-I/o
■o
im
■in
-t-» iE-
Rokomet: »Odstavil« str. 20 V Steklarno Rogaška celjsko strokovno vodstvo prihaja ameriški kupec
str. 4
Staš Skube
Eaira ^ ehfc"-.c0ni
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
VSAK CETRTEI
Zaupate nam že 68 let
caftfe
UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽAMA: 03/713-2666 S
JELOVICA
JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209549
AKCIJA:
•	do 27% popusta na okna
•	ugodne cene notranjih vrat
HIŠE OKNA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA SENČILA
Št. 54 / Leto 68 / Celje, 12. december 2013 / Cena 2,50 EUR
Za bolj zdrav vdih
Če ste takole založeni z drvmi, vam zima ne bo mogla do živega. Ta so trenutno najcenejša, kar je v teh časih zelo pomembno. Vendar drva močno onesnažujejo zrak, če niso dobro sušena. Ukrepi za izboljšanje zraka v Celju so na papirju, nekatere občine pa bodo za bolj zdrav vdih poskrbele tudi z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso. Je to prava rešitev za prihodnost? str. 2-3, 7
NASA TEMA
Vse več prošenj za
plačilo položnic str. 16-17
Poslovna darila: razgaljene lepotice še
vedno »in« str. 5
VELENJE -
Dovolj čakanja na obnovo cest str. 12
str. 42
P
na Makarsko riviero
ŠMARJE
Kulturni hram v novi preobleki
CELJE
Zlata vrtnica gasilcem, metla nemarnežem str. 8
ŠENTJUR
Dobrina bogatejša za
Grajsko učno pot str. 13
Z BMW v Big bang
str. 23
Imenitna pasja druščina
6. mednarodni stilsko prenovljeni erotični sejem u Celju
S LOVE ROTI K A fi} m
Celjski sejem, 13.-15. december
www.ce-sejem.siwww.sejem-erotika.si
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Hlastanje za zrakom
Ste že kaj praznično razpoloženi? Če niste, vas k temu silijo na vsakem koraku. V trgovinah so že pred kakšnima dvema tednoma razobesili novoletne kičaste okraske in le tu in tam jim je uspelo v vso to barvitost ujeti malo navdiha in pokazati kaj izvirnega. Sprehod skozi mesto ob zlajnanih božičnih napevih je, potem ko to storite že nekajkrat v zaporednih dneh, malo nadležen. Priznati pa je treba vsaj to, da je zadnja leta sejemska ponudba postala precej bolj domišljena in da tudi hišice, v katerih ponujajo vse mogoče, niso napačne. Sploh če si prikličem v spomin tiste izpred nekaj let, da niti ne omenjam takrat prevladujoče silne ponudbe nogavic, šalov in copat. Nekaj se le premika in tudi dogajanje bo prihodnje dni takšno, da ne bi smelo razočarati vseh tistih, ki so že ob jesenskem košarkarskem veledogodku pokazali, da radi pridejo v mesto, če jim le ima kaj za ponuditi. Tokat bodo spet prišli na svoj račun.
Marsikdo ima sicer te dni drugačne skrbi, kot je veselo pričakovanje praznikov. Sicer pa, ali morajo biti ti dnevi res tako posebni? Zakaj čakati na december, če želimo razveseliti bližnjega, ga obdariti in se z njim družiti? Kje piše, da je treba upoštevati koledar, ki zapoveduje, kako naj se obnašamo, kdaj naj bomo veseli in kdaj žalostni? Trgovcem gre seveda to odlično na roko, vse več pa je takšnih, ki ne želijo biti del potrošniškega kolesja. Ali pa tega enostavno ne zmorejo več. Kako je mogoče, da smo se v tej državi, kjer smo želeli drugo Švico, znašli na slepem tiru, od koder ni videti nobene prave poti? Naenkrat imamo javne kuhinje, ki prehranjujejo nekaj sto lačnih, ljudje ne zmorejo več preživeti brez pomoči drugih, in to celo tisti, ki hodijo v službo! Dobrodelne organizacije pokajo po šivih, saj je prošenj za pomoč pri plačilu položnic in za pakete s hrano vsak mesec več. Če za hrano ljudje še nekako zberejo, jim zmanjka za plačilo položnic. Ponekod so do dolžnikov uvidevni in jim pomagajo premostiti težave, drugod, na primer pri oskrbi z elektriko, pa je kaj hitro na vrsti odklop, ugotavljamo v Naši temi. Tisti v blokih so na najslabšem, saj običajno nimajo možnosti sami pridelati kakšne ozimnice. Če pa že imajo vrt, je vsaj v Celju njihovo delo v večini primerov problematično, saj je zemlja tako onesnažena, da je najbolje na njej sejati le okrasno travo. Začaran krog.
Sicer pa tudi globoko dihanje v Celju ni zdravo. To vemo že dolgo, a so nas morali žal iz Evrope malo brcniti v zadnjo plat, da smo se zganili in pripravili predloge, kako do boljšega zraka. V veliki meri računajo na občane, ki bi morali energetsko bolje opremiti svoja bivališča, kuriti čistejša goriva in se manj voziti z avtom. Toda občani imajo v bitki z vsakodnevnimi tegobami pred seboj predvsem eno vodilo: ali bo to stalo več ali pa bodo kaj prihranili. Pri tem jih ekološka plat žal zanima šele na koncu, če sploh. Prehajanje na daljinsko ogrevanje z lesno biomaso je v teh časih zanimivo ne samo zaradi čistejšega zraka - če je biomasa kakovostna - temveč tudi zaradi ugodne cene, ki jo na koncu plačuje uporabnik. Nekaj glasov o tem, da dolgo ne bo tako, saj bo čez nekaj let tudi lesa vse manj in bo cena višja, še ni ustavilo načrtov v občinah. Upamo lahko le, da so se kaj naučili iz gornjegraj-skega primera, kjer so bili nekakšni pionirji na tem področju. Izračuni so bili takrat očitno nerealno pripravljeni in ljudem niso nalili čistega vina že na začetku. Ko se je nato izkazalo, da vse skupaj le ne bo tako poceni, kot so najprej obljubljali, so si mnogi pač premislili. Prevelik sistem je povzročil mnogo glavobolov.
Ti pa še čakajo vse lastnike nepremičnin tudi zaradi davka, ki je vse bliže. Če še niste preverjali podatkov o svoji nepremičnini, je dobro, če to vendarle storite. Morda boste prihranili kakšen evro. Zadnje »vesele« novice namreč omenjajo še eno novost, ki bo udarila po žepu. To je obvezna izdelava energetskih izkaznic objektov, ki bodo potrebne pri prodaji ali najemu. Vsak lastnik družinske hiše bo videl predvsem nekaj sto evrov stroškov in šele nato možnost bolj natančnega vpogleda v energetsko sliko stavbe in predlog za manj potratno rabo energije. Nekateri pa si že lahko manejo roke, saj bodo krasno zaslužili z izdelavo teh izkaznic. Vse za čistejši zrak in bolj zdravo okolje...
Lesna biomasa pr
S čim se ogrevati, da stroški ne bodo previsoki, to je vse bolj aktualno vprašanje. Tokat smo preverjali, zakaj se v občinah odločajo za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in kako uspešni so ti projekti. Foto: arhiv NT (GrupA)
Križi in težave gornjegrajskega ogrevanja
Kar nekaj let je že minilo, odkar so v Gornjem Grad začeli pompozno graditi daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Občina se je namreč vključila v evropski program Concerto: »Energy in minds!«, kraj Gornji Grad pa je bil eden od šestih v Evropi, v katerih so želeli na praktičen in merljiv način predstaviti zmanjšanje porabe fosilnih goriv in izpustov ogljikovega dioksida.
Sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Gornjem Gradu je veljal za prvi sodobni tovrstni slovenski sistem, ki je od leta 1998 zagotavljal ogrevanje v kraju in toplotno energijo za lesno podjetje Smreka, ki naj bi bil tudi glavni dobavitelj lesne biomase. O projektu se je takrat veliko pisalo, še bolj pa o zapletih, ki so nastali kasneje. Eden od problemov je bil, da so projekt nekoliko preširoko zastavili, saj se je za priklju-
čevanje, kljub temu, da je bilo v javnosti predstavljeno kot brezplačno, odločilo premalo uporabnikov. Gradnja je bila sicer res izvedena za evropski denar, vendar so morali v hišah kupiti postaje oziroma izmenjevalce toplote, kar je stalo skoraj 6 tisoč takratnih mark - torej približno 3 tisoč evrov.
Nič ni brezplačno
Ljudje se niso odločili za priključevanje, tako da je že od začetka sistem deloval z izgubo. Poleg tega projekt tudi za Občino Gornji Grad ni bil povsem brezplačen, kar je v silne težave pahnilo občinsko podjetje Engo, ki je skrbelo za sistem. Težave so se stopnjevale, saj v podjetju niso mogli plačevati surovine in so bili v Gornjem Gradu celo na mrzlem. Sledile so razprave na občinskih svetih, obtoževanja tedanjega župana, ki je bil nekaj časa tudi direktor občinskega podjetja, iskanje izho-
Primerjava cen ogrevanja
Energent
Poraba energenta
Letni stroški ogrevanja (v evrih)
Kurilno olje Zemeljski plin Lesni peleti
2.000 l 2.100 Sm3 4 t
2.022 1.244 1.036
Tabela je povzeta po izračunih podjetja Elektro Celje Energija, v cenah pa niso zajete podražitve v zadnjem tednu. Izračuni so seveda informativni, vrednosti variirajo glede na izbrano kurišče in objekt. Količina energenta naj bi zadoščala za ogrevanje značilnega slovenskega gospodinjstva.
V Gornjem Gradu je šlo tako daleč, da so nekateri že predlagali sprejem odloka, po katerem bi bilo v središču kraja priključevanje na daljinski sistem obvezno. Seveda pa ogrevanje ne sodi med obvezno javno službo.
Spomnimo se lanskega burnega dogajanja v Nazarjah, kjer so stanovalci v blokih trdili, da zaradi podražitve tarifnega dela v sistemu za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja nekateri plačujejo tudi do 60 odstotkov dražje ogrevanje. Stanovalcem v blokih so priznali nekaj popusta, poleg tega pa so se odločili za tehnične rešitve oziroma gradnjo podpostaj v blokih, kar je vsaj delno znižalo stroške ogrevanja.
da ... Leta 2009 se je podjetje Engo znašlo v stečaju, tri leta pa je minilo, odkar je Občina Gornji Grad z ljubljanskim podjetjem Ekotoplota podpisala 30-letno koncesijsko pogodbo. Ljubljansko podjetje je tudi odkupilo premoženja Enga, občini pa je iz naslova daljinskega ogrevanja ostalo še sto tisoč evrov dolga do leta 2019.
Nekateri so se vmes odločili tudi za odklop oziroma za vr-
nitev na star sistem ogrevanja v svojih hišah. Tudi danes je mogoče slišati občasno negodovanje, da je ogrevanje precej drago oziroma da so glede na nižanje cene surovine pričakovali nižje zneske na položnicah. Zaradi vse slabšega socialnega stanja se dogaja, da nekateri položnic ne plačujejo, in tako se daljinski sistem ogrevanja v Gornjem Gradu spet vrti v začaranem krogu.
US
ČETRTEK PETEK

IEDEUEK TOREK
V Zgornji Savinjski dolini so se za sistem daljinskega ogrevanja odločili tudi v nekaterih drugih občinah oziroma občinskih središčih. V Lučah so na sistem priključeni samo javni objekti, v Mozirju imajo več kotlovnic oziroma manjših enot, v Nazarjah pa je na t. i. daljinski sistem, ki izvira še iz časa lesarskega giganta Glin, priključenih premalo porabnikov.
AKTUALNO
3
■ ■ ■	■ v v
emalo izkoriščena
Energetski svetovalec Nikolaj Torkar prihodnost ogrevanja vidi v daljinskih sistem ogrevanja - Najcenejši energent so še vedno drva
V Sloveniji so daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso veliko maj razviti kot v sosednji Avstriji. Celjskemu energetskemu svetovalcu Nikolaju Torkarju se zdi to neizmerna škoda, saj daljinski sistemi ogrevanja v primeru, da so dobro zastavljeni in dorečeni, prinašajo vrsto pozitivnih učinkov.
Gradnja daljinskih sistemov mora biti projektno zastavljena, kar pomeni, da sistem ne sme biti prevelik, investitor pa mora pri tem upoštevati tudi število potencialnih uporabnikov. V Sloveniji je bilo v prvih letih uvajanja tovrstnih načinov ogrevanja največ težav, povezanih prav zaradi gradnje prevelikih sistemov, za katere ni bilo dovolj odjemalcev oziroma se nanje ni priklo-pilo toliko gospodinjstev, kot
so lokalne skupnosti sprva načrtovale. Ker sistem ni optimalno obratoval, je prihajalo do velikih stroškov in s tem povezanih izgub. Energetski svetovalec opaža, da je teh problemov na srečo vse manj, saj se investitorji gradnje lotevajo projektno in premišljeno. Občine, ki se odločijo za gradnjo daljinskega ogrevanja na biomaso in kotlovnic, se lahko prijavijo na državni razpis, na podlagi katerega prejmejo finančna sredstva. A kot je prepričan Torkar, bi lahko država tovrstne sisteme spodbujala intenzivneje.
Če na ogrevanje pogledamo zgolj z ekonomskega vidika gospodinjstev, so po besedah Torkarja v povprečju še vedno najugodnejši energent drva. Med cenejšimi so tudi sekanci, a ti zahtevajo nekoliko dražjo
začetno naložbo. Primerni so predvsem za kmetije in kmečke turizme. Koliko denarja gospodinjstva porabijo za ogrevanje, je odvisno tudi od starosti hiše oziroma njene izoliranosti. Med najdražja energenta spadata kurilno olje in zemeljski plin. Družina, ki živi v enostanovanjski hiši, mora letno za ogrevanje s kurilnim oljem odšteti med 1.500 in 3.000 evrov. Drva
so v tem primeru bistveno cenejša, za ogrevanje nanje porabi približno 700 evrov. Katero sredstvo za ogrevanje je najprijaznejše do okolja, je po besedah Torkarja odvisno od kakovosti energenta in peči. Nekakovostna bioma-sa, kar pomeni neprimerno posušena in obdelana, je za okolje lahko veliko slabša kot zemeljski plin, vendar to ni pravilo.
ŠO
»Daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso je eden najbolj optimalnih oblik ogrevanja v Sloveniji, saj imamo v gozdovih še zelo veliko neizkoriščene biomase,« je prepričan celjski energetski svetovalec Nikolaj Torkar.
Ključno je pravilno načrtovanje
Rok Suhodolnik iz lučke-ga podjetja Biomasa, ki je zgradilo že kar nekaj daljinskih sistemov, je med prednostmi tovrstnega ogrevanja izpostavil eno kurišče in ceno, tehnologije pa sploh me gre primerjati.
Do slabosti najpogosteje prihaja zaradi slabega načrtovanja in tovrstnih pomanjkljivih sistemov je kar nekaj.
»Mi delamo po vsej Sloveniji, a ni nihče v minusu, drugače je tam, kjer je bil sistem na preveliko načrtovan,« pravi Suhodolnik. Do težav pride že na začetku, saj se potencialni uporabniki navdušijo za tovrstno obliko, kasneje pa se za priklop ne odločijo.
Kar se cene tiče, Suhodolnik meni, da energija ni predraga, vendar sta tudi v posameznih
objektih potrebna pravilno načrtovanje in izvedba. Pri tem svetuje, naj se uporabniki odločijo za pravilno priključno moč, ki potem bistveno vpliva na ceno. Na splošno njegovi izračuni kažejo, da je za priklop oziroma nakup toplotne postaje potrebnih približno 3 tisoč evrov, cena megavatne ure iz daljinskega ogrevanja pa se vrti med 60 in 100 evri.
»Cene je praktično nemogoče primerjati, ker nanje vpliva preveč dejavnikov. Morebiti je daljinsko ogrevanje drago za nekoga, ki se je ogreval na drva, pri izračunu pa ni upošteval začetne naložbe niti tega, da ga zjutraj zebe, zvečer mu je vroče in še kuriti mora. Ko vse to prišteješ k ceni drv, potem oblika ogrevanja tudi ni več tako poceni.« US
Na Dobrni prihodnjo jesen?
V kraju se večinoma ogrevajo s kurilnim oljem in z utekočinjenim naftnim plinom, že jeseni 2014 pa bi lahko imeli daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Občina je namreč o takšnem ogrevanju naročila študijo. Po njej bi občani lahko pri kurjavi prihranili od 15 do 20 odstotkov.
Po študiji bi se lahko priključili v središču kraja in najbližji okolici. V primeru, če bi se priključile Terme Do-
brna, bi bilo ogrevanje še za nekaj odstotkov cenejše. To se kot kaže ne bo zgodilo, saj so iz term občini odgovorili, da so v pocenitev ogrevanja vložili že precej denarja. V stavbah term delno že uporabljajo lesne pelete, delno se poslužujejo energije s pomočjo toplotne črpalke in delno kurilnega olja.
Za seznanitev z načrti za daljinsko ogrevanje Dobrne na lesno biomaso je občina pred
nekaj tedni pripravila zbor občanov. Občani so zamisel pozdravili in za priključitev izrazili zanimanje. Možnost daljinskega ogrevanja jim je predstavil Marko Krajnc iz Energetike projekta na Vranskem, kjer je občina študijo naročila. Načrte je nazadnje podprl še občinski svet. Občina mora pripraviti vse potrebno za razpis koncesije, ki bo predvidoma objavljen v začetku prihodnjega leta.
Naložba v daljinsko ogrevanje Dobrne na lesno biomaso bo stala skoraj 2,1 milijona evrov, v to ceno so vključeni gradnja kotlovnice, omrežja in toplotnih podpostaj v stavbah. Od tega bi bila polovica državnega nepovratnega denarja, 30 odstotkov bi bilo kredita iz eko sklada in 20 odstotkov od investitorja. Posamezno gospodinjstvo naj bi za notranjo inštalacijo plačalo od 200 do 300 evrov.	BJ
V Kozjem so zakurili novembra
V Kozjem so v peči, ki služi daljinskemu ogrevanju dela občinskega središča na lesno biomaso, prvič zakurili 5. novembra letos. V kraju so o takšnem daljinskem ogrevanju razmišljali že pred desetletjem, vendar se ni dolgo nič zgodilo.
Podjetniški izziv je nato pritegnil domačina Jožeta Preskarja, ki si je ogledal daljinsko ogrevanje po različnih krajih Slovenije
in preveril tamkajšnje izkušnje. Na koncu se je odločil, da bo to zamisel uresničil. Za izvajanje dejavnosti je ustanovil podjetje TopKo. V začetku novembra so kot prvi stavbi priključili osnovno šolo in novo kmetijsko zadrugo. Trenutno so na daljinsko ogrevanje priključeni tudi trije bloki in stanovanjska hiša. Prvih 15 družinskih hiš naj bi priključili v prvih mesecih prihodnjega leta.
Lastnike stane ureditev notranjih inštalacij od 300 do 400 evrov. Zaenkrat so se za priključitev odločili v približno polovici stanovanjskih hiš, investitor predvideva, da se bodo v dveh do treh letih še ostali, ki bodo od sosedov spoznali prednosti daljinskega ogrevanja z lesno biomaso. Investitor omenja, da naj bi bili računi za daljinsko ogrevanje nižji za do 30
odstotkov. Še ta mesec bodo priključili na daljinsko ogrevanje zdravstveno postajo.
Približno polovico denarja za naložbo v daljinsko ogrevanje Kozjega predstavljajo nepovratna evropska in državna sredstva, četrtino je moral zagotoviti investitor, ostalo je kredit Eko sklada. Podjetje TopKo namerava omrežje za daljinsko ogrevanje v Kozjem širiti.
Ceneje kot kurilno olje, dražje kot drva
Občina Vransko je bila v Sloveniji med tistimi, ki je z ustanovitvijo podjetja Energetika Vransko orala ledino pri uvajanju daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Od leta 2004 se gospodinjstva v največjem občinskem naselju in njegovi neposredni okolici postopoma vključujejo vanj. Po besedah uporabnikov to prinaša vrsto prednosti, a na drugi strani tudi nekaj slabosti. Še posebej v zadnjih letih, ko so drva postala eno najcenejših sredstev za ogrevanje.
Danes je na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso priključenih 168 gospodinjstev. Razvejanost omrežja Vranšani širijo v skladu s finančnimi možnostmi. Do zdaj je z njim pokritih 93 odstotkov naselja Vransko, v prihodnje si ga želijo razširiti na celoten kraj kakor tudi na gručasta sosednja naselja.
Sistem deluje vse leto, kar pomeni, da poleti z njim zagotavljajo tudi toplo sanitarno vodo. Ta spremljevalna dejavnost je bila po besedah direktorja Energetike projekt Marka Krajnca pred gradnjo sončnih kolektorjev ekonomsko vprašljiva. Zadnji dve leti z omenjeno nadgradnjo sistema kar nekaj privarčujejo, obenem pa pripomorejo k daljši življenjski dobi kotlov, ki poleti ne obratujejo. Celotna naložba v daljinski sistem ogrevanja še vedno ni poplačana. Kot zagotavljajo, naj bi jim to uspelo v dvanajstih letih, kar je tudi zapisano v finančnem načrtu.
Vrsta prednosti
Daljinski sistem ogrevanja ima po besedah Marka Krajnca in tudi večine uporabnikov kar nekaj prednosti. Ena največjih je ekološka nota. V kraju je namesto malo manj kot dvestotih individualnih kurišč skupna kotlovnica, ki zmanjša
Energetika projekt občanom nudi daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso od leta 2004. Uradno so ga odprli maja 2005.
nepotrebne izpuste toplogrednih plinov. Gospodinjstva z daljinskim sistemom ogrevanja pridobijo dodaten prostor, saj v hiši nimajo nameščenih velikih ogrevalnih naprav. V tem primeru namreč zadošča le toplotna podpostaja, katere premer ni večji od pol metra. Energetiko z lesno biomaso oskrbujejo okoliški kmetje, vsak občan pa lahko pripelje tudi zeleni rez, ki ga nato zmeljejo in uporabijo v kotlovnici. Nenazadnje je ogrevanje na daljinski sistem na lesno biomaso cenejše kot uporaba kurilnega olja in plina. Krajnc pojasnjuje, da so se s pogodbo obvezali, da mora biti tovrsten način vsaj za 10 odstotkov ugodnejši kot ogrevanje na kurilno olje.
Drva še vedno cenejša
Z vsem naštetim se nesporno strinja tudi večina uporabnikov. So pa zato nekateri skeptični glede cene ogrevanja v najhladnejših mesecih, kot sta januar in februar. Kljub temu, da sistem prinaša več udobja, večina gospodinjstev v teh težkih časih gleda na vsak evro. Pripravljeni so se odreči udobju in žrtvovati prosti čas za pripravo drv in za kurjenje, kar je dandanes eden najcenejših načinov ogrevanja.
V Energetiki projekt v teh letih še niso imeli primera, da bi katero gospodinjstvo izstopilo iz sistema.
ŠO
Foto: GrupA (arhiv NT)
Družina, ki živi v enostanovanjski hiši, stari trideset let, in je del daljinskega sistema, v najhladnejših delih leta za ogrevanje porabi tudi 300 evrov in več na mesec. V tem primeru bi lahko z uporabo drv privarčevala kar nekaj denarja.
4
GOSPODARSTVO
Za Rimskimi termami še Steklarna Rogaška
V Rogaško Slatino prihaja ameriški kupec, ki bo obdržal proizvodnjo
Če so Rimske terme pristale v ruski lasti, je od minulega tedna dalje tudi jasno, da bo Steklarna Rogaška poslej del ameriške skupine Waterford. Družbe Metropolitana, ki je gospodarska družba ljubljanske nadškofije, je namreč steklarno Rogaška prodala skupini WWRD oziroma Waterford Wedgwood Royal Doulton. Hkrati s steklarno je ameriški kupec prevzel njene odvisne družbe v ZDA, Sloveniji in na Hrvaškem.
Skupina Waterford je odkupila več kot 21 milijonov steklarninih delnic. Kupec namerava ohraniti proizvodnjo v Steklarni Rogaška in ima smele načrte, da poveča proizvodnjo. Blagovna znamka Rogaška ostaja prisotna na tržiščih v regiji. V Metropolitani pravijo, da so s prodajo dosegli cilj, s katerim so začasno vstopili na mesto lastnika. Spomnimo, da so steklarnine delnice skušali prodati na dražbi, na kateri je kot edini draži-telj pristopila Metropolitana, ki je uveljavila zastavno pravico na javni dražbi in s tem postala začasna lastnica Steklarne Rogaška, pri tem ni šlo za plačilo v denarju.
S sklenjenim poslom so v ljubljanski družbi zadovoljni, saj ocenjujejo, da je dober za zaposlene, delovanje podjetja in razvoj regije. Zaradi interesov družbe sta se kupec in prodajalec dogovorila, da vsebine pogodbe, vključno z višino kupnine,
Rogaška ostaja Rogaška.
ne bosta predstavljala javnosti, v poletnih mesecih pa se je govorilo, da naj bi bili kupci pripravljeni za steklarno odšteti 8 milijonov evrov.
Kot so pokomentirali pri novem ameriškem lastniku, ima Rogaška eno najkakovostnejših proizvodenj kristala na svetu in prevzem take tovarne z velikim obsegom
in raznolikimi zmožnostmi odlično dopolnjuje najsodobnejše proizvajalne zmogljivosti, ki jih ima WWRD na Irskem v steklarni House of Waterford Crystal. »Kot največji kupec Rogaške smo se odločili povezati z najboljšim proizvajalcev kristala in si tako zagotoviti dolgoročno oskrbo s premijskimi kri-
stalnimi izdelki v panogi. S svojo zgodovino, z mojstrsko spretnostjo, obsežnim izborom izdelkov in zmožnostjo inovativnega oblikovanja predstavlja Rogaška odlično dopolnitev za WWRD,« pa je po podpisu pogodbe izpostavil izvršni direktor WWRD Pierre de Villemejane.
Šenija odhaja
Takoj po podpisu pogodbe o prodaji se je razvedelo, da se od družbe poslavlja Davor Šenija. V nasprotju s pričakovanji sta tako prodaja steklarne kot odhod Šenije ostala brez večjih odmevov. Pravzaprav so zaposleni v Rogaški Slatini dokaj veseli novega lastnika, Glede odhoda oziroma odstopa Šeni-je krožijo različne zgodbe, vendar so steklarji odhod dolgoletnega direktorja dokaj mirno sprejeli, sploh v primerjavi s preteklostjo. Pred devetimi leti so rogaški steklarji po odstavitvi Šenije razmišljali o stavki ter tako dolgo preprečevali prihod novemu direktorju, da so Šenijo nadzorniki znova postavili na mesto prvega moža steklarne. Po letu dni jo je sicer zapustil, na mesto predsednika uprave pa se vrnil v letu 2007.
Priljubljenega direktorja v steklarni bo nadomestil Jim Walsh, ki v industriji kristala dela že 33 let in zaseda eno od vodilnih delovnih mest v družbi WWRD.
URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT (GrupA)
Tržnica potrebuje novega upravljavca
Stečajna upraviteljica podjetja CM Celje Milena Sisinger išče novega najemnika oziroma upravljavca celjske mestne tržnice. Rok za zbiranje ponudb je bil kratek, le osem dni, in se je iztekel včeraj. Zelo se namreč mudi, saj je podjetje Derma, ki je do zdaj upravljalo tržnico, tik pred stečajem.
Naj spomnimo, da je bila tržnica plod javno-zasebnega partnerstva Mestne občine Celje in podjetja CM Celje (CMC), odprli so jo konec leta 2009. Po pogodbi, ki sta jo sklenila občina in CMC, je zdaj že propadlo gradbeno podjetje od občine dobilo koncesijo za upravljanje in vzdrževanje tržnice do marca 2020. Takrat naj bi tržnica prešla v last Mestne občine Celje.
Upravljavec tržnice bo imel v najemu vsa prodajna mesta in bo pobiral pristojbine za uporabo tržnih površin, hkrati bo moral skrbeti za urejenost tržnice in bo plačeval vse stroške obratovanja in vzdrževanja. Stečajna upraviteljica pravi, da bi bilo najbolje, če bi bil upravljavec nekdo, ki bi bil pripravljen kupiti tudi nepremičninsko in stavbno pravico za celjsko mestno tržnico. Po uradni cenitvi, ki je bila narejena v začetku tega leta, znaša likvidacijska vrednost nepremičninske pravice za tržnico malo manj kot 1,5 milijona evrov. Javna dražba, na kateri bo Sisingerjeva prodajala nepremičninsko in stavbno pravico, bo šele v prvih mesecih prihodnjega leta.
Podjetje Derma, ki so ga leta 2006 ustanovili vodilni v CMC in njihovi družinski člani in so preko njega lastniško obvladovali CMC, je tržnico upravljalo že pred stečajem CMC. Sisingerjeva pravi, da ob stečaju pogodbe o upravljanju ni prekinila, saj sama tega dodatnega dela ne bi zmogla. Poleg tega je Derma posel opravljala dobro. Pred kratkim pa jo je direktorica Lena Korber obvestila, da je podjetje v hudih finančnih težavah. Že lani je Derma, kot je razvidno iz poročila o poslovanju, imela dobrih 900 tisoč evrov prometa in kar 3,4 milijona evrov bilančne izgube. Večina izgube je nastalo zaradi oslabitev in odpisov finančnih naložb. Derma je bila namreč tesno vpeta v »posle« CMC. Zdaj jo čaka ista usoda kot večino podjetij, ki so bila lastniško povezana s CMC.	JI
V novo leto z novim direktorjem
Nadzorni svet družbe Nepremičnine Celje je v ponedeljek imenoval za novega direktorja Primoža Brvarja, ki bo mandat nastopil 1. januarja.
Brvar bo nasledil dosedanjo direktorico Danico Doberšek, ki ji je v družbi v veliki meri uspelo vzpostaviti red in zlasti izboljšati izterjavo najemnin. Sicer pa Brvar po 12 letih zapušča Celjski mladinski center, kjer je bil spomladi že tretjič imenovan za direktorja. Kot sam pravi, mu je področje gospodarjenja z neprofitnimi stanovanji nov delovni izziv, posebno skrb pri delu pa bo ob zagotavljanju rednega vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda posvečal zagotavljanju stanovanj za mlade in starejše. Dejstvo je namreč, da mladi Celje vse prepogosto zapuščajo, glede na starajoče prebivalstvo pa je v mestu potrebnih več oskrbovanih stanovanj in zagotavljanje rentnega odkupa stanovanj. Stanovanjska politika mora tako postati eden ključnih delov razvojnih načrtov mestne občine.	IS
Staro-nove blagajne
Postopoma bo uporaba blagajn obvezna povsod
Prihodnje leto naj bi vlada udarila tudi po plačilu z gotovino. Zakon o preprečevanju pranja denarja dopušča plačila v gotovini do 15 tisoč evrov. Vlada namerava znesek najprej znižati na 5 tisoč, nato pa na tisoč evrov.
Ob mnogih ugibanjih, kaj se bo zgodilo z davčnimi blagajnami, je vlada minuli četrtek odločila, da v Sloveniji zaenkrat še ostane sitem registrskih blagajn, ki pa jih bodo morali postopno uporabljati vsi ponudniki storitev.
Čeprav razprava o uvedbi davčnih blagajn poteka že nekaj let, je do zdaj spremenjeno le to, da je prepovedana uporaba programov, ki omogočajo brisanje ali prirejanje računov, zagrožene pa so visoke kazni. Te lahko doletijo tako uporabnika takšnega programa kot tistega, ki ga naredi. Tudi po četrtku, ko se je vlada odločila za ohranitev sedanjih, »kanadskih« davčnih blagajn, velja, da morajo biti blagajne opremljene z računalniškimi programi za izdajanje in hra-
njenje računov, ki onemogočajo naknadno popravljanje podatkov.
Zavezanci, ki morajo takšne blagajne uporabljati že zdaj, jih morajo še naprej, postopno pa jih bodo morali začeti uporabljati vsi ponudniki blaga in storitev, tudi odvetniki in zdravniki, saj ne bo izvzeta nobena dejavnost. Vendarle naj bi ministrstvo za finance, ki naj bi do marca prihodnje leto pripravilo ustrezne predpise, hkrati le določilo nekaj izjem, ki bodo še smele kot račune uporabljati tako imenovane paragonske bloke. Vendar jim bo te izdala davčna uprava in jih tudi označila.
»Obvezna bo uporaba blagajn za vse naše življenje, povsod, kjer plačujemo,« je po seji vlade poudaril minister Dejan Židan, pristojen
za usklajevanje programa zoper sivo ekonomijo. Konec oktobra so mali zavezanci, ki poslujejo pretežno z gotovino, oddali davčne obračune prvič po 1. juliju, odkar veljajo nova določila. Po besedah ministra Židana so obračuni v nekaterih dejavnostih pokazali izredno velika povečanja obračunanega DDV: v restavracijah in gostilnah za 16 odstotkov, v strežbi za 39 odstotkov, v proizvodnji kruha, peciva in slaščic za 40 odstotkov, na tržnicah s tekstilom in obutvijo celo za 145 odstotkov ...
Palica in korenček
Zanimiv je zelo različen odziv obeh zbornic, ki povezujeta gospodarstvenike in podjetnike. V Gospodarski zbornici Slovenije v bistvu zahtevajo uvedbo »pravih« davčnih bla-
gajn: »Zdajšnja programska oprema, ki naj bi preprečevala goljufije, ni davčna blagajna, kot jo povsem napačno poimenujejo nekateri predstavniki vlade.« Po njihovem bo vlada v boju proti sivi ekonomiji uspešna le, če »bo znala poleg palice spretno ponujati tudi korenček«. Po mnenju zbornice bo boj proti sivi ekonomiji z davčnimi blagajnami in seveda drugimi ukrepi bistveno uspešnejši.
Nasprotno v Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije pozdravljajo razumno odločitev vlade, da ne bo uvedla davčnih blagajn, ki bi obrtnike in podjetnike še dodatno finančno obremenile. V OZS ponovno pravijo, da je treba problem sive ekonomije reševati sistemsko in ne parcialno. Največji problem na tem
področju namreč niso legalni subjekti, ki pošteno plačujejo davke, temveč šušmarji, za katere so kazni smešno nizke in ki davčnih blagajn sploh ne bi uporabljali. »Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno za registrira-
ne subjekte predvideva kazni od 4.200 do 26 tisoč evrov, za šušmarje pa zgolj od tisoč do 5 tisoč evrov. Šušmarstvo se bo tako v Sloveniji še vedno bolj izplačalo, kot delati pošteno,« so še opozorili.
US
Verjetno bodo olajšave glede izdajanja računov tudi v bodoče podobno, kot je to urejeno sedaj, ostale za prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice), znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, periodičnega tiska, za prodajo iz avtomatov, kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter interneta, za prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.
GOSPODARSTVO
5
NA KRATKO
Gorenje zbira svež denar
Gorenje je letos jeseni že uspešno izvedlo eno dokapi-talizacijo, v kateri je z 10 milijoni evrov sodelovala japonska korporacija Panasonic, s katero je velenjska družba sklenila strateško partnerstvo na področju proizvodnje, razvoja in prodaje.
Minuli torek se je zaključi nov krog Gorenjeve dokapitalizacije, v katerem so imeli prednostno pravico do vplačila novoizdanih delnic obstoječi delničarji. Med drugimi je dokapitalizacijo z dvema milijonoma evrov podprla družba Kad. V drugem krogu so v petek lahko delnice vplačali zaposleni, v teh dneh pa imajo to možnost mali vlagatelji na Poljskem. Institucionalni vlagatelji na Poljskem in vabljeni vlagatelji v Sloveniji bodo nove delnice lahko vplačali od danes do torka, ko je predvidena tudi končna delitev delnic vsem vlagateljem. Rezultate ponudbe naj bi v Gorenju objavili v sredo. Gorenje lahko s to dokapitalizacijo zbere do 45 milijonov evrov svežega kapitala. Dve tretjini zbranih sredstev bo velenjska družba namenila za razdolževanje, eno tretjino pa za strateške projekte. Predvidoma do konca letošnjega leta bodo Gorenjeve delnice uvrščene na varšavsko borzo.
Projekti Saša regije
Razvojna agencija Savinjske regije v sodelovanju z občinami pripravlja regijski razvojni program za prihodnjo finančno perspektivo. V pripravo programa se s svojimi predlogi aktivno vključujejo v desetih občinah savinjsko-šaleške regije.
Županja in župani so za območje Saša regije določili šest prednostnih projektov. Usmerili so se na štiri stebre, to so predelovalna industrija, turizem, energetika in prehrana, ter pripravili še štiri projekte na te teme. Poleg teh zagovarjajo še dva projekta za infrastrukturno podporo. Ocenjujejo, da so ti projekti primerni za umestitev v dogovor za razvoj regij. Med regijske projekte umeščajo Gospodarsko središče Saša, Turistični mozaik Saša, Okoljska infrastruktura Saša, Prometna infrastruktura Saša, Prenova mestnega središča Velenje in Razvojni center za lesarstvo.
Ob tem je direktorica Območne razvojne agencije Saša Jasna Klepec poudarila, da so na tem območju v prejšnji perspektivi počrpali vseh 18 milijonov evrov iz regionalnega razvojnega sklada za ukrep razvoj regij. Ker v dveh slovenskih razvojnih regijah niso porabili vsega denarja, naj bi bil do konca leta objavljen še en javni razpis, vendar si v Območni razvojni agenciji Saša regije ne upajo napovedati, kako uspešni bodo pri prijavi.
Polena proti Tešu
V javnosti je znova zaokrožila grožnja Alstoma, glavnega dobavitelja tehnološke opreme za blok 6, o prekinitvi del. Do konca leta naj bi namreč Termoelektrarna Šoštanj, ki praktično nima denarja, Alstomu dolgovala približno 30 milijonov evrov.
Zapletov z Alstomom, glavnim dobaviteljem opreme, v Tešu ne morejo komentirati, ker niso bili prisotni na zadnjem sestanku oziroma so se o financiranju bloka 6 pogovarjali predstavniki Alstoma in Holdinga Slovenske elektrarne. Če Alstom prekine dela, lahko pride do novih stroškov na projektu in podaljšanje roka izvedbe. Glede na predvideno rentabilnost projekta si v Tešu prizadevajo, da blok 6 preide v obratovanje v najkrajšem možnem času. Tako so s pogajanji za pol leta uspeli skrajšati rok končanja del. Blok 6 naj bi začel obratovati 26. junija 2015.
Včeraj sta se zaradi Alstomove napovedi prekinitev del na gradbišču bloka na izredni seji sestala izvršilni odbor sindikata in svet delavcev v Tešu. Zaradi resnosti nastalega položaja se je izvršilni odbor sindikata preimenoval v stavkovni odbor, kar praktično pomeni napoved stavke. Zaposleni v Tešu zahtevajo, da jim generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok do 17. decembra pojasni svoje poglede na vlogo Teša v holdingu. Poleg tega predstavniki zaposlenih pozivajo vse odgovorne, da zaradi škodljivega delovanja do družbe Teš preučijo sum storitve kaznivega dejanja. V sindikatu so prepričani, da je napoved prekinitve del posledica delovanja odgovornih oseb HSE. Tešu bi to povzročilo nepopravljivo škodo.
Kot še dodajajo v Tešu, novelirani investicijski program s številko 6 kaže, da je najbolj pametno, če blok 6 čimprej dogradijo, saj bo njegovo poslovanje dobičkonosno, hkrati pa bo Teš sposoben vračati vsa najeta posojila. Potrjujejo, da so s pogajanji znižali investicijsko vrednosti na 1,428 milijarde evrov. Za izračun je bila uporabljena cena premoga, ki je določena po dolgoročni tripartitni pogodbi med holdingom, termoelektrarno in Premogovnikom Velenje.
V Tešu kljub grožnji Alstoma, da bo prekinil dela pri bloku 6, zatrjujejo, da gradnja bloka 6 zaenkrat poteka nemoteno oziroma celo pospešeno. Pričeli so se že hladni zagonski preizkusi opreme. Ravno v teh dneh zaključujejo tlačni preizkus kotla, trenutno pa so z vsemi deli v okviru predvidenih.
US
Razgaljene lepotice še vedno »in«
Top lestvico poslovnih daril še vedno sestavljajo majice, kape, kemični svinčniki in koledarji - Podjetja so pri trošenju zelo previdna
Še pred nekaj leti so v celjskem podjetju Magma, ki se ukvarja s prodajo poslovnih daril, ob tem času seštevali neprespane ure in izgubljene kilograme. Vendar so naporne dneve prenašali z lahkoto, saj so vedeli, da jim bo »norišnica« ob koncu leta prinesla preživetje za celo leto. V zadnjih treh mesecih so namreč ustvarili kar 80 odstotkov celoletnega prometa. Zdaj je slika povsem drugačna. Njihov prihodek je v primerjavi z leti pred krizo prepolovljen. O tem, kaj se dogaja na trgu s poslovnimi darili, pa najbolj zgovorno priča debelina kataloga, ki ga izdajajo že vsa leta, odkar se ukvarjajo s to dejavnostjo. Včasih je katalog imel sto strani, zdaj jih ima le še 48.
Do leta 2009 so bili zlati časi, se spominja lastnik podjetja Bojan Dobravc. Poleg štirih redno zaposlenih so v času sezone samo v skladišču morali zaposlili tudi do šest študentov, saj sicer dela ne bi mogli opraviti pravočasno. »Leta 2004 je bilo noro. Imeli smo toliko naročil, da smo že pred koncem leta zaprli podjetje in na vrata obesili napis razprodano,« opisuje stare dobre čase Dobravc. Danes, pravi, dihajo na škrge, saj se je število naročil prepolovilo. Rešuje jih to, da so si v preteklosti ustvarili sloves uglednega podjetja, poleg tega so začeli prodajati tudi na spletu.
Konkurenca doma in v tujini
Konkurenca med ponudniki poslovnih daril je bila že pred leti precejšnja, zdaj,
v kriznih časih, je gneča še večja. »V Sloveniji je kljub recesiji nenormalno veliko ponudnikov. S to dejavnostjo se ukvarja že vsakdo, tudi tiskarji, ki so bili včasih naši dobavitelji. Veliko je spletnih ponudnikov, konkurirajo nam tudi knjigarne, ki podjetjem s pisarniškim materialom ponujajo tudi poslovna darila,« ugotavlja Dobravc. Prav zato so tudi
Zadnje čase podjetja vse bolj sprašujejo po izdelkih, ki so inovativni in uporabni. Zanje so pripravljena plačati tudi kakšen evro več. Vse bolj gredo v prodajo darila, ki se uporabljajo v prostem času, kuhinjski pripomočki, moderna so darila, ki jih potiskajo po želji kupca. »V modo so prišla tudi ekodarila, izdelki iz recikliranih materialov. Takšnih zelenih izdel-
Tudi na trgu poslovnih daril so se v primerjavi s prejšnjimi leti zaradi krize zgodile spremembe. Vrednost prodaje je upadla tudi do 50 odstotkov, saj so podjetja pri trošenju postala bolj previdna. Časi brezglavega kupovanja in množičnega obdarovanja poslovnih partnerjev ob novem letu so očitno mimo.
v njihovem podjetju uvedli spletno prodajo, pri kateri so za zdaj kar uspešni.
Kaj je letos v modi?
V podjetju Magma imajo kupce po vsej Sloveniji. Večja podjetja se za nakup poslovnih daril običajno odločijo že sredi leta, ostali pridejo tik pred zdajci. V recesijskih letih so kupci postali zelo zahtevni, pravi Dobravc. Za malo denarja hočejo čim več in čim bolje. Zadnja leta se je trend premaknil od množičnih, cenenih daril k manjšim količinam in večji kakovosti. »Podjetja se raje odrečejo količini kot kakovosti, saj jim ni vseeno, kaj dajo od sebe,« ugotavlja Dobravc.
kov, od rokovnikov do pisal, prodamo veliko in prepričan sem, da bo prodaja rasla,« napoveduje Bojan Dobravc. Pri tem upa, da ne gre samo za modo, ampak predvsem za večjo osveščenost.
Poleg modnih daril se podjetja bolj ali manj zatekajo k tako imenovanemu železnemu repertoarju, ki ga sestavljajo majice, dežniki, kemični svinčniki, vžigalniki, kape, namizni in stenski koledarji, med katerimi gredo še vedno zelo dobro v promet tisti, kjer vsak mesec »krasi« razkošna razgaljena lepotica. »V vrhu prodaje so že nekaj let tekstilni izdelki, zlasti soft shel jakne, zadnja tri leta pa strmo narašča
prodaja stekleničk za vodo. Med zaželenimi in hkrati tudi praktičnimi darili so še vedno tudi USB-ključki,« pojasnjujejo Dobravc.
