaa, mlinar v Do lah.	Varear Laka, kmet v žapraiah
Marini* Jan., ftupaik v Upi.	VVei. Peter, kmet v Dolak.
Oblak Anton, iupaik v Ooidauji. Zahlatnik Iran, pro». v Domiadak.
Star. 8.
12. (jlin)r (p. Ferlaeb). —
Colarič Fraajo, orglar v OUnJak. Sablačan Lorro, mlaar. Oodee Janaa, iapaik v Glinjah	Sablačaa Mika, trgorae. št. 4.
t
IS. Sotoduje i Gmiind). — »Hratoroc Franc«, okr. načelnik
14. Zabalce.
Fardnik Lambert, iupnik. Bragant Jurij, učitelj r Žabn.cah. Kajiinica tolika v Žabniri. 'Milller Anton, proviaor v Vratah. VidorM Jan ca, kaplan v Trbila. Wieaer Jaaea, kaplan v Žabnicak. Zagoričnik Franjo, učitelj v Lkrah.	štor. 7.
Število v Kriki ikofiji 7 + 84 =r »1.
IV. Goriška nadškoftja.
I. Gorica In l^cia okolica. — Poverjenik: Andrej MaruliL
•Uulmayr And., dr., koti in nadikof. »Globočnik Janaa, mona., aadikaf. *Benaa Štefan, kanonik.	tajnik.
'Bodal Bernard, atod. riiik lol.
T
*Hrast J., dr., vodja * semcniicu. •C. k. knjilnicu itudijsks. •Kocijančič Štefan, bogoai. prof. »Knjižnici oentr. bogoelovskega ae
aaaih. 'Maruiič Andrej, gimn. prof. *Tonkli Joief, dr., advokat. •Vale« M., dnb. pom. v Renčali. Baje Anton, ačitelj v Renčali. Benko Janko , učitelj v Sovodnjeb. Badal Leop., e. k. sodnjitki adjankt. Čitalnica v Solkanu. Dolenee Viktor, privatni uradnik. Dreja Solkanski, ki plačuje ca čitalnico e Sol kani. Eijavee France, c. k. realke prof. Partija Anten, kupč. opravnik. Ferfilja Franjo, trgovaki uradnik. Gabrijevčič Joief, dr., ipiritual v
bogoai. semenišču. Ooljeviček A , c. k. ačit. na vadnici. Goljevsček France, i tu d. Hafner France, gimn. prof. Ilraat šiaaen, dob. pom. r Solkanu. Hribar Anton, učitelj na vadnici. Jeglič Andrej, vodja dci. računanje
v Gorici. Jug Tom., učitelj v Solkanu. Kafol Štefan, nadikof. kaneelar. Klaviar Erneat, deielni uradnik. K^jiiaica učiteljaka c. k. gimn. Knjižnica više realke. Komel Hib., učitelj. Kumar Val., učitelj aa vadnici. Lavrič Karel, dr., odvetnik. Laaar Mat., gimn. prof Leben France, kaplan v Bi(jsh. Leveč France, gimn. prof. Lfutman Ivan, dijak kmetijske iole. Ljutman M., stud. filoa. v Gorici. Makuc Štefka, mlinar.
Maruiič J., katebet na afit. iso-
braievaliiču. Maruiič Anton, posestnik v Mirnem. Maiera Joief, vikarii v št. Mavra. Milač Anton, poitai uradnik. Moc Joief, nadnčitclj na ačit. ia
ebraaevaliičn. Nanuti Antonin, vikarij v Šmartneui
na Krasa. Okorn Franjo, stotnik v pokoji. Pahor Fr., trgovec v Renčali. Pavletič Andrej, vodja glubonemov. Pavlin Jožef, kmet v Vrtojbi. Peroasi Alojaij, c. k. poštar v Bu kovici.
Pereogljga Hinko, učitelj. Pilpah Franjo, pL, stotnik. Pirec Matej,- stolne cerkve vikarij. Povie France, profesor, voditelj
kmet iole. Premeti Ljudev , ielean. aradaik. Rojic Aleks., dr., zdravnik. Rojie Raf., dr., s drami k. Katar Lorro, ravnatelj na av. Gori. Semenišče tnladeniko. knesoškof. Skočir Joief, kaplan v Čepovaan. Stres Ivan, kaplan v Mirnem. Schafenhauer France, gimn. vo^ja. Narnik Anton v Biljah šaktje France, prefaeor. friič Alojaij, pisar. Velikoqja J, spovednik na sv. Gori. Vodopivec France, nadučitelj ačit.
isobresevelišča. Vodaiek Matevž, gima. profesor. Zavodlav Fr., pos. v št Aadreii. 2bona Andrej, ielesniiki uradnik. Žepič Fr., prof. na gospodarski loti. Žnidarčič Andrej, gimn. dijak. Okrožna eodnija sa kaznilnico v Gradižki (v dar).
Godaii Jožef, bogo«lovec. Grbcc Ivaa, bogoalovec. Gregorčič Anton, bogoalovec. KodeJja Jolef, bogoalovec.
Kodre Ivaa, bogoalovec. Leekovdc Martin, bugoslovec. Mahnič Anten, bogoalovec. Rudei Anton, bogosl. Ste v. 8>.
S. I»ek.tni|ft BorfC. — Poverjenik: Andrej Leban.
Ceket Prane«, kaplan t Serpenici. Flandcr Anton, rikarij v Serpeairi. OtMKik Pranjo, uradnik v Bovca. Grielj Ivan, učitelj v Berpenioi. Kenda Anton, kribnar v Boren. Leban Andrej, previdnih r Soči. Likar Jaaea, kaplan r Boren. Smreka/ Franjo, rikarij v Loga.
Starman Štefan, kaplan v Bovcu. Snrč Alojsij, poaeatnik v Bovca. Stres Anton, učitelj v Bovca. Urbanfid Andrej, Tikanj v Trenti. Vodopivee Ljud., rikarij v Čea Soči. Volarič Valentin, podočite|j v Bovca. Žegar Franjo, poMibuk v S^rpcnifi.
Stev. 16.
1 Brkanija: Kobarid. - Poverjenik: BL Orto.
•Grča BlaJ, kaplan v Kobaridu. Bandčl Jaa., podučit v Kobarida, črv Jan. Nap., vik. v Logčh. Domin ko France, učitelj v Kobaridu. JeUa Andrej.
Kobal Peter, vikar na Sedlo. Karinfič Jan., bogeai. v Kobarida.
Mancin Anton, kaplan v Starem telo.
Petarncl Jarij, rikarij v Boijani. Podreka Jolef, Iapnik v Bregiaji. Štrukelj lliha, vtkarij.
Stev. 11.
4. Dekanlja i cirkao. — Poverjenik: Jolef Jeran.
ČHalnica narodna v Cirknem. Harmal Adolf, kaplan v Cirknem. Horar Fraaee, kaplan v Cirknem. Jeram Joief, dekan. Jereb Jonbim, rikarij v Orebka. Kacin Andrej, Inpnik v Serebljab.
Seljak Anton, rikarij v Norakah. Sitar France, karat v Bamah. Sirca Jaa., naduditelj v Cirknem. Trepal Anton, karat v Jagerlih. Wnater Jaaea, rikarij r Otalritu.
Stev. 11.
J. Bekaaija: C ralre (p. Ajdovščiaa). — Poverjenik: Andrej Jih. •Čitalnica narodna r Ajdovščini. Bcjec Jaaea, rikarij v St. Janin.
Balog, branje, v Ajdovščini. Bane Franjo, atitejj v Kamnji. Pa vet Anton, poaaat. t SrUjalt. Gaberičik Simen, prov. r Ajdovičini. Juh Andrej, kaplan r Črnkah. Logar Jakob, Iapnik pri sv. Krilu.
Hjavec Blal, iapnik r Batujah. Samostan kapneinaki pri sv. Kriia. Trpin Filip, iupan pri sv. Krila. Vodopiveo Jaa., trg. r Kamnji.
Star. 12.
I. Bftla (p. Monfalkone). — Valentinčič Štefan, kaplan v Deri a u.
7. I.raillšfca — Biajak Jakob, dob. oskrbnik v kasnilnici.
8. Orkaalia! Kanal. Poverjenik: Andrej Wolf.
•Wol/ Andrej, dekan. *Wolf Ivan, iupnik v Šlereaeu. Čitalnica narodna * Kanalu, črv Jan., kapiaa v Ročinju. Draiček Andrej, posest. v Kanalu. 0«tya Joief, vi kar i j v Lomu Graf Tomaž, e. k. sodnik. Ivančič Joief, notar. Juk Janea, vikarij v Lokovica. Kragelj Joief, kaplan. Makarovič Ivan, krčmar v Avlah.
Peri« Prane«, nčite|j v Ročiaju. Poniž Benedikt, učitelj v Kanala Tomaiii Ferd., kaplan v Koči o) i. Ukmar Anton, vikar Marija Celjski. Vidle France, kaplan v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Kali. Z«ga Miha, podočitelj v Kanalu ŽoidartSČ Andrej, vikarij na Ba«y iicah sv. Duha.
štev. 19.
DrkaolJa: Kninan. — 1. poverjenik: Ant. Bolii. (p. Kihenberr pri Gorici.)
•Karčič J, notar v Komnu. Anderlič Jan., cerk. v Ribenbergu. Božič Anion, administrator v Ki
heubergu. Cotič Jernej, nfit. v Rihenbergu. Fabijan France, pos. v Ribenbergu. Faganel Št., dnh. pom. v Šmarjah. Far lan i Ivan, prisedii is Ipava v
Rihenbergu Gregorčič Sun, kapi. v Ribenbergu. Hebal Miha, poaeat. * Kihenbcrgu. Kerlevan Jan., poa. v Rihenbergu. Kodrič Joief, poaeatnik in gr^jK. oskrbnik v Rihenbergu.
Kolarčič. Jan., kaplan v Dornbargu. Kramar Filip, iapaik v Domberga. Kriiman Ignacij , učitelj v Dom
bergo.	»
Ličam Janea, iupan v Rihenbergu. Orel Lipe, posestnik v Šmarjah Pavlica Joief. poaaat v Rihenbergu Pečenko A., poa. am v Kihenberga. Pollak France, iupan v Šmarijak. Poaii Ambroiij, očil v Rihenbergu. Robič Andrej, poaesL v Rihenbergu. SinigoJ Andr., poa. sin v Dornbergn. Stepančič Frane«, kapiaa v Riban-bergn.	štev. 98.
2. poverjenik : Joief Ftrfolja v Komnu
Ferfolja Joief v Komnu. Lukeiič Jan., kapiaa v Komnu. Moaetič Štefan, kaplan v Komnu. Maknc Anton, vikarij v Kobiljiglavi. Psvletič Jos., duh. pom. v Štanjelu
Pipan Joief, vikarij v Vojiad. Rudel Joief, poaeat. r Kobiljiglavi. Vuga Peter, kapiaa v štjaku.
Štev. 6.
10. Dfkanlja Tonln. - Poverjenik: Jakob Doliak.
•Čitalnica narodna v Tominu. *Winkler Andrej , e. k. namestil, svetnik v Tominu.
Andnjčii J Bevek Janea, vikanj v Grahovem Črv Anton, vikarg v Roči. Dvvetak Anton, pisar.
Dollak Jakob, dekan v Tominn. Flacher Albert ina, gospica. Gaberšček Janea, trgovec v Tominn. Oabrščck Andrej, trg. v Temino. Oolja Joief. kaplan t Volčsh. Gregorčič Anton, rikarij r Liboiini. U vali ea Anton, rikarij v Drainici. Jug Anton, kaplan v Tominn. Kogoj Pater, nčitelj. Kokole France, davk. kontrolor. Krkoč Štefan, kaplaa r Pod mavcu. f .«.«> Anton, rikarij r Obloki. L«ban Ivan , kaplan t Idrii pri Bači.
Loinik Fr., kaplan pri rr. Ladji. L uinik Jaaea, poeeatnik.
Macak Iran, lemljomerec v Tominn. Mleka! Joief, kaplaa T Tominn. Močaik Laka, odr. t Striišču. Pencin Drag., kaplan T Tominn. Pcrranje Martin, kaplan e Tominn. Pipaa Anton, kaplan na LIbnšinl. Dr. Premeratein Jan. pL, biljeinik. Botar Anton, iapnik r Volčah. Rotor Tomai, iapnik pri ar. Laeiji. Skrt Andrej, kaplan t Tominn. goril Iran, eedmoiolee i* P od mala«. Štrukelj Miha. piaar. Urili Anton, trgov«« v Kobarida. Vogoa Tone, pisar. Zarti France, «. k. ofidjal.
Štev. 8«.
Stavilo v Goriški škofiji 18 + 302 = OTO.
V. Tržaška škofija.
1. Trst Id njegova okolica.
•Legal Jernej, dr., škof. •Bučar Franc«, trgovec. •Cegnar Franjo, vili telegrafist •Čitalnica narodna, •čiimaa Anton, naat akademija
ravnatelj. •Gorvp Joief, vel. trgovee. •Kastclcc Frane«, trgovec. •Komar Vekoelav, urad. dei. glavne
biagajnice. •Krtoik Ferko, trgovec. •Lavtmaa Janea, trgavae. •Pertot Janea, poaeatnik v Barkoli. •Podobnik Janea, poitni uradnik. •Sorč Edvard, trgovec. •Schaeiger Jurij, polic, koauaar.
Poverjenik: Ivan Dolinar.
•Valcntinčič L., poštni uradnik. •VeaelKoseski J oran, e. k. finančni
svetovale«, častni nd. •Vovk Janea, iapnik v Basoviei. •Zorman Jot., iapnik v Katinari. 'Žvanot Matija; trg. pomočnik. Baron Knhnov polk št 16 v dar. Bartl Joief, kaplaa pri sv. Jakoba. Boetijančič Anton, Iapnik pri sv. Ivana.
Čeme Janea, kaplan pri sv. Jakoba. Čitalnica v Bojani. Dekleva France, trg. Agent. Dolinar J. na Dovgani. Dovgan Anton, uradnik pri jnfnl ielasnici.
Gerial Anton, Ug. knjigovodja. Gnjesda Franjo, katehet. Godina Joief, fiaančni komisar. Hutk Karol, c. k. vojni kaplan. Jančar Joief, učitelj v Katinari. Kalac Ant., dijak na nomlki gimn. Kali*ter Ivan. aaaobnik. Kenda Anton, dfyak. (Rocol. hii. M. 16.)
Kocijau Jakob, kaplan pri vnliki
Materi Bo|)i Kurent Maka. trg. agent. Lebaa Josip.
Legat Jaa. Nep., katehct dekliike
iole in ikofov tajnik. Mankoč Josip, trgovec. Peako Franjo, klinik v Hotel Evrope. Po toč in J., trg. pomočnik.
Raic Vekoalav v Trsta.
Hemee Fr., koop. pri nov. ar. Antona.
Htavdahar Perd., častni korar in gimn. katobot.
ftebopf Joeip, iapnik v pokoji.
šust Jaa., dr., bogoslovja profeaor ia ikofov kancelar.
Truden Miha, trgovec.
Urbaa Viljem, e. k. profeaor vile realka.
Valenčič Ivan, trgovec.
Vesel Joief, tektovec v e. k. dogsni.
Vodnov Davorin.
Wratscbko France, gimn. prof.
Zakotnik Joi., kaplan v Skednju.
Zupan D., ielesoilki aradnik.
štev. &6.
Z. Ilekanija: Dolina (p. Boljanec). — Poverjenik: Jnrij Jan.
•Jan Jnrjj, dekan v Dolini. •Notar Tone, dnb. pora. v Breaovici. Fink Joief, kaplaa na Klanci. Golmajer Urban, iupnik v Kabedu. Jurilevec Štepan , gostilničar v Milah.
Klemenčič Jernej, iapnik v Pred loki.
Koren Ivan, kmet v Podgoiji. Koiic Martin, učitelj v Breaovici. Kraljic Franjo, osmeaL v Breaovici. Matičič Franjo, kaplan v Vatovljah.
Msaek Karol, kaplan v Barki. Metlika Anton, trgovec na Klaacu. Pavli Lojne, kaplaa v Boritva. Kenko Franjo, da car v Boljunen. Bekar Jaaes, kaplan v Loki. Saacin Joief, kaplan v Bicmanjab. Sila Matija, iapnik v Rodiku. Avet Ivan, kaplan v Podgoiji. Vatovec Joief, posestnik v Padalu. Vončina Lipe, kaplan v Dolini.
d tov. >0.
3- Črnlkal (pri Trstu). -Sobar Mika, administrator v Kabedi.
4. Dfkanlja - Jelšanr. — 1. poverjenik: Valentin Putavec.
Renigar Tone, trgovec v Jeliaaab. Čitalnica v Je lianah. Dekleva Blai, kaplan v Jeliaaab. Jenko Štefan, d ah. pom v Je lianah. Koeee Fr. Sera/., lupn. v Klani.
Piree Srečaa, učitelj v Jellanah. Palavsc Valentin, dekan v Jellanah. Sovine Anton, vikartj v Podgrsjsh.
Štev. 8.
2. poverjeniki Fr. Šabtc (p. I Ilir. Castcluuovo).
•Šaber Fnner, trgovec v Podgrada.
•Šinkovec Joief, farman v Nnovah.
Braeeljnik J »nor, furman v H rutici.
Dobrava«. Mitu, kaplan v Hruiici.
Jakaetič Jakob, trgovee v Podgradu.
Klemene« Francc, kaplan v llrniici.
Knntara Anton, poseatnik In poitui o pravnik v Podgradu.
Poklnkar Martin, iupnik v Vodicah.
Pretnar Jan., iapni oskrbnik v Go tnen.
Kebek Anton, c. k. davkar v Podgradu.
Bibarid Martin, poitar v Vodicah.
Rogač Anton, eksposit v Novem gradu.
Rogač Joief, dr. bogoalovja.
Šubic Primoi, ekapoait v Staradi.
Teran Fraaee, kaplan v Pragaijih.
Woebel Dragotin , c. k. finančni komiaar v Podgradu.
Zajec Anaelm, kaplan v Mamah.
Žvokal Janaa, a. k. davkaraki ofici-j al v Podgradu.
Štev. 18.
J. Urkunija Tomln — Poverjenik: Jernej Brence.
•Črna Anton, posestnik v Tomaji. Brenro Jernej, duh, v Dntovljab
Du to vije, valka knjiinica (plačuje
g. Tavčar v Ljubljani). Skopo (plač. g. dr. Oral v Ljubljani).
S trle Fraaee, predstojnik ielemiiks
postaje v Ssiaai. Treven Jan., fannan v Repentabru. Zupan Jodef, kaplan v Sedani. Živic France v Skopem.
Štev. 8.
1 l>«'kanija . Presek. — Poverjenik: Ivan Nabrgoj,
Cvak Lavoalav, učitelj v Nabreaiai.	Nabrgoj Ivan, iupan ia poaeatnik.
Gorju p Ivan, pek ia poaeatnik.	Valantič Anton, učita^j. štev. 4.
7. Ilfkuija Kaslav — Poverjenik: Ant. Sovdat.
•Fegec Franjo, c. k. okrajni glavar Legat Franjo, e. k. pristav v Vo
v VoloakL	loški. Bol« Franjo, diurniat pri e. okr. Sovdat Anton, c. k. davkaraki aad-
glavarstvu.	so ml k v Voloski.
Čitalnica narodna.	švinger Albin, eksposit v Opatiji.
Janec Joaip, dah. pastir v Rukavcu.	Štev. 7.
S. PlrtB. (p. Pirano.) — Poverjenik: France Ravnik.
Grossmsn Edvard, ačaUlj v Šmarji. Ravnik Fr., Iupaik v Corte d' laola.
(Monte-litria).	HkoČir Avguitin, kaplan pri Materi
Matjan Valentin, karat v Risani.	Boiji na Krasu.	Štev. 4.
I. Pazi D (Plslao):
•Volfii Jakob, oskrbnik * ČerrIji.
Bmner o. Jati j, viku, organ, bi učitelj gimnoiij«
Hrorat Andrej, oskrbnik * ir. Iranca
Hrorat Iran, plor. namestnik * št Irancu
Orlič Fr., ploran r Žminja.
Pfeifer a. Milko, gimn. prof. in samostanski predstojnik
Sajerec Jakob, karat r Borutu.
Venedig o. Herman, gimn. katebet.
Videč o. Fortnnat, gimnaiijalni učitelj
Zimerman Matija, iupnik * Gradiitji	Ster 10.
10. BlUel (Pmgnente). —
Banedik Iran, kaplan v Baieta. Marki« Matej, kaplan * Laščah.
II. Peraail. Poadič Miba, poitai opremi k. It T roške (p. Koper). Mikui Jo«., kaplaa r Traikak.
IS. Ima« flrtra). — Rornik, Pireno, — Jogo M., iupnik * Maleradl
pri Umagi.
14. Beri«. (latrtfa). Logar Fraqje, iupaik; — Bekovoc Pranjo, kaplaa. Storilo e trlaiki škofiji 86 + 117 = 148.
VI. Sekovaka ikoflja.
I- tdmoDl. — Poverjenik: Pivec e. Maksimilijan.
•Lajh o. K or bi man.	Rešek o. Enrik, bogoel. profesor.
*Materlič o. Eginard	šraro o. Alkaia, kaplaa.
•Pirae o. Makaimilijaa.	Trček o. Egidij. •Vsgaja e. Rudolf. g ter 1.
t. fmarek: Pacale« Jarij, kaplan t Camnka.
S. bradff — Poverjenik: Joief Mvriec, Lendplata Nr. 9*.
•Ipavec Bog., dr., sdravnik. •Klodid Ani., c. k. iolski nadsor. •Krek Greg., dr., prof. slav. tlov.
m vsendiliiču. •Mscun France. hirfi »odn. pristav (Ungargaaso It. S, L nadstropji.) « »Melt Jan., dr., riie tod. ivetnik * Marke« Joief, dr., realk, profesor
* pokoji. •Priboiid Janes, vojni kaplan. •Siaonii France, modrotJovoc. •Svajger Gabrijel, gvardijan minorit.
samostana Dreisiebner Je*., dekan Vildonaki. Gori« Iran, učitelj. Herman M., e. k. aodnik bi dei. odbornik.
Hoffer Edv., dr., profeaor na riii raaDri.
Ki tak Franjo, bogosloven. Kocijančič Alojaij, kamnoaek. Kovačič J., iapnik v Foldbacka. Lavrič J otip, učitelj mestnih Jjodakik
iaL
Lapiina, ravnatelj * lastavmci. Maean Iran, gimn profesor. Misia Jak., dr., knesoikof. tajnik. Opmvniitvo (Oekonossat) e. k. nad sodafy« (po 6 istis. o dar).
Paltanf Jak., iapnik o pokoji.
Petalin J., magistr. blagajnik.
Polak P. Alojaij, minorit proku rator.
Polič Dragotin, kapnik o grad), bolnici.
Potnik Frane«, tehnik.
Ravnikar Dragotin (Munsgraben 98.)
Kegala Franoe, odvat. koncip.
Robid Mat., dr., bogosl. profesor.
Snrnee France, mekčan.
Senior, dr., »dramik.
,.Slovenija", druitvo.
Stanonik Joi., dr., bogosl profssor na VMtaiiliidn.
Stik Joi.. iapnik pri sv. Margareti na Vabi.
Aahie Simon, dr., profssor trgovske akademija.
rVsndija", draitvo jogoaL taka. (v dar).
V«rbqjak Joi., karat v deletni bal
niči.
Wallner Pet«, nii. realke katebet.
Zamuda Franc, knjigovodja v hranilnici.
štev. 99.
6. Dijaki na veeMČiliU*. (MSnagraban M. 98).
Kooi Anton	, Stiftar Tranjo, modroalorsc.
Lilek A.	Šinkovec Davorin, ttud. filoto«je
Novak Bogoslav	Šinkovec Dragotin.
Bojnik Kronotlav	Tnrkoi Tona, stad. filosoftje.
4- Varno : Kraiaborgor Feliks, kanonik.
4. I.radfn (p. KMUch): Kolenko Joief, iapnik.
I. iiraicndorf (p. H«rtb«*) Molj Leopold, ksplsn 7. IliUendorl (p. Gradec): Žunko Josip, kaplan
8. Jllllik (EibiswaH): *Rupnik Ivan, speditdr. » l.lpnlrfl (Leibnits): Amhroiič Biaie, uditeij. I«. IJubno (Leoben): Del Negro Ma»ri<ij, e. k. okr. sednij« predsednik. II. IMNag: Robid Valentin, zasobni uradnik. IS. Miran Sv j •<• i Drsgotin, o. k. cUtk. preglednik.
Število * sckovski ikofiji 14 -f 50 — 64.
VII. Udje raznih ikoAj.
(Kraji v abecednem redn.)
I. llrksaadrija 'Buiid Joief, poitni vodja.
2. Bela cerkev (Weieakircben, Ban*!): Kraajc Ciril.
1 BKa<. (p. Breznic-s pri Varaidinn): Vojska Lavoeiav, iupnik.
4. Bolraao (Botzen) Kriitof Fcrd., oskrbnik krilanakega rada.
3. Rrnd (Hrvatska): Hibiar Fabijaa, biljeinik.
4. (gegltd: žiauiec Drago tin, inienir pri islasnici (Tbsiasbahn).
7. Ulja k n Ta r 'Stros.majrr J. JursJ, bit k up.
8. »ubruvillk (Ragusa): Namar France, zspovodnik iaadarijakaga postna (Posteafilkrer) v Lovrtfco.
9 boaaj A.
K^)ev«kij Mik., biiknp, častni od.
•Cigale Matej, e. k. minial. tajnik.
•Conrmd Sigmnnd, baron Ejfbeefeld, «. k. namestnik doljnoavitrijski.
•Dolanac Matija, dr., advokat.
•Mikloiič pt. Franca, profesor na vaeuiiUiču.
•Naprat Teodor, dvorni svetnik pri oajviii »odniji.
•Pogačnik Ferd., dr., odtetaik.
Brcatener Joe., dr.
JelesMc Janea, prafakt * Tare sijaniKu.
Jevaikar Jakob, pristav pri iniai-sterstvu aa daiaino bran.
Knlavee Jan., dr., dvorai kape lan ia vodja viiib bogosiovakib vid v Avguitineji
Mohoriii Fr., trg. pom.
Pirnat Jane«, c. k. cenilni komisar pri fia. miniateratvu.
Radič pl. Peter, vredn. in piaateij.
Seiun Žiga, slaiatelj na trgovski akademiji, pri g. dr. Dolencu.
Tosi Joie, dr., kanonik.
Štev. 1«.
•Firbaa France, pravaik.	1'odgonuk.
Turner Pavel, modroalovee.	Schreinsr turik.
Borštnik Fr.. modroalovee (knjige v	Škrl Ivan, pravnik.
Borovnic«.)	..Slovaka«' droktvo.
Novak Pater, modroalovee (knjige v	Zapletali Radovoj, pravnik.
Kanuiot'onc»y.	Zelenik Joi., modroalovee. 81. 10.
10. Črnllog: Poverjenik: Rad« VlaUž.
DurbreJič Avguitin, poaeatnik na Vlalič Rada, inpnik v Črnemlogu.
O robnika.	Abčin Kranjo, dacar. v Črnem loga.
Aufančič Mate, trgovec v črnem-	^
II. Mik* Majnarič Jakob, nStelj. It lialldja: Proiss Malica, roj. Gregoračeva. IS. G trote Koviča Franjo, dacar. 14. HalbUdt: Kriinička Dragotin, račnno-vodja pri e. kr. redn. npravi.
IS. Jes?f*U4t: *8uinik Gaapar, stotnik avditor.
Id Piril Plce* Krnile, podkonsui v Paria«. (knjige pod aapiaom Mons.
Emile Plcot, Vieeconsnl de France 6 Rae Bonlainvilliers Pnaajr Pariš. (Darch Gute des Herra Speyers Duran bei der Fransoaiscben Botsehaft
bi Wien.)
17. M*ftUaJ*vi<*a P** Karioveu: Galacija And., ntdiunlk finančne straie.
18. KartoTef: Lnterlugsuer, dr.
Perklet Krnijo, lekar. Žnidariič Jakob. aupl. giatu.
II.	: *Chocliolorlrk Kmanrel, semljrmerar
tO. Lflkrr ,pri Kaki.): poverjenik: Iv. Vilfan.
Koaič Josip, kotaraki lečnik
Majaarie Gjuro, po*Ur
Vilfan Iran, porami k.	Star. S.
SI. N Urili (pri Žagarji na Notr.): Valeočič Joaip, trgorac.
IZ. OSfk (Andrej Kodri«).
Gradišnik Franjo, rodja brmojara.	Jeraa Joaip, kr. ialenir.
Hriič Anton, gimn. prof.	Kodri«! Andrej, gimn. profesor.
Hoker Fraajo, telegrafist.	Kolarič Paje, rarnatelj itediouce
Horvat Mateja, praroslor.	Leitner Fraigo, telegrafist. Jaabec Ivan, nad telegrafist. Stav. ».
Pillfn (spodnja Avstrija): Cinaan Anton, učitelj.
SS. Poreč: 'Dobrila Jurij, dr., biikup.,
24. Praga.
Beseda ametniika.	Palacki Fraujo, častni ud
Carnjr Jan. Ladisl., generalni aa- Prvi spoiok Oabalsbergerjevih sto-stopnik ljubljanske banke „8lo- oografor.
veaija", aa Caako, Moravsko in Kieger Fraujo, LadisUr, častni ud. filesko.	Spolek pravniški.
Matica češka.
ti. 1'rouiontur« (p- Pola) s *Mrgollč Ivan 2irko, duhovnik. 21. Potaga (Slavonija): Valon Joief, tajnik pri kom i tat. sodstva.
27. Rakek. Poverjenik: France BlaL
•Blai France, trgovec	Barčič Erazem, dr.
*Maaek Anton. gimn. pruf.	Čičigoj Jakob, gimn. prof.
Dereaeia Muiu, dr.	Slamnik Ljudorik. gimnasijalnl
Fiamin Irmo, dr., kanonik i iupnik ravnatelj.
Markovič Um, realk, vodja.	Zupan Jan., pnm. prof. Stav. t.
Vi. K a pi va (p. Jaaka): Bali« Valentin, grajščiniki rendator
Zf. SJsek Pavlica Stavo, trgovac.
SO. DcktBOTtr (p. Čakovac v Modjumuro). Laci Anton, iupnik.
SI. Treil: Mark o. Sofroaij. — Ziberl o. Lenart, vikanj. — Knjišnica o. o. frančiškanov, — 0. Avguštin, proviac^al kapucinskegs rada aa Keki.
m
Sr Varaidln
•Bradaška Franjo, gina. vodja.	Savnik Vinko, svetovalec kr. šap.
•Francelj Bar., aiit. aa niii realki. aodaij«.
•Stare Joaip, gima. prof.	Šviglin Janko, kr. jarai biljsinik,
Kriian Joaip, dr., gian. profesor. Valjavec Matija, gimn. profesor.
Vučnik Drag., profaaor. Štev. S.
33 VrkOT^J* (p. Ogulia): Boš Sebastian, inienir; — Tomšič Franjo,
iaieair.
Sf Zadrr Tisen Joief, c. k. major. Si. Zagreb: — Povtrjmik: Anton Kom.
Rački Franjo, dr., častni ud. •Conciiija Ivan, trgovec. •Jalovšek Mart., realk, profesor. 'Kopač JoL, dr., odvetnik. •Kos Anton , lajnički pristav Kxo
baaskega stola. *Košiček LTbaldo, mestni kaplaa. •Matuaarič Anton, gima. ravnatelj. •Vančas Aleks., dr., sdravaik. *Weber Adolf, kanonik. •Zoričič Pater, realke profeaor. Bojer Aatonia, nadporočnik 69. polk ovni je nadvojvoda Leopolda. Brusina Spira, mtucljtki pristav. Bučar Joaip. rataaarski oficijal. Eisaahut Miroslav, stolar in poaeat. Fogl Emil. kaplaa v Brdovcu.
Foa Joaip, dr. v bolnici znilosrčaik.
Oajeada Anton, trgovec.
Oestiša Andrej, priaedaik atola sad-
morice.
Jenko Edm., c. k. sataik 53. pol-kovalka.
Kočevar Ferdo, činovnik kr. semalj
akega račaaovodstva. Kriiekar Edvard, aadporočaik 69.
polkovnijs nadvojvode Leopolda. Upad Viktor, realka profesor. Msgdič Franjo, profesor. Mam France, profesor. Mataviek Ferdo, kr. driavaega nad
pravdaika namestnik. Msiid Matija, profaaor. Mraaovič Ladislav, pravnik.

Novak Jo«ip, vrhovni blagajnik. Oblak Prano«, račun, uradnik. Seleviek Iran. profesor vike realk«.
Haidikiu Tade, gimn. profeaor. Stoiir Iran, prof. kr. velike realke. Slramič France, akadem. Šuler Franjo, učitelj. Tomiič Ljudevit, učitelj na doljae-
gradakik glar. učilnicah. Rakanovič Jar., priat. kr. stolne sedm.
Veli kanje Anton, prarosred. koneip. Vldovič Aate , katehet e samostanu milosrčnih sester.
Vidrič Lorro, dr., odvetnik. Vrtec Anton, finančni uradnik. Weiagrl Josip, dr., v bolniinici
miloarčaikov. Weii Franjo, kararnar. /ciuinger Bojimirj, pekar. Zugčič Stepen, pravnik.
Društvo sv. Jaronima po 1 odtis.
Jagoalovanaka akademija (po S odtiske).
Matica ilirska po 1 odtis.	Štev. 47.
39. Šllca ZArirb *Dr. Klun Vinc. Fer., dvorni svdtaik v pokoji.
37. Za Rusijo — Poverjenik: g. Mik. Rajevektj.
Mihael Rajenkij, ikof pri ruakem poročniitvu na Donavi, častni ad. •Boli Davorin, profeaor. *Slavjanski dobrodelni komite v Si
Petsraburgu. I amsnsklj Vladimir, prof. Ivaaovic.
Nebec France, profesor. IS iatiaov sa drnitva, s kterimi je Matica v svoai knjiievae najem nosti (glej it. IS, 14, 16, 16, 17, 18, 1», 20, SI, SS, SS,S4.)
štev. 17.
Kje so 7
•Lipold France, bil e Belo. Begna Franjo, bil v Zagrebu. Hergeiič Iv., bU v Zagreba. Jamnik V., bil v Beču. Rotite! V., bil v Beču. Vrasjiiani Anton, bil v Zagrebu.
V djanski zvezi književne vzajemnosti je Matica:
1.	Z Matico dalmatiaako v Zadri o 1864. 1.
5.	„ sloraiko v Tttrčijan.kem sv. Martina od 1864. I. 8.	„ srbsko v Novem Sadu od 1864. 1.
4.	„ galiiko-rusko v Lovovu od 1866. L
6.	„ ilirsko v Zagrebu od 1666 L
6.	Z Akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1867. L *)
) Njenemu pradatojaiHvu poi^sj.. ss pu trije «Usi raaka kajif«: eden akademijski knjllaid, dva na. da j« slavno predstojnika a., dr J. Martačevi Ulji rasileljnje najlsvratneiifma >lov«aakima aks.lrmikouia, doUse ai vaenčOOak v Zagrebu.
7.	Z društvom iT. Jarocima v Zagrebu od 1889. I.
8.	Z Matico Čaako v Pragi od 1866. i.
9.	Z Besedo umetniško v Pragi 1886. I.
10.	Z druitvom (spolkom) pravniškim v Pragi »d 1886. I.
11.	8 prvim društvom Gabelaberger-Jsvlb itenografor v Pragi od 1870. L 19. Z društvom av. Mobora * Celovcu od 1866. L
18. Z društvom antbropologiškim v Moakvi od 1866. L 14. Z akademijo carako v 81. Petcraburgu od 1866. I.
16.	Z občeatvom aa Udavu j« nerodnih apoasinkov t Vilai od 1869. I. 18. t Mumjecovako morejo v Moakvi od 1869.1.
17.	8 knjiinico alavjaaakega komiteta v Moakvi od 1869. 1.
18.	Z imperatorakim mak i m geo grafičnim občeatvom v Sank Peterabnrgu
od 1869. I.
19.	Z imperatorako univeraiteto v Varšavi (Ego PrevoabodiUljatvu Petov
Alekaejeviču Lavrovakemu, Kektoru Imperatorakago Univanitata od 1879. L tO. Z Univeraiteto v Moakvi od 1879. 1. 91. Z aracologiikim občeatvom v Moakvi od 1879. L 99. Z občestvom Ijubiheljej ialonj i drevnoatej roaijakih v Moakvi od 1879. 1.
98. Z Univeraiteto imperatorako novonaaijako v Odeai od 1879. L
ti. Z občestvom fllologiškim v Voronrfu. od 1879. L
96. 8 Smithaonovo ostanovo (Smithsonian Institntion) v Waabingthonu.
96.	8 arliakim učenim društvom v Bclemgradu od 1868. L
97.	Z moravsko Matico v Brnu od 1869. I.
98.	Z gosp. Louia Legerjem, profesorjem slovanske literatura v Psrisu
od 1869. I.
99.	Z občestvom sv. Vasilija Vdlikega v Ungvaru od 1870. L
00.	Z Matico alovanako v Pilani.
II. S kraljevo Univeraiteto v Kristianiji od 1879. L 89. Z bolgarskim učenim društvom v Brajli.
Matica svoje knjige daruje:
1.	Slavni e. k. pravdniji v Ljubljani sa kaznilnic« (po 8 ittiee).
t. Slavni e. k. nadpravdniji v Trsta as knijiniee primorikih kaznilnic (po 1 utia).
5.	Slavni e. k. okrolni aodniji v Gorici sa knjiinico ondašnje kaanilaiea
(p« 1 utia).
d. Slavni čitalnici v S. Franceako v Kaliforniji od 1869.1. (po 1 iitia).
6.	C. kr. baron Kuhnovcmu polku it 17 od 1869. 1. (po 1 istis).
6. SI. deielnemu odboru v Ljubljani aa poailno delalnico od 1869. L 1, SI. katoL druibi v Ljubljani sa knjiinico od 1869. 1. (po 1 istia).
8.	Političnemu društvu ..Napreju" v fimaiji (Staj).
9.	Slovencem v aeverni Ameriki, in sicer v roke
a) Pročsstitcmu in milost, škofe Ignaciju Mraku (Ignatiua Mrak, Biakop at Marquette-Micbigaa North-America). LaSopia 1871 Ia 1878.	8
b) Viaokolart. milijonarja Fr. Pircu (Franci« Plen, misaionarj eathol. »t Crow Wtng, Mineaota —North America.)
10.	Slavni „V«ndlji", droltvu jugoslovanskih tehnikov « Gradca.
11.	Vi*, c. k. nedsodsiji v Gradcu aa alovenake vjetnilnice (pe 6 iatieo*).
1«. Prečast. g. Paakaln Vui*i<fu, biikapu v Boani.
11. Učiteljekim UobreaevaliUem, v dar aa onega pripravnika poaledaega leta, ki je • oaJbo(jiim vapebom do vrli I avoje nauke, ia sicer: a) Ljabljanakima (molkemu ia icnakemu), b) aagreblkima i molkemu in lenakema), e) ladarikemu, Č) petrinjakemu, d) pa kraikemu, e) djakovalkemu, fj aomborakemu ia g) kragujevikemu.
I.
konerni pregled Matičnih družbenikov.
V Ikofiji			častnih adov	ustanov nikov	letnikov	skupaj
L	IdabOaaeki . . .		e	204	667	861
IL			e	»7	486	68S
in.	Kriki.....			7	84	»1
IV.	GeriikJ . .		e	18	SOS	230
v.	Trlalki ....		•	26	117	143 «
VL	Sekovaki ....			14	60	64
VIL	drugih.....		5	31	126	169
			1 6 1	891	1721	2123


II.
Statistični pregled od Matičnega začetka.
M a t I e a
od lafotka	I_in e 1 a J a_								
to je 4. feb. 1864 let« do	aorti-| ko»	letal kov	•kupo)	pr«B»«l»pja		smela jo' potroiiti .		potrosita pa jo	
				ftd.	kr.	>	kr.		kr.
1. jao. 1846	834	887	711	7678	88	8t6	4	1046	44
1. juli|a 1844.	870	671	•41	8801»	60	8168	67	1181	44
t julija I84T	886	816	itoo	«7786	48 V,	t»40	74	»767	44 'A
1. julija 1848	888	»SA	1884	81840		S868	90	1486	78/,
1. julija 184»	1M	1078	1470	41188	»	8749	60	tSt4	18
1. julija i 870	384	180»	1801	48796	•v,	3460	84	400«	84
1. julija 1871	406	1441	1884	68844	to	6...	66	8487	49
t. Julija 1878	406	1684	1840	|48186 .44000 t 4000	18	6896	11	10738 l ,	48
		»kopaj Po odbitih pnhodk.b			• •	T	L	144*1	91 00
•0)0	M<laoj<	«» u»«	tka provsJ	potroliio	•				ii
Matični udje v abecednem redu.
A. ('»tanovniki.
(Takaj * pooiaoj« da aetanovaik ia al doplačal uttuoraina; itarllka | rtran, aa k Uri ja tiakana dakaalja, * kteri dobi leiotoj. knjig«.)
Aro« Bajmand ......
Aroni Franca .....
Ar«>o lak Matija.....
A »ar Jurij.......
• Baboik Janaa . Balon Anton . . Bar bo grof Joi«t Bartol Baltatar . Htefan .
Jorfl Blaaaik Kani . .
Bleiwei« Dragotin, dr. Rlrin««« Jan., dr. . . Boblnec Jakob . . . Boli Davorin. . . . Bon« Joief .... Bradat k a Franjo . . Bralko« Ič Franjo, dr.
Briaiak Ivan......
Brnik Leno......
Brniib Matija......
*	Bačar Fran p .....
Bo/ar Viktor......
Bodal Bernard.....
Bali« Joto*......
Bftrgar Ljadevi t . . . . , |
' ( <|w Prane« ....*..	IOS
•	CborbnloTtok Kaanuel • . .110
Cigale Matij........109
Cadalll baron Aotoa.....70
Coaeflia Iva.......111
Coarad ftlglca. bar. ErbaaMd .	10«
Caata E. H. dr.......70
70 90 81 70
SI
87 7«
78 99
88
70
110 70 70 8« 111 81 111 80 86 86
77
78 10.1
70 9» 108 70
Jvg . . . .
▼ Ajdorlčinl * Celja . . v Celovca .
... 70 ... 70 ... 86 ... 101 ... 88 ... 97
„ v LJubljani.....70
M v Mariboru.....8«
„ t Totaiao ..... 101 „ T Trm ...... IOS
• Citman Anton......10S
UaWh Dominik.......94
Črn« Anton . .......106
• Debel j ak Jana«......7«
Dr beljakov« rojataa bika ....	76
Debevec Joief ..............70
Dobrila J arij........110
Dolaoac Henrik, dr......8S
Dolanee Janaa . ......VB
Dolanec Matija ......10T
'Dolanac Ljadorit ....	M
Dollnar France.......76
Doaioelj Alojalj.......H
Dominkai Ferdinand.....M
Dno Alakaandar......IV
Drtočnlk Loka.......9«
tjinapielar Andraf......97
Erjavec Matija.......8S
»abijan Janaa . . •Fabijam o- PtaeH Kijee Franc« . . • Firba« France . Florijanora Nikolaja
... 10 . . . n ... 106 ... 109
... IS
Franca^ Barn.l . . . . . . .111 Frantilkanaka knjiioica Ijablj. . 70 Frallh Antaa........10
fiarlboldi Anten pl......70
Oariboldi Franca pL.....70
Q«atrin Dragotin......M
Olobočnik Anton......M
•	OloboČoik TAr. dr......7«
Olohočnlk Ivan.......»6
•	Olobočnik Jana«......7»
•	Olobočoik Leopold.....76
•	Gogala Jan., dr.......IV
Oollmaiar Andrej......9»
Gorop Joief........10«
•	Ooatančnlk Pat«.....87
Orabrijan Jorij.......86
Oraaall PeUr.......70
OralM Anton .......80
•	Grča Blal........101
OHftc Prane«
n«juk
Haialk Joief........M
llakdrlb Dragotin......IV
Hlrtii 'M Biti
■oAmr Martin .......M
Holcer Dragotin.......70
fjaliaf*' Noia.......»6
Hranilnica Kranjska.....TO
Uraat l<»u, dr........100
Briknc Frane«......99
• Hren Franc«.......•«
lpav«e B«njaJaia, dr. Ipavac Oaatev, dr. . Irkič Ivan . . .
107 91
80
Iv
.......It
Jančar Prane«.......N
Jan«dW Evgen.......»7
Jaaaiič Jakob.......88
Jan Jarij ........104
Jare* Anton........70
• Jane Jernej.......78
JedUčka Otokar......9«
Jalovtek Martin......111
Jeako Sk.nder.......H*
Jerajera Ivana.......70
Jeraj Jolef........8«
Jarala Ivan........77
Jaran Laka........70
Jerafc JoUt........82
Jogoree Leopold......76
RadRuik Franc«
Kancler Pavel .	.
*	Kaaderoal France
*	Kaplsak Ivaa .	.
*	Kapler Jaaea .	. Kapoa Frane« .	. Kaatslec Frane« Ti-*-'— Frana« .	. Kavči« Franc«
■«ritč Onm
Kl«inm»yr Ignac pl KUiaaačič JoUI . .
Klan Vio««M......
*	Kljan Dragotin.....
Kajiiniea c. k. v Ooriei . . .
*	Kajiiniea giaaaa. v Maribor« Kajiiniea xm.nltka v Maribora Kaj lini c ah topna v Konjicah . Kajiiaiea bogoalorsk« v Ooriei
*	Kajilniea Ijablj. očH. pripravtj.
*	KajUnlea ačlteljska v Koajaa
*	Knjilni' « učiteljska V Belicah
■■Kar AMM......
Kocijančič Štefan.....
Kočerar Štefan.......88
Kod«r Matej ........61
70 91 70 83 60 68 70 106 61
Kavčič Jo«lp........101
---- 16
70 70 107 111 TO 100 86 8«
90 100
TO
91 0» 79
100
*	Kokalj o. Raja«.....71
Koaiar Vakoalar......106
Kopač Joief........Ul
Kopitar Mita.......86
Koaar Franc« ...... .66
*	Ko« Antao ........111
*	Ko« Vakoalar.......96
KoJir Jan«« ........79
K tati Gu«tav.......70
Kotlčab CTbaldo......Ul
Kotnik Franc«.......M
Kovač Joief........90
Kovačič Ivaa.......79
Kovači« Martin.......86
Koaiar Ivaa........TI
Koaiar JoM........71
Koaiar Peter........71
Koinh Matej........76
Krčoa Anton.......74
*	K r »lovec J arij......78
Krač M..........TI
Krak Orefurij, dr.......I0T
Krisper Valentin......TI
*	Kriioar Mlroelar .....	71
Krsnik Ferko.......101
Krollč Ivan........68
Kukuvre Joief.......M
Kuralt Ivaa........TI
Knlar Joief........TI
Lajb Joiaf........10«
Laiap« Anton.......M
Lam p« Joief........81
*	Langer nI. Frane«.....80
*	Lapuh Martin.......91
Lavtman Jaaea .......	108
Lavrenčič Andrej......64
Legat Jernej........103
Unčak AUjaij.......96
Uaar Anton........TI
Leejak Ivaa........60
Le»jak Joief........88
Učaa Skeader.......66
*	Lipo Id Frane«......Ul
Lipold Ivan........91
Ltpoli Joief........69
Lovlln Himoo.......88
Lolar Oregorij, ir......66
Lakmaa Jakob ......TI
*	Macoo Franc« ...... 107
Mahkot Ivaa.......80
Majcingar Ivaa.......66
Maibem« Oalpsr......96
Majali Ivan........88
Mali Ognj««l«e.......T6
■arkič Matej.......88
Mara JoU........Tt
•	Martinak Joiaf......T»
Marali* And raj.......100
Mastaa Joi.f.......»»
Matej Fraaes.......87
MaUviid a. Effiaard.....10«
•	Masek Anton ....... 110
Maa»k Lovro.......78
Masnranlč Anton......Iti
Mila Ivaa dr. ....... 107
Malko Jakob.......91
llatnarre Anton......TO
MIkloiič pl.Fr...........
Mikal Pr.ajo.......95
Milic Kadolf........Tt
•	Mlakar Anton......8«
Mlioari« J«6ef.......»6
Močnik Mataj.......71
a Modae ...............
Modrinjak Matija......80
•	Mas Avgost.......TI
Mr>s Toma........96
•	Mrfoll« Iran.......110
M and« Franca.......71
Mnrnik Jan«........TI
Moriš« Joiaf, dr.......107
•	Nabralk Ivan ......77
Nek as Joisf........8»
Nap-.t Tsodor.......109
Notar Anton........10«
Novak Joaip........81
Občina mestna v Idriji . ...	88
Občina Milka ▼ Rani rtom ...	M
Ob'ina Mlikt ▼ Tsbsrjib ...	88
•	Oblak Ivan.......78
•	Obr*aa Adolf.......83
Ofrsdl Fraaea.......88
•	Omsrsa Fraaea......76
Orsiak Jaaaa........88
Parapat Ivaa.......77
Pavill V.lantla. dr......98
Pavllar Joief.......TI
Paiko Jakob........91
Partot Jaaea........10«
Pataajek Lavoelav......96
Pslernsl Mihael.......71
•	Patov ar Ivaa.......96
PfcUer Fraaea.......71
Ptree o. Franjo.......98
Plrse Mataj........76
Mraat Andrej.......TT
Piva« o Maka.......106
Plelvrals Ivaaa.......76
P1aiwaia Valaetin......T6
PUtarinik Maks......TI
Podrolnlca kmatljaks v Oslji . .	66
o Podobnik Ivaa......103
Pofa/ar Ivaa Zlat......TI
Pofa/ar Martin.......TI
Pafnčalk Ferdinand.....10»
Poklnkar Joiaf, dr......TI
Polak Edvard.......80
Poekrae Oskar.......71
Potočnik Lovro.......9*
Pr*f*I Baimaad......TI
Pramrl DrafoUn......84
Prata JoM........T7
•	Prerse Tins.......T6
Priboii« Janša.......107
Radaj Fraaea.......66
Baid Botidar.......96
Bapoe Fraaea.......66
Raiaj Prano«.......88
IU v nikar Fraaea......TI
Raalsf Radoelav, dr......71
•	Kaapat Martin, dr......64
lUisiugvr Fraaea......96
B»msc Primol.......T6
Bepl« Andrej .......96
■si Ivaa.........T6
Blpll Ferdlasad......»1
Rodsc Jan«l........»0
Bobič Loka........66
Rom« Joiaf........80
Ros Matej........T«
Rosman Ivaa .......	71
Boli« Alojsij.......75
Radsi Dr.jvtin.......60
•	Rapaik Iraa.......100
Majava« Ivaa........TT
84e Mihael.........79
Samaaa Anton.......TI
Simoni« Fraaea.......10T
Siatoal« Janaa.......»t
Skal« Par.I........TI
8kodl«r H.nrik.......TI
Bknbsc Martin.......8»
o BSnbae Mihael......60
•	Skobir Anten.......TI
Slavjaaakl dobrotni komitst T 8t
Patarbana.......118
Slomiak Ivaa.......»1
Borakavae Ivaa.......TI
, Sokol".........TI
Bor« Edvard ........103
Sorglsbner Joiaf......8»
Sovaa Farko........TI
tem Prane« al. ..... .	TI
Sovaa Frane« IL......TI
6e«i< Al-kaand«r......M
Sov« Jo M •.......88
Srebra Otidon.......95
Srna« Janke........M
•	Bra»« Jo.lp.......96
Stanjko Anton.......M
9wr« Alojaij........T«
•	Star« Josip........111
Steioee Iran dr........Tt
BUanjlak Maitin......«3
fcrajne, far« pri Kamnikn ...	11
guanjičak Davorin.....H
Rtrobslj Franca.......TI
Btrbanse Jori).......TI
Stritar Iran........II
Itrnad Matija.......89
Btrossm*jrer Jurij Josip . . . .108
Sretre Uks........19
Sestilčič Franes......M
Snanik 0 al par.......109
Aabse Fran«........105
ftsvn.k Drsfotin......T«
ftarnik Sebastijau......T«
ftsctak Frane« .......	>T
tBaMar.......M
•« Jolsf.......10«
Davorin.......91
Martin.......83
Ivan........TI
Stanko.......Tt
•	IrbiealJ Matej......9T
•	Aribar Janss.......9«
•	fitracslj .'oraj.......89
•	Ane 4«M dr........96
•	6 v man Jossf.......M
ftvnfear Oabrisl.......I0T
Schf.ifar Jurij.......10S
Iventose Lavoalav ......8T
Tavčar Anton.......M
Tavčar Janaa.......TI
Takaij«, obflna.......M
Tsakli Jolsf, dr.......100
Tema Lnjlaa.......Tt
ToplJak Jolsf .......	M
Tra/snik Franes......"T
Trsmpal Ivan«.......M
Trpmoo Fldsl.......TI
Tnunjak Davorin......••
Tnlsnjak Jakob......9T
Tarosr Pav«l.......109
Clafa Jolsf dr........M
•	UU(a Jolsf........M
Urbaaček Janaa......T9
Urbsnčič Lujisa......T«
Vafaja Frane«.......108
Vsfaja Rudolf.......10«
Valsate AlojsiJ.......TI
•	ValsotlnčM Laka.....10S
•	Vala« Marko...... . 100
▼aUečsk Martin ...... 8«
Vsača. Alsksaader......tli
Vlvrd Ivan........TI
•	V raci I vsa........84
Vstenjsk Lev........M
Vidmar Jolsf.......M
Vilhar Iran........TI
Titsase Andrej.......TI
Vojska Andrej.......80
Vo ■ i Ivan........BO
VolIM Jakob.......10B
Volk Matsj....... . T9
Vončina Leon.......TI
Vstnjak Jolsf, dr.......TI
Voinjak Mihasl.......TI
Vovk Ivan........10B
Vraa Janša........91
Vrečko Matej.......91
Vrlič Franes........90
Vačaik Fraaes.......B9
H .ber Adolf........111
Widmsr J«eosj.......TO
Winklsr Andrej.......109
Wolf Andrej........109
Wolf Ivan......• . |0B
Zamejit Andrej ......BI
Zamik Anton.......TB
•	Zsvaik Martin.......»6
Zaassk Frane«....... 84
Zorčič Frane«.......M
•	Zoričič Peter.......111
Zor man JoAsf.......10B
Zupančič Frane«, dr.....TI
Zupanae Jsrusj, dr......Ti
Zopan Jolsf; dr.......TI
Zspan Toasal .......TB
Zupan V. 0.........VI
Zopan Ml ti asi.......80
ta«*r Dragotin.......TI
£vafl Josip, vitea......TI
Zvaaut Mateja.......I OB
Zala Anton........91
lala Ivan . . ......M
B. Letniki.
(fcarilha hal« itraa, na kuri j* tiikana dekanija, kjer dobi letnik Utoinj« knjif«)
AbitariaoU C.IJ.k. rlanatij«
Abram Anton......
A brani La»o«ia» ....
Ab«*c Matija.....
Adamič Frane«
M »6
n
19 79
Aikiij Joftf........77
Afrrk Frane«.......96
AWič Karol, dr.......11
A klin Albin........71
AMin Anton.......11 M
Aktia Drafotin.......11
Albracht Uopold......11
Aiekkič Fid.l.......9t
AUioree Jakob.......II
Alal Anloa ....."... 81
Akt Loka...... .74
AUjaači« Andrrj......97
j||ai Jakob........7«
AMe0etlHe........11
laibrnl Matija.......91
AabroliJ Blat.......108
AaibrotU Frane«, dr.....11
Aaderll« Jan«........101
Andrej«« 1........ 109
Ankrat Jaaaa.......111
Ank rit Toaaal.......18
Aatolič Iran........90
Aniar Antoo.......18
Apelaik Martin ......8«
Apib Joeip........71
Arbar Fraaoa.......79
Arko Albin........TI
Arko Anton........8«
Arko OrrgnriJ.......79
Arko Jakob........82
Arko Jaaaa........89
AHM Jaaaa........90
Artolj Blato..........
Aagailli a.........M
Araaoek Marija, roj. Toauaora . 71 Ariraik Kola, rej Toaaaaora . . 77 Alaiaa Iran .......92
•abnik dr.
Ja
Baje Anton Na brati« Banikl Jan .
Bertll
84 80
100 101 101 79 110 81
Barla Jodp........M
Berili Martin.......78
Bartl Jolef . .......|(|
Bal L...........M
B«fna Franjo.......111
B*lar Jolef........7«
Mar Leopold.......71
Bell Frane«........80
B«U Jaaea........71
B.lee Jan«........SI
BeleMl Al.........i«
Baaedičil Jan........72
B«n«dik Iran.......10«
Benifer Anton.......104
Benijfar Ton«.......104
Banko Jane«........100
Berboc Jaa........M
Barear Jaa.........19
B«rčl£ Anton.......89
B«rgaan Valentin......»8
Bariie J»nei........77
Bernard Valentin......84
Beree Miha........91
Ber«k Jane«........109
Betan Matej........87
B«Mljak France......89
Bateljak Par«l.......m
Beaealak Anton........88
Beteelek Matej.......M
Beijak Fraae.......87
Biftnan Jola........89
Bilec Iran........84
Bi Unec ............88
Biaarifer o. Jol.f ......79
Blajak Jakob.......101
BUjak J«rae|.......77
BUfo« Anton.......19
Blatnik Jakob......".84
Blat Botidar . . • ... 19 91
Blalon Jakob ..............81
Bob«k Jaaea.......89
Bobi*ed.........88
Bahtoee F ran o«.......76
Bohlner tifm.......71
Bojer Ant.nin .......	lit
Bel« Freejo........106
Bononi Jolaf.......77
Borornjak Jolaf......94
Boratnar M.........97
Boratalk Jaaat.......83
Boretnlk Paral.......81
Boeitaik Fraae.......109
Boei«a JUM.......ti
BoV.jaaNf Anton......79
HmI')*«/.* Frane«......ta
H. »m,„»■',-< le. N.......87
Bali* Anton........|09
B»li« Anion........<K)
Boli." It.o........M
IV'lo1 V.l«alin.......87
Bolnik Fr.........M
B&b«iin J.o.........91
Bralko Mih«	.....98
Bralno 4>alt*o o Doba ....	77
Bralna droltm e SodralM ...	83
Brataoll Adolf.......89
Brataai« H O........M
Brataof Heeia........78
BHaj« Davorin ......M
Br»e»ljeik Janes ......	|06
Br>|ut Jarij.......99
Bratih Frmneo.......98
Br.nc Jtnnj.......10«
Bnclaner Jo«ip.......109
Brcsnik Aot t,.......99
Branik Josip...... .	95
Brsaorlek Martin......87
Brainik Fraoc«.......97
Brte Jane«........88
Brodnik Antoa.......79
Bralce Frane« ......	78
Brnner o. Jnlij .......	108
Kronat Franjo.......88
Bro« Andrej........78
Brv ar Ootard.......78
B»n»>o» Splro ....... 111
Bočar Jokf........tU
BaAar ilf« dr........10
Bodal L»op.ld ......I0O
Boda«r Iran........85
Bakorae Franjo ......108
Bokvaratea t C«rhorca Bnkrarniea pri cv. Krila > . . 90 Buk»«rnlc» o'it»lj.ka T Kamnika. 77 Bakearalra nfttaljaka o Loki . , 78 BnkTaratea atil«U«ka T I pavi . 88 Bokvarniea atov. v Idriji ... M Bokearalca Mak«f« okraja v Krike« . . '•.......80
Bane Fraajo........101
Burear Bulidar .......M
Barfar Martin.......77
Bor gor Amalija .....It
Bnrkkard J , dr.......97
Caf Jim........M
Obndoliai Vojuk......89
Cajh.« J .a........91
Cojakar Jakob.......91
Csbin Pctsr........78
Otk.t Franjo.......101
C«Ur ............7t
Ctnce O »i par.......
C«rk .............T«
C'««ar Andrej.........
OtUd.« ..............79
C.l.ui.k ...........»J
C>:«nUk Jo« .......M
Cinjak Jakob.......96
Ctaej Ivaa ........88
Coe«t JrrMj........91
Coiarlč Franjo.......V9
CatM Jaraaj........108
Cvajar DrafoUn......79
Cvak Lavoalav.......106
C*d«6 Ivaa........7»
Ča4sl .............8«
i*'ann«n Fraaae ......89
t'»r» P...........97
Nfc Fraajo........91
ISUiuk Ursfotin......79
Pibolok Jane«.......74
Jakob.......110
pri «v. Uoaadikto .	. 94
v Tirknem . . . .	
v ČrncaiTrbo . . .	. 88
« J'lianah . . . .	
pri sv. Jarifl . •. .	. 98
v Kamnika . • • •	
	
v Kapi......	
	
v Kranji . .	
V l.jntnmer« • . •	, . 90
v Novem meetn . .	. 80
C Podrafi . . . •	
	
v Ptajo.....	
	
	
	
v K Ur »m trfn pri U	oio 84
vVipari . . .	
V 6t. Vido . . . .	
a« Vran*k«m . . .	. . 87
v talen.....	
t me Antoa........83
Cm« Jaoaa.........01
Orani« km*........91
<V.h M..........90
Črnko Joi«f........98
Cmy J«n. Udi.1......110
&v Anion........109
Crv Janw........101
/S»b«r KfSM .......79
(Mak JoUf........87
CMak JoUf........»t
Cniko Dragotin.......»I
Car*v Prafitin.......»1
Carin Jorif........M
IMtrM Jan«.......78
Daiaiofar Jarij.......76
Deiainfar Marij«......7»
Dalalafer Teraaija , ....	78
Dekla* a Blai.......10«
Dekla* a Pranee.......I OS
Dahlara Franca.......M
Daklara Iran.......84
Dani Ur Jasa«.......M
Darancin Marian dr......111
Orn Edvard ........84
Daratak Anton.......103
Dinar Arfuat.......7»
IMatac Ljudaril.......7«
Dilfik Andrej.......8«
Ditrth Anton . . •.....»4
Dtrjak Fran«.......80
Dtfjak Fr.........8«
Dtrjak Joiaf.......«3
Debrarar Miha.......106
Dobriak Matija.......91
Do Um« Andrej.......74
Dolanae Franca.......78
Da lana« Jakob.......71
DuLesar Joiaf.......H4
Dolanac Oroata*......78
Delana« Viktor.......100
Doltnar Aatoo.......74
Dolina« Franca......<81
Dolinar J.........10*
Dolinar Janaa.......7»
Dol in tak Blai.......91
Doliniek Joiaf.......91
DoUnUk Bafael......88
Doljak Jakob.......103
Dolina J aru« j.......81
Domictl) Anton.......84
Doalnko Frane«......101
Dorfan Anion........108
OorU Iran........79
Domlk Frane«.......9«
Draifok Andrej......101
Drailar Frana.......71
DraUar Paral.......71
Drčar Martin.......78
Drnorkk Jaril ......7«
Draiaiabnar Joiai......107
Draoik Franjo.......71
Dranik Kanih.* t......71
DrobUnik Jurij.......98
Drobni« Andrej.......86
Drobni« Iran.......81
Drobni« Joiaf.......M
Droja ia Solkana......100
Droaef Anton.......M
Droaffo Franjo...... . 89
Druitro bralno r Kotah .... 93
Drnitro ar. Jaroniaia ....	111
Druitro tiakaijar r L|abl|ani . .	71
Druiba rukodaljaka r Ljubljani .	71
Dar bali« ArpUtin......10*
Dstorlj«, »oeeeka......108
Droriak Anton.......81
Kdar Janaa........77
EinepUle« Lambart.....97
Kiaaakat Miroelar......111
Elabaehar Andrei......81
Etlm*r*r Oaap........98
Eadlihar Kndolf......TI
Epih Janaa, o^italj.....71
Erjarae Frane«.......100
Erjarae Iran .......84
Erjarae Peter.......90
Erroenee Franca ......	89
Erian Halant.......7»
Erian Franca . ......78
Erian Ifnaeij.......78
Fabljan France.......10«
Fabijani Karol.......76
PafMal Štefan.......101
F ar kal Janaa.......90
Faretič Anton.......101
Fag«i..........M
Feri'mk Laabart......99
Feifilja Anion.......100
Perila Franjo.......100
Farfolja Anton.......101
Fark IVllka........8«
Fari J..........8«
Planin leaa dr.......111
Fidariak Matija......93
Filipi« J..........8«
Fink J..........M
Fink Joiaf........|04
Finae Antoa ........74
Fiiar Albertina.......108
FiUr Anton........9«
Flaader Anton.......101
Fkaieehman Laroel......81
Flak Joiaf........88
FUa Janea........78
FMjaa«« Joiaf......89
Florijanči« Na«......84
Fo»l Emil.........111
Fon Jcx . dr.........111
Fortaaa Prano« ......71
Fraa/ilkani v N, Frank Rihard Fr« JoU Fralik Anton Fr*14h Mata*! Fnlib Tomal Fralih Tona . Trie ... Frie Mulijal . Frk Franca .
Far lan Fr. Far lan i Ivan . Fn Frane« dr,
giaberlak Andrej . Gabariak Janea . Oabari/ak 8im . . Gabert/ik Franjo . Gabrij«rlM Juta/, dr.
Galaeija Andrej Gane Jaaaa . OaafI Laroalav Gantar Janko Garfeei Franca
Gaip.rio Viljem
Garlak Ivan Ar. Oeriel Anton Geria(j Iran .
Giontiai Ja Glanfnik Bat«.,
Globolnik Franca Globolnik Maku Gnjaada Anton . Oajaada Franjo . Gajaada Janea . Oajaada Atafaa . Godec Jan. . . Goditi« Joiaf . Godnih Joia/ . Gola* Franjo . Gollnar Jota/
Oolja Jot*I . .
86		
80		
7«	Goljeričak Franca . .	... 100
H9		
18		
nt 83		
		
9t		
•7	GolobU Anion ....	
M	Qo milj tak Jakob . .	
»3	Oomlliak JoU/	
•4		
»1		
61		
101	Gorilnik Fr.no*	
71	Oorilak Gaipar ...	
		
	Goro p Andrej «...	• M
103		
103	Goril/ Ivan . ...	
101	Qo«t*u/nik Iran . . .	
100	Goatila Andrej	
100	G<»Ui« Jota/ ....	
60	Ooalar Maeridj ....	
»ft		
•1	Ooek Ferdinand . . .	
110	Grabar Mibaal . .	
74		
81	Oradiioik Laka ....	
06	Ora/ Tomal . .	
71	Orbec Iran.....	
7&	Grheo Ladovik ....	
80	Or/ar Andrej ....	
81	Grlar JoU/ ...	
98	Grdafti* Jola/ . . .	
TI		
»fi	Oreror/I/ Anton . . .	
104	G rajo ril AL, dr. .	
101	Or»gorif Ignacij . .	
7»	Orfjorl^! Jttko • o o	... »4
71 86	Oregori/ Matija Gregori/ ftimae . . .	
»1		
76		
71	Graja« V«ko«Ur . . j	
		
98	Oro. Jakob . . .	
111	Groaakop/.....	
104		
7»	Griak Vlnoaoci] . . .	
18		
99		
104	Grakkornjak Hlal .	
100		
88		
«3	Gntmaa Emilij	
101	GaaalJ Iran.....	
llabd ...........77
H.bjan |.an........"I
Hiblju Peur.......78
Hacin £tefaa .......16
Bifotr ..........76
H>h« Frauc«	100
Hafner Jakob.......76
BaJi«k Joief........•>
Jakob.......91
Haring Bolje.......II
Bvml Adolf.......101
HaBptinann lin......77
HeneaabQcbel Janaa .... H
Habat Miha....... 101
Hecl Avgmlio.......M
Hergriič I»an.......lit
Herman M.ha.I.....107
Barnab JoM.......67
Hibiar Pabijan.......108
Hinak Janaa........71
Birti Ivan........67
Uiti Iran ........76
Biti Siaoa........66
Blabac a. Bogomir.....76
Hočevar Anton .....<76
Hočevar Joief.......74
Hočevar Matija ......61
Hočevar Matija ......BI
Ho'«r Karol...... . . 6»
Haffer Edvard.......107
Hohn Edvaid.......H
Hohn Hogon ........71
Hohn Bobart........71
H »kar Franjo.......110
Hale Jakob........91
Homan Joaip........76
Boračak Mi/oalav......8!
Horak Iv. Kep........71
Borvat Bolidar .......96
Horvat Joief.......91
Horvat Matija.......HO
Hov ar France ....... 101
HOebtl Dragotin......»0
HSffern pl. Leopold.....71
BOff.rn pL Viljemioa .... 79
Hraal Aim>a........100
Hraateij Franjo.......
Bran Ivaa . .......M
Hren Jakob........HI
B'f Lovro........91
H<ibar Anton.......100
Hribar Fr.........76
Hribar Ivan ........ 71
Hrovat A od rej.......106
Hrovat Blai........"
Hrovat 0..........76
Hrovat Ivaa........>06
Hrovat Mihael
Brli« Anton .	.	.
Hrti« Joief .	.	.
Haber J. D. .	.	.
Huter Ivaa .	.	. Huih Karol Ladovik Hvalica Anton
Iber Ivaa . . . Igli < Jane« . . lugttt Jakob . . Ipavec Karol, dr Irgolič Peter . . lvaačlč Joial Ivanec Maitio Ivaaatič Martin
Jager Ja Jak Avgnatin
Jakelj Gregor!) Jekli' Dragotin JakU/ Joaip , Jekli? Joief . Jaklič Btef.n Jakaetič Jakob Jakii/ Anta« J.kopi/1 France Jalen Simon . J.maik . . Jančar Joiaf . Janec Joaip . Jana! Jurij . J »avli' Anton JaaaU/ Jakob J anali/ Jaaea Jane ti/ Joief Jaaeftlč Simon Janelt/ Valentin Janla Janna . Jan Frane« Jan Ferdinand Jaa Pri mol . Jarac Franc« Jarec Joief . J«r«e Valentin Jarie Valentin Jaabee Anton Jaabce Ivan Jeglič Andrej Jeglič Anton J«kte Andrej Jefenec Jaaea Jeločalk Anton Jelovlek Martin Jeačič Alojalj Jenko Edmond
Janko Atafan.......104
Jan ti Anton...... . .	It
Jaatl Bernard..... .M
Jeraj Anton........M
Jar.j Jaaaa........7«
Jeraj M..........M
Jatam Joiaf .........101
Jaraa Joaip........110
Jereb Praoea......7 T
Jereb Joabim.......101
Jareb Matej........76
Jeeab llfatqf........76
Jereb o. Komv.ld......7t
Jaratin Edvard.......88
Jaretin Martin.......7B
Jerič Joief........19
Jariba Matija.......76
Jerman Jurij........»8
Jerman Joaip .......96
Jeroviak franjo......8«
Jerfan Anton.......M
J ari« Franca	......»»
Jaeaako Oregorij......88
Jeaib Anton........96
Jrrtikar Jakob.......10»
Jeee* lak Janea.......76
Jo6t Mik..........76
Joaek Ljudevit.......96
Jndaij Jaaaa.......76
Jag Aatoa........103
Jaf rrucr........66
Jag Toma!........100
Jago M..........106
Jogovee Anton.......86
Jak Andrej........101
J ob Jaaaa........iOt
Jarfi' Joeip........71
Jar^H Jotef ........86
Ja-iaee Aiojaij.......90
JarUevae Atepaa ,..'...	104
Jarko HUI........86
Jarkovii Franjo ......	M
Jnria Ivan........»6
Juat.n ............61
Javaa Janea........»3
Javaači« Franc« ......	»i
Ja*aači« Iv. Drag......76
Jalaa Valeotin.......'87
Karin Andrej.......101
Kacia Aatna ........ »5
Kadilčev. BadevAjka.....76
Kaf 1 Ivaa........72
K«M Atefaa .......100
Kajdii Tomal.......76
Kaitaa Rajko.......66
Knjae!) Paregrin......7t
Kalae Anton....... 104
Kalaa Jakob.......70
Kalna Matija.......7t
Kal... Kaj a. and.......61
Kalfič Anion.......61
KaUatar Ivaa.......106
Kandnt Kriltof ...... 87
Kapal« Ivaa........61
Kapler Joaip........71
Kaprec Ivaa........71
Kapnn P«tar ........90
Kapoa Aatoa .......91
Kapoa Jaaaa........78
Kar lin Davorin.......76
Kart« In- Dragotin......61
Kaatelic Prane«.......61
KaateUc Jaaaa.......90
Kai Na«.........38
Kaloliika drnlba......71
Kavčič Anton . . -.....»6
KaviV O al,,ar.......63
Kavči« Jakob.......»6
Kav/i* Matija..... .81
Kavt Anton........104
Keada Aatoa...... 101
Keada Anton.......81
Keada Franc«.......SO
Kepec Franc«.......101
Kerievan Jaaea.......71
Kenrarič Janj.......66
Kate Joiaf........77
K«i« Silveetar.......71
Kbam Jan .........M
KlkeiJ Toma .......7»
Kilar Janea....... 107
Kitak Vatroalav......78
Klandar Jarma.......7»
KlanMr M.........M
Klav. Dragotin...... 100
Klaviar EnH.it.......»1
Klaviar Franee .......71
K Ivin Anton........104
Klemeal i« Jern-j......71
K lamelirc Francu......106
Kleaaeoec Fraaee......81
Klemeaec Fraaee ...... 71
Klanrati. Frani« .......66
Kliaar Dragotia.......7t
Kllnar Laopoid.......91
Kliaae Franjo ....... 77
Klinar Praoea.......86
Kljaa Jan«....... . 94
Klobala Fr.........»1
Klobaaa Fraaea ......»4
Klobučar Aatoa ......M
Kloba« Val.........»O
KlofaUr Ivan.......SO
Klofutar Loonhard......T«
Kmotič Miki.........1«
Knanachnor ViL......71
Km** ........ 80
Jakob........88
Juh........T«
Leopold.......71
Km« Franc........ 80
Knifee Srečk.........78
Knjiioie« bogoel * LJabtjaai . . 78 KaJUalra Ijobljan.k^ realke . . U Kajiiniea ljabl|an»kr flmnaaije . 78 Kajiiniea lj«blj. ačit. pripravljalni -' 78 Kajiiniea aovomelkc (>>i.naai(a . 81 Kajiiniea okr. Vraaaka . ... 87 Kajiiniea m. frančittanov m Tnala Ul KaiUaica iolaka * Žabnld ... M
Knjiiujica v Kcpnjah.....78
Kajiiniea aAit. goriU. fimoaai)« . 100 Kajiiniea ačil ljubi, okoli« . . 7t UUaiee allligika pri ar. Barbari 8t Knjiiniea (orlike redka ... 100
Kobal Peter........101
Kobilica Jan-«.......75
Kocbek 8ab. ........H«
Kaceli Karol .......84
Eocijan Jakob.......104
Koatfaoči/ Alojaij......107
Koemnt Prano«.......97
Koemnt Jaaaa.......98
K očaran Anion.......90
Kocavan Prane«......94
Kočo ran Fr. . .......84
Kočcrar F«rdo.......101
Koče* ar Prane«......78
Koialja Joief.......100
Kodertnan Filip......88
Kodre l»an........100
Kodrič Aadr«).......U«
Kodri/ Joiaf........101
Kodrič Mihael.......80
Ko8-jJ— .......H
Kofoj Joiaf........88
Kofaj Peter ........108
Kokalj Frane«.......78
Kekole France.......108
Kalar Vlaeeaetj.......87
Koleri' Joief . •.....91
Kelarič Pajc........UO
Kolavčii Jane........108
Kolbl Jan.........84
Koiadnik Rado.lav.....91
Koleeik Valentin......88
Kol«nko Jnief.......107
Kel«ako Martin ......91
Koljbaan Ja Kolmaa Franc« Kottak Joeip Komel MIha«) KunU Joiaf Koalek Valentin Končnik Davorin Kop*i*nikar Jane« Kordei Franc Koran Iran Korm Matija Koren Matija Kornbld Edmund Koroiee Jakob Korulec MIha Korolič Darorin Ko« Anton Ko« Fraae« Ko« Mak »o Koaeo Jernej . . Koe«e Fr. B«raf. Kaaar Makao Koei Hoiidar Koal Tom Koaič Martin Konnač Simon Kolar Matej Koiir Alojaij Kolir Jakob Kollr Jan« Koemelj Jane« Kal avl Jnrij Kotnik Frane. Kotnik JoW Kotnik Mihael Kovač France Kovač Franjo Kovač Jane. Knvačič J. . Kovačič Marko Kavlea Franc« Koviea Franjn Koal na J arij Koslae« Ivaa Koiar Joiaf . . Koielj Anton Koidj Anton Koielj M. . Koi«lj Matej Koielj Mihael Ko«tl J. ▼. . Krajelj Joief Kralj Jane« Kraljlč Miha . Kramar Aadr«] Kramar FUip Kramar Fran««
Krambsrgsr FaL......107
Krambarger Lorro ...... tO
Kranj« Orli...........
Kranje Itu ........t7
Kranj« Joief........89
Kranj« ScbaaUjan......tt
Kranj«c Franc«.......ti
Kranjec Mar t. o.......H
Kranjec Matija.......Ml
Kranj- c Toma.......Ht
Kranjec Valealia......tt
K rajnik o. Aunauj.....tO
Kralji! Kraaju.......104
Kraian Franca.......78
Kralsvec Aston ......81
Kraisvsc Anton ......84
Krava Vsjtsk, dr.......84
Krjon Jolsf........7«
Kr»fl Alojaij........87
Krsmlar Andrej.......73
Krenner Janaa...... . 8t
Kri»p«r Raj m........74
Kristan Anton.......t3
Krtatan Josip.......71
Kristan Lorro.......77
Krillof Kar k o...... 108
Krislnflč Lovro.......77
Krilnieka DrsgoUn.....109
Krirar Fr.........73
Krilaj Nikolaj.......81
Krflan Josip, dr..........
Krilakar Edvard......III
Krilasaa Ignacij......102
Krilnik Oalpar.......87
Krfcod kisiku........103
Krofi« Mihael.......M
Krvnik Jolsf........78
Krili Jan«s........74
Krttt Jolsf........74
Kruleč Joial........8«
KrsJsc Vinesneij......88
Krulil Jakob.......8«
Kriti o Andrej ......7*
Krili* Anton........74
Koder Janko ....*... 88
Kakel Matija.......7t
Kakova« Ivan.......tO
Kakovse Mlrotlav......t«
Kakovic Avguitin......ti
Kalars« Janea, dr.......10«
Kaiavse Matija.......78
Kallsr^r Jurij.......t8
Komar Vaisotia.......100
Kumcr Franca.......7t
Kanavar Miha.......74
Kanee Ivan........tO
Kaasj Jane«........»1
Knnslslj Franes ...... 78
Kanali« Ivan........t«
Kanili Anton.......74
Kaalii Anton.......t3
K not ara Anton.......106
Kaplan Jaka........tO
Korali Boiidar.......81
Kuraal Mak*.......104
Karal Jakob........ti
KarMi« Janaa..........
Komik Jana«.......94
KuMar Mihael.......78
Lah Valentin.......7«
Lakaj nar Drafotin......7*
Laknar Ivan........t8
Lamaaskij Vladimir.....lit
Lap^jae Eraaatina......78
Lapajn* Janaa.......tO
Lapajaa Jaoas.......81
Lavraniak Viktor ......tt
Lavrii Anton.......84
Lavrid Ivaa........78
Lavrii Joa.........|07
Lavni Jolsf .......8«
Lavrii Jatij........84
Lavrii Karol, dr.......100
Lavri* Matija.......88
Lavtar Anton.......80
!<avtar Laka.......78
Laaar Ant...........108
Laaar Mat........100
Laaar Mibaal........73
Labaa Andrej.......t01
Labaa Frane«.......100
Labaa Ivan........108
Labaa Joaip........104
L«b«a Matija, dr.......78
Ladsaig Alf.........78
Ledni k Anion.......8t
Lefan Frane.......8«
Lagal Andrej.......84
Lagat Prane........78
Lagal Kranj«.......104
Legal Ivaa........104
Lsltoer Kranjo . .....110
Lakan Janaa .......8*
Lamsd IJrbaa.......M
Lanarlii Jolsf.......73
Laaart Jana«.......88
Ijsaaai Anton ....... 84
Lsnisk IIIU . .......84
Lsadovisk Miharl......ti
Lcndovlsk Josip......88
Larcksv Jurij........78
L««jak Valentin.......tt
Lsakovar Jolsf.......98
Laakove« Bo»«i«o LMkoTK Martin Lam Frane* . Utm Jane« . •
Levi/nlk J«raaj .
Lavt/nik JoUf . Lari^nik Valentin Uritnik Vojlefc . Lan ti k France » Učen Jaaaa . . | LkhMnberf, LlchtanUrf, fruf Viktor J«
Umaviak Pator .	.	.
Ltočinj« Oton .	.	.
Lipeft Viktor . .	.	.
Lipič Jane« . .	.	.
Lipold M. V. .	.	. Lipold Marko, .
Lipovec Anton .	.	.
Ljatjaan Ivaa .	.	.
Ljntmau M.....
Logar Frane«,
Loyar Jakob . .	.	. Logarjava Laupokdioa
Loge Mika . .	.	.
Lomber,« JeteT	.
Lofk«r Mlmlav	.	.
Lorenčlč Aadrej	.	.
Lotrii L*on . .	.	.
Loiar Jaa« Locl Anton . Lokan Jak. . Lakanec JoM Laka**' Jane. Lokati/ J«n« Lakti' Fraae« Laader Ivaa Lopiiaa . . Lati a Anton Laioik Fraae« Ja
MaeAk Ivan . . Maček Simon . Mama Ivan . . Mafli« Anton, dr, Maffdič Fraojo |
83
100 100
78 »9 76
84 17 71
109
79 79
101 107 87 76 tli 99 SS 98 78 100 100 10« 101 91
87
78 84 90
79 76
78 III
79 86
88 109
87 84 107 76 109 106
109 7*
107 96
lil
sr
Fardiaand . Mahni/ Am»n Maj«r VmcmrlJ M-jnarič Ojsru Majaari« Jakob Maj sik Mih«
V«ko«lav......81
76 100 76 110 109 U
Majtingar lesa.......78
Makarovi/ Iran.......109
..MakaimiUjanom" v Olji ... 88
Maku« Antoa........«09
Maknc ^t.fan.......|00
Mat. ntek Kranj«......74
Mali Ifnaeij........77
Mali Marjana, roj. ToaMnova . . 78
Malaorli« Jo4«f .......86
Mancin Anion.......101
Maudak Anton.......76
Mackoč Jo«ip.......104
Maratič Fraae«.......80
Mariaič Iv. Kv........M
Marinko Jarlj.......>1
Mark./ MaUj.......><*
Marko Mihael.......84
Markovi* Ivan.....• . . III
Marn Frane«........lil
Marolt Jakob........"
Maraalek AvfU.t......76
Mamii Anton.......100
Maroii/ Jolaf.......100
Maaterl Anton.......79
Malera Jotof........«00
Matavlrk Fardo......HI
Matičlč .............104
Matjan Valaalin.......106
M.toh ..........M
Maurer O.........
MavčiC JoArf........
Maa«k ............'»
Maaak Karol........104
M«dic o .............7*
Mrdred Jakob.......>6
Megli/ Sirom........M
M »tinte Franee ......*4
Maiear Dragotio.......'»
M-ncinfer Ivaa.......71
M«nein(«r Ivaa, Ar......
M«ncing«e Lovro......74
Marci«..........**
Merk o. 8ofr0«lj.......
M.rkoi Antoa.......
M«rvee Jaa.........>1
Meaar Ivan........»•
M..Ii Matija........1»
M. i k >■ Martin.......»*
M.tl.ka Anton .......	104
Mlkda* H. 8........78
Mik*ijak Marti«.......M
MlkUvr« Jotof.......86
Miklavee Pator.......M
Mikloii« Ivaa . ......"6
Mikat Fraae..........
Mikal Jot f...........106
.......86
.......100
MUaer Bodrovil.......»H
MiloiV Mika........»J
Mt.ija Jakob........107
Mlakar Mafc.uniijan.....9»
Mlakul Juta/.......lOi
Mac Joiaf........100
Mo/aik Laka.......101
IMe Fr.........73
Modrijan Franc.........
Mrdriajak. d.........M
Mog.ll,' Mika.......7«
Mobar Martin.......Iti
Mohor/ii1 Fr.........10»
Mohor/Id Jaa........9«
Molj LaopoUl.......10«
Matid Makaimiljea......M
Moka Al/■ne, dr.......73
Moead' rk.lan.......101
Mfirtl Fr..........87
M rs vijak Anton.......9«
MtaaevM Ladislav......tli
Mrve« Blat........78
Mraal Joiaf........81
Maden 8iaiot>.......98
M«bU Franjo.......8t
Mal-j Andrej .......7i
MilUer Anton.......9»
MOUer Jaaea........71
Margeij J nI. j .......»8
Mart 1'eter........94
Markovi/ Jakob......9«
Mernik Jaoea.......78
Murnik Ma»i,a.......73
Mora e. Teederik......78
Jkafcrgoj Ivan.......106
Najin' Ivaa........88
N.gli« Bodotr.......7»
Hmgj Albart........89
Namar Franc«.......10«
Namr« Aato«.......78
Naaatti Antonin......100
..Narodna tiskarna'.....73
Napast Daveeia.......87
Napetaik Franc«......«8
Navra'il Anton.......81
N.baa Franc«.......III
d«i' Nagro Mavr.......108
Nekerman Franc«......88
Nemec Jurij........87
Nerad Miba........9«
NI'ms v Henrik.......78
Ni«dorfer Marko ...*... 94
Novak Btftelav......98
Novak Franc«.......88
Novak Jo«.........II*
Novak Jana«.......78
Novak Bogoslov ......107
Novak Peter........109
Sswlsy Kmaanal......80
Oblak Anko«........99
Oblak Fran-s.......III
Oblak Joief........73
Oblak V al soli d.......81
Obrslar Jaoas.......80
0<riaee Jotef...... 13
Ofrineo VUatm.......94
0*1 ran Ignacij.......84
Okora Kranju.......100
OUfrM Josip........T7
OUpl« Ivan........89
On.b»n Fran««.......H
Orel Josip . . ......78
Oral Viktor ....".... 78
OrW Um.........10«
Orsie« Fr. . .......8«
Orli« Franc ........ 104
Oralk Fraaee.......9«
Oroaelj Ju«.......VI
Orokan Fr.........89
Oset Blat .........93
0«et J. ..«. .««•. 87
Osvald Jaaea.......98
Ovtar Joiaf . .......94
Olgaa Franca.......99
Pahor Franc«.......100
Fnj«k Janko........ 88
Pajroom Anton.......9«
Pakil Mibaal.......78
Pakil H, ni on........89
Paitaof Jakob.......107
Papei Fran o«.......71
Papler Fr.........81
Faekar Uanrik.......73
Pavleti« Andrej.......100
Pa«lotil Josip.......101
Pavli Laja«........10*
Pavlioa Joftsf.......101
Pavlioa Šte/an.......III
Pavli« Ignacij, dr.......73
Pavli« Kosma«.......78
Pavlin A M........7«
Pavlin Jotef........100
Pavlisk* Miroslav......9J
Psalar Malija........81
F«c Dragotin.......78
Pefar Andrej.......19
Pe/ar Ivaa........81
P«lar Jaa«« ........79
Pečar Joiaf....... . 91
Potnik Valentin.......89
Pe*«uko Anton..... .101
Pečko Jakob .......M
Pegam Anion.......*»
P.karee franjo.......M
Pek»*«c M*'.......**
Peaeln Dragotin......1 04
Pangal Anton.......78
Panko Franjo.......104
Pcrčnik Anton.......1»
Parčlč Matej........M
Parič Frani«........I«*
Por k let k'«anjo.......110
PtrUa France.......H
Parme Anton .......71
P«raii«k Blat........»0
l'er. i a Ljndrrlt ......7.1
Paroaal Alujnij.......100
FaraogUja Mlako......100
Paniiak Bajko.......7»
Parranj« Martin......103
Peajak Franc«.......»7
P«ton Frane«.......»7
Pitan Frane«........»I
P«Uk Andrej........7*
Petek Darorin.......91
Petalln J..........107
Poterea o. Daaijan.....86
Pater lin Primoi.......76
Pat.ro «1 Jarij.......101
Patri« Blat........7»
Petri' Matija....... M
PetrifM Vaao.......1»
Palrorčič Franc.........
Perica Franca.......T»
Pfaifcr Franc«.......T«
Pfeifer Ferdiaand......76
PMfar Jolef........T*
pfeifrr o. Ml'k".......1M
Pfrit.r Viljem.......«0
Pleot Emil«........109
Ptgnar Frane«......* ••
Plkler JoU1...........>1
PMpak Fr fl........100
Platar Frane«....... »'
Plntar Lorre . Plalar Pe«»r .
Pipan Andrej Pipan Anton . Pipan Jolef . Pbac Iran Flrae Malaj . Pirac Hrečan , Pimal Jakob Plmat Jan« . Pirnat dtofa« Plri Jodaf . Plakar Andr.j Tiran .
77 97
78
103
itn
73 100
104 94
109
at 87 97
Ptaiiinfek Jakob......M
Planin«: Fr........7«
Plar«* A atoii...... .	78
Pleiko Dragotin......Si
Plelko Fran«........7«
PUli.lk Mlbarl.......89
Ploi, dr..........«
Po« Mariia........78
Podboj Joiaf........80
P»!goimk.............tU*
Podobnik Fr .......»«
p.«|..bnik Ignacij......M
Podreka Jolef.......101
Pndrin«hy Pr........88
Puga-'ar Andrej.......It
P, ga«'ni k Janet ......78
Pogorelae Aitolf ... ...	7«
Pogorele- Andrej ......	80
Poklukar Martin......106
Pokoren Ani.mi.......81
PoJak Alojaij.......107
Polak Uridoii.......87
Polak Joaip........78
PoUimc Janea .......HI
Poljane- Jote«.......V«
Pol«c Prane«.......97
Pel«. ............78
PoHČ n. Bon .......»4
Polič Dragotin.......107
p..l!.< Karel........M
Polt .k Prane- .........
Po«il Aat.ro!.......10«
Ponll B«n«dikt.......10«
Poceni« Pranjo.......74
Poranta Janaa	76
Poratlč Albin........89
Polka« Franca.......M
Potočiu J .... , .	104
Potočnik Anton.......76
Potočnik Anton.......86
Potočnik Fran j n.......78
Potočnik Onatar......89
Potočnik Iran.......<6
Potočnik Martin .. . -. , . .	76
Potočnik Mibaal......78
Potokar Joiaf ..............M
Potrč .............
Poeta Franc« .......88
Pori« Praucr.......100
Pnr»« Martin.......8«
Poanlk Albin dr.......78
Poanik Franc«.......107
Pol Pregnala*.......78
Po6«nol Iran.......8J
1'raprotnik Andrej.....78
Praprolnik Argnat......86
1'raprotnik Frana«......78
1S1
PraprnUiik fnun •			
IVardif Jaa. .			
Prvim Malic« . .			
			
Premerit ein |>1. J.n .	. ■ . IOA		
			
Pi«m>l Ljud.....	.... 100		
			
			
t*r*«kar Jim		K-[>i<» Mart .	
			
Pral»li M.v,		Keiek Henrik . .	
Pribil Jan. .			
		Ribaril« Martin . . .	
1'ri.U« Simon . . .	.... M	Ril.ar Ani"a . . . .	
			
PreJIČ Jaoei ....		Bibii Joief . . .	
		Klcoli Alojaij ...	
Pa« Alojaij ...			
Pue Jurij . . .		RipU Andrej . .	
		Kip ti Mavrici . . .	
		RiaaoiU Dom. . .	
Po«tinj«k Anton			
Paatoaiemkrk Anloa		Robič Andrej . . .	
		Robi« Fr.....-	
		KoW Jakob . . . .	
			
H. Alojaij . .	. . . . «6	Rabil Matej . . . .	
RwU<* Peter, pL . . .			
Radot.k Antoa . . .		Rubič Valrntin . . .	
			
Ratč Vekoalae . .		BobUk Joief . . . .	
		BobUk Oibolt .	
		Bod* Fr......	
			
		Rogač Anton . . .	
Itaki t- Mihael . .	. . . . K7		
		Bojte AL dr. . . .	
		Bojie (Uf.	
		Mejnik HI«*"	
			
Raadel Matej . . .		Ro«baeb«r Baraard	
Kant Martin . . . .		Koa IMiut.....	
		Roiker Jan.....	
Ral*k U-tto . . .		KoUcbUta Kalil . .	
		Ravnik.....	
Katkori.« Ve«telr> . .			
			
Karnik PraiK«	.... 106	Boaman Jernej . .	
			
Rami k ur Lndorik			
Uaraiktr Valeotia . .			
Ba* nikar Viktor .		BAthel Matij« . .	.....ll<
lUakartak J»Ief . .			
		Rodni Joief . .	
Mabek Anton . .			
R.bn' Julij. it. . .		Budo II Jaaaa . .	
Radolf l»vro........04
Kuotm Davorin ...... M
Kn^nik Ju«.......98
Kopp Kraae«.......M
K<ia Jakah........7t
Kutar Anton........IOS
Katar UmH.......100
Batar Tarnat ....... IOS
ftMaik Kajk«.......«6
Bebla/aa Lorro.......M
Sabla/aa Mika.......M
Babotot Jurij .......tt
Sadaik K., dr........00
Sadaik B..........M
Sajevee jaub.......10«
84ovec Mat........M
Sajov« Jot.........«8
daje Jaaea........80
Samec Moka. dr......7«
Samostan kapucinski sv. Krita . 101
Basala Joief........104
flaraae Prane«.......J 07
Satraa Anton.......M
Šalah Ivaa........90
Baijak Antaa.......101
•aUvi-k Ivaa.......lit
Bemeoii/e ■ladanekn s Ooriri .	100
Sanica Avgust.......N
Banior, dr.........107
Serajolk Lovro.......»8
S«»«r Jaaea..... . . Ti
8«ver Joief........87
Bavnik Vinko.......III
Bnton žiga........109
Bila M ali ta........104
Bllveaur Radoalav .....»4
Simoni* J. K........91
Simoni/ J K........91
Simoni/ Joief.......90
ataipj Andrej.......109
Sitar Fraaee........101
Skabrne Marija.......81
Skaali/ Jaha.......94
Skaaa Fraae«.......91
Sko/ir Avgoitia......106
Skodlr JoAef........100
Skopo..........I0&
Bhrabar Viktor.......91
Kkrt Andrej........101
Skakala Jaaaa.......91
Skal Frane«........71
Bhvar/a Jane........7*
Slamnik LJudevU......III
Slatiaiak Anton.......9i
Slakovee Jotal.......«7
Makavsa Mauj.......N
Sloaiek Jakob......
Slovenija, draitvo v G reden . ..Slovenija' aa Daaaji . . .
. Sloveneki Narod-.....
Smi/iklas Tade......
Smodej J i tip.......
Smole) Jakob"......
Hmogavec Jurij (Kotalk) . . .
Smre/nlk Fraae«.....
tiarekar Fran « ......
Smrekar Jotaf......
Somar Oragorij......
Soriak Matej......
Sorlak Matija......
Sort Aiojslj.......
Bova Blat........
Sovaa Leopold......
Sovdat Anton......
Sovine Anton......
Hparovee Andrej.....
Sparovoc Reorik.....
Hparhakl Ivan ......
Spasaapan Si., dr......
Spinder Nikolaj......
Spoljari/ Jakob......
Srrdrneek Jane«.....
Srnee Alojsij.......
Sisjer Franc«......
Staat A o ton.......
Staaonik Joief. dr. ....
"lanomk Nikolaj.....
Star« Ferdinand .....
8 tare Mihael.......
Stara« Matija......
Starman Štefan......
Sta vda Sar o Igaacil .... Stavdaher Ferdiaaad ....
Slegnar Feliks......
Staklasa Fr........
Steogelj Vetroelav.....
Stanove« Anton......
Stepan/i.' Franea.....
SUpUnik Lovro .....
SUrgar Jaoes......
•SUrie Jakah.......
Ruska Edv........
Htlftar Franjo ......
Btigiie Fraae«......
SUplovlek Valentin ....
Htoklas Boiidar......
Stoair Ivaa.......
Stopajnik Jorij......
Stopar Anton......
StttckI Šimen.......
Strah Janaa.......
Strah Oroslav......
Stramii Franca......
Btrea«cky Joiaf......M
8lranjl.'ak Aotno......«0
Rubn« Joiaf, ir......74
(hm Aatoa........101
Str*« (ras Map.......100
Bole Fraaea........89
Str!« Fraaea........104
Strmol* Fraaea .......76
Btrrart Anton........60
Btreiba Joiaf . . .....ti
Štrukelj Miha.......101
Btuhee Aatoa.......91
Btnhee Joiaf........97
Stuhse Jurij........»1
Btohee Marko.......»6
Slapar fraa........81
Slapar Jaaea.......86
Baba* Anino........94
Subai Aatoa........90
Buhadobnik Ferkn......"J
Babudobaik Lovreae.....74
8aki..........78
Bomper Jaaea.......99
Bul a, r a« . .......81
Butoik Jakob.......74
Suinik Jane«.......76
Sninik Jorana.......76
Bvarlnik Fr.........91
Svetina Valentin......76
Svetlin France.......78
Svoboda Jaaea.......80
&aff«eheoar Franc«.....100
Bapla Aatoa........86
Sara bon Valentin......81
alj Feliks........61
•1; Martin.......»7
Anton.......100
ir«e Franjo.......60
JariJ........98
i Drago« in.......108
epe« Iran........01
Aeaek Iran........74
Betiaa I«sa........74
ftetiaee Fraac«.......80
Belin«« Joiaf.......b«
arkllTrar J., dr.......74
pijanec Jaa*s.......94
Atjanec Vrkoala«......»6
Alnko Joaip........86
Šinkovec Drafotin......107
|iak«rv«c Dragvtln......107
fcrea Ernaat.........69
Alcoa Jaaaa........101
Airea Joief........60
Sirca Miro«lav.......N»
ftlvae Ivaa........76
^navorta.......M
Radi?« lav.......86
L..........88
,ofl«k Jakob.......90
Aatoa.......07
Bok.......96
Ivaa........100
tkrlee Joiaf........»4
Ikru Joief........81
Akafea Aaloa.......88
A al Val.nti..........
udar Aatoa.......01
Alaader Kataran .......94
SUbar Toma........7«
Alik JoUf........107
A.,kli ' lllai........76
Aola Ikrna v 8Uram trga ... 81
S !« Ribuiika luj......M
Patra v Ljubljani ... 74
Kornelija......74
»jer Fran|o......74
Ivaa........106
Oaipar........67
Toae........68
Mlbaal........80
Fr.........76
,M........96
&h«pf JodUi........104
ftraj Valantia.......86
ftehrejner Enrik ...... 10»
ftribar Matija.......94
Atamrar Jaaaa.......86
Atamcar Marija.......76
AtaUnfiJ Mat«.......100
Atiftar Joiet........M
Atmkrlj Fraao«.......76
A(ruk«li Miba.......106
Alupar Jaaaa........81
Štopica Lovro.......7»
Sobic Primoi.......106
Aabie 8«nioo........107
t kije Fr.........100
tar Franjo........Ut
Aalar Ivaa........7»
Auroar Mih.........»I
Borni Frane« .......74
AupeT'*- Ant .ntja ...... m 76
Autt Jaaaa, dr........104
Aastar Jam*........»7
Aasteriif br Bogdan.....74
AaatsriU Mat........M
Šula Bapart........8«
Aataj Matija........81
Svajgar Fraac« ....... 7»
Av^ksi Karol.......»t
Avaifse Joief.......78
Avaifar Martin.......»4
		Ttudaa Miha.......	. 104
4<vi fnuK« ...	... . . 10 i		
			74
•ton tac r j„m	74	Tark Joief	74
			
iWti>r* Aitia • ■ •		Tarin Joief . . .	
			
Taatek ValMtin		TaMi Or«fur.....	
Tar».k Ivan		Ta«, k Iva«.......	
Taalek Mih.		Tntek Jnrij......	
rarthau<-r Jcalp, dr. .	.... M		
		U.''tel)»k < dr uit.. v /'ru.>n>ljt .	. M
		LViteljako dr nit v« ljab'.j*Baku .	. 74
			
Tavčar MIha . .		Uč'l'lj«lvo v Ljut mrni , . .	. »0
Ta«W Joief .			
TafcavfU Drafotiu . .			
			
			
			
rUer Joief			
		U<t»nfi< .....	
fUekier Jot*		l'iWK AuJraj.....	
		Urban/U Janko......	
		Uibaa|jt Uri«......	. :»
			
		1'rtiaa Leopold......	
Tuiaail« Janea		Urbaa Viljem......	
Tora.ii'' K.rdiaand .	.... 10»		
TOBaiil l>»		ITrh P«t«e ... ...	
r«Hiit ogujmlur			
		CrM' Alojaij . .....	
Tom Martin		l*rlil Anton.....	
Tomi* Kr.....		tTrli' Anton.......	
Tomi« Joief . .			
Tomiič Kr			
TomW Ivan . .		V«'enri<« Iva«......	
ToniM Ljada.it		VaWi« J«a . . ,	
Ton tir Matilda . .		VaWi* Jo»p ....	
			
T«ekar MaUj«		V«JaatioW Igaarij ....	
Toai Joief		V«l*au V..j teh......	
		Valjava« M.tila ......	
			
		V«r| Jurij .......	. 7«
Tratnik Janea .		Vari Totb.I .....	75
Travo*, Jolrf . .		Vati! Ljadevit. dr. .	
Tr.'.k a K*vlij .			
			
		V«vp«t>< Ivan.....	
		V*vtllar l^ika . .	
Trava« Valentin .	. . . . 43	V»»wr Oalpar......	. M
Trtler Janea .	... 7«	Vcbarič Joief	. 94
	. : 77	Več Ivan ........	
Trpin KUip		Velikan)« Anton	
Vtlikoej. Jim.......J00
Teoeaj« J.........»I
„ Vasilija'* draltve......Jo*
Venedig o. Heiun , .... 91
Veeedlf P. II-r.......|p«
Veegar .'olei.......V*
*■•» fiuian........»4
V«riae Anton........lit
V*Mi Joiaf........104
Vr«t*w-k Jul , dr.......74
V« M Jan Kr........74
\idtc Kruc........104
VUm v. Fortuuat . . . •	106
Vidmar Ivaa........76
Vidmar Ma'. i.......bi
Vidovi/ Aitfo«.......»4
Vid., v..' Aat* . ......III
Vidov.'/ Jana*.......M
Vid.il Leno.......lil
\Mrlh Anton .......M
Vig«:* fevd.........99
Vihar Vhlf........»6
V	Mar Jak. ........-4
Vilf.a Ivan........i tO
Viif-B Iva-.........lil
Vlada Vid...........
V.raut Jane*........Ml
V.tk	. olcf........»I
Vltm.j.r Drago« ia......vi
Vii cd Jiimt........95
Vi.i .k A. ton.......74
VI.	li/ Rad«........109
Vode Ju let........78
Vo.ii.ov Davr.-in......101
Vod.<p|vac Prane«......I (KI
Ved. plroe JaueJ ......	J 01
Vod pivae Ljudevit.....101
Vcdotek Met.|.......10«»
Voglar ol«f........80
V. gen Tone........lul
Veh Jm,»j........91
Vojaka Lavoelar......1(18
Velarič Va'eni........IUI
Vi.aibergar fUat ..'....	7«
Von/a Artoa .......	«8
Vnn/.ua Ivai.......71
Voačiaa Upe.......t»t
Voiujai Jan. ........Cr»
Vnvk Janea........80
Vo.k Jotij....... . .	M
Vov&ek Prane«.......87
V	rab. 11 Janae.......«4
Vran/l.4 Prane.-.......80
V	ranči/ Ignaeiji......78
Vrankar Mu.......91
Vraajičaai Anton......III
Vrat .............94
Vnu Joiaf........«7
Vrbai« Anten .... . . . ■
Vrbejak Joief.......U
Vrl nj.U J.lef.......107
Vnimr ............8-
Vre/ar tlalper.......88
Vrečko Pience.......(v-
Vdu. ec Ab«»b.......74
Vitnlk Arg«.i.......74
Vrtot Janea Kep.......09
Va/nik DragoUn......|||
VVnik »ai.ea.......77
Vug. Andr j...........
Vag« Peter........lOS
Vuk Andrej........»3
Vnrrar Laka.......99
Vini Matija........97
Waft>«< Kr.........87
Wallner Pater.......107
\V«Jter Krame.......9i
Waier Rejkc.......,'74
W«g»eh«i4ae Uago.....92
Weiug.ri Je«........Ul
U tit Jo«..........>U>
Weitt Frame.......Ul
Wela» Pater........99
We*ter Jaaea.......101
WeeUnaar*r Jak. b.....96
Wie«-r Aadrej......«1
Wieaer Jatv-t.......»9
Woelel Uragotii. . . ' . . . .106
Welk.u«perg b A......76
WraUehko Prane.......104
ZabJ.tnik Ivaa .......	»9
Zabr.s«vaih Jurij......77
Zahakuiek Uaipar......01
Zabakoiek Inui ......ti
Zaal..ik fiia ...........
Zadr.v.e Joief.......67
Zagatjaa Hmrih......61
/.ar r a« Ivan.......86
Kagotjee Marti«......60
/aforlfnlk Pr........9«
č.a;4e j NatnU.......61
/ar e Ar dre i........50
■/..)»c .................
Zajec Modevii.......74
Zakotaik JoW.......104
/amud. Praore.......107
/.aplutnik Bador. j......109
Zarll Prane........I0J
/..iaik Ivan........86
/.ar m k M.........TT
/.mik Valentin.......74
Aatlar Joief „.......66
Smilit PmM......100
Zanlaik P. m««......ts
ZhaJnik Fraaaa.......00
Zbalnlk France.......Bi
I#|. Mih«........101
Irtvlaf Bojuair......lit
/•i.o J Ui........M
Zelenec J°Uf.......74
Zal««ik Josip.......100
Z«mljid >«fa/.......M
z.a.l|lr B-........00
Z«mljM Atofan.......91
Zikerl o. Lanart......III
ZiM Jan*«........t«
K<maMrmar.a M«t|Je.....10«
£ili«r*r Andf»j.......74
Zmr*Jrk*r Frane«......74
Z«rn...........S«
I«M Anton .......79
Zore« Ivan....... . 78
Zora« J ari j........18
Z«ko Karol........87
Zor k o ftu/.o ... t ... . 87 Zor Ban Anion ....... 78
Zorman Bolidar.......90
Zonnan Jakob ....... 91
Z« pno D..........104
Zspaa Jano........III
Zapne Jaa««........97
Zupan Jane« .......77
Zapaa Joiaf........74
Zapaa Jotef........105
Znpaa N«ia........77
Zapaa Dlnk........78
tapanli* Anton......7«
Zupani« It.........95
ZapaaW Ivaa.......1»
Znpaa«« TUibald......74
tapanM Jakob.......99
/npanac A 1*4.......7«
taC«r Franjo.......100
Z«id.la Fraae«.......90
2akal| Miroslav.......74
Za« Iran.........78
Zark lliako........80
Z«rk 8-»"« .....*.. M
»bona Andrej.......100
tali t ne*< Franc« ...*.. 88
Z-lnaikar Iran......74
JUpid Fraajo.......100
Žepi« S.b..-Jian......81
jUrovnik Toma.......84
Zifart Fraae«.......81
Zliak Joe.........91
>g<u Aato«........80
Z.'ur Anton........8J
Žttkar J<Jef........91
/i m o«! D>«foUn......108
fttak« JoM........98
\ tnik ilnn ....... 84
Živi« Fraaoa........104
/.i 'eh Mark«........94
Zle Andrej ........ 74
%m*ve« Jurij.......««
Znldat«i« Avdr»|......100
Znidarli« Andrej......|0J
/,nidarli<< Jakob......110
Žolgnr Miha........7«
tria* Matej........96
Ugti* rti-pa........lit
Žomar Jakah.......77
Zanko JoM........108
Zuis Rudolf ...-!.'.! !
Zuiek (limon........77
ivokelj Jane*......10«

Zivotopisne črtice
odličnih udov Matice slovenske
Potočnik Blaže,
iapnlk t $eot Vidi nad LJaMJaso
(r«1«u »I. januarji I7M - nmrl 10. Junij« 1»7»).
Lepa je slovenska deiela, občudovan je oje kraj in * dobrem imenu alovi slovensko ljudstvo. V rajskem Rorenjakem kraji, blizo starega Kranja, t vasi Strnievem pri Naklem je rojen Blaie Potočnik. ki je med učenimi tnoftni na slovenski zemlji eden naj-alaviMjUk.
Blaie Potočnik je:
a »resnično poboien duhovnik.
b)	zvest državljan avstrijanskf.
c)	ljubeznjiv prijatelj in dober tovartt,
d)	učen iu moder Slovenec
L
Pri S«v». vitrir Smarjetine gore. je stala hiftka. Tukaj j« živela spoštovana družina. tiče Jakob je pridno strugaril in po-atreiljivn pomagal m»«e<luiiii kmetom; mati iiarbara. nicžnarjeva iz Člrčič pri Kranj! dnina. |e pn ljube/njivo gnapodinila in peetovaU dva sina svoja. kterib prvi. blaie, je dnr 31. januarja 1799 rojen.
Že je uai Blaie tak« odrasel, da .brado na mizo nasloni" in ima prvi slamnik iia glavi. Urni in prijazni fantalin pridobi tovariše in jih nagovori, da bi Ali čez plitvo stransko strugo na Savini Itlečel po drva. da bi jih mati v kurjavo imela. Otroci ae boji sive Save: le Blaie se spusti v brod. — ali valovi ga vzdignejo in odneao. Na bregu stoječi tovariš. Jančev Toue. kliče na pomoč in vpije: .Bvaia j« Sava vzevg"! —
Mali Barbara sltti klic in hitro teče ob Savi za otrokom, ae zaiene v vodo dereto in re4i aina avojega. Ko ne Blaže zopet rar*. vpraSn: „Kje je avamnik?" —
Mati Barbara je mala ia bukev brati, denar tudi Blaža pod-udtye. Skrbni ode Jakob bi bil rad svojim otrokom holjM kruh pridobil -prode toraj »v.<jo hišica ta 300 xld. v bankovcih, preseli svojo družino v Kranj, dobi za papirnati denar le 70 fdd. vrnlnoati. in to povodi prijatelju, da *ta pozitlala hi*o bli*0 Rožrukranalcc cerkve. —
Zc se ode 1'otodnik op»itiort-, tlit je družin* ■> potrebnim i>skrb-jlena in lllaie hudi v šole r Knti\ji.
dolakn dantim knjiga r|lurh der Khn\ — grtrruuiiet im Jahre 1809- izkair pod: Jolgcnde Schftler der hiesigen I(aupt«rbule ver-dienten im verfloMcnen . , . Cuntc im »ittlifhen Betragen sovrohl, «d« ini »iaseaschafllirbeu Fortuaiigv den vollkomiuenru Ueifal!"*, da .Potodnik Blaaiufl- v folakcm let si Ib09 v I. razredu tu da" tretji, na poletje drti^i; leta iHlOje v II. nuredu prvega polku dvetrti in drtuega prvi. I^tn 1811 jr v tinkan f»rmular »piaano Aolsko spridalo ajedede:
-Provinca .lIHvrir — tirmum* de Crainbourg le 24. Aoftt 1811. Noaa atuimign^M faiaou* foi nt tleclaron*. qm» le Sieur Po-totachnig Itlaino de Ia Comuiune tte Cniinbourg lulruilmue »le 1» Caraiiile flleve tlu GjrniiuM* de Cralnbourg a *ubi li ~ rumen« generau\ tir Ia (tasar liste *ur |n tangu,- lrnurui»<- et italiennc. ain»it|ue *ur rarithm»'ti<|ue et (,W. et ipi' il y a ohtenu 1'Opti me.
En f««i de quoi on lui dHivr«- le present rrrtific.i* muni du •r»wi riti IMnrtrur (In (ivninaar. —
Lv Directcur >lu (ivaitut^c de Craiubour«
Joarph llagarin m p.. L K.	^"onard ia/p.,
prof. d« U laagna franka »e.
Bon pour pa*wr dana In	Jo*«*ph Micksch m/p..
(•raminairr I.
an.	de Oraas. i t »Umne el d'arithoidtk|or.
Vodnik m/p.
«U e&ltt	v* .s: ..i

Tega leta, dne 8. maja, pokonči straien ogeig tudi htio Potočnikovo. in zdaj se vsa droiina, bilo jih je petero, preseli t Ljubljano na Poljane v Korofteljnovo hiAo; tu stanuje naS Blato od leta 1811 do 1818 ter ae prav dobro Uiola na lireji ljubljanski
A. Resnično pohotni duhovnik.
Na* Blaie Potočnik je bistra glava in oMaHjtvega, Ijubei-njivega src«.
Cten in v dobre tu glasu znan «e prikupi milostnemu Akofu, Augustinu (trnlieiju. kteri mladega Potočnika imenuje .moj sin".
Leta 1819 ima lolako »pričalo i« vednosti tcologične ca prvo Irtv. — in 19. septembrn \ I. dobi tnnuuro in Atiri prve duhorske
/crdc.
Leta IH'22. 14. septemtmi je »ubdtakon. 15. t m. diakon. 20. «epteml»rn t. I. je w uutMiika posvečen.
V pričo p. č. župnika k- Bcdenčiča opravi čez dva dni <22. pti>mbra I aloveatio prvo svetu daritev v Amtpetcrskej cerkvi.
mladi inamik >!amij«- v oininiAči in vtiva dobrote novega ftkofbvakefa očrta, ki 21. »ktol.ni I. 1829 |i«AUe č. g. duhovna Blata Potočnika v Sentjernrj ttn Dolenjsko za druzega kaplana, in čez cn»» leto dne 2«. novembra je ie on tukaj prvi kaplan.
»HI gospodov tovariiev ljubljen iu n«l farnmnov posebno časten in v dobrrrn spotaiaa ohranjen je od util. knezoškofa Antona Alojzija poklican v Aenklavtk« cerkev v Ljubljan«. ila tukaj opravlja kapela nsko služIm in ravna cerkveno petje; d«-lal je v*«*tranako na občno zadovoljno«! v »vojna imenitnem poklicu. S pomočjo g. Riherjevo jr č. Blaže Potočnik v ljubljanskej škofiji oživel rcrkveno prt je in tako tudi poilahtnil posvetim |>o|>evanje.
Vse to jc rforil ut |Miviš«uje časti Bolje in Ae posebno (s prelepimi |M**mitui i Marije nelieAke. —
tiospodje ln>goslo*n Ml imeli v Blatil 1'ototuiku ljubeznivega tovariša. kteri je tudi iz i»ku>nj<- mogrl prav »rrtovati in učiti.
Dne 4. avgusta I. I8.HS predstavi Ijabljauski stolni kapitel g. Itlats Potočnik« za /upnik« v HI. Vid pri ljubi jani milost, knezo-škofu. iu 8. t. ni. je on potrjen z« Aeutvidsko faro.
Prečd»s it i il Blaže Potočnik nastopi polile v no svojo uoto in častno -hubo iu je .dober pastir" Aeatvidčanoiu. ki ga hvaležno imenujejo: „aai gospod oča".
Noro cerkveno življenje m obudi zdaj v Šentvida. Preča«utr powp. Blaie Potočnik prevzame Šentvidako cerkev za svoj« duhovno neveato. za ktero skrbi po besedah: .Želu« domu* tuae conunedit me-.
Bil je ravno v petdesetem letu svojega dubovakega ntanu in le vt* let ne je srčno veselil svoje zlate maie. Rad bi jo bil učakal Posebno rad bi bil videl *e zmago a*. (Meta Pija IX., kterega je tako prisrčno ljubil in viaoko cenil, da je bilo jako minljivo. kadar je od njega govoril; n.p.: .Kakor luč na svitlem aolocu nima moči. ampak v trdi temi najlepše sveti: kakor človežko srce, ktero ie ni nobene britkoeti in žalosti čutilo, tndi pravega duhovnega veselja ne more občutiti: tako je tudi po previdni Bo{ji modrosti sklenjeno, da je naš P. Pij s trpljenjem in brit kontni v ntjvečo častitljivost po vzdignjen."
Leta 1848 napiie g. Blaže Potočnik v slov. cerkveni časopis .David in GoljatJ
Hudoba nevere se usti taki, Na eerkvije sv«4e se neai. Ji *aga mogočne, raagraja aad ajo, Laii neprenehoma troei, Ter pravi, da mora, ia padci bo Rimj Pijan od veaelja ie vriska nad njim. Pa bliia ae David aai, Kristus Gospod, K'je cerkev ae veslo pridobil, Bo Goljata v dar) I ia rea njegov rod, Bo a dihljejrni aat ga ras drobi I, Ia v bresdno bo padla hudoba pošast. Ker rerkve ne amaga peklenska oblast.
Kakor »vest katoličan je rad govoril, o. p.: .Kako častitljiva je naša mati. avetn cerkcv Jemaoval — Kolika »reda in koliko zaupanje je to ta nas. da uuauio toliko ljubeznivo in od Jezusa tako trdno ljubljeno mater! — Kdo. če jo pozna, bi je ne epov toval, — ue ljubil! Kdo bi se njenim naukom, njenim zapovedim zaupljivo ne podvrgel I" —
Ia Potočnikovega .brevirja" ae razvidi, tla mu je bila vaalui na novo zapovedana .rubrika' sveta. — Te molitvene bukve so vne pregledane b vae preuiembe po „Proprium Sanctonun" po-
pravične. Vsaki *emiduplex. ki je bil povišan t duplex ctc. —, je natančno zaznamovan.
Blaie Potočnik je rad molil in posebno zaupauje v nebeško kraljico Marijo imel; n. p. prosi:
„Lu<5 vere katolike nad nami r««»ij, Nam s upanjem aretira umiri arce, Da dar nam gonit Ijubesni dobil, Da milost in epraro doieie Kriatjsnl"
Pri mnogih priložnostih opominja svoje poslušalce:
»Želeti je, da bi mi kriatjaui. ki včasih mlačne vere in mrzle pobožnoati živimo. Marijo Devico, njeno visokost in slavo, pa tudi i^jeno moč in dobrotljivo miloat bolj in bolj spoznali, in Mater Jezusovo, kakor on um želi, bolj in bolj goreče častili; da bi tako po ojenih prošnjah pred bogom od njegove neskončne milosti gnado stanovitne, žive vere, prave bogaboječnoati in večnega zveličala dosegli."
Prečastiti goap. župnik Blaie Potočnik je ustanovil: . bratov -iino brez madeža apočete Device Marije pri farni cerkvi ar. Vida mart. nad LJubljano" in sv. oče P. Pij IX. jo dovolijo milostno li Rima dne 11. junija 1852.
Prve Smarnice so zd^j vpeljane na Kranjskem.
In kakor je Blaie Potočnik z veseljem učil in kristjanako ljubezen oživljal, tako je tudi v cerkvenih pesmih mehčil srce in v pobožnih knjigah izbujal kristjane za vae dobro.
B. Zvest državljan avstrijanski.
Naš Blaie Potočnik je odkritosrčen in naravnosten; tony naj je poznamovano njegovo politično življenje v časih, ko je pravica In nravnoat se morala skrivati, ko je poboinoal zasmehovana bila, ko je pošteno prepričanje bilo črno zaznamovano; v časih, ko ae je vzdigovalo le povrhno plavanje posvetnega duha. kteri je tudi za Boga čislan: in kdor se ne priklanja temu mallku — je preganjan. —
V takem času nagovarja g. Blaie Potočnik svoje:
^Povabimo srčno vse prijatle slovenskega ljudstva, da naj blagovolijo nam pomagati, da bo naš lepi namen, za pravo srečo cesarstva in domovine zvesto delati, vedno in srčno napredoval."
18A0 na pite o zatrljcuem prihodu Njihovega Veličanstvu Franca Joief«. Avstrijanakega cesarja v Ljubljano;
.Spomlad.
..Potibaila burja.
Porimaki vikar, ledena »e skorja Razidr v aopar.
Oiivlja ia (prjr Spomlad* lemljo,
Dobrotljivo reji', Življenja novo.
Veaaii ae Krojna!
Radaj ae Slovane' Cveld U »laat rajna, Napleti ai veno.
Cesarja privabi Ti tvoj« »pomlad,
Vladar ae poeabi T ud' kranjakih livad.
Kot aolnca raslirs
V i pomlad blagoslov, Tak rsrlsst raskriva Okras nam Njegov.
Za sveto raanieo
Franc Joief gori. Dobroto, pravico Nevekratno deli.
Posdravi Oa. Sava' In bistri tvoj val!
Samita Mu Slava! Bog sredo Ti dal!
Kaakrite, saeiaiki. Si bel« glavč.
Zvestobe »pomniki Slovenske aaaalje
Z <elenjem, planine Ovenčajte ae,
Kase^jte, doline, Prrkrssao rvrtjč.
Mladem'!, beril« Cvetlice avetle,
Dekleta, pletite Si venco v laee.
Da bol« pritekli Franc Joiafa prst,
Zahvalo ma rekli Za tolko dobrot.
Da »pomlad je vstavil V »red Kranjakih planin,
B« aerčoi Oa »lavil Na veke apomin."
V rokopisih Potočnikovih ao ceaarake pesmi za čaar cesarje* Kratica, Ferdinanda iu Franca Jožef«.
Naš Potočnik je branil pravico; uaj »o priča »ledečc besede: ,1'oroitvn se je »polnilo, resnica je zmagala. Slavijanam ae je pravica storila. In vrnjena in zagotovljena jiui je lugslajM d edin ji |hi očetih — jezik narodni'... — O leni pišo očitno » ... . Slovenskemu jeziku ni |*otreha toliko vijjcga izobraževanja, kakor le večjega razAirjcvanja med izobraienimi .Slovenci, kteri naj Oubezujivo, prijatelj »k" ljudstvo uobraiigqo. iu to r ioli ia v knjigah."
O Šolah »vrtnjc:
„ . . . N>j M male »olf v dovenakih krajih povaoil v aloveo-akem jeziku začno in ▼ višjih šolah bodo učenci po učeni vrdnoati učiteljev pripravno v iz»l>razovanji napredovali: — te rvnuičoe lrlje pravega prijatelja Slovencev naj w čedalje veadiii izpolnujejo:
— . . ker tudi kmetu no Aolc potrebne. Svet ure vedno naprej, volno v i Seje M »pa v znanji in iljatgi. in kdor ac ne bo trudil naprej iti. ue bo le zaoatal. temuč bo tudi v drugo zgubo in škodo pri*d — Naj te toraj maj po vetjih »oteakah in farah iole napravijo. da bo slovensko ljudstvo a drugimi narodi vred moglo napredovati in a rečnega blago*taiya v državi deležno postati, ktero po avojem blagem »rrn in po »voji z renti pokoršini do tesarja in do eesarake Kir*po»ke gotovo tudi zasluži." ....
Kakor prerok, kliče glaano:
..Boji •« krvavi vneli:
Jaa »eni Nemec, jaa Taljin! Ko Sirene sladke peli:
Jaa sem Madjar' Jas Mavjanl Meč mi roj. in topov grssi!
»pravi s«! Ne praiaj : S kom T — Sej nam sveada sreče vabaja.
Na* Prane Joief, nai Vladar. Smo pod Njega vodstvom »brani,
Nas ne slraii vojsk polom: Ml smo branje, Av.trij.ini! Avetrija nai slavni dom."
Župnik Blaže Potočnik jr Me ustanovna] in QaMt» tudi blažil, ker vedel jr. da izobraženi narodi ae npoitnjejo in drug druzrga ljubijo
Slavjani m> miroljubni in toraj v vrsti izobraženih narodov.
O tem piic Potočnik:
„l)d nekdaj je Slovanatvo od uarodne ideje prekinjeno. Narodnost je prva podpora, jo pogoj svobode. I.juilatvo, ki ae zavf, in kadar tvoje »rtv ozir na avojo mirodnoat na nvoj materni jezik naduM. je močno na duši in telerni." —
..Pred tieoč spomladmi Slovencev rodu,

Slovenci m pOJ
že himn« I logu. V itrocib pokrajnah
Slovenec veeel Je vi letom svojim Slavice ie pil."
Leta 1860 je |>odpiaano očitno;
rDa Avstrija Ae obstoji in ae ohrani. to je volj« Slavijanov, kteri v polni goreči zadevi svoje narodnosti za Avstrijo in cesarja branijo doni in rod.**
V punta rakih, vojakinib časih podučiye Potočnik svoje:
„Kauk za nas je. skazovati čast in pokor&ino cesarju, kakor od Bo#a poatavljeiiemu poglavarju, in hvalo in če£eqje Bogu, kakor nar vUemu Gospodu. Postava Jezusove vere je. da so kralji, pod kterih oblastjo živimo, luimestniki Božji, da je njih oblast od zgoraj, to je od Boga. in da kdor »e njim v stavlja, se Božji naredbi vstavlja: — naia dolžnost je, da kakor dobri in zvesti podložniki naredbam in postavam deželske gosposke, de le Božjim zapovedim niso nasproti, se vo|jno pod vržemo." —
C. Ljubeznjiv prijatelj In dober tovarii.
Potočnikovo zaupljivo in ljubeznjivo obnašanje je vezalo pri-jatel e in spoitovalce ž njim, in vsak s« je srečnega »tel, v njegovi veseli, poiteni družbi bivati.
Hvaležni na* Blaže se je usjrajši veselil v domači hi&i. kjer je ilobre. srečne dneve vžival. Svojo mater in »eatro Katrico je v Šentvidu pri sehi imel. In ko mati umije, tolaži sestro v pesmi:
Srota, srota ne aaapim ; Polnoči mi ara bjjs, Grota, strah me je aamy« — K materi na grob belim. L t. d.
iz šolskih časov tovariši so mu bili pobratim! in ljubljanski prijatelji vedno v lepem spominu; posebno ga je veselilo biti t družbi tolarjev in to ie domačih. V dražbi, ki je bila za njega, je humoristično govoril in <„utile duld") podučeval.
Na visoko&olane bahače je imel poeebuo piko, tako n. p.:
»Pri uprtSevanji za ..doktorat" je bU kandidat vpraSan:
Qoid eat creareV On odgovori: Creare e*t facer« aliquid ez nihilo Tedaj ae oglasi predsednik: Ergo creamns te doctorem!"
V njegovi dniibi je bilo zares domače slovensko veselje. Poslušal je rad petje in je ie glasove vredoval. Imel je le v svojih starih letih mili čisti pevski glas in natančni sluh.
O nekem času ao ljubljanski dijaki radi popevali nemške tirolske pesmi: goapod Potočnik jim pod vrte sledeče napisano:
„Kdor im» ««*, Zaa sa dom solaa, Za slovenske domovin* raj. Za njo rad ii«l, Za njo brc peni. Njo. Ia njo bo IjnbU vekomaj.
čvrst SlovtsMt rod čist prebiva tod; OJ prijetnost dieta W evetd. Vsak prijeti« 'me. Zvest objema ga. Te navada stara tokaj je.
Od »nelnih planin Do trtic dolin Mile pesmice povsod poj A. Slovenec je rad veeel; Kaj. da bi ae pil, Njemu pesmi is srce teki.1'
Nove mašnike je ..gospod oče" poaebno čislal. 25 g. duhovnov je v njegovem času imelo v St. Vidu novo mašo. O taki priliki jih je s avojim lastnim vozom dal pripekati in ukazal slovesno jim zvoniti. Na svoji gostoljubni mizi je rad po domače postregel; in cerkev je obhajala I. vrste svečanost
Za govornika naprošen je podučijivo srčno pridigovai in ljubo oagavarjal starše, otroke kriatjansko izrejati za šolo in duhovaki stan.
Obnašanje njogovo do ljudstva je bQo poaebno očetovsko prijazno.
Povabljen na tenitnino je spoštovano druibo prijateljsko razveseljeval in učil. N. pr.:
9m
..Ktero nedolžno veselje je pat večji, kakor vesela poroka in
svatovAina! Ženin in nevesta obhajata tisti dan nar lep&i. nar ve-selSi dau svojega življenja, in praznično oblečeni aritje z veoelim radovaujeni povišujejo njih srečno veselje.*4
Blažu Potočniku so bili bogati in ubogi enaki. — o*abneiu pa je rad kako grenko z&aolil. Tako govori:
„Naredba tega sveta je že taka, da se ljudje na njem po dvojim stanu razločijo; nekaj namreč jih je imenitniiUb in mogoč-niAih. nekaj bolj nizkih in slabših: to je razloček, kterega posvetni darovi in posvetna sreča med ljudmi dela. — Bog postavi vsakega v njegov stan in naj bo imeniten ali nizek, vsak je po svojem stanu lahko srečen, ker prava človekova sreča ne obstoji v zunanjih dobrotah in dareh, ampak v notranji pobožnosti srca."
Leta 1860 je pri oškodovanji tlačanskih davkov svoje podložne kmete nagovarjal tako-le:
..Ljubeznjive so že|je, podložne zemljišča davkov, tlake in desetine oprostiti. — Za prav dober kup se znate odkupiti. Naš mili cesar Franc Jožef je najboljši kap odmeril. Vsak pameten kmet ga mora z veseljem sprejeti. Kmetje! srčno prosite Boga za dolgo in srečno življenje natega dohrotljivega resa rja Franca Jožeta, ker vam je va£a zeruljiMa in posestva tako zopernih in težavnih davkov rešil.
Revežem je rad pomagal in jih pri kaki nesreči po očetovsko tolažil:
..Se žalujmo nezmerno, kadar nas bog t dobrotami zapusti, ktere se na&emu poželenju prilegajo; temuč verjemimo, da Bog vselej dobro z nami ravni in želi le naše posveče vanje in naše zveličale."
Gospod Potočnik je z vso vero zaupal v Božjo previdnost in toraj je bil tudi srčen in podvzeten, kar je svojim prijateljem vedno svetoval.
„Srčno in stanovitno veslajmo skoz viharje in valove tega življenja z živo vestjo in trdnim zaupanjem v Boga. Kmalo kmalo bomo priveslali v srečno zavetje večnega miru, ker bodo potihnili na večno vsi viharji in vse trpljenje."
..Gospod oča" Potočnik je res zvesto in stanovitno ljubil svoje (arane. in to je storilo, da je svoje življenje postavil v nevarnost, kedar je videl jih v zvijačnih in zapeljivih okoliinah. Kil je pri-
jazen, ljubezniv in do gospodov kaplanov arčeu prijateljski tovariš. On je bi): ..Erater Pfarrer" in s tem se je sam pobahal.
,11 Ljubljane so mi poslali zopet mladenča — in zdaj K* vam vrnem moža — učenjaka." — ,Xe Se kaj tacih."
Bilo je pri njem 21 kaplanov in namestnikov v duhovtk službi, kteri vai so bili srečni — zadovoljni; — in ie živeti ae radi spominjajo tistih veaelih ur.
1. januarja 1866. L je B. Potočnik ustanovil narodno čitalnico t Šentvidu (glej „ Letopis matice alovenake za 1. 1869" str. 292). kteri je bil predsednik do avoje smrti.
0. Učen in moder Slovenec
Slovenci radi čitajo knjiue in temu je vstregel gospod Blaže Potočnik.
Že leta 1826 so v prvo natisnjene bukve .. Premišlovaige za čas sv. leta", 8. 112 str.;
leta 1827: Molituvne bukvice posebno za mlade ljudi
12. — 90 str.;
leta 1827: Svete pesnil za »se velike praznike in godove med letom (nekaj zložil, nekaj zloženih pridjal) 12. — 139 str.;
leta 1830 je pisaril v ..kranjski čebelici;"
leta 1831: Kolera, potrebno podučenje za kmeta. V tem času so natisjueue; ,,Napeljevanje v računstvu za 2. in 3. razred; — in nekaj manjših šolskih knjig;
leta 1849: Grammatik der slov. Sprachc (tukaj je eu del ..orbia pictus" poslovenjen) L 1858 je v drugo pomnoženo. Leta 1850 je vredoval: ..Ljubljanski časnik."
Teh let ..Cerkveni časopis" je napolnjen • Potočnikovim razlaganjem sv. evangelja.
Leta 1853 in 1854 je natisnjena učena in pobožna knjiga: ..Slava Marije" v dveh delih;
leta 1860 se je tudi pri Cigaletovcm nemško - slovenskem slovarji vdeleževal.
Imenik duhovaki je slovensko zložil.
V rokopisih najdeno: Mnogo pesem; okoli ato pridig; sveti Angel varb. zvest voditelj v nebesa; Duhovna roža.
Blaže Potočnik je umel sirski, kfcldejski. hebrejski, — po grtk in latinski j« govoril, italijanski mu je po domačo šlo in po (ran-
coako je rad pel na glaaoviru igraje. Slovanska narečja ao mu bila pa prirojena in priljubljena.
Slovenski pisatelji so imeli Potočnika ta presojevalca, in poslane dopise je v kratkem, pa dobro sodil.
Tehnične znanosti je Potočnik te od očeta privajen vedel; tor*j j* vsc cerkveno olep&anje pri zidanji in podobaratvu, pri liipu in cerkveni napravi dobro in mično oskrbel; učil je podobarje in kamajescke šentvidake.
Ljubljanska Samaaaova ta varna lije zvonove v meri. teti in akordih po Potočnikovi sistemi.
Blate Potočnik se je v vaeb vedah pokazal, poaebuu veselje je pa imel do zvezdoalovja; po Utrovu podučen je oskrboval v ..Pratikr aatronomični oddelek.
Paul Jo*. Šafafik »odi o Potočnikovem pisanji sledeče:
.Reinheit und Correctheit der Sprache gehen seinen schrift-stellerischen Erzeugnis«en einen vorzOglicheu Werth. An der „krainischcu Biene" nahm er gleich vom Anfange thktigen Autheil. und seine Beitr&ge gehOren zu den ausgczeichnetaten in der Samm-lung. Er trifft namentlich deu eigentlirhen Liederton gut. vie im: Unterkrainerlied (Dolenska) im Lied der Schnitterinnen a. a. ».
Premišlovanje za čas svetga leta. v kranjsko prestavljeno z zraven perstavlenimi molitvami l.und2. Auflage: die 2. Aultage ist sprach-lich etwas beaaer. Man glaubte nkmlich Potočnik a 1'eberseUung, die aich aprachlich rein zu aein beatrebte, vor dem Drncke der ali-gemeinen VerstAndlichkeit wegcn etvas kndern. d. h. verschlechtern in mOasen. Bei der 2. Auflage drang der Herausgeber auf die Wiederherstellung seiner Uebersctzung. was man arrnigsten* znm Theilc lieas."
Pretres slovenskih pesnikov razsodi takole: ..Slovenci imamo pesnikov dovolj, pa ^cerkvenega" pesnika, ki to ime zares zasluti imamo doacdaj (1. 18») samo enega, tn ta je Blate Potočnik. Manj Je vrednosti imajo njegove zlo natančne prestave, pa o njegovih izvirnih pesmih velja, kar amo rekli. — Iz ujib ae vidi, da ae pesniški duh tudi v pesmih vdihniti di, ki ne govori o ljubezni in lepoti naravnih prikazen — v svetih pesmih, ki ae navadno v Božjih vežah in po druzih pohotnih družbah prepevajo, je gospod Potočnik mojater. Kdor ae hoče tega bolj oatanko prepričati, naj gre k kakemu pevcu, ki mu bo med dragimi cerkvenicami kako
Potočnikovo zapel. Tu bo videl, kak razloček je med to in unimi. ne le kar besede, ampak Ae veliko bolj, kar duh. zapopadek in celo aoatavo zadene."
IvanMacun v svojem .kratkem pregledu Slovenske literature" govori: Medju supoalenike: „kranjske Čebelice" spada još nekoličina od takovib, kojih glavna radija spada na knkAnje vrieme, kao BI. Potočnik, župnik blizu Ljubljane, koi je uz alovnicu slovanskega jezika niemački piaanu, izdao jednu stranu sveta u obrazih (Orbis pictus), ter aložio niekoje i cerkvene i svietovne krasne piesmice (medju ovimi svemu slavenskomu svietu poznatu „ Pridi Gorenc"), koje se danas pievaju sirom po narodu.'4
Nemci ga sodijo: „Bi. Potočnik ist ein hochachttzbarer Mann und ein gelehrter LiteraL"
BI. Potočnik je mož, čegar delavnost je bila koristna, njegove pesmi so krasne, umetne in narodne, ao ogledalo narodnega živ-Ijenja. Iz srca je pel, prikupil se je vsem.
V	slovenskem »lovstvu je vvršččn v novoalovensko. ter veže drugo in tretjo dobo.
n.
,,Kdor bode tirati In srečo imeti, Naj dela reselo, Pa moli naj rmea. Zronori aroaite ! K molitvi rabite, Kar presno je dtlo Brca tegna a nebea '.
..Delaj in moli vmes" je pregovor Blaž Potočnikov, ki je tudi vae svoje življenje po tem lepo ravnal: šolska »pričala, dela njegova in pohvalna pisma so dokazu
V	francoskih malih šolah je dobil apričalo: ,Je Sieur Pototschnig Blaise a aubi lea esamens generaux et qui il v a obtenu 1'Optime. Sa conduite a M tres bonne";
v latinskih šolah: ..Pototachnik Blaaius diligentiasimam dedit operam atque in tentamine puhlico claasi primae eminenter adscrip-tus cst". v teologičnih šolah: J). Blasium Potozhnik praelectionea diligentisaime excepiaae, atque ciamine puhlico in claaaem emi-nentium relatum eaae. Morea. quod attinet. legibusa academicia
inprimis conforme* exhibuit." Kaj je župnik Potočnik vse srečno dela! za domačo cerkev in za svoje farane; koliko je storil za Kranjce in ves slovenski narod s svojo oMirno učenostjo, ker zmgden je bil v več jezikih in skoraj v vseh vedah: kako je poepetoval tudi korist svojega naroda s slovstvom sploh kot rodoviten pisatelj, in kako prisrčno je svoj narod ljubil: to je svetu dobro znano.
8. septembra 1831 pošlje res. kr. gouverneur ftchmidburg g. Potočniku, stolnemu kapelanu, dekretalno pismo:
^Mit einer ungemeiu sch&tzbaren und gtttigeu Bereitwilligkeit haben sich Euer Hocbvttrdeu dem mObNamen Geschkfte unterzogen. eine Volksachrift fiir den Landmann als Anleitung wider dle An-steckung der Choiera • Krankheit zu umarbeiten und einen andern Ahnlichen Aufsat/ in die krainisehe Landeasprache zu Obersetzen ...
Leta 1840 pito okrajni komisar pl. Posaanner g. župniku v št. Vid: „l>as hohe Gubernium bat mit Verordnung vom 23. J&nner 1840. Z. 1684 Euer HochwQrden bei Ihrem vielvermAgenden Ein» flusse fOr die thatige Venrendung in einetu wichtigea Zweige der Sanititspolizei im Jahre 1839 das Wohlgefallen zu erkennen zu neben befunden."
Leta 1847 d* preč. stolni župnik ljubljanski in okrajni dekan g. H. Potočniku spričalo sledeče:
.... das gefertigte Dekanat halt sicb zugleich verpUichUst, die beaondere Geschicklicbkeit. die ariasenschafUichen Kenntniase und Geistesfkhigkeiten de« Herrn Pfarrers. sein deissiges Studium. die genaue Krfullun« der seelaorglichen Pflichten und pfarrhenrlichen Obliegenheiten. seinen unverdrosaenen Eifer im Unterrichte und moraliseher Bildung der Kinder, deren beinahe alle das slaviache Lesen mit sichtlich gutem Erfolge erlernen, anzurflhmeu. und zu »einer Belobungnebenbei zu ertt&hnen. <lase beaagtcr Herr Pfarrer nngeachtet seiner schmaleu Einkiinfte, und ohne anderseitige Hilfe, das Pfarrhaus nebst Wirthschaftsgeb4udeo in den ervUuschten guten baulichen Zuatand geaeUt, daran Vielea theils verbeasert. theils neu herge«tellt; vie uirht tninder aeine bei dem Pfarrantritte mit vielen Mingeln und 'tebrechen behaftet gefundene Pfarrkirrhe dnreh viele kostspielige VerbeaMerungen und neue iiescbaffungen in eineu beinahe neuen, dauerhaften. und wahrlich zierlichen Zustand vervandelt habe, ohne hiedureb seiner Ifarrgemeinde eine Last oder Bedrilckung zu veruraachcn. «ondcrn vieimehr bei deraelben
Achtung, Liebe, dankbarlicbe Ancrkennung and Zutraaen sich er-arorben hibe....."
LeU 1848 hvali v rudno knezo-ikofijski kontistorij g. Potočnika m njegova g. kapelana. ki ho ta farm- šolarje poskrbeli Solato sobo in šolski poduk; in . . . die ofleutlich abgehaltene Prtlfung lieferte den Besreis eines lobwOrdigen gvmciuachaftlicben, Heisaigen Miisirken*. nnd es trird dasselbe hiemit belobend ancrkannt. nnd zngleich tur Kenntnis* der bohen landesstelle in dem Jihresbericbte pro 184» gebracht."
Leta 1866 je po narisu in pod vodstvom preč. g. župnika BI. Potočnika zidana sedanja lepa nova ftola v Šentvidu.
Zadnje leto svojega življenja postavi nove muzaikno zidane oltarne mize v svoji ljubi farni cerkvi in kamnito ograjo na pokopališči.
Astronomični oddelek za ,, Pratiko" prihodnjega leU 1873 je nekaj dni pred svojo smrtjo dovršil. napisavSi „Pratiki" na čelo sledeče ..vottlo ta novo leto 1873", ki je poslednja njegova pesmica m t malo besedami dobra slika dana&njih dni:
N«J belijo dolg« revo, Bog nujami t a mas dneve!"
Jfovice" (list 26, 1. 1872) naznanijo v črnem obrobu It 8t Vida poleg Ljubljane na Št Janeza Krstnika <lan sledeče dopisano '• .»Dane* dopoldne ob 8. uri je bil pogreb prečaatitega našega fajmoštru gospoda Blaža Potočnika, ki je po precej dolgi boletni v 74. letu svoje starosti in v 50. letu svojega duhovskega stanu, 20. januarja 1872 umri. Velika črna zastava t visocega stolpa je oznanovala voacemu skozi Št. Vid potujočemu, da cela fara žaluje po svojem ljubljencu. ki jej je :t!> let duftni oče bil. Sprevod, prav veliki procesiji podoben, je ftel na levo in desno po včliki cesti Šentviški, peljau od prečastitega gosp. stolnega dekana Zupana, dveh gospodov kanonikov in čez 3» duhovnih gospodov, ki so od blito in daleč prišli zadnjo čast »kazat raqjremu. Farmani sami so ga nesli in mu svetili. Na čelu sprevoda ste bili zastavi narodne čitalnice ljubljanske (ranjki je bil predsednik čitalnice Šentviške) in katoliškega društva ljubljanskega (ranjki je bil ud temu

društvu), oM s pripetim florom, ca kterima ao fli gospodje pevci
ljubljanske Čitalnice, ki ao mu nagrobnico peli, in odbor katoliškega društva Dr. Bleivreis. dr. Costa, dr. Razlag in mnogo imenitne gospode ao bili pričujoči. Na trugi ao ležali lični venci .jnatice" slovenske. Čitalnice in dramatičnega društva.
Neštevilna množica njegovih farmanov je spremljala slovesni sprevod, pa tudi iz druzih krajev je privrelo mnogo ljudstva h Ljubljane bili so pričujoči predsedniki rseb narodnih društev in veliko število druzih njegovih prijateljev in častite|jev. V cerkvi ao kaj lepo govorili gosp. stolni dekan o mnogoatranskem blago-noanem življenji rajnega, veliko av. mašo pa so služili gospod kanonik Kramar. Po končanem vsem cerkvenem opravilu so truplo položili v kapelico, tyer počiva zdaj svojim farmanom nepozab-Ijivi dušni pastir, ca slovensko slovstvo mnogazasluženi rodoljub, ki ga domovina šteje med svoje najzvestejše sinove" •)!
Večni mu spomini
J. Žan.
•) Na poM pUM ja oapi.aao
..Ril ja Oarkvi iw«t, kort.t.o lia. HI.g prijatelj, .krbaa .lal pastir; Dr.g Slo.sotsai bo ojsfo. aponiat Daj O o« pod - o daj »a vsčal mirt
Dr. Matija Prolog,
doktor tdmlUtra Ii ostanovnik matice slovenske v Maribor«.
(Bojea >7. oktobra 1818, umrl 17. jaauarja 18TI.)
Dr. Mat^a Prolog ae je narodil 27. oktobra 1. 1819 v Hrastji, slovenski »asi med Ljutomerom in Radgono. Njegovi starli »o bili kmetje, trdi in poSteni Slovenci, značajni možje uaie korenina, ki ao pri volitvah vaelej možato in sijajno držali domovinake stvari.
NLije Sole je Prelog obiskoval v Kapeli pri Radgoni, latinske v Varaždinu in Gradci, viije medicinske na Dnnaji. Leu 1842 j« prUel kot doktor zdravilstva v Ljutomer, kjer je bil do leta 1849.
V onem (asu je bilo malo „ Slovencev" po Slovenci, malo po hrabrem, nemškemu vplivu najbolj izpostavljenem, zato toliko vai-nem južnem St^jeiji. Za to je tem vetja zasluga za one mole, kteri to se nerazumljeni od svojega (asa in avojih rojakov. i> slabim izgledom na kakov vspeh. ipak težavnemu, gmotno nehvaležnemu delu podvrgli in v»trajali do zdaj; za može. kakor jih 4e denea kot starce z mlajšimi vred z dejanjem ali svetom neumorno delati vidimo, kakor dr. Kočevar. Trutenjak. Raič, itd. — med ktere do idaj delujoče veterane je spadal tudi Matija Prelog.
Prelog je podel rano na slovenščini delati. Za Vraza — „Slovencev uakokau, kakor ga Preširen, videč ubožno malo Število delavcev pri na« doma, imenuje — nabiral je Prelog že kot študeat vitjih iol narodne slovenske penni, kterih je v Vrazovi, L 1839 izdani zbirki več njegovih. Izrečno Vraz imenuje Prelogovo ime pri prvi: „Murko ino Turki, iz okolice radgonske" in dalje pri »Marko devojko prosi."
Ko je prišlo burno leto 1848 in »e je slovanako-narodni duh po vacj Avatrij naenkrat čudno oživil, vidimo tudi Preloga v Ljutomeru in okolici z mladeniškim pogumom za Slovenatvo delati. Ali nemškutaraki duh ae je bil v Ljutomeru že tako ugnjezdil, da Prelog, osamljen v delovanji, ni mogel predreti. in ljuti nemiku-tarji ao v avojera srdu ua njegovo delovanje tako daleč ili. da ao
Letopis 1879.	10
uvojo *odrpo na njega nahujskali in je moral v pravom pomenil besede mučeni&tva prestajati: pred naščuvano drhaljo iz smrtne nevarnosti pobegniti Zatorej inu leta 1849 ni bilo več ostanka v Ljutomeru in prisiljen je bil preseliti se kot zdravnik v Maribor.
V Mariboru je bil. posebno kar je almolutizem padel, od leta 1861 sem v prvi vrsti pri vseh narodnih podvzetjih in pri vsem narodnem delovanji: tako pri ustanovitji narodne čitalnice, kteri je bil vedno odbornik, odi. 1867do zdaj predsednik; dalje je bil med onimi možmi, ki so ustanovili ^Slovensko Matico", ktere kali so pognale, kakor znano, v Mariboru.
Leta 1861 je začel spisovati »Makrobiotiko", ki je prišla na sritlo L 1864 v Mariboru. Na dalje je poslovenil in na svitlo dal dve veseli igri: »Črni Peter" in »Zakonska sol".
Leta 1867 je začel izdajati časopis »Slovenski Gospodar", kteremu je bil urednik do septembra 1871, list, ki je dosti storil za vzbujenj« narodnega duha, posebno med kmetstvom štajerskega Slovenstva.
31. januarja 1867 so ga bili njegovi rojaki v ljutomerski okolici enoglasno za svojega deželnega poslanca izvolili Zastopal jih je do leta 1870. Njegovo delovanje v graškem deželnem zboru je bralcem »Slov. Naroda" znano.
Ko so prišle nove volitve, odstopil je Prelog. nikdar časti lakomeu, poslansko mesto mlajšim močem, in ie pri zadnjih volitvah je osobno marljivo delal in agitiral v svojem rojstnem kraji za dr. Srnca.
In kakor je pisana beseda njegovega časopisa hodila od tedna do tedna podučevat in vzbujevat narod slovenski na visoko Pohorje in na širne poljane lepega slovenskega fttajerja, tako se tudi Prelog ni nikjer odtegoval, kjer je bilo treba ustnega poduka. Bil je govornik, in dober govornik za prosti narod na prvem slovenskem tabori v Ljutomeru, na tabori pri Kapeli, na izletih čitalničnih itd.
Zadnji čas. posebno kar je bil nevarno bolezen prestal, ktera ga je zdaj, vraivia se, v grob spravila, živel je bolj za sebe. Ali bil je zmerom v narodnem obziru delaven. Se pred kacimi štirimi tedni je vesel in dobre volje pri časi pive pri povedal piscu teh vrst, da pridno izdeluje avoj ie davno začeti slovenski roman »Šuntar", pisan po resničnih dogodbah in obrazih iz lastnega življenja, — kteri bode na spomlad gotov, ter ga „bodeva skupaj opilila", da
ide po lotu » tlak. To delo je ostalo najbrž fragmentarično. Ravno tafaa mi je pripovedoval, da ima okolo 400 anekdot in „aeinicu nabranih, ktere miali izdati. Da ne U in morda de drugi rokopisi njegove literarne zapuščine ohrauyo in naposled na evitlo pridejo, pobrinil se bode, kakor čujerno. njegov prijatelj g. prof. Majcinger.
Iz teh kratkih potez je razvidno sijajno Prelogovo rodoljubje in njegova požrtvovalna marljivost * narodnem delovanji. Naj bodo te laatnosti uaAi mladini v izgled in posnemanje, a v narodu alo-veuakem naj ohranijo njegovo ime v hvaležen, slaven spomin.
»(Slov. Narod" V. tedaj 1872)


