LETO XIII. IZOLA, NOVEMBER 1971 ŠT. 5 Izvolili smo nov centralni delavski svet in delavske svete '' *' ' Dne 29. sept. 1971 smo volili nove predstavnike v centralni delavski svet in delavske svete delovnih enot. Po določbah Kombinata Delamaris so bile volitve v petih delovnih enotah, kjer je kandidiralo za 35 mest v centralnem delavskem svetu 46 članov, za 69 mest v delavskih svetih delovnih enot pa 81 članov delovne skupnosti. Glasovalo je 1.075 ali 82,37 odstotkov volilnih upravičencev, večina ostalih je bila opravičeno odsotna, nekaj pa je bilo neopravičeno odsotnih. Volitve so potekale v redu. Volilna komisija, ki jo je imenoval delavski svet, je pripravila poročilo o izidu volitev. V samoupravne organe podjetja so bili izvoljeni naslednji člani delovne skupnosti: V centralni delavski svet so bili izvoljeni: 1. Antonac Marija 2. Babič Darjo 3. Inž. Baričič Ivan 4. Baruca Nerino 5. Beštjak Elevtrij 6. Božeglav Alojz 7. Čehovin Miroslava 8. Depanger Olivier 9. Fermo Romildo 10. Giachin Bruno 11. Inž. Golob Bogdan 12. Horvat Ufarija 13. Hrvatin Aldo 14. Inž. Jamšek Jože 15. Jerman Danica 16. Kaligarič Marija 17. Kenda Marija 18. Kleva Ana 19. Kleva Ardenijo 21. Kneževič Blaž 22. Kotrle Marija 23. Kranjc Franc ml. 24. Kraševec Nadja 25. Lampe Anton 26. Lutman Uroš 27. Muženič Lucija 28. Nardin Milan 29. Pangeršič Franc 30. Perc Rudi (Nadaljevanje na 2. strani) ANDREJ VERBIČ glavni direktor »Delamarisa « Dne 27. 9. 1971 je delavski svet imenoval za glavnega direktorja Delamarisa Andreja Verbiča, dosedanjega vršilca dolžnosti glavnega direktorja. Novi predsednik delavskega sveta Na prvi seji novo izvoljenega centralnega DS so člani izvolili predsednika DS in namestnika predsednika. Sedanji predsednik je inž. Bogdan Golob, podpredsednik pa Požrl Peter. Na prvi seji se je inž. Golob zahvalil v imenu novo izvoljenega DS prejšnjemu predsedniku DS — Savu Kapi ju in članom za uspešno opravljanje svojih dolžnosti. S svojim delom sa opravičili zaupanje, ki so jim ga izkazali člani našega kolektiva. Izvolili smo nov centralni delavski svet (Nadaljevanje s 1. strani) 31. Požrl Peter 32. Radolovič Gvido 33. Rutar Ljubica 34. Stanič Marjan 35. Trebeč Gvido V delavske svete delovnih enot so bili izvoljeni: Delovna enota ribolov 1. Radolovič Gvido 2. Glavič Ivo 3. Strasner Ivo 4. Perc Rudi 5. Hameršek Jože 6. Kalčič Narčižo 7. Muškardin Ivo 8. Gruden Aldo 9. Poles Anton 10. Šain Bruno 11. Stipančič Ivan 12. Ipsa Nevio 13. Radman Avrelijo Delovna enota Iris 1. Božič Bruna 2. Brljavec Milan 3. Fantinič Elvira 4. Jerman Marija 5. Junc Bogomir 6. Mandalenič Anton 7. Pugelj Emil 8. Rener Vlasta 9. Repič Jože 10. Širca Ivanka 11. Tomažič Aldo 12. Zahar Peter 13. Dujmovič Milan 14. Radojkovič Fedora 15. Kapelj Alojzija Delovna enota Litografija in pločenvinasta embalaža 1. Mamilovič Marija 2. Babič Fabio 3. Prelec Anton 4. Trebeč Silva 5. Božič Marija 6. Kleva Milan 7. Glavina Marija 8. Rožanc Albina 9. Martinčič Rudolf 10. Kavrin Jožef 11. Novak Slava Delovna enota Argo 1. Kolenc Mihael 2. Grbec Stanko 3. Jazbec Štefan 4. Petelin Miro 5. Lembič Darjo 6. Gregorič Anastazij 7. Grižon Petra 8. Jerman Jože 9. Bertoncelj Slavka 10. Furlan Marija 11. Marc Višnja 12. Starc Silva 13. Oblak Rosana Delovna enota skupne službe podjetja 1. Furlan Stane 2. Blažina Marčel 3. Mrak Milan 4. Palčič Jože 5. Jogan Vera 6. Krašovec Alojz 7. Budal Marjan 8. Čehovin Milan 9. Križman Jerica 10. Kenda Mirko 11. Piško Marjan 12. Mlekuž Marjan 13. Požar Silvester 14. Varezič Niko 15. Mataus Franc 16. Bizjak Ivan 17. Vukičevič Miloš Dne 21. 10. 