Prvenstvo letalcev fcočna športna mani 'la v posavskih občinah bo v Brežicah uri slovesen za-ega prvenstva h.stadionu ob is £* 28- športn =„ ‘n protiw^eP V0Jnega letalstva v%6fc« ?ke obrambe. S to «čno man-f°; kultUrno in poli-ženci n^ “taC1J0 bodo “dele-PQčastili jubileje partije in 35-letnico Naslov prire-partija - revolu- S^njka Ti‘* ‘er' j.™,**8 letalstvi ®tVr «J* ..Tito- cija“ m kot 'kJ lfm, P^enstvu bo boli prej priši° d° bistva n “Je armade in vanjih ,ne samo na tekmo- ^anjih’ k; V1*1* na drugih sre-nedelfe v n Se 0 ZVTStila do Na 0 P°savskih občinah. bo oj trin-^enem mimohodu fc-do stadiona kora- kali o i ion L I” mladih i7B0rtnikov’ letalcev 0 trajalo f°Savja- Prvenstvo PteizkisiU m’ Strelci bodo i^iišau v cVoje . ““"i6 na r^em r , vnicl> plavalci v se’ bnri in odbo> 0ah» judoisti v IPTrili VBreŽi' n* stadionu „ ^ ovcu in atleti tUdi tekmovanj311- Tai? b0 novanje v vojaškem tri P°8awke'(!^PrVenstva so vse Pa ima še' ne’ vsaka ekipa ekiPa iz Niš °J®ga Pokrovitelja: ? Papirja y Krrm° celuloze ^greba JedJu ’ ekiPa “ J^em, ekina i °t> elektJamo v i lutranikn z °8tada sevni- V‘C0SSieeklS?2a*rebL ,ov«no S: eklPa Sombor eki pohištva ^S^Ta^r^iškUom Vanja * Utr?Va °b**ka sodelo-^nado in h , VanJa yezi med ln klovni, S^°T^V« Dostojni nasledniki OF Na Mirni odkrili obeležje prvemu odboru OF KARDELJ V BELI KRAJINI — Clan predsedstva SFRJ Edvard Kardelj z ženo Pepco in sodelavci je v ponedeljek obiskal Iskrin tozd v Semiču, kjer si je ogledal proizvodne prostore. Ugledni gost se je predtem zadržal še v Črnomlju in se pogovaijal s predstavniki občine. (Foto: B. Bud ja) V nedeljo so mirenske družbenopolitične organizacije, društva in krajevna skupnost pod gradom pripravili prisrčno srečanje aktivistov OF nekdanjih okrožij, borcev in ostalih. Mirenski rojak, sodnik ustavnega sodišča Riko Kolenc je uvodoma govoril o velikem pomenu ustanovitve prvega odbora OF za Mirensko dolino, kar je okupator brž tudi krepko občutil že po septembru 1941. Domačini so to tovariško srečanje povezali tudi s praznovanjem praznika mirenske krajevne skupnosti. Kot je dejal v nagovoru predsednik sveta te krajevne skupnosti Avgust Gregorčič, je celotna kra- V vsak načrt vtkati delo mladih Franc Šetinc ob začetku „Suhe krajine 77" o pomenu mladinskih delovnih akcij Suhokrajinski kamen se bo letos že tretjič preobračal pod krampi in lopatami mladih brigadirjev, ki bodo nadaljevali gradnjo vodovodnega omrežja in začeli graditi novo cesto, ki bo povezovala Prevole z Žužemberkom. Nedeljske slovesnosti v brigadirskem naselju stanovanjskih prikolic na Prevolah se je udeležil tudi Franc Šetinc, sekretar IK P CK ZKS, ki je govoril o pomenu mladinskih delovnih brigad nasploh in za Suho krajino še posebej. Letošnja mladinska akcija „ Suha jubilejev Zveze komunistov in tova-krajina 77“ ima po besedah govornika še poseben pomen ne le zaradi >n partijskih Titovih k,1«~ pafl*&mskeBamhCa’legen' Drni se ie « • g heroja, po 2JetaUBki Udamwen0Val tudi 0b^u Pri Liuhrataljon' bo v tju spomin L8”1 slovesn°st ^r*o^tplofevsp°- >0. un ° v soboto n bata?j°na-»n. ot0- H. junija ob PRVI ZLATI C V NOVEM MESTU Dolenjski jadralci so letošnji uspešni pomladi dodali še eno lovoriko: pilot Srečko Kotnik je v četrtek s preletom tristokilo-metrskega trikotnika Novo me-sto-Lesce-Maribor-Novo mesto osvojil še zadnji pogoj za jadralsko zlato C značko. To je v novomeškem aeroklubu prvi domačin, ki je osvojil to visoko športno priznanje, hkrati pa drugi pilot sploh, ki je preletel to zelo zahtevno disciplino s štartom iz Novega mesta. K trem osvojenim srebrnim C značkam v zadnjem tednu maja pa so jadralci 1. junija prišteli še enega, ko je Rudi Perše opravil zadnji pogoj s stokilometrskim preletom Novo mesto-Lesce. riša Tita, temveč tudi zato, ker je Suha krajina dobila zdaj srednjeročni razvojni načrt, ki bo ob vsestranskih naporih, tudi brigadirskih, in z družbeno pomočjo pripomogel do zmanjšanja razvojnih razlik. ..Čestitam vam, ljudem teh krajev, da ste zbrali dovolj moči in volje za uresničevanje tega načrta. Združiti je treba vse sile, nikogar ni treba odrinjati zaradi preteklosti, če je pripravljen ustvarjalno sodelovati," je tovv. Šetinc dejal potem, ko je spomnil na že preseženo minulost, ne slepe strasti in sovraštvo, ki Ob ia istih ramenih °dh0cju______________________________________________ ^0rrtite 2|^a^°^a Geriča na novo dolžnost, predlaga 213 n°vega predsednika ObSNovo mesto Marjana Simiča > s m «, v 2dl™ letovalcem in K,*n<* najnuuS. r * iz VISt Slvl.^sje ^iČlanovZK-P° taznih „ i- morali tudi ti v knnu1^ 501 bolj w '1°Politič- nkretno delo nri nem i7nurd,cl° Pri Komite je obravnaval še predlog kadrovske komisije v zvezi z novo zaposlitvijo Jakoba Beriča, predsednika občinske skupščine. Picd kratkim je bil izvoljen za direktorja Zdravstvenega centra v Novem mestu, kjer so s tem rešili hudo kadrovsko zagato. Zaradi zahtevnosti dela tako v zdravstvu, kot v občinski skupščini pa bi morali po mnenju komiteja v SZDL čimprej začeti kadrovski postopek za izvolitev novega predsednika občinske skupščine. Kot najprimernejšega kandidata za novega predsednika do volitev 1978, so v kadrovski komisiji predlagali Marjana Simiča, zdajšnjega načelnika aja gospodarstvo pri občinski skupščini. FRANC ŠETINC MED BRIGADIRJI: — Mladinska delovna akcija „Suha krajina 77“, ki se je začela v nedeljo, bo nov prispevek mladega rodu k odpravljanju zaostalosti suhokrajinskih vasi. (Foto: J. Pavlin) Most prijateljstva XIV. zlet bratstva in enotnosti bo v Gospiču Ni še dolgo tega, kar se je Novo mesto poslovilo od tradicionalnega srečanja mladih, Zleta bratstva in enotnosti. Taje bil medtem že v Prijedoru, konec tega tedna pa se bo več kot 5000 mladih iz Bosanske krajine, Korduna, Banije, Bele krajine in Like zbralo na 14. zletu v Gospiču. Tradicionalna prireditev se bo začela že 10. junija s tiskovno konferenco. Štirinajsti zbor mladih pa se bo uradno začel v soboto. Prebivalci glavnega liškega mesta mlade goste že nestrpno pričakujejo. zabavnoglasbena prireditev jevna skupnost v zadnjih letih napravila velikanski razvoj. Predsednik krajevne organizacije SZDL inž. Maks Kurent je podelil letošnja priznanja KS. Med številnimi uglednimi gosti so bili prisotni tudi nekateri živeči udeleženci zgodovinskega sestanka OF v tem kraju: razen Rika Kolenca še dr. Jože Rus, narodni heroj Jože Borštnar in Marjan Jenko. Tovariš Kolenc je po kulturnem sporedu stopil na čelo kolone in popeljal vse udeležence pod grajski stolp, kjer je nato odkril spominsko ploščo. Z je nekdaj razdvajalo ljudi v tem delu slovenske zemlje bolj kot drugje. Poslanstvo brigad ni le v delovnem prispevku, enako pomembno je, da mladinske brigade prinašajo napredno misel, da vzgajajo v delu. V vsako akcijo, v vsak načrt bi morala biti vtkana mladinska delovna pripravljenost Tega se povsod še ne zavedajo dovolj, je med drugim poudaril slavnostni govornik. Slovesnosti ob začetku letošnje mladinske akcije so se udeležili še Franc Šali, član sekretariata IK P CK ZKS, inž. Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Vito Habjan, sekretar RK ZSMS, Vinko Gobec, predsednik republiške skupnosti za ceste, Zlata Vogrič, vodja centra MDA pri RK ZSMS, in drugi. Razen recitatorjev je nastopil tudi mešani pevski zbor iz Velikega Gabra. M. LEGAN ta, 2. julij 1977 zabavno-glasbeni program z nagradnimi igrami in pic som do zoro Sporočilo bralcem in sodelavcem DL Z današnjo številko se je začelo obdobje izdajanja Dolenjskega lista v zmanjšanem (poletnem) obsegu, kar je predvideno tudi v pogodbah o sofinanciranju komunskih strani. V prihodnjih tednih se bodo tri mesece, če bo tako narekovala denarna stiska, pa tudi kak teden dlje, menjavale številke z obsegom največ do 24 strani, vključno s štirinajst-nevno Prilogo. Komunske rubrike, kultura, šport, čmo-bela kronika in pisma bodo izhajala le v polovičnem obsegu, zato prosimo tudi vse zunanje sodelavce, naj pišejo krajše in bolj jedrnato. Potrpeti bo treba tudi, če kak prispevek ne bo takoj objavljen ali če bo močno skrajšan. UREDNIŠTVO DL V ČAST AKTIVISTOM - Sodnik ustavnega sodišča Slovenije, mirenski rojak Riko Kolenc je v nedeljo na mirenskem gradu odkril spominsko ploščo prvemu odboru OF iz leta 1941. (Foto: Železnik) bolečino v srcu je spregovoril besede o vrsti preminulih udeležencev tega shoda: zverinsko ubitem Francu Lunačku, Vladimiru Bercetu, čevljarju Kunstku, Jožetu Žanu in Mirku Ruglju. A. ŽELEZNIK V soboto in nedeljo v Črnomlju praznik folklore Letošnji praznik folklore in starodavnega obredja bo v soboto in nedeljo, 11. in 12. junija, na prireditvenem prostoru v Črnomlju. Prizadevni organizatorji bodo jurjevanje tokrat pripravili že štirinajstič po vrsti. Nastopilo bo deset belokranjskih folklornih skupin in slovenska folklorna skupina iz avstrijske Koroške. V soboto se bo program začel ob 20.30, ko bodo „kresnice“ iz Dragatuša, Adlešičev in Vinice prikazale kresne običaje. V nedeljo ob 9.30 pa bodona vrsti belokranjska kola in svatbeni običaji. Prireditelji obljubljajo za soboto zvečer ognjemet, v nedeljo zjutraj pa bo Črnomaljce zbudila budnica godbe na pihala. Marsikateri gledalec združi ogled zanimive folklorne prireditve s prijetnim izletom v sončno in prijazno Belo krajino. Prireditelji so mislih na vse in zagotavljajo, da nihče ne bo šel iz Črnomlja lačen ali žejen. A. B. FILHARMONIKI JUTRI V NOVEM MESTU V amfiteatoki dvorani novomeškega Doma JLA bo jutri zvečer koncertiral orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane z dirigentom Dragom M Šijancem in s solistoma Samom Vremsakom in Alenko Popovo. Na prireditvi, posvečeni 70-letnici rojstva skladatelja in akademika Marjana Kozine (lani so bile spominske slovesnosti ob desetletnici njegove smrti), bodo filharmoniki izvajali Kozinova, Ravelova in Beethovnova dela. To bo prvo povojno gostovanje Slovenske filharmonije v Novem mestu in zato za dolenjsko metropolo prav gotovo velik kulturni dogodek. TOVARNA„YUKEN" 2E POD STREHO Tovarna Yuken, ki jo v Keniji skupaj gradijo Jugotekstil, Lisca, Jutranjka in Labod, je pod streho in bo 1. septembra dokončana. S tem dnem naj bi začeli priučevati kenijske delavce, poskusna proizvodnja pa naj bi se začela že z novim letom. Gradnja objekta poteka po načrtu. Proizvodna dvorana bo obsegala 2.000 m2 površine, v tovarni pa bo zaposlenih 500 delavcev. Dva zlata javorova lista v Novem mestu Zveza tabornikov Jugoslavije je na konferenci v Novem Sadu ob praznovanju dneva mladosti podelila tudi letošnje zlate javorove liste z žarki: v Sloveniji dve-, ma posameznikoma, trem odredom in trem občinskim zvezam. To najvišje jugoslovansko taborniško odlikovanje sta v Novem mestu dobila Tone Gošnik za več kot petindvajsetletno organizatorsko in mentorsko delo med dolenjskimi taborniki ter Odred gorjanskih tabornikov. m V drugi polovici tedna bo precej sončno in toplo vreme. za prijetno vzdušje so s;>-dolžuni: Saša Za/epugin, Jana Osojnik, Volodja Peer, Nada Kne/uvič, Andres Vatomr, Fantje treh dolin, N/:w Swing kvartet s Črnimi vranami. . vstopnina: 50 din ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Velikega pomena je, da je Jugoslavija organizator konference o evropski varnosti in sodelovanju. Naša država zasluži to čast Jugoslavija je most m zelo pomembni točki sveta. Z našimi očmi gledamo na vse štiri strani sveta. Svetovna organizacija ima svoje središče v New Yorku. Tako so sklenili že med vojno, ko so snovali Organizacijo združenih narodov. Evropsko središče te organizacije je v Ženevi, na meji Švice in Francije. Kot tretje središče svetovne organizacije se vse bolj uveljavlja Dunaj. To mesto forsira tudi Kurt Waldheim, predsednik te organizacije in sam doma Naša prihodnost iz Avstrije. Naša želja je, da bi se naš Beograd razvil v četrto središče mednarodnih srečanj. In zato imamo tudi svoje argumente. Mi nismo v nobenem bloku in Jugoslavija je bila organizator prvega srečanja neuvrščenih - leta 1961. Ideja neuvrščenih se je rodila leta 1956, na sestanku med Titom, Naserjem in Nehrujem. Naša država je v izredno hitrem času zgradila kongresni center Sava v Novem Beogradu. To središče si je pred dnevi ogledal tudi kancler Schmidt in sicer med svojim obiskom pri nas. V tej dvorani bi tudi jaz rad govoril, je izjavil kancler. Prva skupina finske delegacije je medtem že prispela v naše glavno mesto. Finci so prepričani, da se bo beograjski sestanek končal uspešno. Na tem sestanku bodo predstavniki 35 držav iz Evrope, z ameriške celine pa bodo prišli delegati Združenih držav in Kanade. Ameriško delegacijo bo vodil veleposlanik Scherer -strokovnjak ameriškega zunanjega ministrstva za Vzhodno Evropo. Scherer ima 61 let. V ameriškem interesu je, da bi uresničili čim več idej helsinške konference.'Te be- sede je zapisal dopisnik Tanjuga v pogovoru z njim. Te dni bodo v Washingtonu objavili Carterjevo sporočilo kongresu. Edvard Kardelj je v intervjuju za ameriško revijo „Time“ izjavil, da ima socializem več razvojnih poti. Nujno je, da se začne širok razgovor o rešitvi vseh tistih problemov, ki so lasmi državam vsega sveta. Edvard Kardelj je dejal, da smo zainteresirani za dobre odnose z Združenimi državami. Smrt velikih voditeljev, kot so bili Naser, Nehru, Sukar-no in izguba Indire Gandhi, je ohromila gibanje neuvrščenih. Vendar pa gibanje ni bilo in ni odvisno od njihove osebe, njihovih subjektivnih moči ITALIJANSKI OBISK In kaj se dogaja na evropskem odru, v naši bližini in pri nas? V našo državo je prišel v ponedeljek italijanski zunanji minister Arnaldo Forlani. Tudi to je pomemben dogodek. Pred dnevi sta italijanski in jugoslovanski predstavnik pri svetovni organizaciji obvestila ta forum, da je odslej tržaško vprašanje izključna kompetenca Italije in Jugoslavije. S tem se bo začel nov dialog med Italijo in Jugoslavijo. Osnovna tema bosta dva aspekta: naši medsebojni odnosi in pa splošna evropska vprašanja. Popolnoma slučajno je, da bodo prav istega dne, ko se bo začela v Beogradu evropska konferenca, španske volitve. Prve svobodne volitve po štiridesetih letih! Menijo, da bodo pobrale največ glasov sredinske stranke, partija bo dobila 8 do .10 odstotkov. Vendar pa menijo, da bo levica krepko zastopana v novem španskem parlamentu - Cortesu. Špansko volivno kampanjo spremlja val nasilja, obračunavanj, vendar položaj vseeno ni tako kritičen, kakor so pričakovali. In še nekaj moramo povedati: zgradba Francovega režima se vse bolj ruši. MIRAN OGRIN OTOPLITEV ODNOSOV — Združene države in Kuba so že navezale prve uradne stike — vendar o pravih diplomatskih odnosih še ne moremo govoriti. Ameriški predstavnik bo rezidiral v švedskem veleposlaništvu v Havani, kubanski pa v češkoslovaškem veleposlaništvu v VVashingtonu. Te dni je kubanska vlada izpustila na svobodo 10 ameriških državljanov. V kubanskih zaporih jih je zdaj še dvajset. Fidel Castro (na sliki) je te dni sprejel znano televizijsko napovedovalko Barbaro Walter, ta pripravlja za družbo ABC televizijsko predstavo „Fidel Castro govori". Mlekarne se utapljajo v mleku Ob tem pa .polovico vsega masla uvažamo — Podobno je z mlekom v prahu, pa tudi sira bi lahko naredili več, če bi imeli več predelovalnih obratov Ali je mleka preveč, ko mlekarne nočejo odkupiti vsega, ali je uvoženo boljše? Ni ga preveč za stvarne potrebe in uvažajo ga tudi ne. Vsaj svežega ne — uvažajo pa izdelke iz njega, zlasti veliko masla in mleka v prahu. Lani je polovico masla, ki smo ga pojedli v vsej državi, bilo uvoženega, mleka v prahu pa več kot ena tretjina. Preden bomo očitali našim mlekarnam, zakaj ne odkupijo vsega ponujenega mleka, poglejmo še nekatere stvari. Večina slovenskih mlekarn odkupuje to pomlad veliko več mleka, kot bi ga lahko predelale v normalnih razmerah. Celjska mlekarna, na primer, je bila zgrajena za 50.000 litrov mleka na dan, zdaj pa ga odkupi do 85.000 litrov in ga prevzema za 31 odstotkov več kot lansko pomlad, čeprav se tako rekoč že utaplja v njem. Mariborska mlekarna je bila zgrajena za enako količino mleka, odkupi pa ga do 70.000 litrov. Ljubljanske mlekarne imajo 300.000 litrov zmogljivosti, mleka pa zbero le za 15.000 litrov manj, kar je komaj 5 odstotkov — torej bodo lahko tudi kmalu pretesne, saj ima sosednja kranjska mlekarna že 20.000 litrov presežka nad svojo zmogljivostjo. Letošnji odkup mleka je pri NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED i S 8 5 5 s S s S 5 s N I s S * * s s bil v Zagrebu vse-temo: Zveza ko- V začetku tedna je jugoslovanski seminar na munistov Jugoslavije, fenomen religije in cerkve ter delovanje verskih skupnosti v socialistični samoupravni družbi. V izogib ugibanjem povejmo, da sodi seminar v redno dejavnost politične šole „Josip Broz Tito" iz Kumrovca, da predstavlja potemtakem le enega med mnogimi, Trdna načela ZK na katerih skušajo najti udeleženci odgovore na številna aktualna vprašanja našega minulega, sedanjega in tudi že prihodnjega razvoja. Vsekakor je tudi na omenjenem seminarju prišla do izraza načelna in praktična politika vseh organiziranih političnih sil, na čelu z ZK, do odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Politika temelji na znanstvenih Izsledkih ter izkustvu, §o katerem je vsako ločevanje ljudi na po-lagi svetovnonazorskih naziranj nedopustno ter zato tudi nelastno družbi, ki jo živimo. Takšna stališča je komunistična partija zavzemala že pred drugo vojno, kot taka so bila sestavni del naše oborožene vstaje: odstop od tako zarisanih principov je povzročil, kot vemo, našim narodom ter narodnostim številna gorja. Prav zaradi enovitosti uspešno izvedene revolucije je Kidrič dejal, da je bila narodnoosvobodilna vojna tudi dejanje vernih množic, povsem nekaj drugega pa je, kako se je v tem pogledu obnašala takratna (njen del) uradna, če go- vorimo ža naše razmere, slovenska katoliška cerkev. Na seminarju so poudarili, da zagotavlja danes odprto politiko delovanja vseh, ki jim je pri srcu duhovno in materialno blagostanje našega občestva, Socialistična zveza. Naša praksa je takšna, kakršna so naša ravnanja. To pa pomeni, da je potrebno načela Osvobodilne fronte ter določila ustave tudi danes uresničevati, razumno, brez od Zveze komunistov obsojenega pojava se-ktašenja, ki ima nemalokrat za svoj antipod tudi pojave neoklerikalističnih teženj. Oboje sta izjemnosti, ki ne moreta ogroziti temeljnih vrednot humanega samoupravnega socializma, le če je hotenje dobro in volja pravšnja. RESNIČNA SVOBODA V obširnem intervjuju za zagrebško televizijo je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc dejal, da pri nas razsežnost svoboščin ne moremo meriti le z odprtimi državnimi mejami. Slednje so nujna posledica naše siceršnje osvoboditve človeka, ki ima vse možnosti, da razpolaga s sadovi in pogoji svojega dela, to pa je tudi temelj vsake resnične svobode. MLADINSKE AKCIJE V Sloveniji so se pričele tri mladinske delovne akcije, na katerih bodo mladinci s svojim delom pomagali odstranjevati posledice potresa ali pa bodo gradili vodovode ter ceste. MILAN MEDEN S 0 0 0 '0 I 0 S I J * S 0 i 0 posameznih mlekarnah v Sloveniji za 5 do 42 odstotkov večji od lanskega ob istem času. Najbolj se je zvečal v severovzhodni Sloveniji,' na koprskem in celjskem območju, najmanj pa pri Ljubljanskih mlekarnah. Ali je to posledica razvoja živinoreje na posameznih območjih ali bolj organizacije odkupa, je težko presoditi. Sedanja ponudba mleka kaže, da bodo skoraj vse slovenske mlekarne morale zvečati predelavo v razne izdelke, kakršne še uvažamo. Prodaja svežega mleka v mestih rase namreč mnogo počasneje kot prireja in odkup. Nekatere mlekarne bi morale zmogljivosti predelave podvojiti ali potrojiti. Zdaj delajo namreč TELEGRAMI WASHINGTON: Menahem Begin je poslal v Ameriko svojega posebnega odposlanca. Schmuel Katz bo skušal ameriške predstavnike prepričati, da je Izrael za mir in da je novo izraelsko vodstvo pripravljeno pogovoriti se z Arabci. Katz meni, da se bo med svojim bivanjem v Ameriki sestal tudi s Carterjem in njegovim svetovalcem za mednarodna vprašanja Brzein-skim. OTTAWA — Sedem dežel južno od saharskega puščavskega pasu bo dobilo izdaten kredit tn milijarde dolarjev. Vse te države je leta 1975 prizadela huda suša. Skupno ime za vse je Sahel. Ta denar bodo porabili predvsem za izgradnjo namakalnih )lj kritičen tako rekoč noč in dan in v neustreznih prostorih, da ne bi bilo treba puščati mleka pri živinorejcih. Mlekarne bodo morale postaviti nove obrate in nakupiti sodobno opremo. Njihovi dohodki pa pri določeni odkupni ceni mleka in prodajnih cenah izdelkov niso tako visoki, da bi v kratkem času lahko zbrale dovolj denarja za najetje kredita za take investicije. Potreben denar bi morda zbirali z združevanjem sredstev mlakarn in živinorejcev pri odkupu ali kako drugače. Gre namreč enako za koristi živinorejcev, da bi lahko prodali vse mleko, kot delavcev, zaposlenih v mlekarnah, in porabnikov mleka in mlečnih izdelkov. Niti dejavnost mlekarn niti živinorejcev ni namenjena sama sebi. Odkup mleka v nekaterih krajih, kjer ga ponujajo le 100 ali 200 litrov na dan, pa bo moč zagotoviti z večjo prirejo. Pomembno vlogo igrajo namreč tudi prevozni stroški. Če je več mleka, jih pride na en liter manj. O tem bi se morali dogovarjati kmetovalci in sporazumno usmerjati svojo rejo na mleko ali pitanje. Sodobna reja krav daje več mleka, ki ga mlekarna raje odkupuje. JOŽE PETEK Iz zadnjega PAVLIHE tedenski mozaik ^KANCEV Kar ne moremo ^ vseh volitev, ki j pravljajo po svetu. , j japonski senat-teb^ , kje je še 21. juhi-bodo v teh dneh v ^ dobila le 173 gla - J na| še niso dokončW’ ■$: l ] Si-r°f°jTSgi0^ l' vili se tiste tn g ZA ^ jim potrebniJaJp ^ tej s« Ta razvoj^ y pu večino. In menjavajo oblasti. Tu , . TJ. ga vprašanja. kil' naprav. Najbolj kritičen je položaj v Zgornji Volti, državi, ki leži severno od Gane. LAHORE — Pričel se je razgovor med pakistansko vlado in opozicijo. Pakistanski predsednik Buto je pred tem izpustil vse voditelje opozicije. Ta pa je nato pristala, da ne bo več vztrajala pri novih parlamentarnih volitvah. Tako se je končala najhujša kriza zadnjih let. Pogovori pa pomenijo, da je tudi konec demonstracij, ki so sc vedno končale z mrtvimi in ranjenimi. BUENOS AIRES - Iz Argentine poročajo, da je bil nedavno ubit voditelj „Montonerov“ 36-letni Roque. To pa Še ne pomeni, da se je položaj v tej 25-milijonski državi Že umiril. Glavno akcijsko jedro tc organizacije je v krogu 50- 100 kilometrov okrog glavnega mesta. VVASHINGTON — Vse kaže, da bodo Združene države in Irak obnovile diplomatske odnose. Menijo, da bo ameriški zunanji minister Vanče med svojo turnejo po deželah Srednjega vzhoda obiskal tudi Irak. Ta obisk predvidevajo za drugo polovico poletja. TOKIO - Japopska vlada se ni odrekla otokom, ki leže severno od ozemlja. Gre za skupino štinh otokov, okrog katerih so bogata ribja lovišča. Otoka Habomai tn Sikotan sta prav blizu velikega laponskega otoka Hokaida, kjer živi okrog 10 milijonov ljudi. Stališče Sovjetske zveze je: če vrnemo te otoke, se bodo Kitajci. ljudi, čc takoj oglasili tudi Ali kar dovoljujete takinole muckanje na delovn - Kaj pa hočemo! To |e pri nas edini način1 kadrovske politike - Ta sanacijski kredit pa bomo lahko poviiali plače. Fantek, povej stricu, koliko let imaš! Dvaintlideset! (Branko Babič) novompiini, GITUR ~ Veseli obrazi dijakov dopoldan c Sre J^1 šol so v petek in ponedeljek ključek 7o rt sPrev°d°m skozi mesto naznanili za-dnje kmet;-razreda. Na sliki: maturanti sre-Bez Pavlin) v sprevodu. (Foto: Ja- HORUK ZA KOZJANSKO - Štirideset brigadirjev novomeške mladinske brigade „Katja Rupe-" je v petek zjutraj odpotovalo na zvezno de- na lovno akcijo „Kozjansko 77“. Pred odhodom so si brigadirji ogledali tovarno Novoles v Straži, ki je pokrovitelj brigade. (Foto: Janez Pavlin) MLADINSKI DOM GRADIJO - Člani mladinskega aktiva iz Rumanje vasi so se ob ustanovitvi aktiva dogovorili, da bodo postavili mladinski dom. Mogočna stavba (16 x 10 m) je že pod streho, mladi pa so z vaščani do sedaj opravili več kot 3300 prostovoljnih ur. (Foto: J. Pezelj) ČIŠČENJE GOZDOV: GG Novo mesto je na pre-dlog občinske komisije za varstvo okolja 4. junija organizirala očiščevalno akcijo gozdov v bližini Novega mesta. Preko 100 mladih iz osnovnih šol Bršljin, „Katja Rupena“, Grm, Šmihel, Otočec in Vavta vasje napolnilo vreče. (Foto: J. Pavlin) ■? V-tedni nlUPljaVbovMaribo-ZV^S»Čnizbor Zadružne i?oviis “stanovi; PIed petimi leti * 2družuje ”e or8anizacije, rtkl'ov, onta^- Zeunad 56-000 ^žnih eS ^ v 328 **- klavcev ***! tei nad 6000 n zadrueah° ? v kmetij-“Peracijo. zL„, °blatih za ko- ?v°jem kratke^?14 Zveza Je v DVanju Precei^,ri0sedanjem de-P/edovanii, i pnpomogla k m,- ‘°rVanju precei nriSedanjem de' Sed°va5u lL^"»ogla k na- ‘S, idr.pro- ^užna zv«! "11, * ubadata Sužn«tvo z ž ,.*? s*ovensko zariti življenj •nnenfh?? “bo- IVati življenj® nenehno aSrfserss RIKO bo delal valjarje Bomag Pogodbo o skupnih vlaganjih med firmami Koering GmbH iz ZDA oz. njeno podružnico Bomag Division iz Zahodne Nemčije, zastopstvom tujih firm Commerce iz Ljubljane in RIKO iz Ribnice razen tega pa še pogodbo o pogodbenem so- Seim/šča Dm^PUstile^Na0: 06116 puiskov so ^damh je bilo 448, nat,!00 din> nad w Veljali 50 460 1 i n0(laj jih iV K-i mesece stari - »°?*»' N?JS° 24 “Pa 810 do l6^V«ovejeaii ,Uje bUo ^di 20 din v?6' oli 50 biii Po Ca* 13>5o2°f6a™ Žive teže-tefc Po H do lfi h ,dln m mlada ku°B‘ma,e kiii!kov- Prodanft?10^ je bUo 521 J^u£StPa 369p0 38 din OGLED RIKA - Predsednik firme Bomag K. H. Schwam-bom (drugi z leve) si je ogledal proizvodne prostore RIKO Ribnica. delovanju in tehnični pomoči med Bomagom in Rikom so podpisali 1. junija v Ribnici predsednik firme Koering, ki je hkrati predsednik Bomaga, gospod K. H. Schvvamborn, gene- Kmetijski nasveti .Opravljeni ? [ Vlc!prei drobna a I Opisat' Pripomogli ?n?^na zan™ivost. Med pomembne vzro- | t0- le.t .v<^ajo so M . u> so morali v prvi svetovni vojni | POM,* ? je tako 7omern,cl ~ krompirjevo plesen ali fitofto- I vojtia j111 Vrasla ««», Pr>delek in oskrbo vojske, daje padla | ples Jve>Ua, prav ,0yost v vrstah bojevnikov. Prva svetovna | Bik’ eževnj}i t„ , druga, fitoftora pa je ostala in še = ^rtah 0,0 se dnpv« p . P°*etjih pobere do polovico pridelka. | Hi£a*e preH « x”- '- *>rot‘ koncu junija (pri zgodnjih § \stih ’ .eJe vreme količkaj ugodno, pojavijo na = *<*y. f ^deti tudi KVe Pe8e-. Ce so listi mokri, je mogoče § \\ i Je dobesedna ^ S3 sestavlja množica trosono- | jetije ? se pojavi!