Zgodovinski Z | Ljubljana | 78 | 2024 | št. 1-2 (169) | str. 1–262 HISTORICAL REVIEW Rajko Bratož, Marcellinus von Dalmatien und die Frage der Verselbständigung Dalmatiens zu seiner Zeit • Svit Komel, Vpliv katastrskih popisov na izvedbo zemljiške odveze na Kranjskem • Miha Zobec, Tomajski posestnik in politik Anton erne (1813-1891) med Dunajem in izvorno skupnostjo: pogled na življenjsko pot vaškega mogotca • Tomasz Jacek Lis, Austrian-Croat relations in Habsburg Bosnia and Herzegovina • Žarko Lekovi , An overview of Political, Diplomatic and Social Affairs in Montenegro on the Eve of the First World War • Biljana Risti , Vojaške bolnišnice in pokopališ e v Škofji Loki • Oto Luthar, Poletje s Tukididom. O nekaterih aktualnih vprašanjih zgodovinopisja asopis ZČ | Ljubljana | 78 | 2024 | št. 1-2 (169) | str. 1–262 HISTORICAL REVIEW Izdaja ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana Zgodovinski časopis ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Mednarodni uredniški odbor: dr. Kornelija Ajlec (SI), dr. Tina Bahovec (SI), dr. Bojan Balkovec (SI) (tehnični urednik), dr. Rajko Bratož (SI), dr. Ernst Bruckmüller (AT), dr. Liliana Ferrari (IT), dr. Ivo Goldstein (HR), dr. Žarko Lazarević (SI), dr. Dušan Mlacović (SI) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo Repe (SI), dr. Franc Rozman (SI), Janez Stergar (SI), dr. Imre Szilágyi (H), dr. Peter Štih (SI) (odgovorni urednik), dr. Marta Verginella (SI), dr. Peter Vodopivec (SI), dr. Marija Wakounig (AT) Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji, prav tako morajo poskrbeti za avtorske pravice za objavljeno slikovno in drugo gradivo, v kolikor je to potrebno. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 10. april 2024. Oblikovanje in oprema: Vesna Vidmar Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel.: (01) 241-1200, e-pošta: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Letna naročnina: za leto/letnik 2024: za nečlane in zavode 32 €, za društvene člane 24 €, za društvene člane – upokojence 18 €, za društvene člane – študente 12 €. Cena tega zvezka v prosti prodaji je 16 € (z vključenim DDV). Naročnina za tujino znaša za ustanove 45 €, za posameznike 35 € in za študente 25 €. Plačuje se na transakcijski račun: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Sofi nancirajo: Publikacija izhaja s fi nančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Prelom: ABO grafi ka d.o.o. – zanjo Igor Kogelnik Tisk: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, maj 2024 Naklada: 500 izvodov Zgodovinski časopis je evidentiran v naslednjih mednarodnih podatkovnih bazah: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si BULLETIN OF THE HISTORICAL ASSOCIATION OF SLOVENIA (HAS) International Editorial Board: Kornelija Ajlec, PhD, (SI), Tina Bahovec, PhD, (SI), Bojan Balkovec, PhD, (SI) (Tehnical Editor), Rajko Bratož, PhD, (SI), Ernst Bruckmüller, PhD, (AT), Liliana Ferrari, PhD, (IT), Ivo Goldstein, PhD, (HR), Žarko Lazarević, PhD, (SI), Dušan Mlacović, PhD, (SI) (Deputy Editor-in-Charge), Božo Repe, PhD, (SI), Franc Rozman, PhD, (SI), Janez Stergar (SI), Imre Szilágyi, PhD, (H), Peter Štih, PhD, (SI) (Editor-in-Chief), Marta Verginella, PhD, (SI), Peter Vodopivec, PhD, (SI), Marija Wakounig, PhD, (AT) The authors are responsible for the contents of their articles, they must also secure copyrights for the published photographs and fi gures when necessary. Reprints of articles, photographs, and graphic material are only allowed with explicit permission of the editorial offi ce and must be cited as sources. The editing of this issue was completed on April 10, 2024. Design: Vesna Vidmar Headquarters and Mailing Address: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia, phone: +386 1 241-1200, e-mail: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Annual Subscription Fee (for 2024): non-members and institutions 32 €, HAS members 24 €, retired HAS members 18 €, student HAS members 12 €. Price: 16 € (VAT included). Subscription Fee: foreign institutions 45 €, individual subscription 35 €, student subscription 25 € Transaction Account Number: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Co-Financed by: Slovenian Research Agency Printed by: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, May 2024 Print Run: 500 copies Historical Review is included in the following international databases: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis KAZALO – CONTENTS Razprave – Studies Rajko Bratož, Marcellinus von Dalmatien und die Frage der Verselbständigung Dalmatiens zu seiner Zeit .....................................8–29 Marcelin iz Dalmacije in vprašanje osamosvojitve Dalmacije v njegovem času Svit Komel, Vpliv katastrskih popisov