List 14 4 I V. •.. ' v« J .1 Tečaj LVIIL •' • 1: r ^ I « ^ I I / A U I in i • • Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za Četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin-, za četrt leta 1 krona 80 vin. — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. > za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". LJubljani 6. aprila 1900. Značaj Dunaja. Kar se doslej nikonour v tej državni polovici ni posrečilo, to je dosegel sedanji dunajski župan dr. Lueger. Za časa njegovega vladanja in z njegovim privoljenjem se je Dunaj odrekel pravici državne polovice. trenotku, kakor bi prenehal ta dotok, bi se tudi njegova velikost, njegovo blagostanje in njegov ponos razpršil v nič. Že ta okolnost sama kaže, da ima dunajsko nemško prebivalstvo najmanj, povoda, vlivati olja v plamen narod • nostnih bojev ter vse svoje nenemške prebivalce biti v obraz, zlasti ker so ti ravnopravni državljani. Kar določa novi statut je za slovanske prebivalce Dunaja za žaljivo i biti pravo središče^ naše in v skrajni meri ponižujoče. Smešno pa je in druzega nič, ako si domišlja široko zadnji seji dunajskega občinskega sveta, prvi, ki se je vršila po sankcijoniranju novega volilnega reda in novega statuta, je dr. Lueger jasno in razumljivo naznanil, da nekako kapitulira Dunaj prosto- ustni krščanskosocijalni župan dunajski, da se je šele z navedeno določbo „posrečilo zajamčiti Dunaju njegov nemški značaj a če Dunaj doslej ni imel tega značaja, mu ga voljno kot prestolno in glavno mesto cele države. Župan dr. Lueger se je v tem govoru v katerem tudi imenovana določba novega statuta ne da, a potem svedoči Luegerjeva izjava samo to, da je ta mož s svojo stranko vred padel na prav nizko stališče. Če Dunaj je pojasnil razmerje mej njegovo stranko in novim sta nima drugih, realnejših jamstev za ohranitev svojega tutom izrazil nekam reservirano, češ, novi volilni red potem stoji to dunajsko nemštvo na je polovičarsko delo, a vzlic temu je v tem statutu nekaj našel 1 kar ga navdaja z veliko radostjo. Lueger to sam označil, rekši, da ga najbolj veseli to, da se je posrečilo, zajamčiti Dunaju izključno nemški značaj. In to se je vsaj na videz res posrečilo, zakaj deželni zbor je mej drugimi določbami novega statuta odobril tudi določbo, da je vsacega novega dunajskega meščana dolžnost storiti pred županom slovesno obljubo, da bo vedno va nemškega značaja, jako slabih nogah. „Meščanstvo" samo na sebi je ostanek izza srednjeveških časov in nima moči, da bi moglo zadušiti moderno domo- načelo: jednake dolžnosti jednake pravice. vinskim zakonom je storjen konec ostankom nekdanjih „meščanskih" privilegijev, a če je dotok osvežujočih žiljev za vsako mesto velike važnosti, je to za Dunaj še v po- sebni meri, zakaj čim bi prenehal ta dotok, pride Dunaj roval in branil nemški značaj dunajskega mesta. na beraško palico. Dokler Dunaj lepša Ta določba se zdi dr. Luegerju najvažnejša in naj kajo interesi 25 milijonov prebivalcev ki mesto, kjer se sta , dotlej je ni moči % to je župan dunajske najpresrčnejše pozdravil in s tem sebe in dunajske krščanske socijalce postavil na stališče, ki je gotovo najmanj primerno za prestolno in glavno mesto cele naše državne polovice. Pomisliti treba zadržati mogla slovanski dotok in s tem premembo značaja dunajskega mesta in za to je dr. Luegerjeva deklamacija samo hudobno žaljenje slovanskih narodnosti. Centralno mesto naše državne polovice, ki živi in se masti ob milijonih, kateri se po večini izsesavajo slo- samo 1 da je Dunaj prestolno in vanskih narodnostim v tisto določbo novega statuta glavno mesto države, v kateri imajo nenemški narodi m z ogovorom dr. Luegerja razvilo prapor narodnost dvetretjinsko večino in pomisliti tretjina dunajskega prebivalstva Dunaj se ima za svoj razvoj zahvaliti gmotnim sredstvom dalje, da je skoro nega obskurantizma, a tako mesto ni vredno da slovanske narodnosti, središče države. Naša mož sicer ni tolika ) da > Dunaj deposedirati, ali drzno žaljenje, ki se bilo mogli storilo katera se tamkaj strakajo iz vseh kronovin in v tem vsem nenemškim narcdom nam nalaga dvojno dolžnost: ! Stran 124 Letnik LVIU % na jedni strani, da pospešujemo z vsemi silami zacijo dunajskih Slovanov » na drugi strani pa organi Koncem da seje je naznanil dež trgamo kolikor možno zlasti vse gospodarske dunajskim nemštvom. pre glavar f da sta se zveze z odpovedala poslanec Grasseli načeloištvu odseka za letno poročilo in poslanec dr. Schaffer namestništvu načelnika finančnega odseka slanca A ž man in dr Na njiju mesti sta bila izvoljena po Papež Deželni zbor kranjski. IV. seja dne 30 Poslanec Žitnik in tovariši aprila marca so podali samostojni Deželni glavar je naznanil polla zahvalil ) da se je kardinal Ram za čestitko povodom papeževe 90letnice Poslanec Žitnik predlagal predlog glede odprave vinske klavzule Po poročilu posl. Hribarja so bili odobreni čunski sklepi garancijskega zaklada dolenjskih železnic ra na] se zahteva za 1898 1 kažejo prememba dogovora mej Cislitvansko in Ogersko glede doplačati 46 115 gld živinskega prometa. 1 68.818 in nikakih izdatkov da je dežela tisto leto morala proračun, ki kaže prihodka Istotako bil odobren Po poročilu poslanca dr. Maj ar o na so bili odo- ''^'^^«ski sklep pokojniškega zaklada dež. uslužbencev breni proračuni dež. posojilnega zaklada je imela dežela koncem 1 ki izkazuje da 1898. še 3,494.700 gld dolga Zdravniku dr. Divjaku na Studencu se je dovolilo odškodnine za stanovanje 250 gld. (Poročevalec dr. M a m računski sklepi ustanovnih zakladov kakor proračuni J^^on), odobril se je statut o deželnih hiralskih usta teh zakladov. Dežela oskrbuje sedaj 22 ustanov Po poročilu poslanca grofa Barb o ta je bil odo bren računski zaključek dež. prisilne delavnice, ^ čilu poslanca Luckmanna pa so bili odobreni računski po poro novah in odobrila se je izločitev vasi Bukovje, Predjama in Gorenje iz Hrenoviške občine ter ustanovitev občine Bukovje. Razne prošnje so se odkazale deželnemu odboru nove sklepi bolnišničnega denišničnega zaklada blazničnega,.porodnišničnega in naj Poslanec Langer je poročal o pospeševanju vmar stva na Kranjskem 1899 Deželni pet kmetijskih podružnic, da napravijo trtnice odbor je pridobil da izvede potrebne poizvedbe Poslanec Višnikar kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada je znašal 33.591 gld., izdatki 32.827 gld. Imovina koncem poročal o računskem sklepu Prihodek dež Tem je odbor poslal več tisoč podlag ter 123.400 kore 1898 je znašala 32.814 gld. _ • Isti poročevalec je poročal o računskem sklepu njakov in ključev. Troški so znašali so debile podružnice v Novem 4825 gld. in sicer Mestu 1000 gld normalnošolskega zaklada za 1. 