IZDAJA
OBČINSKI
LJUDSKI
ODBOR
LJUBLJANA-
SlSKA —
UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK:
IVAN BREGANT TISK:
Železniška
TISKARNA V LJUBLJANI
POZIV
OBČANOM!
Občinski ljudski odbor Ljubljana-Šiška obvešča vse državljane, da bodo po odloku Zveznega izvršnega sveta o reviziji in prepisovanju volilnih imenikov do 31. marca 19G3 popravljali volilne imenike in poziva vse tiste, ki bodo do 15. maja 1963 dopolnili 18 let, dalje tiste, ki so se doselili v območje te občine in vse ostale, ki imajo volilno pravico, pa niso vpisani v volilni imenik, da se priglasijo za vpis v volilni imenik v zgoraj navedenem roku.
Posebej opozarjamo vse tiste, ki več kot 6 mesecev začasno bivajo na območju te občine in bodo do 15. maja 1963 še tu bivali, da se vpišejo v volilni imenik občine Ljubljana-Šiška, če to želijo, izbrisani pa bodo iz volilnega imenika v kraju njihovega stalnega bivališča.
DRUŽBENI
PLAN
IN
PRORAČUN
SPREJETA
Odborniki ljudskega odbora so na zadnji seji, ki je bila 18. tega meseca, sprejemali letošnji občinski družbeni plan in proračun. V razpravi so posamezni govorniki osvetlili še z nekaterimi drugimi podatki perspektive in naloge letošnjega družbenega plana. Pred začetkom razprave pa je zastopnik sveta za komunalo obvestil odbornike o stališču sveta do nekaterih pripomb, ki so jih dali volivci na svojih zborih v zvezi s predlogom družbenega plana in proračuna. Vendar te pripombe niso bile take, da bi moral svet za komunalo pred-Ugati spremembe družbenega plana, temveč je v svojih odgovorih le raztolmačil možnosti, v okviru katerih je sestavljen družbeni plan, te pa so take, da ni bilo moč upoštevati predlogov volivcev.
Volivci z Gameljnov, Šmartnega in Tacna so se na primer pritoževali, da je občinska dotacija za gradnjo vodovoda v višini 15 milijonov dinarjev premajhna ter da jo je nujno treba povečati. Svet za komunalo je opozoril, da je nemogoče to vsoto povečati z ozirom na razpoložljiva sredstva ter je predlagal volivcem s teh Področij, naj bi krajevna skupnost najela posojilo za gradnjo vodovoda iz občinskih dotacij, ki se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih letih, pa naj bi plačevali anuitete za najeto Posojilo. Samo tako bi bilo mogoče hitreje zgraditi vodovod ob večji koncentraciji sredstev. Sredstva za urejanje zelenic so namenska. Zato ni mogoče upoštevati nekaterih predlogov volivcev, naj bi ta sredstva zmanjšali oziroma jih porabili drugje. Gradnja bazena za kopanje pri Litostroju pa je odpadla iz razlogov, ker razpoložljiva sredstva trenutno bolj potrebujemo za nujnejše stvari, s tem pa ta načrt ni zavrnjen, temveč le odložen.
Na seji so se zastopniki stanovanjske skupnosti Zgornja šiška odpovedali nadaljnjemu vzdrževanju cest na svojem območju, medtem ko je sta-Uovanjska skupnost Dravlje še v na-Brcj obdržala to službo.
Volivci sprejeli
družbeni plan in proračun
V	prvi polovici tega meseca so zbori volivcev razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna občine za letošnje leto. V teh razpravah so volivci predlagali občinskemu ljudskemu odboru nekatere spremembe in dopolnitve družbenega plana, o katerih je razpravljal pred kratkim svet za družbeni plan in finance ter o tem izdelal poročilo za ljudski odbor, o delu vprašanj pa je razpravljal svet za komunalo.
Volivci niso imeli bistvenejših pripomb na predlog družbenega plana. Volivci Šenkovega turna na primer menijo, da so dotacije namenjene krajevnim skupnostim premajhne. Iz teh sredstev bi namreč želeli urediti fasado zadružnega doma v Bukovici tor pokriti anuitete za zadružni dom. Člani sveta pa so menili, da mora te stroške prevzeti zadruga, ki jih lahko pokrije iz najemnine.
Volivci iz Gameljn, Rašice, Šmartnega, Tacna so se pritoževali, da so letos predvidena sredstva za gradnjo vodovoda (15 milijonov) premajhna, zaradi česar se bo gradnja vodovoda zavlekla. Prav tako so predlagali, da je treba urediti most preko Save v Tacnu. Vendar ta predlog ne more upoštevati občinski družbeni plan, ker je most okrajnega značaja. Menili so tudi, da je 9 milijonov namenjenih za ureditev zelenic preveč ter da bi jih kazalo uporabiti za bolj potrebne stvari. Člani sveta iso prepustili odločitev o tem svetu za komunalo.
V	Dravljah so volivci zahtevali povišanje dotacije za stanovanjsko skupnost, in sicer od 6 na 10 milijonov. Svet za družbeni plan in finance
NOV IZVRŠNI ODBOR SZDL
Po občinski konferenci se je konstituiral nov izvršni odbor, ki mu predseduje Mirko Damjan.
Člani Izvršnega odbora občinskega odbora SZDL pa so naslednji tovariši: Tone Avsec, Mirko Damjan, Milena Jelen, Marija Novak, Franc Novak, Janko Pirkovič, Jože Posavc, Rafko pre-može in Toni Pavla.
je ugotovil, da gre za željo iz dotacij pokrivati nekatere servisne dejavnosti stanovanjske skupnosti. V tem primeru pa to ne more biti vprašanje proračuna. V tej razpravi so člani sveta menili, da je odnos stanovanjska skupnost—komuna v marsičem nerazčiščen. Tudi širino raznih dejavnosti, ki jih opravljajo posamezne stanovanjske skupnosti, marsikje že preraščajo potrebe stanovanjske skupnosti. Vse te stvari bi moral urediti Občinski statut.
Svetu za komunalo so odstopili vprašanje ureditve razsvetljave v Dravljah ter zelenice pred domom družbenih organizacij.
Zahteva volivcev, da je treba najkasneje v dveh letih preskrbeti vsem borcem, ki nimajo stanovanja, stanovanje, je v tej obliki premalo dokumentirana, kajti v zvezi z njo bi bilo nujno treba vedeti, za koliko stanovanj gre in kakšen znesek bi bilo treba določiti v ta namen.
V	Zgornji Šiški so volivci zahtevali, da naj bi namesto asfaltiranja Scopollijeve ulice raje nadaljevali asfaltiranje Vodnikove ceste vsaj do osemletke. Taka zamenjava pa najbrž ni stvarna, ker bi za asfaltiranje Vodnikove ceste porabili mnogo več sredstev kot jih družben plan predvideva za asfaltiranje Scopollijeve ceste.
Volivci s terena Šercerjevo so se 'spraševali, zakaj vlagati takšna sredstva za gradnjo telesno-vzgojnih objektov, ko pa je pomanjkanje stanovanj mnogo bolj pereče vprašanje. Verjetno jim je bilo premalo pojasnjeno, da gradijo stanovanja iz stanovanjskega sklada ter da teh sredstev ni moč prenašati.
V	Šentvidu so zahtevali, naj bi uredili v letošnjem letu telovadnico, vendar bo ta telovadnica lahko urejena šele v prihodnjih letih, ker je sedaj pomembnejša graditev šole Na jami, Preski in v Vodicah.
V	TIKI so spraševali, kaj je z asfaltiranjem Aleševčeve ulice. Ta je v programu. V Deko-rativki so zahtevali, da je traba pospešiti gradnjo samskega doma ter odložiti gradnjo kopalnega bazena v Litostroju, 'sredstva pa naj bi raje uporabili za stanovanjsko izgradnjo. Graditev bazena je že odložena.
m
I
fi
i
m
*
ia
i
is
is
m
m
i
I!
i
p
p
p
I
I
m
I
1
I
m
SM'
ŠOLA
SINDIKALNIH VODITELJEV
Sredi tega meseca je bil v Kranjski gori tretji seminar za člane sindikalnih izvršnih odborov ter za druge aktiviste v sindikalnih organizacijah, v delavskih svetih ter upravnih odborih gospodarskih organizacij. Prireditelj teh seminarjev, občinski sindikalni svet, je začel sistematično vzgojo sedanjih in bodočih funkcionarjev v gospodarskih organizacijah in to po točno določenem programu.
