Tečaj XXXVI. «F i $ ) obrtniške m narodne % Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po poŠti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo novembra 1878. Obseg: Kmetijske zadeve v letošnjih deželnih zborih. Grof Andrassy in pa Turške železnice. (K Kako sušiti sadj da j lepo in dobro. želnih zborov. Mnogovrstne novice. Učiteljski zbori v Ljubljani. (Kon.) Včn rad bi šel, včn! Dop Novičar. Gospodarske novice. Obravnave iz de- Gospodarske stvari. tedaj nič druzega, kakor to umni k m e to v a l c da n e j o današnjega č t kmetje post« s t i r j a t v a m predujej Da se m o Kmetijske zadeve V letošnjih deželnih zborih. tem še neizmerno veliko storiti, to vidimo, kamor koli Obravnave kmetijstvo zadevajoče so bile letos skoro v vseh deželnih zborih iz različnih obzirov na dnevnem redu. Tako je, na pr., deželni zbor Kranjski obravnaval potrebo dobrih plemenskih juncev v vsaki občini, potrebo razdelitev sopašnikov, potrebo milosti pri iztirj pogledamo. Našemu kmet se m misel vce- 1 piti čen in izurjen tov p rizade bit v k m etij s t 7 kak so pod ko pod eni km h stanov. Naj kmetj da jim tega doseči ni mogoče 7 vsaj g vanji zemljiških davkov ali celö odpisa takih zaostalih ž obilo priliko izkuševat drugod za dobro potrj t iikar imaj< ne mislij bri h t c i n u n o ) Al kak to davkov itd ravnavalo Goriškem deželnem zboru se čebeloreji, o ob doseči? to je vprašanje. Le na poti šole in silnih stiskah, v katerih se na kega poduka. Kmetijski stan hajajo kmetje zarad slabih letin po večletni grozdni bo loprejk , silnih zemljiških davko leznž in bolezn priklad, dragih delavcev in poslov, nadlegovanj raČih povzdigne sam na tisto stop v družbi druzih stanov. in in i po be- ganih itd., o katerih nadlogah je vrlo polit. mnogih društvo „Sloga" peticijo vložila dež. zboru deželnih zborih se je Čula ostra obsodba tega tem besedam posmehoval in rekel: učenost hočejo vrivati kmečkim kočicam like učenosti ni nikakor treba, da pride kmet na sto naj se po lastni omiki (jo, katera tudi njemu gre Morebiti se bo ta ali uni lejte no, , .visoko Ne, ne, ve- d pravila post t da se je P dr ti j o, po kateri se pinjo govi mnega gospod to treba 7 da se v nje nah kmetijske knjige in kak km ki posebno kmetijski gospodarji odiraj drugače pomagati kakor da denarja na posodo pri oderuhih; povdarjala se je zato nujna potreba Po si ne morejo tej p0ti postane seljak umen gospodar v častitljivi kmet- tijsk časnik zraven pluga, brane, motike itd v V • sčej da ski obleki ravoo tako, kakor mestj gosposki suknj se zopet PeJj postava zoper odrtijo, da se rešijo kme- Dunajskem deželnem zboru se je tovalci pogi oglasil govornik , ki je s tehtno besedo povdarjal po Razloček mora biti med tem, kar kmetski hlap in znd, in pa ■g PP4H9I ffV' med tem, kar mora ve ) da se bolj odraščena kmetijska mlad trebo ljudski šoli zraven učuje tudi v kmet i j s t v znati. Vsaj županst\ maj o gospodar vedeti in tudi kmetje mesto v zborih oni sedijo kot svetovalci v zborih dand dnih poduk Govoril blizo tako pod se deve bravnavaj lske potrebščine in drug 7 za- da tud v deželnih in državnih zborih sedij Veliko važnejše, kakor vse današnje vojske, so na svetu premembe po napravi železnic, katere pomi-kujejo dežele k deželam tako, da so zdaj veliko krajša živine in že in cenejša pota odprta prevaževanju blagd ljudi sem ter »m j/* v t ««u i wuju uiaga j £jL v iuu m Tudi kmetijstvo je po vsem tem veliko v? J - ua i tUUI v U VJ €i V/ l lJ 1 Li IU VIIK»TUIU AA\ß\J L 111 V dandanes kmetje in njim na čast se mora reči se jako pošteno obnašajo. Pred 100 leti je bilo žalostno v ljudskih šolah; izmed kakih 100 otrok bi bili imeli v šolo hoditi, hodilo jih je komaj 16, pod cesarico Marijo Terezij t da prav Se drugačen obraz dobilo, kajti iz poprej zel6 oddalj cel6 zaprte vasi morejo se dandanes kmetijski pridelki na kratki poti prepeljavati iz dežele v deželo na prodaj. e obveljala postava, da so otroci morali od 6. leta svoje starosti do 12. leta šolo obiskovati umrla pa cesarica Čez let potem že v našem cesarstvu nad 200.000 otrok v Cel6 Amerikansko mesö se pripelj zdaj drugam. *) Kaj po tem takem more in hoče Dunaj u tu lic. , oc jO v uao&ui v^oatoir u uhu ^w.vvw v^vix * šolo hodilo. Pa tudi takrat so se zoper to postavo zel6 naš kmet storiti? Podnebnih razmer svojega kraj upirali kmetje, ki niso razumeli, da človek, ki se vendar loči od neumnega voleka, mora brati, pisati in ra- drugačiti in tudi solncu ne more ukazati, da bi drugače ne more pre« čunati znati. Bilo je namreč takrat še dokaj takih ljudi 7 jalo colnini ali kmeto blizo , ki bi se stavila na izvaževanj živine v tuje dežele, ne more se govoriti zato blaga ker ki so trdili, da kmetu ni treba, da bi znal brati in pi sati Dandanes pač ni nikogar več ki isgai v o v,, rwi vi kaj tacega previdi, da je živa potreba za zboljšanje blagostanja kmetijskega, da vsak otrok v nam g0j0 jn 8e odraščena mladina tudi nekoliko na- v v, v*vr y "v kj vj ^viuiiu Aatu i r\ morajo svoje pridelke na trg peljati, bodi abotneg trdil marveč se bodi si daleč takem slučaji ne ostaj * nemške kraje. Kranjska goveda pa gredo na Bavarsko in v druge Vred. toroznanskih in kmetijskih naukov navzame. To pač so vse resnične besede. Kako sušiti sadje, da je lepo io dobro. Če je gospodar še tako dobro odbral sadje, ki ga hoče sušiti, in ima še tako dobro sušilnico, ne bode si nasušil niti za dom niti za prodaj lepega in dobrega blaga, ako se pri sušenji ne ravnä tako, kakor nas podučuje slavni sadjerejec Lukas. On pa nas uči tako-le: Kar se tiče toplote v sušilnici (pajštvi) ali peči, treba je delati razloček med sadjem s peškami (kakor so jabelka in hruške) in pa med sadjem s košicami (kakor so češplje ali slive, češnje in breskve). Sadje s peškami potrebuje iz začetka prav vroče peči (kakor se kruh peče ali 60 do 80 stopinj gorkote po Romirjevem gorkomeru) , počasi pa naj toplota od- jenjuje do polovice poprejšnje (na 45 do 50 stopinj ali kakor je peč, kedar se kruh ven vzame). Sadje, katero se v svojem soparu čeravno le malo časa pokuha, se bolje suši in je sladkeje in okusniše, pa se tudi bolje