1898. Duhodkov je bilo 412.821 gld., stroškov isto toliko. v Metliki 1050^ gld., v Mokronogu 1250 gld., v Košani Vidu nad Vipavo 600 gld. Vseh podruž 22. Izgojevanje 925 gld v ničnih nasadov je sedaj na Kranjskem cepljenk v Ljubljani se je opustilo. V minolem letu se računskem sklepu deželnokulturnega zaklada in o proračunu je poročal vitez Langer. Oba sta bila odobrena. Za šolske zgradbe se je po poročilu posl. Višni- na novo konstantirala trtna uš v 12 občinah k a r j a dovolilo občinam in sicer v krškem okraju v občini Trebelno, v novomeškem okraju ^ T^™ 'y Žužemperk, Trebnje, Velika Erzelj Zagorje ob Pivki 500 300 1 Postojna 2000 Košana » 1000 v občinah Dvor Loka Zagradec čevje 600 K, Dolenja vas pri Ribnici 900 I Mirna, Poljane in Črmošnjice; v črnomaljskem okraju v občinah Čeplje in Dolenja Podgora. Potemtakem v novo- reka 400 1000 9 Fara Jernej 700 1000 9 Sv Križ pri Ko Kočevska Kostanjevici 9 80 okuženi vsi ti kraji, izvzemši občino Ambrus 600 5 9 Veliki Podlog 400 1 Vrhpolje 800 Cerklje 800 t meškem in občini Gradec in Planina v okraju Dalje se smatra za še neukuženi rnomaljskem ves litijski 600 K in Orehek pri Novem mestu 400 1 Telčje Ježica Po poročilu posl. Luckmann zatiški in ilirško-bistriški okraj. A tudi litijski in zatiški sta sedaj morda že okužena in se bosta letos natančno pregledala. Popolnoma nesumljiva je še jedino Vremska dolina. Sedaj je torej okuženih ali sumljivih 10604 ha ker ie vseh vinogradov na Kranjskem 11631 ha, je torej računski sklepi so bili odobreni bolnišničnega, blazničnega, porodišnič nega m najdenišničnega zaklada in se je dovolilo 6000 K za popravo kočevske bolnice. uravnavi Pivke nilo se poročal poslanec Božič. Skle naročiti deželnemu 9 da nadaljuje poizvedbe okuženih ali sumljivih 91 Po poročevalčevem pred logu se je dovolilo 100.000 kron za brezobrestna posojila vinogradnikom in 10.000 kron za tiste podružnice, ki vzgajajo cepljenke povrh pa se je naročilo dež. odboru, da postavi v proračunu za prihodnje leto za brezobrestna posojila 30000 K. Za cestne namene se je po poročilu poslanca Je-lovška dovolilo pobirati 20% doklade. in tovariši interpe-nadsodišču in pri Koncem seje so dr. Maja lirali radi ravnopravnosti pri graškem najvišjem sodišču. teh katero so predlogih se razvila posegli daljša debata poslanci Schweiger, Božič 9 V in Politični pregled. Vlada in Nemci. Ministrski predsednik Körber je Langer ter dež. predsednik baron Hein. te dni pojasnil nekemu dopisniku monakovskega lista Allg. Zeitung" svoje stališSe proti Nemcem. Pritoževal se je, da ma Letnik LVIII Stran 125 zlasti nemSki nacijooalci še vedno ne zaupajo, dasi ni še prav nasprotnikov, ne bo ničesar storil kar bilo proti njim naperjeno. Izrekel je uradnemu jeziku. posebno proti vila češkemu notranjemu «ajedno, da dokler ostane na krmilu, ne stori ničesar, v kar Nemci ne privolili! Vlada v stiski Srbija Milan je skoval nov naklep zoper bivšega čenjem poslanske zbornice tako hitel Ministrski predsednik je z zaklj da popolnom na najvažnejšo stvar. Treba je namreč bilo izvoliti 1 pozabil o kvotno deputacijo. a na to je modra vlada povse pozabila. Nastala je velika stiska. Ogerski ministrski predsednik Szell je Körberju priskočil na pomoč in izjavil, da se bo do pogajanja lahko ministrskega predsednika Taušanoviča, katerega je dal po kri obsoditi in katerega se boji pomilostiti. Kralj je že večkrat hotel vse obsoj pomilostiti, a Milan to vselej prepreči' ker se boji Taušanoviča. Zdaj hoče Taušanoviču natrpati grd zločin, da milostiti ga mogel izvzeti od tistih jih bo moral po Milanove kreature so spravile nekaj ponarejenih ku vršila s staro deputa zgodi? Tisti dan, ko ker je ista polnoštevilna. A kaj se Szell storil rečeno izjavo, umrl je ponov v promet in potem začeli dokazovati redil Taušanovič. Avstrijski oficij da jih pona nenadoma član avstrijske kvotne deputacije Dumba. Zdaj je vlada prišla še v večjo stisko in že to infamijo po vsem svetu in tako se pripravlj listi razširjajo seveda na nov umor kmalu po Veliki noči državni zbor za nekaj voli novo kvotno deputacijo. se govori, dnij da skliče da čudno mnenje da Rusija ne dvigne svoje mo samo gočne roke in da z jednim mahom ne ugonobi Milana in njegove protektorje. Dunajska kriza Vsled sankcijoniranja novega dunaj- se liberalni Bolgarska skega občinskega statuta in volilnega reda so občinski svetniki odpovedali mandatom. Zdaj nimajo krščanski socijalisti več dvetretjinske večine in ne morejo več sklepati o najvažnejših rečeh, da, celo podžupana ne morejo voliti imajo merodajni dunajski politični krogi velike skrbi. Očitno Vsled očitno Kaj Nekaj se na Bolgarskem pripravlja, to tega še ni možno jasno spoznati a vzlic temu I da mej Bolgarsko Eusij jateljstvo. Nedavno tega je ruski nastalo prav presrčno pri general Jepanči prišel tee 3e pričakuje, da razpusti vlada občinski svet, dasi se nspiciral bolgarsko armado, na to je prišel državni svetnik krščanski socijalisti temu strastno upirajo Kobeko, da preišče stanje bolgarskih financ, zdaj pa potuj Iz deželnih zborov deželnem zboru Doslej v se prišlo v nobenem do Vsi se bavijo samo z lokalnimi razen v češkem pohtičnih izjav. češkem deželnem zboru se gospodarskimi zadevami. V pri razpravi o proračunskem bolgarski vojni minister v Petrograd Brez dvoma se gre za dalekosežne politične načrte in to seveda vznemirja dunajske dobre prijatelje pokojnega Stambula. Delagoaški zaliv Ta južnoafriški zaliv, provizoriju vnela živahnejša debata, v kateri se da se vzlic dolgim spravnim pokazalo Pretorij ]e s v ajbližji zvezi in ki je bil do zdaj last Portugalcev pogajanjem asprotje mej Čehi le prišel zdaj v last Angležev m ni ublažilo in da ni dosti upanja na kako spravo Portugalom in Angl neki železniški pravdi med razsodilo bursko sodišče, da morajo listih Nemškonacijonalna demonstracija raznih nastal velik krik proti štajerskemu nemškonacijonal- morejo plačati te svote Portugalci plačati Angležem 15,324,000 frankov. Ta zadeva se je tikala baš Delagoaškega zaliva. Ker pa Portugalci ne nemu poslancu Walzu, ker je v deželnem zboru pri običajnih Delagoa Angležem To so prepustili kar jednostavno zaliv izrazih udanosti cesarju molčal, mesto da klical Slava pomenja za Bure hud udarec, ker in gla ^arju demonstrativno hrbet kazal % 9 Učiteljske plače in vlada. imajo