Prvi seminar o družbeno ekonomski izobrazbi je bil v novembru ter sc ga je udeležilo 46 slušateljev. Prav toliko slušateljev je imel tudi drugi seminar v decembru. Sedanji seminar pa je imel 66 slušateljev.
Cilj seminarjev je, da hitro in neposredno seznanjajo slušatelje z vsemi aktualnimi vprašanji na področju ekonomskega in družbenega dogajanja. Razen tega pa predstavljajo ti seminarji zelo tesen stik občinskega vodstva sindikatov s sindikalnimi organizacijami v podjetjih. Seminarji imajo delovni značaj. Na njih slušatelji obravnavajo konkretna vprašanja iz svojih podjetij, na katere skušajo najti najustreznejšo rešitev, iz tako pridobljenih izkušenj pa nato oblikujejo nekatera skupna stališča. Udeležujejo se jih stalno isti slušatelji, in sicer Iz skoraj vseh večjih industrijskih podjetij v občini ter dveh obrtnih in dveh trgovsskih podjetij. Po programu je predvideno, da bodo ti seminarji do maja vsak mesec enkrat, in sicer po nekaj dni. Tak način vzgoje sindikalnih delavcev je že pokazal svoje prve rezultate, kaže le, da nekatera podjetja pridobljenega znanja svojih slušateljev premalo izkoristijo.
i
I
i
i
i
I
1
m
p
ig
»
i
i
iS>T5
i
i
m
P
m
m
i
1
I
I
i
i
Specializacija
SKRBNO
SPREMLJANJE
ŽIVLJENJA
INVALIDOV
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so odborniki razpravljali med drugim tudi o združitvi kmetijskih zadrug Medvode in Šentvid. Oba kolektiva sta o tem že razpravljala, njuni samoupravni organi pa sprejeli sklep o taki združitvi. Tako bo poslej na območju združene občine Ši-ška-Medvode poslovala ena sama kmetijska zadruga.
Kmetijska zadruga Medvode je lani realizirala 295 milijonov prometa. V svoji posesti ima 160 ha zemlje, v hlevih pa redi 148 glav živine. Dosedanja kmetijska zadruga Šentvid je lani realizirala 333 milijonov prometa ter ima v posesti prav toliko zemlje kakor KZ Medvode, v hlevih pa redi 120 glav živine. Lani so ustvarili na svojih skladih 6 milijonov dinarjev.
Po programu naj bi združena zadruga nakupila 140 hektarov nove zemlje, tako da bi do konca leta imela skupno 460 ha zemlje. Parcele, last zadruge, so med seboj nepovezane ter ločene z drugimi privatnimi zemljišči, zato si sedaj prizadevajo zemljo arondirati v štiri večje komplekse. Za-
druga razpolaga z 12 traktorji ter ima za sedaj dovolj strojev, tako za lastne potrebe kot za opravljanje raznih uslug zasebnim kmetovalcem. Po programu je predvideno, naj bi se zadruga specializirala za proizvodnjo mleka. Nakupili bodo tudi še nekaj goveje živine, tako da bodo imeli ž*e letos čez 300 glav živine.
ZDRUŽITVENA KONFERENCA Petega maja je bila združitvena konferenca združenja borcev dosedanjih občin Ljubljana-Šiška in Medvode. Uvodoma sta poročala oba predsednika dosedanjih občinskih odborov Božo Logar (Ljubljana-Šiška) in Karel Notar (Medvode). Na konferenci so izvolili 19-člansko predsed-sedstvo in petčlanski nadzorni odbor. Za predsednika občinskega odbora je bil izvoljen Božo Logar, za podpredsednika Karel Notar.
Na združitveni konferenci organizacije »Zveze vojaških vojnih invalidov« občine Medvode in Šiška v
enotno občinsko organizacijo združene občine so največ razpravljali o nekaterih socialnih in zdravstvenih problemih invalidov. Še vedno je zelo pereč tudi stanovanjski problem za invalide in borce, ki pa bo, po zagotovilih občinskih organov, vendarle urejen v prihodnjih dveh letih.
Na konferenci so se zavzeli ter o tem sprejeli tudi sklep, da mora organizacija »Zveze vojnih in vojaških invalidov« še povečati skrb za invalide, borce in družine padlih borcev, jim pomagati pri urejevanju njihovih perečih vprašanj socialnih, zdravstvenih in drugih vprašanj, predvsem pa naj velja vsa pozornost bolnim članom.
Organizacija bo aktivno sodelovala tudi v razpravah o novih predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
JSmuk o J^Ctanjski goti ta •ptoemtoo občine.
Zadnjo nedeljo v februarju je občinski sindikalni svet priredil občinsko sindikalno prvenstvo v Kranjski gori v smuku in veleslalomu, ki se ga je udeležilo med posamezniki 42 tekmovalcev ter štiri moštva podjetij Iskra Pržanj, TIKI, Litostroj in KOT.
Med ekipami je bil naslednji vrstni red: Iskra-Pržanj, TIKI, Litostroj ter KOT.
Tekmovanje med posamezniki je bilo razdeljeno v dve skupini, in sicer na smučarje, ki so vključeni v posamezne 'smučarske klube, med njimi sta zmagala pri moških Milan Bernik s časom 1:05,2, pri ženskah pa Tatjana Hafner s časom 1:43,1, ter na smučarje, ki niso vključeni v smučarske klube. Pri slednjih je vrstni red prvih desetih naslednji: Stane Sodec (pivovarna Union) 1:13,1, Jože Plešec (Agrostroj) 1:15,1, Roman Luštrek (Iskra, Pržanj) 1:16,2, Ivan Klemenčič (Litostroj) 1:20,0, Stane Belak (Litostroj) 1:21,1, Stane Stanovnik (Usnjeni izdelki) 1:21,2, Sašo Ručigoj (ŽEP) 1:23,1, Andrej Orel (Iskra, Pržanj) 1:25,1, Milan Berlič (TIKI) 1:25,3 ter Anton Bolha (Litostroj) 1:28,1.
Vsem tekmovalcem je prireditelj Občinski sindikalni svet razdelil praktična darila. Prvim trem ekipam pa razen tega tudi pokal, medtem ko je prvoplasi-rana ekipa prejela pokal v trajno last. Pokal je prejel tudi prvoplasirani posameznik.
GOSPODARSKI USPEHI OBČINE V PRVIH DVEH MESECIH
STATUTI
GOSPODARSKIH
ORGANIZACIJ
Statuti gospodarskih organizacij ali bolje rečeno — zakoni podjetij in tovarn, so brez dvoma zdaj sredi največje pozornosti. Ne le zaradi tega, ker obstajajo priporočila, da je treba pohiteti s sestavljanjem osnutkov, marveč tudi glede tega, kaj in kakšna določila vnesti v te najpomembnejše »predpise« gospodarskih organizacij.
Ponekod so imenovali posebne komisije, ki naj se ukvarjajo s tem problemom, ponekod so to prepustili le »strokovnjakom« v podjetjih, le malo kje so oformili taka telesa, sestavljena iz ljudi, ki delajo na najrazličnejših delovnih mestih in ki so člani različnih družbeno-političnih organizacij ali organov delavskega samoupravljanja.
Prav ta enostranost članov komisij pa je privedla v več primerih do tega, da so osnutki statutov le preveč formalistični, da vsebujejo le neka splošna določila, fraze; ali narobe da osnutki vsebujejo in preveč poudarjajo le nekatere probleme in odnose v podjetju, le nekatere službe in podobno, pač glede na to, katerih ljudi je bilo več v takih komisijah.
Niso tudi redki primeri, da so se jeli pojavljati na »tržišču s statuti« posamezniki (največkrat so to razni strokovnjaki, ki so dobro »podkovani« v pravniški vedi), ki so začeli prodajati ali — kot oni pravijo — »odstopati« posamezne osnutke statutov za določeni honorar. In niso redka podjetja ali delovne organizacije, ki so take »tipske osnutke« tudi odkupile. Seveda, so v takih primerih šli po liniji najmanjšega odpora; levjo uslugo pa so naredili vsem tistim težnjam v podjetjih, ki ne žele doseči najboljše oblike organizacijsko-tehničnih in političnih odnosov v podjetju, tovarni ali gospodarski organizaciji.
