rm LETO XXXVII. Številka 8 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 21. februarja 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Piero Rismondo spada med še žive priče avstro-ogrske monarhije, ki so vsrkale vase večjezičnost in večkulturnost tiste nekdanje državne tvorbe. Vzra-sel je v Trstu, na sečišču italijanstva, slovenstva in nemštva, ali, malo širše zajeto, romanstva, slovanstva, germanst-va. Postal je srednik med temi tremi evropskimi svetovi, predvsem zavezan italijanski in nemški besedi. Dunaj mu je postal druga domovina — čeprav je ravno pri njem težko govoriti o prvi in še kaki drugi in tretji domovini. To svojo posredniško zavest je dal tudi sinu, ki vodi v Celovcu urad Avstrijske tiskovne družbe APA. Prejšnji petek, 15. februarja 1985,je Piero Rismondo obhajal 80-letnico. Iskreni prijatelj koroških Slovencev Kurt Skalnik, vodja pisarne zveznega predsednika Rudolfa Kirchschlagerja, je izpolnil prvih 60 let svojega življenja v sredo, 20. 2. 1985. Njegova premočrtna pot se da orisati v kratkih besedah. V dobi nacizma je deloval v odporu, po osvoboditvi leta 1945 na vodilnih mestih v študentovskem gibanju. V letu 1957 do 1967 je bil glavni urednik katoliškega dnevnika „Die Furche". Od leta 1969 naprej deluje v predsednikovi pisarni. Vodi tudi časnikarski klub „Presseclub Con-cordla". Obema slavljencema iskreno čestitam v imenu uredništva NT. Jože Wakounig glavni urednik GAL: edina alternativa za celovške Slovence Dolgo, dolgo je trajalo — sedaj pa imajo Slovenci v Celovcu končno listo, ki jo lahko 17. marca brez pridržkov podprejo. Ta lista je GAL — »Zelena alternativna lista" (Grtine Alternative Liste). Med prvimi 5 kandidati so trije celovški Slovenci. Na prvem mestu kandidira naš veliki prijatelj, odvetnik dr. Sepp Brugger, ki ga poznamo ze kot kandidata KEL-ALK pri zadnjjh deželnozborskih volitvah. že na drugem mestu kandidira Slovenka Mira Šmid, po-le9 nje pa med prvimi petimi kandidirata še Raimund Vospernik (sorodnik ravnatelja ^•ovenske gimnazije) in Otmar Artač. Kot nam je Mira Šmid Povedala, je GAL edina volilna skupina, kjer so Slovenci dejansko enakopravi, kjer pa se Qudj vsi nemškogovoreči pripadniki zavzemajo za našo nakopravnost. To so v prete- (dalje na 3. strani) dr. Sepp Brugger Raimund Vospernik Otmar Artač Se bosta SPO in OVP spametovali? »Najkasneje zdaj, ko smo slišali značilne Haiderjeve izjave v zadevi Reder-Frischenschlager, bi morali večinski stranki SPO in OVP spoznati, da ni druge možnosti, kot se nedvoumno odpovedati vsakršnemu poslabšanju dvojezične šo-le.“ Tako predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc v posebni izjavi za tisk. „Če bi večinski stranki tega kljub temu ne storili, bi bili spet enkrat soodgovorni za nezadovoljivo pre-maganje rjave preteklosti.11 V tej zvezi je predsednik Narodnega sveta ponovno opozoril na dejstvo, da odgovarjajo Haiderjeve zahteve po ločenih šolah nekdanjim šolskopolitičnim smernicam NSDAP za Jude. Že iz tega je razvidno, v katerem interesu bi bila vsakršna negativna sprememba dvojezične šole: namreč v interesu tistih, ki še danes žalujejo po krvavi preteklosti. Politika STRAN n ČETRTEK, r\ CE C. 21 . februarja 1985 Politika Tednikov komentar PIŠE FRANC WAKOUNIG Pred nekaj dnevi je koroški socialistični dnevnik zelo „strokovno“ udaril po celovški univerzi in nekaterih njenih članih. Strokovno zato, ker je ta članek (2. 2. 1985) očitno zagrešila oseba na precej visokem ali na najvišjem položaju, a se po stari navadi tega časopisa ni podpisala. Nočem sedaj tega članka komentirati, to so napravili ko se mi vsaj zdi „posebna stran“ drugače ne more do živega, jo napada v anonimnem članku. Značilno za „koroški" pogum pisca je tudi, da sam pridno napada člane univerze, osebno pa svojega imena ne izpiše. Sedanji napad na univerzo ni kaj posebnega ali izrednega. Dobro je vkomponiran v gonjo proti dvojezičnemu šolstvu, v ka- Grešni kozel univerza! že prizadeti z univerze, menim pa, da je treba povedati le nekaj misli o univerzi in njenem delovanju. Ustanovitvi celovške univerze je botrovala tudi želja, da bi ta izobraževalna ustanova bila nekaj „tipič-no koroškega" — in to v vsakem pomenu besede in želje. Univerza naj bi pomagala krepiti koroško gledanje na znanost in vse naokoli. Da je tako gledanje proti vsej etiki svobode znanosti in raziskovanj, na Koroškem mnogi še do danes niso hoteli in ne morejo razumeti, kaj šele se s tem spo-prijazniti. Na Koroškem so pač menda pričakovali, drugače si članka „s posebne strani" (von besonderer Seite) ne znam razlagati, da bojo profesorji in asistenti pridno skočili v ojnice obstoječih političnih strank in pridno vlekli vse mogoče strankarske vozičke. Tako se ni zgodilo — ljudi, ki so vajeni misliti s svojo glavo in ki to tudi delajo, pač ni mogoče stisniti v ozek obroč uniformiranega mnenja in strankarske discipline. In ker tem ljudem — ta- teri je univerza bolj in bolj postala neke vrste branik skupne šole in izboljšanja dvojezičnega pouka. In univerza je poleg tega šla med ljudi, njeni člani so se pogovarjali s straši, učitelji, zagovorniki in nasprotniki dvojezičnega šolstva, člani univerze so izdelali reformne predloge — in vse to v najkrajšem času in na zelo strokovni podlagi. S temi aktivnostmi je univerza spodbila precej argumentov, ki so v koroški manjšinskošolski politiki bili neke vrste „ svete krave". In glavno pravilo na Koroškem je, da svetih krav nihče ne sme osporavati. Nekvalificirani, anonimni napadi na univerzo imajo še eno nuanso: ker koroški politični Olimp argumentom univerze in njenih članov v prid dvojezičnemu pouku ni kos, skuša njihovo strokovno delo na zelo skuren način potisniti v kot političnega zlorabljanja, če že ne političnega ekstremizma. In če so nekateri člani univerze spravljeni v ta kot, se jih je mnoge laže znebiti. Potem njihova strokovnost nič več ne šteje. In ne dejstvo, da sploh niso politični ekstremisti! Federalistična uniiaJNTEREG in AID LCM izdelali nova manišisko- nravna načela Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti je kot največja in najbolj reprezentativna strešna organizacija evropskih manjšin že pred skorajda dvema desetletjema na svojem kongresu na Danskem leta 1967 izdelala načela za splošno manjšinsko pravo. Razvoj časa in iniciative, ki jih na tem področju razvijajo tudi državne strešne organizacije, kakor Evropski svet v StraBburgu in evropski parlament v Bruslju, so zahtevale aktualizacijo in dopolnitev teh važnih načel. Prezidij FUENSA se je skupno s predstavniki INTEREGA, to je Mednarodni Inštitut za manjšinsko pravo in regionalizem, ter s predstavniki AIDLCM, organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur, pretekli petek v Munchenu izčrpno bavil z vprašanjem teh načel. Rezultat bo objavljen sredi maja pri prvem povojnem vseevropskem kongresu narodnosti v Ženevi. Ta kongres organizirajo kot nadaljevanje tradicije med obema vojnama omenjene manjšinsko-zaščitne organizacije pod vodstvom Federalistične manjšinske unije. Sedanji mun-chenski sklepi so rezultat široke predhodne razprave, pri kateri so bistveno sodelovali profesor Veiter, profesor Er-macora, razne druge osebnosti in manjšinske organizacije ter koroški Slovenci. Zaradi številnih sprememb in dodatkov v primerjavi z doslej veljavnimi osnovnimi načeli etnične zaščite naj omenim samo najvažnejše spremembe in novosti: Povsem očitno je, da ima v sedanjem osnutku skupinska-kolektivna zaščita narodnostne skupine prednost pred zaščito posameznega člana etnične manjšine, kar ustreza povsem sodobnemu gledanju na potreben, razvoj in razcvet manjšin in zaradi tega ogroženih skupnosti. Pri tem seveda ta načela tudi ne zanemarjajo individualne zaščite. Nadalje upoštevajo nova načela vsa vprašanja, ki so se v vsej teži pojavila šela v zadnjih desetletjih. Tako bi morala industrijska in obrtna politika držav nujno upoštevati, da na eni strani naselitev novih obratov ne postaja instrument asimilacije manjšincev, da pa na drugi strani prešibka gospodarska struktura na selitvenem področju etnične skupnosti ne sili posamezniku v odseljevanje in s tem odtujevanje. Šola naj bi ne posredovala samo materinega jezika, marveč tudi duha zgodovine in kulture narodnostne skupnosti. Glede komunikacijskih sredstev določajo nova načela, naj bi vsaka skupnost razpolagala z možnostmi in finančnimi sredstvi za oblikovanje lastnih radijskih in televizijskih oddaj in z možnostmi lastne založniško-publicistične dejavnosti. Razmeroma široka debata se je razvenela okrog vprašanja svobodne odločitve posameznika za narodnostno skupnost ali proti njej. Ta odločitev more biti sprejemljiva, tako določajo nova načela, le v primeru, da nastane docela brez zunanjega vplivanja in pritiska in da ustvarijo države poprej pravne, politične in socialne pogoje za tako odločitev. To načelo, v starih pravilih na 1. mestu, je zdaj šele enajsti paragraf, kar po svoje zgovorno Ob 100-letnici rojstva Zdravka Švikaršiča bo v ponedeljek, 25. februarja 1985, ob 21.40 uri na 1. programu RTV-Ljubljane oddaja »GLASBENI VEČER". Poleg slavljenca bodo sodelovali tudi koroški zbori in sicer — MoPZ „Folti Hartman" iz Pliberka, »Radiški fantje" z Radii, MoPZ »Kočna" iz Sveč, MePZ „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu. Sodeluje tudi dvor. svet. dr. Pavle Zablatnik Avtor oddaje: Janez Bitenc Predsednik FUENS dr. Vospernik priča o tem, da številne etnične skupnosti — in to je dokazala tudi petkova razprava v Munchenu — s svojimi zgodo- vinskimi izkušnjami težko verjamejo v možnosti docela svobodnih odločitev manjšincev glede narodnostne pripadnosti. Izrecno deklarirajo nova načela tudi pravico do stikov z ljudmi istega jezika in iste kulture onstran državnih meja, kar izrecno poudarjajo tudi helsinška določila. Nova določila prepovedujejo tudi zoževanje manjšinskih pravic na osnovi večinskih sklepov, kar je še posebno važno za nas koroške Slovence z ozirom na dvojezično šolo, prepovedujejo pa tudi oviranje volilnih šans manjšine z administrativnimi ukrepi kot so razne klavzule ali pa neugodne upravne meje znotraj selitvenega področja manjšine. V celoti so nova manjšin-sko-pravna načela pomemben dokument na poti do bolj enakopravnih odnosov držav do Poziv KEL Če ne hodimo slepi skozi življenje, vedno bolj opažamo, kako škodujejo naravi naši, deloma brutalni posegi v njen življenjski cikel. Vsem, ki vidijo zgolj v nadaljnji rasti gospodarstva zagotovljeno bodočnost, pa bi navedli v premislek samo ta majhen računski primer: že 4% gospodarske rasti letno pomeni podvojitev proizvodnje v 17 in pol