kuhati dä kakor uno , ki se ni pokuhalo v svojem soparu. Kakor hitro zapaziš, da se je sadje izkuhalo, in to se spoznd po tem, ako ga lahko s slamnato bilko prebodeš, tedaj je čas, sušiti sadje v manjši gorkoti. Zatega voljo je dobro, ako sta dva prostora pripravljena za sušilo: eden zel6 vroč, drugi manj. Sadje s košicami naj se pa nasproti unemu suši iz začetka v manj vroči peči, da sok ne izteče; kakor hitro pa so se luknjice pri receljnih osušile, naj se pa prid«ja več toplote. Ce se sadje prepočasi suši ali če se suši v premalo topli peči, bode kislo. Kdor je jabelčne krhlje posušil le na sapi (zraku), naj jih dene malo časa tudi v peč: veliko sladkeji bodo. Nobeno sadje naj se pri sušilu v peči počasi ne s hladi; če se počasi v peči razhladi, ni ne lepo ne Bvetlo. Da se nekatero suho sadje prelepo sveti, izvira odtod, da je prav vroče prišlo iz peči in se je^zunaj na zraku hitro shladilo. Ce se sadje večkrat v peč dene in potem vselej hitro shladi, bode tudi sladkeje. Sadje , ki ga posušiti hočeš . naj je s peškami ali košicami, celo ali na krhlje zrezano, naj na lesah v sušilnici nikdar na kupu ne leži, ampak naj je vselej eno zraven drugega lepo razpoloženo. Češplje ali slive, češnje, višnje in drobne neolup-ljene hrušce položi, če le moreš na lese vselej tako, da z receljni kviško stoje. Preželo posušeno sadje je žilavo in se ne skuha rado mehko; vselej pa se je varovati, da se pri sušenji ne sožge in da po dimu ne diši; tako sadje je malo obrajtano in se prodd le takim ljudem, kateri ne vedö, kakošno mora suho sadje biti!*) Iz vsega sadja s košicami, kedar je na pol suho, se dajo košice lahko izpraviti, če se malo stisne, in potem je tako sadje več vredno. Sapa (ljuft) v sušilnicah mora suha biti, ne pa po Duokrem soparu vlažna; paziti je tedaj dobro na to, da le topla suha sapa je v pajštvi in se vlaga odpravi, kar se lahko zgodi s tem, da se napravijo duški, ki se odprč in zaprč, ali pa take cevi, katere odpeljujejo sopare. Posušeno sadje mora nekoliko dni še na sapi (solncu) ležati, da se do dobrega osuši. Da je sadje popolnoma posušeno, spoznd se iz tega, da ne kapljice več ne moreš iztisniti iz preklane suhe češplje, hruške itd. •) Naj bi pomnili to posebno naši gospodarji, da d i m suhim češpljam ali slivam jemlje ceno. Suhega sadja nikoli ne smeš še toplega zložit i (zapokati) ali v zadelano tružico djati. Ako suho sadje plesnije ali če črviči žugajo se v njem zarediti, deni ga brž v srednjo toploto, to je, v peč , ko se je kruh po peki iz nje vzel, in posuši še enkrat ga. V suhih zračnih krajih, tudi v zabojih (kištah), če je pokrov prevrtan, in v žakljih, če na sapi visijo, se suho sadje ohrani 6 do 10 let dobro. Gospodarske novice. * Krvavo us, grozno škodijivko sadnega drevja, imajo zdaj tudi na Predarlskem (Vorarlberg). Prikazala se je v treh občinah Feldkirch , Tisis in Rankweil. Drevesa, na katerih so zapazili krvavo uš, so dobili iz Stuttgarta od trgovca Binderja. Došel je vsem gospodarjem omenjenih, pa tudi sosednih občin uk az, naj n*tanko preiščejo vsa svoja sadna drevesa, in če pridejo na sled te) š&odljivki, da nemudoma vse storijo, kar je treba za pokončanje te uši. „Novice" so krvavo uš popisale v 3. io 29. listu 1875. leta. Narodnogospodarske stvari. Grof Andrassy in pa Turške železnice. Spisal Fr. Potočnik. (Konec.) Tako tedaj je prišlo, da med Novim in Banjo- luko že izdelana železnica nima nobenega priklepa, in je tako rekoč brez pravega začetka in brez konca. Ko je bila po Magjarskih pretvezah črta Novi-Mitrovice odbita, je Avstrijski internuncij grofZichy v Carigradu od grofa Andrassya nagloma dobil povelje, ves svoj trud obrniti na to, da Turčija z Avstrijo novo pogodbo v ta namen sklene, da namesti črte Mitro-v i c e - S a r a j e v o Novi se druga črta in sicer črta S o fi a-Ni s - B e 1 i g r a d dovrši. Ocividno je pa, da ta Črta naravnost proti Budapeštu kaže. 1875. leta se je baron Hirs z nekim ravnateljem Dunajske bankine družbe (Wiener Bankverein) mahoma zopet v Carigradu s predlogom prikazal, da hoče to novo idejo, to novo črto Sofia-Niš-Beligrad dovršiti, in še več: baron Hirš je rekel, da, če se njemu to delo, in sicer za 18O.000 frankov za kilometer izroči, on od svoje tirjatve 25 milijonov odstopi. Koliko neki je jud Hirs za ta izrek novcev v svoj žep vtaknil? in res! že 30. dne septembra 1875. se ie med Avstrijo in Turčijo nova pogodba, in sicer za izdelovanje nove črte Sofia-Niš-Beligrad sklenila. Turčija se je zavezala do konca maja 1879. leta 150 kilometrov dolgo črto Sofia-Niš dovršiti, in čeravno se Avstrija iu Turčija s Srbijo zavoljo črte Nis Beligrad, 240 kilometrov , niste pogodile, )e vendar internuncij Zichy povelje dobil z vso odločnostjo na to delati , da Srbija dovršenju te nove črte ne nasprotuje , kar je bilo tem lože, ker je ta črta gotovo tudi v interesu Srbije. Tako je tedaj Magjarska politika, kakor do zdaj povsod, tudi pri železnicah zoper vse Avstrijske interese ztnogla. Magjar Andrassy pa ima zmirom in zmirom „interese naše monarhije" na jeziku! Na škodo vsem zahodoim deželam Avstrije, na škodo Dunaja in tudi na škodo nam Kranjcem, da! na škodo vse zahodne in centralne Evrope, je po takem pot iz Budapešta do Carigrada in Soluna zagotovljena. Magjarska sebičnost je Bosniško črto Novi-Sarajevo- Solun ubranila; ona je vse Cislajtanske dežele iz zveze z Levanto izključila. A Al vsegamogočni Bog za to. skrbi, da drevesa ne rastejo do nebes. Na to stavimo svoj up. Niti Turčija niti njih prijatelji nimajo za svoje idealne, to je, za Ogerske železnice, potrebnih novcev, zato mislimo, da bode še dosti Save poteklo v Črno morje, predno se bode pogodba 1875. leta dovršila. — Upajmo, da vendar državni zbor ne bode denarjev privolil za Ogerske železnice. Ogri in Turki pa so v denarnih zadevah popolnem in tako bankrot, da se na svetu ne bode živa duša našla, katera bi jim kaj posodila. šolske stvari. Učiteljski zbori v Ljubljani. (Konec.) Zdaj je sledila vrlo dobra obravnava gosp. Fr. Praprotnika „o odgoji dobrih državljanov". Mislimo; da bo „Učit. Tovariš" bolj natančno to popisal. Spisi t?ko