Številka 224 TRST, v petek 14. avgusta 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA M rt ■•delish in praznikih oh 5, rt nmdstjklfc rt 9. zjutraj. f»MBl?dai v zalivu Salins dr Hyeres, ee je med strelnimi vajami razpočil top. Štiri možje so bili takoj mrtvi, dvajset jih je bilo ranjenih, med temi pet smrtno nevarno. TOUT.ON 13. Mornarji pripovedujejo, ila se je razpo«' il top, ker je bil valed mnogih strelov preveč razgret. Vsled tega nav-siala abnormalna vročina je vžgala smodnik in provzročila eksplozijo. Tehniki zatrjujejo, da je eksplozija posledica razkrajanja smodnika. Ranjenci so grozno pobiti. Dra mornarja sta izgubila vid. Drugim bodo bržkone morali odrezati noge in roke. Dva častnika •ta lahko ranjena. PARIZ 13. Glasom zadnjih veati je bilo na šolski ladiji „Courone" ranjeno 19 oseb. Pruski vojni minister odstopi. BEROLIN 13. „Zeitung am Mittag" poroča, da v kratkem iz zdravstvenih ozirov odstopi vojni minister pl. Einem. Ob tej pri- | liki dobi red črnega orla in bo imenovan po-; veljnikom desetega vojnega zbora. Njegov na-! slednik postane baje general Gallwitz, ki bo ; prvi vojni minister, ki ni plemesitaš. Angleška kraljeva dvojica v Bero linu. BEROLIN 13. „National Zeitung" poro-j ča, da prideta dne 27. januarija 1909 angleš-: ki kralj in kraljica v Berolin. Tega dne bo cesar Viljem obhajal <»voj 50-letni rojstni dan. Angleška kraljeva dvojica je baje izrazila željo, da hoče o tej priliki osebno Čestitati cesarju. Srbska skupščina vsprejela trgovinsko pogodbo z Avstro -Ogrsko. BELIGRAD 13. Skupščina je v poimenskem glasovanju s 70 proti 56 glasovi v gplošnosti vsprejela trgovinsko pogodbo z Avstro Ogrsko. Nato je pričela specijalna debata. Spopad med francoskimi in italijanskimi delavci. PARIZ 13. V Boulignu pri Montmedy i je prišlo do spopada med francoskimi in ita-i lijanekimi delavci. Tekom pretepa je bilo več J oseb težko ranjenih. En Italijan in en Fran jcoz sta bila ubita. Novi gozdni požari v Ameriki. FRANKOBROD 13. M. »Frankfurter Zeitung" poroča iz \V iniperga, da je zapadno od Ferna zopet nastal ▼ gozdovih požar in da so ▼ nevarnosti mesta, Kimberlev, Sulivan in Cranbrood. IZ TURČIJE. CARIGRAD 13. Mladoturški odbor in ministerstvo želita, da dobijo odstavljeni uradniki vsaj do otvoritve parlamenta pokojnino. V to svrho najme vlade 200.000 luntov. Punt kitajskih vojakov. LONDON 13. Kakor poroča Reuterjev biro iz Hongkonga, se je v Konghanu pri Vahomu spuntalo 1000 kitajskih vojakov, ker je bil aretiran neki njih tovariš, k? so fa zalotili na igri. Puntarski vojaki so ubili svojega poveljnika in več častnikov ter so konečno napadli vojaško šotorišče pri Iniaginu, katerega posadka je pobegnila. Puntali so potem oplenili mesto ter so se združili s pun-tarji pri gori Ising. Budimpešta 13. Kakor doznaje „A Nap", se cenzurirajo vse brzojavne vesti, ki prihajajo iz Srbije. Boligrad 13. Voditelj tiskovnega urada Ivan Iranić je na lastno prošnjo odpuščen s svojega mesta in imenovan tajnikom po&lani-stv9 v Carigradu. Rim 13. „Avvenire d'Italija" poroča: Od 4 novih kavalerijskih polkov bosta dva nameščna v Trevizu in Sacilu. Benečanska gorska artilerijska brigada se pomnoži na 18 baterij. Conegliano bo sedež infanterijske brigade. London 13. „Evenirg Standart" po roča iz Hongkonga: Kitajske oblastnije so v pristanišča v Hinkavu zaplenile 10.000 pušk in dva milijona patron. Japonski trgovci so proti temu protestirali in izjavili, da je poši-Ijatev njibova. Pariz 13. Predsednik Fallieres je na mesto Lanesa, svojega zeta, imenoval glavnim tajnikom pred&edništva dosedanjega prefekta departementa Ardenne«, Ramodonu. Lanes je imenovan davkarskim ravnateljem za dep&r-teraent Seine d' Oise. PODLISTEK. D Pridigarjeva hči. Kriminalna povest. rpif&l .JULIA N" HAWTHORNE. Bojim se, da je moja pojest ena najbolj vsakdanjih," je rekel Saroni. uprl komolca na kolena in potegnil rame gor do u*e«. Je ćisto navadna kupčija, saj rae razumete ! Dama misli, da mora biti prijetno, ako jo bodo titulirali „Svetlost", jaz pa mislim — no, da celo poletje nisem imel sreče pn kartah — voila tout! Nič drugega, kakor da se drug drugega kupiva. In ker ona ni naredila svojega denarja, jaz pa ne svojega rodu. staneva drujj drugega samo trud skupnega življenja, to je cela storja." Ta odkrita izpoved me je ::e malo zabavala ; ni bilo zgolj komično samo na sebi, ampak tudi čisto k la Saroni... Takemu primitivnemu človeku kakor njemu se je moral zdeti zakon vsekakor dolgočasna, ne* prijetna institucija. Po njegovih nazorih bi ljubezen imela ostati vedno prosta in nenkle-njena in ne smela bi biti združena z nobenimi nadaljniai ceremonijami, kaker nas uče živali. „Zatorej morem komaj obžalovati, da mojih prijateljev ni tukaj," je nadaljeval in leno iztegoval svojo elastično mišičasto postavo. „Ali je dama Londončanfea „Je nisem vprašal. Preživela je šest ali sedem let v nekem francoskem samostanu, da je dobila običajno naobrazbo. Stara je enaindvajset let, ima bledo, gladko larvico, rjave lase in rjave oči, imenuje se gospodična Mednin in ima dvsjiettisoč fantov šterlingov na leto. To je vae, kar vem o a*oji gospici nevesti." „Ali,*4 sem si upal opomniti, „povedali mi niste še. ali ste zaljubljeni v svojo bodočo ženo ?" Knez je odgovoril: „To. dragi moj, je stvar, o kateri še nisem premišljeval: ne spada k pogodbi. Kako bi tadi moglo biti ? Videl sem jo pet- ali šestkrat, seveda vedno r navzočnosti gospe mama. Govorimo o vremena, o Franciji, o Italiji, poklonim se in se poslovim. Misliti ns ljubezen, bi bilo oskrunjenje spodobnosti ▼ zakona. To je predmet, U gs postiva raj&i na miru." Bolcan 13. Nemški prestolonaslednik, in pre»tolonaslednica sta se danes ob 9 in i pol uri predpoludne z avtomobilom preko j Breneija podala v Inomost, od koder se po j dasta v Solncgrad. „Velika Srbija" in „veleizdajnici' . (Glas iz srbskih krogov.) Po čitanju m ivin, osobito v nanj ih, ki niso seznanjene z našimi odnošaji — potem onih „domačih", ki o „Veliki Srbiji" in srbskih „veleizdajalcih" pišejo po znanem b e-fehlu iz dunajskih in peštanskih diploma-tičnih krogov — bi bilo težko pogoditi, za kaj prav za prav gre. Kajti jedni govore o velikem balkanskem kraljestvu, ki bi moralo biti federativno, ali celo republikansko ; drugi o „Veliki Srbiji", tretji o samem puntu v Besni-Hercegovini. Mi pa vidimo v3pričo vsega tega le velik kaos, motno vodo in