letih. Če bi torej danes rojeni otrok doživel lepo starost 70 let, bi to pomenilo, da bi se v tem času proizvodnja 4-krat podvojila: to pa pomeni 4-krat toliko avtomobilov kot danes, 4-krat toliko cest, hiš in nenazadnje 4-krat toliko elektrarn. Naše življenje je danes tako udobno, kot nikdar poprej. To dejstvo pa nas ne odveže odgovornosti, da ohranimo našo zemljo z njenimi lepimi zelenimi kotički tudi za prihodnost. Ne čakajmo do tistega dne, ko se bo — hočemo ali nočemo — narava sama maščevala zaradi našega roparstva, ODLOČIMO SE ZA ZDRAVO BODOČNOST IN PODPIŠIMO OD 4. - 11. MARCA 1985 (NA OBČINSKEM URADU) LJUDSKO ZAHTEVO KONRADA LORENCA (KONRAD LORENZ VOLKSBEGEHREN). svojih etničnih manjšin. Verjetno tudi evropski gremiji, ki se v zadnjih letih pospešeno bavijo s temi vprašanji, ne bodo mogli docela mimo načel, ki so jih vzajemno sklenile vse tri pomembne evropske organizacije FUENS, INTEREG in AIDLCM pretekli petek v Munchenu. GAL: edina alternativa za celovške (nadaljevanje s 1. strani) klosti večkrat dokazali — predvsem s konkretnimi dejanji. Med drugim ravno naslednji Primer zelo nazorno dokazuje, kako resno jemlje GAL tudi zastopstvo interesov v Celovcu živečih Slovencev: ko se je Pogajala s VGČ o morebitni skupni kandidaturi, je VGČ zastopala stališče: »Skupna kandidatura da — a brez Slovencev." „Tega“, tako prvi kandidat GAL dr. Brugger, »seveda nismo mogli in hoteti akceptirati. Za nas enakopravnost Slovencev ni fraza, temveč ne-kaj, kar želimo v vsakem oziru Prakticirati." Tako se je GAL raje odpovedala skupni kandidaturi s VGČ, pa čeprav bi morda le-ta prinesla več glasov. Kljub temu to ne pomeni, da GAL nima možnosti za uiandat. Nasprotno: šansa je zelo velika, GAL potrebuje približno 1200 glasov. Če bo vsak količkaj zaveden Slovenec P°dprl to listo, se bi volilni cilj Pfavzaprav moral dati doseči. . V tem primeru pa bi naše 'nterese tudi lahko zastopal človek, ki prihaja iz vrst koroških Slovencev. Mira Šmid Našemu tedniku: »Znano je, da se priznava GAL k rotacijskemu sistemu. V našem primeru to pomeni, da bi k določenemu vprašanju zavzel stališče GAL tisti, ki se z njim najbolj bavi oziroma, ki je od tega najbolj prizadet. K vprašanju Slovencev bi v občinskem odboru torej zavzel(a) stališče pripadnik (pripadnica) Slovencev." Takih vprašanj, ki prizadenejo celovške Slovence, je seveda precej. Konkretno ima GAL v svojem programu naslednje zahteve: • na treh celovških ljudskih in glavnih šolah naj bi ustvarili možnost za obisk dvojezičnega pouka; • obstoječa dvojezična otroška vrtca naj bi občina podpirala v isti višini kot javne otroške vrtce; • SAK kot edini slovenski nogometni klub v Celovcu nima niti svojega igrišča niti ne more pod reguliranimi pogoji trenirati. Zato naj bi dobil isto podporo kot ostali celovški klubi, ki se dajo primerjati s SAK. • Celovec je v zadnjih letih sklenil z Ljubljano pogodbo partnerstva, a ne da bi v njej upošteval tudi celovške Slovence. GAL zahteva, da bi se to spremenilo ter da bi vključili tudi slovenske kulturne organizacije, ki imajo svoj sedež v Celovcu; • nadalje zahteva GAL, da bi v uradnem kulturnem programu mesta Celovec upoštevali našo slovensko kulturo; • poleg tega zahteva GAL večjo moralno in gmotno podporo slovenskim kulturnim ustanovam in kulturnim skupinam, ki se zavzemajo za boljše ra-, zumevanje med obema narodnima skupinama v Celovcu. »Na vsak način je naše načelo: naša stališča v manjšinskem vprašanju bomo vedno izdelali v dogovoru z NSKS in ZSO“, tako Mira Šmid. K temu še pride: »Nobena druga stranka nima koroškega Slovenca na izglednem mestu, tudi KPČ ne." (Šmid). To je tudi poudaril v pogovoru z NT Otmar Artač, ki je mdr. opozoril na dejstvo, da kandidirajo za ČVP in SPČ nekateri demokratično misleči ljudje. Otmar Artač: »Vendar so ti podvrženi strankarski disciplini, podobno kot Cap v dunajskem parlamentu, ki mora podpirati koalicijo SPČ-FPČ. In s tem velike »svobodnjaške" zagovornike vojnega zločinca Rederja." Tudi zato bodo vsi Slovenci v Celovcu 17. marca podprli edino stranko, ki je sprejemljiva za vse Slovence. To je GAL — lista s Slovenci za Slovence! Kmetijstvo Civilna služba na kmetijah V preteklem letu je socialna zavarovalnica za kmete registrirala v Avstriji 159 smrtnih nezgod in 22.000 delovnih nezgod. Pri taki nezgodi ali pa tudi v primeru, da mora kmet ali kmetica na zdravljenje, ki po navadi traja tri tedne, in tudi ob rojstvu otroka, je nujno potrebna pomoč na kmetiji. V takih primerih financira socialna zavarovalnica za kmete začasno gospodinjsko pomočnico oz. pomočnika za kmetijski obrat, ki dnevno opravlja nekaj ur najbolj važna dela, da eksistenca kmetije ni ogrožena. V primerih, kjer je potrebna za dalj časa pomoč na obratu, npr. ob smrti kmeta in če so otroci še nedoletni, je možno dobiti civilnega uslužbenca, ki namesto vojaškega roka opravlja osem mesecev delo na kmetiji. Seveda mora imeti tak civilni uslužbenec primerno izobrazbo na kmetijskem področju, da je dejansko zmožen nadomestiti kmeta pri vsakem delu. Na podlagi te ureditve je npr. tudi možno, da mladoletni sin obišče kmetijsko šolo in v času, ko je civilni uslužbenec na kmetiji, dobi primerno izobrazbo, da lahko prevzame domači obrat. Seveda ja taka ureditev velikega pomena, ker je s pomočjo civilnih uslužbencev možno ohraniti kmetije, ki bi sicer npr. ob smrtnih nezgodah ali ob težkih boleznih kmeta morale prenehati z obratovanjem. Posvetovanje o kmetijskih pokojninah Pri kmetijskih pokojninah je prišlo z začetkom tega leta do nekaterih sprememb. Zato imajo kmetje oz. kmetice možnost, da se informirajo pri kmetijski zbornici oz. pri socialni zavarovalnici za kmete o novih ureditvah. Na kmetijski zbornici, Museumgasse 5, Celovec, se lahko posvetujete vsak ponedeljek in sredo dopoldne, na socialni zavarovalnici za kmete, Gabelsbergerstr. 13, pa vam je svetovalec za vprašanja o pokojninah na razpolago od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure oziroma od ponedeljka do četrtka, od 13.30 do 16. ure. Najpogosteje diskutirano vprašanje v agrarni politiki je v zadnjih mesecih nedvomno novi zakon o tržni ureditvi, in to še posebej nova ureditev na mlečnem sektorju. Deloma ima kmet na podlagi tega zakona o tržni ureditvi za mleko prednosti, v celoti pa nova ureditev ni prinesla tega, kar je kmet pričakoval. Tako v bodoče za kmeta ne bo več smiselno, da bi oddajal mlekarni večje količine mleka, kot ima trenutno kontingenta, ker bo količina mleka, ki jo lahko odda v prihodnjem letu odvisna od površin travnikov. Kmetje, ki v zadnjem letu niso oddali več kot 40.000 kg mleka, so imeli poleg tega možnost, da so pri pristojni mlekarni zaprosili za povišanje količine mleka, ki jo bodo v prihodnje lahko oddali. Posebna komisija je deloma že preverila te prošnje, pri katerih je bilo doslej upoštevanih okoli 200 prosilcev. Sicer pa to ni visoko število, če pomislimo, da so koroški kmetje oddali 2900 prošenj. Nadaljnji kriterij za določevanje količine mleka, ki jo bo kmet lahko oddal, je davčna vrednost, ki pri tem ne sme presegati šil. 180.000,— Pri teh prošnjah bo kmet pred- Kmečki trg in njegove tedenske cene Najbolj pogosta cena za mlade prašiče na trgu je trenutno šil. 27,—/kg (inkl.). Cene variirajo od šil. 26,- do šil. 29,-/kg. Beseda kmetu PIŠE HEIDI STINGLER Aktualnosti v agrarni politiki Vidoma dobil dovoljenje, da bo lahko med 8 in 12% mleka več oddal, ne da bi mu bilo treba plačati dodatni prispevek za pospeševanje prodaje v višini šil. 393/1 mleka. (Zusatzlicher Absatzforderungsbeitrag). Negativna pri novem tržnem zakonu je ureditev direktne prodaje mleka, ker so pri tem bili upoštevani le interesi mlekarn, ki od kmeta na vsak način skušajo kasirati prispevke za predelavo mleka in mlečnih- produktov (Vervvertungbeitrage). V celoti so ogromne količine mleka, ki se v Avstriji preveč producirajo, postale za kmeta in tudi za plačevalce davkov, velik problem. Avstrija sama konzumira v zdnjem času stalno manj mleka in mlečnih produktov, tako, da je treba odveč producirano mleko eksportira-ti. Če pomislimo, da je v Avstriji npr. 1 kg sira že znatno dražji kot 1 kg mesa, razumemo, da konzum mlečnih produktov stalno pada. Ko proda kmet mleko, plača splošni prispevek za pospeševanje predelave (trenutno 34g/l), če pa odda večjo količino mleka, kot ima za to dovoljenje po kontingentu, plača še dodatni prispevek za pospeševanje predelave, ki znaša trenutno šil. 3.93/1 mleka (Zusatzlicher Absatzfčr- Inkluzivne ceneod d0 živo pogosta ekstremna cena cena zaklano od — do pogosta ekstremna cena cena voli 26,40 do 30,47 29,37 31,02 55,— do 56,65 55,55 57,20 biki 28,82 do 31,46 30,80 31,68 55,55 do 58,85 57,42 59,95 krave 16,50 do 21,45 20,02 37,07 do 42,90 40,15 44,- telice 23,65 do 26,95 25,85 — 47,30 do 50,60 48,95 teleta 39,30 do 40,70 41,80 — 46,20 do 52,80 51,70 — mesnati prašiči 20,24 do 22,88 21,67 23,65 23,98 do 27,06 25,30 27,39 svinje 18,15 do 20,02 19,25 — 20,90 do 24,20 23,32 derungsbeitrag). Še manjkajoče stroške za pospeševanje eksporta kasira država od vsakega plačevalca davkov. Seveda ima neugodna situacija na mlečnem sektorju tudi vpliv na rejo in produkcijo goved. Kljub temu, da Avstrija menda eksportira stalno več goved, kmetje tožijo, da so prvič cene za govedo nezadovoljive, z druge strani pa je sploh težko dobiti odjemalce za govedo. Koroška je dala v letu 1984 iz javnih sredstev na razpolago nad 36 miljonov šilingov za pospeševanje eksporta goved, vendar trenutno ni možno kontrolirati, kam je ta denar de-janjsko šel in koliko goved je koroška dejansko eksportirala. Zgleda, da se je le majhen del tega denarja res uporabil za pospeševanje eksporta goved, v glavnem pa je bil ta denar očitno prijeten dodatek za trgovce. Smiselno bi bilo, da bi država preverila obstoječi sistem in zahtevala možnost kontrole pri ekspertih goved. Morda se bo izkazalo, da bi bilo bolj smiselno dati ta denar v obliki direktne podpore producentom, se pravi kmetom. H. Stingler mag, Peter VValdhauser Melhijor Verdel Lovrenc Čertov dr. Jože Lukan Za delo doma in enakopravno sožitie občanov-VS Borovlje Peter VValdhauser, ki se je Feliksu VVieserju zahvalil za njegovo dolgoletno odgovorno delo, izhaja iz znane Podnarje-ve družine. Po poklicu je pravnik, vrhu tega pa zavzet pros-vetaš. Drugi kandidat VS Borovlje je Melhijor Verdel, strokovni delavec v žičarni. Kot tak najbolje pozna probleme in težave žičarne in žičarjev, Pri katerih zaradi kolegialnosti uživa velik ugled. Verdel je tudi predsednik SPD „Borovlje" in se zavzema za čim širše sodelovanje med slovenskimi in nemškogovorečimi