jedernatega obsega zaslužijo, da se obelodanijo popolno. — Pred sklepom omeni še gosp. blagajnik Iv. Tomšič, da je sicer še mnogo zastalih letnih doneskov iztirjati, a on vendar svetuje, naj se zaostanki izbrišejo , o novem letu 1879. pa naj se napravi čisto nova vpisninska knjiga, v katero se bodo vpisali dosedanji zvesti udje, ter povabili se po slovenskih časnikih k pristopu tudi novi. Zbor temu enoglasno pritrdi. Tudi „Novice" to odobrujejo. Mnogokrat zastareli dolg ude k izstopu iz kakega društva le zato zapelje, ker bi morali preveč doplačevati. Upamo pa, da oglasilo se bo z novim letom k „slovenskemu učit. društvu" vendar mnogo novih udov, ker tega nikakor ne moremo misliti, da bi bila otrpnjenost naših učiteljev tolika postala, da bi narodno društvo, ki zahteva le en ubožen goldinar letne plače, zamreti pustili. Naj bi se tega društva oklenili pa tudi zlasti mladi častiti gospodje duhovniki, ki nikakor ne morejo reči, da niso učitelji našega naroda. Prepričani smo namreč, da taka šola, kjer delujeta duhovni in svetovni učenik vzajemno, mora biti dobra in je ne more zadeti obtožba, da je „malo vredna", kar moderni liberalci trobijo po svetu. Naj teh besedi ne prezre nihče, ki ima kaj resnično pravega narodskega čutja v sebi. Mislimo pa tudi, da bi gosp. blagajnik že zdaj rad letne doneske za prihodnje leto sprejel, toraj: na delo, dokler je stvar topla! K sklepu je bila volitev odbora, in so bili voljeni gospodje: Go ve kar Fr., Kuhar BI., Močnik M., Tomšič Ivan, Praprotnik Andr., Stegnar Fel., L a pa j ne Iv., Cenčič Jem. in Borštnik Janez. Gosp. Go ve kar izvoljen je bil vnovič za prvosednika, g. Kuhar za podpredsednika, g. Močnik za tajnika in g. Tomšič Iv. za blagajnika. — S tem je bilo zborovanje „slov. učiteljskega društva" skončano. Zadnje zborovalo je društvo „Narodna šola". Kakor znano, ima ono blagi namen, podpirati našo revno šolsko mladino s potrebnim šolskim orodjem. Za doneske, ki jih namreč vkladajo dobrotniki, učitelji in ljudske šole, kupuje se šolsko orodje „na debelo" (en gros), in razdaja se potem po primeri vplačanja šolam za njihove siromašne otroke , se ve, da brez dobička, ker se na pr. za vplačani 1 gold, dobi blaga za 2 do 3 gold, vrednega. 13 vrst učnega blaga, čez 13.000 zvezkov in komadov razne šolske robe nakupilo in raz-dalo se je v preteklem šolskem letu. Iz tega števila se vidi, koliko otročjih srčic je bilo oveseljenih z raznimi darilci. Prihodkov je imelo društvo v preteklem šolskem letu (od 27. sept. 1877. do 26. sept. 1878.) 657 gld. 93 kr. Vplačalo je 61 ljudskih šol in 34 učiteljev veče in manjše doneske; največja dobrotnica bila je društvu si. L j ubij ans k a hranilnica, ki mu je darovala 100 gold. Dr. vitez Močnik, nekdanji viši nadzornik naših ljudskih šol, se naših revnih otrök tudi še vedno milosrčno spominja, ter je poslal posvoji lepi in hvalevredni navadi zopet za to leto 10 gld. — Omeniti moramo dalje tudi še znanostnih predavanj v Ljubljanski čitalnici po velespoštovanih gospodih dr. Karolu Bleiweisu, dr. Zarniku in Križmanu, kar je dalo čistega doneska 63 gold. 63 kr. Neimenovani dobrotniki darovali so 10 gld. itd. — Stroškov je imelo društvo za nakupovanje raznega šolskega blaga 547 gld. 38 kr., toraj je ostalo za prihodnje šolsko leto gotovine 110 gold. 55 kr. in neka j šolskega blaga. Naj veče priznanje gre^ gosp. prvosedniku, tajniku in blagajniku tega društva. Ciovek res ne ve, bi li občudoval nad tema gg. odbornikoma bolj njuni neumorni trud in nikoli počivajočo nesebično delavnost, ali pa njuni značaj. Zbrani udje so enoglasno izrekli priznanje in zahvalo imenovanima gospodoma odbornikoma za njuno marljivo skrb in delavnost, in izid volitve novega odbora glasil se je: prvosednik gosp. Stegn ar, podpredsednik gosp. A. Praprotnik, blagajnik in tajnik gosp. Močnik; odborniki pa gospodje: Tomšič, Borštnik, Gove-kar, Papier, Stanonik in France Praprotnik. Omenjeno naj bo tu še to, da je bil kmalu o pri-četku zborovanj dospel iz Štajerskega Ljutomera telegram vrlih gg. učiteljev Lapajneta in Kryi-a, pozdrav- Ijaje zbrane tovariše ter želeč jim pri delovanju dober vspeh. Glede društva „Narodna šola" naj dostavijo „Novice" tudi še kratko opazko. Res je, da menda nobena doba v zgodovini ni doživela tacih časov, o katerih bi se bila tako pogostno čula beseda : „dajte, dajte!" kakor naše dni. Ce kedaj, zdaj bi si človek res s samimi milodari lahko kupil in zaslužil nebesa. Vendar pa si ne moremo kaj , da ne bi adresirali na one, katere je Bog blagoslovil s časnim blagom, mile prošnje: ozrite se na našo na blagu revno, pa na duhu jako zmožno mladino, ki bi se rada učila, pa jej manjka pripomočkov; vsaj društvo „Narodna šola" tudi najmanjši darek z hvaležnim srcem sprejme. Popoldan ob 1. uri zbrali so se gosdodje učitelji v Virantovi gostilni k skupnemu obedu. Kakor so se odlikovali poprej pri zborovanju kot izurjeni parlamentarci, tako videti se je moglo zdaj nad njimi, da obsega vse vez iskrenega prijateljstva. Neka pesem neumrljivega knezeškofa Slomšek a poprašuje: „preljubo veselje, oj kje si domd?" — odgovoriti bi se moglo na to: „26. septembra pridružilo se je bilo za čas obeda v Ljubljani zborajočim učiteljem". Prijateljsko dobrovolj-stvo s srčno veselostjo sijalo je vsem nazočim raz obrazov; napitnic, resnobnih, pa tudi šaljivih je bilo obilo. Po skončanem obedu poslovili so se drug od druzega, da se povrnejo na bližnja in daljna domovja k spolno-vanju svojih dolžnosti. Naj poštene možake, katerim je načelo zlati izrek slavnega pesnika Schillerja: ,,an das Vaterland, das theuere , schliess dich an", podpira Božja pomoč, in naj jih čez leto in dan srečna ura zopet zjedini v prijateljsko združenje, pa jim pridruži še katerega „zgubljenega sina"! * Mnogovrstne novice. Stroški zasede Bosne in Hercego Ven rad šel 9 ven! po naši armadi za letošnje leto (to je, od začetka zasede do konca leta 1878.) so kakor „nova Presse" pise, proračunani spada in 459.060 Av- Po K. A. Kaltenbrunnerju prosto prevel *** * na 102 milijona in 810.000 gold. Od tega znesk na naš del cesarstva (Avstrijo) 70 milij gold • # ) na