Včasih veliko, danes skoraj nič
V podjetjih neradi razkrivajo, kakšna darila so izbrali za svoje poslovne partnerje ob koncu leta. Enako velja tudi za banke, ki so bile še pred leti pri tem zelo radodarne, nekatere so imele celo »hišne« oblikovalce, ki so skrbeli za čim bolj izvirna in izstopajoča darila. Danes je povsem drugače. V Banki Celje so na primer dejali, da zadnja leta poslovnih daril praktično nimajo, če pa že, so ta simbolična, povezana z bančništvom ali s Celjem.
Veliko bolj zgovorni in odkriti so bili v enem najbolj uspešnih celjskih podjetij, v Vivapenu. »Pri nas spoštujemo tako poslovne partnerje kot zaposlene, njihove otroke in upokojence. Zato se potrudimo, da so naša darila ob koncu leta praktična, malce drugačna in da imajo tudi veliko osebne note, ki se mi zdi zelo pomembna,« je povedala direktorica Petra Melanšek. Darila pri njih vedno vsebujejo tudi nekaj posebnega iz njihovega programa pisal. »Imamo srečo, da lahko to storimo, saj je na primer nalivno pero lepo darilo, sploh za tistega, ki ceni kulturo pisanja,« še pravi Me-lanškova. O vrednosti daril težko govori v številkah, saj je, kot pravi, včasih dobra in skrbno izdelana ideja lahko čudovito darilo za malo denarja.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv Magme
Podjetja imajo še vedno najraje tako imenovan železni repertoar, ki ga sestavljajo majice, dežniki, kemični svinčniki, vžigalniki, kape ...
Davek si morda lahko znižate
Pred uvedbo nepremičninskega davka Gurs predstavil najbolj pomembne datume - Lastniki morajo sami preveriti pravilnost podatkov
V Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) so v začetku tedna predstavili, na kaj vse naj bodo lastniki pozorni pred uvedbo davka na nepremičnine. Ta bo v Sloveniji začel veljati 1. januarja, saj so poslanci zakon tudi po vetu državnega sveta vnovič podprli z večino glasov. Zdaj nasprotnikom obdavčitve nepremičnin ostaja še zadnja možnost, in sicer presoja zakona na ustavnem sodišču.
Do 1. februarja bodo vsi lastniki nepremičnin prejeli informativni izračun davka, 31. marca pa bo potekel rok, do katerega lahko spreminjajo morebitne napačne podatke oziroma podatke, ki ne odražajo dejanskega stanja o njihovih nepremičninah. 1. april je namreč določen kot presečni datum za podatke, ki jih bo Gurs nato posredoval Davčni upravi Republike Slovenije (Durs), kjer bodo do konca maja, ko naj bi vsi lastniki nepremičnin dobili odločbe, izračunavali, koliko davka bo kdo moral plačati. Še ves
junij bodo imeli čas lastniki nepremičnine, ki ne bodo prejeli odločbe Dursa, da se samoprijavijo.
Čim prej preverite podatke
Pred začetkom obračunavanja nepremičninskega davka zdaj pristojne službe usklajujejo podatke, pra-
Zakon prinaša lastnikom stanovanj, ki so 1. januarja v letu, za katerega se odmerja davek, upravičeni do prejemanja denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, znižanje davka za polovico, invalidom, ki se premikajo z vozičkom oziroma zavezancem, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z njimi, pa za 30 odstotkov.
vilnost le-teh pa naj čim prej preverijo tudi lastniki sami. V primeru napačno zapisane rabe ali stanja nepremičnine jim lahko ti popravki prinesejo občutno nižji davek. Podatke lahko lastniki spreminjajo s pomočjo spletne aplikacije, ki je
Davčne stopnje po skupinah nepremičnin	
Davčna stopnja v %	Stavbe z zemljiščem, na katerem stojijo
0,15	rezidenčna stanovanja
0,50	nerezidenčna stanovanja
0,75	poslovne in industrijske, razen energetskih
0,40	energetske
0,30	kmetijske
0,50	druge
+ 0,25	rezidenčne in nerezidenčne, katerih vrednost presega 500.000 evrov
Davčna stopnja v %	Zemljišča brez stavb
0,15	kmetijska
0,07	gozdovi
0,75	za poslovno in industrijsko rabo
0,40	za potrebe energetike
0,50	za gradnjo stavb
0,50	ostala
0,15	za stanovanjsko rabo (funkcionalna zemljišča)
Glede na višino odmerjenega davka, bodo lastniki nepremičnin svojo novo obveznost prihodnje leto lahko poravnali v več obrokih. Zneske do 50 evrov bo treba plačati v enem obroku (20. junija), od 50 do 200 evrov v dveh obrokih (20. junija in 20. avgusta), od 200 do 400 evrov v treh obrokih (3. obrok 20. oktobra) in nad 400 evrov v štirih obrokih (4. obrok 20. decembra).
dosegljiva na spletni strani e-prostor, lahko pa se oglasijo tudi v geodetsko pisarno v svojem kraju, kjer je mogoče popravljanje tistih podatkov, za katere morajo lastniki predložiti dokazila. Za pravilnost podatkov o nepremičnini je namreč odgovoren lastnik in najbolje je, če jih ti preverijo čim prej, zagotovo pa po prejemu obvestil Gursa z informativnim izračunom davka. Lastniki
lahko zaenkrat oporekajo le morebitnim napačnim podatkom o nepremičnini, nikakor pa ne morejo nasprotovati ocenjeni posplošeni vrednosti. Ta je namreč določena na osnovi kriterijev množičnega vrednotenja stavb in jo je z drugačnimi cenitvami nemogoče izpodbijati, vendar so že v pripravi spremembe zakona, ki bodo tudi pri tem dopuščale izjeme. Odgovorni omenja-
Davčno osnovo predstavlja posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena na osnovi množičnega vrednotenja nepremičnin, ki je v letu odmere davka na presečni datum 1. januar vpisana v registru nepremičnin, izjema bo le prihodnje leto, ko bo ta datum 1. april. Zakon glede davčne osnove za stanovanja določa postopnost, tako da se bo za leto 2014 upoštevalo 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine, za leto 2015 pa 90 odstotkov in šele za leto 2016 celotna posplošena tržna vrednost.
jo zlasti nepremičnine, ki so bile poškodovane v naravnih nesrečah oziroma je
njihova uporaba nemogoča, na primer, zaradi požara.
IVANA STAMEJČIČ
Kjer se čebelam dobro godi
Recept za uspeh so pridni čebelarji in zanimanje podmladka - Tudi pri urejanju zelenih površin mislijo na čebele
ŠENTJUR - Občina je med 17 prijavljenimi občinami in tremi nominira-nimi finalistkami v akciji Čebelarske zveze Slovenije postala Čebelam najbolj prijazna občina 2013 v Sloveniji. Priznanje je prejela minuli petek na zaključni slovesnosti ob Dnevu čebelarskega turizma.
V občini, ki se ponaša z dolgoletno in bogato čebelarsko tradicijo, je v šest čebelarskih društev včlanjenih 144 čebelarjev. S čebelarstvom se seznanjajo otroci, učenci, dijaki in študentje v vrtcih, osnovnih šolah in tamkajšnjem šolskem cen-
tru. V petih šolah je organiziran čebelarski krožek. Certificiranih ponudnikov čebelarskega turizma v okviru ČZS med Šentjurčani še ni, kljub temu pa občina čebelarski turizem spodbuja z možnostjo predstavitve na številnih turističnih prireditvah, ki jih soorganizira ali finančno podpira. Komisijo je prepričala tudi po zaslugi zasaditve javnih površin z medovitimi rastlinami, izpolniti pa je morala še nekatere druge kriterije. Med drugim gre za vsebine, povezane s čebelarstvom, ki jih občina ponuja ob obisku turističnih skupin, in za do-
deljevanje denarja za pomoč pri delovanju čebelarskih društev.
Uvrstitev v ožji izbor in pridobitev naziva zmagovalke pripisujejo na občini tudi številnim čebelarjem, ki posegajo po priznanjih, skrbijo za razvoj dejavnosti, ščitijo čebele, osveščajo občane o pomenu čebel in zdravilnih učinkih medu ter izdelkov iz medu, v sodelovanju s šolami in vrtci pa skrbijo za podmladek.
Nazivi dvigajo ugled
In kaj s sabo prinašajo vsi osvojeni nazivi? Župan
Natečaj Čebelam prijazna občina vsako leto razpišeta Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu v okviru akcije Ohranimo čebele. S to akcijo želijo ljudi osveščati o pomenu čebel za naše okolje in življenje, vsako leto pa je občin, ki s svojimi aktivnostmi dokazujejo veliko mero skrbi za naravno, čisto okolje tako za ljudi, kot tudi za živali, več.
mag. Marko Diaci meni, da dokazujejo, da Občina Šentjur dosega izjemno visoke standarde na zelo različnih področjih - od obravnave mladih in drugih družbenih ciljnih skupin, do ekologije in skrbi za urejeno okolje. Po njegovih besedah nazivi potrjujejo, da je občina svoje dolgoročne strategije na različnih področjih življenja in dela zastavila pravilno in da jih zna uresničiti. »Nazivi so tudi zunanje priznanje učinkovitosti vodstva in strokovnih služb. Občina Šentjur bo zato bolj privlačna za nove partnerje.« Kot je še dodal, je zelo pomemben ugled, ki ga ima občina na nivoju državnih strokovnih služb in resornih ministrstev. Ob več priložnostih je bila namreč s svojimi strokovnimi podlagami omenjena kot vzorčna na ravni države pri pripravi dokumentacije, potrebne za izvedbo projektov.
TINA VENGUST Foto: Občina Šentjur
Priznanje sta prevzela Martina Ljubej in Konrad Pušnik.
Občina Šentjur se ponaša s številnimi nazivi. Je mladim prijazna občina, osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur in Dramlje sta na državni ravni osvojili naziv »kulturna šola«, središče Ponikve je bilo letos razglašeno za najlepše urejeno vaško jedro v Sloveniji po izboru Turistične zveze Slovenije. Ima tudi certifikat kakovosti ISO 9001-2008, ki je podeljen za zgledno organizacijo vodenja in izvajanja upravnih in strokovnih postopkov v občini. Pred dnevi pa je postala še čebelam prijazna občina.
40 ukrepov za 42 milijonov evrov
Načrt za boljšo kakovost zraka opredeljuje naloge države, občine in tudi občanov
CELJE - Eden ključnih okoljskih problemov na območju mestne občine je prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10. Že v programu varstva okolja med leti 2009 in 2013 je bilo med strateškimi cilji opredeljeno izboljšanje kakovosti zraka. Pripravo odloka o kakovosti zraka v Celju pa je še pospešil evropski opomin z začetka letošnjega leta. Na okoljskem ministrstvu so zato oktobra potrdili ta odlok, z njim so se seznanili mestni svetniki, ki so tudi soglašali z nalogami, ki v naslednjih treh letih čakajo občino, dokončno pa ga bodo potrdili na eni prihodnjih sej vlade.
Odlok prinaša okrog 40 ukrepov, večina jih je s področja spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter prometa. Neustrezna kurišča ter promet sta namreč od industriji tudi največja onesnaževalca zraka. V Celju naj bi zmanjševali emisije zaradi ogrevanja tako, da bi spodbujali prenove toplotnega ovoja stavb, seveda pa zamenjali tudi čim več zastarelih kurilnih naprav. Obča-
nom naj bi pri tem pomagali s subvencijami. Kot pravi Jože Jurša, vodja skupine, ki je na okoljskem ministrstvu pripravljala odlok, je državna politika izboljšanja kakovosti zraka »postavljena nekoliko na glavo«, saj sledi trenutnim gospodarskim in socialnim razmeram v državi. Ob izboljšanju izolativnih lastnosti stavb in
potniškega prometa in nemo-toriziranih oblik prometa.
Okvirne številke
Ocenjena vrednost vseh ukrepov, ki jih predvideva odlok, naj bi v letih od 2014 do 2016 znašala kar 42 milijonov evrov. Od tega bo morala občina zagotoviti malo manj kot 8 milijonov evrov, drža-
»Odlok v osnovi ne bo spodbujal menjave zastarelih plinskih kotlov, saj zemeljski plin, čeprav z zastarelimi kotli, še vedno relativno najmanj onesnažuje zrak,« pravi Jože Jurša.
s tem zmanjšanja toplotnih izgub, čemur bo namenjenih največ spodbud, je namreč v ospredju to, kako čim bolj zmanjšati kurjenje neustrezno pripravljenih drv. »Če ta niso sušena vsaj dve leti, ob kurjenju močno onesnažujejo zrak,« pravi Jurša in dodaja, da so zato veliko primernejši energenti lesna biomasa in drugi obnovljivi viri energije. V prometu so predvideni ukrepi za spodbujanje javnega
va okrog 6,5 milijona, ostali - javna podjetja, zavodi, druge pravne osebe in seveda gospodinjstva - pa skoraj 28 milijonov evrov. A kot spet opozarja Jurša, številke niso dokončne, saj načrti za kakovost zraka še niso sprejeti za vsa najbolj onesnažena slovenska mesta. Šele ko bosta dokončno potrjena tudi celjski in ljubljanski, bo znan tudi končen finančni okvir za izvedbo ukrepov, vsaj del
Ker je promet velik onesnaževalec zraka z delci PM10, odlok spodbuja javni potniški promet, ki ga je zaenkrat na območju Celja zelo maslo, ter vse druge oblike namotoriziranega prometa.
denarja pa naj bi črpali iz evropske kohezije.
Celju je enkrat že uspelo
Celje je za boljšo kakovost zraka že veliko storilo konec 80. let s plinifikacijo na območju mesta in v večini primestnih naselij. Zemeljski plin kot eden najmanj problematičnih energentov za onesnaževanje zraka bi tako moral biti v ospredju tudi zdaj. Pri ukrepih za čimbolj »čisto« kurjenje bo namreč Celje teritorialno razdeljeno na štiri podobmočja, kjer bodo spodbujali posamezne načine ogrevanja. V nekaterih mestnih predelih naj bi spodbujali širitev sistema daljinskega ogrevanja, drugod nove priključke na plinovodno omrežje. Za primestna naselja z zgoščeno poselitvijo so v načrtu mikro sistemi za daljinsko ogrevanje z lesno biomaso, na četrtem podob-močju pa bodo občani lahko kandidirali za vzpodbude pri zamenjavi zastarelih kurilnih naprav s sodobnejšimi za kurjenje lesne biomase ali drugih obnovljivih virov.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Resna grožnja za zdravje
Onesnažen zrak pomeni veliko tveganje za zdravje ljudi, po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi prispeval k približno 20 odstotkom vseh smrti v Evropi. Delci PM10 so sicer posebej nevarni, ker prodrejo v dihalne poti, vse do pljuč, in lahko tako povzročijo številne bolezni dihal, manjši delci pa prodrejo tudi v kri in tako potujejo po vsem telesu. Več let izpostavljenosti lahko tako po besedah Petra Otorepca z Inštituta za varovanje zdravja Slovenije poleg na primer astme in bronhio-litisa povzroči bolezni srca in ožilja ter aterosklerozo, poveča možnost za infarkt in možgansko kap in vpliva na razvoj pljučnega raka.
Zrak nad Celjem med bolj onesnaženimi
CELJE - Agencija RS za okolje je pripravila že več strokovnih srečanj o kakovosti zraka v slovenskih mestih. Prejšnji teden je obiskala knežje mesto, ki sodi med bolj onesnažena mesta in za katero je ministrstvo pripravilo ukrepe za izboljšanje zraka.
Srečanje Kakovost zraka in zdravje ljudi - skupen interes nas vseh so poleg Agencije RS za okolje pripravili Inštitut za varovanje zdravja Slovenije, Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Mestna občina Celje, a je bilo kljub pereči problematiki zelo slabo obiskano. Govor-
ci so se sicer strinjali, da je za učinkovit boj proti onesnaženosti zraka nujno tesno sodelovanje tako okoljske, energetske in zdravstvene politike kot znanosti, lokalnih skupnosti in vseh posameznikov.
PM10 delci
Največja onesnaževalca zraka nad Celjem in bližnjo okolico sta po podatkih Andreja Uršiča iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo industrija in promet, ki prispevata kar 31 odstotkov vsega onesnaženja, v 24 odstotkih so krivci tisti, ki kurijo les, 19 odstotkov
umazanije v zraku pride od drugod, medtem ko vzrokov večine ostalega onesnaženja ni mogoče natančno opredeliti. Največja težava Celja so sicer trdni delci, predvsem tako imenovani delci PM10. Merilna naprava v parku celjske bolnišnice je v preteklem letu pokazala kar 55 prekoračitev opozorilne vrednosti, stanje je bolj zaskrbljujoče le še v središču Ljubljane, Trbovljah in Zagorju. Prav dan pred strokovnim srečanjem je po podatkih Antona Planinška iz Agencije RS za okolje vrednost delcev znašala 75 ug/m3 (mikrogramov
NA KRATKO
S Pečovja do Trobnega Dola
ŠTORE - V spomin na nekdanji rudnik premoga na Pe-čovju nad Štorami pripravlja tamkajšnje športno in kulturno društvo Barbarin pohod. Poimenovali so ga po zavetnici rudarjev sv. Barbari, ki ima god 4. decembra. Sobotnega pohoda se je udeležilo več kot 400 udeležencev, kar je rekordno število. Prišli so iz različnih krajev Slovenije.
Barbarin pohod, ki se je uveljavil kot največji na območju štorske občine, so pripravili že trinajstič. Udeleženci so se tako kot vsako leto zbrali na Pečovju in se napotili po 19 kilometrov dolgi poti čez Svetino in Šentrupert vse od Trobnega Dola. Na koncu so pripravili družabno srečanje na turistični kmetiji, kjer so med drugim podelili priznanja. Letos so podelili 17 plaket za vse, ki so se udeležili Barbarinega pohoda deseto leto, in več kot trideset priznanj za tiste, ki so bili na pohodu tretje leto. BJ
Rezultata razpisa še ni
ROGATEC - Občina načrtuje obnovo zahodnega in vzhodnega gospodarskega poslopja graščine Strmol. V njem naj bi rogaški zavod za kulturo, turizem in razvoj uredil tako imenovani obrtni center.
Občina je že objavila javno naročilo za izvajalca obnove, dobavo in montažo pohištva in opreme ter za dobavo vse potrebne elektronske opreme za načrtovan obrtni center. A župan Martin Mikolič ob tem poudarja, da bosta občina in zavod projekt izvedla le, če bo občina uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture, ki zagotavlja 100-odstotno financiranje upravičenih stroškov za izbrane naložbe, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Rezultati razpisa bi morali biti znani že v začetku tega tedna, a jih ministrstvo za kulturo še ni sporočilo. Župan jih pričakuje jutri, v petek. AD
Kaj jih čaka prihodnje leto?
DOBRNA - V proračunu za leto 2014 načrtujejo v tej občini prihodnje leto za 57 odstotkov višje prihodke, kot jih imajo letos. Vzrok za tolikšno povišanje je to, da bo občina večji del denarja za sofinanciranje gradnje novega vrtca prejela šele prihodnje leto.
Proračun za prihodnje leto so svetniki sprejeli na zadnji seji občinskega sveta. V njem je za različne naložbe 55 odstotkov vsega denarja, glavne so dokončanje vrtca, gradnja dela fekal-ne kanalizacije in postavitev paviljona za turistične potrebe v središču kraja. Na Dobrni računajo za leto 2014 v celoti na 3,5 milijona evrov prihodkov in 200 tisoč več odhodkov, razliko predstavljajo letos neporabljena sredstva.	BJ
v kubičnem metru zraka), medtem ko je mejna vrednost pri 50 ug/m3. Za zrak nad Celjem je sicer tudi značilno, da so poleg omenjenih delcev v manjših količinah prisotne še različne težke kovine in fluroidi, ob določenih vremenskih pogojih pa se dvigujejo tudi različna onesnaževala iz usedlin, nastalih v preteklosti. Prav vreme je sicer ključno pri zadrževanju onesnaženega zraka nad Celjsko kotlino, in sicer zaradi pomanjkanja vetra in pogostih temperaturnih inverzij.
AD
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
PROST!
Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
Zlata vrtnica gasilcem, metla nemarnežem
Turistično društvo Celje je v ponedeljek zvečer končalo že 44. izbor Zlata vrtnica in metla. Podelili so 11 navadnih priznanj ter 7 bronastih, 4 srebrna in 7 zlatih priznanj za lepo urejeno okolje in skrbno negovano cvetje. Že tradicionalno so kot najvišje priznanje za lepo urejeno okolje podelili zlato vrtnico, za protiutež pa metlo, ki je tudi letos namenjena tistim, ki jim za urejeno okolje ni mar.
IVANA STAMEJCIC, Foto: arhiv TD Celje
OKOLJSKA PERLA
Zlato vrtnico je prejelo PGD Ljubečna za večletno skrb za urejenost gasilskega doma, ki je vzorno vzdrževan, njegova okolica pa je vedno čista in pometena. Poleti okna in balkone krasi cvetje, za katerega gasilci sami skrbijo, letos pa so dvorišče okrasili še s skulpturo sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Ljubečanski gasilci, ki so že lani prejeli društveno zlato priznanje, so si tako letos prislužili statuo zlate vrtnice, ki jo je tudi tokrat izdelal celjski slikar in kipar Matej Cepin.
O podeljenih priznanjih je odločala komisija za okolje, ki deluje v okviru Turističnega društva Celje. Za razliko od preteklih let je letos prejela precej manj predlogov, v primerjavi z lanskim letom skoraj polovico manj. Priznanja so podelili v kategorijah individualnih stanovanjskih hiš, več-stanovanjskih objektov, kmetij, javnih objektov in površin ter poslovnih stavb. Med dobitniki zlatih priznanj so letos: družina Oman iz Nušičeve ulice 2, Terezija Ašič iz Zagrada 12b in Vikica Okorn iz Škofje vasi 50d; stanovalci večstano-vanjskih stavb Miklošičeva ulica 4 in Veselova ulica 10-16 ter Cinkarna Celje in Pokrajinski muzej Celje.
Zlato vrtnico so si letos prislužili v PGD Ljubečna.
OKOLJSKA PACKA
Za metlo so letos v društvu prejeli tri predloge. In kot pravi vodja projekta Vesna Golner, so med odločanjem o tem, ali naj z njo opozorijo mestno občino zaradi dotrajanega in uničenega odseka Teharske ceste ali zaradi neurejenega območja ob pregradi Šmartinskega jezera z nekdanjo vodno skakalnico, ki kazi sicer turistično urejeno območje ob jezeru, za koga morda presenetljivo izbrali »brezvestne in malomarne uporabnike javnih mestnih površin«. Mednje sodijo tako lastniki psov, ki med sprehodom za njimi ne
»Vogali in koti hiš, vež in hodnikov v mestnem središču so vse pogosteje nadomestilo za stranišča ne le štirinožcev, ampak žal tudi marsikaterega obiskovalca mesta. To svinja-nje javnih površin pride še posebej do izraza pozimi, bolj pa je opazno tudi zaradi novo tlakovanih ulic in trgov,« pravi Vesna Golner.
pospravijo kakcev, kot vsi tisti, ki po mestnem središču in na ostalih javnih površinah smetijo, pljuvajo žvečilne gumije in odmetavajo cigaretne ogorke, čeprav so v bližini postavljeni smetnjaki. Metla je za nemarneže le opozorilo, sicer pa je za sprehajalce psov, ki s seboj nimajo vrečke ali posode, v katero bi lahko počistil za svojim ljubljenčkom, na območju mestne občine predpisana globa v višini 40 evrov, za vandali-zem, kot je uničevanje košev, klopi ali luči javne razsvetljave, pa lahko globe sežejo od 200 do 1.250 evrov.
Med nemarneže, ki so si letos prislužili metlo, sodijo tudi lastniki psov, ki med sprehodom ne počistijo iztrebkov za svojimi ljubljenci. (Foto: arhiv NT, GrupA)
NA KRATKO
Dodatni prostori za knjige
ŠMARJE PRI JELŠAH - Knjižnica bo v začetku prihodnjega leta dobila dodatne prostore. Občina jih pravkar ureja v delu kulturnega doma, kjer je nekoč bival Radio Štajerski val.
Šmarska splošna knjižnica je novo, moderno podobo dobila že pred časom, se je pa zadnja leta srečevala s precejšnjo prostorsko stisko. Kmalu bo dobila dobrih 150 kvadratnih metrov novih površin. Na njih bodo dodaten prostor za knjižne police, večnamenska učilnica in manjši pisarni. Dela bodo končana do konca januarja prihodnje leto, odprtje novih prostorov pa knjižnica načrtuje ob kulturnem prazniku, 8. februarju.
AD
Prvi del prenove končan šele spomladi
ŽALEC - Nekatera dela v okviru prenove starega mestnega jedra bodo morala počakati na pomlad. Enkrat že prestavljen rok za dokončanje prvega dela se je iztekel konec novembra, a izvajalec vseh predvidenih del ni uspel končati.
Še pred prvim letošnjim snegom pa naj bi obnovili kanalizacijski del na območju od križišča Šlandrovega trga, Trubarjeve ceste in Ulice Ivanke Uranjek do križišča Šlandrovega trga, Savinjske ceste in Ulice Savinjske čete. Področje bodo nato čez zimo zasuli s pustim betonom, ki ga bodo spomladi na stroške izvajalca odstranili in nadaljevali dela. Na podaljšanje roka dokončanja je nekoliko vplivala tudi zahteva zavoda za varstvo kulturne dediščine, da se na delu, kjer je bil predviden asfalt, položijo posebne granitne kocke, kar je projekt tudi podražilo za dobrih 111 tisoč evrov. To pa ni edina podražitev. Zaradi dopolnitve javne razsvetljave in spremembe načina napajanja bo občina odštela še dodatnih 45 tisočakov. »Za vsa nepredvidena in dodatna dela so še na voljo sredstva sofinancerja, ker jih z osnovno pogodbo nismo izkoristili,« poudarja vodja projekta Aleksander Žolnir.
LK
Slikarji za šolski sklad
VOJNIK - Na pobudo slikarja Sandija Petreja iz Vojni-ka je v kraju Srečanje slikarjev Vojnik 2013. Na začetku jeseni se je zbralo petnajst slikarjev iz različnih krajev Slovenije, med njimi prevladujejo iz Vojnika in Celja.
Na uvodnem srečanju so se slikarji dogovorili o vseh podrobnostih, med drugim o tem, da bodo ustvarili dela po motivih iz Vojnika in njegove okolice. Slikarji, med katerimi so tudi akademski, od takrat ustvarjajo različna dela, ki so sproti predstavljena na profilu Turističnega društva Vojnik na Facebooku. Dela bodo prodali v korist šolskega sklada vojniške osnovne šole. Odprtje prodajne razstave nastalih del bo 22. decembra, odprta bo do 27. decembra.
BJ
Harmoniko imajo radi
PODČETRTEK - Na letošnjem srečanju mladih harmonikarjev in ansamblov, ki ga redno pripravljajo v Pristavi pri Mestinju, je nastopilo 26 skupin in nekaj posameznikov. Večina je mlajših od 18 let.
Med prireditvijo, ki je bila pred nekaj dnevi v večnamenski dvorani, so nastopili mladi glasbeniki iz različnih krajev Obsotelja, iz Šentjurja, Štor, s Konjiškega in iz Slovenske Bistrice. Že enajsto leto jo je pripravilo Kulturno društvo Pristava pri Mestinju. Predsednica društva Dragica Gobec je povedala, da je namen prireditve možnost za mlade glasbenike, da se lahko javno predstavijo. Prireditev ni tekmovalnega značaja. Pristavško kulturno društvo pripravlja dve prireditvi, poleg tega srečanja še poletno Naj pesem doni v Pristavi, kjer dajejo poudarek ljudski pesmi.
BJ
Zaradi oranja poškodovano cestišče
VRANSKO - V okviru rednega vzdrževanja lokalnih cest in javnih poti so občinski režijski delavci oktobra in novembra v sodelovanju z gasilci z Ločice pri Vranskem očistili vse cestne propuste in cestišča pripravili na obilnejše padavine.
Vzdrževalci so hkrati uredili lokalno cesto med Ropasijo in Vranskim ter med Prilopami in Zaplanino, kjer so sočasno očistili tudi obcestni jarek. Ob rednem pregledu občinskih cest so na določenih odsekih ugotovili, da nekateri lastniki zemljišč preveč posegajo v cesto in s tem povzročajo škodo ter ogrožajo varnost v prometu. Občina jih poziva, da v skladu z zakonodajo upoštevajo neobdelan pas, ki mora ločiti cesto in njihove obdelovalne površine.
ŠO
Tudi na Kozjanskem in v Obsotelju bodo po novem letu plačevali čiščenje deževnice. Strošek bo odvisen od velikosti strehe in od povezave s čistilno napravo.
Plačevanje čiščenja deževnice
Ta strošek tudi v Obsotelju in na Kozjanskem - Za komunalo nekateri več, drugi manj kot doslej
NA KRATKO
Kaj so naredili za invalide?
ZREČE - V občini, ki je prejela leta 2010 priznanje Občina po meri invalidov, morajo vsako leto poročati o izvajanju štiriletnega akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov. Na zadnji seji občinskega sveta je svet za invalide med drugim predstavil letošnje dosežke.
Občina je poskrbela za postavitev ograje za lažji vstop v zdravstveno postajo. V novih prostorih knjižnice, ki so jih odprli pred kratkim, so namestili zvonec za pomoč pri vstopu, uredili sanitarije za invalide in kupili opremo za slabovidne obiskovalce. Občina je prav tako poskrbela za parkirna prostora za invalide na občinskem parkirišču pri stanovanjskih blokih in pri novi čistilni napravi. V občinski upravi so zaposlili slabovidno invalidno osebo in ji kupili opremo za delo, enemu občanu so pomagali pri nakupu invalidskega pripomočka in sofinancirali terapijo otroka s cerebralno paralizo. Med največjimi nalogami ostaja nakup dvigala za potrebe invalidov v osnovni šoli. O izvajanju akcijskega načrta mora svet za invalide vsako leto poročati nosilcu projekta Občina po meri invalidov, Zvezi delovnih invalidov Slovenije.
BJ
Dokapitalizacija brez kapitala
CELJE - Mestni svetniki so prejšnji teden podprli doka-pitalizacijo družbe ZPO, ki skrbi za upravljanje s parkirišči in z javnimi športnimi objekti na območju občine. Osnovni kapital družbe se tako z dosedanjih 616 tisoč evrov zvišuje na malo več kot 3,7 milijona evrov.
Za dokapitalizacijo ne bo potreben denar, temveč bo izvedena s stvarnimi vložki, tako da bo mestna občina družbi ZPO predala gostinsko in drugo opremo nekdanje družbe TRC ter stvarne pravice za hotel Celjska koča, restavracijo Trač in kavarno Veronika na Starem gradu. S temi objekti je upravljala družba TRC, ki je bila septembra izbrisana iz sodnega registra, njena dejavnost pa je bila po sklepu mestnih svetnikov že v začetku leta prenešena na družbo ZPO. Pri odločitvi mestnih svetnikov o dokapitalizaciji družbe ZPO tako ni šlo za dodatno obremenitev občinskega proračuna, temveč zgolj za prenos premoženja.
IS
Tek za zdravje
PREBOLD - Čeprav je zima pred vrati, se je Janez Vede-nik v preboldski knjižnici z gostoma pogovarjal predvsem o teku v naravi. Na zofi je nekdanji novinar, tudi sam zagrizen tekač, gostil eno najstarejših maratonk pri nas Heleno Žigon in tekaškega trenerja, domačina Urbana Praprotnika.
Gibanje dobro vpliva na naše počutje, Helena Žigon pa je na lastni koži preizkusila, da dobra kondicija rešuje življenje. »Ko sem pri 64 letih dobila raka na želodcu, so možu zdravniki rekli, da če bom ozdravela, bom po zaslugi kondicije. In ravno zato sem takoj, ko sem se pozdravila, obula copate in šla teč,« se spominja danes 86-letna superbabica, kot jo kličejo prijatelji tekači. Lahko se pohvali, da je sodelovala na vseh dosedanjih ljubljanskih polmaratonih. Kakšen vpliv ima tek na kvaliteto posameznikovega življenja in tudi na blagostanje družbe, je razkril dolgoletni tekaški trener Urban Praprotnik, ki je podelil kar nekaj koristnih nasvetov, kako ostati aktivni in v dobri kondiciji tudi med zimo. »Če kateri letni čas ni primeren za tek, to zagotovo ni zima,« je ena njegovih misli.
LK
Na pogrebih ne bodo več ogroženi
BISTRICA OB SOTLI - V kraju so poslovilno stavbo na pokopališču bistveno razširili. Gradbena dela so končana, začeli so stavbo notranje urejati ter prenavljati obstoječi prostor.
S povečanjem poslovilne stavbe rešujejo problem prometne varnosti udeležencev pogrebov. Velika večina pogrebov v Bistrici ob Sotli je cerkvenih, podobno kot v drugih krajih, vendar morajo udeleženci pogrebov hoditi na poti s pokopališča do cerkve po nevarni regionalni cesti. Problem rešujejo tako, da so poslovilno stavbo toliko razširili, da bo lahko tam tudi pogrebna maša. Dela so začeli v začetku jeseni, v celoti bodo končana do konca pomladi. Naložba v povečano poslovilno stavbo bo v celoti stala 180 tisoč evrov, občina si pomaga z denarjem, ki ji pripada po Zakonu o financiranju občin. Po arhitekturni plati je objekt delo bistriškega rojaka, arhitekta Jelka Valenčaka iz Nove Gorice. Pri poslovilni stavbi nameravajo v prihodnjih letih urediti še spominski park, kjer se bodo posebej spomnili umrlih izgnancev in umrlih med drugo svetovno vojno ter po njej.
BJ
ROGAŠKA SLATINA - Javno komunalno podjetje OKP bo v šestih občinah šmarske upravne enote predvidoma z novim letom spremenilo cene komunalnih storitev. Med drugim se za nekatera gospodinjstva obeta nov strošek, plačilo odvajanja in čiščenja padavinske vode. Nove cene je doslej potrdil le občinski svet slatinske občine, v ostalih občinah bodo občinski svetniki o predlogu še razpravljali.
Javna komunalna služba obsega oskrbo s pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki, odvajanje in čiščenje komunalne vode ter po novem tudi padavinske vode, z uskladitvijo cen pa Javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina sledi aktualni zakonodaji. Kolikšna bo sprememba na položnici, na kateri so združene vse komunalne storitve, ni mogoče natančno napovedati, saj bodo cene odvisne od obsega storitev, ki jih za posamezno gospodinjstvo opravlja OKP. Ponekod bo znesek na položnici tako za nekaj evrov višji kot zdaj, drugod, predvsem v večstanovanjskih stavbah, pa se bo po besedah direktorja mag. Bojana Pirša celo nekoliko znižal.
Več obračunskih sprememb
Med drugim se spreminja faktor za izračun omrežnine, v ceno omrežnine pa bodo po novem vključeni tudi stroški obnove in vzdrževanja priključkov. Cena vodarine bo odslej vključevala stroške vodnega povračila. Komunalni odpadki ne bodo več izraženi v kubičnih metrih, temveč v kilogramih, na položnici bo tudi manj postavk, zato bo preglednejša. Največja sprememba bo zaračunavanje odvajanja in čiščenja padavinske vode, torej deževnice s streh, kar narekuje Evropska unija. »To bodo plačevali tisti, ki imajo strešne padavinske vode napeljane v meteorno ali
BRASLOVČE - December je čas veselja, druženja in obdarovanja. Tako so se v braslovški občini najprej spomnili na tiste, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju občine in v preteklosti pomagali oblikovati življenje v njej, nato pa še najmlajših, ki bodo ta utrip oblikovali v prihodnje.
V dvorani braslovškega kulturnega doma so se prejšnji teden zbrali občani, starejši od 70 let. Ob vstopu v decembrsko dogajanje so se poveselili ob bogatem kulturnem programu, ki so ga zanje pripravili učenci Osnovne šole Braslovče, Bra-slovški oktet in harmonikar Mitja. Posebni priznanji sta iz rok župana Branimirja Strojanška prejela najstarejša med njimi, 99-letna Terezija Rojnik in 97-letni Karel Gluk. Nekaj
mešano kanalizacijo, ki vodi do čistilne naprave. Strošek bo odvisen od velikosti strehe, ob tem bodo več plačevali tisti, katerih padavinske vode se izlivajo v čistilno napravo,« razlaga Pirš.
Novost je tudi odvoz grezničnih gošč iz greznic oziroma blata iz malih čistilnih naprav. Ta odvoz bo treba, kot določa uredba, opraviti na vsaka tri leta, zanj pa bo lahko poskrbel izključno koncesionar, OKP. Strošek - posamezen odvoz bo stal približno 144 evrov - bo razdeljen po mesecih, v podjetju pa poudarjajo, da uredba določa isti strošek ne glede na oddaljenost gospodinjstva od čistilne naprave. Edina, ki v Obsotelju in na Kozjanskem omogoča čiščenje grezničnih gošč, je sicer Čistilna naprava Rogaška Slatina.
Položnice z različnimi zneski
Novi zneski na položnicah ne bodo enotni, so pa v podjetju naredili nekaj izračunov. Štiričlansko gospodinjstvo, priklo-pljeno na javni vodovod, javno kanalizacijo in čistilno napravo, s sto kvadratnimi metri strehe, s katere po žlebovih voda teče v kanalizacijsko omrežje, bo mesečno plačevalo okoli 2,4 evra več kot zdaj. Če družina ne bo sama kompostirala bioloških odpadkov, bo zaradi odvoza teh odpadkov znesek višji za približno 2,5 evra. Največja podražitev bo doletela gospodinjstva z greznico. Zanje se bo mesečni znesek povišal za dobrih 5 evrov, tudi v tem primeru bodo nekoliko več plačevali tisti brez lastnega komposta. Nižja bodo povišanja v veččlanskih gospodinjstvih in večstanovanjskih stavbah. V približno 77 blokih naj bi za komunalo na primer plačevali celo malo manj kot zdaj.
ANJA DEUČMAN Foto: arhiv NT (GupA)
dni za tem je braslovški župan užival še v družbi najmlajših. V prostorih braslovške osnovne šole so namreč že drugič letos pripravil sprejem za novorojenčke in njihove starše. Od 1. maja do 31. oktobra se je v občini rodilo 30 malčic in malčkov, ki jim je župan Strojanšek podaril pravljične pesmice za božični čas, kot novim državljanom Slovenije pa še državno zastavo. Ponosne starše je razveselil zgodnji obisk Božička, prejeli so namreč enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Sicer pa je bilo do konca oktobra v občini Braslovče rojenih 45 otrok. Število novorojenih občanov bo ob koncu leta najverjetneje podobno lanskemu, ko se je rodilo 56 otrok.
LK
Srečanje najstarejših in najmlajših občanov
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Dom starejših občanov Prebold je eden najmodernejših objektov, ki zagotavljajo varno in udobno starost. Prav zaradi tega si pristojno ministrstvo prizadeva, da bi se dejavnost za temi zidovi nadaljevala. Lastnica doma, družba Raiffeisen Leasing, bi s prekinitvijo dejavnosti izgubila vloženih deset milijonov evrov.
Preboldski dom vendarle k trboveljskemu?
Stečajni upravitelj je podal predlog za nadaljevanje dejavnosti - Odločitev zdaj v rokah sodišča
PREBOLD - Že skoraj pol leta se vleče zgodba o reševanju Doma starejših občanov Prebold. Od konca junija, ko so zaposleni v domu zaradi neizplačanih plač in ostalih obveznosti delodajalca začeli stavkati, so se zvrstili številni sestanki, ki so prinesli bolj malo rešitev. Ko se je konec avgusta v reševanje aktivneje vključilo pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je že bilo bolj ali manj jasno, da je edina rešitev prezadolženega doma prehod pod upravljanje trboveljskega doma, ki deluje kot javni zavod, a nima dovolj ustreznih kapacitet.
Da bi do tovrstne združitve prišlo, je bil potreben še stečaj družbe KDU domovi upokojencev, ki je s preboldskim domom upravljala. Čeprav je direktor Ivan Kovač stečaju sprva nasprotoval, pritožbe na predlog ni podal in v začetku novembra se je začel stečajni postopek. Stečajni upravitelj Denis Kostrevc je prejšnji teden po mesecu ugibanj na celjsko okrožno sodišče vendarle podal predlog za nadaljevanje dejavnosti. S tem je usoda doma, varovancev in zaposlenih dokončno v rokah sodišča.
Z novim letom pod Trbovlje
Precej časa in srečanj je bilo treba, da so se na pristojnem ministrstvu, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, vendarle odločili, da podprejo pridružitev preboldskega doma k javnemu zavodu Dom upokojencev Franca Salomona Trbovlje. Kot so sporočili, bo preboldski dom s prvim januarjem prihodnje leto, v kolikor bo v to privolilo še sodišče, prešel pod okrilje trboveljskega zavoda, in sicer za poskusno dobo šestih mese-
cev. V tem času Trboveljčani lastnikom doma v Preboldu, družbi Raiffeisen Leasing, ne bodo plačevali najemnine, prav tako se lahko dogovor prekine, v kolikor bi se izkazalo, da tovrstno sodelovanje finančno preveč bremeni javni zavod. V kolikor se bo najemno razmerje po preteku poskusnega obdobja ohranilo, bo najemnina precej nižja kot v ostalih primerljivih domovih in se bo zaračunavala samo v primeru, da število stanovalcev ne bo nižje od 71, in samo za zasedeno posteljo.
Direktorji ostalih domov v regiji so proti
Tovrstnemu reševanju zasebnega doma še vedno ostro nasprotujejo direktorji ostalih domov na Celjskem. Kot so opozorili v treh protestnih pismih, ki so jih naslovili na ministrico, je v regiji že zdaj veliko prostih postelj. »Ne nasprotujemo ne reševanju problema stanovalcev in zaposlenih v preboldskem domu niti gospodarni uporabi novega objekta. Trdimo pa, da je povečevanje kapacitet v domovih naše regije nedopustno, saj je poleg nezasedenih 90 mest v Preboldu v regiji prostih še vsaj 40 postelj. To z drugimi besedami pomeni, da bo brez premišljenega programa v domovih regije prostih še več postelj, preboldski dom pa bo poslovni bolnik, ki se bo polnil prepočasi in nosilcu dejavnosti nujno povzročal izgubo. Koga ali kaj torej rešuje ministrstvo?« se sprašuje sedem direktorjev, ki so se podpisali pod protestna pisma. Nasprotno je mnenje Kostrevca, ki je zatrdil, da njegovi izračuni kažejo, da bi moralo upravljanje preboldskega doma pozitivno vplivati na poslovanje in finančno stanje javnega zavoda.
Lastniki bi ohranili dejavnost
Interes, da se dejavnost v domu nadaljuje, ima v prvi vrsti lastnica objekta, družba Raiffeisen Leasing. Dom je namreč grajen prav za ta namen in predstavlja nadstandardno ponudbo na tem področju. Slednje izpostavlja tudi ministrstvo, ki glede na podatke v registru zmogljivosti ugotavlja, da so nekateri domovi podstandardni (Polzela, Hrastnik, Trbovlje), in ker v proračunu nimajo zagotovljenih sredstev za gradnjo novih zmogljivosti, se jim zdi smiselno, da objekti, ki so bili namensko grajeni, ohranijo svojo namembnost.
Delo bo, a ne za vse
Še posebej so novice o nadaljevanju dejavnosti veseli stanovalci in njihovi svojci, saj to pomeni, da se varovancem vsaj še nekaj časa ne bo treba seliti. Več negotovosti je še vedno pri zaposlenih. Direktorica trboveljskega doma Danica Hren je že večkrat povedala, da bodo zagotovo zadržali glavnino zaposlenih, nikakor pa ne bo mogoče ohraniti vseh delovnih mest. Koliko zaposlenih bodo obdržali, Hrenova v tem trenutku ne želi razkriti. Kot pravi, je treba najprej počakati na odločitev sodišča, šele nato bodo razkrili tudi operativne načrte kako naprej. Medtem delo v preboldskem domu, kjer trenutno biva 65 starejših, poteka nemoteno. Zaposleni so dobili nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas do konca leta oziroma do rešitve nastalega stanja.
LEA KOMERICKI Foto: GrupA (arhiv NT)
NA KRATKO
Jabolka v kopalnici
KOZJE - Znani so nagrajenci letošnjega fotografskega ex-tempora Kozjansko jabolko 2013, ki je bilo v času največje kozjanske prireditve. Praznik kozjanskega jabolka, ki ga pripravljajo v Podsredi, je bil oktobra, slovesna podelitev nagrad bo danes, 12. decembra.
