ponedeljek oo 4. zjutraj. 4.— Din, četrtletno 10.— Dia, polletno 20.— Dtn. — V Ljubljani, Mariboru in Celja dostavljen na dam mesečno 1.— Din več. — Za tao--rmnhn mesečno &— Din.
BHOEDNISTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon
St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. ■FBAVA v LjuMjani, Prešernova ulica 54, telefon
št. 3122, 3123, 3124, 3125 to 3.26. DfSERATNI ODDELEK ▼ Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon St. 2492.
Leto IV.
Ljubljana, ti. oktobra I930
štev. 41
Iredenflstlčtio-veleneisišlca manifestacija v Celovcu
Včeraj so uprizorili v Celovcu proslavo desetletnice plebiscita, ki se je v navzočnosti nafvišfifi državnih zastopnikov spremenila v manifestacijo za Veliko Nemčijo — Iredentistično izzivanje Jugoslavije — Koroških Slovencev ni bilo — Avstrijske
oblasti omejile svobodo jugoslovenskim novinarjem
D. V. Cefeve«, 12. okt.
Desetletnica plebiscita, ki se je pričela po vsej Koroški že 10. oktobra, k! je bil letos koroški narodni praznik, je danes dosegla z velikimi proslavami v Celovcu svoj višek.
Te proslave, ki so znova vzbudite spomine na borbe za Koroško, so zapustile med prebivalstvom bivših glasovalnih con vse prej kakor dober vtte. Z dolgotrajnimi proslavami, ki M so se pričele že sredi poletja in se vršile pod najrazličnejšimi naslovi skoro sleherno nedeljo, so se znova odprte vse napol zaceljene rane ter se je
poglobil še bolj prepad med slovenskim delom prebivalstva, ki je glasoval za Jugoslavijo ter med nemčurji in Nemci, ki so glasovali za Avstrijo. Vsa proslava je imela poleg spominskega značaja tudi še drugo ozadje, kar je izzvenelo posebno poslednje dni in še prav posebej danes v veliko
pangermanisficno manifestacijo za združitev Avstrije z Nemčijo. Saj je
bil refren skoro vseh slavnostnih govornikov ta, da niso Karavanke samo meja Avstrije, temveč meja bodoče velike Nemčije, ki je izvojevala 10. oktobra 1920 svojo prvo zmago na pohodu proti vzhodu. Končno pa je imela vsa proslava tudi
iredentistieno ozadje.
kar je najbolj dokazovala s črnim ik>-rotti ovita tabla z napisom »Mežiška in Kanalska dofina«, ki so jo nosili danes v slavnostnem sprevodu in ki je žela še posebno burno odobravanje gledajočega občinstva. Za tablo, ki naj bi po oficietoeir. programu vodila »Skupino naših bratov iz onih ljubih predelov koroške dežele, ki so bili od nas odtrgani po nasilnem mira in ki naj bodo »pesti si našega večnega ki zvestega spomina.« ni korakalo več kakor četvero narodnih noš. Še bolj so podčrta-vaH ta iredenffstični značaj plebiscitnih proslav razni napisi po trgovinah s slikami z Mežiške in Kanalske doline kot: »Brez Mežiške m Kanalske doline ni Koroška nedeljena.« V eni izmed najodličnejših celovških trgovin, pa je bila s črnim florom drapirana izvirna slika v črni votlini prikovanega sužnja, Id mu brani pot v svobodo grozeči zmaj. Pod to sliko je bil napis ^Zasužnjena Mežiška dolina«.
Zaradi tega je povsem razumljivo,
da se vseh teh slavnostnih proslav
Slovenci niso udeležili
m da so jih zastopali le nemčurji, ki nosijo sedaj otficieliK) ime »Nemcem prijazni in domovini zvesti Slovenci«. Najlepši dokaz za to, da so se Slovenci absentirali teh plebiscitnih proslav, je bilo to, da je zadostovala za prevoz pomikov v Celovec in nazaj iz krajev južno od Drave na progi Podrožčica— Celovec navadna kompozicija osebnega vlaka, sestoječa iz petih vozov, dočim so vsi vlaki iz pretežno neslovenskih delov dežele prispeli močno poja-čeni, če ne celo podvojeni. Saj je bil glavni kontingent vseh udeležencev proslave iz krajev severno od Drave, ali pa še pravilnejše severno od Celovca. Zastopniki Slovencev so to abstinenco opravičili z nespodbitnimi ugotovitvami o pravem značaju vse proslave, ki je v bistva bSa samo
manifestacija za Vefrko Nemčijo. O pravem razpoloženju koroških Nemcev pa dokazuje tudi dejstvo, da so policijsko prepovedali jugoslovenskim novinarjem opravljati novinarski posel ter zasledovati potek slavnostnih zborovanj. Odrekli so jim tudi pristop na vse svečanosti.
Nedeljska proslava
Današnja proslava se je pričela cfc 6. uri zjutraj, ko so različne godbe igrale budnice po mestu ter vodile na zbirališča narodne noše in udeležence proslave, ki so prihajali z različnimi vfeki. Na postaji je vladalo zelo živahno vrvenje, slišala pa se je samo nemška govorica, predvsem narečje severno od Celovca in Beljaka.
Ob pol 9. ari dopoldne se je pričela med topovskimi streli slovesna slažba božja na Starem trgu, katere so se udeležili zvezni predsednik dr. Miklas, zvezni kancler dr. Vaugoin, notranji minister Starhemberg, koroški deželni glavar dr. Lemisch. predsednik Nemške kulturne zveze iz Berlina profesor Losch, tirolski deželni glavar Strurnpf, razni znani koroški voditelji v plebiscitnih bojih kakor voditelji koroških četnikov Arnejc in voditelj koroške obrambe general Hilgert. Opaziti pa je bilo, da se proslave ni udeležil bivši deželni glavar dr. Schumi baje zato, da ne bi prišlo do izgredov s strani Heimwehrovcev, ki so napovedali, da ga bodo izžvižgali. Zaradi tega je bilo zbrano v Celovca tudi veliko število orožništva.
Maši je prisostvovalo poteg občinstva. raznih vojaških in veteranskih organizacij tudi kompletno vojaštvo celovške garnizije v bojni opremi z dvema baterijama.
Po maši je odšlo vojaštvo s slavnostnimi gosti proti dvorišču deželne palače, kjer se je vršilo ob pol 10. ari slavnostno odkritje spominske plošče z imeni vseh koroših borcev padlih v koroških bojih. Kot prvi govornik je nastopil deželni glavar dr. Lemisch, ki je uvodoma pozdravil predstavnike viade, zveznega predsednika Miklasa, zbrane koroške borce in občinstvo ter ga pozval, naj posveti to uro spominu padlih borcev in veliki borbi za ohranitev nerazdeljene Koroške.
Po tem uvoda je prešel na sedanji položaj ter dejal, da je po desetih letih, odkar se je vršil koroški plebiscit, nastopila dote popolnega pomirjenja med Nemci in Slovenci in da so odstranjene že vse razlike med njimi. Po njegovem mnenju stoji samo še majhen del slovenske manjšine, ki le spoznala, da se mora ukloniti volji večine, v nasprotju z veliko večino koroškega ljudstva obeh jezikov. Ta peščica pa bo v doglednem času izginila in nato bo ostal en sam koroški od ljubezni do domovine prežet narod, ki bo branil pred vsakim napadom meje na Karavankah, izvojevane s tolikimi žrtvami.
Koroški narod, je nadaljeval dež. glavar, želi samo miru ter je vselej pripravljen nuditi svojo roko v spravo celo tej neznatni peščici še neuvidevnih slovenskih Korošcev, če se bodo znali prilagoditi novim razmeram, ter se zadovoljiti s kulturnimi svoboščinami, ki jih je večina pripravljena nuditi. Nikdar pa ne bo mogla večina popustiti od svoje misije, razširjati nemško kulturo s koroško dobrodušnostjo med one sloje Korošcev, ki doslej še niso prežeti s to kulturo.
Koroška dežela ne zasleduje, kakor nobena druga dežela v Avstriji, kake posebne vnanje politike in se njeni vnanjepolitični ideali popolnoma skladajo z vnanjepolitičnimi smernicami, ki jih zasleduje zvez. vlada. Živimo v miru z današnjima juž. sosedoma in želimo živeti tako tudi v bodoče. So še stva-ni, ki nas bole in o katerih ne govorimo, pripominjamo pa ob tej priliki, da smo se v tem oziru uklonili samo sili, katere posledice pa ne priznamo kot pravico. Korošci se zavedamo odgovorne naloge, ki jo imamo kot pred-straža nemštva na vzhodu in bomo tej nalogi ostali do zadnjega diha zvesti, kakor so bili naši bratje in sinovi, katerih imena se bodo zablestela čez nekaj hipov na spominski plošči. V zavesti te naloge hočemo naravnim potom m z zmernim razvojem izenačiti razlike med Korošci ter tako doprinesti k ujedmjenju vsega nemškega naroda od Severnega morja pa do Karavank.
Še enkrat čutim potrebo, da se zahvalim zveznemu predsednika in zastopnikom zvezne vlade, da so prihiteli to uro med nas ter nas potrdili v trdni veri, da stoji za nami vsa Avstrija in prosim, da odkrije gospod zvezni kan-celar r' "*o padlih junakov, janakov, ki se o roško ljudstvo ne bo spominjal :> ,amo do tej spominski plošči,
temveč tudi nosilo njihov spomin večno v svojih srcih.
Po govoru deželnega glavarja je pristopil k z zaveso pokriti spominski plošči zvezni predsednik Miklas. Pred njegovim govorom je godba zaigrala Iržavno himno, na kar je r»n povelju poveljnika parade pričel govoriti
zvezni predsednik Miklas
z jasnim in donečim glasom: »Besede deželnega glavarja so bile izgovorjene, v njih leži vse, kar misli ta hip sleherno koroško srce. Na meni je tedaj naloga, da odkrijem spomenik padlim borcem, ki so dali svojo kri za to, da je danes Koroška enotna in nerazdeljena od silnih sten Karavank pa do ledenikov Grossglocknerja. Spomenik, ki ga odkrivam, pa ni samo spomenik padlih, temveč tudi spomenik zvestobe koroškega ljadstva do naše skupne domovine, od katere se to ljudstvo ni hotelo ločiti pred 10 leti kljub vsem vabilnim klicem. To ljudstvo je razamelo klic zemlje, kakor so ga razameli fantje, ki so takrat zagrabili za orožje ter s svojo krvjo položili temelje za aspeh 10. oktobra. Pretek to je 10 let, odkar se je vršila ta gigantska borba, katere spomin pa je vsak dan silnejši, ker je mejnik nove Nemčije, na katerega se spominja danes s ponosom vsak Nemec. V tem hipa, ko odkrivam ta spomenik, vas pozivam vse, da položite znova prisego in se zakolnete pri spominu na te padle žrtve, da boste posnemali v slučaju, če bo treba znova braniti nedeljivost in svobodo Koroške, njihov zgled in znali umirati tako, kakor so umirali oni.
Po teh besedah je potegnil zastor z velike spominske plošče, na kateri je okoli 250 imen padlih Korošcev.
Po odkritju plošče je godba zasvira-la melodijo »Imel sem tovariša«, nakar je bilo čuti nekaj hajl klicev.
Za zveznim predsednikom se je oglasil zastopnik zveznega sveta
tirolski deželni glavar dr. Stumpf,
ki je ■	d borbo Korošcev takoj
po zloma, ko so obapavali že vsi dragi nemški rodovi. V času, ko se je vse rušilo in ko je zavladal na teritoriju bivše habsburške dinastije popoln kaos, so ohranili edini Korošci hladno kri, ter tako spočetka spoznali, da je mogoče ohraniti svobodo samo z orožjem. Njih vzgled je globoko odjeknil tudi med drugimi nemškimi rodovi, vendar pa je bilo pri mnogih že prepozno, da bi preprečili zlo, ki jih je zadelo. Tirolci so razumeli velikopoteznost in odločnost koroškega nastopa ter zato tudi pritekli po svojih močeh ogroženim in za svobodo se borečim bratom na pomoč. Na spomenika, ki je bil ta hip odkrit, se blešče tudi imena sinov Tirolske. Tem sinovom kakor tudi Korošcem polagam v imenu zveznih dežel in Tirolske venec planinskega cvetja, ki naj nikdar ne vsahne, kakor ne bo vsahnil s krvjo prepojeni lavorjev venec, ki krasi ta spomenik.
Govor tirolskega deželnega glavarja je bil pozdravljen z vzklikanjem, nakar je pozdravil zborovalce zastopnik Nemške kultarne zveze iz Berlina dr. Loesch, ki je obajal spomine na borbo za osvobojenje Koroške, Porarja m Šlezije ter tndi ob tej priliki izrekel posebne pozdrave teh dveh dežel.
