Ana Barbič IZZIVI IN PRILOŽNOSTI PODEŽELJA Izdajatelj: FAkuLTETA ZA DRuŽBENE VEDE, Založba FDV Za založbo: Hermina krajnc Copyright © po delih in v celoti FDV 2005, Ljubljana. Vse pravice pridržane. Tiskana izdaja je izšla leta 2005. Recenzenta: dr. Maca Jogan in dr. Anton Prosen Jezikovni pregled: Irena Androjna Mencinger Oblikovanje naslovnice: Iztok Prosen Prelom: Designpro d. o. o. E dostop: http://knjigarna.fdv.si/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 711.3(497.4)(0.034.2) 63:504(497.4)(0.034.2) 316.334.55(497.4)(0.034.2) BARBIČ, Ana BARIzzivi in priložnosti podeželja [Elektronski vir] / Ana Barbič. - El. knjiga. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2015 Način dostopa (URL): http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/edostop.asp . - Tiskana izd. je izšla leta 2005 ISBN 978-961-235-516-6 (pdf) 258412032 ANA BARBI^ IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Ljubljana, 2005 3 PREDGOVOR V knjigi predstavljena besedila so bila napisana po letu 1991 ter ob- javljena v doma~ih in tujih revijah ali kot samostojna poglavja v tujih knjigah. Kjer je bilo potrebno in možno, sem besedila dopolnila z no- vej{imi podatki in opozorila na sedanje stanje. V na novo napisanih »sklepnih razmi{ljanjih« pa utemeljujem nujnost celovitega in inter- disciplinarnega pristopa k oblikovanju strategije vzdržnega razvoja slovenskega podeželja, ki bo podlaga za usklajevanje potrebe po va- rovanju okolja/narave z gospodarskim in družbenim razvojem, ter nujnost vklju~evanja kme~kih/podeželskih žensk v snovanje in ures- ni~evanje posameznih razvojnih zamisli in projektov kot tudi njihovo vklju~evanje v organe lokalne samouprave. Knjiga je tudi nekak{en dokument tranzicijskega obdobja Sloveni- je in obdobja pred njim predvsem na podro~ju snovanja in uvajanja paradigme celovitega/vzdržnega razvoja podeželskih skupnosti in partnerskega pristopa v izvajanju konkretnih razvojnih projektov. Težko je re~i, komu je knjiga v prvi vrsti namenjena oziroma pred- videti potencialne bralce. Verjetno bodo v manj{ini tisti, ki bodo knjigo prebrali v enem dihu. Pri~akujem pa, da bodo posamezni vsebinski sklopi ali posamezna poglavja pritegnili pozornost {tevilnih bralcev, ker bodo v knjigi na{li vsebino, ki jih zanima, in informacije, ki jih po- trebujejo bodisi pri svojim poklicnem delu bodisi pri delu v razli~nih nevladnih organizacijah na slovenskem podeželju. Nedvomno pa bodo po knjigi segali profesorji in {tudentje dodiplomskega in podiplomske- ga {tudija ne le Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani in Kmetij- ske univerze v Mariboru, temve~ tudi profesorji in {tudentje drugih usmeritev (sociologije, ekonomije, geografije, etnologije, arhitekture, prostorskega planiranja, varstva narave/okolja, upravljanja in drugih {tudijskih smeri). Knjiga bo v pomo~ kmetijskim strokovnjakom, ki delajo v upravnih organih ali na terenu; agencijam, ki izvajajo razvoj- ne projekte na podeželju; nosilcem politi~nih in upravnih funkcij ter {tevilnim nevladnim organizacijam (turisti~nim dru{tvom, dru{tvom za varstvo okolja, narave, kulturne dedi{~ine idr.), pa tudi stanovskim dru{tvom in njihovim zvezam, kot so npr. dru{tva kme~kih in podežel- skih žensk in njihova zveza ali Zveza turisti~nih kmetij Slovenije. Glavna zasluga za pri~ujo~o knjigo gre dvema osebama. Prva je mlaj- {a kolegica, zaslužna profesorica dr. Maca Jogan, ki me je v presledkih polni dve leti spodbujala k odlo~itvi za pripravo knjige, za kar sem ji 4 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA I globoko hvaležna. Druga oseba, brez katere knjige tehni~no ne bi bilo možno pripraviti, pa je Franc Kramari~, inž. agr., tehni~ni sodelavec na Katedri za agrarno ekonomiko, ruralno sociologijo in razvoj podeže- lja, ki je z veliko mero potrpežljivosti in razumevanja tehni~no uresni- ~eval moje želje. Zato se na tem mestu zahvaljujem tudi svoji (nekda- nji) mati~ni Katedri za agrarno ekonomiko, ruralno sociologijo in raz- voj podeželja Oddelka za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani za razumevanje in infrastrukturno podporo. Knjigo mi je uspelo pripraviti v predstavljeni obliki ob podpori {e ne- kaj ljudi. Izr. prof. dr. Antonu Prosenu se zahvaljujem za njegove pred- loge razporeditve posameznih poglavij, Mileni Kulovec, univ. dipl. inž. kmet., za informacije o stanju na podro~ju pokojninsko-invalidskega in socialnega varstva kme~kih žensk, vsem soavtoricam in soavtorjem skupnih besedil pa za privolitev objave v tej knjigi in Iztoku Prosenu za likovno opremo. Zahtevno in obsežno delo pa bi težko opravila brez moralne podpore moža, dr. Milana Naprudnika. Ljubljana, april 2005 Ana Barbi~ IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA 5 KAZALO VSEBINE UVOD ..................................................................................................... 11 I PODEŽELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ ................................................................. 13 OPREDELITEV, MODELI IN NA^ELA TRAJNOSTNEGA/ VZDRŽNEGA RAZVOJA PODEŽELSKIH SKUPNOSTI .......... 15 Opredelitev vzdržnega/trajnostnega razvoja ........................ 15 Modeli celovitega pristopa k vzdržnemu/trajnostnemu razvoju podeželskih skupnosti ................................................. 18 Na~ela vzdržnega razvoja ......................................................... 23 KMETIJSTVO, PODEŽELSKE SKUPNOSTI IN DRŽAVA V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI .............................................. 29 Glavne zna~ilnosti tranzicijskih držav srednje in vzhodne Evrope .......................................................................................... 30 Pestrost virov dohodkov kmetij in podeželskih skupnosti ............................................................................... 33 Ovire pri uvajanju raznovrstnosti virov dohodkov na posameznih kmetijah in v podeželskih skupnostih v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope ......... 36 ^lovek in okolje: temelja uvajanja pestrosti dohodkov podeželskih skupnosti .......................................................... 37 Decentralizacija oblasti kot pogoj za trajnostni/vzdržen razvoj podeželskih skupnosti .............................................. 38 Sklep ............................................................................................. 40 POVEZOVANJE, SODELOVANJE IN SOLIDARNOST ZA USTVARJALNO PRIHODNOST PODEŽELSKIH OBMO^IJ V RAZŠIRJENI EVROPI .................................................................. 42 Pristopna pogajanja morajo biti dvosmeren proces .............. 43 Pri~akovane koristi in stro{ki obeh skupin raz{irjene Evrope .......................................................................................... 44 Nekaj predlogov za pospe{itev procesa {iritve EU .............. 46 Postati vidni – preobrat v odnosu držav srednje in vzhodne Evrope do EU ......................................................... 48 Finske izku{nje ........................................................................... 48 Pridružitvena politika Slovenije ............................................... 51 Sklep ............................................................................................. 53 6 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA JAVNA DELA V KMETIJSTVU IN NA PODEŽELJU V SAMOSTOJNI SLOVENIJI ........................................................ 54 Programi javnih del kot blažilci kme~ke/podeželske rev{~ine ........................................................................................ 56 Metodolo{ki pristop ................................................................... 60 Rezultati ....................................................................................... 62 Delež programov javnih del v kmetijstvu/na podeželju ............................................................................... 62 Udeleženci programov javnih del ....................................... 64 Podro~ja, primerna za programe javnih del ................ 64 Viri informacij in nagibi udeležencev za vklju~itev v PJD .................................................................................. 66 Interes brezposelnih za sodelovanje v PJD in odnos udeležencev do kmetov .................................. 68 Kmetje/kme~ka gospodinjstva kot ciljne skupine programov javnih del ........................................................... 69 Država in programi javnih del ............................................ 74 Glavne ugotovitve in predlogi ................................................. 76 II KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠ^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODEŽELJA ............................ 79 KULTURNA IDENTITETA SLOVENSKEGA PODEŽELJA: PROSTORSKA SORODNOST IN KULTURNA RAZLI^NOST PODEŽELSKIH SKUPNOSTI ........................................................ 81 Opredelitev osnovnih konceptov ............................................. 83 Kulturna identiteta slovenskega podeželja ............................ 85 Slovensko podeželje v ~asu ................................................. 85 Sestavine kulturne identitete slovenskega podeželja ...... 86 Jezik podeželskih obmo~ij – izraz slovenske samobitnosti ...................................................................... 89 (Doma~e) obrti .................................................................. 90 Prehrambena in kulinari~na kultura ............................. 92 Medsebojna pomo~, oblike sodelovanja in povezovanja na podeželju ..................................................................... 93 Likovna umetnost na kmetijah ..................................... 95 Sklep ............................................................................................. 98 LOKALNE POBUDE ZA KULTURNI DOGODEK NA DRŽAVNI RAVNI .................................................................... 101 Proslava 100-letnice Pleter{nikovega Slovensko-nem{kega slovarja v Pi{ecah ....................................................................... 102 Predmet proslave: Pleter{nik in njegovo delo ................... 102 Lokalne spodbude za obeležitev spomina slavnemu rojaku .................................................................... 102 Akcije za obnovo Pleter{nikove doma~ije in ureditev okolice ter za izvedbo državne proslave ........................... 103 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA 7 Od proslave do razvojnih snovanj ........................................... 109 Mednarodna delavnica ......................................................... 110 Zamisel razvojnega projekta ............................................... 111 Sklep ............................................................................................. 113 SOCIALNA TIPOLOGIJA (KME^KIH) GOSPODINJSTEV KOT SESTAVINA STROKOVNIH PODLAG PROSTORSKEGA IN GOSPODARSKEGA NA^RTOVANJA RAZVOJA PODEŽELJA .................................................................. 114 Celovit pristop k razvoju podeželskih skupnosti .................. 114 Raziskovalni problem in cilji ..................................................... 115 Obmo~je in populacija raziskave .............................................. 117 Socialna tipologija družin/gospodinjstev in kme~kih gospodarstev ............................................................................... 117 Delovni model in indikatorji njegovih sestavin ................ 117 Metodolo{ki postopek .......................................................... 119 Rezultati .................................................................................. 121 Skupine gospodinjstev glede na izbrane sociolo{ke zna~ilnosti in njihova (potencialna) vloga v razvoju obmo~ja TNP ..................................................................... 121 Skupine kmetij na obmo~ju TNP in njihova vitalnost 124 Povezanost tipov kmetij s socialnimi tipi njihovih gospodinjstev ......................................................................... 127 Prostorska umestitev socialnih skupin in skupin kme~kih gospodinjstev v primeru naselja Podjelje ..... 130 Sklep ............................................................................................. 131 REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME: ZGODBA O TREH VASEH ............................................................................................... 133 Strokovna podpora prebivalcem treh vasi ............................. 133 Kdo so prebivalci treh vasi in kako so organizirani? ....... 134 Država in doma~ini: nasprotniki ali partnerji? ................. 137 Strokovna podpora prebivalcem treh vasi ......................... 138 Problemi in možne re{itve ................................................... 143 Gospodarski proizvod regijskega parka Škocjanske jame na temelju lokalnih virov ........................................................... 145 Izhodi{~a in cilji ..................................................................... 145 Gospodarski proizvod ......................................................... 146 Posamezniki in gospodinjstva kot vir in kot nosilci lokalnega razvoja ............................................................. 147 Sestavine gospodarskega proizvoda in interes gospodinjstev zanje .......................................................... 149 Možnosti za izvajanje posameznih gospodarskih dejavnosti .......................................................................... 152 Gospodarski proizvod posameznih gospodinjstev ..... 155 8 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Glavna zna~ilnost ponujenega gospodarskega proizvoda in priporo~ila za strategijo njegovega uresni~evanja ......................................................................... 158 Živeti v regijskem parku .......................................................... 162 Prednosti in omejitve življenja v zavarovanem obmo~ju 162 Pri~akovanja doma~inov ...................................................... 164 VAROVANJE OKOLJA IN BIOTSKE PESTROSTI OB PRIDRUŽEVANJU SLOVENIJE EU: PRIMER PREDVIDENEGA REGIJSKEGA PARKA TRNOVSKI GOZD ................................................................................................ 166 Predpristopne politike/programi (PHARE, SAPARD) ......... 168 PHARE .................................................................................... 169 SAPARD .................................................................................. 170 Programi/ukrepi Republike Slovenje brez podpore EU ............................................................................ 171 Obmo~ja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost .................................................... 172 SAEP – Slovenski kmetijskookoljski program in ukrepi za njegovo uresni~evanje ............................... 173 Razvoj podeželja .............................................................. 175 Proces pridruževanja Slovenije Evropski uniji: primer direktiv o pticah in habitatih .................................................... 176 Zakonska zavarovanost ptic in habitatov v Sloveniji ...... 176 Ustanavljanje in upravljanje zavarovanih obmo~ij v Sloveniji ............................................................................... 177 Zakonske podlage sodelovanja javnosti v zagotavljanju varstva okolja in ohranjanja narave .................................... 178 Primer predvidenega regijskega parka Trnovski gozd ......... 180 Opis obmo~ja .......................................................................... 180 Stali{~a lokalne in državne elite do prihodnjega regijskega parka ..................................................................... 182 SKLEP ........................................................................................... 186 III KMETICA IN KME^KA DRUŽINA ........................................... 189 GOSPODINJSKO DELO V TUJINI: NUJA IN PRILOŽNOST ZA PODEŽELSKE ŽENSKE Z GORIŠKEGA NEKO^ IN DANES . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 Neko~: dojilje in služkinje z Gori{kega .................................. 193 Gradnja Sue{kega prekopa – priložnost za slovenske dojilje in služkinje .......................................... 193 Zaskrbljenost cerkvenih in posvetnih oblasti zaradi »moralne« ogroženosti žensk v tujini ................................. 195 Razpetost slovenskih dojilj in služkinj med delom in domom ............................................................................... 197 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA 9 Podeželske ženske z Gori{kega kot služkinje v velikih severnoitalijanskih mestih med obema vojnama .............. 198 Sodobne delovne migracije žensk z Gori{kega podeželja ... 199 Sklep ............................................................................................. 204 KMETICA IN KME^KA DRUŽINA NA KMETIJI IN V DRUŽBI ................................................................................... 205 Kme~ke ženske v okviru aktivnega in vzdrževanega kme~kega prebivalstva ............................................................... 205 Kmetice kot gospodarice na družinskih kmetijah in kot njihove (so)lastnice .......................................................... 208 Kmetice kot gospodarice na kmetiji ................................... 208 Kmetice kot (so)lastnice kmetije .......................................... 209 Socialna varnost kmetic ........................................................ 210 Delovni dan kme~ke ženske .................................................... 212 Kdaj kmetje in kmetice vstajajo in kdaj ležejo k po~itku ................................................................................ 212 ^as, porabljen za vsa delovna opravila pozimi in poleti ................................................................................... 215 Delitev dela in odlo~anja v okviru kme~kega gospodinjstva in gospodarstva ................................................ 217 Delitev dela in odlo~anja v kme~kem gospodinjstvu ...... 217 Delitev dela in odlo~anja v okviru kme~kega gospodarstva ......................................................................... 219 Kmetice v javnem življenju ....................................................... 221 Prosto~asne aktivnosti kmetov in kmetic .......................... 221 ^lanstvo v dru{tvih ............................................................... 228 Kmetje in kmetice kot ~lani politi~nih strank .................. 229 Kako kme~ka ženska ocenjuje in doživlja svoj položaj? ....... 231 Poti za izbolj{anje položaja kmetice in kme~ke družine na kmetiji in v družbi ................................................................. 233 (SAMO)OBNAVLJANJE KME^KEGA SLOJA V SLOVENIJI ... 238 Model raziskave, izbor in opis anketiranih oseb ................... 239 (Samo)obnavljanje kme~kega sloja ........................................... 245 Poklic in poklicna mobilnost ............................................... 245 Poklicna in prostorska mobilnost zaradi poroke .............. 249 Starost ob poroki in izobrazba obeh partnerjev ................ 251 Zadovoljstvo z odlo~itvijo za poroko na kmetijo ............. 253 Otroci v kme~kih družinah ....................................................... 255 Število otrok in {tevilo želenih otrok v kme~kih družinah .............................................................. 255 Razlogi za neuresni~enost želja po otrocih ........................ 259 Prikraj{anost otrok, ki živijo na deželi ............................... 260 Prednosti podeželskih otrok ................................................ 262 Zakaj mladi {e ostajajo v kmetijstvu in na vasi ...................... 264 Sklepne misli ............................................................................... 267 10 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA KMETICA IN KME^KA DRUŽINA V TRANZICIJI .................. 270 Kmetica in kme~ka družina zasebno in javno ........................ 270 Kmetica in kme~ka družina v evropski ruralno-sociolo{ki teoriji ............................................................................................. 272 Sodobna družbenoekonomska dogajanja, ki odlo~ilno vplivajo na družinsko kmetovanje, kmetijo in kme~ko družino ...................................................................... 274 Tipologija slovenskih kme~kih družin ..................................... 275 Trije tipi kme~kih družin v Sloveniji .................................. 276 Lastnosti, ki razlo~ujejo vitalno demokrati~no in vitalno tradicionalno družino ........................................................... 280 Socialnogeografska, agrarnoekonomska in demografska obeležja, ki razlo~ujejo tri tipe kme~kih družin ................ 284 Empiri~na potrditev postavljenih hipotez ......................... 289 Tipologizacija kot pristop k spoznavanju družinskih kmetij ............................................................................................ 290 Tranzicija kot (neizrabljena) priložnost za kme~ke ženske in kme~ko družino v Sloveniji .................................................. 296 IV SKLEPNA RAZMIŠLJANJA ......................................................... 299 UVOD ................................................................................................ 301 PRISTOP K OBLIKOVANJU STRATEGIJE CELOVITEGA IN VZDRŽNEGA RAZVOJA NA RAVNI DRŽAVE ................... 301 Opredelitev stanja ....................................................................... 301 Predlog pristopa k oblikovanju strategije celovitega in vzdržnega razvoja slovenskega podeželja ......................... 305 VKLJU^ITEV ŽENSK V STRATEGIJO RAZVOJA PODEŽELJA ..................................................................................... 309 Opredelitev stanja ....................................................................... 310 Predlog pristopa za vklju~itev na~ela enakih možnosti obeh spolov v strategijo celovitega in vzdržnega razvoja slovenskega podeželja ................................................................ 314 SKLEP ................................................................................................ 316 VIRI ........................................................................................................ 317 IMENSKO KAZALO .......................................................................... 336 STVARNO KAZALO .......................................................................... 339 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA 11 UVOD Naslov »Izzivi in priložnosti podeželja« ni bil izbran naklju~no, tem- ve~ po tehtnem premisleku ob preu~itvi pomenov obeh klju~nih be- sed. Po eni strani je namre~ podeželje izzvano s sodobnimi globaliza- cijskimi procesi, v katere se mora vklju~iti oziroma nanje reagirati v izogib marginalizaciji, razvojnemu zaostajanju in posledi~no izgub- ljanju lastne identitete. Po drugi strani pa isti globalizacijski procesi ponujajo podeželju razvojne priložnosti, kakr{nih v preteklosti pre- prosto ni bilo. Razvita prometna infrastruktura, sodobne komuni- kacijske tehnologije, pogosti stiki prebivalcev podeželja s prebivalci mest, v turisti~no razvitih podeželskih krajih pa celo z obiskovalci iz drugih držav omogo~ajo samoumestitev posameznikov in podežel- skih skupnosti v {ir{i (družbeni) prostor: v regijo, državo, skupnost držav, svetovno skupnost. Prav zato naslov ne govori o »slovenskem podeželju«, ~eprav so v knjigi predstavljena predvsem dogajanja in izku{nje slovenskega podeželja in njegovih prebivalcev. Kmetijstvo je sicer {e vedno tipi~na, ne pa edina, v {tevilnih prime- rih niti ne prevladujo~a gospodarska dejavnost podeželskih skupnosti. Zato se podeželje že dalj ~asa ne ena~i ve~ s kmetijstvom, ~e{ da brez kmetijstva ni podeželja, ker imata razli~ni identiteti. Viri kmetijstva kot gospodarske dejavnosti so le kmetijska zemlji{~a in prebivalci, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, podeželje pa je vse bolj prostor bivanja in dela ljudi, ki se ukvarjajo z razli~nimi nekmetijskimi gospodarskimi dejavnostmi. Mnoge med njimi so sicer bolj ali manj tesno povezane s kmetijstvom, mnoge gospodarske dejavnosti, katerih {tevilo se naglo pove~uje, pa s kmetijstvom nimajo ve~ nikakr{ne zveze. Gre predvsem za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja, katerih proizvodi in storitve so namenjene tako doma~inom kot obiskovalcem. Podeželje pa hkrati v vse ve~jem obsegu postaja zgolj prostor bivanja ljudi, ki so zaposleni zunaj kraja bivanja ali so se na podeželje priselili po upo- kojitvi. Od kod spodbude za tovrsten razvoj podeželja? ^eprav gre nedvo- mno za {tevilne in raznovrstne dejavnike, ki v medsebojnem prepleta- nju oblikujejo podobo sodobnega podeželja, je treba opozoriti vsaj na dva: – Kakovost življenja na podeželju vidijo prebivalci mest predvsem v prostorski neutesnjenosti, življenju v naravnem in ne oziroma manj onesnaženem okolju ter v pogostej{ih stikih in tesnej{ih vezeh med 12 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA prebivalci podeželskih skupnosti. Prednosti življenja na podeželju pa se v vse ve~ji meri zavedajo tudi sami prebivalci podeželja, v prvi vrsti tisti, ki so poleg dobrih spoznali tudi slabe strani življenja v mestih. V razvitih sodobnih podeželskih skupnostih se zato ruralni eksodus zaustavlja, hkrati pa se med prebivalci mest pove~uje pov- pra{evanje po prebivali{~ih na podeželju. – Ohranjanje narave in varovanje okolja, kar postaja življenjska filo- zofija sodobnega ~loveka, je povezovalni dejavnik posameznikov in družbenih skupin razli~nega prostorskega izvora, ki se sre~ujejo v podeželskih skupnostih. Njihov skupni cilj je vzdržen razvoj, usmer- jen v varovanje naravnih virov in kulturne dedi{~ine oziroma v za- gotavljanje njihovega samoobnavljanja. Razvojne spodbude in procesi, ki se že od 70. let prej{njega stoletja usmerjajo iz mest na podeželje in napovedujejo njegovo »renesanso« (Managing Rural Renaissance, 1986: 9–12), pa ne bi smeli zavreti raz- voja mest oziroma pripeljati do marginalizacije me{~anov. Treba je razvijati partnerstvo med urbanimi in podeželskimi obmo~ji, ki za- gotavlja so~asen razvoj mest in podeželskih skupnosti. V obeh prime- rih morajo imeti prebivalci enake možnosti zadovoljevanja osnovnih materialnih, socialnih in kulturnih potreb. Hkrati pa je nujno ohra- njati in razvijati razli~nost obeh slogov življenja in dela, ki bodo po- sameznikom omogo~ili, da se bodo odlo~ili ali za življenje v mestu ali na deželi v skladu z možnostmi, ki jim jih bo ponujalo eno ali drugo okolje za zadovoljevanje osebnih potreb in interesov. Knjiga je razdeljena v {tiri vsebinske sklope. Prvi sklop »Podeželje in kmetijstvo, tranzicija in vzdržen razvoj« pokriva opredelitev, modele in na~ela vzdržnega razvoja podeželskih skupnosti na eni strani ter obdobje tranzicije podeželja v državah sred- nje in vzhodne Evrope, vklju~no s Slovenijo, na drugi strani. V drugem sklopu »Kulturna in naravna dedi{~ina – razvojni poten- cial slovenskega podeželja« je predstavljenih {est projektnih {tudij o razvojnih potencialih (zavarovanih) obmo~ij na slovenskem podeželju in opisana akcija doma~inov za izvedbo kulturnega dogodka na držav- ni ravni. Tretji vsebinski sklop »Kmetica in kme~ka družina« je v celoti po- sve~en slovenski kme~ki ženski, njenemu položaju v družini, na kme- tiji in v družbi. Ta se sicer (pre)po~asi, vendarle vztrajno spreminja v smeri ekonomske in družbene emancipacije kmetic in drugih žensk na slovenskem podeželju. »Sklepna razmi{ljanja« so usmerjena v pristop k oblikovanju strate- gije celovitega in vzdržnega razvoja slovenskega podeželja na ravni dr- žave ter v oblikovanje predloga vklju~itve kme~kih/podeželskih žensk v strategijo tak{nega razvoja. I PODEŽELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 15 OPREDELITEV, MODELI IN NA^ELA TRAJNOSTNEGA/ VZDRŽNEGA RAZVOJA PODEŽELSKIH SKUPNOSTI OPREDELITEV VZDRŽNEGA/TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Gospodarska rast kot temeljna usmeritev obdobja klasi~nega kapita- lizma je nedvomno prispevala k izbolj{anju kakovosti življenja ljudi, hkrati pa je izrazito ogrozila naravne vire (vodo, zrak, zemlji{~a), ki pomenijo temelj ~lovekovega obstoja. Ekolo{ka na~ela so v gospodar- skih dejavnostih razvitih držav vsaj nekoliko že upo{tevana, manj razvite države pa {e vedno pomenijo prostor za odpadke razvitih. Tako je odnos med ekonomijo in ekologijo postal predvsem vpra{anje odnosa med bogatimi in revnimi državami sodobnega sveta. Bogate države tiho dajejo prednost izkori{~anju virov pred njihovim varova- njem (Redcliff, 1984: 21), hkrati pa glasno zagovarjajo okoljske vred- note. Kljub temu da je bilo to bolj tipi~no za 80. leta in leta pred njimi kot za 90. leta prej{njega stoletja in za sedanjost, pa {tevilni avtorji {e v 90. letih opozarjajo na dvojno moralo razvitega sveta in njegovega odnosa do okolja. Tako Allen in Sachs (1992: 31) ugotavljata, da je »okoljska degradacija tretjega sveta neposredna posledica cilja kapi- tala prvega sveta – maksimiziranja profita z zmanj{evanjem stro{kov proizvodnje in eksternalizacijo okoljskih stro{kov«. Po padcu berlinskega zidu je kapital multinacionalk pridobil nove prostorske lokacije, ki mu omogo~ajo akumulirati dobi~ek po na~elu najnižjih možnih stro{kov (Marsden, 1993: 3), v nekdanjih socialisti~- nih državah srednje in vzhodne Evrope, ki v svoji odlo~enosti dohiteti razvite evropske države pogosto zavestno spregledajo zahteve varova- nja okolja. Priznati pa je treba, da gre v tem primeru za »demokrati~ne« odlo~itve omenjenih držav, da sprejmejo okolju {kodljive proizvodnje od zunaj ali tolerirajo tovrstne doma~e proizvodnje. Ob tem se zastavlja vpra{anje, kdo in v ~igavem imenu sprejema tak{ne odlo~itve. Izkazalo se je, da sodobne demokracije, ki temeljijo na ideji politi~nega pred- stavni{tva, niso popolne, kajti po mnenju Doris Wastl - Walter (1994) gre vsaj za tri vpra{anja, ki jih je treba obravnavati v zvezi s politi~nim zastopni{tvom: kdo naj bi bil zastopnik, koga naj bi zastopal in kako naj se zastopnik obna{a. Razvoj ob hkratnem ohranjanju naravne dedi{~ine in varovanju okolja je dolgoro~na usmeritev, ki terja neprekinjeno usklajevanje na- ravnega/okoljskega, ekonomskega in socialnega podsistema (slika 1) podeželskih skupnosti. Razvoju posameznih družbenih podsistemov ter povezav med njimi botrujejo tako naglo spreminjanje posameznih družbenih tvorb/držav kot globalna dogajanja, ki jih ozna~ujejo vse tesnej{a, predvsem gospo- darska, okoljevarstvena in prostorska povezovanja (Mlinar, 1994). Ta 16 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA so skupna vsem sodobnim družbam in predstavljajo okvir njihovega delovanja (Mlinar, ur., 1995). Dogajanja znotraj posameznih družb/ držav ter njihovih regij/obmo~ij pa dodatno dolo~ujejo tako specifi~- ne okoljske kot gospodarske, socialne in kulturne razmere ter njihovo spreminjanje v ~asu. V zadnjih dveh desetletjih Slovenija namenja vse ve~ skrbi in tudi finan~ne podpore kmetijstvu in razvojnim programom podeželskih skupnosti. To naj bi bila nekak{na oblika solidarnosti med mestom in podeželjem, ki je po Mlinarjevih (2000: 427) ugotovitvah uresni~evanje zgodovinskega in moralnega dolga po drugi svetovni vojni naglo se razvijajo~ih mest tudi na ra~un zapostavljanja razvoja podeželja. narava/okolje gospodarstvo R A Z V O J lokalna skupnost/ prebivalstvo Slika 1: Povezanost in soodvisnost treh družbenih podsistemov: na- rave/okolja, gospodarstva in lokalne skupnosti/prebivalstva Že zgolj zaradi omenjenih razlogov samo celovit pristop k razvoju podeželskih obmo~ij zagotavlja vzdrževanje ravnotežja med ohranja- njem (narave) in (gospodarskim) razvojem, ravnotežja, ki nikoli ni (do)kon~no, temve~ se nenehno spreminja. Ko se namre~ pojavijo ka- kovostne spremembe v nekem družbenem podsistemu, se jim drugi družbeni podsistemi prilagodijo in s tem ustrezno spremenijo. Seveda pa morajo vse spremembe temeljiti na na~elu trajnostnosti oziroma vzdržnosti, kar ~love{tvu zagotavlja dolgoro~en obstoj. Izraz »sustainable development« je leta 1987 uvedla v splo{no rabo Svetovna komisija za okolje in razvoj, znana pod imenom Brundtlan- dova komisija, v poro~ilu Na{a skupna prihodnost (Our Common Future). V njem je vzdržen/trajnostni razvoj opredeljen kot razvoj, ki omogo~a »zadovoljevanje potreb sedanjih generacij, ne da bi pri tem PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 17 ogrožal možnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih« (The World Commission on Environment and Developmet, 1987: 8). Zagotavljanje tak{nega razvoja utemeljuje nujnost so~asnega obravna- vanja zahtev razvoja in okoljskih zahtev, torej tudi družbenih, kultur- nih in politi~nih prvin trajnostnega razvoja, hkrati pa terja povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti (Verbole, 1997). Po opredelitvi iz publikacije Caring for Earth (IUCN/UNEP/WWF, 1991) trajnostni raz- voj omogo~a izbolj{anje ~lovekovega življenja ob ohranjanju nosilnih sposobnosti zemlje, temelj za njegovo udejanjanje pa je trajnostno na- ravnana družba. V Sloveniji se sre~ujemo z razli~nimi prevodi pojma »sustainable development«. Uporabljajo se izrazi kot uravnotežen (Barbi~, 1993 a), trajno uravnotežen, sonaraven (Plut, 1993), sonaravno uravnoteženi (Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 2004), vzdržen (Ogrin et al., 1995), usklajen (Barbi~, 1997), zdrav in obstojen, okolje ohranjajo~ (Zakon o varstvu okolja, 1993), trajnosten (IUCN/UNEP/WWF, 1991) razvoj. Dvomiti je mogo~e, da lahko neki izraz sam po sebi v celoti za- obseže celovit pojav, v tem primeru trajnostni razvojni vzorec, hkrati pa bi bilo smotrno dose~i dogovor o prevajanju pojma in pozornost preusmeriti na vsebinska vpra{anja. Domnevamo lahko, da se je Re- publika Slovenija že odlo~ila, da bo namesto izraza »trajnostni raz- voj« uporabljala izraz »vzdržen razvoj«, kar je razvidno iz publikacije »Ljubljanska deklaracija o prostorski razsežnosti vzdržnega razvoja«, ki jo je na 13. konferenci v Ljubljani (16.–17. 9. 2003) sprejela konferenca ministrov, odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT) (Ljubljanska deklaracija ..., 2003). Za obravnavani projekt kot tudi za vse druge raz- vojne projekte sta izjemno relevantni 2. in 3. to~ka Deklaracije, ki ju v celoti navajamo: • »Vzdržen razvoj ni samo stvar okolja. Obstaja soglasje o treh vidikih vzdržnega razvoja. To so gospodarska vzdržnost, okoljska vzdrž- nost in družbena vzdržnost. Prva vklju~uje gospodarsko rast in raz- voj, druga celovitost ekosistema in pozornost do nosilne zmogljivo- sti in biotske raznovrstnosti, medtem ko tretja obsega vrednote, kot so pravi~nost, možnost odlo~anja, dostopnost in participacija. Poleg teh treh sestavin so Vodilna na~ela za vzdržen prostorski razvoj ev- ropske celine uvedla {e ~etrto razsežnost, namre~ kulturno vzdrž- nost. • Prostor je sestavljen sistem, ki ne obsega samo urbaniziranega, po- deželskega in drugih prostorov, na primer industrijskih obmo~ij, temve~ naravo kot celoto in okolje, ki obdaja ~love{tvo. Prostor je nosilna podlaga in nujni okvir ~lovekovega bivanja in dejavnosti ter zato osnova vzdržnega razvoja« (Ljubljanska deklaracija …, 2003: 18). Država Slovenija je pripravljenost za spremembo razvojnega vzorca v smeri vzdržnosti do zdaj potrdila s podpisom in z ratifikacijo razli~- 18 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA nih mednarodnih dokumentov: konvencij Konference OZN o okolju in razvoju v Rio de Janeiru, Alpske konvencije in ustreznih protoko- lov, listin Habitat II in drugih, v varovanje okolja usmerjenih medna- rodnih listin. Iz tega izhajajo nekatere obveznosti, predvsem priprava strategij, politik in programov za trajnostni razvoj na razli~nih podro~- jih ter ravneh. Posamezni državni dokumenti, na primer Strategija go- spodarskega razvoja Slovenije, Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, Program razvoja gozdov v Sloveniji, pa tudi Za- kon o varstvu okolja, že vsebujejo na~ela trajnostnega razvoja. Tudi v strategiji razvoja kmetijstva se je Slovenija opredelila za eko-socialni model, ki na~elno teži k ciljem, sorodnim ciljem politike trajnostnega razvoja, predlog zakona o turizmu iz leta 1996 pa trajnostnemu raz- voju ne namenja posebne pozornosti. Nimamo pa {e izdelane državne strategije trajnostnega razvoja, ki bi kot krovni dokument podala celo- vit okvir ter usmeritve, ki bi jih posamezni »sektorji« in razvojni de- javniki upo{tevali pri oblikovanju strategij za svoja podro~ja (Barbi~, Praper, Verbole, 1997: 42). MODELI CELOVITEGA PRISTOPA K VZDRŽNEMU/ TRAJNOSTNEMU RAZVOJU PODEŽELSKIH SKUPNOSTI Najbolj splo{en model vzdržnega/trajnostnega razvoja (slika 2) pred- stavlja krog, ki povezuje proizvodnjo in porabo prek ekolo{ke ozave{~e- nosti in ekolo{kega ravnanja. Gospodarski rasti se sicer ni mogo~e odpovedati, možno pa jo je uskladiti z zahtevami varovanja okolja in z na~eli vzdržne rabe virov. Za vzdržne gospodarske dejavnosti se odlo~ijo prebivalci dolo~ene (podeželske) skupnosti na podlagi znanj in ozave{~enosti o nujnosti varovanja virov in ohranjanja kakovosti okolja. Pri odkrivanju ekolo{ke ozave{~enosti in ekolo{kega ravnanja pre- bivalcev konkretne družbene skupnosti ima sociologija izredno po- membno vlogo. Kmetje in drugi podeželski prebivalci, ki so gospodar- sko odvisni od naravnih virov, s temi viri ravnajo bodisi gospodarno, tj. zagotavljajo njihovo obnavljanje ter vzdržujejo ali celo izbolj{ujejo njihovo kakovost, bodisi uni~evalno, ~e jih pri rabi oz. izkori{~anju teh virov vodi le želja po ~imve~jem in ~imhitrej{em dobi~ku. Poznavanje ekolo{ke ozave{~enosti in ekolo{kega ravnanja prebivalcev konkretne skupnosti je bistvenega pomena za uveljavljanje okoljsko sprejemljivih gospodarskih programov in {e posebej za oblikovanje strategij njiho- vega uresni~evanja. Podatki ustreznih empiri~nih raziskav odkrivajo stanje ekolo{ke obve{~enosti, ozave{~enosti in ekolo{kega ravnanja. Ta spoznanja je možno uporabiti tudi za ozave{~anje prebivalcev konkretne lokalne PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 19 socializacija ustanove in vsebina proizvodnja posameznik ekolo{ka ekolo{ko gospodinjstvo ozave{~enost ravnanje lokalna skupnost poraba razvojna strategija, zakonodaja in nadzor Slika 2: Model vzdržnega/uravnoteženega razvoja (Barbi~, 1993a: 248) skupnosti, ~e so jim sporo~ena v primerni obliki in po ustreznih po- teh. V varstvo okolja naravnane predloge razvojnih programov, ki so hkrati medsektorsko usklajeni ter za lokalno prebivalstvo sprejemlji- vi, je možno oblikovati in uresni~evati samo na podlagi poznavanja ekolo{ke ozave{~enosti in ekolo{kega ravnanja doma~inov. Kot primer navajam nekaj podro~ij in vpra{anj, na katera lahko opozori ustrezna empiri~na raziskava: a) Ekolo{ka ozave{~enost. Kaj ljudje razumejo pod varstvom okolja? Kako pomembne se jim zdijo njegove posamezne sestavine? Ali so opazili kak{ne ekolo{ko pogojene spremembe v neposredni okolici (kakovost pitne vode, onesnaženost zraka, pojav/izginotje živalskih in rastlinskih vrst)? Kaj bi bilo po mnenju prebivalcev v njihovi oko- lici treba posebej varovati? Kaj bi lahko vsak posameznik oz. njegova družina storila za varovanje okolja? b) Ekolo{ko ravnanje družine oz. gospodinjstva in kme~kega gospo- darstva. Napeljava odtokov iz strani{~a in hleva. Ravnanje z gospo- dinjskimi in gospodarskimi odpadki. Uporaba do okolja {kodljivih kemi~nih sredstev v gospodinjstvu in kmetijski pridelavi. 20 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA c) Zaznave upravnih organov in ustanov, odgovornih za varovanje okolja. Kateri upravni organi in ustanove so ali bi morali biti naj- bolj odgovorni za varovanje okolja? Kako uspe{no to svojo nalogo opravljajo? ~) Zaznave lastnega (dejanskega in možnega) prispevka k varovanju okolja in pripravljenost posameznika, da se v korist varovanja okolja odpove nekaterim dobrinam in storitvam oziroma jih nadomesti s takimi, ki okolju niso {kodljive. Ko govorimo o ekolo{ki ozave{~enosti in o ekolo{kem ravnanju, ima- mo v mislih tako posameznika in njegovo gospodinjstvo kot lokalno skupnost, v kateri živi. Hkrati pa vse tri subjekte v odnosu do kon- kretnih gospodarskih dejavnosti pojmujemo kot proizvajalce in kot porabnike, saj posameznik oz. njegovo gospodinjstvo ravna do okolja prijazno ali pa tako, da ga ogroža bodisi v vlogi proizvajalca, to je s konkretno gospodarsko dejavnostjo, s katero se ukvarja, bodisi v vlogi porabnika ekolo{ko opore~nih ali z zahtevami varovanja okolja neusklajenih izdelkov in storitev. Hkrati pa gospodinjstvo oz. njegovi posamezni ~lani s svojim konkretnim ravnanjem predvsem z gospo- dinjskimi odpadki lahko onesnažujejo oz. ga ogrožajo (slika 2). V varovanje okolja in ohranjanje narave usmerjen razvoj u~inkovito zagotavljajo le družbe, v katerih ekolo{ke vrednote in ekolo{ko ravna- nje sprejemajo vsi njihovi ~lani ne glede na to, s kak{nimi gospodarski- mi dejavnostmi se ukvarjajo in v kak{ni skupnosti (mestni, podeželski) živijo. Torej varovanja narave in okolja ni mogo~e naprtiti le podežel- skim prebivalcem, temve~ so zanj enako odgovorni tudi prebivalci mest, ~eprav se oboji lahko razlikujejo po stopnji ekolo{ke ozave{~eno- sti in doslednosti v ekolo{kem ravnanju. Podmeno, da so podeželski prebivalci, posebej {e kmetje, ki so v bolj neposrednem stiku z naravo kot prebivalci mest, tudi bolj ekolo{ko ozave{~eni, je seveda treba em- piri~no preveriti, posebej {e v lu~i dejstva, da je ekolo{ka ozave{~enost odvisna od socializacije posameznika oz. socializacijskih vplivov, ki jim je posameznik izpostavljen v razli~nih socializacijskih okoljih (družina, vzgojno-izobraževalne ustanove, sredstva javnega obve{~anja, knjige, formalne in neformalne skupine). Posameznikom, (kme~kim) gospodinjstvom in podeželskim lokal- nim skupnostim so na voljo {tevilne dejavnosti, v katerih se doma~i- ni lahko zaposlujejo oziroma iz katerih lahko pridobivajo (dopolnilni) dohodek. ^eprav so razlogi za iskanje alternativnih virov dohodkov kme~kega prebivalstva v razvitih evropskih državah (kmetijska hiper- produkcija, visoka stopnja kmetijske onesnaženosti) precej druga~ni kot v Sloveniji (majhna in razdrobljena posest, razmeroma nizka kme- tijska produktivnost), so (bile) nekmetijske okoli{~ine, katerim so (bili) kmetijski pridelovalci izpostavljeni, podobne. Zato so tudi že uveljav- ljene in nove možnosti pridobivanja dohodka na podeželju precej po- dobne, da ne re~emo kar enake. PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 21 naravni kulturna demografska na~in ìvljenja: viri dedi{~ina struktura vrednote in tradicije stanje PROSTORSKE DANOSTI PREBIVALCI OHRANJANJE VIROV in ZAGOTAVLJANJE cilj 1 KAKOVOSTNEGA @IVLJENJA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI dejavnosti USPOSOBITEV OBMO^JA cilj 2 ZA (SAMO)RAZVOJ OKOLJE SISTEMA sosednje lokalne skupnosti, ob~ina, regija, dràva, meddràvne skupnosti Slika 3: Model celovitega pristopa k razvoju podeželskih skupnosti (Barbi~, 1997 b: 4) Gospodarske dejavnosti, ki temeljijo na kmetijstvu in drugih lokal- nih virih, so se izkazale izredno u~inkovite ne le kratkoro~no, tem- ve~ tudi dolgoro~no. Najbolj izrazit tovrstni primer je podeželski turizem (smu~anje in drsanje pozimi, pohodni{tvo, kajaka{tvo in ribolov poleti). Kmetijstvo in podeželsko okolje pomenita vir turiz- mu in hkrati od njega živita ali si vsaj izbolj{ujeta socio-ekonomski položaj. Lokalno specifi~na ni{na proizvodnja (specifi~ni proizvo- di, lokalne pridelovalne tehnologije, lokalna predelava pridelkov) »ni ve~ v nasprotju z internacionalizirano množi~no pridelavo in potro{njo. Pove~ana povezanost na globalni ravni ne odpravlja pri- sotnosti lokalnosti in lokalne identitete. Celo ve~, zdi se, da jo celo spodbuja« (Marsden, 1992: 223). To {e posebej velja za ekolo{ko in integrirano kmetijsko pridelavo, ki ponuja nove priložnosti kme~kih gospodinjstev. Nekako gre za procese, nasprotne tistim, ki so »silili« ~lane kme~kih družin, da so se zaposlovali zunaj kmetijstva. Iska- nje možnosti pridobivanja dohodka znotraj kme~kega gospodinjstva spodbujajo tako eksogeni (splo{no pomanjkanje delovnih mest, ne- zaposlenost, pove~an interes za življenje v naravnem okolju, pestrost povpra{evanja po pridelkih, izdelkih in surovinah) kot endogeni (raz- položljivi viri, individualna/družinska iniciativnost) dejavniki. Oboji spodbujajo sonaravno pridelavo živeža tako na podlagi novih pride- lovalnih tehnik kot z oživljanjem in dopolnjevanjem tradicionalnih 22 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA t e VA Koper POVEZA PROJEKTI Dragonja Krajinski park Z OBSTOJE^IMI Slovenske Istr Krkav~e, Pu~e, Ko{tabona, Bri~ Po poteh dedi{~ine Strategija razvoja kmetijstva v MO Inicialni razvojni na~r ence, oizvoda ezultatov . pr PROIZVOD dejavnosti in trènje GOSPODARSKI edelitev obstoje~ih blagovna znamka Delavnica {t. 1 Delavnica {t. 2 Zasnova strategije edstavitev r Opr Analiza konkur za izbrane sestavine gospodar Razvrstitev sestavin izbranih sestavin GP in mònih gospodarskih in zasnove strategije GP glede na pri~akovano u~inkovitost in uspe{nost Pr TA V OSR^JE SLOVENSKE ISTRE ojektu VNA naravne ezultatov TURNA odovnikov NARA DEDI[^INA uìne v naseljih ne dedi{~ine kot ebivalcev kot ^LOVE[KI VIRI, IN KUL v KS [marje Animiranje in tnerjev v pr Socio-ekonomska [marje in Krkav~e Delavnica {t. 1 pr Delavnica {t. 2 edstavitev r sestava gospodinjstev Izdelava r za dr Identifikacija razvojnih potencialov par in kultur usposabljanje lokalnih Pr (rodovniki / dedi{~ina) A – [MARJE, VRA AVINE PROJEKT editve SEST edstavitev edstavitev eke Dragonje editve va{kega ta ur UREDITEV krajinske / in razprava PROSTORSKA t ur Delavnica {t. 1 Delavnica {t. 2 na~r va{kega jedra Krajinska zasnova za dolino r za naselje [marje Urbanisti~na zasnova Javna pr Javna pr Na~r jedra v naselju [marje urbanisti~ne zasnove v [marjah in razprava e A A ojektni hitektur mativna pobudi ZASNOV PROJEKT Infor okovni posvet razvoja vasi Anketna raziskava v naslju [marje Str publikacija o pr Delavnica {tudentov krajinske ar za oblikovanje strategije Slika 4: Delovni model projekta »Šmarje – Vrata v osr~je Slovenske Istre« (Medved, 2003) PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 23 na~inov pridelave in predelave kmetijskih pridelkov. Trg zanje je v {tevilnih primerih kar na doma~em dvori{~u, kamor prihajajo me- {~ani kupovat pridelke in proizvode. Pogosto pa kme~ka gospo- dinjstva svoje pridelke in proizvode uporabljajo kot vložke lastnim dopolnilnim dejavnostim, predvsem turizmu na kmetiji ali drugim oblikam podeželskega turizma, kot so vinske ceste, turisti~ne poti, razli~ne rekreacijske dejavnosti ter zabavne in kulturne prireditve na podeželju. Teoretski model celovitega pristopa k varovanju virov in trajnostne- mu gospodarskemu razvoju (slika 3) konkretne podeželske skupnosti temelji na identifikaciji in analizi lokalnih virov (naravni viri, kulturna dedi{~ina, ~love{ki viri) ter na obstoje~ih in možnih oz. primernih go- spodarskih dejavnostih. Te so med seboj soodvisne in povezane v celo- vit gospodarski proizvod konkretne podeželske skupnosti. Kot primer konkretizacije teoretskih modelov celovitega pristopa k razvoju podeželskih skupnosti predstavljamo Delovni model projekta »Šmarje – Vrata v osr~je Slovenske Istre« (slika 4). NA^ELA VZDRŽNEGA RAZVOJA Med na~eli celovitega pristopa k razvoju podeželskih skupnosti izpo- stavljamo naslednje: • vzdržnost/trajnostnost • podjetni{tvo • sodelovanje/partnerstva Vzdržnost/trajnostnost. Paradigma razvoja, ki temelji na ohranjanju virov, od katerih je odvisen obstoj ~love{tva, ni nova. Spo{tovale so jo že prvotne družbe, ki so temeljile na usklajenosti ~loveka in zadovolje- vanja njegovih potreb na eni strani ter naravo in njenimi proizvodnimi potenciali na drugi strani. Ljudje so tedaj vedeli, kako ohraniti sebe, medsebojne odnose, skupnost in naravno okolje (Burkhardt, 1992). V obdobju industrijske revolucije pa je ravnotežje med ~lovekom in na- ravo izgubilo pomen in postopoma izginjalo iz razvojnega na~rtova- nja. Na~elo trajnostnosti se je nekoliko ohranilo v kmetijski pridelavi, vendar se je njegovo upo{tevanje tudi na tem podro~ju zmanj{evalo zaradi agresivnega in radikalnega neoliberalizma (Bonanno, 1993). Zavedanje, da nenadzorovan industrijski razvoj ogroža vire, in tudi vse bolj {tevilna znanstvena spoznanja o {kodljivih posledicah nenad- zorovanega industrijskega razvoja so prispevala k temu, da je koncept trajnostnega/vzdržnega razvoja postal pomembna filozofska paradig- ma konca 20. stoletja. Odnos do okolja in njegovo u~inkovito varovanje je v sodobnem svetu eno od pomembnih, ~e že ne najpomembnej{e merilo razvitosti konkretne družbe/države (Kirn, 1991). Torej ni na- 24 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA klju~je, da tako najbolj razvite kot manj razvite države dajejo prednost varovanju okolja pred gospodarsko rastjo ali ju obravnavajo vsaj kot enakovredna razvojna cilja. Sodobna paradigma trajnostnega razvoja zadeva predvsem varo- vanje okolja, zanemarja pa varovanje ~loveka kot nasprotnega pola ravnotežja med ~lovekom in naravo. ^e je katerakoli od obeh sestavin trajnostnosti (narava ali ~lovek) zapostavljena, obstaja nevarnost, da bo zapostavljena sestavina tako degradirana, da si morda ne bo nikoli ve~ v celoti opomogla, ~eprav bi bile pozneje v ta namen uporablje- ne posebne strategije. Pestrost gospodarskih dejavnosti na podeželju lahko pomaga zmanj{ati nevarnost prekomerne izrabe narave. Toda pestrost gospodarskih dejavnosti bo trajnostna samo v primeru, ~e bo dopu{~ala naravnim procesom samoobnavljanje in omogo~ala lokalne- mu prebivalstvu zadovoljevati njegove potrebe v skladu s tradicijami in pri~akovanji »ne da bi bile ogrožene možnosti prihodnjih generacij zadovoljevati njihove potrebe« (De la Court, 1990). Izpostavljen konflikt med ekonomijo in ekologijo v kmetijstvu se lahko zdi navidezen ali za~asen iz dveh razlogov. Prvi~, trajnostna kme- tijska pridelava se kaj lahko izkaže kot dobi~konosna. Pri~akovati je, da bo kot posledica ve~anja ekolo{ke in zdravstvene ozave{~enosti sodob- nega ~loveka povpra{evanje po ekolo{kem živežu nara{~alo. Drugi~, ekonomske dejavnosti, vklju~no s kmetijstvom, v poindustrijskih druž- bah niso ve~ ovrednotene samo z vidika absolutnega dobi~ka, temve~ tudi z vidika njihovega prispevka h kakovosti življenja ljudi. Vsaka dejavnost bodisi ogroža bodisi bogati to kakovost in jo kratkoro~no za- gotavlja sodobnikom, dolgoro~no pa prihodnjim generacijam. Zavest o nujnosti varovanja narave kot osnove ~lovekovega obstoja se v zadnjih desetletjih vsaj do neke mere ve~a tudi kot posledica de- lovanja nevladnih organizacij in civilnodružbenih skupin, kot so Gre- enpeace in dru{tva za varovanje narave. Vendar se kljub nara{~ajo~i ekolo{ki ozave{~enosti o onesnaževanju planeta nadaljuje izvajanje neustreznih razvojnih projektov in razvijanje okolju {kodljivih teh- nologij, ker ni mehanizmov ustreznega nadzora nad onesnaževalci in razvojniki, pa tudi znanstveniki in strokovnjaki zaradi svoje monodis- ciplinarne dolo~enosti kaj lahko spregledajo potrebo po varovanju na- ravnega in socialnega okolja kakor tudi dejstvo, da sta obe okolji med seboj soodvisni. Skratka, nujen je interdisciplinarni pristop k varovanju podeželskih virov ob hkratnem razvoju podeželskih skupnosti. Na eni strani sta potrebna povezovanje naravoslovnih in družboslovnih zna- nosti ter njihova ekologizacija (Kirn, 2004), na drugi strani pa dosledno vklju~evanje prostorskih strok, ki se ukvarjajo z urejanjem podeželske- ga prostora, v razvojne projekte na podeželju (Magel, 2004). Naj nujnost interdisciplinarnega pristopa v razvijanju gospodarskih dejavnosti na podeželju ponazorimo s primerom turizma na podeže- lju. A. Verbole (1995) na primeru prou~evanja in razvoja turizma na PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 25 podeželju prikaže in ovrednoti pristope razli~nih strok ter izpostavi komplementarnost narave in ~loveka oz. lokalne skupnosti v razvija- nju turisti~ne dejavnosti. Teoretiki in preu~evalci turizma v prvi vrsti izpostavljajo spoznanje, da je kakovostno okolje sicer dejavnik turisti~- nega povpra{evanja in torej element turisti~ne ponudbe, vendar se mu hkrati pridružuje spoznanje, da predvsem množi~ni turizem okolje tudi uni~uje. Tako po mnenju T. Mihali~ »obstaja med turizmom in okoljem paradoksalna povratna zveza: turizem potrebuje kakovostno okolje in ga obenem uni~uje. Turizem isto~asno uporablja in izrablja naravne, kulturne in socialne zna~ilnosti destinacij« (Mihali~, 1995: 2). Ob hkratnem zagotavljanju razvoja je vire o~itno možno ohranjati le s celovitim pristopom k razvoju podeželskih lokalnih skupnosti, s pristopom, ki povezuje in usklajuje naravne vire in kulturno dedi{~ino ter potenciale lokalnih prebivalcev z možnimi gospodarskimi dejav- nostmi s ciljem dolgoro~no prispevati k izbolj{anju kakovosti življenja v konkretni podeželski skupnosti. Tak{en pristop pa v nobenem pri- meru ne pomeni izolacije posamezne lokalne skupnosti v smislu njene samozadostnosti, temve~ prej njeno povezovanje s {ir{im okoljem in vklju~evanje v prostorsko in vsebinsko obsežnej{a in raznovrstna raz- vojna snovanja. Podjetni{tvo. ^eprav podjetni{tvo kot na~elo (uspe{nega) izvaja- nja gospodarskih dejavnosti velja tako za posameznika kot za ve~je ali manj{e podjetje, ima družinska kmetija kot podjetje svoje posebno- sti, ki so izpostavljene v elementih, s katerimi R. Gasson in A. Erring- ton opredeljujeta družinsko kmetijo kot kmetijsko družinsko podjetje (farm family business). »Idealni tip« ima po mnenju avtorjev naslednje elemente (Gasson, Errington, 1993: 18): • lastni{tvo kmetije je povezano z njenim vodenjem, ki ga izvajajo go- spodarji, • gospodarji so v sorodstvenih vezeh ali med seboj poro~eni, • ~lani družine (vklju~no z gospodarji) zagotavljajo kapital, • delo opravljajo ~lani družine skupaj z gospodarji, • lastni{tvo kmetije in njeno vodenje se v dolo~enem ~asovnem pre- sledku prena{a med generacijami, • družina živi na kmetiji. Družinsko kmetijsko podjetje se ukvarja zgolj s tržno kmetijsko pro- izvodnjo, lahko pa kombinira kmetijstvo z eno ali ve~ dopolnilnimi dejavnostmi. Tiste družinske kmetije, ki v celoti pridobivajo dohodek od dejavnosti zunaj kme~kega gospodinjstva, je treba posebej opre- deliti bodisi kot nekmetije bodisi kot zgolj samooskrbno usmerjene kmetije oz. (kme~ka) gospodinjstva. Izlo~itev ali posebna opredelitev tak{nih kmetij je odvisna od koncepta in/ali namena vsake konkretne raziskave ali razprave. Predstavljena opredelitev sestavin družinske kmetije kot podjetja ne- sporno velja za primere, da se »podjetje« ukvarja samo s kmetijstvom. 26 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA ^e se kme~ko gospodinjstvo ukvarja poleg kmetijstva {e s kak{no dru- go pridobitni{ko dejavnostjo, je smiselno dodati vsaj {e tri elemente: • vodenje dveh ali ve~ dejavnosti je skupno ali lo~eno, • vlaganja v posamezne dejavnosti so skupna ali lo~ena, • delitev/tro{enje ustvarjenega dohodka je dogovorjena. »Idealno« sožitje dveh ali ve~ dejavnosti na kmetiji predstavlja lo~eno vodenje posameznih dejavnosti in skupna vlaganja, vendar mora biti delež iz razli~nih dejavnosti evidentiran, dogovorjena delitev dobi~ka med nosilci dejavnosti ter dogovorjen zaslužek ~lanov gospodinjstva, ki pri posameznih dejavnostih sodelujejo, ter dogovorjena tudi raba dela dobi~ka za skupne potrebe in skupna vlaganja ({irjenje proiz- vodnih zmogljivosti, {olanje otrok, prispevki za zdravstveno in po- kojninsko-invalidsko varstvo). Ob tem pa se zastavlja vpra{anje, ali je tak{no gospodinjstvo sploh {e kmetijsko družinsko podjetje. Odgovor je nedvomno pritrdilen tudi v primeru, da se kmetijski pridelki in proizvodi uporabljajo zgolj ali pretežno kot vložki v druge dejavnosti gospodinjstva, npr. v kme~ki turizem. ^e kme~ko gospodinjstvo samo ne zmore vlaganj v {iritev kmetij- ske in/ali uvedbo obkmetijske dejavnosti, se lahko odlo~i za delni- ~arsko kmetijo. To stori tako, da povabi k delni~arstvu bodisi odseljene družinske ~lane ali druge sorodnike, bodisi povabi (prek javnih objav) k sodelovanju zunanje delni~arje, ki so pripravljeni v kmetijo vložiti kapital in ustrezno vložku sodelovati pri dobi~ku. Tak{ni delni~arji se- veda po dogovoru lahko sodelujejo pri vodenju kmetijske ali obkme- tijske dejavnosti ter tudi pri delu ali opravljajo kak{na druga opravila za dejavnost, v katero so vložili lastna sredstva. Za zdaj pri pregledu literature nismo zasledili poro~il o {tevil~nosti, delovanju in uspe{nosti tak{nih kmetij, pa~ pa so nam znani oglasi, s katerimi kmetje vabijo po- tencialne delni~arje k sodelovanju (država Madison, ZDA). Pri iskanju novih virov dohodkov zaradi strukturnih sprememb v kmetijski politiki (zmanj{evanje državne podpore kmetijstvu in zmanj- {evanje socialnih podpor kme~kemu prebivalstvu) so se kot posebno inovativni izkazali norve{ki kmetje. Da bi si zagotovili dodaten do- hodek, so za~eli ustanavljati skupna podjetja, imenovana kmetijska podjetja storitev (farmers’ services). Tovrstna podjetja so po mnenju M. Haugen in B. Vartdal (1994: 3) novost in »modernost« v smislu, da se kmetje sami prilagajajo spremembam v družbi ter so v povpra{evanju po storitvah na{li ni{o za novo dejavnost, ki jim zagotavlja dodatni do- hodek. Kmetijska podjetja storitev pomenijo novo obliko sodelovanja znotraj kmetijskega sektorja. Nastajajo tako, da se ve~ kmetov združi in ustanovi podjetje, ki organizira prodajo njihovih kvalifikacij in opre- me. Vsi ~lani tak{nih podjetij so samozaposleni kmetje. Samo ena ose- ba, vodja ali koordinator, je dejansko zaposlena v tak{nem podjetju. Sprejema naro~ila in jih razporeja med ~lane. Administrativni stro{ki so minimalni. Vodja mese~no dobi skromno pla~ilo za svoje delo, ki je PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 27 predvsem to, da sprejema naro~ila 24 ur na dan. Seveda pa je dodatno pla~an za ure dejansko opravljenega dela. Tudi ~lani so pla~ani na uro v skladu z dogovorjeno ceno med podjetjem in naro~nikom za dolo~e- no opravilo. Del cene se odvaja za administrativne stro{ke. Naro~niki storitev so ob~ine, podjetja in posamezniki. Storitve, ki jih tak{na pod- jetja kmetov najve~krat opravljajo, so strojno ~i{~enje snega, tesarska dela, vzdrževalna dela in vrtna opravila (Haugen in Vartdal, 1994: 3). Predstavljene tri oblike podjetni{tva kmetov in kmetij zadevajo po- samezne kmetijske obrate oz. posamezna kme~ka gospodinjstva, ki pa med seboj lahko sodelujejo in se povezujejo v skupna podjetja. Sodelovanje/partnerstva . Razli~ne oblike sodelovanja oz. partner- stev terjajo tako na~elo trajnostnosti in podjetni{tva kot na~elo inova- tivnosti. Kot samostojno na~elo izpostavljamo partnerstva vsaj iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da tako opozorimo na njihovo pomembnost in vlogo v sodobnih, predvsem v varovanje okolja in virov naravnanih gospodarskih dejavnosti. Drugi razlog za posebno obravnavo partner- stev pa je njihova kompleksnost tako v {tevilu in ravneh sodelujo~ih kot v vrstah povezav med njimi ter v konfliktih, do katerih nujno pri- haja v zapletenem omrežju partnerskih odnosov. Kot partnerji na ravni lokalne skupnosti nastopajo na eni strani nev- ladne skupine in posamezniki, na drugi pa lokalna samouprava kot formalizirana ustanova upravljanja in vodenja lokalnih zadev. Na nad- lokalni ravni pa kot partnerji vstopajo v lokalna razmerja v prvi vrsti državna uprava in strokovnjaki, ki kot nepristranski ali vsaj manj pri- stranski »partnerji« pripravljajo analize in predlagajo razvojne usmerit- ve na lokalni ravni (slika 5). Verjetno ni treba posebej poudariti, da gre tak{na vloga vsem strokovnjakom, tudi tistim, ki delujejo na obmo~ju, za katero se pripravlja in pozneje izvaja projekt celovitega razvoja ali kakr{enkoli drug razvojni projekt. Prav zaradi obvezne poklicne di- stance so strokovnjaki vsaj do neke mere zunaj oz. nad konkretnimi partnerskimi povezavami. Tak{na opredelitev vloge strokovnjakov bi sicer lahko izzvenela kot pristop »od zgoraj navzdol«, ki se je že zdavnaj izkazal kot slabo u~in- kovit oz. u~inkovit le na kraj{i rok. Hkrati pa se kot idealen opredeljuje pristop »od spodaj navzgor«, ki temelji na lokalnih pobudah, lokalni iniciativnosti in, ~e ho~ete, tudi na lokalnih virih. Sode~ po konkretnih izku{njah niti pristop »od zgoraj navzdol« niti pristop »od spodaj nav- zgor« tako reko~ v nobenem socialnem okolju nista optimalna. Opti- malna je le povezava obeh pristopov, kar posredno nakazuje tudi M. Me{l (1995), ko v utemeljevanju celovitega podjetni{kega pristopa iz- postavlja sestavine, ki jih ni mo~ uresni~iti z lokalnimi pobudami, tem- ve~ morajo biti najprej sistemsko opredeljene na vi{jih ravneh. V mislih imamo njena opozorila na potrebo po organizaciji podpornega okolja in na nujnost za~etnih finan~nih spodbud za izvajanje dejavnosti. 28 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Strokovnjaki Državna uprava Lokalna samouprava javni sektor predstavni{ka demokracija Podjetja, firme Organizacije, dru{tva zasebni sektor nevladni sektor Gospodinjstva, posamezniki neposredna demokracija Slika 5: Partnerstva za razvoj varovanih obmo~ij (Barbi~, 1997 a: 99) Partnerstva so {e posebej pomembna za zaznavo in razre{evanje kon- fliktov tako znotraj lokalne ravni kot med lokalno in državno ravnijo. Odpiranje in povezovanje, odprtost za nove ideje in spoznanja ter in- terakcije in komunikacije med posamezniki, skupinami in lokalnimi skupnostmi spodbujajo nove ideje in zamisli. PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 29 KMETIJSTVO, PODEŽELSKE SKUPNOSTI IN DRŽAVA V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI* »Prehod s socialisti~nega na tržno gospodarstvo kot spremljevalec politi~nih in ideolo{kih sprememb se je za~el z iluzijo, da bodo trž- ni mehanizmi samodejno spremenili nekdanje komunisti~ne države v države blagostanja. To je imelo za posledico nevpra{ljivo vero v kapitalisti~ne tržne mehanizme« (Mencinger, 1993: 22). Zato ni pre- sene~alo napovedovanje dramati~nih sprememb v državah srednje in vzhodne Evrope ob koncu 20. stoletja (Repassy, Symes, 1993: 81). Glavne zna~ilnosti napovedanih sprememb ne zadevajo le zmotnih pri~akovanj, da bodo politi~ne spremembe takoj pripeljale do gospo- darske blaginje (Kovacz, 1994: 9), temve~ tudi pri~akovanje politi~nih in gospodarskih neznank. Politi~no stanje kaže na o~itno tendenco k ekstremom. V nekaterih postsocialisti~nih državah (Poljska, Litva) se je ve~ina volivcev na drugih demokrati~nih volitvah odlo~ila za stranke, ki so se razvile iz nekdanjih komunisti~nih strank; v drugih državah so nacionalisti~no usmerjene stranke dobile najve~ glasov (Rusija) ali so jih obdržale (Srbija, ^rna gora). V prvem primeru gre morda za sta- nje, ki preprosto izraža neu~inkovitost neizku{enih in v nekaterih pri- merih vase zazrtih politi~nih vodstev v zagotavljanju notranjepoliti~ne in gospodarske stabilnosti ter v pospe{evanju procesov vklju~evanja v Evropsko unijo; v drugem primeru pa gre za nevarnost gospodarske katastrofe in ogrožanja stabilnosti celotne Evrope. Pokazalo se je, da je uvajanje tržnega gospodarstva mnogo težja na- loga kot prehod iz enostrankarskega v ve~strankarski politi~ni sistem. Negativna gospodarska rast in visoka stopnja brezposelnosti sta le dva kazalca te težave. Od leta 1992 je ve~ini nekdanjih socialisti~nih držav uspelo obrniti smer obeh težav (Kovacz, 1994: 10), posebej {e po spo- znanju, da je gospodarska pomo~ zahodnih evropskih držav mnogo manj{a kot njihova navdu{enost nad politi~nimi spremembami v po- stsocialisti~nih državah. Te so sprejele {tevilne zakone, povezane s pri- vatizacijo, vendar brez jasne predstave o poteh njihove dejanske uve- ljavitve. V splo{nem so težave pri oblikovanju novih institucionalnih okvirov in poti njihove uveljavitve upo~asnile prehod iz socialisti~ne preteklosti v kapitalisti~ni družbeni sistem. Visoko stopnjo brezposel- nosti gre delno pripisati prikriti brezposelnosti znotraj socialisti~nih gospodarstev, v ve~ji meri pa manj{i gospodarski uspe{nosti kot po- sledici nizke ravni produktivnosti, podedovane od prej{njega sistema, * Besedilo je bilo pod naslovom Agricultural Change, Rural society and the State in Central and Eastern Europe objavljeno v: Symes, David and Anton Jansen (ur.) (1994): Agricultural Restructuring and Rural Change in Europe. Wagenin- gen: Agricultural University, str. 296–310. 30 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA na eni strani ter izgubi nekdanjih trži{~ in omejenih možnosti priti do novih na drugi strani. Številni delavci, ki so izgubili zaposlitev, so se vrnili na podeželje, od koder so izhajali, v pri~akovanju pomo~i druži- ne in sorodnikov ter priložnosti, da bodo svoje kvalifikacije lahko upo- rabili za nova opravila ali delovna mesta na podeželju. Preoblikovanje kmetijstva v postsocialisti~nih državah zadeva bodi- si preobrazbo državnih ali zadružnih kmetijskih obratov v družinske kmetije (na Madžarskem, ^e{kem, Slova{kem, v Bolgariji, Romuniji, v baltskih državah in Rusiji) bodisi preusmeritev državno podpiranih ali vsaj deloma tržno usmerjenih družinskih kmetij v tržno usmerjene kmetije (v Sloveniji, Hrva{ki, Poljski). Oba procesa preobrazbe kmetij- stva pa terjata zmanj{anje {tevila delovnih mo~i, da bi družinske kme- tije postale tržno uspe{ne. Kmetijstvo, podeželske skupnosti in državo je v postsocialisti~nih državah možno v celoti razumeti samo v okviru splo{nih politi~nih, gospodarskih in socialnih sprememb. V skladu s tem so cilji tega pri- spevka naslednji: prvi~, prikazati nekaj glavnih zna~ilnosti držav sred- nje in vzhodne Evrope; drugi~, zastaviti vpra{anja, ki se nana{ajo na takoj{en ali postopen prehod na tržno gospodarstvo; in tretji~, opre- deliti, do katere mere je spodbujanje raznovrstnosti dohodkov kmetij in podeželskih skupnosti primerna strategija razvoja podeželja v po- stsocialisti~nih državah. Prvi temi sta osvetljeni predvsem s prikazom stanja v Sloveniji, tretja pa zadeva {ir{a in bolj splo{na razmi{ljanja. GLAVNE ZNA^ILNOSTI TRANZICIJSKIH DRŽAV SREDNJE IN VZHODNE EVROPE Družbena situacija v nekdanjih socialisti~nih državah se mo~no raz- likuje od razmer v državah zahodne Evrope. Gospodarski razvoj, ki je temeljil na centralnem planiranju, je zaviral razvoj tržnega gospodar- stva. Zakonodaja, posebej tista, ki se je nana{ala na gospodarske zade- ve, je bolj omejevala kot spodbujala uveljavitev zasebne iniciativnosti in samozaupanje. Na sre~o pa te omejitve niso mogle povsem prepre- ~iti oblikovanja razmeroma u~inkovitih trgov niti ne zatreti osebnih pobud. Slovensko kmetijstvo je primerna ilustracija navedene trditve. Slovenija je skupaj z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije ime- la ve~ prednosti pred drugimi nekdanjimi socialisti~nimi državami. Bolj{e notranje razmere so bile posledica plansko-tržnega gospodar- stva, svobodnega potovanja v druge, tudi zahodne države, prostega pretoka informacij in bolj{ih mednarodnih povezav z Zahodom kot rezultat prekinitve s Stalinovo Sovjetsko zvezo leta 1948. Socialna struktura Slovenije je imela v ~asu socializma piramidalno obliko s politi~no elito na vrhu, delavskim razredom na dnu in praz- PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 31 200,000 160,000 120,000 80,000 40,000 [tevilo kme~kih gospodinjstev 0 1960 1969 1981 1991 Legenda: dohodek iz kmetijstva nekmetijski viri dohodkov me{ani viri dohodka brez delovnih mo~i Slika 1: Struktura virov dohodkov kmetijskih gospodarstev v Sloveniji nim prostorom med obema. Zunaj piramide socialne strukture so bili intelektualci (znanstveniki, pisatelji, umetniki) v opoziciji z vladajo~o elito. Zasebni kmetje so bili prav tako bolj ali manj zunaj piramidalne družbene strukturiranosti. Nekako so se nehote sami izlo~ili, da so si lahko oblikovali lastne strategije preživetja. Kot pripadniki obrobne družbene skupine, ki je bila bolj ali manj izlo~ena iz uradne politike, so imeli kmetje na voljo dve možnosti: lahko so se postavili v pasivni položaj in ~akali bolj{e ~ase, lahko pa so ravnali po svoje, i{~o~ ni{e za ohranitev svojih kmetij in zagotovitev ekonomske in socialne varnosti zase in za svoje družine. Manj{e {tevilo slovenskih kmetov je izbralo pasivnost, ve~ina pa si je poiskala ustrezno strategijo preživetja tako, da so minimalne koli~ine pridelkov prodajali prek kmetijske zadruge in si s tem zagotovili pred- nosti ~lanstva v zadrugi, ve~ji del pridelkov pa so prodajali na prostem trgu in hkrati razvijali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kot so kme~ki turizem, doma~a obrt, ~ebelarstvo (slika 1). Naglo zmanj{evanje deleža kme~kega prebivalstva v Sloveniji že v obdobju socializma gre pripisati dejstvu, da so bili slovenski kmetje že tedaj izpostavljeni zakonitostim trga ter odvisni od lastne inicia- tivnosti. Omejitve, ki izvirajo iz nizke povpre~ne izobrazbe kmetov, 32 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA majhnega obsega kmetijskih zemlji{~ v uporabi, pa tudi iz razmeroma nizkega ugleda kme~kega poklica, vsaj nekaterim kmetijam otežujejo tekmovanje na svobodnem trgu kljub izku{njam z družinskim kmeto- vanjem, ki so si jih kmetje pridobili v prej{njem politi~nem sistemu. Do zamenjave enostrankarskega komunisti~nega politi~nega sistema z ve~strankarskim sistemom parlamentarne demokracije je pri{lo nena- doma kot izraz neposredne volje državljanov držav srednje in vzhodne Evrope. Spremembi politi~nega sistema je nemudoma sledilo obliko- vanje politi~nih institucij kot podpora politi~ni tranziciji, ki naj bi ji po predvidevanjih sledilo prav tako naglo preoblikovanje socialisti~nega centralnoplanskega gospodarstva v kapitalisti~no tržno gospodarstvo. To pa se ni zgodilo, kajti gospodarskega sistema ni mogo~e spremeniti ~ez no~. Odprava starih gospodarskih institucij in instrumentov brez vzpostavitve novih je povzro~ila vse ve~jo gospodarsko krizo. Trije procesi se zdijo bistvenega pomena za uspe{no preoblikovanje kmetijstva v Sloveniji in v drugih državah srednje in vzhodne Evro- pe: privatizacija družbenega kmetijskega sektorja, zmanj{anje državne podpore kmetijstvu in prilagoditev kmetijstva trendom zahodne Evro- pe in globalnim trendom. Privatizacijo zemlji{~ in kmetijskih obratov v družbeni oz. držav- ni lasti je možno izvesti na ve~ na~inov, odvisno od konkretnih okoli{~- in v posamezni tranzicijski državi. V Sloveniji se vsa lastnina, odvzeta po drugi svetovni vojni, lastnikom vra~a v naravi, živilskopredelovana podjetja v družbeni lasti pa so olastninjena. Kmetijske zadruge, ki so s temi podjetji sodelovale, imajo v skladu z Zakonom o zadrugah (1992) pravico do 45-odstotnega lastninskega deleža teh podjetij. Ker je bilo v prej{njem sistemu v Sloveniji samo 10 odstotkov kmetijskih zemlji{~ v družbeni lasti (Statisti~ni letopis Republike Slovenije, 1991: 214,215), njena privatizacija ni (bila) problemati~na. Nova opredelitev vloge države v kmetijstvu ne pomeni popolne odprave državne podpore kmetijstvu, temve~ le njeno preoblikovanje od za{~itne k podporni kmetijski politiki. Kot je zapisal Marsden (1992: 213), »aplikacija tehnologij«, pove~evanje pestrosti proizvodnje in 'ni- {ni' trgi terjajo neprekinjeno in dinami~no institucionalno in socialno regulativo tako na ravni lokalne kot na ravni državne in meddržavne ekonomije«. Prilagoditev kmetijske politike držav srednje in vzhodne Evrope globalnemu stanju in globalnim trendom je najbolj zahteven podvig. Pomanjkanje izku{enj v prostem trgovanju s kmetijskimi proizvodi na eni strani ter odvisnost kmetijstva od državne pomo~i na drugi strani so problemi, ki zahtevajo takoj{nje re{itve ob so~asnem uvajanju do okolja prijaznega kmetovanja. U~inkovitost držav srednje in vzhodne Evrope v re{evanju teh problemov bo odvisna predvsem od njihovega položaja v odnosu do Evropske unije ter tudi od njihove sposobnosti medsebojnega povezovanja in sodelovanja. PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 33 Morda bodo najve~ja ovira v uresni~evanju procesov prestrukturira- nja kmetijstva na novo vzpostavljeni kmetijski lobiji, spodbujeni od po- liti~nih strank ali oblikovani s pomo~jo tistih politi~nih strank, ki vidijo v kme~kem prebivalstvu potencialne volivce. V Sloveniji potencialnih volivcev ne predstavlja le 7,6 odstotka kme~kega prebivalstva (Popis prebivalstva, 1991), temve~ 25 odstotkov prebivalstva, ki se ukvarja s kmetovanjem, ali celo 49,3 odstotka prebivalstva, ki živi na podeželju. Kmetijskim lobijem ni težko manipulirati s kmeti, ki v socialisti~nem sistemu niso imeli neposrednih kanalov za sodelovanje v procesih od- lo~anja, in jih pridobiti za svoje zveste podpornike. Zato v nasprotju s skromnim vplivom kmetov na politiko v socialisti~nih sistemih (Buttel, 1993) lahko kmetijski lobiji igrajo pomembno vlogo v kmetijski poli- tiki postsocialisti~nih držav srednje in vzhodne Evrope. Ker je potreba po raznovrstnosti virov dohodkov kme~kega prebivalstva v teh drža- vah ve~ja kot v razvitih državah zahodne Evrope, je zanje oblikovanje ustrezne strategije razvoja podeželja vitalnega pomena. PESTROST VIROV DOHODKOV KMETIJ IN PODEŽELSKIH SKUPNOSTI Kak{ne možnosti imajo nekdanje socialisti~ne države za zagotavljanje razli~nih virov dohodkov kmetij in podeželskih skupnosti? Odgovore na to vpra{anje je treba iskati v okviru splo{nih gospodarskih razvoj- nih strategij ob upo{tevanju skupnih posebnosti prehodnega obdobja, v katerem so nekdanje socialisti~ne države, pa tudi ob upo{tevanju specifi~nosti znotraj vsake od njih. Pomeni, da so strategije ve~anja dohodkov v glavnem vezane na specifi~ne pogoje in možnosti po- sameznih družinskih kmetij na eni strani, ter pogoje in možnosti kon- kretne podeželske skupnosti vsake države na drugi strani. Posameznikom, (kme~kim) gospodinjstvom in podeželskim lokal- nim skupnostim so na voljo {tevilne dejavnosti, v katerih se lahko zaposlujejo oz. iz katerih lahko pridobivajo dohodek. V nadaljevanju bomo nanizali nekatere najbolj pogoste, pa tudi tak{ne, ki predstav- ljajo nove možnosti (samo)zaposlovanja tako v razvitih industrijskih oz. poindustrijskih državah kot v državah v tranziciji. ^eprav so raz- logi za iskanje alternativnih virov dohodkov kme~kega prebivalstva v razvitih evropskih državah (kmetijska hiperprodukcija, visoka stopnja kmetijske onesnaženosti) precej druga~ni kot v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope, so (bile) nekmetijske okoli{~ine, katerim so (bili) kmetijski pridelovalci izpostavljeni, z izjemo politi~- nih okoli{~in, podobne. Zato so tudi že uveljavljene in nove možnosti pridobivanja dohodka na podeželju precej podobne, da ne re~em kar enake. 34 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Še v nedavni preteklosti najbolj raz{irjena oblika dopolnjevanja do- hodka iz kmetijstva je bilo zaposlovanje ~lanov kme~kih gospodinj- stev zunaj kmetijstva, kar je imelo za posledico ve~desetletno nara- {~anje {tevila me{anih in dopolnilnih kmetij. Razlike med državami zahodne Evrope in nekdanjimi socialisti~nimi državami v prehajanju ~istih kmetij v me{ane in teh v dopolnilne so bile predvsem v razlogih za tak{no prehajanje. Medtem ko so ti razlogi v zahodnih evropskih državah ti~ali v dejstvu, da so morale biti kmetije tržno konkuren~ne, so bili v nekdanjih socialisti~nih državah ti razlogi vezani predvsem na ponudbo delovnih mest, bodisi v industriji bodisi v družbenem kmetijskem sektorju, kot tudi na dejstvo, da je imel poklic kmeta ni- zek ugled. Seveda pa tržna konkuren~nost ni v celoti ob{la družinskih kmetij v nekdanjih socialisti~nih državah. V socialisti~nih državah s pretežno družbenim oz. državnim kmetijskim sektorjem se je prej ali slej razvil neformalen trg kmetijskih pridelkov. Najbolj izrazit tovrsten primer je bila zasebna pridelava na ohi{nicah na Madžarskem. V tistih socialisti~nih državah, v katerih so se družinske kmetije ohranile, pa je bila država prisiljena subvencionirati (v nekaterih primerih celo iz- datno) kmetijsko pridelavo na družinskih kmetijah, kadar se je soo~- ala s pomanjkanjem živeža ali vsaj s pomanjkanjem dolo~enih pridel- kov, najpogosteje vrtnin. Mnoge družinske kmetije v teh državah so se vklju~evale v državno vodeno tržno proizvodnjo le v obsegu, ki jim je zagotavljal pravico do državnih subvencij, preostanek pridelkov pa so prodajali na prostem trgu po konkuren~nih cenah. V državah Evropske skupnosti so bile spodbude ali omejitve za kme- tijsko pridelavo, in s tem povezano bolj ali manj intenzivno iskanje za- poslitve v nekmetijskih dejavnostih, odvisne predvsem od skupne kme- tijske politike (Common Agricultural Policy). Pobude za nekmetijske vire dohodkov znotraj svojega obmo~ja pa so bile prepu{~ene samim lokalnim skupnostim, ~eprav dostikrat ob pomo~i nacionalnih vlad. V nekdanjih socialisti~nih državah srednje in vzhodne Evrope so po- deželske skupnosti praviloma pomenile le vir delovnih mo~i za držav- ne oz. zadružne kmetijske obrate, v {e ve~jem obsegu pa za naglo raz- vijajo~o se industrijo v urbanih sredi{~ih ali ob njih, izjemoma tudi za novo nastajajo~e industrijske obrate na podeželju. Pritegnitev majhnih in srednje velikih podjetij na podeželje je prina{ala tako prednosti kot pomanjkljivosti. Med slednjimi je treba omeniti prevladovanje ponudbe delovnih mest le za en spol in pre- stavitev ekolo{ko opore~nih podjetij na podeželje. Podjetja, ki so zapo- slovala bodisi pretežno mo{ke bodisi pretežno ženske, so povzro~ila neenakost v možnostih za zaposlitev (Petersen, 1986) z vrsto socialnih posledic: feminizacijo ali maskulinizacijo podeželskega delavstva, od- seljevanje bodisi žensk bodisi mo{kih, iz{olanih za nekmetijske poklice v druga obmo~ja, težave mladih, ki so na obmo~ju ostali, najti partner- ja/partnerico. Ve~ina podjetij, ki so pokazala interes odpreti svoj obrat PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 35 na podeželju, je bilo pripravljenih to storiti le s prenosom tehnolo{ko manj razvitih ali okolju {kodljivih tehnologij. ^eprav so tak{na pod- jetja z zagotovitvijo novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo vsaj za~asno pomagala lokalni skupnosti (Mlinar, 1980), pa je ve~ kot jasno, da tak{ne re{itve ne morejo pomeniti dolgoro~ne razvojne usmeritve podeželskih lokalnih skupnosti. Pasivni viri dohodkov družinskih kmetij in podeželskih skupnosti. Dohodki od storitev in institucionalne oskrbe skupin prebivalstva, ki niso ekonomsko aktivne bodisi zaradi starosti bodisi zaradi prizade- tosti, so manj razviti v Evropi kot npr. v ZDA (Hirschl and Summers, 1985). Podeželje, ki je idealna lokacija za tak{ne skupine, lahko lokal- nim prebivalcem ponudi razli~na delovna mesta in morda celo priteg- ne prebivalce mest, kar bi prispevalo k pove~anju stalnega prebivalstva podeželskih skupnosti kot tudi k njegovi poklicni pestrosti in spod- budilo kakovostnej{o ponudbo storitev. Seveda pa tak{ne usmeritve ne gre podpirati brez opozorila, da je treba pred tem skrbno preu~iti zmožnosti podeželskega prostora, da ne bi bile žrtvovane prav tiste prednosti, zaradi katerih je (bil) tak razvoj sploh možen. Svarila zade- vajo zlasti nevarnost prenaseljenosti, pretirane izrabe lokalnih virov in degradacije okolja. Ekolo{ka kmetijska pridelava in predelava kmetijskih pridelkov ponujata nove priložnosti kme~kim gospodinjstvom, ki hkrati pome- nijo nove možnosti za zaposlovanje družinskih delovnih mo~i. Eko- lo{ke proizvode urbani prebivalci ve~inoma prihajajo kupovat kar na dvori{~e kmetije. Pogosto pa kme~ka gospodinjstva svoje pridelke in proizvode uporabljajo pri lastnih dopolnilnih dejavnostih, predvsem turizmu na kmetiji ali drugih oblikah podeželskega turizma. Tako kot ekolo{ki živež je možno lokalno tržiti tudi razli~ne izdelke (doma~ih) obrti, bodisi kot spominke in embalažo za družinske proiz- vode, bodisi kot dekorativne ali kot uporabne predmete, izdelane ro~- no in iz naravnih materialov. Njihovo izdelovanje temelji na lokalnih surovinah in družinskih delovnih mo~eh. Posebna prednost tovrstnih dopolnilnih dejavnosti pa je v tem, da se je z njimi mo~ ukvarjati takrat, ko ni kmetijskih/turisti~nih delovnih konic. Prav tako pa je izdelova- nje izdelkov doma~e obrti mogo~e ponuditi kot del turisti~ne ponudbe kmetije, ~e se ta ukvarja s turizmom, ali pa kot del turisti~ne ponudbe lokalne skupnosti. Ta vsaj v Sloveniji {e ni iz~rpala vseh možnosti. Raz- nim slikarskim kolonijam, kme~kim porokam in ma{karadam bi bilo nedvomno umestno dodati u~enje razli~nih doma~ih obrti kot zabavno in hkrati koristno opravilo in razli~ne rekreacijske aktivnosti. Vklju~evanje lokalnih zna~ilnosti pomembno bogati vsako od ome- njenih gospodarskih dejavnosti na podeželju. Naravne privla~nosti (gore, jezera, jame, toplice, rastlinstvo, živalstvo) in kulturne zna~ilno- sti (stavbe posebnih estetskih vrednot, zgodovinski spomeniki, lokalna praznovanja, {ege in obi~aji) so lahko dodatni razvojni potencial. 36 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Vsakega od omenjenih virov dohodkov kmetij in podeželskih skup- nosti je mogo~e uvesti v katerikoli zahodni ali postsocialisti~ni državi, v kateri je sistem kmetijske proizvodnje u~inkovit in uspe{en tako za pridelovalce kot za porabnike. Prav v u~inkovitosti in uspe{nosti kme- tijske proizvodnje pa se obe skupini držav bistveno razlikujeta. Preob- likovanje kmetijstva v postsocialisti~nih državah ne stremi le k (re)pri- vatizaciji kmetijskih zemlji{~ in k vzpostavitvi neodvisnega kmetijstva, temve~ tudi k oblikovanju prostega trga kmetijskih proizvodov brez nadzora države nad odkupnimi in prodajnimi cenami (Repassy; Sy- mes, 1993). Iz strate{kih razlogov, vklju~no s strategijo samooskrbe z osnovnim živežem in strategijo ohranjanja poseljenosti podeželja, tako reko~ ni države, ki bi kmete v celoti prepustila tržnim zakonitostim, temve~ jih država tako ali druga~e podpira. Ne glede na probleme, s katerimi se zaradi kmetijskih subvencij sre~ujejo države EU (Gasson, 1991; Symes, 1992), kmetijstvo v državah srednje in vzhodne Evrope ne sme biti popolnoma prepu{~eno trgu. Brez državne podpore doma~e- mu kmetijstvu bi uvoženi poceni živež ogrozil podeželska gospodar- stva teh držav in jih preplavil z živili nizke kakovosti. Zato je naloga tranzicijskih držav usklajevati doma~o pridelavo živeža in uvoženih živil v dobro svojih državljanov. Ovire pri uvajanju raznovrstnosti virov dohodkov na posameznih kmetijah in v podeželskih skupnostih v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope Uvajanje raznovrstnih dohodkov kme~kih gospodinjstev in podežel- skih skupnosti v postsocialisti~nih državah otežuje kar nekaj ovir. Na prvem mestu je pomanjkanje kapitala in poklicno usposobljenih me- nedžerjev. Med drugimi ovirami pa je najtežje obvladljiva nepriprav- ljenost kme~kih oz. podeželskih prebivalcev na tveganja, predvsem med tistimi posamezniki oz. gospodinjstvi, ki so to že poskusila, pa niso uspela. Prenos odgovornosti z družbe na posameznika je dolg in bole~ proces, v katerem državljani postsocialisti~nih držav {e ne sodelujejo povsem. Seveda pa v teh državah niso niti {e oblikovane institucionalne re{itve niti ni uveljavljen sistem podjetni{kih vrednot. Lokalna samouprava, ki je najbolj ustrezna institucija za spodbuja- nje razvoja podeželja, v novih družbenih sistemih {e ni vzpostavlje- na. Decentralizacija nekdanjega centralisti~nega sistema ne terja zgolj administrativne reorganizacije, temve~ tudi opredelitev strategij njene implementacije, ki bi zagotovila delovanje lokalne samouprave na no- vih temeljih (Barbi~, 1993 b). Izku{nje zahodnih držav (OECD, 1990) opozarjajo, da morajo biti za uspe{na partnerstva med lokalno samo- upravo, gospodarstvom, nevladnim sektorjem in doma~im prebival- stvom izpolnjeni nekateri politi~ni, menedžerski in administrativni PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 37 pogoji. Mednje sodijo identifikacija ve~ine doma~ega prebivalstva s skupnimi cilji, enakopravnost udeležencev v uresni~evanju skupnih ciljev ter u~inkovita lokalna samouprava tako v vodenju lokalnih za- dev kot v komuniciranju z vi{jimi ravnmi politi~ne strukture pred- vsem pri zagotavljanju finan~ne podpore lokalnim razvojnim progra- mom. V vseh postsocialisti~nih državah bo oblikovanje u~inkovitih lokal- nih skupnosti dolgotrajen proces. V državah, kjer je treba izpeljati (re) privatizacijo zemlji{~ in ponovno vzpostaviti družinske kmetije, bo ta proces celo bole~ (Hude~kova in Lostak, 1992; Bergman, 1992) ter brez vladne podpore in strokovnega svetovanja težko uresni~ljiv. ^lovek in okolje: temelja uvajanja pestrosti dohodkov podeželskih skupnosti Izpostavljeni konflikt med ekonomijo in ekologijo v podeželskih go- spodarstvih je mogo~e prikazati tudi kot navidezen ali za~asen z dve- ma argumentoma. Prvi~, trajnostno/vzdržno naravnano kmetijstvo se prav lahko izkaže kot dobi~konosno, kajti pri~akovati je, da bo ob vse ve~ji ekolo{ki in zdravstveni ozave{~enosti potro{nikov raslo tudi povpra{evanje po organskem/ekolo{kem živežu. Spremembe v pov- pra{evanju tako pridobivajo pomen v primerjavi s kvantitativno lažje opredeljivimi ekonomskimi dejavniki (Tracy, 1993). Drugi~, kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti v postsocialisti~nih državah se ne bodo vrednotile zgolj z vidika absolutnega dobi~ka, ki ga bodo prina- {ale, temve~ tudi z vidika njihovega prispevka h kakovosti ~lovekove- ga življenja. Vsaka gospodarska dejavnost lahko bodisi ogrozi bodisi obogati to kakovost tako sedanjim kot prihodnjim generacijam. Ozave{~enost o nujnosti ohranjanja narave kot temelja ~lovekovega obstoja je v zadnjih desetletjih porasla predvsem po zaslugi poklicnih skupin in nevladnih organizacij, kot so Greenpeace, dru{tva za varova- nje okolja, dru{tva za ohranjanje divjih živali, ter postala svetovni fe- nomen s konferenco v Riu leta 1992. Seveda pa se ne glede na vse ve~jo okoljsko ozave{~enost {e vedno pojavlja onesnaževanje okolja, izvajajo se okoljsko neustrezni razvojni projekti in uporabljajo za okolje nepri- merne tehnologije. Za to sta vsaj dva razloga. Prvi razlog je pomanj- kanje ustreznih mehanizmov nadzora nad onesnaževalci in razvojniki, drugi razlog pa so ozki interesi znanstvenikov, strokovnjakov in pro- izvajalcev. Tako ozka ekonomska usmerjenost prvih kot enostranski interesi drugih vodijo v zapostavljanje naravnega in družbenega oko- lja. Države srednje in vzhodne Evrope bodo morale v pridelavi žive- ža upo{tevati okoljske ukrepe, ~e bodo hotele tekmovati na svetovnih trgih (Mati~i~, 1993). 38 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Uvajanje razli~nih virov dohodkov kmetij in podeželskih skupnosti je lahko dvorezno in konfliktno tako z vidika globalnih družb kot z vidika lokalnih skupnosti (Kousis, 1993), kajti uvajanje pestrosti virov dohodkov in z njo povezana prerazporeditev mo~i brez hkratne spre- membe družbenih odnosov ima lahko nevarne posledice (Sachs, 1992: 6). Prerazporeditev mo~i zaradi uvajanja novih gospodarskih dejavno- sti med razli~ne družbene skupine lahko pomeni izklju~itev kmetov iz organov lokalnega odlo~anja zaradi uveljavljanja interesov posamez- nikov in skupin, ki predstavljajo pri{leke v lokalno podeželsko skup- nost. Med prednostmi uvajanja razli~nih dohodkov je treba omeniti vsaj njihov potencialni prispevek k spolni uravnoteženosti prebivalstva lo- kalne skupnosti, kajti pestrost virov dohodkov, ki prina{a delovna me- sta tudi ženskam, lahko prispeva k spolni uravnoteženosti lokalnega prebivalstva, kar zavre, ~e že ne zaustavi odseljevanja deklet in s tem prispeva k zagotovitvi možnosti, da si mladi kmetje ustvarijo družino. Decentralizacija oblasti kot pogoj za trajnostni/vzdržen razvoj podeželskih skupnosti Strategija trajnostnega/vzdržnega razvoja je ve~dimenzionalna, ker obsega pravne, gospodarske in socialno-kulturne sestavine, katerih vsaka mora biti zastavljena tako, da omogo~a uresni~itev osrednjega cilja trajnostnega razvoja, tj. uvajanje in razvijanje tak{nih gospodar- skih dejavnosti, ki hkrati prispevajo h kakovosti življenja doma~inov in zagotavljajo obnavljanje lokalnih virov. Decentralizacija oblastne strukture mora na organe lokalne samo- uprave prenesti tri skupine odgovornosti: • Lokalne naloge opredeli ob~ina in jih tudi uresni~uje. Gre predvsem za podro~ja gradenj, lokalne infrastrukture, storitev in spodbujanja gospodarskih in drugih dejavnosti na svojem obmo~ju. • Ob~ina uresni~uje naloge, ki so dolo~ene v zakonu o lokalni samo- upravi. • Ob~ina pod nadzorom države opravlja naloge državne uprave, za katere je poobla{~ena (Rus, 1993). Trajnostni/vzdržen razvoj je mogo~e uresni~evati le na lokalni ravni, kar pa pomeni, da je v veliki meri odvisen od lokalnih vodstev kot tudi od lokalnih gospodarskih in kulturnih elit. Te so v tradicionalnih demokrati~nih državah, posebej {e na podeželju, razmeroma stabil- ne, v tranzicijskih državah pa se morajo {ele oblikovati. V predtran- zicijskem obdobju so namre~ v teh državah lokalno elito predstavljali sekretar komunisti~ne partije, predsednik sveta lokalne skupnosti in drugi od države imenovani lokalni voditelji, med katerimi je ve~ina PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 39 pri{la od drugod in so se zelo slabo ali pa se sploh niso identificirali z lokalno skupnostjo. Tudi zato sta bila na prvih demokrati~nih volit- vah dva dejavnika bistvenega pomena za uspe{nost kandidatov: da je kandidat živel v lokalni skupnosti in da je bil ljudem znan (Tall, 1993). Decentralizacija nekdaj centraliziranih politi~nih struktur bo v tran- zicijskih državah najgloblje vplivala na lokalne skupnosti. Na norma- tivni ravni bo omogo~ila podeželskim prebivalcem, da se organizirajo v lokalne skupnosti in jim tudi formalno zagotovila pravice, da sami upravljajo lokalne zadeve. Na prakti~ni ravni pa bo prehod s centra- lizirane politi~ne mo~i na lokalno avtonomijo izpostavil {tevilne pro- bleme, ki jih bo med drugim povzro~ila neu~akanost prebivalcev vzpo- staviti lokalno samoupravo in jo v praksi uveljaviti ter re{iti probleme, povezane s pasivnostjo lokalnega prebivalstva. Re{itev tovrstnih pro- blemov bo med drugim terjala ob~utno finan~no podporo, ki pa jo bo ve~ina osiroma{enih tranzicijskih vlad težko zagotovila. Sposobnost lokalnih prebivalcev, da opredelijo in tudi izpeljejo pro- jekte trajnostnega razvoja, je odvisna od demografske strukture pre- bivalstva (po spolu, starosti, izobrazbi), od razpoložljivosti in usposo- bljenosti delovnih mo~i, sistemov vrednot ter motiviranosti za sode- lovanje. Uresni~evanje razvojnega projekta lokalne skupnosti namre~ terja tudi povezovanje in sodelovanje. Gospodarske dejavnosti in želje posameznikov/gospodinjstev je v ve~ini primerov treba prilagoditi dolgoro~nemu skupnemu cilju trajnostnosti. Prav kmetje se najve~krat znajdejo v konfliktnem položaju. Kot pridelovalci živeža ravnajo kot poslovneži, tj. želijo pridelati ~im ve~ ob ~im nižjih stro{kih. Da bi to dosegli, morajo uporabljati sodobne tehnologije (težke kmetijske stroje, rudninska gnojila in kemi~na sredstva za varstvo rastlin/živali pred boleznimi in {kodljivci), kar vse je z vidika varovanja okolja in ohranja- nja naravnih virov mo~no vpra{ljivo. Kot prebivalci podeželja pa kmet- je tudi sami želijo živeti v neonesnaženem, estetsko privla~nem okolju in tudi ohranjati lokalno naravno in kulturno dedi{~ino. Predstavljen konflikt je možno zmanj{ati, ~e že ne odpraviti samo v primeru, da se v razvojnem programu opredelijo kratkoro~ne in dolgoro~ne prioritete lokalne skupnosti. Lokalni prebivalci so hkrati cilj in glavni izvajalci razvojnih projek- tov podeželskih skupnosti. Sami morajo opredeliti cilje in poti, po kate- rih jih bodo dosegli. V razvojnem projektu sodelujejo kot posamezniki in kot ~lani {tevilnih neformalnih (družina, prijatelji) in/ali formalnih skupin (lokalne politi~ne stranke, religijska, {portna, kulturna in druga dru{tva). Pristop od zgoraj navzdol, ki se je uveljavil v zahodnih drža- vah v 50. in 60. letih prej{njega stoletja, je v {tevilnih primerih razvojnih snovanj »spregledal« obsežna podeželska obmo~ja in v zelo skromni meri, ~e sploh, upo{teval tiste, ki so jih tovrstni programi zadevali (The Secret of Success, 1992). Pristop od spodaj navzgor ne more uspe{no 40 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA nadomestiti pristopa od zgoraj navzdol. V ve~ini primerov samo kom- binacija obeh pristopov k razvojnemu projektu lahko zagotovi želene rezultate, kajti aktiviranje idej in energije na lokalni ravni je praviloma možno zagotoviti z maksimalno izrabo znanj in spretnosti visoko moti- viranih posameznikov ob vsebinsko in ~asovno optimalno razporejeni pomo~i vi{jih ravni (Chassagne, 1992). Strokovnjaki, predstavniki državnih organov in razvojnih agencij ne smejo spregledati ali podcenjevati potencialov lokalnih prebivalcev, ki jih predstavljajo njihove izku{nje, vrednote in pri~akovanja, povezani z razvojnim projektom, kot tudi ne lokalnih komunikacijskih omrežij, temve~ z njimi sodelovati in se u~iti iz lokalnih izku{enj. Sklep Ne glede na pretekle in sedanje razlike med državami zahodne Evro- pe ter srednje- in vzhodnoevropskimi državami mora biti kmetijska politika oblikovana v skladu z dvema ciljema: uveljavitev trajnostno naravnane kmetijske proizvodnje ter zagotavljanje varovanja fizi~nih in sociokulturnih zna~ilnosti podeželskega prostora. Uresni~evanje teh ciljev pa ni odvisno zgolj od posamezne države, temve~ je ume- {~eno v procese vse bolj prisotne in mo~ne globalizacije proizvodnje živeža in kmetijskih trgov (Bonanno, 1990; Symes, 1992) na eni strani, na drugi strani pa omejevano s potrebo posameznih držav po zagoto- vitvi dolo~ene ravni samooskrbe z doma pridelanim živežem zaradi tega, ker ni zagotovila za dolgoro~no mirno prihodnost sveta. Poleg razlik pa med državami zahodne ter srednje in vzhodne Ev- rope obstaja tudi nekaj podobnosti, na katerih lahko temelji njihova sedanja in prihodnja kmetijska politika. Omenimo naj le potrebo po prehodu s produkcionisti~ne in protekcionisti~ne kmetijske politike na politiko tekmovanja in prostega trga (Symes, 1992) ter na nara{~ajo~o vlogo potro{nikov in vse ve~jega interesa javnosti za ekolo{ke kmetij- ske pridelke. Politika razvoja kmetijstva v postsocialisti~nih državah srednje in vzhodne Evrope je v veliki meri odvisna od njihovega vklju~evanja v Evropsko unijo. Ta se bo {irila na enega od dveh na~inov. Prvi možni na~in je postopna {iritev z v~lanjevanjem posameznih držav ali skupin držav, ko bodo uresni~ile zahteve, ki jim jih postavlja EU ne glede na to, da nekaterih od njih niti vse ~lanice ne upo{tevajo. Drugi možni na~in {iritve pa je oblikovanje »evropske hi{e«, ki bi povezala vse evropske države na podlagi njihove enakopravnosti ne glede na razlike v njihovi gospodarski razvitosti. Kompromisna strategija bi povezala oziroma kombinirala obe mož- nosti tako, da bi se od držav kandidatk pred vstopom v EU zahtevalo PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 41 spo{tovanje temeljnih demokrati~nih na~el, stopnja njihove gospodar- ske razvitosti pa ne bi bila omejitveni dejavnik. Koncept trajnostnega/ vzdržnega razvoja Evrope namre~ lahko zagotovijo le vse evropske dr- žave skupaj. Ne biti ~lanica EU za države srednje in vzhodne Evrope pomeni imeti {tevilne probleme pri spodbujanju gospodarskega raz- voja, ~eprav so nerealna pri~akovanja, da bo ~lanstvo v EU samodejno re{ilo gospodarske probleme postsocialisti~nih držav, ki morajo svoj prihodnji razvoj snovati na realisti~ni oceni stanja v lastni državi, v EU in v svetu. Nedvomno so možnosti trajnostnega razvoja podeželskih obmo~ij držav srednje in vzhodne Evrope mnogo ve~je znotraj varnega in podpornega okvira Evropske unije kot zunaj njega. Kljub odvisnosti evropske integracije od nekaterih splo{nih okoli- {~in so za {iritev EU posebej relevantne nekatere zna~ilnosti zahodnega kmetijstva. EU namre~ {~iti svoje kmetijstvo ne le z velikodu{nimi pod- porami kmetijski pridelavi, temve~ tudi z visoko obdav~itvijo uvoza kmetijskih proizvodov. Zaradi lastne kmetijske hiperprodukcije ni pri- ~akovati, da bo EU pripravljena na {iroko odpreti vrata kmetijskim pro- izvodom držav srednje in vzhodne Evrope. Te lahko prodrejo na trge EU predvsem z visoko kakovostnimi kmetijskimi proizvodi organske pridelave in zapolnijo morebitne ni{e oziroma zadovoljijo nara{~ajo~e povpra{evanje po organskem živežu. Težko pa je predvideti, kako bo nekdanjim socialisti~nim državam uspelo tak{no pridelavo in prodor na zahodne trge uresni~iti glede na aktualne probleme privatizacije in v varovanje okolja usmerjena gibanja (Buttel, 1993). 42 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA POVEZOVANJE, SODELOVANJE IN SOLIDARNOST ZA USTVARJALNO PRIHODNOST PODEŽELSKIH OBMO^IJ V RAZŠIRJENI EVROPI* Proces pridruževanja držav kandidatk Evropski uniji, ki je bil s spre- jemom 10 novih ~lanic v EU kon~an 1. maja 2004, je bil omejen skoraj izklju~no na pristop stro{kov in koristi, v okviru katerega so Evrop- ska komisija in države ~lanice EU v glavnem razpravljale o stro{kih {iritve, države kandidatke pa so zanimale predvsem koristi, ki jim jih bo prineslo ~lanstvo v EU. Podeželje in {e posebej kmetijstvo sta bili glavni temi pogajalskih razprav. EU in države ~lanice so sku{ale zniževati stro{ke {iritve z omejevanjem obsega predlaganega kmetij- skega prora~una ter zmanj{evanja obsega sredstev strukturnih in ko- hezijskih skladov, namenjenih bodo~im ~lanicam. Z usmerjenostjo na stro{ke {iritve je upadalo navdu{enje državljanov držav ~lanic EU za sprejem novih držav (referendum na Irskem 2001), hkrati pa je pred- videna »finan~na« podpora prihodnjim ~lanicam raz{irjene Evrope zmanj{evala njihovo za~etno neustavljivo željo po vklju~itvi v EU. Po podatkih Evrobarometra 2001 o nameravani udeležbi na referendumu o vstopu države v EU je na primer v Sloveniji 72 odstotkov tistih, ki so se nameravali referenduma udeležiti, podpiralo ~lanstvo Slovenije v EU. Po podatkih istega merjenja pa je le 57 odstotkov vpra{anih državljanov Slovenije izjavilo, da so dobro seznanjeni s procesom pri- druževanja. Ve~ kot polovica vpra{anih (55 %) od ~lanstva Slovenije v EU ni pri~akovala osebnih koristi, pa~ pa so menili, da bo ~lanstvo koristilo državi (Ma{anovi}, 2002 a: 24). Z vsako novo zahtevo EU do Slovenije v procesu pridruževanja, kot so zahteva po ukinitvi pros- tocarinskih trgovin, sprememba ustave, ki bi omogo~ila tujcem na- kup zemlji{~ v Sloveniji, in privolitev v prehodno obdobje, v katerem se državljani Slovenije ne bi mogli svobodno zaposlovati v dràvah EU 15, pa je bilo zaznati tudi upadanje {tevila državljanov, ki so pod- pirali ~lanstvo Slovenije v EU. Kljub temu je bil predsednik slovenske pogajalske skupine in hkrati minister za evropske zadeve prepri~an, da bodo državljani Slovenije na referendumu ve~insko podprli njen vstop v EU (Ma{anovi}, 2002 b: 1). To se je tudi zgodilo! Ta sestavek i{~e odgovore na naslednja vpra{anja: Kaj je bilo v proce- su evropske integracije izpu{~eno oz. zanemarjeno? Ali se je posku{alo gledati na {iritev kot na dvosmeren proces, v katerem lahko obe strani * Besedilo je prevod referata, ki sta ga Ana Barbi~ in Hilkka Vihinen, MTT Agri- food Reseach Finland, Economic Research (MTTL), pripravili za napovedano mednarodno konferenco o ruralnem razvoju v Egru na Madžarskem od 9. do 12. junija 2002. Besedilo je prevedeno in objavljeno z odobritvijo soavtorice. PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 43 pridobita ob majhnih stro{kih? Katera na~ela bi bilo treba upo{tevati, da bi spodbudili proces integracije? Iskanje odgovorov na zastavljena in druga vpra{anja temelji na dokumentih Skupine Bruge (The Bruges Group),** na osebnih izku{njah avtoric z ve~ mednarodnih konferenc, na intelektualnih dogodkih in raziskovalnih projektih, vezanih na {iri- tev EU, ter na nekaterih konkretnih izku{njah Slovenije in Finske. PRISTOPNA POGAJANJA MORAJO BITI DVOSMEREN PROCES Na proces vklju~evanja držav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo je mogo~e gledati z ve~ vidikov. Ta proces lahko razumemo kot priznanje/nagrado državam vzhodne in srednje Evrope za njihov iz- stop iz nekdanjega komunisti~nega politi~nega bloka. S tega vidika se zdi tudi utemeljeno izpostaviti razlike med dvema deloma Evrope in državam kandidatkam za vstop postaviti sprejetje 'dosežkov Skupno- sti' kot prvi pogoj evropskega projekta. Na proces {iritve pa je mogo~e gledati tudi kot na obojestransko že- leno združitev dveh enakopravnih delov Evrope, ki je bila pol stoletja razdeljena. Oba dela danes namre~ povezuje skupni interes za miren razvoj. Tak{en pogled na {iritev podpira tudi Skupina Bruge, prek ka- tere se države ~lanice EU in države kandidatke dopolnjujejo v opre- deljevanju novih meril (politi~nih, gospodarskih, institucionalnih) za delovanje raz{irjene Evrope. V procesu {iritve je nujno upo{tevati regionalne specifi~nosti (geo- grafske, gospodarske, socialne, kulturne) ter tudi razvojne potenciale in probleme posameznih regij oz. držav. Regionalna povezanost, traj- nostno naravnano kmetijstvo, varovanje okolja in ohranjanje biotske pestrosti so nosilni stebri graditve gospodarsko uspe{ne in politi~no stabilne Evrope. V {iritvenem procesu so izku{nje Irske in sredozemskih držav iz- redno relevantne za države kandidatke. Prav tako pa je treba upo{te- vati tudi izku{nje iz združitve Nem~ij, da bi se izognili ponavljanju napak, kot sta bili slabo in pomanjkljivo obve{~anje ter premalo ak- tivno vklju~evanje državljanov obeh držav v proces združevanja (The Bruges Group, 2001). ** Skupina Bruge (The Bruges Group) je nevladna organizacija, ki združuje okoli 30 strokovnjakov, pretežno (agrarnih) ekonomistov in (ruralnih) sociologov, ki jo je leta 1995 ustanovil Edgar Pisani, nekdanji francoski minister za kmetijstvo in nekdanji evropski kmetijski komisar, od konca leta 2004 pa skupini predseduje Arie van den Brand iz Nizozemske. 44 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA PRI^AKOVANE KORISTI IN STRO[KI OBEH SKUPIN RAZ[IRJENE EVROPE Pri~akovane skupne prednosti raz{iritve: zagotavljanje miru in izbolj- {anje varnosti na celini; odprava formalnih meja med evropskimi dr- žavami, kar bo olaj{alo medsebojne stike in zaposlovanje; intenzivno gospodarsko, politi~no, znanstveno in kulturno sodelovanje, ki bo pri- spevalo k ve~ji blaginji ter zmanj{alo prepad med 'starimi' in 'novimi' ~lanicami EU; pospe{eno oblikovanje evropske identitete; spodbuda solidarnosti ter oblikovanje ve~jega in stabilnej{ega trga, zagotovitev novih trgov za kmetijske proizvode ter nove možnosti za trgovanje, investiranje in ustanavljanje novih podjetij kot tudi odgovornej{e rav- nanje z viri. Skupna kmetijska in okoljska politika bo dobra priložnost za zagotavljanje naravne in kulturne pestrosti Evrope. Raz{iritev bo prispevala tudi k {iritvi intelektualnih in kulturnih obzorij po vsej Ev- ropi. 'Starim' ~lanicam naj bi {iritev EU nudila priložnost za cenej{e in var- nej{e gospodarske dejavnosti na novih obmo~jih in mo~nej{i položaj EU v svetu. Države kandidatke pa so od vklju~itve v EU pri~akovale hitrej{o gospodarsko rast, visokokakovostne proizvode kot posledico ve~je konkurence, pa tudi prestrukturiranje industrije in kmetijstva, približevanje merilom evropske monetarne unije ter pove~anje lastne politi~ne in gospodarske stabilnosti. Dostopnost kmetijskih in razvoj- nih fondov EU bo za nove ~lanice priložnost za pridobivanje finan~nih podpor. Politi~no pa {iritev za države srednje in vzhodne Evrope po- meni njihovo formalno umestitev v Evropo, priložnost sodelovati pri razvijanju skupne razvojne politike, sodelovati v procesih odlo~anja na evropski ravni ter nova orodja, ki bodo na voljo državljanov za demo- krati~ni nadzor politi~nih predstavnikov vklju~no s pravico voliti in biti izvoljen(a) v evropski parlament. 