Vse te pomanjkljivosti, ki se kažejo še tudi v drugih inačicah so, kajpada, škodljive in prav je, da jih poznamo. Večinoma pa so se v podjetjih lotili izdelave osnutkov statutov nadvse resno, z največjo potrebno mero preudarnosti in odgovornosti.
Jasno je, kajpada, da ima sleherni statut delovne organizacije tudi svoje posebnosti, pač glede na vrsto vplivov in okoliščin, v katerih deluje. Neka posebnost, ki smo jo zasledili v statutu prehrambenega kombinata »Delamaris« iz Izole, pa je brez dvoma vredna pozornosti.
Gre namreč za pojmovanje nelojalne konkurence. Nadvse pohvalno, saj se s problemi trgovine ubadamo vsak dan, vsak dan doživljamo ljube in neljube pripetljaje, ki so z njo v zvezi.
V	njihovem osnutku je namreč zapisano:
»Prepovedan je sleherni postopek (četudi v interesu podjetja!), če je v nasprotju s poslovno moralo.«
V	podjetju pravijo, da njihovo poslovanje in razvoj nista zasnovana le na kratkotrajnih uspehih in trenutni perspektivi. Podjetje je zdaj na trdnih nogah in zato bi jim razni postopki nelojalne konkurence, ki bi izvirali tudi od njih samih, prej škodovali kot koristili. Taki postopki bi jim sicer lahko prinesli trenutne koristi in trenutne uspehe, hkrati pa bi jih — menijo v tovarni — očrnili pred kupci za daljšo dobo. To pa ne bi bilo v skladu s težnjami, da bi postali renomirano in čislano podjetje!
To, za sedaj redko, če že ne edino tovrstno določilo v osnutkah statutov v naši republiki, bi kazalo v taki ali drugačni obliki posnemati!
(ali)
START
slabši od pričakovanj
O Podoba gospodarskih uspehov združene obči-
•	ne "Šiška je pravzaprav odsev stanja v celot-© nem našem gospodarstvu: predvidevali smo —
•	in opirali ta predvidevanja na realne pokaza-
•	telje — da se bo dinamika industrijske pro-
•	izvodnje, ki je v drugi polovici lanskega leta
•	dosegla velik zamah, nadaljevala tudi v za-© četku leta in ne tako kot doslej, da je bila v © prvih mesecih občutno manjša. Toda — zmo-© tili smo sc. Sicer le deloma, kajti podatki ka-
•	žejo, da smo v prvih dveh mesecih dosegli
•	vendarle precej večjo proizvodnjo kot lani © ali predlanskim v istem obdobju, vendar pa
© manjšo, kot smo računali.
Družbeni načrt Občine namreč predvideva, da se bo fizični obseg industrijske proizvodnje povečal v letošnjem letu za 12,4 odstotka. To je nedvomno precejšen skok, ki ga bo moč doseči le s skrajnimi napori delovnih kolektivov, s smotrnejšo organizacijo dela kot v minulem letu, ob vrsti drugih objektivnih činite-Ijev.
Podatki za januar pa kažejo, da je bil fizični obseg industrijske proizvodnje dosežen le s 7,5 odstotka v primerjavi s celotnim načrtom. Dosežek torej — pod predvideno mesečno dinamiko. Dejstvo pa je hkrati, da je industrija dosegla v januarju, v primerjavi z istim mesecem lanskega leta, povečanje za 11,7 odstotka.
Povsem drugačno — ugodnejšo — podobo pa daje naslednja primerjava: po fakturirani realizaciji v industriji občine so napram načrtu v letošnjem januarju dosegli indeks 125.
Od tega kaže kmetijstvo 90,9 odstotka, gradbeništvo 63,4 odstotka, promet 142,2 odstotka, trgovina 96,8 odstotka, gostinstvo 125,9 odstotka.
Seveda pa so uspehi, če jih gledamo pod lupo posameznih podjetij in gospodarskih organizacij dokaj različni. Nekatera podjetja so pokazala večje uspehe, druga spet manjše.
Med najbolj perspektivnimi podjetji je brez dvoma tovarna »TIKI«, ki je kljub preselitvi, ki vsekakor vpliva na redno proizvodnjo, uspela v letošnjem januarju,, v primerjavi z januarjem lanskega leta, povečati proizvodnjo kar za 31 odstotkov. Podobno tudi kovinsko podjetje »KOT« iz Tacna za 40,5 odstotka. Tudi »ALKO«, ki ne kaže nekih večjih tendenc razvoja, je povečal proizvodnjo v tem času, seveda v primerjavi z lanskim enakim obdobjem, za 46 odstotkov. In slednjič razveseljiva ugotovitev: novo podjetje »AV-
TOMONTAŽA«, se je že čisto »ujela« in uspela v novih prostorih povečtti proizvodnjo v januarju letos, v primerjavi z januarjem lani, za 58 odstotkov.
Beležimo pa tudi nekaj padcev proizvodnje:	v
»SKIP« za 45 odstotkov. Vzroki v tem podjetju so predvsem v tem, da je vreme vplivalo na proizvodnjo, saj to podjetje opravlja večino del zunaj. Tudi v »PIVOVARNI« beležijo padec, vendar je ta le sezonskega značaja.
Tudi glede izvoza je stanje podobno. Dinamika v prvih dveh mesecih še ni dosežena. Deloma je to razumljivo, hkrati pa je tudi nemogoče z realnimi pokazatelji zasledovati izvozno dejavnost po mesecih, ker
pri najpomembnejšem izvozniku v občini — »Litostroju« — ne moremo reči, koliko je izvozil v enem mesecu, ker delovni proces za neki izdelek traja po več mesecev in je tudi tako realizacija v enem mesecu lahko izredno visoka, v drugih pa močno pod ravnijo.
Prav pa je poudariti, da so se prav vsa podjetja na moč zavzela, da bi začela izvažati, ali pa povečala izvoz. Tako je podjetje »SKIP«, za katerega ni bila v letošnjem letu predvidena izvozna zadolžitev, v prvih dveh mesecih že izvozil za 5.500 dolarjev. Na sploh pa se bo izvoz iz občine v letošnjem letu močno povečal: znašal bo po predvidevanjih, ki pa temelje na realnih osnovah, 3 milijone 142.289 dolarjev. To je. velikanski napredek v primerjavi z lanskim letom, ko so podjetja te občine izvozila le za nekaj več kot 1 milijon 400.000 dolarjev. Primerjava z letom 1961 pa je še ugodnejša: tedaj bo gospodarske organizacije izvozile le za 664.729 blaga in izdelkov.
Gospodarstveniki menijo, da bo kljub relativno slabemu startu v industrijski proizvodnji in tudi izvozni dejavnosti, letošnji družbeni načrt le dosežen, seveda ob večjih naporih, kot bi bili potrebni, če bi že v začetku leta zastavili tako, kot bi lahko in je bilo predvideno.
ai
VPLAČEVANJE DAVKA NA osebni dohodek
2e dokonča februarja je oddelek za finance občine razposlal odločbe o odmeri davka na osebne dohodke, kot so jih prijavili posamezniki. V tem mesecu pa so že začela pritekati sredstva, vplačana na račun presežka osebnih dohodkov nad določenim povprečjem. Do 10. marca se je zbralo na račun davka na osebne dohodke 11
milijonov 14 tisoč dinarjev, kar predstavlja 46 “/o sredstev, ki se bodo zbrala na račun davka na osebne dohodke. Vsa ta sredstva so proračunska sredstva. Zanimivo je, pa po pregledu davčnih prijav lahko ugotovimo najvišje zaslužke med tehniki v proizvodnji in projektanti v projektivnih birojih.
OBISK V TREH MED VOSKIH VASEH
KULTURNE SKRBI KMETOVALCEV
Sto hišnih številk je v treh vaseh: Ladji, Spodnji in Zgornji Senici pri Medvodah. Prebivalcev je približno trikrat toliko. Tretjina jih je zaposlenih v medvoških tovarnah, vsi pa se ukvarjajo s kmetijstvom. Vasi so majhne. Nimajo gostilne in to je nemara najboljši dokaz, da naselje res ni veliko. Hiše so razmetane dva kilometra daleč od tovarne celuloze v Goričanah proti Ratečam. Cesto skozi vas, ko je zapadel prvi sneg, slabo splužili. Zato je te dni največja možna hitrost avtomobila skozi vasi le 15 kilometrov na uro. A to ne moti, domačini imajo le deset avtomobilov, tuji pa v vas ne zaidejo.
