lihaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo oaročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za ino-camstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-2-181. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren k o. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo ir. uprava v Kopru, Santorjeva ulica 2^. telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo. II. Plenum Gasilske zveze Slovenije Dobro organizirana protipožarna služba je važen činitelj v gospodarskem razvoju Drugemu plenumu Gasilske zveze Slovenije, ki je bil v nedeljo v Portorožu, je prisostvovalo nad 60 članov. Med gosti pa so bili predsednik Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Josip Jeras, član Okrajnega komiteja ZKS Koper dr. Svetozar Polič, načelnik Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS Kolar, zastopniki JLA, Državnega zavarovalnega zavoda Slovenije, Zveze športnih društev .in predstavniki lokalnih oblastnih ,in političnih organov. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Matevž Haee je poročal o delu gasilskih organizacij v Sloveniji in omenil težave, s katerimi se trenutno borijo. VEC STO MLADINCEV SE BO LETOS UDELEŽILO DELOVNIH AKC.TJ V KOPRSKEM OKRAJU V počastitev desete obletnice mladinskih delovnih brigad so predsedniki občinskih ljudskih odborov v koprskem okraju povabili na razgovor bivše brigadirje. Povsod, v Kopru, Izoli, Piranu, Ilirski Bistrici in drugod so se sestali večkratni udeleženci mladinskih delovnih akcij in obljubili predstavnikom oblastnih organov in predstavnikom političnih organizacij, da bodo tudi v prihodnje aktivno sodelovali pri gradnji gospodarskih objektov. Na vseh teh sestankih bivših brigadirjev je prišla do izraza želja po sodelovanju pri urejevanju komunalnih naprav, gradnji športnih objektov in podobno. Tako bodo v Ilirski Bistrici organizirali delovno brigado, ki bo pomagala pri gradnji občinskih poti, v Izoli pa delovne brigade, ki bodo uredile športno igrišče, letno kopališče in sodelovale pri regulaciji mestnega odvodnega kanala. V preteklem tednu pa so že mladinci in mladinke opravili nekaj delovnih akcij v koprskem okraju. Nad 250 mladincev je v Kopru začelo v nedeljo s pripravljalnimi deli za ureditev rokometnega igrišča na stadionu, okrog 60 je odstranjevalo ruševine v Pivki, nekaj desetin pa jih je urejevalo športno igrišče v Sežani. Podobna delovna akcija je bila tudi v Izoli. V okviru proslav so priredili tudi svečane akademije. V dvorani Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru je bil po nagovoru bivšega komandanta mladinskih delovnih brigad Ecija Jazbeca pester kultur-no-prosvetni program. Sodelovali so pevci in recitatorji srednjih šol ter pevski zbor DPD Svoboda v Kopru z deli posvečenimi mladinskim brigadam. V Postojni je bila proslava, ki se je je udeležilo nad 300 oseb. Tovariš Ivan Brečko je govoril o pomenu mladinskih delovnih akcij, nato pa so dijaki postojnske gimnazije s sodelovanjem KUD Postojna in godbe na pihala JLA, priredili koncert. Podobne akademije so bile tudi v drugih krajih, v nekaterih podjetjih in vaseh pa so priredili svečane sestanke v počastitev desete obletnice mladinskih delovnih brigad. V Sloveniji je 11 okrajnih in 131 občinskih gasilskih zvez, ki vključujejo 1.321 prostovoljnih gasilskih društev ,s 64.581-imi člani. V njihovih vrstah pa je premalo žena in mladine. Zato bo v prihodnje treba posvetiti skrb povečanju vključevanja predvsem mladine v prostovoljna gasilska društva. To pa bo možno s tem, če bi izključno strokovno dejavnost društev poži-veli s telesnovzgojnim in ljudsko-prosvetnim delom v poklicnih in prostovoljnih gasilski/i društvih. Občutno je tudi pomanjkanje strokovnega kadra naših gasilcev. Res sta šolii Gasilske zveze v Medvodah in v Murski Sobot.i v zadnjih štirih letih izšolali skoraj tisoč gojencev, vendar pa še vedno primanjkuje gasilskim organizacijam častnikov in podčastnikov. Posebno vprašanje je nabava gasilskih potrebščin. Posamezna društva potrebujejo nadomestne dele za svoja orodja, primanjkujejo pa jim potrebna finančna sredstva. Vsaka komunalna skupnost se mire zavedati važnosti protipožarne službe, so dejali delegati, in pričakujemo, da bodo v prihodnje posvečale več pozornosti krepitvi gasilske organizacije. To narekuje predvsem ugotovitev, da so samo lani gasilci pri 554 požarih preprečili okrog tri milijarde dinarjev škode, ki bi jo lahko povzročili ti požari ina državni in privatni imovini. Med živahno razpravo s'o delegati sprejeli tudi vrsto pomembnih sklepov. Tako so med drugim odločili, da bodo v i>r.ihodnje bolj skrbeli za strokovno vzgojo članstva, izšolanju sanitetnega osebja, izboljšanju preventivne službe in podob-noj Sklienili so vtudi organizirati pionirsko kolonijo med Fieso m Strunjanom, v kateri bo okrog 250 pionirjev usposobljenih za izprašane gasilce-pionirje. Začeli pa so tudi z razpravo o pripravah organiziranja II. gasilskega festivala Slovenije, ki bo 4, in 5. avgusta letos v Mariboru. Minuli teden sc jc mudil v Kopru član Zveznega izvršnega sveta tovariš Franc Les koše k-Luk a. Obiskal jc nekatere naše večje tovarne in podjetja, med njimi Mehanotehniko v Izoli in Tomos v ICopiu. Na sliki tov. Lcskošek v spremstvu sekretarja OK ZKS tov. Alberta Jakopiča, predsednika okraja tov. Albina Dujca in direktorja tovarne Tomos tov. Franca Pečarja S tiskovne konference dr. Marjana Breclja V soboto, 7. aprila je imel podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj v prostorih Kluba poslancev v Ljubljani tiskovno konferenco, za katero so mu uredništva listov, med njimi je bil tudi »Slovenski Jadran«, poprej dostavila vprašanja. Večidel odgovorov tovariša dr. Breclja je objavilo že dnevno časopisje, zato navajamo samo nekaj njegovih odgovorov na naša vprašanja. i O STANOVANJSKI IZGRADNJI IN O ZAOSTALIH PODROČJIH Na vprašanje, kako nadaljevati letos v Kopru stanovanjsko izgradnjo, ker znaša letošnji stanovanjski sklad za Koper le 15% lanskega in se je tako znašel v težavnem položaju, je tovariš dr. Brecelj odgovoril, da je Koper dejansko od vseh naših okrajev najbolj pri- Delegacija kitajskih žena, ki so obiskale našo deželo, si jc ogledala tudi naše prirodne lepote. Minul i petek so predstavnice kitajskih žena obiskale Postojnsko jamo. Ob tej priložnosti so jili pozdravili zastopniki oblasti in predstavnice naših žena. Kitajska delegacija se je zadržala z njimi v daljšem prijateljskem razgovoru. zadet. Dejal je, da so na tem področju razmeroma še nizki plačni skladi in ker se 10% teh daje v stanovanjski sklad, so sredstva v resnici znatno nižja. Težko je reči, kako to vprašanje najbolje rešiti. Res da obstaja republiški stanovanjski sklad, ki ima poleg drugega namen pomagati tistim področjem, kjer jim lastni stanovanjski skladi ne morejo zadoščati, vendar ,je takih področij precej. Vsekakcjr pa bo treba koprskemu okraju 'omogočiti izgradnjo stanovanj, zlasti še, ker nastaja na tem področju nova velika industrija (Tomos) in ker bo treba poskrbeti za stanovanja delavcev, je zaključil dr. Brecelj. Glede zaostalih področij je dr. Brecelj dejal, da letos zanje ni predviden poseben sklad v družbenem skladu. Letošnji način formiranja skladov in način delitve dobička nam namreč tak poseben sklad onemogočata. V našem gospodarskem in finančnem sistemu bo moč reševati vprašanje dviga zaostalih področij prek republiškega investicijskega sklada. SREDSTVA ZA NAPREDEK KMETIJSTVA Na naše vprašanje, kolika bodo lotos sredstva za napredek kmetijstva, je dr. Brecelj odgovoril, da bo znašal republiški sklad za napredek kmetijstva nad 200 milijonov dinarjev, okrajni -skladi okrog 300 milijonov, skladi zadružnih organizacij za samostojno razpolaganje 200 milijonov, investijski skladi zadrug pa 550 milijonov. Razen tega bo moč črpati sredstva za napredek kmetijstva tudi iz občinskih skladov, ki bodo znašali okrog 1200 milijonov. Iz zveznih kreditnih sredstev imamo v letu 1955/5(3 za 1 milijardo 418 milijonov investicij, od katerih je bilo leta 1955 porabljenih 900 milijonov. Kmetijske gospodarske organizacije se bodo udeležile konkurza za nove kredite v letu 1956. Aktivnost krapi odborov Z ustanovitvijo komun smo dobili tudi nove organe krajevne samouprave — krajevne odbore. Bilo bi odveč govoriti o njihovem pomenu za naš družbeni razvoj in za neposredno sodelovanje državljanov pri družbenem upravljanju. Mnogo bolj važno je, da pogledamo kako ti novi odbori opravljajo svoje funkcije. Ponekod so že začeli uspešno delati. Vzemimo n. pr. Hrvatine. Tamkajšnji krajevni odbor je imel v teh nekaj mesecih svojega obstoja na dnevnem redu svojih sej že vrsto najbolj perečih vprašanj od komunalnih del in kmetijstva do šolskih odborov. Odbor je sprejel več sklepov in imenoval komisije, ki te sklepe izvajajo. Obenem je to v koprski občini tudi edini odbor, ki je žc sklical zbor volivcev in ki res skrbi za potrebno povezavo z njimi. Dobro dela tudi krajevni odbor v Škofijah. Medtem pa imamo na drugi strani vasi kot so Črni kal in druge, kjer so se krajevni odbori le konstituirali in vse doslej niso videli potrebe, da bi se spet sestali, čeprav nimajo nič luanj problemov kot v Hrvatinih in Škofijah. Na splošno pa je pri delu novih odborov značilno tudi pomanjkanje širine. V glavnem so namreč razpravljali le o komunalnih vprašanjih in še v tem pogledu prihajajo do izraza napačne težnje, naj bi vse finančne izdatke za ta dela kril občinski ljudski odbor. Sicer je res, da so komunalna dela eno glavnih vprašanj, ki jih morajo reševati krajevni odbori. Da pa bi to zmogli morajo narediti načrt dela glede na perspektivo razvoja in ureditve vasi, in to za daljšo dobo. Proučiti morajo potrebe in smotrno uporabljati sredstva. Pri tem naj omenimo da so vse lanskoletne in letošnje občinske doklade namenjene krajevnim odborom in se zbirajo v skladu za napredek vasi. Seveda pa teh sredstev ne bo dovolj za vse potrebe, zato jc treba nujno mobilizirati pri teh akcijah vse prebivalstva ter si zagotoviti krajevni samoprispevek v takšni ali drugačni obliki. Važna naloga novih odborov pa je tudi skrb za splošno ljudsko premoženje, za razvoj obrtništva, zadružništva in kmetijstva. Tam, kjer imajo neobdelane površine, naj bi odbori poskrbeli, da se dajo ta zemljišča v najem in pravočasno obdelajo. Nadalje naj bi se bolj pozanimali tudi za šole in prosveto sploh, nc samo glede na delo šolskih odborov, ampak tudi glede materialne oskrbe in pravilnega trošenja zato določenih sredstev. Treba pa je predvsem začeti. Vsako zavlačevanje le pasivizira te naše organe in škodljivo vpliva na razvoj družbenega upravljanja kot takega. Napetost na Srednjem vzhodu je te dni v središču svetovnih političnih dogodkov. Gre za vrsto incidentov med Izraelom in Egiptom na področju Gaze, za atentate in sabotažna dejanja egiptovskih tako imenovanih »prostovoljcev smrti« na izraelskem ozemlju in za razburljivo stanje na obmejnih področjih med Izraelom in drugimi arabskimi državami. V takem stanju je začel glavni tajnik OZN Hammarskjoeld svojo miroljubno misijo v tem vzhodnem »sodu smodnika«, kakor so sklenili na nedavnem sestanku Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yor-ku. Njegova pot ne bo lahka, saj so korenine sporov med arabskimi deželami in Izraelom pognale precej globoko, hkrati pa se na tem petrolejskem področju križajo interesi velesil. Doslej je Iiamar-skjoeld obiskal libanonsko prestolnico Bejrut, izraelsko Tel Aviv in egiptovsko Kairo. Z odgovornimi državniki teh treh držav se je posvetoval o sredstvih za ublažitev napetosti na mejah in za bolj učinkovito uveljavljanje sporazumov o premirju. Njegova misija se je šele začela in je seveda o končnih rezultatih govoriti še prezgodaj. Poročilo in priporočila, ki jih bo moral Hammarskjoeld na koncu predložiti Varnostnemu svetu, bodo pokazala, kakšne ureditve so možne že sedaj in kaj moremo pričakovati v prihodnosti. Vsekakor pa je soglasni sprejem ameriške resolucije v Varnostnem svetu Združenih narodov glede Hammarskjoeldove-ga potovanja na Srednji vzhod močna manifestacija želje, da bi uredili razmere na izraelsko-arabski meji. Vprašanje prepovedi atomskega orožja je zopet na mrtvi točki. Vsaj tako moremo sklepati po izjavi namestnika sovjetskega zunanjega ministra Gromika na nekem predavanju danskim študentom v Kjoebenhavnu. Gromiko je namreč izjavil, da na zasedanju Razorožit-venega pododbora OZN v Londonu niso doslej dosegli nobenega napredka in da je danes vprašanje prepovedi uporabe atomskega oro-žja"dlje, kot je bilo kdajkoli prej. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra je ob tej priložnosti izrazil simpatije Sovjetske zveze do Islandije, ki je nedavno zahtevala, naj se ameriške čete umaknejo z otoka. Medtem so udeleženci londonskega sestanka Razorožitvenega pododbora OZN razpravljali o možnostih spojitve francosko-britan-skega, sovjetskega in ameriškega razorožitvenega načrta v en sam načrt, vendar se niso mogli zedi- niti. Vodja sovjetske delegacije Gromiko bo verjetno skušal odložiti obrazložitev svoje vlade do zahodnih razorožitvenih predlogov vse do uradnega obiska I-Iruščeva in Bulganina Veliki Britaniji. Francoska vlada je sprejela nove sklepe v zvezi s položajem v Alži- ru. .Med drugim bodo pozvali pod orožje vse rezerviste, ki so pred letom dni končali svoj redni vojaški rok. Število rezervistov znaša 180.000, v Alžir pa jih bodo poslali v roku enega tedna 80.000, Seveda se vsi člani vlade ne strinjajo s tem, da bi izključno s puško reševali alžirsko vprašanje, Mnogi pariški politični opazovalci sodijo, da bi bilo mnogo bolje, če bi vprašanje reševali s temeljito spremembo političnih in socialnih reform, kajti prav pomanjkanje političnih svoboščin in socialna beda sta povzročili odpor alžirskega ljudstva, Medtem se po vsem Alžiru nadaljujejo spopadi med francoskimi četami in nacionalisti. Najhujši spopadi so bili v severno-vzhodnem predelu dežele, kjer je bilo samo v enem dnevu ubitih — po francoskih poročilih — 160 nacionalistov in 20 Francozov. Po podatkih, ki so jih objavili Francozi, znašajo izgube nacionalistov od začetka bojev — to se pravi od 1. no- vembra 1054 dalje — nad 3700 oseb, medtem ko so Francozi izgubili okrog 2000 vojakov in civilistov. Mandat za sestavo nove tuniške ' vlade so zaupali voditelju tuniške nacionalistične stranke Neodestur, • Habibu Burgibi, ki ga je sprejel in takoj začel posvetovanja s politiki Narodne fronte. Konec maja bo vlada poslala v Pariz posebno delegacijo, ki se bo pogajala s Francijo o upostavitvi »stikov medsebojne odvisnosti«. Sklep Habiba Burgibe je povzročil v Parizu precejšnjo presenečenje, saj je Burgiba še pred dnevi izjavljal, da želi ostati na čelu svoje stranke Neodestur, Vsekakor pa je tuniško ljudstvo z zadovoljstvom pozdravilo uspeh Neodesturja tudi na področju notranje ureditve neodvisnosti dežele. Neodvisnost Španskega Maroka sta podpisala te dni v Madridu maroški sultan Ben Jusef in general Franko. Španska vlada je s tem priznala enotno maroško neodvisno državo, medtem ko so Francozi pred kratkim priznali neodvisnost Francoskemu Maroku. Prebivalstvo Rabata je priredilo sultanu ob vrnitvi z uspešnega potovanja v Madrid veličasten sprejem. Predsednik francoske vlade Mol-let in zahodnonemški kancler Adenauer se bosta v kratkem sestala. To so sporočili dobro obveščeni krogi v Parizu in Bonnu. Namen njunega sestanka bo odpraviti nesoglasja zaradi Posarja in zaradi nasprotujočega si stališča o razorožitvi in nemški združitvi. RAZORO2ITVENE SKRBI — Francoz: »Američani nudijo to, kar so Rusi pred leti, Rusi ponujajo Američanom pijačo, ki jim je bila svojčas vseč, za najino mleko v čaju pa se nihče ne zmeni. KOMENTAR JUGOPRESA ZA SLOVENSKI JADRAN ZAČELA SE JE RAZPRAVA O OKRAJNEM DRUŽBENEM PLANU Okrajni Svetza gospodarstvo v Kopru je v torek razpravljal o predlogu okrajnega družbenega plana, ki bo v prihodnjih tednih predložen v razpravo in sklepanje okrajnemu ljudskemu odboru Koper. Člani sveta so v obširni in temeljili razpravi obdelali predUog industrijskih podjetij glede na proizvodnjo v letošnjem letu. Po podatkih, ki jih je zbral Zavod za planiranje v Kopru, se bosta industrijska in rudarska proizvodnja- precej povečali napram lanskoletni, kar je delno pripisati investicijam za razširjenje proizvodnje nekaterih podjetij, v glavnem pa boljšemu izkoriščanju zmogljivosti, boljši organizaciji .deila in povečanju delovne storilnosti. Clami sveta so soglašali s predlogi, ki jih je izdelal Zavod za planiranje, glede na plane nekaterih podjetij pa so skenili, da jih bo še enkrat obravnavala posebna komisija sveta. V nadaljevanju seje so odobrili nekaj investicijskih programov, med njimi investicijski program mehanične tkalnice v Senožečah, program za gradnjo poštnega poslopja v Sežani in program za gradnjo manjše potniške ladje, ki bo predvidoma opravljala promet med Koprom in Ankaranom. Zahteva Islandije, male otočne države v Severnem Atlantiku, naj ameriške čete zapuste njena vojna oporišča, seveda ne more imeti kakega večjega praktičnega pomena. Kajti zadržanje ene članice, ki ima komaj 150 tisoč prebivalcev in ne razpolaga z lastno oboroženo silo, pač ne more ogražati Atlantskega pakta, v katerem sodelujejo vse največje zahodne sile. Toda čeprav bo ostala zahteva islandskega parlamenta, ki je, mimogrede rečeno, najstarejša parlamentarna ustanova na svetu, brez posebnega praktičnega pomena, to vseeno ne pomeni, da je tudi brez vrednosti za današnje mednarodne ednošaje. Zadržanje Islandije prav glede na to, da je to majhna dežela, z majhnim številom prebivalcev in brez lastne obrambe, lahko postane danes načelnega pomena. Takšno zadržanje nam namreč odkriva v Atlantskem paktu neki položaj, ki je zelo značilen za današnje mednarodno politično življenje sploh. Naj še omenimo, da je islandski parlament tako sklenil zdaj, ko v mednarodnem položaju ni za njegovo deželo nooene nevarnosti kake zunanje agresije, kakor tudi pravijo v svoji resoluciji. Takt sklepi islandskega parlamenta sicer ne pomenijo prav nič novega, ne za Zahod in ne za Vzhod. V dobi splošnega pomirjenja v svetu že več držav daje prednost svojim gospodarskim problemom pred obveznostmi do raznih blokov in paktov. In če zaključujemo, da je Islandija prav v zvezi s to perspektivo zahtevala odstranjeni e tujih vojnih oporišč s svojega teritorija, potem to pomeni, da je majhna dežela ribičev šla do-zdaj najdalje pri praktičnem sklepanju na novo dobo, ki nastaja. To novo dobo, ki jo tako izrazito naznanja tudi ta odločitev islandskega parlamenta, označuje zelo zanimiv proces. Ta proces je viden predvsem v tem, da začenja mednarodno gospodarsko in politično življenje teči praktično mimo blokovskih in paktovskih okvirov in utesnjevanj. To ni več samo- zahteva, naj se revidira mednarodna politika tega ali onega bloka ali pakta, temveč so to že tudi praktični koraki v duhu teh zahtev. Za to imamo že vrsto primerov. Francija je šla na primer s stališča svojih ekonomskih in političnih interesov in mimo pakta SEATO, katerega članica je, ko je te dni naredila prve korake, da bi vzpostavila odnošaje s Ho Si Minhovim Severnim Vietnamom, ko ji že Južni Vietnam. uhaja iz rok. In s čim drugim naj razlagamo prizadevanje Češkoslovaške, da poglobi svoje ekonomske zveze z Zahodom, pa tudi za ceno, da pri- Protest devinsko - nabrežinskega občinskega sveta zaradi oskrumbe spomenikov v Bazovici in na Ka-tinari. Na zadnji seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta, s katero je zaključil svoje štiriletno delovanje, so rešili preostala vprašanja, ki so bila na dnevnem redu jesenskega zasedanja, Občinski svet je nato soglasno odobril predlog odbornika Ada Visintina, ki je predlagal, naj občinski odbor v imenu občinskega sveta sestavi in odpošlje protestno resolucijo zaradi diskriminaeijske spremembe člena 9 zakona o pokrajinskih volitvah. Nato je omenil zločinsko početje neznanih podležov, ki so oskrunili grob padlih partizanov na katinarskem pokopališču ter spomenik bazoviškim žrtvam. Poudaril je, da sta skrunitvi eden naj-grših zločinov, kar jih je bilo izvršenih na našem področju in je zato predlagal, naj občinski odbor sestavi drugo resolucijo, v kateri naj tolmači ogorčenje vsega slovenskega antifašističnega prebivalstva. Tudi v Trstu, Zgoniku in Milijah so v ponedeljek bile zaključne občinske .seje dosedanjih občinskih uprav, ki bodo poslovale do prihodnjih občinskih in pokrajinskih volitev. V Zgoniku so po pregledu dela, ki ga je občinska uprava izvršila v štirih letih poslovne dobe, sprejeli protestno resolucijo zaradi spremembe zakona q pokrajinskih volitvah lin protestno resolucijo, ki zahteva izsleditev in kaznovanje škrunilcev spomenika antifašistič-nih borcev na ICatinari in v Bazovici. Začetek predvolilne kampanje. V nedeljo se je v Trstu dejansko že začela predvolilna kampanja. Javna zborovanja so priredile razen KP tudi PSD, radikalna stranka in demokristjani. Za radikale je Govoril poslanec Leone Cattani, ki je kritiziral vladno politiko. Na zborovanju krščanske demokracije je maloštevilnim poslušalcem govoril podtajnik in senator Bosco. PSDI pa je povabila na svoje zborovanje predstavnika'levice PSDI, skupine »unita socialista«, poslanca M. Zagarija. 