Sped. in abb. pest. II. gruppo * ^ra|ur GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.— VIDEM, 1.-15. SEPTEMBRA 1953. Leto IV. — Štev. 72 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500,— lir, 6 mesečna 300.— lir. "Borite se še daije in širite plamen upora po vsej Beneški Sloveniji, da bo svobodna, to je vaša naloga". Marko Redelonghi narodni heroj Beneške Slovenije (To so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril ta narodni heroj, doma iz Zapotoka pri Podbonescu 5. maja 1944 ko je junaško padel v borbi proti nacifašističnemu okupatorju za svobodo naše zemlje.) Ob deseti obletnici liudske v vstaje v Beneški Sloveniji Na tisoče slovenskih mož iz Beneške Slovenije se je v prvi svetovni vojni hrabro borilo proti avstro-ogrškemu in nemškemu cesarstvu. Ko so se leta 1919. vrnili na svoje domove so sicer želi splošno pohvalo vse italijanske javnosti, a v njihovem trdem vsakodnevnemu življenju se ni prav nič spremenilo. Beneško Slovenijo so še nadalje zapostavljali videmska prefektura in ministrstva v Rimu. V narodnostnem oziru niso naši ljudje, kljub s krvjo dokazani zvestobi, dobili niti najmanjše narodne pravice Ko se je oblasti polastil fašizem je uničil še zadnje ostanke narodnih pravic v cerkvi. Razumljivo je, da je vsak dan bolj raslo razočaranje v srcih naših bojevnikov nad italijansko državo. Ker so fašisti brezobzirno teptali vse narodne pravice in pehali našo deželo v vedno večjo revščino, se je razočaranje beneških Slovencev spremenilo v ogorčenje in tih odpor proti takemu mačehovskemu postopanju. Odpor je torej že tlel in potreben je bil še veter narodnoosvobodilne borbe, da so se tisoči naših mladih fantov in mož Vzdramili in zahtevali s puško v roki skupno s sosednjimi brati v soški dolini svobodo in enakopravnost. Cim je stopilo prebivalstvo leta 1943 v ožji stik s prvimi partizanskimi edinicami, so vsi spoznali pravične cilje partizanske borbe. Po zlomu fašizma in razpadu italijanske vojske, ko so Italijo zasedle Hitlerjeve horde, so se tudi pri nas ustanovili prvi partizanski odredi. Tako je nastala brigada Matajur a, ki so jo sestavljali poleg naših borcev tudi borci iz sosednjih kobariških vasi boreč se na tleh Beneške Slovenije za njeno svobodo skupno s primorskimi brigadami »Srečko Kosovela, »Simon Gregorčiča, »Ivan Gradnika in »Bazoviškaa. Te slovenske brigade, združene v dve diviziji, so predstavljale veliko udarno silo. Z življenjem in trpljenjem našega naroda je pa tesno zrasel Briško-beneški odred. Medtem ko so partizanske brigade izvrševale večje vojaške ofenzivne akcije proti nacifašističnim edinicam, so drugi odredi, med njimi tudi Briško-beneški delovali na partizanski način z nenadnimi napadi na ozemlju, ki je bilo zasedeno po sovražniku. Tedaj jc kar čez noč zadonelo po naših cerkvah slovensko petje, ki so ga bili fašisti prepovedali leta 1933. Možje, ki so zgrabili za puške, so razgnali in razorožili zadnje ostanke fašističnih sil. Povsod so ustanovili svojo ljudsko oblast, le v večjih krajih, kjer so bile nemške postojanke, da čuvajo prometne zveze, je ostalo še nekaj fašističnih podeštatov. Največji vojni uspeh, ki ga je dosegel naš narod, je bil 6. oktober 1943, ko so pokazali naši borci izredno hladnokrvnost in junaštvo. Nemci so prodrli z veliko silo iz Čedada do Spetra in poskušali vdreti v šentlenartsko dolino. Napadli so naše partizane pri Dolenji Mjer-ti. Nemške čete so streljale s topovi in te strojnic in brzostrelk sipale ogenj na Partizane. Tedaj so vsi prebivalci postali Partizani, zgrabili so za orožje, zasedli okoli močne nemške skupine položaje na bregovih, na robovih gozdov in v jarkih. Nemci so bili prisiljeni zabarikadirati se Pod obkrožajočim ognjem beneških par-Uzanov med hišami v Landarju. Nemci «o zaradi tega skušali izliti svoj bes nad starčki, ženami in otroki v Landarju. Postavili so jih že ob zid, da bi jih postregli. Partizanski obroč se je vedno bolj °žil, njegov ogenj ni dopuščal Nemcem, c’a bi se ganili. Domači duhovnik je dokazal nemškemu komandantu nedolžnost talcev, ki so jih hoteli postreliti. Ko so Nemci videli, da so izgubljeni, se umaknili s težkimi žrtvami. Ta dan so imeli nad 200 mrtvih in več sto ranjenih. Naši borci pa skoraj niso imeli izgub, ker so si bili izbrali krasne pozicije, da jim sovražnik ni mogel do živega. Ta dan je naš narod dokazal, kaj zmore složen napad, prežet z željo po svobodi proti nadmočnemu, moderno oboroženemu tlačitelju. Pokazal je tudi, kako zna braniti svojo svobodo in človečanske pravice proti zverinskemu fašizmu in vsakršnemu narodnemu tlačitelju. Beneški Slovenci so v prvi svetovni vojni kot najboljši vojaki italijanske vojske branili Italijo in želi za to samo nehvaležnost in krivice. Prav zato je 6. oktober zgodovinski dan našega naroda, svarilo in pouk vsem, ki bi ga hoteH uničiti z raznarodovanjem in zapostavljanjem. Mnogo zla so povzročile našim vasem nemška letala. Kadar Nemci niso mogli prebiti partizanskih zased ali pa zastaviti hitrega napredovanja partizanskih edinic, so se zatekli k letalom in tako iz zraka tolkli z bombami po naših vaseh. Ker niso imele partizanske edinice protiavijonskega orožja, je bilo treba letala proiskati v njihovih leglih in jih tam uničiti. Na tako pot se je odpravilo 70 partizanov Briško-beneškega odreda pod vodstvom komandanta Marka Rede-longija, doma iz Zapotoka pri Podbonescu, da so napadli letališče Belvedere ori Vidmu. Napad se jim je posrečil, zažgali so devet letal in dva kamjona. Za izredno hrabrost, ki jo je ob tej priliki pokazal komandant Marko Redelongi, je vodstvo Briško-beneškega odreda predlagalo Marka za odlikovanje. Na žalost tega odlikovanja ni več prejel, kajti dne 5. maja 1944 je umrl junaške smrti v boju v Podkuclju med Breginjem in Brezjami. Letos je jugoslovanska vlada proglasila tega velikega borca za svobodo za narodnega heroja. Ko je ljudstvo v čedalje večjem obsegu sodelovalo v narodno-osvobodilni borbi, je nastopil čas, da si izvoli svojo oblast, svoje narodno-osvobodilne