« zna^ M alarm, zakaj škropiti je treba | j!? v resniCj Vr^[Vl ZIU|ki. ^ ne zamudimo roka za škro- g V Pomoči«6 Pr'sluhniti napovedim protifitoftorne | aumove nanPaZ°xanja vlage’ toP,ote ter uporabo no- | Kfi? ^°re 3Ve čas> kdaj bo izbruhnila bolezen. s kemi('n -V0 za^ržati le pravočasno in pravilno = ^fuik^na e ^pri,pravkL Na volj° J* Je dovolj: od I »11 žon ^°v, kot °jska brozga ali cuprablau, do organ- § plesen na cine^> delan. Kot najboljše sred- | AtJ® struPen in -H10-) se Je doslej izkazal brestan 60, ki § Mnr! Pripravki c ^ * zani tre^a imeti posebno dovoljenje. = cunrJ C: antracol, dithane M - 45, vondozeb § Sajenje mo^a" ln dithan M - 70. t^iie * '? °bloen !•' temeU*to- Vsak listič mora biti obložen | K^blu^^e za lcer. ®e 113 njem bolezen razvija naprej in | Sen, n° 14 dni števM^0 ^kropljenje je treba ponavljati | U 6Vm' , ’ 0 škropljenj pa je odvisno zlasti od | ^ J® 1cq * = ^ ne moren«lf *^°*ezen preprečevati, kot pa zdraviti. 1?% °v°lj poBnr.il' S tak°..ihto, če so polja čista, brez na nev-tna S ,‘jem’ nadalje, če smo že pred Prepoznati nm.0St ln ‘7*oC'*' okužene gomolje, kijih *natl P« temnili lisah. Inž. M. LEGAN ralni direktor Commerca Ljubljana Vladimir Štangl in direktor RIKO Stane Škrabec. Pogodbi določata, da bodo vse tri firme zgradile že do prihodnje pomladi v Ribnici novo proizvodno dvorano, v kateri bodo proizvajali 4 tipe cestnih valjarjev. Tuji partner bo v investicijo vložil 49 odstotkov sredstev, domača partnerja pa 51, od tega večino RIKO. Začetna investicija znaša 40 milijonov dinarjev. Valjarje bodo v RIKO začeli proizvajati že septembra letos, kar v sedanjih prostorih RIKO. Ko bo nova dvorana, ki bo merila okoli 3.000 kv.m, zgrajena in opremljena, bodo proizvodnjo valjarjev preselili vanjo. Predvidoma bodo že v prihodnjem letu izdelali za 15 milijonov mark valjarjev, ki jih bodo v glavnem izvozili v Zah. Nemčijo (80 odstotkov), preostale pa prodali v Jugoslaviji. Proizvodnja cestnih valjarjev bo poseben tozd v RIKO, ki ga bodo ustanovili predvidoma septembra. Izdelovali bodo dva večja in dva manjša tipa valjarjev. V RIKO bodo praktično izdelovali te traktorje za ves svet, saj je firma Bomag oz. Koering največji proizvajalec valjarjev na svetu. Letni promet te firme znaša 410 milijonov dolaijev in ima zaposlenih 8.000 ljudi, proizvaja pa še žerjave, agregate, črpalke, vrtalne naprave za iskanje oz. izkoriščanje vode in drugo. J. PRIMC Zaposlovanje gre Se svojo pot Delež družbenih dejavnosti se je lani skokovito povečal, od 17 odstotkov v letu 1975 na 27,6 odstotkov. Ta skok ni toliko posledica širjenja režijskih oziroma administrativnih delovnih mest, ampak so se dodatno zaposlovali strokovni, za izvajanje temeljnih dejavnosti potrebni kadru Seveda to ne more opravičiti strukturnega neskladja med za- poslovanjem v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. V preteklem letu se je zaposlilo največ ljudi z ozkimi profili, kar pomeni, da ima Slovenija še vedno primanjkljaj nekvalificiranih in polkva-lificiranih delavcev. Potrebe so bile celo za 9 odstotkov večje od ponudbe. To pa lahko tudi pomeni, da večamo produktivnost bolj z delom kot pa z uvajanjem moderne tehnologije. Naslednja značilnost so velike regionalne razlike v zaposlovanju. Dolenjska je bila lani med tistimi, kjer je bila rast zaposlenosti nadpovpreč- na, medtem ko so mnogo pod povprečjem Pomurje in druga manj razvita območja Slovenije. Zanimiv je tudi podatek, da je med zaposlenimi velik odstotek žensk, kar 42,9 odstotka. Rast zaposlenosti pri ženskah pa še vedno napreduje hitreje kot pri moških, kar pomeni, da zgornja meja aktivnosti ženske še vedno ni dosežena. V Sloveniji imamo približno 12.000 nezaposlenih, največ v manj razvitih območjih, predvsem murskosoboškem. Če strnemo samo teh nekaj pokazateljev, ni težko ugotoviti, da plan zaposlovanja ni povsem uresničen. Ostalo je še mnogo že zastaranih problemov. Hitreje bi morali odpirati nova delovna mesta tam, kjer je delovna sila. Popraviti bi morali strukturo potreb in zaposlovati manj delavcev z ozkimi profili. Odpirati moramo nova delovna mesta za zdomce, katerih priliv pa je v prvih štirih mesecih letošnjega leta manjši kot v istem obdobju lani. Racionalizacija zaposlovanja ostaja torej še naprej zelo pereča potreba in naloga. To je bilo ugotovljeno tudi na novinarski konferenci v republiškem sekretariatu za delo prejšnji teden. I. VIZJAK Nevarno za proračun? Naj bi bile krajevne skupnosti oproščene najrazličnejših dajatev, predvsem pa davka na promet proizvodov, kadar nabavljajo material za komunalna dela, je Franc Kirn iz Novega mesta predlagal že januarja, vprašanje pa je ponovil 26. maja na seji zbora združenega dela republiške skupščine kot član skupine delegatov za gospodarsko področje 17. okoliša. Kirn problematiko krajevnih skupnosti dobro pozna, saj si že vrsto let prizadeva v krajevni skupnosti Otočec, eni najbolj delavnih v novomeški občini Na njegovo vprašanje je odgovorila Milica Ozbič, republiška sekretarka za finance. Poudarila je, da se- danja zakonodaja ne predvideva takih ugodnosti za krajevne skupnosti. „Če pa bi zveznim organom predlagali dopolnitev v tem smislu, da bi krajevne skupnosti lahko nabavljale material brez prometnega davka tudi tedaj, ko nimajo registrirane gradbene enote," je pristavila, „bi bili drugi kupci iz družbenega sektorja, ki tudi ne izpolnjujejo pogojev, v neenakem položaju. Ce pa bi vse te kupce oprostili plačevanja takih dajatev, bi se znatno zmanjšali proračunski dohodki, tega pa ob siceršnjih proračunskih težavah ni mogoče sprejeti." CENTER POKLICNIH ŠOL KOČEVJE razpisuje naslednja prosta učna mesta za šolsko leto 1977/78 POKLICNA KOVINARSKA SOLA (triletna šola) 90 učnih mest za poklic: — ključavničar — strojni ključavničar (strojni mehanik) — orodjar — strugar — rezkalec — varilec POKLICNA OBLAČILNA SOLA (triletna šola) 30 učnih mest za poklic: — šivilja ženskih oblek (15) — krojač-ica za moške obleke (15) SOLA ZA KONFEKCIJSKE DELAVCE (enoletna šola) 10 učnih mest za poklic: — konfekcijski šivalec POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA S PRIREJENIM PREDMETNIKOM (dveletno šolanje) 10 učnih mest za poklic: — priučen ključavničar — priučen strugar — drugi poklici kovinarske stroke ozkega profila Redni vpis v prvi razred bo med 20. in 30. junijem 1977, naknadni pa med 26. in 31. avgustom 1977. Pogoji za vpis so: — uspešno končana osnovna šola (pod 3. in 4. uspešno končana posebna osnovna šola ali najmanj šest razredov osnovne šole z izpolnjeno osnovnošolsko obveznostjo) — najvišja starost 18 let — zdravstvena sposobnost Ob vpisu morajo kandidati predložiti: — izpolnjeno prijavo (Obr. 1,20 - DZS), kolkovano z 2,-din spričevalo o uspešno kpnčani osnovni šoli, posebni osnovni šoli oz. spričevalo o zadnjem uspešno končanem razredu zdravniško spričevalo izpisek iz rojstne matične knjige — mnenje osnovne šole — dopisnico s točnim naslovom Preizkusa znanja ob vpisu ni. V šole se sprejemajo učenci s sklenjeno učno in štipendijsko pogodbo in brez učne oz. štipendijske pogodbe. Za vse učence Centra poklicnih šol Kočevje s stalnim bivališčem izven Kočevja so zagotovljena mesta v Domu Dušana Remiha, Kočevje, Prešernova 9, tel. 86-263. Izpolnjene prijave in ostalo dokumentacijo sprejema tajništvo centra vsak dan od 7. do 12. ure (pritličje levo) ali pismeno priporočeno po pošti na naslov CENTER POKLICNIH ŠOL, KOČEVJE, LJUBLJANSKA C. 12 (tel. 86-089 86-624). 15. JUNIJA ZAČETEK GRADNJE S sprejetjem zadnjih potrebnih sklepov je skupščina kulturne skupnosti Novo mesto na svoji seji v ponedeljek, 6. junija, prižgala zeleno luč za začetek gradnje izredno pomembnega objekta - oddelka muzeja NOB v Novem mestu, ki bo v sebi združeval tako kulturno kot vzgojno poslanstvo. Gradnja se bo začela 15. junija, prva stopnja izgraditve pa naj bi bila dokončana v enem letu. Skupščina je obravnavala in sprejela samoupravna sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Novo mesto za obdobje 1976 - 1980, katerega uresničevanje bo odvisno tudi od bolj rednega doteka-nja sredstev za gradnjo muzeja NOB. Precej delovnih organizacij svojih obvez ni izpolnilo: od 137 jih je le 45 v celoti izpolnilo obveze, 92 delovnih organizacij pa le delno ali sploh ne. Razprava za INOOK Center za boljše in hitrejše informiranje Lani jeseni je občinska skupščina imenovala iniciativni odbor za ustanovitev INDOK centra v občini Črnomelj, da bi tako izboljšali kakovost delegatskih informacij ter zagotovili sprotne in predhodne informacije, predvsem v prvi fazi odločanja o pomembnih družbenih vprašanjih. »Iniciativni odbor je pripravil osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi INDOK centra, opredelil podpisnike in dal osnutek v javno razpravo," je povedal predsednik iniciativnega odbora Mirko Jelenič, sicer sekretar občinske skupščine. Iniciativni odbor je pripravil tudi izvleček o vlogi, pomenu in nalogah i n f or m a c ij s k o - dokumentacij skega centra, da bodo podpisniki lažje predlagali dopolnila. Javna razprava o osnutku že traja, pristopila pa sta že občinska skupščina in OK ZKS. ..Občinska skupščina nas je na zadnji seji usmerila v nadaljnje delo: predvsem moramo pospešiti in spodbuditi javno razpravo, izvršni svet pa je zavezala, da zagotovi ustrezne prostore za delo INDOK centra," je dejal Jelenič. V letošnjem letu naj bi dejavnost INDOK centra financirali iz proračuna, to morajo upoštevati tudi pri zagotovitvi zagonskih stroškov, kasneje pa bodo dejavnost financirali podpisniki. Največji problem je sedaj ustrezen prostor, kjer naj bi bili v začetku zaposleni trije delavci. NOVI PROSTORI KS IN UPOKOJENCEV Krmeljčani so minuli teden dvakrat slavili: najprej se je krajevna skupnost preselila v nove prostore bivše pošte Krmelj, zatem pa je tudi tamkajšnje društvo upokojencev dobilo svoje prostore v bivši Rugljevi hiši. Za društvo, ki je ustanovljeno šele dobro leto, je to velik uspeh, posebno pa so člani hvaležni republiškemu odboru društev upokojencev, ki jim je omogočil nabavo opreme. Uradni dnevi v novih prostorih bodo poslej ob sredah od 9. do 11. ure. B. D. Izkažeš se le z delom Od 50-ih prijavljeni samo dve 00 ZSMS — Vzroki znani Oktobra lani so bile vse mladinske oiganizacije v temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela, decembra pa tudi vse osnovne organizacije sindikata in ZK pismeno seznanjene z akcijo ,,Najboljši mladi delavec - samoupravljalec“. Od približno 50 vabil jih je pognalo kal le dvoje: vabilo, poslano TOZD TSP Novoles in Biokemija - TOZD v Krki. Upamo pa si trditi, da je vzrok za tako slab odziv na akcijo, v kateri naj bi se mladi delavci potrdili kot nosilci proizvodnje, v „spomladanski“ zaspanosti in nedelavnosti mladinskih oiganizacij. Kako sicer opravičiti dejstvo, da pride na posvete konference mladih delavcev le prgišče predsednikov in sekretarjev 00 ZSMS. Tudi odločitev predsedstva občinske konference ZSMS, da bo vsak član zadolžen za delo posameznih 00 kaže, da tam, kjer naj bi se mladi najbolj potrjevali - pri delu v TOZD -zmanjkuje zagnanosti. Da pa le ni vse tako črno in da bi kritika bolj spodbujala, kot hromela, prisluhnimo primeru iz Novolesa in besedam Slavka Damjanoviča, novega predsednika koordinacijskega sveta 00 ZSMS: „V eni izmed naših TOZD, v tovarni stilnega pohištva, je akcija .Zbiramo najboljšega delavca - samoupravljalca' stekla zelo dobro. Najprej smo mlade seznanili z vsebino akcije, ocenjevanjem in si zastavili delovni načrt Sestajamo se enkrat na mesec in takrat je vsak mladinec seznanjen s svojo oceno, ki je izraz njegove storilnosti, odnosa do delovnih pripomočkov, njegovega interesa za izboljševanje proizvodnje, aktivnosti v delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, pa tudi odnosa do sotovarišev. Ocenjuje predsednik 00 na predlog članov predsedništva in delavcu predpostavljenega. Želel bi omeniti, kljub zagretosti vseh, mladinca, ki sta krmilo in motor mnogih akcij in ki sta mnogo prispevala, da je to tekmovanje rodilo uspeh. To sta Drago Krštinc, kije ravno sedaj komandant brigade v Suhi krajini, in Franc Judež." Prav tako je akcija zelo dobro stekla v Krkini TOZD Biokemija. Nekje torej ne poznajo niti začetniških težav. L VIZJAK Vse za dvig iz nerazvitosti Sklepi prve seje skupščine skupnosti KS Suha krajina 25. maja so se v domu Ljudske tehnike v Žužemberku zbrali delegati KS iz Suhe krajine na prvo sejo skupščine skupnosti krajevnih skupnosti, kateri so prisostvovali še predsednik medobčinskega odbora za pospeševanje razvoja Suhe krajine Uroš Dular, člana ekipe, ki je pripravila osnutek programa razvoja te regije, Matjan Simič in Julij Štern ter drugi. Sklenjeno je bilo, da bo sedež skupnosti v Žužemberku, da bo predsednik skupščine skupnosti iz vrst delegatov KS iz območja občine Grosuplje, podpredsednik iz vrst delegatov KS iz območja občine Kočevje, predsednik sveta skupnosti iz vrst delegatov KS iz občine Novo mesto in da bo popodpredsednik sveta skupnosti KS iz vrst delegatov iz območja občine Trebnje. S programom razvoja Suhe krajine, ki mora biti celovit, se bo novoustanovljena skupnost predstavila vsem občinskim in republiškim SIS, denarnim zavodom in delovnim organizacijam. Še pred 15. junijem bodo osnutek tega programa obravna- Vreme ne ovira teritorialce;! Na urjenju v vzgojnem središču na Kočevskem smo obiskali krške teritorialce V Centru za vzgojo enot teritorialne obrambe Dolenjske pokrajine, ki je na Kočevskem, se bo zvrstilo od aprila do julija S skupin. Pred kratkim smo obisklali teritorialce iz krške občine, ki so bili tam na urjenju. Čeprav je bilo vreme deževno in razmeroma hladno, je potekala vaja redno, dopoldne in popoldne. vali na zborih občanov, na 2. seji skupščine skupnosti pa bo sprejet samoupravni sporazum skupnosti, konstituirana skupščina in sprejet program razvoja Suhe krajine. Ustanovitev novega organa je izrednega pomena za pospešen razvoj tega območja. M. SINICA TRIDESET LET ,.RAŠICE" S svečano sejo centralnega delavskega sveta minuli teden, je 1.330-članski kolektiv tovarne „Ra-šica“ proslavil pomemben jubilej: 30-letnico obstoja. Slovesnosti se je poleg številnih gostov udeležilo tudi član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, ki je skupaj s tovarišem Titom prejel častno listino Rašice, tovarne, ki z eno najsodobnejših pletilnic v Evropi stopa v korak s svetovno modo. Ob koncu slovesnosti je kolektiv Rašice poslal pozdravno brzojavko tovarišu Titu. J. S. Enote so odhajale na urejenje ogrnjene s šotorskimi krili ali pa so bile oblečene v zimske uniforme in plašče. Vadile so približevanje sovražnikovemu položaju, da bi nato izvedle juriš in sovražnika potolkle ali pregnale. Medtem se je glavno vodstvo enote pod enim izmed šotorov posvetovalo že o naslednji vaji. Izbiralo je položaje in zbiralo podatke o opremi, strelivu in orožju, ki bo zanjo potrebno. V sosednjem šotoru dela „ti-skarna“. Mladinec - prostovoljec Branko Naglič, ki je sicer tiskar, je z mladinko - prostovoljko' Božo Peterkoč razmnoževal drugo število glasila enote „Teritorialec“. Glasilo izide vsak drugi dan. Prva številka je bila posvečena tovarišu Titu, vrhovnemu komandantu. V enoti je tudi zelo živahno politično in kulturno delo. Za 25. maj so pripravili proslavo, ki je bila posvečena jubilejem ZK in tovariša Tita. Na njej so nastopili: folklorna skupina osnovne šole iz Leskovca, ansambel zabavne glasbe „Ga-leb“ iz Senovega, druge skupine iz občine Krško ter pripadniki teritorialne enote. Svečanosti so se udeležili še predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij iz občin Krško in Kočevje. Vzgojni center je te dni obiskal tudi član IK predsedstva CK ZKS Ludvik Golob, predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Niko Rihar in drugi gostje. Pogovaijali so se z vodstvom centra ter si ogledali tabor in vaje enot. Center je letoš že precej bolje urejen, kot je bil lani, razen tega ga še sproti urejajo, oziroma dopolnjujejo. Foto in besedilo: JOŽE PRIMC ZMAGALI BOLJŠI V nedeljo so se odpeljali v goste k pobratenemu društvu Brezje v Ljubljani pionirji boštanjskega prostovoljnega gasilskega društva. Z vrstniki so se pomerili v pravem tekmovalnem duhu. Boštanjčanom je že kazalo slabo, ko se je gostiteljem prevrnila brentača. To je Ljubljančanom navrglo 20 kazenskih točk, Boštanjčanom pa prineslo odločilno prednost Ljubljančani bodo v bližnji prihodnosti poskusili srečo v Boštanju, kjer jih bodo kot po navadi sprejeli v pravem bratskem vzdušju. ZMAGA HRVATOV IN SLOVENK Na novomeških kegljiščih je bil minulo soboto odigran tradicionalni turnir mladincev in mladink pod geslom „Bratstvo in enotnost". V moški ekipi je nastopilo šest ekip, pri mladinkah dve. Rezultati - mladinci: 1. Hrvatska 5175, 2. Slovenija 5131, 3. Vojvodina 5088, 4. Bosna in Hercegovina 4967, 5. Makedonija 4864, 6. Srbija 4709; mladinke: 1. Slovenija 2326, 2. Hrvatska 2186. Za Slovenijo so nastopile Šoškova, Turšičeva, Jurmanova, Baričeva, Mulčeva in Zoretova. D. BRATOŽ RIBIŠKO TEKMOVANJE Na Krki od Cerkelj do Boršta bo v nedeljo, 12. junija, republiško ribiško prvenstvo. Udeležilo se ga bo 150 tekmovalcev v lovu na plovec. V brežiški občini bo letos od 16. do 19. julija tudi jugoslovansko ribiško tekmovanje, na katerem bo preizkušalo znanje in srečo 88 udeležencev. POZORNOST OBVEŠČANJU — Teritorialci se zavedajo, daje tudi obveščanje ena najpomembnejših dejavnosti, zato med vajami vsak drugi dan izdajajo svoje glasilo. Bojno tovarištvo V teritorialni enoti obiu'« Krško, kije te dni na vaji'' tru za vzgojo wdi Dolenjske na Kočevskemj 26 mladincev - prostovoljk med njimi 7 mladink Branko Naglič, 19 stavec iz Krškega: se za mornariško šolo p bil sprejet. Ze odnekdaJ navdušen za vojaščino- * mora biti vsak pripravljenn . domovino. Prostovoljec dve leti." Boža Peterkoč, 22 let,1% - tozd Libna: „Za sem se prijavila preko organizacije. Dobro j®>. ^ o življenju pri vojakih “j ^ pr čiš delati z orožjem, ■ j-tem v morebitni vojni - pi tev. Sem strelka, po pes? tudi drugod, kjer je tre ^ ^ te dni malo mrzlo, a stati. k fe Obe Marjana Mavsar, 20}^o & 1 (dopisne) Krško: ,, > vljenje je pestro. 0 J j veliko pripovedov^ at \led'* lal v vojaškem P°m ’c, ^ jaki se zve veliko n° J? res pravo tovarištvo ^t) jateljstvo. Doslej se oteji 1 več pohodih, tako P £eb# divizije na Bohor in , ylr Tale mraz ni P°sebn ^ ko ga bomo pretrpet j* pravi vojni prišlo še minimum TONE ŠTAMPOHAR: „Boljševik” kot prvi ilegalec ■mMmMinMiHnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiniiiiiiiiiiiiiiim Kako je nastajal in kaj pomeni „Boljševik", prvo glasilo okrožnega komiteja KPS Novo mesto —i— ................................................................................hm im................ Nadaljevanje iz prejšnje številke Število vseh izšlih številk lahko ocenimo na okrog 10 (po Kozanovem mnenju je bilo 12 številk), kar naj pomeni, da je list izhajal še v prvi polovici leta 1934, potem pa je tehnika iz doslej neznanega razloga prenehala delati. Tako lahko sklepamo tudi po ugotovitvah v gradivu pokrajinske partijske konference v Goričanah, kjer je rečeno, da nobena okrožna partijska organizacija, razen v Ljubljani, ne premore lastnega tehničnega aparata, pri čemer so bile mišljene tudi tehnike. Novomeiki komunisti so v letu 1934 povečali svojo dejavnost v oživljenem delavskem prosvetnem društvu „Svoboda“ ter med novomeškim delavstvom, ki je septembra istega leta pod njihovim neposrednim vodstvom izbojevalo s štrajkom v Povhovi tovarni prvo veliko zmago. Potem pa je prišel nesrečni november 1934, ko so bili zaradi trošenja letakov ob sedemnajstletnici oktobrske socialistične revolucije aretirani komunisti Bogo Jurilevič in Srečo Preželj ter Franc Lakner. Njihova aretacfa in obsodba -Preželj je dobil 15, Juriševič pa 14 mesecev zapora, medtem ko je bil Lakner po 48 dneh preiskovalnega zapora izpuščen - je imela za posledico začasen upad aktivnosti in težišče partijskega delovanja je bilo preneseno v Dolenjske Toplice, Iger se je oblikovala vplivna partijska celica s sekretarjem Rudom Zupancem, ki je vse do septembra 1940, ko je bil za sekretarja okrožnega komiteja izvoljen Vinko Kristan, tvorila tudi okrožno partij sko vodstvo. Delo partijskih organizacij v novomeškem in zlasti v belokranjskem okrožju je bilo že na pokrajinski partijski konferenci KPJ za Slovenijo 16. septembra 1934 v Goričanah pozitivno ocenjeno, zlasti pohvalno pa je o iqih pisal delegat centralnega komiteja Josip Broz-Tito v svojem poročilu o tq konferenci CK KP Jugoslavije kmalu po njej. Novomeške in belokranjske komuniste sta v Goričanah zastopala Srečo Preželj in Niko Černič, ki sta bila za delegata izvoljena na omenjeni konferenci na Gorjancih. S svojo razpravo sta pritegnila Titovo pozornost. V poročilu zapisane besede, nanašajoče se na aktivnost belokranjskih komunistov in stanje v Beli krajini, predstavljajo nemin|iv spomenik revolucionarnemu prebujanju v kasnejši „zibelki partizanstva“. V celoti se odstavek glasi: ..Najbolje se dela, kot se je lahko razbralo iz poročila, med kmeti v Beli krajini. Tam je nekaj zelo dobrih in sposobnih kmetov, ki prednjačijo. Tu je največ celic po vaseh, a Partija ima med kmeti ogromen vpliv. Ta kmečki delegat (Niko Černič, moja op.) je zahteval, da CK poskrbi za ilegalni in legalni kmečki list za Slovenijo. Tam kmetje želijo, da je neobhodno potrebno izdajati ilegalni kmečki list, ki bo poljudno pisan, kot npr. .Hrvatski put‘. Sicer pa so oni sami sposobni organizirati razne akcije kmetov, kar do neke mere že delajo. Potrebno bo, da se ravno iz te pokrajine organizira dopisovanje za partijsko literaturo in list, če bo izhajal.11 O potrebi izdajanja legalnega in ilegalnega partijskega časopisa ter literature, kar vse naj bo pisano v preprostem jeziku, so razpravljali že delegati na konferenci na Gorjancih. Vendar ..Ljudska pravica" ni rezultat Černičeve razprave, kajti priprave za izdajanje legalnega partijskega lista so bile izvedene žc predtem in prva številka je izšla že 5. oktobra 1934 v Dolnji Lendavi v Prekmurju. O partijski organizaciji v Novem mestu je Tito zapisal: ..Partijska organizacija v Novem mestu ravno tako dobro dela. Posebno pozornost posveča delu na vasi. Delegat, ki je bil iz tega mesta na konferenci, je neki kovinar in zelo sposoben mlajši delavec (Srečo Preželj, moja op.). Imel sem željo da ga pritegnem v pokrajinski komite, toda iz družinskih razlogov ne more zapustiti tega mesta.** 2e iz teh ocen je razvidno, da so si dolenjski komunisti v obdobju obnavljanja partijskih vrst, ki ga zaključuje goričanska konferenca, ustvarili trdno podlago za svoje delovanje. Zlasti uspešni so bili med kmečkim prebivalstvom, ki je že ob petomajskih volitvah leta 1935, ko je v Dragatušu pod žandarmerijskimi streli padel kmet Mihael Gorše, množično glasovalo za opozicjjsko listo dr. Vladimira Mačka. Veličino njihovega delovanja ponazarjajo tudi podatki o številčnem stanju članstva v času goričanske konference. Novomeški okrožni komite sta pred aretacijami 8. novembra tvorila dva delavca in dva intelektualca. V Novem mestu je bilo v 4 celicah 14 komunistov, po en član pa je bil v Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju in Zdinji vasi. Poleg teh je bilo v okolici Novega mesta okrog 20 nepovezanih članov, medtem ko so vaški člani pridobili 10 do 20 simpatizerjev. V okrožnem komiteju KP za Belo krajino so bili 3 kmetje in en delavec, 25 članov pa je bilo povezanih v 5 celic, ki so med kmeti pridobile 200 do 400 simpatizerjev. Izdajanje ..Boljševika** predstavlja nedvomno enega temeljnih kamnov v razvoju komunistič nega gibanja n . ^ -■) Zasluga njegovih vsebins nepr«ce u 1 izdajateljev je edinstven ^ Ko se po petinštiridese Vin*3^ in Srečo Preželj, poleg mg- spo^'» edini (?) še živečii P«*,„jr^, takratnih časov, iz rgun n0 d«.. IrnVSnO .L uiKraiiim 7« i-rienini' fll™ da sta opravlj ala kakšno . nefjefiJ da sta skupaj ^F5anC1?nLnehJ»e,n lastnimi sredstvi m ob u^ti s° ^ „ pred pregonom tedanj ' JJj pri izdajanju ilegalnegal . {ilv> , jt lista, sc jima zdi sam« P ^ sta pač dcl ’.,aflO Ptep Ta 5 Opravljala sta pac narekovalo i^uno kom pgd st je in neomajna vera v P^J ^ zmago novega socialist Zaključimo lahko S\9AI^Ll vključevanje v letih # Osvobodilne fronte in n"čjtev J^ji vojsko ter ^vestna večine prebivalstva Dol^p0dbi««n' no družbeno ureditev tudi delovanja predvojnu ^ w (Viri: Arhiv CK ZKS * muzeja; gradivo, zbt^on,uni^74; Dolenjskega muzeja, \9 priloga. a^ust-decem^iO Preželj, Tone Bcle’ Lakner, ustni viri) koli1 $ Vse.kijfanJ^tud1 V samo P^—r, .tju poročijo oddeli ke#i muz<38. )isma kultura in izobra- ževanje V \\\\\V\\\\V\VN\\\\\VNNV Neprijetno Presenečenje nelen'' t' ,Uniia Presenetilo ^Pakii na kočevski progi, to*LCel° sv°ie vozno in dru- SAPje j eP> >ak f° OSehio- in uru- *° začptpre sv°iih dele-nato nn „l0gosto P^dla- Razkol nikomur ne koristi Ob nedavni proslavi v Dol. Toplicah in „posledicah" Nepazljivost, netaktnost, neprevidnost ali malomarnost posameznika lahko v trenutku poruši vse, kar so drugi zgradili s trudom in dolgotrajnim prizadevanjem. Včasih je za to, kakor se izkaže, dovolj navidezno nepomemben organizacijski spodrsljaj. To se jc zgodilo nedavno na proslavi v Dolenjskih Toplicah. Ker so ta spodrsljaj v svojih poročilih „prevzela“ tudi sredstva obveščanja, so to nekateri razumeli kot prilivanje olja na ogenj. Zaradi nerodnosti napovedovalca je bilo on dan v resnici videti tako, kot da so proslavo v počastitev partijskih in Titovih jubilejev priredile same Dolenjske Toplice, ne pa skupaj s krajevnimi skupnostmi Žužemberk, Straža, Hinje in Uršna sela, kakor je dejansko bilo, saj so vse te krajevne skupnosti sodelovale in se enako trudile v pripravah in pri sami izvedbi skupne proslave. Zgodilo se je, česar so si vsi najmanj želeli: da so namreč predstavniki iz nekaterih krajevnih skupnosti prav to organizacijsko nerodnost privedli do razprav o tem, ali krajevne skupnosti še lahko računajo na medsebojno sodelovanje in medsebojno zaupanje. Ne nazadnje bi bila nepopravljiva škoda, da bi zdaj zadevo, ki jo lahko zbriše z dnevnega reda čisto preprost tovariški pogovor, izrabili kot povod za rahljanje tistih vezi med vsemi krajevnimi skupnostmi, za katere so se med drugim še pred samo proslavo v Dolenjskih Toplicah zavzemali sekretarji aktivov komunistov, predstavniki izvršnih organov krajevnih skupnosti, kakor tudi predsedniki krajevnih konferenc Socialistične zveze. i\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VX\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V>^ Prvič po toliko letih Ob srečanju aktivistov na partizanski Mirni zahtevali, Zj niihoveTl ‘V . 21e’ da so tako ob- o ha Hoč, tja ine in : 1 organi znotraj ti ~ni in da f? n,e Povsem ne-/ 'es lahko l prevozna podje-Porent delijo proge zljub ienial°nanjih,lLrseZ se jim iuK;i?: osli»vo v počastitev avli osnovne šole- jubileje?, v«tu . p° krati- m Pon>embnih Msoti?