27 aprila bo potekel rok za predložitev kandidatnih list za bodoče upravne in pokrajinske volitve na tržaškem področju. Doslej še ni nobena politična stranka predložila svoje kandidatne liste, pač pa. so najavile udeležbo na volitvah demokristjanska, socialdemokratska, republikanska in radikalna stranka, tržaška komunistična stranka, tržaška unija, italijanska socialistična stranka in gibanje Unita popolare. Nosilec deir.o-kristijanske liste bo po dosedanjih stane na regulacijo svojih starih dolgov posameznim zahodnim državam. Sicer bi morala zmanjšati svoj doprinos novemu, integralnemu petletnemu planu vzhodnoevropskih držav in Sovjetske zveze. Ce pozorno spremljamo ta proces, potem tudi opazimo, da z raznimi blokovskimi in paktovski-mi obveznostmi ni posebno v skladu izjava odgovornega varšavskega državnika, ki je pred kratkim govoril, da mora biti poljska zunanja politika bolj elastična. Zadržanje Grčije v zvezi s sporom okrog Cipra, čeprav je to primer zase, tudi dokazuje, da se danes lastni narodnostni, gospodarski in politični interesi ne morejo več tako lahko podrejevati blokovskim in paktovskim obveznostim. Brez dvoma vsa ta dejstva potrjujejo dobro znano stališče, ki ga zastopajo Jugoslavija, Indija in še nekatere druge države, da sedanji blokovski in paktovski okvirji ne morejo zajeti vseh sodobnih gospodarskih in političnih struj v svetu. Ti pakti In bloki namreč samo zavirajo normalni proces mednarodnega razvoja, proces, ki teži k popuščanju napetosti in k normalizaciji odnošajev v mednarodnem življenju4 In to je brez dvoma osnovni razlog, da začenja gospodarsko in politično življenje v svetu vedno bolj intenzivno teči mimo blokov in paktov. predvidenjih tržaški župan Bartoli; demokristjanska stranka namerava postavili na listo več predstavnikov tržaškega gospodarskega življenja, nosilec liste tržaške komunistične stranke bo Vidali, Tržaške Unije pa odvetnik Mario Stoka. V nedeljo bo več volilnih zborovanj. Napovedujejo, da bo na zborovanju de-mokristjanske stranke govoril bivši predsednik italijanske vlade Pel-la, na zborovanju social-demokralov pa bivši italijanski finančni minister Tremelloni. V Trstu menijo, da bodo v teh dneh uveljavili tudi na tržaškem področju italijanski zakon, ki ureja potek volilne kampanje, predvsem kar se tiče lepljenja volivnih plakatov. Generalni vladni komisar doktor Palamara je v torek sprejel jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu, Mitjo Vošnjaka, s katerim se je razgovarjal o raznih tržaških problemih. ¥ nekaj vrstah SOFIJA — Na plenumu CK bolgarske komunistične partije so ¡razpravljali o kultu osebnosti v Bolgariji in o posledicah, ki ga Je le-ta ustvaril v življenju Partije in države. Sklenili so odpraviti dušenje tradicionalne in preverjene metode notranjepartijske demokracije in kolektivnega vodstva, ki ga je ustvaril kult oseb-posti Vika Crvenkova. Plenum CK ^e tudi pripravil vrsto ukrepov, da bi do kraja likvidirali kult .osebnosti in v zvezi s tem nepravilno in škodljivo delovno metodo. VARŠAVA — Prvi sekretar poljske združene delavske partije ¡Edward Ochab je te dni dejal, Ida njihovo partijsko vodstvo ni dovolj dosledno in odločno delalo, da bi razplt».li vse stvari za-■pletene v mrežo berijovščine v ipoljskem preiskovalnem aparatu in da bi izvedli rehabilitacijo tistih oseb, ki so bile obtožene brez zadostne utemeljitve. V tej zvezi je omenil, da so bili te dni izpuščeni iz zapora bivši vidni politični in vojaški predstavniki Poljske, ki so bili aretirani leta 1951. MOSKVA — Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je razširil dolžnosti podpredsednika vlade Lobanova in na njegovo mesto imenoval dose-ûanjega kmetijskega ministra Mat-keviča. Lobanov je bil imenovan za predsednika akademije kmetijskih ved. Na tem položaju je bil doslej sovjetski agronom in znanstvenik Lisenko, ki je bil na lastno zahtevo razrešen te dolžnosti. WASHINGTON — ZDA bodo dobavile Libiji nekaj orožja in opreme, tako da bo lahko povečala svoje oborožene sile na 1000 mož. Libija bo dobila 5 milijonov dolarjev gospodarske pomoči v sedanjem letu in 7 milijonov dolarjev v prihodnjem. Razen tega bo dobila v tem proračunskem letu še 25.000 ton žita. BEOGRAD — Novi iranski izredni poslanik v Jugoslaviji Abdel Husein Mejkade je te dni prispel v Beograd. Na železniški postaji sta ga sprejela šef protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Pavle Beljanski in dosedanji odpravnik poslov iranskega poslaništva Djavad Sadr. RIM — Generalni tajnik OZN Hammarskjold je bil pretekle dni pri predsedniku Gronchiju in zunanjem ministru Martinu. Potem je nadaljeval posvetovanja s svojimi sodelavci. Zaradi dogodkov na področju Gaze so odgodili prihod šefa komisije OZN za premirje v Palestini generala Burnsa v Rim. Namesto njega je prispel v Rim politični svetovalec te komisije Henri Vigier. ATENE — Grška vlada jc zavrnila zahtevo opozicije, naj bi objavili spomenico o politiki do Cipra, ki jo je poslala grška vlada 5. decembra vladi ZDA. Vladni zastopnik je sporočil, da bi listina, če bi objavili njeno vsebino, utegnila prejudicirati nadaljnji razvoj ciprskega vprašanja. Predsednik vlade Karamanlis Je izjavil pred nekaj dnei v parlamentu, da zahteva grška vlada v tem dokumentu priznanje načela samoodločbo v določenem roku. Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V POSTOJNI o jC? n na fronto Občinska konferenca SZDL, ki je bila v nedeljo 8. t. m. v Postojni, je koristno pregledala dosedanje delo organizacije. Konference s.'e je udeležilo 120 delegatov, pi'isostvo-vali pa so ji tudi republiški ljudski poslanec tov. Branko Babic in trije zastopniki Okrajnega odbora SZDL iz Kopra. Dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL tov Zdravko Smrekar je v svojem temeljitem poročilu predočil delegatom kritično analizo o delu SZDL v občini. Vzlic lepim uspehom (številčni porast članstva, organizacijska okrepitev in nadaljnja politična afirmacija SZDL kot osnovnega zbirališča in usmerjevalca večine delovnih ljudi v občini) je bilo le prav, da je poročevalec predložil v razpravo razne očitne pomanjkljivosti organizacije, ki jih je treba v kar najkrajšem roku popravili, Tako ni n. pr. v občini vključenih v SZDL niti 13% takšnih zrelih mladincev (do 25 let starosti), ki jim je vsekakor mesto v politični organizacij, in tako n. pr. v nekaterih osnovnih organizacijah celo nimajo včlanjenega prav nobenega mladinca. Po gospodarski a-,nalizi stanja in perspektiv postojnske občine, ki jo je obširno razčlenil tov. Smrekar, je nakazal nadaljnje naloge SZDL, pri čemer je poudaril, da je treba novo izvoljene odbore oshovnih organizacij SZDL usmeriti na odpravljanje prikazanih pomanjkljivosti, predvsem pa ina to, da začno s svojim delom takoj sedaj po izvolitvi. V izčrpni razpravi so razni govorniki obravnavali domala vse ve-ije dejavnosti SZDL v občini. Dokaj misli je bilo izrečenih v zvezi z aktivizacijo mladine, začenši z najmlajšimi — pionirji. Delegati iz [kmečkih predelov so načeli nekatera pereča gospodarska vprašanja, ILIRSKA BISTRICA V ilirskobistriški občini se zadnje čase mnogo govori o komunalni dejavnosti. V vsaki vasi je nekaj potrebno, nova pot, vodovod, napajališče za živino in podobno. Občinski ljudski odbor pa ne bo mogel v letošnjem letu ugoditi vsem željam občanov. Sredstev bo le malo in z njimi bodo morali občinski možje zelo skrbno gospodariti, tako da jih bodo uporabili za res najnujnejše potrebe. Zato jo organizacija SZDL začela pripravljati številne delovne akcije. Prebivalci iz Kuteževega so prvi začeli s popravljanjem poti, ki bo povezala njihovo vas z glavno podgorsko cesto. Kakor predvidevajo, bodo pri gradnji te ceste opravili nad 400 prostovoljnih delovnih dni. Prav tako ne zaostajajo niti prebivalci iz Velikega Brda. Sami si bodo zgradili pot iz vasi, ki bo zanje velikega pomena. Kot zatrjujejo člani občinskega odbora Socialistične zveze, bodo tem akcijam sledile še druge. V pripravah za organizacijo delovnih brigad imajo po vaseh občine množične sestanke. Ilirsko-bistriška podjetja pa so se obvezala, da bodo te delovne akcije tudi materialno podprla, tako da bodo delala ob nedeljah samo v korist komunalni izgradnji. Seveda bodo v tem kolikor toliko tvegala, ker še ni znano, kako bo finančna inšpekcija to odobravala. Vendar prizadevanje je, to pa je tudi hvalevredna pobuda, ki je lahko drugim za vzgled. gb PRAVNIKI SO ZBOROVALI Društvo pravnikov okraja Koper je imelo v sredo 11, t, m. svoj redni letni občni zbor, na katerem so po poročilu dosedanjega predsednika Črtomira Kolen ca in po razpravi o organizacijskih zadevah ter o družbeni vlogi pravnikov v obdobju izgradnje socializma med drugim sklenili, da se društvo preosnuje v Podružnico Društva pravnikov LRS. Občni zbor je pozdravil tudi predsednik republiškega društva ter državni sekretar za pravosodje dr. Teodor To m i n š e k. vprašanja, kakor potrebo po gradnji vodovoda v Goricah, aktivizacijo vaških odborov za gradnje nekaterih poti in drugih komunalnih naprav itd. Prikazane so bile mnoge potrebe v zdr a vlival, obrtništvu, itd., sprejet pa je bil tudi sklep, naj SZDL intervenira na Izvršnem svetu LRS glede pravične rešitve o razmejitvi gozdnega kompleksa Podgora. ki je surovinska baza za postojnsko lesno industrijo. Zelo vzpodbudne in tehtne razloge za krepitev zadružne misli in praktičnega zadružništva je v svojih izvajanjih podal tovariš Ivan Knez, 'ki je govoril o mnogih problemih vasi, posebej pa še tolmačil družbeno pomembnost pravilnega izvajanja novega zakona v vaških skupnostih (Postojna ima za 6,000 ha takšnih vaških skupnosti). Ljudski poslanec tovariš Branko Babic je osvetlil nekatere v poročilu in razpravi prikazane slabosti v organizaciji SZDL, pri čemer je poudaril, da je treba nenehno razvijati zaves't pripadnosti Socialistični zvezi in da je treba gledati problem borbe za socializem s širših vidikov, z vidikov republike, vse države in končno s tega vidika, da dobiva socializem domovinsko pravico prav po vsem svetu. Med posebno zanimiv del razprave so šteli številni delegati tudi z mnogimi statističnimi in primerjalnimi podatki podprto izvajanje ing. Petra Aljančica, ki je prikazal gospodarsko .strukturo občine Postojna, hkrati pa na to navezal edine realne možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja komune. Pojasnil je tudi nove ukrepe za stabilizacijo našega jugoslovanskega tržišča, potrebe po zmanjšanju investicij itd., pri vsem tem pa nakazoval torišče dela Socialistične zveze, ki naj bi n. pr. usmerjala člansitvo na (lastne sile. SZDL se naj vsekakor bori za realizacijo mnogih potrebnih javnih del, ki so bila nakazana v razpravi, toda vse te stvari je treba v okviru možnosti razporedili na ustrezen rok, ker vsega naenkrat res ni moč narediti. V podobnem smislu je razpravljal tudi predsed-iriik občinskega ljudskega odbora tov, Ivan Baša, ki je glede tega, kako se da z lastnimi silami marsikaj u-stvariti, med drugim navedel lep primer Hruševja. H koncu so delegati izvolili novi občinski odbor SZDL in delegate za okrajno konferenco. Izvoljeni odbor se bo konslituiral na prvi seji, vsekakor pa je razveseljivo, da so na 'kandidatni listi imena, s katerimi se je fronta vidnejših javnih delavcev v Postojni razširila predvsem s tovariši iz vrst kmetov in delavcev. —e— oveimo o Živahne priprave po številnih tujskoprometnih in gostinskih obraiih na področju našega okraja nedvomno kažejo na SKrb prizadetih kolektivov, da bi prectsto-jeco sezono apčakaii kar najoolj pripravljeni. Spričo letošnje hude zime, lci je marsikje uničila nasade ter pošicodovaia vodovodne in druge naprave, je seve deia in težav toliko več. Razen tega pa bi le težko našli hotel aii gostišče, kjer nam — če Irena tudi s svinčnikom — ne bi hiteli dokazovati, kako hitro bi se jim povrnila srejstva, vložena za razširitev tega ali onega ozkega grla v podjetju. Skratka, dela in skrbi ne manjka, pa tudi razveseljivih znakov ne, ki potrjujejo, da naši kolektivi po hotelih, gostiščih, tujskoprometnih uradih, podjetjih za osebni prevoz itd!, iščejo možnosti za povečanje prometa. Res, tudi spodbude za izboljšanje tujskoprometne dejavnosti je dovolj. Rekordno število domačih in inozemskih gostov v minulem lotu in dejstvo, Ua imajo za glavno sezono že sedaj skoraj vsi pomembnejši hoteli v našem okraju blizu 80% oddanih kapacitet, nedvomno spodbuja kolektive v gostinstvu. Vendar pa se tokrat ne bi ustavili pri razpravljanju o koristnosti investicij v tujskoprometne obrate, niti pri vprašanju, kako se posamezna podjetja porabi'a razpoložljiva sredstva in možnosti za boljšo ureditev svojih ooratov. Iz Čeprav smo svoj čas že pisali o tem vprašanju, se je v zadnjem času nabralo v našem uredništvu spet več dopisov, v katerih pisci z raznimi argumenti podpirajo trditev, da bi ob novi upravno-teritorialni razdelitvi Leskova dolina morala pripasti Ilirski Bistrici. Naj nam omenjeni pisci oproste, če vseh teh razmeroma obširnih dopisov nismo objavljali zaradi tega, ker smo pred objavo iskali osnovnih informacij, kako s to stvarjo sploh stoji, in če je upravičeno razburjenje, ki veje iz nekaterih dopisov. Na pristojnem mestu smo izvedeli, da je pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS imenovana posebna komisija, ki naj vprašanje Leskove doline temeljito prouči, ki naj zasliši izvedence in vse v poštev prihajajoče činitelje v Loški dolini in Ilirski Bistrici ter nato predlaga Izvršnemu svetu končno razmejitev med obema zainteresiranima občinama. Ni dvoma, da bo omenjena komisija nepristransko ugotovila dejansko gravitacijo in upravičenost pripadnosti Leskove doline, našim dopisnikom z ilirsko-bistriškcga področja pa se od-dolžujcmo s tem, da po naši oceni v glavnih črtah združujemo njihova izvajanja v spodnjem sestavku. Uredništvo Pred novo komunalno razdelitvijo sta se po daljših pripravah izvedencev 11. III. p. 1. sestali pooblaščeni Komisiji predstavnikov ljudske oblasti in političnih organizacij Loške doline in Ilirske Bistrice. Tega dne sta obe komisiji dosegli kompromisno soglasje o tem, kje naj bi po Leskovi dolini tekla nova meja med obema občinama. V tem smislu je bil sestavljen zapisnik, ki so ga podpisali po trije predstavniki ene in druge strani. Ob lormiranju novih okrajev so ta sporazum podpisali tudi predstavniki koprskega in ljubljanskega okraja, ker ne gre samo za mejo med dvema občinama, marveč hkrati tudi za okrajno mejo. Ti zapisniki so bili v zadnjem času predloženi tudi posebni republiški komisiji, ki se bavl 7. vprašanjem dokončne razmejitve med obema okrajema. Na osnovi določb lega zapisnika naj bi pripadlo na Ilirsko Bistrico 1.172 ha revirja (masa na 1 ha 270, prirastek na 1 ha G, letni etat 5.300 kubičnih metrov, od tega G5 °/0 tehničnega lesa), na Loško dolino pa bi odpadlo 1.049 ha revirja Leskove doline (masa na 1 ha 327, prirastek 7,g', letni etat 4.3G0 kubičnih metrov, od tega 75 o/0 tehničnega lesa). Vidimo torej, da bi bila Loška dolina po tem sporazumu po hektarih nekaj na slabšem, vobče, z ozirom na zalogo, kvaliteto in letni prirastek lesa pa na boljšem. Po omenjenem sporazumu bi nadalje dobila Ilirska Bistrica gozd v višini 1.S00 m nadmorske višine, Loška pa v višini 950 m. V ostalem pa pasivna Ilirska Bistrica še zdaleč nima tolikšne perspektive in pogojev za kako drugo orientacijo, kakor jo ima na primer Loška dolina glede na kmetijstvo. Ilirska Bistrica pošilja v Loško dolino celo 230 delavcev na delo! Ostaja torej na pasivni bistriški strani še toliko delovne sile, da bi jo po omenjeni kompromisni rešityi komaj zaposlili še obstoječi gozdno-industrijski obrati v bistriški dolini. Glede na nujno šted-njo gozdnih fondov se preusmerjajo v industrijo finalnih lesnih izdelkov, ki troši manj lesa in potrebuje manj delavcev. Znano je, da izrazito kmetijski predel Loške doline razpolaga z lepšimi in bogatejšimi snežniškimi gozdovi, iz katerih jo povrhu tega spravilo ugodnejše kakor pa iz Leskove doline. Od tu, iz Leskove doline, ima do žage ilirskobistriški bazen za 10 km krajši prevoz lesa, kakor pa bi ga imela Loška dolina. Kazen tega ima Bistrica neposredno železniško progo in glavno cesto v bližnje izvozne lu-lce, Reko in Trst, vtem ko je postaja Rakek, na katero so lesnoindustrijski obrati Loške doline navezani, dokaj bolj oddaljena. Zaradi zmanjšanega letnega etata v gozdovih ilirskobistriškega bazena so se, kot rečeno, tamkajšnja industrijska podjetja že omejila v proizvodnji rezanega lesa, se preusmerjajo v dokončno obdelavo lesa, v finalno proizvodnjo (zaboji, pletena embalaža, galanterija itd.). Iz tega razloga so otl lota 1952 ukinjene kapacitete dveh polnojarmenikov, ene bločne žage »Brenta« in 3 veneciank. Tako predela letno ilirskobistrišlca lesna industrija (podjetje »Topol«, Lesni kombinat Javor-Bač in LIP-Postojna — obrat ICoritniea) 25.450 kubičnih metrov hlodovine. Ne smemo pa pozabiti podaljška tega bazena, bližnjih podjetij »Javor« na Pivki in »Javor« na Prestranku, ki predelata letno še več hlodovine — 32.300 kubičnih metrov, vtem ko potrebuje tovarna »Lesonit« v Ilirski Bistrici na leto še 26.000 kubičnih metrov žamanja za svojo proizvodnjo lesonita. Vidimo torej,da potrebujejo na osnovi s-ur-nega obratovanja kapacitete žagarsko industrijskih obratov primorskega področja (Ilirska Bistrica—Pivka) letno 60.000 kubičnih metrov hlodovine, vtem ko žagarsko lesni obrati Notranjske ne potrebujejo letno niti 30 tisoč kubičnih metrov hlodovine, imajo pa ti predeli tolikšne zaloge lesa v snežniških gozdovih, da res ne bi potrebovali še Leskove dolino rito že pred sezono doslej povedanega želimo le zaključiti, da bodo težave objektivnega značaja (.skromno število so-doonih ležišč in druga ozka grla), nekaterim kolektivom naših gostinskih obratov verjetno branila, da bi vselej zadostili povpraševanju. Dodajmo: branile, da bi zadostili povpraševanju v mejah solidnega, kulturnega poslovanja! To velja predvsem za tista gostišča, ki bi sprejemala rezervacije nad svojimi zmogljivostmi, 'z geslom: »Bomo že kako uredili .. .