Janez Zalokar,
inpnik t pokojl. (Bojen 26. junij* 1793 — umrl 11. teptoobra 1672.)
Janez Zalokar. »in kmeuklh staršev, je bQ rojen 26. junija L 1792 v Št.-Marjeti pri Klevevžu na Dolenjakem.
V	srednje, višje in bogoalovske iole hodil je v LJubljani, nekoliko trn tudi pod francosko vlado L 1811 in 1812. Učitelji ao mu bOi: Val. Vodnik, Jo*. Valaut, Matija Ravnihar, Jan. Kranik, Jol. Kos, Andr. Mešutar, Urb. Jerin. Juri) Dolinar in Jol. Gogala. 24. septembra 1. 1615 ga je ljubljanski škof Ricci posvetil v maš-nika, in z dekretom 29. avgusta 1.1816 je bil poslan v Metliko za duhovnega pomočnika.
9. septembra L 1818 poklican je bil v duhovno semenišče v LJubljano za ipirituala. kjer je bil do 23. aprila L 1828. Tu j« sred drugimi opravili tudi bogoalovcem razlagal sv. piamo, ter je bil njihov učitelj. Ta čas apiaal je dobro znanega „ Tomaža Kemp-čana" in še neke druge pobožne bukvice, ktere se še sedaj tu pa tam'nahajajo, in jih stareji ljudje radi berejo.
Spomladi leta 1826., t j. z dekretom 23. aprila istega leta postavljen je bil za župnika v Tržič na Gorenjsko. Iz Tržiča šel je 18. julija 1835.1. za župnika v škocijan pri Dobravi na Dolenjsko. Povsod, kjer je bival, bil je ne le pravi duhovni pastir svojim ov-čicam. temuč tudi najboljši svetnik v vseh okoliščinah vsakdanjega življenja, kajti bil je dobro izveden v vseh gospodarstvenih in obrtniških zadevah.
V	Škocijanu spisal je zlauvredno knjigo vsega kmetijstva pod imenom: „Umno kmetovanje in gospodarstvo", ki jo je na svetlo dala c. k. kranjska kmetijska družba. Take knjige je bilo slovenskim gospodarjem potreba kakor ribi vode. zakaj. *ko-ravno smo že imeli v nekterih razdelkih kmetijstva hvalevredne knjige in spise po časopisih i. t d., vendar še ni bilo na svetlem take knjige, ki bi bila vs« gospodarstvo in kmetijstvo vkup ob-
segala. Zalokarjevo „Umno kmetovanje In gospodarstvo" je razdeljeno t toliko oddelkov, kolikor razdelkov ima gospodarstvo, ter jasno popisuje obdelovanje zemlje, živinorejo, sadjerejo. gozdnarstvo in rejo posamnih plemen raznega lesa. Pri stavek uči gospodarstvo sploh, ter opravila na kmetih po tneaecih. Vrh tega je tej pre-koristni knjigi dostavljen Ae popis kranjske dežele, kolikor to sega T kmetijstvo in gospodarstvo: posehno je v pristavku znamenito to, kar ae tiče »kuSenj o pitanji živine. Pridjano jI je ie na 4 listih 28 podobščin najbolj potrjenega kmetijskem orodja In raznega plemenitega sadnih dreves.
Pisatelj v predgovoru sam tako-le pravi: .Pisal sem te bukra ne za učeno, ampak za priprrorte kmetovalce, kar je naj bolj mogoče, priprosto in po domače; vsa učeaa preiskovanja, kar se je dalo, opustivši, vendar vse na trdno podlago stavil, da bo, upam, vsak lahko umel, in kar bode za dobro spoznal, v korist obračati vedel. Imel sem vse naše slovenske dežele pred očmi. Ljudstvo ne množi; potrebe ao vsaki dan večje; je tedaj čas misliti, kako da se bode dalo na ravno tem prostoru več od doslej pridelovati, da hndemo mogli ne le obstati, nmpak ie blago*tan sebi in domovini jiridobiti. Da je to s umetnostjo in pridnostjo mogoče, in da ae naše kmetovanje v mnogovrstnih stvareh veliko, veliko zboljiati di. ne more noben umen tajiti, in pričajo tudi izgledi drugih krajev po svetu, kjer na ravno takem in ie na slabšem svetu mimo našega kaj zelo zale prihodke imajo".
Ix tega se vidi. kako blago si je rajni Zalokar prizadeval, da bi bil kmetskemti slovenskemu ljudstvu pri korenini pomagal Ta neprecenljiva knjiga šla je po lastnem priporočilu od vasi do vaai in od hiše do hiše po vsem Slovenskem, In ni je bilo dolgo šolske preakušnje. da bi se med drugimi šolskimi darili ne bila učencem delila tndi ta prelepa Zalokarjeva knjiga.
Zraven tega pa, da je vrli župnik Zalokar a spretnim peresom delal za narodno gospodarstvo, skrbel je tudi za to, da bi si slovensko slovstvo sploh liolj in bolj opomoglo in ai pri tujcih časti pridobivalo. Nevtrudeno je tedaj nabiral dobre slovenske besede, izraze in besede za vsakovrstne stvari in pomene.
l*ta 1863 je šel v pokoj, in je stanoval v svoji hiši pod gradom na Poljanah b. it. 79 v Ljubljani. Tu je pridniše ie dalje nabiral slovenske besede in pilil in izgotov|jal svojo krasno zbirko.
VmU«toJ rokopia. ki j« obsegal 18—14000disto slovenskih besed,
vredil j« p« abecedni rrati in na diato prepisal, ter ga je odbora za sestavljanje Wolfovega slovenako-nemškega slovnika po pogodbi b. oktobra 1. 1865 odstopil za lepo nagrado 2000 gold. in za 300 gold. letnega poboljieka. Ta obširni rokopia bode tedaj podlaga slovenako-nemškemu alovniku, ki ga Slovenci že davno težko pričakujemo, in ki ae bode na svetlo dal iz zapuščine ncpozabljivega knezoškofa Antona Alojza Wo)fa. ZaJokar je neutrudnivo delal tadi potem Se b je dalje nabiral slovenska imena iz vaeh treh oddelkov ali kraljestev stvarstva, ter je zapustil mnogo prav zanimivih stvari v rokopisu.
Tudi je bil izveden v zdravilstvu. pedal se je s homeopatijo, in je posebno ubogim bolnikom rad svetoval in pomagal. Ves (aa svojega življenja do sive ataroeti je neprenehoma delal na korist domovini in svojemu bližnjemu, dokler ga 11. septembra I. 1872 nagla smert 81 let starega preseli v boljše življenje.
Svoje knjige in rokopise zapustil je nSlov. Matici", ktera bode bo|j primerne za-se ohranila, drage, posebno bogoslovske, pa bode podarila ubogim bogoslovcem in dijakom. Blag mu bodi spomin!
A. Praprotnik.
Baron Anton Zois.
Spini dr. Jan. Blaiwei<.
Pisatelj teb rotic šteje ti v sveto dolžnost tvojo, da v spomin tvojemu milemu prijatelju, t kterim je mnogo let v veselih in žalottnih Čaaih, Id ao zadevali domovino nato in aloveoaki narod, v pretrčni zvezi Ml, položi te trtice na grob njegov*)- živo prepričan, da i njimi, te tudi ao le preslaboten izraz tega, kar v tvojem srcu čuti, vatreže nebrojmm spoštovalcem pokojnega rodoljuba. Ti pa, nepozabljivi mi prijatelji odpusti mi, da pitgje te vrstice, grenim zoper odločno Tvojo voljo, ki ai jo izrekel malo dni pred smrtjo, naj edino le priproata kamnena plošča zaznamova mesto počivališč« Tvojega s preprostim napisom, ki naj Ti ga jaz naredim. Al čtg v rajskih višinah, kjer zdaj bivaš, ljubljenec naroda našega! ločen od naa, da, ako bi tpolnili to vojjo Tvojo, hudo bi grešili zoper zapoved hvaležnosti, ktera navdaja arca vseh domoljubov do Tebe; vedi, da narod slovenaki nikdar ni nehvaležen ljubiteljem in dobrotnikom tvojim, — vsaj *mo s Teboj v grob položili moži, ki ga domovina prišteva najljubšim sinovom tvojimi--
Baron Zoia je tklenil blago avoje življenje 9. dne maja 1873 v Ljubljani po dolgi bolezni. Kamor koli je segel glas smrti njegove. povsod se je čulo žalovanje glaano, a tudi bridko in resnično. Ni po takem čuda. da je »prevod njega bil velikantk, ka-koršnih Ljubljana malo pomni, ko te je truga a truplom njegovim, poleg druzih obložena tudi z venci vseh narodnih društev, po dovršenem cerkvenem opravilu in po odpeti pogrebnici, ki ao jo peli pevci narodne čitalnibe, vzdignila iz hiše njegove na Bregu in opremljena od brezštevilne množice ljudatva vseh stanov in od zastav narodnih društev noter do meje Ljubljanskega mesta peljala t
*) Prečastitemu goep. iapoiku Joi. Krlonu v Predos|jih ss tu srčao sahvalujem aa nektera presaoiauva porodila o iivljenji Zoisovem.
spremstvom načelnikov narodnih društev in druge go*p6de na Brdo
nad Kranjem v kapelico grščine njegove, od kodar ao jo potem prenesli na pokopališče v Predosljah, ktero si je Zois na smrtni postelji izrekoma za svoje pokoj išče izbral, da — kakor je rekel — počiva ondi. kjer je »največ veselih dni svojega življenja doživel".
Baron Anton Zois je hil naslednik iz tiste odličnerodovine, ktera je v preteklem Poletji bila v Trstu iz prostega stanu zarad redkegn patriotizma do Avstrije v barunovski stan povzdignjena. Ko je namreč driavn Avstrijska ob času Marije Terezije po sedemletni vojski zdibovala v veliki denarni stiski, je Mihael Angelo Zoja, oče slavnega Žige Zoisa, blagodušno 40.000 gld. položil na oltar domovini Tako redko domoljubje je svitla cesarica obdarila s tem. da ga je postavila z baronovskim stanom in ker se Zoja (po toskanskem uarečji »gioja" veli biser (Kdelsteinl. je Mihael Angelo Z o j a so imenoval baron Zois Kdelsteinski. Sina, kakor smo gori rekli bila sta mu slavni Žiga Zois. čegar zasluge za narod slovenski so neumrljive, in pa Karol Zois, učeni botanik — oba bila sta brata deda našega Antona Zoisa, kteremu oče je bil Karol baron Zois, posestnik ve-licih Gorenjskih fužin in grajščine na Hrdu.
Rodil se je naš Anton Zois v Ljubljani 22. julija 1808. leta. Skrbno odgojo s svojimi mlajšimi 5 brati in 8 sestrama je dobil Zoia v očetovi hiši Po dovršenih študijah je po smrti svojega očeta kot uajstarrji sin prevzel 1886. Icla grajščiuo na Brdu kot fidejkomisno posestvo, ktera po smrti iyeB»vi *daj pride na ■tarejega brata njegovega Mihaela. Že 12. junija 1. 1838 pa si je prav po nagnjenji svojega srca za soprogo svojo izbral Katinko Schvarzenbergovo in si s tem zakonom ustanovil ono veliko srečo življenja, Ictere je srce njegovo iskalo le v tihem vese|ji. družinskem in v tihem delovanji za blagor naroda natega. Prav duša iz njegove duše in srce iz njegovega srca bila mu je skozi 41 let prrmila tovaršica. ki mu je dala edino hčerko. Sera fino, zdaj omoženo baronico de Tram. noter do zadnjega zdihljcja njegovega, vesela 1 njim v veselih časih. Ijubeznjiva tolažnica mu v britkih arah, katerih največ je blago srce takrat imelo, ko je videl, da se narod slovenski zatira ali protivniki narodne ravnopravnosti Avstriji juto kopljejo Proti drugim baron Zois svoje soproge ni nikoli
drug»<'e imenoval, kakor * ljubeznj*vo besedo: .moji gospodarica". In kako visoko je renil neprecenljivo mu soprogo, temo živ doka* je to, da v oporoki svoji jej je za vse prihodnje čase postavil premili spominek s tem, da ubogim Št. Jakobške fare v Ljubljani. iz katere je svojo soprogo dobil, in pa ubogim Predoselj-ske fare. kjer je i njo največ časa svojega življenja preživel, ja zapustil po 8000 gld. v obligacijah, od kterih se imajo obresti vsako leto ubogim razdeliti na dan sv. Katarine.
Kakor blaga in skrita vijolica cvete in ljubo vonjavo siplje krog in krog. tako tudi našega Antona Zoisa vsestransko delovanje bilo je tiho brez hrupa, brez pohlepu za hvalo in javno čast; zadovoljen je bil s tem. da — kakor mi je večkrat sam rekel — .ga vest tolaži, da vaaj. kolikor more. svojo dolžnost spolnnj«. Kdor res pomoči potrebuje — mi je djal — ima tudi pravico pomoči zahtevati od tacih, Id so zmožni mu pomoči dati. bodi-si da se borijo na narodnem ali političnem polji za svetinje domače, bodi si da v revah in nadlogah dadA mu materijalne pomoči. Ker meni ni dano z gromovito besedo na javnih odrib vojskovati se na unem polji, zato mi je dolžnost, kolikor mi pripuščajo le zmerne moje moči. storiti na drugem.' — V teh pohlevnih njegovih besedah leži ključ vsega blagega delovanja njegovega.
Nekako bolj * javno življenje stopil je vendar Anton Zois s trm. da leta 1*51, ko so se po noti postavi nstanovile občine, je na živo prošnjo svojih soseščano* prevzel županstvo v Pred o siji h. Hranil se je sicer trga posla največ zarad tega, ker celo leto ne biva na Brdu iu čez zimo gre v Ljubljano; al občina ni mu dala mirti, dokler ni sprejel volitve: rNaš gospod baron mora naš župan biti" — so rekli motje. in mož ljudstva vdal •e je željam ljudstva.
Baron Anton Zois oskrboval j« opravila Županstva kolikor je mogel sam. nekoliko po svojem grajščinskem oskrbniku blizo 10 let noter do leta lMt. Ker so takrat zavoljo vojsk na Italijanskem vojake tudi po kmetih sem trr tj* potikali, imel je ranjki baron s umestovanjem vojakov, kakor se lahko more misliti, veliko sitnosti in težav, zlasti tudi zato. k. r vojaki našega jezika niso razumeli.
l«ta l «66 je c«l6 za 10 ranjenih vojakov v svoji grajščini na Brdu napravil bolnišnico, jih s vsem, s postrežbo, brano, zdravniki
in zdravili oakr bije val. Koliko stroškov ga j« moralo to (tati, lakho m iz t«ga razvidi, da jo le enemu zdravniku 100 gold. za njegov trud plačal, pa je hodilo več zdravnikov k vojakom, ki jih jo imel v svoji grajščinski bolnišnici. Za to preblago delo je bil po tati oženji od Njegovega Veličanstva cesarja Franc Jožefa ponlavljen z redom iolezne krone.
Pod njegovim županstvom se je lepo, prostorno to 1 ako poslopje sozidalo, kterega poprej ni bilo. On jo pripomogel k napravi šolske drevesnice, ker jo daroval lea za ograjo in dru-zega več. čeravno viaocega žlahnega stanu, bil je župan Zois kakor oče mod svojimi otroci, ki so ga visoko spoštovali in ljubili. Županstvo je pozneje zlasti zavoro tega odložil, ker v zimskem času ni na Brdu, ampak v Ljubljani stanoval ln zato svojih županij-skih dolžnost ni mogel tako spolnovati, kakor j« želel.
Dajeranjki baron imel za šolo in Šolsko mladino posebno blago srce, »pričuje to, da je mnogo let lepemu številu bolj pridnih učencev in učenk na svoji grajščini po dokončanem Šolskem letu lična, mladosti primerna darila delil, jih zraven pogosto val, in slovo jemaje od njih, jim priljudno v roke segal ter prav očetovsko se od njih ločil. Kako močno j« s tem mladino za dobro vnemal. koliko spoStovanja in ljubezni ai je s tako priljudnim obnašanjem pri mladini in njenih atariših pridobil, ni lahko izreči Zadnja leta je Predoseljskemu gospodu župniku denarjev in knjižic za nude-Ijenje med šolako mladino pošiljal; za denar se je zlasti zimska oblaka rovnišim učencem in učenkam n&pravljala. da so lože šolo obiskovali.
Kako vesten je bil ranjki baron o nravni izreji šolske mladine, razvidi se lahko iz tega, da knjige, celo od družbo av. Mohora izdane, je poprej sam prebral, predno jih je mladini delil, boječ ae, da ne bi bilo v njib kaj spotikljivrga ali pohuj*{jivega za nježne otroke. — Živo je še sosedom v spominu, kar je ljudomili baron storil na dan poroke svojo edine hčere baronice Serafine sc. k. polkovnikom baronom de Traux. hal je namreč tisti dan na svoji grajščini štiri prav uboge otroke v čisto novo obleko obleči; zelo ginljivo bilo je videti, ko so ti otroci, vsi veseli v svoji novi opravi, nesli v culicab svoja prejšnja umazana in strgana oblačila na svoj dom.
Koliko je zraven šole akrbel ranjki baron d^lje izobratenje in oliko svojih ljudi, temu priča jo to, da ai jo posebuo prizadeval.
jih vnemati za družbo it Mohora, ki toliko na vse strani koristnih knjig med Slovensko ljudstvo razpoiilja. Blagi baron je v U namen aa bolj revne ude sam odrajtoval letno plačilo; druge pa je k omenjeni družbi vabil s tem, da je pno leto sam plačal za-nje. in ko so ljudje videli, kako koristne knjige dobivajo, so pozneje sami radi plačilo odrajtovali S takim ravnanjem je mnogo udov pridobil družbi.
Njegov trud za omiko naroda svojega pa tudi ni bil brez sadu. On aam je pri neki priložnosti nekako ponoano rekel, da bi si poprej upal enega ali druzega svojih ljudi v kak salon pripekati, U bi se ondi lepi« vedel obnašati, nego marsikter izmed žlahne gospode, kteri je za priljudno vedenje eel6 malo mar.
A ne samo v duševnem, temuč tudi v materijalnem obziru bilo j« baronu Zoia-u mar za blagostanje svojih \judi, zlasti s pomočjo poljedelstva in sploh kmetijskega gospodarstva. Ker je Predoeeljska okolica poeebno slani zelo podvržena, napeljeval j« ljudi z besedo in z lastnim izgledom, da so začeli turšico obilo saditi. Bolj revnim je semena ali zastonj delil ali ga poeojeval. Sploh ni kmetijskih del samo svoji družini pripuščal; kakor marljivi gospodar in umni kmetovalec kolikor mu je bilo mogoče, j« povsod sam zraven bil Tako je bil on dejansk izgled umnega gospodarstva svoji okolici, — odločen ud naše kmetijske družbe že od leta 1837.
Neumrljiv spomin ai je zato blagi baron postavil ne le v svoji domači okolici, temveč — in to smemo po pravici reči — v vsi naši deželi s svojim milim, dobrotljivim srcem.
Od njega so dobivali posebno domači, pa tudi ptuji siromaki najizdatnišo pomoč. Kogar koli je kaka nesreča zadela, precej j« rekel: „pojdem k našemu gospodu baronu, gotovo mi bodo pomagali". Pred vsako zimo je za domače siromake Prcdoseljskemu župniku nekoliko denarjev poslal, da jih je po svoji previdnosti med uboge razdelil. — Večkrat se je zgodilo, da je za enega ali druzega domačega bolnika v Ljubljanski bolnišnici sam dotične stroške plačeval. dokler se ni ozdravil.
Posebno zdatno pomoč od dobrotnivega barona Antona Zois-a pa so dobivali pogorelci — bližnji in daljni. Bližnjim pogorclccm je vselej, še celo ne prožen, kar sam od sebe pošiljal lepo pomoč v denarjih po 100, 200 ali Se več gld., dal jim
je leaa za zidanje in krme za živino. Zatega voljo, ko je ravno dan po baronovi amrti. 10. maja popoldan, strašen požar deset gospodarjev v Hritofu, ie sicer v revni vasi domače fare, pokončal Mči dol njihovi^ poslopij, bilo je slišati pogoatomn milo zdihovanje: „Oh Akoda. da so gospod baron nam umrli; gotovo bi nam bili pomagali". Hobrotljivost Zoisova do pogorelcev bila je tako neizmerna, da smo slišali prostega Innetičn reči: .gospod baron pogorelceui vselej toliko dad6, da z njimi vred pogorijo-. Vselej, kedar so JitfTicr" povzdiguile svoj glas za pogorele? ali druge nesreče tu in tam, bil je baron Zois dobrotnik v prvi vrati.
kako so uašega Zoiaa rukali in cukali dijaki in drugi naii ljudje za pomoč v nadlogah, in koliko je daroval na te strani, to vi pisatelj teh vrstic najbolje, ker ga jc ranjki večkrat za svit vprašal.
Zoia je bil pa tudi dobrotnik cerkvi; pri vsaeem darovanji, ako je bil le na Brdu. je v svoji domači cerkvi največi dar položil, ali, če sam ni prišel, sta gotovo poslal. Od nje«a ima domača farna cerkev dva lepa spominka: prelepo aliko sv. Ksista, izdelano po mladem našem umetniku Franke-tu. v novem velikem oltarji, in lepo svetilnim pred velikim oltarjem.
Zraven te dobrotljivoati imel je baron Zois sploh ljubeznivo aree do svojega bližnjega; nikoli ni mogel trj>eti obrekovanja kakega človeka.
Podpiral je Zoia ven narodna drultva in prebiral vse slov enske liste, pa tudi druge, ali le slovanščini in federalizmu prijazne liste, „Valerland~. Kako zoperni pa so mu bili tuim sovražni liati. zlasti obe ..Pressi", kaže to, da Ae tega ni mogel trpeti, da bi ae mu bila kedaj kaka reč poslala v ..Presni" papir zavita; tolikanj ostudni in uma/ani so blagemu rodoljubu bili po pravici ti listi.
Ko se je leta 1861. začelo ustavno življenje v Avstriji in so ae po vseh deželah začeli deželni zbori, volilisoga veliki posestniki kot poslanca v deželni zbor. Ko pa je prišlo do druge volitve, ska-zal je narod na£ baronu Antonu Zoisu toliko sijajno zaupanje, dagaje v okraji K ranjsko-Loftkem si za svojega poslanca izvolil. Gospod baron je radoetno sprejel poslanstvo iz rok 6Vojcga naroda, temveč, ko je videl, da mnogo njegovih tovarišev iz vrste velikih poseatntkov ae navdgja ono prepričanje, da je skrajni čas, da se
reii narod nai U stoletnega nemškega jarma ▼ šolah, pisarnah ia
obče v javnem življenji in na poti maternega jezika pripelje do potrebne mu omike ..ljudstva glas je Božji glas" — si je ljudomili Anton Zois mislil in veliko čaat v zaupanji naAel, da ga j« izvolil narod, a ne mala množica grajska. In kolikorkrat bile so volitve v deielni zbor Kranjaki. vselej je bil Anton Zois enoglasno ali akor enoglasno za poelanca voljen noter do leU 1869, ko se je zavoljo alabotnega zdravja moral odpovedati Častnemu poslu. In skozi vsa ta leta je kakor akala nepremakljivo »tal na strani narodni in pod zaatavo njeno: ,.za vero, dom, cesarja". Narodni mož bil je značaj skozi in skozi, kakorinih je dandanes celo malo na svetu.
Ko se je ustanovila narodna Čitalnica v LJubljani, bil jqj je iskren podpornik: kako živo mu je U domači zavod pri srcu bil, dejaneka priča temu je u. da v oporoki svoji jej je daroval v obligacijah 5000 gld. • tem do*tavkom. da obresti obrača za svoje potrebe; ako pa ae zida ..narodni dom", naj čitalnica za-ae a tem doneskom v kolo njegovo pristopi
Ko se je oanovala ..Matica alovenaka", bil je on med prvimi, ki je za uatanovnika prihitei na pomoč a 500 gld., čeravno pravila od uatarnika zahtevajo le 50 gld. Po prvem občnem zboru II. maja 1865. leta izvoljeni odbor se je 28. julija t. 1. uatanovii in njega volil za prvosednika ..Matici"; ali po pisatelju teh črtic se je v isti seji dal odpovedati tej čaati, in za njim je bil voljen dr. Toman za prvosednika; oatal pa je do zadnjega odbornik in marljivo se udeleževal obravnav odborovih. 28. oktobra 1878, leta mi je iz Brda v pismu slovenskem (kakor je vselej rad pisal) naznanil to-le: ..Dobrega počutka ne morem se hvaliti, zato se zopet ne bom mogel udeležiti seje Matičnega odbora; naposled bom vendar-le primorau odpovedati ae temu častnemu poslu, kajti samo im6 imeti, pa ne delati, tega jaz nimam rad".
To žalibog! ao bila prva znamenja, da zdravje njegovo, ktero si je lani v toplicah skušal vtrditi. je zelo pešati začelo; to pa je temveč trpelo, ko je blagi rodoljub videl, kako je državna politika krenila na krivo pot. ki ne bode pomirila Avstrije, in se je vrh tega še nenadoma razpor začel v domačem taboru. V istem pismu, 29. oktobra 1872.. mi je namreč pisal: „Naie »tanje ae slabeje dela od dne do dne; sovražniki uaši v Avstriji prežijo na naa od
1 ' ... i.....iiifiŽli
vseh »trani. zdaj pa Ae ..mladi" nočejo sprevideli, da delajo le unim na veae|je in prid, če podkopavajo zaupanje ljudatva do ■(arih. Denarja, denarju, denarja, pravijo, nam je treba; jaz pa mislim, da desetkrat bolj potrebujemo domačega mirti". — Kako hudo v srce je moral boleti rajnega Zois-a nesrečni domači razpor. priznal bo vsak. ki je poznal njeiuočutečega tnoži, kteranu je blagor domovine bil tez vse.
In slabela mu je od dni do dni telesna moč temveč, ker ga j« nadlegoval pljučni lutArfa in revmatizem po udih. Celo zimo. ailno občutljiv za vremenske premine, ni si upal več iz htie; opustil je zadnji čas tudi lahko cigarico, ki mu je vse ti ve dni najljubša zabava bila. In peAal je čedalje huje in huje. dokler ga nam ni, veliko veliko prezgodaj, v (16. lotu njegove starosti, nemila smrt vzela. Previden s sv. zakramenti za umirajoče je 9. maja LI. mirno v Gospodu zaspal. —
Se zlatimi pismenkami ostane tudi ime Antona Zoisa zapisano v zgodovini domovine naše; kdor je storil to, kar on, tivel bode v hvaležnem spominu, dokler bode naroda slovenskega kaj!
8 čevljev dolga in 4 čevlje Široka preprosta plofca iz črnega kamnja zaznamuje na pokopaliAču v Predosljih mesto, kjer naS Zois potiva, • sledečim napisom:
.A. n Lou ZoIh,
posestnik grsjlčias Brdske,
rojen 22. julija 1806. — umrl 9. maja 1873.
Tebi,
Bodoviae svoje očeta miloma, Nkroda slovenskega prvljubljencu, Ki Te gesla vadla sarjs: „Vso sa vero, dom, eeoaijst"
Tebi,
Domovine, svesti sin, Hvalo ne sreni spomin!

Pojasnilo.
Ker so je imenik Matičnih udov tiskal po Lesarjevi smrti u iu, ko si. Matica ni imela tajnika, je v njem to in ono, ki ni prav. Vede pogroike. doalei najdene, tukaj popravljam. Stran 70. Isbriieta naj se: Holoer Drag., trgovec.
K and rn al France, c. k. profesor. Stran 71. Kuralt Ivan naj se isbriše.
IipuMeni so: "Stare Jote, koncipient pri finančni prokuraturi.
Berbud Ivan, nam. udi tel j. Dogan Janes, miaar. Pirnat Tomaft, hišnik. Izbrišeta naj aa: Lesar Anton, profesor.
Mooa Avgust, poktni uradnik. Stran 72. Izbrišeta naj se: Kosti Joi., poltni kontrolor, in
Gruden Ivan, uradnik. Stran 73. Iabriiejo n»j se: Lavtar Luka, real. prof; Linčinger
, Oton, trgovec; Ogrinec Joie, pisatelj; Pavli« Ignacij, dr. zdravilstva; Rebtč Jurij, dr. notar.
Stran 74. Izbrišejo naj se: Smol^j Jakob, ^kr^^biin. vodja.
Vondina Ivan, gimnaaijalec. Dodi naj ae: Zic Nikolaj, vojni kurat Stran 75. Ispuidon je: Pednik Val., kaplan na Igu. Stran 76. Lah Val. naj se izbriše. Stran 78. Dr. Samec naj se "briše.
Stran 80. Lapniden je v dekaniji Leskovec: Kuralt Ivan, avskul-tant na Krškem in Suklje France, profesor v Rudolfovem. V dekaniji Novo mesto: Mlakar Anton, »upnik v Mirni pedl Stran 81. Dodate naj se: Pavlid Ign., dr. okr. zdravnik ▼ Cr-
notnlji; Lilek Fr., posestnik v ( rnomlji. Izbriše naj se: Pednik Valentin, kaplan v Sodraiici. Stran 82. Izpničent v dekaniji Ribnica: "Lesar Janes, posestnik v Hrovadi. * Leaar Martin, posestnik v Sušit. * Klun Marjana, posestni ca v Slatniku. •Lovšin Micika, posest niča v J uije vi ci. Stran 83. DodA naj se: Gruden Ivan, uradnik na Vrhniki Stran 84. Dekanija Postojna :
Izbriše naj se: Gruškovnjak Blat. DodA naj se: Dr. Samec, okrajni zdravnik v Postojni. Stran 86. dekanlja Trnovo:
labriie naj se: Mlakar Anton, tupnik v Zagorju Stran 87. Dekanija Brašlovce:
Doda naj se: Škoflok Jakob, uditalj na Vranskem. Dekanija: Slov. Bistrica:
Dodi nai se: Kunej Janes, kaplan v Slov. Bistrici Stran 88. Dekanija Celie:
Dodi naj se: Bai Lovre, biljoituiki koncipijcnt V Celju
Stran 89. in 90. Dekaniia: Gornji grad,
kakor b) Poverjeni: naj »e poatavi Kari Pretiran . učitelj v Mozirji.
Dodi naj m: Dragar Anton, iivinoadravnik na Potoka
Koleno Frane, poeeatnik na Rečici.
Tratnik Jote, poeeatnik v Kokarjih.
Turni«k Jote, usnjar v Mosirji.
Vrankovič Ivan, dijak.
Upaati naj ae: Škoflek Jakob, učitelj v Mozirji, ter sapiie nameato: Sečica, Pečica povaod v tem oddelka: Rečica. Stran 91. Dekanija: Laiko :
Dodi naj ae: Boitjančič Ivan, voditelj ljudska iole v Jur-jevem kloitru.
Stran 92. Vrata 12. odsgor beri Meiko me*to Peiko. Stran 93. Dekanija Šmaije:
Dodi naj ae: Pajmom Anton, kaplan v Zibiku. Stran 94. Pod: Radgona.
Dodi naj ae: Krampergar Marko, miaar pri Kapeli. Stran 97. Vrata 3. odagor:
Dodi naj ae: Lorber Miroslav, tebtnik, bil v Mariboru. Stran 100. Dodi naj ae: Macak Ivan, semijemerec r Gorici, in
I^tvtar Luka, proteaor v Gorici, lapuati naj ae: Šuklj« France, profesor. Stran 103. Dodi naj ae: Kandernal France, o. k. gimu. profesor
v Trstu.
Stran 106. Meato Dekanija Tomin beri Dekanija Toma), ter dodaj
pri dekaniji Kaatav: Sobar Miha, duh. pom. v \ »lovskem. Stran 107. Gradec:
Dodi naj se: *Priboiič Janez, vojni duhoven v Giadeu Solčavski Franjo, stud. Ilauptmann Franjo, stnd. fil.
Stran 109. Dunaj:
Dodi na) se: Klobučar Anton, pravoslovec. Stran 110. Karlovec:
Dodi naj se: Totniič Franjo, inienir. Bere naj sc vrsta 10. od/.ger mesto Norin: Narin. Bere naj ae v 3. vrsti od spod uaesto Rakek: Reka. Bere nsj se V 3. vrsti od h pod mesto Polaga: Po i« ga. Stran 110. l>odi naj se: Knin: Schiffrer J. dr., nadiečnik. Stran 111. Dodi naj se:
Tomatinovac v Srema: Grnikovnjak Blaž, koncip. Gtok Via: Miglič Peter, dr. nadzdravnik. Iabriie naj ae pod Zagreb: *Conctlija Ivan, trgovec.
Bere n*j se it. 33. mesto Vrbovajo: Vrbo v ako, ter tukaj iabriie Tomiič Franjo.
V Ljubljani 26. dec. 1873.
Ivan Tašek, ujaik.
Podučili in zabavni del.
Vr»dil
dr. E. H. Costa,
mtttmdnik iIot. Matica.

Doneski
k /gorim ini kranjskih mest.
i.
Hadolica.
• .
Spisal J * ii • ■ P a r a p » t.
godovinn naših raest in trgov je iploh malo znana. Temu •e ne imemo čuditi, saj »o je za razjasnjenje njihove preteklosti, aa raaprienje zastarelih mnjenj tako malo storilo. Nasproti se pa ne di tajiti, da je to jako težavno zaradi pomanjkanja potrebnih virov, redkih knjig, ktcrih pogrešamo celi v znanstvenih zavodih in knjiinicah glavnega našega mesta. Naše znanje mestne zgodovine naslanja se tedaj povečem le na topografijo neprecenljivega Valvaaora in na nektere knjige in listine, ki nam pa podajajo le majhne kamendeke k zidanju povestnice slovenskih mest. Začnimo po tem vvodu s Radolico.
Na visokem kranjskem Gorenskcm se razprostira v prijetni planoti na levi obali sive Save pri i sin o mestice Kadolica. kakoina je bila za časa Valvazorovcga, vidi« v njegovem neumornem delu: „Die Ehre des Herzogthums Krain" v XJ. bukvah it. 468. Nemci po starem ponemčevalnem običaji trdč, da je prvotno imč temu mestu „RaomansiiorP' in sicer sariui kolesa, ki ga ima mol na mestnem grbu. Da taka rnzlagn jako malo vel ji, razvidno je na prvi pogled.
Umnejie in pravilnejše ie razlaganje slavnega Trstenjaka, da se mesto sove po solnčnem božanstvu It a d o I e, ki so ga posebno častili v okolici sosednega Triglava — v Bohinji — in kteremu je bil atribut — sobično kolo.') To nekako potrjuje tudi to, da je
. •) Trttenjakova razprava. Triglav 1870 st. 18-17.
4
Donnfci k igodovini Krsnjsklh mest.
bil knj poprej zono, nego je do&la nemika kultura, ker nahajamo
hiJ! « Kutnlii'! rmknlikil rmiakih irrnhnili annmonilrnir'1 il« «i nn
Redaj je Kadolica me«to postala? Za nem&kega cesarja Hen rika III. 1lQ09—1066) gotovo ne, kakor Valvazor hoče,«) ie manj za Henrika II. (1002-1024), kakor trdi HolY.«) Verjetno toda s
tismi i« ne potrjeno je, da je bivii kralj češki Henrik, vojvoda oroiki (umrl I. 13361 Radolici dodelil (rine pravice, ker te Utft 1343 in 1344 nahajamo 1'rha, sodnika Hadoliikega.*) In trg je ostal skoraj do konca XV. stoletja, ker ie 1. 1478. cesar Friderik IV. Radolico v nekem pismu naravnost imenuje trg.*)
Leta 1510. love jo Maks L m e • t o. Menda ne sodimo napak, ako trdimo, da je s podeljenjem raznih pravic radodarni cesar Friderik IV. pred smrtjo svojo 1. 14113. naklonil mestno čast tudi Radolici. S tem vendar ni rečeno, da tega ne bi bil mogel storiti njegov naslednik Maks I.
Starejin je župnija Radoliika, ker 1323. leta najdemo jo imenovano med turami Kranjskimi, ki so morale prihodnino plačati papeževemu legatu kardinalu Bertrandu. Leta 1348. je bil Vitjem „de Cucagna" iz Furlanskega župnik Radoliiki.*) Fara je bila sprva obiirna. Ko so napravili cerkvi v Kranjski gori in na Dovjem, dal je oglejski očak Ludovik dnč 30. novembra leta 1362 Henriku „Hebano ecclesine do Radmanstorf4 in njegovim pravnim naslednikom pravico tema duhovnijama postavljati pripravne vikarije, ki podložni ostanejo KadolUkim župnikom. :i Potrjevati priporočene duhovnike za Kranjsko goro je istega očaka pismo 1. maj. L 1363. izročilo Otonu grofu < »rtenburikemu in dedičem, ki so bili tudi patroni farni cerkvi sv. Petra.") Po raznih pobožnih ustanovah in darovih postal ie župnika Radoliikega vpliv tako veljaven, da mu je bil izročen „arcnidiaconat" Kranjski m slov. strani (Carniole et Marchie.) Omenjenemu Henriku — „oculus noster in Archidiaconatu", kakor ga imenuje v pismu, — je očak Ludovik 1. 1364. ukazal ostro postopati proti vsem, ki zasramujejo duhovnike, ali jim cel6 knj žalegm stori ter naj jih po vseh samo• stanih in cerkvah svoje nadduhovnije pri očitnih službah Božjih
') Mitih. d. h. v. f. Krsiu. 1864. »t. 27.
«) Valv. XI. it. 46«.
r) tiemulde v. Hersogtb. Krsin I. st 158.
*) Dr. Guth v Mitth, d. h. V. f. K. 1802. st 47.
*) Prof. Richter: Urkand. Geachkhte »ou Rsdmatiosdorf v Hormnvi'.
Arch. 1822. st. 465—470.
•) Notisesblatt der k. k. Ak. 1858. st. 847. *) Ibidem it 487.
*) Ilotscbau Oevdlb-Biicbrr v Gradca ton. IV. st 615.

Spksl
Jmm
Pifipii
5
isobči is občestva svetnikov, tudi slehernega, ki l« pajd&ii, ji, pije itd. z cnscimi ljudmi; nasproti naj svečenikom priporoča fiednoitno pobožno obnašanje, ako nočejo zapaati kaanim, ki so jih sklenili
Civinciljalni in sinodalni cerkveni sbori.') Pastiroval je Henrik le s 13<2, njegov naslednik je bil L 1380. Jakob. Cesar Fride-riklV. je 1.1461. tadn&njega župnika Lenarta pl. Jaroničarja imenoval prvega proita ljubi jamskega in njemu in naslednikom njegovim daroval vse dohoake Radoliike župnije. Odšli so imeli ljub fjanski proiti tu svoje vikarij« ali namestnike in imenovali so se ob enem nadduhovni gorenski,1) kakor je Andrej Kral 1.1603 to dokazal. Nadduhovni gorenski so sovejon. pr. Kaspar Freuden-schus, v verskih homatijah jako znan mož; Kaspar Bobek, rojen Kropar, ki je doktorstvo cerkvenega in civilnega prava na vseučilišču v Bologniji izvrstno dovriil. ,,IndicL XIV. Pontificatos Sanct. D. N. Pauli V. anno XI. lllustrissimus et Admoduiu Reve-rend. Dom. tiasparus Bobek h (a ne Baltek, kakor v ljublj. CataL) CarnioL Croppensis vir scientia praeclarus, ingenio^ue acutissi-mus, moribus modnstus atque omni doctrina praeditua m Universi-tat« Bononiensi in Doctorem Juris Canonici et Civilis creatus est" čita Hiehter v njegovi doktorski diplomi 1. 1616.; Fr. M. pl. Vse-cano, poznejši vladika Pedenski in drugi.
Po običaji srednjega veka bilo je tudi v Radolici mnogo bra-tovičin, k kterim so pripomogli pobožni verniki. Bile so braterne naie ljube Oospč v Lenih, presv. Reinega Telesa, sv. Trojice v Radolici. Listine kupne nam potrjujejo to. Leta 1444. je prva ku-
Hlebčah pri LescAh sa lV2 zlatov in L 1496. zemljo a* 20 zlatov v Lescah. L»nč 27. sept. I. 1536 je v Ljubljani slavni Janes Kaci-janar s ključaiji ist« bratovičine zamenjal avojo zemljo v Zlatni, — tedaj je Kaeijanar imel posestvo v begnnjski okolici. — Bratov ičini sv. Reinj. tel. je sodnik Itadoliiki .lanes Pachner leta 14W>. volil vse premoženje svoje, med njim od Jurja I^mberga kupljeno hiio. Za bratovščino av. Trojice sta 1. 1482. ustanovila brata Lenart in Jurij Kucijanur mlin v Mošnjah, Vid Lorber pa jej je prodal I. 14^2. vrt ..Letlnica" pod mestom za 118 oger-skih goldinarjev.®) Dni1 26. de«. I.	je cesar Maks I. dovolil
OflMnteni braterni ustanoviti kaplana1) Dve loti pozneje jej je prodal Kriitof Moatje svoj kamniti holmec ..Oradiia." 'I udi cerkvica sv. Petra na gori je I. 14117. pridobila si od Jurja Kacijanara aealjisčc v lll<-bčah za dobrih AO zlatov in drugo v Prnikah v goijanski župniji od Mihelja Mincclj na').
<) Netiseokl. 1H&8. st. 486. •j Hicinger v Kluu. Ank. II. st. 10». *) Rlehter v llormayr. Areh. «) fthef. arh. Ijoblj. Faae lil. it. 3. *) Hiehter na omeqj. mestu.

6
Oo«Mkl k igoOovtai KrsnjUuh me»L
Kakor do malega v »i trgi in mesta tudi Radolica ni bila bres gospodarja. Ne l« v cerkvenih zadevah tudi v |>osvetncm oziru bila je podložna najbrie oglejskim očakom. Ti »o pa svoj« posestva v fevd iaročevali raznim imenitnim rodbinam, ki so »i pa
rolagoma fevde prilaatovale kot svoje posestvo. Do Rudolfa Habs urtkega jo bilo Gorensko povečem v oblasti vojvodov Korotkib, sa njim so Kranjsko v zastavi imeli rasni gospodje. V Kadolici najdemo o XIV. veku »loveče grofe Ortenburtke kot posestnike LipnUkega gradu — \Vallenburg — in liadolice. Imeli so ondi grafcke grofe, ki so v pravdah sodili. Tak je bil 1343. leta Gey-selcher. V kupnem pismu I. 1337., s kterim jo cerkev Radoliftka kupila zemljo v Zabreznici, podpisana sta K riitof in Oton Orten-burika Otona najdemo tudi v listinah 1. 1350, ko je neki Geisaler a Kamna k av. Janezu dal aemljo v Dobrave i ta večno luč in L 1367'). Nekateri iz te rodovine so tudi bivali v RadolUkem gradu ia dobrote delili cerkvenim pobožnim napravam. Tako je po smrti Albrehta ^rofa Ortenburikega leta 133.*). njegova udov« Helena tnkaj preživela poslednje dni, umrla, pokopana bita v Radolici in uatanovila sv. rnaie.*) In res v pismu v petek pred sv. večerom I. 1383. Kadoliiki župnik J a kop spoznava, da je ranjka grotinja Helena posestvo v Palovičah v I.elanski duhovniji cerkvi sv. Petra oporačila s pogodbo, da za njo, sprednike in potomce njene bero vsako leto i>o eno peto in 3 tihe mate in k njim vabijo graške oskrbnike Lipmike in ostale vradnik« Ortenburske.*) Isti župuik je dni 20. dec. I. 1383 prejel od grofa Friderika Ortcnb. po gro tinji Ani, vdovi Kruptki, r.a večno luč ustanovljeno |>o»e»tvo v Vrbi - v Velbn. — «) Ta Friderik je prejel patronat sv. Petra dnA 12. junija I. 1894. od oglejskega očaku Janeza Morav&kega, kakor so ga sploh dobivali njegovi predniki iz Ogleja.*) V oporoki dnč 23. nov. 1. 1377. je grof Friderik, ako umrje bres otrok, Celi »kini grofom volil svoja posestva, med njimi Waldenberg in „marckht Rat t mans torff' bres oaira na anesek, ki ga je imela na tem posestvu njegova žlahtnica Neža, vdova Walsee.a)
Leta 141«. je zamrla rodovi n a Ortenburika in Celjska je nastopila obtirna niih posestva. Friderik is te hite je po uvratni smrti svojo Veronike Desenitke dne 17. okt 1428. dve leti bival v Radolici, ako Nmomo verjeti Celjski kroniki. Njegov sin Ulrik H, v svojem času jako mogočen in predraon knez. dodelil jo Rado I i čanom v soboto po spreobrnjenji sv. Pavla I. U13. is Celja pra
')	Richter * Horni. Arch.
')	Dr. Tangi v Arcb. f. Ge«b. XXXVI. »t. 178..
J)	Copialb. I. it. 936—937.
4)	Dr. Gčth v. Mitth. f. Steienn. VI. st. «68.
»)	Mitth. d. b. V. f. K. 186». .t 48.
*)	Uoficbsu-O«wolb Bucher L st. 1018-1022.

Spisel Jmmi
-----A
riripn
7
rico, da «ra< njih sodnik v vseh zadevah »oditi, ki se godi v trgu, in 6. febr. I. HM pravico, «ol na drobno prodajati ')
Ko j« dni 8. nov. L 1456 poslednji Celjski grof silne smrti umrl, pripadla je lUdolica vsled pogodeb cesarja Frideriku IV, a njen oskrbnik mu je ni hotel prepustiti. Cesar pollie vojsko, da vsarac v posest Kadoliiki trg, tn 14. junija I. 1467 dospč sam in pod poveljem Gaiperia Lamberga posUvi posadko ceaarsko in odide v Bela k. V tem pridere Celjski vojskovod, pogumni Jan Vitovec, pred prestraleni trg. Lam bere, preslab tuUvljau se Celjskim četam, upali Kadolico in pobegne. Vitovec pogasne plamen in vloii novo posadko. Komaj odrine, mora se U udati delelni vojski, ki na oe-sarievo povelio razruši dosti močno obaidje in sasuje grapo.*) Dni -J ' r..........1 *'Irikova, Katarin«, »rbsk
Kadolico.	in urad Ra-
doliiki sta posula cesarska in vladarji soju v oskrbniitvo zasUv Ijali sedaj temu sedaj unemu T»n< 22. marca 1.1476 sU bila iaročena Juriju Kacijanaru1) in dnč 20. jan. dve leti poaneje je Lenart Ka cijanar, oče slavnega vojsk'.veda Janeza, ia Uradca reverairal prejem ces. grajlčine \Vallenburg s tamolnjo sodnijo in ■ uradoma gorenje in dolenje Kadolioe.*)
Friderik IV. je trg osrečil s maraikterimi pravicami. Ker je v Celjskih homstijah mnogo »kode trpel, ukaaal je v pondelsk po nedelji Judica I. 1473, da se mora blago prevažati skozi Radolico, da on dal nji mitnici mitnina pripade. Oskrbniku cesarskemu Kasparu Ha« t impek-u je zapovedal, na isvrievanje tega ukaza ostro paaiti. Na dan sv. Neže I. 1478 je trtanom dovolil, da smejo med triane sprejemati tudi |judi z dežele. Spreiemičina je bila sa slehernega 13 gold. in prisega v nemškem in slovenskem jeziku.*)
Maka L je ia Augsburga dn6 21. marcija 1. 1510 prepovedal v mestu Itadoliikem vse gostilnice, ki niso mestne, ker se mestu Ikoda godi. Mesto se je tedaj le precej dobro počutilo: imelo je lastno mestno sodnijo, solno tn vinsko tritvo, mitnice v Bohinji, Jesenicah in v mestu in pri vsem tem je graiičini plačevalo le po 91 gold. 15 kr. na leto.*)
Dni 4 febr. 1515 je Vuk pl. Ditrichstein, eea. miznik, s so progo Magdaleno prevzel za dolžnih 19.000 gld. v aastavo Lip nilki grad, mesto in nrad Radolilki, sodnijo, trg mitnico, dac tn
') Dotičoi pismi navedeni v Bieh. ipian.
*) Val*. XV. st. 360 — 861, kjer najdel vpodobljeno rasdjanje Rad.,
Orolen Celjak. kronika st. 100 in 101. *) Mitih. d. h. V. f. K. IMS. »t 89. *) Areh. f. Kunde dat. O. III. St. 140. ") Bieh ter v. Horm. Arch. 1831.
*) Richter v nsved. sesUvkn.
cesarju	i
r\.--..li l .aailniimm ^rajahh mflil
uonMti n 19000vini Krin)itin nnti-
Bohinjsko muto. ■) Vuk je bil gospo«! Radoliški ie 1549. Leta 1571. najdemo Mavridja I>itrichsteiiukew, ki je jako podpiral v tej dobi raaprostirajoči se luteranizem. Nora vera je kakor povsod tudi Radoličan« vznemirila, mestno življenje postalo je iivahnejie. Leta 1571. jo bilo že mnogo novi veri uaanih v mestu ia okolici tye govi. Žato je priila vizitncija, njej na čelu stolni prost Tomai pl. Renthlineer. Nazoči «0 hili vikarji: Matija Grošelj iz Radolice, Štefan Oolenee ia Kranjske gore, Matija Rabani Jeseniški, Luka Sver Gorjjantki, Jeronim Winter Moiuiški in Janea Plahuta Bo hinski. Poklicana »ta bila Peter Kuplonik, predikant v Lescah, podružnici Radoliški, ki ga je bil najel Ditrichstein, in Blejski pridigar Krištof Faaang. Pri izpraševanji sta bila iclo molčeča: prvi je obhajal 400, drugi 1200 oseb, več nista spoznala *) Ta preiskava menda ni rodila zaželenega vspeha, satoraj jo Radoliški vikanj v pismu dne 4. marcija 1. 1572. snova tiščal v prošta Reutblingera, naj odpravijo Faianga. Poslednji je sporočil, da odstopi, ako mu vrnejo stroiko aa popravljanje farovža Grajikega. Tudi Briksenski ikof se je oglasil za utiranje Faianga in krivovercev Blejskih. To se je zgodilo, ker v dopisu dni 28. nov. I. 1572. se Brikseniki konzistorij aahvaljujc Ljublj. vladiki Konradu Glusiču aa to Ijubav. V pismo dni 8. julija omenjenega leta do nadvojvode Karola poganjal se je isti škof sa odpravo Kuplenka ia Lesec, toda pokro vitelj njegov Ditrichstein ga je dolgo branil, ker ie le 24 okt. 1. 1580. je aofiel nadvojvodov ukaz, Kuplenka sapreti in Jerneja Tul-čaja krivoverca ie Radoliike grajičine izgnati.1) S tem pa luteranstvo nikakor še ni bilo aaduieno. V bližnjem Begunjskem gradu je Julija Kacnanarova pripravila kapelico, kjer je 1. 1580—1590 pridi-goval Klenu-nt Bobok, poprej Krojač. Njega poslušat zahajali so pogostoma radovedni Itadoličani, kar jim je pa nadvojvoda z dopisom dne 24. dec. 1 1584. prepovedal. NaroČil je vicedom leta 1586. gosdnarju Jan. VVildu in Janezu Kracenbacher-u oskrbniku, naj gresta v Begunje in poavedita, kdo in s ktero pravico je na pravil proteataniko cerkev, kdo vadrftnje predikanta, ki je neki krojač, in kako da letajo k njemu? A ta ava sta se odtegnila neprijetnemu opravku b lepimi izgovori. Nju sU posnemala pozneje izvoljena Jožef Oberhuber v Loki in Peler Avnič, dacar v Krami. Naposled je prevzel sitni posel gosp. Lenkovič in dan napovedal na 18. avg. v Radolici. Izid njegov nam ni anan, naj hrt o ni nič opravil, ker ie naslednje leto so se Juteranski meičani obrnili do deželnega zbora, ki se je sciel meseca svečana v Ljubljani« prito-ievaje se zoper nepostavno in neusmiljeno ravnanj«' nadduhovna Radoliškega in proita Ljubljanskega t.asparja Freudenachuta, ki postavlja uradniko po svoji volji brez ozira, je li to sposobni ali
•) Miti!., d. h. V. f. K. IS«6 st. 17. ') Mitih. d. b. V. f. K. 1864. st 1.
*) Mittb. d. h. V. f. K. 18«i. st 88—69.
Spfcsl Jmu Parapal.	9
ne, ▼ nemajhino ikodo ubogemu mesticu; d« svojim privržencem pnipuida ključartke službe in premoženje braterako; da ni pustil umrlega sina Jtuja Bohinca, podloinika Radoliikega, pokopati na blagoslovljeni zemlji niti v Radolici niti v okolici, ds je letal več tednov pod milim nebom nepokopan. Tem pritoibum in proinjam Ločanov, Blejčanov, Bohinčanov ia drugih do nadvojvode Karola so dodali Kranjski stanovi nekatere izglede brezobzirnega neusmiljenega obnašanja katoličanov do drugovercev vkljab verski pogodbi v Bruku m ostro se pritožili soper tako postopanje ter terjali, naj se ljudem pulča verska svoboda in popravijo kriv ce pro teči, da se ne lotijo prej niti adrese niti posvetovanja o letnih doneskih aa hrvaiko mejo in drugih potrebah. Ker komisarji niso sprejeli pritožbo, zapustili so lutcranaki poslanci zbornico in ostal je samo duhovski stan, 6ei, da hoče dovoliti adreso. A premalo jib je bilo. Vladni komiaarji ao protili a razpuačenjem zbora, ako ne stori svojo dolžnosti in po posebnih poslancih ne odpravi verskih pritožeD do nadvojvode. Stanovi se niso udali. In da so snre-jeli vladno tirjatve, prisiljeni ao bili komiaarji dnč 18. febr. leta 1587. sprejeti pritožbo. Vae to ae je homatalo kakih 15 dni.
Bohincu vendar vae to ni nič hasnilo. 2o 7. marca je nad vojvoda vicedomu Nikolaju Bonhomti naročil, naj di Bohim m zarad čitaaja poatilje, zbiranja, pridigovanja in drugin nepostavnih reči, ki so se bri ko ne godile, zapreti in v želez j i ohraniti, dokler se stvar bolj natanko ne poizve. M
Blejčanom se tudi ni dobro obneslo. Briksenskega tkofa poslanci ao priili in alehernega, ki »e jo oklenil novo vere, kar za podili s posestva in hiie in razdelili med katoliške. To se vi, da je raadraiilo kmete. Leta 1587. ae torai dvignejo Radoliiki mefcčani in drugi aavolio vere preganjani podloftniki iz bližnjih krajev alaati iz Blejskega. — 2TW jih je bilo akunaj — in z orožjem udarijo proti Blejakemu gradu. Od hiie do niiu grede ao postavljali s slovesnim trobentanjem krivoverce v poprejšnje kmetije rekoč: „Poatavljamo te na zemljitče in vračamo ti, kar jo tvojega, da bodei grajičini pokoren s atibro, davkom, tlako in vsem vna njem, kar pa zadeva vest in duio, nisi dolžen ubogati.*)
Pav A in is Sela, Močnik izZagorir in Mandlic iz Grada ao bili najbolj na sumu, da podpirajo iztiranc krivoverce, da ae ž njimi shajajo itd. Zato je nadvojvoda z dopiaom dnč 13. sept. L 1587. vicedomu z«povedal, tako početje odpraviti, sicer imeno vane pred ae poklicati ia nekaj časa zapreti „pri vodi in kruhu." One 2. okt. je vicedom po Radolilkem oskrbniku Mihelju Semen u in Uorjanskih cerk. ključarjih one tri krivoverske podlotnike pred se pozval in tri dni kasneje sporočil nadvojvodi, da sta razttn bolnega Močuika doila in ker ni nič hudega naiel nad njima, da ju
•) Mitth. d. b. V. f. R. 1867. st. 66—78.
<) Mitth. f. K. 1861. st. 78.
10
DOMikl k rgodovtnt Krinjftkrh mit
j« izpustil proti obljubi, da »e vprihodnje ne bodeta vtikala v uke zadev.- Vkliub temu je nadvojvoda '25. febr. I. 1589. Bonhomu zaukasal ia dežele zapoditi Pavšina, Modni k a in Mandlica, ker nikakor ne junjajo roRoviltii. Juriju Kacijanaru je bilo naloženo, može
r>alati v Ljubi | n no.'i Tudi meščanom se ni priaanašalo. Andreju ernejcu, ki j* bil menda I 1009. županov namestnik m ki je vojvodi dvakrnt is sanora potegnil, M a tej u Zavidu inJakopu fcerovcu, ki proti obljubi nista prišla v Gradec, je bilo 16. marcija 1. 1690. ostro napovedano, da morajo pred vojvodo na odgovor. Mestnemu sodniku Rad. Janezu Dienstraanu sta odgovorila Jerneje« in Zavid, da ne moreta potovati brez novcev. Zerovoe, ki je bil n.t posestvu deželnegn plemenitnša, ni se prikazal, iu Svair, ki ga j«i vojvoda rekel odpraviti is dežele, odvrnil je: naj mu le pošteno plačajo hišo, svet in drugo imenje, rad bode zapustil deželo.«) Meščani so bili, kakor s« vidi is tega, dokaj mubasti. Vendar jim naposled vae zvijače niso pomagale, udu ti so se morali morebiti ne toliko boljšemu prepričanji!, kolikor vedno rastoči sili. Energično pustopanje vladno in cerkveno je osupnilo prcdikanl« in razpršili ao se na vse kraje, zlasti na Dolcnsko, kjer je bilo v mnogih gr». dovili zavetja dovolj. Skoraj popolnoma so novo vero zatrle tako svane reformatorsko komisije, kteriro prvak je bil škof Tomaž Kren.
Po deželi potovaje od kraja do kraju pri romala jo komisija dnč 10. marcija leta lfiOl. tudi v Radolico. Vpričo 250 oseb je protestanško shodišče s strelnim prahom z*smodil.i, da se je rasletelo z velikim vriščem in toliko da ni poškodovalo cerkve sv. Ulrika. Naslednji dan je škof pridigo val in dne 12. mar cija so vsi meščani prisegli pokorščino. Prihodnjega dnč je bil ogovor kmetom in krivovcrskim okoličanom, kterih je bilo privrelo mnogo. Pokorni so prisegli, nepokorni so bili zaprti, med njimi neki Oevač, ki je zapadel kazni 130 crk., in Jurij Pre-širen, ki je moral platiti 100 cekinov. Tudi Kroparski kovači so prihiteli zvestobo prisegat in prosit, naj se jim privošči fara s vednim župnikom. Dva izmed njih sta vendar le bila bandizirana ali izgnana in eden je moral s odprto luterako knjigo stati na sramotnem odru. Dnč 16. marcija so komisarji odrinili v Jesenice, podkomisaiji pa v Kranjskogoro in Belopeč, kjer so trdovratnega grelnika, tamošnjega oskrbnika, zvezali in v Radolico tirali. I>n6 18. marcija je Škof zopet pridigovsl in 19. marcija še le so Ra-doličanke zvestobo prisegle katoliški veri. Komisija je bila precej številna: bili so štirji komisarji: Kren, dež. glavar Lenkovid, vi cedom Joief Rabatta in Filip jpl. Kobencel, trije podkomisarjt namreč gospodje Jak. Hauman. Sebast. Konstantin ia Grimiič, in poleg teh mnogo spremstva, služabnikov, vojakov itd.; to se po-
•) Mitih. d. h. V. t K. 1867. st. 7».
•) Ibidsm st. 80.
Sp»Mi Jsnei Psrapst
11
•nam« is tega, ker so potrosili pri proštu 120 gold. in pri Švarcn 140 gold.')	« "
Verski hrup je potihnil in mestice jo zopet po stari navadi trževalo i»_ knpčevalo. Nadvojvoda Ferdinand mu je s pismom ia Gradca 17. nov. 1604. potrdil poprejtnje svoboščine in pravic*. Tudi je dobilo novega gra ičinskega gospoda; <menjeni nadvojvoda namreč je dnč 28. sept. I. 1616. prodal grajlčino Radoliško a vsemi
Ktiklinami kot det. glavar zasluženemu Jan. Ambrožu, grofu urn ValMUsina 'roj. 1A63 t 1625). Obsegala je 441 kmetij s podložnimi vr«d v Zerovnioi, Zabresniei, 8elu, Vrbi, Smo-kuču, Doslovičah, Rreanici, Begunjah, Zgoii, Hleb čah, Z a p o I č a h, Gorici, Leta h, Palovičah, Kovoru, na Hudem, v Zvirčah. Ljubnem, na Brdu, v Prapročah, na Posavcu, Dobrem polj i, Globokem. Brezjah. Motnjah, Radolilkem mestu z davki in 3 mitnicami. Skoraj vsa Jelovica je bila grajlčinska. Tudi Blejski grad je donašal tretjino svojih prihodkov Radoliikctnu gospodu. Poleg tega je bilo Radoliško: Podbreaje, Dol en j a vas, Britof, Srednja vas, OtAče, Zaloše, l.incoro, na Mostu, fntine v Selcali, Kropi. Kamni gorici, žage na Lipnici „na Brdih", Selo, Bodetice, Bohinj aka Bela, Podhom, Zagorica, Poliica, Gorje, Vitel-niča, Dobrava, tnlin v Podvinah, „aa Oblakom", lasi v Bo-hinji, Srednji vasi, ribstvo v Bohinjskem jeaeru (test tednov smeli so ia Blejskega gradu ribariti), planine nad tem jezerom, deželna sodnija, gostilnice, pristava pod Lipnitkim gradom , gospodske pravice do malega v vseh naštetih imenovanih krajih, paša, gozdne pravice itd.
Dnč 24. feb. I. 1618. sU po volji Ambroža Turna Radolica in Bleiburg na Koroškem postala Hdeikomis in na Dunaji 11. arg. I. 1708. je cea. Jožef I. Franc« Seifrida Turna oprostil 743 Kold. ki bi ^ih bil moral plačati za lideikoinis. Kar zadev« »renjo Radoliiko, treba je opomniti, da je pešal«. Da si »ta jej ces. Jožef I. dnč 6. fcb. 1. 170B., Karol VI. dne 28 maj. 1. 1721. ia L«ksenburg» po trdila stare pravice in cea. Jožef II. v pismu dnč 17 julija I. 1784.
Coleg tegn |m»delil tržni dan vsaki t-Tek. hirala je vidno. Mestno iš<>, ktero je pridobila za čaaa verskih prepirov, prodala je in aktiva in Mssiva »o prihajala od dnč do dne žalostnejša. Dnš lif. okt. I. 1787. je došlo dvorno povelje, naj se mesto municipaliaira in iaroči lamotnji grajtčini. \ sled te« ukaza je izročila okrajna uradni ju dnč 12. jan. I. 1788. grofu Vincenciiu Thurnn, lastniku Radoliike grajtčine, mesto s vsemi pravicami, dohodki, mitninami in sloboičinami, kakorine je mesto poprej vtivalo, ali vsaj smelo rti Tati, s vso sodnijo, mesnicami in premoženjem proti temu, da grsj • ščinski posestnik potrjenega sodniškega uradnika vzdržuje, da pre-
') Kraaori koledarj. v Mitih. d. h. V. t K. 1862. .t. 18.
12
Doneski k rgodovini Kratkih mL
vzame v** mostna bremena, kakor (»opravljanje mosta £ex Savo, in občinlke dolgove, in plačuje katastra I ne davke. Poleg tega je grajski lastnik obljubil mestjanom pustiti njih pravice glede njih posestva, hii in rokodelstvu in dti<5 8. maj. I. 1 <05. cel6 je dovolil mestu voliti župana, se vi, da s pravicami, ktere mu bode milostno prepustil grajski gospod.1) Na ta način je mestice prišlo ob vso samoupravo, ktera »o mu bili podelili vladarji, ter bilo vklenjeno v spone goapodske, kakor o časih grofov Ortcnbiirških. Te okol-»čine se niso spremenile na boljše, ko Je mesto dne 1. novembra leta. 1*40 dobilo ces. okrsjno gosposko.*) In le dan danes, ko se toliko govori o ustavi, v Radolici je ta cvetlica le joko neznano. Slov. razumništva ali intcligencije je malo, tem več uradniškega napuha in neznačajnosti premoiniših meščanov. Da v tacih oaolnoatih meščansko samoupravno ftivljenje ni posebno živahno, ni menda treba dokazovati.
Da pa ne sklenem sestavka z taloatiakomi, naj mi ie dovoljeno imenovati nek ter* slavne mote, ktrrih zibelj jc tekla v Radolici. U al par Globočnik modroslovja profesor je I. 1898. na svetlo dal pesmi v latinskem jeziku s |»Klubami. Jurij Pesdič, doktor sv. pisma, je o svoji promovociji I. 1773. zagovarjal nauk sv. Avguština in Tomaža. Jožef Matej Preiiren je bil profesor modroslovja na gimnaziji Ljubljanski I. 172* in latinsk pisatelj. Gregorij Zupan, škof. notarij, je pomagal Japelnu pri izdavanji sv. pisma v slov. jeziku. Vse te presega Anton Linhart Rojen je bil dnč U. dec. 1. 1756., stopil potem v Zatiiki samostan, ki ga je pa kmalu popustil, in prevzel posvetno službo, ko je bil poprej ie na Dunaji poslušal »lavnega Sonnenfelsa. Postal je okrajni komisar, ud ekonomične (kmetiike) družbe na Kranjskem iu kot dež. tajnik le prerano umrl v Ljubljani dnč 14. julija I. 1795. V nemškem jeziku je spisal I. ltftO. več pesem, eno žaloigro v 5 dejanjih in leta 1 <88. in 1791 znamenito delo v dveh zvezkih: ,,Ver»uch einer Geschichte vab Krain itd., ki »ep« do Karola Velikega; Slovencem pa je iz francoščine predelal I. 1790. ie sedaj priljubljeni veseli igri: Zupanova Mucika in Veseli dan afi Matiček so ženi.*) Podobo njegovo hrani neki rokopis v domači ces. k mitnici v Beču in želeti bi bilo, da si Slovenci pridobč sliko mota, ki je tako rekoč početnik slov. Talije.
') Kiehter v naved. sestavku.
*) Jeloviek v Carniolia VI. 1844. itev. 6'J. 63., ki jc du inslegs kar
prepisal Ricbterja. J) Marci a s. Paduano: Bibliothcca Caruioliao st. M, 41, 44, M, 33.; Mittfa. d. b. V. f. K. 1863. st. 40.
Gledališče v starih Arenah.
8pi.nl prof. M. I-Utonili
Kadar se je pomlad v vsej svojej južnozenukej krasoti po gri-kej zemlji razvila, kadar se je morja široka cesta, oproščena nevarnosti pozimske vožnje, lopet odprla trgovcem, ki so »daj od vseh strani po kupčiji drveli v glavno mesto Grčije, bliso konec meseca marca, so so v Atenah praznovale velike ali mestne Dionv-sije. To so bili najsijajnejli prazniki na čast veleeenjenemu bogu [Konvsu, v ktercm so nekdaj videli Grki poosebljeno prirodo, ki jo bila dolgo časa potlačena od divje zimsk« sile, spomladi pa jo praznovala svoje vstajenje iz zimskega mrtvila, svojo zmag«, nad tla cilko; z ztnagaiočim bogom so se radovali njegovi čestitelji r navdušenem veselji, ki bc je razodevalo v slovesnostih Dionjških praznikov. O tem čaau so tudi prihajali od zaveznik držav poslanci, noseči davek v zavezno blagajnico; to pa j« bil ie m imeni ten razlog več, kolikor mogoče sijajne slovcsnoeti napravljati, da bi ti poslanci domu se vrnivii pripovedovali o tej atenski slavi, da te zaveznikom ne bi zahotelo , kje drugje svojega političnega središča iskati, kakor v Atenah.
!*-st dni je trpelo praznovanje. Prvi dan je bil nekak predpraz-nik. S<; le zvečer o solnčnem zahodu so se aačele prave Dionysije • slovesno procesijo, v kteri so mladeniči, s bakljaini si sveti, krasno Dionjsovo podobo iz svetiiča v ffledaliič« prinesli. Drugi dan je bil slovesen obhod po mestu. Za darovalci, lu so daritveno živino peljali in krasne daritvene »osode nosili, je ila pomešana različna množica praznovalcev, lepo oblečenih in ovenčanih, naj več peš, nekteri tudi na vozovih, tnarsikteri že naicmani. Na trgu pri Žrt-veniku dvanajsterih bogov so s« ustavili in tam je pevski ibor ■apel „dithyrainbos", slavospev bogu Dionj su. Nato jo obhod s Dionvsovo podobo ie dalje sel do razmh svctiič. Po obhodu so bile gostije, pri kterih se je pozno v noč jedlo, posebno pa pilo. Tretji dan so lirični pevski zbori mrtž in mladeuičev se poskušali v gledališči in potem so zmagovalcem na Čast bile zopet gostije. Zadnji trijo dnevi pa so bili odločeni za dramatične predstave. Ker se je namreč dramatična umetnost iz korakih spevov pri Dionvzovcin bogočastji izcimila in razvila, je ostala zmerom del teh Dogočastnih slovesnosti, ktere je država ljudstvu naprarljala. Ni bilo tedaj pri Grkih kakor pri nas, da bi take igre zgoli za kratek čas skoro vsak dan imeli.
Izprra so imeli Atenčani lesen ipralski in gledalski oder. Pa ravno I. 500 pr. Kr., ko jo prvič mladi Aischjlos, eden izmed davne trojico grških tragedov, se javno pokazal s svojimi dušni-
14
utmuiMi f iurm Aivnen.
mi izdelki, se je leseni gledalski oder pod teto prevelike množice gledalcev podrl in tedsj so Atenčoni sklenili velikansko in krasno gledališče si sezidati. Tako je naključje naneslo, da so veleumi tragične umetnosti, Aischjlos, Sophokles in Kuripides svoje drame ne več v lesenem, ampak raaviti umetnosti primernem gledališči mogli predstavljati občinstvu. To prvo zidano gle daliiče je bilo po tem v zgled vsem pozneje aidanim.
V Lenaji, v okraji Dionysu posvečenem, na južnem obnožji akropoljskem, so bili iz skalnatega griča, na kterem je atenski grad stal, izsekani nizki sedeti. V polukrogu, nekoliko podaljša nem na konceh, so se vzdigavale njih vrste, ena nekoliko više aa drugoj. Blizo v sredi ie ta gledalski prostor prepasovalo Široko hodišce in ga delilo v dva dela, tako rekoč v gornje in dolnje nadstropje. Oa tal do bodišča in od hodišča do najgonijih vrst so vodue »topniice in prostor delile v zagvozdam podobne oddelke. Nad gledalskim prostorom pa ni bilo strehe in gledalci so bili solnčmm žarkom — obrne no je bilo gledališče proti jugu — in detju izpostavljeni pod milim nebom.
Pred skalnatimi sedeinimi vrstami je bil na zidanej podlagi precej dolg pa ozek lesen oder. Za odrom in ob straneh je bilo priziaano stanje, tako visoko kakor naj vila sedežna vrsta. To stanje, ki je tedaj od treh strani obdajalo pod milim nebom stoječi oder, je predstavljalo palačo, kije imela troja vrata, v sredi glavna in ua desno in levo postranska. Djanje v starih tragedijah se je namreč največkrat pod milim nebom pred kakim kraljevim poslopjem vršilo ; le redkokdaj je bilo treba napraviti drugo prizorišče z leseno ali platneno zaveso pred poslopjem, pomalano, kakor je bilo treba. V ta namen ao imeli tudi ob straneh trivoglate prizmatične, na vsaki plati drugače pomalane stebre, ki so se okoli klinov sukati dali in so se tako rabili, kakor pri nas kulise. Če je bilo kedaj treba predstaviti prisor, ki se je vršil znotraj hiše v kaki sobi, so se glavna vrata odprla in na kolescih ali valčkih so porinili ia hiše na oder nekako sobico, v kteri se jo navadno pokazal kak kratek prizor, tako rekoč iiva podoba, ki je globoko segla v srce gleoalcem, kakor n. pr. ko je bilo videti Oresta a krvavim mečem nad truploma matere Klytaimnestre in Aigistha. —
Čes kake tri stopnje je bilo mogoče s igralskega odra na niti oder priti, ki je bil za kor odločen. Tako so korevti lahko na oder vi deli in s predstavljajočimi osebami govorili, paiili vendar tudi najniži vrsti gledalcev niso zakrivali. Ob str&nen med odrom b gledalskim prostorom je bil dvojni vhod za kor. Ker je bilo gledališče tako postavljeno, da je bilo gledalcem na desno atenako mesto na levo pa dežela, je prišel kor skoz desni vbod, če je predstavljal domaču ljudi, če pa tujce, pa je prišel s leve strani. Tak pomen ao imela tudi desna m leva postranska vrata na poslopji za predstavljajoče osebe. Kdor je pnšel is tujine je
sprav pro». m rni9r«w.
16
nastopil skozi leva vrnta, domač« osebe skozi desna, kralji in glavtir oa«be pa ikoai »rcdnja Trata.
K tcuiu gledali Mu je tedaj vrela množica četrti praznik v jutro, potem ko ae ie nazaj utr ko vala in ovenčala. Pri vhodu je bila velika gnječa, kajti vsak ai je moral aa dva obola kupiti bronasto vstopnico, na k te rej je bil zaznamovan sedet. Noiteri sedeti so pa bili imeni tnejii in aato tudi drati. Nekaj čaaa je vsak Atenčaii bres vstopnine amel hoditi v gledališče; ali priilo je mnogokrat take aodrge, ki ni bila v svetišči Talijinem na pravem mestu, in o stiski in gnječi ao s« gledalci dostikrat tepli za s«deie. Zato ao mestni očetje u dobro apoznali gledališče v sakup dati in aakupniku dovoliti od gledalcev sahtevati vstopnino; on pa je moral sato gledišče v dobrem stanu ohraniti in za predstave vae to preakrbeti, kar ni šlo na državne stroške.
Gledalci so posedali po kainenenik sedežih in če je bilo treba ao s iirokokrajnimi klobuki ae pripekajočih solnčnih žarkov, det ja pa s svojimi plaiči branili. Ce se je pa ploha ulila, *o seveda morali iabetati is gledaliiča v bližnje stebruate lope. V najnižej vrati, najbliže odra so sedele najodličniie osebe: izvoljeni razsoje-valci, vojskovodje, arhonti, duhovniki, poslanci in tujci iz takih mest, kterim so Atenčani pravico prvosedeštva (proedrtje) bili podelili. Za njimi je sedelo drugo ljudstvo, v nitih vrstah menda bolj meščani, v viiih bolj okoličani in tujci, v najviši pa sužnji in hetaire. Da ao tudi poštene žene v tragedijo hodile, ni dvomiti, pa brt ko ne je bil sa njo poseben prostor odločen. Dekleta ao tako aploh doma v hiti zaprta imeli, tedaj jih menda tudi v gledališče niso s seboj iemali. V komedije pa, ki so bile polne nespodobnih šema rij in šal, je tetko kteri Atončan dovolil svoji teni hoditi.
Velika množica, ki se je v gledališči nabrala — prostora je bilo sa 30.000 ljudi — je komaj pričakovala sačetka igre, ko so nastopili igralci. človeške postave nenavadne velikosti. Dolgi v širokih gubah do pet spuščeni, pisani, visoko prepasani hiton a oakimi rokavi, počez pa zelen taur ali plašč, ki je kraljevim osebam do tal segal, kraljice pa so ga še za seboj vlačile, na nogah škornje s telo debelimi podplati (kothurai) in na glavi po orientalski šegi neko lasno itulo. vse to je visokost osebe znatno pomnožilo: da so pa drugi deli telesa bili primerne obiirnosti in velikosti, so ie rokave in prša debelo podlagah in roke s pripravnimi rokavicami podaljšavali. K taki postavi ni bilo navadno člo-veiko lice več v pravem razmerji; sato so imeli naobraznice a ostro načrtanimi tipičnimi obrazi za razne značaje, starosti in stanove in z odprtimi, tako rekoč govorečimi usti. Vsa ta oprava je bila prav na to naiuerjena, občinstvu idealno vzviienost tragičnega sveta, v kterem so ljudje vse drugačne vrste živeli, prav iivo pred očiti. K tej čudoviti naiemanosti privsemimo ie to, da so imeli le tri moikc igralce na raz polaganji, da so med nje morali vse moške in tenske naloge razdeliti, kar je le bilo mogočo, če so igralci svoj glas in svoje gibanje vedeli dobro spreminjati. Res

čuditi se moramo, d« je pri rum tem igra teh igralcev tako resnoben učinek imela pri grškem občinstva. Pa bolje bodemo to raaameli, če prvič proudarimo, da so Grki od nekdaj pri vseh Diony-Ikih slovesnostih bili vajeni raznim šemarijam ; drugič moramo pomisliti, da predstave niso bile vzete ia vsakdanjega življenja, ampak da so starim tragedijam bila predmet veličastna dianja in oso-de herojev iz starih mitičnih povesti, človeškega rodu, ki je bil ves drugačen, vse bolj velikansk, nekako v sredi med bogovi in navadnimi ljudmi; spomniti se moramo tudi, da so bili gledalci v velikem gledališči vendar bolj oddaljeni od odra, da je tedaj dalja nekoliko tega poravnala, kar bi preblizo gledano malo čudno videti bilo. Tako nam je tedaj nekoliko laie sprevideti. kako da je poslušalstvo pazljivo in resnobno poslušalo besede teli nadčloveških, mogočno in počasno po odru se kretajočih postav.
Veliko iivejia pa je bila radovednost in pričakovanje o korovem prihodu. Vsakemu pesniku namreč, čegar drame so bile od arhonta za predstavo sprejete, je bila odločena občina; ktero meščani so izvolili izmed sebe ,, korega", t j. bogatina, ki je moral potrebno število pravih atenskih državljanov, ki so radi pripomogli k Dionjrsovi slavnosti, za kor zbrati, jih po korovodji in pesniku naučiti speve in jih navaditi primernega orhestičnega gibanja in kretanja, jih dobro plačati in dobro gostiti in vrh tega jim pripraviti dragoceno s zlatom in drugim lepotičiem okinčano opravo. To je tedaj vselej veliko troikov prizadelo; ali dobro vedč, da ima svojo in svoje občine čast rešiti, jo storil korčg vse, da bi le tem »ijaineise ae izkazal njegov kor. Ker ao tedaj kakor pesniki tako tudi ko rčgi in i njimi njih občine med seboj se tekmali, lahko zapopade-mo, zakaj so bile vseh oči obrneno na petnaistero mož, ki so po prvem delu tragedije pod vodstvom svojega korovodje v zlatu se blišči možko po stopnjicah stopali na svoj oder in v vrstah razstavljeni začeli svoje lirične speve, v kterih so kot idealni gledalci izrekali svoje mnenje in iarazovali svoja čutila o tem, kar se ie na igralskem odru godilo; oni so tedaj predstavljali navadne ljudi nasproti onim velikanskim osebam, ki so se na odru kazale.
Tako je poeluialo občinstvo tri drame zaporedoma od istega pesnika. Atenčani so po svoji odgoji živ čut imeli za to, kar je lepo v besedi in v kretanji človeškega telesa; zato so z napeto pazljivostjo gledali in poslušali in s ploskanjem in klicanjem pohvalo pa tudi za vsak majhen pogrešek grajo delili s sičanjem in ftvift-ganjeni. Prigodilo se je pa včasi tudi, da so igralce, ki so svoje naloge slabo igrali, ali pesnike slabih tragedij kar z odra in u gledališča zapodili.
Po tretji tragediji je od istega pesnika še neka satjrska drama" na vrsto prula; to je bila igra, ki je predstavljala čudovite prigodke iz mitičnih pripovedek o Dionjsu, pozneje tudi o velikanih, pritlikavcih, duhovih in poiastih. Njen kor je bil po satjrrsko opravljen in je spominjal na starejie čase, ko je tak kor ie središče vso l>ionyike slovesnosti bil.
1--• - - - » ^ im i i|m ■ s ■ ifc
prvi. WI| rlrltl WN>.
IT
Po teh fctirih predstavah (tetralogiji) »o m menda krepAali s* popoldansko predstavo, ki je biLa zmerom kaka komedij«- Bilo je
;vu ie prt?
rw	med občinstvom n* pol ie pijanim.
Atenčani sploh niso s« komedije toliko morali, kolikor sa tragedijo. Kot ae! Dionvsovega bo£<>čaatja so jo sprejeli veliko pozneje, ko tragedijo, bliao o začetku perzijanakih vojsk. Pred-poldne se niso naveličali gledati zaporedoma tri tragedije, komedija jim je popoldne ena zadostovala. Tudi oprava ni bila tako dragocena in bliidobna kakor pri tragediji. Semarije so pa bil« deloma nespodobne, tako da poštene iene menda niso mogle biti med gledalci. Sale so bile razposajene, nezmerne, dostikrat take, da niso spadale k igri, in so imele le namen hrum in smeh zbuditi, kakor n. pr. če so se leiniki in suiokve med občinstvo metali. Ob dasu najboljših komičnih pisateljev je imela sicer komedi ja debele iale in je brezobzirno napadala napačnosti in slabosti svojega časa, ne prizanaiaje nobeni osebi, ali za šalo in aabav-Ijivostjo je bila skrita ideja nravnosti in domoljubja. Pozneje ae je komedija začela pečati agoii z družbenim življenjem.
Peti in šesti dan Dionjrških praznikov so se ponavljale dramatično predstave a izdelki drugih pesnikov v istem redu. Poslednji dan so izrekli presojevalci svojo roasodbo. Ze pred predstavami je atensko državno svetovalstvo izmed vseh atenskih državljanov večo število presojevalcev izvolilo, kakor jih je bilo potrebno. Njih imena so djali v ročko in jo zapečatili. Poslednji dan ae je is ročke izsrečkalo potrebno število presojevalcev, namreč za komedijo pet in za tragedijo menda tudi toliko inoi. Ti so imeli razsoditi, ktera ismed treh tetralogij (troje tragedij s satvrsko dramo) in ktera ixmed treh komedij je najboljša, in ktera zasluži drugo in ktera tretje mesto. Prvo m<-sto je bilo zelo čoatilno za pesnika. Ovenčali so ga z vencem ia bršljina, ki se mu je vil okoli hrokega, volnenega, posvečenega traka na glavi, in predstavili so ga zbranemu ljudstvu. Tudi drugo mesto je bilo ie častno. Na tretje mesto postavljenemu biti pa je bilo pesniku toliko kakor propasti. Ved ko po troje tragedov in komeaov se vsaj v starejšem dasu ni poskušalo
Pesnikove zmage je bil tudi njecov korčg deležen. Tudi on
l.til « .!»•__________: f __	."___. J	I__.tl.L
sovemu. Tam je čilo okoli tempeljnov in po oeli okolici vse polno takih tripodov, ki so bili po večetit zelo umetno izdelani in olep-iani ter so imeli stalo, na kterem je bil zaznamovan arhont dotič-nega leta, praznik, koreg in njegova občina, potein pesnik in včasi tudi prvi igralec. Ti napisi so bili v poznejih časih izdatni viri za sgodovino dramatične umetnosti.
primerno
Letopis 1873. in 1878.
i