S tem je bilo slavnostno zborovanje in odkritje spomenika pred deželnim dvorcem končano. Množice so se pričele razhajati ter zavzemati prostore na robih alic, kjer je pozneje korakal slavnostni sprevod.
Slavnostni sprevod
Slavnostni sprevod se je pričel pomikati ob 11. »ari iz zbirališča v okoli-ei Žitne ulice t«* se razvijati po ulicah. Na eehi sprevoda so jezdili ziljski jezdeci s koroškim grbom. Za njimi so prisvirali fanfaristi, katerim 90 sledile čete nemških koroških borcev, ki so v letu 1918 do 1920 z orožjem v roki branili Koroško. Vsega skupaj je bilo osem bivših Volkswehrovskih bataljonov, seveda močno razredčenih, med
katerimi pa žal ni bilo opaziti dokaj onih tipov, ki so se v tistih letih odlikovali s požiganjem slovenskih hiš in ubijanjem našega ljudstva. Pač pa je bilo med njimi nasprotno mnogo mla-deničev, ki so v letih koroških bojev še živeli v okrilju majčinih kril. Za Volksvvehrovci so nesli štirje možje veliko tablo z napisom »Mežiška in Kanalska dolina«, o kateri smo že go-vprili.^ Za to tablo so se razvrstili člani in članice bivših koroških domovinskih svetov, ki so bili glavni agitatorji za zmago Nemške Avstrije v plebiscitnem ozemlju Med njimi je bilo dokaj starih nemeurskih znancev, manjkal seveda tudi ni znani župnik Faj-nik. ki je kot edini slovenski duhovnik zapustil svoj narod, ter se pridružil njim. ki odvzemajo temn narodu celo slovensko besedo v cerkvi. Vsi ti člani bivših domovinskih svetov so bili odlikovani za svoje zasluge, ki so jih storili za zmago nemštva, s posebnimi spominskimi križci. Med prepevanjem nemških po slovenskih melodijah oglašenih pesmi, so se razvrstile goste vrste koroških dečev v najrazličnejših narodnih nošah. Po licih in obnašanju soditi pa je bil velik kontingent teh dečev rekrutiran iz celovških in be-ljaških študentk in podeželskih učiteljic, poštaric itd. Med vriskanjem in ukanjem so se pripeljali vozovi, na katerih so bile razne skupine iz kmet-skega^ življenja. Nekatere so bile res prav čedne in žele vse večje pozdravljanje, kakor preje vrste bivših koroških borcev. Za poljedelskimi skupinami so korakali gozdarji, drvarji, splavarji, oglarji, lovci, ribiči in končno strelci s starodavnimi narodnimi nošami. Zaključek te skupine so tvorili turisti. Nato so privozili vozovi in avtomobili, predstavniki raznih obrti in industrij, med katerimi je bila tudi pri nas znana tvrdka Heraklit. Lep je bil pogled na poštarsko skupino, ki je nosila ogromno dopisnico s sliko dr. Emanuela Hermanna, rojenega v Celovcu, ki je prvi uvedel uporabo dopisnice. Za to sliko so pritrobentali na starih poštnih vozovih postiljoni, iz njih pa so gledala brhka dekleta v bi-dermajerski noši. Zadnji del sprevoda so tvorile narodne noše in skupine, ki so predstavljale različne narodne običaje.
Ta del sprevoda je bil za slučajnega opazovalca gotovo najbolj zanimiv, ker je pokazal vso pestrost alpskih narodnih noš iz Koroške, Tirolske, dela Štajerske in Solnograške. Med drugimi je bila ljubka skupina žal slovenske dece iz Železne Kaplje, ki je nosila male cerkvice. Lepe so bile tudi narodne noše iz Rožne doline. Odlikovale so se tudi Ziljanke s svojimi nagubanimi krili. To so bile menda edine prave Slovenke, ki so se celo v sprevodu včasih spozabile ter na klice »Heik odgo-
varjale s preprostim slovenskim »živio«. Zanimiva je bila tudi skupina ia Lavantinske doline, ki je predstavlja la pohod ljudstva na oljčno nedeljo \ cerkev. Moški in ženske oblečeni \ narodne noše, so nosili ogromne butare ter z njimi odzdravi jali občinstvu Naravnost smešen pa je bil pogleč na razne meščanske garde in veteran ske organizacije, oblečene v zelene rdeče, modre in še bolj pisane škric« in z najbolj fantastičnimi pokrivali Kljub temu pa so baš ti gardisti korakali tako resno in dostojanstveno, kakor da bi bila sploh vsa današnja proslava prirejena samo zavoljo njih. la Brež so prijahali v zgodovinskih železnih oklepih jezdeci, ki pa so se 1« s težavo vzdržali na konju, ker so jifr težke železne uniforme tlačile k tlom Poslednje skupine narodnih noš s« bile iz celovške in beljaške okolice ki pa niso bile posebno zanimive. Izjema je bila Liga neporočenih starili tet iz Beljaka in Milstatta. ki so nosile v znak svojega dostojanstva zlata stožčasta pokrivala in se dostojanstve no vse od prve do zadnje vozile v ga-la kočijah.
Sprevod je trajal zaradi velikih presledkov nad poldrugo uro, ter se je konča-l okoli 1, ko so se pričele posamezne skupine razhajati Po mestu je zavladalo živahno živlienje. Ob 5. 'ari popoldne se je vršil veliki koncert koroških godb na Novem trgu in predvajanje raznih podeželskih plesov in narodnih običajev. Proti 7. uri pa so se pričele po raznih delih mesta večje in manjše veselice, pri katerih pa ni bila udeležba kaj posebno velika, ker se je velika večina udeležencev dopoldanskega slavnostnega sprevoda odpeljala že s prvimi popoldanskimi vlaki. Skupno cenijo, da je bilo na proslavi kakih 20 do 25.000 ljudi.
Izgredi po koroški proslavi na Dunaju
Dunaj, 12. oktobra. Danes je priredila Zveza narodno-socijalističnih organizacij na Heldenplatzu spominsko slavnost na osvoboditev Porenja in Koroške, ki so se je udeležile razne patrijotične organizacije Vsega je bilo navzočih okoli 15.000 oseb. Pravosodni minister dr. Hueber je naglašal v svojem nagovoru, da bo treba vso narodno silo v odločilnem trenutka zastaviti tamkaj, kjer bo padla odločitev. Pov-darjal je, da je boj za osvoboditev delavskih duš največjega pomena za to odločitev. Slavnosti so se udeležili tudi Hitler-jevci. Ko so hoteli korakati preko Maria-hilferstrasse, kar jim je policija že prej prepovedala, je prišlo do spopada, v katerem je policija mnogo uporabljala gumijevke. Nekaj oseb je bilo ranjenih, 12 pa aretiranih, med njimi tudi vodja pokreta, Frauenfeld, ki pa je bil po posredovanju velenemških poslancev zopet izpuščen na svobodo.
Celovec, 12. oktobra. Avstrijski notranji minister knez Starhemberg, ki se je udeležil plebiscitnih proslav, ostane do srede v Celovcu in ne odpotuje na Dunaj tekom današnjega dne, kakor zvezni kancelar Vaugoin in zvezni predsednik dr. Miklas. V sredo se bo namreč vršil veliki shod domovinskega bloka, na katerem bo nastopil kot glavni govornik knez Starhemberg. Za ta shod vlada že sedaj silno zanimanje in ni izključeno, da bo prišlo na njem do kakih spopadov med Heimweh-rovci in pristaši vstran potisnjene Schumi-jeve kmečke zveze in socialisti.
Svečan zaključek balkanske konference
Sprejem stalnega konferenčnega statuta - Prihodnja
konferenca bo v Carigrada
Delfi, 12. oktobra. Balkanska konferenca je nocoj sklenila svoje zasedanje s svečano sejo, ki je bila v Delfih, nekdanjem duhovnem središču Grčije. Seje so se udeležili vsi delegati balkanskih držav, zastopanih na balkanski konferenci. Sejo je otvoril predsednik Papanastasiu v starem gledališču, kjer se je zbralo mnogo občinstva. Dal je na glasovanje statute stalne balkanske konference, ki so bili soglasno sprejeti. Nato je bil sprejet tudi predlog da se prihodnja balkanska konferenca vrši v Carigradu. Predsednik Papanastasiu se je vsem članom konference ponovno zahvalil za njihovo sodelovanje in izrazil vero v uspeh balkanske unije.
Nato je govoril g. Quide, ki je v imenu mednarodnega urada za mir izrekel zahvalo udeležencem in izjavil, da je z uspehom konference poslanstvo mednarodnega urada za mir končano. Nato so drug za drugim govorili delegati iz vseh balkanskih držav, ki so vsi izražali vero v uspeh balkanske unije. V imenu Jugoslavije je
govoril g. živko Topalovič, ki je toplo pozdravil vse Balkance, zagotavljajoč, da bo balkanska unija imela uspeha in da oo premagala vse težkoče. Za njim je govorila ga. Milica Bogdanovič, ki se je v toplem govoru obrnila na balkanske žene, matere in sestre, postavljajoč jih za vzor vsem. Njene besede so bile sprejete z burnim ploskanjem.
V imenu Društva narodov je konferen* co pozdravil g. Walters, ki je priznal, da se je konferenca gibala v okvirju intencij Društva narodov. Na koncu je predsednik Papanastasiu prečital poslanico, poslano balkanskim narodom, vladam in tisku. Ta poslanica izraža vero, da se je na terenu tega starega sveta začela nova doba bab kanske vzajemnosti.
Delegati so navdušeni krenili iz Delfijev, vzklikajoč ideji balkanske unije in aplav« dirajoč Papanastasiu. Zanimivo je. da so se zvečer na povratku v Atene na ladji bratili Bolgari in Jngosloveni. (AA)
Prchodnfa števffika edine slovenske Ihistro-vane tedenske revije
2ir)ietfte ttf svet

izide v četrtek 16. tm.s števUnfrni zanimivim i čftantri In sflkami.
Mučen
Z3>j ¥
Značilna izjava bolgarskega
vohunski aferi
nji
ministra o
Sofija, 12. oktobra. »Vremen prinaša pod naslovom »B^Jgarska bo ostala, čeprav bodo padle glave ministrov« izjavo pravosodnega ministra Milanova. Ministej: je izjavil po današnji seji ministrskega sveta novinarjem :
Ministrski svet jg poslušal danes referate iz ženeve se vrnivsih ministrov Burova in Molova. Sklenjeno je bilo, da se izroči sodišču urednik lista »Zveno« Kasazov, da more dokazati trdit-ve v znani vohunski aferi. V Rim odpotujemo skupno s kraljem tudi ministrski predsednik, jaz in predsednijc narodnega sobranja Najdanov. Kar se tiče preiskave v vohunski aferi, se minister
Po atenski konferenci
Atene,,U, oktobra. Ijjocoj ie jugoslovenski poslanik Vuefeovič priredil v prostorih jugoslovenskega poslaništva čajanko na čast delegatom balkanske konference. Na čajanki so biH predsedrrrk grške vlade Venizelos, ^naijji minister Mihajakopulos, vsi aktivni gršk; ministri, •»si tuji zasiopniki, vse bajkanske delegacije s svojijtri načelniki, predsednik balkanske konference Aleksander Papanastasiu, reprezentance' n^h atletov, grški in inozemski novinarji ter trijmgio uglednih os.eb iz atenske družbe. (AA.)
Novist^rska Balkanska unija
Atene, 12, oktobra. Skupina balkanskih novinarjev, ki je prisostvovala sejam balkanske konference, je podpisala proglas, v katererpobjg.vlja„ da prevzema obveznost propagirati idejo halkanske unije in da bo poskusila ustanoviti zvezo balkanskih novinarjev. V to svrho ljp sklicana najkasneje v' dveh mesecih v Sofiji k^ferenca balkanskih noviparjgv. V Sofiji ho tudi sestavljen načrt za drugo balkansko konferenco, ki se bo vršila v Carigradu. Proglas' balkanskih novinarjev so podpisali tudi zastopniki jugoslovenskih ^vinarjev.
Cankov ni oziral na pisanje »Zvena« ter obstoja vprašanje, če je vse res, kar prinaša list. Kar se mene tiče in pa ministra Stei-nova, sva imela vtis, da so ravnali vojaški organi pravilno, izpolnjujoč samo svojo dolžnost.
Nato je minister Milanov govoril o znani deklaraciji makedonstvujuščih glede na sojenje v vohunski aferi. Minister je dejal, sodniki se nimajo ničesar plašiti, niti ne ubojev, oni so uradniki in vršijo le svojo dolžnost. Pred njimi je zakon, ki ga ne morejo pustiti neizpolnjenega. Bolgarska bo ostala, če tudi padejo ministrske glave.