kulturnimi skupinami. Lovrenc Čertov, kmet iz Slovenjega Plajberka, je tretji kandidat VS. Zanj je samostojno politično zastopstvo koroških Slovencev eden od temeljev našega preživetja kot narodna skupnost in ohranitve naše samobitnosti. Četrti kandidat je dr. Jože Lukan, profesor germanistike in zgodovine. Z disertacijo o tribunu koroških Slovencev, Francu Grafenauerju, je dr. Lukan zbudil pozornost strokovnjakov, že dolgo pa se zavzema za medkulturno sodelovanje v Borovljah. Volilna skupnost Borovlje se bo v bodoče z isto vnemo k°t doslej borila za delovna rnesta v boroveljskih podržav-Jenih podjetjih in zato zahteva samostojnega direktorja za ži-arno. To je zahtevala tudi v [^zgovoru z ministrom Lacino b' februarja letos v boroveljski ntestni hiši. Odseljevanje pre- „Volilna skupnost Borovlje je samostojna lista, ki ni odvisna od celovških ali dunajskih central. Zato se bomo brez pridržkov in ne glede na narodno ali svetovnonazorsko pripadnost občanov borili za ohranitev obstoječih in pridobitev novih delovnih mest v naši občini. Borovlje so gospodarski center spodnjega Roža in kot obmejna in dvojezična občina so izrednega pomena za razcvit južnokoroškega gospodarstva in za dobre odnose s sosednjimi državami," je dejal prvi kandidat VS Borovlje, mag. Peter VValdhauser Našemu tedniku. Dosedanji občinski odbornik VS Borovlje, Feliks VVieser je odgovorno delo v občinski sobi oddal v mlajše roke, kajti „dovolj dolgo sem bil občinski odbornik in ker vem, da bojo novi kandidati z novim zagonom in z veliko odgovornostjo delali v prid cele občine" (VVieser). bivalcev kot posledica pomanjkanja delovnih mest ne bi ogrožalo samo življenjskih podlag slovenske narodne skupnosti, temveč vseh občanov in vse regije. Kandidati Volilne skupnosti se zavedajo, da je enakopravnost slovenskih in nemškogo-vorečih občanov predpogoj trajnega in mirnega sožitja. To velja za vsa področja. Zato se bo Volilna skupnost zavzemala med drugim za dvojezični vrtec in za skupno predšolsko in šolsko vzgojo naših otrok. Odločno bo nastopila proti vsem poskusom zastrupljanja vzdušja v občini in proti nakanam ločevanja otrok po jezikovnih kriterijih. Kajti samo v duhu tolerance in vdušju sožitja bomo skupno gradili bodočnost Borovelj. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". UREDNIŠTVO: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta). Rož, Podjuna, Žila Tek treh dežel 1985 Čudovito, vendarle dokaj mrzlo zimsko jutro, je dajalo dostojen okvir letošnjemu teku treh dežel “ — že tradicionalni Ski-Tour 3. Blizu 2000 tekačev ali tudi samo ljubiteljev se je zbralo v Kranjski gori na startu. Kakor ob vsaki večji prireditvi, ne manjka predhodno tudi hekti-ke, ki se dokončno sprosti ob štartnem strelu. Vrisk iz tisočih ČESTITAMO Maks Žmaucer iz Vogrč je te dni praznoval svoj 60. rojstni dan. Iskreno čestitamo! , Mariji Rakeb z Blata za 70-letnico iskreno čestitamo. Matija Pinter iz Svetne vasi praznuje svoj 77. rojstni dan. Iskreno čestitamo. Krštanovi babici, Matildi Lutnik z Blata veljajo ob njenem 62. rojstnem dnevu naše iskrene čestitke. Mici Fortin iz Železne Kaple iskreno čestitamo ob njeni 60-letnici. Svoj 60. rojstni dan je te dni obhajala tudi Ana Mak iz Celovca, za kar ji veljajo naše iskrene čestitke. Julijani Lipovšek iz Srni-klavža iskreno čestitamo za 60-letnico in ji želimo obilo zdravja in zadovoljstva. Prav tako je te dni obhajala svojo 60-letnico Ana Kert iz Celovca. Naše iskrene čestitke. Barbari Gabriel z Mač želimo za njen 73. rojstni dan vse najboljše. Svojo 85-letnico je te dni praznovala Terezija Galob z Brnce. Ob tem visokem življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo. Silvija Velik iz Sele-Kota, absolventka Slovenske gimnazije, je na dunajski univerzi zaključila študij medicine. Novopečeni zdravnici želimo vse najboljše in veliko zadovoljstva v tem odgovornem poklicu. grl, in divja jaga oddrvi. Že po prvih sto metrih je razlika med prvim in zadnjim precejšnja, na vsak način pa odloča tudi vosek in klister, ali bo tek prijeten ali ena sama šintarija. Za nas, društ-venike iz Loč, je ta tek takorekoč obvezen in udeležujemo se ga od samega začetka. Letos nas je bilo sedem po številu, kot najmlajši desetletni Peter VVrolich, najstarejši pa ga je prekašal kar za 42 let. Edina ženska Irena je skrbela, da je bilo naše moštvo tudi kompletno. Nista manjkala tudi dvojčka Manfred in Gerhard, kar je napravilo videz nekega sorodstvenega prvenstva. Steza je bila letos zelo hitra in v Sloveniji ter v italijanskem delu zelo dobro pripravljena. Koroška stran je bila na nekaterih oddelkih močno poledenela in to prav tam, kjer je šlo navzdol. Tam niti niso pomagali plug ne palice, drsel si po mili volji in to ni bilo nenevarno. Je namreč to že zadnji del proge, kjer je tekač že nekoliko utrujen — pot navzdol ga pa še dodatno utrudi. Razen nekaj plaviti blekov pa je naša sedmerica prišla srečno na cilj. Nekega Ljubljančana pa je tik pred ciljem doletela nesreča. Utrujenost — padec — pretrgana kita in zlom noge. Toda tek treh dežel ne bi bil vreden svojega imena, če ne bi vladalo na njem tudi pravo prijateljstvo med udeleženci. Tako smo, prej omenjenega ponesrečenca, ki je medtem že nosil mavec, takoj sprejeli v naš avtobus, ker so se oni iz Slovenije že bili odpeljali v Trbiž, kjer je vedno zaključno slavje in razglasitev najboljših. Tam smo ga prenesli v avtobus, ki ga je prepeljal v domovino. Medtem, ko sta Peter in Han-nes dosegla odličen čas, se pravi, da nista potrebovala za 30 km niti dve uri, je to res pohvale vredno. Ostali smo se razmeram in starosti primerno odrezali. Irena je še posebno pokazala, da se tudi z eno roko daleč pride, kajti njena levica menda ni hotela več. Najboljši dneva je bil Italijan Albert VValder s časom 1:16:58, za njim pa Dušan Djurčič iz Jugoslavije ter Italijan Gianpaolo Rupil. Najboljši Avstrijec je bil Markuš Lackner na osmem mestu. Pri ženskah je zmagala tudi Italijanka, Angela de Polo, druga pa je bila Metka Munih iz Slovenije. Kot je bilo že na drugih mestih povedano, je obžalovati, da na Startu ni bilo kakega Avstrijca iz samega vrha — jih mar Ski-Tour 3 ni vredna? Djekše: pogreb Katarine Zorman Mohorjevih knjig. Ohranili jo bomo v častnem spominu — naj ji Bog ves njen trud poplača! • Celovec KULTURNA PRIREDITEV KUD „Tine Rožanz" iz Ljubljane Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in Mladinski dom SŠD Čas: petek, 22. 2. 1985, ob 20.00 uri Kraj: Mladinski dom SŠD v Celovcu, Mikschalle 4 Nastopajo: Železničarska godba na pihala „Zidani most“, Folklorna skupina „Tine Rožanc", MePZ „Tine Rožanc" Športno-plesni pari Dajemo v najem dvoje stanovanj v velikosti pribl. 65 kvadratnih metrov ter trgovske prostore v obsegu 65 kvadratnih metrov. Vsi trije prostori so v Dobrli vasi, Pliberška cesta 9, interesenti pa naj se javijo pri Posojilnici Dobrla vas osebno ali telefonično, štev. 0 42 36 / 20 76. Tinjski galeriji je ponovno uspela razstava posebnega čara in izredne karakteristike. V četrtek, 14. februarja je začel razstavljati Hans Vogler svoje „Pesmi barv", to so abstraktno-meditativne barvaste slike. Slike, sad posebne tehnike — brez vseh čarovnij ali tajnosti, kot na prvi pogled kaže, krepko izžarevajo moč barve in pojem „Pesmi barv" najbolje opisuje te slike. Ta pojem je skovala sr. Johanna M. Senn, po rodu Tifblka, ki pa že desetletja deluje med zapostavljenimi v Južni Afriki. Sr. Senn je k slikam napisala pesmi in vanje zlila svoje občutke ter misli. Slikar Vogler, ki se ljubiteljsko ukvarja s fotografijo, je bolj po naključju prišel „pesmim barv" na sled in svoje tehnike tudi pred nikomer ne skriva. Kdor kupi katero od slik, naj ve, da gre ves izkupiček v dobrodelne namene. Odprtje razstave sta Jakob Miki (kitara) in Roman Ver-del (flavta) glasbeno okvirila. Razstava bo odprta še ves mesec in jo vsakomur toplo priporočamo. Preteklo sredo je spremilo lepo število pogrebcev k zadnjemu počitku gospo Katarino ZORMAN, ki nas je zapustila v 92. letu starosti. Pogrebne slovesnosti je opravil domači župnik Janez Marketz, ki je v izbranih besedah slikal lik pokojnice, saj je vsa leta dolgega življenja živela za bližnjega in za Cerkev. Bila je velika opora bivšega dje-škega župnika Ignaca Murija, predvsem v njegovih zadnjih letih življenja in službovanja na Djekšah. Pa tudi farna cerkev na Djekšah bi ostala brez marsikaterega okrasa, če ne bi bilo rajne Katarine Zorman. Za vse to se je rajni Katarini Zorman zahvalil domači župnik, prav tako pa tudi VVara-schevi družini, ki je v zadnjih letih bolovanja skrbela za pokojnico. Pokojna Katarina Zorman je bila vedno globoko verna in narodno zavedna žena, naročnica in zvesta bralka Našega tednika, Nedelje in uoigoietm Diaga/niK tL Pliberk in talentirani pesnik Janez Pernat z Bistrice je predal blagajniško funkcijo v mlajše roke: njegov naslednik je Andrej VVakounig. Zastopniki EL s podžupanom F. Kumrom na čelu so pred kratkim predali Janezu Pernatu priznanje EL — v zahvalo za požrtvovalno delo. Hodiški pustni ples V soboto, 9. februarja je pri Čimžarju na Dvorcu priredila hodiška „Zvezda“ svoj redni pustni ples, ki je tudi letos bil dobro obiskan. Predsednik društva Tone Miksche, je pozdravil med drugim tudi naše slovenske občinske o.d-bornike ter zastopnika NSKS, dipl. trg. Janka Uranka. Za ples je igrala odlična muzika iz Škofje Loke, ki ji je veljal poseben aplavz in pozdrav. Tambu-raški zbor — vodi Dorica Sabotnik — je uvodoma zaigral nekaj viž, nato pa so se gostje zavrteli. Seve- da, v tem času je toliko pustnih prireditev, da dvorana pri Čimžarju ni bila tako nabito polna kot še pred nedavnim ob društvenem jubileju. Kljub temu pa je bilo vzdušje na višku in bogat srečolov je marsikoga razveseli, kajti bili so dobitki deloma dragoceni, deloma šaljivi. V nedeljo 24. februarja, ob 14.30 popoldne, bo spet pri Čimžarju gostoval „Rib-niški oktet". Gotovo bo to velik kulturni užitek, kajti ta oktet je znan daleč naokrog. Vsi vabljeni! Obvestilo vsem jugoslovanskim državljanom v tujini in bralcem Našega tednika! Trgovsko podjetje MURKA, Lesce na Gorenjskem proti Plačilu na Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu dobavlja avtomobile iz tovarne IMV-Renault, Novo mesto. Vplačilo je možno za sorodnike, znance in druge osebe, ki živijo v Jugoslaviji. Delavci iz Jugoslavije, zaposleni v Avstriji uživajo še poseben popust pri plačilu prometnega davka. MURKA vam vse avtomobile proizvodnega programa IMV dobavlja v najkrajšem roku. Cene so posebno ugodne za R 4 — TL in R 4 — GTL. Vse informacije o cenah, rokih dobava, načinu vplačila, dobite