Ig	OledattM* v «tirih Ataoah.
Rano o včlikih Dionvaijah ao bile le dramatične predstave o malih ali kmečkih, ki ao ae v decembru ali januarju po deieli praanovale, ko ao mlado vino prvič začeli pokuiavati. Pa tu ao ae večidel le atare, te v mestu igrane igre predstavljale. Malo posne-je, konec meseca januarja so ae v mestu praznovali lenajski prazniki v zahvalo bogovom, posebno Dionvau za vinaki dar Zadnje tri dni ao bile dramatične predstave, pa ni bilo ravno neobhodno potreba novih iger. O začetku potnlaai ao b le tridnevne „anthe-sterije" (cvetni prazniki), ko a« jo zemlja vačela pokrivati z mla dimi cvetlicami in ao kmetje o mnogih ialah in zabavljicah izči-Meno vino začeli voliti v mesto. O teh praznikih aicer ni bilo dramatičnih predstav, pa imeli ao nekake poekuinje za včlike Dionjsije, o kterih ao ae morale zmerom nove drame predstavljati.
Doneski kz^o(lo\ini
samostana Velesovskejja (Miclielstetten)
Nabral Jasea Parapat.
Leta 1154 te nahajamo v listinah čudno ime Micbelstetten sa Veleaovo. Imenujejo ae (Jerloh, Mrinbalm in Albert iz Micbelstetten ali Veleaovega.
Pred 11. dec. 1. 1 '23*. utemelji gospodje a Kamna — Stein pozneje Prauenatein nad samostanom Velesovokim — Gerloh, njegova brata Verijand, tupnik Mengikki, in Valtcr in vsa drutina Oerlohova dominikansk samostan sn ienske pri cerkvi av. Marjete — aedaj podružnici farne cerkve — v Velesovem.
Izv. list v državnem arhivu. Imenik na Dunaj odpeljanih listin napravil Senael s imenom Kepcrtorium Steierniark 6. p. 22. Nr. 18 tega imenika.
111. Idua Dec. (11. dec.) I. 1238. v Velesovem.
Oglejski očak Bertold potrdi to ustanovo v svojem in v imenu Neže, svstrijake vojvodinje, in Otona brata njenega, vojvode me ranakega, vnukov avojih.
Rep. St. p. 22. itev. 19.
K tej ustanovi je mnogo pripomogel gornjegraiki opat Albert dodavii 14 fevdov v Čenfiurji, za njim očak Bertold asm, ki je aamoatanu poklonil Cerkev av. Juija a tem pogojem, da očaki postavljajo duhovnike in odločujejo njih dohodke. Poleg tega so da rovafi naalednji: Rihca udova m sin njen Verijand 4 fevde v Tu-paličah: sestra Marjeta, menda Vemeika, 5 fevdov; Henrik imenovan Črne (Niger) is Veleaovega dva fevda na OUevku, enega na Lužah; Henrik, zvan Liate, enega v Ceinjevku etc. Primeri tudi spis Varlov v Danici 1871 it 3 in dalje
Ooaaskl k igodovM Malimi Vdaaovtkage. Nabral Jsnu fsrspst. jy
1239. meseca sept. na Kaninu.
Oglejski očak Bertold pritrdi in potrdi menjitev nekterik fevdov med cerkvijo av. Marije v Cerkljah ia kapelo sv. Tomaža v Veleaovem.
Rep. p. 22. Nr. 21.
1239. na Kamnu.
Bertold, očak oglejaki, poaivlje kristjane, naj darujejo novemu samostanu, in obeta odpustikov vsem dobrotnikom.
Rep. p. 22. Nr. 20.
1240.31. januarja na Kamnu.
Bertold očak oglejski, dodeli vsem župnikom na Kranjskem pravico, vse nadlegovale« samostana Velesovskega po trikratnem opominovanji s cerkvenimi kaznimi kasnovati.
Rep. p. 80. Nr. 1.
1241. dnč & avg.
Bertold, očak oglejski, potrdi darilo 1000 mark samostanu Velesovskemu.
Rep. p. 23. Nr. 26.
1247.	III. nonas Nov. v Svibnem.
Gerloh s Kamna, mile« et ministrialis, slavne gosp^ Nate, vdove avstrijskega vojvode Friderika II., hčere meranakega vojvode, daruje nekaj fevdov aamostanu Veles.
Rep. p. 24. Nr. 36.
1248.	Včliki četrtek v Svibensketu gradu.
Neia, hči meranskega vojvode Otona in vdova avsL vojvode Frideriku, potrdi darilo, ki ga je Konrad ia Orkeli poklonil aamostanu Velesovskemu, namreč tri zemljitča v Cerkljah.
Rep. p. 24. Nr. 36. Ponatianjeno v Hortnav. Taackb. 1812.
1248.
Henrik Ostrovrhar iaroči samostanu sv. Marija v Velea. vso pravico fevda, kjer sedi prosti Martin na Olievku, v vračilo kkode, ai so jo njegovi storili samostanu.
Rep. p. 24. Nr. 37.
1252.
Veriiand vicedominns oglejskega očaka, (morebiti poprejinii župnik Mengikki?) dodeli samostanu xa obletnico aa se in sorodnike dve semljitci v „ Svdingdorf." (Žiganjavaa?)
Rep. p. 24. Nr. 41.
1254. VI. idib. Maii Neapoli.
Aleksander IV. papež sprejme Velesovo v varstvo svoje.
Rep. p. 26. Nr. 48.
1267. Viterbum meseca maj. v četrtem letu vladanja.
Papež Aleksander IV. podeli samostanski cerkvi v Veles. sa nektere praznike odpustike 40 dni.
Izvir, v arhivu Velesovskem s svinčenim pečatom ALE
A v. XANDER v bisrnem vencu.
♦ nt	*• •
20	OomAl k IfOtfOVlM MRtOltlM VltftOVUfKJI
Rev. Glavi it. Pavla a dolgo brado in sv. Petra • polno brado Zgoraj napi«: S PA SPE.
1258. na Kamnu.
trAgnes, palatina Burgundiae et dux Carniolae" voli v dnini prid samostanu Velesovskemu več zemljišč pri Petih, »Chesteuberch et in Ternovich."
Rep. p. 26. Nr. 17.
1260. in castro Gorska.
Henrik Ostrovrhar pokloni s privoljenjem soproge svoje aa svoj duini blagor samostanu Vel. podložmka svojega Cirilu
Rep. p. 27. Nr. 22.
ljrfl. dni 27. okt. v Loki.
Nemškega reda komendalor sporni pred Lirikom pl. Durren bola, deielnim glavarjem Koroškim, Kranjskim in slovenske strani, da mu ie gos Pi M a r j e t a, magistru sive Privrissa, in Ves konvent vallis s. Marie v Velesovem vrnila SO mark oglejskih denarjev dolgi.
Font rer. Aust 11. prvi del st 128.
1277. nekoliko dni po sv. Jurju na Kamnu.
Peregrin, nadduhovnik Kranjski in slov. strani, Valtcr Vngar, Gerlohus de Stein, Sifridus de Minchendorfe, Heinrieh Phingst Herbordus, Andreas, NVoIHinus, \VfTo in drugi, vsi mestjani Kam niiki dovoli prednici Marjeti samostana Vel. Verijanta ordinis praedicatorum, zavoljo njegovih zaslug kot soustanovitelja imenovanega samostana, |io°kopati v Velesovski cerkvi sv. Marije. V prihodnje ostane pravica ao pokopališč pri nunah.
Izvirno na koli pisano pismo v arhivu farne cerkve Velesovske.
Izmed peterih pečatov sta dva ohranjena. Pervi pečat z belim voskom in napisom: S WALT11ERI VNGAIU* v sredi šiironoina žival s perutnicami (krilati lev). Drugi je okrogel kakor prvi in tudi is belega voska. Napis: S GERLOCHl DE STAIN. V trivo giatem škhu tič i razpetimi perutami.
1283. dni 4. avg. v Ljubljani.
Majnard, grof Tirolski in Goriški in savetnik cerkve oglejske, tridentinske in briksenske, potrjuje vse pravice, dane samostanu Velesov.
Rep. p. 41. Nr. 37.
1297. meseca majnika v Velesovem.
Ulrik, iupnik Senčurski, voli Materi Božji v dolu v Velesovem zemljo v Senčurji.
Rep. p. 44. Nr. 24.
1301.	dom. ..Laetare" v Velesovem.
„Henricus de Gurenz" daruje samosunu Vel. svojega podložnega človeka Juija v OUevku VOlsvrik).
Kep. p. 71. Nr. 3.
1302.	dni 11. oktobra.
Brata Ditmar in Ulrik s Greifenfelsa prodasU a dovoljenjem svojih stricev Konrada ia Grednika in Bertolda „de Zeburch" samostanu Vel dve zemljišči na polji, „in Velde prope Zircblach."
ti
Rep. p. 71. Nr. 8.
1304. dni 22. jaa. v Velesovem.
Ditmar a Greifenfels-a in Henrik, njegov ain, prodaata go-■podu Ulriku, iupniku Ccnčurikemu, zemljo ondi.
Rep. p. 72. Nr. 22.
1313. na pepelnično sredo v Velesovem.
Hi k lav • Kamna proda samostana VeL zemljišče v Vogijab
' _ Vinklern — v Šenčurski župniji.
Rep. p. 79. Nr. 39.
1313. dan pred sv. Matevžem, 20. sept v Ljubljani.
Henrik, bivši kralj češki in poljski vojvode Koroški in grof TiroLaki in Goriški, ustanovi v samostanu Vel. obletnico po predragi svoji soprogi Ani
Rep. p. 79. Nr 37.
1317. v petek po sv. Jerneju v Kamniku (ali na Kamnu?)
Isti vojvoda potrdi samosUnu Vel. pravice, ki mu jih je dal njegov oče M^jnanl, slasti oproščenje vvosnine in iavoanine in mostnine po svojih aeielah.
Mittli. des hist. Ver. f. K. 1854. st 79. Prepis listine v seme nitki knjižnici Ljubljanski.
1321. sv. Tomaža dan.	.... .. «
Rapot „Schra vrana" proda samostanu Vel. i tiri semlje v Senzorski vaai.
Rep. p. 82. Nr. 20.
1324. dni 29. junija.
Henrik Kolijencer, Perhtoldov sin, prodi samostanu VeL »emlio v Walsdorl — <I.abov6e v Cerkljanalti župniji?) .
Rep. p. 83. Nr. 37.
1327. sv. Matije dan.
Heinsel, Perhtoldov i* Verneka ain, proda samostana VeL aemljo v vaai „Naasen."
Rep. p. H5. Nr. 50.
1329.	na sv. Vida večer, 14. junija.
Perhtoid iz Gradnika proda i dovoljenjem svoj« žene Jere ia bratov Rainprehta in Henrika samostanu Vol. pet zemljišč v Sen-čurji, Vodicah „Sweinas" na Dobrovi in Lesmčniku.
Rep. p. 86. Nr. 11.
1330.	na sv Urbana dan. 25. maja.
Diemut, gospoda Miklavža s Kamna vdova, proda samosUnu Vel. svoj dvor v Čeinjevku župnije Cerldjanake.
Rep. p. 86. Nr. 14.
1330. sv. K«nci)ana dan.
Prednici M. in veskonvent Vel. prodaaU Ani „de W anebsal" aemljišče v Čeinjevku.
Rep. p. 86. Nr. 15.	, ,
Friderik s Kolovca - Gerlochstain — in Katarina, njegova žena prodasta sam' stanu Vel. zemljo v Lukovici — Lukwit*. —
----» i L — — — J---11	. . — -	. I---
uonMKi k «yooo»*ni Mfnoium vvmovHi^i
Rep. p. 87. Nr. 16.
ISM. na it. Primož* dan, 9. junija.
Ditroar a Greifenfelsa iaroči umotUnu Vrl. temljiiče na 01-ievku k večni luči pri oltaiji »v Mihelja.
Rep. p. 88, Nr. 30.
13^6. «v. Šimna in Jude dan, 28. okt.
Ulrik ■ Hertenberga in soproga njegova Sofija poklonita •amoatanu Vel. zemljo v „0*ozter" (Sostr»>?)
Rep. p. 88. Nr. 38.
1337.	na it. Primoža in Felicijana, dan 9. jun.
Valter Mokronoiki in njegova topnega Elspeta preputtiu s dovoljenjem samostana Vel. tamošno fevdno zemljo seatrični prvega, Katarini Ortleba na Olievku hčeri, in njenemu možu Primožu, Patra • Čeinjevka »inu.
Rep p. 89. Nr. 49.
1338.	dni 22. avg
Vojvoda avstrijski Albreht II. potrdi samostanu Vel. podeljene pravic«, vajdstvo pndrživii sebi.
Prepis v kranjskem rauieju, ponatisnjen v Mitth. d. h. V. f. K. L 1864. st 76-78.
1339. dne 4. sept. apud civitatem Austriae.
Frater Konrad pridigarskega reda provinrijal spodnje I>om bardije iareče prednico Nežo in vse nestre samostana Vel. deležne njegovega reda molitev, postov in dobrih del.
lavirno pismo a lepim podolgastim redovnim pečatom v arhivu farne cerkve Vel.
1340. na ..dobrega" sv. Urha dan 4. julija
Oal t Gallenberga in soproga njegova Ana prodasta samostanu Vel. dve zemlji v „Podganci" (Poganice?)
Rep. p. 91. Nr. ti.
1342. sv. Urbana dan 26. maj.
Lenart „Caaepel von Guotenber*" (menda pri Radolici) ..Pendit" njegova mati in Wylberchk (Valburga?) njegova žena prodajo samostanu Vel. semljo v Hotimažah, ienčurske fare.
Rep. p. 93. Nr. 40.
1344. dan po sv. Luciji, 14. dec.
Alheit Hertenberika, prednica in ves konvent Vel. prodi ..Diemout" is Zaspega in „lleylein" s Kellerberga semljo v Vogljah.
Rep. p. 93. Nr. 44.
1346.	dni 16 junija.
Ditmar i> Gurnic in Katarina, njegova žena, prodasta samostanu Vel. gozd pri Olievku pod Slefano goro.
Rep. p. 94. Nr. 4.
1347.	na sv. Urha dan, 4. iulija.
„Jackel der Pewtel" prodi prednici I sald i Ostrovrha-je vi ia konveotu samostana VeL mlin in palnik pri Vel.
Rap. p. 96. Nr. 16.
Nabral Jsnaz PsrspsL	23
1348.	ar. Osvalda dnč 6. ar g.
Nikola in Gerloh, gospo ia Miklavža a Kamna sinova, pro
da-ta prednici Vel. samostana Izaldi zOstrovrha zemljo letečo „au den gulden veld' na ZlatempoljL Kep. p. 96. Nr. 26.
1349.	v nedeljo po Duhovom.
„Albrecht der Mels von Auerspach" in soproga njegova Demut prodaata »duhovni gospej Neti" v Vel., hčeri svoji, zemljišče v Srnam.
Rep. p. 97 Nr. 32.
134?'. v nedeljo pred Boiičem.
Gerloh, gralki grof na Kamnu, prodi prednici Vel. goapej Katarini, grofinii Ortenburški, dve aemlji v Voklem.
Rep. p. 97. Nr. 33.
1361. v soboto po sv. Jakopu.
Župnik Henrik v Cerkljah voli samostanu Vel. zemljo ▼ Spodnjem Zalogu.
Rep. p. 98. Nr. 46.
1352 o osmini sv. Janeza Kratnika.
„Nikel der Dyenrl" in tena njegova Lucija prodaata poltenemu podložniku iknecht) „Wolflan" pri aamostanu Vel. zemljo v Repnjah.
Rep. p. 99. Nr. 4.
13 3. dne 4. januarja v Ogleju.
Nikolaj, očak. utelesi ali inkorporira ženskemu samostanu Vel. župnijo sv. Marije v Cerkljah.
Rep. p. 99. Nr. 9.
Valvaaor in za njim Catalogus CI tri Labaceuais 1872. st 128. trdita, da je očak Bertold te 1238. Cerklje daroval nunam, kar je pa menda pomota, ker nobeno piamo ne opravičuje tega mnenja.
1353. o večernicah av. Jurja, 23. aprila.
Ditmar iz Gttrenc in tena njegova Katra prodaata samostanu Vel. zemljo v vaai Šenčurski pred Kranjem.
Rep. p. 100. Nr. 16.
1353. o večernicah sv. Martina, 10. nov.
Marjeta, vdova „Haensleins von IIoff»tetten" proda vredniku ali oskrbniku Vel. Ernestu zemljo v vasi Loki.
Rep. p. 100. Nr. 14. .
13o5. na av. Frančiška dan.
Erhard s Kamna, Gerloh Stuppelov sin, izroči svoji teti Katarini, prednici Vel. avojoga podlotnika Martina „Fortaaa a" ▼ last.
Rep. p. 101. Nr. 26.
1366. na včliko saboto.
..Mirke! der Chaerner" zastavi Jeri S t e r m o 1 s k i, duhovni sestri v Vel. svoje zemljišče v vasi Lok sa posojenih deset mark oglejskih vinarjev.
Rep. p. 101. Nr. 29.
24	Doneski k sgodovia. MiMUm Vsiasorsksgs.
1357. ar. Lucije dan, 13. dec
Nikolaj a Kamna proda avoji ljubi teti Noti ia Sloven a k e g a »raca, Ortolfa ia 81. graca hčeri, duhovni aaatri v Vel. zemljo v ("'einjevku.
Rep. p. 101. Nr. 34.
1350. v torek pred av. Šimuom in Jndo.
A 1 h e i t i> G o r j i n, prednica aamoatana Vel., prodi Martinu ia Kranja pol doeetine avojega dvora pri Sv. Marjeti.
Ran. p. 103. Nr. 48.
13o9. v aoboto po av. Pongraciju.
lata prednica »pričuje, da neka semlja v Ončurji ni njen fevd, ampak laatnina Martina is Kranja — von (.'hramb.
Rep. p. 103. Nr. 49.
1360.	dni 21. aprila.
Alheid prednica in vea konvent Vel. predstavlja očaku Ludoviku a v o j e g a kaplana Meinhardav župnika Cerkljanskega.
Rep. p. 104. Nr. 14.
1300.	v aoboto pred Božičem v Velesovem.
„Niclau der Reiter" prodi samoatanu Vel. semljo v Voklem ,,su Hnltven."
Rep. p. 104. Nr. 13.
1301.	v pondelek pred Duhovim.
Nikel s Kolovca proda prednici Vel. Katarini, gro-fin ji Ortenburiki, in vaemu samostanu dve semlji v spodnjem Zalogu — v Cerkljanski župniji.
Rep. p. 106. Nr. 16.
1361.	poalednjoga aprila.
Ludoviij, očak oglejaki, potrdi Viljelma Strmolakega v župnika cerkve Senčnrake, h kteri ga mu je priporočal samoatan Vol.
Rep. p. 105: Nr. 18.
136l. dni 22. julija.
Katarina a Kamna, prednica uoosUos Vol., prodi aemljo v prid in sa večno lnč v cerkvi sv. Marjete
Rep. p. 105. Nr. 21.
1363. v četrtek po sv. JorjL
.,Nickel der Cbaerner" prodi avoji teti, Mevlein von Chellerberch semljo v vaai Loki.
Rep. p. 106. Nr. 38.
1363. v večeru it/ah av. Vida. 14. junija.
„Heincxel von Lindeck" in Kunigunda, njegova iena prodaau goapej „M e y 1 e i n von Chellerbcrcb" prednici vVel., dve semlji v Loki in Mengiiu.
Rap. p. 106. Nr. 37.
13u3. o Kratniku 24. jun.
„ Herman der Zacler" prodi Hainsleinu Lindekerju dve semlji v Loki in Mengiiu
Nabral Jamr Pirapal	26
Rep. p. 106. Nr. 40.
1304. na av. Jedrti dan, 17. marcija.
Neia, Frica Stnnolskega udova, prepusti svojemu ainu Mai-oardti, iopniku Cerkljanskemu, tri zemljo v Repnjab in Vodicah, ki so bile njena jutrna.
Rep. p. 107. Nr. 47.
13o6. dni 28. okt
„StepheI von Gozter" izroči svojo semljo v ftenčurji A I-hajdi Gori janski, prednici v sain. Vel.
Rep. p. 108. Nr. 12.
1368.	v nedeljo Laetare.
„Thomas der Snbanees", (Zupanec,) roestjan Ljubljanski, njegova te na Jera in Lenart, brat njegov, prodajo samostanu Vel. sem hišče v Voklem.
Rep. p. 109. Nr. 21.
1369.	na sv. Benedikta dan 21. marcija.
„Lndel der Iger" proda gospej Katarini sKamna, prednici sam. Vel. zemljišče na Lutan v .Šeneurski fari.
Rep. p. 110. Nr. 33.
1371. Ind. VUII.
Markard, očak oglejski, dovoli Ani Stretvik. prednici in nimam samostana Vel., da jih amejo dominikanci drutbe Civi-dalake obhajati.
Rep. p. 112. Nr. 7.
1371.	vtorek pred sv. Dinnisijem.
Erhart, der Strnppel", sodnik na Kamnu (ali v Kamniku?) iirnči nunam v Velesovem za svoj in svojih dušni blagor zemljo v „Nasse."
Rep. p. 112. Nr. 8.
1372.	v petek po sv. Mihclju.
Ana pf. S t r e t v i k, prednica in ves samostan Vel., prodi semljo, na „kranski brdi" pri Glogovici poštenemu in posebnemu prijatlu „Ybanus" (Ivani is Ribnika za 13 gold.
Isv. pismo v turjaškem arhivu priobčil Klr.c Mitih. d. b. V. f. K. 1861 st. 69.
1372.	dccima dic decemb.
Henrik, kranjski in slov. strani nadduhovnik in tupnik Ha doliki, potrjnje prejem papeikih davkov od aamostana Vel., (Leta 1378. ste bili dve marki.)
Rep. p. 112. Nr. 7.
1373.	o večernicah sv. Marjete.
Elizabeta iz Vel., vdova ..Nikleins des Chronachrots" proda duh. gospei „ch unlein" (?) A p h o 11 e r v Vel. svojo zemljo v agomiem Zalogu.
Rep. p. 113. Nr. 13.
1381. dni 28. okt.
Anapl. Stretvik, prednica v Vel., prejme od Ane, gro
26
Doosakl k rgodorinl samostana Vstssovsksga
finje Ortenburškn in vdove Kruplke, kol ustanovo vodne obletnice a« njo in devico Jedert Moaaimn (Moti na devet zemljiid v „Sin-dort" f morebiti Sigeradorf, Žiganjavaa, kjer aa imeli Ortenburlki posestva?) ki ao bila jutroa grofi nje.
Dr. <}oth. v Mitth. f. Steierm. VI. al. 263.
Ali je bila Ana, ki je bila tudi Radolški cerkvi vrla dobrot niča, tudi nuna v Vel. aamoatanu, kakor pile Valv. XI at 322., ia tega ni jaano.
1382.	o av. Jerneji.
Katarina pl. Apec, prednica Vel. aamoatana, potrjuje, da je aeetra Katarina Ortenburška vedno obletnico a 10 duh. za ae in atarie ustanovila in v ta namen darovala 8 zemljišč. V izvriiteljico te uatanove izvoli prednica aeatro Rotijo Ualcnateinako na ti ve dni.
Dr. Ottth v Mitth f. Steierm. VI. at 265, jako pohabljeno tudi dr. Ig. Tomaachek v korošk. arh. 1862. at 90.
Tu imenovana aeatra Katarina Ortenburlka je bila ena ie-aterih hčer AlbrechU II. t 1335. in Helene Orteoburike. Leta 1361. je bila Katarina tudi prednica.
1383.	dn* 13. dec.
Katarina pl. Apec, prednica samostana Vel. prejme od grofa Friderika Ortenbnrikega 10 mark beneških aillingov za ob letnico, ki jo je njegova mati Ana uatanovila z« avoj dušni blagor.
Dr. Ooth v Mitth. f. St VI. at. 268.
1384.	na av. Jerneja dan.
Jakob a Strtnola, iupnik Šmaraki, kanonik Tridentinaki in Brikaenaki, uatanovi a privoljenjem avojih bratov Kolo in Herranz k oltarju av. Janera v samostanski cerkvi Vel, vedno malo in di za večnega kaplana 28 zemljišč: 2 na Kriški gori — Kreuzberg - eno v j.VValchtdorP4 dve v Poaeniku, eno v ,,lmovitz", dve v Ollevku — 01aewitz an der Katach; volijo uaj ga njegovi dediči a prednico vred. Ta naj kaplanu daje na leto po 10 mark. ostalo naj ae deli nunam, ki naj vaake k v* tre pojo vedernice in k mrtvi tnali. Za hrano in vino prejme samostan 125 mark. Tudi hode v kapeli av. Janeza zidati rako in sploh ozaliati jo.
Izvirno nemško pismo v arhivu farne cerkve Vel.
13>M. ar. Jerneja dan.
Ista prednica in ves samostan Vel. sprejme to ustanovo Vi-dimus 'tega pisma je od srede pred sv. Matevžem 1. 1505. od Mihe Sterleker-ia, dekana novomeškega kapitelna.
V arhivu kupne oerkve Vet,
1391.
Elizabeta s Kolovca — (Jerlacbstein — prednica v Velesov. Val.
1396. meseca oktobra
Papež Bonifacij IX. dodeli kapeli sv. Štefana v Marijini cerkvi v Vel. ved oopustikov.
Lepo piaano pismo a tistim Rev , kakor od |. 1257. v arhivu farne cerkve Val.
Kttorsl Jsner fsrspst.
27
1396- ▼ sredo pred sv. Martinom t Loki
Vojvoda Viljel m pote rdi samostanu Vel. rte pravice, ki jih je podelil očak Bertold in odobril vojvodu Albrecht, slasti pa pravice do cerkve Cenčurake in Cerkljanske, ki sta jih dala rimski prestol in očak oglejski samostanu ,.su ihrem Tisch". To se nsanani pl. grofu Hermann Celjskemu, glavsrja Kranjskemu.
Vidimus t»ga pisma p-odpisali so Martin ikof Pedenski, Ka»p»r Melc, det. oskrbnik in Friderik Harder, viredom Kranjski v soboto pred sv. J ur jem I. 14Afi. V arhivu farne cerkve Vel.
1397. dnč 16. feb. v Veleaovem.
Burkard ..sacre pagine profrsaor" vesoljni vikarij oglejski, do deli odpustek 40 dni vsem, ki molijo ra praznikih v kapeli sv. Štefana v Vel.
Isvirno pismo, na koti pisano, a podolgastim pečatom v ar hivu Vel. topne cerkve.
1396. na sv. Andreja dan, 30. nov.
Janez in Fric, brata pl. Nanboffer spoznata za se in po tomoe, da je Janes. sedeč v .Srednji vaai na posestvu „Bettlem der Snepergerin", stopil v oblast samostana Vel. in da uni sorod niki odslej do njega in dedičev njegovih nimajo nobenih pravic niti terjatev.
Pečatila: Henrik „der Tribernepnik" meatjan Kranjski, in Fric Nanhofer, ker Janes ni imel pečata
Isviraa listina brea pečatov v arhiv Vel. farne cerkve.
1400. dnč 24. nov. in castro l.ak.
Naproinjo Jedrti, prednice Ve L, dal je fritinski ikofBerbtold napraviti prepis ali transumpt ustanovnega pisma Vel. aamostana
Priče: prečasti'i Magnus Smvek, decretorum doctor, kanonik frii. in protonator, Martin de Nassenfuz, rektor cerkve St. Marije v Cerkljah in presbiter Vaclav Spemberg; potem Albert Kozjek Jurij ia Hannava Ootard Chrevg, milite«: Ostermsn de Stavn. vi cedom Krsnjski in Janes, sodnik Lotki.
Pisar iz notar' Friderik de Oreiffenberg, javavski klerik.
Izvirno pismo v arhivu farne cerkve Vel. zanimivo, ker vsta novnega lista v izviru pogrešamo.
1409. v petek po sv. Avguitinu na Dttnaju.
Vojvoda Leopold potrdi ssmostanu Vel pravice, ki mu jih je dal očak Bertold, potrdila pa Albrecht in Viljem. Pismo do Ja kops nI. Stubenberga, det. glavarja Kranjskega
Vidimus kakor od leta 1390.
1414. v petek pred nedeljo oculi v Ljubljani.
Vojvoda Kruest potrdi samostanu Vel. iste pravice iu ukate det. glavarju Ulriku Šenku Ostrvitkemu varovati in braniti jih.
Vidimus, kakor popng.
1414. dnč 8. okt. v Fiorenci.
Frater Lenart Florentinski in magister ordinis praedicatorum naznani Marjeti Lobensteinerei prednici in vsemu
28	Doneski k zgodovini ismostsss Vsfesovtksgs
samosUnu VeL, da ao postale deležne molitve poita itd. pridigar -•kega reda.
Isvirno pismo r arhivu Vel. farne cerkve.
1419. v petek yo Duhovom v Veleaom
Brat Jernej Kacia, magister pridigarskega reda, vesoljni vikarij oglejski in škof v Piacenci, podeli vsem, ki o praznikih mo lijo v kapeli sv. Štefana v VeL odpustek 40 dni
lav. pismo v arh. VeL
1436. v petek po sv. Filipu in Jakopu na Biatri.
Prednik Andrej in ves konvent Bisterski so združijo v molitvah in dobrih delih s nunami v Velesovem, ki so tele: Alhait Snepergor, prednica; Klara, podprednica; sestre: Katarina Potenik, Uršula Vajst, Ana Paradajser, LTriula Rev man, Katarina Ferveker, Sofija Pirš, Kristina Rosenberger, Rotija Sawer, Klara Paradejrser. Ana Oal, Marjeta Savrer, Marjeta GelUi , Rotija Stramler, Katarina Raliene, Magdalena Hain, Rotija Awr.r, Kilzabeta Blesl, Lena GrirnsrhiU, Magdalen* Paradevser, Marjeta Hamerler.
Izvirno nemško pisano pismo v arhivu Vel.
1444. v sredo po sv. Pavlovem spreobrnjenji v Ljubljani.
Cesar Friderik IV potrdi samostanu VeL vse pravic« in svoboščine. Kdor se pregreši zoper te pravice, plača globe 100 mark ■lata, pol v vladno blagajnico, polovico prednici in vsemu kon ventu Vel.
Vidimus, kakor od leU 1396. Rep. p. 283. Nr. 45.
1446.	dnč 30. nov.
ElizabeU, udova Rrhart-a Kolijeneer a, rtasUvi ključarjem sv. LenarU nad Vel. zemljo v ..Kallebrat" (Kolovrat?).
Rej>. p. 284. Nr. 8.
O priliki možitve Katarine, sestre Friderika IV., s padvanskim mejnim grofom Karlom, dal je samosUn VeL prvi s balo 100 gld., aa Itogatim Zatiikim največ, znamenje, da ie bil aamosUn bogat.
J. Chmel: Materialien sur ost. Geaeh. I. st. 69.
144fi. dnč 17. avg. v Velesovem.
Ana Paradeiser, prednica VeL vsled svoje pravice kot patrona predstavlja vesoljnemu vikanju v duhovnih zadevah oglejskega očaka, lleidlinu Kupler za ravnatelja cerkvi Crkljanski gosp. Janeza „Grjsan de Looavr, prebvterum Misnensis dioecesis", ki je bil kaplan v samostanu Vel
Rep. p. 284. Nr. 16.
1447.	v četertek pred sv. Juijem.
Janez s Strmola proda prednici Vel. Ani Paradeiser zemljo v Strahinju (Strachem Rep. p. 285. Nr. 22
14M. dnš 20. julija v cerkvi sv. Marije v Velesovem
Vesoljni vikanj oglejskega očaka Ludovika škof Fortunat dodeli cerkvi sv. Marije v Velesovem aa nektere praznike odpustike.
^ t..,l p.. .. ■ 1 iiorii jmu ririfMi.
Isv. pismo i podolgastim pečatom ▼ arhivu farne cerkve Vsleakovake.
1458. o sv. Mihelju — 29. sept
Ana Paradeiser, prednica in vea konvent Vel. samenja zemljišče na Klancu — au Klanec — aa drugo v Crkljah leteče, tndenlin skega kanonika in župnika Kranjskega Gasparja Spauer ja lastnino.
Izvirno na koti piaano piamo v agodovinakem druitvu K.
1478. dni 29. januarja v Oraču.
Cesar Friderik IV. zapovi oskrbniku v Kamniku, Valentinu Lamberger-u, samostanu VeL pravic ne kratiti, ampak ravnati se po cesarjevih določilih.
J. Chmel. Arch. III. sL 153.
1480.
Suzana Grimiič prednica v Vel.
Valv.
1482. dnč 25. junija v Vidmu.
Vesoljni gubernator oglejski Peter naroči nadduhovniku lavinskemu Baltazarju, podpirati prednico samostana Studeniškega, da prejme iz samostana V el. dve nuni „ad dandurn et eahibendum praefate domine priorisae fontis gratiae duos ex monialibus et eonsororibus suis, de quibus eam satis bonum numernm et supor indigentism sui monasterii habere accepimus."
Protocoll X. f. 481. v nadškofijski knjižnici Videmski.
1485. dni 28. marcija v Ogleju.
Butius de Palmulis, vesoljni vikarij oglejski, zapovi gosp. presbiteru Jnrju Nuner-u, kaplanu v Vel. na prošnjo Henrika Hecher a iz Kranja v 9 dnih dolgove poplačati. Prot. XI. fol. 157.
1485.	dni 30. marcija v Vidmu.
Butius ukaie Gregoriju, župniku „in Franch" na tožbo Ku-perta „Ausenich" kapelana v Velesovem, v devet dneh priti pred sodbo v Videm.
Prot XI. M. 159.
1486.	dne 1«». aprila v Vidmu.
Butius podeli Kanciisna, Crklianskcmu tupniku. pravico ia pastirstva izpraševati dulioviiika, ki ga samostan Vel. vsako leto voli v začasnega kapelana k cerkvi sv. Marjete v VeL
Prot. XI. fol. 162.
1485. dni 7. sept v Brezah.
Henrik Kedelspck ..Frisacensis Ordinis praedicatorum Prior et Magister" in vesoljni vikarij naznanja samostanu VeL, da je deležen (»ostal dobrih del, molitve itd. njegove družbe.
Latinski iz\ir v arhivu Vel. farne cerkve.
1492. dui 20. novembra v Ljubljani „in loco nostro st Mariae".
Štefanu* de Iglavia vesoljni vikarij serafinske družbe na Avstrijskem sporoči gospej Barbari Mindorfer, prednici in
50	Doneski k i godov mi tamotUn* Vslssovsksgs.
vsemu »amostanu Vel., d« ao sprejete v molitve »erafi nekega reda.
lav. pismo a podolgaatim lepim pečatom a av. Frančiškom v arhivu farne cerkve Vel.
1494. dne 3. junija.
Peter vea. vik. dovoli aamoatanu Vel., da ame začaanega vika rija „ad nutum amovibilem" pri farni cerkvi av. Marjete „menae capituiari--ineorporate" Kranjski uadduhovnik potrjevati
Prot. visit. 1488. fol. 41.
1518. dni 24. aprila v Velesovem.
Elizabeta Mayhawerin (b Podgrada), duhovna goapA v Vel. proda nektere desetine kapitelnu Novomeškemu.
Izvir v arhivu kapitclskem Novomeškem. Mitth. d. h. V. £ K. 1865. st. 76.
1523. dni 16. sept v Velesovem.
Daniel de Rubeis, episoopus Caprulanus in veaolini vikarij očaka Orimani, je v cerkvi St. Maria v Vel. blagoslovil oltar sv. Ane, sv. Roka in 14 pomočnikov, vlotil vanj koičice sv. Lorenca, Donata. sv. Afre in njenih tovariič in podelil mu za nektere praznike oapustikc.
Izv. pismo v Vel. farnem arhivu.
1533. dni 28. marcija v Beču.
Kralj Ferdinand potrdi grad „Frauenstein", ki ga je prednica Vel. Julijana s Peč — von Petacharh — nad aamosta nom s kapelico vred na novo sezidala v obrambo proti turškim upadom, in mu dodeli vse pravice in svoboščine, kakoršne vlivajo drugi gradovi in njih plemeuiti posestniki po knetevini Kranjski.
Staalsarchiv lndez b, Steieriu. st. 510. Nr. 13.
1543.
Neia pl. Lichtenberg prednica v Vel. po Valv.
1546.
Neia pl. Lichtenberg prednica v Vel. po listini hranjeni v muzeju K.
1580. dnč 8. maja.
Marjeta prednica Vel. samostana.
Po listini hranjeni v zgod. društvu Kranjskem.
1620. dne 27. oktobra.
Sikst Carcanus Eps. (Jermanicousis je pregledoval Kranjsko, prišel ta dan iz Smlednika in Vodic v Veleaovo in odrinil naslednji dan v Kranj.
Krenovi koledarji. Mitth. d. b. V. f. K. 1*62 st 101.
1627.
Mlada Marjetica, sorodnica škofa Krena je bila v samostanu sv. Dominika v Vel.
Krenovi koledarji. Mitth. d. h. V. f. K. 186.'. st 106.
1642. dni 4. julija v Velesovem.
Dolino pismo Martina Haumon is Strališ do Petra Zormana
Nabral Jsnsi Pinpit
81
r Cerkljah podpisali prednici Vel.: Rosina in Ana Kata-ri na p L Petenek. (Tedaj dve prednici ob enem!)
lav. pis. v »god. društvu K.
1044
Rozina Kral prednica Vel.
Valvasor.
1645.
Agata Obe rek prednica Vel.
Valvasor.
1660. dni 27. junija v Rimu.
Papel. lnoeencij X. dodeli odpustek nunam Vel., č« vsako •oboto pri Šmarnem oltarji lavretanske litanije molijo ali pojo.
Isvir v farnem arb. Vel.
1656. dni 27. okt.
Prednica Vel., Rosina „Obereggerin" podpiše neko pismo.
lav. v sgod. društvu K.
1662.
Katarina Kreittcb — K reč? — prednica Vel. samostana.
Is v. v muzeju K.
1672. dni 10. februarja v Rimu.
Papež Klement X podeli cerkvi osnanjenja Matere Božje sv. Dominika reda „oppidi Mihelstetten" priviligirani oltar s odpustiki ca umrle nune, ako se v pondelek bere sv. mola »a nje.
lav. v farnem arb. Vel.
1687.
Ana Katarina pl. Pekern prednica sam. Vel.
Isv. v arhivu stolne cerkve Ljubljanske.
1692. dni 26. aprila v Velesovem.
Zenitovansko pogodbo Marke Mlakarja in Marije Amersa — Omrze — podpisala prednica Joana Dušana Paradeiser, ktero Valv. imenuje že I. 1687
Isv. v zgod. društvu K.
lf>93. dni 8. feb.
Pogodbo Marke Kobilteka iu brata njegovega Mihe, dob.
S močnika v Zagorji zaradi dedtine podpisala prednica Vel. arta Ballin — Bal. -
Izv. v »god. druitvu K.
1722. dni 27. okt v Vidmu.
Dionizij Delfin, oglejski očak, potrdi izvoljeno Marijo Antonijo pl. Hcherenburg v prednico Vel.
Izv. pismo v župnem srh. Vel.
1781. dni 18. maja v Ljubljani.
Prednici Neži Plavc ces. samostana Vel. naznanja K. Adam grof Laml>erg, da ne smi nobene novinke prej i/,pustiti, dokler jej dotični starši ne odpitejo kara in kako? Ako m nobenega odgovora, naj se obrne do bližnje £osp6ske, slednjič do dež. vlade.
lav. na papirji v farnem aru. Vel.
32 Ooeeskl k (90*vM Mmotim Valesorskaga. Nabral Janai Psrspst
1340. dni 12. junija v Loki.
Prednic« Vel. samostana N e l n in ves konvent potrjuje aprejem 20 mark arebra, ki jib je volil imenovanemu aamostanu frii. Ikof Konrad proti temu, da ae zavežejo vsako leto tri dni po cvetni nedelji zaporedoma opravljati mrtvašnice ca njega, veliki četrtek pa ubogim deliti kruha — aex Auatralium metretarum. — Poleg tega obetajo aleherni teden pri av. inaii spominjati ae njega in ca nj vsako soboto „Salve regina" po kompletoriji peti. Ako bi se to opustilo, hočejo denar vrniti škof. dedičem.
Zahn v Kontes rer. auat. XXXV. st 278- 279.
1444. dni 29. jan. v Ljubljani.
Friderik IV. potrdi samostanu Vel. vse pravice, slasti to, da premoženje in globe sam. podložnikov, ki so z a rad večih hudodelstev poklicani pred vladarske sodnije, ne pripadejo poslednjim, ampak aamostanu. Kdor se pregreši soper to nare I bo, plača 100 mark.
Chmel. Keg. K. Friedrichs IV. at 1(30. Nr. lo97.
(J love k in drŽava.
(Po Ebrlirb u |MnloTeall A J.)
V vod.
1. Krščanstvo je apremenilo društveno življenje evropejskih narodov; apodrivaje stare poganske nazore ju rnr.širjevnlo v javnem in družinskem življenji drug« od prejšnjih bistveno različne. Vendar ae ta sprememba do danes ni še dovršila. Kraanski nazori ni-ao ae povsem prepleti društvenega življenja krščanakih narodov, niso si ga ie popolnoma osvojili. Vendar s« to osvojevanje, to prerojevanje godi že 18 stoletij; sato laliko že cdaj presodimo, kaj nam je prineslo in kaj nam v bodočnosti prinesti utegne; — oziraje so na podane skušnje toliko vekov lahko razsodimo, ali si je društveno življenje narodov razvijajo so pod vplivom krščanstva kaj pridobilo, in koliko ga je ta vpliv bližje dovedel do resnice. K temu razsojevanju nas aili dir aedanicga časa.
2 Več od ato let se razlega vedno glasneje krik: kričan-stvo je sastarelo, — krščanske ideje ne morejo več nadvlado vati napredovalnega razvoja ljudskega, — sato naj se umaknejo drugim idejam, do kterili je novoiegna vednost in omika že davno dospela, — slednje tuj pridobi vsesplošno veljavo v življenji, to je j dosedanji red v društvenem, državnem in družinskem življe nji sozidan na idejah krščanakih naj ae podere in nov, od prejšnje ga bistveno razlifan red naj ae aozida po zahtevi liberalnih idej sedanje dobe.
človsk In drli v« Po Ehrtlcfc-u po«ovW A. i.
Ako pomislimo, d« to zahteva dan na dan ito in ito dnev nikov ter knižur, — ako pomislimo, da se bori sa te sahteve široko razširjena društva, kojih velikanske sile ie povsem ne pozna-m<> ne, — ako pomislimo , da se je v enem stoletji fte pogosto poskuševslo prekucniti stari red društvenega življenja, ter osnovati novega, ne bo se nain zamerilo, ako se bojimo, da bi v kratkem ne pretresal vseh narodov strašen prevrat, osodepolen krščanskim Ifodatvom.
S. V tako nevarnem (asu je pa sila potrebno, da si po mogo-6osti razjasnimo: a) koliko dobička je prineslo krščanstvo društvenemu Življenju in b) koliko bi si to pridobilo, ko bi se ras vvedle ove ideje, izvirajoče iz novošegna vednosti in olike.
Omenjene ideje bi vzročile velikansk napredek v društvenem ftivljenju sozidanem na krščanstvu, kakoršnega je vstvarilo ker-ščanstvo nad ovim poganskega sveta. Ne bi toraj bilo napačno in čaaovim zahtevam protivno, če bi primerjali minoloat, kakoršno je krščanstvo raadro, s sedanjostjo, kojo je razsno-valo in s bodočnostjo, kakoršno bi vstrojile liberalne ideja. To vse lahko spojimo v eno vprašanje: ,. Ktero rasmerjo človekovo do driave in driavno do človeka se sklada ■ resnico?
Odgovore, koje nam podaja poganstvo, krščansko in novo-legno svobodjanstvo, hočemo v sledečem podati.
L
1. Ako vprašamo, v kacem razmerji sta bila človek in država v predkrščanskej, poganskej dobi, moramo se ozreti na Grka in Rimce. Kajti ravno aoper nravne in verske predstave teh ljudstev, se je jelo boriti krščanstvo, na njihovo mesto ravno se je vrinilo krščanstvo in i njimi se še dandanes bojujejo. — Res je evangebje vzgojilo krščanske narode evropejske, a podedovali so araven tudi grško rimsko izobraženost, in ž njo nravne nasore klasičnega poganstva, koji ravno še sedaj nasprotno delujejo krščanskei resnici; — in vplivali bodo na mišljenje olikanih krogov tako aolgo, dokler se boao ostanki poganske izobraženosti vpletali v njihovo izolikovanje.
Vendar s temi trditvami naj se ne opravičuje mnenje mož, kteri bi klasične študije radi odstranili od olikovanja krščanske mladine. Vendar se nam zdi primerno pokazati ovo razmerje, kolikor toliko vsrokovajoče, da v življenji krščanskih rodov ne gospodujejo popolnoma še krščanske ideje, in ia kojega se tudi nekoliko razjasni način hude borbe, ki se je vnela aoper krščanstvo.
Sicer pa: „Certamen est vita nostra in tenis."
Človek namreč zdaj ne more drugače ohraniti in nživati resnice, kakor bojevaje se zoper skušnjave in vabila nastajajoče zmote. In zato se pač stvar bistveno ne spremeni, naj jo brani aoper tako ali drugačno zmoto.
Latopia 1872. ia 1878.	3
84
Oton* I* Mara.
2.	Ko m jo evangelije začelo otnanovati, napadal jo ie ctmri druitveni in driavni red v rimskem eeaaratvu; nravno verake predstave namreč ga niao mogle več vzdrievati, ker ao omikani j«(i dvomiti v njikovej iatini. Vendar oblike društvenega in državnega iivljenja nastale ia ovih predstav so ie veljale, ter niso zgubile ie svoje moči v nravi ljudskej. To nam svedoči hudo na-aprotje zoper krščanstvo, ktero je nastalo hipoma po spoznane) protivnoati med naukom krščanskim in nazori ter nravi ljudskimi.
In najprej hočemo pregledati, kako razmerje človeka do drža ve se je objavljalo v ljudskej zavesti in potem ae hočemo obrniti do nazorov, kakoršoe |e staro modroalovje gojilo o iatem razmerji.
a.
3.	„Salus reipublicae summa lez esto."
V tem stavku je kratko in do cela izražen grško rimski ua-zor o razmerji drtave do človeka.
Najvisi namen vsacega reda je blagor državin; temu namenu ae mora vsakdo vkloniti, ter mu služiti s vsem, kar je in kar ima.
Da ae temu namenu brezobzirno vkloni v pospeh blagora, velikosti, moči in časti državine, da se v ta namen vsakako žrtvuje življenje in premoženje, to je dolžnost vsacega, to je čednost državljanska oslavljajoča ga v očeh sedanjega in bodočega veka; in res nahajamo sijajne in čudovite izglede v tej čednosti v rimskej i grikej zgodovini.
Ia te dolžnosti do drtave izvirajo vse drage, kakorine naj posameznik izpolnjuje, da bo dober in državi koristen ud. Do drugih ljudi je zavezan le, če so udje iste države; sploh pa nima nobene dolžnosti do udov ptujih držav, ti niso opravičene osebnosti, niso prav za prav ljudje; še le državljan je človek in velja le kot državljan.
4.	Ker je država posamezniku najviii namen in ker mu le ona podeli tako rekoč značaj človeške osebnosti — zato pa tudi ta naaacn določajo njegovo iivfjenjc in teženje, ter popolnoma omejuje.
Driava odkasuje način življenja vsem udom, tudi versko in druftiasko življenje ni izvzeto. Driava določi, kteri bogovi in kako naj se časti, — ona izbira duhovne, vreia bogočastje, kaznuje aaničevalce državne vere. — Ona zapoveduje zakon, kaznuje neoženjene, določi tudi osebe, ktero, in starost, k daj naj se zakonski zvežejo, napove tudi število otrok, kolikor jih smejo poroditi.
Posameznik toraj zgine v državi z vsemi svojimi interesi, laven države ne segajo. Država sama se ne briga za blagor in pogubo druzih rodov in držav, le toliko se zmeni za nje, kolikor jih more vporabiti v svojo korist, zato se pa tudi državljan ne vdeleti oaode zadevajoče drugo človeitvo. Človeštvo je za nj le, kar prebiva v krogu njegove drtave.
5.	Driava je posamezniku vse, kaj je pa poaa-meznik driavi?
Po EfcrflctMj potiov«n!1 A. J.
Possmetnik vel ji dri* vi lo toliko, kolikor more poviševati Ujeno velikost, moč in čast, kolikor jej more pomagati v vladanji, oskrbljevanji in obrambi.
Kdor je mogočen, veljaven, premožen, kdor ima vsaj izvrstne dnbovne darove in je zgovoren, prebrisan, pogumen in deluje > »•emi svojimi lustnijami v prid javnih sadev — le u je koristen, čeičen in popolno opravičen državljan, on djanski pospeiuje dr-iavin blagor, zato tndi le on viiva mogočnost, čast in veličino driavino, to je, le on viiva sad pridobljen s skupnimi močmi.
Kdor se pa ne more vdcleievati dfrtavnih opravil, ker mora čas in moč posvetiti v pridobitev potrebnih pripomočkov, da se ohrani, kdor se toraj peči s obrtništvom, kapčijo, poljedelstvom, živinorejo, ne more vlivati vseh državinih pravic in njenih blagrov, naj si bo tndi svobodoroien; le nekoliko bolj se spoštuje od sni-njega, koji oakrbljuje državi in premožnim državljanom njihova posestva.
Kdor pa državi vsaj posredno ne koristi skrbč sa pridobitev pripomočkov potrebnih, da se ohrani telesno Življenje, komur primanjkuje v to premoženja, moči in sdravja, — ubogi, bolni, kro-Ijsvt starček je drtavi le v nadlego, koje naj se odkrita, kakor hitro more.
6.	Ia rečenega se rasvidi, da ne pospešujejo državnega blagra vsi udje rnako, — da se skrb sa sploini blagor ne razprostira na vse državljane, ampak le na primeroma malo število.
V blagoru teh ne toraj strinja blagor državin, za koiega morajo živeti vsi udje driavint. Za blagor vseh drusih, kterih števila je veliko veče, se država ne meni.
Država je toraj le skupina djavnih, vse pravice vfivajočih adov, kteri se neposredno vdeležujejo vladanja in javnih sadev. Drtave so mogočne rodovine, bogataši, veljaki, ki »o si priborili velik vpliv s svojo prebrisanostjo in svojim pogumom, srčni ia srečni vojaki, in »ploh veljaitvo (boljarstvo). Kdor raaun teh ie v drtavi živi, porablja ga boljarstvo 1« kot sredstvo aa svoje namene.
Is tega se lahko rasvidi. zakaj da se je včasih ljudstvo sprlo zoper boljarstvo. da ae je »kuhala država demokratično pre •trojiti in je sačasno drhal vladala, kakor«ni vladi je morala sle diti vojaška vlada, samovlada, despotija.
Ce to raameije sodimo po krščanskih načelih, moramo reči, da naaprotuje naravi človeški, pravu Človeške osebnosti, in v tem je ravno kalil neizogibni propad stare države.
7.	Ako se vpraša po virih, is kterih prihajajo ti nazori ob-vladajoči življenje poganskih držav, lahko v kratkem uarisamo pot, po k te rej bt se prišlo do pravega odgovora.
Pok Učimo si v spomin (način), kako so se razvile patriar-halične ali družinske države. Ker so se rasvijale in razvile is draihinskih razmerij , moralo je ovrt tndi v državah iz njih ras-
36
6to*sfc In drtra.
vitih veljavno biti. V družini je pa naravno ode glava, vladar, njen zastopnik, njeni udje so udje njegovega teleta, to raj njegovi •Toge. Kjer te družina rasvije v rod, ostane družinski glavar tudi glavar rodu, do udov ohrani ravno isto veljavo in oblast. Ta red druitvenega življenja iavira to raj že iz narave človeiko — in je zato tudi red, kakorinega hoče Bog. ') Ako se pa v glavarji družine ali rodu vgnjezdi sebičnost, ne spremeni se sicer zunanja oblika, pač pa nravni značaj druitven. Glavar se Iteje, da je neo mejen* in neomejljiva osebnost, in drugi udje morajo le slepo slu-iatt njegovo voljo. Spremenjena je ustava prvotnega, patriarha ličnega druitva v hud despotizem , kakorinega nahajamo v tacih orientalskih družinskih državah.
Enaki prikazi se opazujejo, kjer se družine, plemena, rodovi razne korenine združujejo primorani zarad zunanjih okoliičin. Glavarji rodov stoji na eni stopinji, ravnopravni so, skupno vodijo in vrejajo sploine zadeve, „res puhlica*". Ustava po tej poti nastalega druitva je aristokratična, in sicer vlada aristokracija ali bo-Ijarstvo rodov. Samo na sebi utegne pač vladanje patriarhalično biti — a vsled sebičnosti in mogočnosti glavarjev se spremeni v despotično. Boljarstvo samo vživa vse pravice, blagor njegov je blagor državin — vsi drugi so le sredstva v ta namen.
To razpravljaje bi segli lahko ie dalje nazaj in pokazali, da ▼■a sebičnost, vslea ktere se je sprominjeval nravni značaj človeiko druitvenih razmerij , izvira zgol le iz prevagujočega vpliva čutnosti nad duhovnim Življenjem , da je prirodno žitje svoje oblike vrilo duhovnemu ter vstvarilo razmerja, kakorina se nahajajo tudi v druitvenem življenji živalskem. A take razprave bi nas odvedle predaleč od namena.
Is teh korenin so se razvijali in sčasoma razvili društveni stani, kakorine zapazujemo na Grikem in Laikem v dobi pred Kristovej in nazori takrat veljajoči oziroma razmerja človekovega do države.
b.
8. Omenili smo, kako ie ljudstvo, bolj ali manj izobraženo, mislilo o razmerji med človekom in državo. Da stvar bolje razjasnimo in dovriimo, naj ie podamo nasore, kakorine je gojil najglobokeji mislec ovega časa o omenjenem razmerji, Plato namreč.
Platonova državi na teorija ostane zanimiva za vse čase posebno sarad dveh obsirov: 1) ker se čisto vjetna s ljudskimi na-sori in 2) ker se dvigne do najviie spekulativnosti, da bi ove nasore od ondod opr »vičila, ali popravila, kjer bi bilo potrebno. *)
') Priimek: „pstcr patriae" ssslažiti, to js bil Idealen namen vladarjev v pred- in v kričanskih časih.
*) Ne bomo raspravljsvsli pravemu ratumku i« dvomljivih toček Platonovega poduka o državi, podali bomo le gotove črte njegovega sistema.
Po efir«0»Mi potjo voh! a. x
87
9.	Država n« more imeti druzega namena, kakor namen posameznih "dov, kteri ao ae ravno v dosego tega namena združili v državo. Namen človekov se more spoznati le ia njegovega bistva, iz njegovega razmerja do veeoljstva in njegovega vladarja.
Olovclc jo p»poao<rii»,- — deli sostavljsjoči njegovo bistvo so deli vesoljstva, umna duia in tvarinsko telo. Duia je del v istini sočega . večnega, neomejenega, razumnega bitja, boga — telo je pa del le na videz sočega, nerazumne, toda večne tvarine.
Bog vpodablja (obrezuje) od vekomaj nerazumno tvarino razumnim idejam, vtisuje jih tvarini kot obrazovajoče, oživljajoče prvine ter nareja razumni, v sebi skladni svet; enako mora tudi razumna duia v človeku nerazumno, obdajajoče jo tvarino vpo-dabljati vrojenim jej, razumnim idejam, naavladovati jo, ter jo dodelati do žive skladnosti.
Kar dela bos v vesoljstva, naj dela duia v človeku. Človek je po svojej duii božjega bistva, — naj ne le samo bogu podobno, ampak res božje živi, on je bog na zemlji.
10.	Vresničiti božjo idejo pa ni naloga le posameznega človeka, ktero naj bi dovriil vaak za se, marveč je naloga, kojo ivr-fcevnti se morajo posamezniki zediniti v društvo, državo.
Človek je o omenjen za državo in le v njej more popolnoma doeeči to, kar mu je naloženo ozir samega sebe in veeoljstva.
Vesoljstvo je kraljestvo božje sploh, — država je kraljestvo božje na aemlji. Razumno naj dobi gospodarstvo nad nerazumnim po skupnem delovanji vaeh v vsem in to naj podaja vsem njihovo popolnost in blaženost.
11.	Namen posameznih je namen drža vin in vstrojstvo dr-iavino naj se vjema z vstrojatvom posameznikovim.
Z razumom kraljujeta v človeku ie Ovpev in int&tftia. — pogum, poželenje; potrebuje se moč vseh treh sil, zato naj bodo pa tudi med seboj v pravem razmerji. Z razumom naj človek dobro spoznava, naj se zaveda božjih idej, da bo mogel ravnaje se po n|ih nadvladovati in vrejevati pogum in poželjivoat
V modrosti se dovrši razum, v srčnosti pogum, v zmernosti poželenje. Skladno združenje vseh treh sil pod poveljstvom razuma je pravičnost, — v ktere j doseže ves človek svojo do-vrienoat
Ker je človeška duia božjega bistva, zato se njeno spoznanje in njena volja ne more drugam obračati, kakor na dobro', — od dobrega jo more zapeljati le preobilen vpliv čutnosti, — man j raz amno, ali razumu nasprotno more delovati lo, kedar pomanjkljivo spoznava dobro in resnično, ali ia slabosti. Da bi hudobno delovala in sicer, da bi vedoma in prostovoljno zametavala, kar je spoznala kot dobro, to je nemogoče.
12.	S tremi glavnimi silami v človeku s« sklada v državi nčiteljstvo, braniteljstvo in rediteljstvo. Rediteljstvo naj skrbi za vsakdanje potrebe življenja, njemu lastna čednost je
Človek bi drtsvs.
zmernost Braniteljstvo naj brani drtavo zoper zunanje »ovrni nike, ter naj čuje nad postavnim redom znotraj 5 njemu lastna dednost je srčnost Učiteljstvo naj pripomore k spoznanju razumnega , zato je modrost njegova čednost Vladar naj bo mo drijan, in naj porablja vse mogoče pripomočke, da obvelja v dr lavi razumno. On je državin razum, zato naj bo neomejen gospod. Kar proti vi njegovemu vladarstvu, naj ae vniči z telezom in ognjem. On razaoja, kaj zahteva blagor driavin in temu blagom ae mora žrtvovati vse drugo.
Ako so vsi trije stanovi popolnoma, ter vestno spolnujejo svoje dolžnosti, je država popolnoma in pravična. Toda taka
C vsemu političnemu teženju ideal, kteremu se je mogoče le pri iževati, toda doseči ga nt mogoče.
13.	Človek namenjen ta drtavo se more le v njej dovriiti, ona naj navaja vse svoje ude k rasumnemu življenju! Zato se vsi otroci ne gledč spAlnega razločka le državi rodi, driava jih otTr eja v svoj namen; posestvo drlsvino so in ona odločuje, kteremu stanu naj se vvrste. Vendar le viia dva stanova zahtevata, da ae njima (podeljeni; vvrAčeui otroci posebej podučujejo, ker se bodo neposredno ali posredno vdeleievali dr-lavnih zadev. Otroci prišteti rediteljatvu ne potrebujejo skrbne odreje, vsaj državi ni treba za to skrbeti, ker ta sUn se ne utegne vdeleževati javnega življenja. Slabi otroci naj se ne red*, tudi sploh bolehni in pohabljeni ljudjč ne, ker to ne koristi niti njim, niti drugim.
14.	A ne samo dete, tudi odraalec ae v državne namene kot aredstvo porabljuje, in aicer brezobzirno, neomejeno.
Vojaitvo ne sme imeti niti posestva, niti družine, da je spo sobno sa svojo nalogo v državi. Za ta stan naj bo „poliandrija" zakonita.
Tudi učiteijstvo, uredništvo naj nima posestva in drŽava vreduje primerne zakone; ona zapoveduje, kako dolgo se smejo otroci roditi in koliko se jih sme; ona jih prevsame koj po rojstvu, slabotne izpostavi, in uniči s tem ravnanjem družinsko zedin|enj«.
Le roditelistvo mora premoženje, posestvo imeti, toda država mora določiti količino. V drugem pa driavi ni treba skrbeti za ta stan.
15.	Robstvo je čisto naravno; — narava že je določila barbarska ljudstva Grkom v sužnje in zato so dovoljene in pravno-pripuičenc vojske, v kterih se ho Sejo dobiti »užnji sa državo ali posameznike. S sužnjim naj se ravnil kot z rečjo, ne pa kot s človekom.
Vsakdo je dolžen delati le v državinih mejah, in država je tudi le na se omejena, nima je dolžnosti do dnin h ljudstev.
c.
Kar smo omenili o ljudskem mnenji in o Plstonovem uku o sir razmerja med človekom in drtavo, naj zadostuje sa naš
Po EJiriMtm posloven« A. J.	39
namen , da potem t rečenim primerimo krščansko nravno ideje in
uk o liberalni državi.
16.	Platonova politika isvira is njegovih pojmov o bogn, •vetu in dloveltn in le v s resi s tem izvorom sa more prav umeti. A trditi se mora tudi, da je pognala svoje kali is nazorov in tog njegovega daaa in ljudstva, ktere umovno razkazuje in v glavnih potezah opravičuje. Empirično življenja se skuto razumno izplesti is prvih vzrokov in v najvitom pomenu. Zato je Platonova državna politiku državni vedi vaeh dasov važna, da, merodajna.
17.	Bistvo dloveško in država se ne moreta vito povzdigniti kakor ju je povzdignil Plato. Človek je svet v malem, — njegova duša je botjega bistva — v življenji dana mu naloga se vjema z nalogo božjo, življenje njegovo naj bo bolje, takošno na) vživa.
Država je kraljestvo božje na zemlji, toda to ne-dovršeno, še le v razvoji, — ona je del kraljestva božjega v vesoljstvu.
Človek je razumno bitje, v delež ao mu božje ideje, neomejeni razum, — zato mu je v življenji isti namen, kakor nogu, namreč: nerazumno obratovati po razumnem.
Toda človek nima volilne prostoati; razumno kode vresnidevati in tudi vresniduje valed neke, v naravo njegovo vcepljene morajoče aile, — valed narave avoje ne more boteti kaj nasprotnega, — on more hoteti le, kar ae mu dozdeva razumno, — on ae aiccr utegne motiti, a ue more greiiti. Razumno apo znanega ne more zavreči; zakonu razuma ae ne more vedoma iz nevcriti, kakor tudi bog ne more aam a aeboj biti v nasprotji, vaaj je tudi on božjega bistva. On je aicer določen b sposoben, samosvctno vresnidevati objektivno pravo in dobro, nravnost, — toda ta nravnost ni prosta, ni dednoat.
Kraljestvo božje je toraj kraljestvo resnice, raauma, je nravno kraljestvo, — toda njegovi udje nimajo osebne prostosti, kraljestvo ni dednostno; — ampak kraljestvo zavedne, morajode naravne sile.
18- V državi, kraljestvu božjem na zemlji, toraj na more noben posameznik zase zahtevati oaebne prostosti, ali ka-koršnekoli (avobode) aamoatalnosti; — kaj enacega se ne sme pripuščati; namen državin stoji nad nameni poaameznib, brezobzirno ne mu morajo žrtvovati; — namen državin, razumno, obvladuje neomejljivo vae mere pojedindevega življenja { posameznika naj omejuje poatava, samostojno delati nikakor ne sme. Possmeznik je valed svojega rojstva s vsemi telesnimi in dušnimi amožnostini državi aredstvo, koje porablja državin vladarjpo avoji raaumni previdnosti.
O državljanski ali politidni prostosti državljanov se govoriti ne more, b aicer najmanj pri viših dveh, aioer najbolj povzdigovani!) stanovih.
40
Otonii In drtovs*
Največ samostojnosti še vživajo udje tretjega stanu, vsaj se zanje drtava ne briga toliko, ker ne vplivajo in ne smejo vplivati v drlarine zadeve. To absolutno, kot razumno spoznano vladanje bi onemogočilo samovoljno gospodstvo posameznika, d e-spotijo in ovo večih ali vseh anarnijo, — med kterimi oblikami je tudi siniraj omahovalo politično vrenie grških malih držav.
19.	Te Platonove določbe se nam dozdevajo strašno trde, a niso se trde in ostre v enaki meri njegovemu času dozdevale, vsaj so enaka razmerja vsaj začasuo res veljala v posameznih grških državah, na pr. v š par ti. Iz Platonovega dvalističnega stališča so se pa te določbe naravno razviti morale; zato so so v njegovem nku ove ostrosti bolj objavile, koje sicer niso bile ptnje v javnem, praktičnem življenji.
Doslednosti v Platonovem ukn o državi ne pogrešamo, I« na eno moramo še (»osornost obuditi.
Platonova država naj bo kraljestvo • božje na zemlji, mala podoba kraljestva božjega v vesoljstvu; — a Plato misli le na državo, v kteri so zedinieni Helenci; — ti so pozvani v kraljestvo božje, — za druga ljudstva se ne zmeni; — ž njimi se s druži ti v skupen, razumen namen, do njih si dolžnosti nakladati, na to ne misli Plato v svoji narodni omejenosti. Ideja društva obsegajočega vse ljudi, kraljestva božjega, v kojega bi bili poklicani vsi narodi, čisto mu je neznana. Ljudje so mu prav sa prav le HelencL
20.	Dvomilo se je, ali je Plato sam resnobno mislil sostav-liaje svoj uk o državi, ali je sam verovsl, da bi se mogel izpeljati. Soditi po nekterih njegovih izjavih, ni le menil, da se njegov uk more, ampak as se mora vresničiti, ako se hoče za držati popolni razpad državnega in društvenega reda na Grškem. Absolutna umovna država naj bi vklepaje sebično voljo posameznikovo zabranila preteče, splošno razdivjanje.
Plato spozna, da je stari društveni red prišel že na rob brezna, da je versko pravua preroditev nujna. Vendar napačna je pot, ktero je on v odrešenje pokazal.
Plato ne pripozna s svojega spekuiativnega stališča proste volje v posamezniku, sato jo hoče popolnoma vtopiti v državni namen. Od tod pa bi izviral društven red čisto protiven bistvu človeškemu, in bi toraj moral brzo razpasti.
Zraven bi se pa še a njegovega spekuiativnega stališča lahko absolutna, neomejena prostost pojeatnčeve volje zagovarjala ; vsaj ie duša božjega bistva in ne more sama na sebi druzega hoteti, aakor objektivno dobro in razumno.
V Piatonovej teoriji se toraj ni mogoče izviti is neomejeno proste, ali državnemu namenu neomejeno sužnje volje, iz anarhije ali despotizma; akoravno se vstopi sakon uma nad vse posamezue volje kot objektivno veljaven imajoč v sebi njihov sadiiaj, kterega more le čutnostni vpliv skaliti, če pa je rasumna sprevidnost
Po FhHW»u posloveni A. J.
41
vladarjev* manj »kaljen* <xl ove vladanega, to »e v konkretnem •lučaji lahko dvomi, ter s tem opravičuje upor zoper državno
postavo.
Aristotel je lioer te nauke po obliki bolje raavil, a v bistvu, jedru »o čisto tem podobni, in sicer ne aato, ker ie bil Aristotel Platonov učenec, ampak posebno aato, ker m na podlagi empirično podanega ni mogla aruga teorija sotidati.
21. Is omenjenega so lahko posname, koliko veljajo hvalni govori sedanjih fUologov, Če navdušeni slikajo prostoit, kakorino eo viivali udje starih driav, če povzdigujejo in poveličujejo hu-maniteto helenske nravnosti in omike.
Pri nstančnem pogledu se pokate, da se jim ie sanjalo ni o prostosti, kakorino zdaj vsakdo od driave zahteva opiraje te na naravno pravo človeške osebnosti; v istem času se tudi ni pripo-anavala dostojnost človeška kot človeku, ktera se zahteva zdaj za vse ne gledi na narod, stan, spol in starost. Toraj smemo po vsej pravici trditi: Kdorkoli pozna društvene razmere ovega časa. ne more jih nasaj teleti, in kdorkoli pozna nače'a, iz kterih so se razvila, ne more teleti njihovega aopetnega vzbujenja, dokler ima čist, neskaljen razum.
IL
Kar je Platon v duhu videl in s svojim ukom o državi pro-striči mislil, zgodilo se je. Grecija je zgubila svojo politično samostojnost , podlotna je bila uajprej Macedoniji in pozneje i njo vred Rimcem. A tudi v tej državi je vgaievalo navdušenje za njen blagor, heroično žrtovanje posameznega v prid njen je gi nilo, zgubljevalo se je »taro republikansko čuvstvo državljansko, koje je vstvarilo in vzdrtevalo drtavo, zato ie pa tudi drtava sama jela razpadati. Postavni red se je zmiraj bolj umikal samovoljstvu m posilstvu; kajti red se je opiral na načela, o kterih se je čez in čez jelo dvomiti, za ktera se sploh ni več navduševalo.
V tej dobi splošnega propadanja so asčeli poslanci Kristu sovi osnanovati svete evangelije o kraljestvu Botjem na zemlji vrejenem po Zveličarji.
Idejo tega kraljestva hočemo kratko naalikati, ter pokazati, kako se razlikuje od Platonove.
o.
1. Krščanstvo uči, da je svet organična celota časovnih bitij, koje je vstarila volja edino od vekomaj tivečeca, trojedinega Boga, ter jih ohranuje in vlada. Stvariteljeva volja ie prvi zakon vsem stvarem. Volja Božja vlada svet, svetje Kraljestvo Božje.
Duhovne stvari so stvarjene po podobi Božji, zmotne spo-anati njega in njegovo voljo, ter jo samosvestno in prosto spolnjevati. Ooe naj se vpodabljajo botjej podobi is ljubezni do Boga
42
tavat bi Mim
ia radosti nad njim, absolutno dobrim in popolnim; poklicane m, osebno se ž njim zediniti, vdeležiti se njegove blaženosti. Spoznajo nsj v Bogu svojega očeta in naj ga ljubijo, med seboj pa naj se spoznajo in ljubijo kot otroci Božji. V to kraljestvo otrok Božjih je pozvan tudi človek.
Toda že prvi človek se je prosto odpovedal temu kraljestvu, zapravil je aa »e in za svoje potomce sposobnost, prid nazaj v qvo kraljestvo s lastnimi močmi in doseči od Boga mu dani namen.
Božja usmiljenost vendar je že prvemu človeku obljubila, poslati rešitelja njemu in potomcem njegovim, da bi jim zopet odprl vrata v kraljestvo otrok Božjih.
Ta reiitelj je Jeaus Kristus, Bog in človek v eni osebi; on jo prevzel zadolženje iz ljubezni do nebeškega očeta in človeštva, on je zadostil Božji pravici, pridobil milost Božjo rodu, čigar ud je radovoljoo postal, ter človeku pokazal pot v življenje s svojim zgledom in naukom.
2. Po Kristusu je toraj človeštvo zopet povzdignjono v kraljestvo Božjih otrok, on je zopet omogoči) vsacemu udu vstop in delež v tem kraljestvu Rožjcin, — on jo ustanovil cerkev v ta namen.
Toda udeleliti se kraljestva Božjega se more razumno razviti človek le, ako se prosto zedini s Kristusom, ako si prosto prisvoji njegovo mišljenju, prosto posnema njegov zgled, kajti to kraljestvo je kraljestvo prostosti.
S Bog je človeka tako ljubil, da je za nj daroval edinoro-jenega sina, in sin je človeka tako ljubil, da je hotel biti njegov brat, da bi ga s svojo smrtjo na križu in s svojo pokornostjo zopet naredil otrokn svojega očeta.
Ta ljultezen do Boga in Božjih stvsri oživlja ude Božjega kraljestva, — ta prosta, nesebična, zarad ptuje popolnosti se ra-dujoča ljubezen, «i rada podeljuje tvojo popolnost družim, ta lj ubeten je življenje, vkojem se osebna stvar Bogu vpodablja, ktera ga'naredi Bogu dopadljtvega, z Bogom zedini, brez ktere bi bil po a postelj novih besedah le doneč bron, zveneč zvon.
Kraljestvo božje je kraljestvo nesebične ljubezni.
■1. To ljubezen viije milost Jeznsova v srce človekovo, kteri se aedini ž njim in ta ljubezen veže človeka z Bogom in z Božjimi stvarmi.
Vsi ljudje izvirajo iz enega človeškega para, združeni so toraj po telesu v eno življenje. Vsakdo vidi v svojem bližnjem ne le sebi podobnega, posnetek podobe Božje, marveč tudi svojega brata. Po družinski naj bi se torai združili med seboj vsled reda, kakoršnega je Bog hotel od začetka
Toda greh in njegove posledice so razdrle vresničenje lacega društva, kakortno bi moralo nasuti med ljudmi vsled volje Božje,
Po Utrtohu pottovsnl K. J.	43
— sebično« t j« ljudi odtrgala od Boga, razdvojila med seboj, ter jim vcepila nasprotno sovraštvo.
Kristus je človeštvo sopet sedinil s Bogom. pridobil mu Boljo milo»t in mir. on bi zopet vpeljal mir med ljudi, ljudje naj bi si bili sopet bratje sedinjeni v ljubezni. Le kdor v vsacem ftloveku, tudi v nasprotniku svojem spoštuj« in dejanski časti svojega brata, ta more biti ud Kristusov in po njem deleien ljubezni nebeškega očeta. In to po Kristusu zopet ustanovljeno nebeško kraljestvo naj bi obsegalo vse ljudi enako kraljestva nameravanemu v stvatjenji. Za vse se ie včlovečil Božji sin, sa vse je andostil Boijej pravici, za vse zaslutil milost Botjo, vsem je zopet odprl nebeška' vrata, vsi so povabljeni vstopiti v cerkev. V Kristusu prerojeno človeštvo je zopet tiv ud v kraljestvu otrok Božjih.
b. Toda človeštvo je le en nd kraljestva obsegaj očega vse s t varjenje. Človek je postavljen za gospodarja čutne j prirodi. po njem naj se vdeležuje osebnega življenja duhovnih stvari. veličastva v kraljestvu Božjem.
Zraven človeka in Čutne prirode pa tije še en svet čisto duhovnih «tvnri, ktere so tudi vrtvarjene po podobi Božji. ter po-svane v življenje Bogu podobno, v družbo ljubezni s Bogom in Božjimi stvarmi. Ljubezen toraj do Boga in njegovih stvari veže človeštvo z čistimi duhovi v eno kraljestvo otrok Božjih. „Non duo, sed una ost societas hominum et angelontm."
Vsi udje kraljestva Božjega so omejene, ponarejene podobe po prvotni podobi Božji, toda ponarejene različno osiroma podeljene jim popolnosti.
Ta nulika in mnogovrstnost se pa nahaja tudi že v člove ttvu, akoravno so udje med seboj bistveno enaki — in sicer obstoji ta raslika po Božjej vred bi. Ta red naj bi p« razvil ovo ljubesen, ktera ravno daje življenje v kraljestvu otrok Božjih, ovo ljubezen , ktera se ponižno raduje lastne popolnosti kot od Boga podeljene, bres savida veseli ptuje više iiopolnosti in poskuša radostno v nesebični dobroti podeliti svojo popolnost. in manj popolne stvari povzdigniti k sebi v vlivanje svoje popolnosti.
6.
Po teh kratkih opazkah o kraljestvu Boijem, ka koršnegu nam vstvarja nauk Kristusov, hočemo oo kratkem ■rsaiiiliti: ali se in kako so razlikuje od kraljeatva Božjega po Platonovem uku.
«• Prva raaliku, ia koje izvirajo vse druge, je ontologična.
Kotu, svet Platonov, ni prav za prav stvar, ampak le isdelek Boga, neskončno razumnega bitja. Omejena razumna bitja, dule, pa izhajajo iz boljega bistva, deli so v istini »očega. Podlaga čutnemu, Platonov ^ e» ni stvar božja, tudi ne iahaja is
44
6tov*fc bi drlsvs.
Bo«, marveč iije in je »raven njega, ni »e določena, ampak določljiva stvar, kterej »e morejo »icer vtisniti razumne, bolje ideje — ki «e pa ustavlja temu preohražujočemu vrtenju.
V Platonovem svetu moramo toraj koj razločevati med božjim in zoperbožjim, in neizogibljiv je boj pri preobraževunji po idejah, nerazumen, zoperrazumen fcivelj se mora šiloma vkrotiii, podjarmiti.
KoTfin; toraj, to je vziiv božjega z zoperbožjim se ne bo prosto dovriil, ako se sploh more doseči, marveč vsled zmagovalne moči bolje nad zoperbožjim, vsled boja, kteri se mora neizogibno vneti med dvema močlina kakostno različnima.	je toraj posledica tega vsled notranje, naravne, neizogibno morajoče sile pričetega boja — zato more v njem le naravno morajoča sila vladovati. Kraljestvo Platonovo je kraljestvo razuma, a ne prostosti, marveč naravno morajoče sile.
7.	Vse drugačno je to v kraljestvu Božjem po krtčanskem nauku. Svet je popolnoma Božje delo, ne le oblika njegova, ampak tudi vse bistvo je narejeno vsled proste, samosvestne volje Božje, vendar ne v tem pomenu, da bi ga bil Bog potreboval kot sredstvo v dovrienje svojega veličastva, svoje blaženosti. Bog ie hotel svet, ker je on pro«ta, nesebična ljubezen, kakorina rada podeluje svojo popolnost in sato ga je hotel kot časno podobo samega sebe.
Toraj zraven Boga ne žije nič zoperbožjega. Svet ni sicer v nobenem svojih delov Božjega bistva, a tudi noben del ni zoperbožji vsled svoje notranje narave, ampak vsak je pona rejen po podobi Božji in pozvan, naj bi se zmir bolj vpodabljal Božjemu življenju, Božjej popolnosti. Svet nitna vsled svo <-ga bistva v sebi kali razpora, vsled kojega bi naravno moral nastati boj med nasprotujočimi si življi. Vzajemna skladnost je tu že od začetka, ni pa ie le nameu, koji naj bi se nameraval v silnem boji. Svet priiel is roke Božje je sam na sebi dober, prav dober, — to je, popolno sposoben v dosego danega mu namena.
Ta namen naj bi pa po Božjej podobi vstvarjena bitja dosegla v prostem življenji. Ker je Božja Življenje prosto, osebno, zato mu more le prosto, osebno življenje podobiti se.
Bog je sam iz sebe to, kar je. Stvar pa je to, kar je, le po Bogu. Da bo pa življenje stvari Božjemu podobno, mora prosto hoteti, biti to, kar je po Bogu.
Svet je vstvarila in ohranuje prosta volja Božja, ona je stvarčm postava življenja in ta postava naj se prostovoljno izpol-nuje. Svet je kraljestvo Božje — a to kraljestvo je kraljestvo prostosti, ne dovriuje se vsled morajoče sile, ampak vsled proste določitve.
8.	Ker je po nauku kričanskem kraljestvo Božje tako vrav-nano, ni nemogoče, ampak lahko mogoče, da se vsrodi kako be-ganje v tem kraljestvu; vsaj je mogoče, da se stvar vedoma in prosto uprt volji Božji, da noč« ostati na odkazanem prostoru, da
Po EMUhi poelovsnfl K 4.	45
•e odpori kraljestvu Božjemu, da skuša v drugačno tveso stopiti
s Bogom in njegovo stvaritvijo, ter se zaplete v nasprotje a Boljo voljo in po njem a ustanovljenim redom. Vsled prostosti, ka-koriuo viiva stvar, utegne nastati ovo nasprotje, a ni , ia bi moralo in zato se tudi to v istini nastalo nasprotje kakostno raslikuje od rasdvoja, kakoršen ima po Platonovem uku kali ie v bistvu sveta samem. Tu se razvije Ia le vsled proste volje stvari in je tudi le v tej, ni pa v njihov«-j naravi, v njihovem bistvu , koje ostane dobro, naj se te določi prosta volja, kakor so hoče.
Bog in njegova volja je samo na sebi, absolutno resnično in dobro, vstvarjeno bitje, senčnata podoba B> ija, pa je le relativno dobro in aicer naj bo to ne le objektivno v svojem bistvu, ampak tudi subjektivno v prostem osebnem tivljenji.
Kraljestvo Božje po krščanskem poduku ni toraj le kraljestvo razuma, ampak tudi inoralično kraljestvo.
V tem kraljeatvu ni le to naloga, da naj se vse vpodablja umnim idejam, aa naj umno kraljuje nad brezumnim, naj se te nadvladanje pridobi zvijačno ali šiloma, tu nuj se razumno in naravi primerno, skladajoče se s Boljo voljo vrši is proste volje, ia ljubezni do dobrega samega; to je, kar se stori, naj ne bo le objektivno , ampak tudi subjektivno dobro, ne le razumno, nravno, temuč tudi moralično.
Toraj naznačena ontologična razlika se objavlja etično.
Omejeno, razumno bitje se ne more nikaJtor vedoma upreti zoper boga, zoper razumno, kakor tudi bog ne more samemu nebi nasprotovati, — le nevedoma ali vsled preslabe volje svoje nasproti hudej čutnosti utegne delati nerazumno, — tako uči Plato.
Duhovna stvar v kraljestvu Božjem, kakor ga naslikuje krščanstvo, pa utegne zavreči dobro in razumno, akoravno spozns, da je umu primerno in se sklada s njegovo naravo in z Boljo voljo, in sicer zavreči prosto, ne prisiljena po gospodareči čatnoiti, ter si izvoliti kaj nasprotnega, ker jej bolje ugaja; utegne se upreti »oper Botjo postavo in Bolji red, svojej volji prisvajati neomejeno veljavo, svoj jas in zadoščenje njegovemu poželenju smatrati kot aaonji namen, vse drugo pa le poraoljevati kot pripomočke v dosego ovega namena; ona utegne namesto po Bolje v nesebični ljubezni, aoperbotje v sebičnosti tiveti, stvar ne more le delati razumno, ampak tudi moralično dobro, ne le razumno, ampak tudi moralično slano.
Razumno bitje Platonovo je samoavestno, a nima volilne prostosti. določuje ga notranja morajoča sila. Duhovna stvar po krščanskem nauku pa ni le samosvestna, njena volja je tudi čisto prosta, ne omejuje je uobena zunanja ali notranja morajoča sila, vsled samoavesti in proste volje je osebnost. Osebnost v tem pomena pač Platonovo razumno bitje ni, vsaj nima bistvenega znaka osebnosti, proste volje namreč in ■ to odpade tudi
46
Otamfc In Srtava.
▼■rok pravice, koja m mu daje nasproti drugim bitjem, kakor ae bo ie videlo.
9.	Kasun ontologične in etične razlike m mora ie neka draga omeniti.
Kraljestvo Bolje na zemlji se po Platonu razteza le na he-I enake rodove in jo driava popolnoma gospodareča nad vsem življenjem svojih udov, tudi nad verakim. Po krščanskem nauka pa je cerkev Kristusova kraljestvo Božje na zemlji, ktera naj bi zedinila v eno človeško društvo vsa Ijudatva na zemlji ne glede na omiko ali rod, ktera naj bi zdruiila ves rod in privodila po Kristusu k Bogu. — Tej primeri pristavimo še sledeče.
Kdor mirno prevdarja navedene razlike, kakorine se nahajajo med Platonovo in kričansko idejo o kraljestvu Božjem na semlji, pač ne more več dvomiti, ali seje slednja mogla ia-viti is prve, — ali je Platonovo modroslovje kričansko idejo že v sebi saklepalo, — ali je kričanska le {sposojena is Platonove. Do najnovejega časa se je pogosto povaaijala sorodnost obeh idej, ter ae zahtevalo njuno sedinjenje. Kdor pa obe na tanko razgleda, more med obema le biatveno različnost najti, nikskor pa kake sorodnosti.
Ako se primerite obe ideji, lahko se bo razznalo, ktera je le mnenje človekovo in — ktera Božje mnenje. Ideja o kraljestvu Božjem, kakor nsm jo namreč razvija krščanski nauk, se oddsljuje ne le od Platonovih nazorov o svetu, ampak sploh od vseh v istem čaau znanih; in samo iz tega lahko spozna vsakdo (kdor namreč more ceniti ove razlike po vsem pomenu), da le krščanska ideja o kraljestvu Božjem more. izhajati iz raaodenja Božjega.
e.
Kraljestvo Božje na zemlji je po Platonu država — po krščanskem nauku cerkev. Kristusova cerkev je novo človeško društvo. ktero se vsdiguje in razvija v sredi starih, do sedaj navadnih.
V kacern razmerji pa je cerkev do države? Poglejmo !
10.	Vse delovanje Kristusovo aicer namerava uatanoviti zopet kraljeatvo Božje na zemlji, ustanoviti n vo društvo na podlagi svojega nka, svojega odrešenja, vendar ne prezira ni on, ni apoateijni že obstoječe države, ni on, ni apoateijni jej ne zanikujejo njenega opravičenja. Marveč ponavljaje in uaglaševaje trdijo on in apoateijni, da Bog hoče državni red, da ima državna gosposka po oblaščenje od Boga, da je ona služabnica Božja, kteri se mera po korščina skazovati ne zarad kazni, ampak zsrad vesti, dokler ne zapoveduje kaj Božii volji nasprotnega. — T.»raj tudi poganska država se vjeuia, ali se opira na Božjo naredbo; in vsled te podlage je ona versko društvo. Božje vrejenje človeštva. A tudi cerkev Kristusova je društvo ustanovljeno naravnost po Božjem Sinu, tudi red po volji Božji sa človeštvo; — tudi cerkvena ob-
Po EhHIc^i po*lov*f*tl A« X
47
last sapoveduje in kaznuje v imenu Božjem, in tndi njej moramo biti pokorni aarad Boga.
11.	Čc toraj u novi red prvega, že obstoječega no vni-čuje, — če naj toraj oba drug zraven drusega trajata, — v kacem razmerji zta med teboj, — kako morejo udje enega druitva biti ob enem tudi udje druzegn, — kako ti bosta država in cerkev človeka delila?
l)a cerkev ne rasru&uje drŽave, da ne inore nikakor prevzeti njene naloge, razvidi se iz ravno omenjenega. Kristus in apoateljni »o pokorni državni gosposki, in zapovedujejo tudi vernikom, da naj bodo v izgled vsem nevernikom. In v času pregutijania ae knatijsni sklicujejo na to, da bolje od vaeh nckrisdjanskin državljanov zadostujejo vaein opravičenim zahtevam države. Kristijani nočejo in ne amejo prenehati biti državljani, država naj tim le dovoli, omogoči, da morejo živeti kot kriati-janje, udje cerkve Kriatuaove. Oni naj bodo in hočejo tndi ob enem biti udje drŽave in oerkvo; zato ae mora p a Č a k 1 a-dati, ne more protiviti namen države namenu cerkve.
Toda v kacem raamerji sta oba namena?
12.	Da ie bo moglo na to odgovoriti, naj pred vaem opomnimo , da je greh človeka aicer izobčil iz kraljestva otrok Botjib. da človek ni mogel več postati njegov nd iz faatne moči, da naj bi pa poatal po milosti Božji. Namena človekovega greh ni razdrt, kakor tudi njegove narave ne; zmiraj je bil se pod poatavo Božjo, dolžan je bil apolnovati jo. In apolnovati voljo Božjo to jo bda skupna naloga vaeh Adamovih potomcev, odtod je pa izhajala potreba vstrorjena po Božji volji, da naj ae združujejo v verska in državna druitva.
Na tej podlagi nastala druitva, poganake države, toraj ao vaakako potrebne, da ae ohrani vcrako nravno življenje pri ljudčh in a tem ohrani njihova apoaobnoat, vatopiti zopet v kraljestvo Božje. Ova društva so toraj v tem smislu pripravljevala ljudi na Kriatusa, naj jih zgodovina ie tako apridena in apačena kaže.
13.	Ako pa pripoznamo, da ao druitva, in aicer versko n ravan, nastala pred Kristusom, izhajala is namena človekovega, toraj iz Božje uaredbe, — ako so bile važne za ustanovitev kraljestva Božjega po reiitelji, in oko jih ta ni vničil in njihove po-tnembe. ter značaja ne apremenil — najdli smo odgovor na atav Ijeno pitanje. Staro druitvo, stara država je bila „p e d a g o g u a in Chriatum1' in naj bi to tudi oatala po uatanovitvi cerkve Kriatuaove.
Dmitveno življenje pred Kristusom je v svojej objektivnosti nameravalo vresničiti idejo o človeku v vsacem posebej a skup nimi močmi, kolikor ae moredoaeči a človeškimi močmi, akoravno se ta namen ni povaod in zmiraj jaano in določno apoanaval.
Ta namen človekov izvirajoč iz njegove narave in toraj iz Božje volje, kterega doseči se ljudje združujejo, ostane vekomaj
48
Alovsk ia drlava.
nespremenljiv, on j« in oatane tudi namen drtare naaproti cerkvi. Toda rea ta namen doseči, to ie, aopet dospeti na atopinjo odločeno človeku v kraljestvu otrok Boijib, je v in po driavi nemogoče.
Ia namen }e vivišen uad st varjene moči, toraj tudi nad to, kar s« more v driavi in s pomočjo driave doseči, - človek more priti do njega le s uadnaravno, Boljo pomočjo in toraj le v dru-itvu oaoovanem na podlagi višega reda, na podlagi pomoči uam dane v odrešenji po Sinu Boljetn. Kar naj človek po Boiji volji bo, tje na teli v in po driavi, a doseči tega ue moro ne v dr lavi pred Kristusom, ne v onej po Kristusu. Drlava x vsemi v njej sdrulenimi človeškimi močmi ne more svojega uda dvigniti, da bi bil ud kraljestva otrok Boijib, ne more ga dovesti do oseb nega in stalnega zedinjeuja s Bogom v ljubezni. To more le Kristus, včJovečeni Sin Boiji, ruiitolj človeštva, in po ujem njegova cerkev, ktero je ustanovil, da nadaljuje njegovo nalogo, da ohranjuje in raziirja sad njegovega dela na zemlji, in sicer s pomočjo njegovo, k- r on hoče vedno ostati nevidni njen glavar.
14. Iz tega premišljevanja sledi, da drlava in cerkev si priavajata celega človeka, ker oba nameravata pripeljati človeka ao določenega namena. Mi toraj ne moremo nikakor pritrditi onim, ki pripuščajo driavi akrb samo za teleano, materialno in čaano, cerkvi pa akrb samo za duhovno in večno. ')
*) Poaknlalo se je primerjati raameijs med driavo ia oarkvijo raametj o mad telesom in dalo j naj ie mi v tem (pragov »rimo. če se menit rasmera med driavo in enrkvijo jo podobna oofj mad teletom in dušo, na bomo veliko vgovsrjali. Pojasniti bi se hotelo manj inano ratmeije a dosdevno bolj snsnim, snto s« isvoli primera. Opomniti bi m Ia moralo, da is primer se ne morejo iivijati vednoatoo veljavne posledice, in da skoro v*e printer« šepajo in ravno ta ne najmanj. In ta primera sploh k^j malo pojasni rsamero med driavo ia cerkvijo , ker j« raamera med telom in duhom navadno bolj temna od prve. — Če M bila pa ova primera res ved kakor aama primera, ia naj bi bilo rasmarje med driavo in cerkvijo v iatini tako, kakor med dušo in teletom, utegnejo ta dokas po svoje vsakojaks stranke porabili. — Kdor pripoina v človeški duši telo obrns^joči princip livljanja, lahko saniknja driavi pravico do aa-aaoetojnoali, opiraje s« nn ovo primero , ta bi sahteval nadvlado cerkve nad driavo — materialisem pa opiraje se na isto primera bi ssbleval, da naj povae drlava gospodje nad cerkvijo — vsaj je po njegovem mnenji dala Ia proisvod teleta. Pa I« tretja stranka bi m utegnila na to opi rau sahtev^joča popolno ločitev cerkve od driave čisto indilfarentnotl med obema, to bi bila stranka priposnav^joda aa k roooaduma, vtled kojega doia ia telo v istini na vplivata drag na drasega. — Jaano, menim, je, da al pripravno primeroma govoriti v raamari med driavo in cerkvijo, ia od tod poaledica izvajati, posebno ne v tedanjem i!atu , v kojam ao sploh pojmi o obeh temni, zmešani.
Po Ehrftch-u potlovtnH A« J«
49
Delovati v namen človekov, to nalogo mora imeti vsako od Boga ustanovljeno res človoftko društvo. Ker sta cerkev in drftava tak<> društvo, morata oba težiti, da po mogočoeti pomagata v resni -čili idejo o človeku ▼ vsacem svojem udn — in toraj idejo o človeštvu sploh, voljo Božjo o njem. Toda drftava in cerkev ste v drugačnem ratmerji do te naloge. Drftava skuša to nalogo doseči adruftevaje vse človeške modi, kolikor ie namreč s tem doseči more.
Namen svoj pa more vsakdo doseči le v saiuosvestnem, pro-
tonu pripomoči more.
Državna naloga mora toraj biti le, da omogoči človeka razvoj v dovršenega človeka in življenje v tej dovr-Jenosti. Te dovršenosti pa driava dati nc more in tadi ne dovesti do nje. Kajti deloma more to dovršenost človek doseči le prosto »e določevaje, kakor smo ie omenili, deloma šali leva pogoje, kakoršnih ne moro dati naravna moč, ampak le re-iitelj naš , Bogčluvek Jestis Kristus v svojej v U namen ustanov -Ijenej cerkvi, in jih tudi di vsem, kterikoh jih ftele.
Kjerkoli se pripozna, da cerkev Kristusova namerava človeka dovršiti, tam se ualoga drža vi na tudi tako le lahko določi: ona mora vsacemu udu dati mogočost, da postane ud cerkve Kristusove in na zemlji kot tak živi.
15. Iz omenjenih nazorov se tudi razvidi, da se obojno društvo vsled tvoje naloge ne sme niti čisto railočiti, niti čiiti valiti v eno, — da more in mora oboje tamostojno biti, da te med tab>j pogojujete, — da zahteva drftava pred Kri-ttuaom in po Kristusu ustanovljeno cerkev, cerkev pa drftavo. Da s podanim razločkom med d rta vino in cerkveno nalogo nismo na tanko omejili delokrogov, razume se samo po sebi; a dozdeva se nam, da bi se lahko omejili tako, kakor aahteva narava obojega društva in toraj tudi pravičnost.
d.
Preglejmo sedaj, kaj se je moralo spremeniti oziroma razmerja med človekom in drftavo vsled nove cerkve Kristusove 'i in raavi' ' "
>na drfta
kriitijanstva". In: "„Sploh vta kristijanska ljudstva pripoznavaio, da drftava in cerkev je dvojno bistveno samostojno druitvo. Na to resnico se posebno naslanja moderna nravnost in svoboda". Tej trditvi bodo oporekali le oni, koje navdaja strastno sovraitvo do kričanstva in vsega pozitivnega verstva, ter jih je oaiepilo in ogluiilo aa istiue in nauko zgodovinske.
Mi si pojasnimo preustroj stare drftave v novo po krščanstvu. Lstopia 1B72 ia 1873.	4
svojem
00
front In <rl*f«.
16. Da kristijaui drtavuega in društvenega reda t poganski driavi niao mogli pripoanati kot po volji Boiji in sicer v innoaih in bistvenih razmerah, da »o ga morali spoznati kot nasprotujočega namenu človeškemu, napačuega in neopravičenega, da, naravnost krivičnega, razumeva se lahko ia dozdaj rcčenega.
Toda poslanci evangelija Kristusovega niso bili poslanci upora niti drtavnega niti društvenega, za kar bi jih tako radi razvpiti. Poznali so napačne slabosti v poganski d rta v i, vendar so zapovedovali kristijauom, naj slušajo pogansko vrhovno oblastjo, — naj vestno spolnujejo postave, naj potrpežljivo prenašajo društvene nepriličnosti, če so tudi za nje tlačeče in krivične. Kristijani naj bi bili ljudem pokorni zavoljo Boga. naj bi pravično in sveto živeli v ponižnosti m zatajevanji, v ljubezni do Boga in bližnjega. Le ko bi človeške postave nasprotovale Božjim postavam in nji bovim kriatijanskim doltnostim, naj odgovore: Boga moramo bolj sluiati, nego ljudi.
Oananovatelji evangelija niso toraj šuntali podložnih zoper gosposko, snžnjih zoper gospodarje, pravic neimajoče ljudstvo zoper pravice vlivajoče stanove; — oni niso nameravali prekucniti državni in društveni red; niso se čutili poklicane, da bi ga prena-rejali, — marveč so ga priposnavali v podlagi kot postavljenega od Boga, kakorinega ne spodriva novi red rassnovajoč se v cerkvi Kristovej, marveč so naslanja na nj, na naravno podlago.
Obstoječi naravni red naj bi, kolikor potreba, preustrojila post svodajna oblast sama, prenaredbo pa bi pričelo spoznanje in dobra volja ljudi samih, prenarejevalo naj bi ie počasi, a stalno za vso prihodnost. Krščanstvo naj bi dovedlo v zgodovini državnega in društvenega Življenja do obrata in sicer vagojevaje ljudi do tega spoznanja in do te volje.
17. Pregledovaje način preobrazovanja, kakorinega so pričele krščanske ideje pridobivajoče si splošno veljavo, razvidimo najprej.
Kdor je pristopil v krščansko cerkev, pripoznaval je v državi red življenja skladajoč »e s voljo Boijo, v drtavnej gosposki oblast postavljeno od Boga, kterej mora biti pokoren ne le zarad strahu, ampak tudi sarad vesti,— on je spoznal dolžnost, da mora živeti kot zvest državljan, v blagor driave darovati svoje moči, patriotizem je bil čednost tudi ss nj. A zraven ovega drtavnega reda je zrl ,ie viiji, nadnaravni red, cerkev, kraljestvo otrok Božjih, — zraven državne oblasti je pripoznaval ie neko drugo, neposredno od Boga postavljeno, ktera mu je oananovala Botjo voljo, nezmotljivega vodila po poti do resnice, pravice in večnega sveličanja. Tega zveličanja, v kterem se on kot človek čaano in večno dovrii, sprave in nespremenljivega zedinjenja s Bogom pa ni mogel doseči v driavi in s njeno pomočjo, ampak le v cerkvi Boijej. Namen kristijanov toraj seje rastcsal dalj« od namena drtavnega; U mu j« ▼ to življenje U čaane
F. CM*« ^ K i.	61
pogoj« dati mogla, kolikor jih mor« dati človek, — a ona g« ni mogla pri* e« t i do popolne in i talno dovršitve, do pravega in večnega življenja. Blagor državin je ostal krutijana aicer vedno veljaven namen, po kterem nai bi težil, toda u ni ni bil več prvi in ■ajviši, — biti dober državljan, to je bila knstijanu doltnoit, a pred vtem naj bi bil pravi in popolnoma človek ravnajo »e po nauku krščanskem. Interesi človeka m »e rastesaU dalje od ovih poganskega državljana, v tej drtavi *e niao mogli sadovolitl Kristijan se toraj ni mo^el več popolnoma v državi vsgubiti, on ni mogel več dovoljevati, da bi ga država v vsem njegovem djanji in nehanji vladala in omejevala, — on je moral od nje sahtevati pravico, svojim visim, večnim interesom prosto slediti Država mu ni mogla biti najviše, neomejeno oblastjo, ona ni bila kristijanu več to, kar jo bila poganu.
Ker mu je evangelije vzbudilo, nauk in življenje cerkve vedno dramilo in jasno kazalo zavest njegove dostojnosti kot človek, prostost njegove volje, njegovo namembo za življenje Bogu podobno, aa življenje večno, sato je moral kristijan vedno določneje od države sahtevati neodvisnost in samostojnost svojega versko nravnega tivljenja v vaacetn obziru, čeaar dosdaj država ni dajala svojim udom in po svojih načelih tudi ni dati mogla; — neodvisnost in samostojnost, kakorino dandanes vsaka krščanska država odraslim državljanom podeljuje.
18. A ne le oziroma premembe v političnih in driavljanakih
Cvicah, ktere je vsakdo kot prosta osebnost od države sa-ral, ne le oziroma na te se je spredrugačilo razmerje človeka do države, tudi društvene so se morale za kristijane spremeniti
Kristijanstvo ni od svojih udov sahtevalo, da naj raztrgajo društvene veal koje so iih vezale kot pogane, ni jih osvobodilo od dolžnosti od ondod izhajajočih. Krščanski mož naj ostane v za-konskej sveži s svojo ženo/ ako je ona zahtevala, ali ni prisilila k razdrtju; krščanski sin naj bo svojim starišem, krščanski suženj svojemu gospodu pokoren v vsem, kar ni zoper Božjo voljo. Od posebne pravice vživajočih stanov ni zahtevalo, naj bi se jim odpovedali, od bogatinov in premožnih ne, naj bi zavrgli svoje bo-
Ee. Vsi naj bi po izgledu Kristusovem pravično in sveto živeli, ti in mogočni naj bi porabljevali svoj imetek v krščanskem 1; kristijan nai v svojih sodržavljanih priposna ove, kterim je najbolj dolžan skasovati ljubezen in pravico, kar naj sicer ska-suje vsem ljudem ne osiraje se na stan, premoženje, starost, spol, omiko in narodnost. On naj v sodržavljanu ljubi človeka, vstarjenega po podobi Božjej, pozvanega v kraljestvo otrok Božjih, naj bo bogat ali reven, visocega ali nizkega stanu, omikan ali ne-omikan. — Da, ravno revnim, bolnim, starim, slabotnim nevednim, kteri niegove pomoči nabolj potrebujejo, naj se žrtvuje v nesebiO-nej ljubezni, kakorino zahteva Kristus od svojih in brez koje ni nobenemu odprto nebeško kraljestvo. Moč, premoženje, omika, rod, narodnost ne določujejo stopinje v kraljestvu otrok Božjih, ampak
62
člomk IN 4rtivi>
ljubezen do Boga in bližnjega, pravičnost in čistost svetost t misli in delu, te naredi človeka prijetnega v Božjih očeh, naj bo suženj reven, aH neomikan barkar
Dolžnosti kristijanovib do družili ne določuje več zveza njegova t njimi v državi, ampak volja Botja, ki je vse vstvaril po svojej podobi in poklical v svoje kraljestvo; — rešitev po Kristusu, ki je sa vse na svet prišel in umrl. Zato se pravičnost in ljubezen do bližnjega pri kristijanu ne omejuje več le s mejami države, ne razteza več le do sodržavljanov, ampak sega dalje in on ne dvomi o človeskej dostojnosti barbarov.
19. Ako se je po tem načinu spremenilo razmerje pokristija-njenega državljana do države, razume se samo ob sebi, da se mora tadt razmerje državljanov spremeniti, in sicer tim bolj, čim bolj se je razmnoževalo itevilo krščanskih državljanov in Kolikor določneje so se v njibovej zavesti izjavljale krščanske ideje s svojimi praktičnimi posledicami.
S pokristijanjenimi, djavnimi državljani, uradniki ni država mogla več ravnati Kakor s sužnjimi porabljevaje jih v svoj nsmen kot sredstvo, - nič več ni mogla ovladovati s svojimi postavami vsega njihovega duhovnega življenja in teženja, — morala jih je priposnavati proste osebnosti, njihove pravice spoštovati in braniti.
8 tem pa se je natihoma državin namen omejil, in dobil drugačen zadržek. V in po drŽavi ne morejo državljani več dobiti svojega dovrftenja, svojega glavnega namena; država jim mora le omogočiti, da bodo težili proti temu namenu, kolikor se to more zgoditi s kupnimi človeškimi močmi. Namen pa, kojega doseči naj bi država kristijanu pomagala, je ravno ideja o Človeku, kakor se je razvila v krščanskem nauku.
A naloga državina se je tudi razširila. Ovo mogočost, dovršiti se v popolnoma človeka in kot tak živeti, naj bi država ne dajala le nekterim vrstam svojih udov, ampak vsem ne razločevaje spol, rod, premoženje, stan. Dalje: Ker j« zopet oživela zavest o enoti človeškega rodti, o skupnem izviru, o enacem bistvu vseh in o enacem posivu vseh v eno kraljestvo Božjih otrok, o skupnej odgovornosti, da se volja Božja povsod zvr«ujf, ker je oživela ta savest, moralo se je spremeniti tudi razmerje države do ptujih držav in rodov. Država ni mogla v barbaričnih ljudstvih zreti svojih naravnih nasprotnikov, k oje naj po vsej pravici obiskuje s vojsko in jih porablja sebi v sužnje; nič več ni mogla tako malo-bnžna biti sa njihov blagor ali neblagor; dolžna je bila. tudi tem biti pravična, ter jim v podanej priliki djanski pomagati.
Ni pa treba ie dostavljati, da se ta sprememba že vsled svoje narave ni mogla hipoma dognati. Zgodovina nas uči,^ da se že 18 stoletij v to vporablja. V sledečem bomo pozornost obrnili na nektere stadije, koje je krščanstvo v tem vrienji predirjalo. Najprej bomo pa opomnili na napačno tolmačenje nekterili idej krščanskih, s kterim so uporniki skuiali opravičiti svojo vstaje pred krMaoskimi narodi
Po BiHMmi postovsnfl A. J.	53
20- Svojbina nameravajoč« prekucniti državni in društveni rtd u ii^« privržencev a krikom: prostost, enakost, bratov-liro, skupno posestvo in akoravno nasprotna krščanstvu, ven-iar trdi, da izvira njeno mnenje is prvega krščanstva. Ce pomislimo na agoraj omenjeni način, kako je kristijanstvo stare društ-tveno in državine razmere preuatrojevalo, dozdevati bi se vtegnilo, da je ta krik nekako opravičen. Vsaj kristijanatvo zahteva prostost, enako*r, bratovstvo vsem; vsaj zahteva, da naj bogatini delš svoje premoženje a revnimi! i dr.
Ds, krščanstvo zahteva prostost, toda ne beapoatav-nosti; ono zahteva prostost, ker ravno ta omogoči, da se vsdrži in vresniči red Božji, da se izvrši b izvršuje volja Božja, pravo, dobro, — ne zahteva pa prostosti za sebično voljo in vsakoršne pohlepi, da bi se mogla prosto, brez mej delati krivica, hudobija.
Kristijanstvo zahteva prostost za vse, ne da bi amol vsakdo delati, kar njemu dopada, ampak, da bi smel vsakdo delati, kar Bog hoče, da naj dela. V državi naj postave dodeli vsacemu prostost, mogočoat. živeti kot človek po Tolji Boftjej. Prostost, kolikor je more vsak a o zahtevati od drŽave, naj se toraj omejuje in sicer naj bo meja ideja o človeku, na m«mba njegova, volja Boija gledš človeka. To idejo prosto ras pletati, proti temu namenu prosto se pomikati, to voljo prosto spol-oje vati, to je prostost vtemeljena v človeškej naravi, objektivno opravičena, ktero trna kristijanstvo za vsacega svojega uda, nekdaj od potiske, adaj od krščanske države. Ta prostost pač novošeg nema liberalizmu slabo vstreza, ker on sovraži ravno te poetave, koje dajejo in varujejo v državi tako prostost, on se trudi odstraniti, polomiti ta plot, ker mu ravno saoranjnje sebičnost, vživanje ia samo volistvo.
21. Krščanstvo oznanja sicer enakost in bratovstvo aa vse ne oziraje se na razlike v stanovih, rojstvu, premoženji, starosti, spolu, itd. Ono uči, da je vsakdo vstvarjen po podobi Božjej,
Sklican in povabljen vstopiti kot ud v kraljestvo Božje; ono uči? , smo vai udje enega road, potomci istih prvih starišev in toraj v njih po telesu združeni; ono uči, da se je včlovečil Božji sin, da bi nas zopet naredil otroke Božje, naj bt se vsi ž njim sedinili, spojili ž njim družim Adamom, nadnaravno slavo človeškega rod d. Vat smo po mesu bratje v Adamu, vsi naj bi bili bratje po duhu v Kristu.
Toda krščanstvo oznanovaje enakost in bratovstvo vseh nikakor noče razdreti materialnih m društvenih razločkov. Ono ozna-nuje enakost v formalnem pravu človeške osebnosti, a ne aa-hteva enakosti materialnega prava; ono ravno nasprotno uči, da s« posamezniki razlikujejo oairoma časnega blaga in stand, da j« U razlika naredba Božja, da pripomore ta razlika človeka odrejevati aa kraljestvo Božje, da j« U na-
54
Otovak k» Srreva.
redba teano »klenjena ravno a odlikujočo posebnostjo, s du bom tega kraljestva. Ono uči, da ravno aato enakoati v ma tarialnem in društvenem pravo, kakoršno tiria liberalizem, od pričet k a v Človeštvu ni bilo, in tu<& valed njegovega namena nikdar ne ame biti, — da bi bila toraj ova enakost ne zlagajoča se a naravo in namenom človekovim le pogubna človeškemu rodu.
22. Krščanstvo res časno blago kaj malo ceni, da, le posebno n e v a r n o je to blago za pridobitev nadnaravnega nebeškega blaga; t od ao n o nikakor ne prepoveduje pridobivati, imeti in vtivati premoženje, in nikakor ne pogublja bogatina, zato ker je bogat, kakor ga obrckujejo.
Kavno nasprotno uči kristijanatvo, da je Bog postavil človeka gospodarja zemlji, da naj mu zemlja sluzi, da naj si v potu svojega obraza prideluje svoj kruh, — da greši, kdor ne dela, ampak se v svojej lenobi boče preživiti od druzih. Delo je po rnoenji • frkov in Kimcev prostega moža oakrunjevalo; z obrtnijo, rokodelstvom in kupčijo naj se pečajo sužnji, ali oproščeni; poljedelci SfL"^' <'nako mnenje velja še dandanes pri nekrščanskib
o ravno zaveauje vsa
------j- „------, r.-----voljno nboitvo
pa priporoča, in sicer zato, ker ono vtegne privesti do više po polnosti.
Res, kristiianstvo zahteva, da naj bogatin premoženje Bogu dopadljivo porablja, da naj se misli le od Boga izvoljenega oskrti-nika, da naj po mogočosti lajša revščino bližnjemu; in to naj dela ia ove ljubezni, bes koje m mogoče biti ud kraljestva Božjega. Krščanstvo naklada bogatinu dolžnost, pomagati bližnjemu v revščini, vendsr ne pripoznava revežu pravice, pomoč zahtevati kot dolžno. Krščanstvo čisla skupno časno premoženje na podlagi bra-tovake ljubezni, in v tem primeru tudi odpoved lastnemu premoženju ; a ono ne zametu je osebne pravioe do premoženja, marveč jo zahteva kot vedno veljajočo, ker ravno spozna človeiko dostojnost in namembo, kerpnpozna prostost človeške osebnosti; ono ne tiija in ne želi, da hi se sploh v društvu vvedel skupen imetek, kteri koristi in je mogoč le v ožih krogih in v posebnih pogojih. Aposteljni novošegne društvene prekuciie toraj pač slabo poznajo nravna, krščanska načela, ako se hočejo na te sklicevati in opi-ratV — jU> P* poznajo, pa s tem lažnjivim krikom kaj grdo goljuhijejo in sapeljujejo krščansko ljndstvo, da bi ga svabili na svojo stran.
Skušali smo pokazati, kam postavlja človeka driava v pred krščanskej dobi — in kam ga postavlja krščanstvo v državi. Ker pa novošegna vednost m omika trdi, da ne more več dovoljevati, naj bi le v dri*vi kraljevala krščanska načela, potni-
zametuje neizmerno
111.
Po DvMMi	A. A
55
■limo: kam meni človeka postaviti prihodnja dr-lava, koja ae bo dignila na zahtevah novoiegne vednoati.
Da bomo zahteve novoiegne vednoati laglje cenili in nmeb, carimo se le enkrat nazaj na razvoj kričaaake države.
1. Za Konltantina velikega postalo je kričanstvo dr kavna vera, to je rimskim državljanom ae ni le dovolilo, da ae smejo očitno kristijane spoznati, ampak tndi driava najj bi ae preuatro-jcrvala na podlagi krščanskih idej, zato naj bi tudi aamo kristijanje vlivali vae državljanske pravice. Naatopiia je a tem nova doba za prekriatijanjevanje poganske države, drža vina vlada aama je hotela rešiti to nalogo.
A v napačnem, bistvu kričanatva nasprotnem dnhn ae je jela naloga izvrševati. Kakor je bil prej poganisem državno veratvo, enako, v istem duha ao hoteli aedaj krščanstvo postaviti na njegovo meato. Tudi zdaj le je hotela država življenje državljanov nepogojno vladati, državni vladar naj bi bil tndi zdaj ie „pontifex maximna," glavar cerkve, on naj bi jo vodil po vaem. — Si ae toraj a poznal značaj kričanatva, ne prav tuneu naloga cerkve Kriatove.
Vaaj ae krščanatvo ni postavilo sraven druzih verstev, — hotelo je biti edina vera človeitvu, k kterej naj bi se pozvali vai rodovi, ktera bi toraj ne živela le med mejami ene države. Kričanatvo, kričanaka cerkev je Bolj a v stanov i te v, in Kristus je le apostole in njihove naalednike izvolil in po-oblaatil, da naj je razširjajo po vaem avetn; le te je Kristna poslal, človeitvu dati sad odreienja, ohranjevati ga vaem prihodnjim rodovom, oznanovati njegov nauk, podeljevati njegove milosti in vernike voditi po poti večnega zveličanja. Ta po Kriatn postavljena avatoriteta ni nikakor mogla in amola odstopiti avojo službo in oblaat d r ž a v n e j avkto-r i t e t i, če ae ni hotela izneveriti svojemu poklica; svojo »amo stalnost, neodvisnost cerkve je morala zagovarjati in braniti državi nasproti.
In pričel se je boj o razmeri cerkve in driave, o mejah, ki ločujejo oblaat obeh; — boj ie do sedaj nedovrien, in ktert se bo težko v prvej bodočnosti konečno dovršil. Ta boj toraj je nastal aato, ker ae ni n m e 1 pomen kriati janatva, biatvo, podlaga in namen cerkve Kristusove. To se pač lahko razlaga za prvi 6as kri-stijanstva spodkopavajočega poganstvo, a kako more u blodnja trajati ie sedaj, tega ne moremo umeti. Skoro neumljiv nam je prikaz, kako ae more še v kričanakih državah razlagovati ovo pogansko razmerje cerkve in driave, in potem boriti ao zoper aamoatalnost cerkve, ktero j>oimenujejo drtavo v državi. A vae enake trditve ao reanici nasprotne in dokaaujejo prav dobro, da ovi naaivljajoči se omikani kar nič ne poznajo stvari, o kterej
gg.	.. ČSovsk In drtara.
potem iarekajo sodbo svojo; d* so I« niso dvignili nad poganske nazore v drtavi vkljub svoje krščanske iagoje, da ne umejo to, kake pomembe je knstijanstvo.
Cerkev sploh ne more teleti biti driava, toraj tudi ne drtava v drtavi, cerkev te zahteva drtavo, njej sorodno r podlagi, namenu in vredbi, a vendar specifično različno skupino; cerkev toraj drtave noče uničiti, ne so aoperstav-jjati njenej oblasti, ali sega'i v njeno vladanje. Ona di cesarju, kar je cesarjevega, — a hoče, da naj se di Bogu, kar je Božjega, da se more ona, kojo je vstanovil Bog-človek, prosto razvijati in da more prosto < pravljati svoja opravila njeno glavarstvo.
Zraven omenimo: Ko bi boritelji zoper cerkveno samostal-nost poslušali zgodovino, spoznali bi. da je drtavljanska svoboda hčerka cerkvene, vsaj jo je ravno cerkev pribajevala s svojim naukom o dostojnosti in namenu človelke osebnosti.
2. Umelo se je samo po sebi, da v kričanskej drtavi nastale j ia poganske naj viivajo vse pravice in ves sad le spozno-valci krita. Vsaj je bila kričanska ideja o namenu človeikem merodaina, kaj sme drtava od posameznih tirjati, in kaj jim je dati dolina, in potrebam kristjanov primerno naj bi se preuredila drtava v vsem svojem mišljenji in telenji, — in — kolikor bolj se je prenarejala v tem smislu, tolikanj manj je mogla zadostovati željam in potrebam drugovcrccv.
V poganskej državi niso mogli kristijanje tirjati, da bi vlivali vse državljanske in politične pravice, te zahteve niso zdaj v kričanskej državi mogli staviti nekristijani. To se je umelo samo po sebi, in ni priilo na misel ne kristijanom v poganskej, ne ne-kris tijanom v kričanskej drtavi kaj enacega tirjati, in ni se krivično obsoJevalo tako ravnanje drtavino proti udom, ne pripozna-vajočim se k njenemu verstvu. Kajti, ako so očitno ne Ie po zunanje, ampak ia tivega prepričanja spoznovali drugo, državnemu nasprotno verstvo, morali bi se dozdevno sami braniti porabljevati vse pravice podeljene spoanovalcem drtavnega verstva; — in, ko bi jin bila hotela drtava siliti, lahko bili se bi pritotevali o zatiranji vesti.
Toraj je bilo naravno, da v drtavi stoječej na določenem verstvu inoverci niso vftrvali vseh pravic, — enako naravno pa je bilo tudi, da drtava ni mogla prijaano gledati odpada od svojega verstva, da je prelomlievalcem zakonov drtavne cerkve s državljanskimi kaznimi grozila in sicer bolj v svoj lasten prid, kakor v prid drtavne cerkve. Odpad od drtavne vere je moral veljati kot poškodovanje drtave samestoieče na tej podlagi, to mnenje so opravičile posledice reformacije. Krščanske artsve Evropske so se razločevale te po nastalem orientalskem raskolniitvu, potem pa ie bolj zarad raznih kristijanskih ločin, ktere so se povzdignile v svoje dr-tavno verstvo in kojih spoznovalcem le so dovolile viivati vse dr-iavljaziatvo in politične pravice.
Po EhfHthm poilovutjl A« J«
57
3. A v večih državah »o bile razmere take, da nizo pripu-Ičale vstroiiti versko (konfessional no) drtavo. Kjer »o prote-•tantje in katoličani v enacem številu skupno kiveli, zahtevali so od drtavv vsak za se enake državljanske in politične pravice, enakoH-ar-stvo svojega cerkvenega tivljenjs, enako pospeievanje svoje svobode, enake koristi. Nastopila je potreba vstanoviti psritetične države.
Legije je bilo pripoznati to potrebo, nego zadostiti jej. Ne
fedč na zgodovinsko pravo, koje »e vendar prezirati nt moglo, lo je te vedno težko dobiti pravilo, koje bi moglo vstreči v»em verstvom, a bi vendar država ne peiala.
Kar je bilo v istini potrebno zarad raznih verstev, razlagalo se je kot zahteva sama na sebi veljavna izvirajoča iz napredka v znanosti in omiki in svobodomiselnosti. Paritetična država se je mzglaševala kot nazor driave, kakorina bi morala biti, kot liberalna država nasproti (konfessionslnqj) verskej.
Vendar liberalizem ni mogel ostati na tej stopinji. — Vsaka kričanska država je imela zraven raznih kristijanskin verstev le druga, koja ao se tudi jela pritoževati, da se pm kratijo državljanske in politične pravice zarad njihovega verstva, in v vsakej kristijanskej ločini se je tudi množilo itevilu onih, kteri ao se le a a na nje pripoznavali k tej ali onej konfeaiji. v resnici pa ae oddalili enako daleč od vaeb. Itationalizem in veraki indifcrentisem ae je mogočno raziirjeval v zadnjih atoletjih. Kolikor je raatlo število teh stoječih izven vs&koriue pozitivno vere, toliko bolj jim je raste 1 tndi pogum, da so jeli tirjali od driave: naj jih osvobodi prisiljenoati pripoznavati se k kteremukoli verstvu soper svoje notranje prepričanje.
Da bi država tej dosdevno opravičenej tirjatvi zadostila, naj bi sopet spremenila svojo versko podlago; ne le proti rasnim kristijanskim konfesijam naj bi bila indiferent* na, marveč naj bi odstopila od vsacega konkretnega, poaitivnega verstva in naj bi se postavila le na sploi-no razumno veratvo in kdor bi to vsaj aunanje spoznaval, naj bi vtival vse pravice. Kratko: Driava naj ne bo v«č kristijanska — ona naj bo versko indiferentna, pa vendar naj bo ie verska, konfesionalna.
V teoriji se je pač lahko skovala driava versko indiferentna a vendar ne brezverska — v djanji pa je bilo drugače. Kajti, kier so se vse vredbe in zakoni razvili na kričanskej podlagi, kior vladajo v javnem iivljenji kričanake ideje, če no po vsem, venaar po večem, kjer je večina drtavljanov dobro verna, tam se pač ravno)lahko in urno ne isruje krščanski značaj; ie poakusiti bi ne bilo posebno varno, ker poskus bi vtegnil naleteti na sapreke s posledicami, kakorine bi ae še naprej ne mogle preračuniti. Djanski liberalizem je moral zaostali za teorotičnim in pričakovati le v bodočnosti vresničenja svojih liberalnih državnih teorij; ▼
M

•edin i op ti d j« mogel le pot pripravljati ljudstvo ▼ veri ras ■ ▼itfjsT»i®> povzdigovaje ga nad pozitivno verstvo, liri verski indiferentisem ali tako svano čisto razumno verstvo.
4. Toda ta pripomoček je pripeljal dalje, kakor je bilo namenjeno. Množilo se je število privržencev čistega razumnega verstva, a množilo se je tudi število onih, ki »o spoznali, da rabonalizem je preplitev, sam sebi nasproten in komsj zadostujoč na pol omikanim, ti so se dvignili, emancipirall iz vsakorinega, tudi umnega verstva, ter očitno jeli spoznavati ateisem v njegovih raznih oblikah, n. pr. vero o nebit nosti osebnega, nadsvetnega Boga — in niso hoteli slikati o nobenem verstvu, morda le o čeičenji narave, ali morda člove it v a sploh. In ako so rationalisti zahtevali, na) bo država verska, a naj odvrže od sebe kričanski značaj, da bi oni mogli vživati vse pravice, tirjali so privrženci neodemega ateizma ali humanizma, naj se država tako vredi, da bodo tudi oni s svojim svetnim nazorom mogli biti vse pravice vživajoči udje, drsno so jeli aahtevati: država naj ne gleda na veroizpoved svojih udov, v tem obziru naj bo absolutno indiferentna in naj podeli vse pravice tudi ateistom. Ali drugače povedano: drŽava naj se postavi nad vsakoršno verstvo, naj preneha biti verska, naj bo čisto pravna država dajajočavsacemu kolikor mogoče veliko osebne svobode, ne brigaje se za veroizpoved. — 8 tem zahtevan jem je poskočil liberaliaem na novo stopinjo, na kterej ga vidimo ie dandanes; zastarel pa je liberalizem v prešnjem raavoji. Paritetična, rationalistična ali versko indiferentna država se ni mogla več nazivati liberalna. Liberalna v modernem smislu je bila in je ie le teorija zahtevajoča državo breaversko, stoječo aunaj mej vsa-korine vere.
Davno je že šega prištevati se liberalcem, toda niso vsi ljubiva te šege modernemu liberslismu privrieni — veliko po pravici liberalne imenovanih odločno nasprotujejo temu liberalizmu, ker spoznajo njegove težnje in jih zamotajo. Nekteri sicer ploskajo raapravam apostolov modernega liberalizma, a bi tega nii Itdar ne storili, ko hi mogli po vsem ceniti njegova načela. Ta modemi liberalizem se imenuje tndi napredovalnega, vednostnega nasproti ovemu zastarelemu. Res, ako se ozremo na pomikanje v teoriji is ene stopinje na drugo, reči moremo, da napreouje; vpraša se le. če je to pomikanje napredovanje k resnici ali je le napre dovalno oddaljevanje od resnico. Lahko odgovori nn to, kdor sposna, da le krščanstvo je resničua vera, kdor vidi idejo o državi iaraženo v krščanskem nauku o podlagi in nalogi države. Tudi on pozna napredovanje države krščanske, toda napredovanje Ho vedno popolnejega vfeaničenja ideje o državi V pomikanji pa.
Po IkrtMH« »Mto*M« A. X
6t
k ter o dospe do breaverske države, ne more nikakor videti napredka
do resnice.
Vednosten pa se naaivlja moderni libaralisam. ker rt* opira svoj nauk na modrosloven svetni nasor in sicer, kakor bomo videli, na Hegel 'jevo iolo, k te rs se j« ponašala, da je dospela do absolutne vednosti.
Rasgledavii s« v rojstvu in pojmu modernega liberabsms.
Criili smo do premiilje vanja njegovih načel, ki naj bi« odoč nosti vladala v driavi namesto krlčanskih in določevala rasmerje države do človeka.
Na vprašanje: Ktera so ova načela? smo nekoliko že odgovorili. Ta država se ne bo več naslanjala na versko podlago, ne bo se priposnavala kot red, kakorinega hoče Bog, ne bo j« vladalo oblastje no milosti Božjej v vlado postavljeno — država ta ne bo le versko indilerentna, ampak bresverska. Ona bo čiovekolj nbna pravna država, daj^ča vsaeem u državljanu kolikor mogoče veliko svobode in polno pravo, kakorino sahteva človek.
Ta odgovor je dozdevno jasen in določen, vundar ne sa-doctuje.
Ako bo namreč bodoča država druitvo naslanjajoče se na vsrskej ptnjo podlago, težeča po namenih verskim ptujih; — sko bo druitvo stalo izven rsakorinega verstva — moramo praiati: kaka pa more biti ali bo nova podlaga?
Odgovor je bliso. Ako država ne bo več red opirajoč se na Božjo voljo in vendar ie hoče ostati red, naslanjati se bo moral na človekko voljo. Cloveika volja bo v tej državi edino in najviis oblastje, od kodar bo isviralo pravo in iahajaie postave. Bodoča država bo toraj le č I o v e i k i rad, a ona bo vendar absolutno oblastna ne priposnavajačo nobenega druaega oblastja ni v nebesih ni na zemlji-
Toraj namesto oblastja Božjega bo stopilo Aloveiko, n a m e s t o v o I j e B o ž j e človeška. Toda s kaeim pravom se bo spremenila podlaga dr-lave?
6. Država bo pravna drŽava, pa ne v smislu Kantovem, kot vstanova sa brambo pravic, osebe in premoženja. Ampak ona naj pripravi v veljavo človeku pravo v t s e m njegovem ob-s • g u in naj di vsacemu enako, kolikor mogoč« veliko svobodo.
Dosdevno se tu veliko obeta; a, kakor se bo pokaaalo vtegne malo, manj biti, kolikor zadostuje željam vseh. Vse je namreč na tem ležeče, sakajinvkacem smislu sploh •e more človeku kako pravo priposnati; od tod se bo potem moglo določiti, k a k o i n o in koliko more biti to pravn.
60
Otovafc i* državi
Tsoretikarji t« bodoče države nas morajo najprej podučiti, kaj oni mialijo o 61 o t e I k e m b i t j i in življenji in njegovem pomenu, potem ie le bomo mogli razsoditi, kaj oni raz o m e v aj o v obljubljenem polnem pravo in kolikor mogoče veliko svobodo.
Ta pod "k je neizogibno potreben. Dobro namreč vemo, v čem je teorija verskop ravne države videla izvor čl vel-kega prava, od kodar je določevala njegovo kakoat in kolikoet; — toda to opravičenje prava ne more več veljati v bretverako pravnej državi.
To pojasnilo nam bo ie le dovoljno odgovorilo na vprašanja stavljena v začetku.
Pravna država modernega liberalizma se prav rada nazivlje človekoljubno. Enako se imenuje tndi kričaneka država in sicer po pravici; a krkčansko človekoljubje, kričanaki humanizem je zastarelo, premagano staliiče, koje ne more nikakor več nositi moderne, pravne državo. Ta ae more postaviti le na modernem humanizmu in zato se bo moglo zidanje ie le pričeti, kodar bo takapodlaga pripravljena, kedar bo večina državljanov d o v o I j omikana in dopleaala do tega humanizma.
Poprej zahtevanega pojasnila moramo toraj v teoriji modernega humanizma iskati, zato si razglejmo njegovo osnovo.
Ta teorija ima svoje korenine v Hegoljevej abaolutnej filozofiji; njene posledic« si jo njegova iola razumu in potrebam primerno prikrojila in razvila.
Po tej teoriji je človek zadnja in najviia individualna stvar, do ktere se je razvilo absolutno svetovno bitje in v kterej je doseglo smoter svojega življenja in teženja, namreč: vaviti se do s a m o s ve s t n eg a duha. V posameznem človeku ae svetovno bitjo vstvori v duha le konkretno, omejeno, memogredč; namen svoj doseže stalno in popolnoma le v množim in raanovrstnosti vseh v času in prostoru resnično sočih človeških individij, v človeštvu. Plemenski pojem Člov«k, ali kakor humanizem raje govori, ideja o človeku, vsa njena raasnova, v kolikor je mogoča in ima svoj« kali v absolutnem svetovnem bitji, to je objektivni smoter svetovnega žitja.
Ia tega nazora o izvoru sveta, o njegovej namembi in človeku, ter is njegovega razmerja do obeh, izvajajo s« prav lahko politična in društvena načela modernega liberalizma.
2. Človeška individualnost izhaja toraj is edinega, absolutnega bitja samega; druzega Božjega bitja, od tega različnega, višega, aaaavetovnega, ni. Ljudje so sinovi božestva, ž njim istega bistva, v njih se prav za prav konkretno objavlja ovo božje bitje in ftitje na najvišej stopinji svojega razvoja.
V vsacem individiju se vreaniči v ovem bitji skrita ideja o človeku, objektivno poslednji smoter svetovnega življenja. Da se
Po EhrMhv poolovtnŠ A» J«
61
toraj objektivni in poslednji smoter iveta vreaniči, mora se neomejeno raavijati ideja človeška in sicer konkretno v vaacem pojedincu, ta razvoj je nepogojen, neomajen; ali sdrugimi besedami: pojedinčeva volja je nepogo-jena, neomejena v svojej pravici, vsaj je ona konkretna, absolutna volja objavljajoča se v tej individualnej obliki. In v pojedincu skriti del ideje človeške se bo mogel v istini popolnoma
stavkati iUejo CiovetKo, stalno to izvršuje ciovcsai roo spion, ali za posameznika dri a v a. Splošna mogočost ideje človeške naj ie razvija v človeškem rodu ali v državi in sicer raavija ter izjavlja vsestranski, popolnoma, stalno v pojedinih vrstečih se v času m prostoru.
To je naloga driavina, to njen pomen sa splošno svetovno namcmbo. To je U bistva sveta in človekovega ii-hajajoče razmerje posamezne človeške osebnosti in države, ktera nadonsestuje posamezniku človeštvo, dokler ni univeraalne države zaklepajoče v se res ves človeški rod.
Združevanje toraj izvira ta ove človeške ideje ali bolje prav iz plemenskega, skupnega pojma človek. Ljudje imajo skupno nalogo vresničiti ta pojem, t j. sukceaivno razvili in obi-stiniti vea mogoč pojem o človeštvu, kteri ima svoje korenine v absolutnem; to je splošna, najviša in poslednja naloga, ktero pa morejo dovršiti le skupne moči. Država je toraj bistveno potrebna, ali pa, kar pomeni isto: nravno potrebna.
Načelo, po kojem naj ae država vreduje, je nedoločeni in neomejljivi egoizem pojcdinčev. Ker v pojedincu ae objektivna, poslednja namemba Človeštva, aveta vreaniči le, ako ae more pojedine*' popolno proato, bez oviranja gibati v svojih poaebnostih. In država se mora vrediti kot akupičina sostavljena iz samih nepogojnih, neomejljivo opravičenih ego-izmov.	'
3. Od tod pa uhajajo druge zahteve modernega liberalizma.
•) Dr. 8chweiUtr rasvija princip te bodoče države Ukote: „i»ovek jo koteča bitjo; ako se sananje strinja a njegovo »oljo, »rečen je, ako j^j nasprotuje, je aosrečea. Da bo mogel srečen biti, mora biti njegova .volja se omejen s. Ker pa ni vzroka, aakaf M človek ndoetovaje erojej volji no vlival vse srečo, kolikor ma je narava omogočila, sato je rasvidno, da je vaako omejevanje individualne volje nemorallčno in neumno. — V tem ja railoleo pojem popolae politične svoboda. — A sknšnja ači, da ljudje sploh niso tako morslični, da bi ne biti pripravljeni nasprotovati volji dresih, aato je država potrebna, ki to siloaaa ustavi."

Ki ga nadavetovnoga, osebnega Bog«, ki bi bil »vet vstvsril, in 6«gar rolj« bi bil* zakon ljudem. Bolj* volj«, «ko »e ie abeo-lutno, ia notranje aile izvirajoče letenje edinega svetovnega bitja uko nasivlja, objavlja ae v konkretno določenej volji pojodinčevarf. Ta individualna volja je toraj gospodujoča, nobenej ptnjej pod-lolna, nobenemu, kteremnkoli oblsstju, ona je samooblastna.
Volja pojedinčeva je te vsled njegove narave sebična, a vitka, ie tako prismojena sebičnost je raiumna, vtaj te v njej isjavlja absolutni raaum. Zato je razumno vse, kar je v istim, in toraj opravičeno.
V^ humanistične j drtavi te morejo narediti pottave le, ako te sdrutijo, sedinijo vte potamezne tamooblattne volje in kjer to ni mogoče, po mnenji večine glasov. lavrievalna oblast more postavo izpeljevati le po privoljenji te večine. Usnova drtavina more biti le demokratična republika na kolikor mogoče raaiiijenej podlagi.
4. Manjiini ostane odprta agitacija, a ktero ti vtegne večino za tvoje mnenje pribojevati — ali pa tme porabiti pravico iateliti te.
Ker pa ne more pojedinčeve volje nobena druga volja omejevati in savesovnti, tudi ova večine ne, če ae ni prva i njo se-dinila, aato ae v humanističnej drtavi tndi ne more govoriti o prava, kaznovati prelomljevalce postave, kakor se je zahtevalo in je v navadi bilo v verskej drtavi. Vzroka nepostavnosti v tacih pnjedincib more drtava iskati le v pomanjkljivej odgoji, ali v duhovnej zbeganosti (v sblasnjenji), od kodar izhaja xa njo doltnoat odgojo dovrievati, ali pa blaanost ozdrnvljevati v blaznici.
Ker drtava zastopa človeitvo in njegovo objektivno, poslednjo namembo, mora skrbeti sa popoln rasvoj vsacega svojega uda; zato mor a voditi odgoj vseh otrok svojih državljanov, in odraslim dati pripomočke pripraviti se za prosto uvoljen stan. — Kavno zarad tega je tudi drtava pravi poaeitnikin naravni dedič vtega, kar ti pridobijo državljani s premoženjem danim iim, da ga doamrtno vlivajo. Vsako oaebno posestvo in poaedovanje mora zginiti.
V prid sploinej namembi in toraj tudi drlavinej je, da se energični, anačajni pojedinci aarodč in vzgoji, da se v njih člo-večansk<> smiraj bolj popolnoma razvija. Ker pa to najbolj odvi-suje od krepke, močne spolne ljubezni vesajoče roditelje, in ker te postave ne morejo ni vsbuditi, ni vzdrtati, sato se morajo odstraniti dosedanje ovire zakonske — spolna ljubesen mora vtivati popolno prostost, bodi si uvolje-vati si svoj predmet, bodi si ves raztrgati in novo skleniti, če je omrsel ogenj prve strasti. In sicer sa mora ta proatost dati ženi in motu in lena mora biti v političnem in socialnem obeiruramo tako samostojna, kakor mol.
Konečno ie omenimo, d« humanistična država ne moti nobenega v njegovej verskej zavesti, tema pa spoznava čelčsnje, sbožnjevanje človeštva. Ne more m tirjati od nje, da bi podpirala čeičenje osebnega, nadsvetovnega Boga. Za zbožnjevanje, čeičenje človeškega ideala pa skrbi sosidovsje gledišča in iioliko-vaje igralce.
e.
Te črte o načelih humanistične, pravne države naj zadostujejo sa nai namen. Ni pa nam naloga, ceniti modroslovni ta svetovni nazor, iz kterega se je isvila U teorija o državi — že pred več nego 30 leti se je nazor obsodd in spodbiL toda teorija si ravno v poslednjih desetletjih skuia pridobiti praktično veljavo in se iopiri pod naslovom modernega, napredovalnega, vrednostnega liberalizma.
Morda zadostujejo že dosedanje opazke, da privedejo kacega „liberalnega" čitatelja do sumnjičenja, da bi ta liberalizem v marsičem njihove želje prekosil, a v marsičem jim tudi ne zadostil. Da to sumnjičenje pri vodimo do javnega spoznanja, nsj dodamo ie nekoliko opomb.
1. Kdor hoče sa liberalnega veljati, zahteva kolikor mogoče veliko prostost sa vse odrasle državljane in sicer enako prostost sa vse prezirsje vse privilegije rojstva, stan ti itd. — neposredno vdeležitev vseh pri zakonodaistvu pri poznanje ljudskega samo-oblastja, odslranjenje vsega oblastja po milosti Božjej.
Tej sahtevi se v humanističnej državi dozdevno popolnoma zadostuje. Vsaj si ne moremo misliti ni veče prostosti od o ve, ka-kakorino vživa nepogojna, neomejljivo opravičena poiedinčeva ve^ja, ni veče enakosti vseb državljanov, ni veče osvoboditve vsa-koršnega božjega oblastja, ni določnejega pri po znanja, da je ljudska volja samooblastna, kakor se ponuja v tej državi.
Vendar dvomimo, da bi se ta prostost, enakost in aamoob-lastnost prav strinjala s mislimi svobodomiselnih dragov naiib, ako se vse te obljube natanko razgledajo.
Vsaka posamezna volja, tudi ova uajtupejega sebičneta je neomejena, popolno opravičen^ t j vsakdo smo delati, kar se mu aljubi in nikdo ne sme reči, da bi bil napačno, ali slabo ravnal; toda — vsakdo se mora ukloniti postavi, ali pa n^j se iaseli, če ne želi sicer prelomljevaje zakone priti v blaanico ali pa v vstav sa odrejo.
To se nam pa ne dozdeva ravno pripravno. — Mar ni svetost in neprelomljivost zakonov prvi pogoj, da država obstane? Da! Le da ie pri zakonu bodoče humanistične pravne države bistvo vse drugo, kakor je bilo v verakej državi.
V verskej naj bi aakon izraieval to, kar j« v prid vsej državi, kar pospeinje blagor vseh, naj aakon potrdi

«4
Arak to
ali posveti fte državni glavar tam, ali po sodelovanji it-itopnikav stanov, ljudstva.
V humanističnej pa bo zakon za vte izraieval 1«, ker je v prid egoističnej večiui. V dotedanjej drtavi te je moglo reči: ti ti dolftan pokoren biti pottavi, če tudi te ue vjema t tvojim otebnim pridom, če tudi trte v od tebe zahteva; — vsaj izražuje postava, kar je potrebno v »p I okni blagor in delati v splošni blagor tudi zanemarjevaje tvojega lastnega ti za vezan po Botjej postavi. V humanističnej drtavi pu te o ta-kej dolžnosti nikakor ne more govoriti, naj manj pa oziroma na vett ali Boga.
Da povemo en izgled. Večina bi v tvoj prid napovedala voj-tko sosed noj drtavi, au so mar rti zavezam za vojno tluibo, ftr-tvovati večini v prid tvoje premotenje in tivljenje ? Nikdo ne more tega zahtevati in taka zahteva bi se tudi na teorijo bodoče drtave ne mogla opirati. Vsaj se sme izseliti, kdor bi bil zoper svojo voljo v vojsko poklican in bojateljna večina naj bo lo iskala sredstev (le verskih ne), da bi si pridobila ljudi, kteri bi drli v smrt sa njen prid, ako si ga ne more sama izvojevati.
Če pa pomizlimo, da se bo manjšina v največih primerili, v kterih si bo prid večine nasprotoval z ovim manjšine, raje despo-tičuej samovolji večine vdala, kakor bi se pa izselila iz domovine, bo res taka driava večini dala neomejeno prostost, a morda le malo manie število trla v sramotnej suinjosti; — pravimo irs-motnej, dostojnost človeško žalečej. Doltnost je sicer, da sluti človek koristi svojega bližnjega, tudi irtvovaje svoj lasten dobiček; — da bi se pa moral podvreči egoističnemu samovolj stvu druzih, zato ker so v večini, ako si neče nakopati ie veče škode, to pač ne more po kričanskih načelih več veljati kot posledica nravnega razmerja.
Ponavljamo: Kasmerje večine v postavnem zboru do manjiine je v verskej drtavi, naj se te tako ali uko vladuje. bistveno drugačno, kakor pa bi bilo v brezver-skej, numanističnej. V prvej zavezuje vsaka pottava sklenjena po večini tudi nasprotujočo manj i i no; ta mora sluiati aarad vesti, zarad Bogi in ne more se pritoževati, da bi bila taljena njena človeška prava; — v druge j pa manjiina nima nikakor take dolžnosti, da bi se vtlala tako zvanej postavi, v kterej te pa izraža le subjektivna volja večine, le stran veče škode jo more začasno prisiliti k pokoršinL
/. Ne more se nam ugovarjati, da bo sicer res postava varovala egoistični prid veČine, da pa zaklepa ta egoizem, ako se prav raaume, pravi prid vseh; — na to rečemo, .,da prav razumljen egoizem" je prazna beseda, dokler se natanko ne določi, kteri egoizem je prav razumljen; kteri prid je pač objektivno pravi. Pa vsaj smo že dokazali, da teorijja humanistične dr-itre ne razločuje med objektivnim in subjektivnim pridom,
ro [muhi postovsel k a	65
med dobro in slabo razumljenim egoizmom, vsaj tU ob« nepogojno, neomejeno opravičen*, v mm m v obeh vreaničuje in vresniči nekoliko ove sploine ideje o človeštvu.
Zraven pa ie določno aaniknjemo, da bi ae mogel v eno ae-diniti dobro raanraljeni egoiaem vaeh na podlagi teorije o neomejenem in neomejljivem egoizmu. kakor ae kale pri človeških podobah enega, neosebnega, svetovnega bitja. V mejah naravno morajočih sil, in v take meje postavlja humanizem ves svet, v ta-cih mejah se mora prid slabejega odmakniti prida močaejcga, ko bi bil tudi objektivno pravi. Lačni volk strga in pohrusta ovoo, ali pa alabejrga ismed svoje vr*te ne pralaje po objektivnem pridu svoje trtve — in on dela to na stališču svojega naravnega prava. Ko bi mogel govoriti, bi djal: „jaa sem samemu sebi najblilji* ia tako bo govoril vsak egoizem, dokler ostane egoiaem, to j«, dokler mn je glavni namen ohranitev sebe, lsstna sloinost, vse drugo pa srod»tvo do tega namena. Objektivni interesi vseh človeških osebnosti s« bodo strinjali, da, strinjati morali, ako jih je osebna, stvariteljeva volja polotila v naravo človeško in se toraj v »p 1 njevanji teh interesov tudi spolnuje absolutna, nikdar nasprotujoča si volja.
S. Djali smo: Načelu humanističnemu nasprotuje, da bi se razločevalo med objektivnim in subjektivnim egoističuim pridom, med prav in slabo razumljenim, med zdravim in bolnim egoizmom. Zidarji take humanistične drtave tudi sami dobro čutijo, da bi sa iapeljavo velikanske tetave stvarjalo pripoznanje neomejeno opravi-Cene egoistične volje. Najprej se jim dozaeva jako dvomljivo, Če bi s« sploh velika, močna večina pridobiti mogla. Potem je kaj malo zavarovana stalnost postave potrjene na tarih tleh, ako so pomisli, ksko hitro se spreminja egoistični prid, in kako vtegnejo rasne stranke za-se delovati. Toraj samo te tetave zahtevajo. aa se mora načelo popraviti, inače bi republikosozidano na njem doletela enaka osoda, kakor ovo osnovano na podlagi Platonovih idej.
Popravek se je kmalo dobil, podala ga je sama od sebe ideja o normalnej človeikej individualnosti.
Otroci se driavi rodi, ona naj vodi njihovo odgoio primerno sploinemu svetovnemu namenu; enako hoče ie odrasle daljo sa ta namen iaobratevati v dramatičnih igrah; ona mora razsojevati o delajočih zoper posta ve; kam naj se denejo ali v odgojilmco ali norišnico — da more to izvrievati, mora vsakako imeti zgled aa odgojiteljstvo, mero sa rassoj e vanje; normalna človeška individualnost opravlja to dvojo sluibo.
Do te norroslne individualnosti se morajo vsi razviti, in le tem »e bo moglo dovoliti, da bodoproato hodili zasvojim pridom. S tem se sicer načelo nepogojne in neomejeno opravičene volje pojedinčeve tiho uniči; vsaj ne bo neomejeno prosta nenormalna pojedinčeva volja, ako jej bo kdo sledil, poslali ga bo<b>
Letopis 1871 ia 1879.	6
i i. .. wom IP iran.
v od gojilnico ali noriinico, ter ga tako dolgo likali, da bo nor-
Zoper to bi tudi ne vgovarjali ničesar, ker bi se postave brea tacih pripomočkov ne mogle braniti, ne volja aakooodaine večine iz vrie vali; — obžalovatis« mora le, da ta vaakako potrebni pripomoček tako naravnost nasprotuje načelu humanistične dr kave in čisto vničuje prostostne nade v z rasle vsled njene prokia-macije.
4. Toraj v humanističnej državi ne bo pojedin-čeva volja gotovo nič manj neomejena, kakor je v verske). En razloček bo pa vendar le, omenili smo ga že sgoraj. V verskej državi določuje pozitivno verstvo zadržek idej« o normalnej človeikej individualnosti, ktera naj bi bila iigled in mera v vsem, in sicer verstvo, b kojemu se sposnava večina državljanov in po tem sadržku naj bi se raaumna>freviduost zakonodajne oblasti ravnala. V humanističnej državi pa določuje sadržek ta idej« večina sledi svojemu pridu in svojej volji in ga samovoljno v pora ulja. V p r v e j so vsi enako postavi podložni, tudi oni, ki se jo naredili in jo iavriujejo; vsaj izvira is absolutne, nadčlo-veike volje. V druge j stoji pod postavo le manjiina, za večino s« v njej le Ustna volja izrazuje. V prvej vživajo vsi enako
Earostost v mejah postave, vsi živi kot proste, omejene osebnosti, er zavezuje v »polnitev postave stvariteljev* voha. V drugej pa more svobodo viivati le ena stranka, res svobodo neomejeno, drugi pa so hlapci tej njihovej volji, ktera sama na sebi nikakor ni opravičena nadvladovati njihovo voljo, vsaj gospoduje le zavoljo sile uhajajoče is večine; toraj je tu gospodstvo, ne prava, ampi
in enakosti v pribodnjej Humanističnej državi, zgodila bi se enaka tudi drugim nadam, kakorine vzbujajo deklamacijc njenih apo stolov, n. pr. odpravi siromaitva, koje zmir bolj tlači iu vmne miria moderno aruitvo, svobodi ved, kojih bi ne savirala ni cerkev, ni država, naglo naprodovajočej is omiki in poblaženji nrav. vsled skupne odgoje v državi. Ako bi humanistična država odvzela osebna posestva in dedno pravico, pridobila bi si zaklad, Is kojega bi doraslemu državljanu vtegmla dati zadosten pripomoček, da bi se poprijel obrtnije, ali kaccga druzega poklica. Toda ni li mogla aati vsacemu zmožnosti, pridnost, delalnost, varčnost in saaovoljnost s malim ? In ako tega ne more, mladi državljan pa dano mu premoženje sgubi, raztrosi, zapravi — kaj potem? Ali mu bo dala država nove pripomočke, ali g* bo porinila v odgojnico ali poailnioo, ali — v starosti in bolesni v bolnico, ali ga bo pustila, da naj tam za se po svoje skrbi?
Doadeva se nam, da siromaitva in slih njegovih nasledkov sa ne bo reiilo druitvo. akoravno bi sato v humanističnej državi žrtvovalo pravico do svojega premoženja — in sicer sato ne, ker ee ne morejo uničiti vzroki njegovi.
Po FVdoh-u pastovsnU A. J.
97
Humanistična driava bo sterilen odvzela pravico ali bu-t ar o odgojevati svoje otroke no lastnem prepričanji ia njih odgo-jiia po vzoru normalne človeike individualnosti; toda jako dvomi-me, če bo na tej poti pospeševala pravo oliko! — Vede in umet •osti ne bo savirafa aicer cerkev, toda ali je ne bo driava, — ali je ne aavira ie omenjena odgoja? — ali ne bo peiala k rep kost t duhovnem teienji vsestranski, če se rasdere družinsko življenje,
odvzame pravica do osebnega premoienja in dedno pravo _ to so
pitanja, na koja naj si odgovarja vaakdo sam. Uotove ali mogoče vspehe te bomanistične driave smo natančneje pretehtovali salo, da bi aovremencem gorečim sa moderni liberalizem vsbudili vpra-ianje: Ali ae bodo pač apolnile vse ielje v budočej humaniatičnej driavi — ali bo morda vsraslo kaj nasprotnega, — bo li humanistična driava prostost, nrav, vede, blagostanj*- bolje pospeievala, kakor doaedanja verska, kričanska driava? bo li življenje poje dinčevo človeku bolj dostojno, nego v tej?
Glave modernega liberalizma potrjujejo ta vprašanje vsaki dan s sto in sto grli ter peresi; mi pa jim moramo aarad navedenih razlogov strogo odkimovati. Naj vsakdo sam mirne, a globoko premisli, na kojo stran se hoče obrniti; vsaj Sivino v laku političnega in društvenega preobratka. v kojem vtegne pre hitro vshičenje in sbujena straat škodovati ne le poaamesnim, srn pak tiaučerim in is koje more reiiti le hladnokrvnost premiiljenost ia razvidnost.
4.
Zarad svojega prvega namena moramo vprašanje: če se bodo razmere društvene in driavine z bolj šale v novo vstrojenej driavi, le v drugej obliki izraziti: Ako se spolnijo sahteve modernega humanizma, bo li ta napredek prekosil kričan-sko humaniteto in dovedel do prave, ali bo morda le dovedel nasaj v rasmere predkrščanske, poganske države, in bo toraj nazadek?
Na tako zastavljeno vprašanje odgovori določno lahko vsakdo, kdor hoče primerjavati teorijo humanistične driave s ovo Platonove in a ajanskimi razmerami predkričanskih grških driav in rimakega cesarstva. Ker amo glavni črte! obeh teonj narisali, lahko zdaj vsaj glavne točke primerimo:
1. Namen driavin po starinskih nasorih ie najviii naman, sa kojega živi in po kojem hrepeni vsak (lrtavljaa: v blagor driavin mora poaamesnik vse žrtvovati; in kakor smo videli, je blagor driavin le blagor uekterih drtavlja nov, kojemu naj drugi služijo, za blagor pa teb se drlava ne metu. —
V naše j bodočej driavi se vsakdo vtegne smatrati sasn sebi namen, ker predstavlja v sebi plemenski pojem človek, ako-
08
Človek In dr lam.
ravno i« aečaen« in enoelranako; toda država ga pa predstavlja •talno in naloga jej je: vreaničevati vsestranski aadriek pojmov. Ta namen drtavin je tudi objektivno poslednji namen vsacega dr iavljana, in temu namenu se mora podvreči kot sredstvo, kodar in kjer je potrebno. Kar uaj se zgodi v dosego tega namena in v pospeh državnega blagra, to določijo državljani z glasovanjem, s večino. Ker glaaovaje israauje vsakdo le svoj egoiatični prid, določi se, kar se vjema a egoističnim pridom večine in to se raa glasi kot državi v blagor; manjšina pa ae mora vkloniti. Toraj vstvarja humanistična država bistveno stare razmere, absolutnei državi mora posameznik v vsej svojej bitnosti služiti in le del državljanov vliva sad.
2.	Starinska država je vladalu v imenu najvilega razuma vladajočega svet kot osebni bog. Kar naj razuma primerno vsi store, določuje razumna previdno«t vladarjeva. Sicer se vdeležuje idej absolutne razumnosti vaaka duia, valed svoje na rave ne more od teh zaiti, ne more krivično in hudobno delati; vendar stoji v zvezi s čutnostjo in zato jo vtegne čutnost zapeljati k soperumnemu djanju vsled njene alaboati ali zmote. To vsakako zavreti, {e vladarjeva dolžuoat. Akoravno so ti pripomočki dozdevno kasen, vendar le niso v smislu krščanskem, vsaj zoper-razumno djanje ni prosto toraj ni krivično, ni hudobno.
Tudi bodoča humanistična država hoče vladati v imenu absolutnega razuma, le oseben jej ni. Tudi njej je vsakdo absolutnega značaja, valed svoje narave ne more nerazumno, krivično delati, naj dela, kar hoče; tudi ona mora odvreči pravico kaznovanja. V absolutnej državi v minulosti je bil razum vladarjev ravnilo za vse razumno delajoče, mera, po ktere j ao je obsojevalo ti ve njo in teženje vseh, absolutna bodoča država bo imela tudi podobno vodilo in ravnilo za razumno in to bo določeval osebni prid večine vseh državljanov. V tej državi se ne bo nikdo kaznoval, le šiloma se bo vsakdo poolikal državnemu namenu primerno.
3.	Absolutna, predkrščanska država se jo smatrala neomejeno gospodarico in posestnioo svojih državljanov. Njej so se rodili otroci, ona iih je odgojevala primerno svojemu namenu, ona jim je določevala poklic tn stan, ona je zakonske zveze potrjevala, ali jih zabranila, določevala je osebo, koja naj se vzame v zakon in število otrok, koliko naj «e jih rodi. Ona odmeri nalogo umetnoeti in peaništvu, ter raz soj uj« njihove izdelke; ona je bila edina po-sostnica, dovolila je nekterim pravico do posestva.
Absolutna država nameravajoča spodriniti krščanstvo bo izvrševala precej podobna prava naaproti svojim udom, kakor smo videli. Tudi ona si bo prisvajala pravico odgojevati otroke primerno svojemu namenu in pridu večine; tudi ona bo razdrla aa-konsko ia družinsko življenje; dramatičnemu pesništvu in umet costi bo odkaaovala nalogo, vveaala jih bo v svojo službo; tadi
Pe EferM* postoma« A. J.
69
»m bo odpraviln pravico do poseatva, sicer d« deloma, ampak po-
folnoma in vzela v službo državljane, da bodo obrodovitili njeno lago. ona ai jih bo naredila tlačane.
V humaniatičnej državi bo vrednost človeške dostojnosti, pri-snanje človeških pravic, politična in druitvena svoboda i. dr. bistveno na enakej stopinji, Kakor v starej državi, ali pa deloma le na slabiej.
Do teh posledic nas pri vodi prejšnje primeijevanje, koje bi lahko ie dalje ispeljavali. Našemu namenn naj pa že to sadoatnje, veaj je razjasnjeno razmerje atare absolutne države do nove humanistične. Ko ni ae obiatinil ta Črtež, povrn ti bi se moralo ovo društveno in državljansko, verako in nravno življenje, kakorinoso do malega zmagal« veljavo si pridobivajoče krščanske ideje in sicer zmagale v boji trajajočem 18 stoletij. Povrniti bi se morali časi, v kojih ni vladalo ni pravo, ni zakon, ampak aamovoljstvo in posilstvo, kakor se je godilo ravno pred Kristovim prihodom, in kar je v plemeniteje čutečih duhovih vzbudilo želfo po popolnem prerojenji društva, ali pa strah, da ne bi vse poginilo in se vrnili v splošno surovstvo in raadivjanje. Ti stani bi ae pa mol " vrniti, ker bi se ponovila načela, ia kakorinib so se prej
4. Po splošnem nazoru p red krščanskega poganstva bi bil človek samosvestna. razumna individualnost — a ne osebnost: v vladarji se zastopa rod, pleme, človek.
Plato imenuje razumno dušo del, izvor iz božjega bistva. Itavno zato pa more le božjemu bistvu primerno delovati, ne more
razumno, po svojej duii božje bitje, a on ni prosta osebnost in ne more biti. V življenji mora in more le tako nalogo imeti, kakorinoima božje bistvo v svetu nasproti čutnosti. Država pa dovriuje vresni-čenje ove božje naloge na zemlji, ona sklepa toraj nalogo vseh omejenih, razumnih bitij, ona je do njih v Ueem razmerji, kakor pleme od individija, zato vlada nepogojno in neomejeno nad temi začasnimi predstavljalci plemenskega pojma.
V krščanstvu pa ie individualnost spodrinila prosu oaebnoat plemenski pojem človek se je odmaknil ideji o človeku, koja nai se v proatej volji vreaniči v vaacem aicer na poseben način, toda ne enoatranaki in začasno, ampak popolnoma in stalno. Država je tudi tu predsUvljala solidarično nalogo vseh, toraj vsega rodu, toda je le omogočila, da ae je ideja o človeku prosto razvijala v kolikor odvisni.- od skupnega delovanja vseh; ta ideja namreč bi se ne mogla obistiniti v plemenu in v vrtečih se aarodih. ampak le v posamezniku in sicer s pomočjo Božjo. Naloga in razmerje države do posameznega se je toraj bistveno spremenilo, država ni mogla vsled svoje, akoravno od Boga dane naloge sabteveti absolutno, neomejen« oblast nad vsacim; ona j«

bila red BoSji, t»da red, t kterem naj bi ae cenil vsakdo kot prosta osebnost. Po teoriji humanistične driave pa naj bi prosto osebnost sopet spodrinila individualnost človeška, na mesto ideje o Aloveku naj bi stopil plemenski pojem človek, drtava naj bi sopet nastopala namen plemena, toraj doseči sopet nalogo, kakoršno jo imela starinska drtava, in araven pravico neomejenega vladanja nad svojimi udi, koji njej nasproti niso proste osebnosti, ampak iadividiji plemena Človek.
b. Oe je pa res, kar smo omenili in bi se res v humanistič-
adržavi povrnila razmerja poganska, ker bi se sopet vvedla na
poganska, sledi od tod moaernemu liberalizmu še drugi nauk. On sramoti svoje nasprotnike s priimkom reakciončrji, nazadnjaki, češ, da bodejo razpadla, srednoveška razmerja sopet na uoge spraviti in ostanke njikove še v sedanjosti obraniti. Mi bi lega teženja na odobravali, in mu tudi stalnega vapeha ne prerokovan. Mi hočemo določno napredovati, raavijati društveno, dr-žavljanako in politično življenje, kakor ga je krščanstvo aadelo. Toda liberalizem naj počaka s svojo obsodbo, kajti morda vidi smet v očesu svojega nasprotnika, v svojem pa bruna ne opazi. Vsaj vendar on teži resno po reakciji, s ktero se nam na-tvezena še primeijati ne sme, vssj vidi on rešitev človeštva, ne v na* čelih veljavnih pred dve, tri stoletji, ampak v načelih veljajočih pred 18 stoletji, v načelih, koja so vladala stari svet. Ako se torsj kterej stranki more in sme nadevati priimek ,,reakcionfr", zasluži ga prod vsemi moderni liberaliaem.
Prišli smo s tem do namena naananjenega v začetku — da naloga ni popolnoma rešena, pritrdimo sami. A take dovršenosti nismo sami nameravali, hoteli uno le nekoliko pripomoči k pra vemu razumu, kaj hočejo in kam merijo zahteve liberalizma opirajočega se na moderni humanizem.
Maj končamo s sledečimi opaskami:
1. Mapredovalni liberalizem naših dni aahteva kolikor mogoče neomejeno prostost za poeamesnika, osvobodenje od vaakorine avktoritete, oblasti poimenovajoče se po „Božjej milosti", absolutno aamooblast ljudske volje in toraj popolno točenje države od cerkve b vsakorinega verstva. Mi smo pregledavali pot, po kterej hoče humanizem tem tirjatvam zadostit), toda pripoznati moramo, da ne vemo pokazati nobene druge poti, po kterej bi se to sgoditi moglo.
Spekulativna teorija vstreza Um liberalnim zahtevam; ako kteri izmed naiih sovremskih liberalcev te posledice spozna, b se prestraši pred posledicami te teorije, ter ras vidi, da so njegovim nameram naravnost nasprotne, naj" le sam premisli, če ao njegove tirjatve opravičene.
Kdor trdi, da so opravičene b jih hode vvesti v življenje, na sme mrmrati nad posledicami gotovo od tod isvirajočimi, tndi to bi nasprotovale njegovim nameram.
Efcr***	K i.	7!
2. Mi trdimo, d« tirjatve liberalizma, kakor amo jih naanačili
L muli in obsegu, ni »o opravičene, a ne mislimo, da bi bile ae« je rsamere v drufttvenem in političnem iivljenji popolnoma in bi se ne mogle sboljiati. Ako je pa tu ie veliko pomanjkljivega, moramo reči, da ta pomanjkljivost izhaja od tod, da kričansks ideje ne vladajo same v iivljenji kričsnskib ljudstev. 1'okristijanjenje traja 18 stoletij in nikdo ne more tajili, da bi ne bilo mnogo napredovalo, a ni seia dovriiio. Kdor ga sdaj s a vir«, ter mu povsod sapreke nastavlja, gotovo bo nazaj privabil predkričanske druitvene in driavljanske razmere, a ne bo nikakor dobro storil aa srečo ljudstev, sa prostost, bumaniteto in omiko.
In v sedanjosti naj se s strahom opaaujejo poskuinje, kako se humanističnej drtavi gladi pot s bojem soper versko, nravno in pravno aavest krščanskih ljudstev,
Nadjamo se, da te poskuinje ne bodo nikdar doaegle svojega namena, a ko bi ga vendar le, gotovo ne bodo ljudstva dolgo nosila njegovega jarmi; toda d poskusi zavirajo sedaj razvoj driave na verskej, na kričanskej podlagi ia zato jih smemo pač po pravioi nasivati prave sovraftnike opravičenej svobodi, pravej humaniteti in mogoflej sreči vseh ljudstev.
ah s
Vse prikazni v naravi so nasledek ene same priprosle tvari z eno samo bitslveno morjo (s privlačnostjo).
t Spisal U. L.)
Da je ena sama pri prosta tvarina? To ae giaai nekoliko ne verjetno, da celo smeino «e je zdelo nekemu nemikemu učenemu pisatelju, ko mu je neki farmscavt dozdevanje isrekel, vse tvarine so sostsvljene is ene same prinroste. In ker se jest predrznem to sa»ino dosdevanje v resnici ookaaati, naj nikar nobeden č. bral-
Vi® prtkssaf v asresl se nuliM mm hm pripesats 1wH Ud.
rev m n»»«l», d* te storim misleč, d* moji bralci mojega spisa se bodo s ostro kritiko pretresavali. Kritike, ostre kritike, oelo prosim, ker s tem stvar le pridobiti more. Se ve. da zraven tega tudi proinjo vpletam, naj se kritika ne obrača krog malenkostnih stvari, sinpak krog bitsvenih. Kritika naj mi pokate, kje sem napačno sklepal. Ona naj mi t njenimi dokasi pove, ali imam ▼ splotacm krivo misel, ali pa da v splošnem pravo pot bodim in da sera samo pri postranskih potih, katerih mi bi morebiti v dokaz gorenje trditve le ne bilo treba hoditi, resnioo isgreiil. In ker vem, da moje telje ne govori gluhim uiesom, tudi s veseljem pre-idem k dokazu svoje trditve.
Pri tem dokazu se bomo posluževali tudi geometričnih podob.
Te podobe so gotovo vsakemu č. bralcev znsne. Da je v podobi 1.) pridj. tab. ravna črta, ▼ podobi 2.) ulomljena in ▼ podobi 3.) kriva Črta, vsak ve. Zraven tega pa hočem jest le povedati, kako se more vsaka kriva črta nastala misliti ' is ulomljene črte. Ulomljena črta ▼ podobi 2.) gotovo ostane ie smirej ulomljena, če si vsako ravno črto, is kterih obstoji, za dvakrat ali aa trikrat, itirikrat, petkrat itd. skrajiano ali tudi sdaljiano mislimo. Skrajianje vsake ravne črte v ulomljeni p t more tudi tako adatno biti, da se posamezne črte s priprostim očesom te teiko razločujejo, da colo tako zdatno, da se posamezne črte z najbolj oboroženim očesom razločiti ne morejo. Taka ulomljena črta, v kateri se posamezne ravne črte zarad kračobe več raaločiti ne morejo, ima za nale oko podobo krive črte in imenujemo jo tudi tako. In očito od vsake krive črte smemo reči, da je ulomljena črta, v kteri so posamezne ravne črte breskončno majhne.
Črte, naj bodo ravne, ali ulomljene, ali krive, nam zaznamujejo pot, ktero premikajoče se telo preleti. Kakoino črto pa da telo preleti, to določujejo moči (sile), ktere ga premaknejo in njegovo premikanje spreminjajo. Kako da moči telesom pot določujejo, spoznamo ie bolje, če moči nekoliko natančneje pogledamo. Kamen, kterega izpuatimo iz roke, pade na tla zarad zemeljska privlake. V miru leteča krogla, ktera je manj teika od druge leteče krogle, odleti, če udari druga krogla na njo sarad udara. Zemeljska pri-vlaka in udar se pa razločujeta saj v tem eden od druzega, da zemeljska pri vlaka nikdar ne preneha poprijemali, udar pa samo toliko časa traja, dokler ste krogli v dotiki. Privlačnost je torej neprenehljiva (konstantna) moč, udar pa prenehljiva (momentna) moč. Na| pa prenehljiva ali pa neprenehljiva moč telo, ki v miru leti, prime, vselej se telo v ravni črti premika, kakor je te iz fizike znano. In premaknjeno telo ostane smirej v eni in tisti ravni črti, dokler ga ne prime druga moč. Kako se pa telo dalje premika, ako ga med njegovim tekom ie druga moč poprime ? Premikajoče se telo naj prijemljejo samo no-mentne moči.
L. L
78
V	točki a podob« 4.j j« telo mimo letalo, ko ga j« prijel«
Ervii rnoč in ga potisnila dag« ▼ meri ab. In premaknjeno telo bi t dalj« letelo urad stanovitosti in sicer bi priilo ▼ eni sekundi od 6 do t Ker ga pa prime v b druga moč, ktera bi ga v eni •ekundi od A do d premeknila, ko bi telo v b mirno letalo pri njenem prijemljeji, te ono ne premakne ni v meri k ni t meri M, ampak v meri bf, ktera črta j« dijagonala vzporednika moči be fd.
V	tej meri telo leti dalj« zarad »tanovitoiii. Ko pa pride do g, r« spet poprime tretja moč, ktera bi ga sama v eni sekundi cd 4 do A premeknila. ako bi premikajoče se telo ne sililo t eni sa-kundi oa g do j priti. Telo torej leti dalje ▼ meri dijagoaale £>
jaano. v splotnem se tore) teio, aiero uporen momenme mori poprijemljejo, premika v ulomljeni črti.
Momentne moči pa si sledi hitrej« ali kesneje druge m
drugo.
Kolikor hitrej« si momentne moči sledi, toliko krajše so gotovo ravne črte ab, bg, gk, km, mu, itd. v ulomljeni poti
Sremikajočega se teleu. toliko bolj je torej ulomljena črta po-obna krivi črti. Ce si pa momentne moči neprenehoma ena sa
1.___ _ t - 1 J __a__ _ _________ __t 1 * . _ J , , i ■ — ■■ ■■>!» Jla a
deč« momentne moči so pa to, kar je ena n^prenchljiva moc, ktera telo v vsakem trenutku tako prime, kakor ga prime momentna, ki je ravno v tem trenutku na vrsti ta prijem. Is tega »ledi, da se leteče telo v splotnem v krivi črti premikati mora, kedar ga prime v njegovem teku neprenebljiva moč. To nam k« le podoba 5.) v kteri se vidi, ds je neprenebljiva moč telo v točki b prijemati jela.
Privlačnost zemlje se pa ne raaločuje umo urad svoje ne-prenehljivosti od udara leteče krogle. Zemlja namreč avoje privlačnosti nikdsr sgubiti ne more, krogla pa srojo udarno moč vselej sgubi, kedar na drugo enako teiko kroglo centrično tj. s središčem proti srediiču udari. Leteča krogla v omenjenem slučaji mimo letečo kroglo premakne, n ona uma pa v mir preide. l'dar se ne sme torej bitsvena moč krogle imenovsti, ampak le slučajna, na robe je pa privlačnost bitsvena moč aemljo, sploh bitstvaas moč tvarine, kakor je Cavendiah si svojim poskusom dokasal.
Uarok, zakaj s« moč no «me bitstvena imenovati, je pa včasih prav težko najti. In od tod pridi- da se mnogo slučajnih moči le smiraj ima u biUtvene. že tetje so n. pr. spozna pri Fessel • novem aparatu vzrok, zakaj da se U sparat teti nuproti vzdiguie, kedar se vrti. FesseTnov sparat v principu vidimo v podobi 8). Krog roba okrogle plole je debela kovina ovita. Skoz središče ploše je vtaknjena os, krog kterv s« plola vrteti mor«. Os leži T
14
V#9 pHhiifll V Nlfl^ tO NMl^^k MM MfM priproilt Ivirt itd.
obroču, kteri vini na niti, kakor kaže podob« b. (*"e v t«m aparatu
p|rii>o okrog o*i prav hitro aa vrtimo, opazujemo, da obroč a ploio im pada sarad lete, ampak da ao obroč temveč vzdiguje teti na-•proti. Kaj je temu usrok? Mislimo si, da ae pioia vrti, kakor kadete potici. V trenutku, ko a« obroč pri d izpusti, ae gotovo obroč a ploio zarad tete uekoliko poniža Pri tem znižanji pride |ačka a v točko a', m v m' itd. letati, kakor ae jaano vidi iz podobe. Mer teka vaake točke *e pa a tem znitanjein ni nič apre menila. Točka m reap. m' «e ie x mi raj vzporedno z dotičnioo mt reap. m' t' premikati hoče, m' t' pa leti napoiev proti ploii m' u* b' m'. To premikanje mora torej imeti komponento me, ktera vleče pUio ravno teti naaproti, ktera torej stori, da ae obroč teti nasproti vzdiguje. Kar se je pokazalo sa eno točko as', velja go tovo tudi za vsako drugo točko. Omenjena komponenta torej vsako točko vrtivnioe t j. celo vrtivnico teti nasproti vzdigne. JTa enaki način ae dokaie, zakaj da ae vea aparat krog niti tako vrti, kakor puiica v pridjani podobi 6.) kaže.
Odbijavna moč, ktero pri tem aparatu opazujemo, torej ni bitstvena, ampak le alučajna, in ali ni mogoče, da se sploh odbi javne moči na taki ali saj na enaki način za slučajne spoznati morejo? In ali ni celo neveijetoo, če se trdi, da se v enem in tistem atomu L j. v absolutno nerazdeljivem elementu tvari nahaja odbijavna in privlačna moč ob enem? Odbijavne moči, ktere bra nijo, da ae atomi pri proste tvari v telesu ne sprimejo popolnoma, se te is tega vsroka teiko dade misliti kot bitatvene. Ce ao pa aločajne, kaj je uzrok odbi javnih moči? In ker mi trdimo^ da ao vae <lruge moči razun privlačnosti slučajne, moramo to tudi dokazati tako, kakor smo dokazali na Fesaelnovi vrtivnici slučajnost odbijavne moči.
Ker so različna telesa različnih lastnosti, je tudi ono. is česar so sostavljena in kar se imenuje tvar (materija), pri različnih telesih različno. Imamo torej rashčne tvari. Tako se sklepa. Kemija j« pa dokaaala, da je mnogo teh tvari sestavljenih iz drugih tvari, tn imenuje one, kterih ni mogla r druge tvari razkrojiti, priproste tvari.
Da so te tvari v resnici priproste, tega ne moremo trditi, če bt jih tndi nikoli raskrojiti ne mogli; kajti temu morejo tudi preslabi pripomočki krivi biti. Mogoče je torej ie smiraj, da so tvari, ktere si priproste mislimo, v resnici sestavljene. In ali si m mogoče misliti, da je le ena nama priproeia tvar? Ali ne opaau-jeroo, da so ai vae do zdaj za priproste miiljenu tvari s sestavljenimi vred v enem enake? Cavendish je saj s poskusi dokazal, aa se vsa teleaa med aeboj privlakajo V »ako telo, torej vaaka tvar ima laatnost druzega privlakati. In aH ni morebiti ravno ta laatnoat, ktera se nahaja pn vseh telesih in če so ie bolj raaličnib lastnosti, ali ni morebiti ona bitje edine priproste tvari, ktera se stavlja vsa druga teles« ? In *h morebit niso vse druge lastnosti,
a»M L. L
TA
ktere opaaujemo d« raznih telesih, nasledek ie rdi*« lastnosti ?
Sledeče nam da na to vprašanje odgovor.
Nekoliko mehaničnih opomb.
Mislimo si več v ravni črti eno zraven druge letečih tva-rinskih toček. Točki na koncih črte naj ste nepremakljivi, druge pa mirujejo sarad privlačnosti med njimi če premaknemo eao teb toček, kaj se zgodi s točko, ki je »raven nje? Ker se vsako premikanje v komponente razkrojiti more. se sme to tudi tukaj ago-diti. V splošnem si mislimo tri meri komponent, »med katerih vsaka navpično stoji na obeh drugih. In ena teh meri naj se zlaga a črto mirujočih toček, torej s črto X' X v podobi 7.\ v kteri te točka m, nepremakljiv«. Ako se tedaj točka m, v meri aa, X' torej proti A' premakne, jej mora sarad privlačnosti tudi toAka «4 slediti v ravni tisti meri. Ravno to bi storila točka m,, ko bi ne bila nepremakljiva Ker je pa m, nepremakljiva in točko m, ravno tako močno privlaka kakor točka at,, zato ona premikanje točke s«, zavira. To in premikanje točke m, pa stori, da je točka m, v vsakem trenutku na takem kraji, kjer bi bila v ravnotoftji, ko bi točka m, mirovala Točka m, torej v vsakem trenutku ravno tako močno točko m, k aebi vleče kakor točka m, k sebi. In točka as, bi točko m, proti sebi premeknila, ko bi točka m. s svojo pri-vlako tega premikanja ne branila, če se tedsj točka m, v svoje mirovališče vračati začne, ko je prišla do meje x, potem tudi preneha una ovira, točka w, more točko m, k aebi potegniti in jo tudi potegne in aicer ravno tako, kakor se omenjeni vpor odpravlja, to se pravi ravno tako, kakor »e točka m, ▼ svoje mirovališče vrača, hitreje ali kesneje, če se točka m, hitreje ali Vesnejs vrača. Ako imenujemo premikanje v meri m, X' negativno torej nasprotno premikanje positivno, moremo naše gorenje premitljevanje takole izreči :
„Če več tvarinskih toček tako ena zraven druge v ravni črti lete, da »o v ravnotežji, in če ae ena teh toček v meri le ravne črte premika, »e tudi premika točka, ktera »raven prve premak njene leti, v ravno tisti meri, v pozitivni, če se prva v pozitivni, v negativni, če se prva v negativni meri premika"
Ako se obe točki m, in m. v črti XX' premaknete, je mo goče, da ae to premikanje točke m, ali vjema s premikanjem, ktero privlaka uzroči, ali pa da se ne vjema, da si je obojno pre mi kanje nasprotno. V prvem slučaji hočemo reči, da se m, in m, premikati vzajemno (harmonično), v drugem slučaji pa, da •• premikati nevsajemno (nehannonično). Obe te dve točki se premikate deloma harmonično, če je v gotovem času njibovo premikanje sdaj harmonično sdaj neharmonično. —
Kako ae nek hitroet premikanja točke m, ravni po hitrosti točke	Premeknimo točko m, v meri m, X'. Ta točka ae
7| Vm K**"* » M mM* ses um p"pro«t« tvsH Md.
more aH hitreje ali kesneje premakniti Ona pride n pr. v eni se-
knndi ali do z, ali do xt, in x, je veti od Ako točka w, v eni sekundi do xt pride, je} ««, »ledi do {, Ako pa j«, do pride, kako daleč »o m, premakne potem? Na vaaki način dalje kot do |t; kajti točko mt premakne ravno tista privlačna moč is njenega mirovaliiča, kakor v prvem slučaji svekiana sa vsoto privlačnih moči, ktere dobimo na poti xt x.. Če tedaj točka m, večo pot preleti v eni sekundi, jej mora tuui točka mt sk< s daljšo pot slediti v tem času. Enako moremo sklepati, če se točka m, v nasprotni meri premika. Zategadelj smemo reči:
..Kolikor hitreje se točka m, premika, toliko hitreje se zraven nje leteča točka premikati mora."
Mogoče pa je, da se točka m, ne premika samo sarad privlačnosti; ampak tudi sarad druge moči. To premikanje ie pa ali harmonično ali nebarmonično. Pri neharmoničnem premikanji se, kakor je jasno, premikanje točke m, sakesni.
Da delovanje druge komponente premikanja točke «, opazujemo, si mislimo točko v meri m, Z do s premaknjeno. S tem se saksebnost obeh toček m, in utt zvekka, točka m, torej točko m, za seboj potegne v meri « t. j. v meri vsporedno i m, i in vsporedno n»j -Y. ako mi ta poteg rsskrojimo v dve komponenti v meri osi X in Z. Komponenta premikanja točke m,, ktera se slsga s merjo premikanja točke «4, ima tedaj isto mer. In mi moremo reči:
„Tvarinska točka ma premaknjena navpično proti svesni črti mirujočih tvarinskih toček zahteva tudi, da se točka si, premika v tisti meri. Ona pa zahteva tudi premikanje tvarinske točke «itt vsporedno s zvezno črto tvarinskih toček."
Ako si pa mislimo obe točki m, in n, u enkrat premaknjeni navpično proti zvezni črti, moremo spet premikanje obeh toček harmonično z oziram na to mer imenovati, alto se slaga mer njunenega premikanja s merjo premikanja, ktero usroči navpično prati zvezni črti leteča komponenta privlačnosti. V nasprotnem slučaji njuno premikanje nebarmonično imenujemo. Tudi tukaj more premikanje obeh tvarinskih toček samo deloma harmonično biti
O delovanji tretje komponente, ktera sloji navpično proti obema prvima torej tudi proti zvezni črti, nam ni treba več go voriti, ker vse o drugi komponenti omenjeno velja tudi za to, kar je na prvi pogled jasno.
Kar smo o hitrosti premikanja točko «4 zar.td hitrejega ali keenejen premikanja točke m, v gorenjem dejali, velja gotovo sa u slučaj premikanja o kterem smo zdaj govorili. In to se lahko spozna
Mislimo si sdaj, da se točka m, kar na enkrat v obeh merih vmeri w, -T in m, Z premikati začne, torej da se ročka «», v krivi sklenjeni čTti premika, kakor kaie podoba 10. Omenjena krivočrtna pot leti torej v ravnini X«*, Z Ker morate kompo
IfULL
TT
menti premikanju točke m, vsaki (m aarad priviake med točkami
■i, in i/), tisto mer imeti, kakor komponenti premikanja točke m,, mora se torej tadi točka ni, v ravno tistem smislu vrteti, kakor točka m,. Smisel vrtenja nam kažejo potice v 10. podobi. Kedaj da v tem alučaji premikanje toček m, ii s. harmonično, kedaj neliartnonično, kedaj deloma harmonično, kedaj za eno komponento harmonično, za drugo komponento neharmonično imenujemo, nam ni treba razločiti, ker je ia gornjega jasno.
V podobi 11. stoji zvezna črta is, X navpično na ravnini Zm, F. Če pa se točka mj vrti v ravnini ZY, kakor nam kate podoba U., kakoino premikanje sabteva potem od točke m, V Vsaka komponenta premikanja točke m, vit. no vi enako vrstno komponento premiksnja točke m, t. j. točka m4 se mora spet v tistem smislu vrteti, kakor točka m,. Privlaka pa hoče točko «, tudi v meri m, X točki m, priblit.ti. To prem kanje si pa vendar hočemo uničeno misliti in sicer s tem, da si mislimo skoz točko ■4 ravnino poloteno, ki leti vzporedno s ravnino YZ ia ki točko s«, sili, da v nji ostane. To si mislč imenujemo uno vrtenje harmonično, kedar »o ravnine, v kterih črte vrtenja ali vrtivnice leti, vsporedne in kedar se točke v istem smislu vrtč. Omenjene ravnine hočemo ravnine vrtenja imenovati. Tako harmonično premikanje hočemo imenovati harmonično vrtenje v vsporednih ravninah vrtenja.
Nasledki harmoničnega in n e h a r m o n i č n e g a .i	premikanja.
Da nasledke harmoničnega in neharmoničnega premikanja jasno spoznamo, hočemo si misliti, da so ravnine vrtenja resnične ravnine, omejene s vrtivnicami, in da se tvarinske točke na njihovem robu premikati morajo in premikajo. V podobi 12. so tako vrtivnice s svojimi ravninami narisane, te si mislimo, da visč na nitih. V podobi a) naj se to«ke vrti harmonično, v pod. b) ne-harmonično. Kakor vemo, ie premikanje takrat harmonično: kedar ae obe tvarinski točki tako premikate, kakor zahteva privlaka med obema točkama, zarad tega se pa ena ali obe ravnini vrtenje, če ste ali ena ali obe samo na nit obeieni, potegu privlake vdati morate. Ravnini se torej ena drugi bližate. Ako na neharmoiučno premikanje opazujemo, ali pridemo do enakega sklepa? Poglejmo stvar nekoliko natančneje. Privlaka mod obema tvarinekima točkama zahteva, da bi zapuatila vsaka tvariaa svojo vrtivnico. To se sicer ne sgodi, ker se ravnine vrtenja potega privlačnosti vdati m©rejo, vendar pa tangents, vspored ktere se točka sarad stanovi-tusti dalje premikati hoče, drugo leto dobi, kakor vidimo is nate podobe. T sasnamuje mer tsngente, v kteri se tvannska točka sarad atanovitoati premikati hoče, T' pa novo leio tangente. Ce pa tadi tangenta v drugo leto pride, se tvarioska točka vendar le
Vat pHkaini • Mrtvi ®o	mi mm prtprotU tilH
snrirmj t svoji turi men premikati hode. Če tedaj ras krojimo inoč, • ktaro m tvarinaka točka ▼ tvoji ttari meri premikati Koče, v d«« komponenti, eno vsporedno s noro leio tangento, drago nav-ptfiuo na to, ae prepričamo, da tadnja komponenta mora ravnini vrtenja narazen potegniti. Ravnini vrtenja ae torej odbijate. Temu podobni odboj tmo opazovali pri Fetaelnovem aparatu, a kterim ae naia teorija le bolj potrjuje.
Ako je L moč, t ktero te tvarintka točka v meri atare tan gente da/je premikati hoče, potem je komponenta, ktera uzroči odboj ravnin vrtenja
O. L Sin«,
kjer a pomeni kit med novo in itaro leio tangente. K6t « je pa gotovo toliko veči, kolikor veča je moč, ktera tangento v novo leto prestavi, a in torej tudi prav prav blizo Sina je potem enakomeren a to močjo. Če pa r pomeni aakaebnoat tvarinskib toček m, in m,, potem je ta moč enaka
fV
kjer je f privlačila moč dveh enotnih tvarinakih toček v enotni sakseonosti. Je torej:
Sina-af
r*
kjer a pomeni nespremenljivo (konstantno! večino. Ako ta israa
vttavimo v izraz za odbijavno moč in vrtivnic, dobimo:
O.Uf i^L .
r* r'
kjer je A • L a f m, a»t.
Na enaki način dobimo enak rezultat, če vrtivnice ne leie v eni ravnini vendar pa v vaporednih ravninah. In slednjič ravno tako, če ao vrtivnioe črte kakorkoli ie zakrivljene, in naj vrtivnioe leti kakorkoli. Smemo tedaj reči:
„Ako te tvarini harmonično premikate, te privlakate, če drugo drnri bližamo; če te pa tvarini aebtrmonično premikate, med tem ko jih približujemo, se odbijete. Privlaka in odboj sU obratno enakomerna s kvadratom saksebnosti obeh tvarin."
Iz harmoničnega premikanja se dobi neharmonično s tem, da se vrtivnica ene tvarin« aasnčc za 180*. S tem dosežemo namreč, da te masa tam navzdol premika, kjer je pred rs vrtom navzgor se premikala in narobe. Na dalje se vidi pri eni vrtivaici, da je premikanje na koncih enega premera nasprotno, torej tudi vpliv, če se zdaj en konec zdaj arugi konec premera vrtivnioe bliia vr-ttvniei druge tvarine. Oe imenujemo tedaj konca premera konici
•pM L L
7»
(pol*) In aicer enega pozitivni, dnuega negativni pol, asoremo gornji rezultat tudi takole izreči:
„Enakimenna pola »e odbijata, raznoimenna aa privlakata, Icedar enega drugemu blilamo. Privlaka in odboj ata obratno enakomerna a kvadratom sakaebnosti".
Vrthrnice dveh tvarin morete tako leto in tako podobo imet*, da ai privlaka in premikanje v tej ali ▼ uni meri nasprotujete, ia v drugi meri podpirate. Nasprotovanje pa aahteva odboj, vaajem-noat pa privlaao. kakor vemo. Kezultanta is odboja hi privlaka torej določi privlako ali odboj ravnin vrtenja.
Skušnja je dokazala, da materja mora biti atomiatična. Atomi raaličnih priproatili tvarin, če ao take, morajo torej tudi različni biti. če je t>a ena sama priprosta tvar, morajo tudi vsi atomi eno-vrstni biti. In na to misel ae hočemo opirati pri aledečem. Zraven tega ai p« tudi mislimo, da v teh atomih samo ena moč biva ia aicer privlačnost, ktero opasnjemo na vseh telesih, in ktera de-fjuje po zakonu izraženem z
kjer ao /, m, «*,, r iz prejšnjega znane večine. Mislimo ti dva tva-rtaaka atoma, m naj je nepremakljiv ia st, naj ae pa premika v kteri koli meri, a kakoršnokoli hitrostjo in v kakoršnikoli aakaeb uoati od m. Ce ni aakaebnoat tvarinakih atomov prevelika, ae mo rata privlakati, atom m, mora torej avoj tek spremeniti pa kako? Na to vprašanje dobimo odgovor v vvodu tega apiaa. Atom m, ae mora krog atoma m v krivi črti premikati, ker ga prime v njegovem teku neprenehljiva moč, namreč privlačnoat Se natančneje nam na to vprašanje mehanika odgovori. Ona pravi, atom «' ae krog atoma m, kteri je goriščo, ali v pakrogn (elipai) ali v met niči (paraboli) ali v koaatici (hiperboB) premika, kar nam pove v mehaniki sračunjeni izraz
Kaj vae iz tega izraza beremo, ne bomo t dokazom pretresa vali, ker to nalogo je ie mehanika rešila. Naveati hočemo le to i« mehanike, kar nam ona dokaie in kar mi potrebujemo. Mehanika nam pa pove, da je vrtivnica atoma ia, krog atoma m elipsa, če hitrost »'„ točke m, v gotovi daljavi od atoma m ne prekorači gotove meje. Kcdar pa hitroat V, ravno do omenjene meje pride, takrat pa tudi elinaa preide v parabolo, parabola, pa v hiperbolo. kodsr j« hitrost V, omenjeno mejo prekoračila.
Postaja molekulov is atomov.
«0