Problemov, ki bi jim noč in dan sedeli za vratom, nimajo. Čeprav bi ne mogel trditi, da lahko glavo več čas držijo pokonci...
KULTURNI DOM
Deset let nazaj so vsako zimo na Ladji ali v eni izmed Senic prirejali gledališke predstave. Na dvoriščih, kozolcu ali pa v večji sobi. Na vso moč improviziranih odrih so igrali »Ziv pokopan«, »Pod Golico«, »Davek na samce«, »Gosposka kmetija«, »Maščevanje usode«, »Veriga«.
Gostovali so tudi v okoliških krajih in pra-
V LADJI, SP. IN ZG. SENICI, KJER SO ZACELI GRADITI KULTURNI DOM, PA IMAJO PREMALO SREDSTEV. — DOSLEJ SO VAŠČANI PRISPEVALI 160.000 DINARJEV IN VEC KOT 1000 UDARNIŠKIH UR
vijo, da so povsod želi lepe uspehe. Letošnja zima je prva v nekaj letih, da niso spravili nič skupaj. Razlog je prav preprost: na domačiji, kjer so imeli nekoč vaje, se je oženil sin. Mlada družina je zavzela prostor, kjer so doslej vadili!
Zato je predlog, ki se je porodil že pred petimi leti, da bi si namreč zgradili kulturni dom, postal nenadoma zelo aktualen. Nemara je beseda »kulturni dom« preveč za tisto, kar imajo vaščani v mislih. Radi bi le malo večjo sobo, v kateri bi se lahko sestajali, vadili za igro ali pa gledali televizijo in prebirali časnike — klubsko sobo pravzaprav.
Ž/s predlanskim so ustanovili gradbeni odbor in se začel ipripravljati na gradnjo. Pripravili so les (okoli 30 kubičnih metrov), navozili gramoz, zakoličili in celo izkopali temelje. To so opravili že lafisko pomlad. Odtlej pa samevajo izkopani temelji ob cesti...
»Obljubili so nam, da nam bodo pomagali. Prispevali naj bi denar za tista dela, ki jih mi sami ne hi zmogli, za nakup cementa, opeke in podobnega. Vendar pa so se dela ustavila, čeprav smo nekaj denarja dobili. Predračun za naš dom je zelo skromen — 3,5 milijona dinarjev. Doslej smo od občinskega odbora SZDL in Občinskega ljudskega odbora Medvode dobili 300.000 dinarjev, medtem ko smo mi prispevali okoli 160.000 dinarjev v materialu in več kot 1000 prostovoljnih ur,« je dejal Milan Tehovnik, predsednik vaškega odbora SZDL.
S temi sredstvi kajpak doma ni moč spraviti pod streho. Čeprav so prvotni načrt, ki je predvideval enonadstropno stavbo, v kateri bi zgradili tudi stanovanje za hišnika, spremenili, stanovanja no bodo gradili, je denarja vseeno premalo.
Zato, pravijo, so pred dnevi začeli razmišljati, da bi prodali ves les, gramoz in drugi gradbeni material. Z izkupičkom bi kupili leseno hišico »Jelovice« iz Škofje Loke, ki bi lahko za silo nadomoštevala »kulturni dom«.
»Prostor, tak ali drugačen, nujno potrebujemo. Več kot sto volivcev je v treh vaseh. Pa poglejte: še sestanke ne moremo sklicati! Nekaj časa smo gostovali pri nekaterih kmetih, a tako ne gre več,« je pripomnil Tine Križaj, član vaškega odbora SZDL in predsednik igralske družine.
Z milijonom bi lahko, zatrjujejo, spravili stavbo pod streho. Poslej bi bilo laže. Klubsko sobo bi opremili s televizorjem (denar zanj so že zbrali),s šahom, časniki, revijami. Lahko bi se sestajali, se pomenili'o tem in onem...
MAJHNA VAS, MAJHNE SKRBI
Problem, o katerem razmišljajo že nekaj let, bi se dal odpraviti z vsoto, ki bi jo lahko zapisali že s šest številčnim številom.
Tako je bilo tedaj, ko so zgradili z udarniškim delom, samoprispevkom in pomočjo občinskega ljudskega odbora Medvode leta 1958 vodovod.Tako vsako leto popravljajo visečo brv nad Soro, ki jo poleti kopalci dodabra omajajo.
Sodijo, da je prav, če se krajevnim skupnostim dodeli več sredstev. O tem je rekel predsednik vaškega odbora Milan Tehovnik: »Vsa-k oleto dobimo več denarja iz proračuna. Tako je tudi prav, ker se sredstva, ki jih dobimo iz proračuna, vselej še povečajo s krajevnim samoprispevkom. Sto tisoč dinarjev, ki jih dobimo, denimo, se poveča za še enkrat toliko. Sicer pa: če se večajo naloge krajevne skupnosti, je prav, da se povečajo tudi sredstva, mar ne?«
V treh vaseh imajo skupen vaški gospodarski odbor, ki razporejuje sredstva in skrbi, da so pravilno uporabljena. Kanalizacija, razsvetljava in vaške poti bodo glavna skrb odbora letos in prihodnje leto.
Razen tega imajo poseben mrliški odbor, ki opravlja usluge tudi na območju sosednjih občin — kranjske in škofjeloške. Pred leti so namreč z izkupičkom dveh veselic kupili mrliški voz in opremo.
Trije člani vaškega odbora SZDL Senica pri Medvodah: Anton Veber, Tine Križaj in Milan Tehovnik
Uspešno
delo
komisije za
estetsko vzgojo
Komisija za estetsko vzgojo pri DPM Milan Majcen, ki jo vodi učiteljica Milena Sevak, je zelo delavna. Dramatski krožek navdušuje s svojimi programi ne samo otroke, temveč tudi odrasle. Mimo tega prireja izlete v okolico, kjer imajo programe oli partizanskih grobovih in spomenikih padlim borcem. S svojimi programi pa tudi razvedrijo kolektive.
Društvo smatra za svojo dolžnost, da seznani občane z zadnjima dvema primeroma aktivnosti te komisije!
Z novoletnim programom so pionirji voščili starčkom v domu onemoglih na Bokalcih. Na Bokalcih so naše pionirje lepo sprejeli. Starčki so z zanimanjem in rosnimi očmi spremljali pro-
nje narodnih pesmi. Najbolj so bul ganjeni, ko so jim pionirji stisnili roko v slovo in jim prisrčno voščili srečo in zdravja polno novo leto.
Ze naslednjo nedeljo — 13. januarja — Je sekcija izpolnila že drugo nalogo iz svojega delovnega programa. Odšli so v vzgojni zavod v Smledniku. Pionirska organizacija »Prane Mil-cinski« je povabila Se okoliške pionirje in ostale vaScane, ki so bili vsi zelo zadovoljni s programom.
I*rl vseh obiskih in izletih povabimo tudi starse nastopajočih otrok, ki se zelo radi odzovejo.
Sneg je prekril izkop za temelje stavbe, v kateri naj bi bila klubska soba SZDIj v Senici pri Medvodah. V ozadju vas Zgornja Senica.
ODPRTA SODOBNA UČILNICA ZA GOSPODINJSKI POUK
V začetku marca so odprli v osnovni šoli v Zgornji Šiški sodobno učilnico za gospodinjski pouk. Novo učilnico so pridobili s prezidavo visokega hodnika. Adaptacija nove učilnice jih je veljala 2,5 milijona dinarjev.
Učenci te največje osnovne šole v Ljubljani (45 oddelkov s 1360 učenci) so tako dobili sodobno učilnico, kjer se bodo usposabljale mlade gospodinje.
TAKO NE GRE!
Slaba tradicija se nadaljuje
Lani smo v našem glasilu poročali o nedelavnosti občinske zveze za telesno kulturo in njenem odnosu do jugoslovanskih pionirskih iger. Lanskoletne pionirske igre so bile posvečene telesni kulturi naših najmlajših, pionirski odredi in šole so s svojo dejavnostjo dosegli lepe uspehe, ni pa bilo organa, ki bi v občini njih delo strokovno usmerjal in koordiniral.