Po umoru v Vrhpoliu
Kaj vedo fašistični listi
Trst, 12. oktobra. Po sporočilu preiskovalne oblasti bo zasledovanje morilcev učitelja Sottosantija v najkrajšem času zaključeno. Listi poročajo, da so med aretiranimi osumljenci nedvomno tudi taki, ki vedo marsikaj o zločinu in ni izključeno, da je bil kdo izmed aretirancev udeležen pri pripravi zločina. Zasledovanje s pomočjo policijskega psa se nadaljuje, ker je privedel pes oblasti do dragocenih ugotovitev. Med drugim je sedaj »dognano«, da so šli morilci iz Vipave proti Ajdovščini nekaj časa peš, potem so se nekaj časa vozili ter se zadrževali na cesti, kar so opazili mnogi domačini, ki pa do sedaj iz strahu pred maščevanjem niso hoteli govoriti o tem.
Skrivnostni požigalec zopet na delu
Velik nosni požar v št. Vidu nad Ljubljano — škoda presega	Din — Vse kaže, da je bil ogenj pod'
taknfen
. pustili Vižmarcem in so se ob pol 5. vrnili v Ljubljano. Na križišču ceste pred Vižmar-
ograzajo mir
Pacjz, 12. oktobra. Na skupščini narod« ne zveze bivših .bojevnikov, ki šteje 700 tisoč članov, je bila sprejeta resolucija, ki prgrvi, da društvo bivših bojevnikov čvr« sto želi ipiru im da je za konsolidacijo im zavarovanje rrtiru na svetu. Nato poudar« "resoL da je manifesacija, ki se je je v Kpblenzu udeležijo 160.000 članov nemškega društva Stahlhelma. izzivalen odgovor boj« nega razpoloženja Nemcev na miroljubne koncesije Francije. Te manifestacije, pra* vi 'resolucija, so'jako vznemirile bojevna« ke in vso Francijo/ ki pričakujejo, da bo njega vlada stopila vse, kar jč potrebno, da se zadostno zavaruje narod. (AA).
Državljanska vojna v raziliji
Pariz, 12. oktobra. Iz Buenos Airesa poročajo, da so r^volucijonarji po vesteh, ki so prispele iz Porta Alegra, zavzeli južne oblasti držav^ Bahija. (AA)
Pariz, 1?. oktpbra. Iz Buenos Airesa poročaj^, da 30.000 liberalov iz d/žave Minos Guras namerava zavzeti državo Rio de Ja-neiro in Sao Paolo. (AA)
Pariz, 12. oktobna. Iz Bruslja poročajo, da je upravni odbor mednarodnega urada za delo sklenjl začeti podrobno proučevati vprašanje brezposelnosti. Upravni odbor bo p£pučeyanje poveril posebnemu odboru za brezposelnost Nato je upravni odbor v celoti sprejel poročilo ravnatelja medna« rodnega uj^da delo. S tem je sedanje zasedanje zaključeno, prihodnje pa bo ja« nuarja prihodnjega leta v Ženevi. (AA)
Sovjetski demasttl
Pariz, oktobra. Moskovski »Tas« de« mantira vesti* da bi se bilo rusko črno« morsko brodovjs ojačilo za eno križarko in štiri torpedovke ali s štirimi podmorni« cami iz Baltika. (AA")
Zopet odkrita gasita na španskem
Pariz, 12. oljtobra. Iz Madjjda poročajo, da je* policija odkrila in pravočasno preprečila revolucijonarni pokret, ki j.e imel izbruhniti v Valenciji, Madridu in dvigih španskih mgstih. Policija je v Valenciji aretirala 14 oseb, med njimi dva sindikalista teu bivšega poslanca Compa-rija. Aretiranih je tudi nekaj novinarjev in poštno-telegrafskih uradnikov. Včeraj je policija prijela tudi'znanega španskega letalca 5®ranca, čas, da je širil revolucionarno gphanje. (AA.).
I^^kka nesreča
Pariz, J2. oktobra. Iz Ivera v ameriški, državi Massachu^seftts poročajo, da se je " tam smrtno ponesrečil bivši ruski vojni letalec Viktor Udogoa, ki je leta 1914 poveljeval ruski eskadrilji, ki je metala nad nemškimi mesti bombe. Letalec se je ponesrečil pri strmogiavljenju svojega letala. (AA.).
T"
Ljubljanska opera
Jutri, v torek, se poje prekrasna Fuccini-jeva opera »Madame Butterfley« z ga Zlato Gjungjenac v naslovni partiji- Tenorsko partijo Pinkertona poje prvič g. Marčeč, dalje sodelujejo ga, Kogej, gg. Janko, Rum-pelj, Simončič Sekira, Perko i. dr. Dirigent g. Neffat. Opozarjamo eenj. občinstvo na to zanimivo predstavq, ki je z go. Gjungjenac konec lanske sezone z njeno izvrstno kreacijo in krasnim petjem žela popolno ^riznanjp. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Abonma B.
Predstava Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«, ki bi se hila morala vršiti smo« či v ljubljanski operi, a so jo morali pre« ložiti zaradi nenadne težke obolelosti g. Gostiča, se bo VTŠila drevi ob 20. Gosto« vala bo ga. Zlata Gjungjenac. Za nedeljo kupljene vstopnice veljajo zfi današnjo predstavo.
Ljubljana, 12. oktobra.
Qavi okoli pol dveh je zbudilo posestnika in veležganjarja v št. Vidu nad Ljubljano, g. Frana Zaletela prasketanje ognja. Pogleda skozi okno in vidi, da sta njegovo poslopje in spodaj ležeči hlev v plamenih.
# Plat zvona je zbudil sosede in kmalu je bilo polovico vasi zbrane na kraju požara. Vsevprek je kričalo in begalo. Vrli vižmarski gasilci, ki so prihrumeli s svojo motorno brizgalno, niso niti mogli slišati povelj svojega vodje in obenem župnega načelenika g. Arharja. Dasi so že imeli gasilske vaje na istem dvorišču in so črpali vodo iz rezervoarja, ki hrani do 30.000 1 vode in se nahaja pod poslopjem, so napeljali cevi v oddaljeni rezervoar Cernetove tovarne pohištva. V splošni zmedi in kričanju so sestavili cevi, ki pa so popokale, dočim so se rezgrvne sušile v gasilskem stolpu. V naj-holjšem redu tudi ni bil motor, ki se je dvakrat ustavil.
Po nasvetu g. tovarnarja Černeta je trgovec g. Zaletel telefonično poklical na pomoč tudi ljubljanske gasilce. V dvanajstih minutah je prispelo osam poklicnih gasilcev pod poveljstvom gasilnega vodje Furlana. Par žvižgov in s plinskimi maskami so gasilci planili vposlopje in pričeli krotiti ogenj z močnimi vodnimi curki. Ko so domači gasilci opazili Ljubljančane, so jim tudi oni vneto porr^agali gasiti s svojo motorko. V dveh urah je bil požar v glavnem pogašen. Varstvo nad ognjem so poklicni gasilci pre-
| ji so jim prišli z motorno brizgalno nasproti | ljubljanski prostovoljni gasilci. Ker njihova ; pomoč ni bila več potrebna, so se takoj vrnili. Na pogorišču je ostalo le nekaj domačih gasilcev in truma radovednežev.
Gospodarsko poslopje je pogorelo skoro do tal. Ostalo je le betonsko pritličje Pokvaril se je in deloma zgorel je tudi cel vagon sliv v vrednosti 23.000 Din. V seniku pa je zgorelo za 20.000 Din nakopičene krme, sena in detelje, žrtev plamenov je postalo tudi dragoceno poljedelsko orodje in konjska oprema. Iz gorečega hleva je domači hlapec Tone rešil le živino. S pogorelim poslopjem vred bo škoda presegala 120.000 Din. Sreča v nesreči je bila, da ni pihal veter, sicer bi se prenesel ogenj tudi na skladiišče, v katerem je 5 vagonov brinja in 10 vagonov lesa, in na zadaj ležeči kompleks hiš. škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Seno je bilo zavarovano za 10.000 dinarjev, poslopje pa za 50.000 Din.
O nastanku požara je več domnev. Ob 1. ponoči niso mimoidoči še ničesar opazili. Kmalu nato pa je bila že vsa streba v plamenih. Morda je prenočeval kak berač v senu in s cigareto zanetil požar, vendar pa vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Ljudstvo je zelo razburjeno, ker se o sličnih primerih v zadnjem času zopet zelo mnogo ču-je na Gorenjskem, oblastva pa venomer zaman izsledujejo zločinca.
Smrtna nesreča	__
skrivnostnega nočnega brodnika
Usodna In zagonetna pot s tujini čolnom preko narasle
Krke
Novo mesto, 12. oktobra.
V vasi Krki, pol ure od Novega mesta, je prebival s svojo ženo Marijo 341etni Gašper Jakša, ki je preživljal sebe in ženo z dnino. Poleg tega se je, kakor pravijo vaščani, pečal tudi z nekimi skrivnostnimi, nedovoljenimi posli, ki jih je opravljal navadno ponoči. V soboto okoli 17. se je podal Jakša k čolnu, ki ga je imel posestnik Medved s Krke priklenjenega ob bregu reke Krke. Možak ie brez dovoljenja od-vezal čoln in se prepeljal z njim na nasprotni lyeg v vas Mačkovec. Po kakih posljh je bil tam, ni znano.
K bregu nazaj in k čolnu se je vrnil Jakša davi nekako okoli 2. ure. Ker je prej čoln nerodno privezal k bregu, ga ni mogel takoj odpeti, zato je poiskal velik čoln
valčnega mlina v Mačkovcu, last grasčaka g. Roberta Germa, ga odvezal, sedel vanj ter odrinil preko vode. Pri vodenju ugrabljenega čolna pa je mož manevriral tako nespretno, da je v deročih valovih narasle reke izgubil oblast nad čolnom, ki ga je zanesel k jezu, kjer se je čoln prevrnil in je Jakša padel v vodo. Slišati je bilo le nekaj obupnih krikov, ki jih je čul službujoči Germov mlinar Šalamon, ki mu pa ni mogel priti na pomoč, ker ni bilo čolna, katerega je ugrabil baš Jakša. Tako je izginil v temnih valovih skrivnostni nočni brodnik, ki ie pogostokrat opravljal take nočne pohode na ono stran reke. Vse iskanje za utopljencem je bilo doslej zaradi narasle vode zaman.
Kongres narodnega ženstva
v
Zagreb, 12. oktobra.
V dvorani glasbene akademije je bil davi otvorjen 9. redni kongres Jugoslovenskega ženskega saveza. Na zborovanje so prispele odposlanke iz vseh večjih krajev države. Dvorana kongresa je okrašeno z bogatimi pirotskimi preprogami in zelenjem. Ob 10. dopoldne je vstopila v dvorano dvorna dama Grujjčeva kot odposlanka Nj. Vel. kraljice Marije, sledili so ji ban dr. šilovič, komandant armije, pomočnik bana, mestni načelnik ter zastopniki ministrstev prosvete, narodnega zdravja in trgovine. Pričetek kongresa je prenašal radio po vsej državi.
Prva je spregovorila ga. Zlata Kovačič-Lopašičeva, ki je pozdravila vse prisotne, zlasti odposlanko Nj. Vel. kraljice. Predsednica Saveza ga. Leposlava Petkovičeva iz Beograda, je pozdravila najprej kraljevski dom in Nj. Vel. kraljico, povdarjajoč, da bo Jugoslavija le takrat mogla ščititi svojo deco, če bo srečna in močna. Sledile so volitve raznih odborov in komisij. V volilno komisijo je bila med drugim izvoljena tudi Cirila štebijeva. Sledilo je poročilo upravnega odbora, nakar se je oglasila k besedi zastopnica ministrstva prosvete, inšpektorica ga. Marina Jovičeva. Tajnica saveza ga. Milena Atanaskovičeva je podala poročilo upravnega odbora ter zlasti po-vdarjala poskuse za čim intenzivnezše zbli-žanje z romunskim, grškim in bolgarskim ženskim savezom. Ga. Bedenkovičeva je poročala zlasti o mednarodnem kongresu na Dunaju, ki so se ga udeležile kot poročevalke tudi članice našega saveza.
Po blagajniškem poročilu se je oglasil k besedi ban dr. šilovič, nato mestni načelnik dr. Srkulj, ki se jima je zahvalila predsednica Leposava Petkovičeva. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in Nj. Vel. kraljici. Nato so se podale članice saveza korporativno v povorki na Zrinje-vac ter položile venec pred spomenik Stross-mayerja. Na čelu povorke je korakal Podmladek Rdečega Križa. Zborovalke so slednjič odšle v umetniški paviljon, kjer je bila otvorjena razstava ženskih ročnih del. Popoldne so se podale delegatinje na izlete v okolico aZgreba. Jutri ob pol 9. zjutraj se j bo nadaljeval kongres v Novinarskem domu.