Letošnjega ex-tempora se je udeležilo rekordnih 31 fotografov iz različnih krajev Slovenije, ki so oddali skoraj petsto fotografij na temo jabolk, ljudi, kulturne dediščine, živali, rastlin ... Najboljše fotografije, med njimi 68 za razstavo, je izbrala strokovna komisija. Za prvo nagrado so izbrali fotografijo para, ki se v kopalni kadi kopa z ja-bolkami. Posnel jo je študent Marko Sok iz Kozjega. Za drugo nagrado so izbrali fotografijo jutranjega pogleda na Bistrico ob Sotli, ki jo je posnel osnovnošolec Lan Orožim iz Šempetra v Savinjski dolini. Tretjo nagrado so namenili Simonu Kovačiču iz Šempetra pri Novi Gorici, članu tamkajšnjega fotokluba.
BJ
Znanost kot umetnost
VITANJE - V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij je bila prejšnji teden razstava študentskih umetniških del, ki so nastala v projektu Artrobolab. Razstavili so osem umetniških del s področja novih medijev.
Gre za dela s področja videa, inštalacij, animacije in robotike, ki povezujejo znanost, tehniko in umetnost. Nastala so v sodelovanju med katedro za video in nove medije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter laboratorijem za robotiko Fakultete za elektrotehniko, prav tako so sodelovali Fakulteta za računalništvo in informatiko, Inštitut Jožef Štefan in rehabilitacijski zavod Soča. V Vitanju je bila razstava zato, ker se v tamkajšnjem vesoljskem centru povezavi znanosti in umetnosti posebej posvečajo.
BJ
Gasilci pomagajo
ŠOŠTANJ - Člani prostovoljnega gasilskega društva so na dobrodelnem koncertu, ki so ga organizirali za 11-letno gasilko Najo, iztržili skoraj neverjetnih 28 tisoč evrov.
Naja se od februarja bori s krvnim rakom, družina pa se je znašla v težkih socialnih razmerah, zato se se gasilci odločili za organizacijo dobrodelnega koncerta. Slabo polovico so zbrali z vstopnino, ostalo so primaknili donatorji. Zato so se gasilci odločili, da del denarja namenijo še dvema otrokoma oziroma njunim staršem, in sicer 2-letni Doroteji iz Skornega, ki je pri petih mesecih dobila virusni meningitis, in 6-letnemu Žigu iz Gavc, ki se zaradi prezgodnjega rojstva bori s posledicami cerebralne paralize.
US
Manj za naložbe, višja povprečnina
REČICA - V občinah se s predlogom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 med drugim zmanjšujejo izdatki za sofinanciranje investicij.
Sredstva za sofinanciranje investicij občinam so se znižala že z varčevalnim zakonom, zdaj pa se znižujejo še dodatno, napoveduje se celo sofinanciranje v višini samo treh odstotkov skupne primerne porabe od prej skupno šestih odstotkov. Za rečiško občino to predstavlja približno 30 tisoč evrov manj denarja za investicije v gospodarsko javno infrastrukturo (ceste, vodovod, kanalizacija). Napoveduje se tudi znižanje višine povprečnine, ki občinam pripada od dohodnine, in sicer za leto 2014 v skladu z že lani sklenjenim dogovorom z občinami. Za občino Rečica ob Savinji se za prihodnje leto ta ukrep ne odraža negativno; višina povprečnine glede na prejšnje leto ni bila znižana, ampak je za približno 20 tisoč evrov višja.
US
pesmi petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih lit osemdesetih let
danes najlepše...
www.radiocelje.com
Kulturni hram v novi preobleki
Šmarski kulturni dom po obnovi z najmodernejšo tehnologijo
ŠMARJE PRI JELŠAH - 29. november 1978 se je v zgodovino kraja zapisal z zlatimi črkami. Odprli so namreč kulturni dom, ki je z osrednjo dvorano z okoli 300 sedeži v naslednjih desetletjih pod svojo streho vabil ne le Šmarčane, temveč ljubitelje kulture iz celotnega Obsotelja in Kozjanskega. Po 35 letih je ta kulturni hram dobil novo podobo in po nekaj mesecih razbijanja zidov, dozidav, prestavljanja kablov in trganja itisona so ga spet napolnile kulturne vsebine.
Koliko gledaliških in filmskih predstav, koncertov, razstav, potopisov, literarnih srečanj, predavanj in družabnih dogodkov je kulturni dom gostil v več kot treh desetletjih, ni mogoče prešteti, saj je številka zagotovo ogromna. Po podatkih šmarske občine
je bilo namreč v domu, ki ima poleg osrednje dvorane tudi manjšo z okoli 120 sedeži, samo v lanskem letu več kot 770 različnih dogodkov, udeležilo se jih je dobrih 43 tisoč ljudi. Da bodo ljubiteljem kulture še naprej na voljo kakovostno izvedeni dogodki, se je občina letos maja lotila celovite obnove doma, ki je bila po več kot treh desetletjih že nujno potrebna. Podprla jo je tudi Evropska unija, ki je za okoli 1,4 milijona evrov vredno naložbo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prispevala dobrih 800 tisoč evrov.
Veliko novosti
Zaradi dotrajanosti kulturnega doma, slabe akustike in iztrošene opreme ter odrske in scenske tehnike je bilo v zadnjih letih ovirano oziroma onemogočeno sodobno izvajanje dogodkov in prireditev.
Velike so bile tudi toplotne izgube, osrednja dvorana je bila brez klime, objekt ni imel ustrezne požarne varnosti in dostopa za invalide. Vse pomanjkljivosti so po obnovi odpravljene, v domu je zdaj nameščena najmodernejša tehnologija, ki bo omogočala sledenje najnovejšim trendom. Tako so le dan po slovesnem odprtju na primer že predvajali prvo kino predstavo v 3D-tehniki. Objekt je med drugim dobil tudi tri manjše prizidke, v katerih so med drugim požarne stopnice in garderoba, ki je nekoč ni bilo. Dobrodošla pridobitev je tudi tako imenovana Kulturni-ca, manjši bife, ki bo odprt v času prireditev, v njem pa bo mogoča tudi priprava manjših kulturnih dogodkov.
Nekoč in danes
Na odprtju obnovljenega kulturnega doma je, pred-
vsem tiste, ki so nekoč pomembno oblikovali kulturno dogajanje v Šmarju pri Jelšah, prevevala nostalgija. Slovesnost so tako med drugim oblikovali člani nekoč izjemno priljubljenega domačega Gledališča Bo, v preteklost so obiskovalce popeljali tudi Borut Aluje-vič in Kristjan Guček z interpretacijami besedil o kraju nekoč ter Mimica Kidrič in Drago Medved, ki sta spomnila, kaj je bilo v medijih zapisanega in povedanega ob odprtju doma leta 1978. Prireditev ni minila niti brez kulturnikov, ki danes skrbijo za pester kulturni utrip v kraju. Nastopila sta Big band Šmarje pri Jelšah s solisti in kitarist Boštjan Imenšek, otvoritveno himno je odpela Šentvidčanka Maja Slatinšek.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Šmarski župan je odprtje obnovljenega kulturnega doma v družbi voditeljice večera Maje Ratej pospremil z besedami: »Dajmo temu odru vsebino, dajmo temu odru življenje!« Na novem platnu se je ob tem pokazala zunanja podoba objekta, ki je nekoliko osvežena in ki so ji dodali moderne arhitekturne elemente.
Obmejne ceste z novo podobo
NA KRATKO
Ponovno prevetrili omare
POLZELA - Na dvorišču gradu Komenda je bila konec tedna praznična Coknpok kupčija, sejem rabljenih in ročno izdelanih predmetov, ki se je na pobudo organizatork Pike Pilko in Bine Plaznik dodobra zakoreninil v družabnem dogajanju na Polzeli.
Tokrat so v otroški ustvarjalnici najmlajši v duhu predpra-zničnega časa izdelovali jaslice. Dogajanju so se pridružili tudi učenci Osnovne šole Polzela, ki so pripravili stojnico z voščilnicami in drobnimi pozornostmi. Manjkalo ni niti polzelsko društvo upokojencev. Člani njegove ustvarjalne sekcije Iskrice so prodajali domiselne voščilnice in nakit. V »dizajn triku« je sodeloval mlad oblikovalec Žiga Deršek iz Šmartnega ob Paki. Navdušil je s futurističnim božičnim drevescem, ki ga je izdelal iz naravnih in odpadnih materialov. Manjkala ni niti prodaja rabljenih oblačil in ostalih predmetov, kar je tudi osnovna dejavnost, na podlagi katere je nastala Coknpok kupčija.
ŠO
Konjičani ciljajo visoko
SLOVENSKE KONJICE - Na evropskem tekmovanju Entente Florale 2014, kjer sodelujejo najbolj urejeni kraji iz različnih evropskih držav, bosta Slovenijo zastopala mesto Slovenske Konjice in vas Velika Polana iz Prek-murja.
Tako so odločili na občnem zboru Društva za urejenost krajev Entente Florale Slovenija. V Slovenskih Konjicah pričakujejo obisk ocenjevalne komisije junija prihodnje leto. Iz Slovenije sodelujeta vsako leto po eno mesto in en manjši kraj, ki se pred tem dobro uvrstita na slovenskem ocenjevanju Moja dežela - lepa in gostoljubna. V gibanje Entente Florale je vključenih dvanajst držav. Na letošnjem tekmovanju je zlato medaljo osvojil Podčetrtek, Bled je dobil srebrno.
BJ
Posebni zabojniki za oblačila
ŠENTJUR - Na Območnem združenju Rdečega križa Šentjur opažajo, da se stiske ljudi stopnjujejo, zato so minuli teden s podjetjem, ki se ukvarja z recikliranjem tekstila, po občini namestili zabojnike za zbiranje oblačil. S tem želijo ozavestiti občane in jim hkrati dati možnost oddaje tovrstnih »odpadkov« za nadaljnjo uporabo, bodisi za pomoč ljudem v stiski ali za reciklažo.
Zabojniki so trenutno nameščeni na štirih lokacijah: na Planini pri Sevnici, Proseniškem, v Loki pri Žusmu in Šentjurju. So bele barve in so opremljeni z jasnimi navodili. V zabojnike sodijo uporabna moška, ženska in otroška oblačila, spodnje perilo, čevlji v parih, hišne tekstilije, pokrivala, pasovi, torbice in manjše plišaste igrače. Pred oddajo je treba omenjen predmete zgolj zložiti v navadne plastične vrečke.
TV
Prazniki na vrtu
LAŠKO - Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Stik Laško je letos pripravil bogat praznični program. Začel se je v soboto z Miklavževim sejmom.
Nova direktorica Stika Janja Urankar Berčon je pojasnila, da je letošnji program skupen projekt ne le Laškega, ampak celotne destinacije. To pomeni, da pri prireditvah sodelujejo ponudniki iz skoraj vseh laških krajevnih skupnosti. Večino dogajanja so letos postavili na spodnji vrt Savinje, ki ga želijo dodobra oživiti, potem ko je v Savinji letos zaživel turističnoinformacijski center s prodajalno domačih dobrot. Na vrtu je bil v soboto Miklavžev sejem, na katerem so med drugim pripravili otroške ustvarjalnice z animacijskim programom, otroke je obiskal tudi Miklavž. Na vrtu bo v prihodnjih dneh še več prireditev, že jutri bodo tam prižgali novoletne luči.
ŠK
Na delu računsko sodišče
DOBJE - Poslovanje občine prvič, odkar je samostojna, pregleduje računsko sodišče. Pod drobnogled je vzelo dodeljevanje tekočih transferjev v letu 2012.
Računsko sodišče je sklep o reviziji izdalo konec avgusta. Kot je povedal župan občine Franc Leskovšek, revizorji še zbirajo podatke, posredovanje informacij in izpolnjevanje zahtevkov pa pomeni precej dela za maloštevilčno občinsko upravo. Kakršnih koli ugotovljenih nepravilnosti Leskovšek ne pričakuje. »Dela je veliko, vseeno pa mirno spimo,« je dejal na zadnji seji občinskega sveta.
TV
ROGAŠKA SLATINA - Občina je nosilka projektov obnove dveh odsekov lokalnih cest in javnih poti. Novo podobo bo skupaj dobilo 10,5 kilometra cest. Pri naložbi sodeluje tudi občina Podčetrtek.
Občini bosta obnovili ceste, ki neposredno vodijo v sedem naselij na obeh staneh občinske meje, v njih pa je skupaj 359 gospodinjstev in 36 gospodarskih subjektov. V občini Rogaška Slatina bo novo podobo dobilo 8 kilometrov cest, preostanek v občini Podčetrtek. Naložba je sicer razdeljena na dva projekta, v okviru prvega bodo obnovljeni odseki Kamence-Jerčin-Nezbiše-Pristava, v okviru drugega pa
Male Rodne-Plat-Gabrce-Nezbiše. Med drugim bo asfaltno prevleko končno dobilo 700 metrov makadamske ceste v Gabrcah, v najbolj obremenjenem križišču v Kamencah bodo postavili javno razsvetljavo in avtobusno postajališče. Oba projekta bo izvedlo Cestno podjetje Ptuj s partnerjem, domačim podjetjem Kit-ak, pogodbo je župan Branko Kidrič podpisal prejšnji teden. Obnova bo predvidoma končana julija prihodnje leto, stala pa bo malo manj kot 2,5 milijona evrov. Večino denarja bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.
AD
NA KRATKO
Obnova cest
Skoraj 160 kilometrov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v mestni občini Velenje bi morali obnoviti že lani. Tako pa tudi letos na obnovo še čaka okoli 70 kilometrov cest.
Dovolj čakanja na obnovo cest
Pup Velenje bi rad še eno leto obnavljal ceste, čeprav je enkrat podaljšanje roka za obnovo že dosegel - Dovolj čakanja na obnovo cest
VELENJE - Mestni svetniki so še drugič dobili na mizo predlog, da bi podjetju Pup Velenje podaljšali rok za obnovo cest. Lani so tej prošnji ugodili, letos pa so neizprosni. Čeprav Pup Velenje ceste obnavlja s precejšnjo zamudo zaradi finančnih težav, občina ne more v nedogled podaljševati rokov, smo lahko slišali na seji mestnega sveta. Kljub temu Pup ostaja koncesionar za vzdrževanje in obnovo cest v občini, vendar bo za zamudo pri obnovi odgovarjal.
Velenjska občina je konec novembra 2009 s podjetjem Pup Velenje podpisala 15-le-tno koncesijsko pogodbo za vzdrževanje in obnovo cest. Po pogodbi bi moralo podjetje v treh letih obnoviti ceste, ki so bile v pogodbi navedene, nato pa vse te ceste še 12 let vzdrževati. Šlo je za dobrih 130 odsekov različnih cest po celotni občini v dolžini skoraj 160 kilometrov. Ko je bilo jasno, da v treh letih cest ne bodo obnovili, so v Pupu že lani občino prosili, da bi jim podaljšala rok za izvedbo obnov za leto, torej do konca novembra 2013. Vodstvo občine z županom Bojanom Kontičem na čelu je predlog podprlo, tudi zato, ker se je
Pup obvezal, da bo na ta račun obnovil še nekaj dodatnih odsekov cest, zgradil pločnik in položil robnike v Podkraju ter odstranil kocke na Cesti talcev. S tem so se strinjali tudi svetniki. Letošnji rezultat pa ni obetaven.
takem primeru ravnati, imamo določeno tudi kazen. To ne pomeni, da bomo pristali na to, da Pup obnovi še nekaj cest več. Zdaj bomo zahtevali, da tista sredstva, ki jih mora plačati kot kazen, nameni v naš proračun. Hkrati bomo
Župan Bojan Kontič: »Ne glede na to, ali smo mi zadovoljni ali ne, ker pač ocenjujemo, da so krivi določeni vzroki, da se je zgodilo to, kar se je zgodilo, moramo ravnati skladno s tem, kar piše v koncesijski pogodbi. Pa naj nam je Pup mil ali ne. In drag.«
Tokrat bodo kazni
Medtem ko je bila občina lani razumevajoča do Pupa, letos ne bo popuščala. Župan Kontič je pojasnil, da je bila koncesija podpisana z dobrimi nameni in je v začetku dajala dobre rezultate. Tudi zato je občina lani privolila v podaljšanje roka za obnovo, saj razume, da se je podjetje zaradi finančne stiske znašlo v težavah. Ker pa se tudi novega roka v Pupu niso držali, je to kršitev pogodbe, pojasnjuje Kontič: »V koncesijski pogodbi imamo zapisano, kako v
v postopkih javnega naročanja oziroma zbiranja ponudb ugotovili, ali so njegove storitve res še vedno najbolj ugodne na trgu. Če so, bo lahko podjetje obnovilo še kakšno cesto. Če pa niso, bo to opravil nekdo drug.«
Dejstvo je, da je Pupu ostalo za obnovo še 44 odstotkov oziroma skoraj 70 kilometrov cest, ki bi jih morali obnoviti že lani. Poleg tega morajo obnoviti še skoraj vse, ki so jih v aneksu k pogodbi namesto kazni dobili lani. Že ob prvem podaljševanju pogodbe so ne-
kateri svetniki opozorili, da bo to skoraj misija nemogoče, vendar je direktor Pupa Janez Herodež lani zagotavljal, da jim bo uspelo. Na letošnji zadnji seji je spet zagotovil, da jim bo zagotovo uspelo v prihodnjem letu, saj naj bi najtežja dela že zaključili. Ostale naj bi le lažje sanacije.
Herodež je še poudaril, da so za ves zaplet krive banke. Kot je dejal, so imeli pisno zagotovilo nLb, da bo financirala obnove. V Pupu so tako načrtovali sedem milijonov evrov posojila, ki bi ga ob triletnem moratoriju vračali nadaljnjih sedem let. Financiranje so nato reševali s štirimi različnimi bankami in dobili za dobrih pet milijonov evrov posojila. Vrnili so že dobra dva milijona evrov glavnic, po inšpekcijskem pregledu pa jih je udarilo še plačilo prej neplačanega DDV od že izvedenih obnov, za kar so odšteli 350 tisoč evrov. Herodež je še dodal, da so od leta 2010 do 2013 za obnovo cest namenili 9,5 milijona evrov, več pa niso zmogli zaradi likvidnostnih težav. Odločitev občine, da roka za obnovo cest ne podaljša in da bo zahtevala pogodbeno kazen, Herodež ni želel komentirati.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
MOZIRJE - Tudi v tej občini so se lotili obnove več krajših cestnih odsekov, ki so bili poškodovani v lanski poplavi.
Spomnimo, da je v lanski novembrski ujmi tudi mozirska občina utrpela precej škode na javni infrastrukturi. Po poplavi so opravili najnujnejša interventna dela, zdaj pa po odsekih odstranjujejo še druge, ne tako nujne posledice poplav. Zaradi del bo do konca leta občasno moten promet na nekaterih cestnih odsekih v Ljubiji. Možne so občasne polurne zapore, zato občane prosijo za strpnost in upoštevanje prometne signalizacije.
US
Igrali so namizni tenis
TABOR - Namiznoteniška sekcija, ki deluje pod okriljem Športnega društva Partizan, vsako leto pripravi dve tekmovanji. Prvo je v okviru občinskega praznika spomladi in drugo v začetku decembra.
Tako je bilo tudi letos, ko se je v soboto v domu krajanov na Miklavževem turnirju pomerilo 18 ljubiteljev namiznega tenisa iz Spodnje Savinjske doline, in sicer iz Tabora, Trnave, Vrbja in Žalca. Tekmovali so v dveh težavnostnih stopnjah. V kategoriji A, namenjeni za rekreativne igralce, ki sicer ne sodelujejo na tekmovanjih, se je najbolje odrezala Brigita Ba-loh. V skupni B, ki so jo sestavljali redni udeleženci tovrstnih turnirjev, pa je zmagal Roman Kos. Oba prihajata iz Tabora.
ŠO
Največ prireditev za najmlajše
VELENJE - Mesto je povsem praznično že dober teden, saj so praznične luči zasvetile 3. decembra. Praznična osvetlitev bo do 15. januarja, zanjo pa so v občini odšteli 25 tisoč evrov.
Titov trg je lepši še zaradi novoletne jelke, ki so jo postavili krajani Cirkovc in Šentilja, podarila pa jo je družina Herlah s Ceste bratov Mravljakov. S prižigom luči se je v mestu začel Čarobni december, ki ga je že prvi dan prireditev začinila hrvaška pevka Danijela. Do konca meseca se bo zvrstilo 120 različnih dogodkov, ki jih pripravljajo različni velenjski zavodi, društva, občina in drugi organizatorji. Poskrbeli so tudi za športno udejstvovanje, saj je v Sončnem parku zaživelo novo mestno drsališče, ki bo vse zimske mesece ponujalo brezplačno zabavo na ledu. Največ prireditev je namenjenih najmlajšim, ki se bodo danes, 12. decembra, na Titovem trgu zagotovo razveselili dedka Mraza in koncerta skupine Čuki.
ŠK
Gore in voda
NAZARJE - V prostorih Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec so odprli razstavo planinskih fotografij, s čimer so obeležili mednarodni dan gora.
Planinsko društvo Nazarje je ob praznovanju 120-letnice ustanovitve Planinske zveze Slovenije in ob zaključku mednarodnega leta sodelovanja na področju voda 2013 izvedlo natečaj planinske fotografije na temo Gore in voda. Z razstavo želijo nazarski planinci širšo javnost seznaniti s problematiko varstva gorske narave in zlasti varstva vode v gorskem svetu. Sicer je za nazarskimi planinci plodno in delovno leto, med najpomembnejše projekte pa uvrščajo oskrbo planinske postojanke na Farbanci z zdravo pitno vodo.
US
Putka in polžki premierno na oder
RADEČE - Otroška gledališka skupina Prosvetnega društva Vrhovo je minulo soboto v dvorani prosvetnega doma premierno uprizorila dve otroški gledališki predstavi - Polžje dogodivščine in Radovedna putka. Gre za dramatizacijo dveh pravljic, ki sta jih napisala Adi Smolar in Nuška Golobič.
Obema predstavama je skupno dobronamerno sporočilo. Polžki gledalcem sporočajo, naj na življenje gledajo pozitivno, saj bodo tako lažje prenesli njegove preizkušnje in pomagali drugim, putka pa sporoča, da tisti, ki je najglasnejši, ni nujno najboljši. Za dramatizacijo sta ob pomoči režiserke Andreje Burkeljc Klajn poskrbeli Maja in Pija Brečko. Nastopili so otroci, stari od sedem do deset let, ki so jim pri pripravi scene in kostumografije pomagali člani starejših gledaliških skupin. Do konca decembra bodo pripravili še devet ponovitev predstav.
TV
UiltV,
r POGLED
NA KRATKO
Dva milijona za odmero cest
GORNJI GRAD - V občini se večkrat srečajo s problemom zaradi t. i. neodmerjenih lokalnih cest.
Problem izvira iz preteklih let, ko med gradnjo cest niso urejali lastniških odnosov in vpisov v zemljiško knjigo. Kot kažejo izračuni, bi v občini Gornji Grad samo za geodetske izmere, brez odkupa zemljišč, potrebovali dva milijona evrov. To je vsaj zaenkrat za občino prevelik zalogaj. V zadnjem času se sicer trudijo, da vsaj med obnovami posameznih cestnih odsekov poskrbijo za ureditev odnosov z lastniki zemljišč.
US
Kmalu bo pripravljeno tudi lučko smučišče
LUČE - Poleg večjih smučarskih centrov so na Celjskem tudi manjša smučišča, ki so ponavadi primerna za smučarje začetnike in krajše smučarske užitke.
Eno takšnih je v Lučah. Upravlja ga domači smučarsko-skakalni klub. Smučišče so začeli zasneževati v nedeljo, v torek pa so zaradi previsokih temperatur prenehali izdelovati umeten sneg. Kot je napovedal predsednik kluba Rok Suho-dolnik, bodo naprave na smučišču predvidoma zagnali 21. decembra, saj bodo ob primernih temperaturah smučišče hitro zasnežili. V Lučah so namreč za potrebe umetnega zasneževanja kupili dva dodatna topova in zgradili manjše jezero.
US
Drugi sprejem za najmlajše
LJUBNO - V občini so pripravili sprejem za letošnje novorojenčke in njihove starše ter družinske člane. Podobno srečanje so pripravili že konec lanskega leta, prej pa so družine z novimi člani predstavniki občine, najprej županja Anka Rakun, nato župan Franjo Naraločnik, obiskovali na domu.
Letos do 15. novembra se je v občini rodilo 12 dečkov in 9 deklic. Na osnovi sklepa občinskega sveta prejme vsaka družina denarno pomoč, prisotnim na sprejemu pa so podarili knjige z naslovom Mala knjiga za velike starše. Za prijazno vzdušje je na slovesnosti poskrbela citrarka Mojca Kumprej. Zbrane je nagovoril župan Naraločnik, ki je izrazil veselje, da so se starši odločili za rojstvo novega člana družine, med drugim je izpostavil različne naložbe in dejavnosti, namenjene najmlajšim.
US
Od Miklavža do osvetljenega slapu
SOLČAVA - V občini so na miklavževo začeli sklop prireditev, ki so jih poimenovali Miklavževi dnevi.
Za začetek so se z igro predstavili učenci podružnične osnovne šole. Nato jih je obiskal tudi Miklavž, v soboto pa so v Centru Rinka pripravili zvonarsko delavnico. V nedeljo so predvajali film Človeško življenje, največji čudež, nato so obiskovalci lahko prisluhnili predavanju sestre Mirjam Cvel-bar iz skupnosti Loyola. To soboto bodo pripravili Miklavževe delavnice za otroke, zvečer pa vabijo na zimski pohod z baklami. Udeleženci bodo na pot krenili iz Logarske doline, ob koncu poti pa občudovali osvetljen slap Rinka.
US
Šport še živi
Dobrina bogatejša za Grajsko učno pot
Doživljajska igrišča in legende iz zgodovine vabijo na izlet
ŠENTJUR - Društvo Izviri Dobrina, Krajevna skupnost Loka pri Žusmu in tamkajšnje planinsko društvo so v začetku decembra pohodni-ke prvič povabili na odkrivanje Grajske učne poti. Gre za tematsko učno pot, ki bo sprehajalcem približala naravne vrednote in kulturno dediščino Dobrine, Žamer-ka in Žusma. Namenjena je mladini, vendar bo po prepričanju nosilcev projekta pritegnila vse starostne skupine, željne rekreacije.
Na širšem območju Žusma sicer že obstajajo poti, ki so namenjene rekreaciji in so ustrezno označene. Posebnost grajske učne poti so štiri doživljajska igrišča, ki delujejo po načelu »vidim-vem, naredim-razumem«. Gregor Kalan, ki je poleg Alenke Kalan, Teje Perc in Jurija Dobnika pomagal pri zasnovi učne poti, je povedal, da igrišča poleg spoznavanja narave in kulturne dediščine omogočajo igranje in raziskovanje. »Igrišča so pripravljena tako, da se česa dotaknemo, da kaj zavrtimo, vabijo nas k interaktivnosti in višji stopnji doživljanja tega prostora.«
Za odkrivanje krožne poti, dolge devet kilometrov, potrebujejo pohodniki približno tri ure. Po njej se lahko podajo iz treh izhodišč, iz Dobrine, Žamerka ali Žusma. Ob poti so urejena počivališča in razgledišča. Označene so zanimivosti kulturne dediščine, kot so cerkev sv. Valentina in sv. Jakoba, raz-
sprehodih v naravo pogosto spregledajo. Kalan kot primer izpostavi škržate, ki jih obiskovalci spoznajo na tretjem doživljajskem igrišču, ki govori o zvokih narave. »Škržati so na Žusmu prisotni samo na osončeni, topli legi, ki spominja na Primorsko. Mesto, kjer se poleti oglašajo zelo glasno in prepoznav-
»Pot je primerna za družinski izlet, saj za njeno odkrivanje potrebujemo celo dopoldne ali popoldne. Predstavlja tudi dobro rekreacijo po dokaj neokrnjeni naravi - po gozdu, travnikih, ohišni-cah, čet potoke in tamkajšnje manjše kraje,« pravi Gregor Kalan.
valine žusemskega gradu, arheološko najdišče Tinje in številne stare stavbe, a tudi naravna dediščina, na primer Dobrinski potok, tamkajšnji izvir mineralne vode, Mrazov skorš in Škornikova pečina.
Prezrti čudeži narave
Pot opozarja tudi na zanimive vsebine, ki jih ljudje ob
no, je tudi točka, prilagojena spoznavanju zvokov iz narave. Obiskovalci so povabljeni v manjšo leseno hišico, kjer preizkusijo različna glasbila in spoznajo zvoke škržatov in tudi žuželk, vetra, dežja, ptic. To je ena od naravnih posebnostih tega kraja.«
Projekt ureditve poti sodi pod okrilje Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bo-
Žusem je znan po gradu, od katerega so danes ohranjene le ruševine, pri čemer naj bi tudi nad bližnjim Ža-merkom nekoč stal še en grad. V Dobrini je tudi izvir mineralne vode, ki nosi ime grajski vrelec. Ker je pridevnik grajski močno prisoten v tamkajšnjih krajih, so z njim poimenovali tudi pot, ki opozarja na kulturno in naravno dediščino. V sklopu projekta so uredili in očistili obstoječe poti, nove so označili z usmerjevalnimi in informacijskimi tablami ter ob poti postavili počivališča in doživljajske točke. Pripravili so tudi vodnik, s pomočjo katerega bodo obiskovalci še lažje nabirali informacije med pohodom.
horja in je vreden okoli 38 tisoč evrov. Dobrih 16 tisoč evrov so prijavitelji prejeli iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Kalan pa je poudaril, da učne poti z vso opremo ne bi bilo brez dodatnega prostovoljnega dela domačinov.
TINA VENGUST Foto: DANICA RECKO
ŠMARTNO OB PAKI - V občini je športna dejavnost kljub krizi obdržala raven iz preteklih let, iz proračuna pa ji namenjajo v povprečju 50 tisoč evrov na leto.
Največ denarja porabijo za delovanje športnih klubov in društev, za dejavnost mladih v šoli in za vzdrževanje športnih objektov. Podatki iz prijav na vsakoletne razpise za sofinanciranje programov kažejo, da so denar z razpisa v letu 2010 namenili štirim športnim društvom, petim športnikom posameznikov ter osnovni šoli. Leto kasneje in lani pa so denar razdelili med štiri društva, sedem posameznikov in osnovno šolo.
US
Kljub temu, da so od žusemskega gradu ohranjene le razvaline, med ljudmi še živijo zgodbe o življenju na gradu, ki jih v knjigi Legende grofije Žusemske zapisal Daniel Artiček. Ena govori o grofični Ani. Zgodbo so priredili in jo vpletli v doživljajsko igrišče grajskih razvalin. Kdor bo sledil navodilom, raziskoval in iskal gesla, bo našel zaklad.
li r	VSAK ČETRTEK ob 12.15 lad^S
14
KULTURA
Združil jih je program Umetnik na delovnem obisku
Na razstavi Pesmi v zraku tudi dela celjskih umetnikov
V celjski galeriji sodobne umetnosti so v petek odprli mednarodno skupinsko razstavo Pesmi v zraku, ki je nastala na podlagi rezidenč-nega programa Umetnik na delovnem obisku. Umetnik Franc Purg je posebej za razstavo zasnoval večurni performans in projekcijo, Helen Stratford novo zvočno delo How to Sing in Public, Iva Tratnik pa se predstavlja z najnovejšim slikarskim delom Posthuman.
Mednarodna skupinska razstava Pesmi v zraku je nastala na pobudo Centra sodobnih umetnosti Celje, ki je želel na ta način ponovno povezati domače in tuje umetnike, ki so sodelovali v rezidenčnem programu. Program Umetnik na delovnem obisku so uvedli
zaradi spreminjajočih pogojev ustvarjanja v umetnosti, predvsem zaradi naraščajočega opuščanja ateljejske prakse in njene nadomestitve z delovanjem v družbenem prostoru znotraj in zunaj nacionalnih meja.
Razstava Pesmi v zraku je zasnovana predvsem v smislu oživitve obstoječih mednarodnih povezav. Vključuje dela, ki so nastala po rezidenčnem bivanju v Celju ali Belfastu, in tako ponuja vpogled v nedavno delo osmih sodelujočih umetnikov in dveh umetniških tandemov. Vsebinsko raznolika dela povezuje poudarjena uporaba zvoka, različnih načinov rabe glasu, glasbe in petja. Od tod tudi naslov razstave.
Med umetniki so trije iz Celja. V videu One Dog, a Man and an Island Mark Požlep prepeva mornarsko pesem Santianno. Franc Purg je na dan odprtja pripravil večurni
Celjski imetnik Franc Purg in glasbena skupina Voodoo Mule
S pesmijo zakorakali v praznične dni
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje je pod vodstvom zborovodki-nje Andreje Ocvirk v torek zvečer v Narodnem domu v Celju nastopil na božično-novoletnem koncertu, ki so ga srednješolci že tradicionalno poimenovali S pesmijo v praznične dni.
Prvi del koncerta je bil klasično obarvan. Srednješolci so zapeli ljudske in umetne slovenske pesmi. Manjkala ni niti skladba
Celjska Mohorjeva družba
Prva slovenska salozba
KNJIGE IN DARILA
ZA PRAZNIKE
|\3/ /o
Mohorjeva knjigarna CELJE Prešernova 23 T 03 49014 20 www.mohorjeva.org
performans v sodelovanju s heavy metal skupino Voodoo Mule. Na njem je ob glasbeni spremljavi recitiral latinska imena ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Iva
Tratnik je s slikarskimi sredstvi upodobila pojoče živali. Med slovenskimi umetniki se predstavljata še Nika Oblak in Primož Novak, ki obiskovalce vabita v kino. Na razstavi na-
mreč ponujata na ogled kopijo napovednika za film Šund, v katerem priljubljena glasba bistveno prispeva k vzdušju v umetniškem delu.
ŠO, foto: GrupA
slovenskega zborovskega skladatelja Jakoba Ježa, s katero so se dijaki Šolskega centra Celje predstavili na slavnostnem koncertu ob njegovi 85-letnici. Drugi del koncerta, ki je bil obarvan tudi z inštru-mentalnimi spremljavami, je bil povsem prazničen. Zapeli so božične skladbe, od starih koledniških do nekoliko modernejših zabavnih.
ŠO
v DECEMBRU 2013 NUDIMO 10% POPUSTA ZA NAKUPE IZDAJ CELJSKE MOHORJEVE V MOHORJEVI KNJIGARNI V CELJU (PREŠERNOVA 23), ZA TELEFONSKA NAROČILA al! NAROČILA PREKO SPLETNE STRANI
www.mohorjeva.org!
Portreti nekoliko drugače
Matej Čepin zadnji letošnji razstavljavec v Kvartirni hiši
Celjski slikar je v petek v Kvartirni hiši v Celju odprl razstavo likovnih del Sove niso kar se zde, na kateri je predstavil najnovejše ne povsem klasične portrete. Razstava je zadnja v nizu likovnih predstavitev, ki jih je že drugo leto zapored v tej znani celjski zgradbi organizira turistično društvo.
Čepinovo delo zadnje desetletje podrobno spremlja umetnostni zgodovinar Aleš Stopar. »Matej Čepin je precej samosvoja likovna osebnost. V njegovih delih se čutijo vplivi nekaterih svetovno znanih slikarjev, ki jih ne posnema, ampak se zgleduje po njihovih potezah in jih udejanja popolnoma na svoj način,« pravi Stopar in nadaljuje, da je spekter Čepinove-ga dela zelo širok in obenem zelo ozek. Ker obrtno slikarsko znanje dobro obvlada, je v njegovih likovnih delih mogoče zaznati poigravanje z različnimi likovnimi vsebinami in tehnikami. Tokratna razstava v Kvartirni hiši je po besedah Stoparja skupek vsega njegovega dosedanjega dela. Vsebina njegovih likovnih del vedno znova izpostavlja bivanjski problem človeka in njegov odnos do okolja, ki ga obdaja. Nič drugače ni tudi tokrat. Razlika je le, da na tej razstavi gledalce postavlja v ospredje. Po besedah Stoparja jim podtakne duhovno zrcalo, v katerem pa se ne vidijo. Hote oziroma nehote potisnejo stran vse, kar je zanje moteče.
Po besedah kustosa Aleša Stoparja je pri Mateju Čepinu v zadnjih desetih letih mogoče zaznati velik slikarski razvoj. Ne glede na to, da njegove teme ostajajo enake, jih razvija in jim dodaja še grozljivejše vsebine. Razstava v Kvartirni hiši bo na ogled do 6. januarja.
V tretjo sezono razstav
Turistično društvo Celje s Čepinovimi portreti končuje drugo sezono razstav. Predsednik Matija Golner je zadovoljen z razstavno politiko društva. V Kvartir-ni hiši je bilo letos na ogled sedem razstav. Pripravili so tudi gostujoči razstavi v Izoli ter na Dunaju. Ker so bili
odzivi spodbudi, si bodo prizadevali tovrstne aktivnosti nadaljevati tudi prihodnje leto in jih obenem še razširiti. Z umetniki, med katerimi gre večinoma za akademsko izobražene, že imajo dogovorjene časovne načrte, kdaj bodo dela predstavljali v teh znanih celjskih prostorih.
ŠO
Foto: GrupA
KULTURA
15
Premalo za življenje
Uprizorjena poezija celjskih literatov
Predstavo Premalo za življenje sta odigrala Kristian Koželj in Vita Vybihal.
V Celjski kulturnici so v torek zvečer premierno predstavili gledališko-li-terarni projekt Premalo za življenje, ki je nastal na podlagi besedil članov Celjskega literarnega društva. V celoto jih je povezal in dramatiziral Kristian Koželj, mentor mladinske gledališke skupine, ki je letos začela delovati znotraj društva.
Kristian Koželj je združil pesmi in prozno delo enaindvajsetih avtorjev Celjskega literarnega društva. Za izziv si je zastavil vprašanji, ali je poezija lahko zgolj nekaj, kar obstaja v pesniških zbirkah, in ali se jo da povezati v dramaturško zaključeno celoto. Kot kaže je Koželju uspelo zadnje. Po mesecu dela je namreč nastalo enotno besedilo, katerega rdeča nit je ljubezen, predstavlja pa dramatizacijo šestdesetih pesmi članov Celjskega literarnega društva. Besedilo raziskuje usodo slehernega srečnega in nesrečnega ljubezenskega odnosa. Dramatizacija je nastala kot produkcija novoustanovljene gledališke skupine. Ob mladi igralki Viti Vybihal v predstavi nastopa tudi Kristian Koželj, ki se je poleg dramatizacije spopadel še z režijo.
ŠO, foto: GrupA
Veselo v Zarji
Od pravljičnih večerov do novoletne gledališke predstave
Člani Kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovlje letos decembra že tradicionalno pripravljajo pester kulturni program. Ves mesec se bodo vrstili pravljični dnevi, ki bodo postregli s pravljičnimi večeri in z otroškimi gledališkimi predstavami.
Praznični sklop letošnjega dogajanja se je začel prvi ponedeljek v decembru, ko so zar-jani pripravili prvi pravljični večer z ustvar-jalnico. Naslednji od treh večerov bo ta ponedeljek, ko bodo otroci spet najprej prisluhnili pripovedovalkam pravljic in potem skupaj z njimi izdelovali preproste praznične okraske, voščilnice in drobna darila. Zadnji pravljični večer bo v ponedeljek, 23. decembra.
Dogajanje začinila otroška premiera
Otroško dogajanje je doseglo vrh ta ponedeljek, ko je premiera otroške gledališke predstave Ostržkove dogodivščine v režiji Cvetke Jovan Jekl uvedla teden gledaliških predstav za najmlajše. Otroška gledališka skupina KUD Zarja Trnovlje vsako leto pripravi vsaj eno pre-miero. Letos so se odločili za Ostržka, ki ga naj-
mlajše občinstvo že dolgo ni videlo na celjskih gledaliških odrskih deskah. Gre za lahkotno in poučno predstavo, v kateri otroci spoznajo Ostržka, leseno lutko, ki jo je ustvaril mojster Pepe, in se z njo in njenimi prijatelji odpravijo v svet zanimivih dogodivščin, v katerem ne manjka poučnih naukov, smeha, petja in plesa. Niz otroških predstav se je nadaljeval že v torek, ko so v Trnovljah gostovali člani gledališke skupine Svoboda Prebold. Predstavili so se z gledališko pravljico Vilinček v režiji Saša Ju-harta. Včeraj so trnoveljski oder zavzele lutke. Škratovo lutkovno gledališče Celje je odigralo lutkovno predstavo Čisto majhna račka v režiji Damjana M. Trbovca in Vita Rožeja. Otroški gledališki sklop dogajanja se bo končal v soboto, ko bodo domači gledališčniki ob 10. uri ponovili predstavo Ostržkove dogodivščine.
Konec decembra bodo na svoj račun že tradicionalno prišli tudi odrasli, ki bodo nazdravili novemu letu ob ogledom predstave Krčmarica Mirandolina. Ta bo v trnoveljskem domu v petek, 27. decembra.
ŠO
Foto: KUD Zarja Trnovlje
V predstavi Ostržek igra 11 igralcev, starih od 7 do 15 let. Glavna vloga je pripadla Juretu Hladinu.
Prvi uradni koncert Akademskega pevskega zbora Rista Savina Žalec je bil v nedeljo, ko je nastopil v okviru tradicionalnega adventnega sejma, ki ga žalski zavod že več let pripravlja v dvorcu Novo Celje.
Debi v znamenju
božično-novoletnih
pesmi
V	dvorcu Novo Celje je v nedeljo premierno nastopil Akademski pevski zbor Rista Savina Žalec. Nov žalski glasbeni sestav je letošnjo jesen nastal na pobudo Žalčank Janje Galičič, Bojane Omladič in Anite Govc ter povezal mlade ljubitelje glasbe iz Spodnje Savinjske doline.
V	njem trenutno prepeva 22 pevcev, vodi pa ga študentka drugega letnika podiplom-
skega študija muzikologije Katarina Kurtjak. Na prvem uradnem koncertu je zbor, ki se je prvič sestal septembra in v teh mesecih naštudiral kar nekaj različnih skladb, v prvi vrsti predstavil božično-novoletne pesmi. Sicer pa bo njegovo osnovno poslanstvo v prvi vrsti prepevati skladbe žalskega skladatelja Rista Sa-vina, ki so v zborovski glasbi po besedah Kurtjakove kar prevečkrat zapostavljene.
Glasbeni sestavi se le redko odločijo za njegova dela, med katerimi je največ napisanih za moške pevske zbore. Ena prvih, ki se je bodo lotili Žal-čani, je njegova skladba Bar-čica. Prednost v repertoarju, v katerega želijo vključiti tako ljudske in umetne pesmi kot priredbe, bodo namenili predvsem skladbam slovenskih skladateljev.
ŠO
Foto: TT
L •
1
Spomenik, ki je v Pokrajinskem muzeju Celje predstavljen v obliki makete, je v naravni velikosti dolg kar 40 metrov. Avtor razstave je mag. Davorin Vujčic (tretji z desne) in kustos mag. Damir Žerič (prvi z desne).
V spomin na kmečke upore
V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled gostujoča razstava Spomin na spomenik, posvečena kmečkim uporom in voditelju Matiji Gubcu. Avtor razstave je mag. Davorin Vujčic, medtem ko je kustos mag. Da-mir Žerič.
Leta 1973 je bil v hrvaški Gornji Stubici odprt Muzej kmečkih uporov in ob njem odkrit spomenik v spomin na
kmečke upore in v čast Matiji Gubcu, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčiča. Ob 40. obletnici tega dogodka so v Gornji Stubici pripravili razstavo o spomeniku in dogodkih izpred 440 let, ki so povezali kmečke upornike sosednjih narodov in dežel. To razstavo si je do 11. januarja mogoče ogledati tudi v knežjem mestu, njeno gostovanje pa je plod večletnega
uspešnega sodelovanja med celjskim pokrajinskim muzejem in Muzejem Hrvatskog Zagorja, pod katerega spada Muzej kmečkih uporov. V Celju je razstavljena maketa spomenika s kipoma Matije Gubca in hrvaškega junaka Petrice Kerempuha. V sklopu rastave si je mogoče ogledati tudi film, ki govori o nastanku in odprtju spomenika.
ŠO, foto: GrupA
16
NAŠA TEMA
V družinah, ki se znajdejo v največji socialni stiski, je eno najhujših vprašanj, ali naj najprej plačajo položnice ali naj poskrbijo, da bo doma dovolj hrane. Glede na pojasnila, ki smo jih dobili o plačevanju najbolj osnovnih položnic, je jasno, da je treba na koncu zneske vendarle poravnati, ljudje pa lahko zaprosijo za različne oblike pomoči. Kakšno pomoč lahko dobijo pri različnih dobrodelnih ustanovah ali pa v javnih podjetjih, smo preverjali v tokratni Naši temi.(Foto: GrupA)
»Težko je primerjati nekoga, ki sa či, in par, kjer oba prejemata 500 pogled upokojenca več, so lahko o Najdejo se tudi prosilci, ki jim gle> mo pomagati s plačilom položnic. stila, oblačila. To je včasih tudi la v dvomih. Če nekdo zavrne hrano nekaj sklepamo,« pravi tajnik Ško
Prošnje za plačilo polož na dnevnem redu
Karitas lahko pri plačilu pom. položnic za polovico več kot l
V Škofijski karitas Celje so letos do konca novembra prejeli 1.581 prošenj za plačilo položnic, lani pa 1.090. Lani je ta pomoč znašala skoraj 90.000 evrov, letos pa bo presegla 100.000 evrov. V celotnem deležu oblik pomoči je pomoč pri plačilu položnic na drugem mestu, na prvem mestu je še vedno hrana. Je pa, kar se denarne pomoči tiče, pomoč pri plačilu položnic najobsežnejša. Okoli 400 družinam položnice pomagajo plačevati župnijske Karitas.