na izvedbo zemljiške odveze na Kranjskem ........................................................................30–99 Land surveyor's relief: The infl uence of cadastral surveys on the execution of the land relief in Carniola Miha Zobec, Tomajski posestnik in politik Anton Černe (1813-1891) med Dunajem in izvorno skupnostjo: pogled na življenjsko pot vaškega mogotca ...........................................................................100–119 Tomaj landowner and politician Anton Černe (1813-1891) between Vienna and his community of origin: a close-up look at the life of a village tycoon Tomasz Jacek Lis, Austrian-Croat relations in Habsburg Bosnia and Herzegovina ...............................................................120–147 Avstrijsko-hrvaški odnosi v habsburški Bosni in Hercegovini Žarko Leković, An overview of Political, Diplomatic and Social Affairs in Montenegro on the Eve of the First World War ............148–166 Pregled političnih, diplomatskih in družbenih razmer v Črni gori na predvečer prve svetovne vojne Biljana Ristić, Vojaške bolnišnice in pokopališče v Škofji Loki .............168–190 The Field Hospitals and Military Cemetery in Škofja Loka Oto Luthar, Poletje s Tukididom. O nekaterih aktualnih vprašanjih zgodovinopisja .............................................................192–215 Summer with Thucydides. On Some Current Questions of Historiography Jubileji – Anniversaries Osemdeset let prof. dr. Janka Prunka (Jure Perovšek) .............................218–221 Janko Prunk – An Octogenerian Salvator Žitko – osemdesetletnik (Dušan Mlacović) ...............................222–224 Salvator Žiško – An Octogenerian Metod Benedik – osemdesetletnik (Bogdan Kolar) .................................225–228 Metod Benedik – An Octogenerian V spomin – In memoriam Ana Benedetič (Tatjana Dekleva) ............................................................230–232 Miloš Fon (Rajko Bratož) ................................................................................233 Kongresi in simpoziji – Congresses, Symposia Poletna šola Okoljska zgodovina in historična ekologija Dinarskega krasa (Ljubljana, 25.–30. september 2023) (Brina Kotar) ......................236–238 Summer School Environmental History and Historical Ecology of the Dinaric Karst Ocene in poročila – Reviews and Reports Žarko Lazarević, Marta Rendla, Janja Sedlaček, Zgodovina zadružništva v Sloveniji (1856–1992) (Bojan Balkovec) .....................................240–242 Ana Cergol Paradiž, »Bela kuga«: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (Irena Selišnik) ............................................243–245 Daniel Siter, Rogaška Slatina pod kljukastim križem: zdravilišče med okupacijo 1941–1945 (Tomaž Teropšič) .............246–248 Robovi, stičišča in utopije prijateljstva. Spregledane kulturne izmenjave v senci politike (Žiga Smolič) ......................................249–253 Julie Rak, False Summit: Gender in Mountaineering Nonfi ction (Julija Šuligoj) ..................................254–258 * * * Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski časopis ...........................259–262 Instructions for Authors V spomin Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 1-2 | (169)230 Ana Benedetič (29. 7. 1930 – 4. 12. 2023) 4. decembra 2023 je umrla dr. Ana Benedetič, usta- noviteljica in dolgoletna vodja Arhivsko muzejske službe Univerze v Ljubljani. Rojena je bila v Ljubljani, v delavski družini, staršema, ki sta po prvi svetovni vojni pred fašističnim nasiljem pribežala v Ljubljano. Po maturi, leta 1950 na VI. državni gimnaziji, se je vpisala na Filozofsko fakulteto, kjer je leta 1956 diplomirala na oddelku za zgodovino. Tu je leta 1996 tudi opravila rigoroz in zagovarjala dok- torsko disertacijo z naslovom Prizadevanja za ustanovitev slovenske univerze po letu 1898. Po diplomi je poučevala zgodovino na gimnaziji v Postojni, leta 1959 pa se je vrnila v Ljubljano, kjer se je zaposlila kot učiteljica na osemletki. Najprej na šoli Valentina Vodnika v Zgornji Šiški, kasneje pa je delovala na Osnovni šoli Poljane in opravila strokovni izpit za naziv profesor srednje šole. Od leta 1964 je bila zaposlena kot kustosinja v oddelku za novejšo zgodovi- no v Gorenjskem muzeju v Kranju in opravila strokovni izpit za naziv kustosa za zgodovino. V štirih letih delovanja v Kranju je pripravila enajst razstav, od tega deset samostojnih in objavila številne strokovne in znanstvene razprave. Predmet njenega preučevanja je bilo narodnoosvobodilno gibanje na Gorenjskem in Koro- škem, nemška koncentracijska taborišča, partizanske tehnike in tiskarne, pa tudi odmevi oktobrske revolucije in prve svetovne vojne na Gorenjskem, povojni razvoj občine Kranj in druge teme iz preteklosti Gorenjske. Njeno delo na Gorenjskem ni ostalo neopaženo v Ljubljani. Leta 1968, ob pripravah na petdesetletnico delovanja prve slovenske univerze, je na prošnjo tedanjega univerzitetnega vodstva in prof. dr. Frana Zwittra, prišla na Univerzo v Ljubljani, kjer je pripravila jubilejno razstavo in sodelovala pri jubilejni publika- ciji. Zbiranje arhivskega in muzejskega gradiva za petdesetletnico je bilo povod za ustanovitev Arhivsko muzejske službe Univerze v Ljubljani, ki jo je vodila do upokojitve leta 1996. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 1-2 | (169) 231 Na novo delovno mesto je prišla v najbolj ustvarjalnem življenjskem obdobju. Prekaljena s šolsko prakso in že vpeljana v muzejsko znanstveno in raziskovalno delo se je soočila z novim delovnim področjem – arhivistiko. Arhivsko muzejsko službo Univerze v Ljubljani je po zgledu sorodnih ustanov na evropskih univerzah zasnovala kot kompleksno dejavnost s tremi delovnimi enotami: arhivski oddelek, muzejski oddelek in priročna knjižnica z dokumentacijo. Po raznih zasilnih prostorih je evidentirala arhivsko gradivo ljubljanske univerze in njenih ustanovnih članic, ga prevzemala v osrednje skladišče v Deželnem dvorcu, ga urejala in popisovala. Na muzejskem področju je bila njena dejavnost usmerjena v zbiranje in dokumentiranje premične kulturne dediščine z visokošolsko tematiko. V okviru službe je zasnovala priročno strokovno knjižnico, fototeko in časopisno dokumentacijo. Tudi na Univerzi je nadaljevala z razstavno dejavnostjo. Razstavi ob petdese- tletnici Univerze so sledile še razstave: Univerza v Ljubljani in 40 let KPS ( 1977), Univerza v Ljubljani 1919 – 1930 (1992), Univerza v Ljubljani 1919 – 1945 (1993), 50 let Ekonomske fakultete v Ljubljani (1996) in Dr. Mihajlo Rostohar (1996). Pripravila je tudi več samostojnih publikacij o zgodovini ljubljanske univerze: Pot do slovenske univerze (1981), Slovenski študenti v boju za narodno in socialno osvoboditev 1919 – 1941 (1987), Slovenski študenti in Univerza 1941 – 1945 (1999), Poti do univerze (1999), Deželni dvorec v Ljubljani 1902 – 2002 (2002), in objavila številne razstavne kataloge. Oktobra 1991. leta je na zborovanju srednjeevropskih univerzitetnih arhivov na temo »Arhivpraxis und Historiche Forschung« sodelovala z referatom »Einige spezielle Probleme des Archivgutes der Universität Laibach«. Svoje izsledke o zgodovini ljubljanske univerze in visokega šolstva v Ljubljani je javnosti predstavila tudi v več radijskih oddajah na Radiu Ljubljana, v letu 1995 pa je o zgodovini visokega šolstva spregovorila tudi na Radiu Trst. Ob zanimanju za dejstva, ki so pripeljala do ustanovitve Univerze v Ljubljani ter preučevanju njenega nadaljnjega razvoja, so jo posebej pritegnile usode posame- znikov. Preučevala je vloge Mihajla Rostoharja, Ivana Hribarja in Danila Majarona v prizadevanjih za ustanovitev slovenske univerze. Pritegnila sta jo Franc Munda s svojim poslednjim volilom študentom in dr. Ivan Oražem, ki je svoje premoženje zapustil Medicinski fakulteti. Z velikim veseljem se je pridružila preučevanju prvih doktoric znanosti v svetu, ki ga je spodbudila Mednarodna rektorske konference (CRE), ter javnosti predstavila prvo doktorico, ki je bila promovirana na ljubljanski univerzi, dr. Ano Mayer Kansky. Vedno jo je zanimala tudi lokalna zgodovina. Prispevke o preteklosti Šentvida in Šiške, kjer je bila rojena in je živela, je objavljala v lokalnih glasilih. Večino življenja je preživela v vili Gustava Tönniesa, kar jo je usmerilo k preučevanju ustanovitelja ene izmed najbolj podjetnih rodbin na Slovenskem. Navezala je stike s Slovensko-švedskim društvom, kar je privedlo do evidentiranja arhivskega gradiva o tej pomembni družini, v katerem sodelujejo številni arhivi in muzeji iz Slovenije, sosednjih držav ter Bosne in Hercegovine. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Leta 1972 je za sodelovanje pri moderni muzeološki postavitvi gradiva v Gorenjskem muzeju v Kranju dobila Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 1-2 | (169)232 Prešernovo nagrado gorenjskih občin. Leta 1988 je prejela nagrado Dneva vstaje slovenskega naroda za zbornik Slovenski študentje v boju za narodno in socialno osvoboditev 1919–1941. Leta 2000 jo je glavni odbor ZZB NOB Slovenije nagradil z zlato plaketo za zbornik fotografi j z naslovom »Slovenski študenti in univerza 1941–1945. Istega leta je za delo na področju preučevanja zgodovine slovenskega visokega šolstva prejela plaketo mesta Ljubljane. Dr. Ana Benedetič je na Univerzi v Ljubljani pustila neizbrisno sled in ostaja v njenem zgodovinskem spominu. Tatjana Dekleva Z | Ljubljana | 78 | 2024 | št. 1-2 (169) | str. 1–262 ISSN 0350-5774 9 7 7 0 3 5 0 5 7 7 0 0 2