krajevne odbore za prevzem uprave in čuvanje reda; odbori osvobodilne fronte pa so se bavili s političnim in kulturnim delom. Ker ni bilo pri nas nikdar šol v materinem jeziku in nismo poznali slovenskih prosvetnih društev, so prihajale k nam igralske skupine, da so prirejale igre, ki so prikazovale življenje ljudstva v borbi proti fašizmu, nastopali so pevski zbori in v nekaterih vaseh so odprli celo slovenske ljudske šole. Naše prebivalstvo je z veseljem poslušalo slovensko besedo na odru in dne 23. julija se je nabralo v Hlodiču 1000 ljudi za tako prireditev. Za časa narodno-osvobodilne borbe se je razširila v naši deželi tudi tiskana slovenska beseda. Poleg knjižic in listov, ki so jih tiskale razne partizanske organizacije je izhajal tudi »Matajur«, ki je bil prvo glasile beneških Slovencev. Sprla so naši ljudje seveda s težaio čitali, a iz dneva v dan jim je šio branje lažje in kmalu so prijeli tudi sami za svinčnik in začeli dopisovati v »Matajur« in v druge slovenske partizanske liste. Dopisovali so preprosti delavci, kmetje, matere in otroci z velikim veseljem, saj so pisali v materinem jeziku, katerega se niso mogli naučiti pisati v italijanski šoli. Tako je Beneška Slovenija začela med vojno polagoma brati in pisati v materinem jeziku, dasiravno je bila borba trda, ko je šlo za življenje in smrt. Vse te pridobitve, ki so stale naše ljudstvo toliko trpljenja, solz in človeških žrtev, so se po končani vojni razblinile, kajti našemu narodu se gode še danes krivice. Namesto najosnovnejših pravic, ki bi jih morali uživati kot narodna manjšina, nas raznarodujejo in zapostavljajo kakor v dobi fašizma. RAZLJUDENJE V BENEŠKI SLOVENIJI Raznaroòovanje in paòec prebivalstva v občini Gorjani V zadnjih 30 letih se je zmanjšalo število prebivalcev za 37 odstotkov - Tudi slovenščina nazaduje - Dva procesa, ki bosta povzročila propad ene izmed najstarejših občin Beneške Slovenije Gorjani (po furlansko Montenars) je najzapadnejša občina v Beneški Sloveniji. Pod imenom Gorjani ni označena kakšna vas v pravem pomenu besede, ampak cela vrsta večjih in manjših zaselkov (kakšnih 15 v celoti), ki so razpršeni med hribovjem. Ti zaselki se delijo v dve skupini: zgornjo imenujejo Sorepràt, kjer je župnijska cerkev sv. Helene, spodnja pa je Sotpràt, ki ima svoje središče okrog cerkve sv. Jurija. Poleg navedenih zaselkov pa spadajo k občini Gorjani tudi vasi Flejpan in Breg, ki ležita nmogo bolj severno in težita v Tersko dolino. Sedež občine je v zaselku Isola, ki spada pod skupino Sorep’-àt. Ozemlje te občine obsega 27 kv. rn površine in je v glavnem zelo nerodovitno. Zato je odvisno tudi tukaj, kot po drugih občinah Beneške Slovenije, življenje prebivalstva skoraj izključno od dohodkov začasnih izseljencev. Prebivalstvo občine Gorjani je jezikovno mešano. V preteklem stoletju pa so tod govorili samo po slovensko. Nimamo točnih podatkov o etničnem razmerju v tej občini. Uradni podatki, ki so jih objavili italijanski statistični uradi pred. nekaj desetletji, so le malo zanesljivi. Kot je znano so poskušali tisti, ki jim je bila poverjena izdelava etničnih statistik v Italiji, vedno prikriti pravo šte- vilo Slovencev, ki živijo v Italiji in to z očividnim namenom, da bi svetu prikazali kako je prebivalstvo te države enotno in v njem ni prebivalstva druge narodnosti razen italijanske. Vendar pa nam pove znani italijanski pisatelj Libero Fraccassetti v svoji knjigi »La statistica etnografica del Friuli«, da je ob priliki štetja drugorodnega prebivalstva, ki je bilo izvedeno leta 1911 v Italiji, živelo v Gorjanih 97 družin na sto, ki so govorile po slovensko. Pri omenjenem štetju se niso ozirali na posameznike, ki so govorili po slovensko, ampak so jemali v poštev samo cele družine. Furlanska asimilacija Vse drugačen pa je položaj danes. To nekaj več kot 50 letih govorijo po slovensko samo v vaseh Breg in Flejpan, in še celo v tej zadnji vasi v vedno manjši meri, predvsem mlajši vaščani. Vse ostalo prebivalstvo je prevzelo furlanski jezik. Vendar pa se te ljudi zelo dobro loči in brž se opazi, da so bili še pred kratkim potujčeni, ker govorijo neko pokvarjeno furlanščino, ki je čestokrat ne morejo razumeti niti sami Furlani. Menda ni treba niti omeniti, da je glavni vzrok za pofurlanjemje prebivalstva predvsem pomanjkanje šol v mate- iiniiiliruiuii.iii.i.i.ii,ni,Hiillli mu iiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii.iiiii n,i i m im m m 111 n ru n u n 111 m n i RAZNARODOVALNI MANEVRI V BENEŠKI SLOVENIJI Razkosanje tipanske občine Vasi največje slovenske občine v Beneški Sloveniji nameravajo priključiti k furlanskim centrom Kot se zdi, namerava pokrajinska uprava predlagati pristojnim oblastem razkosanje tipanske občine. Vasi, ki sestavljajo to občino, naj bi po tem načrtu razdeliii med tri sosednje občine. Prosnid, ki leži blizu meje, naj bi priključili k občini Ahten; Viskoršo in Karnahto bi priključili Brdu, medtem ko bi Tipana sama z vasmi Platišče, Brezje in Debelež povečala že itak veliko furlansko občina v Nemah. Postopek za odcepitev Prosnida od tipanske občine je že v teku. Pokrajinski svet je pred kratkim razpravljal o tej zadevi. Tudi občinski svet v Ahtnu je o tem razpravljal in pristal na to, da se Prosnid priključi njihovi občini. Piav tako so na delu za priključitev Viskorše in Karnahte k občini Brdo, kar se je pokazalo tudi na nedavnem sestanku v Vi-skorši, kjer so se zbrali predstavniki omenjene občine in obeh zainteresiranih var si. Glavni kraj Tipana, bi na ta način prišel v položaj, da bi ne mogel več obstojati kot samostojna občina zaradi prevelikih upravnih stroškov in bi se moral avtomatično priključiti občini v Nemah. Zagovorniki tega načrta opravičujejo razkosanje občine z zemeljepisnim položajem. Pri tem navajajo, da je Prosnid povezan s cesto z Ahtenom, Viskorša pa je bližja Brdu kot Tipani, kjer je danes sedež županstva. Zadeva pa se vrti na povsem drugačnih osnovah. Tipanska občina je največja v Beneški Sloveniji in je tudi