Pogreb vzornega šolnika
Ribnica, 12. oktobra
Včeraj popoldne se je vršil pogreb priljubljenega šolskega upravitelja g. Iranca Štefančiča. Kako spoštovan je bil pokojnik spričo svojega neumornega dela v šoli in zunaj nje, je pokaza! tudi njegov pogreb Na zadnji poti so ga spremljali številni Ribničanj in Velikolaščani, tovariši učitelji iz Ljubljane. Novega mesta in od drugod, šolska mladina s šolsko zastavo 111 Soko'. katerega naomahljiv član ie bjl pokojnik v najtežjih časih. Pred hišo je pokojniku zapel pevski zbor »Vigred se povrne«, v cerkvi »Usliši nas« in ob grobu »Človek, glej dejanje svoje!« Pred krsto ie nosila šol&ka mladina večje število lepih svežih vencev, podarjenih v njegov zadnji po« zdrav in zahvalo od raznih organizacij, prijateljev in znancev.
Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika kot njegov stanovski tovariš in sodelavec upokojeni šolski upravitelj iz Sodražice g. Miha Vrbič, ki nam je v le« pem govoru predočil pokojnika kot vzot« nega šolnika, nesebičnega javnega delavca, najboljšega svetovalca in neupogljivega naprednjaka, ki ni nikdar zatajil svojih na« čel.
Sedaj ni več neutrudljivega javnega de« lavca iin neustrašenega borilca za učitelj« ske pravice. Njegov svetel spomin bo pa ohranjen v ribniški dolini im preko nje. Bodi mu lahka domača zemlja!
Smrtna kosa
V Rušah je v soboto umrl ugledni posestnik in gostilničar g. Peter šmidhofer. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil danes ob 15. — V ljubljanski bolnici je v soboto po daljšem bolehanju umrl g. Ivan Kavčič, zvaničnik drž. železnic. K večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu ga bodo spremili danes ob 17. — Pokojnima bodi ohranjen prijazen spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje.
Zakon o univerzah
i Beograd, 12. oktobra. Zakon o univer« i zah z dne 28. januarja 1030 je izvršil uni« i fikacijo ustanov in uradov na univerzah. Da se vse to praktično izvede, je minister za prosveto določil, da uporabljajo vsa univerzitetna oblastva v uradnih aktih na« ziv univerzitetnih ustanov in uradov tako. kakor to predpisuje zakon. (AA)
Vode po naglem narastu zopet padajo
Vode, nenavadno narasle po nalivih v preteklem tednu, zopet padajo, vendar pa jc njihovo stanje še vedno opasno, ker W jih ponovni močni nalivi vnovič utegnili vreči preko bregov na široko. Prejeli smo in v naslednjem objavljamo nekatera po« ročila, ki naj po poročilih »Jutra« dopol« nijo sliko poplav v Dravski banovini.
Na Notranjskem je Unec močno nara« stel, prestopil bregove ter poplavil dolino med Logatcem in Rakekom, roplava sicer ni napravila posebne škode, vendar so po« nekod v vodi tudi njive z repo in drugimi poljskimi pridelki. Če bo Unec še nara« ščal, se je bati, da bo voda dosegla neka* tere nižje ležeče hiše.
Poplave v škofjeloSkem okraju
škofja Loka, 12. oktobra.
Jesensko deževje je ustvarilo v škofjeloškem okraju prav opasen položaj. Ponižni potočki so se razbesneli v hudournike, Poljanščica in Selščica sta se dvignili skoroda za 2.30 m in sta že po nekod prestopili bregove; Sora je razpenjena, valovita in besneča drvela v naročje Save. Kajpak so ljudje vsi zaskrbljeni opazovali besnenje vodnih elementov tja do trde noči v petek, ko so pričele vode polagoma upadati. Strah škofjeloškega ljudstva pred vodo je vpričo katastrofalnih poplav preteklih let neobičajno velik.
Naraščajoča Poljanščica je grozila vdreti v stanovanje Masterlovih na Studencu. Mlin škofjeloškega župana Josipa Hafnerja je bil tik pred poplavo. Ob Puštalskih bregovih je odnesla voda več kosov plodne zemlje. Pri Lebnovih ob Selščici je vrdla voda v nostranjost poslopja in so jo morali z motorno brizgalno izsesati. Tudi je sicer ponižna voda že ponekod preplavila travnike in polj£. osobito nižjih leg. V Praprotnem je bila malone glavna cesta na Železnike pod vodo. Razbesnel se je starološki potok, ki je preplavil državno gozdno drevesnico. Silovito je narasla Suha, ki je pri Virmaših podirala plotove, vdrla v šifrerjev mlin in se je ob stoku razlila po sadnem vrtu in travniku posestnika Hartmana na Suhi.
Po izjavah avtomobilistov so imeli le-ti neprilike pri medvodskem mostu. Deroča voda je precej porušila ogrodje za novi most pri Medvodah, ki so ga valovi pognali v pontone starega mostu. Zaradi zagozdnega lesa se je stari most razrahljal v vezeh, škofjeloški prevoznik Linke je v poslednjem trenutku pasiral z avtobusom nevarno mesto. Vode so prinašale s seboj drevje, vejevje, hlode, bruna in les vsake vrste. V nevarnosti je bilo tudi škofjeloško kopališče.
Na vso srečo je deževje ponehalo še pra^ vočasno. Noč od petka na soboto je bila jasna, nebo čisto in zvezdnato; ozračje je zajel mraz. Danes, v nedeljo, pa je spet pričelo rositi.
poplava v Lesičnem
in Kozjanski dolini
Pilštanj, 12. oktobra.
Po vetrovnem četrtku nas je pozdravilo v petek hladno deževno jutro. Vremenski poznavalci so kmalu dognali, da se Bistrica ne bo zadovoljila s svojo strugo. In res je začela v prvih popoldanskih urah prestopati bregove, kar so bližnji posestniki s strahom opazovali. Ob 19. je doseglo naraščanje vode svoj višek — in že je trkala mokrota, na vrata nekaterih posestnikov ... Kakor rešilni angel se prikaže na severnem horizontu prva zvezda, ki je oznanila ljudem, da se je nebo uto-lažilo in da do katastrofe ne bo prišlo.
Ob 21- smo imeli najlepšo mesečno noč. Le Bistrica je bučala kakor bi hotela pokazati svojo jezo, ker se ji zla namera ni posrečila. Hitela je silovito dalje. Občut-nejše materijalne škode ni bilo, le nekaterim je voda povzročila novo delo na polju in travnikih, drugim pa zopet mnogo strahu, ker je pogledala že v njihove podzemske shrambe.
Po strašnem nalivu
v Savinjski dolini
Braslovče, 12. oktobra
Ze v četrtek zvečer okoli 22. je začelo deževati m je deževalo brez presledka. V petek zvečer se je zjasnilo in ozračje se je močno shladilo. Po hribih je bilo opaziti prvi sneg. Po cestah se je nalila umazana voda, hudourniki so narastli, potoki niso mogli sprejeti prevelike množine vode, zato so se razlili po travnikih in poljih. V Rakovljah je mali potočič Treb-nik drl kar preko ceste, razoral in razje-del cesto, posestnikom ob strugi se je voda razlila po dvoriščih do poslopij. Postaviti so morali kolce m na te položiti deske, da so lahko prišli iz hiše do hleva. Proti Poljčam so vsi travniki pod vodo, pravcato jezero je obdalo vas.
Pol ure daleč slišiš šum in bobnenje penečih valov Savinje, ki se zaganja ob bregove. Voda se je razlila pri Malih Bra-slovčah po travnikih ob strugi, valeč se v hitrem tempu proti Celju. Po reki so plavali debeli hlodi, drevesa, drva, razna šara in roba. V Gornji Savinjski dolini je voda vzela pripravljene splave. Lastniki trpe zelo veliko škodo. Samo v bližini Ljubna je Savinja odnesla tri splave in jih razbila. Močno ogrožen je bil most pri Polzeli. Voda je utrgala in razjedla levi breg struge, na kateri sloni most, za kakih 20 m Le še dober meter — pa bi se zrušila cesta ob koncu mostu. Orožni-štvo je brzojavno obvestilo oblastva o preteči nevarnosti in zabranilo začasno vsak prehod za vozove in avtomobile. Neštetokrat se je že pisarilo in debatiralo, kako odpomoči izpodjedanju mostu, ker ima Savinja na tem mestu precejšen padec in brzino.
Ljubljana tone v megleno jesen
Zopet skisana nedelja - Sezona plesa In kolin se prt-čenja — Vlom v župnišče na Viču
Ljubljana, 12. oktobra.
V soboto zvečer se je barometer dvignil, nad Ljubljano se je zgrnila megla — za naše razmere dobro znamenje — luna je bila popolnoma jasna in vse je kazalo, da utegne biti nedelja lep solnčen dan. Pa se je vreme že zarana zopet skisalo. Sicer je dopoldne sem pa tja solnce za hip STa« mežljivo pokukalo izza oblakov, a se ta» koj zopet skrilo na veliko jezo ljubljan« skih Nimrodov, ki so si bili pripravili te« lečnjake in nahrbtnike, založene z razni« mi dobrotami, namenjeni nad jerebice in zajce. Nekateri so kljub temu, da je začel barometer padati in da je imel očak Krim »kapo«, odrinili na lov, večir/t pa je raje ostala doma. Tudi mnoge turiste in izletnike, ki jih sicer nobeno nedeljo do« slej ni manjkalo zunaj na deželi, smo to nedeljo imeli priliko opazovati v praznič« nem civilu na promenadi, v kavarni ali solidni okoliški gostilni!
Popoldne je začelo rositi, zvečer pa celo zppet neprijetno deževati. Nu, kljub sla« bemu vremenu je bilo v Ljubljani živahno.
Dopoldne je bila polna promenada, za dame nekaka revija jesenske mode. God« ba 40. p. p. v Zvezdi je prav pridno svi« rala. Popoldne so se napolnili kinemato« grafi, tudi gledališče ni slabo odrezalo, prijatelji Terpsihorinc umetnosti pa so zavili v Kazino, kjer je mojster Jenko pri« čel s poukom o raznih finesah in predno« stih novih plesov. Športniki so jo ubrali tj« gori na igrišče Primorja, kjer sta se udarila na zelenem polju stara rivala Iliri« ja in Primorje. Mnogo jih je bilo, glasni pa so bili. kakor da jih je še enkrat to* liko...
Solidna ljubljanska purgarija je poiska«
svoj delež v neposredni ljubljanski oko«
lici pri prvih kolinah in moštu. V sobot* zvečer in nocoj jc bila tudi cela vrsta trgatev z domačimi zabavami in seveda ni« kjer ni manjkalo gostov.
Tako je potekla nedelja, monotono sicer, pa vendar zadovoljivo. Na policiji so ime« li lep božji mir, ki sta jim ga skalila sa« mo dva sobotna pijančka, ki sta noč mo» rala prespati na deskh. Prijavljena je bila tudi tatvina kolesa ter vlom v župnišče na Viču.
V soboto zvečer je družba dveh ali treb tatov vlomila v viško župnišče. Skozi vrt so prišli za hišo, razbili šipo in zlezli sko> zi okno v pisarniške prostore. V uradu sc vse razmetali, odprli predale, odkrili pi> salni stroj itd., toda denarja niso našli Odnesli so samo 40 Din drobiža in župn:» kov dežnik, vreden okoli 150 Din. Zani« mivo je, da se železne blagajne niso do« taknili. V blagajni pa je bilo 18.000 Din. Sodi se. da jih je pri poslu nekdo moral zmotiti in pregnati. Policijska uprava je poslala na Vič policijskega agenta g. Po« dobnika, ki je daktiloskopiral odtise pr« stov na oknih in vratih ter napravil v mavcu odlitke stopinj, ki so se poznale okoli okna. Policija upa. da bo storilcem kmalu na sledu.
Šivilji Josipini Klemenčičevi, stanujoči na Stožici, je bilo 11. oktobra okoli 16. izpred Škofije ukradeno kolo znamke »Ide« al«, vredno 1500 Din.
Zasebnica Ana Ciuha, stanujoča v Rož« ni dolini, ulica V, je prijavila na policiji, da je njen 16 letni sin Andrej 9. t. m. od« Sel z doma, češ da gre k zobozdravniku, toda do zdaj se še ni vrnil. Deček ie za svojo starost primerno razvit, oblečen je bil v črn jopič in svetle hlače.
Otožna mariborska nedelja
Zelo obiskan koncert v parku — Invalidska tombola Skromna policijska kronika
Maribor, 12. oktobra.