'Stare' ~lanice se bojijo, da bodo z raz{iritvijo izgubile po nekaj svojih predstavnikov v organih EU in s tem je povezan tudi strah pred izgubo pomembnih položajev. Med zaposlenimi se pojavlja strah pred izgubo delovnih mest zaradi vdora poceni delavcev iz držav novih ~lanic. Ti- sti, ki so doslej imeli koristi od nelegalnega zaposlovanja delavcev iz teh držav, pa se bojijo, da bodo ob lahko pridobljen dobi~ek. Omeniti je treba {e bojazen nekaterih revnej{ih 'starih' ~lanic EU pred zmanj{a- njem sredstev, ki so jih doslej dobivale iz skupnih fondov, med bogatej- {imi pa strah pred vi{jimi prispevki v prora~un EU zaradi pove~anega {tevila manj razvitih regij. Državljani držav pristopnic se bojijo izgube vsaj dela pred kratkim pridobljene suverenosti, pove~anja birokracije in s tem povezanega po- ve~anja stro{kov države ter potencialno ve~je nepreglednosti njenega dela. Obstaja tudi potencialna nevarnost, da bodo politiki posameznih držav po ~lanstvu v EU izgubili interes za graditev nacionalnih gospo- PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 45 darstev. S ~lanstvom v EU se bodo zelo verjetno pove~ale cene neka- terih dobrin in storitev, pove~ale se bodo uvozne takse in proizvodni stro{ki deloma tudi na ra~un vi{jih proizvodnih standardov. Pri~ako- vati je tr{e proizvodne okoli{~ine in pogoje, kar bo posledi~no pove~alo tveganje pred bankrotom. ^lanstvo v EU bo pove~alo tudi nevarnost izgube visoko izobraženega kadra, ki se bo selil iz manj razvitih/si- roma{nej{ih novih ~lanic v bolj razvite/bogatej{e stare ~lanice EU. V nekaterih državah pristopnicah je ~utiti bojazen pred prosto trgovino z zemlji{~i. Kmetijske in zemlji{ke teme. Kmetijstvo, zemlji{~a in podeželje so med seboj tesno povezane teme raz{irjene EU. Vpra{anja rabe zemlji{~ in prostora, populacijska gibanja ter ruralno-urbane povezave so bi- stvenega pomena za prihodnost Evrope. Nekatera podro~ja, med nji- mi je na prvem mestu kmetijska pridelava na majhnih kmetijah, so {e posebej ob~utljiva v iskanju odgovora na {tevilna vpra{anja, kajti od gospodarskega položaja in razvojnih možnosti majhnih kmetij v raz- {irjeni Evropi je odvisna usoda obsežnih obmo~ij in milijonov ljudi. Kmetijski prora~un EU in pogoji, ki zagotavljajo podporo kmetij- stvu, so osrednja tema razprav o {iritvi. Prav osredoto~enost na to temo pa zamegljuje drugo izredno relevantno temo {iritve, to je upravljanje kmetijskega in podeželskega prostora, ki se bo z raz{iritvijo EU pove- ~al za tretjino, kar bo odprlo {tevilna nova vpra{anja, kot so vpra{anje solidarnosti med regijami, nadzor nad migracijskimi tokovi, ruralno- urbane povezave in povpra{evanje po novih dejavnostih na podeželju, ki že doživlja dramati~ne posledice tranzicije. V procesu {iritve in po njej je treba s podeželjem ravnati tako, kot se je v preteklosti ravnalo s kmetijstvom. Samo skupno upravljanje evrop- skih zemlji{~ in oblikovanje skupne politike razvoja podeželja namre~ lahko prispeva k opredelitvi evropskega projekta razvoja kmetijstva in podeželja. Medtem ko države srednje in vzhodne Evrope zaostajajo za zahodnimi ~lanicami EU po stopnji kmetijske produktivnosti, pa neka- teri na~ini njihove kmetijske pridelave zagotavljajo minimalen negati- ven vpliv na okolje. Pri graditvi skupne Evrope bi bilo treba upo{tevati pestrost znanj in izku{enj trajnostne rabe zemlji{~, ve~funkcionalnost kmetijstva, pridelavo varnega živeža ter funkcionalnost podeželskih hi{ in življenjskih slogov, ki dopolnjujejo razvoj v urbanih obmo~jih in ki lahko prepre~ijo socialne probleme, povzro~ene z urbanizacijo. Znano je, da zgolj skupni trg ne bo dal odgovorov na vpra{anja, po- vezana z zemlji{~i. Odgovori morajo temeljiti na dolgoro~ni politiki varovanja okolja in ohranjanja narave kot tudi na vzdržnem in uskla- jenem regionalnem razvoju. Glede na to, da je EU, v kateri prevladu- je intenzivno kmetovanje, glavni trgovinski partner držav srednje in vzhodne Evrope, je kmetijstvo v teh državah izpostavljeno pritiskom preusmeritve na intenzivno kmetijsko pridelavo, da bi postalo konku- ren~no, kar že negativno vpliva na njihovo kmetijstvo in okolje. Da bi 46 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA zagotovili lokalne spodbude za trajnostni razvoj podeželja in za tak{en tehni~ni razvoj na podro~ju kmetijstva, ki bo zagotavljal v varovanje okolja naravnana kmetijska obmo~ja razli~nih delov Evrope, je treba reformirati tako obstoje~o skupno kmetijsko politiko kot kmetijsko po- litiko tranzicijskih držav (The Bruges Group, 2001). NEKAJ PREDLOGOV ZA POSPEŠITEV PROCESA ŠIRITVE EU Glavna ovira za graditev skupne Evrope sta pomanjkanje solidarno- sti in slabo sodelovanje med dvema skupinama držav: med ~lanica- mi EU in kandidatkami za ~lanstvo. Med državami ~lanicami EU kot tudi med njihovimi državljani prevladuje vtis, da je med obema sku- pinama držav ve~ razlik kot podobnosti. Tak vtis temelji na omejenem {tevilu kazalcev, predvsem kazalcev ekonomske narave, in na razli~- nosti politi~nih sistemov v preteklosti. Geografske, naravne, kulturne, okoljske in zgodovinske podobnosti pa so praviloma zapostavljene. Ob ve~jem upo{tevanju na{tetih podobnosti, ob opredelitvi združene Evrope kot skupnega cilja in z uveljavitvijo na~el solidarnosti in so- delovanja bo proces {iritve osvobojen strahu, da bi takoj po združitvi tako sedanje kot nove ~lanice EU ve~ izgubile kot pridobile. Najve~ problemov in nesporazumov med politiki in med državljani obeh skupin držav gre med drugim pripisati pomanjkanju ustreznih strategij za njihovo preseganje. Naj jih nekaj predlagamo: • Pospe{evanje obve{~anja in komuniciranja. Državljani ~lanic EU kot tudi državljani držav kandidatk so slabo obve{~eni o koristih in tveganjih {iritve. Zato bi bilo nujno pove~ati prizadevanja za {iritev relevantnih informacij ter omogo~iti sre~anja, delavnice, konference in druge oblike neposrednega komuniciranja med državljani iz obeh skupin držav. • Podpora izobraževanju in usposabljanju. V državah kandidatkah ni dovolj programov za prekvalifikacijo tistih, ki so izgubili delo, po- sebej {e na podeželskih obmo~jih in tam {e posebej v kmetijstvu. Iz- obraževanje odraslih in usposabljanje mladih odraslih, ki so zunaj formalnega sistema izobraževanja, je treba institucionalizirati. • Spodbujanje partnerskega pristopa. Pristopa od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor je treba združiti v partnerski pristop in ga upora- biti zlasti v programih in projektih razvoja podeželja. • Omogo~anje mednarodnega sodelovanja. Sodelovanje med drža- vami ~lanicami EU in državami pristopnicami na vseh podro~jih javnega delovanja in na vseh ravneh družbene organiziranosti ne bo le odpravljalo predsodkov, ampak bo prispevalo tudi k spozna- nju o medsebojni soodvisnosti in skupnih interesih. Omogo~anje so- delovanja med nevladnimi organizacijami (NVO) znotraj posamez- PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 47 nih držav in med njimi bo spodbudilo graditev socialnih mrež in ustanavljanje skladov za relevantne programe in projekte. Projekti, ki bodo temeljili na partnerskem pristopu in v katerih bodo med partnerji tudi NVO, bodo morali biti podprti tudi finan~no, ne zgolj moralno. Pri tem gre pomembna vloga evropskemu parlamentu, kajti marsikatera njegova odlo~itev bo imela dolgoro~ne posledice za države ~lanice. Zato ni naklju~je, da želijo države kandidatke so- delovati vsaj pri nekaterih odlo~itvah že pred ~lanstvom v EU. Re~eno druga~e, v razpravah o graditvi skupne Evrope morajo ena- kopravno sodelovati sedanje in prihodnje ~lanice EU ne le s tem, da kandidatke za ~lanstvo brezpogojno prevzamejo politiko (zakone in predpise) EU, temve~ da v skladu s svojimi polpreteklimi zgodovin- skimi izku{njami in aktualnimi prioritetami prispevajo lastne zamisli o dinamiki prostora, rabi zemlji{~, kmetijstvu in podeželskem razvoju. Prehod od tekmovanja za delež v omejenem evropskem prora~unu na partnerstvo v sodelovanju v skupnih projektih je prvi korak v procesu graditve skupne Evrope (The Bruges Group, 2001). Kmetijstvo in razvoj podeželja je ena najbolj ob~utljivih tem proce- sa {iritve EU in bo zadnja tema, ki bo kon~ana v pristopnih pogajanjih. Pogajalska izhodi{~a za podro~je kmetijstva, ki jih je Evropska komisija objavila januarja 2002, so izzvala burne reakcije držav kandidatk, ki so izpostavile vsaj tri vidike/vpra{anja, ki jih je treba v procesu pogajanj skrbno preu~iti: • Prvi~, na~elo solidarnosti skorajda ni bilo upo{tevano. Na primer, skupni stro{ki {iritve, ki so bili v Berlinu marca 1999 ocenjeni na 42,59 milijarde evrov za 6 držav kandidatk, so ocenjeni na 40,16 mili- jarde evrov za 10 držav kandidatk. Države ~lanice, ki najve~ prispe- vajo v prora~un EU (Nem~ija, Francija, Švedska, Nizozemska, Velika Britanija), pa terjajo {e zmanj{anje te vsote na 32,5 milijarde evrov. Ob upo{tevanju prispevka novih ~lanic k prora~unu bodo celotni stro{ki {iritve pomenili le 1,09 odstotka bruto doma~ega proizvo- da (BDP) EU, kar je dale~ pod zgornjo dolo~eno mejo 1,27 odstotka (Ma{anovi}, 2002 b: 1). • Drugi~, neposredna pla~ila kmetom (25 % pla~il v letu 2004, pozneje pa dodatne 4 % letno do skupaj 35 %) bodo zadržala kmete in kmetijstvo v novih ~lanicah v podrejenem položaju vse do leta 2013, ko bodo upra- vi~eni do vseh ugodnosti »zelene politike« EU (Ma{anovi}, 2002 c: 3). • Tretji~, v pristopnih pogajanjih je nujno upo{tevati specifi~nosti stanja kmetijstva in kmetijske politike vsake države kandidatke. To potre- bo ponazarja primer Slovenije, ~eprav ima vsaka država kandidatka svoje posebnosti, ki jih je treba v pogajalskem procesu upo{tevati. Tradicionalni koncept kmetijstva, katerega vodilo je ~im ve~ja kmetij- ska proizvodnja ob ~im manj{ih stro{kih, je že zamenjal koncept ve~- funkcionalnosti kmetijstva ne le v državah ~lanicah EU, temve~ tudi v državah kandidatkah. Ve~funkcionalnost in podpora kmetijstvu sta 48 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA najbolj pomembni na~eli prihodnje reforme skupne kmetijske politi- ke. Po {iritvi bi morala Skupna kmetijska politika (CAP) enako veljati za vse države ~lanice. POSTATI VIDNI – PREOBRAT V ODNOSU DRŽAV SREDNJE IN VZHODNE EVROPE DO EU Ker imajo administracije držav kandidatk težave s takoj{njim odziva- njem na vedno nove zahteve EU, prihaja do ob~utka neu~inkovitosti in frustracij tako med politiki in državnimi uradniki kot med držav- ljani. Da bi odpravili tovrstne ob~utke in frustracije, morajo države kandidatke oblikovati vizijo lastnega prihodnjega razvoja tako, da poi{~ejo odgovor na vpra{anji »Kdo smo?« in »Kam gremo?«. V opredeljevanju svoje identitete morajo države srednje in vzhod- ne Evrope ovrednotiti svojo preteklost ne kot »beg od ne~esa«, temve~ kot identificiranje pozitivnih vidikov preteklega razvoja (zaposlenost, socialna varnost, sodelovanje v procesih odlo~anja) ter primerjalnih prednosti svoje države (naravni viri, krajina, biotska pestrost, kultur- na dedi{~ina, ~love{ki viri). Upo{tevanje pozitivnih strani nekdanje- ga sistema in primerjalnih prednosti države je poleg opredelitve ciljev razvoja temeljnih družbenih podsistemov (politi~nega, gospodarskega – vklju~no s kmetijstvom, socialnega in kulturnega) bistvenega pome- na za oblikovanje vizije prihodnjega razvoja. Države kandidatke, katerim je na primer jasno, kak{no obliko kme- tijstva želijo v prihodnje imeti oziroma razvijati, bodo z veliko verjet- nostjo upo{tevane kot enakopravne partnerice v pristopnih pogajanjih z EU. ^eprav je najbrž malo ~asa za opredelitev lastne razvojne vizije in njeno upo{tevanje v pogajanjih za ~lanstvo, bodo države, ki bodo oz. so to storile, nedvomno okrepile svoj pogajalski položaj. Pristopno politiko za ~lanstvo v EU s poudarkom na kmetijstvu in podeželju ponazarjata Finska, ki je uspe{na novej{a ~lanica EU, in Slo- venija kot najbolj uspe{na tranzicijska država. FINSKE IZKU[NJE Finska je na podlagi rezultata referenduma ob 56,9-odstotni podpori volivcev skupaj z dvema drugima ~lanicama EFTE, Avstrijo in Šved- sko, januarja 1995 postala ~lanica EU, norve{ki volivci pa so se že drugi~ odlo~ili ostati zunaj evropske integracije. S to raz{iritvijo je po opredelitvi OECD Evropska unija postala bolj ruralna. Finska je bila pred {iritvijo leta 2004 najbolj ruralna ~lanica EU, katere 57 odstotkov PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 49 prebivalstva in 98,5 odstotka povr{ine je možno opredeliti kot rural- no. Po istih merilih ji sledijo Irska, Švedska in Avstrija (OECD, 1995: 17). Trenutno, to je pred naslednjo {iritvijo, Finska ni le najbolj sever- na, temve~ tudi najbolj vzhodna ~lanica Unije s prek 2000 kilometrov dolgo mejo z Rusijo. Pogosto je sli{ati, da se je Finska pridružila EU iz varnostnih raz- logov in da bo ceno za to pla~alo kmetijstvo. Kakorkoli že, v za~etku leta 1995 so se stro{ki kmetijske proizvodnje zmanj{ali za 45 odstotkov, hkrati pa so se tržne cene znižale za 12 odstotkov (Kettunen, 1997: 23; Laurila, 2000: 227). Šok, ki ga je doživljalo kmetijstvo, so vsaj do neke mere blažila neposredna pla~ila in tranzicijski ukrepi, katerih stro- {ke pa je v glavnem nosila država. Skupna podpora kmetijstvu je na Finskem v letu 2001 zna{ala 1,680.000 evrov, od tega je EU prispevala 683.000 evrov (MTTL, 2002: 7) ali 41 odstotkov. V pristopnih pogajanjih je bilo dogovorjeno petletno prehodno ob- dobje, v katerem je bilo dovoljeno, da Finska sama krije prehodne stro- {ke, h katerim pa bo nekaj sredstev prispevala tudi EU. Ve~ina državne podpore, posebej podpore severnim predelom države, je bila opredelje- na kot dolgoro~na. Specifi~ne podpore, ki jih je država smela nameniti re{evanju težav v južnih delih države – za živinorejo in poljedelstvo kot tudi za podporo investicijam – so bile najprej dovoljene le za ~as prehodnega obdobja, v letu 1999 pa so morale biti podalj{ane. Dovoljena podpora države kmetijstvu južne Finske do konca leta 2003 se mora postopoma zmanj{evati in bo ponovno preverjena v letu 2003 (Kettunen, 1997: 36–38; MTTL, 2001: 5). V pristopnih pogajanjih je bilo dogovorjeno, da bo 85 odstotkov obdelovalnih zemlji{~ Finske opredeljenih kot obmo~ja s slab{imi možnostmi za kmetovanje, maja 2000 pa je Komisija EU odobrila predlog, po katerem so kot za kme- tijstvo manj ugodna opredeljena vsa obdelovalna zemlji{~a v državi. Vendar se je pokazalo, da je odobravanje pomo~i kmetijam južne Fin- ske najtežji posami~ni primer Skupne kmetijske politike. Finska je mo- rala znova in znova prepri~evati Komisijo EU, da je podpora kmetom tega obmo~ja nujna, toda Komisija je Finski vsakokrat odobrila le manj- {i znesek dovoljene podpore kmetijam. V celoti gledano je bilo finsko gospodarstvo v {estih letih ~lanstva države v EU zelo uspe{no in je kljub letnim nihanjem obdržalo obseg proizvodnje. Pa~ pa se je dramati~no zmanj{alo {tevilo kmetij in upadel dohodek iz kmetijske dejavnosti kljub ob~utni (državni) podpori (pre- glednica 1). V letih 1995–2001 se je obseg kmetijskih zemlji{~ kmetij, ki so dobivale državno podporo, pove~al za 29 odstotkov (MTTL, 2002: 6). Težko je dolo~iti delež vpliva Skupne kmetijske politike na te struktur- ne spremembe v kmetijstvu, možno pa je trditi, da je ~lanstvo Finske v EU te spremembe pospe{ilo. Finski politiki so razumeli ve~anje obsega kmetij kot nekaj samoumevnega, niso pa razmi{ljali o negativnih posle- dicah zmanj{evanja {tevila kmetij na obsežnih podeželskih obmo~jih. 50 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 1: [tevilo aktivnih kmetij in kmetijski dohodek na Finskem (MTTL, 2004) Leto Število kmetij Spremembe od 1994 v % Kmetijski dohodek – Indeks 1994–2003 2003 72,000 –30 91 2002 73,386 –29 89 2001 75,384 –27 88 2000 77,896 –24 80 1999 82,142 –20 73 1998 85,690 –17 69 1997 88,370 –14 82 1996 91,281 –11 85 1995 95,562 –7 96 1994 103,000 109 Ko je Finska postala ~lanica EU, so bili celo njeni najrevnej{i predeli preve~ bogati, da bi imeli pravico do podpore »Cilja 1«. Seveda pa se severnoevropske države razlikujejo od drugih ~lanic EU po geograf- skih in klimatskih razmerah. Finska in Švedska skupaj tvorita obsež- no severno obmo~je EU, ki ga ozna~ujejo redka naselja, velike razdalje in sezonska tržna nihanja. Zato je bilo v pogajanjih za ~lanstvo v EU dogovorjeno, da bodo razmere na severu upo{tevane v regionalni in strukturni politiki unije. Postavljena je bila nova kategorija »Cilj 6«, ki se je nana{al na zelo redko poseljena obmo~ja Finske in Švedske. Ko- misija je po hitrem postopku odobrila finske razvojne programe in jih z državno podporo za~ela uresni~evati že spomladi 1995. EU te pro- grame financira v 46-odstotnem deležu, ostala sredstva pa prispevata država in zasebni sektor. V prvem obdobju Programa strukturnih skladov (1995–1999) so se regionalne razlike poglobile, razmere v severnih in vzhodnih prede- lih Finske pa tako poslab{ale, da so obmo~ja »Cilja 6« padla pod 75 odstotkov povpre~ja bruto doma~ega proizvoda EU. Posledica tega je prestavitev teh obmo~ij v obmo~ja »Cilja 1« za obdobje 2000–2006. V tem primeru EU prispeva polovico deleža javnih sredstev, ki jih zago- tavlja država, in le okoli 32 odstotkov celotne podpore tem obmo~jem. Dodatno se na obmo~ju celotne države izvajajo programi oz. projekti LEADER, ki jih v nekaterih regijah v celoti financira država. Finske izku{nje lahko strnemo v nekaj glavnih ugotovitev. Medtem ko je ~lanstvo v EU za finsko gospodarstvo v celoti gledano priložnost, pa sta kmetijstvo in podeželje doživljala težke ~ase. Najtežje je prepri- ~ati EU o tem, da upo{teva specifi~ne okoli{~ine države. ^e bi se hkrati s Finsko vklju~ila v EU tudi Norve{ka, bi bili obe državi skupaj mo~- nej{i v uveljavljanju svojih specifi~nosti, kot so redka poseljenost in se- verne razmere. Švedska že dalj ~asa vodi bolj centralizirano politiko s PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 51 koncentracijo kmetijstva na jugu in prepu{~anja svojih severnih prede- lov izumiranju. Evropska komisija bi težko predvidela, da bo pri{lo do kak{nega ve~jega problema po vklju~itvi Finske v EU, kajti na Finsko se je gledalo kot na bogato državo z dobro delujo~o administracijo, ki bo sposobna do podrobnosti uveljaviti politiko EU. Za Finsko bi bilo izredno pomembno vklju~iti dodatne elemente v Skupno kmetijsko politiko tako, da bi podpora kmetijstvu in podeželju u~inkovito zmanj{ala razlike, ki jih povzro~ajo naravne okoli{~ine. Prav tako bi bilo treba postopno spremeniti Skupno kmetijsko politiko tako, da bi ob politiki podpore obmo~jem, najbolj ugodnim za kmetijstvo, upo{tevala tudi najbolj severna obmo~ja unije. Podobno bi mo~nej{i ukrepi na podro~ju razvoja podeželja in multifunkcionalnosti kmetij- stva pove~ali vpliv politike EU na kmetijsko podeželje. PRIDRUŽITVENA POLITIKA SLOVENIJE Vklju~itev v EU je bil glavni cilj države vse od za~etka njene samo- stojnosti leta 1991. Slovenija je vlogo za ~lanstvo vložila junija 1996, uradno pa se je proces pridruževanja za~el 30. marca 1998 na podlagi pridružitvenega dokumenta (Assesion Partneship Document), ki je vseboval tudi dolo~ilo o pomo~i državi kandidatki v njenih pripravah za polnopravno ~lanstvo. Nacionalni program sprejetja Acquis (NPAA – National Programme of the Adoption of the Acquis) je opredelil kratkoro~na prednostna po- dro~ja ter tudi ~asovni na~rt, ustanove, odgovorne za njegovo izvaja- nje, in finan~ne vire. Po uresni~itvi zastavljenega Programa je Vlada Republike Slovenije v letu 1999 opredelila nov program za obdobje 1999–2002, ki je izpostavil prednostne naloge, ki morajo biti opravlje- ne do polnopravnega ~lanstva države v EU. Program je bil usklajen s koebenhavnskimi in drugimi merili, po katerih je bilo nujno vzposta- viti tudi ustrezne administrativne zmogljivosti. NPAA je imel dvojni namen: prvi~, opredeliti razvojne in strate{ke cilje države, in drugi~, opredeliti politike, mehanizme in institucije, potrebne za uresni~itev zastavljenih ciljev v ~asu vklju~evanja Slovenije v EU (NPAA, 1999: 1–3). Dejstvo, da državi v obdobju pridruževanja ni uspelo »opredeliti razvojnih in strate{kih ciljev«, je spodbudilo nekatere intelektualce ter razli~ne nevladne organizacije k spra{evanju o sprejemljivosti izklju~- no v ~lanstvo v EU usmerjene slovenske politike (Mastnak et al., 2001; Mrak, 2002). Strinjali pa so se v tem, da ne bi bilo racionalno razmi{ljati o preložitvi v~lanitve Slovenije v EU, ~eprav za ~lanstvo morda gospo- darsko {e ni optimalno pripravljena. Hkrati pa so ~imhitrej{i v~lanitvi ugovarjali, ~e{ da v pridružitvenem procesu Slovenija ne izpostavlja 52 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA nacionalnih interesov, ker {e nima oblikovane celovite strategije nacio- nalnega razvoja (Mastnak, 2001: 12). Slovenski kmetijsko-okoljski program 2001–2004 (SKOP, 2001) je se- stavni del državne kmetijske politike in v veliki meri upo{teva izku{nje ~lanic EU, posebej {e sosednje Avstrije, ki ima podobne naravne da- nosti za kmetijstvo kot Slovenija. Predvideni ukrepi za uresni~evanje zastavljenega kmetijsko-okoljskega programa naj bi zagotavljali zmanj- {anje negativnih posledic kmetijstva na okolje, prispevali k ohranja- nju kulturne krajine in podpirali razvoj zavarovanih obmo~ij (Barbi~, Udov~, Medved, 2002). Slovenija se je odlo~ila, da bo prevzela kmetijsko politiko EU ob pod- meni, da bodo države kandidatke po vstopu v EU obravnavane ena- ko kot »stare« ~lanice. Zato je opredelila reformo kmetijstva v skladu s kmetijsko politiko EU, sprejela ustrezne zakone, pove~ala delež za kmetijstvo v državnem prora~unu, ustanovila Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, itd. Vse to je imelo za posledico, da je bila med vsemi državami kandidatkami za ~lanstvo Slovenija edina država s primerljivo kmetijsko politiko in primerljivo ravnijo za{~ite kmetijstva (Šo{tari~, 2002: 3). Sprejem kvot za proizvodnjo žit, sladkorja, mleka itd., ki jih je predlagal Bruselj, zato ne bi pomenil le zmanj{anja ob- stoje~e ravni kmetijske proizvodnje, temve~ kot stranski proizvod tudi pospe{itev procesa že sicer naglega zara{~anja kmetijskih zemlji{~. To pa bi za Slovenijo pomenilo zmanj{evanje že tako ali tako majhnega obsega obdelovalnih zemlji{~ (0,13 hektarja) na prebivalca. Ker so kmetije v Slovenji majhne (slovenska kmetija v povpre~ju ob- sega 4,5 ha kmetijskih zemlji{~), država že ve~ desetletij podpira ve~- stransko aktivnost kme~kih družin, kot so kme~ki turizem, doma~a obrt, ~ebelarstvo. Tem, na neki na~in že uveljavljenim dopolnilnim dejavnostim se v zadnjem ~asu pridružujejo nekateri novi, od države podprti viri dohodkov kme~kih družin kot npr. ro~na ko{nja travnikov v zavarovanih obmo~jih, finan~na podpora kme~kim družinam, ki ži- vijo na obmo~jih zveri (rjavi medved, volk). ^e omenjene in druge posebnosti slovenskega kmetijstva v pristop- nih pogajanjih ne bodo upo{tevane oz. ~e Slovenja in druge države kandidatke ne bodo imele priložnosti predstaviti stanja in posebnosti kmetijstva svojih držav, bo morda prav pomanjkanje ~asa, da bi to sto- rile, lahko služilo kot izgovor za preložitev datuma {iritve. Na sre~o se slednje ni zgodilo, na nesre~o pa niso bile dovolj upo{tevane posebno- sti kmetijstva v državah kandidatkah, sedaj že ~lanicah EU. Kot ugotavlja Tinca S. Vovk (2004: x), je slovenska »kmetijska poli- tika v obdobju tranzicije zagotavljala sorazmerno ugodne in stabilne razmere za razvoj kmetijstva ter se tako izognila zniževanju obsega pridelave, zna~ilnemu za ve~ino drugih tranzicijskih držav. Uspe{na je bila pri uresni~evanju ciljev na podro~ju zagotavljanja paritetnega dohodka in pove~evanja storilnosti v slovenskem kmetijstvu. Tudi po PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 53 pristopu k EU pa ostaja najve~ji problem slovenskega kmetijstva njego- va nizka konkuren~nost v primerjavi z dosedanjimi ~lanicami«. Upati je le, da bo novim ~lanicam EU posami~no ali v skupinah uspelo opozoriti in v kmetijski politiki in politiki razvoja podeželja uveljaviti svoje specifi~nosti, kot je to uspelo Finski in Švedski. Sklep Nesporno gre za konflikt med politiko {iritve, kakr{no zastopa Evrop- ska unija, ki narekuje državam kandidatkam pogoje {iritve ob tako reko~ izklju~nem zagovarjanju interesov sedanjih (»starih«) ~lanic na eni strani, in med razvojnimi interesi držav kandidatk, ~eprav ti {e niso v vseh primerih formalno opredeljeni, posebej ne na podro~ju kmetijstva in razvoja podeželja, na drugi strani. Nesporno pa so part- nerstvo, sodelovanje in solidarnost bistvene sestavine strategije re{e- vanja tega konflikta. Skupna kmetijska politika bi morala biti dobesedno »skupna« za sedanje (»stare«) in prihodnje (»nove«) ~lanice EU. Tako imenovano prehodno obdobje bi moralo novim ~lanicam omogo~iti opredelitev in uresni~evanje kmetijske politike in politike razvoja podeželja, ki bi bila deloma skupna vsem državam ~lanicam EU, deloma pa specifi~na za vsako državo ~lanico v skladu z njeno vizijo oz. modelom razvoja kme- tijstva in podeželja, ki bi temeljila na specifi~nosti naravnih danosti in ~love{kih virov. Avtorici, ~lanici skupine Bruge, v celoti podpirata naslednji predlog te skupine: »Kmetijska politika mora dati svoj prispevek k oblikova- nju Evropskega projekta. S posluhom za pri~akovanja družbe, z ve~jim upo{tevanjem na~ela finan~ne solidarnosti med državami ~lanicami in s tem, da EU pokaže svojim zunanjim partnerjem pripravljenost za sodelovanje na mednarodni ravni, lahko kmetijska politika prispeva k stabilnosti unije in si ponovno zagotovi svoje mesto v svetu« (The Bruges Group, 2001: 34). Ker proces {iritve EU s 1. majem 2004 ni bil kon~an, bodo predstav- ljeni pogledi in izku{nje morda koristili novim kandidatkam za ~lan- stvo. 54 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA JAVNA DELA V KMETIJSTVU IN NA PODEŽELJU V SAMOSTOJNI SLOVENIJI* Javna dela so in{trument države za blažitev socialnih problemov od- krite brezposelnosti. Po njih država praviloma poseže takrat, kadar stopnja brezposelnosti doseže kriti~no mejo. Ta je na eni strani opre- deljena z naglim porastom {tevila brezposelnih zaradi gospodarske krize ali zaradi spremembe gospodarskega sistema, na drugi strani pa z visokim deležem iskalcev zaposlitve med aktivnim prebivalstvom. Za~etki javnih del v Sloveniji segajo v leto 1990. Organizirano, to je na podlagi razpisov Republi{kega zavoda za zaposlovanje, pa so se pro- grami javnih del (PJD) za~eli izvajati leta 1991. Republi{ki zavod za zaposlovanje (RZZ) je javna dela v Sloveniji v letu 1996 predstavil v dveh publikacijah (Pavliha, 1996 a; Pavliha, 1996 b), od katerih je prva objavljena tudi v angle{~ini (Pavliha, 1996 c). Vklju~itev v PJD pomaga dolgotrajno brezposelni osebi prebroditi »krizo odve~nosti in izklju~enosti« oziroma ji pomaga ohranjati njene poklicne sposobnosti in njeno samozavest (Kolari~, 1995: 627). Hkrati pa morajo biti programi javnih del tudi javno koristni in ne smejo biti konkuren~ni obstoje~im podjetjem in ustanovam, ki opravljajo dolo~e- ne dejavnosti. Pomeni, da mora vsak PJD opredeliti posameznike, dru- žine, gospodinjstva ali skupnosti, ki bodo imele od njega neposredno ali posredno, kratkoro~no ali dolgoro~no korist. Eno najbolj spornih vpra{anj v razvitih državah je vpra{anje razmer- ja med javnimi deli in ekonomsko politiko. Ali se za javnimi deli ne skriva namera države, da posega tja, kamor v tržnem gospodarstvu ne sme? Ali ne gre pri tem za na~rtno oblikovanje delovnih mest? Ali se s tem ne ustvarja nelojalna konkurenca zasebnemu in javnemu sek- torju? Odgovori razvitih držav na ta vpra{anja so dokaj jasni. Javna dela imajo v prvi vrsti socialno funkcijo in ne nekih vnaprej dolo~enih eko- nomskih ciljev. Njihov osnovni namen je blažiti probleme brezposel- nih, brezposelnim zagotavljati socialno vklju~enost oziroma smiselno dejavnost ter s tem prepre~evati njihovo apatijo, izgubo delovnih na- vad in marginalizacijo. Dodatne funkcije javnih del, kot so proizvodnja koristnih dobrin in storitev, so po pomenu na drugem mestu. Zara- di navedenih razlogov so javna dela namenjena samo brezposelnim, * Besedilo je sestavljeno iz naslednjih objav: Barbi~, A. (1996): Evalvacija javnih del v kmetijstvu in na podeželju. Research Reports. Biotehnical Faculty of the Uni- versity of Ljubljana, {t. 67: 209–224; Barbi~, A. (1996): Udeleženci javnih del v kmetijstvu in na podeželju. Ib-revija 30 (7): 27–36; Barbi~, A. (1997). Programi javnih del kot blažilci kme~ke/podeželske rev{~ine. Sodobno kmetijstvo 30 (11): 464–469. PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 55 ukrepi ekonomske politike za pospe{evanje zaposlovanja pa so usmer- jeni v odpiranje delovnih mest tudi za druge delavce. Zato so javna dela za~asne narave. Kljub temu pa izku{nje opozarjajo na inovativno vlogo javnih del, saj {tevilni programi javnih del prerastejo v trajne ob- like proizvodnje dobrin in zagotavljanja storitev. Nevarnosti, da bi javna dela pomenila nelojalno konkurenco pod- jetjem in ustanovam v zasebnem ali javnem sektorju, se v razvitih dr- žavah izogibajo tako, da k odobravanju projektov javnih del pritegne- jo predstavnike delodajalcev, sindikatov in javnih služb. Pri tem velja na~elo, da noben projekt javnih del ne sme posegati na podro~je proiz- vodnje dobrin in storitev, ki jih po normalni poti že zagotavljajo druga podjetja ali ustanove na dolo~enem podro~ju. Cilj oz. pogoj, da morajo biti PJD tudi družbeno koristni, usmerja akterje javnih del tudi k tistim, ki imajo od PJD korist. To so tako ime- novani ciljni posamezniki in skupine, lokalne skupnosti in {ir{a pros- torsko-upravna obmo~ja. Uspe{en PJD tako pomeni tudi splo{no druž- beno koristno delo. Z osamosvojitvijo Slovenije in s prehodom na tržno gospodarstvo je za~elo {tevilo brezposelnih naglo nara{~ati. Njihov status kot tudi možnost vklju~evanja v PJD je država leta 1991 opredelila v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list Republike Slovenije, 1991, {t. 5). V 52. in 53. ~lenu tega zakona so opre- deljeni: razpis javnih del, nosilci ter status in nagrajevanje iskalcev za- poslitve, vklju~enih v PJD. Republi{ki zavod za zaposlovanje razpi{e na za~etku koledarskega leta program javnih del, v katerem kot naro~niki javnih del nastopa- jo ob~ine (v najve~jem {tevilu primerov), zveze, dru{tva, javni zavodi oziroma druge neprofitne organizacije in ustanove. Pri organizaciji in izvajanju javnih del usklajeno sodelujejo Republi{ki zavod za zaposlo- vanje, naro~niki javnih del in izvajalske organizacije. Prijava za razpis mora vsebovati opredelitev programa javnega dela, izvajalske organizacije, natan~no opredelitev potrebnih iskalcev zapo- slitve ({tevilo, izobrazba, dodatna znanja), ~as trajanja, program uspo- sabljanja in vire financiranja. Programe javnih del za koledarsko leto potrdi Upravni odbor Republi{kega zavoda za zaposlovanje oziroma Odbor za izbor javnih del. Javna dela se lahko za~nejo po formalnem podpisu pogodb s strani naro~nika javnih del, izvajalske organizacije in Republi{kega zavoda za zaposlovanje. Pri motiviranju za vklju~itev v javno delo in v predhodno usposab- ljanje za javno delo sodelujejo v neposrednem osebnem stiku svetoval- ci zaposlitve na uradih za delo. Izbor brezposelnih oseb, vklju~enih v javna dela, opravi obmo~na enota Republi{kega zavoda za zaposlova- nje. Njena vloga je {e, da v tesnem sodelovanju z naro~niki javnih del spodbuja in izbira ter izdeluje programe javnih del, prilagojene struk- turi brezposelnih, sodeluje z drugimi sponzorji, nadzoruje vstop v pro- 56 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA grame javnih del in njihov potek skladno s sprejetimi merili ter poro~a upravnemu odboru o rezultatih posameznega programa. Republi{ki prora~un oziroma Republi{ki zavod za zaposlovanje za- gotavlja brezposelni osebi med vklju~itvijo v javno delo denarno po- mo~ v vi{ini 80 odstotkov zajam~ene pla~e, krije stro{ke prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, stro{ke zdravni{kega pregleda, usposabljanja, prehrane in prevoza. Sti- mulativni del nagrade v vi{ini razlike do 70 odstotkov pla~e, ki bi jo delavec prejemal, ~e bi podobna dela opravljal redno, prispeva brezpo- selnemu udeležencu naro~nik javnih del. Ta tudi zagotovi materialna sredstva in potrebna soglasja. Izvajalska organizacija vodi javna dela ter skrbi za mentorstvo, strokovni nadzor in strokovno usposabljanje, pa tudi za varstvo pri delu, zavarovanje za primer nesre~e pri delu ali poklicne bolezni in dodatno nezgodno zavarovanje. Republi{ki zavod za zaposlovanje razvr{~a programe javnih del v naslednje {tiri skupine: socialnovarstveni programi; programi v javni upravi, izobraževanju, kulturi in turizmu; ekolo{ki, kmetijski in goz- darski programi in programi za komunalno infrastrukturo. Pobudo za raziskovalno-razvojni projekt Evalvacija javnih del v kmetijstvu in na podeželju je dal Republi{ki zavod za zaposlovanje ko- nec leta 1992 in k sofinanciranju pritegnil Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo. PROGRAMI JAVNIH DEL KOT BLAŽILCI KME^KE/PODEŽELSKE REVŠ^INE Najprej moramo ugotoviti, da se slovenska kmetijska politika sploh ne ukvarja z rev{~ino kmetov kot svoje ciljne populacije niti ne z re- v{~ino podeželskih skupnosti kot svojih ciljnih obmo~ij. Res je, da bi nanjo morali najprej opozoriti sociologi in ekonomisti, vendar tudi kmetijske službe, v prvi vrsti kmetijska svetovalna služba, ne bi smele spregledati problemov rev{~ine, temve~ nanje opozarjati politi~no in strokovno javnost. Opredeljevanju rev{~ine namenja pozornost predvsem ekonomska literatura, ki razlikuje med relativno in absolutno rev{~ino. Kot rela- tivno rev{~ino obi~ajno opredeljuje pomanjkanje dohodka, ki povzro~i zmanj{anje trga in blaginje v primerjavi s preostalim delom družbe. Ta opredelitev temelji na distribuciji dohodka celotnega prebivalstva v do- lo~eni državi v danem trenutku. Absolutna rev{~ina pa zadeva stanja, v katerih ~lovekove »osnovne potrebe« niso zadovoljene (Brangeon, Jegouzo, 1995). S tem ne mislimo le hrane, obleke in stanovanja, tem- ve~ tudi potrebo po ekonomski in socialni varnosti, po izobraževanju in kulturi, po participaciji v konkretnem družbenem sistemu. Pomeni, PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 57 da se kmetje zgledujejo po drugih družbenih skupinah, ko ocenjujejo svoj gmotni in socialni položaj. Absolutna rev{~ina je nedvomno naj- bolj raz{irjena v državah v razvoju, vendar je prisotna tudi v razvitih družbah. Postavlja pa se vpra{anje, ali se rev{~ina kmetov razlikuje od rev{~ine drugih družbenih slojev konkretne družbe. Brangeon in Je- gouzo (1995) razliko med obema – povzemata jo po {tevilnih avtorjih – utemeljujeta z dejstvom, da vse kme~ke družine pridelajo živež za lastne potrebe in jih ve~ina ima tudi lasten dom. Seveda pa je kljub temu dohodek kmetije lahko negativen. Ekonomsko rev{~ino kmetov pogosto spremlja bolezen ali osamljenost. Slednja ne velja le za starej{e kmete in kmetice, ki so ostali sami na kmetiji, temve~ tudi za otroke, ki nimajo družbe vrstnikov in dostopnih dobrin, ki so na voljo mladim z bolj razvitih obmo~ij. Pri preu~evanju rev{~ine kmetov in nekmetov je treba upo{tevati dva kazalnika. Eden je celoten dohodek kot kazalnik ekonomske rev{~i- ne, drugi pa poraba denarja. Kmetje so namre~ nagnjeni k var~evanju denarja in ne k njegovemu tro{enju. Zato je rev{~ina nekaterih, gleda- no zgolj z ekonomskega vidika, lahko samo navidezna. Preveriti jo je mogo~e z opremljenostjo gospodinjstva s predmeti trajne porabe in z opremljenostjo kme~kega gospodarstva s kmetijskimi stroji. Precej tež- je je ugotavljati druge vrste porabe, najtežje pa dohodek od kmetijstva, kar nedvomno velja za Slovenijo. V Sloveniji se s preu~evanjem rev{~ine do nedavna nismo posebej ukvarjali, razen v primerih dolo~enih marginalnih skupin (Romi). Po- sredno so nanjo opozarjale raziskave družbene slojevitosti (Tomc in Pe- {ec, 1988; Hafner Fink, 1989) na vzorcih celotne odrasle populacije Slove- nije ter raziskava o položaju kmetov v slojevski strukturi slovenske druž- be in o njihovi znotrajslojevski strukturiranosti (Tom{i~ Lu{in, 1993). Danica Hafner Fink je za osnovno klasifikacijo odrasle populacije prebivalcev Slovenije najprej uporabila le profesionalni status in dobi- la osem skupin, med katerimi je bila skupina kmetov na samem dnu stratifikacijske lestvice. Kmetje delavci so bili skupaj z nekvalificiranimi in polkvalificiranimi delavci uvr{~eni v drugo skupino, poimenovano nižji delavski sloj. Poleg te tako imenovane apriorne klasifikacije pa je D. Hafner Fink opravila {e sinteti~no klasifikacijo ob upo{tevanju ve~jega {tevila kazalnikov, ki predstavljajo naslednje dimenzije družbene sloje- vitosti: materialni status, izobrazbeno-profesionalni status in politi~no mo~. Analiza je pokazala, da se med desetimi skupinami kmetje uvr{~a- jo pove~ini v prvo skupino (v njej imajo kar 46,5-odstotni delež), manj{i delež pa imajo v drugi skupini (8,9 %) ter tretji in ~etrti (5,7 %). Podobno se uvr{~ajo kmetje delavci. Njihov delež v prvi skupini je 11,5 odstotka, v drugi 11,2 odstotka, v tretji pa 14,2 odstotka (Tom{i~ Lu{in, 1993). Pripadnost najnižjemu družbenemu sloju {e ne pomeni biti reven, obstaja pa ve~ja možnost, da se posamezniki ali poklicne skupine iz tega družbenega sloja znajdejo v rev{~ini. 58 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Na probleme rev{~ine je v Sloveniji prvi~ eksplicitno opozorila raz- iskava o kakovosti življenja (za~ela se je leta 1984), s katero je {ir{o jav- nost seznanila Mojca Novak s knjigo Dober dan, rev{~ina, ki je iz{la leta 1994. Ugotovila je, da je v slovenskem primeru ogroženi del popu- lacije manj strogo dolo~en kot v razvitih zahodnih državah. Predvsem ni dolo~en po dohodku, temve~ po kazalniku, s katerim se meri subjek- tivna ocena razpoložljivosti potreb{~in za vsakdanje življenje. V analizi rev{~ine je M. Novak uporabila naslednje sklope kazalnikov: • demografske zna~ilnosti: spol, starost, družinski vzorec (samski, ne samski), izobrazba, velikost kraja bivanja, migracijski status, delovni status (nezaposlen, zaposlen, menedžer); • materialni standard: stanovanjski status (lastnik, najemnik stanova- nja), standard opremljenosti stanovanja (podstandarden v primeru, ko je povr{ina na osebo manj{a od 15 m2 in je stanovanje poleg tega {e brez kopalnice ali strani{~a na splakovanje ali pa je vlažno); • finan~ne zmožnosti (ali je vpra{ani v ~asu anketiranja zmožen v ted- nu dni zbrati vsoto denarja v vi{ini petih povpre~nih pla~); • pomanjkanje denarja za nakup vsakdanjih življenjskih potreb{~in; • zdravstveno stanje: psihosomatske težave (utrujenost, nespe~nost, depresivnost) (Novak, 1994). Primerjava strukturnih zna~ilnosti revnega prebivalstva v letih 1984 in 1991 po izbranih kazalnikih, med katerimi je specifi~en za kme~- ko populacijo le velikost kraja bivanja (podeželje : mesto) kaže, da se obe opazovani populaciji ne razlikujeta po družinskem vzorcu, bivanju na podeželju, po stanovanjskem statusu in opremljenosti sta- novanja (Novak, 1994). Pomeni, da se položaj prebivalcev podeželja s kme~kim prebivalstvom vred v sedmih letih (1984–1991) ni spre- menil. Domnevamo, da gre za stalne dejavnike rev{~ine na podeže- lju. Da bi jih bilo mogo~e odstraniti, pa jih je treba najprej spoznati in preu~iti. Opravljena analiza kakovosti življenja in rev{~ine posebej ne izpo- stavlja kmetov (identificirati jih je mogo~e le po kraju bivanja), kar pa ne pomeni, da zbrani podatki ne omogo~ajo tak{ne analize. Iz že zbranih podatkov bi bilo mogo~e opredeliti kakovost življenja in ra- ven rev{~ine kme~kega prebivalstva v primerjavi z drugimi poklicni- mi skupinami. Za preu~itev rev{~ine znotraj kme~kega sloja pa bi bilo treba opraviti posebno raziskavo vsaj iz dveh razlogov: prvi~, v vzorcu slovenske populacije je delež kmetov izredno majhen in ne omogo~a znotrajslojevske analize, in drugi~, rev{~ino kmetov in (marginalnih) podeželskih skupnosti je treba meriti z dodatnimi kazalniki, ki so spe- cifi~ni za kme~ko prebivalstvo in podeželske skupnosti. Iz {tevilnih raziskav s podro~ja ruralne sociologije, predvsem {e iz raziskave o kme~ki družini (Barbi~, 1993 c), ki kaže na izrazito samo- obnavljanje kme~kega sloja, izhaja, da ljudje iz drugih slojev le izjemo- ma vstopijo v kme~ki sloj, pa tudi iz evalvacije PJD v kmetijstvu in na PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 59 podeželju je mogo~e izlu{~iti kar nekaj specifi~nih kazalnikov kme~ke oz. podeželske rev{~ine. Med njimi so tako kazalniki materialne kot so- cialne rev{~ine kme~kega prebivalstva in (odmaknjenih) podeželskih skupnosti. Naj opozorimo vsaj na nekatere: • Poraba denarja in vlaganja v nematerialni standard (izobraževanje, kultura, {port, po~itnice in razvedrilo) so kljub morebitnim prihran- kom majhni. • Kmetije, na katerih živijo le starej{i ljudje in so brez naslednika, so kot gospodarske enote neperspektivne, zato je pri~akovati zniževa- nje življenjske ravni tistih, ki na njih živijo. • Neperspektivne so tudi kmetije, katerih nasledniki/naslednice ne dobijo partnerice/partnerja, da bi si ustvarili družino, ki je bistvene- ga pomena za obstoj in napredek kmetije. Osamljenost, alkoholizem, depresivnost so neogibni spremljevalci samskih kmetov/kmetic. • Bolezen oz. odsotnost nege starej{ih bolnih kmetov in kmetic te ne- redko odrine na samo družbeno obrobje, celo na sam prag preživetja. • Težka dostopnost do naselij in/ali posameznih kmetij se kaže v slabi prometni in komunalni infrastrukturi. • Pomanjkljiva zdravstvena, vzgojno-izobraževalna in kulturna in- frastruktura sama po sebi postavlja kmete in druge prebivalce po- deželja vseh generacij v podrejen položaj v primerjavi s prebivalci urbanih in pol urbanih naselij. • Odsotnost ali omejene možnosti za družabno življenje posebej mar- ginalizirajo mlade s podeželja, ki nimajo možnosti za sre~evanja z vrstniki/vrstnicami, in kme~ke ženske, ki so po tradiciji zaprte v družinski krog. Med PJD, ki so predmet te evalvacije, sta z vidika ciljnih enot (kmetov in va{kih/podeželskih skupnosti) le dva programa (CRPOV Mali vrh v ob~ini Ljubljana Moste - Polje ter Krožna vinska cesta in kolesar- ska pot v ob~ini Pesnica) namenjena izbolj{anju oziroma pove~anju gospodarskih zmogljivosti in uspe{nosti trženja pridelkov kme~kih gospodinjstev, vsi ostali pa so namenjeni bodisi prepre~evanju ali iz- ognitvi rev{~ine bodisi blaženju njenih posledic. V izognitev rev{~ini so usmerjeni {tirje programi, ki zadevajo raz- voj primarnih in dopolnilnih dejavnosti (Projektiranje novih delovnih mest – gojenje in trženje vrtnin v ob~inah celjske regije, Razvoj primar- nih in dodatnih dejavnosti na vasi v ob~ini Celje, Razvoj primarnih in dodatnih dejavnosti v ob~ini La{ko, Gojenje in trženje vrtnin v KS Mala Nedelja v ob~ini Ljutomer). Prav tako naj bi prepre~il rev{~ino ostarelih kmetov program Revitalizacija propadajo~ih kmetij v KS Mala Nedelja, katerega namen je bil pritegniti mlade družine, da bi se priselile na kmetijo, skrbele za ostarele lastnike, po njihovi smrti pa podedovale kmetijo. Blaženju materialne rev{~ine je namenjen program Delovna pomo~ ostarelim kmetom v ob~ini Pesnica, z blaženjem socialne rev- {~ine pa se ukvarjajo trije programi, in sicer: 60 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA • pomo~ ostarelim na domu v ob~ini Pesnica obsega pomo~ pri gospo- dinjskih opravilih ter nego starej{ih in bolnih kmetov/kmetic; • ure ustvarjalnosti in igre za pred{olske otroke so namenjene tistim pred{olskim otrokom, ki niso vklju~eni v vrtec; • pomo~ osnovno{olcem pri u~enju v {oli pa je namenjena kme~kim/ podeželskim otrokom, ki imajo v {oli težave s sloven{~ino, angle{~ino in matematiko. Pri na~rtovanju raziskovalnega projekta z naslovom Evalvacija javnih del v kmetijstvu in na podeželju nismo izhajali iz koncepta rev{~ine kmetov in podeželskih skupnosti. Nanjo so na eni strani opozorili sami programi javnih del, predlagani za evalvacijo, na drugi strani pa opažanja ob obiskih terena in nekateri rezultati evalvacije, ki jih pred- stavljamo v nadaljevanju. METODOLOŠKI PRISTOP Metodolo{ki postopek vklju~uje naslednje korake: izdelavo delovne- ga modela in opredelitev skupin, sodelujo~ih v programih javnih del, izbor PJD za evalvacijo, oblikovanje in preskus merskih in{trumentov, zbiranje podatkov na terenu, ureditev zbranih podatkov, njihov vnos v ra~unalnik in ra~unalni{ko obdelavo ter na koncu analizo podatkov in njihovo javno predstavitev. Delovni model (slika 1) projekta identificira vse skupine sodelujo~ih v PJD ter povezave med njimi, kar na eni strani omogo~a primerjavo psiholo{ki, sociolo{ki, NARO^NIK ekonomski vidiki IS ob~ine UDELE@ENCI FINANCERJI iskalci zaposlitve RZZ, IS ob~ine drugi P J D (SO)IZVAJALCI IS ob~ine CILJNE ENOTE poobla{~eno podjetje kmet/kmetica u~inkovitost drugi kme~ki/podeèlski uspe{nost otroci in {olarji POSREDNO SODELUJO^I kme~ko gospodinsjtvo problemi centri za socialno delo podeèlska skupnost in predlogi kmetijska svetovalna slùba Slika 1: Delovni model projekta »Evalvacija PJD v kmetijstvu in na podeželju« PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 61 P J D ob~ina upravna država krajevna skupnost raven RZZ izvajalska izvedbena obmo~ne enote RZZ organizacija raven ciljne ciljne udeleènci enote skupine drugi posredno podporna sodelujo~i raven Slika 2: Partnerji programov javnih del v kmetijstvu in na podeželju mnenj in stali{~ do javnih del razli~nih skupin sodelujo~ih ter njihovo percepcijo u~inkovitosti in uspe{nosti posameznih programov, na dru- gi strani pa dovoljuje preu~itev specifi~nosti, ki zadevajo zgolj dolo~e- ne skupine sodelujo~ih. Med sodelujo~e se na eni strani uvr{~ajo tisti, ki jih PJD neposredno zadevajo (iskalci zaposlitve in ciljne enote), na drugi strani pa tisti, ki zagotavljajo izvedbo posameznih PJD (naro~niki, financerji, izvajalci) ter posredno sodelujo~i (centri za socialno delo in obmo~ne enote kme- tijske svetovalne službe – KSS). Izbor PJD za evalvacijo. Osnovno merilo za izbor PJD za evalvacijo je bilo vklju~iti ~im bolj raznolike vrste programov, da bi si bilo mogo~e ustvariti celovito podobo o PJD v kmetijstvu in na podeželju. Dodatno merilo izbora pa je bila kooperativnost izvr{nih svetov ob~in, v katerih se je konkreten PJD izvajal. V dogovoru z Republi{kim zavodom za zaposlovanje je bilo za evalvacijo izbranih 11 PJD z naslednjih podro- ~ij: kmetijska pridelava in trženje (4 PJD), delovna in socialna pomo~ 62 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA kmetom (2 PJD), programi, vklju~eni v projekte celovitega razvoja po- deželja in obnovo vasi (3 PJD), ter programi za pred{olske in {olske otroke (2 PJD). Partnerski pristop. Že samo dejstvo, da je v vsak program javnih del vklju~enih ve~ skupin sodelujo~ih, terja vzpostavitev partnerskih odnosov med njimi. Pomeni, da je za vsak PJD poleg opredelitve ciljev, organizacije in izvedbenih obveznosti vsake skupine sodelujo~ih treba vzpostaviti tudi povezave med njimi ter dolo~iti to~ke oz. sti~i{~a nuj- nega sodelovanja in usklajevanja (slika 2). Partnerstva niso vnaprej hierarhi~no urejena, temve~ se hierarhi~ni odnosi oblikujejo sproti po dveh na~elih: po fazi dela (pobuda, skleni- tev pogodbe o financiranju, pogodbe o izvajanju itd.) in po vsebini dela (organizacija, usposabljanje, izvajanje, nadzor, evalvacija). ^eprav se na prvi pogled zdi, da ima najvi{ji položaj v shemi part- nerskih odnosov država, ki razpi{e poziv za prijavo PJD in prijavljene PJD po lastni presoji sprejme ali zavrne, gre v enaki meri najvi{ji pol- ožaj v hierarhi~ni strukturi partnerjev ob~ini ali kakemu drugemu na- ro~niku PJD. Ker PJD ni mo~ izvajati brez udeležencev in brez ciljnih enot, bi tudi te lahko postavili na vrh hierarhi~ne strukture partnerstev. Z drugimi besedami, hierarhi~nost partnerskih odnosov je odvisna od zornega kota, iz katerega se partnerstva ocenjujejo. Zato je za u~inko- vitost in uspe{nost konkretnega PJD bistvenega pomena vzpostavitev partnerstev, ne pa njihova hierarhi~na strukturiranost. REZULTATI Delež programov javnih del v kmetijstvu/na podeželju Programi javnih del (PJD) v kmetijstvu in na podeželju z vidika ciljnih skupin, to je tistih, ki naj bi od njih imeli koristi, na eni strani zadevajo programe socialne in delovne pomo~i kmetom/kmetijam ter za var- stvene in izobraževalne programe, namenjene pred{olskim in {olskim otrokom s kmetij/podeželja, na drugi strani pa programe, ki naj bi pove~ali gospodarsko u~inkovitost posameznih kmetij ali prispevali k razvoju va{ke oz. podeželske skupnosti z bolj u~inkovitimi in tržno uspe{nimi kmetijskimi pridelavami in turisti~nimi programi kme~kih gospodinjstev. Z izjemo programov, izrazito usmerjenih v pove~anje proizvodnih in turisti~nih zmogljivosti posameznih kme~kih gospo- dinjstev, so vsi PJD usmerjeni v izbolj{anje kakovosti življenja najrev- nej{ega kme~kega prebivalstva, ki praviloma živi v odmaknjenih – ali kot jih imenujemo v Sloveniji – na demografsko ogroženih obmo~jih. Za potrebe razvojno-raziskovalnega projekta Evalvacija javnih del v kmetijstvu in na podeželju je bila opravljena posebna analiza PJD za PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 63 GOZDARSTVO (1,62 %) VA[KE IN PODE@ELSKE KMETIJSTVO (3,25 %) SKUPNOSTI (0,66 %) OSTALO (94,47 %) Slika 3: Delež PJD v kmetijstvu, gozdarstvu in va{kih/podeželskih skupnostih v obdobju 1991–1995 obdobje 1991–1995, v kateri so bili identificirani PJD v kmetijstvu, v gozdarstvu in v va{kih oz. podeželskih skupnostih. V petletnem obdo- bju je od skupaj 3020 PJD odpadlo na PJD v kmetijstvu 98 (3,2 %), na PJD v gozdarstvu 49 (1,6 %) in na PJD v va{kih/podeželskih skupno- stih 20 (0,7 %), skupaj 167 (5,5%) vseh izvedenih PJD (Poljanec, 1996: 9). Podatek, ki nedvomno utemeljuje poglobljeno preu~itev programov javnih del v kmetijstvu in na podeželju! Analiza strukture programov javnih del v kmetijstvu, gozdarstvu in va{kih/podeželskih skupnostih kaže, da je bil delež tovrstnih pro- gramov že v prvem letu izvajanja PJD v Sloveniji razmeroma majhen (10 %) in se je v naslednjih petih letih {e zmanj{eval ter leta 1995 do- segel komaj 2,5 odstotka vseh PJD (preglednica 1, slika 3). Preglednica 1: Delež PJD v kmetijstvu, gozdarstvu in va{kih/podežel- skih skupnostih leto kmetijstvo gozdarstvo va{./podež. skupaj PJD v kmet./ skupaj vseh PJD skupnosti na podeželju N % N % N % N % N % 1991 10 4,0 15 6,0 0 0,0 25 10,0 250 100 1992 18 4,0 14 3,1 1 0,2 33 7,1 445 100 1993 28 3,6 12 1,6 8 1,0 48 6,2 775 100 1994 23 3,4 6 0,9 10 1,5 39 5,7 681 100 1995 19 2,2 2 0,2 1 0,1 22 2,5 869 100 Skupaj 98 3,2 49 1,6 20 0,7 167 5,5 3020 100 64 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Med kmetijskimi PJD jih je bilo v obdobju 1991–1995 najve~ (39 ali 39,8 %) namenjenih urejanju pa{nikov, 29 ali 29,6 odstotka delovni po- mo~i na kmetiji, 12 ali 12,2 odstotka agromelioracijam in melioracijam, ostali pa svetovanju in pomo~i pri razvoju kmetij (4,1 %), urejanju sa- dovnjakov (3,1 %), organizaciji mreže pridelovalcev vrtnin (2 %), ureja- nju vinogradov (2 %), sanaciji zemlji{~ v zara{~anju (1 %) in ekolo{ke- mu kmetovanju (1 %). Med PJD v gozdarstvu jih je bilo najve~ (29 ali 59,2 %) namenjenih pogozdovanju, 10 (20,4 %) urejanju gozdnih cest in vlak, 5 (10,2 %) ~i{~enju in odpravljanju posledic vetra, ostali pa so se ukvarjali s sanacijo obolelih gozdnih sestojev (2 ali 4,1 %), varstvom gozdov (2 ali 4,1 %) ter merjenjem dreves (1 ali 2 %). Med PJD, name- njenimi va{kim/podeželskim skupnostim, jih je ve~ kot polovica (11 ali 55 %) potekala v okviru programov CRPOV, ostali pa so zadevali uvajanje dopolnilnih dejavnosti na podeželju (3 ali 15 %), revitalizacijo obmo~ja (2 ali 10 %), izdelavo strategije razvoja turizma (2 ali 10 %), komunalno ureditev va{kega jedra (1 ali 5 %) in vrednotenje potencia- lov podeželja (1 ali 5 %) (Poljanec, 1996). Vzroke za majhno {tevilo PJD v kmetijstvu, gozdarstvu in va{kih/podeželskih skupnostih je treba iskati predvsem v majhnem interesu kmetijskega sektorja (od ob~in do države) za evidentiranje relevantnih problemov in za iskanje njihovih re{itev tudi ob pomo~i PJD. V pionirskem letu 1991 so opravljali PJD v 52 (84 %) od 62 takratnih ob~in, v letu 1994 pa v vseh ob~inah. Po reformi lokalne samouprave so leta 1995 potekali PJD v 112 (76 %) od 147 novih ob~in. Od teh pa jih je le 46 ob~inam (41 %) uspelo izvesti kak PJD v kmetijstvu, gozdarstvu ali podeželski skupnosti (Poljanec, 1996). V 167 PJD s podro~ja kmetijstva, gozdarstva in va{kih/podeželskih skupnosti je v obdobju 1991–1995 sodelovalo 1257 iskalcev zaposlit- ve (Poljanec, 1996), kar pomeni, da so podro~ja kmetijskih, gozdarskih in va{kih/podeželskih skupnosti primerna za izvajanje PJD. O {tevilu kme~kih gospodinjstev in va{kih/podeželskih skupnosti ter delovnih pomo~i prek PJD pa Zavod za zaposlovanje ne zbira in ne objavlja po- datkov. Udeleženci programov javnih del Podro~ja, primerna za programe javnih del Iskalci zaposlitve oz. udeleženci so najprej ocenili osemnajst podro~ij dejavnosti glede na njihovo primernost za PJD z oceno od 1 (popolno- ma neprimerno) do 5 (zelo primerno). Po povpre~ni oceni primernosti za javna dela se upo{tevana podro~ja združujejo v naslednje skupi- ne: PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 65 a) Kot najbolj primerna za javna dela so udeleženci ocenili urejanje _ _ okolja ( x = 3,7), izobraževanje, znanost in kulturo ( x = 3,6), ureja- _ nje cestnih in komunalnih povr{in ( x = 3,5), gostinstvo in turizem _ _ ( x = 3,4) ter zdravstveno in socialno varstvo ( x = 3,4). b) Na drugo mesto se po primernosti za javna dela uvr{~ajo kmetijstvo _ _ in ribi{tvo ( x = 3,3), obrt in poslovne storitve ( x = 3,2), odpravljanje _ _ posledic naravnih nesre~ ( x = 3,2) ter gozdarstvo ( x = 3,1). _ c) Kot povpre~no primerna ( x = 3,0) za javna dela udeleženci ocenju- jejo podro~ja prometa in zvez, trgovine, stanovanjsko-komunalne dejavnosti in vodnega gospodarstva. ~) Kot najmanj primerna za javna dela udeleženci navajajo podro~ja _ _ družbenopoliti~nih skupnosti ( x = 2,8), javne uprave ( x = 2,8), fi-_ nan~nih, tehni~nih in poslovnih storitev ( x = 2,8) ter industrijo in _ rudarstvo ( x = 2,6). Znotraj kmetijskih/podeželskih programov udeleženci dajejo pred- nost socialnim programom, kot so: varstvo in vzgoja pred{olskih otrok _ _ ( x = 4,0), pomo~ {olarjem pri u~enju na domu (x = 3,9) ter oskrba/nega _ bolnih kmetov ( x = 3,9) ali oskrba/nega invalidnih starej{ih kmetov _ _ ( x = 3,8) pa tudi družabni{tvo starej{im osamljenim kmetom ( x = 3,8). Kot nadpovpre~no primerna za PJD v kmetijstvu/na podeželju _ ( x = 3,4-3,1) so udeleženci ocenili {e naslednja podro~ja: ureditev od- lagali{~a za odpadke, gradnjo/raz{iritev telefonskega omrežja, zgradi- tev/obnovo gospodarskih poslopij, zgraditev/obnovo hi{e, gradnjo/ adaptiranje/vzdrževanje lokalnih cest, gradnjo/popravilo vodovodne napeljave, gradnjo/vzdrževanje gozdnih cest in ureditev kanalizacije. _ Kot povpre~no primerna ( x = 3,1–3,0) podro~ja za PJD so udeleženci oce- nili ureditev pa{nikov v individualni lasti, zagotovitev/izbolj{anje oskrbe z elektri~no energijo, uvedbo/raz{iritev tržne pridelave, delovno pomo~ na kmetijah, zložbo zemlji{~ ter ureditev naselja po ureditvenem na~rtu. Kot najmanj primerni kmetijski podro~ji za javna dela pa so udele- _ ženci ovrednotili urejanje skupnih pa{nikov ( x = 2,9) ter gradnjo oz. _ urejanje poljskih poti ( x = 2,8). Iskalci zaposlitve o~itno nimajo pomislekov do PJD v kmetijstvu/na podeželju, ~eprav dajejo prednost strokovno bolj zahtevnim, predvsem socialno-pedago{kim programom pred programi, ki so fizi~no bolj za- htevni. Tak{nih preferenc iskalcev zaposlitve ni mogo~e pripisati struk- turi ocenjevanih PJD,* saj so med 11 ocenjevanimi programi le trije s * Evalvacija je zajela vzorec 75 udeležencev iz enajstih PJD, ki se združujejo v na- slednje skupine: a) PJD s podro~ja kmetijske pridelave in trženja V to skupino spadajo {tirje programi javnih del. To so: – projektiranje novih delovnih mest – gojenje in trženje vrtnin v ob~ini Celje, – razvoj primarnih in dodatnih dejavnosti na vasi v ob~ini La{ko, – razvoj primarnih in dodatnih dejavnosti v ob~ini Celje, – gojenje in trženje vrtnin v KS Mala Nedelja v ob~ini Ljutomer. 66 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA podro~ja socialno-vzgojnega dela, temve~ prej kvalifikacijski strukturi iskalcev zaposlitve, med katerimi ni zanemarljiv delež vi{je/visoko izo- braženih s pedago{kih in drugih družboslovnih podro~ij. Viri informacij in nagibi udeležencev za vklju~itev v PJD Viri informacij. Kot je bilo pri~akovati, se je najve~ (44 %) udeležencev seznanilo z možnostjo vklju~itve v PJD na obmo~ni enoti Republi{kega zavoda za zaposlovanje (RZZ), kjer so bili prijavljeni kot iskalci zapo- slitve. Praviloma (v 40,1 % primerov) so ustrezne informacije dobili na obmo~ni enoti RZZ, izjemoma (v 3,9 % primerov) pa jih je predstavnik obmo~ne enote RZZ obiskal na domu, kjer je iskalca zaposlitve sezna- nil z možnostjo vklju~itve v PJD. V nasprotju s pri~akovanji je bila z možnostjo, da se vklju~ijo v PJD, ~etrtina (26 %) udeležencev seznanje- na na ob~ini, kamor so se obrnili kot iskalci zaposlitve (19,5 %), ali pa na domu, kjer jih je obiskal predstavnik ob~ine (6,5 %). Domnevamo, da med njimi prevladujejo udeleženci iz ob~ine Pesnica, ki je na eni strani dobro sodelovala z obmo~no enoto RZZ v Mariboru, na drugi strani pa sama spodbudila in izvajala {tevilne PJD prav zaradi dobrega poznavanja razmer tako med iskalci zaposlitve kot med potencialni- mi ciljnimi enotami. Na ob~inskem centru za socialno delo (14,3 %) ali od socialne delavke med obiskom na domu (1,3 %) je informacijo o možnosti vklju~itve v PJD dobilo 15,6 odstotka udeležencev. Kot raz- meroma pogost vir informacij o PJD pa so udeleženci omenili nekdanje sodelavce in/ali druge iskalce zaposlitve (13 %). Eden (1,3 %) pa je za PJD izvedel od predstavnika izvajalskega podjetja. Niti v enem primeru se kot vir informacij o PJD niso pojavila sred- stva javnega obve{~anja (~asopis, radio, TV) niti ne ustanove, ki delu- jejo na podeželju (kmetijska svetovalna služba, kmetijska zadruga ali sodelavec/sodelavka zavodov za gozdove). b) PJD kot delovna in socialna pomo~ kmetom V to skupino sodita dva programa: – delovna pomo~ na kmetijah, – pomo~ ostarelim kmetom na domu. c) Programi javnih del, vklju~eni v projekt CRPOV V to skupino sodijo trije PJD: – revitalizacija odmirajo~ih kmetij v KS Mala Nedelja, ob~ina Ljutomer, – CRPOV Mali Vrh v ob~ini Ljubljana Moste - Polje, – krožna vinska cesta in kolesarska pot v ob~ini Pesnica. ~) Programi javnih del za pred{olske in {olske otroke V to skupino programov se uvr{~ata dva programa: – ure ustvarjalnosti in igre za pred{olske otroke in – pomo~ osnovno{olcem pri u~enju. PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 67 V splo{nem iskalci zaposlitve niso pohvalili seznanjanja z možnost- mi za vklju~itev v PJD (povpre~na ocena 2,8). Slaba petina (18,2 %) udeležencev sploh ni bila prej seznanjena s tak{no možnostjo in so v PJD padli bolj po naklju~ju oziroma na osebni poziv ter so ob tej pri- ložnosti tudi prvi~ sli{ali za javna dela, 14,3 odstotka jih ugotavlja, da so bili zelo slabo ali slabo seznanjeni, 35,1 odstotka udeležencev je bila seznanjena srednje dobro, 27,2 odstotka pa je bila dobro ali zelo dobro seznanjena z možnostjo vklju~itve v PJD. Ker gre za subjektivno oceno, to {e ne pomeni, da ni bilo na voljo informacij o PJD, zlasti ne zato, ker je v vsaki obmo~ni enoti ena oseba zadolžena samo ali tudi za PJD in ker vse obmo~ne enote na internih oglasnih deskah in s posebnimi zlo- ženkami in/ali bro{urami obve{~ajo iskalce zaposlitve o možnostih za vklju~itev v PJD. Seveda pa delavci enot RZZ iskalca zaposlitve osebno obvestijo o tak{ni možnosti le v primeru, ko i{~ejo primernega delav- ca/delavko za konkreten PJD. Ugotavljamo, da poleg obmo~nih enot RZZ, ki nastopajo kot sofi- nancerji PJD, v katere usmerjajo ustrezne in zainteresirane iskalce za- poslitve, igrajo pomembno vlogo pri obve{~anju in spodbujanju udele- žencev predvsem izvr{ni sveti ob~in kot naro~niki PJD in centri za so- cialno delo, ki poznajo tako probleme iskalcev zaposlitve kot probleme tistih, ki bi imeli koristi od javnega dela. Nagibi za vklju~itev v PJD so raznovrstni. Kateri pa odlo~ajo o tem, ali se bo iskalec zaposlitve odlo~il za vklju~itev v PJD ali ne, je odvisno od izku{enj, ki jih ima posameznik kot iskalec zaposlitve, od njegovih osebnostnih lastnosti, pa tudi od zunanjih okoli{~in, ki ga silijo ali pri- tegnejo v PJD. Nagibe, ki so jih za vklju~itev v PJD navajali udeleženci, lahko raz- vrstimo v tri skupine: a) V prvo skupino nagibov sodi potreba po socialni varnosti (navaja jo 68,8 % udeležencev) ali preprosto nuja, da se prekine stanje brezpo- selnosti (68,9 % udeležencev). b) V drugi skupini so nagibi, vezani na zadovoljstva, ki izhajajo iz dela (veselje do predlaganega dela – 33,8 %, stiki z ljudmi – 32,5 %) ter ohranitev delovnih navad (31,2%). c) V tretjo skupino pa se uvr{~ajo nagibi, ki pove~ujejo možnosti za ponovno zaposlitev (pri~akovanje, da bo pozneje lažje na{el zaposli- tev – 42,9 %, pridobitev novih znanj, usposobitev za novo dejavnost – 26 %, usposobitev za samozaposlitev – 11,7 %). Samo zadnji nagib je vezan na namen nekaterih preu~evanih PJD (s podro~ja kmetijske pridelave in trženja). Vsi ostali nagibi pa so splo{- ni in veljajo za vse PJD. Sklepamo, da imajo PJD v kmetijstvu in na podeželju z vidika udeležencev veliko skupnega s PJD na drugih po- dro~jih, kar pomeni, da iskalci zaposlitve v njih dosežejo enake cilje kot v PJD na drugih podro~jih. 68 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Interes brezposelnih za sodelovanje v PJD in odnos udeležencev do kmetov Interes brezposelnih za sodelovanje v PJD po mnenju vseh sodelu- jo~ih skupaj ni posebno velik (povpre~na ocena interesa na lestvici od 1 do 5 je 2,9) oz. nekako srednji. Seveda pa se skupine sodelujo~ih glede na oceno interesa precej razlikujejo. Interes brezposelnih za PJD _ v kmetijstvu/na podeželju je v splo{nem ocenjen precej nižje ( x = 2,5) _ kot interes za sodelovanje v PJD nasploh ( x = 2,9). Relativno najvi{je so interes brezposelnih za PJD v kmetijstvu in na podeželju ocenili _ sodelavci obmo~nih enot RZZ ( x = 3,5) in sodelavci centrov za soci- _ _ alno delo ( x = 3,0), najnižje pa ciljne enote ( x = 2,4) in sodelavci enot _ kmetijske svetovalne službe ( x = 2,0), torej kmetje in tisti, ki z njimi delajo. Domnevamo, da gre bodisi za slab{i pregled obeh skupin so- delujo~ih nad interesom brezposelnih za PJD bodisi za vnaprej{nje podcenjevanje tak{nega interesa zaradi samopodcenjevanja oz. zaradi podcenjevanja lastnega dela. Razmeroma nizka stimulativna nagrada udeležencem PJD, pred- vsem pa nizko denarno nadomestilo za ~as brezposelnosti silita iskal- ce zaposlitve v ob~asno delo na ~rno. Po mnenju anketiranih si tako izbolj{uje materialni položaj od 20 do 60 odstotkov iskalcev zaposlitve. Spet domnevamo, da dejansko stanje najbolje poznajo udeleženci, zato posebej prikazujemo njihove ocene v primerjavi z ocenami vseh drugih anketiranih skupaj (brez udeležencev) (slika 4). Po mnenju udeležencev je delež iskalcev zaposlitve, ki si ob nado- mestilu, ki ga dobivajo za brezposelnost, izbolj{ujejo materialni položaj z ob~asnim delom pri zasebnikih, precej vi{ji, kot ga ocenjujejo ostale skupine sodelujo~ih v PJD (slika 4). Nesporen dokaz sive ekonomije, ki ima poleg negativnih (izogibanje pla~ilu davkov in prispevkov, pre- Slika 4: Ocena deleža iskalcev zaposlitve, ki ob~asno delajo pri zasebnikih PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 69 laganje bremen javne porabe na registrirane dejavnosti) po mnenju S. Kukar (1995: 17) tudi pozitivne posledice v gospodarstvu in družbi, ker aktivira delovne in druge potenciale, ki bi sicer ostali neizrabljeni, in pokriva potrebe, ki bi sicer ostale nepokrite. S. Kukar posebej po- udarja, da siva ekonomija mo~no olaj{a socialne napetosti in jo država in družba zato do neke mere tolerirata (ali celo ra~unata z njenimi u~in- ki), ~eprav jo pravno in moralno obsojata in tudi preganjata (Kukar, 1995: 17). Odnos udeležencev do kmetov je po mnenju sodelujo~ih približno enak v primeru socialne in v primeru delovne pomo~i kmetom. ^eprav najmanj sodelujo~ih v obeh vrstah pomo~i ocenjuje, da imajo udeležen- ci do kmetov slab odnos, pa je tak{nih {e vedno skoraj petina – preve~, da bi bili s stanjem lahko zadovoljni! Preglednica 2: Povpre~ne ocene odnosa udeležencev do kmetov po skupinah sodelujo~ih na lestvici 1–5 v primeru socialne pomo~i v primeru delovne pomo~i udeleženci 2,9 3,1 ciljne skupine 2,9 2,9 naro~niki 3,0 3,7 izvajalci 3,8 3,5 obmo~ne enote RZZ 4,0 1,3 centri za socialno delo 2,5 2,3 enote KSS 2,9 3,1 skupaj 2,9 3,0 Povpre~ne ocene, ki so jih odnosu do udeležencev pripisale posamez- ne skupine sodelujo~ih na lestvici od 1 (najnižja) do 5 (najvi{ja možna ocena) (preglednica 2), opozarjajo na subjektivnost tak{nega ocenjeva- nja. Nekatere skupine sodelujo~ih (obmo~ne enote RZZ, izvajalci) me- nijo, da imajo udeleženci mnogo bolj{i odnos do kmetov v programih socialne kot v programih delovne pomo~i, druge skupine (naro~niki, udeleženci, enote KSS) pa menijo prav nasprotno. Samo ciljne enote, to so kmetje, ki jim je (bila) izkazana pomo~, odnos udeležencev do njih ocenjujejo enako v socialnih in delovnih programih. Kmetje/kme~ka gospodinjstva kot ciljne skupine programov javnih del Viri informacij o PJD in status prejemnikov pomo~i. Kmetje oz. kme~ka gospodinjstva so bila v ve~ kot polovici (55 %) primerov se- znanjena z možnostjo dobiti pomo~ v okviru PJD bodisi na ob~ini, kamor so se kmetje obrnili po pomo~ (27,1 %), bodisi od ob~inskega 70 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA predstavnika, ki se je s tem namenom oglasil na kmetiji (27,9 %), kar je pomenilo prvi oz. najpogostej{i vir informacij. Po pogostosti drugi vir informacij je bila televizija (14,3 %), tretji (12,1 %) obmo~na enota RZZ, ~etrti vir informacij pa so bili obmo~ni zavodi za socialno delo, kjer je dobilo ustrezno informacijo 5 odstotkov ciljnih enot. Od so- va{~anov so bile o možnosti pomo~i prek PJD obve{~ene 4 ciljne enote (2,9 %), od kmetijske svetovalne službe 1 in na kmetijski zadrugi 1, torej sta bili o tak{nih možnostih obve{~eni 2 ciljni enoti (1,4 %). Pred- vsem kmetijska svetovalna služba bi pri seznanjanju kmetov z mož- nostjo dobiti pomo~ prek PJD lahko odigrala bistveno pomembnej{o vlogo, kot jo ima sedaj. Seveda bi jo bilo zato treba vklju~iti v omrežje partnerstev za javna dela v Sloveniji. Njihov nosilec je sicer res Repu- bli{ki zavod za zaposlovanje (RZZ) in njegove obmo~ne enote, vendar bi prav kmetijska svetovalna služba lahko igrala pomembno vlogo v PJD na podro~ju kmetijstva in podeželja. Ve~ina kmetov/kme~kih gospodinjstev (129 ali 92 %) je v PJD imela samo status prejemnika pomo~i, 5 ali 3,6 odstotka ciljnih enot pa je bilo hkrati iskalcev zaposlitve/udeležencev. To so bili posamezniki iz pro- gramov s podro~ja kmetijske pridelave in trženja. Pomen pomo~i v okviru PJD za ciljne enote – kmete/kme~ka go- spodinjstva. Po deležu ciljnih enot, ki so prejemale posamezne vrste pomo~i v okviru preu~evanih PJD, se vrste pomo~i razvr{~ajo po na- slednjem zaporedju: N % • varstvo/vzgoja pred{olskih otrok 42 30,0 • pomo~ pri u~enju v {oli 27 19,3 • pospe{evanje kmetijske pridelave 21 15,0 • socialnovzgojna pomo~ {olarjem (na domu) 14 10,0 • delovna pomo~ v gospodinjstvu (turizem na kmetiji) 11 7,9 • delovna pomo~ pri kmetijskih opravilih 10 7,1 • ~i{~enje gozda, zaraslih zemlji{~ 7 5,0 • graditev/posodobitev gospodarskih poslopij 2 1,4 • usposobitev/izbolj{anje kmetijskih zemlji{~ 1 0,7 • brez odgovora 5 3,6 Skupaj 140 100,1 Razli~ne pomene oz. pridobitve iz PJD so ciljne enote ocenjevale na lestvici od 1 (najmanj{i pomen) do 5 (najve~ji pomen). Seveda so po- samezne pomene oz. pridobitve ocenjevali le tisti posamezniki/posa- meznice, ki so bili ciljne enote PJD, ali osebe, ki so lahko ocenjevale pomene PJD za ciljne enote. V primeru PJD ure ustvarjalnosti in igre za pred{olske otroke so bili to njihovi star{i, v primeru PJD pomo~ osnov- no{olcem pri u~enju v {oli pa ravnatelj/ravnateljica osnovne {ole ter PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 71 u~itelji/u~iteljice sloven{~ine, angle{~ine in matematike, katerih u~enci so v okviru PJD prejemali pomo~ pri u~enju. Najvi{jo oceno oz. najve~ji pomen so ciljne enote pripisale dejstvu, da so bili pred{olski otroci deležni nekaj pred{olske vzgoje, {olarji pa so iz- popolnili svoje znanje (povpre~na ocena 4,2), ter dejstvu, da so bila dela na kmetiji pravo~asno opravljena (povpre~na ocena 3,7). Ugotavljamo, da so bili socialni vidiki PJD v povpre~ju vi{je ocenjeni kot gospodarski, ~eprav tudi pozitivna ocena slednjih ni zanemarljiva. ^eprav so ciljne enote vse na{tete vidike v povpre~ju ocenile (zelo) pozitivno, se zdi, da so jim vidiki neposredne usposobitve kmetije za pove~anje pridelave (gospodarska poslopja, nove/raz{irjene pridelave) v povpre~ju nekoli- ko pomembnej{i od drugih vidikov PJD. Med vidiki, ki zadevajo nova znanja, so kmetje pripisovali ve~ji pomen prakti~nim izku{njam iz pri- delovanja in trženja kot teoreti~nim znanjem. Posebej relevantna pa se zdi ugotovitev kmetov, da so se kot ciljne enote PJD seznanili z mož- nostjo dobiti strokovno pomo~ pri kmetijski svetovalni službi. V naslednjo skupino se uvr{~ajo pomeni, ki so prejeli sicer nekoliko nižjo, vendar {e vedno nadpovpre~no oceno: N Povpre~na ocena • kmetija je dobila potrebno delovno pomo~ 25 3,4 • novi ~lovek je prinesel bolj{e razpoloženje 30 3,3 • na kmetiji so uvedli nove pridelovalne programe 23 3,3 • kmet/kmetica se je z nekom lahko pogovarjal, mu zaupal 31 3,2 Tudi dejstvoma, da je bila v okviru PJD vas urbanisti~no urejena in da so uredili skupne pa{nike, ciljne enote pripisujejo pozitiven, ~eprav malo podpovpre~en pomen. Podpovpre~en pomen pripisujejo tudi možnosti re{iti svoje probleme. Še najve~ pa jih meni, da je bilo zanje pomembno spoznati ljudi z enakimi problemi, kot jih imajo sami. Pov- pre~na ocena pomena tega vidika PJD je 3,5. Poznati osebe/gospodinj- stva, ki imajo enake probleme, je prav gotovo prvi korak k ukrepanju, da se problemi re{ijo – morda celo v medsebojnem sodelovanju. Najnižjo, vendar {e vedno pozitivno povpre~no oceno pa so ciljne eno- te pripisale naslednjim pomenom PJD: N Povpre~na ocena • odnosi med ~lani družine so se izbolj{ali 23 2,8 • pove~ali so se pridelki na kmetiji 35 2,7 • izbolj{ali so tehnologije pridelovanja 34 2,6 • kmet/kmetica se je po~util(a) varnej{i(a), ker je zanj/zanjo nekdo skrbel 28 2,5 • pove~al se je dohodek kmetije 34 2,4 72 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Izku{nje z udeleženci in na~rti po kon~anem programu javnih del. Kmetje/kmetice so imeli z udeleženci javnih del praviloma dobre iz- ku{nje in le izjemoma kak{no slabo. Osem (5,7 %) jih je omenilo katero od naslednjih slabih izku{enj: udeleženci so se izogibali delu, dela niso obvladali, poslab{ali so se odnosi v družini in zlorabili so zaupanje. Domnevamo, da gre pri vseh {tirih slabih izku{njah za iste ciljne enote. Tri ciljne enote (2,1 %) niso bile zadovoljne z dejstvom, da je udeleženec delo zapustil pred dogovorjenim rokom, dve (1,4 %) sta se pritožili nad pijan~evanjem ciljnih enot, eni (0,7 %) pa je udeleženka razbila {ipo. Na{tete slabe izku{nje so zanemarljive, saj bi se jim bilo mogo~e izogni- ti, ~e bi bili vsi udeleženci primerno nadzorovani. Iz naslova PJD bi želeli ponovno pomo~ tisti, ki sami ne morejo opravljati del, ki so bila predmet PJD (programi za pred{olske in {olske otroke, socialna in delovna pomo~ na kmetijah). Tak{nih je dve tretjini ciljnih enot (65,7 %). Ve~ina tistih, ki so bili vklju~eni v programe kme- tijske pridelave in trženja, pa pri~akuje, da si bodo z razvitimi kmetij- skimi dejavnostmi sami zagotavljali dohodek (17 ali 12,1 %) ali se red- no zaposlili in se hkrati ukvarjali s kmetijsko pridelavo (15 ali 10,7 %). Le 2 ciljni enoti (1,4 %) bosta po kon~anem PJD odstopili od {irjenja/ uvajanja kmetijske pridelave, ki je bila predmet PJD. Nedvomno gre za velik uspeh ocenjenih PJD z vidika tistih, ki naj bi od njih imeli koristi! Na~rti ciljnih enot po kon~anem PJD. O uspe{nosti preu~evanih PJD pri~ajo izjave kmetov/kmetic o tem, kaj bodo storili po kon~anem PJD: N % • ponovno bodo zaprosili za vklju~itev v javna dela 92 65,7 • si z razvitimi kmetijskimi dejavnostmi sami zagotavljali potreben dohodek 17 12,1 • se redno zaposlili v drugi dejavnosti in hkrati razvijali kmetijsko pridelavo 15 10,7 • se redno zaposlili in odstopili od {irjenja/uvajanja kmetijske pridelave 2 1,4 • brez odgovora 6 4,3 Skupaj 140 100,1 Nekateri kmetje/kmetice bodo PJD nedvomno mo~no pogre{ali, na kar opozarja ve~krat izražena želja kmetice, ki je dobivala prek PJD so- cialno pomo~: »Vrnite mi Suzano!« Po drugi strani pa si vsaj nekatere ciljne enote, vklju~ene v kmetijske PJD, s pridobljenimi izku{njami v {irjenju oz. uvajanju kmetijskih pridelav, ne bodo mogle kaj prida po- magati, ker pridelkov zaradi težke dostopnosti do kmetije ali naselja preprosto ne bodo mogle tržiti. Izvajalec, ki je anketiral ciljne enote v ob~ini La{ko, je na primer izjavil, da za anketiranje potrebuje džip, ker mu stro{kov obrabe lastnega avtomobila prav gotovo ne bomo mogli pla~ati iz sredstev projekta. Pa {e res je bilo tako! Za uporabo svojega avtomobila je izvajalec dobil le obi~ajno kilometrino. PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 73 Vpliv PJD na medsebojne odnose. Dobra tretjina (38,3 % v primeru socialne in 41,9 % v primeru delovne pomo~i) sodelujo~ih meni, da sova{~ani sprejemanje pomo~i odobravajo, prav tako dobra tretjina (35,9 % v primeru socialne in 39,1 % v primeru delovne pomo~i) ude- ležencev meni, da sova{~ani na prejemnike pomo~i gledajo enako kot prej. Samo desetina (11,3 % v primeru socialne in 10,5 % v primeru de- lovne pomo~i) sodelujo~ih je izjavila, da sova{~ani prejemnike pomo~i preko PJD pomilujejo. Primerjava ocen odnosa sova{~anov do kmetov, ki prejemajo pomo~ prek PJD, udeležencev in ciljnih enot kaže, da je med ciljnimi enotami, to je kmeti, ki prejemajo pomo~ prek PJD, pomembno ve~ (44,8 % oz. 48,3 %) tak{nih, ki so izjavili, da sova{~ani prejemanje pomo~i odobrava- jo, kot med udeleženci, to je tistimi, ki so opravljali socialno ali delovno pomo~ na kmetijah (24,7 % v primeru socialne in 36,4 % v primeru delo- vne pomo~i). Dodaten dokaz, da kmetje javna dela ugodno sprejemajo! Prikazani optimizem nekoliko zmanj{ujejo podatki o vplivu izvaja- nja PJD na odnose med va{~ani. Najve~ (40,7 %) sodelujo~ih sicer meni, da se zaradi izvajanja PJD odnosi niso v ni~emer spremenili, ~etrtina (24,2 %) sodelujo~ih je prepri~anih, da so se zaradi PJD odnosi med va{~ani celo izbolj{ali, dobra desetina (12,5 %) sodelujo~ih pa je izja- vila, da je izvajanje PJD povzro~ilo poslab{anje odnosov med va{~ani. Najbrž gre za obi~ajno zavist tistih va{~anov, ki se niso vklju~ili oz. niso bili vklju~eni v PJD. Poslab{ane odnose je opazilo ve~ udeležencev (15,6 %) kot ciljnih enot (11,2 %). Še bolj kot ocene vpliva PJD na odnose med va{~ani pa za~etni opti- mizem o pozitivnih u~inkih PJD v kmetijstvu in na podeželju zmanj- {ujejo podatki o odnosu kmetov, ki prejemajo delovno pomo~ prek PJD, do udeležencev, ki jim to pomo~ nudijo. Res je sicer, da tretjina (33,5) vseh sodelujo~ih meni, da kmetje v ve~ini primerov obravnavajo udeležence kot enakopravne ~lane gospodinjstva, res pa je tudi to, da jih je le nekoliko manj (29,4 %) mnenja, da udeležence ve~ina kmetov obravnava kot podrejene. Ker gre za ocene odnosa kmetov do udeležencev, ki jim pomagajo pri delovnih opravilih, je spodbuden podatek o 8,1 odstotka sodelujo- ~ih (7,8 % udeležencev in 9,8 % ciljnih enot), ki so izjavili, da ima ve~ina kmetov do udeležencev spo{tljiv odnos in da si celo prizadevajo, da bi jih po poteku PJD zaposlili na kmetiji. Možnosti za zaposlitev delav- ca/delavke na kmetiji, ki potrebuje delovno pomo~, torej obstajajo in se bodo v prihodnje verjetno celo pove~ale, zlasti v primeru, da bi bili kmetje s tak{nimi možnostmi kot tudi konkretnimi pogoji zaposlitve delavca/delavke seznanjeni. Stalna delovna mo~ bi vsaj v nekaterih primerih lahko re{ila tudi kak drug, predvsem socialni problem kme~- kega gospodinjstva (nega bolnih in invalidov, družabni{tvo osamlje- nim kmetom/kmeticam, zagotovitev nasledstva, poroka s samskim kmetom/kmetico). 74 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Država in programi javnih del Primerjava uspe{nosti izvr{nega sveta ob~ine na podro~ju PJD v kmetijstvu/na podeželju z njegovo uspe{nostjo na drugih podro~- jih javnih del. Tretjina (33,5 %) sodelujo~ih ni mogla ali ni želela oce- njevati uspe{nosti izvr{nega sveta ob~ine na podro~ju javnih del. Med tistimi, ki so njegovo uspe{nost ocenili, pa jih najve~ (42,4 %) ne vidi razlike v uspe{nosti izvr{nega sveta ob~ine v PJD v kmetijstvu/na po- deželju s PJD na drugih podro~jih. Tretjina (36,4 %) jih meni, da so iz- vr{ni sveti ob~in na nekmetijskih podro~jih javnih del bolj uspe{ni kot v kmetijskih, slaba petina (17,6 %) pa je prepri~anih, da so izvr{ni sve- ti ob~in uspe{nej{i v kmetijskih kot v nekmetijskih programih javnih del. Ocene uspe{nosti so nedvomno odvisne od tega, kako (dobro) so vpra{ani poznali podro~ja javnih del v ob~ini. Zato vidimo vrednost pridobljenih ocen predvsem v tem, da nakazujejo rahlo zapostavljanje PJD v kmetijstvu/na podeželju, ~eprav so prav tam izredno potrebni. Prispevek PJD k blažitvi posledic odkrite brezposelnosti je po skupni oceni vseh sodelujo~ih srednji (3,1). Visoko nadpovpre~no oce- no so javnim delom kot blažilcem problemov odkrite brezposelnosti pripisali naro~niki (4,5), obmo~ne enote RZZ (4,0) in izvajalci (3,8), torej tisti, ki v PJD sodelujejo kot organi odlo~anja in/ali strokovnjaki za posamezna podro~ja. Povpre~no oceno pa je PJD kot blažilcem proble- mov odkrite brezposelnosti pripisala ve~ina sodelavcev centrov za so- cialno delo (3,2), ciljnih enot (3,0) in udeležencev (3,0). Samo sodelavci obmo~nih enot KSS ne verjamejo, da PJD prispevajo k blažitvi proble- mov odkrite brezposelnosti (povpre~na ocena 2,0). Sklepamo, da so po mnenju sodelujo~ih PJD srednje pomembni kot blažilci brezposelnosti, s ~imer so PJD kot ukrep države v o~eh ve~ine sodelujo~ih nedvomno upravi~eni in potrebni. Da PJD ne morejo imeti vi{je kot povpre~ne vloge v tem okviru, pa je ve~ kot razumljivo že v lu~i dejstva, da ne za- gotavljajo trajnih delovnih mest, temve~ je njihov osnovni cilj pomagati iskalcem zaposlitve re{evati probleme, s katerimi se sre~ujejo zaradi brezposelnosti. S pomisleki/negativnimi stali{~i do PJD se pogosto sre~ujejo tako iskalci zaposlitve kot tudi tisti, ki naj bi imeli od PJD korist, najpogosteje pa tisti, ki so odgovorni za to podro~je dejavnosti v državni upravi in lokalni samoupravi. Da bi preverili obstoj nekaterih pomislekov, smo v raziskavo o evalvaciji PJD vklju~ili nekaj najbolj raz{irjenih pomislekov in sodelujo~e naprosili, da na lestvico od 1 do 5 uvrstijo svoje sodbe o njih. O vseh trditvah je izrekla mnenje velika ve~ina sodelujo~ih in upra- vi~eno sklepamo, da so ocene visoko veljavne. Preden jih predstavimo, naj opozorimo na to, da je že dejstvo, da so bili udeleženci seznanjeni s posameznimi negativnimi trditvami o PJD, vplivalo na to, da so nji- hovo resni~nost v ve~ji ali manj{i meri sprejeli kot dejstvo. Na odprto vpra{anje o tem, ali imajo kak{ne pomisleke o PJD, ve~ina sodelujo~ih PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 75 najbrž ne bi na{la nobenega. Zato je predstavljene ocene veljavnosti po- sameznih negativnih trditev o PJD treba jemati z dolo~eno rezervo in jih upo{tevati predvsem za primerjanje posameznih skupin sodelujo~ih. Z izjemo trditve, da »imajo od PJD korist predvsem ciljne enote« (skupna povpre~na ocena je 3), so sodelujo~i vsem ostalim sedmim tr- ditvam pripisali podpovpre~no oceno njihove veljavnosti. Še najbližje povpre~ni oceni, ki bi jo lahko izrazili kot »trditev deloma drži, deloma pa ne drži«, so tri trditve, ki zadevajo vlogo države v PJD. To so: • PJD samo na videz re{ujejo probleme nezaposlenih (2,8) • s PJD sku{a država ohraniti ugled (v o~eh delavcev) (2,8) • prek PJD država izkori{~a brezposelne delavce s tem, da jih slab{e pla~uje kot zaposlene (2,8) S trditvijo, da imajo od PJD korist predvsem ciljne skupine, se najbolj strinjajo same ciljne enote (3,1), za njimi pa udeleženci (3,0) in centri za socialno delo (3,0). Najnižjo veljavnost so tej trditvi pripisali izva- jalci (2,0), ki so o~itno najbolj prepri~ani, da ima od PJD poleg udele- žencev korist {e kak{na skupina sodelujo~ih. Najnižje so sodelujo~i v povpre~ju pripisali utemeljenosti nasled- njim trditvam: • PJD so oblika prisiljevanja brezposelnih delavcev, da sodelu- jejo v nižjih/slab{ih delih od tistih, za katera so usposobljeni (2,5) • PJD {irijo predvsem državno administracijo (2,4) • PJD predstavljajo konkurenco podjetjem, ki sicer opravljajo dolo~eno dejavnost (2,3) • PJD so praviloma dražji kot delo ustreznega podjetja (2,1) Tudi tem {tirim trditvam so pripisale najnižjo oceno tiste skupine so- delujo~ih, ki so se že pri ocenjevanju prej{njih trditev pokazale kot najbolj lojalne do države. Poleg tega pa tudi objektivno gledano držijo v najmanj{i meri ali pa sploh ne, ~e se v PJD upo{teva relevantni za- kon. Hkrati pa so PJD eno od redkih podro~ij dejavnosti države, ki so v izjemno skromnem obsegu pove~ali {tevilo zaposlenih v državni upravi (1 oseba na Republi{kem zavodu za zaposlovanje in po 1 ose- ba na vsaki od obmo~nih enot Zavoda). Število zaposlenih na podro~- ju PJD je z obsegom in u~inkovitostjo dela tako reko~ zanemarljivo. Predlogi sodelujo~ih vladi za dopolnitev in/ali izbolj{anje PJD na sploh ter v kmetijstvu/na podeželju posebej. Sodelujo~i, predvsem tisti, ki se ukvarjajo s prijavo, organizacijo in izvedbo PJD, so nava- jali razli~ne predloge, kako dopolniti in/ali izbolj{ati PJD v Sloveniji nasploh in v kmetijstvu/na podeželju posebej. Konkreten predlog za javna dela nasploh je dalo 30,6 odstotka, za podro~je PJD v kmetijstvu in na podeželju pa 22,2 odstotka vpra{anih. Med predlogi ukrepov slovenski vladi za izbolj{anje in/ali dopol- nitev PJD v Sloveniji so najbolj {tevilni tisti, ki zadevajo pove~anje fi- nan~nih sredstev za PJD in ve~jo pestrost programov (11 predlogov) ter predlogi za ureditev statusa udeležencev (sodelovanje v PJD opredeliti 76 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA kot delo za dolo~en ~as, neobdav~enje denarne nagrade za delo v PJD, udeležencem zagotoviti enake socialne pravice, kot jih imajo zaposleni – 11 predlogov). Med predlogi za dopolnitev in/ali izbolj{anje PJD v kmetijstvu/na podeželju pa omenjamo le nekaj najbolj specifi~nih, to so: ve~ja pestrost PJD v kmetijstvu/na podeželju po vsebini in obsegu (7 predlogov); spodbuditev (bogatej{ih) kmetov, da iskalce zaposlitve redno zaposlijo (4 predlogi); ve~ja podpora/posluh Ministrstva za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano za tovrstna javna dela (3 predlogi); ve~ja usklajenost PJD z delom KSS, kateri PJD niso konkuren~ni, temve~ njeno delo do- polnjujejo (3 predlogi); bolj{a predstavitev PJD kmetom (3 predlogi); bolj{i odnos kmetov do udeležencev (3 predlogi) in oblikovanje servisa storitev za kmete (pri OE RZZ), kjer bi kmetje po potrebi dobili pomo~ od iskalcev zaposlitve (2 predloga). GLAVNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI Glavne ugotovitve. Rezultati evalvacije kažejo, da so bili z vidika ude- ležencev ocenjevani PJD u~inkoviti predvsem v re{evanju problemov neekonomske narave (vklju~enost v delovni proces, stiki z drugimi iskalci zaposlitve ipd.), manj pa v re{evanju problema brezposelnosti, to je v za~asni ali trajni (samo)zaposlitvi kot posledici sodelovanja v PJD. Udeleženci imajo sicer pozitiven odnos do PJD, hkrati pa so pre- vidni v ocenjevanju njihovega prispevka k re{evanju osebnega proble- ma brezposelnosti. Udeleženci niso kazali pomislekov do sodelovanja v PJD v kmetijstvu/na podeželju, ~eprav jih je ve~ina pred izgubo zaposlitve delala v ve~jih ali manj{ih industrijskih obratih. Pa~ pa ve- ~ina tistih, ki so se pripravljeni ponovno vklju~iti v PJD, želi opravlja- ti kvalifikacijsko zahtevnej{a dela. S sodelovanjem v PJD so bili bolj zadovoljni udeleženci, ki so opravljali vi{je kvalificirana/strokovna dela, kot tisti, katerih delo je bilo fizi~ne narave. Nasprotno pa so bile ciljne enote (kmetje/kmetice, ki so prejeli delo- vno ali socialno pomo~; star{i otrok, ki so bili deležni pred{olske vzgoje; u~itelji u~encev, ki so dobivali pomo~ pri u~enju; predstavniki va{kih/ krajevnih skupnosti, na obmo~ju katerih so se izvajali infrastrukturni programi) s PJD izredno zadovoljne. Kmetje/kmetice, ki so prejemali delovno ali socialno pomo~, preprosto niso mogli sprejeti dejstva, da je bila pomo~ samo za~asna. Šolarji, ki so prek PJD dobivali in{trukcije iz slovenskega jezika, matematike in angle{~ine, so svojo hvaležnost izra- zili v ganljivih pismih in{truktoricam/in{truktorjem; pred{olski otroci in njihovi star{i si želijo nadaljevanja »cicibanovih uric«. Ocenjevani PJD v kmetijstvu/na podeželju nesporno opozarjajo na rev{~ino {tevilnih kme~kih družin in va{kih skupnosti. Ta je v ve~ji PODE@ELJE IN KMETIJSTVO, TRANZICIJA IN VZDRŽEN RAZVOJ 77 meri socialne (osamljenost, pomanjkanje delovnih mo~i) kot ekonom- ske narave (opremljenost kme~kega gospodinjstva in gospodarstva). K eni in drugi rev{~ini prispeva pomemben delež slaba infrastruktura, predvsem slabo vzdrževane ceste, po katerih se zaposleni vozijo na delo, vsi prebivalci podeželja pa v kraje z osnovnimi centralnimi de- javnostmi ({ola, zdravstveni dom, po{ta, banka), da kulturnih ustanov niti ne omenjamo. Kot glavno izpostavljamo ugotovitev, da prevladujejo zelo ugodna in ugodna mnenja in izku{nje sodelujo~ih o PJD, manj je srednje ugod- nih in/ali nevtralnih, medtem ko neugodnih izku{enj tako reko~ ni. Predlogi. Na podlagi predstavljenih ugotovitev ter neposrednih izku- {enj z dela na terenu in osebnih stikov s posamezniki iz vseh skupin so- delujo~ih je mogo~e oblikovati kar nekaj predlogov za konkretno ukrepa- nje. Najbolj relevantni in tudi kratkoro~no izvedljivi se zdijo naslednji: • PJD v kmetijstvu/na podeželju lahko pomagajo državi oz. ustreznim ministrstvom (v prvi vrsti Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve) odkri- vati probleme, ki jih je sicer treba re{evati dolgoro~no in sistemsko, hkrati pa možno omiliti z ustreznimi programi javnih del. • Sode~ po pomenu, ki ga kmetje/kmetice pripisujejo programom jav- nih del, se nekatere oblike (državne) pomo~i, posebno {e tiste, ki so namenjene ve~jemu {tevilu kmetij (urejanje skupnih pa{nikov) ali vsej va{ki skupnosti (ureditev vasi), slovenskim kmetom/kmeticam zdijo {e vedno samoumevne. • Ugodna odmevnost PJD v kmetijstvu/na podeželju pri kmetih in kmeticah govori neposredno v prid pove~anju {tevila PJD v kme- tijstvu/na podeželju, vendar ne zgolj na podlagi naklju~no identifi- ciranih problemov, temve~ na podlagi predhodnega identificiranja problemov ciljnih enot in ovrednotenja njihove primernosti za PJD ter njihove razvrstitve glede na nujnost re{evanja. Ob ustrezni stro- kovni zasnovi bi tak{ne probleme lahko evidentirali sodelavci javnih zavodov in služb, ki pokrivajo tudi podeželje oz. delujejo na pode- želju. Poleg obmo~nih enot RZZ so to {e centri za socialno delo, kme- tijska svetovalna služba, veterinarski zavodi in zavodi za gozdove. Ti bi lahko tudi sodelovali pri izboru PJD ter v njihovem izvajanju kot neposredno sodelujo~i ali kot neke vrste (so)nadzorovalci. Siste- mati~en in strokoven pristop k PJD v kmetijstvu/na podeželju bi ne- dvomno pomagal pri re{evanju {tevilnih socialnih in ekonomskih problemov v kmetijstvu oz. na podeželju. • Potreba po racionalizaciji sredstev, ki jih morajo za PJD prispevati ob~ine, lahko spodbudi sosednje ob~ine k medsebojnemu sodelova- nju, saj so ob~ine po reformi lokalne samouprave leta 1994 postale razmeroma majhne in imajo že zaradi sosednje geografske lege in naravnih in socioekonomskih zna~ilnosti {tevilne enake ali podobne probleme. 78 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA • Razviti je treba sponzorstvo PJD, ki ga je za zdaj {e premalo, ter ga spodbuditi z ustreznimi ukrepi dav~ne politike. ^e so sponzorji PJD podjetja z obmo~ja konkretnega PJD, ta s svojo finan~no in strokovno podporo posredno pomagajo re{evati tudi probleme svojih delavcev, ki živijo na obmo~ju PJD. • Ker bi k racionalizaciji prispevali tudi ustrezno (menedžersko) uspo- sobljeni naro~niki in izvajalci, bi bilo dobro razmisliti o pripravi ustreznega strokovnega programa tak{nega usposabljanja in o na~i- nu njegovega izvajanja. Tak{no nalogo bi lahko prevzel kar Republi- {ki zavod za zaposlovanje. • Da bi spodbudili programe javnih del in odpravili (morebitne) pred- sodke do njih, bi bilo treba slovensko javnost sistemati~no obve{~ati in ozave{~ati o tem podro~ju dejavnosti države prek sredstev jav- nega obve{~anja s posredovanjem ustreznih informacij, z javnimi predstavitvami posameznih PJD, z okroglimi mizami, soo~enji ipd. Predvsem pa bi moral ustrezno informacijo o petletnem izvajanju PJD obravnavati državni zbor in sprejeti priporo~ila za to podro~je državne dejavnosti. Pri~ujo~a evalvacija PJD je seveda samo ena od opravljenih evalvacij. Kon~no presojo u~inkovitosti in uspe{nosti PJD bo zato lahko dala le sinteti~na presoja rezultatov opravljenega raziskovalnega dela in nje- na objava, ki bo hkrati pomembno dopolnila publikacijo Republi{ke- ga zavoda za zaposlovanje z naslovom Javna dela v Sloveniji (Pavliha, 1996 b). II KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠ^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODEŽELJA KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 81 KULTURNA IDENTITETA SLOVENSKEGA PODEŽELJA: PROSTORSKA SORODNOST IN KULTURNA RAZLI^NOST PODEŽELSKIH SKUPNOSTI* Sodobni globalizacijski procesi povezujejo posameznike in skupine tako, da jih vklju~ujejo v soodvisno globalno skupnost, hkrati pa ti isti procesi razosebljajo posameznike, ker prena{ajo odgovornost s posa- meznika in lokalnih ravni na globalno raven (preglednica 1). Prebi- valci lokalne skupnosti nimajo oziroma imajo slabe možnosti vplivati tako na svoje lastno življenje in delovanje kot na svojo lokalno skup- nost. Posledi~na izguba samozaupanja in samospo{tovanja povzro~a množi~en ob~utek pomanjkanja varnosti. Preglednica 1: Globalizacijski procesi in njihovi lokalni u~inki GLOBALIZACIJSKI PROCESI LOKALNI U^INKI Svetovno kapitalisti~no gospodarstvo Prenos odgovornosti od posameznika/ z lokalne ravni • prost pretok kapitala na državno/globalno raven • mednarodna delitev dela Prostor izgublja varovalno vlogo in ne terja Sodobne transportne in komunikacijske tehnologije odgovornosti lokalnih prebivalcev zanj • skraj{ujejo fizi~ne in ~asovne razdalje • odpravljajo informacijsko samozadostnost držav, Umik tradicij kot dolo~evalcev lokalnih identitet regij, lokalnih skupnosti Odtujenost posameznikov/lokalnih skupnosti Centralizacija (politi~nega) odlo~anja rahljanje posameznikove lokalne identitete nemo~ • državne in naddržavne ustanove v re{evanju lokalnih problemov in v upravljanju • nara{~ajo~a mo~ transnacionalnih korporacij lokalnega prostora Prostorske meje ne izgubljajo le svoje varovalne vloge, ampak tudi ne ozna~ujejo ve~ obmo~ij osebne odgovornosti. S tem pa prebivalce odvezujejo odgovornosti za njihovo lastno ozemlje. Na primer kmet, ki izlije ostanke {kropiv na polje, travnik ali v bližnji potok, se ne za- veda, da s tak{nim ravnanjem ne ogroža le drugih, temve~ tudi sebe. Sodobni globalizacijski procesi terjajo tak{no prostorsko povezovanje, ki spodbuja podobnosti ter zanemarja oz. omejuje posebnosti lokalnih življenjskih slogov in lokalnih kulturnih identitet. Izraz »lokalen« lah- * Besedilo je sestavljeno iz dveh objav avtorice: Barbi~, Ana (1996): Kulturna iden- titeta slovenskega podeželja. Anthropos 28 (3–4):109–125; Barbi~, Ana (1998): Cultural identity of the Slovenian coutryside: Territorial integritiy and cultural diversity from tne perspetcive of rural communities. Agriculture and human Va- lues 15 (3):253–265. V objavah so upo{tevani prispevki F. Benedik, J. Bogataja in M. Makarovi~ v okviru projekta Zasnova strategije in metodolo{ke osnove celovitega razvoja in urejanja podeželja. CRP Zemlja: kmetijstvo in podeželje. Fazno poro~ilo (1995). Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za agronomijo. 82 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA ko uporabimo za lokalno skupnost, regijo, državo ali celo za celino, odvisno od referen~nega okvira razprave. Seveda pa mora biti odnos med globalnimi in lokalnimi potrebami analiziran v skladu s hierarhi~- no strukturo obeh ravni. Globalni in lokalni procesi bodisi zanemarjajo, omejujejo ali na- dome{~ajo bodisi dopolnjujejo in bogatijo drug drugega. Samo pove- zovanje obeh pomeni bistvo razvojne dinamike in hkrati temelj razu- mevanja družbeno-prostorskih sprememb v Sloveniji, v Evropi in v Svetu (Mlinar, 1995: 1). »Modernost«, ki predstavlja oblike družbenega življenja, kakr{ne so se v Evropi razvijale od 17. stoletja dalje in postopoma zajele ves svet (Giddens, 1990: 1), ozna~uje prelom s tradicijami predmodernih ob- dobij. Celo ve~, modernost je opredeljena kot nasprotje tradicionalnih na~inov življenja. Individualizacijo kot reakcijo na globalizacijo (Strassoldo, 1990) opre- deljujejo »novi lokalizmi« postmodernih družb, za katere je zna~ilno: • nara{~ajo~a ekolo{ka ozave{~enost lokalnih prebivalcev in vse ve~je spo{tovanje naravnega okolja, • raba lokalnih virov za lokalne gospodarske dejavnosti, • vse ve~ja vloga lokalne samouprave v re{evanju lokalnih problemov in uveljavljanje neposrednega sodelovanja v procesih odlo~anja ter • ponovno »odkritje« tradicij (vrednot, obi~ajev, navad) in njihovo vklju~evanje v vsakdanje življenje. Tradicionalno se prostorske povezave obravnavajo tako reko~ izklju~- no kot povezave mest in podeželja (spomnimo se na paradigmo urba- no-ruralnega kontinuuma). Šele v zadnjem desetletju ali nekaj ve~ se prostorske analize usmerjajo na lokalne skupnosti, katerih prostorske zna~ilnosti so ostale ali postale pomembna sestavina lokalne identite- te in zna~ilnost življenja skupnosti. Ogroženost proizvodnih in življenjskih virov skupnosti, povzro~ena s kapitalisti~nim gospodarstvom, usmerjenim v dobi~ek, med podežel- skim prebivalstvom vzbuja interes za tradicionalne gospodarske de- javnosti (sonaravno kmetovanje, doma~e obrti), tradicionalne vrednote in tradicionalne na~ine življenja. Življenje na podeželju pa postaja vse bolj privla~no tudi za mestno prebivalstvo, ker mu med drugim omo- go~a vsaj za~asen pobeg od odtujenega življenja v gosto naseljenih in v {tevilnih primerih precej onesnaženih mestih. Decentralizacija zveznih držav, uveljavljanje lokalne samouprave (Bennet, 1993) in sodelovanje obmejnih lokalnih skupnosti zagotavljajo institucionalne okvire za sodelovanje državljanov v procesih odlo~anja na lokalni ravni. Individualizacija je tista, ki odkriva in uveljavlja lokal- ne potenciale in spodbuja ustvarjalnost lokalnih samouprav ob pod- pori lokalnih prebivalcev ter prina{a nove re{itve starih problemov. Avstrijska ob~ina Železna Kapla, ki je nadomestila tovarno celuloze (ta je bila njena glavna gospodarska naložba) z zdravstvenim turizmom, KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 83 ni osamljen primer uspe{ne lokalne iniciative v Evropi (Herzog; Wastl- Walter, 1995). Sestavek je razdeljen na dva dela. V prvem delu opredeljujemo dva temeljna koncepta obravnavane teme: koncept kulturne identitete in koncept lokalne skupnosti. V drugem delu pa je predstavljen pristop k preu~evanju kulturne identitete slovenskega podeželja ter obravnava- ni nekateri njeni vidiki. OPREDELITEV OSNOVNIH KONCEPTOV Slovar slovenskega knjižnega jezika (1975: 526) opredeljuje kulturo kot »skupek dosežkov, vrednot ~love{ke družbe kot rezultat ~loveko- vega delovanja, ustvarjanja«. Bogataj (1995 a) opredeljevanje kulture razmeji od narave, ko pravi, »da je kultura vse, kar je ~lovek ustvaril in ustvarja mimo ali ob naravi. Skratka, gre za vse oblike in zvrsti ~lovekovega poizvedovanja na gmotnem, družbenem in duhovnem podro~ju« v dolo~enem prostoru. Bogataj v svojo opredelitev kulture vklju~uje tudi ~asovno dimenzijo s trditvijo, da h kulturi prispeva vse, kar je ~lovek ustvaril in ustvarja. Skupek preteklih in sedanjih dosežkov je sicer res celotna kultura ~love{tva, vendar se posamez- nik ali družbena skupina ne istoveti z vsemi dosežki ~love{tva, niti ne z izborom enakih dosežkov v dalj{em ~asovnem obdobju. Tudi kulturna identiteta in njene sestavine se v ~asu spreminjajo, ~eprav se del njih, poimenovan kot tradicije, ohranja tudi dalj{i ~as. Tradicije si namre~ nadevajo sodobne forme in prevzemajo sodobne dosež- ke. To velja celo za pravljice, ki so jih »kljub mednarodnemu zna- ~aju pravljic, ki se med drugim kaže v enakih ali podobnih shemah in pripovednih obrazcih (…), pravlji~arji vedno znova preoblikovali in spreminjali, jih ume{~ali v svoj ~as in prostor ter v ~as in prostor poslu{alcev« (Makarovi~, M., 1995 a: 9). Opredelitev »kot celovite kombinacije materialnih, intelektualnih in emocionalnih zna~ilnosti, ki opredeljujejo konkretno družbo ali družbeno skupino«, ki je bila predstavljena na Svetovnem kongresu o kulturni politiki leta 1982 v Mexico Cityju (Bernik, 1997), kulturi dodaja dimenzijo družbene identitete. Kot soopredeljevalec kulturne identitete posameznikov, družbenih skupin in globalnih družb ima prostor dvojno vlogo. Prvi~, prostor s svojimi zna~ilnostmi sodolo~a življenjski slog prebivalcev, ki živijo npr. v gorskih obmo~jih, v dolinah ali na planotah; in drugi~, pogojuje stike med doma~ini znotraj dolo~enega prostorskega obmo~ja in z doma~i- ni sosednjih, pa tudi bolj oddaljenih prostorskih enot. Komunikacijski vzorci na lokalni ravni {e vedno temeljijo na osebnih stikih (pri delu, v prostem ~asu, ob posebnih priložnostih), medtem ko je komuniciranje 84 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA z nadlokalnimi ravnmi v veliki meri vezano na sodobne komunikacij- ske tehnike (elektronski mediji). Kulturna identiteta podeželja torej ne pomeni ni~ drugega kot ume{~enost ~love{kih stvaritev v prostor, opredeljen kot podeželje, ki to identiteto hkrati sodolo~a. O~itno je prav prostorska dimenzija kul- turne identitete podeželja tisto, na kar se nana{a v literaturi pogosto uporabljan izraz ruralna identiteta (Fichen, 1991: 250–258), ki preprosto izpusti besedo »kulturna«. ^eprav v sodobnem ~asu ni neposredne vzporednice med tradicijo in naravo, kakr{na je obstajala v predsodobnem ~asu (Giddens, 1994: 76), je naravno okolje {e vedno pomemben dolo~evalec podeželskega življenja in podeželske kulture. Pomembne gospodarske dejavnosti podeželskih skupnosti namre~ temeljijo na lokalnih naravnih virih (kmetijstvo, gozdarstvo, podeželski turizem), prav tako pa so {tevilni družabni dogodki {e vedno povezani s sezonskim spreminjanjem na- rave (praznik pomladi, pustovanje). Vloga kulturne identitete podeželja kot sestavine nacionalne iden- titete se je v zgodovini spreminjala predvsem v povezavi s prevladu- jo~im produkcijskim na~inom in ~love{kimi proizvodi. Kulturne iden- titete predmodernih družb so bile ruralne identitete, kajti kmetijstvo, gozdarstvo in lov so bile glavne gospodarske dejavnosti teh družb. Celo nastajajo~a mesta z razvijajo~o se obrtjo in trgovino so bila tesno povezana s kmetijsko proizvodnjo tedanjega ~asa. Sodoben ~as, ki spodbuja industrijsko proizvodnjo in urbano kultu- ro, tako potiska podeželje in njegovo kulturno dedi{~ino na obrobje, da jo je skorajda že »uni~il«. Vendar nekateri prebivalci mest, posebej tisti, ki niso integrirani v neposredno urbano okolje, cenijo kulturo po- deželja zaradi njene celovitosti in zaradi na~ina življenja na podeželju, v katerem se spo{tujeta naravna in kulturna dedi{~ina. To pa ni uspelo zaustaviti marginalizacije podeželske kulture. Da bi se ta zaustavila, je nujno priznati globalni pomen vrednot podeželja in na tem spoznanju graditi strategijo ohranjanja in oživljanja naravne in kulturne dedi{~ine podeželskega prostora in podeželskega prebivalstva. Nasprotje kulturne identitete podeželja je mestna kulturna identite- ta, ki je del druga~nega naravno-družbenega prostora in kot taka tudi vsebinsko druga~na. Seveda pa obstajajo {tevilne razli~ice in stopnje prepletanja dveh ekstremnih tipov kulturnih identitet. Te lahko celo prevladujejo, posebej {e v najbolj razvitih državah Evrope in Japonske, kjer se razlike med ruralnim in urbanim vse bolj bri{ejo v prvi vrsti zaradi pomanjkanja prostora znotraj urbanih obmo~ij, pa tudi zaradi majhnih povr{in samih držav. V tem sestavku kulturno identiteto posameznika ali družbene sku- pine opredeljujemo s tradicijami/dedi{~ino in s sodobnimi ~love{kimi dosežki, s katerimi se posameznik/družbena skupina istoveti, pomeni, jih pojmuje kot del lastne kulture, ki je tudi prostorsko ume{~ena. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 85 KULTURNA IDENTITETA SLOVENSKEGA PODEŽELJA Slovensko podeželje v ~asu ^eprav približno polovica prebivalcev Slovenije živi v mestih, jih ima velika ve~ina korenine na podeželju in v kme~ki družini, iz katere so iz{li pred generacijo ali dvema. Ve~ina med njimi je {e vedno v stiku z vasjo/lokalno skupnostjo svojega izvora, ker tam {e živijo njihovi sorodniki ali pa se tja vra~ajo kot lastniki po~itni{kih domov v adap- tiranih podedovanih stavbah. Kljub tej, nekako {e vedno prevladujo~i podeželski kulturni identiteti, pa se razvijajo nove ruralno-urbane po- vezave, kar je verjetno eden od razlogov, zaradi katerih je v zadnjih 50 letih slovensko podeželje ohranilo status »neproblemati~nosti«. Mno- ži~ni mediji podeželju namenjajo malo pozornosti. Priložnostni kot tudi stalni radijski in televizijski programi o kmetijstvu in podeželju dosegajo le ciljna ob~instva, splo{no ob~instvo pa jih praviloma ne spremlja. Isto velja za tiskane medije. Malo prispevkov je namenjenih kmetijstvu in podeželju, izjemoma na regionalnih straneh. Po edinem tedniku, namenjenem kmetom, posegajo le redki me{~ani. Slovenski kmetje in slovensko podeželje pa se tiho, toda nepretrgo- ma spreminjajo. Kmetje in drugi prebivalci podeželja sprejemajo izzive mestnega življenja. Majhnost kmetijskih gospodarstev in možnosti za zaposlitev zunaj kmetijstva – praviloma v bližnjih mestih – so povzro- ~ili preoblikovanje ~istih kmetij v me{ane in dopolnilne kmetije. Velik delež podeželskega prebivalstva pa je pre{el iz kmetijskega v nekme- tijske družbene sloje. Prebivalci podeželja, ki so zaposleni v mestih, prina{ajo v družino elemente urbanega življenjskega sloga in urbane vrednote, ki po~asi izpodrivajo tradicijo podeželja. Dodatno pa kom- biniranje zaposlitve in kmetovanja ob uvajanju sodobnih tehnolo{kih dosežkov v kmetijstvu vodi v individualizacijo, to je samozadostnost posameznih kmetijskih gospodarstev. To pa ima za posledico opu{~a- nje ali vsaj omejevanje sodelovanja med va{~ani, ki je vse bolj omejeno zgolj na posebne družabne dogodke in izjemoma na dolo~ena delovna opravila. Prosto~asne aktivnosti, tradicionalni obi~aji in vrednote vse bolj izginjajo ali se spreminjajo. Zelo redke so se ohranile v tradicio- nalni obliki (Barbi~, 1990: 184–1929). Vklju~itev Slovenije v Evropsko unijo bo te procese {e pospe{ila, kar bo dodatno ogrozilo tradicionalno kulturno identiteto podeželja. Ta proces pa je mo~ zaustaviti ali celo preusmeriti z vklju~evanjem naravnih virov in kulturne dedi{~ine v programe lokalnega razvoja ter z njihovo so~asno vklju~itvijo v lokalni življenjski slog. 86 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Sestavine kulturne identitete slovenskega podeželja V grobem je kulturna identiteta dolo~ena z zemlji{~i kot prostorsko in z lokalno skupnostjo kot socialno/simbolno podlago kulturne iden- titete posameznika/družbene skupine na podeželju (Fitchen, 1991: 250–255). Do konca druge svetovne vojne ter v prvem desetletju po njej so bili glavni nosilci kulturne identitete slovenskega podeželja kmetje, kar utemeljujeta vsaj dva razloga. Prvi je v tem, da so bili kmetje ve~ina prebivalcev podeželskih lokalnih skupnosti, drugi pa v tem, da so bile podeželske skupnosti razmeroma ostro lo~ene od mest in redko v stikih z njimi. Zaradi prednostne usmeritve SFR Jugosla- vije v razvoj industrije so {tevilni kmetje dobili delo v industrijskih obratih v mestih in mnogi med njimi so se dnevno vozili tja na delo. Tam so bili izpostavljeni ne le novim informacijam, temve~ tudi mest- nemu življenjskemu slogu (Barbi~, 1983). V povezavi s podeželskim življenjskim slogom ter ob podpori sodobnih kmetijskih in gospodinj- skih tehnologij se zvi{uje tudi kakovost življenja prebivalcev pode- želja. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da so voza~i razpeti med mestom in podeželjem ter da jih neredko zapostavljajo oz. odklanjajo tako me{~ani kot podeželani. Rahlo navezanost slovenskih kmetov na lokalno oz. va{ko skupnost ponazarjajo podatki o njihovi navezanosti na posamezne socialne pros- tore. Povpre~ne ocene navezanosti (na lestvici od 1 – najmanj{a, do 5 – najve~ja navezanost) kažejo, da so slovenski kmetje najbolj navezani na družino oz. gospodinjstvo (povpre~na ocena je 4,6), takoj za njo pa na Slovenijo (takrat {e republiko znotraj Jugoslavije) s povpre~no oce- no 4,1. S povpre~no oceno 3,9 Sloveniji sledi vas/naselje, precej manj{a je navezanost kme~kega prebivalstva na krajevno skupnost (3,2), regi- jo (2,9), na ob~ino (2,8) in dale~ najmanj{a na Jugoslavijo (1,7) (Barbi~, Hribernik, 1991). Za spoznavanje identifikacijske zavesti slovenskega kme~kega pre- bivalstva je zaporedje upo{tevanih socialnih prostorov glede na pov- pre~no navezanost kmetov/kmetic nanje izredno relevantno. Najve~ja navezanost na družino/gospodinjstvo najbrž velja za ~lane družinskih kmetij v ve~ini evropskih držav, v Sloveniji pa verjetno tudi za nekme~- ko prebivalstvo. Dejstvo, da družini po stopnji navezanosti sledi država in {ele njej vas, lahko razumemo tako, da so slovenski kmetje/kmetice najprej Slovenci in {ele nato ~lani va{ke skupnosti. Z drugimi beseda- mi, slovenski kmetje in kmetice niso prvenstveno lokalisti, temve~ so globalisti, ~e tako interpretiramo podatek, da se mo~neje identificirajo s Slovenijo kot z vasjo, v kateri živijo (slika 1). ^eprav se delež kme~kega prebivalstva konstantno zmanj{uje (od 41,1 % v letu 1953 do 7,6 % v letu 1991), je v letu 1993 kmetijstvo z gozdarstvom in lovom prispevalo 4,9 % (samo zasebni kmetijski sektor 3,3 %) k bruto doma~emu proizvodu (Fink Hafner, 1995: 113). Z raz- KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 87 vojem transportne in komunikacijske infrastrukture so se na podeželju postopoma ustanavljali tudi industrijski obrati in razvijale storitvene dejavnosti, kar ni spodbudilo le razvoja kmetijstva, temve~ tudi ponov- no odkrivanje pozabljenih ter oživljanje {e obstoje~ih tradicij. Predpo- stavljamo lahko, da so prav nove gospodarske dejavnosti pomembno prispevale k »novi« identiteti podeželskih skupnosti, ki temelji pred- vsem na izpostavljanju lokalnega in enkratnega. navezan na socialne podsisteme oz. sisteme 5 4 3 e~ne navezanosti 2 stopnja povpr 1 druìna Slovenija vas, naselje KS regija ob~ina Jugoslavija Slika 1: Navezanost slovenskega kme~kega prebivalstva na ožje in {ir{e socialno okolje (Barbi~, Hribernik, 1991: 4) Kulturno identiteto podeželja, ki jo opredeljujeta materialna in du- hovna kultura prebivalcev podeželskih skupnosti, sodolo~ata naravno in socialno okolje (slika 2), v okviru katerega doma~ini živijo in se po- vezujejo. materialna kultura narava/prostor DOMA^INI socialno okolje duhovna kultura Slika 2: Naravno in socialno okolje sodolo~ata materialno in duhovno kulturo lokalne skupnosti in njenih prebivalcev 88 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Danes tako materialna kot duhovna kultura nekega obmo~ja ali neke skupnosti ni izolirana stvaritev, temve~ v ve~ini primerov lokalno pri- rejena in uporabljena stvaritev oseb, skupin ali skupnosti, s katerimi so doma~ini pri{li v stik in so novo izku{njo/izdelek dodali svojim lokal- nim tradicijam ter jih priredili ter vklju~ili v svoj življenjski slog. V raziskovalnem projektu Strategija in metodolo{ke osnove za celo- vit razvoj podeželja v Sloveniji, na katerega se to besedilo naslanja in ki sta ga financirala Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 1995, so bile opredeljene ravni in sestavine kulturne identitete slovenskega podeželja (slika 3). lokalna posameznik, (podeèlska) regija narod/dràva ravni druìna skupnost prostorsko/ drùbeni gospodarski prostor/narava socialno sistem sistem okolje KULTURNA tema IDENTITETA materialna kultura duhovna kultura sestavine • narava/okolje • jezik • kulturna krajina • (doma~a) obrt • tip naselja • kultura prehranjevanja • arhitektura • glasba kazalci • plesi • ljudska umetnost • literatura • medsebojna pomo~ in sodelovanje Slika 3: Ravni in sestavine kulturne identitete slovenskega podeželja V omenjenem raziskovalnem projektu smo se omejili le na humani- sti~ne, etnolo{ke in sociolo{ke sestavine kulturne identitete slovenske- ga podeželja, ki so jih obdelali posamezni strokovnjaki/strokovnjakinje za posamezna podro~ja oziroma so že obdelani v ustrezni literaturi. Na tej osnovi smo za podrobnej{o predstavitev sestavin kulturne iden- titete slovenskega podeželja izbrali jezik, (doma~e) obrti, prehrambe- no in kulinari~no kulturo, medsebojno pomo~, oblike sodelovanja in povezovanja na podeželju ter likovno umetnost na kmetijah. Slednja pravzaprav zadeva {tevilne sestavine kulturne identitete slovenskega KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 89 podeželja in je nekak{en povezovalec dedi{~ine ve~ podro~ij. Hkrati pa se zavedamo, da je v tem zapisu pomanjkljivo obdelano podro~je {eg in navad ter tako reko~ v celoti izpu{~ena literarna, glasbena in plesna dedi{~ina. Jezik podeželskih obmo~ij – izraz slovenske samobitnosti Francka Benedik (1995) najprej opozori na razliko med knjižnim je- zikom, ki je enoten za celotno obmo~je Slovenije, in govorjenim jezi- kom, ki je druga~en skoraj v vsaki slovenski vasi. Celo ve~, prebivalci dolo~enega kraja lahko sogovornika po govorici to~no umestijo v kraj, iz katerega prihaja, ~e gre za kraj iz bližnje okolice, katere razli~ne govorice prebivalci razlo~ujejo. Raz~lenjenost slovenskega jezika na sedem nare~nih skupin in {estin- {tirideset nare~ij izvira iz davne preteklosti (Ramov{, 1935) in je tudi novej{i ~as ni odpravil. Novej{e raziskave slovenskih nare~ij so pr- votno Ramov{evo delitev le malenkostno spremenile. Izlo~ila so se {e nekatera nare~ja, ki so bila prej obravnavana kot eno samo, ali pa so bile meje postavljene napa~no. Tako ima po Karti slovenskih nare~ij iz osemdesetih let slovenski jezik petdeset nare~ij (Benedik, 1995). Ob nare~ni razvejenosti slovenskega jezika se je v novej{em ~asu dodatno uveljavila nekak{na »dvojezi~nost«, to je raba pogovornega jezika kraja, kadar je sogovornik/sogovornica iz istega kraja, in kombi- nacija nare~nega govora z jezikovnimi prvinami, ki jih govorec pozna. Te so najve~krat knjižne, ni pa nujno: lahko so tudi iz drugega nare~ja (Benedik, 1995). Za opredelitev pomena (nare~nega) jezika v opredeljevanju kulturne identitete slovenskega podeželja se zdijo {e posebej relevantne tri ugo- tovitve, ki jih izpostavlja F. Benedik. Prva ugotovitev zadeva dejstvo, da se slovenska nare~ja govorijo povsod, v mestih in na podeželju. Ker pa v mestih zaradi {tevilnej{ih in razli~nih govornih položajev bolj iz- stopajo pogovorni jeziki, ki imajo ve~ prvin knjižnega jezika, na pode- želju pa iz istega vzroka nare~je, nastane vtis, da so nare~ja vezana le na podeželje (Benedik, 1995). Druga, za identiteto slovenskega podeželja izredno relevantna ugo- tovitev, je prakti~na ponazoritev razlik v besedju za isto stvar (primer besede za polj{~ino koruza Zea mais in za odstranjevanje listov s koruz- nega storža). Poleg razlik v besedju F. Benedik opozori tudi na razli~- nost glasov v istih besedah in tudi na razli~nost pomenov, ki jih ima ista beseda v razli~nih nare~jih. Tretja ugotovitev pa zadeva ~asovno spreminjanje nare~ij na glaso- vni, naglasni, besedni in pomenski ravni (Benedik, 1995). Poleg znotraj- jezikovnih razlogov vplivajo na spreminjanje nare~ij v ~asu {tevilni zu- 90 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA najjezikovni dejavniki, kot na primer priseljevanje iz oddaljenih krajev in tehnolo{ki razvoj, kar terja poenotenje besed in njihovih pomenov. V zaklju~ku F. Benedik ugotavlja, da je »{e do nedavnega veljalo sko- raj za manj vredno, ~e si govoril v nare~ju. Tako je bilo kot manj vredno ozna~eno vse podeželsko, najsi bodo to obleka, predmeti in stavbe ali navade« (Benedik, 1995). Seveda pa Benedikova izrecno oporeka ne- gativnemu vrednotenju nare~nosti, saj po njenem prav na podlagi je- zikovnih in nare~nih zna~ilnosti lahko dokazujemo svojo samobitnost. Kljub temu pa je negativno vrednotenje podeželskega v Sloveniji {e vedno prisotno. Tako npr. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1979: 674) geslo podeželska miselnost ozna~uje kot ozko, omejeno. (Doma~e) obrti Kot navaja Bogataj (1989: 3), se je »pojem doma~e obrti izoblikoval in ustalil {ele v drugi polovici 19. stoletja, torej v ~asu, ko so tej go- spodarski panogi pripisovali velik pomen«. Po istem avtorju doma~a obrt danes pomeni celo vrsto delovnih opravil in izdelkov, ki jih ljudje izdelujejo na svojih domovih ali v doma~ih delavnicah za lastno rabo ali za prodajo. Doma~e obrti, ki so bile v preteklosti zna~ilne za podeželje kot do- datni zaslužek njegovih prebivalcev, predvsem kmetov, so danes vse bolj pogosta oblika dodatnega dohodka tudi mestnega prebivalstva (Bogataj, 1995 a). Vendar ti izdelki, ~eprav v {tevilnih primerih poso- dobljeni in prilagojeni potrebam in življenjskim slogom sodobnih ljudi, temeljijo na obrtni dedi{~ini, ki so jo ustvarjali podeželski prebivalci. Kot doma~e imajo podeželski izvor tudi {tevilne umetne obrti (kova{ki izdelki iz Krope). Od doma~ih so se umetne obrti razlikovale predvsem po dveh stvareh: prvi~, delo je potekalo v posebnih delavnicah, katerih tehni~na oprema se je neprestano izpopolnjevala s ciljem racionalizirati proizvodnjo in popestriti ponudbo. In drugi~, v izdelovanje izdelkov umetne obrti je bilo vselej vloženega ve~ znanja in spretnosti, pa tudi talentov kot v izdelke doma~e obrti. Doma~a obrt je na slovenskem podeželju z izjemo suhorobarstva vse od konca druge svetovne vojne izgubljala pomen kot dopolnilni vir dohodka kme~kih gospodinjstev. Zaradi možnosti kombiniranja do- hodka z dohodkom iz redne zaposlitve nekaterih ~lanov so kme~ka gospodinjstva v vse ve~jem {tevilu opu{~ala doma~o izdelavo obrtnih proizvodov, ki so jih sicer potrebovala, vendar jih je bilo bolj preprosto kupiti – v {tevilnih primerih narejenih iz umetnih materialov (plasti- ke), kot pa izdelati doma. Poleg tega pa je ukvarjanje z doma~o obrtjo veljalo, v nekaterih okoljih velja {e danes, za nekaj zastarelega in ne- modernega. Zato ne presene~a ugotovitev, po kateri si prebivalci manj KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 91 razvitih podeželskih obmo~ij želijo predvsem industrijski obrat, ki bi zagotovil potrebna delovna mesta, {ele nato bi bili pripravljeni razmi- {ljati o doma~i obrti kot o dopolnilni dejavnosti. Med izdelki doma~ih obrti se je na nekaterih podeželskih obmo~jih (Velike La{~e, Ribnica) ohranilo predvsem izdelovanje suhorobarskih izdelkov, ki je v mnogih kme~kih gospodinjstvih postalo pomemben vir dohodkov. Raziskava J. Tom{i~ (1987) je pokazala, da se v Krajevni skupnosti Velike La{~e ukvarja s suho robo skoraj polovica (46,7 %) od 208 preu~evanih kme~kih gospodinjstev. Veliki ve~ini teh (83,3 %) je su- horobarstvo predvsem zimska dejavnost in dejavnost zunaj kmetijskih delovnih konic. V splo{nem pa ugotavljamo, da razvoj slovenskega kmetijstva in po- deželja po drugi svetovni vojni ni bil naklonjen ohranjanju doma~ih obrti, saj se je z eno ali drugo od njenih oblik po podatkih iz leta 1982 in 1983 ukvarjalo le 1,2 odstotka od 2052 preu~evanih kmetij (Barbi~, 1990: 138). Težko bi trdili, da je bila v tem obdobju doma~a obrt sestavi- na kulturne identitete slovenskega podeželja. To pa {e ne pomeni, da je ne bi veljalo in je ne bi bilo možno spodbuditi ali celo na novo uvesti. Ukvarjanje z doma~o obrtjo kmetom {e vedno prina{a del dohodka, za nekatere pa je tudi oblika prosto~asne dejavnosti (slikanje, ro~na dela, rezbarjenje), ki krepi samozavest posameznikov in družin, ki živijo na podeželju (Bogataj, 1995 a). ^eprav so {e vedno prav žive doma~e obrti ena od temeljnih razlik med Slovenijo in zahodnim svetom, pa Bogataj (1995 a) ugotavlja, da je skoraj nemogo~e zagotoviti izdelavo nekoliko ve~jega {tevila izdelkov doma~e obrti, in navaja pogost izgovor kmetov: »Zakaj bi pletel ko{are, saj z mlekom dovolj zaslužim.« To Bogatajevo ugotovitev potrjujejo tudi slovenski podjetniki, ki trgujejo s suhorobar- skimi izdelki. Ti ugotavljajo, da ponudba tovrstnih izdelkov zaostaja za povpra{evanjem, in kot razlog navajajo predvsem zakonodajo, ki to- vrstno dejavnost opredeljuje kot obrt in ne kot dopolnilno dejavnost. ^eprav je o doma~ih obrteh na Slovenskem zbranega in objavljenega veliko gradiva, na tem mestu predstavljamo le zvrsti doma~ih obrti, kot jih navaja Bogataj (1989). V pregledu in opisu posameznih obrti Bogataj namenja ve~ pozornosti triindvajsetim, ki jih prikazuje po nosilcih. Ti so: lon~arji, suhorobarji, pletarji, tkalci, suknarji, sitarji, mlinarji, oljar- ji, medi~arji in sve~arji, usnjarji, sedlarji in jermenarji, ~evljarji, coklarji, oglarji, kova~i, žagarji, tesarji, mizarji, sodarji, kolarji, ~ipkarice, piparji in slamnikarji. V posebni skupini omenja druge doma~e obrti, v kateri jih na{teje ni~ manj kot dvaindvajset, in sicer: predilce, nogavi~arje, bar- varje, kroja~e in {ivilje, klobu~arje, glavnikarje, vezilje, izdelovalce pa- pirnatih rož, (poklicne) perice, studen~arje, doma~e mesarje in klavce, kru{arice, jaj~arice, prestarje, kotlarje, zidarje, kamnoseke, krovce slam- natih streh, skriljarje in opekarje, apneni~arje, vrvarje, slivarje (lupljenje sliv in predelovanje v prunele), izdelovalce orglic iz trstike. Seznamu tradicionalnih obrti Bogataj dodaja tudi tako imenovane nove doma~e 92 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA obrti, ki so se razvile po 1. svetovni vojni v turisti~ne namene (izdelo- vanje lutk ali maskot v t. i. narodni no{i ali lutk Ribni~ana s kro{njo na hrbtu). Po drugi svetovni vojni pa se je po Bogataju v seznam doma- ~ih obrti vklju~ilo tudi izdelovanje kopij na{e dedi{~ine, katere originale hranijo nekateri muzeji in zasebne zbirke. V zvezi s tovrstno dejavnostjo se zdi posebej relevantna Bogatajeva ugotovitev, da gre v bistvu za po- narejanje zgodovine, glavne zvrsti pa predstavljajo poslikavanje panj- skih kon~nic, izdelovanje kopij kme~kih skrinj, slik na steklo, rezljanje lesenih predmetov in podobno (Bogataj, 1989: 200). Za ohranjanje in oživljanje doma~ih (in umetnih) obrti bi bilo po Bo- gatajevem mnenju treba ustanoviti {tudijsko dokumentacijski in raz- vojni center (In{titut za doma~o in umetno obrt), ki bi kategoriziral to- vrstno dedi{~ino, skrbel za njeno promocijo in razvoj. Prehrambena in kulinari~na kultura Po prepri~anju J. Bogataja struktura prehrambene in kulinari~ne kul- ture sodobnega slovenskega podeželja ne more biti sestavina kultu- re, s katero bi opredeljevali njegovo istovetnost (Bogataj, 1995 a). To svojo trditev avtor utemeljuje z naslednjim: »V posameznih primerih {e zasledimo posebne na~ine prehranjevanja in tudi sestavo jedil, ki so zna~ilnost kme~kega prebivalstva npr. v nekaterih nerazvitih ob- mo~jih, pri revnej{ih slojih kme~kega prebivalstva. Sicer pa je nosilec informacij o kme~ki prehrani, torej o najbolj množi~ni prehrani na- {ega naroda, postala gostilna in nekatere vzporedne gostinske dejav- nosti, zlasti {e v navezi s turizmom na vasi in na kmetijah odprtih vrat. Samo v teh okoljih prehrambeno dedi{~ino spoznavamo kot šži- vi muzej’ kme~ke kulinarike. Podobno kot pri doma~i obrti tudi na podro~ju kulinari~ne dedi{~ine po drugi svetovni vojni ni pri{lo do odkrivanja bogastev na eni in nato do iskanja novih sodobnih re{itev na drugi strani. Za to so {e najmanj krivi kmetje. Nesmiselno bi bilo namre~ od njih zahtevati, da se morajo {e vedno prehranjevati na tako imenovan tradicionalen na~in. Po drugi strani je tudi odnos gostov, ki so prihajali in {e prihajajo s prehranjevalno kulinari~nimi motivi na podeželje, skrajno vpra{ljiv. šNa kme~ki turizem gremo na dunajce, ker imajo doma~e meso!’ pogosto sli{imo komentarje. Pri nas se {e nismo navadili, da pomeni spoznavanje podeželja spoznavanje nje- govih specifi~nih vsebin in oblik, tudi prehranjevalnih. To potegne za seboj seveda tudi na~in strežbe, pogrinjke, izbiro jedi ipd.« Seveda pa Bogatajeva razmi{ljanja nikakor ne pomenijo, da Slove- nija nima kulinari~ne (prehrambene) dedi{~ine. Nasprotno, bogastvo njenih oblik odkriva sam Bogataj (1992), pa tudi nekateri drugi avtorji (Ren~elj, Prajner, Bogataj, 1993; Pavlin, 1993; Ren~elj, 1999). Glede na KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 93 to, da je bila Slovenija vse do konca 2. svetovne vojne, tj. do nekako srede 20. stoletja, pretežno kmetijska dežela, je prehrambena dedi{~- ina vezana predvsem na prehrambeno kulturo kme~kega prebivalstva, med katerim se je tudi ohranjala in razvijala skoraj do dana{njih dni. Kulinari~no dedi{~ino slovenskega kme~kega podeželja Bogataj (1992) deli na: kruhe in mo~nate jedi, poga~e in pecivo, mle~ne jedi, koline, zelenjavne jedi in pija~e. Ob tem pa poudarja, da je dedi{~ina prehrane v mestih (pri nekme~kih slojih prebivalstva) in na gradovih {e zelo skromno poznana. Njeno spoznanje bi omogo~ilo ugotavljanje podrobnosti in razlik v prehrambeni in kulinari~ni kulturi posameznih slojev slovenskega prebivalstva v ~asu, hkrati pa, kot svoja razmi{ljanja o dedi{~ini kulinari~ne (prehrambene) kulture zaklju~uje Bogataj (1992: 178), omogo~ilo iskanje novih re{itev na tem podro~ju ustvarjalnosti in s tem bogatilo pojem »slovenske kuhinje«. K Bogatajevim ugotovitvam je treba dodati vsaj {e dejstvo, da je ku- linari~na dedi{~ina le del prehrambene kulture nekega naroda ali do- lo~enega družbenega sloja. Število in sestav posameznih obrokov, ~as in na~in njihovega serviranja in vedenje pri mizi vklju~no z rituali in pogovori lahko veliko pove o družini/ljudeh, ki sedijo za isto mizo. Predvidevamo, da je prav ta sestavina prehrambene kulture {e najbolj izdelana/ohranjena med kme~kim prebivalstvom vsaj na ~istih kmeti- jah, ~e že ne na me{anih in dopolnilnih. Medsebojna pomo~, oblike sodelovanja in povezovanja na podeželju Neposredni stiki med prebivalci, medsebojna pomo~ in druge oblike medsebojnega sodelovanja tako pri delu kot za razvedrilo so nedvo- mno bolj tipi~ni za podeželske/va{ke kot za mestne skupnosti in kot taki ena od sestavin identitete slovenskega podeželja. Marija Makarovi~ (1995 b) obravnava medsebojne stike in povezo- vanja na slovenskem podeželju s posebnim poudarkom na družini in va{ki skupnosti ter opozarja na raznolikost nagibov za rojevanje in ohranjanje oblik pomo~i in povezovanja. Posredno opozarja tudi na na- gibe za njihovo opu{~anje in ugotavlja vse bolj o~itno zapiranje kme~- kih in me{anih gospodinjstev v družinski krog zaradi samozadostnosti sodobnih kme~kih družin. To zapiranje se po mnenju Makarovi~eve v novej{em ~asu dogaja predvsem v strnjenih va{kih naseljih, kajti v raztresenih so posamezna gospodinjstva morala biti že v preteklosti veliko bolj socialno samozadostna. M. Makarovi~ razlikuje tri skupine oblik sodelovanja in povezova- nja. To so: medsebojna pomo~, vezana na kme~ka opravila; sodelovanja v okviru posameznih družbenih skupin (sosedstvo, sorodstvo, va{ka 94 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA skupnost); medsebojni stiki ob delovnih in prazni~nih priložnostih ter povezovanja v razli~na dru{tva. Izhaja iz predpostavke, da na sloven- skem podeželju prevladujejo kme~ke in kme~ko-delavske družine, kar dokazujejo tudi podatki statisti~nega popisa gospodinjstev iz leta 1991. Med vsemi gospodinjstvi v Sloveniji je takih, ki imajo tudi kme~ko go- spodarstvo, 24,5 odstotka, v njih pa živi približno 30 odstotkov (29,4 %) vseh prebivalcev Slovenije (Statisti~ne informacije, 1992, {t. 195). Ko govori o oblikah medsebojne pomo~i, ima M. Makarovi~ v mislih vsa gospodinjstva s kme~kim gospodarstvom ne glede na vire, iz kate- rih pridobivajo dohodek, saj zemlji{~a v vsakem primeru obdelujejo. Medsebojna pomo~ pri kmetijskih opravilih ima med slovenskim kmetstvom dolgo tradicijo. Izrazite znake upadanja oblik in intenziv- nosti medsebojnega sodelovanja je zaznati nekako od srede 20. stoletja zaradi pospe{enega uvajanja kmetijske mehanizacije in kemi~nih pri- pravkov za zatiranje plevelov. Med oblikami medsebojne pomo~i se je v posameznih obmo~jih Slovenije ohranila predvsem pomo~ med kme- ticami pri ro~ni pletvi, ro~nem okopavanju in zasipavanju krompirja, ob tresenju in pobiranju sliv in {e pri ~em. Med novej{a vzajemna dela pa sodi siliranje krme (Makarovi~, M., 1995 b). Po drugi svetovni vojni pa se je zelo razmahnila sicer tradicionalna pomo~ pri obnavljanju in gradnji stanovanjskih in gospodarskih po- slopij (Makarovi~, 1995 b), ki je {e danes v navadi. Izposojanja živine je precej manj kot v preteklosti, prav tako je skoraj zamrlo izposojanje bolj{ih oblek in dodatkov, z izjemo žalnih oblek ob nenadni smrti in belih poro~nih oblek za enkratno rabo (Makarovi~, M., 1995 b). Pomo~ v sili (požar, poplava) je na slovenskem podeželju {e prisot- na, ob~utno zmanj{an pa je obseg ~lovekoljubnih pomo~i med va{~ani, ~e{ da dandanes nih~e nima ~asa, da bi so~loveku prisko~il na pomo~. Zato so predvsem starej{i va{~ani in va{~anke, ki so ostali sami, kljub gmotni in zdravstveni varnosti velikokrat zelo osamljeni in veseli vsa- ke prijazne besede sova{~anov (Makarovi~, M., 1995 b). Sosedsko in sorodni{ko sodelovanje in pomo~ sta na eni strani veza- na na pomo~ pri delu, na drugi strani pa na sodelovanje pri nekaterih družinskih praznikih in slavnostnih dogodkih. Po Makarovi~evi (1995 b) se pomo~ va{ke skupnosti najve~krat izkazuje po na~elu daljnosežne recipro~nosti, temelji pa na dobrih sosedskih in sorodni{kih odnosih. Najve~ sodelovanja je v va{kih skupnostih, v katerih si je ve~ina družin v bližnjem ali daljnem sorodstvu. Med medsebojnimi stiki in povezovanji Makarovi~eva (1995 b) po- sebej omenja vsakdanje stike, stike ob delovnih in prazni~nih priložno- stih in povezovanja v raznih dru{tvih. Opaziti je porast ustanavljanja raznih kulturno-prosvetnih in vzajemnih dru{tev vse od druge polovi- ce 19. stoletja z najve~jim porastom {tevila folklornih in v zadnjih letih (ponovni porast) gledali{kih skupin (Makarovi~, M., 1995 b). Glavni nagib za sodelovanje v ljubiteljski dejavnosti je osebno zadovoljstvo. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 95 Hkrati z ob~utkom pripadnosti skupini pa se utrjuje tudi ob~utek za delo v skupini. Razli~na dru{tva sodijo med tradicionalne prosto~asne dejavnosti na podeželju. Bogataj (1992: 354) celo ugotavlja, da je združevanje v dru{tvih ena od temeljnih zna~ilnosti življenja na Slovenskem. ^eprav to obliko druženja nesporno izpodrivajo tako imenovane urbane ob- like preživljanja prostega ~asa (Barbi~, 1990: 189–191), ki podeželske- mu prebivalstvu, v marsikaterem oziru {e vklenjenem v konzervativne tradicionalne vrednote, pomenijo znak napredka in sodobnosti, pa po- datki o v~lanjenosti najbolj vitalnega dela kme~ke populacije v razli~na dru{tva opozarjajo na oživljanje ali vsaj na zanesljivo preživetje dru- {tev kot tradicionalnih podeželskih oblik prosto~asnega združevanja. Iz dejstva, da sta medsebojna pomo~ in povezovanje {e vedno po- membni sestavini skupinske identitetne zavesti tudi pri mlaj{ih va{~a- nih, M. Makarovi~ (1995 b) sklepa, da bo ta obstajala tudi v prihodnje. Vendar je treba temu predvidevanju dodati pomislek, po katerem bo obdobje politi~ne in gospodarske tranzicije Slovenije nedvomno vpli- valo tudi na odnose na vasi oziroma na oblike in intenzivnost medse- bojne pomo~i in sodelovanja. Zato bi bilo treba že v bližnji prihodnosti opraviti teoretsko-empiri~no raziskavo, ki bi preu~ila stanje in nakaza- la smeri medsebojnih odnosov in (ne)sodelovanja na slovenskem po- deželju ter jih ovrednotila z vidika želenega stanja. Likovna umetnost na kmetijah Izraz za to zvrst kulturne dedi{~ine povzemamo po G. Makarovi~u (1981), ki je delo, v katerem iz~rpno predstavlja dedi{~ino likovne umetnosti slovenskega kme~kega prebivalstva, sicer naslovil s Sloven- ska ljudska umetnost, vendar se je že v uvodnih razmi{ljanjih od tega naslova distanciral. Po njem ima pojem ljudska umetnost »smisel le v razmerju med umetnostjo spodnjih in umetnostjo vi{jih družbenih plasti. Za ljudsko umetnost niso zna~ilne nikakr{ne stalne oblikovne in vsebinske prvine in zasnove. Vendar je ljudska umetnost samo del manj kakovostne kulture spodnjih družbenih plasti, ki je izraz njiho- vih manj{ih možnosti. Za ljudsko umetnost so le razmeroma zna~il- ne cenenost gradiv in izvedb, skromne razsežnosti in slaba usposob- ljenost umetnikov oziroma obrtnikov; te prvine pa so pogoste tudi v provincialni umetnosti ter v nekaterih družbah tudi v umetnosti družbenih elit. V vsakdanji rabi ozna~uje naziv ljudska umetnost naj- ve~krat preprosto, manj kakovostno ali kar kme~ko umetnost« (Ma- karovi~, G., 1981: 5). S tem ko G. Makarovi~ knjigo Slovenska ljudska umetnost podnaslovi z Zgodovino likovne umetnosti na kmetijah, umetnostne stvaritve kme- 96 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA tov kot posameznikov in kot družbene skupine opredeli kot izražanje, vzpostavljanje in preseganje njihovega razmerja do sveta z ustvarja- njem »nove narave«, v likovni umetnosti z ustvarjanjem novih likovno estetskih struktur, vendar vseskozi kot del življenja na kmetijah (Maka- rovi~, G., 1981: 5). G. Makarovi~ likovno umetnost na kmetijah razvr{~a v pet skupin: a) Likovno oblikovanje na zunanj{~inah. Z njim so se kmetije obra~ale k okolju. Med likovno oblikovane zunanj{~ine G. Makarovi~ uvr{~a dvori{~ne in hi{ne portale, vrata (hi{na in notranja, vratno okovje), okenske okvire in železne okenske mreže, polknice, prezra~evalne line na gospodarskih poslopjih ali gospodarskem delu hi{e, dimnike in razne likovno oblikovane stavbne ~lene (konzole zunanjih nad- stropnih hodnikov, ograje zunanjih nadstropnih hodnikov in stop- ni{~ idr.), figuralne slikarije na fasadah, ornamentalne fasadne po- slikave, poslikane panjske kon~nice, figuralne ~ebelje panje, lesene plastike v pro~elnih ni{ah in na pro~eljih, kamnito plastiko na zu- nanj{~inah stavb, peteline in druge slemenske nastavke, samostojna znamenja, vodnjake, votivne slike, votivne figurice in nagrobnike. b) Likovno oblikovanje na bivalih notranj{~inah. Vezano je na eni strani na arhitekturno razporeditev prostorov, na drugi strani pa na njihovo rabo. Obe sta sicer tesno povezani in soodvisni, nista pa isto- vetni. Medtem ko je prvo na osnovi ohranjene dedi{~ine razmeroma enostavno identificirati, pa je opredelitev življenjskega sloga dolo~e- ne družbene skupine in njegovo spreminjanje v ~asu mnogo bolj za- htevna naloga. Predvsem je na voljo manj ohranjenih virov, dodatno pa ugotavljanje življenjskega sloga posameznih družbenih skupin v razli~nih ~asovnih obdobjih terja interdisciplinarni pristop. G. Makarovi~ analizo likovnega oblikovanja v bivalnih notranj- {~inah v kar najve~ji možni meri veže na tlorise razporeditev hi{ne opreme in rabe posameznih prostorov, predvsem »prve hi{e«, ki je bila glavni bivalni prostor (Makarovi~, G., 1981: 135). Likovna umet- nost bivalnih notranj{~in zadeva strope, ognji{~a in ognji{~no opre- mo, pe~i in pe~nice, svetila, laterne iz perforirane plo~evine, tesarske skrinje, rezljane skrinje, intarzirane skrinje, poslikane skrinje, okovje in klju~e za skrinje, obodne {katle, skrinjice in pu{~ice, sklednike, žli~nike, omare, omarice, mize, stole in klopi, posteljnjake, zibelke, ure, leseno posodje, pleteno posodje, kerami~no posodje, kamnito posodje, kositrno posodje, bakreno posodje, stekleno posodje, raz- pela, duha v podobi goloba, hi{ne oltar~ke, slike na steklo, slike na les in platno, kolorirane litografske in kromolitografske slike. c) Likovno oblikovanje pri delu. Dejstvo, da so bila delovna orodja in naprave na kmetijah le redko likovno oblikovane, G. Makaro- vi~ (1981: 264) utemeljuje z ugotovitvijo, da je kmetijsko delo ve~i- ni kme~kega prebivalstva pomenilo le nujnost, ne pa tudi na~in osebnega uresni~evanja. Medtem ko je do leta 1848 odnos kmeta do KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 97 dela oblikovalo podložni{ko razmerje do fevdalne gospode (Maka- rovi~, G., 1981: 264), se je kmet po razpadu tla~anstva, sicer svobo- den, otepal z visokimi državnimi davki in odpla~evanjem posojil, ki jih je moral najeti, da bi preživel na majhni posesti. Kljub tak{nemu gospodarskemu položaju so kmetje vendarle nekatera orodja tudi likovno oblikovali, in to predvsem tista, ki so bila povezana s praz- ni~nimi priložnostmi in družabnim življenjem (Makarovi~, G., 1981: 264). Likovno oblikovana orodja G. Makarovi~ razvr{~a v nasled- nje skupine: orodja in delovne naprave, oselniki, kolovrati in presli- ce, pre{e, sodi, jarmi in jarmi~ki, komatni glavniki in drugo okrasje konjske vprege. ~) Likovno oblikovanje za osebno rabo, predvsem nekateri deli žen- ske in mo{ke no{e, kot so zlate avbe, razni okrasni pasovi, dražji na- kit, so bili zunanji znaki stanu, položaja in premožnosti in kot tak{ni tudi zunanji izraz raznolike sestave kme~kega prebivalstva, njihov pomen pa je bil tudi v potrjevanju in vzdrževanju trajnosti obsto- je~ih razmerij in vrednot v va{kem družbenem okolju (Makarovi~, G., 1981: 284). Med likovno oblikovanimi izdelki za osebno rabo G. Makarovi~ predstavlja pe~e, avbe, kožuhe, modno tiskane in druge vezene tkanine, sklepance in druge okrasne pasove, uhane, ogrlice in obeske, zaponke, prstane, sraj~ne gumbe, mo{ke verižice za ure, frizure, okrasne ženske glavnike, pipe, kresila, jedilni pribor, ~utare, palice in sablje, motke, podobice, molitvenike, pratike in igra~e. d) Likovno oblikovanje za prazni~ne in posebne priložnosti zadeva pomembne dogodke letnega in življenjskega cikla (cerkvenega leta, letnih ~asov in življenja posameznikov od rojstva do smrti). »Pomen in veljavnost posami~nih dogajanj sta v precej{nji meri dolo~ala po- men likovno oblikovanih predmetov, ki so sodili k praznovanju. Pa tudi nasprotno: prisotnost likovno oblikovanih predmetov je sodi- la k predstavi o ustrezno izvedenem praznovanju« (Makarovi~, G., 1981: 354). G. Makarovi~ prikazuje likovno oblikovanje rjuh, prevlek za zglavnike, brisa~, namiznih prtov, velikono~nih prti~kov, pisanic, jaslic, okrasnih obesil, poro~nih sani, prostoro~no oblikovanje peci- va, mali kruhek, modele za surovo maslo, trni~e, maske s trdno ob- liko in glasbila. Predstavljena dedi{~ina likovne umetnosti je v celoti povzeta po G. Makarovi~u, katerega delo Slovenska ljudska umetnost (1981) upo- {teva vsa do tedaj objavljena dela z obravnavanega podro~ja. Glede na to, da se izrazitej{a obdobja v razvoju likovne umetnosti na kme- tijah (16. in prva polovica 17. stoletja; druga polovica 17. in prva pol- ovica 18. in 19. stoletja in prva polovica 20. stoletja) kon~ajo s 50. leti dvajsetega stoletja, je avtor (Makarovi~, G., 1981: 405) o~itno pokril vsa izrazitej{a obdobja kme~ke likovne ustvarjalnosti na kmetijah. Nedvomno bi bilo dobro odkriti, kaj se je in kaj se {e dogaja s kme~- ko likovno dedi{~ino, predvsem pa preu~iti prisotnost ali odsotnost 98 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA likovne kulture sodobnega kme~kega/podeželskega prebivalstva in preveriti podmeno, po kateri ki~ zamenjuje umetni{ke izdelke. Sklep Spo{tovanje njegove preteklosti naj za vselej ne ohranja vrta tak{nega, kakr- {en je bil ob njegovi stvaritvi (Tait, 1996). Prostor kot dolo~evalec prostorskih meja izgublja pomen, pridobiva pa kot opredeljevalec vzorcev naravnih in kulturnih lastnosti, ki v med- sebojnem prepletanju dolo~ajo kulturno identiteto lokalne skupnosti ali {ir{ega obmo~ja. Odprte meje prostorsko zamejenega obmo~ja in vedno bolj{a komunikacijska infrastruktura pa omogo~ajo in spodbu- jajo stike prebivalcev podeželja z zunanjim svetom ter jim omogo~ajo izmenjavo informacij, izku{enj in vrednot. Lokalne kulturne identitete so zato vse manj trdne in vse bolj ohlapno opredeljene. Ruralne iden- titete so vse bolj dovzetne za spremembe, kajti podeželsko prebival- stvo po Ehrentrantu (1996: 21), ki se navezuje na Mormonta (1987) in Pongratza (1990), »ni pasivna žrtev urbanega zavzetja in zavra~a vlogo švrtnarja podeželja’. Aktivno se prilagaja spremenjenim okoli{~inam in razvija nove oblike ruralnosti, ki jih ni mo~ reducirati na vzdrževanje nekih zamrznjenih tradicij«. Kot primer tak{nega delovanja naj nave- demo razra{~anje rock skupin na slovenskem podeželju v 70. in 80. le- tih. Podeželske glasbene skupine, posebej popularne v severovzhodni Sloveniji, lahko opredelimo kot izvajalce sodobne popularne glasbe (Makarovi~, M., 1996: 16). Romanti~no pojmovanje ruralnih tradicij (Bogataj, 1995 b) v sodob- nem ~asu podpira razvoj podeželskega turizma. Oživljene tradicije, ki že dolgo niso bile sestavni del življenja doma~inov in tako tudi ne sestavni del njihove kulturne identitete, pogosto pomenijo zgolj »gle- dali{ko predstavo«, s katero doma~ini zabavajo turiste in morda celo sami sebe. V slednjem primeru se tradicije lahko celo spet vklju~ijo v sodobno kulturno identiteto podeželske skupnosti. Samo tradicije, ki živijo in ki so sestavni del delovnih in prosto~asnih dejavnosti pode- želskih prebivalcev, se lahko ohranjajo in uspe{no predstavljajo obisko- valcem. Mo~na kulturna identiteta podeželske skupnosti podpira tudi samo- zavest njenih prebivalcev, bogastvo njenih sestavin pa je pomemben vir njihove ustvarjalnosti pri delu in v prostem ~asu. Pomeni, da kulturna identiteta podeželske skupnosti ni stati~na, temve~ se neprekinjeno spreminja tako, da se nekatere njene sestavine opu{~ajo, druge pa na novo oblikujejo. Opu{~anje tradicij ne pomeni njihovega nespo{tova- nja. Pomeni le to, da prebivalci podeželja prilagajajo svoj življenjski slog novim razmeram in tako ustvarjajo prihodnje »tradicije«. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 99 Sodobno slovensko podeželje oz. njegovo kulturno identiteto ozna- ~ujeta dva nasprotujo~a si procesa: Prvi~, prebivalci podeželja, zavedajo~ se izbolj{anja svoje življenjske ravni, ki jo podpira vse bolj{a komunikacijska infrastruktura, ki po- vezuje podeželje z mesti na eni strani, ter vse ve~ji interes prebivalcev mest za naravno in kulturno dedi{~ino podeželja na drugi strani, za- ~enjajo ceniti svoje tradicije in naravno okolje. S tem, ko postaja »pred- met potro{nje«, se podeželje naglo razvija zahvaljujo~ novim delovnim mestom v storitvah, povezanih s turizmom in po~itnikovanjem (Urry, 1995: 129). Doma~ini ponovno odkrivajo podeželske tradicije s ciljem njihovega trženja. Da bi pove~ali dobi~ek od turizma, gradijo »original- ne vasi«, organizirajo »tradicionalna slavja« in razkazujejo ter seveda tudi prodajajo »tradicionalne izdelke«. Tovrstna komercializacija po- deželskega življenja pa lahko kaj hitro pripelje do nepristne zgodovine in nepristne kulture podeželskih obmo~ij (Verbole, 1995). Drugi~, ustanavljanje krajinskih, regijskih, biosfernih in drugih par- kov kot ukrep lokalne skupnosti ali države za ohranjanje naravne in kulturne dedi{~ine prispeva k temu, da lokalni prebivalci ponovno ali vse bolj spo{tujejo tradicije in podpirajo vzdržen razvoj. Turisti kot po- tencialni porabniki narave in tradicij podeželskih obmo~ij so zlasti v okviru varovanja naravne dedi{~ine skorajda mote~ element. Ker pa prav oni prina{ajo pomemben del dohodka prebivalcem zavarovanih obmo~ij, se jim ti ne želijo oz. no~ejo odpovedati in no~ejo sami nositi stro{kov za varovanje narave. Vsaj nekateri naravovarstveniki, ki za- govarjajo zgolj varovanje naravne dedi{~ine, pozabljajo pa na potre- be lokalnega prebivalstva, obi~ajno delajo v udobnih uradih državnih ustanov v mestih in malo ali ni~ ne vedo o resni~nem življenju v od- maknjenih podeželskih obmo~jih, o življenju ljudi, ki se vsak dan borijo z resni~nimi problemi. Zanje je preživetje vsaj toliko pomembno kot varovanje naravne in kulturne dedi{~ine. Kot kaže, je le ena možnost ohraniti kulturno identiteto podeželja, to je uporabiti naravno in kulturno dedi{~ino kot motor lokalnega razvoja (Kayser, 1994: 5–9). Seveda pa morajo tradicije v prvi vrsti predstavljati sestavino lokalnega življenjskega sloga, v katerem so doma~ini »igralci in gledalci». Samo v takem primeru je lokalna kultura avtenti~na in jo je mo~ uspe{no tržiti v turizmu. Za trženje turizma pa ne zado{~a obstoj dedi{~ine oz. dedi{~ina, ki bi jo bilo mo~ oživiti. Potrebne so strategije in ljudje, ki bodo vodili in izvajali posamezne aktivnosti za obiskovalce (Petrin, 1995; Barbi~, 1995 a). Seveda pa ni niti potrebe niti možnosti za to, da bi se prebivalci po- deželja povsem poistovetili s tradicionalno lokalno kulturo. Kulturna dedi{~ina namre~ izgublja svojo ekskluzivnost in postaja samo poten- cial, ki je na voljo. Možnosti, da se kdo z njo povsem identificira, so vse manj{e, hkrati pa so vse bolj{i obeti za selektivno in ustvarjalno kombiniranje tradicionalnih in sodobnih elementov kulturne identitete 100 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA podeželja. Ve~anje pestrosti kulturnih identitet podeželja gre v veliki meri pripisati spreminjanju vloge in pomena podeželskega prostora, ki ga po Mlinarju (1995: 356–360) ozna~ujeta dva razvojna procesa: unifikacija in emancipacija, procesa, ki se medsebojno dopolnjujeta v smislu spodbujanja pestrosti razvojnih usmeritev ter možnosti izbora kulturnih identitet, ki so na voljo prebivalcem podeželskih skupnosti. Giddens (1994: 76) celo trdi, da »v postmodernem obdobju nimamo druge izbire kot izbrati med kaj biti in kako delovati«. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 101 LOKALNE POBUDE ZA KULTURNI DOGODEK NA DRŽAVNI RAVNI* V prispevku so predstavljene pobude in akcije Turisti~nega dru{tva Pi{ece za pripravo in izvedbo državne proslave 100. obletnice izida prvega slovensko-nem{kega slovarja, ki ga je napisal pi{e{ki rojak Maks Pleter{nik, v njegovem rojstnem kraju Pi{ece. Pi{ece so majhen kraj na jugovzhodnem delu Slovenije s 399 prebivalci (Rus, 1994). V zgodovini smo se Slovenci kot narod ohranili prav zaradi razvi- te narodne in kulturne identitete. Prvi slovenski knjigi sta bili tiskani leta 1550 v Tübingenu (Primož Trubar: Catechismus in der Windishen Sprach in Abecedarium) (Leksikon, 1988: 1075), leta 1584 pa je bilo v sloven{~ini objavljeno celotno besedilo Svetega pisma (Jurij Dalmatin: Biblia, tu je vse svetu pismu stariga in noviga testamenta). Obsežna kulturna ustvarjalnost in visoka kulturna zavest sta dva od prepoznavnih znakov tudi mlade države Slovenije, ki obletnico smrti svojega najve~jega pesnika dr. Franceta Pre{erna obeležuje kot državni praznik, osrednja slovenska kulturna ustanova pa je poimenovana po Ivanu Cankarju (1876–1918), najve~jem slovenskem pripovedniku in dramatiku, ki sodi med najpomembnej{e evropske pisatelje na prelo- mu 19. in 20. stoletja (Enciklopedija Slovenije, 1987: 413). Prav tako kot na nacionalni ravni je kultura pomembna sestavina identitete na lokalni ravni. Posamezne slovenske regije in naselja iz- kazujejo posebno pozornost kulturnim ustvarjalcem, ki so se rodili in/ ali ustvarjali na njihovem obmo~ju, ter organizirajo {tevilne aktivnosti in predstavitve sodobnih kulturnih ustvarjalcev (slikarske in kiparske {ole, muzejske zbirke, likovne razstave), ki soustvarjajo kulturno tradi- cijo prihodnosti. Izkazalo se je, da je organizacija in izvedba proslave 100-letnice Ple- ter{nikovega Slovensko-nem{kega slovarja v Pi{ecah spodbudila tudi prizadevanja za gospodarski razvoj kraja in celotne krajevne skupnosti, v katerih so glavno vlogo prevzeli mladi, hkrati pa je obmo~je po zaslu- gi uspe{no izpeljane proslave kulturnega dogodka vstopilo v »uradni« kulturni, gospodarski in politi~ni prostor mati~ne ob~ine Brežice, po- savske regije in države Slovenije. * Besedilo je bilo objavljeno v reviji Rast 1995, 6 (5/6 ): 437-451. 102 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Proslava 100-letnice Pleter{nikovega Slovensko-nem{kega slovarja v Pi{ecah Predmet proslave: Pleter{nik in njegovo delo Maks Pleter{nik se je rodil 3. decembra 1840 v Pi{ecah, kamor se je kot upokojen profesor na ljubljanski gimnaziji tudi vrnil. Umrl je 15. septembra 1923, star 83 let. V mladosti je prehodil takrat obi~ajno pot mladega Slovenca, ki ga je notranji nagon gnal za vi{jo izobrazbo. Po kon~ani gimnaziji v Celju je {tudiral klasi~no filologijo in slavistiko na Dunaju, nato pa služboval v razli~nih krajih (Maribor, Celje, Gorica, Trst), od leta 1871 do upokojitve pa je pou~eval na edini ljubljanski gimnaziji. Kot jezikoslovcu in domoljubu mu je bila leta 1893 zaupana sestava slovensko-nem{kega slovarja. Po skoraj desetletnem delu je bil slovar v letih 1892 in 1895 natisnjen v dveh zvezkih na približno 2000 straneh. »S Pleter{nikovim slovarjem je postala slovenska knjiga pravzaprav {ele dostopna tujejezi~nemu svetu, {ele z njim je postala sloven{~ina integralni del {tudija za vsakega znanstvenika, ki se pe~a s {tudijem skupine indoevropskih jezikov,« je v svojem nagovoru ob Pleter{nikovem grobu poudaril njegov sodobnik, jezikoslovec dr. Joža Glonar (Ornik, 1993: 501–503). Pomen in uporabnost Pleter{nikovega dela dokazuje ve~ priznanj, ki jih je ta jezikoslovec dobil že za svojega življenja. Bil je vitez Francjo- žefovega reda, 7. maja 1912 pa sta mu župan in ob~inski svet podelila »~astno me{~anstvo deželnega stolnega mesta Ljubljane« kot »prizna- nje nevenljivih zaslug, ki jih je pridobil za slovensko književnost, za razvitje slovenskega jezika in za uspe{no odgojo obilne slovenske mla- dine« (Iz župnijske kronike, 1993: 504). V župnijski kroniki je zabeležena komemoracija na grobu ob dese- ti obletnici Pleter{nikove smrti, vzidana spominska plo{~a na njego- vo rojstno hi{o, osnovna {ola v Pi{ecah pa je ob tej priložnosti dobila uradni naziv »Državna {ola Pleter{nika Maksa, srez Brežice, Dravska banovina, Pi{ece« (Iz župnijske kronike, 1993: 506). Obeležje 70. obletnice Pleter{nikove smrti (11. septembra 1993) na Pleter{nikovi doma~iji s slavnostnim govornikom prof. dr. France- tom Bernikom, takrat predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa lahko opredelimo kot predhodnico prireditev, povezanih s proslavo stote obletnice izida prvega slovensko-nem{kega slovarja, ki je potekala v Pi{ecah od 15. do 17. septembra 1994. Lokalne spodbude za obeležitev spomina slavnemu rojaku ^eprav je od smrti jezikoslovca Maksa Pleter{nika preteklo ve~ kot 70 let, je njegov lik {e vedno nepogre{ljiva sestavina identitete Pi{e~anov. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 103 Ponosni so na svojega sova{~ana in na njegov slovensko-nem{ki slo- var in ne dopu{~ajo, da bi spomin in delo Maksa Pleter{nika utonila v pozabo. Prvi poskus. Pi{e~anka Marjanca Ogorevec, predsednica Turisti~- nega dru{tva Pi{ece, in Franc Filipi~, dipl. inž. arh. in lokalni kustos Posavskega muzeja v Brežicah, sta že leta 1978 naprosila lastnika Pleter- {nikove doma~ije, dr. Marijana Ho~evarja iz Ljubljane, da kot prostor v spomin na življenje in delo Maksa Pleter{nika odstopi eno sobo v njegovi rojstni hi{i. Pro{nja je bila zavrnjena (Ogorevc, 1995). Drugi poskus. Tri leta pozneje (1981) je Turisti~no dru{tvo Pi{ece ponovno dalo pobudo za spominsko sobo Maksa Pleter{nika v praz- nem prostoru krajevnega urada Pi{ece. Predlog za to lokacijo je dru- {tvo utemeljilo z njeno prostorsko ustreznostjo (izvir potoka Gabrnica, mlin, to~ka na~rtovane vinske ceste) in z željo krajanov, da pokažejo kulturno in naravno dedi{~ino kraja, ki se ga industrija ni dotaknila (Ogorevc, 1995). V akcijo je lokalno turisti~no dru{tvo sku{alo priteg- niti tudi krajevno skupnost in osnovno {olo, vendar sta akciji naspro- tovala tako takratni predsednik KS kot ravnateljica osnovne {ole (Ogo- revc, 1995). Tretji poskus. Turisti~no dru{tvo (TD) Pi{ece je na opozorilo ravna- telja osnovne {ole Martina Du{i~a o bližajo~i se stoletnici izida prvega zvezka Pleter{nikovega slovensko-nem{kega slovarja 22. novembra 1992 povabilo na sestanek ve~ uglednih krajanov in krajank, da bi se dogovorili o akcijah za državno proslavo tega kulturnega dogodka 1993 v Pi{ecah. Sestanka se je udeležilo 7 od 12 povabljenih, ki so spre- jeli sklep o tem, da se TD Pi{ece loti akcije za obnovo Pleter{nikove hi{e in okolice ter za postavitev spominskih prostorov o delu uglednega rojaka. Od sedmih udeležencev, ki so sprejeli omenjeni sklep, so se dela lotili le trije, in sicer Marjanca Ogorevc, predsednica TD Pi{ece, Martin Du{i~, ravnatelj Osnovne {ole Maksa Pleter{nika v Pi{ecah, in župnik Franc Ornik. Iz prakti~nih razlogov so se poimenovali kot Odbor Mak- sa Pleter{nika Pi{ece (Odbor), ki je zastavljeno nalogo do 17. septembra 1994, ko je bila v Pi{ecah državna proslava 100. obletnice izida prvega slovensko-nem{kega slovarja v Pi{ecah, uspe{no opravil in {e vedno deluje. Akcije za obnovo Pleter{nikove doma~ije in ureditev okolice ter za izvedbo državne proslave ^eprav so bile vse akcije med seboj povezane in soodvisne, jih zaradi ve~je preglednosti prikazujemo po posameznih temah, in sicer: • zbiranje denarja ter animiranje lokalne, državne in zdomske sloven- ske javnosti; 104 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA • obnova Pleter{nikove doma~ije in ureditev okolice, postavitev spo- minskih prostorov in vinske kleti ter oblikovanje priložnostnih spo- minkov; • projektna naloga Maks Pleter{nik; • spominska po{tna znamka PTT Slovenije; • izvedba proslave in pogostitev udeležencev. Vse na{tete akcije je za~el in izpeljal Odbor s prostovoljnim delom vseh treh ~lanov. Najve~ dela je opravila Marjanca Ogorevc, ki je kot upo- kojenka vse od novembra 1992 pa do izvedbe proslave po lastni oceni (Barbi~, 1995 a) za to delo porabila 15 dni v mesecu po 8 ur na dan, kar je skupaj 2540 delovnih ur. Ne{tetokrat je na svojem domu tudi pogo- stila posameznike in skupine, s katerimi se je dogovarjala za sodelo- vanje ali izvajala posamezne akcije. Ostala dva ~lana Odbora, Martin Du{i~ in Franc Ornik, sta opravila toliko ur prostovoljnega dela, koli- kor jima je dopu{~al ~as ob rednem delu. Oba pa sta opravila tudi ve- ~ino prevozov, povezanih z delom Odbora, z lastnima avtomobiloma in na lastne stro{ke. Nekaj prostovoljnega dela so opravili tudi drugi posamezniki. Tako je. Bogdan Ogorevc, dipl. arh., izdelal na~rt obno- ve objektov in predra~un, predstavniki ob~ine Brežice Teodor Or{ani~ (predsednik ob~inske skup{~ine), Darko Bukovinski, Anton Podgor{ek in drugi pa so prevzeli del obveznosti pri pripravah na proslavo. Zbiranje denarja ter animiranje lokalne, državne in zdomske slo- venske javnosti. Za uresni~itev obnove Pleter{nikove doma~ije po na~rtu arhitekta Ogorevca in za ureditev okolice je bil potreben pred- vsem denar. Odbor je zbiral denar po treh kanalih: prek prostovoljnih prispevkov, na ob~ini Brežice in ustreznih ministrstvih, s prodajo 20 m3 drv slab{e kakovosti, ki so jih odkrili po odstranitvi trnja, ki je pokrivalo hi{o in gospodarske objekte, ter s prodajo lesa iz treh poru{enih gospo- darskih poslopij in poru{enega ~ebelnjaka. Prodaja drv in odpadnega lesa je Odboru zagotovila prva finan~na sredstva, s katerimi so pla~ali okoli{ke delavce, ki so o~istili s trnjem obra{~eno Pleter{nikovo hi{o in pripadajo~e gospodarske objekte. Na samem za~etku svojega delovanja se je Odbor odlo~il za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Najprej se je s pismom obrnil na pi{e{ke roja- ke v Sloveniji. Seznam je Odbor sestavil iz razli~nih virov ob domnevi, da je vanj vklju~il 90 odstotkov Slovencev, ki imajo korenine v Pi{ecah. V pismu, poslanem 27. januarja 1993 na približno 150 naslovov, je Od- bor med drugim zapisal: »Na{e pismo je prijazna pro{nja! V ta namen Vam po{iljamo položnico z željo po denarnem prispevku. Vemo, da so težki ~asi za preživljanje, vendar nikar ne mislite, da je majhen znesek zanemar- ljiv. Vsak tolar nam bo zelo dobrodo{el.« Po izjavi M. Ogorevc (Barbi~, 1995 b) je bilo veliko rojakov veselih, da niso pozabljeni. Zato so mnogi nakazali finan~no pomo~, vendar ve~inoma v majhnih zneskih. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 105 Junija 1993 je Odbor naslovil podobno pro{njo za prostovoljni pri- spevek na približno tiso~ naslovov odvetnikov v Sloveniji (naslove je posredovala Odvetni{ka zbornica Slovenije). Pro{nji se je odzvalo okoli 30 odstotkov naslovnikov. Najnižji prispevek je bil 1000 SIT, najvi{ji pa 35.000 SIT, ki ga je poslal odvetnik, ki stanuje v Pleter{nikovi ulici v Ljubljani. Po volitvah v državni zbor decembra 1993 je Odbor poslal pismo s pro{njo za prostovoljno finan~no podporo vsem novoizvoljenim po- slancem, najvi{jim predstavnikom politi~nih strank in ~lanom držav- nega sveta (skupaj 120 naslovov) s priloženo položnico. Pro{nji se je odzvala približno petina naslovnikov s povpre~nim prispevkom 3000 SIT (najmanj{i prispevek je bil 1000, najve~ji pa 30.000 SIT). Prizadevni Odbor iz kroga potencialnih donatorjev ni izpustil gospo- darskih podjetij in zasebnih obrtnikov. Tudi njim je 25. februarja 1993 poslal pro{njo za finan~no podporo, vendar je bil odziv zelo skromen. Nekaj najve~jih slovenskih podjetij (Smelt, Lek, Pivovarna Union, Krka) je sporo~ilo, da zaradi finan~nih težav akcije ne morejo podpreti. Odbor se je obrnil tudi na Slovensko matico, da mu po{lje naslove vseh slovenskih dru{tev v tujini. Ko jih je dobil, je poslal pro{njo za finan~no podporo na približno 150 naslovov, vendar je dobil le {tiri od- govore (iz Stuttgarta, Betlehema, Chicaga in iz Švice). Pomen te akcije pa je v tem, da je bila o njem obve{~ena izseljenska javnost prek ~lan- ka, objavljenega v Rodni grudi, glasilu za Slovence po svetu (Ogorevc, 1993: 14, 15). Predstavljena objava zasluži posebno pozornost zaradi vsebinske in oblikovne sestave, katere odlika sta vsestranska informa- cija in jasno predstavljeno sporo~ilo. Poleg prostovoljnih prispevkov sta za obnovo Pleter{nikove doma- ~ije in gospodarskih poslopij ter za ureditev in opremo spominskih oz. muzejskih prostorov denar prispevali ob~ina Brežice in država, pred- vsem Ministrstvo za kulturo, v manj{ih deležih pa tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za {olstvo (Barbi~, 1995 b). Animiranje slovenske javnosti je potekalo predvsem prek sredstev javnega obve{~anja. Na vse pomembnej{e sestanke je Odbor vabil no- vinarje regijskih in centralnih ~asopisov ter radijskih postaj, pripravljal zanje gradiva in jih obve{~al o posameznih akcijah. Prvo novinarsko konferenco je organiziral 17. marca 1993 v Pi{ecah. Vabljeni so bili vsi javni mediji v Sloveniji ter slovenski mediji v Avstriji in Italiji. Nekaj strokovnih ~lankov pa sta napisala dva ~lana Odbora (župnik Franc Ornik in ravnatelj osnovne {ole v Pi{ecah Martin Du{i~). Med medijsko najbolj odmevnimi pripravami na proslavo pa je bilo nedvomno predsednikovanje predsednika države Milana Ku~ana ~ast- nemu odboru za proslavo. Marca 1993 je Odbor Maksa Pleter{nika na- mre~ naprosil predsednika države, da sprejme »funkcijo predsednika ~astnega odbora ob pripravah in praznovanjih 70. obletnice smrti, 100. obletnice izida slovensko-nem{kega slovarja kakor tudi ob otvorit- 106 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA vi spominske sobe v rojstni hi{i prof. Maksa Pleter{nika v Pi{ecah« s predlogi ~lanov ~astnega odbora (Ogorevc, 1995). Pro{njo predsedniku države so ~lani Odbora napisali na enakem papirju, z istim ro~nim pi- salnim strojem v isti kuhinji predsednice Turisti~nega dru{tva, kot so napisali {tevilne pro{nje potencialnim sponzorjem. Z drugimi beseda- mi, predsednik države je bil ~lanom Odbora sicer najvi{ja avtoriteta, vendar je v njih vzbujal zaupanje in ne bojazni. Predsednik Ku~an je po besedah predsednice Turisti~nega dru{tva Pi{ece in predsednice Odbora z veseljem in ponosom sprejel predsed- nikovanje ~astnemu odboru za proslavo. Junija 1993 je s soprogo Štefko tudi osebno obiskal Pi{ece in se sestal s ~lani Odbora ter bil slavnostni govornik na proslavi 17. septembra 1994 v Pi{ecah. Obnova Pleter{nikove doma~ije in ureditev okolice ter postavitev spominskih prostorov in vinske kleti ter oblikovanje spominkov. Odbor je najprej ponovno stopil v stik z edinim lastnikom in potom- cem Pleter{nikove doma~ije, dr. Marjanom Ho~evarjem, saj brez nje- gove privolitve hi{e ni bilo mogo~e za~eti obnavljati. Po telefonskih pogovorih gospe M. Ogorevc in pismu, ki mu ga je poslala 12. novem- bra 1992, je gospod Ho~evar pobudo Turisti~nega dru{tva Pi{ece za obnovo hi{e tokrat z veseljem sprejel in v pisnem odgovoru Turisti~ne- mu dru{tvu oz. njegovi predsednici sporo~il, da je »pripravljen del hi{e prepustiti v upravljanje Turisti~nemu dru{tvu Pi{ece izklju~no v cilju po~astitve dela g. Pleter{nika« (Ogorevc, 1995). V zelo kratkem ~asu je bila med lastnikom in TD Pi{ece sklenjena ustrezna pogodba, Pleter{- nikova rojstna hi{a pa razgla{ena za kulturni spomenik. Ko je bilo to doseženo, se je lahko za~ela obnova hi{e. Najprej je bilo treba o~istiti hi{o trnja, ki je stavbo skoraj povsem za- krivalo. Za~etna dela pri obnovi hi{e so pokazala, da je ta v zelo slabem stanju. Ru{ili so se stropi, streha je bila v celoti potrebna obnove, skrat- ka, na hi{i je bilo ve~ slabega kot dobrega. Hitro se je pokazalo, da pre- dra~unska sredstva ne bodo zado{~ala za obnovo. Turisti~no dru{tvo se je obrnilo na {tevilna podjetja – tako na izvajalce posameznih del kot na druga podjetja s pro{njo za pomo~ v denarju, delu in materialu. Odziv podjetij je bil izjemno ugoden. Z na{tevanjem tistih, ki so tako ali druga~e prispevali k obnovi hi{e in gospodarskih poslopij, se sicer izpostavljamo nevarnosti, da mnogih ne bomo uspeli omeniti, vendar naj kljub temu omenimo vsaj nekatere. Komunalno podjetje Brežice je prispevalo WC-{koljke, Elektro Kr{ko je brezpla~no opravilo priklju~i- tev hi{e na elektri~no omrežje, PTT je enako storilo s telefonskim pri- klju~kom, IMP Ljubljana, Podružnica Novo mesto, je poleg finan~ne podpore dal tudi delavce, Lovsko dru{tvo Pi{ece je asfaltiralo približno 700 m ceste od Pleter{nikove hi{e do lovskega doma in {e bi lahko na- {tevali. Kako je pri{lo do tovrstne pomo~i? Preprosto! ^lani Odbora so neformalno naprosili svoje prijatelje in znance, ti spet svoje prijatelje in znance v razli~nih podjetjih in ustanovah, da prisko~ijo na pomo~. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 107 V mnogih primerih je bilo podjetja treba le spomniti na pismo, s kate- rim je Turisti~no dru{tvo Pi{ece že davnega novembra 1992, torej na samem za~etku razmi{ljanj o proslavi kulturnega dogodka, seznanilo približno 150 podjetij o svojih namerah s pripisom: »Prosimo, vzemite na{ program v vednost in nam v tistem trenutku, ko vas bomo nujno potrebovali, pomagajte« (Ogorevc, 1995). Pohi{tvo iz obdobja Pleter{nikovega življenja za opremo spominskih prostorov je Turisti~no dru{tvo Pi{ece zbiralo že dalj ~asa. Za potrebe proslave ga je bilo treba predvsem restavrirati. Kletne prostore je uredilo in opremilo podjetje Vino Brežice in s svo- jim vinom nazdravilo udeležencem slavnostne proslave 17. septembra 1994. Z letom 1995 je to podjetje dalo na trg tudi Pleter{nikovo vino z nalepko, ki so jo v ve~ skicah izdelali oblikovalci podjetja, med kateri- mi so eno izbrali ~lani Odbora Maksa Pleter{nika. Poleg obnove hi{e in ureditve spominskih prostorov je bil na Ple- ter{nikovem posestvu obnovljen ~ebelnjak (v okviru projektne naloge osnovne {ole v Pi{ecah), hlev pa je bil predelan v prostor za prodajo spominkov. Mednje sodijo razglednice s Pleter{nikovim portretom in Pleter{nikovo hi{o, zna~ka, bro{ura o Pleter{niku, spominska majica, spominski kozarci in Pleter{nikovo vino. Spominke kupujejo pred- vsem {olarji in planinci. Projektna naloga Osnovne {ole Maksa Pleter{nika. U~enci in u~i- telji osnovne {ole v Pi{ecah, ki nosi ime Maksa Pleter{nika, so v okvi- ru u~no-vzgojnega dela v letih 1992–1994 izdelali projektno nalogo z namenom spoznati življenje in delo Maksa Pleter{nika ter spodbuditi okolje za obnovo njegove rojstne doma~ije in tako po~astiti pomembni obletnici. Publikacija o projektni nalogi obsega 52 strani. Izdelana in natisnjena je bila ob podpori Skup{~ine ob~ine Brežice in je na voljo v prodajalni spominkov o Pleter{niku. Na podlagi projektne naloge je osnovna {ola izdelala tudi zloženko o Maksu Pleter{niku, ki so jo skupaj z vabilom prejeli udeleženci proslave. Šola je na temelju zbranega in obdelanega arhivskega gradiva o Maksu Pleter{niku ter opravljene projektne naloge že dala pobudo za tako imenovano Pleter{nikovo uro, ki jo tudi izvaja. Celodnevni program Predstavitev Maksa Pleter{nika v besedi, sliki in pesmi obsega: • sprejem {olarjev in pogostitev s kruhom in medom iz {olskega ~ebel- njaka, • ogled razstave Projektne naloge o Maksu Pleter{niku v prostorih hodnika osnovne {ole, • kulturni program v dvorani Kulturnega doma v Pi{ecah: ogled vi- dea o Pi{ecah in okolici, u~enci pi{e{ke osnovne {ole predstavljajo kraj v nare~ju, pripovedujejo o svojem delu pri projektni nalogi, pri- kaz videa o obnovi Pleter{nikove doma~ije in proslavi, ki sta se je udeležila tudi predsednik države Milan Ku~an in soproga Štefka, 108 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA • skupaj zapojejo pi{e{ko narodno Vse mine ..., • ogled doma~ije in spominskih prostorov Maksa Pleter{nika. Odbor je na predlog ravnatelja osnovne {ole Martina Du{i~a dal tudi pobudo za zborovanje slavistov Slavisti~nega dru{tva Slovenije, ki ga je v Kr{kem in Pi{ecah organiziralo Slavisti~no dru{tvo Dolenjske in Posavja (6.–8. oktober, 1994). Osnovna {ola je poleg projektne naloge izpeljala {e naslednje akcije: • ustanovila je ~ebelarski krožek in sodelovala pri obnovi ~ebelnjaka; • u~enci – ~lani fotografskega krožka – so beležili vse stopnje obnove Pleter{nikove doma~ije, njihove fotografije so del dokumentacijske- ga gradiva celotne akcije; • izvedla je kviz o Maksu Pleter{niku za u~ence osnovnih {ol ob~ine Brežice. Po mnenju ravnatelja {ole Martina Du{i~a bo Odbor Maksa Pleter{- nika v prihodnje predvsem bdel nad rezultati opravljenega dela in z doseženim vestno gospodaril. Priložnostna po{tna znamka PTT Slovenije. Odbor Maksa Pleter{- nika je na PTT podjetje Slovenije 4. februarja 1993 naslovil pobudo za izdajo priložnostne po{tne znamke ob 100. obletnici Pleter{nikovega slovensko-nem{kega slovarja. V dobrem letu dni je bila pobuda ures- ni~ena. Znamka z motivom dela skupinske slike profesorskega zbora ljubljanske gimnazije realke s konca 19. stoletja z Maksom Pleter{nikom v prvi vrsti, detajlom iz Slovarja in faksimilom Pleter{nikove lastnoro~- no napisane opombe znamkar, je bila natisnjena v 150.000 izvodih v nazivni vrednosti 70 SIT na znamko in predstavljena v Pi{ecah 22. julija 1994. Motiv za znamko (izsek fotografije profesorjev realne gimnazije v Ljubljani s prof. Maksom Pleter{nikom v ospredju) je izbrala SAZU, spremno besedilo za predstavitev znamke z zapisom o Maksu Pleter- {niku in njegovem slovensko-nem{kem slovarju je pripravil pi{e{ki župnik Franc Ornik. Osrednja slovenska proslava 100. obletnice izida prve knjige Ple- ter{nikovega slovensko-nem{kega slovarja od 15. do 17. septembra 1994 v Pi{ecah. Prireditve ob stoti obletnici izida prve knjige Pleter{ni- kovega slovensko-nem{kega slovarja pomenijo vrhunec obeležja spo- mina na velikega pi{e{kega rojaka in njegovo klasi~no delo. Za~ele so se 15. septembra 1994 s kvizom osnovno{olcev ob~ine Brežice na temo Življenje in delo Maksa Pleter{nika v Kulturnem domu Pi{ece, nada- ljevale 16. septembra 1994 s predstavitvijo projektne naloge Osnovne {ole Pi{ece o Maksu Pleter{niku v Kulturnem domu, z odprtjem in ogledom razstave o Maksu Pleter{niku v osnovni {oli ter nastopom sekcij Kulturnega dru{tva Orlica iz Pi{ec (ženski zbor KD Orlica, fol- klorna skupina Duplo, oktet Orlica) ter kon~ale 17. septembra 1994 s slovesnostjo ob 100. obletnici izdaje Pleter{nikovega slovarja pri nje- govi rojstni hi{i, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Milan Ku~an, z otvoritvijo prenovljene Pleter{nikove hi{e in KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 109 spominskih prostorov ter z družabnim sre~anjem nastopajo~ih, gostov, obiskovalcev in doma~inov v Kulturnem domu Pi{ece. Slavnostno vzdu{je in medijska odmevnost sta bila resni~na nagrada ~lanom Odbora Maksa Pleter{nika, ob~ini Brežice – predvsem njenemu takratnemu predsedniku Teodorju Or{ani~u – ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresni~itvi spontane pobude Turisti~nega dru{tva Pi{ece, da obeležijo spomin na svojega rojaka, velikega slovenskega jeziko- slovca Maksa Pleter{nika. OD PROSLAVE DO RAZVOJNIH SNOVANJ Sodelovanje prebivalcev. ^e si podrobneje ogledamo odnos prebi- valcev in njihovo vklju~evanje v akcije, povezane z omenjeno prosla- vo, ugotavljamo, da jih je ve~ina stala ob strani, ~eprav so se mnogi takrat, kadar je bilo potrebno, vklju~ili v delo (priprave in pogostitve ob predstavitvi priložnostne znamke, pogostitev udeležencev osred- nje proslave). Kaj se je dogajalo? Kot že omenjeno, so krajani z nezaupanjem sprejeli odlo~itev TD Pi{ece za pripravo proslavitve 100. obletnice za Slovence in Slovenijo izredno pomembnega kulturnega dogodka in z nezaupanjem sprem- ljali prve akcije Odbora za pripravo proslave. Ko pa so krajani videli, da dela napredujejo, niso odklanjali pomo~i. Tako so doma~i krovci zastonj pokrili kapelico, razni obrtniki pa opravili druga obnovitvena dela. Avgusta 1993 je Odbor povabil vsa gospodinjstva k sodelovanju pri polep{anju kraja (ureditvi okolja in dvori{~), da bi bil dostojen obiska »visokih državnikov in verskih dostojanstvenikov ter mnogih drugih gostov« (Ogorevc, 1995) ob po~astitvi 70. obletnice smrti rojaka Plete- r{nika in ob proslavitvi 100. obletnice izida njegovega slovarja. Pi{e~a- ni so bili že leta 1985 izbrani za najlep{i kraj v ob~ini Brežice, za kar je turisti~no dru{tvo prejelo tudi denarno nagrado. Prav tako so Pi{ece istega leta zasedle prvo mesto v skupini podeželskih krajev (Ogorevc, 1995). Turisti~no dru{tvo je ta veliki uspeh pripisalo vsem krajanom in ga opredelilo kot skupni uspeh. Zato so se krajani Pi{ec tudi tokrat po- skrbeli za lep videz kraja. Sicer pa je bilo prostovoljnega dela krajanov bolj malo, ker so bili za posamezna dela potrebni poklicni in poobla{~eni izvajalci. Pa~ pa je junija 1994, le dva meseca pred veliko proslavo, Turisti~no dru{tvo na- prosilo krajane za prostovoljne finan~ne prispevke. Odzvala se je pri- bližno polovica gospodinjstev. ^eprav so bile vsote prispevkov majh- ne, so Odboru pomagale pravo~asno izpeljati vse akcije, kajti državna sredstva so v blagajno Turisti~nega dru{tva pritekala zelo po~asi in z velikimi zamudami. Z delom je {e najve~ pomagalo Dru{tvo kme~kih 110 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA žensk, ki je skupaj s {tevilnimi drugimi krajani, predvsem z mladimi, pripravilo pogostitev udeležencev proslave. Hkrati pa je Odbor ob vidnih uspehih svojih akcij postal samozave- sten in se je odlo~il, da bo akcijo sam izpeljal do konca in da se ne bo {iril z novimi ~lani, ki bi bili morda pripravljeni sodelovati. Skupno delo, predvsem premagovanje skoraj nepremagljivih ovir, je trojico ~la- nov Odbora {e bolj povezalo in Odbor ohranilo tudi po uspe{no oprav- ljeni proslavi septembra 1994. Dela se nadaljujejo tudi pri sanaciji hi{e (talna voda je odnesla zemljo ob hi{i in po{kodovala {karpo, treba je narediti stopnice do toaletnih prostorov, obogatiti izbor spominkov o Pleter{niku) kot pri drugih akcijah Turisti~nega dru{tva (program vin- ske ceste na obmo~ju KS Pi{ece, kolesarska tekma po vinski cesti od Sremi~a do Pi{ec, zagotovitev ugodnih sredstev za obnovo fasad pi{e- {kih hi{ po priporo~ilih regionalnega Zavoda za spomeni{ko varstvo in {e bi se kaj na{lo). Aprila 1995 so si trije ~lani Odbora za proslavo nazdravili s Pleter- {nikovim vinom, si ~estitali za opravljeno delo in sklenili sodelovati tudi v prihodnje – v slavo Pleter{niku in v dobro kraja. Za opravljeno delo in za na~rte v prihodnje jim gre nedvomno vse priznanje. Odprto ostaja le vpra{anje njegovega povezovanja z drugimi posamezniki in skupinami, ki so se medtem organizirale ter oblikovale svoje vizije o razvoju kraja. Mednarodna delavnica Mladi Pi{e~ani so že v ~asu priprav na proslavo prevzeli pobudo za akcije, ki naj bi spodbudile razvoj kraja, ter k sodelovanju povabili vse, ki so se že izkazali kot nesebi~ni pobudniki za razvoj Pi{ec in okolice, si v uspe{nih akcijah nabrali zavidljive izku{nje, ki so jih bili priprav- ljeni deliti s sokrajani. Na njihovo pobudo sta Univerza v Ljubljani in Univerza v Celovcu, ki sta leta 1994 v okviru meduniverzitetnega sodelovanja izvedli mednarodno delavnico ^lovek – upravljanje – ob- stojen razvoj (Atomske toplice, 25.–30. junij 1994), za terensko delo iz- brali prav Pi{ece z okolico, na delavnico povabili zainteresirane mla- de doma~ine ter jih seznanili s teoretskimi vidiki vzdržnega razvoja podeželske skupnosti (International Workshop, 1994). Krajani Pi{ec in okoli{kih naselij pa so udeležencem delavnice pripravili celodnevni program v Pi{ecah z ogledom kraja in okolice, predstavitvijo dela 14 lokalnih dru{tev in organizacij ter s pogostitvijo. Teoreti~ne razprave in seznanitev z obmo~jem KS Pi{ece (z nje- nimi naravnimi, kulturnimi in ~love{kimi potenciali) so udeleženci delavnice (strokovnjaki in mladi Pi{e~ani) dopolnili z obiskom in spoznavanjem izku{enj ob~ine Železna Kapla v Avstriji, ki ji je ob KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 111 finan~ni podpori države uspelo industrijsko obmo~je (tovarna celu- loze) v nekaj letih intenzivnega dela ob~inske uprave in prebivalcev spremeniti v obmo~je podeželskega zdravstveno-rekreacijskega tu- rizma. Zamisel razvojnega projekta Energija, ki so jo izžarevali krajani Pi{ec, in odlo~nost, da obmo~je potegnejo iz družbenega obrobja, sta spodbudili skupino slovenskih strokovnjakov, ki so sodelovali na mednarodni delavnici (dr. Ana Barbi~, mag. Stane Vlaj, mag. Alenka Verbole, dr. Milan Naprudnik, Angelca Rus, dipl. geogr.,. Ivan Stani~, dipl. inž. arh., mag. Lidija Globevnik in mag. Andrej Luk{i~), da so pripravili predlog razisko- valno-razvojnega projekta Ekolo{ki turizem v KS Pi{ece. Osnovni cilj projektne zamisli je bil oblikovati turisti~ni proizvod, ki bi temeljil na lokalnih virih (naravni in kulturni dedi{~ini ter aktivnostih in poten- cialih lokalnega prebivalstva) ob zagotavljanju njihovega ohranjanja in obnavljanja (na~elo obstojnosti). Sodobne potrebe po varovanju okolja (ekolo{ko na~elo), po ohranja- nju naravnih vrednot in kulturne dedi{~ine (na~elo lokalne podeželske identitete) in po zagotavljanju kakovostnega življenja kme~kega/po- deželskega prebivalstva (socialno na~elo) terjajo namre~ premi{ljen pristop k razvoju posameznih podeželskih skupnosti na podlagi upo- {tevanja teoretskih spoznanj razli~nih strok in izku{enj držav, ki že nekaj desetletij namenjajo celovitemu razvoju podeželja posebno po- zornost. Svetovni presežki kmetijskih pridelkov, nizki dohodki iz kme- tijstva, obremenjenost okolja in majhne možnosti za zaposlovanje so le nekateri od problemov, ki tarejo podeželsko prebivalstvo. Glede na to, da kmetijstvo samo ne more zagotoviti ekonomske in socialne varnosti ljudem, ki živijo na podeželju, je treba poiskati nove možnosti, razmere in poti, ki bodo omogo~ili celovit in obstojen razvoj podeželskih skup- nosti. Danes podeželje ni ve~ le prostor, kjer se prideluje živež, pa~ pa vse bolj okolje, namenjeno tudi nekmetijskim aktivnostim, {e posebej tu- rizmu in drugim prosto~asnim dejavnostim. Zato je podeželski prostor prisiljen združiti ve~ funkcij. Biti mora prostor, ki odpira nova in ohra- nja obstoje~a delovna mesta, hkrati pa mora zagotoviti varovanje oko- lja ter naravne in kulturne dedi{~ine kot pomembnega razvojnega vira. Multifunkcionalnost pa je neredko povod za {tevilne lokalne konflik- te, posebej {e v primeru razvijanja podeželskega turizma. Ta namre~ prina{a v podeželski prostor {tevilne spremembe – od prostorskih in ekonomskih do socialnih in ekolo{kih v pozitivnem in negativnem smislu. 112 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Zami{ljeni razvojni projekt je bil sestavljen iz osnovnega projekta in petih podprojektov, ki v medsebojni povezanosti in soodvisnosti izha- jajo iz osnovnega projekta in ga hkrati soopredeljujejo. Vsebinske sestavine osnovnega projekta: • izbor ustreznih teoreti~nih pristopov ter opredelitev projektnega problema, • izdelava metodolo{ke zasnove (postavitev hipotez, opredelitev in- dikatorjev, oblikovanje merskih in{trumentov v skladu z izbranimi metodami dela), • terensko zbiranje podatkov in analiza, • opredelitev potencialov lokalnega prebivalstva (sociodemografska struktura, sistemi vrednot in motiviranost), • izdelava {tudij o potencialih in nosljivosti posameznih obmo~ij, • opredelitev obmo~ij za turisti~ne ter druge gospodarske in dopolnilne dejavnosti, • trženje turisti~nega proizvoda. Med predvidenimi podprojekti je najbolj obsežen prvi, to je obliko- vanje turisti~nega proizvoda, za katerega je že v fazi priprav možno predvideti naslednje vsebine: • vodna pot in Jovsi park, • kulturno-etnolo{ka turisti~na ponudba (vklju~uje že oblikovan pro- gram Pleter{nikove ure), • vinska cesta in rekreacijske aktivnosti ob njej (na~rt ceste je že izde- lan), • turisti~na kolesarska pot, • obnovljeni grad in urejen grajski park, • gozdarska u~na pot (že obstaja, vendar jo bo treba o~istiti in ustrezno opremiti), • ureditev naselij in zgradb. V okviru podprojekta »oblikovanje tržne znamke Pi{ec« naj bi bila oblikovana lokalna tržna znamka za promocijo lokalnega turisti~nega proizvoda, ~e le mogo~e v povezavi s turisti~no znamko {ir{ega ob- mo~ja. Podprojekt drobnega gospodarstva naj bi bil usmerjen predvsem v odpiranje novih delovnih mest z ustreznimi investicijskimi programi za razvoj dejavnosti, ki bi zaposlile lokalne delovne mo~i, na drugi strani pa pritegnile investitorje in podjetnike, ki bi želeli živeti in delati v ekolo{ko ohranjenem in estetsko privla~nem naravnem okolju. Podprojekt »biosadjarstvo in biozelenjadarstvo« naj bi bil zastavljen tako, da bo spodbudil oz. ponovno oživil pridelavo pi{e{kih marelic in biovrtnin, ki imajo poleg pridelave grozdja najbolj{e možnosti za trže- nje tako v regiji kot v sosednji Hrva{ki, predvsem v Zagrebu. Podprojekt lokalne samouprave terja opredelitev vloge krajevne skupnosti v okviru nove ob~ine Brežice in zagotovitev njenega delo- vanja kot in{titucije predstavni{ke demokracije na lokalni ravni. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 113 Sklep Predstavljene akcije za pripravo in izvedbo kulturnega dogodka na državni ravni kot tudi akcije za spodbuditev celovitega razvoja KS Pi{ece so primer lokalnih neformalnih pobud. Ozna~ujejo jih sponta- nost, odlo~nost in požrtvovalnost glavnih akterjev (treh ~lanov Od- bora, skupine mladih Pi{e~anov) in neobremenjenost s formalnimi avtoritetami. Analiza nadaljnjih dogajanj v KS Pi{ece pa je pokazala, da se je obli- kovalo ve~ razli~nih neformalnih skupin, ki ne delujejo usklajeno zara- di prestižne naravnanosti nekaterih njihovih vodij. Pokazalo se je tudi, da so bile nekatere skupine krajanov iz teh dogajanj izklju~ene (podjet- niki, mlade ženske), kar se bo nedvomno prej ali slej izkazalo kot ovira pri izvajanju na~rtovanega razvojnega programa. Uspe{no izpeljane priprave za državno proslavo kulturnega do- godka, mednarodna delavnica, sre~anje Slovenskega slavisti~nega dru{tva ter nekateri drugi dogodki, organizirani v Pi{ecah, so obmo~- je potegnili iz anonimnosti. Mnogi Slovenci pred tem za Pi{ece niso {e nikoli sli{ali, kaj {ele, da bi kraj obiskali. Dejstva, da so »vstopi- li« v slovenski javni prostor, se Pi{e~ani seveda zavedajo. Obstaja pa nevarnost, da zaradi pretirane samozavesti ne bodo zmogli kriti~no ovrednotiti lastnih zmožnosti in si pridobiti oziroma tudi vnaprej za- gotovljati ustrezne strokovne podpore. 114 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA SOCIALNA TIPOLOGIJA (KME^KIH) GOSPODINJSTEV KOT SESTAVINA STROKOVNIH PODLAG PROSTORSKEGA IN GOSPODARSKEGA NA^RTOVANJA RAZVOJA PODEŽELJA* Celovit pristop k razvoju podeželskih skupnosti Usmeritev pozornosti na~rtovalcev razvoja podeželja ne {iri le obmo~- ja njihovega dela, temve~ prina{a tudi nov, celovit in interdisciplinarni pristop k razvojnemu na~rtovanju. Ta zamenjuje t. i. monodisciplinar- ne pristope, ki temeljijo na na~rtovanju razvoja znotraj posameznih sektorjev. ^eprav je tudi sektorske na~rte treba v dolo~eni fazi med seboj uskladiti, se celovit pristop k razvojnemu na~rtovanju od sektor- skega pristopa razlikuje že v samem izhodi{~u, ki je v tem, da izhaja iz celote, to je iz obstoje~ih danosti kot osnove razvojnega na~rtova- nja. Posamezna podro~ja tako že od samega za~etka vsaj v grobem upo{tevajo stanje na drugih podro~jih, zaradi ~esar je poznej{a med- sebojna uskladitev podro~nih na~rtov razmeroma preprosta. Celovit, interdisciplinarni pristop pa se od sektorskega, monodisci- plinarnega razlikuje tudi po ciljih, ki so opredeljeni celovito tako na ravni posameznika/gospodinjstva kot na ravni obmo~ja. Na ravni po- sameznika/gospodinjstva gre za zagotavljanje kakovosti življenja, ki ni in ne more biti opredeljena (zgolj) z normativi, ki jih je oblikovala dolo~ena družba, temve~ se kot cilj celovitega razvoja postavlja želena kakovost življenja, to pa je kakovost, kakr{no si želijo prebivalci do- lo~enega obmo~ja. Prednost tako opredeljenih ciljev ni le v tem, da so uresni~ljivi, temve~ predvsem v tem, da, njihovo uresni~itev prebivalci doživijo kot uresni~itev svojih želja. Ko so te uresni~ene, se tako reko~ samodejno pojavijo novi cilji, ki so zaradi spremenjenih razmer in nove motiviranosti prebivalcev spet uresni~ljivi. Razvojni proces tako vse bolj uravnava konkretna podeželska skupnost sama, ne da bi se pri tem izolirala od okolja, ki jo obdaja, temve~ se z njim vedno bolj intenzivno povezuje na temelju enakovrednega partnerstva. Seveda pa interdisciplinarnost, ki zadeva horizontalno povezovanje razli~nih strok in strokovnjakov na ravni projektnega obmo~ja, ne more nadomestiti vertikalnih monodisciplinarnih povezav posameznih stro- kovnih podro~ij z vi{jimi in nižjimi ravnmi družbene organiziranosti. Interdisciplinarno usklajevanje na posameznih ravneh v prvi vrsti po- meni strategijo povezovanja konkretnega projektnega obmo~ja z nje- govim okoljem. Tak{no povezovanje, ki temelji na enotnem informacij- * Besedilo je bilo objavljeno v Urbanem izzivu, 1992 (21–22): 40–60. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 115 skem sistemu, omogo~a integriranje podatkov nižjih ravni oz. manj{ih enot na vi{jih ravneh oz. obsežnej{ih enotah, kar je hkrati prvi pogoj interdisciplinarnih strokovnih povezav na razli~nih ravneh. Celovit pristop k razvoju konkretne podeželske skupnosti utemelju- jejo vsaj tri skupine dejavnikov: Prvi~, specifi~nost oz. enkratnost neke podeželske skupnosti (Štam- buk 1991: 113), ki se od drugih razlikuje tako po notranjih družbenogo- spodarskih dogajanjih kot po stopnji svoje povezanosti/izoliranosti s sosednjimi, predvsem urbanimi skupnostmi kot posledica intenzivno- sti procesov deagrarizacije in heterogenizacije podeželja, terja pristop, ki na tej specifi~nosti gradi razvojni projekt. Drugi~, celovito je možno obravnavati le manj{o prostorsko enoto zaradi njene naravne in socialne homogenosti, zaradi katere je mogo~e pri oblikovanju razvojnega projekta kar najbolj upo{tevati tako narav- no kot družbenogospodarsko pestrost znotraj konkretne podeželske skupnosti ter dose~i najvi{jo možno usklajenost posameznih sestavin. Tretji~, nepogre{ljivo na~elo celovitih razvojnih projektov, po kate- rem prebivalci niso le cilj, temve~ tudi dejanski (so)izvajalci razvojnih programov (Cernea, 1991), je možno upo{tevati le v okviru manj{e skupnosti, katere prebivalci se z njo identificirajo in so za njen razvoj tudi neposredno zainteresirani. Raziskovalni problem in cilji Pobuda za raziskovalno-razvojni projekt Tipi (kme~kih) gospodinj- stev kot sestavina strokovnih osnov prostorskega in gospodarskega na~rtovanja razvoja podeželskih skupnosti je skupna ugotovitev stro- kovnjakov, zbranih na javni predstavitvi raziskav tematskega sklopa Prostor in varstvo okolja kot dejavnika razvoja Slovenije v Cankarje- vem domu, dne 9. 4. 1990, po kateri ~lovek ni le enota statisti~nih ka- tegorij, temve~ tudi ~lan razli~nih družbenih skupin, na prvem mestu družine/gospodinjstva ter primarne prostorske skupnosti (naselja, lo- kalne skupnosti), v okviru katere zadovoljuje ve~ji del svojih eksisten~- nih in nadeksisten~nih potreb. Podatki o socialni tipologiji družin/gospodinjstev tako bistveno do- polnjujejo statisti~ne podatke o prebivalcih, predvsem z opredelitvijo potreb in razvojnih možnosti posameznih gospodinjstev v dolo~enem naselju/obmo~ju ter omogo~ajo prilagoditev prostorskega na~rtovanja in na~rtovanja gospodarskih naložb dejanskim potrebam in možno- stim družin/gospodinjstev, ki na dolo~enem obmo~ju živijo. Podatke o {tevil~nosti in razpr{enosti posameznih tipov družin/gospodinjstev znotraj posameznih obmo~ij pa je mogo~e uporabiti tudi kot eno od sestavin zasnove poselitvenega razvoja Slovenije. 116 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Izmed sestavin modela celovitega razvoja se omejujemo na socio- lo{ko sestavino, ki po eni strani zadeva prebivalstvo dolo~enega ob- mo~ja, po drugi strani pa naselje in njegovo zmožnost, da prebivalcem omogo~a zadovoljevanje tistih potreb, ki jih ne morejo zadovoljevati v okviru družine oz. gospodinjstva (slika 1). Temeljna enota podeželske skupnosti je torej družina/gospodinj- stvo, zlasti kme~ko in me{ano, ki je hkrati proizvodna in potro{ni{ka skupnost, v nasprotju z drugimi gospodinjstvi, ki od obeh opravljajo le potro{ni{ko funkcijo za svoje ~lane, tj. živijo od dohodka, ustvarjene- ga zunaj gospodinjstva. Kme~kim in me{anim so sorodna tudi gospo- dinjstva, ki se v svojem okviru ukvarjajo s kak{no drugo gospodarsko dejavnostjo (obrt, storitve). Teh je bilo {e do nedavna na slovenskem podeželju zanemarljivo malo. Z vstopom Slovenije v tržno gospodar- stvo pa lahko že v bližnji prihodnosti pri~akujemo razmah družinske- ga podjetni{tva oz. dejavnosti drobnega gospodarstva, s katerimi si bodo posamezniki ali ve~ družinskih ~lanov oblikovali in vzdrževali delovna mesta. Poudarjanje družine/gospodinjstva kot temeljne enote podeželske skupnosti pa v nobenem primeru ne pomeni zanemarjanja posamez- nika, ki ima, ~eprav ~lan družine/gospodinjstva in prebivalec dolo~e- nega naselja, tudi svoje povsem individualne potrebe ter pravico do za- sebnosti, ki mu omogo~a ohranjanje in razvoj lastne osebnosti in lastne identitete. sistem naselij/obmo~ij NASELJE socialno-geografska obelèja DRU@INA/ (KME^KO) GOSPODINJSTVO GOSPODARSTVO POSAMEZNIK ~lan / ~lanica jedra druìne tipi gospodinjstev in njihova umestitev v naselju OKOLJE SISTEMA Slika 1: Sociolo{ka sestavina modela celovitega pristopa k na~rtovanju razvoja podeželske skupnosti KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 117 Raziskovalno-razvojna naloga zasleduje naslednja cilja: – izdelati socialno tipologijo družin/gospodinjstev in jih prostorsko umestiti v karte naselij; – ovrednotiti prispevek posameznih lastnosti družin/gospodinjstev oz. njihovih indikatorjev ter na tej podlagi dolo~iti tiste, ki so za iz- delavo socialne tipologije najbolj relevantni. Obmo~je in populacija raziskave Obmo~je raziskave je 16 naselij v Triglavskem narodnem parku (TNP). V raziskavo so bila vklju~ena vsa gospodinjstva, znotraj njih pa {e do- datno gospodar/mož ali gospodarica/žena. Podatki so bili zbrani ko- nec leta 1991, v letu 1992 pa je bila opravljena ustrezna ra~unalni{ka obdelava. Obmo~je raziskave je nedvomno specifi~no, saj gre z izjemo enega naselja (Podjelje) v celoti za demografsko ogroženo obmo~je. Poleg tega pa sta naravna in kulturna dedi{~ina obmo~ja pod posebno skrb- jo države. Ta je doslej odgovornost za varovanje prepu{~ala ob~inam, v okvir katerih sodijo posamezna obmo~ja TNP (Radovljica, Jesenice, Tolmin). Zato je bilo oz. je {e za vsako akcijo potrebno medob~insko usklajevanje, ki se je pogosto kon~alo brez skupno sprejetih dogovo- rov. Uprava Triglavskega narodnega parka je bila pri tem skorajda brez mo~i in je svoje delo opredeljevala bolj ali manj po lastni presoji. Zaradi specifi~nosti obmo~ja je metodolo{ki pristop k oblikovanju tipologije (kme~kih) gospodinjstev posebej uporaben za razvojne pro- jekte v demografsko ogroženih obmo~jih, hkrati pa ga je mo~ uporabiti tudi v drugih, bolj razvitih obmo~jih. SOCIALNA TIPOLOGIJA DRUŽIN/GOSPODINJSTEV IN KME^KIH GOSPODARSTEV Delovni model in indikatorji njegovih sestavin Sociolo{ka sestavina modela celovitega pristopa k na~rtovanju raz- voja podeželske skupnosti poleg sociolo{kih vklju~uje tudi vsebine, ki sodijo v podro~ja preu~evanja drugih, vendar v vsakem primeru družboslovnih strok. Gre za vsebine, ki so ali pa mejijo na strokovna podro~ja geografije, socialne geografije, ekonomije, agrarne ekono- mike ter socialne psihologije. Razlog za tak pristop je v preprostem dejstvu, da življenje in življenjski problemi niso monodisciplinarni, temve~ multidisciplinarni, zato jih ni mogo~e niti preu~evati, {e manj 118 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA pa re{evati zgolj z vidika posami~nih strok, temve~ le v medsebojni povezavi vseh strok, ki so za dolo~en problem relevantne. Zato mora- mo izraz »sociolo{ka sestavina« razumeti v njegovem {ir{em pomenu, to je v povezavi z vsebinami drugih družboslovnih strok. Indikatorji, ki so bili izbrani kot relevantni za izdelavo socialne ti- pologije gospodinjstev konkretnega naselja, podeželske skupnosti ali ve~jega obmo~ja, zadevajo naselje, gospodinjstvo, kme~ko gospodar- stvo, ~lane jedra (kme~ke) družine (gospodarja/moža, gospodarico/ ženo, naslednika/naslednico) in posameznika/posameznico, v preu- ~evanem primeru gospodarja/moža ali gospodarico/ženo kot glav- nega ~lana/~lanico (kme~kega) gospodinjstva ter vitalnost (kme~ke- ga) gospodinjstva (slika 2). Kot neposredni indikatorji perspektivnosti konkretnega gospodinj- stva so upo{tevani: skupni dohodek vseh ~lanov oz. povpre~ni (me- se~ni, letni) dohodek na ~lana gospodinjstva ter možnosti in želje po uvedbi posameznih dopolnilnih dejavnosti. Vitalnost kme~kih gospo- dinjstev pa se dodatno opredeljuje z uporabljeno tehnologijo kmetijske pridelave in z na~rti glede kmetovanja v prihodnosti. Posredno je stopnja perspektivnosti gospodinjstva dolo~ena z nje- govo generacijsko strukturo, z viri dohodkov, vklju~no z dohodkom iz dopolnilnih dejavnosti ter z opremljenostjo gospodinjstva. Kme~ko gospodinjstvo oz. njegova vitalna sposobnost pa je dodatno dolo~ena velikost agrometeorolo{ka prometna dostopnost do obelèja infrastruktura centralnih dejavnosti NASELJE POSAMEZNIK KME^KO GOSPODINJSTVO gospodar/gospodarica GOSPODARSTVO – demografska/stratifikacij- – demografska obelèja – proizvodne zmogljivosti ska struktura – prostorska mobilnost – strojna opremljenost – {tevilo ~lanov – prosto~asne – lastni{tvo – generacijska struktura – dru{tvene – nasledstvo – opremljenost – politi~ne aktivnost – ustreznost delovnih mo~i – viri dohodkov VITALNOST (KME^KEGA) GOSPODINJSTVA vsa gospodinjstva – dohodek samo kme~ka gospodinjstva – tehnologija kmetijske pridelave, na~rti Slika 2: Indikatorji sociolo{ke sestavine modela celovitega pristopa k na~rtovanju razvoja podeželskih skupnosti KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 119 s proizvodnimi zmogljivostmi, strojno opremljenostjo, ustreznostjo delovnih mo~i ter z lastni{tvom in nasledstvom. Stratifikacijska obe- ležja gospodarja/gospodarice (kme~ke) družine neposredno ali po- sredno dolo~ajo vitalnost gospodinjstva. Tudi zunaj delovne aktivnosti gospodarja ali gospodarice v okviru družine/gospodinjstva in zunaj njega (prosto~asne dejavnosti, s katerimi se ukvarja, dru{tva, v katera je vklju~en, politi~ne aktivnosti) posredno opozarja na vitalnost gospo- dinjstva, ki mu na~eluje. Ker posamezno gospodinjstvo v nobenem primeru ni samozadostno, saj vrsto potreb zadovoljuje v okviru naselja ali {ir{ega omrežja naselij s centralnimi dejavnostmi, bolj{e ali slab{e možnosti zadovoljevanja ta- k{nih potreb spodbujajo ali zavirajo vitalno sposobnost posameznega gospodinjstva. Gre za dostopnost do centralnih dejavnosti, razvitost prometne infrastrukture, agro-meteorolo{ke razmere in velikost nase- lja kot dejavnike vitalnosti zunaj konkretnega gospodinjstva. Med izbranimi skupinami indikatorjev vitalnosti konkretnega go- spodinjstva (slika 2) ni vzro~no-posledi~nih odnosov ali jih vsaj ni možno dolo~iti. Pa~ pa med posameznimi skupinami indikatorjev in med indikatorji znotraj posameznih skupin obstajajo bolj ali manj tesne povezave v smislu njihove medsebojne soodvisnosti. Metodolo{ki postopek Izbor metode. Za identificiranje tipov kme~kih družin je bila izbrana metoda voditeljev, ki je primerna za analizo ve~jega {tevila enot. To je iteracijska metoda, ki za~ne z dano množico predstavnikov enot voditeljev, priredi enote najbližjim voditeljem, poi{~e centroide (teži- {~a) tako dobljenih skupin, izpostavi nove voditelje, spet priredi eno- te najbližjim voditeljem itd. Postopek se kon~a, ko se nova množica voditeljev ne razlikuje od množice voditeljev, dobljene korak pred njo (Ferligoj, 1983: 107). Gre za metodo, ki jo je izdelal Diday (1980), upo- rabljeni ra~unalni{ki program CLUSE pa Batagelj (1982). Prednost metode voditeljev pred drugimi iteracijskimi metodami (faktorska analiza) je v tem, da hkrati identificira lastnosti in njihove nosilce. Upo{tevane lastnosti so opredeljene z izbranimi indikatorji, njihovi nosilci pa so posamezne družine/gospodinjstva, Družine/go- spodinjstva z enakimi oz. podobnimi lastnostmi se po tej metodi zdru- žujejo v skupine, ki jih je možno pojasnjevati z lastnostmi zunanjega okolja, v obravnavanem primeru upo{tevanih naselij in {tirih gravita- cijsko-funkcijskih obmo~ij, ki jim konkretna naselja pripadajo. Izbor podatkov za posamezne indikatorje socialne tipologije go- spodinjstev in tipologije kmetij. Za vsak izbran indikator vsake od obeh tipologij so bili pregledani empiri~ni podatki in ocenjena njihova 120 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA ustreznost za nadaljnjo ra~unalni{ko obdelavo oz. za aplikacijo metode voditeljev. V ve~ primerih so bile posamezne spremenljivke oblikovane iz ve~jega {tevila konkretnih podatkov (npr. opremljenost gospodinj- stva), ki jih je bilo za potrebe izdelave tipologije treba prirediti. Preglednica 1: Gospodarji/možje in gospodarice/žene glede na to, od kdaj živijo v kraju sedanjega prebivali{~a gospodar/mož gospodarica/žena od rojstva 79,7 50,7 se je priselil do leta 1945 1,5 3,3 se je priselil med letoma 1946 in 1970 9,0 27,7 se je priselil leta 1971 ali pozneje 9,8 18,3 % 100,0 100,0 N (266) (300) Samo v enem primeru je bil indikator, ki je sicer opredeljen kot so- ciolo{ka sestavina modela celovitega pristopa k na~rtovanju razvoja po- deželskih skupnosti (slika 2), iz nadaljnje analize izpu{~en zaradi nizke diskriminativne vrednosti za preu~evano populacijo. Gre za indikator mobilnosti, po katerem 79,9 odstotka gospodarjev/mož in 50,7 odstotka gospodaric/žena živi v kraju sedanjega bivali{~a od rojstva (preglednica 1). Med tistimi, ki so se v kraj sedanjega bivali{~a priselili, pa gre v veliki ve~ini primerov za notranje migracije v okviru Slovenije, od tega v ve~ini primerov za priselitve iz drugega kraja iste ob~ine (preglednica 2). Preglednica 2: Priseljeni gospodarji/možje in gospodarice/žene glede na to, od kdaj živijo v kraju sedanjega prebivali{~a gospodar/mož gospodarica/žena priselil(a) iz drugega kraja iste ob~ine 58,9 (33) 58,9 (89) priselil(a) iz sosednje ob~ine 1,8 (1) 8,6 (13) priselil(a) iz druge slovenske ob~ine 28,6 (16) 25,8 (39) priselil(a) iz druge nekdanje jugo. rep. 1,8 (1) 4,0 (6) priselil(a) iz tujine 8,9 (5) 2,6 (4) % 100,0 99,9 N (56) (151) O~itno torej ne gre za velike migracijske tokove, temve~ predvsem za priselitve zaradi poroke. Ob tem pa bi bilo treba upo{tevanje imi- gracij nujno povezati z emigracijskimi procesi, o katerih pa ni na voljo podatkov, vezanih na posamezna gospodinjstva. Opravljena sta bila dva lo~ena postopka razvr{~anja gospodinjstev v skupine. V prvem postopku so bila v skupine razvr{~ena vsa preu~evana gospodinjstva (N = 349) glede na izbrane sociolo{ke zna~ilnosti, v drugem pa samo KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 121 kme~ka gospodinjstva (N = 220) ob upo{tevanju njihovih specifi~nih sociolo{kih in agrarno-ekonomskih lastnosti. Rezultati Skupine gospodinjstev glede na izbrane sociolo{ke zna~ilnosti in njihova (potencialna) vloga v razvoju obmo~ja TNP Upo{tevanih 15 sociolo{kih spremenljivk zadeva na eni strani lastno- sti gospodinjstva ({tevilo ~lanov, generacijski sestav, aktivne vire do- hodka, skupni letni dohodek vseh ~lanov in povpre~ni letni dohodek na ~lana gospodinjstva, dopolnilne dejavnosti v okviru gospodinjstva, stanje, možnosti, želje in opremljenost gospodinjstva s predmeti trajne potro{nje), na drugi strani pa lastnosti gospodarja/moža oz. gospo- darice/žene kot enega od nosilnih ~lanov gospodinjstva (starost, za- konski stan, glavni vir dohodka, prosto~asne dejavnosti, ~lanstvo v dru{tvih, ~lanstvo v politi~nih strankah). Med lastnostmi gospodarja/ gospodarice pri oblikovanju skupin (metoda voditeljev) ni bil upo{te- van spol, ker te lastnosti ni mogo~e preprosto urediti (ni argumentov, na podlagi katerih bi enemu spolu pripisali nižjo, drugemu pa vi{jo vrednost), niti ne izobrazba, ker ima v preu~evani populaciji razme- roma nizko razlo~evalno vlogo (81,4 % gospodarjev/gospodaric je kon~alo najve~ 8 let {olanja). Seveda pa sta obe spremenljivki skupaj z drugimi upo{tevani v diskriminacijski analizi, s katero analiziramo prispevek obeh lastnosti gospodarja/gospodarice skupaj z izbranimi zna~ilnostmi naselja in njegove oddaljenosti od centralnih funkcij. Anketirana gospodinjstva (N = 349) se po metodi voditeljev razvr- {~ajo v {tiri skupine, med katerimi ni hierarhi~nega odnosa, temve~ le odnos podobnosti oz. razli~nosti (preglednica 3). Voditelj skupine 1 je gospodinjstvo z visokimi letnimi dohodki in hkrati z visokim povpre~nim dohodkom na ~lana gospodinjstva. Na vodilno gospodinjstvo se veže {e 29 gospodinjstev, ki skupaj z voditeljem predstavljajo 8,6 odstotka anketiranih gospodinjstev. Naj- bolj verjetno gre za priseljeno populacijo gospodarsko premožnih upo- kojencev in/ali {e uslužbencev, ki imajo na obmo~ju TNP za~asno ali že stalno bivali{~e. Skupina je dokaj homogena (r = 5208). Z nekoliko tveganja smo ta gospodinjstva opredelili kot skupino povratnikov oz. doseljencev. Najbolj verjetno gre za ljudi, ki so se poklicno udejstvovali ali se {e udejstvujejo zunaj obmo~ja kraja sedanjega bivanja in so se po upokojitvi vrnili ali se nameravajo vrniti. V ta namen si obnovijo do- ma~o hi{o ali si zgradijo novo. Podobno se obna{ajo tudi doseljenci, ki so si obmo~je TNP izbrali za postavitev po~itni{ke ali stanovanjske hi{e, v kateri prebijejo znaten del svojega prostega ~asa z možnostjo, da 122 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA obseg tega ~asa po upokojitvi {e pove~ajo ali se na obmo~je celo za stal- no doselijo. Od te skupine sicer ni pri~akovati gospodarske dejavnosti, lahko pa v kraju in njegovi okolici porabljajo svoj denar in s tem prispe- vajo k tako imenovanim pasivnim virom dohodkov lokalne skupnosti. ^lani te skupine lahko posredno spodbujajo razvoj obmo~ja tudi prek informacij in vrednot, ki jih prina{ajo lokalnim prebivalcem, pa tudi z aktivnim delom v razli~nih negospodarskih dejavnosti (izobraževal- nih, kulturnih, dru{tvenih). Seveda pa povratniki in novi doseljenci lahko pomenijo vir konfliktov v podeželski skupnosti že zaradi tega, ker se od lokalnih prebivalcev razlikujejo (po dohodkih, življenjskem slogu, vrednotah) in zato pogosto zbujajo zavist. ^e ob tem sku{ajo agresivno prevzemati {e vodilne vloge v skupnosti, se kaj lahko zgodi, da jih doma~ini odklonijo. ^eprav je skupina majhna, se ji prav zara- di opisanih potencialnih pozitivnih in negativnih vplivov na lokalno skupnost v razvojnih snovanjih ne smemo izogniti. Preglednica 3: Skupine gospodinjstev glede na izbrane sociolo{ke zna~ilnosti (metoda voditeljev) SPREMENLJIVKE VODITELJI 1 2 3 4 povratniki perspektiv- pogojno neperspe- in dose- na gospo- perspektiv- ktivna ljenci dinjstva na gospo- gospo- dinjstva dinjstva {tevilo ~lanov gospodinjstva 0,08 0,81 0,83 0,54 generacijski sestav gospodinjstva 0,19 0,88 0,96 0,65 aktivni viri dohodkov gospodinjstva 0,52 0,55 0,76 0,52 skupni letni dohodek gospodinjstva 2,34 0,08 0,32 0,32 povpre~ni letni dohodek na ~lana gospodinjstva 2,31 0,25 0,02 0,49 ukvarjanje z dopolnilnimi dejavnostmi 0,35 0,25 0,11 0,07 možnosti/pogoji za dopolnilne dejavnosti 0,04 0,42 0,17 0,00 želja ukvarjati se z dopolnilnimi dejavnostmi 0,21 0,49 0,31 0,11 opremljenost gospodinjstva 0,12 0,71 0,38 0,06 starost gospodarja/gospodarice 0,03 1,15 0,65 0,12 zakonski stan gospodarja/gospodarice 0,25 0,28 0,49 0,43 glavni vir dohodka gospodarja/gospodarice 0,01 1,38 0,45 0,49 prosto~asne aktivnosti gospodarja/gospodarice 0,02 0,81 0,43 0,02 ~lanstvo v dru{tvih (gospodarja/gospodarica) 0,21 0,56 0,36 0,00 ~lanstvo v politi~nih strankah (gospodarja/gospodarice) 0,18 0,43 0,11 0,13 (N = 349) (30) (80) (144) (95) 100,0 % 8,6 22,9 41,3 27,2 Radius 5.208 9.546 10.819 5.177 rmax = 10.81942; Pc (kriterijska funkcija) = 2599,4; 15 iteracij KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 123 Voditelj skupine 2 je gospodinjstvo, katerega gospodar/gospodari- ca je redno zaposlen zunaj kmetijstva, je starej{i (med vsemi anketirani- mi gospodinjstvi je 46,4 odstotka tak{nih, katerih gospodar/gospoda- rica je star/stara 61 let ali ve~) in razmeroma dejaven v prostem ~asu. Gospodinjstvo ima precej ~lanov, tudi mlaj{ih od 20 let, gospodinjstvo ima manj{e {tevilo virov dohodkov (glavni vir je o~itno zaposlitev go- spodarja/gospodarice) in je dobro opremljeno s predmeti trajne po- tro{nje. Dodatno k temu pa ima gospodinjstvo možnosti za uvedbo oz. raz{iritev dopolnilnih dejavnosti ali vsaj željo, da bi se z njimi ukvarja- lo, ~eprav za zdaj {e nima možnosti. Vodilnemu gospodinjstvu te sku- pine je podobnih {e 79 gospodinjstev, kar skupaj pomeni slabo ~etrtino (22,9 %) vseh anketiranih gospodinjstev. Skupina je precej heterogena (r = 9546), na kar opozarjata vsaj dve izklju~ujo~i se lastnosti, to sta možnost za takoj{njo uvedbo oz. raz{iritev dopolnilnih dejavnosti na eni strani, na drugi strani pa zgolj pripravljenost oz. želja po uvedbi dopolnilnih dejavnosti, ~eprav gospodinjstvo trenutno nima za to no- benih možnosti. Zaradi prikazanih lastnosti skupino 2 lahko poimenujemo kot sku- pino perspektivnih gospodinjstev. To so trenutno tudi najbolj vitalna gospodinjstva na preu~evanem obmo~ju. ^eprav so za zdaj odvisna predvsem od dohodkov iz redne zaposlitve posameznih družinskih ~lanov, izkazujejo tudi možnosti ali vsaj pripravljenost za razvijanje dopolnilnih dejavnosti, v katerih bo mogo~e ali celo nujno zaposlovati mlaj{e ~lane teh gospodinjstev. Vsekakor gre za gospodinjstva, ki naj imajo prednost pri dodeljevanju državne pomo~i za razvoj. To bo v primeru, da so to hkrati tudi kme~ka gospodinjstva, razmeroma pre- prosto usmerjati na podlagi podatkov o njihovi vitalnosti. Voditelj skupine 3, ki je hkrati naj{tevilnej{a (vklju~uje 144 ali 41,3 % vseh gospodinjstev) in vsaj deloma tudi zato najbolj heterogena (r = 10.819), je gospodinjstvo z ve~jim {tevilom ~lanov razli~nih genera- cij, tudi najmlaj{e (do 20 let starosti), z ve~ viri dohodkov, ki so najbolj pogosto kombinacija kmetijstva, gozdarstva in dopolnilnih dejavnosti, redkeje tudi redne zaposlitve nekaterih ~lanov gospodinjstva. Gospodar/gospodarica je starej{i, lahko že vdovec/vdova. Po skup- nem letnem dohodku je gospodinjstvo le malo nad povpre~jem vseh gospodinjstev v TNP, po povpre~nem dohodku na ~lana gospodinjstva pa v samem povpre~ju. Pogojno perspektivna, kot lahko poimenujemo gospodinjstva te sku- pine, so tipi~na gospodinjstva na obmo~ju TNP. Njihova prihodnost je odvisna tako od notranjih kot od zunanjih dejavnikov. Šele potem, ko bodo zagotovljeni slednji, bodo ta gospodinjstva morda razvila lastno iniciativnost v zagotavljanju notranjih pogojev razvoja. Zaradi ve~jega tveganja vlaganj v gospodinjstva te skupine bo vsako gospodinjstvo te skupine treba {e dodatno preu~iti in vložek tudi bolje zavarovati kot v primeru perspektivnih gospodinjstev. Glede na to, da gre za najve~jo 124 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA skupino gospodinjstev na obmo~ju TNP, ta skupina nedvomno terja posebno pozornost na~rtovalcev razvoja tako na lokalni kot na državni ravni. Voditelj skupine 4 je gospodinjstvo z manj{im {tevilom ~lanov sta- rej{e generacijske strukture in z manj donosnimi viri dohodkov go- spodinjstva, zaradi ~esar je letni dohodek na ~lana gospodinjstva pod povpre~jem vseh gospodinjstev z obmo~ja TNP. Skupina je po {tevil~- nosti na drugem mestu, saj vklju~uje 95 (ali 27,2 %) vseh anketiranih gospodinjstev in je tudi najbolj homogena (r = 5177). Tudi neperspektivna gospodinjstva, kot smo opredelili gospodinj- stva te skupine, imajo legitimnost obstoja na obmo~ju TNP. Res se zdi, da so zapisana postopnemu propadu, vendar vsaj za zdaj prispevajo k ohranjanju poseljenosti podeželja. Naloga socialne politike je poskrbeti za dostojno preživetje ~lanov teh gospodinjstev, naloga gospodarske politike pa je skupaj s socialno politiko v tem, da prispevata k revitali- zaciji obmo~ja s strategijami, ki bodo vklju~evale tudi lastnino neper- spektivnih gospodinjstev. Skupine kmetij na obmo~ju TNP in njihova vitalnost Vsa gospodinjstva, opredeljena kot kme~ka (v lasti imajo najmanj 1 hektar kmetijskih zemlji{~), so bila z metodo voditeljev razvr{~ena v skupine glede na naslednja obeležja: – kmetijska zemlji{~a (v lasti, v najemu, oddana v najem, neobdelana) in gozd; – opremljenost kmetije (stanje hleva, urejenost hleva, opremljenost s kmetijskimi stroji); – tehnologija kmetovanja (na~in konzerviranja krme, uporaba potrje- nega semena za krompir); – dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov in lesa; – socialna obeležja kmetije kot gospodarskega obrata (ustreznost delo- vnih mo~i, lastni{tvo, nasledstvo, na~rti kmetije). Preu~evane kmetije se glede na upo{tevana obeležja razvr{~ajo v {tiri skupine (preglednica 4). Voditelj prve skupine je kmetija z (razmeroma) visokim dohodkom od prodaje kmetijskih pridelkov in lesa, je dobro opremljena s kmetij- skimi stroji, ima nov ali adaptiran in sodobno urejen hlev ter spodbud- ne na~rte za kmetovanje v prihodnje. Ozna~imo jo lahko kot vitalno kmetijo. Vodilni kmetiji je podobnih {e 35 drugih kmetij, kar skupaj pomeni 16,4 odstotka vseh kmetij z obmo~ja TNP. Gre torej za kmetije, ki so lahko vzor drugim v dolo~enem naselju in kot take nosilke razvojnih snovanj in uresni~evanja razvojnih na~rtov. To pa v nobenem primeru ne pomeni, da naj država najprej podpre KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 125 te kmetije in iz njih napravi t. i. vzor~ne primerke s predpostavko, da bodo najbolj uspe{ni kmetiji potem samodejno sledile tudi druge. Ne gre le za to, da druge kmetije najpogosteje nimajo potrebnih sredstev za najbolj potrebne vložke v svoj gospodarski obrat, država pa jim ne more pomagati ali vsaj ne toliko, kot je pomagala vzor~nim kmetijam, temve~ gre tudi za dejstvo, da je vzor drugim lahko le kmetija, ki jo druge želijo posnemati tudi zaradi njenih socialnih lastnosti (priprav- ljenost sodelovati in pomagati, notranja organizacija dela, enakoprav- nost med ~lani gospodinjstva, znanje ipd.). Morda bi v posameznem naselju kazalo vse vitalne kmetije povezati v razvojno jedro in ga po- stopoma {iriti s pritegnitvijo drugih kmetij, ki imajo vsaj minimalne možnosti za razvoj. Preglednica 4: Skupine kmetij glede na izbrane socioekonomske zna~ilnosti (metoda voditeljev) SPREMENLJIVKE VODITELJI A B C D vitalna neizrazita potencialno propadajo~a kmetija kmetija propadajo~a kmetija kmetija kmetijska zemlji{~a v lasti 1,22 0,39 0,19 0,41 kmetijska zemlji{~a v najemu 0,28 0,20 0,13 0,40 kmetijska zemlji{~a, oddana v najem 0,25 0,18 0,24 3,21 neobdelana kmetijska zemlji{~a 0,46 0,02 0,23 0,43 gozd v lasti 1,00 0,40 0,02 0,03 stanje hleva 1,05 0,17 0,13 0,87 urejenost hleva 1,28 0,24 0,20 0,60 opremljenost kmetije s stroji 1,45 0,49 0,01 0,90 uporaba potrjenega semena za krompir 0,28 0,03 0,02 0,99 na~in konzerviranja krme 0,08 1,03 0,96 0,03 dohodek od prodaje kmet. izdelkov in lesa 1,49 0,48 0,09 0,42 na~rti za kmetovanje 1,25 0,38 0,04 1,20 ustreznost delovnih mo~i 0,24 0,03 0,07 1,25 lastni{tvo kmetije 0,26 0,01 0,11 0,11 nasledstvo 0,45 0,14 0,08 0,81 radius 8,140 5,391 6,240 6,496 (N = 220) (36) (83) (87) (14) % 16,4 37,3 39,5 6,4 rmax = 8,14057; Pc (kriterijska funkcija) = 2341,2; 15 iteracij Voditelj druge skupine je neizrazita kmetija, ki jo odlikuje pred- vsem sodoben na~in konzerviranja krme (krmo tudi silira), je pa hkrati razmeroma slabo opremljena s kmetijskimi stroji ter ima zelo skromne dohodke (~e jih sploh ima) od prodaje kmetijskih pridelkov in lesa. Pri- 126 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA hodnost kmetij te razmeroma obsežne skupine (37,7 % vseh kmetij) je odvisna tako od notranjih sprememb gospodinjstva/gospodarstva in tudi od zunanjih razvojnih spodbud. Brez teh bo ve~ji del kmetij te sku- pine drsel po stopnji vitalnosti oz. zmožnosti revitalizacije navzdol. Voditelj tretje skupine je kmetija, ki jo ozna~uje predvsem klasi~na tehnologija konzerviranja krme (su{enje sena v kozolcu oz. na su{ilih). Ker ni opaziti nikakr{nih spodbud za oživitev kmetovanja, smo skupi- no 86 kmetij, ki pripadajo temu voditelju, poimenovali kot potencialno propadajo~e kmetije. Skupina vklju~uje kar 39,5 odstotka vseh kmetij in je tako kot skupine neizrazitih kmetij (37,3 %) ne smemo izpustiti iz razvojnih snovanj, saj skupaj vklju~ujeta dobre tri ~etrtine (77,2 %) vseh kmetij na obmo~ju TNP. Seveda pa strategij za obstoj in razvoj kme~kih gospodinjstev obeh skupin ne gre iskati le v kmetijstvu, temve~ tudi, ~e ne celo predvsem, v dopolnilnih ter neproizvodnih dejavnostih ob- mo~ja (turizem, storitve) v okviru celovite razvojne usmeritve obmo~ja TNP oz. njegovih posameznih družbeno-prostorskih obmo~ij. Preglednica 5: Delež kme~kih gospodinjstev v preu~evanih naseljih NASELJE {tevilo anketiranih delež kme~kih gospodinjstev gospodinjstev N % So~a 62 34 54,8 Koprivnik 60 40 66,7 Gorju{e 48 36 75,0 Log pod Mangartom 40 13 32,5 Trenta 37 30 81,8 Podjelje 20 16 80,0 Zgornja Radovna 16 6 37,5 Lepena 15 8 53,3 Zadlaz ^adrg 13 5 38,5 Zadlaz Žab~e 10 7 70,0 Bau{~ica 6 5 83,3 Tolminske Ravne 6 5 83,3 ^adrg 5 5 100,0 Radovna 4 3 75,0 Strmec 4 1 25,0 Perniki 3 3 100,0 N 349 220 63,0 Voditelj ~etrte skupine je propadajo~a kmetija, ki prakti~no nima ve~ možnosti za revitalizacijo. Velik delež zemlji{~ oddaja v najem, predvsem zato, ker ima mnogo premalo lastnih delovnih mo~i, nima naslednika in namerava opustiti kmetovanje. Kmetija že sedaj ne upo- {teva sodobnih tehnologij pridelave (ne uporablja potrjenega semena za krompir), je izredno slabo opremljena s kmetijskimi stroji, s starim, KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 127 dotrajanim hlevom in njegovo staro ureditvijo (jasli ob steni in ro~no spravilo gnoja). Glede na to, da gre za najmanj{o skupino kmetij (6,4 %), kaže re{itve za stanovanjska in gospodarska poslopja iskati predvsem kot ohranjanje stavbne dedi{~ine, ki bi jo bilo mogo~e uporabiti ali pri- rediti za nekmetijske dejavnosti, za kmetijska zemlji{~a pa bi bilo vred- no iskati re{itve v smeri njihove prodaje sosednjim kmetijam. Delež kme~kih gospodinjstev (spomnimo se, da so v obravnavani raziskavi kot kme~ka opredeljena vsa gospodinjstva, ki imajo v lasti najmanj 1 hektar kmetijskih zemlji{~) v preu~evanih naseljih (pregled- nica 5) na obmo~ju TNP je vse prej kot zanemarljiv. Prav tako pa ni zanemarljiv delež nekme~kih gospodinjstev, med katera ne sodijo le gospodinjstva lastnikov po~itni{kih hi{ic – ta so z izjemo po~itni{ko najbolj privla~nih naselij zelo verjetno v manj{ini, temve~ so med nekme~ka uvr{~ena tudi, verjetno celo predvsem, go- spodinjstva, ki so se izlo~ila iz mati~nih kme~kih gospodinjstev. Gre za otroke kmetov, ki niso mogli ostati na kmetiji (podedoval jo je eden izmed bratov ali sester), niso pa želeli ali niso zaradi objektivnih oko- li{~in mogli zapustiti rojstnega kraja. Ostali so v njem, si zgradili hi{o ali adaptirali stanovanje v hi{i star{ev. Število dveh gospodinjstev v isti hi{i nikakor ni zanemarljivo (40 ali 11,5 % vseh gospodinjstev)! Poleg tega pa so zelo verjetno tudi nekateri dedi~i/dedinje oz. nasledniki/ naslednice opustili kmetovanje, ker so se že ali pa se {e bodo odlo~i- li, da bodo pridobivali dohodek iz drugih dejavnosti. ^e so kmetijska zemlji{~a obdržali, s kmetovanjem pa se ukvarjajo zgolj za samooskrbo ali/in vsaj del kmetijskih zemlji{~ ne obdelujejo ali jih oddajajo v na- jem, so njihova gospodinjstva lahko perspektivna, njihovo kmetijsko gospodarstvo pa neizrazito ali propadajo~e (preglednica 6). Povezanost tipov kmetij s socialnimi tipi njihovih gospodinjstev Iz opravljene analize skupin gospodinjstev in skupin kmetij tako re- ko~ neizogibno sledi hipoteza, da obstaja pozitivna povezanost obeh: ~im bolj vitalna je dolo~ena kmetija, tem bolj perspektivno je njeno gospodinjstvo, in obratno; ~im bolj je kmetija propadajo~a, tem manj perspektivno je njeno gospodinjstvo z vidika njegove socialne struk- ture. Podatki o povezanosti tipa kmetije s socialnim tipom njenega gospo- dinjstva (preglednica 6) tak{no hipotezo dodatno osvetljujejo z ugo- tovitvijo, da je socialna vitalnost preu~evanih kme~kih gospodinjstev nižja kot vitalnost njihovega kme~kega gospodarstva. Tako je med vi- talnimi kmetijami kar 58,3 odstotka takih, katerih gospodinjstva so ne- perspektivna (50 %) ali pogojno perspektivna (8,3 %). Delež tovrstnih gospodinjstev je v drugih tipih/skupinah kmetij seveda znatno vi{ji: 128 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA med potencialno propadajo~imi kmetijami se povzpne na 66,7 odstot- ka, med neizrazitimi (73,2 %) in propadajo~imi kmetijami (78,5 %) pa se približa ali preseže tri ~etrtine vseh gospodinjstev, ki so opredeljena kot pogojno perspektivna ali kot neperspektivna. Preglednica 6: Povezanost tipov kmetij s socialnimi tipi njihovih gospodinjstev (N = 220) A B C D Socialni tipi vitalna neizrazita potencialno propadajo~a SKUPAJ kme~kih kmetija kmetija propadajo~a kmetija gospodinjstev kmetija % N % N % N % N % N 1 povratniki 8,3 (3) 10,4 (9) 10,7 (9) 14,3 (2) 10,4 (23) in doseljenci 2 perspektivna 33,3 (12) 16,3 (14) 22,6 (19) 7,1 d) 20,9 (46) gospodinjstva 3 pogojno perspek- 8,3 (3) 43,0 (37) 29,8 (25) 71,4 (10) 34,1 (75) tivna gospodinjstva 4 neperspektivna 50,0 (18) 30,2 (26) 36,9 (31) 7,1 (1) 34,5 (76) gospodinjstva skupaj N 99,9 (36) 99,9 (86) 100,0 (84) 99,9 (14) 99,9 (220) % 14,6 37,7 39,5 6,4 100,0 Ugotavljamo, da obstoj in razvoj družinskih kmetij na obmo~ju TNP ni ogrožen zgolj zaradi socioekonomskih zna~ilnosti samih kme~kih gospodarstev, temve~ dodatno ali celo v ve~ji meri zaradi sociolo{kih (demografskih) lastnosti kme~kih gospodinjstev. Lahko celo re~emo, da je marsikatera kmetija zapisana propadu predvsem zaradi neper- spektivnosti njenega gospodinjstva. Tovrstnim splo{nim ugotovitvam pa je treba dodati spoznanje o iz- jemah, ki kaj lahko postanejo pravilo. Gre za podatke, po katerih je na primer med potencialno propadajo~imi kmetijami kar 22,6 odstot- ka takih, katerih gospodinjstva so opredeljena kot perspektivna, ali za podatek, po katerem je med neizrazitimi kmetijami 43 odstotka takih, katerih gospodinjstva so pogojno perspektivna. V prvem primeru gre najbolj verjetno za gospodinjstva, ki dohodek pridobivajo iz nekmetij- skih virov in zato kmetovanje opu{~ajo, v drugem primeru pa gre za nekak{no stanje nedolo~enosti oz. nihanja med oživitvijo kmetovanja in njegovim opu{~anjem. Za kak{no gospodarsko usmeritev se bodo ta gospodinjstva odlo~ila, pa ni odvisno zgolj od njih samih, temve~ tudi, ~e ne predvsem, od državne kmetijske politike ter od strategij regional- nega in lokalnega razvoja. Ve~ina (78,2 %) od desetine preu~evanih kmetij, katerih gospodinj- stva sodijo v skupino povratnikov in doseljencev, je opredeljenih bodisi kot neizrazite bodisi kot potencialno propadajo~e kmetije. Njihovim KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 129 PROSTORSKA UMESTITEV SOCIALNIH TIPOV GOSPODINJSTEV IN TIPOV KME^KIH GOSPODARSTEV 1 HIŠNA ŠTEVILKA 3 D TIP GOSPODINJSTVA IN TIP KMETIJE 5 TIP GOSPODINJSTVA BREZ KME^KEGA 2 GOSPODARSTVA 1 – POVRATNIKI IN DOSELJENCI 2 – PERSPEKTIVNA GOSPODINJSTA 3 – POGOJNO PERSPEKTIVNA GOSPODINJSTVA 4 – NEPERSPEKTIVNA GOSPODINJSTVA A – VITALNA KMETIJA B – NEIZRAZITA KMETIJA C – POTENCIALNO PROPADAJO^A KMETIJA D – PROPADAJO^A KMETIJA Kartografska osnova TTN 1:5000 Slika 4: Prostorska umestitev socialnih tipov gospodinjstev in tipov kme~kih gospodarstev* * Karto naselja Podjelje je za potrebe predstavljene analizo priredila Majda ^u- ~ek - Kumelj, univ. dipl. inž. geod., ki je vanjo vnesla tudi podatke o pripadnosti posameznih gospodinjstev dolo~enemu socialnemu tipu in tipu kmetije ter do- dala prostorsko interpretacijo njihove razporejenosti v naselju. 