«. Toda omenjene težave objektivnega značaja, ki pridejo do izraza v primerih velikega povpraševanja, nikakor ne predstavljajo samo ovire za dosego večjega prometa, temveč nujno porajajo tudi priložnost za izkoriščanje zmede s strani posameznih neodgovornih uslužbencev. Le-tem, ki bi bili pripravljeni dober glas podjetja in ugled kolektiva podrediti napitnini, kajpak nered in nedosledno poslovanje prija. Čeprav moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da so bili takšni rrimeri v preteklosti pri nas redki, bo kljub temu prav, da opozorimo nanje sedaj, ko imajo kolektivi še čas natanko proučiti, katera mesta oziroma od ie'ki v njihovem podjetju (recepcija itd.) so v primerih velikega povpraševanja navadno vir nerednosti. Razen primernih ukrepov, ki bi naj slediM -vavkar omonieni analizi, pa verjetno ne bi bilo odveč, če bi naši kolektivi v gostinstvu že sedaj jasno povedali, kaj čaka tiste posameznike v njihovih vrstah, ki bi skušali odmerjati gostom prijaznost in ustrežljivost le glede na težino njihove denarnice ... Ko govorimo o doslednem poslovanju in odnosih uslužbencev v gostinstvu do gostov, pa naj na koncu spregovorimo še nekaj besed o razliki med gostoljubjem in hlapčevstvom. Zares, od nekdaj smo znani kot gostoljubni, kar si lahko upravičeno štejemo med dobre lastnosti. Podoba pa je, da bi vljudnost in gostoljubje posameznikov nasproti inozemskim gostom morali dostikrat imenovati drugače. Mar sodijo na pr. hvalnice rajnkemu cesarju Francu Jožefu napram gostom iz Avstrije v okvir gostoljubja? Ali je čestokrat očividno pretirano začudenje nad kvaliteto in vzorci oblačil, ki jih nosijo tujci, zares potrebno? Je mar res mogoče vskladiti z gostoljubjem in častjo našega državljana ravnanje posameznikov, ki — bilo iz materialnih nagibov, bilo zaradi tega, da bi na neki način »počastili« inozemskega gosta — tarnajo in prikazuielo življenje pri nas v napačnil uči? Mislimo, da bi se bilo koristno pomeniti o vsem tem ob pripravah za letošnjo sezono. Koristno v okviru naših tujskoprometnih kolektivov kot tudi ponekod izven njih. -žele za surovinsko bazo, ki jim je povrhu vsega Se neekonomičnejša 7. ozirom na oddaljenost in izredno slabo komunikativnost. Naj omenimo še rentabilnost obstoječih lesnoindustrijskih podjetij ilirskobistriškega bazena: ta je nazorno izražena v pokazatelju, po katerem pride tamkaj na 1 dinar plačilnega fonda 23 din proizvodnje in na 1 dinar plačilnega fonda za 11 dinarjev ustvarjenega čistega dohodka, Les se izkorišča zelo rentabilno. Pripomniti je, da je v lesni industriji v Ilirski Bistrici zaposlenih 583 delavcev, v Koritnici 00, v Baču 110, v »Javorju« na Pivki pa 450 delavcev. Ilirska Bistrica ima tedaj življenjsko potrebo po tem, da obdrži surovinsko možnost, kakor jo je imela doslej, ki jo je zaradi svoje eksklu-zivnosti silila k orientaciji na lesno industrijo. Vedeti moramo tudi to, da bo vsekakor treba, pogozditi še več tisoč ha kraškega terena — to pa bo mogočo le iz dohodkov obstoječih gozdov. Argument, češ da je po nekakšnem avstro-ogrskem katastru Leskova dolina pripadala Notranjski, pravijo Bi-stričani, drži le v toliko, v kolikor je sploh tudi Ilirska Bistrica — in šo pet kilometrov današnjega hrvaškega ozemlja — spadala pod Notranjsko. Za enega od nadaljnjih argumentov glede pripadnosti Leskove doline, čeS da ne bi veljalo za mejo med dvema okrajema obdržati nekdanjo italijan-sko-jugoslovansko mejo, pa spet pravijo, da prav ta argument govori Bi-stričanom v prilog: prav nekdanja meddržavna meja' je tista, zaradi katere so Italijani s primorske strani proti Mašunu zgradili strateške, ka-mionske ceste, ki odlično služijo za prevoz hlodovine iz Leskove doline na primorsko stran, vtem ko na notranjsko drže le slabe gozdne poti. O razpravi glede tega, naj bo li nova meja med okrajema geografska ali ekonomsko-gospodarska, smatrajo Bi-stričani, da je že iz političnih razlogov treba na stvar gledati gospodarsko, ne pa akademsko in teoretično. — Za enega od nadaljnjih dokazil pristašev, ki niso za to, da bi bila Leskova dolina razdeljena po omenjenih sporazumih (član CK ZKS tov. Janez Hribar in ljudski poslanec Matevž Hace sta se tudi strinjala z doseženim sporazumom), pa pravijo, da znana karta gozdno gospodarskega območja in lesnoindustrijskili obratov OLO Koper (priredila Uprava za gozdarstvo LRS letos) s svojimi podatki ne odgovarja dejanskemu stanju. Tudi v uredništvu našega lista smo ugotovili, da prikazuje ta karta lesnoindustrijske obrate v koprskem okraju močno pomanjkljivo in po-manjševalno, v tem ko so v ljubljanskem okraju vse, tudi najmanjše žage točno vrisane. Ta karta torej ne more služiti za realno primerjavo kapacitet lesnoindustrijskih obratov v enem in drugem okraju. Ne bi želeli ponavljati vseb javno izrečenih glasov o tej stvari, čeprav so ti glasovi znani. Naj navedemo samo enega z občinske konference SZ DL: če gre Leskova dolina pod Notranjsko, tedaj naj gre vse pasivno ozemlje Krasa, tako kot je nekdaj bilo, vse tja do Senožeč in AjtlovšSln?, pod Notranjsko. Volivci so dejali, da ne bi imeli nič proti temu. Toda ne gre za to. Bistričani se najbolj jeze zategadelj, ker se jim pri njihovem postavljanju gospodarskih, ekonomsko utempljenih argumentov očita lokalistično gledanje, in da bi na problem Leskove doline morali politično gledati, ga ocenjevati i. zrc-lišča celotne naše družbe. Oni trdijo, da so prav njihovi argumenti osnovani gospodarsko, ekonomsko in politično, s tem pa v interesu vse družbe. Oni smatrajo, da je prav v političnem interesu treba podpreti veljavo kompromisnega sporazuma, sklenjenega in podpisanega po iniciativi dveli občinskih in dveh okrajnih politično-oblastvcn.h forumov. Zato-upajo, da bo omenjena republiška komisija pri določanju končne upravno teritorialne meje glede na Leskovo dolino te stvari nepristransko ocenjevala, tako da bo le-ta po svoji gravitacijski in ekonomski plati dodeljena tja, kjer bo za vso družbo najkoristnejša, kamor je bila tudi Oo-slej navezana, kar je po njihovem mnenju gospodarsko, t. j. tudi politično utemeljeno in kamor sploh vodijo tudi glavne in najkrajše ceste — to na ,1e Ilirska Bistrica. iz raznih dopisov priredil S. S Po že tako katastrofalni zimi na Koprskem, se nizajo nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu. Med ostale bi v,gozdarstvu lahko uvrstili gozdne požare. Spomladanska sušna doba je za nastanek teh dala vse potrebne pogoje. Tako se ceni, da je samo na gozdnih površinah v okraju Koper na površini preko 100 ha v februarju in marcu za dva in pol milijona dinarjev škode. Večina gozdnih požarov nastane zaradi malomarnosti in neprevidnosti ljudi. Veliko požarov ob .železniških progah zanetijo lokomotive. Več požarov nastane tudi zlonamerno. Med požare, ki nastanejo zaradi malomarnosti in neprevidnosti, bi lahko uvrstili požare, ki jih povzročajo izletniki, pastirji, vozniki, otroci itd. Le-ti netijo ogenj na jasah, posekah in poteh. Zelo škodljiva je tudi navada, da pašni upravičenci in njih pastirji poži-gajo v dobi največje suše travo, razna grmovja na pašnikih in obrobnih delih gozdov ter gozdnih kultur s tem, da bi izboljšali in razširili pašnike. Na ta način nastale požare, ki se hitro razširijo na gozdne kulture in gozdove, bi lahko šteli med zlonamerne, ker skoraj ni pašnega upravičenca ali pastirja, ki ne bi poznal škode in posledic, nastalih zaradi njihove malomarnosti. Večina požarov, povzročenih po pašnih upravičencih in pastirjih, nastane v gozdovih, ki meje na pašnike splošno ljudskega premoženja, ali na teh pašnikih samih. Ognje netijo po pašnikih z namero, da se upepeli trava in s tem pridobe hraniva, ki so še v tekočem letu pristopna rastlinam v obliki, da jih takoj lahko uporabijo. (Naravni razkroj trave sicer teče tri, pa tudi štiri leta). Torej namesto, da bi pašnike gnojili z drugimi gnojili, izvajajo to na omenjeni način. Izrazit tak pojav je na pašnikih SLP, kjer je tendenca skupnega izkoriščanja, predvsem zato, ker gnojiti noče nobeden, (ker pač pašnik ni njegova lastnina), na krasu pa tudi primanjkuje gnoja. Torej je tu zaži-ganje najenostavnejši način gnojenja, ki pa ima čestokrat hude posledice. To se dogaja tudi na privatnih parcelah, toda redkeje, ker lastniki sami le-te tudi gnojijo s hlevskim gnojem. Tako je nastalo 5C% letošnjih požarov, ki so se spričo kraške burje, ki je ob pomladni suši skoraj reden pojav, hitro razširili in opustošili gozdove, pa tudi same pašnike. Ostalih 50% jih je nastalo z iskrami in ogorki iz lokomotiv ali iz neprevidnosti. Gozdne požare bi lahko razdelili v talne, podzemne in vršne. Vršni požar se pojavi v krošnjah dreves in jih uniči. Pri podzemnem požaru gori oziroma tli pod zemeljsko površino. N. pr. na kraškem svetu v votlinah, med skalovjem; listje, korenine ali humozna zemlja, ki nastane iz preperelih rastlinskih snovi. Talni požari so najbolj pogosti. Tudi na krasu se gozdni požar začne prav za prav s talnim požarom. Najprej začne goreti na tleh suho listje, trava in dračje. Iz tal se požar hitro razširi v krošnje in kmalu zajame cele kulture in sestoje gozdov tako, da ostane na krasu, le še suho drevje in golo kamenje. Gozdni požari so najbolj nevarni igličastemu drevju in manj listnatemu. Zato so utrpeli veliko škodo predvsem borovi nasadi. Ti borovi nasadi, ki -smo jih z velikim naporom vzgojili na golem krasu, so bili tem pomembnejši za goli kras, ki ljudstvu in skupnosti ni dajal nikakega dohodka. Ponovno je treba poudariti, koliko truda je potrebno vložiti v pogozditev. Pogozdovanje kraške PREDAVANJE V petek, 13. aprila, bo ob 18. uri predaval v Mali dvorani Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru univ. profesor Srečko Brodar o izkopaninah v Črnem kalu nad Koprom. Med predavanjem bodo predvajali diapozitive o raziskovalnih delih. — Vstopnina 20 dinarjev in 5 dinarjev za dijake. goličave stane v povprečju 58.000 din na ha. Pogozdovanje spremljajo vremenske neprilike. med katere uvrščamo predvsem velike suše. Zato čestokrat uspe le 10°/o pogozdovanih del in z večletnim delom znašajo stroški pogozdovanja 100 do 150 tisoč din za ha. Vzemimo za primer, da je pogorel borov nasad v starosti dvajset let na površini desetih hektarjev. Ce znašajo stroški sto tisoč dinarjev za hektar bi to iznesio na desetih ha milijon dinarjev. Torej če bi na dan pogozdovanja vložili v banko namesto v pogozdovanje, milijon dinarjev, bi se ta v dvajsetih letih (toliko je bil star nasad, ko je pogorel) pri 6% obresto-vanju zvišal na 3,207,000 dinarjev, Taka bi torej bila tudi vrednost pogorelega gozda. Ce pa pri tem računamo še izgubo na prirastu, humusu in ponovnem vlaganju denarja in truda, pa je dejansko vrednost mnogo večja. Torej je skupnost zaradi neprevidneža ali zlonamernega človeka izgubila tri milijone dvestosedem tisoč dinarjev. Ce pogledamo povprečje 15-letnih večjih gozdnih požarov na krasu v okraju Koper in povprečno letno škodo 3—4 milijone dinarjev, je po osvoboditvi skupnost izgubila že cca 40 milijonov dinarjev. Ce bi se ta denar porabil za temeljito melioriranje kraških pašnikov, bi imeli na krasu cca 800 ha lepo melioriranih pašnikov in temu primerno razvito živinorejo. Smatramo, da se moramo ob tem temeljito zamisliti. Ogromni stroški, ki letno bremene pogozdovanje kraških goljav, varstvo gozdov pred požari z graditvijo požarnih zidov in potov, ne upra-vičujejo nevestnost in malomarnost posameznikov, pa naj si bodo to izletniki, pastirji, otroci, pašni upravičenci ali kdor koli drugi. Take bo potrebno v prihodnje najstrožje kaznovati, pašo na pogoriščih pa za najmanj pet let prepovedati, da se bi opomoglo rastlinstvo, ki je bilo prizadeto po požaru. Kmetje in pašni interesenti pa bi tistih bore malo gnojil, ki jih pridobijo z vpepelitvijo trave, lahko pridobili z nadomestitvijo z umetnimi gnojili. Le nekaj kilogramov umetnih gnojil, ki bi nadomestili pepel iz trave, pa privatnika in njegovo denarnico ne bi toliko prizadeli, kot prizadenejo skupnost ogromni stroški za pogozdovanje pogorelih gozdnih kultur in sestojev. Ing. M. S. Si-ŠSfpSs 1K Začeli s® s pripravami étnico LT tí i Franc Senkinc iz Šembij nad Ilirsko Bistrico je naš najstarejši naročnik, obenem pa tudi najstarejši prebivalec našega okraja. Čeprav bo kmalu dovršil 98 let, je še vedno živahen in rad pripoveduje o svojih doživetjih. Na prvi sej! novoizvoljenega okrajnega odbora Ljudske tehnike, ki je bila v Kopru pretekli teden, so razpravljali predvsem o pripravah za proslavo desete obletnice Ljudske tehnike Jugoslavije. Med drugim so sklenili prirediti 1. in 2. maja hitrostno avto-moto dirko v Portorožu za prvenstvo Slovenije, 20. maja. meddruštveno jadralno regato v Kopru, 2. junija pa mednarodno jadralno regato. V Izoli bo jadralna regata za republiško prvenstvo v klasi Slok, v Piranu pa jadralna regata za republiško prvenstvo v klasi Star. Govorili so tudi o organiziranju letalskega mitinga, ki bo verjetno v avgustu v Postojni. V okviru prireditev za proslavo 10. obletnice Ljudske tehnike bodo odprli razstavo foto-amaterskih del v Kopru in razstavo, ki bo prikazala tehnični napredek našega okraja v zadnjih letih. Tudi posamezna društva LT nameravajo organizirati več manjših prireditev in razstav v večjih kra- To se je zgodilo v Sušaku pri Ilirski Bistrici, v hiši št. 8, kjer stanuje petčlanska družina Malje-vac. Nepoučen človek bi na videz nikoli ne prisodil tej hiši toliko brezsrčnosti do bližnjega, kaj šele do svojca. V krogu te družine živi tudi 86-letna starka, mati osmih otrok. Morala je krvavo garati, da jih je preživljala in vzgojila. Od vseh otrok nima danes nikogar. Trije so še živi. Ena hčerka živi že več let v Trstu in se je redkokdaj spomni le s kako razglednico. Sinu v Ha-rijah ne gre slabo, je pa več kot gotovo, da niti ne ve, v kakšnem položaju živi mati. Druga hči iz te hiše, z možem in dvema odraslima hčerkama, pa ravna z njo slabše kakor z živino. Tako živi starka v bedi in pomanjkanju že nekaj let. Nima kaj obleči in v nečloveškem ležišču naravnost hira od mraza in lakote, čeprav bi ji svojci lahko čedno postlali v topli, zakurjeni sobi. Njeno prebivališče je v netla-kovanem kletnem pritličju — brez oken. Stene so črne, okajene, kot v dimniku. Nekoč so v tem prostoru kuhali prašičem. To ni za ljudi, niti za živino ne. Ko smo od trpljenja upognjeno in skoraj zmrznjeno starko obiskali, je tako jokala, da bi se še kamnu Bila je sobota in tudi jaz bi se bil rad dbril ko' se spodobi. Pa stopim v trgovino po britvice. In glejte: pri Tehnoservisu so zahtevali za vsako kovača, medtem ko sem pri Soči za isti denar dobil kar tri. Najbolj pa je zanimivo, da so bile britvice is1'e znamke, Tatra namreč, in enako zanič v obeh trgovinah. Ima pa ta, čeprav čudna m marsikomu nerazumljiva politika cen, tudi svojo dobro stran. Tako je namreč izključeno, da bi se zgodilo nekaj podohne.ga, kot se je v Izoli, kjer sta se ob inventuri dva šefa poslovalnic pogovorila, da drug drugemu posodi'a, kar sta predvidevala, da bo manjkalo. Na ta način sta lepo ažurirala svoje knjigovodstvo. Vendar s'ta zaman prevažala vreče, ker so ju pogruntali in spot vzpostavili »status quo«. Nagrado pa je podelilo sodišče. Ko sem že šel ven, mi je Juca naročila naj prineseni kilo kruha iz pekarije. Zamislite, kako je bila vesela, ko je v štruci našla diskretno dolg konec »špage«. Najbrž so z njo zvezali štruco, da bi s'e ne razletela pri peki. Da se ne bo kdo čutil užaljenega, naj povem, da sem kruh kupil v prodajalni na vogalu ulice Padlih za svobodo. Kdor rabi »špago«, naj kar tja zavije. Tudi v Koštabono sem se zapeljal prejšnji teden. Ogledal sem si tisti znameniti poštni nabiralnik, ki še vedno razkazuje slavne grbe savojske in fašistične oblasti. Nabiralnik je lepo vzidan kot kaka spominska plošča in kaže, da ga va-ščani precej spoštujejo, saj bi ga sicer ne trpeli tako dolgo. Jaz sem pa vseeno pogledal naokrog, da bi kje staknil kak kramp in pomagal nabiralniku tja, kamor spada. Koštaboncem svetujem, naj tkmalu kaj ukrenejo, ker ne bo dolgo, ko tudi Odpad ne bo več odkupoval podobne krame. No. kar je bolj pri rokah, s'em opravil. Poglejmo malce še na pivško stran. V Hruševju bi bil ikmalu ob čevlje, ki so mi ostali v blatu, ker so pozabili pošteno zasuti vodovodni jarek. Povedali so mi, da bi bil lahko videl tisto blato že prej, saj so zgradili vodovod že lansko leto, »Potem bi bil pa res čas«, sem pomislil, »da ga tudi končate.