Jzliajajc 1. in 15. vsacega meseca. Ceiia jim je za celo I glcl,, za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, do|iise pa iimlništvo, Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrst« 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Katere rastline razun trt naj letos tudi škropimo. Zali lîofi', resnica Je, (bi nima le vinska trta na «vojcni listju zajciUilko, ^rlivico „iiero-iiusporo^', anijiak ima Jo skoraj sleherna uaša kultivirana in divja rastlina. Kdo se ne spominja, kako kmalo Je ncrneln v proHU'in letu kn>iii])irjii stdmlje -a vaciii listjem vréd, se posušilo ter odpadlo? Kako kmalu ni šáírnelo ter odpalo listje tiž'li\ica stori, da začne êespljam vže v avj;u-■stu listje (Klpadati, vsled tejfa se poynanki spremene nepo]H)lno lés — ne do/ore. Nedozor-jeni, to Je ne [»opolnuma v lés, v mladike spremenjeni poynanki pa ne morejo roiliti, da ne morejo niti hude zime prenašati, marveč poze-bejo. Letos na sjtomlad bode jiotovo prav tlosti takih eešpljevih dreves, katera bodo večinoma le iz stareya lesa zai,^nala, ne pa iz mladik. Dosti se Jih bode pa kar posušilo, Aku si čeino torej prekoristno češpljevo drevje oiiraniti, ako nočemo, da I)i se nam liki vinske trte po-snsevalo; moramo tndi nje^^njvo listje z o-alieo škropiti. prvič škropimo nteseea. inaja pred cvetenjem, v druj>'ič pa meseca Julija. Škropilnica inženerja Živica nese o-ilično tekočino vže tako visídío, da doseže vrhe najvišjih češji-IJevih dreves, Kar velja o češpljevem drevji, velja tudi u Jabolčnem m hruškovém. 1'ovsod, kjer je jab- Cloveški jezik. (Siiljiv opis. Sjiinal Iv. Š.) (Kouec.) Kedar nas zdravnik preiskuje, pokazati mu moramo tudi Jezik, po nJem spozna bolezen. Ako želiš spoznati čJoveier (»jstj^arten" št. ii. in dne 5. februarja t. 1. porora nekdo o tem škropljenji tako-fe : <.')d treh vže tretje leto skropljenili jabolčnih dreves (rudcoiifra rožiiiarinčka) rodili «ta dve tiiko polno, da so se veje do tal pri-poi^nbale. Tretji posknšnji drevo aieer iii rodilo, paè pa je kaj evrsto rastlo, imelo je inořiie jioji-iiankc in cisto zdravo listje. Tri sicer jed-iiakii dru;L,^a, iieškrupljena drevesa tie \e da niso Čisto iiiě rodila, ampak listje jim je \ňlo jKipol-jioma Imlno, taku da je l»Íla vže od ilaleč ]»o-ziiati bolezen, tembolj ker jim je listje v poletnem i-nsu vže odpalo. t^kropinio torej, kjer Je v prušlem letu jalilaiiani in liniskani listje prezjrodaj (iditalo, tudi zato, da si drevje olira-iiiuio, díl nam ne pogine, l'oselnio storimo to na mladem drevji. V poljedelstvu ne zamudimo pa škropiti kroin])irja, peso in fižol. Na kmetiški soli na (inini so skropili v prošlém letu vse tri rastline; prav viden je vspeh pri prvih dveh. Krompir je ostal vsied dvakratnega poakropljenja noter do do/.orenja jioinolj popolnoma zelen. Gnjilih {çomolj se je naliajalo kaj malo, skoraj eisto nie, in še to malo f,nijÍlobo so povzročile misi in črvi. I'esa je ohranila čvrsto zeleno listje noter ilo pozne jeseni. Veselje je bilo listje za iiimsko krmljenje jiresičev v jame tlačiti, med tem, ko ii'a v prošlih letih skorej kaj naložiti ni bilo. l'1žol se je poškropil vže prepozno, silver ji'a je pa tudi črv tako zdelal, da je bilo skorej težko dcdočiti, koliko mu je škropljenje mu je velel f^ospodar, naj prinese s trga naj-slabejžo