130 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA lastnikom je kmetovanje najverjetneje le konji~ek, ne pa resna gospo- darska dejavnost. Ker gre za majhno skupino kmetij, njihova kmetijska usoda ne more bistveno vplivati na stanje in razvoj kmetijstva v preu~e- vanem obmo~ju, lahko pa lastniki takih kmetij prispevajo k ohranjanju kulturne krajine. Prostorska umestitev socialnih skupin in skupin kme~kih gospodinjstev v primeru naselja Podjelje Z umestitvijo posameznih socialnih skupin gospodinjstev in skupin kmetij v karte naselij (1 : 5000) dobimo dodatne, to je prostorske infor- macije o posameznih tipih gospodinjstev in kmetij. Kot primer pred- stavljamo naselje Podjelje (slika 4). Naselje Podjelje leži na nadmorski vi{ini od 675 do 1050 m, kar ga uvr{~a v tip razloženega naselja. Gospodinjstva so locirana v treh zasel- kih s {tiri do {est gospodinjstev (manj{e skupnosti), pet gospodinjstev (od skupnega {tevila 20 gospodinjstev) pa je na samostojnih lokacijah. Šest gospodinjstev je opredeljenih kot perspektivnih, tri gospodinj- stva so opredeljena kot pogojno perspektivna, 10 gospodinjstev pa je opredeljenih kot neperspektivnih. Med 16 kmetijami so tri vitalne, 13 pa propadajo~ih. Med vitalnimi kmetijami ima ena perspektivno go- spodinjstvo, dve pa neperspektivno. Med ostalimi 13 kmetijami imata dve perspektivno, tri pogojno perspektivno in osem neperspektivno gospodinjstvo. Prav teh osem, to je polovica vseh kmetij v naselju, terja posebno pozornost. Kot posamezna gospodinjstva in posamezni kme- tijski obrati nimajo obetavne prihodnosti, nedvomno pa vsaj nekatera med njimi lahko pomenijo razvojni potencial sosednjih gospodinjstev/ kmetij oz. celotnega naselja. To pa ima glede na južno, ~eprav strmo lego in bližino ve~jega turisti~nega sredi{~a Bohinjske Bistrice ob as- faltni cestni povezavi dobre možnosti za usmeritev v (kme~ki) turizem. Gospodinjstva, ki se bodo odlo~ila za kme~ki turizem, pa bodo ob od- kupu/najemu zemlji{~ in stavb propadajo~ih kmetij z neperspektivno socialno strukturo lažje uvedla/raz{irila to dejavnost, hkrati pa bodo ob razvitem turizmu dobile nove razvojne možnosti tudi ostale kmeti- je, katerih osnovni vir pridobivanja dohodka bo (ostalo) kmetijstvo. Povezava socialnega tipa gospodinjstva in tipa kme~kega gospodar- stva z naravnimi in antropogenimi danostmi obmo~ja je torej nujno iz- hodi{~e za opredelitev razvojnega programa za dolo~eno obmo~je. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 131 Sklep Glede na to, da raziskava zadeva obmo~je, ki je v celoti demografsko ogroženo in hkrati posebnega nacionalnega pomena kot zavarovano obmo~je naravne in kulturne dedi{~ine, so za prostorske in gospodar- ske posege vanj posebej relevantni kmetje, ki na obmo~ju živijo, saj so tradicionalne kmetijske dejavnosti od nekdaj preživljale lokalno pre- bivalstvo ter zagotavljale tako poseljenost obmo~ja kot ohranjanje kul- turne krajine. Zato so empiri~ne ugotovitve o skupinah/tipih kmetij in o njihovem obsegu {e posebej relevantne za celovito razvojno poli- tiko obmo~ja TNP, posebej pa {e za kmetijsko politiko, kajti v preu- ~evanem obmo~ju gre kmetijstvu nesporno pomembna vloga. Dejstvo, da je na obmo~ju le 16 odstotkov vitalnih kmetij, terja poglobljen raz- mislek o ostalih 84 odstotkih, za katere se bodo bodisi pokazale nove razvojne možnosti in spodbude, bodisi se bo vsaj del neizrazitih in potencialno propadajo~ih kmetij prej ali slej pridružil tistim, ki so že sedaj ozna~ene kot propadajo~e. Posamezno preu~evano gospodinjstvo opredeljujejo njegove notra- nje lastnosti (sociolo{ke in ekonomske) kot tudi zna~ilnosti fizi~nega in socialnega okolja, v katero je ume{~eno. Dostopnost do oz. oddaljenost od krajev s centralnimi dejavnostmi in prostorska umestitev vsakega gospodinjstva v okviru naselja dodatno osvetljujeta dejavnike, ki do- lo~ajo pripadnost posameznega gospodinjstva in do neke mere celo vseh gospodinjstev v dolo~enem naselju dolo~eni skupini oz. tipu. Umestitev vsakega tipa gospodinjstva in tipa kmetije v konkretno naselje posamezno gospodinjstvo/kmetijo dodatno osvetli s podatki o prostoru (lega, nagib, cestne povezave). Med dejavniki, ki najbolj razlo~ujejo ugotovljene socialne skupine/ tipe gospodinjstev in skupine/tipe kmetij med seboj, posebej izstopa dejstvo, da dostopnost gospodinjstva tako vseh kot zgolj kme~kih go- spodinjstev do krajev s kulturnimi ustanovami (javna knjižnica, kino- dvorana) nima nikakr{ne razlo~evalne vloge. Iz tega je mogo~e sklepati, da je obmo~je z njimi bodisi zelo slabo opremljeno bodisi da prebivalci najprej potrebujejo zagotovljene možnosti zadovoljevanja vsakodnev- nih potreb družine/gospodinjstva, {ele nato si bodo želeli kaj ve~ kot le trgovino, {olo in cerkev. Podatki o pripadnosti vsakega gospodinjstva v dolo~enem naselju konkretnemu socialnemu tipu gospodinjstva in tipu kmetije skupaj s podatki o fizi~nih in socialnih lastnostih {ir{ega obmo~ja, ki mu naselje pripada, dajejo na~rtovalcem rabe prostora in gospodarskega razvoja možnost hkratnega upo{tevanja socioekonomskih lastnosti posamez- nega in vseh gospodinjstev v dolo~enem naselju ali {ir{em obmo~ju v na~rtovanju rabe prostora in gospodarskih dejavnosti posameznega gospodinjstva, naselja, skupine naselij, ob~ine in regije. Seveda pa mora vsako mikro na~rtovanje poleg konkretnega stanja na terenu upo{teva- 132 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA ti tudi splo{ne razvojne usmeritve države, ki na podlagi poznavanja konkretnega stanja, v obravnavanem primeru tipov gospodinjstev in tipov kmetij, predvidi in predpi{e okvirno prostorsko rabo in možne gospodarske dejavnosti v posameznih obmo~jih države. Uporabnost v obravnavani raziskavi dobljenih informacij je možno preveriti samo v konkretnem razvojnem projektu v okviru obmo~ja TNP kot eno strokovnih sestavin razvojnega na~rtovanja. O tem, da so informacije o sociolo{kih lastnostih gospodinjstev in informacije o socioekonomskih lastnostih posameznih kmetij kot tudi o {tevil~ni za- stopanosti ter prostorski ume{~enosti posameznih tipov gospodinjstev in kmetij v dolo~enem obmo~ju relevantne za prostorsko in gospodar- sko na~rtovanje, najbrž ne more biti nobenega dvoma. Pri~akovati pa je, da bodo konkretne izku{nje o uporabnosti tovrstnih informacij za celovito razvojno na~rtovanje izpostavile nove dejavnike, probleme in vpra{anja, ki bodo terjali dograditev uporabljene metodologije. Ta pa bo možna le, ~e se bo predstavljena metodologija uporabljala kot na- ~in pridobivanja sociolo{kih informacij kot sestavine strokovnih osnov prostorskega in gospodarskega na~rtovanja v konkretnih razvojnih projektih na razli~nih obmo~jih Slovenije. Ko bo metodolo{ki postopek tako prakti~no preverjen kot teoreti~no izpopolnjen, ga bo možno tudi uradno priporo~iti kot na~in pridobivanja ustreznih sociolo{kih osnov razvojnega na~rtovanja. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 133 REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME: ZGODBA O TREH VASEH Raziskovalno-razvojno delo {tudentov Biotehni{ke fakultete (dodi- plomskega in podiplomskega {tudija krajinske arhitekture ter kme- tijstva – smer agronomija) je pod mentorstvom prof. dr. Ane Barbi~ (v prvem letu ob somentorstvu prof. dr. Ivana Maru{i~a) potekalo ne- prekinjeno {tiri leta (1995–1998). Rezultati vsakoletnega dela so bili sproti objavljeni v {estih zvezkih publikacije »Regijski park Škocjan- ske jame« in tudi javno predstavljeni doma~inom ter upravni in stro- kovni javnosti. Pobudo za vklju~itev strokovnjakov v razvojna snovanja leta 1995 {e ne z zakonom ustanovljenega Regijskega parka Škocjanske jame, je dal Urad slovenske komisije za Unesco, vendar te pobude brez moralne in materialne podpore Uprave R Slovenije za varstvo narave, sodelovanja strokovnjakov in {tudentov v ~asu ustanavljanja in v prvih letih obstoja Parka ne bi mogli uresni~iti. Nesebi~nemu sodelovanju doma~inov in Turisti~nega dru{tva Škocjan v vseh fazah dela pa gre zasluga za to, da je bil ve~ji del ugotovitev in predlogov upo{tevanih v razvojnih stra- tegijah obmo~ja, v katerih igra pomembno vlogo leta 1997 ustanovljen Javni zavod Park Škocjanske jame. Del rezultatov opravljenega dela, ki jih predstavljamo v tem zapi- su, smo razdelili v tri sklope. V prvem sklopu predstavljamo podatke o socioekonomski strukturi doma~ega prebivalstva, identificiranem omrežju partnerskih povezav ter razvojnih možnosti. Drugi del zadeva predstavitev primernega in uresni~ljivega gospodarskega proizvoda Parka, v tretjem delu pa so prikazane izku{nje in pri~akovanja doma~i- nov, povezana z življenjem v zavarovanem obmo~ju. STROKOVNA PODPORA PREBIVALCEM TREH VASI* Prispevek namenja osrednjo pozornost doma~inom kot varuhom in hkrati kot neposrednim uporabnikom naravne in kulturne dedi{~ine v Regijskem parku Škocjanske jame. To podro~je je v teoriji znano pod imenom upravljanje s ~love{kimi viri. Tem se v podjetjih in lokalnih skupnostih v zadnjih desetletjih namenja izjemno velika pozornost. Izkazalo se je namre~, da brez motiviranih udeležencev nekega pro- cesa oz. dogajanja ni uspehov. * Besedilo je bilo predstavljeno na okrogli mizi 28. 11. 1996 ob 10. obletnici vpisa Škocjanskih jam na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dedi{~ine. 134 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Pristop, ki smo ga v konkretnem primeru razvili in uporabili, pa ni upravljanje s ~love{kimi viri, temve~ soupravljanje v smislu sodelo- vanja enakopravnih partnerjev. Partnerji zgodbe, o kateri te~e beseda, so bili: Uprava R Slovenije za varstvo narave, Nacionalna komisija Unesco, Turisti~no dru{tvo Škoc- jan, celotna va{ka skupnost ter strokovnjaki in {tudenti, ki so izvajali posamezne strokovne akcije na obmo~ju Regijskega parka Škocjanske jame. Namen zgodbe je predstaviti glavne podatke o prebivalcih ter o njiho- vi organiziranosti; prikazati vlogo države v varovanju edine slovenske svetovne dedi{~ine; strniti glavne ugotovitve opravljenega strokovnega dela, identificirati probleme in konflikte ter nakazati možne re{itve. Kdo so prebivalci treh vasi in kako so organizirani? Demografska struktura. Gospodarska kriza pred drugo svetovno voj- no in industrializacija po njej sta povzro~ili odliv prebivalstva s pode- želja v mesta, kjer so bila na voljo nova delovna mesta. Odselitve so bile {tevilne zlasti v Betanji in Škocjanu, ki beležita ob~utno zmanj{evanje prebivalstva, Matavunu pa je uspelo ohranjati približno enako {tevilo prebivalcev od leta 1953 do 1995 (preglednica 1). Skupaj je v treh vaseh v ~asu izvajanja raziskave (31. maj 1995) živelo 69 prebivalcev. V splo{nem je starostna struktura prebivalcev visoka, saj je povpre~- na starost ~lanov 21 anketiranih gospodinjstev 40 let. Najve~ji delež po- menijo prebivalci, starej{i od 55 let. Teh je kar 36 odstotkov (starej{ih od 65 let celo 23 odstotkov), otrok in mladine do 24. leta starosti je tretjina (31 %), tretjina prebivalcev pa je starih od 25 do 54 let (33 %). Preglednica 1: Število prebivalcev v treh vaseh po popisih leta 1953, 1961, 1971, 1981 in 1991 Naselje 1953 1961 1971 1981 1991 Betanja 23 23 16 14 9 Matavun 52 55 48 52 54 Škocjan 34 27 21 9 6 Skupaj 109 108 85 75 69 Triindvajset (37,7 %) mladih se {e {ola, 17 (27,9 %) prebivalcev ima kon~ano osemletno osnovno {olo, 8 (13,1 %) dve- ali triletno poklicno {olo, 10 (16,4 %) {tiriletno srednjo {olo in 3 (4,9 %) vi{jo {olo. Vse tri so ženske. Slaba tretjina (18 ali 29,5 %) anketiranih prebivalcev prejema po- kojnino ali invalidnino, samo dobra tretjina (23 ali 37,6 %) prebivalcev pa je delovno aktivna. Od tega jih je 19 (31,1 %) zaposlenih, 2 (3,3 %) KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 135 m, Mat. 6 glasov * m, Bet. m, Mat. 5 glasov raven 1 ** m, Bet. `, Bet. `, Bet. m, Mat. 3 glasovi raven 2 m, Mat. m, Mat. m, Mat. 2 glasova raven 3 *** **** m, [k. m, Mat. m, Mat. `, Mat. 1 glas niso nikogar * ** *** m, M m, B m, M m, M `, M m, [ `, B imenovali njih ni nih~e m, [ m, [ m, M m, M m, M `, M `, M `, M `, B imenoval raven 4 odklonila odgovor **** zunaj socialnega m, Mat. m, Mat. na vpra{anje prostora LEGENDA: * dobil je pet glasov, sam ni nikogar imenoval m mo{ki ** dobil je tri glasove, sam ni nikogar imenoval ` ènska *** dobil je en glas, sam ni nikogar imenoval Bet/B Betanja **** dobil je en glas, sam ni sodeloval v anketi Mat/M Matavun [k/[ [kocjan Slika 1: Hierarhi~no omrežje socialnih odnosov prebivalcev treh vasi 136 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA imata samostojno dejavnost, 1 (1,6 %) kmetuje, vendar ni pokojninsko zavarovan kot kmet, 1 (1,6 %) pa pridobiva dohodek iz dopolnilne de- javnosti. Ve~ina zaposlenih se dnevno vozi na delo predvsem v Diva~o in Sežano. Septembra 1996 so bili {tirje prebivalci brez zaposlitve (tri ženske – vse tri so prijavljene na Zavodu za zaposlovanje) in en mo{ki (Ivan~i~, 1996). Od 21 anketiranih gospodinjstev je kar 6 (28,6 %) tak{nih, ki imajo enega samega ~lana v starosti 64–86 let. Med skupaj 18 gospodinjstvi s kme~kim gospodarstvom jih ve~ina (15 ali 83,3 %) pridobiva dohodek samo iz nekmetijskih dejavnosti. Le v Betanji so med petimi gospodinj- stvi s kme~kim gospodarstvom tri tak{na, ki pridobivajo dohodek tudi iz kmetijstva. Vseh 21 anketiranih gospodinjstev ima pralni stroj, hladilnik in tele- vizor, ve~ina pa tudi telefon (85,7 %), zamrzovalno skrinjo (80,9 %) in avtomobil (76,2 %). Od najbolj sodobne opreme pa ima skoraj ~etrtina (5 ali 23,8 %) gospodinjstev hi{ni ra~unalnik in desetina (2 ali 9,5 %) mikro- valovno pe~ico. Lokalna samouprava. Po reformi lokalne samouprave (december 1994) sodijo tri vasi oz. obmo~je Regijskega parka Škocjanske jame v ob~ino Diva~a. Ta po povr{ini (14.778,27 ha) sodi med povpre~no veli- ke slovenske ob~ine, po {tevilu hi{nih {tevilk (1209) in {tevilu prebival- cev (3770) pa je dale~ pod slovenskim povpre~jem, kar jo opredeljuje kot redko poseljeno podeželsko ob~ino, katere dve tretjini (63,5 %) go- spodinjstev ima kme~ko gospodarstvo. To pa {e ne pomeni, da je kme- tijstvo vir dohodka ve~inskemu deležu gospodinjstev. Prav nasprotno! Od vseh gospodinjstev s kme~kim gospodarstvom v ob~ini Diva~a jih kar tri ~etrtine (74,1 %) pridobiva dohodek samo iz nekmetijskih virov – v vsej Sloveniji je tak{nih le polovica (50,6 %) gospodinjstev. Ob~insko politiko oblikuje ob~inski svet, ki ima 15 ~lanov (13 mo{kih in 2 ženski). Tri naselja z obmo~ja Regijskega parka nimajo nobenega predstavnika v ob~inskem svetu, imajo pa enega predstavnika v svetu krajevne skupnosti Diva~a (mo{ki). Med tremi kandidati je na lokalnih volitvah maja 1996 dobil najve~ glasov. Omrežje medosebnih povezav ali sociogram smo identificirali na podlagi odgovorov anketiranih na vpra{anje, naj imenujejo osebe ne glede na to, ali so iz Betanje, Škocjana ali Matavuna, ki bi jih vpra{ali za osebni nasvet, ~e bi ga potrebovali. Ugotavljanje intimnih, bolj ali manj horizontalnih socialnih povezav je posebej primerno za spoznavanje socialnih odnosov v krajih z majhnim {tevilom prebivalcev, ki pravilo- ma nakažejo tudi njihovo hierarhi~no strukturiranost (slika 1). Med 14 osebami, ki so jih vpra{ani izbrali kot zaupanja vredne, je 11 mo{kih in tri ženske, od katerih sta dve dobili po tri glasove, ena pa en glas. Gre torej za tipi~no mo{ko vodeno skupnost, ~eprav izku{nje raz- iskovalne skupine kažejo na pomembno navzo~nost žensk v življenju skupnosti treh vasi. Z malo dobre volje s strani mo{kih in malo samo- KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 137 zavesti s strani žensk so snovanja prihodnosti obmo~ja regijskega parka priložnost, da mo{ki in ženske postanejo enakovredni nosilci razvoja. Država in doma~ini: nasprotniki ali partnerji? Vlaganja države. Za prostorske potrebe Javnega zavoda Park Škoc- janske jame (v nadaljevanju Zavoda), ki je bil v skladu z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame ustanovljen 1. januarja leta 1997, je država (MOP, Uprava R Slovenije za varstvo narave) financirala obnovo Gambo~eve doma~ije, kjer je danes sedež Zavoda. Stavba ne- posredno služi potrebam samega Zavoda, pa tudi doma~inom. Ti so pri~akovali, da bodo v Zavodu morda dobili zaposlitev ali uporabljali prostore in opremo za posamezne dejavnosti. To se sicer ni zgodilo, nesporno pa imajo doma~ini od ustrezno obnovljene stavbne dedi- {~ine korist. Isto ministrstvo je zagotovilo tudi sredstva za ureditev kanalizacije in pre~i{~evanje odplak ter sredstva za izvedbo podze- meljske elektri~ne napeljave in obnovo/postavitev javne razsvetljave v treh vaseh, financiralo pa je tudi delo sociologov in drugih stro- kovnjakov, ki so izvajali programe predavanj za doma~ine, skupaj s {tudenti pa pripravljali strokovne osnove za odlo~anje o posameznih ukrepih in akcijah na varovanem obmo~ju. Turisti~no dru{tvo Škocjan. Da bi spodbudili razvoj in za{~itili svoje interese, so prebivalci treh vasi že decembra 1993 ustanovili TD Škocjan kot odziv na vest o pripravah na Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame, ki je pricurljala do njih po neformalnih kanalih skupaj z že ob- javljenim zakonskim predlogom. Svoje pripombe k Predlogu Zakona so zapisali v Programu Turisti~nega dru{tva Škocjan in jih tudi ustno posredovali predstavnikom države (Ministrstvu za okolje in prostor, Upravi za varstvo narave, Ministrstvu za kulturo, Nacionalni komisiji za Unesco), katerih predstavniki so konec leta 1994 pri{li predlog za- kona predstavit prebivalcem bodo~ega regijskega parka oz. ~lanom TD Škocjan. V postopku izdelave kon~nega predloga Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame, ki je bil sprejet 1. oktobra 1996, je Turisti~no dru{tvo uveljavilo kar precej svojih predlogov in pridobilo državna sredstva za obnovo »stare {ole« kot sedeža svojih dejavnosti. Akcijo je vodil predsednik Turisti~nega dru{tva, ~lani dru{tva in drugi doma~ini pa so se v obnovo vklju~evali predvsem s prostovoljnim delom. Pritli~- ni prostori služijo za sestanke va{ke skupnosti in turisti~nega dru{tva, za ob~asna druženja posameznih skupin prebivalcev (žensk, mladih), za kulturne in zabavne prireditve, kot razstavni prostor in prostor za priložnostne pogostitve s posebnim prostorom za prodajanje spo- minkov. V nadstropju sta dva prostora: v enem je sedež Turisti~nega dru{tva, v drugem pa muzejska etnolo{ka zbirka. Kot poudarjajo v TD 138 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Škocjan, njihov predlog rabe prostorov »stare {ole« dopu{~a možnost sprememb in dopolnitev, »{e posebej, ~e bi dodatna raba prostorov po- pestrila in obogatila življenje v teh krajih in zadovoljila obiskovalce« (Žnidar~i~, 1996). TD Škocjan je v obdobju dveh let opravilo {e vrsto drugih akcij. Skupaj s TD Vremska dolina je postavilo Turisti~no-kulturno pot Škoc- jan–Vremska dolina in 27. junija 1996 izvedlo prvi pohod po njej. V obnovljeni »stari {oli« je dru{tvo ob njeni sve~ani otvoritvi 27. oktobra 1996 pripravilo tudi razstavo etnolo{ke dedi{~ine, ~lani dru{tva in dru- gi va{~ani pa so sodelovali tudi v {tevilnih drugih dru{tvenih akcijah, predvsem v akcijah ~i{~enja in urejanja odprtega prostora treh vasi. Strokovna podpora prebivalcem treh vasi Program, ki smo ga delovno poimenovali kot »animiranje prebivalcev za življenje v varovanem obmo~ju«, predstavljajo predavanja strokov- njakov, razvojno-raziskovalno delo ter javna predstavitev raziskoval- nih rezultatov prebivalcem. Predavanja. Že ob prvem stiku z doma~ini je bilo ugotovljeno, da so prebivalcem treh vasi potrebne strokovne informacije, ki jim bodo pomagale sprejeti in razumeti življenje v varovanem obmo~ju, njegove prednosti in omejitve ob predpostavki, da prve prevladujejo. Preda- vanja, ki so se zvrstila v letih 1995/96, pokrivajo na eni strani druž- boslovne, na drugi strani pa naravoslovne in tehni~no-organizacijske teme, v ve~ini primerov predstavljene v medsebojni povezanosti in so- odvisnosti. Razvojno-raziskovalno delo v letih 1995/96 obsega ve~ raziskoval- nih nalog. Vse naloge so med seboj soodvisne v smislu povezovanja prostorskih ter sociolo{kih vsebin. Hkrati pa so povezane s pedago- {kim delom in predstavljajo seminarsko delo {tudentov dodiplomske- ga {tudija krajinske arhitekture ter {tudentov podiplomskega {tudija krajinske arhitekture in kmetijskega podjetni{tva. Osnovni namen raziskovalno-razvojnih projektov je bil zagotoviti strokovne podlage za razvoj obmo~ja parka in jih na eni strani uskladiti s potrebami, na~rti in potenciali doma~inov, na drugi strani pa z zahte- vami Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame (1996). Raziskovalne naloge se združujejo v dva problemska sklopa. Prvi zadeva odprt pros- tor, možnosti njegove ureditve in razvoja, drugi pa stavbno dedi{~ino, možnosti oz. potrebo po njeni obnovi za želene gospodarske dejavnosti lastnikov ali drugih potencialnih uporabnikov. Možnosti ureditve in razvoja obmo~ja Regijskega parka Škocjan- ske jame so se lotili {tudentje 4. letnika krajinske arhitekture v {olskem letu 1994/95 in {tudentka drugega letnika magistrskega {tudija kme- KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 139 tijskega podjetni{tva isto {olsko leto, pod mentorstvom prof. dr. Ane Barbi~ in prof. dr. Janeza Maru{i~a. Ker sta si varstvo in razvoj tako v zavesti doma~inov kot {tevilnih strokovnjakov konfliktna, ~e že ne nezdružljiva, je {tudentska razisko- valna skupina kot izhodi{~e svojega dela postavila matriko konfliktno- sti, pogojne konfliktnosti in nekonfliktnosti med posameznimi vsebi- nami varstvenega in vsebinami razvojnega programa (Barbi~, Maru{i~, 1995) ter s tem hkrati operacionalizirala sestavine varstva in razvoja. Vsebine varstvenega programa so {tudentje povzeli po Predlogu Za- kona o Regijskem parku Škocjanske jame, vsebine razvojnega progra- ma pa iz ustrezne strokovne literature, preu~itve obstoje~ih in možnih dejavnosti na obmo~ju parka ter s posebno raziskavo identificiranih potencialov in želja prebivalcev treh vasi ter lastnih idej. V matriki povezav med vsebinami varstvenega (N = 27) in vsebinami razvojnega (N = 70) programa je bilo identificiranih 279 ali 20 odstot- kov od skupno 2790 teoreti~no možnih povezav med varstvenimi in razvojnimi temami, torej komaj petina. Nekatere varovalne in razvojne vsebine o~itno niso v nikakr{ni medsebojni povezanosti, torej so ene od drugih neodvisne. Od 279 povezav med varstvenimi in razvojnimi vsebinami pa jih je slaba petina (18,3 %) opredeljenih kot konfliktnih, slaba polovica (47,7 %) kot pogojno konfliktnih in tretjina (34,1 %) kot nekonfliktnih (preglednica 2). Šele podrobna raz~lenitev varovalne in razvojne dimenzije zavaro- vanega obmo~ja in povezava obeh je pokazala, da prepri~anje, po kate- rem je zavarovanost ovira razvoju, ne drži popolnoma. Nekonfliktnost tretjine in pogojna konfliktnost skoraj polovice povezav med varoval- nimi in možnimi razvojnimi vsebinami zagotavljata resni~no pestre razvojne možnosti, ne da bi bilo ogroženo varovanje obstoje~e dedi{~i- ne. Domnevati je, da se je s strokovnim pristopom pogojni konfliktno- sti mogo~e izogniti. Seveda pa tak{en pristop terja najmanj spremembo dela obstoje~ih strokovnih zavodov in služb. Te bodo namre~ morale dosedanji omejevalni pristop (postavljanje pogojev za novogradnje/ adaptacije, nadzor nad dejavnostmi v varovanih obmo~jih ipd.) zame- njati oz. dopolniti s spodbujevalnim/svetovalnim pristopom, delo za varnimi zidovi svojih pisarn pa zamenjati za terensko delo z ljudmi. Ta- k{na posodobitev dela omenjenih služb v nobenem primeru ne sme po- meniti {irjenja državne uprave, pa~ pa njeno racionalno organizacijo. Sociolo{ka raziskava, ki smo jo poimenovali »Prebivalci povze- majo pobudo«, je preu~ila odnos prebivalcev do Regijskega parka kot sestavino strokovnih osnov za udejanjanje Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame po njegovem sprejetju, hkrati pa so podatke potrebo- vali {tudentje kot del strokovnih podlag za prostorsko opredelitev oz. umestitev možnih razvojnih programov. Zato so sodelovali v vseh fa- zah raziskave (postavitev raziskovalnega modela, opredelitev indika- torjev, oblikovanje vpra{anj in anketiranje prebivalcev). Ob anketiranju 140 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA so se {tudentje z doma~ini tudi osebno spoznali, svoje vtise o njihovem življenju in delu pa so dopolnili v neformalnih pogovorih z njimi ob kosilu (kra{ka jota), ki so jim ga ob anketiranju pripravile va{~anke. Preglednica 2: Matrika konfliktnosti med vsebinami varstvenega in razvojnega programa varstveni razvojni program skupaj program konflikt pogojni konflikt ni konflikta konflikt 51 51 pogojni konflikt 133 133 ni konflikta 95 95 skupaj N 51 133 95 279 % 18,3 47,7 34,1 100,0 Prebivalce smo v raziskavi podrobno spra{evali le v zvezi s tremi možnimi novimi objekti: o otro{kem igri{~u, balini{~u in prostoru za prireditve. Razlogi za tak{no odlo~itev so vsaj trije. Prvi je v podmeni, da ljudje prek odnosa in stali{~ do konkretnih stvari izražajo splo{en odnos in splo{na stali{~a, v obravnavanem primeru do potrebnosti in pomena izbranih objektov, do velikosti in lokacije, do finan~nih virov za njihovo postavitev, do lastni{tva in do prihodnjih uporabnikov. Drugi razlog za izbor je bilo dejstvo, da so izbrani trije objekti bili že vklju~eni v program TD Škocjan, torej po mnenju prebivalcev potrebni. Tretji razlog pa je bilo predvidevanje, da bodo trije objekti prispevali k vi{ji življenjski ravni prebivalcev, predvsem z zagotavljanjem možnosti za druženje in sodelo- vanje v prostem ~asu. Po oceni vpra{anih sta balini{~e in odprt prostor za prireditve najbolj pomembna za vse va{~ane skupaj, torej bolj kot za posameznika in nje- govo družino. S tem je potrjena podmena, da va{~ani potrebujejo skup- ne prosto~asne dejavnosti kot oblike neformalnega druženja. Primerjava pomena treh objektov za vpra{anega oz. njegovo družino in za turiste pa nakazuje prefinjen ob~utek doma~inov za ocenjevanje lastnih potreb in potreb turistov. Medtem ko je po njihovem mnenju odprt prostor za prireditve tako reko~ enako pomemben zanje ali za njihovo družino kot za turiste, pa se jim zdita otro{ko igri{~e in balini{~e bolj pomembni za turiste kot za njih same. Na tej podlagi si upamo postaviti podmeno o pozitivnem odnosu doma~inov do (prihodnjih) turistov. Sodelovanje med strokovnjaki in prebivalci kot metoda dela . So- delovanje strokovnjakov s prebivalci Regijskega parka Škocjanske jame je potrdilo ugotovitev, da pristopa od zgoraj navzdol (od države in njenih teles do lokalnih prebivalcev) ni možno preprosto zamenjati s pristopom od spodaj navzgor (vse pobude prepustiti lokalnim pre- bivalcem, njihovim organizacijam oz. dru{tvom in skupnostim). Zakaj ne? Odgovor na vpra{anje zadeva ve~ ugotovitev: KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 141 Prvi~, {tevil~no majhne, zlasti podeželske skupnosti nimajo (dovolj) lastnih strokovnjakov, ki bi oblikovali strokovno utemeljene pobude in pripravili ustrezne strokovne podlage in organizacijske re{itve za uresni~itev lokalnih pobud. Drugi~, lokalni strokovnjaki (izraz lokalni zadeva zgolj obmo~je nji- hovega dela) imajo svoje podro~je dela in le izjemoma svoje delo lahko povežejo s prostovoljnim delom za lokalno skupnost ali uporabijo po- datke in rezultate svojega strokovnega dela za druge namene. Tretji~, strokovnjaki iz ustreznih strokovnih, praviloma nadlokalnih ustanov niso »obremenjeni« z lokalnimi razmerami in opravijo svoje (raziskovalno, animacijsko, organizacijsko, razvojno) delo praviloma nepristransko. Popolna nepristranskost skorajda ni možna, saj je vsak strokovnjak že strokovno »pristranski«, ker dolo~en pojav oz. problem identificira in analizira z vidika svojih strokovnih znanj in svoje stroke, hkrati pa je vsak strokovnjak tudi ~lovek in kot tak podvržen ve~ji ali manj{i »subjektivnosti« svojega dela. Seveda predpostavljamo, da si strokovnjaki prizadevajo biti ~im bolj objektivni. To najlažje dosežejo v skupinskem delu, v katerem soo~ajo svoje ugotovitve z ugotovitva- mi strokovnjakov drugih strok in jih v primeru neskladja natan~neje preu~ijo in po potrebi dopolnijo ali spremenijo. ^etrti~, ker je terensko strokovno delo sestavina rednega dela stro- kovnjakov ter povezano z dolo~enimi materialnimi stro{ki, ga ni mo- go~e opraviti prostovoljno, temve~ so za to potrebna dolo~ena finan~na sredstva. Peti~, pobude doma~inov strokovnjaki operacionalizirajo oz. ubese- dijo in obi~ajno tudi dopolnijo z vklju~itvijo dodatnih idej in možnosti njihovega udejanjanja, doma~ini pa ponujene predloge razvrstijo po njihovi pomembnosti in opredelijo možne oblike lastnega sodelovanja pri njihovem uresni~evanju. Osnovna metoda dela strokovne skupine, v katero sodijo tudi vklju~eni {tudentje in lokalni strokovnjaki, je bila naslednja: Strokovna skupina je na podlagi dokumentov turisti~nega dru{tva (program dela), Predloga Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame in razpoložljivih strokovnih gradiv (karte, statisti~ni podatki, {tudi- je) pripravila program dela (predavanj in raziskav) ter ga dala v raz- pravo turisti~nemu dru{tvu. Po njegovi dopolnitvi s predlogi dru{tva so stekli pogovori o izvedbi zastavljenega programa. Dogovorjeni so bili dnevi obiska {tudentov na terenu, HTG Sežana je bil napro{en za odobritev brezpla~nega obiska {tudentov v Škocjanskih jamah, kar je bilo tudi uresni~eno. V {tevilnih telefonskih pogovorih med voditeljico strokovne skupine in predsednikom turisti~nega dru{tva, pa tudi v po- govorih s ~lani dru{tva in drugimi krajani so sproti potekala dvosmer- na obve{~anja in se re{evali manj{i zapleti. Rezultati strokovnega dela so bili prebivalcem tudi javno predstav- ljeni (javna predstavitev možne prostorske rabe in ureditev naselij na 142 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Republika Slovenija Uprava za varstvo Republika Slovenija narave Uprava za Unesco Ob~ina Seàna TD [kocjan/ HTG Seàna va{~ani Sprejemni center [kocjanske jame poobla{~en predstavnik Zavod za urbanisti~no TD Diva~a na~rtovanje ob~ine strokovnjaki, TD Vremska Seàna {tudentje dolina Urad za varstvo posamezni povabljeni naravne in kulturne Kmetijsko veterinarski in/ali zainteresirani dedi{~ine Gorica zavod Nova Gorica strokovnjaki Slùba vlade sredstva javnega Urad R Slovenije R Slovenije za reformo obve{~anja/posamezni za prostorsko lok. samouprave dopisniki s terena planiranje Slika 2: Omrežje partnerstev za varovanje in razvoj Regijskega parka Škocjanske jame ustreznih kartah – junij 1995; predstavitev razvojnih potencialov in omrežja medsebojnih povezav prebivalcev treh vasi – februar 1996). S tem je bila prebivalcem dana možnost neposrednega odzivanja na strokovna gradiva. Partnerstva za varovanje in razvoj Regijskega parka Škocjanske jame. V omrežju dejanskih partnerstev (slika 2) v programu varova- nja dedi{~ine Regijskega parka Škocjanske jame in spodbujanja razvoja lokalne skupnosti prebivalcev treh vasi znotraj parka so identificirane {tiri ravni njihove intenzitete: KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 143 • Prvo, najbolj intenzivno partnerstvo se je oblikovalo med TD Škoc- jan oz. doma~ini ter strokovnjaki in {tudenti, ki so delali z njimi in zanje. • Drugo raven intenzivnosti predstavljajo povezave med Upravo R Slovenije za varstvo narave in va{~ani, med Uradom za Unesco in va{~ani, povezave med Upravo in Uradom ter povezave obeh s stro- kovno skupino. Gre za sklop neposrednih partnerstev za zagotovi- tev finan~nih sredstev in za strokovno izvedbo dvoletnega programa animacijskega in razvojno-raziskovalnega dela na obmo~ju Parka. • Tretjo raven intenzivnosti povezav s TD Škocjan oz. z va{~ani pred- stavljajo stiki podjetja HTG Sežana, ki deluje na obmo~ju parka, pred- stavnikov lokalne samouprave ter obmo~nih strokovnih služb, ki pokrivajo obmo~je parka. Pojavljajo se praviloma ob re{evanju kon- kretnih problemov doma~inov (nova mrli{ka vežica v Škocjanu), v opravljanju rednih strokovnih obveznosti ali na povabilo strokovne skupine (Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica). V to skupino partnerstev po intenzivnosti sodijo {e stiki TD Škocjan s sosednjima turisti~nima dru{tvoma (TD Diva~a, TD Vremska dolina), ki ju je TD Škocjan vabilo na strokovna predavanja. Ob~asne stike z doma~ini pa so imeli tudi posamezni strokovnjaki, ki sicer niso bili vklju~eni v strokovno skupino dveletnega programa, so pa na obmo~ju parka delali že prej in/ali bi želeli delati (tudi) v prihodnje. Mednje {tejemo tudi tiste strokovnjake, ki so pokazali interes za delo strokovne sku- pine in od nje dobili gradivo o opravljenem delu. • ^etrto raven ob~asnih partnerstev pa pomenijo stiki s Službo vlade R Slovenije za reformo lokalne samouprave in Uradom R Slovenije za prostorsko planiranje, ki sta prispevala sredstva za publiciranje treh zvezkov poro~il o opravljenem delu. V to skupino sodijo tudi stiki sodelujo~ih s sredstvi javnega obve{~anja. Problemi in možne re{itve Dveletno strokovno delo in sodelovanje z doma~ini je bilo hkrati po- dro~je strokovnega opazovanja, v katerem so bili identificirani neka- teri problemi, ki so se pojavili v okviru izvajanega programa ali se pokazali prav zaradi njega. Domnevamo, da noben od problemov, ki jih v nadaljevanju prikazujemo, ni bil izzvan namenoma oz. ni imel namena {kodovati niti kakemu posamezniku niti ne celotni lokalni skupnosti. Dejstvo, da je država v zadnjih letih tako reko~ v celoti prispevala fi- nan~na sredstva ne le za obnovo Gambo~eve doma~ije, v kateri je sedež Javnega zavoda Parka, temve~ tudi za na novo zgrajene ali obnovljene infrastrukturne objekte ter za obnovo »stare {ole«, ki je v celoti name- 144 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA njena turisti~nemu dru{tvu in va{ki skupnosti, je v doma~inih ustva- rilo prepri~anje, da bo država tudi v prihodnje glavni vir potrebnih finan~nih sredstev. Zakonska zavarovanost obmo~ja državi sicer res nalaga dolo~eno, tudi finan~no obveznost, hkrati pa omogo~a doma- ~inom »trženje« zavarovanosti oz. naravne in kulturne dedi{~ine, ki jo soupravljajo. Po sprejetju Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame so morali prebivalci parka pokazati veliko mero samoiniciativnosti tako v na~rtovanju razvoja kot v zagotavljanju sredstev za posamezne akcije. Pri tem pa so premalo upo{tevali potrebe in interese skupnosti treh vasi, saj je njena prihodnost hkrati prihodnost posameznikov in njihovih potomcev. Voditeljski potenciali doma~inov za organiziranje ve~jega {tevila akcij, ki bi jih lahko vodili {tevilni va{~ani/va{~anke, ki jim doma~ini zaupajo in jih spo{tujejo, so bili premalo izkori{~eni. Dejstvo, da so vse lokalne aktivnosti potekale pod okriljem TD Škocjan, je pripeljalo do razmeroma trdne lokalne hierarhi~ne strukture. To je povzro~ilo manj- {e napetosti v lokalni skupnosti in ob~asno nespro{~ene odnose med posamezniki. Doma~ini si sicer zelo prizadevajo, da jih javno ne poka- žejo, vendar jim problemov {e ni uspelo povsem obvladati. Nedvomno obstaja vrsta možnih re{itev posameznih problemov. Nekateri se bodo re{ili sami po sebi, drugi pa terjajo strokoven pri- stop, ki zadeva najprej identificiranje vzrokov problema, nato oprede- litev možnih re{itev ter konkretna dejanja za odpravo/razre{itev pro- blemov. Med možnimi pristopi, ki bi prepre~ili porajanje problemov oziroma omogo~ili njihovo re{evanje, se zdijo razmisleka vredni vsaj naslednji: • odkrito se pogovoriti o problemih, ne pa si pred njimi zatiskati o~i ter z veliko mero strpnosti in medsebojnega spo{tovanja poiskati re- {itve; • popestriti delo TD Škocjan z oblikovanjem trajnih ali ob~asnih pod- skupin kot nosilk posameznih akcij; • TD Škocjan {e bolj aktivno kot doslej povezati s sosednjimi turisti~- nimi dru{tvi in njihovimi zvezami na ob~inski, regijski in državni ravni; • zagotoviti turisti~nemu dru{tvu komplementarne oblike organizira- nosti (va{ka oz. krajevna skupnost, ustanoviti kak{no novo, morda kulturnemu ali {portnemu delovanju namenjeno dru{tvo, ipd.); • spodbuditi doma~ine, da se vklju~ijo v dru{tva/organizacije, ki de- lujejo na {ir{em prostoru, na obmo~ju ob~ine, regije, države); • predvsem pa vso energijo usmeriti v teko~e in prihodnje akcije, na- menjene spodbujanju razvoja in vklju~evanja Regijskega parka Škoc- janske jame v {ir{e prostorske integracije. Nanizani problemi in predlogi možnih na~inov njihovega re{eva- nja predstavljajo videnja strokovne skupine, ki v nobenem primeru niso dokon~na ali edini realni prikaz dejanskih razmer na terenu, KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 145 med katerimi je najbolj spodbudna ugotovitev, da ima malo{tevilna skupnost treh vasi poleg naravnih tudi primerne ~love{ke potencia- le. Vklju~itev ~imve~jega {tevila prebivalcev v konkretne akcije oce- njujemo kot najbolj{o pot za usklajen razvoj in kakovostno življenje doma~inov. GOSPODARSKI PROIZVOD REGIJSKEGA PARKA ŠKOCJANSKE JAME NA TEMELJU LOKALNIH VIROV* Prebivalci Matavuna, Škocjana in Betanje so se »sprijaznili« z dej- stvom, da bodo v skladu z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame (1996) živeli v zakonsko varovanem obmo~ju in da sprejemajo odgovornost skrbeti za ohranjanje vse naravne in kulturne dedi{~ine obmo~ja celotnega parka in ne le Škocjanskih jam. Hkrati pa upravi~e- no pri~akujejo, da bodo ob Škocjanskih jamah kot naravni dedi{~ini svetovnega pomena ter drugi bogati naravni in kulturni dedi{~ini Re- gijskega parka živeli lažje in bolje, kar bo morda tudi njihove otroke zadržalo v doma~em kraju. Štiriletno raziskovalno razvojno delo je bilo v prvih letih usmerjeno v osve{~anje doma~inov o vrednotah naravne in kulturne dedi{~ine obmo~ja ter v evidentiranje razvojnih možnosti ob upo{tevanju vseh zakonskih omejitev. V zadnjem, to je 1998. letu pa se je raziskovalna skupina usmerila v oblikovanje možnega gospodarskega proizvoda parka, ki ga v nadaljevanju predstavljamo. Izhodi{~a in cilji Temeljno izhodi{~e oblikovanja gospodarskega proizvoda Regijskega parka Škocjanske jame je spoznanje, da naravno in kulturno dedi{~ino dolo~enega obmo~ja najbolje varujejo ljudje, ki od nje »živijo«. Razvoj na temelju lokalnih virov spodbujajo sodobna dogajanja na podro~ju dela oz. zaposlitve, kot so: • usmeritev v storitvene dejavnosti, • združevanje delovnega in bivalnega okolja, • pestrost gospodarskih dejavnosti posameznikov/gospodinjstev, • prožna organizacija dela in prožno razporejanje delovnega ~asa ter • ekonomsko osamosvajanje žensk in njihovo vklju~evanje v javno živ- ljenje. * Besedilo je bilo objavljeno v IB reviji, 1998, 32 (8-9-10): 26–38. 146 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Na{teta dogajanja podpirajo sodobne ra~unalni{ke tehnologije, ki za- gotavljajo hitro in u~inkovito dostopnost do informacij kot tudi vklju~e- vanje posameznikov v ra~unalni{ko podprta informacijska omrežja. Ob na{tetih izhodi{~ih pa je nujno upo{tevati dejstvo, da gre v pri- meru Regijskega parka Škocjanske jame za izredno dragoceno, hkrati pa tudi ob~utljivo prirodno, kulturno in socialno okolje. Motnje v ka- terikoli od treh sestavin ene celote povzro~ijo motnje v drugih dveh sestavinah (Defilipis, 1997: 9), kar pelje k degradaciji celotnega obmo~- ja. Zato je pri oblikovanju in uresni~evanju gospodarskega proizvoda parka treba v enaki meri upo{tevati tako zahteve ohranjanja naravne in kulturne dedi{~ine kot potrebo doma~inov po gospodarskem razvoju. Kolikor ta temelji na lokalnih virih, je njihovo varovanje hkrati tudi omogo~anje gospodarskega razvoja obmo~ja. Osnovni cilj oblikovanja celovitega gospodarskega proizvoda (GP) Regijskega parka Škocjanske jame je bil v najve~ji možni meri upo{te- vati naravno in kulturno dedi{~ino Parka na eni strani ter interese in možnosti doma~inov na drugi strani. Tako zastavljen GP naj bi zagoto- vil tudi uresni~itev dveh dodatnih ciljev: • vzpostavitev visoke stopnje istovetenja doma~inov z lokalno narav- no in kulturno dedi{~ino ter oblikovanje prepoznavne identitete par- ka in njegovih prebivalcev; • zaustavitev oz. zmanj{anje odseljevanja mladih, spodbuditev vra~a- nja odseljenih ter priseljevanja v mejah zmožnosti obmo~ja. Gospodarski proizvod Gospodarski proizvod parka so tiste gospodarske dejavnosti, ki teme- ljijo predvsem na lokalnih virih (dedi{~ini in možnostih doma~inov) ter upo{tevajo zahteve varovanja, opredeljene v Zakonu o Regijskem parku Škocjanske jame (1996). Ker pa je trženje dobrin oz. ponudbe bistvena sestavina vsakega gospodarskega proizvoda, je posamezne gospodarske dejavnosti treba med seboj uskladiti tako, da imajo njiho- vi nosilci/izvajalci kar najbolj{e možnosti za uspeh. Ker pa uspe{nost gospodarskega proizvoda ni odvisna samo od u~inkovitosti ponudbe, temve~ tudi od obsega povpra{evanja, je pri~akovati, da bodo nekatere dejavnosti bolj uspe{ne kot druge, da se bo pojavila potreba po novih dejavnostih, ki niso vklju~ene v predlagani gospodarski proizvod, ali pa bo treba obseg nekaterih dejavnosti zmanj{ati ali jih povsem opusti- ti. Tak{na dogajanja seveda niso ni~ nenavadnega ali nepri~akovanega, saj gospodarski proizvod ni stati~na, temve~ dinami~na kategorija, ki se v ~asu in v spremenjenih okoli{~inah spreminja. Z reformo skupne kmetijske politike, s katero je Evropska skupnost (ES) za~ela leta 1980, se je zaradi presežkov živeža v ES za~el proces di- KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 147 verzifikacije gospodarskih dejavnosti na podeželju, ki naj bi zagotovil del dohodka kme~kega prebivalstva iz dopolnilnih dejavnosti kme~kih gospodinjstev kot tudi iz nekmetijskih virov (ustanavljanje majhnih in srednje velikih podjetij na podeželju, spodbujanje storitvenih in oživ- ljanje tradicionalnih dejavnosti). Oblikovan in v praksi preizku{en je bil koncept celovitega razvoja podeželskih skupnosti (Ulbricht, 1986). Tako reko~ v istem ~asu smo tudi v Sloveniji razvili podoben koncept (Barbi~, 1985) in prvi~ v praksi pristopili k celovitemu razvoju {tirih suhokrajinskih krajevnih skupnosti v ob~ini Trebnje (Kova~i~, Barbi~, Jako{, Gosar, Peterle, Rupena, 1988). Bilo je zastavljenih {est ciljev reforme Skupne kmetijske politike (Agenda 2000, Summary, 1997: 3): • pove~anje notranje in zunanje konkuren~nosti z namenom zagotovi- ti pridelovalcem Evropske unije vse prednosti pozitivnih svetovnih tržnih dogajanj; • varnost in kakovost živeža kot temeljna obveza do potro{nikov; • zagotovitev primerne življenjske ravni in stabilnosti dohodkov kme- tijam; • vklju~itev okoljskih ciljev v Skupno kmetijsko politiko in spodbuja- nje trajnostnega kmetijstva; • oblikovanje alternativnih delovnih mest in priložnosti za pridobiva- nje dohodka kmetom in njihovim družinam; • poenostavitev zakonodaje Evropske unije. Cilji imajo na prvi pogled zelo {ibko povezavo z oblikovanjem gospo- darskega proizvoda parka, v katerem ima le 11 (44 %) od 25 anketira- nih gospodinjstev v lasti kmetijska zemlji{~a, samo dvema osebama pa je kmetijstvo osnovni vir dohodkov. V resnici pa imajo kmetijska zemlji{~a in gozd ter njihova trajnostna raba pomembno vlogo tako za pridelovanje ekolo{kih proizvodov, ki jim je s predelavo mo~ dodati vrednost in jih tudi lokalno tržiti, kot za ohranjanje kulturne krajine, ki s svojo biolo{ko pestrostjo omogo~a {tevilne gospodarske aktivnosti, povezane v prvi vrsti s turizmom, povezanim s Škocjanskimi jamami. V navezi s turizmom ekolo{ki pridelki lahko pomembno prispevajo k pestrosti ponudbe obiskovalcem, doma~inom pa dajejo možnost za dodatni dohodek. Posamezniki in gospodinjstva kot vir in kot nosilci lokalnega razvoja Med lokalnimi viri, kamor {tejemo dedi{~ino (naravno, grajeno in duhovno), zemlji{~a in stavbe, opredeljene s stanjem, lastni{tvom in (ne)rabo, ter prebivalce in gospodinjstva, imajo slednji nesporno naj- pomembnej{o vlogo v oblikovanju in uresni~evanju gospodarskega 148 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA proizvoda lokalne skupnosti. Seveda pa doma~ega prebivalstva ne obravnavamo le kot vir, temve~ tudi kot ciljno skupino lokalnega razvoja in hkrati kot njegove nosilce (Barbi~, 1991: 105–118). Pestrost vlog, ki jih igrajo doma~ini v lokalnem razvoju, terja njihovo ve~stran- sko in ve~plastno opredelitev. Zato v tem poglavju na eni strani pri- kazujemo demografsko strukturo in selitve prebivalcev, demografski sestav gospodinjstev in njihovo stanovanjsko raven ter gospodinjstva s kme~kim gospodarstvom, na drugi strani pa zaznavanje (do)seda- njih dogajanj in akterjev v lokalni skupnosti ter njihov odnos do tem, relevantnih za lokalni razvoj. Med slednje uvr{~amo stali{~a do po- trebe po lokalni samoupravi, ve~jem {tevilu nevladnih organizacij ter zaznavanje ovir in spodbud prihodnjemu razvoju. V letih 1995–1998 se je {tevilo prebivalcev treh vasi zmanj{alo z 69 na 65. En mo{ki je umrl, eden je od{el v dom za ostarele, dve dekleti in en mo{ki so se odselili, en mo{ki pa se je priselil. Odseljevanje je stalna zna~ilnost obmo~ja. Po izjavah sedanjih go- spodarjev/gospodaric o odseljenih bratih/sestrah in otrocih so procesi odseljevanja dokaj enakomerni z rahlo tendenco ve~anja po letu 1972. V obdobju od leta 1931 do 1997 se je po izjavah vpra{anih odselilo 33 oseb, med katerimi prevladujejo ženske (24 ali 72,7 %). Odselitve so v tem ~asu doletele 17 (68 %) od 25 anketiranih gospodinjstev. Da se tok odseljevanja {e ni ustavil, nakazujejo podatki, po katerih se iz 25 vpra- {anih gospodinjstev nameravajo odseliti 3 (12 %) otroci. Stali{~a ve~ine (19 ali 76 %) gospodinjstev do priseljevanja so pozitiv- na. Želje doma~inov, povezane s prostorsko/nacionalnim izvorom po- tencialnih priseljencev, opozarjajo na relativno zaprtost lokalnega social- nega okolja oz. visoko stopnjo identifikacije z njim, vendar izražene želje verjetno ne bi pomenile ovire za priseljevanje vitalnih ljudi iz Slovenije oz. državljanov Slovenije, ki bi lahko prispevali k razvoju obmo~ja. Kljub zmanj{anju {tevila prebivalcev se je {tevilo gospodinjstev v letih 1995–1998 pove~alo s 25 na 28. Razloga za to sta dva. Ena oseba je osnovala lastno družino in se odcepila od mati~nega gospodinjstva, ena zakonska skupnost je razpadla na dve gospodinjstvi, dodatno go- spodinjstvo pa predstavlja priseljena oseba. Po {tevilu ~lanov se 28 gospodinjstev razvr{~a v pet skupin: • 1 ~lana ima 9 gospodinjstev (32,1 %) • 2 ~lana ima 8 gospodinjstev (28,6 %) • 3 ~lane ima 6 gospodinjstev (21,4 %) • 4 ~lane imajo 3 gospodinjstva (10,7 %) • 5 ~lanov imata 2 gospodinjstvi (7,1%) Povpre~je 2,3 ~lana na gospodinjstvo (ob upo{tevanju vseh 28 gospo- dinjstev v treh vaseh) je precej nižje od povpre~nega {tevila ~lanov gospodinjstev v Sloveniji (3,1) po popisu gospodinjstev leta 1991. Samo 11 (44 %) od 25 gospodinjstev ima v lasti kmetijska zemlji{~a. Razpon kmetijskih zemlji{~ v lasti teh gospodinjstev sega od 3 arov do KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 149 34 hektarjev. Štiri (36,4 %) od 11 gospodinjstev s kme~kim gospodar- stvom imajo v lasti do 4 ha kmetijskih zemlji{~, 7 (63,6 %) pa od 12 do 34 ha. V treh gospodinjstvih je del (2 ha, 3 ha, 26 ha) kmetijskih zemlji{~ v zara{~anju, eno gospodinjstvo oddaja 3 ha kmetijskih zemlji{~ v na- jem. Petindvajset anketiranih gospodinjstev ima skupaj 60 ~lanov, kar je v povpre~ju manj kot 3 osebe (2,4) na gospodinjstvo. Žensk (58,3 %) je precej ve~ kot mo{kih (41,7 %), kar gre predvsem na ra~un ovdovelih (5) in razvezanih (3) nosilk gospodinjstva. V 25 gospodinjstvih ni na- mre~ nobenega vdovca ali razvezanega mo{kega. V 25 gospodinjstvih je 22 otrok, kar je manj kot 1 otrok na gospodinjstvo. V generaciji seda- njih gospodarjev/mož jih je 7 (41,2 %) starih 60 let ali ve~; med gospo- daricami/ženami pa jih je starih 60 let ali ve~ kar 12 (57,1 %). Po izobrazbi se gospodarji/možje in gospodarice/žene združujejo v tri, po obsegu enake skupine: • tretjina (13 ali 33,3 %) ima kon~ano 8-letno osnovno {olo, • tretjina (13 ali 33,3 %) ima kon~ano 2- do 3-letno poklicno {olo, • tretjina (13 ali 33,3 %) pa ima kon~ano srednjo ali vi{jo {olo. Med gospodarji/možmi in gospodaricami/ženami ni bistvenih razlik v formalni izobrazbi. Podatki o sedanjem zaposlitvenem statusu gospodarjev/mož in go- spodaric/žena kažejo, da je kar polovica (18 ali 51,5 %) upokojenih, slaba desetina (3 ali 8,6 %) brez zaposlitve in le dobra tretjina (13 ali 37,2 %) zaposlenih. O~itno ve~ji del delovnih potencialov treh vasi predstavljajo nezaposleni in upokojenci, zaposleni pa le s svojim pro- stim ~asom. Sestavine gospodarskega proizvoda in interes gospodinjstev zanje Možne oz. dopustne gospodarske dejavnosti na obmo~ju parka so razvr{~ene v {tiri skupine: gozdarstvo in kmetijstvo, predelava kme- tijskih pridelkov, obrti in storitve ter turizem. V gospodarski proizvod pa so vklju~ene tudi dejavnosti, katerih nosilec je lahko turisti~no dru- {tvo, kak{na druga nevladna organizacija, va{ka skupnost ali skupina doma~inov in so skupnega pomena v smislu popestritve turisti~ne ponudbe posameznih gospodinjstev, hkrati pa prispevajo h kakovosti življenja doma~inov. Gre za razli~ne turisti~ne, rekreacijske in kultur- ne prireditve oz. dogodke. Med 25 gospodinjstvi je 19 (76 %) pripravljenih na novo uvesti, ohra- niti v dosedanjem obsegu ali raz{iriti eno ali ve~ dejavnosti, 6 gospodinj- stev pa nima/ne vidi možnosti za kakr{nokoli gospodarsko dejavnost. Med osemintridesetimi (38) gospodarskimi dejavnostmi, za katere je izkazalo interes od 1 do 9 gospodinjstev, je 10 kmetijskih dejavnosti, 7 150 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA dejavnosti s podro~ja kmetijske predelave, 10 s podro~ja obrti in stori- tev ter 11 dejavnosti s podro~ja turizma. Kmetijske dejavnosti. Med 19 gospodinjstvi, ki se želijo ukvarjati z nekaterimi od na{tetih dejavnosti gospodarskega proizvoda, je najve~ gospodinjstev zainteresiranih za pridelovanje sena (5), organsko pri- delavo vrtnin (5), organsko pridelavo di{avnic (5) in za nabiranje sadja na travni{kih sadovnjakih (4). Sledijo gospodinjstva, ki so pripravljena organsko pridelovati sadje (3) ali rediti konje (3). Najmanj gospodinj- stev pa je zainteresiranih za organsko pridelovanje okopavin (2) in žit (2) ter za gojenje rož (1) in nabiranje suhljadi (1). Predelava kmetijskih pridelkov. ^e k predelavi kmetijskih pri- delkov {tejemo pripravo doma~ih jedi ob posebnih priložnostih (9 od 19 gospodinjstev je izkazalo interes za to dejavnost), peko doma~ega kruha in peciva (6 gospodinjstev), pripravo marmelade, žganjekuho, su{enje mesa (po 4 gospodinjstva) ter pridelovanje sadnega kisa (3 go- spodinjstva), ugotavljamo, da je za tovrstne dejavnosti razmeroma ve- lik interes. Za na{tete proizvode trg ne bi smel biti problem, saj je med porabniki za doma~e jedi in živila vedno ve~ji interes. Zadnji »hit« je sadni kis, ki se popularizira skorajda kot zdravilo. Dejstvo, da se za su- {enje sadja zanima le eno gospodinjstvo, je pripisati skromni pridelavi sadja na obmo~ju kot tudi temu, da se organsko pridelano sadje dobro prodaja sveže in ga zato ne kaže su{iti. Obrti in storitve. Interes za ukvarjanje z doma~o (4 gospodinjstva) ali umetno obrtjo (3 gospodinjstva) je nedvomno pogojen z možnostjo trženja v okviru razvijajo~ega se turizma. Trenutno se namre~ z do- ma~o ali umetno obrtjo ne ukvarja nobeno od gospodinjstev, ki so iz- kazala interes zanju. Isto velja za prodajo na tržnici (zainteresirana so 3 gospodinjstva), trgovino (zainteresirani sta 2 gospodinjstvi) ter za kmetijo odprtih vrat, drobna popravila in fitness studio (zainteresirano je po 1 gospodinjstvo). Turizem. Po {tevilu gospodinjstev, ki so se pripravljena ukvarjati s turisti~nimi dejavnostmi, se te združujejo v tri skupine: • V prvo skupino se uvr{~ajo oddajanje turisti~nih apartmajev (7), vo- denje kraj{ih izletov (6) in/ali oddajanje preno~i{~ z zajtrkom (5 go- spodinjstev). • V drugo skupino sodijo turisti~ne dejavnosti, s katerimi bi se ukvar- jala 2 do 4 gospodinjstva. To so: zagotovitev in vzdrževanje prosto- rov za piknike (4), prostor za taborjenje in vožnja turistov s ko~ijo (po 3 gospodinjstva), varovanje otrok na domu ali na igri{~u, izposo- ja {portnih pripomo~kov in opreme ter privezi in oskrba konjev (po 2 gospodinjstvi). • V tretji skupini pa sta dve turisti~ni dejavnosti, za izvajanje kate- rih se zanima po 1 gospodinjstvo. To sta organiziranje dejavnosti za manj{e skupine otrok in vožnja turistov z vlakcem. Izkazani interes za posamezne dejavnosti zagotavlja pester gospo- KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 151 darski proizvod, v katerem se prepletajo in dopolnjujejo proizvodne, predelovalne, obrtne/storitvene in turisti~ne dejavnosti. Glede na to, da naj bi bil turizem sredi{~na sestavina gospodarskega proizvoda, vse druge dejavnosti pa predvsem podpora turizmu, ocenjujemo, da iz- raženi interes gospodinjstev za izvajanje posameznih dejavnosti temu cilju povsem ustreza (slika 3). Izjema je morda interes za fitnes studio, za katerega storitve med turisti najbrž ni pri~akovati velikega povpra- {evanja ob sicer bogati turisti~ni in rekreacijski ponudbi parka in oko- lice. To pa ne pomeni, da fitnes studio ne bi pritegnil doma~inov ter prebivalcev bližnje okolice. V vsakem primeru bi bilo treba ugotoviti {tevilo potencialnih uporabnikov pred odlo~itvijo za drago investicijo v ureditev ustreznega prostora in fitnes opremo. Turizem ne prenese amaterizma. Turizem na eni strani pomeni sre- di{~no sestavino gospodarskega proizvoda, na drugi strani pa s turi- sti~nimi dejavnostmi, s katerimi bi se posamezniki/gospodinjstva že- vònja z vlakcem organizirane dejavnosti za otroke fitness studio raznovrstna drobna popravila kmetija odprtih vrat su{enje sadja gojenje rò nabiranje suhljadi privezi/oskrba za konje izposoja {portne opreme varovanje otrok trgovina organska pridelava okopavin organska pridelava ìt vònja turistov s ko~ijo prostor za taborjenje prodaja na tr`nici gostinstvo prodaja na domu izdelki umetne obrti pridelava sadnega kisa reja konjev organska pridelava sadja prostor za piknike izdelki doma~e obrti pakiranje kmetijskih proizvodov su{enje mesàganjekuha priprava marmelade nabiranje sadja preno~i{~a z zajtrkom organska pridelava di{avnic organska pridelava vrtnin pridelava sena vodenje kraj{ih izletov peka kruha/peciva turisti~ni apartmaji priprava doma~ih jedi Slika 3: Gospodarske dejavnosti po {tevilu gospodinjstev, ki so pokazala zanje interes 152 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA leli ukvarjati, nimajo nobenih izku{enj. Nekaj izku{enj z organizacijo in izvedbo turisti~nih prireditev (Tradicionalni pohod po dolini reke Reke, etnolo{ke razstave, gledali{ke predstave) že ima TD Škocjan. Te izku{nje kaže kar najbolj upo{tevati tudi v predlaganih turisti~nih de- javnostih posameznikov oz. gospodinjstev. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je tudi med 27 »neturisti~- nimi« dejavnostmi opredeljenega gospodarskega proizvoda kar 12 ta- k{nih, s katerimi se gospodinjstva, ki so izrazila interes zanje, trenutno ne ukvarjajo. Za nekatere od teh dejavnosti (npr. za nabiranje suhljadi ali su{enje sadja) posebne izku{nje res niso potrebne, izvajanje drugih (npr. organsko pridelavo okopavin, rejo konjev, gojenje rož, ukvarjanje z doma~imi ali umetnimi obrtmi ali trgovino) pa si je težko zamisliti brez potrebnih znanj/izku{enj. Sicer pa neukvarjanje z neko dejavnost- jo {e ne pomeni, da tisti, ki se želijo z njo ukvarjati, nimajo potrebnih znanj oz. kvalifikacij. Turizem je na~in življenja in ne zgolj priložnost za zaslužek. Tu- rist sicer pla~a storitev (preno~i{~e, hrano, vstopnico, najetje opreme ali vodi~a), hkrati pa pri~akuje prijazno besedo doma~inov ali vsaj po- zdrav ob sre~anju z njimi. Posamezniki/gospodinjstva, ki se ukvarjajo s turisti~nimi ali s turizmu podpornimi dejavnostmi, morajo del svoje- ga ~asa posvetiti gostom/obiskovalcem, ne da bi za to pri~akovali pla- ~ilo. Skupinam turistov ali posameznim obiskovalcem je dobro kak{- no »storitev« preprosto »podariti«, na primer organizirati pogostitev, piknik ali jih peljati na izlet, povabiti na družinsko praznovanje, kar je hkrati nevsiljivo povabilo za ponovni obisk. Seveda pa imajo prijazen odnos do turistov lahko samo ljudje, ki imajo sami veliko prijateljev oz. so si med seboj naklonjeni. Težko, ~e že ne nemogo~e, pa je biti prijazen do turistov in hkrati neprijazen ali celo sprt s sosedom/sosedo, sova{~- ani/sova{~ankami. Negativne posledice, ki jih ima turizem na lokalno družbeno življenje (Verbole, 1998), je zato treba predvideti, da bi jih lahko prepre~ili oz. odpravili. Sodoben turist, ki želi spoznati nove dežele, njihovo kulturo in ljudi, je zelo dober, vendar tudi kriti~en opazovalec. Tako njegove kriti~ne pripombe kot dobronamerni predlogi so eden pomembnej{ih, ~e ne celo najpomembnej{i vir neposrednega izbolj{evanja turisti~ne ponud- be v smislu njenega prilagajanja potrebam in željam obiskovalcev kot tudi spodbujanja ustvarjalnosti doma~inov v bogatenju turisti~ne po- nudbe. Možnosti za izvajanje posameznih gospodarskih dejavnosti Za izvajanje izbranih gospodarskih dejavnosti morajo imeti posamez- niki/gospodinjstva zagotovljene vsaj naslednje pogoje: KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 153 • znanja/kvalifikacije, • prostor/zemlji{~e, • finan~na sredstva za potrebne investicije. Posamezne dejavnosti gospodarskega proizvoda lahko v razmeroma kratkem ~asu za~nejo izvajati le gospodinjstva, ki imajo vsaj delno za- dovoljene vse tri osnovne pogoje (znanja/kvalifikacije, prostor/zem- lji{~e, vsaj del lastnih sredstev za potrebne investicije). Druga gospo- dinjstva se jim bodo priklju~evala postopoma zlasti v primeru, da bo povpra{evanje po proizvodih in storitvah nara{~alo in preseglo tre- nutno ponudbo. ^e bo povpra{evanje zaostajalo za ponudbo, bo ve~ja konkurenca med ponudniki pripeljala do vi{je kakovosti proizvodov in storitev, kar bo spodbudilo povpra{evanje. Možnosti za obogatitev ponudbe so na obmo~ju treh vasi izredno velike (preglednica 3). Za kar dve tretjini (65,8 %) od 38 sestavin go- spodarskega proizvoda imajo nekatera od gospodinjstev vsaj delno za- dovoljene vse tri pogoje za njihovo izvajanje, pa naj gre za kmetijske, kmetijskopredelovalne, obrtne, storitvene ali turisti~ne dejavnosti. Za slabo ~etrtino (23,7 %) dejavnosti ima vsaj del gospodinjstev, ki se/bi se želel z njimi ukvarjati, zadovoljena dva od treh pogojev, za tri dejavno- sti (7,9 %) pa imajo zainteresirana gospodinjstva zadovoljen le en po- goj. Podatek, po katerem gospodinjstvo, ki je izrazilo interes za su{enje sadja, nima zadovoljenega nobenega pogoja, je pripisati možnosti, da v gospodinjstvu na ustrezna vpra{anja niso odgovorili ali spra{evalec/ spra{evalka odgovora ni zapisal. To se je lahko zgodilo tudi v zvezi z drugimi dejavnostmi, zlasti v gospodinjstvih, ki so izrazila interes za ve~je {tevilo gospodarskih dejavnosti. Za vsako izbrano dejavnost so namre~ vpra{ani morali odgovoriti {e na devet dodatnih vpra{anj. Nekaj splo{nih ugotovitev iz podatkov, prikazanih v preglednici 3: Prvi~, ~im ve~ gospodinjstev je zainteresiranih za dolo~eno dejav- nost, tem ve~ je med njimi tak{nih, ki imajo vsaj v dolo~enem obsegu tudi pogoje za njeno izvajanje (priprava doma~ih jedi ob posebnih pri- ložnostih, oddajanje turisti~nih apartmajev, peka doma~ega kruha in peciva). Izjema je vodenje kraj{ih izletov, s ~imer bi se ukvarjali posa- mezniki iz {estih gospodinjstev, vendar jim manjka predvsem znanje, pa tudi sredstev za njegovo pridobitev. Drugi~, za tri dejavnosti, za katere je izkazalo interes samo po eno gospodinjstvo (gojenje rož, raznovrstna drobna popravila, fitnes stu- dio), je zadovoljen le pogoj ustreznih znanj oz. kvalifikacij. ^eprav je težko soditi o relevantnosti teh dejavnosti za gospodarski razvoj ob- mo~ja parka, pa gre v vseh treh primerih nedvomno za dejavnosti, ki bi olaj{ale (drobna popravila) ali olep{ale življenje doma~inov (gojenje rož, fitnes studio), trem kvalificiranim osebam pa zagotovile samostoj- no ali dopolnilno dejavnost. 154 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 3: Gospodinjstva glede na zadovoljenost treh pogojev za izvajanje posameznih sestavin gospodarskega proizvoda dejavnosti {tevilo gospodinjstev ima vsaj se ukvarjajo, ima znanja/ ima prostor/ del lastnih bi se ukvarjali kvalifikacije zemlji{~e sredstev skupaj % N N N Gozdarske in kmetijske dejavnosti nabiranje suhljadi 1 5,3 1 nabiranje sadja na travn. sadovnjakih 4 21,1 4 4 3 pridelava sena 5 26,3 5 5 2 organska pridelava žit 2 10,5 1 2 organska pridelava okopavin 2 10,5 1 2 1 organska pridelava vrtnin 5 26,3 1 3 organska pridelava di{avnic 5 26,3 5 3 organska pridelava sadja 3 15,8 2 2 reja konjev 3 15,8 1 2 3 gojenje rož 1 5,3 1 Predelava su{enje sadja 1 5,3 priprava marmelade 4 21,1 2 3 1 pridelava sadnega kisa 3 15,8 1 3 1 žganjekuha 4 21,1 4 4 1 su{enje mesa 4 21,1 3 4 3 peka doma~ega kruha in peciva 6 31,6 5 6 3 priprava doma~ih jedi ob priložnostih 9 47,4 6 8 5 Obrti in storitve prodaja na domu 3 15,8 1 2 kmetija odprtih vrat 1 5,3 1 izdelki doma~e obrti 4 21,1 2 4 3 izdelki umetne obrti 3 15,8 1 3 3 pakiranje kmetijskih pridelkov 4 21,1 2 4 1 trgovina 2 10,5 1 2 2 gostinstvo 3 15,8 2 3 2 tržnica 3 15,8 3 2 2 raznovrstna drobna popravila 1 5,3 1 1 fitnes studio 1 5,3 1 1 Turisti~ne dejavnosti preno~i{~a z zajtrkom 5 26,3 2 4 3 turisti~ni apartmaji 7 36,8 3 6 5 prostor za piknike 4 21,1 2 4 2 prostor za taborjenje 3 15,8 1 3 1 varovanje otrok 2 10,5 2 2 organizirane dejavnosti za otroke 1 5,3 1 1 vodenje kraj{ih izletov 6 31,6 1 3 2 izposoja {portnih pripomo~kov 2 10,5 2 2 1 privezi/oskrba za konje 2 10,5 1 2 2 vožnja turistov s ko~ijo 3 15,8 1 2 3 vožnja z vlakcem 1 5,3 1 1 1 N = 19 gospodinjstev KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 155 Tretji~, najve~je {tevilo gospodinjstev ima za izbrane dejavnosti vsaj delno zagotovljen prostor oz. zemlji{~e, nekoliko manj gospodinjstev ima ~lane z ustreznimi znanji in kvalifikacijami, najmanj gospodinjstev pa ima za potrebne investicije v izbrane dejavnosti zagotovljen tudi del lastnih finan~nih sredstev. V pridobitev kreditov in/ali nepovratnih sredstev bodo gospodinjstva morala vložiti najve~ energije, potrebo- vala pa bodo tudi ustrezne informacije ter strokovno in uradno pomo~ (Javnega zavoda Park Škocjanske jame, ob~ine, Uprave R Slovenije za varstvo narave, Urada R Slovenije za Unesco ter {tevilnih ministrstev, v prvi vrsti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Minis- trstva za turizem, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za kul- turo). Gospodarski proizvod posameznih gospodinjstev Pregled interesov in možnosti za posamezne dejavnosti glede na {te- vilo gospodinjstev, ki se ali bi se želela ukvarjati z njimi, daje sicer natan~no podobo o gospodarskih dejavnostih in možnostih zanje v celotni lokalni skupnosti, natan~neje v skupini 19 od skupaj 28 go- spodinjstev, ne daje pa slike o strukturi gospodarskih interesov po- sameznih gospodinjstev. Zato v nadaljevanju prikazujemo posamezna gospodinjstva glede na {tevilo dejavnosti, s katerimi se ali bi se želela ukvarjati, ter možnosti oz. pogoje, ki jih za izbrane dejavnosti imajo posamezna gospodinjstva. Devetnajst gospodinjstev je glede na {tevilo dejavnosti, s katerimi se ali bi se želela ukvarjati, možno razvrstiti v {tiri skupine (preglednica 4): • V prvo skupino sodijo 4 (21,1 %) gospodinjstva, ki se ali bi se želela ukvarjati z ni~ ve~ in ni~ manj kot z 12 do 24 izmed 38 možnih dejav- nosti v Parku. • Drugo skupino sestavljajo 3 (15,8 %) gospodinjstva, katerih pestrost interesov je nekoliko skromnej{a kot pri gospodinjstvih prve skupi- ne, vendar {e vedno obsega 5 do 9 razli~nih dejavnosti. • V tretji skupini je 7 (36,8 %) gospodinjstev, ki se ukvarjajo oz. bi se ukvarjala s tremi ali {tirimi dejavnostmi. • ^etrto skupino pa tvori 5 (26,3 %) gospodinjstev, katerih interesi se omejujejo na eno ali dve dejavnosti. Velike razlike med gospodinjstvi je pripisati tako objektivnim kot sub- jektivnim razlogom. Med prve sodijo predvsem {tevilo delovnih mo~i v gospodinjstvu in njegove materialne možnosti, med druge pa oseb- nostne lastnosti, kot so optimizem, pripravljenost poskusiti, tvegati in tudi trdo delati na eni strani ter realnost v ocenjevanju zmožnosti gospodinjstva na drugi strani. Seveda pa izraženi interes za {tevilne 156 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA dejavnosti {e ne pomeni, da bi se v gospodinjstvu resni~no vseh tudi lotili. Pomeni le, da je gospodinjstvo pripravljeno delati karkoli, samo da bi se stvari premaknile naprej. S seznama dejavnosti je tudi raz- vidno, da so si {tevilne dejavnosti podobne (npr. razli~ne vrste organ- ske rastlinske pridelave, razli~ne turisti~ne dejavnosti), nekatere pa so tak{ne, ki jih je tako ali tako mogo~e opravljati samo ob posebnih priložnostih ali v turisti~nih konicah (priprava doma~ih jedi, organi- zirane dejavnosti za otroke). Vzorci možnih gospodarskih dejavnosti 19 gospodinjstev glede na (delno) zadovoljenost treh pogojev (znanje/kvalifikacije, prostor/zem- lji{~e, finan~na sredstva) se združujejo v tri skupine. Prva skupina. V skupini 6 (31,6 %) gospodinjstev, ki izpolnjujejo vse tri pogoje za izvajanje izbranih gospodarskih dejavnosti, so tri gospo- dinjstva, ki izvajajo/nameravajo izvajati samo po eno dejavnost (ali pridelava sena, ali gostinstvo, ali oddajanje turisti~nih apartmajev), in tri gospodinjstva, ki nameravajo izvajati tri dejavnosti (organska pri- delava vrtnin, organska pridelava di{avnic in priprava marmelade) ali {tiri dejavnosti (priprava marmelade, peka doma~ega kruha/peciva, priprava doma~ih jedi, prodaja na tržnici ali organska pridelava sadja, pridelava sadnega kisa, žganjekuha, prodaja na domu). V vseh treh vzorcih ve~jega {tevila možnih dejavnosti gre za dejavnosti kmetijske pridelave, predelave in trženja, torej za med seboj tesno povezane de- javnosti (slika 4). Druga skupina. Devet (47,4 %) gospodinjstev, ki jim za izbrane de- javnosti manjka eden od treh pogojev, delimo v tri podskupine: Gospodinjstvo 9: Gospodarske dejavnosti (1 – se želijo ukvarjati; 2 – se ukvarjajo, bodo ohranili isti obseg; 3 – se ukvarjajo, želijo raz{iriti) organska pridelavàganjekuha prodaja na pridelava sadnega (2) domu (2) sadja (2) kisa (2) znanje/ znanje/ kvalifikacije – ne kvalifikacije – da prostor/ prostor/zemlji{~e zemlji{~e – ne – (delno)da finan~na sredstva del lastnih – nima lastnih sredstev sredstev dopolnilna/za polni obseg dejavnosti delovni ~as (prilònostna, ljubiteljska) Slika 4: Vzorec gospodarskega proizvoda gospodinjstva 9, ki ima za {tiri izbrane dejavnosti izpolnjene vse pogoje KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 157 Gospodinjstvo 12: Gospodarske dejavnosti (1 – se želijo ukvarjati; 2 – se ukvarjajo, bodo ohranili isti obseg; 3 – se ukvarjajo, želijo raz{iriti) organska pridelava pakiranje izposoja pridelava sadnega kmetijskih {portnih vrtnin (3) sadja (3) pridelkov (2) pripomo~kov (1) znanje/ znanje/ kvalifikacije – ne kvalifikacije – da prostor/ prostor/zemlji{~e zemlji{~e – ne – (delno)da finan~na sredstva del lastnih – nima lastnih sredstev sredstev dopolnilna/za polni obseg dejavnosti delovni ~as (prilònostna, ljubiteljska) Slika 5: Vzorec gospodinjstva 12, ki za nobeno od {tirih izbranih dejavnosti nima nikakr{nih lastnih finan~nih sredstev • petim (26,4 %) gospodinjstvom manjka znanje/kvalifikacije, • dve (10,5 %) gospodinjstvi nimata nikakr{nih lastnih finan~nih sred- stev za investicije, potrebne za za~etek dejavnosti, • dvema (10,5 %) gospodinjstvoma pa manjka ustrezen prostor oz. zemlji{~e za izbrano dejavnost. Gospodinjstva iz te skupine so izrazila interes za {tevilne dejavnosti (od treh do sedemnajst dejavnosti). Potrebna znanja pa jim manjkajo le za nekatere dejavnosti (najmanj za 1 in najve~ za 5 dejavnosti). Ve~jo oviro kot potrebna znanja oz. kvalifikacije, ki jih je mogo~e pri- dobiti z nasveti ali ustreznim usposabljanjem, pomeni za uvajanje iz- branih dejavnosti pomanjkanje kak{nih koli lastnih finan~nih sredstev. Eno gospodinjstvo, ki je izrazilo interes za {tiri dejavnosti, ne predvide- va lastnih sredstev za dve; eno gospodinjstvo pa od {tirih izbranih de- javnosti za nobeno dejavnost nima lastnih finan~nih sredstev (slika 5). Prav tako kot brez lastnih finan~nih sredstev bo težko za~eti dejav- nost brez lastnega prostora ali zemlji{~a, ki bi ga bilo možno urediti za izbrano dejavnost. Obe gospodinjstvi, ki sta prostor oz. zemlji{~e izpo- stavili kot problem za eno oz. za dve izbrani dejavnosti, bosta morali verjetno za~eti z dejavnostmi, za katere vsaj delno izpolnjujeta vse tri osnovne pogoje. Tretja skupina. Štirim gospodinjstvom (21 %) za nekatere izbrane dejavnosti manjkata dva ali celo vsi trije pogoji za njihovo izvajanje. Najtežje bo za~eti izbrane dejavnosti gospodinjstvu, ki za nobeno od {tirih izbranih dejavnosti nima niti ustreznih znanj oz. kvalifikacij niti prostora oz. zemlji{~a (slika 6). 158 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Gospodinjstvo 10: Gospodarske dejavnosti (1 – se želijo ukvarjati; 2 – se ukvarjajo, bodo ohranili isti obseg; 3 – se ukvarjajo, želijo raz{iriti) priprava kmetija reja doma~ih odprtih vònja turistov konjev (1) jedi (2) vrat (2) s ko~ijo (2) znanje/ znanje/ kvalifikacije – ne kvalifikacije – da prostor/ prostor/zemlji{~e zemlji{~e – ne – (delno)da finan~na sredstva del lastnih – nima lastnih sredstev sredstev dopolnilna/za polni obseg dejavnosti delovni ~as (prilònostna, ljubiteljska) Slika 6: Vzorec gospodinjstva 10, ki za nobeno od {tirih izbranih dejavnosti nima niti potrebnih znanj oz. kvalifikacij niti lastnega prostora oz. zemlji{~a Glavna zna~ilnost ponujenega gospodarskega proizvoda in priporo~ila za strategijo njegovega uresni~evanja Ponujen oz. možen gospodarski proizvod zainteresiranih gospodinj- stev, sestavljen iz kmetijskih dejavnosti, predelave kmetijskih pridel- kov, obrti in storitev ter turisti~nih dejavnosti v ožjem pomenu bese- de, je skoraj v celoti naravnan na turizem oz. turiste kot neposredne porabnike lokalnih proizvodov. Hkrati pa je ponujeni gospodarski proizvod vsebinsko pester in vsaj na prvi pogled nekonflikten tako z vidika njegovih posameznih sestavin kot z vidika {tevila gospodinj- stev, ki bi se želela s posameznimi dejavnostmi ukvarjati. Opredeljeni gospodarski proizvod skorajda ne potrebuje dodatnega usklajevanja interesov posameznih gospodinjstev, saj se zdi optimalen tako po {tevilu dejavnosti, za katere so gospodinjstva izkazala interes, kot po {tevilu gospodinjstev, ki bi se želela s posameznimi dejavnost- mi ukvarjati. Posebej pa je treba poudariti, da je ponujeni gospodarski proizvod posameznih gospodinjstev dokaj realisti~en, saj v ve~ini pri- merov temelji na vsaj delno zagotovljenih pogojih (znanje/kvalifikaci- je, prostor/zemlji{~e, del lastnih finan~nih sredstev) za izvajanje izbra- nih gospodarskih dejavnosti. Najmanj oz. povsem nerealisti~na so le tista gospodinjstva, ki pri~akujejo, da bodo uvedla nove gospodarske dejavnosti samo s pomo~jo nepovratnih sredstev in najetjem kreditov pod ugodnimi pogoji. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 159 V prvotnem pomenu beseda strategija pomeni postopke, na~ine na- ~rtovanja in vodenja velikih voja{kih operacij, vojne. V dana{nji vsak- danji rabi pa strategija pomeni postopke, na~ine za dosego kakega cilja (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1985: 971). V obravnavanem pri- meru je cilj strategije uresni~evanje gospodarskega proizvoda skupno- sti treh vasi Regijskega parka Škocjanske jame, opredeljenega z interesi in zmožnostmi posameznih gospodinjstev. Strategijo uresni~evanja za- stavljenega gospodarskega proizvoda bo sicer morala opredeliti sama lokalna skupnost, ~e se bo in ko se bo dogovorila za skupen gospodar- ski proizvod. ^e do skupnega dogovora zainteresiranih gospodinjstev ne bo pri{lo kmalu po seznanitvi z rezultati opravljene raziskave, bodo posamezna gospodinjstva oblikovala lastne razvojne strategije, kar ne- katera gospodinjstva že delajo. Oba pristopa – individualni in skupni – se ne izklju~ujeta, temve~ se dopolnjujeta. Nesporno pa ima zgolj in- dividualni pristop omejene u~inke. Na vpra{anje, kako pristopiti k uresni~evanju predstavljenega go- spodarskega proizvoda, ne moremo odgovoriti s predlogom konkret- nih postopkov ali akcij, temve~ le s priporo~ili, ki jih lahko strnemo v tri skupine: a) Oblikovati je treba gospodarski proizvod skupnosti treh vasi s po- vezavo gospodarskih proizvodov posameznih gospodinjstev ter ak- cij in prireditev, ki jih organizira Turisti~no dru{tvo Škocjan. Pome- ni, da bi se morala gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se nameravajo ukvarjati s kakr{nokoli gospodarsko dejavnostjo, vklju~evati tudi v skupne akcije in prireditve. Seveda pa morajo imeti za to možnost oz. morajo biti povabljena k sodelovanju. Sodelovanje vseh ali vsaj ve~ine gospodinjstev pri skupnih akcijah, tudi tistih, ki sama ne na- meravajo izvajati nobene gospodarske dejavnosti, pa bo omogo~e- no samo v primeru, da bodo kot nosilci posameznih akcij nastopali razli~ni ljudje in da bodo odlo~ale o tem vse skupnosti oz. vsi ~lani turisti~nega dru{tva. Prvi korak za tak{no sodelovanje pa je redno obve{~anje vseh ~lanov oz. gospodinjstev o dogajanjih in akcijah, ki jih izvaja Turisti~no dru{tvo Škocjan. b) Ustanoviti je treba posebno podjetje za promocijo in trženje lokalne- ga gospodarskega proizvoda. Uresni~evanje gospodarskega proiz- voda se mora za~eti z identificiranjem porabnikov ponujenih proiz- vodov in storitev oz. s spodbuditvijo povpra{evanja po njih. Samo z znanimi uporabniki oz. kupci je mogo~e utemeljiti naložbe gospo- dinjstev v posamezne gospodarske dejavnosti. Ker pa se, sode~ po odgovorih na ustrezno anketno vpra{anje, samo osem od petind- vajsetih gospodinjstev ogreva za ustanovitev posebnega podjetja za trženje lokalnih proizvodov, bi bilo dobro razmisliti bodisi o ustano- vitvi zadruge z omejeno odgovornostjo, ali podjetja kot d. o. o., ki bi ga ustanovilo ve~ doma~inov skupaj. Vsakr{na skupna organizacija trženja je bolj{a re{itev kot individualna prodaja. Za nekatere pro- 160 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA izvode je ta sicer možna kot prodaja na domu ali prodaja znanemu kupcu na podlagi pogodbe, za druge primere, kot je npr. prodaja na tržnici, pa je potrebno sodelovanje vseh zainteresiranih za po- stavitev skupne tržnice ter za njeno upravljanje. Možno oz. želeno je tudi sodelovanje, ~e že ne formalno povezovanje gospodinjstev, ki se ukvarjajo z enakimi ali z dopolnjujo~imi se dejavnostmi, zlasti ti- stimi, ki zadevajo turizem. Sodelovanje namre~ pomeni po eni strani racionalizacijo in delitev dela, po drugi strani pa konkurenco in za- vist nadome{~a z medsebojno pomo~jo in pozitivno tekmovalnostjo. Sodelovanje zainteresiranih ne zagotavlja le bolj uspe{nega nastopa na trži{~u, temve~ omogo~a tudi lažje pridobivanje finan~nih sred- stev za za~etne naložbe ali celo temeljni pogoj v primeru kandidi- ranja za sredstva Evropske unije. Kako priti do potrebnih finan~nih sredstev, je trenutno glavni problem ve~ine gospodinjstev. c) Lokalna skupnost oz. gospodinjstva, ki bodo vklju~ena v gospodar- ske dejavnosti, morajo biti odprta do gospodinjstev, ki bi se želela pozneje pridružiti skupnemu gospodarskemu proizvodu ter tudi za priseljevanje posameznikov oz. družin, ki bi kakorkoli lahko prispe- vali h gospodarskemu razvoju skupnosti. ~) Zagotoviti je treba transparentnost gospodarskih dogajanj v lokalni skupnosti, da bi se izognili zavisti na eni strani in v podporo uskla- jenemu skupnemu gospodarskemu proizvodu na drugi strani. Pri uresni~evanju gospodarskega proizvoda posebej izstopajo nasled- nje ovire: Gospodinjstva, ki so opredelila interes za izvajanje posameznih go- spodarskih dejavnosti, nameravajo te praviloma oz. skoraj izklju~no izvajati kot dopolnilne dejavnosti. Nedvomno obstaja možnost, da do- polnilne dejavnosti s~asoma prerastejo v osnovne, vendar so le redki posamezniki pripravljeni opustiti sedanjo zaposlitev, ki jim zagotavlja ekonomsko in socialno varnost. Zaradi pomanjkanja delovnih mo~i oz. trajne demografske ogrože- nosti obmo~ja parka bodo morali doma~ini kljub svoji splo{ni naklo- njenosti do priseljevanja novih ljudi usmeriti prizadevanja v ustavitev odseljevanja ter privoliti v priseljevanje novih ljudi ne glede na obmo~- je, s katerega bi pri{li, ~e bi prispevali k lokalnemu razvoju. Seveda pa je pred spodbuditvijo priseljevanja treba ovrednotiti lastnosti parka kot zavarovanega obmo~ja. Ženske so v skupnosti treh vasi {e vedno premalo »vidne« oz. vklju~e- ne v procese odlo~anja. Zato mora uresni~evanje ponujenega gospo- darskega proizvoda pomeniti priložnost tudi za ženske, priložnost za njihovo ekonomsko, socialno in politi~no delovanje na podlagi enako- pravnega partnerstva z mo{kimi. Nedvomno obstajajo {e drugi problemi in ovire, ki jih doma~ini po- znajo, in najbrž vedo tudi za na~ine njihovega re{evanja. O njih bo pa~ KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 161 treba javno spregovoriti in se do na~inov njihovega re{evanja skupaj opredeliti. Poleg sedanjih se bodo v uresni~evanju gospodarskega proizvoda nujno pojavljali novi problemi, za katere bo treba poiskati nove re{itve. Najslab{e za razvoj obmo~ja pa bi si bilo pred problemi zatiskati o~i ali iskati zanje le trenutne oz. delne re{itve. Identificirane možne sestavine gospodarskega proizvoda Regij- skega parka Škocjanske jame z vidika posameznih gospodinjstev in skupnosti treh vasi so {ele prvi korak na poti oblikovanja skupnega gospodarskega proizvoda lokalne skupnosti in njegovega uspe{nega trženja. Nadaljevanje dela je odvisno predvsem od doma~inov samih, od njihove odlo~enosti za sodelovanje in skupno nastopanje na trgu. Sodobni razvojni projekti namre~ gradijo na lokalni pobudi, na sodelo- vanju, povezovanju in izmenjavi izku{enj ter tudi na solidarnosti in medsebojni pomo~i. To pa ne pomeni, da naj bi oblikovanje in uresni~- evanje gospodarskega proizvoda lokalne skupnosti v celoti prepustili doma~inom. Ti bodo tudi v prihodnje potrebovali strokovno pomo~ vsaj v naslednjih dveh korakih: • v opredelitvi strokovnih podlag in postopkov izvajanja posameznih sestavin (kmetijstvo, kmetijskopredelovalne dejavnosti, obrti in sto- ritve, turisti~ne dejavnosti, prireditve) gospodarskega proizvoda; • v preu~itvi potencialnih trgov oz. možnosti trženja gospodarskega proizvoda in oblikovanju postopkov njegove promocije (izdelava promocijskih gradiv, prireditve na turisti~nih sejmih ipd.). Kot primer naj navedemo kmetijske in predelovalne dejavnosti, za katere imajo gospodinjstva v Parku razmeroma dobre možnosti. Za obe podro~ji je treba opredeliti vrste možnih pridelav glede na naravne raz- mere in v skladu z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame; iz- brati ustrezne tehnologije pridelave in predelave kmetijskih pridelkov; doma~inom predstaviti standarde, ki jim morajo pridelki oz. izdelki ustrezati, da jih bo mo~ tržiti; opredeliti na~ine trženja, usposobiti pros- tore za trženje in vzpostaviti ustrezno organizacijo tako pridelovanja in predelovanja kot trženja lokalnih kmetijskih proizvodov. Razvojni programi Evropske unije, namenjeni spodbujanju razvo- ja manj razvitih podeželskih obmo~ij držav ~lanic, ne trajajo pol leta ali eno leto, temve~ {tiri (LEADER I: 1991–1994) ali 6 let (LEADER II: 1994–1999). Seveda pa EU za uresni~evanje teh projektov namenja tudi znatne vsote denarja. Tako bo za program LEADER II. prispevala okoli 1,755 milijarde evrov (Leader magazine, 1998: 24). Ker pa EU finan~no podpira samo razvojne programe, v katere se povezujejo posamezniki, lokalne skupnosti in (obmejne) regije, sta in bosta tudi v prihodnje sodelovanje in povezovanje osnovni na~eli raz- vojnega na~rtovanja in delovanja. 162 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA ŽIVETI V REGIJSKEM PARKU* V za~etku oktobra 1998 sta pretekli dve leti od sprejetja Zakona o Re- gijskem parku Škocjanske jame. Doma~ini vasi Matavun, Škocjan in Betanja so upravi~eno pri~akovali, da bodo ob Škocjanskih jamah kot naravni dedi{~ini svetovnega pomena ter drugi bogati naravni in kul- turni dedi{~ini Regijskega parka živeli lažje in bolje, kar bo morda tudi njihove otroke zadržalo v doma~em kraju. Raziskava, ki je v letu 1998 zajela 25 od skupaj 27 gospodinjstev treh vasi, je posebno po- zornost namenila doživljanju življenja v varovanem obmo~ju: pred- nostim in omejitvam, problemom in pri~akovanjem. Zdi se, da je skupnost treh vasi Regijskega parka Škocjanske jame dve leti po zakonski zavarovanosti obmo~ja v nekak{nem iskanju last- ne identitete. Doma~ini s turisti~nim dru{tvom na ~elu so se doslej ukvarjali z organizacijskimi in materialnimi problemi ter akcijami in se nekako niso utegnili ukvarjati s problemi odnosov v lokalni skupnosti. Dejstev, kot sta odklanjanje vsakr{nega sodelovanja – pa ~eprav le dveh gospodinjstev – in nepripravljenost sodelovanja 8 od 25 gospodinjstev v skupnih akcijah, ni mogo~e prezreti. Prezreti tudi ni mogo~e dejstva, da ni nobene ženske v vodstvu edinega lokalnega dru{tva, pa tudi predstavnik skupnosti treh vasi v krajevni skupnosti Diva~a je mo{ki. Nasprotno pa je sodelovanje žensk z Javnim zavodom Park Škocjanske jame pri raznih akcijah in promociji parka zelo dobro, vklju~ujejo pa se tudi v zavodove izobraževalne programe. Prednosti in omejitve življenja v zavarovanem obmo~ju Zavarovanost obmo~ja prina{a prednosti in omejitve. Med prednost- mi najve~, to je 15 gospodinjstev, navaja naravno dedi{~ino parka, devet jih navaja kulturno dedi{~ino parka, sedem gospodinjstev pa navaja njegov geografski položaj oziroma prometno dostopnost. Štiri gospodinjstva kot prednost življenja v parku omenjajo prebivalce, dve gospodinjstvi pa navajata kot prednost obstoje~e gospodarske dejav- nosti. Da so prednosti lahko hkrati omejitve, pa kažejo podatki, po katerih 12 gospodinjstev navaja kot omejitev naravno dedi{~ino parka, osem pa jih kot omejitev navaja kulturno dedi{~ino. Tri gospodinjstva iz- postavljajo kot omejitev prebivalce, eno gospodinjstvo pa dojema kot omejitev obstoje~e gospodarske dejavnosti. Vrste prednosti in omejitev življenja v Regijskem parku Škocjanske jame, kot so jih navedli doma~ini, so razvidne iz preglednice 4. * Besedilo je bilo objavljeno v reviji Kras, 1998 (29): 10–11. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 163 Preglednica 4: Vrste prednosti in omejitev življenja v Parku, kot jih vidijo doma~ini podro~ja prednosti omejitve naravna dedi{~ina • smo znani v svetu (2 x) • ne more se graditi (4 x) • lepota • marsikaj je prepovedano (2 x) • zadovoljstvo, da živijo tu • zakonske omejitve • nove dejavnosti, turizem (3 x) • prepovedano nabiranje gozdnih sadežev • dobi~ek • mladi ne morejo graditi po svoje • je kaj pokazati • zakon samo omejuje, ni~esar pa ne • razvojne možnosti zagotavlja • lepo okolje • ne sme{ sekati lesa • lepo sodelujejo z javnim • ni nadomestil zavodom • nesmiselno postavljene table • možnosti obnove dedi{~ine s prepovedjo vožnje v parku • zavarovanje pomeni ohranitev • omejitev gibanja ljudi po parku kulturna dedi{~ina • trženje • popravilo hi{ (2 x) • istovetnost • ni finan~nih sredstev za obnovo (2 x) • kraj je znan v svetu in zavarovan • omejena gradnja • da bodo obnovljene propadajo~e • omejitev dejavnosti hi{e • staro je lepo, ni pa vedno prakti~no prebivalci treh vasi • zaposlitev doma~inov • starost prebivalcev • dobri stiki • premalo ljudi • ohranjanje dedi{~ine • se bolj povezujejo obstoje~e gospodarske • mladi upajo na delovna mesta • omejena gradnja dejavnosti • možnosti za nove dejavnosti geografski položaj • dostopnost (3 x) prometna dostopnost • bližina avtoceste Da ve~ina prebivalcev sprejema zavarovanost obmo~ja kot dejstvo, pri~ajo odgovori na vpra{anje: Ali imate po skoraj dveh letih veljave Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame kak{ne predloge za nje- govo spremembo? Samo v 10 gospodinjstvih so izjavili, da imajo pred- loge za spremembo Zakona. Pet od {tirinajst predlogov zadeva raz{iritev obmo~ja Parka na na- selja Brežec, Gradi{~e in Naklo ali jasnej{o opredelitev meja Parka, dva predloga terjata natan~nej{o opredelitev meril rabe agrokemi~nih sred- stev v Parku, po dva predloga pa uvedbo dav~nih olaj{av za doma~ine ter zagotovitev finan~ne pomo~i. Po en predlog zadeva zmanj{anje oz. odpravo omejitev za adaptiranje hi{, zagotovitev zaposlitve za doma- ~ine in natan~nej{o opredelitev prepovedi. Doma~ini nedvomno pri~a- kujejo, da bodo od zakonodajalca dobili odgovor na svoje predloge. Na potezi je zakonodajalec! Kot vsaka ima tudi skupnost treh vasi svoje probleme. Te je treba najprej identificirati, da bi jih bilo možno re{iti. Da dinamika dogajanj v letih pripravljanja in sprejemanja Zakona o Regijskem parku Škoc- 164 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA janske jame ter v prvih letih po njegovem sprejetju ni samo pozitivna, temve~ povzro~a tudi probleme, pri~a podatek, po katerem so v dobri polovici gospodinjstev izjavili, da so v skupnosti treh vasi problemi, ki zahtevajo takoj{nje re{evanje, v 6 gospodinjstvih ne vidijo nobenih problemov, v 6 gospodinjstvih pa za probleme ne vedo oziroma o njih niso razmi{ljali. Za kak{ne probleme gre? Prevladujejo problemi infrastrukture, kot so ceste, zidovi ob cesti, kanalizacija, ~istilna naprava, trasa nad vo- dovodom, mrli{ka vežica, obnova trga v Škocjanu in obnova zvonika, sanacija razpadajo~ih stavb in {kropljenje sadnega drevja v Betanji s ke- mi~nimi {kropivi. Nekaj vpra{anih pa je kot problem navedlo odtuje- nost med družinami, premajhno sodelovanje v vaseh ter posameznike (brez navedbe imen) kot zaviralce razvoja. Pri~akovanja doma~inov Z odgovori na vpra{anje o tem, kak{ne spremembe želijo vpra{ani videti na obmo~ju treh vasi ~ez pet let, smo želeli odkriti pri~akovanja doma~inov, njihovo videnje razvoja. Odgovori kažejo na pragmati~- no usmerjenost doma~inov, saj jih velika ve~ina zadeva uresni~itev že zastavljenih ciljev ali re{itev sedanjih problemov skupnosti. Skupaj 40 želja se združuje v naslednja podro~ja: {tevilo odgovorov a) kulturna/stavbna dedi{~ina • lepo urejeno okolje, urejene vasi 9 • obnovitev ru{evin, streh, stavb 6 b) uresni~itev dosedanjih programov • zgraditev mrli{ke vežice, balini{~a, otro{kega igri{~ ter zasebnih apartmajev in preno~i{~ 7 c) turizem • dosti turizma, ve~ turistov 5 • bolj{e trženje jam 1 ~) prebivalstvo in zaposlitev • ve~ prebivalcev, tudi priseljencev 2 • zaposlenost vseh doma~inov, po možnosti na obmo~ju parka 3 • zaposlovanje ljudi iz drugih krajev 1 d) odnosi med doma~ini • prijazni, dobri ljudje in zadovoljni doma~ini 4 e) osebne želje • nakup zemlji{~a v Škocjanu 1 • naj ostane tako, kot je 1 KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 165 Programi in akcije, ki so bili v zadnjih letih usmerjeni v obve{~anje in ozave{~anje doma~inov o potrebi po varovanju dedi{~ine parka, so o~it- no rodili sadove, saj {tevilni doma~ini želijo v prihodnjih petih letih do- se~i urejenost naselij in okolja ter obnovljeno stavbno dedi{~ino. Seveda pa so tem željam ob boku tiste, ki zadevajo uresni~itev že opredeljenih programov ter razvit turizem. Ta naj bi v prvi vrsti tudi prispeval k sta- bilnosti ali celo pove~anju {tevila prebivalcev treh vasi, predvsem pa zagotovil zaposlenost vseh doma~inov, ~e le mogo~e na obmo~ju parka. V letih 1995–1998 se je namre~ {tevilo prebivalcev treh vasi zmanj{alo z 69 na 65. Nekaj doma~inov si želi predvsem skupnost prijaznih, dobrih in zadovoljnih ljudi, nekaj pa je tudi povsem osebnih želja. Kljub pestri paleti sprememb, ki jih vpra{ani želijo na obmo~ju par- ka videti ~ez pet let, pa v odgovorih doma~inov pogre{amo predvsem željo oz. potrebo po vklju~evanju skupnosti treh vasi in parka v {ir{i prostor regije in države ter po povezovanju doma~inov (turisti~nega dru{tva, lokalne skupnosti) s {ir{im socialnim prostorom. Skupnost treh vasi se mora predvsem izogniti samoizolaciji in se ~im prej povezati ne le s {ir{im zaledjem Regijskega parka Škocjanske jame, temve~ se tudi aktivno, to je ustvarjalno, vklju~iti v snovanje Kra{kega regijskega parka, katerega sredi{~e bi vsaj na za~etku lahko bile tri vasi, Zavod Park Škocjanske jame pa glavni akter njegovega oblikovanja. Ta si je v dobrem letu od ustanovitve (27. novembra 1996) med doma~ini pridobil velik ugled, saj si je za prispevek k lokalnemu razvoju na le- stvici od 1 (zelo majhen) do 5 (zelo velik prispevek) prislužil povpre~no oceno 3,8, takoj za Turisti~nim dru{tvom Škocjan, katerega prispevek k lokalnemu razvoju je bil v povpre~ju ocenjen s 4,3. 166 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA VAROVANJE OKOLJA IN BIOTSKE PESTROSTI OB PRIDRUŽEVANJU SLOVENIJE EU: PRIMER PREDVIDENEGA REGIJSKEGA PARKA TRNOVSKI GOZD* Slovenijo odlikuje razmeroma visoka kakovost okolja, bogata biolo- {ka raznovrstnost in pokrajinska pestrost na dokaj majhni povr{ini, kar gre v precej{nji meri na ra~un ume{~enosti države med Alpami, Dinarskim gorstvom, Panonsko nižino in sredozemskim bazenom. V nobeni drugi evropski državi v razdalji 260 kilometrov, kar je razdalja med Hodo{em na severovzhodu in Piranom na jugozahodu Slovenije, ni mogo~e najti tolik{nega {tevila krajinskih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst kot v Sloveniji. Po Peterlinu (2001: 11) na obmo~ju Slo- venije obstaja okoli 17.500 živalskih in okoli 3500 rastlinskih vrst, kar pomeni bogastvo, ki ga Slovenija prina{a evropskemu ekosistemu. Zavedajo~ se narodnega in mednarodnega pomena ohranjenega oko- lja in bogate naravne dedi{~ine ju je Republika Slovenija zavarovala s sprejemom ustreznih zakonov (Zakon o varstvu okolja, 1993; Zakon o ohranjanju narave, 1999) in z opredelitvijo konkretnih programov oz. strategij za njihovo izvajanje (Nacionalni program varstva okolja – NPVO, 1999; Slovenski kmetijsko okoljski program – SKOP, 2001; Stra- tegija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, 2001). Sprejete oko- ljevarstvene in naravovarstvene dokumente dopolnjujejo ustrezne med- narodne konvencije in uredbe Evropske unije (Direktiva Sveta 79/409/ EGS o varovanju prosto žive~ih ptic – Council directive on the conservation of wild birds, 2. april 1979; Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju na- ravnih habitatov ter prosto žive~ih živalskih in rastlinskih vrst – Council directive on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora, 21. maj 1992; Uredba Sveta 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada – Coun- cil regulation on support for rural development from European Agricultural Guidance and Guarantee Fund – Council regulation 1257, 1999). Pove~anje obsega zavarovanih obmo~ij v skladu s priporo~ili IUCN (International Union for Conservation of Nature) za opredelitev kate- * Besedilo temelji na prispevku avtorjev Ane Barbi~, Andreja Udov~a in Andreja Medveda v projektu Trajnostno kmetijstvo v državah srednje in vzhodne Evrope (Sustainable Agriculture in Central and Eastern European Countries – CEESA), ki je bil financiran v 5. okvirnem programu EU (2000–2002) in izvajan pod vod- stvom Univerze Humboldt v Berlinu, {tevilka pogodbe z EU: QLK5-1999-01611. Prevedeno in prirejeno besedilo pod naslovom Protection of Environment and Biodiversity for Sustainable Future of Rural Areas: The Case of Planned Regional Park Trnovski Gozd, Slovenia. CEESA Discussion Paper No. 14/2003, Humboldt Universität zu Berlin, je objavljeno s privolitvijo soavtorjev Andreja Udov~a in Andreja Medveda v prevodu A. Barbi~ in A. Udov~a. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 167 gorij zavarovanja z 8 na 30 odstotkov povr{ine države (Odlok o spre- membah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednje- ro~nega družbenega plana Republike Slovenije, 1999) ne bo le olaj{alo varovanja okolja in ga za{~itilo pred nadaljnjo degradacijo, temve~ bo tudi jam~ilo ohranitev biolo{ke raznovrstnosti (Nacionalni program varstva okolja – NPVO, 1999, Uvodna beseda ministra) in, vsaj pri~a- kovati je, spodbudilo lokalni razvoj. Slovenija na~rtuje obstoje~emu enemu narodnemu parku, dvema regijskima parkoma in {estdesetim krajinskim parkom dodati {e {est regijskih in okoli trideset krajinskih parkov. Ustanovitev regijskega parka terja sprejem posebnega zakona oz. uredbe, ki natan~no dolo~a naravno in kulturno dedi{~ino, ki je za- varovana, ter podrobno opredeljuje omejitve za posamezne gospodar- ske dejavnosti, vklju~no s kmetijstvom, gozdarstvom in lovom. V pro- cesu ustanavljanja regijskega parka je zelo pomembno usklajevanje in- teresov varovanja okolja oz. narave z interesi kmetijstva in gozdarstva kot tipi~nima gospodarskima dejavnostma v zavarovanih obmo~jih. ^eprav je okoli 60 odstotkov povr{ine države pokrite z gozdovi, proiz- vodnja stavbnega lesa ni med najbolj donosnimi gospodarskimi dejav- nostmi na kmetijskih obmo~jih, pa~ pa pomeni pomembno dopolnilno dejavnost {tevilnih kmetij. Kmetijska proizvodnja v Sloveniji je zaradi pestrosti naravnih raz- mer izredno pestra. Na obmo~jih, kjer naravne razmere omogo~ajo uporabo sodobnih tehnologij, prevladuje intenzivna kmetijska pride- lava. Na obmo~jih, ki so manj primerna ali neprimerna za intenzivno pridelavo (približno 75 odstotkov vseh kmetijskih povr{in), prevladuje tradicionalno kmetovanje ob uporabi sodobnih orodij. Kolobarjenje je {e vedno zelo raz{irjeno, vsebnost humusa v orni zemlji se ne zmanj{u- je, rodnost zemlje pa je nizka. Uporaba pesticidov je zelo nizka, najve~ se uporabljajo organska živalska gnojila. Obmo~jem, manj ugodnim za kmetijstvo, grozi zara{~anje z gozdovi. Pomemben del slovenskega kmetijstva bi lahko ozna~ili kot okoljsko primerno in usklajeno z na~eli vzdržne rabe virov. Ve~ina kmetij na manj ugodnih obmo~jih pridelu- je sicer le za lastne potrebe, vendar bo s spodbudno politiko razvoja na kmetijsko manj ugodnih obmo~jih v prihodnosti vsaj do neke mere možno spodbuditi tržno kmetijsko pridelavo. V vsakem primeru pa je obstoje~e stanje kmetijske prakse lahko dobra podlaga za pospe{en razvoj ekolo{kega kmetovanja tudi v primeru, da bi se hkrati pove~e- vala konvencionalna kmetijska proizvodnja. V Sloveniji se je ekolo{ko kmetovanje kot vrsta kmetijske proizvod- nje za~elo konec 80. let prej{njega stoletja, ko so se pojavile prve ekolo- {ke kmetije. Po letu 1997 z ustanovitvijo Združenja ekolo{kih kmetov Slovenije pa se je ekolo{ko kmetovanje za~elo pospe{eno razvijati. Leta 2003 je bilo registriranih okoli 300 ekolo{kih kmetij s certifikatom in približno 150 kmetij v postopku pridobivanja certifikata v naslednjih dveh letih. Po podatkih za leto 2004 (Škerbot, 2005) pa je Obmo~ni 168 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Oddelek za kontrolo ekolo{kega kmetijstva pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, od kontroliranih 1550 kot ekolo{ko opredelil 910 kmetij, 486 kmetij pa s statusom v pre- usmerjanju. Povpre~na velikost kontrolirane kmetije je zna{ala 14,85 ha. Kontrolirane povr{ine po vrsti kultur pa so bile naslednje: – travinje 20.917 ha 90,8 % – njive 1.637 ha 7,1 % – sadovnjaki 343 ha 1,5 % – zelenjava 86 ha 0,4 % – vinogradi 49 ha 0,2 % SKUPAJ 23.023 ha 100,0 % Vzdržno gozdarstvo in ekolo{ko kmetijstvo sta najmanj navzkriž z var- stvom okolja in ohranjanjem narave, obenem pa lahko veliko prispeva- ta k ohranitvi kulturne krajine in biolo{ke raznovrstnosti. Regijski in krajinski parki pa niso le najprimernej{a re{itev za varovanje okolja in ohranjanje biolo{ke raznovrstnosti, temve~ tudi najbolj primeren okvir za okrepljen razvoj obmo~ij z bogato naravno in kulturno dedi{~ino. Besedilo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del je posve~en pristopni politiki in procesu pridruževanja ter pri~akovanim posledicam vklju~it- ve Slovenije v Evropsko unijo na podro~ju slovenske kmetijskookoljske politike s posebnim poudarkom na zavarovanih obmo~jih. Obravnava posledice uskladitve slovenske kmetijskookoljske in naravovarstve- ne zakonodaje z zakonodajo EU in njene uveljavitve v praksi kot tudi u~inke predpristopnih fondov EU (PHARE, SAPARD) na oblikovanje kmetijskookoljske politike ter na u~inkovitost institucij državne admi- nistracije v primerjavi s standardi in institucijami EU. Drugi del sestavka prikazuje stanje v predvidenem Regijskem parku Trnovski gozd s posebnim poudarkom na iskanju re{itev za oživlja- nje tradicionalnega kmetijstva oz. gozdarstva ob hkratni zagotovitvi varovanja okolja in biolo{ke raznovrstnosti obmo~ja. Obravnavani so naslednji vidiki izpostavljenega problema: usklajevanje interesov kme- tijstva in varovanja narave oz. okolja, vertikalno in horizontalno so- delovanje vladnih in nevladnih institucij ter vklju~evanje doma~inov v procese odlo~anja. PREDPRISTOPNE POLITIKE/PROGRAMI (PHARE, SAPARD) Vklju~itev Slovenije v Evropsko unijo je bil osnovni cilj države od nje- ne osamosvojitve leta 1991. Julija 1996 je Slovenija zaprosila za ~lan- stvo v EU. Uradni pristopni proces se je za~el 30. marca 1998 s podpi- som Pristopne partnerske pogodbe z EU, ki je vklju~evala tudi pomo~ kandidatki pri pripravah na polnopravno ~lanstvo, ter se kon~al 1. maja 2004 s polnopravnim ~lanstvom Slovenije v Evropski uniji. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 169 Nacionalni program Republike Slovenije za prevzem zakonodaje EU (Republic of Slovenia’s National Programme for the Adoption of the Acquis – NPAA, 1999) je dolo~il kratkoro~na in srednjero~na prednost- na podro~ja, ki jih mora pokriti državna zakonodaja, program uskla- jevanja zakonodaje, odgovorne institucije za izvr{evanje programa ter finan~ne vire. NPAA je imel dvojno nalogo: prvi~, opredeliti razvojne in strate{ke cilje države, in drugi~, opredeliti politike, mehanizme in institucije za uresni~itev postavljenih ciljev v predpristopnem obdobju (NPAA, 1999: 1, 2, 3). Pestrost naravnih in socialnih razmer terja {irok obseg potrebnih strukturnih prilagoditev na podro~ju kmetijstva in razvoja podeželja. Zato je slovenska vlada sprejela strate{ki dokument za reformo kmetij- ske politike pod naslovom Program reforme kmetijske politike 1999– 2002 (1998) ter na njem temelje~ Program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribi{tva 2000–2002 (1999). Program je oblikovan v {tirih temeljnih stebrih: • I. steber: spro{~anje tržnocenovne za{~ite. Liberalizacija zunajtrgo- vinske za {~ite ob ohranitvi (in prilagoditvi) paritetnih dohodkovnih ravni (skupaj z drugim stebrom). Slovenija ne bo sprejela nobenih ukrepov, ki niso usklajeni s skupno kmetijsko politiko (common agricultural policy – CAP) ali jih ne bi bilo mogo~e izvajati po nje- nem vstopu v EU. • II. steber: uvedba proizvodno nevezanih neposrednih pla~il z oko- ljevarstveno dimenzijo. Pla~ila imajo oznako »eko«, kar poudarja njihovo tržno nevtralnost in preusmeritev kmetijstva k do okolja pri- jaznemu kmetovanju. • III. steber: posodobitev kmetijstva in živilstva. Mo~neje in bolj ciljno kot doslej je treba podpreti prestrukturiranje proizvodnje in predelave, pove~anje u~inkovitosti in konkuren~nosti, izbolj{anje zemlji{ke in posestne strukture, razvoj dopolnilnih dejavnosti, spod- bujanje predaje posesti mladim kmetom, u~inkovitej{o tržno orga- niziranost in delovanje ter razvoj u~inkovitih oblik proizvodnega in tržnega povezovanja. • IV. steber: razvoj podeželja. Iz sedanjih projektov CRPOV (celosten razvoj podeželja in obnova vasi) je treba razviti evropsko primerljive programe celovitega razvoja podeželja. PHARE V predpristopnem obdobju so se iz sredstev programa PHARE sofi- nancirali prvi projekti, podprti z denarno pomo~jo EU, s ciljem zma- nj{ati razvojno vrzel med Slovenijo in EU. V letih 1992–1999 je Slove- nija iz tega naslova dobila 240 milijonov evrov pomo~i. 170 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Programi prekmejnega sodelovanja PHARE (PHARE Cross-Bor- der Co-operation) so sestavni del celotnega programa PHARE in tudi predpristopne strategije. Ti so mo~neje vplivali na slovensko kmetij- stvo kot vsi drugi programi PHARE. Programi PHARE CBC in PHARE INTERREG z Avstrijo in Italijo so izpostavljali predvsem sodelovanje med ljudmi sosednjih dežel ter prenos znanja in izku{enj med obmo~ji s podobnimi naravnimi razmerami za kmetijstvo. Projekti PHARE CBC so bili in so {e namenjeni splo{ni usposobitvi podeželskih lokalnih skupnosti za (samo)razvoj prek ustvarjanja lokal- nih zmogljivosti za opredeljevanje in uresni~evanje lokalnih razvojnih projektov, ki naj bi bili usmerjeni predvsem v razvijanje alternativnih oblik kmetovanja, dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, novih na~inov tr- ženja kmetijskih in drugih, na kmetiji ustvarjenih proizvodov ter ob- likovanje lokalnih blagovnih znamk. Nobeden od projektov CBC pa ni bil izrecno namenjen zavarovanim obmo~jem, ~eprav so se nekateri projekti izvajali tudi na njih. Med vsemi projekti CBC jih je bilo naj- ve~ usmerjenih na podro~je kmetijstva. Pripravljeni so bili na pobudo lokalnih institucij in kmetijske svetovalne službe, usklajevalo pa jih je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v sodelo- vanju z drugimi ministrstvi. Z vstopom Slovenije v EU sta se oba programa prekmejnega sodelo- vanja preoblikovala. Program prekmejnega sodelovanja z Avstrijo in Madžarsko poteka v okviru pobude Skupnosti Interreg III A. Sosedski program Slovenija-Madžarska-Hrva{ka 2004–2006 pa vklju~uje tako državi ~lanici EU kot državo na njeni zunanji meji (Gr~a, 2005 :7). SAPARD Slovenska kmetijska politika zasleduje dolgoro~no zastavljene strate- {ke cilje, ki so bili opredeljeni leta 1991 (Slovenski kmetijski okoljski program – SKOP, 2001) in ki se na~eloma ne razlikujejo od ciljev skup- ne kmetijske politike (CAP) EU. Gre za zagotavljanje varne hrane, ohranjanje poseljenosti podeželja, vzdrževanje proizvodnih zmoglji- vosti, ve~anje konkuren~nosti kmetijstva in zagotavljanje paritetnega dohodka kmetom. Slovenska kmetijska politika temelji na konceptu multifunkcionalnosti kmetijstva, upo{tevajo~ kmetijstvo kot ekonom- sko aktivnost, ki obenem opravlja okoljske, prostorske in družbene funkcije. V na{tetih vidikih se program SAPARD v veliki meri ujema s slovensko kmetijsko politiko. Osnovni cilji programa SAPARD v Sloveniji: • Izbolj{anje proizvodnih in marketin{kih struktur v kmetijstvu, pove~a- nje konkuren~nosti kmetijstva in živilskopredelovalne industrije, po- ve~anje dohodkov kmetij in uskladitev s standardi Evropske unije. KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 171 • Spodbujanje ekonomske raznolikosti in izbolj{evanje infrastruktur- ne opremljenosti podeželja. • Odpiranje dodatnih delovnih mest na kmetijskih gospodarstvih in vi{anje kakovosti življenja na podeželju. Ukrepi slovenskega programa SAPARD za uresni~itev postavljenih ciljev so zato usmerjeni predvsem v investicije v kmetijska gospodar- stva, v finan~no podporo glavnim investicijam živilskopredelovalne industrije in trženja kmetijskih in ribi{kih proizvodov, v vzpostavitev zmogljivosti za razli~ne vire dohodkov kmetij in v izbolj{anje infra- strukture na podeželju. Podpora {irjenju programov celovitega raz- voja podeželja in obnove vasi – CRPOV in z njihovim ume{~anjem v okvire SAPARD ter z njihovim povezovanjem v okviru posamezne ob~ine ali skupine ob~in je podvojilo u~inke teh programov. Investicijska podpora kmetijam je klju~ni ukrep za izbolj{anje kme- tijskih proizvodnih zmogljivosti in prispeva k ve~anju njihove konku- ren~nosti. Primarni namen tovrstne podpore je pove~anje higienskih standardov, standardov za{~ite živali in okoljevarstvenih standardov na kmetijskih gospodarstvih. Investicijska podpora SAPARD je predvi- dena za tri podro~ja: podpora mladim kmetom, podpora za obnovljive energetske vire in podpora alpskim sirarnam in mlekarnam. Podprogram SAPARD, namenjen živilskopredelovalni industri- ji, obsega razli~ne oblike podpornih ukrepov za izbolj{anje blagovne konkuren~nosti, odpiranje novih delovnih mest in pokrivanje stro{kov, ki so posledica prevzemanja predvsem veterinarske zakonodaje EU. Podprogram celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) obsega ukrepe za uvajanje pestrosti dohodkov kmetij in za podporo inovativnim programom razvoja podeželja. Podprogram jasno opre- deljuje vlogo kmetijstva ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri razvoju podeželskih obmo~ij znotraj regionalne politike. Programi/ukrepi Republike Slovenje brez podpore EU Znotraj državne kmetijske politike do leta 2000 ni bilo natan~ne delitve med tržno politiko in politiko razvoja podeželja. Slovenska kmetijska politika je bila pretežno pridelovalno usmerjena, s ~asovno prekratkim obdobjem za njeno uresni~itev. Tržna politika je bila bolj usklajena s strukturno kot s skupno kmetijsko politiko EU. To {e pose- bej velja za strukturne ukrepe na obmo~jih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), kjer so dohodkovni in investicijski ukre- pi hkrati pomenili dohodkovno podporo. Prispevek strukturnih ukre- pov k razvoju kmetijstva je bil majhen. Nasprotno pa je investicijska politika, usmerjena v kmetijska gospodarstva, pomembno prispevala k razvoju podeželja. 172 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Obmo~ja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost Za obmo~ja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je Slove- nija že leta 1975 uvedla posebne podporne ukrepe, ki so bili v veli- ki meri primerljivi z ukrepi EU in so zadevali tako gospodarske kot okoljske in socialne cilje. To so: izravnave za vi{je proizvodne stro{ke glede na neugodne naravne razmere; zaustavitev opu{~anja kmeto- vanja in zara{~anja kmetijskih zemlji{~; zaustavitev odseljevanja iz odmaknjenih podeželskih obmo~ij; podpora ohranjanju kulturne po- krajine in celovitemu razvoju podeželskih skupnosti. Uredba o opredelitvi obmo~ij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (2000) ni v nasprotju z ustreznimi opredelitvami EU (Uredba Sveta 950/1997 o izbolj{anju u~inkovitosti kmetijskih struktur – Council regulation on improving the efficiency of agricultural structures – Co- uncil Regulation 950/97; Uredba Sveta 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada – Council regulation on support for rural development from Eu- ropean Agricultural Guidance and Guarantee Fund – Council regulati- on 1257/99) in postavlja osnove za podporne ukrepe, ki so za~eli veljati leta 2001. Uskladitev opredeljevanja obmo~ij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost z zakonodajo EU je povzro~ila spremembe v prej{njem na~inu opredeljevanja obmo~ij z omejenimi dejavniki. Stara merila njihovega opredeljevanja so poleg posebnih geografskih raz- HRIBOVSKO IN GORSKO DRUGA OMD OBM. S POSEBNIMI OMEJIT. Slika 1: Obmo~ja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Obmo~ja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, MKGP, 2003) KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 173 mer (nadmorska lega in nagib), demografskih zna~ilnosti prebival- stva (povpre~na starost prebivalstva in migracijski trendi) upo{tevali tudi raven splo{ne gospodarske razvitosti. Opustitev zadnjega merila v novi zakonodaji je povzro~ila izpad nekaterih obmo~ij iz kategorije obmo~ij z omejenimi dejavniki. Da bi bila vsaj nekatera med njimi {e vnaprej deležna razvojne podpore, so bila razgla{ena kot zavarovana obmo~ja, ~e so seveda ustrezala merilom za zavarovanje. Obmo~ja z omejenimi dejavniki pokrivajo kar 84,3 odstotka celotne povr{ine Slovenije (slika 1) ali 78,4 odstotka vseh kmetijskih zemlji{~. Gri- ~evnata in gorata obmo~ja predstavljajo 70,1 odstotka povr{ine Slovenije, ostala obmo~ja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 13,9 od- stotka in 1,3 odstotka obmo~ja z izjemno težkimi naravnimi razmerami. Investicijska podpora obmo~jem z omejenimi dejavniki je v povpre~ju za 10–15 odstotkov vi{ja kot podpora drugim kmetijskim obmo~jem. SAEP – Slovenski kmetijskookoljski program in ukrepi za njegovo uresni~evanje Glavne okoljske probleme, vezane na kmetijstvo v Sloveniji, je mo~ strniti v dve skupini. V prvo skupino uvr{~amo opu{~anje kmetovanja in s tem povezano propadanje kulturne krajine, zara{~anje kmetijskih povr{in, pospe{eno odseljevanje s podeželja v mesta ter splo{no eko- nomsko, kulturno in socialno nazadovanje odmaknjenih podeželskih obmo~ij. Druga skupina na kmetijstvo vezanih okoljskih problemov pa zadeva intenzivno kmetijstvo v dolinah in na ravninskih obmo~jih (onesnaževanje podtalnice in zemlje). Do leta 2001 kmetijskookoljski ukrepi Slovenije in ukrepi za razvoj podeželja sicer niso bili povsem usklajeni z regulativo 1257/99EU, ki opredeljuje ukrepe za podporo obmo~jem z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, so pa bili vsaj nekateri usmerjeni v varstvo okolja in vzdrževanje kulturne krajine (vzpostavitev genetske banke, investi- cijska podpora sadjarstvu, podpora pa{ni{tvu in ko{nji trave na strmih pobo~jih). Sistemsko spodbudo ekolo{kemu kmetovanju pa je Sloveni- ja formalno vpeljala leta 2000 z opredelitvijo pravil ekolo{ke pridelave (Pravilnik o ekolo{ki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziro- ma živil, 2001, 2003). SKOP – Slovenski kmetijsko okoljski program, ki ga je slovenska vlada sprejela maja 2001 (Uradni list R Slovenije, {t. 34, 2001), je sestavni del kmetijske politike, vpeljane leta 2001. SKOP je v upo{teval pravila, ki veljajo v EU, dodatno pa tudi izku{nje sosednje Avstrije zaradi podo- bnosti naravnih razmer za kmetijstvo v obeh državah. Program podpira kmetijstvo v njegovih okoljevarstvenih funkcijah ter izpostavlja njegovo vlogo pri ohranjanju posebnosti slovenskega 174 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA podeželja, v prvi vrsti tradicionalno kmetijstvo v povezavi z ohranja- njem naravne dedi{~ine in tipi~ne slovenske kulturne krajine. V pre- teklosti se je ohranilo precej biotopov predvsem zaradi njihove odmak- njenosti od urbanih sredi{~ in prakse tradicionalnega kmetovanja. Tako je {e vedno mo~ najti avtohtone živalske pasme in stare rastlinske vrste na odmaknjenih podeželskih obmo~jih z ohranjenim tradicionalnim na~inom kmetovanja. SKOP namenja posebno pozornost promociji programa in izobra- ževanju kmetov. Vsi kmetje, vklju~eni v SKOP, se morajo udeleževati brezpla~nih izobraževalnih programov. Kmetijskookoljski program podrobno opredeljuje tri skupine kmetij- skih okoljevarstvenih funkcij in ukrepe za njihovo izvajanje. Za zmanj{anje negativnih vplivov kmetijstva na okolje so predvideni naslednji ukrepi: zmanj{anje obremenitve kmetijskih zemlji{~, odprav- ljanje zara{~anja, zmanj{evanje erozije v sadjarstvu in vinogradni{tvu, ohranjanje kolobarja, ozelenitev njivskih povr{in, integrirano sadjar- stvo, integrirano vinogradni{tvo in ekolo{ko kmetovanje. Ukrepi, namenjeni ohranjanju naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: planinska pa{a, ko- {nja strmih travnikov, ko{nja grbinastih travnikov, travni{ki sadovnja- ki, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem doma~ih živali, pridelava tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, sonaravna reja doma~ih živali in ohranjanje ekstenzivnega travinja. Ukrepi za varovanje zavarovanih obmo~ij pa so naslednji: ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih obmo~jih, prestrukturira- nje reje doma~ih živali v osrednjem obmo~ju pojavljanja velikih zveri, ohranjanje habitatov ogroženih vrst ptic, pokritost tal na vodovarstve- nem obmo~ju ter zatravljanje in praha. Ukrepi slovenskega kmetijskookoljskega programa so bili oprede- ljeni in sprejeti z namenom ohraniti obstoje~ pozitiven odnos do okolja ter hkrati dodatno spodbuditi potencialne onesnaževalce k uporabi do okolja prijaznih pridelovalnih postopkov. Uvedba SKOP je bila izpeljana na državni ravni, zato vsi ukrepi za njegovo izvajanje zadevajo celotno obmo~je države. Vlada pri~akuje, da bo sprejeti kmetijskookoljski program privla~en za kmete in da bo postopoma pokril 20–40 odstotkov vseh kmetijskih zemlji{~. V skla- du z Zakonom o kmetijstvu (2000) je bil kmetijskookoljski program do vstopa Slovenije v EU financiran iz državnega prora~una in kmetijske- ga razvojnega fonda. Ob~ine pa lahko financirajo dolo~ene kmetijskoo- koljske programe iz svojega prora~una. V okviru kmetijskookoljskih ukrepov je dodatna pozornost name- njena ohranitvi obdelanih zemlji{~ in poseljenosti na zavarovanih ob- mo~jih. Kmetje s teh obmo~ij, ki so se odlo~ili za uresni~evanje vsaj enega od ukrepov iz skupine za zmanj{anje negativnih vplivov kmetij- stva na okolje, ali iz skupine ukrepov za ohranjanje naravnih danosti, KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 175 biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine, so upravi~eni do 10 odstotkov vi{jih pla~il na hektar kmetijskih povr{in v lasti ali v najemu. Ukrepi kmetijskookoljskega programa poleg pomembnega prispev- ka k zagotavljanju varnega živeža in varovanju okolja finan~no prispe- vajo tudi k varovanju narave (Medved, 2004: 28). Razvoj podeželja Slovenska regionalna politika temelji na Zakonu o skladnem regio- nalnem razvoju (1999). Država prek fonda za skladen regionalni razvoj zagotavlja investicije predvsem v razvoj infrastrukture in v industrijski razvoj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa že skoraj dve desetletji (so)financira pripravo in izvedbo projektov celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi (CRPOV). Kljub skromnim sredstvom za tovrstne projekte je bilo doslej opravljenega veliko dela na podro~ju celovitega razvoja podeželskih skupnosti in pridobljenih veliko izku- {enj v opredeljevanju in izvajanju lokalnih razvojnih projektov. Pristop CRPOV je sicer podoben pristopu LEADER*, vendar njegovi projekti zadevajo manj{e skupnosti oz. akcije ter se izvajajo kraj{i ~as (praviloma leto ali manj). Projekti CRPOV praviloma potekajo v treh fazah. V prvi fazi – pripravi na CRPOV – se oblikuje lokalna pobuda, natan~no dolo~i objekt oz. obmo~je projekta in pridobi izjava lokalnih skupnosti za finan~ni prispevek. V drugi fazi – uvajanje CRPOV – se opredelijo razvojna vizija, cilji in poti njihove uresni~itve. Tretja faza pa zadeva izvajanje projekta in uresni~itev postavljenih ciljev. Program CRPOV je pomemben državni in{trument razvoja sloven- skega podeželja, ki ume{~a kmetijstvo v celovit razvoj konkretne po- deželske skupnosti. Na obmo~ju predlaganega Regijskega parka Tr- novski gozd je bilo v program CRPOV doslej vklju~enih ve~ vasi in posameznih kmetij na pobudo in ob podpori lokalnih skupnosti ter lokalnih nevladnih organizacij. Z v~lanitvijo Slovenije v EU pa je Sloveniji kot pomo~ podeželskim skupnostim za izbolj{evanje kakovosti življenja in gospodarske blagi- nje dostopen tudi program LEADER. Kot programi CRPOV tudi pro- grami LEADER temeljijo na pristopu »od spodaj navzgor« s to razliko, * Program LEADER (Links between Actions for the Development of the Rural Economy) je Evropska skupnost zasnovala in za~ela izvajati leta 1991 s ciljem prikazati pomen neposredne podpore razvojnim podbudam lokalnih skupno- sti. Že v prvem triletnem obdobju je bilo v program vklju~enih 217 podeželskih skupnosti oz. obmo~ij. Zaradi dobrih rezultatov se programi LEADER {e vedno izvajajo v državah ~lanicah EU. 176 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA da projekti LEADER zadevajo ve~ja obmo~ja in partnersko povezavo vseh lokalnih akterjev v oblikovanju in uresni~evanju zamisli inovativ- nega in celovitega razvoja. PROCES PRIDRUŽEVANJA SLOVENIJE EVROPSKI UNIJI: PRIMER DIREKTIV O PTICAH IN HABITATIH Zakonska zavarovanost ptic in habitatov v Sloveniji Uradni status obeh direktiv ne terja njunega dobesednega sprejetja v državah ~lanicah EU, pa~ pa ju morajo posamezne države do datuma, opredeljenega v vsaki od direktiv, vklju~iti v državni zakonodajni si- stem. Velik del obeh direktiv je že bil vklju~en v Zakon o ohranjanju narave (1999) in v Strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti v Slo- veniji (2001) pred ~lanstvom Slovenije v EU, zaradi ~esar Slovenija pri uveljavljanju obeh direktiv ni potrebovala nobenega prehodnega obdobja. Ptice. V Sloveniji so vse ptice razen petih vrst ( Anas platyrhynchos – raca mlakarica , Garullus glandarius – {oja , Corvus cornix – siva vrana , Pica pica – sraka , Phalacrocorax carbo sinensis – veliki kormoran) za{~ite-ne. Slovenija je predlagala vklju~itev Chararadrius alexandrinus – belo- ~elnega deževnika v Dodatek I Direktive o pticah na podlagi informa- cije slovenskih ornitolo{kih dru{tev, da je obstoj te pti~je vrste ogrožen posebno v deželah pristopnicah. V Sloveniji je belo~elni deževnik na- mre~ že za{~itena ptica. V Sloveniji je tudi zelo omejen lov na ptice. Raven za{~ite ptic je bila v Sloveniji že pred ~lanstvom v EU de facto vi{ja kot v državah ~lanicah EU. Habitati. Slovenija je imela že pred ~lanstvom v EU v svoji zakono- daji opredeljene splo{ne ukrepe varovanja dolo~enih habitatnih tipov. Nekateri habitati so že bili za{~iteni znotraj posameznih zavarovanih obmo~ij. ^eprav so rastlinske vrste in habitati v Sloveniji visoko za{~i- teni, pa bo varovanje njihovega bogastva tudi v prihodnje velik izziv za Slovenijo. Slovenska zakonodaja o pticah in habitatih velja na celotnem obmo~- ju države ne glede na status (ne)zavarovanosti posameznih obmo~ij. Zavarovanje/renaturalizacija habitatnih tipov. V Sloveniji je veliko znanja in opravljenih precej {tudij s podro~ja ohranitve/renaturaliza- cije habitatnih tipov. Ob finan~ni podpori države je bilo vzpostavljenih nekaj novih habitatnih tipov in uspe{no izvedenih nekaj projektov re- naturalizacije, kot na primer projekt ponovne poselitve in obnovitve Škocjanskega zatoka. Za Škocjanski zatok in njegovo okolico je zna~ilna izjemna biolo{ka pestrost. Na tem obmo~ju domuje 41 odstotkov vseh vrst slovenskih KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 177 dvoživk, 41 odstotkov vseh vrst slovenskih plazilcev, 55 odstotkov vseh vrst ptic, ki jih poznamo v Sloveniji, in 36 odstotkov vseh vrst sesalcev, žive~ih v Sloveniji. Raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst omogo~ajo razli~ne globine lagune, mo~virnati travniki, plitvine, zajezitve, bazeni, reke itd. Zaradi neposredne sose{~ine morja, sredo- zemskega podnebja, submediteranske vegetacije in nekaterih drugih dejavnikov je Škocjanski zatok posebnost med slovenskimi ekosistemi. Njegovo obsežno obmo~je je pokrito s slano vodo, ki v nasprotju s sto- je~imi sladkimi vodami Slovenije in drugih srednjeevropskih držav ne zamrzne, razen v izjemno hladnih zimah. Z usmeritvijo potoka Bada{evice v Koprski zaliv v osemdesetih letih 20. stoletja in z zajezitvijo levega kraka reke Rižane je Škocjanski zatok ostal brez dotoka sveže vode in med drugim brez vira kisika. Pozneje je Luka Koper za~ela izsu{evati laguno in z odstranitvijo 286.000 ku- bi~nih metrov blata uni~ila dno, bogato s hranili. Število pti~jih vrst in posameznih ptic se je drasti~no zmanj{alo. Zato je Republika Slove- nija leta 1998 obmo~je zavarovala z Zakonom o naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Leta 1999 pa je vlada Republike Slovenije Dru{tvu za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije podelila koncesijo za renatu- ralizacijo in upravljanje Škocjanskega zatoka. Za uresni~evanjem obeh direktiv kot tudi za varovanje obmo~ij NA- TURE 2000 v Sloveniji so najbolj relevantni naslednji dokumenti: Na- cionalni program varstva okolja (1999), Slovenski kmetijsko okoljski program 2001–2006 (2001) in Strategija ohranjanja biotske raznovrstno- sti v Sloveniji (2001). Ustanavljanje in upravljanje zavarovanih obmo~ij v Sloveniji Slovenija je za~ela zakonsko varovati naravno dedi{~ino takoj po dru- gi svetovni vojni. Januarja 1945 je namre~ Predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo Uredbo o zavarovanju kultur- nih spomenikov in izjemnih naravnih vrednot. Ta uredba je bila pre- kvalificirana v Za~asni zakon o zavarovanju kulturnih spomenikov in izjemnih naravnih vrednot junija istega leta (Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije, {t. 2, 1945), ki je bil sprejet kot splo{en zakon ok- tobra 1946 v Skup{~ini Socialisti~ne republike Jugoslavije. Zakon o varstvu narave iz leta 1970 že v naslovu opredeljuje varstvo narave kot varovanje celote, ne ve~ le kot varovanje posameznih zna- menitosti v naravi. Po tem zakonu so bile odgovornosti za varovanje narave razdeljene na dve ravni: na raven države in na ob~insko raven. ^eprav ta zakon ni bil v celoti prakti~no izvajan, pa je bilo z njim »za- sejano seme, ki je danes mogo~no drevo: sistem varstva narave v Slo- veniji« (Peterlin, 2001: 11). 178 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Postopek zavarovanja naravnih enot in upravljanje zavarovanih ob- mo~ij dolo~a Zakon o ohranjanju narave (1999), uresni~evati pa ga je mogo~e {ele po sprejetju Pravilnika o dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot (2004), ki opredeljuje obmo~ja naravne dedi{~ine, primerne za zavarovanje. V Sloveniji so doslej z ustreznim zakonom ustanovljeni Triglavski narodni park, Regijski park Kozjansko in Regijski park Škoc- janske jame . V Sloveniji je bil zadnji z zakonom ustanovljen park Regijski park Škocjanske jame (Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame, 1996). Po- leg opredelitve meje zavarovanega in meje vplivnega obmo~ja ter posa- meznih zavarovanih delov nepremi~ne naravne in kulturne dedi{~ine Parka zakon opredeljuje varstvene režime na podro~ju prepovedanih posegov v okolje ter prepovedi gradnje in drugih ~lovekovih posegov v prostor, ki bi ogrozili zavarovano dedi{~ino. Po tem zakonu Državni zbor na predlog Vlade sprejema vsakih pet let program varstva in raz- voja Škocjanskih jam. Ker je upravljanje parka opredeljeno kot javna služba, je bil za njeno opravljanje ustanovljen javni zavod z natan~no opredeljenimi nalogami in organi zavoda. Posebej velja izpostaviti, da v svet zavoda kot organ njegovega upravljanja, ki ima {est ~lanov, tri ~lane imenuje vlada, enega ~lana izmed sebe izvolijo delavci zavoda, enega ~lana imenuje pristojna ob~ina, enega ~lana pa imenujejo skupaj prebivalci treh vasi z obmo~ja parka, kar zagotavlja stalno navzo~nost doma~inov pri upravljanju zavarovanega obmo~ja. Zakonske podlage sodelovanja javnosti v zagotavljanju varstva okolja in ohranjanja narave Zakon o lokalni samoupravi, ki ga je Državni zbor Republike Slo- venije sprejel 31. decembra 1993 (Zakon o lokalni samoupravi, 1993), temelji na Evropski listini lokalne samouprave (The European Chap- ter on Local Self-government. Strassbourg, October 15, 1985). Po tem zakonu se je 65 nekdanjih ob~in preoblikovalo v 199 novih ob~in. Med izvirne naloge, ki jih ob~ina samostojno opravlja na podro~ju lokalnih zadev javnega pomena, med drugim sodijo: skrb za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja kot tudi pospe{evanje vzgojno-izobraževalnih, informacijsko-dokumentacijskih, dru{tvenih in drugih dejavnosti na svojem obmo~ju (21. ~len). Zakon opredeljuje tudi neposredne oblike sodelovanja ob~anov pri odlo~anju v ob~ini. To so: zbor ob~anov, referendum in ljudska iniciativa (44. ~len). Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odlo~anju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah – Aarhu{ka konvencija (Convention on Access to Informa- KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 179 tion, Public Participation in Decision-Making and Access to Justice in Environmental Matters – Aarhus convention), ki jo je Slovenija pod- pisala skupaj s petintridesetimi državami in Evropsko skupnostjo 15. junija 1998 na ~etrti ministrski konferenci Okolje za Evropo v Aarhusu na Danskem, je prvi pravno obvezujo~ mednarodni dokument, ki je v celoti namenjen spodbujanju razvoja participativne demokracije. ^e- prav Aarhu{ka konvencija ne sodi v acquis communautaire, jo na tem mestu omenjamo zaradi njene relevantnosti za obravnavano temo. V priprave na ratifikacijo Aarhu{ke konvencije v Državnem zboru Re- publike Slovenije so se vklju~ile tako nevladne organizacije, ki so usta- novile ad hoc Koalicijo nevladnih organizacij za ratifikacijo in izvaja- nje Aarhu{ke konvencije, kot strokovnjaki, ki so skupaj s predstavni- ki ustreznih ministrstev in Državnim svetom Republike Slovenije 19. aprila 2001 izvedli posvet pod naslovom »Z Aarhu{ko konvencijo do lažje dostopnosti informacij in u~inkovitej{ega sodelovanja javnosti«. Posvet je potrdil interes okoljsko ozave{~ene javnosti za sodelovanje v procesih odlo~anja o okoljskih zadevah in posredno naložil okoljske- mu ministrstvu, da zagotovi kanale javne participacije. Konvencijo je Državni zbor R Slovenije ratificiral 20. maja 2004 (Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odlo~anju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, Uradni list R Slove- nije, Mednarodne pogodbe, 17/04). Zakon o varstvu okolja (1993) v 13. ~lenu zagotavlja na~elo javnosti okoljskih podatkov, v 14. ~lenu pa na~elo varstva uresni~evanja pravice do zdravega življenjskega okolja. Po tem ~lenu lahko državljani ali dr- žavljanke kot posameznice ali posamezniki ali njihova dru{tva, zdru- ženja in organizacije pred sodi{~em zahtevajo, da nosilka ali nosilec posega v okolje ustavi poseg, ~e bi ta povzro~il ali povzro~a ~ezmerno obremenitev okolja ali ~e bi povzro~il ali povzro~a neposredno nevar- nost za okolje ali zdravje ljudi, ali da se mu prepove za~eti izvajanje posega v okolje, ~e je izkazana velika verjetnost, da bi povzro~il tak{ne posledice. Okoljska dru{tva imajo v Sloveniji dolgo tradicijo, saj so bila prva ustanovljena že v sedemdesetih letih 20. stoletja. Po podatkih MOP (www.sigov.si/MOP-10.02.2005) je bilo v za~etku leta 2005 registrira- nih 145 okoljskih nevladnih organizacij. Zakon o ohranjanju narave posebej izpostavlja sodelovanje lokal- nih skupnosti ter vlogo nevladnih organizacij na zavarovanih obmo~- jih. Po 131. ~lenu tega zakona lokalne skupnosti, ki so na zavarovanem obmo~ju, ki ga je ustanovila država, sodelujejo pri upravljanju zavaro- vanega obmo~ja in dajejo mnenja k izboru koncesionarja. V 137. ~lenu pa Zakon o ohranjanju narave opredeljuje strokovna in ljubiteljska dru- {tva na podro~ju ohranjanja narave kot dru{tva, ki opravljajo dejavno- sti v javnem interesu v tistem delu, v katerem namen ustanovitve in delovanje dru{tva presegata uresni~evanje interesov ~lanov dru{tva. 180 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA PRIMER PREDVIDENEGA REGIJSKEGA PARKA TRNOVSKI GOZD Opis obmo~ja Obmo~je predlaganega Regijskega parka Trnovski gozd (slika 2) po- krivajo kra{ke planote (Banj{ka planota, Hru{ica, Nanos, Trnovski gozd) in dolina Trebu{ice, ki je že zavarovana kot krajinski park. Obmo~je predlaganega parka na severu meji na idrijsko hribovje, na zahodu na dolino So~e, na vzhodu na notranjsko in piv{ko podolje ter na jugu na strma kamnita pobo~ja (30 stopinj povpre~nega naklona) Vipavske doline (Slovenija-pokrajine in ljudje, 1998). Skoraj 65 odstotkov obmo~ja parka leži na nadmorski vi{ini med 500 in 1000 metri (Prem, 1999) in predstavlja gorsko pregrado med sredo- Slika 2: Obmo~je predlaganega Regijskega parka Trnovski gozd (Med- ved, 2001) KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 181 zemskim in celinskim delom Slovenije. Najvi{ji predel predstavljajo Golaki s 1100 do 1300 metri nadmorske vi{ine in s specifi~no gorsko klimo. Na severni strani je o~itna tektonska zasnovanost ob dinarsko usmerjenem idrijskem prelomu, na jugu pa se kažejo rezultati tekton- skega narivanja mezozojskih apnencev na mlaj{i eocenski fli{ (Prem, 1999). Zaradi teh in drugih zna~ilnosti so se oblikovale {tevilne narav- ne znamenitosti, predvsem povr{inski in podzemni kra{ki pojavi. Geografski položaj v veliki meri dolo~a tudi podnebne razmere, za katere je zna~ilno prepletanje sredozemskih in celinskih vplivov s 1881 milimetri povpre~nih letnih padavin, najve~ novembra (293 milimetre) ter najmanj (135 milimetrov) februarja in marca. Zna~ilne podnebne razmere in geolo{ke strukture so sooblikovale povr{inske posebnosti, med katerimi so najbolj izrazite kra{ke kotanje z vegetacijskim obratom (Smrekova Draga, Smre~je), ledenice, kakr{na je Mala Lazna, v kateri se led obdrži tudi poleti, ter znamenita suha dolina ^epovanski dol. Gozdovi in vodotoki na obmo~ju parka so dobro ohranjeni in so živ- ljenjsko okolje {tevilnih redkih rastlinskih in živalskih vrst. Za velike sesalce, kot so medved, volk in lisica, je obmo~je koridor med Dinar- skim gorstvom in Alpami. Zgodovina obmo~ja kaže na mo~no povezanost lokalnega prebival- stva z upravljanjem naravnih virov prek kmetijstva in gozdarstva. V drugi polovici 17. stoletja so bili prvi stalni naseljenci (Predmeja, Lok- ve) gozdni delavci, lovci in pastirji (Kozorog, 1996). Zaradi vse ve~jega izkori{~anja gozdov se je v 18. stoletju pove~alo tudi {tevilo stalnih na- seljencev, ki so poleg spremljajo~ih dejavnosti gozdarstva (oglarstvo) razvili paleto rokodelskih spretnosti in obrti, kot so glažutarstvo, mi- zarstvo, izdelovanje lesenih smu~i, klekljarstvo, rezbarstvo, {kafarstvo in lomljenje ledu, ki so ga vozili v bližnja mesta (Prem, 1999). Vzpo- redno pa se je razvijalo tudi kmetijstvo, predvsem reja govedi, ovac in koz. Do dramati~nega znižanja {tevila prebivalstva je pri{lo {ele v 20. sto- letju, ko so zaradi uvajanja mehanizacije izgubili delo {tevilni gozdni delavci (Kozorog, 1996). Hkrati pa je razvoj industrije v bližnjih urbanih sredi{~ih spodbudil migracije iz vasi v mesta. Na obmo~ju predvidene- ga parka je leta 1936 živelo v povpre~ju 16 oseb na kvadratni kilometer, njihovo {tevilo pa se je leta 1991 zmanj{alo na samo devet prebivalcev na kvadratni kilometer (Slovenija – pokrajine in ljudje, 1998). ^eprav se je zaradi omenjenih razlogov in slabih naravnih razmer za kmetijstvo zmanj{eval tudi delež kme~kega prebivalstva, je bilo po statisti~nem popisu leta 1991 na obmo~ju {e 14 odstotkov kme~kega prebivalstva (Prem, 1999), kar je bilo približno dvakrat ve~ od držav- nega povpre~ja (7,6 %). Medtem ko je po popisu leta 1939 na obmo~ju živelo okoli 8000 ljudi, se je njihovo {tevilo po statisti~nih podatkih do leta 1991 zmanj{alo na 4500. 182 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Ve~ina doma~inov je zaposlenih v industriji, kmetijstvu in gozdar- stvu. Po podatkih statisti~nega popisa leta 1991 je bilo 16 odstotkov prebivalcev obmo~ja ^epovanskega dola in 16 odstotkov na obmo~- ju Bajn{~ic (samo)zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu (Prem, 1999), kar pomeni, da se ve~ina aktivnega prebivalstva dnevno vozi na delo v bližnja mesta (Ajdov{~ino, Novo Gorico). Celotno obmo~je predvidenega parka obsega 59.500 hektarjev, od katerih 40.833 hektarjev (skoraj 70 %) pokriva gozd. Ve~ji del predla- ganega parka predstavljajo visoke kra{ke planote z ostrim podnebjem in slabo kakovostjo zemlji{~, ki so manj primerna za kmetijsko proiz- vodnjo. Na obmo~ju tudi ni povr{inskih voda, z izjemo napajali{~ za živino, ki so jih vzpostavili doma~ini. Kljub temu sta kmetijstvo in goz- darstvo {e vedno pomembni gospodarski dejavnosti na obmo~ju pred- videnega parka, ~eprav vztrajno izgubljata pomen. Kmetijska zemlji{~a so izpostavljena zara{~anju, ve~ina ohranjene kmetijske pridelave pa je samooskrbne narave. Le nekaj ve~jih kmetij, razpr{enih po celotnem obmo~ju, se ukvarja s tržno pridelavo mleka in mesa. Stali{~a lokalne in državne elite do prihodnjega regijskega parka Zavarovanje obmo~ja kot regijskega parka je predlagala država, ki je tudi v grobem za~rtala njegove meje. Ker pa regijskega parka država ne more ustanoviti brez pristanka doma~inov, smo raziskavo usmeri- li na preu~itev stali{~ do njegove ustanovitve tako med relevantnimi državnimi uradniki, strokovnjaki ter predstavniki lokalnih elit (župa- ni ob~in ali ob~inski uradniki, odgovorni za prostor in okolje, pred- stavniki upravnih enot ter strokovnjaki zavodov za varstvo narave, kmetijske svetovalne službe ter ugledni lokalni strokovnjaki kot tudi predstavniki lokalnih nevladnih organizacij, med katerimi so bili {tir- je od {estih kmetje/kmetice). Skupaj je bilo anketiranih 27 oseb (20 na lokalni in 7 na državni rav- ni) z dvema primerljivima anketnima vpra{alnikoma, ki sta vsebovala okoli tretjino odprtih vpra{anj (slika 3). Priložnosti in omejitve za doma~ine v predvidenem regijskem parku. Oboji, tako predstavniki lokalne (90 %) kot predstavniki držav- ne (100 %) elite, so prepri~ani, da bo regijski park prinesel nove pri- ložnosti doma~inom z zagotavljanjem novih delovnih mest, razvojem ekolo{kega turizma, novimi možnostmi trženja lokalnih proizvodov, s podporo lokalnim podjetjem in s splo{no promocijo obmo~ja kot tudi z investicijami v lokalno infrastrukturo ob finan~ni podpori države. Ohranjanje narave, okolja in voda pa je kot priložnost morebitnega re- gijskega parka omenila tretjina vpra{anih predstavnikov lokalne elite. Vsi predstavniki državne in 60 odstotkov predstavnikov lokalne eli- KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 183 Zaznavanje stanja v predvidenem parku Lokalni odzivi na predlog o ustanovitvi parka Priložnosti/omejitve za doma~ine (L,D) Seznanjenost s predlogom ustanovitve parka (~e da) Problemi na obmo~ju predlaganega parka (L) Vir informacij (L) Odseljevanje iz obmo~ja in razlogi zanj (L) Osebna podpora ali odklanjanje predloga (L) Ali bo ustanovitev regijskega parka zmanj{ala Mnenje vpra{anega o tem, ali doma~ini podpirajo/ problem praznjenja obmo~ja? (D) odklanjajo ustanovitev parka (L) Zaznavanje možnosti za trajnostno naravnano Kako državni uradniki pojasnjujejo pristop od zgoraj kmetijstvo/gozdarstvo navzdol Tip kmetijstva, primeren za obmo~je parka (L,D) Lokalna elita ni bila (dovolj) obve{~ena o predlogu Možnosti za uveljavitev trajnostno naravnanega parka in predlog v ve~ini primerov dojema kot kmetijstva z vidika: omejitev lokalnemu razvoju (D) – naravnih razmer za poljedelstvo, živinorejo in Lokalna elita se ~uti izlo~eno iz procesa na~rtovanja kozjerejo (L) regijskega parka (D) – interesa, usposobljenosti doma~inov (L) – razpoložljivosti delovnih mo~i in zagotovljenosti dohodka (L) Podro~ja varovanja narave, ki jih aktivno zagotavlja urad vpra{anega (D) Slika 3: Teme anketnega razgovora s predstavniki lokalne (L) in državne (D) elite te pa so omenili tudi omejitve, ki bi jih povzro~ila ustanovitev parka pri posegih v prostor, pri razvijanju nekaterih gospodarskih dejavnosti kot tudi omejitve za obiskovalce, kot je na primer prepoved ekstremnih {portov (npr. gorskega kolesarjenja). Priložnosti za vzdržno kmetijstvo/gozdarstvo in za varovanje oko- lja/narave. Na obmo~ju predvidenega parka, ki je pretežno pokrito z gozdom, so prostorsko omejene možnosti za kmetijstvo. Kmetijstvo je bilo vseskozi pretežno dopolnilo gozdarstvu, ki je v preteklosti pome- nilo glavni vir dohodkov lokalnemu prebivalstvu. Po koncu druge sve- tovne vojne, ko so {tevilni doma~ini dobili delo v bližnjih mestih, pa je celo gozdarstvo postalo dopolnilni vir dohodka kmetijskih gospodar- stev, ki so se v ve~ini primerov preoblikovala v me{ane kmetije. Hkrati pa so tudi te kmetije ohranjale tradicionalno kombinacijo kmetovanja in gozdarstva. Zato ne presene~ajo odgovori na odprto vpra{anje o tem, kak{ne vrste kmetovanja so primerne na obravnavanem obmo~- ju. Samo en od dvajsetih predstavnikov lokalne elite je odgovoril, da »na obmo~ju ni pogojev za kmetovanje«, 19 (84,2 %) jih je predlagalo biolo{ko/ekolo{ko/tradicionalno kmetijstvo, ostali pa so se opredelili za ekstenzivno tradicionalno živinorejo. Predstavniki državne elite so dali prednost trajnostnemu/tradicionalnemu/ekolo{kemu poljedel- stvu in živinoreji, eden med njimi pa je celo predlagal sadjarstvo in (celo intenzivno) pridelavo jagodi~ja. ^love{ki viri z izjemo interesa doma~ega prebivalstva za ekolo{ko kmetovanje so bili ocenjeni kot pomanjkljivi. Iz tega je mogo~e skle- 184 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA pati, da bi bilo za tak{no kmetovanje treba organizirati ustrezno uspo- sabljanje in pridelovalcem zagotoviti primeren dohodek, ki bi zadržal delovne mo~i na kmetiji. Medtem ko obstajajo možnosti za zagotovitev obeh pogojev, pa je problem, kako zagotoviti potrebne delovne mo~i. Tako v oceni naravnih razmer kot v oceni usposobljenosti doma- ~inov za ekolo{ko kmetovanje so bili najbolj pesimisti~ni lokalni stro- kovnjaki in predstavniki lokalnih NVO. Seznanjenost predstavnikov lokalne elite s predlogom za regijski park Trnovski gozd. Ve~ina (16 od 20 – 80 %) predstavnikov lokalne elite je bila seznanjena s predlogom parka. Najve~ jih je o tem dobilo in- formacijo v publikaciji Regijski park Trnovski gozd – park za življenje (Prem, 1999), ki so jo prejela vsa gospodinjstva vsaj v eni ob~ini, katere del bi bil vklju~en v park, drugi pa so za na~rtovanje regijskega parka izvedeli od nevladnih organizacij ali v osebnih stikih. Manj kot polovica vpra{anih lokalnih predstavnikov (9 ali 45 %) osebno podpira predlog ustanovitve regijskega parka, enako {tevilo (9 ali 45 %) predlog podpira le deloma (pod dolo~enimi pogoji) in 2 od 20 vpra{anih ustanovitev parka zavra~ata (eden od njiju je predstavnik nevladne organizacije, drugi pa strokovnjak, ki dela na obmo~ju pred- videnega parka). Tisti, ki samo deloma podpirajo predlog ustanovitve regijskega par- ka, so med razlogi za to izpostavili predvsem dva razloga: nenatan~no definirano mejo parka ter nujnost izklju~itve nekaterih mejnih naselij z obmo~ja parka. Med razlogi za podporo parku pa izstopajo naslednji: zadržanje pre- bivalcev na obmo~ju, ohranjanje kmetijskih dejavnosti ter zagotovilo, da bosta na tem obmo~ju varovana okolje ter naravna in kulturna de- di{~ina. Ve~ina predstavnikov državne elite se je strinjala, da bi morali biti strokovnjaki, ki delajo na obmo~ju predlaganega parka in ki najbolje poznajo lokalne razmere, vklju~eni že v prvo fazo na~rtovanja zava- rovanja obmo~ja, ko se je oblikoval predlog obsega parka in njegove zamejitve. Prav tako so se strinjali z ugotovitvijo, da ustrezne državne ustanove premalo upo{tevajo mnenja in želje doma~ega prebivalstva in ne namenjajo dovolj pozornosti obve{~anju doma~inov o priložno- stih, ki bi jih zagotavljal prihodnji regijski park. Predstavniki državne elite so prepri~ani, da bi ustanovitev parka za- ustavila odseljevanje s podporo kmetijstvu in z razli~nimi okoljskimi programi. Samo dva od sedmih vpra{anih predstavnikov državne elite nista verjela, da bi ustanovitev parka zavrla odseljevanje, ker bi zava- rovanje obmo~ja omejevalo nekatere gospodarske dejavnosti. Usklajevanje kmetijskih in okoljskih interesov v predvidenem regijskem parku. Vpra{ani predstavniki lokalne elite priznavajo, da je tako kmetijska kot okoljska zakonodaja dobro zastavljena, hkrati pa izražajo le povpre~no verjetnost uskladitve kmetijskih in okoljskih in- KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 185 teresov. Nasprotno pa skoraj vsi vpra{ani predstavniki državne elite verjamejo v možnost uskladitve obeh skupin interesov. Tak{no prepri- ~anje je mogo~e razumeti kot ilustracijo pristopa od zgoraj navzdol in hkrati kot ignoriranje lokalnih razmer. Na terenu se uskladitev obeh skupin interesov lahko zagotoviti v projektih celovitega razvoja, posebej {e v zavarovanih obmo~jih, ~e- prav tudi v tem okviru usklajevanje ni preprosto. Med terenskim delom je bilo ugotovljeno, da je za nekatere kmete (na primer za kmeta, ki se ukvarja z ov~jerejo in proizvaja drag ov~ji sir za trg) nadaljevanje z donosno kmetijsko proizvodnjo življenjskega pomena. ^eprav spo{tujejo cilje ohranjanja narave in varovanja okolja, niso pripravljeni sprejeti nikakr{nih omejitev na ra~un donosne ov~je- reje ali živinoreje. Nasprotno, kot onesnaževalce okolja in tiste, ki ogro- žajo naravo, navajajo industrijo. Problemi kmetijstva pa niso bili edini problemi, na katere so opo- zorili predstavniki lokalne elite. Predsednik izjemno aktivne nevladne organizacije z obmo~ja predlaganega parka je podprl njegovo ustano- vitev, vendar pod pogojem, da bo hitro razvijajo~a se vas izklju~ena iz njega. Boji se namre~, da bodo v parku prepovedane ali vsaj zelo omejene novogradnje hi{ in drugih objektov. Omejevanje gradnje pa je po njegovem mnenju velika ovira za razvoj. Spet drug predstavnik lokalne elite je bil mo~no zainteresiran za obnovo cestne povezave ^e- povanskega dola z najbližjim mestom, kar bi spodbudilo pritok obis- kovalcev, za kar je kot lastnik restavracije mo~no zainteresiran. Zaradi svoje gostinske dejavnosti skrbi tudi za vzdrževanje kulturne krajine v neposredni bližini, tako da sam kosi travo na bližnjih travnikih, ki pa niso njegovi. Predstavnik ene od krajevnih skupnosti, ki ima na obravnavanem obmo~ju dve trgovini, je dal celo pobudo za varovanje lokalne kulturne dedi{~ine. Predlagal je namre~ postavitev kova{kega muzeja, kjer bi v turisti~ne namene prikazovali tradicionalna kova{ka opravila. Gori{ki muzej je že zagotovil svojo strokovno pomo~ za uresni~itev te pobude z naslednjo izjavo: »Pobuda krajevne skupnosti za postavitev stalne muzejske zbirke o kova{tvu v Lokovcu je lahko v kontekstu projekta revitalizacije obmo~- ja klju~na poteza, okrog katere se koncentrirajo kulturno-turisti~ne de- javnosti {ir{ega pomena. Zato gori{ki muzej podpira pobudo Krajevne skupnosti Lokovec, je pripravljen nuditi strokovno pomo~ pri posta- vitvi in sodelovati v nadaljnjem delu muzeja kot nadzorna in{titucija« (Plahuta, Brezigar, 1999). O~itno je, da bi bila ustanovitev parka na eni strani v nasprotju z interesi nekaterih posameznikov, na drugi strani pa bi pomenila spod- budo lokalnemu razvoju. Prav ustanovitev Regijskega parka Trnovski gozd pa se kaže kot optimalen okvir za usklajevanje konfliktnih intere- sov in za spodbuditev doma~inov za aktivno sodelovanje. Ne glede na 186 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA vrsto omejitvenih dejavnikov prihodnjega razvoja (redka poseljenost, staranje prebivalstva, njegova nizka izobrazbena raven, oddaljenost od krajev s centralnimi dejavnostmi) želijo doma~ini in strokovnjaki, ki delujejo na obravnavanem obmo~ju, aktivno sodelovati pri lokalnem razvoju. Ustanovitev Regijskega parka Trnovski gozd sicer ni med priorite- tami Agencije za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor, vendar bi bilo treba nadaljevati z ustreznimi akcijami, ker bi njihova zaustavitev pomenila zapravljanje energije, ki je že bila vložena v ob- ve{~anje in ozave{~anje lokalnega prebivalstva, spodbujanje varovanja lokalne naravne in kulturne dedi{~ine ter v posamezne razvojne akcije (razdelitev publikacije Regijski park Trnovski gozd – park za življenje leta 1999, CEESA projekt 5. okvira EU, nekatere akcije nevladnih orga- nizacij/dru{tev). ^e se v najkraj{em ~asu ne bo ni~ zgodilo glede zava- rovanja obmo~ja, bo vložena energija izni~ena, pesimizem doma~ega prebivalstva pa se bo {e pove~al. Sklep Obdobje tranzicije v slovenski družbi ozna~ujejo trije procesi: obliko- vanje nove samostojne države, uvedba demokrati~nega ve~strankar- skega politi~nega sistema in prehod s plansko-tržnega v tržno gospo- darstvo. Za obravnavano temo je pomembna predvsem sprememba relevantne zakonodaje, posebej {e na podro~ju zavarovanih obmo~ij, pa tudi opredelitev akterjev na vseh ravneh družbene organiziranosti in povezave med njimi. Zakonodaja. Številni zakoni, ki jih je v obdobju tranzicije sprejel Dr- žavni zbor Republike Slovenije, so bili namenjeni oblikovanju nove sa- mostojne države, popravi krivic nekdanjega socialisti~nega sistema ter zagotovitvi vzpostavitve in delovanja demokrati~nih institucij države. Vrnitev odvzetega premoženja nekdanjim lastnikom vklju~no s kmetijskimi zemlji{~i in gozdovi zagotavlja Zakon o denacionalizaciji (1991). Slovenija je edina od tranzicijskih držav, ki je uzakonila vra~anje premoženja, tudi zemlji{~ in gozdov, v naravi, kar je imelo za posledi- co razpad kmetijskih posestev v družbeni lasti ter vrnitev kmetijskih zemlji{~ nekdanjim lastnikom, najbolj pogosto pa njihovim dedi~em, ki niso imeli nikakr{nih izku{enj s kmetovanjem oziroma kmetijskih zemlji{~ sploh niso nameravali obdelovati. Privatizacija državnih posestev in živilskopredelovanih podjetij (ta so se preoblikovala v delni{ke družbe) je sicer povzro~ila nekaj težav predvsem na podro~ju ohranitve nekdanjih trži{~, vendar so si hitro opomogla. Po Zakonu o zadrugah (1992) so na novo konstituirane ozi- roma preoblikovane kmetijske zadruge postale lastnice 49 odstotkov KULTURNA IN NARAVNA DEDI[^INA – RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKEGA PODE@ELJA 187 živilskopredelovalnih podjetij z utemeljitvijo, da so ~lani nekdanjih kmetijskih zadrug prispevali k lastnini teh podjetij. Percepcija vpliva nove kmetijske in gozdarske zakonodaje ter za- konodaje o varovanju okolja in ohranjanju narave na preu~evanem obmo~ju opozarja na to, da je okoljska in naravovarstvena zakonoda- ja natan~neje izdelana ter ima ve~ji prakti~ni u~inek kot kmetijska in gozdarska zakonodaja. Ta ugotovitev pojasnjuje tudi dejstvo, da so vsi vpra{ani predstavniki državnih ustanov izrazili odgovornost svoje ustanove v podpiranju ekolo{kega kmetovanja in da tak{no kmetova- nje ni zgolj odgovornost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, temve~ odgovornost vseh državnih ustanov. Akterji. V obravnavani raziskavi smo upo{tevali tri skupine/ravni akterjev: raven državne administracije, ob~insko raven ter raven nev- ladnih organizacij in uglednih posameznikov s preu~evanega obmo~ja. Med tranzicijo na podro~ju akterjev ni pri{lo do bistvenih sprememb. Ve~ina ustanov, relevantnih za obravnavano temo, je obstajala že v predtranzicijskem obdobju (ustrezna ministrstva, kmetijska svetovalna služba). V obdobju tranzicije se je spremenila in posodobila predvsem njihova organiziranost v smeri ve~je usklajenosti z ustreznimi ustano- vami v državah ~lanicah EU. Bistveno se ni pove~ala niti pestrost nev- ladnih organizacij z izjemo dru{tev za varovanje okolja/narave in kul- turne dedi{~ine ter dru{tev ekolo{kih kmetij. Znatno pa se je pove~alo {tevilo vseh dru{tev, ~esar ni mogo~e pripisati zgolj tranziciji, temve~ tudi, ~e ne celo predvsem, globalizacijskim procesom (ve~anje ekolo{ke ozave{~enosti, vse ve~ja skrb potro{nikov za varen živež). Ugotovljenih je bilo kar nekaj zna~ilnih (ne)povezav med akterji, re- levantnimi za obravnavano temo: • Na preu~evanem obmo~ju tako reko~ ni sodelovanja med razli~nimi nevladnimi organizaciji, pa~ pa so lokalna dru{tva vertikalno pove- zana z združenji istovrstnih dru{tev. • Sodelovanje med državo, ob~ino in državljani je sicer izpostavljeno v vseh relevantnih zakonih, v praksi pa je tak{nega sodelovanja (pre- )malo. • Na ob~inski ravni obstajajo vsaj tri vrste horizontalnih povezav. Prva zadeva tesno sodelovanje med ob~inami in lokalnimi razvoj- nimi agencijami, ki za ob~ino opravljajo nekatere strokovne naloge. Druga vrsta sodelovanja je povezovanje sosednjih ob~in v zagotav- ljanju/izvajanju nekaterih specifi~nih nalog. Tretjo vrsto sodelova- nja pa pomenijo sporazumi/pogodbe med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi agencijami z namenom, da bi ~im bolj u~inkovito oprav- ljale dolo~ene naloge. Štiri razvojne agencije na ravni statisti~ne regije Severna Primorska, znotraj katere je preu~evano obmo~je, so s posebno pogodbo obliko- vale Severnoprimorsko mrežno regijsko razvojno agencijo z naslednji- mi nalogami: priprava regionalnih in skupnih razvojnih programov; 188 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA koordiniranje dela lokalnih razvojnih agencij, ki sodelujejo pri pripra- vi in izvajanju regionalnega razvojnega programa; spremljanje, poro- ~anje in nadzor izvajanja regionalnih in skupnih razvojnih progra- mov; svetovanje in prijava projektov na razpise za dodeljevanje regi- onalnih razvojnih spodbud; organiziranje, svetovanje in koordinacija drugih nalog s podro~ja regionalne strukturne politike; sodelovanje pri pripravi državnih dokumentov razvojnega na~rtovanja, strategije regionalnega razvoja Slovenije in državnega razvojnega programa (Pogodba o sodelovanju na nivoju statisti~ne regije Severne Primor- ske, 2001). Regionalno sodelovanje. ^eprav Slovenija {e nima formalno opre- deljenih regij, se sosednje ob~ine intenzivno povezujejo na podro~ju oblikovanja in uresni~evanja skupnih programov, s ~imer prehitevajo državno administracijo. Vpra{ani predstavniki državne administracije so na primer prepri~ani, da je zelo težko ustanoviti regijski park, ki sega na obmo~ja ve~ ob~in. Po njihovih izku{njah se namre~ ob~ine nerade odlo~ajo za tovrstno povezovanje. Odnos med državo in ob~inami. Iz analize zakonodaje kot tudi iz zbranih empiri~nih podatkov je mogo~e sklepati na odnos »od zgoraj navzdol«. V preu~evanih zakonih je namre~ le izjemoma opredeljeno partnerstvo med državo in ob~ino. Na enak odnos opozarjajo tudi od- govori nekaterih predstavnikov državne administracije. Eden med nji- mi je na primer izjavil, da »ustanovitev regijskega parka ne pomeni, da bo država skrbela za prebivalce v parku«. ^eprav je pred ustanovitvijo regijskega parka ali kako druga~e za- varovanega obmo~ja nujno zagotoviti strokovne podlage, ustrezni po- datki praviloma niso pravo~asno zbrani ter medsebojno usklajeni. Na zavarovanih obmo~jih je nujno vzpostaviti optimalno kombina- cijo varovanja in razvoja, da bi bilo zagotovljeno ohranjanje naravnih vrednot, zlasti tistih, ki so bile oblikovane prek tradicionalnega kme- tovanja in gozdarjenja. Poleg ekolo{kega oz. sonaravnega kmetovanja je treba spodbujati druge vire pridobivanja dohodka, ki ne ogrožajo lokalne naravne in kulturne dedi{~ine, da bi se zaustavilo odseljevanje lokalnega prebivalstva, kar pa terja vertikalno in horizontalno sode- lovanje relevantnih akterjev, od države do ob~in, od zvez nevladnih organizacij do lokalnih organizacij in dru{tev, od lokalnih podjetij do kmetov ter drugih lastnikov zemlji{~ in gozdov na zavarovanem ob- mo~ju. III KMETICA IN KME^KA DRUŽINA KMETICA IN KME^KA DRU@INA 191 GOSPODINJSKO DELO V TUJINI: NUJA IN PRILOŽNOST ZA PODEŽELSKE ŽENSKE Z GORIŠKEGA NEKO^ IN DANES* Usklajevanje materinske in gospodinjske vloge žene in matere z vlo- go delavke, ki služi sredstva za preživetje družine, je bila usoda, ki je v zgodovini doletela skorajda izklju~no ženske nižjih slojev tako v mestnem kot v podeželskem okolju. Delati, pomeni biti zaposlena, delati za denarno pla~ilo, ali {e pogosteje, za dobrine, kot so živež, obleka, stanovanje, so pripadnice ženskega spola za~ele že kot otroci, pozneje so delale zato, da so si zaslužile za balo** in za za~etek lastne družine. Mnoge pa so si služile vsakdanji kruh kot služkinje do pozne starosti. Po tradiciji zahodne kulture naj bi vlogo skrbnika, ki služi denar in skrbi za preživetje žene in otrok, po poroki prevzel mož, žena pa naj bi skrbela za gospodinjstvo in vzgajala otroke. Vzgoja za poroko kot institucijo, ki je ženski zagotavljala eksisten~no varnost, družini pa premoženjske koristi in utrditev ali izbolj{anje družbenega položaja, je bila vgrajena v temelje vzgoje ženske, ki se žrtvuje za družino. Zataje- vanje lastnih ~ustev in želja v prid družine, pridnost oz. delavnost ter neopore~no moralno vedenje so bile lastnosti idealne žene in matere. V praksi so tradicijo moža kot preskrbovalca družine »kr{ile« {te- vilne ženske, ki so postale sopreskrbovalke ali celo edine vzdrževal- ke družine, bodisi zaradi objektivnih okoli{~in (mož ni dobil dela, z delom ni zaslužil dovolj za pogosto {tevilno družino) bodisi zaradi dejstva, da nekatere ženske niso pristale na položaj vzdrževane osebe. Tako so ženske poleg vloge gospodinje in matere velikokrat prevzele tudi vlogo delavke, to je osebe, ki služi denar zase in za družino. * Besedilo avtoric Ane Barbi~ in Inge Miklav~i~ - Brezigar pod naslovom »Do- mestic work abroad: a necessity and an opportunitiy for rural women from the Gori{ka borderland region of Slovenia« je bilo objavljeno v Momsen, Janet H., ed. (1999). Gender, migration and domestic service. Routledge. V slovenskem prevodu je bilo besedilo objavljeno pod naslovom »Ob~asne migracije podežel- skih žena na Gori{kem: gospodinjsko delo v tujini – nuja in priložnost neko~ in danes« v S.E.D. Glasniku slovenskega etnolo{kega dru{tva. 1999, let. 39 (3–4). V tej knjigi je prirejeno in objavljeno s privoljenjem soavtorice. ** Bala je skupek osebnih predmetov, ki jih je dekle pripravilo za bodo~e gospo- dinjstvo po poroki. Navadno so dekleta za~ele pripravljati balo v za~etku naj- stni{kih let, vsebovala pa je predvsem lepo vezeno (»{tikano«) osebno posteljno perilo. Poleg tega so od doma~ih dobile {e lepo rezljano ali poslikano leseno skrinjo za shranjevanje blaga, pa tudi posode, zibelko, kolovrat in vrsto drobnih gospodinjskih potreb{~in. Balo so va{ki fantje v posebnem obredu pred poroko prepeljali z nevestinega na ženinov dom. V simbolni obliki se je obi~aj ohranil do dana{njih dni. 192 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Vzporedno z bojem zatiranih in brezposelnih pripadnikov delav- skih slojev za temeljne politi~ne in socialne pravice so si tudi ženske zahodne civilizacije v drugi polovici 19. in zlasti v 20. stoletju vsaj formalno priborile enake pravice kot mo{ki. Ob spreminjanju odnosa med »vi{jimi« in »nižjimi« sloji, do katerega je privedla modernizacija, ob ve~jih možnosti za izobraževanje in možnostih vstopa žensk vseh družbenih slojev v tako reko~ vsa podro~ja dela oz. zaposlitve, sta se spreminjali tudi pojmovanji vlog »gospe« in »služkinje«. Ve~ina za- poslenih žensk danes združuje v eni osebi vlogo matere, gospodinje in delavke, nemalokrat obenem z vlogo »gospe« kot žene uspe{nega mo{kega ali z vlogo družbeno angažirane »intelektualke«. Sodobne zaposlene ženske, socializirane za opravljanje vseh na{te- tih vlog, si zlahka predstavljamo usodo na{ih prednic, ki jim je bila po- leg vlog žene, gospodinje in matere naložena tudi skrb za lastno pre- živetje in za preživetje družine ali pa so kot neporo~ene ženske morale skrbeti same zase. Zaradi razli~nih vzrokov so se ženske pogosto zna- {le v položaju, ko se njihova vloga ni pokrivala s tradicionalno pojmo- vano vlogo ženske, katere primarna naloga naj bi bila gospodinjstvo in vzgoja otrok, in so bile prisiljene prevzeti tudi vlogo delavke, ki s prodajo svojih »osnovnih produkcijskih sredstev« služi denar zase in za življenje in napredek družine. Njihova »osnovna sredstva« so bila v ~asu, ko ženskam, posebej {e kme~kim, ni bila dostopna nikakr{na izobrazba, zelo omejena. ^e zanemarimo »osnovno sredstvo«, zaradi katerega govorimo o »najstarej{em poklicu na svetu«, so ženske lahko delale le tisto, za kar so bile po nekdanjih in v dolo~enih ideologijah tudi danes uveljavljenih pogledih »primerne«: gospodinjsko delo in vzgoja otrok. V tem smislu si preteklost in sedanjost podajata roko. Dana{nja žena mati in delavka se z lahkoto poistoveti s podeželskimi ženskami, ki so se zaposlovale kot služkinje in dojilje v bližnjih mestih ali celo v tujini. Usode preprostih podeželskih žensk in ne le slovenskih, pa~ pa tudi italijanskih dojilj (Makuc, 1993; Perco, 1984; Puhar, 1982) razkrivajo niz dokazov o ženi delavki in prispevajo k razbijanju mita o »naravni in ve~ni« vlogi ženske kot »matere in gospodinje« ter dokazujejo, da je bila ženska vedno tudi »delavka«. Mit je in {e vedno deluje kot po- magalo, s katerim se je dalo in se da zanikati aktivna vloga ženske kot delavke, ki je enakovredna aktivni vlogi moža kot delavca, in hkrati zanikati pravice, ki izhajajo iz ustavno opredeljene enakovredne vloge obeh spolov v družbi vsaj v državah zahodne demokracije. V prvem delu besedila predstavljamo delo dojilj in služkinj, ki so ga v preteklosti za dalj{i ali kraj{i ~as opravljale kme~ke/podeželske ženske z Gori{kega. Gori{ko je primorsko severnozahodno obmo~je Slovenije ob meji z Italijo, ki v zgodovinskem pomenu obsega obmo~- ja od Tolminskega do Krasa in Vipavske doline. V obdobju od leta 1922 do 1943 je obmo~je pripadalo Mussolinijevi Italiji, leta 1947 pa je KMETICA IN KME^KA DRU@INA 193 bilo priklju~eno Sloveniji v okviru tedanje Jugoslavije. Ženske so se od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne pogosto zaposlovale v zelo oddaljenem Egiptu in v velikih severnoitalijanskih mestih. V drugem delu pa predstavljamo gospodinjsko delo sodobnih podeželskih žensk s tega obmo~ja v »bolj{ih« družinah bodisi v bližnjem slovenskem me- stu Novi Gorici ali prek meje v Italiji. NEKO^: DOJILJE IN SLUŽKINJE Z GORIŠKEGA Med enega od najstarej{ih poklicev, v katerem so žene lahko prodajale svoja »osnovna produkcijska sredstva«, sodi tudi poklic, ki je civiliza- cijo zasledoval do praga 20. stoletja – poklic dojilje. Najbolj znana zgodba zahodne kulture o dojilji je prav gotovo zgod- ba iz biblijskih ~asov – zgodba o Mojzesu iz ~asa bivanja izraelskega naroda v Egiptu. Ker so Egip~ani zaradi prerokbe, da bo izraelski pr- vorojenec uni~il faraona in popeljal Izraelce iz Egipta, iskali in pobijali izraelske prvorojence, je mati malega Mojzesa položila v ko{aro, ki jo je spustila po reki. Dvorjanke, ki so ujele ko{aro, so otroka odnesle faraonovi h~eri, ta pa ga je oddala lastni materi v rejo in dojenje za pla~ilo (Sveto pismo Stare zaveze, 2 Mz 2,2–10). Pojav oddajanja dojen~kov v rejo oz. najemanje dojilj v evropski zgodovini sega v anti~no dobo. V starem Rimu so se kandidatke za dojilje zbirale na kraju, imenovanem »colonna lactaria« (Puhar, 1982: 320). Iz obi~aja oddajanja novorojen~kov dojiljam ali najemanja dojilj se je v starem Rimu izoblikoval kult »~astitih dojilj« – Nutrices Augu- stae, katerim so postavljali sveti{~a – kapelice. Kult je v 2. in 3. stoletju n. {t. segal tudi na obmo~je sodobne Slovenije, kar dokazujejo arheo- lo{ke najdbe oltarnih plo{~ dojiljam v rimski kapelici iz tega obdobja, odkriti na Ptuju (Tu{ek, 1986). Reliefne upodobitve Nutrices s posve- tili, ki dokazujejo pomen teh žensk za obvarovanje življenj bogatih novorojencev na oltarnih plo{~ah kapelice – sveti{~a, so bile po pro- padu kulta uporabljene za oblogo groba premožnega Rimljana iz rim- ske Petovie, dana{njega Ptuja. To so tudi prvi stvarni dokazi o obstoju poklica dojilje na obmo~ju Slovenije že v rimskih ~asih. Gradnja Sue{kega prekopa – priložnost za slovenske dojilje in služkinje Množi~ne emigracije ženske delovne sile z Gori{kega, ko so se ženske kot dojilje in služkinje zaposlovale v Egiptu, se je za~ela v drugi polo- vici 19. stoletja, ko se je ob gradnji Sue{kega prekopa in po njegovem odprtju 1869 pove~alo {tevilo evropskih podjetnikov v Egiptu, nase- 194 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA ljenih predvsem v Aleksandriji in Kairu. Kme~ka in me{~anska dekle- ta so se pri bogatih evropskih družinah zaposlovale kot kuharice, so- barice in varu{ke. Samske ženske so ta dela opravljale kot življenjski poklic. V doma~e kraje so se praviloma vra~ale le na obisk, za stalno pa so se vrnile {ele ob upokojitvi. V mnogo težjem položaju kot ne- poro~ene pa so bile poro~ene žene in matere, ki so pogosto zapustile komaj nekajmese~nega dojen~ka in od{le v dobro pla~ano službo do- jilje v Egipt. Množi~nost pojava dokazuje tudi poseben izraz »aleksan- drinke«, ki se je za te ženske udoma~il na Gori{kem. Poimenovali so jih po Aleksandriji, mestu, kamor je od{lo najve~ dojilj s tega obmo~ja Slovenije. Od tod tudi naslov knjige Dorice Makuc, gori{ke rojakinje, ki je v knjigi Aleksandrinke predstavila in ovrednotila delo teh žena. Vzroki tovrstne, v najve~ primerih za~asne delovne emigracije so bili predvsem ekonomski. Zaslužek, ki so ga ženske po{iljale domov bodisi po po{ti bodisi ob~asno po sorodnikih in prijateljih, ki so po- tovali na obisk v doma~e kraje ali se za stalno vra~ali domov, je bil namenjen preživetju družine, pozneje pa tudi {olanju otrok, zgraditvi ali obnovi hi{e ali gospodarskega poslopja. Ženske so se praviloma vrnile domov, ko so zaslužile potrebni denar. Usoda pa je marsikatero ženo zadržala v Egiptu za ve~ desetletij (tako med prvo kot med dru- go svetovno vojno). V~asih, ~eprav redko, je ženi v Egipt sledil mož z družino, pogosteje pa je žena mati s sabo odpeljala h~er, ki se je po kon~ani {oli zaposlila kot služkinja v tujini. Tako je po prvi svetovni vojni od{la v Egipt tudi Olga Špacapan iz Bilj, ki je svoj odhod opisala takole: »Povojna obnova (po prvi svetovni vojni, op. avtoric) na Gori{kem je prizadela tudi na{o družino. Da bi lahko odpla~evali dolg, je {la mama leta 1926 v Egipt. Družina je bila velika, zaslužka malo in leta 1936 je {la mama spet v Egipt. Takrat sem {la z njo. V Aleksandriji me je dala komaj trinajstletno v neki zavod, potem k sorodnikom in nato sem {la v službo. Mama je želela, da bi se izu~ila za {iviljo, toda za to bi morala od{teti ves zaslužek« (Makuc, 1993: 144). Zadnje ženske z Gori{kega, ki so {e služile v Egiptu, so se z »žulji na du{i« (Duman~i~, 1994) vra~ale domov ob koncu 60. in za~etku 70. let prej{njega stoletja. Meri Koren iz Prva~ine, rojena leta 1908 (umrla 1999), se je vrnila domov leta 1972, da bi stara leta preživela v sinovi družini, v hi{i, ki jo je zgradil tudi z njeno finan~no podporo. V Egiptu je delala kot služkinja in varu{ka in nato kot vzgojiteljica celih 37 let. Kot že povedano, so bili vzroki za odhod slovenskih žensk v tujino predvsem ekonomske narave. S kmetijstvom se družine niso mogle preživeti (kmetije na Gori{kem so skromne in povpre~no obsegajo od 5 do 10 ha), delovnih mest ni bilo, po prvi svetovni vojni so se zaradi potrebe po obnovi poru{enih domov družine tudi zadolževale in po- gosto sta se v družini za za~asno delo v tujini odlo~ila bodisi mož bo- disi žena. Tako je bilo tudi pri družini Marije Mozeti~. Ko se je po prvi KMETICA IN KME^KA DRU@INA 195 svetovni vojni družina vrnila iz begunstva in se je morala za obnovo hi{e zadolžiti, se je mož odlo~il, da bo od{el na delo v Južno Ameriko. Žena Marija ga ni pustila, saj je bilo nujno, da kot gospodar kmetije in mo{ka delovna sila ostane doma na kmetiji. Namesto njega je leta 1926 sama od{la za dojiljo v Egipt. Takole pripoveduje: »Doma sem pustila {estmese~nega dojen~ka Dragota, ki ga je sestra privadila na cucelj; triletno h~erko Bojano pa je imel mož Mihael in je zanju (torej za h~erko in moža) ter potem tudi za sina vedno lepo skrbela dobra ta{~a.« Marija se je prvi~ vrnila domov po sedmih letih (Makuc, 1993: 118– 119). Pridnost, po{tenost in redoljubnost gori{kih in drugih slovenskih deklet in žensk so bile lastnosti, zaradi katerih so slovenske služkinje zelo lahko dobile delo ter se uvr{~ale v vi{ji služabni{ki sloj. Milena Faganelli iz Mirna je 35 let vzgajala otroke bogatih egiptov- skih družin. Pred prvo svetovno vojno je kon~ala licej v Ljubljani in leta 1927 od{la v Aleksandrijo. V Miren se je vrnila leta 1963. Štiri leta je bila mademoiselle Milena tudi vzgojiteljica biv{ega predsednika OZN Butrosa Butrosa Galija in njegovega brata. Pozneje se je zapo- slila v družini albanskega kralja Zogu, pri lastniku ene najve~jih ~aso- pisnih hi{ v Kairu in pri veleposestniku bombažnih plantaž (Makuc, 1993: 161). Zaskrbljenost cerkvenih in posvetnih oblasti zaradi »moralne« ogroženosti žensk v tujini Odhajanje žena in deklet v Egipt je vznemirjalo tako cerkvene kot po- svetne oblasti, vendar le z vidika »družbene morale«, ki je zadevala predvsem ženske. Stali{~a mo{kih, ki so imeli v rokah bodisi oblast bodisi pero, so bila do žensk, ki so odhajale na delo v tujino, pogosto groba in nerazumevajo~a. Ženskega glasu se v tedanjih ~asih skorajda ni sli{alo. Prvi zapisi o zaskrbljenosti cerkvenih krogov zaradi množi~nega odhajanja žensk in deklet z Gori{kega v Egipt se pojavijo v sedemde- setih leta 19. stoletja. V dopisu nad{kofijski cerkveni oblasti v Gorici iz leta 1871, v katerem se vikar iz Bilj pritožuje nad velikim {tevilom družinskih mater in h~era iz vasi, ki služijo v Aleksandriji v Egiptu kot dojilje ali služkinje, je seznam 24 zakonskih žena in 26 samskih deklet (Makuc, 1993: 26–27). Bilje so tedaj {tele okoli 760 prebivalcev v nekaj ve~ kot 100 družinah. Duhovni voditelj vasi se je zgražal predvsem nad dejstvom, da je z odhodom v Egipt »njihovo fizi~no in moralno življenje zelo ogroženo in {e za prihodnost uni~eno«, ter je zato zahte- val prepoved emigracije žensk in deklet. Ta duhovnik o~itno ni zaupal v po{tenost in dobre namene deklet in žena, ki so odhajale na delo v 196 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA tujino, prezrl je ekonomske težave njihovih družin in niti pomislil ni na žrtve in du{evno trpljenje žena, lo~enih od otrok in moža. Odnos do izseljevanja žensk zaradi dela, ki se v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja kaže ve~inoma prek besedil mo{kih piscev v uradnih dopisih, ~asopisnih ~lankih in poljudni literaturi, je pretežno odnos obtoževanja in obžalovanja zaradi »moralnega in fizi~- nega propada« teh žensk, ki mu morata slediti »zaslužena kazen« in kes. Tak »mo{ki« odnos je razviden tudi iz dveh najbolj znanih pesmi o tej vrsti ženske delovne emigracije iz Slovenije in posebej z Gori{kega, prek katerih lahko zaslutimo socialno in kulturno okolje tedanjega ~asa. Ljudska pesem o »lepi Vidi«, znana v priredbi pesnika Franceta Pre{er- na iz leta 1831 (Pre{eren, Zbrano delo II), je zgodba o mladi ženi, ki se je po »neumnih nasvetih« (iz besedila pesmi) omožila s starim možem (verjetno zaradi premoženja in pritiska doma~ih), povila otroka in pre- življala težke dneve ob bolnem možu in otroku – ter nato {la prek morja s »~rnim zamorcem« za dojiljo sinu »{panske kraljice«. Njen odhod v tujino ljudska pesem in z njo pesnik prikaže kot željo po bolj{em življe- nju prek besed šzamorca’, ki lepo Vido prepri~a, da gre z njim: »^e doma jim dobro ni, žerjavi se ~ez morje vzdignejo.« Kazen za njeno dejanje je bole~ spomin na bolnega sinka in ubogega moža, ve~ni kes ter zatajevane solze. Podobna kruta usoda je doletela Maliko iz pesnitve Antona A{kerca Egip~anka (A{kerc, 1909). Pesem opisuje zgodbo dekleta z Gori{kega, ki je od{la v Egipt za služkinjo in kon~ala v haremu, se umirajo~a vrnila domov in v zaklju~ku pesnitve svarila druge pred podobno usodo. Vzroke za množi~nost ženske delovne emigracije z Gori{kega v Egipt so pisci tako cerkvenih kot posvetnih krogov razmeroma povr{- no in z negativnim prizvokom sicer res pripisovali predvsem možno- stim ve~jega zaslužka, pri tem pa niso pozabili namigniti na moralno ogroženost žensk, ki so zapustile dom in doma~o vas. Tako se dr. Karel Pe~nik, zdravnik in kulturni delavec na Gori{kem, leta 1902 spra{uje: »Kaj žene toliko Slovenk v Egipt? Skoro pol stoletja je že, kar so za~ele hoditi z Gori{kega, Trža{kega in potem Kranjskega. Na Gori- {kem so n. pr. za~eli strogo vojsko proti temu izseljevanju ... Kakor žene na{e delavce vi{ja pla~a v Ameriko, tako ista žene Slovenke v Egipt« (Pe~nik, 1902). V odgovoru Gori{ke nad{kofije na vpra{anje rimske kongregacije o izseljeni{ki problematiki leta 1913 so navedeni naslednji vzroki izse- ljevanja: ubo{tvo, pomanjkanja hrane in dela v nerodovitnih predelih, želja po bogastvu, ve~ji zaslužek in ve~ja svoboda u~enja za tiste, ki odhajajo v Ameriko, in – brez dodatne razlage: »Dekleta, ki odhajajo v Egipt zaradi zaslužka, težijo po samostojnosti in po lahkotnem življe- nju« (Makuc, 1993: 71). ^eprav so cerkvene oblasti »težnjo po samostojnosti« povezale s tr- ditvijo, da dekleta težijo tudi po »lahkotnem življenju«, kar v veliki KMETICA IN KME^KA DRU@INA 197 ve~ini primerov ni ustrezalo resnici, pa ugotovitev o težnji po samo- stojnosti gori{kih deklet postavlja pojav ženske delovne emigracije v novo lu~. Ekonomska samostojnost, po{teno pla~ilo za po{teno delo in lasten zaslužek so ženam in dekletom zagotavljali tudi psihi~no ne- odvisnost. Tako so poleg nujne pomo~i družinam, ki bi bile brez nji- hovega denarnega prispevka obsojene na životarjenje, ženske ~rpale samozavest tudi iz spoznanja, da se lahko same preživljajo in same odlo~ajo o svoji prihodnosti. To pa je bil gotovo pomemben motiv za odlo~itev, da odidejo tudi za ve~ let na fizi~no in psihi~no naporno delo služkinj v tujino. Ob koncu 19. stoletja je izseljevanje žensk z Gori{kega v Egipt do- seglo vrhunec. Po ocenah gori{kega zdravnika in pisatelja dr. Karla Pe~nika je bilo v Egiptu okrog leta 1900 kar 5000 ali ve~ služkinj z Gori{kega. V nekaterih vaseh na Gori{kem (Prva~ina, Dornberk, Bilje, Gradi{~e, Šempas) je tako reko~ iz vsake družine bodisi ženska šsluži- la’ v Egiptu bodisi je za njo od{el {e mož in kateri od otrok. Slovenski izseljenci so ustanovili celo svoje kulturno dru{tvo Sloga ter zaveti{~e za služkinje »Azil Franja Josipa« (pozneje Azil sv. Fran~i{ka), ki so ga vodile slovenske redovnice – {olske sestre sv. Fran~i{ka Kristusa Kra- lja. Skrb za moralno držo slovenskih deklet in žena se je posledi~no kazala v neprestanem opozarjanju tako duhovnikov kot posvetnih piscev pred sku{njavami tujine in samskega življenja ter kulminirala v skorajda neposrednem obtoževanju nemoralnosti. V praksi pa se je skrb za slovenska dekleta in žene kazala v priprav- ljenosti cerkvenih in posvetnih oblasti, da prek dru{tev in omenjenega azila pomagajo slovenskim služkinjam. Dru{tva so organizirala spre- jeme ob prihodu v Egipt ({olske sestre ali sorodniki so jih po~akali ob pristanku ladje v pristani{~u), jih razporedila po družinah, jim zagoto- vila prostor za sre~evanja in kulturna druženja, organizirala duhovni- ke in redovnice za bogoslužje v slovenskem jeziku. Posvetno življenje ter kulturni dogodki so potekali v okviru dru{tev Slovenske palme, Zveze Slovenk, katoli{kega bralnega Dru{tva sv. Cirila in Metoda in pozneje Dru{tva Sloga. Šolske sestre iz azila v Aleksandriji in podru- žnice v Kairu pa so vodile celo {olo za otroke slovenskih izseljencev. Ker izseljevanja zaradi gospodarskih vzrokov ni bilo mogo~e usta- viti, so navedene oblike pomo~i vsaj malo pripomogle k lažjemu pre- na{anju dolge odsotnosti in težkega življenja v tujini in ob~utku po- vezanosti z doma~imi v domovini. Razpetost slovenskih dojilj in služkinj med delom in domom Mo{kemu na~inu gledanja na izseljevanje žena in deklet se postav- lja nasproti ženski pogled na ta pojav. Zapisi in pisma ter pri~evanja 198 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA žensk, ki so delale v Egiptu, izpri~ujejo njihovo trpljenje ter ~ustveno razpetost med delom in domom, pa tudi žalost zaradi lo~enosti od svojih otrok in moža. Šolska sestra Franka Martelanc, ki je od leta 1929 do 1981 delovala v Azilu sv. Fran~i{ka v Aleksandriji in Kairu (Makuc, 1993: 90–91), na primer pi{e: »Vi ne veste, koliko solza je bilo tukaj ob nedeljah popoldne, ko so nas obiskovale tudi dojilje s tujimi otroki in se pogovarjale ter nas spra{evale, kaj se vendar dogaja z njihovimi otroki doma, kdo ~uva dojen~ka, kaj dela mož, do kdaj bo {e pri mo~i šnona’ (stara mati), da bo skrbela za vso družino. V teh popoldnevih in pri teh obiskih smo videle vse trpljenje mladih mater, ki so za re{itev doma, najve~krat globoko zakopanega v dolgove, svoje mleko in zdravo telo dajale tuje- mu otroku. In ko so rodile {e drugi~, tretji~, so pri{le vsaki~ (prav tako po porodu – op. avtoric) v Egipt, kajti dojilje so bile najbolj pla~ane in z vsakim otrokom je rasel grunt, raslo pa je tudi trpljenje teh žensk.« Za željo sestre Franke »da se le nikoli ne bi ve~ ponovilo to, kar je bilo, nikoli ve~«, pa zaslutimo ogor~enje nad razmerami, ki dopu{~ajo tak{- no izkori{~anje ~loveka. Napredek in razvoj gospodarstva v Sloveniji po drugi svetovni voj- ni je gospodarske vzroke izseljevanja v veliki meri odpravil, ženskam pa nudil možnosti poklicnega izobraževanja in zaposlitev v okviru doma~ega kraja ali bližnje okolice. Podeželske ženske z Gori{kega kot služkinje v velikih severnoitalijanskih mestih med obema vojnama Ker pla~ano gospodinjsko delo pomeni prvi korak k emancipaciji po- deželskih/kme~kih žensk, ženske in dekleta z Gori{kega v drugi pol- ovici 19. in prvi polovici 20. stoletja niso odhajale na delo le v Egipt, temve~ so se zaposlovale tudi v velikih italijanskih mestih. V Trstu je bilo slovenskih služkinj toliko, da so si zgradile Dom sv. Nikolaja. Veliko deklet je bilo tudi v Gorici in Milanu. Natan~nej{e {tevilke si- cer niso znane, množi~nost pojava pa potrjujejo pri~evanja {tevilnih starej{ih podeželskih žensk, po katerih so se va{ka dekleta praviloma po kon~anem osnovnem {olanju zaposlovale kot služkinje in same za- služile zase, za balo ter deloma z zaslužkom pomagale tudi doma~im. V nasprotju z dojiljami, ki so se zaposlovale v Egiptu, pa med tistimi, ki so na{le delo v italijanskih mestih, skorajda ni bilo poro~enih žena. V teh mestih so se zaposlovala ve~inoma mlada dekleta, ki so pri pet- najstih ali kak{no leto pozneje od{le od doma, služile nekaj let ter se po dvajsetem ali petindvajsetem letu vrnile v doma~o vas, se poro~ile in ostale v vasi. Mnoge so se zaposlile kot natakarice, prodajalke ali tovarni{ke delavke in si v Italiji ustvarile tudi svojo družino. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 199 Lasten dohodek je dekletom prinesel ekonomsko in socialno neod- visnost. Svojo usodo so si lahko krojile same ne le na podro~ju dela oz. zaposlitve, temve~ so si lahko tudi same izbrale zakonskega partnerja. Želja po socialni neodvisnosti je zato v vse bolj {tevilnih primerih po- menila dekletom motiv za odhod od doma. Delo služkinje je dostikrat pomenilo le prvo stopnjo k njihovi ekonomski in socialni emancipa- ciji. V primerih mladih deklet, ki so se med prvo in drugo svetovno vojno zaposlovala kot služkinje v italijanskih mestih Milanu, Gorici in Trstu, ve~inoma prav tako ni {lo le za zaposlovanje zaradi družin- ske stiske, hi{nega dolga ali potrebe po {iritvi kmetije in posestva, pa~ pa tudi za težnjo po neodvisnosti in lastnem dohodku, kar naj bi dekletom omogo~ilo bolj{e življenje, kot je bilo življenje njihovih mater. Zaposlovanje deklet je hkrati pomenilo izziv obstoje~im soci- alizacijskim vzorcem, po katerih so dekleta od otro{tva dalje vzgajali k pridnosti in poslu{nosti ter jih navajali tudi na opravljanje težkih fizi~nih del. Kme~ko delo in delo v gospodinjstvu je bilo samoumevno pla~ano zgolj z zagotovitvijo stanovanja, hrane in obla~il ter s pravico do osnovne {olske izobrazbe. Z iztekom otro{ke dobe so dekleta od druge polovice 19. stoletja pa vse do za~etka druge svetovne vojne na lastno željo in s privolitvijo družine za~ela sama »služiti denar« zase. Družino so tako re{ile skrbi za njihovo preživljanje, ji nekoliko tudi denarno pomagale, predvsem pa so si same zaslužile nekaj denarja za doto in si zagotovile nekaj kapitala za lastno družino po vrnitvi v doma~o vas. Z odhodom od doma v mesto, k tujim ljudem, so dekleta postala neodvisna, nau~ila so se italijanskega jezika, pridobila pa so tudi nove navade, ki so jih iz me{~anskega prena{ala nazaj v svoje iz- vorno kme~ko okolje. SODOBNE DELOVNE MIGRACIJE ŽENSK Z GORIŠKEGA PODEŽELJA Težnja po ekonomski neodvisnosti in želja, da same odlo~ajo o svojem življenju, je kot motiv za ekonomsko emigracijo pri{la do polnega iz- raza po drugi svetovni vojni. Usmeritev socialisti~ne Jugoslavije v in- dustrializacijo, ki naj bi tradicionalno agrarno spremenila v sodobno, na industrijskem razvoju temelje~o družbo, je botrovala tudi spremi- njanju tradicionalnega, na ljudski kulturi temelje~ega življenjskega sloga v moderen, delavski na~in življenja in z njim povezan sistem vrednot. Številna nova delovna mesta v industriji so spodbudila množi~no zaposlovanje kme~kega prebivalstva, v prvi vrsti mo{kih. Ženske so praviloma ostajale doma ter skrbele za kmetijo in otroke. ^iste kmetije 200 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA so se spreminjale v me{ane, na katerih so ženske igrale glavno vlogo ne glede na to, ali jim je bila vloga gospodarice na kmetiji priznana ali ne. Dohodek iz zaposlitve je pomembno prispeval k vi{ji življenjski rav- ni kme~kih družin, hkrati z njim pa so zaposleni – praviloma dnevni delovni migranti – iz mest, kjer so bili zaposleni, prina{ali na podeže- lje in v kme~ka gospodinjstva nove informacije, vrednote in življenj- ske sloge ter tako pomenili most med mestom in podeželjem (Barbi~, 1983). Poleg možnosti za zaposlitev, ki so se odpirale tudi podežel- skim/kme~kim ženskam, so k ekonomski in socialni emancipaciji po- deželskih žensk pomembno prispevale možnosti za izobraževanje in pridobitev poklica. Poklic služkinje je po drugi svetovni vojni tako reko~ izginil. Po- deželska dekleta, ki so ga {e bila pripravljena prevzeti, ker jim je po- menil edino možnost, da so pri{le iz dežele v mesto, pa so ta poklic, ki se v socializmu ni ve~ imenoval »dekla« ali »služkinja«, temve~ »go- spodinjska pomo~nica«, uporabile kot prehodno stopnjo oz. odsko~no desko za novo, bolj{o zaposlitev. Zaposlovanje podeželskih/kme~kih žensk in deklet je pripeljalo do popolne spremembe v tradicionalni miselnosti, ki je možnosti ženske videla le v poroki in ustvarjanju družine, ter vodilo v novo, moderno miselnost, po kateri so tudi ženski zagotovljene možnosti osebnega razvoja v poklicu in zaposlitvi. V povezavi z zaposlovanjem pode- želskih/kme~kih žensk je tudi njihova odselitev iz vasi, kar pa je, do neke mere, poleg vrste drugih vzrokov ogrozilo obstoj celotnih vasi, zlasti v odro~nih gorskih obmo~jih. Vzroki sodobnega zaposlovanja kme~kih/podeželskih žensk prek meje so {tevilni in pestri. Ekonomskim razlogom, ki niso ve~ v toli- k{nem obsegu kot neko~ opredeljeni z ogroženostjo preživetja dru- žine, temve~ predvsem z nevarnostjo nižanja življenjske ravni, ki jo je družina že imela, se pridružujejo osebni razlogi kme~kih/podežel- skih žensk, ki so tako ekonomske kot socialne in emocionalne narave. Ekonomski vidik osebnih razlogov je potreba po lastnem denarju za osebne potrebe, ki si ga kme~ke ženske ho~ejo zaslužiti zunaj doma~e- ga gospodinjstva. Socialni in emocionalni vidik osebnih razlogov pa zadeva tako možnost lastnih prihrankov za starost ali primer bolezni kot stike z drugimi ljudmi in željo po pridobivanju novih izku{enj. Zlasti kme~ke/podeželske ženske so {e vedno »zaprte« v okvir druži- ne in imajo zelo malo priložnosti za aktivnosti zunaj kroga družine in sorodnikov. Ob~asno delo zunaj doma pa jim omogo~i tudi nekak{no zasebnost, ko se za kraj{i ~as odtrgajo od otrok, moža in morda tudi star{ev v primeru raz{irjenega gospodinjstva. Ker je gospodinjsko delo pri tujih družinah možno fleksibilno razporejati, ga ženske lahko opravijo bodisi v popoldanskem ~asu bodisi ob koncu tedna, ko svoje gospodinjstvo in majhne otroke lahko prepustijo možu, najstni{kim otrokom ali starim star{em. Žena se tako z ob~asnim delom zunaj last- KMETICA IN KME^KA DRU@INA 201 nega gospodinjstva odmakne od enoli~nega življenja doma, kjer dan za dnem skrbi za otroke, moža in gospodinjstvo. Tako je bila, na primer, žena iz vasi nad dolino reke So~e kot de- kle zaposlena v bližnjem tovarni{kem obratu, po porodu pa je osta- la doma z majhnim otrokom. Ni se ponovno zaposlila, saj majhnega otroka ni mogla prepustiti v varstvo nikomur, mož je bil dopoldne v službi, prav tako drugi ~lani družine. Popoldne pa so otroka lahko po- pazili mož, odra{~ajo~i otrok, mati, sestra ali ta{~a. Žena si je popoldne lahko vzela nekaj ur ~asa za odhod »v službo«, to je na gospodinjsko delo prek meje v Italijo, kamor se je zapeljala z družinskim avtomobi- lom. Pot in delo je opravila v petih do sedmih urah. Sonja Cenci~ (1949) je iz vasi Robidi{~e (673 m) od{la pri petnajstih letih, najprej v Ljubljano, nato v Italijo. Zaposlila se je kot gospodinj- ska pomo~nica, kot so pred njo leta in leta delale njene sorodnice in sosede iz vasi. Na vpra{anje, ali se je kdaj nameravala vrniti in se po- ro~iti v vasi, tako kot so pred njo storile druge va{~anke, je kategori~- no zatrdila, da nikakor, kajti »ona se že ne bi poro~ila v vasi«. V Italiji je pridobila poklic, se zaposlila in poro~ila ter si ustvarila družino v Trstu, kjer zdaj živi. Sonja je sicer na rojstno vas navezana in s svojo družino skoraj vsak konec tedna preživi v Robidi{~u. Njeno odlo~no zavrnitev vrnitve in poroke v doma~i vasi dodatno pojasnjuje dejstvo, da so skoraj vse družine v Robidi{~u sorodstveno povezane – nekatere celo z bližnjim sorodstvom. Podatki iz poro~ne knjige in iz pogovorov z va{~ani so namre~ opozorili na dolgotrajno tradicijo sklepanja za- konskih zvez v ozkem krogu Robidi{~a in sosednjih vasi deloma za- radi premoženja, deloma zaradi ~ustvene navezanosti prebivalcev na doma~o vas. S~asoma se je možnost sklepanja zakonske zveze v do- ma~i vasi skr~ila na sorodnike. Sonja se je tega dejstva verjetno le pod- zavestno zavedala. Vendar o~itno ni bila edina, ki se je uprla življenju v odmaknjeni primorski gorski vasici in možni poroki s sorodnikom. Na to opozarjajo podatki o demografskem zlomu vasi, ki je bila ob za~etku 20. stoletja razmeroma bogata z 41 hi{nimi {tevilkami in 228 prebivalci, leta 1997 pa je v vasi živelo le {e 10 prebivalcev (Miklav- ~i~-Brezigar, 1997–1998). Od sedemdesetih let 20. stoletja so se v Sloveniji mlada dekleta za- poslovala kot služkinje takoj po osnovni {oli le {e izjemoma. Ve~ina jih je po kon~ani osnovni {oli nadaljevala {olanje v poklicnih in srednjih {olah ali pa so se zaposlile kot nekvalificirane delavke v tovarni{kih obratih, ki so se odpirali na podeželju prav z namenom prepre~iti iz- seljevanje in zadržati prebivalstvo v demografsko ogroženih krajih. Družbena pomo~ zaposlenim ženam je dosegla stopnjo, ko so bili otroci preskrbljeni v jaslih in vrtcih ali so v ~asu materine odsotnosti zanje skrbele stare matere. Ženska populacija delavskega sloja socialisti~ne družbe do 80. let prej{njega stoletja je ve~inoma izhajala iz podeželskih kme~kih dru- 202 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA žin in iz generacij mater – nekdanjih služkinj, ki so bile vzgojene za gospodinjsko delo. Ob urejenem družbenem varstvu otrok, moderni- zaciji gospodinjstva (pralni stroji, hladilniki, nato pomivalni stroji) in možu, ki je ob zaposleni ženi moral prisko~iti na pomo~ tudi pri do- ma~em delu, je ženskam uspelo u~inkovito združevati vloge matere, delavke in gospodinje. Institucija zaposlovanja gospodinjskih pomo~- nic je v socialisti~ni družbi skoraj popolnoma izginila. Oblikovalo se je nekak{no prepri~anje, da se v socialisti~ni družbi »ne spodobi« imeti služkinje, beseda »gospa« pa je dobila nekoliko zani~evalen prizvok. K zmanj{anju odhajanja deklet z Gori{kega v bližnja italijanska mesta po drugi svetovni vojni je do neke mere prispevala tudi nova državna meja med Italijo in Jugoslavijo, vzpostavljena leta 1947, ki je s svojo neprepustnostjo zaradi razli~nih politi~nih sistemov na obeh straneh dramati~no lo~ila slovensko podeželje od bližnjih italijanskih mest. Tradicionalno odhajanje deklet za služkinje v Italijo se je sicer v omejenem obsegu nadaljevalo, spremenile pa so se ambicije pode- želskih deklet: v Italijo niso ve~ odhajale zato, da bi se z zaslužkom vrnile, pa~ pa so v ve~ini primerov posku{ale »priti na bolj{e«, kar je pomenilo iz{olati se za poklic in se zaposliti. V kapitalisti~no sosednjo Italijo, predvsem v bližnjo Gorico, so {e vedno hodile »pospravljat« ali »pomagat« me{~anskim družinam ve~inoma le starej{e kme~ke/po- deželske ženske. Izraza »pospravljati« in »pomagati«, ki sta se upo- rabljala za gospodinjska opravila, sta nadomestila tradicionalni naziv »služkinja«. Ta tudi v resnici ni ve~ ustrezal ženskam, ki so dnevno odhajale opravljat gospodinjsko delo v Italijo po drugi svetovni voj- ni. Ženske so obi~ajno zjutraj od{le od doma in se zgodaj popoldne vrnile. V~asih so jim pri delu pomagale h~ere, ki so si s tem zaslužile za lastne potrebe. Danes diplomirana jezikoslovka si je na primer tako zaslužila denar za pla~ilo jezikovnega te~aja. Tista dekleta in žene, ki so se po drugi svetovni vojni zaposlovale in se {e danes zaposlujejo kot »gospodinjske pomo~nice« pri italijanskih družinah, delajo bodisi »na ~rno«, kar pomeni, da delodajalci njiho- vega dela ne prijavijo državi in zato zanje ne pla~ujejo prispevkov za socialno varstvo, bodisi opravljajo gospodinjska dela kot redno zapo- slene osebe z vsemi pravicami zaposlenih (zdravstveno in pokojnin- sko zavarovanje, letni dopust, dolo~en delovni ~as). V skupini prvih so predvsem žene, gospodinje in matere, ki hodijo delat k italijanskim družinam najve~krat enkrat tedensko – seveda ne le k eni, temve~ k ve~ družinam, kar lahko pokrije dolžino delovnega tedna zaposlenih. V drugi skupini, to je v skupini redno zaposlenih gospodinjskih po- mo~nic, pa so v ve~ini dekleta, katerim je to praviloma prva zaposlitev in kot že omenjeno »odsko~na deska« za drugo in bolje pla~ano zapo- slitev (kot natakarice, prodajalke, delavke) ali pa za poroko z mo{kim, ki jim zagotavlja ekonomsko varnost. Odnos »delodajalcev – družin« do deklet, ki so pri njih delale kot KMETICA IN KME^KA DRU@INA 203 služkinje, je bil bodisi tradicionalen bodisi sodoben. Kot tradicionalen opredeljujemo odnos, v katerem sta vlogi »gospod in gospa« na eni strani ter »služkinja« na drugi strani strogo lo~eni, kot tudi odnos, v katerem je bila služkinja obravnavana kot ~lanica družine. Kot sodo- ben pa opredeljujemo odnos med družino oz. delodajalcem in služki- njo kot odnos med delodajalcem in delavcem, ne glede na to, ali je ta odnos hierarhi~en v smislu gospod/gospa in služkinja ali demokra- ti~en, v katerem je služkinja bolj ali manj enakopravna ~lanica druži- ne. Na hierarhi~en odnos delodajalcev so obi~ajno naletele služkinje v premožnih me{~anskih družinah, v delavskih družinah pa so bile služkinje praviloma sprejete kot ~lanice družine. Osebna zgodba, ki jo v nadaljevanju navajamo, ilustrira oba odnosa: Vera Štrukelj (1951) iz vasice Hoje nad Levpo (730 m), je z gorskega ob- mo~ja nad dolino reke So~e takoj po osnovni {oli (to je s petnajstimi leti), od{la v Sovodnje, slovensko vas v Italiji, za varu{ko devetmese~nemu otroku. Družina, v kateri se je zaposlila, je bila delavska. Mož je bil avto- mehanik, žena je bila zaposlena kot delavka v tovarni, kjer je delala tudi ob sobotah. Do Vere se je družina obna{ala kot do h~ere. Njena dolžnost je bila varovati otroka v dopoldanskem ~asu, ko je bila »gospa« v službi, popoldne je bila Vera prosta ter se je lahko družila s prijateljicami. Otro- ka je previla, nahranila (obroke je že prej{nji dan pripravila mati), {la z njim na sprehod in ga spravila spat. Gospodinjskega dela, razen malen- kosti, ni opravljala. Med seboj so se naslavljali po imenu. Povsem druga~en odnos je Vera doživela v me{~anski družini v Milanu, kamor je od{la ~ez dve leti, ko je prva družina dala otroka v vrtec. Gospoda, podjetnika pri 52 letih, in gospo, 27-letno nezapo- sleno ekonomistko, je imenovala z italijanskim nazivom »signore« in »signora«. V ~asu, ko je bila »v službi«, je nosila delovno obleko – uni- formo. Opravljala je delo kuharice in sobarice, posebej zaposlena va- ru{ka pa je imela na skrbi otroke. Vera med drugim opisuje družino, pri kateri je delala, takole: »Gospa ni imela nikakr{nega dela, hodila je na obiske k prijateljicam, popoldne je od{la po~ivat, nadzorovala je gospodinjstvo, z otroki pa se je ukvarjala le takrat, ko je bila varu{ka prosta. V~asih je pomagala možu kot tajnica in hodila z njim na ve~erje in potovanja.« Služkinje v Milanu so imele prosto popoldne dvakrat tedensko (od dveh do sedmih). Dvakrat letno pa so za teden dni med boži~nimi in novoletnimi prazniki ter za dva tedna med poletnimi po~itnicami {le na dopust k doma~im. Medtem ko je Vera pri delavski družini delala »na ~rno« in »bolj za uslugo«, je bila v Milanu zaposlena in zavarova- na kot delavka. Vera se je vrnila v doma~o vas leta 1970. Mesto ji ni ustrezalo, kar je s~asoma vplivalo tudi na njeno zdravje: »Domov sem pri{la, ker me je mo~no bolela glava. Doktor je rekel, da mi verjetno mestni zrak ne prija.« Tako se je iz mesta, »kjer si videl samo zidove«, vrnila v son~no 204 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA okolje doma~e vasice s pogledom na verigo Julijskih Alp (Miklav~i~- Brezigar, 1997–1998). Seveda brez priložnosti za gospodinjsko delo pri tujih družinah, kakr{no pomeni predvsem bližina italijanske meje in veliko povpra{e- vanje italijanskih družin po ob~asni gospodinjski pomo~i slovenskih žensk, mnoge ne bi mogle zadovoljiti potrebe po vsaj delni ekonomski in socialni samostojnosti. S tem pa {e ni re~eno, da ne bi na{le drugih poti za uresni~itev svojih potreb. V notranjosti Slovenije si kme~ke žen- ske zagotavljajo vsaj delno ekonomsko samostojnost z dopolnilnimi dejavnostmi (kme~ki turizem, prodaja pridelkov na domu, pridelova- nje vrtnin ipd.), potrebo po ob~asnem izstopu iz doma~ega gospodinj- stva pa zadovoljujejo predvsem kot ~lanice dru{tev kme~kih žensk. Sklep Z osamosvojitvijo Slovenije in v tranzicijskem obdobju (prehod iz so- cialisti~nega v kapitalisti~no gospodarstvo, iz enopartijskega v ve~- strankarski sistem) od leta 1991 pa pla~ano gospodinjsko delo žensk spet pridobiva pomen. V dana{njem ~asu se družini lahko kaj hitro zgodi, da zaposleni mož in o~e postane »tehnolo{ki presežek«. Izgubi službo, ne dobi druge zaposlitve in breme vzdrževalca družine mora prevzeti žena. S skromnim zaslužkom ali brez, z dvema ali ve~ otroki, družini lahko zagotovi preživetje le tako, kot so neko~ delale »aleksandrinke«: pri- pravi kov~ek in odide za (bolj{im) zaslužkom v tujino ali se odlo~i za ob~asno delo gospodinjske pomo~nice prek meje, kjer za to ne manjka priložnosti. V Sloveniji se odnos do pla~anega dela v tujem gospo- dinjstvu po~asi spreminja. Podeželske ženske se spet v ve~jem {tevilu zaposlujejo v bližnji okolici in »hodijo pospravljat ali likat« v družine srednjega in vi{jega sloja v industrijska in upravna sredi{~a pokrajine na slovenski strani meje, predvsem v Novi Gorici, Solkanu, Šempetru, pa tudi Tolminu in Kanalu in ne ve~ le v italijanska mesta. Vendar se pomo~ v gospodinjstvu (~i{~enje stanovanja, likanje itd.) praviloma uveljavlja le kot podro~je »sive« ekonomije (Kukar, Simon~i~, 1988). Zaradi specifi~nosti gospodinjskega dela in tudi ob~utljivih medsebojnih odnosov je treba gospodinjsko delo kot pla~ano delo posebej ovrednotiti in na ustrezen na~in prenesti s podro~ja neformal- ne na podro~je formalne ekonomije ter mu s tem zagotoviti družbeno sprejemljiv status. Samo v tem primeru bo namre~ delo kot pomo~ v gospodinjstvu pomenilo priložnost za redno ali ob~asno zaposlitev {tevilnih žensk, tako podeželskih kot mestnih, ter s tem možnost nji- hove delne, ~e ne popolne ekonomske in socialne emancipacije. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 205 KMETICA IN KME^KA DRUŽINA NA KMETIJI IN V DRUŽBI* KME^KE ŽENSKE V OKVIRU AKTIVNEGA IN VZDRŽEVANEGA KME^KEGA PREBIVALSTVA** Dejstvo, da je bilo pred letom 1991 okoli 88 odstotkov obdelovalnih zemlji{~ v Sloveniji v zasebni lasti in da je proizvodnja živeža na teh zemlji{~ih v veliki meri ležala na ženskih ramenih, kaže na pomemb- no vlogo kme~ke ženske v kmetijski proizvodnji (Sun~i~, 1983). Po podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev leta 2002 pa je v lasti dru- žinskih kmetij kar 99,7 odstotka vseh zemlji{~ (Popis kmetijskih go- spodarstev, Slovenija 2000, 2002: 50). Vzrok za visok delež žensk v kmetijski proizvodnji je posledica de- agrarizacije slovenskega podeželja po 2. svetovni vojni (preglednica 1). V nekmetijskih dejavnostih so se zaposlovali predvsem mo{ki ~lani kme~kih gospodinjstev, zato so ve~ji del bremen v zasebnem kmetij- stvu morale prevzeti ženske. Preglednica 1: Delež žensk v skupnem {tevilu kmetijskega in aktivne- ga kmetijskega prebivalstva na obmo~ju Slovenije v le- tih popisa prebivalstva (Statisti~ne informacije, 1992, 194: 1) leto kmet. preb. ženske % žensk v aktivni v kmetijstvu % žensk, (000) (000) kmet. preb. v kmetijstvu aktivne aktivnih (000) ženske (000) v kmet. 1961 495 274 55,3 283 139 49,1 1971 353 194 55,0 211 113 53,5 1981 173 99 57,2 117 64 54,7 1991 145 77 53,2 109 55 50,4 * Besedilo je prirejeno po raziskovalnem poro~ilu avtoric Ane Barbi~, Mare Ru- pena - Osolnik in Vere Veseli~ »Vloga kmetic v razvoju kmetijstva in ohranjanju podeželja«. Ljubljana, Univerza E. Kardelja, VDO Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za agronomijo ter Zadružna zveza Slovenije, januar 1985, 93 str.; ter po razisko- valnem poro~ilu Ane Barbi~ »Kme~ka družina – socialna sestavina družinske kmetije«. Ljubljana, Družba za razvoj podeželja, d. o. o., 1993, 105 str., o anket- ni raziskavi, opravljeni leta 1991. Dodanih je nekaj statisti~nih podatov Popisa kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2000. ** Med kme~ko prebivalstvo so uvr{~eni vsi tisti, ki imajo poklic kmetovalca, ribi~a ali lovca (v družbenem in zasebnem sektorju), in tisto vzdrževano prebivalstvo (gospodinje, pred{olski otroci, u~enci, {tudentje ipd.), ki ga vzdržujejo osebe, ki opravljajo omenjeni poklic. Kot aktivni kmetje so prikazani tudi tisti prebivalci, ki imajo lastne dohodke (pokojnino ipd.), ob popisu prebivalstva pa so se na vpra{anje o poklicu opredelili za kmetovalce ( Statisti~ne informacije. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. 1992, {t. 194). 206 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je bilo v Sloveniji 145.422 ali 7,6 odstotka kme~kega prebivalstva, od tega 77.428 žensk (4,0 %) in 67.994 mo{kih (3,6 %). Tri ~etrtine (109.139 ali 75 %) kme~kega pre- bivalstva je bilo aktivnega, ~etrtina (36.283 ali 25 %) pa vzdrževanega. Med aktivnim kme~kim prebivalstvom je bil tako reko~ enak delež žensk (55.011 ali 50,4 %) kot mo{kih (54.128 ali 49,6 %). Med vzdrževa- nim kme~kim prebivalstvom, med katero so uvr{~ene tudi gospodinje, ki ob~asno opravljajo kmetijska dela, pa je bilo 22.417 ali 61,8 odstotka žensk in 13.866 ali 38,2 odstotka mo{kih (Statisti~ne informacije, 1992, 194: 1) Po popisu prebivalstva leta 1991 se vzdrževano kme~ko prebivalstvo (36.283 ali 25 %) razvr{~a v naslednje skupine: % N – gospodinje 23,0 (8342) • ne opravljajo kme~kih del 29,2 (2439) • ob~asno opravljajo kme~ka dela 70,8 (5903) – pred{olski otroci 16,8 (6083) – u~enci osnovnih {ol 31,2 (11328) – u~enci srednjih {ol 14,8 (5379) – {tudenti 4,4 (1582) – nesposobni za delo 6,0 (2167) – drugi vzdrževani ~lani, stari 7–15 let, ki ne obiskujejo {ole 3,9 (1402) Skupaj 100,1 (36283) Skoraj ~etrtino (23 %) vzdrževanega prebivalstva predstavljajo kme~ke gospodinje. Ta podatek bi vzeli kot dejstvo, ~e ne bi bile kot vzdrževane {tete tudi kme~ke gospodinje, ki so izjavile, da ob~asno opravljajo kmetijska dela. Tak{nih je po popisu leta 1991 med kme~- kimi gospodinjami kar 70,8 odstotka, kar v populaciji vsega vzdrže- vanega kme~kega prebivalstva znese 16,3 odstotka. Problem, ali naj se kme~ka gospodinja obravnava kot vzdrževani ali kot aktivni ~lan kme~kega gospodinjstva, ni preprost, zato tudi njegova re{itev ni eno- stavna. ^e izhajamo iz ugotovitve, da je kme~ka družina nelo~ljivo povezana z družinsko kmetijo, kajti ta deluje u~inkovito le kot dru- žinsko podjetje, v katerem vsakemu odraslemu ~lanu pripada dolo~e- na vloga, potem kme~ke gospodinje ni možno {teti kot vzdrževanega ~lana, saj že s svojimi gospodinjskimi opravili, ki jih opravlja za vse, torej tudi za v kmetijstvu aktivne družinske ~lane, omogo~a njihovo (u~inkovito) proizvodno delo. Seveda pa to dejstvo ne more vplivati na to, ali se kme~ka gospodinja osebno opredeli kot aktivni ali kot vzdrževani ~lan kme~kega gospodinjstva. To je odvisno od nje same, kot tudi od odnosov in vrednot v konkretnem gospodinjstvu in {ir- {em družbenem okolju. Res je sicer, da tudi gospodinja v nekme~kem KMETICA IN KME^KA DRU@INA 207 gospodinjstvu opravlja podobna oz. enaka opravila kot kme~ka go- spodinja in s tem zagotavlja obstoj in delovanje družine kot družbene skupine. Toda od njenega dela ni v tolik{ni meri odvisna u~inkovitost družinskih ~lanov na delovnem mestu, kot je od dela kme~ke gospo- dinje odvisna u~inkovitost dela tistih ~lanov kme~ke družine, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Poleg tega pa je zelo malo kme~kih gospodinj, ki ne opravljajo nobenega kme~kega dela, tudi opravil na kme~kem dvori{~u ne. Podatkov o deležu kme~kega prebivalstva v Sloveniji na podlagi Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 ne predstavlja- mo, ker zaradi spremenjene metodologije popisovanja ni mogo~e do- biti primerljivih podatkov s prej{njimi popisi (preglednica 1). Pa~ pa navajamo nekaj primerljivih podatkov o družinskih ~lanih (pregled- nica 2) in o aktivnem (kme~kem) prebivalstvu. Kljub opozorilu o ne- primerljivosti podatkov o {tevilu družinskih ~lanov kme~kih družin iz podatkov preglednice 2 vidimo, da se {tevilo družinskih ~lanov na družinskih kmetijah v Sloveniji zmanj{uje in se je v dobrih dveh dese- tletjih skoraj prepolovilo. Preglednica 2: Družinski ~lani na družinskih kmetijah popisa prebi- valstva 1981, 1991, Slovenija 2000 (Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2000, 2002: 114) Skupaj ~lanov Indeks 1981(1) 599.440 100 1991 430.423 72 2000 322.981 54 (1) Prag zajetja v popisu 1981 ni primerljiv s popisoma 1991 in 2000. Po popisu leta 2002 je imela Republika Slovenija 1,964.034 prebival- cev. Od tega je bilo aktivnih 949.078 (48,3 %), delovno aktivnih (brez brezposelnih) pa 818.304 (41,7 %) prebivalcev. Med delovno aktivnimi je bilo 24.138 (2,9 %) kmetovalcev (Prebivalstvo. Statisti~ne informaci- je, 2003, {t. 93: 34). Po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 je bilo v Sloveniji leta 2002 skupaj 684.847 družinskih in nedružinskih gospodinjstev s povpre~no 2,8 ~lana (Statisti~ne informacije, 2003, {t. 93: 37), po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 pa je bilo kmetijskih gospodarstev 93.344 s skupaj 322.981 družinskim ~la- nom (Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2000, 2002: 48, 114) s povpre~no 3,8 ~lana na kme~ko družino. Pomeni, da imajo kme~ke družine v povpre~ju enega ~lana ve~, kot pa je povpre~je za vse druži- ne na obmo~ju Republike Slovenije. 