« V Pivki pa so še bolj tiči. 2e eno leto namreč popravljajo kino-dvorano, čeprav je bilo po mnenju strokovnjakov le za nekaj mesecev dela. Sedaj pa, ko so dvorano končno zmogli, nimajo dovoljenja za smilila. Sedela je na prizemnem stolčku poleg pečico, ki še prgišče toplote ni dajala prostoru, ki je bolj podoben bunkerju. Poleg sebe je imela skodelico krompirjeve juhe; to ni bila navadna krompirjeva juha, to je bila voda, v kateri se je močilo nekaj kosov krompirja. In kakor je starka povedala, je to že nekaj let njena vsakdanja hrana. Ko so vaščani zvedeli za njen položaj, bi ji bili radi pomagali, toda domači niso to dovolili. Pred bunker so privezali psa, da bi k starki nihče ne hodil. Skrajni čas je, da so temu naredili konec, starki pa je treba pomagati, da ne bo še teh nekaj ur svojega življenja trpela. GB Zdravstveno predavanje Stab za izvedbo krvodajalske akcije pri občinskem odboru Rdečega križa v Divači je pred kratkim organiziral v Divači, Senožečah, Vremskem Britofu, Rodiku in Lokvi predavanja o vlogi transfuzije krvi v sodobni medicini. Predavanj se je udeležilo nad 650 prebivalcev divaške občine, kar je brez dvoma dokaz velikega razumevanja prebivalcev za zdravstveno pro-sveto. uporabo. In ga tudi ne bodo dobili — tako je rekla komisija, — dokler ne preuredijo kabine, ki je — to povem mimogrede — doslej popolnoma odgovarjala svojemu namenu. Obiskal sem tudi Topolec pri Ilirski Bistrici. Pravijo, da je tamkajšnja mladina zelo delavna, saj je prejela celo nagrado. Po njihovem mladinskem domu pa tega ne bi mogel sklepati. Zanemarjen je do skrajnosti in pajčevina visi s stropa kot na kakšnem podstrešju. Tudi popraviti bi ga bilo treba. Je pa trda za denar, saj so vaščani tkomaj zmogli tistih 56 tisočakov, da so za silo popravili cerkev. Ka-Iko naj bi prevzeli na svoja ramena še mladinski dom! »Za to bomo laže zvrtali kak denar na občini, so rekli, »med!em ko je cerkev naša interna zadeva.« Zavil sem še v Sabonje, kjer so mi potožili, da imajo najbližjo trgovino šest ali sedem kilometrov daleč. »Kaj pa KZ«, ser rekel, »ne more odpreti svoje poslovalnice?« Zmajali so z glavami: »S^io že poskusili. pa ni šlo « Čudno pa je, da je bila pred leti v tej vasi vedno trgovina in da je vedno »šlo«, zdaj pa ne gre. Tako potrpežljive ljudi kot so v H ar i j ah. boste težko našli. Ze lep čas gledajo sredi vasi napol porušeno stavbo in hodijo oprezno okrog nje, ker se bojijo, da se jim ne sesuje na glavo. Vendar pa se ne spomnijo, da bi odstranili ruševine. Morda jih bodo zdaj, ko sem jim tako lepo zapihal na srce. Bom pogledal prihodnjič. jih koprske komunalne skupnosti. Na seji so obširno govorili o nekaterih organizacijskih vprašanjih, predvsem o formiranju občinskih odborov ljudske tehnike v Kopru, Postojni, Piranu in Sežani. Ustanovitev občinskih odborov narekuje potreba po razširitvi dela te organizacije, ki vključuje v koprskem okraju v 34 osnovnih organizacijah nad 2000 članov. DOLENJE Te dni smo imeli zbor volivcev. Naš občinski odbornik tovariš Drago Grlj nam je povedal marsikaj zanimivega v zvezi z letošnjimi gospodarskimi ukrepi ilirskobistriške občine za poživitev komunalne dejavnosti. V naši vasi smo sklenili, da bomo letos popravili poljske poti in vodnjake kot tudi napaja-lišča za živino. Vse to bomo opravili s prostovoljnim delom. Ce bi ne bilo slabega vremena, bi z deli že začeli. Tako pa nas to zadržuje. Na zboru volivcev smo izglasovali pismo okrajni gozdni upravi, da bi rešila pereče vprašanje za našo živinorejo. Okrog vasi imamo namreč 172 ha zaraščenih pašnikov, ki jih nameravajo pogozditi. To bi bil za naš kraj velik udarec in bi morali kaj kmalu opustiti živinorejo, ki je pri nas edini vir dohodkov. Če gospodarsko to presojamo, so vsi izgledi povoljnejši, da omenjene zaraščene pašnike uredimo v travnike, ki bi nam dajali dobro živinsko krmo. Vprašanje živinske krme je pri nas že od nekdaj pereče in jo moramo vsako leto kupovali. Razen tega pa bi se travniki hitreje rentirali kakor pa gozd, za katerega bi bilo treba čakati lepo vrsto let, preden bi zasajena drevesa zraslla. Nekateri menijo, da pri nas nismo napredni, ker še nismo vsi včlanjeni v sosedni kmetijski zadrugi Jelšane. Toda temu ni tako. Mi smo pripravljeni biti člani zadruge, ampak ne v Jelšanah, ker tamkajšnja zadruga nam ne nudi niti najnujnejših stvari, ki jih vsak dan potrebujemo. Pripravljeni pa smo stopiti k ilirskobistriški zadrugi, ali pa celo sami ustanoviti svojo zadrugo, ki bi s s%'ojimi odseki skrbela za pospeševanje živinoreje. B / Pozdrav Vaš Vane Badima t{ud{ci Kdor je bil navzoč pri vstopu ali bolje rečeno pri vdoru v avtobuse v soboto, dne 31. marca ob 13. uri, se mora zgražati nad nekulturnim prerivanjem potnikov za sedeže v dveh avtobusih, ki sta tega dne vozila iz Kopra v Novo Gorico. Podobni prizori se odigravajo vsako soboto. Najhuje pa je ob večdnevnih praznikih. Zato nekaj besed o tem. Potniki, ki so močnejši, dosežejo sedež, ostali pa, to so starejši moški in ženske, se morajo stoje zibati po tri ure in več od Kopra do predzad-njh postaj Nove Gorice. Dogaja se, da med vožnjo fizično slabejše potnike, posebno pa starejše ženske to dolgo potovanje izmuči in jih med vožnjo napadejo razne slabosti, zaradi katerih se dogodi, da mora avtobus vožnjo prekiniti. Tudi pri takem prizoru je le redek primer, da kateri izmed potnikov ponudi slabotni ženski sedež. Saj so bolj redki primeri, da zdravi potniki odstopijo starejšim osebam sedež. Vprašamo se, ali bi se ne dalo to potovanje nekoliko izboljšati? Prav gotovo. Pred vsem se moramo vsi potniki zavedati, da smo tudi tu enakopravni, saj vendar vsak plača enako voz-nino, torej ima tudi enake pravice. Med potriiki so uradniki, razni nameščenci ter delavci, po večini ljudje, ki smo že precej potovali, ter si tudi pridobili nekoliko vljudnosti. Potrebno bi bilo, da to dejansko pokažemo. Sprevodniki pa naj bi ob večjem številu potnikov urediti tako. da bi oni, ki bodo prvi zasedli sedeže v avtobusih, sedeli le do Divače, tam pa odstopili svoje sedeže onim potnikom, ki bodo do Divače stali. Zelja potnikov je tudi, da avtopod-jetja v dnevih večjega prometa povečajo število avtobusov, seveda, ▼ kolikor to lahko uredijo. Goriški potnik Hišnim svetom v premislek Kam Erweis malomarnost (S! (M ema Na seji Sveta stanovanjske skupnosti za občino Postojna so razpravljali o dosedanjem delu hišnih svetov, ki jih je na področju občine 51, od teh pa le pet delavnih. Zato ni čudno, da je v letošnji zimi zaradi pomanjkanja čuta odgovornosti Itako članov hišnih .svetov, kakor tudi prebivalcev samih, nastala zaradi mraza škoda na vodovodnih in drugih stanovanjskih napravah v vrednosti nad dva milijona dinarjev. Nekateri s'o puščali v najhujšem mrazu odprta okna kopalnic in jim je led razgnal peči, zmrznile so jim školjke v straniščih in burja jim je razbila šipe na nezapntih oknih- Dokaj škode pa povzročajo stanovalci s cepljenjem drv v kuhinjah, s tem kru-šijo tlak im poškodujejo stene, puščajo odprte vodovodne pipe, da nastajajo pravcate poplave v stanovanjih. vhodna vrata pa ne zaklepajo in razni zlikovci kradejo žarnice na stipniščih in električno napeljavo. Vzrok vsem tem pojavom je malomarni odnos tako stanovalcev, kakor tudi članov hišnih svetov do splošno ljudskega premoženja. Po ugoto^svi vseh,' teh napak dela hišnih svetov, je svet stanovanjske skupnosti sklenil, da bodo morali biti na naslednjih, volitvah izvoljeni v hišne svete državljani, !ki se bodo bolj zanimali za upravo hiš, stroške okvar v stanovanjih pa bodo nosili povzročitelji, ne ipa hišna skupnost. V tej zvezi so tudi predlagali organizirati po- STRUNJAN Traktor kmetijske zadruge je takoj, ko je prenehal najhujši mraz, začel preoravati zemljo. .Delal je ves mesec po 14 ur na dan. Do sedaj je preoral že 90 odstotkov obdelovalne zemlje. Člani in nečlani zadruge bodo, čeprav z ■ malo zakasnitvijo, sedaj lahko v kratkem času opravili vse pomladanske setve in saditve. Zadruga je nudila pomoč z umet nimi gnojili in prevozom tudi no-vonaseljemim kmetom, da bodo lažje obdelali zemljo in zato naročila preko Okrajne zadružne zveze še en traktor in dve »frezi«. Kmetje v tej dolini so se bali, da je oster mraz z burjo uničil vse ozimine. Zdaj, (ko se je vreme uto-plilo, pa se je pokazalo, da je bila ita iskrb odveč. Oaimina je začela lepo zeleneti. Prav tako so začele zeleneti tudi jagode. Za letošnji odkup kmetiijskih pridelkov se je zadruga dobro pripravila. Preuredila in olepšala je skladišče za odkup, ki je eno najbolje urejenih in najlepših na Koprskem. svetovanje predsednikov in tajnikov hišnih svetov, na katerem se bodo 'seznanili z nalogami, ki jih imajo. V Postojni je tudi zelo pereče vprašanje popravila starih hiš, ki so v siklopu stanovanjske skupnosti. Finančna sredstva, ki se ustvarjajo iz plačilja najemnin, zdaleč ne zadoščajo potrebam. Zato so bili .nekateri člani sveta mnenja, da bi se za kritje jjopravil lahko uporabil . del sklada za stanovanjski fond, ki ga odvajajo podjetja v znesku 10% od fonda plač, S temi Sredstvi bi namreč lahko popravili več hiš, odstranili bi nevarnost zrušitve stropov v nekaterih stanovanjskih objektih, pa tudi izvedli popravila v bivšem dijaškem domu, Ikjer stanuje 50 družin v dokaj neprimernih stanovanjskih prostorih. Lani so v Koštaboni s prostovoljnim delom pripravili nad 200 kubičnih metrov kamenja za gradnjo kuliruiraiega doma. Sredi priprav pa je nastalo vprašanje, če je potrebno in umestno, da zgradijo kulturni dom v tem kraju, ki bi stal nad štiTi milijone dinarjev, ker So tudi v Pučah začeli pripravljati kamenje za gradnjo kulturneka doma. Torej čemu dva kulturna domova v vaseh, ki sta komaj dobra dva kilometra oddaljeni druga od druge? Vse nadaljnje priprave so potem zaspale, pripravljeno kamenje pa čaka . . . Ni pa zaspala misel na gradnjo •skupnega kulturnega doma, O tem vprašanju so večkrat razpravljali na množičnih sestankih. Na križišču cest Puče-Koštabona — Nova vals — Krkavče že obstoja gospodarsko središče teh in drugih vasi. Tam je že moderen mlin, oljarna, trgovina in gostilna. Kmetijska zadruga Šmarje pa gradi veliko skladišče za' odkup kmetijskih pridelkov in shranjevanje umetnih gnojil. Prebivalci omenjenih vasi so mnenja, da bi tam zraven zgradili š:e kulfiurni dom ali pa samo dvorano za prireditve. Tako bi kraj postal še kulturno središče za večjo okolico. K itemu hi dodali še to: prva leta po osvoboditvi je mladina teh vasi pokazala veliko požrtvovalnosti pri obnovi požganih Smarij, gradnji ceste Šmarje — Nova vas iin se je udeleževala tudi drugih delovnih akcij v mladinskih brigadah. Sedaj se ji znova nudi prilož- V času poznozimskega in zgodnje-spomladanskega škropljenja sadnega drevja se prav vsaeo leto pri ljudeh, ki škropljenje opravljajo, dogajajo primeri lažjih ali težjih zastrupitev s strupenimi škropivi. In da se prav vsako leto v raznih ¡krajih Slovenije po nekaj takšnih zastrupitev konča s smrtjo, to pač niso več zgolj osamljena naključja ali nepredvidene nesreče. Edini in neposredni vzrok zastrupitev je zanemarjanje varstvenih navodil in ukrepov pri ravnanju s strupenimi škropivi, zlasti z rumesanom. Republiška kmetijska in republiška sanitarna inšpekcija ponovno o-pozarjata okrajne kmetijske in sanitarne inšpekcije, kmetijske zadru- nost, da se izkaže pri raznih delovnih akcijah. : Slišali smo, da nima prostora za sestanke in prireditve. Prav gotovo bodo člani SZDll radi sprejela njeno pomoč, ko bodo postavili na dnevni red vprašanje gradnje kulturnega doma. V Koštaboni so v vaški odbor SZDL izvolili tudi nekaj mladincev. S tem so jim izkazali zaupanje, ki ga bodo mladinci gotovo opravičili z delom. Gorjan ŽELIMO SI ŠE VEG PODOBNIH PREDAVANJ V soboto je priredila osnovna organizacija SZDL Semedela-Zusterna kmetijsko predavanje o gojenju trt, spravljanju vina, o sajenju oljk, smokev, krompirja ter o uporabi umetnih gnojil v kmetijstvu. Predavanja se je udeležilo nad 50 kmetijskih proizvajalcev, ki so z zanimanjem spremljali izvajanja (kmetijskega refenta krajevne kmetijske zadruge. Ob zaključku predavanja so podelili nagrade in diplome .razstavljalcem vin na zadnji vinski razstavi, ki ga je priredila Okrajna zadružna zveza v Kopru. Na željo udeležencev predavanja je osnovna organizacija SZDL Se-medela — Zusterna sklenila prirediti predavanja o odkupu sadja ;n o razdelitvi umetnih gnojil in modre galice. ge in kmetovalce, nadzorstvene organe pri škropljenju ter v prvi vrsti vse tiste, ki škropljenje opravljajo, na previdno ravnanje s škropivi ter na strogo izpolnjevanje zaščitnih ukrepov pri škropljenju. Rumesan, kakor tudi vSa ostala kemična sredstva za varstvo rastlin dn 'sadnega drevja so hudi in 4'Udi življenjsko nevarni strupi za ljudi, (kakor za domače živali! Zato je treba ravnati z njimi zelo oprezno, pa naj jih uporabljamo za škropljenje ali za prašenje. Osnovno pravilo za vsakega škropilca je, da pride s škropivom čim manj v dotiko! Vedeti moramo, da nastopi nevarnost zastrupljenja čim pride škropivo v doiik s kožo, z usti, z očmi ali z dihalnimi organi. Škropivo kmalu prodre skozi obleko, pronica kožo, se prime nezaščitenih rok in obraza in se z vdihavanjem, s pitjem, j.edjo ali s kajenjem prenaša v telo, Zato naj škropilci v vsakem primeru strogo upoštevajo in se ravnajo po naslednjih varnostnih navodilih: Skropilec ne sme med delom ne pili, ne jesti in ne kaditi. Opozoriti je treba ljudi, da naj ne dajejo iškropilcem med njihovim delom žganja in drugih alkoholnih pijač! Alkohol pospešuje strupeni učinek rumesana, Pred jedjo, pitjem ali •kajenjem si mora skropilec umiti roke z vročo vodo in milom ter izplakniti us'.a, ne pa, da se to cesto dogaja, da z golimi rokami, ki se jih ie oprijelo strupeno škropivo, prijemlje in nosi v usta cigareto ali kose hrane ter zraven še pije in tako sam poskrbi, da se mu Strup po najbližji poti zanaša v telo. Škropiti je treba vedno tako, da veter ne zanaša škropiva naravnost v obraz. Brezpogojno se moramo iz-ognibati vdihavanja strupene škropilne megle. Prvo m najvažnejše pravilo pa je: zaščitna oprema. Dolžnost vseh kmetijskih zadrug ali gospodarstev, ki škropljenje organizirajo je, da nujno poskrbe za primerno zaščitno obleko škropilcev. Nabaviti je treba zašči'.no obleko oziroma halje ter kapuco iz plastičnih mas (poliv.inila), dalje gumaste škornje, gumaste rokavice in obrazne ščitnike. Vsa navedena zaščitna sredstva lahko nabavite po zmerni, povsem dosegljivi ceni preko kmetijskih magazinov pri podjetju »Agrotehnika« v Ljubljani. Seveda je treba škropilce stalno opozarjati, da se zaščitne opreme zares tudi poslužujejo in nadzorovati škroljenje tudi S 'te plati. Škropilci se morajo med delom redno menjavati, da ne opravlja vedno samo eden ta posel, to se pravi, da ni stalno ena in ista oseba neposredno v dotiku s strupenimi škropivi. V večjih škropilnih akcijah, ki trajajo po več tednov, naj se škropilci menjavajo v:ake tiri do štiri dni. Vsa podrobna navodila o ravnanju s' Strupenimi škropivi! in o varstvu pred njimi bo vsak organizator oziroma Skropilec našel v Iknjigi ing. Vilka Mastena: »Varstvo rastlin s kemičnimi sredstvi«, ki jo je lani izdala založba »Kmečka knjiga« ter v skrajšanih navodilih o ravnanju z rumesanom, ki jih razpošilja tovarna »Pinus«. Odgovorni ljudje so dolžni z vstrajnim, nazornim prepričevanjem in poukom dopovedovati škro-pilcem nujnost osebne zaščite pred strupenimi škropivi, saj je ta samo v interesu njihovega zdravja in življenja. Pouku naj sledi tudi vestna in natančna kontrola. Le s krepitvijo njihove zdravstvene zavesti bomo dosegli, da se žalostni primeri zastrupljenj in smrti ne bodo več ponavljali. NOVOKRACINE Vprašanje vode — boleča rana naše vasi V naši vasi je zlasti v poletnem času občutno pomanjkanje vode. Jemati jo moramo v lužah, ki niso primerne niti za napajanje živine. Zato se ni čuditi pogostim boleznim, kakor je tifus in druge trebušne bolezni. Zastopniki higienskega zavoda neprestano pritiskajo na lokalne faktorje, da bi že enkrat ozdravili to bolečo rano naše vasi. Načrti za vodovod so baje že gotovi in iz izvirkov, ki dajejo dnevno nad sto tisoč litrov vode, bi lahko v kratkem času uredili primeren vodovod in napaja-lišče za živino. Prav tako smo va-ščani sklenili, da bomo pri gradnji vodovoda opravili vsi, ki smo za delo sposobni, po tri prostovoljne delovne dni in, če bo treba, tudi več. Naša vas šteje nad 100 družin z zaselkom Sušak in bi torej vodovod zgradili kaj hitro. Toda strokovne moči nimamo, kot tudi ne potrebnega materiala. Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici zaenkrat še nima sredstev in vprašanje vode je še vedno na dnevnem redu. Sedaj se bliža poletje in nas hudo skrbi, ker se zelo bojimo epidemije. Sami toliko sredstev ne zmoremo, ker je naš kraj gospodarsko pasiven. Kar imamo gozda, ga ne smemo sekati, ker je sečnja omejena, razen tega pa je v letošnjem letu taksa narastla in zaslužimo tako malo. GB dela, ki je primer plemenite človeške solidarnosti in ki zasluži na- še priznanje in našo pohvalo.« * Prireditev gluhih, ki smo jo gledali v petek v Kopru, je bila nekaj posebnega, nekaj več kot ostale kulturne prireditve. Videli smo, da tudi otroci, ki jih je narava oropala enega izmed peterih čutov, lahko .nastopajo na odru enakovredno zdravim ljudem. Se več! Nastop treh baletk je tako navdušil popoldne otroke, zvečer pa odrasle, da >So morale točko obakrat ponoviti. Ob recitaciji: Mi nismo gluhi, ki jo je v srbščini recitiral 28- letni gluhi Štefan Venko, so poslušalci kar strmeli: Ali je resnica, da gluhi človek tako govori?! Ta tovariš se je razen materinega naučil še srbskega in italijanskega jezika! Namen prireditve je bil: dati ljudem z zdravim posluhom pravo sliko o gluhonemih, o njihovem življenju in delu, dokazati njihovo spo-sPbnosit za .samostojno preživljanje, če se pravilno in smotrno šolajo in prikazati kako učijo defek-tologi gluhoneme govoriti. Priredi'elji so sVoj namen dosegli v polni meri in so ob ploskanju otroške in odrasle publike pri obeh predstavah lahko občutili vsaj malo zadoščenja za humano skrb in delo s katerim gladijo gluščem pot v lepše življenje. Gorjan V okviru proslav desetletnice j-stanoviitve Zavoda za gluho mladino v Portorožu, so otroci t.ega Zavoda v petek dvakrat nastopili v koprskem gledališču: popoldne za otroke, zvečer za odrasle. Obakrat je bila gledališka dvorana polna. Defektni otroci so izvajali več plesnih in telovadnih točk, recitirali krajše pesmi in v prizorčku iz Rdeče kapice prikazali, kako Se sporazumevajo med seboj s kretnjami. Prireditev j:e gledalcem, tako popoldne otrokom kot zvečer odraslim, zapustila močne vtise. Ko je gluha učenka petega razreda recitirala pesem Mati, je med gledalci že starejša žena vzkliknila: »Ali je to mogoče?!