- Matiana w -u';odnem go- ANA BLAŽIČ h V nedeljo, 5. junija, je partizanska Mirna ob svojem krajevnem prazniku gostila aktiviste OF dveh medvojnih podokrož-nih odborov, podokrožja Tre-belno-Mokronog in podokrožja Trebnje. Aktivisti in borci, ki so organizirano delovali na področju Trebnjega, Velike Loke, Velikega Gabra, Dobrniča, Gabrovke, Trebelnega, Mokronoga, Šentjanža in Šentruperta, so se po mnogih letih tokrat prvič srečali Osvetliti pomen obeh podokrožnih odborov pomeni obuditi spomine na narodnoosvobodilno gibanje, ljudi in kraje, ki so predstavljali pomembno zatočišče in zaledje naše vojske. Organizacija OF je po zaslugi maloštevilnih komunistov in predstavnikov zavednih katoličanov in sokolov že v letu 1941 vzpostavila tu svojo mrežo, kmalu pa so vzniknili tudi prvi rajonski, krajevni in vaški odbori OF. Naloge so postajale vse zahtevnejše, treba jih je bilo reševati čim hitreje in uspešneje, ljudska oblast seje nezadržno širila, potrebe naše vojske pa so bile vedno večje. Že spomladi 1942 so bila ustanovljena podokrožja, ki so združevala tri, pa tudi štiri rajonske odbore, v katerih so bili zastopani komunisti, katoličani, sokoli, skojevci, mladi, aktivistke slovenske protifašistične ženske zveze in člani gospodarskih komisij. Na podokrožje Trebnje sem bila poslana po nalogu IOOF sredi leta 1942 in sem na njem delovala več kot dve leti. V spominu imam naj- l^grado pa kletvice >0 jg j. v aSe delo ocenil predsednik gasilcev z Dolža teden z smo » tede da s J.U z^rali °b kresu i DJ?atkim kulturnim obletni tUno letošnje 4 Sf* *ajv&';Ko 50 08nJen' S Pokvaril ki _ d. predsednik je zahteval, da o- Obzirno sem ..... Zakaj i __ S’ ye*idar nT*,?-*'’ 113 bi "“stal 'pom^o. Za-•*- T^lva. J nje m*lice in gasil- '1jI Nfe ^■'aj'^13’ ^ je za tem C tddi 8fea- Med gasilci o tud' 6 1V11 Vtov^cev k-^kdiHei in pred-lalllco seznanil >>• TakT,SeVeda-cebibilo ^ Ps°vkamiPa * ^ spravil ^ost L‘n žaUtvam». ki • ne znam dru- bolj prve volitve v narodnoosvobodilne odbore. V zasužnjeni Evropi doživeti svobodne volitve - nepozabno! Čudoviti so bili ljudje teh krajev, na razpolago podnevi in ponoči, za vse naloge in zadolžitve. Delovala je obveščevalna služba, zaščita, preskrba, partizansko šolstvo, delovale so naše zveze z ljudmi v sovražnikovih postojankah. Tako težko pričakovana svoboda je prišla za ceno mnogih žrtev. Nedeljsko srečanje, obuditev spominov, sporočila mladim rodovom in trdne vezi med nami so dokaz, da življenja, darovana svobodi, niso bila zaman. ANICA LIST gega, kot sedeti za pisalno mizo in držati svinčnik v rokah, me je poniževal. Potem se me je lotil tudi fizično. Z blagajničarko sva morali zapustiti kraj neljubega dogodka. To pa ni bilo prvič. Mučno in sramotno je bilo tudi na lanski veselici, Id smo jo prav tako priredili mladinci. Takrat je delilo mišljenje omenjenega tovariša še nekaj vaščanov. Ko pa smo prispevali ves dohodek za cesto Dolž-Veliki Cerovec, smo bili „zlata mladina”. Pripravili smo veliko akcij, pohodov, tekmovanj, organizirali igre. Je mar to zahvala za naš trud? Žalostno, nadvse žalostno pa je, da naš trud tako oceni človek, ki bi nam moral biti opora in zgled. S. G. Dolžil SREČANJE STAROSTNIKOV — Na srečanju starostnikov in krvodajalcev, ki ga je zadnjo nedeljo v maiu priredil vaški odbor SZDL Šentjernej, je bila tudi Kolarjeva mama, ki si bo čez slabi dve leti naložila na rame že deveti križ in ki je v vojni izgubila tri sinove. Težki časi, leta ... duh pa je še vedno čil in veder. Na sliki: Kotarjeva mama v družbi hčerke in vnukinje. (Foto: P. Miklič) RmT. , . N Li^e, na^3 ^ ^ v Ribnici zaključni nastop učencev nižje i) h e.m so se predstavili gojenci od 1. - 9. letni- '■ Skh®1 inbtrtnfmon^*’ bl°k flavti in drugih instrumentih. Na-1. J® glasbenikov je lahko Ribničanom v ponos. VI- > *Mbnica VSE NAJBOLJŠE V AMERIKO Ni kaj, „Dolenjca“ glas seže še malo dlje kot v deveto vas. Te dni je namreč priromalo na urednikovo mizo pismo iz Minnesote v Združenih državah, ki nam ga je poslal Franc Tekautz. V njem nas prosi, da bi objavili kratek življenjepis naše naročni- ce Johane Zobec, ki bo 18. junija dopolnila 92 let Celoletna naročnina na naš časopis je darilo njene snahe za skorajšnji praznik. Johana Pahule je odšla v Ameriko že leta 1902 in se poslej ni nikoli več vrnila v rodni kraj Dolenjo vas. V svoji drugi domovini sc je poročila z Johnom Zobcem, la je prav tako naš rojak iz vasi Dane pri Ribnici V zakonu sc jima je rodilo pet sinov, katerih prvi se je prav tako poročil s Slovenko. Prijetno prebiranje in še na mnoga leta kličemo Johani Zobec s to objavo tudi mi! Dan posavskih napevov Na posavski reviji pelo 16 zborov s 400 pevci Za nami je še ena pevska manifestacija — jubilejna 5. revija pevskih zborov iz Posavja, ki je bila minulo soboto pod pokroviteljstvom predsednika krškega izvršnega sveta Franca Juvanca v Leskovcu pri Krškem. Za to revijo je bilo značilno predvsem to, da je bila od vseh dosedanjih najbolj množična, saj je nastopilo v dvorani nove osnovne šole Milke Kerin kar šestnajst zborov s 400 pevci in pevkami. Medobčinske pevske revije prireja vsako leto Posavska pevska zveza, ustanovljena pred petimi leti. Njej gre tudi zasluga za boljšo zborovsko organiziranost in sodelovanje med pevci iz brežiške, krške in sevniške občine. Pevska zveza pa od vsega začetka skrbi za kader in kvaliteto napredovanje zborov, kar se vsako leto pokaže prav na reviji. Veliko nalog ure- sniči prek najrazličnejših izobraževalnih oblik za pevovodje in organizatorje petja. DREVI BALETNI VEČER Gojenke baletne vzgoje pri Zvezi kulturnih organizacij v Novem mestu bodo drevi ob 19.30 nastopile na tradicionalnem baletnem večeru. V koreografiji Milice Buh bodo v prvem delu pokazale klasične baletne like, v drugem delu pa nekaj baletnih plesov na glasbo znanih mojstrov. ZADNJI ABONMA V SEZONI V ponedeljek, 13. junija, bo v Novem mestu gostovalo Šentjakob- sko gledališče iz Ljubljane z Luža novo dramatizacijo Jurčič - Kersnikovih „R)kovnjačev“. Predstavi v Domu kulture bosta ob 17. in 20. uri. S tem gostovanjem se v Novem mestu tudi končuje abonmajska gledališka sezona 1976/1977. . Pandurjevi obrazi 3. junija je rektor mariborske univerze dr. Vladimir Bračič v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprl slikarsko razstavo Ludvika Pandurja, ki živi in ustvarja v Mariboru. Na otvoritvi sta krajši glasbeni spored izvedla sopranistka Nika Vipotnik in pianist Andrej Jarc. Čeprav je Pandur mlad slikar, saj bo šele avgusta dopolnil trideset let, je ustvaril že obsežen opu$ in izbore iz njega prikazal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Tudi njegova kosta-njeviška razstava je nenavadno obsežna, saj jo sestavlja nič manj kot 30 olj, 30 pastelov in 20 risb, skupaj torej kar 80 del. Svet, ki ga uporablja oziroma izpoveduje Pandur, so tržnice, omizja, prodajalne, mesnice, ribarnice, kopalnice z zaspanimi (skoraj omamljenimi) ženskami itd. Njegovi rembrandtovsko izbrani obrazi so sprva zagrnjeni s tančico, ko pa jo odstrani, se prikažejo metamorfozi-rani ljudje kot fantomi, skeleti, monstrumi. Kritika pravi, da mu je s tem uspelo povezati Rembrandtov humanizem z „estetiko grdega", značilno za dvajseto stoletje. Pandurjeva razstava, ki bo odprta do 25. junija, je vsekakor vredna ogleda, ne nazadnje zato, ker tega PLETERSKA ZBIRKA PRED OBČINSTVOM V KOSTANJEVICI 22. dolenjski kulturni festival, kartuzija Pleterje, občinska skupščina Krško' in Galerija „Božidar Jakac" vabijo m ogled razstave „Ple-terska slikarska zbirka starih mojstrov", ki jo bodo odprli jutri ob 18. uri v kostanjevi-škem gradu. O zbirki, ki obsega okoli 50 del, bo govoril univerzitetni profesor dr. Stane Mikuž, razstavo pa bo odprl prior pleterske kartuzije p. Janez Drolc. Na otvoritveni slovesnosti bo s koncertom orgelskih skladb sodeloval virtuoz na orglah Hubert Bergant, letošnji Prešernov nagrajenec. umetnika iz severne slovenske „pre-stolnice" do zdaj na Dolenjskem -če izvzamemo njegovo sodelovanje na skupinski razstavi v Ribnici — nismo poznali. I. Z. V Češki koncert V Mokronogu je gostoval zbor iz Karlovih Varov Dekliški pevski zbor pedagoške šole iz Karlovih Varov, mesta na Čehoslovaškem, kije znano tudi po filmskih festivalih, je prejšnji teden gostoval v Mokronogu: 1. junija je pel na večernem koncertu za odrasle, naslednji dan pa za osnovnošolce. Gostujoči zbor je prispel v Mokronog na povabilo tamkajšnje osnovne šole in trebanjske kulturne skupnosti. Pred tem je sodeloval na tradicionalnem mladinskem pevskem festivalu v Celju, kjer si je prislužil zlato medaljo. Najvišje priznanje že samo po sebi dokazuje, da je dekliški zbor iz Karlovih Varov kvaliteten, o tem pa so se lahko prepričali tudi poslušalci. Večglasovni zbor je s sporedom, ki je obsegal skladbe najrazličnejših smeri in časovnega nastanka, svojo kakovost nedvomno izpričal na obeh mokronoških koncertih. Izredno kvaliteten spored pa mokronoških poslušalcev vendarle ni mogel tako ogreti, kot bi bilo želeti, delno tudi zaradi resnih, ne dovolj izobraženemu ušesu nekoliko tujih skladb. Gostje, ki jih je v prvi koncert „uvedel krajši nastop pionirske folklorne skupine mokronoške osnovne šole, so iz mokronoške doline odšle z lepimi vtisi, obogatenimi za plastiko mirenskega samorastnega kiparja Sandija Leskovca. L Z. Literarno popoldne Spet smo doživeli slovensko besedo - besedo literarnih prvencev osnovnošolcev. Tisto iskreno, ki zažubori iz srčnega vrelca ob prvem stiku z življenjem, z njegovimi rožami in njegovim trnjem, in se razlije čez bel list kot veselje ali stisko izpovedujoča pripoved. V črtici ali v pesmici. O mnogočem pišejo ta peresa. O strahu pred „cveki“ v razredu, o samoopogumljanju v zobo-zdravniški čakalnici, o prvem hlebčku kruha in o prvi ljubezni na košarkarskem igrišču; o prvih resnično doživetih rečeh, ki ne morejo in nočejo v pozabo in kar same silijo na papir. V takih zgodbah je literarno pero teh mladih avtoijev pristno. Na literarnem popoldnevu, ki ga je novomeška Zveza kulturnih organizacij prejšnji četrtek priredila (že tretjič) v šmaiješki osnovni šoli in o katerem tudi pripovedujemo, smo prek Staše Vovk, Martine Malešič in Jožeta Falknerja, članov novomeškega amaterskega gledališča, poslušali spise dvaindvajsetih učencev in učenk iz dvanajstih osnovnih šol v novomeški občini Prostor nam ne dovoljuje, da bi navedli tudi njihova imena, čeprav bi to - vsaj nekateri, zavoljo nadpovprečnih spisov — nedvomno zaslužili. Z dejavnostjo, ki jo v novomeški občini kakor tudi drugod na Dolenjskem vedno znova izpričujejo glasila šolskih literarnih krožkov, s prizadevanjem, da bi te naše šole vzgojile rod, ki bi skrbno gojil svojo materinščino, in ne nazadnje s kakovostjo literarnih spisov za to literarno popoldne izbranih mladih avtorjev sta se lahko pobliže seznanila tudi slovenska pisatelja Leopold Suhodolčan (znan tudi kot pobudnik bralnih značk) in Peter Božič. Bralni spored so popestrili učenci glasbene šole „Marjan Kozina" iz Novega mesta z izvajanjem skladbic za flavto, kitaro, harmoniko in druga glasbila. Ce je prireditelj lahko zadovoljen, da se je literarno popoldne po vsebinski plati posrečilo tako, kot si ga je bil zamislil, pa more imeti prav gotovo pripombe glede občinstva. Razen učiteljev in učencev se je prireditve udeležilo malo tistih, ki jim je bila pravzaprav namenjena. In tudi predstavniki ZSMS so zamudili priložnost, da bi videli, kako se da delati z mladino ... I. Z. ti« KOSTANJEVICA: CVELBARJEVA ZBIRKA - V založbi Dolenjskega kulturnega festivala je nedavno izšla druga knjiga iz zbirke Beseda Dolenjske: Jožeta Cvelbarja pesmi „Moji kraji". Zbirko je uredil Janez Menart, ki je napisal tudi obširnejši uvod, Božidar Jakac pa je RECITAL Z GLASBO — Učenci, ki polnijo strani osnovnošolskih glasil s črticami in pesmicami, so se s svojimi deli javno predstavili prejšnji teden na literarnem popoldnevu v avli šmarješke šole. ZKO kot prirediteljica je kajpak na sodelovanje povabila le mlada peresa iz novomeške občine. Na sliki so avtoiji branih del za harmonikarjema iz glasbene šole „Marjan Kozina", ki je ta recital popestrila z glasbenimi točkami svojih učencev. (Foto; J. Pavlin) prispeval portret Jožeta Cvelbarja. Knjiga je izšla ob 60-letnici Cvelbarjeve smrti. BLANCA: KNJIŽNICA S KLUBOM - Naposled je tudi ta kraj v sevniški občini dobil knjižnico, ki se ji bo kasneje pridružila še čitalnica, hkrati pa so uredili tudi klubske prostore. Začetni fond knjižnice ni bogat, saj je na policah le 300 knjig. NOVO MESTO: KNJIŽNA NAGRADA - Med petnajstimi nagrajenci - najbolj prizadevnimi vzgoj-no-izobraževalnimi organizacijami ob praznovanju 30-letnice osvoboditve v Sloveniji - je tudi Dijaški dom Majde Šilc. Nagrado, ki obsega 15 knjig, sta komite za proslavo in komisija za vzgojno-izobraževalno delo pri republiški konferenci SZDL poslala pred kratkim s pripombo, da velja to priznanje tudi za uspešno, delo v letu partijskih in Titovih jubilejev. KRŠKO: STIPLOVŠKOVA RAZSTAVA - V krški galeriji bo do 19. junija odprta razstava slikarskih del Franja Stiplovška, prvega slikarja Posavja in ustanovitelja Posavskega muzeja v Brežicah. Na petkovi otvoritvi je sodeloval harmonikar Franci Žibert. Razstavo so priredili v počastitev 500-letnice Krškega, mesta, v katerem je Stiplovšek dolga leta deloval tudi kot pedagog. TURISTIČNE •j® NA SREBRNIH KRILIH POČITNICE 77 B INFORMACIJE POOTNICE ZA VSAK ŽEP od 650 do 2.060 din v 37 hotelih ob obali ANKARAN — PUNAT na otoku KRKU -PORTOROŽ -CRIKVENICA SAVUDRIJA - KALI na otoku UGLJANU UMAG — VOD ICE pri Šibeniku -POREČ -MAKARSKA RIVIERA VRSAR - HERCEGNOVI -ROVINJ -DUBROVNIK o in še več vam je na voljo v Viatorjevem počitniškem rogramu „MORJE 77". Prijave in informacije: VIATOR Turistična agencija Trdinova 3, Ljubljana Telefon: (061) 314-544, nt. 007 in (061)316-871 MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, ovo mesto. Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 VA ^ 1N EXI adria aviopromet b ljubljana ZAČASNO ZAPOSLENIM V NEMČIJI Poslužite se rednih tedenskih letov, ki so namenjeni samo Vam in Vašim sorodnikom doma, ter so do 50% cenejši od rednih linij. Letimo: Dflsseldorf Frankfurt Hamburg Hannover Stuttgart ] Zagreb Split Beograd Diisseldorf Frankfurt Hamburg Hannover Stuttgart Prodaja kart in informacije: ZR Nemčija: 9rimcx 6000 Frankfurt/Main 1 - Postfach3009 - VVilhelm-Leuschner-Strasse 25 Telefon (0611) 2 57 32 50 ,2 57 32 51. S filialami: oir-bu/ rei/en 6000 FRANKFURT/Main 1 Miinchener Str. 42 Tel. (0611) 2 57 32 01 4000 DUSSELDORF1 Steinstrasse 20 Tel. (0211) 32 98 78 + 32 63 09 2000 HAMBURG 1 Lange Reihe 20 Telefon (040) 24 30 29 + 24 68 08 4800 BIELEFEL01 • Herforder Str. 31 (Beri. Platz) Tel. (0521)6 32 82 Ljubljana: lnex Adria Aviopromet, Titova 48, tel. (061) 313-366, 320-970 ter KOMPAS - Novo mesto in SAP - Sevnica INTEREXPORT Ljubljana P E „INEX” Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25 Telefon: (061) 312-995 VABIMO VAS NA LETALSKE IZLETE: TUNIZIJA: 14. junija 1977 — strokovno potovanje za gostinske in turistične delavce. PRIJAVE SPREJEMA DOLENJSKA TURISTIČNA ZVEZA, NOVO MESTO, c. kom. Staneta 30, tel. (068) 21-426 LONDON: odhod 25. in 26. junija EGIPT: Spominski polet tankistov in borcev NOV, odhod 20. oktobra ODLOČITE SE ZA UDOBNO LETOVANJE Z LETALSKIM PREVOZOM IN S POLNIMI PENZIONI: SPLITSKA RIVIERA: Hotel Resnik, din 2.200 Kaštel Stari; zasebne sobe, din 1.800 Otok Čiovo, zasebne sobe, din 1.820 odhodi od 26. junija naprej vsako nedeljo ZADARSKA RIVIERA: Kukljica, hotel, din 2350 Biograd, hotel, din 2.600 Pirovac, zasebne sobe, din 1.900 odhodi od 7. julija naprej vsak četrtek GRČIJA: Anavissos na Atiki, od din 3.600 naprej, odhodi vsak četrtek ŠPANIJA: Costa Dorada, od din 3.050 naprej, odhodi vsak četrtek TUNIZIJA: Hammamet, od din 2.990 naprej, odhodi vsak torek Sousse, od din 3.350 naprej. Prijavite se za velika potovanja: Mehika, Južna Amerika, ZOA in Kanada, Zanzibar, Madagaskar, otok Bali. Tudi letos prirejamo tečaje ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji. Pripravili smo tudi program tečajev ŠPANŠČINE v Madridu. Prijave in informacije: INEX PA, LJUBLJANA, Titova 25, tel. (061) 312-995, INEX PA, MARIBOR, Volkmeijev prehod 4, tel. (062) 24-571,24-572 MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, NOVO MESTO, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555, ter vse pooblaščene agencije. Nečujam na otoku Šolti, nedaleč od Splita, se odlikuje s čudovito peščeno plažo in razkošnim borovim gajem. V hotelih „Rožmarin" in „Marko Marulič" se boste gotovo dobro počutili, saj je poskrbljeno za tiste, ki ljubijo mir, in tiste, ki se radi zabavajo. Za Nečujam in ves otok Šolto je značilno zelo sončno podnebje. Zato ni čudno, da so ga že Rimljani imenovali „Sončni otok" — Solenta. Letalo poleti z Brnika vsako nedeljo ob pol desetih in se vrača iz Splita prav tako ob nedeljah ob pol enajstih. f Cene za celoten aranžm ^ ^ odrasle za en teden 0 'd 2.800 2.400 din, za dvatednapa ^ do 3.500 din. Za jn8Za ' od dveh do desetih le I teden 1.400 do 1.900 din, tedna pa 2.400 do Z800 ********* Prijave in agencija Aerodroma Lj Mladin-Brnik, tel. (064) 22-J*'« Nw#, ska turistična poslovalnica, mesto. Glavni trg 7, 22-555 letovanja za mlade PORTOROŽ N0VIBRAD R0VIN3 PULA MEDULIN TROGIR SOLARIS SAŠKA VODA 00BR0UHIK KOTOR BDDVA BiH** 90 C DOLENJSKI LIST — vsak četrtek 150.000 bralcev! ^ > PROSTA UČNA MEST* Gostinsko podjetje FIGOVEC p.o. Ljubljana, Ob Ljubljanici 24, sprejme v učno razmerje 4 učence za poklic NATAKAR, 4 učence za poklic KUHAR. Pogoji za sprejem: uspešno končana osemletka. Podjetje nudi učencem: — mesečno učno nagrado, — regresirano prehrano v podjetju, — stanovanje v internatu, — delovno obleko. Prosimo kandidate, da pošljejo prošnje 1977. najpozneje do 26.' Za Pie lic avt; !>az bile nnt lOv F >ov e •or Nc Letni dopust organizira JAT ZRAČNI MOST JAT ZRAČNI MOST m Hotel, mesto, kategorija maj + oktober cena 7/14 dni junij + september cena 7/14 dni julij 4- avgust cena 7/14 dni odhod: dan, Ca« enopoatellr povratek: dan, (as so^ Internacional, Budva, B 1.943 3.003 2.175 3.385 2.651 4.316 sreda 9.30 sreda 17.00 ne Slovenska plaža, Budva, B 1.943 3.003 2.175 3.385 2.551 3.996 sreda 9.30 sreda 17.00 da Avala, Budva, B 1.663 2.443 1.965 2.965 2.231 3.436 sreda 9.30 sreda 17.00 ne Vile Avala, Budva, B 1.733 2.583 2.035 3.105 2.441 3.856 sreda 9.30 sreda 17.00 ne Kompleks Bečiči, B 1.943 3.005 2.795 3.385 2.511 3.996 sreda 9.30 sreda 17.00 da Miločer, Sv. Štefan, A 2.153 3.428 2.675 4.370 3.216 5.401 sreda 9.30 sreda 17.00 da Maestral, Sv. Štefan, A 2.223 3.568 2.810 4.650 3.790 6.101 sreda 9.30 sreda 17.00 da Plaža/Palma, Hercegnovi, B 1.983 3.033 2.225 3.420 2.596 4.111 sreda 9.30 sreda 17.00 da Igalo, Hercegnovi, B 1.983 3.033 2.225 3.422 2.596 4.111 sreda 9.30 sreda 17.00 da Riviera, Hercegnovi, B 1.913 2.893 2.155 3.280 2.561 4.041 sreda 9.30 sreda 17.00 da Otok Cvetja, Otok Cvetja, B 1.808 2.728 2.170 3.370 2.578 4.128 sreda 9.30 sreda 17.00 da Palače, Dubrovnik, A 2.353 3.798 2.800 4.595 3.038 5.018 1 JU 924 7.20 ponedeljek 8.50 da Excelsior, Dubrovnik, A 2.318 3.728 2.765 4.528 2.968 4.878 ponedeljek 7.20 ponedeljek 8.50 da Sumratin, Dubrovnik, B 1.678 2.453 2.330 3.385 2.603 4.158 ponedeljek 7.20 ponedeljek 8.50 da President, Babin Kuk, L 2.748 4.578 3.205 5.385 3.623 6.158 ponedeljek 7.20 ponedeljek 8.50 da Argosi/Plakir, Babin Kuk 2.308 3.718 2.615 4.235 2.893 2.728 ponedeljek 7.20 ponedeljek 8.50 da Albatros, Cavtat, A 2.168 3.438 2.545 4.095 2.958 4.868 1 JU 924 7.20 ponedeljek 8.50 da Medena, Trogir, B 1.745 3.160 1.958 3.148 2.415 4.030 sreda 19.25 sreda 8.00 da Palače, Kaštel, A 1.605 2.515 1.958 3.153 2.280 3.755 sreda 19.25 sreda 8.00 da Resnik, Kaštel, B 1.465 2.235 1.818 ?.873 2.140 r 3.475 sreda 19.25 sreda 8.00 da Lav, Split, A 1.815 2.935 2.233 3.703 2.485 4.165 sreda 19.25 sreda 8.00 da Biser, Ohrid-Struga, A 2.145 3.195 2.340 3.455 2.760 4.230 sobota 7.60 sobota 14.30 da Metropol, Ohrid, A 2.475 3.850 2.745 4.265 2.935 4.580 sobota 7.50 sobota 14.30 da Desarert, Ohrid, A 2.225 3.345 2.490 3.750 2.770 4.240 sobota 7.50 sobota 14.30 da VOZNIK C\lOV ZAŠČITITE £oPlJ VOZILO PREDmJ| I ZIJO ■ ZUNANJI 2 2 notranji PREIV; PETER tiff telefon it SUENO f. V ceno aranžmaja je vključeno: prevoz z letalom, prevoz od letališča do hotela in nazaj, polni penzion v dvoposteljni sobi. — Za vse informacije In rezervacije se obrnite na JAT^ Ljubljana, Miklošičeva 34, telefon 315-850^ ali na pooblaščene turistične agencije. Hočete ve** noče« ( kaj se pr« , godi? Naroc, Dolenjski*^, . w UGODNIHvsA z IZVAJAMO darska !r*A. DERSKADELA ^ Obrtna nab^n°pP^' na zadruga Krško, tel. ‘ ^ DOLENJSKI LIST Stran uredil: JANKO SAJE I v !'ota •\ STli^ § 1 dežurni Poročajo j 2$ IN. najden - v fičko Us%bV Trebnjem n* bnjega. Awi j Gnn°vška Sr na Tempnllu-S0 Slednji dan poti-"endar l . 1 * z njim odpeljal ?u°fSvfL° ~ Avgustu ^n^anjkaio kJ' V noči na 2-,;n° 3.000 din,J? z motorjem, 8°tavijaj0, • do se vozi, mii reieta i7 nLC, v ^ena vta- »Taunu PONOČI JE GORELO V noči na 7. junij je okrog 1.30 zagorela šupa pri hiši Alojza Gregorčanca v Drnovem 79. Ogenj je hitro zajel celotno poslopje in se razširil tudi na pritlično hišo. Kljub gašenju je škode po prvi oceni za najmanj 200.000 dinarjev. Vzrok požara še ni znan. USODNO PREČKANJE CESTE 4. junija okrog 20.50 je v vasi Vrhje prišlo do prometne nesreče, zaradi katere je dan zatem podlegla poškodbam 39-letna Mira Primožič iz vasi Gornji. Iz Župelevca je vozil proti Dobovi osebni avto Janez Cernoga. Med potjo se je srečal z avtomobilistom Francem Požekom iz Sevnice. Tik zatem je prečkala cesto Primožičeva in z glavo treščila v Cernogov avto. PREHUDE POŠKODBE 4. junija zvečer je Martin Turk iz Bušinje vasi vozil osebni avto proti Novem mestu. V ovinku pri Koroški vasi je vozil po levi, naproti pa je prišel drug avto. Turk je tedaj naglo zavil na svojo polovico cestišča, pri tem pa je avto zaneslo v kup zemlje, da se je prevrnil na streho in se v jarku spet postavil na kolesa. Med prevračanjem so iz avta padli voznik in trije sopotniki. Voznik Turk je bil teže ranjen in odpeljan v bolnišnico, kjer pa je umrl. PESEK GA JE PODSUL 30. maja okrog 7. ure zjutraj se je v peskolomu Pavlova vas hudo ponesrečil 37-letni Mihael Sumrak iz Ljubljane. Bil je na obisku pri materi in je šel v peskolom delat, pri tem pa se je usul plaz peska in kamenja in ga tako poškodoval, da je še isti dan v bolnišnici podlegel poškodbam. NI PRIŠEL IZ SOLE 1. junija malo pred 13. uro se je med vasjo Dobe in Dobravo pri Kostanjevici zgodila huda nesreča, katere posledica je bila smrt otroka in gmotna škoda 5.000 dinarjev. Iz Kostanjevice je v smer Novo mesto vozil traktorist Janez Abram z Dobrave, za njim pa se je vozil na kolesu 13-letni Jože Jordan z Dobrave 8. Zaradi prometa je Abram ustavil v Dobah pri hiši št. 23. Fantiček gaje hotel obiti, takrat pa se je naproti pripeljal z avtom Stanko Kavšek iz Dob 12 in otroka zadel, da je od poškodb na kraju nesreče umrl. s je sinil mimo.. i» „ '^ern končano tragično prehitevanje v škarje ■Nesreča D • n 7 d?žrtev° Je.zg°dila 25, julija 1975, je terjala ^e-«oVieeSk^i- Zanikai »natega trčenia f ,Jtpna° "Uai „ kfim je , elJk°vega kn_ J fta d*i« .A. družino potoval h J6 Zanjo £2?** ^ude telesne poškodbe in eno lažjo. Te iieba. J govor pred sodiščem 30-letni Željko Horvat iz C?0 Za S Horv*ta ^ft^ovogorič^MJi0’ z avtom(>- C^^^elv^^Colubo- s prižganimi lučmi šinil izza tovornjaka proti nam ...“ Senat, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je spoznal Horvata za krivega nepremišljenega prehitevanja in zavestne malomarnosti, s tem da je ob slabem vremenu v blagem ovinku prehiteval tovornjak. Prisodili so mu 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Sodba še ni pravnomočna. em ■testu trčenju le bil Golu- “■ je ob ktr^^jredbe T*P£avn.0 dvorano, trn J^bovič^n dobila tudi *fen°Je bd^^dmca.med- Wn. Obte hrto 'btože sm Mili le laže jfttadi ptot.e|nilo v J6itrda’ da mu je j ado J^jdfoe mlako u0’ verjetno 61 objestnost S!fr,tožuiejo Gbrgovše°k Zaos.tankov Prengo ?a Prekrškp • !tebanjski SC1 v letošni!’,12 leta 1976 ?°‘al Pf°letia do met-°‘ i0d lan" lot Sn. ^Vati n„ Ja letos je v°ttiia ^PravilnnJne Pr*mere, Pita, Jdajenih VožJ7h‘tevanje, gospoH,,^3 brez iz- Calale metne 7 Prekrške, te^i ebravn Pa so Ptejir^'ls°hodirdVo’ Povzroči- Pbčjjj^tfsecev gle Ja a letošnjih .»ujef1de prekrškov prekršk°v ^iih ^ Zadrt; v Poprečju AS».*5a« »»ti več k ttertp0sPeŠenn ’ ker so jih P(ra, dostr,;. • Prepani..,; - ¥ .Preganjati, če druge^-Večji NC‘°jni j6sa.“ ^ Sš?fe“” S^sSbsSK takem stane bi so- \pAul?7?kod'SJamV? Ife ne°ddk^ei°. veliko moSa0b'1* resačil 6n f!ni Jev naši ok-utnomi, °dst- mladih ■ »'' m btez vozniškega ^ nače?07a|, vozniki spo-KV^Pa^f vozniki „e nesreč j. Vozniki "e t$S!8S?W5 pravilnega prehi-R.B. NA SKRIVNEM MESTU. .. 