tista, ki je etnično najbolj odporna. Vasi Prosnid, Platišče in Brezje težijo v breginjski kot in torej h Kobaridu. Pri tej priliki naj omenimo, da je prebivalstvo Prosnida še nekaj let pred vojno izrazilo željo, da bi ga pridružili breginjski občini, ki je sedaj v Jugoslaviji in to prav zaradi dejstva, da vas zemljepisno teži k tej občini. Ce proučimo položaj tipanske občine s tega vidika, bomo prišli do zaključka, da niso ekonemski ali geografski razlogi, ki narekujejo razkosanje občine ampak politični. Ko bodo vse vasi priključene spodaj ležečim furlanskim središčem, računajo, da bo lažje raznaroditi njihovo prebivalstvo. V Tipani sami, če izvzamemo občinskega tajnika, so vsi uradniki po raznih uradih domačini, torej ljudje, ki govore po slovensko. V Nemah in Ahtnu pa se bodo morali obračati naši ljudje do uradnikov, ki govore samo po italijansko. Zato svetujemo domačinom, naj bodo previdni in naj ne pristanejo na tako cepitev, da se ne bodo kesali, kadar bo za to že prepozno in bo delitev izvedena. Za vzgled naj jim bo občina Cizerje, ki je bila pred 30 leti priključena občini v Centi. Ni razloga, ki bi narekoval vaščanom iz Prosnida zahtevo po ločitvi od Tipa-ne. Če sedaj nimajo ceste, ki bi jih vezala s tem krajem, naj raje to zahtevajo. Tudi za Viskoršo ni pravega vzroka za odcepitev. Res da je Brdo slovenska občina, ki pa je vse preblizu Cente in ni izključeno, da imajo tudi tukaj namen pozneje vse skupaj priključiti temu furlanskemu središču. Prvi korak v tem smislu je bii storjen že s tem, da so preložili sedež županstva v Njivico, ki je od vseh vasi v Gornji Terski dolini najbližja Centi. rinskem jeziku. Morda pa je še celo v večji meri vplivala na raznarodovalni proces upravna priključitev tega prebivalstva na furlansko središče Ratinj (Ar-tegna). V prvih letih po prvi svetovni vojni je bila ramreč gorjanska občina razpuščena, odnosno priključena k Ra-tinju. Prebivalci so bili prisiljeni občevati po uradih samo s Furlani, ki so jih asimilirali. Občina je bila ponovno vzpostavljena leta 1946 v prvotnem obsegu, toda tedaj sta bili samo še vasi Breg in deloma Flejpan, kjer se je govorilo po slovensko. Število prebivalstva, ki govori po slovensko, se je precej zmanjšalo. Vendar pa obstoja upanje, da se bo stanje v tem oziru izboljšalo, odkar je bila ponovno vzpostavljena občina, ker večji del prebivalstva občine Gorjani vsaj deloma razume slovenščino. Ce pregledamo današnji položaj tukaj bivajočega prebivalstva, bomo opazili, da je razljudenje doseglo zelo velike številke. Ne da bi iskali zelo stare statistične podatke, lahko ugotovimo, da je samo v zadnjih 30 letih gorjanska občina izgubila 37 odstotkov svojega prvotnega prebivalstva. Leta 1921 so našteli v tej občini 2.356 prebivalcev, ki so padli leta 1931 na 1824 in pri zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo izvršeno leta 1951 pa na 1.477 prebivalcev. Proces padanja števila prebivalstva se nadaljuje povprečno za 1,3 odstotke na leto. To je dokaz, da je gospodarski položaj tukajšnjega prebivalstva zelo kritičen in da je kriza začela že takoj po prvi svetovni vojni. Dejansko je bilo do tistikrat prebivalstvo občine stalno v porastu, kar je razvidno že iz ljudskih štetij iz leta 1901 in 1911, ko so našteli v Gorjanih 2.044, odnosno 2.122 prebivalcev. Italija ne daje zaslužka Morda bo kdo ugovarjal, da je proces razljudenja v. gorskih krajih splošen pojav po vsej Italiji. To odgovarja samo deloma resnici. Razljudenje, kot ga srečamo v Beneški Sloveniji nima primera v nobeni drugi italijanski pokrajini. V gorjanski občini je treba pripisati ta pojav predvsem dejstvu, da tu ni dovolj dohodka za vzdrževanje družin. V zadnjih letih pred prvo svetovno vojno je bila tudi v teh krajih navada, da se je prebivalstvo začasno izseljevalo v avstro-ogrske pokrajine. Leta 1911 je bilo po uradnih podatkih ugotovljeno pri takratnem štetju prebivalstva, da je bilo v občini 413 odsotnih. Od teh jih je bilo kar 399 začasnih izseljencev, ki so odšli na sezonska dela v bližnje avstrijske pokrajine in samo 14 ljudi se je nahajalo v notranjosti Italije, pa še ti so bili le vojaški obvezanci, ki so bili odsotni zato, ker so bili pri vojakih. Iz tega je jasno razvidno, da si ni mogel niti en sam delavec že v tistih časih najti zaposlitve in kruha v Italiji. Takoj po prvi svetovni vojni, potem, ko je fašizem uvedel omejitve pri izseljevanju, je začela v teh krajih naraščati beda, katere posledica je bilo stalno padanje prebivalstva dokler ni bilo doseženo današnje stanje. Medtem ko je prebivalstvo Italija na splošno v stalnem porastu, pa se v Beneški Sloveniji dogaja ravno nasprotno. Vlada bi se morala pobrigati in podvzeti potrebne ukrepe, da odpravi tako stanje (Nadaljevanje na 2. strani.) IZ NAŠIH VASI an se vame u Čedad ob 12.30 ima zveze z autobusi : Trst-Cedad, Tarcent-Ce-dad an Stupca-Cedad. DOGRADITEU PARVEGA DELA ŠPITALA Preteklo soboto so dokončali parvi del novega Spitala, ki je koštu 135 rnilijonru lir. Ob tej priliki so nardil takuoimcno-van »likof«. Na to cerimonijo so parSle oblasti, med njimi je biu tud senato' Tessitori, ki je biu pred kratkim imenovan za visokega komisarja za higijeno an zdraustvo an naš šindik senator Pe lizzo. NASI PLANINCI NISO DOBIL POTNEGA LISTA (PASAPORT) Planinsko društvo (Società Alpina! u Čedadu je organiziralo kolektiuni izlet u Postojno. Za ta namjen so zaprosili videmski kvesturi kolektivni potni list (pasaport), a ta je planincem prošnjo zavrnila. Za ta izlet se je upišalo preko 100 ljudi. To je še en dokaz kako policij- ske oblasti kršijo republiško ustavo, ki jamči usakemu citadinu, de lahko svobodno zapusti republiško ozemlje. PODBONESEC Zavuj Ijetcšr.ie tuče so bli sadounjaki zlo poškodovani. Druga Ijeta kar je bla dobra ljetina smo u tjelem času prodajali sadja, posebno breskve an takuo dobili nekaj denarja za se preživljat čez zimo. Ljetos pa tjeh dohodkou njemamo an zatuo ne vjemo kako bo z nami. Ljetos so tud drugi pardjelki slabi, ker jih ie že r.a pomlad poškodovala slana, po-ljete pa hude ure au.tuča. Zatuo ir.isle-roo, de bi imiel tud mi pravico do kaj-šnega susidia takuo kot so ga prejeli nekatjeri drugi kamuni. LANDAR — U ljetošnjem poljetju, če-glih ie bluo nimar dažeuno vreme, je paršlo u našo vas dosti juških ljudi, za se ogledat zgodovinsko Lnndarsko jame. Največ je bluo Taržačanou an Goričancu. BUWIIllllHIWIIIIIIDIIIIIIIIIIM liililllll 1111 ! 