Ogersko 32 milij in 250.940 gold je iz različnih blagajnic, prodanih blagajniških strij obligacij itd. dozdaj svoj delež pokrila z 41 milij Pri Brniku zopet Gnjet6 se Ij u d j 6 Glasni so in vino Poteka jim že. f goldinarjev; vrh tega je fina minister v prvi seji Dunajskega državnega zbora zahteval dovoljenj za i zi- danj novih 25 mi gold, zlate rente; s tem sku onov. Po takem bi ostalo pokriti še Čez 4 milijone, da se pokrije vsa gori navedena paj bi se pokrilo 66 milij Možaki veljavni Prišli iz vasi Le-tü so se zbrali Zasčli klopi: > i potrebščina od 70 milij * Železnica v Bosni je dodelana od Savskeg ob B rodu nekako miljo daleč proti D dan oktobra se breg t po tej progi poskusila prva vožnj za prevažo gradiva za železnico; če bo mogoče, dode Bil oča je Lenart, In Groga Tržkn, Vštric njima so sčli Zaplotnik, Rovkn I« še to jesen do Do boj a. Kolo četrti metra rok j kake tri mali vozovi bodo prav pripravni in silo koristni za dovoz živeža vojakom. Telegraf j na- Pelj # že po vsi Bosni Carigrad čvrsto utrjujejo. Za napravo trdnj Jezični Frgajsnik Bogati Kozjdk Brljavi Matozelj, In še mnogi možak okoli Carigrada dela 40.000 vojakov. Dober j strah t A komur ga je Bog dal * Veliko mesnico koljejo goveda in drobnico v sredi mož Koprivar ima prostor rt/lt(,n>u /iCG&tliCVU , »JV» »w*joju ^wivu« tu ux u ui. je neka družba ustanovila na Kusko avstrijski mej > v Drži se mogočno i > M iz Avstrij klano živino iz M če se jej bode dovolilo živino za klanj Kar zine > velj a. sem prepeljavati. Ta družba namerava za- gicer 80 kvartali poseboih vozovih prepelj vati ne Pariz samo v Vratislavo in Berolin. temveč tudi v in na Anglešk e tak voz z 261 zakia nimi koštruni 28 sept iz Misl v B po Na kratek čas svoj A drugo imajo Za bregom nocoj. i železnici šel. Je pa tak voz prav posebno za prevaže vanje zaklane živine napravlj tako da se v teh vo- zovih meso tedne dobro ohrani. Ker na en voz na- b a š e j okoli 400 zaklanih koštrunov, je razvidno da vozmna m uteg drag Ce pa v prihodnje nemška vlada . » \T v t "i Navdal jim njih misli Predmet je ves drug In vrč jim po glavi, Kot v loncu vre liig. > vožnjo zaklane živine na Nemško v prepoved dejati, namerava omenjena družba tako klavnico napra viti v Avstriji. — Kaj vse se bode še počelo na svetu V a s-* pete Socijalistom na Pruskem stopa vlada krepko na Zdaj vdari Frgajsnik Ob mizo na moč: Le pravdo ! sicer nam Je Kar je obveljala ostra postava zoper jalde peh nemogoč mokrate. je policija razpustila 4 takošna društva in za- ) branila 34 tiskop bil največi zagov In kaj ;< P«, ki je k socijalistov, je za zmirom zadušila ondašnji list „Fr. Pr nasledek tega vladnega postopanja? Nemški cesar Viljem dobiva pogostoma pisma, ki mu žugajo, Ba- Kozjak de: ,,Resnica! To menil sem jaz; Takoj do gosposke Povzdignimo glas! f usmrtila ta kuga, katera po žolču, ki se razlije po človeku, ga vsega ru- Mem- >> v Cemu plačevali" Matozelj dejal Bi cesto do grada , Vsak bi se smijal u menega naredi; od tod ime te kužne bolezni iisu manjka ne samo mrtvaških nosil, temveč tudi gro-bokopov. Po ulicah in hišah leži na stotine mrtvih, ki okužujejo zrak. Od ondašnjih duhovnov ostalo je samo 71 troj vih 7 vsi drugi so umrli za to kugo, deleči bol grozneje razsaj s Zahteval to cesto Je žlahtni baron, Mi nismo je hteli Naj plača jo on. 7 nikom sveti zakrament umirajočih ta bolezen v Novem-Yorku, ivjer je pomorila mnogo zdravnikov, duhovnov, usmiljenih sester in veliko ljud Se „Tako je, sosedje4' Brž Lenart dod4 „Prav tretje oko je Nam cesta le-t4!" u Prav dobro je služil Nekdanji nam pot Zakaj bi trosili Denarje zdaj tod?" 7 Govori nam ti, emu zdaj molčiš? Govori, Koprivar! Kaj nem tu sediš ?" 71 Koprivar kaj meniš Ves zbor govori > „Najboljši bil dohtar ti!" Sicer si nam 7 Zdaj vstane Koprivar Tako govoreč: ,Do zdaj je moj jezik 7 Bil i menim, odveč. X It „Zakaj bi tožili Gospodo, zakaj ? Ce pet let se tožiš, Te vrže nazaj !" » Baron sta in sodeč Par vkup zavozlj&n In znate, da vranu Prijatelj je vran. u Spraznivši je čašo Kop dejal 77 Jaz pot vam pokažem Ki menj bode stal." i 77 Ti nam si bil svetnik Premnogo že let" Rovan se oglasi Pomozi nam spet! 17 m Zdaj k višku se spnč: Poslušaj me vsak: 77 Na Dunaj k cesarju Zavijmo korak!" 77 Prav!" reče Frgaj snik f „Stvar zvita je res!" Poprime za čašo In sprazni jo vmes. Koprivar zgubanči Svoj resni obraz: „Na Dunaj je daleč To dobro vem jaz u * Ker se nam je posrečilo najti prevodnika šalj mice „Aussi möcht i m stva Obvaruj nas mili Bog take nesreče! ve pes- iz zbirke Kaltenbrunnerjevih po gospč bralcem to Radičevi na svitlo danih pesmi, damo našim kratkočasnico , ki je taka, da bi se utegnila tudi pri nas na kmetih goditi Vred. „Cesarske svetlosti Do zdaj ne poznam, Neznan mi je Dunaj, Kjer brambo imam!" 77 Mi nismo berači!" Zakliče Tržkn i j; To majhni so stroški" Dodal je Rovän. ) Zdaj čuje se glas: „Naj ustopi takoj !" In strijc naš se dvigne Ves zmešan seboj. } 7 »Oprostite, prišel Blebeče težko > 77 Svetlost, oprostite Ponavlja na to. u v Kočevar je pravil Po Dunaji znan 'Da cesar prosilcem Je v milosti vdan." 7 v Po železnici tjekaj Nazaj se drdrd j ) In za hrano se kmalu Zadosti ima!" Da v krčmi bi vaški Pri svojcih sedel Pogumno8t gotovo f Bi večjo imel 7) Kaj rad bi?" resnobno Povpraša ga car. Jaz? — Nič, veličanstvo Domu bi šel kar!" r ,A stvar je naj prva Kako govoriš, In jasno zadevo Da vso razložiš." 