zdaj Angleži jako- skrajšano pot do Pretorij Vojna v južni Afriki. Angležem se je v novejšem odposlanst nemške Minolo soboto je bilo času začelo zopet slabše goditi. Buri so imeli zadnje dni zopet avstrijske učiteljske zveze pri naučnem srečo in so pokazali, da še dolgo niso tako na nič prišli, da ministru Hartlu. Načelnik Kaschinka je sporočil v imenu vsega učitejstva v Avstriji ministru prošnjo, naj deluje vlada na to, da se lotijo deželni zbori nemudoma regulacije učiteljskih plač, zavzemši glavno mesto Bloemfontein. hkratu pa naj vlada predloži državnemu zboru dodaten zakon morali kapitulirati. Nasproti! Angleži so se prepričali, da niti na tisti del Oranje-države se ni zanašati, kateri so zasedli, Najpiej so bili po- 55 državnega šolskega zakona od 14 Minister Härtel iiiti. maja 1869 dejal, da 55 nikakor ni možno se teh Glede učiteljskih plač v raznih deželah informiral ter se prepričal, da je izboljšanje na ta način možno, ako prepusti država deželam dohodke naj se porabijo za povišanje učiteljskih plač. Država sama je bilo Angležem biti pri Karee-Sidingu, nekaj dni pozneje pa sta morala polkovnika Broadwood in Pilcher se umakniti iz Tabanehu. Njiju preme- čete so se utaborile blizu Bloemfonteinskega vodovoda, a tudi natančno ondi so jih začeli Buri nenadoma bombardirati. Angleži so se plač samo na to umaknili v neko strugo, kjer so bili skriti Buri. Tako je zašla vsa angleška armada v past in je bila vjeta. Vzetih tudi pa ne more nikakor povišati plač, kajti treba bilo za to 20 miliji hotel dati gld katerih noben finančni minister šest topov. Za Angleže je to prav občuten poraz in toliko nevarnejše, ker se bližajo burske čete ne v Češka ljudska stranka se je pod vodstvom profesorja Eobertsovi armadi od vseh strani, prav kakor da bi jo hoteli okleniti in se je potem lotiti. Masaryka ustanovila minolo nedeljo. Stranka neprezentuje po seben program 1 se znatno razlikuje od reče, da je to stranka intelektualcev drugih Lahko se a da glednem ča^u političen faktor, to je j ako dvomi ji postala v do Poslanec dr. Prade o nemščini kot državnem jeziku. Oikar je dr. Prade postal prvim podpredsednikom zbornice poslancev, je svoje nekdanje zahteve glede nemškega Pospeševanje obrtnosti. državnega jezika nekoliko omejil. Tako se je, nedavno temu, .» govoreč o tem predmetu izrazil tako-Ie: Uvedba nemščine kot poslanski zbornici je vlada dne 7. marca pred državnega jezika ne spada v sedanjo spravno konferenco, ker ložila zakonski načrt o pospeševanju obrtnosti. iŽe poprej nego se je to zgodilo, smo mi, na podlagi splošnih poročil se. gre tu le za ureditev razmerja mej obema narodoma na češkem. Sicer smo pa govorili dosedaj o posredovalnem jeziku in ne o državnem. Tega vprašanja Nemci tudi ne staje, kakor nemščina v armadi to vijo mej postulate, kajti državna zadeva, ki je tega sledi pred vsem, da se Pradejeva o vsebini tega načrta, pojasnili na tem mestu svoje na- > čelne pomisleke in sedaj, ko poznamo zakon, moramo potrebna za njen obstoj. 1 stranka, ki ima Iz precej reči, da vzdržujemo vse to pisali. do pičice, kar smo tedaj f stran 126 Letnft LVIII Zdaj pa si nekoliko oglejmo vsebino zakona, vodilne njegove misli in načelne njegove določbe starih industrijskih državah silo pridrževala domači produkciji in sicer celo tedaj kadar so bili vsled tega domači konsumentje na škodi » se men ) da redkokdaj pri- Zdaj se uveljavi to načelo tudi pri nas. Znano nam je način. Tiste izjemne treba razvoj produkcije pospeševati na umeten bilo deloma že od prej, ker se je nekaj tacega že več naredbe ki so doslej veljale samo desetletij opazovalo pri dovoljevanju želežniških konceäij za Trst in tudi tam samo za nova podjetja, hoče vlada Pri nas je vlada seveda še jako sramožljiva in je to sedaj raztegniti na celo državo in tudi na stara oziroma načelo, ki se hoče uveljaviti, pokrilo s figovim parescem, že obstoječa podjetja. Ožividno je, da sta na ta korak odločivši, da domači producentje ne smejo stavljati manj uplivali dve prav važni okolnosti. Prva okolnost je ta, ugodnih pogojev kakor inozemski. Bistvo te določbe pa da se je ogersko zakonodajstvo že pred dobrimi 10 leti je vender, pridržati cislitvanski produkciji vsaj vse javne ali bolje rečeno pred 30 leti postavilo na isto stališče dajatve. in njim doseglo take uspehe, da jih cislitvanska indu Priznati strija prav hudo občuti. Ko bi se bila carinska in trgo- občutno zadela se mora, da ta določba ne bo kjer Ogersko se redkokdaj zgodi, da zamare vinska pogodba mej Cislitvansko in mej Ogersko vedno njena industrija konkurirati na našem trgu z domačo. Ako bi Ogerska v tem smisla še ostreje postopala kakor se na izvrševala ne samo po besedilu, nego po duhu, Ogerskem pač ne bili mogli vstvarjati taki razvoj indu doslej t mi mi to huje občutili. Na drugi strani pa varu strije pospešujoči izjemni zakoni, kakor so bili sklenjeni, jejo te določbe našo industrijo pred ostalim inozemstvom, konkurenco delajo na kako Iz teh zakonov izvirajoče olajšave niso namreč pristopne saj vidimo lahko vsak dan « vsem po nagodbi v jedno celoto združenim producentom, pruski industrijalci naši industriji Eako sodbo izreko o nego samo ogerskim, in vsled tega je cislitvanska pro tej določbi tiste države, s katerimi bo treba skleniti dukcija znatno trpela. Davčne olajšave, ki jih dovoljujejo trgovinske pogodbe, to je danes še nepojasnjeno vpra ogerski zakoni, so premije, ki se dajejo v namen f da šanje Verjetno vsekako 9 se v območju carinske da bodo iz tega nastale pre in trgovinske pogodbe jedno- cejšnje težave, zakaj prav javne dejatve za države, dežele stransko na škodo jednemu delu povpeševala obrtnost v in občine so v občem prometu velikega pomena drugem delu te, jednotno gospodarsko celoto predstavlja-jočemu ozemlju. Jednostranske premije so povsod sredstvo, s katerim se hoče prodrugačiti produkcijske pogoje tako 1 da bi drugi ne mogli konkurirati s premiranci Vsaka trgovinska in carinska pogodba obsega že sama po sebi predpogoj, da se produkcijske razmere, v koliko so odvisne od zakonodajstva, ne premene jednostransko , ki so gospodarsko zjedinjene, nego da ostanejo Kmetijstvo. V deželah jednake. Prav za to določa tudi nagodba davkov in davščin da uredba 1 ki se na to polje produkcije nanašajo, postno okopa vanje Okopavanje novih vinogradov. Sedaj je čas, da se okopavajo novi vinogradi. Prav za prav bi morali o postnem času že vsi vinogradi prvifi okopani biti, zato se to prvo okopavanje tudi imenuje sicer ni skupna zadeva, da