na njenih obalih ene iste ribiče, ki so ribarili v naših vodah tudi tedaj: ko se je Srbija osvobojala od domačih tiranov, in ko se je „osvobojala" iz turškega jarma — Bosna-Hercegovina, ko se je „pacificirala** Makedonija. Vidimo ribiče, ki bo lovili koristi — za-se po Jelačičevih vspehih, po preobratu v Banovini 1903, in ki tudi sedaj mečejo trnke, ko je na Balkanu počel dozorevati plod svobode. Sicer pa beseda „veleizdajstvo" ni novost v tej državi. Veleizdajalski so vsi njeni narodi in avstrijska notranja politika ima samo jedno nalogo : da „rešava" ta veleiz-dajalska vprašanja, brez katerih Avstrija ne bi mogla niti obstati. Ali, dočim se v dunajskih vladnih krogih pangermanstvo ne smatra kakor državi nevarno in celo podpira pod pretvezo skupnosti plemena in kulture., ki ne pozna državnih mej, pa zadobiva tu na jugu najnevar-neje lice veleizdajstva ne samo kak sestanek jugoslovanskih umetnikov, književnikov ali novinarjev v Belemgrada ali Sofiji, ampak tudi, ako ae je v Hrvatski ustanovilo kako aokolsko društvo, so njega členi e o i p s o proglašeni veleizdajicami. In ako je kak Srbin iz Zagreba le dvakrat Šel v obiske k svojemu rodnemu brata v Beligrad: evo ti veleizdajalca, ki potaje na tajne sestanke! Veleizdajahtvo na jugu monarhije ima torej drug karakter : je ..nevarno" in „aktu-velno\ Mi bi mogli tu vprašati avstrijske državnike : ali, zakaj ravno na jugu cvete „veleizdajalstvo" ? Morda ni na jugu monar hije vse tako cvetoče in lepo, kakor bi mo ralo biti v veliki in kulturni Avstriji, pa so se začeli tukajšnji narodi gibati, da sami najdejo drugo fjrmulo države, v kateri bi jim bilo bolje ia prikladoeje V ! Naj razmišljajo o tem državniki sami in priznavali si bodo sami, da njihova kulturna misija v naših deželah ni bila iskrena, pak zato tudi nevspešna, škodljiva/ Saj to morajo sami vedeti, da se nezadovoljstva na jugu ne uduši ne z 10 smrtnimi obsodbami, ne s proganjanji uradnikov, ne s turškimi temnicami. Nezadovoljstvo kakega naroda se odstranja samo s tem, da s e od-stranjujo vzroki nezadovoljstva! Ali naša domača politika se bavi te dni s specijelnim dogodkom jugoslovanskega ve-leizdajstva: odkrit je štatnt akcije za revolucijo, ki bi imela ustvariti jugoslovansko federacijo slovanskih državic; odkriti so začet- „Dospeli bodete potem pozneje do njega," sem menil jaz. Saroni je vtaknil roke v žep in je šel počasi po sobi gor in dol. Cez nekaj časa je rekel: „To se mi zdi sila neverjetno." »In zakaj ?* „Ker ljubim drugo." „Ali to ne gre!" sem vzkliknil s krepostno strogostjo. „Da, to je posledica Vaše civilizacije. Ne doiolj, da moramo živeti z žensko, ki je ne ljubimo, ne, — ne smemo živeti tudi z njo ne, ki jo ljubimo. Ako bi se nikdar ne bil seznanil z gospodično Moore, tedaj bi morda prišel počasi do dolgočasne prijetno ati z gospodično Medwin... Kakor vidite, sem nasproti Vam popolnoma odkrit. In zakaj bi ne bil? Najhujše je, da se pač ne du pre-predrugačiti 1" „A zakaj se ne poročite z gospodično Moore namesto z gospodično Medwin?" -To mi brani dvojno, ljubi mi. Gospo-' dična Medwin ima denar, o katerem sem J Vam pravil, gospodična Mcore pa ima le sebe — stvar, dragocenejša kakor vse zlato zemlje, s čimer pa ne morem poplačati dolgov, ki sem jih napravil ▼ Vaiem veselem Londona. Drugič, ako vzamem prote*, atastinjo, izgubim svojo dedičino in moj niki te akcije. Mnogi so že zaprti, a ne ve se, kake senzacije prinese jutršnji dan. Pri vsem tem igra glavno vlogo neki srbski izrodek, stipendist bosanske vlade. Gjorgje Nastić (O tem človeku smo govorili že včeraj. Op. ured.), ki je v dveh brošurah nudi! svojim gospodarjem na Dunaju in Pešti materijala o takozvani velikosrbski propagandi, v Bosni-Hercegovini in Banovini. Čitatelji vedo, kako je baron Rauch počel z velikosrbsko propagando. Baron Rauch, madjarski eksponent v Hrvatski, ni mogel pokazati svojim gospodarjem nijednega vspeha svoje misije. Narod ga je bojkotiral. Tedaj je baron Rauch poskušal staro sredstvo : d i v i d e et i m p e r a, Videl je, da je glavna moč hrvatskega naroda hrvatsko-srbska koalicija, oziroma sloga med Hrvati in Srbi in — izmislil si je „veliko srbsko propagando14, da z ene strani podbade šovinistične Hrvate (ker teh je še prilično v Frankovem taboru), a z druge strani da mu bodo sredstva, s katerimi se je hotel boriti proti koaliciji, legalna : Staatsnotwen-d i g k e i t! ! Ali tedaj je srbska samostalna stranka nazvala „bana;< „lažnjivcem in klevetnikom '. „Ban" pak ni imel več korajže, da izvesi svoje „dokaze", ampak je pozival na dvoboj vodjo srbske samostalne stranke, poslanca Medakovića. Do dvoboja ni došlo, ker je ban proglašen nesposobnim za dajanje vitežke satisfakcije. Na Dunaju in v Pešti so uvideli, da ho doživeli še eno blamažo, predložili so bana za podeljenje naslova tajnega svetovalca in hoteli so — pozabiti na vse ! Ali tedaj je prišla na dnevni red cetinj-ska afera z bombami. Nastić ..sam" „dobrovoljno"* prišel pred sodišče ter je predložil nečuvenih podrobnosti o veliko« bski propagandi v P.elemgradu. Tu nočemo kvahticirati mizerije Na^tičeve pojave, ali značilno je vsakako to, da je Nastić nadaljeval se svojimi odkritji, in to v Budimpešti in na Dunaju, a plod njegove „srbske ljubavi' je današ-njagonja proti banovinskim in bosanskim Srbom. Baron Rauch se rehabilitira; v Pe^ti so dobili pravo orožje proti Hrvatski : veleiz-dajstvo !! Pobijati obstanek veleizdajalske akcije Srbov, bilo bi odvisno. Mi hočemo tu v rodoljubni „Edinosti ' samo opozoriti na moralo, na pravi finale te protisrbske gonje. A naše besede naj si dobro zapomnijo osobito tisti Slovenci in Hrvatje, ki v svojem strankarskem fanatizmu pozabljajo na dolžnosti, ki bi jih mora'i vršiti ne samo nasproti svojim proganjanim bratom, ampak tudi nasproti — sebi! Ker danes ne preganjajo Srbov kakor takih, a najmanje, da bi b tem po-pomogli Hrvatom in Slovencem, ampak zato, ker so tudi oni Jugoslovani, ker imajo dve svoji svobodni državi in ker so oni najresneji memeoto pangerma^ki in slavofobski politiki Dunaja na Balkanu ! ..Veiikosrbska" propaganda na jugu ima svoja dva izvora. Prvi je : politika Mad^srov, ki bočejo uničiti hrvatski narod in ustvariti veliko Madjavsko. Drugi izvor sta Brsna in Hercegovina, ki >ta po najnovejih dogodkih na Balkanu postala absurd avstrijske politike. Avstrija je prepustila Hrvate na milost in nemilost Madjarom, samo da odloži remenje vprašanja o duvalizmu. Zato imajo Madjan cartabianca v svoji tiranski politiki nasproti Hrvatski. Ali, ker do sedaj niso po magala nikaka nezakonita s rede t va, Madjari mlajši brat postane namestu mene glava naše hiše. Je dober dečko, ali v tej poziciji bi mi ne ugajal. To se pač ne d:i premeni ti."