4. junija med 12. in 13. uro je nekdo iz hiše Janeza Grande v Čelevcu ukradel 2.000 dinarjev. Neznanec je našel ključ, ki ga domači spravljajo na „skrivno me-sto“, odprl vrata in poiskal denar. Ključi, spravljeni na oknih med rožami, pod pre-pražniki in na podobnih mestih, niso vami. Kljub temu da je bilo glede tega že več opozoril, so občani še zmeraj lahkomiselni. Nič ni vedela ko je zažgala Dva požara je podtaknila v stanju zmanjšane prištev-nosti 30-letna Antonija Kunšek, priučena šivilja iz Trebeža pri Artičah, se je morala pred senatom novomeškega okrožnega sodišča zagovarjati zaradi dveh kaznivih dejanj. Dobili so jo letos 16. februarja, daje podtaknila ogenj v gospodarskem poslopju Franca Štritofa v Sp. Po-hanci. Na srečo so domači plamene takoj opažih in pogasili, tako da ni nastala škoda. Ob tej priložnosti pa je prišlo na dan še, da je ona 15. novembra 1973 zažgala kozolec Vladimira Gerjeviča v Gor. Lenartu. Vžigalice je podtaknila v koruzno slamo, ki se je takoj vžgala, ogenj pa je povsem upepelil poslopje in z njim vred vse, kar je bilo tam shranjenega. Ugotovili so za 383.000 dinarjev škode, niso si pa vsa leta vedeli pojasniti, kdo bi utegnil zažgati. Kunškova je sicer obe dejanji odkrito priznala in opisala, ni pa mogla odgovoriti, zakaj je to storila „Nekaj me je obsedlo,“ je rekla. Nekaj podobnega se je z njo v resnici zgodilo, kajti psihiater je ugotovil občasne duševne motnje. Takrat ko je obe dejanji zagrešila, je bila po izvedenčevem mnenju v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Temu primemo je senat izrekel tudi kazen: 1 leto in 6 mesecev zapora, vendar sodba še ni pravnomočna. KANDIJA: KAR NARAVNOST - Novomeščan Jože Mišmaš je 3. junija popoldne vozil osebni avto po Zagrebški proti kandijskemu križišču in mimo križišča pri Naselju Majde Šilc zapeljal kar naravnost ter zaprl pot tovornjaku, ki ga je pripeljal Nikola Posarič iz okolice Ptuja. Prišlo je do trčenja, posledica pa je lažja poškodba Mišmaseve žene Marije in gmotna škoda 10.000 dinarjev. KRIŽEVSKA VAS: S CESTE NA TRAVNIK - 5. junija dopoldne je Amalija Bahor iz Ljubljane vozila iz Metlike proti Črnomlju. Pri Kri-ževski vasi je med vožnjo po klancu navzdol avto zapeljala na travnik. Voznica je bila laže ranjena, gmotne škode pa je za 15.000 dinarjev. KARTELJEVO: VOZIL JE PO LEVI - 5. junija zvečer sta v ovinku pri nadvozu v Karteljevem pripeljala naproti Franc Bale z Vrha pri Mo kronogu z osebnim avtom in Franc Kaferie iz Prečne na kolesu z motorjem. Med srečanjem je Kaferie vozil po levi, trčil v avto in padel. Dobil je le lažje poškodbe, gmotna škoda pa znaša 5.000 dinarjev. METLIKA: PRIVEZANIMA NI BILO NIČ - 1. junija zvečer je Novomeščan Darko Švajger vozil osebni avto proti Karlovcu. V Metliki je na CBE naproti pripeljal avtomobilist Darko Strajnar iz Dol. Gra- dišča in zapeljal na prednostno cesto ter zaprl pot Švajgerju. Prišlo ie do trčenja, pn čemer se je Švajger ■laže poškodoval in je bilo tudi za 20.000 dinarjev škode. Strajnar in njegov sopotnik sta bila v avtu privezana s pasom in jima ni bilo nič. MOKRONOG: S STRANSKE NA GLAVNO - Jože Železnik iz Mokronoga je 5. junija zvečer pripeljal na kolesu z motorjem v Mokronog. V križišču je s stranske ceste pripeljal avtomobilist Alojz Gričar iz Dol. Jesenic, ki se ni prepričal, če je pot prosta. Zadel ic kolesarja in ga zbil, pri tem se je Železnik poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, na pločevini pa je za 4.000 din škode. JEDINŠČICA: NAZAJ V AVTOBUS - 2. junija zvečer je Martin Ajdišek iz Stranske vasi v Jedinščici ustavil osebni avto na stranski cesti. Avto pa je zdrsnil nazaj na magistralo in trčil v avtobus, ki ga je pripeljal mimo Janez Matekovič z Radoviče. Gmotne škode je za 20.000 dinarjev. CASANOVA SE JE ZALETEL Francoski državljan Jesus Ricardo Casanova je 3. junija zvečer doživel jrometno nesrečo pri Dol. Podbor-Jtu. Pri srečanju z avtomobilistom Tomislavom Brnjakom iz Bugojna, ki je na začasnem delu v Nemčiji, je Francoz zapeljal na levo. Ob močnem trčenju je oba avtomobila odbilo rta bankino. Hudo ranjena sta bila voznik Bmjak in sopotnik v francoskem avtu, lažje poškodbe pa so dobili tudi Casanova, njegova sopotnica in Bmjakova žena Kata. Vse so odpeljali v bolnišnico, gmoto škodo pa cenijo na 100.000 dinarjev. i Bo reorganizacija rešitev? Sevnica prihodnje leto v SR L — Krka čaka na sestanke zveze, ki bo razpravljala o reorganizaciji lige Medtem ko se je tekmovanje v republiški rokometni ligi končalo, bodo šli zvezni ligaši na igrišče še dvakrat. Kot kaže, se bodo Ribničani uvrstili v sredino lestvice, Sevničani pa bodo prihodnjo sezono nastopali v republiški ligi. O usodi novomeške Krke, ki je na devetem mestu, se še ne ve, ker pripravlja Rokometna zveza Slovenije reorganizacijo lige. PODPRL JIH JE NOVOLES — Puljske tradicionalne kolesarske tekme za „Nagrado nekdanjih kolesarjev" so se udeležili Zrimšek, Turk in Vehar. 118 kilometrov dolgo progo je v konkurenci starejših mladincev prvi prevozil Turk, Zrimšek je bil tretji, Vehar enajsti. Na sliki Mijajlovič so Zrimšek, Turk. in USPEH NOVOMEŠKIH KOLESARJEV Franci Zrimšek, Stane Mijajlovič in Ivan Turk, ki so zastopali republiško mladinsko reprezentanco na tridnevni mednarodni dirki v Braun-';chweigu, so se vrnili domov z lepim uspehom: v ekipni vožnji na 40 km so v konkurenci 21 moštev iz 14 držav osvojili dobro dvanajsto mesto, za zmagovalno ekipo pa so zaostali dve minuti. Nato so nastopih še na dveh kriterijih. V prvem so imeli precej smole, posebno Mijajlovič, ki se je resneje poškodoval, v drugi pa se je izkazal Zrimšek, ki je bil dvanajsti. Tako so imeh trije novomeški kolesarji lepe priprave za bližnje mladinsko svetovno prvenstvo. LESKOV AC: KARATEISTICNI ZBOR V nedeljo se bo v Leskovcu ob 15. uri začel karate turnir za pokal Krškega, na katerem bodo nastopih najboljši posamezniki iz Zagreba, Ljubljane, Rijeke, Ilirske Bistrice, Kamnika, Maribora, Laškega, Rimskih Toplic, Kočevja, Domžal, Zagorja in Krškega. NOVOTEKS IN BORAC VODITA Začelo se je tekmovanje novomeških kegljaških društev v borbenih igraih. Po petih nepopolnih kohh vodita Novoteks v prvi in Borac v drugi ligi. Odigranih je bilo nekaj izredno lepih tekem, kjer je o zmagovalcu odločal zadnji lučaj. D. B. SLOVAN - SEVNICA 22:18 (11:7) Sevničani so bili Ljubljančanom (nastopih so brez Krivokapiča in Goriška) povsem enakovreden nasprotnik, in če bi ob koncu tekme v obrambi igrah nekohko bolj pazljivo, bi si zaslužili vsaj neodločen rezultat Sevnica: Možic, Jenčič, Gane, Jazbec 1, Jurišič 5, Guček 3, Svažič 1, Barič 3, Stojs 1, Novšak 1, Trbovc 3, Sirk. INLES - SLATINA 31:24(14:11) Ribničani so z novo zmago dokazali, da so na domačem igrišču sposobni premagati vsakega nasprotnika. Čeravno so simpatični gostje vodih s 4:0, so domači ob koncu dosegh prepričljivo zmago, ki jih je še bolj utrdila našestem mestu. Škoda, ker si je dobro srečanje ogledalo le 150 gledalcev, saj je bilo srečanje res lepo. Inles: I. Kersnič, Ponikvar 1, Abrahamsberg 7, Ilc 5, S. Kersnič 1, Zuk 1, Šilc 8, Karpov 3, Pucer, Gabrijelčič 3, Putre 2, Laibacher. M. G. ISKRA-BREŽICE 24:25 (8:13) Brežičani so povedh s 6:0 in 8:1, toda navzlic temu se domači igralci niso predah. Gostje so popustih in člani Iskre so spretno izkoriščali vsako brežiško napako, tako da seje srečanje končalo z najtesnejšo zmago gostov. Brežice: Jurkas, Buzančič 7, Vervega 3, Verstovšek 1, Rožman 4, Lango 2, Blatnik 5, Zore 2, Ribnikar 1, Rajner. ŠUŠTAR 202 CM Na minulem mladinskem atletskem tekmovanju v Novem mestu je izven .konkurence nastopil tudi najboljši novomeški skakalec v višino Šuštar. Preskočil je 202 cm, kar obeta, da bo v letošnji sezoni najbrž poskrbel za podobne dosežke. Ponovno Novo mesto V finalu atletskega šolskega pokala Slovenije so lahko nastopile samo najboljše reprezentance s področnih prvenstev in v najboljšo šesterico v republiki so se uvrstili tudi mladi atleti iz Novega mesta. Pri pionirjih so Novomeščani osvojili drugo mesto, dekleta tretje, tako da so v skupni uvrstitvi zmagah in še enkrat premagali reprezentance ostalih slovenskih mest, kjer imajo precej boljše možnosti za delo in seveda tudi boljšo izbiro med tekmovalci. Rezultati - dečki: 60 m: Šega 7,7, Kuroez 7,8; 600 m: 2. Jurekovič 1:29,2, Bajt 1:30,1; višina: 3. Zoran 175, 4. Rabselj 165; daljava: 1. Dobravc 6,05, 2. Zadnik 5,96; krogla: Podržaj 11,97, Gačnik 11,18; štafeta 4 x 100 m: 3. Novo mesto 48,4. Dekleta - 60 m: Tekstor 8,4, Kastehc 8,7; 400 m: 4. Hočevar 62,2, 5. Kastehc 64,7; višina: 1. Šuštaršič 155, 2. Hribar 146; daljava: 1. Kralj 521, Vidovac 432; krogla: Zagorc 9,04, Škerelj 8,87; štafeta 4 x 100 m: 4. Novo mesto 53,9. Prvi derbi za Beti V dolenjski košarkarski ligi še naprej prvi Novoles, druga Beti, tretja Obutev — Dolenjke zmagale Po petem kolu se je lestvica dolenjske košarkarske lige nekoliko spremenila. V derbiju lige v Metliki je povsem zasluženo zmagala domača Beti in tako s tretjega prišla na drugo mesto, do prvih prvenstvenih točk pa so prišli tudi Žužem-berčani in košarkarji iz Podbočja- ČRNOMELJ - PODBOČJE 61:84 (35:33) Kazalo je, da bo derbi dna dobila domača vrsta, vendar je v nadaljevanju povsem popustila in telesno bolje pripravljeni gostje so v drugem polčasu brez težav napolnili koš domačinov.. ŽUŽEMBERK-SEMIČ 81:73 (37:28) Gostje so se v Žužemberku nadejali zmage, vendar so jih domači, ki jim letos ne gre najbolje, presenetili z dobro igro. Tekma je bila ves čas dokaj izenačena in gledalci so prišli na svoj račun, saj so videli vrsto uspešnih hitrih protinapadov pri obeh ekipah. MIRNA - NOVOLES 87:152 (44:67) Novomeščani so dosegh še eno lahko zmago, ki jih je na prvem mestu uUdila. Takoj po prvem polčasu se je videlo, da bodo gostje krepko presegli stotico, 44 domačih košev pa je dokazalo, da bodo tudi Mirenčani dosegh proti močni ekipi nenavadno veliko košev. BETI - OBUTEV 94:78 (33:30) V derbiju hge so zasluženo zmagah domači igralci. V prvem polčasu je bila tekma povsem izenačena, obe ekipi sta igrah previdno, v drugem pa so Methčani izkoristili počasnost gostov, ki se niso takoj vrnili v obrambo, in s protinapadi ustvarili razhko ter zmagah. SLOVAN - DOLENJSKA 16:35 (10:21) V četrtem kolu slovenske kadetske hge so Dolenjke po zmagah z Ilirijo in Brestom odpravile še tretjo ljubljansko ekipo - Slovana. Gostje so proti zelo slabim domačinkam igrale nekohko bolje le v prvem polčasu. Če bi v drugem izkoristile vse možnosti, bi bil rezultat zanje >. bolj ugoden. PENCA IN GROŠELJ Konec minulega tedna ( soboto in nedeljo) je bilo na t pa"- * skem letališču republiško p- en- 1 stvo letalskih modelarjev, -.i s. I ga je udeležilo 40 najboljših slivenskih modelarjev, med njimi šest Novomeščanov. Najboljša sta bila Penca in Grošelj. Prvi je v kategoriji F-l-A s 1184 točkami zasedel tretje mesto, slednji pa v F-l-C s 864 točkami prav tako 'retje mesto. Oba Novomeščana se bosta lahko udeležila državnega prvenstva, ki bo v Vipavi. KRKA PRIVABILA VEČ KOT STO MARATONCEV - Nedeljskega maratona na Krki, ki ga je pripravil Kajak-kanu klub Rašica pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka, se je udeležilo okoli sto rekreatorjev in tekmovalcev. Med njimi je bilo tudi veliko domačinov, in kot kaže, bo Novo mesto v kratkem dobilo nov športni klub. Pri turistih (nastopilo je 57 tekmovalcev v '•ri čoi"-’h) je bil najboljši Piškur, pri tekmovalcih (145) je zmagal Grašič (oba P-^ca' "~5 veteranih vcmuvšek (Nivo Ce), pri ženskah Kovačeva (Zagreb) in pri mladincih Kos (K—1) m Jetcič (C—1), oba iz Rašice. Na sliki: turisti kmalu po štartu v Soteski. (Foto: Pezelj) SVETU OKOLI SPOMINČEK - Nič kaj v podporo ameriškemu predsedniku, ki si prizadeva ZDA potegniti iz objestnega razsipanja z energijo, ne gre podražitev svojevrstnega proizvoda. Neka tovarna namreč ponuja v prodajo konzerve floridskega sonca, svežega zraka in morskih vonjav; tem proizvodom je dvignila ceno, čeprav Carter na vse viže zatrjuje, da je sonce najcenejše. DOBROTNIK - Meščani francoskega mesta Beziersa so bili močno ponosni na svojega someščana G. Juliena, veleposestnika, ki se je vedno izkazal kot velik dobrotnik, kadar je šlo za obdarovanje in denarno podpiranje humanitarnih organizacij in ustanov. Zaradi njegove dobrodelnosti so ga izvolili v številne častne svete in komisije. Nosovi so se jim povesili, ko so pred kratkim njihovega dobrotnika aretirali. Pariška policija je ugotovila, da je veliki dobrotnik živel od zaslužka prostitutk. V nekaj letih izkoriščanja žensk si je nabral celo milijardo novih frankov. POMOČ — Dva petnajstletnika iz ameriškega mesta Akron sta se odlično obnesla kot risarja zemljevidov. Svoj talent sta uporabila tudi za risanje avtokarte, na kateri sta vrisala vse običajne zasede policijskih enot ter položaje radarjev. Tako popravljene karte sta v hipu razprodala. DRUŽINSKA IDILA - Do sedaj je veljalo, da so pretepanje otrok in zakonski pretepi med možem in ženo stvar preprostih zaostalih ljudi. Anketa nekega ameriškega združenja psihiatrov je pokazala, da je pretepanje osupljivo veliko prav v premožnih družinah. Batine si dele družinski člani največkrat zaradi nepomembnih podrobnosti. Anketa je pokazala, da je več udarcev padlo zaradi slabo skuhane jedi kakor zaradi ljubosumja. ŠPORT OD TU IN TAM VRHNIKA - Pred kratkim je bilo na Vrhniki republiško šahovsko prvenstvo, na katerem so z uspehom nastopile tudi ekipe iz Dolenjske in Posavja. Rezultati - mlajše pionirke: 2. Brestanica; mlajši pionirji: 4. Stari trg ob Kolpi; starejše pionirke: 4. Stari tig ob Kolpi; starejsi pionirji: 7. Ribnica itd. (V. K.) ČRNOMELJ - Šolskega občinskega prvenstva v atletiki so se udeležile ekipe šolskih društev iz Semiča, Vinice, Dragatuša in Črnomlja. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, za kar gre pohvala učiteljem telesne vzgoje in mentor jem šolskih športnih društev. Rezultati: 1. SSD Črnomelj 1176,7 točke, 2. ŠSD Semič 626,7, 3. SSD Vinica 477,7 in 4. Dragatuš 417 točk. (K V.) ie Še nepoznan morski pes Velikemu belemu morskemu psu, ki je poganjal srh po ,koži bralcem knjige „Čeljusti“ in gledalcem istoimenskega filma, je v znanstvenih krogih velik tekmec neki pravi morski pes. Če literarni pes poznavalcev teh Živah ni presenečal, to toliko bolj uspeva crknjenemu, s 24 litri formalina prepojenemu morskemu psu na Havajih. Slovita crkovina od konca lanskega leta leži v bazenu, ki so ga napolnili z 2400 litri vode, pomešane z 240 Utri formalina. Nenavadnega morskega psa so novembra lani ujeli povsem po naključju, ko so z raziskovalne ladje havajskega Centra za podmorske raziskave spustih padalo. V globini 500 metrov je padalo ovilo morskega psa, da se je zaradi nenadejane ovire zadušil. Ko so crknjeno žival potegnili na krov, so bili biologi na ladji zelo presenečeni: takega morskega psa še nikoli niso Beli morski pes in svetlikajoča se čeljust nove vrste morskega psa. videli. Kot vrsta je še povsem nepoznan in nikjer zabeležen. Morski pes je dolg štiri metre in pol, ima zelo majhno hrbtno in prsno plavut. Posebnost so premične čeljusti. Ko žival odpre gobec, čeljusti skočijo naprej. Ogromna spodnja čeljust je poleg tega presenetljiva za strokovnjake, ker je obložena s srebrnkastim tkivom, kakršnega poznajo sicer na telesih svetlikajočih se rib. Strokovnjaki domnevajo, da služi svetlikajoča se čeljust morskemu psu kot vaba, da privabi ribe v svoje žrelo. Ker živi v precejšnjih globinah, kjer ni druge svetlobe, mu je biolumi-niscentna čeljust dragocen pripomoček, da se preživi. Miki Muster Janez Trnove Rešitev prejšnje križanke F & & r l V A L • teatre A R. ifr i R A A p A »'■t S T A R- KV !• N O R D \*r R L • šu K A N A S T A JU M A K ) T rr. O E> N O v A D A R i L O P L G N 1 T C V »•* K L 1 M s ž 1 |J> A i- O T V A Priliznjenci so podobni prijateljem kakor volkovi psom. G. CHAPMAN Naj želja ne ijove, kadar moč lahko le šepeta. T. FULLER Vsi imamo dovolj moči, da prenesemo nesrečo drugih. LA ROCHEF OUC AULD LESTVICA DL KITICA (OSMERICI I TALILNA PEC °®K LEGIJE VRSTA PSA > DL ŽIVAL TROBCAR RIM. GRIC PREPREKA POOZEMa. >KI PREHOD NADAV TROS JP0S00A2A (UMIVANJE GR. BOGINJA ZMAGE KELTSKA PODOVNA ZVEZA PUŠČAVAV AFRIKI OKLDPNO 'uL KLIC K OROŽJU ENIGMAT IZAK mm LITIJ DVOGOVOR VNUKINJA R. KOMIK mm i s ZENSKI GLAS GRMA TVORBA VETER VRSTA ML IGLASTO DREVO 5EST.ZEM PLINA DL VRSTA PECIVA ZMAGOVA' LEC NAD HANIBAM VELIKA N« DRU2BA BANATA i * JSLOV GLAS A a ■ _ m ■ ■ H I malo kalija in veliko so 5 Očarala sta kemija in zob casa # - tnr*i tista skrivnostna«1. ^ i vzljubili umetniki jJ \:Ll evetlnba m Ea Restavracija slovitih slikanih oken vzburila duhove — Katedrala je izgubila mistično modrino, a dobila več svetlobe — Kemične reakcije so bile krive Ob koncu lanskega leta je francoski državni oddelek za zgodovinske spomenike končal veliko akcijo: v pariških ateljejih so očistili in restavrirali tri najslavnejša slikana okna na svetu — okna zahodne stene katedrale Notre Dame v Chartresu. Restavratorski poseg je hudo razburil duhove po vsem kulturnem svetu, francoske umetnike in umetnostne zgodovinarje pa razdelil v dva tabora: tiste, ki so dejanje podprli in ga zagovarjajo, ter na tiste, ki izvajalce težavnega in občutljivega dela sramotijo in obtožujejo skoraj da nacionalnega zločina in uničenja najdragocenejših francoskih kulturnih zakladov. Kot vedno, resnica ni povsem ne na eni ne na drugi strani. Slavna chartreska slikana okna so oču-vana pred uničenjem ter ohranjena za bodoče rodove, izgubila pa so med posegom del svoje, kot kaže, nezaslužene slave. 2500 KVADRATNIH METROV OKEN Cerkev Notre Dame v mestecu Chartres 96 kilometrov južno od Pariza slovi že stoletja po vsem svetu kot cvet srednjeveške arhitekture ter po izredno pomembnem in bogatem kiparskem okrasu. Še najbolj slavna v tej sicer ne tako veliki katedrali pa so slikana okna, na katerih so umetniki 12. in 13. stoletja upodobili prizore iz svetega pisma in iz vsakdanjega življenja. Skupna površina vseh barvnih oken je 2500 kvadratnih metrov, kar predstavlja kar 5 odstotkov vsega, kar je ostalo od del srednjeveških steklarskih mojstrov na vsem svetu. Nad chartreskimi okni so se stoletja navduševali umetniki, umetnostni zgodovinarji so pisali slavospeve čudežni mistični modrini, kije kot osnovna barva obvladovala barvno kompozicijo oken ter katedralo zavijala v skrivnostni modrikasti mrak. Temu vrhuncu srednjeveške steklarske umetnosti je pred nekaj leti grozila smrt. Osem stoletij je opravilo svoje; okviri so bili že tako slabi, da je grozilo, da bodo slikana okna popadala na tla, popuščali pa so že hudo nevarno tudi svinčeni vezni elementi. Voda, zrak, žveplov dioksid ter ostali onesnaževalci, ki jih je v ozračju nad našim planetom v zadnjem desetletju neprimerno več kot v prejšnjih, so prav tako storili svoje: barvana stekla so nevarno načeli. Voditelj reševalne akcije Jean-Marie Bettembourg je dejal, da je bila potreba po takojšnjem popravilu nujna. MODRINA JE IZGINILA Tri najbolj ogrožena, a tudi najbolj slavna in dragocena slikana okna so sneli iz okvirjev, jih razstavili na sestavne dele in prepeljali v Pariz, kjer so z njih očistili umazanijo stoletij. S stekla so iz-mili patino in tako očiščene delčke barvanih stekel prevlekli s posebnim premazom Viacrylom, ki naj bi steklo dokončno zaščitil pred nadaljnjo korozijo. Delce so sestavili in okna vgradili v katedralo. Toda namesto hvaležnosti seje dvignil val ogorčenja. Slikana okna so izgubila prevladujočo modro barvo, postala so svetlejša in jasnejša. V znak protesta je 100 francoskih umetnikov in 260 drugih kulturnikov osnovalo društvo ADVF (Društvo za zaščito slikanih o-ken), ki zahteva takojšnje prenehanje vsakršnih posegov z Viacry-lom in podobnimi sredstvi na slikanih oknih. Društvo obtožuje re-stavratoije, da so uničili ves čar chartreskih oken, da so iz njih naredili slabo sejemsko kopijo nekdanje lepote. KRIVA JE KEMIJA Preklinjana izguba modrine pa ni tak hud zločin, kot bi radi to prikazali umetniki in člani ADVF. Restavratorji razlagajo pojav kar z navadnimi kemičnimi reakcijami. Ker vsebujejo barvana stekla toplih barv (rdeče, rumene) veliko kalija, so ob reakciji z atmosfersko vodo tvorila temno patino, ki je tople barve zakrila. Obratno pa stkla modre barve vsebujejo le - torej ki so jo vzljubili un*c“"tjja pl sti. Mistična svetloba n> 0! izjemne rokodelske -1 ampak le posledica kenu cij ter zoba časa. Umetnostni zg°d2!^cloj! ške univerze Louis G generalni msj Jean Taralon torski poseg z stvi. Nekdanji mojs5'^jo . nalogo, da z vstajo oken pričarajo v kateui ampak svetlobo. o, „V 12. stoletju^ » ,jj svetla. V srednjeveški rc fr-svetloba bog. Chartres . eno željo - veliko s tn0 vi# želimo vzpostaviti p»v okenjasno pove ie-1^ Primer obnove kanili oken je zelo njem se evropsko re^j|| znova spopada z 'J ,■ obn°>, pravzaprav hočemo- ..^ jnoj nekdanje ali samo z cliratre* raniti sedanje. Prav . okna pa so slavo črpa*^ iflf kar ob svojem nastari^^ bi>, prvotnih namerah sp Osem stoletij stal®1 ZA OČETOM NOVO MESTO - Minuli teden se ie končalo tekmovanje v občinski ošarkanki ligi, v kateri nastopa šest ekip. Po pričakovanju je po prvem delu na čelu lestvice novomeška Loka, ki je v petih srečanjih dosegla preprečljive zmage. Vrstni red: 1. Loka 10 točk, 2. Straža 8, 3. Dolenjske Toplice, 4. Udarnik 4, 5. Obutev 2 in 6. Mirna peč 2. (J. P.) NOVO MESTO - Končalo se je tekmovanje v dolenjski kadetski lig, v kateri nastopa šest ekip. Najboljše kadete imajo na Mimi (po prvem delu imajo 8 točk), na drugem mestu ie Podbočje (6), . tretjem Žužemberk (6), Novoies je četrti (4), Obutev peta (4) in na zadnjem mestu so kadeti Novega mesta. (D. P.) 178 Regljanje žab in šumenje vode ju je počasi uspavalo. Najprej je zadremal Zoran in kmalu nato še Bojan. Razburljivi dogodki prejšnjega dne in noči pri Indijancih in napori veslanja po mirnem delu reke, so izčrpali njune mlade moči. Bila sta pa tudi tako sita, Kakor prejšnje dni ne. Celo pes je pozabil na svojo čuječnost. Zvit na dnu čolna je trdno spal. 179 Spanje vseh treh je bilo tako trdno, da jih niti nastajajoči dan ni prebudil. Vzdramil jih je šele močan sunek. Čoln je zadel ob vejevje velikanskega drevesa, ki se je bilo z brega zrušilo v reko. Ob sunku se je tako nagnil, da je Zoran izgubil ravnotežje in se prekucnil v vodo. Bojan je od strahu kriknil in je le prav malo manjkalo, da se ni še sam znašel v reki poleg brata. 180 Zoran se je srečno ujel za vejo P°t0fSe /.oran se je srečno ujci v jg nega drevesa in mogel bi se res« 1 jjja^? nevarnosti, da se ni prav al»£8 nekaj metrov daleč za njim ve ^ gt0^ Bojan ga je iz čolna prvi opazil in ^ ii» ves stresel. Opazil ga je pa * o* ^je' brez pomislekov pognal v reko, ^ sti ie nagonsko spoznal, v kakšni neva gov človeški prijatelj. PRILOGA DOBER DAN, „ DOLENJCI Prvi Slovenec in Jugoslovan, ki je P j gajf najvišje francosko odličje, je bil ljublja gjiti Kavčič; podelili so mu ga 1806, 1716 ::0 rn>rl! tudi zato, ker je med francosko okupa v0jjii vernike na Dolenjskem. Po drugi sve o 0 je postal nosilec reda časti tudi nas p reCn Josip Broz-Tito. Tovariš Tito je PreJ® z(jo d' prvi stopnji, to je z lento in naprsno ^p- „Grand Plaque", kar je seveda najred J ^ nja in jo podeljujejo samo suverenom sednikom tujih držav. VOJNO LETALSTVOl NOVJ Partizanski letalci so se borili sftft' tudi na legendarnih spitfirih, leta lin/ _. rf\ vleč«)" -ni Dobim nov čaj in košček Peciva’ : goto' Res moram izgledati revno. Mese v|ečej' me čedalje bolj izmozgavajo in ^ kakose.^ prej z neznansko silo, kateri ne vem, upiral, ko bom spet, v novih kavboj < yutilF srajci, sedel na dolgočasnih predava skega fspnja. —Where are you from? ! —Yugoslavia.— enii Čudno me gledajo, skomigajo z navijajo nekaj kot Slavija ali podobno. Sem res že tako daleč? jn Spat bom šel. Malo se je že onia prij' nastavim kam na prepih, bo najbrž In jutri? rvso1^ Ne vem, mogoče na Sri Lanko, . me vleče dol, toda okoli vize se mi n komplikacije. Ali morda na sever, v l^a Res ne vem, zaspan sem stve rnu *a i llis sto del zlot ted; svoj in | siv0 odp {f)bjč Res je že pozno. ZVONE ZANDARJI SO DELALI ZA RDEČE morebitno vojno. Leta 1941 so tale-, opravijo čimveč sabotaž,odP^JS N r žice. Stane se je s še nekaj Pr')®t^ )nraZne Mirni peči, za seboj pa so puščali P peči ske drogove. rali N i» ^6 začet^rj 9ovc •'Naša domačija je bila od vsega ^ o ^ na partizanska postojanka, sk . jeVal •'j % Prav tako se je pri ^g, Ji i- S Wii ranjenue. rrav oc ^ i*’: * doma iz Ločne, ki so ga bra| pu^.' ga, saj jim je v Pugljevi gostiln' po kj sel, minjam se tudi nekega Ljublj oficir,n. ral skrivati, ker je ubil Italijan e|ektfaL sem bil takrat v službi v luke?* ja tip. „ -m kaj časa smo celo imeli v nac ' uStili- j % trala v zrak, pozneje smo to mi | Jarčevd hiša je bila tista, 0 je da^Lt* ^ 1 iskali zvezo s partizani. Stan® po*® ^ spominja razpoznavnega nakU517 (id5! ranjska. Po tem razpoznavne ^an« prf kom imajo opravka,vodili »P ^jcfli JI sai s n nr>7nali skoraj VSe skr «•- k1 saj so poznali skoraj okolici. Dejali so tudi hrano bivali iz Šentjerneja. je vroče," pravi danes. Morali so biti presneto previdni, pripravljeni na vse. „Pa vendar smo jo žandarjem in oblasti marsikdaj pošteno zagodli." GESLO: »DOLENJSKA—NOTRANJSKA" Prišel je začetek druge vojne. Takrat so sestankovali Stane Jarc, Dušan Jereb, Franček Saje pa Šilih, Košir. Govora je bilo o pripravah na .. S „ Dobro se spominjam 24- i n ni so okoli hiše napravili obro . ^ flj« j nas, štiri brate, vse v Novem m ^ m ^ deli, da sem kolovodja. Nič do' tavkp- JiL talo. Odločil sem se za 9,ado'J'v i K, dneh brez hrane so me zavle ^il v. ^ ^ bolnico pa v Ljubljano, kjer ggga 1 * ‘ duševno bolne na Poljanah-bilo. Ostal sem tu." oač v S\ V zaporu - takšno je bil ve{iiPi k pisano pravilo - se je k°nJ?st^e Jar<> (j! V njakov in komunistov. Tudi => 0n s ma. In kot toliko drugih je s^oi>° ^ b1 j \ vojne vendarle dobil prosto P° j( d*. je^,i je aktivist na okraju. Danes P v ^ dogodki zanj grenka, a trda ja p« rjC dogodki zanj grenka, » .aVo, trenutek pomenil borbo za 9 se je sar ni žal, kar je naredil- o° pravico fti svobodo! na-11' 0o^N‘ Stane Jarc čem drugem. Oj, ko bi vedeli, kdo je bil z njimi v sobi! Tako pa sem slišal mnogo tega, kar nam je pri delu še kako koristilo. No, enkrat pa so le zavohali, da sem morda prav jaz tisti, ki jim povzroča toliko preglavic. Takrat pa je nekdo, še dobro se spominjam njegovih besed, rekel: ,Sto zločinov, al'je za kaj takega preneumen!' In pustili so me pri miru." Jarc se posebej spominja dni, ko so zaprli Srečka Prežlja in še nekaj drugih komunistov. „Bilo sedaj sem popolnoma sama!" so dejali. Pobledel je in njegov že tako žalostni izraz je postal še globlji. Žalostni sprevod je krenil in mati so se oklenili Slavka. Od takrat se od matere ni več ločeval. Vedno je skrbel zanjo." Specializacija. V Ljubljani je živel samo tri leta, kolikor je trajal obvezni razpored zdravniškega šolt ija. ..Skoraj vsako soboto je prihajal domov v Šmartno. Tam je bilo dekle, ki je zaradi strahu popolnoma izgubilo govor. Slavko jo je zdravil s hipnozo. Sama temu zdravljenju nisem nikoli prisostvovala, vedno pa je zahteval, da je bila poleg mati. Dekle je po nekajkratnem zdravljenju spregovorilo. Tudi v Zagorju je s podobno metodo ozdravil neko igralko ali operno pevko. Čeprav bi lahko prišel po končani specializaciji v Novo mesto — dr. Zajc ga je hotel za primarija ženske bolnice - se je odločil za rudarje v Zagorju ob Savi. Spominjam se, da sem nekoč prišla k njemu na obisk. Doma so bili samo mati. Slavko je odšel že prejšnji večer okoli desete k neki porodnici v hribe. Vrnil se je okoli enajste naslednjega dne. V pogovoru so ga mati, ki jih je življenje prikovalo na račune, vprašali: „Pa si vsaj kaj računal?" Zanj tako značilen ciničen nasmeh mu je zaigral na zgaranem obrazu. „Še dal sem, dal! Da bi vi videli to revščino. Šest lačnih ust naokrog, sedmemu pa sem pomagal na svet." Dvajset let je Grum samo delal. Nesreča v rudniku, hladni in mokri jaški — amputacija noge, številne porodnice in bolniški obiski po zagorskih hribih, redki sprehodi, večerna krčma, alkohol in mamilo. Ob nedeljah je šel rad kam na izlet, seveda če mu je čas dopuščal. Nekoč ga je zazeblo v želodcu. „V ordinaciji poleg bolnika se je zgrudil. Šofer ga je takoj odpeljal v Ljubljano. Pregledi so trajali cel teden. Smrti sem zapisan, smrti, Mici! Če človek po tolikih letih zopet poje vse kosilo .. . Jutri bom operiran. Pridi zjutraj. Če bo operacija kratka, potem ... če bo dolga, morda še ostanem kako leto. Da bi lahko pustili vsaj četrtino želodca," pripoveduje Marija Klemenčič. „To je bilo v nedeljo. Naslednji dan sem prišla okoli osmih. Tla so se mi zamajala pod nogami, ko je vratar rekel, da je dr. Lavrič že končal. Takoj so me pustili k njemu. „Konec je z menoj. Takoj pokliči šoferja. Grem v Zagorje." Drugega ni rekel. V torek so ga odpeljali v Zagorje. Bilo je točno, kot mi je tisto nedeljo, preden so ga operirali, reke! dr. Kramarič. „Če ga operiramo, bo morda živel še dva meseca, če ne, bo živel dlje, toda v bolečinah," se spominja Grumova sestra, na katero je bil pisatelj zelo navezan. Dva meseca po operaciji, prav na svoj rojstni dan, star komaj oseminštirideset let, je umrl. Želodčni rak je izpil še zadnjo kapljo soka iz njegovega telesa. Pokopan je na šmihelskem pokopališču. Ostala je „Goga", prispodoba slovenskega malomeš čanskega podeželja, v kateri človek trohni in nikakor ne more umreti, in vrsta drugih prispevkov, ki so obračun z dogodki iz lastnega življenja. IGOR VIZJAK mil r*Va.