1971 so se sestali delavski sveti delovnih enot, ki so iz svoje srede izvolili predsednike in namestnike predsednikov. Izvoljeni so bili: DS DE - IRIS BRLJAVEC Milan, predsednik REPIČ Jože, namestnik predsednika DS DE - ARGO PETELIN Miro, predsednik GRBEC Stanko, namestnik predsednika DS DE — PLOČEVINASTA EMBALAŽA BABIČ Fabio, predsednik TREBEČ Silva, namestnik predsednika DS DE — SKUPNE SLUŽBE KENDA Mirko, predsednik PIŠKO Marjan, namestnik predsednika DS DE — RIBOLOV RADOLOVIČ Gvido, predsednik STIPANČIČ Ivan, namestnik predsednika Rudi Zvezda Naša ribiška flota že presegla plan Neposredno pred izdajo te številke nas je vodja ribolova obvestil, da je flota presegla letošnji plan za 8 vagonov rib. Po izjavi vodje ribolova lahko pričakujemo, da bodo do konca leta ulovili 50 vagonov rib čez plan. ■••• -Tv ULOV RIB V LETU 1971 Vrsta kg Sardela Inčuni Skuše Papalina Šuri Bukve Salpe Cipli Koča Ostale ribe Skupaj 1.978.916 426.705 1.227 130.763 273.999 2.157 2.732 27.867 2.882 2.752 2.850.000 Do vključno 22. 10. 1971 smo ulovili 2.850.000 kg rib. Plan ulova v letošnjem letu 3.000.000 kg. Do dosega plana nam primanjkuje še 150.000 kg. Mislimo, da bo plan izpolnjen. Marjan Prelaz Hranilne knjižice že 10. novembra Novoizvoljeni delavski svet je na prvi seji izglasoval nekaj pomembnih sklepov za nadaljnje poslovanje našega podjetja. Eden od teh sklepov je izplačilo oseb nih dohodkov na hranilne knjižice. Takoj lahko postavimo vprašanje, zakaj je bil izglasovan tak sklep in kakšne koristi pričakujemo od tega načina poslovanja. Poleg poznanih koristi dobiva vsak imetnik hranilne knjižice obresti, a istočasno je zavarovan za primer nesreče, razen tega pa podjetje posluje bolj normalno. Dejstvo je, da zadostimo tudi svojim osebnim interesom, če krepimo pozicije svojega podjetja. Katera je torej ta korist, ki naj bi jo imelo podjetje? Doslej je moralo podjetje za izplačilo osebnih dohodkov v povprečju preskrbeti 3,000.000 din na žiro računu. Da smo zagotovili tako visok znesek, podjetje tudi ves teden ali več ni plačevalo rednih računov za nabavo surovin. Tako poslovanje pa je bilo nevarno, saj bi lahko zaradi neplačanih računov ostali brez surovin za proizvodnjo, kar bi nam povzročilo škodo. Sedaj, ko bomo del osebnih dohodkov izplačevali preko hranilnih knjižic, nam ne bo treba imeti na žiro računu tako maso sredstev, to pomeni, da se nam bo likvidnost avtomatsko povečala. Poleg tega bo pridobilo podjetje tudi druge pravice za dobivanje bančnih sredstev. Del sredstev, ki se bo mesečno dajal na hranilne knjižice, bo znašal preko 500.000 din. Kako bomo izplačevali na hranilne knjižice? V prejšnjih številkah Našega glasu smo poizkušali delovnemu kolektivu prikazati prednosti takega načina izplačevanja osebnih dohodkov. Na sindikalnem odboru, na zborih delovnih mest je bil ta način izplačevanja osebnih dohodkov temeljito osvetljen in šele nato je o njem sklepal delavski svet. Mislim, da je delavski svet pravilno ocenil pomembnost tega sklepa za poslovanje podjetja. Sklep se glasi tako, da bo vsak delavec prejel v gotovini 900 din ali 1000 din, a razlika eventualnega zaslužka preko tega intervala, bi se vpisala na hranilno knjižico. Izplačila v gotovini so določena v intervalu od 900 do 1000 din, a razlika do dejanskega zaslužka se bo vpisala v hranilno knjižico. Najmanjši znesek, ki se vpiše v hranilno knjižico je 100 din. De- lavec, ki bi sicer dobil v kuverti manj kot 1.000 din (po eventualnih odbitkih za posojila in podobno), bo dobil izplačan celotni znesek v gotovini. Delavec, ki bi sicer prejel v kuverti več kot 1.000 din, a manj kot 1.100 din, bo prejel v gotovini 900 din, a razlika se bo vpisala v hranilno knjižico. Delavec, ki bi secer dobil v kuverti preko 1.100 din, bo prejel v gotovini 1.000 din, a razlika se vpiše na hranilno knjižico. Ko govorimo o zaslužku v kuverti, mislimo na zaslužek zmanjšan za eventualne kredite itd. Kako bodo delavci končno le prišli do svojega denarja? Zelo lahko! Ob prvem izplačilu na hranilno knjižico bo vsak delavec dobil novo hranilno knjižico, na katero bo vloženo