* „In kaj pravi gospodična Moore k vsemu temu ?" Kcez se je ustavil in je žalostno zma't-val z giavo. „To bi bilo zadnje, kar bi storil, da bi ji š'.>l pravit... Ona je e.tra»tna in ponosna in me ljubi iz v^ega srca. Knkrat mi je rekla : „Ako me prevaraš, skočim v vodo in slika mojega mrtvega trupla naj te preganja žive dni! Nesrečen sem... Mislim včasih, da bi bilo bolje, to-le napraviti.;< Rekši je vzel majhen s srebrom okovan samokres z mize in vtaknil cevko med svoje bele zobe. Nekaj v njegovem pogledu mi je dalo čutiti, da ni bila to prazna baharija... Vbogi knez s svojo vžitkaželjno bre? skrbno naravo se je bil tako zapletel v naši veliki družabni pajčevini, da mu je misel, s smrtjo se osvoboditi iz nje, bila prva pred očmi. Moralična stran takega čina mu seveda ni prišla nikcli aa misel, ker je bil njegov življenski nazor ta, da sme vsakdo storiti, kar hoče, in naj zaupa na usodo, ki bo vae zopet spravila v pravi tir. (Dalje.) Stran II »EDINOSTStv. 224 V Trstn» dne 14. avgusta trebajo na Hrvatskem nereda, punta, veleizdaja] cev, da se p ar ali znje ustavna borba Hrvatov in bratov jim Srbov. Sedaj, ko se monarhija mora „reševati" pred veleizdajo, naj nikdo ne vprašuje, zakaj da se ne sestaje hrvatski sabor, zakaj Se banu je protiustavni ban, zakaj je Hrvatska izven zakona ? 1 Ako pa se hrvatski sabor jutri sestane in ako odloči, da se prekine vsaki odnošaj z Ogrsko, da 8e odpove sedanja nagodba : potem bodo imeli v Pešti pretekst. da proti hrvatskemu saboru upotrebijo vojsko, ker bo borba sabora Dnevne vesti. „V e l e i z d a j a 1 s k a". , fiIanec Svet pfibi5evič v razgovoru Ne ma^e važen je dragi izvor proganja-!iotrudaikom zagrebških „Novosti". To je n ,u rt»o\. j manever, ker smerno je govoriti o kaki „ve- jleizdaji" Srbov. Kako naj bi se — je D 3nuncijant Nastic pa govori, da veliko srbska propaganda hoče uničiti Hrvatsko. Že to naglašanje nas navaja k tistim virom, kjer Železnica Trat—Tržič. Komisija, sesto-bi hoteli razdvojiti Srbe in Hrvate, da bi ječa iz zastopnikov železaiškega in vojnega razbili hrvatsko-srbsko koali- ministerstva, namestništva, deželnih odborov c i j o in omogočili v Hrvatski Raucbov ma- tržaškega in goriškega, ravnateljstva državnih djaronski zistem. Pa da so Rauch, Wekerle železnic, južne železnice in drugih interesiranih in Frank daleč od denuncijanta Naatića....! faktorjev, je razpravljala te dni o projektu, Da kar naidrastičneje predočimo vso sestavljenem po inženirjih dr. Gino Dompieri absurdnost krika o „revoluciji", smo mi že in dr Jurij Maglič za gradnjo električne že-včeraj opozarjali na maloštevilnost Srbov. ; leznice Trst—Tržič ter je izvršila tozadevne To isto misel je naglašal tudi srbski po- Oglede. Poslovanje je završilo z ugodnim nekim rezultatom, ker je komisija na Bosna in Hercegovina! f Ko je nedavno | £^7«' grbo se rekel prinesla članek o potrebi,! L PHbičević — teh TOO.OOO ustava, je ta članek pri-1 ČUQaje ženske in otroke) ,.Neue Freie Pres da se Bosni dade ne*:a v ekscerptu sarajoveks „Srbska R'ječ". fn radi tega ekscerpta je bila „S. R." konfiscirana. a nje urednik je bil kaznovan za porom! V Turčiji pa Turki in Arafcc in Slovani pevajo : 1 i b e r t e, fra e g a 1 i t p ! I Avstrija se je zbala te sapice slobode, ki veje iz — — — Turčije ; in — na mesto da tudi Bosno in Hercegovino uvede v kolo civilizirani h dr/av. išče tam — vp'eizdajalcev. V Bojni in Hercegovini je 239 ljudskih šol s 568 učiteljev. Za te troli država fi41.270 kron. V okupiranih državah pa je 266 orcžniških postaj z 2300 orožniki, ki se za njih troši na leto 3.775.000 K. Jedna šestina od te srote tore] za ljudske šolel! ! Evo. to je civilizatorno delo uprave v Bosni m Hercegovini ! Zato treba v^leizda- ialcev. Ker drugače —--kam s tistimi 2300 ortžuiki, ako bi bilo tudi Bosancem fevcbodno klicati : M»erte, fraternitč, egal:t<\ Djvoij bo. Srbsko „veleizdijstvo14 — zapomnite si dobro to \i Hrvatje m Slovenci! — to je prvi udarec, ki je namenjen Srbom. Drugi bo sledil — za vas!! Ia ne varajte se z nado. da vas obrani pred tem vaše tri-čsnie; Mi smo katoliki in Avstrija n c i! Ali pa boste samo hoteli biti Slovenci in Hrvatje — videli boste — da se bo biio tudi po vas ! Zato more biti za nas •Jugoslovane z Dunaia in iz Pešte doli le ledna politika (seveda, dokler bodo Nemci in Madjari zapovedovali v tej držav;) : politika slavofobstva ! ! Bosna in Hercegovina v bodoči delegaciji. V bodočem zasedanju delegacije pride do debate o razmerah v Bosni in Hercegovini. Mnogi delegatje bodo zahtevali, da se sedanja vojaška uprava v okupiranih pokrajinah odpravi in da se uvede ustavno stanje, ki b: oseguralo prebivalstva stalno samoupravo. Znano je, da je skupno finančno ministerstvo, ki upravlja z Bosno in Hercegovino, §9 pred meseci, torej prej, nego je v Turčiji pnšlo do preobrata, izdelalo načrt ustave za Bosno ia Hercegovino ter načrt poslalo obem vladam. Cbfsk cesarja Viljema v Revalu ? ,.Beriiner Tagblatf poroča iz lievala, da 3e v začetku meseca septembra sestaneta v Revaiu car in nemški cesar Viljem. Nemški cesar je sicer silno ponosen, se ne boji nikogar in grozi vsem. Ali pri vsem tem ga nekaj tišči in mu ne dajo miru spremenjeni odnošaji v Evropi, ki so petrograd- žice naveli na druge poti. Zato išče zopet in zopet stikov s Fetrograilom. Verujemo in povsem uverjeni smo, da bo nemški cisar, ako se zares poda v ruske -.ode. najuljudneje vsprejet, kakor se je tudi .vngležki kralj najuljudneje razgovarjal žnjim. Ah na spremenjenih odnočajih ni ta sestanek med ruskim carjem in angležkim kraljem — nič spremenil. To je zabeležil neki angležki ugledni list s fino ironijo reksi. da 8e Angleži le vesele na tem mejsebojnem prijateljstvom, ali pri vsem tem no smejo pozabiti držati puške v roki za vsako potrebo.....! To je dovolj jasno govorjeno. m bilo tudi s pomočjo nom bajonetov! podlagi temeljitih poizvedeb in po zaslišanju vseh interesiranih strank končno določila Srbov (raču- uveden je te črte ter je predla-moglo boriti — pa Safa železniškemu ministerstvu, H r vato v — proti milijo- naI to u v e d e n i e določi kakor podlago ter dovoli podrobni Slednjič konstatujemo se v popolno ozna-j11 a « •i Armenri čanie te SonJe fakt, da je Wekerle istim Srbom'.... ' * 1 ternite, ki jih sedaj proglaša veleizdaje še pred ^J^rani o noKTihto maaoni n r»liti r»l ia! vm mn-rno L-nnrp- nekoliko meseci obljubljal vso sije, ako se — odcepijo od ker to ni šlo, skušajo sedaj strani — z revolucijo, ki da Hrvatsko — naščuvati Hrvate Gre torej za razbitje koalicije. Hrvatje Srbi naj bi se pobili medsebojno, da bi mo-j gel potem vladati kakor ekspenent tistih Mad-jarov, ki hočejo uduš:ti Hrvate in Srbts !! Pa je še slovenskih listov, ki v svoji slepoti in s:rasti podpirajo takove peklenske načrte !! možne konce H>vatov ! ! A po nasprotni žuga uničiti proti Srbom. in Uradni komunike „veleizdajski" z meščem t. m. so členi te komisije prire-morju do Tržiča, da da si od ledajo pas, ki Be ga bo dotikala nova črta. Prebivalstvo, ki je interesirano na gradnji te železnice, more posneti iz gornjega poročila, da so popolnoma neosnovane govoric3, češ, da iz te železnice ne bo nič, ker da inženirja Dompieri in Maglič stavljat« zahteve, v katere vlada ne more privoliti, V spopol-nitev moremo še navesti, da se je drž. posJ. dr. Kybaf prepričal pri kompetentnih osebah, da so rečene govorice neo3novane. Nedeljske demonstracije v laško socijalno ; demokratični luči. Pokazali smo včeraj na j članek v „Lavoratoru", ki smo ga imenovali ■ Svetli presledlek na aicsr krivi pjti, ki jo pre- ubira v narodnem pogledu tukajšnja socijalna Hrvatska. Madjarski honvedi na Reki. R?ke javljajo, da bodo na jesen tja trije bataljoni lnnvedov iz Ka- demokracija. Rekli imo, da je članek ema-pošvara. To premeščenje so Madjari že dolgo; nacija ene še slabe struje med laškimi suci urgirali, zahtevajoči, madjarska popadka. naj bo na Rjki čisto: jalnimi demokrati, ki vsaj stremi po pozi- ! tivističnem naziranju naših narodnostnih odno-; šajev. Tako je v članku duša irredentovca ; podana v jako realistični luči. L iški šoveu j je pravilno sltkan kakor patologičen pojav ; bolane in utopistične romantike. pa člankar ka- Ogrska. Poslanec Lukaciu pred svojimi voiiici. Romunski poslanec Lukaciu je poročal j Nedeljske demonstracije v nedeljo v Belenjesu o svojem delovanju v rakterizira sledeče: parlamentu. Govornik je pojasnil delovanje | Neko slovensko društvo (tu par cvetkov zastopnikov narodnosti v državnem zboru in j na našo adreso ... ali transeat!) naznani ee izjavil za splošno volilno pravico. Konečno slavnost in vabi k i iti gostov, ki naj pridejo je biia vsprejeta resolucija, v kateri se za- po železnici. Tukajšnji laški nacijoaaliz^m hteva splošna volilna pravica s tajnim glasovanjem. Fuz^a madjarskih strank. gleda plakate, ki jih ne razume, in zgubi takoj glavo. Prihod par stotin slovanskih gostov stavi v strašno nevarnost itaiijanstvo Iz Budimpešte poročajo : Pozornost vzbuja Trsta I Treba teči na branike! Skoraj nihče dejstvo, da se sedaj, ko se Čim bolj približujej ne bi bil zapazil slovenske slavnosti, ali laško čas jesenskemu zasedanju državnega zbora in. novinstvo skrbi za reklamo. „Pati-ia**, cvetje od delegacij, ne govori skoraj nič o fuziji mad- j t. zv. „sentimento cittadino", sklene slavnostno, lartkih koalicijskih strank. To je tem zago-, da treba zahtevati od avstrijske vlade sablje netneje, ko ie znano, da se je tudi cajodločneji1 in bajonete v obrambo italijanstva v nevar-nasprotnik luzije, grof Andrasf-y, s to idejo' nesti! Drugega se ne sklene; drugo ruste povsem pomiril. Grof Andrasey ni namreč v j delati običajni eksaltirano navdušeni mladini, začetku hotel ničesar čuti o tej akciji in sicer1 katero potem morejo vedno komodno zatajiti, radi stranke neodvisnosti. Potem se je pa 01 Ali poskušajo še nekaj drugega. Uvažuje, tem posvetoval s Košutom, ki mu je rekel, j da (laška) nacijonalističaa buržoazija ima ono da odstrani vse nemirne elemente iz stranke; lepo navado, da se zapre v hišo ali pa se če tudi prestopijo isti v opozicijo, A teh je odpelje z vlakom „v znak protesta", uvažuje okolu 50. Toda Andrassy in Košut se bojita, i nadalje, da one navdušene m'adine je bore da ne bi v tej petdesetorici bil tudi predsed-1 malo, poskušajo zavesti v boj tudi delavce., nik zbornice Justb. Ako bi Justh prestopil viki pa jim ne sledijo. Ostanejo tako na borišču opozicijo, bi mogel, ker ima mnogo vpliva,: dve a'i tri stotine mladičev, ki se za naci-delati velike sitnosti. j jonalistični tisk prelevijo kar v celo mesto. Apponyi v Išlu i kaj delajo »ti junaki ? Začnejo provo J)ne 20. t. m. pride v Idi ogrski naučm minister grof Appo»yi, ki predloži csarju Tj— ^^ i|aajo parolo: 09tati mirni in ne reagirati, in ker po raztrobentanju poslednjih provocirajo iasultirati laške nočejo .! civati. Izražajo svojo antipatijo proti izletnikom ■ tem, da jih sprejemajo s žvižganjem. In predsankcijo več cerkveno-političnih načrtov. Drobne politične vesti. Nemški list v Carigradu. Berplina javljajo, da je nemška vlada iz Iz dni se nekaj vendar mora zgoditi se dalje. Slovenci narodnosti ? nočejo nočejo izzivati izgredov ? žavnih dr-! razvijati zsstar ? Pa dobro! potem poskrbi itali sredstev nemški o srbski aferi. Ogrska vlada je izdala služben komunike, t katsrem pravi, da je povsem neresnična *est, da je ministrski predsednik dr. Wekerle na zadnji avdijenci v Išlu pri cesarju razložil aiero veleizdaje v Hrvatski in da je dobil odobrenje za sodmjsko preganjanje zarotnikov. J sto tako ni re?. da bi bil o tem razpravljal z Aehrenthaiom. Ni na avdijenci, ni povodom sestanka z Aehrenthaiom ni sploh bilo govora o tej aferi. Tudi ne odgovarja resnici, da je ogrska vlada imela kak vpliv na \so to afero. Anteceden-cije so st&reje, cego li Nasticeva afera. Ta brošura je samo napravila stvar aktuelno. Ta oficijelni komuiulce ne prevari menda nikogar glede intelektu valnih provzročiteljev te gnusne gonje proti Srbom. Mi smo že včeraj povedali svoje mnenje o tej aferi in zazpravljamo danes o njej na prvem mestu. Zmerni in hladni „Agramer Tagblatt" ie tudi uverjen, da vsa gonja izvira od Kaucha, a kouatatuje dejstvo, da tudi revolucionarni statut" beli grajski izrečno odklanja vsako revolucijo na avstrijskih tleh in da dovolila 300.000 K podpore' janskamladina za to, d4 pride vendar na vtak za nov nemsKi dnevnik, ki ga nameravajo, način do nekaj zmešnjave. In dol