7 7) >> Jaz nečem računov" Koprivar grmi, Ce poj dem na Dunaj > Vse placate vi :u Pomiče se dalj j Pot briše si vroč f Pred carjem obstane Pobit, jecljajoč. Nasmeja se car Kmetiču vesel, Koprivar premišlja Kako bi začel. i Zbor V8klikne: ,,Prevažna Za nas je ta reč, Zato naj Koprivar Odroma tje v BeČ. u » Se nekaj Če mažeš saj znate , peljaš Gospodom ccsarskim Glej, da jim kaj daš Kar živ je, ni nikdar 7 Tako bil splašen Bog me usliši Ven rad bi šel. ven!" > Zastonj pokašljuje Obraz je rudeč; Se sili — a najti Besede ni več! d Če moram on pravi Na Dunaj jaz grem A potne vi troške Plačajte, povem 7» Nu" pravi Matozelj i „Kar treba, dobiš!" Na naše greš troške Da za nas govoriš!" > Vrti se vkrog njega Cesarski ves hram In cesar presvetli Vrti se on sam! 7 O daljnem dogodku Če cesar moža Je baral še dolgo Za to se ne znä. Storjeni so sklepi! Debeli krčmar Spet vina jim toči Za svetli denar! Pred uhodom stoječ Trepeče boj In gladi lasč misli bežč 7 7 7 Da pravdo je s kmeti Dobil le grajščak, Da so se branili, Kar mogel je vsak 7 In v osmih je dnevih Na Dunaji bil Koprivar, ter vino orlu" je pil. Pri >7 II. Koračil je, klanjal Rotil se, jezil f Prej, nego zapisan u bil. K zaslišanj Da služil sosedom Je v smeh jezikdč Le-to bi povedal Sam lehko b a h k Č ! f Po mestu je hodil In gledal okrog, Pogosto zabredel brzonog. Je mož A barati drug dan Začenja ljudi, Na deseto vprašanje Odgovor dobi. In dolgo vprašuje Kj čarov je grad?" Za šestico popelj Ga pob • v mlad A tam poizveda: Kam naj se poda; Prevažal bi rajši Snopovje doma. 77 Kje se zaslišuje? In kje upisuj e? Povejte mi vsaj, Kako in kedaj! tU Seboj govori: „Da to sem jaz znal, Ne bil bi na Dunaj Nikdar se podal!" 77 Zdaj vidim, težavno Oprtal sem stvar Krvav pot potim že ; 7 Kot ga nisem nikdar!" Določi se dan Pred carja ko gre; Koprivar sestavlja Besede krepke. Cemu zapisaval On govor bi svoj? Ponavljal ga stokrat Je sam med seboj. Napoči dan važni Koprivar mož&k, Oblečen po pražnje Obrača korak. V čakalnico pride Prezgodaj je se; Dovolj mu je stati, Na steno se vprč Naposled tam v kotu Prostorček dobi 7 Svoj govor ponavlja In ves se poti. 7 Slabost ga napada Ko vidi možč , Ki jim križci in zvezde Na prsih blestč. Pogled omaguje 7 Možj mu vro 7 Naposled svoj govor Pozab celo Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Goriški. Dne je za o d p oktobra t. 1. dopoldne je bila IX. seja. Slo k č log Iskega donesk z a m in za Pelj puščinsk za či telj ski pokojninski zalog Dosel je bil deželnemu zboru (oziroma odboru) načrt dotične postave od deželnega šolskega sveta. Zborov odsek (poroč. D ott or i) je vse zneske v načrtu nasvetovane znižal za 10 soldov. Po tem takem se bode plačavalo od 1000 gold, zapuščine do 5000 po 10 odstotkov za penzijski log, od 5000 do 10.000 po 15, od 10.000 do 20.000 po 20, od 20.000 do 30.000 po 25, od 30.000 naprej po 30 kr. od vsakih 100 gold. Postava to urav nujoča štej 44 Poslanec a s s e r poročal o p r e i je ta d predlog kmetijske šole. Sprejet Vino-kemijsko poskuševališče ki 7 je do sedaj združeno s kmetijsko šolo, ima nehati; kmetijska šola se ima razdeliti na dvoje samostaloih oddelkov — italijanskega in slovenskega (dotična pra- vila so se potrdila) razdelitev naj se izvrši z začet kom šolskega leta 1878/9. Deželnemu odboru je naročeno: da razdeli šolska posestva in vse drugo imetje med oba oddelka in vse pripravi, česar treba v izvršitev pred omenjenih sklepov. Vino-kemijsko poskuševališče naj se združi s c. kr. svilorejskim poskuševa- Dr. Ton ki i je poročeval o preudark liščem. d e že 1n e g tisuč, dohodkov log pro 1879 Stroškov je čez 192 pa samo 83 tisuč , primanjkljej 109 tisuč, kateri se ima pokriti 1) z doklado 12°/0 tedaj izravnim davkom; 2) z doki. 20°/, užitnino ( na vinsko in mesno z davščino 1 gold, na vsak hektoliter na 350 — # drobno potočenega piva. Ob enem je zbor deželnemu odboru med drugim naroČil, da naj nemudoma razpiše službo deželnega tajoika. — 10. seja (zadnja) 5. okt. popoldne. Potrdili so se računi nekaterih zalogov za leti 1876. in 1877. (por. Tonkli); dovolila se je razdelitev nekega občinskega zemljišča v Grgarji (por. W i n k 1 e r). Izmed mnogoterih peticij — uslišanih ali zavrženih — naj omenim tele: Za starinski muzej v Ogle j i je dovoljenih 150 gold., — za preskrbovanje žova-8 ti h na otoku Gradu 300 gold. — Poslanec Povše poroča: Vsled prošnje pol. društva „Sloge" bodi naročeno deželnemu odboru , da stori, česar treba , gledč teh-le važnih zadev: Oderuštvu naj se postavi jčz; olajšajo naj se nadležnosti, ki jih prizadeva posilno legalizovanje nekaterih pisem; pomnoži naj se v dotičnih komisijah pomočno uradniško osebje, da se zemljiške knjige hitreje dovršijo; — posebna okrajna sodni j a za Goriško okolico naj se napravi (po prošnji „Sloge" in advokatovske zbornice); — kmečkim posestnikom, ki so bili v Bosno poklicani kot reservisti, naj se davki odpustč; — vse druge , nasvete in prošnje podane po društvu „Sloga4 naj deželni odbor pretrese in poskusi, da se izpolnijo. — Povše je poročal dalje: Za cestne potrebe naj se dotičnim cestnim odborom dovole ti-le zneski: Za most čez Tominsko 1000 gold.; za cesto Robič-Logč 1000, za cesto Vrem Nakio-Trst (na Krasu) 1500 gold., za most čez Ipavo pri Žabljah 1500; za cesto od Želina proti Idriji 1000; za most čez Birso ([Versa] v Lahih) in za popravljanje neke ceste 1000 gold.; za most čez Idrijico v občini Sebrelje 300 gold.; za cesto skoz „Železna vrata" 800 gold.; za cesto od Pratičiola (v Lahih) proti ital. meji 2000 gold. — Za most čez Tominsko je nasvetoval poslanec Winkler — povrh dovoljene podpore — še 4000 gold, kot posojilo iz deželnega zaloga, kateri znesek bi se imel povrniti v letnih odplačilih. Po nasvetu Deperisovem pa se je dovolilo omenjeno posojilo v tem zmislu, da deželni odbor samo poroštvo prevzame za povračanje 4000 goldinarjev, denar pa naj si najdejo Tominci kje drugde. — Še neke druge neznamemte prošnje raznih občin in oseb so se po nekem zavrnile, po nekem sprejele. — S tem je bil dnevni red končan in se je sklenila tudi seja in sejna doba. Z „evviva"- in „živio"-klici cesarju so se poslanci razšli. Bila je 8. ura zvečer. Deželni zbor Kranjski. V 11. seji pričela se je glavna debata o načrtu one glasovite postave , po kateri se imajo mahoma pre-meniti tri postave ljudskih šol tako, da ugajajo nem-čurski stranki, ki si je prestroj šoUkib zadev naročila pri Kočevarju Linhartu, da ga je peticijonirala deželna učiteljska konferenca. Po vsem tem je naravno bilo, da je načrtani novini bil poročevalec vitez Vesteneck, čegar maslo je ves ta načrt. Najprvo se je oglasil c. k. deželni predsednik vitez Kalina, pred vsem povdarjaje, da načrtana postava nikakor ni tako natanko pretehtana, kakor to zahteva tak važen predmet. In res pravo je zadel deželni predsednik, kajti kako