Pomoč pri plačilu položnic, ki ljudem pripada enkrat na leto, je pri Karitas reden pro-
gram. Višina odobrenega zneska se giblje med 70 in 250 evri, s tem da je zadnja številka namenjena tistim, ki doživljajo hujše stiske. Tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat je pojasnil, da določeni ljudje to pravilo dobro poznajo in se po preteklem letu znova obrnejo po pomoč. Večinoma pa na vrata te dobrodelne organizacije potrkajo, ko jim zaškripa zaradi visokih poračunov. V težavah se znajdejo tudi v kritičnih mesecih, kot so september in oktober, ko je na primer treba poskrbeti za kurjavo, ali februar in marec, ko se naberejo stroški ogrevanja čez zimo. »Vedno
več ljudi si kurjavo kupuje, manj se odločajo za daljinsko ogrevanje, pred zimo je velik strošek še ozimnica in to vse so na primer razlogi, zakaj ljudje potrebujejo pomoč. Praviloma pridejo takrat, ko nastanejo dolgovi, žal tudi takrat, ko so ti že tako visoki, da jih z našo pomočjo lahko le omilimo.«
Prva je elektrika
Največ prošenj je za plačilo električne energije, saj je ta ključen energent za ogrevanje, kuhanje, gretje vode. Odklopi so zelo hitri, ponoven priklop pa čez palec stane približno sto evrov, kar je dodaten za-
Škofijska karitas Celje razen v primeru elementarnih nesreč prosilcem nikoli ne nakazuje denarja na njihov osebni račun ali jim ga daje v gotovini, ampak plača za storitev.
logaj, glede na manjši znesek, ki so ga ljudje včasih dolžni. »V teh dneh sem prejel klic ene od župnijskih Karitas, kjer se družina ukvarja s težavo, kam naj ob vsej stiski shrani živila, ki jih je do odklopa elektrike imela v zamrzovalniku,« Pirnat pojasni zgodbo, ki jo za sabo potegnejo neplačane položnice. Sledijo prošnje za
poplačilo položnic za ogrevanje, najemnine za stanovanja, dodatnega ali obveznega zdravstvenega zavarovanja. Karitas pa ne plačuje položnic za telefonijo, internet, naročnin na časopise. Ker so z rednimi prošnjami na meji tega, kar zmorejo, poskušajo pomoč pri plačilu položnic za šolsko prehrano poiskati pri kateri drugi
humanitarni organizaciji ali se dogovoriti s šolo.
Prosilci tudi zaposleni
Med prosilci je precej prejemnikov denarne socialne pomoči in ljudi, ki izgubijo službo. Mnogo je takih, ki po besedah Pirnata doživijo stečajno agonijo. »Delodajalci jim več mesecev obljubljajo, da bodo dobili plače, a jim ne plačujejo. Zaposleni so na primer brez dohodkov tudi pol leta, dokler ni uveden stečaj in prejmejo prvo pomoč iz zavoda. To je šok za ljudi, ki so bili navajeni na redne dohodke. Včasih poravnajo naj-
Na celjskem območnem združenju Rdečega križa Slovenije ljudem v socialni stiski pomagajo s prehrano, pohištvom, z oblačili, obutvijo in gospodinjskimi pripomočki, medtem ko namenskega denarja za plačevanje položnic nimajo, ampak o tem presodijo
ob izrednih prošnjah. Sekretar Igor Poljanšek je povedal, da pretiranega povpraševanja po pomoči za plačilo položnic ne opažajo, občutno več prošenj beležijo za plačilo nakupa šolskih potrebščin in delovnih zvezkov. Občanom, ki zaprosijo za plačilo
položnic, prisluhnejo krajevne organizacije RK, ki po potrebi v ta namen razdelijo del svoje članarine, s katero razpolagajo same. Pri tem glede na potrebe posameznika ali družine in na znesek denarja, ki ga imajo na razpolago, same presojajo, kako lahko
priskočijo na pomoč. Poljanšek je še p prednjačijo prošnje za plačilo elektrike, 1 novanjskih najemnim, slednje krajevne o večkrat poravnajo zato, da bi preprečile ljudi v stiski. V letošnjem letu je celjski
■	■	■	■	i	av ■
Dolg pri najemninah se zmanjšuje
V javnih podjetjih morajo upoštevati zakonodajo
Pomoč pri plačilu položnic je še največja pri najemninah za neprofitna stanovanja, odloženo odplačilo oziroma plačevanje v obrokih pa je zadnja leta ustaljena praksa tudi v večini javnih podjetij.
Družba Nepremičnine Celje gospodari z 2.266 stanovanji, od teh je kar 2.161 neprofitnih. Kot pravi direktorica Danica Doberšek, se je dolg najemnikov v zadnjih letih precej zmanjšal. Zaradi ostrejše izterjave in uvedbe tožb ter posledično pravnomočnih sodb o deložaciji, zlasti pa sprotnega opominjanja dolžnikov in skupnega iskanja načina, kako poravnati dolg, se je ta v povprečju letos zmanjšal na 272 evrov na najemnika. Glede na to, da ostaja število neplačnikov približno enako, v družbi ocenjujejo to kot velik uspeh. Najemnine
za neprofitna stanovanja so namreč že od leta 2006 zamrznjene in se ne usklajujejo niti z inflacijo, leta 2008 pa je zakonodaja lastnikom stanovanj naložila še to, da morajo v primeru neplačanih računov za druge komunalne storitve nase prevzeti še ta dolg najemnikov. Če so tako najemnine za najemnike previsoke, v Nepremičninah Celje oziroma v občinah, ki so za razliko od celjskega primera večinoma lastnice tega stanovanjskega fonda, vse težje zagotavljajo nemoteno poslovanje.
Deložacij manj
Prve deložacije v Celju so razpisali v letih 2007 in 2008, do tega, da so jih dejansko tudi izvršili in izselili najemnike, pa je prišlo šele leta 2009. Vendar tudi takrat niso izvršili vseh 52 razpisanih deložacij, temveč 25, medtem ko je 17
najemnikov v celoti poplačalo dolg, desetim pa so odplačilo preložili. Letos so sicer morali razpisati 70 deložacij, a doslej so jih izvršili le 13, kar 57 najemnikom pa je uspelo dolg v celoti ali vsaj delno poplačati. Kot pojasnjujejo v družbi, je deložacija šele zadnji ukrep, ko so izčrpana vsa druga sredstva za izterjavo najemnine. Najprej neplačniku pošljejo pisni opomin pred odpovedjo najemne pogodbe in če v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, dolga ne poravna, zoper njega vložijo tožbo za odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov. Po pravnomočnosti sodbe, do katere od vložitve tožbe praviloma traja nekaj mesecev, lahko najemnik še vedno poravna dolg in šele, če tega ne stori v 60 dneh, sledi izvršba. V tem času lahko dolžnik neplačano najemnino odplačuje tudi v obrokih.
Subvencije za pomoč
Vsak najemnik neprofi-tnega stanovanja, ki zaradi nizkih dohodkov ne zmore plačevanja najemnine, lahko pri centru za socialno delo zaprosi za subvencijo najemnine. Ta lahko znaša pri najbolj ogroženih tudi do 80 odstotkov najemnine. Socialno ogroženim najemnikom lahko center dodeli tudi enkratno denarno pomoč, s katero poravnajo vsaj del svojih obveznosti, nekateri pa se za pomoč pri plačilu obrnejo tudi na nevladne dobrodelne organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas. Ob tem Istok Horvat opozarja, da veliko neplačni-kov (letos kar 971) za družbo pomeni tudi dodatno delo in stroške, saj je treba pošiljati opomine z vročilnico, sledijo pa individualni razgovori, nasveti, prepričevanja ... A ne gre zgolj za celjski, temveč za vseslovenski problem.
IVANA STAMEJČIČ
»Povprečen dolg najemnika neprofitnega stanovanja v Celju v letu 2006 je bil 1.088 evrov, med neplačniki pa so bili tudi takšni, ki so si v več letih nabrali po 15 tisočakov neplačane najemnine. In če je bil skupen dolg leta 2005 še skoraj 850 tisočakov, letos znaša >le< malo več kot 250 tisoč evrov,« pravi Danica Doberšek.
Najprej elektrika ...
V družbi Elektro Celje Energija pravijo, da morajo kot dobavitelji električne energije spoštovati energetski zakon, ki jim natančno predpisuje tudi postopke pri izterjavi neplačanih računov. Neplačnik najprej prejme opomin z dodatnim rokom za plačilo, če položnica še vedno ni plačana, mu pošljejo še obvestilo o odstopu od pogodbe, v katerem je določen še naknadni rok za plačilo. Če tudi v tem času ne dobijo plačila, sledi odklop električne energije. Kot pravi predstavnik družbe za odnose z javnostmi Andrej Kerk, vsem odjemalcem električne energije, ki so v finančni stiski in jim predložijo odločbo centra za socialno delo o svojem gmotnem položaju, omogočijo plačilo na tri obroke. Drugih izjem zakonodaja ne dopušča, vendar kot še opozarja Kerk, letos beležijo podaljševanje roka, v katerem gospodinjstva poravnavajo svoje obveznosti. Pri tem nobena občina s širšega celjskega območja in Koroške ne izstopa glede deleža neplačil.
... potem še ostale položnice
Najnujnejšemu plačilu položnice za elektriko sledijo še ostale za komunalne storitve. V celjskem Simbiu opažajo vse večjo socialno stisko ljudi, saj se je delež neplačnikov med občani povzpel že skoraj na 7 odstotkov in se je v zadnjih letih podvojil. Ljudem, ki so se znašli v stiski, skušajo priti čim bolj naproti tako, da jim omogočijo obročno odplačilo dolga ali odlog plačila. Prejmejo veliko prošenj za obročno odplačevanje in v teh primerih se z občani o tem tudi dogovorijo. Podobno ravnajo tudi v podjetjih Vodovod-Kanalizacija in Energetika Celje, kjer so občani pri plačilu vode še zelo skrbni, saj jih je bilo lani v skupnem številu neplačnikov le za dva odstotka, vse več težav pa imajo ljudje s plačevanjem daljinskega ogrevanja. V podjetju jih z neplačniki rešujejo individualno, vztrajajo le, da skupen dolg pri nikomer ne sme naraščati, pri oskrbi z zemeljskim plinom pa je v skrajnih primerih mogoča tudi ustavitev dobave. Sicer pa je v javnih podjetjih običajen postopek v primeru neplačil pošiljanje opominov in če ti ne zaležejo, sledi vložitev predloga za izvršbo. Izterjavo nato vodi sodišče, a tudi vmes se z občani v podjetjih še dogovarjajo o obročnem odplačilu dolga ali o odlogu plačila.	IS
NAŠA TEMA
17
m živi z 265 evri denarne socialne pomo-evrov pokojnine. Čeprav imata na prvi okoliščine za njiju včasih zelo neugodne. de na višino njihovih prihodkov ne more-
V takih primerih jim ponudimo hrano, či-kmusov papir, pokazatelj, ki nam pomaga ', je to zgovoren podatek, iz katerega lahko fijske karitas Celje Matej Pirnat.
nic
Nizke plače in stečaji
Po merjenju, ki so ga za lani naredili v statističnem uradu, je štiričlanska družina z dvema odraslima osebama in dvema otrokoma do 14 let morala imeti na mesec vsaj 1.273 evrov dohodka, da se je dvignila nad prag revščine. Za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok je prag znašal vsaj 909 evrov na mesec, za enočlansko gospodinjstvo pa 606 evrov. Izračuni so pokazali, da je lani v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 13,5 odstotka ali 271.000 oseb. Natančnih podatkov, koliko od njih jih je na Celjskem, ni.
Znano pa je, da so plače v regiji že nekaj časa pod slovenskim povprečjem. Lani se je zaostajanje plač še povečalo, takšni trendi se nadaljujejo tudi letos. In
to kljub temu, da je propadlo kar nekaj podjetij, kjer so imeli minimalne plače, kar bi še bolj poslabšalo statistiko. Septembra, ko je v Sloveniji povprečna mesečna neto pla-
ča znašala 983 evrov, so, na primer, zaposleni v mestni občini Celje v povprečju zaslužili 956 evrov, v Velenju 979 evrov, v občinah Žalec in Vojnik 884 evrov, Laškem 900 evrov ... Najnižja povprečna mesečna neto plača je bila v občini Rogatec, znašala je 789 evrov, najvišja in edina nad republiškim povprečjem pa v občini Dobje. Znašala je 1.025 evrov. Najslabše plače so bile v gostinstvu, sledijo gradbeništvo, trgovina, predelovalna dejavnost. Največ so v povpre-
čju septembra zaslužili zaposleni na področju oskrbe z elektriko in plinom ter v rudarstvu.
In še ena, nič kaj spodbudna statistika: po lanskem valu stečajev, ki je odnesel kar nekaj velikih in nekoč pomembnih podjetij ter skoraj 2.000 delovnih mest, se propad podjetij na Celjskem nadaljujejo tudi letos. Samo do polovice leta je v stečaj šlo več kot 60 podjetij, kar nekaj jih svoje slabo finančne stanje poskuša rešiti s prisilno poravnavo. Seznam osebnih stečajev pa se vsak mesec podaljša za nekaj deset novih imen.
JI
aga enkrat letno - Letos prošenj za plačilo lani
prej kakšne druge stroške, s položnicami pa počakajo, čeprav je to nerazumno.« V izrednih mesecih pridejo po pomoč tudi ljudje z rednimi dohodki, ki imajo minimalno plačo, a tudi tisti s povprečno plačo vse bolj pogosto tarnajo, da ne zmorejo. Kot je še dodal Pirnat, so redni gostje tudi upokojenci.
Dokazila so nujna
Morajo pa ljudje poleg položnic in prošnje, ki jo lahko ustno oddajo tudi na Karitasu, s sabo prinesti tudi osnovna dokazila, kot so odločba centra za socialno delo, odločba o otroškem dodatku, plačilna li-
sta ali odrezek pokojnine. Tako si lahko na Karitas ustvarijo sliko o prosilcu pomoči, ker pa organizacija denar zagotavlja iz različnih virov, dokazila služijo tudi za njegovo odgovorno in transparentno porabo, a tudi za potrebe notranje revizije, pojasnjuje Pirnat.
Nanje se ljudje obračajo tudi s prošnjo odplačila obroka kredita ali s prošnjo za posojilo. Pirnat poudarja, da tega Karitas ne odplačuje. V zadnjih petih letih so na tak način pomagali le enkrat, ko je zaradi neodplačanih obrokov osebi grozila izselitev iz stanovanja.
TINA VENGUST
)ojasnil, da /ode ali sta->rganizacije ; deložacije d območno
združenje RK Slovenije za materialno pomoč družinam namenilo skoraj 1.700 evrov, za enkratne denarne pomoči zaradi izjemno težkih socialnih razmer, kamor sodi tudi plačilo položnic ali plačilo pri nakupu, pa dobrih 700 evrov.
Če si marsikdo pomaga pri oskrbi s hrano tako, da si jo sam pridela, pa je težje zbrati potreben denar za plačilo položnic. Foto: arhiv NT (GrupA)
Številni ne zmorejo
Na Območnem združenju Rdečega križa Šmarje pri Jelšah, ki pomaga pomoči potrebnim v šestih občinah šmarske upravne enote, pravijo, da se revščina v zadnjih letih močno poglablja. To je med drugim vidno tudi iz povečanih potreb po pomoči za plačilo položnic.
Šmarski Rdeči križ je v letošnjem letu za plačilo položnic namenil že skoraj 20 tisoč evrov, kar je 60 odstotkov več kot lani. Povečuje se število prošenj za plačilo elektrike, vode, ogrevanja, stanarine, tudi zdravstvenega zavarovanja, pri čemer sekretarka Milka Dobrave pravi, da ljudje položnice običajno prinesejo
šele tik pred odklopom na primer elektrike ali preden morajo k zdravniku. Najhuje je, kot pravi Dobravčeva, v blokovskih naseljih v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah, tudi v Rogatcu in Podčetrtku, kjer ljudje nimajo vrtov, da bi si vsaj nekaj hrane pridelali sami.
Iz solidarnostnega sklada
Šmarski Rdeči križ denar za plačevanje položnic sicer nameni iz tako imenovanega solidarnostnega sklada. Vanj ob začetku vsakega leta nameni nekaj lastnega denarja, napolni pa ga predvsem z donacijami, za katere se je treba v teh težkih časih precej boriti, v
sklad prav tako prispevajo prostovoljne prispevke, ki jih krajevne organizacije zberejo po domovih. Kot razlaga Milka Dobravc, dobrodelna organizacija pri plačilu položnic pomaga tistim, ki prinesejo potrdilo centra za socialno delo ali odrezek pokojnine, pri ostalih prošnjah krajevne organizacije preverijo stanje na terenu. Vse več je namreč družin z otroki, v katerih le en starš prejema minimalno plačo, kar ne zadostuje za preživetje, marsikdo pa je celo povsem brez prihodkov. Pri odobritvah plačila položnic sicer v združenju upoštevajo cenzus, če posameznikov prihodek presega 400 evrov na mesec, mu pomoči ne morejo dodeliti, pri dveh osebah v gospodinjstvu pomagajo, če njuni prihodki ne presegajo 600 evrov.
AD
Dobrodelno Velenje
va	I	■	■ v
Plačajo le najosnovnejše
Število prosilcev za pomoč pri plačilu položnic na območju Spodnje Savinjske doline se je v zadnjem letu podvojilo.
Če so zaloge prehranskih paketov in oblačil za zdaj zadoščale, že nekaj časa zmanjkuje sredstev za plačilo položnic. Prošenj pa je vse več. »Če smo
še lani mesečno pomagali trem socialno ogroženim, se je ta številka letos podvojila in tako zdaj pomagamo vsaj šestim,« je pojasnil sekretar žalskega Rdečega križa Matjaž Črešnovar. Kot pravi, največ prosilcev prihaja iz blokovskih naselji žalske občine, kjer so stroški največji.
Letos so v območnem odboru žalskega Rdečega križa skupaj s krajevnimi odbori za plačila položnic namenili dobrih 5.500 evrov.
Območno organizacijo delno sofinancira šest spodnjesavinjskih občin. 40 odstotkov sredstev porabi OO RK za tekoče stroške in utečene programe krvodajalskih akcij ter prve pomoči, preostanek pa pomoči pri plačilu položnic. Krajevni odbori nekaj dodatnih sredstev zberejo še s članarinami, prostovoljnimi prispevki in z morebitnimi donacijami podjetij. Ob koncu leta pripravijo še posebno akcijo, v kateri davčne zavezance pozivajo, da njihovemu odboru namenijo do pol odstotka odmerjene dohodnine za pomoč pri plačilu osnovnih položnic.
LK
Mestna občina Velenje pomaga svojim občanom tudi s plačilom položnic oziroma lahko dobijo prosilci enkratno denarno pomoč. Na eni strani imajo za to namenjen denar v proračunu, po drugi strani pa imajo edini v Sloveniji tudi podračun za dobrodelne namene, kjer se zbirajo izključno donacije.
Velenjska občina je v letošnjem proračunu za enkratne izredne denarne pomoči, ki so največkrat vir plačevanja položnic občanov, namenila 72 tisoč evrov. Porabili so že praktično vse, kar pomeni, da je pomoči potrebnih vedno več. O tem priča tudi dejstvo, da so sprva v proračunu predvideli za ta namen 40 tisoč evrov, vendar so morali znesek znatno dvigniti.
Denarne pomoči dodeljujejo na podlagi pravilnika. Tako lahko posameznik dobi največ 120 evrov pomoči, dve odrasli osebi 200 evrov, tričlanska družina 230 evrov, štiričlanska družina 270 evrov in pet- in veččlanska družina 300 evrov pomoči. Enostarševska družina z dvema otrokoma lahko dobi 220 evrov in enostarševska družina s tremi oziroma več otroki lahko dobi 250 evrov. V izrednih primerih, kot so hujša bolezen, požar, nakup dražjih pripomočkov za invalide in podobno, lahko odbor s sklepom dodeli tudi višje zneske. Na leto lahko posameznik ali družina praviloma
enkrat zaprosi za izredno denarno pomoč.
Odbor za pomoč
Tudi zato, ker je pomoči potrebnih vedno več, v Velenju deluje še poseben odbor, ki financira pomoč na podlagi donacij. Odbor so ustanovili pred štirimi leti, skrbi pa za koordiniranje dobrodelnih aktivnosti za pomoč posameznikom, družinam in skupinam. Za delovanje odbora so odprli podračun za dobrodelne namene. Kdo je upravičen do sredstev, ki se na podraču-nu zbirajo, odloča posebna delovna skupina. V njej so predstavniki različnih organizacij in ustanov, ki imajo podatke o finančnem stanju posamezne družine ali posameznika. Enkratno denarno pomoč mora potrditi še odbor.
Dobrodelni podračun je bil najbolj »poln« leta 2010, ko je bilo na njem skoraj 79 tisoč evrov, večinoma pa je bil denar namenjen Vegra-dovim delavcem. Višina sredstev, ki jih namenjajo za pomoč občanom, se tako spreminja glede na potrebe. V zadnjih štirih letih so najmanj denarja iz dobrodelnega podračuna porabili prav letos, in sicer 22 tisoč evrov. Res pa je, da so letos na odbor dobili »le« 14 prošenj, od tega je bilo devet prosilcev posameznikov in pet družin. Lani je bilo 17 prosilcev posameznikov in 23 družin.
ŠK
18
IZ NAŠIH KRAJEV	18
Zvečer v mesto
CELJE - Decembrske praznične prireditve v knežjem mestu letos dopolnjuje kar nekaj novosti, ki so se že doslej potrdile kot dobra odločitev. Tako je v nizu vodenih ogledov knežjega mesta po prvi adventni nedelji, ko je urbane mite in legende mesta Celjanom razkrival Niko Korenjak, minulo nedeljo številčno skupino meščanov po bolj ali manj skritih kotičkih popeljal Mohor Hudej. V zavodu Celeia, ki pripravlja praznično dogajanje v mestu, so letos poskrbeli tudi za neprekinjeno sejemsko ponudbo vse od 30. novembra do 31. decembra.
Kot pojasnjuje direktorica bo ponudba na sejmih, saj so zavoda Mileno Čeko Pun- med 54 ponudniki izbrali 37 gartnik, so tako letos sploh takšnih, ki se zdaj predstavlja-prvič lahko izbirali, kakšna jo v mestnem središču. V so-
ŠKD RUDAR PEČOVJE IN OBČINA ŠTORE prirejata
Program bo vodil SLAVKO PODBOJ Cena vstopnice: 12 EUR
Prodajna mesta: Občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), Dnevni bar Opoka, Bife Kegljišče (Cene)
Informacije: Občina Štore, teL 03/780 38 40, tajnistvo@store.si
Medijska pokrovitelja: Novi tednik & Radio Celje
boto se je namreč namesto Miklavževega sejma začel sejem Praznične raznolikosti, ki je letos novost in zapolnjuje čas do 13. decembra, ko se sicer skupaj z vrati Pravljične dežele na Krekovem trgu odpira tudi Božično-novoletni sejem. Sejmi so za obiskovalce odprti vsak dan med 10. in 19. uro, v času koncertov na Krekovem trgu pa se bo podaljšal tudi sejemski obratovalni čas. In prav glede sejemskega obratovalnega časa je te dni mogoče slišati največ pripomb. Veliko meščanov namreč meni, da bi stojnice lahko odpirali dve ali tri ure kasneje, zato pa bi zvečer sejmarji v Stanetovi ulici in ob vstopu na Krekov trg ostali dlje. Že v začetku decembra se je namreč izkazalo, da v mesto prav v večernih urah prihaja veliko ljudi. Še več jih bo najbrž od nocoj dalje. Na območju med Gosposko ulico in Na okopih se namreč začenjajo prvi festivalski Dnevi umetniške četrti. Jutri pa se bo vrhunec Pravljičnega Celja 2013 začel na Krekovem trgu z odprtjem letos že 13. Pravljične dežele, zvečer pa bo tudi že prvi iz niza brezplačnih prazničnih koncertov, ko bo nastopil domači fantovski sestav Oktet 9. Ob tem se bodo poskusno, zaenkrat za dva večera, v večerno-nočno dogajanje v središču mesta s podaljšanjem obratovalnega časa v svojih lokalih vključili tudi trgovci in gostinci. Prvič bodo imeli svoja vrata odprta do 23. ure ta petek, zatem pa spet v sredo, 18. decembra, ko bo na Krekovem trgu koncert skupine Čudežna polja.
IS,
Foto: SHERPA
Središče mesta je zadnje dni vse bolj živahno v večernih urah, zato je škoda, da je sejemski obratovalni čas le do 19. ure. V času večernih koncertov pa bo le podaljšan.
Z vlakom v Moskvo Za okoljsko sanacijo in tretjo razvojno os
V nedeljo, 15. decembra, bo za eno leto začel veljati nov železniški vozni red. Do bistvenih sprememb bo prišlo v mednarodnem prometu, saj zadnja leta neposrednih povezav iz Slovenije na Madžarsko in Italijo ni več. Velika novost bo nposredni vlak iz Celja v Moskvo in nazaj.
Na delno novi železniški progi med Celjem, Hodošem v Prekmurju in Madžarsko neposredne povezave ni bilo, saj je bilo treba v sosednjo državo potovati po ovinku preko Zagreba. Od nedelje bo znova vozil mednarodni vlak Citadella in to na progi med Mariborom in Budimpešto. Še posebej presenetljivo je, da zadnja leta ni več neposredne povezave med Slovenijo in Trstom ter naprej po Italiji, čeprav je bilo mogoče potovati z vlakom iz Celja v Trst že pred stoletjem in pol. Zadnja leta je bilo mogoče iz Slovenije v Italijo le preko avstrijskega Beljaka. Od nedelje bosta v Italijo znova vozila dva vlaka na dan in to iz Ljubljane do Opčin. Vlak iz Moskve v Celje in naprej proti Kopru (ter nazaj v Moskvo), ki bo spalnik,
bo med poletnimi počitnicami vozil dvakrat na teden.
Manj sprememb bo v notranjem prometu. Iz Obsotelja bo na progi Stra-nje-Celje vozil nov vlak, ki bo iz Stranja odpeljal ob 18.45. Sprememba bo prav tako na progi Celje-Vele-nje, kamor bo eden od vlakov odpeljal uro prej. Gre za vlak, ki po sedanjem voznem redu odpelje iz Celja ob 8.30 in bo po novem odpeljal že ob 7.35. To naj bi potrebam potnikov bolj ustrezalo. Po novem voznem redu Slovenskih železnic bosta na progi Ljubljana-Celje-Maribor zanimiva poletna novost nočna vlaka, ki sta namenjena med drugim obiskovalcem prireditev. Nočni poletni vlak bo iz Ljubljane odpeljal ob 00.50 in iz Maribora ob 1.15.
BJ
Poslanska skupina SDS je prejšnji teden obiskala celjsko regijo. Poslanci so se najprej sestali na delovnem posvetu v Celju, nato so obiskali različna podjetja, javne zavode, občine, srečali so se tudi s predstavniki celjske škofije in z nekaterimi posamezniki. Ob koncu so pripravili javne tribune v Celju, Žalcu in Podčetrtku.
Poslanska skupina SDS je že tretjič obiskala našo regijo in kot je poudaril vodja skupine Jože Tanko, skušajo pri teh obiskih ugotoviti, kakšne so spremembe in kateri problemi so za regijo ključni. Dodal je, da razmere v državi niso dobre in da se situacija še poslabšuje. Konkretne ocene iz naše regije sta podala poslanka Sonja Ramšak in poslanec Ljubo Žnidar.
Ramšakova je med drugim dejala, da vlada z vedno novimi davčnimi obremenitvami, pritiski na lokalno samoupravo in neaktivnostjo na področju vzpostavitve pokrajin ogroža in zmanjšuje razvojni in investicijski položaj občin v regiji. Opozorila je tudi na okoljske probleme, saj naj bi bila, tako meni Ramšakova,
zaradi degradiranega območja Celjske kotline državljanom kršena ustavno zagotovljena pravica do zdravega življenjskega okolja. Vlado je pozvala, naj čim prej sprejme odlok o programu ukrepov za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja na tem območju in zagotovi sredstva za sanacijo območij Stare cin-
karne, Bukovžlaka, območja okoli železarne v Štorah in južnega dela občine Vojnik.
Ljubo Žnidar je omenil, da mora država poskrbeti za osnovno infrastrukturo. Medtem pa v Sloveniji za 90 odstotkov zmanjšujemo sredstva za vzdrževanje in investicije na področju infrastrukture. Žnidar se boji
tudi, da smo že zamudili finančno perspektivo 20142020 za umeščanje tretje razvojne osi. Pozval je vlado, da se v najkrajšem možnem času loti projekta tretje razvojne osi in da zagotovi sredstva za vzdrževanje in modernizacijo magistralnih ter regionalnih cest.
ŠK
Več dHlogramu:
www.celeia.info FB V Celju smo face
Dnevi
U
od 12. do 23. 12. 2013, Gosposka ulica, Na okopih
ODPRTA VRATA ATELJEJEV PREDSTAVITVE CELJSKIH UMETNIKOV PRODAJA UMETNIŠKIH DEL UMETNIŠKI DOGODKI IN DELAVNICE DRUŽENJE
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info
PH
cwüicna
CELJE 2013

čne \S
Ekskluzivni pokrovitelj Pravljičnega Celja
0
m@™ü®GiMlk
Celje.info Kozjanskalnfo
Zvezda G. Novljan
Pravljično Celje podpira

Pravljično Celje 2013
Jrganizator Usrednjega
krovitelj Miklavževega obdarovanj hoda z baklami na Stari grad Celje
Ekskluzivna pokrovitelja v spletnem mediju
V Pravljično
ŠPORT
19
Na Roglo, na blazine
Na vrhu Pohorja za naslov državnega prvaka
Del odprave celjskega judo kluba Z' dežele Sankaku se je vrnil iz Južne Koreje in z Japonske, tudi vodja celotnega pogona Marjan Fabjan. Čeprav se je v Tokiu na tekmi svetovnega pokala na stopničke (tretjo) povzpel le Rok Drakšič, je bil zadovoljen s prikazanim.
Luciji Polavder in Ani Velenšek je žreb takoj namenil domači predstavnici. »Dobro se je boril tudi Matjaž Trbovc, dobil prvo borbo in izgubil drugo, potem ko je vodil. Po napornih pripravah naši tekmovalci niso imeli počitka in so imeli zato oteženo delo,« je svoje varovance opravičil Fabjan, kar se redko zgodi. 22-krat je bil v Aziji na pripravah, s svojimi varovanci šestnajstič.
Kot pred dvema letoma?
Obremenitve so bile zelo hude, minile so brez poškodb, kar je poglavitno. Zdaj je Fabjan osredotočen na zaključni turnir državnega prvenstva za moške, ki bo v soboto na Rogli. Trener Igor Trbovc, ki je vodil
moštvo v tej sezoni in ga popeljal na prvo mesto v rednem ligaškem delu, je ostal na Japonskem. »Mlajši tekmovalci, ki so zelo zaslužni za najboljše izhodišče pred zaključnim turnirjem, so kasneje pripotovali na Japonsko in jih na Rogli ne bo. Tam bodo tekmovali najbolj izkušeni. Nič ne bom skrival. Naša postava bo naslednja: Matjaž Trbovc, Adrian Gomboc, Rok Drakšič, Gašper Jerman, Miha Žgank, Beno Lah in Rok Džakovič.« Nadejamo se, da je Fabjan naštel postavo novih državnih prvakov. Ob 17.00 se bosta pomerila Sankaku in Olimpija, nato Bežigrad in Impol. »Naša želja je ogromna in menim, da bomo izločili Olimpijo. V finalu ne pričakujem Impola, ki bi nam bolj odgovarjal. Mislim, da se bomo morali spopasti z Bežigradom, ki ima mlado, perspektivno ekipo,« je zaključil Fabjan. Na vrhu Pohorja bo za tehnični del moral - poleg zmag - poskrbeti Rok Drakšič, pri organizaciji bosta pomagali tudi Lucija Polavder in Urška Žolnir.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Marjan Fabjan potiho načrtuje povratek na vrh slovenskega moštvenega juda.
Lubejeva svetovna prvakinja
Članica Športnega kluba Hyong Celje Staša Lubej je osvojila prvo mesto na svetovnem prvenstvu v kikbo-ksu.
V turški Antalyji je na SP združenja WAKO v light kontaktu premagala vse štiri tekmice v kategoriji do 50 kilogramov, Poljakinjo Cieslo, Bolgarko Angelovo, Avstrijko Kössler in v finalu še Rusinjo Anastazijo Grinevič. »Najtežja je bila prva borba. Bila sem živčna, kajti Poljakinja me je v preteklosti že premagala. Potem je bilo vse lažje, največ sem prikazala v borbi za zlato medaljo,« je občutke povzela Lubejeva.
DŠ, foto: arhiv NT
Staša Lubej in njen trener Uroš Bernard
Za konec poraza
V zadnjem letošnjem dejanju, 20. krogu 1. SNL, sta Celje in Rudar ostala praznih rok.
Velenjčani so doma izgubili z Mariborom, a so vseeno lahko zadovoljni z jesenskim delom prvenstva.
V Zavrču pa je bilo celjsko moštvo klavrno, v celotni tekmi si ni priigralo izrazite priložnosti. Prebudilo se je šele po dveh prejetih zadetkih in sprožilo nekaj strelov. Poznalo se je, da je po epidemiji in torkovi
tekmi imelo le dva dneva za počitek. Trener Miloš Rus je moral v petek priznati: »Domačini so pokazali, zakaj so v tem trenutku v vrhu naše lige in verjetno bodo lahko na podoben način tudi nadaljevali. Mi
smo razočarani, ne toliko zaradi rezultata, temveč zaradi načina, na katerega smo izgubili. Čaka nas veliko dela.« Celjani so tako podaljšali pravljico Zavrča, ki si v svoji prvi sezoni med elito na lestvici deli drugo mesto. Rudar za njim zaostaja za štiri točke. 21. krog bo 1. marca, ko bo v Areni Petrol 62. lokalni derbi med Celjani in Velenjčani.
DŠ
Foto: SHERPA
LESTVICA 1. SNL
MARIBOR	19	12	2 5	43:19 30
LUKA KOPER 20		11	3 6	24:20 36
ZAVRČ	20	11	3 0	34:31 36
GORICA	20	10	5 5	37:19 35
RUDAR	20	9	5 6	24:16 32
OUMPUA	19	8	2 9	26:30 26
DOMŽALE	20	6	7 7	31:24 25
CELJE	20	6	410	16:29 22
KRKA	20	4	313	15:38 15
TRIGLAV	20	3	413	17:41 13
NA KRATKO
Peta v Zagrebu
Zagreb: Na tradicionalnem tekmovanju Zlata piru-eta za umetnostne drsalce v hrvaški prestolnici sta v članski konkurenci nastopili dve Celjanki. Daša Grm je bila peta, Pina Umek pa se je po svojem prvem mednarodnem nastopu med članicami uvrstila na 17. mesto.
Nabirala izkušnje
Beograd: Na evropskem prvenstvu v krosu sta nastopila dva atleta celjskega Kladivar-ja. Med člani je bil Mitja Kre-vs 69. na 10 kilometrov, med mlajšimi člani na 8 kilometrov pa se je Vid Zevnik uvrstil na 63. mesto. (DŠ)
Najboljšo obrambo v 1. SNL ima Rudar (prejel je zgolj 16 golov), za kar je med najbolj zaslužnimi srednji branilec Christian Bubalovic (desno).
Nemočne v Zenici
Košarkarice celjskega Athletea so v 6. krogu Jadranske lige doživele prvi poraz. Na gostovanju so proti Čeliku izgubile z 71:57. Bile so neprepoznavne, gostiteljicam niso bile dorasle, zato je bil poraz neizbežen.
Zasedba Athletea je ob polčasu zaostajala kar za 21 točk (40:19). Igra nikakor ni stekla. Trener Damir Grgič je bil razumljivo sila nejevoljen in po tekmi izjemno razočaran nad pristopom, ko se igralke niso držale navodil. Odpovedale so nekatere ključne - Marica Gajič je vpisala le eno točko. Celjanke so dobile tretjo in zadnjo četrtino, potem ko so dokazale, da so boljše od Čelika, vendar pa je bilo vse zapravljeno že v 1. polčasu. Po trojki Martine Osterman so se v 3. četrtini približale na 10 točk zaostanka, več jim ni uspelo. Tavelyn James je vpisala 17 točk, eno manj Carmen Tyson Thomas. Kljub porazu Athlete ostaja vodilni na lestvici skupine B.
MITJA KNEZ
20
ŠPORT
»Svojo postavo skušam izkoristiti po najboljših močeh. Menim, da sem jo dostikrat unovčil, zaenkrat mi gre kar dobro. V določenih elementih je zagotovo prednost.«
Mali veliki mož Staš Skube
Prvi dvoboj bratov pripadel mlajšemu
Gorenjev Trebanjec Staš Skube živi v Celju - »Jaz sem po mami«
»Roman Šavrič, ki je bil član slovenske reprezentance na olimpijskih igrah, je najin stric in naju je navdušil za rokomet. Kar pa sicer v Trebnjem, ki je rokometno mesto, tudi ni težavno.«
Državnega rokometnega prvaka Gorenje je po prejšnji sezoni zapustila kopica asov, dobil pa je enega, toda izjemnega. Med poznavalci in tudi med strokovnjaki je bilo precej pomislekov, češ da se Staš Skube zaradi svoje višine ne bo zmogel kosati s sila-ki v celjskem in mariborskem moštvu, predvsem pa ne z visokoraslimi tekmeci v ligi prvakov.
Tako v domačem prvenstvu kot tudi v elitnem evropskem tekmovanju je z izjemnimi predstavami v popolnosti nadomestil Marka Bezjaka (odhod v Nemčijo). Za njegov prestop h Gorenju je bil odločilen predvsem prihod velenjskega trenerja Ivana Vajdla, ki je prav tako kot Skube zamenjal trebanjski Trimo z dvakratnim zaporednim državnim prvakom. Oba sta proti Celju Pivovarni Laško slavila sprva v Rdeči dvorani (30:28), nato pa prejšnji teden še v Zlatorogu (29:30) - za tri točke naskoka na vrhu lestvice pred lokalnimi tekmeci.
Vaš starejši brat Sebastian je dejal, da ima celjsko moštvo še vedno vse v svo-
jih rokah, kar nedvomno drži, če bo na primer v drugem delu obakrat premagalo Gorenje in zmagalo tudi na vseh preostalih tekmah. Toda vaš položaj je še precej boljši, kajne?
To sicer drži, a moramo umiriti žogo, kot radi pravimo. Prvenstvo bo še dolgo. Moramo ostati zbrani. Vsekakor pa smo v Celju storili velik korak k ponovni osvojitvi naslova državnega prvaka. Letos je bilo manj presenečenj tako imenovanih slabših ekip. Po drugi strani moramo priznati, da smo se v Rdeči dvorani mučili z Ribnico in si šele v končnici tekme zagotovili obe točki. Če ne začneš tekme motivirano in zagnano, jih lahko dobiš po nosu od vsakogar. Najbolj bo realno gledano na razplet na vrhu vplival Maribor. Na gostovanju smo srečno osvojili točko, ki si je morda sploh nismo zaslužili.
V Zlatorogu med rajanjem niste skrivali ogromne radosti.
Resnično smo bili zelo veseli. Pripotovali smo neobremenjeni, manjkal nam je eden poglavitnih ali celo glavni igralec, Klemen Ceh-
te, ki je zbolel. Celjane je morda ponesla zmaga nad Zagrebom, ki pa ima povsem drugačne napadalce od naših, višje, a počasnejše. Vzdušje je bilo odlično. Po 60 minutah sem bil utrujen »za znoret«, toda derbi te prisili, da iztisneš zadnje atome moči.
Da ne bo zaigral Cehte, ste kar dobro skrivali?
Zbolel je, ampak do zadnjega smo upali, da bo lahko vsaj malce pomagal. A ni zmogel. Njegova odso-
Staš je dekle Elviro spoznal že v srednji šoli, pred sedmimi leti.
tnost se nato niti ni poznala, saj je odlično odigral Marko Dujmovič, ki si zasluži pohvalo.
Vam je pomagal ogled tekme Celje - Zagreb?
Zelo. Uvideli smo, kako nikakor ne smemo igrati v napadu. Uničili smo njihovo najmočnejše orožje, obrambo. Odigrali smo strpno, pametno.
Navkljub osvojenemu tretjemu mestu na svetovnem prvenstvu za mladince v Egiptu so se nadaljevali dvomi v vaše sposobnosti. Vsi sicer priznavajo vašo nesporno tehnično kakovost, pomisleki so izvirali iz dejstva, da nimate niti 180 centimetrov. Kako ste jih sprejemali?
Pravzaprav brez težav, kajti vrstijo se že vrsto let. Že lep čas se s tem ne obremenjujem. Svojo postavo skušam izkoristiti po najboljših močeh. Menim, da
sem jo dostikrat unovčil, zaenkrat mi gre kar dobro. V določenih elementih je zagotovo prednost.
Se spominjate predstav švedsko-srbskega zvezdnika Ljubomirja Vranješa?
Zagotovo. Že od malih nog sem spremljal vrhunske rokometne tekme po televiziji. Ljubo je še nižji od mene. Igral je v vrhunskih klubih in dokazal, da višina ni vse glede uspešnosti v športu.
Vaš oče je bil košarkar novomeškega kluba. Koliko je visok?
Precej več od mene, 192 centimetrov.
In brat?
Je skoraj očetove višine, dva centimetra nižji.
In vi?
Jaz imam 176 cm.
Ste se kdaj doma šalili na ta račun?
Ja, seveda, pred leti. Dejal sem, da sem pač po mami. Visoka je 163 centimetrov. Ne, ona pa ni bila športnica.
Že pred časom, ko sta bila poškodovana reprezentančna organizatorja igre Zorman in Bezjak, smo poudarili, da si nedvomno zaslužite vpoklic v izbrano vrsto. Ni ga bilo, čeprav smo po zadnjih vaših predstavah v svoje mnenje še bolj prepričani. Vas zagotovo ne bo zaneslo, da bi potrdili naše besede.
Ja, res je. Že večkrat sem dejal, da je reprezentanca cilj vsakega rokometaša, toda trenutno imajo nekateri igralci prednost pred menoj. Če bi bil jaz v selekciji, kdo pa potem ne bi bil? Tu so namreč Zorman, Bezjak, Sebastian (Skube, op. p.), Bombač. Dva med njimi bi potem odpadla. Obenem se s tem ne obremenjujem. Selektor me je popeljal na sredozemske igre in občutil sem reprezentančni sistem. Imel je dobre rezultate in ne moremo mu ničesar očitati.
15. novembra ste dopolnili 24 let. Kdaj boste spisali diplomo na Fakulteti za šport?
Upam, da čez eno leto. Čakajo me še štirje izpiti, tudi metodologija in biomeha-nika, ampak največ časa mi bo vzela atletika. Če bi prej prišel h Gorenju, mi ne bi uspelo. Zdaj je časa za učenje zelo malo.
Derbi v Rdeči dvorani ste dobili po velikem preobratu. Ciljamo na vašega trenerja za fizično pripravljenost Mortena Seyerja. Kaj je uvedel, je vadba drugačna, kot ste predvideva-
Staš živi na Lavi v stanovanju, v katerem je prej bival Marko Bezjak. Vsak dan se dvakrat s še tremi soigralci vozi na treninge v Velenje.
»Staš, ti si naš as!« Transparent so na tribuni dvorane Zlatorog držali navijači iz Trebnjega.
li? Nenazadnje, saj ste delno že strokovnjak na tem področju!
Glavno delo smo opravili na Golteh, z veliko tekanja in dvigovanja uteži. Vsak kondicijski trener ima svoj pristop, spoznali smo nekaj novih vaj, ki se jih je naučil na Danskem. Garanje je za nami, zdaj ga je v hudem ritmu tekem manj.
V	dvorani Zlatorog vas niso iztirile številne izključitve, Papeža ste sami odrinili s parketa po skoraj usodni neumnosti. Krasili sta vas samozavest in hladnokrvnost, čeprav gre za vašo prvo sezono polne in visoke odgovornosti. Zadeli ste ob igralcu manj za 23:27, prej tudi v trenutkih, ko sta bila izključena dva vaša soigralca!