208 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA KMETICE KOT GOSPODARICE NA DRUŽINSKIH KMETIJAH IN KOT NJIHOVE (SO)LASTNICE Kmetice kot gospodarice na kmetiji Mnoge kmetije so si tako v preteklosti kot tudi danes zagotavljale pri- meren dohodek z zaposlitvijo nekaterih družinskih ~lanov. Podatki (Barbi~, 1990: 251) o tem, kateri ~lani kme~ke družine se zaposlijo, kažejo, da so to v prvi vrsti nasledniki/naslednice (69,7 %) ter go- spodarji/možje (65,3 %), medtem ko je med gospodaricami/ženami zaposlenih le slaba tretjina (31,2 %). Tako so vsaj na me{anih kmetijah nesporno ženske tiste, ki opravijo najve~ dela na kmetiji in so v {te- vilnih primerih tudi odgovorne za njeno u~inkovitost. Pri~akovati bi bilo, da bo tem kmeticam priznana tudi vloga gospodarice, vendar podatki, zbrani v letih 1982/83, tega ne potrjujejo, saj na 74 odstotkih družinskih kmetij gospodarijo mo{ki. Samo na ~etrtini (26 %) od 2052 kmetij gospodarijo ženske, pa {e od teh je 12 odstotkov vdov in 3 od- stotki samskih žensk, kar pomeni, da je bila v za~etku 90. let komaj na vsaki enajsti družinski kmetiji v Sloveniji kmetici priznana vloga gospodarice. Preglednica 3: Gospodarji in gospodarice na kmetijah po popisu 1991 (Urad za žensko politiko, 1993: 38) vir dohodka gospodar gospodarica skupaj kmetij kmetije brez skupaj vseh je je ženska z gospodarjem/ gospodarja kmetij mo{ki % gospodarico N N % N – samo iz kmetijstva 59,1 40,9 16.813 1.772 18.585 – me{ani vir 71,5 28,5 53.083 4.638 57.721 – samo iz nekmetijstva 69,5 30,5 66.594 12.699 79.293 – brez delovne sile 67,6 32,4 792 158 950 N (94.684) (42.598) (137.282) (19.267) (156.549) % 69,0 31,0 100,0 ^e upo{tevamo vsa gospodinjstva s kme~kim gospodarstvom, kot jih opredeljuje statistika, torej tudi tista, ki imajo manj kot 1 ha obde- lovalnih zemlji{~, podatki o spolu gospodarja za leto 1991 kažejo, da mo{ki gospodarijo na 69 odstotkih, ženska pa na 31 odstotkih kmetij. Premik v korist žensk je v primerjavi z raziskovalnimi podatki iz leta 1982/83 minimalen in ga je vsaj nekoliko mogo~e pripisati dejstvu, da so v primeru podatkov popisa 1991 upo{tevana tudi najmanj{a kme~- ka gospodarstva (z manj kot 1 ha obdelovalnih zemlji{~). Pa~ pa vsaj na prvi pogled presene~a dejstvo, da je najve~ gospodaric na ~istih kmetijah, to je na kmetijah, ki pridobivajo dohodek samo iz kmetij- stva. Pojava ne moremo pripisovati morebitni ve~ji enakopravnosti KMETICA IN KME^KA DRU@INA 209 žensk na ~istih kmetijah, temve~ razlogom, kot je ostarel ali sicer za delo slab{e sposoben mož (bolezen, alkoholizem, invalidnost), ali dej- stvu, da po moževi smrti prevzame vlogo gospodarice vdova, ki sama prevzame to, dostikrat težko pri~akovano vlogo, namesto da bi jo pre- pustila nasledniku/naslednici, ~e ga/jo kmetija sploh ima. Medtem ko poroka za kmeta pomeni pomembno zagotovilo poklicne uspe{nosti, saj kmet z ženo pridobi brezpla~no delovno mo~ in si hkrati ustvari družino, pa je poroka kmetici marsikdaj ovira za to, da si pridobi/ob- drži položaj gospodarice. Slovenija pri tem ni nikakr{na izjema, saj je do enakih ugotovitev pri{la tudi francoska sociologinja M. Berlan- Darque (1988: 272, 273), kar samo potrjuje dejstvo, da si morajo tako slovenske kot druge evropske kmetice {ele izboriti enakopraven polo- žaj – najprej v okviru kmetije, nato pa {e v javnem življenju. Podatki o spolu gospodarja na kmetijskih gospodarstvih po Po- pisu kmetijskih gospodarstev 2000 ne nakazujejo sprememb v smeri ve~jega deleža žensk med gospodarji/gospodaricami, saj je gospodar mo{kega spola kar na 73 odstotkih vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji (Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2000, 2002: 116). Kmetice kot (so)lastnice kmetije Spra{ujemo se, ali je priznanje vloge gospodarice povezano s (so)last- ni{tvom kmetije. Podatki, ki so bili zbrani leta 1991 na 780 slovenskih kmetijah, sicer ne dajejo kon~nega odgovora na to vpra{anje, ga pa pomembno osvetljujejo. Kažejo namre~, da je ženska edina lastnica na 17,5 odstotka (gospodarica/žena na 13,1 %, mati/ta{~a na 4,4 % anke- tiranih kmetij), solastnica pa na 28,2 odstotka kmetij. Na 23,7 odstotka kmetij sta solastnika mož in žena generacije, ki dejansko gospodari na kmetiji, na 4 odstotkih kmetij sta solastnika star{a gospodarja oziroma gospodarice, na 0,5 odstotka kmetij pa je žena solastnica kmetije z enim od svojih star{ev. V polovici (49,6 %) primerov, v katerih sta kmet in kmetica solastni- ka, je mo{ki kot edini dedi~ ob poroki del kmetije prepisal ženi, med- tem ko je storila enako le petina (21,1 %) žensk, ki so bile pred poroko edine dedinje (Raziskava Kme~ka družina, 1991). Torej se vsaj na prvi pogled zdi, da so slovenski kmetje v ve~jem {tevilu kot kmetice pri- pravljeni lastni{tvo kmetije deliti z zakonsko partnerico. Ta ugotovi- tev nedvomno prikazuje slovenske kmete v ugodni lu~i, hkrati pa po- raja vpra{anje, zakaj kmetice, dedinje kmetije, niso do svojih mož bolj velikodu{ne. Odgovor na to vpra{anje lahko i{~emo v dveh smereh. Prvi~, delež zaposlenih gospodarjev/mož (65,3 %) je dvakrat ve~ji kot delež zaposlenih gospodaric/žena (31,2 %), kar pomeni, da zaposlitev zagotavlja ekonomsko in socialno varnost dvema tretjinama gospo- 210 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA darjev/mož in le slabi tretjini gospodaric/žena. Zato je (so)lastni{tvo kmetije življenjskega pomena ve~jemu deležu kmetic kot kmetov. In drugi~, kmetom je vloga gospodarja najmanj tako, ~e ne celo bolj po- membna kot vloga edinega lastnika kmetije. Seveda pa bi bilo krivi~- no do kmetov, ~e bi trdili, da se med njimi ne najdejo tudi tak{ni, ki zavestno delijo lastni{tvo kmetije z ženo, ~e je tej kmetovanje edini vir dohodka. Kaže, da na slovenskih kmetijah po tradiciji vloga gospodarja pri- pada mo{kemu skorajda neodvisno od (so)lastni{tva kmetije. V skladu s tem dejstvom ne presene~a ugotovitev, da se lastni{ki odnosi spre- minjajo hitreje kot statusne vloge posameznih ~lanov kme~ke družine. Re~eno druga~e, slovenski kmetje so v ve~jem {tevilu pripravljeni z ženo deliti lastni{tvo kot pa ji odstopiti vlogo gospodarja. Socialna varnost kmetic Pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Šele leta 1983 je bil v Slove- niji sprejet zakon, po katerem so se morali pokojninsko in invalidsko zavarovati vsi ~lani gospodinjstva, ki so delali samo na kmetiji. Do- tlej je namre~ na temelju pogodbe, sklenjene leta 1973 med Zadružno zvezo Slovenije in Skupnostjo pokojninsko-invalidskega zavarovanja, za to obstajala samo možnost, ne pa obveza. Ta možnost praviloma ni bila izkori{~ena in je bila ženska zavarovana kot kmetica le v primeru, da je bil mož zaposlen in kot tak tudi pokojninsko-invalidsko zava- rovan. Obvezno zavarovanje je sprožilo val pokojninsko-invalidskega zavarovanja (tudi) kmetic. Tako je bilo leta 1988 (Barbi~, 1990: 295) med kme~kimi pokojninsko-invalidskimi zavarovanci 43,6 odstotka mo{kih in 56,4 odstotka žensk. Na ~istih kmetijah, kjer bi morali biti zavarovani vsi odrasli ~lani gospodinjstva, ki pridobivajo dohodek samo iz kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, pa je neredko pri{lo do težav s finan~nim kritjem prispevkov za tovrstno zavarovanje. Na kmetijah, ki teh stro{kov niso zmogle, so se obi~ajno ženske pokoj- ninsko-invalidskemu zavarovanju odpovedale in pristale na status gospodinje, torej vzdrževanega družinskega ~lana. To pa je hkrati pomenilo, da sta imela kmet in kmetica, ko sta predala kmetijo na- sledniku/naslednici, le eno pokojnino namesto dveh, kar je bistveno zmanj{evalo njuno ekonomsko varnost in s tem možnost zadovolje- vanja najnujnej{ih potreb. V populaciji 780 kme~kih gospodinjstev, anketiranih leta 1991, je bila sicer velika ve~ina gospodarjev/mož in gospodaric/žena, ki jim je bil glavni vir dohodka kmetijstvo, tudi pokojninsko zavarovanih iz tega naslova. Ob približno enakem odstotku gospodarjev/mož in gospodaric/žena, ki so bili pokojninsko-invalidsko zavarovani kot KMETICA IN KME^KA DRU@INA 211 kmetje, pa je bil odstotek kmetic, ki niso imele kme~kega zavarovanja (13,1 %) v primerjavi z odstotkom kmetov, ki so v enakem položaju (2,9 %), neprimerno manj{i (preglednica 4). Razlika v deležu kmetov in kmetic, ki so pridobivali dohodek (predvsem) iz kmetijstva, in so bili iz tega naslova tudi invalidsko-pokojninsko zavarovani, pa po- stane {e bolj o~itna, ~e kot osnovo za izra~un deleža zavarovanih vza- memo skupno {tevilo gospodarjev/mož in gospodaric/žena, ki jim je bilo kmetijstvo glavni vir dohodka. Med gospodarji/možmi je bilo po tak{nem izra~unu kmetijsko pokojninsko zavarovanih 92,9 odstot- ka, med gospodaricami/ženami pa 73,5 odstotka (preglednica 4). Za bolj{e razumevanje tega podatka pa je nujno upo{tevati {e dejstvo, da med gospodarji/možmi ni bilo nobenega, ki bi izjavil, da je brez kakr{negakoli vira dohodka, med gospodinjami/ženami pa je bilo ta- k{nih kar 58 ali 7,4 odstotka. Danes se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) (Uradni list RS, {t. 12–63, 1999; Uradni list RS, {t. 65, 2002) kmetje in ~lani njihovih gospodinjstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, ob- vezno zavarujejo, ~e ob vložitvi prijave v zavarovanje: • niso mlaj{i od 15 let in imajo splo{no zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, in • na zavarovanega ~lana dosegajo najmanj tolik{en katastrski doho- dek ali drug dohodek, ki ustreza znesku zajam~ene pla~e, zmanj{ane za povpre~ne prispevke in davke, ki se obra~unavajo in pla~ujejo od pla~e (13. ~len). Kmetom in ~lanom njihovih gospodinjstev, ki ne izpolnjujejo na{te- tih pogojev, pa je po istem zakonu (24, ~len) omogo~ena prostovoljna vklju~itev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Preglednica 4: Gospodarji/možje in gospodarice/žene, ki jim je glavni vir dohodka kmetijstvo, glede na to, ali so pokojninsko- invalidsko zavarovani kot kmetje (1991) gospodar/mož gospodarica/žena glavni vir % vse (N) % od tistih, ki jim % vse (N) % od tistih, ki jim dohodka je populacije je kmet. glavni vir populacije je kmet. glavni vir kmetijstvo dohodka dohodka – ni pokojninsko 2,9 (23) 7,1 13,1 (102) 26,5 zavarovan(a) kot kmet(ica) – je pokojninsko 38,3 (299) 92,9 36,3 (283) 73,5 zavarovan(a) kot kmet(ica) 41,2 (322) 100,0 49,4 (385) 100,0 N (780) (780) 212 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Kmetje in ~lani njihovih gospodarstev, ki ne morejo pridobiti pokoj- nine iz naslova obveznega ali prostovoljnega pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja, pa imajo po istem zakonu pravico do državne pokojnine (59. ~len), ~e je oseba dopolnila 65 let starosti in je med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let preživela v Republiki Sloveniji. Dr- žavna pokojnina zna{a 33,3 odstotka najnižje pokojninske osnove. Zdravstveno varstvo. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdrav- stvenem zavarovanju (ZZVZZ) (1992 z dopolnitvami do vklju~no za- dnje dopolnitve leta 2005) so zavarovane osebe zavarovanci in njihovi družinski ~lani (14. ~len). Med zavarovance po tem zakonu sodijo tudi kmetje, ~lani njihovih gospodinjstevin druge osebe, ki v Republiki Slo- veniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic (15. ~len). Seveda pa se kot zavarovanci po zgornji opredelitvi {tejejo le osebe, ki so na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti pokojninsko in invalidsko zavarovane (15. ~len). Z drugimi besedami, kmetje in ~lani njihovih družin so v pravicah do zdravstvenega varstva povsem izena~eni z drugimi državljani Republike Slovenije. Star{evsko varstvo in star{evski dopust. Med pomembne social- ne pravice sodi {e pravica do porodni{kega dopusta (Jogan, 1985). Možnost zanj so kmetice v Sloveniji pridobile {ele leta 1982, ~e so bile ~lanice kmetijske zadruge, ki je podpisala Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresni~evanjem pravice do porodni{kega dopusta. Problem porodni{kega dopusta za kme~ke matere je danes re{en z Zakonom o star{evskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list R Slovenije, {t. 110, 2003). Po tem zakonu imajo pravice iz naslova zavarovanja za star{evsko varstvo (star{evski dopust, star{evsko nadomestilo) in pravice do družinskih prejemkov kmetje/kmetice, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so ob- vezno vklju~eni/vklju~ene v pokojninsko zavarovanje in zavarovanje po posebnih predpisih (3. ~len). Zgolj zagotovitev pravic do star{evskega varstva in družinskih pre- jemkov sicer ne more pomeniti zadostne spodbude dekletom za poro- ko na kmetijo, je pa nedvomno pomemben prispevek k izbolj{anju eko- nomskega in družbenega položaja kmetic v mladi slovenski državi. Delovni dan kme~ke ženske Kdaj kmetje in kmetice vstajajo in kdaj ležejo k po~itku Dolg delovni dan sodi med pogosto omenjane pomanjkljivosti kme~- kega poklica. To ne opozarja le na veliko delovno obremenjenost kme- tov in kmetic, temve~ tudi na pomanjkanje prostega ~asa in s tem na slabe možnosti za zunajdelovne aktivnosti. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 213 Dnevni ritem {tevilnih kmetov/kmetic se nedvomno razlikuje od dnevnega ritma pripadnikov drugih poklicnih skupin. Najmanj, kar lahko re~emo, je to, da kmetje/kmetice vstajajo zgodaj, hkrati pa gredo tudi zgodaj spat. V podobnem položaju kot kmetje so tudi delavci, ki so bodisi zaposleni v podjetjih, ki za~enjajo z delom razmeroma zgo- daj (ob 6. ali ob 7. uri), bodisi so od delovnega mesta ~asovno odda- ljeni za uro ali ve~. Ker nimamo na voljo primerljivih podatkov, pred- stavljamo le podatke za kmete in kmetice. Skoraj polovica (46,8 %) anketiranih vstane do pete ure, velika ve~ina (86,1 %) pa ne pozneje kot do {este ure zjutraj (preglednica 5). Hkrati pa jih petina (21,6 %) leže k po~itku do 9. ure zve~er, ve~ina (86,6 %) pa do enajste ure zve- ~er (preglednica 6). Preglednica 5: ^as vstajanja glede na spol in zakonski stan anketira- nih (1991) Kdaj anketirani samski poro~en samska poro~ena skupaj obi~ajno vstajajo mo{ki mo{ki ženska ženska % N – ob {tirih 3,3 5,2 1,5 2,4 3,6 (28) – ob petih 34,3 45,8 34,3 44,5 42,2 (329) – ob {estih 37,1 40,9 29,9 44,1 40,3 (314) – ob sedmih 20,5 7,8 29,9 8,3 12,3 (96) – ob osmih 3,3 0,3 1,5 0,8 1,2 (9) – ob devetih 1,3 – 3,0 – 0,5 (4) % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 N (151) (308) (67) (254) (780) % 19,4 39,5 8,6 32,6 100,0 Pearson = 66,27; sig. > 0.00000 Preglednica 6: ^as odhajanja spat glede na spol in zakonski stan anketiranih (1991) Kdaj gredo anketirani samski poro~en samska poro~ena skupaj obi~ajno spat mo{ki mo{ki ženska ženska % N – ob osmih zve~er 1,3 2,3 4,5 1,6 2,1 (16) – ob devetih 7,9 21,8 20,9 23,2 19,5 (152) – ob desetih 43,7 58,l 41,8 53,1 52,3 (408) – ob enajstih 37,1 16,6 25,4 20,9 22,7 (177) – ob polno~i 9,9 1,3 7,5 1.2 3,5 (27) % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 N (151) (308) (67) (254) (780) % 19,4 39,5 8,6 32,6 100,0 Pearson = 70,09; sig. > 0.00000 214 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Povpre~ni ~as vstajanja za celotno preu~evano populacijo je ob 5. uri in 40 minut, povpre~ni ~as odhoda k po~itku pa je ob 22. uri in 4 minute. Razlike med {tirimi skupinami anketiranih, opredeljenih s spolom in zakonskim stanom, so statisti~no pomembne tako glede na ~as vsta- janja (preglednica 5) kot glede na ~as odhoda k po~itku (preglednica 6).Po ~asu, ob katerem vstajajo, in po ~asu, ob katerem odhajajo k po- ~itku, med poro~enimi mo{kimi in poro~enimi ženskami ni razlik. Pri- bližno polovica anketiranih iz obeh skupin vstane do 5. ure zjutraj, skoraj vsi (91 %) pa najpozneje do 6. ure zjutraj. Nasprotno pa nepo- ro~eni kmetje in kmetice praviloma vstajajo z eno- ali dveurnim za- mikom. Do pete ure zjutraj jih namre~ vstane le dobra tretjina (37,6 % neporo~enih kmetov in 35,8 % neporo~enih kmetic). Razlike med obe- ma skupinama anketiranih pa so v {tevilu tistih, ki vstajajo okoli 6. ure zjutraj. Ob tej uri namre~ vstane 37,1 odstotka neporo~enih mo- {kih, kar skupaj s tistimi, ki vstajajo pred tem ~asom, znese tri ~etrtine (74,7 %) vseh neporo~enih mo{kih, med neporo~enimi kmeticami pa ob 6. uri vstaja 29,9 odstotka anketirank, ker skupaj s tistimi, ki vsta- jajo pred 6. uro, predstavlja le dve tretjini (65,7 %) neporo~enih žensk (preglednica 5). Med poro~enimi kmeti in kmeticami tudi ni razlik v ~asu, ob kate- rem gredo obi~ajno spat. Petina iz obeh skupin leže k po~itku do 9. ure zve~er, ve~ina (82,2 % poro~enih mo{kih in 77,9 % poro~enih žensk) pa do 10. ure zve~er. Neporo~eni mo{ki in neporo~ene ženske že zara- di dejstva, da pozneje vstajajo, pozneje odhajajo tudi k po~itku. Tako gre do 9. ure zve~er spat le 9,2 odstotka neporo~enih kmetov, vendar že kar ~etrtina (25,4 %) kme~kih deklet. ^e tem pri{tejemo {e tiste, ki gredo spat okoli 10. ure zve~er, dobimo podatek, da leže k po~itku do tega ~asa le dobra polovica (52,9 %) kme~kih fantov in dve tretjini (67,2 %) kme~kih deklet (preglednica 6). Ugotavljamo, da poro~ene kmetice, kar zadeva za~etek in konec delovnega dne, v celoti delijo usodo s poro~enimi kmeti. Nasprotno pa vsaj del neporo~enih kmetic vstaja pozneje kot njihovi neporo~eni vrstniki, hkrati pa ležejo prej k po~itku kot neporo~eni mo{ki. Za tiste neporo~ene ženske, ki pozneje vstajajo, je to nedvomno prednost v primerjavi z neporo~enimi mo{kimi, ni pa re~eno, da je prednost tudi zgodnej{a ura, ob kateri gredo spat. Vsaj del neporo~enih mo{kih po kon~anem delavniku namre~ odide zdoma (v gostilno, na sestanek ipd.), na podeželju veljavna pravila vedenja pa tega kme~kim dekle- tom, predvsem v bolj odmaknjenih podeželskih obmo~jih, o~itno ne dovoljujejo. Spra{ujemo se, ali si neporo~eni kmetje in kmetice druga~e orga- nizirajo delovni dan, pa zato lahko spijo za urico ali dve dlje. Ali pa se do sebe obna{ajo bolj racionalno kot poro~eni kmetje in kmetice? KMETICA IN KME^KA DRU@INA 215 Ali je pri poro~enih družina tista, zaradi katere imajo ve~ obveznosti, ki skraj{ujejo ~as njihovega no~nega po~itka? Najbolj verjetno gre za splet ve~jega {tevila dejavnikov, katerim lahko poleg na{tetih dodamo {e starostno razliko med poro~enimi in neporo~enimi anketiranci, ki nedvomno (so)dolo~a odnos posameznih generacij do življenja in dela v skladu s sistemom vrednot, ki so si ga oblikovali. V celotni populaciji je razlika v povpre~nem ~asu, ob katerem vsta- jajo in gredo spat, med mo{kimi in ženskami zelo majhna. Povpre~je vstajanja mo{kih je ob 5. uri in 35 minut, povpre~je vstajanja žensk pa ob 5. uri in 42 minut. Mo{ki gredo v povpre~ju spat ob 20. uri in 6 mi- nut, ženske pa ob 22. uri. Dnevni ritem, natan~neje, ~as vstajanja in ~as odhoda k po~itku, je v manj{i meri odvisen od spola kot od položaja, ki ga ima posamezni ~lan/~lanica v kme~kem gospodinjstvu. Kljub prikazanim razlikam med {tirimi skupinami kmetov, opre- deljenih s spolom in zakonskim stanom, pa ostaja nesporno dejstvo, da slovenski kmetje in kmetice v povpre~ju namenijo spanju 7 ur in 37 minut, kar dokazuje najmanj to, da kmetje v povpre~ju no~nemu po- ~itku namenijo primerno {tevilo ur. Seveda pa je na dobljene poda- tke verjetno vplivalo dejstvo, da so bili podatki zbrani v prvih dveh mesecih leta 1991, kar pomeni, da so anketiranci zelo verjetno upo{te- vali zimski ~as vstajanja in odhoda k po~itku, ki pa je bistveno druga- ~en kot v drugih letnih ~asih, ko ima ve~ina kmetov na kmetiji znatno ve~ dela kot pozimi. Zato je o delovni obremenitvi kmetov in kmetic ustrezneje sklepati iz podatkov o tem, koliko ur na dan porabijo za vsa delovna opravila pozimi in koliko poleti. ^as, porabljen za vsa delovna opravila pozimi in poleti ^eprav gre le za grobo oceno ~asa, ki ga kmetje/kmetice porabijo sku- paj za vsa delovna opravila pozimi in poleti, iz podatkov preglednic 7 in 8 sledi naslednje: Prvi~, koli~ina ~asa, ki ga anketirani kmetje/kmetice porabijo za vsa delovna opravila, je pozimi bistveno manj{a kot poleti. Tako skoraj petina (23,3 %) anketiranih porabi pozimi za vsa delovna opravila do 7 ur dnevno, nadaljnjih 46,6 odstotka pa 8 do 11 ur dnevno. Seveda pa je {e vedno 30,2 odstotka tak{nih, ki tudi v zimskem ~asu porabijo za vsa delovna opravila 12 do 16 ur dnevno. V povpre~ju anketiranci porabijo pozimi za vsa delovna opravila dobrih 9 ur. Povpre~ni ~as, porabljen za vsa delovna opravila poleti, zna{a ve~ kot 13 ur, kar je skoraj za {tiri ure ve~ kot pozimi. Poleti porabi za delovna opravila do 7 ur le 2,1 odstotka anketiranih, od 8 do 11 ur pa nadaljnjih 15,4 odstotka. ^etrtina (25,2 %) vseh anketiranih dela poleti 12 do 13 ur, dobra polovica (57,4 %) pa kar 14 do 18 ur. 216 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Drugi~, po deležu tistih, ki so tako pozimi kot poleti delovno najbolj obremenjeni, se {tiri skupine anketiranih, opredeljenih s spolom in za- konskim stanom, razlikujejo predvsem glede na zakonski stan. Tako je med poro~enimi mo{kimi in poro~enimi ženskami najve~ in hkrati približno enak delež tistih, ki za vsa delovna opravila porabijo pozimi od 10 do 16 ur, poleti pa od 14 do 18 ur. Nasprotno pa je v primerjavi s poro~enimi med samskimi kmeti in kmeticami statisti~no pomembno manj tak{nih, ki za delovna opravila pozimi porabijo 12 do 16 ur, po- leti pa 14 do 18 ur. Preglednica 7: Število ur, porabljenih za vsa delovna opravila pozimi, glede na spol in zakonski stan anketiranih (1991) samski poro~en samska poro~ena skupaj mo{ki mo{ki ženska ženska % N – do 5 ur 13,9 8,4 19,4 6,7 10,0 (77) – 6 do 7 ur 14,6 13,7 8,9 13,4 13,3 (104) – 8 do 9 ur 15,3 14,6 13,4 19,7 16,3 (127) – 10 do 11 ur 31,1 30,8 35.8 27,6 30,3 (236) – 12 do 13 ur 21,2 23,7 16,4 22,0 22,0 (172) – 14 do 16 ur 4,0 8,8 6,0 10,6 8,2 (64) % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 N (151) (308) (67) (254) (780) % 19,4 39,5 8,6 32,6 100,0 Pearson = 82,01; sig. >0.0006 Preglednica 8: Število ur, porabljenih za vsa delovna opravila poleti, glede na spol in zakonski stan anketiranih (1991) samski poro~en samska poro~ena skupaj mo{ki mo{ki ženska ženska % N – do 5 ur 2,0 – 7,5 0,4 1,1 (9) – 6 do 7 ur 3,3 – 4,5 – 1,0 (8) – 8 do 9 ur 6,0 3,2 7,5 3,6 4,3 (33) – 10 do 11 ur 14,5 10,4 7,5 11,0 11,1 (87) – 12 do 13 ur 27,2 24,0 20,8 26,4 25,1 (196) – 14 do l5 ur 26,5 32,5 23,9 30,3 29,9 (233) – 16 do 18 ur 20,5 29,8 28,3 28,3 27,5 (214) % 100,0 100,0 100,0 100.0 100,0 N (151) (308) (67) (254) (780) % 19,4 39,5 8,6 32,6 100,0 Pearson = 93,81; sig. > 0,00009 Primerjava poro~enih mo{kih in žensk na eni strani ter neporo~enih obeh spolov na drugi strani (preglednici 7 in 8) pokaže na sicer majh- KMETICA IN KME^KA DRU@INA 217 no, vendar zanimivo razliko v deležu žensk in mo{kih glede na ~as, porabljen za vsa delovna opravila pozimi in poleti. Za obe letni ob- dobji namre~ velja, da je med poro~enimi v kategoriji delovno najbolj obremenjenih nekoliko ve~ poro~enih mo{kih kot poro~enih žensk, med neporo~enimi pa je v isti kategoriji nekoliko ve~ neporo~enih žensk kot neporo~enih mo{kih. Na tej podlagi lahko ugotovimo naj- manj to, da so vsaj nekatere poro~ene kmetice z delovnimi obveznost- mi ~asovno manj obremenjene kot poro~eni mo{ki, v ve~ini primerov pa približno enako. Z drugimi besedami, zgolj delovna obremenjenost ne more biti razlog za manj{o prisotnost tako poro~enih kot neporo- ~enih kmetic v javnem življenju. Delitev dela in odlo~anja v okviru kme~kega gospodinjstva in gospodarstva Kako si mož in žena ter drugi ~lani gospodinjstva delijo delo ter v kolik{ni meri delo in odgovornost za posamezna opravila v okviru kme~kega gospodinjstva in gospodarstva daje tistemu, ki ga opravlja, tudi pravico, da o njem odlo~a, so vpra{anja, na katera i{~emo odgo- vor na temelju prikaza konkretnega stanja. Delitev dela in odlo~anja v kme~kem gospodinjstvu V ve~ini kme~kih gospodinjstev opravljajo gospodinjska opravila gospodarice/žene ali katera druga ženska oseba iz gospodinjstva. V prvi vrsti gre za kuhanje, pranje, {ivanje in krpanje, likanje, pomiva- nje oken in pospravljanje. V okviru gospodinjstva opravljajo mo{ki le manj{a popravila in pleskanje stanovanja (preglednica 9). Preglednica 9: Kdo pretežno opravlja gospodinjska opravila? (1991) OPRAVILO gospodar/ gospoda- mož po dogovoru drugi skupaj mož rica/žena in praviloma praviloma razli~no vsi ~lani % N žena mo{ki ženske M ali Ž sodelujejo kuhanje 0,8 63,0 1,2 0,1 22,0 1,3 1,7 9,9 100,0 768 pranje 0,7 59,5 0,1 0,0 28,1 0,9 0,8 9,9 100,0 768 {ivanje, krpanje 0,8 57,5 0,1 0,0 27,7 0,3 0,9 12,7 100,0 765 likanje 0,7 52,0 0,3 0,0 33,5 0,7 1,4 11,6 100,0 768 pomivanje oken 1,2 47,8 0,S 0,4 33,2 1,6 2,6 12,6 100,0 767 pospravljanje 0,4 45,2 0,5 0,0 32,9 2,6 6,0 12,4 100,0 767 delo z otroki 0,8 34,7 15,8 0,2 16,6 8,6 11,8 11,6 100,0 476 vsakdanji nakupi 8,8 28,8 4,8 1,6 16,5 12,7 14,2 12,6 100,0 763 manj{a popravila 44,6 1,8 1,8 26,8 1,3 6,9 5,4 11,3 100,0 758 pleskanje 35,4 7,4 3,8 24,5 2,7 2,6 9,8 13,9 100,0 625 218 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Ukvarjanju z otroki, ki je v kme~kih družinah praviloma {e vedno predvsem opravilo matere (34,7 %) oz. druge ženske v okviru gospo- dinjstva (16,6 %), se na 15,8 odstotka kmetij pridružuje gospodar/mož, kar v tretjini (32 %) kme~kih gospodinjstev pa je ukvarjanje z otroci zadeva vseh (ali nikogar). Posebej naj omenimo {e vsakdanje nakupe, ki jih v slabi polovici anketiranih gospodinjstev sicer opravljata bodisi gospodarica/žena (28,8 %) bodisi druga ženska oseba (16,5 %), hkrati pa ugotavljamo, da prav v vsakdanjih nakupih sodeluje najve~ ~lanov gospodinjstva, najbolj verjetno tisti, ki so zaposleni in opravijo nakupe na poti v službo ali iz nje. Kaj to pomeni za kmetico? Ni~ drugega kot to, da je prikraj{ana za socialne stike zunaj gospodinjstva in zato {e bolj »zaprta« v krog družine! Preglednica 10: Kdo obi~ajno skrbi oz. je odgovoren za posamezne zadeve in opravila, vezana na gospodinjstvo ali po- samezne ~lane (1991) SKRB ZA gospodar/ gospoda- mož in po dogovoru drugi skupaj mož rica/žena žena ~lani praviloma praviloma razli~no vsi so- % N skupaj mo{ki ženske M ali Ž delujejo opravke na KZ 58,3 9,4 5,0 6,9 1,5 4,8 1,6 12,5 100,0 744 zadeve na sodi{~u 58,0 7,5 7,2 5,8 1,2 7,2 3,9 9,1 100,0 584 oprav. na ob~ini 52,6 11,3 8,0 5,9 1,2 8,2 2,7 10,1 100,0 764 denarne zadeve 24,2 16,8 20,8 3,3 2,3 7,3 19,0 6,3 100,0 768 rodit. sestanke 21,6 18,6 21,1 3,0 2,9 8,1 18,4 6,3 100,0 730 socialne zadeve 7,0 53,3 10,7 1,1 8,2 5,2 0,5 14,1 100,0 441 stike s sorodniki 4,0 17,4 13,7 0,4 3,9 9,5 47,0 4,0 100,0 766 stike s prijatelji 6,0 7,4 13,8 0,7 1,8 11,0 56,5 2,7 100,0 766 To ugotovitev dodatno potrjujejo podatki o opravilih zunaj gospo- dinjstva (preglednica 10). Za ve~ino zadev (zunaj) gospodinjstva skrbi- jo oziroma so odgovorni gospodarji/možje! Gre za opravke na kmetij- ski zadrugi (58,3 %), za urejanje zadev na sodi{~u (58 %) in za opravke na ob~ini (52,6 %). Gospodarice/žene v ve~ini gospodinjstev (53,3 %) skrbijo le za socialne zadeve. Ob predstavljeni delitvi odgovornosti za skupne zadeve gospodinjstva med kmetom in kmetico pa ni za- nemarljivo {tevilo gospodinjstev, v katerih poleg moža in žene skrb in odgovornost za skupne zadeve prevzemajo v medsebojnem dogovo- ru vsi ~lani kme~kega gospodinjstva. Tako je udeležba na roditeljskih sestankih v približno enakih deležih gospodinjstev odgovornost go- spodarja/moža (21,6 %), gospodarice/žene (18,6 %) oz. skupna skrb obeh (21,1 %). Podobno je s skrbjo za denarne zadeve. V ve~ini (64 %) kme~kih gospodinjstev je ta v približno enakem deležu odgovornost gospodarja/moža (24,2 %), gospodarice/žene (20,8 %) ali med vsemi ~lani gospodinjstva dogovorjena zadeva (19 %). KMETICA IN KME^KA DRU@INA 219 Preglednica 11: Kdo obi~ajno odlo~a o stvareh, ki zadevajo vse go- spodinjstvo? (1991) ODLO^A O gospodar/ gospoda- mož in po dogovoru drugi skupaj mož rica/žena žena praviloma praviloma razli~no vsi ~lani % N skupaj mo{ki ženske M ali Ž sodelujejo preìvljanje letnega dopusta 6,9 4,2 22,5 1,1 1,6 10,3 46,9 6,5 100,0 448 nakupu obleke 1,6 24,2 10,4 0,0 7,9 10,9 39,6 5,3 100,0 768 vzgoji otrok 1,5 21,2 37,3 1,1 6,4 12,3 10,2 9,8 100,0 528 {olanju otrok 2,8 18,2 35,4 0,6 4,8 9,4 19,0 9,8 100,0 500 var~evanju 12,2 7,8 27,5 1,8 1,2 8,6 36,9 4,0 100,0 731 gradnji/adap- taciji hi{e 21,0 2,9 25,0 4,7 1,0 7,2 34,1 4,1 100,0 727 investicijah v 8,0 16,8 24,5 1,6 4,6 7,2 32,8 4,5 100,0 762 gospodinjstvo nakupu avtomobila 24,7 2,3 20,1 7,7 1,0 6,0 29,4 8,9 100,0 705 nakupu deviz* 21,9 4,8 24,9 5,4 1,1 8,7 26,2 6,9 100,0 538 * V ~asu zbiranja podatkov in pred njim je bil nakup deviz raz{irjena oblika var~evanja in/ali pridobitve »trdne valute«. Še bolj o~iten kot v primeru odgovornosti oz. skrbi za posamezne zadeve gospodinjstva pa je premik od individualne odgovornosti k sodelovanju vseh ~lanov gospodinjstva na podro~ju odlo~anja, veza- nega na gospodinjstvo (preglednica 11), kar nedvomno kaže na demo- krati~nost odnosov v {tevilnih kme~kih družinah. V najve~jem {tevilu gospodinjstev se namre~ skupaj dogovorijo o preživljanju letnega dopusta (46,9 %), o nakupu obleke (39,6 %), o var~evanju (36,9 %), o gradnji/adaptaciji hi{e (344 %), o investicijah v gospodinjstvo (32,8 %), o nakupu avtomobila (29,4 %) in nakupu deviz (26,2 %). Naj poudarimo, da je bil v ~asu zbiranja podatkov in pred njim nakup deviz raz{irjena oblika var~evanja in/ali pridobiva- nja šstabilnega’ denarja. Sledijo gospodinjstva, v katerih se o na{tetih zadevah praviloma dogovorita mož in žena, v najve~jem {tevilu go- spodinjstev pa je njuna zadeva odlo~anje o vzgoji (37,3 %) in {olanju (35,4 %) otrok. Samo v petini oz. ~etrtini gospodinjstev je odlo~anje o gradnji/adaptaciji hi{e (21 %), nakupu deviz (21,9 %) in nakupu avto- mobila (24,7 %) zgolj zadeva gospodarja/moža. Delitev dela in odlo~anja v okviru kme~kega gospodarstva Medtem ko se opravila v kme~kem gospodinjstvu izrazito delijo na ženska in mo{ka, pa se opravila na kmetiji razvr{~ajo v tri skupine: v ženska, mo{ka in skupinska (preglednica 12). V najve~jem {tevilu gospodinjstev opravljajo ženske naslednja dela: skrbijo za perutnino (54,8 %), krmijo pra{i~e (53,8 %), molzejo krave (49,9 %), obdelujejo vrt (48,2 %) in ~istijo svinjak (35 %). 220 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Med izrazito mo{ka opravila sodijo: kletarjenje (60,7 %), strojna ko- {nja (44,1 %), oskrba sadovnjakov (43,6 %), poljska opravila s stroji (41,9 %), ro~na ko{nja (41,6 %), su{enje sena s stroji (37,1 %), ~i{~enje hleva (31,9 %) in krmljenje živine (27 %). Preglednica 12: Kdo pretežno opravlja posamezna opravila na kmetiji (1991) OPRAVILO gospo- gospo- mož in po dogovoru drugi skupaj dar/ darica/ žena ~lani praviloma praviloma razli~no vsi so- % N mož žena skupaj mo{ki ženska M ali Ž delujejo skrb za perutnino 3,6 54,8 3,6 0,7 12,8 3,6 5,5 15,3 100,0 688 krmljenje pra{i~ev 5,4 53,8 4,7 2,6 7,9 6,2 4,0 15,2 100,0 643 molža krav 9,9 49,9 8,2 2,2 9,3 4,3 3,1 13,1 100,0 674 obdelovanje vrta 1,3 48,2 3,4 0,8 27,1 2,6 7,4 9,2 100,0 760 ~i{~enje svinjaka 17,6 35,0 5,1 7,6 5,3 7,8 6,4 15,2 100,0 643 kletarjenje 60,7 1,4 2,1 22,9 0,7 1,1 3,9 7,1 100,0 280 strojna ko{nja 44,1 1,5 1,5 29,2 0,4 2,2 2,2 18,9 100,0 730 oskrba sadovnj. 43,6 1,1 4,3 22,1 1,9 4,7 12,5 9,7 100,0 534 poljska opravila s stroji 41,9 1,1 3,7 27,8 0,5 3,5 3,9 17,7 100,0 752 ro~na ko{nja 41,6 4,2 4,8 27,0 0,5 4,6 7,7 3,5 100,0 625 su{enje sena s stroji 37,1 1,5 4,9 27,6 0,9 4,6 6,6 16,8 100,0 653 ~i{~enje hleva 31,9 8,5 9,3 13 ,5 2,1 8,8 13,5 12,5 100,0 706 krmljenje živine 27,0 12,6 12,0 10,9 2,5 10,8 11,9 12,3 100,0 715 pobiranje sadja 4,1 6,0 5,0 3,0 2,3 4,4 70,0 5,2 100,0 563 ro~no su{enje sena 4,4 4,6 7,6 6,9 3,2 6,0 63,4 3,9 100,0 566 spravilo sena 13,1 0,7 6,8 10,2 0,4 4,3 58,4 6,1 100,0 718 s travnikov siliranje 14,7 0,6 5,6 15,7 0,6 2,4 54,3 6,0 100,0 464 zmetavanje sena 11,2 2,0 7,3 15,4 0,8 5,6 50,1 7,7 100,0 715 dela v vinogradu 17,8 1,4 6,3 17,1 2,1 6,3 44,6 4,5 100,0 287 ro~na poljska opravila 3,8 14,5 10,7 3,1 13,9 6,3 44,3 17,7 100,0 718 Preglednica 13: Kdo obi~ajno odlo~a o posameznih nakupih (1991) NAKUP gospo- gospo- mož in po dogovoru drugi skupaj dar/ darica/ žena ~lani praviloma praviloma razli~no vsi so- % N mož žena skupaj mo{ki ženska M ali Ž delujejo za{~itnih sredstev 44,7 5,2 15,9 10,1 1,1 3,3 10,1 9,7 100,0 643 rudninskih gnojil 43,7 5,3 16,8 9,0 0,9 3,6 11,1 9,6 100,0 643 kmetijskih strojev 38,2 2,0 19,2 12,7 0,4 2,0 18,3 7,3 100,0 688 kmet. zemlji{~ 35,8 3,3 24,8 0,6 3,5 3,5 20,6 8,1 100,0 674 živine 33,2 4,8 27,2 7,1 0,6 3,8 19,0 4,3 100,0 715 semen, sadik 27,4 12,9 23,8 5,8 2,9 5,0 14,9 7,4 100,0 706 Kmetijska opravila, pri katerih v najve~jem {tevilu kme~kih gospo- dinjstev sodelujejo vsi ~lani, pa so naslednja: pobiranje sadja (70 %), ro~no su{enje sena (63,3 %), spravilo sena s travnikov (58,4 %), sili- KMETICA IN KME^KA DRU@INA 221 ranje (54,3 %), zmetavanje sena (50,1%), dela v vinogradu (44,6 %) in ro~na poljska opravila (44,3 %). ^eprav v najve~jem {tevilu kme~kih gospodarstev o nakupih, veza- nih na kmetijsko pridelavo, odlo~a mož/gospodar, pa je treba posebej izpostaviti razmeroma visok delež kmetij, na katerih o tovrstnih na- kupih odlo~ata mož in žena skupaj, kot tudi opazen delež kmetij, na katerih pri odlo~anju sodelujejo vsi ~lani gospodinjstva (preglednica 13). KMETICE V JAVNEM ŽIVLJENJU Najbolj pogost argument za dokazovanje zapostavljenosti kmetic tako v primerjavi s kmeti kot v primerjavi z ženskami drugih poklicev je vklenjenost kme~kih žensk v okvir doma~e hi{e in njenega dvori{~a. Celo zadeve, ki so vezane na delovanje gospodinjstva in kmetije, pra- viloma opravljajo mo{ki. ^e tega že ne opredeljujejo kot svojo dome- no, pa prevzemanje opravkov zunaj doma tudi za zadeve, ki jih de- lovno pokrivajo ženske, prevzemajo mo{ki z razli~nimi izgovori (na poti v službo ali domov opravijo {e razna opravila, samo oni vozijo družinski avto, žena za opravke zunaj doma nima ~asa, sestankov se udeležujejo ve~inoma mo{ki, mo{ki ve~ ve in bolj uspe{no ureja za- deve ipd.). Da bi dodatno preverili hipotezo, po kateri so kmetice izklju~ene iz javnega življenja oz. so prisotne le na njegovem obrobju, v nadaljeva- nju prikazujemo podatke o prosto~asnih aktivnostih kmetov in kmetic ter o njihovi vklju~enosti v politi~no življenje. Prosto~asne aktivnosti kmetov in kmetic Ugotovljeno je že bilo (Barbi~, 1990: 184–186), da se razmerja med delom in prostim ~asom kme~ke populacije razlikujejo od tistih, ki veljajo za zaposlene. Kot ima kmetovo delo svoje posebnosti, tako jih ima tudi njegov prosti ~as. Ta sicer ni odvisen le od dela, temve~ tudi od zna~ilnosti podeželja, tradicij ter prometnih povezav podeželskih naselij z mesti. Glede na to, da slovensko podeželje po stopnji splo{ne razvitosti {e vedno zaostaja za urbanimi naselji, je razumljivo, da pre- bivalci podeželja tudi v prosto~asnih dejavnostih predvsem posne- majo me{~ane in ob tem pogosto »pozabljajo« na tradicionalne oblike preživljanja prostega ~asa. Napoved, da bodo te prej ali slej zamrle, ker jih bodo izpodrinile sodobne prosto~asne aktivnosti, zlasti tiste, ki temeljijo na neprekinjeno izpopolnjujo~ih se tehnologijah, pa ni 222 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA zelo verjetna. Verjetnej{a se zdi napoved, da bodo tradicionalne po- deželske oblike preživljanja prostega ~asa lahko ponovno oživele {ele takrat, ko bodo prebivalci imeli možnost izbirati med sodobnimi in tradicionalnimi prosto~asnimi dejavnostmi brez pritiskov, po katerih bi šbiti svoboden’ hkrati pomenilo zavra~ati tradicije. Kdaj in v koli- k{ni meri bo slovenskemu kme~kemu sloju tak{na izbira dejansko na voljo, pa ni odvisno le od zunanjih (stopnja razvitosti podeželja), tem- ve~ tudi od vrste notranjih dejavnikov, med katere nedvomno sodi stopnja ozave{~enosti kme~kega prebivalstva, vezana na spoznanja o tradicijah kot nepogre{ljivi sestavini njegove identitete, ki kmete in druge prebivalce podeželja povezuje in hkrati razlo~uje od drugih družbenih slojev. Gre za bogato in že popisano dedi{~ino {eg in na- vad, glasbe in ustnega slovstva, plesne kulture in dru{tev (Bogataj, 1992), ki v mnogih slovenskih krajih {e ni izumrla. Celo ve~, dedi{~ina se sicer po~asi, vendar vztrajno oživlja v veselje in zadovoljstvo do- ma~ega prebivalstva in kot del lokalne turisti~ne ponudbe. V preu~e- vanju prosto~asnih dejavnosti kme~ke populacije zato ugotavljamo razlike/podobnosti med spoloma, prav tako pa so predmet te analize tudi razlike/podobnosti v preživljanju prostega ~asa med samskimi in poro~enimi kmeti in kmeticami. Domnevamo namre~, da tudi mož- nosti in tradicije v preživljanju prostega ~asa lahko odvra~ajo dekleta od porok ali jih spodbujajo k poroki na kmetijo. Preden se posvetimo preu~evanju tovrstnih razlik/podobnosti, si oglejmo podatke dveh raziskav o deležu kmetov/kmetic, ki se oziro- ma so se v ~asu zbiranja podatkov ukvarjali s posameznimi prosto- ~asnimi dejavnostmi. Gre za podatke, zbrane v letih 1982/1983 z raz- iskavo o me{anih kmetijah, in za podatke, zbrane leta 1991 z raziskavo o kme~ki družini (preglednica 14). Podatki sicer niso povsem primer- ljivi že zaradi razli~ne velikosti vzorcev. Prva raziskava je zajela 2052 gospodarjev/gospodaric iz naklju~no izbranih kmetij v 13 slovenskih ob~inah, druga pa 780 ~lanov jedra kme~ke družine, med katere poleg gospodarja/moža oz. gospodarice/žene {tejemo {e naslednika/moža naslednice in naslednico/ženo naslednika. Dodatno k temu pa je pri- {lo do razlik tudi v upo{tevanih prosto~asnih aktivnostih. Nekatere so bile v drugi raziskavi opu{~ene, ker niso bile ve~ družbeno relevan- tne, nekatere pa so bile dodane zaradi dopolnjenega koncepta prosto- ~asnega udejstvovanja kme~ke populacije. Ob upo{tevanju teh ome- jitev lahko govorimo le o nakazanih, ne pa tudi dokazanih premikih v prosto~asnih aktivnostih slovenskih kmetov/kmetic v desetletnem obdobju. Opaziti je naslednje premike: a) Udeleženost kmetov/kmetic v nekaterih tipi~no urbanih ali sodob- nih prosto~asnih aktivnostih se je pove~ala (letni dopust, hoja v kino, aktivni in pasivni {port), zmanj{al pa se je delež tistih, ki berejo knji- ge. Zelo verjetno je do upada branja pri{lo predvsem zaradi izredne- ga pove~anja cen knjig. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 223 b) Nekatere tradicionalne aktivnosti (ugotovitev velja predvsem za pogovore s sosedi) kažejo tendenco velikega upada v desetih letih, druge pa o~itno znake oživljanja (zahajanje na veselice, v gostinske lokale, obiskovanje verskih obredov, obiski v drug kraj). Morda gre zmanj{anje deleža tistih, ki se pogovarjajo s sosedi, vsaj do neke mere pripisati prav pove~evanju deleža tistih, ki zahajajo na veselice in v gostinske lokale, kjer se seveda med seboj tudi pogovarjajo. Javno druženje, vklju~no s pove~anjem deleža tistih, ki obiskujejo verske obrede, nakazuje nekak{no ve~jo spro{~enost tudi kme~kega prebi- valstva v samostojni in demokrati~ni slovenski državi. c) Med kmeti/kmeticami je bilo v za~etku devetdesetih let precej manj tak{nih, ki so se udeleževali razli~nih sestankov kot osem oz. devet let prej. O~itno je bila odlo~itev, da v anketi leta 1991 ne upo{teva- mo raznovrstnih sestankov (sestanki na kmetijski zadrugi, sestanki delegacij samoupravnih interesnih skupnosti), upravi~ena, medtem ko so vsaj sestanki aktivov kme~kih žensk, ~e že ne tudi sestanki mladih zadružnikov, neupravi~eno izpadli, saj z zamenjavo politi~- nega sistema niso avtomatsko postali nepotrebni, temve~ so organi- zacijsko obliko in vsebino delovanja prilagodili spremenjenim druž- benim razmeram. Podatki za leto 1991 kažejo, da se med kme~kim prebivalstvom postopoma uveljavljajo prosto~asne aktivnosti, ki leta 1982/83 niso bile upo{tevane. Dve tretjini (66,2 %) anketiranih na- mre~ hodi redno ali vsaj v~asih k frizerju, 55,6 odstotka se jih udele- žuje doma~ih zabav, slaba polovica (41,2 %) se jih redno ali ob~asno ukvarja s konji~kom, 36,3 odstotka z ro~nimi deli, 38,9 odstotka jih redno ali ob~asno hodi na sprehode, 32,8 odstotka se jih redno ali ob~asno dodatno izobražuje, 5,2 odstotka pa jih redno ali ob~asno hodi h kozmeti~arki. d) Brez ve~jih sprememb pa je udeležba kmetov/kmetic v prosto~as- nih aktivnostih, ki jih ni mo~ opredeliti niti kot sodobne niti kot tra- dicionalne, temve~ preprosto kot nepogre{ljive (poslu{anje radia, gledanje televizije, branje ~asopisov). Verjetno bo prav v tovrstnih aktivnostih najprej pri{lo do izena~itve/približanja prebivalcev mest in prebivalcev podeželskih naselij. Skupina poro~enih kmetov in poro~enih kmetic vsaka zase ne izstopa z nobeno prosto~asno aktivnostjo, ki bi po intenzivnosti udejstvovanja v njej lahko veljala kot tipi~na za eno ali za drugo skupino poro~enih, temve~ se posamezna skupina poro~enih pridružuje bodisi skupini enakega spola in druga~nega zakonskega stanu bodisi skupini ena- kega zakonskega stanu in druga~nega spola. Tako poro~eni kmetje skupaj s samskimi prednja~ijo pred poro~enimi in samskimi kmetica- mi v najve~jem {tevilu tak{nih, ki redno berejo dnevnike, zahajajo v gostinske lokale in hodijo na sestanke, v najve~jem {tevilu tistih, ki se redno pogovarjajo s sosedi, pa se poro~eni kmetje pridružujejo poro- ~enim kmeticam (preglednica 15). 224 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 14: Raz{irjenost prosto~asnih aktivnosti glede na inten- zivnost ukvarjanja z njimi: (a) podatki raziskave iz l. 1982/83 (N = 2052), b) podatki raziskave iz 1. 1991 (N = 780) PROSTO^ASNE AKTIVNOSTI INTENZIVNOST UDEJSTVOVANJA redno v~asih nikoli a b a b a b – pogovarjanje s sosedi 75,9 55,1 21,5 39,9 2,6 5,0 – poslu{anje radia 76,0 71,4 19,3 25,0 4,6 3,6 – branje ~asopisov 70,9 – 24,8 – 6,3 – – branje dnevnikov – 35,3 – 44,7 – 20,0 – branje drugih ~asopisov (tedniki, – 32,9 – 52,9 – 14,1 {tirinajstdnevniki) – branje strokovnih ~asopisov, revij – 22,6 – 49,0 – 28,5 – gledanje televizije 65,7 63,5 17,9 27,3 16,4 9,2 – branje knjig 22,4 11,7 51,9 37,8 25,7 50,5 – udeleževanje verskih obredov 35,4 47,1 39,7 37,1 24,9 15,9 – udeležba na zborih krajanov 36,5 – 36,5 – 27,0 – – hoja na obiske v drug kraj 11,5 16,5 53,8 71,4 34,7 12,1 – razli~ni sestanki 21,7 10,3 38,6 42,2 39,7 47,6 – udeležba na sestankih zadružne organizacije 22,6 – 31,0 – 46,4 – – zahajanje na veselice 6,6 16,5 43,8 51,7 49,6 31,8 – zahajanje v gostinske lokale 7,2 12,3 38,4 45,4 54,4 42,3 – hoja na izlete 5,9 6,3 39,5 32,3 54,6 61,4 – sestanki delegacij 13,4 – 13,3 – 73,3 – – sestanki družbenopoliti~nih organizacij 11,8 – 14,2 – 74,0 – – letni dopust 6,6 17,3 9,1 21,2 84,3 53,5 – dalj{a potovanja 1,9 2,3 12,0 19,6 86,0 78,1 – zahajanje v kino 1,0 4,5 12,2 21,9 86,8 73,6 – zahajanje v gledali{~e 1,2 1,9 10,8 9,6 88,0 88,5 – sestanki aktivov kme~kih žena 6,8 – 5,1 – 88,1 – – obiskovanje {portnih prireditev 2,3 3,3 8,5 19,2 89,1 77,4 – aktivno ukvarjanje s {portom 12,5 5,l 3,9 17,7 93,6 77,2 – sestanki mladih zadružnikov 2,6 – 2,2 – 95,2 – – hoja k frizerju – 20,3 45,9 – 33,8 – igranje družabnih iger s ~lani družine – 9,9 – 50,0 – 40,1 – udeleževanje doma~ih zabav – 10,9 – 47,7 – 41,4 – konji~ek/hobi – 16,2 – 25,0 – 58,8 – ukvarjanje z ro~nimi deli – 13,2 – 23,1 – 63,7 – hoja na sprehode – 7,2 – 31,7 – 61,2 – dodatno izobraževanje – 9,2 – 23,6 – 67,4 – hoja h kozmeti~arki – 0,9 – 4,2 – 94,9 Opomba: – pomeni, da ni podatka KMETICA IN KME^KA DRU@INA 225 Za nekatere prosto~asne aktivnosti velja ugotovitev, da so bolj tipi~- ne za kmetice (samske in poro~ene) kot za kmete. Ve~ samskih in po- ro~enih žensk kot njihovih mo{kih vrstnikov namre~ redno bere druge ~asopise (ne dnevnike), se ukvarja z ro~nimi deli, hodi k frizerju in obiskuje verske obrede (preglednica 15). Podatki pa dodatno kažejo, da so si po intenzivnosti ukvarjanja z dolo~enimi prosto~asnimi aktivnostmi najbližje samski mo{ki in sam- ske ženske. Oboji namre~ prednja~ijo pred poro~enimi v {tevilu tistih, ki redno hodijo na sprehode, gredo na dopust in na dalj{a potovanja, se ukvarjajo s {portom in obiskujejo {portne prireditve, hodijo na iz- lete in v planine, gledajo televizijo in se ukvarjajo s konji~kom (pre- glednica 15). Preglednica 15: Delež anketiranih, ki se redno/skoraj redno ukvarjajo s posameznimi prosto~asnimi dejavnostmi glede na spol in zakonski stan (1991) prosto~asna aktivnost samski poro~eni samske poro~ene mo{ki mo{ki ženske ženske – bere strokovne revije, ~asopise 32,5 25,0 22,4 13,8 – bere dnevnike 35,1 42,5 35,8 26,4 – bere druge ~asopise 29,1 28,9 52,2 35,0 – bere knjige 9,9 6,2 37,3 12,6 – hodi v kino 10,6 2,6 9,0 2,0 – se pogovarja s sosedi 51,0 59,1 52,2 53,5 – se ukvarja z ro~nimi deli 0,7 4,5 25,4 28,0 – obiskuje gledali{~e 2,0 1,3 4,5 2,0 – hodi k frizerju 23,8 17,5 23,7 20,5 – hodi h kozmeti~arki 0,7 0,6 3,0 0,8 – hodi na sprehode 9,3 7,1 13,4 4,3 – hodi na veselice 31,8 16,2 26,9 5,1 – obiskuje verske obrede 37,7 41,6 56,7 56,7 – igra družabne igre s ~lani družine 9,3 8,4 19,4 9,4 – hodi na obiske v drug kraj 17,9 16,9 22,4 13,8 – gre na dopust 24,5 16,2 29,9 11,0 – hodi na dalj{a potovanja 4,6 1,5 1,5 2,4 – se ukvarja s {portom 16,6 1,9 11,9 0,4 – obiskuje {portne prireditve 7,3 3,9 4,5 0,0 – hodi na izlete, v planine 10,6 6,5 3,0 4,3 – hodi na sestanke 9,3 14,0 6,0 7,5 – zahaja v gostinske lokale 16,6 17,2 9,0 4,7 – poslu{a radio 74,2 67,2 79,1 72,8 – gleda televizijo 66,9 64,9 56,7 61,4 – se dodatno izobražuje na te~ajih, seminarjih 10,6 10,1 14,9 5,1 – se udeležuje doma~ih zabav, jih prireja 15,2 11,0 9,0 8,7 – se ukvarja s konji~kom 19,2 16,6 23,9 11,8 N (151) (308) (67) (254) 226 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 16: Pomembnost razlik v prosto~asnih aktivnostih med sam- skimi (skupina a, N = 218) in poro~enimi (skupina b, N = 562) ne glede na spol (T-test)** (1991) skupina aritmeti~na T sig. sredina* bere strokovne revije, ~asopise a 1,09 3,71 0,000 b 0,88 bere dnevnike a 1,20 1,18 0,239 b 1,13 bere druge ~asopise a 1,23 1,08 0,281 b 1,17 bere knjige a 0,78 4,43 0,000 b 0,54 hodi v kino a 0,73 15,29 0,000 b 0,14 se pogovarja s sosedi a 1,45 –1,52 0,029 b 1,52 se ukvarja z ro~nimi deli a 0,35 –3,57 0,000 b 0,55 obiskuje gledali{~e a 0,22 4,02 0,000 b 0,10 hodi k frizerju a 0,92 1,28 0,200 b 0,84 hodi h kozmeti~arki a 0,09 1,71 0,087 b 0,05 hodi na sprehode a 0,64 5,00 0,000 b 0,39 hodi na veselice a 1,11 7,08 0,000 b 0,74 obiskuje verske obrede a 1,22 –2,07 0,039 b 1,34 igra družabne igre s ~lani družine a 0,67 –0,75 0,451 b 0,71 hodi na obiske v drug kraj a 1,06 0,63 0,528 b 1,04 gre na dopust a 0,90 6,21 0,000 b 0,54 hodi na dalj{a potovanja a 0,41 6,34 0,000 b 0,18 se ukvarja s {portom a 0,67 13,70 0,000 b 0,13 obiskuje {portne prireditve a 0,50 8,62 0,000 b 0,17 hodi na izlete, v planine a 0,61 4,93 0,000 b 0,38 hodi na sestanke a 0,57 –1,53 0,127 b 0,65 zahaja v gostinske lokale a 0,90 5,21 0,000 b 0,62 poslu{a radio a 1,72 1,36 0,176 b 1,66 gleda televizijo a 1,58 0,70 0,484 b 1,53 se dodatno izobražuje na te~ajih. seminarjih a 0,57 4,15 0,000 b 0,36 se udeležuje doma~ih zabav, jih prireja a 0,82 3,37 0,000 b 0,66 se ukvarja s konji~kom a 0,74 3,96 0,000 b 0,51 * Za izra~un aritmeti~nih sredin so upo{tevane le vrednosti: 2 (se ukvarja redno) ** T-test preverja, ali so razlike v povpre~jih dveh vzorcev statisti~no pomembne, na- tan~neje re~eno, ali je ni~elna hipoteza, po kateri sta varianci v dolo~eni lastnosti dveh vzorcev enaki, potrjena ali zavrnjena (H0 : 01 = 02) KMETICA IN KME^KA DRU@INA 227 Predstavljeni podatki navajajo na sklep, da je intenzivnost prosto- ~asnega udejstvovanja kmetov/kmetic v ve~ji meri dolo~ena z zakon- skim stanom kot s spolom, vendar z dopolnilom, da so za udejstvova- nje v {tevilnih prosto~asnih aktivnostih najbolj prikraj{ane poro~ene kmetice, saj je med njimi dale~ najmanj takih, ki se redno ukvarjajo z aktivnostmi, kot so branje strokovnih revij in ~asopisov, branje dnev- nikov, udeleževanje in prirejanje doma~ih zabav, ukvarjanje s konji~- kom, zahajanje v gostinske lokale in dodatno izobraževanje. Ugotav- ljamo, da so po intenzivnosti udejstvovanja v prosto~asnih aktivnostih poro~ene kmetice nesporno v najslab{em položaju. Podobnosti in raz- like med {tirimi skupinami anketiranih natan~no ponazarjajo podatki o deležih anketiranih iz {tirih skupin, ki se redno ukvarjajo s preu~e- vanimi prosto~asnimi dejavnostmi (preglednica 15). Preskus razlik v rednem prosto~asnem udejstvovanju samskih in poro~enih kmetov/kmetic, opravljen s T-testom (preglednica 16), do- kazuje, da se v 16 od 26 preu~evanih prosto~asnih aktivnostih udej- stvuje statisti~no pomembno ve~je {tevilo samskih kot poro~enih kme- tov/kmetic (sig.> 0,000) in le v treh rahlo ve~ poro~enih kot samskih, in sicer v ukvarjanju z ro~nimi deli (sig.> 0,000), v pogovarjanju s so- sedi (sig.> 0,029) in v obiskovanju verskih obredov (sig.> 0,039). Res je sicer, da imajo samski kmetje/kmetice o~itno ve~ prostega ~asa, v katerem se v ve~jem {tevilu kot poro~eni ukvarjajo s {tevil- nimi prosto~asnimi aktivnostmi, vendar je resni~na tudi ugotovitev, po kateri se ne glede na zakonski stan mo{ki v statisti~no pomembno ve~jem deležu ukvarjajo v devetih, ženske pa v petih prosto~asnih ak- tivnostih. In sicer mo{ki v ve~jem deležu kot ženske berejo dnevnike, strokovne revije in ~asopise ter se udeležujejo/ukvarjajo z ve~ino ak- tivnosti zunaj doma. Ženskam pa je med zunanjimi prosto~asnimi ak- tivnostmi izrazito dostopno le obiskovanje verskih obredov ter obiski pri frizerju in kozmeti~arki. Poro~ena kmetica je nesporno v najslab{em položaju med {tirimi skupinami anketiranih, opredeljenih s spolom in zakonskim stanom, predvsem zato, ker so njene možnosti za javno udejstvovanje po tradi- ciji zelo omejene. Hkrati pa mora ženska s poroko na kmetijo sprejeti tudi tiste tradicije, ki so med mladimi pred poroko že davno prežive- le. Testiranje statisti~ne pomembnosti razlik med samskimi kmeti in samskimi kmeticami namre~ kaže, da se obe skupini po intenzivnosti udejstvovanja lo~ita le v {estih prosto~asnih aktivnostih, pa {e v tem lo~evanju sta obe skupini nekako enakopravni. V treh prosto~asnih dejavnostih namre~ prednja~ijo samski mo{ki (zahajanje na veselice in v gostinske lokale ter obiskovanje {portnih prireditev), v treh pa samske ženske (branje knjig, ukvarjanje z ro~nimi deli in obisk pri kozmeti~arki). 228 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA ^lanstvo v dru{tvih Razli~na dru{tva sodijo med tradicionalne prosto~asne dejavnosti na podeželju. Bogataj (1992: 354) celo ugotavlja, da je združevanje v dru- {tvih ena od temeljnih zna~ilnosti življenja na Slovenskem. ^eprav to obliko druženja nesporno izpodrivajo tako imenovane urbane oblike preživljanja prostega ~asa (Barbi~, 1990: 189–191), ki podeželskemu pre- bivalstvu, v marsikaterem oziru {e vklenjenemu v konzervativne tradi- cionalne vrednote, pomenijo znak napredka in sodobnosti, pa podatki o v~lanjenosti najbolj vitalnega dela kme~ke populacije v razli~na dru{tva opozarjajo na oživljanje ali vsaj na zanesljivo ohranjanje dru{tev kot tradicionalnih podeželskih oblik prosto~asnega združevanja. V eno ali drugo dru{tvo (nekateri tudi v ve~ dru{tev hkrati) je v~lanjenih kar 55,l odstotka anketiranih kmetov/kmetic in le 44,9 odstotka je med anketi- ranimi tak{nih, ki niso v~lanjeni v nobeno dru{tvo (preglednica 17). Med anketiranimi je vsak ~etrti (24,2 %) ~lan gasilskega dru{tva, ki velja za najbolj potrebno in hkrati najbolj priljubljeno dru{tvo, na- menjeno protipožarni varnosti celotne skupnosti. Turisti~no dru{tvo, ki bi ga prav tako lahko opredelili kot dru{tvo, namenjeno celotni va- {ki/podeželski skupnosti, pa je med anketiranimi kmeti/kmeticami najmanj raz{irjeno, saj je vanj vklju~enih le 3,3 odstotka anketiranih. Težko je verjeti, da bi prebivalci tak{na dru{tva odklanjali, saj njihove pomembnosti za videz in razvoj kraja ni težko utemeljiti. Bolj verjetna se zdi razlaga, da je za ustanavljanje tak{nih dru{tev premalo lokalnih in centralnih pobud, ker turisti~na dru{tva niso ali so premalo inten- zivno vklju~ena v turisti~no politiko Slovenije. Ostalih pet upo{tevanih dru{tev je praviloma namenjenih zado- voljevanju predvsem osebnih interesov in talentov, ~eprav njihovega družabnostnega pomena in pomena, ki ga imajo za druge prebivalce (~lane družine, sova{~ane), ne moremo zanikati. Med tako imenova- nimi interesnimi dru{tvi so najbolj raz{irjena planinska dru{tva (vanje je v~lanjenih 10,6 % anketiranih) in aktivi kme~kih žensk, v katere je v~lanjenih skoraj tretjina (30,7 %) poro~enih in 6 odstotkov samskih kmetic ter noben kmet (preglednica 17). Preglednica 17: ^lanstvo v dru{tvih glede na spol in zakonski stan anketiranih (1991) Dru{tvo samski poro~eni samske poro~ene skupaj mo{ki mo{ki ženske ženske % N – gasilsko dru{tvo 37,7 34,1 14,9 6,7 24,2 (780) – planinsko dru{tvo 18,5 9,4 19,4 5,1 10,6 (780) – turisti~no dru{tvo 4,0 3,2 1,5 3,5 3,3 (780) – lovsko dru{tvo 6,0 11,4 – – 5,6 (780) – aktiv mladih zadružnikov 24,5 5,5 7,5 1,2 7,9 (780) – aktiv kme~kih žensk – – 6,0 30,7 10,5 (780) – kulturno-umetni{ko dru{tvo 11,9 6,8 17,9 3,1 7,6 (780) – ni ~lan nobenega dru{tva 19,4 39,5 8,6 32,6 44,9 (780) KMETICA IN KME^KA DRU@INA 229 Po raz{irjenosti omenjenim dru{tvom sledijo aktivi mladih zadruž- nikov, v katere je v~lanjenih 7,9 odstotka anketiranih, ter kulturno- umetni{ka dru{tva, v katerih deluje 7,6 odstotka anketiranih kmetov/ kmetic. Na predzadnje mesto po {tevilu ~lanov se uvr{~a lovsko dru- {tvo, v katero je v~lanjenih 5,6 odstotka vseh anketiranih. Razlike v deležu ~lanov posameznih dru{tev znotraj posameznih skupin, dolo~enih s spolom in zakonskim stanom anketiranih, so ve- zane na naravo in/ali tradicijo vsakega dru{tva. Tako imajo gasilska dru{tva pretežno mo{ke ~lane, bodisi samske bodisi poro~ene. V lov- ska dru{tva so v~lanjeni samo mo{ki (med poro~enimi jih je dvakrat ve~ kot med samskimi), v aktiv kme~kih žensk pa samo ženske, in to predvsem poro~ene. Aktivi mladih zadružnikov pritegujejo predvsem skupino samskih mo{kih. Tipi~na za samske kmete in kmetice pa so kulturno-umetni{ka dru{tva, v okviru katerih se mladi med seboj spo- znavajo in družijo ter morda tudi zaljubljajo in poro~ajo (preglednica 17).Samski kmetje in kmetice imajo razmeroma enake možnosti za de- lovanje v razli~nih dru{tvih – razlikujejo se le v tipi~no mo{kih (gasil- sko in lovsko dru{tvo) in prevladujo~ih oz. tipi~no ženskih (kultur- no-umetni{ka dru{tva ter aktivi kme~kih žensk), poro~enim ženskam pa so dostopni predvsem aktivi kme~kih žensk. Ti jim pomenijo naj- bolj pomembno, v {tevilnih primerih tudi edino obliko druženja ter izobraževanja, ki ga odobravajo tudi mo{ki. Zato so prav aktivi kme~- kih žensk izredno pomemben kanal osamosvajanja kme~kih žensk, njihovega osvobajanja tradicionalne priklenjenosti na dom in družino ter hkrati pomemben korak v javno življenje na podeželju. Koliko bo konkreten aktiv kme~kih žensk tudi v resnici to svojo potencialno vlo- go opravil, pa je odvisno predvsem od njegovih ~lanic in mentoric, ki z njimi delajo. Kmetje in kmetice kot ~lani politi~nih strank Politi~ne spremembe leta 1990 so kme~kemu prebivalstvu zagotovile možnost, da aktivno sodeluje pri oblikovanju ve~strankarske demo- krati~ne politi~ne ureditve ter tržnega gospodarskega sistema. Ker kme~ko prebivalstvo, h kateremu {tejemo vse, ki se ukvarjajo s kme- tovanjem, ne glede na to, ali iz te dejavnosti pridobivajo tudi ve~ino dohodka, predstavlja pomemben delež slovenskega volilnega telesa, se za njegove volilne glasove poteguje ve~ina slovenskih politi~nih strank. 230 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 18: ^lanstvo v politi~nih strankah glede na spol in zakon- ski stan anketiranih (1991) politi~ne stranke samski poro~eni samske poro~ene skupaj mo{ki mo{ki ženske ženske % N – SKZ – ljudska stranka 25,8 26,0 6,0 13,8 20,3 (780) – Stranka demokrati~ne prenove – 1,6 1,5 – 0,8 (780) – Socialisti~na stranka – 0,3 – – 0,1 (780) – Liberalnodemokratska stranka 2,0 – – – 0,4 (780) – Kr{~anskodemokratska stranka 0,7 3,2 4,5 2,4 2,6 (780) – Stranka zelenih 0,7 0,3 – – 0,3 (780) – Socialnodemokratska stranka 0,7 – – – 0,1 (780) – Slovenska demokratska stranka – 0,6 – – 0,3 (780) – Liberalna stranka 0,7 – – . 0,1 (780) – je ~lan politi~ne stranke 30,5 31,5 12,0 16,2 24,6 (780) – ni ~lan nobene politi~ne stranke 69,5 68,5 88,0 83,2 75,4 (780) Podatki o vklju~enosti kmetov/kmetic v politi~ne stranke (pregled- nica 19) zadevajo stanje v za~etku leta 1991, torej ~as skoraj neposred- no po prvih ve~strankarskih volitvah. Takrat je za resni~no kme~ko stranko o~itno veljala le Slovenska kme~ka zveza – ljudska stranka, ki je v svoje vrste pritegnila kar petino (20,3 %) anketiranih kmetov in kmetic. Seveda je nujno posebej izpostaviti dejstvo, da so se v to kakor tudi v druge politi~ne stranke vklju~ili predvsem mo{ki, pa naj je {lo za samske ali za poro~ene, ter s tem potrdili svoje prepri~anje, da je politika kot javna zadeva na sploh mo{ko opravilo (Anti}, Mencin, 1992: 103). Slaba zastopanost kmetic v politi~nih strankah v sloven- skem prostoru ni nobena posebnost, saj so slovenske državljanke tudi sicer v politiki izredno slabo zastopane. Po podatkih, ki jih navajata Anti~ in Mencin, je bilo na prvih volitvah v Sloveniji (1990) žensk iz- redno malo že na kandidacijskih listah (za volitve v republi{ko skup- {~ino 15,7 odstotka, za volitve v ob~inske skup{~ine pa 19,7 odstot- ka). Še manj je bilo izvoljenih. V republi{ko skup{~ino so tako od 240 le 26 poslanskih mest zasedle ženske ({est poslank LDS, pet SDP – ti dve stranki sta takrat dobili tudi najve~ poslanskih mest – 40 oziro- ma 39, po dve poslanki SKD, SLS, SDZS, DS in ZS, ena poslanka SSS, {tiri izvoljene poslanke pa so bile neodvisne). To je bilo sicer ve~ kot v drugih biv{ih socialisti~nih državah, kjer delež žensk po prvih ve~- strankarskih volitvah ni presegal sedmih odstotkov, ali na Japonskem in ZDA s po dvoodstotnim deležem žensk med izvoljenimi poslanci. Hkrati pa se Slovenija ne more primerjati s skandinavskimi državami, kjer ženske zasedajo med 33 in 40 odstotki mest v parlamentih. Pa~ pa po M. Jogan »Švedsko lahko upo{tevamo kot zgled prakti~nega dose- ganja ve~je enakosti med spoloma, ki temelji na odkritem zavra~anju tradicionalne mo{kosredi{~ne kulture« (Jogan, 2001: 55). KMETICA IN KME^KA DRU@INA 231 Prvi in osnovni pogoj za vstop žensk v politiko, tudi za kmetice, je vklju~enost v politi~ne stranke, kajti le v njihovem okviru je možno izvajati akcije za zagotovitev (kme~kih) žensk tudi na kandidatnih li- stah posameznih strank. Seveda pa postati aktivne politi~arke najbrž ni prvi cilj kme~kih žensk. Da si ga bodo sploh lahko zastavile, morajo dose~i odpravo ali vsaj zmanj{anje {tevilnih neenakosti, med katerimi so mnoge predstavljene prav v tem zapisu. KAKO KME^KA ŽENSKA OCENJUJE IN DOŽIVLJA SVOJ POLOŽAJ? Prikazano stanje o položaju kme~kih žensk v Sloveniji dodatno osvet- ljujejo podatki o tem, kako kme~ka ženska ocenjuje svoj položaj, ko primerja svoje življenje z življenjem matere in stare matere in ko ga primerja z življenjem vrstnice delavke. Tudi podatki o njenem oseb- nem po~utju so pomemben indikator spoznavanja položaja kme~ke ženske v slovenski družbi. Primerjava lastnega življenja z življenjem matere, stare matere in žene delavke. Odgovori na vpra{anje, ali bi v ocenjevanju lastnega življenja v primerjavi z življenjem svoje matere, stare matere in žene delavke, svoje življenje ocenile kot slab{e, kot enako ali kot bolj{e, ne- sporno kažejo, da se velika ve~ina kme~kih žena zaveda, da so se že v eni, {e bolj pa v dveh generacijah kmetic življenjske razmere izbolj{ale. Iz odgovorov o primerjavi lastnega življenja z življenjem žene delavke pa sledi, da ve~ kot polovica (55,8 %) anketiranih kmetic ocenjuje svo- je življenje kot slab{e, 28 odstotkov jih meni, da živijo približno enako kot delavke, in le 15,9 odstotka vidi v svojem življenju prednosti pred življenjem delavke (preglednica 19). Preglednica 19: Ocena lastnega življenja v primerjavi z materjo, staro materjo in delavko (1982) primerjava z materjo primerjava s staro materjo primerjava z delavko – mnogo slab{e 0,4 0,4 5,7 – slab{e 3,9 50,1 – enako 11,7 6,6 28,4 – bolje 69,0 42,8 15,2 – mnogo bolje 14,4 46,3 0,7 % 100,0 100,0 100,0 N (1976) (1976) (1976) Kje so razlogi za to, da se kmetica ~uti zapostavljeno v primerjavi z delavko kljub temu, da so nekatere kmetice v okviru gospodinjstva priznane kot gospodarice, v drugih pa bolj ali manj o~itno vplivajo na 232 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA odlo~itve, povezane s kmetovanjem? Tudi odnosi v kme~kih družinah so vse bolj demokrati~ni, saj se v precej{njem {tevilu družin skupaj dogovarjajo o stvareh, ki zadevajo družino, gospodinjstvo in kmetijo. Kljub ugodnim spremembam odnosa družbe in javnosti do kmetov in kmetijstva, ki se kaže v novih zakonih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem varstvu ter star{evskem dopustu tudi za kme~ke mate- re in o~ete, pa ostaja odprtih ve~ vpra{anj, predvsem tistih, ki zadeva- jo enake možnosti uveljavitve kme~kih žensk v javnem življenju. Osebno po~utje kme~kih žensk. Po~utje kot indikator zadovoljstva s svojim položajem v družini in družbi je pomemben kazalec razmer v družbi oziroma njene skrbi (tudi) za ženo kmetico. Sedem preu~evanih indikatorjev osebnega po~utja delimo v dve skupini: v indikatorje nezadovoljstva s svojim položajem (utrujenost, preve~ odgovornosti, bolezen, osamljenost in zapostavljenost) ter v in- dikatorje zadovoljstva (veselost in ob~utek enakopravnosti možu). Podatki o {tevilu anketiranih kme~kih žena, ki se pogosto po~utijo utrujene, s preve~ odgovornosti, bolne in osamljene, pri~ajo, da je del kme~kih žena resni~no preve~ obremenjen, del pa se jih tako po~uti zato, ker so ostale same na kmetiji. Dobljeno sliko vsaj do neke mere pojasnjujejo podatki o po~utju kmetic glede na tip kmetije, na kateri živijo. Za ilustracijo smo izbrali samo tiste odgovore, ki kažejo na po- gostost oz. stalnost dolo~enega po~utja. Preglednica 20: Pogostost dolo~enega po~utja glede na tip kmetije, na kateri živi kme~ka žena (1982/1983) PO^UTI SE POGOSTO: ~ista kmetija me{ana kmetija 1 me{ana kmetija 2 – utrujena 64,2 57,7 51,4 – s preve~ odgovornosti 28,3 26,2 26,3 – bolna 30,6 23,4 14,8 – zapostavljena 10,7 7,2 4,5 – enakopravna možu 51,4 65,2 67,9 – vesela 33,4 39,1 40,3 N (533) (1200) (243) Da je slabo po~utje bolj verjetno psihi~ne narave kot objektivno po- gojeno, sklepamo iz dejstva, da so pri vseh indikatorjih slabega po~- utja v najve~jem {tevilu zastopane ženske iz ~istih kmetij (preglednica 20). ^eprav je med njimi objektivno ve~ starej{ih in je ve~ja verjetnost, da so med njimi tudi bolne, so razlike v pogostosti navajanja indika- torjev slabega po~utja prevelike, da bi jih lahko pripisali le objektiv- nim okoli{~inam. Zlasti {e zato ne, ker jim v vseh indikatorjih sledijo ženske z me{anih kmetij (vsaj en ~lan jedra kme~ke družine dela samo na kmetiji), na katerih so praviloma one tiste, ki ostajajo na kmetiji, mož in odrasli otroci pa so redno zaposleni. Od zaporedja: ~ista kme- tija, me{ana kmetija 1 in me{ana kmetija 2 (vsi ~lani jedra kme~ke dru- KMETICA IN KME^KA DRU@INA 233 žine so zaposleni) odstopa le indikator »prevelike odgovornosti«, ki ga navaja približno enako {tevilo žensk iz vseh treh skupin kmetij. Kaže, da odgovornosti, ki ležijo na njihovih ramenih, doživlja dobra ~etrtina kme~kih žensk kot preveliko breme. POTI ZA IZBOLJ[ANJE POLOŽAJA KMETICE IN KME^KE DRUŽINE NA KMETIJI IN V DRUŽBI Ob nespornem dejstvu, da gre kmeticam posebna vloga v pridelavi živeža in ohranjanju poseljenosti podeželja, se samo po sebi vsiljuje vpra{anje, ali je kme~ki ženi ta vloga tudi dejansko priznana. Ali ji je v primeru, da vodi kmetijo in opravlja tudi ve~ino dela na kmetiji, v družini priznana vloga gospodarice ali pa v ve~ini primerov {e vedno veljajo patriarhalni odnosi, za katere velja, da žena dela, mož pa od- lo~a? Kako je z enakopravnostjo kmetice v okviru družine in v okviru celotne družbe? Ali so ji v družini in družbi priznane pravice, ki iz- virajo iz njenega dela? Ali ima zagotovljeno enako socialno varnost kot delavka? Kaj pa kme~ka družina in kme~ki otroci? Ali je zanje po- skrbljeno tako kot za otroke iz nekme~kih družin, ki praviloma živijo v ve~jih krajih z razvitimi osrednjimi dejavnostmi? Kljub {e vedno prevladujo~emu dejstvu, da kmeticam tako v okviru gospodinjstva kot na kmetiji pripada le delo, odlo~ajo pa predvsem kmetje, so že opazna znamenja sodelovanja moža in žene ter drugih ~lanov kme~kega gospodinjstva pri delu in odlo~anju. Da bi dosegle dejansko enakopravnost, morajo kmetice o delu, ki ga opravljajo v okviru gospodinjstva in kmetije ali v okviru kakr{nekoli druge gospodarske dejavnosti, tudi (so)odlo~ati. Skupno dogovarjanje o delu in sodelovanje vseh pri odlo~anju, ki je že uveljavljeno v kar lepem {tevilu kme~kih gospodinjstev, lahko namre~ namesto kon~ne- ga cilja pomeni le enega od na~inov, kako se izogniti enakopravne- mu partnerstvu med kmetom in kmetico. Gospodarsko samostojnost kmetic opredeljujemo kot prvi pogoj za njihovo enakopravno partner- stvo v procesih odlo~anja tako v okviru gospodinjstva in kme~kega gospodarstva kot v javnem življenju. Ekonomska samostojnost kot temeljni pogoj enakopravnosti (Jogan, 1990) pomeni lasten vir dohodkov iz dejavnosti, ki jo kmetica opravlja bodisi samostojno bodisi pri njej sodeluje. Tako imenovana skupna de- narnica pomeni možno re{itev tega problema v primeru, da noben ~lan kme~kega gospodinjstva nima svojega denarja in da se vsi ~lani spro- ti dogovarjajo, kako se bo skupni denar porabil. To seveda ni idealna re{itev, ker na~eloma ne omogo~a posamezniku, da samostojno razpo- laga z delom dohodka, ki ga je pomagal ustvariti. Najbolj primerna pot zagotavljanja ekonomske enakopravnosti vsakemu odraslemu ~lanu 234 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA kme~kega gospodinjstva je razdeliti del ustvarjenega dohodka med posamezne ~lane, del dohodka pa zadržati za skupne potrebe. Eko- nomska enakopravnost kmetic s kmeti namre~ ne pomeni le priznanja prispevka kmetic k ustvarjenemu dohodku, temve~ tudi priznanje in dejansko zagotavljanje vseh socialnih pravic, ki izvirajo iz dela. Kot je zapisala neka irska kmetica, je »biti brez lastnega denarja za žensko prava muka«. Ve~ britanskih kmetic pa je izjavilo, da so za »razko{je, kot je obleka, odvisne od svojih poro~enih h~era« (Gasson, 1991: 12). Zaradi omejenih naravnih danosti ter razmeroma majhnih obdelo- valnih povr{in, s katerimi razpolagajo kmetije v Sloveniji, tudi opti- malno obdelovanje ne more vsem kmetom zagotoviti primernega (po- trebnega oz. želenega) dohodka. Tako je za mnoge slovenske kmetije pridobivanje dohodka iz razli~nih virov ekonomska nujnost, ~e ne hkrati tudi izraz razli~nih sposobnosti in interesov posameznih ~lanov kme~kih gospodinjstev. Zaradi razli~nih vlog, ki jih opravlja kme~ka žena (mati, gospodinja, kmetica), so zanjo in za njeno družino najbolj ustrezne tak{ne dodatne gospodarske dejavnosti, ki jih lahko opravlja na domu ali v njegovi bližini. Gre predvsem za aktivnosti, ki so veza- ne na kmetijstvo (kme~ki turizem, nabiralni{tvo) ali tradicionalne, v mnogih primerih že opu{~ene dejavnosti (doma~a obrt), po katerih pa je mo~ vzbuditi povpra{evanje bodisi v okviru kme~kega turizma in izletni{tva, bodisi v okviru spominkarstva v prodajalnah izdelkov do- ma~e obrti in njihovega izvoza na tuja trži{~a ali za industrijsko delo na domu, bodisi v okviru klasi~ne industrijske proizvodnje, bodisi v okviru ra~unalni{ko vodenih delovnih procesov, v katerih udeleženci niso vezani na skupni prostor in enoten delovni ~as. Zagotavljanje ekonomske samostojnosti žensk v dopolnilnih dejav- nostih v okviru kme~kega gospodinjstva spodbuja predvsem sekcija za ženo in kme~ko družino pri evropski komisiji FAO. Ta je namenila ve~stranski aktivnosti poseben seminar, ki je potekal med 13. in 17. junijem 1983 v Ljubljani. Osnovne misli seminarja (FAO, 1983) je mo- go~e strniti v naslednje ugotovitve in stali{~a: • Udejstvovanje v dopolnilnih in dodatnih dejavnosti je za mnoga kme~ka gospodinjstva, zlasti {e za kme~ke ženske, ekonomska nuj- nost. Kme~ke ženske so lahko enakopravne mo{kemu samo v pri- meru, da od njega niso ekonomsko odvisne. To pa hkrati pomeni, da je njihovo delo primerno družbeno in dohodkovno ovrednoteno. • Poleg ekonomske neodvisnosti in prispevka tak{nega dela k skup- nemu dohodku gospodinjstva v njem kme~ke ženske uresni~ujejo svoje interese in doživljajo zadovoljstva, ki temeljijo na zanimivem in nagrajevanem delu. • Posebno vrednost pa ima zaposlitev kmetic v dopolnilnih dejavno- stih v tem, da jih povezuje z drugimi proizvajalkami in udeleženci proizvodno-prodajne verige, zagotavlja torej stike z ljudmi izven do- ma~ega gospodinjstva. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 235 • Ekonomska aktivnost, ki poteka v okviru kme~kega gospodinjstva ali v njegovi bližini, zagotavlja tako reko~ nemoteno družinsko živ- ljenje, saj ženska ni odsotna zdoma za dalj{i ~as in lahko opravi tudi vse ali vsaj ve~ino gospodinjskih obveznosti. Ker pa tudi sama pri- dobiva dohodek ter je zaradi tega enakopravna z možem in zapo- slenimi ~lani gospodinjstva, so ji ti tudi pripravljeni pomagati pri gospodinjskih opravilih oziroma si gospodinjske obveznosti pre- prosto razdelijo. Re~eno z besedami dr. Potthoffove na omenjenem seminarju FAO: »Ve~stranska dejavnost bo dolgoro~no u~inkovita le v primeru, da ženske ne bodo preobremenjene z delom, da bodo u~inkovite in bodo v delu uživale« (Potthoff, 1983: 109). Ideje Pott- hoffove o celovitem gospodarskem in družbenem razvoju podeželja ne temeljijo na delovnih mestih v klasi~nem smislu – eno delovno mesto za polno zaposlitev enega ~loveka, temve~ na paketu razli~- nih poklicnih možnosti za matere in ženske (Potthoff, 1983: 108). Tudi delitev med zasebno in javno sfero kot delitev med mo{kim in žensko je treba odpraviti tako v okviru kme~ke družine in kme~kega gospodarstva kot v družbi, in to ne le deklarativno, temve~ tudi de- jansko. To pa pomeni, da imajo ženske poleg volilne pravice tudi pra- vico biti izvoljene na vseh ravneh upravnopoliti~ne organiziranosti družbe neposredno ali kot kandidatke posameznih politi~nih strank. Vloga kmetic v razvoju kmetijstva in ohranjanju podeželja je ne- sporna. Da bi jim bila ta vloga tudi dejansko priznana, kar bi dvignilo njihovo samozavest in {e pove~alo njihovo u~inkovitost, je treba: • zagotoviti kmeticam ekonomsko enakopravnost z njihovimi partner- ji/kmeti tako, da postanejo solastnice kmetije, da jim pripade delež dohodka kmetije, ali se jim omogo~i lasten dohodek iz dejavnosti, za katere so v okviru kmetije odgovorne; • uveljaviti enakopravno partnerstvo obeh spolov v odlo~anju o za- devah družine/gospodinjstva kot tudi kmetije; • kmeticam odpreti vrata v javno oz. politi~no življenje, da bodo lahko uresni~evale svoje zunajdelovne interese in sposobnosti ter sodelo- vale pri odlo~itvah, ki jih bodisi zadevajo osebno bodisi zadevajo kme~ko družino in kmetijo, kmetijstvo kot gospodarsko panogo ali druga podro~ja dela in življenja na podeželju. Med kanali oziroma potmi uresni~evanja teh ciljev posebej izpostav- ljamo: dru{tva kme~kih/podeželskih žensk kot enega od na~inov organiziranja kmetic ter njihovega strokovnega usposabljanja kot tudi pripravljanja za sodelovanje v javnem življenju; kmetijsko svetovalno službo kot strokovno podporo kme~kim ženskam; slovenske politi~ne stranke kot možen kanal politi~ne promocije tudi za kme~ke ženske. Dru{tva kme~kih/podeželskih žensk prek razli~nih dejavnosti (predavanja, te~aji, izleti in strokovne ekskurzije, razstave razli~nih iz- delkov) {irijo znanje ~lanic, omogo~ajo njihovo druženje ter prispeva- jo k dvigu njihove samozavesti in samospo{tovanja. 236 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Z oživitvijo zadružni{tva v 70. letih je pri{lo tudi do ustanavljanja aktivov kme~kih žensk. Prvi aktivi so bili ustanovljeni leta 1972 na Primorskem, nekaj let pozneje pa tudi na Gorenjskem. V letu 1991 je delovalo že 266 aktivov in so pokrivali tako reko~ vsa kmetijska ob- mo~ja Slovenije. Skupaj so {teli 15.815 ~lanic, kar nesporno dokazuje njihov pomen in priljubljenost med kme~kimi ženskami kot tudi med drugimi prebivalkami podeželja, saj so se v programe aktivov lahko vklju~evali vsi, ki so to želeli. Aktivi kme~kih žensk so do osamosvojitve Slovenije delovali v ok- viru kmetijskih zadrug. Zaradi njihove spremenjene vloge in organizi- ranosti kmetijskih zadrug pa se je v letu 1991 za~el oblikovati koncept republi{ke Zveze kmetic kot nestrankarske stanovske organizacije. Vanjo se prek ob~inskih oz. regijskih zvez povezujejo vsi aktivi, ki so se v ve~ini primerov preimenovali v dru{tva kme~kih žensk. Dru{tva kme~kih žensk vodijo odbori, katerih ~lanice se volijo ne- posredno. Odbor ob~inskih zvez sestavljajo predstavnice vseh dru{tev v ob~ini, odbore regijskih zvez pa predstavnice ob~inskih zvez. Repu- bli{ki odbor je sestavljen iz predstavnic vseh regijskih zvez. Tak{na organiziranost zagotavlja hitro in u~inkovito posredovanje informacij v obeh smereh: od dru{tev do republi{kega odbora in od republi{kega odbora do dru{tev na terenu. Poudariti pa je treba, da ~lanstvo dru- {tev kmetic v Zvezi kmetic ni obvezno. Po poro~ilu za leto 2003 in programu za leto 2004 (Kmetijska sveto- valna služba Slovenije, 2004) je bilo v Sloveniji l. 2003 okoli 70 dru- {tev/aktivov kmetic s skupaj okoli 10.000 ~lanicami. Dru{tvom kmetic je v veliko pomo~ kmetijska svetovalna služba, ki je novembra 2000 pre{la v sestav Kmetijsko gozdarske zbornice Slo- venije. Sektorji za kmetijsko svetovanje pri obmo~nih kmetijsko-goz- darskih zavodih delujejo na osmih obmo~jih (regijah) Republike Slo- venije. V oddelkih sektorjev delujejo kmetijski svetovalci specialisti in terenski svetovalci (Kmetijska svetovalna služba Slovenije, 2004: 10). Med devetimi oddelki sektorjev za kmetijsko svetovanje sta za delo s kmeticami neposredno odgovorna vsaj dva, in sicer: • oddelek za kme~ko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti ter • oddelek za delo z dru{tvi in podeželsko mladino. Terenski svetovalci in svetovalke za kme~ko družino in dopolnilne dejavnosti so na svojem delovnem obmo~ju splo{ni svetovalci. Ena od svetovalk za kme~ko družino in dopolnilne dejavnosti pa je izbrana za koordinatorico, ki poleg opravljanja terenskega dela usklajuje delo za to podro~je v celotnem oddelku za kmetijsko svetovanje znotraj posameznega obmo~nega kmetijsko-gozdarskega zavoda (Kmetijska svetovalna služba Slovenije, 2004: 11). Oddelki za delo z dru{tvi in podeželsko mladino v okviru sektorjev za kmetijsko svetovanje niso namenjeni zgolj delu z dru{tvi kme~kih žensk, temve~ naj bi bili v oporo tudi drugim dru{tvom kme~kega/ KMETICA IN KME^KA DRU@INA 237 podeželskega prebivalstva. Med dru{tvi, ki poleg dru{tev kme~kih žensk igrajo nesporno pomembno vlogo v (ekonomskem) osamosva- janju kme~kih žensk, je treba nameniti nekaj pozornosti vsaj Zvezi turisti~nih kmetij Slovenije. Po izjavi predsednice Vilme Topol{ek, ki zvezi predseduje vse od njene ustanovitve leta 1999, je v zvezo v~la- njenih okoli 300 slovenskih kmetij. Na približno 80 odstotkov teh kmetij so nosilke turisti~ne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji ženske. ^lanstvo v zvezi jim je v veliko oporo s tem, da jih sproti seznanja s pomembnimi informacijami po po{ti iz centralnega urada v Celju, organizira letna sre~anja s skup{~ino in ogledom ene od slovenskih pokrajin, skrbi za promocijo slovenskih turisti~nih kmetij z izdajanjem letnega kataloga kmetij in s povezovanjem s sorodnimi dru{tvi v Italiji in Avstriji (v pripravi je katalog turisti~nih kmetij treh dežel) (Topol{ek, 2005). Pomembno vlogo pa igra Zveza turisti~nih kmetij Slovenije tudi na podro~ju individualnega svetovanja in ogleda uveljavljenih turisti~- nih kmetij, kakr{na je turisti~na kmetija predsednice zveze, ki jo naj- manj enkrat na mesec obi{~e kmetica oz. kme~ka družina, ki se ali se namerava ukvarjati s turisti~no dejavnostjo. Po mnenju predsednice (Topol{ek, 2005) je za uspe{nost posamez- ne turisti~ne kmetije poleg urejenosti, prijaznosti in kakovostne hrane bistvenega pomena inovativnost ponudbe. Kot primer tak{ne ino- vativnosti naj omenimo otro{ko igri{~e z malimi doma~imi živalmi (kurami, ovcami, gosmi, kunci), za katere skrbijo gostje otroci in ob tem doživljajo vznemirjenja, kakr{no jim na primer zagotavlja ~akanje pred gnezdom, da kura znese jajce, ki ga otrok prinese gospodinji ter ga lahko tudi poje. Predsednica je prepri~ana, da na slovenskih tu- risti~nih kmetijah ni uniformirane ponudbe, saj vsaka kmetica vanjo vna{a nekaj osebnega in enkratnega. Naj kon~am z dvema predlogoma strokovnjakom vseh strok, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in podeželjem. Prvi predlog zadeva priporo- ~ilo, ~e ne kar obveznosti, da v vseh raziskavah upo{tevajo spol kot nepogre{ljivo merilo strokovnih analiz. Samo tako bo namre~ možno opredeliti stanje oz. stopnjo dosežene enakopravnosti kot del stro- kovnih podlag ustreznemu ukrepanju. Drugi predlog pa je namenjen vsem na~rtovalcem rabe in razvoja podeželskega prostora, posamez- nih naselij in bivalnih ter gospodarskih enot znotraj njih kot tudi na- ~rtovalcem gospodarskih dejavnosti na podeželju, da upo{tevajo po- trebe in aktivnosti (kme~kih) žensk. Urbanisti se že spra{ujejo, ~e je struktura mest prilagojena potrebam žensk (Raum, 1991). Mi pa na tem mestu zastavljamo vpra{anje, ali so potrebe kmetic in drugih prebivalk podeželja upo{tevane v razvojnih programih podeželskih skupnosti, ki jih z veliko zanesenostjo izvajamo tudi na slovenskem podeželju. Morale bi biti! 238 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA (SAMO)OBNAVLJANJE KME^KEGA SLOJA V SLOVENIJI* Kmetija kot gospodarski obrat je neposredno povezana s kme~ko dru- žino, ki ima obrat v lasti in se ukvarja s kmetijsko pridelavo. Prav za- radi te soodvisnosti se je v svetu in pri nas za kmetijo v družinski lasti uveljavil izraz »družinska kmetija«. Na prvi pogled gre pri tem za nepotrebno podvajanje, saj je vsakomur jasno, da je v Sloveniji vsaka kmetija povezana s kme~ko družino in torej že po definiciji »družin- ska«. Vendar govorita v prid izrazu družinska kmetija vsaj dva raz- loga: Prvi razlog zadeva sociolo{ko-psiholo{ke vidike kmetije kot družin- skega obrata (osebne lastnosti kme~kega gospodarstva, generacijska struktura ~lanov gospodinjstva in nanjo vezane razpoložljive delovne mo~i, delitev dela in odlo~anja ipd.). Drugi razlog pa je v nujnosti razlikovanja kmetije, ki jo ima družina v lasti in jo tudi obdeluje, od kmetije, ki je ali bo v zasebni, družinski lasti, pa lastniki ne bodo na njej niti živeli niti je ne bodo obdelova- li, temve~ jo bodo oddajali v zakup. Resda bo zakupnik najpogosteje druga družina, vendar bodo njen položaj, na~in in motivi gospodar- jenja bistveno druga~ni od položaja in ravnanja kme~ke družine, ki je lastnica kmetije. Kmetij, ki bi jih lastniki v celoti dajali v zakup, zdaj v Sloveniji sicer {e ni ali so zelo redke, se pa bodo nedvomno pojavile, ko bo nekda- njim lastnikom vrnjeno z nacionalizacijo odvzeto premoženje. Vpra- {anje, ali bo tak{ne kmetije upravi~eno lo~evati od družinskih kmetij, bo terjalo socioekonomsko preu~itev takrat, ko se bodo pojavile. Po- znavanje kme~ke družine kot nelo~ljive sestavine kmetije kot gospo- darskega obrata bo pri tem nedvomno v pomo~. Pomena kme~ke družine za gospodarsko uspe{nost kmetije se za- vedajo tako kmetijski strokovnjaki kmetijske svetovalne službe Kme- tijsko gozdarske zbornice R Slovenije, ki v vsakdanjih stikih s kme~- kimi družinami neposredno spoznavajo soodvisnost kme~ke družine in kmetije, kot sami kmetje, ki so že leta 1988 ob ustanovitvi Slovenske kme~ke zveze in Zveze slovenske kme~ke mladine v program vklju~ili zahtevo po celovitem in vsestranskem razvoju družinskih kmetij, vasi in podeželja, ki bo mladim omogo~il ~loveka dostojno, polno življenje na vasi. Potrebo po preu~evanju kme~ke družine kot socialno-ekonomske sestavine družinske kmetije podpirajo tudi spoznanja o težavah kme~- kih fantov pri iskanju žene. Javnost so o tem problemu seznanjala predvsem sredstva javnega obve{~anja, zlasti revija Jana, ki ji je pred leti celo uspelo najti ženo dvema ali trem kme~kim fantom. * Besedilo je bilo objavljeno v Sodobnem kmetijstvu, 1993, let. 26 (5): 209–217 in let. 26 (6): 258–266. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 239 Zelo jasno in sistemati~no je na ta problem opozorila Živa pod vod- stvom mag. Boruta Poga~nika, ki je v želji pomagati kme~kim fantom pri re{evanju osnovnega življenjskega problema, vse kmete, ki so iska- li ženo, v 80. letih prej{njega stoletja brezpla~no vklju~ila v svoj pro- gram. Identificiranih je bilo približno 3000 kmetov, ki so iskali ženo. Ker pa so prizadevanja Žive ostala tako reko~ brez uspeha, so njeni sodelavci prenehali z akcijo iskanja žena kme~kim fantom. MODEL RAZISKAVE, IZBOR IN OPIS ANKETIRANIH OSEB Model raziskave, ki opredeljuje družino kot socialnoekonomsko sku- pino (slika 1), upo{teva na eni strani kme~ko gospodarstvo/gospo- dinjstvo, na drugi strani pa njegove posamezne ~lane, ki jih ozna~ujejo dolo~eni osebni znaki, konkretne delovne in zunajdelovne aktivnosti ter stali{~a do preu~evanih problemov, oboje pa umesti v podeželsko skupnost oziroma naselje z njegovimi geografsko-socialnimi oznaka- mi. naselje kme~ko kme~ko poroka in otroci gospodinjstvo gospodarstvo kmet/kmetica delo in zunaj- stratifikacijska obeležja stali{~a delovne aktivnosti Slika 1: Model raziskave o kme~ki družini Izbor anketiranih oseb je bil namenski in hkrati naklju~en. Namen- skost izbora je bila dolo~ena z dvema meriloma: prvi je predstavljal starostno omejitev anketiranih na 18 do 60 let, drugi pa približno ena- ko {tevil~no zastopanost {tirih ~lanov jedra kme~ke družine (gospo- darja/moža, gospodarice/žene, naslednika/moža naslednice, nasled- nice/žene naslednika). Ob upo{tevanju obeh meril so {tudentje dru- gega letnika agronomije in tretjega letnika zootehnike v {tudijskem 240 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA letu 1990/1991 naklju~no izbrali anketirane osebe na 780 kmetijah, ki jih je raziskava zajela. Za namenski izbor anketirancev smo se odlo~ili zato, ker smo želeli zbrati ustrezne podatke za najbolj vitalen del kme~ke populacije (18 do 60 let) in za tiste njene podskupine (~lane jedra kme~ke družine), katerih ravnanja, mnenja in stali{~a so najbolj relevantna za oceno sta- nja kme~kih družin ter spodbud in ovir njihovega ustvarjanja. Ob dej- stvu, da na ve~ini slovenskih kmetij gospodarijo mo{ki, kar pomeni, da imajo tudi glavno besedo, ter ob dejstvu, da ob~uten delež kmetij nima naslednika/naslednice, {e ve~ji pa je delež kmetij, na katerih na- slednik/naslednica ({e) ni poro~en/poro~ena, je struktura anketiranih ~lanov jedra družine dokaj enakomerna. Skupaj je bilo anketiranih 321 (41,2 %) žensk in 459 (58,9 %) mo{kih, kar gre vsaj do dolo~ene mere pripisati dejstvu, da je med nasledniki ve~ mo{kih kot žensk, hkrati pa je med nasledniki ve~ neporo~enih kot med naslednicami (preglednica 1). Preglednica 1: Anketirani ~lani kme~ke družine glede na zakonski stan* samski poro~en, vdovec, skupaj zunaj zakon. razvezan % N skupnost – gospodar/mož 8,3 88,4 3,3 100,0 (301) – gospodarica/žena 3,5 83,3 13,2 100,0 (227) – naslednik/mož naslednice 79,7 20,3 – 100,0 (158) – naslednica/žena naslednika 62,8 31,9 5,3 100,0 (94) N (218) (517) (45) (780) % 27,9 66,3 5,8 100,0 * Opomba: Šest (0,8 %) razvezanih anketirancev smo priklju~ili ovdovelim, 5 (0,6 %) žive~ih v zunajzakonski skupnosti pa poro~enim. Naklju~nost izbora anketiranih je zagotovila njihovo razpr{enost po 54 slovenskih ob~inah, kar pomeni, da je pokrito celotno obmo~je Slovenije, ~eprav s tem {e ni zagotovljena tudi reprezentativnost anke- tiranih za vso slovensko kme~ko populacijo. Reprezentativnost vzorca namre~ ni bila predpostavka raziskave, temve~ je ta imela za cilj ~im bolj enakomerno zajeti ~lane {tirih skupin jedra kme~ke družine ter zbrati podatke o stanju in ravnanju pa tudi o mnenjih in stali{~ih, po- membnih za spoznanje slovenske kme~ke družine ter možnosti njene- ga obstoja in razvoja. V prid ustreznosti anketiranega vzorca za namen raziskave pa go- vori tudi podatek o deležu anketirancev s posameznih tipov kmetij, opredeljenih na podlagi aktivnih virov dohodkov gospodinjstva (pre- glednica 2). KMETICA IN KME^KA DRU@INA 241 Preglednica 2: Anketirani ~lani jedra kme~ke družine glede na tip kmetije ~ista me{ana dopolnilna skupaj % N – gospodar/mož 39,9 38,9 25,8 38,6 (301) – gospodarica/žena 31,2 28,3 37,3 29,1 (227) – naslednik/mož naslednice 17,3 20,8 25,8 20,3 (94) – naslednica/žena naslednika 11,6 12,0 16,1 12,1 (158) N (173) (576) (31) (780) % 22,2 73,8 4,0 100,0 Kot ~iste so opredeljene kmetije, ki pridobivajo dohodek samo od kmetijstva (22,2 % ali 173 kmetij). Kot me{ane so opredeljene kmetije, ki pridobivajo dohodek od kmetijstva in od nekmetijskih dejavnosti, med katere uvr{~amo poleg zaposlitve {e samostojno obrt ali dopolnilno dejavnost na kmetiji. Po kombinaciji kmetijstva z razli~nimi nekmetijskimi viri dohodkov se 73,9 odstotka anketiranih me{anih kmetij razvr{~a takole: % N – kmetijstvo in zaposlitev 65,0 (507) – kmetijstvo in dopolnilna dejavnost 3,6 (28) – kmetijstvo, zaposlitev in dopolnilna dejavnost 3,2 (25) – kmetijstvo in samostojna dejavnost 0,9 (7) – kmetijstvo, zaposlitev in samostojna dejavnost 0,8 (6) – kmetijstvo, zaposlitev, samostojna dejavnost in dopolnilna dejavnost 0,4 (3) % (N) 73,9 (576) Kot dopolnilne pa so opredeljene kmetije (4 % anketiranih), ki pri- dobivajo dohodek samo iz nekmetijskih virov, torej svoja kmetijska zemlji{~a obdelujejo le za samooskrbne potrebe. Glede na nekmetijske vire dohodkov se dopolnilne kmetije uvr{~ajo v naslednje skupine: % N – samo zaposlitev zunaj gospodinjstva 2,9 (23) – samo dopolnilna dejavnost v okviru gospodinjstva 0,4 (3) – zaposlitev in dopolnilna dejavnost 0,3 (2) – samostojna dejavnost in dopolnilna dejavnost 0,3 (2) – samo samostojna dejavnost (obrt, trgovina) 0,1 (1) Skupaj 4,0 (31) Anketiranci so tako reko~ v celoti z me{anih (73,9 %) in ~istih (22,2 %) kmetij, torej tržni kmetijski pridelovalci – ne glede na to, ali njihova gospodinjstva pridobivajo dohodek tudi iz nekmetijskih virov. ^eprav bi glede na vire dohodkov le družine s ~istih in me{anih kme- tij lahko brez pomislekov opredelili kot kme~ke, pa menimo, da imajo 242 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA družine z dopolnilnih kmetij z njimi dosti skupnega. Predpostavljamo namre~, da gre za družine kme~kega izvora, ki so se sicer usmerile na nekmetijske vire dohodkov, niso pa bistveno spremenile življenjskega sloga in sistema vrednot. Zato predvidevamo, da so tudi mnenja in stali{~a njihovih ~lanov pomembna za preu~evane teme. Za natan~no opredelitev kombinacij virov dohodkov smo se odlo- ~ili zato, da opozorimo na že prisotne kombinacije dohodka iz kme- tijstva z dohodkom iz dopolnilnih in samostojnih dejavnosti v okviru kme~kega gospodinjstva. ^eprav v skupini me{anih kmetij prevladu- jejo tiste, ki kombinirajo dohodek od kmetijstva z dohodkom iz za- poslitve, pa predstavljeni podatki o drugih virih dohodkov morda že nakazujejo prihodnjo smer gospodarskih dejavnosti na slovenskih kmetijah, ki zaradi vedno slab{ih obetov za redno zaposlitev družin- skih ~lanov opozarjajo na {e neiz~rpane vire dohodkov v okviru kme- tije in podeželske skupnosti. Na ~istih in me{anih kmetijah je bilo anketiranih najve~ gospodar- jev/mož, na dopolnilnih pa gospodaric/žena (preglednica 2). Primer- java deležev anketiranih naslednikov/mož naslednic in naslednic/ žena naslednikov pa kaže, da je bilo na vseh tipih kmetij anketiranih ve~ prvih kot drugih (preglednica 2). Preglednica 3: Zakonski stan anketiranih glede na spol mo{ki ženske skupaj % N – samski 32,9 20,9 27,9 (218) – poro~en 64,9 68,2 66,3 (517) – vdovec 2,2 10,9 5,8 (45) % 100,0 100,0 100,0 N (459) (321) (780) Med anketiranimi mo{kimi je sicer ve~ samskih (32,9 %) kot med anketiranimi ženskami (20,9 %) (preglednica 3), težko pa je najti part- nerja samskim pripadnikom obeh spolov, fantom {e nekoliko težje kot dekletom, zlasti pa tistim samskim obeh spolov, ki so že pre{li tride- seto leto. Velika ve~ina anketiranih naslednikov/mož naslednic (89,9 %) kot tudi naslednic/žena naslednikov (89,3 %) je mlaj{ih od 35 let, torej zgolj njihova starost samskim naslednikom/naslednicam ne more po- meniti poglavitne ovire, da si dobijo partnerja (preglednica 4). Prav med njimi je tudi ve~ina {e samskih. Med samskimi mo{kimi je mlaj- {ih od 35 let namre~ 90,1 odstotka, med samskimi ženskami pa 89,5 odstotka (preglednica 5). KMETICA IN KME^KA DRU@INA 243 Preglednica 4: Anketirani ~lani jedra kme~ke družine glede na starost do 24 25–34 35–44 45–54 55–^0 skupaj let let let let let % N – gospodar/mož 1,3 11,6 25,2 35,5 26,2 100,0 (301) – gospodarica/žena 3,5 11,0 22,0 33,0 30,4 100,0 (227) – naslednik/mož naslednice 60,8 29,1 8,2 1,3 0,6 100,0 (158) – naslednica/žena naslednika 69,1 20,2 5,3 4,3 1,1 100,0 (94) N (173) (125) (144) (188) (150) (780) % 22,2 16,0 18,5 24,1 19,2 100,0 Pearson = 486,489; sign. > 0,00000 Preglednica 5: Starost anketiranih ~lanov jedra kme~ke družine glede na spol in zakonski stan do 24 25–34 35–44 45–54 55–60 skupaj let let let let let % N – samski mo{ki/samska ženska 62,3 27,8 6,6 2,6 0,7 100,0 (151) poro~en mo{ki/poro~ena ženska 77,6 11,9 4,5 – 6,0 100,0 (67) 1,9 12,7 25,6 34,1 25,6 100,0 (308) 8,3 14,2 20,5 31,1 26,0 100,0 (254) N (173) (125) (144) (188) (150) (780) % 22,2 16,0 18,5 24,1 19,2 100,0 Pearson = 434,114; sign. > 0,00000 Prav tako bi težko rekli, da je nizka formalna izobrazba samskih mo{kih in samskih žensk ovira za to, da si težko dobijo partnerja/ partnerico (preglednica 6). Preglednica 6: Dosežena formalna izobrazba anketiranih glede na spol in zakonski stan manj kot 8-letna dve- ali srednja vi{ja, skupaj 8-letna osnovna triletna {ola visoka % N osnovna {ola poklicna {ola {ola {ola – samski mo{ki – 16,6 29,8 44,4 9,3 100,0 (151) – samska ženska 3,0 13,4 13,4 64,2 6,0 100,0 (67) – poro~en mo{ki 12,0 33,4 36,0 14,3 4,2 100,0 (301) – poro~ena ženska 11,8 53,5 13,8 16,9 3,9 100,0 (254) N (69) (273) (200) (197) (41) (780) % 8,8 35,0 25,6 25,3 5,3 100,0 Pearson = 192,411; sign. > 0,00000 Dosežena formalna izobrazba je najnižja pri poro~enih ženskah (65,3 % ima kon~ano najve~ osemletno osnovno {olo) in poro~enih 244 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA mo{kih (45,4 % je kon~alo najve~ osemletno osnovno {olo), mnogo vi- {ja pa pri samskih anketirancih. Tako ima kon~ano srednjo {olo ali ve~ 70,2 odstotka samskih žensk in 53,7 odstotka samskih mo{kih. Hkra- ti pa ugotavljamo (preglednica 6), da je izobrazba poro~enih žensk v povpre~ju nižja od izobrazbe poro~enih mo{kih, nasprotno pa je dose- žena povpre~na formalna izobrazba samskih žensk vi{ja od povpre~- ne izobrazbe samskih mo{kih na slovenskih kmetijah. Povezava med zakonskim stanom in doseženo formalno izobrazbo je seveda vsaj do dolo~ene mere zgolj navidezna in jo je mogo~e po- jasniti s povezanostjo med starostjo in {olsko izobrazbo znotraj {tirih skupin, opredeljenih s spolom in zakonskim stanom. Iz primerjave izobrazbene strukture poro~enih in neporo~enih an- ketirancev in anketirank najmlaj{e starostne skupine, v katero smo uvrstili vse anketirance, stare 34 let ali manj (preglednica 7), sledita vsaj dve ugotovitvi: – prvi~, tako v skupini neporo~enih mo{kih kot v skupini neporo~enih žensk je pomembno ve~ tak{nih, ki imajo kon~ano najmanj srednjo {olo, kot v skupinah njihovih neporo~enih vrstnikov, in – drugi~, v skupini neporo~enih, pa tudi v skupini poro~enih žensk je ve~ tak{nih, ki so kon~ale najmanj srednjo {olo, kot v obeh skupinah njihovih mo{kih vrstnikov. Druga ugotovitev sicer ni navidezna, temve~ podprta z izkustvenimi podatki (preglednica 7), vendar kljub temu zahteva dodatno pojasni- tev. Ta je povezana z dejstvom, da je v Sloveniji ve~ina dve- in triletnih poklicnih {ol namenjena predvsem fantom in v mnogo manj{em obse- gu dekletom. ^e iz tega razloga združimo anketirance in anketiranke, ki so kon~ali dve- oz. triletno poklicno {olo, s tistimi, ki so kon~ali {tiriletno srednjo {olo, razlike v deležu samskih mo{kih (77,9 %) in samskih žensk (83,3 %), starih do 34 let, ki so kon~ali poklicno oz. srednjo {olo, tako reko~ izginjajo. Preglednica 7: Izobrazba anketirancev, starih do 34 let, glede na spol in zakonski stan samski samske poro~eni poro~ene mo{ki ženske mo{ki ženske – manj kot 8-letna osnovna {ola – – 4,4 1,7 – osemletna osnovna {ola 13,2 11,7 15,6 24,6 – dve-, triletna poklicna {ola 31,6 13,3 37,8 19,3 – srednja {ola 46,3 70,0 33,3 45,6 – vi{ja, visoka {ola 8,8 5,0 8,9 8,8 % 100,0 100,0 100,0 100,0 N (186) (60) (45) (57) Prikazani podatki sicer niso reprezentativni za slovensko kme~ko populacijo – spomnimo se, da je bil izbor anketiranih namenski – ker KMETICA IN KME^KA DRU@INA 245 zadevajo njen najbolj vitalni del, vendar iz njih zagotovo lahko sklepa- mo, da gre v slovenski kme~ki populaciji za ob~utne premike v smeri vi{anja dosežene formalne izobrazbe tudi tistih ~lanov kme~kih dru- žin, ki ostajajo na kmetijah. (SAMO)OBNAVLJANJE KME^KEGA SLOJA V analizi dejavnikov (samo)obnavljanja kme~kega sloja upo{tevamo le anketirance, ki so (bili) poro~eni ali živijo oz. so živeli v zunajza- konski skupnosti. Pozornost namenjamo poklicni strukturi in poklicni mobilnosti generacije sedanjih gospodarjev/gospodaric ter nasledni- kov/naslednic in njihovih zakonskih partnerjev; poklicni in prostor- ski mobilnosti mo{kih in žensk zaradi poroke; starosti ob poroki in izobrazbi obeh partnerjev glede na spol ter zadovoljstvu poro~enih z odlo~itvijo za poroko na kmetijo. Poklic in poklicna mobilnost Prihodnost družinskih kmetij in kme~kih družin v Sloveniji je v veliki meri odvisna od osnovne poklicne dejavnosti ~lanov kme~ke družine, predvsem gospodarja/gospodarice in njunega partnerja/partnerice. O družinski kmetiji namre~ lahko govorimo le v primeru, ~e gre za ~isto kmetijo (odrasli ~lani jedra družine delajo samo na kmetiji) ali za me- {ano kmetijo (vsaj en ~lan jedra družine dela samo na kmetiji oz. mu kmetovanje pomeni osnovno poklicno dejavnost). Dopolnilne kmetije pa bo iz skupine družinskih kmetij treba prej ali slej izvzeti oziroma jih obravnavati kot samostojno skupino podeželskih gospodinjstev, ki jo sestavljajo tako ~lani nekdanjih kme~kih gospodinjstev kot mestni priseljenci, ki se samooskrbno/ljubiteljsko ukvarjajo s kmetovanjem (preglednica 8). Najo~itnej{a razlika med dvema generacijama v njuni poklicni usmerjenosti (preglednica 8) je izreden upad {tevila tistih, ki jim je kmetovanje poklic – tako pri mo{kih kot pri ženskah, kar je po eni strani pripisati sorazmerno velikemu deležu naslednikov/mož na- slednic (27,2 %) in naslednic/žena naslednikov (24,0 %), ki se {e {ola- jo, na drugi strani pa njihovi poklicni mobilnosti navzgor. Pri nasled- nikih/možeh naslednic je v primerjavi z gospodarji/možmi predvsem pove~an delež KV in VKV delavcev ter uslužbencev. Prav tako pa se je med naslednicami/ženami naslednikov v primerjavi z gospodari- cami/ženami pove~al delež KV in VKV delavk (10,6 %) ter uslužbenk (20,2 %). 246 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 8: Anketirani ~lani jedra kme~ke družine glede na poklic, ki ga opravljajo/so ga opravljali pred upokojitvijo gospodar/ gospodarica/ naslednik/ naslednica/ skupaj mož žena mož nasled. žena nasled. % N – NK, PK delavec 13,0 7,9 10,8 4,3 10,0 (78) – KV, VKV delavec 15,0 4,4 20,9 10,6 12,6 (98) – vodilni delavec, obrtnik 5,3 1,3 6,3 2,1 4,0 (31) – uslužbenec 5,0 9,3 13,3 20,2 9,7 (76) – vodil. uslužbenec, strokovnjak 2,7 0,9 1,3 2,1 1,8 (14) z visoko izobrazbo – kmet 58,1 _ 17,1 _ 25,9 (202) – kmetica, kme~ka gospodinja – 25,8 – 25,5 25,1 (196) – dijak, {tudent – – 27,2 34,0 9,6 (75) – nezaposlen 1,0 0,4 3,2 1,1 1,3 (10) % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 N (301) (227) (158) (94) (780) Zdaj{nje stanje v poklicni usmerjenosti naslednikov/naslednic in njihovih partnerjev/partneric sicer ne pomeni, da bodo ti ostali v se- danjem poklicu, ~e ta ni kmetovanje, ko bodo prevzeli kmetijo. Na vpra{anje zaposlenim naslednikom/naslednicam o tem, ali bi bili pod ugodnimi pogoji pripravljeni opustiti zaposlitev in samo kmetovati, je namre~ polovica vpra{anih odgovorilo pritrdilno, pri ~emer jim ni bilo treba opredeliti, kaj razumejo pod »ugodnimi pogoji za kmetova- nje« (Barbi~, 1990: 259–262). Danes bi sicer težko trdili, da so razmere za kmetovanje bistveno bolj{e, kot so bile pred desetimi leti, lahko pa trdimo, da so za zaposlovanje zunaj kmetijstva bistveno slab{e mož- nosti, kar bo verjetno marsikaterega naslednika/naslednico prisililo, da se bo posvetil samo kmetovanju. Iz primerjave poklicne strukture sedanjih gospodarjev/mož in go- spodaric/žena s poklicno strukturo njihovih o~etov in mater (pregled- nici 9 in 10) izhajajo naslednje ugotovitve: Prvi~, sedanji gospodarji/možje so v primerjavi s svojimi o~eti pra- viloma iz skupine kmetov v ve~ini primerov prestopili v skupino KV in VKV delavcev, v precej manj{em deležu pa tudi v skupino usluž- bencev ter NK in PK delavcev. Delež kmetov se je v eni generaciji zmanj{al z 81,6 na 58,1 odstotka (preglednica 9). Drugi~, sedanje gospodarice/žene, ki so po poklicu kmetice, so v primerjavi s svojimi o~eti v celoti ostale v istem, to je v kme~kem sloju – tak{nih je kar tri ~etrtine anketiranih gospodaric/žena. Manj{e spre- membe med poklici gospodaric/žena in poklici njihovih o~etov pa so v skupini uslužbenk, ki jih je med gospodaricami/ženami 9,3 odstot- ka, med njihovimi o~eti pa jih je (bil) le 1 odstotek (preglednica 10). KMETICA IN KME^KA DRU@INA 247 Preglednica 9: Poklic anketiranih gospodarjev/mož gospodaric ter nji- hovih o~etov in mater gospodar/mož njegov o~e njegova mati gospodarice % n % n % N – NK, PK delavec 13,0 (39) 10,2 (27) 2,7 (6) – KV, VKV delavec 15,0 (45) 4,1 (H) 1,1 (3) – vodilni delavec, obrtnik 3,3 (16) 3,4 (9) 0,4 (1) – uslužbenec 5,0 (15) 0,4 (1) 1,1 (3) – vodilni uslužbenec, strokovnjak 2,7 (8) 0,4 (1) 0,4 (1) z visoko izobrazbo – kmet 58,1 (175) 81,6 (217) – – – kmetica, kme~ka gospodinja – – – – 94,8 (257) – dijak, {tudent 1,0 (3) – – – – – nezaposlen – – – – – – % 100,0 100,0 100,0 N (301) (266) (271) Tretji~, tako za sedanje gospodarje/može kot za gospodarice/žene velja, da so bile njihove matere tako reko~ vse kmetice (94,8 % mater gospodarjev/mož in 94,1 % mater gospodaric/žena). Razlika v po- klicni mobilnosti sedanjih gospodarjev/mož in gospodaric/žena je predvsem v tem, da je iz kme~kega pre{lo v druge poklice mnogo ve~ sedanjih gospodarjev/mož kot pa gospodaric/žena, o ~emer pri~a po- datek, da je v skupini prvih le {e 58,1 odstotka kmetov, v skupini dru- gih pa {e vedno 75,8 odstotka kmetic – nesporen dokaz feminizacije kme~kega poklica po drugi svetovni vojni (preglednica 10). Preglednica 10: Poklic anketiranih gospodaric/žena gospodarjev ter njihovih o~etov in mater gospodarica/ njen o~e njena mati žena gospodarja % N % N % N – NK, PK delavec 7,9 (18) 13,4 (27) 2,5 (5) – KV, VKV delavec 4,4 (10) 4,5 (9) 1,0 (2) – vodilni delavec, obrtnik 1,3 (3) 3,0 (6) – – – uslužbenec 9,3 (21) 1,0 (2) 2,0 (4) – vodilni uslužbenec, strokovnjak 0,9 (2) 2,5 (5) .0,5 (1) z visoko izobrazbo – kmet – – 75,7 (153) – – – kmetica, kme~ka gospodinja 75,8 (172) – – 94,1 (191) – dijak, {tudent – – – – – – – nezaposlen 0,4 (1) – – – – % 100,0 100,0 100,0 N (227) (202) (203) 248 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 11: Poklic anketiranih naslednikov/mož naslednic ter nji- hovih o~etov in mater naslednik/mož njegov o~e njegova mati naslednice % N % N % N – NK, PK delavec 10,8 (17) 14,7 (23) 7,0 (11) – KV, VKV delavec 20,9 (33) 14,7 (23) 8,9 (14) – vodilni delavec, obrtnik 6,3 (10) 4,5 (?) 0,6 (1) – uslužbenec 13,3 (21) 3,8 (6) 8,8 (14) – vodilni uslužbenec, strokovnjak 1,3 (2) 3,8 (6) – — z visoko izobrazbo – kmet 17,1 (27) 58,3 (91) – – – kmetica, kme~ka gospodinja – – 74,7 (118) – dijak, {tudent 3,2 (5) – – – – – nezaposlen 27,2 (43) – – – % 100,0 100,0 100,0 N (158) (156) (158) Preglednica 12: Poklic anketiranih naslednic/žena naslednikov ter nji- hovih o~etov in mater naslednica/žena njen o~e njena mati naslednika % N % N % N – NK, PK delavec 4,3 (4) 13,2 (12) 6,5 (6) – KV, VKV delavec 10,6 (10) 12,1 (11) 9,7 (9) – vodilni delavec, obrtnik 2,1 (2) 9,9 (9) 1,1 (1) – uslužbenec 20,2 (19) 2,2 (2) 6,5 (6) – vodilni uslužbenec, strokovnjak 2,1 (2) 2,2 (2) – – z visoko izobrazbo – kmet – – 53,3 (53) – – – kmetica, kme~ka gospodinja 25,5 (24) – – 75,3 (70) – dijak, {tudent 34,0 (32) – – – – – nezaposlen 1,1 (1) – – – – % 100,0 100,0 100,0 N (94) (156) (93) Proces feminizacije kme~kega poklica je v za~etku 90. let dvajsetega stoletja skorajda zaustavljen, nedvomno pa mo~no zmanj{an, sode~ po podatkih, po katerih je kmet osnovni poklic 17,1 odstotka seda- njih naslednikov/mož naslednic (preglednica 11) in 25,5 odstotka na- slednic/žena naslednikov (preglednica 12). Po socialnem izvoru med obema skupinama tako reko~ ni razlik. Enak delež naslednikov/mož naslednic kot naslednic/žena naslednikov predvsem po materi izvira KMETICA IN KME^KA DRU@INA 249 iz kme~kega sloja. Matere treh ~etrtin sedanjih naslednikov/naslednic oz. njihovih partnerjev/partneric so bile po poklicu kmetice. Prav tako pa ima o~eta, ki je (bil) po poklicu kmet, enak delež naslednikov/mož naslednic kot naslednic/žena naslednikov. Ugotavljamo, da gre tako reko~ v celoti za samoobnavljanje kme~- kega sloja s pripombo, da se ta v slovenski populaciji {tevil~no zma- nj{uje, prehajanja iz kme~kega sloja pa gredo predvsem v smeri usluž- bencev (v tem sloju je 20,2 % naslednic/žena naslednikov in 13,3 % naslednikov/mož naslednic) ter v smeri KV in VKV delavcev (v tem sloju je 10,6 % naslednic/žena naslednikov in 20,9 % naslednikov/ mož naslednic). Sklepam, da gre v ve~ini primerov za poklicno mobil- nost navzgor, to je za prehajanje v statusno uglednej{e poklicne sku- pine. Poklicna in prostorska mobilnost zaradi poroke V {tevilnih primerih tako mo{ki kot ženske ob poroki na kmetijo po- stanejo poklicni kmetje in kmetice ter se pridružijo tistim, ki so ta po- klic opravljali že pred poroko. Zaradi poroke – verjetno so ob tem ali pred tem tudi prevzeli kme- tijo – je opustilo zaposlitev mnogo ve~ žensk (pred poroko je bilo zaposlenih kar 42,7 % poro~enih kmetic, po poroki pa le {e 26,1 %) kot mo{kih (pred poroko jih je bilo zaposlenih 56,8 %, po poroki pa 44,4 %). Z drugimi besedami, zaradi poroke, verjetno povezane tudi s prevzemom kmetije, ali s poroko s prevzemnikom/prevzemnico je opustilo zaposlitev 26,6 odstotka zaposlenih žensk in le 12,4 odstotka zaposlenih mo{kih (preglednica 13). V obeh primerih so zaposleni ob poroki pripravljeni opustili zapo- slitev v prid kmetovanja. Primerjava poro~enih mo{kih, ki poklic kme- ta opravljajo {ele po poroki, z deležem tistih, ki so ta poklic opravljali že pred poroko, kaže, da se je delež poklicnih kmetov pove~al s 40,9 na 53,9 odstotka, tj. za 13 odstotkov. Primerjava deleža žensk, ki so poklic kmetice/kme~ke gospodinje opravljale pred poroko, z deležem poro~enih žensk, ki ga opravljajo {ele po poroki, pa kaže, da se s poro- ko ta delež pove~a s 47,4 na 72,7 odstotka, to je za 25,3 odstotka. Samo dodaten dokaz za dejstvo, da je ob poroki ob~uten delež žensk – vse- kakor pa ve~ji delež žensk kot mo{kih – postavljen pred dejstvo, da mora opustiti zaposlitev ter prevzeti poklic kmetice/kme~ke gospodi- nje! Tudi to je lahko eden od razlogov, zaradi katerih se celo kme~ka dekleta nerada poro~ijo na kmetijo, zlasti {e tista, ki so se iz{olala za kak drug poklic in se jim je uspelo tudi zaposliti. 