Dopisi. Iz Maribora. (Razne novosti.) Tukajšni Slovenci snujejo posojilnico z omejenim poroštvom. Odsek 3 mož dela priprave iu namerjava brž po praznikih sklicati vecji zbor — reč je v zanesljivih, delavnib rokah. Potrebe takega zavoda ni treba mnogo dokazivati — denarna stiaka pri slovenskih kmetih in nesramnost mariborskih oderuhov je dovolj znana in čutena. — Mariborska hranilnica močno napreduje; lani je proti 2629 knjižicam prejela 1,720.105 fl., izplačala pa 1,717.707 fl. za dače in opravniatvo je šlo 8165 fl., Siatega dobička bilo je 12678 fl., reservni fond ima 268.021 fl. — Mariborskej uri se je že same starosti začelo meaati, ker malokedaj prav kaže; to je velika napaka za mesto, kder toliko ljudi prebiva, ki se v s^ojih poslih morajo strogo na ure držati. Mestni zastop je neki odločil 1500 fl. za no^o uro. Tudi potreba no^ega pokopalis5a se kaže čedalje bolj. Mislili so že napra^iti no7o skupno pokopaliače in sicer na stezi 7 Digoše. Iskanje primernega prostora so g. Jan. Girstmajerju naložili. — Za tukajano učiteljako pripra^nišSe bi se imelo  letos začeti staviti novo poslopje, pa o pripra^ah še ui duha ne sluba. — G. Seidl ae je 7endar nekoliko ustrašil nasveta dr. Radaja 7 deželnem zboru, po katerem bi imel 7sak srenjčan volilno pra^ico zgubiti, če bi bil srenji kaj dolžen ali 5e nebi dolžuib računo7 položil. Takih mudnih ptiče7 štejemo mnogo zlasti okoli Maribora med nemškutarskimi župani. Preatraaeni Seidl je Kamčanom 7 nedeljo dal naznaniti, da bo do 15. maja izdelal srenjske račune. Kamčani utegnejo pa tudi res rado^edni biti na račune, potem na zade^o z u5iteljem Kocmutom! Še nekaj! Za ,,šulfest" 7 Kamci je g. Seidl nabral 125 fl., črez d7e leti je sam  pravil. da je ostalo 60 fl. Ali še jib ima? Potem koliko denarjev še imajo kamški ubožci; pa ne bodimo pre7e5 rado^edni! 0 870 jein 5asi se že sk^asi! Iz Celja. (Uboj. — Sa^inja.) Posestnik France Mlakar iz Ponk^e se je sprl z 7ini5arjem Simonom Pintarjem iz Lo5 pri krčmarju Pan5i5u 7 Zečini. Od beaed je prislo do pretepa in uboja. Mlakar je mrte7 obležal. Ubije^ca so že piejeli in zaprli. — Sa^injo bodo res začeli popra^ljati in sicer po posta^i, katero je 7lada deželnemu zboru predložila in ta sprejel. Vsled tega se bo Sa7injina struga popra^ila 7 10 letih t. j. od 1. januarja 1877 do 1. januarja 1887. in sicer od Mozirja do Celja. Vsi stroški bodo znašali 146.700 fl., od katerih pla6a cesarst^o ali drža^a 40,000 fl., dežela stajeiska 84000; jedno aestinko ali 21,000 fl. imajo plačati okraji Gornjigrad, Vranako, Šoštanj in Celje po razmeri, koliko popra^e spada na 7sak okraj, jedno šestinko pa plačajo občine, ki ležijo ob Sa^inji od Mozirja do Celja. Občine emejo zahte^ati od lastnikov poseste^ ob Savinji, ki bodo imeli naj7e5ji dobiček od popra^ljanja struge po7račite7 svojib donesko7. Kar bodo stali inženirji, k temu država nič ne primomaga, ampak plača dežela 2/3) okraji '/« in ob5ine '/s- Plače^anje tedaj že bo, da bi le tudi izdela^a kaj 7eljala! Od sv. Križa pri Ljutomeru. (Dve nesreSi.) V nedeljo 2. t. m. ob '/a 10 uri z^ečer za5elo je strašno gimeti in bliskati se; malo, da niso šipe pokale. Strela udari 7 hle^e, s slamo pokrite, posestnika Mat. Strakl-na in ogenj mu uni.i bišno poslopje, kleti in hleve. Strelovod na ceikvenem z^oniku ni črez 50 metro7 od Strakelno^ega hrama pa ni imel zadosti moči, da bi nesre5o odvrnol. Vrli sosedi Veržejci in Cezanje76ani so prišli z brizgljarai na pomoč. Bogjiraplati! Čudno pakje to, da ljutomerski gasilci, kojini k 87. Križu ni bilo predaleč pobirat hoditi, niso prišli gasit, čera^no imajo le par minut daljšo, pa zato boljao pot, kakor Cezanjev5ani. Ra^no tega dne je padel 401etni mož z 7edrico ?red 7 15 metro^ globoki studenec, ki je imel 5rez 2 metra 7isoko 7ode. K sreči je 7 istem trenutku pritekel gospodar in moža s pomoSjo dveh žensk z 7ožjem komaj izvlekel in