11111 I I 11 Ulili 11:1111! 1M1, I l 11 I I 1 1 IM I 11 1 1 lltil.lil 11 1111111.11.111 l.l l.ll 1111111111 I TAJPANA Ki to se čaka za lardit viskorški voM REZIJA 13 milijonov za hidravlična dela V teh dneh smo izvedeli, da je »Magistrato alle Acque« iz Benetk sporočil naši občini, da je bil odobren načrt za izvršitev nekaterih gozdnih hidravličnih del hudournika Rezije. Za to delo je bilo nakazanih 13 milijonov lir. Delo bo šlo na dražbo in ga bo prevzelo tisto podjetje, ki bo delo opravilo po najugodnejši ceni. Upamo, da bodo z delom kmalu pričeli in bo tako moglo dobiti zaposlitev nekaj naših brezposelnih delavcev. SV. JURIJ — Kakor znano, živi v naši vasi botaničarka Ana Smith, rodom Madžarka in že več let tu poročena z našim vaščanom De Biasio, ki zdravi ljudi z zdravilnimi zelišči. Ljudje prihajajo k njej trumoma iz vseh strani Italije in zatrjuieo, da so njeni nasveti in zdravila učinkoviti. Tako se je prišla k r.jej zdravit priletna žena iz Furlanije, h* tiucia i>. OiÙhkUJ. itu uOiCZÌLtl 1U uGvtiril- čarka ji je predpisala za zdravilo žajbelj. Ecl 'ica. ie kmalu nato umrla in sedaj težijo Smithovo, da jo je zastrupila z zelišči. Tozadevni sodniki so takoj izvedli preiskavo in ugotovili, da zelišča, ki jih je predpisala botaničarka niso mogla povzročiti smrti. Pred dnevi je prišlo v našo vas, oziroma k g. Smith več sodnih oblasti, da so še enkrat izprašali obtoženko it; so izključili vsako odgovornost Smithove za domnevno nameravano povzročitev smrti. OSOJANI Hudo se je ponesrečil pred hišo Pretekli teden se je hudo ponesrečil naš vaščan g. Madotto Vito, star 86 let. Mož se je zadnja leta preselil v Zamlin, da bi tam preživljal v miru svoja stara leta. Zaradi nenadne slabosti, ki ga je doletela pred svojo hišo, je starček padel tako nerodno na tla, da se je močno udaril na glavo in si poškodoval hrbtni mo-zek, kar je povzročilo, da so mu ohromele noge. Prepeljali so ga v Osojane in zdravnik je izjavil, da je njegovo stanje zelo resno. Ta nesreča je zelo pretresla vso našo dolino, kaiti g- Madotto je bil dobro poznan povsod, ker je bil pred prvo svetovno vojno dolgo let naš župan. NEME Gorenja Črneja pozabljena od kumuna Kar to gre za tase plačati mi Crr.ejeni ne moremo beti za temi drugimi. Kar to pa gre za kako djelo narditi smo simpn te zadnji. Zaselki Dobje an Gorenjene no majó no ejesto, ki na žalost to se težko vozi. po njej, zak to je almankuj 15 Ijet, ki njeso posuli po njej no mar pje-ska. Anjelé ve hremó pruoti jeseni kar to se prodaja seno an daruà an zatuo to bi tjelo beti jušto, ki to se naredi tuo malo, ki to koventà tej ejesti. NESREČA NE POČIVA Tu videmski špitau ne umarla 5 ljetna Giannina Juri taz Torlana. Hčeratica ne ba pretekli tjedan tu senožeti s svojimi starši an tam e se dou z hriba zualu-čču dan kaman, ki e jo jušto tu hlavo udaru. Pejali so jo sčbeto tu špitau, ma na žalost mjedihi njeso morii ji pomati, ker ne mjela prebito lobanjo. (ÌRMF.K Tri milijone Lir za gradnjo lejest Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavorl Pubblici) je nakazalo tri milijone lir za naprej djelat ejeste, ki od doline peljejo u Grmek an Dolenje Brdo-Plar tac. Te ejeste so začel djelat na pomlad, a ker je zmankalo denarja, so muorli začasno prenehat z djelom. Ta denar, iti so sadà nakazal, sevjeda ne bo zadost za končat djelo, a se troštamo, de oblasti ne boju pustil djela na sred an de boju u kratkem finansirali še ostalo. Naši ljudje komaj čakajo, de boju začel spet djelat, ker boju takuo se zaslužil kruh katjerega so takuo potrjebni an končno tudi vasi boju imjele ejesto. DENARNA POMUOČ ZA KMETE Videmksa prefektura je poslala našemu kamunu nekej denarja za razdelit tistim kmetom, ki so im j el puoje poškodovano od tuče. Pomuoč bo razdeljena tele dni od posebne komisije, ki so jo ustanovil u našim kamunu. TOPOLOVO — Poročila se je naša va-ščanka Bukovac Ernesta po domače Jev-kna. Uzela je za moža nekega Italijana, ki živi u Svici. HLODIČI — Preteklo soboto zjutraj, kar se je igrù z otroci 4 Ijetni Vogrič Alfred na kašči je padu skuozi okno u globino šest metru na kamenita tla. Na srečo si je mali puobič prebiu samo čelo an bo ozdravu u adnim tjednu. U HLODIČIH BOJU U KRATKIM POSTAVILI FARMACIJO Pred kratkim je paršU u našo vas farmacist, ki je dobiu natečaj (concorso) za ustanoviteu farmacije u našim kamunu, de bi ušafu primjeren lokal. U kolikor nam je znano do sadà ni dobiu prostora. Višno bo muoru zgradit novo hišo. Do sadà smo imiel najbližjo farmacijo u škratovem. ki je deleč od naše vasi preko 8 kilometru. Nova farmacija je bla pru potrjebna an bo imjela sigurno dosti djela, ker se je boju posluževal tud ljudje dreškega kamuna. Pru bi bluo, de bi se u Hlodičih irnjelo tud zdraunika, ki bi stalno tle živu. Troštamo se, de boju poskarbjel tud za tega. BEVCE’ — Dne 22. avošta sta se poročila u naši farni ejerkvi Dreščak Repič, iz naše vasi an Duš Marija iz vasi Duš pri Srednjem. GORENJI GRMEK — Dne l. setem-berja je umrù naš vaščan Džidži Vogrič (po domače Lukejov), star 27 Ijet. Mladi puob je biu dugo cajta bolan an je umrù u Konvalešencjarju u Pa-luzzi, kjer so ga tud pokopal. Družini renkega Džidža izrekamo naše sožalje. SLAPOVIK — Iz Belgije nam je par-šla žalostna novica, de se je smrtno po-nesrečiu u mini, kjer je djelu, naš vaščan Guš Anton (p. d. Feletov). Renki Anton je zapustil svojo hišo pred 28. ljeti an nesreča je tjela, de ne bo več vidu svoje rodne zemlje. Naj mu bo lahka juška zemlja. AHTEN Deficit kumunske bilance Ljetos naš kumun o ma dan deficit za dan milijon no póu. Zavoj tega miništra-cjon kumunal ne ba premuerana