9SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE od gibanja temperature; najmanjša je, kadar je stal- na zunanja temperatura od + 6 do – 6 °C. Januarja ali februarja, ko začne matica zalegati, se poraba hrane povečuje, to pa nam pokaže tudi gi- banje tehtnice. Ob morebitni povečani porabi hrane in morebitnem pomanjkanju zalog hrane v panjih ima- mo tako čas za dodajanje medenih satov ali pogače. V spomladanskih mesecih postanejo dobro za- paženi panji pravi inkubatorji. Dovolj hrane in cvetne- ga prahu je pogoj za toploto in vzrejo mladih čebel. V tem obdobju panjev ni priporočljivo odpirati, zato je pozneje, po prvem pregledu čebeljih družin, tehtnica dober pokazatelj dogajanja v kontrolnem panju oz. v celotnem čebelnjaku. Spomladi moramo biti pozorni na pojav, ki je nasproten tistemu jeseni, kajti hitro se lahko zgodi, da je tehtnica zaradi povečanega števila izleženih čebel izravnana, družina pa je brez hrane. Tehtnice v čebelnjaku torej nimamo samo za to, da nam kaže donos, ampak tudi za to, da nam po- maga reševati številne uganke, katerih rešitve bi sicer morali iskati v panju in pri tem vznemirjati čebele. Z uporabo čebelarske tehtnice zmanjšamo tudi stroške čebelarjenja, saj nam ni več treba obiskovati čebel na bolj ali manj oddaljenih stojiščih. Prav tako lahko s teh- tnico preučimo prednosti posameznega stojišča, na katerem nameravamo v prihodnosti namestiti čebele. Čeprav so podatki o gibanju teže zelo pomemb- ni za čebelarska opazovanja, pa niso edini. V dveh dneh lahko tehtnica za isti panj pokaže različen do- nos, čeprav se ni nič spremenilo. Vzroke teh raz- lik moramo torej iskati drugod, to je zunaj panja. Pri tem nam je lahko v pomoč sodobna elektron- ska SMS/GPRS- tehtnica, s katero lahko merimo temperaturo okolice in zalege, vlage v zraku, različ- nost vetra, količino padavin, skratka vse, kar vpliva na donos in življenje v panju. Še najpomembneje pa je, da ima vgrajen tudi alarm za »medvede« na dveh nogah. Paženje čebeljih družin – nuja ali odvečno delo Oblikovanje zimske gruče Pozimi je življenje čebeljih družin precej odvisno od temperature v okolici. Z ohladitvijo se čebele postopno stiskajo v sredino gnezda, najpogosteje na mestu, kjer se je izlegla zadnja zalega. Zniževanje temperature naj- prej občutijo čebele na stranskih satih, zato se izme- nično usmerjajo proti toplejšemu središču, kjer je tudi matica. Tako se začne oblikovati zimska gruča. V za- četku je še nekoliko razpuščena in neumirjena, izrazi- teje se oblikuje ponoči, ko je hladneje. Šibka čebelja družina oblikuje zimsko gručo že pri dnevnih tempera- turah okoli +13 °C, srednje močna pri +10 °C, močna pa šele pri +7 °C. Čebelja zimska gruča se oblikuje v pokončno raztegnjeno žogo. Naseli se v območju pra- znega satja, neposredno pod medenimi zalogami, njen zgornji del, približno 25 odstotkov čebel, pa je na spo- dnjem delu medene kape, tako da jo grejejo in pripra- vljajo za porabo. Ob ohladitvah se gruča stisne, ko se temperatura zviša, pa se spet razširi. Gruča se po satju, ki so ga čebele že izpraznile, v vodoravni smeri počasi pomika za hrano, tako da je v stalnem stiku s hrano nad njimi. Pomikanje za hrano je naravni instinkt. Ohranjanje toplote v zimski gruči Za ohranitev primerne toplote čebele na zuna- nji strani zimske gruče s tesnim prileganjem druge k drugi oblikujejo plašč. V tem delu zimske gruče ni- so razmeščene samo v ulicah med sati, ampak tu- di v praznih satnih celicah. Tako je zunanji plašč po večini sestavljen iz množice čebeljih telesc v obliki gosto stkane odeje, ki je razdeljena samo s tankimi stenami satnih celic. Debelina plašča je odvisna od zunanjih temperatur. Pri nižjih temperaturah se gruča stisne, debelina plašča pa se poveča. Čebela v pla- šču na obodu vztraja toliko časa, dokler je v njenem mednem želodčku še kaj medu v rezervi. Ko pa svo- Boštjan Kojek*, bostjan.kojek@czs.si * Svetovalec JSSČ za tehnologijo V AŽ-panjih je priporočljivo odstraniti vrata ter jih nadomestiti s pažnim materialom. Varianta paženja s penasto gumo 10 SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE je zaloge porabi, se pomakne pod medeno kapo, da se znova oskrbi z rezervno hrano. Notranjost gruče po navadi sestavljajo mlajše čebele, tako da toplota izvira prav iz njih. Čebele grejejo okolico s presno- vo medu in mehaničnimi gibi (podrhtavanje