najmanj 10 din. Tisti delavec, ki bo dobil v kuverti več kot 1.000 din, mu bo razlika vpisana na hranilno knjižico. Z izplačilom osebnega dohodka bomo torej dobili gotovino in hranilno knjižico. Ob drugem izplačilu v decembru, bo delavec prejel »potrdilo — karton«. Po prvčm izplačilu na hranilno knjižico delavec obdrži knjižico, po drugem in naslednjih izplačilih pa potrdilo — karton priloži v hranilno knjižico ob priliki dviga gotovine na banki ali podjetju. Obresti na vložen denar tečejo od vpisa v hranilno knjižico ali vpisa v »potrdilo — karton«. Iz hranilne knjižice vsakdo lahko dvigne celoten znesek razen 10 din že naslednji dan v podjetju, v banki ali v pošti. Banka bo pooblastila določeno osebo, ki bo stalno opravljala ta posel. Seveda se pričakuje, da ne bomo vsi dvignili denarja s hranilnih knjižic že naslednji dan, ker bi s tem napravili težave pri izplačevanju. Denar s hranilne knjižice bomo lahko dvigali ves mesec vsak delovni dan. Upajmo, da bo prvo izplačilo na hranilno knjižico, ki bo 10. novembra, potekalo v redu in da ne bo prevelikega navala za izplačilo iz hranilnih knjižic že takoj naslednji dan. Tane Jelič Uspešno poslovanje v prvih devetih mesecih Devetmesečni obračun za obdobje januar—september je izdelan v predpisanem roku in oddan službi družbenega knjigovodstva. Podjetje je to obdobje pozitivno poslovalo, saj je ustvarilo 2,389.144 din dobička. Ako od tega zneska odbijemo 346.482 din za tekočo skupno porabo, znaša dobiček za sklade 2,042.662 din. Po planu za 1971 smo torej že presegli planirani dobiček. Doseženi rezultati celotnega poslovanja v devetih mesecih so naslednji: Realizacija letni plan doseg do 30. 9. v 000 din % plana Domači trg 114.787 79.639 69,4 Izvoz 47.315 38.485 81,3 Sveža riba 17.397 17.454 100,3 Prodaja materiala 2.700 1.757 65,0 Interna realizacija 12.544 13.727 109,4 Menza 1.050 258 24,6 Dohodek od obresti 82 Izredni dohodki 492 Celotni dohodek 195.793 151.891 77,57 Poslovni stroški 157.800 122.209 77,44 DOHODEK 993 29.682 78,12 Delitev dohodka: Pogodbene obveznosti 2.247 2.043 90,92 Zakonske obveznosti 2.894 1.648 56,94 Osebni dohodki (bruto) 30.777 23.602 76,68 Dobiček za razdelitev 2.075 2.389 115,1 Tekoča skupna poraba 453 346 76,4 Dobiček za sklade 1.622 2.043 125,95 (Nadaljevanje na 5. strani) Možnosti razširitve prodajnih poti... Rezultati republiškega gostinskega turističnega zbora na Bledu V zadnjem času smo z degustacijami v treh gostinsko-turi-stičnih centrih, in sicer v Poreču, Rovinju in na Bledu poskušali ugotoviti zanimanje za nekatere naše proizvode. Degustacija je bila organizirana in izvedena z omejenim številom oseb, in sicer s kuharji, šefi strežbe, nabavnimi referenti in odgovornimi tehnologi za pripravo jedi. V času republiškega gostinskega turističnega zbora na Bledu pa smo tudi tekmovali v kulinariki. Sodelovali smo s tremi ploščami, izdelanimi iz ribjih in drugih konzerv. Razveseljivo je, da smo v veliki konkurenci (razstavljenih je bilo 140 raznih plošč) prejeli bronasto medaljo za ploščo z nazivom »Rakovi repi«. Poleg tega smo prejeli plaketo z medaljo za aktivno sodelovanje in plaketo z medaljo za sodelovanje v kulinariki. Z degustacijami pa smo hoteli ugotoviti poznavanje nekaterih novih proizvodov in ali je možno v večjem obsegu plasirati v družbeno prehrano proizvode v redni proizvodnji in nekatere proizvode, ki so v pripravi za redno proizvodnjo. Izbor proizvodov ni bil slučajno določen, pač pa skrbno izbran s sodelovanjem razvojnega sektorja. Proižvodi so bili naslednji: juha narejena iz Argo Fondina, ričet (ješprenj), ravio- li, ragu (mesna omaka), fižolo- va solata, bela kava, Delkava, temen in bel kuhan fižol in ribji brodet. V razgovorih z raznimi predstavniki gostinskih centrov smo ugotovili, da so dane vse možnosti za večjo prodajo. Ribje konzerve in