MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urodniitvo In uprmvas Maribor, Oospoaknul.lt/ Tolafonuradnlihm S440, opravo 245S Izhaja razen nadalje In praznikov vsofc dan ob 18. url / Velja meseSno prejeman o upravi al po poiti 10 Bin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani I Poltnl čekovni račun it. 11.400
JUTRA’
99
Poslanstvo katoliške cerkve in politika
POGUBONOSNE POSLEDICE KLERIKALIZMA.
Sromno je poslanstvo katoliške cer-e> in dela, ki jih je izvršila, so t e m e I j ve^e zapadne kulture, zato bi bila tor't ^koc*a’ bi se omajala njena av-z 1 ,e|a> kar se je žalibog vsaj deloma že Oro • " ^r*vo i'e bil° temu to, da se je vsor^230'^ kntoliške cerkve skušala po-v . *aiT1- kjer so bili za to dani pogoji, n *at‘ v politiko, celo v najbolj vulgar-jj s raukarsko politiko. To njeno strem-bji Je. kilo znano po gibanju, ki je do-hot 1!Tle klerikalizem. Posebno bo-skj00 i® razvilo v bivši Avstro-Ogr-t0rjvY Nemčiji, kjer je imelo svoje glavno 5tr SCk. v Centruimu in Bavarski ljudski Dni n *’ v Italiji pod imenom Partito poje ire’ v	Holandiji, Španiji, kjer
nas ° r,eV°Iucije sP'°k odločalo itd. Pri ^ v Jugoslaviji je zajelo skoraj izklju-k a Sani° Slovence. Hrvati, dasi tudi
°1 i č a n i, so klerikalizem dosledno ha ra^ajk Tudi v času najvišjega razma-vij.s° bili klerikalci, ali kakor so jim pralca! u č k a š i«, popolnoma brez vsa-e*a upliva!
°2ubonosnost mešanja cerkve, ki bi n;J.? biti vedno le duhovna orga-“fCija vseh katoličanov, v dnevno ■tiko, se je pokazala prav povsod že i2e°m-g0C*aj' P^Uikujoča duhovščina je jubljala moralno avtoriteto in njena h(.jS 1	-'.a katoličanov po strankarski
ziPadnosti, je povzročila nepopravljivo j.* za cerkev in njeno poslanstvo samo. p 5 te Politiku joče duhovščine:	»Vera
svru 7 'mek v kolikor je bil utemeljen, sa zvor Prav v krivdi te duhovščine J°e. Sijajen dokaz, da je to
dal
res, so nam °ne dežele, kjer ni bilo klerikalizma, rn vera nikoli ni pešala in ni bila ni-
v J v nobeni nevarnosti, n. pr. na Hr-kem. Najkvarljivejše oblike je pa za-p e’ klerikalizem pri nas Slovencih, j^ed osvobojenjem zlasti na bivšem §iatl^kem, po osvobojen ju pa po vsej šal Venbk Pod njegovo firmo se je izva-£in ^ihujši teror, ki je mejil že na zlo-dikt ^ar se ni brezpogojno uklanjalo prj a*u politikujoče duhovščine in njenih ^ ^‘hijačev, se je nekrščansko uničevalo na; T.a>no in materialno. Kristusov ^2viŠenejši nauk:	»Ljubite svojega
»uš"iega kakor samega sebe!« in »Od-Sp Ca^e svojim sovražnikom!« se je j. eoienil v parolo: »Sovražite vsakogar likal Z van,P Uničiti vsakogar, ki ni kle-(jjva Samo španska inkvizicija je $ern v D0^ kakor klerikalizem na blv-ie i ^raniskem in povsod tam. kjer se kakorlttdi uveljavil. Ta doba sloven-h Politične zgodovine je n a j t e m-eJ Š a.
nova doba, ki je nastopila po |a ?!’ zlasti pa v zadnjih letih, je odvze-faT kal*zmu mo^ P°vs°d- Italijanski r,0]!26tn je brezobzirno zatrl Partito po-are- Razpustil jo je, in njeni glavni
voditelji so morali celo pobegniti v e m i-g raci jo. Isto se je zgodilo v Nemčiji po prihodu Hitlerja. Duhovščini je bilo prepovedano mešati se v strankarstvo. Še bolj je na klerikalizem jrritisnila španska revolucija, ki je na en mah uničila ves upliv politikujoče duhovščine. Drugod je klerikalizem sam stlno veliko izgubil, pri nas so mu pa bili porušeni temelji s politiko 6. januarja 1. 1929., ko so bile prepovedane vse plemenske in verske stranke. Kljub temu pa, da je prav fašizem prvi uničil klerikalizem, je Vatikan sklenil konkordat in prijateljstvo s fašizmom, italijanskim in nemškim. On sam čuva sedaj nad italijansko in nemško duhovščino, da ne rovari proti režimu Mussolinija in Hitlerja. Nasprotno, prav ta je postala močan steber fašizma. V Nemčiji je von Papen, bivši klerikalec, celo podkancelar!
Kar pa velja za Italijane in Nemce, oči-vidno ne velja tudi za Jugoslovane, Slovence. Tu cerkvena oblast ni prepovedala duhovščini politizirati, in prav pri pripravah za občinske volitve 15. t. m. vidimo, da se vsaj del naše duhovščine zopet poslužuje agitacijskih metod izpred 6. januarja 1. 1929.. dasi je bivša Slovenska ljudska stranka razpuščena in se po obstoječih zakonih ne more nikoli več obnoviti ne v tej ne v drugi obliki. Vsa naša duhovščina, hvala Bogu, ni taka. Dosti je med njo mož, ki so se oklenili nove državne in narodne politike in jo spoštujejo s tem, da skrbe le za dušni blagor svojih vernikov. Nekaj pa jih je, ki mislijo, da bi utegnile sedanje volitve klerikalizmu zopet nuditi možnost za nov razmah. In ker je njihov vpliv že po njihovem verskem položaju avtoritativen, se jim je posrečilo preslepiti nekaj naivnežev, da jim verjamejo. Toda ti njihovi računi so popolnoma napačni. Verske stranke, t. j. stranke, ki bi skušale pridobivati politično moč z zlorabljanjem cerkve in vere, so pri nas prepovedana in bodo vedno prepovedane. Obstoj naše države, ki ima poleg manjših tri velike veroizpovedi, katoliško, pravoslavno in muslimansko, je varen in normalen samo tedaj, če se ustvari verski mir. To se pravi, da naj vsaka veroizpoved vrši nemoteno svoje duhovno poslanstvo med narodom, nikoli pa ne sme povzročati zaradi vere razdora in sovraštva med veroizpovedmi ali pa le med verniki iste veroizpovedi.
Kdor premisli vse to, mora uvideti, da je taka politika ne le modra, marveč tudi blagodat za narod in državo, pa tudi za moralno poslanstvo katoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji. Ta bo tudi storil vse, da bo poučil zaslepljence, da se ne bodo več dali begati in zavajati v škodo naroda, države, cerkve in njih samih.
VAŽNI SESTANKI V BEOGRADU, SOFIJI, CARIGRADU IN ANKARI. VRNITEV DR. JEVTIČA V BEOGRA D. PRIHOD TITULESCA IN TEVFI-
KA RUDŽ1JA BEGA.
ŽENEVA, 11. oktobra. Pred svojim odhodom iz Ženeve je imel Jugoslovan ski zunanji minister dr. Jevtič daljše razgovore s francoskim zunanjim ministrom Paul-Boncourjem, češkoslova škim zunanjim ministrom dr. Bene-šem in s predsednikom grške vlade Caldarisom.
BEOGRAD, 11. oktobra.^ Davi je prispe! semkaj zunanji minister dr. Jevtič. Zvečer ob 21.40 bo sprejel na beograjskem kolodvoru romunskega zunanjega ministra Tituiesca, ki potuje skozi Beograd v Sofijo in Ankaro. Ministra bosta imela najprej daljšo konferenco, nato pa se bosta udeležila na romunskem poslaništvu svečane večerje. Razpravljala bosta o vseh aktuainih problemih, ki interesirajo obe državi in pa celotno malo antanto zlasti v zvezi s težavami, ki so se pojavile na razorožitveni konferenci. Ob 23.40 bo Titulescu nadaljeval vožnjo v Sofijo, kjer bo podpisal več ro-
munsko-bolgarskih konvencij, ki se nanašajo na upravna vprašanja.