na predstavništvu Ljubljanske banke v Celovcu, telefon (0 42 22) 54 957. Trgovsko podjetje MURKA priporoča tudi vsem kupcem jz Avstrije, da nas obiščejo. Nudimo širok asortiman izdelkov, saj poleg avtomobilov IMV prodajamo tudi vse tehnič-tr°bn tekstilno blago ter prehrambene izdelke za vaše po- Izvozno-uvozno podjetje v okolici Brnce išče tajnico z znanjem slovenščine, nemščine in angleščine. Nastop službe takoj možen, plača po dogovoru. nteresenti se naj telefonično javijo pod tel. štev.: 0 42 57/31 19, 31 20, ali 29 0 05 Rož, Podjuna, Žila Koroški pesniki brali v Cankarjevem domu Na slovenski kulturni praznik v petek, 8. februarja je Društvo slovenskih pisateljev priredilo v ljubljanskem Cankarjevem domu že tradicionalni literarni večer. Na tem večeru so brali poleg letošnjega Prešerenovega nagrajenca Ivana Minattija vidni slovenski pesniki in pisatelji. Prireditelj je povabil na večer tudi zamejske književnike. V polni dvorani, prišlo je približno šeststo ljubiteljev literature, so med drugim brali Ciril Zlobec, Janez Menart, France Filipič, Tomaž Šala- mun in Ervin Fritz. Najbolj živahno je publika sledila Dimitriju Ruplu, ki je prebral izvrstno prozo. Kot zastopnike koroške slovenske literature je Društvo povabilo Jožico Čertov, Janka Ferka in Majo Haderlap, ki so se v Ljubljani predstavili s pesmimi. Naš tisk je vedno o. k. Mohorjeva tiskarna (0 42 22) 56 5 15-12 SŽKTV spet oddajal na črno Skoraj vsi, ki so zvedeli, da tudi letos na pustno soboto oddaja suško-žvabeška kabeljska televizija, so se zbrali pred televizorjem v farni dvorani v Žvabeku. Kar na začetku je vsem znani virtuoz in vižar, Šubert Flop (alias Hubert Krop), s svojo harmoniko navdušil gledalce s poskočnimi vižami. Po političnih in gospodarskih poročilih iz suške občine se je Spokej Kroglar pogovarjal s su- ško tujsko-prometno referentko go. Krepco Flop. Višek letošnje oddaje pa je brez dvoma bil nastop vsem ne-zna-nega „Okl-krajc-trija“ ki je zapel „An Frišn-Šlagar“. Mnogo zanimivega smo tudi slišali, v kulturnih poročilih iz suške občine, ki jih je pripravila glavna urednica SZKTV, Kriš(tof) Lona. Z nastopom ansambla „Energi-ja“ pa je iztekla letošnja pustna oddaja SŽKTV. mladina za mladino Pišeta Werner Novak in Karl Kassl Doslej smo se bavili predvsem z obnovitvijo klubskih prostorov, da bi s tem ustvarili prijetno okolje, ki je vsekakor potrebno za plodovito delo. Upamo, da smo s tem naredili tudi odločilen korak za pridobitev novih članov. Zavedamo se pa, da tudi najlepši prostori niso garant za uspešno delovanje. Apeliral bi na dijake višjih stopenj slovenske gimnazije, da se čim-bolj aktivno vključujejo v to našo dijaško ustanovo, ki je v prvi vrsti namenjena njim ter njihovi izvenšolski izobrazbi. Novi odbor se bo v soboto 23. 2. 1985 srečal v Tinjah in na klavzuri določil smernice za delovanje v tem šolskem letu. Če ima kdo kako idejo, od katere si obeta napredek Zveze, se naj brez obotavljanja javi pri kakem odborniku. Nočemo diktirati in vsiljevati, ampak program naj odgovarja interesom vseh občanov. Ne bo težko ustanoviti ta ali oni novi krožek, vendar se zavedamo, da bo tudi vnaprej vse v miru „hajalo“ (spančkalo), če ne bo določene zavzetosti vsakega posameznika. Sedaj bi se rada oddaljila od poročanja o klubu in zavzela še stališče k stvari, s katero se ne moreva spoprijazniti. Dan 8. februarja je, kakor vsi vemo, naš „skupni“ slovenski praznik. Spet enkrat smo ravno ob tem dnevu demonstrirali „svojo“ skupnost. Ni mogoče biti enotnega političnega nazora, ni pa potrebno da razkosamo in spačimo ta naš kulturni zaklad, ki ga moramo postaviti nad vse drugo. Slovenci vedno spet upravičeno trdimo, da sta dva šilinga (dva jezika) več vredna kot eden. Toda v tem primeru smo šiling razdelili na dvoje petdeset grošev. Nedvomno je bila kakovost obeh prireditev na kar precej visoki ravni, ampak do vrhuncev in do pravega kulturnega užitka bo privedla samo zares „skupna“ prireditev. Prepogosto smo že zlorabljali izrek „v slogi je moč“, nikdar se mu pa ne bomo izognili in tudi midva bova te zlorabljene besede še enkrat izblebetala. Prikrajšani smo samo mi sami — upajmo in delajmo za boljše čase! Podžupan Janez Hudi Valter Gutovnik Raimund Greiner Franc Fera Hubert Dumpelnik Peter Bricmann EL-Globasnica: za boljše medsebojno razumevanje „Za boljše medsebojno razumevanje in upoštevanje drug drugega se bo Enotna lista Globasnica tudi v naslednjih šestih letih dosledno zavzemala," tako prvi kandidat, podžupan Janez Hudi in Valter Gutounik, ki kandidira na drugem mestu. V tej zvezi sta oba poudarila, da je treba upoštevati požrtvovalno delo vseh občinskih odbornikov ter da ne gre, da si npr. samo vodja najmočnejše stranke lasti zasluge, ki jih v resnici imajo vsi zastopniki občine. Vsekakor je globaška EL v zadnji periodi npr. uspešno vodila kmetijski odbor (zanj je bil odgovoren Raimund Greiner), dosegla pa je tudi — kljub enoletnemu čakanju po vložitvi predloga — postavitev dvojezičnih topografskih napisov. Posebno pozornost posveča globaška EL prizadevanjem za več demokracije. Tako je kot edina frakcija pri sestavljanju kandidatne liste upoštevala mnenje prvovolilcev: več kot 2/3 od približno 200 prvovolilcev je pri tej akciji sodelovalo, kar zgovorno dokazuje velik odmev na to hvalevredno pobudo naših globaških prijateljev. Več demokracije — to pa hkrati pomeni, da ne sme biti preveč Prvih 15 kandidatov EL Globasnica 1. Janez HUDL poslovodja Mala vas 2. VValter GUTOVNIK nastavljenec Podjuna 3. Raimund GREINER kmet Globasnica 4. Franc FERA obč. delavec Večna vas 5. Hubert DUMPELNIK kmet Šteben 6. Peter BRICMANN kmet Strpna vas 7. Agnes SMREČNIK prodajalka Mala vas 8. Lukas HUDL vrtnar Globasnica 9. Jože GREGORIČ nastavljenec Podjuna 10. Stanko SCHEST elektr. mojster Strpna vas 11. Poldej SADJAK nastavljenec Podjuna 12. Hubert BOŽIČ kmet Večna vas 13. Martha VVUTTE študentka Mala vas 14. Janez WRITZ kmet Šteben 15. Friedrich SMREČNIK poslovodja Mala vas oblasti v eni roki. Kajti, če se oblast nahaja samo pri enem, obstaja velika nevarnost, da se izkorišča. Ko smo vprašali podžupana Janeza Hudla in drugega kandidata Valterja Gutovnika, čemu se hoče EL-Globasnica v naslednji periodi še posebno posvetiti, sta rekla: »Zlasti nam ležijo pri srcu vprašanje večjih delovnih možnosti v občini ter mladinski problemi." V tej zvezi sta tudi opozorila, da bi moralo čim prej priti do gradnje novega dvojezičnega otroškega vrtca. Hkrati pa sta poudarila, da se je v pretekli dobi ravno EL mq-čno zavzemala za to, da bi imel giobaški športni klub tudi v prihodnjih 25 letih zagotovljeno športno igrišče. Naj se ob koncu še prav posebno zahvalimo za nesebično in požrtvovalno delo Lojzu Gregoriču, ki je pred šestimi leti vodil listo EL in, ki je bil v pretekli periodi njen frakcijski vodja. Vsi vemo, koliko truda je on, skupno s svojimi sodelavci, vložil v delo v prid vsem globaškim občanom. V prid vsem globaškim občanom pa bo EL-Globasnica delala tudi v naslednjih šestih letih. Zato ji bomo 17. marca zaupali ter dali naš glas stranki, ki se zavzema za e boljše medsebojno razumevanje in • resnično enakopravnost vseh občanov. Fridi Sabotnik Franc Spitzer »Najbolj se znamo sami zastopati” „ Najbolje se znamo sami zastopati “, to je vodilo škoci-janske Gospodarske liste (GL). V Škocijanu imajo Slovenci že dolgo tradicijo samostojnega nastopa. Vedno so nastopali enotno in skupno, kar je predvsem zasluga Jogrove, Urankove, Lazarjeve in Tediove hiše. V teh družinah so postavili temelje za uspešen nastop liste, ki se je vedno zavzemala za enakopravnost vseh občanov in močno sooblikovala gospodarstvo občine. Tako tudi uspehi niso izostali. V pretekli dobi sta občinska odbornika Koncilija in Andrej Polcer dosegla vrsto uspehov. Tu omenjamo le redno podporo za dvojezični vrtec, Kulturni dom, slovenska društva, osvetljavo in orgle v škocijanski cerkvi, orgle in zvonove v šentprimoški cerkvi. Začeli so graditi občinsko kopališče na Zablaškem jezeru, promenada v Šentprimož je gotova. GL redno informira kot edina frakcija vse občane z občinskim listom; tako je bila prva frakcija, ki je nakazala problem Križevega pota na Kamnu. Sedaj je za obnovo tega enkratnega kulturno-cerkvenega spomenika zagotovljeno že 600.000 šilingov. Vsak ob- Folti Paulitsch Toni Miksche Hodiše: »Mladina bo podprla EL!“ po šestih letih uspešnega delovanja EL-Hodiše je naši samostojni listi uspelo nagovoriti še več mladih sodelav-cev. To je jasno razvidno s kandidatne liste EL-Hodiše, na kateri kandidirajo predvsem m[adi ljudje. Vsekakor lahko mirne duše zapišemo, da stoji mladina v vsakem oziru za našima občinskima odbornikoma m da bo 17. marca primerno Podprla Enotno listo. Tudi tokrat kandidira kot glavni kandidat Fridi Sabotnik, ki je v pogovoru z Našim tednikom izrazil prepričanje, da bo EL-Hodiše slej ko prej zastopana z dvema občinskima odbornikoma. V tej zvezi pa je Fridi Sabotnik še dodal: „lmamo šanso za tretji mandat. S tem pa bi imeli tudi večjo možnost za še bolj uspešno delo v prid vsem hodiškim občanom." 1- Fridi SABOTNIK 2. Folti Paulitsch 3- Toni MIKSCHE 4. Franc SPITZER 5- Melita AICHHOLZER 6. Kristijan TUSCH ^-Ludvik ZVVANDER 8- Tilka LOIBNEGGER 9- Albert BOŠTJANČIČ 1°- Davorin ČIMŽAR 11- Mihael MOTHE 12. Franc MISCHIUTZ kmet Plešerka penzionist Hodiše kemigraf Prtiče nastavljenec Plešerka nastavljenka Šmiklavž mehanik Plešerka kmet Dvorec nastavljenka Dvorec kemigraf Plešerka gostilničar Dvorec kmet Plešerka penzionist Podlipi čan ve, da je rajni Franc Picej kot pristojni refent začel s projekti za novo pokopališče na Kamnu, danes je pokopališče dograjeno. Prav s tem projektom pa je GL dokazala, da nikdar ni gledala na osebno prepričanje ali narodno pripadnost posameznika, ampak je vedno delala v korist vseh občanov. Dela je še dovolj. GL je tudi tokrat spet izdelala obširen komu-nalno-politični program in ga predstavila svojim volilcem. Naj omenimo še to, da je kandidatna lista res izraz slovenske narodne skupnosti v Škocijanu in ni vzroka, da bi podpirali druge kandidate, ki so odvisni od strankinih central v Velikovcu ali Celovcu. Franci Starz, dipl. inž. Franc Konzilia, Andrej Polzer (2. vrsta z leve), Franc Polzer ml. in Gregor Slugoutz-Sternad (1. vrsta z leve) Kandidati Gospodarske liste Škocijan (GWL) 1. dipl. inž. Franc KONZILIA nameščenec Št. Vid 2. Franc STARZ nameščenec Klopinj 3. Andrej POLZER kmet - Spodnje Vinare 4. Gregor SLUGOUTZ- STERNARD kmet Lancova 5. Franc POLCER ml. tapetnik Vesele , 6. Janez LIPNIK kmet Klopinj 7. Maks WUTTE turist, podjetnik Vesele . 