Po zadnjem aprilsko nestalnem tednu sa je danes zasmejalo jasno nedeljsko jutro, ki je obetalo nadomestiti vso vremensko ne-voljo preteklega tedna. 2e popoldne pa se je nebo zopet zoblačilo in neprijeten mraz je večino meščanov obdržal v mestu.
Prav prijetno izpremembo je nudil opoldne koncert v parku. Poleg izbranih instrumentalnih komadov »Drave« so združeni pevski zbori pod taktirko prof. Vasilja Mirka zapeli več narodnih pesmi z dovršenostjo, ki je ogrevala poslušalce. Zaradi obletnice koroškega plebiscita so najbolj ugajale koroške narodne pesmi. Udeležba občinstva
je bila zelo velika.
Policijska kronika izkazuje štiri areta-
^S1]po slovensS uUci ter se tudi dejan-sko lotU stražnika. Dobil bo svoj delež tudi še na sodišču. Nekoliko, bolj pohleven, a močno zalit z novim vinom je bil K. K., ta je ganljivo prosil stražnika za prenočišče,
katero je naposled res dobil.
Prav poseben izlet si je privoščila kobila nosestnice Neže Kernove. Najprej je podrla v Tattenbaehovi ulici na tla čevljarskega moistra Ivana šenka, nato pa je dirjala na Tržaško cesto, kjer je razbila neko izlož-
beno okno. Pri pasiranju državnega mostu na Pobreško cesto je potem podrla na tla še 10 letno Milico Turkovo, učenko V. razreda osnovne šole, ki je dobila pri tem poškodbe na levi nogi. Deklico so morali prepeljati v bolnico. Nazadnje so vendarle ujeli pobesnelo kopitarko in jo vrnili lastnici, ki se bo morala zagovarjati še pred oblastvom.
Na Trgu Svobode se je kljub hladnemu vremenu zbrala velikanska množica prebivalstva na tombolo. Tokrat so igrali za najpotrebnejše med potrebnimi, za invalide. Prišli so na svoj račun tako invalidi kakor tudi igralci. Poskrbljeno je bilo za bogata in lepa darila.
V Narodnem domu se je vršila popoldne prva lutkovna predstava »Snegulčica« v režiji mladinskega odseka Sokola Matice. Dvorana je bila nabito polna malčkov kakor tudi odraslih, ki so se vsi imenitno zabavali.
Novo dunavsko pristanišče v Beogradu
Beograd, 12. oktobra. Danes se je vršila na Dunavu svečana otvoritev novega pristanišča za promet s potniškimi ladjami. Svečanosti otvoritve so prisostvoval' odposlanci oblastev in številno občinstvo
podimo
Na višku jesenske nogometne sezone
v nogometnem prvenstvu I. razreda je včeraj Primorje izvojevalo dve važni zmagi. Rekorden poset in mnogo hrupa na igrišču — SpFrtski Hajduk poražen na državnem prvenstvu pade na 3. mesto — Lep športni dan v Kranju — Kolesarji se niso strašili dežja
Ljubljana, 12. oktobra
Ljubljanski »derby€, kakor po pravici pazi varno že več let prvenstveno tekmo med domačima nasprotnikoma Ilirho m Primorjem v vsaki sezoni, je tudi letos kljub čmerikavemu dnevu privabil na igrišče ASK Primorja
rekordno število gledalcev.^
Že davno pred napovedanim pricetkom so se zbrale na prostoru goste gruče gledaje v, ki se tudi na drugem ljubil anskem športnem igrišču po stari tradacm delno na »severno« in > južno« publiko. Docim je na severni strani zbirališče pristasev belo ' -zelenih, je nasprotna zasedena po prijateljih črno - belih. Oba tabora, posebno severni, sta tudi danes tekmovala v navijanju za svoje; poziv LNP, da naj bi občinstvo ne motilo igralcev in ne oviralo rednega poteka igre, ni imel mnogo uspeha. Sodnik je moral opetovano klicati stražo, ki je po daljših debatah zopet razčistila »ozračje«. Brez ozira to današnji »de$y« tudi sicer ni zaslužil tega imena.
Posredna povod za splošno »polomijo* ie dalo po vsej priliki vprašanje sodnika, ki je bilo že davno pred terminom odprto. Kljub raznim dogovorom in pogajanjem med sodelujočimi klubi, podsavezom in sekcrio sodnikov, se je končno zgodilo, da na igrišče sploh ni bilo
nobenega sodnika.
Po daljših debatah sta se moštvi odločili zaprositi za sodelovanje g- Šetino, ki je kort požrtvovalen član sodniške sekcije prevzel ne baš kvaležno nalogo. Tekma se ie zaradi tega pričela s precejšnjo zamudo in se je končala v trdem mraku. Ce smo rekli, da je dalo povod za polom današnje prireditve sodniško vprašanje, nočemo reči, da bi bile samo odločitve g. Šetine zakrivile zmešnjavo, ki je sam in tja prevladovala na igrišču. Občtnst/o, ki ie napram našim sodnikom itak krivično in neobiektivno, je očividno tako ireso-jalo tudi vsak njegov korak, ;,aradi česar so morale slediti neizogibne ;zključ:tve igralcev, debatiranja s pubiiko, posedovanja policije itd. Trdno cmo prepričani, da bi bil zunanji sodnik enake kvalitete nemoteno cpravil svoj posel — cpveda kot vedno v manjše zadovoljstvo poraženega.
Razen vsega omenjenega je treba pribiti še najbolj nerazveseljivo dejstvo, da sta tudi moštvi pokazali
izredno slabo Igro.
Tla sicer niso bila najidealnejša, vendar pa bi pričakovali, da bodo rutiniranl igralci tudi na takšnem terenu lahko uprizorili nekaj akcij, vrednih prvorazrednih moštev. Vse, kar jim lahko pripišemo v dobro — V) velja za belo - zelene v mnogo večji meri, ker so skoraj vso drugo polovico operirali z 9 igralci — je elan, požrtvovalnost in volja do zmage, oziroma izenačenja. Pohvalno je treba končno omeniti, da burno razpoloženje občinstva ni imelo na akterje skoraj nobenega vpliva, tako da je razen nekaj izoliranih »naskokov • ^ra tekla fair in disciplinirano.
ASK Primorje : SK Ilirija
3:1 (1:0)
S tričeirtjjrno zamudo sta nastopili &y>štvi v naslednjih postavah:
Primorje: Jančigaj, Svetic, Hassl, Zemljak, Slamič. Jug II., Uršič, Erman, dr. Buljevič, Jež, Jug I.
Ilirija: Majic, Strehovec, Bergles, Un+erreiter, Varšek, Pogačnik, Rihar, Oman, Kneževič, Doberiet, Košak.
Moštvo Primorja. ki je nastopilo kpm-pletno in o katerem iz težjih tekem nismo imeli pregleda, v splošnem
ni napravilo najboljšega vtisa.
Težišče moštva je vsekakor v zadnjih delih enajstorice, dočim je kazala napadalna vrsta preveč vrzeli in pomanjkljivosti. Dr. Buljevič je kot vodja očividno podlega! tempu in terenu in je proti koncu, dasi sieer odlično vodi, popolnoma odpoved.' Nekdanji Ermanovi streli so redkosti, dočim se mladi Jež v levi zvezi šele poiagoma uvaja. Vsekakor je z-slo prodoren in bo po treningu in z rutino lahko iz-boren član tria. Med krili je bil boljši Jug na desni, dočim Uršič ni dal mnogo \ 'deti, dasi je ime! — posebno po odmoru — več prilike kot niegov tovariš na desni. V kril-ski vrsti je bil zopet povsod neumorni Slamič, ki pa se tudi ni znašel takoj po otvoritvi. Defenzivno nenadkriliiv Je tudi Zemljak. dočim ie imel Jug ml. do izključitve Riharja težko delo; pozneje se je uve!;a-vil vidnejše. Obramba ie bila dovolj zaposlena in ie v celoti storila svojo do'5-ncst; vsekakor ji moramo šteti v zlo, da se zadnjih 15 minut ni m.igla >tresti prr-moči preostalega terceta v napadalni vrsti Ilirije.
Ilirija, ki je v zadnjih tekmah pokazala nestalno formo, tudi v tej tekmi
ni mogla pokazati kvalitete.
V opravičilo ji ie treba šteti, da je v 26. min. po izključitvi izgubila desno ter v 4. min. drugega polčasa levo krilo, tako da o pravi igri v napadu sploh ne more biti govora. Dokler je bila vrsta kompletna, je prekašala nasprotnikovo. Vso pohvalo zaslužijo seveda krilci z ožjo obrambo, med katerimi so morali v danih okoliščinah posebno prvi opravljati ogromen posel. Kako odlično so ga vršili, do-' kazuje najbolj dejstvo, da je v tej postavi Ilirija zabila svoj častni gol in na trenutke celo na lastni polovici blokirala nasprotnika- Vratar je držal, kar je mogel; za dc&jene goie sa of kriviti Poraz ki sa
je doživela, je izražen previsoko; po poteku igre je malone zaslužila, da bi se točke delile.
Kakor smo rekli, igra ni bila na višini prvega razreda in razen par napetih situacij ni nudila mnogo nogometa. Vtis »der-bya« je bil v splošnem medel in ni čudno, če so se gledalci žai razhajali s te največje nogometne revije domačih sil v pretežni večini razočarani. Izjemo tvorijo seveda vsi oni, ki jim ni nobena prilika odveč, da na ta ali oni način manifestirajo za svoje igralce.
Potek Igre.
P. začne, toda I. prevzame takoj inici-jativo in izvede par lepih akcij, ki pa gredo v stran. P. se polagoma otrese klešč in igra je odprta. V 12. in 15. min. izvojuje P. dva kota, ki pa ne spremenita ničesar. V 20. min. drži Malič nevarno žogo v desnem zgornjem kotu; del publike je videl gol. Že minuto pozneje je Erman sam pred vrati, toda pomaga si z roko in sodnik ne prizna gola. I. je zopet na drugi strani in doseže kot — brez efekta. Napad se obrne in Ermanu se nudi v 23. min. ugodna prilika, da mimo nepripravljenega vratarja spravi v mrežo. 1 : 0 za P. V 26. min. izključi sodnik Riharja na desnem krilu I.; kazen je bila prestroga. Tekma postaja malo ostrejša; I. igra na izravna-nje. V 34. min. posreduje policija in »čisti« vročekrvneže na severu. Situacije se naglo menjavajo, toda brez številne spremembe do odmora.
Po odmoru izvojuje II. kot, ki pa gre preko prečke. Sodnik izključi v 4. min. drugega stranskega sodnika ter levo krilo Košaka; publika protestira in vdre na igrišče. 6 minut pavze, prerekanja in nereda: nato gre dalje! V 14. min. uide Jež obema branilcema in plasira iz neposredne bližine. 2 : 0 za P. Po dveh brezuspešnih kotih za P. se slika spremeni in tercet I. sili v ospredje. V 21. min. dobi Doberiet lepo žogo z desne in plasira najlepši gol dneva. 2 : 1 za P. Tri minute pozneje strelja Zemljak iz 20 m prosti strel^ preko vratarja — točno v mrežo in zviša na 3 : 1. I. se brani z vsemi močmi in drži kljub pomanjkanju dveh igralcev igro odprto. Proti koncu je stalno na nasprotni polovici, kar pa ne spremeni končnega re-zuPtata.
Sodnik g. Šetina, ki je, kakor smo že rekli, vskočil namesto neznanega sporazumno določenega sodnika, je sodil po najboljši volji in gotovo ni bil neobjektiven. Današnja tekma, ki jo moramo smatrati na teritoriju LNP za najvažnejšo v vsaki sezoni, pa je bila zanj vsekakor pretežka. Stališče mu je razen tega otežkočala okol-nost, da je domačin in član enega sodelujočih klubov, kar ustvarja na naših igriščih že samo po sebi slabo razpoloženje. Ona napaka, ki smo jo vedno grajali, se je po čudnem naključju maščevala ravno na najvažnejši prvenstveni tekmi jesenske sezone.
Nezdrave razmere v našem nogometu so dosegle z današnjim derbyjem svoje zasluženo plačilo. Vsem onim, ki vodijo naše nogometne in sodniške organizacije, naj bo današnja prireditev glasen memen-to, da je zlo prikipelo do vrhunca in je treba nujne remedure. Občinstvo — resno in objektivno — ki še prihaja na naše skromne nogometne »predstave«, jim bo upravičeno obrnilo hrbet in odšlo drugam, kjer se mu ne bo treba jeziti zaradi slabega aranžmana in nemogoče organizacije. Današnji »derby« je bil verna slika naših zrahljanih športnih prilik; upamo, da je bila tako živa, da bo rodila dobre rezultate!	Lav. Struna.