na Slovence izdajati v Carigradu. Tudi pojav dranga nech z lupinami in celim dinjami. Par vzajemnih Osten. - i batin. nekoliko aretacij in itaiijanstvo jc za Perzijski podani ki bivajo čl v - trenotek rešeno. — To je vse skupaj smešno, Carigradu so obvestili šaha, da bodo vsiiaIi Protl večeru treba da se zgod* nekaj hu-prosili za turško podaništvo, ako v kratkem j deSa- se po naci]onaa>tičaih novinab in ne skliče parlamenta. Turška vlada pa nikakor; ima se korajžo poročati listom v Ita.iji, da ni naklonjena tej želji Perzijcev, ker se bojiise 3e organiziral lov na Slovence. Nič manj mednarodnih komplikacij. I™ nič več. .Trume Italijanov s> tekale po mestu zasledovat Slovence ; tako pišejo laske novine in so ne sramujejo povedati, da so Italijanov napadale posamične Slo- .... . , . . - , . ... vence, eden od katerih je spremljal neko republike sta na čast ministru priredila * » r j banket. Minister Tittoni v S. Marino.! Italijanski minister za unanie stvari je zadnje' dni obiskal republiko San Marino Regenta* 8kuPiDe žensko! Zdi se, da se še bahajo s tem, : dočina bi jih moralo biti vsaj toliko sram, Dementi kralja Petra. Iz Lon-:^ bi ka.ra.Ii ali vsaj zamolčali take sramotno dona javljajo, da je srbski kralj Peter naložil bojazljive čine, zakrivljene po par besnežih.— tamošnjemu odposlancu, da v listih najodloč- to ni italijanski narod, ki dela tako. neje dementira vse vesti, ki se širijo na Tudi mi smo del italijanskega naroda, ali temelju Nastičeve brošure, a se tičejo kralja zavračamo vsako solidariteto z bezneži in Petra. Kralj označa te vesti kakor prostaške strahopetci, ker italijanski narod si ga želimo ih zlobne klevete. ; kulturnim, generoznim in spoštovanim ... Položaj grškega patrijarha Tako je karakteriziral Italijan barabstvo J oahina v Carigradu postaja kritičen. O pozi-: nedeljskih kulturonoscev ! cija proti njemu narašča. Grški listi hudo Slovenskim delavcem, O delavski, o obče-napadajo patrijarha. slovenski manifestaciji minole nedelje smo mi Francoski deficit. I^j Pariza jav- že rekli svojo. Rekli smo, da se vsi Slovenci Ijajo : Proračun, ki ga izdeluje finančni mi-'morejo ponašati z velikanskim nedeljskim nister Cailloux, bo za leto 1909 izkazal 57 rspehom. mit. frankov deficita. j Govoreči pak o uličnih demonstracijah Hrvatje na Ogrskem. Glasom italijanskih irkolinov, jim nismo dajali važnosti, ljudskega štet:a od 31. decembra 1900. živi ker tudi oajvojeviteje pisanje rPiccolau in na Ogrskem 173.680 Hrvatov, ki tvorijo 1 7 „Indipendenta" ne more oporekati resnici, da odstotkov skupnega prebivalstva Ogrske. Srbov je meščanstvo lepo ostalo doma in je na Ogrskem 495.333 (torej 2'6 od it ot ko v), sto milj daleč od naših ,ruskih' zastav, priporoča le pomirjenje m e d ; V 247 ogrskih občinah so Hrvatje v večini. Sedaj pa ni glavno vprašanje, ali je me-Hrvati in Srbi in podpiranje pri-j Od Hrvatov na Ogrskem iih 81.115 živi v iftanstfo italijanske narodnosti ostalo doma, zadevanj za združenje P a 1 m a- (Medjimurji (na otoku med Moro in Dravo), kjer ker je obsojalo izzivanje mularije, ali samo cije s Hrvatsko. tvorijo 93*3 odstotkov vsega prebivalstva. zato, ker se je balo, da se palice — zase- dejo. Za nas je sedaj glavno : so-li z naie strani potrebne protidem- nitracije, da 89 maščujemo nad italijansko mularijo? Tudi v tem pogledu smo izrekli svoje mnenje včeraj. V uvodniku urno rekli, kako mora biti naše maščevanje in proti komu ! ! To naglašamo tudi danes, ker čujemo, da vlada med delavstvom veliko razburjenje radi trivijalnih in zločinskih žaljeni, s katerimi blatijo Slovence tukajšnje italijanske novine. Razburjenje vlada v vsem našem narodu in mi vemo, da italijanska žalienja morejo izzvati v na3 odpor, in — ako bi potreba zahtevala — tudi dejanski odpor. Ali po našem mnenju sednj m čas ; a tak odpor. Ne zato, ker ne bi bil mor.i * opravičen, marveč zsto, ker sedaj ne bi kor;-stil našemu dobremu glatu in naši stvari v obče. V nedeljo pride v naše mest} nekolik » Italijanvv regnicolov. Ob tej priliki bi hoteli mnogi naši delavci povrniti milo za dras;o italijanski sodrgi, pa bilo tudi z malo demonstracijo. Ne ! ! kličemo mi. Prvo ne, ker ne suer. t dati prilike ptuiim gostom, di bi zlo sodili nas; h v drugo, ke? smo še preveč razber jeni, da bi se mogli omejiti le na malo pru-tidemonst^acijo. Pa mi moramo biti tudi konsekventni: puščajmo italijanski mulan i, naj bo nekulturna na ulici. Če bodo pak italijanski novinarji - re^ni-coli še nadalje pisali takj banditski pr<»t: našemu narodu, potjm bo kaj lahko obračunati samo žnjimi in jim dati o pril ki lekc" > 0 uljudnosti in okvirih svobode tiska, ki o tukajšnja oblast umeva široko liberalno, ko gre za sramovanja — proti nam ! Novo vojaško kopališče. Vojaško kopališče pri G7etiluiku podrejo. Zgradijo pa p tem na odprtem moriu blizu tam, kjer se bedaj nahaja kopališče „Fontana"*, k: tuU> izgine, kopališče iz lei-a. Pomorska ob!a ."T. decembra t. 1. « 4% razmerao dobi j I vplačila d j konca leta. Naj nikdo, komor to dopuščajo sredstva. : z:-.mudi te ugodne prilike, kajti pri bodo-j vi h emisijah gotovo ne bo več dobiti delnic procvitajočega našega ravoda po tako-izkom kurzu. Vesti iz Goriške. V Šempasu se bo dne 10 t. m. vrši a .ubilejna slavnost, ca kateri bo sodelovala godba c. in kr. pešpoika Št. 47 iz Gorice in r»omnoženi pevski zbor rBralnega društva" v oolaju. Iz Devina. Kakor že javljeno, priredi EJtŠe bralno i a pevko društvo „Ladija* v nedeljo tombolo na korist slovenskega otroškega vrtca v Devinu. Ker je torej Čisti dobiček namenjen v tako plemenit namen, in z ozirom za žalostno dejstvo, da tukajšnji naši narodni nasprotniki vedno love našo ljubo deco ▼ ?vo;e mreže, poživljamo občinstvo, naj se v velikem števila udeleži tombole in pripomore v dos- .jo plemenitega namena. Onoštvo „Ladija-' stoji nepremično na larodni podlagi in obialjuje tem i skrene je, is so izreitni ljudje tudi k nam prenesli ne- srečne kranjske razmere, ki so razdvojile maloštevilne boritelje za slovensko itvar ▼ Devinu. Tako emo doživeli sramoto, da se je blatilo ▼ javnosti časti vredne osebe, ki smo jim le hvalo dolžni za njih prejšnje narodno delovanje. O zgodovini teh bojev in teškega dela nekoliko prihodnjič. Za danes zaldjuCuiemo: kar nas je še zbranih okolo narodne zastale: vsi na obrambo, da ta klasičaa tla obranimo svojemu narodu ! Na svidenje v obilnem številu