Ja, izključitev je bilo veliko, a sodnikov ne bom kritiziral. V derbiju je ogromno čustev, naboj je strašen. Tudi igralci smo živčni. Nam se je dobro izteklo, morda se nam naslednjič ne bo.
Za koga sta navijala starša, še posebej v trenutkih, ko vas je v celjski obrambi 5+1 čuval brat?
Njima je po moje najtežje. Navijata za oba, obenem pa za nikogar. Obema želita, da igrava dobro. To se jima je prejšnjo sredo izpolnilo.
Kaj pa stara starša?
Tudi onadva sta povsem zasvojena. Dedek si je lani kupil računalnik in na spletnih straneh vsako jutro pregleda vse, kar piše o nama. Stara mama, ki je tudi seznanjena z vsako podrobnostjo, ni hotela gledati celjske tekme, dedek pa je bil ves živčen, kako bova vse skupaj zaključila s Se-bastianom.
V	jesenskem delu vodite z 2:0. Doslej je imel prednost brat, a ne absolutno, kajne?
Ko sem igral za Trimo, »Seba« pa v močnejših klubih, ni bilo objektivno za pričakovati, da bomo zmagali Trebanjci. A vendar. Ko se je po odhodu iz Trima prvič vrnil v Trebnje, je doživel poraz. Tedaj smo uspeli presenetiti koprski Cimos, ki pa je navkljub temu kasneje postal prvak. Torej je prvi medsebojni dvoboj pripadel meni, v naslednjih pa nisem bil niti blizu točke. Zdaj je zgodba spet drugačna, Gorenje se upravičeno znova bori za vrh. Kot pa sem že večkrat poudaril, med nama ni zbadanja. Od brata sem se veliko naučil in ga zelo cenim.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Z Gorenjem je Staš podpisal pogodbo 2+1. »Doslej so bile plače na računu na napovedane dneve. To je zame nekaj novega,« je izustil in se obenem zasmejal. Dvakrat je bil izbran v idealno sedmerico kroga v ligi prvakov, obakrat, ko je Gorenje izgubilo ...
ŠPORT
21
Tamše zamenjal Matica
Vladan Matic je pred sezono na druženju s sedmo silo opozoril: »Dobro, določili ste nas za favorite v državnem prvenstvu. Sprejemam vaše mnenje in odgovorno nalogo ...« Bil je previden, saj je ostal brez Alema Toskica!
Hopsi na kolena spravili tudi Helios
Osrednja figura domžalskega obračuna Daniel Vujasinovič
Daniel Vujasinovič
Morda je Branko Tamše sinoči proti Izoli le začasno sedel na klop Celja Pivovarne Laško, najbrž pa bo to dolgoročna rešitev, kar pa včeraj še ni bilo potrjeno.
Seja upravnega odbora celjskega rokometnega kluba je trajala okoli štiri ure. Najprej so vodilni možje poslušali mnenje dosedanjega trenerja Vladana Matica. Pred polnočjo so nato odstavili celotno strokovno vodstvo, ob glavnem trenerju še njegova pomočnika Stanka An-derluha in Dejana Perica ter trenerja vratarjev Hermana Wirtha, ki je rekorder po številu sezon v klubu (kot igralec in trener). Da sta legendi kluba tudi »Andi« in »Perke«, je znano vsakomur.
Sodu je izbil dno poraz z Gorenjem v Zlatorogu. Že tedaj so odgovorni staknili glave, toda ker so ugotovili, da so vroče, niso želeli sprejeti kakršnih koli odločitev. Torkov večer je kljub temu prinesel celovit rez, kakršne-
Panorama
NOGOMET
1. SL, 20. krog: Zavrč - Celje 3:0 (1:0); Kresinger (15), Mihelič (53), Fuček (80), Rudar - Maribor 0:1 (0:0); Mezga (73), Domžale - Triglav 4:1 (3:0), Krka - Gorica 0:1 (0:1).
MALI NOGOMET
1. SL, 8. krog: Litija - Do-bovec 7:0 (4:0). Vrstni red: Litija 21, Oplast 18, Sevnica 14, Bronx 14, Puntar, Dobo-vec 8, Velike Lašče, Brezje 2.
ROKOMET
1. SL, 14. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 29:30 (14:17); Marguč 9, Skube 7, Zelenovic 6, Poteko, Sli-škovic, Žvižej 2, Mlakar 1; Skube, Šoštarič 6, Medved, S. Burič 5, Dujmovič 4, Papež 3, Gams 1. 15. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica 33:17 (19:8); Mlakar, Žuran, Žabič, Janc 5, Sliškovic 3, Ranevski, Skube, 1; Batinič, Pucelj 4, Gorenje - Trimo 35:29 (18:15); Dujmovic 9, Skube 8, Gams 6, Papež 4, N. Cehte 3, Beciri 2, Golčar, Vrečar, Nosan 1; Ferkulj 11, Grandovec 5. Vrstni red: Gorenje 29-1, Celje 26-4, Maribor 25-5, Ribnica 18-12, Trimo, Ormož 14-16, Sevbica 13-17, Krka 12-18, Izola 1119, Krško 8-22, Slovan 6-24, Sviš 4-26.
1. SL (ž), 10. krog: Zelene doline Žalec - Piran 24:32 (12:16), Celje Celjske mesnine
-	Ajdovščina 26:25 (16:12), Krka - Velenje 23:21 (13:9). Vrstni red: Zagorje 20, Celje 17, Krka 14, Velenje 13, Žalec 10, Ajdovščina, Piran 9, Koper 6, Ptuj 2, Naklo Tržič 0.
KOŠARKA
1. SL, 8. krog: Rogaška
-	Zlatorog 81:76; Čebular 18,
ga doslej še ni bilo. Še najmanj je za vse skupaj kriv Branko Tamše, nazadnje trener celjskih mladincev. Velenjski strateg je bil dvakrat zapored državni članski prvak z Gorenjem. V prvenstvu Celjani za Velenjčani
Nikolič Smrdelj, Mijovic 14, Brkic 13, Miljkovic 12, Pelko
8,	Koštomaj 2, Helios - Hopsi 73:75, Elektra - Tajfun 82:65; Brčina 26, Vasic 16, Atanack-ovic, Bajramlic, Podvršnik 10, Lelič 6, Zagorc, Bukovic 2; Ahmetbašic 14, Primorac, Zimic 11, Sebič 10, Pelc 6, Za-dnik 4, Držic 4. Vrstni red: Helios 15, Rogaška, Hopsi, Portorož 14, Grosuplje 12, Slovan, Zlatorog 11, Elektra, Maribor 10, Tajfun 9.
2.	SL, 8. krog: Škofja Loka
-	Terme Olimia Podčetrtek 108:84. Vrstni red: Škofja Loka 16, Plama Pur 15, Šenčur 14, Lastovka, Terme Olimia, Črnomelj, Parklji 12, Krka B, Elektro Gorenjska prodaja, Postojna, Hrastnik, Litija 11, Radenska Creativ, Koper 10.
3.	SL - vzhod, 7. krog: Luxuris - Primafoto 75:67, Konjice - Branik 97:73. Vrstni red: Luxuris, Posavje, Konjice 11, Calcit, Janče 10, Pingvini, Branik 9, Ruše 7, Primafoto 6.
1. SL (ž) , 7. krog: Konjice
-	Grosuplje 49:58; Vujačič 15, K. Klančnik 11, Gošnjak, Di-mec, Šrot 6, N. Klančnik 3, Einfalt 2; Škof, Zupančič 10, Odeja - Athlete Celje 42:83; Istenič 8, Jevtovič 6; Lisec, Hamrouni 16, Thomas 12, Ocvirk 11, Gajic 10, Oster-man 8, Abramovič 6, Mišeljic
4.	Vrstni red: Triglav 14, Athlete 13, Grosuplje 11, Domžale 9, Konjice, Odeja 8.
Jadranska liga (ž), 6. krog: Čelik - Athlete Celje 71:57; Gagic 17, Iriškic 15; James 17, Thomas 16, Abra-movič 9, Lisec 7, Osterman
5,	Hamrouni 2, Gajic 1. Vrstni red: Athlete 11, Crvena zvezda, Čelik, Radivoj Korac
9,	Buducnost, Play Off 8.
ODBOJKA
1. DL (ž), 9. krog: GO Volley - Aliansa Šempeter 1:3, Braslovče - Kema Puconci
zaostajajo za tri točke. Če bi iskali človeka, ki najbolje pozna obe ekipi in bo imel največji motiv za preobrat do zaključka prvenstva, potem je to predvsem Tamše.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
0:3. Vrstni red: Formis 23, Puconci 19, Braslovče 14, Vital 13, GO Volley 12, Zgornja Gorenjska 10, Koper 9, Alian-sa 8. (MiK)
Športni koledar
Petek, 13. 12.
MALI NOGOMET
1. SL, 9. krog, Rogatec: Do-bovec - Sevnica (20).
ROKOMET
1. SL, 16. krog: Ormož
-	Gorenje (19.30).
Sobota, 14. 12.
KOŠARKA
1.	SL, 9. krog: Maribor -Elektra (19), Polzela: Hopsi
-	Portorož, Laško: Zlatorog
-	Helios (19), Šentjur: Tajfun
-	Rogaška (19.30).
2.	SL, 9. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Šenčur (19).
3.	SL - vzhod, 8. krog, Kamnik: Calcit - Luxuris (20.15).
1. SL (ž), 8. krog, Celje: Athlete - Konjice (17).
ROKOMET
1. SL, 16. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško (19). 1. SL (ž), 11. krog: Velenje
-	Žalec, Novo mesto: Krka -Celje Celjske mesnine (19).
ODBOJKA
1. DL, 14. krog, Novo mesto: Krka - Šoštanj Topolšica (19).
1. DL (ž), 10. krog, Šempeter: Aliansa - Vital (19), Hoče: Formis - Braslovče (18.30).
Sreda, 18. 12.
ROKOMET
1. SL, 17. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož (17), Velenje: Gorenje - Sevnica (19).
Že v prejšnji številki smo poudarili, da so pol-zelski košarkarji zelo dobro začeli letošnjo sezono. Odlično so jo nadaljevali, saj so premagali še domžalski Helios, ki je bil do osmega kroga neporažen. Zasedba trenerja Boštjana Kuharja je v Domžalah slavila s 75:73. Blestela sta Mirko Mulalic (20 točk) in Daniel Vujasinovič (18). Tekma pa je imela tudi »tretji polčas«. Vujasinovič je sekundo pred koncem tekme žogo vrgel proti košu s sredine igrišča, a je letela mimo table, za las pa je zgrešila enega izmed gledalcev.
Slednji je z organizatorjem igre Hopsov besedno obračunal, četudi se mu je 24-letni Vujasinovič opravičil. Šlo je za župana Domžal Tonija Dragarja! Ta se Vujasinovi-ču ni opravičil ... Zatem je delegat tekme prijavil pol-zelskega košarkarja, komisar lige pri Košarkarski zvezi Slovenije pa je potegnil nerazumljivo potezo. Daniela Vujasinoviča je suspendiral za eno tekmo, po upravičeni pritožbi tabora Hopsov pa je razveljavil sklep, saj ni našel elementov disciplinskega prekrška.
Kaj se je pravzaprav dogajalo ob koncu tekme v Domžalah?
Bilo je res pestro. Sekundo ali dve pred koncem smo osvojili žogo. V zadnjih sto-tinkah sem jo vrgel proti obroču oziroma tabli, ki pa je nisem zadel. Odletela je za las mimo enega gledalca. Takoj sem se šel opravičiti, a določeni ljudje tam tega niso sprejeli in so me besedno napadli. Kasneje sem izvedel, da je bil to župan Domžal, ki me je neprimerno napadel.
V vašem klubu so bili verjetno ogorčeni po odločitvi, da ne smete igrati na naslednji tekmi, v soboto s Portorožem? Po pritožbi je bil disciplinski ukrep umaknjen, pa vendarle je težko razumeti prvotni sklep.
Res je, v klubu so bili izjemno ogorčeni. To, kar se je zgodilo, je bilo resnično nerazumljivo in če bi pri odločitvi ostalo, potem res ne vem, kaj bi storili ... Pritožili smo se, celotno nedeljo sem preživel ob telefonu. Nihče ni razumel poteze komisarja. Dobro, da se je vse uredilo, saj nisem bil kriv jaz, temveč publika v dvorani.
Kaj lahko poveste o dramatični tekmi?
Helios je bil favorit. Mlada in agresivna ekipa je bila do sobote neporažena. Priložnost dobi vseh dvanajst igralcev. Mi smo imeli celo-
ten teden težave s poškodbami. Že dlje časa pogrešamo Sama Udriha, treniral ni tudi Goran Jagodnik. Tekmo smo dobro odprli, držali smo se dogovorov. Vedeli smo, da če bomo dvoboj pripeljali v napeto končnico, potem bomo imeli več možnosti, saj smo bolj izkušena ekipa. S tremi netipičnimi napakami smo tekmo na koncu sami naredili zanimivo, a z zadnjo obrambo, ko je Jagodnik blokiral met Morine, vseeno zmagali.
Zdaj ste že pri šestih zmagah ob le dveh porazih. Pogled na lestvico je torej za vas še naprej sijajen, mar ne?
Res je. Zmage proti He-liosu nismo načrtovali. Ko smo preračunavali, smo imeli jasen cilj, da moramo zmagovati domače tekme in pa tri ali štiri na gostujočih igriščih, da bo potem dovolj za uvrstitev na eno od prvih štirih mest, ki peljejo v ligo za prvaka. Ta zmaga nam še toliko več pomeni. Je dodaten plus.
Polzelani si drugo mesto na lestvici delijo s Slatin-čani, ki so bili od Laščanov boljši z 81:76. V Šoštanju je Elektra zabeležila svojo drugo zmago in po izidu 82:65 na zadnje mesto pahnila šentjurski Tajfun.
Pred vami je domača tekma s Portorožem. Pričakujete novo težko tekmo?
Ja, mislim, da bo tako. Pričakujem, da bomo s podporo naših navijačev prikazali novo dobro igro in zabeležili še eno zmago. Najmanj poznamo prav ekipo Portoroža. Njeni igralci so nam znani, ne pa njihova igra, ki pa jo bomo še dobro analizirali. Nova zmaga bi nam veliko pomenila.
Za konec malo za šalo, malo za res. Župana Domžal si boste verjetno za vedno zapomnili ...
Kot kaže, res. Bo pa to v prihodnje zame še dodaten motiv. Predvsem na tekmah s Heliosom!
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
22
KRONIKA
Kdo je kradel iz bolnišničnega
v y	^^ ^ ■ ^^ Iščejo tatu, ki je odnesel nekaj osebnih predmetov bolnikov - Policija in bolnišnica
H C£UI JCl ■ že ukrepali
Celjski kriminalisti so po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu Novega tednika, pred tedni začeli preiskovati sum kaznivega dejanja tatvine, ki naj bi se zgodila v Splošni bolnišnici Celje. Podrobnosti primera še niso znane. Na policiji so se zavili v molk, so pa naše informacije, da preiskujejo zadevo, na kratko potrdili. Enako tudi v Splošni bolnišnici Celje.
Kot smo izvedeli, naj bi se začelo zapletati, ko naj bi nekaj svojcev želelo v bolnišnici prevzeti osebne predmete svojih bližnjih, ki so bili zaradi različnih razlogov hospitalizirani. Do predmetov niso mogli priti, saj naj jih ne bi bilo več. Na policijo naj bi nato romalo nekaj prijav o tem. Prijavo naj bi podali tudi iz celjske bolnišnice. Nato se je začela uradna preiskava. Ker še traja, ni znano, kakšni bodo zaključki. Kriminalisti naj bi preiskovali tudi možnost, da je do trezorja prišla tretja oseba, torej nekdo, ki ni zaposlen v bolnišnici. Trenutno naj bi policisti opravljali tudi razgovore z zaposlenimi. »Podrobnejše podatke bomo javnosti lahko posredovali, ko bo preiskava končana,« so nam na kratko odgovorili s Policijske uprave Celje.
Iskal stvari svoje mame
Pri tem so nam okoliščine primera pojasnili v Splošni bolnišnici Celje. »Septembra letos se je v urgentnem centru bolnišnice oglasil sin bolnice,
Bo preiskava pokazala, kdo je vsiljivec, ki je tako nesramen, da krade tistim, ki nujno potrebujejo pomoč, in krni ugled tistim, ki nesebično pomagajo?
ki nas je obvestil, da njegovi materi ob koncu hospitaliza-cije ni bil izročen nakit, ki ga je dala v hrambo, ko pa ga je želel zanjo prevzeti sam, nakita v trezorju ni bilo. Glavna medicinska sestra urgentne-ga centra je o dogodku takoj obvestila Policijsko postajo Celje in pregledala vsebino trezorja.« Takrat naj bi v bolnišnici ugotovili, da v trezorju manjkajo predmeti dvanaj-
Letošnji primer izjema
Bolniki, ki jih sprejmejo v bolnišnico in ki ostanejo na večdnevnem opazovanju oziroma bivanju v tej ustanovi, imajo s seboj včasih tudi vrednejše predmete kljub opozorilom, da v bolnišnico naj ne prinašajo večjih vsot denarja, nakita in vrednih osebnih stvari. In kako poteka shranjevanje teh predmetov v primeru sprejema v bolnišnico?
Skupaj z obleko jih bolniki oddajo medicinski sestri oziroma zdravstvenemu tehniku. Ob sprejemu so zdravstveni delavci dolžni podatke o izročenih predmetih vpisati v namenski zvezek. Ta je v treh kopijah. Podatke o vrednih predmetih, ki jih shranijo v trezor, pa morajo zaposleni v bol-
nišnici vpisati še v zvezek z evidenco o vsebini trezorja. »Obleko nato shranimo v skupno garderobo, vredne predmete pa v namenski trezor. Bolnik dobi potrdilo o oddaji predmetov v hrambo, s katerim jih po koncu hospitalizacije tudi prevzame. Ob izdaji osebnih predmetov bolnik oziroma svojec
stih bolnikov, od katerih jih je šest v času hospitalizacije umrlo. »Naslednji dan sta se v bolnišnici oglasila kriminalista in naredila zapisnik o prejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon, ki smo ga kasneje še pisno dopolnili. V Splošni bolnišnici Celje čakamo na ugotovitve policijske preiskave in o njeni vsebini ne moremo dajati izjav,« so nam odgovorili.
prevzem predmetov potrdi s podpisom,« pojasnjujejo postopek.
Takšen način dela imajo v Celju že vrsto let in do septembra letos naj ne bi bilo primerov kraje. Včasih so v bolnišnici odgovorni za ta oddelek tudi občasno opravljali preglede vsebine trezorja, v katerem hranijo vredni predmeti bolnikov z vseh bolnišničnih oddelkov. Tiste bolnike, ki svojih predmetov po končani ho-spitalizaciji niso prevzeli, so pozvali, naj jih prevzamejo, še dodajajo v bolnišnici. Letno v celjski bolnišnici hospitalizirajo približno 36 tisoč bolnikov.
Bolnišnica: »Obžalujemo!«
Za nastalo situacijo jim v bolnišnici ni vseeno: »Obžalujemo, da je prišlo do takšnih dejanj. Naredili smo vse, da bi odkrili storilce. Zavedamo se, da je zaupanje vrednota, ki je za naše delovanje zelo pomembna. Tako zaupanje bolnikov do bolnišnice kot tudi zaupanje med zaposlenimi, ki delajo skupaj,« so še zapisali v odgovoru na naša vprašanja o tem, kaj se je zgodilo.
Takoj dodatni varnostni ukrepi
So pa v bolnišnici takoj zatem, ko so ugotovili, do kakšnega zapleta je prišlo, sprejeli dodatne ukrepe, s katerimi poskušajo še povečati varnost stvari, ki jih bolniki dajo v hrambo. »Takoj po dogodku smo govorili z vsemi zaposlenimi v sprejemni sobi, zamenjali ključavnico na vratih prostora, kjer
je trezor, in zamenjali njegovo šifro,« so še pojasnili. Podatka o tem, kje natančno je trezor z osebnimi predmeti, ki smo ga želeli tudi fotografirati za namen članka, v bolnišnici ne izdajo - zaradi dodatne varnosti. Neprijeten dogodek je očitno bolnišnico dodobra izučil, saj je vodstvo po njem izdalo ukrep izvajanja nadzora vsebine trezorja ob koncu oziroma začetku
vsake izmene zaposlenih. Kmalu pa naj bi neposredno ob trezorju namestili še nadzorno kamero, da bi preprečili podobne dogodke. »Dodatne organizacijske in varnostne ukrepe smo uvedli tudi v proces prevzema, hrambe in izdaje vrednih predmetov,« so nam še odgovorili.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Kje je pokojničin nakit?
Leta 2009 je tatvino vrednih osebnih predmetov, šlo je za nakit, prijavil svojec 47-letne voznice, ki je umrla v tragični prometni nesreči, ki se je zgodila oktobra tisto leto na Kidričevi cesti v Celju.
Po njeni smrti je namreč ugotovil, da je z njenega trupla izginila zlatnina, ki naj bi jo žena imela na sebi. Do danes je ostalo nepojasnjeno, kdaj in na kakšen način je nakit izginil. Ali ga
je nekdo z njenega trupla ukradel na kraju prometne nesreče ali kasneje, ko so jo prepeljali v bolnišnico. Kriminalisti storilca niso našli, kakršna koli ugibanja, kje je nakit pristal, pa so neutemeljena. Njen mož je na policijo podal tudi kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Vendar, kolikor smo neuradno izvedeli, ta primer s sedanjim primerom izginjanja stvari v bolnišnici nikakor ni povezan.
VI	m	V ■	g	V	■■	B V	■	V
Občina Laško tožena zaradi neplačevanja računov
Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju se je prejšnji teden začela še ena obravnava zoper Občino Laško zaradi spora z nemškim podjetjem WTE. Podjetje, ki je zgradilo čistilno napravo, jo toži zaradi neplačevanja računov za čiščenje odpadnih voda od leta 2009 do 2011. Za račune do leta 2009 je spor že dobilo v arbitraži.
Predstavnik WTE Robert Bizjak je povedal, da je zapadlega dolga za približno tri milijone evrov, letne obresti so povprečno 10-odstotne. Tako so obresti za prvi del dolga, ki ga je potrdila
arbitraža in ga občina dolguje podjetju, že okoli pol milijona evrov. Za ta del dolga je sodišče tudi že potrdilo izvršbo. Občina kljub temu noče plačati računov, saj trdi, da ne bo plačala nečesa, kar se ni naredilo. Dejstvo je namreč, da je WTE zgradil čistilno napravo, ne pa tudi kanalizacije, kar pomeni, da je bilo na čistilno napravo priključenih zelo malo gospodinjstev. Računi, ki so prišli in še prihajajo, pa imajo stalno določeno količino odpadne vode. Toliko vode nikoli ne bo priteklo v čistilno napravo. Tudi ko bodo nanjo priklopljena vsa laška gospodinjstva, razlagajo v občini.
Na drugi strani predstavniki WTE zatrjujejo, da se držijo tega, kar piše v koncesijski pogodbi in aneksih k pogodbi. In prav tam so količine odpadne vode točno določene že vnaprej, so torej fiksne. V podjetju zagovarjajo, da je tako torej treba plačevati ne glede na to, koliko vode je dejansko očiščene. Kot vse kaže, bo prav ta problem osrednja točka sojenja, ki se je začelo v petek in se bo nadaljevalo 5. februarja z zaslišanjem prič.
ŠK
KRONIKA
23
Z BMW v Big bang
Vlomilce, ki so se v Citycenter pripeljali z vozilom, kriminalisti pospešeno iščejo
Vlomilci, ki so pretekli teden na filmski način vlomili v trgovsko središče Citycenter, so še vedno na prostosti. A vprašanje je, kako dolgo še bodo, saj jih kriminalisti pospešeno iščejo. Če bi povzročeno škodo umestili v statistiko in jo primerjali z ostalimi večjimi vlomi, bi lahko rekli: »Vlom kot vlom.« A vendar ni tako. Gre za vlom, kakršen se na našem območju še ni zgodil, čeprav se o njem te dni v javnosti ni veliko govorilo. Storilci so se namreč v trgovski center pripeljali kar z avtomobilom, nato »parkirali« v Big bangu, si tam nabrali za 8 tisoč evrov mobilnih telefonov in odpeljali. Vlom naj bi trajal dobri dve minuti.
Medtem ko naj bi s tatvino mobilnih telefonov trgovini storili za 8 tisoč evrov škode, je za okoli 90 tisočakov škode samo zaradi poškodovanja vhodnih vrat trgovskega centra in vrat Big banga. Policija o podrobnostih kaznivega dejanja ne pove veliko, saj preiskava še traja. Je pa potrdila naše podatke, da so storilci - zatem ko so se okoli 3. ure v noči na sredo odpeljali iz prostora trgovskega centra - pobegnili proti Bovšam pri Vojniku. Tam naj bi namreč avtomobil zažgali zaradi uničenja sledi. Gre za osebni avtomobil BMW, ki so ga pred vlomom v trgovski center ukradli na območju Maribora. Kot kaže gre za zelo dobro organizirano skupino storilcev, po neuradnih informacijah naj bi bili trije. To naj bi pokazali posnetki video nadzornih kamer v nakupovalnem središču. V trgovskem centru je sicer organizirana varnostna služba, a tatovi so bili hitrejši.
Nevarni?
Pri tem je vprašanje, kako bi lahko varnostnik sploh pre-
prečil vlom, četudi bi bil takoj na kraju. Pri tovrstnih vlomih je nemogoče predvidevati, ali so storilci oboroženi in nevarni. Celjski kriminalisti sicer preiskujejo različne organizirane skupine, ki se ukvarjajo z vlomi in s tatvinami v objekte, hiše ali stanovanja, pri čemer so se s takšnim načinom vloma na našem območju srečali prvič. Zato je tudi vprašanje, ali storilci sploh izhajajo s Celjskega ali so morda prišli od drugod. Lahko bi bili tudi tujci. Pred časom naj bi skupina madžarskih storilcev vlamljala v trgovine kar s kladivi in kradla. Na policiji ne pričakujejo, da bi se začeli vrstiti takšni vlomi, ki glede na hitrost in način marsikoga presenetijo, saj upajo na to, da so večje trgovine ustrezno zavarovane. Pri tem dodajajo, da varovanje, četudi je vrhunsko, nikoli ne bo popolnoma odvrnilo kriminalcev od kriminalnega dejanja.
Fizično in tehnično
In kako je pravzaprav urejena varnost v trgovskih središčih? Tam o podrobnostih sistema in načina varovanja seveda ne morejo govoriti javno. Niti o tem, ali jih policija morda na podlagi svojih preiskovanj skupin in sumov kdaj opozori, da obstaja možnost organiziranega vloma, in ali
jim kdaj nudi varovanje točno v določenem času, za katerega so na podlagi tajnih metod dela morda dobili podatek, da bi se večji vlom lahko zgodil.
V	Citycentru, kjer je do neljubega dogodka prišlo, so nam odgovorili, da podrobnosti o načinu varovanja ne morejo podati ravno zaradi zagotavljanja varnosti. Tudi v trgovinah Tuš so redkobesedni: »Za varnost v svojih centrih skrbimo v skladu z zakonodajo in internimi varnostnimi standardi, ki jih nenehno nadgrajujemo. 24 ur na dan imamo vzpostavljene fizične in tehnične oblike varovanja, ki jih izvajajo profesionalne varnostne službe.«
V	svojih trgovskih centrih v zadnjem času niso opazili povečanja števila kaznivih dejanj. Tudi v Mercatorjevih nakupovalnih središčih je podobno.
V	Mercator centru Celje sta bila v preteklosti dva vloma, vendar so storilci v obeh primerih ostali praznih rok, saj jim tatvina ni uspela. Več pa je manjših tatvin, ko poskušajo ljudje v trgovinah kaj ukrasti. »Center je varovan fizično in tehnično. Varnostne dejavnosti izvaja pooblaščena varnostna služba. Območje trgovin je tehnično nadzorovano tudi z video sistemom,« so nam odgovorili.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv Citycentra
V Citycenter so se vlomilci pripeljali kar z avtomobilom skozi vhodna vrata.
Varnostniki se ves čas dodatno izobražujejo in usposabljajo. Glede na dogodke na terenu njihovo delo postaja vedno bolj nevarno. Sintal letos na Celjskem ni beležil nobenega dogodka, v katerem bi nekdo napadel njegovega varnostnika, so pa pred tedni na Celjskem pri tatvini napadli varnostnika Prosignala.
Podoben vlom pred leti v Ljubljani
Število varnostnikov v trgovskem središču je odvisno od velikosti in specifičnih značilnosti varovanega objekta, uporabljenega tehničnega varovanja (videonad-zor, senzorji pri izhodih ...) in ocenjene varnostne ogroženosti, so nam pojasnili pri varnostni službi Sintal (Sintal ni varnostna služba v Citycentru, op. p.).
»Podnevi varnostniki fizično varujejo trgovska središča predvsem zato, da s tem povečajo varnost ljudi in preprečujejo tatvine blaga. Čez noč pa so trgovski centri praviloma varovani s sistemom tehničnega varovanja proti vlomom in požarom z intervencijo v primeru alarma. V primeru alarma ukrepa intervencijska služba, varnostniki pa izvajajo tudi redne obhode,« nam je odgovoril varnostni menedžer Andrej Pilko iz podjetja Sintal Celje. Dodaja, da je tudi število varnostnikov v določenem trgovskem središču odvisno od velikosti in drugih dejavnikov, kot so varnostna ogroženost, obdobje večjega števila nakupov in podobno. »Večinoma se za varnost centra neposredno zadolži enega ali dva varnostnika, poleg njega oziroma njiju pa za varnost skrbijo tudi varnostniki v posame-
znih trgovinah, ki so v nekem centru,« še pojasnjuje Pilko.
Še vedno varno
Vlom, kakršen se je zgodil pretekli teden v Citycentru, se je pred leti zgodil v Ljubljani. »Zadnje čase sicer opažamo vse več vlomov, kjer za to, da pridejo do plena, vlomilci uporabijo grobe metode, ki pogosto povzročajo večjo materialno škodo kot tatvina blaga. Splošno stanje v družbi, predvsem ekonomska situacija, močno vpliva na pogostost in intenzivnost kriminalnih dejanj. Še vedno pa smo v primerjavi z drugimi državami Evrope varna država,« trdi Pilko. Ob tem še pravi, da je treba za ohranjanje stopnje varnosti v to preventivno vlagati: »Ko se vzpostavi kritično stanje, so potrebna enormna, mnogo višja vlaganja na področju varnosti, da se ponovno vzpostavi normalno stanje.«
Vprašanja glede varnosti v trgovskih centrih smo poslali tudi varnostni službi Prosignal. Do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli.
Salobir in Ramic priznala krivdo
Na okrožnem sodišču v Ljubljani se je včeraj zaključil dokazni postopek zoper nekdanjega direktorja laške komunale Marjana Salobirja in celjskega podjetnika Esada Ramica, ki sta obtožena sodelovanja pri prejemanju podkupnine. Krivdo za kaznivo dejanje sta priznala.
Denar naj bi prejela kot posrednika pri domnevnem urejanju odprave pripora Celjanu Esadu Čehajiču pred leti, sicer osumljenem posredovanja pri prostituciji. Za uradne zadeve pri odpravi pripora naj bi poskrbel okrožni sodnik Milko Ško-berne. Ta vztraja, da ni storil kaznivega dejanja in da ni jemal podkupnine, medtem ko sta Salobir in Ramič krivdo priznala. S priznanjem krivde pa sta tudi »poskrbela«, da si bosta izborila pogojno kazen. Za Ramiča tožilstvo namreč na podlagi priznanja krivde predlaga dve leti zapora s preizkusno dobo petih let, za Salobirja pa leto dni in 10 mesecev zapora prav tako s preizkusno dobo petih let. Oba morata plačati še tri tisoč evrov, vrniti znesek, ki sta ga prejela od Čehajiča, kot se jima očita v obtožnici, ter plačati stroške procesa. Odvetnik Milka Škoberneta je podal tudi predlog za izločitev sodnice, ki sodni postopek vodi. Zdaj mora o tem odločati vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča. Če sodnica ne bo izločena, bo narok za izrek kazni jutri. Škoberne pa naj bi takrat podal svoj zagovor.
SŠol
Kazen zaradi požara v Preboldu
Celjski sodniki so pred dnevi obsodili Aleksandra Bero in Daria Šiljega, ki sta bila obtožena, da sta 13. avgusta 2009 zanetila požar v nekdanji Tekstilni tovarni Prebold. To naj bi storila, zatem ko sta iz objekta kradla baker.
Ko sta iz kablov z ognjem odstranjevala izolacijo, se je požar razširil na lesene dele stavbe. Ognjeni zublji so takrat povzročili za okoli 1,5 milijona evrov škode, požar pa je gasilo več kot 150 gasilcev. Oba sta krivdo za povzročitev splošne nevarnosti iz malomarnosti priznala. Bera je dobil deset mesecev, Šiljeg pa osem mesecev zaporne kazni.
Trčila v kolesarko
V noči na nedeljo, okoli pol enih zjutraj, se je v v Novi vasi v Celju zgodila prometna nesreča. Na povezovalni cesti sta trčili voznica osebnega vozila in kolesarka. Neznana voznica srebrnega osebnega avtomobila, ki je zapeljala s parkirišča, naj bi kolesarki izsilila prednost in trčila vanjo. Kolesarka se je pri padcu lažje poškodovala. Policija naproša morebitne očividce, naj pokličejo na številko 113 zaradi razjasnitve okoliščin nesreče.
Korošec odobril fiktivne račune
Na celjskem okrožnem sodišču je bil v ponedeljek pre-dobravnavni narok za nekdanjega predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca in direktorja podjetja Rhydcon Vinka Stiplovška. Očitajo jima kaznivo dejanje zlorabe položaja. Sporni posli so prišli na dan na podlagi kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil novinar Vladimir Vodušek, ki pa se zagovarja zaradi izsiljevanja.
V zameno za molk, da posli med Korošcem in Stiplov-škom ne bi prišli v javnost, naj bi zahteval denar oziroma oglaševanje v njegovem mediju. Korošec naj bi odobril plačilo šestih fiktivnih računov za Rhydcon v vrednosti skoraj 180 tisoč evrov, ko pa je Voduškovo izsiljevanje prijavil, je prijavil tudi sebe. Korošec je s tožilstvom že podpisal sporazum o priznanju krivde. Kazen, s katero se je strinjal, je eno leto in 4 mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Kazen mu bodo izrekli prihodnji ponedeljek. Takrat naj bi razložil, zakaj je to storil in da naj bi bilo njegovo početje povezano s poskusom zaščite interesov delniške družbe Unior, ki ji je takrat grozila nevarnost prevzema. »Pri tem se nisem osebno okoristil,« je še dodal Korošec. Stiplovšek pa krivde ni priznal, zato se bo zanj začel dokazni postopek, in sicer 17. januarja.
SŠol
24
RADIO, KI GA BEREMO
190.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	SKUPINA IBER: Napisal ti bom pesem
2.	JOŽE PŠENIČNIK: Polka je polka
3.	ANS. GOLTE: Saj bi trkal
4.	ANS. POGUM: Popolna
5.	ZASAVCI: Ko se vrnem
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	THE MONSTER - EMINEM	
	FEAT. RIHANNA	(4)
2.	HEY BROTHER - AVICII FEAT.	
	DAN TYMINSK	(4)
3.	LA FLACA - SANTANA	
	FEAT. JUANES	(2)
4.	GO GENTLE - ROBBIE	
	WILLIAMS	(5)
5.	SHOW ME LOVE (AMERICA) -	
	THE WANTED	(3)
6.	LET ME GO - GARY BARLOW	(1)
7.	NYC - DIDO	(5)
8.	WORK BITCH - SPEARS	
	BRITNEY	(3)
9.	DRESSED TO KILL - CHER	(2)
10.	HIGH HOPES - BRUCE	
	SPRINGSTEEN	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	NEKOČ NEKJE - TABU	(3)
2.	UČER, DONS, JUTR -	
	T.M.S. CREW FT. ZLATKO	(7)
3.	NOV DAN - MUFF	(4)
4.	MI DELAMO GALAMO -	
	KINGSTON	(2)
5.	MOJE - BOHEM	(5)
6.	POVEJ NAGLAS - ANDREJ	
	IKICA	(3)
7.	MESTO IDEJ - ANAVRIN	(5)
8.	NOV DAN - MATJAŽ JELEN	(2)
9. DRUGAČNA - INDIGO		(1)
10.	SVET NA DLANI - GUMMY	
	FLAVA	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
LESTVICO:
SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILLY ALLEN
UNDER CONTROL - CALVIN HARRIS & ALESSO FT. HURTS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
CIRKUS - DA KRU FEAT. ZALA SANJSKA - BILLYSI
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Pesnikovanje je čudenje
»Zanima me predvsem ideja, tisti drobni preblisk, tista drobna misel, tisto majhno, nehoteno iskanje, tisti drobižek.« Tako o snovi svojega ustvarjanja pravi Milenko Strašek, pesnik in upokojeni novinar, ki je bil od začetka do konca 70. let tudi sodelavec naše medijske hiše. Pred časom je v samozaložbi izdal drugo pesniško zbirko z naslovom Z zgodbami se bom pokril. To nedeljo pa se bomo v oddaji Znanci pred mikrofonom z njim podali tudi na odkrivanje imenitnih malo-znank iz krajev, v katerih je odraščal.
Strašek je otroštvo preživljal na Kozjanskem, h kateremu se nenehno vrača s svojimi literarnimi deli.
Milenko Strašek
Kot pravi, je to področje od nekdaj vir ljudske dediščine, bajk in mitov. Njemu so kot otroku domišljijo burile graj-
ske ruševine, Ajdovske žene, kamniti princi ... Po študiju primerjalne književnosti se je kot novinar najraje podal na teren, med ljudi, katerih zgodbe je zapisal v številnih reportažah in portretih. Njegovi priljubljeni žanri so bili še črtice, humoreske, zgodbe, pripovedi in novele. Je pa Strašek poznan tudi kot raziskovalec kulturne dediščine, etnologije in zgodovine. V oddaji znanci pred mikrofonom bo to nedeljo po 10. uri spregovoril tudi o drobnih okruških zgodovine, ki jih je raziskal. Pa tudi o razbojniku Guzeju, ki je Strašku kljub lumparijam zlezel pod kožo predvsem zaradi hrabrosti in občutljivosti do tistih, ki so imeli najmanj.
TV, foto: MN
Pregled notranjih organov kar v gostilni
V tokratnem Odmevu bomo spregovorili o prodaji takšnih in drugačnih izdelkov na domu, v gostiščih ali prek telefona. Posebej se bomo osredotočili na izdelke in storitve, ki naj bi izboljšali človekovo zdravje in njegovo počutje. Spregovorili bomo s poslušalko, ki je kar v gostišču opravila pregled notranjih organov, slišali boste tudi zgodbo nakupa naprave za merjenje krvnega tlaka, ki ga kupci sploh ne znajo uporabljati ... Preverili bomo, kaj o tovrstnih nakupih meni uradna medicina in zakaj se podjetja odločajo za tovrstno strategijo prodaje? V oddaji, ki bo na sporedu Radia Celje ta četrtek ob 12.15, pričakujemo tudi mnenja poslušalcev.
VSAK ČETRTEK ob 12.15
ratio cel je
i vdArv uc i K i crv oc
clmev
pogled; iue.qs
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 12. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 13. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SOBOTA, 14. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 15. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 9.35 Adventni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Milenko Strašek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 16. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Milenko Strašek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 17. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 18. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
Dostava jeklenk na dom 080 1228
ISTRABENZ PLINI

www.istraberzpliii.si
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
MOPED, električni skuter, nov, nit rabljen, prodam zaradi bolezni. Cena po dogovoru. Telefon 041 710-159. 4006 GOLF 6, letnik 2010, rdeče barve, 5 vrat, diesel, servisna knjiga, prodam. Telefon 031 732-336.
4022
STROJI
PRODAM
TRAKTOR Zetor 5245, letnik 1989, 3.500 ur in Tomo Vinkovič, 35 KM, starejši letnik, prodam. Telefon 041 733-288.
3995
STAREJŠI šivalni stroj Singer, električni, potreben čiščenja in minimalnega popravila, prodam za 30 EUR. Telefon (03) 5481-615.	3994

4078
KUPIM
TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Tomo Vinkovič, Štore, Univerzal, Imt kupim. Telefon 041 678-130.	p
TRAKTOR, znamka ali tip je lahko Ferguson, Zetor, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore ali podobno, kupim. Telefon 041 235-349.	p
m
OJILA
.000 EUR j
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokopiie 1
irwn
PE CELJE, Ul. XIV. dhtaqa 14, 03/4257000
03/2341000 PE MURSKA SOBOTA. Stanata Romam 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 Ljubljana
POSEST
PRODAM
CELJE. Zagrad. Podamo novejšo, dobro vzdrževano enodružinsko hišo, 185 m2, na parceli 1.344 m2, sončna lega, samo 3,5 km do centra Celja, cena 144.000 EUR. Telefon 051 393-458.
3511
GRADBENO parcelo, 550 do 600 m2, v Šmarjeti, Škofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056.	4007

Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider'8 d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
MOTOKULTIVATOR Labin progres TPS, letnik 1998, motor Acme, s priključki: čelna kosa, plug, freza, cisterna na kolesih, prodam v kompletu. Telefon 041 630-390.	4037
ZETOR 52-45, letnik 1994, 1.040 delovnih ur, prvi lastnik, ohranjen kot nov, prodam. Telefon 051 386-509. 4041 TRAKTOR Stayer 540 prodam. Telefon 041 783-347.
PODKRAJ pri Velenju. Prodava stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, na naslovu Podkraj pri Velenju 10 n, 3320 Velenje. Del stavbe je namenjen za poslovno dejavnost, 73,90 m2 poslovnih prostorov z urejenimi lastnimi parkirišči z nadstrešnico, stanovanje 97,50 m2 stanovanjskih površin s kletno shrambo, kurilnico in odprtim balkonom, skupaj za 270.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
MENJAM
SAMOSTOJNO hišo, Hudinja, prodam. V račun vzamem stanovanje. Telefon 040 977-450. 4018 4019 GOZD, 19.000 m2, pod Bočem, prodam za 5.500 EUR. Telefon 031 802-970.
4058
CELJE z okolico. Novo hišo zamenjamo za stanovanje na slovenski ali hrvaški obali. Možno z našim doplačilom. Telefon 031 465-720.
3946
nrn
NAJAMEM
SPREJMEM
BW
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2 po ceni 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, cena 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 13.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
PRODAM
ODKUP
/UGODNO
/jeklena strešna kritinaI
I OD 6,60 EUR z ddv GSM: 040 349 992 V www.lindap.si
CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
CELJE (Lopata - Galicija). Prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim delom delom, 147,20 m2 stanovanjskih površin ter 162,50 m2 gospodarske površine in pomožne objekte 93,50 m2, 1.597 m2 stavbnega zemljišča ter 676 m2 kmetijskih zemljišč, cena 130.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
CELJE, Zadobrova. Prodamo poslovni prostor s pripadajočim delom dvorišča, na naslovu Zadobrova 39 c, 3211 Škofja vas, pisarne 100,49 m2, skladišče 371,66 m2, garaža 57,87 m2, nadstrešek 129,68 m2 ter 625 m2 zemljišča, skupaj za 411.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ZAZIDLJIVO parcelo v Šentjurju, k. o. Tratna, velikost 937 m2, prodam za 15.500 EUR. Telefon 041 370-615.
4076
ZAPUŠČENO kmetijo, lahko v slabšem stanju, najamem. Telefon 041 846-570.
3748
Udeleženci projekta so si skupaj z mentorji ogledali Zeleno vas Ruševec, ki je primer uspešne turistične prakse.
Mladi v svetu podjetništva
V OPREMLJENO hišo, tejefon, centralna, garaža, na relaciji Šmarje-Rogaška vzamem na stanovanje družino z otroki ali tri do pet deklet. Telefon 070 389-313.	3999
STANOVANJE
Ta teden je že druga skupina mladih končala usposabljanje v projektu Podjetno v svet podjetništva. Izvedla ga je Razvojna agencija Savinjske regije.
Štirimesečno usposabljanje mladih brezposelnih iz Savinjske regije je agencija pripravila s ciljem, da bi mladi lahko razvili samostojne
podjetniške ideje in ustanovili svoja podjetja. Projekt se bo nadaljeval tudi prihodnje leto, financirata pa ga Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Promocijsko besedilo
ŠTORE, Lipa, nizek blok. Trisobno stanovanje z garažo, vseljivo takoj, prodam za 79.000 EUR. Telefon 041 847-093.