druge pripravljene jedi so po oceni udeležencev degustacije perspektivne, posebno zaradi enostavne priprave in njihove kvalitete. Ne glede na nekatera laskanja udeležencev degustacij, so prav ti proizvodi sprejemljivi za družbeno prehrano, ker so prilagojeni njihovim potrebam. Anonimni testi so pokazali živo zanimanje za te proizvode in le 1 do 2 odstotka udeležencev je dalo negativno oceno. Ostale ocene so bile zelo visoke, npr: od 36 testiranih degustatorjev je 21 raviole ocenilo zelo dobro in 15 dobro, juho iz Argo Fondina 1 slabo, 17 dobro in 16 zelo dobro, bela kava (mešanica ekstrakta prave kave in ekstrakta kavo-vin) 1 slabo, 11 dobro in 22 zelo dobro. Zanimiva je izjava direktorja enega izmed večjih hotelov na Bledu, da so Argo Fon-din, ravioli, ragu in bela kava izredno pomembni za bodočo hotelsko prehrano in da imajo vso perspektivo. Enako ali slično mnenje je izrekel tudi za ostale degustirane proizvode. Tudi pozornost vodstva gostin-sko-turističnega zbora na Bledu in priznanj, ki jih je bil Delamaris deležen, kaže na vedno večje zanimanje za Delamarisove proizvode in njihovo kvaliteto ter praktičnost v bodoči prehrani. Če iz tega napravimo kratek zaključek, lahko trdimo, da morajo odgovorne osebe v Delamarisu še nadalje intenzivno in programsko organizirati proizvodnjo za široko potrošnjo ter družbeno prehrano. Propaganda se mora vključevati v bolj sistematično spoznavanje potrošnika, raziskava tržišča pa v ugotavljanje smeri bodoče prehrane, njene praktičnosti in ekonomičnosti. Marjan Piško Nova telovadnica v Izoli V okviru proslave »Dneva pionirjev« — 29. septembra, so pri izolski osnovni šoli VOJKE ŠMUC odprli novo telovadnico. Tako je rešen problem, ki je že več let veljal za izolsko sramoto. Pred šestimi leti so občani Izole z referendumom odločali o gradnji nove tevoladnice. Referendum na žalost ni uspel in prišlo je do spora, vroče krvi, nesporazumov, vmešavanja ustavnega sodišča itd. Telovadnica je postala kamen spotike in vir nezaupanja občanov do dela občinskih organov. Leta 1969 pa je OS pripravila plan financiranja izgradnje nove telovadnice in končno so se letošnjo pomlad dela le pričela. Telovadnica je zgrajena zelo funkcionalno in je opremljena z novim orodjem tovarne ELAN. Njene velike dimenzije (30 krat 18 metrov) jo uvrščajo med največje šolske telovadnice v Sloveniji. Poleg tega je še terasa, na kateri je prav tako možno telovaditi. Zaradi velikosti in razporedit ve lahko hkrati telovadita dva razreda. V njej je mogoče igrati uradne tekme v košarki in odbojki. Zato so se telovadnice razveselili tudi izolski športniki, ki so letos želi uspeh za uspehom kljub pomanjkanju finančnih sredstev in možnosti za zimsko vadbo. Najvažnejše pa je to, da bodo učenci imeli redno telesno vzgojo, kar vpliva na zdrav razvoj telesa in duha. Franc Kranjc ml. Degustacija na Bledu Solidarnostni fond 6. člen pravilnika o delitvi OD, ki je bil sprejet v začetku leta, določa, da se v podjetju formirajo sredstva solidarnostnega fonda, i Kriteriji o koriščenju sredstev tega fonda jasno povedo, kdo je upravičen do teh sredstev, ni pa napisano, zakaj je do tega prišlo. Biti solidaren s človekom, ki potrebuje pomoč, pomeni razumeti človekove težave in potrebe. Temu pravimo tudi razumeti človeka, imeti pravi odnos do soljudi. Taka pomoč vliva človeku, ki je pomoči potreben, pogum, samozavest in tudi prepričanje, da ni osamljen pri premagovanju trenutnih težav. Vidite, zato smo se odločili, čeprav nekoliko pozno, za tovrstno pomoč sodelavcem, ki upravičeno potrebujejo pomoč. Naš cilj je, da bi ne bilo več delavcev s prenizkimi dohodki. Vendar, dokler bo stanje takšno, kakršno je danes pri nas, smo dolžni rešiti stvari drugače. Za letošnje leto je CDS določil minimalno plačo 800,00 din za polni delovni čas; razliko od prejetih OD do tega zneska krije podjetje iz sredstev solidarnostnega fonda. Ta minimalni OD bo moral že prihodnje leto biti višji, o čemer bo sklepal CDS Kriteriji so naslednji: Na osnovi 6. člena pravilnika o delitvi OD je CDS Kombinata »Delamaris« Izola na svoji redni seji dne 13. 