jed. iízop je priS^el zopet z jeziki trdeè, da je ni stvuri na svetu, ki bi toliko škodovala ljudem, kakor jezik. „Povsod mora imeti svoj jezik vmes", prišlo je o Človeku iii njegovem jeziku že kar v pregovor. Ko premiŇljaS o liudobnosti jezikovi, ne moreš si kaj, da ne bi^ga pošteno okaral termu nekoliko oČi iztrebil. Cuj tedaj, grdi, hudobni jezik, kaj se ti vse oČita; „Tako majhen kosČek mesa si — Še dva prsta nisi Širok — pa vznemirjaš ves svet, nebo in zemljo 1 Hujši si, kakor naltrušeii meč v roki moriirievi. Ta škoduje le onemu, ki je blizu, a tvoja ostrina seže y deveto debelo, cel6 mrtvim v grobeh kratiš ljubi mir. OÈe si premnogim pregreliam ! Kjer si ti, nastajajo prepiri, sovraštva; kolikokrat ei že razdvojil mirne ljudi, ljubeče se prijatelji* I Nedolžne po-biijšujei zastarane grešnike potrjuješ v njih liu-dobijali. Razbojnik si! Z besedami ubijaš, a kjer básnilo, koliko ne. Marsikomu se bude dozdevalo škropljenje vseh teli rustlin kar nemogoče. No, z dobro škropilnico, kakor je Živic-ova, gre pa delo latiko in kaj urno iz pi)d rok. Stroški za galico in delo niso v primeri k koristi, niti v poštev jemati, vže eelo ne pri sadnem drevju, ako pomislimo, da nam lahko popolnoma pogine, ako mu o pravem času s škro])ljenJem na pomoč ne pridemo. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ? Državni zbor bode baje zboroval do 24. marca. Proračini se še vedno nadaljuje. Nasa fiosianea gg. Povše in Kluii sta govorila o zelrzniènein vprašanju. G. Povše je ziasti kazni, kako potrebno in koristno bi bilo, da dr/ava prevzame južno Železtiieo v svojo oskrb. — Dosedaj je ta železnica najdražja; streže (ujcem, ne donMíim; zatira najl>olj slovenske kraje, ne le da večinoma zanemarja naš jenk, ampak daje bolj oddaljenim krajem tako nizke vozne eene — num pa visoke — da z njimi ne moremo konkurirati. Da res je tako. l>a bi se le osrčiia vlada I. 1895, ko preteče pogodba juiiie železnice ter jo res po-državila! Nemci bi po vsacem iiaČinu radi imeli, da se njih jezik okliře za državni jezik. Na Koroškem se vže vedejo tako. kakor da bi bilo to vže zakonito skb'njeno ; oblastva nočejo spreje-tnati slovenskili vlog občinskih odborom' Prepri-catii pa smo, da se i)ode tudi za naše trpeče Koro.'^ke lirate našla pravica! Vsaka siJa le gotoy čas trpi ! Deželni šolski svèt v Gorici je vkazal go- to id dovolj, pokličeš na pomoč pesti, orožje! Ti si kriv, kedar se v Sali začno zbadati, nada-Ijuje.š B pikrimi opazkami, jenjas s krvavimi glavami ! Krivičnik, kedaj hodeš poravnal svoj dolg? Mnogo jih zdihuje zaradi tebe po temnili ječah, premnoge si pripravil ob dobro ime! Kedar bi moral ponižno molčati, ugovarjaš ; kedar pa bi bila tvoja sveta dolžnost, izreči prijazno besedo in spraviti se s sovražnikom, trdovratno molíSiá. Kratko: irniŠ, draži§, hliiiiš se, jeziš se, kolneš, kregaš se, laže^. motiš, nagajaš, natolcuješ, obiraš, obrpkuješ, opravljaš, podpihuješ, posmehujpš ae. pravdaš se, pretiš, grde priimke nadavlješ, spo-rekaš se, tožiš, ugovarjaš, zapeljuješ, žališ, žugaš . človeku kar sapa poliaja, ko ti hoče vse povedati, kar ti gre. Tak si torej, sramuj se!" Toda jezik se za take opomine popolnoma nič ne zmeni. Njegov jezični doktor poprime brž besedo ter ga prav dobro zagovarja. Na vso stvar je že pripravljen in tako-le govori: „Jezik riíkenui mestnemu ïastopu, da mora nii^iravili štiriraKredtiico slovenske otrokf-. Mestm očetje 80 kar lítístieli zoper Sloveiu e : baje se l)0(lu pritožili pri vladi — ali prizadevanje bode paè jalovo ; vlada mora vendar videti, da smo Slovenci najbolj zanesljiva hramba na jugu. Naši sosedni Madjari so strašansko libi^ralni. Ne ziiiijo -iamo prav liberalno dolgov delali, marveč: liořcjd se v vsem opiřiti po družili liberalnih driavali, zlasti se kar se tife vere k>.tol!ske. Sedaj xiilitevajo lako zvani divilni zakon, t. j. zakon brez duliovna in cerkve, po katerem se bodo njogli ženiti tudi judje s kristijani. Ogrsko ljudstvo je po velikej večini zoper tako priležništvo, škofje so ostro povzdignili svoj glas, celo luterani in razkobiiki ga iie marajo — ali vlada liiČi za njim, da si bi s tem ljudstvu naložila le se vftija bremena Libf-ralci so s! povsod jt-dnaki. Praga je napravila na ulicab samo ř-eSke ^lapise — grozi'fi vik je po iiemskib lisiili; ko pa je napravilo iiriio, kjer je jako veliko Ohov samo nemške, ni zakričal nobeden teb liberalnih poštenjakov. Kaj je novega po širokem svetu'Ï Sv. očetu papežu so se po svojih zastop-nikili poklonili skorej vsi vladarji sveta ; celo turski sultan in kralji paganski. Nas cesar so jim posliili dragot^en križ v dar Tudi od di-ugod so prejeli 'laš slavili papež dragocenih daril. Naj-boljAe darilo pa je bila gotovo goreča molitev, ki je puh Lila oh tej [iriliki /a sv. očeta iz milijonov prs ljubečih otrok. Rusi se jako grdo drzé, ker hote Bolgari spremeniti vstavo svojo tako, da bode mogel biti njih vladar tudi vere katoliške Mi le želiiiio, da bi ta pridni in nadarjeni slovanski narod se povsem poprijel katoliške resnice, katero je vie spoznaval. Panamska afera še vedno ne počiva. Zaslišujejo se nove priée ter spravljajo na dan novih dokazov, kako potlkupljivi so na Francoskem najvišji krogi. Povabljenih je bilo vže nad 50 prič. Nekov Andrije vé za 108 podkupljenih osob. Skorej go;ovo bode nastal vsied teb stvarij kakov političen [irrvrat: Francozi s.» vročekrvni. je převážen ud Človeškega telesa. Z njim izražamo svoje misli in premnogo koristimo človeštvu. Prve molitvice uči jezik; v šolali vodi on mladega dnhá v prej nepoznane tajnosii ved ; v cerkvi se razlega njegov glas iii oznanja Božji nauk, Kedar si v dvomn, svetuje ti; kedar si žalosten, potolaži te. Tvojo čmernost in otožnost prežene z dobrim dovtipom, da se ti tresejo lica samega veselja, in da se v glasnem smehu toláeš po kolenih. Vesele pesmi v razvedrilo ljudem in svete v Božjo slavo prepeva tako zaničevani In po nedolžnem prezirani jezik. Smelo trdim, da je jezik najimenitnejši del Človeškega teiesa. Sveti Duh sam se je prikazal v njegovi podobi nad apostelji! Da, áe več I Gospod nebes in zemlje se poniža in pride nanj pri svetem obhajilu. — Kdo se áe drzne zaničljivo govoriti o prečislanem jeziku ? Grotovo nihče I Jezik naj torej živit" Jezični doktor jo je dobro pogodil. Dasi jezik pogosto zabrede, vendar je kljub temu vsega Piše se imm: Iz Novega Mesta 10 marca. — „Tako visoke cene domače vino Se «i imelo nikdar kakor letos." To je reanifna beseda, ki se često Suje inň uns. Pro-djïjnlo se je yin» — sedaj je vže težko dobiš — prodajalu se je po 13, 15 dá celo SÍ3 gid. — Toda tako ceno inm le blaj^o iz