Danes oziroma jutri se pričakuje v Beogradu tudi prihod turškega zunanjega ministra Tevfika Rudžija bega, ki se vrača iz Ženeve v Carigrad, kjer se bo sestal s Titulescom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvi« novim, nakar se bodo vsi trije skupaj odpeljali v Ankaro. Sovjetski in romunski zunanji minister bosta imela v Ankari važne konfercr.ce s predsednikom turške republike Mustafo Ke-malom pašo, predsednikom vlade Iz-metom pašo in zunanjim ministrom Tevfikom Rudžijem begom. Namen Ti tulescovega potovanja je sklenitev ro-munsko-turškega prijateljskega in nenapadalnega pakta analogno enakemu in že parafiranemu jugoslovansko-turškemu paktu in pa ureditev prijateljskih odnošajev med Turčijo in Grčijo.
Zacinil napori za razorožitev
ANGLIJA NE DOVOLI NEMČIJI NOVE OBOROŽITVE.
VESTI PARIŠKEGA TISKA.
NASPROTUJOČE Sl
LONDON, 11. oktobra. Zunanji minister sir John Simon se je vrnil včeraj v Ženevo z novimi instrokcijami. Trdi se, da je dobil polnomoč, da zavzame na-pram razvoju situacije nadaljnje angleško stališče pri reševanju razorožitvenega vprašanja. Princip, pri katerem ne more sir Simon prav nič popustiti, je, da se na vsak način izogne iluzorni razorožitvi in se nikakor ne dovoli, da bi se med poskusnim rokom kaka država mogla oboroževati.
PARIZ, 11. oktobra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se govori, da bosta Hitler in Gobbels odgovorila Daladlerju. Ob tej priliki piše »Ere Nouvelie«, da se je že pričelo diplomatsko izmenjavanje misli med Parizom in Berlinom. Hitler
je izjavil francoskemu poslaniku v Ber» linu, da Nemčija želi zbližanje s Francijo. Posebno je naglasil, da Nemčija ne bo nikoli niti pomislila na vrnitev Alzacije in Lorene k Nemčiji. Isti list pa piše, da se Hitlerju ne sme verjeti, ker ima Hitlerjeva Nemčija dva obraza: na eni strani je za mir. na drugi strani pa vodi vojno propagando v Avstriji, Švici, Češkoslovaški in tudi v Alzaciji. »Echo de Pariš« se boji, da bi mogel Macdonald. v. Ženevi obrniti plašč po vetru in bi skušal zlomiti odpor Francije s pomočjo Italije. Nasprotno pa poroča dopisnik! »Petit Parisiena« iz Londona, da je vsa; angleška vlada odločno za angleško-i ameriško-francoske sklepe.
Socialistične demonstraciie proti Dollfussu
S,N0ČI SO BILE NA DUNAJU VELIKE DEMONSTRACIJE SOCIALNIH DEMO KRATOV PROTI VLADI. SPOPADI IN RANJENCI.
v ^UNAJ, 11. oktobra. Sinoči so nastalo sVf* z velikim protestnim obhodom sta demokratov proti ustavitvi list »Arbeiter Zeitung« velike demon-nrj ? le soclalno-demokratskih strankinih kin5 .ev Proti DoIIfussovi vladi. Na s^h krajih mesta je prišlo do krvavih 9oiM^°V met* s°čiahdml demokrati in str C*k>’ pr* čemer ie obležalo na obeh Sn^6*1 Ve^>e število ranjencev. Višek Cj Psenle demonstraciie na Mariahilfer-k(LJer ie množica v divjem metežn ne-^ »opijskega stražnika nanol potep-
tala. Nevarno ranjenega stražnika sopre peljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Demonstracije so trajale do jutra. Izvršene so bile zelo mnogoštevilne aretacije.
NAŠ NOVI POSLANIK V RIMU.
RIM, 11. oktobra. Predvčerajšnjim ja bil sprejet pri Mussoliniju novi rimski jugoslovanski poslanik Jovan Dučlč, ki je ob tej priliki izroči! predsedniku italijanske vlade prepise akreditivnih pisem.
Francija ni sprejela italijanskega predloga
PRAGA, 11. oktobra. Češkoslovaški dopisni urad doznava z najpristojnejšega mesta glede francosko-ltalljanskih pogajanj o Mussolinijevem podonavskem memorandumu, da v tem pogledu še ni bil dosežen noben francosko-italljanski sporazum, kakor se to naglaša s strani Italije. Franclja je pristala le na to, da se bo razpravljalo, ko bo napočil za to primeren čas, o Italijanskem memorandumu enako kakor o predlogih vseh ostalih držav. Ugotovljeno Je samo to, da se bodo pričele po prvi proučitvi Italijanskega predloga Izmenjavati misli o vseh vprašanjih z vsemi zainteresiranimi državami, in to izrecno le po diplomatski poti.
[faliiansk! pritisk na Albanije
PARIZ. 11. oktobra. Kljub nedavnemu obisku italijanskega tiranskega poslanika Kocha v Rimu, se odnošaii med Albanijo in Italijo niso mnogo izboljšali i,n glavna sporna vprašanja še vedno niso likvidirana. Po trditvi dobro poučenih italijanskih krogov, Italija tako dolgo ne bo izplačala Albaniji niti lire na račun letnih desetih milijonov Ur, k! se izplačujejo v smislu
leta 1931. sklenjenega brezobrestnega posojila, dokler ne bo Albanija zopet odprla italijanske šole v Skadru, ki jo že 70 let vzdržujejo italijanski jezuiti.
KRALJ ZA POPLAVLJENCE.
BEOGRAD, 11. oktobra. Nj. Vel. krati je daroval iz lastnih sredstev 100.000 Dint za poplavljence v Sloveniji.
KONGRES TREZNOSTI.
NOVI SAD, 11. oktobra. Dne 15. in 16. t. m. bo v Novem Sadu četrti vsedržavni treznostni kongres, ki bo zdrit žen s konferenco južnoevropskih lož iz Bolgarske. Grške, Madžarske in Jugoslavije. Obenem bo tukaj tudi glavni letni občni zbor velike trezno-* stne lože Jugoslavije.
OBISKI LETALCEV V BUKAREŠTI.
BUKAREŠTA, 11. oktobra. V soboto je napovedan prihod 30 poljskih vojaških letalcev, ki bodo prileteli s svojimi letali pod poveljstvom polkovnika Rajskega. Poljski letalci vračajo tako nedavni obisk romunskega princa Nikolaja in državnega tajnika v zrako-plovnem ministrstvu Irinesca. Prihodnjo nedeljo se pričakuje tukaj tudi prihod francoskega letalskega ministra Pierra Cota.
St»an i
Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutr*.
Dnevne vesti
Naročnikom In čitateijera. Zaradi tehničnih, ovir včerajšnje številke »Večemi-ka«, nismo mogli razposlati. Uprava.
Zlata poroka. Preteklo nedeljo sta obhajala v Ptuju v krogu svojih otrok, vnukov in sorodnikov zlato poroko vpo-kojeni železniški čuvaj France Menooi in njegova žena Marija, roj. Bokal. Jubilanta sta vzgojila 13 otrok, od katerih je danes še 5 živih; 2 sta padla v svetovni vpjni. Kljub visoki starosti sta oba še čvrsta in zdrava ter jima želimo, da bi dočakala še diamantno poroko!
Smrtna kosa. Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je preminil v starosti 71 let posestnik in nadučitelj v pokoju g. Srečko Škerjanc. Pogreb bo jutri v četrtek ob 15. uri od hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Članstvo NSZ vsemu nacionalnemu delavstvu. Smo pred važnimi odločitvami. V nedeljo 15. oktobra bo padla odločitev, komu zaupamo naše občine. V nedeljo 22. oktobra pa odločimo, komu zaupamo Delavsko zbornico. Nacionalnemu delavstvu ni treba mnogo razmišljanja komu bo zaupalo občine in komu Delavsko zbornico. Nacionalno delavstvo bo, kakor vselej, pokazalo v obeh primerih, da je enotno in disciplinirano, ter se podredi klicu svojega vodstva. Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze je sklenil: Za vse članstvo Narodne strokovne zveze je volilna udeležba pri obeh volitvah strogo obvezna. V nedeljo 15. t. m. oddajo vsi člani NSZ svoje glasove za liste Jugoslovanske nacionalne stranke ter s tern pripomorejo do čim lepše zmage nacionalne in državne ideje, v nedeljo 22. oktobra, kakor tudi v soboto 21. oktobra pa volijo vsi liste nacionalnega delavstva in nameščenstva, ki so modre ba~-ve. Izvrševalni odbor NSZ pa poziva tudi drugo nacionalno delavstvo, da se pridruži organiziranemu nacionalnemu delavstvu in voli 15. oktobra samo liste 'JNS, 21. in 22. oktobra pa listo NSZ. Vsi do zadnjega v boj za novo zmago nacionalne ideje! Zdravo! Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze v Ljubljani.