pa se mora vedno le po dogo voru mej obema vladama izvršiti nepravilnim ravnanjem pri tem prvem okopa obema vladama Nagodba zabranjuje vanju se nove vinograde lahko prav znatno oškodi da bi dovoljevale jednostranske premije celo vniči » da še pri carinah in posrednih davkih, dasi se je ta določba, kakor svedoči zgodovina petrolejske produkcije, večkrat na uprav sleparski način prezirala. Kar pa pri posrednih zasajene, okopavali smo jih prilično davkih vsaj odkrito in na pošten način ni mogoče, to se kar očitno dela pri neposrednih davkih. Ker Cislitvanska nima moči, da bi to teptanje nagodbe branila, hoče se oprijeti tistega orožja, s katerim se bori Ogerska. Dokler na Kranjskem še nismo poznali trtne uši, dokler smo imeli naše vinograde še z necepljenimi trtami ^ in se za od-jemanje, to je za odrezovanje takoimenovanih rosnih ko- plitv Odsev ogerske gospodarske politike in zlorabe carinske in trgovinske nagodbe se nahaja v jako važni, da že ne rečemo jako resni določbi cislitvanskega zakona o pospeševanju industrije. Zakon namreč določa da se morajo vse potrebščine državnih, deželnih in občinskih oblastev in njihovih zavodov, ako so sicer cene in kvaliteta jednaka, načeloma dobivati od domačih producentov. tem se izda nekako cislitvansko geslo , renin na trtah se nismo nič brigali. Pustili smo jih popolnoma na miru. Prav to sicer ni bilo, ali šlo je že, ker plitvo okopavanje in puščenje rosnih korenin ni tratam starih vinogradov Bog ve koliko škodovalo. Vse drugačne nasledke pa zamore tako postopanje imeti pri novih, s cepljenimi trtami zasajenih vinogradih. Tu se stara malobrižnost lahko prav hudo maščuje. Pri novih vinogradih je namreč neobhodno potrebno, da se jih 9 osobito ako imamo v vinogradu težko ilovnato zemljo, globokejši okopuje, kakor pa se je stare vino svoji ki Tudi v tem oziru je dala naši vladi vzgled Ogerska svojim", grade doslej okopavalo, še celo potrebno pa 9 da se ) če ne 1 v očitnem, pa vsaj v moralnem oziru po trtam prej omenjene rosne korenine vestno odjemljejo. Globokejše okopavanje trt novih vinogradov potrebno možnosti ovirala svobodni promet. Ogerska ni samo javne je pa za to, ker se trte zdaj nego tudi privatne dajatve s posredno ali neposredno po novem načinu globo kejše sade, kakor se jih je poprej 9 ko se jih navadno Letnik LVIIL Stran 127. niti sadilo ni, ampak večinoma le plitvo grubalo Globo delo lahko od rok. Saj 80 se dolenjski vinogradriki že kejši vsajene trte pa v težkem, mokrem, ilovnatem svetu celo rigolanju privadili in to gre pač veliko težavnejše kaj rade v globo čini odgnijejo in zato kaže, jih globo- od rok, kakor pa počezno kopanje, kejši okopavati. da se zemlja lahko globokejši osuši. Ta Se najbolj kaže pri takih okolnostih, pri prvem okopa vanji mladih cepljenih trt okolo istih kar 30—40 centi metrov široke 9 ter 20 30 centimetrov globoke jamice odprte pustiti. Tako so Vipavci že od nekdaj postopali, že tedaj, ko na trtno uš nihče niti mislil ni. Postopali 80 pa zategadelj tako, ker se oni od nekdaj jako dolge trte jako globoko zasajali. To so pa storili v prvi vrsti z namenom, obvarovati trte pred poškodovanjem po suši, Čarovnik. Historičen roman. Buski spisal grof £. A. Salias katera prav huda. ravno na Vipavskem prav pogostokrat m Bilo je koncem poletja 1772 leta. Sredi samotne in tihe morske gladine gugala se je Take trte v težkem ilovnatem svetu odkopavati ter jedna trgovska ladja z belimi jadri, slabo napetimi od če tudi do zime odkopane pustiti, kaže dve do tri leta lahnega vetra. Okrog se je razprostiralo, dotikajoč se po zasajenju m ako se jih še dlje tako odkopuje 9 utegne to koristiti, nikakor neba. širno, modro morje. Le na severu, na samem nebo ) pa škodovati. Da ni treba Se sebi tako odkopanim ter odkopano sklonu se je komaj videla rožnata plast — to je zemlja puščenim trtam mesto in pristanišče, iz katerega je bila. tisto jutro odja 9 rosne korenine odjemati, razume se samo po drala ladja. Plula je iz Mesine na proti Egiptu saj se jim same posuše. Ako se pa trte tako Na tej ladiji bilo je jako mnogo blaga in zelo malo ne odkopavajo, potem pa je pač neobhodno potrebno, prvem okopavanji vse rosne korenine Bazun gospodarja, kapitana, bilo je celih osem da se Jim pri ljudij. mornarjev, ki so bili po navadi namešani: iz Lahov popolnoma odrežejo. Neobhodno potrebno je to že celo Grkov, pri vseh tistih cepljenih trtah, katere so bile prvotno med njimi 9 Albancev, Alžircev in celo jeden zamorc bil je Nekaj nenavadna prikazen pa je bila to tako globoko sajene ali pa- grubane, da seže njih evropski da sta se na krovu nahajali dve osebi, ki niste spadali les že kolikor toliko notri v zemljo. Pri tacih trtah se med mornarje. Bila sta potnika, kojih trgovske ladje evropski les kaj rad in kaj močno ukoreniči, če pa takih navadno ne vsprejmejo na krov. Lastnik ladje še ni bil star, a zagorel in tak človek, da se ni vedelo ali je bil muslem ali kristjan, ali Grk ali Turk, ali sam se je imenoval pristnim Italijancem. korenin ne porežemo, kaj se zgodi?, One oslabe ameriški les pod sabo tako, da se nič več ne debeli in da se v ob cepljeno ame- nekaterih letih še celo posuši in riško trto je! Kdor torej ne smatra za potrebno, svoje ameriške trte odkopati ter odkopane pustiti, in sicer zaradi tega ne, ker svet ni težak, vlažen, ilovnat, naj jih vsaj gotovo prav globoko okoplje, in pri tej priliki vseh rosnih korenin popolnoma oprosti. Torej kar v enomer naprej kopati ter se za rosne korenine nič zmeniti, kakor je bilo doslej na Dolenjskem skoro povsod navada, to Izneveril se bil temu običaju ter vzel na ladjo dva potnika do Eaire, ker mu je jeden njiju ponudil dovolj ogromno vsoto za vožnjo. Ta dva potnika zdela sta se kapitanu sumljiva no v primorskih mestih, na velikih in malih otokih sredi zemskega morja, celo po obrežju Francoske in Laške 9 potikalo se je na stotine jako čudnih oseb. posebno nikakor ne sme več biti. Vsak delavec in vsaka delavka cep- mnogo pa jih je bilo med potniki. Zato ni kazalo tako naj marveč po vipavskem vzgledu pri okopavanju Ijenih vinogradov vedno reznik ali pa vsaj pipec za oboto čevlja in z njim naj trtam vse rosne korenine prav skrbno poreže. strogo izbirati. Ako bi se bilo hotelo deset jednakih oseb peljati z ladjo 9 jih bil gotovo ladjin lastnik za nobeno ceno ne vsprejel na krov. Ta desetorica ljudij bi se na širnem morju lahko polastila ladje, umorila moštvo in njega samega. Jednaki slučaji so se vedno dogajali in vsak lastnik ladje se je varoval vzeti