Letošnje pionirske igre so pod geslom: »TEHNIKO MLADIM«. Začele so se že 29. novembra lani in bodo trajale vse do maja 1964. Občinski odbor ljudske tehnike, ki bi moral formirati akcijski odbor za Jugoslovanske pionirske igre, pa nadaljuje lanskoletno prakso občinske zveze za telesno kulturo. Nikogar ni v občini, ki bi lahko razen organizacij ljudske tehnike strokovno vodil in usmerjal dejavnost letošnjih pionirskih iger. Občinska zveza prijateljev mladine je pripravljena pomagati pri organizaciji, nima pa kadrov, ki bi lahko strokovno vodili igre. Dolgo ne bomo mogli več odlašati, že je precej zamujenega in če ne bo drugače, bo moral akcijski odbor ustanoviti namesto občinskega odbora ljudske tehnike nekdo drugi.
Pionirski odredi in šole že sestavljajo programe, že izvajajo posamezne aktivnosti iz tehničnega področja. Vprašujemo se, kdo bo organiziral občinsko tekmovanje, občinske prireditve in razstave, kdo bo koordiniral in usklajeval delo, kdo bo sestavil občinski program letošnjih pionirskih iger. Po dosedanjem odnosu sodeč prav gotovo ne ljudska tehnika in njen občinski odbor.
Volivci pogrešajo odbornika
Na zadnjem zboru volivcev v tovarni »LIBIS« so člani delovnega kolektiva sprejeli takšen sklep:
»Želeli bi videti večkrat v naši sredi odbornike, ki so bili izvoljeni v naši volilni enoti. Tako bi nam lahko tolmačili razne občinske zahteve in težave. Mi od izvolitve do danes nismo imeli priložnosti za kolektivni razgovor z njim.«
Nedvomno upravičena zahteva, ker kaj lahko manj zahtevamo od izvoljenega odbornika kot občasen stik s svojimi volivci. Zdaj smo na kraju mandatne dobe, pred pred volitvami pa bomo imeli lepo priložnost, da to osnovno zahtevo postavimo kot pogoj in od novoizvoljenega odbornika dosledno zahtevamo izpolnjevanje njegovih osnovnih dolžnosti.
Namreč, slab stik odbornika z volivci v »LIBIS« ni osamljen primer.
KL UB ZA STARE IN MLADE
V Dravljah deluje Klub Draveljčanov, ki se je na pobudo društva prijateljev mladine rodil 18. novembra lani. Idejo sta takoj odločno podprla draveljski mladinski aktiv ter taborniška organizacija. Ustanovljen je bil z namenom, da bi služil vsem družbenim organizacijam, ki naj bi prek kluba izvajale svoje delovni program. Vendar v začetku klub ni naletel na takojšnjo podporo tudi drugih družbenih organizacij, temveč si je moral sam priboriti potreben sloves, tako da so se zanj začeli zanimati tudi iz drugih krajev in celo s Primorske. Sedaj lahko upravičeno štejemo »Klub Draveljčanov« med najboljše klube v naši občini. Okrog njega so se začeli zbirati vsi — od mladincev, pionirjev do starejših občanov. Podporo za svoje delo pa je dobil sedaj tudi s strani množičnih organizacij.
Klub redno sestavlja mesečne programe, ki jih javno objavlja tudi preko svojega zvočnega časopisa pred vsako kino predstavo v kinu Dravlje. Program sestavlja klubski programski odbor, ki ima svojega programskega vodjo. Razen tega ima klub tudi tehnično organizacijsko vodstvo, upravni odbor in nadzorni odbor. V bližnji prihodnosti pa naj bi klub dobil tudi
»KLUB DRAVELJČANOV« JE ŽE OPRAVIČIL SVOJE ROJSTVO. V NOVEM DOMU DRUŠTVENIH ORGANIZACIJ JE RAZGIBAL NAJRAZLIČNEJŠE DEJAVNOSTI, TAKO DA JE TA STAVBA KES POSTALA SREDIŠČE DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA TE ČETRTI
programski svet, ki naj bi ga predstavljala politično ideološka komisija SZDL.
V decembru je klub že pripravil program, ki j eobsegal šolo za starše, začetek aktivnega delovanja taborniške organizacije v okviru kluba, razgovore o vzgojnih, šolskih in mladinskih vprašanjih. Filmski klub je razpravljal o filmu. Pionirji so imeli svojo prireditev ob slovesu starega leta. Mladina pa je organizirala ples. Začela je delovati klubska čitalnica, pripravili so zabavni klubski večer, na katerem so v satirični obliki ožigosali nekatere
Največ prekrškov na cestah
Sodnik za prekrške naše občine je v minulem letu obravnaval 5618 predlogov za uvedbo upravno kazenskega postopka. V letu 1961 je sodnik za preskrške obravnaval 4002 primera, kar pomeni, da se je obseg poslovanja povečal v letošnjem letu za 40 V«.
Kršitev cestno prometnih predpisov je najpo-fiostejši vzrok ukrepanja sodnika za prekrške. Od tod tudi veliko povečanje vseh zadev, ki so bile obravnavane pred sodnikom za prekrške v minulem letu, saj je promet na naših cestah vse
večji in torej tudi možnost kršitev predpisov vse večja.
V letu 1962 je bilo v postopku 192 vinjenih motoristov in avtomobilistov; večina je bila za ta prekršek ostro kaznovana, saj jih je bilo šestnajst kaznovanih z zaporno kaznijo, v skupnem trajanju zapora 295 dni. V 155 primerih pa je sodnik za prekrške izrekel odvzem vozniškega dovoljenja.
Med prekrški proti javnemu redu in miru je na prvem mestu nedostojno obnašanje in pretepanje po javnih lokalih ter hujši primeri brezdelja, klateštvo ter prosjačenje.
krajevne razmere. Razen tega so ustanovili tehnični servis, v katerem pionirji in mladinci pod strokovnim vodstvom popravljajo razne gospodinjske aparate in drugi pribor. Cena njihovih uslug je minimalna. (Plačilo materiala ter 50 dinarjev od delovne ure.) Za sedaj imajo naslednje krožke: za kovinsko, lesno, elektrotehnično stroko ter likovni krožek. Klub je za delovanje vseh teh krožkov nabavil za 51.000 dinarjev raznega orodja.
V februarju so imeli Prešernovo proslavo, vesel večer, pustno prireditev, mali kino za cicibane in pionrje, šolo za starše. Program za marec pa obsega: veseli večer Beneških fantov, ki je bil 4. t. m., 5. marca so imeli koncert harmonikarskega orkestra iz Šentvida, mladinci nameravajo organizirati dva zabavna večera, razen tega bodo tri predavanja o družini in družbeni vlogi, kako si uredim sodobno stanovanje ter o pravilni uporabi in čuvanju umetnih tkanin. V okviru kluba je vsak večer televizijska predstava, odprta je čitalnica, cicibani pa so organizirali lastni pevski zbor. Pripraviti nameravajo tudi tečaj za nego bolnika, ki naj bi ga obiskovali moški.
Klub ima svoje prostore v Domu družbenih organizacij« v Dravljah, kjer je v veliki dvorani tudi kino, ki ga upravlja klub, razen tega pa je tu dovolj prostora tudi za druge klubske prireditve. O uspehu kluba govori tudi podatek, da si klub Draveljčanov jemljejo za vzgled tudi druge krajevne skupnosti.
ZADOVOLJIV START V MEDVOŠKEM »COLORJU«
Za 10 odstotkov večja proizvodnja
Minuli mesec so v med-voškem »Colorju« za 8 odstotkov presegli proizvodnjo v istem obdobju minulega leta, s čemer so občutno povečali proizvodnjoi v primerjavi z letošnjim januarjem, ki je znašala le 92 0/u lanskoletne januarske realizacije.
Letos so v »Colorju« povečali količinski in finančni plan za približno 10 °/o v primerjavi z lanskoletnim. Tako bodo, predvidevajo, proizvedli 8165 ton različnih proizvodov v vrednosti 4500 milijonov dinarjev, medtem ko so lani proizvedli le 7302 ton v vrednosti 4072 milijonov dinarjev, potrebne zaloge.
Potem ko s surovinami v začetku leta niso imeli večjih težav, pa imajo te dni precej skrbi s cinkovim belilom, ki jim ga Cinkarna Celje ne dobavlja v zadovoljivih količinah. To podjetje je namreč v remontu, kar pa niso. sporočili poprej, da bi lahko »Color« ustvaril potrebne zaloge.