površen je bil ta načrt, to kazal je poročevalec Vesteneck sam, kajti v dveh poznejših dolzih sejah (namreč v 2. in 3. branji) druzega ni delal, nego predrugačeval in pilil pri vseh točkah besede načrtane postave. Deželni predsednik je po pravici živo priporočal , naj se o tako važni stvari vendar poprej zasliši deželni odbor in deželni šolski svet, kajti postava namerava deželi naložiti še veča bremena, cesar sam pa se je izjavil, ko je lansko leto potrdil 18°/0 priklade za šolske potrebe na Kranjskem, naj se ljudstvu davkarsko breme v tem oziru olajša. Dr. Zamik na to nasvetuje, naj se seja pretrga, da se šolski odsek o tako važnih izjavah deželnega predsednika posvetuje. Al klub dr. Kalteneggerjev je sklenil: „sie volo, sic jubeo": Vesteneckova postava se mora sprejeti in sedanja večina deželnega zbora jeZar-nikov predlog zavrgla in — nadaljevala se je ob* ravnava. Poslanec S ve tec v obširnem in tehtnem govora spodbija načrt postave, njega vse pravice do šolstva izroča državi, deželi pa jemlje vse, pustivši jej le dolžnosti, le bremena; njega namen je, uničiti deželno avtonomijo. Deželni šolski svet bode popolno v rokah vlade, isto tako okrajni šolski svčt ne bode imel čisto nobene veljave, vzemo se mu vse pravice, puste same dolžnosti. Ako tak beriški položaj zdaj nastane, je bilo pač prejšnje stanje dosti boljše, jto se je šolstvo delilo med vlado in knezoškofijstvom. Ce se šolske oblasti ustanovč tako , da so v s e vladne , čemu celi dragi aparat? čemu treba deželnega, okrajcega in pa še krajnega šolskega sveta? Naj raja vlada sama opravlja šolstvo, deželi se vsaj po tem prihranijo ogromni stroški. Nevarnost je pa še tudi ta , da vlada in njej vedno pokorni organi bodo imeli pravico, odločevati, kje in kako je zidati novih šol. Tu bo veljal toraj sam birokratizem. Se vam li res tako strašno mudi, znebite se teh malih pravic, katere dežela še ima? Kdo pa sili v to, vpraša nadalje govornik. Ne občina, ne dežela, ampak edino le neka po čudnem načinu naročena peticija učiteljske konference! In kdo izmed učiteljstva je glasoval za peticijo? Povedal je nek jako pameten in obče spoštovan učitelj, da le klečeplastvo, le servilizem nekaterih kričačev v učiteljskih krogih; peticija nikakor ni izraz svobodne večine učiteljstva na Kranjskem. Občinam vzamete ž njo zadnjo pravico in ljudstvo postalo bode in mora postati soli zopet neprijazno in sovražno. To je Vesteneck sam čutil, zato je v načrt vvrstil kazni za krajne šolske svete, in za hrbet vsakega krajnega šolskega svetovalstva postavil beriča s palico. Temeljito je toraj deželni predsednik povdarjal, da je treba načrt postave v merodajnih krogih poprej natauko prerešetati. Konečno je govornik še povdarjal, kako grozno slaba je slovenska prestava tega načrta popolno nekorektna in neresnična. (Dal. prib.) Naši dopisi. Iz Trsta 1. nov. (O velikanskem vspehu tabora Dolinskega) so „Novice*4 že na kratko poročale, naj po-ved6 danes kaj več. Ne daleč od Trsta je preprijazno selo Dolina; ondi biva iskreni rodoljub preč. gospod dekan Jan, ki je n&log nase vzel, oskrbeti taboritom jako pripraven kraj, med cerkvijo in farovžem. Mislite si celo vas praznično opravljeno, oder govornikov krasno ovenčan, pokanje možnarjev, popevanje narodnih pesem, mnogo Avstrijskih in narodnih zastav , živio-klice blizo 10.000 navdušenih taboritov, ki so se razlegali na okrog, in podobo imate velikega narodnega shoda na obalih Adrije. Kakor po3tava veleva, je vlada tudi v ta shod poslala svojega komisarja viteza J e tm a r - a , ki je s prijazno besedo zagotovil Slovencem vladno podporo. Po navdušenem govoru, s katerim je tabora predsednik gosp. Viktor Do lene c pozdravil skupščino, je stopil na oder gosp. dekan Jan in z živimi barvami narisal britko stanje primorskih Slovencev in Hrvatov nasproti lahon-ski stranki, vkljub temu pa neomajljivo zvestobo Avstriji in vladarju našemu. Po izvrstnem tem govoru je bila z gromovitimi živio- in slavaklici sprejeta adresa Nj. veličanstvu cesarju, katere konec se je glasil tako-le i „Blagovolite presvitli, mogočni naš Gospod in vladar od zbranega slovenskega in hrvatskega ljudstva na Primor- se je ta resolucija odobrila i____ u: ~ j__u____~ „ : u : ~ «»i,«; ( __, > meni „Eco", skem, ki le od svitle krone pričakuje one naj- zbudil nekaj („spettro da je tabor pravi on), čemur bi se lahko s vet ej se pravice, po kateri sreče v materijalnem in zamore dospeti do duševnem obziru , sprejeti naj- reklo „imperial regio panslovenismo litorale". Vse drugo hvali ,,Eco". Jako hud pa je neki bil ,,L' Isonzo" za- ponižniše zagotovljenje verne udanosti, neomejene zve- rad Dolinskega shoda, toda je bil v prepoved dejan. stobe." S tem je bila 1. točka rešena. — Zdaj stopi na Jez sem se moral prav smejati važnemu telegramu Na- oder gosp. Trobec, posestnik iz sv. Ivana pri Trstu, bergojevemu: „Ne Lahi, ne Nemci in v krepkem govoru utemeljuje tri predloge, taboru v venci naj bodo gospodarji na Primorskem", sklepanje predložene, katerih prvi se je glasil na to, mih o taborju, ki so šli iz Trsta na Dunaj 9 y bergojevem telegramu beseda „Nemci" izpuščena. naj presvitli cesar pokliče na vladno krmilo take može ki jih je volja predrugačiti sedanjo vladno sistem o, bent sua fata libeili. Pozabil sem prej še po edati _ . _ _ ~" * ■ (t H« j o UVUIMUJV ' * ~ ~ " " « » « « - — -J ---- —------------ ---- drugi predlog je povdarjal potrebo združenja tudi Nabergojev telegram našemu „Eco ampak Slo- telegra- Na-Ha- da je v t -u ne gre v vseh slovenskih pokrajin v eno politično i n glavo. Da jez smel kaj reči o Dolinskem taboru f administrativno skupino „^»ou.j, — n^vji u«*«»^*« v*«, pa oporeko Tržaških okoličanov zoper sklep deželnega pot cesarski komisar doma ostane, ali pa molči, zbora, da se Trst formalno razširi čez okolico in tako pa naj si mislijo bralci, da nisem nič rekel in da lahonstvo popolnem požre slovenstvo. Pri glasovanji so Slo vemj n tretji povedal bi kar naravnost (med drugim) to, da naj drugi Sicer sa m pisal samo o vremenu. Ima IDO J° uravnano bile vse te 3 resolucije enoglasno sprejete. — Potem je novo državno deško