« * Da, danes je tudi kaj takega mogoče. Veliko število mater, otrok ■ 'in drugih .gledalcev je ob nastopu .gluhih o".. t ,.vy?r.o\ i I nMRRR HHRHRH M IS PS ; ¡ fšlll .í XsV*^ | " 'SŠi s v ' Skocijanske jame vodovodi v nekaterih vaseh, v drugih (razen zasebnih kapnic) sploh nobene pitne vode, v tretjih je vode komajda za ljudi, živina pa mora piti v zelenih kalih pravo gnojnico. In ta »voda« je le eno vprašanje. Sledijo še druga: elektrika, problemi asanacije na vasi, vprašanja glede krajevnih šol, podeželskih potov in kdo ve kaj še vse. Vsemu temu in podobnemu pa sledi znamenita himna: »Oj kje bom jemav, kje bom jemav.,.« Ima pa naša divaška občina prav krasen vir dohodkov, ki ga veliko premalo izkorišča. In to so znamenite Skocijanske jame, za moj okus stokrat bolj zanimive od Postojnske. Da ne bo užaljenosti zaradi tega,je treba povedati tole: Postojnska jama je čudovita krasota. Čaroben podzemeljski vrt, ki mu na vsem svetu ne najdemo enakega. Njeni kapniki so kakor biseri in bi se morali, se zdi človeku, tudi v temi lesketati. In vendar, in vendar — ko sem šel skozi ta začarani svet, tudi skozi tisti najlepši del, ki mu pravijo »Rajska jama«, sem občutil neki nejasni in plehki okus, ki je poznan človeku, ko zapušča razstavo dres-denskega porcelana. V Postojnski jami sem bil dvakrat in dvomljivo je, da bom še kdaj. V Škocijanskih sem bil sedem ali osemkrat in še jih, pojdem po-setit. Profesor Pavel Kunaver — veliki apostol kraških lepot — je v preteklih desetletjih privedel v Skocijanske jame tisoče srednje in visokošolske mladine obeh spolov. Kakor svetišče, kakor domovje skrivnostnih bogov so njemu Skocijanske jame. In vendar, v teh jamah ni snežnobelih kapnikov kot v postojnskih; sama mrtva čokoladna barva prevladuje v njih. V nadomestilo za to pomanjkljivost pa najdete polno drugačnega bogastva, ki veliko bolj zagrabi človeka. V letošnjem koledarju Prešernove družbe je prof. Kunaver naštel le nekoliko čudovitosti, ki jih skrivajo Skocijanske jame. Skocijanske jame pozna marsikdo na svetu. Pozna jih Dunaj, ki je prvi trošil denar zanje, poznamo jih mi, in prav dobro jih pozna tudi Trst. Trst bi jih še hodil gledat in jih tudi bo čez čas. Toda vun (Škocijan) trope Tržačanov, ki so se najprej (kajpada!) »nagleda-le« podzemeljskih lepot jam, nato se je pa začelo »ta pravo« veselje pri mizi v oštariji. Jame so pač bile prekrasna pretveza za izlet k obloženim mizam in k zabavam, o katerih se molči! In v tistih letih sta bili v Matavunu dve gostilni in še ena manj pomembna v Skoci-janu. Te gostilne so zmagovale navadne dnevne posle, zmagovale so jih pa tudi v izjemnih dnevih, ko je prišlo »gledat« Skocijanske jame stotine in stotine Tržačanov. Ni važno zdaj dejstvo, da so ti takratni tržaški izletniki bili po večini politične srake, ki so se prišle s svojo cirkuško Zovineco junaško izpostavljat in tvegat svoja dragocena življenja proti »divjim rodovom« našega Krasa, važno je to, da sta ti dve ali tri gostilne mogle »akomodirati« več sto izletnikov. Lokali so bili čisti, mize pogrnjene, v kleteh zares dobro vino; v kuhinjah je pa cvrčalo, da je šlo skozi ušesa. Zakaj bi ne bilo tako tudi danes? Zakaj se turist iz Trsta (ali odkoder koli) ne more nahraniti v Matavunu, kjer ni praktično nobene postrežbe? Jaz ne grem gledat nekam najlepše stvari na svetu, če vem vnaprej, da bom tam lačen. Kaj nudi danes Matavun izletniku? (Rečem ,danes', mislim pa na tisto, kar je bilo pred poldrugim letom, ko sem bil tam poslednjič. Bojim se, da tudi »danes« ni kdo-ve kake razlike). Prej sta bili dve važni gostilni, danes je v eni od teh dveh le nekak oduren vinotoč. Pošvedrana točilna miza, nekaj obupno golih miz, pri katerih ob nedeljah marjašajo in zdehajo domači kvartopirci in debelo pljujejo po tleh. Tukaj — si jaz. mislim — bi naša divaška občina lahko imela zlato jamo. Lansko leto, sem bral nekje, je posetilo Skocijanske jame okoli 8500 oseb, kar je zelo malo, približno tretjina milijona dinarjev jamske vstopnine. Ko bi ti ljudje bili postrežem, kot se dandanes vsepovsod pričakuje, bi več kot taka vsota, ostala v Matavunu; to se pravi v divaški občini. Ne vem, kaj je od tega treba dati državi, mislim pa, čim več dohodka, tem več ji gre. toda tudi tem več ostane v občini sami. Ko bi izletniki zvedeli, aa bodo v Matavunu dobro postrežem — vsaj tako kot so v Sežani, — bi v tej dobi vesp in lambret brez dvoma vsako lepo nedeljo v velikem številu pribrneli gledat bobneče slapove in divje prepade Škocijanskih jam in razdrapanega okolja v bližini. Divaška občina naj poskrbi, da bo v Matavun tujec vsaj v prazničnih dneh dostojno postrežen. Pripravljen je plačati in zakaj bi ne bil! Sicer je bilo že govora, da bi bil v Matavunu potreben hotel za tujce. Ta zamisel je v tem trenutku neumnost. Matavun ne potrebuje hotelov in niti ne prenočišč, potreben je pa dostojnega gostišča vsaj za večje dneve, vmes pa nekakega bifeja, kjer bi mimoidoči človek vsak hip mogel dobiti vsaj mrzlih jedil po želji, ne da si mora, kot navadno delajo izletniki, odpreti nahrbtnik v bližnjem borovem gozdiču! Sem član divaške občine in ji želim dobro— bolj kot katerikoli drugi občini v Sloveniji. Ali bo njen gospodarski svet. znal rešiti takšna vprašanja? Upam da bo. France Magajna 18. aprila Planinstvo v Postojni ima za seboj že lepo tradicijo. Ze leta 1907 je bilo večje število Postojn-čanov članov Slovenskega planinskega društva Ljubljana. Ti člani so bili dokaj delavni, kar nam priča vzorno speljana planinska pot iz Razdrtega, mimo starinske cerkve Sv. Hjeronima pod Grmado na Plešo. Markacija in letnica otvoritve sta še danes vidni. Ze takrat so planinci gojili željo, da bi na vrhu Nanosa zgradili planinsko zavetišče; zato so kupili parcelo, kjer stoji danes Vojkova koča. Prav tako je bilo že takrat zbranega precej denarja, toda svetovna vojna in poznejša italijanska okupacija je preprečila graditev. Takoj po osvoboditvi se je v Postojni zbralo nekaj planincev in pričeli so zbirati okoli sebe prijatelje planin. Pripravili so tla za ustanovitev samostojnega planinskega društva. Meseca februarja 1946 je bil ustanovni občni zbor. Ustanovljene so bile tudi planinske skupine po okoliških vaseh. Prirejali so izlete na Javornik, Škocjan pri Rakeku, Kucelj, ča-ven, Nanos in drugam. Planinska ideja si je kaj hitro v Vipavi slavili 18. aprila bodo praznovali v Vipavi občinski praznik. Kot doslej že nekaj let hočejo prebivalci vipavske občine proslaviti ta dan kar najlepše in svečano, zakaj ta datum jih spominja na važen dogodek v zgodovini naše narodnoosvobodilne borbe, ko so prvi primorski partizani zmagovito prestali veliko italijansko ofenzivo na Nanosu. Ko je poveljstvo videmskega vojnega področja zvedelo, da na Nanosu taborijo partizani, je poslalo na to področje celo divizijo do zob oboroženih vojakov. Na cesti Pod-nanos—Razdrto je stal vsakih 10 metrov italijanski vojak. Nanos je bil obkoljen. V borbo proti partizanom pa so Italijani poslali nad 600 vojakov in sto karabinjerjev. Partizanov je bilo vseh le 54 in so taborili na Lipah, blizu Strgarje-vih. Italijani so hoteli presenetiti partizane v taborišču, toda le-ti so jih sprejeli z ognjem na položajih. Vnela se je huda in ostra borba, ki je trajala nad osem ur. Italijani niso dosegli uspeha kljub moderni oborožitvi in petnajstkratni premoči. Partizani so se razdelili v dve skupini in se zmagovito prebili v Sinji vrh v bližini Otlice in v hribe nad Ozeljan. To je bila zanje velika zmaga, ki jo je obču- doval sleherni zavedni prebivalec Vipavske doline. Zato so proglasili ta dan v vipavski občini za svcj praznik. Razen številnih prireditev, akademij, fizkulturnih nastopov in kinopredstav s predvajanjem partizanskih filmov, pripravljajo v Vipavi, da bi se čim lepše oddolžili temu prazniku tudi kmetij sko-živinorejsko razstavo. Najboljši kmetje-razstavljalci pa bodo nagrajeni za najboljše pridelke in živino. Razstava bo razen tega prikazala tudi obrtniško dejavnost v vipavski občini, med vinogradnike pa bodo razdelili za najboljša vina nagrade. V pripravah za razstavo se živahno pripravljajo številni kmetovalci v vsej občini, prav tako pa tudi kmetijske zadruge s svojimi odseki za pospeševanja kmetijstva, vinogradništva in živinoreje. Kmetijska šola v Ložah bo razstavila nekaj sodobnih kmetijskih strojev. Največja zanimivost pa pričakujejo, da bo na razstavi praktično tekmovanje trsničarjev. Občinski ljudski odbor bo imel slavnostno sejo, v vseh večjih vaseh pa bodo predavanja v smislu strokovnega dviga kmetijskega gospodarstva v vipavski občini, ki je povsem agrarnega značaja. Upravni odlior nektf kmetijske zadruge na Goriškem je na svoji seji med drugim razpravljal tudi o. tem, da bi se zadruga morala zavzeti za varstvo in zaščito koristnih ptic. Misel tega odbora je dobra in bi bilo prav, če bi naše kmetijske zadruge na svojih rednih letnih občnih zborih vnesle na dnevni red tudi točko: Varstvo in zaščita koristnih ptic. Med vojno je izginilo ogromno koristnih ptic. Kazalo je, da bo ptičji rod popolnoma izginil celo iz naših vasi, kjer ptice najdejo več naravnih skrivališč kot po mestih. Se deset let po osvoboditvi je ptičji rod pri nas zelo razredčen. Kako se to pozna v sadjarstvu, vedo le sadjarji: Številni škodljivci so se tako razmnožili, da ponekod resno ogražajo sadovnjake. Človek — uničevalec koristnih ptic — je s svojo kruto roko podrl tisto naravno ravnotežje. Sam je z uničevanjem koristnih ptic ugla-dil pot malim in skritim sovražnikom sadnega drevja. Naši pernati pomagačl prav v tem času pripravljajo svoja gnezda za valjenje mladičev. Koliko gnezd uničijo otroci, ki se še ne zavedajo koristi, ki jih ptice prinašajo kmetijstvu. Na Tolminskem imajo nekateri sadjarji lepo navado, da izdelajo lične valilnice iz desk in jih pred za- utirala pot in to še posebno med mladino. Leto 1949 pomeni za PD Postojna prav gotovo eno največjih pridobitev. Ze med zimo tega leta so na Nanosu zapeli krampi. Pripravljali so prostor kjer naj bi stala planinska koča. Gradnja koče na Nanosu ni aktivizirala le planince, saj je pri delih sodelovalo tudi po 100 in več prostovoljcev, ki so na svojih ramenih prenašali gradbeni material na vrh Nanosa. Dela so tako hitro napredovala, da je bila že tisto leto 7. avgusta slavnostna otvoritev. Ta dan so prihiteli na Nanos planinci iz vseh delov naše domovine. Ta dan je bil tudi določen za vsakoletne tradicionalne planinske tabore, ki se iz leta v leto stalno prirejajo pri Vojkovi koči. Preveč bi bilo, ako bi hoteli naštevati vse one, ki so na katerikoli način doprinesli svoj delež k gradnji koče vrh Nanosa, vredno pa je omenitrii izredno požrtvovalnost takratnega predsednika PD Ela Garzarolija in tajnika Franca Boštjančiča, ki sta se poleg ostalih z vso vnemo lotila tega dela, ki je bilo kronano s tako lepim uspehom, da so postojnski planinci upravičeno ponosni. V preteklem letu je PD Postojna pridobilo na številu članstva še posebno to iz vrst najmlajših. Organiziran je bil izlet pionirjev na Triglav. Pionirji so pod vodstvom predsednika Ivana Rozmana prehodili v večdnevnem pohodu poleg vzpona na Triglav še njegova obširna področja. Prav tako je bilo prirejenih vrsto drugih izletov. Alpinistični odsek pod vodstvom Toneta Valiča je v preteklem letu organiziral plezanje slovenske smeri v Severni steni Triglava, Dedcove smeri pri Ko-rošici, IV. stopnje, v januarju letošnjega leta pa je bil na Nanosu alpinistični visokogorski tečaj, ki je trajal 7 dni. Tečaj sta vodila Klavdij Klede in Tone Valič. Takih tečajev si mladinci še želijo. Danes šteje Planinsko društvo v Postojni 265 članov, od tega je 72 mladincev in 59 pionirjev. Med glavne naloge, ki si jih je društvo postavilo za to leto je prav gotovo gradnja pionirske planinske koče na Pečni rebri pri Postojni. V ta namen imajo pripravljenega že nekaj denarja in gradbenega materiala. Predvidevajo, da bo otvoritev te koče že letos poleti, Tako bodo tudi najmlajši planinci imeli svojo kočo, ki bo komaj uro hoda oddaljena od mesta in na lepi razgledni točki. Na občnem zboru društva je 8 članov PD prejelo za svoje požrtvovalno delo diplome in pohvale, predsednik društva Ivan Rozman pa je prejel od Planinske zveze Jugoslavije diplomo in srebrno značko. »Stina« r i četkom pomladi privežejo na debla ali debelejše veje sadnih dreves. V letošnji hudi zimi so na lesene okvirje zunanjih delov oken hiš pribili lepo narejene pokrite krmilnice ter vanje vsak dan natresli ajde ali pa koruzne moke. Tako so rešili na stotine sinlc, ščinkavcev, brglezov, taščic, penic in drugih koristnih ptic pred poginom. Zdaj na pomlad so že opazili, da tiste ptice pripravljajo svoja gnezda v bližini njihovih hiš. Ko bodo izvalile mladiče, bodo s pobiranjem škodljivih črvov na sadnem drevju v obilni meri povrnile, kar so zanje napravili pozimi. Podobno skrb posvečajo lovci divjačini, le da imajo ti to skrb že več let dobro organizirano. Da se o tem prepričamo, je dovolj, če prelistamo kako številko njihovega glasila »Lovec«. Mislimo, da bi bilo na mestu, če bi v naših šolah v tem času učitelji spregovorili šolarjem kako vzgojno besedo o varstvu in zaščiti koristnih ptic. Prav tako bi v tem lahko veliko napravile našo mladinske organizacije, starši in drugi vzgojitelji otrok. Misel o zaščiti ptic bo vsekakor treba razširiti po vaseh in po mestih. Ne moremo si zamisliti sadovnjaka brez koristnih ptic, kot si ne more- mo predstavljati dobrega sadjarja brez škropilnice, žagice in krtače. Mali pernati pomagači nam nudijo — brezplačno — tako pomoč, da se je niti sami ne zavedamo. Pred leti smo pozimi imeli priložnost opazovati brglcza in siničko, ki sta s skrbjo strokovnjaka pregledovala staro hruško. Kako skrbno sta pregledala vejo za vejo od vrha do tal in pri tem odstranjevala lišaje, mah in star lub. Na snežni odeji pod krošnjo je po končanem pregledu ležala plast mahu, lišajev in stare skorje. Koliko zalege in bub sadnih škodljivcev sta pri tem uničila, si lahko predstavljamo. Mislimo, da je prav v tem pomladnem času naša dolžnost, da nekaj napravimo za zaščito teh malih in pridnih »udarnikov«, ki za svoje delo ne zahtevajo drugega plačila kot to, da jih pustimo v miru. Sadjar Naročajte, kupujte in širite naš tednik SLOVENSKI JADRAN Dobite ga v vseh trafikah in kioskih. » i Ze v stari, predaprilski Jugoslaviji, se je napredno učiteljstvo borilo zoper tedanji šolski sistem, njegovo vsebino in zastarele oblike. Težnje po šolstvu, ki bi po svoji organizacijski in vsebinski plati u-strezalo potrebam delovnih množic, je zastopalo mlado, progresivno učiteljstvo, združeno v Učiteljskem po-'kretu, Te revolucionarne težnje mladega učiteljstva s'o se morale skrivati za formalnimi zahtevami po spremembi vsebine izobrazbe (učnih načrtov) in metod, načina dela pri pouku. V času velike borbe za našo svobodo, a predvsem po osvoboditvi, so se v našem družbenem življenju izvršile velike revolucionarne spremembe. Le-te se posebej kažejo tudi v šolstvu, in sicer v idejnoSti pouka ter demokratizaciji šolstva. Dosegli smo to, da smo začeli v naših šolah poučevati na naprednih znanstvenih osnovah 't-er, da smo o-mogočili pot do najvišje izobrazbe vsej nadarjeni mladini. Demokratizacija vsega našega javnega življenja se je izražala v šolstvu v tem, da smo ustanavljali šolske in roditeljske svete, kjer so starši sodelovali pri reševanju vprašanj šole in vzgoje. Z uvedbo družbenega u-pravljanja v šolah se je vloga družbe pri izobrazbi in vzgoji mladine še bolj povečala. Ravno demokratizacija, vključitev velikega števila državljanov v organe, ki upravljajo šolstvo, je vzbudila splošni interes za vzgojo doraščajočega rodu. Prav zaradi tega povečanega interesa naši ljudje pogosto razpravljajo, ocenjujejo in tudi kritizirajo naše šolsJ.vo. To se izraža na različne načine. Mnogi ugotavljajo, da znanje učencev ne ustreza zahtevam naše družbene stvarnosti. Industrializacija naše države, uvedba družbenega samoupravljanja v tovarnah in podjetjih, družbeno upravljanje v zdravstvu, socialnem skrbstvu in pro-sveti, šolstvu, skratka, vključitev vedno večjega števila državljanov v proizvajalni proces in v organe družbenega upravljanja terja določeno izobrazbo mladega rodu, da bo sposoben nadalje razvija'! našo socialistično družbo. Kritika našega šolstva se izraža ■Še v drugih oblikah. N. pr. posamezniki zahtevajo uvedbo kmetijskega pouka v obvezne šole (to so: nižje gimnazije in osnovne šole)., drugi spet izražajo željo po večji prilagodljivosti učnega načrta posebnim razmeram, krajem, v ka'e-rih živi šola (industrija-tehnika). Zahteva po večjem upoštevanju telesne ter estetske vzgoje je tudi vsak dan glasnejša. Šolniki ugotavljajo, da sicer vsi naši učenci zaključijo osemletno šolsko obveznost, vendar pa le slaba četrtina konča svoje šolanje v 3. razredu osnovhe šole, oziroma 4. r. nižje gimnazije. Večina učencev torej dobi izobrazbo, ki jo predpisuje učni načrt za 5., odnos'no 6. razred. Ta ugotovitev naših šolnikov nas še posebej opozarja, da z nagim šolskim sistemom ne dosega- BRANKO HOFMAN: Jutranji asociaciji na morju I. Morje v prvi zarji in na morju jadrnica, plahutaje ziblje v zraku se samotna ptica. Gledam morje: večno valovi. Gledani luč, ki nad vodo drsi. Nič ne vem, da večno valovi, kar iz temë se v sončno luč rodi. II. In pravim ribiču: na morje zaveslaj, naj v jadra bela veter se upre. Ce je, če ni poti nazaj — o tem mornarji malo govore. Čeprav molčimo, vsi vemo: nemiren val nas vse nekoč zalije. Nad nami bo oktorbsko nebo in mi v tem valu kapljica vode, ki v sončni luči valovi in sije in zbliža vse obale, vse ljudi zemlje. (Iz zbirke ZA OBLAKI SO ZVEZDE. Izdala založba Obzorja v Mariboru, 1956) mo sinotirov obveznega šolstva. Razen tega, zlasti starši, razpravljajo o preobremenjenosti učencev glede na zahtevnost učnih načrtov. Ostre kritike smo slišali na račun sistema ocenjevanja v. osnovni šoli, a prav tako je živo vprašanje, ali .naj učenci na nižji stopnji osnovne šole sploh ponavljajo razrede. V pedagoških časopisih razpravljajo o potrebi novih učnih metod in o sodobnejših učnih sredstvih (film, mikroskop itd.). Mnogo je tudi govora o šolanju učiteljskega (kadra, ker bo to nujno sledilo iz spremenjenega načina dela v novi, reformirani šoli. Pobude, ki iso prihajale od star-išev, šolnikov, strokovnih društev učiteljev in profesorjev, so dobile svojo potrditev o potrebi šolske reforme z najvišje strani. Odbor za prosveto pri Zvezni ljudski skupščini je formiral posebno delovno telo, Zvezno komisijo za reformo šolstrva, z nalogo, da zbere, preuči in formulira gradivo. Pri tako razvejani, široki problematiki šolsko-reformnega dela je morala Zvezna komisija poiskati in razviti take organizacijske delovne oblike, ki bi zagotovile pravilni in uspešni metodološki pravec tega dokaj težkega in sestavljenega dela. Spričo tega je Zvezna komisija za reformo šolstva razdelila celotno delo na ustrezna področja. Tako je v maju 1955 formirala dve podkomisiji, in sicer za obvezno šolstvo ter za učiteljsko šolanje. Vendar bi ne bilo s tema komisijama zajelo celotno šolstvo, zategadelj je določila še podkomisije: splošnoizo-braževalne, strokovne šole, za predšolsko vzgojo, za izobraževanje odraslih, Zavedala Se je tudi dejlsitva, da je potrebno globlje poznati materialne temelje .im pogoje, v katerih živi naše šolstvo. To jo je vodilo do ustanovitve podkomisije za materialno osnovo šolstva. Doslej sta najbolj poglobljeno in sistematično delali podkomisiji za obvezno šoMvo in učiteljsko šolanje. Obe podkomisiji sta izdelali na 'temelju številnih posvetovanj in obširnega dokumentarnega gradiva e-laborata, ki sta ju predložili Zvezni komisiji za šolstvo. Le-ta je oba elaborata na posvetovanju decembra 1955 v Beogradu z manjšimi spremembami sprejela in ju izročila vsej javnosti v diskusijo. Naslova elaboratov sta: 1, Temeljna načelna vprašanja, stališča, opredelitve, motivi, zbirna utemeljitev In zaključki o organizaciji obveznega šolanja. 