Tekme za državno prvenstvo
Današnje kolo tekem za državno prvenstvo je prineslo prvo večjo senzacijo, ki jo je izzvala visoka zmaga sarajevske Slavije nad splitskim Hajdukom. Zmaga je bila popolnoma zaslužena in Hajduk je z izgubo današnjih 2 točk tudi izgubil vse šanse, da bi si osvojil naslov državnega prvaka. Ostali dve tekmi sta končali z zmagami favoritov, vendar je imel v Beogradu BSK zelo težak posel. Po današnjem kolu je ostal BSK z 9 točkami na vodstvu pred zagrebško Concordio, ki ima slabšo razliko golov, na kar jima sledijo Hajduk in Jugoslavija s 7 ter sarajevska Slavija s 4 točkami, dočim je ostala osiješka Slavija brez točke nespremenjeno na zadnjem mestu.
BSK:Jugoslavija 2:1 (1:0)
Beograd, 12. oktobra.
Pred 12.000 gledalci se je danes vršila državna prvenstvena tekma med domačima nasprotnikoma, ki jo je BSK zasluženo odločil v svojo korist. Obe moštvi sta nastopili kompletni. Igra je bila hitra in ostra, tako da je bilo po odmoru tudi več igralcev bleziranih. Vodstvo je dosegel BSK v 26. minuti po aMrjanoviču st. ter ohranil ta rezultat do odmora. Po odmoru je Nikolič v 18. min. izravnal. Igra je postala Se ostrejša, pri čemer je dobil srednji krilec Jugoslavije Lončarevič težje poškodbe. V 40. minuti je zabil Marjanovič ml. zmago-nosni gol. Tekmo je sodil g. Viller iz Zagreba.
Concordia (Zagreb) .-Slavija 3:0 (1:0)
Osijek, 12. oktobra.
Concordio, ki je danes nastopila v tekmi za državno prvenstvo proti tukajšnji Sla-viji, je občinstvo že ob otvoritvi izžvižgalo. Igralo se je ostro in hitro. V 30. minuti je
dosegel aPvelič po solo akciji vodstvo. Po odmoru je nastal med občinstvom velik hrup, tako da je morala posredovati policija. Concordia je na igrišču popolnoma prevladovala in zabila v 12. in 30. minuti svoja dva nadaljna gola Tekmo je sodil g. Mazič iz Subotice. Občinstva je bilo preko 2.500.
Slavija :Hajduk (Split) 4:0 (2:0)
Sarajevo, 12. oktobra. Ob velikem zanimanju občinstva je danes tukajšnja Slavija zasluženo odpravila moštvo Hajduka s 4 goli razlike. Odlikoval se je posebno vratar domačinov. Pred odmorom je zabil 2 gola Krnjaič, dočim sta po odmoru padla naslednja 2 gola po srednjem krilcu in Salamunoviču. Hajduk kljub velikim naporom ni mogel spremeniti tega poraznega rezultata. Sodil je g. Popovič iz Beograda.
Nogomet v Mariboru
Maribor, 12. oktobra. ISSK Maribor:Varaždinski SK 4:8 (2:1) Na igrišču ISSK Maribora se je vršila danes prijateljska tekma med ISSK Mariborom in Varaždinskim SK. Zasluženo so zmagali domačini, ki so pokazali lepo kombinacijsko igro, niso pa izkoristili neštetih prilik ter so premalo streljali na nasprotnikova vrata. Obramba je bila zanesljiva kakor tudi krilska vrsta, ki je bila srednje dobro razpoložena. Napadalna vrsta je predolgo držala žogo in preveč »driblala«. Varaždinci so imeli najboljše moči v obrambi; tudi krilska vrsta je bila dobra. Tekma je bila vseskozi fair in jo je odlično vodil sodnik dr. Planinšek. SK Kapfenberg:SK Rapid 2:1 (1:0) Na igrišču SK Rapida je bila odigrana mednarodna prijateljska nogometna tekma, na kateri so odnesli zmago inozemski gostje. Rapid je bil gostom sicer enakovreden. V prvi polovici je bila igra izenačena, v drugi pa se je od trenutka do trenutka pokazala premoč Kapfenberga. Gostje so imeli najboljše moči v napadu, ki je zlasti v tehničnem pogledu prekašal domačine. Pri Rapidu se je zlasti odlikovala ožja obramba, dočim je bil napad premalo odločen. Sodil je dobro g. Nemec.
SK železničar rez.:ISSK Maribor rez.
4:2 (2:1
V prijateljski tekmi imenovanih rezerv so zmagali železničarji. Sodil je g. Fischer.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Prvenstvene tekme II. razre« da: Jadran : Natakar 7:1 (3:0); Slovan : Reka 4:1 (2:0). Prv. tekma rezerv II. raz« reda: Primorje rez. : Ilirija rez. 4:3 (4:1).
Celje: Prvenstvene tekme: SK Atletik : SK Celje 4.0 (2:0). Tekmo je sodil g. Schneller iz Ljubljane. Atletik rez. : Ce« lje rez. 2:2 (2:2).
Zagreb: Prvenstvene tekme: Ha5k : Sparta 9:0 (3:0), Gradjanski : Viktorija 1:0; Grafičar : Železničar 3:3 (2:3).
Dunaj: Rapid : Slovan 4:1 (1:0); Admira : Wacker 5:1 (1:0); WAC : FAC 2:0 (2:0), Austria : Nicholson 4:0 (3:0).
Budimpešta: Ujpest : III. okraj 2:1; Hungaria : Bocskay 5:1; Vasas : Pecs Ba« ranya 1:0, Ferenczvaros : Szabaria 1:1; Bastya : Kispest 4:2; Nemzeti : »33« 1:1.
Toplice (ČSR): Teplitzer FC : Viktoria Z. 5:1.
Težak poraz Ambrosiane v
Pragi
Sparta : Ambrosiana (Milan) 6:1 (1:0)
Praga, 12. oktobra. Za današnjo tekmo za srednjeevropski pokal med Sparto in milansko Ambrosiano, je vladalo izredno zanimanje. Policija je bila zaradi izrednih okolnosti, v katerih je to pot gostovalo italijansko moštvo v Pragi, ves čas njihovega bivanja v pripravljenosti. Največje športno igrišče Prage je bilo že tri dni do zadnjega sedeža razprodano. Na tekmo se je zbralo nad 40.000 gledalcev, dočim 20 tisoč oseb ni dobilo pristopa, ker je bB prostor policijsko zastražen.
Ko je italijanska enajstorica stopila na igrišče, ji je priredilo občinstvo burne ovacije, na katere so Italijani odgovarjali s svojim fašističnim pozdravom. Prizori so se ponovili, ko je prišla Sparta na prostor. Tekma se je vršila v izredno hitrem tempu. Že v o. minuti je oddal Silny nevaren strel na vrata, ki ga je ubranil italijanski vratar Miglio. Ta igralec, ki je pokazal izredne sposobnosti, je v nadaljnjem poteku igre rešil Italijane še hujšega poraza. Po odmoru so Italijani popolnoma popustili razen odličnega Miglia. Dve minuti pred koncem se jim je šele posrečilo, doseči častni gol. Gole za Sparto so zabili: Braine 2 ter Kostalek, Silny, Podražil in Hajma po 1. Igralce Spairte so navdušeni gledalci na ramenih odnesli z igrišča. Tekmo je prav dobro sodil danski sodnik Hansen.
Kolesarstvo
Kolesarska dirka SK Vrhnike
Kolesarska sekcija SK Vrhnike Je priredila včeraj kolesarsko dirko za prvenstvo Notranjske na zelo naporni progi Vrhnika-Logatec-Planina-Rakek-Cerknica in obratno na skupno razdaljo 80 km. Kljub slabemu vremenu je startalo precejšnje število vrhniških, borovniških in okoliških kolesarjev. Naporne vrhniške »ride« so vsi premagali krepko, le vrhniški favorit Jesenovec je imel takoj po startu občuten defekt ter izgubil 12 minut. Pozneje je imel še par defektov, tako da ga je končno prehitel Dolfe Mala-vašič ter se je Jesenovec moral zadovoljiti z drugim mestom. V juniorski skupini se je odlikoval Franc švigelj (Sokol, Borovnica) ter je jako sigurno zmagal v tej skupini. Popolnoma polzke in blatne ceste niso mnogo ovirale dirkačev, ker so povprečno vozili preko 28.500 na uro.
Prvak Notranjske Dolfe Malavaiič (SK Vrhnika je prevozil progo v 2 urah 44 min. 341/5 sek., dočim je Slavo Jesenovec (SK Vrhnika) prišel na cilj v 2 urah 45 min. 92/5 sek,
Juniorski prvak Franc švigelj (Sokol Borovnica je potreboval za progo 2 uri 45 minut 62/5 sek. Ostali dirkači so sledili v daljših presledkih, premočeni do kože in blatni do glave; toda vztrajali so in prevozili progo v določenem času.
Proga je bila vzorno zastražena po orož-niških oddelkih iz Vrhnike, Logatca, Planine in Cerknice, zaradi česar se je dirka pod vzornim vodstvom predsednika SK Vrhnike g. Joška Groma izvršila v najbolj' -m redu in brez vsake nezgode. Na cilju sc je zbralo mnogobrojno občinstvo ter glasno pozdravljalo dirkače.
V nedeljo dne 19. t. m. priredi SK Vrhnika zaključno gorsko dirko na vrhniških »ridah« 6 km, ki je dostopna vsem dirkačem sa veznih klubov.
Športni praznik v Kranju
Kranj, 12. okt.
Komaj je minilo leto dni, odkar se je pod okriljem domačega sokolskega dru« štva ustanovil na pobudo mladih članov športni odsek. Da zainteresira javnost in nazorno pokaže uspehe svojega dosedanje ga dela, je priredil športni odsek kranj« skega Sokola danes športni dan, ki je v vsakem oziru kar najbolj uspel. Bila je to prava manifestacija športne misli v Kra« nju. Pester program športnega dne so v glavnem izpolnili domačini, sodelovali pa so tudi klubi SK Bratstvo Jesenice, SK Disk Domžale in SK Slovan iz Ljubljane.
Ob 8. uri zjutraj se je vršile na 12 km dolgi progi Kranj—Naklo—Kranj kolesar* ska dirka. Prvi je orivozil na cilj član SK Bratstva Poljčar France v času lŠVs, drugi Venček Ivan 20V». član SK Diska in tretji Koritnik Albert 203/6.
Ob 9.45 se je vršil stafetni tek. pri ka« terem so sodelovala tri moštva, in sicer odbojke športnega odseka kranjskega So« kola in dve moštvi nogometnega odseka Sokola. Tek se je .-šil na progi 5X200 m skozi mesto. Prvo je prispelo na cilj mo« štvo odbojke v času 2:22. Sledili sta ostali moštvi v kratkih presledkih.
V ženski štafeti sta sodelovali hazenski družim SK Save i" športnega odseka kranjskega Sokola. Na progi 4X100 m je
prišla prva na cilj v času 58 družina SK Save. Tik za njo pa družina SOSK (šport« n^ga odseka Sokola Kranj).
Ob 10.30 se je vršil promenadni koncert
o mače godbe ired Narodnim domom. Istočasno se je vršila med moštvom Soko« la A in B tekma v Jbojki, ker je najav« 1' no ljubljansko vo v zadniem tre« nutku odpovedalo. Zmagalo je A moštvo v razm erju 2:1. ^upuldansko nrireditev ie
tvorila novorka. ki je krenila c' 12. z godbo na čelu izpred Varodnega doma po n.estu. V povor1! so bile zastopane vse panoge športa od hazenašic do smučar:ev. Športnike, zlasti one izven Kranja! ie me« ščanstvo navdušeno pozdravljalo. Povor* ke st : • udeležilo tudi mnogo občinstva. O '"'a je na športni -rostor. H" ce je vr» šila nogometna tekma rezerv SK Kamnika proti SOSK. Igra je bila dokaj nelepa ter je bila zaključena z zmago Kamničanov s 4:3.
Največji uspeh teg? dne so dosegle do« mače hazenašice. Ob 15.50 se je vršila ha« ženska tekma med SOSK in SK Savo. Zmagale so članice SOSK v razmerju 14:4. Zlasti se je odlikovalo desno krilo in ču» varica vrat.
Višek zanimanja pa je bil pri nogomet« ni tekmi med prvima moštvoma SK Slova« na in Sokola Kranj. Zmagali so zasluženo domačini s 6:4 (5:2).
Zvečer se je vršila v sokolski dvorani Narodnega doma prosta zabava. Ob 20-ie predsednik SOSK .Toško Horvat pozdra« vil tekmovalce, nakar je sledila razdelitev nagrad. Prehodno darilo pokal mestne ob« čine je prejela domača odbojka. Drugo darilo prehodno metalca diska, ki ga je daroval SOSK, je odnesla SK Sava. Tre« tje darilo pokal istega društva pa je pri« šlo v trajno last kolesarskega zmagovalca Franceta Poljčarja.