pr»rim tosH 1*4.
Kakor hitro m p* atom m, v elipsi L J. t sklenjeni črti krog atoma m vrti, sta ae gotovo oba a'oma «n in m, zvezala v sestavljeno celoto, ona dva narejata molekul A/,. V podobi IS ja molekul J/, nariaan. Vrtivnica atoma m, v molekulu A/, je v rav.
če poanamo: 1.) vrtivnico vrtečega si atoma; 2.; leto ravnine vrtenja v prostoru; 3.) velikoat od vrtivnice oklenjene plohe; 4.) hitrost, a ktero atom m, vrtivnico preletava; 6.) trdnoto, a ktero ata atoma eden z drugim sklenjena. Vae teh petih toček pa določujeta tvarioaka atoma, hitrost V, in njena mer. It vaega v go reojetn povednega pa moremo dobiti itrek:
..Kolikor VSča postane prvotna hitroat atoma m,, toliko bolj ae blifta sklenjena vrtivnica odklenjeni in toliko veča je od nje oklenjena ploha."
Za sledeče bomo bolj umljivi, ako ti mislimo namesto obeh atomov
v	molekuli eno taino tvar p ktera je enaka m -I- m,. Tvar p, se pa premika, ker atom m, leta krog atoma m. Da si eno samo tvar ta obe tvsri m in m, misliti smemo, nam pore podoba 14 v snamenjih. V omejeni p»aobi je namreč tvar p, v takem kraji, da vleče atom m, r ravno tinti meri in t ravno tisto raočj", kakor to atorita oba atoma m in si,. Da pa mora pt, avojo leto apremeniti, t j. da ae mora premikati, je jasno, ker si, svojo trio spremeni, p, ae pa gotovo v sklenjeni črti premika, ker se m, smiraj na tvoje staro mesto vrača, torej t njo tudi ft,. Kakor je pa vrtivnica atoma m, popolnoma določena, tako je tudi vrtivnica tvari a, popolnoma določena, ktera je pa krog in krog oklenjena od vrtivnice atoma si,. Vrtivnico tvart p, hočemo vstavljeno vrtivnico imenovati ▼ raaloček od vrtivnice atoma m,.
Mislimo ti t daj, da ae molekulu M, bliža atom m,. Atom m^ naj se premika v tej ali v uni meri, s to ali uno hitrostj o v tej ali v uni daljavi. Ko bi bili obe tvari m in m, v eno samo sedi-njeni, bres da bi točka m, krog m se vrtela, imeli bi enaki slučaj pred sabo, kakor prvokrat. Atom m, bi se krog m m, vrtel ali v elipsi, ali v paraboli ali v hiperboU, kar določuje njegova hitrost v gotovi saksebnosti od m -I- m,. Ako si mislimo, aa j« ravnina vrtenja atoma m, prav majhna, torej tudi ravoina vrtenja tvari i*,, ker je vstavljena vrtivnica ie oia, smemo premikanje atoma m, tudi prezreti. Pri tem preziranji pa te tudi tarad tega prav majhno napako ttorimo, ker te ne vrti celi molekuli/,, ampak samo en dei tega moltkula, namreč atom m,. In prezirajmo za adaj premikanje atoma m,. Potem pa moremo reči, Oa se atom m, premika krog molekula M, v elipsi, če v gotovi taktebnotti atoma si, od molekula njegova hitrost ni prevelika. Drugače se
vi	leti atom m, v paraboli ali v hiperboli memo molekula. Če se
Cm, krog M. v elipsi vrt', potem imamo pa tri atome v eno ce o avezane Mi dobimo ie oolj sestavljeni molekul .V,
tptasl L C
81
Vrtimica tvari m, pa T splošnem ne leti v isti ravnini, kakor vrtivnica tvari «,. Ravnini vrtenja (te torej v splošnem nagnjeni ena proti drugi, onidve narejate kit, kterega gotovo določuje mer in hitrost teka tvarine aa,. Izreki, ktere smo v gorenjem sa molekul Al, sa resnične spoznali, morajo gotovo tudiaa molekul Af, veljati. V resnici se patvar m, premiku. In ker atom m, tudi aaae atom m, privlaka, hoče on atom m, vsaki trenutek v tisti meri za seboj potegniti, v kteri se sam premika. Vrtiv-nica atoma im, torej v resnici ni taka, kakor smo gori dejali, ampak ona se zarad potega atoma m, nekoliko v podobi in v leii spremeni, in sicer včasih bolj, včasih menj. kak orane so ravno okoH-Ičine. Kakor pa atom m, privlaka atom m,, tako tndi narobe privlaka atom m, atom m,. Mora so torej tudi vrlivnica atoma m. okoliščinam primerno spremeniti. V podobi 15. pomeuijo m X, mi, si Z tri men, ktere so v prostoru mogoče. Narisani krivi sklonjeni črti v pod. ste vrtivnici atomov m, in m,. Zarad medsebojne pnvlake ste pa tudi hitrosti atomov m, in m, ena od druge odvisni, oni se okoliščinam primerno zravnate v meri in v intenziteti, tako da aprememba hitrosti enega toh atomov sahteva spremembo hitrosti druzega atoma. Kar smo za molekul M, a o tirom na vrteči se atom m, izrekli, to velja, kakor smo že gori omenili, tudi za vrteča se atoma v molekulu M., kar se prav lahko previdi. Ker si moremo vrtivnici molekula Af, vsako v ravnini laiečo misliti s tem ne storivii velike pomote, ali tudi, ker si moremo misliti sa vaako vrtivnico ravnino, v kateri po večem ona leži, smemo tudi omenjeno ravnino imenovati ravnino vrtenja. In pristaviti moremo še sledeči izrek veljaven sa molekul M%:
„Ako ena tvarin m, in in, spremeni svojo hitrost ali iežo ravnine vrtenja, mora tudi druga svojo hitrost ali ležo ravnine vrtenja spremeniti."
Namesto tvarin p, in m, moremo si spet eno samo tvar /t% ~ + ai, — a» + m, -f- m, vstavljeno misliti; u se vrti v sklenjeni trti. To črto imenujemo tudi vstavljeno črto.
Molekulu J/, se more spet tvarinski atom m, bližati in sicer se ta atom more v tej ali v uni meri, s to sli uno hitrostjo v tej ali uni saksebnosti od molekula premikati. Tudi v tem slučaji so atom m, ali v sklenjeni črti krog molekula 1/, vrti, ali pa leti memo molekula v odklenjeni krivi črti. Kedaj se pnro zgodi, kedaj drugo, je ia prejšnjega jaano. V prvem slučaji »e torej spet prime atom mt molekula .v, in s tem dobimo le oolj sestavljeni molekul J/, pod. 15. b.) is ttirib atomov. In jaano je tudi že,
kako da donimo molekule Mlt A/v Af......M., Za vsaki teh
malekulov veljA tisto, kar smo dejali od molekulov Mt, Mt in Mt. Moremo torej sploh reči:
„Ako v molekulu M, kteri atomov svojo hitrost ali pa leflo svoje ravnine vrtenja spremeni, mora tudi vsak drugi atom v molekulu svojo hitrost ali ležo svoje ravnine vrtenja spremeniti pri* Utopiš 1871 ia 1871.	6
<42	V« prtom v Mrtvi m intliM mm ume pnpeotto tvari NA
merno tvoji relativni leti proti dragim atomom. Kolikor veča je prvotna bitrott atoma v molekulu, toliko bolj te blita njegova tklenjena vrtivnica odprti in toliko veča je od te vrtivnice okle-njena ploha."
Za atome v molekulu M. moremo, fte je treba, tudi t varili o p. vstaviti a njeno vstavljeno £rto. Kako da se U vstavljena črta dobi, je ia prejšnjega jasno. V stavljena tvar f. je ensko p. = m + s, t «i, + . , . + s.
Na tak način vstvaijeni molekuli spadajo v eno vrsto. Če j« namreč a > f, kjer ste n in p celi števili, sta molekula M. in M, molekula ene tn tiste vrste. Vendar je M. molekul is visega razreda od molekula ki,.
Kakor se atom a atomom, atom s molekulom v nov molekul zvesati more. tako si moremo tudi misliti, da se s priblitanjem tudi molekul M, s molekulom M. svete. Da si to zvezo v vseh
rib fazah dobro pregledamo, hočemo si molekul M. nepremak-misbti in molekul M, pa premikajoč v gotovi saksebnosti r0 s gotovo hitrostjo e, v gotovi meri m sicer tako, da se oba molekula te privlakati moreta. Ko bi bila oba molekula bres vrtečih se delcev, bilo bi nam te is prejinjega snano, kaj da iz tega privlakovanja sledi. Imata li pa oba vrteče se delce in ali je morebiti to vrtenje brez vpliva? V vsakem molekuli se vrti tvari, ktere imajo r prostem rashčno leteče ravnine vrtenja. Te ravnine so v njihovo leto prisiljene in le gotova moč jih moro iz te lete zasukati. Kakor hitro se pa vrtivnica tvari v enem molekulu ne zlaga v vsem z vrtivnico tvari v drugem molekulu, se pa mora koj pokazati odbijavna moč, kakor vemo, ker ni premikanje zaatran vsake komponente harmonično. Kedair se tedaj molekula privlakata, moramo tudi s odbijavnimi močmi računiti, ktere pri tej pribli-tavnosti nastanejo. In M, ae le takrat krog M. r sklenjeni črti vrteti začne, če njegova prvotna hitrost premikanja gotove meje ne preaete. Meja hitrosti, ktero molekul M, prekoračiti ne sme, je pa gotovo ota, kakor bi bila ona, ko ne hi nastala pri bliianji nobena odbijavna moč. Prvotno hitroat molekula in hitrost, ktero vsročijo odbijavne moči, moremo nadomestiti a eno samo, namreč a njihovo resultanto. Z vpeljavo te resultante smo eliminirali odbijavne moči in treba nam je samo s pojmom hitrosti računiti. Ta hitrost mora gotovo tudi v gotovih mejan ostati, če se hočeta molekula v nov le bolj sestavljen zvesati.
Privlaka med delci vsakega molekula in odbijanje zarad ras lične lete njihovih ravnin vrtenja, ste pa gotovo vzrok, da se spremeni vrtivnice in tudi leta njihovih ravnin bolj ali menj v vsakem molekulu. Zarad stanovitosti pa ravnine vrtenja ne pridejo kqj v novo stalno lefto, temveč one letavajo nekoliko čaaa krog te lete. In ker se udar na ravnine vrtenja v dve komponenti razdeliti dA vsporedno t tangento vrtivnice in navpično na tangento, zato aledi, da
SpM L L
83
se pri avesi molekulov tudi živa moč premikanja njunih delcev ■premeni.
Ako si mislimo vstavljeni vrtivnici a vrtečima se tvarinama in a. spoznamo, da tudi oni svojo leto spremenite, ker v sploi nem tudi njuni ravnini vrtenja ne ležč hsrmonično. /Urad tega pa sačnete tudi vstavljeni vrtivnici in tedaj tudi vstavljeni tvari p. in f»r letavati. Ako ss pa tvari p, in n, premikati aačnete, se pa to pravi, da vsa tvar molekulov, torej molekula sama letavati aa čneta ter da se tudi s tem iiva moč njunega premikanja spremeni. S čaaora ostanete ti vstavljeni vrtivnici v zaželeni novi ravnotežni leži, t. j. vrtenje vse tvari skupaj, torej molekula ostaneta v nespre menljivo ležeči črti. Vse v gorenjem dobljeno moremo v kratkem takole izreči:
„Ako rezultanta prvotne hitrosti molekula M, in hitrosti,
Pri tej zvezi začne vrteči se molekul krog ravnotežne leže, v ktero se njegova ravnina vrtenja čes nekoliko časa postavi, letavati, kar tudi njegovo živo moč premikanja spremeni. Spremenč se pa tudi leže ravnin vrtenja molekulnib delcev, in tudi pri tem začno delci letavati krog nove ravnotežne lež«, v ktero se njihova ravnine čez nekoliko čaea postavijo. Spremeni se tudi živa moč njihovega premikanja."
Harmonija med vstavljenima črtama molekulov M. in M, pa more veča biti, kakor harmonija med vstavljenima črtama molekulov M. in AL,. Meja, do ktere sme hitrost vrtečega se molekula seči, da ostaneta približana molekula zvezana, je torej aa prva molekula litja kot aa druga molekula. Prva molekula se torej raje svežeta v novi molekul kakor druga. Molekule moramo torej zastran veče ali manje harmonije med vstavljenimi vrtivnicami vred i ti.
Po kteri poti da pridemo do molekulov ie vitih vrst (gl. pod. 17.) z vezanjem do zdaj dobljenih molekulov. je zdaj jasna in s izreki, ktere smo do sdaj dobili za molekule, veljajo za raaaovrstne molekule, česar se lahko prepričamo.
Telo je zveza molekulov. Ali si pa imamo to zvezo molekulov na enak način misliti, kakor pri molekulu? Na prvi pogled teleaa se prepričamo, da ne. Molekuli so prav majhni, tako majhni, da jih cel<S s oboroženim očcoom ločiti ne moremo, in kako bi bilo mogoče, da bi se tako mala tvar vrtela krog telesa v primeri tako velikega?
Molekuli se morajo torej na drugi način v telo vesati. kakor v molekul, pa na kakoien? Mislimo si množino enakovratnin molekulov v zaprtem prostoru. Ti se med seboj privlakajo. In eden
Kako postajajo telesa?
g4 Vm prftuiK » «sr»ri so nasMsk «M Mm« priprotU hrsrt IM.
imeti njih gotovo tako leii, d« bi m vsi sarad pri vlake proti njemu premikali, ko bi sami lastoega premikanja ne imeli. Ta molekul hočemo srediiče molekulov imenovati. Molekule pa ne pri-vlaka samo to srediiče, privlakajo se tudi sami med seboj, torej tudi med njimi se morajo taka »rediiča uarejati, ktera nočemo stranska s rediiča imenovati.
Tudi proti stranskim srediičem se torej krog leteči molekuli premikati morajo sarad privlake. Ce torej hitrost molekulov ne
Sreseie gotovih mej, se vrta molekuli krog svojih srediič. Sre-ikče s njegovimi krog njega se vrtečimi molekuli naj imenujemo molekulni skupek, molekulno grupo in sicer glavno ali stransko grupo, če je srediiče glavno ali stransko. Kako da se grupe ena k drugi vvrste, • poznamo v sledečem. Grupe so gotovo na vse strani med seboj popolnoma enake, ker so dejavne okoliičine sa vsako enake. Moremo si tedaj dve grupi tako misliti, da se tvari v enakoleiečih ravninah vrtenja popolnoma harmonično vrti, kjer isras ravnina vrtenja le pribhlavno velja, kakor smo te enkrat omenili. Pet tacih vrtivnic molekulov petin grup nam kale pridjana podoba. Ker so pa grupe popolnoma enake, sledi, da so te vrtov-niče kongruentne. Na dalje si mislimo, da je vrtivnica I enako oddaljena od vrtivni;e O kakor vrtivnica II, isto velja za vrtivnici 111 in IV. Kaj sledi iz tega V Ker se tvari harmonično v kongru-entnih vrtivnicah vrti, zato so tudi koti 9 v vsakem trenutku enaki. Is tega sledi, da resultanta privlake vsporedno s Črto Y pade. V eni grupi pa nimamo samo vrtivnic« v eni ravnini, imamo tudi vrtiv-nice v ravninah, ktere k6t narejajo s prvo. Nekoliko molekulov v grupi se torej le deloma harmonično premika s opazevanim. Od tod pa izvira odboj. Ravno tako izvira odboj iz neharmoničnega premikanja molekulovih delcev. Kakor smo pa v gorenjem spoznali, aa se mer privlake vrtivnic 1 in II zlaga s črto Y, tako tudi pre-vidimo, da odboj v tej meri deluje. Privlaka torej stori, da se vrtivnica III v meri YO proti O bliia, odboj pa stori da se ta vrtivnica v meri OY od O oddaljuje. Odboj pa tem bolj rase^ čem blite si pridejo grupe in sioer odboj rase v obratni primeri s kvadratom ssk<ebno«ti, kakor tudi privlaka, in to smo te gori omenili. Ker pa s večo blilojico tudi vrtenje delcev molekulov delo vati sačne, ktero delovanje je v gotovi sakseboosti ie brezkončno majhno, in ker toliko več delcev odbijavno deluje, kolikor veča je blilnjica, odboj ne rase samo tako kakor smo v prejšnjem dejali, ampak odboj rase smiraj hitreje. V gotovi saksebnosti od O sta torej odboj tn privlaka enaka in v tej saksebnosti vrtivnica III ali sploh grupa, v kteri je molekul s vrtivnico III, v miru ostane. Kar smo od grupe III dejali, velja od vsake druge grupe, kakor se lahko sposna. Da se prepričamo, kako se grupe, kedar jih je več, dalje vrsti, nam ni treba po prejinjem vsake stvari posebej omeniti, ssdostuje v ta namen te podoba 19. Grupa I je glavna grupa. Kakor se samo s črtami zaznamovane vrtivnic« nad grupo I vrrsti, tako se tudi sgodi pod grupo L Opazovali smo na svojem
Splssl L L
85
sgledu eno mogočo ravnotežno leio grap. Da pa ravnotežne lat« grup raznovrstne morejo biti, je jasno. Ta poaebni slučaj smo le sarad tega vseli, da smo svoio misel jasno izrazili. Da pa vaako rsvnoteiie iz tistih vzrokov sledi, je gotovo. Moremo tedaj reči:
.^Holekulne grape se pri postaji telesa is molekulov tako ena sraven drage v vrste, da se odboj zarad vrtenja molekulov in njihovih delcev s ravni s privlako. Pri tem te kongraentne vrtivnioe postavijo v vsporedno leteč« ravnine."
Ravnine, v k'erih ležč kongraentne vrtivnice, hočemo imenovati glavne ravnine. Da te ravnine ie bolj določimo, hočemo po navadi le one glavne ravnine imenovati, ktere sraven omenjene lastnosti tudi skos glavno srodiiče dri A. Prereze ravnin so ravne črte, prerese glavnin ravnin torej tudi, in te ravne črte hočemo telesne osi imenovati.
Is gornjega tudi sledi, ,,da ima vsako telo, pri čegar postaji samo molekularne moči delujejo, popolnoma določeno s ravninami omejeno podobo,'* česar se s prav priprostim geometričnim opazovanjem na podobi 19. prepričati moremo. V slučaji, da tndi drage moči pri postaji telesa delujejo, dobi telo v aploinem nepravilno podobo; sakaj v tem slučaji morajo vrtivnioe v raznovrstno leio priti. —
Podobo teles določuje podoba molekulne grape. Podobo mole-kulne grape določuje leta ravnin vrtenja molekulov. Te ravnine spet tako let*, kakor ravnine vrtenja molekulnih delcev zahtevajo. Dokler torej ne spremenimo ravnoteine lete ravnin vrtenja ali molekulov sli njihovih delcev, toliko časa ima telo eno in tisto podobo. Na vsaki način gotova leta vrtivnie aahteva gotovo podobo telesa. Ker pa imajo razni molekuli raznovrstne in različno leteč« vrtivnioe, morajo v sploinem telesa raznovrstnih molekulov tudi različno podobo imeti.
Do zdaj amo si mislili, da se molekuli krog srediič v sklenjenih črtah vrtč. Ce pa premikanje molekula mejo, o kteri smo le večkrat govorili, preseže, potem preidejo sklenjene črte v odklenjene.
Odklenjena črta je ali paro bo la ali pa hiperbola, če se tvar proti tvari samo sarad privlako premika in nobena draga moč n« deluje kakor tiva moč premikanja privlečene tvari. Ako pa le odbijavne moči delujejo, je pa ona črta bolj ali menj eni omenje nih podobna. Da pa v telesu, v kterem se molekuli v odklenjenih črtah premikati morajo, te črte ne paraboli ne hiperboli podobne niso, je očividno, ksjti kakor hitro molekul zapusti moleknl, kte_ remu »e je najpred bližal, da bi se krog njega vrtel, se ie tudi novemu molokulu bliia, krog kterega se spet v črti, paraboli ali kiperboli podobni, vrteti hoče. Ali tudi U molekul mora zapustiti ia se spet drugemu bližati. In tako gre dalje. Vsaki molekul se torej premika v mnogokrat sviti črti. Ker v rasličnib telesih različne moči delujejo, morajo tudi te črte v različnih telesih različne biti. Telesa, v kterih se molekuli v sklenjenih črtah premi-
Vm pr*ai*4 v sers»< to	sne ssn» prtpro.t. tvari IM.
kajo, hočemo • t r i e n a in Uka z odklenjenimi vrtivnicama molekulov tekoča tefesa imenovati.
Najskrniniši molekuli tekočega teleaa le/.e v ploskvi (FUche), ktera vse molekule teleaa oklepa. V podobi 20. vidimo samo poreže te ploekve s ravnino, v kteri leči vrti v niča cat molekula m. tt je tangenta vrtivnice e m e v točki m. T T je tangenta na pre-reao plonkve.
Tangenti delate med aeboj gotovi kot, kakor vidimo. Molekul as ae pa noče v meri tangente tt dalje premikati a močjo, ktero merimo a Črto asi. Ta moč ima pa dve konponenti. Ena komponenta, komponenta asa, tangencijalna komponenta, ne sknia molekula m ia te prereze oddaljiti. Droga kompouenta, komponenta atc, normalna komponenta, pa hoče molekul od te prereze, torej od ploekve oddaljiti in ga tudi oddalji, če ie le tako brhka, da premaga delavno privlačno moč krog letečih molekulov — ta pa je na povrlji veča, kakor v notranjem, ker rezultanta privlake aamo proti notranjemu tekočine meri, med tem ko privlaka v notranjem tudi reauhanto v nasprotni meri di — le da aama a tem ni uničena. Ce je tako v resnici, je tudi jasno, da ae molekuli z mir a j bolj oddaljiti hočejo, in da ae ie a pnpomočjo vnenje moči skupaj obdriati morejo. (*'e je pa normalna komponenta enaka ničli au če je premalo brhka, da bi premagala delajočo privlako, potem ae molekul m premika v površji omenjene ploskve, molekul se ne oddalji is nje, molekul torej ostane pri druzih, če je tudi njegova vrtivnica odklenjena. Tekočine se torej v rs tč v tekočine v otem pomenu ali v kapljiva telesa in v rasteana ali plinjava teleaa, v aopnine. Tekočine imajo atalno, lastno prostornost in sopnine je nimajo, to iz njihove molekularne sestave sledi
Ako molekula eden druzega prijemljeta, delujete dve moči in aicer privlaka in odboj. Velikoat privlake odviai od števila atomov v molekulu, odboj pa od lete vrtivnic. Ce postanete dve teleai, v kterih ima vaaki molekul enako itevilo atomov, je sicer privlaka med dvema molekuloma v enem telesu enaka privlaki med dvema molekuloma v drugem telesu, vendar odboj je raz ličen. Molekuli z večo odbijavno močjo stoji pri eni in tisti iivi moči premikanja bolj saksebi kakor molekuli druzega telesa, kar ie bolj jasno previdimo, če premikanje za rad odbijavne moči s prvotnim premikanjem v eno rezultati to avelemo. Tam, kjer je odbijavna moč veča, je tudi ta rezultanta veča. Kolikor veča je pa pri istih tvareh hitrost premikanja, toliko veča je od vrtivnice oklenjena ploha.
Telo pa, v kterem so te plohe veče, ima v istem protoni tudi manje itevilo teh ploh ali manj molekulov, torej tudi man je itevilo atomov, ono je torej menj gosto, pa tudi menj trdno, ker se pri njem vrtivnice odklenjenim bolj bliftajo. Moremo tedaj reči:
„Telesi, v kterih imajo molekuli eno in tisto itevUo atomov, ste v splošnem različno gosti; pri gostejem se molekulislabeje odbijajo, gosteje telo je torej tudi trdneje."
VmuI L L
87
V	splošnem imata molekula dveh telea K, in raslično Itevilo atomov. In K. naj ima molekule t manjim številom atomov. K* bi ne bilo odbijavnih moči ali ko bi aaj v obeh teleaih aa vaaki molekul enake bile, je gotovo, da v telesu Kt bliie eden drugemu stati morajo. Odbijavne moči med molekuli telesa K% pa morejo vede biti v primeri s onimi med molekuli teleaa Kx, in kolikor vede so, toliko bolj ae oddaljijo molekuli telesa K+ eden od dnisega. Podoba 21. nam pokale primero sakeebnosti molekulov v telesu K, in v telesu Kt. m m, je saksebnost molekulov v telesu A',, m m, je saksebnost molekulov v telesu Kt. V podobi e) je saksebnost molekulov v obeh telesih tako vneta, da je Itevilo atomov v istem prostoru t. j. da je rošdoba obeh teles enaka. Po podobi b.) je torej goščoba telesa K. ie amiraj veda. Goidoba telesa K% je torej veda od goidobe telesa K,, akoravno je sakaeb-nost molekulov v telesu Kt veda kakor v telesu K, Kajuneramod odbijavno in privlačno modjo |>a vendar taka more biti, da je telo K, vtijeno, telo Kt pa saj blizo tekočega stanu de ne tekode. In le ta rasmera doloduje trdnost teles. Kt je torej menj trdno telo in vendar gosteje od telesa Kf. Moremo tedai redi:
„Telesi, v kterih imajo molekuli raalidno itevilo atomov, morete rasno gosti ali tudi enako goati biti; goMobavendar ne doloduje trdnobe tako, da bi gosteje telo tudi trdneje moralo biti."
Nič nas torej ne sili sraven privlačnosti ie drugo bitstveno moč, namreč tako imenovano kohesijo, misliti si.
V	prejinjem se smo sč sestavo (kopati tu cijo) teles sesnanili, ktera sledi is ene edine priproste tvari. Ca je v resnici ena sama priprosta tvar, potem pa tudi ne sme is nje sledeča aestava teles nobeni o pase v an i prikasni na njih nasprotovati, temved vsako prav neprisiljeno raslotiti. Da na tem mestu vsake prikasni ne moremo opasevati, je jasno. Pokszati samo hočemo, kako neprisiljeno nam naša teorija povč, kaj da je svitloba, kaj da je gorkota, Kaj da je magnetizem in elektrika.
Svitloba je nihajode (letovajoče, achsringende) premikanje etera in gorkota pa lastnost telesom prostornost spreminjati. Kaj je nek ta eter? In od kod pride ta lastnost prostornost teles spreminjati?
Prav hitro dobimo na ta vprašanja odgovor r. opaacvanjem eno same prikazni. Kedar se kislec in vodenec kemično zveieto v vodo, opazujemo med vezanjem vneto »vitlobo in gorkoto. Sklepali smo (»a v naši teoriji, da pri zveni molekula z molekulom molekul, kteri se krog molekula vrti in delci (najpriprostejii, najbolj sestavljeni) obeh molekulov krog nove ravnotežne lete letovati (nihati) začnA in da se šiva moč premikanja spremeni. Značaj avit-lob<- je letovanje, svitloba je torej letovanje ali molekulov sli molekulskih delcev, druzega ne more niti v telesu, po naši teoriji sestavljenem. Eter torej za nas ni več neznana tvar.
In kiva moč premikanja se pri svesi dveh ali vod molekulov tndi spremeni. S tem ae pa mora prostornost teleaa spremeniti, saj
&R v» prtkMiH » asrs* to »Mliilrt sas Mm« pnproiU tvari HA S|M L L
• premera bo »oči se »premeni vrtivnice in od njih oklenjene plohe, torej prostornust telesa samega. Oorkoto torej nič druaega oe varočuje, kakor ti v a moč premikanja.
("e telo teleau bliiamo, bliiamo ■ tem več vrtivnic več vr-trmicara.
Prve vrtivnice leti različno v prostoru, druge vrtivnice ravno tako. V taka zmed prvih vrtivnic leti proti nekolikim druzih vrtivnic harmonično, proti nekolikim neharmonično ali tudi le deloma harmonično. Harmonija je ali enaka neharmoniji ali pa veča ali p« man j a od neharmonije.
Pri telesih torej ali opazujemo privlako ali odboj. Mislimo si zdaj, da so v enem telesu vrtivnice tako leteče, da so njihove ravnine saj blizo vzporedne a eno ravnino. Ravno tako naj bodo ravnine vrtenja dragemu telesu saj blizo vsperedne a eno ravnino. Ce je pa to, potem je ali harmonija ali pa nebarmonija gotova, torej privlaka ali pa odboj gotov. Dokazalo se je pa te v teoriji o magnetizmu, da magnetizem obstoji v gotovem zravna vanj i molekulov. Po naii teoriji je torej magnetizem moč, ktera postane z gotovim »rs v na vanjem vrtivnic. Elektrika je moč, ktera se od magnetizma t zakonu deljavanja nič ne loči. Magnetizem in elektrika tako manja postajata, kakor kvadrat saksebnosti rase. Vendar se v dragih lastnostih ločita. Ta raaloček se pa razloči s tem ie, da je magneti sem moč, ktera a ravnavanjom vrtivnic molekulov in elektrika pa moč, ktera s zravnavanjem vrtivnic delcev (sestavljenih ali nesestav« Ijenih) moleknlovih postane. Da tako sravnavanje vrtivnic za privlako ali odboj gori omenjeni zakon zahteva, smo ie v prejšnjem pokazali. Opazovanje posameznih prikaani nam ie bolj opraviči^ naio teorijo. Zato vendar tukaj ni prostora, kakor sem ie rekel. Ce mi bo pa pnloinost dana, hočem vse kemične in fizikalične prikaani v kritičnih spisih po tej teoriji razlotiti.
V Ljubljani 24. febraarija 1X73.
0 tednu I njegovih dnevnih imenih.
Spisal Fresko SBftsr, .tod. pbll. * Orado.
Predgo vor.
Prispe vi i na graiko veeučeliiče, našel sem po nakliučbi na universitatoi bibiijotheki knjitico „Uber die Namen der Wochen-tage. Dr. E. Robert Rosler, Wien 186A." Vzamem si jo na dom,
O Mmi I n|«90«ih daavnfti ta«*.	fr. Sflfter.
89
berem jo prvokrat, dopala mi je jako. Idem precej k g. pisatelju — »dej je n« graškej universi — ga pitam, m je li kje njegova brožura recenairala, da bi slišal učeno kritiko, ae li ona vjema s mojim subjektivnim mnenjem. Tak isto je bilo.*)
Berem knjižico v drugo, misli, kaj, Aa bi na podlagi tega delca spisal slovensko r »spravo o istem predmetu, dobro vedi, da se do »daj fte nijedan slov. pisateljev ni i njim pokusiL Namera vanje »e je uresničilo. Evo plod nekaj truda i marljivosti, nehote napraviti aamo ubog plagijat, temveč ohraniti po moči samostojnost. Se ve, da mi ni bilo mogoče samoatalnemu biti taraoj, kjer eo me tukajine knjigarne popnatile, koje vire pa je učeni g. prof. v BeČi mogel dobiti, »a kar i maraiktero pojasnilo mu i »reka m iavno ca hvalo; i tak tudi učenjaku g. dr. Kreku, ki me j« tam pa tam blagovoljno podpiral.
Omeniti mi je ie tukaj, da tab. VI. in VII. ne naštevate narodov. ko ji bi ae vaj »meli mej sabo sorodne smatrati, kar je pri dresih tabelah iatinito.
Slovenski kritiki pa naj tudi aa me veljajo beaede.**) „Excipe plača to vultu hoc opusculum !"
Ignoti nulla cupido — sicer stara, a istiniu i radi tega vedno nova prislovica. Ce se maleko okoli sebe oziramo, če reči, koje nas obdavajo, opaaujemo ter »e pitamo, od kod to, od kod ono. sakaj tako, sakaj ne' drugače, sarudeli Dodemo sramote, nevedoči si odgovora o naraavadnejem, česar bi ai nartemeliteje tolmačiti moraC. Taka čudovita temota naa dostikrat o čeeto konkretnih poj-movih tlači, koja pa ie narvečkrat »a dosti sto centov težja po stane, ako ae povpraiamo o pojmovih abstraktnih.
Koliko je Slovencev, tri se prištevajo raaumniitvu, ki pa malo ali pa celo nič ne vodA o nastanji pisma, številk itd.! Koliko jih je, ki bi mogli se vsesti u seleno mizo, da bi napravili is pit • navijanji različnih številnih systemov, n. nr. o decimalnem, ki bi mogli le površno modrovati o preznani kulturno - hiatorički pri kaani, čaa razdeljevati v manje dobe, dobice?
Popolnoma nedostatno znanje ovega, v čem, s čim tako rekoč živimo i bi bež-nj Živeti ne mogli, izvira od tod, da so nam reči prevsakdanje; ravno is tega usroka nam ne pride na misel povprašati se o njihovem pričetku i napredku, i če nam tudi tam pa tam kaj tacega v glavo pride, pozabimo precej, navadni Adamovi sinovi mrmrajoč to se samo ob sebi ras ume, pobožne dušic« pa: to j« ljubi Bog tako stvaril.
•) Vide ..Zeitaehrift (tir »rterr. Gytrns«ieo 186«" neki, aa pa«, ae aa
apominjtm više.
••) Ovid, Fsat Ub. I ver. 8.
50	O MM I N|IQOVVI dnsvnVi Imenih.
Pratika' gospodu i kmeta, da! tmm-diu jagničaru na sloven-akem posnata beseda — dobii pokojen groi, ako mi donet«* le jedno ataro pratiko — navadna burka slovenskega Ijnda. Pridi ti v gosposko niio, vidii na steni ie precej zamazAn „Wandkalender", pndi ti v poiteno hiio slovenskega kmet«, sapazii nad »imm malo ali veliko prat ko. Ce te peljam bliže, vel mi prav brso povedati, da m bo n. pr. juter reieval tvoj otec; a če te pitam, zakaj to rdeče podobice z malim kritkom mej črne vvrttene — zakaj mi jemljemo po eedem dni skupaj, ter to svoto imenujemo teden, pogledal me bol ttrmo, godrnjaje: m ti v glavi suče!
Hazumim te, da mislii, leto, mesec, teden, den, ura, minuta i sekunda to pojmo vi, ki to ravno ttko ttari, kakor človečanttvo, da bi bilo toraj odveč, le količkaj o njih reaonirati!
A to je pomota i je jedan onih napačnih nazorov, koji ao lastni onim ljudem, kten mislijo, da so naii prvi sUrii imeli uže vse tako vredjeno kakor imamo mi tdaj. A da to ni tako, temveč da to vti ti oddelki časa nastali v teku časa, razvidi lahko oni, kojerou so pota človeike omike le maleko poznate.
Kako se je to vriilo, volja nam je dobra tukaj pokazati t posebnim obzirom na teden, kot n ar teže se razjasnivajoči del časa.
V narnovejiem času so s« odlični učenjaki, naravo- i jeziko slovci, precej aedinili, da je bil neki prave«, v kojem so ariiki narodi skupaj živeli, vsi jedan jezik govorili, skupno dolgo pot človeika omike nastopili ter jej skupno temelj postavili. Za onega dalnega časa se nahajajo le drobtinice naomike, kakor da so ae te ondaj častili bogovi, da te je lov popničal i poljedelstvo pričenjalo.
Mej one drobtinice prvotne naomike spada tudi, če ne popolno. vsaj nekako iteviljenje, koje nam dokazujejo nektere glavne Številke, ktere priapodovalno jezikoslovje vsem ariikim narodom prilastuje.
Kakor hitro pa so znala ljudstva le nekoliko iteti, mogla so tndi posamne predmete vsak sebe ločiti, mogla so ogromne celote kakor čas v manji dele razdeljevati, i o Času smemo to tem zanesljiveje tvrditi, čem več povodov je bilo v vnanji naravi, koji so bili ie mlademu i nevednemu človeku pri tacih prilikah kot kažipoti.
Da sta se noč in dan lepo redno vrstila, kakor daneinji dan, pokazala je mogočna narava sama. kako bi naj človek poskuail, dirjajoči čaa si le nekaj domiiljevati — narava je sama človeku nepretrgani čaa na dvoje ratdelila, noč i dan, i kulturhtstorika nam o naredbah starodavnih časov, v koje ie le maleko more pogledati, pravi, da je to, kar smo ravno isrekli, ds so namreč ljudje po dnevih i nočeh narprej čas razločevali, istinito.
Opravljaje svoje vsakdanje posle moral je Človek vsakemu delu odločiti primeren čaa, v kojem ga je izgotovil. če se ie hotel svoje i svojega bližnjega ikode varovati. I kdo bi si mislil, da je človek od svojega pričetka v svojem telesu imel nekakovo stvar,
Fr. SttfHf, rt ud pML
91
kter* ga je primorala, ie man ji dele fesa, kakor je dan, rasi* čevati — njegov želodec je zahteval, česar m le do Jane* ni odvadil, po večkrat na dan hrane, da je imel luj predelavati. Take okoliščine so bile merodajne dovelj, da si je človea prvo dobo, dan i noč, zopet začel drobiti, nastale so s časom are, ktere si je ie v manji kosce raadrobil.
v sredini Aaije, kjer je po dosedanjih preiskavah najbrie prvega človeka aibelka tekla, je prekraana natvora, zdrava, čista sapa, jasno obnebje. Isza velikanskih, daljnih pori prikazala sa je v podobi ličnega srpiča luna na modro nebo mej ogromnim številom migljajočih zvezd. Ces dva, tri ali četiri dni je bleda krivina precej narasla i po kacih dvanajstih, itimsjstih dneh priplavala je polna luna na nebeeni obok, kojega je merila motato do prihodnjega jutra, a potem se zopet skrila sa gore, da bi ie večer istega dne svojo bojo ponovila. A njena polna podoba je le malo časa trajala, zopet ie je pričela kriviti, i kakor je prifet-koma naraščala, tako je pozneje pojemala, dokler ni popolnoma zginila, a v kratkem svoje čudno življenje pričela od kraja. Tudi luna je, spreminjale se vedno redno, ravno tako jasno človeku kasal&, da bi čas, koji je pretekel od jedne polne lune do druge, mislil si malo celoto, kot kratek del bez končnega čaaa Človek je vbogal, kaj ti kulturno historička zgodovina nam pravi, da je človek mesečne dobe preoej sgodaj pričel rasločevati, ter jih nalival ali imeni, kaaočimi božanstva, ali pa jih le štel.
Cela narava postala je kot mrtva. Zeb ie preiinjal vse organizme. Oblaki so bili temni, teiki, mokri. Obnebje se je le tam pa tam pokazalo nekako nejasno iz njih, a za malo čaaa. Z ari solnčni bili so bez učinka — mrzla zima je gospodarila.
Dnevi pričnejo prijetoeji postajati, obnebje mileje, oblaki redkeji. Solnce razliva plodonosno toploto sč svojimi žari na uže otaljeno i osuieno sernljo. Zračje i posetnlje nekako veselo oživi, se pomladi — odmevaje ptičjega žvrgolenja, ponašaje se narkras nejim zelenjem i cvetjem. Prekrasna doba! A mora se resnejemu, gorkejemu času umakniti — poletje nastopi. Solnce v žgečih žarih kaže silovito gorkoto, pripeka i pripeka, vse prične suriti, da bi spolnilo svoj namen. Lepota prebogate narave začne pečati ter s fesom zgine z bogastvom vred, da bi se letni kolobar pa le pričel. Človek tudi proti takim ogromnim »preminjavam v naravi ni mogel biti niti slep niti neobčutljiv. Zdelo se mu je to čudovito, i obču-dovaie natančne naravne prikazni i postave mislil si je. zakaj bi se jih neki ne posluževal, si jih aapomneval i si po niih svoje potrebe i posle uravnaval? Tako modro vaje konstituiral si je leto s letnimi čast, že precejšno dobico, s kojo je bilo primerneje raču niti i razločevati daljši dele fesa.
Da so toraj ljudje pričeli čas po dnevih, nočeh, urah, mesecih, letih deliti, je celo naravno, ker se je to deljenje deloma ia na tornih prikazni človeku jasno kazaJo, se mu kot priporočevalo, deloma pa se točno izraževaJo v njegovih vaakdanjih opravilih.
O ieOnu |	dnavnJVi Imsnia.
Bes skrbi toraj smemo tvrditi, da m j« tako razdeljevanje i »to-viljenje časa t tvojih prvotnih obrisih ie pri arilkih narodih precej ukorenilo. ko so te iiveli skupaj kot velik človeiki rod, kar nam so prt prispodobljevslno jezikoslovje pritrjuje, ktero nam n. pr. pravi, da se je beseda ura v vseb indoevropejskih jesicih skoraj v isti obliki ohranila: gr. «<»«, lat. hora, alovan. ura, gotb. jčr, nam. Uhr, itd.
A kako je s tednom? Kje mu je neki začetek? Je-li ljudstvo, pri kojem se pričetek, čas na male dele razdeljevati, nahaja, moglo toliko modrovati, da bi si bilo mesec razdelilo v četiri dele. vsak po sedem dni? Če pomislimo, da se je doba meseca v prvih časih strogo po luni i njenih „ phaaah" ravnala, da da se je toraj mesec le računil od iedne polne lune do druge, do-sdevalo bi aenam to jako verjetno. L)a je luna kacih 12 dni vedno naraičala, i po malih dneh ravno tako dolgo se zmanjievala, bila sta v hipu dva dela celega meseca po 14 dni gotova, i če razde Boki ie to Itirnajstdnevno celoto v dva dela, izpeljali smo si teden čeloma po naravnih potih. Istinito to lepo naravno razmeije ni bilo bes vplivs na raavijsnje tedna, kar booemo ie pozneje natančneje videli, da-si nam tukaj ni pozabiti, da teden ni le vaien dal meseca, temveč tudi leta postal.
Ako vzamemo mesečno leto, ktero v ravnem Itevilu ima 354 dni, (natančno 354 dni, 8 ur, 48 min. 36 sek.; a tudi mesec od jedne polne Ione do druge — svnodični mesec — smo računili ■aano po 28 dni, natančno pa Meje 29 dni, 12 ur, 44 min. 3 sek.); nam broj tednov v letu nikakor ne ugaja. Ker mej itevilkami 354 in 52 ni nikakega razmerja. A tudi mej 12, kot itevilom mesecev v letu. i mej 354, kot b roje m dni mesečnega leta, ali pa mej 365, kot brojem dni solčnega leta. ni niti narmanjega razmerja, bi lahko kdo ugovarjal.
Iatinito; pa broju meeečnemu i broju dnevnemu v letu je vsaj to lastno, da se v teku leta čeloma strinjata, da s poslednjim dnem v letu mine tudi poslednji mesec. Tedni pa nimajo le-te lastnosti, v sredini tedna obhajamo novoletni dan i le fe v 28 letih se aleieta leto i teden, da prvi dan novega leta prične s prvim dnem novega tedna, časomerni principi mej tednom i letom so toraj jako različni i nas morajo, da pričetka tedna drugje i sioer precej globokeje ilčemo.
Prelepa je dolina, po koji se vije v »tarej zgodovini toliko snameniti Evphrat, na kojega obrežji se je ioptril velikanski Babilon sč svojimi palačami i stolpi Babilonsko ljudstvo bilo je duievno bogato nscUrjeno, i tako nahajamo pri njem kljub duievni napredek jako savira)očim ustavnim naredbamie zgodaj znamenja precej po vol ne kulture. Omika vsacega naroda pa je odvisna od njegovih verskih načel, ktera so bila pri Babiloncih često na ravnega anačaja. Častili so kot narviiega boga Bala, kojemu j« bilo solne«, ktero ao priitevali mej planete, posvečeno, da, včaai se mera pod Balom celo solnoe samo umeti ; satoraj se imenuje
IfM Fr. Mfkr, iM. |NL O	$3
Bal »ploh solčni bog. Njegova »oproga imenovala te jt Mjr-litu, njej je bil mesec svet. Ce pomislimo, kak vpbv ima gorkota i m ril o u na vse organizme, ie pomislimo, da se po toploti i mrsloti vse tivo i deloma tudi mrtvo ravna, ie pomislimo, da vila ali niia temperatura uzrokuje — se vi, da ne sama — različnost mei animaliji i vegetabiliji tega ali onega kraia; ne bomo se čudili, ako je dosti narodov v starem veku. i mej tami tudi Babilonci, solne« identificiralo s narviiim bogom, kterega so n domnevali, ter ga za stvarnika vsega proglasili.
A ne le solnce i lana, nebrojna čeda svezd i drugih planetov bliičalo se je na prekrasnem obnebji strmečemu človeku v toliki globini — na zemlji. Da bi bilo toliko b roj no število brlečih lučič le samo kini nebesnega oboka, da bi ne imele nobenega druzega poklica, kot spremljati svojega gospoda Bala i svojo gospodartoo M y I i 11 o, jim nikakor ni llo v glavo. To so otroci večih dveh, mislil si je razvijajoči se človek, imajo tudi nekako moč na stvari posemcljske, a ne tako veliko kakor stara dva."
Tako se ie s časom dualistično verstvo pri Babilondb spremenilo v poljtlieislično, kojega prosto ljudstvo ni moglo prav razumeti ; le posamne, s veliko domiilijo nadarjene osobe domnevale so se praedestiuirane, mnotici ogromno krdelo na nebu btiičečih se bogov tolmačiti. Zdruiile so se v celoto, nastal je sloviti kolegij babilonskih duhovnikov, prva kasta v celej drtavi, kteri so se Kar'i'{opjt Kaldejce imenovali.
Oni so poljrtheistično verstvo babilonskega ljudstva sistema tizirali, oni so pričetniki skrivnotne astrologije, i po tej nar-čudneje se nam dosdevajoče vede — astronomije.
Tako nam sistem babilonskega boianstva kaie. da eo le-ti kaldejski „theologi" bogove t j. svitla nebesna trupla prav različno razdeljevali, kar je tudi često naravno, ker se pri vsakej klasifikaciji more na raslične nzroke gledati. Imeli so velikegs boga i boginjo, manji i male bogove i boginje, pri kojem razločevanji se je samo glodalo na velikost dotičnih objektov; jako primitiven uzrok klasifikacije!
Ko je theologička veda, reete astrologička, ie nekaj se razvila, pričelo se je pri razdeljevanji svitlih nebesnih trupel gledati na njihov pololaj oziroma časa, v kojem so se prikazovala, i oziroma kraja, kjer so amirom ali pa le nekaj časa ostajala. Zapazili so nrav zgodaj sedem velikih nebesnih trupel, ktera so si bila nekaj po velikosti, nekaj po intenzivnosti svoje svitlobe, nekaj pa, i sicer narveč si podobna po svojem mezenji i po potih, koia so hodevala. Pričeli so jih nerazločljiva smatrati, i evo ti narok, kojega je dubovniitvo v praveku (?) zapazilo v natvori, is kterega je Itevilka sedem s časom toliko vaten pomen dobila, kakorinega so jej pripisovali posebno Babilonci in pa Hebrejei, e kterih bomo ie pozneje govorili; vendar to precej tukaj opomnimo, da pri sadnjih tehtnega usroka sa nenavadno spoitovan)e sedmo-

riti« nismo mogli zaslediti, toraj ga tudi ne navesti, če ni ravno istega, ali vsaj sličnega vira.
Grki i Rimljani zvali so v leto aedmorioo spadajoča nebesna tropla mha^tm, planctae, ker se jim je pričetkoma dosdcvalo, da v svojem kroienji niso nikakega rada kazala, da si j« pozneje Pitagor posebno o planetih, po našem premičnice, tvrdil, da ie njihov položaj ravno tako pravilen, kakor so intervalii |Miaanuuh glasov.*)
A kako je bilo kaldejakiin učenim malikovalcem mogoče, kult leteli aedem odličnih zvezd popularizirati? Kaj jim je bilo storiti, da bi se bilo tudi proato ljudstvo pogosto spominjalo toliko mogočoib, delom* dobrih, deloma škodljivih, velikih bogov?
Os bi se astrologički kult vedno bolj raziirjal, da bi ae premičnico pozabljivosti otele, tre balo je samo posvetiti jim dobico časa, koje nikdo ni mogel prezirati, trebalo je aamo ravno toliko dni v nerazločljivo celoto sveaati, kolikor je bilo zvezd premičnic, kar jim je bilo že radi tegapoaebno lahko, da ae je itevilo sedem v dobi meaečnega teka kot faktor nahajalo i sicer kot čvetero-kratni.
Na tak način pa je bila ie le sedmorica velikih bogov sa vsikdar zabilježena, velika pridobitev, a ie premala neomejeni orijentalni fantaziji. Tudi imena planetov, hudo — i dobronosnih, hotela je s časom v dotiko spraviti; to se lepie ni moglo d o-seči, kot da so se itak posamne ure v dnevu kakor dnevi sami po planetih imenovali.
Prva ura vsacega dneva pričela se je o polnoči ter se imenovala po Saturnu, kojega so si domnevali škodljivega živalstvu i rastlinstvu radi njegove mrzlote, ker je od zemlje narod daljeneji; pravili so mu velika nezgoda. V črnem templji, v črni obleki, pred črno podobo prosili so ga milosti. Drugo uro posvetili so Jupitru, kojega prekrasen bliič je bil celej prirodi koristen.
Mani je dobil tretjo uro; njegova moč je bila ravno nasprotna od Saturnove, prevelika gorkota se mu je pripisavala, i ker je ta itak vsem organizmom škodljiva, zvali so ga malo nezgodo. Četrta ura imenovala se je po Solu, kojega moč je bila Kaldejcem čeloma nevtralna, ter je uzročil letno različno temperaturo. Venera, koja je dala peti uri ime, poiiljala je rastlinam hladilno roso, bila je dobrotnica vegetabilijam. Merkur i Luna. po kojih ste ae klicali šeata i sedma ura, se niita niti sa jako škod-Ijive, niti za jako koristne bogove poitovala. Osma ura se je sopet imenovala po Saturnu, deveta po Jupitru itd. kakor nam kaže tao. broj I.
*) Cansorinaa de dis aat. 18. Zaaimiro j* o premičninah iitati do-tiioo raapravo v Pavly Kaalleiieon, knjiga V. str. 1613, ia koje nuvidimo, da so stari brojili ali 7, a aelneem 1 mesecem, ali saase 5 premični«-.
Sekat Fr. Stlftse, »»ud. pML
»ft
Planet prve ure vsacega dne j« vladal tudi celi dsn ter mu je ime dal. Tako dobimo sa dnove v celem tednu sledečo vrsto: Saturn, Sol, Luna, Mars, Merkur, Jupiter i Venera, koja nam kaie, da se pri naaivanji poeamnih dni ni gledalo niti na veči ali aa manji vpliv dotičnih plenetov, niti na to, je II planet dalje ali bliic semlji. Drugače je a vrsto planetov sa poaamne ure. Tukaj se jaano vidi, da se je pri rsaredjenji gledalo na distanco mej semljo i planeti. Trije od semlje narod daljen, ji stojijo pričetkoma, solne« kot središče v sredi semlji bliineji so na zadnje po vrsti prihranjeni. Ne more ae sagotoviti, {e h prva vrsta drugej kot neobhodno potrebna sledila, ali ste se vsaka v svojej dobi razvile. Nam se zdi skoraj drugo veijetneie; potem je na vsak! način vrsto dnevnih imen storeja ter nam nekako implicite kaie, da ie ondaj, ko se je teden kot sedmerodnevns doba s imeni posamnih dni konstituiral, astronomija ni bila razvito veda, da je ie le sapiti-čala plenice, da se io ni do »ta vedelo o distancah premičoie od naie zemlje. Potem bi se nam njuna slučajna harmonija, ktera je razvidna iz tob. broj I., v resnici morala čudna dosdevati. Pa naj ie bo kakor hoče, priznavati moramo, da je ta prekrasna, astrologi On o matbematična kombinacija kaldejaka ie precej stara, ker se je babilonski kalendarij s mero i tetino uie v 9. stoletji pred Kr. pri sosednih narodih — Aramejih, Sirih, Feničanih — udomačil. ■)
Osupniti pa mora vsaeega bralca, kako je to, da se babilonska imena posamnih dni ne znajo, i kdo ve, se li bodo sploh ke daj snaia. Ako se pa pomisli, da je starinska veda o Asirih i Rabiloncih ie sploh le malo razkrila, če se pomisli, da se astro-logička podlaga, koja se kaie od konca do kraja, nikemu dru-zemu ljudstvu starega veka ne mora toliko pravico pripisavati, ko ravno Kaldejcem, vsaj nekoUko posnatim astrologom starim, i če se konečno pomisli, da je nastanek 1 razvitek tedna z njegovim dnovi v slikani podobi čeloma naraven, da! ljudstvu onih reii^i-joznih načel, kakorinih so bili Bsbilonci, čeloma potreben: vtih-ne precej pričetkoma toliko glasin sum, da bi cela ta razprava mogla le biti probabilna domneva, neimajoča nikake istinitosti za se, zadostujoča le lahkovarneiem. Keč pa postane popolnoma verjetna, ako se pričetek tedna i njegovih dnevnih imen pri druzih starih narodih iskati poskusi.
O Egipčanih, o kojih je paleogralija te precej doeta objavila, vemo često gotovo, da so oni bili prvi narod, kteri je vpeljal solnčno leto i potem si tudi druge dele leta razredil. Tako je imelo leto dvanajst mesecev, vsak mesec trideset dni, koji ao bili posameznim bogovom poavečeni,*) toraj pričetkoma ni kakega manjega oddelka, kot mesec.*)
») Duncker Gescb. des Altert. I. (S. Auftg.) str. «M d. •) Herod. II. 8«.
*) Kgifčaaski »eeeci se po radu glasd:
96
O tednu I ntoov* dnaM* kearik.
le poeneje ae je vsak mesec delil ▼ 3 dekade, v taka de-Lada pa v 2 pentadi, torej so iteli 36 dekad, ali pe 72 pentad, dobici, kteri ite naatali: prva radi 36 dekanov, v koje ee je Egi-pet razdeljeval, druga radi pet dni, ktero ao morali ie 12 mesecem po 90 dni vsako leto prideva« — 360 + 6 — 366, — ktere ao imeli aa rojstne dneve mnogobrojnih bogov. 1 če prav moramo prianavati, da so tudi Egipčani vpliv brlečih svesd na nebu verovali i oelo posebne listine imeli, na kterih je bilo sa vsako uro sapisano, kako hoče dotična svesda na posemeljske reči učinja-vati, vendar se pri krojenji meseca nikjer ne kale siderični, kakor pri Babdoncih, pač pa numerični princip, i aanimivo je, kar KOs-lor') pri letej priliki omeni: „L)ie dekaaischo woche theilt das los mit mancher einrichtung agyptiacher cultur; sie bheb isolirt, sie trurdo niergends in der weit recipirL lst nicht auch die schnft, die sie erfanden, nur ihr eigentum gebUeben, wthrend die sami tisohe im vresten, die chinesische im osten gemeingut wurdeV"
Lože bi kdo mislil, da bi se pri Hebrejcih smel pričetek tedna iskati. Mej drugim bi posebno številka sedem, ktera jim je bila ravno tako sveta, kakor Kaldejcem, mogla koga motiti, da bi mislil, ona je dala povod, sedem dni kot oeloto brojiti. Maj se nam dovoli, tukaj o njej nekaj več spregovoriti. Sedmi dan bu je Jekovi posvečen. Vsako sedmo leto so mirovali. Po 7 4» 7 let — 50. leto je bilo sveto leto. Mej Pascho i binkoiti iteli so sedem tednov. Paschs je trpela sedem dni, vsak dan se je darovalo po sedem jaenet Velik drug praznik se je obhajal v sedmem mesecu vsacega leta skos celih sedem dni. \ sedmih dneh so se morali duhovni očistiti, ako so se omadeževali. Sedem dni je trajalo po-svečenje duhovnov. Pri važnih daritvah se je po sedemkrat s krvjo noikropilo. Po sedem skupaj gre živina v barko. Po sedmih dnen, ko se je oananilo, nastopi veliki potop. Joava vkaie, da morajo duhovni vseli sedem trobent in sedemkrat okoli Jeriho iti ter trobentati. Šteli so sedemdeset narodov, sedemdeset jeaikov. Sedemdeset Hebrejcev nastopi pot v Egipet, sedemdeset let traja suž-nost babilonska, itd.*)
6s»», flHunfi,	Voi«*, Tv/ii, Msjif,	io*6t,
Uajmr, JJavsi, Hntqi. Miaopi Diodr. L 18; Ptol. Alm. lil. 9,158; Plat. de Is. et Osir. c. 12.
•1 Usber die Namen dcr VVocbentsgc str. 12.
«) Tacih primero* ki mogli is Winer Bihliach. Realleiicoo ogromno itevilo osvesti j tudi o številki 40 sa govori, kako važna Je bila UabrejMtn ; drug bogat vir js Bahr Svmbolik dea mosaisch. Cultus. Pri priliki omenjamo, da je v starih Časib akorsj vsak narod iaasl ktsro posebno isvo|jeno številko. Tako a. pr. ladi it. 4; Egipčanom Jo bila it. 8 posebno svets, a tadi it. 8 17 sta as Jako čislale Pri Grkih 1 K Iraških se It. 19 dostikrat nahaja i iasa pri obeh narodih nekak političen pomen, o kterih številkah sloveči Nie-buhr v svoj^j rimakej sgodoviai II. 95. str. pravi: „Der staat war
SpM Fr. tttftar, stari. pM
97
Vendar Številka sedem zgubi jako svojo veljavo, če pomislimo, da je hebrejsko leto solnčno leto, kar raavidimo ia Mojse-jevega poročila,1) ktero pravi, da ie Noje iel 17. dan druzega meseca v barko, ter bi vii v njej jedno leto iziel ia nje 27. dan ravno istega meseca^ da ao toraj k 364 dni mesečnega leta ie prištevali 10 — U dni, da so dobili svoje leto a 364 ali 866 dni, t j. šolnino leto. Po tem si nikakor niso mogli dobioo, obstoječo ia sedem dni, osnovati, ktera počveterena <U ie le 28 dni, toraj oela dva ali pa tri dni premalo; kaj ti hebrejski paatirji niso mogli biti tako premetene glave, da bi bili i Ia Cesar ali pa Gregor XIII. solnčno leto i sedmero dnevni teden kombinirati aamogU. Tudi mistika nam tukaj nikakor ne sadostuje, če bi se je hoteli posluževati, da bi si važnost itevilke sedem i pa sedmerodnevno dobo pri Hebrejcih rastolmačili. Tri pomeni trojnega boga, četiri pomeni svet v svoji podobi, ker so si ga četverovogelnega domnevali; toraj 3 + 4 je združenje boga sč svetom, 7 najpopolneja številka ! Kdo bi neki pri ljudstvu, koje nam Mojzej opisuje, take geuijal-nosti pričakoval! 1 ker tvrditi ne smemo, da bi bili llebrejci še le v babilonski sužnosti od Kaldejoev si številko 7 i njihov teden s dnevi vred anektirali, ker so oboje že poprej imeli, moramo ai misliti, da so se že v svoji semitiški domovini s Kaldejci vred navadili 7 dni v jedno celoto jemati ter itevilo sedem tako visoko čislati. Vendar ta sedmerodnevna celota jim dolgo ni bila v tem pomenu, kakor teden iz vzroka uže navedenega; še le po Mojse-jevi postavodaji, ko je Jehoven dan mej drugimi nekako mejo delal, se je ta sedmerodnevna doba odločno pričela smatrati kot teden, kteri, kakor smo videli, ni spečiiičuo hebrejski produkt, temveč semitiško seme se je na hebrejskih tleh pod posebnimi okoliščinami razcvelo ter dozorelo ae pokazalo v drugej podobi od babilonskega*) poeebno v tem, da posamnih dni Hebrejec ni imenoval po planetih, ker bi ga bilo to lahko sapeljalo, da bi se bil svojemu edinemu pravemu bogu lahko izneveril. Astrologija se hudo prepove kot malikovanje, Mojzejev kult spreobrne prvi dan
nicbt sls enracbsen sns ineinandtr gefugten tbeilen bestebend ge-dscbt, sondem seine innere anordnnng als bestiamt durih das wt»cn des ganseu and ein jedem Volke angestammtes Geects'*. Primeri tacib svetih številk se nahajajo pri Roaleru v omenjeni kqjiiiei pa«. 4, 5 i 6. So se II te 1 enake številke v naroda isciaiile 1 Nikakor se prosti ljud v take abstraktnosti ai mogel samotatil Oae so šesto gotovo delo Ijadi, koji niso imeli drnsega posla, kakor služiti svoji fantaziji — duhovnov. Le ti so samogli ismodrovsti, da n. pr. št S pri In dih po menja aarviie bogove Brahma, V iskan I Bivak. Tacih duhovnih kolegij iteje stari vek dosti. Spominjamo samo ia egipčanskih misterij, kojih se je tadi Uojiej dobro navsel, i pri Grkih znamenite filosofičoe ikole Pltagorejeve. Mos. gen. L 7, 11, I 18; potna ie Moz. gen. L 8, IS I 14. Primerjaj o tem Bfisleija psg. 10, odstav. t. Letopis 1878 ks 1071.	7
98
O tednu I njegovih dne vrati knsinh.
babilonskega tedna, kteri je bil poleg Saturna tudi najvišemu Bogu Belu posvečen, v zadnji dan v tednu, ter zapove, d« se mora posvečevati Jebovi ter imenovati se i a bbatb — sedmi dan. Enako »o »<? zvali drugi dnevi v tednu po številu: rišon, leni, teliti, rabini, hamiši, lili; potem ima tudi hebrejski teden numeričoo podlago, nikakor pa planetarične, i je aato od egipčanskih dekad in pentad dosti vatneji, da se je daleč v okolico razširil, ae pri ao-aednih narodih gloDoko ukorenil, i na ta način si svoj obstanek do danes i sa prihodnje čase pri mnogih ljudstvih ugotovil; mej tem ko se je egipčanska dekada1) le v veliki francoski revoluciji sa trenotek prikazala, proglašena 5. decembra 1793, asi. janu ar jem 1806. so pet odpravljena, pen uda pa kot dnevna le dozdaj nikake analogije ni aoiivela, le pn Kimljanih je luatrum jej nekaj podoben, a to je letna pentada.
Ker se pri drusih starih narodih nikjer ne kaie niti kovi sled
0	kacej časni dobiei, podobnej tednu, smemo potem verovati, da m je planetaričen teden pričel v Mezopotamiji ter ae tudi tamoj ras vil; a kako ae je posneje pri soaednih narodih udomačil, kako so morala kaldejska imena se umaknoti mlaji m rimskim, dal celo bes vsaeega aledu sginoti pred samim itevilenjem tedenskih dni, to hočemo v sledečem natančneje prctreaavati.
Samostalno zgodovino imado Kaldejci samo do leta 638. pred Kr., v kojem je mogočni perzijski kralj Kir njihovo glavno mesto s svijačo si osvojil. Tako so Perzi merodajni nasledniki Babilon-cev v prelepi Mezopotamiji, i podedovali so po njih vse duševno i telesno bogastvo. Perzija ae vedno bolj razširja, poitane ohola, hoče malobrojne a jake Grke podaviti, ker ae jej pa ne posreči, prične radi orijentalne mehkuinosti svojih kraljev slabeti, ter se v letu 333. gromovito zvrne v grob po borbi na Isu, kojega je tile več sto let drugim narodom kopala i postane lastnina Alezandra Vilicegs. Po njegovej smrti zdrobi ae ogromno macedonako kraljestvo, i v drugem atoletji pred Kr. postane po večini rimska pro-vincija. Kako ae je neki godilo v letih stoletjih s planetančnim kaldejakim tednom, nikomur ni snano. Kdo bi neki zahteval natančna poročila kronologična iz ove dobe krvavih bojev, v koji se je le gledalo, kako bi mogel jedan narod druzega obveljavid, si ga podjarmiti 1 Se le pozneje, ko se je ute rimska samopalnost do sitega nasitila, podvrgli ai Makedonijo, Greeijo, zapadno Azijo,
1	severno Afriko, se zopet prične poloiaj nekoliko čistiti. Pisatelji, kteri nam našo reč vsaj nekaj pojaanujejo, ao veči del rimski; grški segajo ali predaleč nazaj, ali pa čeloma molči o inib narodih. Opiraje ae na latinske pisatelje v dobi rojstva Kristovega i na lastno zmerno domiilijo, dobimo sledečo podobo.
Dogodivlčina nsm kaie, da ljudstvs svoje duševne proizvode tvrdovratno čuvajo, če pridejo a drugimi v kako oio dotiko —
*) Dnevi francoska dekade ss namerilno p« redu glasi: primdi, dsodi, tridi, quartidi, Houiiidi, teitidi, sepndi, oetidi, aeoidi, decadi.
Spttti Fr. »tlflsr, stud. pM.
99
če m to godi nasprotno, godi m vselej pod deviao popUijčevaaja, kakorlnili izgledov lum posebno v aviem iua ne majnka — i tavanje duševne lastnine postane ie tvrdovrataejo, ako se nsrodi srečajo po potih krvavih, ako postane jedan sužcn dnuega po sirovem pravu ostrega meča. Da, tudi zmagovalci se vedejo proti podjarmljenim nekako oiabno, sramovaie se, kaj od njih v okvir svoie kulture vseti, i to posebno, dokler se strasti ne poležejo. Tako se nam grški vpliv nn rimsko omiko prod podjarmljenjem grško dosti močne ji kaie, nego precej po razdrobljenem koriutu; še le pričetkoma prvega stoletja pred Kristom se zopet vname plamen do vsega, kar je grškega. Ravno tako nam j- toraj tudi o kronologičnih rasmerah soditi Narodi, kteri so v 2. 3. 4. i & stoletji pred Kr. za svoj obstanek bili krvave boje, imeli so ie veči del vlastne koledare, koji so bili deloma kaldejskemu, deloma pa hebrejsko egipčanskemu podobni. One so ohranili, dokler jim ie bilo le količkaj mogoče, ali pa dokler se niso prepričali, da bi bil jedan ali drugi inega ljudstva primerneji. Ko so pa koncema druzegn stoletja Rimljani postali gospodje vseh okoli sredo-zem-skega morja ležečih dežela, ko se je velika rimska država pod svojim orlom mirneje razvijati pričela, ko je omika napredovala posebno s tem, da so se raslični narodni elementi pričeli jedan druzemu približevati, se nekako asimilovati, ko je posebno tržen-stvo ta kulturno-historički proces prouzročilo: pričenja se nam krog nekaj čaaa kaldejski i hebrejski teden prikazovati. Tako m pr. ie Tibull piše: „Saturai aut saeram me tenuisse diem."') V prvem i drugem stoletji po Kr. se najprej Helios, Hermes i Aphro dite imenujejo. Dio Cassij pa se nekaj več peča s tednom*) i nam grška imena dotičnih bogov — planetov navede: A(w»o,-, 7/i.r, Jbjujnj.	'Kffti^, Z11 i, '.-/ij podirr; latinsko vrsto ule po-
znamo.
Temu se ni čuditi. Ko so namreč Rimljani otročja leta, ktera se pri vsakem narodu v njegovem razvijanji kažejo, preživeli, ko so že sleparskim duhovnim kolegijam prerasli, ko so jo užo o rigoroznem Starorimijanu reklo: „C*to mir ari se ajebat, car non ri-deret haruspex, haruspicem cum vidisset"; ondaj se y uže lahko vedelo, da je orakljem, avgurom i drg. enakim sleparijam odkljen-kalo. A rimsko ljudstvo se nikakor ni moglo stare navade ločiti, prihodnost vpozvedavati, bodi si tako ali ouako.
To slabost so kaldejski astrologi jako dobro porabiti znali{ prišlo jih je cel kontingent v glavno mesto — vražam jako vdani Rim, ter so tukaj svoje sleparije bes konca i kraja uganjali, se v vsako društvo vsilili, da, celo do prestola rimskih imperatorov prodrli. Sulli so leti „coprtiiki" njegov žalosten pogin prerokovali,
') Tibullu. (700-735 a. n. c.) I. S. 18. Zanimivo je, kako siBSslsr
samonjaro Salami et saorao dici pojasni; pag. 18.
•) Dio Cassiss 87. 19.
t*
100
O Wbu t	dnevsA Imemh.
ko m j« P° človeškej pameti po pravici mogel svati srečnega.1) Itak so Oktavijanu prerokovali prihodnost čeloma po volj no* J. Tiberij se je nekaj časa celo sam pečal s astrologijo, da si je počnejo „kaldejske matematike" — ker so imeli dosti računarskega orodja, med tem tudi horoskop — hudo preganjal ter L. Tituanija i P. Marriia krez tarpejsko skalo prekucniti ukazal1). Kigidij Figul se je posebno trudil, aa bi bil leti astrologično vedeževanje na svileno stališče sistematične vede povzdignil. Tacit nam pripoveduje4), da je Oton imel urnega rbolomeja pri sebi iz tega uz roka, Vitelij jih je zopet budo preganjal*) i to je trajalo dolgo po Kr., ko se je katolicizem le precej raziiril. O teh učenih sleparjih Rdsler prav dobro pravi*):
,.Von dieser rtlhrigen genossenschatt der mathematiker muss man die astrologiscbe reihung und benennungder woche berleiten, wie sie der rftmische Kalender im II. jahrhunderte n. Ch. allmiblig aufnimmt." Is tega je razvidno, kako komplicirane so bile poti, po kterih je planetarični teden dospel na grška i latinska tla. Zdaj nam je pogledati, kako se je hebrejskemu godilo. Ko je v zadnjem stoletji pred Kr. Palestina prišla pod rimsko lezlo, podali so se njeni prebivalci v daljni svet, ne domnevajo si o svoji domačiji toliko, kakor so si dolgo časa poprej, ter so tako s Grki i Rimljani prižli v oio dotiko. Hebrejci so bili sploh pri grškem i romanskem narodu le precej zgodaj poznani, i to radi njihove vere v jednega boga, v jednega zveličana. Ta posebnost mej drugimi zanimivimi šegami poho£n«'ga hebrejskega ljudstva upozorila je Grke i Rimljane, da so se pričeli sa nje brigati, jih spoznavati Posebno novo pa je bilo drugim narodom to, da so posledni den svojega tedna tako visoko častili, posvetivii ga svojemu bogu kot dan, kterega se mora od vsacega dela počivati, mirovati. In rimski pisatelji so precej is saničljive končnine arius i glavnega njihovega praznika sabbath skovali nomen appellativum sabbatharius, kojim je večkrat imenujejo7). Ko so se le Hebrejci mej sosednimi narodi precej raziirili, ko se niso vile sramovali, svojo vero očitno pred svetom kszati, ko se je neizrečeno sovraštvo, ktero so druga nudstva do njih gojila, nekoliko vneslo: pridobili so si poprej toliko zaničevani mej saničevalci samimi privrtencev, ki so vse drugo, kar je bilo hebrejskega, hudo sovražili, le sabath so 1 njimi praznovali, mirovajo od težkih poslov"). Koncem 1. stol. poKr. je
') Plut Solla 37. ») Soet. Aogustus 94. *) Soet. Tiberi os 69. 86. *) Tac. h. L 99.
*) Tae. b. U. 69. ') Rdsler pag 1«.
r) Hov. sat. L 9. 69; Mart. 4. 4, 7.
•) TlbnlL L M, 19. Juvsn. XIV. 105; Soet. Tlberios 92.
SpM Fr. Sttftor, »tud. pML
101
bilo praznovanje hebrejskega sabbatha mej Grki i Rimljani precej rasiiijeno. ')
Kavno v oni dobi, v kojej so Nebebrejci pričeli hebrejski sabbath praznovati, »naje ae pa tudi nov izraz aa teden, kten ae je pri Grkih izključivo, pri Latinih pa le deloma vdotnačil. Poprej ao namreč Hebrejci poaamne dnove ali po sabbathu Šteli, na pr. irStin. na^jidtnv*) ali pa ie celo imenovali »abbathe, na pr. *** fit^atm*,') teden pa sabbatn, ktera izraaa oba pomenita nedeljo. Tako tudi farizej pred altarom moli: rr/ntru vof amšparm*) kar ae nikakor ne nravi: postim ae po dvakrat v sabbathu, temveč postim se po dvakrat v tednu. Ko so se pa Grki v tem pomenu pričeli požidovati,') imenovali so sabbath kot ftidovaki praznik ifiSoftai — »edini i zadnji dan v tednu, pozneje pa pojem te besede tako raztegnoli, da je tudi teden pomcnoLa, i v zadnjem pomenu sprejela »e je tudi od Rimljanov ter je stareja od latinske septimana') Zadnji besedi se je poprejinji izraz Rimljanov nundi-nae, nonae, le počaau umikal, ter ie le po Konstantinovem uksau, da se imajo nundinae pričeti „cum die aolis" popolnoma zginol, ker ta teden, obstoječ iz 8 dni, nikoli ni imel sakralnega pomena, temveč bil je le trien teden starih Etruskov, od kojih ao ga Rimljani poleg mnogo druzega recipirali.*)
Tudi kristjani so sprejeli hebrejski teden v njegovej prvotnej podobi sč številno podlago skorej bez vsacega »premena. Vendar nam je tukaj ločiti kristjane rimske od kristjanov grških, prvi »padajoči pod rimski, drugi pod konstantinopoli lanski patrijarhat. Oboji ao si izvolili prvi dan po hebrejskem sabbathu za mirodan — gospodov dan, dies dominica, «(«0*17 ij^rpa,*) ker je Krist ovi dan od mrtvih vstal, ovi dan sv. duha poslal, ter ao ae ravno a tem tudi unanje od tvrdovratnih Hebrejcev odločili, daairavno so reč sabbath ohranili kot zadnji dan v tednu zaznamnjevajje. A grški kristjani imenovali so druge dnove v tednu, brojč jih po sabbathu qpifa tovtifm, — rpin;, — »#r«pn;, — mifurr^; le petka niso analogično zvali — i*atrl% temveč nami>rmt., pripravljenje, koji izraa ni le v krščanskem duhovnem smislu ovemu anevu pri-stojal, ker ao se kristjani postom i molitvijo Kristove smrti spominjali, temveč tudi v starem, hebrejskem, prvem pomenu, ker so
') Joaepb. coatra Apion II. 89.
*) Mar. 16. 9.
') Luc. 94. 1.
*) Luc. 18. 1».
Pi«a»a »abbath nam ja bolj ugajala od tabbat; ravao tako nao israa Hebrejci veči del ohrsaili, če Js prsv »nabiti maaj natančen ko il^s Js^sa.
•) cod. Tbsodos. L XV. tit. 6, leg. 6 i dotninico, qui»eptimanaa totio« primat e»t die».
•) P»qIv Reallciicon doti«, batoda: V. 774.
•) Joajin Apok. 1. 10; 'Er»*ipiit i* strpati i* ti npuaty itpifn.
102
O UJm i j^s^oHh dušnih iiMfiih.
se Hebrnjci oni dan v resnici pripravljali na svoj aabbath, kot dan Jehove.') To iteviljenje dni bilo je v navadi v cerkvenem i driav. nem kolcdaru.
Rimski kristjani pa so tukaj delali razloček, kteri se je do dancšnjega dne pri vseh romanskih kristjanih ohranil Navadna pntika ohranila si je dnevna imena o tednu, kojih pride tek smo nsili v Mezopotamiji — planetarični princip apodrinil je brojenje,
—	ter računda dies Sohs, — Lunae, — Martia, - Mercuri, — Jovis, — Veneris, — Saturni. Cerkvena pratika pa je imena planetov sa vrgla — zakaj, ni teiko vgaooti — ter dr.ove štela, kakor grki: feria seeunda, — tertio, — nuartn — quinta, — sexU; le inrsti dies dominica se nahaja tudi dies Soliš, dobivši nekaki re-ligijozno mistični pomen, da je solnce sa naravo to, kar je Krist bp za človečanstvo, ki je oni dan kot solnce iz groba vstal. Zanimivo je to, da se dies nahaja le s dominica. nikoli pa dies seeunda etc. i ravno tako le feria seeunda, nikoli pa feria dominica. Beseda feria pomeni v plnrnlu praznike i iz le tega stališča toU moči duCangeto jezično prikazen tako: „Ab hebdomade p ase hali, quae erat immunis ab opere faeiendo et feriata. Unde cum sez ilh dies poet Paacha feriati essent, et ea esset prima anni ecclesia stici hebdomas, inde fseturo, ut omnes dies aeptimanae vocarentur feriae Le* est enim Constantini Magni, qui fiebdomadas ante et post Paacha a*rp*ixroa; et feriatas sancivit." Ideler j>a drugače misli*), llebrejci so se vsaki drugi dan v tednu postili. Kristjani so ta poat preložili na četvrti i Sesti dan v tednu, i ker je bil postni dan kristjanom praznični dan, imenovali so ona dva dni feria quarta,
—	sezta, ter se po teh pričeli tudi ostali dni imenovati, a bez pr votnega pomena besede feria.*)
V	kakej podobi ae nam teden kote pri evropekih narodih v sedajnosti, kako so si ga prilastili od Rimljanov, od Grkov?
Tukaj nam ie razločevati dve veliki grupi, kojih ledna kale s ličnost z Grki, druga z Rimljani. Kdo bi si neki mislil, da bi Konstantinopel i Kjm> ktera sta si bila od začetka buda nasprot nika posebno v verskih zadevah, sč svojimi posebnostimi tako globoko v razmere poznejih ljudstev segala I
V	prvo grupo, ktera ima teden na grške j podlogi stvorjen,
Q ThsaFhtfla*t Hierodiac bom. 14: napuntvi; iiytrmi 9 iroifuuria , nttdi, , .<(« m 'KfamiiH iiMfu£<Hnm it $ ijfi/p« r^,-	otratf a-
tyn ft> li.ni <ti» mmftUt ,'r nj », rovi' tcur it rw <r«^#«*ss, Sti refvo eSrApavar rj» tfitpat tat tip itttpatrivt-rr.
«) Idol. Hsndbncb der Chronolg. II. 180.
*) Rdsler pri.tav|ja k obema: ..Vielleiebt »irkteu beide ttbaagan mit, die selisam« »andlong des orortes su vollaiehen,'' ter aavada nek citat pri du Cange: „F.t nota, qnod Jndaei diaa aabbathi appellant, no« antem feriae dicimua, qned omni die faiare, i. e. oeaaare a pec aato debamas."
•piti« Fr. SflfHr. .tud pML
103
spadajo Slovani, ž njimi sorodni Litevci i Letje, in finako tartaraki garodiči r Evropi
Kar ae tiče Slovanov, Litevcev i Letov, ao ai le malo kie tako podobni ostali, kakor v dnevnih imenih v tednu; glej tak hr. II. Pri vseh nahajamo številni princip kot amagovalnega- Trije dnevi ga izrnzujejo, imenevajoči se po broji vtorek, četvrtek, petek; ae ve, da jih vaak dijalekt imenuje po arojih glasovnih postavah. Brojiti se prične s dnevom pondelikoa, ne pa a nedeljo, kakor pri Grkih, ali pri Rimljanih v cerkvenem koledaru. Kavno tako ao vai Slovani rectpirali hebrejski sabbath. Grški	m^uurij na-
haja se tndi pri Slovanih, i sicer pri Slovencih v istej podobi, pri druzih le malo modificirano. Tako so Rusi na vstajenje Gospodovo posebno reflektirali, drugi pa na posvečenje onega dne Gospodu s molitvijo ter s tem, da so težavna vsakdanja dela pustili ter mirovali. Kategoričnemu „nc delaj!" je pobožni i pohlevni Slovan, vbi-jaje so celi teden a poljedelstvom, rsd slušal, da! ie prvemu dnevu po gospodovem je dal ime, ktero se na-nj opira Sreda točno iz-rasuje to, kar je o vi dan v resnici naprem drugim avojim tovarišem. Vae to velja tudi o Litevcih; o Letih moramo kot poaeb noat zabiležiti, da se vat dnevi v tednu rasve prvega, kterega ao klicali ..aveti dan", številijo, da toraj ne posnajo niti srede niti aabbatha, kar nam priča, da je letaki teden preoej mlaji od alo-vanakega i litevakega, o kterem ae ne da gotovo povedati, ae je li pri Slovanih pričel terae k Litcvcem razširil, ah narobe; geo. grafičke razmere onega časa, v kojem so Grki na sosedne i druge narode v tem osiru vplivali, dajejo Slovanom prednoat O planetih pri vaeh Slovanih. Litevcih i Letih ni niti aluha niti duha; kot mitologična drobtinica ae more le omeniti, da ao lineburški Vendije Aetvrtek imenovali Perendan, da ao ga toraj posvetili slo vanakemu, narmogočnejemu bogu groma i bliska. Da se dnovi neravnega števila smatrajo za nesrečneje, kot oni ravnega, je često kaj znanega, ter tudi pri drugih narodih'1 navadnega. Koliko znamenit je v tem obziru petek! Od neomikanega pastirja do čaati-tega ,.gospoda" boji se ga vae, i če je kako delo se slabo dovr šilo, pričenši ae v petek, aliii ae doatikrat še v 19. stoletji, da je nepovoljni vapeh nedolžni petek zakrivil. Mej dnevi ravnega števila apoituje se pri Slovenih i snabiti tudi pri druzih Slovanih najbolj četvrtek, i to bi lahko koga napotilo, da bi si mislil, da ao pričetkoma vai Slovani ta dan poavetili avojemu narčudnejemu bogu Perunu, da ae je pa pozneje to posvečenje pri vaeh druzih Slovanih vnanje zgubilo, ter ae le še skrivno ohranilo; a pri Ven-dih je tudi vnanje ostalo. Prav dobro ae ie spominjam, kako ao mati ob četvrtib večerih predicam, ko ae je pričela bližati deveta, ponoano povedali: „Deklcta, zdaj pa le apat! danes je sveti čet
') Tsko kinozom pomenijo neravne štavilke nepopolne reči: mnloto, noč, mesec, semljo, vodo, bolezen, nesrečo, ionsko; ravno pomenijo popolne: solnce, ogooj, toploto, nebo, daa, moža.
Oteitai. | tU m n n i Šfr ---- t- . - li
TTanv i n)*qoiin onvvmn wntiwi,
▼rti večer ;'4 daeiravno »o drugekrati zadnja ili i km kolovrata.
Vpraša vtem u po vzroku, ii kojega ae ni smelo po navadno do cd-najate presti, rekli ao, da pride oni večer bela hišna žena1), ktera domači blagor odneae, ako vidi, da ae njen večer ne apoštnje. Tej domači šegi je podobno to, kar Rrtsler*) omenja, da litovska dekleta v četrtih večerih ne predejo rade zavoj j Laumes*), muhastih manjih boginj, o kterili pripovedujejo: „Ce ktera predica vstane i svoje mesto zapusti, se precej kova onih Laumea nanj vsede ter silno hitro prede. Ce samore predica boginjo imenovati, posti prejo ter odide; če ne jo vzame sč sabo." — Različno imenujejo Slovani vseh sedem dni kot celoto. Jugoslovani z Rusi, Li-tevci i Leti jih sove jo po prvem dnevu v celem broji — nedelja4), severni Slovani razve Rusov, pri kojih je tudi izraz sedmica v navadi, jih imenujejo teden ta dan, kar nam kaže, da si je nekaj Slovanov onih sedem dni tako složno jednega za drugim tekoče, jednega v druzega se stekajoče domnevalo, ko da bi bili vsi jedan i isti dan. Prekrasen i originalen pojem!
Finsko-tartarsko deblo, koje se razdeljuje v četiri glavne dele*), ki se zopet delijo še na mnogo malih narodičev se svojimi dijalekt', kaie nam tudi v svojem koledaru o tednu t njegovih dneh ravno toliko raakruienost. Kskor so si ti narodi na zgubo drugim narodom i državam svoj telesni obatanek priborili, ropajoči na deeno i levo od kar jih sgodovina svetu pokate, razdirajoči že utemeljene države s množečim se blagostanjem duševne i gmotne omike; tako tudi njihov duševni imetek, pogledimo si ga od ktere-koli strani, kaže neaamostalnoat, obsegajoč tuji živelj sosednih narodov, kojega so potem le nekako po svojem predelali. Slovani, koji so bili toliko nesrečui, posuti jun sosedni narod, medleli so, krmč svojega divjega soseda. Mnogo dobrega so si finako-utarski narodi od Slovanov izposodili, i mej tem dobrim tudi teden. Kot narmočneji del, ki ie dandanee na sramoto evropske omike tači veliko število ljudstva druge narodnoati, posebno pa slovanake Bul gare, nam je osmanaki ali turiki, ktert je tudi v zgodovini bil
') Primeri: Glasnik 1864. p»g 353., Glasnik 1866. pag. 310, kjer se
i men nje Torka, Torklja
■) Hosler pag. 28 po Nesaelmannu: Lithaniacbea \\V>rtcrboch.
*) Rosler pag. 38: „Wenigatena der susdruck ..Laumes papaa" (Dob-nerkeil) kdnnte aolebas (dan die besondere acbtnng des donnerstagea aiek anf den Perknnaa gericktel babe) vermoten lasten, da der doa-neratag dem Perknnas sonat takommt."
*) Pri Sloveneib le na Koroškem i Štajerskem, po drngod teden. Markov besednjak dot. beseda.
*) 1. TungaŠko, 2. Mongolsko, 8. Turško, 4. Finiko deblo. Prva tri govori tatarski jezik v oietn pomenu, i se aopet deU na več koeov, aa pr. mongollko v vzhodno mongoliko, kalmiiko, bnretako. K Fi-nom spadajo Samojedi, Ugri, bolgarska grupa, permsko i FinI sami. Broekh. Coov. Lezic- VL 7l. XIV. «»8.
9pM fr. 8ttfW, pML itud
105
narmerodajneji faktor, i koji je, ti več v Asiji mej Peni i A rabi, ■prejel nekaj od perzijskegs, nekaj od arabskega tedna. Kakor nam tab. br. III. kaže, ao sreda, če t vrte k i teden perzijski. Opomniti pa moraino, da dotična dneva pomenita v perzijskem četvrti i peti dan, ker Perai od sabote krojijo dnove; pri 0*manih pa to ni mogoče biti, ker štejejo od nedelje, razve, če nedeljo samo ▼ mislih nrojč; toraj šota dva dničesto mehanično recipirali. Guma')
—	petek je arabskega pokolenja, itak sabota — guma erteei — popetek. kar ima si slovanskim pondeljkov oziroma oblike veliko sličnost. Bazar gtinfl je Turkom to. kar je nam nedelja — sejmov dan pomeni, i je finsko tatarsko blago, kakor tudi narbrte sali = torek, kjer se je sejmov dan sprejel kot glavni dan, po knjim se je teden pričel; bazarerteai ~ posejmov dan je nastal aakor guma-ertesi. Turški teden ima potem arabsko, perzijsko, slovansko i do-msčo podobo.
Madjari, koji so v 8. stoletji v Evropo pridrli, se mej Slovane vrinoli, kteri so tedaj pol Evrope kot nepretrgana, kompaktna masa zasedali, konstruirali so svoj teden često po slovanskem, kar nam je neovrgljlvi dokaz, da so imeli Madjari tedaj o času i nje-govej razdelitvi v male periiodice jako primitivne pojmove. Edino vasarnap, kar pomenja turški basar gtinfl, je specifično domače, finsko tartarsko, vsi drugi so ali prestava slovanskih dni, ali pa te to ne. Kedd — 2. dan, hetfil pomenja totiko kot glava sedmoriee
—	začetek tedna bet, == 7 i teden, fb ~ glava, sta podomače izražena, druge dnove glej tab. br. III.
V evropskem severu tiveči finsko-tartarski narodiči kažejo v svojem tednu sorodnost sč Slovani i njim sorodnimi Litevci i Leti, in s nemškimi severnimi ljudstvi
Estje so se najbolj Slovanom bližali, opiraje se na Lete, kar nam stedoči, da so si teden precej pozneje vredili kot sosedni narodi.
Pflhha paaw — sveti dan je prestava letake sweh dene. Drugi dnevi se itejejo ter so često po letskem posneti, kjer se tudi kot 3. dan broji. Petek se imenuje rede, redi, edini domači pridelek, kojega pa nikjer nismo mogli najti pojasjenjega. Lan-pttvr = sabota, je najbrie Skandinavskega pokolenja, ker pomeni, da so se oni den kopali, kakor laugar pri se verno-germanski h narodih. Ntdd&l — teden, je često slovansao-letako.
Kskor Estje Slovane i Lete, tako so Fini i Laplandi posnemali severno-germanske narode škandinavskega polotoka. Edino kesk wiiko, kask-wskko je analogično slovanski sredi, kakor estsko kesk nftddtl, a tudi nemškemu mittvroche, kar pa škandinavski narodi ne poznajo. Vsi drugi dnovi so imenovani po škandinavsko. Laplandski ailekes pAiw je domačega pridelka iz domačega bo-
') guma pomeni sdraienjs.
10«
O tednu i	dntn^li iMifnii.
ftanstva1); finski puolpkiwe — sabota, pomenja pol dneva: tudi pri Eatib dorpadskega n*rečja je U izraz navaden. Rosler ga ne ve tolmačiti, tudi nam ni bilo mogoče ga pojasniti po nikacib virih.
Poglejmo si dnevnih imen v tednu uruge grupe narodov, koji eo se naslanjali na Rimljane, koji »o zavrli cerkveni itevilni si ■tem, te ravnali skoraj izključivo le po rimskem državnem kole daru i tako obranili stari kaJdejski pUnetarični sistem. V to grupo spadajo vsi romanski narodi, p item grmsnsko deblo svojimi vejami, Keltje, malobrojni Baski i Albanezi.
Pri romanskih narodih se je rimski drtavi koledar le malo predrugačil, kar kale tab. br. IV. Mej vsemi Romani so edini rortugizi, kteri so svoj teden s dnevi po grikej obliki osnovali, koji so cerkvi odjenjah ter vpeljali iteviljenje posamnih dni. Prvi dan je pri vseh Komanih ^r*ki (ftifa mftMmj; a tudi sa tega se dies solis na pr, pri Frankih ie v fl. stoletji nahsja*), k»r nam kale, kako dolgo se je morala cerkev za svoj brojilni princip proti planetaričnemu nori ti.
Ravno tako so vsi Romani hebrejskemu sabbathu zvesti ostali, dies Saturni se po razpadu rimske driavc nikjer ne prikazuje. Slovanskej sredi, ali nemškej mittwoehe se analogično le v italijanskih dijalektih mez-ediina, maz eamda _ media hebdomas nahaja. Sardinsko chenabara, cenabura coena pura spominja na postni dan, na griko napvna19. Vse drugo je latinsko. Teden pomeni pri vseh sedmorico, i s« je sploh iz septimana izcimil; le ipanski tudi hebdomada, eamaa, doma — hebdomas; sardinslu cnida, cbeda =	*krl>. trud — toraj toliko kot delavnik.
V jako zanimivi podobi se nam grmanski teden s£ svojimi dnevi kate. Človek l>i na prvo mislil, da je često originalen, da ima s druzimi narodi le broj dni enako. A kdor latinsko i grin.in-sko mithologijo pozna, razvidi precej, da so tudi Grmani tukaj pustili samostalna tla ter Rimljane posneli, namestivii latinska bo ianska imena sč svojimi lastnimi. Izvrstno toraj Ktaler pravi: „Die germaniseh< bezeichnung erweist sich als iibertragung der lateioi-scben auf den boden des deutschen mvthus, aber nicbt wie in den monatsnsmen, wn d as tremde nach vielem kampfe eine unverau-derte aufnahme durchsetzte. Alles trttgt vielmehr deutsches kleid aus rtimischen stoffe".*)
Ker se je planetarični sistem teko čisto ohranil, da, pri ne-kterih eisteje, nego pri romanskih narodih — glej tab. br. V. — sme se tvrditi, da se je pri Grmanih teden s rimsko podlago reci-
*) Ajiekes olmak so bili bogovi spodnjega sraka, ter iU se jim petek i nedelj* posvetila, ktere so morali Laplanli pač vestno prsiao vati. Tako Rnnd Leem, \srhrirkten »on den Lappen in Pinmsrken. Lsipsig 1771.
*) Ecee enim dies solis adest, sie enim barbaries vocitare diem domi-nicam eonsaeta est. Gregor Tonrski III. 15.
») Rosler pag. 30.
S*toai Fr. Sttftar, »tuS pML
107
piral, ko jo le paganatvo krepko živelo. Grimni misli, d« se jo to godilo v 4. i 5 stoletji'}, i d« se to ni tako v jedan din vršilo, temveč da so se dotična božanstvu primerjala, prevdaijals, je tudi često razvidno; slučajno bi se tolika, harmonična sličnost nikakor ne bila mogla dogoditi
Za saboto se nahajajo pri Ormanih trije različni izrazi: pri severo-zapadnih »enter aacg, pri severnih laugardagr, i ta v več oblikah, pri Nemcih v ožem pomenu samstag i sonnabend.
Samstag si staro i sredno nemško obliko je hebrejski sab-
cerkveni vpliv, kteri je bil po osnanovalcih krščanske vere jako velik.
Sonnabend nima nikjer nikake analogije, t j. večer pred dnevom solčnim — sonntag.
Seater daeg je edini izraz, kterega Grmatii niso prenaredili, kojega niso po kacem domaČem božanstvu prekrstili, temveč ga ohranili nepopačeno, sprejevli ga od paganskih Rimljanov, Satorni dies. ter so se tako ie dosledneje pokazali, kakor Romani, kteri so veči del sprejeli cerkveni dies dominioa. Mogoče bi bilo pa tudi, da se je ta dan imenoval po britanakcm bogu Ssturdnv' ali da bi bila ta beaeda sestavljena is sater i dag, koji prvi izraz pomenja mejo, konec, toraj tukaj dan, ki celoto meji, i koji se nahaja se tudi v nekih pokrajnih imenih, na pr. Satdorp, Sater thorp, Saterup. Vendar Rdiler is precej tehtnih razlogov nobene teh d 1 -	1 ' • ~
dan, 1 kopali.
Prvi dan je vsem (»rmanom aohični dan, Sonntag; edini Schwedi ga imenujejo tudi helgtag, kar je podobno letakemu sweh dena i estskemu ptthha p*iw. Staro-nemški se nahaja tudi frAntag, sredno nemški vrfintac, t spominja na slovansko nedeljo. V poeziji ae ta dan posebno rad imenuje der tag des herrn, kar je često cerkveni dies dotninica.
Drugi dan v tednu imennje se lunini dan, i to pri vseh Ormanih bes kake druge postranske oblike, — montag.
Tretji dan kliče se po severno grmanskem T vrti. po staro nemškem Ziu, ki je bil vaem Ormanom to, kar je bil Rimljanom Mart — beg krvave vojske tvratagr v več oblikah, kakor so sa-htevale glasovne apremtnjave dotičnega naroda. I vendar ae nahajajo o tem dnevu čudovite druge etimologije. Staro-nemiki zies tag poskusil se je izpeljevati od zinstag, dies eensus, kot da bi se bilo na ovi dan posebno kaj cenilo. Tudi novonemikega noenika «, ki ae je v ne kteri h dijalektih sgodaj prikazal, si nekoji niso
') Orian dentseh. Mjrthol. pag. 116.
bath, i to je poleg mittwoche vae,
kar v nemškem t<
Inu kaie

109	o Mm. i «Hk>v#» *evi* tmsrth.
mogli pojasniti, ter so tako posebno holandski dinrstag izpeljevali od ding. sod. •oditi.1) Drugi »o zopet ie t vrivali ter napravili dienst-tag. V srednjem veku nahaja se aa torek tudi ime aftermon-tag, kar je podobno slovan. pondelku.*) V avstro-bavarskih dija-lektih pravi se temu dnevu črta? — er, eri, erih, ereh, hr, 6r, orsch, jerte, e«r tac.1) Er, Eor, Ear se j« reklo tudi Tjrru, kar je celo p' glasu podobno latinskemu Martu.
Četrti dan imenuje se pri severno - zapadnih i severnih Gr-manih Wodans — Odinstng, posvečen torsj velikemu bogu, ko-jega je te Taci t4) z rimskim Merkurom identificiral. Pri Nemcih imenuje se ta dan, kakor pri Slovanih m>ttw ch, sreda v tednu, beseda, ktera se je zgodaj v srednjem veku po nemikih apostolih vrinola, koji niso mogli trpeti paganskega imena, t sicer imena toliko snanega mogočnega Odi na, boj* se. da bi ga prosti narod s kultom vred predolgo ne pozabil. Da so je pri Saksih i Frisih ohranil Odinstag, se nsm ne more čudno dozdevati, ker je pri teh narodih dolgo paganstvo prevladavalo: pač pa nam je to pri Angležih zanimiva prikaten, ker je tako zgodaj katoliika Anglija bila za grmanske narode zibelka kričanstva.
Pett dan so vsi Ormani, tudi Nemci, posvetili grmečemu i bliskajočemu Donaru, staroseverno Thorr, staro-saksonsko i angleško Thunor. Kakor Jupiter tonans pri Rimljanih, Perun gromo-nosni pri Slovanih, se je tudi pri Orroanih Donar posebno častil, i ie le v 8. stoletji se je Bonifaciju posrečilo, pri poganskih Saksih podreti posvečeno mti drevo, prevzetni hrast, za vselaj uničiti prazno-vernega ljudstva preveliko zaupanje v njega, ter postaviti na istem mestu znamenje sv. krita. Dijalektivni iarazi na Koroikem i Slir-skem: phinstag, pinztag spominjajo ns grški aipvnj, kakor pfing sten na jwfii»niwxrn;, dasiravno se mora priznavati, da je posledni izraz ia latinskega, kjer se tudi nahaja, lahko k Nemcem dospel; a ntfurtr se ne najde v latinskem cerkvenem k-ledaru, toraj ta etimologija nikakor ni tako gotova, kak«r bi nekdo misliti mogel. I G rim m omenja pri te] besedi slovanskega vpliva, a Rosler mu oporekav), da je pri Slovsnih petek drug dan, ko pa Nemcem pninztag, kar je tudi resnično; mogoče bi pa vendar bilo, da so se v tem obsirn Nemci naslanjali na Slovane, a niso dni brojili po nedelji, temveč po saboti, od ktere je četvrtek v resnici peti dan. —
Šesti dan se kliče pri severnih Grmanih Frevjadagr, pri severno-zapadnih pa Friggcdaeg.
Oba imena spominjate na boginji, koji sto biji grmanskemu narodu to, kar je bila Grkom /ArpmHvv Rimljanom Venua, Slovanom
') Rosler psC 99.
*) Dicfeabach; 1.33« Mon. Boica 16, 346; Brinckmeier GloMar.
») ▼ starih pismih; 1368 Mon. Boica 97, 19«; User Gloesar.
') Tac. genaaaia c, 9.
») Rosler pa«. 94.

Splasl Fr. Stifttr, •tud. pML
109
ŽivaFrevja i Frigga. Njuni kult ti je bil jako podoben, i le u tega te razvidi, kako je bilo mogoče, da je jedan del ta dan po-ivetil r rejrji, drugi pa Friggi.
Teden »e imenuje nemški vroche, koja beaeda je jako »Ura r grmanakih pismenih apominkib, »orodna a latinskim vic vicem, vice ter je ie zdaj v istem latinskem pomenu kot wechsel t rabi. Prvotni njeni pomen je bil series ali pa aevum; če jo sadnje res ničneje, po tem je tudi slavjanski vjek istega korena. Tudi to ae ni dognano, je li u beseda v »tarem času pomenila daljno dobo, kakor i avanski vuku jedan del leta, ali samo sedmerodnevno, kar misli Grimm, trdč, da je teden = 7 dni atara grmanaka lastnina, pričenia se po mesečnem teku, i le d nema imena so tuja1). Ravno tako on besedo woche izpeljuje od wichu — recedere, česar pa Roslei
----------------„___
razrušil, bilo je voliko drugim narodom osodepoloo. Žo prej ob času ljudskega preseljevanja priili so nekteri narodi v uk položaj, v do tiko s tacimi narodi, da to že labko naprej videli svoj pogin. Ko je pa podpora pala, ktera ie vsdržavala skoraj ve* tedaj znani svet, o hujiala se je osoda ie dosti, i da bi bili ae ie tako branili večne smrti, v te bi bilo zattonj: čat i razvijanje ljudatev je to sahtevalo.
O nijednem plemenu stsrem pa se nam ne poroča tako žalostno, kakor o toliko brojnih Keltih Nasedajoči zapadni del cele Evrope dospeli so že zgodaj na stopnjo precejšne omike. Tako je razumljivo, da so tndi zgodaj že imeli navado, čat v manji dele deliti, ravnaje se po mesečnih fazah, kar je naročilo, da jim je pri tacih perijodicah noč več veljala, nego dan, kar se tudi pri gr-mauskih narodih nahaja i ie daneini dan velja, na pr. weihnachten. Jemali so po oaem noči skupaj, koji krog se je zval vrith-nos. Po-samne dnove mej prvo i zadnjo nočjo so šteli, ter si tako tvoj teden četto na številni podlagi osnovali, kar se dotdaj še pri nobenem ljudstvu ni zapazilo. Glej tab. br. VI.
Vendar se je moral njihov teden planetaričnemu umaknoti, ko so priili a drugimi narodi v ožo dotiko, i krščanstvo, ktero so precej zgodaj i radi sprejeli, nameialo ie planeUrični teden, bea da bi ga bilo moglo često spodrinoti, se svojimi elementi, kakor pri drazih narodih, nai i vaje teden aedmoricoj nedeljo pa dan gospodov; drugi dnovi so deloma latinski, deloma grmsnski, deloma domače imenovani, vendar vai po dotičnih božanstvih. O nekdaj tako mogočnem nsrodu pričajo zdaj le spomini, nahajajoči te v
•) Mjth. I; Dietenbach o tej beasdi omeni: „Staokt vieUekht eins oral te form dea saklarortes aeht dar In T" Vsrgl. Laz. d. goth. Spr. L 140.
V Boalsr psg. >6; sploh ps Js dotlčni dol nj«gt>vs rasprava jako aa-
nimiT.

m padcem delu našega »veta, i mala peščica Ircev i delov, prebivalcev goratega angleškega otoka.
Aibanezi, koji ae po domače tudi Skipetare imenujejo, ao itak teden od romanakih narodov, če ne povaema, vaaj deloma »prejeli. Otirali ao ae narbrte na vahodne Romane — Vlahe. Dasi-ravno ao ae pokristjanili po bizantinskih oananovalcih krščanake vere, daairavno ao nastali is Slovanov i Grkov, koja dva naroda ata dnove rkozoma le štela: planetarični »iatem jim je bolj ugajal, poprijeli ao ae ga, ter ga ohranili v čettrih dneh prav jasno, četvrtek, rrd« pa je nejasna beseda, moifiittt pomeni prrjšm večer, je podobno nemškemu sonnabend, <x»ror»» je hebrejaki sabbath. Glej tab.
Mej evropskimi narodi nam je še omeniti Baskv. Malbrojni, v pirene|tkih gorah tiveči narodič, koji naa še vedno apominja atarih bitpanskili prebivalcev — iberov, brani ae krepko romani stranjo, koja ga bo pa vendar le poirlo. ftaški govor se mora od dne ao dne romanskemu umikati, i govori ga te le proato ljudstvo. Tudi v tednu se kaie očitno romanski element; nekteri dnevi ae sicer po domače imenujejo, a ta imena so ia romanskega prevedena, na pr. ilena, diea lunae — ilarguša — luna, osteguna, disa Jovis — oatoaa, nstiuua — tonitru, guna —- diea. Po grmanakem diši asteasguena — Mittvroch. Glej tab. br. VI.
Pri narvatnejih asijatiakih narodih ae nam teden v svojem hiatoričnem razvijanji ravno v ovej podobi kate, kakor amo ga videli pri evropejskih.
Prebivalci male Azije pred Kr. so bili Grki, kteti so se tudi osiroma tedna ravnali po svojih bratih, evropskih Grkih.
Fttničani ao ae opirali narbolj na aosedne Hebreje, a tudi druzih narodov, na pr. Egipčanov, Babilonov itd. Kronologične razmere so kot trtno ljuustvo, prehode vaje mnogo sspadne Azije i veslaje po celem sredosemakem, da! celo po atlantskem ocejanu, precej dobro poanali.
1 " * * so mej Babiloni i Hebreji tivela ter so trpela
Perzijski narod pred Kr. ni ravno svojih soaednih Babilonov i Aairov posnemal, kar ae nam mora tem čndneje zdeti, čem bolj vemo, da ao Persijani precej zgodaj uie v 6. atol. pred Kr. velikanski Babilon i Ninive ai podvrgli. Ostali ao dolgo pri avoji atari razdelitvi meseca na 4 koae, ter ao 1., 8., 16., dan v tednu imenovali po avojem narvišem bogu ali pa po njegovih epithetih Hormuz, DeibAder, Deibimihr, DcibAdin; druge dnove ao klicali po rnanjih genijih, kakor je to bilo pri Egipčanih navada. Ko ao pa Perzijam avojo goapodstvo do sredozemskega morja razširili, ter ai tako Feničane i llebreje i druge tamošnje narode podvrgli, po-
brojijo prvi po aabbathu, drugi itd., kakor je razvidno is tab. br.
br. VI.
Spisal Fr. Stlftsr. stud. pML
111
VII. Teden »e imenuje hefte — *«-dmorica 5 le šesti dan »e je dolgo imenval adine. azinp, narbrie mtologično ime. ktero pa u je poznej- moralo vmakniti arabskemu guma. V dobi novo-perzij-skega kraljestva, pod mogočno dinastijo Sassanidov, je hebrejski teden ie sploh v rabi, ter se po Persih daleč r kroga širi. Ko smo govorui o tednu pri Tarkih, omenili smo perzijskega vpliva; omenili va še bodemo posneje pri Indih i sosednih narodov na tundiškin otokih. Sorodni Armenci so teden sprejeli od Persov, imenovaje sabbath čapat ~ šembe; drugi d ve vi »e brojijo; gin rsge ~ nedelja je grški «v(m/t*t, urpat = petek pomeni dan pred sabbathom ter je podobno nemškemu Sonnabend, ali pa albanei-kemn Hf*fnm; jeontag je sedmorica.
Kakor pri Perzih tako nahajamo tudi pri Arabih posneje teden na itevilnej podlagi osnovan. Tudi ti so ga sprejeli od He-brejev, kteri so od starih časov raztrošeni mej Arabi živeli. Vsi drugi dnevi se brojč, le dan pred sabbathom imenuje •« jevn ul
farna ~ dan združenja, ter spominja na velikansko versko preučijo v 7. stoletji po Kr., ko se je Mohamed prejavil kot velikega prorokn. Z arab-ko vero, ktero je arabsko nasilstvo, arabski meč daleč okoli drugim narodom usifjaval, širil s«' je tudi arabski jesik t i njim drugi- arabske lege i naredbe. Da se je tudi arabski teden pri mnosih dmzih narodih vselil, je razumljivo. Prodrl je po poli krvavih bojev k Indom i od tod še dalje proti vzhodu k prebivalcem mnogobrojnih nziiatiskih otokov. Ko so Arabi v 8. 1 9. stoletji po Kr. veči del teaaj znane Atrike podjarmili, razširili so tudi tukaj svoj jezik i i njim teden v svojej obliki.1) Celo Avari, stanujoči po ravninah pod mogočnim Kaukazom, so deloma sprejeli arabska in ena po samnih dni, kakor kaie tab. br. VI.; drugi dnovi so dozdaj Se neznani; da je turški teden s arabskimi dnevnimi imeni nameščan, smo na dotičnem mestu omenili.
Govoriti nam ie le še o Indih. Velikanske naravne meje ločijo jih od zapadnin azijatskih i evropskih narodov. A tudi te niso mogle zabraniti komunikacije mej njimi, kojo prav očitno kale teden sč svojimi dnevi.
Pri Indih se nahaja prvotno teden s planetaričnim sistemom, kakoršnega smo pri Babilonih domš našli. Dnevna imena so po planetih v stamsanskritskem jeziku, kar je razvidno iz tab. br. Vi. Pianetarični teden se je tukaj uie udomačil, ko se je pri narodih Babiloncem proti zapadu sosednih še le po malem Širiti pričel. Na kaki način se je to godilo, ni prav jasno, ker je bila Indija pred Alexandrom Velikim celo nepoznana sapadnej Aziji i ravno
*) Pri Kaourih v srednji Afriki se teden glasi: sebde (sab.), lede (ned ), letelie (pond.), tklage (to*.), Ikraba (sr.), lamise (čet), aJuiraa, orald-sima, lema (pet); sadnjs imena pomenijo tndi teden poleg ksbn, ms««; tadi pri Maadingib, Bambarih, Volovih I Nabil, je arabski slemeat otividen. Tako Koelle.
O a + a i	.fr j-., .j, nmnii »—:__■ r. f ||iiai
ifflnu | nj®ywT!ii ipmiiii imni>i. s^nci r r• 9wW<
Evropejcem;') trt ne razmere ao bile v onem času tudi pre-revne, da bi ■« na nje moglo tukai zanesljivo reflektirati. Da bi bil pri Indih plane t ari čni teden domač pridelek, kakor ino ga smatrali pri Babilonib, ie neverjetno.
Starosanskritska Jnevna imena ao te tudi pri Javanesib ras iirila, i na otoku Bali se nahajajo po poročilih potnikov ie dan daaeinii.*)
Prvi, ki je Evropejcem i zapadnim Aaijatom v bogato Indijo kaaal, bil ie Aleaander Veliki, ki je sč svojo bojno do in-pokrajin dospel. Od one dobe se je trgovine odprla v bogato Indijo sapadnim narodom, posebno mogoč nej Alezandriji na afrikanskrm obretji. Komunikacija se je vedno uadrtavala, nastopili so jaki Saaatnidi na prestol novo-perziiskega kraljestvs, ter tč svojim neusmiljenim orotjem tudi lepo i bogato Indijo ropali i ondainim prebivalcem vsilili svoj tedm. Persi so se morali umak-noti uiočnejim Arabom, kteri so itak prodrli v inditke ravnine ter a mohsmedanizmom hoteli tpodrinoti bramanizem. Da so pri tej pribki tudi več svojega Indomusilili, je jasno, mej tem svoj teden; vendar se to pred 16. stol. po Kr. ni zgodilo.
Potem nahajamo pri Indih i sosedih njihovih imena sa teden i dneve v treh različnih jezicih, kakor je razvidno iz tab. br. VL Iz cele razpravo je razvidno, da se je sedmerodnevni teden, koji ima svoj pričetek pri starih Kaldeicin, razširil po celej Evropi, po večem delu ogromne Azije i okoli letečih otokov; i ako pomislimo, da so gs po Evropejcih tudi vsi amerikanski kulturni narodi ute sprejeli, da se pri amkanskih narodih te zdaj liri. zagotoviti smemo, da bo s časom sedmerodnevni teden spodrinol vse druge podobne mu prikazni v kronologijah različnih ljudatev, o koji h pa tukaj ne govorimo dalje, deloma za to, ker je ie v tem obziru le bolj malo dognancga. deloma za to, ker nam dotičnega materijala ni mogoče vsega dohiti, če bi ga tudi zastopili, česar pa nikakor ne trdimo. Pač pa moremo i smemo onim, ktere enake kronologične razprave zanimajo, radostno objsviti. da veleučeni gospod profesor Rosler nadaljnje nabirati tvorino o dnevnih imenih i msnjih časovnih perijodah, podobnih tednu, pri sredo afrikanskih i drazih malo znanih narodih na avstralskih otokih, kar rači po rabiti pri drugi izdaji svojega dotičnega delca.
') Itak RSeltr o tem molči; pač pa na str. 83. prekrasno opisuje, kako je ladija v posnejib časih se ttptdaim sveto« vedao bolj v dotiku priila
*) Na baliikem otoku se teden glasi: vaa saod (sab.) vaa atit (asdL), vaačan (pon.), vaa aakaa (lor.), vaa pat (srd.), vaa prah at (čet), vaa auk (sab,); Jooes As Kesearch III. 98.
Prvotna imena posamnih ar i dni pri Kaldejcih.	K tirani 96.
Ur«	Sobota	Nedeija	Pondelek | Torek		Sreda	Četvrtak	Petek
1. I	H«tu< DUI I	| Sol	Laaa	Mar*	Marrariaa	Jopatar	Vaan*
t.	Japitar	Vaaaa	tataraaa	Sol	Lona	Mar.	Marrariaa
i.	Mar«	Marenrins	Jopi ur	Vanaa	Hal aro aa	M	Lana
4.	Sol	Lana	Mar.	Marran a«	JopiUr	Vaaaa	Satnrnna
A, |	V.no«	Sata rana	Sol	Laaa	Mara	Marrorioa	Japitar
«.	Mrrruriua	Japitar	▼tata	Hatornoa	Sol	Lana	Mara
«. i	Lana	M«.	Hranil	Jopi Ur	Vaaaa	Hataraaa	Sol
i	Sataraaa	Bal	Laaa	Mar»	Marrariaa	Japitar	Vaaaa
t.	iipiar	Vaaaa	Hatarnaa	Sol	Lana	Mora	Marcurioa
10.	Mara	Marrariaa	Japitar	Vaaaa	Salarana	M	Laaa
it	Sol	Lat*	Man	.. j atarrarto«	Japitar	Vaaaa	Sainmne
it.	Vaaaa	Saturna*	Sol	Laaa	Mar.	Marrariaa	Japitar
u.	Hmunu	Japitar	Vau	■Monaa	Sel	Lnaa	Man
14.	Laaa	Mar«	Marrorioa	JapMer	Vaaaa	Salarana	Sat
11.	Katar no«	(Vol	Laaa	Mara	Marcuriaa	Japitar	Vaoo.
11	JapiUr	Vaaaa	&ataraee	Sol	Laaa	Man	Marrorioa
IT.	L	Marrariaa	Japitar	Vaooa	Saiaraaa	8->l	Laaa
1«.	M	t.o n«	Man	Haravnu	Japitar	Vaan«	Salarana
It.	Vnai	Hotutnui	L 801	Laaa	Mara	Mffttfin	Japitar
10.	Marrariaa 1	Japitar	Vama	Hatnmaa	Sol	Lana	Mm«
ti.	Laaa		Marrariaa	Jnpttar	Vaaaa	Sat iraae	M
t*.	Sataraoa	Sa)	Laaa	Mar.	Marrariaa	Japitar	Vesna
ta.	Jopfcar	Vaaaa	Saiaraaa	M	Laaa	Man	Marrariaa
M.	IT Man	Mrrcnrioa	Japitar	Vrtim	Satana*	Sol	Laaa
Dnevna i tedenska imena Slovanov, Litavcev, Letov.	K*ranilQ3.
| Staro,	Novo- j srbtk. »loven. J hrrnttki		bulgartka')	Ruska	Polj tka			Vtn- diika	« |	LeUka |
	Nedelja	iiejeja	nedelia	Horipe- ceitac	niodaiela	ned6le	nfcdMa	nedsela	nedeldene	swebdena
noruTUt.	P«n delek Torek ' Sreda &*vr tek	HOHPA«.IC- aic	ponedelnik	none4e.11.-1 lian	poniedsia-lek	pondili	pon dftlek	pond-tela	ponedelis	pirmdena
SI.rop»i*i Cpti«		)T0paK	vtornik	vTopnin j	wtorek	uteryek	uter^ek	wutor*	utarnikas	„ trden*
		epeia	stre da	Cpesa	■roda	stheda	strada	sred*	se reda	tresdnna
		sempTai ueTas	6etvortok	Mernepsi.	cavrartek		iitwrtek	itwork	czetvergaa	Aettortdena
	Petek		petok	liaTimua	piatek	pitek	patek i pjatk		petnycxe	pekdena
CKBota	Sobot* Teden, ! Nedelja	cy6ora	sabo ta	0y6ota	sobota	sobota	sobota	sobot*	sobota	seedena
N^tia		He.te.ia	' nedelia | Hejftja		tjdzien'	1 tvden	tibden	tyd*en	nedele	nedelja
Viri. Z* »loTiiuk* dotidni bo««d^Jaki; u litevska N mm Imun lithaeisches Worterbnel>; m letaka Stender, lettieekes Lcxie. •) Bulftari piiejo • kirilieo, a mi no pitali bolgarska dnevni imena ■ latinico, ker smo jo morali poenoti po KOstora peg. IT, samo da emo napačno koasonantno pisavo odpravili; Bolgari is nimajo dovršenega slovar*.
Dnevna i tedenika imena finsko-t&rtarski h narodov.
K *tran i 105.
Osmantka	Madijartka	Estika		Finska	JjaplandUka
		R*v tlako narava	DorpaUke Mnil«		
baaar gUntt	Vasaruap	p (diha pA4w	puha pitne	sunnuntai	adekes piiwe
baaar crteai	hetfti	eamaa pUw	eea p*iw	manantai	manuntai
saii	ketto	teiai piilw	teiai paiw	tiialai	tilstai
(ariamba	aaerda	kolma pftAw kesk n Oddal	kolma p*iw	keak-wiiko	kaak-wakko
periamba	caOtOrtOk	nelja pUw	nelja paiw	tuoratai	tuorestag
guma	pentek	rede	redi	peijantai	perjetag
gumi ertesi	saombat	laupiUw	laop*iw, poolp&ivr	lauwantai, poolpkiwe	iauwantai
hefte	bet	naddal •	naddkl	vriiko	wakko
Mi amo ■* »pirati aa Roilera; i to m navede aa dotičnili krajih nikakib virov, s razume »a, da je tak al po beeedajakih i slovnicah dotičaih jeaikov.
Dnevna i tedenska imena romanskih narodov.	K strani 106.
Latintka	Italijanska	Španska	Katalonska Portugiika Provmsal. 1 li			Francoska	Bretonska	Vlalka	K ur vidika
Saturn) die«	labbato	sabodo	dliaspte	•»bbodo	dlaaapla	•amadl	disadorn	aimbete	aonda
Solil -	domaaica	domiogo	diainanga	domingo	dlmaoga	dimaneho	diaat	dnminika	domaogia
Lnnaa —	Innadl	faUM	dillon«	aocunda ter. ifffi far.	diUnni	lundi	dllun	luni	Igindiafia
Martii —	martedi	• m ari«	dimara • dimarcrna		dimara	mardl	dimcar«	marei	maragia
Mercnrii —	marcoladi	miareola		qnarla far.	dimareraa	marerodi	dimarebar	mer kari	maaaamaa
Joria —	gioradi	ja»r»	dljoua	qalnta for.	dijoo*	j »odi	dialon	kot	(iavgia
Vaearii —	venardl	▼i*n>«	dlrrndraa	hiU fer.	diroodr« •rtimaoa	randradi	dlgiranar	vinar«	vendargia
ktUoMI, atptimaoa	(rttimana	itauA	MDBUU	•amana.		Mmaina	••malne r	Mplamln*	amda
Viri: Die«, VVortcrbuch der rom. Sprachen; drugi beaadnjaki dotičnib jciikor.
Dnevna i tedenska imena »everno-zapadno-jnlno-germanakih narodov. K tirani 106.
Starfi nemih i	Sredno-nemika |	Novo-nemika	Zapadno-genna ntka.					Sfvrrogrr-mamkn.			
			A»( loaalka	Aof teika	rrUka	ll.4l.n- 1 d.Jk. J	riuMiu	»Uro- \ •»verna !	Uiaa- : rf*4ka j	Danska	ftvadska
aambaaUg	aampstae	ssmstag	—«>a»Sarg, <MtMtm<l»f	•alardajr	aataed«!	tatordag	•aUrdarh	laOgar-dagr	UugKf dagr	lovardag J; lordag	
sonanodag, frSotag	•oaneotae vrtolae	sonatag		•aadaj	Mudi, sondi aaaadi, »Aa-d.g	aoudag |	soeodach	NHiM		•oadag	•■indag, helgUg
—s.	nantae, m»-■nlac, m nun ue	aukntag	monaadaag	■aoadajr	moodi	man lag	maandaeh	1 aKMian-dagr		aondag	tnSndag
aieotag	s*etae. aiostag	dieoatag	looMaeg. |IW«U'J J	toasdajr	taiedi	dlngriag	djraadach ( tjrstagr			tjrsdag	tiadag
mtttvocha	mittwoebe	miUiroek	1		voaoadi	™	»oaasdsfh	odina-	mitrl-kodage	ooadag	oo«Ug
tooirlataf	donreetar	daoasrstag	tkaaarsdaeg, tkorsdaeg	lharsds}r	tkonreedai.U) ngstdai. tare-dol, tGmardi	doodardag	doodardaeh	thordagr	—	toradag	torsdag
friaUg, frUug	vrten	i fraitag		fridaj	frejrdi	vrijdsg	vrydach	frajrjadaf frladagr	fSrsta-dagr	fradag	fradag
vSerha	»neke	woeh»	*k, «om	waak	»•r. »k	»tok	w.ke S	vika	hI	-	»aaka.
*) Isiandeikib nismo mogli popolnoma navedi, kar jih siti pri B&elcro, niti drngja niamo mogli najti. Bas ve Orimma so la
eafni viri: Sam. Johnson Dirtioaarjr, OuUen, Crisischos Olossor; Kichthofeo aitnordischos Oloaaar.
Dnevna i tedenska imena različnih evropejskih narodov.	Kštnmi 109.
Staro ■ keltska	G tiska i irska	Baika	Albaneika
Unveddya	•atbuirn, sat Kairu, satharn	sapatoa, larumbata, ira-ooitza	arrivrs
Deaveddyz	di dotnhuich, dia domhna	domeca, igandea, iandea	Ml
Trjdedus	luain	astelena, ilena	V"
Pedrydus	mairt	martitzena, asteardea	
pummeddjra	goden, čeden, ceddnin, oeddooine	asteaa<{uena, eguastena	fUf«M(I
Swt^edyz	dia-ordain, ardain, di-ardaoin, dardaoin	osteguna, orceguna, eguena	ir&s {m*n)
S«it'1iveddy*	bheine, veine, nine, aoine (bean, ben-frau)	os tiral a, orcirala, baricua	*9*1«»
Wytk — nos	seachdain, »eschdmhain	osted	pdfi,
Viri: W O-en, Adictionarj oft bc WeUb Itoguge. London 1808. Larrameudi, Diceiooario trilingne 4«! Cestal-Um Bmcmsu J Latin. » tom. 8t Sebutiano 1745 Albtaaika n»»ede R6»ler um.
Dnevna i tedenska imena narvažnejih arijatiSkih narodov.	K tirani Ul.
Ptrzijtka	Arabtka	Armmika j	Avaraka')	Slaro-indiika*) j	Javaneika*)
terobe	ievn ub a»bt	ta pat	lamat qo	aanigar, man d	aani&ara
iek fce.mbe	ievn ul ahad 1	giur.igo	—	Adityabar, itwar, rabi bar	diti, daitya
dn šembe	iiuein	iergufiapatium	itni-qo	som, aoinwar	soma
si fcemb«	sulasa	ierekčapatinm	—	mangal, bhaum, kug	angara
črhar fecmbo	erbe'a	čorektapatium	—	budb	budila
peg Aotnbc	chainia	h;ngčapatium	chami*qo	biphai, brihaspatib&r	wraapati
adine gum h	iiavn ul gumk	urpat		gurubar	aukra
heftc, bihine	|| u»bu, gumfi	jeontnag	ant-7	atwara-8	atwara
Viri: IdcI. Alihmdlung der Beri. Acad. 1815, peg. 261, 262.; Vnllere Lezic. pcreic. Ul.; Bianchi d Kieffer dietioo. tare. frangai«.; Brugech Reiee in Per. I. j Freitag Lcxic. arab. 11. 270;
») Schicfticr, Verauch Oher daa Awariache. Peterborg; drugih dno* ne navede. • *) Persljako-armbeko-indiika ao enaka pcraijtkitn I armbakim. ') Poraij»ko arahiko-javancika ao enaka persjjekim I arabakim.
>
Taras Bulha.
Davnega Ukrajinskega života obrat.
Ruski spisal Mik. Vu. Gogolj.
pmuimb Lav. Oofinjsc, Podgorlčsa
L
„Dej, obrni »o, sinko! — Dn bi to vrag, kako ii smčšen! Kaj — da imata na sebi taki popiki halji? /Hi vsi borzaci*) taki hodevajo v akademijo?"
S takimi besedami je stari Bulba pozdravil svoja sina, ki ata brzoTala t Kijevu, pa ata bila priila domov k očetu. Stoprv zlezla sta bila vaak raz avojega konja. Zala mladeniča sta bila to, pogledavala sta ie sramežljivo, kakor nedavno izpuičena se m i na riata. Njiju krepki, zdravi "lici je krila mlada kosmata rast, katere se nij bila ie dotaknila britva. Ta očin pozdrav je do cčla bil oplaiil oba: stala ata nepremično in atrmela v tla.
„Čakita, čakita, aina! nnjta, da vaju dobro np|.-dam", — govoril je oča dalje in obračal ja; »kaki dolgi zvitki") imaU na sebi! Takih svitek ie nikoli nij bilo na aveti! A zaleti se malo, kateri-si bodi, — zat6 da se preverim, ali ne padata v njih!"
„Nikar se ne smijaj, ne smijaj se, batko (oče)!" — oglasi se napčaled starejii sin.	>(
„Da te, kako je oiaben I A zakaj bi se ne amel emijati ?" -
„Ne, ne 1 a če prav si moj oča, — ko hitro so zopet jamei smijati, bogme, pa te pobijem!"
„Aj, ti spačeni srn! ti. da pobijei — očeta?!44 — razsrdil se je Taras Bulba — in nekako zavzet je stopil nazaj.
„Dt, če prav očeta! o razkačen«»sti mi nij tal ni iivega krsta in ne prizanašam nikomur!"
„Kaj, ali ti bi ae z menoj rad bil? morda pestil — ha?"
•) Semenišče sa Js v Msloruskej imenovalo rte učilisče, vse učilnica skopsj, ia bogoslovec je bil vsak učenec v njih. A bonaci ao bili tisti, kateri so sknpoma iivili ©b semskib stroikib — abrsni v posebnem poslopji. Tačas ja bil bogoalovee v ošem pomenu vsak dijak, kateri nij bil borssk. Dsn denaa pa so v Msloruskej in po vsej ruskaj drtavi: vseučilišča, gimnaziji ia normalke, semenišča pa so samo tista očiliiča, ki jih obiskuj <S bodoči duhovni.	L. O,
••) 8 vi tka je v Maloroskej vrbna obleka.	L. O.
Poslovenil L Gorenjec. PodgoHtan.	JJJ
„To ali to, meni j« vse eno l"
„Nu, pa s« »pestiva!" — odbere Taras Bulba in aaaukne
rokava, »prepričam ae, kako ae a nai pestiti!"
Oča in ain ae nič dolgo časa nijata videla, morala bi ae bila poa d ravni, pa ata zadela boriti se: drag dragega ata suvala v rebra, v pleča in v prsi ; ali malo sta odstopila, ozrla se okrog sebe, potli pa sta sopet lotila se drug dragega.
„Qledite uo, poiteni ljudi i: kako je stari odureu I menda je oblaanei!" — spregovorila je bleda, suba in dobra mati; stala je na pragu, nij mogla blizu priti, da bi bila objela svoja sina. »Bogme, oblaanei Je! Sina sta priila domov, delj — nego leto jo nijsva videla, p« se vedigabog — zakaj, pesti s njima 1"
„Da iz borno se bije!" — pohvalil je Bulba sina in nehal suvati se. — „Za Boga, taborno!" — hvalil ga je dalje, „dosti je, nij treba več skušati ga: dober Kosak bode to! Nu, zdravstvuj, sinko! poljubiva se!" rekel je in oča in sin se jameta poljubljati. ,, Dobro, sinko! Le vsakoga na pesti tako, kakor si mene naprall Nikomur se ne vdsj nikoli! - Ali to sm&na halja na tebi! — A kaj ta preveaek visi ob tebi? — A ti, lesenec, kaj stojii in roci poveiai!" — o ponese in obrne se v mlajšega sina; ali se ti, pasji sin, ne poskusii s menoj?"
„Nu, ie je nečeea domislil se!u — opaši mati v tem, ko je objemala mlajšega sina. „Kaj ti je to linilo v glavo? kako bi dote bilo lastnega očeta! pa tudi to je: deček je mlad, premeril je toliko pota, utrudil se je ... . (ali to dete je bilo prav dvajsetletno in prav seien je bilo visoko), deček bi moral kaj zaužiti, kar-si bodi, in malo spočiti se, pa hoče, da bi se klestil s njimi"
„Aj, ti si materin srček, kakor se meni sdi! — aegne v besedo Bulba. „Ne poslušaj, sinko, matere, mati je baba; mati ničesar ne sna. Kaj je vama aabava? Vajina zabava je — iiro polje, pa isker konj! Ali vidita tu-le sabljo? ta je vajina mati I Vse drago, s čemer vame beli glavi, — vse je aleparija: akademija in vsa tisto književnost abecedarstvo in modroslovje, in vse drugo, Bog sna, kaj ie — jaa pljujem po vsem tem!" Bulba je pristavil ie eno besedo, katera bi v knjiži bila prekosmata, zato je pamet-nejie, da se ne sapiie. „Jaz vaja ie ta teden odpeljem v Zapo-rožje: tam bode vajina učilnica! tam atoprv se razmodrita!"
„A le teden d nij M bila domi!" — jadovala je solsnih očij •trhla, stara matL „Reveža ne bosta utegnila ni pokratkočasiti se, očinega doma naposled ni poznala ne bosta, a jas tudi nij sem vredna, da bi se )u nagledala!"
„ Dosti je — dosti, ataraha! Kosak nij, da bi se a babami motil. Ti bi ja rada, kakor dva piička, imela pod svojim krilom — in čepela bi na njiju, kakor kokla na jajcih. Brso, brzo, pri-nesi nam vse, kar imai, na miso. Krapkov, makovnikov, meaov nikov in drugih takih sladkarij ne maramo; prineainam cčlojagnje, kozo, staregs medu, to je nsia jestvina; tuai prinesi boljšega žganja, ne žganja s tistimi pripravami in vsakojakimi sbolj lavami,
temuč Čiatega, močnega žganja prinesi, da bode kipel b »'imel, kakor bi bil nstekel.
Bulba svoja sina odpelje v hiio, ix katere ata platno is bežali
dve kraani služnici a rudečimi vrvicami okrog vratov. Kakor je bilo kazno: ali ata ae bali priilih mladeničev, ki »e nikogar ni jata ogibala, ali pa ata hoteli biti rimi trojemu običaju, ker tenak" rade krikajo in akrirajo ae, ko hitro zagledajo kakega moikaga, in dolgo čaaa potlč z rokavi zaalanjajo ae zaradi prevelike ara-metljivosti. Soba je bila oakrbljena po navadi tistega čaaa, o katerem spominki tivč le ie v pesnih in v nirodnih dumkah, ka-korinih po Ukrajini ne popevajo reč nekedanji bradati alepi starci, ki ao jim tiho prikladali z bandurami v okrozih -tbraacga niroda — po običsji tistega bojnega, žalostnega veka, ko so po Ukrajini jeli množiti se pretepi in boji s „unijo'. Va« }e bilo čisto po sobi, svitlo poglinjeno. Ob stenah so visele sablje, aagajke*), ptičarske in ribiike mreže, strelno orožje, vtipno zdelana rožena smodnica, ti a ta konjaka uzda in si srebrnimi irpicami odičena oprega. Sobi okna so bila majhna, imela so okrogle, motne lipe. kakortne so dan denes le po atarih cerkvah, in skozi ksiere ni j lehko videl človek, razen ce je pridvignil premakljivo steklo. Okrog oken in durij so bili rudeči obodi. Na policah v koteh so stali glinasti vrči, smijsle se steklenice — zelene in modre, sreberne kupice, pozlačene čaiice — raznih rok delo: beneiko, tur&ko in čerkesko, — čaiice, ki je Bulba bil pod svojo streho, dobil jih s vsakojaklh potov stoprv is tretje ali četrte roke, kar je iako navadno bilo tiste davne čase. Ob vsej sobi so stale lipove klopi; pod ••brasi v čestnem kotu je bila ogromna miza; peč jo bila iirolta, imela je čeleinike, pristopke in odstopke, pomalana je bila a pisanimi cveticami. Vse to je bilo dosti anano naiimn mladeničema, ki sta vsako leto priila na počitnice domov — pei, ker ni ista imela konjev, satč ne, ker tačas borzaci nijso- smeli jezdariti. Imev«li <•« samo dolge čube (čope), za katere je smel tresti jih v*ak Kozak, kateri je nosil orožje. Bulba jima je stoprv, ko »ta bila nehala borsovati, izmej svoje čred« (tabana) dal dva mlada žrebca.
Ker ata s na bila priila domov, ukaaal je Bulba, naj skličč vse stotnike in polku dostojnik«, ksteri so domi; a ko sta bila priila dva iamej njih — in ko je bil pod streho stopil njegov stari tovarii: aaaAl Dimitrij Tolkač. prčcej jhn je pokazal svoja sina in rekel: „Gledite, kaka mladeniča sta to! poiljem ja kmslu na 8ič." Gostje ao pozdravili Bnlbo in mladeniča — in potrdili so, da to je pametno, in mlademu človeku — da nij korenitejiega uči-Uiča, nego je zapornika Sič.
„ Dejte, gospodje bratje, sčdito, kamor kateri rajii, sa mizo! No sina, najpopreje iapijemo žganje!" — jame Bulba govoriti, „Bog blagoslovi! Zdrarstvuju, sina: ti, Ostap iKvstahij), in ti, Andrej! Bog daj, da bi vselej srečna bila na vojski; da bi pobijala
•) Nagajka Ja hit. L. O.
4' i _ ■ m », r i f t * m ■ n , i ... »ii i..
r«7wyvmii k« ^r^nifr. rooyorKjti.
otrerc* in klala Torke — morila Tatarje, in ko bi Lehi (Poljaoi) aačcli počenjati nsiej veri kaj kvarnega, da bi davila Lehe! Nn, na«uvi svojo čašico! Kako, ali je dobro žganje to? A kako m "itinski imenuje žganje? Ali so neumni bili Latinci: ni tega ni j so _,i> da je žganje na sveti! Kako ste tam imenovali tistega, kija sai latinske pesni ? Jas pisma ne ume jem dosti, to sem u£i davno Ubil: ali aij bil Horacij, kaj?"
^j, ta oče!" — čudil se je nstihoma starejši sin Ostap, „v»e ana ta stari pčs, pa povprašuje!"
„Meni se sdi, da vsma arbimandrit ni podubati nij dal žganja," — govoril je dalje Bulba. „A izpovedim se, sina, ali so vajo kaj krepko s brezovkami in viinjevkami ičipali po hrbteh in dalje sdolaj, potem, kar ima Še Kozak, he? Morebiti, ker sta nič polteno omikana, — morda so vaja pisali tudi s korobači? Minim da so vsjn poleg sobote*) korobačUi tudi ob sredah in četrtkih!"
„Kaj je treba govoriti o tem!" — o ponese Ostap navadno mirnega obraza; „kar je bilo, tega nij več."
„Naj le kedo poskusi kaj takega!" — oglasi se Andrej, »naj le kedo loti se naju — naj se le nameri, n. pr.: kak Tatar, presneto - da «vi, kaj je koaaška sablia!"
„Dobro, sinko! bogme dobro I Ker je tako, tndi jaa pojdem s vama! bogme, pojdem! Zakaj vraga bi jaa sedel dom A? Kaj, — da bt po zemlji ril doma in plazil so okrog peči?! — da za ovcami hodil — in za svinjami, ali igral sč ženo?! Ha, ▼t«««, j" ««1» hoaak, tega pa ne tega! Ali kaj, ker nij vojske? Pa vendar pojdem s vama v Zaporožje pokratkočasit se, — bogme, pojdem!
Stari Bulha se je malo po malo raagreval, naposled pa se je do cčla razpalil; vstal je izza miae in topotnil a nogo. „Jutri odi-demot zakaj bi s« obotavljali? Kaj vran bi prilenili dom A V čemu nam je ta kočur? čemu nam je vse to f čemu so ti piskri? Po teh besedah je začel vaajati se — in razmetaval je lonce in steklenice. Uboga stara žena je bila uži vajen« svojega moža takim razgrajam; žalostno je pogledavala in sodila na klopi. Nij smčla nič govoriti; ali ko hitro je bita zaslišala ta njej strašni odlok, nij mogla zdržati se bridkih sols; ozrla se je v svoja sina, od katerih se je obetalo jej tako zgodno slovo, a nihče bi ne mogel popisati vse njene bolestne sile, katera je, kakor se je sdilo, trepetam jej na očeh in na krčevito aa te gojenih ustnih.
Bulba je bil strašno samoglav. To je bil eden tistih značajev, kateri so se prikaza vali le kruto XV. stoljetje Evropi na polu-kočovnem vshodu, koje vsa južna in prvotna, od lastnih kneaov zapuščena Ruska neukrotljivih divjih Mongolov bila plen m žalostno pogorišče; ko je človek svoje imenje in streho sapuathrii — jel araoviti se, ko je na pališčih groznim sosedom pred očmi in več-
*) Ob sobotah so borsaei morali trpeti vso kasai, kolikor jih jo vsak saslaiil rit teden.
tu

nej nevarnosti pred žrelom ustanavljal ae, privajal grozovitostim, ter učil ae apoanavati, ali je kak »triih na »ved; ko je mirna poprejšnja elovanska kri raarnela se vsled bojnega plamena in splo-dils Kosaltvo — tisto razsežno, razbeaeno zmls ruska prirode; — ko ao vsa porečja, prohodi, nadhrežnn naselišča in pristopna mesta polna bila samih Kozakov, katerih nihče ni preitel nij — in katerih tovariti so carograškemu sultanu, ki bi bil rad znal njih Merilo, amčlo odgovoriti: „Kedo zna to? naa je cele stepe; kder je prapor, tam je Kozak" (za vsakim gričem je Kozaki.
To je bil ruske moči nadnavaden vuplam, — plod, ki je ni-rodu is krepkega drobu pognsl vsled posebnih nesreč. Kder so na-kedaj bile kneževine, majhne trdnjave, polne samih lovcev in psov,
—	kder so domovali razbojni in z mesti kupčnjoči majhni knesi,
—	tam so vstala grozna selilča, kureni in okraji: združena nevarnost in grosa nekričanakim divjakom. Zgodovina avetu priča, kako je večoo bojevanje in nepokojno tivenje Evropo o telo divjih napadov, ki so hotčli popdtniti jo. Poljskim kraljem, davnih »amo-svojnih knezov nastopnikom, — gospodom teh dolgih in iirokih pokrajin, — njim je po vleči bila kozaška sila takega brambov-»kega in opreznega žtvenja vrelost, zvlasti ker so bili oddaljeni in sami brezi vojevite moči. Podpirali to kozaštvo in kurili njepove srčnosti ogenj. Pod njih oddaljenim vplivom so hetmani, odbrani iamej Kozakov samih, kurene (krajine) prominjali v polke in pravilne okroge (okraje). Pa to nij bila nikaknrfna posebna skupna vojska, take bi nihče ne bil videl, temnč o boji in občej vsUjt je v osmih dneh vsskedo v£s v svojem orožji združil se s četo in od kralja dobil rumenjak bojnine, a v dveh tednih se je vojska zbrala tolika, kolikoršne bi celč ne nanovačili dan denes. Vojska je nehala — vojlčaki so se razšli po logih in pasiščih, po Dnie-prskih lokah, kder so ribarili, tržili, varili pivo in bili svobodni fcoaaki. Sočasni inoseroci ao se po pravici čudili njih nenavadnim sposobnostim. Nij ga bilo rokodelstva, ki bi ga Kozak ne bil znal: kukali ao žganje, kolariti, delali smodnik, zgntnvljali kovaška in ključavničarska dčla, a poleg tega to tudi dobro Živeli: pili in go-dovali, kakor more le Rus, - vse to je bilo na vr»ti. Razen regi-strovanih, to je: zapisanih Kozakov, ki so se morali zbirati o vojskah, zgrinjala so se vsak takov čss, ko je to zahtevala veča potreba, cčla krdela prostovoljcev. Treba je bilo le, da je asaul peljal se po vaseh in mestom po trgih, pa na vse grlo na vozi stoječ kričal: „Hoj, vi krčmarji in pivsrjt! zmčrom varite pivo, posedate po sapečkih in muhe pasete po svojej toličobi! Na noge, odičite se s junaško alavo in s čestjol Vi ratarji, belokruhovci, ovčarji, babniki! ali imate toliko dela s plugom in potrebne zamude sč ženskimi? nikar ne tratite junaške moči! prilika s« ponuja, obogatite se s kozaško slavo!" A take besede so nšrod razvnemale, kakor iskre vnemljA suhljad, ki cvrkajo v4-nj. Orači ao trli plu*ej krčmarji in pivarji so zametali kadi in razbijali sode, rokodelci svoje orodje, kramarji so zapirali prodalnice, piskre pobijali domi.
j
Poslovenil L GorSnjsc, Podgonftsn.	J 25
— in/*« kar je bilo živegs, sedelo je na konjih, • kratka: ruski enačaj je mogočno vskipel — in razsežno.
1 aras je bil eden izraej korenitih starih polkovnikov, kakor nalašč — ustvarjen sa hrabrega vojičaka, in anatno se je odlikoval s očitostjo svoje nravnosti. Tačaa je bil uži začel kazati se Poljski vpbv na rusko plemstvo, Mnogo je uži prijazailo se jih a Poljskimi običaji, vdajalo se razkošju: sokolovanju, lovu, gostijam in lisunstvu. Tarasu to nij bilo po vieči. Bulba je bil zaljubljen ▼ svobodno kozaško živenje, zato se je raspri s tistimi svojih tovarišev, kateri so se braUli s Varšavsko krvjo; zmerjal jih je s tla-čani Poljskih gospodov. Zmirom je bil neomajljivo preverjen, da je vsled svetega sakona pravoslavne cerkve varuh. Sam ob sebi je hodeval po vaseh, kder je le svedel, da rojaci vsdihuj6 vsled sakupniike sile in krivično povišanega davka Sam se svo|imi Kozaki vred jih je sodil, — in zakon mu je bilo to, da o trijeb slučajih je neogibno treba prijeti za sabljo, to je: kader Poljskim uradnikom nij mar katerega izmej njihovih starešin in če v čap-kah stoji pred njim; kedar so posmehuje pravoslavnej veri in sa-ničujo njih praočetov ubičaje, a naposled, kader se kedo snide a ▼razi: s Tatari ali Turki, na katere je trdil, da vsakodo sme o slehroej priliki s orotjem v roci planiti krščanskej slavi na prid.
I, te pred odhodom se je tjeiil s mislijo, kako so na Siči prikaže si svojima sinoma in pove: „Uiedite, kaka mladeniča sem vam pripeljal!*' — kako te pobaha s njima vsem starim, na vojskah osivelim tovarišem — in kako bodo gledali ja o prvem uskipu njiju bojnega umenja in njiju veseljaitva, kajti veseljaitvo je mo-nil, da je prva čestna junaška lastnost lz početka je bil teh mia-lij, da ja sama poilje s doma; ali vsled pogleda na njiju čvrstost, rast, telesno krasoto mu je zavrela bojna kri, torej je sklenil, da pojde sam z njima takoj drugega dni; a ta sklep je bil plod njegove neomajljive trdokornosti. — liis je pricej bil jel skrbeti in ukazavati, izbirati konja in orožje mladima sinoma; obiskal je staje in sluiništvo — in odločil, kateri ismej njega pojdejo s njim ijutraj. Asaula Tolčaka je pooblastil b resno ukazal mu, da nemudoma z vsem polkom vred pride, ko hitro vist o tem dobode si Siča. Da si je bil nenavadno razgret, ker je pijača šumela mu po glavi, vendar ny zibil ničesar Opomnil je, naj napoji konje u najoklenejše pšenice dade jim, in do cila utrujen se je vrnil po svojih ukazih.
,,Nu, sina. spat moramo vendar iti, jutri pa se bodemo zanimali s tem, kar nam Bog dide. Ali, mati, ne priredi nam postelje; nam nij treba nikakovo postelji; mi bodemo spali na dvori."
Noč je bila stoprv objela nebo; ali Ali Bulba je vselej iel »godaj leč. Rasprečil se je po iarenici in odel z jančjim kožuhom, sato ker je ponočni zrak bil čvrst, pa Bulba je rad toplo odevai se, kader koli je bil domi. Kmalu je začel smrčati, s njim vred pa so jeli kričati vsi drugi po dvorišči. Vse, kar j« le počivalo
126
Tsrea MU,
po rasnih kotah, - vi« je grčalo. Najpoprej j« aaapal stražnik s napil ae je najpridnejie, zato ker aU mlada gospoda bila priila domov.
Le uboga mati nij spala. Nagnila se je bila k vaglavju svojih Ijnbih sinov, Iti sta letala poleg nji; razčesavala je a ^Uvnikom njiju omladne, malomarno akodrane lase in močila jih se solaami. Gledala ja je s vso duio in a vsem čutjem, vsa je bila promenila se v eno oko, nij se mogla nagledati ju. bij je bila odgojila ja s lastnim mlekom, odredila a lastnimi prsi, sama je zibala j», pa ja ima pred seboj samo to noč ie. „Ljuba sinova! moja mila ainal kaj se agodi s vama? kaj vaju čaka? Ko bi vaaj teden dnij utirala vaju!" — jadovala je — in aolze so jej vsipale se po brazdah, ki je bila jej starost rasorala jih po nekedaj prekrasnih licih. Rčs usmiljenja je bila vredna, kakor tega surovega veka vsaka tenska. Le trenotek je iivčla ljubezni, — le o prvem vsplanu svojega čutja, — o prvem vnetji svoje mladosti: a uti je surovi to-varii samenil jo si sabljo, s dobrodrugi in veseljaitvom. Dva, tri
Trpeti je morala njegovo taljenje in tepet; le po miloati je uti-vala njegovo ljubezen; reva je bila le nekako ptuje bitje mej druibo neotenjenih junakov, kateri ao bili sinovi samoavojnega Zaporotja, njegovega surovega tivenja odsev. Mladost je bila skop-nela jej brezi vsakojake utjehe, nji prekrasne prsi, nje velekraana lica so odevela jej bresi sladkega poljubljanja — in sgodaj so s« nabrala jej. Vsa ljubesen, vse čutje, vse, kar je notnega in strastnega v tenskej, — vae je v njej strinjalo so aamo v en čut: v materinsko ljubav. Ognjeno, straatno, se solzami, kakor atepna čejka (Laruat, vznaiala se je nad svojima sinoma. Nji sina, njena ljuba aina se poslavljata od nji, zapuščata jo, da ju ne bode videla nikedar več. Kedo zna ? morebiti jima o prvej bitvi Tatar odrobi glavi, a ne bode ni videla, kdi letita njiju aapuičena trupa, katera kljujč pleneči ptiči, a aa vsako kapljo njiju krvi bi cuUa svoje tivenje. Plakala je, gledala jima v oči, katere jo vsemogoči sen uti jel zapirati, in tjeiila se je: ..Ne mara vendar Bulba, ko se prespi, odhod odlotl na dan ali dva dneva; morebiti je tako hitro akienil to sa tega dčlj, ker je tako mnogo pil."
Mesec na visokem nebi je uti davno razsvitljeval dvoriiče, napolnjeno ai spečimi bitji, — jasnil gosto razstavko vrb in visoko bodličje. zatrep lesenemu plotu okrog dvora. Mati je neprenehoma sedita svojima ljubima sinoma pri glavah, ni na trenotje nij očij obrnila s njiju, nij bilo na mari jej spanje. Konji so bdi saslutili sor, vsi so polegli po travi in ne na! i pasti se; vrnno listje po vrbah jr sačelo šepetati, a malo po malo je po njem šumeča rosa spuščala se na zemljo. Matije na mesti sedčla do svita; nič nij bila trudna, telila je le, da bi se podaljiaia noč. Si stepe se
PoalovaaS L Gorenjec, PoOgortten.	j 27
j« zaslišalo veselega, iskrega trebeu razgetanje; rodeče proge so ■e krasno prikazale na nebi.
Bulba te naglo probudi in plane po konci Jako včrno je pomnil ie vse, kar je bil ukazal popreje U večer.
.,No, služniki! naspali ste se uie menda! čas je uič — čas I napojite konje! A kdč j.- »Ura? (tako je navadno klical svojo soprogo). Brzo stara! priredi nam zajutrek: pot bode dolgi"
Uboga starka, minola je bila sirote poslednja nada, ftalostnaje
odila v hišo.
V tem, ko je modrih očij prirejcvala vse, česar je bilo treba sa aajutrek, ukazaval ie Bulba to in to. Potikal se je okrog po staji in sam je odbiral sinoma boljio obleko. Poprejšnjega dni borzaka »ta se hipoma bila prelevila: na mesti poprejinjih počrnjenih črevljov sta imela rodeče črevlje iz dragega sstijana (turi-k^ga, tuja) ti srebrnimi podkvami, — iaravare: iiroke, kakor Orno morje, a mnoinimi nabori, sč zlatim pasom pripssane okrog života; k patu so bili pripeti dolgi jermenci, obogačeni z resicami, s kresilom in z drugimi — luii potrebnimi pripravami. Vrhi koza-kina,*) svitlo-rudečega, ia sukna — plamenečcga, kakor ogenj, opasana ata bila z vzornim pasom; za pasom sta imela kaljene turško samokrese; okrog nog sta jima brenketali sablji Njiju ie malo zagorela lica so se zdela, da so krasnejia in belotnejia; omladna črna brada jima je nekako jasno vzviševala beloto in zdravo čvrsto mladostno barvo; zala mladeniča sta bila to pod črnima jančjima čapkamk si zlatim vrhom.
Uboga mati! ko je bila zagledala ja taka, in spregovoriti nij mogla; solze so jej igrale v očeh.
„Nu, sina, vse je prirejeno! ne mudimo se dalje," — oglasi se naposled Bulba. ,,Zdaj torej, po krščanskem običaji, treba je, da vsi sedemo, predno stopimo na pot"
Tedaj sedejo vsi, tudi sluinici, ki so postrežno stali pri durih.
..Zdaj poblagoslovi. mati, svoja sina!" — spregovori Bulba. »Prosi Boga, da bi hrabro bojevala; da bi zmčrom veličala junaško čest; da bi zmerom branila Kriičevo vero, če pa ne, pa naj rajia pogineta, da bi ne bilo na sveti ni njiju duha! Stopita, sina, k materi. Materina molitva je na votli in na kopnem pomožna!"
Mati, slaba — kakor mati, objame oba, iz nedrija vzame dva obrazca in solzna obesi jima ja okrog vratov. „Nsj vaju varuje. . . Mati Božja ... ne zibita, sina, svoje mstere . . . pošiljsjta vsaj glasove o sebi . . Dalje nij mogla govoriti
„No, idimo, aina!" • - opomni Bulba.
Pred vrati ao atali osedlani konji Bulba zavsede svojega Ata (hudiča), ki je besno skočil nazaj, ko je bil na aebi začutil
•) Kozaki n j« kozaška suknja.	L. G.
128
Tsess Bulbs.
dvajset pudoT*) teiko breme, kajti T ara« je bil nenavadno težak in debel.
Ko mati zagleda sina, da uič sedita vsak na svojem konji, plane k mlajšemu; njemu na obraai se je bralo nekamo več nosti. Zgrabi ga sa stremen, pritisne se obupnenega obraaa k njegovemu sedlu — in nijhotčla izpustiti ga is svojih rok. Dva čvrsta Kozaka jo na Uhko odtrgata od sedls m odnesets v hišo. Ali ko stopita skozi vrata, pobegne za njima — brzonogo, kakor divja kos«, neprimerno svojej starosti, pred vrata — in s neznansko močjo je sadriavala konja in enega njiju objela nekako sm6čeno, brezičutno goreče. A zopet jo odneseta Kozaka.
Mlada Kozaka sta žalostno odjezdila in zadrževala solze: bala sta se svojega oče, ki je tudi bil nekoliko žalosten, pa nij hotel razodeti svojega srca. Dan je bil jasen: selena pasiiča so se svetlita; ptiči so gostoleli nekako uesoglasno. Ko so malo odjesdili. ozreta se nazaj sina: njiju dom se nij videl več kakor bi se bil pogreznd v zemljo, ie dimnika niiju skromnega domu sta stala pri tien: samo dreviu vrbovje, — arevju, kateremu sta nekedaj po vejah skakala, kakor leverici — samo lesovje, to je bilo pred njima, — log, kateri je spominjal ja na vso životno zgodovino od tistih lit, ko sta prekucala se po nj«*govej rosnej travi, do let, ko sta v njem igrala s črnih obrvtj kožico, katera je bojezljivo črea nja skakala s pomočjo svojih tankih čilih nog. Le Žrd nad studencem, — žrd, vrhi katere je vozno kolo bilo privezano, ta seje le kazala v zrači; ravan, ki so bili odjesdili po njej, sakrivala je vse za seboj . . . Poslovita se od svojega rojstnega domu, od svojih iger, in od vsega, od vsega! —
II.
Vsi trije si spremstvom vred jezdijo dalje in molče. Stari Taras premišlja svoje doživelosti: igra in ponaša se mu pred očmi mladost; ksžo se mu leta, minola leta, po katerih neumno joče Kosak, aatA ker vsak želi, da bi vse njegovo živeoje bilo mladost Premišlja, katerega svojih nekedanjlh tovarišev utegne najti na Siči. Razšteva, kateri so uže pomrli, kateri pa ie žive. Solza se mu je prikradla na srenico, a osivela glava se mu je sklonila. Njegova sina sta zamaknjena v druge misli. Ugodno utegne biti, da prčcej zdaj kaj mslega povimo o njiju. Dvanajstletna sta bila prišla v Kijevsko akademijo, zato ker se je vsem znamenitim Ko-zakoni tačas zdelo neogibno potrebno, da so se njih sinovi obogatili s nekako vilo omikanostjo, če prav samo zat4, da so je
E' snebljali se malo po malo. Kakorini so bili vsi, kateri so jali v borzo, taka sta tudi onadva bila: divja, svobodno, pr«-odgojena; stoprv v Kijevu sta se bila nekoliko olikala in raa-modrila, kar je sploh vse enačilo mejusobno.
•) Pud je 40 Uber pese.
PotiovsMl U Onršnfre. Podgoriien.	(29
Starejši, Ostap po imeni, pričel je tvojo vnenjeat ■ tem, da je bil takoj prvo leto pobegnil. Dobili ao ga nazaj, strašno nasekali in posadili pred knjigo. Štiri pote je tvoj bukvar (abeusdnik) »kopal v zemljo, Miri pote ao ga nečlovoiki nabUi in vaelaj knpili mu nov bukvar. No, pa gotovo bi bil peto pokazal jim ie peti pot, da mu oča nij • veto nap rotil, da ga celih dvajset let zadrti v samostan skej službi — in da vae svoj« iiv« dni no bode videl Zaporoftja, če ne dovrii vaeb naukov v akademiji. Čudovito je to, ker je tako nagrozil se Tarna Bulba sam, ki j« zaničeval vso učenost — in svetoval, kar uič znamo, da bi se naladost nikoli ne motila ■ njo. Po tem straho-čenji je <>stau začel nenavadno pridno sedeti pred dolgočasno knjigo, da je kmalu bil mej odličnikL Tačaano učenje se je neizmerno razlikovalo od istovekega iivota Onoveke školastiške, gramatiške, retoriike in logiike oatro umnosti se nikakor nij so ujemale s časom, nikoli se nijso vaviievale, nijao resničUe te v ii-venji. Nikakor mladost nij mogla rabiti tega, kar se je učila in lastila si. Tačasui učenjaki to sami bili nevednejii od dragih ljudij, sat" ker jim je preneanana bila sploh izkušenost. Vrhi tega pa je vse kaaila tista neugodna Ijudovladna vredba v boni, tista ogromna množina mladih, krepkih, zdravih ljudij, — to je hudo duiiio njeno prizadet j«, da-si je nčiteljstvo bilo jako delalno. Trpke okolnoati, stradanje na kasen, ali razna pomanjkanja, ki ao tria čvrste, adrave, ognjene mladeniče — to je zedinjeno v njih budilo tisto podvaet-aost, ki se je kasneje vnemala in razvijala v Zaporoiji. Oladna borza a« je potepala po Kijevskih ulicah — in vaitkedo se je moral varovati je. Branjevke so na trgn sedele in — kakor orlice svoje mladiče, s rokami zakrivale piroge (paštete), pogačioe, bučno seme, ko hitro so zagledale, da sa bliža kak borsaa. Varuh (kon-sol), ki je vsled ukaza h ode val opaaovat svojega področja tova-rile, imel je lepe v svojih iaravarah tako strašno velike, <la bi bil lehko stresel vi nje neoprasne branjevke vse peehro. Ta borsa je kila svet — do cčla sam aa tč: nij sinila tovarišiti se a višim krogom, v katerem ie bilo Poljsko m Malo ros ko plemstvo. Sam vojevoda Adam Kisei, da-si je bil akademiji velik zavetnik, pre-
Cvodavai jej je to občestvo — ia nkasavsl, da jo morajo oatro oUtt: Sicer pa je ta ukaa bil nepotreben, zat6 ker se „ rektorju" in učiteljem niito smilile metle, ne korobači; često so „liktoiji" vsled višega ukaza svoje konzule prali neusmiljeno tako, da so se reveži nekoliko tednov po kasni čebljali po iaravarah. Mnogim iamej njik .nij prav nič bilo do tega; zdela se jim je takova kasen le malo močnejša, nego poče poiirek iganja a poprom vred; časi pa časi pa to te naposled kateremu Lake neprestane ioemeče kasni saaerile tako, da je v Zaporoije potegnil, to je: kateri je snal pot, sli pa tisti, katerega m j to zjalotiii ubelnega. Ostap Bulba, 6e prav aa je bil jako pridno sačel učiti logiko in bogoslovje, ven dar-le se nikakor nij mogel varovati neusmiljenega bromovega lesa. Resnično : to je moralo utrditi niegov značaj in vtopsti mu itanovitoet, a katero ao ae smčrom odlikovali Kozaki. Ostap j« bil ztnčrom
Letopis 187S ia 187«.	9
eden rirnejših tovarišev. Redko kedaj jo rrstaikoui načelo val o ■tučlili podvsetjih — n. pr.: kader ao hoteli obrati kak ptnj sad nik ali lelnik; a bil jo vaak pot eden prvih, kader ao ae i brali pod praporom načelnega tatinskega boreaka, pa svojih tovarišev nij izdaf nikoli in o nobeoej nesgodi. Nikakoršna žila, nobena bre-sovka nij mogla prisiliti ga ničesar takega. Do vsakojakega dragega čutja je bil mrter, samo do rojake, pa do eoaeljaitra ne; kaj drugega mu skoro nikoli nij bilo na asri. Do svojih tovarišev je bil dobrosrčen. Milosrčen je bil tako, kakor je bilo mogoče le tačas in takemu enačaju. Srčno so ga ganile ubog.- matere solne, le te so ga pekle ia primorale, da je zamišljeno sklonil glavo.
Njegov mlajši brat, Andrej, imel je nekoliko iivejie čutje in nekako vedrejši je bil. Učil se j« rajši in brezi premagavanja, kar rado priča resen, krepak snačaj. Tndi je bil mnogo dovtop nejši od svojega brata; čaai je drsni 1 se, ter načeloval je dosti nevarnemu podvzetju, a čaai je s pomočjo svojega dovtipnega ras uma znal obvarovati se preteče kasni, njegov brat Ostap pa je breai vsakojakega izgovora vselej slekel s vitko in stegnil se po klopi, da aii ne spomnil se na pomiloičeaje. Goreče je koprnel tndi po orožji, toda njegova duša je bila pristopna i drugačna čutatvom. Mladostne ljubezni potrebnost se fs živo vzbudila r njem, ko je bil doftivel 18 let; ženska ae je sačela kaseti njegovej ognjene j obraanosti; ko je poslušal modroalovska pričkanja, videl jo je smirom pred seboj — bistro, čraooko, niino. Igrale so ran pred očmi imerom le krasne, polne prsi, ksssli ata ae mu niini, prekrasni, goli roei; cilo obleka, vlito primerna ajentm dratestim, deviškim in krepkim udom je obnunost rasgrerala mu s nekovini sladostrastjem. Skrbno je tovarišem tajil svoje strastne mladostne duše ogenj, aatA ker ie tačas sramotna in nečestna kosaku bila misel na fcenstvo ia Ijnbeseo, dokler se nij sklusil na vojski. Sploh se je poslednja leta reji« prikaaavai na čelu kakoršnej koli hudobiji, češče pa je osamel po postranskih Kiierskih ulicah potikal se zamaknjen r višnjeve vrtove — sredi nizkih domoev, vabljivo gledajočih aa ulico. Čaai je pot ubral tudi na gosposko (aristokra-bškol ulico v sdanjem staram Kijevu, kder so bivali Maloruski ia Poljski plemcuitaii — in kder so se s nekakim veličestrom ponašali domi.
O nekovej priliki, ko je sijal na ulici, približa se mu nekega Poljaksga plomenitaia stara, neukretaa kočija; kočijai na čičaka je bil straino dolgobrad; vščene ga a bičem doati skeleče. Mladi boraak ae raakači: draovito si svojo krepko roko zgrabi aadnje kolo in vstavi kočijo. Ali kočijai, ki ae nij hotel pričkati, švigne po konjih, konji planč, — a Andrej, arača, ker je bil epu stil kolo, ali emolual je aa tla: a obrasom v blato. Zvučen, soglasen ameb s« je rašlegnil okrog njega. Dvigne glavo ia zagleda pri nekem oknu stoječo kraaotico. Oko, kakorine ie nij videl nikoli popre je: čraooko ia — balo, kakor aneg, ki rudi o jutranjem solne*, omajala aa je ia ras daš«, in ta smeti je a neko čudovito
Poslovenil L flortfljsc. fo^rtfifl.	131
nočjo čaral nje alepočo krasoto. Kozak je okamenel. Strmel jo v*-njo akoro do cila »močen; raztnišljen jo o tiral m po obrazi, pa le grše je poblatil se. Ali kedo je bila U kraaotica? Povpraševal je »litini*tva, ki je bilo pred vmu bogato oblečeno obcufo neko vega bunduraša. S i tilniki »o videli njegova blatna lica: j«U »o »mijati »e, a ni z odgovorom ga nijao počeetili. Naposled z vi, da to je vojevode Ko venskega hčerka, ■ katero vred je nekoliko čaaa pomudit prišel se v Kijev. Bodočo noč valed »roje draovitoeti, lastne samo boraakom, zleze čea planke na vrt in vspleoa na drevo, katerega veje ao »ezale domu prav na streho; ras drevo skoči aa streho in po dimniku se spusti naravnost v spalnico krasne hčer«, ki je ta trenotja sedela pred svečo in drage uhan« jemala is uiee.
Ko je prekrasna Poljka nenadoma pred seboj bila zagledala neznanega mladeniča, prestrašila se je tako, da nij mogla spregovoriti ni besedice; ali, ker je videla, da borzak na mesti stoji po-vesenih očlj in da od samega strahu nt ganiti ne more a roko, in ko je bila »poznala, da ie to tisti mladenič, ki j« videla ga, da j« na ulici v blato cmoknil s obrasom, — novič je smeh poailil jo. Ali Andrejeva lica nijao bila nič oplašena: jako je bil aal. Ia vae duše ae je smijala in dolgo seje veselo motila s njim. Kraaotica je bila preširna, kakoršna Je Poljka rada; ali nji oči, oči čaralne, presunljivo jaane, probadale »o ga dolgo čaaa in stanovi to. Borzak ni ganiti nij mogel s nobeno roko, zvesan ie bil, kakor bi bil v meh bil šalit; vojevodina hči je smilo stopila k njemu, odičila mu glavo si svojim blišlečim dijademom, na ustna obesila mu uhan« in prozorno Smizetko okrasila ai zlato prešitimi resami. Oblekla ga jc tn počenjala s njim vsakojake otroške preširnoati, s katerimi ae odliknjA le hudomušne Poljke — in katere so ie hujše omotile ubogega borsaka. Smešen molic je bil v is — od vtiia do tal: odprl je usta in neprenehoma sijal v nji slepeče oči.
Ključavnica stoprv, nje škrt j« v nj«j vsbudil strah. Ukaie mu, naj »e »krije pod posteljo, in ko hitre nij v«č bilo nevarnosti, saklič« svojo sluimco, zajeto Tatarko, in iej. naj ga varno odpelje na vrt, a vrta pa pot pokale mu čez plot Ali na poti nazaj naš borzak nij tako srečno zlezel čres planke: vzbujeni stražnik ga je dobro oplasnil po nogah — in sklicano domače »luž-ništvo ga je na ulici česalo ie dolgo, dokler ga nijao otale urne pete. —
Po tej nezgodi j« hoia mimo doma bila zel6 nevarna, aatč ker je mnolno bilo vojevoaino alulništvo. Videl je kraaotico še enkrat v cerkvi; deva ga je zagledala in naamijala se mu i« jako prijazno, kakor svojemu davnemu znancu; kasnejše je videl jo Še en pot, pa vojevoda Kovenslu je kmalu oašel, a uamoeti prekrasne črnooki- Poljke j« skozi okno gledal nekov zabuhel obraz.
To j« premišljal Andrej, povesil glavo ia a očmi zamaknil se ■vojetnu konju v grivo.
m	, <*»' . jI Tam Buta. '
V t«m {« ali davno strpa bila prejela jih v svoje zeleno krilo- zagrnila jih je bila visoka trava — in skrila,samo črne ko-saške čapke so migale mej njenim klasjem.
„E, e, e! zakaj, sina, tako molčita?! — oglasi se naposled Bulba. ko se je probudil is svoje zamiiljenosti, „kakor kakova meniha) No, — vat, vsi poj te, kar y nato — dumke, sto vragovi Vse mite lule mej sob«, zakurimo. Hegetajmo konje, jezdimo tako, da bi nas ni ptica ne dohajala!"
A Koaaei se čvrstejie okleni vsak svojega konja in zgini v travi. Tudi črnih čapek nij bilo več videti, le poteptane trave gas se je znala sa njih bistrim begom.
.Solne« je uii davno bilo priplulo na čiato nebo in si svojo vftivljajočo, toplo svitlobo šalilo stepo. Vsa otoinost in saspalost je Kozak o m uenadoina zginila iz dni, src* so jim olj vela, kakor se ptice bodri.
Čem dalj«, tem kraanejSe se je stepa odpirala pred njimi. T*čas je bil ris jug, ves prostor, ki je zd*j Nova Rusija, noter do Crnegu morja, selen* mladostna pustna puatina. Nikoli plug nu ril po neizmernih valovih stepnega rastlinstva; le konli so teptali in skrivali se po njih, jtakor po lesi. Nič lepieg* od te stepe nij moglo biti v natori: vsa semsk* vriin* je bil* seleno-zl*to morje, po katerem se je razsipalo neizmerno mnogo različnega evitija. Travi s tenkih, visokih stebel so smijali se modri, sinji in Iš^jevi cveti; iolti trpotec je poskakoval si svojo ostrokrotuo gla-vičioo; bela detelja s okroglimi čapkami je venčala površje; pie nični klas je, vedigabog — od kodi zanesen, zorel v gošči. Pod tenkim stresjem tega rsstlinstv* so tekale jerebice in natezale svoje vratove. Po zrači je igralo neizmerno različno i mnoino ptičje go »tolenje. Visoko pod nebom se je nekako mirno vsnaiala čila jata jastrebov — in raaproetrtih perutnic, mirnih očij je strmela doli v travo. K višku vihrajočih mnotnib divjih gosij knč se je sliial — Bog zna — od katerega daljnega jezera. Iz trave se je prikazala mirno vzletela pegulica (Šejka) — _ in razkoino se je zibšd* v sinjih zračnih valovih. A zgrnila je in le črna pika je ie migljala v višini. Pa zasuknila s« je s perotnicama in sasvetila na solnci . . . Vrag vas vzemi, stepe, kako sto krasne! . .
Naši popotniki se vstavijo samo na nekoliko minot^ da so poobedovah; spremniki, blezu deset Kozakov, zlezo si svojih konj, odmaii lesene bečke tganja, buče pa so jim bile pitna posoda Jedli so le kruh si salom vred, spili so le vsak svojo merico Iga n ja, — samo zati, da so s« okrepčali, kajti Taras Bulba nikoli nij <ud preveč pijače na poti; jezdili so dalje do večera
Na večer se je bila vsa stena do čila promenila. Vsa pisana planota je ognjeno smijala se vsied poslednjega jasnega solčnvga odsiva — in urno je temnela, tako, da se je videlo, kako je senca lesla po njej; temno-aelena je naposled bila stepa; sopari ca se je gostila in gostil*, vsak cvet, slehnia trava je okrog sebe iirila vonjavo, da je vsa stepa bila prijetno vonjiiče. Po temno-modrem

Poslosaa« L Ooroafae, Potfcjorrtan.	J3g
nebu j« bilo polno — kakor s ogromnim Čopom nam slanih — M. rokib prog, prog rudečkasto zlatih; le Um ao ae belilo nčžnih, prozornih oblačkov skupine, a le čvrsti vetrič, svojevoljen, kakor morski valovi, »ibal se ie rahlo stepnim rastlinam po glavicah, rahlo dotikal se njih liček. Vse gostolenie, ki je krililo po dnevi, utihnilo ie — umaknilo se drugim svukom. Šišmiši so laaile is svojih lukenj, postavljale se na zadnji nosi ia oglašale po stepi sč svojim piskom. Glasnejše so ikrildire kobilice. Zdaj pa zdaj se je od kakega osamolega jezera slišal labodji glas, ki je srebrno pel po zrači. Popotni se vstavijo sredi plani in priredijo si ležišče; zanetijo ogenj, nad ogenj obesijo kotel — in varili so si kališ;*) par je vstajal iz kotla in kadil se naravnost ▼ srak. Ko so bili »dve <?erj ali Kozaki, polegli so, poprejo pa svoje konje razpustili po travi. Legli so vsak na svojo s vitko. Strmele so vA-nje nočne zvezde. Slišali so na svoja uha včs neitevilni, po travi mrgoleči svet — vis njegov ftkrip, ptsek, cvrkot: vse to )c svučno krililo v čvrstem nočnem zrači in spečim igralo na uha Kedar je kateri njih dvignil se in vstal na nekoliko trenotkov, videl je pred seboj sSspo — posuto s iskrami: s gorečimi kobri. Gasi pa časi se je nočno nebo na raanih krajih posvetilo vsled daljnega žaru: vsled gorečega susega trstičja po logih in ob rokah, in temna vrsta la-budov, letečih proti severu, razsvetlila se je nsglo rudečkasto srebrno, da se je zdčlo, kakor bi krvavo srebrne lise bile letčie po temnem nebu.
Naši popotni so jezdili dalje brezi vsakoiakih zaprek. Nikder se jim nijso prikazali lesovi: povsodi je bila le ta neizročma, svobodna, velekrasna stepa. Le zdaj pa adaj so kde na strani poka zali se vrhovi daljnega lesa po brežji ob Dnjepru. Samo enkrat je Taras svojima sinoma pokazal majhno, črn kasto liso v dalekej travi in opomnil: „Uledita sina, tam poelukujo Tatar f" Majhna bradata glava je a daleč na ravnost vA-nje vprla svoje majhne oči, povohala aračie, kakor lovsko pse, in zginila urno tako, kakor srna, zat6 ker je bila zagledala, da je Kozakov trinajst glav.
„Nu, sina, poskusita, morda vjameta Tatarja! Ali — rajia miruj ta, ne hi ga vjela nikakor: Tatar ima konja iskrejšega, nego je bister moj Crt" Bulba ie bil opresen, bal se je, da utegne kd«5 skrita biti kaka zasada. l/oere pot k ne velikej ročici, k Tatar k i po imeni, tekla je v Dnjeper; zapodč konje v vodo, a dolgo časa so pluli po njej, sattS da so pretrgali in zatajili sled za seboj; pa stopili so na breg in jeadili dalje.
Tri dni kasneje so bili uič blizu tam, kamor so jeadili. O-zraČjeseje bilo naglo ohladilo: anali so, da je Dnjeper blizu. Svet-lil se je z daleč in vsled sivega površja se j« razlikoval od ob neb j a. Igral je ■ hladnimi vali m razprostiral ae bliže in bliže, na-pfcM pa je zagrnil polovico posorišča. To je Dnjeper prav tam,
•) Kališ ali italijaaaka polenta je is tarilčae moke jed, navaden ail-tek juinej Ruuji.
134	Mi
kdor se, ker ga popreje »tiskajo skaloviti skladi, t«pet svobodno razprostira in vrč, kakor morje; kdcr ga vgoteni otoci te razset-nejte rasrivaj" od obreijain kder se njegovi valovi razgrinjajo široko po sveti in ne bratijo s pečinami, ne s griči. Kozaki slea6 ras konje, stopijo na plavico — in po trijeh urah so ute bili na bregu otoka Hortice, kder je tačas bila Sič, ki je tako rada pre-minjaia svoje torišče.
Na bregu se je gruča liudij kregala s brodnici. Kozaki so vrstili konje. Taras se je podostojil, nategnil jo oie pas okrog sebe in ponosno s roko posukml si brke. Tudi njegova mlada sina sta se od vrba do tal ogledala nekako samoljubo, a v malosvesti si, napčsled pa vsi odjezdijo v predmestje — polu vrste pred Kičem. O vhodu je gluiilo jih blizu petdeset kovaških kladiv, ki so razbijala v pet in dvajsetih kovačnicah, kritih s rušami in do polovice v semljo zaritih. Krepki strojarji so sedeli pod ostrešjem na ulici in s okoščelimi rokami mencali volovnke kote. Kramarji so po šatorih sedeli za skladi kremena, ielesja in smodnika. Armenec je rasobeial drage rute. Tatar je na rainti obračal iančjo pečeni oo s testom vred. 2id je glavo molil naprej in is bečka točil žganje. Prvi, ki so ga dojezdili, ta je bU ne kij Zaporotec; razprostrtih rok in razkoračenih nog je spal sredi ceste. Taras Bulba nij
mogel strpeti, da bi ne bil vstavil se pred njim in veselo nagiedsJ * g«-
..Dejte, kako imenitno se je razprečil! Kaka ponosna podoba je to!" — omeni in vstavi konja. Gotovo: to je bil dosti smel obraz. Za po roteč se je bil na cesti razprečil, kakor lev. Polu ar kina dolga čuba je bda malomarno razmršena; šaravare iz svillo-rudečega sukna so bile zamazane, smolnate, kar je pričalo, da gospodarju nij dosti do njih. Ko se ga Bulba nagleda, odjezdi dalje po tesnej ulici, polnej samih nastavnikov, ki so se mudili vsak si svojim rokodelstvom, — in bogatej z ljudmi vseh narodov, ki so gnječo delali vtem predmestji,> katero je bilo podobne jte semnju — in ki je oblačilo in redilo Sič, ker sama je znala samo pridno piti in jesti, pa smodnik paliti.
Naposled je bilo konec predmestja: zagledajo nekoliko raz* staknjenih korenov (kočarjev), pokritih z rušami ali tatarski : s klobuto. Nekateri so bib aavarovani stopi. Nikdcr pa nij bilo ni kakoršnega plota, niti pritličnih domov s pristreijem na nizkih lesenih podbojih, takih, kako rini so bili v predmestji. Ne velik nasip in zaseka, ki je tiva duša nij tratila, pričala je veliko neakrb nost Nekoliko krepkih Zaporotcev, letečih na oesti in s lulami mej zobmi — oerlo se je vi-nje dosti hladno in nijso umaknili se jim s pota. Taras je varno te sinoma vred jezdil mej njimi in pozdravil jih: „Zdravstvujte, gospotUe!"
..Zdravstvujte tudi vi! — odzdravijo Zaporotci.
Po p ros torišči, blezu pet vrst razsetnem, raztaboijene so bile gruče ni roda. Vsem se je na zagorelih obrazih bralo, da ao ulč besili po bitvah in poskusili vsakojake nezgode.
- -1----iS |	- ■rt<4nf -1« - -	« A r
ro#wwwi ha otrb^ic, rov^pnomi	jjjj)
Dej, to j« Sifi! To j« to gnjesdo, is katerega izlet ujo vsi, ki •o srditi in krepki, kakor levi! To j« to pozonšče, od kodar ae svobod* in Koaaitvo liri po t tej Ukrajini.
Priileci prijeadč na prostorno ratgledišček kder ae je navadno sbiral svet Na velikem prekucnjenem sodu je eedel nekov Za po roiec brezi košulje: drlal jo je v roci in leno krpal laknje. Zopet je ceeto zajezil jut oal korušelj godcev, aredi katerih je veselo plesal mlaa Zaporoiec; prelirno je opletal a čapko in okrog aebe mahal s rokama. Neprenehoma je kričal: J 'v rs tej še igrajte, godci! Ne zavidaj, Toma, tganja pravoslavnim krščanom!" A Toma je pobitega očesa brezi računa vaakomu, kedor je pribliial ae, nalival velike čalice si tganjem. Okrog mladega Zaporoica so plesali fttirije stari Roaaki in dosti gibčno skaksli, kakor viher, kmalu na to, kmalu na to stran, akoro godcem na glave, pa naglo so se sklonili, plesali sopet dalje in čvrsto in silno ai svojimi srebrnimi podkvami topotali po trdo steptanih tleh. Gluho je donelo po zemlji okrog — in po zraku je le odmevalo: tra—ta—tal tra—ta-tal Eden pa je iivejie od vaeh drugih vriskal in za njimi sukal ae in plesal. Čuprina (haarachopf) je plapolala mu po vetru, prsi je imel raagaljene, oblečen je bil v top«) zimski kotah s rokami vred, in pot je lil is njega, kakor b kakega vedra.
„Z njimi vred, pa v kotuhu!" — začndi se napAeled Taras, „ali ne v idil, kako se paril?"
„Ne morem drugače"4 — klikne Zaporoteč.
„Zakaj ne?" -
„Ne morem; to je moja stara navada: kar zaslutim, to sa-
PU««-"	. L.
A čapke utč davno nij imel na glavi, ni pasu na kaftanu,
niti litega robca. Ta gnječa je ras tla b ras tla; tovarili so drug sa drugim prihajali mčd njo, vae proatorilče M je sčasoma bilo napolnilo skoro sč samimi prihajajočimi Zanorotci. To je bil nenavadno sanimliiv prizor. Nij biTo lehko, da bi se človek ne bil b vae dule čudil temu, kako ae ja vsa truma sedinila v najsvobod-nejii, najkrepkejli plos, ki ga je kedaj videl avčt b ki ae sbog avojih smelih obračajev imenuje: Kosalki ples.
Taras Bulba j« nestrpno in mrako kriknil, da mu konj, ki sedi na njem, brani, da ne more tudi pleaat iti
Nekateri ao bili nenavadno snaešni valed avoje resnosti, kako ao vdebvali s nogami. Zaradi nebmernegs pitja slabi so se po prijemali sa slo p, k kateremu so na Siči navadno privezali hudodelce, b topotali b mesgali so a nogami. Krič b pesni, katere koli ao človeku mogle na um prihajati o tem občem vesolji, raz razlegale ao ae svobodno po sračji.
Taras je kmalu zagledal znanih obraaov mnoitvo. Ost*p b Andrej st* slišala sama pozdravljanja: „A, to si ti, Pečerica!" — »Zdravstvuj, Kozolup!" — „Od kodi io Bog prinesel — tebe, Taras?!" — Kako ai le-sčm salol - ti,Dolot?" - „Zdrav bodi, ZaMeika!" — „Dvomil setn, da te bodem še kedaj videl, Remen!"