2. Osnovna vprašanja, načela in zaključki o šolanju učiteljskega kadra za obvezno šolstvo. (Dalje prihodnjič) (IZ PISEM S POTOVANJA) Prihajajo nam prve vesti članov GSP, ki je na dvajsetdnevni turneji po večjih gledaliških središčih Slovenije. »Mislim, da ne bi mnogo zgrešil, če bi napisal: veni, vidi, vici,« pričenja pismo direktor Oskar Venturini. ». . . Ze prva predstava je vžgala ...« »Vihar navdušenja pri predstavi Srečno, ljudje...«, ».. . aplavz na odprti sceni pri Botru Andražu .. .«, », . . venci gledališču, venec Zegi v Kelihih . ..«, »rože, slike, darila.. .«, »vabila in pogostitve«, ... »nagovori« . . . ponavljajo veselo presenečeni igralci. Res, veselo presenečeni. Zakaj na pot so se odpravili s skromnostjo najmlajših slovenskih gle-daližčnikov. »... Prišli smo ponižno in pohlevno kot siromački, a že v Ptuju so nas sprejeli zelo prisrčno. Igrali smo prvi večer Botra Andraža, drugi večer Na I t - ' i rrr~i a'^sh >4 pq* Osnovna šola v Šmarjah pri Kopru Druga sezona Turistično-olepševal-nega društva v Kopru Komorni koncert zagrebških gostov Svojo drugo sezono umetniške dejavnosti je pričelo koprsko Tu-ristično-olepševalno društvo dne 10. aprila z večerom komorne glasbe v dvorani Glasbene šole. Gostovali so: sopranistka Jelka Braj-ša (Zagreb), pianist Vlado Seljan (Zagreb), klarinetist Josip Pomikalo (Zagreb) in violinist Kari Ku-la (Miinchen). V prvem delu smo slišali znamenito Suzanino arijo iz Mozartove opere »Figarova svatba« in Mozartovo violinsko sonato v e-molu. Zaključek prvega dela je bila sonata v Es- duru za klarinet in klavir skladatelja Johanessa Brahmsa. Drugi del programa je bil posvečen predvsem hrvatski glasbeni ustvarjalnosti. Slišali smo pesmi Matečič-Ronjgova in Blagoja Ber-se, skladbo za klarinet italijanskega pevca in skladatelja Lnigija Bassija, Andante cantabile za klarinet Zvonimira Bradica ter violinsko skladbo Arabeske Ceha Bo-huslava Martinuja. Izvajalci so želi pri sicer maloštevilni publiki zasluženo priznanje. (Silone: VINO IN KRUH. — Gramsci: PISMA IZ JECE) Siloneja poznamo Slovenci že po treh prevedenih knjigah (Foita-mara, Slovo od Moskve, Prgišče robidnic), od katerih je izšla Fon-tamara že celo v drugi izdaji. Zdaj smo dobili že četrto njegovo knjigo, roman »Vino in kruh«. Težko bi bilo v tem delu odkriti kak nov obraz Silonejeve umetnosti ali izpovedovanja. Kajti Silone je kot pisec in mislec monolit. Zato so njegova dela samo deli celote in upal bi si trditi, da ne predstavljajo rasti v smislu dozorevanja. Silone je še vedno kakršen je bil že v svojem prvem delu, romanu Fontamara: odločen upornik proti fašizmu in neomahljiv borec za pravice tlačenih in zanemarjenih in zapostavljenih kmetov, ka-fonov — ter velik uresničevalec idej komunizma in socializma na vasi. Vsa Silonejeva dela nosijo na sebi pečat dokumentarnosti, ki je pravzaprav za realista Silonejevega kova nujna. Tako so njegova dela najintimneje povezana z njegovim osebnim življenjem. In prav romani Fontamara, Vino in kruh in — doslej v slovenščino še nepre-vedeni — Seme pod snegom tvorijo nekako avtobiografsko trilogijo. V Fontamari — kjer slika svojo rojstno vas in čisto resnične ljudi — je pisatelj mladenič, ki snuje in pripravlja odpor, organizira kmete in jih privede do prvega krvavega spopada. — Vino in kruh je drugi del njegovega življenja. Tu gre pisatelj sam vase. Ocenjuje svoja dejanja, več, svoje ideje in cilje. Bo- ri se z dvomi, omahuje nad svojimi metodami. Preoblečen v duhovnika, odmaknjen od mestnega življenja, si skuša ponovno ustvariti pravo sliko resničnosti, s katero je povezan. Tu, med kmeti, ponovno spozna, proti komu in čemu se mora boriti in s kakšnimi elementi lahko računa. Tu prodira v psiho svojih ljudi in išče vzrokov in rešitve. In ne samo to: skozi prizmo gradnje celega romana vidimo, kako skuša presoditi sebe in druge, tovariše iz mladih let. Umetniško je Vino in kruh najmočnejše Silonejevo delo. Bogato je po opisanih značajih, v opisovanju samega sebe, v liku Pietra Spine oziroma Paola Spade, Nepozabni pa so še liki Cristine, Bian-chine, don Benedetta in drugih. Nadvse lep je opis pokrajine okoli Fucinskega jezera, živali in ljudi. Človek zlepa ne more pozabiti nekaterih umetniško dovršeno opisanih epizod (n. pr. krst osla). Prevod je ponekod šibak, precej je tudi slovničnih in stavčnih napak, Gramscijeva pisma pa spadajo med tiste dokumente, iz katerih pogostoma lahko samo med vrsticami spoznavamo ne enega samega človeka, marveč celo skupnost ljudi, v tem primeru obraz celotne Italije. Nekaj skopih življenjskih podatkov nam pove, da je bil Antonio Gramsci kmečkega porekla, da je bil rojen v enem izmed najbolj revnih predelov Italije na otoku Sardiniji, da je postal intelektualec in univerzitetni profesor. Drugi istočasni pregled pa, da se je pridružil delavskemu gibanju okoli leta 1910 kot član socialistične stranke, da se je vedno bolj nagibal k delavstvu in da se je pripravljal in potem tudi izvrševal svoje poslanstvo med delavci. Da je to poslanstvo vršil z vso vestnostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, dokler ga niso leta 1926 aretirali in obsodili na 20 let ječe. Gramsci je bil tako odtrgan od sveta. Umaknili so ga, odrezali od proletariata. In tu imajo mesto naša »Pisma iz ječe«. Iz zapora je moglo priti vse le cenzurirano. Zato v pismih zaman iščemo jasnega in odkritega izpovedovanja naprednih idej, ki so ga vseskozi prevevale. Vendar je znal na neki način le povedati to, kar je mislil. Posluževal se je različnih prikritih izrazov. Izbor pisem, ki sestavlja knjigo »Pisma iz ječe« je ozek, saj so predvsem družinska pisma (ženi, otrokoma, svakinji in še nekaterim drugim), vendar nam vsebinska plat le daje slutiti, kako vsestransko globok je bil avtor v vseh vprašanjih, ki zadevajo politiko, filozofijo, umetnost ter zgodovino razrednega boja. Topla človeška nota, ki jih preveva, pa dokazuje, kako je bil Gramsci tudi tu cel mož, Obširno in tehtno uvodno besedo je slovenskemu prevodu napisal Ivan Regent. V njej je tudi kos zgodovine našega primorskega delavskega gibanja. —nb — dnu kelihov. Obe predstavi sta bili že vnaprej razprodani in zelo dobro sprejeti. Publiko, upravo gledališča in oblast smo presenetili. Navdušenje je bilo tako veliko, da so nam poleg pogojev, ki so jih sprejeli, dali za oba dneva še brezplačno prehrano.« Podobno v Mariboru (tri predstave: »Boter Andraž«, »Srečno, ljudje«, »Na dnu kelihov«), kjer je pozdravil naše gledališče direktor mariborskega SNG tov. Jaro Dolar in med drugim dejal: »Odkrito moram priznati, da smo vas podcenjevali«. In podobno v Celju (tri predstave: »Na dnu kelihov«, »Boter Andraž«, »Srečno, ljudje«) kjer je pozdravil naše gledališče poleg upravnika celjskega MG tov. Fe-dorja Gradišnika in predsednika celjskega upravnega odbora tov. Medveda tudi minister tov. Luka Leskošek in se v dolgem nagovoru čez vse pohvalno izrazil o našem delu, ki mu je dal polno priznanje. In zopet in zopet: »... publika navdušena ...«, »... laskave pohvale merodajnih ljudi«, »aplavz, darila, čestitke .. .« Tako prodira delo Gledališča Slovenskega Primorja v zavest najširše slovenske javnosti. Turneja se nadaljuje preko Trbovelj, Kranja, Jesenic in Škofje Loke v Ljubljano, Novo mesto in Črnomelj. Dokončne vtise in bilanco pa bo možno zapisati šele po po-vratku članov GSP v Koper. Dj. F. Jubilej člana SNG v Trstu Rada Nakrsta V soboto, dne 7. aprila, je imelo Slovensko narodno gledališče v Trstu jubilejno premiero v dvorani na Stadionu 1. maj. Član tržaškega gledališča Rado Nakrsi je slavil 25-letnico svojega gledališkega delovanja. Nastopil je v naslovni vlogi tragedije v treh dejanjih pisatelja Luigija Pirandela »H«nrik IV«. V ostalih vlogah so nastopili še: Nada Gabrijelčičeva, Tea Starčeva, Miha Baloh, Jožko Lukeš, Mo-dest Sancin, Silvij Kobal, Julij Guštin, Ivo Kuferzin, Stane Stare-šinič, Stane Raztresen, Jože Sed-mak in Enij Reinhardt. Dramo je režiral Vlado Habunek kof gost, sceno pa je izdelal arh. Božidar Rašica. Po premieri je bila proslava na odprtem odru. Tržaško občinstvo ter predstavniki kulturnega in javnega življenja iz Trsta in Slovenije so izrekli jubilantu Radu Nakrstu iskreno priznanje za njegovo uspešno in prizadevno 25-let-no pot na deskah slovenskih gledališč. pllSPi itefe: :-v ■ «mi Rado Nakrst Premieri so prisostvovali tudi zastopnik vladnega generalnega komisarja dr. Palamarc ter odlični francoski, britanski in ameriški gostje iz Zagreba in Beograda. Bralci in nai-očniki SLOVENSKEGA JADRANA sodelujte pri reševanju naših nagradnih križank! Zimski popoldan na vasi - Tudi malenkosti so lahko pomembne Še precej hladno je bilo, ko me je priložnost zvabila na Tolminsko. Pokrajino je še pokrivala snežnobela odeja, blagodejni sončni žarki pa so že lepo greli. Po prisojnih strminah so tu pa tam povzročali manjše snežne plazove, ki so izginjali v zelenomodri in zaradi mraza močno upadli reki. Znašel sem se že precej visoko, na manjši jasi, ki je nudila res čudovit razgled. Za nekaj trenutkov sem postal, da bi se naužil vseh tistih lepot, ki jih ljubitelju narave lahko nudi lep in sončen zimski popoldan, nato pa sem se počasi obrnil nazaj proti vasi. Ko me je le še nekaj sto metrov ločilo od roba gozda, je pritegnila mojo pozornost pritajena govorica otrok. Sledil sem ji in kmalu zagledal tri 8 do 10 let stare fantke. Niso me videli. Spočetka sem mislil, da stikajo za telohom, toda motil sem se. Kmalu so namreč obstali kakor okameneli, se šepe-taje pogovarjali in neprestano strmeli nekam v daljavo. Ko sem jih nagovoril, so se sicer nekoliko zdrznili, kljub tem pa skoraj brez zadrege odgovorili: »Siničke in kose iščemo. Radi bi katerega ujeli.« In res! Ko sem pogledal malo bolj pozorno, sem opazil kakih 50 metrov v bregu pripravljeno ldet-ko z vabo. Okregal sem jih, toda vse je kazalo, da jim moje besede niso segle do srca. Kar nekam posmehovali so se, ko so se pred menoj vračali proti vasi. Pozno popoldne sem se vračal v skoraj izumrlo vas, le tu pa tam sem srečal kakega vaščana. Mojo pozornost pa so spet zbudili otroci. Kar cela gruča jih je bila. Pred seboj so podili že močno upehano mačko in jo obmetavali z vsem mogočim. Za moje svarilo se še zmenili niso. Naslednjega dne sem zvedel, da so mačko ubili in da je to dejanje sprožilo celo spor med nekaterimi družinami. Marsikdo bo morda dejal, da sem malenkosten, ko navajam vse to. Vendar se s takimi dejanji ne strinjam, ker vidim v tem pomanjkljivo vzgojo otroka. Zavil sem proti vaški gostilni, kjer je bilo le malo ljudi. Pri mizah so sedeli večinoma kvartav-ci ,toda — žal — večinoma mladinci. To me je nekoliko presenetilo. Kaj res ne more najti mladina pozimi druge zabave? Razen mladincev sem opazil v gostilni tudi nekaj otrok; vse je kazalo, da so bili v družbi očetov, ki so zatopljeni v kvarte, pozabljali nanje. Tu pa tam so ti otroci posegli po kozarcih svojih očetov in se tako privajali alkoholu. Te očete bi prav rad vprašal, če se zavedajo svoje dolžnosti do otrok. Vsekakor kaže, da ne! Ker mi ni ugajal zatohli zrak, ki je močno zaudarjal po vinu, sem se kmalu napotil k znancem. Komaj sem stopil v hišo, 2e se je pojavila na pragu 11-leina domača hčerka, vsa zasopla saj se je vračala s sankanja. Mati ji je nalila v kozarček žganja, rekoč; »Na, da se ne boš prehladila!« To materine besede so me osupnile, še bolj pa občutek, da je zavžila deklica žganje z izrednim zadovoljstvom in je zaprosila mamo, naj ji da še! Isto se je ponovilo. ko je stopil 9-letni fantek. Mimo tega res nisem mogel. Kmalu sem napeljal pogovor na škodljivost alkohola še posebno za otroke. Žal pa sem bil v tistem trenutku edini v hiši, ki je to trdil. »Malo žganja jim prav gotovo ne škoduje. Fantku, ki je bolj slaboten, ga dam tu in tam tudi zato, da se mu utrdijo kosti,« mi je odvrnila mati obeh otrok, * Samo nekaj dni sem bil v vasi. Vstopil sem v marsikatero hišo. Ponekod sem naletel na najboljšo vzgojo, za večino pa tega ne morem trditi. Tudi na cesti sem marsikaj opazil. Nekateri otroci so vzgojeni tako, kakor da bi bili brez staršev, marsikdaj se sosedje sprejo zaradi kakega dejanja otrok, namesto da bi ukrenili kaj drugega, koristnejšega. Predaleč bi prišel, če bi hotel vse to navajati. Kljub temu pa je opaziti napredek tudi pri nas. Ker večkrat zahajam tja, to lahko trdim. Vedno manj je očetov, ki vodijo s seboj otroke v gostilno, vedno manj je staršev, ki so mnenja, da alkohol otroku koristi, in vedno več je takih, ki vse bolj uspešno vzgajajo svoje otroke tudi brez palice in zaušnice. Zdravstvena, vzgojna in druga predavanja ter raznovrstni tečaji iz leta v leto rodijo uspehe. Vendar pa bodo tečaji in predavanja, vedno bolj potrebni, zlasti tečaji za žensko mladino — za bodoče matere in gospodinje. Tiste, ki bodo šle skozi take tečaje, bodo vzgajale svoje otroke prav gotovo drugače, kakor so jih vzgajale nekoč njihove matere. Dejstvo pa, da mlade matere in dekleta vse bolj obiskujejo predavanja in tečaje, dokazuje, da smo tudi pri nas na poti napredka. -an Gospodinje9 aH vestea.m ... da potrebuje naš orgainzem dnevno pet gramov soli in da večja količina že škoduje, ... da vas čebula pri rezanju ne bo pekla, če jo boste rezali v vodi, ... da lahko obranite sveže meso, če ga zavijete v čisto krpo, ki ste jo namočUi v kisu in pustite na mrzlem, najbolje na prepihu, ... da je voda, v kateri ste kuhali krompir, zelo dobra za čiščenje jedilnega pribora, ... da so topli obkladki najboljše sredstvo proti nespečnosti? Topel ob-kladek si položite, ko ležete v posteljo, na zatilje ali na oči. s seje zveze zadružnic Model za spomladanski kostum ali dvodelno pleteno obleko. Pretekli teden je bila prva seja okrajnega iniciativnega odbora Zveze zadružnic, ki so se zbrale, da bi razpravljale o letnem programu dela, Vse članice odbora so bile mnenja, da je organizacija Zveze zadružnic potrebna na vasi, ker bodo žene lahko mnogo prispevale za povečanje proizvodnje v kmetijstvu in pomagale pri reševanju vseh različnih nalog na vasi. Letni program dela, ki smo ga obravnavale in osvojile, predvideva na prvem mestu vzpostavitev organizacije Zveze zadružnic pri vseh KZ. Ti odbori bodo delovali v povezavi z ostalimi pospeševalnimi odseki pri KZ in sprejeli v svoje izvajanje tisti del programa, ki je po značaju ženam najbližji, Od pospeševalnih akcij smo vzeli v program predvsem pospeševanje vrtnarstva, kajti še vedno je veliko družin, kjer je pomanjkanje zelenjave v prehrani občutno. Alkoholizem je pri nas še vse preveč razširjen. Ljudje pijejo ob vsakem dogodku, večjem delu in prazniku, kar je v škodo posamezniku in skupnosti. Posledice se kažejo v zmanjšani delovni sposobnosti, včasih v večdnevni ne -sposobnosti za delo in običajno v denarnem pomanjkanju. Razen tega vpliva alkohol tudi kvarno na človeški organizem, seveda prej ali pozneje, glede na telesno konsti-tueijo. Alkohol deluje na velike možgane: povzroča omamljenost, človeka zapušča spomin, razsodnost, ni zmožen samokritike, kar ga privede do nepremišljenih dejanj; v malih možganih pa alkohol ohromi center za ravnotežje. Vpliva tudi na toplotno stanje in na krvni obtok. Segretje, ki ga povzroča, je le prehodno, žile se razširijo, nakar pa sledi večje oddajanje toplote. Omamljeni živčni sistem vinjenega človeka se težje prilagodi zunanjim vplivom, zato človek takrat ne čuti mraza in tudi ne toplote. Pri stalnem uživanju alkohola se zmanjša elastičnost žil in srca, kar se maščuje zlasti v starosti. Nujno je, da vsi sodelujemo v borbi proti alkoholizmu. Prevzgo-jimo sebe, svojce — vse. Zahte-vajmo, da bodo prodajali vsi naši lokali in trgovine sadne in mlečne sokove ter rudninske vode. Ob vsakem letnem času pa si lahko napravimo sami doma ceneno in osvežujočo pijačo, ki je podobna »šabesi«: Potrebujemo: 10 litrov vode, 10 večjih, posušenih ali svežih bez-govih cvetov, 1 kg sladkorja, 1 limono, četrt litra vinskega kisa, lahko dodamo še 1 pomarančo, vendar ni nujno. V čisto, nenapokano emajlirano posodo nalijemo 10 litrov vode in namočimo vanjo 10 velikih bezgo-vih cvetoy. Prilijemo četrt litra vinskega kisa, dodamo sladkor in na kolobarje zrezano limono. Premešamo, pokrijemo in pustimo stati 3 do 4 dni na toplem, da se začno spuščati na površini mehurčki. Vsak dan tekočino premešamo. Končno jo precedimo skozi platneno krpo in napolnimo z njo stekelnice, ki jih dobro zamašimo in hranimo v hladnem prostoru z vratom navzdol. Tako pripravljena tekočina zori 8 do 14 dni. Najbolje je, če jo potem porabimo v šestih tednih. Zelo uspešno nam nadomešča alkohol. F. K. • Miši ne marajo metinega duha. Ce damo v luknjo, iz