Za izenačenje slovanske medicinske literature. V okvinu vseslovanskega zdravniškega društva se je osnoval od sek za izenačenje slovanske medicinske literature. V odbor odseka je bil izvoljen med drugimi tudi docent in primarij internega oddelka tukajšnje splošne bolnišnice g. dr. Ivan Matko.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 13. oktobra odpade vsaka prireditev radi koncerta čeških gostov. V ponedeljek. 16. oktobra bo proslava Grundtvvi-gove 150 letnice. 0 njegovi ljudski visoki šoli in o krizi demokracije predava g. ing. Kukovec. Skioptične slike! Narodna danska glasba! V soboto 21. okt. koncert francoskih umetnikov »Trio de Pariš«.
Šolske knjige za vse šole in šolske potrebščine v največji izbiri pri Zlati Briš nik, Maribor, Slovenska ulica 11.
Četrtek 12. Četrtek 12.
SVENGALI
VELIKA KAVARNA
Volilni shod v Novi vasi. Dne 12. tm
ob 7. uri zvečer bo v gostilni Lešnik v Novi vasi javni volilni shod JNS. Vabimo vse, ki vam je dobrobit naše občine pri 'srcu, da se shoda zanesljivo udeležite! Volilni odbor JNS.
Dve kandidatni listi v Krčevini. V združenih občinah Krčevina, Košaki in Sv. Peter sta vloženi za občinske volitve 2 kandidatni listi. Nosilec prve g. Janžekovič si je mnogo prizadeval, da bi bila vložena kompromisna lista, toda nasprot niki z bivšim ministrom g. Vesenjakom na čelu so to onemogočili in vložili svo jo listo, katere nosilec je g. Vesenjak. Kakor smo doznali je lista, na kateri kan didira tudi poveljnik mariborskega prostovoljnega gasilnega društva g. Hans Voller na 11 mestu, že potrjena. Nasprotniki so z vso silo na delu in agitirajo od moža do moža.
Uradna občinska deska na svinjskih hlevih. Pod tem naslovom smo priobčili pred kratkim vest, o kateri nam je poslal sedaj župan občine Rošpoh g. Franjo Has naslednje pojasnilo: Kot posestnik in žu pan občine Rošpoh sem naročil zidarjem slikarje da bi mi renovirali stanovanjsko hišo. Da ne bi oškropili uradne občinske deske z apnom, sem jo odstranil ter obesil na neki steber svoje kolarnice na vidno in dostojno mesto in ne na svinjske hleve, kakor je bilo poročano. Ko je bilo končano naročeno delo, sem obesil tablo na njeno staro mesto, kjer je visela že Jeta in leta. To dejstvo so konstatirali tudi orožniki, ki niso našli nobenega pre-greška ali kake nedostojnosti.
Podružnična postaja ljubljanskega radia zagotovljena. Včeraj se je mudil v Maribor« univ. prof. inž. Osana iz Ljubljane in izbral za postavitev mariborske podružnice radiopostaje prostor za mestnim vodovodom na Teznem.
Naš kralj za poplavljence. Naš kralj je sprejel v avdienci g. ministra dr. Kra-.merja, ki mu je podrobno opisal vso nesrečo, ki je zadela našo banovino ob zadnji povodnji. Ob koncu mu je sporočil, da bo iz svoiih sredstev nakaza! izdatno vsoto kot prispevek za omtijenje bede poplavljen cev.	,
Ljudska univerza v Studencih. Studenška Ljudska univerza si je danes popoldne ogledala Franzov mlin in tvornioo testenin v Melju. Ekskurzijo je vodil šol ski upravitelj g. Tone Hren.
Celjski kotlini preti nova nevarnost. Po predvčerajšnjih nalivih so naše reke zopet narasle. Ker se je Savinja razlila iz svoje struge, preti Celjski kotlini nova nevarnost povodnji. Hudo narasli pa so tud; vsi pritoki Savinje in ogrožajo polja in vasi. Ker pa se je vreme zjasnilo, se je pričela voda počasi odtekati. Tudi Drava in Sava sta močno narasli, vendar pa zaenkrat Še nista prekoračili svojih bregov.
Volilni shod v Studencih. Drevi bo ob 7. uri v gostilni Sluga v Studencih, Krekova ulica, javni volilni shod JNS. Vabimo vse, ki vam je dobrobit’ naše občine pri srcu, da se shoda zanesljivo udeležite! Volilni odbor JNS.
Mestna občina mariborska ima v svo jem mladinskem domu v oskrbi dva dečka, ki sta dovršila prvi I., drugi pa IV. razred meščanske šole in bi se rada iZ' učila slikarske, tapetniške, elektrotehniške ali ključavničarske obrti. Mojstri iz navedenih obrti, ki bi bili voljni vzeti dečka v uk in jima nuditi polno oskrbo, so naprošeni, da to sporočijo socialnopolitičnemu oddelku mestnega načelstva v Mariboru, Rotovški trg št. 9.
Pozivamo vse bivše mornariške čast nike, podčastnike in mornarje na sestanek v petek, dne 13. tm. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Narodni dom.
Podražitev sladkorja. Zaradi ponovne ga povišanja cen s strani tvonnic so zagrebški trgovci sklenili povišati cene sladkorja v drobni prodaji, in sicer kristalni sladkor na 14 Din, sladkor v kockah in prahu pa po 16 Din.
Izvoz naših sliv. Čeprav Nemčija v letošnji sezoni ni uvažala naših sliv, je bilo vendar doslej izvoženih iz naše države okrog 4.300 vagonov, od teh 2.500 na češkoslovaško, ostali pa na Poljsko in v Avstrijo. Izvozna sezona za slive se bliža koncu in sc izvažajo le manjše partije iz gorskih krajev.
Zakonski načrt o mestnih občinah. Zakonski načrt o mestnih občinah bo še v jesenskem zasedanju predložen narodni skupščini v razpravo. Novi zakonski na črt o mestnih občinah predvideva enotno urejeno upravo in samoupravo mest. Mestne občine bodo imele v prenesenem delokrogu oblast državne uprave v okvi ru in izmeri pristojnosti okrajnih glavarstev in bodo v tem svojstvu upravne oblasti upravne instance. Tudi v pogledu mestne policije bo imel zakon o mestih posebne določbe. V pogledu volitev ob činske uprave bo slonel na osnovnih določbah občinskega zakona, možno pa je, da se bo v pogledu konstituiranja ožje mestne uprave in volitve župana bistveno razlikoval. Za glavna mesta kot so Beograd. Zagreb in Ljubljana pa bodo izdani, če bo potreba, posebni statuti.
Sokol Maribor matica obvešča vse organizacije In vsa društva, da ima svojo redno tombolo v nedeljo 3. aprila 1934.
Dar. Predsednik Splošnega vzajemnega, podpornega in kreditnega društva v Mariboru g. Friderih Bojk je daroval za poplavljence 700 Din in za Narodno obrano 300 Din. Denar naj se dvigne v upravi »Večernika«.
Na dolenjsko Prekmurje v Dolnjo Lendavo in Bogojino nas bo vodil izlet, katerega priredijo z avtobusom v nedeljo 15. t. m. »Putnik«, Zgodovinsko društvo in Ljudska univerza. Izlet je kulturnozgodovinskega značaja. Cena avtobusu 85 Din. Prijave za ogled lepe in nam do danes malo znane pokrajine se pošljejo v pisarno. »Putriika«. Podrobnosti objavimo pravočasno.