aumentati fogatik (družinski davek) za ljeto 1954. Z novim aumentom an če drugo ljeto o ne bo móu kumun dosti špež za plačati špitau tjem bozim, no majó špe-rančo priti spekat na parenžjo. ČEDAD Novi vozni red autobusa Čedad - Stara Gora Do 29. novembra bo vozil autobus iz Čedada r.a Staro goro ob telih urah: 6.25, 8.25, 10.25, 15.20; iz Stare gore pa se bo vraču ob 7.15, 9.30, 12.05 an 17. Autobus, ki odpelje iz Čedada ob 8.25 Mizerja na se usak dan buj čuje tu našim kumune. Večina može par nas so brez djela an no ne vjedo kako no mar jó njih fameje daržati ore. Težje, ki no majó sve judi tu Franciji no ne morejo parčakati dosti pomoči, zak še tačje dan djelovac u se uódinjà jušto za živiti. Z drugim krajam smo šfrutani usak dan buj od tas, ki no nam je kladajo za te štjeri meline, ki ve mamó. Judje so siti fin do hàrla takega živenja. Anjelé te se temu parložl0 še strah, ki so ga usjali nacionalisti po naših vaseh, češ, ki smo tu velicim perikulju, ki no pridita kaki neredi blizu kunfina. Dan pakóu komplet! Te boe ženice, te boe matere, ki od pu-litike no ne kapišajo neč, za ejele noči njeso morlé zaprjeti oči. Zaperle so se tu hišah an par več krajah pjele rožaiih, zak u Buoh pomaj uàsniti to napetost tu tjelem svjetu. Zdi se, ki ve preživljamo te zornade, ki smo preživljali pred desetimi ljeti. Fašisti no usako sort laž-nic se impensuajo za še buj strašiti judi. Nazadnje to je souse na farsa. To se zdi, ki te nareto na puošte za ne naàti tu pažu živiti naših judi. Smo živili 25 Ijet pod fašističnem terorjem. Tu ti zadnji uéri so Todeski an njih servitorji usaki dan zaànjali ta na- To ie štjeri ljeta od tega, ki smo brali ta na žornalje, ki ministrstvo za javna djela (Ministero Lavori Pubblici) e do-deliu 12 milijone lir za narditi viskorški vodovod, a fin donàs to nje bo še neč nareto. Dolenja Viskorša na muore točiti vodo od potoka, ki na nje zdrava, saj e jo mjedih sam škartou žej tàboto. Judje no anjelé uprašajo, a to je rjes ali ne, če so dodelili te milijone. Če so je rjes dali, kam so šli fir.išauat? Možje, ki so ta na kumune oc bi muorli se interesati za to rječ àn vjednti kuo povjedati judem. IMENOVANJE NOVEGA SPRAVNEGA SODNIKA (GIUDICE CONCILIATORE) Za novega spravnega sodnika (Giudice Conciliatore) je biu pred kratkim imenovan Miskorja Benvenuto taz K amabile. Tega imenovanja so judje zlo konten-ti, saj novoimenovani spravni sodnik to je domač človek, kompetent an štirr.an od usjeh. Naš žornal, tikerega Miskorja to je zvest parjatel, mu s ejelem sarcam častita za to imenovanje an o' mu augurò najbuojše u tjem njegovim delikatnim djelu. ZA TE, KI SO MJELI KAZONE POŠKODOVANE To je dosti naših judi, ki so mjeli tu uéri kazone zažgane ali poškodovane ta Zahcrón od Kozakov an Nemcev an ker nàs z ubivanjem an s požiganjem hiš. Use tuole no majó naši judje pred očmi. Ura na bi tjela beti, ki to se finiSéj dan bót za simpri s tom napetostjo. Naši judje no majó bizunjo paža. No majó bizunjo djela an kruha. No majó bizunjo predusém, ki kle par kunfinu no se ustvarita dobri rapuàrti z našimi bližnjimi bratri, ki so tje pokréj Nadiže. ZA RAZISKOVANJA ZAVRŠKIH JAM Visoki komisarjat za turizem (Alto Commissariato per il Turismo) e dodeliu videmskemu zavodu za turizem (Ente provinciale per il Turismo) več milijonou lir za pospešitev (incremento) turizma u naši provineiji. Od te usote denarja, na part na té beti ložena a dišpozicjon za raziskovanje Završkih jam. CJESTA OD PRJESAKE DO SEDL1ŠČ NA MA’ BIZUNJO PJESKA Cjesta, ki od Sedlišč na peje na Prje-sako na je tej dan potok. Moviment po njej u je tu tjelih zadnjih ljetih zlo venči kuj pred ljeti an zatuo na ma bizunjo beti inglerjana. če to jo bo šp pustilo itako, ki na je anjelé, u če priti dan, ki to ne bo morló Še uóziti po njej. Bardski konsejerji naj se okupajo no mar še ža te problem. škoda na jim n je ba še plača r.a, njeso jih morii več na novo narditi. Itako te planine, kamor so poljete honili krave past so ostale zapuščenč. Dobro to bi tjelo beti, ki no fameje, ki so tarpjele škodo se interesajta za narditi domando Zavodu za gorsko gospodarstvo (Ente Economia Montana), zak o jim pridi na pomuoč, ker to je dan leč, ki država (Sta-to) o plačuje 75% špež tjem, ki no boju kazone na novo nardili. S pomočjo, ki na jo daja država na podlagi tega leéà, so ljetos tu Karniji nardili dosti kazone. Dnako no bi muorli narditi še naši judje. SV.LENART SLOVENOV U našim kamune se je u parvem semestru tega ljeta rodilo 4 otrok, umrlo jih je 6 ljudi an so ble 4 poroke. Rodili so se: Feletič Patrizia hči Andreja; Koson Loreta hči Angela; Terli-ker Kostantin sin Egidija; Bledič Jole hči Umberta. Umrli so: Bledič Ernesta stara 50 Ijet iz Podlamunje; Terliker Kostantin novo-rojenàek iz Jagnjeda; Kjačič Feliks star 53 Ijet iz Dolnje Mjerse; Garjup Anton star 65 Ijet iz škratovega; Kjačič Jožef star 67 Ijet iz Utane an Krizetič Marija stara 50 Ijet iz Sv. Lenarta, ki je umrla u Belgiji. Poročili so se: Garbarino Dante iz Santa Margherita Ligure an Zanini Armida iz škratovega; Sudati Secondo iz Milana an Tonino Alojzijo iz Dolenje Mjerse; Camussi Rodolfo iz Mernico an Dornjak Severino iz Jagnjeda; Cicutttni Alfeo an Vogrič Marija oba iz škratovega. SENIK U PLAMENIH — Pretekli tjedan se je še iz neznanih uržuhou užgau senik našega vaščana Kjabaj Natale an mu pogorjelo približno 10 kuintalou sena. Po več ur djela so je vaščanom posrečilo pogasiti ogenj, škoda znaša približno 60 taužent lir; Kjabaj nje biu zavarovan pruot ognju. ČAMUR — Pretekli tjedan je biu parim med naše djelouce, ki djelajo u fabri-ki cementa, sindikalni zastopnik Italijanske Konfederacije Djela., Ta zastopnik se je zmeniu s sindikalnimi zastopniki fabrike glede šiorera. ki se bo u kratkem nardiu, zavoj tega, ki gospodarji neičeio zvišati plač djelucem. SV. PETER SLOVENOV Smrtno se je ponesrečili Uso našo okuolico je zelo pretresla smrtna nesreča, ki je zadjela našega vaščana Cernoja Jožefa, star 61 Ijet. Mož je šU na senik po lestvi an je naruodno stopu