nkvojiljenih vinogradov. Kedor ni škropil, ni aii nié (»ridelal, ali {la nekaj kislice, katere nihf-e ne mara. Gorjé nevernim Tomažem î Ali pri tem nam nekaj noÈe h glave. Vidi se kako bi ravno vinoreja pomagala še obubožanemu kmetu — kar bi bilo gotovo tudi vladi v najveio korist, ali ta vlada ne stnri skoraj nič, Ameriške tite smo morali do sedaj drago plačevati — in galica, ki je življenje za našo trtorejo, tudi stane novce, Mi iDisliino, da bi vlada nnizmerno koristila nám in tudi sebi, aito bi vinorejstvo kolikor mogofce podpirala z ameriškimi trtami, pa tudi z galico. Škropil bi mar-sikedo, ki je do suda^j opuščal. So namreč pri nas ljudje, ki nimajo za sol; kako bode kupil modro galico? Pomagajte nam! Iz Šent-Jerneja. — Lani so nam poslati iz Ljubljane i>relepega žrebc-a „Wilsford" letos drnzega z imenom „Gydi'on". Lanski je dal najlepša žrebei^, kolikor smo jih doslej videli ; novi „Gydron" pa je žrebec, da si najbolj razvajeno oko človeka, ki pozna konje, ne more želeti lepšega konja. — Kmetijskej družbi in gg. vojakom žrebčarskega oddelka na 8elu spoštovanja in vse Časti vreden. Kar niČ veĆ ni varno nepremišljeno govoriti o njem, da še česa ne slisimo, kar bi nas morda zelo neprijetno dir-nulo. — Molčanje je tudi lepa reč; jezik zna tudi to umetelnost. Nekateri menijo, da se mu je te težje privaditi, kakor govora. In zares je večkrat strašno težko jezik „za zobmi držati". Ko bi jo človek tako lahko zasolil, ko ga tako mika, da bi odprl svoja usta, ko je jezik že ves pripravljen — v takem slučaju je molk težaven. A dostikrat je prepotreben. Nekdaj so nekje dozidali novo hišo in povabili skušenega znanca, naj jo ogleda in izreče svoje mnenje. Vse mu je bilo všeč, samo nekaj je pogreèal v hiěi jezičnega gospodarja. „Sklednik imate, žličnik imate — še j ezi Č ni k si napravite, in bisa bode polna". Skoda, da ni več lakih jezičnikov na svetu ! Koliko lažje bi se živelo! Kedar bi hotel kdo zdražbe delati ali mir kaliti, in sploh kedar bi hotel jezik kaj rogoviliti, pa bi ga lepo zaprli v jeziŠnik ; pri Ljubljani maramo biti Dolenjci livaležiii — jia tudi za srečo, iJa so za nas zbrali tako dobre živali. Iz Studenca pri Krškem. — G&s od ií5, svečana do tí, marca t, 1, bil je za našo taro veídneMii praznik. Naš skrbni goap. župnik so sklenili kot vestni dušni pastir tudi svojim ovćicani prirediti sv. misijon, tei' naprositi za to vei'sko slavnost preć, gg, misijonarje ljubljanske lazariste. Radostno so sprejeli pobožni duliovni gospodje to prošnjo iu piišli !io k nam v dan sv. Matija. Ljudstvi» je že te§:a dneva težko pričakovalo, kur nam najbolj priča itridiKt <}biskovanje dii-Itovnili vaj v teh linevih. Domači župnik so [iri-pravljali svoje župljaiie vže dolgo časa na ta imenitni čas ter jim posvetili vse cerkvene govt>re za pi'ejem vredne velikonočne spovedi lu tako so gg, misijonarji nadaljevali se svojimi izbornimi, prepričevalnimi, da oi^njevitimi in v srce segajoi.imi govori, kteriii i-e je vse staro in mlado vdeleževalo, ter jih najzvestejše poslušalo. Ljudstvo je hitelo od blizu in daleč k tej redki pobožni slavnosti v toliks-m àtevilu, ila je bila cerkev premajhna, Verniki .'so se pa lako lepo vi-dli, da se smejo javno pohvaliti, ker niti med službo božjo niti pii spovednicah ni \>ilo najmanjega nereda. Vso