4001
DVOSOBNO stanovanje na Otoku, 1. nadstropje, takoj vseljivo, lepa in mirna lokacija, ugodno prodam. Telefon 041 351-513.	3979
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
OPREMLJENO stanovanje, 50 m2, na mirni lokaciji v Celju, visoko pritlično, bližina trgovine, pošte, 100 m, prodam. Možnost menjave oz. doplačila za apartma na slovenski obali. Telefon 041 329-366.	3949
STANOVANJE v centru Celja, 97 m2, primerno za poslovne prostore, prodam. Telefon 051 351-569. 3967 CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje na Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m! in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, cena 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom na Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
PETROVČE. Novo dvosobno stanovanje na naslovu Petrovče 33 (2 sobi + WC, brez kopalnice), v I. nadstropju poslovno-stanovanjske stavbe, neto tlorisne površine 53,02 m2, 2 parkirni mesti. Priključki: elektrika, voda, plin. Stanovanje prodamo za 39.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ROGAŠKA Slatina. Prodam dvosobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2 v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, cena 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ŠTORE. Prodam dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 43.000 EUR, možna tudi ločena prodaja, stanovanje za 36.000 EUR in garaža za 7.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
ODDAM
GARSONJERO oddam na elitni lokaciji v Celju. Telefon 051 653-812. 3888 TRISOBNO, delno opremljeno stanovanje nasproti Zdravilišča Laško oddamo. Telefon 051 345-452.	n
STANOVANJE v centru Celja, 90 m2, oddam. Telefon 051 351-569. 3967 DELNO opremljeno enoinpolsobno stanovanje v Novi vasi, Pod lipami, oddam. Cena najema mesečno 250 EUR. Telefon 041 437-311.	p
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 160 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n TELIČKO simentalko, težko približno 180 kg, prodam. Telefon 041 783-116.
4010
PRAŠIČE od 100 do 140 kg, domača krma, prodam. Telefon 041 758-771. 4030 PRAŠIČA, 150 kg, prodam. Telefon (03) 5795-633, 031 494-867. 4042
TELICO simentalko, pašno, brejo v 8 mesecu, težko 600 kg, prodam. Telefon (03) 5739-270, 051 470-362. l 197 PRAŠIČE, 100 do 150 kg, možen zakol, prodam. Telefon 5798-167, 041 389370.	Š 317
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 100 do 130 kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 655-528.	3959
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 25 do 35 kg in 90 do 110 kg, prodam. Telefon 031 544-653.	Š 312
TRI prašiče, težke približno 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 485-188.	p
PRODAM
PEČ na trdo gorivo prodam po ugodni ceni. Telefon (03 ) 5741-693 . 40 6 7
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 60 do 120 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodamo. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.	3 6 5 7
n
n
'j d [atelje
95.1195,91100.3190.6 n www.radioceljej
POGLED! jUBJj
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nase ktlursb fakye m Mo prt Pm v pome!

3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
- « S
«.S ■S.S.E
2 ŠE
® 2. S
£ BI»
a «o 2
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-i
i nasiuv:		
! nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod 1+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., PreSernova 19,3000

Podpis:
DVA bikca simentalca, stara 3 mesece, prodam. Telefon 031 637-267.4050 PRAŠIČA, približno 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru, možen zakol. Telefon (03) 5808-895, 070 817-985. 4050 PUJSKE, težke od 50 do 100 kg, domače krmljene, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 797-052.4056 VEČ bikcev, težkih od 120 do 220 kg, ugodno prodam. Telefon 041 996-166.
4054
PRAŠIČE za koline, težke od 200 do 300 kg, domača reja, možen zakol ali dostava, prodam. Telefon 041 996-166.
4054
BIKCA limuzin, težkega 200 kg, prodam.
Telefon 031 768-175. 4053 BIKCA, starega 10 dni in odojke domače reje, prodam. Telefon 041 996-166.
4054
PRAŠIČA, težkega 180 kg, domača kuhana hrana, možen zakol in razdelava, prodam. Telefon 041 968-051. 4060 PRAŠIČA, 170 do 180 kg, prodam. Telefon 041 880-798.	4069
DVA bikca, rjave pasme, stara 1 teden, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348.	4063
BIKCA, stara 2 in 5 mesecev, prodam.
Telefon 031 559-820. 4070 KOZLIČA, srnastega, brez rogov, starega osem mesecev, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 543-294.
4065
TELIČKO simentalko, 160 kg, prodam.
Telefon 041 794-301. 4072 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 532-444. 4073 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. Telefon (03) 5770-411. 4074 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p
Jinnmi
i aslrologlnja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz po ceniku vašega operaterja
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 SUHE in debele krave in telice za izvoz kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286.	Š 290
PRODAM
VINO jurka iz neškropljenega grozdja prodam. Telefon 041 641-940 ali (03) 5461-942.	3939
DOMAČE korenje, rdeče, rumeno in repo, prodam. Telefon (03) 5728-406.
4021
SVINJSKO slanino - »špeh« in pravo domačo slivovko prodam. Telefon 041 871-258.	4023
NARAVNO sušena domača orehova jedrca prodam. Telefon 041 860-066. 4045
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
BREZOVA drva prodam. Telefon 031 538693.	4052
METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava. Ugodno. Telefon 051 614-316.
p
ZIMSKE gume, 195/60-15, 175/65-14 col, štedilnik na drva, trajno gorečo peč, motorno žago in peč za etažno centralno, prodam. Telefon 051 344245.	3861
KOSTANJEVE stebričke, primerne za pašno ograjo, prodam. Telefon 051 666-908.
4017
KEMIČNO čistilnico, kompletno opremo, redno servisirano in delujočo, prodam
za 3.200 EUR. Telefon 031 757-894.
p
ŠTIRI alu platišča in štiri letne pnevmatike prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 629-249.	4023
NERABLJEN cvrtnik (fritezo) Delonghi, primeren za 4-člansko družino, prodam za 50 EUR. Telefon 031 787-995.
4037
RABLJENO peč na olje, litoželezno, italijanske znamke in gorilec za olje, nemške izdelave, star dve leti, z vso kompletno opremo in cisterno za olje, 2.000 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 421-161.	4036
VOZIČEK Peg perego, okolica Žalca, prodam za 40 EUR. Telefon 031 251-363.
4038
NAPRAVO za izdelavo butar, fi 30 * 40, prodam. Na željo pošljem tudi sliko. Telefon 031 611-745. 4041
ŠPIROVCE, smrekove, še stoječe, tri omare in dve kredenci, prodam po simbolični ceni. Telefon 5824-611, 030 252-407.
4046
DOMAČO svinjsko polovico, cena 3,30 EUR za kg ali živega prašiča, cena 2 EUR za kg, krmljene s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 228-363. 4049
DVE telički simentalki, stari 10 in 14 dni in 250 l vina jurka prodam. Telefon 031 840-282.	4048
H'MWi'lMJII!*."
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	ccčteva in
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti
POPUSTI IZ POSEBNIH
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
FARAON
S POPUSTOM NA KARTICI
/zwzeua/
^ewma/
; j i 1 1
TMM
EflTJUR O.IMM MnllnA« »T HM RJE KOfOAtOM««»
SKINAUT
SMUČARSKA SOLA
informacije (MI616444
i
THERM ANAdc
HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI
m
lesnina
ixxH
golte
Slovenija
avt(phiša škorjanec
Rezervni deli In Servis Škorjanec
Hridliav^l*
skmh/am
——
Slikoplestarstvo Peter Ocvirk
<m>
-PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva. si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivaini-ki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA -prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha. s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN. Marian Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p..-Zg.Rečica 7, 3270Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
- CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur,
podarja 10% popust na vse svoje storitve
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Ne jokajte na mojem grobu,
ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen.
Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim.
V SPOMIN
Minilo je šest let, kar nas je zapustil
JOŽE LIPOVŠEK
iz Malih Dol 3 (5. 12. 2007 - 5. 12. 2013)
V naših srcih živiš še dalje z nami in boš do konca naših dni.
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob grobu ter prinašate cvetje in sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami in babi
MAGDE VIPOTNIK
iz Šmartnega ob Paki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: Andreja, Stane in Tom
JARKICE, rjave, pred nesnostjo ter enoletne kokoši za nesnost ali zakol (po naročilu tudi očiščene), mlade 6-mesečne peteline ter vse vrste visoko kakovostne perutninske krme prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. V prodaji dnevno sveža jajca. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.	4047
mmm
astrologinja jasnovidnost
SMUČI Elan, pancarje številka 44 in palice prodam za 150 EUR. Telefon 040 290220.	4061 DRVA, suha, na kratko žagana, prodam po 40 EUR/m3. Telefon 031 575-514.
4068
4 m suhih hrastovih drv in bikca simentalca, 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 296-033. 4064 DVE leseni okni, vrtno oziroma gradbeno uto, yamaha * max 250, letnik 2006 in vejanko, prodam. Telefon 041 528376.	4066 STARINSKO spalnico in več drugih vrst starin prodam. Telefon 041 836-995.
3931
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
LEPO ohranjen trosed z raztegljivim ležiščem, na novo oblazinjen z blagom in šivalni stroj Pfaff, nemški, skoraj nerabljen, prodam. Telefon 041 661729.	4036 NOVO kad za koline »arnco«, dolžina 2 m na dnu, širina 70 cm, višina 35 cm, iz smrekovega lesa, kovano, prodam. Telefon 040 253-931. 4071
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
SI želiš nov začetek? Moški, vegetarijanec, iz Ljubljane, urejen podjetnik, mlad 47 let, 174 cm, te vabi na neobvezno sadno kupo. Bodi brez obveznosti, prijetnega videza. Telefon 041 843-364.
3881
58-letni urejen in preskrbljen vdovec išče partnerko, staro do 54 let. Iz okolice Celja. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ZVESTOBA. 4057
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
l/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let -
novi tednik
V SPOMIN
Mineva žalostnih 10 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša hčerka, mamica, žena in sestra
ALENKA POGLADIC
roj. Koštomaj
Zahvaljujemo se vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu ter ji prižigate svečke. Hvala vam. Vsi njeni
V SPOMIN
STANE JAZBEC
(2003 - 2013)
Deseto leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli...
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujte njegov grob.
Vsi njegovi
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Ostalo po dogovoru. Telefon 5824-611, 030 252-407. 4046
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO kuharja. Gostilna Fanika Kolar, s. p., Obrtniška cesta 12, Ljubečna. Več informacij na: www.gostilnakolar. si.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.	3915
Poroke
Celje
Poročila sta se: Alma MU-JIC in Jernej PETEK, oba iz Celja. Laško
Poročila sta se: Sanda KALENDER iz Kočevja in Jasmin BRKIČ iz Litije.
Smrti
Celje
Umrli so: Milan ŽIBRET iz Vodic pri Kalobju, 44 let, Stanislava GORENŠEK iz Celja, 82 let, Viktorija KOMPREJ iz Šoštanja, 77 let, Dominik KOSMAČ iz Dolenje vasi pri Preboldu, 78 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Julijana KOLMAN iz Visoč, 78 let, Emilija KRALJ iz Bistrice ob Sotli, 85 let, Ivan ŠIKER iz Cmereške Gorce, 83 let, Alojz ŽERAK iz Krtince, 78 let, Marija KOS iz Šmarja pri Jelšah, 88 let, Rajko BRUMEC iz Hudinje, 42 let, Alojzija DROFENIK iz Hajnskega, 79
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
PREMOG lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo, prodam. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
POPRAVILO in zatesnitev vseh vrst oken vrat in senčil. David Pisanec, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur, telefon 040 236-156.	p
let, Alojzij KUNST iz Vrenske Gorce, 81 let.
Mozirje
Umrla je: Zofija VIVOD iz Nazarja, 70 let.
Velenje
Umrli so: Marija ZAJC iz Šoštanja, 92 let, Martin ŠELE-KAR iz Podčetrtka, 58 let, Rudolf PASARIČ iz Laškega, 68 let, Jožefa BOVHA iz Ljubljane, 83 let, Ivan GOLOB iz Mi-slinje, 90 let, Franc ŠPEGLIČ iz Prebolda, 85 let, Ana TO-FANT iz Celja, 82 let, Valerija LUPŠE iz Rogaške Slatine, 50 let, Rozalija KLEMENŠEK iz Vrhnike, 91 let, Jožefa STROPNIK iz Velenja, 88 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI I
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
3998
P
RA
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
VOZNIK
VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO DRŽAVAH EU, SKRB ZA VOZILO, TOVOR IN TRANSPORTNO DOKUMENTACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.12.2013; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI ZIDAR
ZIDAR - DELO PO SLOVENIJI - M/Ž; ZIDAR HIDROIZOLATER, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. MOŽNOST PODALJAŠANJA, 12.12.2013; SENGOST GOSTINSTVO, TRGOVINA, GRADBENIŠTVO, STORITVE, D.O.O., CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 143, CESTA NA OSTROŽNO 143, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE KUKA ROBOTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.12.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.2.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., ULICA XIV. DIVIZIJE 14, 3000 CELJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE FRIZERSKIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 13.12.2013; ZORAN HAIR SPA ZORAN PASA-RIČ S.P., GOSPOSKA ULICA 30, 3000 CELJE LABORATORIJSKI TEHNIK
LABORATORIJSKI TEHNIK III E045007 V ZD CELJE - M/Ž; IZVAJANJE OSNOVNIH HEMATOLOŠKIH, URINSKIH, PREISKAV BLATA IN POSAMEZNIH BIOKEMIČNIH PREISKAV PO PREDPISANIH POSTOPKIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.12.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.12.2013; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE PROSTOROV - SOB IN RESTAVRACIJE HOTELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESE-NJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO
POMOČNIK KUHARJA - M/Ž; VSA POMOŽNA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
TRŽNIK - M/Ž; TRŽENJE V TURIZMU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESE-NJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE IN HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
RAČUNOVODJA - M/Ž; SAMOSTOJNA RAČUNOVODSKA DELA, PRIPRAVA PLANOV, KNJIŽENJE, BILANCE ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE 5,3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; RAZVOJ NOVIH IZDELKOV NA PODROČJU PLASTIČNIH PROFILOV PRIDBIVANJE IDEJ IN ODDAJANJE INICIATIV ZA NOVE PROJEKTE ISKANJE USTREZNIH PONUDB IN POGAJANJE Z DOBAVITELJI SODELOVANJE PRI OPERATIVNI VPELJAVI PROJE-KOTV KOORDINACIJA PROJEKTOV FINANČNO VREDNOTENJE PROJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.12.2013; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž, VOZNIK/VOZNICA
V	CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 12.12.2013; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO
V	MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 25.12.2013; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELO V PAKIRNICI ZELENJAVE ALI RASTLINJAKIH - M/Ž; PAKIRANJE ZELENJAVE V PAKIRNICI ALI OBIRANJE V RASTLINJAKIH, BIVANJE IN PREVOZ NA DELO SO ŽE VKLJUČENI V PLAČO. NEDOLOČEN ČAS, 14.12.2013; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA KOTLOV, TOPLOTNIH ČRPALK, KOLEKTORJEV IN KLIMATSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA KMETIJSKI MEHANIK
STROJNIK TGM - M/Ž; DELU NA ROVOKO-PAČU, BAGRU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 19.12.2013; AVTOPREVOZNIK, STROJNA ZEMELJSKA DELA JANKO ORAČ, S.P., PREDENCA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TRAKTORIST - M/Ž; VOZNIK B IN F KATEGORIJE, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.12.2013; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTER-VUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
ORODJAR - M/Ž; SESTAVA PROGRESIVNIH IN TRANSFERNIH ORODIJ, ODPRAVLJANJE POMANJKLJIVOSTI IN VZDRŽEVANJE ORODIJ, SODELOVANJE NA PREVZEMU ORODIJ PRI KUPCU, NEDOLOČEN ČAS, 17.12.2013; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
CAD/CAM INŽENIR - M/Ž; IZDELAVA CNC PROGRAMOV ZA STROJE (REZKALNI, ŽIČNA EROZIJA, STRUŽNICA ...), KONSTRUIRANJE ENOSTAVNIH ORODIJ ZA PREOBLIKOVANJE PLOČEVINE, PRIPRAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE, NEDOLOČEN ČAS, 17.12.2013; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LO-ČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA ELEKTROTEHNIK ZA AVTOMATIKO ELEKTROMONTER - M/Ž; DEMONTAŽA IN MONTAŽA MERILNO REGULACIJSKE OPREME, ELEKTRO INSTALACIJSKA DELA, DELO NA TERENU, DELO NA VIŠINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.12.2013; MAT.SL, MONTAŽA AVTOMATIKE IN TEHNIKE D.O.O., CESTA BORISA KRAIGHERJA 1, 3320 VELENJE DOKTOR MEDICINE
"ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD2 - OPRAVLJENA SPECIALIZACIJA IZ RADIOLOGIJE
-	M/Ž; - DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU BOLNIŠNIČNE DEJAVNOSTI, - PRETEŽNI DEL DELOVNEGA ČASA OPRAVLJA DELO NA ODDELKU RADIOLOGIJE,
-	SODELOVANJE PRI ORGANIZACIJI IN IZVEDBI IZOBRAŽEVALNEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA NA PODROČJU PNEVMOLOGIJE, INTERNE MEDICINE, RADIOLOGIJE, - OPRAVLJANJE MEDICINSKIH PREGLEDOV IN POSTAVLJANJE DIAGNOZ, - PREDPISOVANJE IN IZVAJANJE ZDRAVLJENJA ZA UGOTOVLJENE BOLEZNI,
-	SVETOVANJE - OPRAVLJANJE PREVENTIVNIH MEDICINSKIH METOD IN ZDRAVLJENJE,
-	PREDSTAVITEV SVOJEGA DELOVNEGA PODROČJA ŠIRŠI STROKOVNI IN LAIČNI JAVNOSTI, - VODENJE MEDICINSKE DOKUMENTACIJE, - SODELOVANJE PRI ORGANIZACIJI KLINIČNEGA DELA, - DRUGA DELA IN NALOGE PO NAVODILU DELODAJALCA." NEDOLOČEN ČAS, 13.12.2013; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA
"ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD3 - OPRAVLJENA SPECIALIZACIJA IZ INTERNE MEDICINE - M/Ž; - DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU BOLNIŠNIČNE DEJAVNOSTI, - OBČASNO DELO NA ODDELKU INTENZIVNE OZIROMA INVAZIVNE DIAGNOSTIKE IN TERAPIJE, - OPRAVLJANJE URGENTNE SLUŽBE,
-	SODELOVANJE PRI ORGANIZACIJI IN IZVEDBI IZOBRAŽEVALNEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA NA PODROČJU BOLNIŠNIČNE DEJAVNOSTI,
-	OPRAVLJANJE MEDICINSKIH PREGLEDOV IN POSTAVLJANJE DIAGNOZ, - PREDPISOVANJE IN IZVAJANJE ZDRAVLJENJA ZA UGOTOVLJENE BOLEZNI, - SVETOVANJE - OPRAVLJANJE PREVENTIVNIH MEDICINSKIH METOD IN ZDRAVLJENJE, - PREDSTAVITEV SVOJEGA DELOVNEGA PODROČJA ŠIRŠI STROKOVNI IN LAIČNI JAVNOSTI, - VODENJE MEDICINSKE DOKUMENTACIJE, - SODELOVANJE PRI ORGANIZACIJI KLINIČNEGA DELA, - OPRAVLJANJE DEŽURNE SLUŽBE POD USTREZNIMI POGOJI,
-	DELO V IPP-JIH, - DRUGA DELA IN NALOGE PO NAVODILU DELODAJALCA." NEDOLOČEN ČAS, 13.12.2013; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326TOPOLŠICA
UEŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJANJE LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.12.2013; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO
2 LET)
ČISTILEC - M/Ž; ČIŠČENJE POSL. OBJEKTA,
OPREME IN DELOVNIH SREDSTEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.12.2013; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIČ S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR TESAR - DELO V NEMČIJI (FRANKFURT) - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE ZIDARSKIH IN TESARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS,
6 MESECEV, 25.12.2013; DML TREJD PREVOZNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., LEVEC 56 A, 3301 PETROVČE
ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.12.2013; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA TESAR
TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.12.2013; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE (KNAUF SISTEMI) - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE (KNAUF SISTEMI), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.12.2013; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA
BLAGAJNIK (M/Ž), V OKVIRU PODROČJA CESTNINJENA, V SLUŽBI ZA CESTNINJENJE S PRODAJO NA LASTNIH PRODAJNIH MESTIH, V OKVIRU CESTNINSKEGA PODROČJA VRANSKO
-	M/Ž; VODENJE BLAGAJNE, ZARAČUNAVANJE CESTNINE IN PRODAJA ARTIKLOV, POSREDOVANJE INFORMACIJ UPORABNIKOM AC IN HC, VODENJE EVIDENC. DOLOČEN ČAS,
12 MESECEV, 14.12.2013; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR - DELO JE V NEMČIJI (FRANKFURT) - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE ELEKTRIČARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.12.2013; DML TREJD PREVOZNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., LEVEC 56 A, 3301 PETROVČE
KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNI KUHAR JEDI
PO NAROČILU, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46,3310 ŽALEC
VODJA KUHINJE - M/Ž; VODI KUHINJO V GOSTINSEKM LOKALUL, SKRBI ZA NABAVO ŽIVIL, SAMOSTOJNO KUHA ZAHTEVNEJŠE JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC
MESAR
MESAR - M/Ž; MESAR V PROIZVODNJI IN PRODAJI, NEDOLOČEN ČAS, 28.12.2013; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC
KINO
Spored od 12. 12. do 18. 12.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dostavljalec - komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 sobota: 22.30 Falstaff v živo - opera sobota: 19.00
Gremo mi po svoje 2 - komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.50, 19.50 sobota, nedelja: 13.40, 15.45, 18.50, 19.50
Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.45, 18.40, 20.45
petek, sobota: 15.30, 17.45, 18.40, 20.45, 21.45 Hobit: Smaugova puščica - pustolovski, 3D
četrtek, petek, torek, sreda: 16.40, 20.00
sobota, nedelja: 13.15, 16.40, 20.00
ponedeljek: 20.00
Igre lakote: Kruto maščevanje
- znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.10 petek, sobota: 18.30, 20.10, 22.00
Izgubljen, da najden - drama, romantični petek, sobota: 23.00 Jaz, baraba 2 - animirani sobota, nedelja: 13.30 Jelenček Niko 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:15.30, 17.10 sobota, nedelja: 13.50, 15.30, 17.10
Khumba - animirani sobota, nedelja: 13.20 Konec je tu - akcijski, komedija
petek: 22.45
Ledeno kraljestvo - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:16.30, 17.15 sobota, nedelja: 14.15, 16.30, 17.15
Ledeno kraljestvo - animirani, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.00 sobota, nedelja: 13.30, 15.45, 18.00
Legende v Vegasu - komedija od četrtka do srede: 21.15 Nesramni dedi - komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50 Odvisnik od seksa - romantična komedija
od četrtka do srede: 16.15 Philomena - drama od četrtka do srede: 21.00 Spopad na plesišču - plesni sobota, nedelja:14.00 Svetovalec - triler petek, sobota: 23.00 Thor: Svet teme - avantura, znanstvena fantastika sobota, nedelja:15.00
ČETRTEK
17.30 Hobit: Smaugova pušča
- domišljijska pustolovščina PETEK
16.00 in 19.00 Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina SOBOTA
XX
PRIREDITVE
ČETRTEK, 12. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
izven abonmaja
17.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Pot v pekel in nazaj
-	Zgodovina moje heroinske odvisnosti
predava Zlatko Blažič
17.00 do 21.00 Umetniška četrt
Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
17.00 Krajevna knjižnica Ponikva
Praznična ustvarjalnica 17.00 Knjižnica Laško
Pravljica o Božičkovem zaljubljenem palčku in ustvarjalnica
izdelovanje vizitk
17.00 Titov trg Velenje
Prihod dedka Mraza in koncert skupine Čuki
18.00 Osrednja knjižnica Celje
-	Levstikova dvorana
Mi smo iz prihodnosti
ogled pustolovsko vojne drame v okviru Meseca ruske kulture
18.00 Osnovna šola Podčetrtek
Muca Copatarica
lutkovna predstava gledališča Bičikleta
18.00 Knjižnica Kozje
Camino - samo tvoja pot je prava pot
potopisno predavanje novinarke Maje Ratej
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje
A. H. Benjamim: Čisto majhna račka
lutkovna predstava za najmlajše v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje
18.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda
Fotografski extempore Kozjansko jabolko 2013
odprtje razstave
10.30 Ledeno kraljestvo - animirani (Škrat Niko) 16.00 in 19.00 Hobit: Smaugo-va pušča - domišljijska pustolovščina NEDELJA
18.00 Hobit: Smaugova pušča
- domišljijska pustolovščina TOREK
17.30 14. Vstop prost - dokumentarni
19.30 Holtana - antarktična avantura (Ciklus gorniških filmov) SREDA
19.00 Mlada in lepa - drama (Ciklus gorniških filmov)
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Rdeči balon + bela griva
-	divji konj - otroška igrana filma
19.00 Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca - drama 20.00 Jobs - biografska drama SOBOTA
20.00 10 let Animateke - jubilejni izbor zmagovalnih animiranih filmov
21.00 Jobs - biografska drama NEDELJA
16.00 Rdeči balon + bela griva
-	divji konj - otroška igrana filma
18.00 Jobs - biografska drama 19.00 10 let Animateke - jubilejni izbor zmagovalnih animiranih filmov
20.15 Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca - drama PONEDELJEK
20.00 Hannah Arendt - biografska drama
18.00 Galerija Velenje_
Pot želja
interaktivna inštalacija Mihe Cojhterja
19.00 Umetniška četrt Celje
Uradno odprtje nove umetniške Galerije AQ
19.00 Celjski dom_
Božično-novoletni koncert
Mešanega mladinskega pevskega zbora in orkestra I. gimnazije v Celju
19.30 SLG Celje_
Neil Simon: Govorice
abonma četrtek večerni in izven
19.30 Kulturni center Laško Gotovo je!
monokomedija, Alenka Tetičkovič; gledališki abonma in izven
PETEK, 13. 12.
10.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
izven abonmaja
10.00 do 19.00 Središče mesta Celje_
Božično-novoletni sejem
odprtje; sejem bo odprt do 31. 12.
15.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Stari pisker, projekcija filma
ob 16.30 Puške in pisma, ogled razstave
16.00 in 17.30 Dom kulture Velenje
Veseli december 2013
obisk dedka Mraza
17.00 Krekov trg Celje Pravljična dežela
odprtje; gostja: Sanja Poljšak Pesan in Sanjini škrati
17.00 Galerija Plevnik-Kronkovska Celje
Osebno
skupinska razstava tretješolcev umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center
17.00 do 19.00 Atelje Bojane Križanec Celje
Delavnica izdelovanja novoletnih okraskov iz gline
17.00 do 21.00 Umetniška četrt Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
17.30 Dvorišče Starega piskra
Celje_
Ob 69-letnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra
spominska slovesnost
18.00 SLG Celje_
Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano)
izven abonmaja
18.00 Galerija Niko Ignajtič Celje Zojini metulji
odprtje razstave Emi Vega
18.00 Kulturni dom Lesično
Pod cvetočo drnulo 2013 - podoknice
srečanje ljudskih pevcev in godcev Kozjanskega
18.00 Knjižnica Laško
Pogovor o bralni znački za odrasle in nastop Vokalne skupine Vodomke
18.00 Narodni dom Celje_
Svečanost ob 69. obletnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra
prireditev s kulturnim programom dijakov I. gimnazije v Celju in MPZ Pevskega društva upokojencev Celje
St. 54, 12. december 2013	VODNIK	29
^ Preživite nepozaben silvestrski večer v Žalcu! ^
21.30
Komedija s kozarcem penine, Po mojem Slovenci..., Boris Kobal,
vstopnica 15 € (vključ, pen in a) Dom li slovenskega tabora Žalec
Hotel Žalec vabi naše obiskovalce na silvestrsko večerjo pred ogledom predstave (18 €) ali na kislo juho s kozarcem penine po predstavi (7 €).
23.00
Silvestrovanje na prostem z ansamblom Zaka' pa ne,
avtobusna postaja Žalec
INFO: TIC Žalec,
tel. 03 710 04 34, www.zkst-zalec.si
f - i_L	r
	
19.00 Likovni salon Celje Momu & No ES
odprtje razstave in performans španskega umetniškega kolektiva
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Koncert ob 13. obletnici vokalne skupine Cantemus
20.00 Krekov trg Celje_
Oktet 9
brezplačni koncerti na prostem
20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer
gost: Dani Bedrač
SOBOTA, 14. 12.
10.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Ostržkove dogodivščine
gledališka pravljica v izvedbi KUD Zarja Trnovlje
10.00 SLG Celje_
Gregorjevo čudežno zdravilo
abonmajček dopoldanski in izven; Mestno gledališče Ptuj
10.00 Kinodvorana Kozje
Zlati ključek
predstava v izvedbi Gledališča gdč. Bazilike
10.00 Dom kulture Velenje
Trije prašički
premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje
10.00 do 14.00 Umetniška četrt Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
11.00 Pokrajinski muzej Celje Mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
15.00 in 16.30 Dom kulture Velenje
Veseli december
obisk dedka Mraza
16.30 in 18.30 Kulturni center Laško
Plesni oddelek Glasbene šole Laško-Radeče
novoletni nastop
17.00 SLG Celje_
Gregorjevo čudežno zdravilo
abonmajček popoldanski in izven; Mestno gledališče Ptuj
17.00 Celjska kulturnica
Dobri mož in škratje
lutkovna predstava za otroke; gostuje KD Smeško, Celje
17.00 Kvartirna hiša Celje
Božnična čajanka Sofije Hess
nastopata: Neža Strenčan (Sofija Hess), Mojca Peganc (mezosopran)
19.00 Dom krajanov Galicija Zatajila je moža ...
komedija v izvedbi dramske skupina KD bratov Dobrotinšek Škofja vas
20.00 Kulturni dom Šentjur
Modna revija Li2So4
modna revija mlade šentjurske oblikovalke Lili Sorčan
20.00 Kulturni dom Šentjur
Vokalna skupina Galina
koncert; gosti: MePZ Zarja Šentvid pri Planini
NEDELJA, 15. 12.
10.00 Velenjski grad_
Babica pripoveduje s Tatjano Ferlin
pravljični nedeljski dopoldnevi
11.00 do 12.00 Citycenter Celje Božičku je šlo vse narobe
pravljična urica
13.00 Citycenter Celje Pismo za Božička
predstava Lutkovnega gledališča Makarenko
14.00 do 20.00 Celjski dom
Fenomen Bruno Gröning: Po sledeh »čudodelnega izceljitelja«
dokumentarni film
15.00 Dvorana Gasilskega doma Vrh nad Laškim
Praznični nastop Vaške godbe Vrh nad Laškim
15.00 in 16.30 Dom kulture Velenje
Veseli december 2013
obisk dedka Mraza
16.00 Pristava pri kartuziji v Jurkloštru
Kartuzija Jurklošter, njeni pomembni menihi in plemiške družine, povezane z njo
predava Tjaša Pertinač
17.00 Dom krajanov Galicija
Gledališka predstava GS Škofja vas
18.00 Kulturni dom Škofja vas Praznični koncert
Sodelujejo: Oktet Podoglarji, Vokalna skupina Kvatropirci in solistka Urška Oprčkal
18.00 Celjska kulturnica
Celjsko pevsko društvo
praznični koncert
19.30 Celjski dom_
Praznična romanca
umetniki Vokal BK Studia
PONEDELJEK, 16. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
izven abonmaja
17.30 Osrednja knjižnica Celje Transsibirska in transmongolska železnica - Od Moskve do Pekinga
predavanje Manje Rančigaj
17.00 do 21.00 Umetniška četrt Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Dnevi pravljic
pravljični večeri z ustvarjalno delavnico 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
19.00 Umetniška četrt Celje Save the Future
predstavitev umetniškega projekta Andreje Džakušič
19.30 Dom kulture Velenje Božič pri Ivanovih
groteska, parodija; SNG Drama Ljubljana
20.00 Narodni dom Celje
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje
novoletni koncert
TOREK, 17. 12.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča
10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 17.00 Mestna knjižnica Velenje Zdravilne moči rastlin
delavnico vodi Kata Laštro
17.00 do 21.00 Umetniška četrt
Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
17.00 Klet TamKoUčiri Celje Branje in avtorske pravljice za otroke in odrasle, projekcija ilustracij
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura in izdelovalnica pravljičnih voščilnic z Ireno Verbič
17.00 Knjižnica Laško
Ustvarjalnica Milo za darilo, ustvarjamo s tehniko filcanja
delavnico vodi Stanka Damjanovič
18.00 Celjski dom_
Praznična produkcija plesne šole Harlekin
18.00 Občina Podčetrtek - sejna soba
Kolumbija
potopisno predavanje z Manco Čujež
18.00 Ljudska univerza Šentjur Vzhodna Turčija (med Kurdi in Armenci)
potopis
18.00 Kulturni center Laško Glasbena šola Laško-Radeče
novoletni koncert
18.00 Dom kulture Velenje Božično-novoletni koncert
19.00 Klet TamKoUčiri Celje
Projekcija umetniških video del
19.30 SLG Celje_
Mike Bartlett: Krči
abonma Oder pod odrom in izven
19.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Komorni zbor Ave
koncert
SREDA, 18. 12.
16.00 Glasbena šola Celje_
Nastop učencev nadstandardnih programov
16.00 do 18.00 Umetniška četrt
Celje_
Knjiga želja
delavnica izdelovanja kreativne slikanice za otroke vseh starosti
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
V pričakovanju praznikov
ustvarjalna delavnica z Nado
17.00 do 21.00 Umetniška četrt
Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
17.00 do 19.00 Citycenter Celje Lesenčki
kreativne ustvarjalne delavnice za otroke
17.30 SLG Celje_
Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri
izven abonmaja
18.00 do 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Pesmi v zraku
javno vodstvo po razstavi
18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
javna produkcija 19.30 Kulturni center Laško Ansambel Igor in Zlati zvoki ter Fantje s Praprotna
koncert; Abonma Mavrica polk in valčkov in izven
20.00 Krekov trg Celje_
Čudežna polja
brezplačen koncert na prostem
Društva vabijo
PETEK, 13. 12.
19.00 Spodnji vrt Savinje Laško
Slovesno prižiganje novoletnih lučk z zabavnim programom
19.30 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Komu zvoni
ogled filma
SOBOTA, 14. 12.
8.00 do 12.00 Parkirišče KS v Migojnicah
Božično-novoletna tržnica
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 do 12.00 Spodnji vrt Savinje Laško
Okusi domačih dobrot, otroške ustvarjalnice, animacijski program
9.30 do 13.00 Dom sv. Jožefa
Celje_
Delavnica servietne tehnike
voditeljica Katarina Kotnik
10.00 do 12.00 Branibor club
Celje_
Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice za otroke
10.00 do 14.00 Umetniška četrt Celje_
Kaj si želite ali česa nočete za božično darilo?
izmenjava in prodaja manjših rabljenih/ nerabljenih predmetov, daril, dejanj, znanj...
15.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Tibetantske vaje: Vrelec mladosti
vaje bosta vodili: Marjana Kramer in Martina Kralj
NEDELJA, 15. 12.
9.00 Kartuzija Jurklošter
Odprtje tradicionalne razstave jaslic
10.00 in 16.00 Dvorec Novo Celje
Adventni sejem
ob 18. uri koncert: Moški pevski zbor Gotovlje
16.00 Gasilski dom Drešinja vas
Odprtje razstave Jaslice Savinjske doline
PONEDELJEK, 16. 12.
10.00 Ekomuzej Žalec
Energetske vaje z Brigito Jevnikar
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Sedona metoda
predaval Milan Slunečko
TOREK, 17. 12.
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Ezoteričen pogled na božje rojstvo
predava Domen Kočevar
SREDA, 18. 12.
15.00 Mladinski center Velenje Dedek Mraz je zakon
novoletna zabava in obdarovanje otork iz socialno ogroženih družin
17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga
18.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Zvočna kopel
v čarobni svet zvokov gonga vas bo popeljala Nives Kraševec
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 12. 12.
16.00 do 18.00 Osnovna šola Petrovče
Dobrodelna prireditev z božično-novoletnim sejmom
NEDELJA, 15. 12.
16.00 Mestni kino Metropol Dobrodelni stand Up s Tinetom Vodopivcem in prijatelji
Sredstva so namenjena za Luka iz Celja, ki si je pri skoku v vodo trajno poškodoval hrbtenjačo.
Razstave
Osrednja knjižnica Celje:
razstava ob 100-letnici rojstva Mile Kačič - V meni je ogenj, do preklica; razstava Solnograških jaslic, do sredine januarja
Likovni salon Celje: razstava Momu & No Es, do 24. 1.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Pesmi v zraku, do 24. 1.
Otroški muzej Hermanov brlog: Otroci sveta, gostovanje Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih, do 31. 1.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Za poljubčke je dobil vse: črna kronika v sodnih dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, do preklica.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Zojini metulji Emi Vega iz Ljubljane, do 18. 1.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij na prosto temo XIV. celjske fotografske razstave 2013, do 15. 1.
Celjska kulturnica: razstava fotografij serije na temo Ujet v skrajnost XIV. celjske fotografske razstave 2013, do 15. 1.
Galerija Plevnik-Kronko-vska: Osebno, skupinska razstava tretješolcev umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center, do 31. 12.
Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Mateja Čepina Sove niso, kar se zde, do 6. 1.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olje na platno različnih avtorjev, do 31. 12.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava V naravi Seba-stjana Juga, do preklica
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Nikolaja Mašukova, do 10. 1.
Galerija Velenje: skupinska razstava Akt Pornografija Umetnost Kič, do 27. 1.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
VSE NA ENEM MESTU
Htltö
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 1710
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR
: Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
I Pokličite nas!
t 031692-860
i
KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA DELA
Igor GOMINSEKs.p
ložnica pri žalcu iib, 3310 žalec gsm: 031 592 573; e-mail; igofi.skg0gmail.com
AKCIJA! Do-35% popusta
na uso kritino
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
lataša H ribe mik s,p.
Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GR060I/, DELO BREZPLAČNO!
I CkTa) KlA motors avt(hhiša škorjanec ^ — j The Power to Surprise™ ' f Mariborska 115, Celje. 03/426 08 »4, 031 609 416	
	NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
	i-BREZPLAČNO- J Prevzem izrabljenih vozil in izdaja ' potrdila o uničenju. Pokličite 051643 781
f ^Mt Jf Anik	UtcLCL -/*" ä Martinerc s.p. | Stanetova 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili zause generacije, od športnih do visoke elegance blagovne znamke Luna
AKCIJSKI POPUST-50%. Db nakupu dveh izdelkov vam cenejšega obračunamo s 50% popustom Popust velja ieza blagovne znamke Luna in Punt Roma do 1decembra!	
(
t al t/ur
j

ti se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled i ni £*)A 07 £ft in za informacije na telefon: I "O vtv / / O v
Ob nakupu enih korekcijskih očal i/am druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
r
ÖVILjSkJ EERVK FLIkCA
\Ji. M. Grevenbroich i Nova vas, WOO Celje
Td.: On M 071
>01NI SER.VK TBcrniN IN	OBLAČIL
jfftt. - pet.: cd?.der 1SÄ mg sob.: od I drr ure
INSTM	ACUE VEH	»» 1	
TbtffTl IHS7ILACIIE VEBHOT n -	Z vami že 20 LET.		
	IZVEDBA VODOVODNIH IN QNTRALNIH NAPEUAVm SANACIJA K0M1NIC indj,s Piožlnska vas 34/d. Stote, gsm: 041 GB2 9D7 1		
Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 evrov L J			
d o m o f i n a I
-GSM: 041 756 668
-tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
2m strešnih cevi l/fl/l/l PODARIMO
pri zamenjam strešne kritine.
Prehrana ko dopolnilo
pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,-

FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centeridravja.net; pradaja@centerzdravja.net; tel. 01/568 40 91
Lepotni center Barbara 041/675-55
Vstopite v enega najlepše opremljenih frizerskih salonov, hjerso vam no voljo številne kozmetične storitve in novosti po ugodni ceni
imiiimtiimmmm StiSasp.
VSI NAŠI MOJSTRI
31
Preberite!
si itafbntßeJ
Zaščita kovinskih izdelkov s praškastimi laki
GSM: 041-741-094
Praškasti laki nudijo zaščito vseh vrst kovinskih izdelkov. V primerjavi s klasičnimi premazi imajo tudi številne ekološke in varnostne prednosti. Praškasti laki so 100-odstotno suha snov, zato ob njihovi uporabi ne prihaja do izpustov v zrak aH vodo. Ker ne vsebujejo toksičnih snovi, so varni za uporabnike. Ne vsebujejo vnetljivih komponent, zato nI nevarnosti za vžig ali eksplozijo. Pri skladiščenju praškastih lakov ni treba zagotavljati nobenih varnostnih ukrepov, zato je enostavno.
Tudi ekonomske prednosti uporabe praškastih lakov so številne. Njihov izkoristek je visok, v idealnih razmerah kar 98-odstoten, saj lahko odvečni prah zberemo in ponovno uporabimo. Poraba energije pri pečenju je pri idealnih pogojih lahko do polovice manjša, saj ni treba odpariti topila. Ker so praškasti laki suha snov, lahko pri idealnih pogojih porabimo za enak objekt pri isti debelini manj prahu kot klasičnega laka. Poleg tega klasični lak nanašamo v več slojih, za to porabimo tudi več časa, medtem ko praškasti laki zagotavljajo odlično zaščito v enem sloju, katerega debelino lahko reguliramo glede na želen končni učinek. Pri uporabi praškastih lakov ne potrebujemo čistilnih naprav, transport, skladiščenje in uporaba pa so občutno cenejši, ker niso potrebni posebni varnostni ukrepi.
Želimo vam
J
Najbolj običajen način nanašanja je elektrostatsko nanašanje. Pri tem gre za uporabo visoke napetosti 30100 kV, negativne polaritete, ki povzroči, da se veliko elektronov oprime delcev praškastega laka na poti skozi elektrostatsko pištolo. Med pištolo in predmetom nastane električno polje, ki povzroči, da se delci prahu oprimejo tudi na nasprotni strani predmeta.
praznike!
GSM: 041-741-094
Drugi način se imenuje tribo nanašanje. Pri tem gre za naelektritev delcev zaradi drgnjenja ob stene pištole. Med pištolo in predmetom ne nastane električno polje, zato dosežemo s tem načinom enakomernejšo debelino nanosa, zmanjša pa se tudi odvisnost od oblike predmeta. Je pa ta način bolj občutljiv na zračno vlago in na tip prahu, ki mora biti zato posebej prilagojen. Prav tako je treba za enako kapaciteto uporabiti več pištol kot pri elektrostatskem nanašanju. Ko je prah na objekt nanešen, ga moramo Še zapeči. Temperature pečenja se gi bljejo od 150°C/20 min za reaktivnejše lake do 190°C/10 min za manj reaktivne lake. Običajni pogoji pečenja so 180°C/10 min. Čas pečenja je odvisen od mase in temperaturne prevodnosti materiala.
Praškaste lake razdelimo glede na tip in namen uporabe na več skupin: EPOXI, EPOXIPOLIESTRI, POLIESTRI, POLIESTRI-QUAL1COAT, POLIURETANI, AKRILI. Osnovna razlika med tipi je v kislinski odpornosti, odpornosti proti UV-žarČenju in vremenskim vplivom, odpornosti proti udarcem in praskam, topilom (antigrafiti) ... Glede na potrebe so lahko laki antibakterijski, neodbojni (maskirni laki), samosvetleči, temperaturno odporni (do 400 stopinj C) ...
Osnova za določanje barvnih tonov je RAL-lestvica, ki ima za izhodišče več kot 210 barvnih tonov, ki se lahko dopolnjujejo glede na sijaj, strukturni in metalik učinek... v neskončno barvno paleto. Za razliko od klasičnih mokrih lakov se praškasti laki ne mešajo, temveč se lahko na željo naročnika izdelajo po posebnem postopku z omejenimi minimalnimi količinami.
SinOJePLHSIIRII IBBfl
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO! Mario Kukovič s.p.	, . . .... , .
C?^KtKjan5ke9;od,edae,J230 5entjur-ProfeS'(lnal':aPrf<IO,'delaVa9le<,e ..w™-nj™!in	na vrsto material a
,defon 03 57, 03-barvanje po RAI- lestvici- POSEBNI EFEKTI!
-	izdelava v enem dnevu- predhodno naročilo!
-	ugodnosti» stranke
gsm: Ml 741M4
www.strojeplastika.si o^c__* '_
<PTIKK

.........C STRÜNKE
V OPTIKI TERŽAM VAM MUDIMO:
■	strokovhi pfleoled vida za očala
■	kvalrt^tna stekla im okvirje za korekcijska očala
■	strokovni pregled za kontaktne leče
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
■	Čistila za kontaktne leče
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROiZVAJLALCČV
- lasten parkirni prostor za stranke optike -
BREZPLAČNO SI/ETOV/INJE
MARJAN TERŽAN.s.p.