na klin an padu z visokega na tla. Šobit potlé so ga pejal u čedadski špitau, a zdrauniki mu njeso mogli več pomagat an je umrù čez dva dni. Parpe-jal so ga damù an ga pokopal na domačem britofu. PADU JE Z MOTOSKUTERJEM Pretekli tjedan se je močno ponesrečiu z motoskuterjem naš vaščan Alajz Kru- čil, kar se je vraču z djela, ki ga opravlja kot geometer par popravljanju komunskih ejest u Gorenjem Barnasu. Kar je parsù pod Gorenji Bar nas mu je spo-darsnilo sprednje kolo an je takuo padu, de se je močno udara u desno kolje-no. Pejali so ga hitro u videmski špitau an se bo muoru zdravit več kot dva mjesca. DAUČNA KAMUNSKA KOMISIJA Z dekretom finančne intendence je bla sestavjena kamunska davčna komisija (Commissione eensuaria comunale) za štjer ljeta. Tisto komisijo sestavljajo teli možje: Dorboló Peter, Domeniš Štefan, Podreka Valentin kot efektipni člani an Dorboló Fauštin, Bevilacqua. Alfred r.n Mulič Anselm kot suplentni člani. Komisija je imenovala Dorboló Petra za svojega predsednika an Domeniš Stefana za sekretarja. ROJSTVA, SMRTI AN POROKE MJESCA AVOŠTA Mjesca avošta so se u našem kamunu rodili 2, umrlo jih je 6 an bla je ena po- ro»\a. Rodili so se: Gallo Giovanni sin Andreja 'z Gorenjega Barniasa an Marzolli-ni Tiziano sin Rudolfa iz špetra. Umrli so: cernoja Anton sin pok. Valentina star 74 let; špehonja Roza hči Jožefa stara 76 Ijet; Vogrič Alojzija por. Brosadola hči pok. Karla stara 74 Ijet; Fre.nceschinis Giobatta pok. Jakoba star 81 Ijet; Caffi Jožef pok. Ivana star 58 ijet an Cernoja Jožef pok. Petra star 61 Ijet. Poročili so se: Ricci Brano, brigadir finančne straže s špehonja Bruna, učiteljica. PUOJE — Pred kratkim, kar je po-fcjeru sadje, je padu z drevesa Kccjunič Ivan, star 65 Ijet an se mečno udaru na harbtu Ponesrečenega so šobit pejal u videmski špitau, kjer so zdrauniki ugotovil, de se je zlomu harbten.ico. BJACA — Na naglo je umrù naš vaščan Cernoja Anton. Pogreba se je udeležilo dosti ljudi, saj je biu pokojni Anton lepuo poznan po usej okuolici kot dobar an dielover. mož. Prizadeli družini izražamo naše sožalje. DOLENJI BARNAS — Zadnjo avošto-vo nedeio je paršlo na romanje u našo ejerku dosti Sloverceu iz Trsta an okuo-lice. Kot je znano, je naša ejerku z’o staro svetišče »Tolažnica Žalostnih« an ra posebno radi obiskujejo Slovenci. Troštamo se, de bo setembra mjesca paršlo h nam še več romarjeu. FO.TDA PRISPEVEK ZA ASFALTIRANJE CJESTE Za asfaltiranje ejeste, ki od Fojde pelje u Videm, naš karnun to dau 20 milijonou lir. Ostale špeže za asfaltirat ejesto boju dale deloma kamunske mini-štracjonl od Pauleta an Vidma, deloma provincialna miništracion. BELI POTOK Prekinjen cestni promet Obveščamo, da bo 11. in 12. tega meseca ukinjen ves cestni promet na cesti, ki vodi iz Cente v Tanameja - Beli potek, ker bodo v teh dneh popravljali most, ki pelje preko hudournika Rankot. Promet se bo vršil iz Cente ta dva dni samo do prelaza Tanameja. DVOLASTNIŠKI BLOK ZAČASNO ZAPRT Pretekli teden so oblasti začasno zaprl® obmejni dvolastniški blok. Mnogo kmetov, ki imajo na jugoslovanski strani senožeti in ki prav te dni spravljajo seno zelo občutijo ta ukrep, ker so prav v sedanjem času travo pokosili in sušili, ki ie prej niso mogli zaradi deževnega vremena. Raznarodovanje in padec prebivalstva v občini Gorjani (Nadaljevanje s 1. strani.) v naših krajih. Ce je res, kot trdijo, d» rimski vladni krogi postopajo na enak način z vsemi prebivalci, ki živijo v državi, ne glede na jezik, ki e a govorijo ali na narodnost, kateri pripadajo, potem bi morali tudi pri nas ustvariti take pogoje, ki bi preprečili propadanje našega naroda, podobno kakor so že storili n® področjih Južne Italije, kjer so v ta namen ustanovili »Cassa del Mezzogiorno*-Pri nas je ta potreba morda še večja, saj je znano, da v Južni Italiji ni tako velika beda, da bi povzročila padanje števila prebivalstva. Znak težke krize v našemu primeru pa so prav statistike, ki govore o stalnem zmanjševanju števila tukajšnjega prebivalstva. niiniiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiii'i h'hiimiitiimuiiiiiihi BRDO Namesto djela an kruha, vojna psihoza ZA NAŠE DELO Garje par kokoših Par kokoših se garje parkažejo najprej na nogah an šele potlé po usem telesu. U začetku se koža na nogah pokrije s siukasto kožico, ki postaja nimar buj čebela an tarda. Zdi se, de so noge an parkli pokriti s suho mauto. Ker kokoši 2I0 serbijo noge jih pikajo an nemjerno prestc-pavajo iz ene noge na drugo. Hitro po tjem začne kokoš čuotat an če je boljezen huda ne muore več hodit. Tisto bcljezen se zdravi takuo, de se Umiva garje na nogah z žajfnico (voda «d žaife) an z mehko spacolo. Potle je trjeba noge dobro osušit an namazat z mazilom. Tisto zdravilo za kokošje garje prodajajo u useh farmacijah. Zdravilo naj se pusti na nogah dva do tri dni, potle naj se ga dol opere z gorko vodo an se še ankrat namaže dok ne ozdravi, tlsakikrat je trjeba dižinfetirat tud kokošnjak. Garje pa pridejo tud na tista mjesta, ki so pokrite s pjerjem. Najprej se parkažejo na glavi, potlé se razširijo na ■vrai, teluo an na tiste kraje nog, ki so poraščeni s pjerjem. Boljezen pride naj-tajš pomladi ali poljete. Na jesen an zimo boljezen se ustavi an se parkaže spet ha pomlad. počas, se hitro utrudi an rada leži takuo, de jo je težkuo spravit spet na noge. če taka živina hodi dougo, se odloči gorenji kraj parkla na petah an u raz-poklini se začne nabjerat umazanija an parkel začne gnit. De parkel gnije se spozna po tjem, de je čam an de smar-di. Učasih začne gnit tud peta ali žile an parkel se sezuje. Sezut parkel lahko spet uzraste, če se ga pravilno zdravi, a ta ie buj mehak an se rad zlomi. Ce so parkli preveč dougi jih je trjeba porjezat. Tisto djelo je narbuojš, de nardi kovač. Kar pa se sezuje parkel ali pa če gnije pokličite živin'.zdraunika (vete- rinar), de vam bo povjedu kakuo j è trjeba zdravit živino. Za živinorejce je zlo slabo, če ima u svojim hlievu živino z dougimi parkli. Namjesto, de bi parkle porjezovali, je