— Zbrali «o se bili junaci vse v »hodno Ruske, b vs<-h kolov njene« »vet*; poljubljali io se in povpraševali: ,,Kaj počenja Kaai jan? kaj Borodavka? Koloper 1'odaitek?" A Taras Bulba je ava-del, da »o Borodavko obesili v Tolopanti, Kolopera — da ao živega na meh odrli pod Kiiikirmonotn, Podaitkovo glavo pa — da ao nasoljeno v bečku poslali v Carigrad. Stari Bulba je povesil glavo in oblačno omenil: „To so bili jaki Kozaki!"
IIL
Blesu teden dnij j« Taras Bolha se svojima sinoma vr.d užč živel na SiČi. Ostap in Andrej sta se malo pečala s bojnimi va-
nrinL da-si ie oča izkušenih ia veščih bojnikov bil nalašč poprosil, >i jima bili pomožni učitelji. Sploh je reanica to, da v Z*|«> rož j i nij bilo uikakovega teoretičnega bojnega učenja, nikakoršnik splošnih pravil: vsa mladež se je urila m vadila tam samo s po skušnjami o vsplamu vsakočasne bi t ve, aa tega dčlj take vaje mjso imeli nikakoršnera konca. Koaaki so zamotali tisto prilestno učenje in nijso hoteli vdsjati se kasnim. Le sdaj pa zdaj, a redko kedaj so se primerno borili sami s seboj, sicer so streljali v tarčo, jes-darili na stavo in cverjad lovili po stepah in logik. V6s drug čas so imčli posvečen samo lenobi — to je bilo znamenje njih razsežne svobode in njih svobodnega duha.
Vsa Sič je bila nenavaden obras: aeko breaikončno plesišče,
Eostišče, — veselišče, ki se je vselej brumno pričelo, nikoli pa onca nij imelo. Nekateri so se motili z rokodelstvom, nekateri so kramarili in trgovali, največ pa jih je veaeljačilo od sore do mraka dan aa dnevom, dokler je kaj zvucilo po žepih, to je, dokler pri-slnžena imovina nij prišla v pest trgovcu ali krčmarju. To obče godovanje je bilo omotao čaralno iivenje. Pa nij bilo nikakorftna bratovščina pijancev, ki se pijaipjo saradi nesrečne obupnoeti, te mnč to je bilo do cčla svobodne vesdosti prežimo društvo. Vsak novak je takoj sšbil svojo oeodo in slovo dal vsemu, kar je poprej« zanimalo ga. T& jc, to je rčs, pljeval na vso minolost — in nlsdnokrvno zaupal se srca in tovarištvu takih Ijadij, kak o rte n je sam bil: takim krstom, ki nijoo imeli ni sorodstva, ni svojega ležišča, niti rodovine, — katerim je Ust bilo svobodno nebo — in njih dušam neumorno veselje zatrep. To je izvirek tega preširnega veselja, ki bi ne bilo moglo prikipeti in vreti is nikakorinega dragega vira. Povesti, katere je tn ali ta pripovedal sredi sbrane, po Ueh ležeče množice, pravljice in borke so bile tako sin če ne in hu-mori stične tako živo, da bi vsakedo res moral biti obocačcn z vso hladno vnenjestjo pravega Zaporožca, aato da bi se sdaj pa sdaj ne sasmijal ia vse duše, da bi ni najmenj ne promenil svojega lica, in da ne bi mrdnil ni s brkami — s tem aičnim znamenjem, s katerim se zmerom le jnžni Ros razlikuj« od svojih drugih bratov.
m--*-----" i	aa* ■! ■ ■ j»- j--- ' - -
r0n0»ww k« uorm|m r ooqonckl
T« veselost j« bil« omotna, Šumna, ali Sič uiA vendar nij bila nikakoršno razuzdano točišče, kder M človek moti s malomarnimi, mračnimi in lamopridnimi vabami pogubnega veselja; temuč je bilo dijaških tovarišev včrno društvo. Razlika ie bila le U: kedar so sedeli, da nijso sedeli vsled učiteljevega ukaza in ne poslušali njegovih omrzelih naukov, temuč da so vraga napadali na petkrat tisoč konjih ob enem; — da nijso sukali se po losi, kder so časi pa časi tolkli togo, temuč da so topotali po nesavarovanej, nevar-nej meji. na katero je škilil bistrega oka Tatar in neumorno in oetro izpod zelenega turbana strmel Turek. Raalika je bila le U: da nij strah več zganjal jih v učilnico, temuč da so sami ob sebi sapu Ičali oče in matere, ter uhajali ispod rojstnih streh; da so ti tili tako vi junaei, katerim se je užč vrv motala okrog vratov, in kateri so namesti blede smrti radovali se života, a tivenjn naj nese bičnejšega; da so ti Živeli ljudjč, kateri po svojci Ijubej navadi nijso mogli v žepu greti ni kopejke; da so tu bili tudi takovi krsti, katerim je samo en rumenjak bil bogati ja, — katerim je krčmar Zid smel narobe obrniti žepe brezi vsakojake bojazni, aa bi utegnilo kaj pasti is njih. TA so živeli vsi tisti, borzaci, kateri nijso mogli trpeti akademiških šib — b tisti katerih nobeden is učilnice nij odnesel ni črke; a s njimi vred ao na 8iči bili tudi taki, kateri so snali, kedo je bil Horacij, kedo Cicero — in kaj je bila rimska ljudovlada. Tudi je tu bilo mnogo doatojnikov, kateri so se kasneje odlikovali na kraljevtkej (Poljskej) vojaki, — mnogo tudi omikanih, izkušenih dobrodrugov, katere je motilo krepko prepričanje, da nij nič do tega, kde človek bojuje, da le vojuje, tn da pošten človek nij, da bi živel brezi boju. Mnogo je tu bilo tudi tistih, kateri so na Sič prišli aatč, da bi mogli trditi, da so tudi bili na Siči in da so srčni junaci. Sicer pa, katerega nšroda ljudje neki nijso bili ti? Taka čudovita ljudovlada je bila tega veka potreba. Katerim ie dosti bilo do bojnega života, — do zla tih čaš, — do bogate zlate tkanine, — do rumenjskov in realov, tisti so lehko vsako uro delo dobili tu. Le krasnega spola čeati-telji nijso mogli tu najti ničesar, satA ne, ker SiČu u v predmestje nij smela prikazati se nobena ženska.
Jako Čudovito se je Ostapu in Andreju zdelo to, ker je o njiju navzočnoeti na Siči prišlo nič mnogo sveta, pa živa duša ne povpraša, od kodi so ti ljudjč, kedo so, kako se so vejo. Došli so le sem, kakor bi bili prišli v svojo domačijo, iz katere so bili odšh bili malo popreje. Kedor je prišel, stopil je le pred koševega*), košovi pa je vsakega običajno ogovoril tako le: „Zdravstvuj! No, ali ve
,,n f	iivjivv fciujv« i
„ Verujem 1"
„Ali hodiš v cerkvo?" —
»
) Košati je bil tabora načelaik.
L. O.
138
Tarw Butb«.
Hodim
"Nu, pokrižaj
Novak m j« pokrital.
„No, dobro je!" — opomnil je koiovi; „idi, v kateri koren
I^JUl .4
nocM.
Tak je bil pozdrav in slehrn<ga novaka prejem. Vaa Sič je molila v tistej cerkvi, katero je bila odločena, da jo o aili hoče braniti do poslednje kaplje krvi, če prav ni slišati nij hotela ničesar ne <> posta, ni o smirnosti. Le vsled silne hlepnosti po dobičku so Zidje, Armeru-i b Tstarji upali se živeti v predmestji in trgovati, svlasti ker Zaporožci nikoli nijso radi dobičkarili, kajti kolikor j> kateri s roko zagrabil novcev v žepu. toliko je tudi plačal. Sicer pa je teb dobičkarjev tržna osoda bila sel6 tsJostna: podobni so bili tistim ljudem, kateri se ustanavljajo Vesuvu v znožji, ker — ko hitro Žeporožd nijso imeli novcev, rasbijali so smilo po njih pro<lalnicah in jemali vse sastonj.
Siča je bilo več, nego šestdeset kurenov, ki so bili jako podobni posebnim samosvojim ljudovladam, a ie podobnejii učilnicam in mladeniškim ustavom, živočim ob gotovini. Nihče se nij mučil a ničemer, tudi v svojem varstvu ničesar nij imel nihče; vse je v rokah bilo kurenovemu atamanu (vodniku), kega so za tega del j navadno imenovali batko (očo). A t.« man je v rokah imel novce, obleko, užitek: cilo zalogo pienične moke, kaie, celo paliva; njemu so tudi novce dajali v varstvo. Cesto so se k areni rssprli s ku-reni: o takih slučajih je kmalu pretep bil na vrsti. Kureni so se rasgrnili po plani in s pošlimi so Kozaki drug drugega suvali v rebra, dokler ti ali ti nijso zmogli, ter načelovali; po takem kavsu je navadno začelo se vceeljaitvo. Taka je bila Sič, ki je tako zanimala mlade ljudi.
Ostap in Andrej sta se z vsem mladostnim ognjem bila vto-pila v to veseljaiko morje. Zabila sta na mladost, — zabila na borao, na očin dom, na vse, kar tajno vznemirja mlado srce, in vdala sta se novemu živenju. Zanimalo ja je vse: veseljaško obi čajstvo na Siči, njegova neeoglasna pravila in zakoni, kateri so se jima sredi take svojevoljne ljudovlaae sdeli celi strogi. Ce je kateri Kozakov prenaglil se, ter ukradel kakovo malost, to je bila sramota vsemu Kozaitvu: privezali so ga — kot hudodejca k oči-temu slopu in blizu njega na tla polotili hrastovko, s katero ga je vsakedo, kodor koli je priiel mimo njega, moral vdariti; tepli so ga tako dolgo časa, dokler nij bil smrtno rastepen Kedor dolga nij plačal, priklenili so ga z verigo k topu, kder je moral sedeti tako dolgo časa, dokler dolga nij plačal sa n j kateri tovariiev. ter odkupil ga. Kajhuji« je Andreja pretresala strašna kazen, odločena ubojici. O priliki so bili vpnčo njegn skopali jamo, vž njo
Kložili živega vraga, ni-nj pa mrliča, a oba so zasuli s prstjo. >lgo časa je poUč te strašne kazni obred imel pred očmi in zmirom videl morilca živega z mrtvim vrod v grobu.
Postov«« L Gor«n)«e, Poaprttsn
139
Ol« mlad« Kozaka tu m kmalu priljubila dragim Kozakom. Cesto »ta z tovariii svojegii kurena, časi tudi s vnem kurenom in •i sosednjimi kureni vred sla na t te po, kdor a>> streljali ptice, ka terih j« bilo strašno veliko po niej, m |>obijali jelene in koze; ali pa sta razi z njimi vred ila tudi ha jezera, k rekam in potokom, ki je vsak k uren imel zvoje po irebu, in meuli ao vi nje riliifcke mreže in zake — in na kopno potesali bogate a lovom na užitek vsemu kurvnu.
Da si na Sidi nij bilo ni tega ni tega ni nauka, a katerim bi ae bil skuial Kozak, vendar ata ae < tata p in Andrej mej mladimi tovariii odlikovala ai živo srčnostjo in splošno ročnostjo. Ročno in srčno ata streljala v tarčo, Dnjeper »ta preplavala proti produ vaa k pot — to ste dejanji, valed katerih so novake prejemali v Kosake. Ali stari Bulba jima je skrbel za drugače delo. Njemu nij bilo po vieči tako prazno živenje, njemu je bilo na tnari kaj vainejiega. Neprenehoma je premišljal, kako bi Kič vredno nudraiil, da bi o vstaji dalo ar tnalo poigrati, tako, kakor je pristno junakom; naposled nekega dne stopi pred koševoga in odkritosrčno opomni: „No, koievi, morda je prilično, da bi Zaporožee malo zaplesal."
»»Nij nikder prostora", — apregovori koievi, i/.mej sob vaamr lulico in pljune na stran.
„Zakaj ne? ali nij moči planiti na Turka ali na TataraV"
„Nij mocoče zgrabiti ni Turka ni Tatara," — odgovori ko ievi in zopet hladno mej zobe vtakne lulico.
„A zakaj nij mogoče to?44
„Zato ne, ker smo mir obljubili sultanu."
. »Saj sultan je neverec, Bog pa in sv. pismo ukazuje, da bi klali Mohamedano."
„Nij mamo te pravice. Da nijsmu prisegli na svojo vero, morda pač, vsaj mogiče bi bilo to, o takih okornostih pa ne, nij mo goče."
..Kako je to, koievi? kaj meni govorii to, da nijmamo pravice? Dej, dva 4na imam tii, mlada orla — njima jo treba učiti se in znati, kaj je vojna; a ti trdii, da nijmamo pravice! a ti blo-bečei, da Zaporoicu nij treba, da bi iel na vojno!
„Nti, kaj je zato V
„Nu, to je to, da bi lenobo |>.vtla koaaška moč; da bi človek s tega sveta zginil tako, kakor pes: breai dobrega dela; da bi od njega nikakortnega dobička ne imela ni domovina, no imelo ni krščanstvo. Tako je to; zakaj pn stno na sveti ? zakaj, vraga, neki živimo? — povedi mi to. Ti si umen človek, nijatno te nevedoma odbrali za koievega; razjasni mi, zsksj Živimo?"
Koievi nij odgovoril temu vprašanju. To je bilpAšten Kozak. Malo je molčal, pot le pa je dejal: „A vosjko ne bode."
„Ali ne l>ode tedaj vojske?' — zopet povpraia Taras.
»»Ne."
„Ali ni misliti nij moči na vojno?"
„Ni misliti ne."
140
T ara* S uit*.
„Čaki, ti vražja buč«!" — K«m sebi opomni Bulba, „ti me fe »poznaš ■" — dejal j« in sklenil, da ae oeveti koševemu
Pogovoril •<> je r. raznimi tovariši in napojil je vae; omočenih Kozakov ae je nekoliko nemudoma gnalo na prostorišče, kder ao
altriie imei giasms, popaao poicn« in jemo ueci od Koue. .~>aj ' visok in enook človek, ki je celo zdravo
>b kotle?!" - sakriči.
,,Molči! vzemi v roci palčici In tolci, tkj to je tvoje delo!"
—	oponeao mu starešine.
Glasnik brt iz žepa potegne palčui, ki je bil vzel ji • ae boj, zato ker je dobro znal takih dogodjajev konec. Kotli zabrni
—	in zdajci ae sačn6, kakor sršenjc, črne kope Zaporožcev zbirati na poaebnem prostoru. Vsi stopijo v kolo; ko tretjič zapojA kotli, prikažejo se starešine: košev i s palico, si znamenjem svoje doetojnosti v roci, — sodnik z bojnim pečatom, — pisar a črnilnikom in asa&l si ieslom. Kole vi in uradniki snem o čapke ras glave b prikloni se na vse strani Kozakom, ki so ponosno stali in s rokami podpirali se pod pizuhami.
Zakaj Kozaitvo tako vre na zborišče, kaj bi radi gospodje ?"
—	povpraša koievi. Orotje b krit je dušil njegov glas.
„Oddaj lezlo! odloži ga takoj, vralji sin! ti nijsi več nal!M
—	kričal ie vis zbor Kozakov. Nekateri izmej trezvih kurenov so se hotili, tar je bilo kasno, protiviti, ali trezvi b pijani so se sa-čeli pestiti. Krič in hrurn se je razlegal po vsem zborišči.
Koievi bi bil rad nekaj govoru, ali ker je znal, da bi ga razkačena samogbva množica utegnila smrtno spestiti, kar je vselei zgodilo se o enakih slučajih, priklonil se je jako nizko, odložil tealo in zginil je mej množico.
„Ali ukazujete, gospodje, tudi nam, da odložimo svoje dostojnosti znamenja? — povprašajo: sodnik, pisar in asa&l, in uii so hoteli odložiti črnilnico, vojm pečat b žeslo.
„Ne, vi ostanete!" — zakriči nekateri izmej zbranega Ko-aaštva, „le koševega smo morali prognati, zato ker je baba, a nam je možaka treba za koševega."
„Kedo pa bi radi, da bi posli bil vaš koše vi?" — povprašajo starešine.
„Kukubenka odberimo!" — klikne jih nekoliko.
„Nečemo Kukubenka!" — zakriči nekoliko drugih, ,,premlad je Še, saj se mu še mleko nij posušilo okrog usten."
„Silo bodi naš ataman!" — kliknejo nekateri, „Sila si izbe rimo za koševega!"
,,V hrbet vam Šilo J" — krikne zabsvljivo množica, „kak Kozak je to, ker se je prikral mej nas, ta pasji sin, kakor Ta-tar? Za vraga, v meh ga saiijmo, tega pijanega ftilo I"
bradača, Bradača ai izberimo za koševega!"
--«■ |	J - n	J___»■ - _
roHovmi L« uor«nj«c, roo^ornm.
„Nečemo Bradač«! vrag vsemi Bradača!"
,»Kričite Kirdjago fM — šepne Taras Balba nekolikim.
„Kirdjago! Kirdisgo!" — kričala je množina. »Bradača, Bradača! Kirdjago, Kirdjagol Silo! Vrag vsemi &lo! Kirdisgo f«
Vsi kandidat je, ko h itro so zaslišali svoja imena, takoj so stopili iamej mnoiice in odšli, satu da ne bi koma bili dali prilike, da bi ni bil menil, ka se sami silijo vmčs sč svojo navzočnostjo.
„Kirdjago! Kirdjago!1 — razlegalo seje k repke jI« zšnj, nego sa druge. »Bradača!" — začno kričati in pestiti se, a Kir-dj»S» jf »mogel.
,,Idite po Kirdjago!" — zakriče Kosaci. Deaet junakov stopi izrnej zbora; nekateri so se jedva dršali na nogah, tako so bili nalili te — in odidč h Kidjagi, da so mu oznanili izvolitev.
Kirdjaga, da-si starosten, izkušen Kozak, sedel je užč davno v svojem aurenu — in kakor bi ničesar ne bd znal o volitvi, povpraša: ,,Kaj bi radi. gospodje, česa potrebujete?"
,.Idi, tebe so odbrali aa koševega t"
,,Milost, gospodje!" — jame te obotavljati Kirdjaga, „skj nij sem vrčden takove čeatil kako bi jas bil koleri I Jas ni razuma nij mam sa tako službo. Ali nobenega spretnejiega nij mej vsem Kozaitvom?"
„ldi no, kličo te!" — kričali so Zaporožci. Dva iamej njih ga primeta — vsak pod eno pizuho, in če prav se je opiral s nogama, vendar le sta ga napčaled pririnila na sborišČe, a pitali so ga a priimki, suvali s pestimi v hrbet, celč brcali to ga in silili: „nikar se ne brani, vražja duša! prejmi čest, pasji sin. ker ti jo ponujajo!" Tako so Kirajago bili pripeljali v Kozaški zbor.
Dejte, gospodje!" — kričali so. ko so ga bili pririnili mej množico, „ali vam je vsem po vleči, da bi ta Kozak poslč bil naš koševi?"
„ Vsem, vsem!" — kričal je sbor — in krič te je dolgo časa razlegal okrog.
Eden starešin vzame žeslo in podide ga novo odbranemu koševemu. Kirdjaga pa ga |» običaji odloži. Starešina mu ga po-dide drugi pot, Kirdjaga pa zopet odloži ga, stoprv tretjič ga pre vzame. Grmeči pozdrav te je razgrnil po vtem zboniči: daleč okrog se je zopet zibalo Kozaško upitie. Pa totrenotje iamej mno žice stopijo štirije stari Kozaci: sivobradati in belin čuprin (posebno starih Kosakov nij bilo na Siči, satč ne, ker nobenega Zapornica bolezen nij podua v grob) — in vsak je v roko vsel nekoliko prsti, ki je muo popreje bil dež p ro blatil jo, in del mu jo na ^lavo. Zmočena prst mu je lesla s glave, onečedila brado in čupnno — in poblstifa ves obrss. No, pa Kirdjaga je mirno stal, ni premaknil se nij s mesta, temuč sanvaljal se je Kosakom sa načelniško čest
Tako so končali hrumno isvolitev, a nij znano, ali je vse« ali ne bila po vleči tako, kakor Bulbi: vsled nje se je osvetil po-
142
Taras Buta.
prejšnjemu košeremu. Kirdjaga jo bil njegov stari tovariš, to vari i na Kopnem in na morji: sdrniena sta trpela l>ojnega livenja rovnati in trud. Zbor je bU skleni), da izvolitev proslavi s posebnim veaeljaAtvom, kakoršnega nijsta ie videla Andrej m Ostap. Kmslu je bilo vse pobito po krčmah; medu, žganja in piva je vaakedo imel dosti aastonj, kajti krčmarji so bili veseli, da so sami ostali celi. Vso noč so kričali in peli bojne pesni. — večerni mesec ie dolgo časa gledal gruče godcev, ki so nodili po ulicah,
—	gledal bandure, teorbane, okrogle bahdajke in cerkvene pevce, ki so jih na Siči imeli sato, da so jim peli po bogomoljah in da so slavili Zaporožko junaštvo. Naposled omota in tnidnoet jamo sroagavati njih krepke glave. Videlo se je, kako je kmalu tu, kmalu tu Kosak svrnil se na tU; kako jo tam pa taiu tovarii tovariša objemal — kako sta se razialoetila, zjokala, naposled pa
—	kako sta drug ob drugem legla na Ua. Ude drugde je bila ji Is oik živa kopica: blisu njih je kedo iskal, kde bi najugodnejie letal — in legel jo prav na klado lesa. Poslednji, ki je bil najčvr-stejii, blebetal je ie nerazumljivo nekove besede, a tudi njemu je neusmiljenega >ganja moč izpod vrla nogi, ter padel je mej svoje tovariie. Naposled je spala vsa Sič.
IV.
Takoj drugega dno se je Taras Bulba z novim ko;evira posvetoval, kako Bi se Zaporoici lotili kakoršnega koli dela. Koševi je bil izkušen in umen Kozak, dobro je poznal Zaporoicc, zato je iz početka odbijal. „Pri»egi no moremo nikakor izneveriti se, nikakor je ne sinčrno razkoli t i," — opomnil je in malo pomolčal, naposled pa je pride!: „nij mogoče, ne moremo, prisegi se ne izneverimo, ali nekaj drugega skujemo. Nuj se le abere nirod, n ne vsled mojega ukazu, temuČ z lastne volje. To sami znate, kako se to lehko zgodi, a mi si starešinami vred pridemo na zborišče, kakor ničesar ne bi znali o tem."
Nij bila ie ura minola po tem razgovoru, ute so kotli zakrneli. Zopet so se zbrali pijani in vrtoglavi Kozaci. Milijon kozaških čapek je bilo kmalu na zboriiči. Začne se govor: „Kaj je to? kaj pomenja to? zakaj so sklicali zbor?" Ali nihče nij odgovoril Naposled jemč na tein in nasprotnem konci razgovarjati se. „Dejte, kozaška moč res gine, sij nij vojske! starešine so uič ohromeli sbog sam« lenobe, talili so z mastjo si oči! Podoba je, da nij pravice na sveti! Nekateri Kozaci so iz početka le poslušali, pa so tudi začeli govoriti: ,,Ues je to, nikakoršno pravice nij več na svetil" Starešine so se zdčli, da so jim ncuulne te opazke. Na pčeled koievi .stopi neprej in opomni: ,,Osvobodite, gospodje Zaporoici, spregovorim vam nekoliku besed!"	.
frNuj, le nuj!"
Poslovenil L Oor«ni«o, Podgorcu.
143
»Najpopreje bodi ti, gospodje dobrodejci, besed« o tem, dA, pa »iti menda -ami boljše znat«? to, da ae j«- mnogo Zaporoiccv sa-doiftilo po židovskih krčmah in po krčmah svojih bratov, d« ni mg nijm« več nik«korine vere. P« omenjeno bodi tudi to, da jo mnrco mladeničev — Ukib, kateri nijao te skusili, kaj je vojska, mlada kri pa, to sami anato, gospodje, no more strpeti breai vojne. P« tudi: kakor Zaporoiec je to, ki so nikoli to ni/ stepel a Muha medanom?" —
»Pravico govori," — sam sebi opomni Bulba. ,,Nikar ne menite, gospodje, da jas to govorim aatč, da bi mir kalil: Bog varuj l jaa govorim le na občo korist. Nato svetišče je ravno tako, da je greh — kaj siniti o njem. Dejte, mnogo let je uič tega, kar po Božjej milosti ftivi Sič, a doal4 nij le, da je bogomolja vnej zapuščena, temuč tudi obrazi v njej so brezi vsako-jake lepote; da bi jim vsaj srebrno obleko dal kedo skovati! Imajo ie toliko lepotičja. kolikor so jim ga drugi Kozaki odločili v svojih oporokah. Pa U njih dar je bil reven, zato ker so skoro vse sa-pili, ko so bili ie iivi. Samo sa tega dčlj govorim jas, ne sat£, da bi se začel boj z Mohamedanom. Saj smo sultanu obljubili mir, velik greh bi torej bil to. ker smo prisegli aa svoj« zakone." »He, prokleto! kaj blebeče?!" — opomni Bulba sam semi. „Da. gospodje, tedaj znate, da nij mogoče, da bi začeli vojsko; junaška če«t to brani. A po svojem suhoparnem razumu sodim, da bi bilo vredno: osvobodimo mladeniče, da se na čajkah (čolnih) odpel j A, naj bodo malo posrbopetili Anatoliji ob obalah. Kaj menite, gospodje?" —
„Pelji, pelji nas vse!" — klikne na vseh strsneh Kozaštvo, veri radi podarimo glave."
Koievi se prestraši; ni na misli mu nij bilo to, da bi vse Zaporot.ce razburil. Da bi mir kalil, to se mu je o tem slučaji zdelo grebotno. »Osvobodite, gospodje, govoril bodem ie dalje'" ,, Dosti je uie! — krikno Zaporožci, »zanimljivejtega ne po-v« nič več!"
„Pa bodi tako, kakor vi hočete. Jas sera vaše zahteve slug«. Znana resnica je to, pa tudi sv. pismo uči: glas niroda — ds je glas Božji. Modrejšega nij lehko izumiti ničesar, nego je to, kar določi ves nArod. Ne, pa je tudi to: vam je znano, gospodje, da bi sultan ne prizanesel tolikej samopašnosti, kolikoršne bi se utegnila zakriviti naša mladei. A mi bi v tem priredili se, naše moči bi bile čvrste in nikogar bi se ne bali. O našej nenavzočesti bi nas Tatar utegnil napasti: ha, ti tatarski psi ne prihajajo na piko, h gospodarju na dom se nc upajo hoditi, temuč sa hrbtom se mu zuetujo — v peto, tak napad pa jo ncv«ren. Pa ker uič imam reanico na jezici, znajte, da tudi čajek nijmamo dosti sa potrebo; da tudi smodnika nij naraletega toliko, da bi mogli v«vihrati. Ali jas, milost mi, mena veseli, jaz sem vaše lioteve sluga!"
Lisičjt atarnan umolkne. Koaaci jemo pregovarjati ae; ku-renom atamanje so se posvetovali; pijanih, to je bila sreča, nij
bilo mnogo, P* tndi ti so m vdali poltenemu umto. Precej je nekoliko junakov na drugo stran Dnjepra odšlo v bojno zakladnico, kder ao v nepriitopnih zakotjih pod vodo b po zatrepih v ■kalovji imeli bojne zaklade in »knto orotje, ki m ca bili pobrali •ovratniku. Vai drugi ao shrmeli k čajkam, zato da ao jih ogledali in priredili na odplav. Takoj je polno Koaakov bilo na bregu. Prikazalo ae je nekoliko teaačev al aekirami v rokah. Stari, zagoreli, širokopleči Zaporoici — naaivelih laa in v zavihnjenin »ara varah so do kolen atali v vodi in laike a krepkimi vrvimi vlekli raz breg. Nekateri ao k reki vlačili auho k ladje in vsakojako drago leaovje. Tu ao čajke obkladali z deskami, tu preobračali jih a dnom navzgor, zadelavali luknje po triih in »molili jih; nekaterim čolnom ob atraneh ao po kozaikem običaji privezavali dolge po-veake tratičja, da ne bi potapljali jih morski valovi; po vsem pri-braftji ao zakurili ognje in v mednih kotlih kuhali amolo, da ao nalivali »ode. Stari izkulenci ao učili mladiče, modrovali ao resnih obrazov. Razboj in krič ae je razlegal povaodi okrog; tiv obraz je bilo vae obreije.
V tem je velik brod bližal ae bregu. Na njem atoječa mno iica ljudij je uič t daleč mahala t rokami. To ao bili Košari v raztrganih avitkah. Borna obleka (nekateri nij imel nič drugega, nego koftuljo na aebi — in kratko lulo mej zobmi) je pričala, da jih tare uboitvo, ali pa, da so neizmčrno pili in jedli, ter savese ljačili vse, kar so imeli na trupu. Spredaj, odločen od njih, stali je plečat, petdesetleten Kozak. Krepkejle je kričal in mahal s rokama aunejše, nego so upili in mahali drugi; ali razboj in krič je glulil njegov glaa.
„Kaj neki je novega?" — po vpraia kole vi, ko brod pri-pluje k bregu. Vsi delnici ao nehali hrmeti, sekire in dleta ao jim obtičala v rokah — b čakali ao zvedavo.
„Nič dobrega, nič poltenega!" — kričal je trkati Koaak.
„No, kaj je vendar?" —
„Osvobodite, gospodje Zaporoici, da povčm!" —
„GovAri!"
,,Ali bi morebiti radi zbor imeli?" —
„GovAri, vsi amo tu."
Vai Kozaci ae sgrn6.
,,Ali vi nijate ie nič alilali o tem, kaj ae v betmaničbi*) godi V" —
„A kaj?" — povpraša eden atamanov.	,
,,E kaj! Kazno je, da vam je Tatar s pezdirjem zatlačil uha, ker nijate nič alilali o tem."
„Gov6ri, povčdi, kaj ae godi Um." —
•) Hotmaaičina je bila Poljska Ukrajina, kder so Kotaki bili tapiaaai v imenike; njih sodnik ia načelnik je bil betmaa, jfcslnšnik Poljakom.
Poslovenil L Oortejoc, PodgortfaR.
145
»Oj, k"j	naredili ite te, po krstili h m, M Vendar
k« nikoli nijst« videli nič takega."
„No, povedi nam, kaj »e godi, ti pasji sini" — klikne mej množico nekedo, ki je bila nič, kar je podoba kazala, skoro itrp no«t iiiinolago.
»Zdaj je čae ute tak, da ni bogomolje nijso več nafte.'1
„Zakai niiso več naše?*' —
maše i
„Kaj 10 blebečeš?"
„Ce pa«ji Žid »i svojo nečiso roko ne taanači velikonočnega kolača, duhovnik ne smi ni poblagosloviti ga.'*
»To je laž, gospodje bratje, ne mure biti ris to, da bi nečisti Zid snačil svete reči!"
»Poslušajte, ie nekaj vam povem! Tudi duhovni se sdaj po Ukrajini vozi v taratajkah (na dvokolnih voseh.) To nij nič hudega, ker se vosarijo v taratajkah, a „Bog pomori" je to, ker ne pnprezajo konj, teuiuč pravoslavne kričane Poslušajte, še nekaj vam razodcoeui! Ute si, kar svit govori, Židke jubke (polusukre) delajo is obredne popske obleke, tla, kaj se godi v Ukrajini, gospodje! A vi gnjijete v Zaporotji in godujete, pa kasno'je: Ta-tar vam je za v dal s takim strahom, da nijmate več ni očij, ni ušes, ničesar več; da prav nič nesnate, kaj se godi po sveti."
„klolči, čaki!" — preseče mu besedo koievi, ki je dosli mirno stal in oči v tla imel poveiene, kakor so prid se strmili vsi drugi Zaporotci, kateri o važnostih noben pot nijso vdali se pri-cej prvemu čutstvu, temuč vselej so molčali in v tem skrivoma zbirali vso svojo jezo.„Molči! tudi jaz zinem besedo — kaj pa vi, vrag vam je ubil batka! s čem pa ste vi motili se? ali m iste sabelj imeli, ali kali? — zakaj ste vi pregrešili se tako zeli?" — „Aj, kako bi ne bili vdali se takemu brezizakonju?!" — začudi se nizki Kozak. „pa bi vi bili poskusili se, ker je samo Poljakov bilo fiO.OOl), a da ne zatajim tega greha: mej nami so bili tudi psi — ki so prejeli njih vero."
„A vaš hetman in polkovniki, kaj so počenjali?" —
„Oj hetman in polkovniki! Ali znate, kdi ju zdaj hetman s polkovniki vred?4' —
„Kdi so ?" —
„Hetman še zmerom pečen počiva v mednem biku v Varšavi, polkovnikom roke in glave pa roti po trgih na ogled vsemu nirodu.
»Dejte, to so učinili polkovniki!"
Vsa množica je ostrmela. Is početka je Kozaštvo po vsem obrežji molčalo — tako, kakor miruje vreme pred grozno buro, a kmalu je zavrelo, kmalu vzkipelo čutje — in po vsem obrežji je tagrmelo: „Kaj?! — da bi Zidie v najemu imeli krščanska sva* tiščal — da bi duhovni pravoslavne kristijane vprezali vvojnice! Ha! — da bi na Kuskej aemlji smeli tako trpinčiti prekleti izne-
n
■S SV.
Letopis 1872 ia 1878.
10

verjenci t — tla bi tako mre varili polkovnike in hetmana! Nikakor, ne, to ne ami biU!"
Take beaede so »e razlegale z vieh »tranij izmej obilo zbra nega naroda. Zaporožci ao godrnjali in tvoje moči bih v »vesti ti. Ta njih razdraftenoat nij bila podoba lehkomiselnega niroda raz buijenosti; vtem »e je v trcih bila vžgala smerna, krepka značaj-no«t. Gorila je polagoma, ali tem sdatnejie, — gorela počasi, zato da je dolgo čaaa tivel notranji iar. „Povetimo vse Žide!" — sa izmej mnoiice; ,.da ne bodo is popskih oblačil svojim Žid-| šivali jubek! — aa ne bodo zaznamovali blagoslovljenih ko-lačev! Potopimo te pogane vse — v Dnjepru!" — Te besede so, kakor blisek, vsej mnoiici preletele slave, in vsi so zavreli in v predmestje drli t trdnim sklepom, da poobeaijo in podavi vse
Ubogih israelskih sinov se je polastila ie veča malosrčnost, ker so sicer bojesljivega duha; skrivali so se v prazne žgsnjarake sode, ▼ peči, celi Znižam pod krila so se zatekali; ali Kozaci so naili slenrnega, kder koli je kateri bil skrit.
„Jasno-mogočui gospodje! — kričal je nekij visok Zid, suh, kakor palica, in izmej zgnječenih tovarišev pokazal svoj ialostni, vsled samega straha krčevito kremiavi obraz. „Jazno-mogočni gospodje I osvobodite, da le spregovorimo besedo! Mi vam razodeoemo nekaj takega, česar ie nikoli nijste slišali, nekaj tako važnega, da ne morem povedati, kako važnega!"
„Nu, naj povi!" — reče Bulba, ki je rad poslušal vsakega zatožen ca.
„Jasni gospodje I" — vzklikne Zid — »takih gospodov ie nikoli nij bilo, bogme nikoli ie ne! tako dobrotljivih, krasnih in hrabrih nij bilo ... ie ... na sveti" . . . Glas mu je umiral in tresel se vsled same groze. „Ko bi mogoče bilo to, da bi Zaporož-cem želeli kaj slabega! Ti vsi, ti, kateri imajo v najemu krčme v l'krajini . . . Bog zna, da ne . . . nijso naši! . . . Nobeden njih nij Žid . . . vrag sna, kedo sol To so taki ljudji, po katerih mora ... le pljevati človek . . . pa . . . hoditi po njih! Dejte, to lehko povedi tudi drugi. Ali nij ris to, .Šlema, ali ti, Smul?" —
„Aj, bogme, da je ris 1" — oglasita se mei gnječo Šlema in Šmul, oba v raze ukani h čapkah, — oba bleda, kakor zid.
„Mi," — govoril je dalje suhopeti Zid, „nijsmo ie nikoli bratili se a vraži, a katolikov mi niti poznati nečcmo — naj jih hudir vzame! Mi smo si Zapornici, kakor s rodnimi brati" . . .
„Kaj?! — da bi Zaporožci bili vaii bratje?I" — vakrikne eden izmej Kozakov. »Tega ne dočakate, prokle ti Žid je! V Dojeper gospodje, odvlecimo vse te pogaue!"
Te besede so bil« geslo. Jeli so Žide loviti sa roke in metali so jih ▼ Dnjeper. Žalostno se je upitjo raztezalo z vaeh atra-nij; ali surovi Zaporožci to te le smiiali obupnemu kriču — in gledali ao, kako so Židje is vode kassii peto v nogavicah in čis-mih. Ubogi savitaik je bil sam aebi gorji nakopal na vrat: isleael
a^.i-----« | — i - - a. J___««--
rofiovmii l. uofMipc roo.jorKtn.
je is kaltanu (suknje), ki so bili zalotili ga aa-nj, a prikazal seje samo v rokavači, vjel se sa Bulbini nogi — in ialoetno je poprosil: „Svetli, jasno mogočni gospod I Jaa sem poznal Takega brata, pokojnega Doroia! To je bil voinik na slavo vsem junakom. Dal sem mu osem sto rumenjakov, ko je sila gnala ga, da se je otel turške suinjesti."
„Ali ti si poznal mojega brata?" — povpraša Taras.
„Aj, bogme, poznal sem ga! To je bil velikodušen gospod."
„A kako ti je ime?" —
„Jankelj."
,,Dobro," — reče Taras, malo pomisli, obrne se v Kotake ia opomni: »Obesili bodemo Zida lekko, kedar bodemo hoteli, sa adaj ga le meni prepustite." Ko je to opomnit Taras, odpelje ga k svo jej prateii (gepaeek), okrog katere so stali njegovi Koaaei. „Nu, alezi pod voz, leli pod njim in ne gani se; a vi, bratje, ne ispu-stite Zida!"
Po tem ukazi odide na sborišče, na katero so so pet klicali kotli. Vsi so nemudoma zapustili obreije in čolne. salti ker je vstajal boj na kopnem, ne na morji, ter nij bilo treba sodov, niti kozaških čajek, in jeli so prirejevad vozove in konje. Vsi so bili vneti sa boj — stari in mladi; starešine, koševi, kurenom atamani in zaporoika vojska — vsi so sklenili, da sgrabe Poljake, aatč da jim osvetč vse slo in sramočeno viro in kosaško slavo, — da si naberč plena po mestih in gradeh, — da po igo vasi in polja, ter proslave se daleč okrog po stepi. Vse je pasalo se in o rotilo. Koševi je bil cel aršin viši: nij več l>ojazfjivo slu kal svobodnega ni roda, ne več strahotna svrševal njegovih nestanovitih sahtev, temuč bil je svoboden vladar, skoro „despot"{ ki je znal le uka-zavatL Vse samoglavo in rasvajeno junaštvo je redno stalo v vrstah, pokorno so )im klonile glave, a ni k višku oared se nij upal nobeden, ko je koševi ukasaval, — zapovedaval zmerno, ne raz paljeno, ne bojezljivo, a prenehava! je, kakor kakov korenito izkušen vojevoda, ki svojega uma ne posvečuje še le prvemu pod-vzetju.
„Dobro ogledite in oskrbite vse!" — ukazaval jim je, „pri-redite vozove in dosti mazu, nabrusite orotje. Obleke ne vzemite mnogo s seboj: košuljo in dvojico šaravar ima vsak dosti, pa lonec pšenične kaše in sestopanega prosa. Za silo bode na voseb vse, česar bi kedo utegnil potrebovati. Vsak Kosak naj ima po dva konja. Tudi kakih dve sto volov vzame s seboj, treba jih bode o prebrodih in na močvirnem sveti. Skrbite, da boste pametni. Jas dobro snem, da so mej vami tudi taki, kateri bi, ko hitro Bog nakloni ksk plen, utegnili kitaj ko in obleko iz drage svile trgati za črevljevke. Opustite to vratjo razvado, jubke naj vam nikar ne bodo na m ari, le orotje naj vas bode mikal", če bode kdi katero dobro, — pa zlato in srebro, zato ker to ima zmčrom svojo ceno in ker je ugodno vsskemu slučaju. A to vam, goepodje, uti adaj obetam: če se kateri vas opije na vojaki, da ga ne bodemo so-

dili, temu A kakor psa — didem ga zavleči v tabor, bodi-ai kedor kob, če prav vao vojake najodličuejši Kozak, — kakor psa, uka-iem' ga uatreliti na meati — in nepokopan oatane pticam na plen, kajti pijanec na vojaki nij vreden krščanskega pogreba. Vi mladi .okoli, poslušni bodite do čila avojim a Urim tovarišem! Ce katerega zadeue olovnica, ali kader katerega aablja vpraane po glavi ali kodi drugodi, nikar naj ga to ne bode bolelo prehudo: raz-močil naj bode naboj smoduika v čaai Zganja, izpil to na dušek, pa ga vae mine; a na rano, če ne bode velika, naj bode dei malo prati, ki jo mora popreje »e alino razmočiti na dlani, pa ae mu kmalu aaceli rana. Nuj te, lotite ae dela, junaci, ne mudite ae, le urno I"
Tako je govoril koievi; a ko hitro je bil končal avoj govor, takoj ao vai Kuzaci prijeli za delo. Vaa bič »e je atreznila, a nik-der nij bilo videti nobenega pijanca, kakor bi nikoli ne bilo dobro-voljcev bilo mej Kozaki. Ah ao kolesom platišča predelavali m osi prt menjavali vozem, ali ao vieče, polne Živeta, nosili na vozove, ali pa ao oroije nakladali ni-nje; nekateri pa ao zganjali konje in rob. Z vaeb atranij ae je alisalo konjsko topotanje, streljanje na poakušnjo, brenkeuuje se sabljami, — čulo se je, kako so biki rjoveli, — kako vosovi škripali, ko so jih preobračali, — slišal se je razgovor, hrum in kr* č — in čulo se je priganja nje — v kratkem čaai je široko in daleč kozaški tabor bil razprostrl se po okrozi. Kagledal bi se bil, kedor bi bil hotel ogledati včs tabor od konca do konca. V lesenem, ne velikem svetišči je duhovnik pel b Unije in vse pokropd a blagoslovljeno vodo, nirod pa je poljubljal krii.
Ko je bil vzdignil se Ubor in Sič bila odšla si svojega pro-•torišča, obrnili ao ae vai Zaporožci. „Zdravatvuj, ljuba mati! ' — vskrikuili so vsi soglasno. „Varuj te Bog vseh nevarnostij!" —
Ko hitro ao bili v predmestje, zagledal je Iaras Buiba, daje njegov Zidek Jankelj tile razlotil robo pod avojim podstreakom; da prodaja raalične kremene, ključavnice, kljuke, amodnik in vsa-kojake diobnoati, potrebne na vojaki, — da, tudi kolače in hlebe. M'la Žid je vragi" — začudd ae je natihoma Taras, približal ae mu na konji in povpraial ga: „Blaznik, zakaj sediš ti/ — ali bi rad, da bi te ubili, kakor vrabca?"
Jankelj je atopil k njemu, a obema rokama dal znamenje, kakor bi bil hotel opomniti nekaj Ujnega — in rekel je: „K*čtte le molčati, goapod, nikomur nič ne opomnite; mej kozaškimi vozovi je eden moj voz; jaz vozim a aeboj vaakojak živež, potreben Kozakom, a na poti bodetn užitek prodajal ceni tako, kakor ga nij razprodajal še noben 2id. Bogme, da bodo ris to I"
laras Buiba skomizgne z ramama, počudi se Zidovskej prirojen osti in odjezdi k svojemu oddelku.
P«*>«MI L 8or*.|ae PodgofUe*
149
V.
Kmalu i« ri» Poljaki jngosahod bil strahotno posoriSče. Po-vsodt se je aliSalo: Zapornici' Zaporolci »o ae prikazali! Kedor {e mogel, otel se je. Vse {e bilo optaSeno, rae je bežalo po navadi tega rmččenega in neskrbnega stoletja, katerega nI]so zaalanjale trdnjave, nijso varovali gradovi, in ko je človek atavil si slamnato bivališče le ta dene« ali jutri. Vsakedo je m'nil: nij vredno, da bi se trudil in tratil novce. — kader Tatar pridivja, skj mi sapali streho! Vse je bilo plaho: orač je vola in plug zamenil sa konja in orožje -- in Sel je na vojsko; pastir se je skril s čredo vred — in umaknil je, kar se je dalo umakniti. Mnogo je bilo takih, ki so ■ orožjem v rok! n spadali sovražniks. a Se več je bilo talilh, ki so r daleč bežali in bali se vraga. Vsakedo je anal, da bi trpek bil boj s divjimi in junaikimi jatami, katerim je bilo imo: zapornika vojska - fn katerim je "v boji, da - si so bile samo-pnSne, vendar »veta bila rednost. Kozaki »o jesdarili, pa nijso neusmiljeno gonili svnj;h konj, nijso pregrevali jih; pehota je tresva hodila sa vosov«. v*s tabor se je pomikal dalje samo po'noči. po dnevi pa j« počival, ra tem dčlj je odbiral si pusta, neliudnaU prostnriSčn in lesove, katerih je itačaa bilo Se mnogo. Pred seboj so rasnoSiljsli ocrlednflte in glasnike, satč da so stikali okrog in poročali. kaj, kdi in ksko se eodl. Cesto so se prikaaali v takih krniih, kder so se jih naimenj bnli, da pridč — Ts»mn j« pogin bil deležogenj je požigal vasi, črede in konj« pa. ki jih nijso gnali ra vojako. pobijali so kar na mestih. Kasno je bilo: čem dalj« ao divja", l^m n*nsroiljen»jSe — da so godovali. Dan denea hi laaje vstajali človekn o takih atrainih snamenilh pnlnHivjepa veka, — o takej surovosti, a kakorSno ao povsodi besih* Zaporožei. P"biiali ao otročiče. pral odrezavali ženskim, kože drli jim s nog do kolen in ispntčali jih svobodne, s kratka: s krvami novci so Kosaci po-vračevali svoje dolgove.
Nekega samostana opat. ko svA, da se bližajo Kossci. poSlj« naproti jim dva meniha, da jim povesta, da nij moSki to, kar počenjajo, daje vlada prijatelj ca Zaporožcem; da rasdirajo sveto s kraljem in da žolč nkrodno pravo.
..Povčdi vladiki moj« in vseh Zaporožcev poročilo,4' — roče koievi, „naj s« ničessr ne boji, da ai Kosaci steprv zapalujč in kurijo lule!" A veličestni samostan je kmalu objemal neprisanea-ljivi plamen; njegova ogromna gotiSka okna so žalostno sijala skosi divje ognjeno vslovj«.
Ubežne množine menihov, Židov in ženskih so nspolnile Ijud-nata mesta, kder j« gorelo upanje, da bode zavetje varne ji«. Kasna slabotna hramba, ki je vlada stepala jo in sdaj pa zdaj poslala na pomoč, — ta bramba je bila slabih polkov moč, ki se Zaporožcev ni napaati nij upala; ker nij imela jakih src, vselej je takoj
150
Tsrss M*.
o snitku pokazal« pete in pobegnil* na svojih kukavnih konjih. Sil* je pnmorala, d* je mnogo kraljevih bojnih načelnikov, zmago ■lavnih o poprejšnjih bitvab, zedinilo s«, ter so po robi postavili se Z*|jorožcem.
Ali o tej priliki so se najpopreje poskusili naši mladi Ko-sad, ki so koprneli po tem, d* se pokalo starim junakom; da se
C kosajo drug s drugim na boji z junaškimi in bahaškimi Lehi, teri so se vznašali na ponosnih konjih in z daleč oholo gledali sovražnika — v tem, ko so njihovih kontu šev rokavi plapolali v zrači. To je bila zanimljiva poskušnja; užč so bili priklenili mnogo konjske oprege, dragih sabelj in dragocenega orožja. V meseci dnij, pa so se pojunačili in do cela prerodih", tako, kakor se nagle operijo mladi ptici; njih obrazi, na katerih se je ie malo popreje brala mladostna nčinost, njih popreje čvrsto cvetoča lica so zdaj bila junaika in grosna. A staremu Tarasu je bilo ljubo, ker sta oba njegova sina smčrom prvakovala. Ostapu se je na obrazi bralo, da je ustvaijen le satč, da bi večno vesel j ar i I in junakoval. Noben slučaj ga nij vznemiril, niti oplalil; hladnokrvno tako, kakor noben dvaindvajsetleten mladenič, spoznsl je vsak pot precej vso nevarnost in rasmotril vse njene okolnosti, takoj je vselej izumil, kako se je ogne in kako jo izpodvre, da bode tem smelejše in vernejie bojeval. Njegova podvzetja so se odlikovala s iskuieno varnostjo — in vsakomu so obetala, da utegne kedaj biti vrl voje-voda. Junaštvo je dihalo iz njegovega telesa, podoba je bila, da je odločen orjaškemu dejanstvu; da je obogisčen z levjo močjo. „0, to bode o svojem časi odličen polkovnik!" — hvalil se je s njim stari Taras, „oj, oj, vrl polkovnik bode to, da mu oča ni senca ne bode!"
Andrej je bil do cčla zamaknjen v olovnice in meče, — v žvižg in brenaot. Nij znal, da je treba premišljati, ali motriti in o vsake j priliki presoditi svojo in ptujo moč. Bitlui mu je bila besno in omotno razkošje: sdšlo se mu je ta trenotja tako, kakor bi bil veseljačil, ko se človeku glava raz v nam o — vse je migljalo in
Slesado mu pred očmi, glave so se križale sem ter tiji, konji so oneče zvračali ae na zemljo, a mladi ianak je v nesvesti si, kakor omččen, vsnašal le mej Svižgajočioif olovnicami, mej gorečimi sabljami — in rane sekal okrog sebe, a nij slišal ječečih ranjencev. Stari Bulba je pogledaval Andreju, ter videl, kako je vsled avojega razvnetja zaganjal ae v take nevarnosti, katerih bi se bil ogibal vaak hladnokrvnejši in rasumnejši junak; kako je z vsakim evojim divjin naskokom delal čuda, s kakoršnimi ae ni starejši vojičaki nijso mogli ponašati. Čudil se je stari Taras in hvalil je: „Tudi to je vrl vojščak, ne posoblje ga vrag, nij sicer Ostap, ali tudi je vri, odličen vojščak!""
Vojska je sklenila, da naj popreje napade Dubno, kder je bilo, kar se je slišalo, skritih mnogo gakladov ;n bogatih plemeni taiev. Po poludrugem dnevu so Za po rož ci prikazali se pred mestom. Bivatelji ao bili sklenili, da se bodo branili do poslednjih
Posloveni L Om^m, Po<lQortt«i
151
dihljajev in kapelj krvi - in da na ulicah in prostorih pred svojimi pragi pogagajo rajii, nego da bi vrača spustili pod svoje strehe. Visoki nasipi so mesto objemali okrog in okrog; kder so okopi bili niti, um je strmela kamenena gradba ali čepel dom, ia katerega so gledali topovi, ali pa je stala ia hraatovih hlodov za-grada. Posadka je bila močna — tn poznala je svojo vainost. Zaporoici so sicer urno vakomarali na naaipe, zapodile so jih s njih mnoinc ognjene kartače. Meičanje in drugi mestni bivaJci, kasno je bilo, nijso hotčli kritema držati svojih rok, zatč so branili mestne okope. V očeh ae jim je brala obupna protivnost; tudi žeostvo j« hotelo biti deležno te brambe: metale so Zaporožcem na glave kamenje, bečke, lonce, vlivale so ni-nje vrelo vodo in pesek so ia mehov iztresale, da so jim pražile oči. Zaporoici se nijso radi mudili s trdnjavami, — nijso radi zaganjali so vi nje. Kolevi je ukasal, naj zapustč naaipe, in opomnil jim je: „Ntj vredno, gospodje bratje, odatopimo, a pogan naj bodem, Tatar, a ne kričan. če le živega duha izpuatimo iz meaU; atražili bodemo to pse, naj vai sa gladom pocrkajo!" Vojska odstopi in razredi se okrog in okrog mčsta; sli ker nij imela nikakor&nega dela, jela je pleniti okolice, paliti njih vaai, žpati lonice neo mlačenega žito po polji; spničali ao konje na pieniiča, kaUrih ae nij ie dotaknil bil arp, — kder so je najbogatejie zibalo okleno klasje, plod nenavadne rodovitoati, ki je obilo odikodnino obetala zemljaku. Zelo talostno so is mesto gledali, kako je valed sovražoikove krutosti pojemala njihovega života pomoč in nad a. A Zaporoici so v Um v dve vrsti okrog in okrog mesto razpeljali vosove — in kakor na Siči, razkurenili ao ae; palili ao tobak, naplenjeno orožje menjevali mejusobno, igrali bika, »odovali in lihovali, pa pogubonoano ozirali ae v mestne okope. Po noči ao netili ognje; kaie vari so v vsakem kurenu kaso varili v ogromnih mednih kotlih; pri ornjih, gorečih vae noči, atole ao čujne straže. Ali Zaporožci so kmalu jeli dolgo čaaiti ae o tej bezidejnosti, zvlaati o nejenljivej trezvosti, ki je nijao mogli zamotiti z nikakorinim delom. Koievi je tedaj podvojil obroke vina, kar je aicer navada bila o vojaki, kedar nij bilo U lavnih prebrodov ali nevarnega dela. Mladim Kozakom, zvlaati Tarasa Rulbe sinoma nij bilo po godu tako tivenje. Andrej je često godrnjal. »Nerazumna glava." - kregal ga je Taraa, ..trpi, Kosak, — ataman bode« ie kedaj! Vrl vojičak ie nij ta, čegar duh ne malomari o važnih trenotjih, vrljak je tasti, k »Uri na nič ne godrnja, temuč vse trpi, in ttčini mu, kar hočei, pa vendar zmerom živi po svojej glavi." A ne primerjajU ognjenega junaka starcu, aij imata vsak svojo natoro in vaak a£ svojimi očmi ogledujeta tisto reč.
V tem je priiel Tarasa Bulbe polk, načelo val mu je Tolkač ; a njim vred ato prišla tudi dva aoaula, pisar in polku drugi uradniki; nad itiri tisoč je bilo vaeh Kosakov. Mej njimi je bilo tudi mnogo prostovoljcev, ki ao aami ob aebi brezi vsakega poziva, pridruiili ae jim — ko hitro ao bili svedeli, kaj ae godi. Aaaula

sta Tarasovima sinoma prinesla stare matere blagoslov in vsakemu
cipresov obraa ia Mesigorskega samostana v Kijevu. Brata obruca obesite niše in nevedoma se zamislita: spominjala sta se svoje ■tare matere. Ta blagoslov, kaj jima proroktije in osnanja? Ali jima je to blagoslov na srečo, da zmoreta sovrstnika, ter v domovino vrnete se vesela — bogata s plenom in slavo, katero bodo večno pop«vali banduraii? — ali na . . . A bodočest je neznana in igrit pred človekom, kakor jesenska megla, ki vstaja ia močvirja. Brezumno ptice letajo o njej nizko in visoko — in trepečč s perotnicami. pa ne vedo druga za drugo: golobica n« vidi jastreba, jastreb ne vidi golobice — in ne znate, kako daleč ste vsak od svoje smrti . .
Ostap se je zopet zamotil sč svojim delom in davno je bil uie odšel v svoj kuren, Andrej pa, sam nij znal, zakaj, čutil je neko duboto na srd. t'tč ao bili od večerjal i Kozad, utč davno se je bilo stemnilo; julija meseca čarokrasna noč je po vsem ob-soru razprostrla svoja krila; ali Andrej nij odšel v svoj knren, nij Sel spat; nevedoma se je zamaknil v obraz, ki je bil rszgrnjen pred njim. Na nebi so jasno in iivo migljale neštevilne zvezde; taborišče je bilo daleč okrog pokrito z razpeljanimi vozovi, ob katerih so visele kolomaznice, oblite z tnazcm in popolnjene z vsa-kojako imovino in sč živetem, ki so ga bili pobrali sovrstniku. Ob vozeh, pod vozovi in dalje okrog njih — povsodi ao po travi letali Zaporotci. Vsi so spsli v zamenljivih skupinah: nekateri je pod glavo imel knlj (sack), nekateri čapko, tam pa tem pa je kateri tudi upotrebljal svojega tovariša bok. Si sabljo, s puško, sč samopalko, s kratko lulo in z mednimi tipicami na njej, ač zc lenim bezalom in s kresilom — z vsem tem je skoro vsakemu pas bil obogačen. Tetki voli so pčd-se sklenjenih nog letali v velikih belkastih gromadah; zdaleč so bili podobni sivemu, po ras-setnej ravni razgrnjenemu kamenju. Z vseh stranij se je is trave slišalo speče vojske mnotno hrščanje, a zvučao smijanje na prednjih nogah uklenjenih konj, ki so se paali po tratah, raztegnilo se
1'e čad pa časi po ravnini in gibalo po njej. S tem se je o tej l rasne j noči julija meseca drutil ie nekij drug veličesten, pa tudi groaen obraa. To je bil tar dogorevajočih vadj v okolici. Na enem mesti se je plamen mirno in vrličestno širil po nebi, na drugem je zajd nekaj gorljivega in tisto trenotje vavihrd in letel prav pod zvezde, a otrinki so gasnili pod dalekim nebom. l>rugdč ja talostno opaljen, črn samostan stal, kakor kak resen Kartnsijansk menih; o vsakem raatarjenji je pokasal svojo mračno veličest. Za njim je gorel samostanski vrt. Zdčlo se je, kakor bi se slišalo, kako drevje v dim zavito cvrči; zdaj pa sdaj je ogenj vsplamenel — in hruške, s katerimi so bogate tule veje, posvetilo so s« vsak
K t teko, kakor rudeč« slato. — da, tudi slive so se smijde s leč, ponašale so se s fosfornimi, lilijevo-ognjenimi barvarni; a sredi sadnika je ob udi ali drevesu pod vejo črnčlo nesrečnega Zida ali meniha viseče truplo, ki se je s podopjem vred promi-
PMIOVMJI L OorH*o. PodooH6w.
158
njalo ▼ pepel. Nad ognjem ao v daljavi letale ptice, podobne majhnim temnim krilcem na ognjenem polji. Oatraleno meato ae ie idilo, da api; na njegovih stolpih, strehah, gradhah in zidovih je odaeval daljnih poftarov bleak. Andrej je tel okrog in okrog po kozaškem taboru. Ognji, okrog katerih ao eedele atrafte, hotili ao uži ikoro pojemati, in celA spale ao nekatere atrate, ki ao te bile prav kozaiki slastno na večerjale aalamate*) in cmokov. Tej brezi skrbnoati se je čudil Andrej in na tihoma je opomnil: „To je dobro, ker nij blizu silnega sovražnika, da torej nij nikakove nevarnosti." Napisled sam stopi k nekemu vozu, vzlčze ni-nj. lete vznak in roci dene pod glavo; ali nij mogel zaapati, dolgo čaaa je ogleda val nebo: do cila je bilo razgrnjeno nad njim, čiat in prozoren je bil nočni zrak; množina zvezd, iz katerih je rimska cesta in ki nebo objemlje, kakor paa. to zvezdUče je bilo vse zalito s svitlobo. Andrej se je zdaj spozabil — in neka lehka meglena dremota ron je na trenotek zakrila nebo, ali takoj se je zopet očistilo in zopet je bilo jaano. Pa nenadoma se mu zazdi, kakor bi se bil nekega ptujega človeka obrsz pokazal pred njim. Menil je, da je to le o snu prikazen, ki pricej zopet zgine; odpri oči in zagleda neko lice, da se ris k njemu sklanja onemoglo, obledilo — in da mu etrmi na ravnost v oči. Dolgi in — kakor oglj« — črni, neraa-Česani, rzzmrleni laaje ao gledali izpod temnega zavoja, vieečega čez glavo; ptuje, nenavadno bliskotne oči, mrtvaška, zagorela lica, njih rezke črte — obujale so skoro misel, da je to ne mara kaka mamljiva prikazen. Nevedoma je z roko pri;e! za aamokrea in zeli razpaljen kriknil: ..Kedo je to?" — če si hudobni duh, zgini mi izpred očij, če pa si živ človek, nijsi o ugodnem časi prišel — ustrelim te na tem meati. Ali prikazen nij odgovorila, temuč dila je prst čez ustna — in kazno je bilo, da prosi, da bi molčal. Ko rak popusti samokres in paznejše jame gledati prikazen. Po dolgih laseh, po vratu in polugolih prsih je apozaal da je ženska ti. Ali nij bila njegovega rodu: obraz je imela do cila ogorel, »trhel valed bolehavosti: široke čeljusti so močno poznale se pod ticema: ozke oči nijso bile v ravne j vrati, temuč tičale ao globoko pod čelom. Čem vernejše je gledal jej v obraz, tem znanejia ae mu je zdila. Naposled nij mogel več molčati, torej je povprašal: „ Po vidi, kedo ai? Meni s« zdi, kakor bi te poznal ali kdi bil uži videl."
„Pred dvema letoma sva se videla v Kijevu."
„Ali pred dvema letoma v Kijevu?" — povpraša Andrej in jame premišljati to, kar je Je pomnil o svojem minolem borzaš-kem živenji. Se enkrat se zsmskne v njo in na visglss vskrikne: „Ti si Tatarka, služniea tiste gospodičine, vojevodine hčire!"
„Pst!" — oglasi se Tatarka in proseče mci prekrila na prsih —• tresla se je po vsem životu in ozrla se, ali se nij kedo prebudil valed silnega Andrejevega vskrika.
•) Salama ta Je ruska beseda ta pomen j» neko v o risao ali pšeaično
testo, iz katerega delajo nekako kašo.	L. O.
154
Tsrss Mbi
,,Govdri, govori, kaj delaš tukaje?" — povpraša natiboma Andrej — in dihtivo, srce »<• mu je treslo tako, da nij motri mirno povprašati je tega. ,,Kd6 je gospodičina ? — ali še ti vir' „Zdaj biva v mesti."
„V mesti!'4 — začudi »o, a skoro bi bil zopet vskriknil, in čutil je, da se vsa kri tene mu k srcu. „Zakaj je v mesti?" — ,,Zat6, ker je tudi stari gospod Um: poludrugo leto je ute tega, kar vojevoduje v Oubnu."
„Ali je uti zaročena? — no, govAri! — nikar »e ne boj, kako »e ima zdaj . . .?" —
„Ute dva dneva ničesar nij imela v ustih." „Kaj?" -
„Ni tiva duša ute davno v mesti nij ras več ni gritljaja kruha. Vse davno tivi ob samej zemlji.44 Andrej ostrini.
„Gospodičina te je mej Zaporotoi videla z mestnih gradeh. Rekla mi ,e: „Idi, ogovori junaka, če so me še spominja, da bi me obiskal, a ne zabi — poprosi ga, da bi mi dal kosec kruha za staro mater, zatrt ker bi ne mogla gledati, kako bi mati v pričo mene umirala za lakotjo. Naj rajša jaz ugasnem popreje, poti«1 stoprv naj ona umrje. Prosi ga in objemi mu koleni in nosi. Saj ima sam tudi staro mater, — ogovori ga, da nam (Ude kruha za staro mater."
Mnogo vsakojakih čutov je vstalo in zavrelo mlademu Kozaku v prsih.
„A kako si I« — sem prišla?" —
„Po podzemskem prodoru."
„Ali je tu kdš kak prodor pod zemljo?" —
„Kdi?" —
,,Ali me ne izdideš, junak ?" — ..Priaezam ti na sv. Krit, da ne!"
..Spusti se v globel, prebrodi potok tam, kder je trstičje." „Ali sesa prav do mesU?" — ..Prav do mestnega samostana."
„Pojdem, pojdem takoj!"
„Ali v imeni Jezusa KrisU in sv. Mater«, kosec kruha!' „Dobro, dšdem g«. Stoj tn le pri vosi, ali varnejše bodi-: lezi na voz, zatA d« te nihče ne zagleda, pa sij vse spi, jas kmalu zopet pridem.
Andrej odide k vozom, kder je njegovega kurena »iver. bil shranjen. Srce mu jo utripalo. Vsa minolost, ki je bilo zagrailo ju to ponočno Kozaško taborjenje, — oglušilo to surovo bojno ti-vin je, — vsa minolost je mshonia prodrla na površje in zatopila vse, kar je bilo na vrsti. Zopet se mu je, kakor iz temne nr rske globeli prikazala ponosna deva, — novič sov spominu otivile mu tista prekrasne roke, tiste oči, smehljava ustna, gosti, temno kosu-njasti lasje, ki so si svedrano razsipali se jej po prsih, vsi lepo-
Posloveni L. 0or*n>w, PodgorMan.
165
»tvMrni, rszmerni udje deviškega telesa so se kazali njegovemu dubu. Nikakor, nijso ugasnili, nijso izginili iz njegovih prsij, le umaknili ao se malo, zato da so na nekoliko časa proator nare dili drugim mogočnim čutom. Ali često je mej njimi blodil mla dega Kozaka Čvrsti sen, a ko hitro seje probudil, dolgo časa je le±*l in čul na postelji, pa sam nij znal, zakaj.
Kel je, a tem silnejie mu je sroe utripalo, ko ae je tieiil, da jo zopet vidi, in tresla so se mlada kolena pod njim. K vozem prišedši je do cčla zabil, po kaj je prisopihal k npro; pritisnil je roko na čelo in dolgo Čaaa otiral si ga: rad bi se bil spomnil, kaj mora učiniti. Naposled se stresne in aelA prestraM: to trenotje se je spomnil, da za lakoto umira devica Plane k bližnjemu vozu in z rokama zgrabi nekoliko velikih črnih hlebov; ali precej je sam sebi opomnil: „Ne mara bode ta živež, ugoden le krepkemu, jei-čemu Zaporožcti, pretežek in neprimeren takej nežnej osobi. Opomnil se je, da je popreje ta dan koievi ksievara okregal, zatA ker
{> iz vse pieničnc moke krnalu bil skuhal toliko kaže, da bi je lilo zh trikrat dosti. Trdno preverien, da najde ie doeta salamate v kotlih, zvleče z voaa očin Icotel m odide z njim h kaievaru svo-
C Ca kurena; kaševsr je spal poleg dveh deeetvedrnih kotlov, pod terima ie ie telela irjavica. Pogleda v nja, ali prestraši se, ko zagleda, aa sls prazna oba kotla. Da bi se bilo toliko pouiilo. to nij mogoče Človeškim močem, zvlasti ne, ker je v njegovem ka-renu bilo menj Kozakov, nego je bilo jih v drugih. Sel je ogledat drugih kurenov kotle, pa nikder nij bilo ničesar. To mu je rojilo po glavi, torej sam sebi opomni: Zaporožci so podobni otrokom: če imajo malo, snedč, kar imajo, — če pa imajo mnogo, nijmajo nič preveč." Kaj pa zdaj? Vendar ie bila nekde, spomni se, da na vozi očinega polka, torba belega Kruha, kateri so našli, ko so plenili po aamostanskej kuhinji. Ide na ravnoat k oči nemu vozu, pa na vozi nij bilo ničesar: Ostap si ga je bil del pod glavo, a stegnil se je po zemlji — in hrčal je, da se je slišalo daleč okrog. Andrej zgrabi torbo in potegne jo, da je Ostapova glava butnila ob zemljo; a Ostap se izbudi ia spanja, sede m mežeč jame na moč kričati: ..Držite, držite, vražjega Leha! zgrabite konja, konja primite!" — Molči, če ne, ubijem te!" — krikne ostrašeni Andrej in oplazne ga s torbo; ali Ostap nij več govoril dalje, zopet je bil legel in hričal je tako, da je od samega dihanja trava trepetljala pred njim. Andrej se bojezljivo ozrč na vse strani, da bi se preveril, ali Ostapov krič nij katerega izmej Kozakov nrobndif ia spanja. Samo ena čopasta glava se je bila dvignila v bližnjem ku-renu, ozrla okrog sebe in zopet je položila se na zemljo. Počaka ie blezu dve minoti, poti«4 pa odide se svojim bremenom. Tatarka je ležala, a jedva je dihala. „Vstani, pojdem! vse spi, ne boj se. Ali ponese* ti vsaj en hleb, če ne bodem mogel sam nesti vseh?" — izgovorivši je torbo zadel na hrbet, gredoč potegnil meh prosa s nekega vosa, v roko vzel hlebe, katere je hotel Tatarki oddati, da
bi jih nesla, a malo sklonjen pod bremenom je sinilo korakal dalje
Mj vrstami spečih Zaporoicev.
„Andrej "' — oglasi se stari Bulba, ko sin pride mimo njega. Kakor bi mu bil noi zasadil ▼ srce, vstavi se, a všs se je tresel; tiho je povprašal: „Kaj je?" —
„Imaš žensko pri sebi! ej, zmletim te, če vstanem, da me bodel pomnil! Z babami ne bodel srečen!" K» to izgovori, podpre si glavo s komolcem in jsme verno gledati zavite glave Ta-tarko.
Andrej je stal na mesti, a ne živ, ni mrtev, nij se upal očetu pogledati v obraz. Pa ko je bil pogledal in ozrl se mu v oči, videl je, da je stari Bulba glavo položil na dlan in da zopet spi.
Pokriža se. Zapustil mu je strah srce umejše, nego je bil polastil se ga. Ko se je bil obrnil in ozrl v Tatarko, stala je pred njim — kakor črna žulova podoba, vsa je bila zahaljena v zavoj in dalekega ognja idblesk je gorel le v njenih očeh, ki so bile za-kaljene tako, kakor kakove mrtvice. Prijel se je za rokav je — in oba sta hitčla dalje; ali neprenehoma sta se ozirala nazaj, in napčsled sta priila na globoko vozno pot, s tega pota pa v jarek; po jarku je tekel len potok, ob potoku je rastlo trstičje, a ob tr-stičji je svet bil bogat s krtinami. Ko sta bila prišla v to globel, zginila sta do cčla z obzora polju, po katerem je bil razprostrt zsporožki tabor. Ko se Andrej ozri, za seboj zagleda steno, malo vilo od človeka; vrhi te strmine je priklanjalo se nekoliko steb-ličev poljskega bilja, a nad biljem se je na nebi ponašal mesec v
eodobi po strani obrnjenega srpa iz svitlega rudečega zlata. Vetrič, i je pihljal sč stepe, oznanjal je, da se kmalu začne svitati. Ali od nikodar se z daleč nij slišalo petelinje petje: ni v mesti, ni v opustočenej okolici užč nij bilo živega petelina nikoli n<kder več. Po srednje velikej brvi sta priila črez potok; na drugej strani ie obrežje bilo strmejie in vile. Kazno je bilo, da je to mesto bilo najvarnejše in najugodnejle mestnim gradham, da si ie tti nadp bil niži — in nikakorlne posadke nij bilo za njim. Zato pa jo z daleč strmelo krepko ssmostansko zidovje. Po strmem obrežji je bilo polno dračja in bodličja, a po srednje velikej močarini mej njim in mej potokom je bohotno rastlo trstičje, više od človeka. Na vilku kraj strmino je bil raztrgan plot, Iti je bil ograda ne-kovetnu vrtu; pred njim se je lapuh košatil si svojim lirokim list jem, sa njim pa je ponašala se lebeda, rastel divji bodlak in ru menda solnčmca Tu je Tatarka issula čizmo, skrbno podpasaU si obleko in dalje ila bosa, zatA ker je t& svet bil močviren in poln vode. Ko prideta mej trstičje, vstavita se pred dračjem in grmovjem. Razumeta goščavo in zagledata nekov prodor v zemljo — zi-lalo je bilo mslo veče od luknje v peč Tatarka počene in sleze v luknjo, Andrej pa za njo — skrčen, kolikor je bilo mogoče, in lezel je dalje otovoljen, a kmalu sta oba bila v gostej temi.
Poslovenil L Gorenjsc, PoOgortče«.
157
VL
Jedva je Andrej po temnem in ozkem podzemskem prodora vlekel ae sa TaUrko in nesel n* sebi hlebce. »Kmalu bodeva na svitlem," - opomni vodnica, „utč sva bliau tam, kder sem pustila svečnik.1' A resnično: temni podaemski steni au kmalu juh svot-liti ae. Prideta na prostor, kder je, kakor je podub« kaaala, ka pehoa bila; vsaj sula j« pri zidu ozka mizica, kakor kak oltar-ček, nad miaico pa je visel do cila obledel in oguljen obras katoliške m.tdone. »rebrna avetilnica je pred njim jedva razavitlje-vala ga. Tatarka se skloni in s tal dvigne medni svečnik natenkej viaokej nuzi, okrog katere je na venlici v.selo utiralo, bezalo in gaailo. Ko v roko vaame svečnik, natgč svečo v njem. Jasnejša svitloba je šinila okrog in okrog. Čvrsto, zdravo in mladostno in krasno cvetoče junakovo lice se je čudovito odlikovalo od njegove spremnice: od njenega strhlega in bledega obraza. Prohod je dalje bil malo prostornejši, da je Andrej ugodnejše lehko stopal. Radovedno je ogledava! zeroaki ateni. Kakor v Kijovakih rakah, prav tako so tudi tu v stenah bili oboci, v obokih pa nekaki grobi; Um pa Um so v njih bile človeške, uič apepelčle, troblji ve kosti. Podoba je kazala, da so tudi ti bili sveti Ijudji, ki so se ogibali poavetnega hrama, bolesti in kanljivosti. '1 am pa Um je prehod bil zelč vlažen in zatuhel, pod nogama pa je mnogo potov čutil samo vodo. Andrej se je večkrat moral vsUviti, zato da se je od-debnila njegova spremnica, ki je neprenehoma pešala valed svoje oslabelosti. Kosec kruha, kateri je bila poutila, delal je le bolečine jej v ftelodci, ker nij bil več vajen užitku, sat6 je goeto obtičala in po več minot nepremično iedela na mesti.
Naposled se jima pokati majhne telesne duri. „Nu, slava Bogu, prišla ava I4 — opomni si alabim glasom TaUrka, dvigne roko, da bi potrkala, pa nij imela dosti moči. Andrej namesti nje silno poro poč« na dan; razlcgne se ropot, kateri je pričal, da je za durimi nekov veči prostor. Ropot ae je preminjal in odmeval je od viaokega obočja. Blezu po dveh minotah hratne ključ, a zazdelo ae jima je, da se nekedo bliža po stopnicah. Naposled se od-pr6 duri; pozdravi ja menih, stoječ na ozkih stopnicah, drtal jo v roci ključ in svečo. Andrej ostrmi, ko zagleda katoliškega meniha: Uk menih Kozakom nij bil ugoden prizor, do njih so bili krutejši, nego do Zidov. Tudi menih je stopil malo nazaj, ko je bil zagledal Zaporotkega Kozaka; ali akrivna TaUrkinn beseda ga je oerčila. Posvetil jima je, za njima zaprl duri, odpeljal ja po stopnicah navzgor — in to trenotje sU bila pod visokim temnim oboč-jem meniške cerkvi. Pred enim stranskih oltarjev, na katerem so stali visoki svečuiki in sveče, klečal je duhovnik in tiho molil. Vsako stran njega sU klečala dva mlada duhovna v črnih man-tijah, vrhi katerih so vsi Stirije imeli bele rakete, v rokah pa kadilnice. Molili so in prosili posebne pomoči: da bi Bog otel mesto,

158
Tsrss
—	d« bi ojačil onemoglega duhu in krepil potrpežljivost, — da bi aapodili iskuinjavca, ki ie razširjal le gorji in trepet in jok o do inovinakej nesreči. Nekoliko ženskih, podobnih pnkaauim, klečalo je in glave opiralo, ali prav aa prav besičutno naslanjalo na temne lesene klopi in kamenčne stopnice; nekoliko moških pa je tudi sa mišljeno klečalo in naslonjenih bilo ns podboje, na katerih ja po livalo stransko »tropje. Okno is barvastega stekla je nad oltarjem cveUično rudelo o jutranjej sariji in polu modro, žolto in krvavo-avitlo gledalo v temno svetiiče. Včs oltar v dalekem satrepu je nrnadoma divno razsvetlil so — in kadilo se je dvigalo, kakor po mavrici osvitljencga oblaka slop. Andrej je zavzetno iz svojega temnega kota gledal to svitlo čudost varnost. Ta tronotja z veli čestnimi zvuci orgije napolni vso cerkvo; ti zvuci so bili krep-kejii in krepkejii, razsipali so se, prominjali v krepak grom, a takoj so zopet zlili se v nebeško soglasje — in vsnaiali so se pod visokim obočjem ljubesnjivo tako, kakor se veličajo tenki deviški glasovi, napčsled pa so sopet zgrnili se v mogočen zbor — in sa-grmeli so, po gromu pa utihnili. A dolgo časa je tega groma odmev še blodil pod obočjem, Andrej pa je polu odprtin ust čudil se veličestnej godbi.
Ali ta trenotek začuti, da ga je nekedo potegnil za kaftan. „Mudi se," — opomni Ta Ur k a. Odšla »ta preko cerkvišča, da ju nihče nij videl, in prišla sta na prostor pred svetiščem. Zarija jo užč davno rudela na nebi; vse je oznanjalo solnčui vshod. Pro-storišče pred cerkvijo je bdo itirioglato in zelč puščobno; sredi njega so stale še lesene klopi; pričale ao, da je tU blezu pred tednom dnii bil tržni dan za vsakdanji živež. Tal, katerih tačas nijso radi tfakali, — tal so bile gruče blata. Okrog tega štinoglišča so stali srednje veliki kamenini, s glinom zidani enonadstropni dumi; v njih zidovji od vrha do tal so se videli stebri in slopje sklenjeni povprečno zč itirioglato obtesanimi bruni, kakor so sploh tačas hiše stavili bivatelji, kar se dan dene* še leibko vidi po ne. katerih Poljskih in Litovskih mestih. Vsi d domi so imčli neprimerno velike strehe, bogate s linami in dimniki. Na enej strani
—	prav bliau cerkvo ie stalo poslopje, vile od vseh drugih, skoro
Sotovo mestna hiia ali kako drugo uradno gnjezdiičo. To je bd vonadstropen dom, odičen s „beTvederom*', kder je stal stražnik, na strehi pa je bila ur*.
Na prostoriiči je bilo mrtvo; ali Andrej je vendar začul neko alabo stokanje. Osrč ae — in na enej atrani zagleda dve, tri osobe, ki so negibljivo ležale na tleh. Pogleda pozornejie. da bi se preveril, ali spe, ali so mrtve, pa to trenotje zadene ob nekaj, ki mu je ležalo pred nogama. To je bilo ženako truplo, podoba je ka sala: nekove Židke. Kazno je bilo. da je ie mlada, če prav tega nijso pričala njč ovcnela in »trhla lica. Na glavi je imela rudeč svilen robec; vrat sta bogatili jej dve vrsti biserov ali koral; dva, trije dolgi kodri las so iapod njih segali jej po vsahnolem vratišči nategnjenih žil. Poleg nje pa je ležalo dete; krčevito je s rokeo
Posloveni L Gorsnfec, Podgončen.
159
Crijemalo jo za otrpnele pni in • prstei »tiskalo jih jasno, ker nij llo mleka ▼ njih. Nij ved plakalo, nij kričalo, le po tihem dihanji »e je posnelo, da nij te mrtvo, a videlo ae je, da kmalu neha ti veti. Kreneta na ulico, pa vstavi ja nekij besen človek, kateri je, ko je bil na Andreji zagledal dragoceno breme, planil ni nj. kakor Uger, a prati zatel ga in kriknil: ,.Kruha!" Ali nij imel besnim lsstne moči: Andrej se je bil otresnil, a zavalil ae je na tla. Vsled take lakoti ginjen mu vrte hleb kruha, po kateri je takej planil in kakor kiut vstekel pes — sobe zasadil vi nj, pa kmalu ie na ulici obleta! in vsled strainih bolečin izdihnil dušo, ker toliko časa ničesar več nij imel v telodci. Skoro po vsskem koraku sta zagledala druge trtve grozne lakote. Zdflo se je, kakor bi ne bili mogli domi strpljati muk, da je torej mnogo potikalo se jih po ulicah, kakor bi se bili nadejali, da ne mara vsaj v srad utegno najti kako pomoč. Nekemu domu pred vrati je sedela starita, a nij snnlo se, ali spi — ali je mrtva, vsaj slišala, ni videla nij več; imela je glavo poveieno na prsi in sedela je mirno na mesti. Z<š strehe nekega doma je na konopnej vrvi visel pre-tegnjen in onemogel trup. Siromak nij mogel ao konca »trpeti silne lakote, pa je rajši obesil se, ter pospešil svojo smrt.
O takih groznih prikaznih vsled mučnega glada Andrej nij mogel strpeti, da bi ne bil Tatarke povprašal: „ Ali nijso roogb najti prav ničesar, s čemer bi si bili podaljšali tivot? — kedar jv človeku najhujša sila, mora utivati tudi to, kar se mu sicer gabi; o takej priliki se smč utivati vae, tudi to, kar sicer prepoveduje sakon."
„Vse so uič poutili" — povč Tatarka, „vso averjad, konje, pse, — da, ni ene miši v vsem mesti ne najdei več. V našem mesti nikoli nij bilo nikakoršnega tiveta, vse so privatali ia vasij."
„No, kaj pa, ker umirate tako talostno, — ali le smčrom menite, da obranite mesto?" —
..Morebiti ga utrnemo; vojevoda bi se vdal, a včeraj rano j« polkovnik is Butan s pismom vred poslal nam jastreba, naj ne prepusti mesta, da se svojim polkom vred pride na pomoč in da čaka le ie dragega polkovnika, sat<> da oba prideta mesto branit. A adaj ju pričakuj d slekrno trenotje — ali, gledi, tu le, ui4 sva pri domu."
Uii s daleč je Andrej videl ta dom, rasličcn od drugih domov, in kakor je kasalo, sidan po italijsnskem črtefti, sloien in zgol rudečega tenkega opečja in dve nadstropji visok. Prvega nadstropja okna so bila »dičena s krasnimi iulovimi venci, drugo nadstropje pa je vse bilo is srednje velikih obokov, skupoma po dobnih „gaieri|i". Mej mimi so bili ščiti s grbi vred. a domu na oglih m tudi bili grbi. Vnenjo široke stopnice iz rudečega opečja so sesale celi ns trg. Pred stopnicami sta sedela dva stražnika, ki sta včrno in rasmerno vsak s eno roko drtala vsak ss svojo stoječo straiioo (helebardn), a tno pa sta podpirala vaak svojo skio-ujano glavo: sdelo se j«, da ata podobnejša kipoma, nego tivima
160 Jtnt
bitjem*. Nijsta spala, pa tudi dremala ne, a vendar nij«ta čutila in nikogar videla, tudi ne, ie je kedo sel gori po stopnicah. Vrbi •topnic «ta ugledala bogato oblečenega, od vrha do tal orolenega v.gičaka, drtal je v roet molitveno knjigo.
labulil je bil sicer oči v nja, a Tatarka mu je rekla samo besedo, pa je aopet v pri jih v tvojo odprto knjigo. Mopita v prvo, doeti prostorno isbo, ki je bila vhodnica; polna je bila vojščakov, slui-nikov, pisarjev, čainikov in drugih dvornikov, neogibno potrebnih na dvoru Poljskega mogotca. Vsi so različno sedeli, nekateri pa letali ob stenah. Smrdel je ie dim vgasojene sveče; drugi dve sveči pa sta ie goreli v dveh ogromnih, sredi vhoduice stoječih, mota visokih svečnikih, da-si je jutro uii dolgo časa gledalo skosi široko mrelasto okno. Andrej je ute hotel odpreti iiroke hrastove duri, okraiene s grbom in mnoimini resljinaini, pa Tatarka ga je prijela sa rukal in pokazala mu majhne duri v stranskej steni. Skozi te duh sta priila na mostovi, s mostovia pa v sobo, katero je začel zvedavo ogledavati. Svitloba, prodirajoča oknici skozi relo, bliaketala je malo: videl je malinosto zaveso, pozlačeno ostro pje in obraz na steni.
1u Tatarka Andreju reče, naj počaka, sama pa odpre duri v drugo sobo, is katere je sinila jasna svitloba. Kozak začuje ie pet ia nekov tih glas, ki je vse prešinil po njem. Zagledal je skosi duri, ko so bile zopet odprle se, kako je sablisnila bistra ienska podoba dolgih razkoiuih las, padajočih na dvignjeno roko. Tatarka je priila in mignila mu, da bi stopil za njo. Nij znal, kako je priiel v sobo, m kako so se duri zaprle za njim.
V sobi sta goreli dve sveči, a pred Matere Boije obrazom je plamenela sveulnica; pod obrazom je stal visok molitvemk, narejen po katohikem običaji, imel je stopnico, da je človek lehko pokleknil o molitvi. Pa z molitvetiikom se nijso motile njegove oči! Obrnil se je bil na drugo stran in zagledal je Žensko; kazno je bilo, da je prevzela jo arametljivost in da je obsteklela v tre-notji nekakega bistregs genotja. Podoba je kazala, kakor bi bila oila postava hotela splavati mu v naročje, a zopet je otrpnila. Tudi Kozak je nepremično stal prednjo. Nij minil, da najde tako; to nij bila tista, ne ta, ki je bil uii videl jo popreje, nič nij bila podobna poprejinjej, ali dvakrat je bila krasnejia in čaralnejia, nego o tiste) priliki. Takrat je bila nekako nedospela, nedovriena, zdaj pa je oila popolna, kakorino je delo, ki je stoprv dogotovila ga utemeljniika roka. Takrat je bila mična, pr? širna deva, zdaj pa krasotica, ienska v popolnem razcvitu svoje krasote. Globoko čutje se je razodevalo v njenih vsornih očeh; solze v njih nijso mogle ie posuiiti se jej, temuč osvetlile so jih si svojim leskom, ki tako zmsgovito mami duio. Prsi, vrat in plečo so bila krasno-stvaraa tako, kakor je mogoče le popolnoma razvitej krasoti; lasje, ki so popreje razsuti in ljubko sesvedrano vhajali jej na lica, zedinjeni so bili v razkošno gost plamen, čegar del je bil razpleten, drugi del pa je po roci, kakor je bila dolga, ras-
■ - -t-----n I A— 1-I-- «*- J-.-II, _	« J* «
roNovmi t* uorvf^fo, roo^onoin.
grinjsl m jej — in t tenkih dolgih, prekrasno plujočih kodrih vsipal na prsi. Podoba j« pričala, da je vae nič stvarstvo pro-menilo se Prizadeval si je, da bi na njej sapasll le nekoliko ne kedanje mičnoličnosti, ki se mn je bila ohranila ▼ spomina, pa nij mogel zuiotriti je nič. Da-si je bila jako bleda, vendar to mč nij mračilo njene čaralne krasote, temuč prisvajalo je to jej nekaj neodbitno zmagovitega. Andrej je v svojej diui čutil nekovo česti polno bojasen — in stal je pred njo brezi vsakojakega ginjenja. Krasotica je bila, podoba je kasala, tudi omamljena, ko je pred seboj imela Kosaka, obogačenega s vso krasoto in močjo mla dostne iskoati, — in ki je oelA s otrpnelostjo svojih udov pričal nenavadno iivost svojega telesa; jaano, atanovito je plainikalo mu oko, amelo obočno ao amijale ae svilene obrvi, zarudela lica ao se mu ponaiala s pomladjo nepokojnegs ognja, a kakor svila, tako so se mu svetile brke.
„Nikakor, jas nijmarn dosti moči, da bi se ti zahvalila, ve-likodukni junak . — opomnila je si srebrozvučnim glasom, „le Bog ti more to povrniti, ne jas, slaba deva . . dejala je in po-vesda oči; skrile so se jej za nčftne, bolestne polukrotoe, ki so jih robile — kakor strele dolge vejioe. Sklonila je svoje prekrasno obličje in spreletila ga je raečica nedoltna.
Andrej sam nij znal, kaj bi opomnil po njenih besedah; rad bi jej bil rasodel vse, kar mu je letalo na srci: vse bi bil rad po veaal jej vroče tako, kakor je čutila njegova dufta, pa nij mogel. Čutil je, da je nekaj saklenilo mu usta; nij mogel nsjti besed svojemu čutjuj preverjen je bil, da odgojen v borzi in vajen le kočevnemu bojnemu tivotu — ne sna odgovarjati takim besedam, in razsrdil ae je na svojo kosslko prirojenoat.
V tem Tatarka stopi v sobo. Um je narezala kruha, ki je bil prineael ga junak, in na alatem okroinikn ga je prinesla in postavila pred svojo kraljico. Krasotica se ozrč vi njo, v kruh — in oči obrne v Andreja — pa mnogo je bilo v teh očeh pomen-Ijivosti. Ta milostni pogled, Vi je pričal, da ne more izraziti hva letnega čuta, gorečega v njej, ta je Andreju bil umljivejti, nego bi bile vse besede bue. To trenotje se mu je ras bodrila duia, vsa onemoglost ga je minola. Duievno genotje in čulstvo, ki je doslč bilo onemoglo, kakor bi ga bil krepko uzda! kedo, — to genotje in čotsvo je sdsj bilo svobodno, a uič je botčlo razliti se v neukrotljiv potok prodkih besed. Pa drugič se krasotica obrne v Tatarko in skrbno povpraia: „A mati? ali si tudi njej dala kruha? —
„ Klati spi."
„A oči r' —
„Nesla sem mu ga; povedal je, da ae sam pride aahvalit junaku."
Vzame kosec hleba in neae ga k ustom. Neizrekljivo kopr noče je Andrej gledal, kako je Kruh lomila zč svojimi nitnimi prsti in jedla ga; ali v tem se spomni človeka — besnega vsled
Lstsfis 1878 ia 187».	11
162
Tam Bulba.
in ki i« umrl mu pred očmi, ko hitro j« bil pogoltal ko« kruha. Obledi torej, prime jo ca roko in krikne: „I>o»ti j«, ne jej več! ker tako dolgo čaaa nijai jedla, umoril bi te krnh." A kra aotica je precej »puatila roko, kruh polotila na okrotnik — ia kakor Kako poslušno det«, tako mu je glodala v oči, — ne dleto, ne čop«c, ni veleutnna beseda bi ne mogla uaobraziti, niti izraziti milostnega čuta, ki je ovlsd.l ga, ko se je bil zamaknil v oči drateatne krasotice.
..Carica!" — vzklikne Andrej, poln srčnih in duševnih — vsakojakih dobrodejnostij, „česa potrebuje«? kaj bi rada? ukati mi! odloči mi najteiavnejto postreibo, kakorina koli je na sveti
—	jaz se potrudim, da ti zadostim s njo! L'kali mi učiniti to, kar nij mogoče nobenemu človeku na sveti — jaa avršim tvoj ukas, jaz poginem! Poginem, poginem! a smrt z* te, prisi-uun ti, sladka bi mi bila tako ... ne, nij mogoče povedati, kako! Tri hutore imam, polovica očinih tabunov (konjskih čred) je moja, — vse, kar je moja mati prinesla v očino hišo, — vse, kar mu ie skriva,
—	vse je moje! Nobeden naših Kozakov nijma takega orotja, kakorino imam jaz: urno za en driaj moje sablje ponujajo velik tabun in tri tisoč ovec. Pa vsemu temu se odpovem, vse to zapustim, zavrtem, spalim, potopim, če ti le besedo rečeš ali samo treneš sč svojimi tenkimi črnimi obrvimi! Ne znam, morebiti abotno govorim, ne mora ne pristuje, kar jaz, ki sem svojo mladost pretivel v borzi in v Zaporotji, — kar jaz tu tako govorim, tudi ne znam, kako mora človek govoriti tam, kder bivajo kralji, knezi in vse, kar je iabornejše mej mogočnim junaštvom. Znam, da si ti drugače Botjc bitije od vseh nas — in daleč sa teboj so droge boj ar« k e tenske in hčere!"
Z rastočim savzetjem. vsa pronienjena v sluh, da nii spregovorila ni besedice, poslušala je »lova te očite, srčne besede, v katerih je, kakor v zrcalu, odsevala mlada, krepka, junaška duša; vsaka prost* beseda tega razodetja, vročega ia dna srca, vsak glas je bil krepak in oklen. Do cčla je s prekrasnim obličjem zamaknila se v junaka, daleč zgrnila nazaj lase, razklenila ustna in razklenjenih dolgo časa strmela vi nj. Hotela jc nekaj spregovoriti, ali zatajila se je: spomnila se je, da ima juuak drug namen; da oča, brat in vsa domovina sa njim stoji kot kruti osvetniki; da so Zaporoici, ki taborč okrog mesto, strašni ljudjč, tn da vse, kar se je dosli obranilo kruto) smrti, z mestom vred pogine ... in na-
C »bile so s« jej oči ač solssmi. Vzame v roko svileno ruto in zarije si obličje s njo. a kmalu je ruta bila mokra; sede in dolgo časa je sedčla, sklonjeno imela prekrasno glavo in spodnje ustno lovila se zobmi, belimi kakor sneg, kakor bi jo bil gsd slegočen pikriil v srce. Pa nij vzela robca raz obličje, zato da junaku ne bi očito bilo njeno preatrašno gorjč.
„Sauio eno hesedo spregovori!" — reče Andrej in prime jo sa atlasaato roko. Živ ogenj mu je šinil po tilah — in stiskal je njč roko, ki je brezivladno počivala v njegovej roci.
PosiovsnM L. Ooršaiee. Podoorita
168
Ali krasotica je molčala, nij odmaknila ruto od svojega obličja — in sodila je nepremično.
m Za kaj *i tako ialostna? povedi mi, takaj ri tako bridka?-
\ tam«- ruto raa obličje, dolge lase zgrne raa oči in vsa june kopneti o ialostnih besedah; raaodevlje jih s tihim glasom, kakor veter, ki o krasnem večeru splava v goščavo obvodnega trstičia, — za-sumi in nilno, obupno svučno igra po njem, — popotnik pa po-stoji in posluia neumljivo plašno: nij mu marpojemnočega večera
—	in ne čuje veselih pesnij, ki se razlegajo iz grl ieniicam, ido-čim a bogatega polja, — ne sliki voaa, ki drkoče nekde v da Ijavi. —
„Ali nijsem vredna večnega milovanja? — ali mati, ki me ie isročils svetu, nij nesrečna ? — ali nij trpek dele* to ? — ali moja osoda n;i [juta, neusmiljena muka? Vse si ti, osoda, pred moji nosi zvabila: izincj vsega plemstva najslavnejše junake, najbogatejše mogotce, grofe in ptuje barone — in vse, kar se vrsti mej cvet našega junaštva. Vsem je bila ljubezen do mene svobodna
—	in velika čest bi bila slehraemu izmej njih bda moja ljubezen. l.e mignila bi bila z roko, pa bi bil posoprozil se z menoj najljubši. najkraanelši ljubljenec m najdostojnejši po vnenjosti in krvi. A ti, kruta osoda, nobenemu izmej njih nijai odločila mojega srca, očarala si ga in izročila ptujcu. našemu vragu. Prečista Mati Boija,
—	zaradi kakovih grehov, zbog kakovih trpkih hib me progantaš tako neizprosljivo, tako neusmiljeno ? Dreziaarbno in razkošno bogato to aoslč mijčvali moji dnevi; najdraia jedila in najelajia vina ao bila moj uiitek A čemu je bilo vae to? — ali morda aatč, da napčsled umrjem valed krutosti, — tako, kakor ne umira ni naj-bornejši človek v kraljevini? Malo še manjka, pa mi bode talia strašna smrt dclet, — le malo manjka do tega, da bodem kratko pred svojo amrtjo gledala, kako bosta vsled grozovitih muk umirala oča in mati, katerima bi dvsjset potov trtvovala svoje li-vinje; pa malo je ae to: pred svojo smrtjo moram slišati besede in zvedeti ljubezen, ki je nijsem posnala še doalč. Tedaj mi še ti dobrotnik, srce reieš ze svojimi besedami, da je moja nesreča tem veča; da se mi ie bolj smili mlado tivenje; da mi tem krutejše ^-r<>zi smrt — in da bodem umirajoča tem bridkejš« rotila tebe, kruta osoda, in tebe, junak, — odpusti mi grehe, sveta Mati Boija!"
Ko je bila utihnila, bezinadno čut je se je razlilo jej po ob • ličji; globoko bolest je pričal slehrni čut na njem — in ialostoo sklonjena glava, povešene oči, si solzami napojeno aramoJtljivo, niftno sarudelo lice — in vse je zdilo se, da trdi: ,,Nij sreče na tem obličji!"
„To nij verjetno! to ne more biti na sveti!" — govoril je dalje Anilre). da bi najkraanejšega in najkrepoatnejšega ienakega biuja osoda bila tako bridka, ker je rojeno aatč, da bi se mu, ka kor carici, uklanjalo vse, kar je najvriejšega na sveti. Nikakor, ti ne umrješ, ti ne smii umreti, prisezam na svoj rod in na vse, kar
U*
164
Tsres Buib«.
mi je ljubo ne sveti, ti ne smči umreti I Ko pa bi vendar-le moralo vresničiti ae to, — ko bi ne bilo mogoče z ničemer: ni ač lilo, ne ■ prošnjo. niti s£ srčnostjo odvrniti tvoje bridke osode, — umrje ve pa oba na mesti, a popreje poginem jas, umrjem v pričo tebe, ugasnem pred tvojim prekrasnim obličjem, le mrtvega me bode mogoče odtrgati od tebe."
„Ne kani, junsk, ni sebe ni mene l" — jame sopet govoriti deva, ki je vsklonila svojo prekrasno glavo, „znam, a sama sebi na veliko gorji, jako dobro znam, da ti ne smei čestiti mene, — snam, kakova je tvojega stanu sabteva: tebi sa hrbtom so: oča, tovariši, domovina, — a mi smo sovrstniki . . ."
,,Kaj so meni na mari: oča, tovariši, domovina?!" — vskrikne Andrej, bistro stresne glavo in vstopi se ravnč, da je stal, kakor se jagned ponaša krej reke, „če je tako, tedaj snaj: jas nijmam nikogar! nikogar, nikogar!" — sopetil je s Ukim glasom in s roko mahal tako, kakor le trdokorni, neomafljivi Kozak dokazuje, da je odločil si nenavsdno — in komu drugemu nemogoče dejanje. „Kedo je dejal, da je Ukrajina moja domovina? — kedo mi je njo odločil sa domovino? - Domovina je to, po čemer naša duša ko prni, — kar je najljubše jej na sveti! Meni domovina — si ti! Ti ai moja domovina! To domovino bodem nosil v svojem srci, nosil
4'o bodem, dokler bodem iiv, s rad bi sna), kateri izmej tovarišev Cozakov bi jo iztrgal iz mene! vse drugo prodidetn, zavrtem, uničim takoj takej domovini na čest!"
Krssotica je nekoliko trenotkov mrtvo stala na mesti — tako, kakor krasen kip, naposled pa mu pogleda v oči in zajoče, — in s čaralno tensko vnetostjo, ki je mogoča le neizmerno velikodušnemu tenskemu bitju, obogačenemu s mogočnim srčnim čutjem,
—	oklene se ga okrog vratu, objame ga ze svojima, kakor sneg
—	belima rokama — m zajoče.
To trenotje na ulioipokne čudovit krik, spremljale so gs bu-čeče trobe in brneči kotli; ali junak nij slišal ničesar, čutil je le, kako ao ga čudotvorna ustna ovijala a dobrodejno toploto svojega dihanja, kako so mu nji solze potokoma tekle po licih — in kako so njeni razpuščeni vonjavi lasje vsega ogračali, kakor kak temno svitel zavoj.
Ta hip Tatarka prisopiše k njima in radostno vskrikne: »Osvobojeni! oteti! naši so prodrli v mesto, pripeljali so krubs, pse na, moke in zvezanih Zaporoicev!" Pa nobeden njiju nij zlišal, aa je bramba prilomila v mesto, — ni, kaj so pripeljali ze seboj,
—	niti, da so prignali zvezanih Zaporoicev.
Omamljen vsled nadpozemskega čutja Andrej poljubi k svojemu obrazu sklonjenz, dobrodejno vonjiva ustna, a poljub je vrnil poljub. O tem mejusobnem vročem poljublovanji sta oba čutila nekaj, kar človek more le enkrat čutiti vse svoje iive dni.
Zgubljen je Kozak! — zgubljen vsemu kozaškemu junaštvu! ne bode več videl ni Zaporoija, ne svojih očinskib hutorjev (dvorov), niti Boije cerkve! Tudi Ukrajina ne bode več videla svojega
Posloveni L Oort^eo, Podgorttsa.
165
sina. sina ismej najvercejSih junakov, ki so ja branili. Stari Taraa •i cel lop las izruje is čuprine (čopa) — in prekolne dan in uro, ko »e mu je na sramoto narodi! lakov sin.
VII.
Šum in hrup je rassajal po Zaporoikem taboru. Is pode tka nihče nij sna], kako se je bilo pripetilo to, da ao Poljaei prodrli v mesto. A pokasalo se je, da je včs Perejaalavski kuren, ki ja taboril pred stranskimi mestnimi vrati, na smrt bil pijan; torej nij bilo čudovito, ker je polovico bil pomoril ga aovrainik, polovico pa povezal, predno je znala, kaj se godi. Prodno so blitnji kureni, prebujeni vsled bojnega hrupa, utegnili zgrabiti za oroftjo, uti so roljaci zgrinjali se skozi vrata v mesto — in poslednje vrste so zč strelom odbijale Zaporotce, ki so nerodno «4-nje zaganjali se — zaspani in stoprv polutrezvi.
Koievi je bil ukazal, da se morajo sniti vsi, a ko so se zbrali
v	krog in ko so potihnili, sname čapko s glave in jame govoriti tako le: „No, sdaj snste, gospodje brstje, kaj so je pripetilo to noč! sdaj vidite in znate, kaj je pijanstvo učmilo! kako nam se je rogal sovražnik! Vidno je, da je vam navada to: kedar se vam podvoji obrok, gotovo se nautijete tako, da Kriičeve vojske vrag ne zvleče le iaravar z vas, temuč da se vam tudi v obras nakiha,
vi	pak ne čutite ničeaar!"
Kosaci so vsi stali sklonjenih glav: znali so, da so sami krivi vsega tega; le Nesamajkovskega k ure na ataman, Kukubenko po imeni, ta se je oglaail: „Caki, batko! Ce prav v zakonu nij tega, da bi se kedo smel oglašati, ko v pričo abrane vojske govori koleri, pa tudi nikoli tega nij bilo, — vendar le moram povedati -prav po pravici si nam ti oponesel vse! Kosaci bi bili sami krivi in smrti vredni, da so se opili na poti, o vojski, o vainem, težavnem delu; ali sedeli smo brezi dela, pasli smo lenobo pred mestom. Nij posta nij bilo, ni zmirnosti. nikakorine; kako je mogoče da bi se človek brezi dela ne opil?! to nij grehotno! Ali mi jih livo preverimo, kaj je to: napad na nedoltne ljudi. Doelč smo jih vspeino pobijali, U pot pa jin nakleatimo tako, da jih ni pit ne odnese pet domov."
Zamajkovskega atamana beseda je po vleči bila Kozakom. Vsklonili so povetene glave, mnogo je odobrujoče kimalo jih in šepetalo drug drugemu: „Dobro je povedal Kukubenko!'' A Taras Bulba, ki nij daleč od koievega stal, opomni: „A kaj, koievi! kasno je, da je Kukubenko resnico povedal! kaj ti porečei tej sodbi?'
„Kaj jas porečemV to trdim: srečen je oča, ki je splodil takega aina: to nij posebna modrost, če kedo sine kako grajalno besedo, temuč prava modrost je to, če kedo povč tako besedo, ki

M ne roga Človeškej nesreči, temu« jači človeka, dušo razvnemlje mu, kakor ostroga legače napojencga in nakrmljonega konja. Hotel pa 'sem vam sam povčdati nekaj na utjebo, a prehitel me ia Kuku-benko.'" —
„ Dobro je povedal tudi koleri!" — oglasi se nekoliko Zapo rolcev itinej svojih vrst. „Poitene besede so to!" — potrdč nekateri. Celo najstarejši Zaporoici, ki so vsak na svojem mesti stali, kakor sivi golobje, pritrjevali so s glavami, stresali sive brke in tiho rekali: „Dobre besede so bilo to!"
„Zdsj poslušajte, gospodje!" — jame dalje govoriti koleri, „ohrabriti se moramo, komarali bodemo na viike in podkope de lali, kar počenjajo inozemski nemiki tihotapci — naj jih vrag vzame! to sicer nij čestno, to nij navada Kozakom, a vendar-le . ... A če sodimo po tem, kar je bilo, sovražnik nij s mnogim užitkom prodrl v mesto; voz nij imel mnogo; ljud je v mesti gU-den, kmalu torej použije vse, tudi konjem ne bode dosti sena . . . za gotovo ne znam, če jim le na pomoč no prihiti katera njih svetnic ... to zna le Bog sam, a njih duhovni, ti znajo izborno moliti. Pa bodi si tako ali tako: iz mesta gotovo pridejo. Razdelite se na tri oddelke in razredite se na tri ceste pred tremi vrati. Pred včlikimi vrati naj bode stražilo pet kurenov, pred drugimi in tretjimi pa naj bodo pred vsakimi junakovali trije. Djadikivski b Korsunski kuren na zasado! Polkovnik Taras in njegov polk — na za-sado! Titarevski in Timoievski kuren na zasedo na aesnej strani pra-teža, Ščerbinovski in gornji Steblikovski pa na levo atran! Stopite pred vrste mladiči, kateri anate izvrstno dražiti vraga 1 Leh je čutljive krvi, psovanje mu je nestrpljivo, utegne se prigoditi, da ie denea vsi pnviVi U mesta. Kurenom a tarnanje — preiičite »v oje kurene: kateri nijma popolnega itevila, ta naj se namesti ae PerejasUv-skimi osutki. Progledite vse zopet! Na okrep naj vsak Kozak dohode stekleničko žganja b hleb kruha! Toliko na ukaz, vaak ima dosti ie včeraj injega unč, — da po pravici povčm, — nažrii so ae vsi tako, da je rčs čudo. ker nobeden nij poknil po noči. Pa ie ta-le ukaz: če kateri koli Židovskih točarjev le pol merice žganja prodAde kateremu Koaaku, pribijem vsakemu takemu psu na čelo njegovo svinjsko nbo b obesim ga sa noge! Tedaj na delo, bratje, na delo!"
To je bil odločil koievi, a vsi so se mu priklonili do pasa, pa niiso pokrili se; odšli so k svojim vozem in konjem; ko ao bili užč dosti daleč, potlč stoprv so dčli vsak svojo čapko na glavo. V»i so se začeli pri reje vati: poskušali so sablje b palaše, smodnik iz mehov vsipali v praliovnice (pnlverborn) mazali in oakrb-Ijevali vozove b odbirali konje.
Ko je Taras bil ns poti k svojemu polku, premišljal je, pa nij mogel izumiti, kam bi bil Andrej zginil; morda so ga vjeli s drugimi vred in zvezali spečega; pa vendar ne, Andrej bi se ne bil asi živ vjeti. Mej pobitimi Kozaki ga tudi nij bilo. Globoko se je zamislil 'I aras b korakal je pred avojim polkom, a nij slišal,
DA.Jnl .1 I i — ^	»M
rOKOlfni L« UOrW)fC, r(MlyOnC|fi
da ga utč dolgo («m nek«do kliče po imeni. „Kedo me potrebuje?"
—	povpraša naposled, ko ie je izdramil. Stal je pred njim Aid Jankelj.
„Go»pod polkovnik! goapod polkovnik!" — klical je Zid e nujnim, dintivim in bojazljivim glaaom, kakor bi bil kotel objaviti ncKaj važnega; „jax aem bil v mesti, goapod polkovnik!"
Taras ae »gre ▼ Zida in začudi se, ker je drtnil se, ter Tlel v mesto. „Kak vrag te je saeesel tija?" —
„Precej povčm," — odgovori Jankelj. „Ko hitro sem bil rano sjutraj zaslišal krič — in ko ao Koaaci bili jeli streljati, popade! sem kaftan, pa ne da bi ga bil oblekel, temuč pobegnem tijakaje, kder je bil lom; stoprv na poti aem ae oblekel, sat<S da bi popreje tam bil, ter zvedel, zakaj je U hrup, sukaj ao Kozaki takoj zgodaj začeli streljati. Prisopihaj sem pred mestna vrata prav tista tre-notja, ko jo poalednia vojaka gnji-la ae v mesto. Gledam, gledam
—	enemu izmej oddelkov je načeloval goapod praporšček Galjan-dovič. Poznal aem ga: uie pred tremi leti aem mu bil poaodil ato rumenjakov. Vderem ta njun, aatči da bi novce dobil od njega, torej aem priiel v meato."
,, Ali ti ai v tel v meato, pa oelč dolg ai hotel iztetjati?!" -
—	sačudi se Bulba. „pa te nij dal na meati obesiti, kakor psa?!"
„Oi, Bog, hotel me je obesiti," - pov<J Zid, „utč an me bili sgrabili njegovi rablji — in užč ao mi bili vrv omotnli okrog vratu; pa jas sem vendar preproail gospoda: dejal aem mu, da ga te počakam, dokler goapod sam hoče, in obljubil aem, da mu te posodim, če mi pomore, da mi dolgove poplačajo drugi gospodje vitesi: a gospod praporiček — vse vam rasodrnem — ni rumenjaka nijma v tepn, aa si ima itiri hutore in vrtove in itiri gradove — in stepnega sveta toliko, da sesa noter do Šklova, okroglega ima pa tako malo, kakor Kosak, — i prav nič nijma novcev. A da ga ta pot nitso oborotili Vratislavski Zidje, niti na vojsko bi ne bil mogel priti. Za tega dčlj ga tudi na semenj nij bilo. . .
„Kaj ai delal tam v meati? — ali ai videl kaj naših Ijudii?"
„Kaj pak, naših je tam mnogo: Icek, Kahum, Samujlo, Heu-walch, zakupnik Evrej" . . .
„Vrag vsemi te pse!" — vakrikne raategočeni Taras, ..sakaj me spominjat na svoje tidovsko pleme? jas aem te vpraial, ali ai vinel nate Mudi: Zaporotce."
„Naših Zaporožcev nij aem videl, videl aem aamo gospod« Andreja."
>rAli Andreja ai videl?!" — sopet vakrikne Bulba, ,.kaj dela tamkaje? — kdč ai ga videl? — ali v prikopu? — ah v jami?
—	ali obešenega? — ali zvezanega?" —
„Kedo bi smel zvesati gospoda Andreja? — zdaj je tako odličen junak . . . bogrne, jaz ga nijsem poznal. Zdaj ima napleč-nike zlate, tudi na pasi ima zlato, povsodi le zlato; kakor — ke-dsr se solnce prikazuje pomladi, — ko na vrtu vaak ptiček tvr goli in poje — in ko vaaka travica diše, — tako ae tudi Andrej
168 T«
blilči vi* poslačen, a k oni« mu je dal roje vod a jako ponosnega: dve »to rumenjakov je vreden uma konj."
Balba okaineni. Zakaj ae je odiču • ptujo obleko?" —
,,Zatrt, ker je lepia, sat6 je del jo ni-ae. Sam jesdari okrog, pa tudi drugi jezdare s njim vred, Andrej pa jih uči, in njega uči drugi; kakorini ao najbogatejii Poljaki odličniki, — tak je zdaj Andrej aam!"
„Kedo ga je prisilil, da ae je preoblekel?" —
„Jaz no trdim, da je kdo prisilil ga, sij celi gospod ne ana, da je sam ob sebi pobegnil k njim."
„Kedo je pobegnil?" —
„1, gospod Andrej."
„Ksm je pobegnil?"
»Pobegnil je na njih stran; zdsj je do cila njih."
..Laief, ti svinjsko uho!"
„Kako je mogoče, da bi legal?! — ali sem morda tak ile-veft, da bi legal?! — ali da bi sestavljal sam svojo glavo?! Ali mar ne s nam, da Zida obesi, kakor kakega psa, ko hitro se xlai« svojemu gospodu?!"
„Po tvojih besedah je kasno, da je isdal domovino in vero?!
„Jaz ne trdim tega, da je kaj isdal, — jaa sem le povedal, da je k njim pobegnil."
„I.aici, vražji Zid! takov čin ne pristuje kričanskej semljil ti razdrahe dilai pfs!"
„Nsj trava vsrsste na pragu mojega domu, če raadrabc snujem ! Vsakedo naj pljune na gomilo mojega oče, moje matere, mojega tasta in oči mojega oče, m moje matere oči, — če jas raspor delam, (e vam utegne po v&eči biti, gospod, povim tudi, sakaj je pobegnil k njim."
,,No, sakaj?"
„Voi>-voda ima krssno hčer, mili Bog! kakova krasotica je to!" Zid bi bU rad, da bi bil, kakor koli, nji krasoto pokazal zi svojim obrazom: razprostrl je roci, zabriskal s očmi in usta zategnil tako, kakor bi se bil nensvadno čudil tej krasoti.
„No, kaj pomenja to?" —
„Vse to je njej na ljubo učinil in pobegnil. Kedar ae človek saljubi, podoben je podplatu, ki ga — če ae zmoči v vodi, vzemi v roko m svij, pa bode zvit."
Bulba ae globoko zamiali. Znal je. da alabotna ienska ima veliko moč; da so ienske pogubile uii mnogo junakov - da je Andrej, kar se tega tiče, seli malopridne lun, — in dolgo časa je — kakor prikovan, stal na mesti.
,,Posluiaj, gospod, jaz vse rszodenem svojemu gospodu," —
Svoril je Zid; „ko hitro sem bil začul krič in zsgledal, da Po-ci vro v mesto, vzamem s seboj nitko biserov, kajti v mesti so krasotice in plemkinje. A ker so v njem krasotice in plemkinje, menil sem skrivoma, če prav so lačne, vendar le bodo kupovale bisere. A ko hitro me je bilo izpustilo praporMkovo sluiniltvo,
Posloveni L. Oortnj«s FodgoHten.	169
prieei Mm na vojevodin dvor odi«l prodajat bisere. Od sluiabne Tatarke sera svedel vu: svstba bode priče j, ko bitro odpodi Za porotce. Gospod Andrej je baji obljubil jim, da prepodi Kozake."
„A aakajga nijai ubil tam na meati, vrst ji sin ?! ' —vskrikne Bulba.
»Zakaj bi ga bil ubil ? — sij je pobegnil tam sebi na ljubo. — Ali je sati pregreti! ae? — tam mu je ooljše, aa tega dalj j« pobegnil."
,,A ai ga videl > lastnimi očmi?"
„Za Boga vendar, sam ai svojimi očmi sem ga videl 1 slaven junak je t»! poetavnejii od vaeh drugih. Daj mu gospod Bog le zdravje, tak6j me je poznal, a ko aem ae mu bil pnoliftal, razodel
mi je . . .u
»Kaj ti je raaodtl?" —
»Rekel je, — poprej je bil ie mignil a prstom, poti i etoprv je rekel: »Jankelj!" jas pa aem rakliluiil: ,,Gospod Andrej!" — »Jankelj, povedi oči, — povedi bratu, — povedi Kozakom, — povedi Zaporoicem, — povedi vaem, da oča nij več moj oča, — brat ne več moj brat, — tovariš ne več tovani, in da ae bodem jaa tepel a njimi, a vsemi — s vsemi bodem vojskovsl 1"
»Laieš, vraiji Žid!" — zagrmi Taras, ki nij več anal, kaj se godi s njim, laiei, pasja duša! Ti ai tudi Krista kriial, ti oa Boga prokleto bitje! jas te ubijem, hudoba! Pobegni od ti, b^ii, ne ganei ae več s mesta!" — Kričal je in razljučen začel v Zida siliti zi aabljo. Prestrašeni Žid ta bip pokate pete — in betal je, kakor ata le mogli akakati njegovi auhi gnjati. Dolgo časa je betal, da se ni ozrl nij, po kozaškem taboru — in ie daleč po svobodnem polji, kder nikogar nij bilo več, — betal ie, da-si Taras nij gnsl se aa njim, ker premislil se je, da bi o jezi neumna bila osvcta vsakomu, ki mu pride na piko.
Zdaj stoprv se spomni, da je poprejinjo noč Andreja videl, da je po taboru hodil a neko tonsko vred, — in povesil je svojo sivo glavo; ali vendar ie zmčroru nij hotel veruvati, da bi se kaj takega moglo zgoditi: da bi bil njegov a i n prodal vero in dušo. —
Napialed odpelje svoj polk v zatrep in skrije se s njimi vred za lis, ki edinega nijso bili ie potgali Kosaci. A Zaporoici so peš in jet zastraiili tri ceste pred tremi vrati. Drug za drugim so vreli kureni: Humanski, Popovičevski, Kanovslu, Steblikovski, Ne-zamajkovski. Ourgazov. Titarevski, Timoševski. Le Perejaslsvskega polka nij bilo več. Dobro so njegovi Kosaci splačali se in podne-tili si oeodo. Nekateri so se izbudili zvezani v sovratnikovih pe stih. neksteri se nijso več probudili, večno spanje jih je preselilo v hladno zemljo, celi stani s n Hleb je brezi šaravar in brezi vrhne obleke izbudil se v Poljskem taboru.
V mesti so sačuli kozaški hrup. Vse je vrelo na okope, a Koaakom se pokate krasentiv obraz: Poljski viteai, drug od drugega krasnejši, stali so na nasipu. Medne čelade so se jim »vedle,

kakor solne«. okrašene so bile t belim perjem, • takim, kakorino j« labodje. Nekateri so imeli lehke čapke, rudeče in modre, a vrhom po strani. Njih kontuši so imeli precepljene rokave — in proštti so bili si slalom in obrobljeni s vrvicami. Sablje in drugo orožje so imeli v dragih nožnicah — in mnogo je bilo vsakojakega kroja videti na njih. Spredaj je v rudečej čapki, vis v slatej bli-Mooi stal Budžakovski polkovnik. To je bU grozno velik polkovnik, vili in debelejši od vseh drugih, in širok je bil tako, da je dragi kontu! jedva pokrival vsega Na drugej strani blizu stranskih vrat je stal drug polkovnik, ne velik človek b zelo suhoten; majhne bistre oči so mu živo gledale izpod gostih obrvij; obračal se je na vse strani, gibčno kolebal se svojo tenko roko in nekaj ukazaval; videlo se »e: če prav je niskega telesa, da je vendar le vrlo umen vojičak. Ne daleč od njega je stal jako dolg praporščak gostih brk, — videlo se ie, da mu ne manjka lepotičja na obrazi: gospod je rad užival med in vesele gostije. Za njim pa je bilo mnogo vsakojakega plemstva, ki se je bilo oborožilo ali za svoje rumenjake, ali na kraljevske stroške, ali pa za Židovske novce
—	in obesilo je ni-se vse, ksr koli je bilo našlo po dedskih gra deh. Mnogo je bilo ravzočnih tudi vsakoršnih starešinskih lehko-živcev, katere so starešine zi seboj bili pripeljali, zatA da je množ-nejše bilo dvorništvo, — in kateri so raz mize kradli srebrne čaie b raz police jemali druge dragttbe, dan kasneje pa so sedsli na čičake in kočijažili kateremu izmej gospodov. Vsskojakega ljudstva je mnogo bilo ti, a vsi so se orožili na boj.
Kozaške trume so vse tiho stale pred gradbami. Na Kozacih nij zlato gorilo, blesketalo je le na nekaterih njih ročajih b nožnicah. Kozaci na vojsko nijso radi bogati hodili. Obogočeni so bili le s kolčugami (pancerhemd) in svitkami — in dsleč so črnele b rudeče smijale se njih kosmate čapke b črne jančje kože s ru-dečim vrhom.
Dva Kozaka stopita izmej vrst pred Zaporožko vojsko. Eden je bil še mlad, eden pa postaren moški; oba sta bila jezična, pa tudi delu >ajena Kozaka: Orhin Naš in Mikita Golokopitenko. Takoj za njima se je prikszal Demid Popovič, korenjašk Kozak, ki je nžč dolgo časa živel na Siči, — ki je bil za Drenopoliem
—	b ki je mnogo bil pretrpel svoje žive dni: o nekovej priliki ji nži gorel v ognji — in pribežal je na Sič ogorele začrnele glave in spaljenih brk. A zopet se je slizal, zopet je za uhom preskrbel se zi seledcem, zrastle so mu nove goste brke, črne — kakor smola; zbadljivih in Sogavih besed pa mu nij manjkalo nikoli.
„Ha, krasni, ris krasni župani so to. ki jih ta vojska ima I rad bi znal, ali je tudi bojna moč tako adatnal"
„( 'akite, jaz vas povežem vse 1 — kričal je s nasipa dolgi polkovnik, »oddajte, robje, orožje in konje. Ali ste videli, kako sem vale kukavice povesjdV Pripeljite jim Zaporožcev na okope!"
PostovsnN L Oorxyc. PodgorMsn.	J7 J
A pripelji dh okope t vrvimi svečanih Zaporožcev. Na čelu
1'im je bil auman Hleb, a hremi Saravar in brezi agonije obleke, itkoršnega so bili zalotili pijanega.
Povesil je gUvo ataman, sram ga je v pričo Kozakov bilo svoje nagote, pa tudi zato, ker je, kakor psa — spečega sasačilo sajetje. O poslednjej noči je oaivila mu krepka glava.
„Ne skrbi, Hleb, mi to povrnemo vae t" — Kričali so K usad k viiku.
,,Nikar naj te ne boli to sajetje, tovarii!" — oglaai se sta man Bradati, „tkj nij tvoja krivica to, ker so te nagega vjeli, ne* sreča neprizanaša nobenemu človeku; aramota njim, ker ao te pripeljali na ogled, a ker nijso zatajili tvoje nagote!"
„Vai, kakor kaie, hrabro vojakujete ae spečimi!" — osri se na okop in zakriči Oolokopitcnko.
„Čakite, čakite malo, kmalu vam poreiemo čope!" — kričali so ni-nje z nasipa.
„Ha, rad bi znal, kako nam poreži čope I" — opomni Popo-vič, obrne se pred njimi na konji in v svoje brate obrnjen sopet spregovori: A kai?! morda Lehi resnico govori: če jih is mesta pripelje le on men, vsem bode varert ravitnik."
„ Za kaj menil to, da jim bode dober zavetnik?" — povpraiajo gs Kosaci: znali so, da PopoviČ gotovo sopet katero trpko sine.
,4, satu, kor ae vaa vojaka lehko aknje si nj, da ni vraga ne bode moči a kopjem doseči za njegovim vampom!"
Vsi Kossci behetnejo — in dolgo so nekateri izmej njih kimali s glavami in čudili se: „No, ta PopoviČ, če U koma zabrusi kako besedo, potlej le no . . .!" — a nij izgovoril tega „no".
»Odstopite, odstopite brž odgradeb!" — krikne koievi, kajti Poljaci, kakor ie kazalo, nijso mogli atrpeti teh strupovitih besed — m polkovnik je mahnil z roko.
Jedva so se Kosaci bili odmaknili, ttii je sovražnik kartače spustil z nasipa. Na naaipu se posveti, prikaže se sivi vojevoda sam na konji. Vrata ae odprA in vojska privri iz mesta. Prvi so se prikazali husarji na primerno olepianih konjih, sa husarji so priili oklopniki, za oklopnici je prihrmela vsa vojska v mednih čeladah, za čeladniki pa so se pokazali plemenitaii, oblečeni vsak po svoje. Oholo plemstvo se nij hotilo me«i ti mej vrste druge vojske, in kedor sam nij načeloval, U je vsak posebi jezdil si svojim sluiniitvom vred. Za tem plemstvom je sopet pnbrula vojska v vrstah, za njo je prijezdil praporiček, za praporlčkom je prihr-mila zopet razvrščena vojska, za njo je priprctil dolgi polkovnik, a za vso to vojsko stoprv je prijezdil nizki suhi polkovnik.
„Ne dajte, ne dajte jim, da bi se vrstili in rasrejevati I" — kričal je koievi, ,,vsi kurcni kmalu planite ni nje! Stopite od ti-atih vrat tam! TiUrevaki k uren, napadaj ti atrani! Djadikovski koren, naakakuj s druge strani! Zaganjajte -e v hrbet jim, Kukn-benko in Palivods! smotnjavo kurite — smotnjavo mej njimi!"
2 vseh stranij ni-nje udarno Kosaki, zgnječč in smete Po Ijake — in "*roi se pomete. Tudi streljati nij smel vrag; začeli so »e prteei klati s meči in moriti s kopjem. Vso je zgnjelo se v velikansko gromado, a vsakedo je imel priliko, da je pokazal svojo hrabrost.
Demid Popovič je aaklal tri proatake, s konjev sbil dva odličnejša plemenitaša in opomnil: „To sta vrla konia! takih konjev sem želel utč dolgo časa." Odgnal je oba konja daleč na polje in bliau tam stoječim Kosakoin kriknif, naj ja primejo. Pa vrnil se je in novič asgosdil v bojno gnječo, zopet je napsl raz konja sklačena plemenitaša: enega je Ukoj ubil, a enemu je vrv vrgel okrog vratu, privezal ga k sedlu in za seboj vlekel po vsej rav-noti, nsp<!>sled pa mu je vzel sabljo s dragim ročajem vred, od pasu odrezal motnjo, polno samih rumenjakov, in s seboj vzel jih.
Kobfta, vrl, a te mlad Kozak, stepel te je s enim frabrejših Poljskih vojščakov; dolgo čsss sta se klala. Jameta se napčtled pestiti; uič je Košek imel ga pod seboj; izdrl je turški not in v
srsi zasadil ga vragu. Ali nij se otel: to trenotje ga v senci sa-ene ognjena olovntca. Podrl ga je z njo eden znamenitejših Poljakov, eaen najkrasnejlih junakov izmej knežjega rodu. Kakor brhek topol, tako se je ponašal zA svojo junaško hrabrostjo: raz sekal je bil dva Zapomtca; Teodoija Korta, vrlega Kozaka, potolkel je s konjem vred: k> nja je ustrelil, Kozaka pa je s kopjem zadel sa konjem, — mnogim je porobil glave in rok*, a Kozaka Kobito je podrl, ker mu je olovmco bil zapodil v senci.
„Aha, s tem bi jas rad poskusil svojo moč!" — krikne Nezamaj kovtki ataman Kukubenko. Prepusti konju uzdo, urno prižene te mu v hrbet in vskrikne tako silno, da »o vsi blizu bojujoči atrea nili se vsled njegovega nečloveškega vskrika. Poljak je nrzo hotel obrniti svojega konja in Ktzaka hotel na piko dobiti, ali konj ga nij hotel slušati; prestrašen vsled groznega krika plane na strsn, a Kukubenko oiovnico zapodi skčz-enj. Zadel ga je bil s ognjeno olovnico mej pleča, pa ga je svalil raz konja. A te nij hotel vdati se Leh, Še je silil se. da ni žč sabljo mahnil vrags, ali oslabela roka je omahnila zš sabljo vred. Pa Kukubenko v obe roci vzame svoj težki palaš in sasadi mu ga v obledelo žrelo. Dva prednja soba mu je izkrhnil palaš, presekal jezik, preklal nebo in zatilnik — in sasadil se globoko v semljo, ter na veae pribil ga k hlad ne j semlji. Bliskoma je višku zavrela plemenitaika kri, taka, kakoršna je kraj reke kalina (Viburnnm Opulus) — in porudila je te slstom obšiti žolti kaftan. Ali Kukubenko ga je zapusti! in se svojimi Nesamsj-kovci vred zakadil se v drugo sovražno gručo.
„Ha ha! popustil je ti tako drago obleko!" — vsklikne Hu-msnski ataman Bradati — in od svojih Kozakov odjeadi na mesto, kder je ležal plemenitaš, ki ga je bil umoril Kukubenko. „Kedem plemenitatev sem ubil sč svojo roko, pa take dragotine nijsem videl na nobenem." Bradati te polasti žrtve: skloni se, da bi s trupla potegnil drago oblačilo — v rod je užč imel turški nož in
Postov«« L Ooršajee, Podcprttsn.
173
noinico, posuto > dragim kamenjem — odveie od pasa mošnjo rumenjakov in v ume s prsij listnico ia tenkega platna in bogato si srebrom protkano, r katerej so bili na spomin akrbno shranjeni kodrasti deviški lasje. Pa Bradati nij slišal, kako mn je aa brbet pridrl rudonosi praporšček, ki ga je bil ute enkrat podrl raa sedlo in na spomin nadaril a veliko obrunko. Nategne se a vso močjo in mahne ga si sabljo po nagnjenem vrati. Na slabo hralo mu ]e bil plen: odletela mu ie s vratu silna glava, trup se je aavalil po tleh, kri pa je daleč okreg pokropila semljo. Surova Kozaška duša ie v višine splavala — tegotna in slobns, a ce|6 čudila se je, sa-kaj je tako kmalu isletela is takega krepkega telesa. Praporšček nij utegnil atamanove glave zgrabiti za čop, da bi jo bil privesal k sedlu: uti je na mesti bil razbujene krvi oevetnik.
Kakor pod nebom plujoči jastreb, ki si silnima perotnioama dela velike Kroge, hipoma vstavi se in po kasnosti v zrači siblje na mesti, naposled po bliskovo spusti se na samca prepeljaka, ki je sačel petpediti na poti: tako je Tarase Bulbe sin OsUp pridrl in planil na praporščka in z vrvjo vjel ra sa vrat Praporičku je še bolj oškrlatilo se rodeče lice, ko mu jo grlo sadrgavala krepka zanjka; popadel je samokres, ali krčevito aključena roka nij mogla dobro pomeriti: olovnica je na slepo odiviignila po polji. Ostap kar od njegovega sedla od vete svileno vrvico, ki je praporščak imel jo pri sebi sat6, da bi bil saločence poveaaval a njo, — in s njegovo vrvico mu jo svesal roci in nosi, konec vesi primotal k sedlu in vlekel ga s seboj po polji — Humanskega kurena Ko-sakom pa je na vse grlo kričal, naj id6 poslednjo čest dati svojemu utamanu.
Ko Humanci zaslišijo, da njih ataman Bradati ny več mej tivimi, zapusti borišče in prihiti oskrbet njegov trup — in pricei so jeli posvetovati se, koga bi odbrali si za atamana. Naposled odloči: „Zakaj bi se posvetovali?! Gotovo si ne moremo ubrati vrlejšega atamans, nego je Bulbenko Ostap; ris je to, da je mlajši od nas vseh, pa je razumen, kskor kak star človek!"
Ostap sname čapko in vsem tovarišem Kozakom zahvali se za to čest; nij se isgovarjal si svojo mladostjo, ni s mladim razumom, kajti snal je, da je vojska, da torej nij časa muditi se; takoj je odpeljal jih kar mej bojno gnicčo, ter pricej pokazal jim, da se nijso prevarili, ker so ga bili odbrali si sa atamana.
Videli so Poljaci, da je bitva jela razvnemati se; sati so sa-čeli odmikati ae; pobegnili so in betali preko polja — io shirali so se na drugem kona njega. Ali nizki polkovnik je le mignil štiri sto mot krepkemu posebnemu oddelku, stoječemu pri vrstih, so kartače spustili mej Kosake, če prav »o malokaterega za e: olovnice so zadevale oel6 kozaške bike, ki so divje ozirali se v bitvo. Oplašeni biki so začeli rjoveti in vrnili so se v koseški tabor, kder so poteptali in polomili mnogo vos. Ali Taraa je u trenotja is zatrepa si svojim polkom vred »grmel in krikoma zgrabil saaodnike. Pa beana čreda je vsled nenadnega krika opl*-