^ravnika ir* Z-e sest'nsedemdeset let od roj-,i0( >aU le šele mlai^i Pl*ate'ja Slavka Gruma, katere-m-l?ie9°v slon L slovenskih literatov, starejši ,|W stl ni 'mel posluPh°a9°St0krat °Polzko življenjske V 2 v »ovensK ^ ,n Umevanja, priboril me- SoT, eSsl0,iu-kl ™ sre'Na)večii toJDa ti=. J Planja črk in številk ter Su ?.{ ^i in sa-j 0 Celostnega izpita, je prebil v in Sani- • —"JOU,K9d izpna, je preDii v I i!h nedrih Sk 'metropoli Do'enjske, ki je v sl 0ŠnJ'arje nl£ala P°sebneže, berače, veljake or£ Paiom ^et° zdrah 'n spletk. zavitih v k ^eti strehe a|i 'ne' K° le mo9el samo za hip iži„ , eku nienl, na^j®ni hiši sneti steno! Odkril , 9alec uličnjK «,0vil|V*lenje.' testni vodnjak, pr-dbo t®nkrat plani ok|icevalec ... mir, spo- seh«0 2‘vljeniu h naPiše tako morečo zgo- in r,' rrirak se >-.vi3 Postane človeka strah samega boj^nejša k *°.e ^ dušo, ki ostane bogatejša nek: J?3 samo 7a Je njegova. Nemirna da, 6 j^i tudi sro*SP°Znanje' ^ v življenju mora v. . "^tirje ot . • terInDi®, J^oraUe ko?cbiiL Franko je bil najstarej-sina ^ Po unip sedemnajst ali osemnajstle-?a fronto Jl.strica, ki je tako rešil svojega ko "granata ,')Un9Šica' V Tirolah 9a je raz-' (vlnr|laj4 pa ioarMSem ^iia dru9a> potem Slavoj T“0c' smo bili n!9a’ živi danes v Postojni. s^o Se vse m J? *pu. eni ^olj s301' sebi. Ig-katerre,t0^ sPodlo5°°e '9re' Spominjam se, da 9ov0ri|T’ Je bi|a čresloJratar,leSe-ne9a pos|opia' v -lSni0 se h a> Oče je bil usnjar. Do- K S|avuTčeli smo ! St bPmo '9rali- da je Slavko tr!l Uq6, . Ie sam0 n2 z r°kami v čreslovino, fečj J® v jamo in ° 9leda,< nikoli se ni upiral. ^eiriaL1 ,Se ie vtoml™0 93 2ak°Pali. Ne morem čelj kn,|o. Naenkrat.renUtku z9°dilo. Nekaj se je *l'šali T!° kr'čati r* -nas je Postalo strah in pri-Cktr!«anje D oatl,' ki «> bili na vrtu in so Nfcih1.* k zaduši?^ ^ PraV' čas odkopali. Hi,let Slavkr,?, pnP°veduje o utrinkih iz Ob*pij Sm ? sestra Marija Klemenčič. ^ Ven 9a Je že zpu 93 fPfemljal vse življenje. Ie 2e|o mlari l90da'.' Mn°9° kasneje, toda ^ ®l; ’ k°maj dvaindvajset let star, ^0 * * D ^ nSSe *e*deN jaz sem ji prijatelj. Sl, fe^eno čeljust%Že Pred let'Sem io pol)U' etnia ^ boii ' t- Samo tisti, ki je že enkrat ^«Sa na cesti ar1”*1- *n s'edim vsem tem e^a liniia j' VSak 9*b roke, vsak drget §m smrtjo? - ^j^adovjgi^' kjer je preživel otroška leta, Sm „ J^ev in j ensperk< Grmače, doživel ki, ^ , °Vq mesto 06 P°krajine, se je preselil i, Se je nri p.oltovarniško mestece ob ^ «-• Novo m °Čet!h frančiškanih. s|i v'n zrasto °,-,e čudno mesto. Mesto, i ^v,ienje na’ a-' 06 ž‘v' v njem. Kamor se ^ ie >Je’. ko gaie ua)4a!' ne ?re nikdar tja ■ • • l^|V _ 2^Pisal: et speljala želja po znan- , ta^ra|9rern V preljubo Novo mesto. ^ k. ko je a ra* nafe. kakor sem ga sit. .. Dobili naiprei. Pri neki ženski t'^1 n ." zdravil na • p,JVčnico- Potem ko je di,a vJfrei k meni J\ne-u' pater Francoz “ ie °- Po nar .. lbel v klošter, kjer sem av' fe bil zelo molčeč in vase zaprt človek. Spominjam se, da sem morala vsako besedo zvleči iz njega. Kasneje seje kmalu preselil k mojemu kasnejšemu možu na Grm. Poslej sva bila dosti skupaj. Učenje mu je šlo dobro od rok. Profesorji so ga imeli radi, on posebno samo enega. Profesor Markič je pogostokrat prišel na obisk h Klemenčiču in dolgo sta se pogovarjala med sprehodi po vrtu. Sam bog ve, kaj sta se pogovarjala. Imel je mnogo prijateljev. Gebauerja, Pehani-ja, najbolj pa je bil navezan na Berusa. Običajno smo večerjali skupaj v kuhinji. Že nekaj dni pa je Slavko odnašal svojo večerjo v sobo z izgovorom, da bo jedel ob knjigi. Bil je mrzel zimski večer, in ker se je rad potopil v branje, da je pozabil tudi na mraz, sem hotela naložiti peč. V sobi je bilo temno. Ni ga bilo doma. Tipaje za drvmi sem se dotaknila neke noge. Bil je Berus. Tedaj sem razumela, zakaj Slavko ne večerja z nami. Njegov prijatelj je živel pri stari materi v Žabji vasi. Bil je brez staršev. Slamoreznica mu je ko t fantu odrezala v zapestju roko. Poslej smo ponovno večerja- li vsi v kuhinji." — Cel dan že tičim v šoli in poslušam ljube in neljube nauke. Takoj po šoli nad knjige. Zvečer pohitim v kino, kjer razmahne fantazija svoja krila in duša uživa ... Po predstavi grem z drugimi na most, kjer je vriskala fantovska noč. Toda fantje zdravo, jaz imam še delo. Mesto, da bi se podal kamorkoli in se poglobil v vsemir, sem se moral zopet zariti med preživele klasike in jih goltati do polnoči. Toda ta prekleta fantazija mi ne da miru, vedno mi uhaja iz trebušatega slovarja nekam čez plot. Škoda, da ne morejo naši šolniki te nepotrebne zmožnosti odpraviti iz zmešanih dijaških butic. — Gimnazijo je Grum končal z odliko, prav tako maturo. Tedaj se je znašel pred dilemo, ne prvič, že stotič. Starši so mu dovolili nadaljevati študije, čeprav oče ni bil najbolj vesel sinove odločitve. Naravoslovje, medicina, filozofija? Kam? Kaj bi dal, da bi bil ves prežet od ognja do katerekoli discipline. Predavati paglavcem malenkostno snov in pri taki plači mu ni ugajalo. — Če me kdo vpraša, kaj bom študiral, pravim da medicino in sicer posebno še psihiatrijo. Če bo veljalo, ne vem, toda po tem je očitno, da imam še vedno v sebi silo, ki koprni po spoznanju najglobjega jedra in da je to skorogotovo neozdravljiva bolezen. Hotel bi biti visoko naobražen psihiater, hoditi z rokami v žepu med ljudmi in jim pronicati v duše. — ČLOVEK NA BEGU Če se mu je v življenju uspelo približati kateremu zastavljenih ciljev, potem se je najbolj približal prav temu. Pot ga je vodila na Dunaj. Malo mestece, polno Podgorcev ob praznikih in sejmih, bronasti zveni kapiteljskih in frančiškanskih zvonov, lan-gerjev Andrej, devetindvajseti otrok starega, pohotnega bršljinskega graščaka. Glavni trg in most do grmskega klanca in nazaj, mala obljudena či-talniška ulica, prizori, ki jih hladna domačnost, lepo opremljene sobe in saloni, družabno življenje obdonavske prestolnice, preobrat duševnega zdravilstva, ki ga je izvojeval prav tedaj Sigmund Freud, katerega predavanja je Grum najverjetneje poslušal, nikoli niso mogli iztisniti iz že bolne Grumove duše. „Na Dunaju ni mogel dobiti stanovanja. Po srečnem naključju se je srečal z Lovrom Klemenčičem, socialnim demokratom, ki se je menda pravtakrat vrnil iz Rusije. Dogovorila sta se. Lovro njemu stanovanje na Dunaju, Slavko pa mu je moral z vlakom prenesti neke dokumente do Zidanega mostu in jih tam izročiti neznancu. Živel je skromno, čeravno je bil vedno zelo skrbno urejen. V glavnem se je preživljal z inšt-rukcijami. Mati so mu pošiljali denar, paketov skoraj nikoli. Spominjam se, da je nekoč, takrat, ko je bil oče zaradi kapi že priklenjen na posteljo in so mati krošnjarili po sejmih, napisala Slavku pismo in dala vanj denar. Da bi bolj držalo je zalepila ovoj še z jajcem in-dala pismo sušit na sonce pred hišo. Izginilo je oboje, denar in pismo. Slavko mi je pripovedoval, da neki njegov prijatelj, prav tako medicinec, doma iz Ljubljane — imena ni nikoli omenil — dobiva pogostokrat od doma zajetne pakete, z vsebino pa se potem pred njim hvali. Z besedami seveda. V njem je bilo toliko pomilovanja, da ni zmogel reči, da se mu tak človek gnusi," se spominja Slavkova sestra. Do doktorske časti se je Grum pretolkel 1926. leta, star torej komaj petindvajset let. - Včeraj sem imel promocijo. Bilo je kakor na sokolski veselici. Čestitali so mi, vtaknili rože v roke, rdeče rože in orhideje. Rekli so, da sem pesnik in moram dobiti orhideje. Bil sem žalosten. ..Naslednji dan, ko je promoviral, ga je v Šmartnem na železniški postaji čakal z zapravljivčkom Hanzi Podgoršek. Na domačem dvorišču pa ga je namesto veselega sprejema pozdravila krsta z mrtvim očetom. Pogrebci so čakali samo še nanj. Mati so mu planili v naročje. ..Slavko, Najbrž ste že opazili, da je letos videti precej rožastih širokih kril. Tudi v trgovinah jih dobimo, vendar med kroji ni dovolj izbire. Sončni plise, zalikane gube krog in krog ali nabrano krilo so le’tri od mnogih možnosti, ki nam jih moda ponuja za letošnje poletje. Moderni so tudi volani, pisano krilo lahko nakvačkate, lahko pa ste še bolj moderne, če ste le malo iznajdljive. Staro enobarvno obleko s širšim krilom v pasu odrežete in prišijete ob spodnjem robu in na pas vrsto raznobarvnih trakov, pa dobite modni hit, v katerem lahko,paradirate" na vsaki promenadi. Poletje v pisanem krilu pa nam narekuje izbiro pravih materialov in vzorcev. Če so rože na blagu večje, naj bo podlaga črna ali druge zelo temne barve. Zraven nosite črno majico in platnene sandale. Zelo v čislih pa so drobne rožice podobnih vzorcev, kot so jih imeli nekdaj predpasniki vaških gospodinj. Nobena umetnost ni pisano krilo narediti doma, posebno še če se odločite za elastiko v pasu, ki jo priporočajo modni časopisi. Seveda pa taka domača umetnija dobro pristaja le pravi postavi. Več ko je neljubih okroglin, boljšo šiviljo morate imeti, da lahko optično varate. Doma narejeno pisano krilo ne bo drago in si jih lahko privoščite najmanj tri namesto enega kupljenega. Razmislite pa o tem, da bi kupili še meter blaga več. Iz njega sešijte ruto ali pa bisago pa bo komplet in pol. Kot iz butika! RIA BAČER JOŽICA JAKŠE Jožica Jakše, ki vodi kuhinjo v moževi gostilni na Drski v Novem mestu, priporoča gospodinjam hitro pripravljeno, okusno in ne drago jed. Je izdatna in jo lahko ponudimo kot samostojno jed, h kateri se dobro poda solata, ali pa kot predjed pri boljših kosilih ali večerjah. Potrebujemo testo za omlete, ki ga zna vsaka gospodinja pripraviti, razen tega pa še 25 dkg šunke, 10 dkg masla, malo peteršilja, 2 žlici bele moke, sol, poper in hrialo mleka. Iz te mase pripravimo nadev. Sestavine sesekljamo in nato pregnetemo. Iz testa spečemo omlete, jih nadevamo in še ocvremo. • Povaljamo jih moki, jajcu in drobQMe zafiV dunajsko ocvremo. *0 nje mora biti dobro 5 če ponudimo omlet ^ p kot samostojno I '^\0 večerjo, Ko dve omleti. ^ n* ko je za predjed dov devana omleta. ko kot mer za osebo po fotografije brez kamere brez besed poletje v pisanem krilu Med žitom rastočo enoletnico z lepimi modrimi cevastimi in v koških zbranimi cveti poznamo kot odlično dopolnilo poljskemu šopku. Rastlina, katere pravo ime je glavinec, rečejo pa ji tudi modrica, smiljka, kneginja ali anzeljček, pa ima tudi zdravilne lastnosti. Raste po žitnih poljih, cvete junija in julija. Takrat nabiramo lepe modre cvete brez koškov. Plavica vsebuje sluz, čreslovino, vosek, inulin in še druge snovi, ki uspešno zdravijo vodenico in rumenico. Močno žene na vodo. Plavico priporočajo jemati v obliki čaja (3 do 5 kg same pla-vice ali mešanice na skodelico vode). Uporaba plavice pa je koristna tudi pri umivanju krast na glavi, pri garjah, vnetih ali ranjenih očeh, pri krvavečih in prip“ gnojnih ranah. Prav tako£ gf|u ročajo grgranje pri ali trdovratnem kašlju. ic3 Kako cenjena Je. P'1® L01* že v starih časih, pnc (J -poP0” tinsko ime ..centaurea- ^ & meni („centum ^t|ina rum" - zlato"), da je vredna sto zlatov. hjrate, j'11 Cvetove plavice naW ^ posušite in spravite, |jne vse ostale zdravilne omlete s sunki VIKTOR S. KOVALJ ZSSR Čeprav se sliši neverjetno, lahko fotografije izdelate tudi brez kamere! Postopek ni prav nič zapleten, fotografije pa zelo dekorativne. Predvsem potrebujete temno komoro (kopalnica ponoči), od pribora pa rdečo žarnico moči 15 vvatov, ter fotografski papir kontrastne gradacije in formata 24 krat 30 centimetrov. Za izdelavo slik je primeren vsak razvijalec za pozitive, prav tako tudi fiksir. Kos fotografskega papirja položite, prižgana je lahko samo rdeča žarnica!!!!), z licem navzgor na mizo. Na papir date nato predmet, katerega silhueto želite imeti na , .fotografi ji". Preostali fotografski papir spravite nazaj v škatlo. Zdaj je na vrsti osvetlitev. Za 3 do 4 sekunde prižgite 40-watno navadno žarnico. Razdalja od žarnice do fotografskega papirja ne sme biti manjša od dveh metrov. Navadno žarnico ugasnete in prižgete rdečo. Kaj se je zgodilo? Na fotografskem papirju so osvetljena samo mesta, kjer ni bilo predmeta, ki smo ga položili nanj. Mi smo na primer uporabili list praproti. Ko fotografski papir razvijemo, fiksiramo in izperemo, dobimo negativni obris motiva. List praproti se pokaže bel na temnem ozadju. Izbira predmetov, ki jih želimo ..fotografirati", je seveda neskončna. Predati se je treba samo domišljiji. Ne pozabite: papir med razvijanjem premikate, razvit je v približno eni minuti. Fiksiranje traja 3 minute. Ti dve operaciji delate pri rdeči luči. Po fiksiranju lahko prižgete navadno luč. Izpiranje v vodi traja pol ure, sicer bodo fotografije porjavele. Sliko je treba samo še posušiti; ker najbrž nimate sušilnika, jo s ščipalkami (tako kot brisačo) obesite na vrv. Suha bo v eni uri. K BRANISLAV OBRADOVIC JUGOSLAVIJA Sloveniji . „Pr' VibafilVn,, _■ P4i^a |filrn-U Pr'Prav|iajo v ^kumenL';t0fiTilh jubile)'ev n„._. film n Titovih 'uiosmir fi"*"' .film 0 Tito ih -?o ,Sl<.ih v Sl°veniji. V a fii* se Je nabrala a araHi, 9a dokumentar- ' snemal' V katerem so film-,e1S ^lc! beležili pomem-ri nas sr'Sx ,naše93 voditelja 'ki, udP|0«kanja ? tujimi držav-°n9resov Več*ih Prireditev, oddiha Pa tudi trenutke 2aierria Tu razvedrila. Gradivo 26‘ ^aja 194R°HbiSku 0(1 prvega tošnjerT1 do obiskov v le- rnaja. gjf111'u in prvih dneh ie Milan i - "5.in režiser filma Pervanie in t^IC' snemalca Jure ?el P«lJnePerk0-P^težni uStvarjalci n°V *e arhivskih. bodo J « obljubljajo, da fke P«nS ^lj-učili tudi film-Predvajani dosle^ * niso za vse knjige te zbirke, podaja podobo in zgodovinsko vlogo Tita v zgoščenem besedilu, ka terega v obilni meri spremljajo dokumentarne fotografije. Pod naslovom „Tito pa je Cankarjeva založba izdala knjigo, v kateri je več avtorjev pripravilo izbor Titovih govorov in člankov o revoluciji, samoupravljanju in neuvrščenosti, misli njegovih sodelavcev o njem ter ljudskih in umetnih pesmi o Titu. Prispevek k Titovi biografiji je prispeval dr. Pero Damjanovič. Knjiga žepnega formata je tiskana na tankem papirju, zato je kljub skromnemu zunanjemu videzu obsežna, saj šteje nad 460 strani. Njena odlika so kratki, jasni sestavki ter odličen izbor. Zbirka gre h koncu ‘niige o Titu V n v Hh" *%2?" Titovega viso- Idesetletnice 99 iublle,a in šti' t esetletnirJrc.ga lublleJ’a in šti-^nistirn nje9°vega vodstva !ko So l- partiie ie izšlo ve-r način ' "a ** ali druga-?ebnost in h ,UŠaio Približati uSka. i,uel,° ^93 velikega L^eka. |,.de ° tega velikega S: jJ?1?1 smo dvoje ^a^ NeLB;°2'Tito'' Slo-Dlnri°*ev'ča t in Tihomirja !? *'• \5 "Tito"- ki je n sta n avtorjev. Obe JJ*.jSp^^i^Stanoje- kl mladini ^ je Predvsem ni' Kot je značilno Obsežna knjižna zbirka Sto romanov, ki že trinajsto leto izhaja pri Cankarjevi založbi, se bliža koncu. S številkama 96 in 97 je založba izdala dvoje romanov, brez katerih si italijanske književnosti ne moremo predstavljati: »Zaročenca" Alessan-dra Manzonija ter „Rajnkega Matija Paskala" Luigija Piran-della. Historični roman „Zaročen-ca" je delo, s katerim je Ales-sandro Manzoni zaslovel po vsej Italiji ter ga mnogi literarni zgodovinarji postavljajo ob bok Dantejevi pesnitvi ..Božanska komedija", Ariostovemu ,.Besnečemu Rolandu" in Tassovemu ..Osvobojenemu Jeruzalemu". Drugi ga štejejo le za boljši historični roman v svetovni književnosti. Dejansko je roman nastal ob tesni naslonitvi na znamenite historične romane VValterja Scotta, česar avtor ni nikoli skrival. Kot temeljno delo italijanske književnosti zbuja še danes živahne odzive tako literarnih strokovnjakov kot navadnih ljubiteljev dobre knjige. Tudi Luigi Pirandello sodi med slovite italijanske pisce, le da je bolj samosvoj in kot pisec predstavnik novega časa. Predstavnik novega časa je tudi junak njegovega romana „Rajnki Matija Paskval", človek, ki že dvomi v vsemogočnost znanosti in napredka. Roman je kmalu po nastanku doživel ugoden odziv pri bralcih; hitro in z uspehom so ga izdali tudi v drugih jezikih. Spomini na otroštvo Založba Obzorja je izdala pet knjig nove zbirke Ljudje in vojna, s katero želi ustreči dokajšnjemu številu tistih bralcev, za katere knjig z vojno tematiko ni nikoli dovolj. Pri izboru so se v založbi odločili za dela, ki so v svetu dosegla velik uspeh; gre za tri romane in eno dokumentaristično pripoved. V dveh knjigah je izšel sloviti roman Irvvina Shavva ..Mladi levi", v eni knjigi pa „Čas življenja in čas smrti" Ericha Marie Remarquea in „Ne vem, kaj me radosti" Johannesa Maria Simmla. Z delom ..Arnhemski most" prinaša Cornelius Ryan v zbirko pripoved o neuspešni vojaški akciji zaveznikov, s katero naj bi presenetili Nemce in vdrli v osrčje tretjega rajha. V Cicibanovi knjižnici Mladinske knjige je izšlo zanimivo delo „Spomini na otroštvo". Čeprav je knjiga namenjena predvsem mladim bralcem, bodo po nji radi segli tudi odrasli, posebno tisti, ki jih zanimajo otroška doživetja naših bolj ali manj znanih literatov. V knjigi „Spomini na otroštvo" je namreč Kristina Brenkova zbrala pripovedi 72 slovenskih literarnih ustvarjalcev; vsak od njih pripoveduje o svojih doživetjih, izkustvih, doživljajih v otroških letih, to je v dobi, ki zariše neizbrisne sledi v človekovo osebnost. V knjigi so predstavljeni avtorji, ki so ali še živijo v času po vojni, medtem ko prej umrlih sedanji izbor ni zajel. Urednik zbirke Niko Grafenauer obljublja, da bodo tej knjigi sledile še druge, ki bodo ta svojevrstni izbor spominov razširile na vse pomembnejše besedne ustvarjalce pri nas. MESTNE GOVORICE Močan pripovedniški dar in čut za podrobnosti v življenju posameznika postavljata pisatelja Siegfrieda Lenza v vrh sodobnega nemškega pripovedništva. Ugled si je pridobil in utrdil s številnimi romani, novelami, dramami in radijskimi igrami. Umetniško najbolj prepričljiv je v svojih romanih, od katerih „Tista moderna glasba, ki temelji na razbijanju, grobosti, moči in preveliki glasnosti, mi ni všeč. Bral sem tudi, da je zaradi nje vse več naglušnih in gluhih med mladimi," je povedal 18-letni Bojan Kovač, dijak 3. razreda gimnazije v Kočevju, ki že 11 let obiskuje nižjo glasbeno šolo in je pred kratkim osvojil kot posameznik v D skupini (najtežji) prvo mesto in prvo nagrado na 14. srečanju harmonikarskih orkestrov in solistov iz vse Jugoslavije v Pulju. Tak uspeh so doslej dosegli le redki. Ko je naprej odgovarjal na vprašanja o odnosu mladine in odraslih do glasbe, je dejal, da se velika večina mladih navdušuje za progresivno, rock, jazz in pop glasbo. Vprašnje pa je, če jo imajo radi zato, ker nekaj najdejo v njej, ali zato, ker berejo, oziroma jim drugi rečejo, da je dobra. ..Nekateri na koncertu nore, padajo v nezavest, prihaja pa celo do orgij, slačenja. Besedila popevk so običajno neumna. Tu imamo nekaj že prevedenih v slovenščino. Dosedanjim prevodom se pridružuje roman „Me-stne govorice", ki je v prevodu Olge Ojstršek izšel kot 148. zvezek zbirke Ljudska knjiga Prešernove družbe. V romanu ..Mestne govorice" se je Lenz lotil sicer pri njem priljubljene vojne teme: okupacija Norveške je okvir pripovedi o ljudeh malega mesta, v katerem Nemci zapro 44 najuglednejših meščanov kot talce zaradi napada odporniške skupine na ostarelega nemškega generala. Nemci hočejo v zameno za življenje 44 talcev življenje Daniela, voditelja odporniške skupine. Daniel bi se Nemcem predal, vendar mu je glavni štab odporniških sil vdajo prepovedal. Okupatorji so talce postrelili. Iz tega zraste v pripovedi težko moralno vprašanje. Lenz pronicljivo analizira in riše podobo človeka, zapletenega v niti zla, kateremu ne more pobegniti. Posebnost romana „Me-stne govorice" je sam način pripovedi. Lenz je roman napisal, kot da eden od udeležencev ponesrečenega atentata na generala pripoveduje Danielu še enkrat vse dogajanje. so še svetlobni učinki... in vzdušje je še hujše kot na kakšni nogometni tekmi. Vendar je verjetno nekaj v tej glasbi, kar jih pritegne. Odrasli pa imajo raje umirjeno glasbo, popevke. Še starejši pa se navdušujejo za opere, koncerte in resno glasbo, se pravi za tisto glasbo, ki res nekaj velja. Vprašanje pa je, če se tudi oni niso v mladosti navduševali za kakšen cigu-mi-gu. Sam pa imam rad narodno glasbo, — zelo so mi všeč ruske in pesmi, ki jih poje Slovenski oktet — narodnozabavno glasbo — predvsem Avsenike — in resno glasbo. Všeč so mi tudi nekatera dela sodobnih avtorjev, kot so Volpi, Fugazza in Trecate. Skratka: bolj se navdušujem za melodijo kot za ritem. Vendar moram tudi tu takoj dodati, da so mi všeč ritmi latinskoameriških plesov, kot so samba, rumba, tango, ča-ča-ča. Skoraj bi pozabil, da so mi všeč tudi vojaške, ki imajo strog ritem, pa če poje zbor ob MOST Za mnoge je prebiranje knjig norveškega pisatelja Tar-jeija Vesaasa srečanje s pesnikom. Tudi „Most", ki ga je v slovenščino prevedel Janko Lorenci in smo ga pred kratkim dobili v popularni zbirki Ljudska knjiga pri Prešernovi družbi, je tako delo. Poezija tako po zgodbi- kot po jeziku. Lirično nadahnjen ljubezenski roman s ..trikotnikom": dve dekleti in fant, vsi komaj osemnajstletni, med katerimi se prepletajo ljubezenska čustva. A ker mora v takem primeru tretji odpasti, se to pripeti tudi v tej zgodbi, razumljivo, enemu od deklet Zgodba sama pa vendarle ne ostaja na lirično-ljubezenskem površju, temveč razkriva skrivnostne sile notranjega življenja človeka ob človeku — moškega ob ženski, ženske ob moškem. In to je tudi poglavitna vrlina ..Mostu". Naj pristavimo še to, da so Vesaasa prav zaradi njegovega tenkočutnega poglabljanja v skrivnosti življenja že nekajkrat predlagali za Nobelovo nagrado. prebrali smo Zapisan slavi Čas med obema vojnama je bil v ZDA čas velikih ekonom- skih kriz, naraščajoče brezposelnosti, bede in životarjenja večjega dela ameriške družbe. In kdo bi to bolje spoznal in opisal kot človek, ki je vse svoje življenje preživel med temi ljudmi? Woody Guthrie se je rodil, živel in umrl v revščini; bil je brez formalne izobrazbe, toda življenje je poznal kot malokdo. Bil je glasbenik, pel in igral je ljudske pesmi. V svojem življenju jih je napisal nad tisoč; večino jih je posvetil delavcem, revežem, brezposelnim in bednim ljudem: Avtobiografski roman „Na-menjen slavi", ki je izšel pri Pomurski založbi, na preprost, razumljiv, a tudi tragičen, razmišljajoč in zabaven način opisuje otroštvo in del avtorjev mladostnih potepanj po ZDA. Guthrie nam opiše propad svoje družine, peščene viharje, požare, ki so uničili toliko domov in družin, srečamo ga med ljudmi, ki so iskali delo, z ljudsko pesmijo lajša težave obiralcem na plantažah, razveseljuje delavce, ki so gradili jezove za elektrarne, podoživlja tragiko življenja delavcev na naftnih poljih in blišč in bedo velemesta. Čeprav je Guthrie znan kot glasbenik, je napisal tudi več proznih del, od katerih je pričujoči avtobiografski roman njegovo najboljše delo. Knjiga je v ZDA prvič izšla leta 1943, se daj, deset let po avtorjevi smrti, pa po zaslugi prevajalca Tomaža Domicelja tudi pri nas. _________ D. VOVK spremljavi harmonike ali igra orkester na pihala. Zelo mi je všeč .Marš na Drino' in Pesem 14. divizije. Tudi v nekaterih starih filmih, na primer v Plesu na vodi, so zelo lepe melodije." Bojan, ki je v šoli vseskozi odličnjak, je o današnji glasbeni vzgoji povedal: „Nekaj šolar le odnese od tiste ure ali dveh glasbene vzgoje na teden. Vsaj sliši dela priznanih umetnikov, čeprav se morda zanje ne navdušuje. Morda pa bo kdo kasneje le kupil tudi kakšno ploščo resne glasbe. V srednji šoli še enkrat slišiš dela priznanih avtorjev. Nihče ti nobene glasbe ne vsiljuje, kar je prav. Vsekakor pa dobiš nekaj splošne izobrazbe." Študirati namerava pedagoško smer, ni pa se še odločil za stroko. 