seboj premnogo potnikov, kateri bi se mogli Pri prvem okopavanji in ako trte še nimajo vap- vgnezditi na krov kot roparji pod raznimi imeni in obleko Pa še na nekaj naj naše vinogradnike glede oko pavanja vinogradov opozorimo, namreč na to-le: nencev (šparonov) kakor tudi pri vsakem poznejšem, ter oropati ladjo. Lastniki ladij se jih niso nič manj okoplje naj se trta kar le mogoče po čez tako da se ne bali nego morskih roparjev, kojih je bilo polno Sredi bode zemlje v dolino tiralo 9 ne pa kar naravnost od zemsko morje. spodaj okopava gor. Ako se vinograde vedno od spodaj gor Ko zmračilo in postalo hladneje, ko se daljno 9 zleze zemlja dosti prehitro iz višine v nižino in italijansko obrežje potopilo v valovih na vrhu pridejo trte s se jih zemljo, kopati, , a na mor]u pa po- koreninami na dan, v nižavi pa stalo sosebno mirno, podala sta se oba potnika iz notranje Ka- preveč zasuje, tako da pride evropski les pod kajute na krov ter se usela na zadnji konec ladje. Nekoliko čudno se res vidi v pričetkn po čez pitan 9 sedeč vstrani od njiju, vlekel je na uho njuno pa temu se človek kmalu privadi in potem gre govorico; ali govor zdel se mu je toli brezmiselen 9 da stran 128 Letnik LVIII je nalabko mignil z ramama ter, nasmehnivši se, odšel v svojo kajutus večerjat in spat. Jasna, sveža noč in svetlo ozračje obetala sta naslednje jutro ugoden veter in dasi počasno pa vender šajev se je lahko posnelo mirno jadranje. In kapitanu pa trebalo nabrati po- mlajši pa — učenec. Čim bolj miren bil je prvi, tem bolj žilavega vedenja in bistre govorice in mahanja kakor pristen Lak odno- učitelj bil je drugi njune govorice in vzajemnih J da je bil starši f II. čitka in sil za druge nemirne dni ali noči, za slučaj borbe z valovi, t s • Mornarji, hodeči po krovu okrog vrvij, so tudi pola- taljno okoli sebe. Videč, da je na krovu ostal samo še goma izginili ter šli počivat, in kmalu so na krovu ostale krmilec, uglobljen v svoje delo, izpregovoril je s tihim Tökoj po kapitanovem odhodu ozrl se je starši pri samo tri osebe: krmar pri kolesu in ona dva potnika. sta se videla kapitanu nevarna in mirnim glasom » No mladi moj prijatelj, začel je. sedaj lahko in sumljiva, nista se bila po zunanjosti čisto nič podobna, ustrežem vaši želji. Vi menite, da ste mi storili Bag ve Jeden njiju odlikoval se je z moškim' obnošajem, celo z ^^^^ dobroto in ob jednem mislite, da dobote zato poso-nekako važnostjo v glasu in gibanju ter štel kaicih 60 let, stotero nagrado dasi je bil videti mnogo mlajši ril tip Zagorel bil rezek, južni » oranžasto žolti obraz, nagrban nos. črne Mladenič se je rezko vzdignil ter hotel goreče ugovarjati; no starši je položil nanj roko ter ga obdržal z oči pod košatimi gostimi obrvmi, visoko čelo s črnimi važnim pretenjem. kakor smola, uže tu pa tam osivelimi lasmi, z gostimi brkami in veliko, dolgo, na prsi padajočo brado. Na glavi mu je čepela okrogla baršunasta kapa, gladka in črna „Dajte mi govoriti. Jaz ne trebam vaših zagotovil priseg in temu podobnega. Privadite se me kmalu, pri 9 J jatelj moj » in tega, da poznam natanko ljudske misli podobna nizkemu klobuku. In vsa obleka bila je na pol Jaz čitam v duši vsakaterega, kaj on misli in celo vem m črnih nogavic kaj je mislil včeraj, ali kaj bode jutri mislil ali delal. turška na pol meniška. Črnih šolnov so se dotikale šaljvare, a z vrha dolga razpeta meniška Navadite se tega in ne vedite se proti meni tako, kakor kuta, ali plašč, izpod katerega je gledala turška kurtka, z navadnim človekom. Vedite, mladi moj obrobljena s svilo. Za širokim okrog tela nametanim tem zmislu jaz nisem človek. Znabiti prijatelj da v lilovim pasom tičalo je krivo bodalo a tik njega velik, biserni rožni venec visel kadar vam pravim J ako sem se kedaj mi ne verujete rodil. — 9 Obleka in pa to kar je kapitan v kratkem posnel vi to? tega tri tisoč let, ali jaz nikdar ne umrjem. — da je Razumite a IZ govorice tega neznanca uprav to ga napotilo 1 n prišteti potnika k sumljivim osebam, katerih je mrgolelo čivši kvišku. „Da zares obrežje Sredizemskega morja. Da, da", dejal je živahno in naglo mladenič, sko- 1 no jaz sem uprav hotel pojas In sploh vsakdo, videč tega človeka še v pristanišču, celo mornarji, vsi so ga začujeno gledali. On je sedel sedaj važno in mirno na klopi, s skriv-Ijenima nogama in na koleni položenima rokama. Njegov nenja uganke, katera . . „Pojasnil sem vam jo uže in drugega storiti ne morem. Povedal sem vam jo uže in drugega storiti ne morem. Povedal sem vam uže, da sem se rodil tisoč let dvajsetleten sopotnik v gizdavi aristokratski opravi preje 1 preden so ljudje začeli po sedanjem načinu leta ne šteti. Potemtakem moram šteti imajoč prostora sedeti, izleknil se je pred njim svoja leta in se podprl z laktom ob ladjin poluleže po stoletjih rob Torej živim sedaj uže 28 stoletje in bodem živel tako Oblečen je bil v modro, z zlatom obrobljeno in zlatimi gumbi obšito kami dolgo 1 dokler ne bode konec tega sveta: Neumni ljudje žolo in suknjo, a čez ramo pa je imel obešen portope, na no govoril sem vam uže me imajo za coprnika, čarovnika, ki je v zvezi s hudičem 9 kojem je visela sablja. Njegovi svetlokastanjevi lasje vijoči se v kratke kodre, padali mu so na visoko in » široko čelo dušno na zvito v svet velike svetlomodre oči gledale so dobro da sam ne verujem v to hudi-znanost in iznajdbo one celilne vode zahvaliti, s pomočjo katere sem živel toliko nekod čevo moč in imam iu še bodem živel. Toda še nekaj 9 O čemur vam » a silno zakrivljen nos pridaval je še nisem pravil in vam hočem sedaj povedati. Plačali ste baš še več zvijače celemu obrazu. Ta izraz zmenšali sta nekoliko tolsti, rdeči, nalahko in ustnici. če s to nekaj rumenjakov za mojo vožnjo do Aleksandrije, in ker ste odkrivali vrsto svitlobelih zob nasmibajoči se ste bogati, ne bodete čutili te potrate. Ali hvaležen sem bel, nežen obraz in močna rdečica po celem licu delala Zagorelo- vam za vaše zaupanje, hvaležen za vašo družbo in dobra čutila, koje gojite meni nasproti. je ves obraz nekako otročji. Sicer pa je bilo v tem licu izveste, kaj je ta znanost, ki Kaj pa porečete, ako toli življenja, dviganja in igre, da se je vedno izpremi- blagonotno vodo ali vodo mi je pripomogla iznajti njalo Sedaj se je kazalo otročjenajivno skoraj neumno n večnega življenja" kakor jo ali dobrodušno ) do skrajnosti in zopet zvito, malone povsko. Sedaj gleda ta mladenič s sinjimi očmi ali se kakor kak paglavec, naenkrat pa mu se zmrači imenujem jaz; da mi je uprav ta voda