katere prihajajo miši, strok mete, se bodo miši raz-bežale. * Smolne madeže najbolje odpravimo z blaga s čistim alkoholom ali z etrom. GOSPODINJSTVO NA DANSKEM — POSEBNI KUHARSKI TEČAJI ZA MOŠKE IN SEMINARJI NA FAKULTETI Dvodelna obleka ali lahek kostum. Razlika ni velika, odvisno je le od materiala in od tega, ali nosimo z bluzo ali brez nje Naši gospodinjski strokovnjaki, ki hodijo po inozemstvu, so zlasti navdušeni nad naprednimi razmerami v skandinavskih državah. Tam so se tudi največ naučili. Nič čudnega ni, da so daleč pred nami; pomislimo le, da se je borba za napredno gospodinjstvo začela na Danskem že pred 60. leti. Pionir te borbe je bila Marteline Lauricens. Z lastnimi sredstvi je ustanovila prvo gospodinjsko šolo. Skupno z absolventkami s svoje šole se je potem borila za izpopolnitev gospodinjske vede. Obiskovale so hiše, organizirale tečaje in podobno. Pri pristojnih oblasteh pa je Marteline odločno zahtevala, naj uvedejo gospodinjstvo kot obvezen predmet v šole. Svojo zahtevo je utemeljevala, da bodo tako otroci (dečki in deklice) razbremenili matere, jim pomagali pri nekaterih opravkih v hiši, zlasti pa da se otroci ne bodo navadili deliti domačega dela na moško in žensko. Ta nesebični trud napredne Danke je rodil uspehe. Leta 1900 so uvedli gospodinjstvo v učni načrt v vseh šolah, leta 1937 pa so imeli že povsod tudi potrebne prostore za praktični in teoretični pouk v gospodinjstvu. Tako je učni načrt na Danskem že takrat omogočil gospodinjstvu, da praktično izkoristi ne samo pridobitve v prehrani, temveč tudi v drugih panogah (kemiji, fiziki, tehnologiji, higieni itd.) To je tudi največ pripomoglo k temu, da na gospodinjstvo niso gledali več samo kot spretnost kuhanja in čiščenja stanovanja, temveč kot na rezultat različnih znanosti, ki omogočajo praktičnejšo ureditev stanovanja in kulturnejši način življenja. To gledanje je posebno koristno za ženo, kajti na Danskem je 40 % žena zaposlenih in le 5 % žena ima gospodinjske pomočnice. Kljub temu ima danska žena zaradi znanja s področja gospodinjstva in smotrne porazdelitve dela med družinskimi člani dovolj za počitek in za razvedrilo. Razen rednega in obveznega pouka iz gospodinjstva v osnovnih šolah, imajo na Danskem veliko mrežo raznih gospodinjskih šol in tečajev, kjer si obiskovalci izpopolnjujejo svoje znanje. Posebno razvit je sistem večernih tečajev, ki jih obiskujejo zaposleni ljudje. Ti tečaji so postali stalna oblika dopolnilnega izobraževanja odraslih. kuharski tečaji so najbolj obiskani Tečaji iz gospodinjstva ne sodijo na Danskem med tiste tečaje, ki so slabo obiskani. Ne obiskujejo pa jih samo žene, ampak tudi veliko moških. Dokler se Danci ne oženijo, navadno sami vodijo svoje gospodinjstvo, pa tudi pozneje v zakonu se jim zdi popolnoma naravno, da pomagajo ženam pri gospodinjskem delu. Po najnovejši statistiki se ukvarja 50 % vseh poročenih mož z domačimi opravki. Učiteljice na gospodinjskih tečajih pravijo, da so posebno moški učenci izredno natančni in resni pri učenju in zato v tej deželi organizirajo ranez mešanih tečajev tudi posebne kuharske tečaje, ki jih obiskujejo samo moški. gospodinjska fakulteta Dansko mesto Orhus ima edinstveno gospodinjsko fakulteto ne samo na Danskem, temveč v vsej ■ Skandinaviji. Ustanovili so jo pred desetimi leti in obiskujejo jo študentje iz vse Evrope. Na univerzi ločijo tri različne seminarje: prehrana, ekonomija v gospodinjstvu in tehnika v gospodinjstvu. Teoretična predavanja so v laboratorijih, praktična pa v kuhinji, kjer ima vsak študent svoje stvari, ki so potrebne za pouk. Po končanih študijah dobijo študentje službo v kakšnem laboratoriju za prehrano, higienskem zavodu, pre-liranbeni industriji ali v eni izmed organizacij, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Ta študij ustvarja strokovnjake, ki so potem na terenu sposobni, da odgovore na mnoga vprašanja, ki še vedno mučijo tudi dansko gospodinjo. V ta namen je že bil dvodnevni seminar za žene. Končni cilj te akcije pa je: večja in boljša proizvodnja zelenjave za domače potrebe, kakor tudi za potrebe trga. V teku leta, to je v času ko bo največ zelenjave in sadja, bomo skupaj z okrajnim gospodinjskim centrom organizirali dvodnevni seminar za konserviranje sadja in zelenjave. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da bodo te organizacije navajale žene, da čim več pažnje posvečajo estetski ureditvi vasi (gojenje rož na vrtovih in oknih, boljša higienska ureditev vasi itd.). V jesenskih mesecih bomo organizirali še okrajni in več lokalnih seminarjev za higieno klanja in pravilno predelavo prašičev ob kolinah. Tovrstni seminar je že bil v minuli zimi, in 'sicer eden v okrajnem merilu in eden, posebno uspešen, s 24 udeleženkami v Ilirski Bistrici. Okrajni odbor Zveze zadružnic bo usmerjal odbore zadružnic pri KZ, da bodo uredili stalne prostore z inventarjem za razne .gospodinjske tečaje, kajti vedno je v vasi vprašanje, kje in s čim začeti tečaj. Ravno tako bodo odbori zadružnic dajali pobudo, da se bodo uredila perišča, kjer je možno kopalnice itd., vse kar bi pripomoglo k razbremenitvi naše žene na vasi. Vse te akcije bomo izvedle v povezavi z okrajnim centrom za gospodinjstvo, da bomo tako lahko naše žene seznanjevale s sodobnimi tehničnimi pripomočki v gospodinjstvu. a. p. Suh kvas lahko preizkusimo, če je še dober tako, da ga vržemo košček v vrelo vodo. Ce se bo vzdignil na površino; pomeni, da je uporaben. # Zlate okvirje obvarujemo pred muhami tako, da jih namažemo s česnom. Čistimo pa jih tako, da z njih najprej dobro obrišemo prah, potem pa jih umijemo z vodo, v kateri se je kuhal česen. * Majhne škarje lahko sami nabru-simo tako, da z njimi režemo tenak steklen papir. koštrun na belokranjski način Pol kg mastnega koštruns zre-Eemo na 4 kose. Veliko čebulo frežemo in svetlorumeno prepra-žimo na masti, olju ali margarini. Na prepraženi čebuli potem tlušimo osoljeno koštrunovo meso. Med dušenjem pridno zalivamo, dodamo malo kamne, lovorjev listič, strok česna, poper, pol kavne žličke majarona. V približno poldrugi uri je meso mehko, nakar ga potresemo z dvema žlicama moke in zalijemo s pripravljeno krompirjevo vodo. Dodamo še tri zrezane krompirje. Posebej zrežemo srednje veliko glavo zelja, jo poparimo in pustimo deset minut, da se malo omehča. Nato preccdimo in dodamo lcoštrunje-mu mesu. Vse skupaj še dušimo pol ure. Paziti moramo, da ni vse pregosto ali preredko. Kot dodatek lahko serviramo še kruhove cmoke, testenine, riž, žgance. ribji golaž 1 kg rib, pol dl olja, čebula, paprika, zelen peteršilj, 5 dkg moke, 2 žlici paradižnikove mezge, pol dl vina ali kis. Narezane ribe osolimo, povaljamo v moki i« opečemo na olju. Na istem olju nato prepražimo sesekljano čebulo, pridamo česen, papriko, zalijemo in dobro prekuhamo. Na koncu dodamo še paradižnik in opečene ribe ter dušimo še pol ure. Nazadnje dolijeruo vino ali kis. H golažu serviramo navadno še POLENTO, ki jo pripravimo takole: V posodi zmerimo zdrob in vzamemo dvakratno množino vode. Zdrob stre-semo v slan krop, pridamo olje in mešamo tako dolgo, da se zgosti. Polento kuhamo pokrito tri četrt ure. Vmes večkrat premešamo. LJUBLJANSKO-PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA o "nT fl wi] w n a KOMPLETNO SPALNICO iz češ-njevega lesa, rabljeno, prodam. Ogled in informacije pri mizarski zadrugi v Kopru, Istrska obala. PRODAM 8 let starega KONJA z jamstvom. Cena po dogovoru. Boštjančič Anton, Harije št. 66, Ilirska Bistrica. RENOVIRAN KAVC-FOTELJ prodam. Poizve se v krojačnici Na-zorjeva ulica 13. DVOKOLESA od 8.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od 45.000 lir naprej dobite na obroke pri tvrdki »MARCON«, Trst, Ulica Pieta 3. RAZPISI ZA SPREJEM V VOJAŠKE SOLE Naše mladince, Iti se žele vpisati v vojaške akademije in šole, opozarjamo na razpise, s katerimi se lahko seznanijo na Vojnem odseku v Kopru in tudi na svojih občinskih ljudskih odborih. Te dni je Personalna uprava JLA razpisala za absolvente osemletne osnovne šole, nižje gimnazije ali za mlade radlomehanike, tt mehanike In elektromehanike natečaje za razne podoficirske šole, za šolo vojaških godbenikov itd., vtem ko je za absolvente srednjih in strokovnih šol razpisala natečaj za sprejem kandidatov v vojne akademije (letalsko, pehotno, lctalsko-telinično, vojno-pomorsko-strojno, vojno-tebnifno, in-tendnatsko) in šolo za aktivne sanitetne oficirje. Pogoje za sprejem v podoficirske in navedene oficirske šole dobe lahko interesenti na vpogled, hkrati s tem pa tudi pregled pravic 111 dolžnosti, ki Jih imajo po vpisu v omenjene šole. Enajsto kolo ljubljansko-primor-ske lige se je za primorska moštva slabo končalo. Koper, Izola in Postojna so pustili ves izkupiček nasprotnikom, čast Primorske je rešil le sežanski Tabor, ki je na svojem igrišču premagal ljubljansko Ilirijo. Največje zanimanje je bilo za tekmo v Kopru med domačim moštvom in kranjskim Triglavom. Čeprav so bili gostje favoriti in čeprav so v prvi tekmi v Kranju odpravili Koprčane z dvoštevilč-nim rezultatom, so mnogi pričakovali presenečenje. Koper se je namreč za pomladansko tekmovanje dobro pripravil in je že prejšnjo nedeljo proti Mladosti dokazal, da bo treba nanj resno računati. Do presenečenja sicer ni prišlo, toda Kranj se je moral krepko potruditi, da je porazil borbene domačine s tesnim rezultatom 4:2 (2:2). Pred številnimi gledalci sta moštvi nastopili v naslednjih sestavah: Triglav: Hefler, Česen, Pavčič, Čebul, Perkovič, Srakar, Stular, Mihelčič, Brezar, Štular II. in Pod-lipnik. Koper: Kravos, Omahen, Turči-valič, Bertok, G. Hočevar in Vato-valič, Bertok G. Hočevar in Vato-vec. Prve minute igre so pripadale domačinom, ki so silovito napadli. Že v drugi minuti je Vatovec na dolg predložek krilske vrste pretresel kranjsko mrežo. Mnogi so mislili, da se bo ponovila slika prejšnje nedelje, ko so Koprčani v prvih dvajsetih minutah vodili s 3:0. Toda Triglava ni ta gol zme-del. Že dve minuti nato so v protinapadu izenačili. Koprska ožja obramba je namreč slabo pokrivala najnevarnejšega napadalca gostov Mihelčiča, ki je neovirano streljal v mrežo. Po tem golu so Kranjčani nadaljevali z napadi in v petnajsti minuti dosegli vodstvo. Na slabo streljano žogo Mihelčiča, ki je šla v aut, se je vratar Kravos po nepotrebnem vrgel in jo nesrečno usmeril v lastno mrežo. Šele po tem golu so domačini zopet prišli do sape in v dvajseti minuti izenačili. Ta gol je bil pravzaprav individualno delo srednjega napadalca Bertoka, ki je iz težkega položaja poslal žogo mimo vrtarja in branilca v desni spodnji kot. Rezultat prvega polčasa odgovarja dogodkom na igrišču. V drugel polčasu so imeli Koprčani do dvajsete minute rahlo terensko premoč, ki pa je niso znali izkoristiti, nato pa so zopet prevzeli pobudo gostje. Usodo Koprčanov je zapečatil zopet Mihelčič, ki je na predložek levega krila z razdalje šestnajstih metrov neubranljivo streljal. Zadnje minute igre so se Kranjčani umaknili v obrambo, tik pred zaključkom tekme pa je Podlipnik v protinapadu postavil končni rezultat 4:2. Zmaga gostov je bila zaslužena. Treba je povedati, da je glavni krivec poraza negotova ožja obramba Koprčanov in tudi slaba taktika igre. Čeprav so imeli prednost domočega igrišča, so Koprčani že v začetku igre nastopili s štirimi branilci ter s tem ustvarili pri igralcih neugoden občutek, da so prišli na igrišče zato, da se branijo. Še večjo taktično napako pa so napravili v drugem polčasu, ko so dosledno igrali po desni strani, medtem ko je bila leva stran napada večkrat popolnoma prosta, pa ni dobila niti ene žoge. Medtem ko je trener gostov stalno opozarjal svoje igralce, kako naj izkoristijo slabe točke Koprčanov, pa tega pri koprskem .tehničnem vodstvu nismo opazili. Treba pa je pohvaliti veliko borbenost koprskih igralcev, ki je dokaz, da odslej ne bo moglo ' več nobeno moštvo računati na Koper kot na »dobavitelja točk«. Glede • tekme v Sežani moremo reči, da je Tabor zasluženo premagal Ilirijo s 4:2 (1:1). Gostje so sicer bili enakovreden nasprotnik, vendar šo bili domačini pred vrati odločnejši. Za Sežano je dosegel dva gola Planišek, po enega pa Šmuc in Čok. V Postojni so domačini pravzaprav poceni odnesli kožo. Slovan je bil tehnično precej boljši in rezultat 1:0 (1:0) ne ustreza poteku dogodkov na igrišču. Edini gol so zabili Ljubljančani v sedemnajsti minuti prvega polčasa iz enajstmetrovke. Izola je izgubila v Ljubljani proti Grafičarju z visokim rezultatom 0:9 (0:4), Čeprav ni nihče .računal na uspeh, nas je vendar tako visok poraz nekoliko razočaral. Z večjo požrtvovalnostjo in borbenostjo bi lahko Izolani le nekoliko manj golov prinesli domov. LESTVICA: Grafičar 11 9 2 0 44:13 20 Krim 11 8 2 1 27:6 18 Triglav 11 6 2 3 37:12 15 Mladost 11 5 1 5 16:17 11 Ilirija 11 5 0 6 26:27 10 Slovan 11 5 0 6 16:19 10 Koper 11 3 2 6 18:46 8 Tabor 11 2 2 7 19:25 6 Postojna 11 2 1 8 13:30 5 Izola 11 2 1 8 15:33 5 V nedeljo bo na sporedu 12. kolo. Koper se bo pomeril v Ljubljani s Krimom, Postojna pa s Triglavom v Kranju. Najzanimivejše bo srečanje med Izolo in sežanskim Taborom v Izoli, ker so moči obeh nasptronikov izenačene, medtem ko imata Koper v Ljubljani in Postojna v Kranju le malo izgledov za uspeh. ŠAH V Kopru so zaključili turnir za letošnje prvenstvo mesta, ki se ga je udeležilo 17 igralcev. Prvo mesto je osvojil Omladič s 14. točkami, drugo Jevnikar s 13 in pol točkami, tretje pa Zorman z 12. točkami. Četrto in peto mesto si delita Grom in Zerjal z 10. točkami, SODOBNA POTA, št. 2 Iz vsebine: Franc Kimovec-Ziga: Splošna izobrazba — eno izmed spornih vprašanj šolske reforme, Saš Cvahte: Človek in predmet, Crt Nučič: Dvojna aktivnost izobraževanja, razmišljanja ob volitvah delavskih svetov. Alberto Moraviz (C. Šinkovec): Prijateljstvo, Vinko Trinkaus: Vzgoja in zabava najmlajših, Božidar Horvat: Usmerjevalni žaromet, Jclo Gašperšie: 2ivi in ugasli vigenjci, Jelisava Čopič: Krsto Hegedušič, D. Smicberger: popotni vtisi, Dušan Bavdek: Neraziskana pota, B. Smagur: Obisk v idrijski knjižnici, J. L.: Svet slušateljev, Gustav Grobelnik: Amaterski odri celjskega okraja, Vinko Trinkaus: Pero Budak — Metež, Ve-Ta, L. K.: Za knjižno polico, Utrinki iz društev. MLADA POTA, št. 7 Iz vsebine: Ivan Žan: Mlinček, Marijan Kram-berger: Dvoje spominov, Saša Vegri: Bele podobe, Valentin Cundrič: Humoreska, Drago Grah: Rad bi jih imel, Beno Severin: Mea culpa, Janez Mikuž: Misel, Sreča, Humbert Pribac: Tožba, Da mogla bi, . ., Pesem brez besed, Toni Mohar: Krivda, Dragan Milkovič: Moja podoba, J( oocinôlzewiii prazniku vipavölze občine ČESTITAJO: DELOVNI KOLEKTIV Y VIPAVI TRGOVSKO PODJETJE Z RAZNIM BLAGOM V VIPAVI DELOVNI KOLEKTIV OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA V VIPAVI Člani postojnske podružnice Društva za raziskovanje jam so na rednem letnem občnem zboru, ki je bil pretekli teden, kritično pregledali dosedanje delo in sprejeli načrt dela za letošnje leto. Predsednik podružnice, prof. France Habe, je v svojem referatu uvodoma omenil, da se je članstvo lani številčno okrepilo in v analizi lanskoletnega dela dejal: »Delo članstva je v glavnem usmerjeno v tri smeri: v raziskovanje podzemeljskega sveta,, v vzgojo jamarskega podmladka in v turistično propagando.« V tej zvezi je omenil, da so postojnski jamarji organizirali 139 ekskurzij in obiskali 190 kraških objektov, in da so odkrili ter raziskali 75 novih jam. Tako so v predelu Materij-skega podolja in v divaški okolici odkrili 22 doslej še neznanih jam, v slavinskem in idrijskem sektorju po 12, v košanskem sektorju pa so raziskali 8 jam. Razen tega so člani postojnske podružnice sodelovali pri raziskovalnih delih 150 metrov globokega ponora Slivje v Črni gori, v Miljevini pri Foči (LR Bosna in Hercegovina) pa so raziskali dve jami v bližini rudnika. V sodelovanju s podmladkom so izvedli 14 globinskih vrtanj na Sajevškem polju pri Hruševju z namenom, da bi dognali, če jepleistocensko jezero segalo iz Pivške kotline do področja Sajevškega polja. Nad 200 postojnskih jamarjev je lani obiskalo 122 že znanih jamskih objektov in so v večini primerov kot vodniki pokazali domačim in tujim izletnikom lepote postojnskih, škocjanskih in diva- Trdosrčneži, Milan Erjavec, Pesem o Tebi, Veno Täufer: Letošnji nagrajenci — neznani talenti, Knjige, vredne, da jih preberemo, Jurij Fa-kin: Noč je polna mesečine, Božo Leveč, Spomin na deževno popoldne Tanja Drmec: Zemlja mati,. Bliro Mcdvesek: Pridi nevesta. Jože Sir-celj: iz popotnikove beležnice, Alenka Gerlovič: Slikarstvo 20. stoletja, Vinko Trček: Nov val rasizma, Ivan Potrč, Mitja Mejak: Pogovori, Beležke — Likovni prispevki: Georg Grosz, Jaka Torkar, S. Komel, Lida Osterc, Edvard Munch, Oto Dix, Leonardo da Vinci, Domcnico Teotocopuli, El Greco, Mathias Grünewald, Paul Klee Max Pechstein, Tone Kralj. MLADI SVET, št. 3 Iz vsebine: Ivan Toličič: Otroška Igra in njen pomen za razvoj otrokove osebnosti Lojze Zupancc: Fantje v avtobusu, Nusa Koblar: Otrokov umski razvoj pred obiskovanjem šole, A. Doudet: Razbiti vrč, Dr. Slava Lunaček: Otroški vrtci, Ferdo Godina: Malakocija Breda Cilenšek: Seznanjajmo otroke z življenjem v naravi, Lojze Krakar-Marčna, R. V.: O pomladnem prazniku, Stana Kavčič: Zeleni Jurij ter otvoritev igrišč, Miran Zirkelbach: Praznujmo pomlad, Pomenek s starši, Nada Mrakovič: Knjige za najmlajše, Mladi pesniki, Slavica Pogačnik-To-licič: Nekaj psiholoških ugotovitev pri risbah otroka, ki še ne hodi v šolo, Dr. Majda Benedik: Preprečuj-mo opekline pri otrocih, Dr. "Kural-tova: Naša mala je bUa bolna — Nove knjige za mladino — Filmi, o katerih se je treba pomeniti — Filmi, ki jih priporočamo, Henrik Zdešar: Starši, posegajte v razpravo o reformi šolstva! — Kaj dela šolski odbor v Mostah — Hišni sveti v bežigrajski občini, A. Doudet: Saj je še otrok — Drobiž. KSfER= i3"' in ls" aPrila ameriški film KONEC OB ZORI, 16. In 17. aprila ameriški barvni film POVE-V-TEIC NA BRODWAY, 18. in 19. aprila jugosl. film PESEM S KUMBARE IZOLA: 13. aprila italijanski film NA ROBU PROPADA, 14. in 15. aprila ameriški barvni film BAGDADSKI BERAČ, 16. in 17. aprla italijanski film LJUBAVNI ZANOS, 18. in 13 aprila ameriški film SODNIK TIM-BERLANE, PIRAN: 13. aprila nemški film GOSPODIČNA KASANOVA, 14, in 15. aprila italijanski film LJUBAVNI ZANOS, 16. n 17. aprila jugoslovanski film PESEM S KUMBARE, 18. aprila italijanski film NEHVALEŽNO SRCE, 19. in 20. aprila ameriški film KONEC OB ZORI. DEKANI: 14. aprila francoski barvni film ALI BABA, 15. aprila ameriški film SODNIK TIMBERLANE, SEČOVLJE: 14. aprila angleški film MAGGIE, 15. aprila nemški film GOSPODIČNA KASANOVA, 19. aprila italijanski film LJUBAVNI ZANOS. .