Ljudska samopomoč, reg. pom. blagaj na v .Mariboru, je imela v nedeljo 8. ok tobra 1933 svoj 2. izredni občni zbor, na katerem se je sprejel tudi § 17. (Prehod-nje določbe) novih pravil z znatno znižanimi mesečnimi prispevki.
Izleti s posebnim vlakom v Prago, Karlov Tyn, Plzen, Karlovi Vary, Dunaj, Bratislavo. Budimpešto bodo od 4. nov do 12, novembra. Vse nadaljnje informacije se dobijo pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22.
Z avtobusom na Dunaj! Tujsko prometna zveza v Mariboru, priredi v soboto in nedeljo t. j. 14. in 15. tm. ob zadostnem številu interesentov izlet z avtobusom na Dunaj. Prijave in natančnejše informacije daje »Putnik«, telefon 21-22.
Esperantski tečaj se prične v pomede deljek 16. okt., ob 19.30 v prostorih meščanske šole v Cankarjevi ul., II. nastr. (vhod Razlagova ul.). Celotna ukovinaza trimesečni tečaj 80 Din. Prijave sprejema g. Kitzler (Schenker & Comp.), Meljska c. 16.
Restavracija »Pri pošti«, vsak petek sveže domače in morske ribe.
Zbor harmonikarjev »Pomladka rdečega križa« poučuje strokovni učitelj Vilko Šušteršič, dosedanji vodja zbora harmonikarjev »ISSK Maribora«. Dosedanji uspehi jamčijo za dobro metodo, čisti dobiček koncertov je namenjen za zgradbo doma »Pomladka rdečega križa« v Dalmaciji. Prijave vsak dan v deški meščanski šoli od 15. do 17. ure.
Popadljiv pes. V Rošpohu je predvčerajšnjim ugriznil neki popadljiv pes 21-Ietno Tončko Kurnikovo tako hudo v levo nogo, da je morala iskati pomoči v mariborski bolnišnici.
Huda nezgoda. Včeraj dopoldne je doletela 301etnega orožnika Antona Spole-riča, stanujočega v Krekovi ulici huda nezgoda. Po nesrečnem naključju se mu je pri čiščenju sprožila puška in ga jc krogla hudo ranila na levi strani prs. Težko poškodovanega so poklicani reševalci prepeljali v mariborsko bolni Šnico.
Predrzna tatvina na glavnem kolodvoru. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru se je pred dnevi zgodila predrzna žepna tatvina. Ko je prispel z brzovla-komi s Sušaka v Maribor praški trgovec Marko Henrik, mu je neki železniški delavec izmaknil iz žepa zlato uro z zlato verižico, oboje vredno 7.500 Din. Tatu so kmalu aretirali, ker je ukradeno uro prodal nekemu urarju v Mariboru za 980 Din. Pri hišni preiskavi v delavčevem stanovanju so našli policijski organi tudi avtomobilsko uro z radijskimi kazalci in številkami. Tatinski železniški delavec je bil izročen okrožnemu sodišču.
Grajski kino. Danes zadnji dan »Goreča tajnost«. Jutri Sr- prične senzacionalni velefilm »Tarzan«. V glavni vlogi .Ionny Weissmuller. Film je popolnoma nov in Je kolosalen umetniški izdelek modeme filmske industrije. Film se gleda z enako napetim zanimanjem, kakor je svoje-casno ves svet napeto čital roman »Tarzan«.
Kino Union. Od danes dalje čarobni prvovrstni velefilm »Sezona v Kairu« z Millijem Fritschem, Renato Miillerjevo in Leopoldino Konstantinovo. Kairo v svoji lepoti, piramide, luksuzni hoteli in življenje orienta nam prikazuje ta nad vse zabavni in duhoviti film. Prekrasne melodije.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčice pri težkih oboleniih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati.
V Mariboru, dneJLX^
Narodno giedilP
REPERTOAR.
Sreda, 11. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 12. oktobra ob 20. uri »Rek51* red A.
Prva operetna predstava letošnje sezone bo v najkrajšem času. Za otvoritev glasbene sezone bodo uprizorili opereto »Rože v snegu«, ki je zlasti na Duna:** (na ljudski operi!) dosegla rekordno število predstav. Uspeh te operete greprea vsem na rovaš glasbe, ki je krasna ter jo je po Karliu Loweju (znanem skladatelj? baiad) priredil Oskar Jascha. Glasben* part daje solistom vse možnosti razmah* ter je polno in pestro instrunientirafl' Mariborsko uprizoritev tega dela P®' pravljata dirigent L. Heirzog ter režisef A. Harastovič. Nastopijo Udovičeva, Baf bičeva, Savinova, Gorinškova, Križajev*-Sencin, P. Kovič, Harastovič, Skrbinšek, Gorinšek, Furijan, Tovornik, Blaž, Na# krst in Crnobori.
Prva otroška igra v tej sezoni se že študira. Uprizorili bodo WiičherjevO pravljično igro »Pastirček Peter in kr*" Briljantin«. Ta igra je doživela lani V ljubljanskem gledališču kar največji *** speh ter je poleg tega silno zabavna. -Režira Hinko Tomašiči
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, 1®^ vičnih in kamnih v mehurju, ter oni. K* trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisi*' ne in napadih protina, uravnavajo l®11® delovanje črevesa z uporabo narav**6 »Frtnz Joseiove« vodo. Možje zdravi**' ške prakse so se prepričali, da je ^tat, Josefova« grenčica sigurno, skrajno P'* zanesipvo delujoče salinično od vajah*, sredstvo, tako da jo priporočajo tudi P*’ trebušnih kilah, natrgani danki in hiPef' trobil prostate. »Franz Joseiova« čica se dobi v vseh lekarnah, drogerij38 in špecerijskih trgovinah.
  —*
Tri nezgode. Včeraj popoldne je P3^!* z lestve služkinja Terezija Celinškova*" si pri padcu zlomila desno roko. Pri ^ Marjeti na Dravskem polju se je pri nevarno poškodovala 30-Ietna delavk* Marija Kalčičeva. Pri razkladanju y . pa je v Cvetlični ulici doletela 23-le® kuharico Nežo čmjačevičevo huda tj®* sreča. Težek sod ji je zdrobil stopalo *^ ve noge. Vsi trije ponesrečenci se vijo v mariborski bolnišnici.
Gadje gnezdo. Znani mariborski čevalec Josip Ziringer je odkril na sestvm odvetnika dr. Blankeja v Jelov*-* pravo gadje gnezdo. Doslej je ujel tfj* že 31 gadov. Zanimivo je, da je doslej posestvo menjavalo lastnike prav rač gadje zalege, ki se je tako razpasla, jo bo težko iztrebiti. G. Ziringer pa $7 tam svoje gadje lovišče, iz katerega P naša lepe strupenice.	.
Ukradeno kolo. Krojaškemu mojs^* Viktorju Avberšku je predvčerajŠ***P neznan tat odpeljal izpred njegove 6 * lavnice v Masarykovi ulici dobro <&j. njeno kolo znamke »Wafffenrad«, vr®“ no 1.200 Din. Kolo ima evidenčno ' 90277.
Razne tatvine. V zadnjem času so ** tovi v Mariboru pridno na delu. Ne **' ne dan, da bi ne beležila naša pol^o kronika vloma ali tatvine. Tako je bl te dni ukradeno inž. Šlajmerju v Maistf®' vi ulici z okna zdravilno žganje, vred*1 200 Din. Zasebniku Josipu Heinriku pafj neznan tat ukradel iz veže »Boschev® električno luč, vredno 400 Dir..
Sirova ženska. V Kamnici je včeraj®* ka ženska pretepla 91etno dninarif y hčerko Zofko Klinarjevo do nezavest*, svoji divji jezi je ubogo dekletce vf2 s tako silo ob tla, da si je zlomilo roko. Prejela bo plačilo za svoje deja®^ pri sodišču.
Današnji trg je nudil pravo ieseIjL>. sliko. Mize na trgu so se šibile zdjem in zrelim sadjem, ki so ga P***0, {, okoličani v veliki izbiri. Tudi na Vo**^ kovem trgu je stalo precej voz kromP ja in drugih poljskih pridelkov, ki s° kmetje proti poldnevu ponujali za ®* cene. Kupčija pa je bila srednja.