dosti buj pametno, koristno an zdravo, de se živina usak dan sprehodi. Zdravilne rože Jesen je paršla an z njo tisti cajt, ki je po traunikih začeu cvetjeti jesenski podlesek, katjerega se lahko prau dobro proda. Jesenski podlesek ali po latinske imenovan Colchicum autumnale je tista svetlo vjoličasta roža, ki ima obliko lijaka (pledre) an ga usi poznajo kot na-znanilca jeseni. Od tistih rož se ne na-bjera cvet ampak čebulica, ki je u zem-ii. U tjelem cajtu so čebulice narbuj debele, imajo u sebi največ redilnih sostane an se jih tud narbuj lahko ušafa. Kar izkopate čebulico, jo muorate olupi» an odrjezat koreninice. Takuo očiščene čebulice jé trjeba narjezat na približno en centimeter debele koščke an jih hitro posušit, če nje ljepe ure, lahko sušite par ognjišču ali na peči, a gledat je trjeba, de se ne prežgejo. Suhe čebulice muorajo biti bjele an kakor z moko potresene an či jih zmečkate se muorajo prelomit an ne samuo upognit. Kar so suhe iih daržite še malo cajta na ajarju, de se še bui posušijo, ker rade ušafajo mufo an take sevie de njeso več dobre za prodajat. Tud čebulice, ki so prežgane se ne muore prodat. Tista roža je zlo strupena an zatuo imate z nabjeranjem čebulic dve koristi, zatuo ki u tistim cajtu iztrjebite tud strupen trauniški pleveu, ki ne pusti rast travo an djela fuotar manj vrjeden. I l iru 11 n m Hlinili 1,11 m i m i i.n n uh i I I i lil i I1IIIIIIIIIIIII i ut iiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiniiiii imunimi i i i ri t iii iiiiiiiiii Kis sc gravili Èie an oh ria Tisto varsto garij se zdravi takuo, de se kokoš umiva u vodi u katjero se da japneoc-žvcpiene brikete. Tud sada muorate iskat koloradskega hrošča Kar kopate krompir je ljetos zadnji «ajt, de odkrijete koloradskega hrošča A@ILAW€I • iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lunin lunin lunin i um n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiii lunin CRT1CE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE Čakanje Bukovi hlodi Orjehovi hlodi čerješnjovi hlodi Smrjekovi hlodi Jesenovi hlodi Borovi hlodi Ankrat je bla žena, ki je imjelo takuo ljepo hčer, de je nje blo dnake deléè na okuol an zatuo je imjela nimar dost snubačeu. Zenà pa je jala: »Duo bo teu imjet mojo čečo, muora takuo dugo z mano guorit, de bom jala, de tuo so lagé.« Nekšan gaspuod je imd tri hlapce. Ta narbuj mladega hlapca so imjel usi za, norcà. Ankrat so pejal tri voze gnoja blizu hiše tiste žene. Zjutra je jau ta narbuj stari hlepeč: »Dcnàa bomo pejal gnoj blizu hiše tiste ženč an bomo z njo guoril an jo parpravli, de bo jala: »Tiste so use lagé.« Ta narbuj mladi hlapac por’éé : »Tud jest čem guorit z njo.« Sadà por'è.é ta narbuj stari hlapac : »Dobro jutro Bog daj, mati! Kaj djela-te, mati?« Žena por’éé: »Zejé pljevem.« Sadà hlapac ne vje več kaj povjedat, de bi žena jala, de so tiste lagé. Potlé peje gnoj ta drugi hlapac an por’éé: »Dooro jutro Bog daj, mati! Kaj djelate, mati?« Žena mu odguori: »Zejé pljevem.« Sadà tud on ne vje kaj z njo guorit, dc bi žena jala, de tiste so lagé. Sadà peje gnoj ta narbuj mladi hlapac an por’cé: »Dobro jutro Bog daj, mati! Kaj djelate, mati?« Zena mu odguori: »Zejé pljevem.« On pa ji nazaj por’éé: »Mi smo ga pa že devet soaou narjezal.« Zenà mu por'če : »Tuo je dobro.« A hlapac ji nazaj por’éé: »Nje dobro, ker nam je sagnilo.« žena por’éé: »Tuo je slabo.« A hlapac por’éé: »Nje slabo; smo ga pejal na njivo an je uzrastlo debelo drevo.« Zenà por’éé: »Tuo je dobró.« A hlapac por’éé: »Nje dobró, drevo je bluo prazno znotar.« Zenà por’éé: »Tuo je slabe.« iiHMilwiiiiiiiii iiiiniiiiiil!iii,rn Miiiniii'1,1 ,i'iiiii.iiuiii'i'i iiiiHiiiilimiiliiiiiMllililiiiiiiiiiiii'Mii;■ luninim il l.miiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sedem Ijet par bjeli kači Ankrat je šu adàn majhan puobič u gost po darvà. An dan je šu blizu globoke jame z brjemenom na ramana an mu je spodarsnjelo an takuo je notar padu. U jami je bluo dosti kač, a parva med njimi je bla kačja krajica, ki je imjela na glavi diamantovo krono. Puobič se je zlo bau kač, a mu njeso neč hudega nar-dile. Hitro se jih je parvadu, le lačan je biu. Vidu pa je, kakuo ližejo kače nek kamen, pa ga je tud on sam začeu lizat an takuo nje biu več lačan. U jami med kačami je živu sedem dougih ljet. Kar pa je preteklo sedmo ljeto, mu je kačja krajica jala: »Puobič, ti bi rad šu damd, ali ne?« »Servjede bi šu rad damù,« ji je odguo-riu puobič, »samuo ne vjem, kakuo.« »Ne skarbi za tuo,« mu je jala kačja krajica, »a ne smiješ nobednemu povjedat kje smo skrite!« Puobič je objubu kačji krajici, de ne bo nobednemu povjedu, potlé je sednu kači na rep an onà ga je varglà iz jame. Puobič je šu veseu pruot duomu. Usi domači so se mu začudili, ker so mislili, de je že od dugo cajta umrù. Na use viže so ga domači prosili an silili, naj jim povje, kje je biu tekaj cajta. Puobič se je branu dugo, a kar ga njeso ankul pustil u m j er, jim je povjedu, de je biu u jami par kačji krajici. Sadà spet ga njeso pustil u mjeru an pokazat jim je muoru tisto jamo. Sli so k jami. Puobič je šd gor na deseto bukvo an na glas žvižgu. Zažvižgu je parvikrat — nič, zažvižgu je drugikrat — spet nič, zažvižgu je trečjikrat — an iz jame se je parkazala kačja krajica, bjela kača, ki je imjela djamantovo krono na glavi, žalostno je jala: »Puobič, puobič, zaki si povjedu kje sem?