8. Erna RIEGELNIK gospodinja Klopinj 9. Janez ŠKOF kmet Gluhi les 10. Jozej PRUNTSCH kmet Mokrije 11., Franc MOHOR kmetijski mojst. Sreje 12. dir. Mirko SRIENC glavnoš. ravn. Grabalja vas 13. Nevenka SOMMEREGGER gospodinja Kamen 14. Stanko VVAKOUNIG učitelj Spodnje Vinare 15. Marija KAP gospodinja Žamanje 16. Štefan STURM kmet Mokrije 17. Šimej VVRULICH šofer Gi/abalja vas 18. Doroteja PAN DEL gospodinja Škocijan 19. Hanzi TOMAŽIČ novinar Št. Vid 20. Antonija KARNER gospodinja Selo 21. Milena GRČBLACHERgospodinja Škocijan 22. Hanzi KEZAR kmet Horce 23. Tonej RUTAR trgovec Št.Vid Pisma bralcev Odgovor avtorici članka »Beseda kmetu11 Nisem prepričan, da je „ Beseda kmetu“ v Tedniku štev. 6. napisana v stilu „zajemanja pameti z veliko žlico". V pisanju Heidi Stin-gler pogrešam resnico, objektivnost in poznavanje materije o kateri piše. Mislim, da so to zahteve, ki jih mora izpolnjevati novinar, če želi stvarno, neizkrivljeno in objektivno informirati javnost. Vse drugo je dezinformacija, šar-latanstvo, zavestno zavajanje javnosti in še kaj. Nisem človek, ki bi se dal tako hitro izzvati — do danes na podobne izpade, ki so prihajati iz istega kota, nisem reagiral — vendar ne morem molčati k namigom in podtikavanjem, da sem za zaprtje kmetijske šole v Podrav-Ijah kriv jaz. Kaj sem izpovedal na občnem zboru Slovenske kmečke zveze in kaj je resnica? Ko so nekateri dis-kutanti upravičeno opozorili na narodnostno škodljiv vpliv koroških kmetijskih šol in predlagali, da bi bilo potrebno ponovno aktivirati kmetijsko šolo v Podravljah, sem se oglasil k besedi tudi jaz. Navzočim sem pojasnil, zakaj je kmetijska šola v Podravljah prenehala delovati in kaj bi bilo potrebno storiti, če bi želeli šolo ponovno odpreti. Povedal sem, da smo za šolsko leto 1976/77 uspeli pridobiti le še 5 učencev za oba letnika. Pri tem sem poudaril, da število prijav za šolsko leto 1976/77 ni bilo naključno, marveč se je ujemalo s stvarno situacijo na terenu in da popis potencialnih, to je morebitnih učencev, ki sem ga opravil ob podpori številnih ljudi na terenu, dolgoročno ni obetal izboljšanja situacije. Leta 1976 zato ni obstajala dilema v tem, ali ima klasični tip kmetijske šole perspektive ali ne. Številke so govorile svoj jezik, namreč, da je v zadnjih desetletjih število čistih kmetij (in le te so nosilke naraščaja za kmetijsko šolo) padlo na nivo, ki ne zagotavlja več zadostnega vpisa v kmetijsko šolo. To situacijo sta vzeli na znanje tudi Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, ki sta leta 1966 sporazumno prevzeli odgovornost za kmetijsko šolo v Podravljah (tako kot koroška deželna vlada odgovarja za deželne kmetijske šole). Zato sem Slovenski kmečki zvezi kot nositeljici pravice javnosti za slovensko kmetijsko šolo predlagal, da — kolikor se je v zadnjem času zares povečal interes za kmečki poklic — s ponovnim popisom prouči situacijo na terenu in da se na osnovi stvarnih pokazateljev (zadostnega števila potencialnih učencev v srednjeročnem obdobju) odloči, ali šolo ponovno odpre ali ne. Poudaril sem še, da bi morala Slovenska kmečka zveta predvsem oceniti, ali potencialni naraščaj zadošča za klasičen tip kmetijske šole ali bi se morala odločiti za alternativno usmeritev. Občni zbor sem seznaniI tudi s pripravljenostjo Sloven- PISMA BRALCEV skega šolskega društva, lastnika šolskega objekta v Podravljah, da zaradi dislokacije Podravelj zagotovi prostore za namestitev kateregakoli tipa kmetijske šole v Mladinskem domu v Celovcu. Res sem na občnem zboru predlagal, da naj bi Slovenska kmečka zveza v prehodnem času ali dolgoročno — kolikor bi se izkazalo, da za aktiviranje klasičnega ali alternativnega tipa kmetijske šole ni pogojev — usmerjala slovenske kmečke fante v strokovne šole v Sloveniji. Za to sem se zavzel spričo ponemčevalne vloge nemških kmetijskih šol in v zavesti, da mora imeti šolanje naše mladine v materinščini neospora-vano prednost. Ne vem, zakaj je Stinglerjeva tako občutljiva za šolanje kmečkega naraščaja v Sloveniji in na katere izkušnje se opira, ko ugotavlja, da „se je dosti jasno izkazalo, kaj nam prinese, če bi usmerjali kmečko mladino v strokovne šole v Sloveniji". Ne bom se spuščal v odkrivanje ozadja neutemeljene in nezaslišane trditve Stinglerjeve. Vem pa, da so njene klevete izziv vsem, ki so se šolali v Sloveniji (in teh ni malo) in da bi morala to trditev utemeljiti ne le avtorica članka, marveč tudi organizacija, pri kateri deluje in ji dopušča take pavšalne in z ničemer dokazljive izpade. Heidi Stingler očitno živi v sanjskem svetu, če misli, da je fante za kmetijsko šolo mogoče tako nabirati kot češplje z drevesa. Realnost je drugačna, kajti izkušnje nas uče, da smo od popisanih potencialnih učencev uspeli na šolo pritegniti le dobro tretjino. Ostali niso kazali interesa za strokovno šolanje ali pa so se kljub obstoječi slovenski kmetijski šoli iz znanih razlogov (ki jih Stinglerjeva očitno ne pozna) vpisali v nemške kmetijske šole. Če bi analogno interpretirali rezultate volitev, bi morali po logiki Stinglerjeve pričakovati 100% podporo slovenskim volilnim skupinam. Ne morem verjeti, da Heidi Stingler vsega tega ne ve in da ne pozna situacije v lastni občini. Če pa se le motim, ji resno predlagam, da uporabi čas, ki ga „žrtvu-je“ za vtikavanje v osebne in družinske zadeve Bilčovščanov ter pisanje bilčovskih in drugih pustnih godelj, ki ji prinašajo samo prepir in sovraštvo Bilčovščanov, za proučitev potencialnih učencev v občini Bilčovs. Prepričan sem, da jo bodo rezultati šokirali in opozorili na to, da je realnost celo v navidezno agrarni občini, kakršen je Bilčovs, drugačna kot na prvi pogled izgleda. Če bi z akcijo nadaljevala in proučila situacijo še v ostalih občinah narodnostno mešanega ozemlja, bi brez dvoma opravila za Slovensko kmečko zvezo koristno in hvalevredno delo. Na osnovi ugotovljene situacije in ob upoštevanju trendov razvoja, bi Slovenska kmečka zveza lahko sprejela odločitev glede nadaljnje usode slovenske kmetijske šole. Vse drugo je filozofiranje, izkrivljanje, potvarjanje dejstev in neodgovorno zavajanje javnosti. Glede odgovornosti za kmetijsko šolo v Podravljah bi želel Stinglerjevi zapisati v dnevnik še naslednje: Vodstvo kmetijske šole v Podravljah mi je bilo zaupano na osnovi strokovne in pedagoške kvalifikacije (ki je k sreči ni ocenjevala ona, marveč univerzitetni profesorji v Ljubljani in na Dunaju). Stinglerjevi predlagam, da se vsaj naknadno pozanima, kaj sodi v pristojnost ravnateljev kmetijskih šol. Naj ji bo povedano, da odgovornost za obstoj šole ni bila samo v moji pristojnosti, marveč vsega učiteljskega zbora, v katerem sta delovala tudi takratna sekretarja Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev ter nenazadnje obeh političnih organizacij, ki sta z dogovorom iz leta 1961 mimo kadrovske pristojnosti prevzeli tudi odgovornost za kmetijsko šolo. Zato me nekvalificirano pisarjenje Stinglerjeve in podtikavanje, da sem kriv za prenehanje slovenske kmetijske šole, ne mora diskvalificirati. S takim izkrivljenim pisanjem se kvečjemu diskvalificira Stinglerjeva sama kot novinarka. Na koncu bi Stinglerjevi zastavil le še dve vprašanji. Morda bo odgovor nanju, ne da bi bila potrebna strokovna razlaga, osvetlil, v kakšno situacijo' je zaradi strukturnih premikov že pred leti zašlo slovensko kmetijsko šolstvo na Koroškem. Kje bi Stinglerjeva I-skala razloge za ukinitev škofovske kmetijske šole v Tinjah že leta 1961? Naj ji pomagam s tem, da ji povem, da je v šolskem letu 1960/61 tinjsko šolo obiskovalo le še 5 učencev. In drugo vprašanje: Zakaj so v zadnjih desetletjih prenehale delovati nekatere nemške kmetijske šole na Koroškem. Upam, da odgovor na ti dve vprašanji ne bo presegal umskih zmogljivosti Stinglerjeve. Dipl. inž. Franci Einspieler Koroška poje 1985 Prireditelju ali prirediteljem: kako se je moglo zgoditi, da ni bil povabljen k pevskemu sodelovanju dobri, zvesti cerkveni zbor z Radiš, kljub temu, da je izrazil željo po sodelovanju? Ivan Živkovič, Kotmara vas »Evgen11 — iščem scenografko in pravega mentorja Mesec dni že zaman iščem v vašem časopisu popravek o poročilu premiere „Odra mladje", v katerem je vaš poročevalec dolžil nedolžne ljudi mentorstva naše skupine, ter popolnoma prezrl de- lo scenografke. Ne vem, morda se vam zdi tak spodrsljaj preveč ble-sav, da bi bil vreden popravka, a ne glede na vašo oceno zahtevamo člani „Odra mladje", da storjeno napako čim prej popravite, kar bi resni novinarji pravzaprav morali že zdavnaj storiti. Upam, da bom našel, kar iščem. „Evgen“ in člani „Odra mladje" Opomba uredništva: „Evgen“ je našel, kar je iskal. Mentor skupine „Oder mladje" je Franci Končan, delo scenografke pa je opravila Breda Varl. Vsem, ki so bili zaradi našega spodrsljaja prizadeti, se odkrito oproščamo. Odgovor »pustnemu spaku11 Oglašam se zaradi nekvalificiranih izjav Toneta Kumra, pa ne zato, da bi opravičeval plakat, za to so poskrbele kvalificirane osebnosti, ki je vabil na letošnji gimnazijski ples, temveč zaradi tega, da bodo bralci obveščeni o dejanskem stanju. Pristojni dijaki osmih razredov so me prosili za osnutek „njihovega“ plakata. Ker ima pa lepak celo vrsto nalog, kot lahko to razberemo iz zgodovinskega razvoja plakata — ki je Kumru očividno absolutno neznan! — sem skušal temu tudi v najboljši in najlepši obliki ustreči. Imamo pa umetniki še — hvala Bogu — prostost in možnost ustvarjati po lastni zdravi pameti, po notranjem klicu in po zahtevah časa in okusu publike, ki Kumru prav tako še niso prišle do ušes. Zdi se mi tako primitivna in naivna ter destruktivna kritika popolnoma odveč, saj uporabljajo — že tradicionalno — tudi drugi organizatorji vsaj podobne plakate (prim. Rosenball: Edgar Degas-ev motiv!! ali drugi Toulouse-Lautreca itn.) Kje pa je zapisano, da naj bi bili Slovenci nujno vezani na planšarske motive? Celovec je bil in bo ostal okret-nica — tudi za nas Slovence, razen v pustu —, zato ne razumem, da bi se z lastnimi prireditvami morali postaviti šele za ostale Korošce v vrsto. Kaj imajo potem iskati na Gimnazijskem plesu polo-neza, plesni vložki in druge „izmi-šljotine", ki so res samo v prid dijakom — tudi Kumru so bile! —? Mnenja sem, da potrebujejo in zaslužijo naši obiskovalci, starši in dijaki tudi umesten lepak, s katerega je za vsakogar razvidno, da smo tudi mi zmožni nekaj ustvariti in da imamo tudi mi „estetski okus". Četudi nekaterim trn v peti, ni mogoče mimo dejstva, da je pač postal gimnazijski ples v zadnjih letih „salonski“, kar potrujuje vedno večje število obiskovalcev, zato tudi tako „blatenje“ sploh ni upravičeno, vsaj