slavnost je pa poveJičevaio iepo cerkveno petje, ktero ae tu goji prav pridno z moškiini močmi, Pj'aKnični dnevi so nam le hilro pivtekli in prišel je sklep sv, misijona. Zgodaj v jutru 30 nam že zvonovi naznanili slavnost tega dne. Lep pomladni — za nas najlepši dan nas je zbral k skutmenm sv, obhajilu, Popoludne oh 3, uri bil je slovesen sprevod z Najsvetejšim, katerega je vodil pi'ečastiti g. dekan z obilno asistenco, Zbralo se je na tisoče ljudstva, šolska mladina z učiteljema in zastavo. Sprevod je bil veličasten in v najlepšem redu. Posebno lepo je bilo gledati dolgo vrsto z venci okinčaniii šolaric, pa tudi odraščeiia dekleta so se pridružila z venci na glavi, Hiše bile so zato olepšane in 1 a ks vetij ene. Vse je pobožno molilo, in vsak je leiiko videl, da je vsa fara telesno in duševno praznično oblečena. Minuli so vsi obredi sv. misijona, prišel je večer in ločili vseffa sveta ljudje bi se ljubili kakor rodni bratje ill rodne sestre. 1'oveilali smo torej — kajpada ne brez jezika — kak je iilove.ški jezik, s (íini se peca in kako sodijo o njem ljudje. Dostavljati ni treba iiiieaar, pa bi bilo tudi nevarno. Jezik ima namreô Se jedno iiibo, katera bi se i^-olovo izdala v dalj. áem govoru, namreí to, da se rad kaj zareče. Ko se pa enkrat kdo kaj zagovori, popadejo g& brž ofi vseh strani, èeS řemu si pa kvasil toliko, mari bi bil molť''alI Pa Se nekaj! Bojimo se tudi za lastno dobro ime. Ljudje pač nekaj oasa radi poslušajo; ie jim je váeí, tudi dalje iasa: obakrat pa sodijo naposled takole: „Ne bi bil napačeti. ni luu kaj očitati , , , aamo jezik ima pa tak. Ne molíi, íe bi mu naredil tri vozle na jeziku!" Da se toraj ognemo takim neprijetni-kom, koiiĚam. Pristavili bi le Ěe radi že prej navedeni narodni prejfovor, v katerem je izražena vsebina cele razprave, in katerega naj si vsakdo dobro zapomni, namreô: „Jezik je majiina prata, pa vendar dosti ošlata". smo se v tihem, svetem veselju, ter nekako prerojeni vrnili se na svoj dom. Oui si iz mnogih ust t)esede: ■ Prezgodaj je minulo, Bog ga nam daj še dočakati!" Kako je bilo pa ljudstvo v tem Času res vneto za vse sveto, se ne dá pojii.sati; pokazalo je pa tudi s tem, da se ni moglo ločiti od pi'ečastitili očetov misijonarjev, ktere je spremljalo skozi vas. Pa tudi gg. misijonarji so nas zapustili s popolnoma zadovoljnostjo, ktero so izrazili občinskemu zastopn, ključarjema, udom krajnega šolskega svAta in vodji sole, ktere korporacije So se jim poklonile in izrazile toplo hvalo ^a požrtvovalno delovanje v tem času v iiutnu ostalih iaranov, Vseoi onim pa, ki so sodelovali in posj»eševali to slavnost hodi srčna hvala, z dostavkom, da Id seme, ktero se je sejalo v verna srca, obrodilo ol>ilni sad. Fari jia, ki se je tako lepo vedla in vn to obiskovala pobožne vaje, hodo pa v tolažilo in čast besede preč, gg. misijonarjev: Pri vseh niÍsijonÍ!i še nismo našli take pobožnosti în toliko vnetih src za sveto leČ — kot tnkaj. Iz Ljubljane. — (Dolenjska železnica iu ]) o s t a j a za živino v L j u h l j a n i.) Ljubljanski živinski trgovci in mesarji delujejo že delj časa na to, da bi se v Ljubljani zgradila posebna postaja, na kateri naj bi se živina vkladala in Izkladala in to tik za klavnico, ker tako bi se promet z živino izditao olajšal. Ta korak njora gotovo Visakdo, ki