gotove smrti rešil. — Iz Haloz. (Nova železnica) ae namerja^a delati skozi naao sicer dolgo pa ozko dolino. Ta železnica bi nara kmetom 7zela precej njiv in tra7niko7 ter mnogim zeruljišča grdo razčesala in raztrgala. Zarad tega smo^se kmetje zbrali v šoli pri 87. Barbari. Nek g. Ž. je navzoče posestnike ! močno nago^arjal, naj bi 87oja zemljisča za železniško progo potrebna železniakim pod^zetaikom prepustili — zastonj. In res, uekateri možje 80 j bili jako 7oljni 7se daro^ati, da bi le blapon po j 87ojem posestvu slišali ropotali. Ali imate vi Do- : lanci, Cirkolanci in Medribinčauje! res toliko blaga, da ga vaša živina nebi zmogla razvoziti ? A.H ste | se letoanjega blata toliko ustrašili, da po železnici tako brepeniti, da bočete svoja zemljiača tujemu, ; rudarakemu društvu zastonj uavesiti, ki pa utegne : kedaj vao železnico drago prodati?! Železnica utegne res kedaj po naših sedanjib njivah in 89nožetih gor in dol rožljati, pa koriati nam ne bode pre^elike donašala. Ali bo to res nam 7 kori»t, 5e bodo ogljeno kamenje iz Curske gore 7ozili? Mislira, da ne! Ne bomo imeli kde orati pa ne kositi in tndi z vo.no živiao bodemo menje mogli zaslužiti. Zato mislim, da nam ni treba avojih zemljišS meni ni5 tebi ni6 komu za8tonj prepuš- i 5ati, marveč gledati nam je, dajihkolikor mogoSe drago prodamo omenjenemu društ^u, 5e že ho5e železuico imeti; 7saj prenagliti se ne smemo. Kaj pa ko bi društvo napravilo krido, preden bi železnico postavilo. No zemljiača bi npniki prodali, mi pa bi se — lebko obrisali, 5e bi imeli s 5em. V sedanji sleparski dobi rastejo ste^ilna društ^a, ! kakor gobe po dežu hitro iz zemlje pa tudi bitro propadajo! Iz podjunske doline na Koroškem. (Razne no^osti.) Ozimina se pri nas, bvala Bogu, še precej lepo kaže, tudi toplo pa v5asib deže^no 7reme  nam množi up na dobre pridelke. Teh pa amo že res silno potrebni; denarje7 ni, semena ni, ži-  7eža pomanjkuje, davki pa le 7edno rastejo. Postava nam ukažuje postaviti srenjakih policajev, poljskih cuvajev, ali kdo bo jib plače^al? Ubogi kinet tega rea ne zmore 7eč — in ttidi takih policaje^ in 5u7aje7 treba ni. Dotična posta^a bo  bržčas morala na papirju ostati. — Tukajšna velika ob5ina Doberlavaa je bila pred 9—12 leti  zložena iz Sovank, Klobasnice, Sitaravesi, at. Vida in '/s srenje Sincevaške tako, da je spadala med naj^ečje na Koroakem; sedaj njo pa bodo zopet razpustili, ter naprayili posamezne ob5ine: Dober-  la^ea, Klobasnica, Sitara^ea, Rekarje^aa (poprej  št. Vid) in neki del pride k sedanji št. Kocijanski  srenji. Tukaj je deželni zbor sre5a sre5ala, kajti ] skušnje kažejo, da prevelike srenje na deželi : hodijo rako^o pot. Gospodje Dobroljci, po6ebno jihovi oatarijaši se bodo menda kislo držali, ker | ne bode več toliko ljudi tje zahajalo. Vendar brez dobrote jim tudi ne bode, vsaj sedanjega župana, priprostega kmeta, pisano gledajo; dobro, sedaj si pa naj iz7olijo, ki jim bo bolj 7Še5. — Pri nas se postni 5as do malega pri vseh farnih cerkvah kaj lepo obbaja posebna pobožnost do 8 trnjem kronane glave Jezusa Kriatuaa. Ljudje se te pobožnoati runogo udeležuje. Tiho nedeljo je prišlo veliko romarje^ 7 št. Koncijan častit podobe križanega Gospoda; ali kako so se zavzeli zaelišavši hiipa^o z^onenje; veliki Z7on je poknil! To je za št. Koncijančaue precej nepo^oljna reč; kajti 7 poslednjih letih so priredili 78e no^o: cerk^o, farovž, orgle, šolo, (ki pa še zarad nemarnosti podvzetuika ni izdelana), in sedaj bo treba zopet za denarje skrbeti, da se še pripravi primerno barmonično zvonenje. Št. Koncijan5ani slovijo zarad prelepega cerk^enega petja, katero jim je priakrbel tamošnji gostiluičar, ki je ob enem tudi orga- nist. Vrlemu moževi gre zato vsa 5ast in bvala. Ko bi ga le tudi drugod organisti posnemali! — NaŠe katoliško-politi5no-slovensko društvo za volilni okraj Velikovski vrlo napreduje! Živili Slovenci!