šena zdivjal* nazaj in planil* na Poljake polke, »plašila konjike in amčlo razkropila vae.
„0, vrni vam to Bog, voli!" — kričali ao Zaporoici, „dosle ste bili vpreteni, zdaj pa vojakujete z nami vred!" — in a novimi močmi ao zgrabili vraga. Mnogo »ovratnika so pobili o tem napadu ia mnogo ao je proslavilo jih: Metelica, .Silo, oba Piaarenka, Vol tuzenko in več arogih. Leni *o »poznali, da ne utcgno zmoči, torej ao popuatili prapor in kliknili, naj jim odpri m<-»tns vrata. Sč telesom obita vrata ikripnA in odprč »e — a prestrašena in prsšna Poljaka vojaka se je v mesto gnjela, kakor se oplašene ovce rin6 v ovčnjak. Mnogo Zaporotcev ae je gnalo aa njimi, a Ostap je zadrževal svoje Huinancc in kričal: „rroč, proč, gospodje bratje I ne bliiait« se gradbam 1 nij varno biti jim za petami!" Pa resnico je bil ukazal, kajti kmalu je s nasipa sagnnel »trel — in marsikoga, ki nij slušal, splačala je nepokorščina.
To trenotje prijezdi košev i in pohvali Ostapa: „ Dej te, novi ataman — saj načeluje vojaki tako, kakor kak starina!"
Stari Bulba sc ozre, kedo je ta novi ataman, in zagleda: flumancem na čeli — da na konji vojuje Ostap in da ima čapko na glavi po strani in atamanieo v roki. „Ali ai ti to!4' — samo-ljubo vsklikne in razveseli se stare«, Humancem pa se zahvali z* čest, ki so g* proslavili s njo.	,
Kosaci zopet odstopijo; sklenili ao, d* ae vroč v tabor, a mestu na gradbah ae zopet priksio I<ehi; imeli so raztrgane plašče. Mnogim je na kaftanih bila strjena kri in krasne medne čelade so jim sivele vsled prahu.
„No, ali ste nas povezali?!" — kričali so Zapornici na okop. —
„Cakite, jas vas ..!.." — kričal je s viška ni nje trsbušni polkovnik in Kazal jim vrv; dolgo časa sta ie sovrstnika oplaiena in okrvavljena groaila se drog drugemu in a trpkimi psovkami pitala se.
Napčsled se vendar razidd vsi. Marsikedo je počitka ielel po krvavem boji; nekateri ao a prstjo hladili ai rane in obvese čč sali in delali is plaičev in drage obleke, ki so jo bili strgali raz potolčenega »ovratnika. Nekateri, ie čvrsti in zdravi, ogledavali so mrtvece in poslednjo čest dajali jim. Spalaši in kopjem so ko pali grobove, v čapkah in gubah svoje obleke so nosili prst, sla-vilno pokopali slehrno kozaško truplo in zasuli sč hladno prstjo, zat6 da jih nijso kavsale vrane in očij kljevali jim divji orli. Pobitih Lehov pa ao po deset, ali kolikor jui je kateremu prišlo p*«d roke, privezali k repom divjih konj, konje zaganjali na polje, dolgo drli za njimi in bičali jih sč strani. Rasbošeni konji so dirjali črea brazde, črez grm in strm, čez kotanje in potoke, a mrtvi Poljaki so krvavi in prasni tolkli se ob zemljo.
Potlej so vsi kurcni v kroge posedli k večerji in dolgo časa so rasgovarjali se o pripetljajih in junaških Činih. Dolpi časa nijso šli spat; posebno dolgo ps jo čul stari Taras: neprenehoma je pra-
Tsrss Bulba.
175
miiljal, kaj znači to, ker Aodreja nij bilo mej »ovratnikom. Ali morda temu Judi vest nii dala. da hi bil voiakoval ai avoiimi
besedam, »nt., ■« jo bridko ra»taloatil in hudo »aklel v duhu 1'oljki, ki je bila očarala njegovemu »inu srce. A da is vrti svojo kletev, ne bilo bi mu tal njene krasote, sgrabil bi jo »a goste raikoine lase — in vlekel sa seboj po vsem polji in po vsem ko zaikem taboru. Kaz trgale bi se ob semljo nji okrvavljene in opraiene farokrasne prsi — in njen vrat, čegar belota se ponaia, kakor večni sneg goram na temenih. Nji niino, prekrasno telo bi rastrgal na kosce. Ali Bulba nij »nal tega, kaj je Bog človeku drugega dni odločil; sačel je vdajati se snu, naposled pa je zaspal. Kocaci so ie »mirom raigovarjali »e, vso noč je okrog ognjev stala pozorna strata, nikamor nij samaknila svojih očij, temuč »mirom je na vse strani skrbno ozirala se.
Solnce nij bilo ie dospelo do polovice neba. ko so vsi Zapo-rotci zgrnili se v gromsdo. Zi Siča so dobili glas, da so Tatarji o kozaikej nenavzočnosti oplenili vis Sič, — izkopali so kozaike zaklade, ki so jih Knzski imeli skrite v zemlji, — zajeli in potolkli vse Kozake, kolikor so jih bili pustili domi — in da so vsa volovske in konjske črede odpeljali in pobegnili na Perekop. Le en Kosak, Maksira Goloduha, izmuznil se je na poti Tatarom is divjih pest j, saklal mirno, odvezal mu moinjo cekinov in na tatarskem konji v tatarskej obleki poludrugi dan in dve noči beial pred sovrstnikom, na smrt utrudil konja, prešel se na drugega, ugonobil tudi tega, ter stoprv na tretjem pridi tj al v Zaporniki tabor, ko je bil na poti zvedel, da so Zaporotci pri Dubnu. Objavil jim je samo to, kaka nesreča se je pripetila, a zakaj se je to zgodilo, ali so ostali Zaporotci sak urili po svojem kozaikem običaji, ali je pijane zasačilo zajetje — in kako soTatarii zvedeli za skrite zaklade, vsega tega jim nij mogel rezodeti. Zeli se je bil Kozak zbegal, vis je bil otekel, obraz je imel opaljen in za tegel od samega vetra, seeel se je ns mesti in krepko je zaspal.
O podobnih slučajih so Zaporotci kar prieej, brezi vssko iake obotave, tidrli za lupeti, da so jih zalitili ie na poti, zati ker so zajetnike navadno takoj razprodali po bazarih v Mslej Aziji, v Stnirni, na otoku Kreti — in vedigabog, po katerih drugih mestih so se čudili čopastim zaporoikim glavam. Za tega dilj so se bili zbrali Zaporotci. Vsi so imeli čapke na glavah, ker nijso bili zgrnili se zato. da bi sliiali, ksj jim ukate koievi, temuč zati, da se bratovski mejusobno dogovori, kaj in kako. „Najpo-
VIII.
176
PoSOVlri L. Oorenjee, Pl)4j0rtfiKV
preje nuj stareiina povč tvoje muli!" — kriknila jih j« truma. ,,Povedi svoj nasvet, kol« v i!" — kriknili to drugi.
A kolevi je snel čapko — ne kot načelnik, temuč kot to varil se je vaem Kozakom zahvalil aa čest in opomnil j«: „Mnogo j« mej nami atarejiih in izkušnejiih; ali ker ete mene počesali, saalilite moj nasvčt: ne tratimo, tovariši, časa, — planimo aa Ta-tarjem ; saj aami anate, kakor ie ta pča; Tatar nas ne bode na poti čakal z£ svojim plenom, a hipoma ga lekko noakrije, da ga ne bode ne sluha — ne duha. To je moj nasvet: vaerimo za njim. Tu amo užč porazaajali, Lehi utč snajo, kedo ao Kosaci; bogme, kolikor amo mogli, osvetiliamo se jim; plena v slakotovanem mesti nij veliko. Tedaj svetujem, da bi lli sa Tatarjem."
,, Idimo, idimo 1" — ras legalo ae je krepko po Zaporoftkih korenih. A Tarasu Bulbi nij bilo po godi to; le nite je povesil svoj« oblačne procvele obrvi, podobne grmovju, rastočemu gori na viaokem temenu, ki mu ačverna sitna s ivjem posiplje vrhove.
„Ntkar, ta tvoj nasvčt nij jak, koi«vil" — krikne mej trumo: „ti ne govdri tako, — ali si ubil, kakor je kasno, da so nsiinci v Lelkem zajetji? Ti bi rad, to sam čutim, da bi se izneverili svojega tovarištva prvotnemu svetemu zakonu: da bi zapuatili svojo brate in pustili jih v nevarnosti, da bi žive na tneb drli, njin kozaška teleaa razkoiali in vozili po mestih in vaseh, kar ao um počenjali a enim naiih hetmsnov in s naj odličnejšim i ruskimi viteai v Ukrajini. Sicer pa: ali ao malo grmeli na našo sveto vero?! — Kedo pa smo mi? — vprašujem vas vaeh: kakov Ko aak je to, ki avojega tovariša puati v nevarnosti — in kakor psa, popuati ga na ptojem, da pogine? Ker smo už4 tako oslepčli, da nobenemu izmej nas nij več nič do Kozaške čeati, da si dajemo pljevati v svoje sive urade in da požiramo razžaljive besede, znajte, da vsaj mene nihče ne oplali tn ne promeni. Ostanem pa sam ti!"
Vai Zaporoici osupno.
..Ali si zkbil, stari polkovnik," — začudi se kolevi, „da so tudi Tatarjem v pesteh nati tovariii, — če jih zdaj ne osvobodimo, da njih iivenje psodadč v večno sulnjeat poganom, kar je hujše, nego vaakojaka ljuta smrt?! — ali ai ziba, da je v njin pesteh zdaj vse naše zakladje, težko pridobljeno sč krščanako krvjo?!"
Vsi Kozaci so se zamislili — in nijso anali, kaj bi opomnili. Nobenemu izmej njih ae nij ljubilo, da bi ai prislužil mrzko slavo. A U trenotja prednje atopi Ka»ijan Boldah, najstarejši po letih mej aao Zaporožko vojsko. Vsi Kozaci ao ga čeatili; dva pota je bil užč kolevi in na bojih je bil poaebno vrl Kozak, a oatarel je bil niš davno in nij več hodil na vojako; tudi avetoval nij več rad nikomur nič, temuč najrajši je poiežkoval okrog kozaških akupin in poslušal razgovore o vsakojakih minolih alučajih in kozaških činih. O nobenej priliki ae nij vtikal v njih razgovore, vaelej je le poaluial in a palcem pepel tlačil v svojci kratkej luli, ki je nikoli nij del ismej zob, ttmuč dolgo je aedeva/, oči na lehko
P0tl0¥Mfl L- Gor*n)<yc, Pod^of^r,
177
■apira], da Komci iui nij »o znali, zli spi, zli i« posluša. O vojskah jo ostajal domi; le u pot »e je bil razgrel starec; koleboil j« i roko po koaaikej navadi in rekel: „Pa bodi I tndi jas pojdem, morda bodcm Kczaštvu na kakovo korizt 1" Vsi Kosad so molčali, ko je bil itopil pred trumo, kajti uii dolgo čaaa nobene besede nijso duli ia njegovih ust Vsak je hotel slišati, kaj Boldnb pori.
»Priila jo vrsta ni-me, da spregovorim besedo, gospodje bratje!" — začel je govoriti; poslušajte, mladiči, starca I Modro je govoril koše vi — in ker je glava kosaškej vojski, treba je, da skrbi sa o te tj c bojnega zaklada, modrejšega nij mogel povedati
Bog dolgo Živčnje, in da bi takik polkovnikov več bilo v (Jkrajini! Prva potreba in prva dest Kozaku je verno tovarištvo. Vse svoje iive aol še nikou nijsem slišal, gospodje bratje, da bi kedaj bil kak Koaak zapustil ali izdal stojega tovariša. Ti ia Ani so naši tovariši — ali jih je menj, ali več, do tega n\j nič, vsi so tovariši, vai takisto ljubi nam. Cujte, moja beseda je tale: tisti, katerim so ljubi tovsriši, ki jih je sajel Tatar, nai odhiti aa Tataiji, — tiste pa, katerim so ljubši branje, ki ima Leh zajete, če neti po pustiti pravičnega dela, naj ostani tu. Koievi pojde vsled svoje aoltnosU s polovico sa Tatarji, druga polovica pak naj si odbere začasnega a tam sna. A ta slama 11, če hočete slušati sivo glavo, da bi bil — nihče drog nij vrednejši, nego je edin Taras Bulba. Nobenega mej nami nij slavnega uko, kakor je Taraa."
To je povedal Bolduh i 11 umolknil je, in razveselili so se vai Kosaci, vai so čapkc motali k višku in kričali: „Dai ti Bog zdravje, batko! molčal je, molčal, dolgo je molčal, naposled pa je vendar spregovoril; nij zaman opomnil, ko se je prirejeval na pot in dejal, da utegne biti na hvalo Kozaštvu: vroiničilo so je to I"
„No, ali glasujete sa to?" — povpraša koievi.
„Vsi, vai r' — zakriči Kosaci.
»Resnično, ali je konec posvetovanja?"
,,Končano je posvetovanje!" — kričali so Kosaci.
»Zaslišite zdaj bojni ukaz, jtuiaci," — reče koievi, stopi naprej in pokrije se zi čapko, a vsi Zaporoici, kolikor je bilo zbranih. snemA svoje čapke in ostani rasoglavi — in oči so povesili v tla, kar so učinili vselej, kedar je govoril kateri ismej starešin.
»Zdaj se raadellte, gospodje bratje I kedor hoče oditi, naj bode stopil na levo. Na katero stran prestopi več k ure na, tijkkajo stopi tnai manjšina; če pa ne bode hotila prestopiti, mora pridni-kiti se pa drugim kurenom!"
A takoj so Kosaci aačeli stopati na desno in na levo stran. Kamor je bilo prestopilo več katerega kurena, ti i k je stopil tudi kurenu ataman, manjšina pa je prestopila in smesila se s drugimi kureni. Pa vsa vojska ae je razdelila na enaki trumi. Ostali ao: akoro vis Nezamajkovzki k uren, veča polovica Popovičevskaga
Letopis 1811 ia 187».	12
k uren«, reč« polovic« Timoševskega korena, včs Humanski kuren, včs Kanovski kuren io veča polovica Steblikovskeg« kurena. V« drugi pa »o odloČili ae, d« uderA aa Tatarji. Mnogo je bilo na oben »trene h »lavnih in hrabrih Kosakov. Mej tistimi, ki »o »e bili namenili iti za Tatarii, mej njimi je bil (*>revati, vrl star Ko-uk, Pokotipole, Lomil, rrokopovič Homa; tudi Demid Popovič je bil prestopil k njim, kajti to je bil rrozno trdoglav Kozak, nij mogel dolgo časa sedeti na mezd, z Lehi je imel nič dosti pre
rvice, še s Tatarji je poftelel, da poigra. Izmej korenih atamanov bil Nostjuhan. rokrilka, Mevimaki — in mnogo drugih slavnih tn hrabrili Kozakov je hotčlo svoje meče in krepke prsi poskusiti na boji s Tatarjetn. Mnogo vrlih m junaških Kozakov je oilo tudi mej tistimi, ki so na mesti botili ostati: kurenom izmej atamanov — Demitrovič, Kukubenko, Vrtihvist, Balan in Bulbenko Ostap. Mej njimi je tudi mnogo bilo drugih znamenitih in jakih Kozakov, n. pr.: Yoltuzenko, Cerevičenko, Štepan Ooska, Ohrim Goska, Nikolaj Gosti, Zadorofcni, Metelka, Ivan Krivogobec, Timek Silo, Degtjarenko, Sidorenko, Plsarenko, pa so pet risarenko — in ie en Pisarenko — in mnogo drugih iz bornih Kozakov. Vsi so u*č veliko sveta bili prehodili in prejeadili; hodili so po Anstolskih obalah, — po Krimskih stepah, — po vseh večih m manjših rekah, ki se zlivajo v Dnjeper, — po vseh zatocih in Dnjeprn po otokih: blodili so po Moldavskej, Valaikej, po Turikej zemlji; prepluli so vse Orno morje na dvovosnih kozaških čsjkah; napadali so s petdesetimi čolni v vrsti bogste in jako velike barke; potopili so mnogo turikih galej, in mnogo smodnika ao {lopalili svoje fcive dni; mnogo potov so onoinike ččsali is atlaaa in aksa-mita, marsikedaj so za zgol rumenjake čreinje kupavali od bra-njevek. Mnogo je novcev vsak izmej njih zapil in zaveseljačil, — toliko, da bi jih kedo drug bil dosti imel vse svoje livenje pa sij nij bilo ni števila, koliko. Vsi so kosaški gospodarili: gostili so včs svet in najemali godce, da se jo veselilo vse, kar je bilo okrog njih na sveti. Pa venoar je zmčrom redek bil tak ICosak, ki bi ničesar ne bil imel zakopanega; vsaj nekoliko prstanov, srebrnih čai, zapestnic je vsak imel pod kamenjem Dnjeprn na otocih, zsti da te dragi >tine Tatar ne bi mogel najti, ko bi vsled kake nesreče utegnil pridivjati na SiČ; a ris teiko bi bil Tatar naiel take sa-klade, ker Je časi sam lastnik jel zabiti, na katerem mesti ie kai zakopal. Takovi so bili ti Kozaci, ki so sklenili, da oatanO Bred Dubuom in Lchom osveti v črne tovarile in Kriičevo vero. Stari Kozak Bolduh je tudi ostal pri qjih, dejal je: „Nijsem več v tistih letih, da bi se gonil za Tstarji; a ti je pozorišče, kder človek lehko pošteno kozaiki umrje. Dolgo uič Boga prosim: kader pride mojega iivčnja večer, da bi na vojski umri kričanstvu na sveto konsl. Tako se tudi zgodi. Slavnejiega konca ne bi nikder drugdo bilo staremu Kozaku."
Ko so se bili raaločili vsi in ko so v dveh vrstah stali po
Poslovsnl L Ooešnjse, PodgeeUaa.	J79
kurenih, koleri ide meju vrstama ia opomni ia povpraia: „A. kaj
gospodje bratje! ali je stranka stranki prijaanar' — ,V« smo prijatelji, batko!" — odgovori Koaaci. „No, tedaj se poli ubite, poslovite se drug od drugega, kajti Bog sna, ali boste le kedai alt no živi tako abrani. Sluiajte svojega atamana in njegove ukaae svrtujte teko, kakor najboljle morete; saj sumi znate, kaj napoveduje kozaška test"
Vsi Kozaci, kolikor je bilo jih navzočaih, poljubljali so ae mejuaobno. Naj poprej o so se aUroanje začeli poljubljevati; pogla-dih so si a roaium sive brke, poljubili se vsi povprek, potlej pa so poprijeli se sa roke m krepko driali si nje, kotili so drug drugega povprašati: „Kaj, gospod brate? — ali so Is vidiva kedaj? — a molčali ste in zamišljeni bili obe sivi glavi. Pa Kozaci so »o vsi, brezi kakovo iz 1 eine poslovili drug od dragega, kajti znali so. da bodo mnogo truda imeli z Lehi in Tataiji; nijso hoteli pricej raziti se: sklenili so, da počakajo temnega nočnega časa, zatč da ne bi sovrstniku izdali, da kaj manjka suporužke vojske. Odšli so vsi — vsak v svoj kuren obedovat
Po obedu so vsi, kateri so morali napotiti se, legli na počinek in spali so krepko in dolgo časa, kakor bi bili čutili, da to utegne biti njih poslednje spanje, ki ga svobodni lehko po godu nautijA se. Spali so do solnčnega zahoda, a ko jo bilo solnce zginilo m malo smračilo se, jeli so mazati vozove. Ko hitro so bili vse vre-dili, poslali so vozove naprej, sami pa so le enkrat poaloviti se od svojih tovarišev, potlej pa so tiho odlli sa vosovi, koojištvo je brezi krika, brezi žvižga na lihko zatopotalo ia čilo bežalo sa pehoto — in kmalu nij bilo videti jih v nočnej temi. Gluho samo se je s daleč sliSal konjski topot u škripot katerega kolesa, ki se nij bilo ie omastilo, ali pa Kozak nij bil dosti namazal ga o nočnej tcmoti.
Dolgo ie so tovariši stali na mesti in s rokami zdaleč mahali za njimi, da-si nobenega več nijso videli v temi. Ali ko so sopet bili zbrali in vrnili se na svoj« ležišča; ko so o svitlobl j se do migljajoči!) zvezd videli, da na posorišči msnjka polovica vos, da mnogih in mnogih tovarišev nij voč mej njimi, poloti se trpkost njih src — in vsi so se nehotoma zamislili. — in povesili so oči.
Taras je videl, kako žalostne so stale kozaške gručo in kako je malodušnost, sramotna hrabrim vojičakom, mirno bila oviadala Kozakom duše, a molčal je: hotel je čas dati jim, da bi ae privadili malodušju, ki je trlo jih po ločitvi od tovarišev. V tem pa
1« o ti ho t i premišljeval, kako bi jih nenadoma o tel te trpkoati, tako bi knkml kozaški, da bi se novič, a s večo močjo, nego popreie, bodrost vrnila vsakemu r srce, kar je mogoče le slavjan-skej knrj; ta slovanska prirojenost je velika, in v primeri s dru-
S'mi nirodi — mogočna, kakor morje v primeiji e plitvimi rekami. W burnem vremeni hrrai in rassaja in valove kopiči tolike, a koli-korinimi ne niogč razgrajati ponižne reke. Če pa je tiho in breai vetra, svoj« bresikrajno b iseruo po vri je razprostira jasnejše, nego
ga nalivajo vse reke, in s njeno večno miloto in nčžnostjo m srčno napaja alehrno oko.
Taras svojemu slutniitvu ukaže, naj razkrije vos, ki je na nr*"1 stal. Ta voa je kil veči in močnejii od vseh drugih, kolikor j« bilo jih v kozaškem taboru. Z dvojnimi debelimi linami so bila okovana njegova kola; silno je bil naložen; pokrit jo bil s plahtami in težkimi vdovskimi kožami — in ve« povesan s osamljenimi vrvimi. Na vosi so bile same banke in sodci dobrega vina, ki je dolgo Časa staralo se v Tarasovih kietih. Vsd ga je bil s* seboj sa potrebo o kake j slovesnej priliki, ko bi utegnila nameriti se posebna ura pred kakim snamenitim delom, ki bi ^a dostojno pripovedali potomcem, — pripeljal ga je bil zatd, da bi vsak Kozak brezi kakovega isimka — prijel požirek dobrega starega vina, ki o važnih slučajih tudi z mogočnim čutjem o vlada človeka. Ko služniitvo sasliši svojega polkovnika ukaz, plane k vozu. s palaai preaeče krepke vrvi, oagntč plahte, odmaknč volovske kote in s vosa snete banke in sodoe.
„Vse zložite," — reče Bulba, „vse, kolikor je posode na voai, a vzemite v roke vse, kar kateri ima: čate, di posode, is katerih konje napajate, rokavice, sli čapke, kedor pa ničesar nijma, naj pa kar prgišče (preger&če) nastavi."
Koaad so v roke vseli vse, kar je kateri imel: čate, posode, ia katerih so napajali konje, rokavice, čapke, — kedor pa nika-koršne posode nij dobil, nastavil je obe teki. Vsem so Tarasovi služniki, hodeči mej vrstami, posode nalivali ia baaek in sodcev. Piti pa Taraa nij dovolil, dokler di dd znamenja, da morajo vd kmalu ispiti. Podoba je kazala, da boče nekaj povedati. Taras je and, da staro, samo ob sebi mečno vino krepi človeka tudi dote, pa če jo podpri te prilična beseda, — da to oboje tem krepkejte bodri duha.
„Jaa vas napajam, gospodje bratje!" — krikneTaraa Bulba, „a ne na hvalo, ker ste me odbrali sa svojega atamana, da-ai je med to velika čest, — tudi zato ne, ker smo ae ločili od svojih tovaritev, nikakor ne, kak drug čas bi oboje bilo vredno, zdaj pa ne utegnemo slaviti tega. Pred seboj imamo obilega pota delo, ddo velikega kozaškega truda I Torej ispijemo, tovanii, vsi kmalu, — napopreje vd izpijemo svetej pravoslavnej veri na Čest, da bi kedaj pritel čas, da. bi se po vsem sveti razširila in da bi povaodi bila tista sveta vera, — da bi vsi Mohamedanje in poganje, kder koli je kaj jih, pokristijanili se! Ispiiem tudi Siču na slavo, da bi dolgo časa trajd na pogubo vsem Mohamedanom, da bi vsako leto a njega pnbajdi vrti junaki, koredtejši drug od drugega, pa smlrom srčni. Tudi vd izpijmo na mejusobno slavo, aa bodo vnud in teh vnnkuv sinovi pnpoveddi, da nij amo na aramoto bili svojim bratom in da nij smo sapustdi svojih tovaritev. Tedaj veri na čest gospodje branje, najmo vd kmdu — veri na čest!"
„Veri na čete!" — krikmi vd v bližnjih vrstah stoječi Ko-
^	L. Oortfljio, PodgoetAen.	1S1
aaci — »krepkim glasom. „Yeri na čest!'' — zagrmi daljne gruče
—	in vsi: stari in mladi, izpili so veri na čest
„Siču na slavo!" — vskrikne Taras in visoko nad glavo dvigne roko. *
„Siču na slavo!" — oglasi se grmeče prve vrste. „Siču na slavo!" — pozopetili so tiho stari in mrdnili si sivimi brkami; mlajli Zaporožci pa so. kakor mladi sokoli, sagnali glas: „Sičuna slavol* — in čolo je aaleko polje, — slišalo, kako ao Kosaki čestitali svojemu Siču.
„Zdaj pa ie poslednji napitek, tovariši I slavi na spomin — in vsem krščanom, kolikor jih živi na tem Božjem »veti l"
A vsi Ksnaoi — brezi vsakojakega isimka, izpili so slavi na spomin — in na spomin vsem kri&anom, kolikor jih je na sveti. Dolgo čaaa je ie po vseh vrstah mej vsemi koreni razlegalo se: „Na spomin vsem krlčanom, kolikor jih živi na sveti!"
Uži so prasne bile čaie, a vendar so vsi Kosaci stali na mesti in dvignjene imeli roke; da-si so njih oči gledale veselo, ker je bilo vino razognilo jih, vendar so se močno samislili, pa ne v plen, ne v bojni dobiček, ne v to, komu se posreči, da rume njakov nabere, da napleni dragega orožja, ti zlatom prošitih kaf-tanov in črkeakih konj; zamislili so se, kakor se aamiiljujč orli, ki posidaio po temenih skalnatim, strmim in viaokim goram, a katerih »e (laleko, iiroko in brezikrajno morje vidi, kakor bi bilo poanto s drobnimi pticami, s galejami, barkami in ladijami, ob straneh pa, kakor bi bilo obogačeno a jedva vidnimi ozlumi sem-akimi progami, obrobljenimi s primorskimi mesti, ki se vidijo, kakor možice, — in obogačenimi s lesovi, podobnimi majhnim tratam. Kakor orli, tako so si svojimi očmi okrog sebe gledali iiroko po polji in v daljavi svojo osodo, kako »e jim sapoviduje. Bode. pač bode vse polje s globelimi in cestami vred pokrito z njih belimi razsejanimi Kostmi, dobro skopanimi v kozaškej krvi
—	in pokrito z razbitimi vozovi, s polomljenimi sabljami in s kopjem ; daleč se jim raatrkoli čopaste glave razmrienih las in s krvjo omočenih brk; orli prileti in bodo kozaške oči sobali s njih. Ali vendar bode to rassežno in svobodno smrtno posoriiče veselilo se svoje slave 1 ni eden veleslavnih činov ne »gino in. ne propsde, kosaika slava ne mrkne tako, kakor mali prahek zgine puUti is duloa. Bode, bodo aive, do paau dolge brade banduraŠ, a morda poln zrelega junaštva in beJe glave starec, — živel bode moder prorok, ki bode navdušeno mogočno govoril njim na slavo. Po vsem sveti se raaanani njih slava — in vsi, ki se narodi po njih tivAoji, govorili bodo o njih; daleč se raalesa proroika beseda, podobna je svučnemu kovu velikega svona, ki mu je svonar dodel mnogo dragega čistega srebra, sati da bi s« daleč po mestih, po kočah, po gradeh ia vaaih razlegal slovesni svon in vse — breai raalike, vabil k avetej molitvi
182
Tsrs* Bulba.
IX.
V mesti živa dal« nij tnala, da j« polovica .Zaporoteev na gonjo odhitela aa Tatarji. Men t nega »tolpa stražnik jo I« omar.il, da j«' oddelek vos pretclil te u let; menili to, da Kozad »nujč samo kakovo sssedo, kar je veroval tudi traneotki inicnir; ali v tem to to vresničile koševega besede, a v inetti te je poktsal ne dotUtek užitne zaloge, kajti po navadi davnih časov nikoli nijto preiteli vojtke, ko je bilo treba tega. Poskušali to, ter prodirali iz mesta, ali vselej so vražjih drzovitcev polovico pobili Kosaci, a polovica je morala zbežali nazaj v meato — prazna. Židom pa ao vendar na dobiček bili ti napadi: zvohali ao vae: kako in zakaj to nekateri Zaporožci zapustili boritče, s katerimi načelnik vred, kako se imenuj" kureni, koliko je njih itevdo. koliko jih je ostalo na mesti in kaj namerjajo, s kratka: po nekolikih ininotaB so vse anali v mesti vselej. Polkovniki so se obodrili in sklenili so, da sačno boj. Taras je takoj poznal to po hrumu in šuma v mesti, torej je skrbno pripravljal se, prirejeval vse, ukaaaval, kurene raa-delil na tri tabore in okrožii jim z vozovjem, podobno trdnjavam, v katerih ao Zaporožci nasmagljivi bili; dvema kurenoma je ukazal, naj odideta na zasedo; kos polja je dal nabiti z ostrimi kolmi, natakniti s polomljenim orožjem, s kopjem: z njegovimi odlomki, sat6 da bi na to prostorišče o prilikah zaganjal sovražnikovo ko njiitro. A koje vse dovršeno bdo po potrebi, govoril je Kozakom, ne satč, da bi jih bil obodril in razvnel jim duše, sij je znal, da so sicer krepkega duha, — temuč zato, ker je hotel pot odpreti sam svojemu čutju.
„Jsko vsm, gospodje, želim povedati, kiko je to naše tovarištvo! Slišali ste očete in dede, kako čestna je vsem bila naša zemlja; tudi Gregom se je dala spoznati, tudi is Carigrada je dobivala rumenjake, tudi mesta je imela bogata, in svetišča ja imela — in kneze, kneze ruskega rodi, tvoje kneze, a ne latinskih ne vernikov. Vse to so otvojili Turcl, vse je poginilo; ostali smo le mi, »irotci, — da, kakor udova ostane sama po smrti svojega moža, tako jo osirotela tudi naša zemlja! Cujte, o kakem časi smo tovariši' podali si roke in ustanovili bratrstvo; znajte, kaj je podloga našemu tovarištvu! — nij ga svetejšega tovarištva! Oče ljubi »vojc otroke, mati ljubi tvoje otroke, otroci ljnbč očo in ma-
▼ectL 1001 aru godi to imeli bratrstva, sli takih, kakoršna so bila na ruskej zemlji, takovih nij bilo nikder. Marsikateremu iamej vaa se je pripetilo, da bi bil moral poginiti na ptujem, — znate, tudi Um ao ljudjč! tudi tam je Božji človek, razgovaijaš se s njim, kakor tS svojcem; sli ko hitro je kaj do tega, da bi se sprego vorila kaka srčna beseda, oh A! Čaki malo! razumni ljudjč so sioer, a ne takovi, nikakor, nikakor, bratje 1 ljubiti tako, kakor ljubi
Podov«* L ObH^ic, Podgoriten.	|g3
ruska dola, ljubiti ne le i ruumom, ali kako drugače, ali ■ vsem, kar ti je Bog dal, — s vsem, kar koli j« ▼ tebi — a! . . — vsklikne Taras, kolebne a roko, stresne sivo glavo in brke — in dalje govori: »Nikakor, tako ljubiti ne more nihče! Znam, ničem* nos t ae plodi po naiej zemlji: motijo se lo s tem, da bi imeli ve-Kke stoge žita, velike tabunc konj, da bi ae bahali s polnimi kle-timi, in znanijo se, vrag vedi, s kakimi poganskimi običaji; ara-mu jo se lastnega jezika, svojec si svojcem noče govoriti, svojec svojca izdaje, kakor na trgu prodajajo .bresiduhe stvari, 1*tujega kralja Ijnbeaen, a ie kralja ne, borna milost Poljskega mogotca, Id jih si svojimi žoltimi črevljibije v mrdo, to jim je ljubše, nego vsakoršno bratrstvo. Ali v najkukavnejiem borneži, aU je tak ali tak, če prav bi bil vis sajast in poblačen vsled svojega lizunstva, vendar, bratje, živi v njem ruskega čutja iskra; a kedar se utegne pro buditi, gotovo se obema rokama vdari na prsi in za glavo prime,
—	preklinjal bode svoje ničemno živenje — ter žolel, da bi s mukami oprat svoje sramotno počenjanje. Naj bodo vsi znali to, kaj v Kuskej pomenja tovariitvo! Kader pokne smrtna ura, gotovo nobeden izmej njik ne bode botel tako umreti! nobeden, nobeden! ne ujemlje se s tem njihovih miiic natora! '
Tako je govoril ataman, a ko je bil skončal svoj govor, smi rom je ie stresal glavo, oeivilo o kozaškem junak o vanj L Vse je ta govor nesnanski pretresnil, prodrl jim je bil globoko v srca; najstarejši Kozaci v svojih vrstah so stali nepremično sklonjenih glav; skrivoma so solze starim junakom prihaja je v oči, tnalo po inalo so jib otirsli s rokavi, naposled pa so, Kakor bi se bili pogovorili, vsi kmalu kolebnili vsak zi svojo roko in streznili sive glave. Resnično je: stari Taras jim je bil mnogo povedal snanega in pomenljivega, kar tiči v srci človeku, ki je skusil mnogo bridkega, težavnega o dobrodruitvih in vaakojakih neugodah svojega živinja.	•
A is mesta je uži vrila sovražna vojska; o brnenji krepkih kotlov in s bučanii glasnih trob so iz svoje trdnjave pod pazu-hami podprtih rok prihajali čestitci, okrog katerih je gnjelo se množno služništvo. Tolsti polkovnik je načeloval 10 ukazoval. Bistro so sačeli napadati kosaike tabore, ki so grozili se. nastavljali puške, bliakali s očmi in lesketali si svojimi oklopi. Ko hitro pa so Kozaci zagledali, da je le streljaj daleč ie do sovražnika, jem/> vsi kmalu pogubno streljati — in nijso nehali palili. Daleč je grozno streljanje razlegalo se po vseh okrožnih ravnih in njivah
—	in strinjalo v nejenljiv grom. Vse polje se je navilo v dim, a Zaporotci so neprenehoma pokali, ni oddahnili se nijso: poslednji so le nabijali puike in daiali jih prednjim, kar je plašilo vraga, ker nij mogel izumiti, kako Zaporotci zmerom streljajo, nabijajo pa ne. Zbog pregostega dima nij več sovražnik videl sovrstnika, niti: kdi je koga zmanjkalo v vrstah; pa Lebi so čutili, da gosto letajo olovnioe In da se hndo razvnemlje ogenj; ko so bili umak nili se nazaj, sati da so is dima prišli in videli okrog sobe, po-
grefeli ao mnogo vojičaka v svojih vrstah; n Kozakom j« na
vsakih sto mož manjkalo d voh, trijeh tovarišev; neumorno ao dalj« strelja1', prav nič nijso prenehali. Sam inozemski inženir se ie čudil tej, njemu nesnanej taktiki — in r pričo vaeh j« opomnil: A j, ti omladni Zaporoici! aj, kako moraio na tem ptnjem sveti {»ojeveti, da bi smogli!" Masvetoval je, da bi topove namerili v tabor. Težko so znnili in drugam namerili svojih topov ogromna grla; daleč in na iiroko se je zemlja stresnila in dvakrat toliko ae je dima rasvalilo po v#em polji. Smrdel je smodnik po trgih in ulicah daljnih in bližnjih mest Pa topničarji so bili previsoko pomerili, previsoko so ogromne olovnice kolebale; strašno je vsaka žvižgnila in zletela tiad glavami vsemu taboru, daleč sa njim planila v tla, isrtila cele kose črne semlje in vrgla jih visoko v srak. O pogledu na tlko neizkušenost se francoski zemljemerec (inženir)
Eritne sa glavo in sam nastavi topove; nij mu bilo na mari to, er ao kosaike olovnioe neprenehoma žvižgale okrog njega.
Taras je s daleč videl, da slo preti vsemu Nezamajkovskemu in Steblikovskomu kurenu, torej na vse grlo krikne: ..Stopite brž od vos in savsedite konje!" A vendar bi ne bili vsi Kozaci sa-vaeli konj, da Ostap nij v sredo sovražnika zagozdil ae, ter ne-tilnic isbil is rok šestim topničarjem, štirim pa nii mogel isbitl jih: odgnali so ga bili nasaj Poljaci. Zdaj pa ptuji kapitan sam v roci vzame netilnico, da bi sapalil največi top, kolikoršnega le nikoli popreje nijso videli Kosaci. Grozno je zijalo njegovo ogromno žrelo, tisočera smrt je pretila is njega. Ko je bil sagrmel — in ko so po njem bili sprožili se Itirije drugi topovi, ie itirikrat je gluho sadonelo in stresnila se zemlja — m veliko je bilo goijel Po marsikaterem Kozaku saj oče stara mati in bode s okolčelo roko bila ae po ostarelih prsih; marsikatera soproga bode vdova v Gluhovu, Nemirovu, Črnigovu in po drugih Ukrajinakih mestih. Marsikatera milica bode slohrni dan tekala na včliko cesto, ozirala za slehrnim popotnim in gledala, ali nij kateri njih njenega i najmilejši. Pa mnogo vsakojakega vojščaka pride po meati, a nobeden ne bode njč mileč.
Polovica Nesamajkovskega kurena je zginila, kakor bi je ne bilo nikoli bilo na sveti! olovnice so io pobile in po borišfti ras metale tako, kakor — kedar toča potolče vso njive kmalu, njivo kder je popreje — kakor pesno slato, rumenelo in dosorevalo vaakojako klasje.
Kako je to presunilo Kozake! kako ao ae vznemirili! kako je raaljutil se kurenni ataman Kukubenko, ko je bil zagledal, da je ved, nego pol njegovega kurena poginilo! Planil je ač svojimi ostalimi Nezamajkovci vred na vraga, — kakor po selnatih glavah, Ijoto sekal okrog sebe, mnogo konjikov zbil ras konje, s kopjem moril jeadece in rane sekal konjem, dokler nij priklestil do topov, a uii je bil priboril top; pak sagledal je, daje Hu-manski kurenni ataman prodrl blisu, in Stepen Goska — da je privojeval včliki top. Zapusti torej svoje mesto in si svojim ku-
reaom vred plane n* drugo jato sovražnika; k od ar so Nezamaj-kovci klestili, ondod so gaz delali pred seboj 1 kodar ao se vračali, ondod je bila stranska poti Videlo se j«, kako so svetlile se Poljske vrste: Poljaci so padali, kakor snopje. Prav pri voseh je bil Voltuzenko, spredaj Čerevičenko, pri daljnejših voseh je bil
CDegtiarenko, aa njimi pa kurami ataman Vrtihvist. l>egtjarenko bil užA dva plemenitaša pregnal s kopjem. napAeled je pregnal tretjega, ki pa nij hotel vdati se. Cil in krepak Poljak je bil to; s lepim orožjem obogačen je pripeljal petdeset služnikov si seboj. Krepko je sgrabil Degtjarenka, podrl ga na zemljo, a užA je se sabljo vreaal ga in kriknilt „Ni eden lsmej vas psov Ko-oakov se mi ne ubranil"
„Caki malo!" — krikne Timek Šilo in skoči k njemu. To je bil neumoren Kozak. Kolikrat je atamanoval na morji! Mnogo je »trpel vsakojakega goijA. Vjeli so jih bili Turci pri Trapesuntn in vsi so kot sulnji morali iti na galejo; sklenili so jim s vari pami roke in noge, po cele tedne dali jim ne plena in napajali so jih sA zoprno morsko vodo. (Jbo^i zaločenci so vse s trpeli, da le vere, bab so se, ne bi treba bUo izdati.
Timka Sila pa nij skrbelo to; poteptal je sveti zakon in zA sramotnim turbanom ovil si grAino glavo; sprijaznil ae je s paio, po kij udaril na barki — in napčelea je bil gospod vsem sužnjim. Tega so se najhnjke bali vsi sužnji, ker snali ao, Ae svojo vero prodide in povraži se. — da bode tem krutejle in trpke)še njegovo gospodstvo. Pa je tudi rAa bilo to. Vse je Timek Šilo novič vklenU po tri — pa po tri skupaj, bridke verige vsem nategnil do belih koetij, — vaem vratove okoval s njimi in čestil jih a gorkimi zaušnicami. A ko so Turci, veseli, ker so zajeli takega slugo, ieli bdi godovsti in svoje vere zakon poaabivii opili se,
Sri nesel je vseh štiri in šestdeset ključev in raadal jih sužojim, a bi si odklenili ključavnice, verige pometali raa - se, smetali v morje, namesti njih prijeli za sablje ia Turke poklali. Kaaaci so o tej priliki bili nabrali mnogo plena in slavni »o se vrnili v domovino — in dolgo časa so banduraŠi slavili Tinka Sila. Odbrali bi ga bili aa koievega, pa je bil groano čuden Kozak. Caai je proslavil se s činom takim, s kakorlnim bi se ne bil odičd ni naj-modrejii junak, časi pa je sramotil se s »boUmi, ris nevrednimi vrlega Kozaka. Zspil in saveseljačd je vse, vsem je bil dolžan na 8iči, poleg tega pa je bil tihotap, kakor kak uličnjak; po noči je adaj pa zdaj vse orožje ia ptujega korena iznašel in to ali to krčmo zametal s njim. Zaradi takih preiiraih hudobij so ga na trsi privesavali k alopu in hrastovko blizu njega polagali, sato da bi ga bU vaakedo, kolikor bi bil mogel, udaril a njo; ali nij bilo nobenega Zaporožca, ki bi v rezal bil ga s hraatovko, vsakedo se je spominjal njegovih aaslug. Tako v je bil Kozak Timek Silo.
„T& le je nas psov eden, ki se vam drsne po robi postaviti ae!" — sagrmel je, ko je bd planil na Leha. Zgrabita ae; na-ramci in a pene so jima popokale vsled vzajemnih udarcev. Poljak
mu preseče leleznr kolnljo: vrezal « j« i bridkim železom v iiro telo; kozaika koiulja zaradi, ali odo m nij zmenil sa to; aaiaahne s vso svojo kilavo roko (teika je bila njegova korenjaika roka) — in zaseče inu rano v glavo. Kovana čelada ae mil raa-leti, Poljak svebra in pade; Silo »koči k omedlelemu, da bi ga do eilaubtl in pokritnl. Ne ubij. Kozak, vraga, raji odatopi! Nij bil le Kozak odstopil, uii je pobitemu eden izmej alug Kozaku noi porinil v vrat. Silo ae obrne: gotovo bi bil žaliti! drzovitra, ali zginil mu je ▼ strelnem dimu.
Z vseh stranij se je strel razlegal iz puiek. Šilo se stresne in začuti, da je smrtno ranjen. Zvrne te, rano zatisne s roko ia svojim tovariiem krikne: „Z Bogom, gospodje bratje, tovarili! Večna bodi pravoslavna Ruska zemlja — in večna eji slava!" Zatisnil je gasnoče oči — in ločila se ie kozaika dula od krepkega telesa. A nič je prijezdil Zadoroini si svojimi vred, bojne vrste klestil kurenni staman Vrtibviat in prilomastU Balaban.
„A kaj, goapodje," — oglasi se Taras in kurenega atamaua
Cvpraia: „ali imate le kaj prahu v pralnicah? — ali nij le osla-la kvisška moč? — ali neomagujo Kozaci?" —
„še je, batko, dosti prahu v prahovnicah; ne peiaie kouiko junailvo; neomaguji ie Kozaci!"
Silno aadivjato Kozaci. vse vrste se vragu zmesi. Kratki polkovnik ukale zbor in diue osem pisanih praporov zaaaditi, da ni zbral svoje ljudi, ki to bili razkropili te po vsem polji.
Vsi Lehi so beiali k praporom; pa nijso bili ie zgrnili se, da bi se bili zopet po robi postavili, uii je kurenni ataman Kuku-benko sopet si svojimi Nezamajkovci vred udaril na njih sredo in zaletel se v trebuiatega polkovnika. Polkovnik se nij vstavil mu: obrnil je konja in zdivjal s mesta; ali Kukubenko je daleč po polji gnal ae za njim in preganjal ga, da ae nij mogel sediniti si svojim polkom.
Strpan Goaka to ssgleda is pobočnega kurena in tudi apuati ae sa njim; v roci ie imel sanjko; skloni glavo konju na vrat, počaka ugodne prilike in nenadoma polkovniku sanjko vrle okrog vratu. Polkovnik ves zaradi, a obema rokama zgrabi vrv in hoče pretrgati jo, ali v tem mu je uii krepka roka sulico zapodila v iivot Ostal je na mesti, kakor k zeml|i pribit Ali tudi Ooska nij junakova) dalje! Stoprv ozrli so se bili Kozaci,uii so Štepana Gosao videli si Itiruni sulicami prebodenega. Nesrečnež je fe ie vskliknil: „Nsj pogini vsi vrasi, naj Ruaka semlja zmore na vekov veke!" — ia isaihnil je tvojo dnio.
Kosaci te oari, a uii je z ene strani Kotak Metelica igral s Lehi in prodrl kmalu tega, kmsln tega, s ene strani pa je si svojo vojsko pritiskal ataman Nevelički — in od vos vraga odganjal, Krivogobee pobija sovražnika tam pri daljnih voseh pa je tretji Pisarenko uii odgnal celo jato Lehov. tam le pa so uii po-vspeli s« na vozove in niji se celi na vozeh.
Postovsal L flor**m, Podgorttsa.	187
„No, gospodje 1" — oglasi ae zopet ataman Taraa, ko prijezdi pred zozatke vrsto, ia povpraša: „ali imate ie kaj smodnika v prid)./vuicah V — ali i« ne peša ko s sik a moč? — ali do orna-gujA uli Kozaki ?" —
V tem Rolduh pade a voza; zadšla ga je olovnica prav vod srce; starec ie zbere vse svoje modi in opomni: ..Nij mi tal, Ver zapuščam svet! Bog daj vsakomu tako amrt! slava bodi Ruakej zemlji do konca rekor !'* — vzdibnil je — in Bolduhova duša se ie v višine dvignila: odplula je davno odšlim starcem pripovedat, kako znajo tleči se na Ruskej zemlji, a kar je še odličnejše: kako snajo na njej umirati aa sveto vero.
Balaban, ataman, sgrmel je prčcej potlej na tla. Tri smrtne rane kmalu je dobil: sadelo ga |<- bilo kopje, prošintla olovnica b poljubil palaš; a to je bil eden najsrčnejših Kozakov, atama-noval je o mnogih morskih bojih; ali najslavnejše je načeloval na Anatolskih obalah. Tam ao nabrali mnogo rumenjakov, naplenili mnogo turškega i menja, orožja in vsakojakega oblačila.
Ali bridko jim o- bilo napoti nazaj: pripluli ao mej olovniee neke turške barke. Ko bitro je sovražna barka bila zalotila jih, polovica čajek je zaplesala in prevrnila se, pa noben Koaak nij utonol: o tele so jih potops Čajkam ob straneh privezane trstikaste plavuti Balaban je bil s vsemi vesli odplul na stran, obrnil se na ravnost proti solncu, ter je neviden bil turškej barki Pa vso noč so s plavnicami in čapkami vodo plali iz čajek in sadelavali luknje; tz kozaških hlač so delali jadra, ter ubežali bistrejšej turškej barki. Pa nijso le srečno p ribe tal i na Sifi, temuč prinesli so s seboj zlato prošito rizo (obleko) arhimandritu Mej gorskega samostana v Kijevu — in ogrinjslo na Zaporožji sa oltar, ki je bil ia čistega . srebra. A dolgo čaaa so potlej banduraii slavili Kozaško drzovitost Povesil je glavo; čutil je predsmrtne bolesti — in tiho je opomnil: ,,Zdl se mi, gospo<f)e bratje, da pošteno umrjem; sedem sem jih posekal, devet s Kopjem prodrl, mnogo poteptal a konjem, koliko aem jih zč svincem podrl, te^apa ne pomnim več. Naj večno cvete Ruslui zemlja!" — izgovoril je ie — in odletela je njegova duša.
Kozaki, Kozaki! ne tratite svoje vojske —'njenega cvetija!
Uič so bili stopili okrog Kukubenka, utč je bilo živih samo sedem junakov Nersmajkovskega kurena, uit tudi ti so bili nena-vsdno utrujeni, njih obleka je ulč bila vsa krvava. Taras sam, ko sagleds njegovo goijč, pribiti mu na pomoč. Ali prepozno so prispeli Kosaci: predno so mogli odgnati vraga, prodrl mu je bil s kopjem srce. Tiho je Kukubenko omahnil v roke Kozakom, ki so ga prijeli — in potokoma je is njega kri vrela, enako dragemu vinu, Katero so v steklenej posodi is kleti neeli neoprezni slui-niki, ob prsg »podtaknili se, ter razbili drago posodo; vino se je raalilo po tleh, a gospodar je prihitel in pnjel se aa glavo, ksjti hranil je pijačo sa znametutejše iivotne ure, — če mu Bog dlao učakati jih, ko ga na stare dni utegnč obiskati mladostnega ti-
včnja tovariši, d* bi a njimi vred spominjal se davno minolih časov, ko ae človek različno in dobrodejnejie veseli. Kukubenko sa ozre okrog sebe in spregovori: „11 valim Boga, ker umiram vam pred očmi, tovariši! Bog daj, da bi po naših dneh tivčli vrtejii fjudjč, a K ris tu draga semlja naj večno cvetš!"
A vzletela je mlada duša. Angelji so jo prejeli v svoja naročja b odnesli v nebesa; dobro mu bodo tam. ,,S£di, Kukubenko, na mojo desno stran!" — poreče mu Kriz t, ,,U se nijsi izneveril tovarištvu, nijski vdelef.il se nikakorinega nečestnega čina, nijsi nobenega človeka pahnil v goijč, a varoval si mojo cerkvo in zagovarjal jo." Kukubenkova smrt je vse rasžaloatila. Kozaška vojska se je selč manjšala; mnogo hrabrih junakov nij več bilo živih; pa so vendar te junakovali b vraga klestili Kosaci.
„A kaj, gospodje!" — spregovori sopet Taras ostalim ku-renom b povpraša: „ali imate še kaj smodnika v smodnicah? — ali vam nijso ie skrhale se sablje? — ali nij ie opešala kosaika moč? — ali nijso ie onemogli Kosaci?" —
, Še imamo prahu, batko: ie sečč naše sablje; nij ie opešala kosaška moč; ne omagujA ie Kosaci!"
Zopet so Kosaki planili na sovrstnika tako, kakor bi ne bili pretrpeli ie nobene sgube. Uti so bili samo trije atamanje ie tivi; povaodi je potokoma tekla kri in visoko so kupičili se mostovi is pobitih Kosakov b Poljakov. Taras se osrč v nebo, s ulč je po sraci krotila jastrebov trum*. No, pač bode kedo imel utivati mrtvece! A užč so tam Metelioo nabodli na kopje; utč je drugega Piaarenka glava odletela b poškilila a očmi; užč je padel b v zemljo buhnil na itiri kose razaekani Ohrim Ooeka. „Nu 1" — klikne Taras in popbpoU s robcem. Ostap je rasumel to znamenje; planil je is zatrepa na konjike. Lehi nijso strpeli silnega napada, s gnal jih ie b nagnal prav na tisto mesto, kder so v zemljo sabiti bili koli s polomljenim kopjem vred. Konji so spod-tikali se in padali so, Lehi pa so prekucovali se jim čes glave. , A ta trenotja Kursunci, ki so poslednji stali na voseb, zagledajo, da imajo vraga le streljaj daleč pred seboj, — ta trenotja jemo Streljati. Zmočenost in beg je vstal mej Leni, Kosaki pa so ohra
„Naša je zmaga!" — razlegali so se s vseh stranij Zaporo!ki glasovi; Zaporotci so ieli trobiti in rasvili so prapor — kozaške zmage znamenje. Bežali so in skrivali se razpojeni Poljaci. ,,Nu, nijsmo ie zmogli ne, nikakor!" — kričal je Taras b kazal v mestna vrata; pa je resnico trdil.
Vrata so te bila odprla b b mesta se je vsul husareki polk, vseh jezdnih polkov dika. Vsi so bili na kraanih črnorijavih ko njih; na čelu je ponašal se jim jesdec, kraanejši b srčnejši od vseh drugih; izpod jeklene čelade ao mu gledali b v sraci igrali črni laaje, ob roci pa se mu j« vila draga o paska, ki je bila splela je najooličnejše kraaotice roka.
Taras (»kameni, ko sposni, daj« Andrej to. A ul4 ga j«
oblačil prah in bojni ogenj, hotel je aaaluiiti ob rod navesano darilo. Stari Taraa ae vstavi — b gledal j«, kako je pot čistil pred eeboj; kako j« tm razganjal, mlatil b rane tekal na deanoj m na levoj strani. Taraa nij mogel strpeti tega, kriknil je: „Kaj? — ali svoje? — svojce? vražji sb, — ali tvoje«klatil?" Pa Andreju nič nij bilo do teg*t kedo ie pred njim, ali njegovec — ali keoo drug; nikogar nij poznal Videl je le kodre, dolge svilene kodre, pa bele prti, podobne labudu na red, b vrat — bel, kakor sneg, in pleča — in vse, kar je draftestno ustvarjeno.
,.Ai, junadl avabite mile njega k lesa, privabit« mil« nj«ga! — kričal je Taraa. A U trenotek je trideset bistrih Kozakov odločilo ae, da ga okanč. Pritrde si na rlavi visoke čapkeb na konjih udero na ravnost proti husariem. Planili so sč strani na sprednje. pobili jih in oddelili od saaniih — b prve b posiodnje na-darili sč spominom. A Oolokopitenko je Andireja s palalem mahnil po hrbtu, potlej pa so vsi kmalu pobegnili — b bežsli so, kakor so le mogli dirjati koaaiki konji Kako je vzrojil Andrej 1 — kako je po vseh žilah zavrela mu mladostna kri I Zbode konja a ostrima ostrogama, na vao moč udere sa Kozaki, ni ozrl se nij nasaj, nij videl, da le dvajset vojlčakov dirja sa njim. A Kosaci ao na vso moč na svojih konjih plavali na ravnost k lesu. Andrej se raapali na konji, a skoro bi bil užč dosegnd Golokopitenka, pa neka sdna roka mu sa nsdo zgrabi konja. Andrej se ozrč: pred njim ja Taras!
Stresni! se je po vsem životu — in obledel je tako, kakor obledi dijak, ki svojega tovarila nehotoma sune, tovarii pa ga s ravnilom mahne po glavi, satč pa dijak vzbeai, kakor ogenj, raa-tegočen plane iz klopi b za oplaienim tovarilem dere, da bi ga na kose raztrgal, v tem pa zaleti se v učitelja, ki stopi v učilnico : o takej priliki tisto trenotje odjenja strast in besnost se umakne velikemu strahu- Prav tako je sibnila Andrejeva raaka-čenost. Kij videl pred seboj nikogar, (e strelnega očo.
„Nu, kaj pa sdaj učinivaVI" — zagrmi Taras — b gledal mu je na ravnost v oči Andrej pa nij žugnU ni besedice — b stal je na meati v tla povelenih oči j.
,.No, sinko I — ali so ti pomogli Lehi?" —
Andrej nij odgovoril.
„Tako! — tedaj si izdal vero I — izdal svoje! — Stopi prčd-mel zlezi ras konja!"
Pokorno, kakor otrok, slese s konja b polumrtev se vstopi pred Tarasa.
„Stoj in ne gani sel Jas sem te splodil, jaa te tudi aa-tarem!" — vakrikne Taraa, stopi korak nasaj b vzame polko ■ rame.
Kakor platno, tako bled je bil Andrej; slilalo se je, da so njegova usta lepetaU nekaj b da j« izgovoril neko ime { ali to
nij bilo domovini ime, ni materi, ni bratovo, temuč to je bilo prekrasne Poljke ime. Taras ustreli.
Kakor kitni klas, ki ga ianjeo i z podrete si srpom, - kakor mlada srna, ko pod srcem začuti smrtno olovnioo, tako je sklonil glavo in na travo sesel se, a ni besedice nij tugnil.
Sinobojica je stal na mesti in dolgo čya gledal bresdnbi trap. Tndi mrtev je Kozak bil velekrasen: njegova čvrsta lica, malo popreje polna moči in tenstvu čaralno vabljiva, odlikovala so se le si svojo redko mičnostjo; črne obrvi so kakor ialu-joča svila, mračile njegovo obledelo obličje. „Da nij Kozak!" — spregovori Taras, „a rasti je visoke, obrvij črnih, lica takegs, ka-korinega je plemenita!, in krepke roke je bil na boji! Škoda ga je, poginil je brezi slave, kakor kak zaničljiv pes!"
Oče, kaj si očimi?! — ali si ga ti umoril?! — vaklikne Ostap, ki je ta trenotja prijezdil.
Taras prikima z glavo.
Nepremično je Ostap mrtvacu gledal v oči. Žal mu je bilo brata; opomnil je: „Oč«, izročimo ga zemlji čestno, satč da se mu ne bodo rogali vraži in da mu trupa ne raskljujč pleneči ptiči."
„Pokoplj6 ga tudi brezi nas!" — opomni Taras, „skj ga po-česte plakalcf in tjetitelji!"
Dve minoti blesu je premiiljal, ali bi ga prepustil gladnim volkovom in drugim plenečim zvenm, ali bi počestil junaško slavo, katera mora vaina biti vsakemu vitezu, če prav je junak njegov vrag. Ali skokoma k njemu prijezdi Golokopitenko in krikne: „Gorji, ataman, Lehi so se ojačili, prišla jim je na pomoč čvrsta sita!"
Jedva je to izgovoril Golokopitenko, utč pridiija Voltusenko. „Gorji, ataman nova sila se zgrinja!"
Jedva je Voltuzenko utegnil to povedati, ute Pisarenko brezi konja pribeii: „Kde si, batko, kozaki te iičč Ute so ubili kurennega atamnna Neveličkega, Zadorotni je mrtev, Cerevičenko je nbit; ali koaaci se le branijo, neti umirati, ker tebe ne vidijo; noti, da se te enkrat osrei va-nje pred smrtno uro!"
„Na konja, Ostap!" — krikne Taras in s mesta zdirja, da bi še sešel se s Kozaci; da bi ie enkrat ozrl se vi-nje — in da bi Kozaki ie enkrat pred svojo smrtjo videli svojega atamana. AH nij bil ie pridirjal is lesa, uti je sovrstna vojska usula so okrog in okrog lesa, — in mej drevjem so se jesdeci prikazali si sabljami in kopjem v rokah. „Ostap, Ostap I ne vdaj se!" — kričal je Taras, sam pa je isdrl sabljo in jel rane sekati na vse strani okrog sebe. Na Ostapa je šest kmalu saočilo jih, ali njih napad nij bil srečen; s enega ie odletela glava, drugi se je sgrodil, tretjega je s kopjem sunil mej rebresa, četrti pa je bil opresnejši: ognil se je n slavo olovnioe, a zajedla se ie v prsi konju, ki je Vteklo poskočil, na semljo zavalil se ia jesdeca udušil pod seboj.

FmIov«« L Ourtafre, PodgoHta.	191
„ Dobro, sinko! vrlo, Ostap!" — kričal je Taras, „ha, tudi jas pojdent za teboj!" A sam se je ubranil vsem napadnikom.
Taras seče in propada okrog sebe, kmalu tega — kmalu tega mahne po glavi, s sam le prid-se gleda na Ostapa, a vidi, daje sopet osem kmalu planilo Jih na Ostapa. „Ostap! Ostap! ne vdaj se!"
Ali utt imaguj6 Ostapa, — uii je eden njih si sanjko vjel ga sa vrat. — uii ga duli.
„Ob. Ostap, Ostap I" — kričal je Taras, prodiral k njemu in besno sekal na vse strani, kamor je priletelo. „Ob, Ostap,
Ostap! . . ."
Ali kakor bi bil teiak kamen sadri njega samega, vse jo
vrtelo se mu pred očmi; o tej bojnej gnjiči mu je kritalo se pred očmi vse: odsekan« glave, sablje, kopje, dim, ognjeni blesk, — vse to j« plesalo pred njim s gostim lesom vred. In sgrmel j« na semljo, kaaor kak ispodrobljen hrast Megla in mrakota mn j« zakrila oči.
X.
,,Ali sem dolgo spal!" — opomni Taras, ko se probudi — kakor po trpkej pijanosti, in rad ni bil izpoznal predmete okrog sebe. Strašna slabost se je lotila njegovih udov. Jedva je s po sna! pred seboj neznane stanice stene in kote. Na poslod zagleda, da Tolkač sedi pred njim in čaka slehernega njegovega dihljaja.
„Da", — premišljal je Tolkač." morda bi bil ti na veke zaspal!" — na glas pa nij spregovoril nobene besede, le s prstom mn je kazal, naj molči.
„Povidi mi vendar, kdi sem?" — povpraša Taras; shira! je vis svoj um, rad bi bil spomnil se, kaj se je zgodilo s njim.
,,Molči vendar!" — okrikne ga ostro tovarii, „kaj te briga to? ali nij dosti, ker si vis poln obrunek? Minola sta uii dva tedna, kar te amirom skrivamo, kar te kuha vročica in kar blebečei vsakojake neumnosti. Stoprv ta pot si bil mirno saspal. Molči vsaj, če nečei sam aebi škoditi!
Pa Taras je skrbel: rad bi bil zbral svoje misli in zvedel, kaj ae je bilo pripetilo mu. „Ali nij ris, da so me Lehi obsuli in vjeli? ali nij res, da nijnem mogel izviti se izmej drhali?"
»Molči vendar, ali moraš zmirom blebetati, vražja dečina!" — saupije Tolkač srdito, kakor kakapestuna, ki rasbujena no more upokojiti kričečega otroka. ,.Kaj ti pomore to, če svež, kako si etel se? — vesel bodi, ker si viel! Na sveti eo dobri Ijadji, ki te nijso izdali — nu; to ti je doata! Bog zna, koliko nočij bo-detn moral ie beiati! Ali meniš, da si všel, kakor kak prost kozak ?! Bog pomori, na tvojo glavo so rssglasili dva tisoč rumenjakov P
„A Ostap!*4 — naglo vskrikne Taras in rad bi se bil vzdignil; ta hip se spomni, kako so bili zalotili Ostapa, da »o zvezali
n v prič« njega in da j« »daj ▼ Poljskem zajetji, žalost ja ovla-•UU n)'Kf"vo «taro glavo. Strgal je zi svojih ran, in razpotegnil TM ovezke, metal jih je daleč okrog sebe; hotel je glasno povedati nekaj, pa je blebetal smAčeno: vročica in blasnost mu je zopet prevzela moigane — in razgrajal je in govoril brezi umno. V črni tovariš pa je stal pred njim: branil se je in mirno je poslušal Taraaovo kletev in njegovo psovanie. Naposled ga prime aa nogi in rod, povije, kakor otroka, priredi vse obveake, zavije ga v volovsko kožo, vezi pa k sedlu primoti. A sopet sta bežala dalje.
Če prav mrtvega, vendar te otmem! nečem, da bi Lehi mre-varili tvoi kozaški trup, na kosce trgali ga in v vodo metali. A če prav ti utegne orel oči izkljevati is glave, naj jih bode iskljeval naš stepni orel, a ne Poljski orel, — ne tisti, ki s Poljske zemlje priletuje. Ce prav mrtvega, vendar te vzamem si seboj v Ukrajino I"
Tako jo govoril včrni tovarii; jeadil je neprenehoma dalje, po dnevi in po noči — in z bresičutstvenim Tarasom vred pri-dirjal na saporoiki Sič. Tam ga je sačel neumorno zdraviti s koreninami in s mokrimi obvcui; našel je bil neko Zidko, ki je snala ljudi lečiti, mesec dnij ga je napajala a rasnimi zdravilnimi pijačami in naposled je Taras pozdravil se. Ali ao lekarski pomočiti smogli — ali pa je njegova telesna moč to učinila, — po poludrugem meseci je zopet bil na nogah, liane ao se sacelile, samo obrunke, ki ao jih bile sablje zasekale, kazale ao, kako globoko je bil ranjen stari Kosak po svojem iivoti. Taras pa je bil do očui promenjen, otoien je bil in globoko samiiljen. Trt globoke praske so ae mu posnale na čeli, pa ao mu tudi ostale na njem smčrom
Osrč se okrog tebe, ali na Siči je bilo vse novo, vsi stari tovariii so bili pomrli. Mi enega nij buo več ismej tistih, ki ao s njimi vred bojevah sa pravico, sa včro in bratstvo. Tudi tistih Ko-sakov, ki ao bili s koievim vred ndrli sa Tatarjem, tudi njih nij bilo davno ved; vsi so bili polotili glave, vsi so poginili: nekateri so na boji žrtvovali svoje živčnje, nekateri so vslod lakote in žeje pomrli aredi slanih Krimskih step, nekateri ae so zajeli, da jih nij bilo več ni sluha ni duha, — da, c«16 poprejšnjega koievega nič dolgo nij bilo več na sveti in nobenegs stolih tovarišev, a po vsem nekedanjem Kozaškem borišči je trava ras tla. Tarasu ao le pripo-včdali, da je bila velika gostija, hrumna gostija; posoda je na koece rasbito letala okrog, — m kaplje vina nij bilo ostalo mkder,
Kje in alaftniki ao raznesli vae drage Čaie in posodie — t ista stoji domu gospodar in premišlja, da bi bilo boljie, da nij bilo te gostije. Zaman so si prizadevali, da bi bili razvedrili in rasveselili Tarasa; šaman so bradati, aivi banduraii po dva, po trije hodevali okrog in proslavljali njegove kosaike čine — do T tega je bil risan in hiadnodun, a na neprominljivem obrazi aa
Posloveni L OoeHec,	193
mo je prikazavalo neugasljivo gorji in tiho j« »klanjal glavo b
sam tebi opominjal: „8in moj, OsUp moji"
Zapornici m ae zbirali na morski odplov. Dve sto čajek ao bili spustili na Dnjeper; Mala Aaija ie ogoljenih glav in dolgih čopov Kozake zagledala in videla, kako so s mečem in ognjem plenili njene cvetoče obale; videla j« svojih mohamedanakih biva-teliev turbane razmetane, enako neštevilnemu cvitiju — po polji s krvjo napojenem in po pomorji. Videla je mnogo Zaporožkib proamoljenib Ura v ar in žilavih rok, v rokah pa črne nagajke. Za porožd so obrali in pokasili vse vinograde; pomošejah so puščali cele kape gnoja j drage Persiške pahovke ao upotrebljali sa hlač nika in opaaavali so s njimi zamazane * vitke. Dolgo še kasneje so nahajali po mestih kratite Zaporoike lnle.
Veselo so odpluli nazaj; aa njimi se spusti turška barka a desetimi topi vred, a si strelom ia vseh topov kmalu je njih lehke čajke razpršila, kakor trumo ptic. Tretji del jik ie utonol v morskih globelib, ostale pa so se sbrals, priplule so Dnje pni k ustju — b pripeljale dvanajst bečkov, polnih cekinov. Ali Taraaa vse to nij sanimalo nič. Hodeval je m v mi kal se ▼ loge b na stepe, kakor bi bil na lov nahajal, pa puška ie bila smčrom nabasana; vsak pot je streijivo del od sebe in poln bridkosti je sedel molju na obalo. Dolgo je sedeval tam, sklanjal glavo in neprenehoma vsdihal: ,,OsUp moj! OsUp moj lM Pred njim se je svetlilo b raa prostiralo Črno morje; v daljnem tratičii je čejka kričala; njegove aive brke so »rebrefe b solza je pobijala solso.
In nij »trpel Taras. „Kaj je meni do vsega tega," — opomnil je, „pojdem posvedetj kaj dela, ali je Šiv ah mrtev, morebiti pa nij v grobu, a bodi« to ali to, moram ga videti I" Po tednu dnij je uži v mesti Humani bil na konji, obogačen a orožjem, s kopjem, si sabljo, ob sedlu ie imel popotno steklenico, posodo s kašo vred; patronesmodnika, konjsko usdo b druge vsakojakosti. Ubral j« pot na ravnost k nečistemu, očrnelema domcu, ki so mu majhna okna jedva biU vidna in nij posnalo se, s čem so zamazana; dimnik ie bil pokrit s cunjami, luknjaste streha pa je bogato bila poknu a mahom; prav pred vrati je bilo polno vaakojakih smetij. Škod okno je gledaU Ztdka, na gUvi je imela čapko, posuto a otemnelimi biseri.
„ Ali je mož domi?" — povpraša Bnlba v tem, ko je alesel raa konja in sa usdo privesal ga k telesnemu kavljiču prav pri vratih.
„Domi," — odgovori Židka in brt odide, da prinese konju ovsa v korito, vi trsu pa vrč pive.
„Kdč pa je tvoj Žid?*« —
„Tam v soaednej stenici je, moli," — pove Židka, prikloni se — b ko Bulba k ustnom prinese vrč, voščila mu je dobro adravje.
„Ostani tik, nakrmi in napoji mojega konja, jas pa pojdem
Letopis 1872 ia 1871.	13
104	Jm
In pogovorim te ■ njim n* urnem, Moram nekaj poavedeti od nioca
Ta Žid je bil znani Jankelj. Prikazal ae je bil v Humani kot najemnik" in krčmar; vjel je malo po malo vze okrožne gospode in plemenitaže v tvojo peat, malo po malo je tudi vte novce pobral krajini — in žilno je njegova navzočnost poznala se na tej strani- Tri milje daleč na okrog ni enega bivališča nij hilo pošte nega: vse je pokalo in razpadalo, vte je pijančevalo, zato je vata jala revlčina in pusto U; vsa krajina je nila podobna okrogu po požaru ali po moriji, a da je tam te deaet let ljud drl Jankelj, pa bi bil oplenil vso vojvodino.
Taras stopi v stanico. Žid je molil v svojem dosti omasanem savano (spodnja suknja) — in oornil te je, da bi po običaji svoje vere pljunil fte poslednji pot, — kar se njegove oči srečajo z očmi za njim stoječega Bulbe. Židu je takoj mozeg protinil spomin na dva tisoč rumenjakov, ki so bili obljubljeni z« Tarasovu glavo; ali sramota se je polastila ga sbog nesramne dobtčkarije in trudil te je, da bi V tebi zadušil večno misel na zlato, — na lakoto, ki, kakor črv — Židu ovija srce.
„Cuj, Jankelj I" — ogovori Tarat Žida, ki je začel prikla njati te mu in ki je posorno vrata zapri, sat6 da ju nibče ne bi videl. Jaa sem tebi živenje otel — kakor psa, tako bi te bili uto pili Zapornici, — zdaj pa je na tebi vrsta, adsj pa ti meni po-
Židu se lic« nekako počmeri.
,.No, kako? — če je kako mogoče, zakaj bi ne postregel ti 1"
„Ne govdri ničesar; odpelji me v Varšavo."
„Ali v Varšavo? — kaj, ali v Varšavo?" — povpraša Jankelj. Obrvi in pleča so se mu namriila.
„Ne govori mi ničesar. Odpelji me ▼ Varšavo 1 Zgodi se, kar koli, Še enkrat ga hočem videti, spregovoriti mu bočem fte eno besedo."
,,Komu hočeš spregovoriti še beaedo?" —
,,Njemu, Ostap u, svojemu sinu."
„Ali morda gospod nij slišal, da ute , .
„Znam, znam vse, sa mojo glavo dajč dva tisoč rumenjakov. Znajo pač, ti bedaci, koliko je vredna! Jaa tebi didem pet tisoč! NA prčcej zdaj le na roko dva tisoč!" — reče Bulba in dva tisoč rumenjakov isspč iz usnjatega pasu, „ostanek pa dobodeš po mojej
Žid bri popade robec in pokrije s njim rumenjake. „Aj. krasni novci so to 1 ^j pesni novci!" — hvalil j«, rumenjak obračal mej prati in del ga mej sobe. „Jat mčnim, da ta človek, kateremu ate, milosti vi gospod, pobrsli te lepe rumenjake, da nij prelive! ni ure več na sveti, temuč da je prčcej skočil v vodo in utonol vsled grosne žalosti po takih krasnih rumenjakih!"
„Jas bi ne prosil tebe — tam bi morda naiel pot v Varšavo: ali utegnili bi me kako aposnati in prijeti ti prokleti Lehi, zvlaati
Fw4o*wl L Oorfci(«0, Podgoriiss.	195
- ker ne znam dobro zatajevati m. A vi, Židje, vi st« ali ustvarjeni za to. Vi okanite tudi vraga, da jo treba: ri sto na vse strani premeteni: zato sem k tebi priiel! Da, tudi v Variavi bi sam ob sebi ničesar ne pripridii, napreai todaj ros ia odpelji
me pricej !"
»A Ti, gospod, menite, da se kar takisto izpelje kobila, bri pripreie, potlej pa bil — aj, ^i, čakiva malo I" Vi, gospod, mo nhe, d« je mogoče tako, kakor koli, peljati, skriti ras I"
»Nu, »krij me, akrii kakor hoioi: morda bi to bilo mogoče v praznem soda, ak nor'
»Aj, aj! ri, gospod, menite, da bi se morda lehko skrili v prašen sod! Ali, gospod, ne t nate, da bode vaakedo veroval, da je iganie v sodu?"
„N'u, pa naj bode, kedor bode hotel, menil, da je iganje v njem."
. »KajV ali naj bode veroval, da ie iganje to?t" — začudi ae Zid, a obema rokama segae ai v lase in obe rooi stegne k
viiku.
»Nu, zakaj se tako čudil?"
»Ali. gospod, ne snate. da je Bog iganje ostvaril sati, da bi ga, kedor si bodi, pokusil? A tam je dosti takih lakomaikov; plemenita« bode pet celih vrst tekel sa sodom, v priliki avrtal luknjo, pa bode videl, da ne teče, a kričal bode: »Žid ne voai praa-nega soda, gotovo kaj drugega voai: Zgrabite Žida, svetite Žida, vzemite Židu vse novce, v ječo pahnite Žida I" Sij vse, kar je kaj slabega, očitajo Židu, aati ker je Žid vsakomu pis, ker veruje: kedor ja Žid, da nij človek.
»No, pa me nalili na voa a ribami vred I"
»Oh, vaj mir! nij mogoče, za Boga, nij moči, gospod I V Poljskej so po vseh cestah ljudji gladili, kakor psi, tudi ribe kradi, tudi gospoda bi načeli!"
„Tedaj pelji me, če prav na vrasi, samo pelji me I"
»Cakite — čakite gospod!" — opomni Žid, svojih rokavov okraje zavite in stopi k njemu razprostrtih rok. »Dejte, tako uči-nimo to: sdaj aidajo trdnjave in gradove; ia Nemike so priili francoski inženirji, zato po cestah voai mnogo opečja ia kamenjali, gospod, ležete na dno vosa, vrhi vas pa naletim opečja. sij ste, gospod, zdravi in čvrsti, kakor podoba kale, aati vam ne bode kvarno, če vas bode malo tilč&lo to; a jas naredim sdolaj lokajo, skozi ajo vam bodem dajal ulitek."
»Učini, kar hočei, samo odpelji me!"
A po uri je ros, aaloien s opečjem, peljal se is Humani, pripreleni ste bdi k njemu dve kobili Na enej nitju ie sedel dolgi Jankelj, a dolgi kodrasti lasje so mu skakali izpod majhne b-dovske jalomko (čapke) tako, kakor je sam poskakoval na b* tečej kobili.

T« čaa, ko je ta itoprv omenjen* volnj* vršila m, n* mejah nij bilo ie nikakorlnih mitničaijev, ni opresovalcev, torej ie vsa-kedo cmel rotiti, kar je hotel, če je kedo drsnil ae, ter je pre iskal kak voa, učinil je to le vsled svoje osobne odumosti, svlasti — kader so na vozi bile kake očem mične reči — in kedar je kedo imel roko posebno in sdatno teiko in ailno. Opečje pa nikomur nij bilo na m ari, sa tega deli je bresi vsakojake sapreke smelo peljati se skozi vrata v včliko mesto. Bulba je v svojej tesnej kletki mogel sliiati le sum — in, kako so vosnici kričali, drugega pa ničesar ne. Jankelj je poskakoval na svojem kratkem, vprafieuem kljusetu, obračal se ns različne strani in napčsled je krenil v temno ozko ulico, ki je bilo ime jej: »Blatna", pa tudi: »Židovska", aatč ker so rt rča bivali skoro vse Variave Židje. Ta ulica je bila selč podobna nesnainih dvorcev sadnjej strani. Solnce, kar je podoba kasala, nikoli nij prodrlo ni-njo. Zelo očrneli leseni domi, katerim so skozi okna gledale mnoftne trdi, gostili so tem bolj njč temoto. Redko kdč je mej njimi rudel kak zid is opečja; no, pa todi ta je utč na mnogih mestih bil docčla teman. Le tam pa tam je kdč na viiku bil pobeljenega sidn kak prisojen kos. nestrpljiv očem vsled svoje belosti. Vsa ulica je bila polna drobliine: saj, cunj, črepio, potrtega lesenega posodja, s kratka: vse, kar nij bilo rabno, — vse so metali na ulico in mimohodečim stregli z najnavadnejtimi sredstvi, ki so ugsjala njihovej radovednosti. Na konji sedeči jesdec bi bil s roko skoro dosegel trdi, ki so is doma v dom če* ulico sesale in ki so na njih visele iidov-ske nogavice, kratke hlače in prekajene gosi. Tam pa tam je skozi zgornje okno pogledala kaka Židka »trhlega lica in s temnimi steklenimi jagodami odičene glave. Kopa Zidov, omasanih, raztrganih las — rarmrienih, kričala je in premetala se po blati. Rudolas Zid, po vsem obrazi |>oln peg, ki so ga enačile vrabčjemu jajcu, pogledal je skosi okno, precej je ogovoril jesdečega Zida po svojem neumljivem jezici, Jankelj pa je aapeljul na nekov dvor. Po ulici j« bil prišel nekij drug Žid; vstavil se je in sačel je tndi rasgovarjati se, in ko je Bulba napčsled bil isrinil se ispod opečja, zagledal je tri Zide, ki so iivo inedrall.
Jankelj se obrne vk-nj in opomni, da se vse dide rvriiti; da njegov Ostap sedi v mcstnej temnici — in, če prav je tetko pregovoriti stratnike, vendar le se nadeja, da mu preskrbi priliko, da ga bode videl.
Bulba s temi tremi Židi vred odide v hiio.
Žulje zopet jemč razgovarjati so ia blebetati svojo neum|jivo kodrčijo. Taras je pogleaaval vse tri, kmalu tega kmalu tega. Nekaj ga ie bilo, kar se je videlo, silno pretresnilo. Na odurelera in hladnoduhem obrazi se mu je razvnel poguben plameu osobite
Poetom« L. <ihs|||. PoOqorJ6s>.	J 97
nade, ti«te nade, katera m čast Človeka polasti o najhujše) obsp-nosti. Njegovo staro sire je načelo krepko utripati, kakor kakemu
mladeniča.
..Oujte, Židje!" — opomnil je, a njegove besede so pričale vshičenost „Vam je vse mogoče na sveti, vi doboste vse, eel6 is morskega dna, a stara prislovica trdi, da Žid ukrade tudi samega sebe, če le hoče kraati. Osvobodim mi Ostapa! do hodite mu priliko, da pobegne ia vraijih pestij! Jaz sem temule človeku obljubil pet tisoč rumenjakov — pridenem pa jib ie pet tisoči Ko ukor inuun dragega posodja in v zemlji zakopanega zlata, — vse vam didem, svojo streho in poslednjo obleko prodidem — in s vami pobotam se: kar na vojsai priplenim vse svoje žive dni, da bode vsega tefea polovica vas trijoh!"
.,0, nij mogoče, Ijubeznjivt gospod! nij mogoče I" — opomni in vsaihne Jankelj.
„Ne, nij mogoče!" — potrdi drugi Žid.
\'si trije Židje se spogledajo.
,,Poskusiti to . . .", — opomni bojazljivo tretji Žid in pogleda svoja tovariia. ,,More bi ti pa se posreči, ako Bog dide."
Vsi trije židje nemiki pogodrnjajo. Bulba je, kolikor je mogel, vlekel na una, ali ničesar nij mogel uganiti. Slišal je le po gosto izgovorjeno ime: Mardohaj, drugega pa ničeear nij mogel raaločiti.
„Cnjte, gospod!" — opomni Jankelj, ,, treba ae je j>o|vetovati s človekom taaim, kakoršnega ie nikoli nij bdo na sveti ... O, o! ta je moder tako, kakor je bil Salomon, a če ta ničesar ne ugane, gotovo nihče na svetine pomore. Sedite lč-sem! nkte ključ, pa iivemu duhu ne odprite!" Židje odidi na nlico.
Taras zaklene duri in skosi majhno okno pogleda na blatno židovsko pozoriiče. Ti trije Židje se vstavijo sredi ulice in jemi nagovarjati se dosti sinilo- Tem trije m se je brzo pridružil tVtvrti, naposled pa ie ped. Bulba je zopet zasliial ime: „Mardobaj! Mardohaj!" Židje so neprenehoma gledali na tisto stran ulice. Naposled se konci nji isza nekega nečednega doma prikaie noga v židovskih čižmih, prikažč črnega polukaftans igrajoči nabori. ,,Oh! Mardohaj! Mardohaj 1" — vskrikni vsi trije Židje soglasno. Suhi Žid, nekoliko krači, nego je bil Jankelj, pa mnogo gostejie poant s brazdami po obrazi in velikega zgornjega ustna, približa se ne-strpljivej četvorici, a vsi itirije Židje so mu brž jeli razodevati, o čem se posvetu)/«, Mardohaj pa se je v tem nekoliko potov ozrl v majhno okno, aa je Taras menil, da o njem govori. Mardohaj je mana] a rokama okrog sebe, poslušal, vsajal se v besedo, čeato pljunil na stran, pridvignil svojega polukaftana nabore, roko vtaknil v žep in iz njega prinesel' nekov kraguličck, v tem pa so se pokazale njegove zamazane kratke hlače. Napčeled so vsi Židje začeli vreščati in kričati tako, da je Žid na straži moral dati znamenje, naj molči; tudi Taras se j« bU uži jel bati aa svojo varnost, pa spomnil se je, da se Židje bc mogo posvetovati nikder
IOS
drugdč. Mfo na ulici, ia da njih jezika m uisajr ai Laciier, torej
m upokoji.
Zibnili ste bili dve minoti; Zid je vsi pri d o k njemu ▼ stenico. Mardohaj se približa Tarasu; potreplja mu po rami m opomni: „ČV mi kaj sklenemo, gotovo ae steče tako, kakor je treba."
Taras pogleda tega Salomona, kakorinega svet ie nij videl, in vdide se upanju.
Rčs je bilo to: njegovo oko je moralo vabuditi vero vi nj: njegovo sgornje ustno je rčs bilo pri kasen. Njegova toktost te gotov o bila povečala se vsled kakega postranskega vzroka. Na bradi tega Salomona je bilo samo petnajst kocin, > le na le vej strani. Na obrazi ie ta Salomon imel le svojih tepeftev znamenja, katera si je pripriail sč svojo drsovitostjo; gotovo je uič davno zibil i teti jih, torej se jim je privadil, kakor bi mn oila prirojena bila.
Mardohaj odide stovariii vred, ki so bili polni zavzetja vsled njegove modrosti. Bulba je ostal sam. Nenavadno je bU vznemirjen: prvi pot se je v svojem Živenji čutil nepokojnega. Njegova duia je bila smččena. Nij bil več tisti stari, nepristopnl, neomajljivi, krepki hrast: maloduien je bil — in slab. Bal se je vsakorinega Suma, slehrne nove ftidovake potvare, ki se je prika sala konci ulice. V take j strahopetosti je prebil včs dan; ni jedel nij, ne pU, in prav nič svojih očii nij zmaknil a majhnega okna. Napčelea, uftč kasno svečer, prikažeta se Mardohaj in Jankelj. Tarasu je onemoglo srce.
„No, ali se posreči ?" — povpraia nestrpljiv, kakor dirij konj. —
Ali predno sta Zida bila zbranih misli, da odgovorita, Taraa zapazi, da Mardohaju manjka tndi poslednjega kodra, kateri je. darsi aosta nečist, vendar le nekako prijetno sesvodrano gledal izpod njegove čepke. Hotel je nekaj povedati, ali zblebetal je tiko ko-drčijo, da Taras ničeear nij umel. Da, tudi Jankelj je jako često roko del na ustna, kakor bi ga bilo seblo.
„0, ljubosnjivi gospod!" — spregovori Jankelj, „adaj je do cčla nemogoče to! bogmc, nemogoče jo! To je tako hudoben Hud — v obraz bi mu pljoval človek! Naj bodo Mardohaj povedni. Mardohaj ae je vel, kakor i« nihče doslč na svsti ne; ali Bog nij hotel, da bi se bilo tako sgodilo. Tri tisoč vojičakov je tam in jutri vse zaločenco pomori".
Taras pogleda Židom v oči, ali uftč bresi nestrpljivosti in brezi jene.
„Ali, gospod, če hočete videti sina, mogoče bode to jutri prod solnčnim vshodom. Strainiki so porasnmlieni — in eden iamej načelnikov je obljubil vse. Nsj ne učakajo sreče na onem sveti — o j, vaj mir! Kako lakotno ljudstvo je to! ni mej nami n^j takih 1 Petdeset rumenjakov sem dal vsakemu, a načelniku . ."
Posloveni L OeHniM, Podgortis«.	j 99
„ Dobro, polji nr k njemu!" — reče Tatu odločno — in t« moč se je vrnila mu v dušo. Vdide M Jankeljevemu nasvetu, naj se preobleče ▼ p tujega grofa, prillega ia netnike domovine; •krbni Zid je bil uii popreje priredil potrebno obleko.
Vii je bila noč. Domu gospodar, anani pegasti rudolaai Zid prinese zleiano iimnico, pokrito s nekako itorjo, in raivij« jo po klopi Bulbi aa posteljo. Jankelj je legel na tleh, tudi na tiko iimnico. Rudolaai Žid izpije srednje veliko čaki koreninske vode, sleče svoj polukaftan — a v svojih nogavicah in čiimih je bil nekako piodoben piičetu; odšel je si svojo 2idko vred v spalnico, podobno nekakej omari. Dva Zidka pa sta, kakor dva domača peska, legla na Ua pred to omaro.
Ali Taras nij spal. Sedel je nepremično in na lihko s prsti bobnal po miši. V ustih jo drial lalo in pulil ia nje dim, vslad katerega ie Zid probudil se is spanja, jel Vihati in nos sarinil v pernico. Ko hitro se je bil na nebi prikaaal prvi sgodnii svit, uii je Jankelja sunil s nogo in opomnil: „Vstanj, Žid, m daj mi tisto grofovsko obleko!"
Po minoti je bil tiii oblečen; počrnil si je brke in obrvi, na glavo del majhno črno čapko — a nobeden njegovih najananejčih Kozakov bi ga ne bil poznal Zdelo so je^ kakor ki ne bil star bil več, nego pet in trideset let. Zdrava rudečica je igrala aa njegovih licih, a obrunke so ga delale nekako gospodovalnega. Obleka, drago si zlatom proiita, pristovala mn je prav dobro.
Ulica je bila fte prašna. Nobenega trinega bitja ie nii biio nikder v mesti s cajnioo v roci. Bulba ia Jankelj prideta uo ne kega poslopja, podobnega sedečej čaplji. To poslopje je bilo nisko, široko, ogromno, očrnelo. a na enej strani se je, kakor kakega kljonaia vrat, ponašala dolga, ozka bas ti j a, vrhi katere ja čepelo kos strehe. Ta zidovina je odločona bila mnogim in raznim na menom: v njej so bilo vojašnice, ječe, a tudi krvavemu sodniitvu je bila zatrep. Naša popotna pndeta do vrat — in ta trsnotja sta bUa sredi prostorne dvorane ali prav za prav: sredi kritega dvora. Blezu tisoč ljudij je spalo okrog po njem.
Nemudoma prideta pred nizke duri, pred katerimi sta dva strainika sedila ia motila se s nekovo igro: drug dragega sta s dvema prstoma bila po dlani. Malo jima sta na mari bila priileca, obrnila sta glavi stoprv, ko ju je Jankelj bil ogovoril: „Midva sva, čujta, gospoda, to sva midva!"
„Idita!" — rekel je eden njiia; a eno roko je odpiral duri, eno pa je svojemu tovariiu nastavil, da bi ga udaril po dlani.
Stopita na oaek in teman mostovi, po katerem sta priila zopet v tako dvorano, ki je imela majhna okna sgoraj. „Kedo j« V" — povpraša nekoliko glasov, a Taras zagleda veliko mnoiioo voj-iČakov, do cilaoroio nih. „Mi ne smimo nikogar dalje pustiti!"
,.Midva sva!" — krikne Jankelj, „Bog me k iz ni, to sva mi dva, jsani gospodje!" Ali iiva dola ju nij hotila poslušati. Sreča
je bila, da je to trono^jo priiel nekij tolst človek, znamenja M kazala, da je bil načelnik, silno je kregal vae
„Go.iP<>d, toavamidva! vi uju nič poznate, goapod «rrof ae ram le enkrat zahvali."	°
P*"!?4? J> da)J'!	drugega P« nikogar ne pnatite
naprej! Nobeden naj ne odloži sablje b naj ae ne moti z ničemer P4
Daljnega resnega nkaaa nijsta ve« slišala naša popotna. ,,To sva midva, to sem jaa!« — potnedral je Jankelj, ko hitro ie srečal koga.
,jNo, kaj? — ali je mogo*e zdaj?" — povpraiaenega izmej stražnikov, ko naposled prideta na mesto, kder nij bilo več mo-stovža dalje.
„Mogo6e j«, a ne snam, ali vama odpri duri v ječo. Zdaj ttžč^Jana, nekedo drug je na njegovem mesti," — odgovori
goapotffi'	~~ °P°mni tiho, ,,to nij dobro, milosti vi
gD»lw — vskrikne rčano Taras. Žid je poaluiaL
Pri podsemakih, aaklenienih b zgoraj ozkih durih je atal hajduk na tri plamene razdeljene brade. Vrhni plamen brade ae je krivil nazaj, drugi na ravnost naprej, tretji pa je aeaal navzdol, aar ga je jako enačilo mačku.
Zid ae je smrtno prestrašil, trikrat se je priklonil b le od strani se mu je približal. „Vaia Jasnovelmožnost! jasnovelmožni pan . . «
»Ali mene ogovarjal, Zid?"
„Vas, jasnovelmožni pan!4'
„IIm ... a jaz, priprost hajduk!" — aačadi se trijeh plamenov bradač — rasveseljenih očij.
„A jaa, bogme, veroval sem, da je to vojevoda sam. Aj, aj, aj, . . ." — odmajeval je Zid a gbvo b razprostrl prate. „Aj, kako mogočno telo j« to! Bogme, polkovnik, rte polkovnik je to! Da je prst vili, pa bi bil polkovnik! Treba bi bilo gospoda posaditi na kakega trobca, bistrega tako, kakor je muha urna, — ali bi sukal polka!"
Hajduk popravi svoje brade spodnji plamen — b oči se mu do ečla ras vesele.
„Kako vojerit nirod je to!« — govoril je dalje Žid; „oh» vaj mir, kako lep ljud je to! Vrvice, koaitarčki . . . kako ae biilče na njih, kakor aoboe; a dekleta, kder le zagledajo take vojičake . . . aj, aj!« Zid sopet odmaje a glavo.
Hajauk zavile z roko vrhni plamen svoje brade b iamej sob izpusti svuk, nekoliko podoben konjskemu rezgetanju.
„Proaim, gospod, da bi mi učinili neko dobroto I" — opomni Zid. „Ta-le knes je prilel b ptujih krajev b rad bi videl Kozake. Svoje živ« dni ie nty videl, kako vi so Kozaci "
Inozemaki grofi b baronje ao v Poljske} bili navadni gostje: testo jih je ti j* gnal« agol zvedavost, da bi videli U ali skoro polu azijski kot Evrope. Moskva in Ukrajina menili ao, da je uii v Aziji Hajduk se prikloni dosti niako — in zdelo ae mu je prilično, aa sam pristavi nekoliko besed.
„Jaz ne anam, Vala Jasnovelmožnost," — spregovoril je, aakaj se vam je aljubilo, da bi jih videti. To so pat, a ne ljudji. A vero imajo tiko, da je nihče ne mara."
pLaie*, vražji sin!" — zagrmi Bulba, „ti si sam pea! Kako se upai govoriti, aa naia vera nij nič vredna! Da, vale poganske vere ne mara nihče!"
,,He, he!" — zareH se hajduk, .jas anam, prijatelj, kedo si; ti sam si eden teh psov, ki sedi tu, blisu mene. Caki, jas pokličem svoje IjudL"
Taras spozna svojo nepozornost, sli samoglavost b jeaa mu je branila, da bi jo bil izgovoril. Sreča pa je bila to, ker je Jankelj to trenotje bil v pričo.
..Jssnovelmoftni pan! kako pa je to mogoče, da bi grof bil Koaak? - A ko bi tudi bil Koaak, kdi pa bi bil dobil tako obleko b tako grofovako rast?"
„Gov6ri, kar hočeš!" — A hajduk je bil uii odpri svoje široke čeljusti, da bi bil kriknil.
„Vaša kraljevska Milost! molčite, molčite, sa Boga!" — prosil je Jankelj, „mo(čite, sij vam midva plačava, če ne kriknete, tako, ■akor vam ie nihče nij plačal — dideva vam dva zlata denara."
„Ehe! dva rumenjaka! Dva rumenjaka, to nij mč meni; sij moram brivcu dva rumenjaka dati, zato da mi obrije le polovico brade. Sto rumenjakov <&j, Žid!" Po teh besedah bsjduk saviše svoje brade vrhni plamen. „Ce mi ne dldci ito rumenjakov, pa priče j zakrilim!"
„1, zakaj toliko!" začudi se trpko obledeli Zid in jame raz-vezati svojo usnjato mošnjo. Ali srečen je bil, ker nij imel veliko v svojej motnji, hajduk pa dalje, nego ao sto, nij znal Iteti.
„ Gospod, gospod! takoj idiva proč t sledite, kako hudoben Ijnd je to r' — opomnil je Jankel i b gledal, kako je hajduk na dlani prebiral rumenjake, kakor ni se bil kesal, ker nij več bil nastavil.
„Vražji hajduk!" — sahudi se Bulba, „novce si vzel, Kozakov nama pa ne inenii pokazati, kaj ne, da ne? Ne tako — morai nama jih pokazati! Ker si novce uii prejel, nijmai pravice nama odreči tega."
„Idita, poberite se k vragu! če pa ne, dadem znamenje, pa vaju . . dvigni ta vsak svoji nogi, ukasujem vama, le brso!"
,,Gospod! gospod! idiva — sa Boga, idiva! Da bi se vdrl! ko bi se jim seniafo kaj takega, da bi treba bilo pljuniti! — kričal je ubogi Jankelj.
aoa	Tin« Bufbs.
Bulba mulo po malo poobesi glavo, obrne ae in ide nazaj, Jankelj p« je a očitki obsipal ga, sat«'> ker ga je trla velika žalost o spominu na zavržene rumenjake.
,,Zakaj bi ga dražila! Naj, pes, rentači! To je Uko ljudstvo, da ga človek ne srni paovati. Oh, vaj mir! kAko srečo Bog daje ljudem! Sto rumenjakov je prejel zA to, da naju je prognal! A uaiinee: njemu bi poruvab «-eI«'- tiste kodraste hiše, a nihče hi mu ne podaril sto rumenjakov. O, Bog moj! Bog — usmiljeni!"
Ali U neugoda je mnogo več upliva imela na Bulbo; kazal te je v gorečem plamenu njegovih očij. „Idiva!" — kriknil je naglo, kakor bi se bil preplašil: „idiva na trg! rad bi videl, kako ga bodo mučili I" „Oj, gospod! aakaj bi ila tijakaj«? to nama nič ne pripridtl"
„rdival" — zaupije ni-ni Bulba, a Žid je, kakor kaka pe-ttuna, vsdihal in stopinje meril za njim.
Prostora, na katerem »o sklenili, da bode moriiče, — tega prostora nij bilo težko najti: nArod se je tijk zgrinjal a vteh stra-nii. O tistem surovem veku je kaj takega najzanimljivejii prizor buo ne samo priprostemu ljudstvu, temuč tudi viiim krogom. Množina jako bogočestnih starek, mnogo mladih deklet in bojaa Ijivih ženskih, katerim, se jo kaaneje Katero noč senjslo samo o krvavih trupih; ki so o spanji kričale tako, kakor more upiti le kak pijan busar, — vseh teh množina nii zamujala takih prilik, nij hotčla sč žrtvami proslavljati svoje radovednosti.
„Oh, kake muke so to!" — kričala je marsikatera izmej njih, tresla ae, kakor mrslična, zakrivala si oči in obračala te na strun; pa so vendar doata dolgo mudile te na pozoriiči. Ta ali ta ie odprl svoja usta, roci stegnil naspred, najrajši bi bil skočil ljudem na glave, zatč da bi bil bo I j ta videl. Is trume ne velikih, navadnih glav ie kazal svoje debelo lice mesar; motril je vse, kar ao je godilo, se ttrokovnjaškim okom — in razgovaijal se le eno-zložno besedno s putkarskim nasUvnikom, kega jo imenoval botra, satč ker je o praznikih s njim vred pil v tistej krčmi. Nekateri eo se ognjeno razgovatjali, nekateri so c«16 prepirali se, največ pa je bilo trnih, kateri na vča svet in na vae,kar se okrog njih godi na sveti, pasč in s prstom nos vrtajo si. Spredaj, poleg brkastih mestnih vojičakov jo v bojnej obleki stal mlad plemenita* (vsaj dajal se je Uko Čestiti), ki je bil nA-se navlekel vse, kar je imel, da je v njegovem bivaliiči ostala samo ie rastrgana koiulja sč starimi čreviji vred. Dve verižici, druga vrhi drug«, viseli sU mu s vratu s nekovim rumenjskom vred. Sul je pri svoj«j milici Agatki in nenehoma se je ostra), da ne bi kedo pomasal jej svilenega krila. Dopovedoval joj je vse tako na tanko, da nihče več ničesar ne bi bil mogel pristaviti njegovim besedam. „01edi, srčna moja Agatka," — govoril je: „vte ljudatvo, kolikor ga vidii tk, priilo je 16 sem, satč da hode videlo, kako bodo morili aločince. A 6n Um le, duia moja, — on, ki ga vidii, da sekiro drži v roci — in drugo orodje, to j« rabelj, U bode moril. Ko začne kole-
Potlovsnfl L Oor*nK Podgoritea	208
sovati (rttdern) in zvrSevati drage make, tista trenotja bode zlo-čbee »e ti v ali ko hitro mo odrobi glavo, potlej pa, dota moja, prčcej umrje. Popreje bode kričal in svijd »e, ko hitro pa mu odrobi glavo, ne bode mogel več ni kričati, ni jesti, niti piti, satč ne, srce moje, ker ne bode imel voČ glave." Agatka )<• vse to posluida sč strahom in radovedno. Strehe na domeh so bile vse polne tulroda. Skosi njih okna to gledali veliki obrazi, nekateri brkasti, nekateri pa v čapkah. Na pomolih pod baldahini je sedelo plemstvo. Smehljrve in kakor sneg — bele goapodičine lepa roka se je drtala telesne ograde. Jasnovelmotne, dosti rojene gospč so vatnooko gledale okrog sebe. Suinji so v bliičeče) obleki s rokavi čea pleča visečimi — rasnaiali različne pijače b jeetvine. Cesto je kaka svojevoljna krasotica črnih očij ti svojo belo roko nabrala pečenega testa in sadja — b vrgla ga mej nirod. Glad-nih vitezov kopa je nastavHala svoje čapke b lovila jestvbo; kak dolg plemeni tal v obledčlo rudečem kontuii a očrnelmi sla tirni vrvicami ie prodrl s glavo b gnjoče in prvi kaj vjel s pomočjo svojih dolgih rok; poljubljal ie svoj plen, pritiskal ga k srca, s srca nesel ga pa k ustnom. Sokol v zlate i kletki, visečej pod lialkonom, — sokol je todi bil radoveden: obrnil je nos po strani, dvignil krempelj b pozorno gledal nirod. Ali nenadoma je vsa mnotica saiumela m s vseh stranij se jo razlegnil krik: „Utč jih peUč! utč peljo Kozake!"
Zaporotci so korakali rasoglavi in dolgih čopov; brade so imeli sarastlc. Nijso stopali ne bojazljivo, ne čmerno, temuč nekako mirno ponosno; njih obleka b dragega sukna je bila obno še na b viselo so od nje rahle zaplate; po ljudeh se nijso ozirali b nijso priklanjali se jim. Vsem na čeli jo bil Ostap.
Kaj je čutil stari Taras, koje bil zsgledal svojega Ostapa! — kaj se jo godilo v njegovem srci! (Medalje vA-nj umej gnjoče b nij zamudil nobenega njegovega gibljaja. UM so se pnblitali moritču. Ostap se vstavi. Prvemu je bilo njemu odločeno, da mora sprazniti trpko čaio. Ozrl se je po svojcih, dvignil je roko b glasno spregovoril: „Bog daj, da bi nobeden teh poganov, kolikor jih stoji tn, ne sliiai, kako se bode kričan mučil! — da ni eden umej nas ne bi iugnil!" Po teh teh besedah jo stopil na oder.
„Dobro, sinko, dobro!" — opomni Bulba tiho b povesi svojo sivo glavo.
Rabelj strga s njega revno obleko; privetč mu rod b nogi k stebru, ndaič zato postavljenemu — in ... . Pa rajii ne bodem čitatolja žalosti I s obrazom peklenskih muk, sbog katerih bi lasje vstajdi mu. Te muke so bile plod tistega surovega, divjega veka, ko je človek bil irtva krvavega tivenja o neumornih bo|nih vstajah, ki so mu duio divjalo tako, da nij imel več človeškega čutja. Zaman so nekateri, a ne mnogi, kateri so bili ras-rvitljenejli od svojega veka, protivili se tem groznim kasnim. Zaman so krdii in mnogi vited, razsvetljenega uma b jasno duie, dokasovdi, aa takova kasnilna neusmiljenost le tembujie neti ko-
204
T iru Bulb».
saške osvete ogenj. Ali ne kraljevska moč, ni razumnih glav
mnenje nij bilo prav nič koa breairedju in <iraovitej samovolji kraljevskih mogotcev, Id »o vsled svoje neodločnosti neumljivo kratkovidno, otroški samoljubo in ničemno ponosno semski sbor promenili v sasmeh (satiro) vladi. Ostap je trpel, da so ga lomili in nateaali, — trpel je prav junaški. Ni krika, ni stoka nij bdo slišati is njegovih ust, ko so "bali jeli lomiti kosti njegovim rokam in nogam, da je njih grozno 1 irska nje slišalo se na osuplo sredo daljnih gledalcev, in ko so deklice odvračale svoje oči — ni kako v jek nij zmaknil so iz njegovih prsi j — in obraz ae mu nij spačil ni tako, ni tako. Taras jo stal mej gnječo, sklonjeno imel glavo, a tisto trenotje, ko je ponosno pogledal k višku, odobrovalno seje oglaail: „Vrlo, sinko, vrlo I"
Ali ko je mladi junak začel trpeti poalednjo smrtno muko, aazdčlo ae je, kakor bi omahovala njegova moč. Pogledal je okrog sebe: ,,Bog! vse neznano, sami ptuji obrazi!" Ko bi vsaj eden sorodnikov bil navsoČen bil o njegovej smrti! Joka in obupnosti svoje slabotne matere ne bi bil rad slišal in videl, a rad ni bil zagledal kakega krepkočutnega moftaka, da bi ga bil malo pred smrtjo ojaČil in potješil s kako rasumno besedo. In zgrudil se je brezi moči — in osvojej duševne j onemoglosti jevskriknil: „Oče! kdč si? - ali me slišiš?!"
„Slišim!" — razlegne se sredi obče tišine — in milijon ljudij je to trenotje stresnilo se. Bojnih jesdecev oddelek je takoj sačel skrbno preiskavati zbranega naroda gruče.
Jankelj se je prestrašil, da je bil blod, kakor smrt, a ko hitro so konjilri bili nekoliko odjezdili od njega, obrnil se je strahotna, ali Tarasa nij bilo več na mesti: nikakorŠnega spomina nij bilo po njem.
X1L
Prikazal se je Tarasa Bulbe spomin: sto in dvajset tisoč mož krepka vojska se je sgrnila Ukrajini na meji. Pa to nij bila kaka truma, ki bi rada bila divjala lupežit, ali gnala se za Ta-taiji, — ne, to je bil ves nirod, kemu je zmanjkalo potrpežljivosti — in ki je vstal, da se osveti aaamehu svojih pravic, zaničevanju svoje vere in svojega nravja, — verolomnemu poboju svojih hetmanov in polkovnikov, — sramočenju inozemskih gospodov, — nasilstvu židovskih arendatorjev (pHcbter) — in vsemu, kar je stiskani nirod čutil, da ga mori. Vrhovni načelnik je vojski bil betman Ottranica; sicer je bil še mlad, ali gojil je v svojem srci vročo fteljo, da bi nirod skoro znebil se Poljskih mogotcev, — osvobodil se njihove samovoljnosti — in da bi Ukrajina otela se Zidovstva, „unije" in ptujo žlote. Njemu ob boci je bil postarni, izkušeni tovariš in svčtnik (Junja.
■	m |	it	^ . . i ■	.-
rovonra Im w•"|tc, rovjonom.
Osem polkovnikov je načelovalo četam, močnim po dvansjst tisoč mot. Precej m hctmanom tU jezdila dre generalna azama in generalni bunčutnik (pata). Generalni praporščak ie nesel načelni prapor; mnogo drugih praporov in praporcev je vihralo v daljavi; bunčuftoikovi tovariši ao neali bunčuke (konjake repe). Mnogo je bilo tudi drugih doetojnikov polkovnib, pratetnih. bojnih, polkovnih pisarjev in drugih oddelkov — peš in na konjih.
Kolikor je bilo eklicanih Kozakov, toliko blezu je bilo tndi p roa to volj cev. Z vaeh stranij ao bili Kozaci privreli: od Clgirina, od Perejaslava, od Batnrina, od Gluhova, Dnjeprn z nitin, iz vaeh njegovih gorskih krajin in z otokov. Neznanake mnotine konj in neštevilni tabori voz ao ae premikali po poljih.
A mej temi Kozaki, mej temi polki je bil nekov poseben polk — io temu polku je načeloval Taras Bulba. Dajalo mu je prvenatvo nad druge vae: starost, izkušenost, modro raz vne manj e na vojsko in najhujše sovraštvo do vraga. Kozakom aamim ae je predivja zdela njegova neusmiljenost in krutost Njegova usta so dihala s4mo smrt in pogubo sovražniku, a njegova siva glava je glasovala ssmo sa ogenj in vislioe. Znano je, kaka je v Ruskej vojska, ki gori veri: nič nij krepkejšega, nego je vers. Neodbitna je in grozna, kakorina je sredi burnega, večno nemirnega morja — samoraatla skala, skala ia samorasUega kamena, ki morskemu dnu iz naročja v nebo vspenja svoje neprobitne stene. Z vseh stranij vidna — drzovita gleda na ravnost v oči okrog rassijajočim valovom. A gorje barki, katera se zadene Ab-njo! Na troskve se razlete njena rebresa; vtone in razpade, a vse, kar j« na njej, pogine — in le obupno kričanje na pomoč se razlega po zrači.
V letopisih se na tanko bere, kako so Poljske posadke be-tale iz mest: kako so brezivestni Židovski zakupniki gugali se po vislicah; kako je kraljevski hetman Nikolsj Potočki a vso svojo veliko vojsko vred bil malodušen do neodbitne kozaške sile; kako je sovrainik zmogel in razgnal njegovo vojako; kako je veča polovica te vojake potonila v majhnej reci; kako so ga v ne velikem meati Polonu stradali grozni Kozaški polki — in kako je, pritiran kraj propasti in pogube — prisesal in obetal, da kralj in Poljski mogotci do oda zadosti Kozakom in dad^ zopet vse stare pravic« jim — in svobodo. Ali Kosaci nijso bili tako radovčrni, da bi bili vdali se: znali so, koliko je vredna taka Poljska prisega. A Potočki bi ne bil več ponašal se na svojem šest tisoč slstov dragem čerkeskem trobci ne bil bi več ni še obračal znamenitih dev oči j, ni aavisti budil plemstvu; ne bil bi več odlikoval se v vladnih zborib, ko je z razkošnimi veselicami stregel starešinam, — da ga nij obvarovalo rusko dubovstvo, ki je bilo v mestici Ko so bili nsproti prišli vsi popi v svitlih, slatin rizah (duhovska obleka) in prinesli Matere Botje obraz in krit — in ker je na čeli bil jim sam ruski vililri duhoven (arhijerej) s kritem v roci in pa-stirskej mitri, sklonili so Kozaci svoje glave in sneli čapke a glav. Nikomur bi ne bili prizanesli o tej priliki, celi kralju ne; svojsj
20«	Ts^sis*.
krščanak-j cerkvi na nijso upali u protiviti — in čestili ao svoje vere dubovstvo. Hetman u je a polkovniki pogovoril, da ispusto Potockega, poprej« pa, cla mora Potočki i« potrditi svojo pnacgo in obljubiti, da lx>do svobodne vae kriatjanake cerkve; da pozabijo «taro sovraštvo in da k rižanskemu vojaštvu ne bodo prtaadevali nikakorinih neugod.
Samo enemu polkovniku nij bil po godu takov mir. A ta edinec je bil Taras. Iaruval si je is glave šop las in vakriknU je: „Oj, hetman in polkovnici! ne vdeletito ae tega babjega čina! ne verujte Lebom! ti proldeti psi se gotovo izneverijo!" Ko polkovni pisar prinese pogodbo in hetman s lastno roko podpiše se, vzame v roko poreče jeklo, drago turško sabljo ia najboljšega teleaa, prelomi jo, kakor trstiko, in oba konca vrte daleč od sebe — vsak kos na drugo stran. „Zdravatvujte! Kakor gotovo se tega palaia konca ne sedinita in ne bosta več sablja, tako gotovo so tudi mi tovariši ne vidimo nikoli več na Um sveti! Pomnite moje besedo o ločitvi od vas (o teh besedah se je v«višal njegov glae, njegov livot se je vspel, proiinila ga je neka tajna moč — in vse so talostno pretresnile njegove proroške besedo); pred svojo smrtoo uro se boste spominjali mel Vi menite, <la sto si kupili mir in da jamete gospodovati — pa se preverite, da ne bode tako! S tvoje glave, betman. potegni koto! nabaši jo s plevami turškega kita
—	in dolgo ča*a jo bodo ogledavaii po vseh trgih! Tudi vi, gospodje, ne boste glav imeli zdravih! Pogagali boste po vlainih temnicah, mej kamenenimi stenami, če vas tirih ne poknhajo, kakor jagnjeta, v kotlih!"
„A vi, mladiči! — ali hočete umreti?" — povprašal je in dalje govoril — obrnivii se v svoj polk; „ali hočete umreti kot stanovi ti Koaari? Ali morebiti se tjeiite, da se nekoliko časa po-mudite ie na sveti, da letete za peč in da boste letali aa njo, dokler se ne prikrade vrag?! Kaj je boljše, vprašujem vas, ju-nad I ali da se vrnete domov, kder se boue dan na dan lena prepirala a vami, da se boste pi jan ili in da boste gagdi za plotom, kakor psi — ali da vd — kot verni jtmad, kakor rodni bratje
—	popadate na boriiči in proslavite se na vekov veke ? 1 Ali morda se vendar-le hočete vrniti domov, izneveriti pravoslavnej veri in cnoo ramo nositi Poljske duhovne?!"
„Za teboj, gospod polkovnik! za teboj vd!" — vskrikni od ličnejii junaci v polku, „pelji nas, za Boffa, pdji nas!" — npili so — in mnogo jo ie drugih pridrutdo se jim.
„Ker hočete iti za menoj, tedaj za menoj! — reče Taras, čapko pomakne si nite na obraz, grozno ozre se po ostalih, obrne se na konji in krikne: „Nib6c nas ne omrzi sč talilno besedo! A nu. uderimo, orliči, na gostijo h katoličanom I" Takoj po teh besedah je švignil konja — in odpeljalo se je za njim sto voz in odšlo mnogo kozaškega konjištva in pehoto. Se enkrat se obrne in vsem zaostalim a groznim pogledom na pore ti — a strašen je bil njegov pogled. Nihče dj smd zadriavati Tarasa, pred očmi
Postov*« L 0©r*tt«e, Podgorttsn.	207
vse kozaške vojske ie odhajal njegov polk, a dolgo to j« Taras gledal naaaj in grozil se.
Žalostno so hetman in polkovniki stali na mesti; zamislili so se bili vsi — in dolgo časa so molčali, kakor bi jih bila močila kaka sla slutnja. Nij šaman Taras prerokoval iim; vse ja sgo-dilo se tako, kakor jim je bil napovedal. Nii bilo minolo mnogo ča*a — in po izneveijenosti po Kanova je hetmanova glava na koli čepela s glavami mnogih odličnejših načelnikov vred.
Kaj pa je Taras počenjal in njegov polk? Taras je poftgal osemnajst mestic, blesu štirideset cerkev, a uii se ie bližal Kra kovu. Pomoril je mnogo vsakojakega plemstva, oplenil najbogatejše in najznamenitejše gradove; Kozaki so odpirali sode in po tleh spuščali med in staro vino, ki so nahajali uaskupljeno po grajskih konobah; trgali so in palili draga suk na, sploh obleko — ničili živež. „Nič naj vam se ne smili! — ni živemu duhu ne prizanesite !" — ukaza v al je Taras neumorno. Zaman so manjše bojne oddelke poiiliali ni nj, da bi ga zadrževali: skoro vsakomu se je umaknol. Prikazaval se je po bliskovo, skrival je svoje namere, a če je ta ali ta vsa ali katero mestic« strahoma pričakovalo njegovega prihoda, naglo je promenil svoj pot in ogenj nesel ti j a, kder se ga živa duša nij nadejala. Noben čopec bi ne mogel na obraziti vseh surovostij, s katerimi so se ponašali njegovi pogubni napadi. Nič milosti podobnega nij prošinilo mu starega srca, ki je lupila v njem osveta. Nikomur nij oil milostiv. Zaman so nesrečne matere, mlade soproge in deve. izmej katerih sonekatore bile vele-krasne in nčine, kakor pomladanske lilije, pred oltarjem iskale varnega zatrepa: Taras jih je žgal s cerkvami vred. A ko so svoje bele roke obupno kriče iz groznega plamena in dima vzpenjale k nebu; ko so jim lasje, razplete ni, v dimu po plečih rassi-pali se — in ko so divji Kozaci na kopje po ulicah jokajoče otroke nabadali in metali jih v plamen — gledal je Taras, tješil se a nekakim groznim čatjem in naposled opomnil: »Dejte, taka je, pro-kleti Lebi, pogrebščina po Ostapu !u A takov spomin je po Ostapu slavil v sJebrncj vasi.
Napieled )e Poljska v Uda spoznala: Tarasovo početje — da znamenuje več, nego navadno lupeitvo — in prav Potooaemu so odločili, da mora s petimi polki nemudoma uničiti drzovitega Tarasa.
Taras je spoznal nevarnost, sa tega dilj je ubral pot nazaj. Buril je zi svojimi Kozaci vred po noči po skrivnih potin, kolikor je mogel — dalje, a le tatarski konji; ki jo navadno cel tabun vodil jih zi seboj s polkom vred, mogli so strpeti njegovega bega nenavadno prodkost. Ali ta pot je Potočki bil vreden svoje služba: zalezoval ga je čudovito neumorno — in napieled ga je vjel Dnjjestru na brezi, kder je Bulba bil na poči nek raastavil svoj polk ob sa-puščenej, polurazrušenej trdnjavi. Trdnjava je čepiU na vzvišenem mesti, strmila je na strainej, skoro v reko icujočej skali, da se
it zdelo, kakor bi slehrno trenotje bila pretila, da se odtrga v va-ovje. Blesu dvajset sužnjev globoko pod ojo je šumel Dnjestor.