kupčnje z živino in se peča z živinorejo z veseljem pozdraviti. Ki»l, da bi se tuđi tn\ striiiii kupčijske in obrtniške zbi>rtiice knj vkraiilo in tako omogočila naprava take [ireiiotrebne ;iostaje. Doiímťe vesti. (O škrotiljenjii trt.) Mtiogi nas poprasu-jejo, kaki) in kaj je s âkio pijenje m trt, kar nas jako veseli. Danes rečemo 1«, da amo v prejšnjih letih o tem veliko pisali, vendar bomo sprt^govorili tudi letos o praven času. Pripi'avile le galice; kedaj in kakó škropite, se vam bo povedalo, („Amerikanskim Slovencem".) Pod tem naslovom je poslal ('ast. gosp. Marko Pakiž iz Šent-Pavla v M iiiesoti jako obširno pojasnilu glede na ono pismo, katero so olii;n'ile „Dol, Novice" in na i od vi.šje oblasti potijenje in da se dovrši do 1. julija 1893 in da vzame zakupnik materijal, ki ^a je občina že preskrbela za njeno ceno v račun, in da občina ni vezana na najmanjšo ponudbo ter se bode delo v prvo posame/uo in potem skupno izklicalo. Izklicne cene so sledeče: * 1. Zidarsko z težaškim delom . 3143 gld. kr. 2. Kamnoseško delo .... 191 „ 60 „ 3. Tesarsko delo.....,=i68 „ 18 „ 4. Mizaisko delo..... 1744 „ 74 „ 5. Ključavničarsko delo . , . 1558 „ 40 „ 6. Mazarsko delo.....172 ,. — „ 7. Steklarsko delo.....184 — „ 8. Lončarsko (pečniško) delo . 496 „ — „ 9. Slikarsko delo..... 130 „ 58 „ Sprejmo se tudi postavno kolekovane pismene ponudbe do 10. ure, to je predno se pričue ustmena dražba. Dražbeni pogoji, vsled kterih mora vsak ponudnik 10% vadij položiti, predno se dražbe vdeleži, načrti in stroškovnik so v nradnih urah pri mestnemu županstvu na razpregled. j Mestno županstvo Novo Mesto 11. mavca 1893. Franc I^erko, (69) župan, iz poštene hiše, ki zna pisati iu brati; sprijme se takoj kot učenec v trgovino z špecerijskim blagom, zeleznino, usnjem itd. pod ugodnimi pogoji. Franc Šušteršič, trgovec v Črimmlji. Dve pritlični sobi z vrtom vred je za oddati v Novem Mestu hiš. št. 157. Jakob Mikolič, krojač na glavnem trgu v Novem Mestu l)n|)oi'o£a 'lavneimi občinstvu, posebno [ireÈast. duhovščini in i». ii. uradnikom, svojo bogato zalo^go najnovejšega sukna. Prevzema tudi vse, v nje- f govo stroko siJHdajoůa dela xa p n. gospode, § kakor tudi zh dečke in ixrteluje oua po najno- s vejšem krojn in [jo iiKjiiižji ceni. Za dobro iii | [»■avilno delo se jřiiiiři! ^ Dalie i)ri|n)ro('aui tiuU p. ii, obèiiistvu veliko f zalogo narejenih oblek ^a odrasle, kakor tudi # xa dečke, od pre|iroste. do najfineje, po prav ugodni ceui. C?^ —J) á ••••••••••••••••••••••••••••••MM«« v ; Franc m Čuden, urar (72-1) preje J, Geba v Ijubyani slonove uliee št. 11 firiporoňa svojo bogato in največ o zalogo švicarskih ur. p(j jiajnižjili cenali. zla ili, srebrnih, ni-kelnastib, stenškili (PeudeUiliveii) in budilnic, ve-rizic, prstanov, uhanov, mtirčkov in diugili v to «troko spaiiajoiMli stvari. Popravila natančno in dobro naredim. Poštna naročila se bitro izvršujejo. Ceniki HI) zastonj iu tudi po pošti pošiljajo. V cenikih je natančneje popisano, kakošne ui'>j da so, koliko čaHa jamčim (garantiram) in zamenjam. Stare srebrne ure imam pc 3—5 gold. [^S liruner-jeva gostilna z vrtom In kegljiščem sc utlpre I. aprila. Za dobra nanivna (natiirna) ddeiijska viua je skrhljeno. (es) krepkega zdravja iu l^pegu i.iiiiHÍauja, S])rejnie(ft se takoj v prvi dolenjski