10. 1971 sprejel KRITERIJE o koriščenju sredstev solidarnostnega fonda 1. Sredstva solidarnostnega fonda (v nadaljnjem besedilu sredstva) so namenjena vsem članom kolektiva, ki izpolnjujejo pogoje teh kriterijev. 2. Višino sredstev fonda, ki se formirajo na podlagi 0. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, določi DS Kombinata na osnovi letnega programa. 3. Pravico koriščenja sredstev tega fonda imajo: a) delavci, ki so iz opravičenih razlogov (večkrat v bolniškem staležu, invalidnost, ostarelost) pridobitno manj sposobni in za poln delovni čas zaslužijo manj kot 800 din mesečno, b) delavci (NK, PK in v izrednih primerih KV delavci), ki za- radi izčrpanosti niso sposobni opravljati napornega fizičnega dela in so zaradi tega premeščeni na delovna mesta z nižjimi osebnimi dohodki, c) delavci (NK, PK in v izrednih primerih KV delavci), ki zaradi izčrpanosti ne dosegajo povprečne delovne storilnosti tega delovnega mesta. Delavci iz točke pod b) in c) imajo pravico do koriščenja sredstev, če so stari: ženske nad 45 let moški nad 50 let in če imajo najmanj 5 let nepretrgane delovne dobe v podjetju. 4. Člani kolektiva iz točke 3 pod a) imajo pravico do razlike med prejetimi OD in OD določenimi v 6. členu pravilnika o delitvi OD, če v marcu, aprilu in maju niso dosegli povprečne višine OD predvidene v 6. členu pravilnika o delitvi OD. 5. Člani kolektiva iz točke 3 pod b) imajo pravico do razlike med OD na novem delovnem mestu in povprečja OD zadnjih treh mesecev na prejšnjem delovnem mestu pred premestitvijo. 6. Člani kolektiva iz točke 3 pod c) imajo pravico do razlike med dejansko sprejetim OD, ki ga dosegajo delavci na istih in podobnih delovnih mestih. 7. Postopek ugotavljanja upravičenosti prejemanja sredstev fonda: a) predlog upravičencev pripravita socialni delavec skupaj z vodjem oddelka, b) svet delovne enote razpravlja o predlogu in ga potrdi. c) na osnovi predlogov svetov del. enot komisija za nagrajevanje dokončno potrdi enoten seznam upravičencev in ga dosta- vi finančnemu sektorju. 8. Po sprejemu enotnega seznama upravičencev, je postopek za nove primere enak kot pod točko 7. 9. Vodja obračuna OD je dolžan sporočiti socialnemu delavcu vsakršno spremembo OD posameznih upravičencev. 10. Kriteriji o koriščenju sredstev so sestavni del pravilnika o de- litvi OD in veljajo od dneva sprejema DS, uporabljajo pa se od 1. marca 1971. Predsednik DS Uspešno poslovanje (Nadaljevanje s 3. strani) Vsekakor je nujno poudariti, da je naše podjetje glede na pretekla leta letos poslovalo v izjemnih pogojih. Letos smo povečali osebne dohodke za ca. 30 odstotkov, kar znaša v devetih mesecih 5,369.000 din. Amortizacijo smo povečali za 96 odstotkov, kar znaša v tem obdobju 1.474.000 din. V kolikor bi tega ne ukrenili, bi znašal dobiček 9.232.000 din. Poslovanje flote kaže za prvih devet mesecev 1.382.000 din nepokritih stroškov, ki jih obračun ne zajema. Glede na to, da je do konca leta še tri mesece intenzivnega ulova (oktober je to že pokazal), lahko pričakujemo, da bo do konca leta flota te stroške pokrila. Rezultati devet mesečnega obračuna kažejo, da bo uspeh ob zaključku leta še boljši, kar predstavlja za nas nov impulz pri nadaljnjem delu. Tane Jelič 1. seja novega delavskega sveta Plan za izdelavo elaborata mehanizacije 1. Namen programa je investicijski elaborat za mehanizacijo in modernizacijo proizvodnje, ki jo bo podjetje realiziralo v letu 1972. 2. Glede na velike potrebe po investicijah se določa naslednji vrstni red: a) čim popolnejša mehanizacija in modernizacija obrata IRIS Na tržaškem županstvu je 20. 