0 svojem učitelju oziroma mentorju pravi: „Za vse, kar sem v glasbi dosegel, ie zaslužen moj mentor Adi Skorjanec. To je res pravi človek in vzgojitelj. S prijazno besedo doseže vse. Učenca zna pritegniti. Tudi izven šole je prijazen. Nikoli se nisem bal na vaje ali nastop. Njegov odnos me spodbuja k delu. Zelo se veseli, če dosežem uspeh. Če bi se spet odločal za glasbeno šolo, bi ponovno njega izbral za mentorja." In kaj bi ta fant, ki se ne sme preveč Ukvarjati , s športom, ker sicer ne bi imel dovolj občutljivih prstov za tipke harmonike, naredil, če bi bil župan? „Vsem ljudem ni mogoče ustreči. V Kočevju smo hoteli bazen, zdaj pa ni dovolj obiskan; morda tudi zato, ker je vstopnina razmeroma visoka. Človek pač hoče tisto, česar nima, ko pa tisto dobi, se usmeri drugam. Mladina bi rada klub, mladinsko središče. Če pa je v Kočevju kakšno gostovanje, ga ne pridejo gledat prav tisti, ki se najbolj navdušujejo za klub in njegovo kul-turno-zabavno poslanstvo. Jaz bi bil za disco klub, ki bi imel več oddelkov, da bi vsak lahko poslušal tisto glasbo, ki ga zanima." j0ŽE PRIMC PREDCTflVUAffiO vam Na povabilo SAZU je Slovenijo obiskal ing. Simon VViesenthal, znani Jovec na naciste" in vodja mednarodnega židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju. Mož z nenavadno energijo, znanjem in dobrimi živci je pri petinšestdesetih letih še ves predan svojemu življenjskemu cilju: odkriti in predati roki pravice čimveč množičnih morilcev, krivce strahot druge svetovne vojne, da se ne bi nikoli več ponovilo tisto strašno dejanje. „Na ta dejstva zgodovine ne smemo nikoli pozabiti. Kajti' oportunizem raznih politikov je često pripeljal do sprave z nacisti ali do modusa vivendi s tako imenovanimi demokratičnimi privrženci. V različnih deželah smo lahko ugotovili, da je to vprašanje pravičnosti glede množičnega pokola naletelo na različno obravnavo, in v nekaterih deželah je politična resnica — ker so glasovi nacistov pri volitvah potrebni — privedla tako daleč, da je prišlo do izjave, češ čas je za zaključno potezo, 30 let je dovolj. V Avstriji na primer, ne bo več procesov proti zločincem II. svetovne vojne, čeprav so preiskave uradno še v teku. Tudi v nekaterih drugih deželah z izjemo Nizozemske je to vprašanje izgu bilo vsakršno pomembnost. Toda ne za nas! Mi ne ustvarjamo politike, mi smo žrtve politike in zato je ne moremo odobravati. Zato moramo povzdigniti svoj glas. Mi preživeli, manjšina v primerjavi z milijoni, ki jih je nacistično barbarstvo odtrgalo od nas. Se danes živi skoraj 7 milijonov nacistov, od tega približno 5 milijonov v Zvezni republiki Nemčiji, 1,5 milijona v Nemški demokratični republiki, 300.000 v Avstriji in okoli 200.000 v ostalem svetu. To so okrogle številke. Imajo pa vse večji, lahko bi rekli, zastrašujoč vpMv na mladino. Moramo se zavedati, da tega, kar se je zgodilo, ni mogoče nikoli kaznovati, ker življenje zlo-čnica, ki ima na vesti stotisoče ljudi ali jih je celo lastnoročno ubil, ne more biti nikoli tako dolgo, da bi se za svojo krivdo pokoril. Vsak proces ima torej, kar se tiče razsodbe, simboličen pomen. Če se sedaj glasi sodba na smrt ali dosmrtno ječo, tedaj je še ohranjena misel pravičnosti — lahko se reče: človek je s svojim življenjem plačal za svoja kazniva dejanja, ali pa celo svoje življenje preživel v jetnišnici. Toda če je kazen omenjena in znaša le določeno število let, nastane prikaz stanja, ki ni zadovoljiv. Primer: Eichmanov vodja transportov Franz Novak je dokazano pripeljal 1,700.000 ljudi v Auschvvitz. Njegova kazen je znašala 9 let. Nekdo lahko ob tem reče: ,Za transport moje matere v Auschvvitz je bil mož 30 sekund v zaporu.' Mislim, da bi bilo v zvezi s tem dobro raziskati pravno stanje. Veljavno pravo je v različnih evropskih deželah staro približno 100 let. Tedaj, ko je to pravo postalo zakon, je bil pojem masovni morilec povezan z nagonskim storilcem, bolno osebo, blaznežem, ki je pobil svojo družino. Pred Hitlerjem je bil pojem masovnega morilca povezan s takšnimi storilci. Čas nacizma pa nam je prinesel popolnoma nov tip masovnega morilca, tip, ki ni imel nobenih osebnih odnosov s svojimi žrtvami, ki često teh žrtev niti videl ni — to je morilec izza pisalne mize, ki je s svojim telefonskim razgovorom ali telegramom iz oddaljenosti sto kilometrov izbrisal stotisoče ljudi. Žrtve niso vedele, kdo je njihov morilec, in ta ni poznal ali videl svojih žrtev. In za te masovne morilce nimamo ničesar drugega kot sto let staro pravo. Težava, ki nas obremenjuje, je tudi oznaka,vojni zločinec'. Jaz uporabljam ustreznejši pojem: nacistični zločinec. Zločini nacistov imajo le malo skupnega z vojno, začeli so se že šest let pred njo. Osnovanje koncentracijskih taborišč, nuernberški zakoni, kristalna noč, aretacij^ in umori. Vse to se je zgodilo že pred izbruhom vojne. Vojna je z osvojitvijo skoraj vse Evrope dala možnost zagrešiti velike zločine in ubiti milijone ljudi. Toda ti zločini niso bili del vojnih dejanj. Največ zločinov v letih 1942 in 1943 je bilo v uničevalnih taboriščih, ki so bila 1500 in več km oddaljena od frontnih linij. Kaj ima to opraviti z vojno, če so na primer Žide z otoka Rhodosa naložili na ladje, jih tedne brez vode in hrane vozili preko Evrope v Treblinko, da bi jih tam ubili." Simon VViesenthal je strpen. Žaveda se velikih težav in nevarnosti pri tem delu. Toda do sedaj je Ž6 veliko narejenega. Izsledil vrsto zločinov, med njimi tudi Aichmana in kot enega zadnjih šefa izpostave gestapa na Jesenicah Clementa Drusch-keja. OGiskal je Begunje.in Podljubelj in z najveČ-jim spoštovanjem govoril o Jugoslaviji in Titu, ki je bil po njegovih besedah „vsem žrtvam nacizma po taboriščih svetla luč in upanje v temi." Tudi sam je preživel strahote uničevalnih taborišč in izgubil družino. Po rodu je Poljak, toda že davno je postal državljan sveta, strah in trepet nacističnih zločincev, ker, kot se je pošalil na tiskovni konferenci: „Ti ljudje mislijo, da vem o njih vse. Toda če bi vedel le deset procentov resnice, bi bil zadovoljen. Ne srečen. Sreča za takšno stvar ni prava beseda." Trenutno se ukvarja s tristo primeri. Večina teh je v ZDA Čilu, Argentini... Med njimi je tudi eden največjih zločincev Jugoslavije Andrija Artukovič. Simon VViesenthal pravi: Nacizem dobiva nove oblike. Mogoče je danes že deset milijonov nacistov in neonacistov, ki bodo v nekem trenutku zgodovine postali zopet nevarni za človeštvo. Zato moramo pisati, govoriti, uprizarjati procese, tudi če ni na procesu glavnih krivcev, kakor se je to zgodilo na tržaškem procesu o zločinih v Rižarni." BOJAN BUDJA MARKO KLINC „Vendarle. Bali smo se že, da boste našo gostilno izpustili," so si oddahnili vaščani Lašč pri Dvoru, ko smo si za današnji zapis izbrali oštarijo „Pri Rojcu". Upravičeno. Za vasico z nekaj hišami je to prostor, ki jim veliko pomeni. Nimajo ne trgovin ne drugega mesta, kjer bi se zbirali, zato so večeri v Roj-čevi gostilni vselej polni vsakdanjih zgodb iz trdega kmečkega življenja in ob kozarcu pravega belokranjskega se razgreje še tako „hla-dna" kmečka duša. „Za goste se nam pa res ni treba bati," pravi današnji birt Franc Rojc, ki skupaj z ženo Marico že celih sedem let nepretrgano vodi gostilno. Ob tem je povedal, da so bili v tej hiši že pred vojno gostilniški prostori, last nekega njihovega soseda, da pa je sovražnik hišo med vojno skoraj popolnoma uničil. Po osvoboditvi je pričela krčmariti Maričina mama, vendar je kasneje gostilno prepustila hčerki, ki je bila ta čas najmlajša obrtnica v kraju. Da nes se lahko postavi z že 16-letnim „stažem" v gostinstvu. Nekaj se ga je „nabralo" v Novem mestu, nekaj pa na Frati, kjer sta bila z možem natanko štiri leta in petnajst dni. Potem sta začela v Laščah. Najprej Marica, sedaj pa ima gostinsko obrt tudi Franci. Domačini so nam zaupali, da čeprav tudi sami veliko koljejo doma, še kako radi sedejo za mizo Rojčeve gostilne, ki lahko ponudi marsikatero dobroto. Birt je namreč tudi pol mesarja, zato nič čudnega, če se je glas o dobrem pršutu, domačih salamah pa zrezkih, pečenkah, pečenicah in krvavicah razširil celo tja do bele Ljubljane. „Imamo veliko prehodnih gostov, še posebno Novomeščanov, Kočevcev pa tudi Ljubljančanov, in dandanes moraš gostu, če hočeš, da bo še kdaj odprl vrata tvoje gostilne, ponuditi zares domače stvari. Tega je pri nas dovolj. Večkrat na leto koljemo, pa tudi salame in ostale izdelke naredimo doma. Naš jedilnik je vsak dan izpolnjen še z dvema obrokoma tople hrane, za malico pa nudimo enolončnice." Ob tem moramo zapisati, da je pri Rojče-vih stalna postojanka šoferjev, ki vozijo iz Kočevja v Novo mesto in obratno, veliko pa je tudi gozdarjev, ki tako »širokogrudno" krčijo čudovite kočevske gozdove. Birt pravi, da je le malo tovornjakov, ki si ne bi vsaj za trenutek odpočili od naporne in luknjave makadamske poti, ki tudi Laščanom ne da mirnega spanca. Prav za gostilno je to nemajhna ovira, saj k njeni uspešnosti sodi prav gotovo lepa asfaltna cesta, da o vodovodu, ki si ga Rojčeva tako želita, ne govorimo. „Veliko želja imamo. Vodovod in asfalt sta le največji. Radi bi pa pridobili še kakšen prostor v gostilni, uredili vrt postavili kakšno MORILCI PISALNIH MIZ lovski tromeji brunarico za zaključene družbe. Že dan bivamo mnogo naročil, tudi za skupins ske. Veliko je fantovščin in deklišč'^1/ ^ smo tudi že svatom, toda družbi, ki ste) ^ kot dvajset gostov, sva z ženo le steZ .... n0. Malce bolje bo potem, ko si bomo ure vo, sodobnejšo kuhinjo, mogoče bomci ^ tudi kaj osebja. Danes je namreč hudo. ^ ju ni nobene trgovine, tako da hodimo povat na Dvor, nič kolikokrat PaSeJf igd dilo, da nas je pozimi sneg povsem odre sveta. Takrat pač kruh sami pečemo, r mo si, kakor vemo in znamo." . tef, Rojčeva gostilna ima dve sobi, ena . pa je bogato okrašena s številnimi 1° ^ trofejami. Začudenje se je razblinilo ta J»^_ smo izvedeli, da je prav to mesto tromej ,0 skih družin, treh lovišč. In kdor je vsaJ ^ lovca, bo prav gotovo vedel, da napo fj. lovu sledi Jovska" debata v bližnji krc • ko so Rojčevi namelokrat gostitelji mo , zelenih uniformah. Če je dober ulov,.jjr ^ šna divjačina tudi v pečico in ob P°‘n veNkv^^^ DOi^SS^1-1^ SKUPNOST TRIGLAV -STO m£A območna SKUPNOST NOVO ME-' N°VO MESTO, GLAVNI TRG 24 obvešča ^ imai° sklenjeno obvezno zavarovanje avto-lahko oh 9°V0!'n0Sti za re9istrirana motorna vozila, da Ponov m' jUn!ja dvignejo ustrezno število ku- ^ovorncKtrfn n'h kuponov ** P0,icam avtomobilske ~ ki im?jo stalno Prebivališče Kn,Jni Crnorr|elj - pri Avto-moto društvu Črnomelj, ~ v nh? ° - 'telefon: 76-066 liaricu'0' o?č,eVje ~ pri Predstavništvu v Kočevju, Ljub-' vSaC-25/l:telef°n: 061-86-052 svnhi-i/jn*i^e^^ka ~ pri Predstavništvu v Metliki, Trg - ; S?e1'telefon: 77-219 obm«*" ^°Vo mest0 ~ v poslovnih prostorih Dolenjske trn 0& ne.s .upnosti Novo mesto. Novo mesto. Glavni - SSOba št 1.8> telefon: 22-152 Goliov/1?1 Trebnie ~ pri predstavništvu v Trebnjem, j^iev trg 4, telefon: 83-352. ^varovalno*0 1710 '2C*aia^ samo proti predložitvi veljavne °*nako Kn ,Ce’ katero bo pooblaščeni delavec žigosal z -Kupom izročeni". eno ali$veP ??varovancem, ki so v preteklem letu povzročili 2manjša. Se ^ev^° dodatnih kuponov sorazmerno VeHavn°datnih kuponov je brezplačna. voznik moto0 po ',n kupone mora imeti pri vožnji vsak menta ootrot!069,3 voz.'*a obvezno pri sebi, ker bo oba doku-2avarou V pr.'me™ prometne nezgode. naslednii ror,;Ln0-.pol'co 'n kupone bo potreboval tudi pri Od i39 traCli' m°tornega vozila. ^ na novih ^k0'13 J!®77 dalje bomo izdajali zavarovalne poli-VSe azcih s tfemi kuponi. stavništvih ar.ovance obveščamo, da lahko na naših pred-^estu in * pri ^to-.moto-društvih v Črnomlju in Novem ^'Sinejo evro J■ en^' območni skupnosti Novo mesto s^uPnosti nrnm ♦' c*)razec' s katerim prijavijo zavarovalni Vanec vedno s sebo'0 nezgcK*0' ^a obrazec mora imeti zavaro- Instalacijsko podjetje Novomontaža, Novo mesto, Adamičeva 2 RAZPISUJE 1. delovno mesto elektrotehnika za delo v pripravi dela in kalkulacijah na področju elektroinstalacij 2. več delovnih mest za KV elektroinstalaterje 3. več prostih učnih mest za elektroinstalaterje, vodo- vodne inštalaterje in inštalaterje centralnega ogrevanja. Pogoji: pod 1: končana šola, moralno-politična neoporečnost in najmanj 4 leta prakse ter da kandidat ni v kazenskem postopku; pod 2: končana šola; pod 3: končana osemletka; Stanovanj ni. Plača po pravilniku o OD. Prijave z dokazili ^ ? pošljite v 15 dneh po razpisu. Gasilska 3 SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA razpisuje prosti delovni mesti 2. čuvajev POGOJI: £ rutjuji: ^ da ustreza splošnim pogojem, odslužen kadrovski rok. ^ Delo je za nedoločen čas. Stanovanj nimamo. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. Prijave sprejema i kadrovska služba. Ceste n. sol.o SGP »SLOVENIJA CESTE' LJUBLJANA, TITOVA 38 VABI k sodelovanju bUldozeriste in nakladalce Pogoji za sprejem: poklic iz strojne stroke in izpit za upravljača težke gradbene mehanizacije ter najmanj enoletne delovne izkušnje v stroki. \ ONPZ »BOHOR" SEVNICA I objavlja prosto delovno mesto | | RAČUNOVODJE ( reelekcija-) Pogoji: — višja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu; - srednja šola ekonomske smeri in 5 let izkušenj na vodilnem alj vodstvenem delovnem mestu. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v roku 10 dni po objavi. Kandidatom nudimo: možnost reševanja stanovanjskega vprašanja in dopolnilnega in strokovnega izobraževanja. Na delo sprejmemo za določen ali nedoločen čas, pogoj je poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi v časopisu. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: ^ kadrovsko-splošni sektor SGP ..Slovenija ceste", 61000 ^ ^ Ljubljana, Titova c. 38. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANA Odbor za medsebojna razmerja TAM-STADLER h 1. TOPLOVODNI KOTLI 2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI 3. ELEKTRONSKA REGULACIJA VSE ZA OGREVANJE SUPER AVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI Mednarodni patent No.250127 UNIVERZALNI KOTLI od 25.000 kcal/h naprej možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom visoki izkoristki goriva vgrajena avtomatika za samodejno delovanje gorilniki zagotovljeni nadomestni deli in servis ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM od 25,000 do 80.000 kcal/h možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom visok izkoristek goriv • samodejno delovanje KOTLI ZA OLJE ALI PLIN od 200.000 do 3,000.000 kcal/h ugodne dimenzije visoki izkoristki za delovanje do 110° C za nizkotlačno paro do 0,5 atm kvalitetni gorilniki dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST objavlja prosto delovno mesto \ STROKOVNEGA SODELAVCA - tajnika strokovnega odbora za gostinstvo in turizem Novo mesto pri Medobčinskem odboru GZS za Dolenjsko, s sedežem v Novem mestu. Glavni trg 7. POGOJI: višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 3 leta ustreznih' delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Prijave sprejemamo 15 dni po dnevu objave. Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z dokazili, opisom dosedanjega dela, življenjepisom in potrdilom o nekaznovanosti prek Medobčinskega odbora GZS Novo mesto, kjer bodo prejeli tudi želene informacije. . JELOVICO <&■ f Ji * §1 & ■H rr—fc NUDIMO VAM: 1 O — okna in balkonska vrata —J - JELOBOR 76 G — notranja vrata o — vhodna in garažna vrata 1 — senčila (polkna, rolete, žalu- 1 zije) E5 — montažne objekte Od 1 * sipi ^ KREDIT DO BH| (7) 111 30.000 DIN - ^ LU 1 H Z PRODAJNA MESTA: < Posavje—Brežice, Mercatorjeve CK poslovalnice v Šentjerneju, Treb- 1 1 njem in Metliki K O. JELOVIC A, Škofja Loka, tel. (064)61-361 ‘ vxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxx>^xxxxxxxxxxvvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxvvxvvv x>xx\xx\xxxxxxxx>, * fe ne bi tudi gra^0 * * t sr* *• % -% % Hitreje, ceneje, lažje V semiški Iskri spodbujajo inventivno dejavnost — Med predlagatelji največ delavcev — Spodbujanje in nagrajevanje inventivne dejavnosti je gotovo v črnomaljski občini najbolje urejeno v semiški Iskri. Samo lani je komisija obravnavala 19 koristnih predlogov oziroma tehničnih izboljšav; zanimivo je, da dajejo koristne predloge v glavnem neposredni proizvajalci, med katerimi je tudi precej priučenih delavcev. »Nagrajevanje je urejeno s pravilnikom, je povedal predsednik odbora za vrednostno analizo inž. Janez Štefanič. „Največ imamo koristnih predlogov, manj tehničnih izboljšav, izumov pa do sedaj še nismo imeli.'* Vsak koristen predlog obravnava posebna strokovna komisija, ki ga lahko še dopolni in razširi. Dejansko koristnost izboljšave preverjajo eno leto v praksi, v tem času ČRNOMALJSKI DROBIR JESENI SELITEV - Stavbo starega črnomaljskega zdravstvenega doma so začeli temeljito preurejati. Dela naj bi bila končana do jeseni, ko se bodo tja preselile vse družbenopolitične organizacije, prostor pa bodo dobile tudi samoupravne interesne skupnosti s strokovnimi službami. OBVEZNICE ZA UPOKOJENCE - Upokojenci iz črnomaljske krajevne skupnosti lahko dvignejo obveznice posojila za ceste, vplačane do koncsilanskega leta. Obveznice morajo dvigniti v tem mesecu v pisarni KS vsak dan do 9. ure. POLJE, KDO BO TEBE PLAČAL? - Nekaj lastnikov zemlje iz Ručetne vasi se pritožuje, da že lep čas po njihovih njivah teče nova cesta, njim pa še niso plačali zemlje, ki so jo odstopili. Pa ne samo to: še davek morajo plačevati bivši lastniki. Kai pa, ko bi začeli pobirati cestnino? se tudi pokaže, kakšen je prihranek in od tega gre predlagatelju nagrada. „Samo ena taka tehnična izboljšava nam je lani prihranila 450 tisočakov. V glavnem taki koristni predlogi pripomorejo, da nek izdelek naredimo lutreje, ceneje, z manj truda," pravi Štefanič. Nagrade ne morejo dobiti razvijalci, tehnologi, konstruktorji, saj je take vrste inventivna dejavnost njihova službena dolžnost; seveda pa jim pripadajo avtorske pravice od patenta ali izuma. „Da bi še bolj spodbudili to dejavnost, nagradimo tudi koristen predlog, katerega praktične vrednosti ni moč oceniti, ali za nas ne pride v poštev." Ker od prijave do iz- Inž. Janez Štefanič: „Menim, da so naši ljudje v razvojnem in konstrukcijskem oddelku preskromni, saj bi lahko marsikakšno izboljšavo patentirali.** fitnČilainnagrf6 5retoče povprečno Da bi inventivna dejavnost v Iskri še bolj zaživela, so odprli posebno delovno mesto. »Tehnik Jože Kobe, ki sedaj služi vojaški rok, je veliko naredil; če smo videli, da je cena nekega izdelka previsoka, je šel od oddelka do oddelka, spodbujal delavce, jih usmerjal, kmalu so začeli prihajati predlogi in uspeli smo znižati končno ceno izdelka," pravi Štefanič. A.B. KDAJ OBRAT V ADLEŠICIH? V torek, 31. maja, seje sestal po-1 lirični ^ aktiv krajevne skupnosti Adlešiči, ki sta se ga udeležila tudi predsednik občine Martin Janžeko-, vič_ in predsednik OK SZDL Niko j Požek. Beseda je v glavnem tekla o toliko odlaganem začetku gradnje obrata v tem kraju. POLITIČNI AKTIVI „ZA" V vseh krajevnih skupnostih v občini so imeti sestanke političnih 1 aktivov, na katerih so soglasno podprli akcijo za referendum za samoprispevek^ Čeprav z javnimi deli, financiranimi iz samoprispevka, ne bodo izpolnjene vse zelje KS, sta zmagala solidarnost in čut za potrebe vseh občanov. ODKRITJE PLOŠČE V KANIŽARICI V okviru praznovanj Titovih in partijskih jubilejev ter za letošnji dan rudarjev bodo v soboto, 2. julija, na Dvojmočevi hiši v Kanižarici odkrili spominsko ploščo. V tej hiši so bile pred vojno seje in konference okrožnega komiteja KPS. O MEDNARODNIH ODNOSIH V ponedeljek, 16. maja, se je j sestal koordinacijski odbor za mednarodne odnose pri predsedstvu OK SZDL Črnomelj in ocenil medna-1 rodno dejavnost v občini v pretek-1 lem obdobju. Odbor je zahteval f poročila tudi od društev, ki imajo mednarodne stike (tu gre predvsem za lovce in ribiče), ter od delovnih organizacij. SLABO SUŠENJE - Kmetje se nad vremenom; čas prišel, mrve pa zaradi muhastega vremena nikakor ne morejo posušiti. Komaj jo malo obrnejo, že jo namoči dež. Na sliki: obračanje mrve v Vrano-vičih. ■ .■*** Levi breg Kolpe od Slavskega laza do Žage so 28. maja čistili kočevski ribiči, ki imajo letne ribolovne dovolilnice na Kolpi. Razen tega so uredili jezove oziroma pragove na Jakšičkem potoku pri Vasi in Prifar-skem potoku pri Fari. V teh dveh potokih bodo namreč vzrejali mlade postrvi in jih kasneje selili v Kolpo. Delovne akcije se je udeležilo 35 ribičev, med njimi več mladincev, ki so krepko poprijeli za delo. Čeprav je to območje redko naseljeno, so nabrali več vreč polivinila, konzerv, stekla, raznih posod (od kuhinjskih Združeni bi delali bolje Kdor ne obdeluje zemlje, naj ne ovira zložbe zemljišč — Prednost družbenemu sektorju, pomoč tudi zasebnemu Občinska konferenca ZK Kočevje je na osnovi dosedanjih razprav organov in organizacij ZK v občini sprejela stališča in sklepe o nadaljnjih nalogah na področju kmetijstva, gozdarstva in preobrazbe vasi, ki določajo, da bo tudi v bodoče imel prednost pri razvoju družbeni sektor kmetijstva in gozdarstva. Dosledno pa je treba izvesti tudi sanacijski in razvojni program ZKGP Kočevje ter ga v okviru možnosti še dopolnjevati. Tesnejše sodelovanje med družbenim in zasebnim kmetijstvom oziroma gozdarstvom bo zagotovljeno preko tozda Kooperacija pri KG in GG. Pri urejanju medsebojnih odnosov pa je treba dosledno upoštevati zakon o združenem delu. Še letos je treba izdelati tudi program za izkoriščanje zemljišč, ki jih namerava KG na osnovi svojega sa- nacijskega programa opustiti ali le delno in izkoriščati. Pri izdelavi tega programa naj sodeluje tudi tozd Kooperacija KG in Kmetijska zemljiška skupnost. Letos je treba sprejeti še prostorski načrt in urbanistični red za posamezna naselja ter poskrbeti za hitrejši razvoj infrastrukture (ceste, vodovodi, elektrika itd.) in male industrije na podeželju. Za hitrejši razvoj gozdarstva, kmetijstva in vse občine j e odločilnega pomena tudi boj še združevanje dela in sredstev. Zato konferenca ZK podpira združevanja na področju gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva, o čemer je že izdelana študija za območje zahodne Dolenjske. Konferenca je predlagala, naj bi zakon o kmetijskih zemljiščih dopolnili tako, da ne bi mogli ovirati zložbe zemljišč tisti lastniki, ki zemlje ne obdelujejo in ne živijo vsaj v bližnji okolici svoje zemlje. J. P. upre® j ' odgovarl« ČISTILI OBREŽJE — Kočevski ribiči so pred kratkim temeljito očistili del obrežja Kolpe, v kratkem pa bodo izvedli še eno tako delovno akcijo. (Foto: Primc) Ribiči čistili in gradili - Ti si pa popolnoma i& KUL J„r IP bil - Morda res, vendar Je avtobusni vozni red »r ■> nja še bolj zmešan. DROBNE IZ KOČEVJA , do razpršilcev), cunj in drugega. Vse nabrane odpadke so nato zakopali. Poduk iz te akcije naj bo, da naj krajevne skupnosti ob Kolpi določijo kraje, kjer občani lahko odlagar jo smeti. Krajevne skupnosti in vsak občan pa so dolžni vse, ki odlagajo smeti drugod in tako onesnažujejo okolje, predlagati za kaznovanje. Ribiči namreč niso dolžni čistiti smeti za nemarnimi občanu Kljub temu so sklenili, da bodo organizirali še eno tako akcijo, in sicer predvidoma že 25. junija. JOŽE PRIMC NA TRI RAZ.ST^mk"ko^'^ in pionirji, zbiralci zn šol* ga filatelističnega društva, ^ krožek mlajših PlonlJ{eh razstav^ razstavljali kar na na ropublišb hkrati. V Krškem jih j ^ vitrin3l> razstavi razstavljalo ^ j zlato skupno 384 listov; f0|e^srebrenih. priznanje, 4 srebrna, V „ 7 bronastih in 2 cu je na medrepubliški 192 lovalo 6 mladincev ( ® listov) in v Zemun staVnih h-pionir (8 vitrin ul , raZStavalif stov). O zadnjih dveb pehUl Tak° mamo še podatkov P eje® so mladi filatelisti takoj^P £ d srebrne značke Or P » ^pii značka ni bila saino p d j0i tudi spodbuda za bodoče SMETI NA ASFALj^o^Sf ja za ureditev prome ?bfavn2'f imelo sejo, na kateri so^^fc ureditev p^ometapomestim*, postavitev semaforo >. jn p0(|o postavitev smernih no. Sedaj imamo tirane parkirne V<* ba določiti, kdo Jih prosto^ Id stresejo na par^rnmj ^ # vso navlako m .pepgg asfalt. Potniki, ki čakajo^ odmetavajo tudi vse p folklora v KgfV Folklorna skupina *u ^ W ševič" iz Smederevske ^ prt gostovala 3. julija .g plese kazala bo srbske Jj„vanStdh f plese drugih jugosl« ^ dov. Ta skupina bo dk)^i julija na izseljenskem ] Škofji Loki, hato pa se J kjer bo posvet mest, kr ^ s Škofjo Loko m Palanko. Med ta mesta Kočevje. KOČEVSKE Za se boljše sodelovanje zbori občanov R|K0 se prebija naprej Komite OK ZKS o medobčinskem sodelovanju v dolenjski regiji — Povezovanje tudi zunaj regije Na zadnji seji komitria občinske konference ZKS Metlika - bila je v četrtek, 26. maja — je tekla beseda o medobčinskem sodelovanju. Ugotovili so, da se je to sodelovanje v zadnjem času močno okrepilo, in poudarili, da mora temeljiti na prostovoljnosti, enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti, predvsem pa na samoupravno opredeljenih skupnih interesih. Metliški komunisti menijo, da si bo treba bolj prizadevati za skladnejši ekonomski razvoj občin v dolenjski regiji. Tu mislijo predvsem na uresničevanje družbenega dogovora občin dolenjske regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja v letih 1976 - 1980. Metličani so zaskrbljeni zaradi izredno majhnih investicijskih naložb v občini, 1975 so znašale 38,152.000 dinarjev, lani pa le 26,683.000. Tudi za njihov največji problem - prestrukturiranje go- SPREHOD PO METLIKI . V PETEK POPOLDNE se je zbra- lo pred hotelom „Bela krajina" precej ljudi, ki sta iih privabila Mariborčana Miljutin oimek in Ivo Mojzer. Z ekipo sta reklamirala Oro, kije najboljša ta hip, in najmlajši slovenski tednik 7 D, delila sta tudi avtograme, značke in majice. Smeha, petja, a tudi dežja ta dan ni manjka- lo, ljudje pa so se brezplačno prijetno zabavali DELOVNO ORGANIZACIJO BETI so obiskali delavci Yulona iz Ljubljane, blojihje blizu sto. Poleg večurnega pogovora so se spoprijeli za zmago tudi v šahu in kegljanju, prijateljsko srečanje pa se je zavleklo v pozen popoldan, ko so pojoči Ljubljančani zadovoljni zapuščali Metliko z obljubo, da ne bo treba dolgo čakati na ponoven obisk. Na obisk v bti je prišla tudi sindikalna organizacija iz Pounja. metliški tednik spodarstva - menijo, da bi se morali bolj zavzemati tudi drugi dejavniki v dolenjski regiji. , Zavzemajo se tudi za sodelovanje na področju samoupravnih interesnih skupnosti, na primer na področju kulture, športa in izobraževanja. Na seji so opozorili na premajhno aktivnost metliških delegatov, tako v regionalnih kot republiških organih in družbenopolitičnih organizacijah; govor je bil še o odhajarg u kadrov v druge občine, zavzeli pa so se tudi za enakomernejše zastopanje kadrov iz vseh štirih občin v medobčinskih družbenopolitičnih organizacijah, kjer nima metliška občina niti enega predstavnika. Komite sodi, da se do sedaj regija ni zapirala navzven in da mora biti tudi v bodoče tako, saj metliška občina veliko sodeluje tudi s sosednjimi hrvaškimi Na seji so ugodno ocenili uspeli referendum o združitvi Beti in Kometa v SOZD TIM in poudarili odgovornost vseh za kar se da hitro uresničitev samoupravnega sporazuma o združitvi A. B. Jutri, pojutrišnjem in v nedeljo bodo v vseh 1.3 krajevnih skupnostih metliške občine zbori občanov, na katerih bodo razpravljali o temeljih razvojnih programov družbenih dejavnosti za obdobje 1976 - 1980, o samoupravnih sporazumih za skupno porabo za letos, o splošni porabi ter o dopolnitvah statuta KS in o povezovanju v kmetijstvu. V petek, 10. junija ob 20. uri, bodo zbori na Božakovem (v šoli), v Dobravicah (gasilski dom), Gradcu (rdeči kotiček) in na Lokvici (vaška hiša) v soboto, 11. junija, ob 20. uri v samni vasi (vaška hiša), Grabrovcu (vaška hiša), Rosalnicah (gasilski dom), Drašičih (gasilski dom) Metliki (sejna soba); v nedeljo, 12. junija, bosta ob 9. uri zbora na Suhorju in v Podzemlju, ob 14. uri pa ria Jugorju in Radoviči (povsod v šoli). VEČ KOT PET TON PAPIRJA V zadnji akciji za zbiranje papirja in starih oblačil ter obutve - bilaje 26. in, 27. maja - so v Metliki in Gradcu zbrali 5.300 kg starega papirja ter 1.100 kg oblačil in obutve. Pri zbiranju so se še posebej izkazali J mladi člani Rdečega križa. ARHEOLOŠKE NAJDBE — Pri izkopu jame za prizidek doma počitka so naleteli na prazgodovinske izkopanine. Domnevajo, da gre za tla neke hiše ali naselbine. Tisti del gradbišča so zaščitili, da ga bodo preiskali arheologi. (Foto: Bartelj) Ob analizah gospodarjenja pregledati tudi, kako uresničujemo zakon o združenem delu Lani je poslovno leto zaključilo z izgubo v ribniški občini le Sukno iz Jurjeviče (809.000 din), v prvih treh mesecih letos pa ITPP (771.000 din), ZKGP tozd Jelenov žleb (503.000 din), ZKGP tozd Kooperacija (274.000 din) in Eurotrans (690.000 din). V Suknu in ITPP so sprejeli ukrepe, da izgube ne bo več; v obeh tozdih ZKGP je izguba predvsem sezonskega značaja, medtem ko pri Eurotransu trdijo, da je izguba posledica dejstva, da so v januarju njihova vozila zaradi tehničnih pregledov in registracij stala, prav zaradi tega pa je bilo tudi več stroškov, katerih posledica je izguba. Analize gospodarjenja lani in v prvih treh mesecih letos kažejo tudi, da je Inles sicer še vedno daleč največja delovna organizacija v občini, vendar ne daje tistih rezultatov, ki Kmalu bomo plavali Gradnja plavalnega bazena in športne dvorane v Ribnici lepo napreduje. Če ne bo zastojev, bo ta objekt odprt do letošnjega dneva republike. Dela izvaja Gradis iz Ljubljane. Lepo vreme skoraj brez padavin je šlo graditeljem na roke. Doslej so opravljena naslednja dela: zemeljska dela, betoniranje (dokončujejo), konstrukcija je postavljena in prebarvana. Je pa tudi nekaj težav. Tako je jeklena konstrukcija presegla težo, ki je predvidena. Tudi vprašanje dovoda tople vode v bazen ni najbolje rešeno. Težave pa so še z uvozom bazenske črpalke. Zaradi vsega tega se lahko dela nekoliko zavlečejo. Medtem pripravljajo tudi kadre, ki bodo v bazenu delali. Kaže, da bo tu zaposlenih 6 do 8 ljudi. Vzgajajo tudi plavalne učitelje. Za tečaj plavalnih mojstrov sta se prijavila dva kandidata, sprejeti pa nameravajo še dva. M.G-Č jih je skupnost od njega pričakovala. Tako počasi izgublja položaj edinega nosilca razvoja občine. Treba pa bo dati v bodočih načrtih večji poudarek kovinskopredelovalni industriji, se pravi Riku, ki razmeroma hitro napreduje in ima tudi zanimive in velike načrte razvoja v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji. . Pri oceni gospodarjenja v prvih treh mesecih letos naj ugotovimo še, da je bilo kar 69,6 odstotka ustvarjenega dohodka porabljenega za kosmate osebne dohodke, 9,2 odstotka za pogodbene obveznosti, 13 odstotkov za zakonske obveznosti in 8,2 odstotka za sklade delovnih organizacij. Letos in v prihodnje bo treba posvečati posebno pozornost delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo. To porabo je treba uskladiti z dohodkom oz. družbenim proizvodom. Nadalje bo treba povsod urediti nagrajevanje po delu, izpeljati dogovarjanje za financiranje skupnih služb, natančneje urediti dohodkovne odnose; razen tega bo treba posvetiti večjo pozornost skupnim vlaganjem. Zdaj namreč sredstva, ki za investicije so, niso izkoriščena, ker so preveč razdrobljena. Razen tega je premalo denarja v proizvodni i m preveč v bankah. J. PRIMC ŠE LETOS OTVORITEV -Gradnja plavalnega bazena in športne dvorane v Ribnici poteka po načrtih. Otvoritev bo še letos. Upamo, da pobudnikov gradnje po otvoritvi ne bo bolela glava zaradi majhnih dohodkov in velikih izdatkov, kot jih boli skoraj povsod po Sloveniji, med drugim tudi v sosednem Kočevju. (Foto: Primc) - Kaj praviš na “8°!?, daje lani zagrejovrinn čini razna splosna k*" nja 123 moških, , mladoletnikov in 11 ,. — Da je razmerje mi, ženskami m dobno kot v razmh vt» lesih in delegacijah. zobot te premalo telefon KLJUČKOV - Ob« Ribnica ima 300 teiei ysi čkov izkoriščeni p* . \ dveh.’Kar 314 proM^grT čitev telefona- Za rf videla dograditev 500 opJj| čkov. Montaža b°wjuževanF j letos, postopno vk« ^ jo naročnikov pa s.? drljegal6 drugi polovic, pnhodr? S ■ SLABA RAZS^jliziraj°\ kateri Ribničanje javna razsvetljava *{*>■ na nekaterih obI?