250 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 13: Poro~eni mo{ki in poro~ene ženske pred poroko in zdaj glede na poklic poro~eni mo{ki poro~ene ženske zdaj pred poroko zdaj pred poroko – NK, PK delavec 13,3 16,6 7,9 19,0 – KV, VKV delavec 16,2 24,4 4,7 9,1 – vodilni delavec, obrtnik 6,2 6,2 1,6 0,4 – uslužbenec 6,8 8,4 10,7 13,0 – vodilni uslužbenec, strokovnjak z visoko izobrazbo 1,9 1,0 1,2 1,2 – kmet 53,9 40,9 – – – kmetica, kme~ka gospodinja – – 72,7 47,4 – dijak, {tudent 0,3 2,6 0,8 5,5 – nezaposlen 1,3 – 0,4 4,3 % 100,0 100,0 100,0 100,0 N (305) (305) (253) (253) Tako reko~ vsi (97,7 %) poro~eni kmetje in kmetice so pred poroko živeli na kmetiji (6,3 %) ali vsaj na deželi, ~e že ne na kmetiji (37,4 %) (preglednica 14). Medtem ko je že pred poroko živela na kmetiji ve- ~ina (80,5 %) mo{kih, pa je na kmetiji živela že pred poroko le do- bra tretjina žensk. Ve~ina ostalih žensk, ki so zdaj poro~ene na kmetiji (61,8 %), pa je pred poroko živela na deželi, ~eprav ne na kmetiji. Prav zato so verjetno dovolj dobro poznale življenje in delo kmetice, da so se s kmetom tudi poro~ile ali pa so se z njim poro~ile zato, ker so se družile z njimi na podeželju, ker so pa~ tam živele. Možnosti za med- sebojna sre~evanja in spoznavanja med mladimi na podeželju so ne- dvomno ve~je od možnosti, da mladi s podeželja sre~ajo ustreznega partnerja/partnerico v mestu, s katerim imajo le redke stike. Izjema je sicer v mestih {olajo~a se kme~ka/podeželska mladina, vendar tudi ta o~itno lažje navezuje stike s kme~kimi/podeželskimi vrstniki, saj na domu preživi ve~ji del prostega ~asa ob sobotah in nedeljah in med po~itnicami. Razlikam v {tevilu kmetov in kmetic, ki so že pred po- roko živeli na kmetiji, pa vsaj do dolo~ene stopnje botruje že ve~krat omenjeno dejstvo, da v Sloveniji nasledstvo kmetije {e vedno pravilo- ma pripade mo{kemu potomcu. Preglednica 14: Bivanje pred poroko glede na spol poro~eni mo{ki poro~ene ženske skupaj % N – na kmetiji 80,5 35,8 60,3 (339) – na deželi 17,2 61,8 37,4 (210) – v mestu 2,3 2,4 2,3 (13) N 100,0 100,0 100,0 % (308) (254) (562) KMETICA IN KME^KA DRU@INA 251 Ženska je na kmetiji predvsem kmetica, ne glede na to, ali gre za ~isto ali za me{ano kmetijo, kar potrjujejo tudi podatki (preglednica 15), po katerih ni razlik med ~istimi in me{animi kmetijami glede na delež ti- stih, ki so pred poroko živeli na kmetiji; na deželi, vendar ne na kmetiji; ali v mestu. Odstopanje poro~enih z dopolnilnih kmetij lahko pripi{emo v prvi vrsti njihovemu majhnemu deležu (3 %) v anketirani populaciji. Preglednica 15: Bivanje pred poroko glede na tip kmetije ~ista me{ana dopolnilna skupaj % N – na kmetiji 59,5 61,3 41,2 60,3 (339) – na deželi 39,7 36,1 52,9 37,4 (210) – v mestu 0,9 2,6 5,9 2,3 (13) % 100,0 100,0 100,0 100,0 N (116) (429) (17) 100,0 (562) % 20,6 76,3 3,0 Ne glede na omenjene razlike med kmeti in kmeticami v bivanju pred poroko lahko trdimo, da je življenje na deželi, ~e že ne kar na kmetiji, prvi pogoj za poroko na kmetijo. Starost ob poroki in izobrazba obeh partnerjev Kot v vsej populaciji se tudi med kmeti sklene najve~ porok do 30. leta starosti (93,2 %), od tega najve~ med 20. in 24. letom (48,1 %), le nekoliko manj med 25. in 29. letom (34,3 %), zelo malo pa pred 19. letom (8,1 %). Med 9,5 odstotka tistih, ki so se poro~ili po tridesetem letu starosti, je 6,6 odstotka napravilo ta korak med 30. in 34. letom in le 2,9 odstotka med 35. in 44. letom starosti. Kljub statisti~no pomembni razliki v starosti mo{kih in žensk ob prvi poroki, ki gre predvsem na ra~un ve~jega {tevila kmetic kot kmetov, ki so se poro~ili pred 20. letom starosti, pa se je približno enako velik delež mo- {kih (92,2 %) in žensk (94,4 %) poro~il do 30. leta starosti (preglednica 16). Preglednica 16: Starost ob poroki glede na spol poro~eni mo{ki poro~ene ženske skupaj % N – do 20 let 4,6 34,4 18,0 (100) – 21 do 30 let 87,6 60,0 75,2 (419) – 31 do 40 let 7,5 5,2 6,5 (36) – 41 do 44 let 0,3 0,4 0,4 (2) % 55,1 44,9 100,0 N (307) (250) (557) Pearsons = 83,456, sign. > 0,00000 252 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Statisti~na povezanost med izobrazbo anketiranca in izobrazbo nje- gove partnerice (slika 2) gre predvsem na ra~un anketirancev s kon~a- no osemletno osnovno {olo, v kateri si je kar 68,9 odstotka anketiranih poiskalo partnerico z enako izobrazbo, in anketirancev, ki osemletne osnovne {ole niso kon~ali (59,5 % anketiranih ima partnerico v isti iz- obrazbeni skupini). Ve~ina partneric anketiranih, ki nimajo enake iz- obrazbe kot anketiranci, je praviloma iz sosednje nižje ali vi{je izobra- zbene skupine. Od tega pravila nekoliko odstopajo anketirani kmetje z dve- ali triletno poklicno {olo, med katerimi je polovica (51,3 %) ta- k{nih, ki imajo partnerico z nižjo izobrazbo, in petina (19,8 %) tak{- nih, ki imajo partnerico z vi{jo izobrazbo, kot jo imajo sami. Skupaj s skupino anketiranih, ki so kon~ali {tiriletno srednjo {olo, si partnerico, ~e že ne iz iste izobrazbene skupine, lažje poi{~ejo med nižje kot vi{je izobraženimi od njih samih. 100% Izobrazba žene 90% vi{ja, visoka {ola srednja {ola 80% dve-, triletna poklicna {ola 70% 8-letna osnovna {ola 60% manj kot 8-letna osnovna {ola 50% odstotek 40% 30% 20% 10% 0% manj kot 8-letna 8-letna dve-, triletna srednja vi{ja, osnovna {ola osnovna {ola poklicna {ola {ola visoka {ola Izobrazba anketiranega poro~enega mo{kega Slika 2: Izobrazba poro~enih mo{kih glede na izobrazbo njihovih žena Povezanost izobrazbe poro~enih kmetic z izobrazbo njihovih zakon- skih partnerjev (slika 3) kaže enake zna~ilnosti kot povezanost izob- razbe kmetov z izobrazbo njihovih žena z rahlo tendenco povezanosti navzgor v obeh najnižjih izobrazbenih skupinah, v katerih je ve~ ta- k{nih, katerih partnerji imajo vi{jo izobrazbo, kot jo imajo same. Smer se obrne v skupini tistih, ki so kon~ale srednjo {olo, med katerimi jih ima le 4,7 odstotka partnerja z vi{jo ali visoko izobrazbo, medtem ko ima vi{je ali visoko izobraženo partnerico kar 18,2 odstotka poro~enih mo{kih iste izobrazbene skupine. Kljub navedenim razlikam med izobrazbo anketirancev in anketi- rank v primerjavi z izobrazbo njihovih partnerjev/partneric ugotav- KMETICA IN KME^KA DRU@INA 253 100% Izobrazba moà 90% vi{ja, visoka {ola srednja {ola 80% dve-, triletna poklicna {ola 70% 8-letna osnovna {ola 60% manj kot 8-letna osnovna {ola 50% odstotek 40% 30% 20% 10% 0% manj kot 8-letna 8-letna dve-, triletna srednja vi{ja, osnovna {ola osnovna {ola poklicna {ola {ola visoka {ola Izobrazba anketirane poro~ene ènske Slika 3: Izobrazba poro~enih žensk glede na izobrazbo njihovih mož ljamo, da si kmetije in kmetice praviloma izberejo približno enako izobraženega partnerja/partnerico, kot so sami, ~eprav zveze z vi{je izobraženimi partnerji/partnericami med kmeti/kmeticami niso no- bena redkost, zlasti ne v skupinah tistih, ki so kon~ali srednjo {olo, pri ~emer ženske prednja~ijo pred mo{kimi. Ob tem se vsiljuje misel, da so dekleta/žene s srednjo izobrazbo kot gospodarice, naslednice ali žene naslednikov tiste, od katerih sta mo~no odvisni vitalnost in spodbudna prihodnost kme~ke družine. Vendar kme~ka dekleta s po- klicno izobrazbo praviloma odidejo s kmetije (ne pozabimo, da je ve- ~ina naslednikov na slovenskih kmetijah mo{kih), kar je mogo~e skle- pati tudi iz dejstva, da je med poro~enimi kmeti kar polovica (50,3 %) tak{nih, ki so kon~ali dve- ali triletno poklicno ali celo srednjo {olo, enako izobrazbo pa ima le slaba tretjina (30,7 %) poro~enih žensk (pre- glednica 6). Poro~enih anketirancev (4,2 %) in anketirank (3,9 %) s kon~ano vi{jo ali visoko {olo je v preu~evani populaciji za zdaj premalo, da bi lahko igrali pomembnej{o vlogo v slovenskem kme~kem sloju, vendar ne smemo spregledati možnosti, da se bo njihov delež pove~al že v bliž- nji prihodnosti. Zadovoljstvo z odlo~itvijo za poroko na kmetijo ^eprav ni sporno, da so tako reko~ vsi poro~eni kmetje in kmetice bolj ali manj dobro poznali življenje in delo na kmetiji (pred poroko jih je 254 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA na kmetiji ali vsaj na deželi živelo 97,7 %), pa bi se jih brezpogojno enako odlo~ilo le 81,7 odstotka, pod dolo~enimi pogoji pa {e dodatnih 6,6 odstotka poro~enih anketirancev. Vsak osmi ali deveti kmet/kme- tica pa se v primeru, da bi se lahko ponovno odlo~al(a), ne bi nikoli ve~ odlo~il(a) za poroko na kmetijo. Delež tistih, ki niso zadovoljni z odlo~itvijo, da so se poro~ili na kmetijo, prav gotovo ni tolik{en, da bi vzbujal posebno skrb, saj se v vsakem poklicu in okolju najdejo posamezniki, ki s svojim delom in življenjem niso zadovoljni. Pa~ pa kmetje in kmetice, ki so se s poroko napa~no odlo~ili, to svojo napako morda težje popravijo kot pripadni- ki drugih poklicev deloma zaradi tradicije, po kateri ljudje na podeže- lju težje sprejmejo razvezo kot v mestu, deloma zaradi lastnih pomis- lekov do razveze, deloma pa zato, ker je kmetijo kot vir ekonomske in socialne varnosti ~lanov kme~ke družine težko razdeliti med njene posamezne ~lane oz. med razvezana zakonca. Med poro~enimi kmeti/kmeticami (preglednica 17) ni statisti~no pomembne razlike glede na to, kako bi se odlo~ili, ~e bi imeli možnost ponovnega odlo~anja o poroki na kmetijo. Sklepamo, da razlogi za (ne)zadovoljstvo s poroko na kmetijo niso povezani s spolom zakonca oz. z njegovim/njenim položajem v kme~ki družini in na kmetiji, tem- ve~ so bodisi osebne narave bodisi so povezani s {ir{im okoljem. Naj- verjetneje pa gre za splet razli~nih dejavnikov, katerih skupni u~inki so prepri~ali skoraj petino (18,3 %) anketiranih poro~enih, da se nika- kor ne bi znova poro~ili na kmetijo ali bi to storili le pod dolo~enimi pogoji. Ti pogoji zadevajo predvsem samo kmetijo (ve~jo po obsegu, bolje opremljeno, mehanizirano, urejeno) ter nasploh bolj{e razmere za kmetovanje. Sledita dva pogoja, ki sta povezana s pravo~asnim prevzemom kmetije in s potrebo mladih, da imajo samostojno gospo- dinjstvo. Nekaj anketiranih pa je omenilo pogoje, povezane s kme~- kim delom (manj dela, bolj{e pla~ano in bolj cenjeno kme~ko delo). Kot pogoj za ponovno poroko na kmetijo pa so bili po enkrat omenjeni {e možnosti zaposlitve, bližina doma in bolj{i odnosi med ljudmi. Preglednica 17: Pripravljenost poro~enih za ponovno odlo~itev za po- roko na kmetijo glede na spol poro~eni poro~ene skupaj mo{ki ženske % N – ponovno bi se brez pomislekov poro~il(a) na kmetijo 84,4 78,3 81,7 (459) – na kmetijo bi se ponovno poro~il(a) le pod dolo~enimi pogoji 5,5 7,9 6,6 (37) – nikoli ve~ se ne bi poro~il(a) na kmetijo 10,1 13,8 11,7 (66) % 100,0 100,0 100,0 N (308) (254) (562) Pearsons = 3,435, sign. > 0,17947 KMETICA IN KME^KA DRU@INA 255 OTROCI V KME^KIH DRUŽINAH Brez otrok ni družine, torej tudi kme~ke ne. Zato ni naklju~je, da so med petnajstimi motivi za ustvarjanje družine anketirani kmetje/ kmetice dali prednost tistim, ki zadevajo otroke. Ko so posamezne ponujene motive za ustvarjanje družine ocenjevali z ocenami od 1 (najmanj pomemben motiv) do 5 (najbolj pomemben), so se glede na doseženo povpre~no oceno v prvo polovico uvrstili naslednji: – družina omogo~a najprimernej{o nego in vzgojo otrok (4,5) – želja po družini in otrocih (4,4) – družina zagotavlja ohranitev in nadaljevanje slovenskega rodu (4,2) – družina zagotavlja nasledstvo in prihodnost kmetije (4,0) Šele tem sledijo motivi socialne varnosti, kot so preskrbljenost na sta- rost in v primeru bolezni (4,0), življenje v družini daje ob~utek smisla in pripadnosti (4,0), družina zagotavlja socialno varnost (3,8) in delo- vno silo (3,6). Sledijo individualni in statusni motivi: življenje v dru- žini ima {tevilne ekonomske prednosti (3,5); družina posamezniku zagotavlja vi{ji družbeni položaj (3,5); družina daje možnosti za raz- vijanje lastnih nagnjenj in sposobnosti (3,3) ipd. (Barbi~, Hribernik, 1991: 7–9). Število otrok in {tevilo želenih otrok v kme~kih družinah Medtem ko kar tretjina (31,8 %) anketiranih ({e) nima otrok, pa jih le 2,2 odstotka tudi ne želi imeti. Tak{nih, ki imajo (8,8 %) oziroma si želijo (3,7 %) le enega otroka, je med anketiranci izredno malo. Ve~- ina jih ima dva (30,5 %) ali tri (18,1 %), {e ve~ pa je takih, ki bi želeli imeti dva (42,3 %) ali tri (33,1 %) otroke. Hkrati pa ugotavljamo, da {tevilne kme~ke družine v Sloveniji {e niso izginile, saj ima skoraj vsa- ka deseta kme~ka družina {tiri otroke ali ve~ (preglednica 18). Sode~ po podatku, po katerem si skoraj polovica (18,7 %) anketiranih želi vsaj {tiri otroke, pa bodo družine z ve~ otroki tudi v prihodnje ena od zna~ilnosti slovenskih kme~kih družin. Razlika med dejanskim in želenim {tevilom otrok (slika 4) gre ne- dvomno na ra~un samskih anketirancev, posebej samskih žensk, med katerimi je kar 9 odstotkov takih, ki si otrok ne želijo, in dodatno 9 od- stotkov takih, ki si želijo le enega otroka (preglednica 18). 256 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 18: Število želenih otrok glede na spol in stan anketira- nih samski samske poro~eni poro~ene skupaj mo{ki ženske mo{ki ženske % N – ni~ 6,0 9,0 0,3 0,4 2,2 (17) – eden 2,0 9,0 3,6 3,5 3,7 (29) – dva 49,7 43,3 44,5 35,0 42,3 (330) – tri 30,5 28,4 31,8 37,4 33,1 (258) – {tiri 7,9 10,4 11,7 13,0 11,3 (88) – pet 2,6 – 4,5 6,7 4,5 (35) – {est ali ve~ 1,3 – 3,6 3,9 2,9 (23) % 100,00 100,0 100,0 100,0 100,0 N (151) (67) (308) (254) (780) % 19,4 8,6 39,5 32,6 100,0 Nasprotno pa enak delež samskih (88,1) in poro~enih mo{kih (88,0 %) ter skoraj enak delež samskih (82,1 %) in poro~enih žensk (85,4 %) želi imeti dva do {tiri otroke. Razlike med samskimi in po- ro~enimi kmeticami so predvsem v deležih tistih, ki si otrok ne želijo ali želijo le enega otroka (v tem deležu prednja~ijo samski – 18 % pred poro~enimi – 3,9 %), ter v deležu tistih, ki si želijo pet, {est otrok ali ve~. Med samskimi kmeticami ni namre~ nobene, ki bi si želela pet otrok ali ve~, med poro~enimi pa je tak{nih kar 10,6 odstotka (preglednica 18). 45 42,3 40 35 ov 31,8 33,1 30 30,5 25 èleni otroci 20 18,1 18,7 otroci 15 10,7 odstotek odgovor 10 8,8 5 3,7 2,2 0 Slika 4: Število otrok in {tevilo želenih otrok ^e primerjamo le samske in poro~ene anketirance obeh spolov, opa- zimo najve~je razlike v {tevilu tistih, ki si ne želijo nobenega otroka, ter v {tevilu tistih, ki si želijo pet otrok ali ve~. Med neporo~enimi je KMETICA IN KME^KA DRU@INA 257 odstotek 100 90 80 70 60 samski 50 poro~eni 40 30 20 10 0 0 1 2 3 4 5 6 ali ve~ {tevilo èlenih otrok Slika 5: Poro~eni in neporo~eni glede na {tevilo želenih otrok ve~ tistih, ki si otrok sploh ne želijo, med poro~enimi pa tistih, ki si želijo pet otrok ali ve~ (slika 5). Neporo~eni, z izjemo ene ženske, ki ima dva otroka, so vsi brez otrok in kar 6,9 odstotka je med njimi tak{nih, ki si otrok ne želijo (pre- glednica 19). ^eprav se zdi želja po otrocih ve~ini ljudi samoumevna, pa si nedvomno nekateri posamezniki in posameznice otrok preprosto ne želijo, ker imajo v življenju pa~ druge ambicije in na~rte, ali pa so se za to odlo~ili, ker ne vidijo možnosti, da bi otroke ({e) lahko imeli. Vendar pa sorazmerno velik delež anketiranih neporo~enih ~lanov je- dra kme~ke družine, ki so izjavili, da si otrok ne želijo, vsiljuje misel, da so tak{ni izjavi poleg morebitnih notranjih osebnih razlogov botro- vali tudi, morda celo predvsem objektivni razlogi, kot so starost, slabe ali nikakr{ne možnosti za poroko, slabe materialne možnosti ipd. Ve~i- na neporo~enih anketirancev si otroke seveda želi. Dobre tri ~etrtine (77,5 %) si jih želi dva otroka (47,7 %), 29,8 odstotka pa tri. Mnogo manj je tak{nih, ki si želijo samo enega otroka (4,1 %), {tiri (8,7 %) in pet ali ve~ otrok (2,8 %). V tej skupini sta tudi dva neporo~ena mo{ka, od katerih si eden želi sedem otrok, eden pa deset, kar je v dana{njih ~asih težko opredeliti kot resno željo. 258 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 19: Število želenih otrok med neporo~enimi mo{kimi in ženskami samski samske poro~eni poro~ene skupaj mo{ki ženske mo{ki ženske % N – ni~ 6,0 9,0 0,3 0,4 2,2 (17) – eden 2,0 9,0 3,6 3,5 3,7 (29) – dva 49,7 43,3 44,5 35,0 42,3 (330) – trije 30,5 28,4 31,8 37,4 33,1 (258) – {tirje 7,9 10,4 11,7 13,0 11,3 (88) – pet 2,6 – 4,5 6,7 4,5 (35) – {est ali ve~ 1,3 – 3,6 3,9 2,9 (23) % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 N (151) (67) (308) (254) (780) % 19,4 8,6 39,5 32,6 100,0 Dejstvo, da med neporo~enimi mo{kimi in ženskami ni ve~jih raz- lik glede {tevila želenih otrok (preglednica 19), zagotavlja, da se bosta prihodnja partnerja lahko uskladila glede njihovega {tevila. Želje po otrocih je v celoti uresni~ilo ali jih {e namerava uresni~iti kar 56,6 odstotka anketiranih kmetov/kmetic. ^e njim pri{tejemo {e 331 (28,8 %) samskih anketirancev, ki želja po otrocih niso uresni~ili niti ne vedo, ali bodo to lahko storili, ker nimajo partnerja/partneri- ce, ostane le 94 (12,1 %) poro~enih kmetov/kmetic, ki želja po {tevilu otrok niso uresni~ili. Med samskimi mo{kimi (49,7 %) in samskimi ženskami (41,8 %) je najve~ takih, ki si želijo dva otroka, sledijo pa jim tisti, ki si željo tri otroke (samski mo{ki 30,5 %, samske ženske 28,4 %). Torej se samski kmetje in samske kmetice ne razlikujejo po tem, koliko otrok si želijo. Prav tako pa ni razlik med poro~enimi kmeti in poro~enimi kmeticami glede na delež tistih, ki si želijo ve~ otrok, kot pa jih imajo. V obeh sku- pinah je najve~ takih, ki bi želeli enega ali dva otroka ve~, zelo malo pa takih, ki bi si želeli tri otroke ali ve~ poleg tistih, ki jih že imajo (pre- glednica 20). Pri dobri polovici anketirancev (54 %) ni razlik med dejanskim in želenim {tevilom otrok, vsi ostali pa bi si, razen treh, želeli ve~ otrok, kot pa jih imajo. Velik delež anketiranih (45,7 %), ki bi si želeli ve~ otrok, kot jih imajo, gre predvsem na rova{ samskih kmetov in kme- tic, ki želja po otrocih sploh {e niso uresni~ili, z izjemo 6 odstotkov samskih mo{kih in 9 odstotkov samskih žensk, ki otrok nimajo in si jih tudi ne želijo. Med sedemnajstimi anketiranimi (2,2 %), ki si otrok ne želijo, je namre~ kar 9 (1,9 %) samskih mo{kih in 6 (0,8 %) samskih žensk, kar hkrati pomeni, da si otrok ne želita le 2 (0,2 %) poro~eni osebi. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 259 Preglednica 20: Razlika med želenim in dejanskim {tevilom otrok gle- de na spol in zakonski stan anketiranih samski samske poro~eni poro~ene skupaj mo{ki ženske mo{ki ženske % N –5 – – – 0,4 0,1 (1) –2 – – – 0,4 0,1 (1) –1 – – 0,3 – 0,1 (1) 0 6,0 9,0 73,4 70,9 54,0 (421) +1 2,0 10,4 14,0 14,6 11,5 (90) +2 49,7 41,8 8,8 9,4 19,7 (154) +3 30,5 28,4 1,6 3,1 10,0 (78) +4 ali ve~ 11,9 10,4 1,9 1,2 4,4 (34) % 100,0 100.0 100,0 100,0 100,0 (780) Pearson = 430,317; sig. > 0,00000 Tako med samskimi mo{kimi (49,7 %) kot med samskimi ženskami (41,8 %) je najve~ takih, ki si želijo dva otroka, sledijo pa jim tisti, ki si želijo tri (samski mo{ki – 30,5 %, samske ženske – 28,4 %). Torej se samski kmetje in samske kmetice ne razlikujejo po tem, koliko otrok si želijo (preglednica 21). Razlogi za neuresni~enost želja po otrocih Glede razlogov, zaradi katerih želja po otrocih niso uresni~ili (pre- glednica 21), med poro~enimi mo{kimi in poro~enimi ženskami ni bistvenih razlik z izjemo razloga »zaradi starosti, bolezni«, ki ga je navedlo precej ve~ žensk (50 %) kot mo{kih (12,5 %). Preglednica 21: Glavna ovira, zaradi katere poro~eni anketiranci niso uresni~ili želja po otrocih, glede na spol poro~eni poro~ene skupaj mo{ki ženske % N – zaradi starosti, bolezni 42,5 51,0 46,8 (44) – otroci so predragi 27,7 23.4 25,5 (24) – v bližini ni vrtcev, {ol 8,5 2,1 5,3 (5) – nerazumevanje, slabi odnosi v družini 4,3 6,4 5,3 (5) – slabe možnosti za zdravstveno varstvo – 1,3 2,1 (2) – drugi razlogi 17,0 12,8 14,4 (14) % 100,0 100,0 100,0 N (47) (47) (94) 260 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA ^eprav je delež tistih, ki želja po otrocih niso mogli uresni~iti, maj- hen, pa ni zanemarljivo dejstvo, da so med njimi – tako med mo{kimi kot med ženskami – tudi taki, ki navajajo ekonomske razloge (25,5 %) in razloge, ki zadevajo slabo dostopnost do vzgojnih (5,3 %) in zdrav- stvenih ustanov (2,1 %). Zadnja dva razloga sta kljub majhnemu de- ležu tistih, ki so ju opredelili kot pomembno oviro, zaradi katere niso uresni~ili svojih želja po otrocih, zanimiva predvsem kot kazalca oza- ve{~enosti kmetov/kmetic o tem, kaj otroci na podeželju potrebujejo oz. kaj pogre{ajo. Upo{tevani razlogi, zaradi katerih anketirani niso mogli uresni~iti želenega {tevila otrok, temeljijo na predpostavki, da si kmetje/kmeti- ce želijo ve~ otrok, kot jih imajo, kar potrjujejo tudi že navedeni poda- tki o razliki med želenim in dejanskim {tevilom otrok. Prikraj{anost otrok, ki živijo na deželi Nekateri razlogi, zaradi katerih predvsem poro~eni kmetje/kmetice želja po {tevilu otrok niso uresni~ili, opozarjajo na pomanjkljivo so- cialno infrastrukturno opremljenost podeželja, kar nakazujejo na{te- te ovire oz. razlogi, zaradi katerih poro~eni anketiranci nimajo toli- ko otrok, kot bi jih želeli. Podatki o tem, ali otroci ustrezne starosti obiskujejo vrtec, srednjo, vi{jo ali visoko {olo, le deloma podpirajo trditev, po kateri so slabe možnosti za varstvo pred{olskih otrok in za njihovo {olanje po kon~ani osnovni {oli razlog, zaradi katerega anke- tirani kmetje/kmetice nimajo toliko otrok, kot bi jih želeli. Medtem ko pomanjkanje vrtcev vsaj do neke mere lahko uvrstimo med ovire za ve~je {tevilo otrok v kme~kih družinah (vrtce obiskuje le 26,1 % otrok ustrezne starosti), pa bi to težko trdili za srednje, vi{je in visoke {ole, ki jih dijaki in {tudentje praviloma obiskujejo zunaj kraja stalnega bi- vali{~a. Zbrani podatki kažejo, da otrokom iz kme~kih družin {olanje po kon~ani osnovni {oli ni nedostopno. Srednjo {olo namre~ obiskuje 66,1 odstotka, vi{jo 15,7 odstotka ter visoko {olo ali umetni{ko akade- mijo 39,4 odstotka mladih ustrezne starosti. O~itno ležijo vzroki pri- kraj{anosti podeželskih otrok v primerjavi z mestnimi otroci drugje in ne v slabih možnostih za nadaljevanje {olanja po kon~ani osnovni {oli. Pa si poglejmo mnenja anketiranih kmetov/kmetic o tem, v ~em so pred{olski otroci v primerjavi z mestnimi prikraj{ani, v ~em pa so njihove prednosti v primerjavi z mestnimi vrstniki! Odgovori na vpra{anje o tem, v ~em so otroci na podeželju v primer- javi z mestnimi otroki prikraj{ani, kažejo, da 89 odstotkov ali 694 an- ketiranih, ki so izjavili, da so podeželski otroci v primerjavi z mestnimi prikraj{ani, tak{no prikraj{anost tudi konkretizirajo (preglednica 22). KMETICA IN KME^KA DRU@INA 261 Preglednica 22: Podro~ja prikraj{anosti otrok, ki živijo na deželi % N – slab{e možnosti za interesne dejavnosti, razli~ne te~aje, {portne aktivnosti 79,2 (544) – manj prostega ~asa, ve~ dela 74,4 (511) – prikraj{ani so za po~itnice 58,2 (400) – slab{e možnosti za izobraževanje in varstvo 51,7 (355) – nižja življenjska raven 23,1 (159) – imajo manj družbe in stikov z ljudmi 21,6 (158) – manj pozornosti star{ev in vzgojiteljev 12,4 (85) – so manj samostojni in manj samozavestni 11,9 (82) N = 694 Navedene prikraj{anosti se združujejo v tri dimenzije (preglednica 23): – slab{e možnosti za zunaj{olske dejavnosti, slab{e možnosti za izobra- ževanje in varstvo ter manj ~asa in ve~ dela (faktor1); – nižja življenjska raven ter prikraj{anost za po~itnice (faktor 2); – manj{a samostojnost in pomanjkanje samozavesti, manj pozornosti star{ev in vzgojiteljev, pa tudi manj družbe in stikov z ljudmi (faktor 3). Preglednica 23: Faktorska analiza spremenljivk prikraj{anosti otrok, ki živijo na podeželju F1 F2 F3 – manj možnosti za interesne dejavnosti, razli~ne te~aje, {portne aktivnosti .73 –.04 –.24 – slab{e možnosti za izobraževanje in varstvo (oddaljenost) .67 –.04 –.14 – manj prostega ~asa, ve~ dela .45 .32 –.33 – nižja življenjska raven –.16 .81 .01 – prikraj{anost za po~itnice .09 .78 .07 – manj so samostojni in samozavestni –.13 –.02 –.76 – manj pozornosti star{ev in vzgojiteljev .02 –.03 –.72 – manj družbe, stika z ljudmi .39 .04 –.44 pojasnjena varianca = 54,1 % Relevantnost identificiranih dimenzij prikraj{anosti podeželskih otrok potrjuje visok delež (54,1 %) pojasnjene variance preu~evane teme. Štiri skupine anketiranih (samski mo{ki, samske ženske, poro~eni mo{ki, poro~ene ženske) se pomembno razlikujejo po deležu tistih, ki so poudarili posamezne oblike prikraj{anosti podeželskih otrok v primerjavi z mestnimi otroki. Tako najve~ samskih kmetic opozarja na prikraj{anost podeželskih otrok za po~itnice ter na slab{e možnosti za izobraževanje in varstvo otrok na podeželju. Dodatno pa skupaj s poro~enimi kmeticami opozarjajo {e na slab{e možnosti za interesne dejavnosti in na nižjo življenjsko raven podeželskih otrok v primerja- 262 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA vi z mestnimi otroki (preglednica 24). Gre za ponovno in natan~neje opredeljeno ugotovitev, po kateri ve~ žensk kot mo{kih razmi{lja o možnostih, ki jih imajo podeželski otroci za razvoj, ter neposredno ali posredno opozarjajo predvsem na pomanjkljivo socialno infrastruk- turno opremljenost podeželja, pa tudi na to, da se kme~ki star{i pre- malo ukvarjajo z otroki. Preglednica 24: Percepcija prikraj{anosti otrok, ki živijo na podeželju, glede na spol in zakonski stan anketirancev samski poro~eni skupaj M Ž M Ž M Ž – manj možnosti za interesne dejavnosti, razli~ne te~aje, {portne aktivnosti 793 81,4 75,8 82,6 79,2 (544) – manj prostega ~asa, ve~ dela 66,7 72,9 75,1 78,6 74,4 (511) – prikraj{anost za po~itnice 60,0 66,9 56,9 56,7 58,2 (400) – slab{e možnosti za izobraževanje in varstvo (oddaljenost) 43,7 64,4 50,9 54,0 51,7 (355) – nižja življenjska raven 20,7 27,1 21,6 25,4 23,1 (159) – manj družbe, stika z ljudmi 22,2 25,4 20,4 22,3 21,6 (150) – manj pozornosti star{ev in vzgojiteljev 11,1 10,2 13,8 12,1 12,4 (85) – manj so samostojni in samozavestni 12,6 11,9 11,5 12,1 11,9 (82) Prednosti podeželskih otrok Ali prednosti, ki jih imajo otroci na deželi v primerjavi z otroci v me- stu, odtehtajo pomanjkljivosti? Ali so preu~evane prednosti in po- manjkljivosti sploh primerljive? Ali njihovo vrednotenje ni predvsem subjektivno in ima malo zveze z realnostjo? Na tak{na in druga~na vpra{anja je vsaj do neke mere mo~ najti odgovor v podatkih o tem, kak{ne prednosti imajo po mnenju kmetov in kmetic otroci na pode- želju v primerjavi z mestnimi otroki. Že dejstvo, da je ogromna ve~ina anketiranih prepri~ana, da ima življenje na podeželju za otroke tako prednosti (98 %) kot pomanjkljivosti (89 %), navaja na misel, da se kmetje/kmetice zavedajo tako dobrih kot slabih strani podeželskega življenja in o njih bolj ali manj objektivno razsojajo (preglednica 25). Enajst preu~evanih prednosti se združuje v dve dimenziji (pregled- nica 26): prva zadeva dejavnike okolja, druga pa družinsko vzgojo ter stike s star{i, sorodniki in vrstniki. Obe dimenziji skupaj pojasnita 40,4 odstotka variance preu~evane teme in sta med seboj statisti~no po- membno povezani (r = 0,39). KMETICA IN KME^KA DRU@INA 263 Preglednica 25: Podro~ja prednosti otrok, ki živijo na deželi (N = 765) % N a) – ve~ja svoboda, spro{~enost, ve~ prostora za gibanje 81,9 (622) – stik z naravo, živalmi 81,0 (615) – ~isto okolje, ~ist zrak 80,5 (611) – doma~a hrana 66,1 (502) b) – ve~ dela in delovnih navad 63,2 (480) – zdravo življenje 59,3 (450) – doma~e varstvo, ve~ stika s star{i in starimi star{i 58,5 (444) c) – ve~ja prometna varnost 47,4 (360) – manj slabe družbe 45,8 (348) – bolj{a vzgoja 34,0 (258) ~) – ve~ družbe vrstnikov 17,0 (129) Preglednica 26: Faktorska analiza spremenljivk prednosti otrok, ki ži- vijo na podeželju F1 F2 – ~isto okolje, ~ist zrak .82 –.25 – zdravo življenje .70 –.00 – stik z naravo, živalmi .65 .03 – doma~a hrana .52 .22 – ve~ja prometna varnost .42 .29 – ve~ja svoboda, spro{~enost, ve~ prostora za gibanje .26 .17 – bolj{a vzgoja –.05 .73 – manj slabe družbe –.01 .70 – ve~ družbe vrstnikov –.08 .50 – ve~ dela, delovnih navad .19 .48 – doma~e varstvo, ve~ stika s star{i in starimi star{i .29 .47 pojasnjena varianca = 40,4 % Razlike med {tirimi skupinami anketiranih, opredeljenih s spolom in zakonskim stanom (preglednica 27), kažejo, da med njimi ni ve~- jih razlik v deležu anketiranih, ki so kot prednosti poudarili pet od enajstih preu~evanih prednosti (ve~ dela in delovnih navad, zdravo življenje, doma~e varstvo in ve~ stika s star{i/starimi star{i, ve~ja pro- metna varnost in ve~ stikov z vrstniki). Pa~ pa {tiri od enajstih pred- nosti v ve~jem deležu navajajo poro~eni mo{ki in poro~ene ženske kot neporo~eni anketiranci obeh spolov. To so naslednje prednosti: otroci imajo ve~ prostora za gibanje, doma~a hrana, manj slabe družbe, bo- lj{a vzgoja. Stik z naravo in živalmi ter ~isto okolje in zrak kot pred- nosti otrok na deželi neporo~ene ženske navajajo v pomembno ve~jem {tevilu kot ostale tri skupine anketiranih. 264 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Postavljeni pred dejstvo, da so že poro~eni in imajo že otroke, tako poro~eni mo{ki kot poro~ene ženske i{~ejo potrditev tega dejstva tudi v iskanju prednosti, ki jih imajo podeželski otroci pred mestnimi. ^e- prav o nekaterih prednostih ni treba dvomiti (ve~ svobode in prostora za gibanje, doma~a hrana), pa druge opozarjajo predvsem na psiho- lo{ko doživljanje kmetov/kmetic kot star{ev, ki želijo svojim otrokom vse najbolj{e (manj slabe družbe, bolj{a vzgoja). Preglednica 27: Percepcija prednosti otrok, ki živijo na deželi, pred otroci v mestu samski poro~eni skupaj M Ž M Ž % N – ve~ja svoboda, spro{~enost, ve~ prostora 82,4 74,2 82,3 83,3 81,9 (622) za gibanje – stik z naravo, živalmi 77,7 86,4 80,6 82,1 81,0 (615) – ~isto okolje, ~ist zrak 79,1 86,4 79,9 80,5 80,5 (611) – doma~a hrana 58,8 60,6 69,9 67,5 66,1 (502) – ve~ dela, delovnih navad 61,5 63,6 64,2 63,0 63,2 (480) – zdravo življenje 60,8 65,2 57,5 58,9 59,3 (450) – doma~e varstvo, ve~ stika s star{i 56,1 60,6 59,2 58,5 58,5 (444) in starimi star{i – ve~ja prometna varnost 47,3 50,0 44,1 50,8 47,4 (360) – manj slabe družbe 31,8 37,9 4,5 53,3 45,8 (348) – bolj{a vzgoja 29,1 31,8 35,8 35,4 34,0 (258) – ve~ družbe vrstnikov 18,9 19,7 15,4 17,1 17,0 (129) ZAKAJ MLADI [E OSTAJAJO V KMETIJSTVU IN NA VASI Odgovor na postavljeno vpra{anje ni preprost in ni enodimenziona- len. Po nekak{nem splo{nem prepri~anju je najbolj pri roki odgovor »ker nimajo drugih možnosti«, pa tudi odgovor »zaradi tradicije in navezanosti na zemljo« bi marsikateremu vpra{anemu kaj hitro pri{el na misel. Odgovori 780 vpra{anih kmetov in kmetic samo deloma potrjujejo predstavljeno splo{no mnenje. Med tremi dimenzijami, vzdolž kate- rih se razporejajo konkretni razlogi, zaradi katerih mladi {e ostajajo v kmetijstvu in na vasi, le ena zadeva ~ustvene razloge (družinska tra- dicija, navezanost na dom in star{e ter skrb za ostarele star{e – F3, preglednica 28). Drugi dve dimenziji, ki povezujeta preostalih sedem od skupaj deset konkretnih razlogov, pa sta precej racionalne narave. In sicer ena dimenzija razlogov (F1, preglednica 28) zadeva primerno velikost in opremljenost kmetije ter veselje do kme~kega poklica, ki KMETICA IN KME^KA DRU@INA 265 se mu pridružuje nekoliko subjektivno obarvano upanje na zbolj{anje položaja v kmetijstvu, druga pa slabe možnosti za zaposlitev v mestu, kjer je tudi življenje dražje (F2, preglednica 28). Šele upo{tevanje vseh treh dimenzij oz. njihova kombinacija da ustrezen odgovor na vpra{anje o tem, zakaj mladi {e ostajajo v kme- tijstvu in na vasi. Ali druga~e re~eno, mlade zadržujejo v kmetijstvu v prvi vrsti ekonomski razlogi (dobre možnosti za dohodek od kmetije ter slabe možnosti za zaposlitev v mestu) in {ele v njihovem okviru lahko pridejo do veljave tudi neekonomski razlogi. ^e pa o pomembnosti posameznih razlogov, zaradi katerih po mne- nju anketiranih mladi {e ostajajo v kmetijstvu in na vasi, sklepamo na podlagi {tevila tistih, ki so upo{tevane razloge opredelili kot po- membne, pa ugotovimo, da prva tri mesta zasedajo razlogi emocio- nalne narave (preglednica 29), prvi ekonomski razlog pa se je uvrstil {ele na ~etrto mesto. Povsem na dnu rang lestvice pa sta razloga, ki opozarjata bodisi na neustrezne osebne zna~ilnosti, ki bi mladim omo- go~ile zapustiti kmetijo (niso usposobljeni za drug poklic), bodisi na neugodne razmere v mestu (drago življenje). Preglednica 28: Faktorska analiza spremenljivk razlogov, zaradi kate- rih mladi {e vedno ostajajo v kmetijstvu in na vasi F1 F2 F3 – dobro urejena, mehanizirana kmetija .69 .94 .11 – navezanost na zemljo, veselje do kme~kega poklica .65 –.19 –.05 – velikost kmetije zagotavlja dober dohodek .62 .19 .10 – upanje na izbolj{anje položaja v kmetijstvu .56 .13 –.01 – pomanjkanje delovnih mest v mestu .13 .80 –.26 – drago življenje v mestu .12 .66 .10 – niso usposobljeni za drug poklic –.20 .48 .37 – nadaljevanje družinske tradicije –.10 .01 .65 – skrb za ostarele star{e .18 .10 .65 – navezanost na dom, star{e .25 –.21 .60 Primerjava {tirih skupin, dolo~enih s spolom in zakonskim stanom anketiranih, dodatno osvetljuje podatke o pomembnosti posameznih razlogov, zaradi katerih mladi {e ostajajo v kmetijstvu in na podeželju (preglednica 29). Podatki namre~ kažejo, da je med samskimi mo{ki- mi najmanj{i delež tistih, ki kot razloge ostajanja na kmetiji navajajo navezanost na zemljo in veselje do kme~kega poklica, navezanost na dom in star{e ter pomanjkanje delovnih mest v mestu in neusposo- bljenost za drug poklic. Hkrati jih skupaj s samskimi kmeticami tudi najmanj skrbi drago življenje v mestu. ^eprav samski kmetje hkrati ne izstopajo po ve~jem deležu tistih, ki bi bili prepri~ani, da je razlog ostajanja mladih v kmetijstvu dobro urejena in mehanizirana kmetija, 266 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA ali prepri~anje, da velikost kmetije zagotavlja pomemben dohodek, se zdi, da v njih prevladuje optimizem, ponazorjen v upanju na zbolj{a- nje položaja kmetijstva. Preglednica 29: Razlogi, zaradi katerih mladi {e ostajajo v kmetijstvu in na vasi, glede na spol in zakonski stan (N = 774) samski poro~eni samske poro~ene skupaj mo{ki mo{ki ženske ženske % N – navezanost na zemljo, veselje do kme~kega poklica 78,8 81,3 82,1 81,7 81,0 (625) – nadaljevanje družinske tradicije 68,9 73,8 62,7 71,7 71,2 (551) – navezanost na dom, star{e 55,6 60,0 71,6 63,7 61,4 (475) – dobro urejena in mehanizirana 58,3 57,7 59,7 53,8 56,7 (439) kmetija – upanje na zbolj{anje položaja v kmetijstvu 49,0 44,3 35,8 46,2 45,1 (349) – pomanjkanje delovnih mest v mestu 37,1 45,9 43,3 45,4 43,8 (339) – skrb za ostarele star{e 41,1 41,0 43,3 41,4 41,3 (320) – velikost kmetije zagotavlja pomemben dohodek 39,1 41,0 46,3 33,5 38,6 (299) – niso usposobljeni za drug poklic 27,2 34,1 34,3 30,7 31,5 (244) – drago življenje v mestu 20,5 21,0 28,4 28,3 23,9 (185) pojasnjena varianca = 47,8 % Samoobnavljanje kme~kega sloja, pa tudi morebitni ({tevilnej{i) prehodi iz nekme~kih slojev v kme~ki so že, v prihodnosti pa bodo {e bolj, povezani z gospodarsko uspe{nostjo kmetije in infrastrukturno opremljenostjo podeželja. Ta je potrebna za ve~jo uspe{nost in u~in- kovitost samih gospodarskih dejavnosti na podeželju, pa tudi za dvig splo{ne kakovosti življenja podeželskega prebivalstva. Pridobitve urbanizacije, predvsem razvoj vseh vrst infrastrukturnih omrežij, se v Sloveniji koncentri~no {irijo iz mestnih sredi{~ prek pred- mestij v urbanizirano podeželje. Tako izra~unavanja za leto 1986 kaže- jo, da ve~inski delež slovenskega urbanega prebivalstva ni ve~ prebi- val v mestnih sredi{~ih, marve~ na urbaniziranem podeželju (46,1 %) in v predmestjih (16,3 %) (Ravbar, 1991: 5). Seveda pa ostaja odprto vpra{anje, kdaj bodo (~e sploh kdaj) gibanja prebivalstva iz mest do- segla tiste predele Slovenije, ki o~itno sodijo v »neurbanizirano« po- deželje, ki se {e vedno prazni. Po Ravbarju (1991: 5) gre skoraj za {tiri petine slovenskega ozemlja. O~itno podeželja in vanj ume{~enega prebivalstva ne moremo obra- vnavati kot enotno kategorijo, temve~ v njegovem odnosu do urbanih obmo~ij in stopnje razvitosti infrastrukturnih omrežij na podeželju. Slovenski kmetijski strokovnjaki in slovenska kmetijska politika sicer že dalj ~asa lo~eno obravnavajo hribovita in gorska obmo~ja ter kme- tijstvo in kmete v njihovem okviru, vendar to razlikovanje temelji tako KMETICA IN KME^KA DRU@INA 267 reko~ izklju~no na posebnih (težjih) razmerah za kmetovanje in ni~ na splo{nih življenjskih razmerah v teh obmo~jih. Sklepne misli Sklepna razmi{ljanja o možnostih obnavljanja slovenskega kme~kega sloja temeljijo zgolj na podatkih, predstavljenih v tej analizi, ~eprav se zavedamo, da gre le za manj{i del dejavnikov socialnega prostora »kme~ke družine« (slika 1), za katere domnevamo, da bolj ali manj do- lo~ajo ustvarjanje kme~ke družine in njeno delovanje. Vendar že po- datki o stratifikacijskih obeležjih ~lanov jedra kme~ke družine, njihovi poklicni mobilnosti, predvsem pa podatki, ki se nana{ajo na poroko na kmetijo, podatki o dejanskem in želenem {tevilu otrok, o njihovi vklju~enosti v pred{olsko varstvo ter {olanje po kon~ani osnovni {oli pa tudi stali{~a kmetov/kmetic do prednosti in prikraj{anosti otrok, ki živijo na deželi, v primerjavi z njihovimi mestnimi vrstniki, vsaj do neke mere nakazujejo možnosti obnavljanja slovenskega kme~kega sloja tudi v prihodnje. Iz analiziranih podatkov izhaja, da gre predvsem za samoobnav- ljanje in ne za obnavljanje kme~kega sloja. To pa, re~eno z drugimi besedami, pomeni, da se kmetje/kmetice oz. nasledniki/naslednice lahko nadejajo le partnerja/partnerice iz družbenega sloja, ki mu sami pripadajo. To je bilo samoumevno, dokler so bili kmetje po statusnem položaju skupaj z nekvalificiranimi delavci na samem dnu družbene lestvice (Hafner Fink, 1989: 39–41). Manj pa je to razumljivo ob po- datku, da je med 17 upo{tevanimi poklici po podatkih za leto 1986 po ugledu poklic kmeta na 12. mestu. Manj{i ugled kot kmet uživajo po- klici: kovinostrugar, prodajalec, priu~eni gradbeni delavec in snažilka (Tom{i~ Lu{in, 1993). Sode~ po podatkih o poklicni mobilnosti kme~kega sloja na podlagi podatkov o sedanjem poklicu anketiranca ter poklicu obeh njegovih star{ev gre predvsem za odliv iz kme~kega v druge poklicne sloje, medtem ko tako reko~ ni opaziti nasprotne poklicne gibljivosti, to je iz nekme~kih poklicev v kme~ki poklic. Tej splo{ni ugotovitvi pa je treba dodati nekaj specifi~nih, ki po eni strani dodatno osvetljujejo medge- neracijsko poklicno mobilnost kmetov, po drugi strani pa opozarjajo na razlike v poklicni gibljivosti kmetov in kmetic. Za katere specifi~- nosti gre? Podatki opozarjajo na bistveno razliko v poklicni gibljivosti seda- njih gospodarjev/gospodaric ter naslednikov/naslednic oz. njihovih zakonskih partnerjev. Medtem ko so bili star{i ve~ine sedanjih go- spodarjev/gospodaric kmetje oz. kmetice, pa ima le dobra polovica (58 %) sedanjih naslednikov/naslednic oz. njihovih partnerjev o~eta 268 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA kmeta, precej ve~ (75 %) pa ima mater kmetico. ^eprav je tudi v gene- raciji sedanjih gospodarjev/gospodaric ve~ tak{nih, katerih matere so (bile) kmetice (94 %), kot tak{nih, ki imajo (so imeli) tudi o~eta kmeta (76 % gospodarjev/mož in 82 % gospodaric/žena), pa je v generaci- ji sedanjih gospodarjev/gospodaric pri{lo do feminizacije kme~kega poklica, v generaciji sedanjih naslednikov/naslednic oz. njihovih za- konskih partnerjev pa gre v ve~ini primerov za kmetovanje ob dru- gem poklicu. Tak{no stanje je sicer lahko le prehodne narave dotlej, dokler naslednik/naslednica ne prevzame kmetije, vendar pa nikakor ni pri~akovati, da bi vsi ali vsaj ve~ina sedanjih naslednikov/nasled- nic, ki so zaposleni, ob prevzemu kmetije opustila zaposlitev, pred- vsem zato ne, ker je tako pri sedanjih naslednikih/možeh naslednic kot pri naslednicah/ženah naslednikov opaziti izrazito poklicno gib- ljivost navzgor, to je iz slojev NK, PK delavcev njihovih star{ev v sloje KV, VKV delavcev in uslužbencev. Pri tem ne gre nujno za poklice z vi{jim ugledom, kot ga ima poklic kmeta. Odliv iz kme~kega sloja o~itno pospe{ujejo tako dolo~ena dogajanja znotraj kme~kega poklica kot privla~nost drugih poklicev. Na~in življenja in dela na družinski kmetiji ima svoje posebnosti, ki so pripadnikom drugih družbenih slojev tuje in težko razumljive. Zato se na kmetijo praviloma poro~ajo le mladi, ki so odra{~ali na kmetiji ali vsaj živeli na deželi in dobro poznajo pomanjkljivosti in prednosti kme~kega/podeželskega življenja. Poleg tega pa se zdi, da kljub ne- spornim specifi~nostim kme~kega poklica v slovenski družbi {e ved- no prevladuje vrsta v preteklosti utemeljenih stereotipov o »trdem in umazanem delu«, nizkem dohodku, o življenju brez dopusta in raz- vedrila ipd. Res je sicer, da imajo nekateri pomisleki do dela na kmetiji in življenja na podeželju {e vedno objektivno podlago (pomanjkljiva socialna, izobraževalna, kulturna infrastruktura, slabe možnosti za od- dih in zabavo), vendar je marsikatero od njih mogo~e obvladati, v prvi vrsti z graditvijo/zbolj{anjem prometnih in komunikacijskih povezav. Mladi, ki ostajajo v kmetijstvu, to po~enjajo vse manj iz emocional- nih in vse bolj iz ekonomskih razlogov. Ti so bodisi povezani s pri- memo veliko in strojno dobro opremljeno kmetijo, ki mladim vliva upanje v bolj{o prihodnost, bodisi so na kmetiji prisiljeni ostati, ker ni- majo možnosti zaposlitve v mestu. Njihova odlo~itev o tem, ali bodo ostali na kmetiji ali ne, pa je nedvomno odvisna tudi od možnosti, da si ustvarijo družino in ji omogo~ijo kakovostno življenje. To pa že dol- go ni ve~ odvisno zgolj od gospodarske u~inkovitosti individualnega kme~kega gospodarstva, temve~ predvsem od možnosti zadovoljeva- nja vrste potreb neproizvodne narave, torej od razvitosti najrazli~ne- j{ih infrastrukturnih omrežij, v katere je konkretna podeželska skup- nost ume{~ena. Procese (samo)obnavljanja kme~kega sloja v Sloveniji dolo~ajo tako dejavniki, ki mlade silijo, da zapustijo kmetijo in vas, kot tudi dejav- KMETICA IN KME^KA DRU@INA 269 niki, ki jih v kmetijstvu in na podeželju zadržujejo, da ne omenimo tistih, ki jih pritegujejo k delu v drugih dejavnostih in k življenju v me- stu. Od prisotnosti oz. motivacijske mo~i enih ali drugih dejavnikov je odvisna odlo~itev vsakega mladega ~loveka, h kateri pa lahko veliko prispeva prav možnost, da si ustvarijo družino na lastni kmetiji. Verjetno se kme~ki sloj v Sloveniji ne bo ve~ bistveno zmanj{eval. Glede na geografske zna~ilnosti slovenskega prostora, kmetijsko strukturo in navezanost na zemljo se bo verjetno ustalil pri okrog 5 odstotkih aktivnega prebivalstva. To pomeni, da bodo na slovenskih kmetijah postopoma ostajali tudi {olani ~lani kme~kih družin, ki pa bodo v okviru mati~nega gospodinjstva vse bolj kombinirali dohodek iz kmetijstva z dohodkom iz drugih gospodarskih dejavnosti. Morda bodo {ele ti sposobni »majhnega upora« ne le kot prebival- ci podeželja (Nikoli~, 1992: 1), temve~ predvsem kot kmetje, ki bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju svoje prihodnosti. Dotlej pa bomo ho~e{ no~e{ pri~a tarnanju o nenaklonjenosti slovenske države kmetij- stvu, predvsem pa politizaciji problemov, ki tarejo slovenskega kmeta in njegovo družino, kot nadomestilu za njihovo dejansko odpravlja- nje. 270 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA KMETICA IN KME^KA DRUŽINA V TRANZICIJI* Prva asociacija na besedo »tranzicija« je obdobje prehoda iz eno- strankarskega v ve~strankarski politi~ni sistem in iz plansko-tržnega v tržno gospodarstvo. Gre za obdobje politi~nega, gospodarskega in družbenega prestrukturiranja, ki zadeva vse ravni družbene organizi- ranosti, vse družbene skupine in vse posameznike/posameznice ne- kdanjih socialisti~nih držav. Praviloma so tranzicijski procesi tem bolj dramati~ni, ~im bolj ortodoksen in zaprt je bil politi~ni/gospodarski sistem države nekdanjega socialisti~nega tabora. Kot vsako, ima tudi to pravilo izjeme, odvisno od konkretnih politi~nih garnitur v po- sameznih tranzicijskih državah. Kljub kratkotrajnosti kakr{nihkoli ekstremnih politik pa njihova prisotnost vsaj za kraj{i ~as ohromi ali zavre vsebino in hitrost tranzicijskih procesov, kar posebej prizadene podro~ja in skupine, ki se najtežje prilagajajo spremenjenim gospo- darskim razmeram. Mednje nesporno sodita kmetijstvo in kme~ko prebivalstvo. Druga asociacija na besedo »tranzicija« pa zadeva kakr{nekoli pose- bej zaznavne spremembe/dogajanja znotraj dolo~enega podro~ja (kme- tijstva) ali družbene skupine (kmetica, kme~ka družina) ne glede na to, ali spremembe povzro~ajo zunanji ali notranji dejavniki ali oboji. Spreminjanje kme~ke družine in položaja kmetice v njenem okvi- ru v tem poglavju dokazujemo po dveh poteh: prvi~, nanj opozarja- mo s kratkim pregledom osrednjih tem ruralne sociologije od njenih za~etkov do danes; in drugi~, s predstavitvijo empiri~nih podatkov o tipih kme~kih družin v Sloveniji, v prvi vrsti dolo~enih z vzorcem od- lo~anja o družinskih zadevah in o zadevah kme~kega gospodarstva. Na koncu dodajamo {e razmi{ljanje o (neizkori{~enih) priložnostih v tranzicijskem obdobju. KMETICA IN KME^KA DRUŽINA ZASEBNO IN JAVNO Razmi{ljanje o kme~ki družini in o položaju kmetice v njenem okvi- ru je nujno umestiti v odnos med javnim in zasebnim. Predvsem za družino velja, da je bila skozi vso zgodovino del javnosti: politi~ne, gospodarske, kulturne. Družina je torej že od nekdaj imela lastnosti javne in{titucije. Družbena in politi~na razmerja so se nemalokrat zgledovala po sorodstvenih razmerjih (Flandrin, 1986: 7) tako na glo- * Besedilo je bilo pod naslovom »Kmetica in kme~ka družina v tranziciji: teore- ti~na razmi{ljanja in empiri~ne ugotovitve« objavljeno v Družboslovnih razpra- vah Tematska {tevilka: Jogan, Maca, ur., Tranzicija in (ne)enakost med spoloma. 2000, let. 16 (34–35): 97–125. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 271 balni kot na lokalni ravni. Kme~ke družine oz. njihovi poglavarji so se praviloma uveljavljali na lokalni ravni, na kateri so obvladovali pred- vsem gospodarska in politi~na, v manj{em obsegu pa tudi socialna in kulturna razmerja. Ti dve podro~ji sta bili domena {ole in cerkve, ob vodilni vlogi slednje. Cerkev kot pomembna družbena avtoriteta pa je dolo~ala tudi hierarhijo med spoloma (Jogan, 1990; Jogan, 1986) v korist mo{kih. Dominaciji kmetov v va{kih/podeželskih skupnostih sta v ve~ini evropskih držav do za~etka druge svetovne vojne poleg podpore ka- toli{ke cerkve botrovali {e dve dejstvi. Prvi~, kmetijstvo je bila glavna gospodarska dejavnost na podeželju (Almäs, 1999); in drugi~, med po- deželjem in mestom ni bilo tesnej{ih povezav, zaradi ~esar je družbeni razvoj in v njegovem okviru emancipacija žensk na podeželju potekal po~asneje kot v urbanih obmo~jih. Nagel razvoj industrije po 2. svetovni vojni je z velikim povpra{e- vanjem po delovni sili sprožil plaz dnevnih delovnih migracij s pode- želja v mesto (Barbi~, 1990; Cvjeti~anin, 1980; Puljiz, 1977; Kra{ovec, 1974) ter spodbudil procese prostorskega in družbenega povezovanja mesta in podeželja (Mlinar, 1979; Barbi~, 1983). Ker so se zaradi struk- ture novih delovnih mest od ~lanov kme~kih družin zaposlovali zunaj kmetijstva predvsem mo{ki, so na {tevilnih me{anih kmetijah odgo- vornost za kmetovanje prevzele ženske, ~eprav je bila le redkim pri- znana vloga gospodarice (Barbi~, 1990). Kljub napredku, ki se kaže tako na podro~ju teorije in empiri~nega raziskovanja družinskih kmetij in vloge posameznih družinskih ~la- nov, v prvi vrsti gospodarja/moža in gospodarice/žene v delovanju kmetije kot gospodarskega obrata, kot v prizadevanjih posameznih držav in nevladnih organizacij za enakopravnost kmeta in kmetice, ostajajo odnosi znotraj kme~ke družine »~rna skrinjica«, katere vse- bina je zasebna zadeva družine oziroma njenih ~lanov. Vpogled vanjo je v kriznih situacijah dovoljen le poobla{~enim osebam in predstav- nikom cerkve, ki si od nekdaj lastijo tak{no pravico. Neformalno pa so družinska dogajanja predvsem v majhnih podeželskih skupnostih od nekdaj transparentna in predmet vsakdanjih pogovorov va{~anov ob skupnih opravilih ali ob družabnih priložnostih. Tako se ve, kdo v kateri družini »nosi hla~e«, kaj se kuha, kdo in s kom se prepira in {e marsikaj. Prav tak{na neformalna transparentnost družinskih od- nosov v podeželskih skupnostih pa zagotavlja nekak{en javni nadzor nad družinskimi dogajanji, s ~imer vna{a v družino element javnosti ter jo prestavlja s podro~ja zasebne na podro~je javne sfere, dostopne znanstvenemu preu~evanju in politi~nemu ukrepanju. Hkrati s kme~ko družino ostaja »nevidna« tudi kme~ka ženska, saj sta njeni vlogi matere in gospodinje ne le samoumevni, temve~ se imata za nelo~ljivi sestavini vloge kmetice kot delovne mo~i na kme- tiji. Prav nevidnost vlog kmetice v družini in na kmetiji pa prispeva 272 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA k ohranjanju kme~ke družine kot sfere zasebnosti in tradicionalnih družinskih odnosov, opredeljenih z vodilno vlogo moža/gospodarja. ^eprav tradicionalnost ni ve~ prevladujo~a oblika odnosov v sodobni kme~ki družini, pa je dovolj zastopana, da jo je mogo~e opredeliti kot oviro pri emancipaciji kme~kih žensk. KMETICA IN KME^KA DRUŽINA V EVROPSKI RURALNO- SOCIOLO[KI TEORIJI Kme~ka družina je pomenila eno sredi{~nih tem ruralne sociologije kot posebne sociolo{ke veje, ki se je izdvojila iz okvira ob~e sociolo- gije konec 19. stoletja v ZDA, v Evropi pa po 2. svetovni vojni (Gillette, 1924). Teoretiki so kme~ki družini namenjali pozornost predvsem kot pomembni primarni družbeni skupini (Galeski, 1972; Kosti}, 1975; Shanin, 1988). V povezavi s temeljno gospodarsko dejavnostjo kme~ke družine so izpostavljali njene posebnosti: ve~je {tevilo ~lanov kot vir delovnih mo~i na kmetiji, delitev dela med spoloma in med generaci- jami, sezonsko ali stalno najemanje delavcev (poslov) tako za pomo~ ali celo vodenje kme~kega gospodarstva kot za gospodinjska dela. Slednje ni bilo le zna~ilnost kme~kih, temve~ tudi obrtni{kih in drugih družin, ki so se ukvarjale z družinskim podjetni{tvom (Sieder, 1998). ^eprav kme~ka družina in kme~ko gospodinjstvo {e vedno ostaja- ta predmet ruralnosociolo{kega in agrarnoekonomskega prou~evanja (Vartdal, Almäs, Blekesaune, 1997; Kova~i~, 1996; Barbi~, 1990; Barbi~ 1989; First-Dili}, 1981), pa se v zadnjih desetletjih teoreti~na in em- piri~na pozornost namenja na eni strani kme~ki ženski (FAO, 1983; O’Hara, 1998; Haugen, 1998; Sociologia Ruralis, 1988), na drugi stra- ni pa kmetici in kme~kemu gospodinjstvu kot družinskemu podjetju (Potter in Lobley, 1992; Gasson 1988; Gasson and Errington, 1993, Ble- kesaune; 1997, Udov~, 1997). Nekatera novej{a dela (Whatmore, 1991; Sociologija ruralis, 1998; Haugen, 1998), ki obravnavajo kme~ko žensko, ne navezujejo njene vloge le na družino, temve~ predvsem na kmetijo kot družinsko pod- jetje, ki ga uspe{no upravljajo ženske, dostikrat brez sodelovanja moža oz. partnerja. »Kme~ko delo je vsaj v nekaterih vidikih fizi~no zahtevno kljub temu, da se je prek mehanizacije ta zahtevnost ob~utno zmanj{ala. Danes je za vodenje kmetije vse ve~ja potreba po upravljavskih in tehnolo{kih spretnostih. Splo{no prepri~anje o naravni nadarjeno- sti mo{kih in nezmožnosti žensk so ovrgle ženske, ki uspe{no vodi- jo kmetijo in delajo s kmetijskimi stroji« (Haugen, 1998: 131). KMETICA IN KME^KA DRU@INA 273 Kme~ke in druge ženske na podeželju so se {e posebej izkazale tudi v uvajanju in izvajanju dopolnilnih dejavnosti v okviru doma~ega go- spodinjstva in lokalne podeželske skupnosti, kar posebej spodbuja- ta Evropska unija (razvojni projekti LEADER in LEADER +) in FAO – Evropska komisija za kmetijstvo (FAO, 1983). Slednja je v 90. letih prej{njega stoletja spodbudila vlogo kme~kih/podeželskih žensk in družin v ruralnem razvoju (FAO, 1997; FAO, 1998) prek oblikovanja nacionalnih na~rtov ukrepov in aktivnosti za vklju~itev podeželskih žensk v razvoj (Verbole, 1998; Rus, Rupena - Osolnik, 1991). O tem, kak{na vloga gre ženskam bodisi v konvencionalni bodisi v ekolo{ki/organski pridelavi živeža, {e ni opaznih raziskav. Sociologi, ki se ukvarjajo z družbenimi dejavniki vse bolj raz{irjenih in hkrati vse bolj kontroverznih biotehnologij v pridelavi/predelavi živeža, kot tudi tisti, ki preu~ujejo pogoje in rezultate ekolo{kega/organskega pridelovanja, se {e niso prebili do vpra{anja o povezavi med spolom pridelovalca in (ne)sprejemljivostjo gensko spremenjenih organizmov v pridelavi živeža ter o (ne)podpiranju ekolo{kega/organskega pride- lovanja. Pri~akovati je, da je/bo podpiranje ene ali druge pridelave oz. njuno promoviranje tesno povezano s spolom osebe, ki vodi kmetijo. Tako ruralna sociologija kot agrarna ekonomika sta doslej name- njali pozornost predvsem kme~kemu gospodarstvu in ~lane kme~ke družine upo{tevali v prvi vrsti kot delovno mo~ na kmetiji, vire nji- hovih dohodkov pa kot merilo razlikovanja kmetij na ~iste, me{ane in dopolnilne kmetije (Kra{ovec, 1982; Kova~i~, 1986; Barbi~, 1990; Gas- son, 1986 a). Kme~ko družino obe stroki praviloma obravnavata le kot nepogre{ljivo sestavino družinske kmetije, ki poleg delovnih mo~i za kme~ko gospodarstvo opredeljuje lastni{tvo in zagotavlja nasledstvo (Potter, Lobley, 1992; Blanc, Perrier-Cornet, 1993). O drugih, predvsem neproizvodnih vidikih življenja kme~ke družine in njenih ~lanov je bilo z redkimi izjemami (^erni~ Isteni~, 2000) opravljenih izredno malo ruralno-sociolo{kih raziskav. Kmetje so se praviloma pojavljali le kot ena od družbenih skupin v raziskavah slojevske strukture kon- kretnih družb, v raziskavah o prostem ~asu, o ženskah ter o družini in njeni transformaciji. O~itno gre za vse ve~jo pestrost tem, ki jih (mora) ruralna sociolo- gija preu~iti, soo~iti in povezati, da bi opredelila sodobna dogajanja v okviru kme~kega gospodarstva, kme~ke družine in njenih posa- meznih ~lanov. Med slednjimi ne gre namenjati posebne pozornosti le kme~kim ženskam, temve~ tudi otrokom in starej{im družinskim ~lanom. Prav vsi so izpostavljeni novim situacijam, novim opcijam in izzivom, pa naj si to želijo ali ne. Enako velja za kme~ko gospodarstvo, katerega uspe{nost in u~inkovitost sta na eni strani odvisni od kmetije in od družine oz. gospodinjstva, ki na njej živi in dela, na drugi strani pa od {tevilnih zunanjih dejavnikov in dogajanj, ki jih morata kmet in kmetica upo{tevati oz. se jim prilagajati. 274 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA SODOBNA DRUŽBENOEKONOMSKA DOGAJANJA, KI ODLO^ILNO VPLIVAJO NA DRUŽINSKO KMETOVANJE, KMETIJO IN KME^KO DRUŽINO Konec 70., v 80. in 90. letih dvajsetega stoletja je ve~ procesov spro- žilo dramati~ne spremembe v družinskem kmetovanju. Gre za proce- se, vezane na samo kmetijstvo, pa tudi za nekatere splo{ne družbene procese, ki sta jim izpostavljeni tako kmetijstvo kot kme~ko prebival- stvo. Znotraj kmetijstva je treba opozoriti predvsem na naslednje spre- membe: – Gibanje v smeri lastnik–kmet (Harrison, Tranter, 1989). Zaradi teh- nolo{kega razvoja kmetijo lahko poklicno obdeluje en sam ~lovek, in to je navadno lastnik (Almäs, Haugen, 1991). – Usmeritev v dodajanje vrednosti primarni kmetijski produkciji z razvijanjem dopolnilnih dejavnosti (FAO, 1983; Gasson, 1986 a; Morgan, Blunden, Greenvood, 1993), med katerimi se je najbolj uve- ljavil kme~ki turizem (Petrin, 1995; Barbi~, Kulovec, 1995). – Izstop (kme~kih) žensk iz anonimnosti z ekonomskim osamosvaja- njem in s povezovanjem v nevladne organizacije (Leinert Novosel, 1990; Azmon, Izraeli, 1993; Cigale, Turk, Trbižan, Vidmar, Železnik, 1992; Gasson, 1986 b; Symes, 1991; Van der Plas, Fonte, 1994; What- more, Marsden, Lowe, 1994 a in 1994 b). Spremembe zunaj kmetijstva, ki vplivajo na kmetico, kme~ko družino in kme~ko gospodarstvo, pa so: gospodarska globalizacija, zmanj{a- nje zaposlitvenih možnosti, posebej {e za nižje kvalificirano kme~ko/ podeželsko prebivalstvo, priseljevanje nekme~kega prebivalstva na podeželje in ekolo{ka gibanja, ki na eni strani opozarjajo na prednosti življenja na deželi, na drugi strani pa na ranljivost naravnega okolja in na potrebo po njegovem varovanju (Goodman, Redclift, 1991; Barbi~, 1991; Barbi~, 1993 a; Verbole, 1995). Ekonomski globalizacijski procesi se družinskim kmetijam niso iz- ognili. V razmerah vse ve~je svetovne konkurence na podro~ju trgo- vanja s kmetijskimi pridelki {tevilne, zlasti manj{e kmetije i{~ejo poti za preživetje v tako imenovani ni{ni proizvodnji (ekolo{ka pridelava za lokalne trge, doma~a pridelava kot vložek v dopolnilne dejavnosti na kmetiji, npr. kme~ki turizem) in v storitvah za javno dobro, ki jih pla~uje država (skrb za stare, pla~ila države za vzdrževanje kulturne krajine). Predvsem pa postaja družinsko kmetovanje vse bolj odvisno od državnih subvencij, ki pa so prevelik stro{ek celo za države Evrop- ske unije. Posledice globalnih in nacionalnih družbenoekonomskih proce- sov za družinsko kmetovanje in kme~ko prebivalstvo so v tranzi- cijskih državah {e bolj dramati~ne kot v državah s tradicijo tržne- ga gospodarstva in demokrati~ne politi~ne ureditve. Celo v tistih KMETICA IN KME^KA DRU@INA 275 tranzicijskih državah, ki v obdobju socializma niso opustile družin- skega kmetovanja, se je to na prehodu v tržno gospodarstvo zna{lo v položaju, ki mu samo ni kos. Samo ustrezna kmetijska politika, pravi~en in transparenten sistem državnih podpor ter velika mera samoiniciativnosti in iznajdljivosti kme~kega prebivalstva lahko za- gotovijo preživetje kme~kih družin, ki so tako za nacionalna gospo- darstva kot za nacionalno identiteto izredno pomembna družbena skupina. V težnji po vi{ji kakovosti življenja, ki poleg ekonomske varno- sti vklju~uje tudi dostopnost do storitev, ki jih izvajajo izobraževal- ne, zdravstvene, socialnovarstvene, kulturne in {portne ustanove, kot tudi možnosti za sodelovanje v procesih odlo~anja ter možnosti za vklju~evanje v razli~ne organizacije in dru{tva, se kme~ko/pode- želsko prebivalstvo vse bolj zaveda svojega marginalnega položaja v družbi ter si prizadeva za aktivno vklju~evanje vanjo. Domnevamo, da kme~ke družine tovrstne probleme doživljajo in re{ujejo na razli~- ne na~ine, zato je identificiranje oblik/tipov slovenskih kme~kih dru- žin bistvenega pomena tako za ruralno-sociolo{ko teorijo kot tudi za oblikovanje razvojnih politik, ki bodo najbolj ustrezale posameznim družinskim tipom. TIPOLOGIJA SLOVENSKIH KME^KIH DRUŽIN V raziskovalnem projektu »Tipologija kme~kih družin v Sloveniji« smo hkrati upo{tevali zna~ilnosti kmetije/kme~kega gospodarstva, lastnosti kme~ke družine/gospodinjstva ter vlogo žensk v kme~ki družini in na kmetiji. Preverili smo naslednji hipotezi: – H1: kme~ka družina v Sloveniji ni enotna kategorija, temve~ obstaja ve~ tipov kme~kih družin; – H2: tipe kme~kih družin dolo~ajo obeležja družine/gospodinjstva, gospodarja/moža in gospodarice/žene, kme~kega gospodarstva in naselja bivanja. Tipologija kme~kih družin v Sloveniji je bila opravljena na podatkih empiri~ne raziskave o 780 kme~kih družinah v Sloveniji iz leta 1991. Številne ugotovitve, objavljene v ustreznem raziskovalnem poro- ~ilu, so opozorile na razlike med kme~kimi družinami, pa naj gre za (samo)obnavljanje kme~kega sloja, za ekonomsko varnost kmetic, za njihovo vklju~enost v procese odlo~anja v družini in na kmetiji ter v lokalni skupnosti, za družbeno infrastrukturo podeželja ali za proble- me kme~kih fantov, ki ne morejo dobiti žene in si ustvariti družine. Ugotovljene opisne razlike med kme~kimi družinami so utemeljile potrebo po njihovi poglobljeni analizi. Tipologija kme~kih družin je bila opravljena z metodo voditeljev, ki je primerna za analizo ve~jega 276 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA {tevila enot.* Za pojasnitev razlik med z metodo voditeljev ugotovlje- nimi skupinami/tipi kme~kih družin je bila uporabljena kanoni~na diskriminantna statisti~na metoda (Klecka, 1980; cit. po ^erni~ Isteni~, 1998).** Trije tipi kme~kih družin v Sloveniji Ra~unalni{ka obdelava podatkov o 29 obeležjih kme~ke družine, go- spodarjev/mož in gospodaric/žena ter kme~kih gospodarstev z upo- rabo metode voditeljev je identificirala tri skupine/tipe kme~kih dru- žin v Sloveniji, ki smo jih poimenovali: – vitalno demokrati~no kme~ko družino (tip 1); – propadajo~o tradicionalno kme~ko družino (tip 2); – vitalno tradicionalno kme~ko družino (tip 3). Med preu~evanimi 780 družinami sta tip vitalne demokrati~ne dru- žine (37,7 %) in tip vitalne tradicionalne družine (36,8 %) tako reko~ enako zastopana, tip propadajo~e tradicionalne družine pa je sicer ne- koliko manj obsežen, vendar {e vedno zajema kar ~etrtino (25,5 %) vseh preu~evanih družin (preglednica 1). * Metoda voditeljev je iteracijska metoda, ki se za~ne z dano množico predstav- nikov enot – voditeljev, priredi enote najbližjim voditeljem, poi{~e centroide (teži{~a) tako dobljenih skupin, nove voditelje, spet priredi enote najbližjim vo- diteljem itd. Postopek se kon~a, ko se nova množica voditeljev ne razlikuje od množice voditeljev, dobljene korak pred njo (Ferligoj, 1983: 107). Gre za metodo, ki sta jo izdelala Hartigan (1975) in Diday (1980), uporabljen ra~unalni{ki pro- gram CLUSE pa Batagelj (1982). Prednost metode voditeljev pred drugimi ite- racijskimi metodami (faktorska analiza) je v tem, da hkrati identificira lastnosti in njihove nosilce. Upo{tevane lastnosti so opredeljene z izbranimi indikatorji, njihovi nosilci pa so posamezne družine/gospodinjstva. Družine/gospodinjstva z enakimi oz. podobnimi lastnostmi se po tej metodi združujejo v skupine/tipe. Ra~unalni{ko obdelavo podatkov z metodo voditeljev so opravili sodelavci me- todolo{ke skupine na FDV. ** Najpomembnej{i rezultati kanoni~ne diskriminantne statisti~ne metode so na- slednji: – Diskriminantna funkcija. To je linearna kombinacija spremenljivk, ki najmo~- neje opredeli razlike med skupinami. Uteži spremenljivk na diskriminantni funkciji so regresijski koeficienti, ki pokažejo, katere spremenljivke najve~ pri- spevajo k diskriminantni funkciji. – Kanoni~ni korelacijski koeficienti merijo povezavo med skupinami in diskri- minantno funkcijo. – Skupinski centroidi so izvedene to~ke. Njihove koordinate so dolo~ene z arit- meti~nimi sredinami vseh spremenljivk. Vi{ja je njihova vrednost, ve~je so raz- like med skupinami. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 277 Pomeni, da je v prihodnosti pri~akovati opustitev kmetovanja na vsaki ~etrti slovenski kmetiji. To sicer ne pomeni nujno opustitve kme- tijske rabe/obdelovanja kmetijskih zemlji{~, saj je ta možno prodati ali dati v najem. Nesporno pa razmeroma velik delež propadajo~ih tradicionalnih kmetij nakazuje zmanj{evanje {tevila družinskih kme- tij v Sloveniji, na kar opozarja tudi podatek, po katerem se je {tevilo družinskih kmetij v Sloveniji od leta 1991 (112.000 kmetij) do leta 1997 (91.000 kmetij) zmanj{alo za skoraj petino (18,75 %). Hkrati pa poda- tek o pove~anju obsega kmetijskih zemlji{~ na kmetijo med letom 1991 (4,1 ha) in letom 1997 (4,8 ha) kaže na to, da so vsaj del kmetijskih zemlji{~ propadajo~ih ali že propadlih kmetij prevzele druge kmetije. Tip propadajo~e tradicionalne kme~ke družine je najbolj izrazito dolo~en, in to z negativnimi vrednostmi na vseh 29 spremenljivkah (voditeljih) (preglednica 1). Ta tip ozna~uje majhno {tevilo ~lanov go- spodinjstva praviloma ene generacije. ^e imajo otroke, o njihovi vzgo- ji odlo~a kdorkoli oz. vsi ali gospodar/mož. Pri tem naj opozorimo, da primer, ko o vzgoji otrok odlo~a kdorkoli oz. vsi, v praksi pomeni, da ne odlo~a nih~e in so otroci bolj ali manj prepu{~eni sami sebi. Podo- bno je z udeleževanjem na roditeljskih sestankih! ^e imajo te družine pred{olske otroke, ti praviloma ne obiskujejo vrtca, otroci med 15. in 19. letom pa ne poklicnih ali srednjih {ol. Med gospodaricami/ženami in gospodarji/možmi prevladujejo tak{ni, ki so brez lastnih dohodkov ali prejemajo pokojnino. ^e pa {e kmetujejo, niso pokojninsko zava- rovani kot kmetje. Gospodinjstva so skromno opremljena s predmeti trajne potro{nje, o nakupih/investicijah pa praviloma odlo~a gospo- dar/mož. Tip vitalne tradicionalne kme~ke družine opredeljuje ve~je {tevi- lo ~lanov, ki pripadajo ve~ generacijam vklju~no z generacijo starih star{ev. Pred{olski otroci praviloma obiskujejo otro{ki vrtec, o vzgoji otrok in o tem, kdo bo {el na roditeljski sestanek, pa se dogovorita mož in žena. Vsaj del gospodaric/žena ima lastne dohodke. Kmetija je dobro opremljena s kmetijskimi stroji. Na{teta obeležja govorijo v prid vitalnosti tega tipa kme~ke družine. Na njeno tradicionalnost pa opozarjajo obeležja, ki zadevajo nizko vklju~enost oz. nevklju~enost otrok ustrezne starosti v vi{je/visoke {ole, vsa obeležja, ki zadevajo odlo~anje o zadevah kme~kega gospodarstva in gospodinjstva (nakup semen/sadik, gradnja/adaptacija gospodarskega poslopja ali hi{e, na- kup živine, nakup strojev, investicije v gospodinjstvo in var~evanje), ter obeležja, ki kažejo na to, kdo praviloma hodi po opravkih bodisi na ob~ino/krajevno skupnost bodisi v kmetijsko zadrugo. 278 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 1: Tipi kme~kih družin glede na izbrana obeležja gospodar- ja/moža in gospodarice/žene, družine oz. gospodinj- stva in kme~kega gospodarstva (metoda voditeljev) rang voditelji* 1 2 3 vitalno propadajo~a vitalna demokrati~na tradicionalna tradicionalna družina družina družina 1–2 {tevilo ~lanov gospodinjstva 0,10 –1,02 0,60 1–2 generacijska struktura ~lanov gospodinjstva 0,12 –1,02 0,58 3 kdo odlo~a o vzgoji otrok 0,29 –0,93 0,35 4 {tevilo generacij v skupnem gospodinjstvu 0,10 –0,87 0,49 5 kdo hodi na roditeljske sestanke 0,28 –0,79 0,27 6 kdo odlo~a o nakupu semen, sadik 0,68 –0,25 –0,52 7–8 kdo odlo~a o nakupu kmetijskih strojev 0,67 –0,43 –0,39 7–8 kdo odlo~a o gradnji adaptaciji 0,67 4,32 –0,47 gospodarskega poslopja 9 kdo odlo~a o nakupu živine 0,64 –0,37 –0,40 10 kdo odlo~a o gradnji/adaptaciji hi{e 0,63 –0,32 –0,42 11 glavni vir dohodka gospodarice/žene 0,13 –0,53 0,23 12 kdo odlo~a o investicijah v gospodinjstvo 0,52 –0,38 –0,27 13–14 vklju~enost otrok v poklicne/srednje {ole 0,32 –0,49 0,01 13–14 glavni vir dohodka gospodarja/moža 0,11 –0,49 –0,23 15–16 vklju~enost pred{olskih otrok v vrtec 4,15 –0,45 0,47 15–16 kdo odlo~a o var~evanju 0,45 –0,35 –0,21 17 opremljenost gospodinjstva s predmeti 0,09 –0,42 0,19 trajne potro{nje 18 kdo hodi po opravkih na ob~ino/KS 0,41 –0,26 –0,24 19 kdo hodi po opravkih na kmetijsko zadrugo 0,39 –0,25 –0,23 20 tip kmetije glede na zaposlenost ~lanov 0,05 –0,32 –0,18 jedra družine 21 vklju~enost otrok v vi{je/visoke {ole 0,34 –0,14 –0,25 22 ocena opremljenosti kmetije s stroji –0,07 –0,24 0,24 23 obseg obdelovalnih zemlji{~ –0,03 –0,18 0,15 24 starost gospodarice/žene 0,17 –0,16 –0,06 25 lastni{tvo kmetije 0,17 –0,01 –0,17 26 dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov –0,04 –0,16 0,15 27 obseg kmetijskih zemlji{~ v lasti/najemu 0,01 –0,14 0,09 28 nasledstvo 0,05 –0,11 0,02 29 starost gospodarja/moža 0,02 –0,06 0,02 N (780) (294) (199) (287) % (100,0) 37,7 25,5 36,8 radius 9,295 7,972 16,963 * Voditelji so dolo~eni na podlagi standardiziranih podatkov. Primer: vrednost voditelja 1,10 pomeni, da imajo enote v tej skupini v povpre~ju 1,1 standardnega odklona vi{je povpre~je od povpre~ja vseh enot. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 279 Odlo~anje in opravki zunaj doma so v ve~ini vitalnih tradicionalnih kme~kih družin domena gospodarjev/mož. Velik radius opozarja na pestrost družin v tej skupini. Verjetno se ta deli ali se bo v bližnji pri- hodnosti razdelila na ve~ podskupin. Tip vitalne demokrati~ne kme~ke družine dolo~ajo v prvi vrsti obeležja, vezana na odlo~anje tako o zadevah kme~kega gospodarstva kot o zadevah gospodinjstva (nakup semen/sadik, nakup kmetijskih strojev, gradnja/adaptacija gospodarskega poslopja, nakup živine, gradnja/adaptacija hi{e, investicije v gospodinjstvo in var~evanje) ter obeležja, ki kažejo na to, kdo od ~lanov družine praviloma hodi po opravkih bodisi na ob~ino/krajevno skupnost bodisi v kmetijsko zadrugo. Odlo~itve v tem tipu družine najve~krat sprejemata mož in žena skupaj ali se o njih dogovorijo vsi družinski ~lani. Podobno se družinski ~lani obna{ajo tudi v primeru, ko dolo~ijo, kdo bo stopil po opravkih na ob~ino/krajevno skupnost ali v kmetijsko zadrugo. Tudi udeleževanje na roditeljskih sestankih in odlo~anje o vzgoji otrok je stvar dogovora med možem in ženo ali vsemi družinskimi ~lani. Za ta tip družine je zna~ilna tudi najve~ja vklju~enost otrok v poklicne/ srednje in vi{je/visoke {ole. ***** minimum ***** dendro 3.126 1 1 3.643 3 3 2 2 ***** maximum ***** dendro 3.126 1 1 3.988 3 3 2 2 ***** ward ***** dendro 3.126 1 1 4.046 3 3 2 2 Slika 1: Drevesa voditeljev Kljub dejstvu, da se preu~evane kme~ke družine združujejo v tri, med seboj bistveno razli~ne skupine/tipe, pa podatki (slika 1) kažejo, da obstaja dolo~ena podobnost med vitalno tradicionalno in vitalno demokrati~no družino, hkrati pa gre za bistveno druga~nost tipa pro- padajo~e tradicionalne družine. Tip vitalne tradicionalne in tip vitalne 280 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA demokrati~ne kme~ke družine druži socialna vitalnost kme~ke dru- žine, opredeljena z ve~jim {tevilom ~lanov, pestro generacijsko struk- turo, pa tudi z dobro opremljenostjo gospodinjstva s predmeti trajne potro{nje. Prav ta obeležja pa hkrati lo~ujejo oba vitalna tipa kme~kih družin od tipa propadajo~ih tradicionalnih kme~kih družin. Grafi~na razvrstitev voditeljev (slika 1) v tri skupine kaže, da sta si podobni prva (vitalne demokrati~ne kme~ke družine) in tretja skupi- na (vitalne tradicionalne kme~ke družine). Lastnosti, ki razlo~ujejo vitalno demokrati~no in vitalno tradicionalno družino Kljub podobnosti med obema vitalnima tipoma kme~kih družin (pre- glednica 2) se oba razlikujeta na {tirih podro~jih delovanja, in sicer: a) Na podro~ju odlo~anja o zadevah kme~kega gospodarstva in gospo- dinjstva v tradicionalnih družinah vloga tistega, ki sprejema odlo~- itve, praviloma pripada gospodarju/možu, v demokrati~nih druži- nah pa odlo~itve sprejemata bodisi mož in žena skupaj bodisi vsi ~lani družine. ^e vsi družinski ~lani ne sprejemajo odlo~itev, pa vsaj sodelujejo v procesih odlo~anja. b) Z izjemo udeleževanja na roditeljskih sestankih (med obema sku- pinama ni razlik v tem, kdo obi~ajno hodi na roditeljske sestan- ke – v obeh primerih so to žene/matere) se oba tipa vitalnih dru- žin razlikujeta tudi po tem, kateri ~lan družine obi~ajno opravlja zadeve na ob~ini/krajevni skupnosti in v kmetijski zadrugi. V tradi- cionalni družini je to praviloma gospodar/mož, v demokrati~ni pa tovrstne opravke opravlja bodisi mož bodisi žena ali kak drug ~lan gospodinjstva, ~e se tako dogovorijo. c) Vitalno demokrati~no družino pomembno soopredeljuje vklju~e- nost otrok ustrezne starosti v poklicne/srednje ter vi{je/visoke {ole, vitalno tradicionalno pa vklju~enost pred{olskih otrok v vrtce. Ker slednje obeležje nima pomembne vloge v opredelitvi vitalno-demo- krati~nega tipa kme~ke družine, domnevamo, da je po{iljanje pred- {olskih otrok v vrtce v tradicionalnih vitalnih družinah pripisati bli- žini vrtcev. ~) Medtem ko vitalno tradicionalno družino pomembno sodolo~a ve~je {tevilo ~lanov ter njihova pestra starostna in generacijska struktura, pa ta obeležja niso pomembna za opredeljevanje vitalne demokrati~- ne družine. Oba tipa vitalnih kme~kih družin sta v slovenskem prostoru približ- no enako zastopana in seveda tudi enako legitimna. Ker pa je »tradi- cionalnost« vezana predvsem na pravico gospodarja/moža, da od- lo~a ne le o zadevah s podro~ij svojega dela (praviloma je to kme~ko KMETICA IN KME^KA DRU@INA 281 Preglednica 2: Tip vitalne demokrati~ne in tip vitalne tradicionalne kme~ke družine glede na razlike v vrednostih vodite- ljev izbranih obeležij gospodarja/moža, gospodarice/ žene, družine oz. gospodinjstva in kme~kega gospo- darstva (metoda voditeljev) voditelji vitalna vitalna razlike med rang demokrati~na tradicionalna vrednostmi družina družina voditeljev kdo odlo~a o nakupu semen/sadik 0,68 –0,52 1,20 1 kdo odlo~a o gradnji/adaptaciji gospodarskih 0,67 –0,47 1,14 2 poslopij kdo odlo~a o nakupu kmet. strojev 0,67 –0,39 1,06 3 kdo odlo~a o gradnji/adaptaciji hi{e 0,63 –0,42 10,5 4 kdo odlo~a o nakupu živine 0,64 –0,40 1,04 5 kdo odlo~a o investicijah v gospodinjstvo 0,52 –0,27 0,89 6 kdo odlo~a o var~evanju 0,45 –0,21 0,66 7 kdo hodi po opravkih na ob~ino, KS 0,41 –0,24 0,65 8 vklju~enost otrok v vrtec –0,15 0,47 0,62 9–10 kdo hodi po opravkih na KZ 0,39 –0,23 0,62 9–10 vklju~enost otrok v vi{je/visoke {ole 0,34 –0,25 0,59 11 {tevilo ~lanov gospodinjstva 0,10 0,60 0,50 12 starostna struktura ~lanov gospodinjstva 0,12 0,58 0,46 13 {tevilo generacij v skupnem gospodinjstvu 0,10 0,49 0,39 14 vir dohodka gospodarice/žene 0,13 0,23 0,36 15 lastni{tvo kmetije 0,17 –0,17 0,34 16–17 vir dohodka gospodarja/moža 0,11 –0,23 0,34 16–17 ocena opremljenosti kmetije s kmetijskimi stroji –0,07 0,24 0,31 18–19 vklju~enost otrok v poklicne/srednje {ole 0,32 0,01 0,31 18–19 starost gospodarice/žene 0,17 –0,06 0,23 20 prihodek od prodaje kmetijskih pridelkov –0,04 0,15 0,19 21 obseg obdelovalnih povr{in –0,03 0,15 0,18 22 tip kmetije glede na zaposlenost ~lanov jedra 0,05 0,18 0,13 23 kme~ke družine opremljenost gospodinjstva s predmeti trajne 0,09 0,19 0,10 24 potro{nje nasledstvo 0,05 0,02 0,03 25 kdo odlo~a o vzgoji otrok 0,29 0,35 0,06 26 starost gospodarja/moža 0,02 –0,02 0,04 27 obseg kmetijskih zemlji{~ v lasti/najemu 0,01 0,09 0,08 28 kdo hodi na roditeljske sestanke 0,28 0,27 0,10 29 N (249) (287) 282 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA gospodarstvo in kmetovanje), temve~ tudi o podro~jih, ki jih vodijo gospodarice/žene (gospodinjstvo, nekatera kme~ka opravila), ter na njegovo pravico, da zastopa družino in kmetijo navzven (opravki na ob~ini/krajevni skupnosti in v kmetijski zadrugi), je pri~akovati po- stopno »demokratizacijo« tudi tradicionalnih družin, saj se bo sicer tudi v prihodnje malo deklet pripravljenih poro~iti na kmetijo. V zvezi z nujnostjo demokratizacije odnosov v kme~ki družini je treba posebej opozoriti na dejstvo, da brez kme~ke ženske ni kme~ke družine, brez kme~ke družine pa ne družinske kmetije. Najmanj, na kar bodo morale pristati tradicionalne kme~ke družine, bo prepusti- tev odlo~anja o zadevah znotraj posameznih podro~ij življenja in dela tistemu ~lanu/~lanici družine, ki dolo~eno podro~je vodi in opravlja tudi ve~ino potrebnega dela. Dodatno k temu pa bodo tradicionalne kme~ke družine morale ženskam omogo~iti izstop iz zaprtosti v dru- žinski krog in kme~ko dvori{~e vsaj s tem, da bodo {le tudi one po opravkih zunaj doma. Seveda pa to {e ne pomeni, da se bosta oba tipa vitalnih družin pri- bliževala. Prav lahko se zgodi, da bo iz dveh sedanjih tipov vitalnih kme~kih družin nastalo ve~je {tevilo manj{ih skupin oz. tipov, ki si bodo znotraj zelo podobni, med seboj pa se bodo zelo razlikovali. Devetindvajset spremenljivk, izbranih za oblikovanje tipologije kme~kih družin zadeva predvsem obeležja kme~ke družine/gospo- dinjstva (20 spremenljivk) in gospodarstva (5 spremenljivk), dodatno pa {e dve zna~ilnosti gospodarja/moža in gospodarice/žene (4 spre- menljivke). Upo{tevana obeležja se po vsebini in po prispevku k do- lo~anju treh tipov slovenskih kme~kih družin združujejo in razvr{~ajo v {est skupin (preglednica 3). Kar 22 od 29 upo{tevanih obeležij, izbranih za ugotavljanje tipov kme~ke družine, zadeva družino oz. gospodinjstvo ter gospodarja/ moža in gospodarico/ženo. Po njihovem prispevku k dolo~itvi tipov kme~kih družin pa je 22 obeležij mogo~e razvrstiti v pet, hierarhi~no razvr{~enih skupin. V opredeljevanju tipov kme~kih družin imajo naj- pomembnej{o vlogo sestava kme~kega gospodinjstva in nosilci odlo~- anja, bodisi o zadevah družine/gospodinjstva bodisi o zadevah, veza- nih na kme~ko gospodarstvo. Šele tema dvema skupinama obeležij po prispevku k dolo~itvi tipa kme~ke družine sledijo obeležja, ki zadeva- jo pred{olsko varstvo otrok in {olanje otrok po kon~ani osnovni {oli, njim pa obeležja, ki kažejo, kdo od družinskih ~lanov opravlja zadeve, vezane na družino ali kme~ko gospodarstvo zunaj doma. Vir dohodka in starost gospodarja/moža in gospodarice/žene sodita med obeležja, ki so precej manj pomembna za opredelitev tipa kme~ke družine. Sedem obeležij kme~kega gospodarstva je za opredelitev tipa kme~- ke družine manj pomembnih in bi jih bilo treba iz družinske tipologije izpustiti ter jih upo{tevati med pojasnjevalci tipov kme~kih družin. KMETICA IN KME^KA DRU@INA 283 Preglednica 3: Skupine hierarhi~no razvr{~enih 29 obeležij družine/ gospodinjstva, kme~kega gospodarstva ter gospodar- ja/moža in gospodarice/žene družina/ odlo~anje pred{ol. varstvo opravki zunaj kme~ko gospodar/mož; gospodinjstvo in {olanje po o.{. doma gospodarstvo gospodarica/žena {tevilo ~lanov generacijska struktura vzgoja otrok {tevilo generacij roditeljski sestanki nakup semen, sadik nakup kmet. strojev gradnja/adapt. gospodarskega poslopja nakup živine gradnja/adapt. hi{e vir dohodka žene investicije v gospodinj. vklju~enost otrok v poklicne {ole vir dohodka moža vklju~. otrok v vrtec var~evanje oprem. s predmeti trajne potro{nje opravki na ob~ini, KS opravki v KZ tip kmetije vklju~enost otrok v vi{je, visoke {ole ocena opremljenosti s kmet. stroji obseg obdel. zemlji{~ starost žene lastni{tvo kmetije dohodek od prodaje kmet. proizvodov obseg kmet. zemlji{~ nasledstvo starost moža 284 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Socialnogeografska, agrarnoekonomska in demografska obeležja, ki razlo~ujejo tri tipe kme~kih družin Ob identificiranih tipih slovenskih kme~kih družin se tako reko~ sa- modejno pojavi vpra{anje o tem, ali so trije tipi kme~kih družin poleg notranjih dejavnikov (zna~ilnost družine/gospodinjstva, posameznih ~lanov in kme~kega gospodarstva) dolo~eni tudi z zunanjimi dejavni- ki, kot so velikost naselja, v katerem živi kme~ka družina, nadmorska lega naselja, predvsem pa oddaljenost naselja od za življenje in delo potrebnih osrednjih dejavnosti – od trgovine z živili do javne knjiž- nice. Za pojasnitev razlik med tremi tipi kme~kih družin smo izbrali na- slednje skupine obeležij: – socialnogeografska obeležja: velikost in nadmorska lega naselja, v katerem živi kme~ka družina, ter njegova oddaljenost od 13 osred- njih dejavnosti; – agrarnoekonomska obeležja kme~kega gospodarstva: obseg kme- tijskih zemlji{~, obseg obdelovalnih zemlji{~, obseg obdelovalnih zemlji{~ v najemu, {tevilo kosov obdelovalnih zemlji{~, lega ve~ine kmetijskih zemlji{~, dohodek od prodaje kmetijskih proizvodov ter ocena opremljenosti kmetije s potrebnimi kmetijskimi stroji; – demografska obeležja: zakonski stan ter starost gospodarja/moža in gospodarice/žene, {tevilo ~lanov gospodinjstva ter {tevilo generacij v gospodinjstvu. Rezultati kanoni~ne diskriminantne analize (preglednica 4) kažejo, da se trije tipi kme~kih družin pomembno razlikujejo v upo{tevanih obeležjih (spremenljivkah). K prvi diskriminantni funkciji, ki pojas- ni kar 93,27 odstotka razlik med tipi kme~kih družin, najve~ prispe- vajo ena socialnogeografska spremenljivka (velikost naselja) ter dve demografski spremenljivki ({tevilo ~lanov gospodinjstva in zakon- ski stan gospodarice/žene), sledijo pa jim starost gospodarice/žene in gospodarja/moža, {tevilo generacij v skupnem gospodinjstvu ter nadmorska lega naselja. Oddaljenost od nekaterih osrednjih dejavno- sti ima v razlikovanju tipov kme~kih družin manj pomembno vlogo, agrarnoekonomska obeležja kmetij pa so tako reko~ brez prispevka k razlikovanju med tremi tipi kme~kih družin. Te ugotovitve v grobem potrjujejo tudi korelacije med diskriminantnimi spremenljivkami in kanoni~nima diskriminantnima funkcijama (preglednica 5). Hkratno upo{tevanje vseh 28 obeležij (spremenljivk) v kanoni~ni diskriminantni analizi izpostavi le tista obeležja, ki najbolj izrazito opredeljujejo prvo ali drugo kanoni~no diskriminantno funkcijo. Šele analiza variance, ki izpostavi pomembnost razlik med aritmeti~ni- mi sredinami posameznih spremenljivk v treh tipih kme~kih družin, omogo~a vsebinsko interpretacijo pomena posameznih spremenljivk v razlo~evanju treh tipov kme~kih družin (preglednici 6 in 7). KMETICA IN KME^KA DRU@INA 285 Preglednica 4: Vrednosti standardiziranih spremenljivk na dveh kano- ni~nih diskriminantnih funkcijah (diskriminantni korela- cijski koeficienti) spremenljivke funkcija 1 funkcija 2 – velikost naselja 0,43 0,14 – nadmorska lega naselja 0,20 0,19 – oddaljenost od sedeža krajevne skupnosti –0,03 0,08 – oddaljenost od sedeža ob~ine 0,10 –0,19 – oddaljenost od avtobusne postaje –0,02 0,20 – oddaljenost od trgovine z živili 0,02 –0,22 – oddaljenost od osnovne {ole 0,04 –0,01 – oddaljenost od vrtca –0,23 0,52 – oddaljenost od sedeža kmetijske zadruge –0,11 0,38 – oddaljenost od najbližjega mesta –0,03 0,44 – oddaljenost od po{te 0,04 0,14 – oddaljenost od servisa kmetijskih strojev –0,06 –0,28 – oddaljenost od javne telefonske govorilnice –0,01 –0,29 – oddaljenost od zdravstvenega doma 0,07 –0,09 – oddaljenost od javne knjižnice 0,09 –0,02 – obseg obdelovalnih zemlji{~ v najemu 0,07 0,12 – {tevilo kosov obdelovalnih zemlji{~ 0,08 –0,14 – lega ve~ine zemlji{~ 0,07 0,24 – ocena opremljenosti kmetije s kmetijskimi stroji 0,12 –0,21 – zakonski stan gospodarja/moža 0,14 –1,00 – zakonski stan gospodarice/žene 0,56 1,21 – obseg kmetijskih zemlji{~ 0,10 –0,15 – obseg obdelovalnih zemlji{~ 0,18 –0,01 – dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov 0,01 0,06 – {tevilo ~lanov gospodinjstvo 0,65 –0,27 – {tevilo generacij v gospodinjstvu 0,26 0,20 – starost gospodarja/moža 0,34 0,56 – starost gospodarice/žene –0,38 –0,33 % pojasnjene variance 93,27 6,73 Centroidi treh skupin: 1 – vitalna demokrati~na 0,187 0,340 2 – propadajo~a tradicionalna –1,611 –0,146 3 – vitalna tradicionalna 0,925 –0,247 286 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Preglednica 5: Korelacije med diskriminantnimi spremenljivkami in kanoni~nima diskriminantnima funkcijama (kanoni~ni korelacijski koeficienti) spremenljivke funkcija l funkcija 2 – {tevilo ~lanov gospodinjstva 0,82 –0,06 – {tevilo generacij v gospodinjstvu 0,63 0,01 – zakonski stan gospodarja/moža 0,30 0,19 – obseg kmetijskih zemlji{~ 0,09 –0,02 – oddaljenost od servisa kmetijskih strojev 0,02 0,00 – zakonski stan gospodarice/žene 0,37 0,48 – oddaljenost od vrtca –0,01 0,48 – oddaljenost od sedeža kmetijske zadruge 0,01 0,48 – oddaljenost od najbližjega mesta –0,01 0,41 – oddaljenost od po{te 0,00 0,41 – starost gospodarice/žene –0,01 0,38 – oddaljenost od zdravstvenega doma 0,02 0,36 – oddaljenost od javne telefonske govorilnice 0,02 0,34 – nadmorska lega naselja 0,03 0,33 – oddaljenost od osnovne {ole –0,00 0,33 – ocena opremljenosti kmetije s kmetijskimi stroji 0,18 –0,31 – oddaljenost od sedeža ob~ine –0,00 0,31 – {tevilo kosov obdelovalnih zemlji{~ 0,06 –0,29 – oddaljenost od javne knjižnice 0,05 0,29 – oddaljenost od avtobusne postaje –0,05 0,19 – dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov 0,11 –0,19 – oddaljenost od sedeža krajevne skupnosti –0,01 0,16 – obseg obdelovalnih zemlji{~ 0,12 0,15 – starost gospodarja/moža 0,01 0,11 – oddaljenost od trgovine z živili 0,02 0,10 – lega ve~ine zemlji{~ 0,00 –0,07 – velikost naselja 0,05 0,06 – obseg obdelovalnih zemlji{~ v najemu 0,05 –0,06 KMETICA IN KME^KA DRU@INA 287 Preglednica 6: Pomembnost razlik med tremi tipi kme~kih družin gle- de na izbrana socialnogeografska, agrarnoekonomska in demografska obeležja tipov kme~kih družin (analiza variance) spremenljivke aritmeti~na sredina spremenljivk v treh sig.> skupinah tipih kme~kih družin vitalna propadajo~a vitalna kme~ka tradicionalna tradicionalna družina družina družina – velikost naselja 3,48 3,31 3,47 0,39 – nadmorska lega naselja 2,46 2,23 2,27 0,03 – oddaljenost od sedeža krajevne skupnosti 2,51 2,38 2,30 0,48 – oddaljenost od sedeža ob~ine 11,38 10,25 9,96 0,06 – oddaljenost od avtobusne postaje 1,93 1,92 1,67 0,14 – oddaljenost od trgovine z živili 2,11 1,97 2,30 0,68 – oddaljenost od osnovne {ole 3,83 3,36 3,22 0,04 – oddaljenost od vrtca 4,76 3,95 3,70 0,002 – oddaljenost od sedeža kmetijske zadruge 3,75 4,63 4,54 0,002 – oddaljenost od najbližjega mesta 11,13 9,72 9,24 0,008 – oddaljenost od po{te 4,63 3,92 3,80 0,009 – oddaljenost od servisa kmetijskih strojev 11,01 11,30 10,89 0,91 – oddaljenost od javne telefonske govorilnice 4,17 3,47 3,53 0,03 – oddaljenost od zdravstvenega doma 6,22 5,33 5,39 0,02 – oddaljenost od javne knjižnice 7,11 5,96 6,42 0,04 – obseg obdelovalnih zemlji{~ v najemu 9,44 8,36 10,78 0,36 – {tevilo kosov obdelovalnih zemlji{~ 6,66 6,87 7,88 0,03 – lega ve~ine zemlji{~ 3,68 3,71 3,73 0,86 – ocena opremljenosti kmetije s kmetijskimi 3,22 3,07 3,49 0,000 stroji – obseg kmetijskih zemlji{~ 137,00 118,17 147,13 0,04 – obseg obdelovalnih zemlji{~ 60,75 53,77 69,30 0,001 – dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov 97,49 83,43 121,15 0,003 – zakonski stan gospodarja/moža 2,76 2,23 2,85 0,000 – zakonski stan gospodarice/žene 2,90 2,28 2,89 0,000 – {tevilo ~lanov gospodinjstva 4,99 3,14 5,80 0,000 – {tevilo generacij v gospodinjstvu 2,50 1,89 2,75 0,000 – starost gospodarja/moža 46,97 44,57 43,56 0,02 – starost gospodarice/žene 43,56 44,55 46,97 0,02 N (780) (294) (199) (297) % 100,0 % 37,7 25,5 36,8 288 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA V nasprotju s pri~akovanjem, da je tradicionalnost bolj zasidrana v kme~kih družinah, ki živijo v vi{jih legah in so bolj oddaljene od krajev s pomembnimi osrednjimi dejavnostmi, v tak{nih naseljih pre- vladuje tip vitalne demokrati~ne družine. Kot možna razlaga te ugo- tovitve se ponuja misel, da je demokrati~nost odlo~anja tradicionalna lastnost kme~kih družin, ki živijo v vi{jih in odmaknjenih naseljih in so zaradi tega bolj odvisne same od sebe kot druge kme~ke družine. K njihovi vitalnosti pa dodatno prispeva relativna bližina kmetijske zadruge. Pravilno bi bilo zapisati »je prispevala bližina kmetijske za- druge«, saj so pred slovensko osamosvojitvijo in v prvih letih po njej – pred reorganizacijo kmetijskega zadružni{tva – prav kmetijske za- druge opravljale dejavnosti, ki so razbremenile posamezna kme~ka gospodinjstva (odkup pridelkov, zagotavljanje reprodukcijskega ma- teriala, svetovanje) (preglednica 7). Preglednica 7: Spremenljivke, ki pomembno razlo~ujejo tri tipe kme~- kih družin in hkrati opredeljujejo posamezen tip kme~- ke družine (srednje vrednosti razlik med tremi tipi so prikazane v preglednici 6) vitalna demokrati~na družina propadajo~a tradicionalna vitalna tradicionalna družina družina – najvi{ja nadmorska lega naselja – najmanj{a oddaljenost od vrtca – najve~ja oddaljenost od osnovne {ole – najmanj{a oddaljenost od – najve~ja oddaljenost od javne mesta telefonske govorilnice – najmanj{a oddaljenost od – najve~ja oddaljenost od vrtca po{te – najve~ja oddaljenost od po{te – najmanj{a oddaljenost od – najve~ja oddaljenost od javne knjižnice javne knjižnice – najmanj{a oddaljenost od sedeža – najve~ja oddaljenost od kmetijske zadruge sedeža kmetijske zadruge – najve~je {tevilo kosov obdelovalnih zemlji{~ – najvi{ja ocena opremljenosti s kmet. stroji – najve~ji obseg kmetijskih zemlji{~ – najve~ji obseg obdelovalnih zemlji{~ – najve~ji dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov – najve~ gospodarjev/mož je samskih/vdovcev – najve~ gospodaric/žena je samskih vdov – najmanj{e {tevilo ~lanov – najve~je {tevilo ~lanov gospodinjstva gospodinjstva – najmanj{e {tevilo generacij – najve~je {tevilo generacij v gospodinjstvu v gospodinjstvu KMETICA IN KME^KA DRU@INA 289 Za kme~ke družine, opredeljene kot vitalne s tradicionalnimi vzorci odlo~anja (glavno besedo pri odlo~itvah ima gospodar), pa velja, da so razmeroma blizu osrednjim dejavnostim, hkrati pa so to najve~je kmetije, ki imajo najvi{je dohodke od prodaje kmetijskih pridelkov. Njihovo tradicionalnost dodatno ozna~ujejo tudi velike družine z ve~ generacijami (preglednica 7). Propadajo~e tradicionalne družine pa med tremi tipi kme~kih dru- žin izstopajo predvsem po najmanj{em {tevilu družinskih ~lanov in generacij v skupnem gospodinjstvu kot tudi po dejstvu, da je med go- spodarji/možmi in gospodaricami/ženami najve~ ovdovelih oz. sam- skih (preglednica 7). Empiri~na potrditev postavljenih hipotez Opravljena temeljna ruralnosociolo{ka raziskava je potrdila obe po- stavljeni hipotezi. Na eni strani je analiza empiri~nih podatkov doka- zala, da se kme~ke družine v Sloveniji razvr{~ajo v tri skupine/tipe, od katerih sta tip vitalne demokrati~ne in tip vitalne tradicionalne kme~ke družine približno enako obsežna, nekoliko manj{i pa je delež družin, ki so opredeljene kot propadajo~e tradicionalne družine. Na drugi strani pa opravljena analiza potrjuje tudi hipotezo, po kateri pripadnost dolo~enemu tipu kme~ke družine dolo~ajo tako obelež- ja družine/gospodinjstva (od njenega obsega in {tevila generacij do nosilcev odlo~anja o zadevah družine/gospodinjstva in kme~kega gospodarstva) kot obeležja gospodarja/moža in gospodarice/žene ter kme~kega gospodarstva. Med upo{tevanimi obeležji k dolo~anju tipov kme~kih družin najve~ prispevajo tista, ki zadevajo nosilce od- lo~anja, njim sledijo demografska obeležja gospodarja/moža in go- spodarice/žene, najmanj{a vloga pri dolo~anju tipa kme~ke družine pa je pripadla obeležjem kme~kega gospodarstva. Analiza treh tipov kme~kih družin v Sloveniji izpostavlja dve dej- stvi: prvi~, oba tipa vitalnih kme~kih družin razlo~uje demokrati~- nost oz. tradicionalnost procesov odlo~anja tako o zadevah druži- ne/gospodinjstva kot o zadevah kme~kega gospodarstva, in drugi~, tradicionalnost v odlo~anju ni le zna~ilnost tradicionalne odmirajo~e, temve~ tudi zna~ilnost vitalne tradicionalne kme~ke družine. Ali ti dve ugotovitvi pomenita, da bodo za zdaj {e vitalne tradicionalne kme~ke družine, ki se ne bodo odlo~ile za demokratizacijo procesov odlo~anja na temelju spolne in generacijske enakopravnosti, prej ali slej stopile na pot odmirajo~ih kme~kih družin? Ali pa obstaja celo verjetnost, da se bodo obdržale {e dolgo ~asa, ker je del slovenske kme~ke populacije zavezan tradicionalnim patriarhalnim družinskim odnosom? 290 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Možnosti, da se bodo tradicionalni hierarhi~ni odnosi, v katerih gre glavna beseda lastniku in gospodarju, v slovenski kme~ki družini ohranili za dalj{i ~as, so majhne. ^e je del kme~kih žena {e pripravljen pristajati na podrejen položaj, pa nanj ne bodo pristali mladi, kate- rih velika ve~ina bodisi pristaja na (fantje) bodisi terja (dekleta) ena- kopraven ekonomski in socialni položaj partnerjev v okviru kme~ke družine. Dekleta se preprosto ne bodo poro~ila na kmetijo, ~e njihova pri~akovanja ne bodo uresni~ena. Ustvarjanje in poustvarjanje kme~- ke družine s poroko pa sta bili, sta in bosta verjetno tudi v prihodnje temeljni pogoj za ohranitev družinskega kmetovanja (O’Hara, 1998: 54).Kljub temu da je vsaka tipologija »nasilje« nad realnostjo in kljub dejstvu, da empiri~ni podatki, na katerih temelji opravljena tipologi- ja, niso bili zbrani z namenom oblikovanja tipologije kme~kih družin v Sloveniji, dobljeni rezultati pomenijo solidno podlago tako za na- daljevanje zastavljenega raziskovalnega dela kot za oblikovanje poli- tike, ki bo na eni strani usmerjena v ohranjanje družinskih kmetij, na drugi strani pa v tak{no infrastrukturno opremljanje podeželja, ki bo zmanj{evalo razlike med vasjo in mestom, med podeželjem in urba- nimi obmo~ji ter kme~kemu/podeželskemu prebivalstvu zagotavljalo kakovostno življenje. Z usmerjanjem kme~kih družin oz. njihovih po- sameznih ~lanov v storitvene dejavnosti kot nekmetijskih virov do- hodkov se bodo odpirala nova delovna mesta, ki edina lahko zausta- vijo praznjenje od centrov odmaknjenih podeželskih obmo~ij in vsaj v manj{em obsegu spodbudijo celo priseljevanje. TIPOLOGIZACIJA KOT PRISTOP K SPOZNAVANJU DRUŽINSKIH KMETIJ Kme~ka družina in kme~ko gospodarstvo sta dve enakovredni se- stavini celote, imenovane družinska kmetija. Trditev, da brez kme~- ke družine ni družinske kmetije, zato ni zgolj prijetno zvene~e geslo, uporabno za politi~ne ali družbene akcije, temve~ je hkrati zahteva, da se sociolo{ke zna~ilnosti kme~ke družine povezujejo z agrarno- ekonomskimi obeležji kme~kega gospodarstva. Torej je kme~ka druži- na bistveni sodolo~evalec družinske kmetije kot kmetijskega obrata v družinski lasti. Celo ve~, osnovni pogoj za reprodukcijo družinskega kmetovanja sta ustvarjanje in poustvarjanje kme~kih družin s poroko (O’Hara, 1998: 54). Poudarjanje pomena družine v opredeljevanju družinske kmetije pa v nobenem primeru ne pomeni zanemarjanja podjetni{kega vidika družinskega kmetijskega gospodarstva. Da bi družinska kmetija lahko obstala in se razvijala, mora delovati kot podjetje, sestavljeno iz kapi- KMETICA IN KME^KA DRU@INA 291 tala oz. lastnine, upravljanja in dela. Torej gre pri družinski kmetiji za družinsko podjetje, ki ga Gasson in Errington (1993: 18) opredeljujeta z naslednjimi {estimi elementi: – lastni{tvo podjetja je povezano z njegovim vodenjem in upravlja- njem in je v rokah gospodarjev; – gospodarji so sorodstveno povezani ali povezani s poroko; – ~lani družine (vklju~no z gospodarji) zagotavljajo podjetju kapital; – ~lani družine (vklju~no z gospodarji) opravljajo delo na kmetiji; – lastni{tvo podjetja in njegovo upravljanje se prena{a iz generacije v generacijo; – družina živi na kmetiji. V tej opredelitvi presene~a množinska raba besede šgospodar’. Gas- son in Errington v svoji knjigi tega nikjer ne pojasnita, kar gre razu- meti, da je ve~ gospodarjev kmetije kot družinskega podjetja vsaj v Veliki Britaniji samo po sebi razumljivo dejstvo. Pomeni, da sta go- spodarja bodisi mož in žena (povezana s poroko), bodisi roditelj(a) in otrok (otroci), bodisi bratje in sestre ali druge kombinacije sorodnikov. V Sloveniji je v nasprotju s predstavljeno opredelitvijo gospodar/go- spodarica praviloma ena oseba, kar pa ne izklju~uje možnosti dveh ali ve~ gospodarjev na družinski kmetiji, zlasti ne na tak{ni, ki se ukvarja z ve~ gospodarskimi dejavnostmi, ki terjajo bolj ali manj samostojno vodenje in upravljanje ter ustrezno delitev dela med ~lani družine. V Gasson-Erringtonovi opredelitvi družinske kmetije kot podjetja je novost zagotavljanje kapitala, za kar so odgovorni tako gospodarji kot drugi družinski ~lani. Avtorja sicer poudarjata, da je družina pomem- ben vir kapitala, upravljanja in delovnih mo~i, vendar dodajata, da takrat, ko kapital nadomesti delo kot organizacijsko na~elo kme~kega podjetja, sposobnost družine zagotoviti in upravljati kapital lahko po- stane pomembnej{a od družine kot vira delovnih mo~i. Po njunem prepri~anju (Gasson, Errington, 1993: 19) danes integriteto kmetijske- ga družinskega podjetja najbolj ogroža nara{~ajo~a odvisnost od zu- nanjih virov kapitala. Opredelitev družinske kmetije kot družinskega podjetja, ki ga ponu- jata Nola Reinhardt in Peggy Barlett (1989), pa opozarja na posebnosti družinske kmetije kot podjetja v primerjavi s kapitalisti~no organizi- ranimi oblikami kmetijskih podjetij. Po njunem mnenju »se družinska kmetija in kapitalisti~na farma razlikujeta predvsem po dveh kriteri- jih: po ciljih produkcijske enote in po organizaciji delovnega procesa. Kapitalisti~no ali šindustrijsko’ kmetijstvo se obravnava kot investicija in produkcijska enota bo v splo{nem preživela, ~e bo ustvarila pov- pre~no normalno stopnjo dobi~ka upo{tevajo~ tržno vrednost uporab- ljenih virov. Cilji družinske kmetije pa so bolj kompleksni. Medtem ko je tudi družinska kmetija nedvomno usmerjena v maksimiranje neto dobi~ka, pa v oblikovanju dolgoro~nih proizvodnih odlo~itev lahko upo{teva tudi nedenarne vidike kmetovanja in podeželski življenjski 292 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA slog. Tudi organizacija proizvodnje je v obeh primerih specifi~na. Ka- pitalisti~no ali industrijsko farmo ozna~uje lo~itev lastni{tva, uprav- ljanja in dela. Dnevno delovanje farme nadzira upravitelj, izvajajo ga najeti delavci, ki dobivajo pla~o, ustrezno njihovi kategoriji dela. Last- niki se ne spu{~ajo v dnevno delo, pa~ pa umaknejo svoj finan~ni vlo- žek, ~e drugje odkrijejo bolj donosno priložnost za investicijo. Na dru- žinski kmetiji ima delovni proces lahko nekaj podobnosti delovnemu procesu na kapitalisti~ni farmi, na primer delitev dela lahko temelji na starosti in spolu, mo{ki je poglavar gospodinjstva in opravlja na- loge upravljavca kmetije, vendar je sredi{~nost sorodstvenih odnosov in neposrednega sodelovanja lastnika kmetije pri dnevnih opravilih razlikovalna zna~ilnost družinske kmetije« (Reinhardt, Barlett, 1989: 206–207). Prav »družinske« zna~ilnosti družinskega kmetijskega go- spodarstva so celo v trdih razmerah kapitalisti~ne ekonomije zagoto- vile preživetje majhnim družinskim kmetijam (Bonanno, 1987). Število in teža posameznih meril za opredelitev družinske kmetije sta za posamezne države oz. za razli~ne socialne prostore lahko sicer razli~na, vendar se družinske kmetije vsaj v državah Evropske unije ter v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope opredeljujejo najmanj z merili družinskega vodenja in upravljanja, dela družinskih ~lanov in prena{anja lastni{tva iz generacije na generacijo. Zanemar- janje merila zagotavljanja kapitala najbolj oddaljuje opredeljevanje družinske kmetije kot podjetja. To pa je družinska kmetija bila, je in bo, zato je tudi v tranzicijskih državah to merilo nujno uvesti v opre- deljevanje družinske kmetije. Lastnina sicer predstavlja kapital, ki pa sam po sebi {e ne zagotavlja preživetja družinskih ~lanov, {e manj pa razvoja kmetije. Ne glede na {tevilo in vrsto meril, ki se upo{tevajo v opredeljeva- nju družinskih kmetij, ali pa prav zaradi njihovega velikega {tevila in pestrosti ni pri~akovati velike stopnje homogenosti družinskih kmetij. Zato ni naklju~je, da se {tevilni avtorji ukvarjajo z opredeljevanjem razli~nih skupin družinskih kmetij, pri ~emer obi~ajno upo{tevajo le eno, morda dve merili, ki sta v skladu s smerjo njihovega razmi{ljanja in analize najpomembnej{i. Tipologija kmetij je v ruralnosociolo{ki literaturi prisotna že dol- go ~asa. Ko Gasson in Errington (1993: 18, 19) utemeljujeta družinsko kmetijo kot podjetje, na katerem dela družina, opozarjata na dejstvo, da merilo delovnih mo~i ni ve~ zadovoljivo in ne ve~ bistvenega po- mena. Kot na~in razlo~evanja med kmetijami, na katerih dela družina, namesto njene odvisnosti od družinskih delovnih mo~i izpostavljata kapital (zlasti v obliki kmetijskih strojev). Pri utemeljevanju zmanj- {evanja pomena dela in ve~anja vloge kapitala se sklicujeta na Onvi- na (1930: 84, cit. po Gasson, Errington, 1993: 19), ki je izpostavil dva osnovna tipa družinskega kmetovanja: skrben in var~en kmet – ob- delovalec starega sveta, ki se iz~rpava v neskon~nem delu na majhni KMETICA IN KME^KA DRU@INA 293 krpi zemlje; in kmet – pionir novega sveta, ki verjetno dela pod enaki- mi pritiski, vendar uporablja vse mehani~ne naprave, s katerimi lah- ko pove~a obseg svoje dejavnosti. Kot Onvinova (1930) tudi poznej{e tipologije kmetij praviloma upo{tevajo eno, najve~ dve merili. Po drugi svetovni vojni, v obdobju pospe{enega industrijskega raz- voja in {tevilnih novih delovnih mest, ki so spodbudila majhne kmete, da so prodali kmetijo in se preselili v veliko mesto, so si ob delu na kmetiji poiskali redno zaposlitev zunaj kmetije, je pri{lo do pospe{e- ne diferenciacije družinskih kmetijskih gospodarstev. Zaposlitev po- sameznih ~lanov oziroma pridobivanje (dela) dohodka kme~kih go- spodinjstev zunaj družinske kmetije je postala merilo razlikovanja dru- žinskih kmetij na ~iste, me{ane in dopolnilne, ali, kot jih je poimeno- vala OECD, na ~iste kmetije, me{ane kmetije tipa 1 in me{ane kmetije tipa 2 (Kra{ovec, 1965; Barbi~, 1990). Ta tipologija se v ve~ razli~icah uporablja {e danes, hkrati pa se pojavljajo nove. V skladu s prevladujo~imi temami v evropski ruralnosociolo{ki te- oriji in empiri~nem raziskovanju je konec 90. let zaslediti ve~ tipologij, ki izhajajo iz vloge žensk na kmetiji in/ali zna~ilnosti družinskih in delovnih odnosov med ~lani kme~ke družine/gospodinjstva. Ti so ne- posredno povezani z ekonomsko in socialno emancipacijo kme~kih žensk. Ker se je ta uveljavila s precej{njim ~asovnim zamikom v pri- merjavi z emancipacijo žensk drugih družbenih slojev, je tudi pozneje pri{lo do spreminjanja družinskih (lastni{kih, upravljavskih, delovnih) odnosov. V nadaljevanju navajamo dva novej{a primera tipologij, ki temeljita na opredelitvi položaja kme~ke ženske/kmetice na kmetiji. Patricia O’Hara (1998) razlikuje {tiri tipe delovnih odnosov na dru- žinski kmetiji glede na to, kako kme~ke ženske same opredeljujejo svoj položaj. Po besedah avtorice tak{na tipologija vklju~uje ve~ kriti~- nih vidikov organizacije dela na družinski kmetiji po spolu, upo{teva- jo~: dejanska opravila, ki jih opravljajo ženske; njihovo razumevanje lastnega dela; na~ine, na katere jih njihove delovne vloge spravljajo v podrejen položaj; povezanost njihovega dela in položaja z zakonsko pogodbo med zakoncema. Na podlagi poglobljenih razgovorov s 60 kme~kimi ženskami O’Hara identificira {tiri tipe delovnih odnosov, ki pa se v realnosti dostikrat prepletajo (O’Hara, 1998: 103–112): – Delo za družinsko kmetijo. Kmetice so vklju~ene v partnerstvo (praviloma, vendar ne izklju~no z možem) v vrsti opravil in odlo~i- tev. Kmetijo pojmujejo kot družinsko podjetje. Ob~utek vklju~enosti v kmetijo kot podjetje in kmetovanje kot poklic je pri teh (24) žen- skah zelo mo~an. – Pomo~nica na kmetiji. Ženske (13) iz te skupine/tipa lahko prispe- vajo enako koli~ino dela kot tiste, ki »delajo za kmetijo«, so pa manj vklju~ene v odlo~anje in imajo slab{i dostop do dohodka iz kmetije. – Ustvarjalka kme~kega doma. ^eprav so ženske (9) iz te skupi- ne na voljo, kadar je njihovo delo na kmetiji potrebno, so usmer- 294 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA jene predvsem v dom. V njihovih družinah je glavni vir dohod- ka in identitete nekmetijski poklic in ženske iz te skupine o sebi ne razmi{ljajo kot o kmeticah. – Kme~ka ženska, zaposlena zunaj kmetije. Vse ženske (14) te sku- pine so odra{~ale na kmetiji. So posebna in privilegirana skupina ne samo zaradi »kulturnega kapitala«, ki so ga prinesle v zakon, temve~ se zaradi njihove vklju~enosti v spo{tovan poklic zunaj kmetije spre- minja tako zna~aj družinskega delovnega procesa kot tudi narava zakonskih odnosov. Z lastnimi dohodki imajo ženske mo~nej{e iz- hodi{~e, da izzovejo mo{ko nadvlado v medsebojnih odnosih. Kot svoje ugotovitve komentira sama R. O’Hara (1998: 111, 112), je družinsko kmetovanje možno opredeliti kot krivi~no do žensk tako po objektivnih kazalnikih kot po feministi~nem videnju. Vendar kljub nesporno dokazanim patriarhalnim odnosom med spoloma v organi- zaciji dela in kapitala obstajajo tudi dokazani na~ini, po katerih je žen- skam uspelo zmanj{ati krivi~nost patriarhalnosti s tem, da so postale aktivne partnerice na kmetiji kot podjetju ali prek zaposlitve zunaj kmetije. Tako kot P. O’Hara (1998) za Irsko Merit S. Haugen (1998) za nor- ve{ko kmetijstvo ugotavlja, da je bilo po tradiciji eden od najbolj kon- servativnih in mo{ko vladajo~ih sektorjev. Vendar primerjava razlik, ki jo je avtorica opravila med starej{imi in mlaj{imi kmeticami, kaže, da med obema starostno opredeljenima skupinama kmetic obstajajo razlike v pristopih h kmetovanju. Medtem ko je ve~ina starej{ih žensk prevzela vodenje kmetije po smrti ali obolelosti moža, je ve~ina kme- tic, mlaj{ih od {tirideset let, ki vodijo kmetijo, poro~enih. Naj omeni- mo, da so bili podatki, na katerih temelji analiza M. Haugen, zbrani z intervjuji 84 kmetic, ki vodijo kmetijo iz devetih ob~in Norve{ke v le- tih 1987–1989. Haugenova namre~ ni preu~evala položaja vseh kme~- kih žensk, temve~ je svojo raziskavo usmerila samo na tiste ženske, ki vodijo kmetijo. Identificirala je tri kategorije kmetic, ki ji predstavlja- jo tri razli~ne na~ine oblikovanja identitete ženske kmetice (Haugen, 1998: 141–150): – Tradicionalne ženske kmetice. Nobena od njih ni na~rtovala, da si bo izbrala kmetovanje kot poklic. Ve~ina vdov je prevzela vodenje kmetije po smrti moža. Znanje o tem, kako voditi kmetijo, so si pri- dobile v mnogih letih prakti~nega dela na kmetiji. Ko so prevzele vodenje kmetije, se njihova delovna vloga ni dramati~no spremenila. Kadar je potrebno, najamejo delovne mo~i ali pa jim prisko~ijo na po- mo~ otroci ali drugi sorodniki. V to skupino Haugenova uvr{~a tudi starej{e neporo~ene kmetice, ki so to postale zaradi ob~utka obvez- nosti do star{ev in do kmetije. V to skupino sodijo tudi tiste poro~ene kmetice, katerih možje so zaposleni zunaj kmetije. V ve~ini teh pri- merov gre za majhne kmetije, na katerih zaposleni možje pomagajo ženskam predvsem pri mehanskih opravilih na kmetiji. Nobena od KMETICA IN KME^KA DRU@INA 295 žensk iz te skupine ne izpostavlja spolne strukture s poudarjanjem potrebe po bistvenih spremembah v pri~akovanjih obeh spolov. V svojem delu bolj reproducirajo kot spreminjajo odnose med spoloma na kmetiji. Kot »normo« vidijo mo{ke kmete, sebe pa imajo bolj kot »izjemo«. – Ženske, upravljavke kmetije so odgovorne za delovanje kmetije, toda njihov osnovni poklic je zunaj nje (medicinske sestre, tajnice, u~iteljice). Tipi~na ženska – upravljalka kmetije je samska, lo~ena, vdova ali neporo~ena, v {tiridesetih letih starosti, dobro izobražena in ima zaposlitev zunaj kmetije kot svoje osnovno delo. Vodi pov- pre~no veliko kmetijo, na kateri prideluje predvsem žita. Upravlja kmetijo, vendar ne sodeluje redno (vsak dan) pri kmetijskih opravi- lih. Nekatere kmetice te skupine so obdržale kmetijo zato, da bodo otrokom, ko bodo odrasli, omogo~ile kmetovanje kot izbiro. Se ne opredeljujejo kot kmetice in so samozavestne kot upravljavke kme- tije. Kot slednje izzivajo obstoje~e strukture s tem, da so kot ženske izbrale upravljanje kmetije kot dodatek redni zaposlitvi. Odklanja- jo, da bi postale kmetice zaradi okoli{~in zunaj njihovega nadzora. Delovno se identificirajo z nekmetijskim poklicem, vendar so hkrati poklicno zainteresirane upravljati kmetijo. V prihodnosti bi to lahko bila ena od opcij, ki bi jo izbrale mlade ženske s formalno pravico prevzeti kmetijo. – Poklicne ženske kmetice. Gre v ve~ini primerov za ženske pod 40. letom starosti, ki so imele {tevilne opcije v izboru poklicne usmerit- ve. Kmetovanje so si izbrale kot poklic, ~eprav so njihovemu izboru poleg lastnega interesa botrovali tudi drugi dejavniki (ohraniti kme- tijo v družinski lasti, lojalnost do star{ev). Tipi~na poklicna kmetica je podedovala kmetijo in ima kmetijsko izobrazbo. Je poro~ena, mož je zaposlen zunaj kmetije in ne sodeluje redno pri delu na kmeti- ji. Poklicna kmetica je ~lanica kme~kega sindikata, obvladuje delo s kmetijskimi stroji in mehansko delo. Ve~ina jih ima ({e pred{olske) otroke. Poklicne kmetice postavljajo visoke zahteve do svoje vloge kot kmetice. Prizadevajo si pokazati, da so sposobne za delo, ki ga opravljajo, ~eprav mnoge niso prepri~ane, da so v svoji vlogi enako dobre kot kmetje. Ker imajo (majhne) otroke, opozarjajo na konflik- tnost med vlogo poklicne kmetice in matere, ~eprav imajo v ve~ini primerov urejeno varstvo. Poklicne kmetice so skepti~ne v izzivanju spolno utrjenega sistema s tem, da opravljajo »mo{ka dela« na kme- tiji, posebej {e s kmetijskimi stroji. Lomijo spolne ovire s tem, da so aktivne na vseh podro~jih, vezanih na kmetijstvo. Nobena od kmetic te skupine ne toži, da je kme~ko delo pretežko za ženske ali da so ženske manj sposobne voditi kmetijo. Njihov glavni problem pa se zdijo predsodki in pri~akovanja o tem, kaj je »primemo« za ženske. Poklicne ženske kmetice so nova družbena realnost, vzamejo si pro- sti ~as ter imajo moderen in prijeten življenjski slog. 296 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Obe predstavljeni tipologiji sta bolj specifi~ni kot slovenska tipo- logija kme~kih družin, ker se omejujeta zgolj na položaj kmetice v kme~kem družinskem gospodinjstvu in na kmetiji. Razlikujeta med tipi/skupinami kmetij glede na delitev vlog med spoloma (O’Hara, 1998) ali se omejujeta (Haugen, 1998) celo samo na razlikovanje med kmeticami glede na to, kako so postale upravljavke kmetijskega go- spodarstva in kako to svojo vlogo same opredeljujejo. Za slovensko tipologijo kme~kih družin je relevantna predvsem ti- pologija O’Hare, ker upo{teva vse kme~ke ženske in identificira tipe vlog, ki jih imajo po lastnem zaznavanju kme~ke ženske v gospodinj- stvu in na kmetiji. Kategorizacija žensk, ki vodijo kmetijo (Haugen, 1998), pa opozarja na nujnost preu~itve tipov kmetij, ki jih vodijo žen- ske, kot opcij, ki so se med kmeticami že uveljavile in bi jih bilo nujno raziskati tudi v Sloveniji ter jih »ponuditi« predvsem mladim kme~- kim ženskam. TRANZICIJA KOT (NEIZRABLJENA) PRILOŽNOST ZA KME^KE ŽENSKE IN KME^KO DRUŽINO V SLOVENIJI Na spreminjanje položaja slovenske kmetice v družini in na kmetiji vplivajo tako kot na vse kme~ke ženske {tevilna globalna dogajanja, od globalizacije gospodarstva do že uveljavljenih feministi~nih gibanj. Nekatere kmetice in kme~ke družine prej, druge pa pozneje izrabijo priložnosti za ekonomsko in socialno osamosvajanje, za demokratiza- cijo odnosov znotraj družine in lokalne podeželske skupnosti. Pred- vsem pa imajo tako kme~ke ženske kot kme~ke družine na voljo ve~ opcij delovanja in razvoja, med katerimi izberejo najbolj ustrezno. Slovenija je z osamosvojitvijo ter prehodom v politi~no demokracijo in tržno gospodarstvo teoreti~no ponudila tudi kme~ki ženski, kme~ki družini in družinskemu kmetovanju nove gospodarske in družbene razvojne možnosti, ki pa v praksi ({e) niso zaživele. Strategijo za spodbujanje enakopravnosti in za uveljavljanje sloven- skih kme~kih žensk v družini in na kmetiji na eni strani ter v javnem življenju na drugi strani je nujno graditi na ustrezni paradigmi raz- voja slovenske družbe. Ali je to Blairova tretja pot, ki po Luk{i~u pred- stavlja nekak{no srednjo pot med neoliberalizmom in staro socialno demokracijo (Luk{i~, 2000: 12) in je hkrati »napoved iskanja novega, afirmacija politike kot zavestnega eksperimenta z robnimi pogoji, ki jih predstavljajo civilizacijske vrednote, nadgrajene z vrednotami so- cialne demokracije« (Luk{i~, 2000: 17, 18), ali kak{na druga razvojna paradigma, je zadeva nacionalnega konsenza. ^e bo ta temeljil na strokovnih argumentih in do državljanov in državljank prijazni viziji razvoja, bo nedvomno spodbudil izstop kme~kih/podeželskih žensk KMETICA IN KME^KA DRU@INA 297 iz gospodarske in politi~ne anonimnosti, s katero se sedaj bolj ali manj uspe{no spopadajo prodorne in emancipirane posameznice. Res gre za neizrabljene priložnosti, za katere bo nekdo moral prevzeti odgo- vornost. IV SKLEPNA RAZMIŠLJANJA SKLEPNA RAZMI[LJANJA 301 UVOD Dogajanja v naravi in v družbi so kompleksna ter medsebojno po- vezana in soodvisna. Zato jih je na eni strani treba preu~evati z vi- dika razli~nih strok, na drugi strani pa v praksi usklajevati interese varovanja virov/narave in interesov družbenoekonomskega razvoja. K vse ve~ji medsebojni soodvisnosti in prepletanju razli~nih podro~ij družbenega delovanja pomembno prispevajo sodobni globalizacijski procesi in informacijske tehnologije, zaradi katerih je, kot ugotavlja Mlinar (2004: 69), »v teku intenzivno prežemanje vsebine nekdanjih š~istih’ in medsebojno izklju~ujo~ih se kategorij, npr. mesta in podeže- lja, dela-bivanja-prometa-rekreacije, (sub)lokalne in vseh vi{jih ravni teritorialne organizacije ipd. Zato se morajo temu ustrezno spreminjati tudi disciplinarni okviri spoznavanja in institucionalni okviri usmer- janja družbeno-prostorskih sprememb«. Zato tudi kmetic in kme~kih družin ni mogo~e obravnavati lo~eno od celovitega in vzdržnega raz- voja podeželskih skupnosti, pa~ pa kot eno njegovih pomembnih se- stavin. V sklepnih razmi{ljanjih zato i{~emo odgovor na dve vpra{anji: (1) Kako zagotoviti optimalen pristop k uresni~evanju celovitega in vzdržnega razvoja podeželskih skupnosti? (2) Kako v tak pristop vgraditi teme, ki zadevajo kmetico in kme~ko družino ter spolno (ne)enakost v kmetijstvu in na podeželju? PRISTOP K OBLIKOVANJU STRATEGIJE CELOVITEGA IN VZDRŽNEGA RAZVOJA NA RAVNI DRŽAVE ^e postavimo kot cilj zagotovitev oz. udejanjanje celovitega in vzdrž- nega razvoja podeželskih skupnosti na celotnem podeželju države, moramo najprej ugotoviti stanje na podro~ju znanosti/raziskovanja in izobraževanja ter opredeliti vlogo države v spodbujanju in finan- ciranju lokalnih razvojnih projektov. Šele na podlagi tovrstnih spo- znanj bo možno predlagati pristop k oblikovanju ustrezne razvojne strategije celovitega in vzdržnega razvoja podeželskih skupnosti na ravni države. Opredelitev stanja Z opredelitvijo stanja ne nameravamo podati iz~rpnega pregleda do- gajanj in dosežkov na obravnavanem podro~ju, temve~ zgolj opozoriti 302 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA na nekatera dejstva, relevantna za oblikovanje državne strategije celo- vitega in vzdržnega razvoja podeželja. Znanost in raziskovanje. Ideja o celovitem pristopu k razvoju po- deželja (Barbi~, 1985) se je v Sloveniji pojavila tako reko~ hkrati in ne- odvisno od prvih 12 projektov celovitega razvoja v državah ~lanicah EGS (Evropske gospodarske skupnosti), predstavljenih na Evropskem simpoziju o celovitem ruralnem razvoju (The European Symposium on Integrated Rural development) v Wageningnu, 23. do 25. junija 1985 (Ulbricht, 1986). Kot edina udeleženka iz držav ne~lanic EGS (Ulbricht, 1986, List of participants: 11) sem na simpoziju dobila po- trditev doma~e zamisli o celovitem pristopu k razvoju {tirih sosednjih krajevnih skupnosti (Dobrni~, Sela - Šumberk, Knežja vas, Svetinje) v ob~ini Trebnje. Pobudnica projekta je bila Mara Rupena - Osolnik kot jugoslovanska predstavnica v Delovni skupini za ženske in kme~ko družino v ruralnem razvoju (Working Party for Women and Rural Fa- mily in Rural Development) pri Evropski komisiji za kmetijstvo FAO. Pobuda za izvedbo projekta je bila dana leta 1983 na posvetu FAO o tehni~ni konzultaciji o ženskah in pluriaktivnosti v Ljubljani, 13. do 17. junija 1983 (FAO Technical Consultation on Women and Pluriactivity: 1983). Projektna {tudija celovitega razvoja {tirih krajevnih skupnosti v ob~ini Trebnje, ki jo je izvedel Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani ob ob~asnem sodelovanju svetovalcev FAO, je bila kon~ana decembra 1988 (Developmental Pro- ject »Trebnje«, 1988) in v skraj{ani obliki objavljena leta 1991 (Barbi~, Kova~i~, Rupena - Osolnik, 1991). V 90. letih dvajsetega stoletja so bile v Sloveniji objavljene vsaj tri monografije, ki obravnavajo celovit pristop k razvoju podeželskih skupnosti. To so: Prihodnost slovenskega podeželja. Prostor, prebival- ci in gospodarske dejavnosti (Barbi~, A., ur., 1991), Celovit razvoj po- deželja. Izhodi{~a, sestavine in problemi celovitega razvoja podeželja v Sloveniji. Zbornik posveta. (Kova~i~, M., ur., 1995) in Razvojno-tipo- lo{ka ~lenitev podeželja v Republiki Sloveniji (Kova~i~, M.; L. Gosar; R. Fabijan; T. Perpar; M. Gabrovec; A. Jako{, 2000). Izobraževanje. V Sloveniji trenutno potekajo najmanj trije podi- plomski programi, relevantni za razvoj ob ohranjanju narave in varo- vanju virov: interdisciplinarni {tudij prostorskega in urbanisti~nega planiranja na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljub- ljani, {tudij varstva narave na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljublja- ni in {tudij varstva okolja na Politehniki v Novi Gorici. ^eprav gre pri omenjenih {tudijih v ve~ji meri za multidisciplinarni (obravnavanje iste teme/podro~ja z vidika posameznih strok) kot za interdisciplinar- ni (hkratno obravnavanje teme/podro~ja z vidika razli~nih strok) pri- stop, kaže, da je slednji prisoten vsaj pri seminarskem in terenskem delu ter v magistrskih nalogah. Teme, ki zadevajo razvoj podeželja, urejanje podeželskega prostora, varovanje naravne in kulturne (pre- SKLEPNA RAZMI[LJANJA 303 mi~ne in nepremi~ne) dedi{~ine, pa so vklju~ene v posamezne pred- mete na dodiplomskem {tudiju {tevilnih fakultet. S pristopi k razvoju podeželja in k izvajanju konkretnih razvojnih projektov so bili v 90. letih seznanjeni tudi svetovalci in svetovalke kmetijske svetovalne službe v posebnih izobraževalnih seminarjih, za katere so bila pripravljena gradiva vseh predavateljev in predavateljic (Pristop k razvoju podeželja. Zvezek 1, 1992; Pristop k razvoju pode- želja. Zvezek 2, 1994). Vloga države v spodbujanju razvoja podeželja. Republika Slove- nija je razmeroma zgodaj za~ela spodbujati in (so)financirati lokalne razvojne projekte v skladu s pristopom »od spodaj navzgor«, kakr{- nega podpira Evropska unija vse od 80. let prej{njega stoletja in ki se ve~inoma uresni~uje v okviru programov Leader. Že kot kandidatka za ~lanstvo v EU se je Slovenija udeleževala konferenc in seminarjev programa Leader, kot ~lanica EU od 1. maja 2004 pa se lahko poteguje za sredstva iz tega programa. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slove- nije od leta 1991 (so)financira izdelavo predlogov konkretnih razvojnih projektov praviloma v manj razvitih podeželskih obmo~jih Slovenije v okviru programa Celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV). Lokalne razvojne projekte pa finan~no podpirajo tudi posamezne ob- ~ine, predvsem tiste, katerih administracija ima lastno razvojno vizijo ter je dojemljiva za pobude krajevnih skupnosti in nevladnih organi- zacij na svojem obmo~ju. V strokovnih krogih prevladuje vtis, da so bili glede na vložena sredstva (finan~na sredstva in prostovoljno delo doma~inov) bolj u~in- koviti tisti projekti CRPOV in ob~in, ki so zajeli {ir{e obmo~je (npr. vas, skupino vasi, krajevno skupnost, ob~ino) kot zelo parcialni pro- jekti (npr. obnova va{ke kapelice, va{kega kala) in tisti projekti, ki so se razvoja lotili celovito, pomeni, da so pri na~rtovanju razvoja izhajali tako iz prostorskih danosti kot obstoje~ih gospodarskih dejavnosti in razpoložljivih ~love{kih potencialov, razvojne programe pa ume{~ali v sodobne globalizacijske procese in dogajanja ob poudarjanju lokal- nih posebnosti. Tak{ni projekti pa so bili vsaj doslej prej izjema kot pravilo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poleg projek- tov CRPOV od leta 2002 izvaja ukrepe programov razvoja podeželja (PRP) za Republiko Slovenijo. Prvi tak program je veljal za obdobje 2002–2004, drugi, ki se trenutno izvaja, pa velja za obdobje 2004–2006 (Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006, 2004) in ga v grobem tudi predstavljamo. Naprej je treba poudariti, da je program namenjen predvsem iz- vajanju ukrepov kmetijske strukturne politike v skladu z Zakonom o kmetijstvu (2002) ter v skladu z uredbami Sveta Evropske skupnosti (1999–2004) o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega 304 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS). Program je izredno obsežen in natan~en predvsem v opredeljevanju ciljev in ukrepov za njegovo izvajanje na podro~ju kmetijskih dejavnosti s posebnim po- udarkom na obmo~jih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), hkrati pa zgolj na~elen v opredelitvah »strategije in ciljev«, ki jih navajamo dobesedno: »Strategija razvoja podeželja je osnovana na dejstvu, da je v inter- esu slovenskega kmetijstva razviti transparenten in dolgoro~en sistem z jasnimi pri~akovanji, ki bo kmetom omogo~il sprejemanje dolgoro~- nih na~rtov za njihove kmetije in zagotavljal specifi~ne pogoje za go- spodarjenje. Podobno velja tudi za gozdarstvo in živilsko predeloval- no industrijo, ki predstavljata pomembni ekonomski osnovi za razvoj slovenskega podeželja. V okviru PRP bodo imeli sektorsko naravnani razvojni programi možnost razviti se v celostne programe, ki bodo upo{tevali, da je bistvo kmetijskega, pa tudi splo{nega gospodarskega in socialnega razvoja, optimalna raba doma~ih virov hkrati z ohranja- njem in za{~ito narave in naravnih virov ob upo{tevanju multifunkci- onalne vloge kmetijstva v družbi. Celostni pristop bo omogo~al ohranjanje gostote poseljenosti pode- želja ter sonaravno rabo gozdov in za{~ito narave in kulturne dedi{~i- ne, kar je tesno povezano z ohranjanjem in zagotavljanjem delovnih mest na podeželju – v kmetijski pridelavi in gozdarstvu, z razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (predelava, turizem, obrt), z raz- vojem dodatnih delovnih mest na podeželju (organiziranje prodaje pridelkov in proizvodov, servisne dejavnosti), ter z uvajanjem alter- nativnih metod kmetijske pridelave in predelave s posebnim poudar- kom na varovanju okolja (skrb za živali, doseganje ekolo{kih standar- dov, visoka kvaliteta hrane). PRP je namenjen pospe{evanju in prestrukturiranju kmetijstva ter zagotavljanju postopnega pove~evanja u~inkovitosti pridelave in pre- delave ter konkuren~nosti kmetijstva. Z izravnavo visokih stro{kov pridelave na OMD in podpiranjem okolju prijaznega kmetovanja bo dosežen tudi ekonomski u~inek, kar bo omogo~ilo bolj{o kvaliteto živ- ljenja na podeželju in ohranjanje teh obmo~ij tudi za ostale aktivnosti, kot sta turizem in rekreacija. Opisano strategijo so sprejele tudi druge strokovne organizacije in združenja, ki sodelujejo oz. so vklju~ena v razvoj podeželja. Te orga- nizacije so dejansko poudarile potrebo po nadaljnjem izvajanju oz. pove~evanju izravnalnih pla~il za OMD in kmetijsko okoljske ukre- pe.Klju~nega pomena je tudi nara{~ajo~ obseg izobraževanja. Znanje bo, poleg profesionalizacije, prispevalo k osve{~anju o nujnosti bolj{- ega poslovnega povezovanja in združevanja na podeželju in usmer- janju h kvalitetnej{i proizvodnji hrane, ki bo koristna tako za proiz- vajalce kot potro{nike. SKLEPNA RAZMI[LJANJA 305 Celotna strategija je bila zasnovana na osnovi: • okrepitve multifunkcionalne vloge kmetijstva, • uravnoteženega in celostnega razvoja podeželja, varovanja okolja, predvsem tal in voda pred onesnaženjem in degradacijo, • zagotavljanja poseljenosti z ohranjanjem delovnih mest in zagotav- ljanjem primernega dohodka na kmetijah, • proizvodnje visoko kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil, • izbolj{anje strukture kmetijstva (socio-ekonomske strukture)« (Pro- gram razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006, 2004: 54). Za »sklepna razmi{ljanja« v tej knjigi pa sta posebej relevantni dve opozorili iz Programa, in sicer: potreba po {tudijah in raziskavah ter enake možnosti za ženske in mo{ke (Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006, 2004: 117, 55–56). K ve~ji u~inkovitosti tako projektov CRPOV kot državnih progra- mov razvoja podeželja pa bi posredno lahko veliko prispevalo rele- vantno temeljno raziskovalno delo, v katerega država vlaga premalo sredstev šzaradi interesov, ki odklanjajo strokovnost in red na vseh planskih oziroma na~rtovalskih ravneh’ (Prosen, 2004: 5). ^eprav se citirane besede nana{ajo na prostorske znanosti, veljajo v enaki meri za sociolo{ke znanosti, katerih temeljne raziskave s podro~ja ruralne in razvojne sociologije, sociologije lokalnih skupnosti, sociologije uprav- ljanja ~love{kih virov kot tudi temeljne raziskave drugih družbenih in humanisti~nih znanosti so nepogre{ljive v zagotavljanju teoreti~nih izhodi{~ celovitega in vzdržnega razvoja sodobnih družb. Kljub tej kriti~ni oceni pa ugotavljamo, da je v Sloveniji veliko, ~e- prav morda res {e ne dovolj teoreti~nega znanja in prakti~nih izku{enj v snovanju in izvajanju razvojnih projektov na podeželju. Povezava obeh bi nedvomno vnesla novo kakovost v pripravo in uresni~evanje konkretnih razvojnih projektov, kar vsaj nekateri pobudniki projektov lokalnega razvoja že s pridom uporabljajo. Predlog pristopa k oblikovanju strategije celovitega in vzdržnega razvoja slovenskega podeželja Slovar slovenskega knjižnega jezika (1985: 917) opredeljuje strategijo kot postopek, na~in za dosego kakega cilja. V obravnavanem primeru je cilj strategije celovit in vzdržen razvoj slovenskega podeželja, ki naj bi na eni strani zagotavljal dolgoro~no ohranjanje virov, na drugi stra- ni pa omogo~al kakovostno življenje podeželskemu prebivalstvu. Izhodi{~a. Kakovost življenja na podeželju, ki vklju~uje tako posa- meznika kot socialni razvoj ter življenjske razmere in blaginjo celotne lokalne skupnosti, je tudi vodilna tema programa Leader + za obdob- je 2000–2006, ki je financiran iz strukturnih skladov EU. Ta program 306 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA izpostavlja povezavo med kakovostjo življenja in gospodarskim raz- vojem. Nove storitve in poklicna usposobljenost prebivalstva odpirajo nove zaposlitvene možnosti. Vi{ja kakovost življenja na podeželju pa prispeva tudi k ve~ji privla~nosti podeželja za nova podjetja (Quality of life in rural areas: building towards the future with Leader experi- ence, oktober, 2004). Evropska komisija (European Commission Directorate-General for Agriculture: 2004) je že julija 2004 pripravila Predlog uredbe o podpori razvoju podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za ruralni razvoj (Proposal for a Council regulation on support for rural development by the European Agricultural Fund for Rural Development, 2004) za obdobje 2007–2013 z naslednjimi cilji: • Pove~ati konkuren~nost kmetijskega sektorja s podporo prestruktu- riranju (1: ekonomska os). • Izbolj{ati okolje in podeželje s podporo upravljanju zemlji{~, vklju~- no z akcijami na podro~ju razvoja podeželja, povezanimi z obmo~ji Nature 2000 (2: okoljska os). • Pove~ati kakovost življenja s spodbujanjem pestrosti gospodarskih dejavnosti z ukrepi, namenjenimi tako kmetijstvu kot drugim dejav- nostim na podeželju (3: socialna os). Predlog natan~no opredeljuje ukrepe za posamezna podro~ja/osi, ki sicer niso nekaj povsem novega, vendar pa nakazujejo nekatere nove poudarke v politiki ruralnega razvoja, ki jih je izpostavila tudi nova komisarka Evropske komisije za kmetijstvo gospa Mariann Fischer Boel ob zasli{anju pred kmetijsko komisijo Evropskega parlamenta 6. oktobra 2004. Poleg pove~anja konkuren~nosti kmetijstva je izpo- stavila {e tri stvari, posebej relevantne za strategijo vzdržnega raz- voja slovenskega podeželja. To so: inovativnost, zagotavljanje novih možnosti za mlade in izbolj{anje kakovosti življenja na evropskem podeželju. Posebej je podprla multifunkcionalnost kmetijske politike EU reko~: »Ne sprejemam ameri{kega modela kmetijstva. Ne morem se sprijazniti s praznjenjem podeželja. Na njem mora biti mesto za družinske kmetije« (European Commisssion. Directorate-General for Agriculture: 2004/2005) Newsletter, december 2004/januar 2005). Pomembno in na državni ravni sprejeto izhodi{~e oblikovanja stra- tegije celovitega in vzdržnega razvoja slovenskega podeželja je pod- preti cilj, izpostavljen v programu razvoja podeželja 2004–2006, to je »podpreti dosledno izvajanje razvojne politike na podeželju ter po- vezovanje razli~nih sektorjev tako, da se bo trajno pove~ala kakovost življenja in dela ljudi na podeželskih obmo~jih ob hkratnem dolgoro~- nem in uravnoteženem izbolj{anju vseh treh komponent razvoja: (1) ekonomske, (2) socialne in (3) okoljske« (Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006: 138). Predlog pristopa k oblikovanju strategije celovitega in vzdržnega razvoja slovenskega podeželja je sestavljen iz ve~ korakov: SKLEPNA RAZMI[LJANJA 307 a) Imenovanje državne komisije za celovit in vzdržen razvoj sloven- skega podeželja (lahko pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), ki ga sestavljajo predstavniki državne administracije, strokovnjaki, predstavniki izvajalskih organizaciji ter predstavniki lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij, ki imajo izku{nje z iz- vajanjem uspe{nih lokalnih projektov. Glavne naloge sveta bi bile naslednje: oblikovanje strategije, opredelitev mehanizmov njenega uresni~evanja, zagotovitev finan~nih virov in strokovnih podpor za implementacijo strategije ter zagotovitev spremljanja uresni~evanja strategije. b) Izdelava strategije je naloga posebnega interdisciplinarnega razis- kovalnega projekta, ki bo na podlagi obstoje~ega znanja in izku{enj ter novih zamisli oblikoval državno strategijo celovitega in vzdrž- nega razvoja podeželskih obmo~ij ob usklajenosti varstvenih in raz- vojnih lokalnih in državnih interesov. Strategija bo morala poleg te- matskih sestavin, ravni in nosilcev/izvajalcev njenega uresni~evanja opredeliti tudi možne finan~ne vire. c) Opredelitev mehanizmov spodbujanja/povezovanja ter zagotovi- tev strokovnih podpor lokalnim, regijskim, medregijskim in med- državnim projektom vzdržnega razvoja, kot so: • razli~ne oblike izobraževanja, predvsem tiste, ki jih organizira in omogo~a udeležbo EU in katerih se, sode~ po dosedanji praksi, udeležujejo predvsem državni uradniki namesto predstavnikov lokalnih skupnosti, predstavnikov združenj pridelovalcev in predstavnikov nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s konkretno dejavnostjo in izvajajo konkretne projekte; • vzpostavitev omrežja za pridobivanje sredstev in omrežja strokov- nega svetovanja za glavna tematska podro~ja razvojnih projektov; • opredelitev mehanizmov povezovanja posameznih projektov na lokalni, regijski, državni in meddržavni ravni. ~) Implementacija strategije, to je njen prenos v prakso, {ele pokaže resni~no vrednost zastavljene strategije. Seveda pa se tako teoretiki kot praktiki zavedajo {tevilnih ovir in težav, ki se lahko pojavijo na poti uspe{nega udejanjanja dolo~ene strategije, vendar pa lahko nji- hovo re{evanje pomeni poseben izziv snovalcem in izvajalcem stra- tegije. Uspe{na implementacija kakr{nekoli strategije terja premi{lje- ne akcije, ki vklju~ujejo koordiniranje {tevilnih akterjev in aktivnosti (Heide, Groenhang, Johannessen, 2002). d) Spremljanje uresni~evanja strategije v konkretnih razvojnih pro- jektih je potrebno vsaj iz dveh razlogov. Prvi razlog je v tem, da za- gotavlja snovalcem strategije povratne informacije, na osnovi katerih se strategija spreminja in dopolnjuje. Drugi razlog pa zadeva nujnost nadzora nad uresni~evanjem posameznih faz konkretnih projektov z vidika zastavljenih ciljev in porabe sredstev, predvidenih za njiho- vo izvedbo. 308 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Predstavljeni pristop k oblikovanju strategije celovitega in vzdržne- ga razvoja slovenskega podeželja ne pomeni pristopa »od zgoraj nav- zdol«, temve~ le dopolnitev v slovenski praksi prevladujo~ega »pristo- pa od spodaj navzgor«, kar je nujna faza v oblikovanju »partnerskega pristopa«, v okviru katerega država ter podeželske lokalne skupnosti in drugi lokalni akterji nastopajo kot enakopravni partnerji. Prvo priložnost za upo{tevanje predstavljenega pristopa pomeni priprava nacionalnega programa razvija podeželja do leta 2013, ki ga je februarja 2005 napovedalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Šo{tari~, 2005). SKLEPNA RAZMI[LJANJA 309 VKLJU^ITEV ŽENSK V STRATEGIJO RAZVOJA PODEŽELJA Spolna neenakost je v samostojni državi Sloveniji tako kot v vseh post- socialisti~nih državah obravnavana kot obrobna tema (Jogan, 2000 a). ^e pa se obravnava, je tema usmerjena predvsem v redomestifikacijo žensk (Jogan, 2000 b: 16). Za zagotovitev enakopravnosti žensk oziroma za pove~anje ženske mo~i v družbi sta potrebna vsaj dva pogoja: ekonomska samostojnost žensk (Jogan, 2000 b: 13) in njihova ustrezna zastopanost v politi~nem življenju. Po ugotovitvi M. G. Anti} (2000: 136) so se ženske postsoci- alisti~nih držav srednje in vzhodne Evrope sicer švme{ale v politiko’, vendar {e niso njen normalen akter. Ugotovitve o spolni neenakosti v razvitih v sodobnih demokrati~- nih družbah, tudi v Sloveniji, veljajo v enaki, ~e ne celo v ve~ji meri za slovenske kme~ke/podeželske ženske. Da bi pospe{ili proces njihove- ga enakopravnega vklju~evanja v gospodarska in družbena dogajanja, je Evropska kmetijska komisija leta 2002 izrecno poudarila, da mora spolna enakost postati sredi{~na tema programa razvoja podeželja. To pa po besedah Franza Fischlerja pomeni podpiranje politik, ki spod- bujajo vlogo žensk v ekonomiji in zmanj{ujejo raven ženske nezapo- slenosti v podeželskih obmo~jih (European Commisssion. Directorate- General for Agriculture, 2002). Dve leti pozneje (European Commisssion. Directorate-General for Agriculture, 2004: 7) je v Predlogu uredbe o podpori razvoju podeže- lja iz Evropskega kmetijskega sklada za ruralni razvoj (Proposal for a Council regulation on support for rural development by the European Agricultural Fund for Rural Development) vzdolž treh osi (ekonom- ske, okoljske, socialne) med sedemdesetimi priporo~ili samo v enem, to je v sedmem priporo~ilu, poudarjeno spodbujanje enakosti med ženskami in mo{kimi, medtem ko med na{tetimi prioritetami ruralne- ga razvoja vzdolž treh osi kme~ke/podeželske ženske niso posebej iz- postavljene. Ali to pomeni, da je po presoji Evropske komisije za kme- tijstvo spolna enakost v kmetijstvu/na podeželju že dosežena ali vsaj na zadovoljivi ravni? Ali pa morda spolna (ne)enakost v kmetijstvu/ na podeželju trenutno ni »modna« tema Evropske kmetijske komisije? Namesto iskanja odgovora na zastavljeni vpra{anji optimisti~no do- mnevamo, da bodo države ~lanice EU v programih razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 namenile spolni enakosti potrebno pozornost in oblikovale ustrezne strategije za njeno zagotovitev. 310 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Opredelitev stanja Od leta 1980, odkar preu~ujem in bolj ali manj aktivno sodelujem v prizadevanjih za izbolj{anje položaja kme~kih žensk v družini, na kmetiji in v družbi, je bilo v Sloveniji ve~ akcij (posvetov, seminarjev, raziskav, poskusov oblikovanja akcijskih na~rtov), ki naj bi kme~kim ženskam omogo~ile ekonomsko samostojnost kot pogoj oziroma kot prvi korak k njihovi enakopravnosti v družini, na kmetiji in v druž- bi. Na tem mestu ne podajam iz~rpnega pregleda vseh akcij, ki obra- vnavajo kme~ke/podeželske ženske ali jim nudijo strokovno podporo v prizadevanjih za ve~jo mo~ v družbi. Omejujem se le na akcije (po- svete, strokovna gradiva, raziskave), v katerih sem sodelovala ali sem z njimi dobro seznanjena. Kmetijska svetovalna služba Konstanta v zagotavljanju strokovne pomo~i kme~kim ženskam na vseh podro~jih njihovega življenja in dela je kmetijska svetovalna služba, ki v Sloveniji deluje vse od leta 1953, od za~etka 70. let pa namenja posebno skrb in svetovanje kmetici in kme~ki družini. Delo svetovalne službe sega od organiziranja izobraževanja (predavanj, te~ajev, strokovnih ekskurzij), razstav kulinari~nih proizvodov ter izdelkov (doma~e) obrti do individualnega svetovanja kmeticam in kme~kim družinam. Od leta 2000 kmetijska svetovalna služba deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in ima v Sektorju za kmetijstvo sveto- vanje devet oddelkov, med katerimi dva oddelka zadevata kmetico in kme~ko družino (oddelek za kme~ko družino in dopolnilne dejavno- sti ter oddelek za delo z dru{tvi in podeželsko mladino). Prakti~ni pri- stopi, ki jih je v desetletjih dela s kme~kimi ženskami, kme~ko družino in kme~ko/podeželsko mladino razvila kmetijska svetovana služba, pomenijo tradicijo in nepogre{ljivo sestavino kmetijskega svetovanja. Konference, posveti, delavnice Že omenjeni posvet »FAO – Tehni~na konzultacija o ženskah in pluri- aktivnosti« (Ljubljana, 13. do 17. junij 1983) je bil sicer namenjen spod- bujanju dopolnilnih dejavnosti na družinskih kmetijah kot priložnosti za ekonomsko neodvisnost kme~kih žensk v okviru kmetijskega go- spodarstva, projekt šTrebnje’ kot konkretizacija razvoja kmetijskih in SKLEPNA RAZMI[LJANJA 311 dopolnilnih dejavnosti na izbranem obmo~ju pa je bil zastavljen kot projekt celovitega razvoja {tirih manj razvitih krajevnih skupnosti v suhokrajinskem delu ob~ine Trebnje. V projektu tako ni bila namenje- na posebna pozornost kme~kim ženskam. Pozneje je bilo v Sloveniji {e nekaj mednarodnih seminarjev na temo (kme~kih) žensk in njihove- ga vklju~evanja v gospodarske in družbene procese v (so)organizaciji FAO, ki so prispevali predvsem k ozave{~anju strokovne in politi~ne javnosti o nujnosti akcij v podporo spolne enakopravnosti. Seminar »Za ve~ji vpliv posameznikov/posameznic in družin. Nov pristop h gospodinjstvu« (Workshop Empowerment of the Individu- als and Families. A New Approach to Home Economics), organiziran v Ljubljani, 13. do 23. junija 1994 ob mednarodnem letu družine, pa se je omejil na nove pristope do gospodinjskega dela, do njegove filozo- fije, vsebin oziroma znanj ter prakso v okviru gospodinjstva kot znan- stvene discipline (Glažar, 1995: 5). V prispevku o tem, kako oborožiti kme~ke ženske za ve~ji vpliv v okviru družine in kmetije, v lokalni skupnosti in na vi{jih ravneh družbene organiziranosti, sem na semi- narju opredelila {tiri podro~ja gospodinjskega izobraževanja kme~kih žensk: – ekonomija: izobraževanje/usposabljanje za dopolnilne dejavnosti, – ekologija: ekolo{ko ozave{~anje in ekolo{ko ravnanje, – participacija: sodelovanje pri odlo~anju v okviru družine/kmetije in lokalne skupnosti (Barbi~, 1995). Za u~inkovito delovanje gospodinjstva in kmetije kot družinskega podjetja so potrebna tudi znanja o organizaciji in delitvi dela tako v (kme~kem) gospodinjstvu kot na kmetijskem gospodarstvu. Kot primer konkretnega akcijskega na~rta za vklju~evanje podežel- skih žensk v lokalna razvojna prizadevanja navajam »Program ani- macijske delavnice šDedi{~ina krasa kot dejavnik lokalnega razvoja. Kra{evke v varovanju naravne in kulturne dedi{~ine’« (Barbi~, 1997 b). Opredeljena so bila teoreti~na izhodi{~a, cilji in tridnevni program ter evidentirane klju~ne osebe na terenu, ki so bile pripravljene animirati posameznice/posameznike za sodelovanje na delavnicah in sovoditi akcije za uresni~evanje konkretnih programov evidentiranja in ohra- njanja dedi{~ine krasa v posameznih lokalnih skupnostih. Pobudo za izdelavo programa delavnice je dala direktorica Urada Slovenske nacionalne komisije za Unesco, ki je zagotovil tudi potrebna finan~na sredstva. Ker pa za izvedbo delavnic ni bilo mogo~e pridobiti finan~- nih sredstev, je program dobesedno obležal v predalu Urada slovenske nacionalne komisije za Unesco in v predalu avtorice. 312 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Študija in akcijski na~rti za spodbujanje spolne enakopravnosti v razvoju kmetijstva in podeželja Študija in akcijski na~rti, ki so bili v Sloveniji namenjeni spodbujanju spolne enakopravnosti v razvoju kmetijstva in podeželja, so bili ne- posredno ali posredno spodbujeni od Regionalnega urada za Evropo FAO. Prva v sklopu prizadevanj za spodbuditev ekonomske samostojno- sti in za vklju~evanje kme~kih žensk v razvojne programe lokalnih skupnosti je bila {tudija »Socioekonomski položaj in status kme~kih žensk v Sloveniji« (Socio-economic situation and status of farm/ru- ral women in Slovenia. National report) (Barbi~, 1994), katere podatki so bili uporabljeni v Pregledu socioekonomskega položaja kme~kih žensk v izbranih državah srednje in vzhodne Evrope (Overview of the socio-economic position of rural women in selected Central and eastern European countries) (FAO Regional office for Europe, 1996). Poleg nekaterih splo{nih podatkov (o demografski strukturi prebival- stva, ruralno-urbanih migracijah in vitalnosti prebivalstva) pregled prikazuje podatke o socioekonomskem položaju kme~kih žensk (o nji- hovi vklju~enosti v izobraževanje, usposabljanje in svetovanje, o siste- mu zdravstvenega ter pokojninsko-invalidskega varstva), o položaju kme~kih žensk v družini in na kmetiji kot tudi podatke o stanovanjih in opremljenosti kme~kih gospodinjstev s predmeti trajne potro{nje ter podatke o raziskovalnih projektih o kme~kih ženskah in o razvoj- nih programih, v katerih je posebna pozornost namenjena kme~kim ženskam. Ugotovljeno je bilo, da so tovrstni projekti in programi ma- lo{tevilni. Med desetimi upo{tevanimi državami je bil po eden iden- tificiran v Estoniji, Litvi, Latviji, Poljski, Slova{ki, Madžarski in Bol- gariji, dva pa v Sloveniji, noben pa na ^e{kem in na Hrva{kem (FAO Regional office for Europe, 1996: 23). Na podlagi podatkov {tudije o socioekonomskem položaju in sta- tusu kme~kih žensk v Sloveniji ter seveda podatkov drugih objav slo- venskih avtorjev in avtoric je bil po naro~ilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdelan »Nacionalni akcijski na~rt za vklju~i tev kme~kih in podeželskih žensk v razvoj« (Verbole, Mele - Petri~, 1996). Regionalni urad za Evropo FAO je akcijski na~rt za Slovenijo skupaj z akcijskim na~rtom za Madžarsko ocenil kot dva najbolj{a ak- cijska na~rta držav srednje in vzhodne Evrope in ju objavil v samo- stojni publikaciji pod naslovom »Nacionalna akcijska programa za vklju~itev kme~kih žensk v razvoj. Primer Madžarske in Slovenije« (National action plans for the integration of rural women in develop- ment. Case studies in Hungary and Slovenia) (FAO Regional Office for Europe, 1997). Avtorica slovenskega primera A. Verbole v prvem delu predstavi socioekonomski položaj kme~kih in podeželskih žensk ter politi~ni okvir in organiziranost države/družbe z vidika obravna- SKLEPNA RAZMI[LJANJA 313 vanja ženskih tem, vklju~no z dru{tvi kme~kih/podeželskih žensk in njihovo zvezo kot nevladno organizacijo. V drugem delu pa so opre- deljeni cilji in ponujen akcijski na~rt njihovega uresni~evanja. Za po- samezne teme s podro~ja socialnih, gospodarskih, politi~nih in drugih zadev so opredeljena priporo~ila, nosilci in roki izvedbe. Avtorica ak- cijskega na~rta opozori, da so opredeljeni roki zgolj orientacijski. Po njenem se morajo glavni nosilci najprej odlo~iti, ali bodo predstavljen akcijski na~rt sploh podprli (Verbole, 1997: 33). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slo- venije je leta 2002 financiralo nov Predlog nacionalnega na~rta za vklju~evanje žensk v razvoj podeželja (^erni~ Isteni~, 2002). Predlog namenja osrednjo pozornost teoretski opredelitvi relevantnih tem, kot so: podeželje in družbeni razvoj, slovensko podeželje in kmetijstvo, opredelitev ciljne skupine, izobraževanje in {olanje, produktivno delo, reproduktivno delo, aktivnosti v prostem ~asu in javno delovanje, živ- ljenjski standard in blaginja ter zdravstveni in socialni položaj. Vse teme so opremljene z ustreznimi podatki. Na koncu je na kratko opre- deljenih enajst podro~ij potrebnih ukrepov (^erni~ Isteni~, 2002: 17). V partnerstvu med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, FAO in Biotehni{ko fakulteto, Oddelkom za agronomijo od ja- nuarja 2004 poteka projekt »Nacionalni program za integracijo na~ela enakih možnosti spolov ter razli~nih starostnih in socialnih skupin v kmetijstvu in razvoju podeželja v Sloveniji« (Promoting gender ma- instreaming in agriculture and rural development – TCP/SVN/2902) s temeljnim ciljem, da aktivnosti projekta prispevajo k zagotavljanju prehranske varnosti in k trajnostnemu razvoju podeželja s poudarkom na integraciji kme~kih in podeželskih žensk v nacionalne razvojne programe in aktivnosti. Kot prednostna cilja sta zapisana naslednja: • krepitev vklju~evanja na~ela enakih možnosti in • priprava nacionalnega akcijskega plana za integracijo na~ela enakih možnosti v programe in projekte za razvoj kmetijstva in podeželja. Kot je razvidno iz predloga projekta, je ta usmerjen na ciljno skupino 40 do 50 vodilnih oseb in specialistov za spodbujanje enakopravnosti spolov v kmetijstvu in razvoju podeželja ter strokovnjakov, ki delu- jejo na podro~ju kmetijstva in razvoja podeželja. ^eprav projekt {e ni kon~an, verjamemo, da bo uresni~il oba zastavljena cilja ter tako s pripravo »nacionalnega akcijskega plana za integracijo na~ela enakih možnosti v programe in projekte za razvoj kmetijstva in podeželja« kot z usposobitvijo skupine specialistov zagotovil pomemben pri- spevek k vklju~itvi kme~kih/podeželskih žensk v strategijo razvoja slovenskega podeželja. 314 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Predlog pristopa za vklju~itev na~ela enakih možnosti obeh spolov v strategijo celovitega in vzdržnega razvoja slovenskega podeželja Izhodi{~a Po Zakonu o enakih možnostih žensk in mo{kih (2002) so vsa mi- nistrstva obvezna opraviti raziskavo o pogojih in statusu žensk ter imenovati osebo, ki je odgovorna za zadeve enakosti spolov. Pomeni, da so na ravni državne administracije, ki je obvezana zagotoviti tudi izvedbo omenjenih raziskav, zagotovljeni formalni pogoji za uresni~e- vanje zakona. Morda ostaja do neke mere odprto vpra{anje izvedbe ustreznih raz- iskav o položaju žensk in dejanskih možnosti uresni~evanja ustavne- ga na~ela enakosti pred zakonom oz. na~ela pravne enakosti kot ene izmed temeljnih ~lovekovih pravic (Ustava republike Slovenije, 14. ~len). Položaj (kme~kih) žensk je nujno kontinuirano spremljati z inter- disciplinarnimi raziskavami. Raziskave morajo biti interdisciplinarno zastavljene oz. bi bilo najbolje opraviti enotno raziskavo za podro~ja vseh ministrstev, znotraj katerih bi bile po enotni metodologiji opre- deljene raziskovalne teme, njihove sestavine in indikatorji ter metode zbiranja in analize empiri~nih podatkov. Interdisciplinarni pristop namre~ ne zagotavlja le celovitega ozi- roma medsektorskega poznavanja stanja, temve~ omogo~a tudi pri- merjanje položaja in možnosti žensk glede na slojevsko, bivalno ali kakr{nokoli drugo opredeljenost. Primerjalnega pristopa se poslužuje M. ^erni~ Isteni~ sama ali s so- delavci (^erni~ Isteni~, 2000; ^erni~ Isteni~, Kveder, Perpar, 2003), ko primerja kme~ko družino, drugo podeželsko in mestno družino/pre- bivalstvo glede na spol. Kot primer celovitega primerjalnega pristopa k preu~evanju (kme~- ke) družine pa si je treba ogledati tematsko {tevilko »Kme~ka in mest- na družina v Hrva{ki« (Sociologija sela, 2004, 164/164: 1–229). Z zagotavljanjem strokovne in finan~ne podpore je treba spodbujati povezovanje kme~kih/podeželskih žensk v nevladne organizacije in dru{tva (dru{tva kme~kih/podeželskih žensk) Seveda pa se morajo kme~ke/podeželske ženske vklju~evati tudi v druge nevladne orga- nizacije in dru{tva na slovenskem podeželju, v katerih so {e vedno ve~insko zastopani mo{ki. Z akcijami za dvig samozavesti kme~kih/ podeželskih žensk, z ozave{~anjem mo{kih in s spodbujanjem vklju~e- vanja mladih obeh spolov v nevladne organizacije na podeželju je mo- go~e zagotoviti kme~kim/podeželskim ženskam izstop iz anonimno- sti (kme~ke) družine in kme~kega dvori{~a. VIRI 315 K enakopravnosti spolov v kmetijstvu in na podeželju lahko po- membno prispeva pozitivna diskriminacija žensk in njihovih organi- zacij v pridobivanju sredstev za individualne ali skupne projekte. Predlog pristopa za vklju~itev kme~kih/podeželskih žensk v strategijo celovitega in vzdržnega razvoja slovenskega podeželja Predlagamo kombinacijo dveh pristopov. Prvi pristop: Izvajanje programov oz. akcij, ki so namenjene pred- vsem kme~kim/podeželskim ženskam na podro~ju zagotavljanja nji- hove ekonomske samostojnosti, ozave{~anja o pomembni vlogi, ki jo imajo ženske v družini, na kmetiji in v lokalni skupnosti ter izobra- ževanje in usposabljanje žensk za javno delovanje. Formalna enakost obeh spolov namre~ v Sloveniji ne zagotavlja samodejno dejanske enakopravnosti, kar ilustrira naslednja zgodba iz leta 2005: Kmet je svoji ženi dopu{~al vse aktivnosti (krediti, na~rti, izvedba) za usposobitev kme~ke hi{e in kme~kega gospodarstva za izvajanje kme~kega turizma. Ko pa so bile priprave kon~ane in je žena želela postati nosilka turisti~ne dejavnosti na kmetiji, ji mož tega ni dovo- lil.Z drugimi besedami, enakopravnega položaja kme~kih/podežel- skih žensk ni mogo~e dose~i samo z usposabljanjem žensk, temve~ tudi, ~e ne celo predvsem z ozave{~anjem mo{kih na slovenskem po- deželju, da bodo enakopravnost ženskam ne le formalno priznali, temve~ tudi aktivno prispevali k njenemu udejanjanju. Drugi pristop: Ženske je treba enakopravno upo{tevati v vseh fazah predlaganega pristopa k oblikovanju strategije celovitega in vzdržne- ga razvoja slovenskega podeželja. Ko bo projekt »Nacionalni program za integracijo na~ela enakih možnosti spolov ter razli~nih starostnih in socialnih skupin v kmetij- stvu in razvoju podeželja v Sloveniji« kon~an, ga bo treba ovrednotiti z vidika njegovega prispevka k uveljavitvi enakopravnosti spolov v razvoju podeželskih skupnosti ter vse relevantne ugotovitve in pred- loge vklju~iti v oblikovanje strategije celovitega in vzdržnega razvoja slovenskega podeželja. 316 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA SKLEP Tako na podro~ju razvoja podeželja kot na podro~ju vklju~evanja na- ~ela enakih možnosti spolov gre na eni strani za temeljno raziskova- nje in oblikovanje teoreti~nih izhodi{~, na drugi strani pa za konkret- ne programe in ukrepe. Povezava obeh podro~ij in obeh pristopov bo vnesla novo kakovost na obe podro~ji, hkrati pa bo spodbudila nove zamisli in nove re{itve za integracijo na~ela enakih možnosti v pro- grame in projekte razvoja kmetijstva in podeželja. 317 VIRI Agenda 2000 (1997): For a Stronger and Wider Europe. Summary of the chapters of Agenda 2000 dealing with the Structural Funds, the agricultural policy and Enlargement. Allen, P. L. in C. E. Sachs (1992): The Powerty of Sustainability: An Analy- sis of the Current Position. Agriculture and Human Values 9 (4): 29 35. Almäs, R. in M. Haugen (1991): Norwegian Gender Roles in Transi- tion: the Masculinization Hypothesis in the Past and in the Futu- re. Journal of Rural Studies (7): 3–10. Anti}, G. Milica (2000): Ne-sre~no razmerje: strankarska politika in ženske v državah srednje in vzhodne Evrope. Družboslovne raz- prave 16 (34–35): 127–139. Anti}, G. Milica in Metka Mencin (1992): Ženske in politika. V: Marija Cigale et al. (ur.), Ko odgrne{ sedem tan~ic. Zbornik Ženske v Sloveniji, 103–111. Ljubljana: Dru{tvo Iniciativa. Azmon, Y. in D. N. Izraeli (ur.) (1993): Women in Israel. New Bruns- wick (U.S.A.) in London (U.K.): Transition Publishers. Barbi~, A. (1983): The Farmers-Workers in Yugoslavia: A Bridge Bet- ween the City and the Country. Sociologia Ruralis 23 (1): 76–84. Barbi~, A. (1985): Idejna zamisel celovitega razvoja manj razvitega ru- ralnega obmo~ja. IB revija 19 (4): 19–30. Barbi~, A. (1989): Možnosti mladih kmetov, da si ustvarijo družino. Sodobno kmetijstvo 22 (3): 113–118. Barbi~, A. (1990): Kmetov vsakdan: položaj in prihodnost družinskih kmetij na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba. Barbi~, A. (1991): Prebivalci kot cilj in kot nosilci razvojnih projektov podeželskih skupnosti. V: Barbi~, A. (ur.), Prihodnost slovenske- ga podeželja, 105–118. Novo mesto, Dolenjska založba. Barbi~, A. (1993 a): Uravnotežen razvoj podeželskih skupnosti: oko- lje, prebivalci, gospodarske dejavnosti. Teorija in praksa 30 (3/4): 239–250. Barbi~, A. (1993 b): Rural Development in the Time of Deconstructing the One-Party Political Systems and Centrally Planned Econo- mies. Agriculture and Human Values 10 (1): 40–51. Barbi~, A. (1993 c): Kme~ka družina kot socialna sestavina družinske kmetije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta (raziskovalno poro~ilo). Barbi~, A. (1994): Socio-economic situation and status of rural/farm 318 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA women. National report. Ljubljana: University of Ljubljana, Bio- technical Faculty (raziskovalno poro~ilo). Barbi~, A. (1995 a): Sustainable Development of Rural Areas: A Project Approach. V: Barbi~, A. in D. Wastl-Walter (ur.), Sustainable De- velopment of Rural Areas: From Global Problems to Local Solu- tions. Klagenfurt: Klagenfurter geographische Schritten, Institut für Geographie der Universität Klagenfurt (13): 22–34. Barbi~, A. (1995 b): Telefonska pogovora z gospo Marjanco Ogorevc, 24. in 25. aprila 1995. Barbi~, A. (1995 c): Empowerment of Individuals and Families: The Case of Farm Women and Farm Families in Slovenia. V: Glažar, Sa{a A. (ur.), Seminar/Workshop Empowerment of the Individu- als and Families: A New Approach to Home Economics. Ljublja- na, 13.–23. julij 1994. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Education, International Federation for Home Economics and Association of Home Economics Teachers of Slovenia. Barbi~, A. (1997 a): Lokalna samouprava in partnerstva za usklajen razvoj. V: Kolar Planin{i~, Vesna (ur.), Alpska konvencija v Slo- veniji, 97–99. Ljubljana: R Slovenija, Ministrstvo za okolje in pro- stor. Barbi~, A. (1997 b): Dedi{~ina Krasa kot dejavnik lokalnega razvoja. Kra{evke v varovanju naravne in kulturne dedi{~ine. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta (delovno gradivo). Barbi~, A., in sodelavci (1984): Me{ane kmetije kot dejavnik razvoja kmetijstva in podeželja. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za agronomijo (raziskovalno poro~ilo). Barbi~, Ana in Franc Hribernik (1991): Kme~ka družina. Poro~ilo o delu v letu 1991. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo (raziskovalno poro~ilo). Barbi~, A., M. Kova~i~, M. Rupena - Osolnik (1991): Razvojni projekt »Trebnje«. V: Barbi~, Ana (ur.) Prihodnost slovenskega podeželja, 213–226. Novo mesto: Dolenjska založba. Barbi~, A. in J. Maru{i~, mentorja (1995): Možnosti ureditve in razvoja. Regijski park Škocjanske jame. 1. zvezek. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, 13 str. + 11 prilog. Barbi~, A., S. Praper, A. Verbole (1997): Trajnostni razvoj – opredelitev pojma in stanje v Sloveniji. V: Kolar-Planin{i~, Vesna (ur.), Alpska konvencija v Sloveniji, 41–43. Ljubljana: R Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor. Barbi~, A.; A.Udov~; A. Medved (2002): Agri-Environmental Policy of Slovenia in the Process of European Integration with Special At- tention to Protected Areas. A research report. (Kmetijsko okoljska politika Slovenije v procesu evropske integracije s posebnim po- udarkom na zavarovanih obmo~jih. Raziskovalno poro~ilo): The 5th Framework Programme of the EU »Sustainable Agriculture in VIRI 319 Central and Eastern European Countries (CEESA)« managed by Humboldt University of Berlin, 23 str. Batagelj, Vlado (1982): Priro~nik za program CLUSE. Ljubljana: FSPN. Benedik, Francka (1995): Jezik podeželskih obmo~ij – izraz slovenske samobitnosti. V: Zasnova strategije in metodolo{ke osnove celo- vitega razvoja in urejanja podeželja. CRP Zemlja: kmetijstvo in podeželje. Fazno raziskovalno poro~ilo. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, 8 str. + 2 karti. Bennet, Robert J. (ur.) (1993): Local Government in the New Europe. London: Belhaven Press. Bergmann, T. (1992): The re-privatization of farming in Eastern Ger- many. Sociologia Ruralis 32 (2/3): 305–316. Berlan D. Martine (1988): The Division of Labour and Decision-Ma- king in Farming Couples: Power and Negotiation. Sociologia Ru- ralis 28 (4): 271–292. Bernik, Franc (1997): Mo~ in nemo~ kulture. Delo. Ljubljana: 4. decem- ber. Blanc, M., and Perrier-Cornet (1993): Farm transfer and farm entry in the European Community. Sociologia Ruralis 32 (3-4): 319–335. Blekesaune, A. (1997): Family farming in Norway. An analysis of struc- tural changes within farm households between 1975 and 1990. Trondheim: Centre for Rural Research. Bogataj, Janez (1989): Doma~e obrti na Slovenskem. Ljubljana: Držav- na založba Slovenije. Bogataj, Janez (1992): Sto sre~anj z dedi{~ino na Slovenskem. Ljublja- na: Pre{ernova družba. Bogataj, Janez (1995 a): Sestavine kulturne istovetnosti (identitete) slo- venskega podeželja. V: Zasnova strategije in metodolo{ke osnove celovitega razvoja in urejanja podeželja. CRP Zemlja: kmetijstvo in podeželje. Fazno raziskovalno poro~ilo. Ljubljana: BF, Oddelek za agronomijo, 6 str. Bogataj, Janez (1995 b): Kurentland is my land. Na{a žena. (junij): 7, 8. Bonanno, A. (1987): Small Farms: Persistence With Legitimations . Boulder in London: Westview Press. Bonanno, A. (ur.) (1990): Agrarian Policies and Agricultural Systems . Boulder in London: Westview Press. Bonanno, Alessandro (1993): Some Reflections on Eastern European Agriculture. An Introductory Essay to the Special Issue on »Agri- culture in Eastern Europe«. Agriculture and Human Values 10 (1): 1–20. Brangeon, J. L., G. Jegouzo (1995): Farm Poverty in France during the 1980ies. Sociologia Ruralis 35 (1): 2–23. Burkhardt, J. (1992): From the Editor. Agriculture and Human Values 9 (4): 64–71. 320 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Buttel, F. (1993): Agricultural change, rural society and the State. Key- note address at 15th European Congress for Rural Sociology. Wageningen, 2.–6. august. Cernea, Michael M. (ur.) (1991): Putting People First: Sociological Vari- ables in Rural Development. Za World Bank: Oxford University Press. Chassagne, M. (1992): Interview. Leader Magazine (1): 3. Cigale, M., M. Turk, Ž. Trbižan Vidmar, N. Železnik (ur.) (1992): Žen- ske v Sloveniji. Ko odgrne{ 7 tan~ic. Zbornik. Ljubljana: Dru{tvo Iniciativa. Council regulation on support for rural development from European Agricultural Guidance and Gurarantee Fund – EU Directive 1257, 1999. Cvjeti~anin, V. (1988): Motivacije mje{ovitih doma}instava i njihovih altemativno zaposlenih ~lanova. Sociologija sela 26 (99–100): 115– 127. Cvjeti~anin, V., J. Defilipis, E. Dili}, A. Hodži}, V. Puljiz, M. Štambuk (1980): Mje{ovita doma~instva i seljaci-radnici u Jugoslaviji . Za- greb: Institut za dru{tvena istraživanja Sveu~ili{ta u Zagrebu. ^erni~ Isteni~, M. (1998): Prelomi in kontinuitete v zgodovini druži- ne. V: Sieder, R., Socialna zgodovina družine , 351–372. Ljubljana: Studia Humanitatis. ^erni~ Isteni~, M. (2000): Differences in the quality of life of women regarding their source of income - agriculture vis-a-vis non-agri- culture . Research Reports of Biotehnical Faculty University of Ljublja- na – Agriculture 75 (1): 7–17. ^erni~ Isteni~, Majda (2002): Predlog nacionalnega programa za vklju~evanje žensk v razvoj podeželja. Univerza v Ljubljani, Bio- tehni{ka fakulteta (raziskovalno poro~ilo). ^erni~ Isteni~ Majda, Andrej Kveder, Anton Perpar (2003): Socio-eko- nomski kontekst kot pojasnjevalni dejavnik v rodnostnem vede- nju. V: Tka~ik, Boris (ur.), Statistika kot orodje za kreiranje znanja uporabnikov, 164–173. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slo- venije in Satatisti~no dru{tvo Slovenije. De la Court, T. (1990): Beyond Brundtland: Green Development in the 1990’s. London: Zed Books. Cit. po: Kousis, Maria (1993). Col- lective Resistance and Sustainable Development in Rural Greece. Sociologia Ruralis 33 (1): 2–24. Defilipis, Josip (1997): Koncept i mogu~nosti razvitka oto~ne poljo- privrede. Sociologija sela 35 (1/4): 1–9. Diday, E. et al. (1980): Optimisation en classiflcation automatique. INRA, Le Chesmayn. Direktiva Sveta 79/409/EGS o varovanju prosto žive~ih ptic (Council directive 79/409/EEC on the conservation of wild birds), 2. april 1979. VIRI 321 Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter pros- to žive~ih živalskih in rastlinskih vrst (Council directive 92/43/ EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), 21. maj 1992. Duman~i~, Mojca (1994): Filmski prispevek o razstavi Žene – matere – dojilje, razpete v boju za vsakdanji kruh med družino in tujino. Nova Gorica: Gori{ki muzej, produkcija RTV Slovenija. Ehrentrant, A. (1996): Globalization and the representation of rurality: Alpine open-air museums in advanced industrial societies. Socio- logia Ruralis 36 (1): 4–26. Ekolo{ke sondaže (1992): Center za raziskavo javnega mnenja. Ljub- ljana: Fakulteta za družbene vede. Enciklopedija Slovenije (1987). Ljubljana: Mladinska knjiga. European Commission Directorate – General for agriculture (2002): Newsletter. Junij (45). European Commission Directorate – General for agriculture (2004): Proposal for a Council regulation on support for rural develop- ment by the European Agricultural Fund for Rural Development (Predlog uredbe Sveta o podpori razvoju podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za ruralni razvoj). Bruselj, 17. avgust. European Commission Directorate-General for agriculture (2004, 2005): Newsletter. December 2004/Januar 2005 (70). FAO – European Commission for Agriculture (1983): Technical Con- sultation on Women and Pluriactivity. Ljubljana, Yugoslavia, 13.–17. junij. FAO – European Commission on Agriculture (1998): Working Party on Women and the Family in Rural Development . 9th session. Ye- revan, Armenia: 30. september–3. october. FAO Regional Office for Europe (1996): Overview of the socio-econom- ic position of rural women in selected Central and Eastern Euro- pean countries (prepared by Pirjo Siiskonen, Mikkeli Institute for Rural Research and Training, University of Helsinki, Finland). FAO Regional Office for Europe (1997): National action plans for the integration of rural women in development. Case studies in Hun- gary and Slovenia. FAO – Regional office for Europe (1997): Report of the Sub-regional workshop in the preparation and implementation of the national action plan for the integration of rural women in development. Ljubljana, Slovenia: 23.–25. october. Ferligoj, Anu{ka (1983): Razvr{~anje v skupine izbrane teme. Ljublja- na: FSPN. Fink Hafner, Danica (1995): Slovensko kmetijstvo in Evropa. Ljublja- na: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e. First-Dili}, R. (1981): Seoska porodica danas . Zagreb: Institut za dru- {tvena istraživanja Sveu~ili{ta u Zagrebu. 322 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Fitchen, Janet M. (1991): Endangered Spaces, Enduring Places. Change, Identity and Survival in Rural America. Boulder, San Francisco in Oxford: Westview Press. Flandrin, J. L. (1986): Družina: Sorodstvo, družina, spolnost v Franciji od 16. do 18. stoletja . Ljubljana: Delavska enotnost. Galeski, B. (1972): Basic concepts of rural sociology. Manchester: Manchester University Press. Gasson, R. (1986 a): Farm Families with Other Gainful Activities . Wye College, University of London. Gasson, R., (1986 b): Part-time farming – strategy for survival? Referat na The 13th European Congress of Rural Sociology, Braga, Portu- galska: 1.–4. april. Gasson, R. (1988): The economics of part-time farming . New York: John Willey & Sons, Inc. Gasson, Ruth (1991): The Impact of Rural Policies on Family Farming. V: Almäs, Reider & Nora With (ur.): Rural Future in an Interna- tional World. Trondheim: Centre for Rural Research. Gasson, Ruth, and Andrew Errington (1993): The Farm Family Busi- ness. Wallingford: CAB International. Giddens, Anthony (1990): The consequences of Modernity. Cambridge: Cambridge Polity Press. Giddens, Anthony (1994): »Living in a post-traditional society«. V: Beck, Ulrich; Anthony Giddens; Lash Scott (ur.): Reflexive mod- ernization. Politics, Tradition and Aesthetics in the Modern Social Order, 56–109. Cambridge: Cambridge Polity Press. Gillette, J. M. (1924): Rural sociology . London: Macmillan Ltd. Glažar, Sa{a A. (ur.) (2005): Seminar/Workshop Empowerment of the Individuals and Families: A New Approach to Home Economics. Ljubljana, 13.–23. julij 1994. University of Ljubljana, Faculty of Education, International Federation for Home Economics and Association of Home Economics Teachers of Slovenia. Globevnik, L., A. Sovinc, M. Kaligari~, A. Barbi~, T. Cunder, L. ^ampa (1996): Desertification processes in the adjacent Mediterranean mountains. Ljubljana: Vodnogospodarski in{titut (raziskovalno poro~ilo). Goodman, D., in M. Redclift (1991): Refashioning Nature. Food, Ecol- ogy & Culture . London in New York: Routledge. Gosar, L. (1995): Skladen regionalni razvoj Slovenije. Stanje in izgledi. V: Kova~i~, Matija, (ur.) Izhodi{~a, sestavine in problemi celovi- tega razvoja podeželja v Sloveniji: zbornik posveta, 45–60 in 350. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, In{titut za agrarno ekonomiko. Gr~a, Du{an (2005): Do 1. marca razpis za denar evropskih skladov. Delo. Ljubljana, 26. januar: 7. Hafner Fink, Mitja (1989): Ideologija in zavest družbenih slojev v Slo- veniji. Ljubljana: Marksisti~ni center CK ZKS. VIRI 323 Harrison, A., with Tranter, R. B. (1989): The Changing Financial Struc- ture of Farming . University of Reading, Centre for Agricultural Strategy. Hartigan, J. A. (1975): Cluster Algorithms. New York: Woley. Haugen, M. S. (1998): Women farmers in Norway . Trondheim: Univer- sity of Trondheim, Centre for Rural Research. Haugen, Marit S., in Barbra Vartdal (1994): Small Business Among Framers – A New Strategy for Diversification. Trondheim: Uni- versity of Trondheim, Centre for Rural Research. Heide, Morten, Kjell Groenhang in Simeon Johannssen (2002): Explor- ing barriers to the successful implementation of formulated strat- egy. Scandinavian Journal of Management (18): 217–231. Herzog, Doris, in Doris Wastl-Walter (1995): The economic restructu- ring of Eisenkappel/Železna Kapla - A case study of a sustaina- ble development of an underdeveloped area, V: Barbi~, A. in D. Wastl-Walter (ur.): Sustainable Development of Rural Areas: From Global Problems to Local Solutions. Klagenfurter Geographische Schriften, Heft 13: 126–147. Klagenfurt: Institut für Geographie der Universität Klagenfurt. Hirschl, T., in G. Summers (1985): Shifts in rural income: The impli- cations of unearned income for rural community development. Research in Rural Sociology and Development (2): 127–141. Hude~kova, H., in M. Lo{tak (1992): Privatization in Czechoslovak ag- riculture: Results of a 1990 sociological survey. Sociologia Ruralis 32 (2/3): 287–304. International Workshop: Residents – Management – Sustainable De- velopment (1994): Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta in Univerza v Celovcu, Oddelek za geografijo. Atomske toplice, Slovenija: 30. junij 1994. IUCN/UNEP/WWF (1991): Caring for the Earth. A strategy for sus- tainable living (Skrb za zemljo. Strategija za življenje po na~elu trajnosti). Ru{e, 1993. Ivan~i~, Franc (1996): Pogovor Ane Barbi~ s predsednikom TD Škoc- jan. Matavun, 1. 9. 1996 Jogan, Maca (1985): Družina, enakopravnost in problem porodni{kega dopusta. Teorija in praksa 1 (6): 615–630. Jogan, Maca (1986): Ženska, cerkev in družina . Ljubljana: Delavska enotnost. Jogan, Maca (1990): Družbena konstrukcija hierarhije med spoloma. Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinar- stvo. Jogan, Maca (2000 a): Predgovor. Družboslovne razprave 16 (34–35): 5–7. Jogan, Maca (2000 b): Postsocializem in antrocentrizem. Družboslovne razprave 16 (34–35): 9–30. 324 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Jogan, Maca (2001): Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana: FDV. Kayser, B. (1994): Culture as important tool in rural development. Lead- er: Ouarterly Journal of the Community Programme. Winter (8): 5–9. Kettunen, Lauri (1997): Finnish Agriculture 1996 (Finsko kmetijstvo 1996): Agricultural Economics Research Institute (MTTL), Re- search Publications 82 a. Kirn, Andrej (1991): Vzpon in kriza ideje napredka. Teorija in praksa 28 (12): 401–420. Kirn, Andrej (2004): Narava, družba, ekolo{ka zavest. Ljubljana: Fa- kulteta za družbene vede. Klecka, W. (1980): Discriminant Analysis . Beverly Hills in London: Sage Publications. Cit. po: ^erni~ Isteni~, M. (1999): Differences in the quality of life of women regarding their source of income – agriculture vis-a-vis non-agriculture. Referat na: Conference on Gender and Rural Transformation in Europe: Past, Present and Future Prospects. Wageningen, The Netherlands, 14.–17. October. Kmetijska svetovalna služba Slovenije (2004): Poro~ilo za leto 2003 in Program za leto 2004. Ljubljana: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Kolari~, Zinka (1995): Programi javnih del na podro~ju socialnega var- stva. Teorija in praksa 11 (7–8): 622–635. Kosti}, C. (1975): Sociologija sela . Beograd: ŠIP »Srbija«. Kousis, M. (1993): Collective resistance and sustainable development in rural Greece. Sociologia Ruralis 33 (1): 3–24. Kovacz, T. (1994): The present socio-economic situation in Central and Eastern Europe. Referat na FAO: European Commission on Ag- riculture. Working Party on Women and Agricultural Family in Rural Development. Workshop: Socio-economic situation and status of rural women in selected Central and Eastern European countries. Nitra, Slova{ka, 12.–13. September 1994. Kova~i~, M. (1986): Razvojna sposobnost kmetij – poskus tipologije. Zbornik Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo. Let.47: 223–237. Kova~i~. M. (ur.) (1995): Celovit razvoj podeželja. Izhodi{~a, sestavine in problemi celovitega razvoja podeželja v Sloveniji. Zbornik po- sveta. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, In{titut za agrarno ekono- miko. Kova~i~, M. (1996): Socio-ekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981–1991 . Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, In{titut za agrarno ekonomiko. Kova~i~, M., A. Barbi~; A. Jako{; L. Gosar; L. Peterle; M. Rupena (1988): Development Project of Trebnje. Project Study. Ljubljana, Biotech- nical Faculty and FAO, 71 str. + dodatki. Kova~i~, Matija; Lojze Gosar; Robert Fabijan; Anton Perpar; Matej Gabrovec; Aleksander Jako{ (2000): Razvojno-tipolo{ka ~lenitev VIRI 325 podeželja v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, In{titut za agrarno ekonomiko. Kozorog, Edo (1996): Za{~ita in ureditev Trnovskega gozda v vzgojno- izobraževalne namene. Tolmin: Dru{tvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Poso~ja. Kra{ovec, Stane (1965): K splo{nemu vpra{anju kmeta-delavca. Eko- nomski zbornik (7): 3–60. Kra{ovec, Stane (1974): K splo{nemu vpra{anju kmeta-delavca. Eko- nomska revija ( 2/3): 15–21. Kra{ovec, Stane (ur.) (1982): Part-Time Farmers and their Adjustment to Pluriactivity . Zvezek 1 in 2. Ljubljana: SAZU. Kukar, Stanka (1995): Siva ekonomija v Sloveniji – razlogi za njen raz- voj. IB revija 29 (1–2–3):16–25. Ljubljana: Zavod za makroekonom- ske analize in razvoj. Kukar, Stanka in Marjan Simon~i~ (1988): Siva ekonomija v Jugoslaviji, Siva ekonomija v svetu in Jugoslaviji. Ljubljana: Delavska enotnost. Laurila, Ilkka, P. (2000): Maatalous. Pieniä maatiloja suosivasta poli- tiikasta suuruuden tavoitteluun. (Agriculture. From a policy in favour of small farms towards promoting size growth.) (Kmetij- stvo. Od politike favoriziranja majhnih kmetij k spodbujanju ve- ~anja njihovega obsega) V: Raunio, Tapio and Wiberg, Matti (ur.): EU ja Suomi. (EU and Finland): Edita: Helsinki. Leader Magazine (1998): Special issue: Leader Symposium Towards a New Initiative for Rural Development. Winter (16): 97–98. Leinert Novosel, S. (1990): Žene – politi~ka manjina . Zagreb: NIRO »Radni~ke novine«. Leksikon (1988). Ljubljana: Cankarjeva založba. Ljubljanska deklaracija o prostorski razsežnosti vzdržnega razvoja (2003): 13. Evropska konferenca ministrov, odgovornih za regio- nalno planiranje (CEMAT). Ljubljana, 16.–17. 9. 2003. Republika Slovenija, MOPE. Luk{i~, Igor (2000): Med politi~no strategijo in medijskim prijemom, V: Luk{i~, I. (ur.). Nova socialdemokracija . Opredelitve in kontro- verze tretje poti. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e. Magel, Holger (2004): Novi izzivi za izobraževanje na podro~ju geo- dezije in geoinformatike. Geodetski vestnik 48 (4): 492–507. Makarovi~, Gorazd (1981): Slovenska ljudska umetnost. Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah. Ljubljana: Državna založba Slo- venije. Makarovi~, Marija (1995 a): Tudi pravljice se spreminjajo. Delo. Ljub- ljana, 20. julij 1995: 9. Makarovi~, Marija (1995 b): Medsebojna pomo~, medsebojni stiki in povezovanja na podeželju. V: CRP Zemlja: kmetijstvo in podeže- lje. Fazno raziskovalno poro~ilo. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo. 326 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Makarovi~, Marija (1996): V lep in drag spomin na rok moje mladosti. Delo. Ljubljana, 11. julij 1996: 16. Makuc, Dorica (1993): Aleksandrinke. Gorica: Gori{ka Mohorjeva družba. Managing the Rural Renaissance (1986): OECD Observer. Julij, str. 9– 12. Marsden, Terry (1992): Exploring a Rural Sociology for the Fordist Transition. Sociologia Ruralis 32 (2/3): 209–230. Marsden, Terry (1993): Globalization, the State and the Environment: The Limits and Options of State Activity. Referat na Workshop on Concepts of State in a Changing Global Agricultural Food Sys- tem. Wageningen, Nizozemska: 13.–16. avgust. Marsden, T., P. Lowe in S. Whatmore (1990): Introduction: Ouestions of Rurality. V: Marsden, T., P. Lowe, S. Whatmore (ur.), Rural Re- structuring. Global Processes and Their Responses, 1–20. London: David Fulton Publishers. Mastnak, Tomaž (2001): Na{a Evropa. V: Mastnak, Tomaž at al. (2001) Obrazi na{e Evrope, 9–22. Ljubljana: Mirovni in{titut. Mastank, Tomaž et al. (2001): Obrazi na{e Evrope. Ljubljana, Mirovni in{titut. Ma{anovi}, Božo (2002 a): Evrobarometer: Slovenija vztrajno proti repu. Delo. Ljubljana, 24. april 2002: 24. Ma{anovi}, Božo (2002 b): V Uniji se zavzemajo za cenej{o re{itev. Delo. Ljubljana, 11. februar 2002: 1. Ma{anovi}, Božo (2002 c): Tolažilna nagrada za novinke. Delo. Ljublja- na, 31. januar 2002: 3. Mati~i~, Brane (1993): Agricultural research and development in East- ern European countries: Challenges and needs. Technology in So- ciety (15): 111–129. Medved, Andrej (2001): Kmetijstvo in varovanje okolja v regijskem parku Trnovski gozd. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehni- {ka fakulteta (diplomsko delo). Medved, Andrej (2003): Predlog projekta »Šmarje – Vrata v osr~je Slo- venske Istre«. Javna predstavitev. Šmarje, 30. maj 2003. Medved, Andrej (2004): Reformiranje evropske skupne kmetijske poli- tike. Svet ptic (3): 28–29. Mencinger, Jože (1993): Lessons from the transition process. Referat na Annual Meeting of the Austrian Economic Association, Graz. Me{l, Mateja (1995): Podjetni{tvo na podeželju. V: Zasnova strategije in metodolo{ke osnove celovitega razvoja in urejanja podeželja. CRP Zemlja: kmetijstvo in podeželje. Fazno raziskovalno poro~i- lo. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo. Mihali~, Tanja (1995): Ekologija okolja v turizmu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. VIRI 327 Miklav~i~ - Brezigar Inga (1997–1998): Terenski zapisi in magnetofon- ski posnetki intervjujev z gori{kimi podeželskimi ženami. Arhiv Gori{kega muzeja, Grad Kromberk, Nova Gorica. Mlinar, Zdravko (1979): Prostorsko združevanje. V: Jambrek, P. (ur.), Uvod v sociologijo. Druga knjiga, 38–67. Ljubljana : DDN Univer- zum. Mlinar, Zdravko (1980): Protislovja neenakomernega razvoja sloven- skih ob~in. Teorija in praksa 17 (2/3):172–187. Mlinar, Zdravko (1994): Individuacija in globalizacija v prostoru. Ljub- ljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Mlinar, Zdravko (ur.) (1995): Osamosvajanje in povezovanje v evrop- skem prostoru. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Mlinar, Zdravko (1995): Uvod. V: Mlinar, Zdravko (ur.), Osamosvaja- nje in povezovanje v evropskem prostoru, 1–22. Ljubljana: Fakul- teta za družbene vede. Mlinar, Zdravko (1996): Obmejne regije in Evropa. Teorija in praksa 33 (6): 973–988. Mlinar, Zdravko (1997): Globalization as a Research Agenda. Semi-Plenarv Theme Lecture. European Sociological Association. Third Confe- rence. Colchester: University of Essex, 27.–30. avgust. Mlinar, Zdravko (2000): Teritorialna zamejenost v ~asu globalizacije. Primorska sre~anja (230): 422–428. Mlinar, Zdravko (2004): Prostorska sociologija in planiranje ob vsto- panju v informacijsko družbo. V: Prosen, Anton (ur.), Prostorske znanosti za 21. stoletje, 63–79. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za gradbeni{tvo in geodezijo. Morgan, M., G. Blunden in J. Greenwood (1993): The Role of Family Farming in Agrarian Change. Progress in Human Geography (17) . Mormont, M. (1987): Rural nature and urban nature. Sociologia Ruralis 27 (1): 3–20. Mormont, M. (1990): Who Is Rural? or How to Be Rural: Towards a So- ciology of the Rural. V: Marsden, T., P. Lowe, S. Whatmore (ur.), Rural Restructuring. Global Processes and Their Responses, 21– 44. London: David Fulton Publishers. Mrak, Mojmir (2002): Brez alternative za vstop. Delo. Ljubljana, 13. april 2002: 12–13. MTTL (2001): Finnish Agriculture and Rural Industries 2001 (Finsko kmetijstvo in industrija na podeželju 2001): MTTL, Publications 97 a. MTTL (2002): Finnish Agriculture and Rural Industries 2002 (Finsko kmetijstvo in industrija na podeželju 2002): Agrifood Research Finland, Economic Research (MTTL), Publications 101 a. Nacionalni program varstva okolja – NPVO (1999). Ljubljana: Repu- blika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za var- stvo narave. 328 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Nacionalni program za integracijo na~ela enakih možnosti spolov ter razli~nih starostnih in socialnih skupin v kmetijstvu in razvo- ju podeželja v Sloveniji. Delovni osnutek (2004): Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, FAO, Biotehni{ka fakul- teta, TCP/SVN/2902. Naprudnik, Milan; Vilibald Premzl (1993): Alpska konvencija – uni- verzalni instrument varovanja alpskega sveta. Ljubljana, In{titut za geografijo Univerze v Ljubljani. Nikoli~, Draginja (1992): Vrtnarjenje v izgubljenem paradižu? Urbani izziv. Ljubljana, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije (11–22): 1. Novak, Mojca (1994): Dober dan, rev{~ina. Dejstva, pristopi, politike. Ljubljana: Socialna zbornica Slovenije. NPAA – National Programme for the Adoption of the Acquis (1999): Ljubljana: Urad Republike Slovenije za evropske zadeve. Obmo~ja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (2003). Ljub- ljana: R Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~- nega in srednjero~nega družbenega plana Republike Slovenije (1999). Uradni list Republike Slovenije. Št. 11. OECD Social Policy Studies (1986): Paris: OECD. Št. 3. OECD (1990): Partnerships for rural development . Paris: OECD. OECD (1994): Creating Rural Indicators for Shaping Territorial Policy. Paris: OECD. OECD (1995): OECD Reviews of Rural Policy: Finland (OECD pregled ruralne politike: Finska): Paris: OECD. Ogrin, Du{an et al. (1996): Okoljevarstveni in razvojni vidiki urejanja prostora ob reki Muri. Ljubljana: Univerze v Ljubljani, Biotehni- {ka fakulteta, In{titut za krajinsko arhitekturo. Ogorevc, Marjanca (1993): Pi{ece pod Orlico. Rodna gruda 40 (6): 14– 15. Ogorevc, Marjanca (1995): Osebni arhiv. Ornik, Franc (1993): Iz župnijske kronike. Rast 4 (7–8): 501–506. O’Hara, R. (1998): Partners in Production? Women, Farm and Family in Ireland . New York in Oxford: Beighahn Books. Onvin, C. S. (1930): The Future of Farming . Oxford: Clarendon Press. Cit. po: Gasson, R. in A. Errington (1993): The Farm Famity Busi- ness . Wellinford: CAB International. Pavliha, Milan (ur.) (1996a): Programi javnih del v Sloveniji. Ljubljana: Republi{ki zavod za zaposlovanje. Pavliha, Milan (1996 b): Javna dela v Sloveniji. Ljubljana: Republi{ki zavod za zaposlovanje. Pavliha, Milan (ur.) (1996 c): Programmes of Public Work in Slovenia. Ljubljana: Republi{ki zavod za zaposlovanje. VIRI 329 Pavlin, Darko (1993): Slovensko narodno izro~ilo. Ljubljana: Lexis, d. o. o. Pe~nik, Karel (1902): Slovenci v Egiptu. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1902, 34–37. Gorica: 1901. Cit. po: Makuc (1993): Aleksan- drinke. Gorica: Gori{ka Mohorjeva družba. Perco, Daniela (ur.) (1984): Balie da latte. Una forma peculiare di emi- grazione temporanea, Comunita Montana Feltrina. Feltre: Centro per la Documentazione della Cultura Popolare. Peterlin, Stane (2001): Iztreblja ~lovek, izumira narava sama. Ona. Ljubljana, 13. marec, str. 11–14. Petersen, L. O. (1986): Rural-Urban Dependencies and the Rural Farms. Referat na 13th European Congress for Rural Sociology. Braga, Portugal: 1.–4. april. Petrin, Tea (1995): Rural Tourism Development Strategy – A Tool for Achieving the Maximum Possible Impact of Tourism on the Revi- talization of Rural Areas. Referat na Joint ECA-ECE Symposium on Rural Tourism. Galilee, Israel: 2.–7. april. Plahuta, Slavica in Inga Brezigar (1999): Strokovno mnenje: Lokovec – projekt ustanovitve »Kova{kega muzeja«. Nova Gorica: Gori{ki muzej, 4. november. Plut, Du{an (1987): Slovenija, zelena dežela ali pustinja. Ljubljana: Krt. Plut, Du{an (1993): Regionalni razvoj Slovenije. Geografski aspekti obmejnosti in regionalnega razvoja. Dela 10. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pogodba o sodelovanju na nivoju statisti~ne regije Severne Primorske (2001). Poljanec, Andraž (1996): Kmetje kot ciljne enote programov javnih del. Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta (diplomsko delo). Pongratz, H. (1990): Cultural tradition and social change in agricul- ture. Sociologia Ruralis 30 (1): 5– 17. Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2000 (2002). Ljubljana: Stati- sti~ni urad Republike Slovenije, {t. 777. Potter, C. and Lobley, M. (1992): Ageing and succession on family farms: The impact of decision-making and land use. Sociologia Ruralis 32 (2–3): 317–334. Pravilnik o dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot (2004): Uradni list Republike Slovenije. Št. 111. Pravilnik o ekolo{ki pridelavi in predelavi kmetijskih proizvodov ozi- roma živil (2001, 2003): Uradni list Republike Slovenije. Št.31/2001 in {t. 52/2003. Prem, Marko (1999): Regijski park Trnovski gozd – park za življenje. Ljubljana: Dru{tvo krajinskih arhitektov Slovenije. Prirodoslovno dru{tvo Slovenije (1972): Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji. Ljubljana: Prirodoslovno dru{tvo Slovenije s sodelovanjem Zavoda za spomeni{ko varstvo SR Slovenije. 330 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Pristop k razvoju podeželja (1992): Zbornik, zvezek 1. Ljubljana: Druž- ba za razvoj podeželja, d. o. o. Pristop k razvoju podeželja (1994): Zbornik, zvezek 2. Ljubljana: Druž- ba za razvoj podeželja, d. o. o. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 (2004): Uradni list Republike Slovenije. Št. 46. Program reforme kmetijske politike 1999–2002 (1998): Republika Slo- venija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Program razvoja kmetijstva, živilstva in ribi{tva 2000–2002 (1999): Re- publika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano. Prosen, Anton (1991): Planiranje podeželskega prostora. V: Barbi~, A. (ur.), Prihodnost slovenskega podeželja, 47–61. Novo mesto: Do- lenjska založba. Prosen, Anton (2004): Jubilejnemu zborniku na pot. V: Prosen, Anton (ur.), Prostorske znanosti za 21. stoletje, 5–7. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo. Puhar, Alenka (1982): Prvotno besedilo življenja. Ljubljana: ^GP Delo- Globus. Puljiz, Vlado (1977): Eksodus poljoprivrednika . Zagreb: Institut za dru{tveno istraživanja. Quality of life in rural areas: building towards the future with the Lea- der experiences (2004): Newsletter. European Commission. Št. 68, oktober 2004. Ramov{, Franc (1935): Histori~na gramatika slovenskega jezika VII, Dialekti, Ljubljana. Cit. po: Benedik, F. (1995): Jezik podeželskih obmo~ij – izraz slovenske samobitnosti. V: Zasnova strategije in metodolo{ke osnove celovitega razvoja in urejanja podeželja. CRP Zemlja: kmetijstvo in podeželje. Fazno raziskovalno poro- ~ilo. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo. RAUM (revija) (l991). Št. 2: 30–39. Ravbar, Marjan (1991): Oris urbanizacije v Sloveniji. IB revija 25 (11/ 12): 4–10. Redclift, Michael (1984): Development and the Environmental Crisis. Red or Green Alternatives? London and New York: Methuen. Reinhardt, N., and Bartlett, R (1989): The persistance of family Fanns in United States Agriculture. Sociologia Ruralis 24 (3/4): 203–225. Ren~elj, Stanko; Marija Prajner; Janez Bogataj (1993): Kruh na Sloven- skem. Ljubljana: ^ZP Kme~ki glas. Repassy, H., in D. Symes (1993): Perspectives on agrarian reform in East-central Europe. Sociologia Ruralis 33 (1): 81–91. Rus, Angelca (1993): Local government in Slovenia: Development problems and dilemmas of new municipalities. Referat na An- nual Convention of Hungarian Sociological Association. Miskolc, Madžarska, 13.–17. avgust. VIRI 331 Rus, Angelca (1994): Socio-geografske zna~ilnosti Pi{ec – problemi in potenciali perifernih naselij. Referat na International Workshop: Residents – Management – Sustainable Development. Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta in Univerza v Celovcu, Oddelek za geografijo. Atomske toplice, Slovenija, 30. junij. Rus, A., in M. Rupena - Osolnik (1991): Vloga žensk v razvoju vasi in podeželja. V: Barbi~, A.(ur.), Prihodnost slovenskega podeželja . Novo mesto: Dolenjska založba. Sachs, C. (1992): Reconsidering Diversity in Agriculture and Food Sy- stems: An Eco-feminist Approach. Agriculture and Human Values 9 (3): 4–10. Shanin, T. (ur.) (1988): Peasants and peasant societies . London: Pengu- in Books in association with Basic Blackwell Ltd. Sieder, R. (1998): Socialna zgodovina družine . Ljubljana: Studia huma- nitatis, ZRC. SKOP – Slovenski kmetijsko okoljski program 2001–2004 (2001): Urad- ni list Republike Slovenije. Št.34. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1975 in 1979): Ljubljana: DZS in SAZU. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1985): Ljubljana: Državna zalo- žba Slovenije. Slovenija – pokrajine in ljudje (1998): Atlas Slovenije v sliki in besedi. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Slovenski kmetijsko okoljski program – SKOP (2001): Republika Slo- venija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sociologia Ruralis (1988): Farm Women in Europe. (Tematska {tevilka) 28 (4). Sociologia Ruralis (1998): The Empowernment of Fam Women. (Temat- ska {tevilka) 38 (3). Sociologija sela (2004). Tematski blok: “Seoska I gradska obitelj u Hr- vatskoj” 42 (163/164): 1–229. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 1991 (1991): Ljubljana, str. 215 in 245. Statisti~ki godi{njak SFRJ 1983 (1984): Beograd: Savezni zavod za sta- tistiku. Statisti~ne informacije (1992): Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Št.194. in {t. 195. Statisti~ne informacije (2003): Prebivalstvo. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Št. 93. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 1996 (1996): Ljubljana: Statisti~- ni urad Republike Slovenije. Strassoldo. R. (1990): Lokalna pripadnost in globalna uvrstitev. Druž- boslovne razprave. 6 (10): 64–76. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (2001): Repu- blika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor. 332 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Sun~i~, F. (1983): Nekateri gospodarski vidiki vrednotenja slovenske- ga kmetijskega prostora. Zbornik Biotehni{ke fakultete Univerze Ed- varda Kardelja v Ljubljani – Kmetijstvo. Supplement 7, 107–132. Svet za varstvo okolje Republike Slovenije (2004): Sonaravno uravno- teženi razvoj Slovenije. Ljubljana (34 avtorjev). Symes, D. (1991): Changing Gender Roles in Productionist and Post-Pro- ductionist Capitalist Agriculture. Journal of Rural Studies (7): 15–21. Symes, D. (1992): Agriculture, the State and Rural Society in Europe: Trends and Issues. Sociologia Ruralis 32 (2/3): 193–208. Škerbot, Igor (2005): Podatki o ekolo{kih kmetijah. Maribor: KGZS, Obmo~ni zavod Maribor, Oddelek za kontrolo okoljskega kmetij- stva (posredovano A. Barbi~ po e-po{ti 10. februarja 2005). Šo{tari~, Marjeta (2002): Trd oreh za pogajalce pri dokazovanju speci- fike (Hard work for negotiators in argumentation of specificities). Delo. Ljubljana, 9. februar, str. 3. Šo{tari~, Marjeta (2005): Pretresi v kmetijstvu. Delo. Ljubljana, 22. fe- bruar, str. 3. Štambuk, Maja (1991): Socijalna dinamika u seoskoj zajednici. V: Safe- ragi}, D. (ur.) Dru{tvene promjene u prostoru, 105–127. Zagreb: Institut za dru{tvena istraživanja Sveu~ili{ta u Zagrebu. Tait, A. A. (1996): In My Opinion. European Gardens (Summer): 32–39. Tall, E. (1993): New legal leaders in the self-governing settlements. Re- ferat na: The Annual Convention of the Hungarian Sociological Association. Miskolc, Hungary. The Bruges Group – Groupe de Bruges (2001): Agriculture at a Turn- ing Point (Kmetijsko na to~ki preobrata): Editions de l’Aube. The Commision of the European Community Report on Women in Agriculture: 1983. The European Chapter on Local Self-government (1985): Council of Europe, Strassbourg. (Evropska listina lokalne samouprave. Rati- ficirana 1996. Uradni list Republike Slovenije. Št. 57. The Secret of Success (1992): Leader magazine (2):7. The World Commission on Environment and Development (1987): Our Common Future. Oxford: Oxford University Press. Tomc, Gregor, in Mojca Pe{ec (1988): Kako in koliko se razlikujemo med seboj Slovenci? Stratifikacijske analize sodobnih družb. Zbornik, 38–59. Ljubljana: Slovensko sociolo{ko dru{tvo. Tom{i~, Jerica (1987): Stanje in možnosti skladnega razvoja kmetijstva in izdelovanja suhe robe v krajevni skupnosti Velike La{~e. V: Barbi~, Ana; Jerica Tom{i~. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah, 47–126. Ljubljana: Univerza E. Kardelja v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za agronomijo. Tom{i~ Lu{in, Jerica (1993): Slojevska struktura slovenskih kmetov. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo (magis- trska naloga). VIRI 333 Topol{ek, Vilma (2005): Razgovor z A. Barbi~, 10. februarja 2005. Tracy, M. (1993): Food and agriculture in a market economy. Prague: V. Krigl. Tu{ek, Ivan (1986): Novi rimski reliefni kamni iz Ptuja. Arheolo{ki vest- nik (37): 348–369. Udov~, Andrej (1997): »Kmetija« – celovit sistem za podporo odlo~a- nja na kmetijskih gospodarstvih. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, In{titut za agrarno ekonomiko. Ulbricht, Tilo L. V. (ur.) (1986): Integrated Rural Development. Pro- ceedings of a symposium. Gravenhage, Nizozemska: Nationale Raad voor Landbouwkundig Onderzoek. Urad za žensko politiko (1993): Za~etno poro~ilo Republike Slovenije o sprejetih ukrepih za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. Ljubljana: Založba Mihela~. Urban Statistics in OECD Countries (1988): Paris: OECD. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike (2001): Uradni list Repu- blike Slovenije. Št. 34. Uredba o opredelitvi obmo~ij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (2000): Uradni list Republike Slovenije. Št. 62. Uredba Sveta 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropske- ga kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (Council regulation 1257/99 on support for rural development from Euro- pean Agricultural Guidance and Gurarantee Fund). Uredba Sveta 950/1997 o izbolj{anju u~inkovitosti kmetijskih struktur – Council regulation on improving the efficiency of agricultural structures – Council Regulation 950/97. Urry, J. (1995): Consuming Places . London: Routledge. Van der Plas, L., M.Fonte (ur.) (1994): Rural Gender Studies in Europe. Assen, Nizozemska: Van Gorcum, The Netherlands. Vartdal, B., R. Almäs, A. Blekesaune (1997): Household structure in rural Norway 1970–1990. Trondheim: Centre for Rural Research. Verbole, Alenka (1993): Slovenian Mountain Farmers and Their Role in Environmental Conservation. A Case Study of the Interface in the Triglav National Park. MSc Course Management of Agricul- tural Knowledge System. , Wageningen: Wageningen Agricultu- ral University. Verbole, Alenka (1995): Tourism Development in the European Coun- tryside. Costs and Benefits. V: Barbi~, A., in D. Wastl-Walter (ur.), Sustainable Development of Rural Areas: From Global Problems to Local Solutions. Klagenfurt: Klagenfurter Geographosche Schritten, Heft 13. Verbole, Alenka (1997): Case study of Slovenia. V: FAO Regional Of- fice for Europe: National action plans for the integration of rural women in development. Case studies in Hungary and Slovenia. 334 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA Verbole, Alenka (1998): Kmetijstvo in podeželski turizem: Razli~ni vi- diki, problemi in izzivi ob razvoju podeželskega turizma. Uvodni referat na seminarju V. komisije Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Brdo pri Kranju, Slovenija, 17.–19. september. Verbole, Alenka, Milka Mele - Petri~ (1996): National Action Plan for Integration of Farm and Rural Women in Development: A case study of Slovenia. Draft, presented at the FAO Workshop, 18.–21. januar, Wageningen, Nizozemska. Vovk, Tinca S. (2004): Uticaj agrarne politike na razvoj poljoprivre- de Slovenije u periodu tranzicije i uklju~enja u Europsku uniju (Vpliv agrarne politike na razvoj slovenskega kmetijstva v obdob- ju tranzicije in vklju~evanja v Evropsko unijo). Ljubljana: Dru{tvo agrarnih ekonomistov Slovenije; Beograd: Dru{tvo agrarnih eko- nomistov Srbije. Wastl-Walter, Doris (1994): Democracy as a Formalization of the Parti- cipation of Residents in the Framework of Local Self-government. Referat na International Workshop: Residents – Management – Sustainable Development. Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fa- kulteta in Univerza v Celovcu, Oddelek za geografijo. Atomske toplice, Slovenija, 30. junij. Whatmore, S. (1991): Farming Women: Gender Work and Family En- terprise . London: McMillan. Whatmore, S., T. Marsden, P. Lowe (1994a): Gender and Rurality . Lon- don: David Fulton. Whatmore, S., T. Marsden, P. Lowe (1994b): Feminist Perspective in Rural Studies . London: David Fulton. www.sigov.si/MOP, 10-02-2005. Za~asni zakon o zavarovanju kulturnih spomenikov in izjemnih na- ravnih vrednot (1945): Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije. Št. 2. Zakon o enakih možnostih žensk in mo{kih (2002): Uradni list Republi- ke Slovenije. Št. 59. Zakon o denacionalizaciji (1991): Uradni list Republike Slovenije. Št. 27. Zakon o kmetijstvu (2000): Uradni list Republike Slovenije. Št. 54. Zakon o lokalni samoupravi (1993): Uradni list Republike Slovenije. Št. 72. Zakon o ohranjanju narave (1999): Uradni list Republike Slovenije. Št. 56. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) (1999, 2002): Uradni list Republike Slovenije, {t. 12, in Uradni list Republike Slovenije. Št. 65. Zakon o ratifikaciji konvencije o dostopu do informacij, udeležbi jav- nosti pri odlo~anju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah – Aarhu{ka konvencija (2004): Uradni list Republike Slo- venije. MP 17/04, 7. junij. VIRI 335 Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije) (1995): Uradni list Republike Slovenije. MP. Št. 5. Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame (1996): Uradni list Republike Slovenije. Št. 57. Zakon o skladnem regionalnem razvoju (1999): Uradni list Republike Slovenije. Št. 60. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (1999): Uradni list Republike Slovenije. Št. 60. Zakon o star{evskem varstvu in družinskih prejemkih (2003): Uradni list Republike Slovenije. Št. 110. Zakon o Triglavskem narodnem parku (1981): Uradni list SR Slovenije. Št.17. Zakon o varstvu okolja (1993): Uradni list Republike Slovenije. Št. 32. Zakon o zadrugah (1992): Uradni list Republike Slovenije. Št. 13. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (1991): Uradni list Republike Slovenije. Št. 5. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) (1992, 2005): Uradni list Republike Slovenije. Št. 9 (z do- polnitvami do vklju~no l. 2005). Zonalend, Francoise (1993): Dolgi spomin. ^asi in zgodovine v vasi. Ljubljana: ŠKUC in Filozofska fakulteta. Zoreda, Margaret Lee (1971): Cross-cultural Relations and Pedagogy. The American Behavioral Scientist (7): 923–935. Žnidar~i~, Vilma (1996): Predvidena raba prostorov »stare {ole«. Pis- mo Ani Barbi~ 1. 2. 1996. 336 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA IMENSKO KAZALO A ^ Agenda 2000 147 ^erni~ Isteni~ 273, 276, 313, 314 Allen P. L. 15 Almäs R. 271, 272, 274 D Anti} 230, 309 De la Court 24 Azmon Izraeli 274 Defilipis 146 Diday 119, 276 B Dili} 272 Barbi~ 17, 18, 19, 21, 28, 36, 42, Direktiva Sveta 166 52, 54, 58, 81, 85, 86, 87, 91, 95, Duman~i~ 194 99, 104, 105, 111, 133, 139, 147, 148, 166, 191, 200, 205, 208, 210, E 221, 228, 246, 255, 271, 272, 273, Ehrentrant 98 274, 293, 302, 311, 312 Enciklopedija Slovenije 101 Batagelj 119, 276 European Commission Benedik 81, 89, 90 Directorate 306, 309 Bennet 82 Berlan 209 F Bernik Franc 83, 102 Fabijan 302 Blanc 273 Ferligoj 119, 276 Blekesaune 272 Fink Hafner 57, 86, 267 Bogataj 83, 90, 91, 92, 93, 95, 98, First-Dili} 272 222, 228 Fitchen 86 Bonanno 23, 40, 292 Flandrin 270 Brangeon 56, 57 Fonte 274 Brezigar 185, 191, 201, 204 Burkhardt 23 G Buttel 33, 41 Gabrovec 302 Galeski 272 C Gasson 25, 36, 234, 272, 273, 274, Cernea 115 291, 292 Chassagne 40 Giddens 82, 84, 100 Cigale 274 Gillette 272 Council 166, 172, 306, 309 Globevnik 111 Cvjeti~anin 271 Goodman 274 Gosar 147, 302 IMENSKO IN STVARNO KAZALO 337 Gr~a 170 Ljubljanska deklaracija 17 Groenhang 307 Lobley 272, 273 Luk{i~ 111, 296 H Hafner Fink 57, 86, 267 M Harrison 274 Magel 24 Hartigan 276 Makarovi~ G. 95, 96, 97 Haugen 26, 27, 272, 274, 294, 296 Makarovi~ M. 81, 83, 93, 94, 95, Heide 307 98 Herzog 83 Makuc 192, 194, 195, 196, 198 Hirschl 35 Managing Rural Renaissance 12 Hribernik 86, 87, 255 Marsden 15, 21, 32, 274 Hude~kova 37 Maru{i~ 133, 139 Mastnak 51, 52 I Ma{anovi} 42, 47 International Workshop 110 Mati~i~ 37 IUCN 17, 166 Medved 22, 52, 166, 175, 180 Ivan~i~ 136 Mencin 230 Mencinger 29 J Me{l 27 Jako{ 147, 302 Mihali~ 25 Jogan 3, 212, 230, 233, 270, 271, Miklav~i~ - Brezigar 191, 201, 309 204 Jegouzo 56, 57 Mlinar 15, 16, 35, 82, 100, 271, 301 K Morgan 274 Kayser 99 Mormont 98 Kettunen 49 Mrak 51 Kirn 23, 24 MTTL 42, 49, 50 Klecka 276 Kolari~ 54 N Kosti} 272 Naprudnik 4, 111 Kousis 38 Nikoli~ 269 Kova~i~ 147, 272, 273, 302 Novak 58 Kovacz 29 Kozorog 181 O Kra{ovec 271, 273, 293 OECD 36, 48, 49, 293 Kukar 69, 204 Ogorevc 103, 104, 105, 106, 107, Kveder 314 109 Ogrin 17 L O’Hara 272, 290, 293, 294, 296 Laurila 49 Onvin 292, 293 Leader Magazine 161 Ornik 102, 103, 104, 105, 108 Leinert Novosel 274 Osolnik 205, 273, 303 Leksikon 101 338 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA P [ Pavliha 54, 78 [kerbot 167 Pavlin 92 [o{tari~ 52, 308 Pe~nik 196, 197 [tambuk 115 Perco 192 Perrier-Cornet 273 T Perpar 302, 314 Tait 98 Peterle 147 Tall 39 Peterlin 166, 177 The Bruges Group 43, 46, 47, 53 Petersen 34 Tom{i~ Lu{in 57, 91, 267 Petrin 99, 274 Tomc 57 Plahuta 185 Topol{ek 237 Plut 17 Tracy 37 Poljanec 63, 64 Trbiàn 274 Pongratz 98 Turk 274 Potter 272, 273 Tu{ek 193 Prajner 92 Praper 18 U Prem 180, 181, 182, 184 Udov~ 52, 166, 272 Prosen 4, 305 Ulbricht 147, 302 Puhar 192, 193 Urry 99 Puljiz 271 V R Van der Plas 274 Ramov{ 89 Vartdal 26, 27, 272 Ravbar 266 Verbole 17, 18, 24, 99, 111, 152, Redclift 274 273, 274, 312, 313 Reinhardt 291, 292 Vidmar 274 Ren~elj 92 Vovk 52 Repassy 29, 36 Rupena 147, 205, 273, 302 W Rus 38, 101, 111, 273 Wastl-Walter 15, 83 Whatmore 272, 274 S Sachs 15, 38 Z Shanin 272 Sachs 15, 38 Sieder 272 Simon~i~ 204 @ SKOP 52, 166, 170, 173, 174 @eleznik 274 Summers 35 @nidar~i~ 138 Sun~i~ 205 Symes 29, 36, 40, 274 IMENSKO IN STVARNO KAZALO 339 STVARNO KAZALO A dnevne migracije 200, 202, 271 Aarhu{ka konvencija 178, 179 dojilja 192, 193, 194, 195, 196, aktivno prebivalstvo 111, 222, 197, 198 223, 224, 225, 227 doma~a obrt 31, 35, 52, 82, 88, 90, 91, 92 B dopolnilne dejavnosti 23, 25, 31, biotska pestrost 17, 43, 48, 166, 35, 52, 59, 64, 91, 112, 118, 121, 174, 175, 176, 177 122, 123, 126, 136, 147, 153, 160, brezposelni v PJD 55, 56, 68, 74, 167, 169, 170, 204, 210, 234, 236, 75, 76 237, 241, 242, 273, 274, 304, 310, 311 C dru{tva kme~kih in podeèlskih celovit pristop 3, 12, 16, 18, 21, ènsk 3, 109, 235, 236 23, 25, 27, 114, 115, 116, 117, družinska kmetija 25, 30, 34, 37, 118, 120, 302, 303, 314 205, 207, 208, 238, 245, 271, 273, ciljne skupine PJD 61, 69, 70, 71, 277, 282, 290, 291, 292, 293, 306 72, 75 država Slovenija 17, 101, 309 CRPOV 59, 64, 66, 169, 171, 175, duhovna kultura 87, 88 303, 305 E ^ ekolo{ka ozave{~enost 18, 19, 20, ~lanstvo v dru{tvih 121, 122, 236 24, 82, 187 ~lanstvo v politi~nih strankah ekolo{ka pridelava 173, 273, 274 121, 122, 229, 230 ekolo{ko ravnanje 18, 19, 20, 311 ~love{ki viri 23, 48, 53, 133, 134, ekonomska enakopravnost 305 kmetic 234 EU – Evropska unija 36, 40, 41, D 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, decentralizacija 36, 39, 82 51, 52, 53, 161, 166, 168, 169, decentralizacija oblasti 38 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, delitev dela in odlo~anja 217, 186, 187, 303, 305, 306, 307, 309 219, 238 delni~arska kmetija 26 F delovne migracije 181, 191, 193, FAO 234, 235, 272, 273, 274, 302, 194, 196, 197 310, 311, 312, 313 delovni dan 212, 214 Finske izku{nje 43, 48, 50 direktiva o pticah in habitatih 176 340 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA G kme~ka družina 12, 205, 206, globalizacija 40, 274, 296 209, 233, 237, 255, 270, 272, 275, globalizacijski procesi 11, 81, 284, 290 187, 274, 301, 303 kme~ka/podeželska rev{~ina 54, Gori{ko 191, 192, 193, 194, 195, 56, 57, 58, 59, 60, 76 196, 197, 198, 202 kme~ka ženska 59, 200, 204, 205, gospodarica 117, 118, 119, 120, 212, 231, 234, 235, 271, 282, 293, 121, 122, 123, 148, 149, 200, 208, 294, 296, 311 209, 210, 211, 217, 218, 222, 231, kme~ki sloj 58, 269 233, 239, 242, 245, 246, 247, 253, kme~ki turizem 21, 23, 24, 26, 267, 268, 271, 275, 276, 277, 278, 31, 35, 84, 92, 98, 130, 204, 234, 282, 284, 286, 287, 288, 289, 291 274, 315 gospodarska globalizacija 274 kme~ko gospodarstvo 19, 57, 94, gospodarska rast 15, 17, 18, 29, 118, 127, 130, 136, 219, 233, 235, 44 238, 239, 268, 270, 272, 273, 274, gospodarske dejavnosti 11, 18, 275, 277, 278, 279, 280, 281, 282, 21, 37, 39, 44, 82, 84, 87, 122, 283, 284, 289, 290, 315 132, 138, 146, 149, 151, 156, 157, kme~ko prebivalstvo 20, 31, 33, 158, 159, 160, 162, 167, 184, 233, 58, 59, 62, 86, 87, 92, 93, 95, 96, 234, 302 97, 147, 181, 199, 205, 206, 207, gospodarski proizvod 23, 133, 222, 223, 229, 270, 274, 275 145, 146, 147, 149, 150, 151, 152, kmetice kot (so)lastnice 209 153, 154, 155, 158, 159, 160, 161 kmetija 32, 36, 45, 49, 52, 62, 65, gospodinjsko delo 60, 191, 192, 66, 72, 73, 88, 92, 93, 95, 96, 97, 193, 198, 200, 201, 202, 203, 204, 124, 125, 126, 127, 128, 130, 147, 217, 235, 272, 311 171, 208, 209, 210, 222, 232, 237, gospodinjstva s kme~kim 238, 242, 244, 245, 251, 253, 265, gospodarstvom 94, 148, 208 269, 271, 277, 292, 304, 305 kmetijska podjetja storitev 26 I kmetijska politika 32, 34, 40, 47, integrirana pridelava 21, 174 48, 49, 52, 53, 56, 128, 146, 147, interdisciplinarnost 3, 24, 96, 169, 170, 171, 173, 266, 275, 306 114, 302 kmetijska pridelava 24, 35, 45, izobraževanje 46, 56, 59, 65, 174, 61, 65, 67, 70, 72, 118, 156, 167, 192, 198, 200, 227, 229, 261, 301, 182, 304 304, 307, 310, 311, 312, 313, 315 kmetijska svetovalna služba 56, 61, 66, 68, 70, 77, 170, 182, 187, J 236, 238, 303, 310 jezik 76, 83, 88, 89, 90, 102, 159, kmetijsko gospodarstvo 127, 197, 199, 305 290, 292, 296, 310, 311 kmetijstvo 11, 12, 21, 24, 25, 29, K 30, 36, 37, 41, 42, 43, 45, 47, 48, kakovost življenja 11, 58, 86, 114, 49, 50, 51, 52, 65, 76, 77, 81, 84, 305, 306 86, 88, 111, 130, 136, 147, 149, 161, 166, 167, 168, 170, 171, 173, IMENSKO IN STVARNO KAZALO 341 174, 175, 181, 182, 183, 194, 210, N 211, 234, 235, 237, 266, 270, 271, Nacionalni program sprejetja 273, 274, 294, 295, 302, 303, 306, Acquis 51, 169 307, 309, 310, 313 Nacionalni program za konflikt 24, 28, 37, 39, 53, 122 integracijo na~ela enakih konfliktnost 139, 140, 295 mònosti spolov 312, 313, 315 kultura 56, 59, 65, 83, 84, 87, 88, naravna dedi{~ina 12, 15, 99, 92, 93, 95, 98, 99, 101, 152, 155, 103, 162, 163, 166, 174, 177, 178 191, 193, 199, 222, 230 naravno okolje 23, 82, 84, 99, kulturna dedi{~ina 3, 12, 23, 25, 274 39, 48, 84, 85, 95, 99, 111, 117, nova delovna mesta 35, 59, 65, 131, 133, 144, 145, 146, 162, 167, 112, 134, 171, 182, 199, 271, 290, 168, 178, 184, 185, 186, 187, 188, 293 304, 311 NPAA - National Programme for kulturna identiteta 81, 83, 84, 85, the Adoption of the Acquis 86, 87, 88, 89, 91, 98, 99, 101 51, 169 kulturna krajina 52, 130, 131, NPVO – Nacionalni program 147, 168, 173, 174, 175, 185, 274 varstva okolja 166, 167, 177 NVO – nevladne organizacije L 46, 47, 184 lastni{tvo kmetije 25, 209, 210 likovna umetnost 88, 95, 96, 97 O ljudska umetnost 95, 97 ob~ina 27, 38, 55, 59, 60, 62, 66, lokalna samouprava 3, 27, 28, 69, 72, 74, 77, 82, 86, 101, 104, 36, 37, 38, 64, 74, 77, 82, 112, 105, 107, 108, 110, 112, 120, 131, 136, 143, 148, 178 136, 144, 155, 171, 174, 178, 187, lokalna skupnost 16, 18, 20, 25, 188, 277, 279, 302, 303, 311 35, 38, 39, 55, 81, 82, 83, 85, 86, obi~aji 35, 85, 193 87, 98, 99, 115, 122, 141, 142, obmo~ja z omejenimi možnostmi 148, 159, 160, 161, 165, 179, 305, 172, 173 308, 311, 315 obve{~enost 18, 20, 43, 46, 66, 67, lokalni prebivalci 39, 99 78, 105, 141, 143, 159, 165, 184, 186, 238 M odseljevanje 34, 38, 146, 148, 160, Maks Pleter{nik 101, 102, 103, 172, 173, 184, 188 104, 105, 106, 107, 108, 109 ohranjanje narave 12, 20, 37, 45, materialna kultura 87 166, 176, 178, 179, 182, 185, 187, mednarodna delavnica 110, 111, 302 113 okolje 3, 11, 12, 15, 16, 17, 18, 19, medsebojna pomo~ 93, 94, 95 20, 21, 23, 24, 25, 27, 32, 35, 37, mestno prebivalstvo 82 39, 41, 43, 45, 46, 52, 65, 82, 84, metoda voditeljev 119, 121, 122, 87, 96, 97, 99, 107, 109, 111, 112, 124, 125, 275, 276, 278, 281 114, 115, 119, 131, 145, 146, 148, migracije 120, 312 164, 165, 166, 167, 168, 169, 173, 174, 175, 178, 179, 181, 182, 184, 342 IZZIVI IN PRILO@NOSTI PODE@ELJA 186, 191, 196, 199, 204, 206, 254, pridruževanje Slovenije EU 42, 262, 263, 274, 302, 304, 305 51, 168, 176 organska pridelava 41, 150, 152, pridružitvena politika Slovenije 156 51 osnovna {ola Maksa Pleter{nika prikraj{anost otrok 260, 261, 262, 103, 107 267 privatizacija kmetijskih obratov P 32 partnerski pristop 3, 46, 62, 308 privatizacija zemlji{~ 32 pasivni viri dohodkov 35, 122 programi javnih del (PJD) 54, 55, pestrost virov dohodkov 33, 38 60, 62, 65, 66, 74, 77 PHARE 168, 169, 170 prosto~asne aktivnosti 85, 221, Pi{ece 101, 102, 103, 106, 107, 223, 225 108, 109, 110, 111, 113 prostorska mobilnost 245, 249 PJD v kmetijstvu/na podeželju prostorske meje 81 58, 60, 61, 63, 64, 65, 67, 68, 73, prostorsko na~rtovanje 3, 114, 74, 75, 76, 77 115, 132, 143, 302 Pleter{nikov slovensko-nem{ki prostorsko povezovanje 81 slovar 101, 102, 103, 108 Pleter{nikova doma~ija 102, 103, R 104, 106, 107, 108 raz{irjena Evropa 45 podeželska skupnost 23, 25, 29, razlogi za ustvarjanje družine 30, 33, 34, 38, 58, 62, 64, 86, 98, 200, 240, 255, 267, 290 110, 114, 115, 116, 117, 118, 122, razvoj podeželja 4, 11, 16, 30, 33, 141, 175, 228, 239, 242, 268, 273, 36, 45, 46, 47, 51, 52, 53, 62, 88, 296 111, 114, 166, 169, 171, 172, 173, podeželske ženske 21, 191, 192, 175, 205, 235, 302, 303, 304, 305, 198, 200, 202, 204, 309, 310, 314 306, 309, 313, 315, 316 Podjelje 117, 129, 130 razvojne možnosti 130, 131, 139, podjetni{tvo 23, 25, 27, 116, 138, 296 139, 272 regijski park Škocjanske jame podro~ja PJD 74, 75 133, 178 poklic 34, 193, 194, 200, 201, 202, ruralno 4, 12, 45, 48, 49, 58, 84, 205, 211, 212, 245, 246, 247, 248, 85, 98, 270, 272, 273, 275, 305, 249, 265, 267, 268, 293, 294, 295 306, 309, 312 poklicna mobilnost 245 pokojninsko-invalidsko S zavarovanje 210, 211 samoobnavljanje 12, 24, 58, 249, politika razvoja kmetijstva 40 266, 267 povezovanje 15, 17, 24, 25, 28, SAPARD 168, 170, 171 32, 39, 42, 81, 82, 88, 93, 94, 95, sestavine kulturne identitete 86, 110, 114, 138, 160, 161, 165, 169, 88, 91 187, 188, 271, 304, 306, 307, 314 siva ekonomija 68, 69 prednosti podeželskih otrok 262 skupine kmetij 124, 125, 127, prehrambena kultura 93 130, 174, 233 IMENSKO IN STVARNO KAZALO 343 slovenski kmetijsko okoljski tipologija kme~kih družin 275, program 166, 173, 177 296 slovensko podeželje 3, 11, 12, 79, tradicija 59, 83, 84, 85, 94, 98, 99, 81, 83, 85, 86, 88, 89, 90, 91, 92, 101, 179, 191, 201, 210, 222, 227, 93, 94, 95, 98, 99, 116, 173, 175, 229, 254, 264, 274, 294, 310 202, 205, 221, 237, 302, 304, 305, Triglavski narodni park 178 306, 307, 308, 313, 314, 315 turisti~na dru{tva 228 služkinja 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201, 202, U 203 urbano 35, 82, 84, 85, 95, 98, 228 socialna varnost kmetic 210 ustanavljanje zavarovanih socialni prostor 267 obmo~ij 99, 177 socialno okolje 24, 87, 131, 146, 148 V sodelovanje/partnerstva 23, 27 varovanje narave 24, 99, 177 solidarnost 16, 44, 45, 46, 47, 53, varovanje okolja 12, 18, 19, 20, 161 24, 27, 37, 41, 43, 46, 111, 166, sonaravna pridelava 21, 82, 174, 168, 183, 187 188, 304 viri dohodkov 35, 52, 118, 123, srednja in vzhodna Evropa 12, 241 15, 29, 30, 32, 33, 34, 36, 37, 40, viri dohodkov gospodinjstva 41, 43, 44, 45, 48, 166, 292, 309, 124 312 viri informacij 66, 69 star{evski dopust 212, 232 vzdržen/trajnostni razvoj 16 stavbna dedi{~ina 127, 137, 138, vzdrževano prebivalstvo 205 164, 165 strategija 3, 12, 18, 24, 31, 33, 36, Z 38, 40, 46, 52, 53, 64, 84, 99, 114, zaposlitev 30, 34, 67, 73, 85, 123, 124, 126, 128, 133, 158, 159, 166, 137, 160, 164, 198, 200, 202, 204, 170, 176, 177, 188, 296, 301, 302, 209, 234, 235, 242, 246, 249, 265, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 313, 268, 293, 295 315 zaposlovanje 34, 35, 44, 54, 55, strokovnjaki 24, 27, 40, 74, 88, 56, 61, 64, 66, 70, 75, 78, 111, 110, 134, 140, 141, 143, 179, 182, 136, 164, 199, 200, 202, 246 184, 186, 238, 266, 307 zavarovana obmo~ja 173 Sue{ki prekop 193 Zdravstveno varstvo 212 Zveza turisti~nih kmetij Slovenije [ 3, 237 {iritev EU 41, 43, 44, 47, 53 {tevilo otrok 260 @ življenjska raven 59, 99, 140, 147, T 200, 261 tipi kme~kih družin 276, 278, 284, 287, 289