ŠKOFIJE: 11, aprila ameriški film SODNIK TIMBERLANE, 15. aprila jugoslovanski fpm PESEM S KUMBARE, 18. sprila smeriški barvni film BAGDADSKI BERAČ. POSTOJNA: 13,, 14. 111 15. aprila sovjetski film CVRCEK, 17. In 18. apr.la ameriški film ZRTVOVA^NI. ških jam. S tako dejavnostjo postojnski jamarji prispevajo znaten delež k znanstvenemu raziskovanju kraškega podzemlja in z ugotavljanjem podzemeljskih tokov in vodnih razmer v globokem podzemlju, omogočajo gospodarskim činiteljem njihovo pravilno izkoriščanje. Na občnem zboru so sklenili, da bodo letos s sodelovanjem z Inštitutom za raziskovanje Krasa nadaljevali z raziskovalnim delom v slavinskem in košanskem sektorju ter Logarčke in Križne jame. Dokončali bodo tudi raziskovanje na Sajevškem polju z barvanjem Rakulščice in priredili več ogledov podzemeljskega sveta. Pri tem pa ne bodo pozabili na vključevanje novega članstva, v, glavnem iz vrst kmečke in vajenske mladine, ki doslej še nista pokazali dovolj zanimanja za raziskovalna dela v jamah. Sklenili so tudi, da bodo še povečali propagandno dejavnost tako doma, kot tudi v inozemstvu z izmenjavo izkušenj z drugimi jamarji; priredili bodo predavanja in sodelovali pri izdaji strokovnih ter poljudno-znanstvenih publikacij o kraškem podzemlju. Postojnski jamarji so na svoje delo lahko ponosni predvsem, ker je v njihovem kraju središče jugoslovanskega speleološkega dela. Svet med Postojno, Reko in Koprom je že od nekdaj znad pod imenom klasična kraška tla. Zato je bil prav v Postojni ustanovljen prvi speleološki inštitut na svetu, postavljena prva biospeleološka postaja in ustanovljena prva slovenska jamarska organizacija, ki je bila pred prvo svetovno vojno protiutež delovanju italijanske in nemške jamarske organizacije. Danes pa delujeta v Postojni Inštitut za raziskovanje Krasa in podružnica Društva za raziskovanje jam, ki je številčno najmočnejša in najdejavnejša v državi. Nedelja, 15. aprila: 8.00 Kmetijska ura; 13.30 Poročila: 13.45 Glasba po željah; 15.15 Za našo vas; 16.00 Primorska burja; 19.25 Zabavna glasba; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glas- PONEDELJEK, 16. aprila: 6.30 jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro JAut™;. 1.3.30 Poje zbor gimnazije iz Ajdovščine p. v. C. Matičiča; 1350 Od melodije do melodije; 14,15 Opoldanski dnevnik; 14,40 Zabavna glasba 5o,?biave: *19-25 Biserl za harmoniko; 19.45 Domače vesti; 23.10 Plesna glasba. TOREK, 17. aprila: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13 30 Dvajset minut traja naš operni sestanek. Odlomki iz Poličeve opere »Deseti brat« pojo: M. Polajnar, R. Franci in L. Korošec. Dirigira S. Hu-bad; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Obisk pri pariških orkestrih H. Leča, B ' Sarbek, C. Souvage, J. Baselli In B. Coleman; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba. SREDA, 18. aprila: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 Glasbena kronika; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14,40 Zabavna glasba in objave; 19,25 Melodije s priljubljenimi pevci: G. Mitchell, J. Stafford, F. Laino, J. Adams in D. Ray; 19.45 Domače vesti, 23.15 Plesna glasba. ČETRTEK, 19, aprila: 6.30 Jutranje vesti; 6,40 Glasba za dobro jutro; 13,30 Glasba po željah; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Zabavne melodije izvaja kitarist Les Paul; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba. PETEK, 20. aprila: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Uganite z nami, kaj je to? (nagradna oddaja); 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Melodije za klavir, izvaja E. Garner; 23.15 Plesna glasba. SOBOTA, 21. aprila: 6.30 Jutranje vesti; 6-40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Veselo sobotno popoldne, pisan glasbeni spored; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 .Ritmi s kvartetom J. Cor-duwener; 22.45 Plesna glasba. TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO KOPER bo priredilo v nedeljo 15. aprila izlet z motorno ladjo »BURJA« v Poreč. Odhod iz Kopra ob 6. uri, povratek ob 21. uri. — Cena vožnji 350 dinarjev za člane društva ter 450 dinarjev za nečlane. — Prijave sprejema poslovalnica LIPA v Kopru, Nazor jeva ulica. ki se v toplih dneh pojavljajo po naših vaseh in mestih. V 31 dneh življenja lahko zapusti ena samica 2387 potomcev. Povprečno pa je število seveda nižje, tako da pri eni samici računamo približno na 500 jajčk. V jeseni oziroma pozimi ne poginejo vse muhe. Poleg ličink in bub, ki prezimijo po hladnejših mestih, ostane v toplih prostorih nekaj odraslih muh živih. Pod ugodnimi pogoji se lahko vso zimo počasi množijo. Muha najrajši- odloži svoja jajca v konjski gnoj, v katerem se po vaseh izleže 95% domačih muh. Manj pogosta je muha v kravjem gnoju, vendar moramo tudi tega upoštevati, posebno še, če se nalaga v kupih, mešanih s steljo. Hoje muh je opažati okrog svinjakov, pasejo se po iztrebkih perutnine, najdemo jih okrog prostorov, kjer se živina hrani in ostaja okrog jasli hrana raztresena. Posode s pomijami, kupi odpadkov, razpadajočega sadja, gnijoče slamo in plevela so prav tako vir številnih muh najrazličnejših vrst. Človeški iztrebki so zelo nevarni, če so izpostavljeni muham. Domačo muho so že dolgo sumili, da prenaša človeške in živalske bolezni. Videli smo, da je muha po značaju svojega ustroja in načinu življenja idealna prenašalka nalezljivih bolezni. S poskusi so dokazali, da ena muha lahko prenaša na sebi tudi do 6 milijonov najrazličnejših klic. V najbolj čistih območjih so našli na eni muhi 1,941.000 klic. Kakih 8 do 10-krat toliko kot na telesni površini, kjer jih prenaša na ustnih delih, nogah, krilih in dlačicah, ki pokrivajo telo, pa je bakterij bilo v prebavnem kanalu. Muha se lahko okuži z več kot 20 človeškimi bo-lejnimi. Vse te klice odlaga potem povsod, koder koli stika. Nadležno obletava človeka in živali. Čeprav ne pika, je nevarna tudi živalim, ker liže kri na ranah najrazličnejšega izvora. Muha pa se ne okuži samo odrasla, ampak se z infekcijskim materialom okužijo tudi že ličinke, ki se hranijo v njem. Ličinke obdrže klice, v sebi, tako da je kužna lahko tudi že mlada muha, ko prileze iz bube. S poskusi je uspelo vzgojiti inficirane mesarske muhe s tem, da so hranili ličinke na mestu, okuženim s povzročitelji vraničnega prisada. Dva dni stara muha je bila močno kužna, še čez 19 dni pa so lahko iz njene črevesne vsebine izolirali bacil. Priložnost, da se muhe okužijo, je tako velika, in to tudi v predelih z odličnimi zdravstvenimi razmerami, da ne smemo zaupati niti eni muhi, ki obletava hrano, pripravljeno za ljudsko uporabo. Prav čudno je, da ni bil nihče ranjen v tem čudnem zaletu dveh ladij ob ameriški obali nasproti Norfolka v Virginiji. Švedska ladja »Nyland« se je zarila globoko v bok ameriške »Kirby Smith« — skoraj jo je prerezala na dvoje. »Kirby Smith« je bila zasidrana, medtem ko je Nyland« plula v pristanišče. Vzrok nesreče je bila gosta megla Med muhami, ki jih je mnogo vrst, je domača muha (Mosca domestica) najbolj znana. Razširjena je po vsem svetu in prisotna skoraj v vsakem človeškem prebivališču. Seveda ni to edina muha, ki se zadržuje po domovih, je pa med njimi najštevilnejša, saj doseže svojih 98°/o in tudi več. Mala hišna muha (Fannia cani-cularis) je nekoliko manjša od domače muhe. Opazimo jo, kako visi v zraku. V sobah jo zasledimo dokaj pogosto. Njej podobna je Fannia scalaris, ki ima pa modrikasto telo in se zadržuje večinoma okrog stranišč. Po hlevih pogostna je Muscina stabulans, ki je večja in močnejša od prave domače muhe, vendar prav tako temnosive barve. Hlevska muha (Stomoxys calci-trans) sliči po videzu domači muhi, vendar je nekoliko manjša. Kadar sede, ima konce kril bolj vsaksebi kot domača muha. Loči se od nje tudi po rilčku, ki je oster in prilagojen za vbadanje in se tudi hrani samo s sesanjem krvi. Ličinke se razvijajo v odpadkih. Mesarske muhe se hranijo s svežim ali-razpadajočim mesom. Pogoste so predvsem okrog mesnic in klavnic, pravtako v zbiralnicah kosti in okrog tovarn, ki takšen material predelujejo. Kovinsko zelena Lucilia caesar je najbolj navadna vrsta zelenih muh, ki jo često najdemo v stanovanjih, prat tako Lucilia sericata. Do shrambe ali kuhinje, kjer hranimo nepokrito meso, kaj hitro najdeta pot in kar mimogrede odložita svoja jajčka. Muhe, ki pridejo v hišo in tod v stik s človeško hrano in pijačo, so našemu zdravju nevarne. Oglejmo si muhe, njihov razvoj in način življenja, pa bomo lahko videli, da ta trditev ni pretirana. Kot smo že omenili, je od vseh najpogostejša navadna domača muha, ki jo pozna prav vsak. Dolga je približno 7 mm, je sive barve, ima izrazit rilček in močno dlakovo telo. Dlačice prekrivajo 3 pare nog in tudi rilček je poln nežnih laskov. Lastnost, ki dela muho tako nevarno, je njena nenavadna radovednost, ki jo žene, da stika vsepovsod in išče hrano v kupih gnoja, odpadnih vodah, izpljunkih, človeških in živalskih iztrebkih, v živalski mrhovini in še v umazaniji najrazličnejših vrst. Po drugi strani pa jo prav tako privlači človeška hrana. Domača muha je ves dan pri delu. Neposredno na soncu ji je najbolj všeč. Odrasle muhe zaradi mehkega rilčka lahko hrano sprejemajo le v tekočem stanju, če je hrana trda, jo raztopi muha v svo- ji slini ali pa v vsebini želodca, ki jo izbljuva. Ima zelo razvit smisel za vonj. To ji omogoča, da si poišče hrano in najde tudi mesto, kamor odloži jajčka. V gnojnih kupih, kamor muha najrajši polaga jajčka, variira temperatura od 18° C—66° C. Mladih ličink je največ pri temperaturi 45° C—55® C, Zelo so požrešne in hitro rastejo. Muhe imajo med insekti eno najkrajših razvojnih dob. In če še vemo, da samica lahko naenkrat odloži 75—150 jajc, kar se lahko ponovi spet po 36 urah, in da ena samica polaga tudi do 21-krat, kar je seveda rekord, potem nam je kaj hitro jasno, od kod ogromno število muh, Letošnja zima pa res noče nikakor končati. Prejšnji teden je po vsej pivški ravni spet zapadel sneg. Na sliki Nanos VELIKANSKI STROJI ZA ' KOPANJE LIGNITA V Nemčiji so začeli uporabljati velikanske stroje za kopanje lignita. Takle mehanični »brdavs« je visok svojih 65 metrov in vrta do globine 250 metrov. En sam tak stroj izkoplje na dan 100 tisoč kubičnih metrov lignita in opravi tako delo 50 tisoč delavcev. S temi stroji nameravajo v 50. letih izčrpati vse zaloge lignita, ki so jih pred kratkim odkrili v Westfaliji. Rezerve cenijo na 6 milijard ton. Da bo teklo delo nemoteno, bodo izpraznili 500 bližnjih naselij. Umetna krava sodi med podobne »umetnine« XX. stoletja, kot so umetni satelit, umetne noge, umetno srce, umetni zobje itd. Umetna krava je precej nenavadna priprava, ki jo imajo v laboratorijih za mlečna raziskovanja v Veliki Britaniji, Ta aparat daje pravo mleko, ima vimena zdrave, komaj zaklane krave in zamotano napeljavo cevi, ki posnemajo krvni obtok. Namesto srca sta dve električni črpalki, ki poganjata kri v vimena. Krvi dodajajo' razen kisika vse tiste kemične sestavine, ki so potrebne, da iz njih nastane mleko. Na ta način lahko znanstveniki proučujejo vpliv vseh tistih zunanjih okoliščin, ki pri živih kravah odločajo o kvaliteti mleka. Seveda pa ta priprava zaenkrat še ne bo izpodrinila prave krave, kajti pravo vime, ki ga ima ta umetna naprava, lahko »obratuje« samo osem ur, SUPER ŽEPNI NOŽ V Nemčiji izdelujejo tudi žepne nože, kot jih kaže dolnja slika. Niso nič večji, samo nekoliko debelejši kot navadni žepni noži, pa PODMORSKI RUDNIK Velika Britanija namerava odpreti rudnik, ki bo menda edini te vrste na svetu. Rudnik bo namreč pod morsko gladino. Ze pred leti so začeli blizu škotske obale s poskusnimi vrtanji v morsko dno. Odkrili so bogata ležišča premoga, v globini 300 metrov pa so naleteli še na plasti premoga, debele več kot 70 metrov. O tem, kako bodo v tem rudniku delali, pa za zdaj še ne poročajo. PRVO POTOVANJE DIRIGIRANEGA VLAKA V ZDA je opravil uspežno prvo potovanje vlak, ki so ga vodili na daljavo z radiem. Poskusno vožnjo so naredili z električno kompozicijo, ki je imela nekaj vagonov. Poročajo, da je vse delovalo brezhibno: vlak je pravilno startal, se po pravilih ustavljal in se tudi vrnil tako, kot so predvidevali inženirji. je vendar v njih nad 100 različnih orodij, Izdelani so ročno — to se pravi, da še niso v prodaji za široko potrošnjo in bi jih bilo navadnemu smrtniku tudi bolj težko nabaviti: nož stane namreč 450 nemških mark. Za ta denar pa je lahko v Nemčiji dobiti že rabljen avtomobil. Bučno vrvenje po njegovih ulicah je v resnici podobno Babilonu. Iz vsega sveta so se zatekli vanj ljudje in kupčija cvete tukaj kakor le malokje. V židovskih, arabskih, maroških in španskih trgovinah naletiš tudi na jugoslovanske, češke, avstrijske, italijanske, madžarske, francoske, kitajske, angleške, južnoafriške in ne vem, na kakšne še poslovne ljudi. Nekateri so si ustvarili že dobre trgovine, medtem ko drugi še iščejo, tipajo iu tudi obupavajo. Med menjalci tujih valut je prav tako. Vsepovsod je čutiti samo kupčijo, denar, lov za dobičkom, hlastanje po bogastvu. Vse drugo pa, kot kultura, umetnost, poštenost in morala, vse je potisnjeno v stran. MOTIV IZ TANGERJA PROTI VEČERU Samo večer in noč in polovica jutrišnjega dne je še pred nami, zato je treba temeljito izkoristiti čas, kajti Tanger je čudovito lep in zanimiv. V arabskem delu, kjer se hiše z orientalskimi rešetkastimi okni kažejo v svetli modrini ali v pastelni, komaj zaznavni svetlozeleni harvi, stoji višje nad njimi tipična arabska zgradba, nekdanji sultanov dvorec, pozneje spremenjen v zapore, zdaj pa muzej. Spretni domačini so pretvorili stavbo v muzej, ne morda iz kulturnih potreb, ampak zgolj iz preračunljivosti. Tanger je vendar privlačna turistična postojanka, turistom pa je treba pokazati tudi nekaj zgodovinskih znamenitosti. No, saj te tudi so. V parku so razstavljeni stari maroški topovi in v muzejsko stavbo te Arabci skoraj naganjajo, kadar greš mimo. Vstopnina ni malenkostna in vodičev v belih galabijah kar mrgoli. Svetla stavba s svojo značilno arhitekturo je že na pogled zanimiva, znotraj pa je vprav raz- košna, prepolna teras, velikih in manjših dvoran, polmrač-nih hodnkov s slikovitimi loki in stebri in temnih kleti in ječ. Bogastvo vsega je neprecenljive vrednosti, ne glede na zgodovinske pomembnosti. BIVŠI SULTANOV DVOREC, ZDAJ MUZEJ V bližini muzeja, na robu malega trga, je v obzidju obok, skozi katerega se ti oko opre na razsežno, svinčeno zeleno in valovito gladino Atlantskega oceana. Velike čez-oceanske ladje, ki plujejo proti Tangerju ali pa so že izplu-le iz njegovega pristanišča, se lahko pozibavajo na njem, vse polno manjših ladij, ribiških iu tihotapskih, pa se močneje premetava po razpenjenih valovih. Snop sončne svetlobe je še slutiti nad morjem, čeprav je sonce že zašlo nekje za afriško celino. Strmiš nad veličastjem morja in nebesnega svoda, ki se stapljata daleč na obzorju iu gledaš ladje, ki so proti prirodni siii le orehove lupinice. Zavzeti in očarani nad lepoto narave in vsega bližnjega okolja, smo, se polagoma spustili po vijugastih uličicah v notranjost mesta. Hlad po utesnjenih ulicah je bil blažilen po tako vročem popoldnevu. Skoraj vsaka hiša je zanimivost zase. Čudovite linije arabskega in mavrskega sloga se prepletajo vsepovsod in posredujejo čisto harmonijo pravega Orienta. To podobo poživljajo še slikovite obleke žensk pri starih vodnjakih, ki je vsak zase pravi biser mavrske arhitekture. Ura je pozna, bliža se deseti zvečer in vendar je še svetlo, kot bi se komaj začelo večeriti. Trgovine so še odprte, ulice še bolj živahne. Mize pred kavarnami so polno zasedene. Pisana družba je tam: elegantno oblečeni gospodje, bogataši iz Amerike in Evrope, s še bolj elegantnimi ženami ali ljubicami, lepi, bradati Arabci v pisanih oblačilih, črno-oke Španke v modernih oblekah z lahnim poudarkom stili-ziranega bolera, moderne Arabke brez feredž v pisanih krilih in v tesno se prilegajočih živobarvnih bluzah ali nikicah, ki dražljivo poudarjajo lepoto telesnih oblik, mornarji iz vsega sveta, vmes pa še črnci, največ v belih oblekah in tdi s fesi. Pijejo kavo, hlade se z limonado, oranžado in sladoledom ali se odžejajo s pivom in neogibno Coca-Colo. Mimo na stežaj odprtih lokalov se premika sem in tja živa reka ljudi, ki kupujejo po trgovinah aH pa si ogledujejo blago in mnogo mladih, vročekrvnih deklet v pomankljivo zakriti goloti, ki jim je izzivalni pogled in nasmešek vaba k nasladi in zaslužku. TISOČ IN ENA NOČ ALI ENA IZMED TISOČ NOČI Po precej pozni večerji nas sprejme v tisočerih odsevih barvnih luči razsvetljeno mesto. Beli zidovi stavb so si navzeli pestrih barvnih odtenkov, ki se medsebojno stapljajo in razsvetljujejo ulice v žaru pravljične lepote. Zdaj šele je mesto zaživelo v svoji pravi podobi. Razsvetljene trgovine in izložbe so še lepše kot podnevi. Vse blišči v njih od svet-Iikajočih se zlatih predmetov, svile in raznega drugega nakita. Vsepovsod se oglaša glasba, tista čudovita orientalska glasba, ki ti pričara zvezde in luno na nebo, četudi jih ni, in ki pripravi celo kače do tega, da zaplešejo. In ženske! Lepših še nisem videl nikjer! Prelepe senore v slilcovitah španskih oblačilih stopajo graciozno po ulicah, Sloke Arabke, odete zvečina v bele in tudi druge barvne pelerine, pod katerimi šumi svilena obleka, naskrivaj motrijo mimoidoče iznad svilenih rutic, ki jim od oči navzdol zakrivajo obraz. Tu so spet drugače zakrite kot tiste v Alžiru, ki morejo izza pregrinjala kukati samo z enim očesom. Večina odkritih žensk, ki jih srečujemo, so prave lepotice. Temna polt, vranje črni lasje, velike temne oči, ki žare kot neugasla žerjavica, beli zobje, kot bi bili v ustih nanizani sami biseri, lepo izoblikovane vitke postave, največkrat odete v živo-barvno svilo, njih vzravnana drža in lahkotna hoja osvoje človeka s svojo nepozabno eksotično lepoto. Skušajte si sami predstavljati: živopisane noše in razkošna oblačila, .mavrska in arabska arhitektura, temnopolta lepota ljudi vseh ras, mešanica tujih jezikov, ki ti udarja na uho, vmes afriška glasba, ki se hrupna ali sentimentalno oglaša z vseh strani, bučno vrvenje po orientalskih mikavnih ulicah; nad vsem tem mravljiščem pa zvezdnato nebo in kot nalašč še ščip mcseca, brez katerega skoraj ni prave afriške noči. Ali je kdo, ki ne bi mogel biti nad vsem tem očaran?