° g obn0'',« la. Zvedeli smo, da MrazSvetiJf sodobitev vse J3'’* jjuga d mestu in še nekater ljala okoli 3 mriijone. * denarja ni nikjer, ? toijlcqP dobili prihodnje leto vaJo P Električne kable natnej3 ti tudi pod zemfe raZSve#a slej ni določeno, kje bo jokari!0; p« hiša. Zdajje dobda t tudl niP.b)10 telom in P0Št°V„Hiranje nih ovir, da asfaltiienj ^ kmalu opravljeno- ^ N $ IGRIŠČA SEJE tr&jfej močju Prijateljeve^3 g časa ne bo °troš t0 o ja je to eno najt^lyzl0kj® jeiA območij Ribnice- .^upljeri ^jjiso te namene še šče, saj je-bdo PJ? 200 zelo drago (okob „ n® Česar pa si v KlDni privoščiti. VESELJE ZA SLOVO - Konec leta so začeli na nov založba mladinska knjiga ljubljanska banka ^ dveh letih na cilju Kako v dveh letih na vsa vaša vprašanja Gotovo že poznate stanovanjska posojila na podlagi motiviranega varčevanja in govorili smo že o dodatnih posojilih tistim občanom, ki brez teh sredstev ne bi uspeli priti na cilj, se pravi, dokončati gradnjo ali kupiti stanovanje. Lahko trdimo, da danes ni več reklamni trik, če rečemo, da lahko občan v pičlih dveh letih pride do svojega stanovanja. Gotovo brez posojil ne gre. Da pa trditev vseeno drži, bomo skušali potrditi s konkretnimi številkami in na primeru. Če se občan v Ljubljanski banki obveže, da bo tri leta varčeval za stanovanje in vlagal mesečno po 2.000 din, pomeni, da ta mesečni obrok pri današnjih življenjskih stroških sicer ni majhen, vendar v družini, kjer sta zaposlena oba zakonca, s pametnim gospodarjenjem pri družinskem proračunu, vendar lahko prideta na ..zeleno vejo". Po izteku varčevalne dobe, se pravi po treh letih, bo naš občan po varčevalni pogodbi prihranil 72.000 din, na njego.privarčevana sredstva pa mu b. cr.-j odobrila 100.800 din posojila, skupaj torej 17Z800 din. V najboljšem primeru ima občan oravico tudi do do^-Tga družinskega posojila , 40.000 din), r tako zbrani dinarji znesejo kar 312.000 din. Gotovo, da ta vsota še ni dovolj velika za nakup stanovanja ali zidavo hiše, vendar imamo pri tem v mislih še nekaj ..dodatnih virov", ki jih pač moramo upoštevati, ker spoznanje izhaja iz prakse in poznavanja problematike o nakupih stanovanj. V delovni organizaciji, kjer občan združuje svoje delo, gotovo skrbijo tudi za to, da bi se delavec kar najbolje počutil in živel v ugodnih stanovanjskih razmerah. Najbrž mu bo tudi delovna skupnost pomagala s posojilom. Tako je občan z vsem zbranim denarjem gotovo že prišel, ali pa se vsaj približal številki, ki odpira vrata v lastno stanovanje. Še vedno pa nismo odgovorili na vprašanje, kako uspe občanu že po dveh letih dobiti posojilo v banki, kjer je namensko varčeval za stanovanje in je bil pogodben rok tri leta? V Ljubljanski banki ima občan možnost, da s premostitvenimi posojili že pred rokom treh let dobi celotno vsoto. Povedati pa je treba, da bo za občana to kar trd oreh. Moral se bo seveda še dodatno zadolžiti (morda pri sorodnikih, prijateljih, znancih), da bo lahko že predčasno odplačal vse manjkajoče obroke in si s tem pridobil pravico, da zbere sredstva že v dveh letih. Z odplačilom vnaprej, mu banka prizna enake pogoje kot bi jih imel po izpolnjeni pogodbi o namenskem varčevanju, torej po treh letih. Res ne gre brez kombinacij in odpovedovanja, vendar najbrž tudi ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni mnogim ljudem, da se v lastni dom lahko vselijo kar leto dni pred predvidevanji. Če ste se tudi vi odločili, da boste varčevali za stanovanje ali za gradnjo hiše, pa bi radi kar najhitreje živeli pod svojo streho, se oglasite v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vam je najbližja in dobili boste odgovore na vprašanja, ki vas žulijo. 'n /^q 'UL p0VFpiL^.NAR0ČITE v VSEH knjigarnah, pri zastopnikih .r,JtNlKIH MA ČniAU DD I A ISi/l-riTCD II U IM Tl I m fll c i^EDNnlHKm NA ŠOLAH, PRI AKVIZITERJIH IN TUDI NE- ' p0 Pnt-ri J ZAI-OŽBl mladinska knjiga, oddelek za proda-VSTI, 61000 LJUBLJANA, TITOVA 3. UMIMCO LTV M tDUriH Delegati novomeške občinske skupščine na junijskem zasedanj u sestankujejo na ločenih zborih. Danes zasedata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki kot glavne točke obravnavata samoupravne sporazume družbenih dejavnosti za srednjeročno obdobje in pretresata zazidalne načrte za gradnjo ob Cesti herojev in na Žiberto-vem hribu. Družbenopolitični zbor je bil sklican včeraj z malo manj ob-Srnim dnevnim redom. NOVI DIREKTOR CENTRA 13. maja je delavski svet Zdravstvenega centra Novo mesto razpravljal o predlogu razpisne komisije in sprejel sklep, da se za generalnega direktorja centra imenuje diplomi-—! pravnik Jakob Berič. Novi direktor, zdaj še profesionalni predsednik občinske skupščine, bo predvidoma nastopil službo julija letos. VSAK PRVI IN TRETJI TOREK Novomeško filatelistično društvo je našlo za sestajanje nove prostore, in sicer v Domu JLA. Vsak prvi in tretji torek v mesecu se filatelisti dobijo med 18. in 19. uro. Od 7. junija dalje velja tak umik. način praznovati tudi malčki v vzgojnovarstvenih ustanovah. Na sliki je ena izmed skupin otrok vrtca na Raeovski, ki je na zaključni slovesnost-pokazala staršem in gostom, kaj vse zna. (Foto: R. Bačer) Ugotovili so, kaj jih čaka Pri Pionirju morajo spremeniti ali dopolniti kar 24 internih aktov — Uresničevanje zakona o združenem delu je začrtano z nalogami in roki Da prenašanje zakona o združenem delu v prakso tudi v novomeški občini ne poteka najbolje, je pred kratkim ugotovil medobčinski svet ZK, vendar pa imamo častne izjeme. Med take sodi novomeški Pionir, kjer so že točno določili, kaj morajo spremeniti, do kdaj in kdo je za te stvari odgovoren. Kakor je povedal Alojz Jožef, janje dohodkovnih odnosov, ugotav- kadrovnik pri Pionirju, sicer pa član občinskega komiteja ZK in podpredsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, so prve korake k uresničevanju zakona naredili že takrat, ko so zakon obravnavali dobro pripravljeni in hkrati z analizo takratnega stanja. Ravno ti dokumenti so bili osnova za ugotovitev delavskega sveta v začetku leta 1977, kje je Pionir glede sprememb zdaj in kaj ga čaka. Delavski svet je sprejel kon-kraten program za delo na področju prenašanja zakona v življenje. — Kakšne naloge vsebuje ta program in kako je predvidena odgovornost za njih uresničitev? „V programu je po vrsti napisanih 24 internih aktov, pravilnikov, sporazumov, ki jih moramo spremeniti, dopolniti ih sicer uskladiti z novim zakonom. S tem pa ni rečeno, da so ugotovljene vse potrebne spremembe. Obenem smo predvideli že način sprejema nove ali spremenjene interne zakonodaje: ali bo potreben referendum, ali izjavljanje, ali verifikacija na delavskem svetu itd. Imenovali smo koordinacijski odbor, ki je odgovoren, da bodo navedeni akti v določenih rokih sprejeti. Ta odbor sestavljajo poleg ge-■ neralnega direktorja še direktorji TOZD in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Že sestav odbora pove, da gre za odgovorno nalogo, katere uspeh bi moral biti zagotovljen." - Odboru so potrebna gradiva, pravniške formulacije in dodatne analize. Kdo se pri vas ukvarja s tem? „Imamo pravno službo, v njenem okviru pa je več ljudi zadolženih samo s tem, da študirajo interne akte in pripravljajo predloge za uskladitev z zakonom o združenem delu. Razen tega imamo posebne komisije, sestavljene iz predstavnikov vseh TOZD, ki se ukvarjajo s posameznimi področji zakona. Trenutno je dokaj agilna komisija za področje osebnih dohodkov; enak način dela je predviden tudi za ure- JUTRI O PRIPRAVAH NA VOLITVE Za petek, 10. junija, je sklicana občinska konferenca Zveze komunistov v Novem mestu. Na seji, na katero so vabljeni tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK, bodo ob- ijanje pogojev TOZD itd.“ za organiziranje v - Nastopa čas dopustov, zastavili pa ste si delo, vezano na roke. Ali vam bo uspelo? „Do konca leta bo naših 24 samoupravnih aktov uskladenih z zakonom, vemo pa, da nas bo čas lovil.“ R B. 900 jih gre na počitnice Konec meseca se začno letovalne kolonije otrok v organizaciji Rdečega križa — Za nadzor je dobro poskrbljeno Letovanje otrok je v novomeški občini tradicionalno dobro organizirano, čedalje teže pa je priti do predvidenih sredstev od sofi-nanceijev. ravnavali kot osrednjo točko kad-e priprave na gresa ZKS in ZKJ. rovske ni< na volitve in na kon- TESNEJE Z GROSUPELJČANI Pretekli četrtek je novomeško občino uradno obiskala delegacija iz Grosupljega. Predstavniki obeh izvršnih svetov in občinskih skupščin ter kmetijskih delovnih organizacij so se pogovarjali o tesnejšem sodelovanju v prihodnje. Tako gre za uresničevanje skupnih načrtov glede Suhe krajine, za varstvo okolja v zvezi z reko Krko in za skupne naloge pri razvoju kmetijstva in kmetijske predelovalne industrije. Novomeška delegacija bo vrnila obisk. Za šolarje in predšolske otroke iz novomeške občine je letos okrog 900 mest na razpolago v treh počitniških krajih. Po 360 mest imajo v Fazanu pri Portorožu in na Debelem rtiču, 120 pa v Gozd-Martuljku na Gorenjskem. Prednost pri letovanju imajo otroci iz socialno ogroženih družin in iz družin z neurejenimi razmerami ter letovanja potrebni iz zdravstvenih razlogov. Starši prispevajo glede na osebne dohodke. Brezplačno letovanje bo omogočeno najbolj potrebnim, pri čemer pa računajo tudi na finančno pomoč krajevnih skupnosti in sindikatov v delovnih organizacijah. Nekateri kolektivi (letos „Krka“ in Cestno podjetje) kažejo lepo razumevanje za otroke svojih zaposlenih. Težave so v tem, ker je oskrbni dan v koloniji iz leta v leto dražji, sofinancerji letovanja pa nimajo iz leta v leto več sredstev v te namene. Tako računajo pri Rdečem križu, naj bi dve tretjini potrebnih sredstev Zahvala neznanih Več kot 1100 litrov krvi V Domu JLA je bila 3. junija proslava ob dnevu krvodajalcev in zaključku tedna Rdečega križa, ki jo je priredil občinski odbor RK Novo mesto ob sodelovanju Dolenjskega okteta, redtacijskih skupin in orkestra KUD Dušan Jereb. Na prireditvi so bila podeljena priznanja vsem krvodajalcem v KS in delovnih organizacijah. Pred svečano akademijo je bila v mali dvorani slovesnost s svečano podelitvijo priznanj vsem, ki so darovali kri najmanj 25-krat in dali velik del k temu, da je bil plan, 1100 litrov krvi, presežen. V svojem govoru je predsednik Občinske konference SZDL Uroš Dular, ki je priznanja podelil, dejal, da so priznanja skromna oddolžitev za humano odločitev pomagati sočloveku in da pomenijo tako zahvalo družbe kot neznancev, ki jim je ta dragocena tekočina ohranila življenje in vrnila zdravje. Priznanja so prejeli: Anton Srebrnjak, Draga Kajtazovič, Mitja Počrvina, Alojz Jakše, Ivan Mlinar, Ivan Velikonja, Jože Vrščaj, Anton Kraševec, Drago Brezovar, Ivan Zoran, Ivan Šimenc, Jože Rebzelj, Franc Nadu, Martin Peterlin, Jože Smrekar, Miha Lokovšek, Betka Kuplenik, Ivan Božič, Franc Andrejčič, Stane. Nahtihal, Matija Golob, Marija Dragan, in Franc Somrak. Posebno priznanje je prejel Alojz Avbar, ki je daroval kri že več kot 50-krat I. V. zbrali pri interesnih skupnostih, eno tretjino pa bi dobili iz prispevkov staršev, sindikatov in krajevnih skupnosti. Glede nadzora otrok bo tudi letos veljalo načelo, da gre na skupino 10 do 15 otrok en starejši učitelj — vzgojitelj, razen teh pa bodo v pomoč tudi dijaki pedagoške gimnazije. Prva izmena otrok gre na štirinajstdnevne počitnice že 28. junija na Gorenjsko, julija pa se začne le-tovalna sezona tudi na moiju. Najprej se bodo zvrstili šolarji, konec sezone pa bodo letovanje omogočili 60 predšolskim otrokom. Novomeška kronika „METEORJI“ V KANDIJI -Delavci novomeškega hotela „Kan-dija“ so ostali zvesti tradiciji. Tudi letos bodo namreč organizirali na restavracijskem vrtu vsakodnevno glasbo s plesom, igral pa bo ansambel „Meteoiji“. Kot zagotavljajo, bo ples vsak večer od 7. do 22. ure, razen ob deževnih dneh. MATURA JE PRED VRATI -Na novomeških ulicah je zadnje dneve nenavadno živahno, za ta čas pač razumljivo: maturanti se poslavljajo od šolskih klopi, vesele obraze pa bo že čez čas prekrila nenavadna resnoba, ko bodo še zadnjič preizkušali znanje, ki so si ga nabrali v srednješolslah letih. TRIJE „NOVINa“ - Prejšnji teden so v novomeški porodnišnici rodile: Irena Pečavar s Trdinove 5 — deklico, Milena Krese z Ragovske 10 a - Tadeja in Marija Bobič iz Ulice Marjana Kozine 51 - Janeza. VSE PO STAREM — Na novomeški tržnici nič novega. Tako je v ponedeljek kilogram paradižnika veljal 35 din, kumar 25, cena jagodam je bila med 25 in 30 din za kilogram, prav tako tudi češnjam. Breslcve je bilo treba plačati po 30 din, pomaranče pa 12 din kilogram. In še ena zanimivost: bilo je tudi nekaj roštiljev, ki so jih prodajalke cenile na 140 din, po nekajminutnem barantanju pa so jih prodale tudi za 40 dinfl). Ena gospa je rekla, da ne razume, zakaj v novomeški občini tako skrivajo izgube, ko pa je vendar znano, da tega nihče ne krade ... tedensK6le m Četrtek, 9. junija - Primož Petek, 10. junija - Marjeta Sobota, 11. junija - Srečo Nedelja, 12. junija - Čedo Ponedeljek, 13. junija - Tone Torek, 14. junija - Metod Sreda, 15. junija - Vid Četrtek, 16. junija - Beno LUNINE MENE 16. junija ob 19.23 uri - mlaj BREŽICE: 10. in 11. 6. francoski barvni film Priznanje. 12. 6. in 13. 6. francoski barvni film Francoska zveza. 14. in 15. 6. ameriški barvni film Vojna zaradi Lili Madone. ČRNOMELJ: 9. 6. ameriški barvni film Gangster lepke. 12. 6. ameriški barvni film Kockarji drugega razreda. 14. 6. italijanski barvni film Kockarji drugega razreda. 16. 6. jugoslovanski barvni film Vinetou. KRŠKO: 11. in 12. 6. italijanski film Krvavi bratje. 15. 6. ruski film Petorica iz neba. KINO KRKA - NOVO MESTO: Od 10. do 12. 6. angleški barvni film Vrnitev Pinka Panterja. 13. 6. gledališki abonma Rokovnjači. 14. in 15. 6. angleški barvni film Štirinajst. 15. in 16. 6. italijanski barvni film Pogon za plenom. SEVNICA: 11. in 12. 6.-ameriški film Zaljubljeni bolničar. RIBNICA: 11. in 12. 6. italijanski barvni film Thomas. TREBNJE: 11. in 12. 6. italijanska barvna drama Grešnica. 15. 6. jugoslovanski barvni vojni film Kolesarji. SLUŽBO DOBI IŠČEMO žensko, ki bi hodila pazit enoletnega fantka na dom. Šterk, Šegova 14, Novo mesto. STANOVAMJA MLAD ZAKONSKI par brez otrok išče sobo s souporabo sanitarij v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro: „JULIJ-AVGUST*. ODDAM sobo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (1772/77). STANOVANJE eno-dvosobno kupim v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1805/77). ZAKONSKI PAR z enim otrokom išče sobo s kuhinjo ali eno večjo sobo, lahko tudi v okolici Novega mesta. Oglasite se v trgovini Planika, Glavni trg 32, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo in prostore za tiho obrt v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1610/77). SOBO oddam ženski srednjih let Naslov v upravi Hsta. Motorna vozila PRODAM R 8, letnik 1968, registriran do marca 1978. Tadija Simič, Jerebova 12, Novo mesto. PRODAM PZ 125, letnik 1973. Drska 19, Novo mesto, telefon: 22-653. PRODAM princa 1000. Jože Agnič, Gotna vas 51 c, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Vladimir Povše, Klenovik 7, Škocjan. ___ PRODAM Seat 850, letnik 1969. bi formacije dobite pri Igorju Sulnu, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM APN 4 za 3.500,00 din. Naslov v upravi lista (1817/77). PRODAM PZ 125, letnik 1973, lahko na kredit Marjan Kovač, Bršlin 21, Novo mesto, telefon: (068) 21-503. PRODAM R 4, letnik 1971 in 10 naseljenih A 2 panjev s čebelnjakom h vso opremo. Franc Koncilja. Dobrnič 1: PRODAM fiat 750, letnik 1971. Ivanka Brulc, BrSlin 11, Novo mesto. POCENI prodam motor Tomos 4 za čoln, nov, nerabljen. Naslov v upravi Bsta (1835/77). UGODNO prodam Jeep Willys, ob- novljen, registriran do oktobra 1977, stružnico za začetnika -staro, motor 3 KS 3 faze, osovi-no z ležaji s krožno žago in brusno ploščo. Srečko Jug, Savska 20 a, Sevnica. PRODAM PZ letnik 1973, prevoženih 60,000 km. Franc Bukovec, Loška vas 10, Dol. Toplice ali telefon: 84-522 od 6. do 14. ure. Ogled na domu od 16. do 19. ure PRODAM škodo 1100 L, letnik 1970, dobro ohranjeno. Informacije na telefon 85-235. PRODAM traktor Ursus z 900 urami v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni Franc Zorn, Potoki 1, Semič. PRODAM 101, letnik 1975/76, prevoženih 37.000 km. Naslov v upravi lista (1788/77). PRODAM fiat 125 PZ, letnik 1973. Marjan Bregar, Tomažja vas 24, Šmar. Toplice. UGODNO prodam moped T 12, 3 brzine, ročna prestava. Ludvik Strajnar, C. Gubčeve brigade 1 /b, Trebnje. UGODNO prodam poškodovano školjko za zastavo 101. Miklič, Cesta brigad 13, Novo mesto. PRODAM traktor Deutz (14 KM) s koso in hidravliko. Franc Krivic, Češnjice 17, Trebelno. PRODAM simco 1000 GLS in acetilenski razvijalec (karbitni). Marjan Čučnik, Regerča vas 95, Novo mesto. PRODAM simco 1000 GLS in škodo 1000 M. Janez Kopina, Radovlje 7, 68220 Šmar. Toplice. PRODAM tovorni avto Mercedes kiper v voznem stanju, neregistriran. Cena 25.000 din. Franc Lužar, Pod Trško goro 21, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno koso za traktor (angleški Ferguson tip 130). Jože Stubler, Bedenj 12, Adlešiči pri Črnomlju. PRODAM kombi Moris 1600 s šipami, letnik 1972. Naslov v upravi lista (1801/77). PRODAM zelo dobro ohranjeno motorno kolo MZ TS 150 de lux, letnik 1974 (7.000 km) in Tomosov avtomatik. Dušan Skočaj, Levstikova 16, 68250 Brežice, telefon 72—326. PRODAM PRODAM obračalnik Sonce 3. Jože Dornik, Drnovo 34, Krško. PRODAM sadike za živo mejo. Dra- fomir Pokomy, Drejčetova pot 1, Novo mesto. PRODAM košnjo več njiv na Hrastu pri Metliki. Marko Badovinac, like Vaštetove 17, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen televizor Iskra panorama. Jože Slavič, Grm 9, Trebnje, telefon 83-236, kličite ob večerih. PRODAM električni štedilnik. Tavčar, Nad mlini 22, Novo mesto. PRODAM vprežni obračalnik. Bru-dar, Gotna vas 2, Novo mesto. PRODAM mlade psičke istrijance z rodovnikom, stare dva meseca. Franc Borse, Polhovica 7, Šentjernej. PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Ogled je možen v dopoldanskih urah. Naslov v upravi lista (1779/77). PRODAM gumi voz in vinograd v Vinjem vrhu. Mrgole, Šentjernej 121. PRODAM kosilnico Alpina v dobrem stanju. Naslov v upravi Usta (1777/77). PRODAM 3-fazni hidrofor 1401. Oberč, Mestne njive 13, Novo mesto. PRODAM kozolec dvojnik (manjše izdelave) in mlatilnico s popolnim čiščenjem. Tone Grivec, Glo-bodol 2, Mirna peč. PRODAM smrekove in hrastove deske, ostrešje (grušt) za vikend in punte. Naslov v upravi lista (1770/77). PRODAM čebelje roje. Jože Suko-vič, 68216 Mirna peč 19. PRODAM nemški šotor 4,20 x 4 m, enkrat rabljen. Slavko Salmič, Koštialova 24, Novo mesto. PRODAM dva oleandra in palmo. Jerebova 6, Novo mesto. PRODAM obračalnik za BCS in vratca za silos. Dragan, Šentjurje 7. Mirna peč. PRODAM grablje ^a BCS kosilnico. Kristina Gnidovec, Sela 6, Straža. PRODAM večjo količino miniranega kamna. Bojane, Karteljevo 18, Mirna peč. PRODAM plemensko kobilo, staro 10 let m 1 mescc starega žrebič-ka. Črnič, Tribuče 60, Črnomelj. UGODNO prodam barvni televizor Philips. Telefon: 21-864. PRODAM dobro ohranjeno ostrešje (10 x 7 m). Maks Lokar, Šentrupert. PRODAM 50 arov košnje pod Težko vodo ob cesti. Ivan Luzar, Črmošnjice 20, Stopiče. PRODAM invalidski voziček. Gostilna Drenik, Novo mesto. UGODNO prodam opremo za dnevno sobo, nekoliko rabljeno, in televizor. Ivan Novina, Majde Šilc 13, Novo mesto. KJERKOLI kupim hišo z nekaj zemlje ali zamenjam za trisobno stanovanje na Mimi. Naslov v upravi lista (1782/77). DELOVNA ORGANIZACIJA kupi dve stanovanjski hiši (novejši ali starejši) v dobrem stanju, kmalu vseljivi. Naslov v upravi lista (1799/77). VINOGRAD in gradbeno parcelo na Suhorju pri Metliki takoj prodam. Telefon: (061) 56-861 po 18. uri. PRODAM parcelo Pod gozdom v Črnomlju. Anica Pezdirc. Ul. Alojza Fabjana 3, 68340 Črnomelj. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za Vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite J 0 odst. popusta! ODDAM garažo v Mimi peči pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista (1840/77). IŠČEM lokal za obrtno delavnico v Novem mestu. Naslov v upravi Hsta (1839/77). JARKICE pasme Golden Comet -rjave, stare 2 meseca, odlične nesnice (jajca z rjavo lupino), vzrejene in preventivno cepljene po zdravstvenih predpisih -lahko nabavite od 10. do 19. junija 1977 ob vsaki uri pri Ignacu Jeršinu, Račje selo 2, 68210 Trebnje. Zaradi rezervacije so zaželena pismena naročila ali telefon: (068) 83—389, kjer dobite tudi vse informacije. CENJENE goste obveščamo, da bo gostilna Drenik na Gkavi zaprta od 7. 6. 1977 do 7. 7. 1977. Za nadaljnji obisk se priporočamo. ivan bobič soboslikarstvo in pleskarstvo 68000 novo mesto marlana , kozine 51 tel. 21115 (068) Sprejme več vajencev za izučitev soboslikarske in pleskarske stroke. Možnost izučitve vse vrste soboslikarskih in pleskarskih del in polaganje tapet. Pismene in telefonske prjave pošljite na gornji naslov. DRAGI mami Barbari Šegina iz Tribuč pri Črnomlju za 67. rojstni dan iskrene čestitke in še mnogo zdravih in srečnih let želijo sinovi in hčerke z družinami. DRAGI mami ANI PEČARIČ iz Prečne iskreno čestitamo ob njenem 80. rojstnem dnevu. Vsi njeni. Dobremu sosedu TONETU PRUSU iz Gotne vasi za njegov 50. rojstni dan iskrene čestitke. Brezovarjevi. [flOBVESTlLAl VALILNICA na Senovem obvešča svoje stranke, da prodaja po ugodni ceni 1 leto stare kokoši, bele težke, rjave in grahaste srednje težke, zelo dobre nesnice, domače hranjene. Istočasno obveščamo, da še vedno valimo in imamo na zalogi piščance različne starosti. Kokoši in piščance lahko dobite vsak dan, razen ob nedeljah. Priporoča se MIJO GUNJILAC, 68281 SENOVO, TELEFON: 75-375. Ob smrti moje mame J02EFE BRATKOVIČ se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo v bolezni obiskali in ji kakorkoli pomagali. Posebna zahvala patru Mateju za številne obiske in tolažbo na domu, gospema Mavrovič in Petrovič za pomoč ter vsem sorodnikom. Hvala župniku Lavriču za pogrebni obred, cerkvenim pevcem iz Šentjerneja in vsem, ki ste ji prinesli cvetja in jo spremili na zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka, vnuki in drugi sorodniki. Ob boleči izgubi drage mame in sestre NE2E LISEC iz Šentlenarta se iskreno zahvaljujemo internemu oddelku bolnice Brežice, posebno sestri Milki Habinc za lajšanje bolečin. Hvala TOZD Jutranjka, ,,Orli-ca“ Brežice, sodelavkam, sosedom za podarjeno cvetje in vence ter vsem za izrečeno sožalje. Hvala duhovniku kaplanu za opravljeni obred in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Žalujoči: hčerka Vida in sestra Tončka z družinama. ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE ŽAGAR iz Češnjic pri Trebelnem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu še zadnjič obiskali na domu, ji darovali toliko cvetja in vencev in'jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za vso pomoč vaščanom, župniku za lepo opravljeni obred, Pevskemu društvu Trebelno za prelepe žalostinke in Gasilskemu društvu Štatenberk. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci Tone, Jože, Micka in Milka z družinami. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža in brata RUDOLFA JAKOBClCA iz Bednja 14 pri Adlešičih se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani, črnomaljski godbi na pihala in pevkam Prosvetnega društva Adlešiči za zaigrane in odpete žalostinke, Ivanu Požeku in Niku Cvitkoviču za poslovilne besede, KO ZZB NOV Adlešiči za podarjeni venec ter vsem, ki so podarili cvetje in vence in pospremili pokojnika na zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Neža, brata in sestra ter drugo sorodstvo Z A H V A LA Ob nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta, starega 1-1 i- tri A a ' ’ očeta, brata in strica - ANTONA BRADAČA iz Dolge vasi pri Kočevju * ki so so* se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom m znancem, “ cete[ čustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in , nam bili v pomoč ob naibridkejši uri. Toplo se zahvaljuj . ^ vomikoma tov. Nacetu Kamičmku in tov. Dušanu Bravmc j^ sta v poslovilnih besedah orisala njegovo težko a revoiua življenjsko pot. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo s.orc^?S prijateljem, za sočustvovanje,^ sožalje, darovane vence in cve j* spremstvo na zadnji poti FRANČIŠKE ROSTOHAR Brege 3 Posebno se zahvaljujemo delovnim organizacijam Agroserris Brej žice, tovarni Duro Salaj Krško, poklicni šoli Kranj za pouafl vence, godbi, dekanu za opravljeni cerkveni obred in za dos j pokop umrle ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri P°8re v kojnice. Žalujoči: mož Stanko, sinovi Milan, Jože, Rajko ter dl11 go sorodstvo. OSMRTNICA Dne 26. maja 1977 je p° hrbtni bolezni, star 57 let, umr bii mož in oče Jože Kolesa rudarski nadzornik ter kontrolor v Kovinarski Pokopali smo ga v soboto, 28. maja na krškem pokopali®11- ,, Za njim žalujejo: žena Marica, roj. Richly s hčerko BiijjJ to ter otroci: Mira Možgan in sin Jože z družinama^ Bojan, sestri Valči in Marica z družinama ter drugo so stvo Krško, 31. maja 1977 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi^ naše dobre mame, stare mame, S tete TEREZIJE MOZE iStop^ nutkih^ iz Šentjošta 13, pri! se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih tre ^ ^vs stvovali z nami in nam pomagali. Posebna tivala vase . pomoč, zdravnikom pljučnega oddelka in kirurškega . se i, Sevnica in Trehni« vijaflj®’ 1 -i itf^‘ Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upra' sednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Matjan Legan (glavni in nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (uredi Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica T( IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Janez rezel), Jože Primc, Jožica Teppey m Aiireu gaje, valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda: Jan* j. Klinc. a iv ucuick — ru>ajne/.iia sicvuk« v AliiVd nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din. P149 Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolaijev o*« j ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - ** jdi 52100-620-107-32000-009-8-9. , ^ & m OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 l™ strani 119 din, 1 cm na ’ ' P prvi, srednjih zadnji strnjuj^ 3' djJNj. Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja b® ^ g 0» vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacij®. >e 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne p»l' davek od prometa proizvodov. .,_vejn 'iflic* OČI RAČUN pri podružnici SDK /XI meS^gOfl* TEK 52100-601-10558 - Naslov*uredništva: 68001 N°v° ^ve: talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov u£,j, N^iii p.p. 33, telefon (068) 23 ne vračamo - Časopisni raicev z, p.p. jj, teieion: (uobj ZJ-bUO - J6U- 'amil, Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) • . 1 iiid' čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni psK- prelom: ČZP Dolenjski list Nnvn mp«*n — Barvni ska pravica, Ljubljana. ist, Novo mesto - Barvni TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 10. JUNUA: 17.15 Križem kražem — 17.30 Morda vas zanima: Hej, haj, brigade, barvna oddaja - 18.00 Obzornik - 18.15 Oktet DPD svoboda - Britof pri Kranju - 18,40 Mozaik - 18.45 Nevrokirurgija - barvna oddaja - 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Tedenski notraijepolitični komentar — 20.00 Propagandna oddaja — 20.05 G. Prosperi: Michelangelovo življenje -nadaljevanka - 20.55 Propagandna oddaja - 21.00 Rzgledi: Berlin - 21.30 Barvna propagandna oddaja — 21.35,1. Shavv: Bogataš in revež — barvna nadaljevanka — 22.25 TV dnevnik SOBOTA, 11. JUNUA: 8.00 Colargol - barvna lutkovna serij a — 8.15 Deklica Delfina *in lisica Zvitorepka - barvna oddaja - 8.25 V znamenju dvojčkov — 8.40 Razbojniki iz Kadremomme - I. del - 9.25 Človek in zemjja - serijski barvni film — 9.55 Izbira študf a in poklica - barvna oddaja — 10.25 Dokumentarna oddaja - ... G. Prosperi: Michelangelovo življenje — TV nadagevanka - ... Športno popoldne — 17.45 Obzornik — 18.00 Kala, mladinski film — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 Propagandna odd ega - 20.00 Na tuj račun, celovečerni film - 21.35 TV dnevnik — 21.55 625 — 22.35 .Jazz na ekranu: Ansambel Magog NEDELJA, 12. JUNIJA: 8.20 Poročila Lj — 8.25 Za nedeljsko dobro jutro — Čez tri gore: Mi smo pa v Selah doma — I. del barvne oddaje Lj - 8.55 625 Lj - 9.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka Lj - 10.25 Sezamova ulica - barvna oddaja -Lj - 11.25 Mozaik Lj - 11.30 Kmetijska oddaja Zg - 12.15 Poročila (do 12.20) Lj — Nedeljsko popoldne: Križem kražem - Morda vas zanima — Veseli tobogan — Igre brez meja — Okrogli svet - Poročila 17.15 Motokros iz Zaboka - prenos Zg - 17.45 Mareček, dajte mi pero - film Lj - 19.15 Risanka Lj — 19.20 Cikcak Lj - 19.30 TV Dnevnik Lj — 19.50 Tedenski gospodarski komentar Lj - 19.55 Propagandna oddaja Lj - 20.00 Rubežniki, barvna nadaljevanka TV Sarajevo Lj - 20.50 Propagandna oddaja Lj - 21.00 Rio de Janeiro: Nogomet Brazilija: ZRN — barv. prenos EVR - v odmoru TV Dnevnik Lj - 22.45 Športni pregled Lj PONEDELJEK, 13. JUNIJA: 17.00 Glasbeni ciciban — Zdravnik Lj - 17.20 Človek in zemlja -serijski barvni film Lj - 17.50 Obzornik Lj - 18.05 Marksistično pojmovanje odtujitve - oddaja iz serije Pomen dela za človeka Lj -18.25 Mozaik Lj - 18.30 Dogovorili smo se Lj - 18.45 Mladi za mlade (lok) Lj — 19.15 Risanka Lj - 19.20 Cikcak Lj - 19.30 TV Dnevnik Lj - 19.55 Propagandna oddaja Lj — 20.00 Jill Hyem: Metro Luxemburg - barvna TV drama Lj - 21.30 Propagandna oddaja Lj — 21.35 Kulturne diagonale (lj) - TOREK, 14. JUNIJA: 17.05 F. Puntar: Stol pod potico - I. del lutkovne nadaljevanke Lj - 17.25 Pan Tau - serijski barvni film Lj - 17.55 Obzornik §. - 18.10 »Mostarske kiše“ zabavno glasbena barvna oddaja Lj - 18.40 Mozaik Lj — 18.45 Ne prezrite — Titove knjige Lj - 19.15 Risanka Lj - 19.20 Cikcak Lj - 19.30 TV Dnevnik Lj - 19.55 Propagandna oddaja Lj - 20.00 Oči kritike Lj - 20.40 Propagandna oddaja Lj - 20.45 I. Bergman: Prizori iz zakonskega življenja - barvna nadaljevanka Lj -21.35 J. Hristič: Ohridska legenda — predstava SNG Maribor, barvna oddaja Lj - 22.40 TV Dnevnik Lj SREDA, 15. JUNIJA: 17.15 Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka — barvna oddaja Lj - 17.25- Čas stekla - barvni dokumentarni film Lj - 17.55 Obzornik Lj - 18.10 Na sedmi stezi Lj - 18.40 Mozaik Lj — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Žalec Lj - 19.15 Risanka Lj — 19.20 Čikcak Lj - 19.30 TV Dnevnik Lj - 19.55 Propagandna oddaja Lj - 20.00 Film tedna: Macbeth - barvni film Lj - 22.15 Propagandna oddaja Lj - 22.20 TV Dnevnik Lj — 22.30 Včeraj, danes, jutri: Evropa v naših rokah -Skandinavija Lj ČETRTEK, 16. JUNIJA: 17.10 Medvek, ki je hotel ostati medved, barvni film Lj — 17.25 Obzornik Lj — 17.40 Mozaik Lj - 17.45 Poljudnoznanstveni film Lj - 18.35 T. Egner: Razbojniki iz Kardemomme - II. del Lj — 19.15 Risanka Lj - 19.20 Cikcak Lj — 19.30 TV dnevnik Lj - 19.55 Propagandna oddaja Lj - 20.00 Svet v letih 1900-1939, dokumentarna oddaja (Lj) - 21.00 Pogo"or o ... (Pota naše elektronske industrije) Lj - 21.50 Miniature: Mila Kačič, barvna oddaja Lj - 22.15 TV Dnevnik Lj PETEK, 17. JUNIJA: 17.10 Križem kražem Lj - 17.20 Pisani svet Lj - 17.55 Obzornik Lj — 18.10 Zelena dobrava — barvna oddaja TV Zagreb Lj - 18.40 Mozaik Lj — 18.45 Regionalna arhitektura Lj - 19.15 Risanka Lj - 19.20 Cikcak Lj - 19.30 TV Dnevnik Lj - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar Lj - 20.00 Propagandna oddaja Lj -20.05 Edvard Munch,. barvna nadaljevanka Lj - 20.55 Razgledi: Sopotniki neke ideje Lj — 21.25 Barvna propagandna oddaja Lj - 21.30 Bogataš in revež - barvna nadaljevanka Lj — 22.20 TV Dnevnik Lj SOBOTA, 18. JUNIJA: 8.00 Medved, ki je hotel ostati medved -barvni film Lj - 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - barvna odd. Lj - 8.25 Prevzeti medved - oddaja iz cikla V znamenju dvojčkov Lj - 8.45 Razbojniki iz Kardemomme - II. del Lj - 9.25 Človek in zemlja -serijski barvni film Lj - 9.55 Izbira študija in poklica - barvna oddaja Lj - 10.25 dokumentarna oddaja Lj — . .. Edvard Munch - barvna nadaljevanka Lj - 17.30 Obzornik Lj - 17.45 Nevama pot - film Lj -19.15 Risanka Lj - 19.20 Cikcak Lj — 19.30 TV Dnevnik Lj - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar Lj - 19.55 Propagandna oddaja Lj — 20.00 Prava zgaga - barvni film Lj - 21.20 TV Dnevnik V SPOMIN 6. junija 1977 sta minili dve žalostni leti odkar nas je zapustil naš ljubi sine Matejček Vraničar iz Mačkovca 20 Kruta usoda te je iztrgala iz našega objema, še vedno se ne moremo sprijazniti, da te ni in da te ne bo nikoli več med nami. Hvala vsem, la se ga še spominjate in obiskujete njegov tihi domek in mu prinašate cvetje. Njegovi neutolažljivi: mamica, oči, sestrica Simonca, bratec Marko in vsi drugi. Z A H V A LA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANE MURN ZAHVALA O b tragični izgubi našega dragega brata in strica ZAHVALA Kruta usoda nam je iz družinske sreče iztrgala našega ljubega sina JOŽEKA JORDANA z Dobrave 8 pri Kostanjevici vasi - dečka, Marija Kerin z Broda — deklico, Rozalija Jerič z Mirne — dečka, Marija Sribar iz Dobruške vasi - dečka, Anica Štrucelj iz Gribelj - dečka, Ivanka Jerič iz Otočca — deklico, Milena Novak z Belega griča - dečka, Tamara Račečič iz Dolenjskih Toplic -deklico in Ljerka Golob iz Vavte vasi - dečka. - ČESTITAMO! V času od 28. 5. 10 4. 6. 1977 so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna Konosič iz Luga - Ivano, Katica Ložnjak iz Male Gorice - Maria, Danica Ozime iz Sel - Boštjana, Anica Vrančič iz Domaslovca - Sanjo, Božena Zorko iz Šentlenarta - Andreja, Vesna Hriberski iz Nedelje - dečka, Karmen Bogovčič iz Stare vasi - Ivana, Slavica Sever iz Zdol - dečka, Jožica Kene iz Trnja - Marka, Dragica Prahin iz Brezja - Kristino, Djurdja Samar iz Molvic - deklico, Dragica Čakanič iz Novakov - dečka, Cvetka Geršak iz Bistrice ob Sotli - Klavdijo. ČESTITAMO! razjasni moje besede nekoliko zgledov. Osemletno deklico je tepel starejši brat. Ona mu reče: „Tepsti se ne dam z voljo ne očetu ne materi, še manj bratu. Ali ker si močnejši, se ti ne morem braniti. Le bunkaj me, toda zapamti si dobro, da ti tega ne bom nikoli odpustila in pozabila. Ko odrasteva, mi boš moral šteti doto. Ti si že zdaj zapravljivec pa ne boš imel takrat krajcaija - pestila te bom in gonila, da boš potil krvav pot, ali ti vse prošhje ne bodo nič pomogle.“ Otrok je slišal take misli gotovo od drugih ljudi, ali je vsekako znamenito, da si jih je tako natanko zapomnil. Ko sem prašal včasi ljudi, zakaj se v kaki hiši starši in otroci ne ljubijo, so mi rekli večidel, da zato ne, ker sinovi in tudi hčere ne morejo odpustiti roditeljem, da so jih pretepali v otročjih letih. Deklice strašno zamerijo, če se človek iz njih norca dela ali jih kaj osramoti. Tončka ni pazila v šoli, pa ji je kaplan naložil kazen, da bi morala stati do konca ure zunaj. Otrok se zajoka na ves glas in pobegne domov. Gospod pravi: „To je majhna kazen. Jerica, pojdi zdaj pa ti iz klopi, ker tudi ti nisi poslušala.11 Ali tudi Jerica se zajoka in pobegne in za njo se izmuzajo vse deklice iz šole. Starši so jim rekli, da so prav storile, in so psovali kaplana, da postopa tako nespodobno z njihovo deco. Ko se je zbirala nevihta in je že hudo grmelo, vprašam osemletno pastirico, zakaj ne žene krav domov. Pravi: „Se ni čas.“ Ko jo opomnim, da bo dež, odgovori: ,,Ne sme, če me pa ne uboga, naj bom pa mokra, ali tega ne smejo doma misliti, da mi ni mar za žival, da jo gonim lačno domov." Zadovoljen s tako besedo, ji ponudim nekaj krajcarjev, ali jih ni hotela vzeti, obrnivši se od mene, je dejala: „Beračica nisem, zaslužila jih pa tudi nisem.“ Sedel sem doma v hiši in poslušal pogovor, ki sta ga imeli moja gospodinja in neko dekle, ki ji je prineslo potice s svatbe. Gospodinja: „Je bilo kaj dosti ljudi? “ Dekle: „Še preveč za tako revščino. Ženin ima kajžo, vem, da so mu zajedli in zapili svatje pol premoženja. To je pač neumna potrata!" Gospodinja: „Ste kaj peli? “ Dekle: „Kaka bi bila svatba brez petja? “ Gospodinja: „Si kaj plesala? “ Dekle: „Sem, ali ne preveč - se bojim za zdravje; že marsikatera sije priplesalasmrt.“ Gpspodinja: ,Ali so oče in mati zdravi? “ Dekle: „So, hvala Bogu in vam, teta, za vprašanje." Gospodinja: „Reci jim, da se jim zahvalim za dar, tudi tebi hvala, da si prinesla.41 Dekle: „Toje tako malo, da ni vredno nobene zahvale. Ostanite zdravi, teta, in bodite Bogu priporočeni. Lahko noč.“ To pametno govoijenje se mi ni prav ujema- lo s tenkim, čisto otročjim glasom. Gospodinja mi pove, da je ta deklica sestrina hči, da ima komaj osem let, ah več razuma in pameti, ko marsikatera odraščena. Izgledov otročje priljudnosti sem videl in slišal skoraj brez števila. Neki gospodar je hotel prodati lep, velik travnik, podlago svojega imetka. Žena se je jokala in trdila, da bo morala, če proda travnik, iti s celo rodovino beračit. Sedemletna hči se oglasi: „Z mano že ne. Bom že dobila kje kako puško in se ustrelila, da mi ne bo treba beračit." Te besede so tako pretresle očeta, da ni mislil nikoli več na to prodajo. Sedemletna hči pride v krčrro po očeta in zavpije jezno: „Le hitro domo/! Večkrat ste pravili, da so vam zapili starši ,->ol premoženja; ali hočete, kar je ostalo, vi tudi meni zapiti? “ roj. ROZENBERGER iz Šentjošta pri Stopičah se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so jo v njeni bolezni pogosto obiskovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Kapšu za lajšanje bolečin, župniku za opravljeni obrecl ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: hčerke Ančka, Rozka, Pepca ter brat Lojze z družinami STANETA TOMCA tesarskega mojstra iz Žigrskega vrha Ijem, ki sto ? Jl^erno vsem sorodnikom, znancem in prijate-Sožalje darr^r1 tak? težkih trenutkih stali ob strani, izrekli spremili na ni Xenc® H1 cvetje ter ga v tako velikem številu Va Lekarna Pot*- *skrena hvala sodelavcem kolekti- ve tei v^ki^"1”’1^0 BabV Jutranjka, Stillesu in Kori Rade-*upniku 7a , KUPn°sti Zigrski vrh za podarjene vence. Srčjia hvala KP govor m opravljeni obred. Žalujoči: sestre in brat z družinami S?6111 za sočulValjUjemo VSem sorodnikom, prijateljem in znan-^pke. P0Sehnl°vfie, z nami> za pomoč in podarjene vence ter Kostanjevici na sm0 do*žm tov. ravnatelju osnovne šole v u1 sošolcem in Smrekarju za poslovilne besede, njego- jOlektivu ^^dničarki in vsem učencem ter učiteljskemu duhovniku za tni - i ^ostanjeviškemu oktetu. Iskrena hvala tudi ste Jožeka v tak nf besede in opravljeni obred. Hvala vsem, ki ^adnji poti. ° vellkera številu obiskali in ga spremili na njegovi 103> atalr at*’ m?m‘> brat Miha in sestra Slavica, mamama in stari ata ter drugo sorodstvo Kostanjevica, 5. maja 1977 XXV'^'vXXXVvXVvXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXX\X\XXX\X\''; J 'POKLICNA TEKSTILNA ŠOLA, | | Met|ika ■ \ ^ Vencev učnih mest za profil konfekcionar Ž \ o nie snroi 'n zenske) \ -1977 amo do 30. 6. 1977 in od 20. 8. 1977 do 30. \ i ebni Pogoji- Sni - • | i : “2»koST'50 °biav'ieni pod **• '2- | \ končanim3 5ažtipend'i° \ tulr V tel^>‘'^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX n druge tat k 1“ misli’ da bi koze’ vii uborile vA . e bolezni zastale v njih in J ta neev°rneo2 vma! Ni dvombe, da je špranjo. ‘ abota že veliko otrok pod Na Vso tvu^ljivost'0^ se..rnora grajati tudi dolenjska »ava o kl ‘ Se,de v in hramu ali h‘‘“JKavaio u ~ ,uc v wcmi in hramu ali L.?a pogostil je: otroci ostajajo pa „ ejo. Tol.. brez varuha in delajo, kar vlačiti *>■ v' ^asti j - navadijo pretepati in n-?1 že za-žonT u^0 ^bi in drugim. Dosti-nanat' ^ večkrat pa se naučili že pred desetim letom. >jih ZNANILEC ga poletja saj 2°?* nikoli **< i jurčkom Zapisan svoji zemlji Dober teden je od tega, odkar se je za leto dni ločil od svojih Prapreč. Do odhoda v eno izmed številnih ljubljanskih vojašnic je Cveto Golob svojo vas, id je blizu Novega mesta, zapuščal le za kratka pota. Preveč je navezan na zemljo. Razen tega se je spoznal z delom, ki so mu bili v njegovi družini zvesti domala vsi moški. In tudi sam ni bil nikoli v vrsti tistih, ki so komaj čakali priložnosti, da bi plug, traktor in kosilnice zamenja- li za „gosposko“ osemurno delo za strojem. Že kot slaboten fantič je spoznal lepote kmečkega dela in v samotnih urah, morda med jutranjo košnjo, daleč od mestnega trudnega trušča, ko je na vsa pljuča pil jutranjo tišino, si je razumno začrtal pot. Po mali maturi je brez omahovanja odšel po znanje i na srednjo kmetijsko šolo. Tam se je naučil veliko koristnega, ob vsem pa se je seznanil tudi s političnim delom. In potem zagotovo ni bilo mladinske akcije - tako vedo povedati v novomeški konferenci Zveze socialistične mladine - na kateri ne bi sodeloval tudi ta mladi kmet. Tudi potem, ko je z maturitetnim spričevalom nestrpen krenil v Ljubljano na študij agronomije. In prav zavoljo ■ dela v mladinski organizaciji si je fant v vasi pridobil nekaj nenaklonjenih duš. Predvsem tistih starejših. Ni jim šlo v račun, da mlad in po vrhu še šolan kmet zanemarja zemljo. Zakaj v očeh vaščanov je Cveto Golob do tistih dob veljal za bistroumnega, naprednega kmeta, ki je v mladostni zagnanosti in želji, da bi čim-prej preizkusil in vsem poka- zal bogato šolsko znanje, do- i ma poskrbel za korenite | spremembe. Predobro je ve- ; del, da danes tudi na majhni : kmetiji niso dovolj le kmeto- j ve roke. In da je imel prav, so dokazali tudi vsi tisti bleščeči novi stroji, ki so se v vasi s svojo glasno pesmijo pridružili Cvetovim strojem.. Niso pa obsojevalci vedeli, da je bil tudi sam nič kolikokrat na razpotju. Vendar je pri njem zmagala misel, da lahko uspešno dela na obeh področjih: na mladinskem in na kmetiji. Bržčas se imajo ravno tej misli in Cvetovi ) zagnanosti domačini zahvaliti, da je njihov mladinski j aktiv eden redkih, ki si je s pomočjo vaščanov postavil mladinski dom. Res pa je zemlja zaradi Cvetove mladinske zagnanosti precej trpela. To bi najbolje vedela povedati nje-gova mati. Nič kolikokrat se ] je čutila užaljeno, ko je njen ■ sin prihajal pozno domov, še -• ves razgret od idej, ki jih je ' zagovarjal na sestankih, in ■ zadovoljen, da tudi modri vaščani spoštujejo njegove zamisli. Nič kolikokrat ji je povedal, da mu priznanja domačih ljudi pomenijo več kot vsa ostala, in doma ima spravljena razen občinskih celo priznanje republiške konference ZSMS. Sedaj, ko Cveto koraka s puško na rami in ji je že pisal o novih načrtih, kako bo na kmetiji uredil to, izboljšal ono, je njeno srce pomirjeno. Zaveda se, da bo njen fant, ki je v srcu in bo tudi potem, ko bo dobil dokument, da je inženir agronomije, še vedno ostal tisti Cveto kot pred leti. Ostal bo, o tem sem prepričan, zvest tudi svoji zem-Iji. JANEZ PEZELJ Odločile sekunde po alarmu Dijaki Šolskega centra v Krškem so bliskovito izpraznili šolo in se umaknili v gozd Dan : X (majska sobota) ... Kraj: Šolski center v Krškem Ura - zgodnja, nekaj po pričetku rednega pouka. Na šolskem hodniku se oglasi sirena in s presunljivim zavijanjem oznani preplah. Dijaki v organiziranih kolonah hitro zapuščajo šolsko poslopje. Niti dve minuti ne pretečeta in že so zbrani v skupinah na bližnjem športnem igrišču. Obrazložitev za preplah je kratka: sovražnikje napadel našo domovino in vsak čas lahko pričakujemo, da bodo njegova letala bombardirala Krško. Še kratko povelje: V skupinah se napotite v zavetje bližnjih gozdov in vsi pridite na že znano zbirno mesto! Tam bo še najbolj varno, ker ga bo posebna oborožena skupina šolarjev močno zastiažila in zavarovala... Prej kot v eni uri so vse skupine na svojem zbornem mestu, v bližini spomenika prvim krškim borcem, v Rorah. Med njimi ni preplašehih, saj je umik potekal nadvse organizirano, disciplinirano in zato tudi hitro. Njihov ravnatelj ima še politično uro, govori jim o napadu na našo VELIKA PREDNOST JADRALCA KOTNIKA V petem dolenjskem prvenstvu v preletenih kilometrih so se do torka jadralci takole uvrstili: I. kategorija: 1. Klemenčič, 717 točk; 2. Gorenc, 648; 3. Kastelic, 407; 4. Stariha, 202; 5. Novak, 147; 6. - 7. B. Keršič in C. Klančnik-Belin, 118. II. kat.: 1. Kotnik, 1383; 2. Barbo, 254,5; 3. Moškon, 118. III. kat.: 1. Perše, 202, 2.-3. Dular in Petrič, 118, 4. Grobovšek, 14. Dvosedi: 1. J. Keršič-Jankovič, 118. GEN. UVRSTITEV (3 najboljši preleti): 1. Kotnik, 1164; 2. Klemenčič, 717; 3. Gorenc, 648; 4. Kastelic, 407; 5. Barbo, 254,5 itd. RIBNICA: SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV V počastitev 70-letnice slovenske lovske organizacije bodo tudi širom po Dolenjski številne prireditve. Zveza lovskih družin Kočevje bo priredila 11. junija v družbenem centru v Dolenji vasi pri Ribnici razstavo fotografij in lovskih trofej uplenjenih v tem letu, istega dne ob 17. ur-pa bo v Ribnici v Domu JLA 4. srečanje lovskih pevskih zborov iz vse Slovenije, na katerem bo sodelovalo 11 pevskih zborov. domovino, o nalogah mladih, da se vključijo v njeno obrambo in tako naprej... Še pred koncem jih skoraj preseneti napad sovražnikove diverzantske skupine. Zaščitna četa sprejme boj, hkrati pa druga skupina obkoli napadalce, tako da imajo ti veliko mrtvih. Popolnoma jih „razbijejo" in zajamejo še ostanke diverzantov. Tudi branilci imajo nekaj ranjenih, za katere pa hitro poskrbi sanitetna skupina v svojem šotoru. Nato se vsi dijaki razdelijo v trinajst skupin, v katerih opravijo vsi po trinajst vojnih nalog. Vsaka skupina ima svoj ocenjevalni karton;po seštevku vseh točk se pokaže, da je bila najboljša skupina 7, ki jo sestavlja del četrtošolcev. O akciji, o tek- movanju in drugem izda informacij-sko-propagandna skupina dva biltena, hkrati pa pripravi tudi več propagandnega gradiva. Vse to zaključijo s partizanskim mitingom. To je bil kratek pregled dogodkov z „obrambnega dne“ krškega Šolskega centra. Prisostvovali so mu tudi predstavniki oddelka za narodno obrambo, teritorialne enote, nekdanji borci in predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja. Vsi so bili enotni v oceni, da je izredno uspeL Za tako velik uspeh pa so bili zaslužni tudi zunanji sodelavci, Zveza združenj borcev, teritorialna enota in civilna zaščita. Ustanova se jim za nesebično pomoč in sodelovanje še posebej zahvaljuje. Ž. ŠEBEK 20 LET GODBE V STRAŽI: domači godbeniki na čelu sprevoda skozi domači kraj. (Foto: Pavlin) Slavljenec tudi zmagovalec Na 5. tekmovanju godb na pihala v D. Toplicah zmagali godbeniki Novolesa in najlepše počastili dvajsetletnico 5. junija je bilo v Dolenjskih Toplicah 5. tekmovanje pihalnih orkestrov iz Metlike, Črnomlja, Trebnjega in Straže. Gostitelj in zmagovalec tekmovanja je bila pihalna godba Novoles iz Straže, ki slavi letos dvaj- ŽIVALSKI VRT NA CESTI -Nenavaden »udeleženec v prometu" je postal tudi fazan. Lahko bi rekli, da te lepe živali že poznajo lovske predpise, ki dovoljujejo odstrel le v določenem mesecu. Bo potrebno poskrbeti tudi za cestne prehode za fazane? (Foto: Janez Pavlin) NAD 400 GODBENIKOV V ARTIČAH V Artičah že nekaj let zapored vabijo v goste pihalne orkestre, v nedeljo, 12. junija, pa bo njihov kraj prizorišče območnega tekmovanja godbenikov. Za nastop so se prijavile godbe z Hrastnika, z Raven na Koroškem, iz Novega mesta, s Senovega, iz Liboj, iz Krškega, Slovenske Bistrice, Radeč, Kočevja in Mežice. Kot gostji bosta sodelovali na tem srečanju še pihalna godba iz Karlovca in orkester JLA iz Zagreba. Vsi godbeniki se bodo pridružili pisanemu sprevodu krajanov skozi vas. V njem Artičani vsako leto prikažejo pestro športno in kulturno dejavnost krajevne skupnosti, obujajo pa tudi stare kmečke običaje. Ob tej priložnosti bodo v osnovni šoli odprli razstavo malih plastik rojaka Blatnika iz Maribora. setletnico obstoja. Konec meseca se bo udeležila finalnega tekmovanja slovenskih pihalnih orkestrov v Rogaški Slatini. Godba iz Straže je bila v okviru društva Svoboda ustanovljena 1957. ieta in je imela 9. marca istega leta že svoj prvi nastop pod vodstvom kapelnika Ladislava Leška. Zaradi denarnih težav se je godba kmalu znašla v težavah, iz katerih jo je rešila domača delovna organizacija Novoles, ki jo je 1969 vzela pod svoje okrilje. Od tedaj godba uspešno nastopa na vseh kulturnih prireditvah v domači krajevni skupnosti in izven nje. Jože Koporec je ob dirigentu Milanu Posavcu drugi človek in je član godbe od njenega nastanka. Ob dvajsetletnem jubileju je povedal: „Ko smo pristopili k Novolesu, nas je bilo 18. Prostora za vadbo nismo ime- li, tako da smo vadili v mehanični delavnici. Šele pred leti smo pridobi- li podstrešni prostor doma kulture v Straži. V starih prostorih nam je leta 1970 požar uničil instrumente in uniforme. Kazalo je, da bo godbe konec, ko je ponudil pomoč Novoles in ob prizadevanju posameznikov smo godbo zopet postavili na noge. Danes šteje nad 30 aktivnih godbenikov. Prizadevamo pa si, da bi novomeška Glasbena šola odprla v Straži oddelek, ki bi pripravljal naše bodoče godbenike." J. PAVLIN predmi bronaste Pred približno mesecem® smo poročali, da[SO b£p Debelega vrha v koce^ med gradnjo goz£®= kisop« 13 predmetov iz brona, domnevah stan o \j Raziskovanje tega °b*° >, maju’ ljevali m odknli se ^ predmetov, razen teg»P ^ kamen in dele jantarn ^ ^ Skupno so dosiej g() močju našli ze oK metov. so 1 Kočevskemu m“ )riisk# aparaturami pomagaUP^ starih predmetov ud<» Skupaj so našli ve c o ^ ma kep surovega ^ del«' srpov oziroma dele okrasne PloSce’0 ,dirt’ in bodala ter več celih se«* ličnih velikosti. ^ V eni izmed setaf.. ,5 & votlem delu) so M jantarne ogrlice in s0^ naste ogrlice. Razen g • dve zapestnici. b£^ Najdene P^^no pro«^ očistili in jih podrobno P ^ Šele potem bodo "a‘fKga ^ ločili obdobje, iz jajo najdbe, pa be: - pomen in tiste, ki se ga zdaj se ^ toviti. Nedvomno P . ^ ^ depojsko najdbo, se P $ ljudje takratne dob® V/da* »el tu shranili z namen > ^ kasneje vrnili ponje- . ^ $ ko Kustodinja kocevs g ^ ja Greta Merhar na® ^ da se raziskovanje -eBll Go , da so dela precej ‘, & je delavci niso P^frLtef od: takoj, ko so naleteli ^ s(a mete. Zahvalila se ^ ^ pomoč, ki so jo p 0 ta miličniki. jOZEF|u|’ NOVE fotografiji je mivih najdb. GA se nam letos gobarska let*»-dni je od nas oglasite Dobra««: vam tega ni* ne upati, • 6( »plača Turistično tovorna prikolica TT-220-MINI KAMPER