miin na valčke, kjer dobita tudi brimerno plačo. Oglasiti se je v Bajnofu pri Novem Mestu. (4. ■ Sveža (frišua) kurja jajca kupijo v vsaki nuiožini po jako dulirilj p,enah. Za jaica ni treba plačati nikake vžitnine, nego se isti ireko vsake mitnice ljubljanske, ako se na mitnici iubljanski denar založi, kateri se potem vrne na mitnici ter se lahko vpeljajo transitů, t ) je vžitnine prosto W koliztijsko poslopje ne spada še v okvir Ijubljan-^'i^'ga Ktoinega mesta. Več se ixve pri Gustav Treo, tcflovcu v Kolizejskem poslopji v Ljubljani, pritlično na ^esni strani črka C. (5B-2) Iznrjeu kovaški pomočnik, ^ kateri razume tloliro vozove, koleselne in konje kovati, sc takoj vzprejine pri Peter Goruplču, kovaču v Kandiji poleg Novega | Mesta. (70-1) Tik deželne ceste in mostu na Krki je naprodíy g; lepo posestvo, katero Je še v jako dobrem stanu, in je jnlpravno za krčmo, štacuno, ali za kako drugo obrtuijo ter se sestoji z hiše sè štirimi sobami, kuhinje, jedilne shrambe, dveh klefi pod biso, živinskega hleva, poda in kozolca z štirimi okni, dveh njiv, enejga travnika in treh svinjskih hlevov. Kdor želi ktipiti, naj se oglasi pri posestniku Franc Kastelic-u po domače Kovaču na Krki, posta Krka (Obergurk). cifl-3) Oskrbništvo grajščine v Gradac-u pri Metliki na Dolenjskem prodaja divje kostanje fAesenlies hippocastanu) visoke po eden in pol do štiri metre; cena je od 10 kr. više. Isto oskrbništvo prodaja tudi v gozdih Pesčenika drva za kurjavo kubični meter po 90 kr. Ako se vzame vsaj 400 metrov, je nekaj popusta. Dalje tudi prodaja oskrbništvo bukovo oglje iu sicer po Jako ni/ki ceni. Natančneje pove Janez Tempel, (59-2) oskrbnik. Pod jako ugodnimi pogoji se iz proste volje ])roda ali v najem odda mlin na novo postavljen, močno zidan in v dve nadstropji, ob reki Lahinji na Kriyoglavcih pri Metliki. Mlin ima štiri tečaje in stope; zraven je tudi nekaj zemljišča. Natančneje se izve pri lastniku Ignaciju Premerju, posestniku na Primostku pri Metlik. (G5-i) BRATA SCHWÊI6IB V Črilomlji pn])on»rata svojo zalogo pravih naturnih, belih in drugih 'striiaiiskih in dalniatrnslíií] y Vzorci eo pošiljajo brezplaino in poštnine prosto, IM 1 a a C U posojilnice v Črnomlji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo za osmo upravno teto 1892 Imetje gld. ikr. J _1 1 Dolgovi ^ 1 kr. Inventar ............. . ' 1 1 802 zadnižiiikom 1Ó42 deležev po 'J gld. . I ' 3084 _ Dana posojila........... 58 I Nevzdiiriieni deleii od v prejStiili letih i/sto- Zaostale obresti.......... . 464 83 ' pivSili 13 druĚivenikov, in fiii-er 13 de- I*ri druffih denarnili aavodili je' naloženu . . 18600 — ležev à 2 gld.......... 26 — Obresti od denarja, naloženega pri dnijjib de- I6H27 52 narnih ïavoilili za Ití^l..... 219 60 Kapitnliaovaiie obresti........ 6270 86 Obresti od denarja, »aloženega pri drugih de- ' PredplnSane obresti za 1893...... 1606 (J7 narnih Kavodili Ka 16£t2..... 704 'J3 Nevzdif^nene dividende od deležev . . , . 1 440 12 Tdžbenili stroSkov ininjii slninke povrniti 8t; Vstopnina (y.a rezervni zaklail)..... 182 — Vrednost tiskovin (kiijižie, menjic, dolžnih 1 ňisti dobifek ........... 6» pisem)........... 3ÍI 85 4158 fia Skupaj . . i ■175418 20 Sknpnj , . 