Vremensko poročilo ,.’- ”-~rske n* , orološke postaje. Davi ob 7. uri *e . . a, toplomer 9.3 stopinj C; barometer *e za! pri 15.3 stopinjah 740.7, reduciran ničlo oa 738.9: relativna vlaga 92: v
Itienska napoved pravi, da bo P*"e
tež**®
jasno in toplo; vreme je tiho in so
ilnc**0
V M
a r i H o r u, dne IT. X. 1933.'
toarlb'orisk'1 »VeČernik« Jufra
Stran 3
Volitve v delavsko zbornico
PROTI TERORJU RDEČIH GENERALOV.
Nasi marksisti so živeli v bivši Avstriji Kot privesek nemških, na Primorskem, - asti v Trstu pa italijanskih, zato so po-„pa 1 v svobodni Jugoslaviji naenkrat do-a br©&l»membni. Nikoli niso ničesar očali, ne odločajo in nikoli ne bodo.
tufT SC ^obro zavedajo in ker vejo _ K da je marksizem žalostno poginil JS°[1 p° sretii, v Rusiji, Nemčiji, Av-0 A Angliji, Italiji itd., si skušajo pre-;av .! vpditelji pridobiti-razne sinekure v za n institucijah, ki naj bi jim služile ba,n^}eŠčanje svojih ljudi v dobrih služ-ni O' S- svojo dvojno politiko, z laga-t v,_ delavstvu, da so revolucionarji in
2 'agan
so sj ‘i01?1 v Beogradu, da so patrioti, de ■ Zl!aii v prejšnjih časih osvojiti raz-zbar st'tlUC’Je» med njimi tudi Delavsko Prei111C0’ Nove volitve bi morale biri že se n a niai’^sisti so se jih branili, dokler 3-Posled niso morali vdati.
nico 1 S° vobtve v Delavsko ::bor-m , . razpisane in sedaj se poslužujejo vseb sredstev, da bi ohranili
^702icbe- Njihov tisk piše že tedne edne cele strani samo o volitvah v
Pelavsko
zbornico, njihovi agitatorji pa
jjjer Y‘'"iral° delavstvo in nameščenstvo v le morejo, kakor da bi živeli še v
jejo* - re<^ ianuariem 1. 1929. Poslužu-najgorostasnejših laži, in nackr
nalna javnost se mora čudom čuditi, kako je vse to dovoljeno pod firmo bivšega strankarskega gibanja, ki je bilo prepovedano in tudi še ni znova odobreno. Toda prav ta divja gonja proti nacionalnemu delavstvu in nameščenstvu nam do kazuje, da so rdeči generali Zida Karla Marxa izgubili svojo armado in trepečejo sedaj tudi za svoje stolčke v Delavski zbornici. Za agitacijo za svojo rdečo listo izdajajo velike vsote. Svoje liste tiskajo v ogromnih nakladah in jih pošiljajo vsem volilnim upravičencem. Kdo plačuje vse to? Odkod toliko denarja? Iz žuljev delavstva, ki trpi samo zato, ker se je dalo toliko let slepiti od marksi stov, ki so mu samo škodovali, nikoli koristili.
Toda minili so časi, ko so protmacio-nalni marksisti lahko nekaznovano terorizirali nacionalne delavce in nameščence in jim branili delovati za narod in državo. Nacionalno delavstva in nameščenstvo pa bo tudi še samo pokazalo, da je marksizem poguba za naše delavno ljudstvo. Pokazalo jim bo s tem, da bo pr< volitvah v Delavsko zbornico oddalo svoje glasove za listo Nairodne strokovne zveze. Nacionalni delavci in nameščenci, naše glasovnice so modre!
pnišivo jugoslovanskih drž. upokojencev
bo?k ^evbčno lepi udeležbi je bila v so-v, 0 30. septembra v Cankarjevi sobi
^abavl
ftiesei
ialne zadruge v Mariboru redna
Un uCKa seja obbora Društva državnih pojencev v Mariboru.
Pr a Zanimivega poročila društvenega besednika, tajnika in blagajnika posne-j IJ10 med drugim, da je število članov Va °d ustanovitve (februarja 1933)
že na 541 rednih članov, napram
clanom razišle podružnice ljubljanske-društva državnih upokojencev. To j Zv3seljivo dejstvo je zgovoren dokaz, J* uživa društvo pri svojih tovariših za-. anje v koristno in plodonosno delo in bo S’ ,uP°kojenci in upokojenke v Mari-, ru ih okolici žele biti organizirani v ^Pstojnem društvu. To društvo je v atketn času svojega obstoja med dru-^ doseglo dosti pomembnih ugodnosti ‘ zdravnikih, odvetnikih, obrtnikih, nrj,rayiliščih itd. za svoje člane in je me-i 0riČn° rešilo že nad 800 spisov (pro-Pritožb, pojasnil). Ta dejstva so
°db
oru v vzpodbudo, posvečati kljub - e9i netaktnim natolcevanjem s strani
^kega društva v Ljubljani, na začrtani
Srti
z vso vnemo vse svoje moči in Z^žnosti
v korist in blagor svojih v
društvu včlanjenih tovarišev in tovarišic.
Društveni odbor naslavlja zatorej na vse one tovariše in tovarišice iz Maribora in okolice, ki so še danes izven našega društva, iskreno prošnjo oziroma vabilo, da tudi oni pristopijo kot redni člani k mariborskemu društvu, ne le iz tovariške solidarnosti, ampak zato, da pomagajo, da izvrši vse stavljene si naloge in cilje sebi v ponos in svojim članom v korist. Člani se sprejemajo vsako soboto od 15. do 16. ure pri službujočem odborniku v Cankarjevi sobi Nabav-Ijalue zadruge v Mariboru. Članarina je 1 Din na mesec, enkratna vpisnina 1 Din, torej skupno 13 Din na letp, znesek, katerega zamore menda vsak tovariš ali tovarišica žrtvovati iz svoje pokojnine v društvene s vrhe. Pri službujočem odborniku ali pri rednih mesečnih odborovih sejah se sprejemajo tudi prošnje, pritožbe itd. in dajejo se pojasnila o pokojninskih zadevah.
Torej vsi tovariši in tovarišice brez izjeme složno na delo v našem društvu!
I koncert v kazinski dvorani. Pevski zbor začne svojo koncertno turnejo, na kateri bo obiskal skoro vse važnejše kraje v naši kraljevini. Turneja ima popolnoma oficielen značaj, stoji pod protektoratom Zveze Jugoslovansko-čehoslovaških lig v Beogradu in Osrednjega odbora češko-slovaško-jugoslovanskih lig v Pragi. V vseh mestih sodelujejo tudi naše policijske uprave. Tudi mariborski koncert priredi tukajšnja Jugoslovansko-češkoslova-ška liga skupaj z upravo mestne policije ter poveljništvom obmejne policije.
Na programu so naše in češkoslovaške skladbe. Izmed skladateljev omenjamo Smetano, Ber.dla, Foersterja, Axma-na, Bednpfa, V. Novaka, Zajca, Dobroni-ča, Adamiča in dr. Vse skladbe se bodo izvajale v originalnem jeziku. Pevski zbor je radi te turneje vse naše skladbe naštudiral v našem jeziku. Gre torej za resnično propagacijo ideje jugoslovan-sko-češkoslovaškega bratstva. Zato je dolžnost našega narodnega občinstva, da to stremljenje podpre in se koncerta udeleži polnoštevilno. Vsekakor pa obeta koncert tudi lep umetniški užitek, ker gre za zbor, ki ima že svojo tradicijo. Zbor šteje 37 članov, sedanji dirigent je Emil Karasek, bivši učenec prof. Spilke. Turnejo vodi pa policijski inšpektor Pechar, ki ima tudi največje zasluge na tem, da se ta turneja vrši.
Gostje prispejo v petek 13. oktobra približno ob 14. uri v dveh autocarih preko državne meje pri St. liju. Prvi sprejem bo na državni meji, slavnostni sprejem pa blizu glavnega kolodvora. Gostje bodo povsod nastopali v svojih mičnih uniformah. Po sprejemu se bodo pevci podali v svoja stanovanja. Zvečer istega dne bo po koncertu prijateljski sestanek v hotelu »Orel«. Tja so vabljeni vsi prijatelji jugoslovansko-češkoslova-škega bratstva. Naslednjega dne se odpeljejo gostje naprej v Ljubljano. Vstopnice bodo prodajali policijski stražniki, v četrtek in petek pa trgovina ge. Zlate Brišnikove. Dobile se bodo tudi še zvečer pri blagajni.