Mladim kranjskim športnikom, ki kaže« jo mnogo smisla in požrtvovalnosti za na«
predek športa, želimo čim več uspehov! *
Boks sekcija SK Ilirija prične z rednim treningom danes v ponedeljek 13. t. m. ob 19. v paviljonu I na velesejmu. Stari boksači in vsi novi resni interesenti se vabijo.
Zaključek Balkanskih iger
Jugoslavija dosegla drugo mesto z 51 točkami — Dva nova jugoslo-veriska rekorda v skoku v daljavo in teku z zaprekami
Atene, 11. oktobra. AA. Pri lahkoatlet« skih tekmah za balkansko prvenstvo je zavzela Jugoslavija drugo mesto za Grčijo in pred Rumunijo.
V	teku na 800 m je zmagal bolgarski atlet Pedan v času 2:02. Tretji je bil na cilju Rittig iz Zagreba, četrti Zorga iz Ljubljane.
V	teku na 200 m je prispel prvi na cilj Grk Fragutis, Jugoslovan Šrajber je pri« spel peti.
Pri skakanju v dalj je zmagal Brulos (Grčija), s 6835 cm, drugi je bil Kallay (Ju« goslavija) s 683 cm (obenem nov jugoslo« venski rekord), tretji Jugosloven Burato« vič.
Pri teku z zaprekami na 1 K) m so se tekmovalci plasirali takole: 1. Mastiras (Grčija) 15*/» sekunde, 2 Buratovič (Ju« goslavija) 154/» (nov jugoslovenski re» kord.)
Pri metu diska na helenski način prvi Bolgar Gačev, Dr. Narančič (Jugosloven) se je mogel plasirati šele na četrtem mestu. Pri štafetnem teku 4X400 so dosegle po«
samezne države tale red: Prva Grčija, druga Jugoslavija, tretja Rumunija.
Po doseženih točkah so razvrščene dr« žave takole: 1. Grčija 91, 2. Jugoslavija 51, 3. Rumunija 30.
Rekord tudi v troskoka
V	metu kopja je zmagal Grk Zaharospu« lo, ki je vrgel kopje 63.41 m.
V	teku na 400 m je zmagal Grk Zogra« hici, drugi je bdi Bolgar Pedan. Na tretje in četrto mesto sta se plasirala Rittig in Ferensčak (Jug.).
Pri skoku v višino ob palici je bil prvi Grk Harajanu s 3.76 m, Jugoslovena Fer« kovic in Kallay sta na četrtem in petem mestu s 3.50 m. V metu krogle je Jugo« sloven dr. Narančič tretji Pri troskoku je zmagal Grk Papanakulos s 14.31, drugi je Jugosloven Mirkovič s 13.71 (nov jugo« slovenski rekord in četrti tudi jugosloven Pavlovič.
V	maratonskem teku je bil prvi Rumun Ilija. V štafeti 4X100 so zmagali Grki, na drugem mestu so bili Turki, na tretjem pa Jugosloveni.
Ob priliki prve konference balkanskih držav so se vršile v atenskem Stadionu posebne športne prireditve. — Slika kaže (od leve na desno) športne skupine Bolgarov, Romunov, Turkov, Jugoslovenov in Grkov.
Senzacionalna razkritja o smrti generala Kutjepova
Pariz, 12. oktobra. Znani ruski publicist Burcev je pričel popolnoma na svojo roko poizvedovati in preiskovati za sledovi izginulega generala Kutjepova. Objavil je senzacijonalna razkritja, v katerih navaja, da je odvedel generala Kutjepova svetnik sovjetskega poslaništva v Berlinu Fichner s pomočjo šefa GPU iz Pariza Janoviča in dveh drugih Rusov. Sef specialne misije, ki je imela nalogo odvesti Kutjepova, pa je bil dr. Goldstein. Kutjepova so primarnih v avto pod pretvezo, da želijo z njim govoriti njegovi prijatelji iz Rusije. Čim je Kutjepov vstopil, so ga kloroformi-rali. Ker pa je imel Kutjepov še iz vojne težko srčno bolezen, je umrl takoj po klo-roformiranju. Vendar pa ti ljudje niso imeli namena usmrtiti Kutjepova, ampak so hoteli od njega samo dobiti gotove tajnosti o organizaciji protiboljševiškega pokreta v Rusiji. S tem svojim postopanjem pa so si sami preprečili svoj načrt. Burcev trdi dalje, da so odvedli Kutjepova brez vednosti sovjetske vlade ia brez znanja ber-
linskega in pariškega sovjetskega poslaništva. Sovjetska oblastva so kmaJu za tem pozvala Fichner j a in Goldsteina v Moskvo. Prvi se pozivu ni odzval, Goldstein pa je odpotoval v Moskvo ter je bil kaznovan za to dejanje s strogim zakorom, ki ga prestaja še vedno. Kje imajo Kutjepova pokopanega, Burcev za enkrat še ne objavlja.
Povratek poslanika Darila
Beograd, 12. oktobra. Danes dopoldne se je vnmil v Beograd z dopusta francoski poslanik Emil Dard. Na postaji ga je spre« jelo osobje francoskega poslaništva in mnogo njegovih prijateljev. (AA).
Nesreča alf samomor
Zagreb, 12. oktobra. Ne daleč železniškega kolodvora Vrbovec so našli danes strahovito razmesarjeno truplo neznanega moškega. Toliko se je še moglo ugotoviti, da gre za mladeniča kakih 20 let, ki je nosil športno čepico in ki je imel orlovski profil. Vse telo je bilo zdrobljeno. Doslej se še ni moglo ugotoviti ničesar pozitivnega, niti glede na identiteto, niti glede na način ali nalog smrti.
Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni
Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije m Anglije
Konec
Japonska mora poseči vmes in sve-Mmta vojna bo končana! To je vsekakor bilo splošno mnenje, ki ga je zastopal tudi Clemenceau. Toda Japonci iso z mojstrsko spretnostjo zavlačevali [pogajanja. Tako je prišlo, da je takratni minister Štefan Pichon v francoski zbornici javno napovedal, da se bliža antervencija japonskih čet. A napoved se zopet ni obistinila.
Kakšen je bil vzrok, da se Japonci niso pojavili na evropskem vojnem po-*sorišču?
Točno sem doznal, da je Anglija po ipdzadevanjn »Intelligence Servicea« ae v pričetku vojne sklenila tajno po-jgsodbo, ki jo je podpisal japonski ministrski predsednik baron Okuma. V tej konvenciji je bilo med drugim dobe-usedno navedeno:
»Spričo neštetih težkoč, na katere bi IScadel transport japonskih čet na francosko bojišče, se določa, da antanta ne računala na vojaško intervencijo Ja-jlKHiske. Navzlic temu pa bo Japonska mirovnih pogajanjih zasedla enako
m
mesto in uživala iste pravice, kakor
Anglija in Francija«.
Razume se, da ni šlo za težkoče prevoza japonske armade v Francijo. V tem pogledu je pač Francija sama dokazala, kako se dajo take težkoče gladko premagati, saj je neovirano spravila zelo močne kontingente kolonijalnih čet iz Indokine na evropsko bojišče, razen tega je prepeljala celo armado anamitskih delavcev in celo poslala ekspedicijski kor po morju vse tja do Sibirije.
Zakaj nevi »Downing Street« ni maral japonske pomoči?
Tu sta bila dva razloga. Prvi je bil takorekoč sentimentalne prirode: »Downing Street« je že takrat računai na ameriško pomoč in vedelo se je v naprej, da Zedinjene države severne Amerike ne bodo nikoli poslale niti enega vojaka v Evropo, ako bi na bojišču sodelovali tudi osovraženi Japonci. Drugi, mnogo važnejši, gmotni faclog pa je bil da je »Intelligence Service«, ki je od p lovnih krogov londonske Ci-
ty prejemal ogromne dohodke, vztraja! na tem, da se vojna nekoliko zavleče. Japonska intervencija pa bi bila trajanje vojne gotovo nekoliko skrajšala.
Treba je tudi ugotoviti, da Japonska tako rekoč sploh ni žrtvovala krvi, navzlic temu pa se je silno obogatila. Evropska trgovina z Azijo je bila z vojno skcro popolnoma prekinjena. Anglija je prva vojna leta imela polne roke opravka, da oskrbi sebe in svoje zaveznike. Gospodarska moč Nemčije je bila zlomljena takoj s pričetkom vojne.
Bila je Japonska, ki je v Aziji prevzela pozicijo Anglije, Francije m Nemčije. Njen gospodarski in predvsem industrijski napredek je zavzel ogromne dimenzije. Japonska je postala izključna dobavljalka Azije, učvrstila se je v Mandžuriji, prevzela kontrolo kitajskih železnic in začela napram Ameriki z najostrejšo konkurenco.
Rek »Azija Azijcem« je znala Japonska na sijajen način izkoristiti gospodarsko in politično. Japonska že meče svoje oči v Indokino, intrigira v Kini 'n v Sovjetski Rusiji — razen tega pa ig^a tudi v evropski politiki važno vlogo.
— Bansai! Bansai! — se glasi. japonski vzklik, ki znači po naše »Žrvio«! Japonska se dobro zaveda, zakaj tako vzklika sama sebi.
Zaključna beseda
Z današnjo številko zaključujemo objavljanje »Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni«. Rokopis, ki se ga je bik) posrečilo pridobiti uredništvu »Ponedeljka«, je s tem izčrpan. Kakor čn-jemo, so čitatelji z napetim zanimanjem sledil temu »Ponedeljkovemu« feljtonu. Kakor smo ob pričetku objavljanja omenili, so to memoari slepega invalida, bivšega tajnega agenta v nemški in angleški vohunski službi. Mož, čigar imena žal v celoti ne moremo imenovati, živi sedaj v Bonnu v Porenju in je svoje spomine zaupal nekemu jugoslovenskemu novinarju, ki živi stalno v Nemčiji. Le-ta je svoj rokopis poveril uredništvu »Ponedeljka«.
Tudi v bodočem bo »Ponedeljek« prinašal razna zanimiva razkritja o marsikaterih doslej še nepojasnjenih dogodkih. Vse čitatelie pa obenern opozarjamo. da bo tedenska revija »Življenje in svet« v kratkem pričela priobčevati daljšo, nad vse zanimivo in strokovnja-ško napisano študijo o vohunstvu in niegovi zvezi z erotiko. Študija bo opremljena tudi z mnogimi, doslej le redko objavljenimi slikami.
Ali ste že naročeni na ..ŽIVLJENJE IN SVET"?
^Ponedeljkov" humor
Prisebnost
Škot pride pozno zvečer od pojedine. V spalnici privije hič in opazi, da mu je žena umrla. Takoj pozvoni strežnici in veli z objokanim gtfasom: »Mary, jutri samo ena jajce za zajutrk!«
Bolje nekaj nego nikaj
»Šel sem in poprosil za roko njegove hčere«.
»No, in?«
»Dobil sem nogo njenega očeta«!
Išče se strojepiska.
»Pa poznate stenografijo« vpraša ravnatelj,
»O, prav dobro. Pisati sicer ne znam, a govorim jo gladko.«
Množitev.
Sodnik: »Ste ločeni?«
Ženska: »Da. dvakrat«
On: »Koliko let imate?«
Ona: »Dvajset in pet«. On: »Tudi dvakrat?«
Odporno sredstvo
»Anica, gospod se pritožuje, da slike v salonu po strani vrse. da ie pohištvo prašno, da je krožnikov vedno mani pri hiši... To ne more iti tako dalje!«
»Seveda ne more iti. Da sem jaz na gospej inem mestu, bi bila že davno zapustite takega moža!«
Ponatis prepovedan
tf
m/MWA£N/ BOM A M
»Sanje žfc. loda v življenju ie /rttiogo stvari, ki so slične sanjam In vendar so izpolnjive.«
Riko je molčal.
»Ali ni tako?«
aOa,« je odgovoril Riko in gledal na zastrto luč v kupeju.
»Najine sanje, Riko ... ali se ne izpolnjujejo?«
»Najine sanje?« je mrmral in pristavil:
&Trudna boš, draga in glava te bo bolela, ker nočeš počivati.«
^Prepusti to meni! Ali dvomiš v izpolnitev najinih sanj, to mi jfK^ej. In zakaj si izrekel tako začudeno — najine? Kako naj te lazamem?«
»Težko je govoriti...«
»Težko ti je govoriti z menoj? Riko?«
Riko, ki je do sedaj slonel v kotu ob oknu, je vstal, ji položil ®oko na ček) in dejal mirno:
»Jana, dovoli, da ti rečem iskreno besedo, čeprav se mi ne zdi iprknerao govoriti o tem v tem trenutku.«
»Sedi k meni!« ga je prijela za roko.