šolo. Stari učitelji so dobili t w t t i i i m • i 1 1 i 1 • i 1 # • TT I tT drugi točki: o pospehumaterijalnegaindu- nove dekrete; voditelj je g. Val. Kumar, ševnega blagostanja primorskih Slovanov je Ljubljane. dne t. m. zjutraj ob 4. uri je govoril gosp. predsednik; povdarjal je v dosego *ega en oddelek (710 mož) reservistov in dopustnikov našega cilja, da se napravijo dobr O narodne šole, da se uraduje hrabrega domačega polka iz bojišča ßosniskega po grozni v narodnem jeziku, da se zmanjša število ces. uradnikov, nevihti, ki so jo prestali na morji iz Spljeta do Trsta pa več delavnosti od njih tirja, da se zidajo dobre ceste, srečno došel v Ljubljano. V zadnjem našem listu smo železnice in druge javne stavbe, a vse to se ne more že omenili, da se je deputacija narodnih mestjanov po- zgoditi pod sedanjo vladno sistemo, po kateri je država dala v sredo k gospodu mestnemu županu, odkrivši mu strašno zabredla. Treba je druge sisteme: Avstrija se mora uravnati kot federalistična država z močnim enim središčem. V taki državi bi se morale osnovati deželne a ali željo, da Ljubljana vrnivšim se našim junakom po pri- mernem načinu izkaže srčen sprejem. Ker pa naših vrlih „fantov" ki so morali v ko3arnah ostati za iz- grupe: ena taka grupa bi bila tudi Slovenija ali Ilirija, ročitev svojega orodja in vojaške obleke dotični c. kr. kakor jo že hote imenovati, in k tej grupi bi pripadali komandi, ni bilo mogoče , pogostiti z vinom in jedili Koroško štajerski Slovenci, Kranjsk z pa Primorsko s šole tro vred. Tako združeni bi mogli imeti svoje dobre zato je dotični komite z mestnim županom se danes > urade td in jenjalo bi enkrat ono zatiranj ono nadvladanje dveh narodov čez vse drug ki in H V ze podal tukajšnemu vojaškemu poveljniku ter ga na- Mi d zatirani Slovenci poskusili žalovanje, da zarad neugodnosti časa ni bilo mogoče jih atorej je ne privoščimo nobenemu dru- po namenu slovesno pozdraviti in pogostiti, ter je ko- postalo neznosno, smo nesrečo in genau narodu. Pti tej priliki je tudi omeniti možate adrese slovenskih poslancev v kranjskem dež. zboru in izreči da se ves slovenski narod vjema z nazori one adrese ir tudi hvaležen onim vrlim narodnim zastopnikom. Na prosil našim junaškim vojakom izreči gorko priznanje in srčni pozdrav Ljubljanskih meščanov, zraven pa ob- » nečno izročil poveljniku potrebno svoto, da se vsakemu > došlih naših vojakov namesti gostovanja dd 1 gold. predragim sinom domovine naše „Novice" pa ki so se tako slavno obnašali v bojih zoper Turka, da jim slanjaje se na resolucije predgovornika in glede na ono ie cesar sam s toplo besedo svojo hvalo in zahvalo i li i i i w i i w i • • «%t w• J r adreso predlagam si. taboru še sledečo resolucij Naši slovensk po izrekel, dado na pot na --- -------- —------- — . i ui gaci , uauu ua put ua SVOJ dom sledeči pozdrav , a pniki v deželnih in državnih zborih naj So ga prejele od iskrenega rodoljuba, čegar besede od ki gledu narodnih poslancev v kranjskem dež. zboru ki dani jim priliki t i r j a j o zedinjenje vseh sloven- , in administrativno celoto pri vsa skih pokrajin v eno samo polit in naj z drugimi slovanskimi delaj > da se Avstrij v ze državo". Resolucij zastopniki edino na to kmalo preustroji v federativno Gorici a se nov. m ne bilo? navdu Kaj bi vremenom naj tedaj začnem sprejela. ovek začel. ko bi mevajo se gotovo v srcu vsacega domačina: Domovina vojščakom rojakom! Ko ste jemali slov6 od milih krajev domačih LoČil od staršev se sin, ločil od ženke je t mož ? današnji dopis. Tacega vremena nismo že leta in leta Vroče so meni solzč skrivaj se vtrinjale po licih, Nepopisljiva bolest trla je v njedrih srce; Tešil edino spomin me je mojih rojakov lastnosti: imeli } kakor sinoči. B u r j hotela vse unesti: ko Pravi Kranje da sin hrabro se vede vsikdar j 1 da so bile je metala se streh! Po gorah je sneži iu, ua um danes zjutraj vse bele. Sicer pa ni pravega mraza, ka Nado spolnili ste mi hvala Vam bodi, junaci ; t kor se bilo bati stopinj R. In včeraj > ko padel termometer na ki so nam ga bili to se je godilo po krasnem dnevu prine8 Vsi sveti saj Znabiti Če ne 7 Turka so dedje prek mej, Vi ste ga vgnali v propast. B. III. (V odborovi seji družbe kmetijske), ki je bila a da ne dan t. m. m se zdaj vendar-le vreme ustanovi, bodo mogli naši ljudje letos pšenice "sejati. Tudi čin-kvantina in ajde niso spravili še povsod domu. — D j 1 i n s k i tab se odtn Lahi tudi v Gorici: Slovenci in govore in pišejo o em Zanimiv ? dotičn se- stavek *) v današnji štev. konservativnega in Slovencem sicer dovolj prijaznega lista „ pod predsedstvom barona Wurzbacba pri kateri so pričujoči bili odborniki gospodje: Brus Lasnik, dr. Poklukar, Salzer, Seunig, Šouvan, Witsch! in dr. pl. M. Wurzbach , je dr. Bleiweis predlagal program obravnav prihodnjega občnega zbora družbe kcne- ki bi imel biti 20. dne t. m. Ker pa se je pri da Eco del Litoral ka tijske, temeljiti razpravi predloženega programa pokazalo, o dveh ze!6 važnih stvareh zarad mnogih pozvedeb > teri se spotika nad točko zadevajoeo združbo vseh Pri- ki imai° odboru doiti od druzih kmetijskih družeb morskih dežel v en sam deželui zbor. Gledč na to, da kakor ni m°g°že občnemu zboru že ta mesec v > ni- skle- * I destini del Litoral e". Pis panje predlagati odločnih nasvetov, zato je odbor so glasno sklenil, odložiti občni zbor do 20. januarija prihodnjega leta. Ena gori navedenih toček je ta, da vsled dopisa si. ministerstva kmetijstva od 10. avgusta t. 1. ima družba kmetijska mnogo tistih opravil prevzeti, ki jih je imela dozdaj „c. k. deželna komisija za konjerejo"; ker nekatera teh opravil bodo prizadela precejšnjih stroškov, o katerih odboru ni še znano , od kodi doide družbam povračilo stroškov, zato pričakuje odbor poročil druzih kmetijskih družeb, katere so, kakor Kranjska, po si. ministerstvu pozvane v sprejem teh opravil. Druga točka je osnova loterije, po kateri družba kmetijska v prihodnje namerava izsrečko-vati dobro plemensko živino, dobro kmetijsko orodje, izbrana semena itd. tako, da bi posebno udje družbe kmetijske deležniki postali tacih sreček. Ker