Koncert čeških stražnikov
V petek 13. t. m. prispe v Maribor pevski zbor praške varnostne straže, ki bo istega dne zvečer ob 20. uri priredil
CIKORIJA
Železniško postajališče Tezno
Pravkar je potekel 15dnevni rok, tekom katerega pri občinah Studenci, Pobrežje, Radvanje, Razvanje, Zrkovci, Do goše in Tezno ni bilo nobenega ugovora zoper odobritev »Splošnih pogojev za železniško postajališče« direkcije v Ljubljani, računajoč od zadevne občinske seje. Te ^Splošne pogoje« mora potrditi, da dobijo veljavo, še banovina, ministrstvo za notranje zadeve, promet in finance. Gospod narodni poslanec Krejči je obljubil peljati se osebno v Ljubljano in tudi v Beograd, da izposluje odobritev.
PRAVI DOMAČI
»Odbor za gradnjo in postavitev železniškega postajališča Tezno« preživlja s tem težke čase, ker zima bo kmalu tu, delo pa se še ne sme poprej pričeti, preden ni za to iz Ljubljane in Beograda dovoljenja. Nabiralna akcija po posameznih občinah je zelo lepo uspela. Tovarni »Splošna stavbena družba« in »Kovina« na Teznu sta prispevali vsaka po 5000 Din, nekatere tovarne v mestu ter požrtvovalni zasebniki pa po 1000 Din. Ko bo ta nabiralna akcija končana, bodo vsi plemeniti darovalci oziroma njih prispevki javno razglašeni. — Odbor ima že toliko denarnih sredstfev na razpolago, da bi lahko pričel dela za postajališče in s tem pomagal vsaj deloma omiliti brezposelnost. Javna zahvala gre v prvi vrsti okrajnemu glavarju g. Makarju, ki je izposloval 10.000 Din za terenska dela izključno od »vrednih in potrebnih« brezposelnih gori navedenih občin.
Naprosila se bo železu, direkcija v Ljubljani, da po možnosti da odboru že poprej vse potrebne načrte, zlasti situacijskega, preden pride dovoljenje iz Beograda. V tem primeru se prične odkop zemlje takoj, zidanje postajališča pa, če ne bo mraza. Odbor je storil vse, da se zadeva pospeši in bo storil to tudi v bodoče, s pomočjo gosp. narod, poslanca' Krejčija, ki bo interveniral osebno t, Ljubljani in Beogradu ter tudi gosp. na*, poslanca dr. Pivka. Toliko za danes ▼ vednost in pojasnilo interesirancera.
Pohvalno se mora omeniti požrtvovalnost nabiralcev, ki opravljajo ta težek posel brezplačno, in darove manj premožnih slojev, ki so in še bodo prispevali za nje sicer znatne zneske! Zares: v slogi je moč in uspeh!
Naša pot v Novo mesto
?kongresu Združenja jugoslovanske-je Srednješolskega naraščaja v Mariboru 2i Vstopil razdor med posameznimi dru-r aini. To pa radi tega, da se čimpreje flj^istjjo razmere v družinah in da se ^ tei priliki poda in sliši poročilo celot-*KSa dela srednješolcev v naši banovini, ie pripravilo župo srednješolskih
?4r,
uženj, da je sklicala nov kongres v
30q
avo mesto, katerega se je udeležilo nad
l delegatov in članov iz Celja, Mari-
°ra> Kranja, Ljubljane in Kočevja.
Ve9^rtačili so se tudi Mariborčani, iu še gfe’ 0r|i so zavedali važnosti kom
k "
?resa> da skupno manifestirajo za ideje,
Nst
So bile rojene v vrstah mladih. Štiri-
napredkarjev se je pod vodstvom levite Ankice podalo v metropolo Do-
niske D
a so med Mariborom in Novim me-
je - Postaje, to ve vsak, vendar nam hin?°* Ljubljane nudila marsikaj za-]je lvega. Že od Slovenske Bistrice da-D0 ,spio imeli priliko opazovati grozne ska eb!ce Povodnji. Živa in pestra jesen-V n,sbba se >e poslovila od teh krajev.
U,j^°bci Celja je bil žalosten pogled na $trt0° be2eča polja, vse kakor ubito in
* Travniki in livade so naplavljeni wr°^orn bi prevlečeni z debelim bla-se ‘je tiho. Le tam daleč na polju t>qr anja trudna kmetica, ki spravlja uinenele buče. Nehote se mi je vri-
lil
to	da	bi	bil	pripravljen	deliti	s
-v«	«-/i	Mvm	»vini	o
.feen « ° Ztn0 n]ei1 tfUcb t0ba ^eZ neka)
°tkov sem na to pozabil,
Slike porušenih mostov so me romantično navdahnile... Tako je! Tu siromaštvo in beda onih, ki zemljo gojijo in se ž njo mučijo, drugod pa veliko razkošje. Povodenj je huda šiba za našega kmeta. Huda šiba ten^olj, ker so vse blagajne prazne.
Pot iz Ljubljane proti Novemu mestu nam ni nudila tako žalostnih slik. Le vlak je vozil nekam tako, da si je naš tovariš Ivan dovolil opazko o dolenjskih lokomotivah, tovariš Lojzek pa je na podlagi Ivanove opazke hotel dokazati, da je razdalja med Ljubljano in Novim mestom večja od razdalje med Mariborom in Ljubljano.
Sobota je bila in ob 7. uri zvečer smo prispeli v Novo mesto. Tovariši in tovarišice, ki so bili že tam zbrani, so nam priredili prisrčen in navdušen sprejem. Za oddih ni bilo mnogo časa, ker nas je klicala dolžnost na razne strani. Nekateri tovariši so si v spremstvu domačih dijakov ogledali privatna stanovanja, dru gi so se odpravili v Sokolski dom, kjer so se Preporodovci pripravljali za Cankarjevega »Jakoba Rudo«.
Govoriti o igri in o uspehu bi bilo odveč, ker so o tem že poročali ljubljanski dnevniki. Dramski odsek ljubljanskega Preporoda je vprizoril že več lepih iger domačega izvora. To bi ob tej priliki toplo priporočali tudi mariborskim diletantom, ki se radi ponašajo s svojimi komedijami. Ta bolezen in pa komedija se je dijakov v zadnjih letih /e precej oprijela. Da bi pa pokazali res kaj našega, za to najbrže nimajo smisla.
Takoj po prihodu se je pričela seja predsednikov vseh družin. Da mladina
ne spi, da še ni zajeta v duševno krizo, to je jasno pokazala ta seja. Stari moralisti sicer trde, da ni v nas mladih pravega življenja in prave krvi. Brez odmora je trajala od 20. do 3. ure zjutraj. Mladi predsedniki so prerešetali vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo srednješolske mladine in složno, brez nasprotovanj se je zgradila podlaga nadaljnjemu delu.
Večina delegatov nas je prenočevala na kmetijski šoli na Grmu. Kdor je bil kdaj sam dijak, ve, da je tako spanje včasih silno zanimivo. Tako je bilo tudi z nami. Maribor, Ljubljana, Kranj »zafrkavanje« v zlati dobi...
Drugi dan v nedeljo je bil glavni dan kongresa, ki je trajal štiri ure. Buren je bil sicer potek, a vendar je šlo vse v redu. Kdor je pazno sledil vsem poročilom o delovanju dijaških družin, ta je nedvomno dobil vse drugačno sliko o naši mladini, kakor si jo je morda predstavljal. Dobil je vtise, da so mladi, močni, korajžni in da je njih volja do dela velika, kar nam je najboljši porok za boljšo srečo in lepšo bodočnost.
Popoldne so sc zbrali šahisti in junaško jahali svoje konjičke. Kdo je zmagal? Vprašajte 'Ankico in odgovorila vam bo: »Moji luštni fantki«. Sicer pa nam že imena 'Lešnik. Kotnik, Šavli in druga povedo dovelj. Le to bi še omenil, da Kotnik ni igral. Siromak je dobil na nogi žulj! Drugače je šlo vse v redu. Šavli se je obnesel, kar n! čudo. ker so pravili, da je vso noč sanjal o šahu in je svojo trdnjavo vso noč prestavljal na Višnjo
goro.