Letošnji povečani plan v »Colorju« je vezan na nabavo dveh trovaljčnih mle-vnih strojev, ki bi jih morali dobiti še pred koncem aprila. Ta dva stroja naj bi omogočila tudi večji izvoz. Letos kanijo izvoziti 250 ton različnih proizvodov v vrednosti 178.000 dolarjev, medtem ko so lani izvozili 248 ton v vrednosti 161.000 dolarjev.
IZVOZ NA NOVA TRŽIŠČA
Lani je »Color« izvažal svoje izdelke v Sovjetsko
zvezo, Burmo, Egipt in Turčijo. Letos kanijo seznam dežel, v katere bodo izvažali, še razširiti.
»Poslali smo ponudbe v Brazilijo in Grčijo. Spričo tega, da so pokazali kupci v teh deželah precej zanimanja za naše izdelke, upamo, da bomo prodrli s s svojimi proizvodi tudi na tržišča teh dveh dežel,« je
dejal direktor Jože Klanjšek.
Sicer pa izvaža podjetje svoje proizvode tudi posredno, z izdelki, ki jih izvažajo nekatere druge gospodarske panoge — industrija pohištva, ladjedelništvo in avtomobilska industrija. Sodijo, da izvozijo tako okoli 1000 ton svojih proizvodov.
Zanimivo je, da »Color« pravzaprav ne more občutneje povečati svojega izvoza, čeprav bi inozemski kupci radi kupili več Color-jevih proizvodov. Zmogljivosti so namreč skoraj stoodstotno izkoriščene in bi vsakršno povečanje lastnega izvoza prizadelo proizvajalce drugih gospodarskih
panog, ki posredno izvažajo Colorjeve izdelke. Razen tega pa bi trpel tudi domači trg. Večjiizvoz lahko omogoči le povečanje podjetja.
REKONSTRUKCIJA
Medvoški »Color« je stisnjen med železniško progo in cesto I. reda. S tem so
možnosti za povečanje zmogljivosti na tem prostoru zelo omejene. Zato so se odločili, da bodo prestavili del tovarne na drugo stran železniške proge, na prostor poleg tefcstline tovarne.
Pripravili so že Obširen elaborat, ki predvideva, naj bi se v treh letih preselile kuhinje, mešalnica in pomožna skladišča, s Čemer bi lahko, ob znatnem povečanju teh obratov, povečali tudi proizvodnjo na 20.000 ton blaga v vrednosti 10 milijard dinarjev letno.
V prvi fazi bi investirali 460 milijonov dinarjev, v drugi 1007, v tretji pa 780 milijonov dinarjev.
Načrt predvideva, da ostanejo centralni laboratoriji, uprava in nekateri pomožni obrati na sedanjem mestu.
NOV PROIZVOD
Onstran železniške proge naj bi v novih obratih pričeli s proizvodnjo tiskarskih barv, po katerih je sedaj veliko povpraševanje.
Tiskarske barve bi lahko, sodijo, tudi izvažali, s čemer bi se količinska proizvodnja, namenjena izvozu, še povečala.
Trenutno uvažajo> okoli 40 odstotkov surovin, potrebnih za proizvodnjo, 60 odstotkov surovin iz uvoza nabavljajo v socialističnih državah. Sicer pa zadnja leta vse bolj uporabljajo surovine, ki jih ni treba plačati v konvertibilnih valutah.
jč
V FEBRUARJU SO V »COLORJU« PROIZVEDLI ZA 8°/» VEC KOT V ISTEM MESECU LANI. — LETOS BO V TEJ TOVARNI PREDVIDENA VREDNOST PROIZVODNJE 4500 MILIJONOV DINARJEV, IZVOZILI PA BODO ZA 178.000 DOLARJEV SVOJIH PROIZVODOV.
GRADNJA NA NACIONALIZIRANEM GRADBENEM ZEMJIŠCU
Okrajni ljudski odbor Ljubljana jc izdal odlok o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana, ki je bil objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 72/62 od 16. 11. 1962.
Na podlagi tega odloka je občinski ljudski odbor Ljubljana-Šiška izdal odločbo o nacionalizaciji zemljišč, ki so na območju razširjenega ožjega gradbenega okoliša v k. o. Šentvid.
Po 40. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. 1. FLRJ št. 52/58) in sklepu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Šiška, objavljenega v »Glasniku« št. 9/63 pa lahko prejšnji lastnik nacionaliziranega gradbenega zemljišča v roku 6 mesecev od dneva objave sklepa v Glasniku zahteva, da mu da občinski odbor to zemljišče v uporabo, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo.
Prejšnji lastnik pa mora v smislu 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč v treh letih od dneva vročitve odločbe občinskega ljudskega odbora, da mu je zemljišče dano v uporabo, zgraditi na njem hišo pod pogoji določenimi z gradbenimi predpisi.
Prejšnji lastnik gradbenega zemljišča pa izgubi pravico do uporabe gradbenega zemljišča, na katerem bi moral sezidati hišo, če se ne ravna po teh določilih.
ZNAČILNOST PROGRAMA V KMETIJSTVU
ŽIVINOREJA IN SADJARSTVO
Za kmetijstvo združene občine Šiška sta značilni predvsem dve podrobnosti: medtem ko je za nekdanjo občino Šiška značilna bližina Ljubljane kot potrošnega centra, je kmetijska dejavnost nekdanje občine Medvode sredi industrializiranega področja. Sicer pa je za celotno občino značilno, da ima le malo »čistega« kmetijskega prebivalstva. V občini Šiška je le 4,2 odstotka kmečkega življa v primerjavi s celotnim prebivalstvom, v občini Medvode pa je položaj neko-likanj ugodnejši: kmetijskega prebivalstva je 14, 2 odstotka.
Vprašanje, ki se zdaj zastavlja ob razvoju kmetijske proizvodnje, bo, kot kaže, kmalu rešeno, saj je okrajni zavod za kmetijstvo že začel izdelovati študijo razvoja te panoge v občini, kajpada v sodelovanju s političnimi in strokovnimi organizacijami.
Poudarek bo, vsaj tako trdijo strokovnjaki, v pridobivanju novih zemljišč za kmetijska
posestva. Predvidevajo namreč, da bi bilo prav, če bi na novo pridobili okoli 1500 hektarov zemlje, nad katerimi bi bil družbeni sektor zainteresiran in na katerem bi se družbeno kmetijstvo izplačalo. Vendar to niso vsa zemljišča. Ostalo bi še okoli 2500 hektarov v zasebnem sektorju kmetijstva. Mimo tega pa naj bi v naslednjih le-
tih še izkrčili okoli 400 hektarov.
Takšen razvoj je edino razumen, kajti združena občina sc nikakor ne more »pohvaliti«, da ima veliko kmetijskih gospodinjstev. Tako imenovanih »čistih« kmetijskih gospodinjstev jc v bivši občini Šiška 227, v nekdanji občini Medvode pa le 168. In če le-tem prištejemo še nekaj »mešanih« gospodinjstev — okoli 750 — je potlej podoba na dlani.
V kakšni smeri naj bi sc naposled razvijalo kmetijstvo v združeni občini?
Ce ne upoštevamo dejstva, da sta dva objekta že v gradnji in da jih je treba dokončati (v Smledniku pitališče za 4500 pitancev ter v Vodicah za 600 krav molznic), Je predvidena še nadaljnja gradnja tovrstnih živinorejskih obratov, in sicer:
• v Vodicah še en obrat za 600 krav molznic,
•	v okviru sedanje kmetijske zadruge Medvode okoli tri sto stojišč in tudi hlevi za 200 molznic,
•	ter slednjič v okviru kmetijske zadruge Šentvid hlevi za 200 molznic.
Na splošno naj bi bil »rajon« živinorejske proizvodnje v smeri od Skaručne do Vodic.
Druga panoga bi bilo — sadjarstvo. Na področju Kašice menijo, bi bilo najbolj prikladno zemljišče za hruške. Imajo pa namen najti še eno sadjarsko področje v smeri Šmarne gore proti Smledniškc-mu hribu.