175418 20 1 l'oîiojiliiica imela je v letu 189J iiriiiiiela 21?0.f>4il gl(i. 15 kr., tedrtj 6.e07 glil. 0.') kr. vei ud Ictii IfiUJ. Tmli šte-TÎlo lailruKiiikov se je iidatim puviksíilo. Kiidrriíi I8í»l usrnlft je 711 zatíruiinikoF, v letu jíli je izii!itali> JI, a prátojtili) tako lia je bilo koiitein I8H1'~781 zadriiáiiíkuv s 1-183 deleži j)0 2 (fl Btraiik ima 934 jioimjil in sicer; lia iimijíM ...........;ií.tí88 glil. 1Í3 kr. lia iiitalmlaeijo..........68 45'J „ 4a „ lia ilulžua [liBiiia h poroki......fJOTflfi ,. — m skupaj . lî)0.93(; k1<1. 58 kr, 43ieHli) 7 gid. kr. Deuarja imn posojiliiioa loliko na rasipulaganje, dti ima Se pri 0() |,'!ii. iialoietiili. Hniii tega je nafelstvo od 1. julija 189? imprpj vloíiiiknm obresti oil fto/,, na znižalo ju v poiiled-co tftia (lolžtiikom breme toliko olajšalo, tla se 0(1 1 Jnuiivnija 18i(3 poleti obre.sti za upravne Htroške !e enkrat in siwí pri prejeiiin posojilu jemlje i/2"/pt potwm pa nir VPÍ, takn, ila ima dulžiiik pri iiazaj [ilaÉevauji le Poročilo. NaĚeltitvn je iiieil letom na raíím obiska poilarilo ilvema otrokoma iia Griiu 10 gld. iu euernu v (îniomlji tU^Hd, kot podporo za potovanje k /diavnikn v i'eStn, ker so hili od steklega psa v^izneni, Ùbêiii zbor je ilné '26. februarja ti> odobril ; tuili letni raiun za leto je eiioglusmi potrdil in o.st.ítU Ěiati do- bifek t.ako-le razdelil: 711 zadnižnikoui, ki bu pristopili leta liSÍ)l s 1-Í5I deleži po 'J gld, izjdnča se dividende.......3;Î2 j^ld 16 kr. Vsem Štirim udimi naůelst.va za poslovanje dovoli ge reniniieraeije skupaj .... Raiunskemii pregledovali; 11 /a jioslovaiije . Za popravo i;«rkvi' sv. Doba v^ t-rinimlji . . Za vzdrževanje mestne i^iidliev ('luoinlji pudpore Požarni Ijranibi v Oriiinniji....... Od družbe sv. ririla iti jMetoiîa izdanih knjižic, ki nuj se razpošljejo šotam v okra;!, knpi se za............ Za Šolske putrobe revnim iíolarjem v Crnumlji Drnàtvu v podporo viaokoSoleev na iJiinaji in v podporo visukožolcev v Graden tndi . , Kezetvueniu zakiadn pripiie se ostanek . . Skujtaj noj 15 100 mo K) 10 5 h 7SÍ9 47 2^81 "1(1. 63 kr. obresti odrajtevati. Matiin Malnerifi odbil mik. Antot» lerainovtć 1. r., ravnatelj. Avgust Kune 1. r., odbornik. Franc Setina 1. r., riuiuiiski pregledovaleč. Frano ŠuSterŠic odburiiik. (67) Učenca, kiitťri Jb z dobrim VFpehoiii dovršil ljudske šole sprtij-meni takoj v poduk mizarske obrti. (So-ii) Alojzij Kobe, mÍKarski mojster v Metliki. (Dolenjsko.) Í tokovrstne slamnike il . ■ najnovejših oblik iz domače in Ulje slame iz- clehije, prodaja iu popravlja po kolikor mogoče nizki ceni. IMaiiovijena je bila leta 1863. Ceniki se pošljejo po pošti in iwštnine prosti. Več se izve pri Franc Cerar-ju preje J. Mer- kužič v Domžalali, Gorenjsko. (4J~3j Pi i Sv. KriiÉi, pol ure od Mokronoga se proda iz proste roke ^ lepa hiša, ^ katei-a je pripravna za gostilno. Pii hiši je tudi ena klet, živinski litev, svinjak in njiva za en mernik po-setve. Več se izve ijri lastnici Mariji Vitman, posest-nid pri Sv, Križi, pošta Mokronog. (fis-íá) Í Ueantca za vpvarja (za se radi smrti gospodarja takoj z vsem orodjem vred da v najem. Ojjvavka'je vedno dovolj in se laliko dobro Kliaja, ker ni daleč na okoíi enacega obrfa. Prašanja naj se pošiljajo la-stnid Mariji Strupi v Novem Mestu. (47-3) Novomofito: Odgovorni nreduik dr. Josip Marinko. - lidajate^, zaJožuik in tiskar Í, Kra]BC,