10. 1971 tekla beseda o okuževa-nju morja v Tržaškem zalivu in na gornjem Jadranu. Zbrali so se predstavniki z obeh strani meje. V ta namen je namreč pripotovalo iz Slovenije posebno odposlanstvo, ki mu je načeloval predstavnik sekretariata za urbanistiko iz Ljubljane, Kokol. V njem so bili še strokovnjaki Šamar in Hladnik iz Kopra ter Dular iz Ljubljane kot predstavnik Zavoda Boris Kidrič. Sestanku je predsedoval župan Spaccini. Posebno italijansko odposlanstvo izvedencev in s tem povečanje plasmana mešanih ribjih konzerv v izvozu in na domačem tržišču, b) nujna mehanizacija in druge investicije v obratu ARGO, v kolikor so potrebne za proizvodnjo, planirano za 1972, c) nujna mehanizacija v obratu pločevinaste embalaže. je potem odpotovalo v Istro. Dne 22. 10. 1971 so imeli razgovore v Portorožu. Delavski svet je na svoji 86. redni seji 26. 6. 1971 sklenil, da naše podjetje najame za delavce in borce NOV 100 °/o kredit vred- d) ostale investicije (transport itd.). 3. Mehanizacija in modernizacija obrata IRIS mora obsegati naslednje dele (programe); — mehanizacijo proizvodnje antipast od začetne do končne faze, — dokončno mehanizacijo predelave slanih rib, — mehanizacijo priprave in skladiščenja slanih rib, — mehanizacijo proizvodnje fižola, — ureditev internega transporta in skladišč, — modernizacijo obrata za ribjo moko, — ureditev kanalizacije in odpadnih vod, — preusmeritev kotlovnice na mazut, — skico o novi zasnovi obrata IRIS s predlogom o najnujnejših gradbenih delih. nosti nakupa stanovanj od sklada za gradnjo stanovanj za udeležence NOV Skupščine občine Izola. Z nakupom sedem ali osem stanovanj od zgoraj omenjenega kredita in z zamenjavami stanovanj med člani ZB ter s popravili stanovanj, ki so v teku, bo v veliki meri rešen stanovanjski problem članov ZB našega podjetja. Sklad za gradnjo stanovanj za udeležence NOV Skupščine občine Izola je po prioritetni listi določil, da se nova stanovanja dodelijo naslednjim članom kolektiva: Silvu PESTELJU, Antonu ŠVERKU, Ivanki ŠIRCA, Jožetu KLARIČU, Edvardu PANGERCU, Erminiju HRVATINU in Albini ROŽANC. Odbor ZB našega podjetja se zahvaljuje delavskemu svetu, da je na predlog komisije za družbeni standard sklenil, da se najame kredit za nakup stanovanj in tako ublaži dolgoletni stanovanjski problem udeležencev NOV. Vprašanje onesnaženja voda Reševanje stanovanjskih problemov članov ZB Lep pogled na stebre nove avto ceste Vrhnika—Razdrto Žarko Višnjič Opravljanje Poljudno-znanstvena razprava Ondan sem na tem mestu modrovala Cupam, da mi te samohvale ne štejete v zlo!) o imenitnosti. Pa se je nekdo obregnil, češ kaj bi govoričili o človeških lastnostih in slabostih! Ljudje smo pač različni in ne gre, da bi kdorsibodi tečnaril zastran tega. Držali naj bi se pravila, da vse razumeti pomeni vse odpustiti in pika. Skesano priznam, da sem s prejšnjim člankom grdo tratila čas. Mar bi govorila o čem bolj oprijemljivem; o človeških dejavnostih, na primer. Le-teh kar mrgoli: športna društva, krožki, zbiranje znamk, alpinizem in tako naprej v nedogled. Še najbolj razširjena oblika razvedrila pa je vsekakor opravljanje. Ljudje, ki se ukvarjajo s to priljubljeno dejavnostjo, znajo prav spretno družiti prijetno s koristnim. Zakaj je opravljanje prijetno, vemo vsi: ta hvalevredni način obveščanja, ki ga glede na hitrost razširjanja novic ne prekosita ne tisk ne radio, nam omogoča ure in ure zanimivega klepeta. O njegovi koristnosti pa je večina ljudi slabo poučena, zato sem hotela danes spregovoriti o tem. Vsakdo od nas je že bil sem ter tja v hudi duševni stiski in ve, kako mu je odleglo, ko je končno našel izhod iz nje. Isto se dogaja z ljudmi, ki si krajšajo čas z opravljanjem. Lepega dne izvedo o sosedu, sodelavcu ali znancu nekaj, česar po njihovem ne ve živ krst, ali pa prav ozek