tudi o tej loterijski zadevi odboru ni še mogoče ta mesec staviti gotovih predlogov, zato je odbor tudi v tem obziru spoznal potrebo , prihodnji občni zbor odložiti do meseca januarija. — V tej seji se je tudi sklenilo, da se gosp. Zelen, predstojnik podružnice SenožeŠke, naprosi, da ogleda po poročilu Gaberške občine dodelani vodnjak. — Prošnja šole v Pre mu za podelitev vrtnarskega orodja se ni mogla vslišati, ker družba nima nikakoršne podpore za to. — Za uda družbenega je bil sprejet g. Ludevik Allmayer pl. Allstem, lastnik grajščine Novo- gradske na Dolenjskem. — (Kmetijska družba) je 4. dne t. m. v Kranji napravila javno dražbo onih lepih juncev Pincgavskega in Belanskega plemena , ki jih je družbe odbornik gosp. Peter Lasnik iz državne podpore nakupil v Belanski dolini na Koroškem , a zarad velike konkurence z velikimi težavami zato , ker iz mnogih dežel iščejo kupci to pleme. Prodanih je bilo 10 juncev po različni starosti in lastnosti od 54 do 140 gold.: trije so šli v Ra- doliški okraj (Zgoš, Jesenice in Leše), trije v Kranjski okraj (Visoko pri Poljanah, Poljane in Cirčiče) , ^dva v okolico Ljubljansko (spodnji Rožnik in spodnjo Šiško), dva pa v Krški okraj Da Dolensko (Dvor). Zastopniki družbe kmetijske pri tej dražbi sta bila gospoda Peter Lasnik in Jos. Fr. Seunig , odbornika centralnega odbora, in pa g. M. Pire, predstojnik podružnice Kranjske, ki so v lepem redu izvršili javno dražbo. — (V posledni seji deželnega odbora) seje bralo pismo presv. cesarja, v katerem se toplo zahvaluje za onih 2000 gld., ki jih je deželni zbor daroval v Turški vojski ranjenim našim domačim vojakom in pa po smrti očetov zapuščenim revam. — Občini Trata je presvitli cesar za zidanje nove šole iz lastne blagajnice daroval 300 gold. — (Da tudi Lj ubijancanje ne pozabijo svojih mrtvih), to pričala je popoludne pred dnevom vernih duš, ko je na tisoče ljudstva romalo na pokopališče, kjer so bili grobi premilih jim ranjcih okinčani s cvetlicami in je gorelo neštevilnih lučic. Tudi gospodje „Sokolci" so po večletni lepi navadi prepevali milotinke pred spominkom umrlim udom postavljenim. — Gospod P. pl. Radics je ravnokar dve S&rbski pesmi na svitlo dal, ki ji je Anastazij Grün okoli 1. 1828. iz srbskih izvirnikov v nemški jezik prestavil. Gosp. Radi c s je ti pesmi v zapuščini si. nemškega pesnika našel; ena se glasi: „Marko Kraljevič findet den Säbel seines Vaters", druga pa: „Marko Kraljevič und die Vile". — (Dve mitnici (Šrangi) zunaj Ljubljanskega mesta se prestavite), namreč, ta na Celovški cesti poleg Kozlerjeve hiše pride bliže v mesto k Treotovi hiši nasproti kolizeuma, — una na spodnjih Poljanah pa na ta kraj mosta v Jeleršičevo hišo št. 64; vendar ta prestava ne sme nikakor oškodovati mestjane in ima za nje tako veljati, kakor da bi omenjeni dve mitnici ne bili prestavljeni bili. — (Odbor za priredjenje dr. Bleimeisove slavnosti) prosi nas naznaniti, da se Častne diplome dobivajo pa 50 kr. v „narodni tiskarni". Prav lično izdelane take častne diplome z že tiskanim sklepom občine se dobivajo tudi v J. Blaznikovi tiskarni. Novicar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — To so vam zdaj prave komedije v tukaj sni zbornici poslancev, isto tako pa tudi v PeštanskL V Cis- in TranslajtaDji vihrä. huda burja na grofa Andrassy a zarad zasede Bosne in Hercegovine; povsod kujejo a drese na cesarja, kateremu se hočejo lagati,, kako „strašansko da so izburjena ljudstva" zato, da je naša armada še zmirom v Bosni in Hercegovini. Da večina sedanje zbornice Dunajske ne zastopa večine narodov Avstrijskih, to vendar Herbst, Giskra, Kuranda in vsi drugi njih bratje in popolibratje morajo že davno vedeti, — o masi Magjarskega naroda pa — „Obzor" dobro pravi — ni vredno govoriti". Kolovodjem v Beču in Peštu je le strah pred slavizmom kost v grlu. „Zapustite Bosno, ali dajte nam personalno unijo, da vredimo svoje gospodarstvo in se lotimo priprav za ko-nečni boj s slavizmom" — to je kričanje Pulszkega v Magjariji in njihovih pajdašev. A kaj bode vsega kriča konec? Andrassy bo zmagal, vsaj on v Bosni mora zastopati vso drugo — višjo — politiko, kakor pa svojo spefiicifično Magjarsko. Zato si je grof Andrassy že gotov, da dobi večino glasov v delegacijah; Avstrijska delegacija bode glasovala za üjegovo politiko zato, ker ne gre, da bi se v opozicijo stavila s krono in vzrok bila, da se razpusti državni zbor; Ogerska delegacija pa bode glasovala zato, da ne spodbije svojega deželana (Andrassya) in pa dualizma. — Poslanci v delegacijo Avstrijsko in Ogersko so že voljeni, ker imate zborovanje začeti jutri. Glavni predmet njunega zborovanja bode onih 25 milijonov gold., ki jih Andrassy zahteva za stroške zasede Bosne in Hercegovine. Da bode pa ta stvar se brez velikega hrupa rešila, potolažil je minister Tisza svoje Mag-jare s tem, da je predložil Peštanskemu zboru prepia Berlinske pogodbe, in kakor nova „Presse ' piše, se bode oni prepis predložil tudi Dunajskem zboru ; tako dobijo kričači kost, da jo glodajo. Da bode pri adre-sinih debatah na Dunaji in v Peštu hudo vršelo, to je gotovo, al vse to so zadnji upori strank, ki vidijo, da nimajo več trdnih tal pod seboj. Na Dunaji bodo poslanci, ki morejo reči, da za njimi stoji velika večina narodov Avstrijskih, glasovali proti adresi, in isto taka so se odločili zastopniki Hrvatske, da glasujejo proti vsem točkam v adresi Ogerskega zbora, ki se ne skladajo s željam, izrečenimi v adresi Hrvatskega zbora. — V Dunajski denarnici so neki že začeli kovati onih 250.000 bronastih vojnih svetinj (medajl), namenjenih vsem onim vojakom, ki so bili v bojih v Besni in Hercegovini, —5000 srebernih svetinj pa onim, ki se bodo dali onim, ki so se odlikovali po posebni hrabrosti. Žitna cena v Ljubljani 2. novembra 1878, Hektoliter v nov. denarji: pSenice domače 7 fl. 10. — banaaba 8 fl. 43. — tursice 5 fl. 20. — sorsice 6 fl. 80. — rži 4 fl. 34. — ječmena 5 fl. 63. — prosa 7 fl. 5. — ajde 4 fl. 85. — ovsa 2 fL 41 kr. — Krompir 3 fl. 3 100 kilogramov. # Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Biaznikovib naslednikov Y Ljubljani.