Mariborska 51 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel,: 03/491-38-00. Fax: 03/491-38-01
D^LOTI^ČAS^eJavnl^kl^J^.OO-iaO^sobota od &00-12.00
10% popust + ob nakupu
■k korekcijskih in sončnih očal
FASADERSTVO 040 42 73 11
davor zagožen
te I ./fax:03 70S 33*1 , www.sltkopleskarstvo.eu info@sllkpplesjcarstvo.eu
W
NEBESA SO RESNIČNA
RESNIČEN JE TUDI PEKEL 5
PRIČEVANJE OČIVIDKEOTEM, KAR NAS ČAKA
PRODAJNA USPEŠNICA f V ZDA
Naročila za knjigo: gsm: 041/314 531
WMtWjtjBijpfr
www.tlig.org
32
ZANIMIVOSTI
Taborčane
snežaki
Potem ko je Turistično društvo Tabor s predsednico Marjeto Rak Jezernik prejšnji teden s postavitvijo adventnih venčkov poskrbelo, da je v kraju čutiti pridih prazničnega časa, je to nedeljo pripravilo še večje presenečenje.
Turistično društvo je na obisk povabilo pravo malo četico snežakov, ki so se jih še posebno razveselili najmlajši. Člani društva so za izdelavo štirih sneženih mož dobili idejo na začetku letošnje zimske sezone, ko so pri vulkanizerjih menjavali pnevmatike. Odsluženih niso zavrgli, temveč so jih pobarvali in sestavili v čisto prave snežake. Z nekaj iznajdljivosti so dodali še vse potrebne okraske in v kraj prinesli zimo, kljub temu, da strmin po Spodnji Savinjski dolini še ni pobelil sneg. Trije snežaki sedaj pozdravljajo domačine in obiskovalce na krožišču pred občinsko stavbo in vrtcem.
ŠO, foto: TDT
Taborčani so iz odsluženih pnevmatik sestavili prikupne snežake. Morda se jim bodo do konca leta pridružili še tisti pravi.
FOTO TEDNA
Klobuček ji lepo pristoji.
Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
na ledu
stran 40
Št. 54 Of 12.12. 2013
Kdo sta naša nagrajenca Katja in David
strani 44-45
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Živina strast je tudi odkrivanje različnih koncev sveta. Poleg krajših potovanj se je med drugim odpravila na študentsko izmenjavo na Portugalsko, pol leta pa delala v Združenih državah Amerike. Tam je bila najprej reševalka iz vode, zatem pa osebna trenerka v fitnesu. Razmišljala je celo, da bi kar ostala v Ameriki, a domov se je vrnila, ker je morala diplomirati.
fce^-CONGR ATUL ATIONS "-i fou &RE"hdw AT «J- -
Med podvigi, na katere je Živa še posebej ponosna, je tudi osvojena najvišja afriška gora Kilimandžaro.
sšSM-ii 1 •• Celjanka se trudi karseda izkoristi vsak trenutek dneva.
Smeh za pomoč Luki
Živa Cesar pravi, da bo pomemben del gibanja Alive v prihodnje predstavljala dobrodelna dejavnost, s katero bodo na takšen in drugačen način pomagali predvsem športnikom. Za prvi dobrodelni dogodek so izbrali prav Celje, pomagali bodo celjskemu športniku in študentu Luki.
V gibanju Alive so se odločili, da bodo denar za pomoč Luki zbirali ob smehu. Tako za to nedeljo ob 16. uri v Metropolu pripravljajo stand up s Tinom Vodopivcem. Ob njem bodo na oder stopili še stand up komiki Jernej Celec, Uroš Kuzman in Aleš Novak. Prav vsak evro od prodanih vstopnic bo gibanje namenilo za mladega športnika, ki si je ob skoku v vodo poškodoval hrbtenjačo in bo vse življenje priklenjen na invalidski voziček. Živa ob pripravi dobrodelnega dogodka z zadovoljstvom
ugotavlja, da je kljub težkim časom marsikdo pripravljen pomagati sočloveku. Vsi nastopajoči so se tako odpovedali honorarju, gibanje je zastonj dobilo dvorano, nekaj podjetij je brezplačno priskočilo na pomoč pri oblikovanju, tisku in raznašanju plakatov.
Luka je po nesreči tetraplegik, ki se mu je življenje postavilo na glavo, a kljub temu, kot zagotavlja Živa, v prihodnost gleda z optimizmom. A nadaljnja pot bo povezana tudi z visokimi stroški. Ker živi v bloku, se bo moral preseliti v novo, prilagojeno stanovanje, potreboval bo poseben invalidski voziček, številne terapije, tudi prilagojeno prehrano, zato bo vsak evro zagotovo še kako dobrodošel. »Kaj je lepšega, kot pomagati in se ob tem dobro nasmejati?« so besede, s katerimi na stand up vabi Živa Cesar.
Adrenalinska odvisnica s podjetniško žilico
Življenje Žive Cesar polnita predvsem šport in raziskovanje sveta
Celjanka Živa Cesar je že od malih nog dekle, ki je le težko pri miru. Vedno je bila zelo aktivna in predvsem tesno povezana s športom, tako ni bilo presenetljivo, da jo je pot vodila na ljubljansko fakulteto za šport. Njen svet pa se je skoraj podrl, ko je med prvim študijskim letom doživela hudo prometno nesrečo. A volja do življenja in optimizem sta ji pomagala do hitrega okrevanja, pri čemer se, kot pravi, po takšni izkušnji precej spremeni pogled na svet. Zdaj življenje zajema še z večjo žlico, med drugim je ustanovila gibanje Alive, njen cilj je postati uspešna podjetnica, podala pa se je tudi v dobrodelnost.
Živa Cesar je v otroških in najstniških letih spoznavala različne športe, najbolj pa ji je bila pri srcu atletika. Z njo je profesorica športne vzgoje tesno povezana tudi danes, saj je zaposlena pri Mestne občine Ljubljana kot trenerka v atletskem klubu. Njen dom je tako
Ljubljana, a kljub temu se zelo rada vrača v Celje.
Nesreča spodbudila adrenalinsko žilico
Ne le v atletiki, Živa je imela velike ambicije tudi v košarki. Želja je bilo igranje v tujini, a
pot ji je prekrižala prometna nesreča. Ko se je zbudila v ljubljanskem kliničnem centru, ni znala niti govoriti niti hoditi. Rehabilitacija je bila naporna, a Živa niti za trenutek ni vrgla puške v koruzo. Danes o posledicah nesreče ni ne duha ne sluha. Vseeno je nesreča v njeno življenje prinesla spremembo. »Naj se sliši še tako oguljeno, ampak takšna izkušnja ti res odpre oči, spremeni pogled na svet. Želiš izkoristiti prav vsak trenutek in nobeni dogodivščini več ne moreš ali nočeš reči ne,« razlaga. Tako je pustila, da na plan končno prodre adrenalinska žilica, že kakšno leto po nesreči je na
primer skočila s padalom iz letala. Adrenalin je našla tudi na valovih, nanje se poda, kadarkoli ji dopušča čas, najbolj pa jo je navdušilo surfanje v Kaliforniji, Maroku in na Portugalskem, tudi letos na Baliju je bilo nepozabno. Živa se vsako leto s prijatelji za kakšen teden poda tudi na Sočo na kajak na divjih vodah.
Drvenje po ledeni stezi
Posebno poglavje življenja po nesreči je predstavljal skeleton, adrenalinski šport, pri katerem se športnik na posebni deski spusti po za to namenjeni ledeni stezi. Najvišja
hitrost, ki jo je dosegla Živa, je bila več kot 120 kilometrov na uro, pri čemer ne smemo spregledati, da tekmovalec po progi drvi z glavo naprej. Živine sanje so bile uvrstitev na olimpijske igre leta 2010, a cilj sta ji preprečila pomanjkanje denarja v pristojni zvezi in poškodba. Skeleton je sicer spoznavala v tujini, saj v Sloveniji ni stez. »Tako zelo me je navdušil, ker združuje tako atletiko kot adrenalin. To je res najbolj adrenalinski šport, kar sem se jih kdajkoli lotila,« pravi 28-letnica, ki še vedno tekmuje, a kot pravi, predvsem za svojo dušo, saj rezultati niso več v ospredju.
Živeti in biti živ
Živa je začela spoznavati tudi poslovne vode. S prijatelji s fakultete je ustanovila gibanje Alive, ki združuje ljubitelje aktivnega načina življenja in športne navdušence. Ime ni naključno. »Alive v prevodu pomeni živ. Po nesreči sem občutila hvaležnost, da sem živa, navsezadnje pa je to tudi moje ime. Sledimo pa sloganu There is a difference between living and being alive (razlika je med živeti in biti živ), torej ne samo živeti, ampak živeti in uživati,« razloži in hitro doda, da se pri oblikovanju znamke opirajo na številne angleške izraze, ker želijo prodreti tudi na tuje trge. Gibanje med drugim pripravlja aktivna druženja, športne tabore, na katerih udeleženci spoznavajo najrazličnejše športe, v Ljubljani je odprlo svoj vadbeni studio, ustanovitelji zdaj načrtujejo še oblikovanje lastne kolekcije oblačil. Živin načrt je, da bo gibanje nekega dne postalo njena edina služba in da ji bodo tako aktivnosti, v katerih neizmerno uživa, rezale kruh.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
34
REPORTAŽA
Utrip umetnosti v mestnem središču
Člani celjske umetniške četrti vabijo medse - Po odprtju galerije AQ zdaj še Dnevi umetniške četrti
Vsako mesto je razdeljeno na predele, ki jih zaznamujejo različne dejavnosti. Nič drugače ni v Celju. Če je ob Mariborski cesti trgovska četrt, ob Kidričevi industrijska in ob Kosovelovi šolska, se je v zadnjih slabih desetih letih v starem mestnem jedru Na okopih blizu Savinjskega nabrežja v zapuščenih obrtniških delavnicah izoblikovala celjska umetniška četrt.
Ker si umetniki želijo, da bi ta postala širše prepoznavna in shajališče tako Celjanov kot drugih obiskovalcev, so se odločili z dogajanjem v njej seznaniti širšo javnost. Potem ko so konec novembra predstavili novo galerijo AQ, se je danes začel še desetdnevni sklop prireditev, imenovan Dnevi umetniške četrti. V tem času želijo umetniki neformalno druženje približati vsem Celjanom in
jih navdušiti, da jih obiščejo večkrat. »Želimo, da se ljudje znebijo predsodkov o umetniški četrti in spoznajo, da so v njej ustvarjalni ljudje, ki niso uspešni le doma, temveč tudi v tujini,« pravi celjski fotograf Robert Hutinski in dodaja, da si prizadevajo na ta način pomagati pri oživitvi starega mestnega jedra.
Nekoč obrtniške delavnice, danes ateljeji
Umetniška četrt je nastala pred leti na pobudo celjske občine, ki je v nekoč živahen del mesta, kjer so prevladovale trgovine in manjše obrtniške delavnice, potem ko so se te preselile v večje trgovske centre, želela ponovno vdihniti življenje. Preurejene prostore okrog vsem dobro znanega gostinskega lokala Tamkoučiri je oddala v brezplačen najem
celjskim umetnikom, ki so se s svojim delom izkazali tako doma kot v tujini. Uporaba prostorov je brezplačna, umetniki krijejo le stroške, prav tako morajo enkrat letno občini pokloniti eno svojih del. V celjski umetniški četrti imajo trenutno ateljeje slikarji Narcis Kartandžic, Tomaž Milač, Jure Cvitan, Matej Čepin in kiparka Bojana Križanec. Kot zadnji se je druščini pridružil fotograf Robert Hutinski, na čigar pobudo so v delu njegovega ateljeja, nekdanji finomeha-nični delavnici, letos uredili galerijo AQ, ki je postala stična točka umetniške četrti. K sodelovanju so povabili različne umetnike, tudi tiste, ki sicer v tem delu Celja nimajo svojih ateljejev. Do zdaj so z obiskom več kot zadovoljni, saj vanjo zavijejo tako babice kot mamice z dojenčki. Še posebej so umetniki veseli,
da jih podpirajo tudi sosedje, ki so bili še nedavno precej skeptični, saj niso vedeli, kaj lahko pričakujejo.
Prvič tudi Dnevi umetniške četrti
Da bi celjska umetniška četrt postala med prebivalci Celja in njegovimi obiskovalci še bolj prepoznavna ter naposled le vpisana na zemljevid Celja, so se »prebivalci« v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje odločili, da pripravijo Dneve umetniške četrti, s katerimi želijo popestriti decembrsko vzdušje v mestu. Celjski umetniki bodo v tem času na stežaj odprli svoje ateljeje, na ogled bo razstava v novi galeriji AQ, vsak dan se bo predstavil eden od celjskih ustvarjalcev, vzporedno bodo ustvarjalne delavnice, prodaja umetniških izdelkov, predvsem pa prijetno kreativno druženje. Kot napoveduje-
Fotograf Robert Hutinski je pred dnevi končal razstavo svojih fotografij v Lizboni, že konec leta jih bo na ogled postavil v Trstu. Njegova knjiga fotografij Atavism, ki je izšla letos pri londonski založbi Akina Books, je pristala med desetimi najboljšimi fotografskimi knjigami priznane svetovne revije za sodobno fotografijo. Njegove misli so usmerjene že v prihodnje projekte. Naslednje leto bo pripravil razstavo v galeriji Simula-ker v Novem mestu in v galeriji Stolp v Mariboru. Njegove fotografije si boste lahko ogledali tudi v celjskem muzeju novejše zgodovine.
Del celjske umetniške četrti in soustanoviteljici galerije sta tudi Ana Straže in Katja Bele, mladi perspektivni foto-grafinji, ki si utirata pot v svet umetniške fotografije.
jo, so Dnevi umetniške četrti začetek novega prebujanja neodvisne in povezane skupnosti celjskih ustvarjalcev, tudi tistih, ki v umetniški četrti nimajo ateljeja, ter do-
brodošla vsebinska podlaga za celostno prenovo umetniške četrti in njeno vključitev v razvojne strategije mesta.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Akademski slikar Narcis Kartandžic, nekdanji član legendarne sarajevske likovne skupine Zvono, je eden izkušenejših umetnikov celjske umetniške četrti. Njegova dela so se pred kratkim vrnila z razstave Umetnost na levo v galeriji Tate Liverpool, v petek pa je odprl že novo razstavo v Mariboru. Sicer pa smo si lahko njegove stvaritve letošnjo jesen ogledovali tudi v Rogaški Slatini.
Japonka Keiko Vahčič Miyazaki, ki zadnja leta živi v Preboldu, v celjski mestni četrti nima svojega ateljeja, so pa zato njena dela, na katerih je mogoče čutiti japonski pridih, nepogrešljiva dopolnitev galerije AQ. Keiko Miyazaki Vahčič za japonsko veleposlaništvo v Sloveniji izvaja različne delavnice (origami, japonska kaligrafija) po slovenskih šolah, knjižnicah in drugih kulturnih ustanovah. Njena dela si boste spomladi lahko ogledali v celjski Kvartirni hiši.
Ena večjih razstav, ki jo je slikar Jure Cvitan pred dvema letoma postavil v celjskem likovnem salonu, je bila Osvajalec nekoristnega. Z njo se je spraševal o smiselnosti umetniškega ustvarjanja. Kot pravi danes, po razstavi ni ustvarjal dolgo časa. Bolj kot s slikarstvom se je v zadnjem letu v tujini ukvarjal s performansi in z akcijami med ljudmi.
Kiparka Bojana Križanec trenutno sodeluje na dveh razstavah. Prva je Keramika je ženskega spola, na kateri pet avtoric razstavlja v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči. Druga razstava je Akt, pornografija, umetnost, kič, ki je na ogled v velenjski galeriji. Postavilo jo je Slovensko društvo likovnih kritikov. Prav tako je celjska kiparka letošnjo jesen prejela nagrado strokovne komisije na razstavi Artum v Umagu za multimedijski projekt Erotična pokušina, sestavljen iz performansa, videa in štirih fotografij.
Odmevnejši mednarodni projekt slikarja Tomaža Milača je bil v času zadnjih poletih olimpijskih iger, ko se je v Londonu med 500 ustvarjalci z vsega sveta predstavil s sliko Pink Flamingo. Prihodnje leto bosta sledili razstavi v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki in celjskem likovnem salonu, kjer se bo predstavljal s serijo slik.
REPORTAŽA
35
Delavnico v Solčavi je vodil Marko Česen.
Pa se sliš' solčavski
Utrinki s pritrkovalske delavnice, ki jo je v Solčavi vodil
Menda se je pred dnevi po Solčavi razlegala čisto drugačna pesem zvonov. Mnogi so se ustavili in prisluhnili drugačni, nenavadno mili melodiji, ki jo je iz zvonov izvabljal zvonoslovec, pritr-kovalec in učitelj pritrkavanja z dolgoletnimi izkušnjami Marko Česen. Učitelj je v soboto v sodelovanju s člani KD Korte v Centru Rinka pripravil pritrkovalsko delavnico, ki se je je udeležilo kar precej Solčavanov, od majhnih otrok do odraslih, ki so že kdaj pritrkavali v cekrvi Marije Snežne.
Tudi v Solčavi se namreč zvonovi sploh ob posebnih priložnosti, predvsem večjih praznikih, drugače oglasijo. »V kraju je nekaj posameznikov z osnovami pritrkoval-skega znanja, ki bi jih radi motivirali, da bi se opravila resneje lotili. Hkrati bi seveda radi, da bi pesem zvonov spoznalo čim več mladih,« je namen sobotne delavnice razložil Marko Slapnik, direktor Centra Rinka, namen sobotne delavnice. Prvi poskus je več kot imenitno uspel, čeprav seveda v Rinki niso peli zvonovi, temveč vodovodne cevi.
Cevi zaradi različnih dolžin ustvarjajo različne zvoke. Dolge in tanjše cevi na primer nižje pojejo. Na cevi so solčavski pritrkovalci udarjali z žeblji, kar je sploh med mlajšimi povzročilo kar nekaj zabave. »Pustite jih, se bodo že naveličali tolči,« je Česen povsem mirno pozival starše. In res so mali nadebudneži kmalu z ža-
Marko Česen
rečimi očmi sledili navodilom, udarjali dvakrat, upoštevali pa-vze, spreminjali ritem ...
Seveda je iz cevi dokaj lahko izvabiti zvok, v zvoniku pa je to precej drugače. »Pritrkovalec mora biti dober glasbenik, treba je ogromno vaje, tudi nekaj truda in še mišice morajo biti razvite, saj so kemblji večjih zvonov težki,« je našteval Česen.
njen čar pa je tudi v tem, da ima vsak zvon svojega pritrko-valca. Pritrkava se na tri, štiri oziroma na največ pet zvonov, če jih je toliko v zvoniku.
Kako se je začelo pritrka-vati? Neki viri navajajo, da je mojster, ki je vzdrževal zvonove, zaradi dolgočasja začel tolči po njih. To je slišal župnik in prihitel v zvonik. Mojster se mu je opravičeval, da ga je
Ivan Mercina je v knjigi Slovenski pritrko-valec napisal deset zapovedi za pritrkoval-ce in cerkovnike. Poleg splošnih navodil glede varnosti in tudi lažjega pritrkavanja je med drugim zapisano, da »k zvonovom naj ne bi spuščali pijancev, nasilnežev in otrok brez spremstva odraslih«.
O pritrkavanju
Pritrkavanje, ritmično udarjanje s kembljem oziroma jezikom po krilu zvona, je ena od vrst glasbe. Med zvonjenjem se zvon ziblje v ležiščih in tako prisili, da kembelj niha in udarja ob zvon. Pri pritrkavanju pa zvon stoji pri miru. Že ime pritrkavanje pove, da kembelj zvona na krilo ne udarja, ampak trka. Pritrkovalec namreč njegov podaljšek priveže tako, da je njegova betica le 5 do 10 centimetrov proč od krila, potem pa v taktu poteguje vrv, s katero je podaljšek kemblja privezan, da pritrkava ob krilo. Pritrkovalec lahko spreminja takt, lahko z glasom pojema ali narašča - kot pri glasbi. Pritrkavanje je slovenska posebnost,
malo zaneslo. Župnik pa se ni zmenil za to, ampak mu je ukazal, naj še enkrat ponovi. To je bilo župniku všeč in je zbral skupino ljudi, ki so se učili pritrkavanja - najprej s kladivi, potem pa s kemblji.
Iz drugih virov izvemo, da so že v času turških vpadov »bili plat zvona«. Takšno zvo-njenje se je uporabljalo ob nevarnosti požarov, ob hudi uri in drugih nevarnostih. Zvon je bil v starih časih edino sredstvo za obveščanje in iz različnega zvonjenja so ljudje razbrali, za kaj gre. »Glas zvonov se je širil od enega do drugega zvonika, ljudje so se celo dogovorili za različne ritme in tako opozarjali, kaj se dogaja,« je razložil Česen.
Potem so nastajale vedno nove melodije, ki so jih ponavadi poimenovali kar po številu udarcev nekega zvona. Na začetku so poznali le melodije, ki so bile podobne zvokom iz narave, kasneje pa se je pojavilo tudi drobljenje ali ubiranje. Tako so z malim zvonom udarili med vsakim udarcem katerega koli zvona. Tako je postala melodija bolj polna in hitrejša ...
Mladi pritrkovalci
V pritrkovalski šoli, o kateri razmišljajo tudi v Solčavi, poučujejo osnove glasbene teorije, zvonologijo, zvon kot glasbilo, zgodovino pritrkavanja, varnost v zvoniku, bonton obnašanja pritrkovalca, deset zapovedi za pritrkovalce in pet pravil, ki se jih morajo držati, ko gredo v zvonik. Učenci izvedo, kdaj smejo in kdaj ne smejo pritrkavati, katere vrste kembljev obstajajo, na kakšne načine lahko zapišejo pritrkovalske melodije ...
Tudi iz navadne cevi se da izvabiti različne zvoke.
Zvonovi kot glasbilo
Zvonovi in njihovo petje spremljajo slovenskega človeka od rojstva do smrti. Čeprav je iz nekaterih večjih mest mogoče slišati, da je zven zvonov moteč, pa na podeželju teh pripomb ni. Petje zvonov, so verjeli nekdaj, nam ob hudi uri prežene vse nevarnosti, tudi točo in slabosti. Blagoslavlja nas, živino in polja. »Ko napovedujejo praznike, mogoče tudi sveto mašo, so hkrati opomnik, da se je treba včasih ustaviti in jim prisluhniti,« je omenil Česen.
Ko se prvič podamo v zvonik in se srečamo z zvonovi, se mogoče komu zdijo le ogromnim čašam podobna kovinska glasbila. Ko pa iz njih s kembljem izvabimo prvi glas, nam s svojim petjem lahko sporočijo veliko več kot le glasne udarce in morebitno bolečino v ušesih, če ne uporabimo slušalk ali zaščitnih čepkov. Na zvonove, ki morajo biti med seboj usklajeni in pravilno uglašeni, naj bi igrali le izučeni glasbeniki pritrkovalci. »Zvon je mogočno milo glasbilo ali pa stroj za ustvarjanje hrupa. Njegov glas pove, kdo ga je ulil in obesil, mojster oziroma umetnik glasbenik ali gluh rokodelec monter,« je omenil Česen.
V bistvu pritrkovalska glasbena šola združuje cerkvene glasbenike, ki si želijo muzici-ranja in učenja glasbe na zvonovih. »Pritrkavanje namreč potrebuje čas in ljubezen, da iz majhnega zraste veliko.
Vsaka stvar žal ne nastane čez noč, ampak jo je treba dolgo in vztrajno negovati. Le s pravilno nego in potrpežljivostjo nastane čudovita stvar,« je zaključil Česen.
URŠKA SELIŠNIK, foto: US
4LHA m liJEIi ZAROČEHEC
Pritrkavanje je v treh različnih znanstvenih ali strokovnih publikacijah definirano kot »poseben način zvonjenja, pri katerem se udarja na zvonove neposredno s kembljem po določenih ritmičnih obrazcih« (Kumer 1983); kot »pesem zvonov, ritmično zvonjenje, ko se glasovi posameznih zvonov zlivajo v melodijo po strogo določenih zaporedjih« (Strajnar 1985); ali kot »poseben slovesen način ritmičnega zvonjenja ob večjih cerkvenih praznikih, pri katerem se glasovi posameznih zvonov zlivajo v melodijo« (Kumer v Baš 2004).
V Pokrajinskem muzeju Celje
bomo v četrtek, 19. decembra 2013
ob 17. uri obeležili ioo-letnico prihoda prvega Kitajca na Slovensko.
Xujeva snubitev, najnovejša spoznanja in jasminov čaj.
Prireditev bo potekala v Knežjem dvoru, v dvorani Barbare Celjske. Vljudno vabljeni!
Zaradi omejenega števila sedežev v dvorani, vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite do srede, 18. decembra, na tel.: 03 4280 950 ali 041662 907.
36
FOTOREPORTAŽA
Prvi sneg v Celju!
V veselje otrok in zabavo odraslih - S tovornjakom so ga pripeljali v petek zvečer, »vzelo« ga je že nedeljsko jutro
Za vse, ki se v začetku decembra pridušajo, da je že skrajni čas za prve snežinke, so minulo soboto poskrbeli v družbi ZPO Celje. Če je Celjska koča nad mestom še vsa zelena, so vsaj za vzorec bele zimske opojnosti pripeljali v mestno središče, sobotno prireditev pa hkrati izkoristili za promocijo smučišča.
Celjani so - v precej manjšem obsegu, saj gre nenazadnje za majhno mestno smučišče - izvedli prireditev,
kakršne poznajo tudi nekatera uveljavljena smučarska središča po Evropi. Za poku-šnjo zimskih radosti so sneg
»Celjska koča je pripravljena in če nam ne bi ves prejšnji teden nagajala inverzija, bi imeli tudi že sneg. Za umetnega mora biti dovolj nizka stalna temperatura okrog ničle, pomembno pa je tudi to, da v ozračju ni preveč vlage,« pravi vodja Celjske koče Nina Skale in dodaja, da začetek smuke letos res nestrpno pričakujejo, saj bi »jo radi začeli že včeraj«.
! 1 : '»MU«..1 ^'
v/
, v
Že res, da je tarča velika, ampak vseeno je bolje, da s kepo pridem čim bliže ...
pripeljali v mestno središče in ga razgrnili po Trgu celjskih knezov. Prikolico tovornjaka so naložili na Golteh in bilo ga je ravno dovolj, da sta se vso soboto pred Narodnim domom razlegala otroški smeh in vrišč. Najbolj navdušeni so bili otroci, ki so se kepali, ciljali tarče, oblikovali
snežene skulpture in se, kljub temu, da je bilo proge le za nekaj metrov, tudi sankali. Tudi odrasli so sneg na trgu v središču mesta sprejeli naklonjeno in se zabavali ob pogledu na radožive otroke ter muzali ob preizkusu delovanja snežnega topa. Ta, pripeljan s Celjske koče, je bil namreč
premočan za ploščad med biseri in je sneg namesto na trg »streljal« na streho bližnjega Prothasijevega dvorca, zato so ga preizkusili zgolj enkrat. Sicer pa so mimoidoče in starše, ki so čakali, da se njihovi malčki naveličajo snega, pritegnili tudi prikazi delovanja nordijskega skakalnega dru-
štva Toper in smučarske šole SkiNaut, animacije maskote Celjske koče in nagradne igre, v katerih si je bilo mogoče prislužiti dve celodnevni vozovnici za smučanje na Celjski koči in vstopnici za drsališče in zimski bazen.
IVANA STAMEJCIČ Foto: GrupA
Kup snega pred Narodnim domom je bil razlog za veselje Celjanov že v petek zvečer, takoj zatem, ko so ga s tovornjakom pripeljali z Golt. Kar ga je po sobotnem rajanju še ostalo, so ga že v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah znova naložili na tovornjak in odpeljali iz mesta.
Da se na Trgu celjskih knezov ni mogoče sankati? Ne bo držalo, so otroci dokazali v soboto. In če so sani drsele le nekaj metrov, je bila dobra plat te zgodbe, da jih je bilo tudi nazaj na vrh sneženega kupa treba vleči le nekaj sekund.
Snežak? No, zagotovo prva snežena skulptura v zimi 2013/14 v Celju.
REPORTAŽA
37
Izbrati je treba majhne zeljne glave - najboljše je varaž-dinsko zelje - in še pred ribanjem iz njih izrezati kocene.
Pri ribanju moramo biti pazljivi. Tudi če je zeljna glava dovolj majhna, da lepo sede v okvir »ribežna«, je le sekunda nepazljivosti dovolj, da se iz prsta pocedi kri.
3 S soljo in z zrnci popra začinjeno zelje po čim tanjših plasteh stresamo v čeber ...
a... zatem je treba vsako plast temeljito potlačiti. Danes gre z rokami, včasih so zelje v lesenih škafih tlačili otroci z bosimi nogami. Pri tem delu je potrpežljivost več kot dobrodošla.
Kislo zelje, ki »zdrži« vse do poletja
»Zakaj zelja ne bi kisali tudi v mestu?« so se vprašali v Ljudski univerzi Celje in ponudili recept, ki je zagotovilo za uspeh
Teden medgeneracijskega učenja, ki so ga letos prvič pripravili v 28 slovenskih ljudskih univerzah, so v celjski zaokrožili z delavnico kisanja zelja. In z njo razblinili pomisleke, češ da je za mestne kuhinje najprimernejše in hkrati tudi najbolj zanesljivo, če se gospodinje s to sezonsko vitaminsko »bombo« oskrbijo tako, da obiščejo tržnico in kislo zelje kupijo pri branjevki.
Idejo za zadnjo delavnico na takšen način kisamo ze-
je dal Aleš Štepihar, ki ga je
pri tem vodila misel, da bi v Tednu medgeneracijskega učenja na nek način povezal tudi podeželje in mesto, ne le posamezne generacije prebivalstva. »Pri nas doma
lje že desetletja in še nikoli doslej se ni pokvarilo,« je razkrival resnično preprost recept, ki nima nobenih posebnih skrivnosti. Namesto da bi meščanom ponudili kaj standardnega iz svoje
siceršnje izobraževalne ponudbe, so računalniške ali jezikovne delavnice tokrat odrinili na stran in pritlične prostore začasno preuredili v kisarno zelja. To zdaj skrbno stlačeno v velik plastičen če-ber zori in čaka na prvo pranje, ki ga bo treba opraviti še pred božičem. Za praznik pa bo kislo zelje že pripravljeno in v ljudski univerzi ga bodo ponudili celjski javni kuhinji, da z njim popestri prazničen obrok. Še vedno
namreč velja, da je kislo zelje ob praženem krompirju odlična priloga h krvavicam ali k pečenicam, pečenki in tudi prekajenem mesu. Ob tem pa strokovnjaki zdrave prehrane kislo zelje izpostavljajo kot tisto jed, ki poleg krompirja najdlje ohranja vitaminsko moč.
Recept, ki vedno uspe
»Nobenih posebnih skrivnosti ni,« se namuzne Aleš
Štepihar, ki je imel konec novembra kar precej dela, da je našel dovolj ravno prav majhnih glavic varaždinskega zelja. Ta sorta je namreč za kisanje najprimernejša, glave pa morajo biti dovolj majhne, da prepolovljene in z izrezanim kocenom lepo »sedejo« v »ribežen«. Med ribanjem je potrebna čistoča, zlasti pa tisti, ki riba zelje, zraven ne sme jesti kakšnega sendviča. »Krušne drobtine so namreč najbolj pogosto vzrok, da se kasneje med kisanjem zelje pokvari.« Naribano zelje je treba začiniti - z zrnci popra in grobo mleto morsko soljo, ki ima v sebi tudi dovolj mineralov - in zatem po plasteh zlagati v čeber, kjer ga je treba čim bolj temeljito stlačiti. »Na Dobrni vselej dodajamo rezine kutine, drugod posežejo tudi po lovorju, pri čemer vsaj do prvega pranja zelja lahko dodamo še čebulo, česen in papriko,« razlaga Štepihar in dodaja, da so ti dodatki pač odvisni od okusa. Pod obte-
ženim lesenim pokrovom se zelje kisa približno tri tedne, nato sledi pranje, saj se na vrhu naberejo bele srage. »Nekateri sicer priporočajo, da zelje operemo z mlačno vodo, a tudi s hladno gre, le da tistega, ki se loti dela, bolj zebe v roke.«
Ta recept velja za kisanje naribanega zelja, medtem ko je za zeljne glave, ki so te dni najbolj iskane za pripravo sarme, treba nekaj več časa. Da se pri kisanju kaj ne zalomi, je treba poskrbeti le še za primerno temperaturo. »V prostoru, kjer kisamo zelje, ne sme zmrzovati, a tudi pretoplo ne sme biti,« pravi Štepihar in dodaja, da je najprimernejši prostor »špajza«, kakršne smo poznali nekoč, prav nič narobe pa ni, če če-ber postavimo v kakšen odmaknjen kot hodnika ali pod stopnišče, nekam pač, kjer ni blizu radiatorja in kjer ni preveč svetlo.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Pred začetkom dela so zaposleni, zunanji sodelavci in slušatelji Ljudske univerze Celje na kup znosili vse potrebne sestavine. Direktorica Dubravka Milovanovič je poskrbela tudi za opremo prve pomoči, ki jo je - kot se je izkazalo tudi tokrat - pri kisanju zelja treba imeti vselej pri rokah. »Ribežni« so namreč zelo ostri.
»Za pripravo kislega zelja za 5-člansko družino potrebujemo za vso sezono 50 kg zeljnih glav, 1 kg soli, 100 g popra v zrnju in eno kutino. Zelje zdrži več mesecev, vmes ga je treba prati, tako tudi uravnavamo slanost in kislost. Pri nas doma smo ga jedli tudi poleti, čeprav takrat ne gre tako v slast, saj je to vseeno sezonska jed,« pravi Aleš Štepihar.
»Kislo zelje hranimo v lesenem škafu, lahko pa tudi v plastičnem čebru. Le pokrov mora biti lesen. Sam prisegam na takšnega iz javorjevega lesa, sestavljenega iz treh, štirih deščic, da med njimi lahko voda pronica na vrh. Pokrov mora biti prilagojen velikosti čebra in takšne velikosti, da doseže spodnjo tretjino čebra, saj se zelje med kisanjem poseda.«
38
REPORTAŽA
Ko so bili na fotografijah le
kisli nasmeški
Obujanje starih fotografskih tehnik v steklenem ateljeju znanega celjskega fotografa Josipa Pelikana
V	21. stoletju je fotografiranje ena od mnogih povsem samoumevnih stvari. Na računalnikih in mobilnih telefonih imamo shranjenih na tisoče fotografij, ki jih posnamemo pri takšnih ali drugačnih opravilih. Ali si bodo te čez več kot stoletje ogledovali naši potomci, tako kot mi občudujemo fotografije prednikov, ki so bile posnete v starih tehnikah, pa je že drugo vprašanje.
V	poplavi »instant« fotografij, ki so shranjene na sodobnih nosilcih medijev, se namreč lahko kaj hitro zgodi, da od naših fotografskih zbirk ne bo ostalo praktično nič. So pa zato na drugi strani toliko obstojnejše fotografije iz preteklih stoletij, ko je fotografiranje predstavljalo svečan dogodek za posameznike in njihove družine.
Zapleten postopek prinese edinstven izdelek
Kako so se fotografirali v času znanega celjskega fotografa Josipa Pelikana, ki je živel na prelomu iz 19. v 20.
»Portretiranje je izgubilo vrednost, ker je digitalna fotografija prisotna na vsakem koraku. Šele ko bo današnja generacija ugotovila, da njeni vnuki nimajo fotografij, se bodo ljudje začeli zavedati pomena fotografiranja kot slavnostnega dogodka,« je prepričan fotograf Borut Peterlin.
stoletje in dodobra zaznamoval fotografsko ustvarjanje v tem času, zadnje leto in pol Muzej novejše zgodovine Celje predstavlja v Pelikanovem steklenem fotografskem ateljeju. Fotografski mojster Borut Peterlin vsako prvo soboto v mesecu v njem oživlja portretiranje v starih fotografskih tehnikah iz 19. stoletja, kot so ambrotipija, mokri kolodij na steklu ali tehnika klasičnega črno-belega srebrobromidne-ga filma. Nič drugače ni bilo tudi to soboto, ko je Peterlin v tehniki mokri kolodij, ki jo je pri svojem delu v začetnih obdobjih ustvarjanja uporabljal tudi Pelikan, fotografiral eno od celjskih družin. Mojster fotografije si želi, da bi bilo za tovrstno portretiranje med
Celjani več zanimanja. »Ljudje imajo po mojem mnenju dva predsodka. Prvič, da je to zelo drago, saj gre za ročno delo, in drugič, da ne vedo točno, za kakšno fotografiranje gre,« je prepričan Peterlin. Razlika med sodobno fotografijo in fotografijami, posnetimi na mokri kolodijski plošči, je, da je fotografija izdelana s to staro tehniko edinstvena. Obrisi oseb se namreč v različnih sivih odtenkih poznajo na stekleni plošči.
Portretiranje še vedno slavnostni dogodek
Za fotografiranje v tem znanem celjskem fotografskem ateljeju, ki je eden od petih najbolje ohranjenih tovrstnih
Stranke si ob prihodu v atelje, v katerem je na voljo več ročno narisanih ozadij iz Pelikanovih časov, najprej izberejo enega. Peterlin jih nato posede na naslonjače. Pripravi kader in kamero ter za nekaj minut izgine v temnico, ki je prav tako eden zanimivejših prostorov v Pelikanovi hiši v Celju.
primerov v Evropi, si je treba vzeti čas. Fotografiranje je namreč po besedah Peterlina, tako kot je bilo nekoč, poseben dogodek, za katerega so si ljudje uredili pričeske in obleki najboljšo obleko. Fotografija je namreč imela posebno mesto med osebnimi predmeti, predstavljala pa je tudi dokumentarno gradivo za prihodnje generacije.
In prav v tem je poleg spoznavanja kulturne dediščine tudi čar fotografiranja v starih tehnikah. Manjše napake pri postopku, kot zatrjuje Peterlin, fotografijo naredijo le še bolj avtentično. Vsekakor pa na njej ne smejo manjkati kisli nasmeški. »Ker osvetlitev traja šest sekund - v tem času mora človek popolnoma mirovati - so nasmehi nekoliko manj
izraziti. Stranke se morajo nasmejati le s kotički ustnic,« pojasnjuje Peterlin, zakaj so naši predniki na vseh fotografijah tako resni. V teh stoletjih sta se dodobra spremenila način in namen portretiranja, a nekaj kljub vsemu tehnološkemu napredku še ostaja enako. Ljudje si še vedno na portretih želijo biti všeč.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
Mokra kolodijska plošča je ena od tehnik iz zgodnjega obdobja fotografije. Iznašel jo je Frederick Scott Archer leta 1851. Tehnika je za 30 let prevzela vodilno mesto na področju fotografije, ki je do takrat poznalo samo dve tehniki, dagerotipijo in amfitipijo.
Borut Peterlin se s fotografiranjem ukvarja že 28 let, s starimi tehnikami pa zadnji dve leti. Z njimi se je začel ukvarjati, ko se je zalotil, da je fotografija postala zgolj njegov poklic in sredstvo za služenje denarja. Stare tehnike fotografiranja se vse bolj uveljavljajo v sodobni umetnosti.
Potem ko Peterlin pripravi stekleno ploščo, se vrne v atelje in jo za šest sekund osvetli. Kar je tudi razlog, da so nasmehi na arhaičnih fotografijah neizraziti oziroma večinoma kar kisli.
Fotograf ploščo pomoči v srebrovo kopel, da se po njeni površini naredi tanek srebrov premaz, in jo polije z razvijalno tekočino. Na dele, ki so temni, se prime veliko manj srebra kot na svetle dele.
Pelikanovo življenje ujeto na filmski trak
Muzej novejše zgodovine Celje je prejšnji ponedeljek v Mestnem kinu Metropol premierno predvajal dokumentarni film Foto Pelikan. Film orisuje pomen, obseg in vrednost opusa Pelikanovih fotografij ter vlogo Muzeja novejše zgodovine Celje pri ohranjanju in predstavljanju njegove zapuščine.
Premierne predstavitve filma, ki govori o delu in življenju znanega celjskega fotografa Josipa Pelikana (1885-1977) in je zdaj na ogled v celjskem steklenem fotografskem ateljeju, so se udeležili tudi ustvarjalci filma. V njem so z izjavami in s komentarji sodelovali mojstrova hči Božena Pelikan, varuhinja in raziskovalka izjemno obsežnega in raznovrstnega dokumentarnega gradiva mag. Andreja Rihter, profesor in predavatelj predmeta Fotografija v okviru študija oblikovanja na ALUO Milan Pajk, raziskovalec fotografije, teoretik in fotograf Mirko Kambič ter fotograf, diplomant FAMU Borut Peterlin.
Z leve: fotograf Borut Peterlin, teoretik fotografije Mirko Kambič, kustosinja v Pelikanovem ateljeju Andreja Rihter, režiser Tone Frelih, Pelikanova hči Božena Pelikan in povezovalka pogovora Nataša Gerkeš (Foto: SHERPA)
REPORTAŽA
39
k
Za tradicionalno cvetje iz krep papirja je značilno, da je izmišljenih oblik in najrazličnejših barv, ki jih ne najdemo v naravi. »Kranceljpintarice« oziroma poklicne izdelovalke papirnatih rož so prepustile domišljiji prosto pot.
Martina Felicijan je ena najbolj veščih izdelovalk rož iz krep papirja. Vedno znova obiskovalce navdušijo papirnate rože, ki so povsem podobne naravnim. Nič drugače ni bilo novembra na Vranskem, ko so njeni aranžmaji krasili prireditveni oder.
Nekoč domišljijsko, danes vse bolj podobno naravnemu
Martina Felicijan z Vranskega oživlja tradicijo izdelovanja rož iz krep papirja
Na Vranskem je bila letos novembra že druga vseslovenska razstava cvetja iz krep papirja, na kateri se je zbralo 50 izdelovalk iz vse Slovenije in zamejstva. Ena najbolj aktivnih pobudnic ohranjanja te kulturne dediščine na Vranskem in njeni okolici je Martina Felicijan. Z različnimi razstavami, predavanji in delavnicami ne širi tradicije ustvarjanja samo med starejšimi, temveč tudi med mlajšimi rodovi.
Izdelovanje cvetja iz krep papirja je staro kot sam papir, v Sloveniji
pa se je začelo pojavljati v drugi polovici 19. stoletja. Dolga leta, ko na podeželju v zimskem času še ni bilo mogoče dobiti rezanega cvetja, so te rože imele izredno pomembno vlogo pri krašenju predmetov in prostorov. Dekleta in žene so jih izdelovale in jih vpletale v najrazličnejše verige. Te namreč niso smele manjkati na križih, oltarjih, podobicah in porokah, ko so si jih neveste vpletale med drugim tudi v lase. Še posebej je bilo cvetje pomembno na pogrebih, ko so bili iz papirnatega cvetja celo venci, nji-
hovo obstojnost pa so povečali z vo-skanjem. V božičnem času so bile te rože nepogrešljive v adventnih venčkih, obvezno pa so gospodinje pred prazniki obnovile in dodale cvetje ob oltarčke in križe.
Vse prej kot kič
Če so imele te rože dolga leta osrednjo vlogo, so jih po besedah Martine Felicijan po drugi svetovni vojni zaradi nenaravnih barv in oblik začeli označevati kot kič. Sveže rezano cvetje, ki je bilo v cvetličarnah dostopno tudi v hladnejši
polovici leta, je tako čedalje bolj začelo izpodrivati papirnatega, ki se je ohranjalo samo pri vpletanju v butare in adventne venčke. V zadnjih letih ponovno postaja vse bolj priljubljeno in prava mala umetnost.
Zadnje smernice narekujejo, da je cvetje iz krep papirja karseda podobno naravnemu. Izdelovalke se namreč trudijo posnemati vsako podrobnost in s tem izdelati skoraj identičen cvet, kot ga najdemo v naravi. Seveda se tudi Felicijanova ne more izogniti tovrstnim zapovedim, a se na drugi strani trudi ohranjati
tudi kulturno izročilo. Žene in dekleta nekoč namreč niso izdelovale takšnega cvetja, ampak v prvi vrsti domišljijskega, ki se je razlikovalo od pokrajine do pokrajine. Cvetje je bilo nenaravnih oblik in barv ter odvisno od domišljije »kranceljpintarice«. Felicijanovo tako še posebej zaboli, ko kdo tovrstne rože označi za kič. Za njimi se namreč skriva veliko dela, predanosti, ljubezni in nenazadnje tudi ohranjaje tradicije, kako so živeli naši predniki.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Izdelajte jo sami
Rože iz papirja lahko izdelate tudi sami in si tako v zimskem času, ko na vrtu ni rezanega cvetja, popestrite stanovanje. Martina Felicijan je za bralce Novega tednika zaupala preprost postopek izdelave cvetlice. Zanj potrebuje pičle štiri minute.