pripomogla do sredstva, s kojim lahko naredim kadar in koliko hočem tega, kar ljudje najbolj cenijo smeji, obraz in v očeh mu se zablisne zlobnega. dijamantov in zlata? nekaj čudnega ? skoraj Jaz morem s pomočjo kemije napraviti v jedni uri toliko zlata, da se lahko kupi za njo celo mesto. Potemtakem lahko izvršim v par dneh nekoliko milijonov rumenjakov. Letnik LVIII Stran 129 Najbrž se je moral obraz mladeničev vsled živahne Prešernova literarna zapuščina V zadaj i sej naravi, proti njegovi volji čudno zategniti, kajti govornik „Slovenske Matice" je predsednik profesor Leveč neki naznanil se nasmehnil in rekel: „Mili moj Josip, kakor vidim, boriti mi se bode še dolgo z vašimi sumnjami in nezaupnostjo nasproti meni; no, kadar dospeva na mesto, kadar mi bode vse potrebno na to, da je deželni zbor v pri rokah — da se je njemu in dr. Mencingerju posrečilo dobiti dokaie da kranjski dekan Dagarin ni sežgal Prešernove literarne zapuščine. Prešeren najbrž ničesar zapustil ni. Podpora za napravo strelnih postaj zadnji seji dovolil o ozirom 000 potem ne bodem z besedami, marveč vam podpore za napravo strelnih postaj in je pričakovati, da do dejanski dokazal, da vas ne sleparim". „če mi sedaj zastavite bedasto vprašanje, ako znam delati zlato, čemu nimam potem palač, dragocene obleke in neštetega spremstva, a hodim peš. voli tudi vlada županst jednak znesek v ta namen, se pozivlj vinorodnih kraj letos še za napravo ali popolno uredbo strelnih postaj vložila prošnje naj to store najkasneje do 20 t m V prošnj nai županstva nasedejo sam in skromno svoto, katero ima občina v ta namen že sedaj na razpolago oblečen okoli ter izkoriščam usluge bogatih oseb 1 to Vse prošnje so kolkov proste )e poslati naravnost ali pojasniti je čisto prosto. Jaz ne potrebujem denarja, kajti potom okrajnih glavarstev deželnemu odboru Ob jednem naj denar ima le potem svojo vrednost kadar služi kot utešilo raznim sebičnostim in strastem. Ker jim pa občine tudi naroöe potrebno množino smodnika, kajti to se razposlalo v teku tega meseca za dva meseca skupaj. bode podvržen zato baš ničesar jaz nisem v drugič se bo smodnik razpošiljal v prvi polovici Na ne potrebujem. Meni je poznejše naročitve se letos ne bo možno ozirati treba samo živeti, da bil priča človeške usode. Samo V Ločah pri Vipavi je bil izvoljen županom to me miče. Jaz živim iz veka v vek ter sem navzoč grajs^ak gosp. Karol Majer. pri življenju vsega človeštva. In čim dalje ko živim, tem bolj je preziram, preziram ta svet in nestrpno čakam njegovega konca, da bi videl kaj bode potem. Nadejam se, da bode kaj drugega meni dostojnejš ga. Toda sedaj. . Družba sv. Cirila in Metoda zopet trka, Slo venci, na Vaša vrata. Zmiraj nove šole; zmiraj več učnih močij vrtec to stane! V Tržiči smo odprli ravnokar velevažni in kako že lepo prospeva! Na Štajerskem, ob naj nevarneji postojanki za naš narod na Muti Umolknil je malce, ozrl se okoli po širnem tihem žajoči se Velikinoöi kanimo otvoriti družbino šolo. pa o bli- Brez- morju, v čisto zvezdnato nebo in izgovoril še tiše: dvombeno prihodnji mesec pridete v posest novih srebrnih D Ni med svetovi Stvarnikovimi hujše solzne peterokron. Prva vsacega premožnejega Slovenca bodi naše družbe doline od te zemlje . . No dovolj za danes. Jutri se posest. Pričnite, Slovenci prosimo Vas agitacijo za bodeva zopet menila. Upam, da me bodete jeli ljubiti še preden se izkrcava ..." » nas s parolo: „Prvo peterokrono družbi sv. Cirila in Metoda I"* Klub poslancev katoliško-narodne stranke v de-^ želnem zboru kranjskem je na mesto g. dr. Papeža izvolit » Jaz vas uže sedaj ljubim, kot modrega najboljšega svojim načelnikom g. vodjo Povšeta. učitelja!" vskliknil je mladenič. (Dalje sledi). Zboljšanje položaja poštnih m brzojavnih manipulantinj. Glasom naredbe trgovinskega ministrstva se ima zboljšati položaj manipulantinj na pošti in brzojavu, kolikor se tiče njihovih plač. Povišanje mesečne plače za 10 K se bo namreč odslej vršilo vsaka 4 leta, ne pa vsakih 5 let, kakor Osebne vesti Sodni doslej. Najvišja plača je določena s 150 K na mesec, dosedaj znašala le 100 K. Najvažnejše pa je to, da bo veljala ta avskultant gosp. dr. Viktor naredba, stopi v veljavo s julijem t. 1., tudi sa nazaj. Murni k je imenovan koncipistom trgovske in obrtne zbornice t. j. da glede zvišanja plače zaračunijo gospicam dosedanja kranjske. dr. Vladimir Gr 1 o b o č n i k rijalnim svetnikom Sekcijski svetnik v finančnem ministrstvu gosp. službena leta po štiriletnih dobah Malo je sicer, a nekaj vender! Oklic slovenskih deželnih poslancev štajerskih. imenovan dvornim in ministe- Provizorični inžener pn deželni vladi Slovenski deželni poslanci štajerski so izstopili iz dež. zbora v Ljubljani gosp. Jaromir Hanuš je imenovan definitivnim in «e njegovih sej ne bodo več udeleževali. Tem povodom so inženerjem. Pravni praktikant pri deželni sodniji v Ljub- izdali na svoje volilce oklic, iz Ijani gospod Ivan Vrančič je imenovan avskultantom. katerega posnemamo to-le: Dne 15. maja Gospod Rafael Krušič v Planini reškim nadzornikom na Štajar^kem. pri Celju so vložili v dež. zboru odločen protest imenovan proti postopanju nemške večine, katero je vseskoz naperjeno proti Slovencem. Nemškonacionalna večina postaja čedalje Premembe v učiteljstvu. Učitelj na dvorazred- predrznejša m brezobzirnejša. Dež. odbor se ne meni za niei v Banjaloki gosp. Anton Bezeg je imenovan nadučiteljem: potrebe slovenskega ljudstva. Za Sp. Štajersko se nastavljajo Stalna sta postala na svojih mestih gosp. Ivan Baželj ui-adniki, nezmožni slovenščine, na deželno vinarsko in sadna Jesenicah ia^gdö. Helena Junowlcz v Dolu. jarsko šolo so poklicali učitelje iz Pruske, domače prosilce Podpore. Cesar je daroval gasilnemu društvu na so pa prezrli. Pri dež. službah Slovenec izključen, slo Krki 120 K, onemu v Razdrtem 180 K. venski dijaki ne dobe dež. ustanov, vsi višji izobraževalni Mesarski most v Ljubljani se zgradi še tekom zavodi so nemški, celo ljudske šole hočejo ponemčiti, dočim letošnjega leta in sicer po sistemu Monier tako, da ga ne bo v gospodarskem oziru zanemarjajo treba prezidati, tudi če se osuši barj Sp. Štaj er. deželi je 19 nemških meščanskanskih šol, slovenske nobene. Dež. šolski Električna železnica v Ljubljani se začne še v svet je sestavljen tako, da odločujejo v njem zagrizeni Nemci. prvi polovici tekočega meseca graditi. Ovire pod Trančo se Deželni red m deželnozborski volilni red sta pristrojena primernim potom odstranijo. Prešernov spomenik