krog srečnežev. In tu se začne duševno trpljenje, ki je tem večje, čim bolj spotakljivo in nezaslišano je dejstvo, kateremu so prišli na sled. Ker so slavohlepni in večno željni občudovanja, ki pritiče ljudem, ki so vedno najbolj na tekočem o vsem, kar se dogaja v njihovi okolici, si srčno želijo novico kar najhitreje zaupati še vsaj ducatu radovednih vohljačev (pod prisego stroge molčečnosti, seveda). Ker pa jih kolje strah, da bi predmetu njihovega zanimanja lepega dne prišlo na uho, kdo je stegnil jezik in bi jih, milo rečeno, krenil po nosu, sprva prestrašeno molčijo (čestokrat tudi po več ur) in — trpijo. Novica jih dobesedno preganja in muči, na tihem jo premlevajo in obračajo na vse plati, ugibajo, če je res tako ali nemara kako drugače, dokler niso že čisto obsedeni in vročični. In tedaj gredo, poiščejo ugoden trenutek in primerna ušesa (oboje je pri vsej stvari najpogalvitneje) in hvaležnemu poslušalcu zaupajo skrivnost. V istem hipu pade breme z njihovega srca in v živ- ljenje spet gledajo z zaupanjem in optimizmom. Rado pa se zgodi, da od trenutka, ko so izsledili to težo podatkov, pa do tistega, ko so jo predali naprej, marsikaj uide njihovemu spominu, iz česar nujno sledi, da je poročilo čestokrat rahlo površno in polno lukenj, katere napolnijo z raznim »menda«, »po vsej verjetnosti« ter »tako pravijo« in z drugimi bistrimi triki govorniške umetnosti, pri čemer nadomestijo pomanjkljivost podatkov tudi s krivnostnim in pomenljivim zavijanjem oči in z gibi, ki so polni dvoumnosti. Prav to pa lahko povzroči peklenske muke pri tistih, ki so novico prevzeli. Na svetu namreč ni bolj boleče stvari, kot je negotovost; tudi najgrša resnica ne more globlje raniti. In ta druga skupina ljudi se zdaj požene na lov za resnico. Sprva ponavadi sami pri sebi ugibajo, kaj za vraga so pomenila vsa tista skomiganja z rameni in vsi številni »menda« in ker imajo ponavadi bujno fantazijo (ta je še posebna odlika opravljivcev), se v njihovih mislih z neznansko naglico zvrstijo najrazličnejši odgovori. Celota pa kljub temu ostane nepopolna in konec koncev je negotovost že tako moreča in dušeča, da ne vzdržijp. Zavedajo se, da sta prav vedoželjnost in iskanje resnice dolga stoletja človeštvu utirala pot navzgor iz teme zmot in nevednosti in odpravijo se, da bi odkrili, v katerem grmu pravzaprav tiči zajec. Pri tem so nadvse spretni in iznajdljivi. Njiho va prava pot pelje k tistim, katere štejejo za najbolj zanesljive vire podatkov nasploh in če tam odkrita beseda ne obrodi zaželenih sadov, se odpravijo na manj zanesljiv teren, ga pretipajo in prečešejo s kar najbolj nedolžnimi in nevsiljivimi vprašanji (v umetnosti pretvarjanja jih zlepa nihče ne prekosi), krožijo in krožijo vedno bliže jedru, dokler končno ne naletijo nanj in tedaj njihovo zmagoslavje nima konca. A kar je najvažnejše — kakor hitro vedo, pri čem so, se iznebijo teže negotovosti. Ob tej srečni zavesti vso stvar še enkrat pretuhtajo in ugotovijo, da njihov dan ni bil zgubljen. Preden si privoščijo to razkošje, da vse skupaj spet sporočijo dalje, jih seveda zopet čaka malce trpljenja, a ker so v svojem poslu iznajdljivi, se tudi tega hitro otresejo. Skratka, opravljanje je začaran krog, v katerem ljudje, ki mu posvečajo svoj prosti čas, izrabijo sleherno priložnost, da se iznebijo bremen, ki jim težijo srca. Pri tem sploh ni važno, če gre za kaj pomembnega ali pa za nekaj čisto vsakdanjega, kar se je mogoče primerilo nekoč celo njim samim ali komu iz družine; v tem primeru je stvar še toliko bolj koristna, kajti s tem, ko šušljajo o napakah drugih in jih spretno širijo po mestu ali kolektivu, odvračajo pozornost od lastnih napak, skratka, podobni so gledališkemu delavcu, ki usmerja reflektor na oder, sam pa ostaja v temi in po mili volji počenja, kar mu pač pade na pamet. In priznati morate, da