Riko je prisedel k njej in rekel:
»Smem govoriti kakor prijatelj s prijateljem?«
»Govori, kakor ti veleva srce!«
»Ne srce! Srce ne sme govoriti..
Spustila je njegovo roko:
»Srce ne sme govoriti? Riko? To mi poveš sedaj, ko sva tako daleč? Sedaj, ko je prepozno?«
»Jana, prosim te, ne vznemirjaj se! In pusti, da govorim!« »Govori m povej, da bom vedela, kaj se je zgodilo s teboj.« »Hotel sem reči, srce ne sme govoriti, kadar je na vrsti pamet. Kolikokrat sva govorila o tem m ti sama si mi pisala, da mora človek zatajevati srce! Vedno sem te občudoval, spoštoval in cenil, ker sem videl v tebi žensko, ki zna premagovati varljiva čuvstva. Morda ti nisem tega povedal, danes pa ti priznam, da je bilo prav to najmočnejša sila, ki me je v trenutkih dvomov tako zbližala s teboj,, da se ji nisem mogel več upirati.«
Riko je prenehal in pogledal skozi okno v temno noč. »Hvala za lepe besede,« je dejala Jana v pričakovanju nadalj-nih.
»Lepe besede?« je povzel Riko, »in resnične i«
»Čutim njih resničnost,« je pripomnila ironično Jana.
Riko je vedel, da ga zbada, ni pa vedel zakaj ter je poudaril:
»Da, resnične!«
»Vse, kar je bilo in ni več, je resnično! To vem sama.«
»Ali mar ni bilo tako?«
»Da. Bilo je ...« je rekla Jana in globoko vzdihmla.
»Torej ti je žal, da je bik) tako?«
»Žal ali ne žal, minulost se ne da spremeniti niti popraviti.«
»Torej bi bil moral molčati?«
»Rekel si, da boš govoril iskreno m to si storil!«
»Da.«
»Lahko tebi, ki moreš z eno samo besedico zbrisati stare račune!«
»Jana, ne razumem te!«
'»Ali ni dovolj jasno, če kdo govori, da je bilo, kar bi moralo
še biti?«
»Misliš name?«
»Ali nisi pravkar rekel, da si me občudoval in cenil, ker si videl? ... In o sili, ki je bila, si govoril...« »Da, tako sem rekel in tako je bilo.« Jana je zaihtela in se stisnila v kot.
»Vedel sem, da to ni trenutek za iskreno besedo. Preveč si
vznemirjena.«
»Ah! Kaj sem storila?«
»Nič slabega, Jana.«
»Kaj sem storila, kaj sem storila?«
»Ko se odpočiješ in umiriš, boš videla, da sem govoril resn3Cf in da se v meni nisi motila.«
»Riko?«
»Da, Riko ne zna lagati.«
»Nikoli?«
»Vedorna nikoli.«
»In kar si govoril, da je bilo?«
»Povedal sem resnico.«
Krčevito je poiskala njegovo noteo, jo stiskate med svomm in ihtela:
»Govori jasno .... Riko ... jaz ne morem več .. ^
Zasmilila se mu je in položil je glavo na njena ramena. Gtobofco je dihala in ječah.
»Riko, ali se kesaš?« je nenadoma vprašata.
»Zakaj bi se kesal m česa?«
»AH me imaš rad? Tako, kakor nekdaj?«
»Kakor nekdaj.«
»In ti ni žal?«
V odgovor n je poljuba čeio, ona pa ma je pattadfta ustnice. Ni se mogel premagati.
»Jana!« je šepetal in jo objel.
Naslonjena nanj se je pomirila. Odpočila se bo, si je misfH Riko, potem bo mirnejša in laže bo govoriti ž ngo o stvareh, ki jih ne sme zamolčati.
In res je zadremata v enakomernem tempo počasne vožrge v klanec.
« » *
Ko se je zdanilo, se je Rrko mnil, se očistil prahu m gledal skozi okno na hodniku v žalostno pokrajino golih skai, ki so samevale brez vsakega življenja v ranem jutru. Tolikokrat se je že vozil tod, da je poznal vsak višji greben in skoro vsako dolinico, skrbno zastraženo po zloženem kamenju, toda vselej je užival to mrtvo lepoto.
CENE M ALi M OGLASOM:
la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
Aoce
da se mn poštje po pošti naslov ali šeaieo drugo informacijo ticoeo se matih oglasov naj priloži v s&namfcah a slcef ne ho prejet odgovora t ^ ZJPmMm
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čnjejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
1
Učenca
te boljše hiše, pridnega, poštenega in zdravega sprejmem v večjo t3®ovino z mešanim blagom na deželi. Lastnoročno spisane ponudbe na ogl. odd. »Jutra« j»d »Učenec R«. 42282-1
Modistko
KcejDttem. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 42162-1
Mlinarja
fiBttožnega samostojno volili valjčni mlin, sfsejmt tat01 Ivan Ko«, Grosuplje.
41984-1
Čevljar, vajenca
;takoj sprejme Zor Franc, S«ebljana, Ambrožev trg.
41988-1
Vajenca
za pilarsko obrt išče nilarna Ivan Figar v Ljubljani. 42203-1
Učenko
šiviljo sprejmem takoi. M. Soklič. Bled. "Vidovdanska 86.
42219-1
za
Učenka
TOridna. poštena 16 let stara se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek Sjntrac pod »Zdrava« 42218-1
Trg.
ucenca
iz poštent hiŠ6, zdravega, možnega in dobrega raču narja sprejme Ivan B a d, trgovec, Brežice, kolodvor. Hrana in stanovanje v hiši.
42154 1
Kroj. pomočnika
za fino veliko delo sprejme takoj Leopold Knol, krojač v Litiji.	42303 1
Kuharico
spretno v vseh hišnih poslih, sprejme takoj Geršak, Prečna ulica 4. 42195-1
Klepar, pomočnike
sprejme takoj Gustav Puc, kleparstvo, Ljubljana, fr žaška cesta.	42306-1
Šivilj, pomočnico
za damske plašče siprejme Josii) K 06, krojač, Kranj št. 50.	42-287 1
Natakarico
čedne zunanjosti takoj sprejme gostilna Končan v Rožni dolini.	42332-1
Pletiljo
s strojem aii brez, z vso oskrbo sprejmem v trajno delo v Ljubljani, Večna pot št. 3.	42333-1
Modistko
spretno, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mo-distka	42414-1
Vajenko
sprejme takoj modistka Tončka Nosan, Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 4.
42373-1
Učenko
za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42440-1
Več pletilj
dobro izurjenih, za navaden Jaquard stroj sprejme A. Dermota v Litiji. 42410 1
Sobarica
poštena in resna z dobrim spričevalom želi službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42224-2
Učenko!
kateri damski frizerski salon bi vzel v učenje 14-letno dekle iz dežele., veščo slovenskega in nemškega jezika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42220-2
Gospodična
trgovsko naobražena, išče službo plačilne natakarice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42447-2
Dekle
iz boljše rodbine, išče mesta v trgovini, kjer ima že enoletno prakso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra vzgoja 6«.
42165-2
Iščem službo
Sposoben sem za vsa hišna dela in tudi za trgovskega slugo. Najraje v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trezen in zanesljiv«.	42147-2
Sodar. pomočnik
želi premeniti službo. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 42258-2
Gospodinja
starejša, inteligentna gospa, z večletnimi spričevali, gre k samostojnemu gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva go Sipodinjac,	42353-8
Dobra gostilna
ali restavracija se išče za takoj v najem. Kavcije zmožen. Dopise na L. Rebolj, Kranj.	42191-17
Lokal *
na trgu oddam v najem v Kranju št. 152. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
42192-17
Gostilno
na prometnem križišču v Mariboru oddam v najem .po nizki ceni. Naslov pove ■ogtesni oddelek »Jutra*.
41963-17
Pekarijo
iščem v najem. Naslov se dobi v oglasnem oddelku »Jutra«.
42216-17
POTNIKA
vinske stroke išče veletrgovina z vinom za Kranjsko. — V poštev pridejo ie gospodje s prvovrstnimi referencami. — Prednost imajo gospodje, ki so že detaili v tej stroki. Obširne ponudbe z navedbo curricuhim vitae nai se naslovijo pod šifro »Štajerska«
na oglasni oddelek »Jutra«.	14385
Vj+odcun
Čajno maslo
priznano dobre kakovosti. dnevno sveže v vsaki množini oddaja Zadružna mlekarna v Ponikvi ob i. ž.
42240 6
Pozor! Kliči telefon. 2708
Kadi velike zaloge drv in kolobarjev se iste prodajo f>c konkurenčn' ceni. (ste tam tudi prima trboveljski kakor tudi šleziiski ore-«nog. R. Velepič. Ljubljana VII. Sv Jerneja c 25.
328-6
Večje posestvo
ali gozd v obsegu 10—100 johov kupim. Ponudbe na naslov: Martin Slapšak — Krm-elj, Dolenjsko. 41991-20
Stanovanje
Več praznih sob, skupaj ali posamezno, z novem-brom oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42190-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje ia pritiklin oddam pod Rožnikom — cesta IX St-	42166-21
Stanovanje
t sob, kuhinje, verande tn pritiklin, šolnina lega, parket in elektrika, s 1. novembrom oddam mirni stranki poJeg avto postaje. Kovačič, Poalimbarekega 98 42138-31
Stanovanje
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, v novi hiši v visokem pri-tl'?.ju oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42304-21
Stanovanje
1—2 sob in pritiklin išče v Šiški starejša mirna stranka brez otrok t 1. novembrom ali event. takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutia« pod šifro »V Šiški« 42357-21
Stanovanje
oddam s 1. novembrom v Koritkovi ulici št. 21.
42374-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje, predsobe, kopalnice in pritiklin oddam s 1. novembrom v novi biši. Prek, Karadžičeva Trtica.	42367-21
Troje stanovanj
takoj oddam v Rožni dolini cesta VI št. 4. 42132-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje, pod Rožnikom, 10 minut od Zvezde oddam z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	4S443-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje išče Bfcri-Ija. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »šivilja m«.	42438-21

Gospodična
se sprejme kot sostanovalka. Salon drova ul. 4, pritličje.	48301-23
Sobo
lepo opremljeno, t bližini
oiaiiv T UIIJV	T IMUMIU
sobe ta kuhinje oddam v	glavnega kolodvora oddam
Zeleni jami — Ljubljanska	Naslov v oglasnem oddelku
ulica št. 53	42274-21	»Jutra«.	42170-23
Opremljeno sobo
b separatnim vhodom in elektriko, v bližini obrtne goie takoj odda Svetač, Gerbičeva 1 — Kolezija.
42124-23
Meblovane sobe
oddam. — Ljubljana, Groharjeva ul. št. 5.
42255-23
Opremljeno sobo
solnčno in s posebnim vhD-dom oddam v Sp. Šiški — Cernetova ulica štev. 31.
42317-23
Prazno sobo
takoj oddam, event. tudi zakon, paru brez otrok, v Kolodvorski ulici 23 pri- j | tličje.	42305-23 '
Sobo
lepo opremljeno, i dvema i I posteljama, elektriko in vso oskrbo oddam takoj po nizki ceni. Naslov v oglas. I I oddelku »Jutra«. 42312 23
Leno sobo
komfortno, za 2 osebi, oddam v Škrabčevi ulici 5.
42283-23
Prazno sobo
oddam v Zadružni ulici 5, Kodeljevo.	42377-23
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42405-23
Sobo
s j>oseb. vbodom in električno razsvetljavo, v bližini kolodvora oddam takoj. Naslov v oglas. odd. Jutra.
42420-23
Ali ste že	A«fine
slovenske ifisstrovane tedenske revije ..življenje In svet44?
»HK
Tužnih src sporočamo vsem prijateljem in snan-cem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, tast, e brat, stric m svak gospod
Ivan Kavčič
zvaničnik drž. železnice
dne 11. t. m. po dolgi, mjkepotai bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. oktobra 1930 ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V r-juMjani, dne 12. oktobra 1930.
Žaluloči ostali
m-1 : 1
4-
V globoki žalosti naznanjamo bridko vest, da je naš nad 'se ljubljeni soprog, atek, brat, sin, stric in svak, gospod
Peter Šnridhofer,
posestnik in gostilničar
dne 11. t. m. ob % 9. uri v 34. letu starosti nenadoma za vedno zatisnil svoje blage oa.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 13. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Rušah na domače pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek dne 14. t. m. ob T. nri v ruški župni cerkvi.
Rrife-Mteftnje, 22. oktobra 1930.
SftLHJOCI OSTALI.
dobra* Adolf Ribnika^.	J«an	tiska gNaisdna
d, ngen predstavnik Bran
V