Odbor Nemcem v prilog in tako pride, da Slovenci na Štajerskem, za Prešernov spo- katerih je 400480 imajo poslancev Nemci, katerih je menik je sklenil, naj se izvede Zajče^, nekoliko premenjeni 847900 pa jih imajo 52. Slovenski poslanci so le na vse in popravljeni načrt Prešernovega spomenika in naj se ta načine poskusili, da bi se odpravile te krivice, a vse je bilo spomenik postavi v ljubljanski „Zvezdi" nasproti uršulinski hiši. zaman in zato so se odločili za abstinenco. Oklic se končuje stran 130 Letnik LVIII 2 besedami: Na eni strani ta nepravičnost in to brezobzirno postopanj zoper Regulacija plač goriškega učiteljstva. V tekočem slovenski narod od strani deželnega odbora zasedanju goriškega dež. zbora pride na vrsto tudi jako pereče in nemškonacijonalne večine, katera se je tako daleč spoza- vprašanje o uredbi učiteljskih plač. Goriški bila da je, KO so se čitale interpelacije v učitelj ko so se začule slovenske besede jezik kem jeziku, prav za prav še slabše plačani, kakor štacunski hlapci so zdaj . Pred- ene tretjine prebi- lagalo se bo baje, naj se zviša služaina učiteljev za 200 valcev dežele, se razpršili kakor od strahu pregnana množica in učiteljic za 100 K ne glede na plačilni razred mož za možem iz dežele, na drugi strani pa, ker smo opa žili, da deželna vlada mirno gleda, kako se krajšajo lojalnemu ; kako narodno odriva in slovenskemu narodu od dne do dne pravice in postave se slovenski narod materielno, politično in Baron Reinelt, šef velike trgovinske firme Eeyer U dni umrl. Bil je tudi v političnem je seveda Schlick v Trstu oziru v Trstu jako mogočna in merodajna oseba svoj pliv stiska, zavladalo nam je prepričanje, da morajo Slovenci opu- milijonov goldinarj porabljal vedno proti Slovencem. Zapustil Svoj ženi stiti vsak up, da bi se kdaj proti n]im pravično postopalo je določil tri milij 14 vrb v Gradcu; prepričanjv^ da bi pod takimi obstoječimi razmerami manitarne namene tega je določil razne legate, ostanek pa zapustil erarju v hu daljna udeležba naša pri razpravah dež zbora štajerskega bila ne samo brezuspešna Hrvaška gimnazija v Pazinu imela v prvem bila zoper čast slovenskega naroda brez vsake koristi, ampak da tečaju v prvem razredu 94 učencev. Odliko jih je dobilo 14 prvi red pa 64, le 16 učencev ni povoljno zarvršilo prvega Nov odvetnik. Odvetniški koncipijent g. dr. Karoi polleta. Dokaz o potrebi tega zavoda in o nadarjenosti slo Grossmann otvori svojo odvetniško pisarno v Mariboru Ubogi Robič. Štajerske Nemce je abstinenca slo vanske mladine. Tržaške venskih deželnih hočej poslancev silno razkačila in maščevati občinske volitve so pokazale za njo nad dež. odbornikom Eobičem Začeli so se se postavljati na stališče, da Robič, ker se ne udeležuje sej dež. razredu je bil proti njeni doslej vladajoča progresovska stranka začela propadati razred je sama prepustila demokratični stranki, v da , Četrti tretjem zbora tudi ne more biti več dež. odbornik. Ni dvoma, da dež Nemci RobiČa z velikim veseljem vrgli iz se jim to tudi posreči, je še prav veliko vprašanj odbora a če volji izbran v obč. svet v nemilost padli dozdanji župan dr. Dompieri, česar stranka kar ne more^ preboleti. To so znaki hiranj Vzlic temu 9f Nemški dom ( v Celju Kdo bi bil mislil mestu pa hočej nasprotstvu v laške stranke v slovenski okolici skupno Celjski „Nemci" so se naenkrat spomnili, da je njih nemštvo tako „švoh da je vsaki slovenski veterček mogel odnesti postopati. Boj bo hud, vendar je upati, da zmagajo vsi slovenski kandidatje. ako mu ne postavijo lastnega doma hočejo imeti brali 320 000 kron Da, „Nemci tt Umrl je učitelj v Kamnem pri Kobaridu svoj „Nemški dom" v Celju Ivančič, znan narodnjak, star šele 36 let. Jos. za katerega so baje že na- No slovenskemu ..Narodnemu domu u se Orožnika napadel. Na Svečnico je peljal orožnik Košak iz Cerovca pod Gorjanci potepuha Gabrijela Juriča iz vsekako ni treba bati te celjskonemškutarske konkurence z Doljan. Potepuh je orožnika vrgel ob tla, mu vzel orožje ter ;;Nemškim domom", v katerega naj se naselijo oni celjski ga težko ranil. Orožje je oddal potepuhi županstvu v Doljanih gospodje t\ elito celjskega nemšt^a in po ulicah pljuvajo na slovenske dame Vsak po svoje! Nemški izzivač obsojen. Huda jeza je popadla nemškega mladeniča Martinij brezposelnega ter izginil. Orožniki so ga zaman iskali. Zdaj pa se je Juric menda naveličal potepanja in se je v Zagrebu sam javil sodniji. Kaznjiva zanikarnost. Posestniku Fr. Povšetu v sina celjskega Gornjih Tepah je te dni poginil konj. Povše ga je vrgel v kmalu razširjati shrahovit smrad. fotografa, ko je videl, da se v Lemeževi gostilni tudi postreže potok, od koder se je Slovencem. Začel je besneti in rotiti, klical vse hudiče, naj Šele orožništvo je poskrbelo, da so ljudje pomagali konjaču mu pomagajo „bindišerj uničiti, a ko je videl, da ostane v odstraniti crkovino. manjšini zbežal kriče na ulico. Pretečeni četrtek je pre v se kaznovan. Povše bo moral plačati vse stroške in bo f iskovalo sodišče, ali je bila germanska čena. jeza Martinija upravi- a ko sodnik tega ni mogel zaslediti, temveč moral na Tatvina Minolö soboto ponoči so doslej Se neznani uzmoviči vlomili v prodajalno A. Domladiša v Ilirski Bistrici, žalost konstatovati, da ta nemški mladenič še ni videl Knigge-jev a niso dobili druzega denarja, kakor skledico „fickov". Zlikovci pouk Občevanje z ljudmi", prisodil mu je 10 gld. globe ali so 43 ur zapora tudi nameravali vlomiti v davkarijo. ki nastanjena v Tiskovno pravdo bo imel pred mariborskim po- lopovom že za petami. isti hiši, a njih naklepa niso mogli izvršiti. Orožniki so tem rotnim sodiščem nemški učitelj Frisch v Ptuju, kakor urednik lista „Pettauer Zeitung". Toži Zaradi hudodelstva nečistosti in skrumbe je ga odvetnik dr. Anton Brumen bil aretovan in dež. sodišču izročen delavec F.' Pikuž. Kar v Ptuju. Nemški učitelj Frisch je brat onega Frischa, ki ima postati deželno-šolsko-nadzorniški pomočnik ta človek počenjal z dečki ki so pri njem stanovali preje nego nepristranost b posoben je tudi vse ne da povedati Ker je njegovo hudodelstvo kvalificirano za službo, ki strogo zahteva narodno čaka težka kazen se ga No pa to ga menda še najbolj priporoča / Res, tužna je osoda Slovencev v Avstriji Ogenj. Včeraj pred 1. uro popoludne je začelo go- Občinske volitve v Št. Pavlu pri Preboldu reti pri posestnici M. Ahlin ali npri svečarji" na Karlovski cesti. 