je to silno koristno in bitroumno, ne glede na to, koliko hude krvi in prerekanja (da o prerahlja nih kosteh niti ne govorimo) zmore povzročiti tako početje. Pa da ne bi kdo pomislil, da hočem z vso to čvekarijo ščuvati soobčane k opravljanju! Še na misel ni ne pride! Prosti čas in konjički so stvar posameznika in njegovega bolj ali manj dobrega okusa; jaz se nočem prav nič vmešavati. Osebno celo menim, da, denimo, zbiranje znamk ali čitanje povzroči manj nemira kot brskanje po stvareh, ki se nas ne tičejo, zlasti še, ako imamo to smolo, da sami nismo brez greha. Sonja Cvetkovič Pili Za nekatere je mrtev morski pes še vedno nevaren Nova »Partizanova« telovadnica Zaradi ureditve nove kino dvorane v bivši telovadnici »Partizana« v Drevoredu 1. maja bo v kratkem adaptirana dvorana v parku Arrigoni. Po predračunu bo veljala adaptacija telovadnice v parku Arrigoni 6 milijonov Sdin. PREVIDNOST »Krasno motorno kosilnico imaš,« je nagovoril Francelj kmeta. »Zakaj pa imaš še tisto koso zadaj?« »I, no, zakaj pa imajo na ladjah rešilne čolne.« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Pazite, tile praški so za ledvice, ti za želodec in ti za živce.« Bolnik: »Dobro, tovariš zdravnik, a kako naj praški vedo, kam naj se obrnejo, ko pridejo v želodec?« NA SODIŠČU Sodnik: »Zakaj ste se vrnili in tožitelja še enkrat udarili?« Toženec: »Vlak je imel zamudo.« MED ZALJUBLJENCI Ona: »Še enkrat me tako poljubi, pa bom tvoja za vse življenje!« On: »Hvala za opozorilo.« NAVADA V jutranjih urah — zadnji kg rib do izpolnitve letošnjega plana Obalne sindikalne športne igre - naši balinarji prvi V okviru obalnih sindikalnih športnih iger so med 12. in 14. oktobrom tekmovali balinarji. Na Kaj je to? To je... Če ste vsaj odprli četrto številko našega lista, ste našli na zadnji strani takšno vprašanje. Pod njim je bil začrtan okvir in v njem vprašaj. Prav gotovo se je porodila kakšna duhovita rešitev. Ugibali ste, a večina le ustno. Odgovorilo jih je le malo. In tako so vsi ti »nemi« reševalci dali pravilen odgovor. Ta se namreč glasi: MANJKAJOČ ČLANEK! Odmev na vprašanje pa je bil močnejši od daleč, prišel je celo iz Ljubljane. Duhovit in trenutno zelo resničen je tale: KAM Z RIBAMI? (Budal Gorazd, Gerbičeva 51/a, Ljubljana). Dopisnik v »Naš glas« je lahko vsak. Zato lahko poskrbite vi sami, da bodo vprašaji izginili, ali pa se bodo lahko pojavili v še večjem številu. Darja Korče, Marina Pekol igrišču Modrega vala pri Slavčku v Kopru se je zvrstilo 26 ekip. V finale so prišle tri ekipe: dve ekipi Stavbenika in naši balinarji. Dež, burja in hladno vreme, med tekmovalci pa vroče borbeno vzdušje; ta opis velja predvsem za zadnji dan tekmovanja, ko se je odločalo o prvem mestu. Po ostri borbi je naša ekipa pri-balinala prvo mesto, s tremi točkami prednosti. Jože Puhar SMEH IZ KONTROLE Mladi tehnici sta zamenjali področje svojega dela. Tista, ki je kontrolirala proizvodnjo na oddelku pločevinaste embalaže, se je preusmerila na kontrolo paradižnika in obratno. A navada je železna srajca. Ob pogledu rezultatov analiz sta izmenjali svoja mnenja. »Koliko odstotkov soli si dobila v pločevini?« pravi prva. »Kakšen nanos laka pa je v paradižniku?« se pozanima druga. »No, kako je bilo sinoči na predavanju za abstinente?« »Dolgčas! Samo enkrat je bilo živahno in to takrat, ko je govornik vzel kozarec z vodo in hotel odpihniti peno.« POZNAVALEC ZGODOVINE Žena: »Tri ure te ni bilo, le kje si hodil?« Mož: »Penelopa je čakala Odiseja dvajset let, pa mu ni nič rekla, ko je prišel.« NEKEGA 10. V MESECU Žena tarna: »Zakaj se moraš prav desetega napiti in zapravljati denar?« Mož: »Hk, zato, da plačo vidim dvojno.« »Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Odgovorni urednik Miloš Vukičevič. Tiska tiskarna ČZP Primorski tisk, Koper. List dobijo člani kolektiva brezplačno.