Kumrov opisni način (interpretacija) je po mojem pomilovanja vreden. Notoričnih piscev destruktivno kritičnih pisem bralcev na naš račun (ki jih tako nihče ne jemlje več resno) je v koroških dnevnikih več kot preveč. Zato bi pisunu svetoval, da se zanima bolj za svojo poklicno izobrazbo in pride čim prej pomagat na Koroško (četudi morda „samo" oblikovati plakate in vabila). To so pač lahko posledice, če pridejo „provinclerji“ s plačniki v burno mestno življenje. Kaj čuda, da se potemtakem tako „grajsko zgvantano in nafrfru-ieno“ šopiri. Če ne bi poznal Ringelnove knjige: „Die čsterreichische See-le“, bi moral celo njegovim „baj-žam“ nasesti. Ein vvahrlich „kum(m)erliches Unterfangen! NB.: Morda pa le uspe komu priskrbeti Kumru naslednje leto vstopnico za manj „gosposki“ in bolj podeželski „kmečki ples". Franc Krištof likovni vzgojitelj Bistrica/Celovec Spak je plakat (in ne udeleženci plesa) V pustni številki NT pojasnjuje Lojze Dolinar razne „namembno-sti“ v zvezi z omilovanja vrednimi kritikastri. To so bojda nevarni tiči, saj nudijo bralcem „zabavno branje Posebne vrste". Oblečeni so v_ogu-Ijene kavbojke, vajeni so le vaških veselic (glej jih alternativne kmetavzarje!) in jezike namakajo v alkohol. Ker pa imajo kljub temu lepe in žlahtne misli, jih mora najprej Bog požegnati, potem pa oklofutati sam Cankar z Belo krizantemo. Očitno magister Lojze Dolinar sam tega ne zmore. In ker si strastno želijo nekega „Opernballa“, čeprav se na njem menda ne bi znali obnesti, se Dolinarjev Žakelj modrosti, poln namembnosti, dokončno izkaže kot prazen meh. Zakaj se torej repenčite, gospod magister? Dobro veste, da nisem kritiziral udeležencev plesa — tudi iaz iasno ugotavljam, da naj ne hodijo tja v „priedbiertezi in coklah“ ~~ marveč pustnega spaka na pla-Iftu. ste mar mnenja, da ni spak? No, potem pa si zadrgnite rokavice do ramen in posadite klobučej na glavo! Reakcija soljudi vas bo gotovo streznila. Moje pismo ste namreč popolno-ma napačno interpretirali. Predla-QPm vam torej, da čimprej prenehata s takim selektivnim branjem. Si-cer se zna zgoditi, da bo kdo „na-Pačno interpretiral“ tudi nemški Pustni rek „Mainz bleibt Mainz" kot -D. bleibt D.“ Toni Kumer, Salzburg p S. Izrecno poudarjam, da je to moje zadnje pismo k tej temi, pa naj pojasnuje prihodnjič svoje „na-membnosti“ kdor hoče. • Celovec v Petek, 1. marca 1985 ob 20. Ufi, bo v Slomškovem domu MD (10,-Oktober-Str. 25/I) predstavitev planinske knjige dr. Rafka Dolharja "Vabilo v julijce-(z diapozitivi!) Prireditelja: Slovensko planinsko društvo in Mohorjeva Enotno za - ENOTNO LISTO Bekštanj! Novega prvega kandidata Foltija Kargla pravzaprav ni treba na dolgo in široko predstavljati. Naše bralke in bralci so lahko že večkrat brali o njegovem dosedanjem delu, predvsem tudi na kmetijskem področju. Med drugim smo pred kratkim (v številki s 13. decembra 1984) objavili pogovor s prvim kandidatom EL, in sicer o raznih važnih problemih, ki zahtevajo nujno rešitev Alojz Gallob Martin Ressmann Tudi EL Bekštanj bo kandidirala z novim — mladim prvim kandidatom: dolgoletni in zasluženi odbornik Janez Miki iz Ledine je predal to funkcijo v roke mladega turističnega podjetnika in kmeta Foltija Kargla iz Bač. Na tem mestu bi se našemu zvestemu občinsko-političnemu delavcu odkrito zahvalil za vso požtrvoval-no delo, ki ga je dolga leta opravljal v prid bekštanjs-kim občanom. v bekštanjskem občinskem odboru. Iztega pogovora je bilo razvidno, da se EL Bekštanj zavzema mdr. predvsem za dvojezični otroški vrtec, ki bo stal približno 5 milijonov šilingov, a v katerem slovenski otroci ne bodo deležni dvojezične, torej enakopravne vzgoje. Foltej Kargl: „Tega seveda ne moremo akceptirati. Slovenci kot davkoplačevalci ne smemo imeti samo istih dolžnosti — pričakujemo tudi, da nam dajo iste pravice!" Sicer pa Foltej Kargl pri- Rudi Pichler čakuje, da bo 17. marca volilo EL najmanj toliko volilcev kot leta 1979: tedaj je EL dobila 255 glasov (5,9%). Vemo, da se bodo Foltej Kargl in njegovi zavzeti sodelavci (med drugim kandidira Erika VVrolich na 5. mestu) uspešno odrezali. Kajti: vsakdo, ki mu je enakopravnost slovenskih občanov v Bekštanj u še količkaj pri srcu — bo 17. marca podprl edino stranko, ki se zavzema,' za našo enakopravnost v občini. Zato: ENOTNO za — ENOTNO LISTO Bekštanj! Erika VVrolich Kandidati EL Bekštanj 1. Valentin KARGL turist, podjetnik Bače 2. Alojz GALLOB kmet Žužalče 3. Martin RESSMANN kmet Ledince 4. Rudi PICHLER mizar Grpiče 5. Erika VVROLICH učiteljica Loče 6. Zofija DEBEVEC tovarn, delavka Grpiče 7. Terezija NOVAK gospodinja Malence 8. Šimej TRIESSNIG kmet Loče 9. Gregor ROBITSCH kmet Žužalče 10. Marija KOREN gospodinja Spodnje Rute 11. Jože MIKL penzionist Zgor. Borovlje 12. Jože VVUTTI kmet Starigrad 13. Janez MIKL kmet Pečnica 14. Otmar SIMČIČ mizar v pokoju Loče 15. Janez MERTEL gostilničar-kmet Zmotiče 16. Karl RUDOLF OBB-uradnik Dobje 17. Jože RESSMANN kmet Pečnica 18. Stanko GASTL penzionist Bekštanj 1. SPORED Petek, 22. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — Ti trmoglavec — 10.30 Ena, dva, tri — 12.15 Ženska ob njegovi strani — 13.10 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-Zib — 17.05 Pinoc-chio — 17.30 Veverica Pušel — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kriminalka XY-nerešeno — 21.20 Večer z Georgom Thomallo — 22.05 Šport — 23.40 Poročila Sobota, 23. februarja 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Teci Matt! — 12.00 Večerni studio — 13.05 Poročila — 14.15 Stari grešnik — 15.55 Tedaj — 16.00 Hallo Spencer! — 16.30 VVicki in močni možje — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Jolly-box — 17.30 Flipper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Harald Juhnke — Kaj bi bilo z revijo? — 22.00 Šport — 23.00 Solid gold — 23.40 Poročila Nedelja, 24. februarja: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Šport — 13.00 Orientacija — 15.00 Zvezda Ria — 16.25 Jakob in Elizabeta — 16.30 Listamo po slikanici — 16.50 Živalski vrti sveta — 17.15 Aliče v čudežnem svetu — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Stavbenik Solness — 22.20 šport — 22.40 Nočni studio — 23.45 Poročila Ponedeljek, 25. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, -des — 9.30 Pogled v lonček — j 10.00 Šolska TV — 10.30 Berlin 85 — 12.00 Poročila iz parlamenta — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 VVicki in močni možje — 17.30 George — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljkih — 21.15 Ceste v San Frančišku — 22.05 Kitajska — 22.50 Poročila Torek, 26. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Avstrija II — 12.00 Tedaj — 12.05 Šport — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Nils Holgersson — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi ' 1' 938 Avqtcm j a- nes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski report — 21.15 Revni in bogati — 22.00 Slike v ogledalu — 22.45 Poročila 2. SPORED Petek, 22. februarja: 16.30 Moses — 17.15 Družina cumputerjev — 18.00 Pan- optikum — 18.30 Colorado-saga — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Andreas Hofer — 21.15 Čas v sliki in politika v petek — 22.05 Zgubljen v vesolju — 0.10 Poročila Sobota, 23. februarja: 15.30 Tedaj — 15.35 Dvakrat sedem — 16.00 Poročila iz parlamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanje aktualno — 20.15 Noč v San Lorenzu — 21.55 Poročila — 22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Columbo — 23.15 Filmski večer v Berlinu 85 Nedelja, 24. februarja: 9.00 Matineja — opereta RODRIGO v 3 dejanjih — 11.55 Tedaj — 14.00 Šport — 17.00 Ljubite klasiko? — 17.45 Pop-spominčki — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Vohun — 21.55 Poročila Ponedeljek, 25. februarja: 17.05 Sahara — Puščava puščav — 18.00 Svet živali — 18.30 Colorado-saga — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dolga pot v Aliče Springs — 21.00 Novosti v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Če pride klepar — 23.20 Nenavadne zgodbe Roalda Dahla — 23.45 Poročila Torek, 26. februarja: 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacija — 18.00 Očarljiva Jeannie — 18.30 Colorado-saga — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 Sreda, 27. februarja: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Colorado-saga — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Peti letni čas — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Umetnine — 0.05 Poročila Četrtek, 28. februarja: 17.15 Svet železnic — 18.00 Pogled v lonček — 18.30 Colorado-saga — 19.15 Tedaj — 19.30 čas v sliki — 20.15 Med Mar-xom in Mohamedom — 21.05 Novosti v kinu — 21.05 Čas v sliki — 21.50 Club 2 Sreda, 27. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV - 10.30 Vohun — 12.10 Inozemski report — 13.05 Poročila — 16.30 Iznajdba — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Pinoc-chio — 17.30 Na pomoč, postajamo odrasli — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Skrivnost žene v črnem — 22.05 Avstrija II — 23.35 Poročila Četrtek, 28. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Skrivnost žene v črnem — 12.20 Klub seniorjev — 13.05 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Nils Holgersson — 17.30 Perrine —■ 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 1,9.30 Čas v sliki —-20.15 Dalli Dalli — 21.50 V Vis-contijevi deželi — 22.35 Konec vojne — 23.55 Poročila 1. SPORED Nedelja, 24. februarja: 8.45 Poročila — 8.50 Živ-žav — 9.40 Grizli Adams — 10.10 Življenje Verdija — 11.20 V ritmu Čardaša — 11.40 625 — 12.00 Kmetijska oddaja —- 13.00 Poročila — 14.50 Prisluhnimo tišini — 15.35 Gledališče v hiši — 16.30 Poročila — 16.35 Visok pritisk — 17.30 Pusti jim smeh — 19.30 TV D — 20.00 Geniji ali genijalci — 21.00 Športni pregled — 21.30 Beseda da besedo — 22.05 Svetovni pokal v akrobatskem smučanju — 22.30 Poročila Ponedeljek, 25. februarja: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.35 Poročila — 17.40 Otroška televizija — 18.10 Čarobna vrtavka — 18.25 Posavski obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV D — 20.00 Vdove — 21.00 Aktualno — 21.40 Glasbeni večer — 22.30 TV D II Torek, 26. februarja: 8.55 TV v šoli - 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.50 Poročila — 17.55 Trio kitar — 18.10 Miti in legende — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Prva ljubezen — 19.30 TVD — 20.00 Lov na podgane — 20.55 Integrali Sreda, 27. februarja: 9.00 Test — 9.15 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17,35 Poročila — 17.40 Naredimo oblak — 17.55 Obtoženi volk — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Računalništvo — 19.30 TVD — 20.00 Svet na zaslonu — 20.