208	T«t
T«1 ga J> Potočki na trijeh straneh aa«traiil zč »rojo rojzko. Taras bi bil vsled »roje hrabroati in neomajljive stanovitosti moral uničiti vse modi tvojega osadnikn (belagerer), ali v ptutej trdnjavi nij imel nikakorinega užitka, Kozaci pa ao naitet« trpeli glad, svlasti — ker ao anali, da napčsled ne bode Jmgače, nego da bodo morali malo po malo pomred. Z reko nijao mogli imeti ni-
kakorine zveze. Taraa je sklenil, da zapuati trdnjavo, na srečo _
ali nesrečo prodere sovražne vrate in po bregu pride do takega toriiča, a katerega bi mogoče bilo a konji vred planiti v reko in po njej umakniti se nevarnosti.
Strastno je planil is trdnjave, a užč so Kosaci prodrli sovražnikove vrste — in morda bi bili iskri konji oteli jih, da Taras o največem begu nij vstavil se in kriknil: „Stoj, lula s tobakom vred mi je odletela, nečem, tudi moje lule ne saloti vražji Lehi !" In stari ataman ae je nagnil in sačel je v travi iskati tobak — lulo, svojo včrno tovariiico na morji in na kopnem, na vojski in doma. Ali to trenotje ga napadejo sovražniki tn zgrabijo pod pa-subama. Taraa divje streane avoje ude, pa hajduci, ki so ga držali, nijso na tla odleteli, kakor drugo pote. „Oh f starost, starost!" -— vskriknil je bolestno in sajokal debeli stari Kozak. Ps nij starost bila kriva tega: sila se je posknsila ač silo, trideset vragov blezu se mu je bilo obesilo na roci in noži. „Vjel se je kreksrf" — kričali so Lehi, „tedaj moramo odločiti, kako ga najurednejie poče stimo!"
Helman je bil odločil, da ga živega sožgo v pričo vseh. Nekde blizu je stalo nekako suho drevo, ksteremu je strela bila odbila vrh. Priklenili so ga s verigami k deblu, roci sč žrebiji pribiti mu k drevesu — in prekucnili so ga k vilkn, zato da bi z vseh stranij viden bil Kozak — in jeli so pčd enj nanašati drobno suhljad. Ali Tarasu nij bilo kurilo na mari, nij mislil na ogenj, ki mu je bil odločen, da ga spsli; včrno je gledal na tisto stran, kder so Kozaki ze streljanjem odgovarjali Lehom. Zč svoje viline je videl vse, kakor na dlani. „Okrožite jih, mladeniči I" — kričal je, ,,brž stopite okrog le-onega griča, ki je tam za lesom: tija ne proderč I" Ali veter nij sanalal k njim njegovih besed. „0j, pogin^ poginč bresi kskovega prida!" — sanjovel je vstcklo in pogledal tijk doli, kder je I>nje«ter lesketal. Kadost je blisknila v njegovih očeh. Zagledal je bil za grmovjem itiri krmila, zbral je rae aroje moči in krepko je kliknil „Na breg! na breg, mladiči! poti propastjo, kder trdnjava stoji, Um so ladije, a dvajset korakov sa vami je pristop na breg! Ali odpeljite vse ladije, da ne bodo mogli sa vami beeiti!"
Ta trenotja je veter vlekel z druge strani: Kozaci ao aliiali vae besede. Ali temu nasvetu na hvalo udarec a betom t>o glavi mu je do čila zmotil oči. Odpeli so ga tudi prčcej s tem betom in spustili ob deblu, da. ne bi več mogel nasvetov dajati svojim orlom.
Kosaci obroč konje na stran in v dir spuste sena vso moč; ali breg je dolgo časa bil ael6 strm. Prijezdili bi bili do njegove
Podovsrti L dortalN, Podgorito.	209
niiin«, da jim pota nij pregradiia strmina — Itiri seinje liroka; samo dva alopa razrušenega moatn: vsak na enem konci — atala »ta to; in nedoeeine globeli je v uha jedra krmelo nekega potoka litje ▼ D nje«ter. Mogoče je ta bilo kreniti na deano, ter ogniti aa omenjene atrmine; ali aovralna vojaka j« u petami bila jim. Ko-aad ae vstavijo le na tre not je, dvigni ovoje nagsjke, poigrajo a njimi — a njih tataraki konji ae vspnč a tal, kakor smaji — po pleM v tram, in jetnd skakati črez propast. Uii ao bili Dnjestro na bregu, le dveb tovarilev je manjkalo jim: o skoku čres strmino ata ae jim konja ispodtaknils ob kamen — in propast j« a ko njema vred pogoltnila ja: ai kriknila ni jata. A Kozaci ao uli na konjih pluli po reci in odvesali ladije. Poliaci se vstavijo nad pro-pastjo: čudili ao se nesnanskej kozaikei drzovitoati ia premiilisH so, ali bi poakakali sa njimi, ali ne. Njih načelni polkovnik: mlad, neoplailjiv in neomajljrv junak, rodni brat prekrasne Poljke, ki j« bila očarala ubogega Andreja odločil je bresi vsakovega premi iljanja, — odločil, da uderA sa Kosact, in, ker je »»oje i vojski hotel biti na izgled, planil ie si svojim konjem naprej, ali padel je na aredo propasti: ostro kamenje ga je rasmastilo — in njegova kri s moagom vred je obrisgnUa grmaatemu breznu grbaate stena.
Ko ie Taras Bulba po udarci bil nekako spametil ae in pogledal na Dnjester, uii ao Kozaci bili na ladij ah in majali so vesla. Zaiskrile ao ae mu oči vsled same radosti. Olovnice so se, kakor toča. ti atrmine vsipale na Kozake, pa Zaporotcem nij bilo na man to streljanje: odhajali so od brega. „Z Bogom, gospodje bratje — tovariii!" — kričal j« sa njimi a debla. „Spominjaite ae me — in vsako pomlad pridite l.Vsem in vrlo porazsajajtof Ali menite, da ate smogli, prekleti Lehi?! Kosakov ie nij konec! Car kite, napokne čas . . .
Ali v tem je uii pismen plapolal kviiku, prijal ae njegovih nog - in U trenotek je objel vsega. Ali pa j« na »veti kdi tak ogenj ia tokova muka, katera bi zmogla raako silo?
Dnjester nij majhna reka, mnogo ima satokov, mnogo trstičja — gosto rastočega, mnogo prodov in globokih tomnnov; njegovo povrije ae bliiči, kakor srkalo, otivlja ga svučno labudje petje, ponosni gngolj (quakente) bistro pluje po njem in mnotni kljunači, mnoine divje race, turnhtoni rudečih golžunov — in vsakojaka druge ptice se pasi mej trstičjem in po njegovem peičenem obrežji.
Kozaci ao urno veslali v tem, ko so Poljaei streljali ni nje, in pozorno so ogibali se plitvin okrog zelenih otokov; a krepko so ubrali vesla: plaiili ao breaiskrbne ptic« in rasgovsijali ao a« o svojem atomanu
Letopia 1871 ia 187».
14
Pavel in Yirgin(jA.
Francoski »pisal
Bernardin de Saint-Pierre.
Proito poslovsoll ran j ki Anton Umek OklškL
Predgovor.
Pričujočo porast, j« spisal francoski pisatelj Bernardin de Saint Pierre (r. 1737 t 1814.)
Kar ti kale povest, godi se v daljnej, iulnej deieli, kjer ao rastline različne mimo naših v Evropi, šivali drugačne in druge
ae med ljndmi, kakorinik mi ne posnamo. Umni pisatelj ti vse o livo popisuje, da te domišljija vodi po tujem kraji, kakor bi bil sam tam v resnici. Jako ganljiva pa in »treaajoČa je povest, ki tolikanj jasno pričuje, da srečen je le tinti, ki „up sreče un-stran groba v prsih brani" Najslajše nade človekove se pogosto pogreznejo v brezno brezupa, kakor ae ob vihaiji ladij a razbije na morskem skalovji Vse je nestanovitno ns zemlji, tudi bogastvo nič ne velji in hrepenenje po njem velikrat zapelje človeka v naj-večo škodo.
Prava sreča je vesela aadovoljneet če tudi prebiva v naj bor niiej koči. Vse te in enake iiglede nahajamo vreaničene r priču-jočej povesti, v k torej ssgotovlja piaatelj, da mu ni bilo treba izmišljati ai niti oeeb niti kraja, ampak da ie v poglavitnih rasvojih resnična; pravili so mu io zanesljivi liudjš, ktere je sam posnal na Franooakem otoku. Eden ismea poglavitnih namenov pa mu je bil, kakor v d runih spisih, tako tudi v le tej povesti, da budi \ju-besen do narave, ki je nevsahljiva knjiga večne modrosti.
Torej berita, dragi Slovenec in Slovenka! in gotovo porečeta s pisateljem vred: „Tudi meni so se več ko enkrat solse vtrinjale med to lalostno povestjo."
Prettavllavec.
Posloveni Airtofl OmSk OUU1.	B||
Na jntrovej strani hribovja, ki se d riga ia mestom PortLul n« Francoskem otoka*), vidih na nekdaj obdelanem kraji razvalini dveh kočic. Ste skorej ▼ sredi neke jame, krog in krog i velikim skalovjem ograjene, ki je odprta samo na eno stran, proti se-verju. Ns levei gledal goro Oakrivalko, i nje se daii znamenja o ladijab, ki se bližajo otoku, in na snožji tega gorovja mesto Port-Lni; na desnej pelje cesta od omenjenega mesta v okraj Pampel-muški, dalje stoji cerkev ravno tega imena, kipeda izmed košatega bambusovega drevja sredi velike planjave; ie naprej se liri gozd do kraja otoka, rred sabo na primorji razločujei zat6k Grobje, tnalo bolj na desnej Hudo predgorje, in za tem morje, iz kterega moli nekoliko brezi} uduih otokov, med drugimi Mirni kot, podoben trdnjavi v sredi valovja.
V začetku ti jame, od koder razgleduje! toliko reči, gorski odmev neneboma ponavlja viharski ium, ki maji bliinji gosd, in buunje morskih valov, ki pljuskajo v ostro bregovje. Pn kočicah pa je vse mirno, ne čujei nikskorinega hrama, in ne vidii dra-segs nego skala strme ko zid. Košata drevesa jim zaraiiajo anoiie in razpoko gori do slemena, kamor se naslanjajo oblaki. Deievni nalivi, ktere natessjo njih ostri vrhunci, pogoetoma ras-grinjajo barve boijega stolca po zelenih in rujavih skalnatih stenah, ter napajajo v snoiji vrelce, iz kterih narašča rečica LaUnija.
. Popolnoma tiho ta je v njihovem obliiji, vse je mirno, zrak, voda in sviUoba. Komaj odmeva rahlo iumenje palmovega drevja, ki raste na njihovem holmcu, in veter mu neprenehoma siblje dolga iibka debla. Dnevni svit ljubi sviti v dno te jame, kamor solnea ni drugač kot o poldne; od prvega sora pa raasvetljujejo njegovi iarki akalovito sidovie v o k rogu, in rogljevati vrhovi presegaj« gorsko senco ter ae kaiejo v rumenej in ikrlatnej lepoti vilnjeve barve nebeške.
Rad sem bival v tem kraji, kjer imai ob enem netzssiren razgled in samoto brez vsega hrupa. Nekega dne sedim pri tek kočicah, zamišljen v podrtiji, kar pride v okolico ie prileten moi. Po iegi s ta rej i b prebivalcev je bil boa, v kratke j suknji in dolgih hlačah. Upiral se je na palico iz ebenovega lesa, bil sivolas in pri-prostega pa blaaega obraza. Spoštljivo ga jaa pozdravim ia on mi odadravi; in potem, ko me je pogiedaval en trenotek, sede k meni na trato, kjer sem sedel. Vesel njegove zaupljivosti ga nagovorim: „Oče, ali mi veate povedati, čegavi ste bdi te dve koči?" Odgovori mi: „Moj sin, v tem golem in zapuščenem kraji je pred ka.
•) Francoski otok (Ile-de-Praaee) Je otok v ladijskem moiji, aa jatrovej sLrsni Afrike, vštric veliesga otoka Madagaakara. Te iaso ima salo, ker je bil nekdaj v francoakqj oblaati; daa daaes pa (S imajo Aagirii ia ae navadno imenuje Mavrici j (Maaritiue). Le-ta hi otok Borbo« ravno Um sa sknp^j imenujeta klaskarsaL Ljudjtf, ki um prebivajo, gledajo so ta ca proti seveija, au pa J* vidimo aa jugu.
213	ta vtgta*.
kimi 20 leti stanovalo dvoje drulin, kteri ate bili ta našli srečo Oinljiva j« U prigodba, toda kterega Evropca bi mikala poveat o kacih posammh ur tU v ni h o tebah na tem otoku, ki atoji na mor ■kej cesti v Indijo ? Kdo bi celo botel tiveti ta daai srečen, pa reven in neznan V Človeštvo U hlepi po zgodovini o velikaših in kraljih, ki nikomar ne koriati". — Sciem mu v beaedo: „Oče, po pravici todim ia vaiik lic in besed, da tte mnogo mnogo iakuaui. Ako imate čaa, pripovedujte mi, prosim. kaj veate o nekdanjih atanovnikih te pušče; verjemite mi, da celo človek, kterega a trm bolj kvarijo krive avetne miti i, io rad poshiia govoriti o sreči, ki jo daje narava pa krepoat". Na to starček aa nekaj časa pritiane roki na čelo, češ, da je v spominu treba vzbuditi raznih okolnoeti, potem pa, poslušajte, kaj mi je pravil:
1726. L a« je bil namenil mlad moi is francoske okrajine Normandije sreče iskat na tem otoku, potem, ko je sastonj po Francoskem prosil sa sluibo in sa podpore pri svojej rodbini Ime mu i« bilo Tur. Imel je sabo mlado tenko, ktero je presrčno ljubil in ona njega ravno tako. Bila je sloveče in bogste hiie svojega kraja, ali on jo je skrivaj vzel, brez dote, ker ao te njeni stariši vttsvljali zsročitvi, ker t enim ni bd plemič po rodu. Pusti jo v mestu Port-Lai na tem otoka, sam pa na ladiji odrine na otok Madagaskar upajc, da ai tam kupi nekoliko zamorcev in da, vrni vii se, ntrdi kje domovanje s kmetijstvom. Prišel j« na Matiji kar t hudem času, ki se pričenja v sredi meseca oktobra, ker kmalu po prihodu je tam umrl as neko kuino mrzlico, ktera rassaja vsakega pol leta in je evropskim narodom s mirom na poti, da se ne morejo tam stalno vseliti. Kakor se navadno g><ii pri vseh, ki umrjč na tujem, tako te je tudi njegovo imetje, Kolikor ga je bil sabo vsel, raagubilo. Na Francoskem otoku ostala tenka
1°e bila vdova, noseča, in ni pod milim Bogom imela drusega blaga .ot eno aamčrko, v takem kraji, kjer sa-njo ni bilo ni upa (kredita), ni dobrega priporočda. Po smrti onega, ki ga je edino ljubila, noče nikogar nič prositi, netreča pa jej di srčnost Namčni se, da bo s svojo suinjo obdelovala kos semljo in si s tem pridelovala ftivei.
Na skorsj pustem otoku, kjer je bila semlja bres gospo-ttva, ai izbirala ni najrodovitnitega, ni za kupčijo prevgodnega kraja, marveč iakaje kakega zakotja v hribih, kacega skritega zavetja, kjer bi mogla sama in v neznanji iiveti, pride is mesta do tega skalovja, da bi se ta skrila kakor v kacem gnjesdu. To je sploinji nagon občutljivih in trpečih src, da begajo v najdivjiie in najpu»tej»e kraje: kakor da bi kamenje bilo hrambe zoper nesrečo in kakor bi naravna tihota mogla pomiriti tuine dušne vi-barje. Toda Boija previdnost, ki nam hoai na pomoč, sko ne po letujemo drusega ko česar potrebujemo, prihranila je Tnrovej go-spej darilo, kterega ae di ai bogastvo ai velikost: bila je to neka prijateljica.
Poslovenil AMon IMtak OUttl	213
V tem kraji je 1« eno leto »tanovals lena, lira, dobra ia mehkega srca, po imenu Marjeta. Bila je rojena ▼ Bretanji, ia pri proste kmečke bile; radi ao jo imeli domači in ona bi je bila osrečevala, da ne bi bila imela neke slabosti: verjela je ljubesnjivim besedam mladega plemiča domače soseske, kteri je obetal, da jo bo vseh Toda leta se je odtegnil, ko mu je vgasnila strast, in eelč ni vedeti hotel o nikskorinej podpori sa otroka, kteri je bd sad njune ljubezni. Torej sklene dekle, da sa vselej zapusti rojstno vaa ter da poide skrivat svoj pregreiek v taja sela, daleč od doma, kjer je izgubila edino doto revnega na poštenega dekleta: dobro ime. Star samArec, kterrga si je biLa kupila sa majhno posojilo, obdelaval je C njo vred majhen oddelek tega zakotja.
Turova pospi, priiedla simo a svojo samčrko, najde Marjeto doječo svojega otroka. Veselilo jo je, da dobi leno, ktere osoda je njenej enaka. Na kratko jej razloži svoje prejlnje dogodbe pa revičino sedanjih dni Pri besedah Turove gospč se j[e Marjeti milo delalo pri srcu, pa ker ni lelela njenega spoštovanja, ampak bolj njenega zaupanja, spozna brea molčanja na ravno it, kako j« neprevidno greli la. Rekla je: „Jaz sem si zaslužila svojo osodo; ali vi, gospa, ate poltena pa nesrečna I" Jokaje se jejponudi svojo kočo in prijateljstvo. Tako ljubeznjivo sprejetje gine Turovo gr^po, ki objsme Marjeto rekoča: „0, Bog hoče končati moje trpljenje, ki je vam do mene, tujke pri vaa, obudil blagoduinost, kakorlne nisem nikdar nalla pri lastnih stari lih."
Jaz sem Marjeto poznal io spoznaval sem se jej za soseda, daai prebivam poldrugo miljo daleč od takaj, v gozdu za dolgim hribom. Po evropskih mestih pogostoma zadržujejo one ulice, celč en zid, da ae udje ta iste rodovine ne snidejo po leto in dan; tukaj pa, ▼ novih selih, štejemo sa sosede take, od kterih nas ločijo hribje in doline. SploO ob časa, ko ae ie a tega otoka •• malo sknpčevalo a Indijo, bil je sosed toliko kot prijatelj, gostoljubnost do tojcev pa dolžnost in veselje. Izvedli, da ima soseda tovartico pri sebi, pridem v vas, da bi enej ali drugej kaj po-mogeL Videl sem, da Turova gospa je prijetne postave, vsa ponosna pa otožna. Bila je blizo poroda. Svetoval sem ženskama. naj sebi ia otrokom ▼ prid med sabo deli to dolinico, ki miri blizo 80 oralov, posebno tudi zato, da se ne vseli tje ie kak tujec. Prosili ate me, naj jaa raadelim. Odmerim toraj dva zelo enaka kosa, enega ▼ zgornjem okraji, od ono le a oblaki pokrite skalnate kopice, izpod ktere Latanija izvira, doli do strme Ikrbine, ktero vidita na vrha hriba, pravi se jej ..kanonska ikrbina", ker je res takej podobna. Prst je todi tako plitva, kamnita in toliko razpok, da komaj hodil, rodi pa vendar veliko drevje in ima obilo stndenčkov in majhnih potokov. En koe pa je obeegal spodnjo polovico, ki se raagrinja poleg rečice Lataoije do konca jame, kjer sediva, od todi teče potok med tema gričema doli do morja. Tam le vidite le nektere tratine laze in ie precej ravni, ki pa ni kaj bolj prida ko drugod, ker r deževji je vse močvirno, o tuli pa trdo
in sabo kot kamen. Ako hočei brasdo narediti, morai s sekiro gonijo naaekati. Rasdelivii oelino tako, zahtevam, da naj srečkamo. Zgornji del dobi Turo r a gos p A, spodnjega pa Marjeta. O bi »to bili zadovoljni • srečkanjem, poprosili pa, da naj vsaj hii« ne ras-ločujem, rekoči: ,.da bove zmirom skupaj, da vsaki dan govoriva in ena drugej pomaga ve." Vendar je bilo vaakej posebej treba oddelka. Marjetina koč i ca je stala sredi jame, tik meje njenega sem-Ijiiča. Postavim torej prav bliso hišice' na posestvu Turove gospč, tako ga ostanete Cesto bližnji sosedi, pa vendar vsaka na svojem« Jas ssm sem v gosdu nasekal hlodov in od morja latanijevaga pirja nanoeil sa streho, ali sdaj ne vidite več ni strehe ni vrat Za moj spomin pa, o! (stalo je ie preveč! Čas, ki tako naglo rasruiuje "spomenike kraljestev, menda v tej puiči prizanaša znamenju prijateljstva, da meni žalost ponavlja do konca življenja.
Komaj sem dovriil drugo kočo, že povije hčerko Turova •ospA. Bil sem aa botra Marjetioemu otroku, kteremu je bilo ime Pavel. Turovka me naprosi, da naj sem tndi pri njene j hčerki, e
C'jateljicoMarjeto vred. Dala jej je ime Virginija*) (to je: devioa), |i, dekli bo pobožno in srečno, tudi jas sem ie le sabredla v nesrečo, ako sem popustila čednost4'.
Ko je Turovka sopet hodila, jeli ste semljiiči že nekaj dobička dajati, nekaj na moj trud, ie več pa po obdelovanji njunih sužnjev. Marietbemu robu je bilo ime Domingo, bil je jolo&ki sa-mčrec in ie krepik, darsvno že pčstaren. Bil je isvedenin zdrave pameti. Brea razločka j«delal na obih aemljiičih ondod, koder se mu je semlja zdela najrodovitniia, in todi je eejal, kar mu je najbolj kasalo. V srednjo prst je sejsl proso in turiico, v dobro semljo malo pienica, v močvirje raji, in prek skalovja je nasadil buč, melon in kumar, ki so čvrsto plezale po kamenji.' Bolj po suhih krajih je naaajal krompirja, ki ima tam mnogo sladkorja v sebi po holmcih bombaževega grmovja, v težka tla sladkoroveca (cukrovega) trs tj a, po gričih kivinega drevja, ki daje sicer drob-pa kaj dobrega zrnja; poleg potoka je nasadil banani j, ki leto sad rodi in k o* sto senco delajo, m da je bilo tudi pri hiiicah kaj, sasajal je duhina aH tabaka, da bi sebi in gospodinjama skrbi razkajal. Hodil je drv sekat v gozd, da so imeU s čim kuriti, israsbijal je debelo kamenje po sebenjičini, da je pota nasipaL Vsa u dela je opravljal po pameti in marljivo, ker je imel pravo gorečnost Ves pokoren in svest je bil Marjeti, pa tudi ravno tako Turovej gospe j; njeno samorko je o Virginijinrm rojstvu vsel sa ženo, in to ženo Marico, je presrčno ljubil. Bila je rojena na Madagaakaru. in tam se je učila neke umetnijo, posebno je lepo snala jerbase plesti in neke samčrske prte is bičja, ki raste po gozdih. Bila je pripravna, natančna b silno zvesta. Morala je kuhati, kokoiim streči, in včasih v mesto na prodaj nesti pridelkov teh dveh naselbin, kterima pa se ve da ni mnogo oota-
•) las VLrfioijs u«ovaijaj Virlinija
tatovsa« Anton Umš OUOd	215
jalo sa prodaj. Ako ii k temu mislit« i« dr« kosi rasen otrok, ia velicega psa, ki j« po noči pred durmi čuval, pa imat« vso imetje
is vso d rutino teh malih nekdanjih pristav.
Tumvka in Marjeta pa st« vedno od sora do mraka bom bat predli in to je pretivilo nji in njuno druiinico. Sicer pa ste s« tako odvadili tujih leg, da ste bosi hodili po domovanji, obuvali ste se le ob nedeljah sjutraj, hodi k sv. mali v Pampeimuško cerkev, ki jo vidite tam le. Sicer j« tje precej dalje kol v Fort Lnl, toda v me to ste le malokdaj sahajali, boji se zasmehovanja, ker ste nosili obleko is viinjevega bengalskega platna kakor sutnii. Ali je pa svnnanja čast več vredna kakor sreča domš? C« se j« tema tenama kaj neprijetnega prigodi lo drugej, tem raji ste pn-beiali dornd Komaj sta ji Marica in Domingo s t« viiave sagl«> dala Iti po oesti is Pampelmusa, te sta tekla njima naproti do podgorja, da sta jima pomagala v breg. Brali ste njima veselj« na licih, da spet vidita gospodinji. V njunih hiiieah je bila snstnost in prostost, s lastnimi rokami pridelano blago in sluiabnika goreča in s ljubeznijo vdana. Oni sami ste s« imenovali prijateljici blagega imena, tovariiei, celo sestri, imeli obi eno voljo, «no skrb, in jedli pri enej mizi. saj ste bili sdruleni v enacih potrebah, po iskuinji akorvj enncik nesreč. Vse med njima j« bilo obih. l>« kedar se j« v ktorej isbudila kaka nekdanja strast, povsdigovala ji je neskaljena vera, s pomočjo čistega vedenja, proti lepšemu onostranskemu tivljenju, kakor plamen, ki švigne proti nebu, kedar mu smanjka netila na zemlji. S pol no vanje materinskih dolžnosti jima j« mnotilo skupno srečo. Raslo jima je prijateljstvo pri pogledovanji dveh otročičev, ki sta bila sad enako nesrečo« 1 ju bežni. Radi ste ju devali veno kopo ali pa veno zibeL. Pri pesto-vanji in aojeoji ste pogostoma menjevali. »Prijateljica, veli Tu-rovka, me dve ima ve po dvoje otrok, in otroka imata po dve materi." Kakor mladiki, rastoči na dveh drevesih enaoega plemena, s kterih j« vihar vse mladičje polomil, dajete veliko sladkeje sad je, ako vsako odrežeš od prejšnjega debla ter jo vcepiš v druzega, tako ste srci teb od vse sorodovin« oddaljenih otrok imeli mnogo blažja čutila, kot sin in bči, brat in sestra, kedar ste jn prijateljici. davii njima življenje, zaporedoma jemali na prsi. Že pri sibeli ste msteri govorili o njunej prihodnjej ienitvi, in pogled na to prihodnjo zakonsko srečo, s kterim ste si lajšali lastne nadloge, pač mnogokrat ste sklepali s solzami; enej je hodilo v spomin, da jej prihajajo težave od tod, ker ni dosegla zakona, drugej, ker je imela to srečo, pa pri enej zato, ker je previsoko hrepenela, pri drugej, ker ni marala sa višavo svojega stani. Toda tolažila ju je misel, da njuna otroka bota kedaj bolj srečna skupaj vživala radost ljubezni in srečo enacega rodi, daleč ločena od neusmiljenih krivih razumkov, ki so navadni evropskim stanovom.
V resnici, nič se ne di primirjati temu, kako sta bila že otroka eden na drusega navezana Kedar je Pavel silil v jok, pokazali so mu Virginijo, gledaje jo se j« smehljal in pomiru. Ako
210
ki VtnjMjs.
{« bilo Virrlniji kaj. naznanjalo m to Pavlefovo kričanje; pa Hu l.eaniivo deklice ja hrt .krilo bol^t, ker ni hotelo, da bi n Pavel kilo delal- Nikdar nisem aimo prišel, da ne bi bil videl rasodetih, ker tako je navada v tem kraji; držala tu m aa roki ali pa aa podpaadiino, komaj ko ata jela hoditi, in bila ata kakor dvojčka, kakorlna malajo is zvezdnega okrožja na neba. Celč noč ju ni 'krat sta spavala v enej šibki, glavica pri glavici,
Ko sta soala govoriti, bili sta prvi imeni, kteri sta si da jala: brat in sestra. Otroštvo, ki pozna bolj nježno ljubkovanje, ne najde slsjiih imen mimo teh. Njuno odgojevanje je ssmo pospeševalo njuno prijateljstvo, ki ju je obračalo na nasprotne potrebe. Kmalo je umela Virginija vse, kar gre k gospodinjstvu, snažnost, pripravo dobre jedi; sato i«j je dohajala bratova pohvala b Ijnbav. Ravno tako ni Pavel nikdar miroval, okopa val je vrt s Domin gom, ali s sekirico v roki hodil ž njim v gozd, in ns tem poti, če se mn je kje pokazala lepa cvetlica, dobro sadje ali kako ptičje gnjesdo, bodi si ie tako viaoko na dreveeu. splezal je po nje, da j« imel kaj sestrici prinesti.
Kedar si enega kje sagledal, gotovo drugo ni hilo daleč. Ne-eega dne grem od vrha ta gore doli, pa zagledam Virginijo na kraji vrta, ki teče prati koči s kikljico čez glavo, ki si jo je od sad pripognila, da bt se branila dežju. Od daleč sem mislil, da je sama, ko pa hitim proti njej pomagat, zapazim, da jo Pavel pelje sa roko, stisnjen pod isto streho m oba sta se smejala hrambi taks strehe, ki sta si jo itnaila sama. Te lepi glavici pod gubaš to suknjico ste me opomnili na otroka boginje Lede. o kterih pravijo, da sta bila ob* v enej ikoljki zaprta.
V eno mAr sta si prizadevala, da eden drugema kaj prijetnega storita in si pomagata. Sioer pa sta bila nevedna kakor kre Ali*) ter nista anala ni brati ni pisati. Nista te pečala sa to, kar se je nekdaj godilo ali pa daleč od nju; njuna radovednoet ni ae eala dalje ko do tega hriba. Menila sta, da konec sveti je na kraji tega otoka, in domišl jevala sU si, da kjer nju ni, ni nič prijetnega. Nasprotna lastna in njunih mater Ijubessn je vnemala vse djanje njunih dni. Nepotrebne snanoati jima niao nikdar sob budile pa tudi žalostni nravni poduki nju niso dolgočasili. Nista ve dela, da se ne smA krasti, ker sta vse skopaj imeU; nezmernosti nista poanala dobivaje le pičlih jedi; lak jima je bila neznana, ker si nista imela nič prikrivati. Nikoli ju ni prctresnUa povest, da Bog shranja strašnih kazni nehvaležnim otrokom; pri njima je otroika ljubezen izvirala is materinske Ijubeznjivosti. Verskega nauka sta se učila le toliko, kar qjima je moglo ljubezen do njega buditi, b dasi tudi mata mogla v cerkvi dolgih molitev opravljati, vendar sta povsod, koder sta hodila, domi, na polji b v gozdu,
*) K rs« II se iaeaefte v dragik delih sveta rsjeai otroci »bik sto
rišev, U ee se is Evrope tj« preselili.
FmIomn« Anton Um* OkKU	217
porsdlgorala nedoline reke proti nebu, in sroi, polno Ijabeni do
ataniev.
Tako ao njima tekla otroika leta, kakor rumena aora, ki na-■nanja ie lepii dan. 2e sta a materama delila vae skrbi aa do mov|i. Virginija je vstajala, ko je prvič petelin sape! ter naananil zgodnji aor, hodila po Vode k bližnjemu studencu io pripravljala zi-juterk. Kmalu potem, ko je aolnce ie rumenilo skalovje tega okrofcja, hodila j« Marjeta a sinčkom k Turovej goapej, da so vsi skupaj molili ia na to imeli prvo jniino; pogosto so jedli pred durmi, sedi na trati pod koiato banauijo, ktera jim je ponujala dobrega aadja in njeno iiroko, dolgo in svetlo perje jim je bilo namesto prta. Pri sdravej in dovoljnej brani sta naglo rasla mlada iloveka ia njeina odreja jima je po licik razgrinjala čisto to in mirovitost mladih dni. Virginija je bila ie v dvanajstem letu skorej dorasla. Dolgi rumeni lasji so jej senčili glavo; modra oči in rdeče ustni so prenjeini bliič kirili po bistrem obraeu, in vse je soglssno se gslo v smehljej, kedsr ie govorila; kedar je pa molčala, kazala je njena nsravna proti nebu obrnjena rast globoko čntje in neko ototnoat na obraaa.
Pri Pavlu se je ie v mladenikej dobi raavijai moiki snačsj. Bil je viie postave mimo Virginije, bolj rujavelega obraaa, zakrivljenega nosa, ia črne oči bi ga bile oiabnega delale, ako bi velika obrvi kot o metalo ne bile pričale največe pohlevnosti Da ravno ni bil nikoli pri miru, vendar je brft. ko je zagledal sestro, obstal in sede) k njej; tako sta včasih sedela, pa nobeden ni besedice sinil. Tako gledaje jih molčeče r njunej priprostej noinji, s lepimi bosimi nogami, mialil si, da ridii starinske manneljska podobe, n. pr. Niobine obročiče.
Ali ridevii, kako se spogledujeta, kako se vrsti smehljej aa smehljejem, menil ai, da ata otroka ia nebes, taka srečns duhova, kterima je Ijubesen lastnost, in kterima ni trsbs občutkom misli ia prijateljstvu besedi dajati.
Turorko je pa rendar skrbelo, ko je videla, da njena bči tako sala pribajs. Djala mi je včasih: „kedsr umrjem, kaj bo ia moje Virginije r-
Imela je na Francoskem teto, imenitno, bogato, staro in na vides bogoljubno; le ta jej je bila trdosrčno odrekla vso podporo, ko ie vzela Turu, tako da se je zarekla, pri njej ne bode, naj zabrede r tem rečo zadrego, nikoli proaila pomoči. Ali kot mati se ni več bala, če bi tudi priiel odrekovaven odgovor. Naznanila iej j« nepričakovano smrt svojega mota, porod svoje hčere, ia kako je v stiski, daleč od doma, bres vae podpore, pa a otrokom. Ali odgovora ni bilo. Dasi tako ponosna, ni se bala poniževanja in grajanja aorodnice, ki jej ni botela odpustiti, da je vzela mota ia nizkega ztanu, daairavno poitenega. Vendar jej je Turovka pisala o več prilikah, da bi r njej raaj do Virginije vzbudila vsmiljeoje Ali preteklo je mnogo lat, pa le ni bilo črkice spomina nasaj.
218 M **»*
Na aadaje, 1739. I. tri lete po tem, ko j« na otok prilel pa-
glavar Burdone, i*vč Turovka, da ima le ti za njo pismo od njeoe tete Hiti torej v Port- Lat, ne boječa ae zavoljo u bolnega oblačila, materinsko veselje j« j je bilo več kot Aloveiko čeičenje.
Goapod Bordonž jej re» izroči piamo njene tete. Le ta je pitala tvojej sestrični, da ai je satluiila otodo, ker je vzela kUteia, prottika. »tra« t i pa da ae ttrinjajo t kaznijo, da prezgodnja no ieva anirt jej je iiba boija, da je bilo prav, ker je odila na otoke, boljie kakor da bi bila onečaatila tvoj rod na Francoekem, aieer pa da ie tudi v dobrem kraji, kjer viakedo, če ni lenub, najde arečo. Potem, ko jo je tako oitela, bvaliaala je aama »ebe, čei, da M je ognila vaeh dokajkrat neslanih zakonakih nasledkov, zato ni nikoli marala za molitev, Keanica pa je, da prenapeta kakor j« bila, ni hotela mota raann iz viaocega stanu, ali daravno je bila ailno bogata, m daravno je dvoniikom vse jedno, le bogastvo ne, vendar ni bilo nikogar, ki bi te bil gnal za nelepo in tolikanj tr-dooerčno deklino.
Na koncu trojega pitma je ie prittarila, da jo je, po dol -gem preudarjanji, gorko priporočila poglavarju Bordeneju. Kos jo je priporočila; ali, kakor je dan danes sploh navada, da ae je zavetnika bolj bati kakor očitnega sovražnika, opravičevaje avojo trdoserčnost proti sestrični, akorej da jo je pn poglavarji tako rekoč obialovaj« obrekovala.
Za Tarovko ae je vaak pravičen človek potegoval in jo epo-iteval. Bordonl pa jo je, daravno prej vnet za njo, jako mrzlo aprejel. Na njeno pripovedovanje o tvojem in hčerinem atanu je odgovarjal a suhimi besedami: „Bodem videl — bomo videli, — a časom — nesrečnih je mnogo — zakaj jeziti tako teto — vi ste nipak".
Bolnega arca in polna čmrnoeti ae je Turovka vrnila domu. V hiio atopivia sede, vrte tetino pismo na mizo in reče tovariici: „na, to imam za enajstletno potrpljenje!" Ker pa ni nihče drug snal brati, prijela je spet sa list m ga brala v pričo vseh. Komaj je prebrals. kar na glas reče Marjeta: »Kaj nam mar za tvojo ftlahto?
Ali naa je mar Bog zapustil? On sam ie nai oče. Ali nismo do danes srečno tiveli? Kal se bol vledsla? Pač nimai nič srčnosti". — Videvii Turovko jokati se, skoči jej krog vratA in jo objame: „Ljuba moja, ljuba moja!" Toda lastne solse so )ej zadu lile glas. Priča tega je Virginija sama solse pretakala ter sdaj materine sdaj Maijetine roke pritiskala na usta in prsi. Pavln pa ja gorela jesa v očeh, mahal je a pestmi in s nogami teptal, ne vedi, koga bi agrabil. Na ta krik pritečeta Domingo in Marica, ia čulo ae ni druzega v bili kot ialoatno klicanje: „Oh, goapil -dobra goapi — moja mati, nikar se ne jokajte." Dokazi tako milega sočutja ao Turovki razvedrili bolno arce Pavla in Virginijo je prijela sa roki in djala: ,.Otroka moja, vidva ata moja taloat pa tudi ene moje veselja. O draga moja otroka, nesreča mi ja priila
• daljnega kraja, krog mere j« sreča." Pavel ia Virginija je nista umeU, pa smehljata e«, ko jo vidita mirno ia jameta jo božati. Tako io bili apet vai srečni kakor poprej, ia to ai biio drnaega kot viharen pii v lepem vremenu.
Blagodulnoat teh otr6k jo rasla dan ee dnevom. Neko na-deljo na vae zgodaj, ko ste bili materi odili k prvej maki v para-pelmuiko cerkev, pride nbežna zamčrkinja pod bananijevo drevje, ai je raalo pri kočah. Bila je auka ko amert in ai imela drnaega na ««bi, kot cuajo ia debelega bodniškega platna po bedrik. Pokleknila je pred Virginijo, ki je ravno aoailo kuhala, ter rekla: „Qoapodičina, namilite ae preuboge ubežne aužinje, meeee dni že begam po teh hribih, na pol mrtva od lakote, velikrat v atrahu pred lovd ie ajjh pai. Ubežala sem svojemu gospodu, bogatemu posestniku na Crnej Reki; hudo me je zgnjavil kakor vidita." Ob enem pokaže truplo, polno globokih ran, ktere je vsekal tr-ajev bič. Pristavi ie: Hotela aem se vtopiti, pa ker vem. da ste vi tnksj, mislila aem: „V tem kraji so le tndi dobri beli ljudjč in ai mi ie treba umreti." Virginija odgovori vae ginjena: „Počijte ai, nearečna stvar; nate, jejte" — ia jej di sajlerka. ki ga je pripravljala aa domače. Sužnja je na hip vae pojedla. Ko jo Virginija vidi rito, reče: »Uboga sirota! jaa bi pač rada ila aa vas milosti prosit k vašemu gospodarja: ako vaa zagleda, mora ga v srce stresniti." „Ali greste res s mano? reče samčrka; angel j nebeiki, s vami grem, kamor hočete". Virginija pokliče bratca in ga proai, naj grt i njima. Suinjs jn je vodila po stesah sredi gosdov, prek visokih hribov, koder sta komaj plezala, ia čea iiroke reke, ktero sta morala bre«ti. Konečno, okoli poldneva, so dospeli tik griča na bregu ob Črnej reki. Tu zagledajo trdno sezidano hilo, široko polje in obilno itevilo robov pri vsakovrstnih opravilih. Gospodar se je sprehsial med njimi, s pipo v ustih in s palico v roki. Bil je mož velik, suh, rumenkaste koie, n d rtih oči in zra-ičenih črnih obrvi. Virginija, vsa v strahu, stopa proti naselnikn, držč Pavla sa roko, in prosi ga sa Božjo voljo, da naj odpusti svoje j sužnji, ki je čakala zadej. V začetku se ni dosti menil s* besede teh revno oblečenih otrok; ko je pa spregledal čedno Vir-ginljino postavo, lepo belkssto glavico pod plavim prtom in ko je poslušal mili njen glaa, ki se jej je tresel ravno tuo kakor ves život, ko je prosila za milost, tedaj potegne pipo is ust in s prod nebu vzdignjeno palico v neznanskem glasu priseže, da prizaneee sužnji, toda ne v Božjem, ampek v njenem imenu. Brž migne Virginija sužnji, naj pride k gospodarju; po tem sbeti in Pavel sa njo.
Vrnila sta se skupaj po robu na hrib, s kterega so pred
Ciili, in dospevša do vrha, sedeta pod drevo, trudna, lačna in j na. Kar je solnce vsi! o, hodila sta teiča nad pet milj daleč. Pavel reče Virginiji: ..Sestra, poldne je že preč, ti si lačna in iejna, tu ne najdeva ničesa sa juiino: vrniva se in pojdiva onega samorkinega gospodarja prosit
kaj jesti«. - „0 m, ljubi maj, od-
220 t***-
Vlrginlja, preveč m ga boji«. Pomisli, kaj to včasih mati rekli -. kruh hudobnih ljudi kot kamen titči". — ,.AB kaj pa po« nera? veli Pavd; po tem dre rji ne nute druzega kot nrpndno udje, ie eelo ne najde! ni ene tamarine ali citrone, da bi ai a«ta ■močila." — „Bog te naju bo namilil, pravi Virginija, aaj ie glaa malih ptičev vsIiii, ki ga prosijo živeta." Komaj je izgovorila te befdeJ kar saaliiita šumenje nekega studenca, ki je vrel po bližnje) skali Stečeto tj«, in ko aa vgasita žejo s studenčnico, čisto ko kristal, jameta jesti nekaj krese, ki j« rasla ob kraji. Ko se oairata okoli, ali ne bi r tej samoti nsila kaj boljšega živeta, za pazi Virginija med gozdnim' drevjem mlado palmo. Prav dobra je telenjad, ki se nahaja e sredi perja na vrtičku tega drevesa; pa daravno mn deblo m bilo debele jie ko bedro, bilo je nad šestdeset čevljev visoko.
Prav aa prav so v deblu sami šopki Bčja, ali vendar ie be lina tega drevesa tako trda, da odafcakuje najboljia sekira, Pavel
G še noža ni imel. Pride mu na misel, da zakuri tik palme. Pa je v drage) zadregi, ker ni imel kresila; pa saj menim, da na celem tem tako kamnitem otoku ne najdeš ne enega k rešilnega kamna. Potreba uči marsikaj, in najnbotniši ljudji so pogosto iz našli najkoristniie reči. Pavel aklene ogenj vpihati po samčrskej šegi- Z ostrim kamnom iavrta ljuknjioo v klado prav suhega dre resa, trdno drieč jo a nogami; potem obdela s klinjo taistega kamna polenoe ia druzega štora enako suhega pa drugačnega leea; aa to porine tako obdelano polence kladi v ljuknjioo pod nogama, ter jo jame z rokami urno vrteti, kot bi čokolado a r6gljieo hotel vpčniti, in v malo trenotkih se prikaže dim in plamen. Nabere suhe trave in druzega dračja, in zakuri tik palme ; kmalo potem se podere to a velikim treskom. S pomočjo ognja je ie lože izniiil zelenjad, zagrnjeno v dolgem, dervinem in bodečem palmovem perii. Nekaj sto a Virginijo pojedla sirove selenjadi, drago sta s pekla na tijavid, ki je bila ravno tako dobra. S to jnžino sta bila aadovoljna in polna radosti v spominu dobrega dela, ki sta je opravila ajutra. Ali to radost jima je kalil nepokoj, v kterega sta to se veda prijpravila materi, tako dolgo bivajoča z doma. Virginija je to dokajkrat v misel jemala. Pavel pa jei je zagotavljal, ker se je čutil pokrepčanega, da bota kmalo pomirila materi domi.
Po jedi
ata bila apet v velicej zadregi, ker niata imela nikogar, ki jima bi bil po« domd pokazaL Pavel, ki ni s lepa obupal, reče Virginiji: „Naia hiša je proti jugu, iti morava kakor zjutraj po tej gori, ki jo vidii tam le e tremi roglji Pojdiva, hodiva, sestra." Bila je gora Trorizek,') ker so njen trije vrhunci prsim podobni. Podaš ta ae torej na severnej atrani dob po hribu ob Črnem potoku in čez dobro uro dospeta do širokega potoka, ki jima sapira pot Ta prostorni oddelek otoka je ves s gozdi zaraščen in
•) Troaisek, p« fraueoako Trois-M atnellee ; Slovese! so »vejemo velikana dali im* Triglav.
tako malo rnan, ie dan dane«, da ja mnogo potokov in hribov tod ie brez imena. Potok, kterega t ta imela pred tabo, teče po kamitnej »trugi in m pčni. Voda tako bobni, aa je Virginijo bilo groza, ni n upala va njo stopiti, da bi bredla; torej jo Pavel vzame na ramo ter tako obložen brede po gladkem kamnji čez potok, ne boječ se vodnega hrama »Ne boj »e, veli, vpričo tebe sem močan. Ako te ne bi bil ualiial naselnik Črne reke zastran sužnju, jaz bi se bil sprijel ft njim. — „Kaj le, reče Virriniisj ■ takim hudim velikanom. V kaj bi te bila kmalu pripravila! Moj Bog, kako t* lavno je, kal dobrega storiti! le bodo je Ishko". — Ko je Pavel bil ie na suhem, hotel je ie dalje nesti sestro „in dobro se mu ie sdelo, čel, tako jo prinese vrb gore Trozizka, ie kake pol mifje daleč. Ali k malo začne peiati in mora i o postaviti na tla in i njo počivati. Virginija mu reče potem : »Bratec, dan se poniiuje; ti tsoai ie nekaj moči, jas nič; posti mene tukaj in pojdi sam domu, da materi pomiril." „0, kaj ie, reče Pavel, tn te ne postim. Ce najo noč prehiti v tem g<zdu, zakurim in palmo poderem, ti bol jedla njeno zelenjad in jaz bom ia peija naredil »treiico, da bok pod njo spala." Ko si Virginija malo počijo, nabere s starega dre veaa, ki je slonelo čez potok, dolgega jelenovega jezičja, perja, ki je viselo s vrha. Iz njega si naredi coklje, in si ovije noge, lu so bile krvave od kamenja po potih, ker ▼ naglici, da bi prej koristila, bila je pozabila se obuti. To perje jo je hlsdito; utomi bombosovo palico in se spet napoti, opiraje se s eno roko na pa lico, s eno pa na brata.
Tako sta polahkoma hodila čes gozd; toda visoko drevje b pregosto perje njima je sakrivalo goro, vrh ktero sta bila name njena, tudi solnce je ie zahajslo. V malo trenotkih sta izgubila stezo, po k torej sta do sdaj hodila; tega nista sspaaila koj, kar čotiu, da sta v labirintu med drevjem, sspleteno goščavo in kamenjem, od koder se ne di naprej. Virginija srde, Pavel pa so piha sčm ter tje, da bi našel k Ao pot ia te zmešnjave; ali zastonj se je trudil. Splezal je vrh visocega drevesa, da bi vsaj zagledal goro Trozizek, pa družen ni videl krog sebe, ko gozdno vrbovje, nekod le rumeno od sadnjih žarkov zahajajočega solne*. Po ni-iavah pa je hribje že s senco odevalo gozd; veter je potihnil, kakor je rado po solčnem zahodu, in velita tihota je nastala po teh samijah, druzega ni bilo čuti kot vreščanje jelenov, ki po teh odljodnih krajih iičejo ležišč. Pavel je upil ksr je mogel, upajoč, da ga bo slikal kak lovec: »Belit«, balite, pomagajte Virginiii!" Toda njegovem« glasu je odmeval goad sam in ia daljave večkrat pettrriinl: »Virginijil Virginiji!"
Pavel spleza s drevesa, truda poln in žalosten; iakal je naj-potrebnišega za prenočevanje v tem kraji; ali kaj, ko ni bilo ns studenca, ne palmovega drevesa, ie celo ne pripravnega suhega lesa, da bi ogenj podnetil. Pri tej izkušnji je čutil vso svojo slabost in nezmožnost ter se začel jokati. Virginija mu pravi: »Nikar •e ne jokaj, ljubi moj Pavi«! če hočeš, da tudi mene britkoat ne
■ k «fl 1 J
rmm K Vin;l«|«
omami Saj iem ju kriva vseh tvojih težav in tega, kar trpita aadaj najini materi. Nič bi m ne imelo storiti, todi dobrota ae, dokler ne popraiamo atariiev. O, kako tem bila neprevidna!14 In tndi ona jame jokati te. Vendar pa veli Pavln: ,.Prosiva Boga, brate«, in namilil ae naju bode." Kom.j sta odmolila, že saaliiit* nekega
■ • - ? ti__t____' _ T _ ? ~ ___L _ ____I _____ LI — — —__; ___j
In rea, brž potem jima je bil Fidelček pred nogami; Tajal, cvilil ia mahal je s repom ter ae ni mogel doata namuzati. Nista ae že dovolj oddehnila zarad nepričakovane radoati, kar sagledata Do minga, ki je ačpel proti njima. O prihodu tega dobrega zamčrca, ki se je solzil od veselja, začneta tudi onadva jokati te in no moreta mu besedico reči. Domingo, oddabnivii se, pravi: „Moja mlada sapovednika, v kolikih akrbčh ste vajini materi! Kako ste se čudili, ker vaju aiste več naili. vrnivži se od maže, kamor sem ju bil spremil. Marica, ki je delala na trebčži v kotu, ni nam nič vedela povedati, kam sta odila. Jas sem hodil in hodil po sem-Ijitči na okrog, sam ne vedi, kod bi vaju iskaL Nazadnje vzamem nekaj vajine stare obleke, dam jo Fidelčeku povohati, in brž, kakor da bi m« bila razumela uboga žival, začne sledi sa vama iskati. Peljal me je, smirom s repom mahaje, tje do Črne reke. Tam tem isvedel od nekega naselnika, da sla mu vidva nazaj pripeljala ubežno samčrko in da vama je za njo milost obljubil. Ali kaka milost! pokazal mi je nesrečnico, s verigo na nogi, priveaano za itor, in krog vratu je imela železen obroč s tremi žeblii. Od ondi me je Fidelček peljal, vedao s repom mahajo, na hrib črne reke, gon je postal in lajal kar je mogel. To je bilo poleg studenca, kjer sem videl podrto palmo in sraven ie nekaj tlečega ognja na kuriiči; nazadnje me pripelje letem. Tu smo na bregu hriba Troziska, ter tmamo ie itiri dobre ure do doma. Balita, jejta in pokrepčajta se." Na to jima podi mlincev, sadja in debelo bučo pijače, zmeiane is vode, vina, ožete citrone, sladkorja in muikatov, kar ste mu materi dali na pot za krepčanje in poživljanje. Virgi-nija je isdihovala misleča na ubogo zamorko in na skrb materino. Večkrat je djala: „0, kako težko je dobro storiti!" Med tem, ko sta Virgimja in Pavle jedla, naredil je Domingo ogenj, poiakavii med kamenjem krivega leta, ki te mu pravi okrogli let. tn ki gori ie vet zelen in daje velik plamen. Iz tega je naredil baktjo ter jo prižgal, ker bila je že noč. Toda ko je bilo treba dalje iti, pokale te mu ie precej veča zapreka: Pavle ia Virginija nista mogla več hoditi, noge so jima bile otekle in vte rdeč«. Domingo ni vedel, ali bi iel kam dalje njima pomoči iakaL ali bi na maslu ž njima prenočil. Djal jima je: „Kje to časi, ko tem vaju oba na krat nosil na rokah? Ali sds i tU vidva velika, jas pa tem star." Ko se v tej zadregi ni vedel kam obrniti, prikaže ae truma hostnih zamorcev kakih dvajset stopinj preč. Njih glavar
pmtomrt amm Um* OkHkl.	jts
m približa k Pavi« in Virginiji reko«: »Dobra bela otroka, m bojta m; videli smo vaja zjutraj iti s tamorko is Črne rek«; ila •U jej sa milost prosit k hudemu gospodarja. Is hvsleftnosti vaja bomo mi na rsrnah dumi nesli." Na to di znamenje, in itiij« najmočnejši samorci naglo spleti nosilnico ia protja in trtja, posadi na njo Pavla in Virginijo, zadenejo na rame in se napotijo, Do-mingo pa s bakljo sveti pred njimi; vsa truma vesela vriska in otrokoma srečo teli, kdor more bolj na glas mimo drusega. Gi-njena reče Virginija Pavlu. „0 dragi moj, Bog nikoli nebene do brote ne poftča brez povračila".
Okoli polnoči so priUi na snotj« domačega hribja, vrb kterega ie več ognjev gorelo. Komsj so s« spustili v breg, sasMijo ns glas klicati: ,.Ali sta vidva,otroka?" Vsi odgovarjajo: »Midva, mi-iva I" In kmalo sagledajo pred sabo materi u Manco, ki j« s trskami pred njima svetila. »Nesrečna otroka, pravi Turovka, od kod sta priila? V kolik strah sta naju spravila!" — »Vračava s«, pravi Virginija, od Cra« reke. kjer sva prosila milosti sa ubogo ubetno zamorko, kterej sem davi dala nai sajterk, ker ie od lakote mrla, in glej, le ti hostni zamirci so naju prinesli nazaj." Turovka objame svojo hčer, pa ni besede ne more spregovoriti, in Virginija, od materinih sols mokra po licih, pravi: ..Poplačali ste mi vse, kar sem hudega prestala I" Marjeta, vsa vesela, stiska Pavla v naročje govoreča: »Todi ti, moj sin,storil si dobro delo."
Ko so priifi k kočicama, dali so zamorcem obilno jesti in piti, leti so se potem vrnili v svoje gosde, ieleči jim vsakorino srečo in sdravje.
Vsaki dan je bil družinama dan sreče in mini Ni ja mučila ni zavidnost ni slavohlepnoeC Ni bilo nikakorine telie po neči-murnej svunanjej veljavi, ktero daje srijača in jemlje obrekovanj«. Zadostovalo jim je biti sami svojim pričam in sodnikom. Njih lepo obnaianje, ie celo njih ime je bilo neznano po tem otoku, koder so ljudje, kakor po vseh evropskih naselbinah, le radovedni aa hudobne govorice. Samo kedar t« kdo, gredi po pampelmuikej cesti, vprašal kakega poljanca: „Kd.» stanuje tu gori v teh kočicah?" odgovoril je U: . Dobri Ijudjd", da-si jih ni posnel. Tako vijolic«, skrite pod trnjevim grmovjem, rasiirjsjo lepe diiave, dasi jih nikdo ne vidi.
V njihovem rasveeeljevanji ni bilo opravljanja, ktero, ker na videz prav sodi, srce neogibno s sovraštvom nspolnuje in v hi nevičino zakopava; kajti nemogoče je, da ne bi sovražil ljudi, o kterih meril, da so hudobni, in s hudobnimi ne morei živeti, ako jim sivraža ne skrivai pod hinavsko dobroteljnoet Tako nas obiranje sili, da smo krivični proti drugim, ali pa sami do sebe Pa n« da bi bili posamno sodili ljudi, v veselje jim j« bilo I«, ako ee j« sploh dalo kaj dobrega storiti, bodi si komur koli, in daravno niso imeli premožen ja za to, imeli so vedno dobro voljo, ktera jih i« navdajala s neko blagoduinotj«, zmerom k temu pripravljen«. Kaj pak da ee živeli na samoti, odureli (obdivjali) pa nikakor
224	**** * yir»H»
niso, ta bolj človekoljubni so prihajali. Čem manj jih je t pogovora mikala pohujšljiva dogodivščina človeškega življenja, a tem večim veaeljeni in a več« radostjo jih je napolnovala narava. S termi ao m čudili premogočno«ti svete previdnosti, ki j« a njihovimi rokami sredi golega kamenja raagnula toliko obilnosti, milosti, čistega, priprostega pa z mirom novega veselja.
V dvanajstem letu je bil Pavel močneji in rasummki kot Ev-ropci v petnajstem, on je lepše vravnaval vse, ker ie zamorec Do mingo samo obdelal. Z njim j« hodil v bližnji goaa po mladih ci-tron, pomaranč in tamarind, ki imajo tako lepo seleno okroglo vršičje, po datlov, kterib sadje ima sladak sok, ki lepo diši kot pomarančevo cvetje, b tako že veliko drevje je naaajai krog tre Dčžev. Todi je tudi aejal sadne peške, ki že v drugem letu cveti ali sad rodi, n. pr. agatiaa, s ktere okoli b okoli, kakor kristali na svetilniku, visi podolgovata češulje belega cvetja; ali persijeki beseg, ki cvetne šopke, si v kaste kot lan, na ravnost kvišku dvi guje; papigovo drevo, njegovo brezvejnato deblo je kot a selenimi melonami nasajen steoer, in nosi venček siroeega perja, ki je figovemu podobno.
Razen tega je poaajal jedra b peške badamijevega, maagi-jevega, avokatovega, gojavega. jakaškega b jamrotkega drevja Večidel so mu U drevesa že dajala sence in sadja. Njegova delavna roka je po naj puatejšib krajih tega sakotja rassejala plodo vitosL Raznovrstne aloe, indijske fige a rumenim in rdečkastim cvetjem, in bodeča ognjena trnjevka so se rasprostirale skalam po vrhu, kot bi hotele dolgo ovtjavno selenj« dosegati, ktero se je v višnjevem b rdečem cvetji, sem ter t je zapletalo po gorskem rebovjt.
Te rastline je tako raspostavil, da ai v enem trenotku vse pregledal. V sredi dolinice je nasadil zelišč, ki ne arastč visoka, potem grmovja, naprej majhnega drevja, nazadnje velicega, ki je zagrajalo celo okrožje. Tako ti je bila vsa U ograja kakor amh-teater a zelenjem, eadjem b cvetjem, ako si jo ogledoval od srede, vmes »očivje, trata, rajž in s trn. Toda Psvel, dasiravno ja po batnem načrtu razposuvljal te rastlike, vendar ni zanemarjal na ravinega povelja. Pod njenim zavetjem je na višine deva! tacega rastlinstva, kakoršnemo veter seme prenaša, ob vodi pa tacega. ki mu zrnja plava. Tako je bilo vse na pravem mestu, m vsak kraj j« a svojim zeljem imel naravno lepoto. Voda ae steče s vrba teb akal, nareja v dolini tu studence, tam ee bolj na Široko raz-miče; v maj ai pod gladkim srcilom v sredi zelenega drevja g i vdal skalovje in sbji nebeški obok.
Vkljub velikej nerednosti tega semljišča si večidel ve« ravno Uko laliko dosegel kakor pregledal. Res je, da smo za vsi pod pirali a besedo in djanjem, da se j« dovriib. Nadelal j« bU pot okoli b okoli jame, in s tega poU se j« v«č druaih stikalo v središči Popravil je nainevljudniši prostor in, karvae j« najlepše dalo, napeljal aložno sprehajališč« čes grudasU tla ter raasUvil divjakov
PoHasa- AlHon Umek OkHkl.	235
med cepljeno drevje. Iz brezštevilnega kamenjičja, ki se vali po bregu, ki sedaj pokriva te poti kakor večidel zemljo tega otok«, zložil je tu in tam piramide (visoke kopice), raspoke zadelal a prstjč in va njo vtaknil rožnih korenin, pavovega repa in druaega grmičja , ki raste po kamenji. V krat k.-m so bile take otožne in grčaate kopice obraščene a zelenjem, ali pokrite a bliščobo naj lepših cvetlic. Klanci, prepreženi s košatim starim drevjem ob strančh, bili so hladni kot podaemeljtke jame, tje ni nalla poti vročina, in hodili so se va-nje hladit čea dan. Ena stesa je peljala v gozdi«? hoatnega drevja, v sredi pa je stalo žlahtno drevo, varno pred viharjem, s sadjem obloženo Tu ie bila njiva a žitom, um ocrada sadnega drevja. Skoai eno vrsel se je videlo k hišicama, »kosi drago na nedosegljive gorske vrhove. Pod gostim s ovijs-čino aaraščenim UUmakovim grmovjem še o poldne nisi rasiočil nobene reči; na vrhu te bližnje veliko skale, ki se spenja nad breg, vidi se ves U kraj, a morjem v daljavi, od gori smo včssih videli ksko ladij o prihajati is Evrope alt pa vraeati se tje. Na tej »kali se je na večer shajala U družina in v miru viivala sdravi srak, cvetja vonjavo, šumenje studencev in sadnjo menjavo med lučjo in senco.
Nič pa ni bilo mičniiega mimo imen, s kterimi smo kriče-vali imenitniša nest« tega labirinta. Tej skali, o kterrj sva ravnokar govorila, s ktere so me celo od daleč videli iti, reklo se ja „nasnanovalka prijateljstva". Psvel in Virginijs aU igrate ae gori posadila trst, in kedar sta me videla iti, na-nj obesila bel robec, da sU naznanila moj prihod; uko kakor na sosednaj gori raspnč bandero, kedar na moiji zagledajo ladijo. Prišlo mi je na mi«el, da vdolbem napis v trstovo deblo. Veliko veselje sem imel, kedar aem potovaje videl kako podobo ali spominek sUrega časa, še večo radost pa, ako sem bnu dobro složen napis. Zdelo se mi je po Um, kot bi pod rsavalinami preteklih stoletij ia kamna govoril človešk glas popotniku sredi samoU, rekoč, da ni sam, da so drugi ljudjš v ravno tem kraji čutili, mislili in trpeli kakor on. Ce je u napis od starodavnega naroda, kterega ni več na zemlji, povzdiga nam dušo v neskončnost in jej daie občutkov o njenej neumrljivoati. ker jej kaže, da je misel pretirala celč razsuto kraljestvo.
Na malo jamboro Pavlovega in Virginijinegabanderca pasem rpiaal Horacijeve besede:
Fratres Helena«, lucida sidera. Ventorumque regat pater, Obatrietis aliis, praeter lapvga.
»Helenina brata, svetli sveadi ko vidva, in oče vetrov naj vaju vodi, aapiraje druge, razen zcfira."
V koto tatamakovega drevesa, pod čegar senco je Pavel
Uupia 18?« ia 187«.	16
" Psvst Is Vir^s.
• včasih Mdol in gledal ne pokojno morje v daljavi, vrea#l m« tu-le Virjnlijpvo vrstico: 1
Fortunatu« et ille deoa qui novit agrestet!
»Blagor njemu, ki potni (uoo) poljake bogove!"
Nad hišina vrau pri Turovej gospe j mu Um, kjer ao te večkrat shajali, ta pita I:
At aecura quiea, et netcia taliere vita.
..Tukaj je mirna veat domš. in življenje, ki ne potna sleparije".
Toda Virginijini bila v teč moja latinščina; rekla je, da ie to, kar »em vdolbel pod njeno banderce, predolgo in preučeno. Djala je: „Kaje bi bila imela: zmerom maj a na, pa stanovitna". — Jaz tem jej rekel, da to bi te še bol) vjemalo s Čednostjo. Na mojo opombo je aarudela.
Tako ie ta srečna družba z občutljivo dušo objemala vae, kar jo je obdajalo. Dajali to najlepša imena reččm, na videz po polnoma nepomenljivim. Kolo pomarančevega, banani jevega in jamrotkega drevja, nasajenega krog tratice, kjer sta Pavel in Virginija včasih skakala, imelo je ime „e d i no a t." Pod »tarim dre-veaom, kjer ste si Turovka in Marjeta velikrat pravili avoje ne areče, reklo seje pri ..suhih toltak".
ime Britanije in Normandije tte dajali majhnim pro atorčkom. po kterih tte imeli žito, jagode in grah. Doiningo in Marica tta je posnemala v tem ia sta hotela tudi tvoja rojstna kraja v A triki v spominu imeti; torej sta dvema prostoroma dala ime »Angola" hi »ostri vrh44, na enem je raslo bič je, it kla rega »ta spletala jerbase. ua drugem pa je bilo posajeno k slaba sovo drevo. Tako so ai a pridelki rojstne dežele napravljali sladko domišljijo, kot bi živeli v domovini in si s tem mirili bridke tpo mine na tujem krati. Oh! vidsl sem v tisoč prijetnih imenih otiv Ijati se drevje, studence in skale toga sedaj tako pustega kraja, ki me spominja aa grške planjave, po kterih so le razvaline in atre-sajoča imena.	•
Pa iamed vsega, kar je bdo po vsej okolici, ni bilo nič mil •ega kot mesto, po imenu ,,Virginijm pokoj". Pod tkalo, ktrrej je bilo ime »osnanovslka prijateljstva44, je podse meljtka peč ali jama, is nje isvira studenec in se nabira v majhno lužico »redi prelepe tratice. Ko je bil Pavel rojen, daroval sem Marjeti kčkosov oreh is Indije, kterega mi je bil nekdo dal. Le-ta oreh je posadila pri onetn studencu, da bi ditfro, ki požene is njega, kcdai spominjalo na rojstvo njenega sina. Iz enacega namena je tudi Turovka, ko je Virginija prišla na svet, po njunem izgledu v sadila ravno tako drevo. Drevesi, ki ate poganjali is teh dveh orehov, bili ste vsa pismoehramba teh družbi. Eno je MIo drevo Pavlov«, eno pa Virginijino. Kakor mlada lastnika tte dre
Post*««* Anton Umafc OkMkL	237
vosi naglo raati, ▼ enakej razmeri pa n« enako visoki, v d vai najetih letih ato bili vili mimo koč«. ž« m m stikale njune veje in mladi kikoaori orehi ao v šopkih viseli nad vrelcem. Rasen tel. dveh dreves je bilo pri jami vae tok" puščeno, kakor je bila na rava osališala.
Krog vlažne. rujave votline ae je zelenkasto in črnkasto ar« tilo široko perje babji-ga laaovja in .tkolopandrovi lopi ao ae aa vijali vmea kakor dolgi trakovi škrlatno rdečkasto in aelene barve, ktere je neprenehoma zibal. Blizo okrog ao rasle svodrssto grive, njih cvetje je podobno rumenemu laku, in španski poper, ki ima kot kri rdeče stročje lepie kot koralde. Najlepše vonjave ao
tuhtolc is balzamovega zelja, ki ima srčasto perje, ia is basilik, 1 d i še kakor nagelj, in rasto v okolici. Doli s brega se je ras prostirslo ličje, kakor mahajoča krila, ter po skalnatih stenah ras grinialo zelene preproge. Vvodne ptice so spavale tod, ker jih je vabil mir tega Kraja. O aolčnem zahodu ai videl letati morskega krokarja in morakega Ikrianca, in visoko v zraku črno buriovko in belega tropnega ptiča, si sta, kot dnevna zvesc^ popustila sa mijo indijskega morja. Rada je zahajala Virginija k temu stu dencu, kjer je bilo toliko veličastne in divje nsravne lepote. V časih je tje hodila prst za domače, v aenco kokosovih orehov. Ka kega dne je tje kozč sabo peljala na pašo. Is kosjega inleka je delala air, in rada gledala, keaar ao to tirali obirale babje lasovje po akalovini in včaaih na kamnitnem roglji kvišku stale kakor na stolu. Vedoč, kako rada ie Virginija na tem mestu, nanalal je Pavel it gozda vsakovrstnih ptičjih gnjezd. Starke ao hodile za mladimi tn se vselile tn v novem domovji. Virginija jim je večkrat dajala tobati žita, turšice in prost. Brž ko ae je pokazala, vzleten ao is grmovja kčeje žvižgavci, bengalčki, ki toko milo polč, in kardinalčkl s ognjenim perjem; papige, zelene ko smaragd, bli-tale to se t latanijevega drevja, in jerebice is trave, vso jo letelo k njej kakor kokoii. Pavel in Virginija »ta bila neizrečeno vesela njihovega Igranja, sobanja in kljnranja.
Ljubeznjiva otroka, tako ato preti vola prve dni v nedolžnosti in dobrodelstvu! Kolikokrat sto raju materi objemali na tem kraji, Boga hraU sa tolažbo, ktero sto jima delala na staroaL in da sto raju videli a dobrimi znamenji prihajati v življenje! Koli krat aem v senci te skale t njima vtival vašo pičlo jed; ki ni ni koli nobenej živali jemala življenja! Mleko v bučah, jajca, rajiev mlinec na bananijevem petji, krompir r eanji, mangovo sadje, po maranče, granatje, rajske amokve, datli, in ananas bile so vam edrave jedi najlepše barve in najboljšega soka.
Pogovor jim je bil ravno toko miren in nedolten kakor to tivež. Pavel je pri jedi velikrat govoril o delu iatega ali prihodnjega dnč. Zruirom je bil v mislih pri onem, kar ja konetil« drutbi. Tu so bile poti pokvarjene, tam slsbe klopi, drugej pre malo sence, kje naprej bt Virgiuyi bolj dopsdlo.	. t
228	v***-
Kedar j« del lel, bili m celi dan v bili, vsi »kupuj, gospo (Urairo ia dnitinstvo, pletli ao pogrinjala U »Ume in jerbase is
bambusa Po stenah je bilo v najlepšem redu racobeteno orodje, grablje. sekire, madke, in zraven poljskega orodja pridelki, ki se dobivajo 1 njim: raji v vrečah, lita in rajske amokve. Virginija se je od matere in Marjete naučila slaščice in krepčavne pijače napravljati, U sUdkorjevega soka, citron in citronat
V mraku so večerjali pri brleče j svetilnici; potem je Tu-rovka ali Marjeta pravila kako prigodbo, o popotnikih, ki so v Evropi po noči v gozdu zaili med roparje, ali kako se je razbila kaka Udiia, ktero je vihar telebil na skalovje kskega pustega otoka. Take povesti so otrokoma vnemale občuUjivo duio. Prosila sta Boga, naj jima bi dodelil milost, da bi kdaj mogla gostoljubno
rtreči enakim neerečneiem Potem so tli spat, polni nestrpnosti,
bi se drugi dan spetseili. Včasih so pospali, koje det ropotal in lil na streho, včaai pa je vihar bučal in jim donai»llumenje morskih valov, ki so v daljavi butali na pobretje. Hvalili so Boga za Ustno savetje, ktero so tem bolj cenili, ker so čutili nevarnost v daljavi.
Včasih je Turova gospa brala kako mično dogodbo U sve-
al pisma starega sli novega zakona. Malo so se pečali sa to,
0	se razlaga ta ali oni oddelek, ker vse njihovo bogoslovje je bilo v občutkih in njihova nravnost v dianji, prvo je Ustno naravi, drugo evangeliju. Tudi niso ločili ani nekaj sa veselje neksj sa ialost. Vsak dan jim je bil posvečen; kar jih je obdajalo, bilo jim je svetiiče bolje, v kterem so bres nehanja poveličevali neskončno, v»egsmogočno in sveto previdnost, ki je polna ljubesni do vseh stvari. Ker so čutili toliko saupanje do i ajviiega bitja, napolnovalo jih je to s tolatbo zerad preteklega, s srčnostjo z bog sedanjega in s upanjem gledč prihodnjega časa. Tako ste te tem, kterima je nesreča pokazala pot nazaj do narave, razvijali sami sebi in svojima otrokoma tako čutenje, ki nas brani nesreče.
Toda v najbolj mirnem srcu se kedaj razpnč temni oblaki i kedar je tedaj kdo izmed njih bil ototen, zedinfli so se vsi drugi, da so ga spet vdobrovoljili, in sicer bolj a milim sočutjem kot a besedovanjem. Pri tem se je vsak po svoje obnalal; Marjeta j c bila tiva m vesela, Tnrovka polna rahle bogoljubnosti, Virginija ljubeanjiva in njetna, Pavel ponosen in srčen; celo Domingo in Marica sta hodila na pomoč. Ako sta videU druge talostne, biU •ta sama žalostna, in jokaU sta se, kedar sta druge videU v joku. Tako se tudi libke rastlike zapletajo ena v drugo, da se skupaj vihaiju stavijo v bran.
Kadar je bilo lepo vreme, hodili so ob nedeljah k mali v
P>elmulko cerkev, tam-le vidite svonik na ravnini. Tje so pri-
1	tudi bogs ti našel ni ki v ncsilnicah, in so si prizadevali ae-snaniti s tema ssmskima drulinama in radi bi ju bili povabili v gostje. Pa spoldjivo ste se vselej izgovorili, prepričani, da bo-gatinci U zato ilčejo družbe nepremotnih ljudi, aa bi se jim vkla-
PmIommI Anion Um* OfcMkl	229
njali, to p« j« I« tedaj mogoče, ako n prilisuješ njihovim boljšim ali slabšim lastnostim. Pa tudi s bolj revnimi seljski ste ae skrbno ogibali vtakorine ožje saveze, ker taki no pogostoms ta vidljivi,
obrekl) ivi in malopridni. Zato to • kraja nekteri mislili, da ite boječi, drugi da »te ošabni; pa njihova obnaša potebno proti rcveftem ie bila tako prijaioa in postrežljiva, da to ju le-ti ljubili in bogati ljudjč spoštovali.
Po maši ate navadno kako milosrčno delo opravili. Tu ju je kaka ialoatna oaoba prosila dobrega sveta in tolažbe, ali ju je kak otrok spravil k svojej bolnej materi v soseski Zmiroin st« imeli tabo domačih sdravil sa navadne bolezni, in ravnali ste pri tem s ono milosrčnostjo , ki daje toliko ceno tudi majbnej pomoči. Posebno dobro ste tudi uroeli otožnost in dušno žaloat odvračati, ki je v samoti t dikaaj škodljiva slabemu telesu. Turova gospa je tako presrčno govorila o zaupanji na Boga, da ga je bolnik čutil pri seoi, njo poslušaje Virsinija s« je dokajkrat vrnila s solznim očesom domti, pa tndi veselega srca, ker je imela priliko, kaj do brega storiti. Ona je naprej pripravljala potrebnih sdravil sa bol nike in daisla jim je a neiarekljivim veseljem. Po takih milosrčnih opravilih so včasi podaljšale pot skosi dolino tik Dolgem hriba in pnšle k meni v vas, kjer smo potem jufcinali blia«. malega po toka, ki Um mimo teče. Za take prilike tem imel nekaj barigelj starine, da nam je U sladka in sdrava kapljica evropska poriše vala veselje indijske pojedine. Drugo pot smo si dali besodo, da t« snidemo na morskem pobrežji. kjer se va-njeialivaveč potokov, da bi jim 4jal reke, ni vredno, ker so premsjhni. Sabo smo po na vadi imeli jedi is rastlinstva, k temu smo nalovili marsičesa, ki so v preobilnosti v morji nahaja, n. pr. kobotov, osmonog, rdečih repov, velicih in majhnih rakov, morskih jetev, ostrig m koljek vsake vrsto. V najgroaovitišem zakotji smo' velikrat imeli na j mir-niše veselje.
Včasi smo gledsli, sedč na kamnu v senci baržčnovega dre vesa, kako te je velikansko valovje privalilo s morske višave in te s strašnim polomom razbuhnilo nam pred nogami. Pavel, ki je snal plavati ko riba, hodil je včasih valovom naproti na pečino; kedar to prihajali, bet>l je urno pred njimi, in tulč so peneči vrtinci pljuskali sa njim po produ do kraja. Virginija i« na ves i las u pila, kedar je videla to ia djala je, da jej strah oelsjo take igrače.
Po jedi na tem abiraliiči smo včasih peli, mladenič in devica sto malo plessla. Virginija je snsla lepo pesem o sreči kmečkega življenja in o nesreči mornarjevej, kterega lakomnost goni po tako nevarnem in divjem tivlji, ne da bi obdelaval zemljo, ki v miru daje toliko dobrih reči Včasih sU po zamorskej šegi pantomimo igrala s Psvlom. Pantomima 'govorjenje s obnašanjem ali kasanjem) je prvi človeški govor, snan vsem narodom. Tako naravna in raa-ločna je, da se ie beli otroci bri naučč, ako vidijo zamorec va diti se v tem. Tako je Virginija ■ veliko priproetostjo predstav-
230	* Vt»«W»*
Ijals poglavitne reči it onih dogodeb, ktere »o jej mati brmli ia ktere so jej tako globoko v ure« segsJe. Na Domingovo znamenje „tam-tau>" j« Virginija »topila na trato, ne«« vrč na glavi; boja •e je pomikala k voai bližnjega studenca, da bi vode dobila. Do-mingo in Marica »ta bila madijanaka pastirja in je nista postila bbso, ampak sta jo hotela odgnsti. Pavel jej priteče na |>omoč, otepe pastirja, napolni Virgini)i vrč s vodo, zadene jej na glavo ia )o pri tej priči oveoča s cvetlicami rdečega »vedrca, kar se je kaj lepo podajalo belemu ohrasu. Na to sem se tudi jas nametal v njih igre in kot Rahel Pavlu aa teno dal bčer Setoro.
Drugo pot je predstavljala nesrečno Ruto, ki je kot vdova in ubotna vrnila se v svoj kraj, kjer je po dolgej nenasočnosti bila tujka. Doiniago ia Marica sta tele, Virginija je aa njima klaaje pobirala. Pavel jo kot očtk a resnim obrsaom ogovori, ona mu odgovarja in se trese pri njegovem izpraševanji. Kmalo gtnjen se je usmili ter gostoljubno sprejme nedoltno teno in di prosto aavet]e nesrečnici; napolni jej pred prt a vsakovrstnim tivetem ter jo pripelje k nam, Vi smo bdi mestni staraiine, rekoč, da jo v same sa teao, akoravna je uboftna. Turovej gospej je pri tem hodilo na misel, kako je ssma ločena od svojih, da je vdova, kako jo je Marjeta prijaano sprejela, navdajala jo ja nada, da bota kedaj ta otroVe srečno sdruiena v sakonu, in ni si mogla kaj. da ne bi bila ajakala se, ia ass vse je ta d vojni spomin hudega in dobrega pripravil v solae britkosti in veselja.
To predstavljanje pa je bilo tudi iapeljevano s tako resaič noetjo, da si se mislil v Siriji ali Palestini, na pokrajinah svete dežele. Imeli smo tudi k temu potrebnega liipa, svečavo in godbo. Djanje se je navadno godilo na kritempotu neoega gosda, kj-r so obratčene poti krog nas bilo kot lope. V sredi njih smo bili osli dan varovani vročine; ko je pa solnce sahajalo. segali so tarki njegovi, lomeči se ob drevesnih deblih, kakor dolgo goreče soopie med gosdno senco in delali silno veličastno prikaten. Redar je odo solnčno kolo pritlodo najnitega prostora kake odprtije, vse je v loči migljalo. Perje po drevji se je v tem bliičl svetilo kakor to PM in smaragd; a mahom obraičena rajava debla so bila kot bronasti stebri, in ptiči, te skriti v pokoj i pod listjevo setco, da bi tam prenočili, jeli so, vdrugič videči rumeno sarjo, vsi brt po sdravljati dnevno sveado s tisoč in tisoč glasovi.
Mnogokrat uas je noč zalesla pri teb selskih slovesnostih;, toda v čistem sraku m v toplem podnebji smo lahko pod milim Bogom spali v gozdu pod atupovim drevesom, saj se ni bilo bati ni blilnjih ni daljnih roparjev. Drugo jutro smo se vrnili vsak. na svoj dom in naili vse v redu kakor pustili. Takrat je na tem otoku Drsa kupčije bilo toliko dobrega zaupanja in priprostosti, da se pri mnogo hitah vrata niso saklepala, in da je ključavnica bila reč, k te rej se je mnogo kreolov radovedno čudilo.
Bilo ie pa nekaj dni, v letu aa Pavla in Virginijo posebno slovesnih in veselih: taka sta bila godova njunih mster Virginija
ro-.lov.Wl Alton U*Mk Ofcrtki
231
ni opustila prej u dan »peči potic ie pienične moke, te je raspo »lalu revnim belim družinam, na otoku rojenim, ktere niso nikr Ur jedle evropskega kruha, ampak, ker niso mogli suftnjih imeti, živili so ae s manjrtkom*) sredi gosdov, in da bi lože prenašali revščino, niso imeli niti trpoglavosti. ki je navadna divjakom, niti srčnosti , ki ishaja is omike. Te potioc ao bilo sicer edini dar, kar je btlo Virginiji mogoče is domačega imetja storiti; pa sdruževala je s tem dobrosrčnost, ki je veliko ceno delala njenemu početju. Pred vsemi jih ie Pavel sam nosil k Ijudčtn po okolici, in ir. hvaležnosti so drugi dan prilli v vas in do večera ostali pri Turnvki in Marjeti. To ti je priila nektera mati a dvema ali s tremi nbo< tirni, rujavimi in suhimi hčerami, ki so hite tako boječe, da si niso upale kvižku pogledati. Pa Virginija jih je kmalo spreobrnila;' dala jim je sladke pijače in ie kaj posebnega pridela sli storila, daje bila boljla ia veaeljetem več«; nekaj take sladkarije je pri pravila Marjeta, nekaj pa njena mati; Pavel sam je nabral sadja po drevji. Virpinija ie tudi rekla Pavlu, naj s žniimi pleie; ni jih
Eustila, dokler jih ni videla zadovoljnih in veselih. Hotela je, de i se tudi drugi pri njih veselili, rekoč: ,.Srečen je le tisti, ki tudi drugim srečo množi." Pri odhoda jim je ie dala, kar je videla, da jim je posebno dopadlo: pa vedela je lakriti ta namen, dala jim j«- le, kakor da bi bilo kaj novega in posebnega Ako je zapašila, da ima ktera raztrgano obleko, poiskala je z materinim dovoljenjem kaj izmed svoje in Pavel je moral sknvsj nesti pred hitina vraU revnih ljudi. Tako je dobrote delala po izglHu Ija bega Boga, ki dobroto kaže, roko dajavko pa zakriva.
Vi drugi Evropci, ki se Vsm od mladih nog dnh polni » to liko krivimi mislimi nasprotnimi sreči, vi ne morete umeti, da je narava v stanu toliko rasveseljevanja in radovanja napravljati. Vam je duia zamotana v majhno okrožje človeškega znanja in kmalo ismolse vse umetno veselje; narava in srre pa »ta ne-vaahljiv vir. Pavel in Virginija niaU imela ni ure, ni pratike, ni časomlrnih knjig, ni zgodovine niti modroslovja. Oas njenega življenja se je ravnal po naravi. Dnevne ure sta poznala po dreve*-nej senci, letne čase po cvetji in sadji in leU »U s žetvami štela. T« mile podobe ao jima delale neizmerno veselje In kratek čas. „6u je, da gremo jest, veli Virginija, senca banamjevega drevja se j« skrčila do kraja"; ali pa: „Noč prihaja, Umarinde skrivajo cvetja." — ..Kdaj pridei k nam v vas?" vprašale so prijateljice iz soseske. Virginija je Ogovorila: „Ked»r bo sladkor zrel". — „T*m • lajša in prijetniSa nam boš", pravijo mlade tovariiee. Kedsr ja je kdo vpnUel, koliko sU sUra, djala je: ..Moj brat jo toliko star, kakor vilikl kčkoeov oreh pri studencu in jas nem s manj-iim enakih let. Mangovo drevje je dvanajstkrat sad rodilo in pomaranče so štiri in dvajsetkrat cvele od tiatihmal, kar sem na
•) Maa|4k J« divja korenina, Iz ktere Udi moko rfslsjo in pri prst (Jaj« rasa« je*	*

232	Vtrgta^s.
svetu." Njum- življenj« j« bilo nekako v sv«*i t drevjem, kakor pri javnih in drUdah, goidnih božanstvih poganskih narodov. Nista posoala druge zgodovine kot življenje svojih mater, drugega ča»o-mčrja ko vrt, niti drosega bogoslovja kot dobrodelnost do vs«h ljudi in vdanost v Božjo voljo.
Kaj bi jims bilo pa tudi pomagalo, po naše bogatima in učenima biti? Saj j« ubožnost in nevednost samo poviševala njuno srečo. Ni ga bilo dneva, da n« bi bila drug drugemu kaj pomagala, ali s« v čem podučila; da, podnčevala sta se, in če jebilu »etn ter tj« kaka smotica vmes, preprostemu in čistemu srcu se ni bilo nevarno«ti bati sarad trga. Tako »ta odraščala ta naravina otroka. Nobena skrb jima ni grbančila čela, nikdar nesmernost kvarila krvi in nikakorina strast strupila srca: ljubesen, nedolžnost in usmiljeno«! je vsaki dan raavijala lepoto njunih duš v nepopis Ijivej prijetnosti, po licu, pri noši in hoji. Bila sta v jutru življenja in temu primerno vsa brhka; kakor nekdaj prva človeka v raji, ko sta stopivša is božje roke, videla se in našla ter se po-sdravila kot brat in sestra! Virginij.i mila, pametna in zaupna Itot Eva, Pavel, drug Adam, čvrat« moške postave pa otroške priprostosti
Dokajkrat sta bila sama na delu in tu jej je (to mi je pravil tisočkrat) govoril: „Kedar sem truden, oziram te na te in to mi daie moč. Kedar te aagledam gori s višave v dolinici, sdit se mi kakor roža med sadnim drevjem. Kedar greš proti hišici k materi, menim, da še jerebica, kedar hiti k mladičem, nima spretniša in bol) lahke hoje C« s« tudi samakneš sa drevje, ai mi treba te iakati; neka reč. kterej n« vem imena, kaže te mojim očem, da smerom vidim, kje si. Tvoje oči »o jasne kakor nebo, in ptiči bengalički nimajo lepšega giaan mimo tvojega. Kako »em v t-sel, da »va skup«). Ali »e spominjaš, kako tva bredla čes potok po polskem kam«nji pod hribom Trosiskom? Ko sva prišla do krajs, res »«m bil s«lo truden, toda v tvojej družbi m mi je adelo, da imam pero ti ko ptič. Povej mi, kaj me Uko vea« nate? morebiti tvoja pam«tV Ali najni materi »te le bolj pametni, ko midva oba akupaj. — Mar tvoj« ljubkovanje? Tudi tega imam več pri njima kot od Ub«. Menim, da to je v»« aavoljo tvojega dobrega »roa. Nikoli ne posabim, da »i boaa šla na Črno reko milosti prosit aa ubogo u bežno sužnjo. Na, ljuba moja, vsemi U venček citrooovega cvetja, ki sem ga aa-te nabral v gosdu in položi ga zvečer po]. »voi« posteljice Jej U med, ki sem ga aa-te dobil a visoke skale Tooa pri meni ostani, da »e poči jem".
Virgmija mu je odgovarjala: »Ljubi moj bratec, »olnčni žarki ajatraj, ki me obeijajo snad te skale, ne delajo mi toliko veselja ko tvoja naaočnost. Resnično ljubim svojo in tvojo mater, pa še raji ju imam, kedar te kličete: „moj sin t'4 Kar tebi storite pri jetnega, to mi je ljubš« mimo onega, kar meni storite. Vprašal ai me, sakaj me imaš rad; ali vse se ima rado, kar skupaj odrašča. Glej naš« ptičke, srejone v enem gnjezdu ljubijo s« kakor midva. Poslušaj, kako »e kličejo in si odgovarjajo s drevesa na drevo.
PtNtoVM* Anion UlMk OkMkl	233
Ramo uko, kedar ti napore na piščalko vbirai gori m hribu in mi odmevajo v dolino, jaz peami tukaj aa tabo prepevam. Rada te imam posebno od tistih mal, kar ai »e aavoljo mene hotel boje vati a gospodarjem one aamorke. Med tem »em ai pogostoma mi alila: „0 tnoj bratec ima dobro sroe, brea njega bi bila od atraha umrla." Vsaki dan molim sa »vojo in sa tvojo mater, aa te in sa naio ubogo drulino; pa kedar isgovarjam tvoje ime, menim, daae mi srce bolj povidiga. Kako presrčno prosim Boga, da bi te varoval vsega hudega! Zakaj tako viaoko plezaš in teko daleč hodil iskat mi sadja in cvetlic? Ali ni dosts tega na vrta? Glej. kako si truden, vre pčten al" In s malim belim robcem mn je obrisala čelo in lioe.
Nekaj čaaa pa je Vtrginiio nekaj telilo in ni vedela kaj Njene lepe modre oči to tem Dele, liee je rnjavelo ia trpnost se jej ie plašila po celem livotu. Na čelu ni bilo prejinje vedro »ti, ni smeba na ustnih. Bila je nagloma vesela ali ialostna, pa nihče ni vedel aakaj; sa nedoline igrače ni marala, tudi delo jej ni bilo prijetno in celo svoje ljube druibe se je ogibala Po naj bolj sa motnih krajih je tavala sem ter tje, povsod pokoja iakaje, alt ni kjer ga ni našla. Včasih, ko je Pavla zagledala. tekla mu je aa proti in ga s čim podražila; toda bri potem, ko bi trenil, jo V* nekaj sadrlalo, rdečica jej je lica pokrila in ai ga več upaJs pogledati Pavel jej ie rekel: »Glej, kako skale obraiča zelenje ; najini ptički pojč, kedar te vidijo, vae je veselo krog tebe, ti sama ai ialostna." In hotel jo je pobotati, da bi jo rasveselil, ali pri-pognila te je in tbekala k materi. Pnjaanost Pavlova jo je delala nemirno, on pa ti ni mogel rsaloiili nove in nenavadne njene trme.
Nesreča ne bodi sama. Poleti včasih huda uima raasaja po tropičnih deielah, in nekega poletja je to sadelo tudi ta otok. Bilo je proti konca grudna, ko je solnoe v znamenji divjega koala tri tedna navpično igalo Francoski otok. Juinoaahodni veter ni več pihal, ki te tu hladi akorej celo leto. Prah se je v dolgih tr tincih dvigni po cestah in plaval po araku. Zemlja je pokala po vaeh krajih, zelenjava je bila oigana, vroč aopuh je prihajal is hribov in potoki ao bili večidel atuii. Nobenega oblaka ni bilo od morske strani. Samo rdečkast sopdh se je nad povrijem vlačil po doevi, in kedar je solnce zahajalo, bil je kakor plamen o po iaru. Cel d noč ni mogla nič rashladiti sparjenaga sraka. Krvavi meaeo ja po ožganem nebu plaval, silno velik. Črede so klavrne iaaile po gorah, in kviiku sijaje koprnele po hladnem araku: la-lostno m <ik a nje je odmevalo po dolinah. Celo Kaber, ki jih je pasel, padal je ta semljo, da bi se ohladil; ali povsod to bila obžgana tla, in po duiivnem traku so brenčali mrčeti, ki to iskali človeško in aivaltke krvi, da bi te je napili.
V nekej noči o tem Čatu je Virginija čutila, da je njeno trpljenje veliko htriie kot poprej. Vatala j«, sedela, spet legla, toda m mogla aaapati m najti p»koja. Napotila te je in o luninem sveta ila k studencu. Da-si c bila velika suša, vendar je le voda, čista
kakor srebro. kapaia po belej kamni tnei plošči. Zmirala »e je e Ma<in«> »tndeačnico. V začetku jo je hladilo in oživljalo ndr, tiso« prijetnih spominov se jej je po vračalo v dalo. Hodilo joj je na misel, kako ate njena mati in Marjeta veaeli Pavla v mladosti kopali ravno tam; pozneje je Pavel njej samej prepustil to kopališče, giebokcjn jame iskopal in a peskom posul in krog nasadil lepo dišečih rastlin. V vodi je videla samo sebe in dvoje palmovih dreves, ki ste veje češnjo stegovali. To jo je nekako vstraiilo, steče »pet k materi ia jej toki svoje bolečine. Obema so se »o I se vtrinjale
Turovka jo je tolažila: »Ljubi moj otrok, obračat se k Bogu. ki daje sdrsvje in bolesea, on nas danes iskuia, da nam jutri di plačilo. Vedi, da smo na semlji, iu da se morame vaditi v čednosti."
Med tem se je blapovje, ktero j« vodna vročina puhala ia morja, shiralo ia pokrivalo otok kakor velika omrzla Gorski vrhovi ao bili va-aje aaviti in kakor aijaške kače dolgi bliski so včaaih švigali s njihovih oblačnih rognev. Strašno je grmelo in bobnenje odmevalo po gosdih, ravninah in dolinah, in velikanski nalivi so se jeli v si pa ti od neba, kakor da bi ae bil oblak pretrgal. Z gorskega bregov ja so neurniki drli, ta dolinica se je spremenila v morje in višina, na kterej sta stali kočiei, bila je otok, in konec te jame je bil kakor jea, čea kterega }e hrumeče voda valila semljo, drevje in skalovje, vse v čobodri.
Vsi so trepetajo k Bogu molih v koči Turove gospe, kterej je streha pokala o<l strašnega .viharja. Daravno ao bile duri aa prte in okna močno sedelana, vendar ai vsako reč v izbi natanko rasiočil, tako hudo in groano ae je bliskalo skoai stenake ras kole. Neplašni Pavel je a Domingom tekel domu, da je koči steno podprl ia sravea kol sabd v semljo, potem se je vrail k Turove j goepej seto, da jih je potolažil rekoč, da bo kmalo lepo vreme. In res, proti večeru je det ponehal, aavsdai šivi veter od jnino-iahodnr strani je jel pihati, oblaki so se raslekli proti severi o sakodaej strani in pred sshodom se je solne« prikazalo na nebu. —
Najprej je Virginija hotela videti kraj, kamor je tako rada zahvala. Neupljivo se iej Pavel približa in jej podi ruko, da bi jo spremil. Ona ga smehljaje prime in šla sta is niše. Zrak je bil eopet hladen ia čist. Bela megla se je dvigala po hribih, sem ter tje j« letala pena od neurnikov, ki so se krog in krog »pet raz gubill. Vrt je bil ve» raapraskar, drevje polomljeno, po travnikih ■o letale peščene kopice in Virginijino kopališče ie bilo Basalo. Kčkosov« oreha pa sta še »tals in bil« zelena. Kaadjaai pa so liili krog ia krog senčnati prostori, »edališča po trati in ptičev ni bilo več, le nekteri bengalčki so aa skalovji s Žalostnim glasom objokovali smrt svojih mladičev
Vidavši te razvaline reče Virsinija Pavlu: »NaneseI si le-sem
Cčev, vihar jih j* pokončal: v redil si vrt, vse aa njem ie po al je no. Vse na svetu mine, nebesa samo so nesprsminljiva."
r<Mto««# A«to» UMk ok»ki
Pavel odgovori: ..Škoda, da ti nimam mčesa dati is nebet! pa mi
tudi na semlji nimam ničeaa." Virginijaaarudi in mu pravi: ,.Ima* podobo »vetega Pavla." Komaj je izgovorila, te lede Pavel domii pouka t je v materi nej biti. To ie bila drobno malana podoba ave-tega Pavla puftčavnika. Marjeto jo je močno v čialu imela, v mla dosti jo ie na prsih nosila, posnej pa jo Pavlu obeaila krog vratu, ko ie bil še otrok. Njena o »oda je tudi bila nekoliko podobna oaodi enega blaaega svetnika, kterega podobo je noaila m pogo stoma premišljevala, ko je bila zapuščena od vaega sveta; aato je tudi tvojemu sinu iabrala njegovo ime, da bi aa varha imel svetnika, ki je ftivel daleč od ljudi, ki ao prej njegove dobrote vti vali, potem pa ga od pahnili Virginija, prijemii podobico ia Pavlove roke, reče: .,Bratce, ne pride mi is rok, dokler bom ti vela, in nikoli ne bom posabila, da ti mi dal edino re£, ki ai jo na semlji imel."
Pri teh prijaaaik besedah in ker mu je nenadoma spet po kasala prejšnjo zaupnost in ljubesnjivost, hotel jo ja Pavel objeti, ali kakor ptica se mu je na lahko ismuanila ter tamega pustila, ki je spet ostrmel zavoljo nenavadne njene obnaše.
Neki dan reče MarjeU Turovki: „Zakaj ne omoAive otrik? ljubiU se strastno, da ai moj sin se še ne saveda tega. Zastonj bova čuvali modre, kedar se narava oglasi: skrb mota ve izoeti.' Turovka odgovori: »Premlada aU in prerevna. Kolika ialost sa naju, ako bi Virginija povila otrok, kterih bi ke morebiti ae bila v stanu rediti! Tvoj samorec Domingo je aelo opešal, Marica je slabotna; jas sama, ljuba moja I sem v petnajstih letih jako oau bela. V toko vročih deftelah te človek naglo stara, ia ke hitreje v britkoeti. Pavel je nafte edino upanje. Počakajmo, da mu sooči srastč in da nas bo mogel ftiviti s delom. Sedaj, asi veš, nimamo ravno druaega, kot čeaar potrebujemo aa proti. Ko bi pa botol Paval iti en čas v Indijo, pridobil bi toliko t kupčijo, da bi kupil nekaj sninjih: kedar se vrne, naj vaame Virgmijo: ker jas mislim, da nihče ne bi tako osrečil moje hčere kakor tvoj Pavel. O tam te p omeni ve s sosedom."
Res sto me leni vprašali in bil sem t njima enakih misli. Djal njima tem: »Indijsko morje je lepo; o v godnem letnem času se vosi do Indije k rečemo šest tednov in ravno toliko nasej. Lahko kaj blaga naberemo aa Pavla y mojej soseski, ker veš ljudi posnarn, ki ga imajo prav radi. Če dnin ga ne, dotti iebod niškega bombaža, iz kterega pri nas ničesa ne >iarejamo, ker ai mamo strojev, da bi ga izpeljevali, ebenovega lesa, kterega je tod toliko, da |e sa drva, in kane smole, ki te zastonj poce|a v naših gozdih: vse te precej dobro prodaja pri Indijanih, nam pa je bres vtegu prida."
Namenil tem te poglavarja liordoneja prositi sa dovoljenje v to morsko potovanje, pred vsem pa tem hotel t Pavlom <> tem govoriti. Ali kako sem ttrmel, ko mi je mladenič pametno, kakor ne bi bilo pričakovati pri njegovih letih, odgovoril: „Č«ara aahtei.
Pseal In Vtr^r
vat«, cU bi sapustil domač«, in hodil iskat Bog vedi kake sreče? Ali je na sveta bolj i« kupčija mimo poljedeNtvs, ki se nam pet deeetorno in stotemo povračuje? Ako hočemo kapčevad, ali ne moremo tega, česar nam ostaja, ns prodaj nosid on tnkaj v mesto.
da ne bi mi bilo treba v Indijo hoditi ? Materi mi pravite, da je Do miog" star in o peto]; ali jas sem mlad in moč mi rsste vsaki dan. Maj se jim kaj sgodi. ko mene ne bo domi, posebno Vir-giniji, ki j« te bole h na. 0 nak , s duma pa to ne pojdem, tega ne nakanim".
Ta odgovor me je selč v zadrego spravil; ker Turovka ie tolela, da bi se otroka ločila sa nekaj časa, da bi med tem bolj odrasla, na o tem te nič nisem smel v misel vneti Pavla
Med tem je po nekaj ladiji s Francoskega na Tnrovko pismo priiio od njene tete Omečil jo je bil strah pred smrtjo, bres starega niso nikdar ginjena drvet,a srca. Dolgo je bila hudo in nevarno bolna, in zavoljo slabotne starosti ni bdo več upati po polnega adravja. Povabila je sestrično, naj se vrne na Francosko. aU vsaj, ako bi njej ne pripuščalo adravje tako daleč voziti se po morji, naj pošlje Vh-ginijo, ktero hoče omikati, dobiti jej službo na aršdjevem dvora in po smrti jej iaročid celo premotonje. Pri stavila je, da njena ponovljena prijaznost ae naalanja na ispolniter njenega povelja
Koje Tnrovka prebrala pismo, bili ao vsi poparjeui. Do miago in Marica sta jela jokati se; Pavel je strmeč okainnel in ekorej ga jo jeaa grabila; Virginija ie v mater oči opirala ia ni upala besedice spregovoriti Nato se Marjeta '»glasi ,,Ali nas tu« rete zdaj sapostiti? — „Ne, ljuba prijateljica. ne, ljuba otroka, odgovori Tnrovka i ti vela sem s vami in s vami hočem umreti. Le v našem prijateljstvu aem našla srečo. Da mi je adravje prišlo, krive so nekdanje britkosti Srce mi je ranila nobčndjivost moje sorodovine in isguba ljubega mota. Ali med tem sem več tolažbe in sreče vtivala s vami, v teb revnih kočah , kot so ni je kdaj obetala mojega rodd bogastva v domačej detel i"
Med temi besedami so vsem solse veselja igrale v očih. Pavel objame Torovko rekoč: „Tudi jas vas nikoli ne zapustim, v Indijo ne bom hodil, vsi bomo delali sa vas, ljuba mati; ničesa vam ne bo manjkalo a nami." V oelej dražbi pa je najmanj ve salja razodevala Virginija, tem več pa čutila. Celi dan potem ja bila srčno vesela, in da se jej je povrnila prejšnja jasnost, oba-dilo je splotojo sadovoljnost.
Drago jutro, koje solnce vzhajalo, abrali so se, da p > staraj navadi molijo jutranjo molitev pred sajnterkom. Zdaj jim naznani Domingo, da jeidi nek gospod proti koči in da za njm. stopata dva sužnja. Bil je poglavar Burdonč. Stopil je v hišo, kjer je vaa dražba bila pri miai. Virginija je ravno na mizo noatla, kakor je navada v tem kraji, kavo, na vodi kuhan raji, g»rsk krompir in sirove smokve. Namesto skled so imeli bučje polovice in namesto prta banijevo perje. Poglavar se je najprej sačadU
PUM— Aato« Umeh OkMU.	237
revščini t« ko««, potem m j« obrnil k Turovki in m iagovarjal, d« aploinja opravila mu pogoato branijo pečati m m posamezne o»eb«, d« mu p« *daj ona poiebno pravico do njega : »Gospa, uko |<? dalje govoril, v Parizu imate imenitno in bogato teto, ki vam je namenila svojo premoženje in va« pričakuje k aebi." Tu rovka mu odgovori, da jej slabo sdravje ne pripušča »-hn daljne motnje po morji. „Pa vaa> avojej tako mladej in ljubeanjivej hčerki, pravi poglavar, n« amete, ako nočete delati krivice, jemati tolik« dedšine. Ne bom vam skrival, da teta je gosposko naprosila, da vsakakor pride k njej. Dano mi j« povelje, da ako bi bilo treb«, ■speljem to ■ evojo oblaatjo; ker io pa obračam le v dobroto te naselbine, torej |.ričakuj«a, da boie proatovoljno darovali nekaj let, v kterih je »reč« vaie hčere in blagostanje oeloga vašega taljenja Cemu sahajajo ljudjš na otoke V Ali no da bi tu našli srečo? Ali pa ni veliko prijetniie srečo najti v domovini?'
lagovorivši te besede je na m i so polotil veliko mošnjo pia »tre v % ktero je eden izmed dveh zamorcev prineesl t njim. „Nate, tako je djal, to vam je teta poslala, v U namen, da ae vaša hči lahko odpravi ua pot" Na zadnje je s prijaznimi besedami
nal Turovko, sakaj »e ni na ni obračala v revščini, vendar jo ^ valil sarad blage srčnosti. Pavel se urno oglasi in reč« po glavarju: »Gospod, moja mati so bili pri vas, Ji neprijaano ste jo sprejeli." — »Kaj imate še enega otroka? popraša glavar Turovko. Le-ia mu odgovori: „Nak, gospod, toje sin moje prijateljice; toda on m Virginija »ta naju obeh in enako draga." - »Mladenič, reče poglavar Pavlu, kedar boš več iskusil na svetu, tposnal bodeš nesrečo volilih gospodov ; videl boš, kako jih aa nos vodijo ljudji, in kako lahko se primeri, da dobi svit hudobaet, kar bi imel dobiti skrit pošten človek."
Turovka povabi gspoda Burdoneja, da sod« zraven njo k mizi. Zajterkoval je t njimi kavo nametano s rajicm, kakor je kreolom navada. Čudil se je redu ia snainosti v koči, edinosti med ljubima drutinicama in gorečnosti starih sluiabnikov. »Hitino orodje, tako je rekel, imate samo leseno, vidim pa obraa« jasna iu srca zlata." Pavla je veselila poglavarjeva prijaznost in reče mu: »Jaz bi bil pač rad vaš prijatelj, ker vi ste poitca m-1." Gospodu Burdoneju jo dopadla ta srčna saupnost mod otočaai, prijazno je podal Pavlu roko in ga aagotovil, da se sme zanašati na njegovo prijateljstvo.
Po zajterku je na samem govoril a Turovko ia jei rekel, da bo kmslo imela priliko hčer poslati v Evropo, na ladiji, ki se te odpravlja na pot; on, da jo bo priporočil ananej gospej, ki bo tudi tje potovala, in da naj kratko in malo ne zamudi neia-merne sreče, ki jo dosete v malo letih. Pri odhodu je io djal:
*) Piaater Je >abednim ia jntniai daiaiaa aavadea	rasliče«
vezavo.
23«
r*«4 bi Vlr^MI*.
..Tate vata nlagun komaj le kaki dve leti tivoti, to so mi »poro
čili njeni prijatelji Prevdarite dobro. Sreča ne iUn vaaki dan. Posvetujte ae, vw, ki ao zdrave pameti, bojo moje muli."
Ona mit je odgovorila , da ni česa na avotn bolj ne teli kot areče avojej hčeri in da jej bo popolnoma na voljo dala, de hoče iti v Kvropo.
a Turovki je bilo v teč, ker je našla priliko, da ae aa nekaj časa ločita Pavel in Virginija, da bi a tem kedaj natla tem večo areče. Torej je na aametn govorila hčeri tako le: „Ljubimoj otrok, nate alolabnika ata stara, Pavel pa ie mlad; Marjeta ae stara, jas fte slabim ako umrjcm, kaj počneta, brez premoienja, v sredi te pniče? Ostala bi sama in nikogar ne imela, ki bi vama
nuie." Virginiia pravi: „Hog nas je vstvani sa cieio, vi ste me ačdi delati m Njega vsaki dan moliti. Do sdaj naa ni aannatil, tndi aa naprej a as ne bo. Previdnost njegova posebno naa ne srečnimi vedno čaje. To sta mi tolikrat pravili. Ijnba mati! N« vem, kako bt se namenila vas zapustiti " — Ginjena reče Turovka: ,,Jas nimam d rti sega namena, kot da U tebe osrečila in te kedaj dala Pavla sa fteno, ki ni tvoj brat Pomisli torej, da tvoja sreča je ajeapva sreča. '
Mlada dekliea, ako ima koga rada, meni. da uibče na svetu len ne vidi, sagrinja oči kakor srce; sli kedar prijateljska roka oatogne to sagruijalo, potem ae kakor iz predala vaipljejo skrivne tafte Ijubeznji. in sladki ialivi sa upanj a teko is akrivnega zakotja, .e ktorem so bili zaprti. Virginiji je v srce segala na noro ra-aedeta dobrotljhraat materina in povedala je, da lu Bogu je anano njeno vojskovanje; da pa previdnost Njegovo spet vidi ravno v tem, ker jej dobra mati v tem modre svete daje, in ker si je tudi -v tem av.«,ta materine pomoči, vse to jo ie bolj potrjuje, da ostane pri a^ej. bres aepokoja zsrad sedanjega r in brez skrbi aarad pribod njega času
t Turovka je videla, da je s svojim zaupaojem dosegla ravne
"nasproten v speti mhno tega, kar je hotela, toraj reče: '-t .,Ljubi otrok, as b..m te morsla; preudari sama; toda zakrivaj svoje nagnjenost. Dokler si dekle, mora ti seroe v lastnih prsih ostati."
Proti večeru, ko ste bili s Virginijo sami doma, stopi v hiio velik moi v vit nje vej suknji. To je bil duhoven in misijonar na »toka, Turovki!) in Virginijin spovednik. Poslal gs je poglavsr. ..Hvaljen Bog!" pozdravi noter stopivii, no, otroci, slajste bogati. Zdaj hote lahko poslniali glas dobrega srca io dobro delali re-veftem. Jas vem, kaj vam ja gospod Bordoni povedal in lu^j ste mu odgovorili. Ljoba mati, vaie zdravje nas mora, tu ostsb, ali ti Virginijs, ti mmai izgovora. Sluiati moraš botjo voljo in tetino, «e je bit« todi krivična. Kes teiko stane, aH Bog sapoveduje; oo se je daroval sa naa, tudi mi se moramo po njegovem isgledo
Posletanu Antoa UMk OkAki
darovali m sr«6o ivoj« drutiue. Tvoje potovanje na francosko bo
»rVno; ali n« greš rada, Virginijalr
Virginija pobeai oči in trepcuj« reče: „Ak-. Bog «apovcdu|e, na bom te uaUvliala. Volja njegova naj ae zgodi:- in M joka.
Mtaijunar odide in gre pravit poglavarju, kaj je opravil. Jle<l t*ne potijo Turovka Domingu no me, da bi ec poevetovala B mano aaatran Virginijinega odhoda. Moja misel ni bila, da bi jo pustila na pot. Moje poglavitno načelo je to, da imaino vile ceniti na ravne koristi mimo onih, ki nam jih sreča daje in da nam nidru got treba iakati tega. kar nahajamo sami v sebi. To opravilo obračam na vse brea tajemka. Au ka j je pomagal moj svet aaatran amarnoeti soper slepivno misel na veliko bogastvo in moja priprosta
Kmet soper bistri rasam, ki mnogokrat svet moti? Za so^j je o pri Turovki te določeno in le r prijaanoeti me j« prašala au svet. Celo Marjeta, ki so je ia konca aelo ustavljala odhodu, vkljub koristi, ktera se je Pavlu obetala a Virginijinim bogastvom, sedaj s« ni več upirala. Pavel te ni vedel, kaj so sklenili, čudno pa se mu je adelo, da jo Turovka le »krivej govorila s hčerjo ia to ga je zakopalo v globoko talost. Rekel je t ..Nekaj snujejo soper mene, ker se skrivajo pred mano."	.
Med tem je počil glas po vsem otoka, da se je sreča vselila med to škalovje, in vidol »i nahajati sitno kupce vsake vrste. V tej revni koči to raslagali najdražje tkanino ia Indije: najlepši birhant is Gudtlura, robo« U 1'aliakaU in Masulipatana. gladke, pisane in vetUjeno mu siji ne, da ai videl skos nje. kakor skoti okno, pavoloat i tkanino is Surate, belo, da ae je blUčalo. indijke naprsnike vsak» barve ia najtanjše. ki so imeli bartmasto pod stavo in zelene trakove vmes. Ponižali so najsaljš« kitajske svil«, preraaljanih Um basov, ko atlas belega, zelenega in tivp rdečega lamasU, rrdknih Utot, debelih atlasov, pekina belega ko suka«, belega ia rumenega nankina ia po vrhu zamorskih pr»>v ie Ma-dagaskara.	LI -3 «J»«aa o-:
Turovka je pustila, da »t je Virginija nakupila veega, kar jej je bilo všeč; le n-i to in gledala, da je niso kupci goljufali pri oeni in pri blagu. Virginija je ubirala vse, kar je menila, d» do pada materi, Marjeti in Pavlu. ..Tol«, govori U j« vmes, bede dobro pri hiši, ono-le bou rabila Pomingo ia klanca.'* Tako ae ■j« mošnja izpraznila, prodno je sama tebi kaj kupila, in morali so jej nekaj nasaj dati, kar ie bila te drugim razdelila.
Pavel se je siln>. talostoi videvsi v te t« reči, k ter« je prinašala sreča. ker naananovale so mit, da odide Virginija. ia prišal jr nekaj dni poznej k meni. Z ototnim obrazom mi je djal: .,Moja sestra pojd« a doma in se te pripravlja na pot. Prosim vas, pojdite s mano. Skušajte, da obvezi vaša beseda pri nj«n«j in mej«| materi, da ostane Virginija domA." Uslilal sem njegovo mil*> prošnjo, akoravno prepričan, da vse moje besedovanje je zastonj.
Virginija je bila t« jako sala, ko j« uoaiU krilo, is modreca bengalskega platna ia rdečo pečo na giavi; pa še v«e druga* je
bilo, ko sem jo videl po gospoa ko oblečeno Imela j* oblatilo i« bo-lega mukljina, pod i i to ■ rdečim tafetom. Z oikim mAdercem bila j« videti Veča in tanjla. in rameni v kiti spleteni lasj* so se kaj lepo podajali devikkej glavi. Modre oči so bile poln« ouinooti; boja polno src« j« obr*«n dajalo boli tivo barvo in nje nema govoru nepremagljiv glas. Celo krasni lUp, ki ga jo na viden nosila so p«r svojo voljo, poviševal je njeno pobito««. Nihče je ni videl niti slikal, da ne bil ginjen.
Pavel pa je prihajal čedalje bolj klavern Knkrat mu pravi Marjeta. ko «ta bila «am«: »Liubi moj, n« goji več prašnega upanja, ker to bi ti delalo ie britkejo isgubo. C»t je, <lm ti raa odenem skrivnost mojega ia tvojega življenja. Virginija je po svojej materi bogate in imenitne rodovine, ti pa »T nesakonssi otrok revne kmečke hčere. Moja napaka ti je vcela sorodnost > očetom, moje kesanje sveso s materino ftlshto. Drusega nimai aa svetu kot mene samo", in pri teh betedah so jo «olse obli le.
Psvel objame mater in reč«: „0, ljub« moja mati" ker nimam nikogar na svetu raa«n vas, bodem vas tem irčniie ljubil. Pa kako skrivnost s temi raiodeli, sdaj vem, sakaj se me ft« dva mesca ogiblje Virginija in sakaj se ravni na pot . . . Gotovo me nima več rada!"
Med tem se je dan nagnil in vsi so se sekti k večerji; na vsaki f« imel kako teio na srcu, malo so iedli in nič govorili. Virginija je prva vstala in kla sedet le sem, kjer midva sdaj sediva. Kmalo j« kel Pavel sa njo ia sedel sraven nje- Dolgo sta molčala. Bila ie prekrasna jasna noč, kakorknih je veliko I« v tropnič nih deželah, da bi je najslavniki mojster ne mogel vpodčbiti. Visoko po nebu je plavala luna, laLko ograjena e tankimi oblaki, ktere je čedalje bolj rasrinila s svetlimi žarki. Po tem je ljubo svetila po otoških gorah, ki so ee blikčale kakor telenkasto srebro. Vetra m bilo. Le včasih s« j« kaka ptica na lahk • oglasila v dolmi, ali milo sapela na g ri; sedele «o po svojih gnjesdih in s« veselile prelepe js«n« in mirne noči. Vse je bilo ftivo, celo kebri eo ftvrčali po trati. Zvesde so migljale po jasnem nebu in s« gledale v morji, ki s« j« ljubo sibalo t njimi. Nestalno s« j« Virginija ovirala po daljnem temnem obsoiji; razločevalo se je od pobreijs, ker so tu ribči kurili. V pristavi ob kraji je vgledala luč in senco; bila j« svetilnica na ladiji, na kterej »e j« imela v Evropo peljati, in ki je bila t« pripravljena jadra raspeti in sidro vsdigniti, brž ko vgoden veter nastane. Pri tem pogledu io je lalost obkla in obrnila j« glavo v drugo stran, de ne bi je Pavel videl jokati m.
Turovka, Maijeta in jas smo sedeli neksj stopinj sa njima
cd bananijevim drevjem, in v močnej tiboti smo dobro slikali, j sta s« pogovarjal, česar n« bom nikdar posabil.
Pavel je djal: »Virginija, govori ee, da pojdek v druge kraj«, v treh dneh. Ali se ne bojiš nevarnosti na morji — na morji, pred kterim si imela vedno tolik strah?" — Virginija odgovori:
Potfovml Man Umefc OkMkl	241
»Dolžnost mi j«, d* slu&am teto.' — „Zapulčaš na« ssvoljo neke
tete v daljavi, ktere nisi nikdar videla!" pravi Pavel. — „Oj, pravi Virginija, rada bi takaj ostala eelo iivljenje; ali mati ne poeti. Tudi moj spovednik »o mi djali, da je botja volja, naj grem, da j« ftivljenj« izkušnja. — O, to je pa« težka iakuinja!"
„K»jI pravi Pavel, toliko varokov te je moralo na pot, nobenega pa m, da bi te sadriaval! O, pa je ie eden, ki mi ga niai v miael vzela: bogastvo ima veliko moč, ki natesuje. Krnaio bol v novej deieli naila koga druaega, da mu boi dajala irae brat, ki ga meni ne dajei ved. Izbirala si boi brata med ljudmi, ki ao te vredni po rodu in bogastvu, deaar ti jaa nimam dati. Toda kje hodei biti bolj sredna, kam hodei iti? Ktera deiela ti bode bolj draga ko ta, v k torej si rojena? Kje te bodo ljudi i bolj ljubili ko tvoja teditnja druiba? Kako boi živela bres ljubkovanja avoje matere, kterega ai tolikanj vajena? In kaj počnč mati, že posiarni, ko te ne bojo ved videli pri aebi, ta mizo, v bili in na poti, koaer to »e opirale nate? Kaj poreko moja mati, ki te imajo ravno tako radi kot lastna. Kaj njima bom govoril, kedar ju bom videl v joku, ker tebe ne bo? Neusmiljeno! o sebi ne bom govoril; pa vendar, kaj počnem jaa, ko te ajutraj ne bo med nami, ko se sveder ne sdružimo, ko vgledam pahni, possjeni v spomin najnega rojstva, ki ite tako dolgo bili priči najinega prijateljstva? On, ker te pridakuje novo osoda, ker ličei druge dežele namesto rojstne, druzih dobrot mimo teh, ki jih donaia moje delo, dovoli mi, da te spremljam na ladiji, ktera te odnese. Mirit te bom o viharji, kterega te je bilo ie na tuhem tako strah. In na Francoskem, kjer boi naila bogastvo in imenitnost, bodem tvoj sužnji. Vesel tram tvoje srede v palačah, kjer te bom videl čeičeno in stavljeno. Pri tem bom dosti bogst in ponosen, da bodem „s naj vedimi žrtvami tebi služil in pri tebi umrl."
Ibtenje mu je sadulilo besedo in kmalo smo dali Virginijo, ki mu je, pogostoma iadibovaje, odgovarjala: , „Zavoljo tebe grem s doma . . . sa voljo tebe, ki sem te vsaki dan videla vpreženega k težkemu delu, da bi preiivil revno družino. Prilika mi ponuja bogastva in le sato segam po njem, da bi titisodkrst povrnila dobrote, ki si jih nam akazoval. Kje pa je sreda, ki bi bila vredna tvojega prijateljstva? Cemu si govoril o svojem stanu? Ako bi mi btlo mogoče brata voliti, oh, ali menii, da bi si isvolila koga drugega ko tebe? O Pavel, Pavel, koliko dražji ai mi kot kakorien koli brat in kako taiko me stane lodenjel Ko bi mi pač bilo mogoč«, da bi se ločila od laatnega trupla do on«ga časa, ko naju nebesa sdružijo na vse veke. Sedaj oatanem ali grem, iivim ali umrjem; naredi a mano, kar h oče i. Vedela aem s« ustavljati tvojej prijaznosti, ali tvoje žalosti ne morem prenašati."
Pri teh beeedah jo Pavel prime za roko in na ves glas zavpije: „Jas pojdem s tabo, nič me ne bo sadrievalo." Vri smo stekli k
Letopis 1671 Ia 1878.	16

njima Turovka ga je nagovorila: „Moj »in, ako naa ti aapnatii. kaj bode a nami ?"
Pavel je apet »pregovoril ia glas ae mu je tresel, ko je djai: „Moj ain . . . moj sb . . . jaa vaš »in, ki hočete ločiti brata od •eatre! Oba ara vam na praih slonela, oba naju »te peatovali in naju učili ljubiti ae. to ava »i pravila tisočkrat: adai jo pošiljate preč od mene! Pošiljate jo v Kvropo. v neusmiljeni kraj, ki vam ni privoščil zavetja, pošiljate jo k tranosrčnej teti, ki ie vas aapo-dila! Porečete mi. da nimam več pravice do nje, ker ni moja sestra. Ali ona mi je vae, bogaatvo, družba, čast tn sreča. Jas ne posnam drusega kot njo. Oba sva odrasla pod eno streho, v enej sibelji, bid hočeva tndi v enem grobu Ako gre ona a doma, jaa grem t njo Poglavar mi bo branil. Ali mi more braniti v morje akočiti ? Plaval bom aa ajo, da jo dojdem. Morje mi ne bo bolj aovražao ko aemlia. Ako ne moreni tu t njo iiveti, vaaj umreti hočem pri njej, daleč od vaa. Neuatniljena mati! da l>i vam je morje, kteremu jo iaročojete. ne hotelo več naaaj dad! Valovje naj vam priti ase moje truplo, in ako a njenim vred priplava na peščeni prod, naj vam bo izguba občh otrok vsrok večnih bo-
Take nespametne besede je govoril v bresupu, torej sem ga jaa prijel in ga stisnil med svoje rokč. Oči so se mu bliskale, pot mu je v debelih kapljicah tekel po obraau, noge so se mu tre»le in čutil sem. da mu v rasgretih prsih srce dvakrat močneje bije.
Prestrašena spregovori Virginija: 7 Ljubi moj, vse radosti najnih otroških let, tvoje in moje trpljenje, b vse, kar more sa vselej adrušiti dva nesrečna, kličem na pričo, da naj ostanem ali odidem, ti vela bom sate; če tudi odidem, vrnem se kedaj, da bom tvoja. Vsi vi, ki ste tukaj, inorate biti pričo, vi, ki ste me sredili, ki vam je v rokah moje livljenje, in ki gledate moje solse. Nebo, morje, ki me ponese, srak, ki ga dišeui m ga nikdar nisem oskrunila s lažjo, vse čuje mojo prisego."
Kakor solnce raastopl in s vrha planine odvali ledeno skrl, tako se ie skuhala jesa mlsdenčevs pri beaedah Ijubesnjivega dekleta. Nagnila ae mu je ponoana glava b potok sols* »e mu je vlil po licih. Mati. joksje se t njim vred, drftala ga je objema|e, pa ni mogla besedice »pregovoriti. Turovka mi j«, vsa osupnjena, djala - „Tega ne morem več prenašati, srce mi če poči. Nesrečno potovanje naj zaostane. Sosed, odpravite se kam s mojim »bom; še osem dni ni nihče ismed nas spal."
Reke! sem Pavlu: ,,Dragi moj, metra ostane doma. Jutri bova o tem govoriU ■ poglavarjem; daj, naj gredč spst domači, ti hodi s mano, spal bol pri meot Posno je še, polnoči preč, južni krit je na desnem obsorji."
MoW je šel r mano, in po nepokojnej noči je vstal na vse zgodaj ter ae vrnil dom*.
Pa kaj bi vam i« dalje pravil poveat le prigodbef I-e ena pri jaa na »tran je v človeškem življenji, ravno tako , kakor na
PMtoMfll Anton Um* OfcHU.	243
zemlji, n« k torej livimo: en dan Mino imamo naglo »premem bo in dneva ne more imeti eni d«l, ako a« eden v ienco ne sa mak ne —
„06«, toko mu velim, prosim vae, pripovedujte mi do kraja^ kar »to mi toko mikavno in ganljivo jeli praviti. l^.iJje o sredi nam dopadajo, izglodje o nesreči podučujejo. Povejte, kako je bilo a ubogim Pavlom?"
Prvo, kar ja videl Paval, vrnivši »e domu, bila ie aamorka Marica, ki je vrb »kale šla razgledovat na moije. Komaj Jo je • gledal, le jo je od daleč vprašal: „Kje je Virgioija?" Marica »e je proti njemu obrnila in jela jokati se. Prestrašen m Pavel obrne in biti proti moiju Tam je isvodel, da je Virginija zjutraj šla na ladijo , da je ladij a brž odrinila in ni se več videla. Vrnil se je domd in čez zemljišče grede ni z nikomur govoril.
Daravno ae vidi, kakor bi to »kalnato okrožje sa nama bilo navpično, vendar zelene ravni, ki deli višavo, imajo toliko plati, da češ nje po ozkih »tezsh dospeš gori do onega strmega in ne dosegljivega skalnatega roglja, ki mu pravijo Palec. Aa znotji tega roglja je ravninica, a drevjem obraščena. pa tako viaoka m strma, da je (»odobna v zraku viseč«mu gozdiču, ki ga obdajajo strašna breadna. Oblaki, k ter« veduo nateza Palčev vrhunec, napaja več potokov, ki globoko doli za brbtom tega hriba hrumi v dolino, pa h ruma ne ališii na onej višavi. Z one ravninice se vidi daleč po otoka, hribe s njihovimi vrhunci, n. pr. Pitor-Bot in Troaizek, in s gozdi zaraščene doline, potom morje, in otok Burbon, ki stoji kakih 40 milj daleč proti zahodu.
Z one višave je Pavel še vgledal ladijo, na kterej ae je Virginija peljala. Videl jo je kakih 10 milj daleč, kakor črno piko sredi morja. Stal je gori pozno čez dan in zmerom za ladijo gledal; menil je, da jo še vidi, ko s« j« te skrila; ko jo je po
E sinoma izgubil v morskej megli, potem je sedel naodljudni kraj, j«r nenehoma veter brije in v eno mer si bij s palmovo in toto-tuakovo vrbovje. To votlo bučanje doni, kakor bi orgije pele od daleč, in polni srce a veliko ototoostjo. Tam gori sem našel Pavla, ko aem ga od ajutraj iakal; s glavo je bil na skalo naslonjen in oči so mu bile v semljo uprto. Tetko sem ga apravil s višin« k domačim. Spremil sem ga domu in brt ko je Turovko vgledal, britko m j« pritožil, zakaj ga j« o kanila- Ta nama je povedala, da j« zjutraj , ker j« ob tren joi pihati vgoden veter in je ladija i« bila pripravljena na odhod, prišel poglavar i misijonarjem in s več druzimi ljudmi, ki ao vkljub njenemu in Marjetinemu uatov-Ijanju in jokanju Virginijo na pol mrtvo deli v noailnico in jo odpeljali, vai na glas vp ijoči. da je to nam vaem v arečo. — Pavel je djal na to: „Ko bi bil vsaj slovi vzel od nje, adaj bi bil miren. Kekel bi jej bil: Virginija, ako aem to kedaj raažalil. ko ava akupaj tivela, prosim, odpusti mi zdaj, ko me zapuščaš za vselej. Djal bi jej bil: Ker te n« bom več videl, bodi zdrava, ljuba Virginija, z Bogom! Zadovoljna tn srečna živi daleč od
Psvel Is Vlrijln^a.
mene !* 1» ker je svojo mater ia Turovku videl jokati »e, njima i« rekel: »Zdaj »i potili te koga druzega. ne mene, da rama So solzo brisal'" Potem se te izgubil is koče in tavsl po trebili sinn ter tje. Prehodil je vse kraje, kier ie Virginija rada bivala. Oo voril je s njenimi kosami in njih mladimi, ki so meketaje tekle sa njun: „Kaj bi rade? Z mano vred ne boste več videle nje, ki vam je U roke jeeti dajala.' Sel je k Virginijinemu studenca in ko je videl ptiče krog letati, klical jim je: »Ubogi ptički, več ne boste letali k deklici, ki vam jo srnja prinsialaf1' Kidelček ja vohal po Ueh in s repom mahaje sem ter tje letaj, izdihnil je in djal sem mu: „0, nikoli več je ne najdei/ Nazadnje ie sedel na kamen, kier je pred U večer 1 njo govoril; pogledal je morje, kjer je videl izginiti Isdijo, ki jo je odnesla, in premilo seje
Mi pa smo mu bili vedno aa petami, boječi se, ds ne bi se mu kaj hudega pripetilo, ker je tako vrelo po njem. Z vročimi solasmi ste ga Marjeta in Tnrovka prosili, naj s »vojnn obupom vsaj ne povišuje njune žalosti. Nazsdnje ga je Turovka pomirila dajoča mu najpripravniiih imen, ki so mu spet upanje vzbudila. Imenovala ga je svojega sins, dragega sina, zeta, ki mu je namenila svujo hčer. Pregovorila ga je, da je iel v hiio in nekaj jedel. Sedel je z nami za mizo na prostor, kjer je sedela tovariica njegove mladosti. In kakor da bi bila i« dom*, ponudil jej je onih reči, ktere je najrajla jedla; ali ko se je izdramU is gfo boke zamiiljenosti is sposnal smoto, sačel je milo jokati se. Naslednje dni je vse v roke jemal, kar jej je bilo posebno drago, sadnje cvetlice, ktere je" imela v rokah. kikosovo torilo, is kte-rega je pila, in te reči s neko častjo shranjal, kakor da bi bile najdralji zakladi njegove tovariice na svetu. Saj ambra nima lepše vonjave mimo reči, ai so sapuičina ljubljenih naših. Na zadnje je sprevidel, da njegovo lalovanje materama dela britkosti. in da domače potrebe sahtavajo neutrudnega dela, torej je jel s Do mingom popravljati na vrtu.
Le ta mladenič, ki se prej ai pečal sa nikakorino vednost kakor kreol, jel me je sdaj prositi, naj ga učim pisati in brati,
• •. • .■ . ... r ...	j_.____.- i, ,..... ..	.„„,_
ie napeljavslo, ds je najgrie prostore spremenil v lepo zeroljiiče. Gotovo največ ved in umetnij izvira iz tega čutja in enaka izguba in trpljenje sta rodila modrost, ki se vi pri vsem tolaiiti. Tako je narava postavila ljubezen za vez vseh biti i, naredila jo z« nagib vse človeiks druibe in sa porodnico vse ved no« ti in radosti.
Zemljepisje Pavlu ni bilo kaj posebno vleč, ki mu kale večidel le politične meje in razdelitve, pa ne popisuje naravnih običsjev vsakega kraja Ni mu poeebno dopadsla zgodovina, po sebno ao novega časa. Nahajal je v njej sploinje in ponavljajoče
totov«« Anton Um* otifet	246
m slo, kteremu ni vedel vzroka, vojak« bres vzroka in praven namena, zvijače, narode brea enačaja in vladarje bres človekoljubja Raji j« prebiral romam , ki ae posebno pečajo a človeškimi čuti • in koriatimi, in je večkrat oabajal v njih okolnoati, ki so bile njogovira enake. Nobena knjiga pa mu ni bila bolj v*.-č, ko „Te-lemak" •) ker je v njej natanjlio popisano kmečko iivljenje in naravne atraati človeškega srca. Kar je ia teb bukev njega po aebno sad e val o, bral je tudi avojej materi b Turovki: ao ao ga včasih zmogli ganljivi apomini, zadušilo mu je glaa in solse so ga po ličih obRle. Menil je, da v Virgbiji je zdruteno oboje: Anti opina vrednost b modrost b Evhansina nesreča b ljubem j i vosi. Jeail pa se ja nad romani, kteri ao sdaj v navadi, ki ao pobi zapeljivih leg b ravnil, b ko je iavedal, da so v njih večidel resnične podobe iz Življenja v evropejskih deftelah, ni se ravno sastoni bal, da bi se Virgbija tu ne dala zapeljati b ga pozabila.
Več ko poldrugo leto je prešlo, da Turovka ni dobila nobe nega sporočila ni od teto ni od hčere; samo po drugej strani je bila uvedeta, da je srečno prišla na Francosko. Na zadnje je po ladiji, ki je bila na poti r Indijo, prejela čilo b pismo, ktero je Virginija pisala s lastno roko. Daravno je njena ljubeanjiva m blaga hči previdno v ravnala pismo, vendar se je videlo it njega, da ni prav srečna. V tem pisma se je tako lepo odlikoval njen stan in anačaj, da sem si je skoraj od besede do baaede sapomnil:
„Predraga b preljuba moja mati!
Več pisem te sem vam pisala a lastno roko, pa kar ni nikoli odgovora, torej ae po pravici bojim, da niste nobenega prejeli. Boljše upanje imam o tem, ker sem ie bolj varno skrbela, da bi vi prejeli moje io jas vaše novice.
Kar smo se ločili, pretila sem mnogo šola, jaa, ki sem prej objokovala le druaih nesreče! Mojs stara teta se je o mojem pri hoda selo čudila, izpralevaje me , kaj vse znam , pa sem jej po vedala, da ne snsm brati niti piaati. Vprašala me je, čeaa s«-m te učila, kar sem na svetu: ko sem jej odgovorila, da vsega, kar je treba pri kišinib opravilih b pa vašo voljo ispolnovati, rekla mi je, ds sem srejena dekla. Že drugi dan me j« dala v velik samostan bliso Pariza, kjer imam vsakovrstnih učiteljev: učč me mej drugim zgodovine, semljepisja, slovnice, računstva in jezdarttva ;
•) T s I e m a k js bil sin Odisejev. Odisej J« saan ia starodavne Trstjsnsk« vojak«, ki j« trajala deset Ist , ia po končaaaj vojski aa {a moral to detel let klatili po moiji, prttdoo je pritol deseti k leni in k •ina Totemska, ki j« med tem odeto marsikod iskal francoski tkof F a n e I o o (1SA1 1715) j« silno lep« popisal, kaj js vse doiivel Tele mak, odeto iik^e. L« loj knjigi js analo« Tatomak, ia tako sloveča je, da je prestavljena akorej na vse evropejake jnaike {p daje aa s veti in piemom aa Tomaia Ksospčaaa „naalsd«vsajem Kristusovim" največkrat tiikaaa.

*]{ tako m«lo nnu imam m vse te reči, da m me gospodje ae
malo naučili. Čutim, da sem uboga stvar, ki ima malo uma, kar mi večkrat povedi. Ljubezen moje tete n« vendar ne pefta. Za vsaki letni čas mi kupi novega oblačila. Dve lanski mi strožete, oblečeni kskor velike gospč. Naredili so me sa gmfieo, in svoj priimek ,,Tur" sem morala pustiti, da si mi je rnvoo tako drag kakor vsm, ker ste mi toliko pravili, toliko težav so imeli raaiki oče, prodno so vas dobili. Ta priimek je namestila a valim nek danjim imenom, ki ste je imeli le kot aekle, in ki mi je savoljo tega tudi le drago. Ko sem sebe videla v takej blilčobi, prosila sem jo, naj bi vem kaj poslala. Kako bi vam sporočila njen odgovori AH ker ste mi naročili, naj vam vselej resnico naznanim, nate ga: rekla mi je, da kaj malega se ne isplača, kaj velioega
K bi vas, ki v revtč'ni ftivite, spravilo v zadrego. 8 prvega sem tela pisati vam po kom dragem, ker le nisem sama snsla. Pa ker v začetku nikogar nisem imela, da bi mu bila mogla saupati, torej sem se aoč ia dan pridno učila brati in pisati: Bog je dal, da sem se k raslo naučila Prva pisma sem isročils tenskama, ki so mi sa stretniei, da bi jo dali na polto; pa bri ko ne so prilla teti ▼ roke. Danes pa sem se obrnila do neke prijateljice o samo stanu: odpiiite mi tudi pod njenim napisom. Teta mi je propo vedala vsakortno dopisovanje, bodi si kamor koli. d j sla jo, da bi to vtegnilo izpodbijati velike namene, kakortne ima s mano. K sadelsnemn oVnu v samostanu, kamor hodijo svunanji ljudje po-govsrjst se s nami, ne sme drug k meni rasun nje in necega sta resa gospoda ismed njenih prijateljev, kteremu, kaaor mi leta pravi-jako aopadam- Da pa resnico povem, on meni prav nič ne do, pada, ko bi se todi kaj pečala za koga.
Živim tudi med blilčobnim bogastvom, ali jas sama nimam ni enega beliča. Pravijo, da bi bilo nevarno, ko (ii imela denar v rokah. Ces mojo obleko celo gospodujete stretniei in se te nre pirate sa voljo nje, dokler jo le ooeim V sredi bogastvs sem oolj revna, kot sem bila pri vas, ker nikomur nimam nič dati. Ko sem videla, da ismed vseh vednosti, kar se jih tu učim, mi no bena ne pomsga, da bi komu kaj dobregs storila, prijela sem spet sa pleteako, in dobro se mi zdi, da ste me vi plesti učili. Potiljam vam torej več parov nogovic za vas in Marjeto, pokrivalo za Domings in rdeč robec sa Marico. Todi sem v oolieo zavezala peiek in kosti od sadnih dreves, kar sem si nahranila po jedi, in tudi drusega raznovrstnega drevesnega semens, ki sem gs v prostih urah nabirala v samostanskem vrtu. Na polji sem dobila semena od vijolic, rumenih slatic, purpelie, plavic in grin lovcev. Po travnikih tukaj lepte cvetlice cveto ko pri nas, pa mbče se ne peči sa-nje. Menim, da vi in Marjeta bote bolj veseli tega semena v vreči, kot molnie piiastrov, ki so bili krivi, da smo se ločili in da sem jas prelita toliko sobi. Kako bom srečna, ako kedaj srastč jablane poleg bananij in bukve med kokosovimi orehi.
Postetesi Anton Uaafc OUMU.	247
Pot* CD bote mislili, da •te v Normandiji, ki v mm jt tolikanj draga-
Posebno »te mi naročili, da naj vam •poročam o svojej r»dosti in o tvojem trpljenji. Kar sem ločena od vm, radosti nimam nobene. »Miran mojega trpljenja m tolažim • tem. da bivam v kraji, kamor ste me po božjej volji poaUli. Najhujše j«
E, kar iaaknšam tukaj, da mi nib&e vas v misel ne jemlje in tudi jM ne morem ■ nikomur govoriti o tem. Moji strežnim ali bolj prav tetini streAniri, ker na njo veliko bolj gledajo ko na me, veatej, kedar hočem govoriti kaj taoega, »vrnejo: ..Uoepodidina,
Cm i s lite, da ste Francozinja, b da morete poaabiti divjaško de o, kjer »te bili popred'" Jas pa bom prej poaabila saim sebe, kot kraj, kjer sem rojena in kjer vi živite! Tukaj, kjer sem »daj, tnkaj je za me divjaška dežela; ker tekaj Mm sama in nikogar nimam, ki bi m vdeleiil ljubezni, ktero bom do smrti črnila aa vas,
predraga in preljuba moja man.
Virginija Tar.
Priporočam vam Dominga in Marico. ki sta me tako Iju-besnjivo gojila v otročjih letin. Tudi Fldelčka pobotajte v mojem imenu, ki me je bil v gozdu našel." —-
Pavel w je seli čudil, da Virginija ni imela ni ene besedice sa-aj, ki vendar še pea ni poMbila pri bili; toda vedel ni, da Ae je ženekino pismo s tem bolj dolgo, vendar najljubša misel sloji vselej najbolj proti koncu.
Na vse zadnje je Virginija v svojem listu Pavlu posebno priporočila dvoje semen: viiolice in grintovce. Natanko mu je popisala te cvetlice in na kakošoetn kraji naj je sadi »Vijolica, tako mu je pisala, poganja majhno, temno modro cvetje, rada ee skriva v grmovji, pa prelepa vonjava jo kmalo odkrije.*' Nas ve-tovala mu je, naj tega semena na seje krog studenca, pod kokosovo drevo. O drugej evetlici mu je pisala: „Orintovec ima lepo, bledo modro cvetje, bunčioa je črnkaata in m bele pik« vmes. Človek bi mislil, da žaluje, sato jej tudi pravijo vdovvoa. Raste po pustih in vetrovnih krajih." Prosila ga je, naj vsej« teh cvetlic krog kamna, ne kterem sta Mdnji večer skupaj »odela, in da naj m ta proetor imenuje »kamen slovesa".
Vm semeua m bila m vezana v priproetej culi iz cunj; ali Pavlu je bila jako draga, ker ste bili na njej črki P in V vdelani, spletam is las, ktere je po njih lepoti brž spoznal, da so Virginijini.
Pismo te občutljive in postane deklic« je do solz ganilo veo družino. Mati njena jej je odgovorila, v imenu vseh. da naj ostane ali se vrne, kakor sama boče: toliko je gotovo, da so t njo is gubili vsi aajveči del svoje sreče, kar j« odšla, in da posebno ona tema je najbolj brez tolažbe.
Pavel jq je napisal precej dolgo pismo in negotovi!, da bo

vrt t redil uko, kakor j« nje vredno, da bo evropskih cvetlic na ■ojal med afrikantke v podobi, kakor je ona na vrečico naredila črki- Poslal jej je aralih kokosovih orehov od studenca. Nobenega druaega pridelka, kakor je djal, noče pošiljati s otoka, aato, da bi tem prej hrepenela so pet videti domače aadje in da bi sklenila vrniti se, in prosil jo je, da naj s tem izpolni vročo ialjo vsej draiini in posebno njemu, ker je veselje, kar je ona odšla, izginilo izmed njih.
Z nsjvečo skrbjo je Pavel sejal evropska semena, posebno vijolice in grintovce, ker so se U cvetlice nekako vjemale a zna čajem in sUnom Virginijinim, ki mu jih je tolikanj priporočevala. pa bodi ei, da se je seme na dolgem potu po morp pokazilo, bodi si, da jim afrikantko podnebje ni bilo vgodno na otoku, poganjale so le po malem in ie te si niso mocle opomoči.
Toda aavidnott, ki večidel hodi pred človeiko srečo, posebno na francoskih naselbinah, rasnsiaU je po otoku novice, kure ao PavU marsikdaj vanemirovale. Mornarji, ki so prinesli virginijino pismo, pravili so sa gotovo, da se ravno moti; imenovali so dvor skega gospoda, ki jo bo vtal; nekteri so celo trdili, da je reč dovriena in da so sami bile priča. V začetku se Pavel ni menil sa U govorice, ker mornaiji pogosto, kjer oeUjajo s ladijami, na laič trosijo lati. Ali ko ga je več otočanov mirovalo zavoljo tega, kteri m se je na videz smilil, v srcu pa so bili veseli njegove Ikode, sačel je nekoliko verjeti. Saj je videl v nekterih romanih, ktere je prebiral, dajo ljudem pogosto lahka igrača, ako niso mot beseda, in ker je vedel, da uke knjige le prevečkrat govori resnico o evropskih &egah, torej se je bal, da ne bi se Turovkina hči ispridila in pozabila svoje sUre obljube. Omika ga je te de lala nesrečnega. Se bolj so mu p* rasle skrbi, ko je v šestih mesecih prišlo več ladij is Evrope na u otok, pa nobena ni pri neala nikakorinega sporočila od Virginije.
Nesrečni U mladenič, ki mu je toliko viharjev bučalo v srca. hodil je pogosto k meni v vas, da bi mu jaa, ki sem toliko izkusil po svetu, opravičil ali pa ovrgel nepokoj.
Kakor sem te omenil, prebivam poldrago miljo daleč od tukaj, ob majhnem potoku, ki teče poleg dolsega hriba. Tam iivotarim sam, neotenjen, nimam otrok niti suinjih.
Ako nimai redke srečo, da bi našel drutioo, ki bi bila prav aa te stvsrjena, potem je najsrečniši stan, če ostaneš sam. Vsakdo, ki je mnogo trpel pri drusih, tam i če se v samoto. 11* s spomina vredno je, da pri vteh narodih, ki so v nesrečo zabredli po lastnem mnenji, po tvojih Šegah ali vladartkih načelih, nahajamo precej injc število ljudi, ki so najraji v samoti tiveli in brea zakona. Tako pri Egipčanih, o njihovem razpadu, zadnji čas pri Grkih; Uko tudi sedaj pri Indijnmh, Kitajcih, novih Grkih, Lahih in večidel pri ljudstvih v ishodnej in jutnej Evropi. SamoU zopet daje človeku srečo, ker ga odteguje drutbinej nesreči. V sredi naših druieb, razcepljenih v toliko luivih misli, nahaja te duša v vednem
rotfc»M* Anten Umk OUM
»i banj i; zaletava m vanjo tisoč ia tisoč viharnih misli, sna je drage j tovrstna, ia s takimi si hočejo ndje zvitega ia hudobnega društva drugi drusega podvreči V samoti pa te ianebi teh vnanjih zmotnjav, hi ao jo vznemirjale, savč ae apet lastnega pro »lega bitia, narave in stvarnika. Kavno tako ia s blatno vodo deroče reke, ki polja razdira; loči se od dirndaja in se ob kn^i rastije v kako jamico, vrte blato na dno b se popolnoma »čisti, da te v njej kaie reka tarna, semeijako zelenje in ne belke loči Tako ponavlja »amota telesno b dnino harmonijo. Med puičevniki nahajamo take ljudi, ki so asjviio starost dosegli, n. pr braoabje pri Indijamh. laz celo menim, da je aplob potrebna za srečo na svetu, nemogoče se mi sdi rt i vali bodi si kakorino koli stalno veselje, ali vtrdid djaajn pravo staliiče, ako si ne ogradimo ao tranje samit«, is ktere malokdaj uide naie mišljenje, b kamor nikdar ne saide tuje. Nočem trditi, da bi človek moral vselej sam iiveti: zavoljo svojih potreb je v svesi s vso človeiko d rut bo, naj jej torej tndi on posvečuje svoja dala. Pa kakor ie Bog vsa komu izmed nas dal ude, ki so popolnoma primerni iivljem aemlje, na kterej živimo, noge so primerne tlčm, pijača sraka, oči svet lobi, tako da ne moreme nobene teh reči rabiti namesto druge: obdrtal je daritelj tivljenja sam sa se najplemenitniii od — src«.
Prebivam torej sam, daleč od ljudi, kteri m sem hotel koristiti, ki so me pa preganjali ssvoljo tega Prebodivii velik del Evrope b nektere deiele po Ameriki in Afriki, naselil sem se na ta otok, ki ima malo ljudstva, b kjer me je obdrftalo milo podnebje in samotni kraji. Ročica, ki tem jo sam postavil v gozdu poleg necega drevesa, majhno polj«, ktero obdelujem s laMnimi rokami, potok, ki teče mimo vrat, vse to ie dosti za moj« potrebe b radosti. S tem veseljem združujem nekaj dobrih knjig, Iu me uči, kako bi boljii prihajal. 2 njimi povišuje svet mojo srečo, daravno sem ga zapustil; v njih se mi icaiejo podobe strasti, ki tako nesrečno delajo človeitvo na semlji, in keoar njegovo osiodo
£ri mer j »m svojej, učč me prav ceniti lastno srečo. Kakor m oni Ar, i se je is vtopljene ladije rešil na skalo, premiiljam b samot« viharje, ki bučč okoli po svetu. Veči mi prihaja mir v sa vetji o h rumu daljnega hudega vremena. Odkar jas nisem več ljudčm na pota, niti oni meni, odšle jih ne sovražim, marveč oožalajem Ako dobim kakega nesrečneža, rad mu pomagam a svetom, kakor popotnik ob reki stega roko po vtopljencu. Pa večidel je le ne dolžnost pazila na moj g lat Za drugimi ljudmi zastonj vpije narava, vsak si jo slika tako, kakor dopada njegovim strastim. Celo življenje bodi aa to senco, ki ga zapeljuj« in potem toži nebo sa-voljo smotnjave, ktero ai je sam naprsvil. V obilnem hevila tistih nesrečnih, ktero sem hotel pripeljati na pravo pot, ni bilo nobe nega, ds ne bi bil smešan od lastne smole. V začetku so me radi poslušali, ker so apeli, da jim pomorem do sbve ali do bogastva; ali ko so videli, da je hočem ačiti, kako naj se tegs (gibljejo, imeli so mene sa ubožca, da ne letam za njihovo piikovo srečo;

•majali ao m mojemu »»motnemu življenju, trdili, d* oni karatno ljudem in napenjali »o m, da bi me spravili v trojo drobir Ali da bi »a tudi z vsem »vetom sesnanil, popolnoma »e
nikomur aa iaročim. Pogo»to imam aam »abo dosti opraviti, kadar jo treba poduka. V sedanjem pokoji pregledujem »dražbe prejšnjega življenja, ktere »ein tolikanj oenil: priporočila, »rečo, čast. mah kužnoet in misli, ki »e pretepljejo po vaej setnlji. Mnogo ljudi, ki »ein j« togotne videl pričkati »e aa prasne reči, in ki jih davno ni v«č, primčrjam vaiovju »vojega potok <. ki pene buha ob ka menje v strugi in iagine, da ga ni več. Kar »e mene tiče, mirno se prepuščam časovemu tiru, naj me drvi proti morju prihodnjo«ti, ki nima več meje, in harmonija v naravi me povadiga k stvarniku, od kterega na drugem »vetu upam srečnišo osodo.
Daravno od moje puičave, ker stoji v »rodi goada, ne vida« toliko reči kakor a te višave, na ktarej aediva, vendar ima mar aikai aanimivega, posebno aa človeka, kteri kakor jaa, raji po gleduje v »voje notranje, ko drugam. Potok, ki teče mimo koče, vija »e na ravnoet »kom gond, tako da napravlja dolg vodotčk.kte roga aarašča vsakovrstno drevje: tatamakov. ebenov lea, in nekake jablane, olive in cimetovci, kakor jim pravijo tukaj; pahne vidi guiejo »em ter tje gola debla, nektera nad »to čevljev visoka, na vrnu ■ košatim pernatim vencem, in delajo, kakor da bi vrh goada stal še drog gosd. Lijane rasno vrstnega listja se spregajo e dre vesa na drevo in delajo tu senčnate lope, tam dolga selena aa griajala. Večidel silno lep duh se raaiirja a tega drevja, in celo oblačil se teko čvrsto prime, da človeka, ki je šel skoz ta gosd, dišiš več ur potem. Kedar je v evetji, menil bi, da je na pol s snegom pokrit. Proti koncu polletja prileti mnogo ptičjih trum raanega plemena, prižene je nek nerazumljiv nagib is daljnih prek-morskih dežel, da aobljejo seme po rastlinah tega otoka, b kako lepo je, videti njih pisano perje med gosdnim zelenjem v solnčnej buščobi. Med drugimi »o razna plemena papig b modrih golobov, ki je tu holandijake imenujejo. Opice »o doma v tem gozdu in se igrajo po vejah v senci, mili kujejo »e » sivo b zelenkasto kožo in popolnoma črnim obrazom; nektere se »a rep obešajo na veje b ee sibljejo v sraku; druge skačejo s veje na vejo in nosijo mlade seboj. Nikdar ni puškin pok plašil teh prostih nararimh otrok. Tukaj se raalega le veselo kričanje, žvrgolenje b žvižganje kakih ptičev s južnih avstralskih otokov, ki tiho odmeva po goadin Potok se peni po kamnitem koritu in šumi med drevjem, v čiatej vodi gleda častitljiva truma svojo zelenjavo b senco b igrač«-svojih prebivalcev; tisoč stopinj naprej se vali čes več skalnatih stopnic, oeli slap je en sam curek, »vitel ko kristal, b spodej se raapršuje v kipččo peno. S to tiren zmešan hrum se raslega b te raadražcne vode, in Ker ga veter rasnaaa po gosdu, čuješ ga adaj bliže, adaj dalje, adaj ti je čisto na ušeaih in doni kot avoaeoje velike oerkve Zrak, ker ae nenehoma ponavlja z vodnim gibanjem.