Dovelj o naših mladih mojstrih. Nadaljevati hočem o Ankici. Ta mlada »spak-
ca« se ne ozira na zakon. Pri volitvah je oddala 15 glasov za kandidatno listo Ljubljančanov, Petnajst na en mahi Kasu smo prišli! Bojevnicam za žensko emancipacijo jo priporočam za vzgled.
Vožnja nazaj ni nikoli tako zanimiva. Vsi smo bili utrujeni. Ta ali oni tovariš je skušal intonirati kako pesmico, ko pa ni dobil odziva,* je umolknil. Tiha lunina svetloba je kraljevala nad Dolenjsko. Mimo Muljave smo se vozili, mimo rojstne hiše našega rojaka Amerikanca 'Adamiča. Čudno ganotje me je spreletelo. Kakor da bi videl Krjavlja tam ob cesti in njegovega očeta Jurčiča. V čudne stva ri se spuščam, kaj ne, toda nič zato. Mi mladi nismo vedno zbranih misli in napišemo to kar nam pride trenotno na
um.
Preko Ljubljane proti Mariboru. Naša junakinja Ankica ie na trdi klopi v ko-tu voza sladko zadremala. Z lic ji je žarela mladost in zadovoljnost. Ona je bila namreč najbolj zadovoljna s kongresom, če pa je bila zadovoljna tudi s svojimi tovariši, to bo pa že sama povedala. Profesorjem jih prav gotovo ne bo zatožila.
Vlak se naglo pomika vedno bliže Mariboru. Tovariš Lojzek se prepira, ker mu no gre v glavo, da je proga Maribor—Ljubljana daljša od proge Ljubljana —Novo mesto. Nekemu tovarišu pa je bilo slabo v želodcu. Ančka si je privoščila polovičko in pristopila k meni rekoč: »Kaj r.e, Karl. dobro smo se odrezali. Ali niso »fejst« moji fantje...?« »In naša Ankica«, je dodal tovariš Ivan. Jaz sem pritrdil in se zlagal zaradi tega kar dvakrat zaporedoma.
Ptuj
Francoski krožek v Ptuja bo imel v
ponedeljek 16, tm. ob 18. uri svoj redni občni zbor v prostorih realne gimnazije. Tečaji francoskega jezika za učence vseh šol, kakor tudi za ostalo občinstvo, se bodo priredili tudi letos. Interesenti se naj prijavijo pri tajniku Šestanu ali pa pri gimnazijskem slugi.
Konjsko kopito. Huda nesreča se je dogodila na Ptujski gori. Konj je bronil Janeza Kovačiča v glavo s tako silo, da mu je zdrobil čeljust in izbil levo oko. Težko ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Davčna uprava razglaša. Zgradbe, ki so zavezane plačevanju zgradarine za leto 1934, je prijaviti najdalje do konca oktobra t. 1. davčni upravi.
Kino Ptuj. V sredo 11. tm. in v četrtek 12. tm. obakrat ob 20. uri se predvaja film »Bohemska ljubav«. V glavni vlogi Liana Haid, Oskar Karlweis, Walter Billa i. dr. Kot dodatek Paramontov kulturni film in Ufin tednik.
Sokolstvo
Sokol Maribor matica, Redna odboro-va seja bo v četrtek 12. oktobra ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Pridite točno! Zdravo! Tajnik.
Sokol Maribor matica. Prva plesna vaja bo y četrtek 12. oktobra 1933 ob 8. uri. Bratje in sestre, pridite točno! Dobrodošli bratje ostalih bratskih društev.
Šport
Poljčane
Travniki in njive pod vodo. Travniki in njive, ki se še od zadnje povodnji niso docela osušili, so bili včeraj zjutraj zopet pod vodo. Predvčerajšnjim zvečer je začelo nenadoma deževati in je vso noč lilo kot iz škafa. Dravinja se je razlila daleč naokrog. Preplavljena je tudi cesta v Sp. Poljčanah in otroci tam niso mogli v šolo. Nekaterim je voda odnesla otavič in koruzo.
Trgatve ne bo pred 15. oktobrom. Občinski urad razglaša, da se letos radi pozr.e zoritve grozdja trgatev ne sme vršiti pred 15. oktobrom, zavleči pa jo je po možnosti še dalje.
SK Boč:SK Drava (Maribor) 7:5 (2:3). V nedeljo sta se spoprijela gornja kluba. Tekma je bila z obeh strani zelo napeta. Medtem, ko so prvi polčas vodili gosti s 3:2, so v drugem podlegli s 7:5. Sodil je g. Geuer. Rezerva Drave je zmagala z 2:0.
Medklubski odbor LNP, službeno. V
nedeljo 15. tm. bodo naslednje tekme: v Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 10. prvenstvena tekma ISSK Maribora rezerva :SK Svoboda rezerva. Službujoči odbornik g. Tomažič. Na igrišču SK Železničarja ob 14. prvenstvena tekma SK Železničar rezerva: SK Rapid rezerva, ob 16. prvenstvena tekma 'SK Železničar I:SK Rapid I. Službujoči odbornik g. Cilenšek. V Čakovcu ob 15.30 prvenstvena tekma SK Ilirija (Ljubljana): Cakovečki SK. Službujoči odbornik g. Kemeny. V Murski Soboti ob 15.30 prvenstvena tekma SK Panonija :SK Ptuj. Službujoči odbornik g. Peterka. V Ptuju ob 15. poskusna tekma SK Drava:SK Železničar mladina. Službujoči odbornik g. Zamuda. Tajnik.
Kolesarske dirke v Ljubljani. V nedeljo 15. t. m. bodo v Ljubljani na dirkališču Hermesa kolesarske dirke za prehodni pokal g. župana mesta Ljubliane. Program obsega 10 dirk. Tekmovanje se prične ob 14.
Tinčkova skrb.
Oče je šel z malim Tinčetom k brivcu, da ga ostriže. Ko ga je brivec ostrigel, ga je vprašal Tinče, kdaj bo mogel priti k njim na dom, da ostriže tudi njih kokljo.
— Čemu naj bi ostrigel kokljo?
— Zato, da bodo mogle plške sesati, je odgovoril Tinče. Te sirotke se že dva dni prerivajo pod njo, pa ne morejo sesati, ker jim je perje napoti.
Prerokovanje o atentatu na dr. Dollfussa
Znana dunajska hiromantinja madame de Rogalla je že mnogokrat dokazala z uspehom svoje izredne sposobnosti. Pred več kakor 15 leti je prerokovala materi takrat še majhnega dečka Rudolfa Der-tila, da bo poskušal njen sin v svojem bodočem življenju izvršiti umor. Ob priliki takratnega obiska, ki ga je napravila pri gospe Rogallovi v skrbeh zaradi bodočnosti svojega sina, ki je bil nenavadno zloben in pokvarjen otrok, je Rogal-lova pregledala roke malega Dertila in ni hotela takoj povedati skrbeči materi, kaj je razbrala iz dlani. Ko pa je mati poslala dečka v stransko sobo, ji je prerokinja povedala odkritje o dečku kot bodočem poskusnem morilcu. Mati je oddala na podlagi tega prerokovanja sina v neko poboljsevalnico, kjer se je v nekaj letih res poboljšal in postal dober član človeške družbe. Pred nekaj leti se je Dertilova mati zopet razgovarjala z Rogallovo in ji vesela pripovedovala, kako se je zmotila pri nekdanjem prerokovanju. Kakor pa je pokazal nedavni Dertilov atentat na avstrijskega zveznega kancelarja, je imela madame de Rogalla vendarle prav.
moža, ir. sicer pod imenom svojega P°' kojnega brata Jurija Hauerja. To se j1 je tudi posrečilo in polnih 15 let nihče ni vedel, da koplje pod zemljo črno bogastvo med tisoči moških tudi odločna
Angležinja. Njena skrivnost pa se je
od*
Petnajst let ob strani svojega moža v rovih
V premogovniku Hoylandu na Angleškem je bil te dni razkrit nenavaden primer. V tamkajšnji okolici je živel že dolga leta pred vojno v najvzornejšem zakonu neki zakonski par. Med svetovno vojno pa je dobila žena sporočilo, da je njen edini brat padel na francoskem bojišču. Mlada gospa Millerjeva je bila ob tej vesti tako potrta, da se je njen mož, ki je bil rudar v tamkajšnjem premogovniku, upravičeno bal za njo in je ni upal pustiti same doma. Zato je Millerjeva sklenila obleči moško obleko in vstopiti v službo pod zemljo ob strani svojega
krila pred dnevi, ko se je pripetila v rovih rudniška nesreča. Med ponesrečenci, ki so se onesvestili zaradi strupen111 jamskih plinov, je bila tudi Millerjeva. Zdravnik, ki jo je skušal oživeti in spra' viti k zavesti, je presenečen ugotovil, da ima opraviti z žensko in ne z moški®1 Ko je po posrečenih reševalnih poskus® Millerjeva zopet odprla oči, je njen navzoči mož pojasnil njeno skrivnost. Rj®' niško vodstvo	klenilo, da bo junašj®
ženo obdržalo	nadalje v svoii službi
v premogovni;
»Bell« črnec umrl.