« Potlé je kača jala usem ljudem, ki so tli okuol jame, naj pustijo, de se še ankrat obarne. A kar se je obarnila, je po-derla devet bukovih dreves, le desete bukve nje mgolà, na katjeri je biu puobič. Sreča njegova, de je šd na deseto bukvo, zak drugač bi biu ubit. Bjelo kačo so ljudje ubili, ji uzeli djamantovo krono an jo draguo prodali. Ljudska pravca iz Beneške Slovenije: Boter petelin in njegova zgodba Ko je petelin spal pod streho, mu pade na glavo slamica in se zelo prestraši, ker misli, da je potres. Ta dogodek pove raci in zato skleneta oditi skupaj po svetu. Med potovanjem srečata mačka in ta ju vpraša kam gresta. Ko mu povesta, da je bil ponoči potres, zaprosi tudi on, če gre lahko z njima po svetu. Kmalu potem srečajo psa in tudi ta jih vpraša kam potujejo in mu dovolijo, da gre z njimi. Pozneje se jim pridružita še osel in vol. Utrujeni in lačni pridejo v gozd in se posvetujejo kaj jim je storiti. Tedaj zleti petelin na bližnje drevo in zagleda daleč malo lučko. To je bila hiša razbojnikov. Ko pogleda pes skozi okno, vidi polno hišo mož, ki so pravkar zvrnili polento, živali sklenejo, da prestrašijo razbojnike s svojimi già" sovi in v resnici prav tako storé. Pete- lin glasno zakikirika, raca zagogota, pes zalaja, osel zariga in vol zamuka. Razbojniki se na vso moč prestrašijo, puste večerjo in se vsi razbeže po črnem gozdu. živali vstopijo in začno jesti. Potem petelin zleti v dimnik, maček se skrije na ognjišče, pes pod mizo, raca v čeber, osel leže na tla in vol se stisne v kot. A hlapac por’éé : »Nje slabo, ker je bluo pouno meda.« Zenà por’éé : »Tuo je dobró.« Bruna an barda hceralica Ko pride en razbojnik gledat kaj je v hiši, ga maček pri ogijjišču opraska, petelin ga umaže s sajami, pes ga ugrizne, osel brcne, vol pa ga z rogmi vrže skozi iviAi ajuk j........... 1 ....i .i i , btev. IS Za naše mlad večerja kuhana, e paršou njaukoč tah njej maček: »Cečica, a to če beti še zame kej večerje?« Cečica ne mu ljepo rešpondala: »O, ja: kar ta,h mené pridi, bomo kup večerjali!« Cečica ne kuhala indavant. Kar e ma- tale bi par njej u pride še pàs an a upraša: »Cečica, me boš dala kej večerje?« Cečica na spek reéé : »O, ja, kar 110-tre stopni!« Potem u pride še petelin an o jo uprosi za večerjo. Cečica še njega na notre kliče an kar ne bà večerja kuhana, so sousje kup jedli an potem šli spat. Ponoči u pride tu čamero strašen mož an čečica od strahu na zajoče an začne klicati: »Tuj, tuj, njaukej, zak u me ne mož ne snéj ! Pàs, pàs, lajej, zak u me ne mož ne snéj ! Petelinček kikirikej, zak u me ne mož ne snéj !« Maček e zanjaukou, pàs zalajcu, petelin zakikirikcu; mož e se pa ustrašou an pustou tu čameri órou kolouràt, ki e móu za sabo, an e uteku. S tjem kolouratam ne parslà čečica zjutraj ta hiši. Golouzna mačuha ne uzela órou kolourat an druho nuoč ne poslala tu češtjel spat suojo hčer, zak ne kudala, ki na éé onà mjeti še ljušega. An ta čečica ne se tu čestjelu kuhala večerjo an še anjelé e paršou maček an jo uprašu, če na mu té dati kej večerje-Onà pa ne ha vehnala an za njem se derla. Potém e paršou pàs an petelin a n še ne z hardama vehnala. Potem ne sama snjedla večerjo an šla spat. Ponoči a paršou spek te divji mož an čečica ne začela klicati mačka, zak u začni njaukati, pesà, de bi laju an petelina, de bi kikirikou. Maček e jej od de-léé rešpondou: »sama jedla, sama njaukej !« Cečica na spek kliče pesà, zak d lajej a še te u jej povje naj sdtna laja an petelin u je reéé naj sama kikirika. Majedan u se nje oglasu zanjo an divji mož e jo razbrendenóu, nje hlavu pà luožou na okno. Zatuo, ki čečice to nje bo zjutra vidati nazat ta hiši, ne šla mati ja hledat, a tu češtjelu ne vidala kuo te z nje hčerjo točalo. Odgovorni urednik: Tedoldt Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica Hlapac por’éé: »Nje dobró; paršu je medved an je vos med pojedu.tf Zenà por’éé: »Tuo je slabo.« A hlapac por’èé: »Nje slabo; smo ujeli medvjeda, pa smo devet sodou meda iz njegà izstisnili.« A žena por’éé: »Tuo je sakramjenska lahà.« Takuo je ta narbuj mladi hlapac do-biu tisto čečo za ženo, čeglih sta ga ta druga dva hlapca imjela za norca. Uboha čečica ne mjela hudo mačuho.. Ta mačuha ne mjela močno dičjar sun-jo pravo hčer, ki je ubohu čečico odjala an prehanjala, ejtu ki ne lé morlà. Blizu njih hiše te bi dan češtjel, u tikerem te usako nuoč strašilo. U ta čištjel ne dan bót mačuha poslala to seruoto spat, za ejtako se liberati od nje. Seruota ne ubouhala an ne bà konten-ta, ki almankuj ponoči u je ne bó majedan prehanjou. Tu češtjelu ne se začela kuhati večerjo an, še prej ku ne bà ..«m Itn K I M H umilili Il II II IMIHI ■ 11 filili ■ | lll'llllilllll'll.l III llt'1 ■ >■ » I'Il .| I II |itH|l|!|i|H|>|||l|H|l|||l|||||l|l|l|i|l| vrata. Ko razbojnik pove svojo zgodbo svojim prijateljem se mu posmehujejo, a nazadnje mu verjamejo in zapuste gozd, ker se boje, da se jim ne pripeti še kaj hujšega. Ko so živali premagale in prO' gnale razbojnike šo cjflšle dalje v svet-V hvalo botru petelinu se v tistih kraj*# niso nikdar več pojavili razbojniki. Ankrat je orač orau na puoju. Pa za-sliš, de u bližnje gozdu je nekaj, de poka an cvil an zatuo gre gledat. Vidu je, de je medvet ujeu zajca an ga jedu. Orač gleda, a medvet mu povje: »Le počaki. kar snjem zajca, bom snjedu še tebe an tvoje vole!« Prestrašeni kumet se vos tresu za strahom. Na robu gozda je sedjela lesica an je jala kumetu: »Buotar, le nič se ne buoj ! »Kumet zatrobi u pest, de je kar do-njelo po gozdu. Medvet pogleda an upraša: »Buotar, kaj pa je tuo?« »Nič hudega, louci gredo na med v jede!« »Potlé pa oprosti« — reče medvet — »muoram jeti hitro, de bom tud jest tam« an zbježi u gozd. »Lesica se smeje: »Vidiš, človek si, a si malo furbo! Ce bi ti jest tega ne po-vjedala, bi te medvet snjedu. Zatuo jutri ne pozabit na petelina.« Drugi dan zguoda zjutraj potuče adàn na vrata. Kumet ustane an se popraska za ušesom kar se spuomne kaj je objubu lesici. Mislu je: »škoda je petelina!« Zala ju je kot pes an lesica ga upraša pred vrata: »Buoterček, duo se pa oglaša?« »Nič hudega, louci grejo lovit lesice.« »Potlé pa, oprosti,« reče lesica, »bom kar hitro uteklà, de bom tud jest tam.« šla je, de se je za njo po dvorišču an po vartu kar kadilo. Dvje rezjanski popeuki Ce mi daš petelina, ti bom nekaj povje dala.« — »Dam, pa še rad, buotia!« »Pru! Zatrobi pa takuo, kot trobijo louci: trarara-tata.... Vidu boš, kakuo bo medvet bježu!« Gora Kila mojà nà ma tristi počuvdl; da koj se pride nùtu dno, nà ma tristi anu dnó. Lipa mà, ke bej na je? ni sad té ja nimava. So te deleène rožice, kakù lipo to mi je, nu S6é le lipee to mi je — ta rvana je —