v nedeljo popoludne v Devinu na visenje *vete narodne dolžnosti! I Vesti iz Istre. Vožnja z avtomobili med Porečem in Pazinom se odpre v par tednih. Trgovinski minister je obljubil, da bosta za sedaj vozila dva avtomobila. Podgrad, v Istri. Zadnji čas bili smo zadovoljni, ker so nara poslaii uradnike — • naSiace, tako, da nimamo nijedneg* Italijana ne na sodniji, ne na davkariji!, kar je tudi seveda prav, ker raš okraj je stezi in skozi izključno slovenski, ozir. hrvatski. V tem pogledu moramo tudi zadovoljni biti z orož-ništvom in finančno stražo. Slednji sicer imajo svoj uradni jezik popolnoma nemški, a strankam se vendar izdajajo dvojezične bolete iti. Grajati pa se mo*a od strani finančnih organov da tudi zapisnike s strankami spi-sujejo nemško, kar bi nikakor ne smelo biti. Dogodil se je pred kratkim slučaj, da se je stranka, nevešča nemščini, morala iattči k domačemu učitelju, da ji ja prevel zapisnik — preden ga je podpisala. Naši ljudje naj takih v nenmljivem jim jeziku spi?anih zapisnik >v ne podp.iujeio — in naj zahtevajo, da ee ti pišejo slovenski. Bedimo povsodi dosledni! V Pudgradu je že skoraj dve leti nastanjena c. kr. Hnac. straža — a napisa še d^ne* nima nobenega. Nemškega ali italijanskega si menda ne upajo razobesiti, slovenskega p^ nočejo. Ravno tako je tudi pečat samouemški. • Že večkrat se je tu opozarjalo ca samo-nemški pečat pri c. kr. davkariji, a ae temu še do danes ni odpomoglo. Smemo-li pričakovati tega? Sliši se, da se ima na tukajšnji davkariji nam&Btiti neki praktikant Baccarcich, ki ]e popolnoma nezmožen slovenskega je/ika. Ako je to resuično, prote^tujemO energično proti temu, t-aj ne manjka slovenskih kompetentov. Ta bi ostal morda nt kaj let tu, se privadil za silo lomiti na* jezik — potem pa bode kakor „Protektionskind" odjedal slovenskim prosilcem boljša mesta. Umorstvo v Vodnjanu. Minulo nedeljo ie v Vodtijanu neki Sune Banković radi navadnega prepira z n< žem v srce Mateja VrtaČića, ki je bil takoj mttev. Gba s*a doma iz voćnjan^ke okolice. Vrtačič, ki je star 35 let, je zapustil ženo in troje mal h otrok. Ubojica ima let iu se nahaja sedaj v preiskovalnem zeporu v Vodnj3nu. Vesti iz Kranjske. Postajenačelnikom v Jesenicah je ime novan cf.c ;al Viktor Ječminek, dnSedaj po-stajenačelnik v Lescah. Bivši postajenačelnik Koller je postal blagajnik ua p ;staji v Beljaku. — Letina medu na Kranjskem. Stanje kranj skih čebel je dosedaj v lgdkem oziru zadovoljiv vzlic dolgotrajni suši. Vssti iz Štajerske. Zgodovinsko društvo nadaljuje izkopavanje rimske naselbine pri Središču, ki g^ je prekinulo v lanshi jeseni. Dalo vodi gosp. dr. Kovačič. ^Esperantski kongres". Pišejo nam: V Draždanah so vrši od 16,— 22. avg. t 1. četi ti mednaiodni esperantski kongres. Odlikuje se ta kongres cd svojih predhodnikov po visokem pokrovitelju v osebi saksonskega kralja Friderika Avgusta, po svojem častnem predsedstvu in odboru, ki vštevši vse aakeooske ministre, šteje 81 najodločnejših moz. Kakor dober omen se sma-rajo raznovrstne oficijelne podpore, kakor sledeče : S kraljevim dovoljenjem se v pri zori Gce-tbevsja „I ti genij a na Tanridi" (v esp. jeziku) v kraljevi dvorni operi. Ta točka pomeni a v umetniškem czru višek kongresov; saj »ode-lujejo sami priznani igralci, godbem del pa bo vodil kraljev generalni godbeni ravnatelj, tajni svetnik plemeniti Schuch. Naučno mini-sterst\o in ministerstvo za notranje stvari od-pošljeta cricijeina zastopnika. 24 redarjev, ki so zmožni esperanta, so kongresi&tom na razpolago, ravnotako d estna železnica. Kongres pose ti tudi iiumiteij jezika, dr. Liamenhof. Iz bogatega vsporeda navajamo posamična zasedanja, kakor zasedanje prevajalcev sv. pisma, zasedanje mednarodnega društva znanosti), tiskarjev, redarjev, »teno-graiov, trgovcev, učiteljev, lekarnarjev in zo-bozravnikov, pacifistov, udov rdečega križa, zdravnikov, juristov, dijakov, šahistov, zastop- • Sv--, vj. P?**?*"" vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica lfincenzo Belimi stv. 13 ter vogal ulice av. Katarina. v ^ 1 A Iv - , S I -gfr Kdor hoče potovati hitro In lepo v AMERIKO, naj se vozi s parniki največje svetovne družbe r..__----- • t • t • • • • Seuerno-nemSM Lloy« u Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. J ---— se dobivajo vc^no brezplačno. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v Kew-York »r traja samo 7 dni. "^N Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-neinškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. = = CENE ZMERNE. Gia ladiji dobra poskrba. ******** | Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri ti F. Stmiipe. Piazza Giuseppina I | MMIIMMMMMBM—BgB5BBBaBBMB3B—EHMBMg53BBa 32aSBC - ll Zdravnik in ranocelnik It* ioce-!k prodajainica :: Dr. DmkO TeClmZIC ^ z veliko iznero hišnih in Kuhinjskih predmete? specijalist ^ ZA CTIlOSaiE BOLEZNI M ^ v ulici stadion 6. I. n. Teiefoa 18, IV jg po naj zmernejših cenah. ijj. ter ordinira Sf do^L popoiudn* Jg VISICSIIZ PŠbfOUZ, junior ncracnrutio;^ ulica deljo Poste štev. 3. Velika zaloga sira :: s specijaliteto lastnega izdelka Purmegiano, Reggiano, Lodigiano ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. === t Absolutno konkurenčne cene. t Đona & Ferissiuotto j Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. Dr. Fran Korsano specijalist za stfiHtične In kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v uiici San Nicoio štev. 9 (nad Jadransko B&nko} (»1 18. do i. Id od 5. In poL do 6. iu pol po^ Prilika! v pftulfflcl Hiijmi oM ii tniaCiKl M. FAKCHI. Trst ef ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v uL delle Le^na I prodaja oblek, površnikov, paleto! in hlač pr Najfineje blago. Cene čudovito nizke ! Pozor na :: naslov a •Mf ^ solidno in elegantno i UAHlI^raA ^ po zmernih cenah rPIHSi¥P Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton 7 Direktni dovoz italenkili kokoši bi jajc. Specijaliteta: (rsikc fNlartfs. Ceae dogovorne. — Postrežba na dea. M. 15. Prvi valjčni mlin Josefa Krnus" sinovi ^^ Delniška dražba v Osjeku. hh ^^ Qlavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo priderik Schvarz, Zrst nliea Valdirivo ii 3 TELEFON 945 Btran IV »EDINOST« Siv. 224. V Treta, dne 14. avgusta rjibov vojske in mornarice, prostozidarjev, slep cev itd. Prepcrne jezikovne točke, posebne glede reform, ima rešiti poseben odbor „lin-gue komitato". Zato tudi ni na programu razprav o političnih, verskih ali jezikovnih stvareh, ki bi sejale prepir. Saj je glavni cilj kongresov, kakor piše priznani esperantist, podati dokaz, da se je eap. posrečilo že v veliki meri premagati težkoče, da morejo vsi narodi na svetu z isto lahkoto rabiti to ve-zajoče sredstvo brez kakega nesporazumljenjst Cilj naših kongresov je propagandistične narave kongresi morajo dokazati javno z dejstvi, da je problem svetovnega jezika že rešen. 