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 20.50 Film tedna: Nora — 22.30 TVD II Četrtek, 28. februarja: 8.45 Test — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.35 Poročila — 17.40 Pepel-ka na obisku — 18.10 Pepe s trobento — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.10 Železna doba Petek, T. marca: 8.45 TV v šoli - 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.35 Poročila — 17.40 Čiv, čiv še dolgo bom živ — 17.55 Grizli — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja —■ 18.40 Ajdna — 19.00 Spekter — 19.30 TVD — 20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju — 20.40 Ne prezrite — 20.55 Mike Ham-mer — 21.45 TVD II — 21.55 Človek slon Sobota, 2. marca: 8.00 Poročila — 8.05 Čarobna vrtavka — 8.20 Pepe s trobento — 8.35 Udarna brigada — 8.50 Vajevec — 9.20 Prva ljubezen — 9.50 Miti in legende — 10.05 Otroška televizija: Plava oddaja — 10.35 MPZ: Zagorje 84 -11.05 Čudeži narave — 11.30 Pričevanja o Edvardu Kardelju — 12.10 Poročila — 15.35 Poročila — 15.40 Plavač in Vratko — 17.00 PJ v košarki — 18.30 Boj za obstanek — 19.30 TVD — 20.00 Proslava 50-letnici Planice — 20.55 Zrcalo tedna — 21.15 Pygmalion — 23.15 Poročila • Globasnica Igra „SVETI PLAMEN" Prireditelj: SKD v Globasnici Čas: sobota, 23. 2. 1985, ob 20.00 uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Gostuje: igralska skupina SPD „Dobrač“ z Brnce • Šmihel <5ra „KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE" Prireditelj: KPD Šmihel čas: sobota, 23. 2. 1985, ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopa: igralska skupina iz Braslovč RADICSELOVEC ^—J slovele oddaje Petek: 22. 2. 85 Domača imena v Ločah, 2. (dr. A. Feinig) Sobota: 23. 2. 85 Duhovni nagovor (župnik Du' šan Česen z Žihpolj), voščil8 (Danica Urschitz) Nedelja: 24. 2. 85 Po lovskih stezah (J. Pastel*) Ponedeljek: 25. 2. 85 Nove oblike vsebine dela SP^ (po seminarju na Radišah) T°rek: 26. 2. 85 C® starejše letnike (M. Inzko), ®rkev in svet (J. Merkač) Sfeda: 27. 2. 85 ,evcl in godci iz Trsta vam ,9rajo (zbor Jacobus Gallus" »Tržaški narodni ansam- Četrtek: 28. 2. 85 Jož.podjuna-Zilja: Radijski so-e ®vci poročajo. P®tek: 1. 3. 85 ^ta h kulturi (dr. F. Merkač) Naše knjižnice (M. Vrbinc) PRIPOROČAMO SLEDEČA ilhiF,LM” k P. Tunini: Lov na podgane predstava Prlmor.kega gle-dališča Nova Gorica iKSJFzsste sss «,?«" “v?" ""‘““t svoja ljubezni. ,Če hoče« Imeti StartSAva: le, če ga razstaviš, kot na primer avtomobil", pripoveduje BjVSrnlSVe:; sten pobijalec podgan, pripelje ,'H'Su n.me?lVae 5 ssrs^rsatr Ljubljanska TV I, ponedeljek, 25. februarja, ob 21.40 Glasbeni večer Zdravko Švikaršič - zapisovalec in prireditelj koroških ljudskih pesmi - stoletnik. 2. SPORED Nedelja, 24. februarja: 15.30 PJ v košarki — 17.00 Ada: P J v rokometu — 18.25 Mali koncert — 18.40 TV Esej — 19.10 Prometni krog — 19.30 TVD — 20.00 Moja domovina — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 TV-kinoteka • Ponedeljek, 25. februarja: 17.30 Beograjski TV-program — 18.55 Premor — 19.00 Indirekt — 19.30 TVD - 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Hit meseca Torek, 26. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Folk parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Čas podvigov — 21.50 Izobraževalna oddaja Sreda, 27. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Sokoli — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Beograjski Jazz-festival — 19.30 TVD — 20.00 Glasbena dogajanja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dokumentarna oddaja — 21.50 6. Zagrebški sejem Jazza — 22.50 Povodi in sledi • Št. Jakob v Rožu VII. ZIMSKI POHOD ..ARIHOVA PEČ" V SPOMIN NA PADLE BORCE POD ARIHOVO PEČJO OB 400-LETNICI POKOLA Prireditelj: Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec, SPD „Rož“ v Št. Jakobu Čas: nedelja, 3. marca 1985, ob 10. uri Kraj: pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Št. Jakobom v Rožu • Dunaj DUNAJSKI KROŽEK Čas: petek, 22. 2. 1985, ob 19. uri Kraj: Gostilna VVeidinger, Dunaj IV, Danhausergasse 3 Program: Skupna večerja; Marija Jurič in dr. Franc Merkač (Celovec) O vaškem vsakdanjo ali poskus približevanja vsakdanjosti vasi na južnem Koroškem, in sicer Doba pri Pliberku; Družabni del Četrtek, 28. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Jelenček — 18.15 Znanost — 18.45 Mali, veliki svet — 19.30 TVD — 20.00 Železna doba — 21.20 Poročila — 21.25 Umetniški večer Petek, 1. marca: 17.25 TVD — 17.45 Mama, ata in jaz — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Humoristični klub — 19.30 TVD — 20.00 Resna glasba — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Vidiki — 21.50 Nočni kino Sobota, 2. marca: 14.00 Krik ranjenih — 15.55 Ho-bit — 16.40 Sto radosti — 18.10 Zgodbe iz delavnice — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavna glasba — 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Moliere — 22.45 Poezija • Železna Kapla RAZSTAVA SV. PISMA OB 400-LETNICI DALMATINOVE BIBLIJE IN NOVEGA PREVODA NOVE ZAVEZE V SLOVENŠČINO Prireditelj: Katoliška prosveta Čas: 24. 2. 1985 do 1. 3. 1985, otvoritev po nedeljski maši Kraj: župnišče v Železni Kapli Prireditve PRIREDITVE Z?/ KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU i :<•]: ob 1100-letnici smrti sv. Metoda POJE v nedeljo, 3. marca 1985 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu Slavnostni govor nadškof dr. Alojzij Šuštar Sodelujejo: Podjunski cerkveni zbori (vodi Jože Ropitz), Cerkveni zbori spodnjega Roža (vodi Maks Mihor), MoPZ „ Slava Klavora" iz Maribora (vodi Stane Jurgec), Cerkveni zbori zgornjega Roža (vodi Anton Feinig), Združeni cerkveni zbori (vodi Jože Ropitz), Andrej Feinig (orgle). Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in zastopnikih farne mladine, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu (tel. 0 42 22 / 51 25 28 - 23 ali 24) in eno uro pred koncertom. OBJAVA Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu Vpisovanje deklet in fantov v 1. razred 3-letne strokovne šole za ženske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo od 11. do 28. februarja 1985. Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1985. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53 - 343. Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine. Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 5. julija 1985. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben. Vodstvo šole • Pliberk OTVORITEV FORUMA MLADINE Prireditelj: Katoliška mladina Pliberk Čas: nedelja, 24. 2. 1985, od 10.30 do 13.00 ure Kraj: Mladinska soba v farovžu Pliberk Dobimo se ob kavi, čaju in pecivu. Vabljeni so vsi mladinci in tudi starejši! Odprto imamo vsako nedeljo! • Dobria vas Igra Antona Leskovca „DVA BREGOVA11 Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Čas: nedelja, 24. 2. 1985, ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Gostuje: igralska skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Režija: Poldej Zunder • Šmihel RAZSTAVA SV. PISMA OB 400-LETNICI DALMATINOVE BIBLIJE IN NOVEGA PREVODA NOVE ZAVEZE V SLOVENŠČINO Prireditelj: Katoliška prosveta Čas: 3. 3. do 8. 3. 1985, otvoritev po nedeljski maši Kraj: farna dvorana v Šmihelu Rožanska kulturna društva vabijo na 10. ROŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN Čas: od 2. do 10. marca 1985 Film, predavanje, literatura, zgodovina, arhitektura, pesem v Kotmari vasi, Bilčovsu, Rože-ku, Svetni vasi, Svečah in Borovljah • Radiše SEMINAR O ORGANIZIRANEM KULTURNEM IN PROSVETNEM DELU Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Čas: sobota, 23. 2. 1985, ob 15.30 uri Kraj: Kulturni dom na Radišah Uvodna referata bosta imela: Janko Malle - „VEČ KULTURNEGA DELA, MANJ NARODNE ZAVESTI?" Tomaž Ogris: „NAŠA KULTURA V NAŠEM ČASU". e Pliberk KONCERT ..GLASBENI VZLETI11 Prireditelja: KDZ-Blato, Katoliška mladina Pliberk Čas: nedelja, 24. 2. 1985, ob 15. uri Kraj: farna dvorana v Pliberku Nastopa: G. Lipuš & Band • Tinje DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA od 19. leta naprej Prireditelj: Katoliška mladina Čas: od petka, 22. 2. 1985, ob 18.00 uri do nedelje, 24. 2. 1985, do 13.00 ure Kraj: Dom v Tinjah Vodi: Marjan Schuster e Št. Jakob v Rožu MLADINSKA VESPERA Čas: petek, 22. 2. 1985, ob 19.30 uri Kraj: Strokovna šola za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza prirejata TEČAJ ZA LJUBITELJE SODOBNEGA PLESA ki bo od sobote, 23. 2. 1985 s pričetkom ob 15.00 uri do nedelje, 24. 2. 1985 z zaključkom ob 15.00 uri v Modestovem domu v Celovcu, Dr.-Richard-Canaval-gasse 114. Tečaj bo vodila plesalka Jasna Knez iz Ljubljane. Na sporedu bodo: • splošni podatki o plesu in o zvrsteh plesa • predstavitev knjižice, ki je pripomoček pri delu z otroki • kako delati in uvajati otroški ples v otroških skupinah e nekaj konkretnih primerov plesne zaposlitve Stroški za tečaj: 200.— šil. • Železna Kapla 15. SMUČARSKA TEKMA Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli Čas: nedelja, 24. 2. 1985 Kraj: pri Možganu v Lepeni/Koprivni Prijave in štartne številke: od 10. do 11.30 v cilju Štartni prispevek: šolarji in mladinci šil. 25,—; vse ostale skupine šil. 40,—. Štart: ob 12.00 uri Trening: sobota, 12.00—15.00 e Celovec Podijska diskusija o vprašanju ..BREZPOSELNOST V CELOVCU — KAJ HOČEJO STRANKE PROTI NJEJ STORITI" Prireditelj: Delovna skupnost za brezposelne Čas: petek, 22. 2. 1985, ob 19. uri Kraj: v hiši sindikata, Celovec, BahnhofstraBe 44 (1. nadstropje, dvorana 4) Diskutirajo: Kčnig (ČVP), zastopnik SPČ, Gaugg (FPČ), Raimund Vospernik (GAL), Burger (KPČ), Krobath (VGO). • Obirsko OB 60-LETNICI DOMAČEGA VIŽARJA (klarinetista) ŠIMEJA DURNIKA Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem Čas: sobota, 3. 3. 1985, ob 19. uri Kraj: v gostilni Kovač na Obirskem Nastopajo: Obirski vižarji; Trio Pavlič; Altseevvirttrio KONCERT RIBNIŠKEGA OKTETA Čas: v soboto, 23. februarja 1985, ob 19. uri v DOMU PROSVETE v Tinjah Čas: v nedeljo, 24. februarja 1985, ob 14.30 uri pri Čimžarju v Dvorcu Prireditelj: SPD „Zvezda“ v Hodišah Šport 1. sankarska tekma zadružnih sodelavcev in odbornikov • Tinje Od petka, 22. februarja, ob 19. uri, do nedelje, 24. februarja, ob 13. uri DNEVI DUHOVNE OBNOVE ZA DEKLETA od 19. leta naprej „Živeti sproščeno in zavestno" Spremljevalec: kpl. Marjan SCHUSTER v soboto, 23. februarja, od 9. do 16. ure TEČAJ ZA ŠIVILJE (v treh delih) Voditeljica: Blandine KURNIK v soboto, 23. februarja, ob 19. uri KONCERT RIBNIŠKEGA OKTETA • Celovec Slovensko prosvetno društvo Celovec vabi — v soboto, 23. 