Pnlus— AMM Um* Okttkl	261
vsdrfcuje ob »otoka, rkJjnb poJetnej vročini, vedno aelenje in hlad,
kakor ga malokdaj nahajat na tem'otoka, celA po hribih.
Nekoliko naprej od tam je skala tako daleč od slspa, da ti vodin hrom ne bije na uiesa, vendar doeta bliao, da ga vidik, vtrva* blad in kamenje. Včaaih, kedar ie bda huda vročina, hodili smo jest v senco te skale, Turovka, Marjeta, Virginija, Pavel in jas. Kakor je Virginija pri vseh svojih celo najmanjših opravilih vedno gledala na to, da bi tudi drugim koristila: tako m nikoli pod milim nebom pojedla sadi, da ne bi bila peike v semljo posadila. Djala je: „PotenA drevesa, ki bojo dajala sadja popotniku, ali vsaj kakemu ptiču". Necega dni je pod to skalo jedla pa pijevo sadje in seme vsejala. Kmalo potem je sraslo tam več papAj, vmes ena ienskega plemena, to je taka, ki sad rodi. Ko je Virginija lla od tnkai, segala j«rf je komaj do kolena, pa ker naglo raste, bila je v dveh letih dvajset flevhev viaoka in na vrtičku imela več iopkov arelega sadja. Po naključji je enkrat Pavel priiel v U kraj in se silno rasveselil, videvii toliko drevo, ki je pognalo is petke, ktero je njegova tovariica vpričo njega posadila; ali oblla gaje britka talost, ker mu je drevo, tako visoko, pričalo, kako dolgo je ai nasaj. Reči, ktere imamo v čaalo krog sebe, ne katejo, kako naglo odhaja čas tivljeaja, neobčutljive se starajo z nami; take pa, ktere nanagloma spet zagledamo, ko
{'ih nismo videli voč let, pričajo o silnej histrosti, v kterej se suče 10I0 natih dni. Pri pogledu tega velicega in s sadjem oblotenega drevesa je Pavel strmel in milo se mu je delalo pri srcu kakor popotniku, kteri po davnem času zopet pride v rojstni kraj, pa n» najde več svojih vrstnikov, ampak njihove otroke, ktere je bil pusdl v aibeli, pa so zdaj veliki ter sami očetje in matere. Koj te je hotel posekati, ker preveč britko mu jt delalo dolgost časa, kar ga je preteklo od Virginijinega odhoda; brt na je spet po misUI, da je spominek njene dobrodušnosti, objel je deblo in je nagovarjal s prisrčnimi in premilimi besedami. O drevo, tvoj sirod te poganja po natih gozdih, tudi jaz sem te bolj vnet, in z večo častjo gledal ko rimske slavoloke. Da bi narava, ki dan za dnevom podira spominke časti lakomnih vladarjev, luuotla znamenja dobrodelnosti mlade revne deklice!
Ped tem drevesom sem gotovo dobil Pavla, kedar koli je priiel v moj kraj. Kukrat ga najdem čiato pobitega, in jela sva se pogovarjati, hočem vam povedati kaj, ako vam niso predolgo-časni dolgi ovinki, po kterih vas vodim; pa prizanaiajte moj«) sta rosti in spominu zadnjega prijateljstva. Pravil vam bom tako, kakor sva se pogovarjala, da note lote sodili, kako zdrave pameti je bU mladenič; tanko bote ločili govornika, njega po vprašanji, mene pa po odgovorih. Rekel mi je:
..Zelo aem v skrbib. Dve leti je in dva meseca, kar je odHo Tnrovkino deklet pa poldeveti mesec te teče, da nam ni ničeaa sporočila. Ona je bogata, jaz reven, pozabila me je. Skorej da poličem ladijo, pojdem na Francosko, dobim kraljevo alutbo, na-
252	PaMi * »-
bom bogastva, ta stara tata mi bo dala Virgiuijo aa kan o, kadar bom volik goapod*'
Star 60 k.
»Ljubi moj prijatelj, ali mi nisi aam djal, da niai od rod A V"
Pavel.
„Mati ao mi tako rekli, jas le ne vem, kaj ie to: od rod d?" Tndi le nisem nikoli sapasil, da sem sato kaj manj od drnsefa, ali da je kdo drug več ko jaa."
Starček.
„Ravno, ker nisi od rodd, to bi ti na Francoskem saniralo pot do Tisočih slu teb Dk, saj le oelo ne more! povsdignjen biti v noben vili stan."
Pavel
„Pravili »te mi večkrat, da Franooaka je tadi tate sloveča, ker tam najnižji človek dospe do vsega; več mi6ž ste mi po imena povedali, ki so ae s niakega povsdignili na visoko, potem alo veli in čast delali domovini. Ali bi mi radi arčnost jemali?"
Starček.
»Ljubi moj, nikoli ti je ne bom jemal. Govoril aem resnico o preteklih čaain. ali sdaj ae j« dokaj »prevrglo; vse je podkupljivo na Francoskem, dandanes je vae dediina majhnega številu družin ali pa delež vstevom. Kralj je aolnoe, velikali in stanovi pa ca obdajajo kot oblaki, skorej nemogoče je, da bi eden nje govfli žarkov tebe aadel. Nekdaj, o manj zmešanei vladi, lahko ai videl take prikasni. Takrat ae je povsod dvigal bister um in sa aluga, kakor po novo obdelanej semlji. is k ter« aad poganja z neoruahljivo močjo. Ali malo je velikih kraljev, ki bi posnali gadi in ai jih vedeli voliti. Naj več se jih ravni po nagibih , ktere jim dajč velikali in stanovi."
Pavel
»Morebiti pa da bom nalel kterega teh velikaiev, ki se bo potegoval sa ma".
Starček.
„če čel, da se velikali poganjajo sa te, moral streči njihove j alavoklrpnosti in njihovemu raavaadjevanju. Ti ne bi nič opravil, ker niai od rodi, in ker si polten/'
Pavel.
»Ali obnašal se bom tako pogumno, vselej mož beseda, tako
Postovsat Anton Um* O k liki	255
natančen ▼ »rojih doltnostih, tako goreč in stanoviten t pnjataij ■trn, da bom vreden, da me kten sa lina vzame, kakor eem bral to r »tarih prigodbab. ki »te mi je poaodili."
Starček.
„0 ljubi moi, pri Grkih in Rimljanih, tudi te, ko so te pč-teli, Um »o prvaki v časti imeli krepost; ali mi imamo bres tte-vila slavnib tn6i izmed vsake vrste ljudi, pa ni enega bi ti ne vedel povedati, da bi ga bila kaka imenitna hite vsela za sina. Krepost bi brez nsiih kraljev na Francoskem ostala zmerom kmetica. Kakor sem ti pravil, včasih so io v čast povzdignili, kedar so jo ramo videli; ali dandanes dajč poslsvitve, Id bi se njej spodobile, le bogatincem."
Paral
..Ce ns najdem velikate, prizadeval si bom dopasti kakej dna t bi. Navzel se bom njenega duht in njenih misli in se s tem
prikupil."
Starček.
„Tedaj boi delal kakor drugi ljudjč, prodal bol dobro vest, da bi natel srečo?"
Pavel.
„Tega pa ne! Zmerom se bom drtal resnice."
Starček.
,.S tem se ne bot prikupil, ampak sovražili te bojo. Saj se take arutbe kaj malo pečajo za to, aa bi naile resnico. Vos sno
jim je, ako le morejo gospodariti."
Pavel.
„O kako sem nesrečen! Vse me odriva. Obsojen som k teikemu delu nizkegs stanu, daleč od Virginijo!"
Na to je globoko iadihnil.
Starček.
„Bog ti bodi varb, in človettvo druiba, v ktero se vpiti, stanovitno ostani obema sveaL Družine, stanovi, uarodje in via dsrji, vsi imajo svoje krive misli in strasti, kterim mora pogosto služiti hudobnost 1 nog in človettro sploh pa nam zapoveduje krepost.
»Zakaj bi se pa todi rad povite! nad druge ljudi? To ni naravna želja, ako bi jo vsakdo imel, bil bi na vojaki s svojim bližaj im. Zadovoljen bodi s sUoom, v k teren to je Bog postavil in spolnnj v njem svoje dolžoosti; vesel boai svojega stanii, v

k temu lahko dobi« vest ohranjal, ki t« n« zavezuje kakor velikaie. d« bi BTAjo srečo moral »Uriti v mnenj« manjših, ah pa kakor m nizkim godi, da bi m moral rk lan j ali velikalem sarad lastnega iiveZa Bival v deželi in v okolnostib, da ti za vsakdanji kruh ni treba goljufati, prilizovali se, niti s krivim hrbtom vklanjati se, lutkar morajo večidel vsi, kteri po Kvropi sreč« tičejo; tvoj sUn ti ne prepoveduje nikakorine kreposti; brez ikode smeš bili dober, reeničen, odkrit, pameten , potrpežljiv . zmeren , čist, prizanailjiv, pobožen, pa nobenega norca ne bo. da bi se muzal tvoje} modrosti, ki te, ee ve da, ie le razv^a. Bog ti {« dal prostost, zdravje, dobro vest in prijateljev, kralji, pri ktunh bi rad ukal militi, niso tako srečni."
Pavel.
„Ob, manjka mi Virginije? Brez nje nimam ničesa, ž njo bi isttl vs«. Ona je znoj rod, moja slava in bogastvo. Ker pa siva tel« hoč« dati jej moža slovcčega imena, in ker si človek s učenjem in knjigami dobiva učenosti in slave, torej hočem učiti se. Nabiral se bom učenosti in z omiko koristil domovini, nikomur ne bom delal ikode, pa tudi vklanjati se mi ne bo trebs nikomur; slovel bom ia ta slava bo moja lastna."
Starček.
,,Ljubi moj, bistre glave so i« veliko redkeje ko piemeniten rod in bogastvo, in bres dvombe so največe blago, ker jib nihče ne mora vkrasti in ker si povsod sadobi občno veljavo. Pa so tudi drage; v vsakem oziru se morajo zatajevati in truditi ter posebno natanko čutiti salesovanje svojih vrstnikov, ki je delajo ne srečne. Visok uradnik na Francoskem nikakor ne savida slave vojaštvu, niti vojaitvo slave mornarju, ali vendar ti ves svet sanira pot, ker vsakdo meni, da ima bistro glavo. Pravil, da bol koristil človeitvu; ali kdor na svojem zemljišči en snop več žiu pridela, bolj mu koristi ko pisatelj kake knjige."
PaveL
„Oh, ona, ki je to posadila papijevo drevo, dala je prebivalcem teh gozdov koristniii in milii dar, ko če bi jim bila kapustils celo knjigarno." In pri teh besedah je sp«t objel dravo in je poljubil.
Starček.
»Najboljša knjiga je sveto evangelje, ki nas uči enakosti, BtyaMjet*a, človekoljubja in edinosti. Ali v marsikterem stoletji je tudi ona morala potuho dajati dokaj nsgnjusnim delom in mora ia dan daaee. Po Um Ukem kdo bi si domiiljeval, da koristi Ijadfan s knjigo? Pomisli, kakoino oeodo so večidel imeli modri-jeni, ki so učili modrost Homčr. ki jo je vpletal v tako lepe speve, moral je na starost beračiti. Sokrat, ki je tako Ijubesnjivo
Po*toww« Mala* Um* OfcMkl.	25f>
učil Atence i besedo in djanjem, moral je po nji ho vej rsasodbi ■trap piti in umreti. Njegov izvrstni učenec Platon je bU v sužnost prodan na povelje tistega vladarja, ki mu je bil prej zavetnik. In pred temi ao Pitagora, ki ni učil aamo človekoljubja, marveč tudi milosrčnost do živali, živega sežgali Krotoničanj«. Kaj bi govoril? največ teb slavnih imen je dospelo k nam oskrunjenih s norčavimi sabavljicami, s kakoršiumi so popisana; tako puvračilo dopada nehvaleinosti Človeškej; da se je izmed te množice ne kterih slava ohranila čista in neomadežana, izhaja od tod, da so le-ti daleč ftiveli ločeni od svojih vrstnikov; aaj tudi po grških in laskih deželah le take podobe i t ta tre) iakopavsjo nepoškodovane, ki ao ae odtegnile beanoati Ijutin rok, ker ao bile v zemlji skrite!
Iz tega vidiš, da mora on, kdor hoče doseči viharno slavo učenosti, imeti veliko krepost in biti pripravljen darovati laatno življenje. Pa kaj meniš, da u slava miče na Francoskem bogate ljudi? Pri njih le taki učenjaki kaj veljajo, ki so imenitno^a stanu, v viaokej službi, ali ki zahajajo na kraljevi dvor. Sedanji čaa je mriel sa vse rasen bogastva in rasuzdanosti; učenost in krepost pa ste bres časti in slave, ker vse v državi je sidano na denarjih. Nekdaj ste imeli gotovo vredno plačilo, bodi si v dubovskej bodi si v svetnej službi, dan današnji pa ste samo pomočnici pri spi-sovanji knjig. Toda le ta na svetu malo cenjeni posel je vendar smerom vreden svojega nebeškega izvora. Saj posebno knjige imajo lepo nalogo, da na dan spravljajo skrito krepost, tolažijo nesrečne, bistrijo narode in resnico pravijo tndi kraljem. To je gotovo najblažji poklic, s kterim nebesa časti urarjočega človeka ua semlji. Kteri pisatelj ne bi se tolažil zarad krivice in saniče-vanja tistih, ki imajo bogastvo v rokah, ako pomisli, da njegovo delo bode od stoletja do stoletja in od rodu do rodi v bran stalo soper zmot>> in trinoitvo, in da is temnega skrivališča, v kterem je živel, bode ishajala slava, ki bo temnila slavo mnogim kraljem, ker njihovi spominki se pogrešajo v pozabljivost, če so je tudi s tem »olj povsdigovali in slavili prilizovala.''
PaveL
„Oh, jaz bi želel take slave le sa Virginijo, da bi jo rad imel ves svet. Pa vi, ki ste tolikanj isvedeni in premeteni, povejte mi, sli se bovs kedaj vaela? Jaa bi rad bil učen, da bi vaaj vedel
prihodnje reči."
Starček.
„Kdo bi rad živel, ljubi moj, ako bi vedel prihodnje reči? Koliko nepotrebnega nepokoja nam priaadeva že ena nezgoda, ako je vemo preji Zavest gotove prihodnje nesreč« bi ostrupils vse poprejšnje dni. Celo tega, kar nam je bliže, ne smemo preveč preiskavati; Bog, ki nam je dal raaum, da naprej vemo, česar
nam ia treba, dal nam j« tndi taoih potreb, ki radovednosti oči
savesujejo"
Pavel.
„ Prati te, da it denar se t Evropi dobi visoke tluibe in čast Pojdem torej v Bengslijo, da obogatim, ,in potem ▼ Pariš, da dobim Virginijo. Na ladij o moram."
Starček.
„Kako, kaj čei sapoatiti njeno in svojo mater?'
Pavel.
„Saj ste mi svetovali, da naj grem v Indijo."
Starček.
„ Takrat je bila Virginija le domi. Ali adaj si ti edina pomoč svojej in njenej materi."
Pavel.
»Virginija njima bo pomagala po bogatej llahti.*'
Starček.
„Bogati le onim dobrote akasnjejo, ki jim čast delajo svetu. Bogata teU ima ljudi v rodu, ki so bolj milovanja vredni ko Turovka, ker morajo, da kaj dobi od nje, darovati svobodo ia v samostanu iiveti."
Pavel
„Čudna detela je Evropa! O, da bi akorej priila Virginija nasaj! Čemu iej je treba bogate tete V Kako srečna j« bila v naiih kočioah . Kako lepo ae jej je podajala rdeča peča na glavi in cvetlice v lasih! Virginija I vrni ae k nam, popusti palač« in velikost. Vrni ae pod to skalo, v senco teh gosdov in pod nsjina kčkosova drevesa. Oh, morebiti ai ravno zdaj nesrečna!" In iel ae je jokati, potem mi je djai: „Oče. ne akrivajte mi ničcaa: ako mi ne morete povedati, ali bom dobil Virginijo, rasodeniti mi vsai, če me ima ie rada, v sredi velicib gospodov, ki so kraljevi pn jatelji in Id njo hodijo gledat"
Starček.
„0, ljubi moj, dobro vem, da te ima rada; veči reči mi po trjnje to, iuy bolj pa, ker je poitana." Na to me je objel od veselja.
Pavel.
trAli pa verjamete vi, da ao evropske iene res tako hinavske
Ofcifci.	267
b t vit«, kakor so popisane v glediičinih igrah b v knjigah, ki
•t« mi jih posodili?"
Starček.
„Zene eo povsod hinavske, koder je možji satiri jo. Sirovost nareja hudovoljnost."
Pavel.
„Kako morejo satirati tane, kakoino je to trboitvo?"
Starček.
»Ker je možč soper lastno voljo: mlado dekle dadč starcu, teno mehkega srca mralemu motu."
Pavel.
»Zakaj se ne jemlji taki, ki se vjemajo, mladenič naj vaame deklico, b taki, ki se ljubijo."
Starček.
»Mladi ljudji na Francoskem večidel nimajo premoženja, da bi se tenili, ie le na starost si kaj pridobč. V mladosti rogovOijo in starost je tepe. To je plačilo večne pravice, ki gospodari svet. Prejšnja hudobija se posnejiej nastavlja pod tehtnico. Tako iivi Evropo večidel v dvojnej nerodnosti tn le ti ae tem bolj množi, k«r j« 1« malo premožnih gospodarjev. Država pa je ko vrt, v kterem ne more rasti majhno drevje, ker veliko preveč sence dob; raaloček pa ie u, da je vrt ie lep, če ima nekoliko velicih dre vit, ali v državi mora biti blagostanje vsem pod tožnikom enako, ne samo nek te rim bogatincem "
Pavel.
„Cemu je pa treba bogastva aa ienitev?-
Starček.
»Zato da tiv^ v preobibosti bres dela."
Pavel.
,.Zakaj pa ne debjo? Saj tudi jaa delam I"
Starček.
»Težko delo v Evropi ni v časti. Celo poljedelstvo je ael6 saničevano, pravijo mu kmečko delo. Umetnika vse bolj časti mimo kmeta."
Pavel
„Kora! umetnost, ki človeitvo živi, kmetijstvo j« saničevano v Evropi r To mi ne gre v gbvo."
Utopiš 187* ia 1B7S.	* 17
I11H1I1
„0 mogoče j«, človek, ki je odraatel po naravi, a« ruuatn nudopridnoeU meščanskih ljudi. Kod ai laliko utnišljuješ, nerodnosti p« ne."
Pavel.
„Pa bogati ljudji ao vendar večni. Nikjer jim ni saprčke; kogar imajo radi, delajo mu veselja, kolikor hočejo."
Starček.
„Večidel ao drvtai ae vaako veselje, ker jim ne priaadeva nikakorsoega truda. AU nUi iaakuial, da, ako hooes ■ veseljem počivati, moral ae prej utruditi, ako hočeš > veseljem jeati, moraš biti lačen, a veaeljem piti, morvi kiti tejen; Uko tudi, če hočeš Uubiti in (jubljen biti, momi ae aatajevati ia mnogo trtvovati. Bogastvo jemlje bogati očem vaa U veselja, kar nimajo sa-nje skrbi. Temu prištevaj dolgi čaa po tolik ej sitosti, ošabnost, a ktero ie navdaja bogastvo in ktero tali najmanjša potreba, in da jih celo uajveče veselice ne mičejo več. Vonjava tisoč rot je vnemlje le aa tronotek, ali bolečina, ako je sboas en trn, traja te dolgo potem , ko je ne čutijo več. Majhno aelo v sredi rasveseljevaaja je bogatincem trn med rutami. Nasproti pa je revetem veselje med trpljenjem, roža med trnjem: tem bolj ao je veseli. Vsako reč poviilig* nasprotna stran. V naravi je vse enake tete. Dobro pomisli, kaj bi ti ngi: ničeaa upati pa vsega se bati, sli pa, ničesa se bati pa vse upati. Prvi je stan bogatincem, drugi revetem. Toda oboje je enaka prenapetost in teta ljudem; prava sreča je v sredi in v kreposti."
Pavel
»Kaj pa je kr*>oet V"
Starček.
»Ljubi moj, tebi je ai treba razlagati, ki tivii domače s delom svojih rok. Krepost je trud, ki si nalagamo, da bi drugim dobro delali, a tem namenom, da bi todi Bogu dopiuisli"
Pavel
»O, Virginija je krepostna! Zavoljo kreposti jo hotela biti bogata, da bi dobro delala. Krepost jo je odpeljala s tega otoka, krepost jo bo simo nssaj pripeljala."
Misel, da se bode kmalo vrnila, vtgala je mladeoču domia
Ijijo, in iaginil mu je ves nepokoj. Mislil ai je, da sato ni pi ker je namenjena sama priti, čet, saj oi daleč is Evrope, da je veter vgoden. Našteval je ladije, ki so prijadrale prej ko v treh mesecih nad tisoč in pet sto milj daleč. Laoija s Virginijo bi lahko
PotlovMil Anton Umi OUki.
priveslaln ▼ dveh mesecih Tesarji so dan dane« umetni in mornarji ročni. Govoril j«, kako slovesne jo hode sprejel, da jej bode pripravil novo stanovanje, vsaki dan očini] kaj novega in nepričakovanega, kedsr bo njegova žena. Njegova ftena! — — to ga je veselilo. Djal mi je: „Oče, potem boste delali le, kar vas bo veselilo. Virginija bo premožna m imeli bomo d os ta saasorcev, ki bojo delali za nas. Zmerom boste pn nas, ne boste imeli nobene druge skrbi, ko da «e rss vesel jute in si kratek čas delate." In ves radosten je lel domu, da bi tudi domačim pekasal svoje ve selje. —
K malo so priile naj bojte skrbi sa velikimi upi. Prenapete strasti vselej vrtajo dušo v nasprotno stran. Za tem dnevom je Pavel večkrat k meni pritel, ves pobit in talosten. Rekel je: .,Virginija ie ni pisala. Ako bi m bila odpravila na pot, gotovo bi bila prej sporočila. Oh, bojim m, da bi ne bilo res, kar se je
Evorilo! Teta jo je omoiila s kacim velikim gospodom. Ljubesen bogastva jo je oslepila, kakor toliko druaih. V teb knjigah, ki tako resnično pišejo o ženah, rabi ae krepost le sa gradivo romanom. Ako bi bila Virrinija krepostna, ne bi bila zapustila Lastne matere in mene. Jaz celo življenje mislim na-njo , ona pa me je posabila. Jas sem talosten, ona se razveseljuje. Ob, ta misel me spravlja v obup, d«lo mi je zAperno, vsaka druiba mi ie dolgočasna. Bog daj, da bi se vojska vnela v Indiji, tje pOMam smrti iskat" —
„Ljubi moj, tako sem tnu odgovoril, srčnost, ki nas nagsnja k smrti, ta srčnost nas navdaja le sa trenotek. Pogostoma jo budi nečimurnost, da bi nas svet hvalil. Veliko bolj redek in vse bolj potreben je pogum, da bi vsaki dan bres prič in br«s hvale pre naiali brkkosti življenja: pravi w mu potrpeti j i vost Le-ta se ne opira niti na drusib misli, niti na nagon nsiih strasti, marveč aa voljo božjo. Potrpetljivost je krepostna srčnost"
„Oh, pravi, mar jaa nimam kreposti? Ali me mar vsaka rei pripravi v nemir in obup?" — Jas sem mu nadaljeval: „Kre post je ameroin enaka, stanovitna, nespremenljiva, ni dediina človekova* Med toliko strastimi, ki nas nadlegajo, pamet temni in se kali; toda imamo svetilnikov, da jej na njih prižigamo loč: to so vede.
„Vede, ljubi moj, so nebeiko savetje. Žarki so one modrosti, ki vlada svet in ki je učila človeka, «U njo samo opaauje aa semlji, navdihnjen s nebeiko umetnostjo. Kakor solnčai svetijo, rasveseljujejjo in raagrevajo, tudi njeni tarki, ki so luč ia nebes. Kakor ogenj delajo vso naravo nam aluino. Po njih združujemo krog sebe reči. kraje, lfndi in čase. One nas opominjajo pravil človeikega življeaja, one mirijo atraati, one ustavljajo pregrehe, on« bude kreposti po iagledih blagih linidi, ktere poveJičujajo in nam kai«j|o njih vodno častitljive podob«. V«de so n«b«*k« hči r«. ki prihajajo aa semljo lajiat trpljenje človeškemu rodu. Veliki pisatelji, ktere navdihujejo, živela so vselej v aajtetjih časih, ko je vla
360
Pevsi in Vlr«M|>-
divjosi in apridenost. Vede ao potolažile mnogo mož, ki ao bili neakončuo bolj nesrečni ko d, ljubi moj: Kacnofonta, kije bil pregnan ia domovine potem, ko je bd deaet tisoč Grkov va njo nazaj pripeljal: Scipiona Atrikanca, ktersga je bdo otovraftdo ob rekovaoje Kunijanov; Lukulja, ki so ga opletali s zvijačami; Ka tinata, kteremu je bil dvor nehvaležen. Premeteni Grki so vsaj ia med Modras, ki so varhinje vedam, iaročevali del človeškega ras uma, da so ga vodde: mi jim moramo torej prepuščata strasti, da je vladajo in brzdajo z jarmom in vajeti. One naj nam, glede dušnih zmožnosti, opravljajo enako službo, kakor boginje Hore pri aolncu, ki voaarijo a njegovimi konji m po pravem kolovozu drdrajo.
„Lo beri, ljubi moj. Modrijani, ki so pisali pred nami, to popotniki, kteri eo pred nami hodili pot nesreče, migajo nam a roko in nas vabijo, naj jim bomo tovarii, kedar aas je vse aa-pustilo. Dobra knjiga je dober prijatelj."
„Ob, vadihne Pavel, ue bilo bi mi treba brati sneti, ako bt bila Virginija tukaj. Tudi ona se ni več učila ko jaa; ali kecUr me je gledala in prijatelja imenovala, ni mi bdo mogoče žadosUiemu biti." —
„To je gotovo, odgovorim jaa, saj ni prijetnišega prijatelja mimo poštene, Ijubesnjive dekbce. Zenstvo una večidel neko ne priadjeuo kratkučaaaoat, ki razjasnuje moževo čmrnost. ženska ljubeznjivost razganja temno prikazni, v ktere se samišljujemo; na njenem obrazu bereš pohlevno«t in zaupnost. Klerega veselja ' na povišuje njeno veselje < Klerega čela ne razgrbauča njen smehlja) ? Cegava jesa se ne pomiri pri njenih solzah ? Virginija se vrne bolj izkušena ko si ti. Čudila se bo, da ni vrt popolnoma predelan in v redu, saj ona vedno premišlja, kako bi bd lepši, ko jo, daleč od matere in od tebe, s siioostimi nadlega stara teta in drugi".
Misel, da se Virginija kmalo vrne, obnovila je Pavlu srčnost in ga spremljala pri vsakdanjih opravilih; vesel je bd med trpljenjem, ker je pri delu imel namen, kakoršen je bd všeč nje govej strasti!
Neko jutro na vse sgodaj (bilo je 24. grudna 1744 L) sa-gleda Pavel, vstavši, belo bandero. raspeto na gori Opaaovalki. Banderu je bilo znamenje, da se je ladija prikazala na molji. Pa vel hiti v mesto, da bi izvedel, če ni morebiti kakega pisma od Virginije. Pavel čaka, dokler se ne vrne krmar, kteri je, kakor po navadi, naproti veslal, da bi videl, ktera ladija se bliža. Le-ta > možak se vrne še U zvečer in naznani poglavar)u, da prihaja ladija po imenu dent-Gčran, ki ima moč za 700 kadi, vodi jo kapitan Avbiaj pove, da je še kake štiri mdje daleč in da, ako bo veter vgoden, prijadra drugi dan popoldne v mesto Port-Lui, druzega pa da ni ničess treba. Krmar oddA poglavarju pisma, kar jih je ladija s Francoskega prinesla. Vmes je bilo eno na Torovko od Virginije. Pavel naglo sgrabi pismo in dene v žep, pa teče domu. Že od daleč, ko so ga komaj videli donmči, čakajoča ga
Posievsat Aatea Dumi OkMkl.
261
n« Titovi po imena ,,»kala slovesa", vzdigzval j« pismo ne kviiko, govoriti nt mogel. In bri se vsi aberA k Tnrovki. da bi izvedeli, kaj pfte. Virginija »e sporočila materi, da je veliko hudega prestala pri »tarej teti. ker jo je hotela omotiti soper njeno voljo, da jo je potem ob dedovino difa in jo odposlala o takem časti, ds mora v viharnih dnevih voziti se po morji na Francoaki otok: zastonj si je prisadevala teto omejiti, zastonj pravila, kaj je doltna ms teri in prijateljstvu svoje mladosti Teta je ravnal« t njo kakor z nArim dekletom. kteremu so romani glavo smetoli. Pri«tsvils je, da nestrpno pričakuje trenotks, v kterem zopet objame drage do mače, in da bi se jej bilo ie isti dan ispolnilo tn vroče hrepenenje, ako bi jej bil kapitin dovolil prepeljati se s krmarjem; pa za hranil jej je, nekaj, ker ie ie daleč do kraja, posebno pa, ker je morje zelo nepoki jno, dssiravno ni viharja — Komaj je buo pismo prebrano, bili ao vsi prevzeti od veselja, vpili so: .Virgi■ nija je priilkf" Vsi so se objeli in Turovka je rekla Pavln: „Moj sin, pojdi povedat našemu sosedu, daje Virginija priila." Do-mingo urno priigi bakljo is okroglegs lesa, in odpravita se s Pavlom k mojej koči.
Rilo je menda ob desetih zvečer, ravno sem bil luč vgasnil in v posteljo legel, kar zagledam »kozi »tebrnvje »voje koče, da nekdo sveti po gozdu. Potem zaslilim Pavla, ki me je klical. Vstanem in se oblečeni in Xe se me Pavel oklene krog vratč. ves »pihan, in pravi: ,,Urno, urno, Virginija je priila! Brt k ladjo staji, jutro zgodaj pride do kraja!" S potoma smo se odpravili. Ko amo šli po dolgem hribu in bili ie na poti, ki pelje ia Pampel-reuaa k ladjostaji. zaslišim nekoga za nami iti. Ril jo zamorec, ki je silno naglo hodil Ko nas je aoiel, prstom, od kod je prišel in kam se mu tako silno mndf. Odgovoril je: „Prišel sem r. onega kraja na otoku, kjer pravijo na Zlatem prahu, in grem poglavarju povedat, da fnutcoaka ladija stoji pri otoka Ambra. S kanonami »trelja in kbče na pomoč, ker mor|e prihaja zelo nevarno." Izgovori vii to ie brez potnude urno dalje korakal.
Rekel aem Pavlu: »Pojdimo na Zlati prah, Virginiji naproti: saj ni dalje od tukaj ko tri milje," Zavili »mo torej proti »evernej strani otoka. Rila je silna vročina. Mesec je bil ie vziel. viden ao se krog njega trije veliki črni obroči. Orožna tema je bila po nebu. Nenehcma se je silno bliskalo in o tej »vetlobi si viael dolge, temne in niske kopice obiskov, ki so se neznano urno drvili ed morja in se kopičili nad otokom, da si ni bilo niti najmanjše sapice po semlji. Orcdoč smo menili. da grmi, pa ko smo bolj poslušali, spoznali smo da kanone pokajo in odmevajo. Med tem streljanjem in pod tako viharnim nebom me je groza obhajala. Vedel sem, da v rili strel grmi iz ladije, kt se pogublja. Kake pol ure posnej ni bilo ničesa več stitoti, pa U molk mi je bil ie strašaeji kot grozni hram pred njim.
Tako smo dirjali naprej, pa nobeden ni besedice spregovoril, nihče si ni upal svojega nepokoja drugim razodevati. Okoli pol-
262	ta Vir^.
noči ioo ni pitni priili do morskega pobrežja, n« Zlati prah. 8 silnim h rumom jo tu valovje buhalo ob kraj ter raztresalo na skalovje in na peščeno obmorje svetlo belo peno, da so skorej iskro odskakovale ia kamenja. Daravno je biLa gosta tema, vendar smo v tej nočnej bliičavi razločevali ribško čolniče, ki to je bile precej daleč po pesku nuvleldi.
Nekoliko naprej smo na kraji goada videli ogenj, krog kta-rega je bil« več ljudi zbranih. Sodli smo tje, da pričakujemo dneva. Ko emo sedeli pri ognji, pravil nam je eden onih možakov, da ie popoldne videl ladijo na morji, ktero je slapovje rinilo proti otoku, v mraku pa da se mu je izgubila izpred oči; dve uri po solnčnem zahodu je slišal streljani«, pokali so na pomoč klicaju; ali morje je hilo tako nevarno, da ni bilo a nobenim čolnom mo' koč« naproti veslati; k malo za tem se mu je zdelo, da vidi čuvajske svotilniee na ladiji prižgane in se ie bal, da je prišla prebil zo kraja m da ne more naprej med suho zemljo in mod otokom Ambra; zašla je simo misli, da Ambra je Mirni kot, mimo kte-rega jadrajo ladije, ki so namenjene v Port Lui; če je tako (pa tega ni dooro vedel), bila bi ladija v najhujšej nevarnosti. Drug mož je pravil, da ae je večkrat sam vosol po pretoku med Ambro in med velicim otokom, in da ga je pregleda val; djal je, da ie morsko dno sidru popolnoma vgodno m da, če je laidija tam, je čisto na varnem, kakor v najboljšem ladjišči. „Del bi' va-njo vse svoj« premoženje in tako spal kakor na suhem" djal je ribič. Tretji ae je oglasil, da sc nikakoršna ladija ne more isgubiti v sotesko, koder komaj majhni čolni vealajo. Trdil je, da je videl, ko je sidro razpela prod Ambro, in da če zjutraj pravi veter vstane, bode lahko doeegla morsko širiavo ali pa priiLa v ladjišče. Drugi možaki so ie drugač govorili. Mod tem, ko so se pnčkaii med sabo po šegi lenih kreolov, bila sva s Pavlom zmerom Ostali smo tu. da je zor napočil; pa bilo je pretemno, da bi se bilo k« razločilo na morji, ki je bilo razen tega še a meglo pokrito; drugega nismo videli v daljavi, ko temno senco, djali so, da je otok Ambra četrt milje daleč od kraja. Druzega niai videl v tam niči, ko breg, kjer smo sedeli in nekai vitih hribov na otoku, ki so s« od čaaa do čaaa prikazovali izmed oblakov, vrtečih se krog njih.
Okoli sedmih sjutraj smo začuli bobnanje v gozdu; jezdil je poglavar Burdom" in ž njim je bila mu truma vojakov s puškami in mnogo prebivslcev in zamorcev. Postavil je vojake kraj morja in rekel vsem kmalu vstreliti. Komaj je počil vojaški stral, že smo na morji zapazili blisk in koj sa njim čuli kanonin grom. Mislili smo, da ladija ne stoji daleč od nas in tekli smo vsi na ono stran, od koder je bilo snamenje dano. Kmalo smo zagledali skozi meglo okrov in stežnje velike ladije. Tako bliso smo bili, da smo vkljub morskemu hrumu slišali kapitinovo žvižganje, ki je sapovedoval pri verdovanji, in mornarsko kričanj«, trikrat so rovzdigili glas: ,,Bog živi kralja!" Tako namreč kličojo F ran coni v najhujših nevarnostih in v najvočem vesolji, kakor da
PvtomŠ Anton UM OkMkL
263
bi v nev»rno«ti na pomoč klicali svojega kralja, ali mn pokazati Hoteli, 'la ao pripravljeni ze-aj umreti.
Od trenotka, kar je flent-Ortrnn opazil, da smo pripravljeni mu na pomoč priti, streljal je s topom na vsak« tri minute. Poglavar Burdooč je na več krajih ob morji rekel moča* zakuriti, ter je k vsem prebivalcem v obližji poslal po hrane, po desk, vrvi in praznih sodov. Kmalo je pridrla velika goječa ljudi s Zlatega praha, s Flačkega okraja in a Rempaiike reka, t njimi © uiuorti princuli hr&nc in vrvja. Men najstariih mil iz okoKee »topi k 'poglavarju in mu pravi: »Oospod, celo noč j« nekako zagatno šumelo po hrib ji. V gozdu se treee listje po drevji, da-si ni vetra. Morske ptico begaj.. na subW: gotovo vsa ta kaže, da se bHža silen vihar." — »Prijatelji, odgovori poglavar, dobro, mi smo pripravljeni, pa gotovo ladija tudi."
In res, vse je kazalo, da se kmalu povzdign« orkie. Oblaki, ki smo j« gledali nad sabo, bili so v sredi strašno temni, na robih pa raj a vi ko baker. Po zraku je vse gomselo tropUkih plitev, fregat in mnogo druzih morskih ptic, ki so kričale. in daravno je bilo temno podnebje, vendar eo od vseh strani letale in na otoku savetja iskale.
Okoli devetih dopoldne se od morske strani hipoma požene prestrašen vri*, kakor da bi se ae urniki med gromom vsuli po bragn. Vse je zakričalo: »Orkin, orkAn!" in ko bi treail, silen vihar razčesne meglo, ki je sakrivala Ambro in vodotok. Razločno se j« pokazal Sent-Gdran, paluba j« bila natlačena ljudi, rahnice ia priklje so bile na vstrešje potegnjene, bandero j« razpeto vihralo , bil ie spredcj e štirimi, m da bi bila v«ča gotovost, tudi zadej s enim mačkom satrjen: stal je med otokom Ambro in med kopno semljo v sredi ostrega skalovja, ki obdaja Francoski otok, zaocvži na kraj, če« kterega i« ni nikoli nobena ladija priila. Prvi konec je bil obrnjen preti slapom, ki so se ia iirjega morja proti njemu valili, in koiikorkrat s« bnhnili va n j po vodotoku, /avzdignil se j« sprednji del tako seli, da se jo greben visoko v zraku videl, zadnji konec s« j« poveznil pod vodo, kakor bi se bil vtopil in ee je skrival ofeeu. Ko sta ga tako preti suhemu pahala veter in morje, bilo mu je oaake nemogoč« ■ m««ta ganiti se ondot, koder je prišel, ali p«, mačke vadignivii, priti do kraja, kamor mu je branila plitva voda in ostre skalovje. Vsaki val. ki se j« prucobalil na obaiorj«, bahnil ja tuleč v tašakc in nad petdeset »topinj dakč vrgel kamenja na subo; potem ko s« je naaaj valil, pometal j« vehk prostor na pobrežji in odbrusknil kreminovje e strašnim vreščanjem. Morje je naraščalo od trenotka ro trenotka, ker ga je veter naganjal, in c«la sotnska med suho detnljo in. med otokom Ambro j» bila velikanska kopa bele pene. zaspraskafta s temnim kakor bribj« visokim veloejem. Ta peaa m j« v satokih kopičila nad š«et čevljev visok", tn veter, ki jo je grabil t površja. zaganjal jn je ead pol milje daleč čez strmo pobražje na otok. Ko je brea šeevila tek knsnuitulj aavpik aaga-
njalo m goram do podnožja, »delo m ti j«, da »neg pada ia morja. Obnebj* je imelo ru »namenja dolsega hudega vremena, morje in nebo »ta bila kakor aamelana. Bre» m-hanja »o »e oblaki tnali, ailno prikaani; nekaj jih je naglo švigalo nad nami ko ptoce, drugi pa ao nepremakljivi »tali kakor velike »kale. Nikjer ni bilo nobene jaane liae na nebu; »amo neka rumenkasta, brljava svetloba je obeevala vae reči na »emlji, na morji in pod obnebjem.
Pri vedno sibajočej se ladiji ae je »godilo, Aesar amo ae badi. Spredej ao ae vrvi potrgale, in ker je oila le ie s eno aamo utrjena, vrglo jo je več sežnjev daleč od kraja na skalovje. Vai kmalu amo od strahu sa vpili. Pavel je hotel v morje akočiti, pa agrabil sem ga sa roko. Djal aem mu: ,, Ljubi moj, ali ae čel v topiti?" — »Moram jo raliti ali pa umreti!" tako je vpil. Ker mu je obupnost vso pamet vsela, ravcsala sva mu s Domingom vrv krog pasa in jo trdno držala na koncu, da bi ga pogube otela. Spustil se je proti aent-Gčranu, adaj plaval, potem plesal če« skalovje. Kak trenotek je upal, da ga doseže; ker sem ter tj« j« morje, bres reda aibaje se, skoraj na suhem pustilo ladijo, tako da bi bil lahko pei tje prišel; ali brž se je s novo divjostjo vrnilo in rasbito ladijo pokrilo s velikanakimi vodenimi oboki, ki so prednji konec vsdignih, ubosegs Pavla pa s krvavimi nogami, opraskan trni prsi in na pol mrtvega naaaj pahnili proti obrežju. Komaj pa se ie savedel, brž si je s obnovljeno silo prizadeval ladijo doseči, k tero je valovje med tem raatolklo.
Mornarji »o vsi trumama poekakali v morje, obupavii nad reiitvijo; lovili so se sa steinje, deske, kArnike, mize in aodce. Na to ae je pokasaia stvar večnega usmiljenja vredna: mlada deklica je stala na moatovži na sad nje m koncu Sent-OArana, in ste
Ela roke proti onemu, ki ae je tolikanj napenjal, da bi jo reiil.
Ia j« Virginija, po neprestraienosti je v plavajočem aposnala svojega ljubljenca. Z bolečino in obupom nas je navdajal pogled ljubesnjive deklice, ki j« bila v takej strainej nevarnosti. Virginija pa nam j« s roko mahala, kakor da nam bi sa smerem klicala: „Z Bogom!" Vsi mornarji ao bili že v morje poekakali, en aam je ie bil na palubi; skoraj popolnoma slečen je bil sa-staven kakor Heroslav. Spoštljivo se je obrnil proti Virginiji, videli smo ga pred njo, ko jo je hotel slačiti. Pa s mirno resnobo ga je odvrnila in mu hrbet obrnila. V tem trenotku se je od vseh strani raslegal klic: „Reii jo, reši jo! Ne pusti je!" Pa hipoma ae je med otokom Ambro in med auho semljo privalil alap strašne ' visokost na ravnost proti ladiji, žogajoč jej a črnimi stranmi in a penečim vrhom. Pri tem grešnem pogledu je mornar aam skočil v morje, Virginija pa, videvla gotovo smrt, položi eno roko na oblačilo, eno pa na sroe, čisto oko uprč proti nebeaom ter sloji kakor krila tac, ki vsleti v rajske viiave.
O strašni dan! Oh. vse je valovje požrlo. Slap je nekaj gledaloev, Id so ia- uamiljenja bliže stali, in mornaija, ki je boteJ Virgiaijo rešiti, puhnil daleč na suho. Le ta moi, ki je ravno
PMtovnfl Anton Um* OfcMhl
odšel jrotovej »rnrti, pokleknil J« n« reroljo rekoč: „0 moj Bog? reiil ri mi tivljenje, p« is Brca rad bi je bil d aro vsi za ono častitljivo dekle."
Z Domingnm sva nesrečnega Pari« is morja potegnila, bil je v nmedleviri, is nat in ušes mn je kri tekla. Poglavar ga je isročil zdravnikom ; midva pa sva iskala po morskem obrefji, če je morje kam vrglo Virginijino truplo; pa ker se je veter naglo spremenil, Kal s sva se talostna, da le ne bomo mogli slovesnega pogreba napraviti nesrečnemu dekletu. Vsi smo ae razšli s tega kraja, globoko presnnjeni in s do krvavega ranjenim srcem sa vol jo edin r izgube, da si Je veHkn ljudi bilo končanih, ko se je ladija razbila: mnogo jib je bilo, ki so skorej dvomili nad sveto previdnostjo, ob smrti tako blage deklice; ker tako strašno in ne-za* I ute no trpljenje celo modrijanom ispodbija up, če ni doeta utrjen. —
Med tem so Pavla, ki se je počasi zavedal, spravili v blitnjo kilo, dokler ni bilo mogoče neati ga domd. Midva a Domingnm pa sva se napotila tje, da bi Virjrinijino mater in njeno prijateljico pripravila sa kalostni prigodek. Ko sva priila k dolini reke La-tanlje, povedč nama ssmorci, da morje tam yltric v sstoku izme-• tava mnogovrstne podrtije nesrečne ladije. Sla sva doli in kar sva skorej najpred zagledala, bilo je Virginijino truplo; na pol je bila s peskom zasuta in tako sravnana, kakor srno ^jo videli vto piti se; obličje je bilo malo spremenjeno, oči iztisnjene; čelo pa je bilo le jasno, 1« smrtna bledost se je mešala po lica s rokami sramotljivosti. Ena roka je driala oblačilo, ena pa je bila stisnjena na srce, trdno sklenjena in drvena. Komaj sem izkopal is nje svetinjico, pa kako sem se čudil videč, daje Pavlova podobica, o kterej mu je obljubila, da je ne oddi, dokler bo tiva. To sad-nje snamenjene stanovitnosti in Ijnbeani nesrečne deklico me je posililo v britko jokanje. Domingo se je na prsi udarjal in silno tulil, ker ga je ftalost morila. Nesla sva truplo v ribško hišo in je v varstvo isročila revnim malabarskim ženam, ki so jo umile.
Ko so one to žalostno opravilo imele, lla sva midva proti naaelbini. Tam sva Turovko in Marjeto našla v molitvi, čakajoči sporočila od ladije. Zagledavii m« taupije Turovka: ..Kje je moja hči, moja preljuba hči, maj otrok ?" Ker sem molčal in se jokal, ni več dvomila o nesreči, napade jo stiska in huda bolečina, da jame stokati in vzdihovati. Marjeta pa Je vpila: „Kje je moj sin? Sina ne vidim f" in s grudi I a se je na tla ter omedlela Planili smo k njej in ko ee jo spet savedla, zagotovil sem jej, da Pavel ti vi in da poglavar skrbi za-nj. Ko je bila popolnoma aavedna, stregla je svojci prijateljici, ki je pogoatoma dolgo medlela. Silno veliko je Turovka po noči trpela, ia is tega silnega dolsega trpljenja sem sprevidi!, da ni ničesa materine) bolečini enacega Ko ie je *pet zavedala, gledala je trpko in temno proti nebu. Zastonj sva jej s Marjeto roke stiskala, zastonj klicala jo s najslajšimi imeni,
nič ni maral* aa najino staro prijateljstvo, ta samolkli izdihi jeji 10 ao eadigale ia tiskanih prsi.
Drago jutro so Pavla v rosilnici domti prinesli; uvoda! se je popolnoma, govoriti pa ie ni mogel. Njegovo adruieaje b ms terjo in Turovko, česar sem so prvo hal, imelo je boljši vspeh, ko vse moje prejšnje prizadevanje. žarek tolažbe se je obema materama zasvetil na obraau. Sedli ste k njemu, objuaudi ga ia
Kljubovali, in aolze ao ju jelc polivati, ktero je prej preobilna lečina zadrževala. Kmalo so se tudi Pavlu utrnile Ko so jo trem nesrečnim tako v lajšalo srce. premoglo jih je po krčevitih bolečinah dolgo spanje, ter je saaibalo v brezčuten, smrtnemu spauju podoben pokoj.
Poglavar Burdone mi jo skrivaj sporočil, da je na njegovo povelje Virgiuijino truplo prineseno v mesto in da jo bojo od tam nesli k Pampelmuškej cerkvi. Brž sem se odpravil v Port Loi, tam sem našel obilno sbranih ljudi is vseh krs|ov, ki so bili
Sriili k pogrebu. Bilo je, kakor da bi bila na otoku umrla najnižja oseba. Vse Isdije v pristavi so imelo rabnice prekrižane, bannera rszobešana in v dolgem prenehovanji so pokali topovi. Orenadiri s puškami po strani ao bili spredej v procesiji; tamborji a dolgimi pajčelanastimi prevezani ao žaloatno bobnali, in na obrazih teh vojičakov, ki ao tolikrat drzno in z nespremenjeno barvo gledali smrti v oči, bral ai otofcnost. Osem najimenitniših mladih deklet v belih oblačilih in s palmovimi vejami v rokah je nosilo s cvetlicami ovenčano truplo blsge tovariice. Za njima je šla vrsta otrok, ki ao žalostne pesmi peli, in za otroci prvi gn#podje na otoku, poglavar s spremstvom, m preobilna množica
Teko je gosposka vredila. da bi se Virginiji zadnja čast »kazala. K o so pa jpogrebci prišli tik hriba, ca kterem ste suli in se od daleč kazali kočici, kterima je biia toliko časa v srrčo in v kterih je po njenej smrti žalost in obup, zmešala se je celo procesija; le izdibljeji in stoki so se čuli na ravni. Cele vrsto mlsdih deklet so pritekale is bližnjih hiš, da bi se s robci, s rožnimi venci ia cvetlicami dotikale truge; častile so jo kakor svetnico Matere ao prosile Boga sa enakih hčer, mladenči sa tako zvestih tovariic, reveži aa enako usmiljenih prijateljic in sužnji tako dobrih gospodinj. Ko so pršili ns pokopališče, nastavile so se sa-merko ia Msdagaskara in Kafre ia Hozambikve na okrog, po iegi zamorskih dežel a jerbasi polnimi sadia, in na bližnje drevje ae razobesile rasne tkanine. Indijanke s Bengalskega in ia Mala-bera so imele sabo kletke polne ptičev, ktere so vpričo njenega trupla iapustile na prostost. Tako ao ljudje vaeh stanov ialovali po tej Ijubeanjivej deklici, in tolika je moč krepoeti, daje spoznavale« tako raanih ver privabila k njenemu grobu.
Morali ao atraie postaviti na grob ia šiloma odpeljati nekaj deklet u bosi h prebivalcev, ki so obapevaje hotele varaj skočite, roke*, da jim ai nobene lolaibe več na sveta in da jim
Po»lov«W Anton .1*«* OfcMd	267
drusega ne kaže ko umreti s njo, ki jim je bil* edin* dobrotnica.
Pokopana je bil* poleg Pampelmuake cerkve, tis večerne) strani, rrn-d bambusovim drevjem; tam je rada aedela, ko je k mali hodila z materjo in x Marjeto, pri nekem drevesu, ki mu j* djaia, da je* njen brat.
Po tej žalost nej slovesnosti }e prilel poglavar in ž njim nekaj spremstva na naselbino. Ponudil je Turovki vssknrine pomoči, ki je v njegovej moči ter v malo besedah nevoljen omenil trdosrčne tete. Potem |e stopil k Pavlu in govoril i njim vse, kar je menil, da ga bo tolažilo. Djal je: „Bog mi je priča, da sem le srečo želel tebi in tvojim. Zdaj moraš iti na Francosko, tam ti bom ■lužbo dobil in med tem skrbel sa tvojo mater, kakor da bi bila moja lastna." Nato mu je roko podal, pa Pavel je svojo izmaknil in glavo obrnil, da bi ga ne videl.
Jaa sem ostal pri svojih nesrečnih pmateljicah, da bi njima in Pavlu po smožnosti pomagal. V treh tednih je Pavel spet hodil, pa tem vila je bila njegova tuga, čim bolj ao se množile telesne moči. Za vse je bil neobčutljiv, oči so bile temne, in na nobeno vpra sanje ni odgovoril. Turovka, aa smrt bolna, mu je djala: „I.)ubi moj sin, kedar tebe vidim, menim, da vidim Virginija." Tresel se je, kedar je slišal to ime in s poti je iel, čo ga je a tem bolj prosila mati, naj ostane pri njenej prijateljici. Pobegnil je na vrt, sedel pod Virginijino kokosovo drevo in gledsl v studenec. Poglavarjev zdravnik, jako skrben aa-nj in aa ieai( nam je rekel, da mu preide otožnost, ako ga brea ugovora pustimo deuti, kar hoče, in da je to edino sredstvo, ktero premaga trdogiavo molčečnost
Sklenil sem ravnati po tem nasvetu. Ko se je Pavel bolj močnega čutil, odhajal je dalje od doma. J*a sem mu hil zmerom sa petami; tedaj nem iel sa njim in naročil Domingu, naj vzame kaj hrane in pride sa nama. Čim dalje ava korakala po hribu, tem veaelejii in močneji ae mi je zdel mladenič. Krenil je prod Pampelmusu in do cerkve priaeaii s*vil med bambuaovo drevje, tje, kjer je videl novo gomilo; tam je pokleknil, obrnil ae prod nebu in dolgo molil. To ae mi je Bdelo dobro znamenje in sodil *em po njegovej obnaii, da mu spet pamet prihaja, ker zaupanje do Itajvišega je kazalo, da te njegova duia zaveda prave na membe. Po tem izgledu sva tndi midva s Domingom pokleknila in k njim vred molila. Po tem je vatal in se odpravil proti sa-vernej strani otoka, nič pečajo se sa nriu. Ker sem vedel, da ne vč, k|e je Virginija pokopana, da celo ie vedel ni, če so jo dobdi. poprašam ga, zakaj je molil pri bambusovem drevesu. Odgovoril je: „Tsm sva bila ž njo velikrat skupaj!"
šli smo do tik gozda, kjer nas je noč vjela. Tukaj sem jaa jedel in to ga je privabilo, da je tndi on nekaj viil; potem smo legli spat ns travo pod neko drevo. Drugi dan sem mislil, da sa povrne v Pampelmus. Res ae je dolgo oairal proti cerkvi na bam-
268	* vir
boaovo drevje in *« zaauknil, kakor bi hotel tj« iti ; ali naglo a« je obrnil in jo zavil proti »everju t gozd. Vganil tem, kam na mčria, pa aaalonj v m ga pregovarjal, naj nikar ne hodi. Okoli poldneva arao prišli na Zlati prah; brž ae i« »pravil doli na ob morje, vitric skalovja, na kterem ae je rasbil ftent-Oiran. Gledaje na otok Ambro in na moraki pretok, ki je bil gladek kakor zrcilo, klical je: „ Virginija! o predraga moja Virginija!" in agrudil ae je nezaveden na scraljo. Z Domingom ava ga neala v bližnji gozd in ga komaj apet zdramila Komaj ae je prebrihtal, že je apet hotel tje vrniti ee, pa pmaila zva ga, naj ne ponavlja zebi in nama bolečin a tako groznimi apomini in drugam ie je zaaukal. Tako je v enem tednu obhodil vae kraje, koder z« je kedaj veaelil a tovariico tvojih mladih dni Prehodil je pot, po kterej ata nekdaj šla na Črno reko milosti prosit za sužnjo; obiskal je potem do linico in potok pod Trozizkom, kjer j« Virginija sedela, ko ni mogla naprej, in ie! gledat onega mesta v gozdu, kjer zta bila zaila. Vsi oni kraji, ki so ga spominjali na skrbi, igrače, južine in na dobrotljivost mladostne tovartice, potem potok pod dolgim hribom, moja koča, slap tam blizo, napijevo drevo, ktero je ona poasdila, tratice, po ktenh sta skakala, razpotja v gozdu, kjer sta veselo prepevala, vse ga je na novo pripravljalo v jok, in ta iati jek, ki je nekdaj obema akupaj nagovarjal na veaclo kričanje, odmeval je zdaj žalostnemu klicu: „ Virginija", o predraga moja Virginija!"
Pri tem nerodnem in pohajaikem življenji so se mu oči udirale, lica rnjavela in zdravje je čedalje bolj peialo. Prepričan, da v veselih spominih človek dvakrat hujie čuti svojo nesrečo in da strasti naraščajo v samoti, premiiljal sem, kako bi nesrečnega prijatelja spravil iz onih krajev, ki so mu budili spomin sa britko mgnbo, in ga pripeljal v kako okolico na otoku, kjer bi nairl več kratkega časa. Peljal aem ga tedaj na obljudeno viiave Vilje-movega okraja, kjer ie prej ni nikoli bil Kmetijstvo in kupčija je raziirjena on do t, zato je precej živo v onem kraji. Veliko veliko tesarjev dela tam, eni obaekavajo hlode, eni žagajo deske; po včlikej cesti prihsjajo in odhajajo vosovi, mnogo čred volčv in konj se pase po zelenih painikib, in krog in krog je vse polno hii po deželi. Ker je precej visoko, raste tsm marsikaj, kar ae sicer le v Evropi nahaja. Sera ter tje vidii žito po njivah, na gostoma rasti jagode po gosdnih golaznih in rožna robida sa poti. Hladan srak krepi život tn kaj dobro d£ Evropcem. Z one višine, ki atoji na sredi otoka in ki je krog in krog z gozdi za-raičena, ne vidii ni morja ni meata PortLul, niti Pampelmuike cerkve ali kacih druzih reči, ktere bi bile Pavlu budile miali na Virginijo. Celo gore, ki ae na onej »tram kjer stoji Port-Lui, raacepliajo na več riber, delajo proti ViUemovim ravnim eno aamo dolgo in etrmo ert, nad ktero več skalnatih piramid kipi v oblake. —
Podovml Anton Uwfc OUNiL	269
Na te revni tem peljal Pavla. Nikoli mu nitem del miri, hodil* tre o lepem vremenu in ▼ dežji, nalašč tem total i njim po gozdu in po polji, da bi te mu telo v trudilo in duh razvedril in da bi mu misli nekoliko spremenil neaiian kraj, kjer sra bila, alt pot, ki sva ga iagrešila. Toda trpeča duša nahaja povsod sledi svoje bolesti. Nobena reč ga ni mogla samotili, ui noč, ni dan, niti samoto, ali hrup ljudskega gibanja, celo čas ne, ki iabrisuje vsakoršoe spomine. Bil ti je kakor magnetna igla, ki se ti dA premikati, dokler jo držiš, kedar pa io izpustiš, brž obetane ter te obrne proti tečaju, ki jo nateza. Ko sva bila na VUjemovib poljanah saila, poprašam ga, kam bi se obrnila; pokaže mi proti seveiju rekoč: „Tam-le so naši hribi, vrniva se tje." —
Videl tem, da vse nič ne iadi. s čimnr tem ga hotel vdobro-voijiti, sklenem torej aelo iadreti s korenino, in t berem v ta namen vse svoje moči. Odgovorim mu: „l)k, Um so naii hribi, kjer je živela Virginija, in tukaj-le je podobica, ktero si jej nekdaj dal in jo je ie umiraje nosila na srcu, ki je aa-te bdo do aadnj< ga trenotka." Pri tej priči mu dam podobico, ktero je bil njej izročil pri studencu pod kokosovim drevesom. Pri tem pogledu se žalostno naamehlja, urno jo prime s slabotnima rokama ter jo poljubi Prsi se mu stiskajo, oči pa, skoraj krvave, ne morajo v jok. —
„Ljubi moj, tako sem govoril dalje, poslušaj mene, tvojega in Virginijinega prijatelja, ki sem ti že hotel okrepiti ura aa prihodnje nesreče, ko si ie živel v veselih nadah. Kaj tako bntko obžaluje!? Ali svujo, ali Virginijino nesrečo?4'
,,Tvoja nesreča ie res velika. Izgubil si Ijubeanjivo deklico, ki bi bila gotovo najboljša zakonska tovariica. Darovala tvojej svojo srečo, raji te je imela ko vse bogastvo in to izbrala aa vredno plačilo.
Ako kdo vi, ali ne bi bd ravno zavoljo to ljubljene stvari, od ktere si pričakoval zgolj sreče, imel neizrečeno veliko tuge in skrbi? Teta jej je dediino vzela, bila je revna, in ti bi bU ž njo vred imel same skrbi, ktere bi si bila delila. Njena odreja jo je delala bolj nježno, in akoravno jej je nesreča dajala srčnost, vendar bi jo bU vsaki dan videl, kako omaguje poa težo, s ktero bt tvoj trud lajšala. Ako bi vama bil Bog dal otrok, bde bi se na novo množile skrbi in težave, kako bi čedalje bolj poštami stariii živili odraščene otroke."
„Porečeš mi, da bi vaju bU poglavar podpiral. Ali pa vei, da bi bd vselej našel gospoda, kakoršen je Burdone, na naselbini, kteraj se tolikrat spreminja gosposka ? Ali ne bi lahko prišel nesramne* na njegovo mesto, kteremu bi se tvoja žena sarad borne podpore morala prilizovati in tebe žaliti; ako bi se pa pošteno vedla, oetaneU reveža. Se dobro, ako ne bi je aavoljo lepoto ia kreposti preganjali oni, od kterih sta pričakovala pomoči."
270
IW k Vlrgta*
„Nsto mi porečeš: Potem bi bil vsai imel srečo, brez bogastva braniti jo, ker »vest* butne slabosti bi te bila ume opirala, tolažil bi jo a lastno skrbjo, rasveselieval s svojo žalostjo, in V nasprotnih nadlogah bi bila tem veča ljubezen. — Kes je, krepost ia y a besen vlivate tako britko veselje; ali ni je več, ostalo pa ti
t, kar ti ja sanjo najljubšega, njena in lastna mati, kteri silne lečine v grob vlečejo. Pomagaj njima, kakor je Virginija po magala, v tem išči sreče. Dobrodelnost je sreča kreposti, ljubi moj; ničesa ni na semlji bolj gotovega in večega. Namerjatl aa veselje, pokoj, vi i tek, obilnost in slavo ni dano človaku, ubogemu romarju na sveto. Glej, kako nas sns sama stopinja do bogastvs drvi od prepada v prepad Ret, ti si se ustavljal, ali kdo bi bil mislil, da Virginijina pot ne bi bila njej in tebi v srečo? Va bila je bogata, stara teta, svetoval poglavar, vsa naselbina |e bila vesela, častitljiv duhoven je nagovarjal; rekel bi, da so vsi krivi njene nesreče, ia da nas oni, ki nas vodijo po previdnosti in a nmom, pogubljajo: ali človek obrača, Bog obrne. Ali je med vsemi Ijadmi tuksj na teh ravninah, ali med množico onih, ki po Indiji sreče iščejo, aH celo med tistimi, ki v lastnej domovini mimo v Evropi sadovoljni opravljajo svoja dela. ali je le eden med njimi, da ne bi mogel izgubiti, kar mu je najdražja: čast, premoženje, leno, otroke, prijatelje? Pav veliko ljudi mora v spominu tvoje izgube misliti tudi na lastno nespamet, ti pa, ako prašaš sam sebe, nimaš si ničesa očitati; ostal m zvest svojemu nameou, v naj lepžej mladosti si bil pameten in moder, da nisi krenil na stranska pota Tvoje žolje so bile pravične in čiste, odkritosrčne in nesebične, imel si sveto pravico do Virginije, ki je ne pretehta bo gaatvo. Izgubil si jo, pa tega ni kriva tvoja nespamet, niti tvoja pohlepnost ali napačna modrost, marveč vsel jo ie Bog, Bog, od kterega imaš vte; on vse vidi, kaj ti ie najboljše, in čegar modrost ti ne pripušča keaanja in obupa, ai hodita le sa nearečo, ktere tmo ti sami krivi."
„Glej, lahko se tolažiš v svojej nesreči: „Nisetn je zaslužil." Ali j« pa Virginijtn konec in njen sedanji stan, kar objokuješ, nesreča? Zadela jo je osoda, ki je gotova imenitnim stanovom, lepoti in celo velikim kraljestvom. Človeško življenje s vsemi osno vami ni drusega ko kratko potovanje, konec mu je smrt. Ze pri rojstvu jej je bila namenjena smrt. Srečna, da je prej umrla ko njena in tvoja mati in ti, s tem se je ognila bolečine, da jej ne bo treba večkrat umirati pred lastnim koncem. — Smrt je vsem ljudčm dobrota, ljubi moj; noč je sa onim trndapolnim dnevom, ktercmn pravimo življenje. O smrtnem apanji raji vselej sbeže bolezni, bolečine, tuge in strah, ki nenehoma trpinčijo nesrečne in umrljive ljudi I revdarjaj in spusnal bodeš. da ljudje, ki ao najbolj srečni na videz, morali to drago kupiti dozdevno srečo; svetno čast to plačali s zoprnostjo pri hiši, bogastvo a is gnbijenim adravjem , redko srečo prave liubesnji s ved ni m trtvo-vsnjem, ia veadsr proti koocu življenja, darovanega sa tujo srečo,
Potlom« MtMi Muk OkMkL
tri
gledajo krog sebe I« hinavske prijatelje in nehvaletne sorodnike.
Virginija pa je bila srečna do zadnjega trenotka. Mod nami ie bila srečna no earavnej blagoati. drugot po (aateej kreposti Bila ja srečna celo t strašnem trenotku, ko smo jo videli vtoniti; bodi si, da j« pogledovala na mnotioo ljudstva, ki ie plakalo zavoljo nje, ab pa na-1«, ki si jo tako nevatraieu hotel rešiti, videla je, kako ljuba j« bila vsem. Vtrjena je bila sa pribodnjoct s spominom nedolžnega ti vi jen ja m takrat je prejela plačdo, ktero nebo pošilja kreposti, namreč srčnost, ktera ne pozna nikakoršna nevarnosti Vesela je gledala smrti naproti."
..Ljubi moj, botji dar j«, da more krepost prenašati britkoeti Življenja, da se pokate, kako je le ona v stana korist imeti is lega in tako priti do sreče in slave. Komur Bog nameni veliko »lavo, njega postavi na visok oder in ga pošlje na boj s smrtjo; tak junak nam j« v izgled in ie prihodnji zarod se jokaj« spominu njegove nesreč«. To je večni spominek kreposti na zemlji, na kterej vse mine in kjer celo imena mogočnih kraljev v po-sablji v o« ti vgaiajo."
»»Toda Virginija živi Moj sin, glej, kako se vse spreminjs aa seadji, vendar pa nobena reč popolnoma ne preide. Nobena človeška umetnost ne more ai enega drobca učtnhi; če tedaj deli telesa samo spreminjajo, pa ne jemljejo konca, aii more poginiti duša, ki ima pamet, čntje, ljubezen, krepost in pobožnoot? O, ako je bila Virginija srečna med nami, kako še vae bolj srečna sa zdaj 1 Bog je, moj ain, to nam pričuje osla veaoijnost in treba mi ni dokazovati. Le hudobnoet človeška bi rada tajila večno • pravico, ker s« je boji. Ti pa ga čutiš v srcu, ako se oairaš na
r[ova dela. Ali meniš, da ne bo poplačal Virginij«? AU — ta ista vsemogočnost, ki je bila to blago dušo obdala s tik" lepim telesom, ne bi bila mogla potegniti je ia vaiovia? On, ki j« človeško srečo v ravnal po neananih ti postavah, ali ne more Virginiji srečo deliti po zakonik, ki so ti enako nesnani? Ako bi kili zmotni misliti, dokler naa še ai bilo na svetu, ali bi bih v stanu količkaj vedeti, kako vam bo sedaj tu na zemlji? In sdaj, ko smo v tem temnem in begočem življenji, kako moramo pre-videti, kaj nas čaka unstran grobnih vrat, »kosi ktera moramo iti? Mora ti Bog samo po m alej zemlji raaodovati svojo mogočnost ia dobroto, kjer je človeški rod? in ali ni mogel drugej ohranjati človeškega življenja ko mod smrtnimi mejami V V morji ni noben« kapljice, da ne bi bila pelna tivih stvaric, lu so s nami v zvezi; aH mar ni prostora za naa po neštevilnih zvezdah, ki se sučejo nad nami? Kaj, da bi ne bilo drugej ko tukaj pri nas najviše modrosti in botje dobrote! Ali je mar prazen prostor in večen nič po bras-številnih gorečih svetovih in po braakončnih svetlih planjavah, ki
C obdajajo, in kterih nikdar ne sakrivajo viharji niti noči I Ako se ini, ki ničesa nimamo sami od seb«, smeh predrzni ti mejnike * staviti oblasti, od ktere smo vse prejeli, potem bi morati verovali,
273
PmI i®
da smo tu d« meji njenega kraljestvs, kjer ae življenje bojuje ■ smrtjo in nedolžnost « trinoštvom."
iivljenje je le iakušnja. Dopolnjeno je. ttaji sem umrla ao ranUa araznoiljivoet. Nebo«« ao določila, da leu dokončala zemeljsko pot Na veke aem te odtegnila revščini, obrekovanju, viharju ia pogledu tujega trpljenja. Ne doaeie me nobena nadloga. več ia nikakorino hudo, ki straši ljudi na aemlji, čemu me objokuje*? Svetla sem ia nespremenljiva kakor luč, ti pa pravil, da aem v temnici življenja! O Pavel, preljubi moj prijatelj! spominjaj ae dni, ko eva od sgodnjega jutra ao večera vživala miloto nebeško, ko se je solnce dvigalo nad skalovje in s svojimi ftarki goade rassvetijevalo. Vlivala ava silno radost, ne vede njenega vsroka. Želela ava, vsa otročka in nedolžna, biti popolnoma ckč, da bi prav vlival« krasno blišCobo rumene aorje, popolnoma uho o ptičjem prepevanji, popolnoma duh, da bi bolj srkala cvetne vonjave ta popolnoma srce, da bi sposnala vse te dobrote. Zdaj pa, pri viru krasote, od ktere prihaja vae, kar je prijetnega na semljt, na ravno«! gleda, vživa, slula in prijemlje moja dula vse, kar je dotvgv1* prej le s slabimi udi. Oh, kteri jeaik bi bil v stanu popisati obmorje večne sarje, kjer bom na veke stanovala! Vse, kar joneskončna mogočnost in nebeška dobrote mogla stvari ti nesreč-nej stvari v tolažbo, vae soglasje, kar ga prijateljstvo noštevilnih s mano enako srečnih bitij more naprav i lati v splošnjem neizmernem vesolji, vse vlivamo bres premembe. Bodi stanoviten v is-kalqji, ki ti je dana, da doseže« Virguujino srečo v ljubezni, kte rej ne bo več konca, in v stvatovičini, kjer nikdar ne vgaanejo luči. Tukaj ti bom vsela skrbi in izbrisala solze. O ljubi prijatelj, dragi moj ženin, k Neskončnemu dvigaj svojo dužo in h ahko bol prenašal trpljenje majhnega trenutka! '
Lastna ganjenost mi je aaprla besede. Pavel pa me je srpč gledal in kričal: „Ni je več, ni je več!" in spet se je zgrudil na tla pri teh bridkih besedah. Zavedli se reče: »Ker je smrt dobrota in Virginija sdaj srečna, hočem tndi jaa umreti m se ž njo sdrnžiti." Tako mu je moja tolažba le obup množila. Bil sem kakor kdo, ki boče reči reiiti svojega prijatelja, kedar se v reki vteplja pa noče plavati. Bolečina ga je omamila. Oh, nezgode mMih dni vtzjajo človeka aa poznejše življenje, toda Pavel jih ni
Peljal sem ga domu. Njegovej materi in Turovki je bilo še hajše ko prej. Posebno Marjete je bila vsa vsa pobite. Živahna srca, kterih se majhno trpljenje le na lahko dotiče, nikakor ne morejo vbraniti se velikim bolečiiiam. • Djala mi je: »Ljubi moj sosed, sinoč se mi j<' o Virginiji sanjalo; bila je v belem oblačilu med grmičjem silno krasnega vrta. Govorila je: „Vlivam srečo savidanja vredno." Potem se je
Podom! Anion Um* OUkL
273
smehljaje približala Pavlu in ga seboj odpeljala. Ko aem si pri-zadetala Pavla zadrževati, čutim, da se sama s neizrekljivo radostjo ž njim Vred povzdigujem znad zemlje; ko sem hotela posloviti se od svoje prijateljice, naglo zapazim , da gre tudi oua za nami z Marico in z Domingom. Pa kar se mi posebno čudno zdi, je, da je Turova gospa sinoč imela enake sanje.'* — Odgovoril sem jej: „Prijateljica, jas menim, da se nič ne godi na svetu brez božjega pripuščanja Sanje so pogosto resnične."
Na to mi je Turovka povedala svoje sanje, čisto enake, ktere je imela po noči. Nikoli nisem opazil pri teh ženah, da bi bili nagnjeni It kakej praznej veri, torej so me tem bolj osupnile njune enake aanje, pa tudi nisem dvomil, da bi se ne ispolmle. šfi.el, da nam ee včasih resnica v sanjah razodevlje, nahajamo pri vseh narodih na semlji. Najslavniii mozjč nekdanjega časa so verovali to, med drugimi Aleksander Veliki, Cezar, Šcipioni, Katona oba, Brut, ki so bili vsi bistrega uma. Sveto pismo starega in novega zakona nam našteva mnogo izgledov, da so se sanjo vresničile. Kar se mene tiče, imam o tem lastne izkužnje, prepričal sem se več ko enkrat, da nam sanje pošilja nekak duh, ki se peči sa uas. Ne dad6 se niti izpodbili niti dokazati take reči, kterih ne dosega človeška pamet, to je nemogoče. Človeška duša pa jo podoba božjega duha in ako je človek v stanu po tibih in skrivnih polih svoje namire nasnanjati do kraja sveti, a'i ne more najviše bitje, ki vlada vesolj nost, imeti enakih poinočkov v enaki namen? Prijatelj tolaži prijatelja s pismom, ki tuora prehoditi mnogo kraljestev in potovati med sovražnimi narodi, da enemu človeku prinese radosti in upa. Zakaj bi toraj najviii varit nedolžn osti |«o skrivnej poti ne pošiljal pomoči krepostnej duši, ktera je vso svojo zaupnost njemu izročila T Ali mar potrebuje vidnih znamenj, da se izpolnuje njegova volja, on, ki nenehoma na skiivnoui dela v svojem stvarstvu?
Zakaj bi dvomili o sanjah? Ali je življenje, polno tolikanj nečimumih in praznili naklčpov, knj družeča ko sanja?
Toda naj bo kakor liote, sanje mojih nesrečnih prijateljic so se kmalo vresi ičile. Pavel jo umrl dva meseca po smni stoje drage Virginijc, o kterej je vedno govoril. Marjeta sc je osem dni poanej s sveta ločila s ono radostjo, k n korono lo kr>>po.t daie. 8
rirčuimi besedami je slovd jeiua a od 1'urovke rekoč: „Upam, se veseli in na veko zdmžive." Djala je: „*mrt je nnjveč« ia najbolj zaželena dobrota. Ako jo življenj« kužen, žele i mu moramo konca, ako je p"skuinja, presiti, da bi bila kratka."
Uospoaka je skrbela za Doininga in Marico, ker nis's bila več v stanu delati. Pa ludi nista dolgo živela po smrti svojih za-povednic. Ubogi Pidclčvk jo konec vzel skoraj ravno takrat, ko je umrl njegov gospodar.
Turo v ko, ki je bila pri vseh teh izgubah neverjetne dušne kreposti, vzel sem jaz k sebi. Do zadnjega trenotka je blatita Pavla in Marjeto, kakor da bi le nesrečo druzib ljudi imela pra-
Lstopis 1872 ia 1979.	18
Pw§l ki Virn^g.
nsiati. Ko jih ni bilo več, govorila je o njih vaaki dan, kakor o ljubih prijateljih ▼ sosesk . 'i (»da živela je le ie mesec dni po tem. Pa ne da bi bila teti očitala nesrečo, ktere je bila kriva, marveč prosila je Boga, da bi jej odpustil ter jo reid U strmine duine smede, ker jela se jej )e pamet mciati kmalo potem, ko je sa-podila Virgimio; tako smo isvedeli.
To hudobno žeuo je kmalo doila kasen aavoljo njene trJo-srčnosti, lsvedel sem od več ladij, ki so sapo redom* prihajale, da jo napada duina mornost, ktera |cj je enako grenila življenje in smrt P»gosto je sama sebe dolžila, da je kriva prezgodnje Vir-ginijene in smrti njene matere. Potem spet je bila vesela, da je u biie sunila dvoje nesrečnih stvari, ki ste jej nečau delali s malopridno nagnjonostjo. Kedar je v Parisu videla množico rcvežev,
Ivsila sa je rekoč: .,Zakaj jih uo poiljejo v naselbine, da bi tam lonec vseli T1' Blodila je, da so si človekoljubje, krepoU in vero, ki imajo resnično veljavo pri vseh narodih, izmislili njihovi vladarji. Potem je spet narobe trobila in se prepuščala vražoej bo-iečnosti, ktera jo je s strahom in grozo polnil«. Nadlegala je duhovnike, da bi sa njo Bogu prosili in ga spravili s njo s darovi njenega bogastva, kskor da bi nebeikemu Očetu dupad^le d-ritve, pritrgovane ubogim Ijudčui. Velikrat je v dom tljui vid la goreča
Eolja in ognjene gore, po kterih so se plazile grde poiasti in jo licale po imenu. Pn tem je poklekovala pred svoje prijatelje to jih praiala za svet ter si nalagal« muko in pokoro. Pravična ne besa pošiljajo neznan strah pred Bogom trdovratnim duiam.
Tako j« preživela več let, danes brezverna, jutri vrstna, ter enako boječa se življenja in smrti. Ta ista re<% kterej je žrtvovala svoje naravne čute, pospeševala je konec njenega obžalovanja vrednega življenja. Z veliko jeso je morala videli na starost, da bojo po smrti imeli njeno premoženje taki sorodniki, ktere jo sovražila. Zato jim je hotela te kolikor mogoče razvleči; drugim pa je prav priila njena duina mornost, dali so jo zapreti, čei, da se jej pamet meta, in premotenje so izročili skrbnim roksm. Tako jej je bogastvo k vrhu dognalo nesrečo, pa kakor je njo alepilo, tako je srca kvarilo tudi tatim, ki so hrepeneli po njem. Nazadnje je umrla in sicer, ds je bila mera njeno ne*reče tem veča, v p«d-nej zavednosti, da je sposnala, kako jo ropajo in zaničujejo usti, ' kteri so jo v življenji vodili s svojim namenjetn.
Pod tistem rotnim grmom kakor Virginija počiva, je tudi njen prijatelj Pavel, zraven obč ljubeznjivi materi io zvesta sla-lsbniku. Kamuitea spominek ne stoji na nobenem grobo, nika-korten napis ne poveličuje njihovih kreposti, toda neisbnsljiv spomin jim tivi v srcih vaeh onih, kteri so dobro delali. Njibovi duhovi no potrebujejo bliičobe, ktero so se og>bali v življenji; ako pa jim je ie kaj mar sa to, kar se na zemlii godi, gotuvo radi zahajajo v borne koče, kjer prebiva delavna krepost, tolažijo l oeodo svojo nesadovoljno siromaštvo ter budi v mladih srcih stanovitno ljubezen do uarsve in do dola ter mrsenje do bogastva.

foslovsnll Anion Um* OkJtkL
275
Ljudtki glas, ki molči pri spominkih, postavljenih kraljem v slavo, kratil je nekaj mest tega otoka a imeni, ki bojo na veke oživljala spomin na Virginijino nesrečo. V aredi skalovja pri otoka Atnbri se neka soteska imenuje Sent-G^ran, ker tako ime je imela ladij«, na kterej ie priila ia Evrope in kters ae je Um rasbila. Tri milje daleč od tukaj vidite najsadnji a vodo pokriti krsjee zemlje, mimo njega ni mogla ladija na večer pred vihaijem in aato ni priila v z«vetje: Um pravi na Hudem predgorji. Tu pred nama na koncu doline je Orobje, tam smo naili Virginijo a peskom aasuto, kakor da je m< rje hotelo njeno truplo prinesti domačim ter čaatiti njeno irmmoiljivoat na taistem bregu, kterega j« ona slavil« a svojo nedolinostjo.
Mlada človeka! ki sU se tako srčno ljubila! Nesrečni msteril Predraga družba! Za v»mi žalujejo ti gozdi, ki ao vam senco delali, ii studenci, ki so vas nspsjali, in griči, po kterih ste se počivali. Nihče sa vami si ni npal zapuščenega zemljišča obdeloval, nihče bornih kočic popravljati. Vaše kozi ao obdivjale, sadno drevje po vrtu je polomljena, razleteli so se vaši ptiči in le »kopd ie knče suksie te nad skalnato dolino. Jas pa sem, kar vas več ne vgledam, kakor prijatelj, ki n>ma nobenega prijatelja več, kakor -če, ki je izgubil svoje otroke, in kakor romar uvam po zemlji, na kterej sem sam zaostal. —
8 solznimi očmi se je d >bri sUrček poslovil pri teh besedah, in meni so se več ko enkrat solze vtrinjale med to žalostno povestjo.
Poroka.
Povest
(Po Dtarika Suff«nta poslovtail A. Pošfarjaaakl.)
Otok Zelandija se dotika proti sevorossbodu s osko, pusto in peščeno potezo prijaznega, rodovitnega in a cvetočimi vasicami obaejaneg« poluot- ka, ki aela sum za-se poseben okraj. Onstran edinega mestic« moli en del poluotoka v divji kategat ter kaže selo samotno, divjo poki nji no. Sipni pesek je ipodriml vse rastlinje. Lahni peščeni griči, igrač« nevihUro. od mrzlega morja brea zapreke po deželi vrtečim, spreminjajo hipoma avoje mesto; nastanejo, se razpršč ter na drugem kraju zopet nakopičijo. Potujoč po tej okolici vsul sem tu celo uro, ki mi je zapustila nrpo* zabljivo podobo divjega razdetja in ni bila bret nevarnosti. Ko sem sam jabal čes pusto, peščeno pokrajino, vzdigne se is morja od severa sem navihu s bliskom in gromom. Valovi se vsdigujOjo,
18*
270
Porot*.
oblaki M nemirno podi, nebo so temni in grozi, pesek m jame t zmiraj *ečih gručah izmikali izpod nog mojega konja, vsdigujejo t« v vrtincih in uapolnuje zrak. rot »e ne more razločiti, konj •e globoko pogrczuje v rahlem pesku; nebo, zemlja in morje se burkajo in vse reči obdaja praini in peičeni oblak. Ni »ledu življenja ali rasti; nevihta vrti v zraku, valovi bližnjega morja pljuskajo na obrežje, grom bobni v daljavi in blisk komaj preivigno nekako motno, mračno, rudcčkasto skozi praini oblak. Nevarnost j« oči vidna; hipoma ae vlije močna ploha, umiri pesek ter mi pomore, popolnoma premočenemu, najti pot v bližnje meatice. Bila je grozot ita smea vaeh elementov. Kak« r je potres prirode stok is globokih pra, tako predočuje ta zmes podobo divje razkruienega srca: vse upanje raspricno, vsa radost pogreznena, razvaline preteklosti, pokrivajoče ljuto beanoat in bolest, zaaute pod pulobo burkojočib se strasti, glas vesti grizoč in gromu enak, v daljavi razjedajoči ogenj tetnotno plapolajoč v kalni duii, dokler se ne odpri davno vsahnivii solsni viri s mogočnim tokom, in otožnoat podkoplje razkruieno duio v avojih valovih.
e
e •
V	tej žaloatni okolici aUla je nekdaj vas Rervik, blizo četrt milje oddaljena od obrežja. Svižec je vasico zasipal, prebivalci večidel brudarji in ribiči ao ae naselili tik ob bregu, le trdna, na bolmcu aesidana cerkev atoji ie na aamini, okoli obdana od žalostne. giboče pustinje. In tu se godi ta prečudna povrsl.
V	prvi polovici preteklega stoletja sedel je v aamot'<i izbi stsri, častitljivi duhovnik tegn kraja, v topljen v pobožno premil ljevanje. Bilo je proti polnoči. Hiaa je stala konec va»i in pnprusti običaji stanovalcev poznali so incdiebojno nezaupnost tako malo, da niao mialili na ključavnico in zapahe ter ao vaa vrata o*iala od-
{rta. — Nočna svetilnic« gori motno, sveto tihoto moti le morsko umenje in bleda luna ae odsviia v morskem zrcalu Dulmvnik sliii vrata odpirati, čujo trde, moikc k»rake na stopnicah ter že pričakuje poziva, nm>raj«>čctnu trči v duino tolažbo. Dva piuja moža, v bele plaiče ogrnjeja stopita v sobo. Eden se mu vl|ud»o bliža rekoč: ,,(Jo*pod, koj idile z nama, opravili morate poroko; Ženin in nevcata že čakata v oddaljeni ceikvi." — „Ta tn<-aek", rvče na dalje kazaje ataicu polno uoinjo slatov, „Ynm bodi za trud in strah radi tako nepričakovanega poziva". Starec strmeč ia preatraien gleda nesnano prikazen, ki se mu zdi nekaj strainega, i enavadnega. 1'tiijec ponovi svoj poziv priti»kajc in zapovedovavno. Ko se starcc okrepi, jame vljudno plujceina razlagati, da mu stan ne pripuiča, izvršiti tako resnobno djanje brez posnanja oseb in brez batih običajev, ki jih velevajo zakoni Tu diugi grozeč stopi pred nj. „(Jospod volile: aledite nama ter vzemito ponujam znesek, ali pa ostanite tu, toda potem Vam kmgla raznese glavo." ltvkii mu uaetavi samokres pted čelo ter pričakuje odgovora. Stari du-
» BftlhilLI. ».L I
rVMVPlllll IV r vn^vffBnVf
bovnik obledi, »e vzdigne strahotna in molči, hitro m obleče ia potem reče: „Jas sem pripravljen". Ptujca tla eioer dansko govorila, a tako, ds te jo Inliko poznalo, da sta inoetranca. Čudna mola gresta molči v nočni thoti čet vas; duhovnik sa njima. Bila je popolnoma temna noč jesenska, kajti lana se je bila le skrila. — K" pridejo konee vasi, vidi od straha in ttrmenja omoteni starec oddaljeno cerkev čarno razsvetljeno. Njegova spremi jeva v ca ie zmirotn molči stopata, zavita v bela plaiča, hitro čez pnsto, peičeno
S m lan-to med tem, ko duhovnik trudnpolno in obotavno sledi. Ko ospejo do cerkve, mu zaveieta oči. Škripajo se odpro prodikovalcu dobro znana stranska vrata in njega šiloma suneta mola v gosto gnječo ljudstva. Okoli sobe čuje po vsi cerkvi iepetsnje, v obliiji pogovore v popolnoma nesnanem jezika. Kakor se mu je dozdevalo, bil je ruski. In ko z obvezanimi očmi od vsen strani ttisksn, ne vi ksj bi počel in v veliki zmešnjavi tu stoji, ga prime neka roka in šiloma vleče skori gnječo. Naposled, kakor se mu je sdrlo, se Ijndstvo odmakne; oči se mu odveiejo, zdaj spoznk enega nočnih obiskovalcev in se znajde pred oltarjem Velika vrsta gorečih voščenih sveč na krasnih srebrnih svečnikih saljia oltar; eerkev je s mnogobrojnimi svetilnicami tako krasno ras-svetljena, da so se razločile najbolj oddaljene reči; in če mu je bilo malo popred, ko je bil a zavezanimi očmi v mrgolenje goste mnoiice pahnjen, mrmranje atraino, mu zdaj neznanska t>tina med veliko m notico z grozo nspolnuje plaho duio. Daairavno so bili stranski koti in stoli natlačeni s ljudstvom, vendar je bilo po »redi popolnoma prazno in duhovnik zapazi doli novo odprto rakev. Ptoia, ki jo je krila, aloji na stol vprta. Starec ne vidi druzega kot moike, le v bolj oddaljenem stolu se mu zdi, da sedi tenska. Tiiina vlada rekoliko trenutkov, nobeden se no gane. Tako pre-čin j"je sspeljano duio pred vaakim strašnim početjem tiho, zamolklo anovanje.
Naposled se vzdigne nek mol, kterega razločuje krasna obleka od drugih in razodeva njegov visoki stan. Brso stopa po cerkvi, mnoiics ga srpo gledo in njegoi i koraki odmevajo po cerkvi. Mol je bil »rednje raati, širocib pic<\ lepo zraičene postave; njegova hoja j-t bila preierna, obraz mjavkaat, lasje svitlo črni, obličje resno, ustnice zaprte, kakor bi bile polne srda; smelo zakrivljen noe je poviševal njegovo zapovedovavno bije, temne, dolge, iopazte obrvi obacnčilc so mu majhne črne oči, v kterih je taril divji plam. Oblečen je v zeleno, t suhim zlatom oportano opravo, na kterej ae leaketa larna zvezda. Neveata, memo njega klečeča je kr«sna, izborna nakinčana. I.ažurna obleka, bogato a srebrom pretkana, obdaja tenko devo in ae grban^i na njeinih udih. Sapelj lesketajoč ae v dragih kamenih kraai zlatoiolte laai. Največja milina in lepota ae Uhko apozna na obličji, daairavno ie spremenjenem. Bleda lica to ktkor zamrla, ni pičiee rudečica ni na njih, ustnice blede, kakor mrtve, oči kot vgatnene in onemogle roke visi popolnoma doli ob zgrudeneas teletu. Take kleči
kot mrtev kip in »delo m je, da je straina groza tako aaveat kot
življenje prriinila v dobrodejnem mu.
Zdi i te le aapazi duhovnik grdo starko, v s pičeno piaanej obleki, s krvavo rudečim turbanom na glavi, kako zlobno, po-lastno sre čez klečečo nevesto. Za ženiha se je bil vstopil silno velik mož temnega pogleda, ter je nepremakljivo, srpo in resno pred-se »rl —
Duhovnik, straha omoten, stoji nekaj časa tiho, kar ga divji pogled žeoihov opomni na poroko. Kar ga na novo v dvom pripravi, je negotovost, sli bosta saročenca ratumela njegov jezik. Vender se osrči ter vpraia ženiha sa imeni: „Neander, Feodora" odgovori ta s hripavim glasom.
Sivi starec jame poročni obred brati, glas se mu trese in mora, večkrat zmotivii se, besede ponavljati, ali saročenca njegove raatresenosti nista sapasila, s čemur je bil, čeravno ne popolnoma, preverjen v svojem dozdevku, da je obema jesik neznan. Ko tedaj popra ia: „Ne«nder, ali hočei tu traven sebe klečečo nevesto Feo-duro za svojo pravo soprogo ?" dvomi, če bo ženih, jezika nezmožen, odgovoril; toda v njegovo veliko začudenje reče glasno, skoro kriče „Da" v straino zvenečem, po vsej cerkvi bernečem glasu. Globoki vzdihi pri vri povsod is množice in spremljsjo ta straini „Da" in tih utrip, kot oddaljeni blisk iine v smrtno b!ed nevestin obras. Potem se obrne glasneje govoreč, kskor bi jo hotel vzbuditi is smrtnega spanja k nevesti, rekoč: „Ako hočei, Feodora, sraven sebe klečečega Neandra sa svojega pravega sopruga", odgovori a razločnim ..da". Tn se zdrami mrtvecu podobna nevesta; globoka, spreleteča groza preiine obledela lica, blede ustnice se t resi brso pojemajoči ogenj se žari is oči, prsi se vzdiguji, posiljen solsni tok ti gasi očesni p Um in „da" se razlega, kakor ječanje kake umirajoče in najde v nebotečih glasovih bolesti, ki se vzdiguji is slehrnih prsi ttevilne množice, globok odmev. Nevesta omahne ostudni starki v naročje. Nekoliko trenutkev preide v strašnem molku. Duhovnik vidi kot poprej nevesto v globoki omotici klečati in dovrii poroko. Ženih se vzdigne ter pelje omahujoče soprogo na preinje mesto; starka i visoki moi sledita. Spremljevalca duhovnikova se zopet prikažeta, zavežeta mu oči, peljeta ga ne bres muke skosi gnječo, in ko sta ga pahnila čes vrata, zapahneta od znotraj ter ga prepustita samemu sebi.
Tako stoji sam in negotov, Če ni bil prestraini dogodek, s svojimi groznimi, da nerazložljivimi okoliičinami, le sen, Iti ca je vsnemirjal. Ko pa odtrga trak izpred oči, ko vidi razsvetljeno cerkev in sliii memranje množice, prepriča se o resnici to pre-čudne d ogrni be. Ds bi, kolikor mogoče konec zvedel, skrije se v cerkvenem kotu na nasprotni strani, in ko tu naaluia, čuje, kako nastaja iepetanje zmir močneje, tako, kakor da se vnems prepir; sdelo se mu je spoznati hripavi glas ženibov, velevajoč tihoto. Potem dolg molk. Zasliii se strel in koj na to stok tenskega glasu. Zopet molk; potem rovai\je i pAkljanje, skoro četrt ure. Sveče se
ro*ovmtl K Pedgorfenašl.	2 i 'J
ugasni, šepetanje zopet dmUimi in vm m notica dere is cerkve ter
kiti hrupeče proti morju.
Z<i»j se vzdigne duhovnik in hiti v vat. Tu sbudi sosede in
prijatelje in jim strahoma pripoveduje, kar se mu je čudnega in skoro neverjetnega sgodilo. Ali vse mirno, tiho, po stari navadi se je tem priprostim ljudem sdelo, in neksj drusega jih je s strahom navdajalo. Menili so namreč, da je kak nesrečen pripetljej pripravil domišljijo ljubljenega učenika v nered, in le s veliko muko, in ker so hoteli ravnati po njegovih dozdevnih fantazijah, pregovori nektere, s telesnimi Voli in lopatami se oskrbeti in iti k cerkvi i njim.
Med tem mine noč, solne« te pripluje, in ko gre duhovnik s spremljevalci po holmen proti cerkvi, zapazijo vojno ladijo s razpetimi jadri, ki ae je odmikala od obretja in jadrala proti ae-verj". Tako nepričakovan prizor v tej samini vzbudi pri sprem-Ijevslcih te dvom, ta rajši pa starcu verjemi, ko najdejo stranska vrata šiloma odpahnjena. Polni radovednosti stopijo v cerkev. Du hoven jim sdaj pokate rakev, ktero je po noči videl odprto. Lahko se spozna, daje bil kamen odvaljen in na novo nazaj poloten; a koli ga odvzdigno in v grobu najdejo novo, bogato okinčano trugo. S skoro mladostno neatrpljivostjo stopi starec težavno v rakev, drugi sa njim; pokrov odvzemi in starec najde s«ojo bojazen strašno vreaničeno. V trugi leti neveata uamrtena. Prekrasni kapelj jej manjka. Krogla je prsi predrla bliso srca. Spremenjene črte globoke bolesti so zginile raa njeno obličje, nebeški mir je poveličal lepo podobo in kot kak angelj leži tukaj. Sivi starec se
rdi glasno plakaje zraven trage in moli za duio usmrten« in
I ttrmenje i groza spreletuje spremljevalce.
•
e e
Duhovnik se čuti zavezanega ta dogodek aelandskemu . hi-skupu, kot svojemu nar večjemu uradu, sporočiti nemudno in natančno, in dokler bo is Kodanja odgovor dobil, so mu morali prijatii priseči, da bodo molčali. Rakov zopet zapri in nobeden si ne upa kaj govoriti. K malo potem pride imeniten gospod is glavnega mesta, ispratuje natanjčno o vaem, veli ai grob pokazati, hvali do sdaj vladajoče molčanje in reano veleva, da naj bo dogodek večna skrivnost, vsacemu, kdor bi si o tem upal govoriti, tugajo s nar večjo kasnijo.
Po smrti duhovnikovi se je našel pismen sostsvek, to dogodbo pripovedujoč, ki je bil pridjan cerkveni knjigi. Nektrri menijo, da stoji v skrivni svesi s hitrimi in silovitimi prestolnimi premem-bami po amrti Petra I. in ceaarice Katarine. Oloboko vganjko tega grozovitega djanja rešiti j« težko, če ne nemogoče.
Bibliografija slovenska.
Slovensko knjigarrtvo od sačetka 1873. do konca 1873. leta.
Sestavil dr. E. B. Costa, prtd»odnik M»tieo slovsnsk«.
(Štev. 1-147 glej v „L'topisu" sa 18C0 od 268. -281. strani, H. 148.-243. v »Letopisu" sa ISTO od 364.-371'. strsni, It 244-3ol t »Letopisu" sa 1871. od 345. 354. strani.)
I. Časniki.
332. Dwdnik. Kratkočasen in podu Cen list sa slovensko ljudstvo. Vreduje Simen Jane t i 6. V Celovcu. Isdateljica: Karolina Janetič. 4*. Celerti tečaj 1872. 192 str. Peti tečaj 1873 192 str.
likaj« dvakrat na mesec.
363. Brtnetlj v Istnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in saloinik: Jakob Aleiovec. 4«. Letnik IV. (1872). Letnik V. (1873). 24 it. aa lete.
354.	Dtitlni *ako»ik sa vojvodstvo Kranjsko. 4*. V Ljubljani. Leto 1872. XXXVIII in 19-' sir. - Leto 1873.
355.	Driavmi zakonik sa kraljevine in detele v državnem sboru zastopane. Na Dunaji 4*. Leto 1872. XXXVU in 664 str. — Leto 1873.
356.	Oln». V Gorici. 4Mzdavateljain nrodnika: AntVaLToman in Matija K ravan j a; potem Anton Laknerrecte Lu-tovec. L tečaj 1872. 26 itev. — II. tečaj 1873. 52 itev.
Uhaja od 18. junija 187S enkrat na tsdea.
857.	Gospodarski list m poljedelstvo, gospodarstvo, svilnrrjo,
trtorejo itd. Isdavatalj c. k. kmetiisko društvo v Oonei. Vrednik prof. F. Povie. V Gorici. Tečaj IV. 1872. 192 strani. Tečaj V. 1873. 8a 192 str.
Iahajs dvakrat as meeee.
858.	Novic«, gospodarske, obrtniške in narodne V Ljubljani. Z*l"iniki: J. Blasnikovi dediči. Vrednik: Janea M urnik posneje Alojsi Majer. 4°. XXX. tečaj 1872. 422 str. XXXI tečaj 1873.
Iihajsjo vsako sredo. 369. Pravnik slovenski. List sa pravosodje, upravo in drftavoslovj«. Leto III. Isdavatalj in urednik dr. J. R. Raslag, odvitnik.
V	Ljubljani 1872. 8» 384 str.
Ishsjs dvakrat v meiecu.
360.	Slarjern. Časnik slovsten i us»jemen sa Slavjana knilevne i pmsvttljene. Vreduje in na svfttfo dava klatijs Majer v CeJovc« (Klagenfurtj. 1873. 8* 4 in 160 str.
lakaja desetkrat v leta, od sačetka 1878. lata.
361.	Slovnic. Političen list sa slovenski narod. Letnik L 1873. Fol. Isdajatelj in sa vredniltvo odgovoren F. Pevec.
lakaja od 14. oktobra 1878 trikrat aa tedaa.
362.	Slovenska lebela. Druibeni list sa prijatelje čebelarstva po Kranjskem Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Ljubljana ). tečaj 1873. 8". Isdavatelj »čebelarsko društvo". Vrednik Vatroslav Holo.
Iahaja vsski mesec.
363.	Slovenski Ooepodar, podučen list sa slovensko ljudstvo Založilo katoliško tiskovno društvo v Mariboru. Vrednik dr. Joief Ulaga. V Mariboru. 4*. VI. tečaj 1872. 274 str VIL tečaj. 1873. 440 str.
Iahaja vaak četrtek. 361. Slovenski Narod. V Mariboru. Fol. V. tečaj 1872. Isdajatelj in urednik Martin J el o v tek, potem Ivan 8emen. 160 številk
Je iaksjal trikrat aa tedea.
365. Slovenski Narod. V Ljubljani Fol. VI. leto 1873. Isdajatelj in aa uredništvo odgovoren Ivan Semen. Isbsja vaak dan, isvasmši ponedeljke ia dsm po prasaikih.
365. Slonenski prijatelj. Vredil in salotil Andrej Einsp ieler.
V	Celovcu. 8*. XXI. tečaj. Leto 1873.
lakaja enkrat v meaeeu. Pritofoao: Baalagaoje krščanskega katoliškega nauka, ktersfa jo spisal po dragih spisih daboven ljubljanske škofij«, četrto poglavje t Od svetih sa k ramen tov. Dragi stsaikt Od blagoslovil. V (Moren 1872. 8*. 4 io 868 str. - V. poglavje: kričasaka pravica. V Celovca 1878.
366.	Slovtnikt Tednik. Politi 6ni ia gospodarski list sa kmečko ljudstvo. Izhaja v ta It petek. I. leto 1873 4". ladatelj in sa vredniitvo odgovoren Ivan Semen (potem Matej Stergšr
lakaja od 4. jolija 1878 eakrat oa tsdeo.
367.	Slavtn»ki utiulj. List *» učitelje, odgojitelje in tolike pri-jstelje. Lastnik J. Lap« j ne. Maribor, f letnik 1873. 8^ i
Ithaja trikrat na mesec. -	j, Behal Uhajati a koncem 1873. leta
368.	Soča. Organ (Glatilol slovenskega političnega druttva goriškega , .sa brambo narodnih pravic. V Gorici F«J. Isdavatelj in odgovorni vrednik: Viktor Dolenefi. fl. tečaj 1872. 52 Itev.
-	III tečaj 1873. 52 itev.
Uhaja enkrat oa teden.
3C9. UlU*lj*k\ tovari. List sa iolo in dom. Dvanajsti tečaj 1872. Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik. IV in 384 str.
—	Trinajsti tečaj 1873. Odgovorni vredmk: Matej Močnik.
, lshaja dvskrst v metre«.
370.	Fsrtec. Časopis s podobami sa slovensko mladost V redil H salotil Ivan Tomšič, učitelj na c. k. vadnici. V Ljubljani 8". II. tečaj 1872. 208 str. 1% str. III. tečaj 1873. 2t# str.
Ithaja enkrat v mesecu.
371.	Flttai*. Znanstvena priloga Zori. I. tečaj 1873. Maribor. 8*. Izdajatelj in vrednik: Martin Jeloviek. 192 str.
Ithaja Ift. dne vaseegs mesec t.
372.	Zgodnja Danica. Katolišk-cerkven list. Vrednik Luka Jeran. Zalotili .lolrf Blazni ko vi dediči. V Ljubljani 4« XXV. tečaj 1872. 4*1 str. XXVI. tečaj 1873. 416 str.
Itbtja vsak petek.
373.	Zora. Časopis za zabavo, snanost in umetnost I. tečaj 1872. Laatnik: Davorin Trstenjak. Urednik: Fr. ltapoc. Maribor. 4*. 4 in 328 str.
373. Zora. Časopis sa sabavo in |>oduk. II. tečaj 1873. Izdate) j in odgovorni vrednik: Martin J e 1 o v t e k. 8*. Maribor. 381 str. Isbaja dvakrat na mesce.
II. Društvena dela.
< rb. lar.ko drami*o sa ttraajake.
374. Vabilo aa pristop k čebelarskemu druttvn sa Krsnisko in sosedne detele. — Pravila društva. V Ljubljani 1873. 8* 6 strani.
tllalalea narodna V l.jabljaal
(941 odov).	. •,>• J"
375.	Letopis nArodne čitalnice v Ljubljani o sačetku leta 1872.
V	Ljubljani S*. 28 str.
Dodatek »tr. 26-28: Prolog k prvi bsaadi ai*»kr *«*<um 1871/7* Humoriitično borilo dr. Jan. R I« i »a 1 »a.
376.	Utopit nirodno čitalnic* v Ljubljani o s.četku leta 1873.
V	Ljubljani 8». 34 »tr.
«tr. 35 - 94. Na Koprivniku. Dramatičen priaor. 7-lutila I.ujiaa Paajakova.
377.	Sa Koprivniku. Dramatičen prisor. Predstavljan v »lovesni beaedi čitalnice ljubljanske Vodniku na snomin 4. dne sto čana 1872. Zložila Luji ia Pesjakov* V Ljubljani8*. 15str.
■ '.v Mi
Čitalnica narodna v Noiein m»»lu
378.	Imenik druitvenikov narodne čiulnice v Norem mestu o aa-četku leta 1873. — Pravila čitalnice. 8*. 8 str.
Drsmslične društvo * I jablj.nl
(987 odov).	!
379.	iMno porotilo dramatičnega dr uit v* v Ljubljani sa peto društveno leto 1871. V Ljubljani. 8*. 22 str.
380.	Letno porotilo ,,Dramatičnega društva" v Ljubljani sa iesto društveno delo 1872. V Ljubljani 1873*. 8. 24 »tr.
38). Sloeensk« Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Peto leto.
V	Ljubljani l«i-. 1871.
—	Visoki C. Veaela igra v enem dejanji. Po M. A. Orand-jeanu poslovenil Jakob Alešovec. 39 str.
—	Gorenjski slavlek. Lirična opereta v dveh dejanjih od si. deželnega odbora kranjakega počeičena s prvim deželnim darilom. Spiaala Lujisa Peajakova. Godbe sloftil Anton F Ara ter. 41 atr.
—	Polignlleva kti. Keana igra v petih dejanjih, češki apiaal Jos. K. Tyl, poslovenil Joaip Stare. 94 str.
—	Umetnost i naravi Vesela igra v štirih dejanjih. Po A. Albini-ju poslovenil Andrej čekov Joie. 157 str.
—	Zapravljive«, čarobni igrokas v treh dejanjih. Po Ferd. Raimuoau posl. J. Ogrinec. 130 str.
Društvo v pomor bolnikom (■ sa eakrfcljetaaje v IJnbljanl
(292 udov j.
382. Letno sporočilo sa šeato društveno leto 1871.8*. Laibach. 14 atr. 363. Letno porolilo bolnike podpirajočega in preakrbovalnega društva v Ljubljani o sedmem društvenem letu 1873. Laibecb. 8* 16 str.
Claabena M.lira v l.jnbljanl
384.	Glatbena Matica. Zvezek 1. Obseg: Nedved „llili kraj', — Ipavec ..Danici'- Fčrster „V tihi noči" - Gerbic ..M-jemu rodu". V Ljubljani. 4#. 9 str.
385.	Želje. Pesem Viljem Uibss ova, vglaabil as bariton ali alt s spremljevanjem na glasoviru Anton Nedved. Op. 8. V Ljubljani. Fol. 7 str.
Katoliška drniba aa Kranjaka
386.	Letno aporoiilo katoliške drnibe na Krsnjakem sa čas od listopsda 1870 do konca grudna 1871. V Ljubljani 8*. 93 str. Udje draitva str. 1-41. - Drugi občni abor atr. 43— «3. — Tretji občni abor atr. 65—90. Z .mrli ndje atr. »3.
887. Krfantka isreji slovenske mladine. Vedrilno in podučno berilo sa slovenski narod. Spisal Janes A t man. Ka svitlo dala in aalotila katoliški druiba sa Kranjsko. V Ljubljani 1873. b*. 75 str.
Pristavek atr. «5—74: Četrto letno poročilo katoliiks drnibe aa Kraajako.
388.	Govor prečastitrga gosp. korsrja Petra Urha pri slovesnosti, ki ae je tra»jo nedeljo po Bi n koi ti h, to je 9. roinika 1879 obhajala pri av. Pet-n v Ljubljani v spomin, da je bila pred 400 leti cerkev sv. Petra od 1 urkov po t.'« na, pa so pet od gorečih kristjanov zidana. V Ljubljani. 8*. IG str.
389.	Ooeor prečna ti tega gotp. kanonika P. Urha pri opravilu sa sv. Očeta na Dobrovi 15. avg. ali viliki Šmaren 1872. 8*. 16 strani.
Ketolisko-pellflČMn dreštie v l.jubljant
(180 adov).
390.	Imenik gospodov ndov katoliiko-polhičnega društva v Ljubljani po alfabetičnem redu. (V Ljubljani 187/.) 8". 3 str.
391.	Imenik gospodov udov katoliikejra političnega druitva po alfabetičnem redu. (V Ljubljani 1874.) 8*. 3 str.
Katoliško rokodelsko drsat«o
391.	Sedanji stan kstoliiko rokodelske druibe. Po poročilu njenega ravnatelja dr. Leona Vončine v 18. letni skupščini. Ljubljana 1873. 8*. 6 str.
Katoliško tlako>no 4rii.li* v Maribora
392.	Kako ravnati s bolenim vinom, da ozdravi in kako a novim ali moitom, da se bolesni ovarje? (Posneto ia penčnika
ugrebsčkega gospodarskega lista in u „s!ovensk. gospodarja")
Izdalo katoliško-tiakovno društvo v Maribora meseca decembra 1871. Snopi« III. V Maribora. 8*. IG str. 393. Katoliikn cerkva in njeni sovrstniki. 8pi>ai Fr. Košar, korar Lavantinske stolna cerkve. Izdalo katuliiko tiskovno društvo v Mariboru marca meseca 1872. Snopič IV. V Msribora. 8*. 127 str.
391. Mala apolooetika ali prijazni ugovori »v. katoliške vere. Napisal dr. Lavoalav Gregorec, profesor bogoslovja v Mariboru. Izdalo in ulotdo kat. tisk. društvo v Mariboru. 1873. 8*. 200 atr.
r. k. kmetijska dratba v Corlel
396. Pianlartteo po dr. \V i I h e m o v i nemški knjigi poelo-venjeno. Izdala in zalotila c. kr. kmetijska drutba Gonška a
gdporo c. kr. ktnetijakega rainisterstva. (Ponatisnjeno is osp. lisU). V Gonci 1871. 8*. 43 str.
396.	Pravila c. kr. kmetijskega druitva pokneiene grofijo goriške in gradiške. V Gorici. 8*. 8 str. (1873).
<". k. kmetijska dratba Kraoj.ka.
397.	Natnanila. Na svetlo dala C kr. kmetijska drutba na Kranjskem. Letnik 1871. Zvezek L V Ljubijsni 1873. 8*. 47, 59 in 3 Uble.
Obseg. Poročilo o občnem »boru *S. novembra 1870. — Do-kUdo: pridelovanje lani na Kianjskemj aem(jiščme razmere Kraajsks j goveja plemena aa Kranjskem. — 3?8. Poroiilo glavnega odbora c. k kmetijske dnitbe Kranjske
u občni zbor 20. januarja 1873. V Ljubljani 8* 21 str. 399. Zbdjfanj« goepodaretva na planinah. Po nemškej knjigi Ad-lfa Trientl na prosto poslovenil Joief Zelen, prvo-mestnik puddruinico kmetijske in tupan Scnoieiki Izdala in ulotila iz driavne subvencije c. k. kmetijska drutba Kranjska. 1872. V Ljubljani. 8*. £3 str.
Mar(jaa bratovščina » Ljubljani
(l 684 udov.)
410. Letno tpomlilo društva Marijne bratovščine ▼ Ljubljani na
koncu leta 1871. V Ljubl|ani. 8*. 15 str. 401 L*t»o iiiorofiln društva Mariine bratovščine v Ljubljani na koncu leta 1872. V Ljubljani 8*. 16 str.
Matirn slo«enaka.
(212.1 u Jo*),
402. Prirodnpie tivaistva ■ podobami. Za spodnje razrede srednjih šol izdelal dr. Alojsij Pokor ny. Poslovenil Franc Erjavec,
profesor na e. kr. vikli realki v Gorici. Drugo predelano in gomnoteno izdanje • 490 podobami. V Pragi 1872. 8*.
403.	Prirodopiš nudinstva ■ podobami. Za spodnj« razrede srednjih kol izdelal dr. Alojzij Pokornjr. Poslovenil Ivan Tu tek, profesor na c. kr. gimnaziji v Ljubljani. Drugo predelano in pomnoženo izdanje s 350 podobami. V Praiti 1872. 8*. 244 sir.
404.	Atl/int III. snopič. Vrezal na kamen in tiskal F. Kocke na Dunaji.
Afrika; ssatile — 5 Avstralija; merilo — ; Rasija Berilo l,»f0.000. 406. Utopil matic« slovenske za 1871. Uredil dr. E. II. Costa. 8 27 p dobami. 1x72. h'. XXVII, 106, 35» str.
K as S10. Životopitus čertic« o ličnih udov Matico. Priot«5ujo Aat. Ldsart 1. Manj« Dsbeljak. — I. Anion Kos. — Turkki boj v XV. in XVI. veku. Spiaal Jane« H ara p S t. Kaziakovanja na potji sUrotloroask« igodivin« in iny thologije. Spisal Davorin Trsionjsk. Ciganje v Angleikej. '/.delal Lav. Ooronjec. O vplivu podnebja na človekki organizem. Spiaal dr. ki Samec. Is mak« zgodovin«. 8tudija Ferdinanda Kupi. Spektralna Aaaliss. Sestavil dr. Ssmee. Ada nanu. Poslovenil L. Gorenjec. Pisma 0 vedah. Spissl Andrejdekov Jote. PesnL Zlotil A. Pod-g 0 r j a n s k I. Moja Zvezdica. Spiaala Lujita Pesjakov«. Mačeha in psilorka. Poslovenil Andrejčekov Jote. Pesni Lujis« Pesjaka v s. Bibliografija slovenska sa 1871. leto. Sestavil dr. B. 11. Costa.
Meščanski ss>od za amestovanjs «o|skov v LJubljani.
406.	SUtjt računa meščanskega zavoda aa umrstovsnje vojakov v Ljubljani konec leta 1871. V Ljubljani, b*. 15 str.
407.	Sklep računa meščanske ga zavoda za umestovanje vojakov v Ljubljani konec leta 1872. 8*. 15 str.
Ornšlto st. Mobora v Crltirt.
408.	Koledar družbe sv. Mobora sa navadno leto 1873. V Celovcu lw72. 8*. 175 str.
Is o b s s g s : Ali bogastvo samo te dš srečo? — Praga. Spisal J. V o i n j s k. - Narodno gospodsrstvo na ilrvslkem. Spisal F. j Rečeva r.
409.	Koledar drutbe sv. Mohora sa navadno leto 1874. V Celovcu. 1873. 8*. 205 str.
Is obsega: Nova mera iu vsgs. Spisal J. Vsrhovte. — Deveterih enega. Boiična pripovedka; poslovenil L. Ooronjee.
—	Janez Sobieski, kralj poljski (1674 - 1696) spisal J. S to k I asa.
—	O zvezdah repaticab. Spiaal K-in. — Spomini na Notranje v Kranjsko. Potopisu« črt« iz l. 1868. Sostavil Jui« LsvUnlk
x '. — Slovudum fantom. Spisal Fr. Z-k. —
410.	Življenj* evetnikov in »vrtnic Boftjih. Po najbolilih virib »piaal Matija Tor kar, duhoven ljubljanske ikofije. VII. anopič. V Celovcu 1872. 8*. atr. l-*40. VIII. an-pič. V Celovca 1873. 8*. atr. 241-400.
411.	Krittmeoco lieljev/e in emert v premiiljevanjih in molitvah. Poleg Gaiparja Erharda m Slovence predelal Štefan Ko-ciančič. Iv. anopič. V Celovcu 1873. 8*. 481-636 atr. II. del. 1. anopič. V Celovcu 1873. 8*. 144 atr.
412.	Umno kUtarttco. Slovenskim vinor^jcein v poduk. Spiaal dr. Joaip Voinjak. Z 12 podobami. 1873. 8*. VIII in 168 atr.
413.	Slovenskih večerni* XXVI. zvezek. Kupčija in obrtniia. Denar in blago. Slovenakemu ljudstvu v poduk apiaal Ferdo K oče v ar. V Celovcu 1872. 8*. Ab atr.
413.	Slovenskih vtiernic XXVII. zv.zek. Umni živinorejec ■ poa< bnitn ozirom na govedje. Za proato »lovenako ljudatvo po na|nnvejk<h in boljkih virih »piaal France Uovekar, vili učitelj. V Celot cu 1872. 8*. 96 atr.
414.	Slovenske večemiee aa poduk in kratek čaa. XXVIII. zvezek. V Celovcu 1872. 8« 110 atr.
življenje Pija IX. SPimI J. E. Marlall. — V vin lolalto. Spteal J. Dobrčan. — človrlko oko ia	»pisal A. Umek.
kleaec in »olace. — Običaji in navada na Rnikem. — Ko»ove polj«. 8pissl J. Navratil. — Pogled v nočine skrivnosti. Spianl P r. C i m p a r m a a.
415.	Slovenskih večer*ic XXIX. zvezek, Izdajavec, zgodovinska poveat. Spiaal F. V. Slemenik. V Celovcu. 1873. 8*. 152 etrani.
416.	8lovenekik vtiernic XXX. avetek. Domače in tuje »bali r podobah V. zvezek: Golaaen. Slovenaki mladini v poduk in kratek čaa. Opiaal Fr. Erjavec. V Celovca. 1873. 8*. 136 strani.
Nnro.lnn »otn V l.jubljanl.
417.	Pravila drultva „Narodna lola" v podporo slovenskemu ljudskemu iolstvu. V Ljubljani (1872) 8*. 3 str.
Okrajna pn»n|llnlcn v Ljutomeru
418.	Pravila okrajne posojiluioe v Ljutomeru. Maribor 8*. 11 str.
Zsvnrovnlaa bankn ,>lavenlja".
419.	Pravila prve občne zavarovalne banke Slovenije v Ljubljani. 1872. V Ljubljani. 8". 23 atr.
420.	Imenik delničarjev prve občne zavarovalne banke Slovenije v Ljubljani V začetku meseca maja 1873. leta. V Ljubljani. 8". 28 str.
421.	Dodatek k imeniku delničarjev prve občne zavarovalne banke Slovenije v Ljubljani (26. maja 187J). 8*. 2 atr.
422.	Iteednijiko pretreeovanje naprave »prve občne zavarovalne banke Slovenije v Ljubljani" — Posnetrk iz „Laibflcher Zcituoic" od 17. dne februarja 1872. Založba uatanovnikov. V Ljubljani. 8*. 8 atr.
423.	Slovenija 1873. Zapianik prvega rednega občnega zbora dne 29. majnika 1873 in druitveno poročilo prve občna zavarovalne banke Slovenije. 4". V Ljubljani 12 itr.
424.	Prva obtna uavarooalna banka Slovenija e Ljubljani. Ustanovljena 1. 1872. Glavnica 2,000.000 gl.l. a. v. Oddelek : Zavarovanje na življenji. Nauk za goepode zastopnike in nadzornike in tarifi premijam. V Ljubljani 1873. 38 atr. in 1 Ubl.
425.	Prva občna ta varovalna banka Slovenija v Ljubljani. Dovoljena z via. razpisom miniaterstva notranjih zadev dne SS. januarja 1872. it 719. Temeljna glavnica 2,000.000 gld. Oddelek: Ogenj. Nauk za bankine zastopnike. — Navoil ca opravilno rokovanje bankinim zaatopnikom. Zavarovanje proti ikodi po ognju. V Ljubljani. 8". 15 atr.
426.	Tarifi prve občne zavarovalne banke Slovenije v Ljubljani. Zavarovanje na življenje. V Ljubljani 1873. 8*. 15 atr. in 2 tebi.
VrndlJ*. draitv« tcbaikav v Ciradrl
427.	Vendijanrc, izlel 3. decembra v spomin iriletnice obstanka druživa Vendje na tebnlčkem učil šči v Gradci 1»72. Na kamen riaal Radivoj Pozni k. 8*. 4 str.
HI. Zgodovina.
428.	Odgovori na pitana druitva za jugoalovanako povieatnico I starine: od Jurja Ilumara, župnika; »d Oaspra Križnika, čevlara v Motniku; od J»aipa 1'otepuna S k e r • I jeva, kasta u Zemonu kod s.oven»ke Bistrice.
Arkiv sa poviestnicu jugoslavensku. Knjiga XI.
Uredio Ivan K u k u I j e v i č Sakcin»ki. U Zagrebu.
1872. 8*. str. 234. 254. 261.
429.	Opis t* tgodovinn Trtla in njegove okolice z uverstitv jo kratkega g»-ogntfičnega in zgodovinskega pregleda starih in sadanjih Slavjanov, kakor ie tudi kratke omčmbe njihove oaode in omike. Po donMČe spisal, na svetlo dal in založil Josip GodinaVsrdoljski, c. k. fioančni komisar prvega razreda, rojen v teržaiki okolici, de 7 lesorezi. V Trstu leta 1872. 8*. 4-4 str.
430.	Valentin Stanil. Keu Heton iz »Soče." Spisal Paulus. V Gorici 1874. Založil Viktor Dolence. 8*. 51 str.

IV. Geografija.
431. Kratek pregled vitoljnega triih tploh. in posebno nalesetnlje. SpUal in n« trčilo dal Jotef Godina- V e rdčlt k i, pro-»temu ljudstvo v poduk. Z obritom obedveh polovic tetn-liiiko h rog je. Cena snete 25 toldov. V Trstu 1872. 8*. 48 itr.
432.	Potovanje v neto j tlelo, v Egipt, Fcnicijo, Sirijo, na Liba-i ..Zzodule Uamce" 1872 (V Liu
I 8« 424 str.
433.
non, Carigrad in druge kraje. Obhodil in popisu L. Jersi — Ponatis is „Zgoduje Danice" 1872 (V Ljubljani j Gsrbsr.
OUni »em/jepu Spisal in salotil Janes Je tenko, profesor
v Trstu V Ljubljani J 873. 8*. 4G7 str.
434.	Imenik kraj ti vojvod ine Kranjtke. Sestavljen na podlagi ljud.kega iteviljenja od 31. dccembra I. 1869 po c. k. statistični centralni komisiji. Ljubljana. Kleinmavr in Bamberg. 1874. 8*. 140 »tr.	*
435.	Potovanje na Včliki Zvonik (Grossglockner). Spisal Frsnce Kadil ni k. V Ljubljani (1872). 4*. 4 str.
436.	Na Triglav. Spisal France Kadilnik. V Ljubljani (1873). 8*. 4 str.
Poaatianjeao is „Novie".
V. Pravoznanska in držstvoznnnsla dela.
437.	Odgovor, to io opravičenje poslanca Antona Černe-ta na neaaupmc >, katero jo podpisalo 61 mot, ki se imenujejo volila. V Totnaju meseca aprila 1872. V Trstu. Anton Čcrne, isdatelj 1872. 8«. 16 str.
438.	Deielni odbor poroča detelnemu sboru poknelene grofi|e Oo-ritke in Oradiike o tem, kar je opravljal od konca sadnje sejne dobo do 20. oktobra 1872. V GoncL 4« 30 in XL »tr
439.	Političen katekitem ta Slovence. Isdal in talotil odbor kato-liiko konstitucijonalncga društv* v Celovcu. 1873. V Celovcu. 8*. 48 str. Spisal A. Einspieler. 1. in 2. natis.
440.	KnjUica o volitvi v drlavni abor. V Gradcu. Zalotil II. Hottche var. 16-*. 11 ttr.
441.	Obravnav* deleleega tbora Kranjtkega v Ljubljani v drugi tesiji tretje volitvene dohe od 14. septembra do 14. oktobra 1871. (Po stenografičmh sapiaihj. Laibach. 4". 16, 61 in 616 str.
442.	Obravnave deieleega s bora Kranjtktga v Ljubljsni v prvi seeiji četrte volitvene dobe od 18. do 21. decembra 1871. V Ljubljani. 4*. U, 30. m 10 str.
443.	Obravnave deielnega tbora Kranjtkega r Ljubljsni v drugi ses ji četrte volitvene dobe od 6. novembra do 7. decembra 1872. V Ljubljani. 4». XXXV, 1» 8, 582 str.
Letopis 1873 ia 1971.	19
444- Olavmi register stenogrofičnim zapisnikom kranjskega deželnega ■ bora od ssčetka leU 1861 do vile tega leu 1872. Sestavil dekelni koncipist Josip Pfeifer. V Ljubljani. Zalotil deželni odbor. 1873. 4*. 58 str.
445.	Otmova političnega programa sa drtavopravno stranko v Av* striji. V Celovcu (1872.) Fol. 2 str.
446.	J. Pajka izbrani spisi. Prvi zvezek. Politični, narodno gospodarstvom, naučni spisi. Vredil in izdal Janko Paj k.
V	Mariboru 1872. 8« VIII in 201 str.
Is obsega: Irsko vpraiaqje. — Slovenske sadove. — Program
_Štajerski Slovenci. — Pralka politika. — 8lovenci in narodni
|ik program. — Tiskovna svoboda. — Govori v dražbah. — Ms tiea. — Zalotaa. — Slovenski mladeii. — Mili o Uedjeoji. — Stikotvorstvo naročnik slov. pesajj. — Preiiren In Petrarka. — Kratka srbska gramatika. — O nspeinem učenji. — Mladika. — Mariborski imenik. — Cerkev Matere bolje na Čeroe) gori. — Zvon. — Slovani v Turčiji. — Stari rokopis kranjskega mesta. — Beseda o Simona Jenka. —
447.	Poroiilo kranjskega deželnega odbora o avojem delovanju od 14. oktobra 1871 do konca meeeca oktobra 1872. I. V Ljubljani (1872). 4*. 55 str.
448.	Poročilo o delovanji kranjskega detelnega odbora od 1. novembra 1872. do konca oktobra 1873. 1. (V Ljubljani 1873.) 4*. 107 str.
449 Priročna sbirka postav o ljudskih iolah za pokneženo grofijo Goriško in Gradiičanako. Na Dunaji 1872. 8*. 164 str.
V	c. k. založbi iolzkih bukev.
460. PolUilni listi. L Volitve v državni sbor in slovenski sbod v Celju Izdaja slovenski centralni volilni odbor v Ljubljani. Založil dr. J. Voinjak. 4*. 4 str.
451.	dlorarlek na pomoč narodnemu dubovniitvu v slovenskem uradu. Spisal in saloiil R. B. (Rajč Božidar). V Mariboru. 1872. 16-. 38 str.
VI. Jezikoslovje.
452.	JtsUnik ali Metelko v slovenskem slovstvu. Spisal J. M srn. X. leto. V Ljubljani. Mihe 1872. 8*. 98 str.
453 Jesičnik ali Metelko v slovenskem slovstvu. Spisal J. Mam. ' IX. X. in XI. leto. V Ljubljani. Milic. 1873. 8* 145 str.
VII. Narodno gospodarstvo.
464. Isnirek premožnost i ali pravi pomoček sa nje napravo in vstanovitev med ljudstvom. Spisal in na svido dal Josip Godina-Vordilski, v Trstu leta 1873. 8». 108 str.
466. Naprave nilodnega temena po celiinen nai in ti. (Spisal prof. Haberlandt). V Gorici. Zalotilo c. kr. svdorejsko pouku ievaliiče. 4*. 3 str.
466. Zgodovina ta lattnotti pravih gvanskih gnojav. Spisal J. O. Ne s bi t v Londonu. I d druitev aa semljevje in kemijo, dopisovajoči ud narodne in osrednje druibc aa poljedelstvo na Francoskem itd. itd. S pisateljevem dovoljenjem presta?-* Ijeno is Engletkega. V Londonu pri Kogersonu in Tuiiordu. V Hamburgu 1862. (Tiskarnica avst Lloyda v Trstu.) 8*. 47 str.
457.	Veeoljnotnanttvo. Rasgernitev korenine, v kateri se vse anan stvene vejice sedinijo, in dokaa, kako vejica vejico podpira in raajasnjuje. Zapopadajoč: 1. Temeljite ugovore proti marsikter doslej o snanstvu veljavnih teorij (znanstvenih naukov) in 2. Znsidbo novih imenitnih resnic ns mesto sa-vriemh, in sicer oboje narveč v naravoananstvu, kakor n. pr. o teku semlje krog solnca, o potresa, o vulkanih, o severni saiji, o tolči, o streli, o skrivnosti rasnih moči (electricija, magnetizem) Ltd. Spisal sa bistroumne Slovence Joief Kregan v Gorici 1873. Kamnotiak. 8*.
Vrvi svesek str. 1—16.
458.	Nova mera in vaga na trgu. Kasumljivo in s obzirom na resnične potrebe raalotena. V Ljubljani. Zaloinik J. Gion-tini (1873.j 16». 31 str.
459.	Noea metnfna mera. Slovenskemu ljudstvu v poduk. Velja 10 krajcaijev. V Celovcu 1872. 16-. 23 str.
460.	Tablice, is kterih se svej, kako se obseiek lesi v kubične mere preraita. Sestavil Mavricij Scheyer, nadlogar. V Ljubljani 1872. Giontini. 12-. 59 str.
461.	Spomenica o nsčrtu ilirskih osrednjih (centralnih) telesnic. 4*. 7 str. V Ljubljani-
Priloteo je sea>|)ovid v mirila 1 : 864.000. — Doklsds ,,Novicam« 18. marca 1873. L
462.	Sottaoa mttrične mere. Risal Jote B a r n i k v Idriji. Izdal in saloiil F. Stegnar. Kamnotisk Egeijev v Ljubljani. Tabla v vel. Fol.
463.	Statittiino poroiilo trgovsko-obrtniike zbornice v Ljubljani o trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem leta 1870. V Ljubljani 1872. vel. 8* 404 str.
Obssg: Uvod. — Obdelovala semlje. — živinoreji. — Kuds-rijs. — Promet. — Obrtnijs. —
464.	MtkaniCna teorija o toploti. Spisal dr. Simon 6 u b i č. Rad jogotlavenake akademije snanosti i umjetnosti. Knjiga XIX. V Zagrebu 1872. 8». str. 12-61.
465.	Niie mb-itvo. Fo brvaikem Vekoslava KdrOskenija, predelal Ivan Tuiek. Z 106 v tekst natisnjenimi podobami. V Ljubljani. Zalotil deielni odbor Kranjaki. 18.2. 8*. IV in 76 atr.
VIII. Lepoznanstvo.
466.	Ritet it Žab j tka, kuhan ▼ dveh mesecih in sabeljen • pasjo mast j*. Skuhal in osold Jakob Alelovoc. V Ljubljaoi 1873. 8*. 66 str.
467.	Nektere opazke ruskega profesorja. (Ponatisnjeno ii „Soče" leta <872 io 1873.) Spisal J. Baudonin de Courtensj. Cena 30 kr. (Polovica čistega doneska je odločena ta „Na-rodno šolo".) Gorica 1873. 8* 75 str.
468.	Detet krajcarjev cesarja Joiofa. Pod ud na povest ia narod • nega tivl|enja. (Ponatisnjena is MVertca".) V Ljubljani 1873. OiontinL 8". 26 str.
469.	Dijak c Luni. Satirična noveleta. Spisal H. O. V Zagrebu
1871.	8*. 103 str.
470.	Potočni« mladosti. (Prvenci) vije Bogul Ooriič 1872. V Zagrebu. 8*. 109 str.
,,Doktoru Jakoba B. Baslagu, voditelja „Slovcuakogs Naroda" posvečuje B. O., oimošolcc."
471.	Brstjs. Zbirka rasličnih pesmij. Zloiils in sslotila L. Ha-derlap i Iv. Hribar. Maribor 1872. 10-. 118 str.
472.	Lalmjivi Kljuket, kako se mu je na morji, na suhem in v vojski godilo. V Ljubljani. J. Oiontini 1872. 8*. 72 str.
473.	Petni ta povesti na poskušnjo aloiil Janko Le ban - L. i b i -j sns ki, tretješolec gimnazijski. V Gorici 1871. 12—.30 str.
474.	LietkL Uredil in isdsl Josip Jurčič, urednik „slovenskega Naroda". L svesek. V Mariboru 1872. 8« 121 str. Obssg: Stenografija, sp. dr. Bibič. — 2irotopisj«, sp. Raji Boš. — Prešern, sp. Fr. Levstik. — Novela, sp. J a r č 1 č. — Mseebiavclll. sp. dr. Bibič. — Pisma Is Basije, sp. dr. C e IS -slin. — Trltvo s grozdjem na Boakem, sp. dr. V ola j a k — Čegava bode T sp. J. O g r i a e e. — Narodni jesik is trgoviaa, ap. L. B s d a r IS p.
—	II. zvezek. Ivan Erazem Tatenbach. Izviren roman. Spisal Josip Jurčič. V Ljubljani 1873. 8*. 155 str.
III. zvezek. Novele. Spisal J. Skalec. V Ljubljani 1873. 8« 109 str.
Prvi poljnb. — Na črni semlji.
—	IV. svezek. V Ljubljani 1873. 8« 140 str.
Lepi dnevi, sp. Psalas. — Plašč Baski, apiasl Oogol, poslovenil L. Gorenjec. — Opaaka o isdaji slovenskih narodnih peanij. Spisal prof. Krek.
_ V. zvezek. Meta Holdenia. Roman francozki, apisal Viktor Cherboolies. Poslovenil Davorin Ho stoik, v Ljubljani
1872.	8*. 287 str.
I -Mupaueiu u: T^m
476. Rasliln« Burk*. Zlata knjiga aa veselo slovensko Ijndstvo, spisal in založil Gaipar H. Martelaneev Trstu 187J. 8*.
32 str.
476.	R»vi jelo Ivortka. Lepa, podučlna in krat)u>ča«aa pri povest sa mlade in odrašene ljudi. Poslovenil Dragozlav Pije lik. Drugi natis. V Ljubljani 1872. Ničman. 12"". 156 atr.
477.	Pesmarico. V drugič in pomnoženo na svetlo dal dr. J. R. Rasla g, odvetnik v Ljubljani. V Mariboru 1872. l6~. 239 str.
478.	Kriti»fa Šmid-a
sto malih pripovedek ia mladost. Poslovati]
Ivan Tomšič. (Z nekaterimi podobami.) V Ljubljani 1872. Gioniini. 1G~ 144 str.
479.	Dunajski soneti. Zložil in saložil Jos. Stritar. „8spo sa prli." Na Dunaji 1872. 12~. 1. atr. 1—16. II. atr. 17—32. III str. 33-48.
480.	Preiirnoca pisma ia Elisije. Na svitlo dal in zalotil Joa. Stritar. 1. Na Dunaji 1872. 8*. 16 str.
IX. SoUke knjige.
481.	Drugo berilo sa slovenske šole. (Z enim zemljevidom in s dodanimi pesmimi.) Na Dunaji. V e. k. založbi šolskih knjig. 1873. 8*. 284 atr.
482.	Prve vaje v pitanji. Sestavil Fr. Gerkman. V Ljubljani. Giontini. 4*. 1.—4. avesek.
483.	Crelnik. Berilo sa slovensko mladino. Vredil Anton J a n e -ž i č , bivši e. k. profesor na viši realki. Prvi del. Tretji natis. V Celovcu 1873. Tisksrnica druibe sv. Mohora. 8*. 176 str.
484.	Kratki katekizem v vprašanjih in odgovorih sa ljudske šole ljubljanske škofije. Cena 18 soldov. V Ljubljani 1872. Ger-ber. 8". 9d str.
485.	Anatomiine table sa nagledki poduk v ljudskih in srednjih šolah. Vsled povoda c. kr. ministerstva sa nauk in bogo-častje sestavil tn razjasnil dr. Janes Kund rit, aaiatent pri patnlogično-anatomičnej stolici na Dunaji. V barvo tisku is delal in »dal artistični zavod Antona H a r t i n g e r j a in sina, c. kr. dvornih hromolitngrafov. Pet tabel v velikem folio, ktere obsegajo 1. Kostjak, 2. mišice, 3. droblje, 4. žile in nerve, 5. čutita in možgane Na Dunaji. V oes. kr. sa-ložbi šolskih bukev 1873. 8« 65 str.
486.	Oeometrija ali meretvo. Za slovenske ljudske šole. Spisal Jsnes Lapsjne. nadučitelj v Ljntomčru. S 95 v las vre-sanimi slikami. V Ljubljani 1872 Milic. 8*. 85 str.
487.	A/a/i sadjerejee, to je: kratek nank v sadjereji aa učenoe na kmetih. (Petigs natisa.) V Ljubljani. Milic 1870. 8*. 16 str.
488.	Tnkjn ftaluniea za slovenske ljudske lol«. Spisal dr. rit*«
Fr. Močnik. številjenje ■ števili do tisoč s vajami v tri-stavksh. Številka v vitjih številnih proitorih. Tretji po do vem reda mere in ateti predelani natis. Na Dnnaji. v e. k. založbi šolskih bukev. 1873. 8*. 80 str.
489.	četrta Raiunica za slovenske ljudske tole. Spisal dr. vitez Franc Močnik. Steviljenje s desetinskimi drobi, mnogočnimi števili in navadnimi drobi. Mire, utete in denarji. Fo novem reda mčre in nteti predelani natis. Na Dnnaji. V c. kr. salčgi šolskih bukev. 1873. 8*. 84 str.
490.	Noe a avetrijeka mera in vaga. Knjitica slovenskim kolsm v porabo. Spisal dr. vitez Frane Močnik. Na Dunsji. V c. kr. zalogi šolskih bukev 1874. 8*. 64 str.
491.	Prvo berilo in Slovnica za drugi razred slovenskih šol. (8 pesem«ko prilogo.) Na Dunaji. V c. kr. zalotbi šolskih bukev. 1873. 8°. 194 str.
492.	Prva nemika elovnica sa slovenske ljudske šole. Na Dunaji.
V	c. kr saloibi šolskih bukev. 1872. 8« 185 str.
493.	Prva nemika elovnica sa slovenske ljudske tole. Na Dnnaji.
V	c. k. saloibi šolskih bukev. 1874. 8*. 188 str.
494.	Sloveneka elovnica sa prvence. Spisal Andrej Praprotnik. (Tretji nespremenjeni natis.) V Ljubljani 1873. R. Milic. 8*.
495.	Spieje ta eloveniko mladino. Tretjega popravljenega natiaa. Spisal Andrej Praprotnik. V Ljubljani 1873. Oerbor. 8« 188 str.
496.	Svete peemi za šolzko mladost. Nabral in izdal Andrej Praprotnik. Tretji natis. V Ljubi jam. Milic 1871. 16-. 142 str.
497.	Telovadba v liudskej šoli. Knjitica za nato šolsko mladino. Spisal Janes Zima, učitelj v Ljubljani. V Ljubljani 1872. R. Milic. 49 str.
(Prilotene dve pesmi.)
498.	Slovtneko-nemlki Abecednik. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1872. 8*. 162 str.
499.	Sloveneki Abecednik sa prvi razred ljudzkih šol. Na Dunaji.
V	c. k. založbi šolskih bukev. 1873. 8*. 91 str.
600. Ključ in poitevanje. ratčitevanje i metrično mero. Sestavil Andrej Znidarčič, c. k. okrajni šolski nadzornik i vikar na Banjlicah pri Kanali. Lastnina pisateljeva. V Gorici 1873. 12". 2 str.
501.	Pojaenilo ,,KI juta" Spisal A. 2nidarčič. V Gorici 1873. 12-. 4 str.
502.	Hali rnfunar za prvi razred ali oddelek ljudzkih šol. Na-vod, kako naj učitelj pervošolce po pripoveetih računiti uči. Zložil in spisal Gregor So m mer, c. k. okrajni šolski
ogleda. V CeJorci 1874. Tiaka rnbadrnlbe it. Mohor*. 8«. X in 134 atr.
503.	Popit majhnega telurija, priprav* aa pojasnjenjs temljinega »ukan ja ■ luno okoli aolnca ter dragih prikaani na teh nebnih truplih b kratek navod, kako je rabiti to učno sredstvo pri nauku. Sostavil Feliks S tega ar. Idrija 1872. 8°. 15 *tr. (in 1 tabla).
504.	Zgodbe evetegapiema etnrt in nove zavet*. Za katoliške ljudske kole. 8 112 podobiinami in 1 aemljovidom. Po nemško spisal dr. J. Schuster, poslovenil Anton Liaar, duhoven Ijob-ljanske škofije. V c. k. aalotbi šolskih bukev na Dunaji 1873. 8*. XVI in 232 atr.
5* 5. Tretja nemlka elovnioa ta slovenske Ijudake šole. Na Dunaji. V e. k. aalotbi šolskih bukev. 1872. 8*. 214 str.
X. Šolska Hporočlla
506.	Letno i poročilo čveterorasredne ljudske iole v černomlji
1872.	V Ljubljani 8*. 13 str.
507.	Odlomek francoske slovenske slovnice. Spisal C. Glaser. Progama das k. k. Gimnasiams ta C i 111 srn Schlosse dse Sekal-jahres 1872. Cilli 8*. str. »8—84.
508 Sloveneko narodno pesništvo sp. profesor M. Žolgar.
Program m des k. k. Gimneiioms so Cilli aa 8ckloase des Sekal-jakres 1873. CiUi 8*. str. 23-89.
509.	Letno eporotilo fiveterorairedne ljudske iole c. k. rudnika v Idriji 1872. Laibach 8*. 25 str.
510.	Letno ep&roiilo čvrterorairedne ljudske iole c. k. rudnika v Idriji 1873. Laibach 8*. 37 str.
str. 8—«. Šola idrijska. Spisal Iv. Javaa.
511.	Letno eporolilo čveterorazredne iole v Kamniku 1873. V Ljubljani 8«. 11 str.
612.	Letno eporolilo javne štiriraaredne ljudske iole Kranjske
1873.	V Ljubljani 8*. 15 str.
str. 8-6: Učiteljska kojilnica Kranjskega šolskega okraja. Spisal
Fr. S pa a d al.
613.	Letno eporolilo očitne štiriraaredne ljudske kole Kranjske 1872. V Ljubljani 1872. 8«. 12 str.
614.	Letnik e. kr. realne gimnasije v Kranji sa ftolako leto 1872. Isdalo c. kr. ravnateljstvo. V Kranji 1872. 8«. 23 atr. Rasličnoati v slovonsksa ljudskem jealko. Spisal M. 2 o Ig ar str. 8—I
615.	Letnik c. kr. realne gimatije v Kranji aa šolsko leto 1873. Isdslo c. kr. ravnsteljstvo. V Kranji 1873. 8« 23 str.
616.	Nadaljevalno isobraienje ljudskih učiteljev na Kranjskem.
Po jut n itn ,,letn»ga »porodila e. kr. izobrsievnlnioa aa nčitelje
▼ Ljubljani, na koncu iolskega leta 1872." (Ponatis is „Ud. Tov ") Na svetlo dalo ved udov slovenskega uditeli»k*-ga društva v Ljubljani. Čisti dohodki namenjeni so druitvu »Šola." V Ljubljani 187-'. 8« 10 str. 617. JnkresberieJ/t der k. k. B ldungs»nstalten fir I.ebrer nnd Leh-rerinen su Laibach. VerOffcntlicht am Schlusse des Scbul-jahres 187.J. Laibach 187-1. 8*. 90 Sciten.
Str. 61 — 90: &a)»ka •porodil«. 518. Letno tporoiilo perve mestne dveterorazredne ljudske iole pri
sv. Jskobu v Ljubljani. 1872. V Ljubljani 8". U str. 510. Letno tvorni itn 1. mestne dveteroras redne ljudske šole v L j u b-
Ijani 1873. 8*. 20 str. 520 Letno t poročilo n. mestne dvr te rorazred ne ljudske iole v Ljubljani 1872. V Ljubljani 8". 25. str.
Dotnada iirejs ia njeni nasledki sa prihodnost. Spisal K. Bol ar. Str. g-11.
521. Letno iporniilo II. mestne dveterorazredne ljudske kole v
Ljubljani 1873. 8*. 23 atr. 622. Lstno sporočilo dveterorazredne dekliike ljudske lole v pri
Uriulinkah v Ljubljani 1873. 8*. 33 str. 523. Letno sporoiilo dveter razredne ljudske iole v Ljutomeru konec iolakega IcU 1871/7.'. h*. 24 str.
Zgodovinske črtic« Ljutomera Ia njegove okolice. Spi*sl Lspajac. 624. Šolsko porodilo narodne iole v Ljutomera o šolskem leta
1872—73. V Ljubljani. 8*. 24 str.
Str. 3-12. Ljntoaer ia njegova okolica. Spisal J. Lapa j ne.
525.	Obtehk Demostenovega govora Megalopoljakega. Spisal Janez Polanec.
^Programm dea k. k. Resi- nnd Obergimaaainms to Uadolfsverth fUr daa Schnlj.hr 1872-73". Laibach 1873. 8*. p. 3-3.
526.	Poslednje besede šolskega vodja do udencev IV. razreda. Jahresberichl der vierklaasigea Volkaacbula aa Badelfairerth
1872. Laibach 8*. 8 atr.
527.	Letno tporoiilo čv terorazredne ljudake iole v Novem mestu 1873. Laibach 8*. 12 str.
528.	Letno tporoiilo dveterorazredne ljudske iole v Postojni 1872. V Postojni. 8-. 10 str.
529.	Letno sporoiilo dveterorazredne iole v Postojni 1873. V Postojni. 8*. 10 str.
530.	Letno tporoiilo dveterorazredne deške iole v Skofjiloki 1872. V Ljubljani 8*. II str.
Dobre iole ia slovenski stari).
531.	Letno tporoiilo dveterorazredne deike ljudske iole v Skofjiloki 1873. V Ljubljani 8*. 12 str.
Str. 3-4. „0 boji v lelo". Spisal L. Ssdsr.
632.	Rneredba vltnk v dekliiki obertnijski glavni loli «. g. Ur-
iiilinancith v Žkofji Loki koncem druzega tolikega polletja 1X72. 4°. 8 str.
633.	utenk v dekliiki obertnijlki glavni toli pri & g. Urialinnricah v Akofji Loki koncem druzega iolakegapolletja 1872. 4*. 8 atr.
XI. Molitvene in podučne knjige.
534. Duina pata aa krist jane, kteri teli v duhu in resnici Boga moliti. Spisal Friderik Baraga, nekdanji kaplan v Metliki. Osmiga natisa. V Ljubljeni 1872. Jane* Klemena. 8*. 470 str.
635. Bo>U moj naslednik. Molitevne bukve sa mladost in odraiene ljudi. Spisnl duhoven celovike ikotije. Tretji pomnoieni natis. V Ljubljani 1872. J. O i on ti ni. 16-. 286 str.
536.	Dika boija ili navod, po knjern neka mlsdi kričanin Boga svaki dan diči i slavi. (Molitvenjak sa mladet). Osmo is danie. Po niemačkom molitvenjaku od Braunhubera. V Ljubljani 1872. Oiontini Iti*. 239 *tr.
537.	Jezus v trat. V podobah, kako se Jesut serca polasti, ga čisti in sabo zedinia; s malnimi in drugimi navadnimi mo litvaml Zloftil Jožef Buh, indianski misionar v Minetoti severne Amerike. Tretji natis. V Ljubljani 1874. 16—.
538.	Jedro kat"Mkegn nauka ali ves kertsnki nauk v 70 kerian-skih naukih. Spisal in zalotil Andrej Einspieler. V Celovca 1873. 8«. 568 str.
539.	Nar Upfi dan, ali pobožno praznovanje perviga svetiga Obhajila. kterimu so pridjane molitve pri sv. mati in druzih posebnih priložnostih. Četve ti popravljeni natis. Spisal Matevž Frelih, furman na Premu. V Ljubljani 1871. J. Oiontini. 16-. 276 str.
540.	Bukcice polne molitev in lepih na&kov sa manji in večji mladost, kakor tudi ta odraiene ljudi dobre. Poleg neroikih bukev P. Egidija Jajea. Petega natiaa. V Ljubljani 1870. J. Oiontini 16*. 336 str.
541.	Šm&rniee Marije Devic*. VI. Letnik. Spisal in na svetlo dal L. Jeran. V Ljubljani 1872 Mičman 8« 304 str.
642. 8eree Marije preliete Device. Bra'sm in sestram Marijniga presvetiga serca a otirom na poddrutnino te bratoviine pri sv. Petru v Ljubljani, spisal L. J »ran. Z eno podobo. V Ljubljani 1873. M. Oerber. 8*. 330 str.
543. Jenu, dobri pastir, to je, lepe molitvice pri av. maii in dragih posebnih priložnostih s snetim kritevim potom in pesmi. Osmi natis. V Ljubljani 187.1. Kičman. 32-. 188 atr.
644. Jesus na krili mojr ljubezen! Molitevne bukve, ki obeegajo mainc, spovedne, obhajilne in druge molitve. Sv. kritev pot
Litanije in pesmi. A. M. Peti natis. V Ljubljani 1873. Ničman. 8*. 862 str.
646. Tomaia Kemplana. Hoj« ta Kristom t čveterih knjigah t zbirko lepih molitev in pefcmi. Na svitlo dali bogoslovci la-▼aatinskega semenišča. Maribor J 872. 8*. 474 str. Pisatelj t« knjl*« j« spiritoal J. Bohi a«. Dragi poenoteni iitis i »dal s« je L 1873.
646.	Pravi Marij ni slulaMki; molitvene in podučne bukve slasti ▼ prid kertanski mladosti. Spisal Jotef Kerčon. Druzega natisa. V Ljubljani 1872. Ničman. 16-. 406 str.
647.	Kljul nebcikih vrat. Jutranje, večerne in m akne molitve t več drugimi navadnimi molitvami in pohotnimi opravili. Spisal J. R Peti natis. V Ljubljani 1872. Gerber.' 8*. 328 str.
648.	Spovedna priprava ta otroke. V Ljubljani. Zalotil K. Klan. 16-. 8 tir.
649.	Kruh angel j tki. Molitvene bukvi ce za otročiče. Spisal duhoven Celovtke škofije Drugi natia. Z eno podobo. V Ljubljani 186*. J. OiontinL 16-. 144 str.
660. K tr lanski posel ali bukvice za posle in njih gospodarje, pa koristne tudi drugim ljudem s podukom in vsimi potrebnimi molitvsmi. Spisal V. L. (Valentin Lah). V Ljubljani 1872. Oiontini. 8*. 384 str.
561. Jtcus Kristus devicam, svojim nevestam na serce govori, ali Ena in trideset najtehtnejših resnic v premišljevanje . . . . Spisal Anton L č s a r. Drugi natis. V Ljubljani 1872.8". 286 str.
662.	Mali duhovni naklad sli Molitve pri sveti msii in drugih priložnostih. (S pristav kom potrebnih molitvic sa spoved in sveto obhajilo poleg latinskega). V Ljubljani 1873. J. OiontinL 16-. 366 str.
663.	Marija Devica, Oospi Jezusovega presvetega Serca, ali bra-tovtina v čast Marije Device, lu je imenovana GospA najsv. Jesusovega Serca. Vstanovljena v Cerkvi misionsrjev najsv. Serca v Issoudun-u na Francoskem. Drugi natis 1878. Zalotila M. Dekleva. Ničman. 16-. 61 str.
564. Marija, dobra Mati pobožnih otrok. Iz nemškega. Peti natis. V Ljubjani 1870. J. Oiontini. 16-. 224 str
666. Marija, naia pomočnica in šopek duhovnih cvetic, molitvic in pesmic posvečen miloetivi Devici Mariji češčena na Bresjah na Gorenjskem. Nabral in zložil A. P. (Tretjega natisa). V Ljubljani 1874. Ničman 16-.
666. Jet tem pot, in resnica in livljenje. Molitvenih in pesmarica sa mladino srednjih šol, posebno gimnasijsko, pa tudi sa druge izobražene včrnike. Sostavil jih je gosp. Andrej Msrulič, učitelj verstva na c. kr. gimnasiji v Gorici 1H73. Založil Ferd. Wokulat Osmi natis. 16-. 240 str.
667.	Serei ali tpngnanjt in tboljlanje človeikegt »r«*, ktere j« ali bolji tempelj ali p« hudičev berlog. Za obuditev ia vter-Hiter keriansaega duha. Z navadnimi molitvami sa vse oko-liiine in potrebe življenja. Spisal Fr. Metelko. Teti natis s 10 podobsmi. V Ljubljani 1873. Ničman. 8a.
668.	Molitvene Imkviet sa pobožno mladost. Z navadnimi mašnimi molitvami, s k riževim potom, litanijsmi i. t. d. Spisal J. P.
V	Ljnbljani 1872. 32-. 252 str.
659.	Sebtikt itlcriee sa mladost pa tudi sa odratane Ijndi. Spisal po najboljiih molitvenih bukvah mnogih jesikov Lovrenc P int ar. Enajsti natis. V Ljnbljani 1872. M. Gerber. 16-. 186 str.
660.	Drulbins bukriet ta dtkleta, ki so pri dekliiki ali krilovski družbi v Konjicah in tudi sa druge pobožne ženske. Spisal in založil Jožef Ros man. Sedmi natis. V Ljubljani 1873. M. Gerber. 8*. 530 str.
661.	Jtrut moji Ulji. Katoliške molitvene bukve s nanki ia napeljevanjem k pobožnemu življenju. Poleg nemškega od častitljivega gospoda Alojtija SchlAra, doktorja av. pisma. Enajati natis. V Ljubljani 1873. J. G i on ti ni 8« 5l6 str.
662.	Jtrut, moji Ulje. Katoliike molitvene bukve s nanki in napeljevanjem k pobožnemu življenju. Poleg nemškega od častitljivega gospoda Alojtija ŠlOra, doktorja sv. pisma. Deveti natis. V Ljubljani 1872. J. Giontini. 12-. 443. str.
563.	S(tta v tre t i raj, ali msine bukvi ce t lepimi tpovednimi, ob-hajilnimi molitvami i. t. d. V redil J. P. Drugi natia. V Ljubljani 1874. Ničman. 32-. 316 ttr.
564.	Sreti Joief, nai najboljši varb in pomočnik v tedanjih tlabih časih. Poleg nemikega. (S podobo av. Jožefa). V Ljnbljani 1870. J. Giontini. 8* 91 atr.
565 Sveti nebeta, naša prava domovina. Molitve katoliikega kristjana v vseh okoliiinah in potrebah iivljenjs. Četertega natisa.
V	Ljubljani 1874. Ničman. 16*
566.	Ttrtaitki Romar, ki obsega sgodovino in popit Božjegs pota na Tersatu in rasne molitve in pesmi sa romarje. Spisal B. V. V Celovcu 1873. Tiskarnica družbe sv. Mobors. 8* 212 str.
567.	Jen t in Marija moja ljubesen sli nanki in molitve ta slo vensko mladost. Spisal Janea Volčič. Drugi natis. V Ljubljani 1873. Gerber. 8*. 222 str.
568.	Mitijontki tpomin. Kratek aapopadek misijonskih pridig in nauki in molitve ta bogoljubne keriantke duie. Spisal Janes Volčič. (Po 32. nemikem natisu.) Drusega natisa. V Ljubljani 1873. M. Gerber. 8*. 620 str.
569.	Veri te nebeiki ali molitevne bukvi ce sa pobožne Slovence. Ispisal is svojiga -MVerta nebeikega" Janes Volčič. Tretjiga pomnoženiga natisa. V Ljubljani 1872. M. Gerber. 8*. 349 str.
670.	Oofod. vilili mojo molite v t Molitven« bukve m pohotne Slovence. Izpisek is potrjenih bukev „Sveta ura", ki jih je spisal Janes Volčič. V Ljubljani 1872. M. Oerber. 8« 412 str.
671.	Oeltemnni in Golgato. Šola pobotnosti, pokorščine »n ljubezni do smni. Bukve premiiljevanja in molitve k časti britkiga
terpljenja in smeri naiiga Gospoda Jezusa Kristusa.....
Po nemikim natisu poslovenil Janes Volčič. Petiga natisa. V Ljubljani 1873. Gerber. 8*. iG4 str.
572. Naeod ta sporedanje. Soslavil Andrej Zame i i c. profesor pa-stirstva v Ijublj. bogoslovju. V Ljubljani 187.1. Kam n« tis Egerjev. Zalotila bogoslovska knjitn ca 4*. 117 str.
673.	V+itoto, botja pot na Kranjskem. V Ljubljani. Milic (1872). 8*. 40 str.
XII. Različna dela.
674.	Koto/o zalotenih in komisijskih bukev Ja^es G ion t in i-j s v Ljubljani na velikem trgu h. It. 237. La>bach 1872.8". 20str.
575.	Knjiga ta pisma razne vrste in voiils. Trst 1871. (kleni nesnsn* knjiga.)
576.	Poljna sinila, raztreseni red, nova puika in slovensko nemški in nemlko-slovenski slovarček. iS 4. podobami). Spisal in salotil Andrej Komel, c. k. nad poročnik pri 7. pet polku baronu Maroičiču. Celovec 1872. 12". IX in 153 str.
577.	Bojna slniba, raztreseno rojevanje, nova puika in slovensko nemiki in nemlko-slovenski slovarček (S 4. podobami'. Spisal in zalotil Andrej Komel, c. k. stotnik »ri 7- pel-polku bsr.
Maroičiču. Drugi popravljeni in pomnoteni natis. V Celovcu 1872. 16-. 156 str.
578.	Prepis sledeče molitve, ki se je nsila v Jeruzalemu na grobu natega gospoda Jesuta Kristusa. Zalotil J. N. Kopriuts v Artičah; natisnili J. Fichtingerjevi nasledniki v L>nc o.
679. Vera in /Mirne* sli razodenje botje v naravi. Spisal B. M i s-linski- V Ljubljani Narodna tiskarna. Zalotil M. Stergir 1874. 16-. 32 str.
580. Mala pratika sa navadno leto 1873, ki ima 366 dni. V Ljubljani. n las n i k. 16-.
681.	Mala pratika sa navadno leto 1874 ki ima 366 dni. V Ljub Ijanl Blaznih. 16-.
682.	Velika pratika tn navadno leto 1873. ki ima .365 dni. Na svitlo dana po c. k. kmetijski drutbi. V Ljubljani. Blasnik. 16—. (Vredoik podočnik spisov: Dr. Jan. Blsitrsis.)
683.	Velika pratika tn navadno leto 1874, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska drutbi V Ljubljani. Blasnik. 16—.
XIII. Mazikntija.
664. Velika nol. Besede A. Praprotnikove, naper Fr. S. Adamičev. Založit J. R. Milic t Ljubljani. 4*. 3 str.
686. 4 Taritum ergo. Postavil L. Belar. Tisk in salog Milic e v v Ljubljani. 4*. 4 str.
686.	12 Cerkvenih pesem ▼ napeve postavil Leopold Ceek V s*logi J. Oiontini-ja v Ljubljani. Kamnotis Jož. Blatnika (1872). 4*. 22 str.
687.	Dve veliki tloventki mati. I. Oče rečni r visokosti. Besede spisal A Praprotnik. II. V ponižnosti klečimo. Beseda spisal Fr. Cimperman. Za sopran, alt, tenor, bas in orgije složil Anton Ffirster, vodja kora r stolni cerkvi. V Ljubljani. Tisk Egerjer 4". 10 str.
688.	Teorttiieo-praktična peraka šola. Zložil Anton FOratar učitelj petja n* c. k srednjih šol-.h in vodja godbe v stolni cerkvi, Cena bo kr. V Ljubljani Založil A. Forater 1874. 8a. 21 in 33 atr. (Oodbcne priloge).
689.	Slava Bngu na višavi! Dva napcva za ar. Božični čaa. Zložil in taložil Joaip Levičnik, narodni učenik r Železnikih. Ttak Egerjer r Ljubljani. 4*. 4 atr.

Kazalo.
I. Del
VIL Poročilo o delovanji alov. Matice od 1. septembra 1871. leta do 1. julija 1873. leta.
VII. občni t bor 16. februarja 1872. L................I
XXIV. od borova akupMin« T. marca 1872. I.......U
XXV. „	„ ». ju!i;a „ ......16
VID. občni i bor 26. aept. 1872. L.........32
XXVII. odborova aknpUina 81. oktob. 1872. L......48
XXVIII. „	„ 17. Julija „ ......61
Proračun ia aklep računa.............61—88
Poročilo o Matični knjižnici..............64
Upcavailtve ia imenik...............67
%
Životopis odličnih udov Matice slovenske:
Potočnik Blaie, iapnik v &L Vidn aad Ljubljano......18?
Dr. Matija Prelog, doktor sdravilatva v Maribora......146
Jan«* Zalokar, iapnik v pokoj!............148
Baroe Anton Zob................161
Pojasnilu pogreftkov......16»
IL Del.
Podučni in zabavni del. Doneaki k sgodovini Kranjskih mc«t, «pi«al Jane« Paiapat ... 8
Gledališče v »tarih Atenah, .pital prof. M. Pleterinik ....	18
Donoski k sgodovini aamoatana Velesovikeg«. Nabral Jano* P ar« pat	18
Človek ia drSava. PoaloveaU A. J...........8S
Vae prikasni v naravi ao n«aledek ene «ame priproate itvari « eno
nno biutveno močjo (« privlačnostjo.) 8piaal L. L. . . .	71
O tedna is njegovih dnevnih imenik. Spis«! Franjo gtifter . .	88
in. DeL
Lepoznanski spisi.
Tsra« Balba. Poaloveoil Lav. Gorenjec, Podgoričan.....120
Psvsl ia Virgin(j«. Poslovenil Anton Umsk Okilki.....210
276 280




/w/
/w/
/i*/.?
/i*U
m, V
• / X

a	
	
r	
v	




r
m i	m7
/;></. h/
m t
' m T
m t
Z
t/
ffaf./J

	/	
	j	
		k r ^
		r/
r • /		
K —trnku: „Vm prikazni v naravi" i. i. H.
/i*/J
Z

/ /

/M.//
Tj
/M. U/
m /

_
JU/. /A
X
v
) nr
1__
Jbf/.Z/
m/ mt
m t a/
• - /
Naznanilo.
Matične knjige	imajo na prodaj:
V	Ljubljani: Janez Giolitil i;	V	Trstu: V. H, Schiojjit;
Jurij Lercher; Zoschko &	V. lisama«.
'Till; Otok Klerr.	V	Gorici: K*rol'S,.hac.
V	Celoicil: J. Leon; K.	V	Cel ji : Kar.d Sohar. T.iegel.	V	Ptuji: Vil. Blauke
V	Mariboru: K. Hrlinec.	V	Pragi: Uiegr & Dat tel.
Družbiuim knjigam pak je tti-le cona:
1.	Zgodovina slovenskega n&roda velja ....	—	gld. 60 kr.
2.	Vojvodstvo Kranjsko „ ....	— „40	„
3.	Vojvodslvo Koroško	/......— ,/. »4	„
4.	Slovnica češkega jezika z berilom spis Mani .	■—	60	,, 6! N&rodni koledar iu letopis za 1867. 1, velja .	„40	,,
6.	K&rndui koledar in letopis za 1868, 1, velja .	— ,,	10	„
7.	štirje letni i"asi veljajo........1	,,	—	,,
8.	Kudainoslovje po Fellockeiji, velja ....	—	„	40	„
9.	N&rodni koledar, sporo; ilo in letopis za It-691. velja	—	,,	50 tO. Olikani Slovenec velja ...'.'-<...........,	40	„
11.	Slovanski i-tajev I. snopi.'1 velja .....—	„	60	„
12.	Letopin za 1869 1...........—	„	80	„
13.	Schoedler. Knjiga piirode. I. auopič Fizika .	—	„	«0	.,
14.	NŠtuk o telovalbi I. del s 60 podobami, velja .	-	,,	40	„
16.	Nauk o telovadbi IT dc-1 s 164 p d. i i VJ. obrazci	—	,,	80	., 18. .Atlant. I. so pič. l'oluli, Evropa i" Avstrija .	1	,,	j	,
17.	' V. Vodnik, pesni ..................„	HO	.,
18.	Jovan Vesel-Koseaki. Bazne dela i njegovo podobo	1	„	50
19.	Atlant. 2. snopič. Azija, severna Amerika, južna
Amerika......................1	„	5	„
20.	Slovenski Šta:er, lil. snopič . ......—	,,	40	„
21.	Sselmedler. Knjiga piirode. 2. snopič Astrono-
mija In Kemija........1	„	—	.,
22.	Letopis za 18J0. I. z dr Lovro Toiuanovo podobo	1	,,	20	,,
23.	Letopis za 1871. 1. s 40 podobami ....	I	„	60	„
24.	Sclioedler. Knjiga pri i od \ 3. snopič. Minera-
logija in (»eognozija.....—	70	,,
26. Atlant. 3. snopi?. Afrika, Avstralija, evropska
Rusija .......... .	1	„	5	„
26.	Živalstvo p > Pokoiniji, Fr. E jav e ....	1	,,	—	.,
27.	Rastlinstvo po Pokoruiji, Iv. Tušek.....—	„	85.	,,
28.	Letopis za 1872. in 1873. 1. z 2 podobami . .	1	„	50	„
29.	Slovanstvo z dvemi zemljuvidi......1	„	—	,,
Opomba. Častiti družbeniki naj g. poverjenikom.povernojo stroške.
ki jih ti imajo sprejemanjem iu razpošiljanjem drnžbiuib kojig.