0 izidu kongresovem hočemo poročati natančneje. Ob tej priliki opozarjamo zopet na »-slovenski esperantski krožek1*, ki daje radevolje pojasnila glede učil, ki jih razpošilja zastonj vsem, ki se zanimajo za svetovni jezik, tozadevne brošurice in letake ter na slovensko esperantsko slovnico, ki izide takoj, čim se cglasi dovolj naročnikov. Podprite to novo podjetje z mnogoštevilnimi naročili (knjiga bo stala približno 1 K, ter se razpošilja po poštnem povzetju), da se razširi svetovni jezik tudi med Slovenci; to je velikega pomena za ras majhen narod, ker le tako zaslovi naša procvitajoča književnost preko ozke domače meje. Da omogočite izdajo te prepotrebne knjige, pošljite nemudoma svoj natančen naslov kakor naročnik na imenovan krotek (Juršinci pri Ptuju Štajersko;. Četudi ne nameravate postati esperantist. Razne vesti. Varšavsko vseučilišče se zopet odpre. Varšavsko vseučilišče je radi nemirov in štraj kov zaprto že dve leti. Kakor pišejo luski listi, se vseučilišče zopet odpre. Dijaki se upi sujeto, vendar ne v tolikem številu, kakor pred dvemi leti. Glavni kontigent bodočilh slušateljev bodo tvorili nepoljski elementi. Na ta način nameravajo Poljaki še nadalje bojkotirati varšavsko vseučilišče, ker ee na istem predava ruski in ne poljski. Poljski voditelji so sklenili, da se poljski mladeži svetuje, naj ne pohaja varšavskega vseučilišča, marveč naj gre na druga ruska vseučilišča, kjer so bolji profesorji nego v Varšavi. Tam se zamore poljska mladina bolje naučiti ruskega jezika. Pred dvemi leti je imelo varšavsko vseučilišče okolo 1500 slušateljev. sedaj jih bo imelo komaj tretjino tega. ,.Novoje Vremja" pravi, da bo bržkone ruska vlada prisiljena zapreti varšavsko vseučilišče, ker se ne izplača trošiti toliko za tako malo število slušateljev. Poljaki zahtevajo, da bodi vseučilišče poljsko. Odtod prihaja bojkot. Ostanke Zeppelinovega zrakoplova so iz Echterdinga prepeljali v Ijiidenscheid, kjer raztopijo dele aluminija v tamošnji livarni tvrdke Berg. Velik požar. V mestu Mauth na Češkem je pogorelo 72 hiš in 20 gospodarskih poslopij. Več sto oseb je brez domovja in prebiva v vojaških šotorih. ^ Na letošnjih cesarskih vajah bosta poveljevala FMZ Fiedler in Albori. Kongres romunskih dijakov. Iz Bukarešte poiočajo, da bodo 20. septembra imeli tamkaj romunski dijaki vseh dežel, kjer bivajo Romuni. svoj kongres. Na tem kongresu bodo izlasti razpravljali o romunskih kulturnih stvareh. Vojaška realka v Dubrovniku. „Velebit" poroča, da se ima v Dubrovniku ustanoviti realka, ki bi, samo da se uvede na nji nemški jezik, imela vojaški značaj. Upor kaznenjcev. — V državni ječi v Ruščnku so se uprli kaznenjci. Ukrotili so jih čuvaji. ter so pri tem nekoliko njih ustrelili. Promocija Bosanke v Berolinu. V torek je bila na berolinskem vseučilišču promovirana doktorjem medicine Živka Kolar iz Sarajeva. Grški častniki v avstrijski armadi. Na prošnjo grške vlade je cesar dovolil, da se prideta dva grška nadporočnika izobraževat k 99. pešpolku na Dunsj, katerega imejitelj j® grški kralj furij. Sredstvo proti raku. Londonski listi poročajo, da se je zdravniku dr. Bellu posrečilo najti zanesljivo sredstvo proti raku. Po i dr. Bellovi metodi igrajo glavno vlogo pri' zdravljenju raka nekuhana jedila kakor salata,! jajca itd , pred vsem pa mravljinija kislina. Nova železnica k srbski meji. Orijentalna železnica je zaprosila turško vlado za koncc-sijo. da zgradi železniško progo od Prištine 1 do srbske meje. Gospa Toselli. — Iz Draždan poročajo: Gospod Toselli je, kakor znano, domettiral vest, da Be namerava njegova soprrga razpo-ročiti. Sedaj pa to vest potrjuje stma gospa Toselli. Svojemu odvetniku v Lipskem Cehme-ju je pisala, da ne more več živeti na strani Toselli-ja in da se je že pred štirimi tedni od njega ločila. Tožba za lcčitev ni pa tako do'go možna, dokler v razporoko dobrovoljno ne privoli sam Toselli. Zato naj odvetnik poskusi pregovoriti Toselli-ja. Gospa Toselli kaže v svojem pismu duševno depresijo in globoko kesanje. Požar v Donaueschingu na Bavarskem je napravil za štiri in četrt milijona mark škode. Gotovega denarja je zgorelo 622.000 mark. Koliko šol zdržuje Budimpešta. Ogrska prestolnica zdržuje 16 raznovrstnih šol, med temi 2 veliki realki, 3 više trgovske šole, 2 višji dekliški šoli in gimnaziji, 1 obrtno risarsko šolo, 11 deških meščanskih šol, 16 dekliških meščanskih šol, i*0 ljudskih šol, 3 sirotišnice in šole društva za reševanje mladine, 66 zavodov za varstvo otrok, 7 trgovskih tetjfljev za ženske. 4 nhrtniške šole, 6 šol za trg^ske pomočnike, 44 šol za rokodelske pomtčuike in 6 ponavlialnih šol. V vseh teh šolah poučuje 2361 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo skupno 82 897 učencev in učenk. Zaloga oglja »eratni oddelek Edinosti se proda radi nena inega od-potovanja. Naslov pove In-1182 PpaHA QP 2 vrtom. V hiši je gostilna ■ 111114» «v in žganj ara a, katero se tudi proda s patentom vred. Ponudbe na Frana Čebule, Orlek h. št. 38, pošta Sežana. 1086 kupit) izvrstno belo in črno vino po zmernih cenah, naj se obrne do gospe Malalan na Opčinah. Vino je pristno domače. 1163 Kdor hoče Zgubil sem vola v Sežani. — Josip Pertot Prosek: 1206 m mr tiskane be; I ^^ Najmanjša fflj— t ^^ ^^ i MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. pristojbina stane 4-0 Plača se takoj tno »nkrat več. 1-0 stotink. ^uSL Hotel Pošta v Materiji z već elegantno aiebliranimi sobami, krasnim vrtom. Pri hiVi travniki za SetaliSče. Postrežba točna. Nasproti nova hi5a s 5 sobami, kuhinjo vrtom, na lepem prostoru. 1210 Kupim zemljišče za zidanje male hi&e pri bv. Ivanu. Zgiasiti se je pri Edinosti. S* UieiPO prazna. 4 prostori z vrtičem, daje se v niOltrd najem, Barkovlje, Boved 35. 72 Drugi skladiščnik ^ Ie vojaščine prosti, ki ^najo tudi italijanski in nemški pod „Zanesljiv" na upravo „Edinosti". 12CS Gostilna „Pri lipi" v Bazovici i?