80 iztekle slabo za slovensko stvar. Zmagali so nemškutarji. je oglasil strel. Gorela je streha. Gasilci so bili na poti, še predno sa Kako se je to moglo zgoditi narodnjakov, je nerazumlji v trgu kjer je toliko uglednih Slepar Knjigovez Ivan Bergant iz Nosovč je neki revni ženici v Ljubliani izrabil 40 češ, da jih potrebuje Goriški deželni zbor. Slovenci so se po tri leta za kavcijo, in jih je zapil. Pokoro bo delal na Žabjeku trajajoči brezuspešni abstinenci vrnili v deželni zbor, za kar Samomor. Šele 30 jih (to namesrnik grof Goess toplo in še v slovenskem jeziku posebna milost) pohvalil. Od cesarja imenovani deželni let stari, vsled nesrečnih glavar dr. Pajer pa je koj v prvi seji žalil Slovence. Deželni zbor je sklenil, na slovesen način praznovati 400 letnico, odkar je goriško-gradiščanska dežela združena z Avstrijo. Shod goriškogradiščanskega učiteljstva bode dne 17. aprila v dvorani „Hotel Central" v Gorici. Udeleže 1 se ga slovenski in laški učitelji. domačih razmer pijači udani posestnik Mihael Bergant iz Dra-gomelja je te dni skočil v Bistrico in v njej utonil. Detomori Dne 20. marca našli so v Knežaku # pri Pivki tik pokopališča zadavljenega novorojenca. Matere še niso dobili. Nekaj dni pozneje so našli na dvorišču mežna- rije na ljubljanskem pokopališču umorjeno dete. Mati, bivša mežnarjeva dekla, je bila odnesla že prej pete. Letnik LVIII Stran 131 Francoščina kakor svetovni jezik. Znani fran- vzgledu Izaka. V tem je kazal, da tudi lastnemu bratu ne •coski pisatelj Jules Claretie razpravlja v parižkem „Journal misli prizanesti in ta je komaj ušel njegovi roki. Tekel je o pojemanju francoščine kakor svetovnem jeziku Ako so ta sosedom po pomoč in končno se jim je vender posrečilo 17let-izvajanja resnična, odriva se francoSčino bolj in bolj in se jo nega sina rešiti gotove smrti, kajti oče je imel grozno moč. nadomestuj z drugimi jeziki minolem stoletj bila v se občevalni jezik v vseh višjih in olikanih krogih doČim se poslužujejo zdaj ti krogi povsod le bolj svojega mate Tinega jezika. Po cenitvi lista „Almanach Hachette 125 ljudij angleški jezik, govori 100 milijono ruski 70 milij nemški in le 50 milijonov francozki. V Rusiji da je zdaj tudi moderno pridodajati otrokom boljših krogov nemške in angleŽke guvernante in odgojiteljice, kakor se je dajalo prej francoske Abe p • Belgij nadomešča francozki jezik vlamšČina, ki se bolj in bolj uvaja v javnost Claretie meni sicer, da je temu kriva nova francozka slovnica novih besedij, tako, da francoščina nazaduje v tujih ima mnogo tujih, oziroma narodih. Stavi pa zastopnikom take moderne francozke literature v vzgled Tolstoj je v svojem poslednjem romanu dokazal da možno uvajati i v višjo literaturo jezik ljudstva ako jasen in očiščen lovnega jezika pa namreč Za pojemanje francoskega kakor sve- morda dal navesti še nek drugi uzrok velegermanski politi načrt kar dokazujejo nemške in angležke guvernante v slovanski Eusij 223.500 poštnih uradov. Glasom statističnega izkaza mejnarodnega poštnega urada v Bernu v Švici se nahaja na celem svetu 223.500 poštnih uradov. Iz tega izkaza je pa zlasti razvidna čudna slučajnost, da se nahaja veliko število poštnih uradov enakega krajevnega imena Uprav čudovito je, kolikokrat se ponavljajo ta razna krajevna imena na zemljevidu Največ je krajevnih imen, ki so označena po kakem «vetnikn število takih poštnih postaj znaša 6000 na celem svetu. Največ imen je označenih po svetem Antonu, Bernardu, Miklavžu, Petru, Pavlu, Boštjanu, Vincenciju, sveti Ani in sv. Klari. Od teh krajevnih imen je na zemljevidih najmanj 20 — 30. Imena evropskih mest se prav mnogokrat ponavljajo v Ameriki. 400 frankov ukradenih. Ravnateljstvo fran •coskih severnih železnic navadno pošilj vsaki teden zbrani denar v francosko banko („Banque de France"), da ga shrani Pred kratkim so zopet peljali v banko veliko tega denarj srebro so dali v zaprti posebni voz, papirnati denar pa so v Skrinjici izročili slugi denarja. Sluga je živši bil odmenjen za prenašanje tega škrinjico in sedel h kočijažu polo poleg sebe. Kavno v trenotku, ko je imel voz oditi, pristopita dva neznanca in prašata po nekem naslovu, kateri naslov sta uljudno povedala sluga in kočijaž. Neznanca sta se izgubila brž med ljudstvom, sluga je pa mej vožnjo kmalu opazil da je izginila škrinjica s 400 000 franki Brž ustavila voz in tekla za neznancema sta na redarstvo a ni jih bilo več sta Šla a tudi to ni imelo uspeha. Najbrže je nekdo v sporazumu z neznancema mej pogovorom izmaknil Skrinj in izginil in ta nekdo je morda dane« že na varne 11 An gležkem, kjer ščitijo mejnarodne tatove. Verska blaznost Neka rodbina v vasi Kornilovka je postala žrt^v verske blaznosti ter so na odredbo kijevskega guvernerja njene ude prepeljali v norišnico. Najprvo se je bo- lezen prijela žene in hčere vili na to da sti se v svoji blaznosti fepra dne požgeta posestvo in vse premoŽenj zaslišal kmetov sosed t mu grozen krik na sosednjem dvorišču, videl, kako se njegov brat, čisto 3. Nekega bil ob enem brat, prihitel na mesto, nag, valja po snegu s skušal zadaviti na vsak Ko svojim 171etnim sinom, katerega je način. Na drugem kraju pa sta v snegu ležala dva mlajša otroka brez znamenja življenja, a mati in hči sta ležali poleg njiju ter neprenehoma čitali molitve in se prekriževali Do smrti prestrašen brat je na vprašanje, kaj naj pomeni vsa ta groza, dobil odgovor, da hoče izvršiti darovanje po vzvišenem Eqo dveletno dete je bilo grozno zdelano V svoji besnosti kontinenta, kmet umoril tudi enega psa V Brnu dne Loterijske srečke aprila t. 1.: 54 35 1 90. Na Dunaji dne 31. marcija t. L: 16, 86, 84, 78, 71 V Gradci dne 31. marcija t. 1,: 87, 26, 32, 59, 60 Tržne cene. v Ljubljani dne aprila 1900. Pšenica 8.50 rž K 7. ječmen K 5.80 h, ajda K 8.60 h proso fižol turš^ica 9.50 6.80 leča 12 Vse cene velj za , grah 50 kilo- gramov. Razpošiljava sukna samo zasabnikom I En odrezek 10 m dolg zadostno za moško obleko stane samo (gld > finejše angleške grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 2-80 iz dobre 310 > > 4-80 7-50 8 70 > > 10-50 12-^ 13-95 fine pristne ovčje volne Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Amliof Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor I P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se Tvrdka Kiesel-Amhof naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (9) stran 132 Letnik LVIII Vizitnice kuverte firmo priporoča I Blaznikova tiskarna Ljubljani I ^ L * .1 e C I m • I I I Odgovorni urednik: Avgnst Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasuikoyi nasledniki