2. 1985 na IZLET NA ZASNEŽENO BLEŠČEČO. Skupni odhod izpred Polanca na Čemernici ob 11. uri. V planinski koči na Bleščeči bo pripravljen vroč čaj. — v nedeljo, 24. 2. 1985 na ZIMSKI POHOD NA STOL. Odhod izpred črpalke Mlečnik v Kožentavri ob 6. uri zjutraj. Zveza koroških partizanov vabi na 7-DNEVNO POTOVANJE PO ČEHOSLOVAŠKI od 12. do 18. maja 1985 Pismene prijave na Zvezo koroških partizanov v Celovcu, Ga-sometergasse 10, ali po telefonu dopoldne 0 42 22/51 37 52, popoldne 0 42 22 / 59 37 74 Cena potovanja in natančen spored v prihodnji številki. • Velikovec Igra „FIGOLE FAGOLE" Prireditelj: Prosvetno društvo v Velikovcu Čas: nedelja, 24. 2. 1985, ob 14.00 uri Kraj: trgovska zbornica v Velikovcu Gostuje: igralska skupina SPD „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu • Nonča vas 3. LJUDSKI TEK ZA TOPŠPORTOV POKAL Prireditelj: Športno društvo Pliberk čas: nedelja, 24. 2. 1985 Kraj: Nonča vas Start: ob 14.00 uri Prijave sprejemata: Topšport in Posojilnica Pliberk • Pliberk VELESLALOM NA LIBIČU Prireditelj: Športno društvo Pliberk čas: nedelja, 3. marca 1985, ob 13. uri Rok prijave: sobota, 2. 3. 1985, ob 12. uri v Posojilnici Pliberk in Topšportu. Razdelitev skupin po normah avstrijske smučarske zveze. Obratni svet Zveze slovenskih zadrug je povabil vse sodelavce in odbornike Zveze, posojilnic in gospodarskih zadrug na sankarsko tekmo. V nedeljo, dne 10. 2. 1985, se je povabilu odzvalo lepo število zadružnikov. Mozganova proga v Koprivni se je za to tekmovanje izkazala kot zelo pripravna in je bila v zelo dobrem stanju. Navdušila je predvsem tekmovalce, ki so prvič tekmovali na tej progi. Za izvrstno organizacijo so poskrbeli člani SPD „Zarja“ v Železni Kapli s predsednikom Mihom Travnikom na čelu, vodja tekme je bil Mirko Kunčič. Vzdušje je bilo izvrstno. Kosti si noben ni polomil, pač pa so sanke dveh tekmovalcev izdihnile svojo staro dušo. Tekmovalo se je z navadnimi sankami. Po tekmovanju je bila podelitev šte- Zadnjo soboto se je na Cimpa-serjevi progi na Obirskem odvijala druga tekma v prvem Koroškem sankaškem prvenstvu (ljudske sanke). Visoko število sankašev iz vse Koroške je na odlično pripravljeni progi našlo dobre pogoje. Kot že v Rettenbachu so tudi na Obirskem dominirali bratje Fortscheg-ger iz Mčlltala. Uspešno so nastopili tudi sankaši Alpskega kluba OBIR, zmagala je v ženski skupini Inge Karničar pred Veroniko Lučovnik ter Angelo Poderšnik, pri mladincih je zmagal Izidor Karničar in v starostni skupini podpredsednik Oto Strugger. Prireditve se je udeležil tudi občinski odbornik EL Lado Hajn-žič. Posebna zahvala pa velja vsem darovalcem pokalov, Cimpa-serjevi družini za pripravljanje proge, Antonu Pečniku in Poderšni-kovi družini, predvsem pa Ingi Karničar in Otiju Strugerju, ki sta več dni delala na progi. Po končani tekmi smo šli vsi v gostilno Kovač k razdelitvi nagrad, katere se je udeležil tudi osrednji tajnik NSKS Franc Wede-nig. R. M. REZULTATI PRVENSTVA: Šolarke: 1. Corina Hackl (DSG Le-sachtal), 2. Sandra Strobl (DSG Lesachtal). Šolarji: 1. Adolf Mikla (SŠK Obir), 2. Thomas Oberrainer (WSV Stali) Mladinke: 1. Claudia Miklau (SŠK Obir), 2. Elfriede Mascher (DSG Lesachtal). Mladinci: 1. Izidor Karničar (AK Obir), 2. Milan Hribar (SŠK Obir), 3. Peter Haderlap (SPD Obir). Ženske: 1. Inge Karničar (AK Obir), 2. Veronika Lučovnik (AK Obir), 3. Angela Poderšnik (AK Obir). Moški splošna: 1. Robert Fort- vilnih nagrad v obliki pokalov in drugih dobitkov, ki so jih podarile posojilnice in blagovne zadruge. Pokroviteljstvo za to tekmovanje sta prevzela predsednik upravnega odbora inž. Fridl Kapun in predsednik nadzornega odbora Miha Antonič, ki je tudi nagrade razdelil. Nato je sledila vesela družabnost v gostilni Rastočnik. Veselo razpoloženi smo se vrnili domov in vsem zaželeli veselo svidenje v prihodnjem letu v upanju, da bo ta prva tekma privabila v bodoče več tekmovalcev. REZULTATI: Splošna skupina: 1. Metod Olip, Posojilnica Železna Kapla, 2. Valentin Smrtnik, KGZ Železna Kapla, 3. Pavli Dolinšek, KGZ Železna Kapla. schegger (WSV Stali), 2. Arnold Fortschegger (WSV Stali), 3. Helmut Fortschegger (WSV Stali). Starostna moški I: 1. Florian Miklau (SŠK Obir), 2. Alfred Hackl (DSG Lesachtal), 3. Leo Reichhold (WSV Stali). Mladinci do 16 let: 1. Harald Koller, ZSZ, 2. Lorene Novak, KGZ Železna Kapla. Mladinke: 1. Monika Oraže, Posojilnica Železna Kapla, 2. Krista Oraže, Posojilnica Železna Kapla, 3. Tanja Koller, ZSZ. Ženske: 1. Karolina Haderlap, Posojilnica Železna Kapla, 2. Štefan Dolinšek, KGZ Železna Kapla, 3. Milena Koller, ZSZ. Seniorji: 1. inž. Peter Kuhar, Posojilnica Železna Kapla, 2. dipl. trg. Franc Brežjak, Posojilnica Celovec, 3. Mihael Kuhar, Posojilnica Železna Kapla. Dvojice: Olip/Kuhar ml., Posojilnica Železna Kapla, 2. Smrtnik/Novak, KGZ Železna Kapla, 3. Koller/ Koller st., ZSZ. Janko Oitzl Obirskem Starostna moški II: 1. Oto Strugger (AK Obir), 2. Erich Novotny (TVN Šmarjeta). Dvojec: 1. Fortscheggger — Fortschegger, 2. Fortschegger — Fortschegger, 3. Karničar — Karničar. Društveno prvenstvo šolarjev v Selah Pretekli petek so v Selah na „Pušelčevem bregu" s tekmovanjem zaključili društveni smučarski tečaj. Tečaj se je začel že v sredo z odlično udeležbo, vsak dan se je udeležilo šolanj nad štirideset otrok. V petek je potem vsak po svoje na tekmovanju pokazal svoje znanje. REZULTATI: Pionirji — ženske: 1. Martina Roblek, 2. Verena Olip, 3. Veronika Roblek. Pionirji — moški: 1. Niki Mak. Otroci — ženske: 1. Margit Uschnig, 2. Marion Malveršnik, 3. Katja Pristovnik. Otroci — moški: 1. Ivan Kelich, 2. Martin Oraže, 3. Igor Roblek. Otroci II — ženske: 1. Andreja Hribernik, 2. Mirijam Kelich. Otroci II — moški: 1. Alexan-der Mak, 2. Martin Olip, 3. Herbert VVeratschnig. Šolarji — ženske: 1. Danijela Ogris, 2. Manuela Pristovnik in Marija Dovjak. Šolarji — moški: 1. in najboljši dneva Daniel Dovjak, 2. Erich Oraže, 3. Flori Dovjak. Srečni mladi zmagovalci selskega društvenega prvenstva. Koroško sankaško prvenstvo na Šport Slovenski atletski klub je že 20. januarja začel s pripravami za vigredno sezono 1985. To priča o tem, da so odgovorni, in to predvsem trener Jagodič, pravočasno začeli z delom, kar je nedvomno potrebno, če hoče slovensko moštvo letos doseči prvo mesto. Treningi SAK se odvijajo v telovadnici Slovenske gimnazije, telovadnici dijaškega doma SV Št. Vid -SAK 1 : 6 Na zadnji pripravljalni tekmi je SAK igral proti moštvu 2. divizije SV Št. Vid in jasno zmagal 6:1. Čeprav za SAK niso nastopili legionarji in čeprav je manjkalo še nekaj standardnih igralcev, Št. Vid nikoli ni bil v stanju, resno ogrožati zmage SAK. Gole za SAK so dali: Roman Raczynski (3), Justin Polanšek (2), Jože Gregorič. Mostič (Brucki) — SAK 1 : 3 Tudi v Mostiču je igral SAK odlično in je tamkajšnega koroškega ligaša brez večjih težav jasno premagal. Gole za SAK so dali: Roman Raczynski, Justin Polanšek, Marijan Velik. Pliberk — SAK 1:3 Na sorazmerno dobrem terenu se je razvila dobra tekma, kjer je SAK predvsem zaradi odlične tehnike posameznih igralcev celotnega moštva izigral vse svoje prednosti in premagal koroškega ligaša jasno. Gole za SAK so dali: Polanšek, Raczynski in Jovičevič. ASK — SAK 1 : 1 V prvi pripravljalni tekmi SAK ni nastopil s standardnim moštvom, kljub temu pa je imel celovški ASK (prejšnji klub Jagodiča, Sterna in Rac-zynskega) velike težave s slovenskim moštvom. Gol za SAK: Jože Gregorič Naš tednik bo za vas že naslednji petek poročal iz Umaga o pripravah Slovenskega atletskega kluba (pogovor s trenerjem Jagodičem in igralci SAK). SŠD ter na prostem. Od petka, 22. 2. do sobote, 2. 3. bo SAK na pripravah v Umagu v Sloveniji, kjer so dani boljši klimatski pogoji kot trenutno pri nas. Priprav se bodo predvidoma udeležili vsi igralci SAK, razen Marijana Velika (pri vojakih) in Justina Polanška (nastopil učiteljsko službo). Igral- Naraščaj SAK se je v počitnicah mudil v Kopru na pripravah za vigredno sezono. Pod vodstvom trenerja Francija Šmida sta moštvi dnevno dvakrat trenirali in odigrali štiri prijateljske tekme: SAK „pod 14“ — Koper 1 : 3 SAK „pod 14“ — Dekani 9:4 (v dvorani) SAK „pod 12“ — Koper 2 : 0 SAK „pod 12“ — Dekani 4:4 (v dvorani) Na sporedu je bil v sredo tudi obisk šole v Kopru, v petek pa so se naši fantje udeležili pouka na srednji šoli v Trstu. ci so večinoma v najboljšem zdravstvenem stanju, le Franc Sadjak in Manfred Luschnig sta tožila zaradi manjšin poškodb gležnja. SAK je letos odigral tudi že nekaj prijateljskih tekem in razen prve tekme (1:1 proti ASK) vse po vrsti dobil. Velikodušno je dal klub NK Koper SAK na razpolago vse svoje naprave in pomagal našim nogometašem, kjer je bilo le možno. Prav posebna hvala pa velja trenerju Softiču, ki trenira moštvo Koper pod 18 in je polega tega tudi trener reprezentance „pod 16“. Celotne priprave je pomagala SAK organizirati tudi SŠZ. Naraščaj SAK se bo letos še udeležil velikega turnirja na Višnji gori pri Ljubljani. Na turnirju bodo sodelovali: NK Rijeka NK Olimpija Dinamo Zagreb SAK Športni klub DSG Sele je pretekli petek priredil društveno prvenstvo šolarjev. Udeležba je bila odlična. Rezultate objavljamo na strani 15. Naraščaj SAK je bil na pripravah v Kopru ASKti Šmihel Šmihelsko moštvo se pripravlja že mesec in pol na novo sezono. Treningi potekajo v dvorani glavne šole v Pliberku, ter na prostem, kjer moštvo trenutno zbira moči. Trener Rudi Mačk je z moštvom trenutno lahko zadovoljen, saj so treningi odlično obiskani, kar priča o veliki volji nogometašev. Z intenzivnimi pripravami bo mogoče Šmihelčanom le uspelo ostati v podligi in zasesti še kakšno mesto v sredini lestvice. DSG Sele Selani so začeli s pripravami šele nekoliko pozneje. Pripravljajo se predvsem v dvorani v Borovljah ter nekoliko bolj poredko tudi že na prostem. Na lastnem igrišču v Selah moštvo verjetno še dalj časa ne bo moglo trenirati, saj je še pokrito z visoko sneženo odejo. Zaradi tega še ni zagotovljeno, kdaj bodo Selani lahko odigrali prvo tekmo na domačih tleh. John Player ni sponzor SAK V naši pustni prilogi smo objavili članek »John Player novi sponzor SAK". To je bila seveda samo pustna šala našega športnega uredništva. Igralci SAK se bodo tudi naprej vozili s svojimi lastnimi avtomobili. SAK je seveda tudi v bodoče finančno odvisen od svojih navijačev, dobrotnikov in sponzorjev in je vsem tem zelo hvaležen za vsakršno podporo. Odbojka: 1. KOLO PLAV OFF Sobota, 2. 3. 1985, ob 19. uri SK Aich/Dob — VVolfsberg v dvorani glavne šole v Pliberku. Vsi prisrčno vabljeni!