Tudi vrtnarstvo — čeprav zanj ne predvidevajo nekih večjih investicij — naj bi se razvijalo v sedanjih mejah. Usmerilo naj bi se predvsem na gojenje sadik (Kmetijska zadruga Šentvid Ima že en tak obrat) za vrtičkarje. Kajti upoštevati moramo, da je v okolici
Ljubljane potreba po sadikah precejšnja in bi bilo škoda to dejavnost opuščati. To pa ne izključuje možnosti gojenja vrtnin, le vprašanje je, če bodo kmetijske organizacije uspele najti neko trgovsko podjetje, ki bi jamčilo odkup med letom po cenah, ki bi bile kolikor toliko primerne za proizvajalce. Ta usmeritev bi bila lahko zgolj koristna, saj so potrebe po vrtninah v Ljubljani izredno velike.
Vse te nove gradnje, ki so za zdaj predvidene le še v načrtih, bi terjale razmeroma majhne investicije (če odštejemo dva objekta v gradnji in sredstva za odkup zemljišč!) — po predračunih zgolj 35» milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi problem kmetijstva v združeni občini, ki ima svoje specifičnosti, uspeli rešiti za daljše obdobje, hkrati pa usmerili kmetijsko proizvodnjo na tista področja, ki so najbolj donosna.
LETOVANJE OTROK V LETU 1963
Tisoč otrok ob morju in v planinah
Komisija za letovanje otrok pri občinski zvezi prijateljev mladine (združili sta se že komisiji obeh dosedanjih občin Šiška in Medvode) pripravlja letos letovanje za 1100 otrok:
5 izmen za predšolske otroke — od tega 4 višinske in eno obmorsko. V vsaki izmeni bo po 40 otrok. Te izmene bodo trajale po en mesec in sicer: višinske od 1. do 30. aprila, od 1. do 30. maja, od 1. do 30. junija in od 1. do 30. septembra, obmorska pa od
1.	do 30. septembra. Višinsko letovanje bo na Srednji Dobravi pri Kropi, obmorsko pa na Pagu. Šolski otroci bodo letovali ob morju: otroci nad 10 let stari v Poreču (pod šotori) v treh izmenah po 120 otrok. Izmene bodo od 28. junija do 19. julija, od 19. juli-
ja do 9. avgusta in od 9 do 30. avgusta; v prav istem času pa bodo otroci do 10 let letovali v izmenah po 85 otrok na Pagu.
Za šolske otroke bo višinsko letovanje v treh izmenah (po 80 otrok) na Srednji Dobravi pri Kropi in sicer od 1. do 21. julija, od 21. julija do 10. avgusta in od 11. do 31. avgusta.
Polna cena za enomesečno letovanje predšolskih otrok znaša 22.000, za tritedensko letovanje šolskih otrok pa 16.000 din, v to ceno je vračunan tudi prevoz tja in nazaj. Starši bodo prispevali od nič do polne cene,. Koliko bodo plačali posamezni pa bodo na podlagi povprečnega dohodka na družinskega člana določale komisije za letovanje pri posameznih DPM oziroma ko-
misije v krajevnih skupnostih.
Zdravniški pregledi bodo od aprila dalje v vseh šolskih ambulantah v naši občini.
Starši bodo lahko prispevek plačali v obrokih, začenši z aprilom, v kolikor pa njihov otrok na letovanje ne bi šel, jim bo vplačan znesek v celoti vrnjen.
Med šolskimi počitnicami bo organiziranih tudi več dnevnih letovanj in organiziranih izletov (dnevnih in poldnevnih), da bo tako poskrbljeno za varstvo otrok tudi takrat, ko jih ne zajema šola.
V aprilu bo komisija za letovanje izdala posebno pismo s podrobnejšimi navodili in obvestili in, upamo, da bo prišlo v roke vsem staršem, da bodo lahko pravočasno prijavili svoje otroke za letovanje.
Dober start kluba v Spodnji Šiški
V	Spodnji Šiški pravzaprav ni bilo do predkratkim nobenega ustreznega prostora za družbeno-kulturno dejavnost, zato je treba tembolj pozdraviti prizadevnost terenskih organizacij, ki so v razmeroma kratkem času s skromnimi sredstvi uredile prostore za klub družbenih organizacij.
Brez slavnostne otvoritve in velikih napovedi so začeli tiho, vztrajno in sistematično delovati. Dobro vodstvo, ki so ga izvolili v klubu, bo nedvomno zagotovilo za kakovostno in perspektivno delo. Okrog sebe so združili ostanke komaj še živeče Svobode. Pritegnili pa so še celo vrsto delovnih in sposobnih organizatorjev, ki bodo popestrili celotno dejavnost. Tako imajo sedaj redne televizijske oddaje, sekcije šahistov, recitarsko-dramsko skupino in druge.
Za dan žena so v sodelovanju z glasbeno šolo in osnovno šolo Zvonka Runka uprizorili uspelo akademijo. Delovati bo začela tudi šola za življenje.
V	skromnih, pa vendar prijetno urejenih prostorih, sc dobro počutijo tako člani kluba kot tudi ostali občani.
Za sedaj so dosegli, kar so želeli: Privabili so širok krog občanov, predvsem mladih ljudi, ki so najpogoslej-5i obiskovalci kluba. S pomočjo občinskega sveta Svobod in kulturno-Prosvetnih društev pa nameravajo urganizirati daljši program klubske dejavnosti, v katerem so živopisna Predavanja, film, literarni večeri, razstave itd. Vendar klub vsemu, brez finančne pomoči od kjerkoli, ne bo šlo; zato bo dolžno t družbenih °rganizacij, pa tudi podjetij, da jim Priskočijo na pomoč, saj vemo, da je Prav klubska dejavnost sicer zelo sodobna in privlačna, vendar pa malo donosna.
Zgonc Dušan
Drugega marca so odprli v prostorih nekdanje avtomehanične šole v Šentvidu nove prostore vzgojno-varstvenega zavoda »Rezke Dra-garjeve«. Tako se je varstvenemu osebju in otrokom izpolnila želja, da pridobijo več življenjskega prostora in zaživijo v normalnejših pogojih. Doslej so se namreč stiskali v dveh ločenih prostorih na osnovni šoli in v stavbi avtomehanične šole.
V novem vrtcu je mimo pisarne, kuhinje še
12 prostorov za bivanje otrok; od tega štiri igralnice, jedilnica, posebna soba za obolele otroke, učilnica. Zdaj lahko ustanova sprejme 100 otrok, trenutno pa jo redno Obiskuje 75 otrok, ki se zadržujejo v vrtcu med pol šesto uro in peto uro popoldne.
Svečane otvoritve so se med drugimi povabljenimi gosti udeležili podpredsednik občinskega ljudskega odbora Franc Pipan, ravnatelji vseh šol, upravniki vseh vrtcev in starši.
Mladina Šiške in Medvod pod skupno streho
Koncem februarja so se zbrali na združitveni konferenci delegati mladinskih aktivov dosedanjih občin Ljubljana-Šiška in Medvode. Vsi delegati so že pred konferenco prejeli pismena poročila o delu obeh občinskih komitejev med dvema konferencama, zato so na konferenci poslušali le poročilo predsednika občinskega komiteja ZMS Ljubljana-Šiška Viktorja Cedilnika. Govoril je o nekaterih aktualnih nalogah organizacije ZMS po 7. kongresu ZMJ.
Na konfrenci so izvolili tudi nov občinski komite, ki ga sestavljajo Miro Bešter, Janez Bud-ja, Viktor Cedilnik, Milan Cirman, Majda Demšar, Simo Dermota, Marjan Furlan, Franc Jaška, Franjo Jurman, Miro Hočevar, Jasna Korenčan, Darko Košir, Bruno Lagler, Silvester Lednik, Marinka Ložar, Jože Medved, Mija Planko, Živko Pregelj, Karel Terčič, Toni Pavla, Veselič Štefka in Marjan Zaletel. Izvolili so tudi 20 delegatov za okrajno konferenco ZMS in petčlansko revizisko komisijo.