s krili in muskulature telesa). V notranjosti gruče vzdržujejo razmeroma visoko temperaturo, saj ta v sredini gru- če dosega od 20–30 °C, na zunanjem obodu pa od 6–8 °C. Temperatura v sredini gnezda se pozimi ze- lo malo spreminja, razlike so največ do 2 °C. Tempe- ratura v panju zunaj čebelje gruče je le za stopinjo ali dve višja od zunanje, saj čebele ogrevajo le gručo, oddajanje toplote v okolico pa je neznatno. Kdaj zapažiti? V panjih, ki jih čebelarji prehitro zapažijo (npr. že oktobra), matice predolgo zalegajo. Pozno jeseni iz- ležene čebele nimajo več lastnosti dolgoživih čebel, zato po nepotrebnem porabljajo zaloge hrane. Poleg tega se v pozni zalegi lahko razvije ena generacija varoj več kot pri družinah, ki so prej končale zale- ganje. Zato mora čebelar poskrbeti, da matica čim prej preneha zalegati. To storimo tako, da začnemo družine krmiti takoj po zadnji paši in ga končamo nekje v začetku septembra. Krmimo večje količine hkrati, po možnosti s kapilarnim odvzemom, in ne večkrat po malem. Starejši čebelarji so krmljenje za zimo opravili »med mašama« od 15. avgusta do 8. septembra. V AŽ-panjih lahko po končanem krmlje- nju pustimo odprto loputo na zadnjih vratih, čebele v nakladnih panjih pa še pustimo na mrežasti podnici. Če se odločimo za paženje panjev, ga opravimo tik pred pojavom prve zalege, nekje od konca de- cembra do konca januarja, odvisno od kraja in traja- nja zime. V AŽ-panjih je priporočljivo odstraniti vrata ter jih nadomestiti s penasto gumo, ki je dober to- plotni izolator, in prepušča vlago, ki se predvsem ob začetku zaleganja ustvari v panju. Vlago na zunanji strani sušita mrzel zrak in pretok zraka skozi odprta vrata. Veliko čebelarjev v zadnjem času ohrani pe- nasto gumo na zadnji strani AŽ-panja vse leto. Kot zagotavljajo, ta material zadržuje toploto zgodaj spo- mladi, ko je zalega občutljiva na temperaturna niha- nja, poleti pa preprečuje vdor visokih temperatur v panj. Če za paženje uporabljamo papir ali karton oz. lepenko, večkrat preverimo, da se na njem ne nabi- ra vlaga, morebiti vlažen material pa nemudoma za- menjamo. Kondenzirana odvečna vlaga povzroča plesnenje satja, zatohel panj pa ustvarja odlične mo- žnosti za širjenje bolezni. Za čebele je vlaga večji sovražnik kot mraz. Paženje nakladnih panjev Prostostoječi nakladni panji so bolj izpostavljeni vremenskim vplivom. Nekateri čebelarji odevajo pa- nje z različnimi gradbenimi folijami ali lepenkami in dodatnimi strehami, predvsem zaradi zaščite lesa, vendar to oteži zimsko zatiranje varoj z metodo kapa- nja oksalne kisline. Nakladnim panjem lahko vstavi- mo v notranji okvir penasto gumo, ki prepušča vlago, in s tem preprečimo nepotrebno uhajanje toplote. Če čebele prezimujemo na odprti mrežasti podnici, matice prej prenehajo in pozneje začnejo zalegati, posledica tega pa je tudi manjše število generacij va- roj in posredno je spomladi občutno zmanjšan pojav nosemavosti. Povzročitelj te kronične bolezni je eno- celični organizem, ki živi v črevesju odrasle čebele. Nosemavost zmanjša encimatsko aktivnost prebavil, razvijati pa se začne s presnovo beljakovinske hra- ne, ki sovpada s pojavom zalege in njenim krmlje- njem. V družinah, v katerih se zalega pojavi zgodaj, je poraba hrane večja, s tem pa je večja tudi izčr- panost zimskih čebel. To gotovo ni dobro, kadar je zima dolgotrajna. Poraba hrane je v močnejših dru- žinah, ki so nekoliko prej ostale brez zalege, manjša kot v družinah, v katerih je bila zalega pozno v jesen, nova pa se je pojavila že januarja. Poraba hrane Poraba hrane se v posameznih mesecih spremi- nja glede na aktivnost in moč čebelje družine. Novem- bra, decembra in januarja povprečna družina brez zalege porabi približno 1 kg zalog na mesec, febru- arja, ko se pojavi zalega, se poraba poveča na 2 kg, marca in aprila pa že na 3–5 kg na mesec. Čebelje družine čez zimo porabijo od 14–23 kg hrane. Zado- stna zimska zaloga hrane je eden od najpomembnej- ših pogojev za preživetje in razvoj čebelje družine. Sklep Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, da paženje ni nujno, temveč je pogosto nepotrebno in celo ško- dljivo. Temu se izognemo s pravočasnim in zadostnim krmljenjem, skrbjo za dobro zdravstveno stanje čebel Varianta paženja s kartonom in časopisnim papirjem 11SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE in kakovostnimi suhimi in zračnimi panji brez rež in raz- pok. Kljub temu da je poraba hrane v nezapaženih pa- njih nekaj večja, prednosti odtehtajo nekaj kilogramov krme. Zdrave in dobro nakrmljene čebele bodo boj za obstanek čez zimo izbojevale same, brez naše nepo- trebne pomoči, kot so ga v milijonih let svojega obsto- ja. Če pa se kljub vsemu odločite za paženje, to storite konec decembra ali januarja, neposredno pred začet- kom zaleganja, in to z izolacijo, ki prepušča vlago. Viri: Fajdiga, V. (2010): Čebelarjeva opravila v novembru V: Slo- venski čebelar, št. 11, november, str. 354-355. Umeljić, V. (2012): Čebelarstvo za začetnike in strokovnja- ke. Kamnik: Partner graf, 536 str. Na Apimondii v Koreji (II. del) Koreja – dežela sodobne tehnologije Od 15. do 19. septembra 2015 je v Daejeonu v Koreji potekal 44. čebelarski kongres Apimondie. Že takoj ob registraciji si dobil občutek, da si v dr- žavi, kjer je doma sodobna tehnologija, saj ob tem ni bilo niti sledu o kakšni gneči, kot se je to zgodilo pred dvema letoma v Kijevu. Vsi vstopi v kongresno dvorano so potekali samo s približanjem vstopnice čitalnikom in na enak način je lahko vsak udeleženec dobil tudi potrdilo o udeležbi. Na sodobno tehnologi- jo se zanašajo tudi taksisti, vendar se ta ni izkazala za najboljšo rešitev, saj so pot do hotela vedno zgreši- li. Njihovi največji pomanjkljivosti sta, da ne znajo niti besede angleško in da ne znajo brati latinice. Kongres Apimondie je za udeležence ČZS po- tekal v znamenju promocije razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. Tudi predsednik Apimondie v od- hajanju g. Gilles Ratia se je v svojem nagovoru ob odprtju kongresa zahvalil ČZS za odlično pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel. V svojem govoru je poudaril še dva cilja, ki jima bo Apimondia sledila v prihodnjih letih. Prvi je zmanjšanje izgub čebel, drugi pa boj proti nepristnim čebeljim pridelkom. Znanstveno delo kongresa Apimondie O nepristnih čebeljih pridelkih je bila organizira- na tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali pred- stavniki laboratorijev, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem takšnega medu. Znanstveniki pospešeno iščejo in izpopolnjujejo metode za ugotavljanje nepristnega medu. Za ta namen je vse bolj uporabna tudi nu- klearna magnetna resonanca (NMR), slovaški znan- stveniki pa so odkrili poceni metodo, ki temelji na določanju proteinov v medu. Kljub temu da ta še ni uradno priznana in usklajena, pa lahko pričakujemo, da se bo to zgodilo v kratkem. V okviru znanstvenega dela kongresa je vzpo- redno potekalo več plenarnih predavanj, simpozi- jev, okroglih miz, delavnic in predstavitev posterjev. Kot navadno so bila predavanja razdeljena v sedem sklopov: ekonomija, biologija, zdravje, opraševanje in rastlinstvo, tehnologija in kakovost, apiterapija ter čebelarjenje za podeželski razvoj. Povzetek zanimivejših predavanj o medu Miguel Vilas-Boas iz Portugalske je predstavil lastnosti sivkovega medu, ki je tudi eden izmed naj- bolj tipičnih medov Portugalske. Kot je povedal, je njihova največja težava v tem, da sivkov med veliko- krat ne ustreza mednarodnim predpisom, ki veljajo za med, predvsem v vrednosti diastaznega števila, ki je velikokrat nižje od predpisane meje (pri 55 % vzor- cev je bila vrednost diastaznega števila manj kot 8). Razloga za takšne rezultate še niso odkrili. Ufuk Alpat iz Turčije je predstavil opredelitev turškega borovega medu, ki je bila izvedena v le- tih od 2010–2014. V 8750 vzorcih borovega medu so analizirali vsebnost vode, električno prevodnost, proste kisline, diastazno število, HMF, prolin, slad- korje …, izvedli so mikroskopsko identifikacijo (vseb- nost škroba in elementov mane oz. cvetnega prahu), prav tako so analizirali funkcionalne lastnosti tega medu, kot so npr. vsebnost mineralov in fenolnih spojin, ter njegovo antioksidativno učinkovitost … Povprečne vsebnosti vode, električne prevodnosti, prostih kislin, diastaznega števila in HMF so bile v skladu s standardi EU. Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si, in Nataša Lilek, natasa.lilek@czs.si * Mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Skupina nakladnih panjev nedaleč od Daejeona. V središču mesta pa je vedno več urbanih čebelarjev, ki imajo svoje čebele na strehah hiš. Fo to : F ra nc Š iv ic