če gostilničarja, ali v najem ali pa od litra Zahteva se znanje slovenskega in iialijanekega in po možnosti tu«li nemškega jezika. Obrniti se na lastnika. 1209 Hiša na prodaj klaftrov zemlje. — Sv. Ivan, V rdel a, ulica Scoglio 218. 1183 PMnf|«%gf% Qp obleke za moške in dečke. Pla-rrUUdJU OC čilo na mesečne aH tedenske obroke. Ulica Caserma 12, L 892 IG—17 let s«tar, se i$če za obiskovati trgovce (kakor piacist). Pismene ponudbe v pužtni predaleč 5tev. 30tS 1107 Deček Cnroimo CO mladeniča 17—20 let za za-OpICJlIlC O C logo oglja. Kje? pove Inse-ratni oddelek Edinosti. 1200 llrpnpr učenka se sprejme za trgovino UOOIICO z mešanim blagom. Zahteva se pri merne šolske izobrazbe. — Sprejme se tudi spreten trg. pomočnik v službo. Več o tem pove Aug. Dolenc t Ajdovščini. " 1165 Tržaška zadruga kočijazev ustanovljena leta 1884 Prodaja ovsa in krme na debelo in drobno po isti ceni, kakor ćianom. Specijaliteta: ffieteijka za volove Trst, ul. S. Maurizio štev. 13. 11 novembra m u s č i č, Sv. Ivan. oddam stanovanje, hlev za 3 konje in kos vrta — K a- ; llt>4 Kdor lS?e službo ali kakoršno-koil zaposlenje: kdor 1 Sče uradnike ali službeno osobje, kdor Ima za oddati sobe, stanovanja, dvorane, kdor Ima za prodati blSe, polja, dvorce ; kdor iell posojila, vknjižbe Itd. prodati ali kupiti premičnine ali porabljene predmete itd. Itd., naj se posluži MALIH OGLASOV * E d t a o ■ t iu, ki no najceneji, največ čitani — najbolj pripravni v dosego namen«. I : : Mehanična dclaliilca : : i V avtorlzovana za napeljavo vode in plina V j> GUIDO SAMBO £ S zast opiiK odijevane torarie imoloinv Teodor ?: 11« z S GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasovi J in specijetne plošče na izbero. £ Črevljarnica Baldinelli Cleganca, trpežnost, ekonomija: Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se naročila za nepremočljive postole. Popravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za čevlje. Trst, ulica Crosada štev. 5, Trst (Vogal ulice Punta del Foraoj. ! Skladišče gramofonov, svetilk, aparatov ta A Aneijevo lat, mrežlo in eovi. v I Popravljanje koles, gramofonov, uotortT na plia lli 0 5 zin, električnih zvoncf* m t sako Lueh.u, ćao jjjTrst, Piazza San francesco 0* jfesisi PRVA IX EDINA Krčma Moncenisio. z dekretom je na prodaj pod dobrimi _ pogoji. Zgladiti se je BABINI Cafl?.-' 1203 Tvrdka Ivan Simitz Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za mo&ke obleke povsem nove. Specijateta drobnih predmetov za krojače._1349 Vsakovrstne vinske duioa 21, Franc B u d a u. posode se prodajo v ulici Pa-1178 istiskega I. vrste po 26 K _ hkt od 56 litrov naprej. — Kraški teran po dogovoru. — Jože če b n I e c v Sežani. 1038 Zaloga vina Proda se dekret K krčma (v okolici) z vrtom, dvoranami, kuhinjo, kletjo. Odda se 6.400. Kavarna r Moncenisio" — Babini. 1190 Proda se _ Moncenisio— gostilna k povsem mebli ranim stanovanjem, blizu morja. Kavarna Babini. 1191 i$če se stanovanje z dvema ho-bama, in kukinjo, za soproga z gospo. .Ponudbe s ceno, na Fannv Šavinech, Hotel Evropa, Tast. 1192 VI iiihliani se ProdajHlnica s «teia-LJUUlJalll /.umi. Ponudbe s ceno najemnine na Fannv Savinech. Hotel Evropa. Trst. (1193 Gojenca vsprejme neka trgovina delikates. — Dobi plačo, a ne mora hraniti saro. 1195 O/l o m mactg se dli v D".iem leP° zraćno 4T, dY UUvlCI stanovanje, obstoječe iz 4 fob, kuhinje in vrta. Via Scoglio Vila Risorts. (1178 pisarna v vojaški stvari koDcesijunirana vis. c. V. namestili it t* ulica Bachi št. 12, II. nad. 0101» L'OI> PRKHODIŠ^EM. fi. jtf illovatz mehanična deialnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tadi nikelo vanja. 500 kron nagrade pol. 55* 1§1I II1 [D STARA MIRODIbNlCA m Fed. F. Huber Succ. TRST. ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, po vlak, čoplčev, pramenlj, kemičnih izdelkov, miner, vod, parfl-mov, zamahi, Železne iloe, elastike za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP Zaloga žvepla in modre galice. k t Prvo primorsko podjetje za. prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefo. it. 847. - VU della Stazione 5tv. 17. - Telefon it. 7 Filijaike v PULI. GORICI. REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohiitva na vse kraje ta- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov. fFcSiiiaiiis yred2i6tflF, B se ianlieio u piHovaiijs ii rrsialatis Ulaža ia tk prose.) Sprejema «e tudi poblštv« Ia drag« predmete v shrambe v lastna za te prlpravljeaa suha skladišča. wm- Edini triaiki .»vod „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PKEPKOG ■■-— Točam postrežba in nizke cene. ZALOGA PiVA STEINFELD iz tovarne Bratov ReiningfhauE in iz me.i&anike Ujvuto« Pilsner Urqueiri v Plznu S: v audćekih ka^or tudi v buteljkah. SSHGiessbObler vedno aveže klele vode pri ANTONIO DEJAK, junior TRST, via degli Artisti št. 9 in It TELEFON itev. 505 Skladišče pohištva VSTTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trg« 7 v ulico SanitA št. 8 vogal ul. Porporeits nasproti kavarne Fedel Triestirio Že bogato založeno z novim neprenosljivim solidnim in eleg. pohiitvoir CENE ZMERNE. ^^ _ B g ^^ m po uporabi novega izdelka Stenic ni vec! „destructor- odlikovanega z diplomom velike zagrade na zadnji mednarodni razstavi v Rimu. . DESTRUOTOB" deluje takoj. Pokonča jajčka vsake golazni in ne dopuati. da ae zopet zakotijo. Očisti glavo vsake nesnage. — DESIBUCTOR" je za vnak . druiino neobhodno potreben. Ne pomaže, ne »sjeda, ni strupen, ampak bigijemčen. - Na tisoče pisem dokazuje ajegove izbornost — „DEilEUCTO* zalaga Ginseppe Nmii & Co. - Cervignano = Steklenice po K 4*20, 2-30 in 150. ===== SV Preprodajalcem popust. =ss tia prodaj po vseh mlrodilnicah. Iščejo se povsod zastopniki. "El Hoćete se prepričati? ei>l«*Ue velika akJadiMa parije vdove Salarini '•nto doli« Faere a ili uL Post« mu*.* » : vogal Terrsnte). )\) ,Alla Cfeti M Lse*.' V»Hk izbor »zgotoviienih oWek sa toitcai ca otroka Povrlaiki, moCm kol»« raeaib paietotov. Oblok« aa do« ia da»o. DalavOr •»irk«. Tirolaki loien. Napra«ođ^ir» pialfi (p:««' •atiefckO. fipooljallteta: blago to- tm imei**** avaim. I/got-rijaio obiek« po mod po »odi. to^ao, aohdao ra elefaatao po aitkih co«arf» X500000000ooooooc BOGOMIL PIM0 bivSI uri»f v 8oiarl ima svojo nov prodajalnico ar v TRSTU ul. Vincenzo Beltini st. 13 uipitU ctrkn c. Aaw» o vsakovrstne vc-ri/ic {> pravih to vaj. cen al . Hotel Balkan ".rn^tS?^ Hotel Balkan