Novoletna
Sklepi občinske konference SZDL
jelka	Usklajevanje
1962	lokalnih interesov
V prejšnji številki našega časopisa smo vas seznanili z uspehom akcije zbiranja denarnih sredstev za kolektivna darila ob novoletni jelki za bivšo občino Šiška, danes vas seznanjamo z enako akcijo občinske zveze prijateljev mladine občine Medvode:
Za prireditev Novoletne jelke 1962 so prispevale tovarne, ustanove, obrtna in gostinska po-
djetja:
din
Občinski ljudski odbor Medvode	100.000
Tovarna barv in lakov Color Medvode 100.000 Tovarna tesnil Tesnilka Medvode	100.000
Tekstilna tovarna Medvode	100.000
Tov. celuloze in papirja Vevče- Medv. 80.000 Elektrarna Medvode	50.000
Sklad za šolstvo Medvode	40.000
Krajevni odbor SZDL Medvode	30.000
Turistično društvo Medvode	30.000
Stanovanjska skupnost Medvode	30.000
Kmetijska zadruga Medvode	20.000
Komunalno podjetje Medvode	10.000
Mesopromet Medvode	10.000
Splošno mizarstvo Medvode	10.000
Krojaštvo Medvode	6.000
Gostišče pri kolodvoru Medvode	6.000
Avtomehanična delavnica Medvode	5.000
Gostišče Slavkov dom Golo Brdo	5.000
Komunalna banka Medvode	5.000
Kovaško in kleparsko podjetje Medvode 4.000 Ščetarstvo Rebolj Preska	4.000
Gostišče Na klancu Medvode	3.000
Slaščičarna Alekšič Medvode	2.000
Tovarna Torbica Zbilje — Ljubljana	5.000
Tovarna Sora — obrat Žaga Seničica	2.000
Gostišče »Kovač« Vikrče	2.000
Gostišče »Mihovc« Zg. Pirniče	2.000
Gostišče Zlate Svetje	1.500
Gostišče Tome Seničica	1000
Gostišče Mrak Goričane	1.000
Mehanika Grajzar Preska	1.000
Mizarstvo Križaj Svetje	1.000
Mizarstvo Novak Medvode	1.000
Fumirstvo Šemic Vikrče	1.000
Pletarstvo Javoršek Svetje	300
Skupno	758.800
Poleg denarnih prispevkov za Novoletno jelko 1962 so darovala ob tej priliki za nabavo praporov za vse pionirske odrede v naši občini naslednja podjetja:
din
1.	Elektrarna Medvode	54.000
2.	Tov. celuloze in papirja Vevče-Medv. 50.000
3.	Tovarna	tesnil Tesnilka Medvode	50.000
4.	Tovarna	barv in lakov Color Medvode 50.000
Skupno	204.000
Skupno	je bilo vseh prispevkov	962.800
Zbrana sredstva za kolektivna darila in praznovanje novoletne jelke so bila razdeljena
takole:
Občina Šiška:
Pionirski odredi na 7osnovnih šolah	459.459
Vzgojno varstveni zavodi (vrtci)	260.363
Društva prijateljev mladine	245.999
Počitniški dom Srednja Dobrava	26.005
Organizacija	53.815
Skupaj izdano	1,043.667
Občina Medvode:	din
Pionirski odredi	187.980
Vrtec Medvode	29.553
Organizacija, prireditve in pogostitve , 364.336 Rezervirano za teden mladosti	‘ 76.931
Skupaj	758.800
Občinska zveza prijateljev mladine bo tudi letos izvedla tovrstno akcijo in upajmo, da bo uspeh v združeni večji, pri nekaterih gospodarskih organizacijah pa več razumevanja za potrebe mladega rodu.
s potrebami vse občine
V našem programiranju in letnih družbenih planih ne smemo pozabljati terciarnih dejavnosti, od katerih ima turizem izredno lepe možnosti.
Medvode in okolica so najbližje rekreacijsko zaledje Ljubljane. Mimo tega pa moramo na območju naše občine zadržati del tujih turistov, ki prihajajo iz zahoda in severa. Lanskoletna statistika namreč govori, da je prešlo samo preko podkorenskega in ljubeljskega prelaza okrog 30.000 avtomobilov, 1500 avtobusov in 2000 motoristov.
Med temi možnostmi je nedvomno najinteresantnejša dokončna ureditev kopališča in campinga na Sori, ureditev in poživitev raznih turističnih dejavnosti ob Zbiljskem jezeru, zanimivi pa so tudi Stari grad, Gori-čanski grad, ki bo spremenjen v muzej, camping pri Smledniku in druge turistične točke.
• Združitvena konferenca SZDL je ob zaključku sprejela več sklepov in priporočil, kako v prihodnje usmerjati delo SZDL na terenu in kakšen perspektivni razvoj pričakujemo v gospodarstvu občine. Med osnovne naloge organizacij Socialistične zveze na terenu sodi nadaljevanje dosedanjih oblik družbeno političnega dela med ljudmi. Te oblike so se izkazale kot zelo uspešne za sodelovanje najširših slojev delovnih ljudi v razprave in odločanje o družbeno gospodarskemu življenju v komuni. Seveda pa s tem ne smemo biti že zadovoljni, temveč je treba še vnaprej iskati novih, še zanimivejših oblik dela SZDL.
Konferenca je zadolžila Socialistično zvezo, da skrbi za enakomeren gospodarski razvoj sedaj združene občine, prav tako pa tudi za pravilno in pravično razporejanje sredstev za potrošnjo, zlasti z ozirom na vlaganje v negospodarske investicije. Posebno skrb moramo posvetiti nenehnemu strokovnemu izpopolnjevanju in usposabljanju članov krajevnih samoupravnih organov Socialistične zveze, saj je razvoj kraja ali področja kar najbolj odvisen od sposobnosti in prizadevnosti krajevnih čini-
S povečanjem gospodarske dejavnosti ter ustrezno razširitvijo mreže družbenih slu»b teb ob predvidenem naravnem prirastku, se bo število prebivalcev predvidoma povečalo za 12.000 do 15.000 ljudi; torej bo v naši občini živelo okrog leta 1970 predvidoma okoli 60.000 prebivalcev.
teljev. V zvezi s tem je treba še nadalje krepiti stanovanjske skupnosti. Konferenca je tudi predlagala, naj bi bili pri občinskem svetu za splošne zadeve ustanovili komisijo za družbeni in komunalni sistem, ki naj bi strokovno in tehnično pomagala raznovi-stnim dejavnostim na terenu, hkrati pa skrbela za uskladitev interesov posameznih krajevnih enot z interesi širšega področja oziroma komune. Novo nastale odnose med komuno in krajevnimi skupnostmi pa morajo urejati novi statuti.
Med zaključke, ki govore o gospodarskem razvoju in nalogah v zvezi z njimi, je konferenca vnesla zlasti zahtevo o povečanju proizvodnosti in produktivnosti kot tudi o prizadevanju za povečanje izvoza na območju občine. V sklepih konference je poudarjen tudi razvoj turizma, za katerega smo vse doslej skrbeli premalo ali skoraj nič. V zvezi s tem je rečeno, da je treba izdelati čimprej potrebne analize ter programe, na osnovi teh pa nato usmerjati investicije v turizem.
Vitalnost večine naših industrijskih gospodarskih organizacij iz obeh dosedanjih občin se zrcali v zadnjih treh letih v visokem letnem povprečju porasta proizvodnje za 18 “/o, narodnega dohodka za 18 Vo in produktivnosti dela za 13®/o.
Spričo ugodnih pogojev, ki jih ima naša industrija za hiter nadaljnji razvoj, lahko pričakujemo v naslednjih letih letno naraščanje družbenega proizvoda za 14 "/o, narodnega dohodka za 16°/o in delovne sile za 7 °/o. S tako dinamiko bi se industrijska proizvodnja povečala iz 25 milijard leta 1960 (samo v dosedanji občini Šiška) na približno 90 milijard leta 1970 v združeni občini.
Zasebnemu kmetovalcu v višinskih predelih je treba na osnovi kooperacijskih pogodb pomagati, da bodo lahko več proizva jali za trg, s čimer si bodo lahko poviševali svojo življenjsko raven.
Prav tako je treba pomagati tudi zasebni uslužnostni obrti ter ji omogočiti potreben razvoj.
Delitev dohodka naj bo odvisna le od rezultatov gospodarjenja, ne pa od raznih administrativnih določil. Pri tej delitvi pa ne bi smeli pozabiti na človeka. Boljše gospodarjenje sc mora odraziti v boljših življenjskih pogojih, v družbenem in individualnem standardu, v skrbi za rekreacijo delovnih ljudi, vse to pa bi moralo biti zapisano tudi v statutih gospodarskih organizacij. Te naloge pa bomo lahko dosegli le, če bomo maksimalno izkoriščali delovni čas, če bomo znali črpati vse notranje rezerve ter si s tem ustvariti pogoje za vključitev v mednarodno delitev dela, kar nam bo omogočilo širšo in enakopravnejšo izmenjavo blaga s tujino.