Obširno smo svoječasno opisali tiend* vaden doživljaj nekega črnca z otok® Haitija, ki je nevarno zbolel in je posta® njegova koža po zdravljenju z nežna®' mi otoškimi zelišči nenadoma bela. Ta čudež,. ki je bil edinstven v doseda® medicinski praksi, je skušalo razjasni'1 večje število ameriških zdravniških ka* pacitet. Te dni pa je beli črnec, ki se J® sicer počutil popolnoma zdravega in tudi zopet spregledal, čeprav je zdravljenjem z omenjenimi zelišči os*®' pel, nenadoma obolel in naglo umrl, *® preden so zdravniki mogli rešiti uganko njegovega pobeljenja. Pri tem pa je zgodil zopet nov znanstveni čude2' novo pečeni belec je postal 48 ur Pf® svojo nepričakovana smrtjo zopet poP01' noma črn.
Kakor stari, tako mladi. .
Sedemletni Zvonko stopi neko pOP? dne pred mamo s kar se da iresnobn®1 obličjem in z rokami na hrbtu, pa f0®® čisto resno:
»Poslušaj mama, daj mi en dinar. V*! niti moram Drobničevemu Cenetu n0® častni dolg.«
Mali o
Razno
MARTIN SAFRAN. sobo-črkoslikar, pleskar ln ličar. Maribor. Slovenska ulica 16, prevzetna vsa v to stroko spadajoča dela ter iih izvršuje dobro In poceni.	2925
IZJAVA!
Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih eventu-alno naredila moja žena Ivan-ka Lipovnik. — Rudolf Li-povnik.	3880
BOASIl-MAm
' 1
Z.ANDERLE.
ŠIVALNE STROJE IN KO LESA.
nove fn rabljene, kakor otroške vozičke proda po nalnižji ceni Alojz Ussar, Maribor, Trubarjeva 9/1.	3443
OTROŠKI VOZIČEK.
modern, malo rabljen, ugodno na prodaj. Wildenrainerjeva ulica 16. II., zadnja vrata. 3859
BELA OTROŠKA POSTELJICA
poceni na prodaj. Lah, Fran-kopanova ul. 30, I. 3873
Stanovanje
OPREMLJENO SOBO.
lepo, parket, elektr. luč, uporaba kopalnice, v Pokojninskem zavodu, Dr. Verstovške-va ulica 6. II.. vrata 19. oddam boljši osebi, najraje ofi cirju.	6017
Slutbo Ufe
MESARSKI POMOČNIK.
mlad, išče službo v Mariboru ali okolici. Joško Petrač. Pra-protnikova ulica 11. Krčevina.  	3860
DVE GOSPODIČNI
iščeta enosobno stanovanje. Najraje v magdalenskem pred tnestju. Ponudbe na upravo Večernika pod »Pritličje«. 3854
LEPO STANOVANJE
y I. nadstropju, dve sobi ln kuhinjo, oddani. Magfdalcnska ulica 34.	3851
ZABOJČKI OD KVASA
f, co 16 kg, poceni prodaja M Vrhunc. Maistrova ulica it. 17.	3496
Kupim
KUPIM DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK
(Tischsparherd). Krušič. Lekarniška ulica 7.	3855
KUPIM HRANILNE KNJI-ŽICE
Mestne hranilnice v Mariboru proti takojšnjemu Izplačilu. Ponudbe pod »Boriš« na upravo »Večernika«. 3872
Prodam
HARMONIKA
poceni na prodaj. Jenkova 4. I.	3856
SODI
vseh velikosti na prodaj. Vprašati pri tt. »Mirini«. Ma-™0f-	3864
MIRNA STRANKA
1., ®. dvosobno stanovanje v bližini Kralja Petra trga s 15, oktobrom ali 1. novembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 3870
Sobo odda
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Mesečno Din 450.—. Dravska ulica 16.	3861
SOBO PRI PARKU.
izredno lepo in okusno oprem Ijeno, zračno, z elektr. razsvetljavo. posebnim vhodom se odda s 1. okt. eni ali dvema solidnima osebama. Vprašati: Vrazova ul. žt. 6. priti.,1 leY°-	6020
KUHARICA.
zmožna, samostojna gospodinja, išče mesto. Ponudbe pod »Poštena« na upravo »Večernika«. 	3868
karo
VAJENKO.
pridno, močno in pošteno, s potrebno žolsko izobrazbo sprejmem z vso oskrbo v trgovino. Juršič Viktor, Sv. Ju-rij ob Pesnici.	3874
Pouk
ENGLISH LESSONS.
Miss Edith Oxley. Krekova
18/11.
3796
KNJIGOVODSTVO ...
vseh vrst poučuje v teoriJ11 praksi. Naslov v upravi »Ta černika«.
INSTRUKCIJE
daje osmošolec realne ri®“j, zije iz vseh predmetov. H jave na upravo »Večern®3, pod »Osma realna gimnazi®1   	3857	 *
Oglašujte!
Zahvala
PRIDNA IN POŠTENA SLUŽKINJA.
ki zna tudi precej kuhati ter opravljati vsa druga gospodinjska dela. išče službo s 15, oktobrom, event. tudi pozneje. Naslov je pustiti v upravi »Večernika.« 6021
IZURJENA ŠIVILJA
gre šivat na dom. Naslov v
upravi »Večernika«. 3858
Službo dobi
obšivno kožuhovino, podolgaste gumbe in
zaponke, usnjene pasove
nudi
C. Bišdefeldt
Gosposka ulica it. 4
PRIDNO IN SNAŽNO SLUŽKINJO
sprejmem takoj. Koroščeva ulica 54. II.	3871
PERFEKTNO PRODAJALKO
damske modne stroke, takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo referenc na H. J. Turad. Maribor.	3830
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube naše nepozabne soproge, sestre itd., gospe
Kristine Polanec
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Oso-bito se zahvaljujemo mesarskim mojstrom za krasen venec ter vsem, ki so blago pokojnico spremili na zadnji poti.
Maribor, dne 11. oktobra 1933.
3882	Žalujoči	ostali.
Cast mi je izreči
Trgovski samopomoči v Mariboru
oplo zahvalo za izdatno podporo, ki mi je bila iz-ilačana po smrti mojega očeta. Priporočam vsakomur pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji. Mezgovci, dne 10. oktobra 1933.
Urili Joško, Mezgovci
J>olrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni oče, brat, stari oče, stric itd., gospod
Srečko Škerjanc
posestnik in nadučitelj v pokoju
zatiJnil6? SVt Star°?i’ P° kfatki b°le2ni’ sPfeviden s tolažili sv. vere, zatisnil svoje blage oči.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 12. oktobra 1933 ob 10. uri izpred hiše žalosti na župnijsko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 13. oktobra ob /. uri zjutraj v farni cerkvi St. Rupert.
St. Rupert v Slov. goricah, dne 11. oktobra 1933.	3884
SkerJa"C'Zdravnik* sin- Škerjanc, roj. Budja, snaha, ci a Schicker, roj, Škerjanc, hči. Alojz Schicker, veleposestnik, zet. Antonija Schober, roj. Škerjanc, sestra.
Izdaja konzorcij^Jutra« vJJubliani.: predstavnik Izdajatelja
ST^O^^^.^inbora^ V^^0r%Ti^Ma.5jfor^a	d-	4»	"jedstavnik
l«r >■	~	u	«.	.	«11	■