Potrebujete 60 centimetrov dolg trak krep papirja. Na eni strani ga za tretjino zapognete nazaj.
S kvačko naredite rahle zareze oziroma cvetne liste. Koliko so široki, je odvisno od vašega okusa in vztrajnosti.
Naguban papir s pomočjo paličice zavijete v cvet. Najenostavneje je, da vrtite paličico, papir pa držite pri miru.
Na koncu dodate še zelen krep papir, ki ga ovijete okrog paličice, na katero po želji prilepite še manjše zelene liste.
Cvetlica iz krep papirja je pripravljena za krasitev vašega doma.
40
REKREACIJA
Fotri kot vitezi na ledu
Na celjskem ledu vsak teden palice prekrižajo očetje, združeni v Foter ligo
Hokej na ledu morda ne velja za šport, s katerim bi se ukvarjale množice, vendar je, kot dokazujejo celjski očetje, lahko zelo družinski. Na celjskem ledu namreč že dve leti deluje rekreativna skupina, ki si je nadela ime Fotri. Potem ko so opazovali svoje otroke, kako igrajo hokej, in ko so jih otroci na tekmi še premagali, so se očetje organizirali in zdaj redno igrajo. Svoje hokejsko znanje so tako izpilili, da igrajo tudi z drugimi ekipami. Ker je tovrstnih ekip vedno več, nastaja prava Foter liga.
Skupina Fotri združuje okoli 20 članov, večinoma rekreativcev. Matjaž Zupanc je eden redkih, ki je hokej že prej treniral, zdaj pa je tisti, ki poskrbi, da ostali očetje dobijo potrebno hokejsko znanje. Rekreacijskih skupin je na celjskem ledu kar nekaj, vendar so Fotri edini, ki združujejo večinoma rekre-ativce. »V ostalih skupinah so večinoma bivši hokejisti, ki so prej igrali pri mladincih ali celo pri članih. Mi pa smo hoteli narediti družini prijazno skupino. Vsak oče, ki pripelje otroka na hokej, se lahko pridruži. Tudi če ne zna drsati. Ga bomo naučili,« razlaga Zupanc. Odprti so tudi za druge rekreativce,
ki bi želeli pri njih preizkusiti svoje hokejske veščine.
Je pa učenje hokeja v skupini precej naporno, razlaga Zupanc: »Nekateri imajo nekaj znanja o hokeju, nekateri ga nimajo nič. Gre za zelo specifično igro, ki jo je treba malo razumeti. Tehnika drsanja na tej ravni ni tako pomembna, kot to, da se zna igralec postaviti na krilo, center ali na bek. Ob tem je treba tudi vedeti, kakšno vlogo ima posamezen položaj.« Zupanc pravi, da je zato pri igranju hokeja ključno, da se veliko pogovarjajo: »Veliko je treba spraševati, ne smeš biti prepameten. Potem pa sledijo izboljšave tehnike drsanja in obvladovanja palice ter ploščka.«
Hokej je lahko za vse
Očetje se na treningih dobivajo vsak četrtek ob desetih zvečer. Tako pozno zato, ker morajo najprej spraviti spat otroke, šele potem je čas zanje. Sprva so imeli opremo sposojeno, zdaj že imajo večinoma svoje kose opreme, katere glavnina so ščitniki, nujni pa so čelada in seveda drsalke ter palica. Rabljena oprema stane okoli dvesto evrov, nova je dražja. Je pa hokej precej fizično naporen
Fotri so svojo zadnjo tekmo odigrali v soboto. Morali so priznati premoč ekipe Vulkanizacija Mulej Šentjur, rezultat je bil 9:5. Sledila bo seveda povratna tekma, prav tako na celjskem drsališču. Rezultat pa ni tako pomemben, pravijo Fotri. Vedno namreč zmaga šport.
šport. V primeru Fotrov tudi zato, ker jih ni tako veliko in se na ledu ne morejo veliko menjavati, razlaga član Matej Črepinšek: »Za normalno rekreacijo potrebuješ vsaj 14 igralcev, torej dva vratarja in dve rezervi. Bolje bi bilo, če bi še imeli koga. Za primerjavo. V NHL (National Hockey League je profesionalna liga v hokeju na ledu, ki združuje 30 ekip iz Severne Amerike, op. p.) traja menjava napada 45 sekund, mi smo pač malo boljši (smeh) in zdržimo nekaj minut na ledu. Je pa to precejšen napor. Gre za anaerobno vadbo na ledu in aerobno na klopi, ko počivaš. Kolegi, ki merijo srčni utrip, ga na ledu izmerijo nad 180 utripov na minuto. Na srečo imamo v svojih vrstah nekaj zdravnikov, ki nas nadzirajo.«
»V Celju imamo lepo športno tradicijo, da se otroci v vseh šolah učijo drsati. Tudi starše bi povabil, da pridejo na rekreacijo. Drsalke si lahko sposodijo. Potem pa ni več ovir, zakaj ne bi igrali hokeja,« pravi Matej Črepinšek.
Podzemno plezanje
Člani Planinskega društva K2 iz Griž in Jamarskega kluba Črni galeb Prebold so se v soboto lotili prav posebnega podviga. Združili so moči in se podali v eno izmed jam na Golteh.
Jamarji so poskrbeli, da so se člani odprave varno spustili v jamo, ki sicer ni prosto dostopna, člani društva pa so s plezanjem po zaledeneli steni odkrivali skrite kotičke tega kraškega pojava, česar jamarji sami ne bi zmogli. Mladi plezalci, katerim je bil podvig v prvi vrsti tudi namenjen, so se spopadli z deset metrov visoko svečo ledu, odrasli pa s 25-metrsko s 85 odstotnim naklonom.
Planinsko društvo K2, ki ga je pred letom dni ustanovil alpinistični inštruktor in gorski reševalec Gerard Krebs skupaj z ženo Lilijano Štor Krebs, danes povezuje predvsem mlade družine z otroki, skupaj pa je v njem približno 50 članov. Osrednja aktivnost je šola plezanja, tako za odrasle kot otroke. Vadbo želijo naslednje leto nagraditi z udeležbami na tekmovanjih, dogajanje v društvu pa popestriti z družinam alpinističnimi prijaznimi izleti.
ŠO
Foto: PD K2
Kljub temu je hokej lahko primeren za vse. Treba pa se je seveda naučiti drsati. Čeprav se s tem šele začne delo. Drsati sam ali s palico v roki je namreč velika razlika. Ko prvič prejmeš plošček, pa je menda spet lahko zelo zabavno. Kljub temu je hokej očete očitno povsem zasvojil, saj upada članstva nimajo.
Očetje so v zadnjem času tudi zelo napredovali v hokejskem znanju, razlaga Zupanc: »Ko smo začeli, je kazalo na to, da bomo tam le za zabavo. Precej smo se lovili in očetov je bilo povsod polno. Zdaj smo pa tako napredovali, da nas opazijo že druge ekipe in imamo z njimi tudi tekme. Celo mednarodne.« Da bi bila rekreacija čim bolj varna, igrajo po posebnih pravilih, kjer so naleti prepovedani.
Prihaja še Mama liga
Fotri niso skupina, kjer bi šlo le za rekreacijo, ampak se očetje tudi sicer družijo in uresničujejo zamisel, da je to družini prijazna ekipa. Pomagajo namreč tudi pri organizaciji tekem svojih otrok, družijo se v prostem času na različnih srečanjih. Družine jim stojijo ob strani, tako da imajo ob tekmah precej navijačev.
Na podoben način, kot so organizirali očete, skušajo v pogon spraviti tudi mame, zato že imajo tudi Mama ligo. Mamice so že odigrale nekaj tekem, zaenkrat le proti svojim otrokom. Zupanc pravi, da so se kar odrezale: »Prvo leto, ko so začele igrati, so izgubile. Drugo leto pa so že zmagale. Zdaj pa tako zmaga-
jo, da otrokom že tečejo solze. Neka mamica je svojemu otroku prevzela plošček, pa je tako jokal, da je >špricalo< iz čelade.« Čeprav solze, je še vedno družini prijazno, saj je družina vendarle skupaj ...
In kdo so hokejski >fotri<? Ni profila, ki ga ne bi bilo med njimi. Na ledu so istočasno zdravnik, policist, učitelj, inženir, celo duhovnik, ki so ga povabili v ligo. »Zdaj so ga prestavili iz Celja in nam je zelo žal, ker je bil dober hokejist,« pravi Zupanc. Vrata Fo-trov so tako odprta za vse. Mimogrede, tudi ženske sprejmejo, saj jim včasih primanjkuje igralcev. Pomembno je, da igrajo. In so, kot pravi Črepinšek: »Vitezi na ledu.«
ŠPELA KURALT Foto: arhiv Foter lige
V torek, 17. decembra,vabljeni k ogledu arhivskih posnetkov iz prejšnjega tisočletja...
■ * J m
ob 21.00 pa vabljeni k sodelovanju v oddaji v živo!

u o
Plezanja po ledeni površini se je v soboto udeležilo sedem otrok in prav toliko odraslih spremljevalcev.
VTV studio, d.o.o., Žarova c. 10, Velenje
ZA ZDRAVJE
41
Poznate bakterijo SGB?
Ima jo veliko žensk, težave lahko prinese predvsem pri porodu
Na forumih nosečnic in novopečenih mamic se veliko besed in vprašanj vrti okoli streptokoka skupine B, tako imenovane bakterije SGB. Pojavljata se predvsem vprašanji, kako nevarna je ta bakterija za novorojenčka in ali je med nosečnostjo smiselno testiranje nanjo. Zdravstveni delavci sicer pravijo, da prebiranje takšnih in drugačnih forumov običajno spodbuja nepotrebno paniko, zato jih ni priporočljivo preveč podrobno prebirati. Mi smo odgovore in nasvete poiskali v ljubljanski ginekološki kliniki.
Prisotnost bakterije SGB je med ženskami v Sloveniji približno enako razširjena kot pri ženskah drugje v Evropski uniji. Bakterija, ki je predvsem v vagini, ženskam praviloma ne povzroča večjih težav, lahko pa je, čeprav redko, nevarna med nosečnostjo ali če se med porodom prenese na novorojenčka.
Simptomov skoraj ni
Po podatkih specialistke ginekologije in perinatologije mag. Barbare Šajina Stritar,
vodje oddelka za ogroženo nosečnost Ginekološke klini-
ke Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je približno tretjina nosečnic pozitivna na SGB. A to ne pomeni, da imajo vse nosečnice s pozitivnim vaginalnim brisom na to bakterijo klinične težave oziroma da med nosečnostjo pri vseh pride do zapleta. Po podatkih iz literature do okužb matere pride pri enem od deset tisoč porodov, lahko pa SGB na primer povzroči ponavljajoče se vnetje sečil, vnetje maternične sluznice po porodu, tudi spontani splav ali prezgodnji porod. Bakterija SGB se lahko med porodom prenese na otroka in povzroči neonatalno sepso ter lahko v skrajnih primerih vodi celo do smrti novorojenčka. Ginekologinja ob tem poudarja, da je okužba pri donošenih otrocih zelo redka, pogostejša pa je pri prezgodaj rojenih otrocih.
Nad bakterijo z antibiotikom
Zaradi nevarnosti prenosa bakterije na otroka med porodom vse porodnice, ki rodijo prezgodaj, ne glede na bris zaščitijo z antibiotikom. Četudi otrok ne prehiteva pri prihodu na svet, ginekologi in porodničarji z antibiotikom preventivno zaščitijo tiste ženske, ki so
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
pozitivne na SGB. A težava je, ker večina žensk sploh ne ve, da ima bakterijo, saj ta praviloma ne prinaša težav. Test ginekologi namreč opravijo le pri nosečnicah z večjim tveganjem za SGB-okužbo, torej pri tistih, ki imajo na primer težave z vnetji sečil, ki so že prezgodaj rodile ali imele spontani splav, medtem ko se pri zdravih nosečnicah za rutinski odvzem brisa na SGB v Sloveniji ne odločajo. »V ZDA in Kanadi je odvzem brisa rutinski, a kljub temu niso zmanjšali odstotka zapletov pri novorojencih. Do hude neonatalne sepse zaradi SGB kljub testom še vedno pride pri približno pet porodih na deset tisoč rojstev,« razlaga Barbara Šajina Stritar. V Sloveniji lahko testiranje na SGB sicer opravijo tudi zdrave nosečnice, a je test samoplačniški. Podatka o tem, koliko žensk se odloči za bris, na ljubljanski ginekološki kliniki nimajo.
Zapleti zaradi bakterije SGB so izjemno redki, a prav je, da se jih nosečnice zavedajo. (Foto: GrupA)
Bris vagine na bakterijo SGB opravijo ambulantno. Ob pregledu v spekulih z vatirano paličico odvzamejo bris iz spodnje tretjine vagine. Pregled je pri skupini zdravih nosečnic samoplačniški in stane od 30 do 60 evrov.
Za še večjo varnost nosečnic
Da bi zagotovili še večjo varnost nosečnic, zarodkov in novorojencev, so pe-rinatologi lani pripravili klinično pot, v kateri so upoštevali zadnja priporočila o predporodnem varstvu. Klinično pot je potrdil Republiški strokovni kolegij za ginekologijo in perinatologijo.
Pri pripravi klinične poti so perinatologi po besedah naše sogovornice upoštevali smernice o antenatalni oskrbi, ki jih priporočata NICE (National Institute for Helath and Care Exelence), in še vedno veljavna zakonodaja za področje zdravstvenega varstva nosečnic na primarni ravni. Med ukrepe so dodali predporodni pregled in določena testiranja, ki bi že pred načrto-
vano nosečnostjo lahko določila skupino potencialno tveganih nosečnic. To skupino žensk bi že pred zanositvijo ustrezno obravnavali in s tem zmanjšali tveganje za slab izid nosečnosti. Večina priporočil za vodenje zdrave nosečnice je medtem ostala nespremenjena.
Številni strokovnjaki med drugim priporočajo rutinska testiranja za toksoplaz-mozo, eno najbolj razširjenih zajedalskih bolezni, a dokončna priporočila še niso sprejeta. Prav tako še ni sprejeto rutinsko testiranje na virus HIV. Obstajajo tudi priporočila o spremembah pri prenatalnem presejanju in odkrivanju kromosomopa-tij.
Ultrazvok za boljšo urgentno oskrbo
Šaleški koronarni klub je službi nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje predal urgentni ultrazvok. Kupil ga je tudi s pomočjo izkupička dobrodelnega koncerta, katerega pobudniki in organizatorji so bili njegovi člani.
Dobrodelni koncert v Vinski Gori je klub organiziral februarja. Z njim je zbral dobrih osem tisoč evrov, odbor za pomoč občankam in občanom je prispeval 8.600 evrov, preostalih 14 tisoč evrov je prispevala še mestna občina. Kot so sporočili iz Mestne ob-
■■wtfuANJ
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 -35 PI
y.
www.pirnat.si
ft. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor
čine Velenje, je prebivalcem Šaleške doline z urgentnim ultrazvokom na voljo višja raven urgentne oskrbe, saj pomaga pri postavitvi diagnoze in pri oživljanju in je pomemben za kardiološke bolnike v stanju kritično znižanega krvnega tlaka. Z njim lahko ugotavljajo tudi morebitne krvavitve v trebušni votlini in septična stanja ter ocenijo stanje pri težjih poškodbah.
ŠK
Za vse, ki se želite naučiti nekaj novega, smo pripravili Zepterjevo Šolo kuhanja.
Prednosti Zepterjeve Šole kuhanja:
•	izboljšali boste svoje osnovne kuharske sposobnosti za zdravo pripravo hrane v posodi, ki omogoča pečenje brez maščobe in kuhanje brez vode,
•	kuharskih sposobnosti vas bodo naučili naši najboljši zastopniki,
•	vsi udeleženci dobijo praktično darilo, poleg tega pa sodelujete tudi v žrebanju za glavno nagrado - Zepterjev set petih nožev,
•	možnost brezplačne udeležbe na kulinarični delavnici z mojstrom Urošem Štefelinom v Vili Podvin v Radovljici, s prenočiščem in polpenzionom za dve osebi.
DARILNI BON za brezplačno
Zepterjevo Šolo kuhanja
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Izpolnjen darilni bon pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom „Zepterjeva Šola kuhanja". O točnem terminu in lokaciji šole kuhanja vas bomo naknadno obvestili.
Za več informacij pokličite na tel. št. 070 843 994, ga. Lidija Topolovčan (med 8. in 15. uro).
42
POJDI Z MENOJ
ELAX
rema
11.9.-18.9.2814 J
ALL INCLUSIVE LIGHT: samopostrežni zajtrk (od 7. do 10. ure), samopostrežno kosilo (od 13. do 15. ure) in samopostrežno večerjo (od 19. do 21 ure) • neomejeno pijačo ob obrokih: prj zajtrku (kava, čaj, mleko in juice), pri kosilu in večerji (sokovi iz šankomata, točeno pivo, namizno vino) • uporabo igrišča za mini golf • koriščenje fitnesa v hotelu Horizont • brezžični dostop do intemeta (območje fecepcije in na zunanji terasi aperitiv bara -WiPi).	m
PAKETNA CENA 369 EUR VKLJUČUJE:
•	prevoz z avtobusom turistične kategorije
(hd, klima, video) z vključenimi cestninami in parkirninami
•	7 x ALL INCLUSIVE LIGHT v 1/2 sobi TWC B/T SAT TV
•	turistično takso
•	pijačo dobrodošlice
•	panoramsko vožnjo z ladjo in ribji piknik
•	1 x voden sprehod v okolico
•	ogled mesta
•	organizacijo, izvedbo in vodenje
POPUSTI: otroci do 12, leta na dodanem ležišču plačajo samo prevoz (23 EUWosebo). Odrasla oseba na dodatnem ležišču 10%. DOPLAČILA: za enoposteljno sobo 50%, za klimatizirano sobo (1/2 TWC B/T SAT TV KL) 30 EUR po osebi, za posredovanje 15 EUR na prijavnico (voucher).
AKCIJA
43
Igranje za naše bralce
BUKVARNA
Ko knjige bere na »dušek«
Knjigo za tednikovo Bu-kvarno je podaril tudi naš redni bralec Vančo Tegov. Sicer je znan Celjan, lokalno aktiven v eni od političnih strank, vendar politika stopi v ozadje, kadar svoj prosti čas posveti knjigam. Takrat pade v svoj svet, svet, ki ga notranje bogati, nam zaupa.
Knjigo podarja iz preprostega razloga. »Ko knjigo preberem in mi da ogromno, se mi zdi, da moram to znanje, to bogastvo, ki sem ga pridobil z branjem, predati naprej. Da na tak način, kot je mene, obogati še koga,« razloži. Podaril je knjigo Igranje avtorice Stanke Hra-stelj, ki je za to delo lani dobila tudi nagrado modra ptica. Gre za roman z glavno junakinjo, ki ima po izgubi službe resda več časa zase, vendar jo ta čas potegne v silovito duševno igro in psihično stanje, ki dobi nevsakdanje razsežnosti in pomene. Te razsežnosti so ves čas na tankem robu med tragičnim
Vančo Tegov vsak prost trenutek izjemno rad posveti branju.
in komičnim. Knjiga opisuje notranje stanje pri ljudeh, ki se nenadoma znajdejo izven vseh socialnih tokov.
Časovni vakuum
»Morda bo knjiga pri kom v tem hudem sodobnem ča-
sovnem vakuumu odprla možnost, da v sebi najde neko novo prvino. Nekaj, česar doslej še ni poznal. Morda bodo pri branju te knjige v sebi našli odprtost, več em-patije do najbližjih,« odgovori Tegov na vprašanje, kaj lahko ta knjiga podari naslednjemu bralcu. »Podaril sem jo zato, ker vem, da je veliko otrok in odraslih, ki bi želeli imeti pristen stik s knjigo in z njeno vsebino.« Vidi se mu, da je zagret bralec. Knjige ga plemenitijo in izpopolnjujejo intelekt ter napolnjujejo globine spoznanja o življenju, nam razloži. »Že od petega leta so moja družba. Berem skoraj v vseh slovanskih jezikih in vedno na dušek. Tudi ponoči,« še doda. Knjigožer, se pošalimo. Pritrdi nam. »Pred leti sem knjigo na 719 straneh bral 19 ur, ne da bi jo odložil. Ko sem končal, sem si vzel nekaj časa za kosilo, nato vzel v roke še drugi del in ponovil zgodbo,« pojasni.
SŠol
Prinesite nam jih osebno
Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali.
Prestolnica in odtenki sive
Med knjigami, ki smo jih zadnje dni dobili za obogatitev knjižnic Kluba modrosti iz Celja v okviru naše akcije Bukvarne, pa ni le roman, ki nam ga je podaril Vančo Tegov. Po pošti smo prejeli tudi delo z naslovom Prestolnica (Zgodbe o Evropski prestolnici kulture, Harvardu in odnosih z javnostmi), ki nam ga je podaril njegov avtor Božidar Novak, podjetnik in pisatelj, ustanovitelj komunikacijske skupine SPEM in vodja različnih volilnih kampanj. Napisal je več knjig, kot so Krizno komuniciranje, Lobiranje je vroče, Kako zmagati na volitvah in Politični marketing. Nekoč je bil vojaški padalec in študentski aktivist. V gimnaziji je prejel Prešernovo nagrado za poezijo. Nato je bil dolga leta lobist, a je to dejavnost opustil. Zaključil je študij za lastnike in predsednike na Harvard Business School.
Njegovo najnovejše delo Prestolnica prinaša 31 zgodb o Mariboru - Evropski prestolnici kulture, Harvardu in odnosih z javnostmi. Spretna pripoved avtorja, njegovega pogleda na dogodke v povezavi z anekdotami bo pritegnila bralca.
Za podarjeno knjigo se mu zahvaljujemo, tako kot tudi sodelavki v uredništvu, ki želi ostati anonimna, je pa podarila tri dele razvpitega erotičnega romana 50 odtenkov sive. Verjetno bo tudi med novimi bralci iskan ...
Za knjigo
Skupaj s Klubom modrosti
V uredništvu Novega
tednika, spodbujeni z
branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo.
Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi-
nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili?
Želimo nove knjige
Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi
prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozaveščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna.
S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika.
Ali spet čakate naslednji prepir?
Paul T. Mason, Randi Kreger: Ne stopajte več po prstih
To ni roman. Ni povest in ni komedija. Je pa krasna knjiga, ki vodi v osebnostno rast in spoznavanje drugih. Če se kdo zaloti pri razmišljanju in strahu, kako se bo najbližja ali ljubljena oseba odzvala ob kakšni reakciji (bo spet prepir?), in če je kdo tarča nerazumne in intenzivne jeze, ki ji sledi popolnoma ljubeče obnašanje osebe, ki jo imate radi, potem je branje te knjige zelo priporočljivo.
Mnogi ljudje imajo tako imenovano mejno osebnostno motnjo. Ti ljudje čustva doživljajo intenzivneje, delujejo na način, ki je bolj ekstremen, in imajo težave z obvladovanjem čustev in vedenja. Knjiga odkriva pot, po kateri takšno motnjo odkrijemo pri sebi ali jo spoznamo
pri drugem človeku. Z branjem knjige je to motnjo mogoče bolje razumeti in hkrati postaviti meje ter pomagati ljubljenim, da uničujočega vedenja, ki ga prinaša mejna osebnostna motnja, ne prenašajo na druge. Knjiga prinaša komunikacijske veščine, ki jih lahko ljudje uporabijo za ustvarjanje ravnovesja z bližnjimi in za izstop iz čustvenih viharjev, ki jih mejna osebnostna motnja prinaša v vsak odnos.
Globok občutek sramu, nejasne meje, težave z nadzorom, manipulacija so samo nekatere značilnosti oseb, ki se morda niti ne zavedajo, kakšno motnjo imajo. Jo pa pogosto občutijo njihovi svojci. Ti se ponavadi počutijo, kot da iščejo smisel v kaosu, pišeta avtorja knjige.
Svet oseb z mejno osebnostno motnjo je lahko svet intuitivnih oseb, intelektualnih oseb. Delujejo popolnoma na enak način kot vsi ostali. Dokler nekaj v njihovi bližini ne sproži mejnega vedenja. Da bi razumeli njihov svet in jim pomagali, moramo vanj vstopiti, svetujeta avtorja, ki so ju podprli tudi slovenski strokovnjaki s področja psihologije. Če čustva teh ljudi ne ustrezajo dejstvom, kot jih vidijo, potem prilagodijo dejstva čustvom. Pogosto projicirajo svoje lastnosti na druge osebe. Zanikajo svojo krivdo za nastalo situacijo, obtoževanje drugih pa preide pogosto v besedno zlorabo in besedne napade. Na tak način se počutijo bolje. Vendar ne za dolgo. Če svojci ali bližnji te lastnosti spoznajo
pri nekomu in jih razumejo, mu lahko nudijo ali nakažejo pomoč.
Knjiga ponuja pogled v okvir resničnih človekovih stanj, ki ga privedejo do trenutka, ko se motnja izrazi. Nekdo ima morda izrazit strah pred zapustitvijo ali je popolnoma izgubil samozavest. Človek, ki živi z osebo, ki ima takšno motnjo, ima pogosto občutek, da je ujet in nemočen. Nekoga z mejno osebnostno motnjo ne morete prisiliti k zdravljenju, navaja knjiga, saj bo svoje težave sprva zanikal. »Ljudje spremenijo svoje vedenje šele takrat, ko verjamejo, da bodo koristi, če to storijo, odtehtale ovire, s katerimi se bodo pri tem morali soočiti,« je zapisano. To je njihova pot. Pot neko-
ga, ki je ob takšnem človeku kot podpora, pa je gradnja njegove osebnosti v smislu, da ni nikoli on sprožilec mejnega vedenja drugega.
Ves čas je treba upoštevati čustvena stanja, v katera osebe, vpete v nek odnos, pahne mejna osebnostna motnja. V takšnem odnosu je treba sprejeti odgovornosti, miroljubnost in odstraniti manipulativnost. Takšnemu odnosu so velikokrat izpostavljeni tudi otroci, zato so v knjigi opisani tudi prijemi, kako otroka obvarovati posledic mejnih osebnostnih motenj njihovih staršev oziroma svojcev. Otroci so sicer resda najbolj razvijajo pri odnosu staršev, ki sta srečna. Vendar na otroka izpostavljenost nerešenim sporom in bese-
O avtorjih:
Paul T. Mason je pod-predsenik ugledne ameriške psihološke klinike v Wisconsinu. Pod njegovim vodstvom je psihološka pomoč ljudem z duševnimi težavami ravno zaradi prijemov, zapisanih v knjigi, dobila širše poglede. Randi Kreger pa je k temu dodala še mednarodne razsežnosti, saj je znanje o mejni osebnostni motnji ponesla tudi drugod po svetu. O tej motnji predava in vodi delavnice za pomoč ljudem, ki se s to motnjo srečujejo in njihove svojce.
dnim ter fizičnim zlorabam vpliva slabše kot zakonski status staršev. S tem se knjiga opredeli do vprašanja, ali je boljša odločitev za ločitev ali vztrajanje v odnosu med-osebnih viharjev.
SIMONA ŠOLINIČ
44
AKCIJA
rrrrrrrrrrrrrin
Na plesu bo zasijala ...
Katja Šipek nestrpno pričakuje maturantski ples - Priprave nanj so se že začele
Ena od dveh srečnežev, ki bosta s pomočjo Novega tednika za maturantski ples urejena od glave do pet, je Katja Šipek iz Trnovega pri Laškem. Zmaga v akciji je bila zanjo kot naročena, saj že dolgo razmišlja, kako se urediti za dogodek, ki že od nekdaj velja za prelomnico pri prehodu v odraslo življenje in svetlo prihodnost.
Dijakinjo četrtega letnika Srednje zdravstvene šole Celje že od nekdaj zanima delo z ljudmi. Zato ne preseneča, da bolj kot pri matematiki ali slovenščini uživa prav pri predmetu nega. »Rada pomagam, zato je bila ta šola prava izbira zame,« je prepričana. V prihodnosti se vidi kot medicinska sestra v zdravstvenem domu ali bolnišnici, pri čemer o študiju še razmišlja. Trenutno so njene misli osredotočene na maturo, ki se počasi bliža, čeprav si bo letošnje leto bolj zapomnila po maturantskem plesu in maturantskem izletu v Grčijo. V to zibelko zahodne civilizacije se je odpravila z ve-
likimi pričakovanji in malce drugačnimi predstavami, a pravi, da je bilo potovanje kljub temu lepo. Ogledi so bili zanimivi, zabave pa naporne, zato jih je Katja s svojo družbo nekaj tudi izpustila.
Soplesalca že ima
In kako napredujejo njene priprave na maturantski ples? Novembra so se začele plesne vaje, ki se zdijo naši maturantki precej zanimive, tudi po zaslugi plesnega učitelja. Ta je četrtošolce celjske zdravstvene šole doslej učil četvorko in angleški ter dunajski valček. Katjo bo marca po plesnem parketu zavrtel njen fant, ki je generalko opravil že pred dvema letoma na svojem maturantskem plesu. To, da kdaj pa kdaj drug drugemu hodita po nogah, nikakor ne ogrozi razumevanja med njima. »Imava se lepo, vaje jemljeva kot zabavo, med učenjem korakov se veliko smejiva. A tudi sicer rada pleševa na kakšni zabavi, zagotovo ne morem reči, da imava dve levi nogi,« pravi.
Naravno, a tudi bleščeče
Seveda je maturantski ples sploh za dekleta dogodek, ko se želijo pokazati v najlepši luči. Katja že dolgo razmišlja o svoji podobi, kar je tudi tema številnih pogovorov s sošolkami. Ideje je iskala v revijah in na spletu ter tako prišla do pravega kroja obleke. O dolžini, barvi in materialu vam bomo več razkrili prihodnjič, tokrat vam izdamo le, da bo v tej obleki Katja zares sijala. Medtem ko si pri ličilih in pričeski želi naraven videz, bodo pri obleki v ospredju bleščice.
Doslej je kot gostja obiskala že veliko maturantskih plesov svojih sorodnikov, zdaj pa z nestrpnostjo pričakuje svoj trenutek. Kdo bo na ta dan sedel za njeno mizo, še ne ve. Želi si, da bi bilo ob njej čim več ljudi, ki so ji dragi.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Maturantski ples nakazuje tudi bližnje slovo od srednješolskih klopi. Katja bo pogrešala predvsem dve sošolki, ki sta ji prirasli k srcu in sta ji kot sestri. A glede na njihovo zaupanje prijateljstva med njimi najverjetneje ne bodo zamajale tudi večje razdalje in nove obveznosti.
Pokrovitelji
oi> K
AVALI R........
maturai
Novi tednik ti ga spremenita
a
KLAVNICA MOOt
HAIR CENTER DARJA
V Novem tedniku boste lahko spremljali, kako se na maturantski ples pripravlja Katja Šipek. Dijakinja Srednje zdravstvene šole Celje se v prostem času rada odpravi v fitnes. Sprostitev poišče na sprehodih v naravi. Ker je ljubiteljica živali, se ji velikokrat pridruži štirinožni prijatelj, doma pa svojo pozornost namenja mački.
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 11. 12. 2013
n i	A 7	A	A A	A
U 1	V . #	V	V. t	V
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Spoštovani bralci Novega tednika, z vašim odkupom dveh umetniških slik želimo zaokrožiti celoletno dobrodelno akcijo Za manj bolečin, v kateri smo bralce Novega tednika tudi osveščali o možnem lajšanju bolečin, jim predstavljali različne terapije in zgodbe ljudi, ki so se morali naučiti živeti z bolečino iz dneva v dan.
In kako bo potekala malce neobičajna dražba? Med vsemi donatorji za nakup ultrazvoka, ki ga bo uporabljala protibolečinska ambulanta celjske bolnišnice, bomo sliki predali dvema, torej posameznikoma, podjetjema ali ustanovama, ki bosta do vključno srede, 15. januarja 2014 donirala najvišji znesek. Izhodiščna cena za vsako sliko je 20 evrov.
Še o pogojih sodelovanja v dobrodelni dražbi Za manj bolečin. Dokazilo o vplačilu donacije neposredno na spodaj naveden transakcijski račun, odprt pri Splošni bolnišnici Celje, nam pošljite na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na naslov uredništva: Novi tednik, Prešernova 19, 3330 Celje. Pripiše še svoje kontaktne podatke (ime, priimek, kraj bivanja, gsm/telefon).
Spisek vseh donatorjev, ki nam boste poslali dokazilo o vplačilu donacije v novembru in decembru ter januarju, bomo objavili konec januarja, ko bomo razglasili tudi zmagovalca in jima podarili umetniški sliki laških likovnikov Pogled v svet in Zadnjih 20 centov. Torej z dokazilom o vplačilu donacije nam hkrati dovoljujete tudi objavo navedenih podatkov o vas kot donatorju.
UREDNIŠTVO
Dobrodelna dražba dveh slik
Pogled v svet in Zadnjih 20 centov
Anka Levičar in Franek Markošek v okviru Likovnega društva Laško podarjata svoji sliki za nakup ultrazvoka protibolečinske ambulante celjske bolnišnice
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
AKCIJA
45
: in Radio Celje v dan najlepših sanj.
Ljubitelj avtomobilov in »frajtonarice«
David Borinc z akcijo Novega tednika brezskrbno na maturantski ples
Srednješolec David Borinc iz Ko-šnice bo kljub temu, da ga že januarja čaka maturantski ples, ki je v zadnjih letih postal pravi stresni dogodek v življenju srednješolcev, letošnje božično-novoletne praznike preživel popolnoma brezskrbno. Za njegovo maturantsko opravo bo v celoti poskrbel Novi tednik. Še preden smo se podali v trgovino Kavalir, kjer bodo Davida oblekli od glave do pet, smo z njim poklepetali in nostalgič-no spominjali svojih priprav na ta slavnostni srednješolski dogodek.
David Borinc je dijak petega letnika programa avtoservisni tehnik v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Šolskem centru Celje. Prostega časa nima veliko, saj je aktiven na različnih področjih. Med poletnimi počitnicami pomaga v domači mizarski delavnici, med šolskim letom pa si nekaj dodatnih evrov zasluži z delom v avtomehanič-nih delavnicah. Avtomobili so namreč njegova strast že od majhnih nog. Rav-
no na začetku letošnje zime je ob popoldnevih pomagal nameščati zimske pnevmatike in tako pridobival še kako pomembne delovne izkušnje. Profesorice nad tem verjetno niso najbolj navdušene, saj nam je priznal, da mu za učenje v tem delu leta ostane bolj malo časa. Kljub vsemu velja za povprečnega dijaka, ki po končani srednji šoli namerava nadaljevati izobraževanje na višji šoli program avtoservisni management, enem novih izobraževalnih programov v okviru Šolskega centra Celje.
Najraje se zavrti v ritmih tanga
V kolikor mu ostane še kaj prostega časa, rad poprime za diatonično harmoniko, ki se jo uči kar sam s pomočjo računalniškega programa. Na njegovem repertoarju se najpogosteje znajdejo najrazličnejše Slakove pesmi, kot sta Čebelar in Glas harmonike. Do zdaj se je opogumil in nastopil le pred družino in sorodniki, medtem ko za igranje pred
prijatelji še ni zbral dovolj poguma. Morda bi lahko bil ena od priložnosti maturantski izlet. A zaenkrat, kot prvi David, slabo kaže. Potovanje ob koncu srednješolskega izobraževanja bo za našega nagrajenca in njegove sošolce najverjetneje padlo v vodo. Petošolci se namreč do zdaj še vedno niso uspeli organizirati in določiti ustreznega časa.
Se pa zato že kar nekaj časa zabavajo na plesnih vajah. Ker v Davidovem razredu prevladujejo fantje, si je sople-salko s pomočjo sestrične poiskal na sosednji gimnaziji. Kako uspešno bo nagrajencu naše akcije in soplesalki uspelo naštudirati izbrane plese, med katerimi je Davidu najbolj všeč tango, se bodo njegovi starši in sorodniki prepričali že januarja na maturantskem plesu. Davidovih gostov bo namreč na tem svečanem večeru kar precej. Kot nam je zagotovil, bo denar, ki bi ga sicer namenil za nakup obleke, porabil za nakup vstopnic.
ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA
David Borinc iz Košnice, srečni nagrajenec akcije Novega tednika, obiskuje peti letnik programa avtoservisni tehnik v Srednji šoli za stori tvene dejavnosti in logistiko v Šolskem centru Celje.
Kg^SSZ akcijo Tečakamanunarmskpe?dijake in starše že danes nago-^tsvarjamo k sodelovanju februarja 2014, ko bomo že tretje leto zapored izbirali naj ^	maturantko, naj maturanta!	jaiiiiiiiiMMiiinHi
noyitednil< radi oc ej je
46
PODLISTKA
Celjski magistrat (10)
Magistrat na Trgu Adolfa Hitlerja 13 (1941-1945)
Po dobrih dvajsetih letih je na celjskem magistratu spet zadonela nemška beseda. Prve nemške enote so v Celje prispele 11. aprila 1941. Navdušeno jih je pričakalo precej ljudi, prvenstveno domačih Nemcev in njihovih simpatizerjev, pri čemer ni manjkalo niti ostalih radovednežev. Prihod in sprejem nemške vojske sta dobro dokumentirana z vrsto Pelikanovih fotografij, posnetih večinoma ravno pred celjskim magistratom.
Magistrat, simbol mestne oblasti, je postal sedež političnega komisarja mesta Celje. V magistratu je bilo več služb: politični komisar in njegov namestnik, sekretariat političnega komisarja, pooblaščenec za občinsko upravo, oskrbovalni center za pripadnike nemške manjšine in politični delovni urad, poleg tega pa še vodstvi zaščitne in kriminalistične policije.
Poleg župana in njegovega namestnika je delovalo
Prihod nemške vojske v Celje, 11. 4. 1941
tudi 21 oddelkov oziroma uradov.
Zlasti v prvih tednih okupacije se je pred mestno hišo marsikaj dogajalo. Teh dogodkov se živo spominja Miloš Mikeln (Mesto ob reki, 2008): »Nemci so kmalu po
zasedbi Celja priredili veliko vojaško parado. Seveda sem tudi to videl, mulci smo bili zmeraj pri vsem zraven, nič se ni zgodilo brez nas. Pred Narodnim domom in kasarno so v brezhibno ravnih vrstah stali mladi
Germani, negibno, oholo, v zelenih uniformah in sivih čeladah. Po Prešernovi do magistrata so prikorakali najprej trije oficirji, živo jih še vidim, poglej, kako si enajstleten deček tako reč zapomni, srednji z bojno
zastavo, druga dva ob njem z izdrtima sabljama, z njihovim lutkarskim paradnim korakom, noga iztegnjena predse skoraj vodoravno, kot leseni možici, ampak vse drugo kot leseni, živi, mračni, maščevalni. Pod magistratnim balkonom so zakričali nekakšen raport, nakar so z istim bobnečim korakom prešle četa za četo nekdanjo Prešernovo ulico, tedaj Adolf Hitler Platz, zavile pri Stermeckem desno na Glavni trg in skozi Gosposko nazaj v kasarno.«
Spomini
Nič manj ilustrativen ni Bruno Hartman (Na poti pride vse naproti, 2007): »Teden po vkorakanju nemške vojske so v Celju priredili veliko slovesnost v počastitev tega dogodka. Poglavitno besedo pri tej manifestaciji so imeli dotedanji vodje celjskega kulturbunda in tisti ljudje iz nacističnega političnega aparata, ki so jih iz rajha poslali njim v pomoč in za vodstvo. Slovesnost je bila na večer pred mestnim magistratom. Vsenaokrog so plapolale nemške zastave s kljukastim križem, trg je bil bogato osvetljen z žarometi. Igrala je godba, pred magistratom in v bližnjih ulicah
je bilo dosti ljudi. Z bratom sva si hotela vso reč ogledati od daleč. Zato sva se stisnila v Prešernovo ulico, k mesnici Jungerja, zadrtega Nemca. Ko se je slovesnost bližala koncu, je godba zaigrala nemško in nacistično himno. Z bratom sva stala in nisva storila ničesar. Tedaj je planil k nama nemški podčastnik in vsakemu primazal pošteno klofuto, ker nisva himen počastila z dvigom roke v nacistični pozdrav. Kričal je na naju, kako je treba ravnati in nama po sili vzdigoval roki. Izvila sva se iz gneče in ušla nasilnemu aktu državljanske vzgoje, ki sva si ga oba dobro zapomnila za prihodnost.«
Na predvečer 20. aprila 1941, Hitlerjevega rojstnega dne, so nemške oblasti v okupiranem Celju pripravile veliko slovesnost. Na tej svečanosti je eden od voditeljev celjskih Nemcev, dr. Gerhard May, poudaril, da je v preteklosti le redko v katerem mestu med Nemci in ostalimi potekala takšna ločnica kot prav v Celju. Naslednji govorec, politični komisar za mesto Celje Anton Dorfmeister, pa je razglasil, da »je bilo (Celje) nemško, še preden je bila odkrita Amerika«.
S psovkami in z udarci sprejel bolno ženo (10)
Pripravila: mag.
METKA BUKOŠEK
O
Zgodovinski arhiv Celje
www.zac.si
Obdolženec I. M. je vedel, da je pokojna žena noseča. Dobro je tudi vedel, da je zaradi oslabelosti srca in pljučne bolezni telesno in tudi sicer oslabela, da je bila nujno potrebna zdravljenja v bolnišnici.
Kljub temu ni privoščil ženi mirnega zdravljenja. Pošiljal je sina s sporočili, da se mora P. M. vrniti iz bolnice. Ker se ga je žena bala, je prosila zdravnika, naj ji da odpustnico. Kljub zdravnikovem odsvetovanju ji je ustregel. Tako je zaradi stalnih groženj in iz strahu pred moževo nasilnostjo predčasno zapustila bolnišnico. Obdolženec je izredno surovo sprejel svojo ženo ob povratku domov. Čeprav je bila težko bolna, jo je celo pretepel in telesno poškodoval ter ji preprečil vstop v lastno stanovanje. Vanjo je zagnal dva stola in kolo. P. M. se je umaknila k svoji sosedi. Sosedo je bilo strah, da bo I. M. še naprej razgrajal, zato je spravila P. M. na vrt. Ko se je vrnila pred hišo, jo je njen mož ponovno napadel in jo udaril po glavi ter jo zmerjal. P. M. je postalo slabo. V predelu trebuha je začutila močno bolečino, zato se je onesvestila. Mož jo je ignoriral, zato so jo sosedi odpeljali v bolnico, kjer je bila takoj operirana. Izkazalo se je, da je bila pokojna P. M. noseča izven maternice. Smrt je nastopila zaradi močne krvavitve v trebušno votlino. Po mnenju izvedenca je krvavitev predčasno nastopila zaradi obdolženčevega nasilnega ravnanja. Če bi pokojna še ostala v bolnišnici, ne bi prišlo do tako burne krvavitve. Takojšna zdravniška pomoč bi pokojno lahko rešila. Ob prihodu domov ji ni privoščil nujno potrebnega počitka, temveč se jo je lotil tudi fizično. Posredno je kriv za njeno smrt.
I. M. je bil obsojen na deset let odvzema prostosti s prisilnim delom ter na plačilo kazenskega postopka. Kljub mnogim prošnjam za obnovo postopka je bil pogojno odpuščen šele po petih letih prestajanja kazni in je še istega leta umrl.
SI_ZAC/1220, Okrajno sodišče Trbovlje, AŠ 48, Ks 131/47
Predsedstvo Prezidija Ljudske skupščina Ljudske r-apublike Slovenije je
na podlagi l.odst. 3.31, zaltona o amnestiji in pomilostitvi LRS in 3.to5. lo.Sl. pravilnika, o notranji ureditvi in poslovanju Prezidija ljudske skupščine
po prošnji za pomilostitev Mal Im m m rn$«nege 2.maja	v Trbovljah, glsde kazni iz solbs
Okrajnega sodišča Trbovlje z dne £9.meja 194?, Ks 131/47-6, na svoji 3eji dne lS^oanbra 1951
odloČilo:
ProSnji se ne ugodi. Zavrnitev prošnje I. M. o pomilostitvi
Refsrut a absojonna lil J-
, zal:, sin peli. Jožama in "arije r.i; j v Tr>ovluih okraj -Voovlje ,rud„r,3-isn"
a/ 51
P ■ , rojen 2.5, _	_______u ____
I 7l»	■ >y<3ovec,o3e"5 otrok",slav.'na^odnjstijugoalovaa-
a/.ej , državljanstva, biukoval 4 razr.esaSvne luIs .brez prsaož- nja 9 iirst predkaznavan, v KOV ni	in ni bil s izpeti za r 0?; ves
□as okupacije „e delsl pri rudni'u Trbovlje , tudi „o osvoboditvi ^e popilaaiaa pasi vsa in se politično ne uds js tvu jev čisti are-ata j aa jaka z nij « marljivi n disciplinira,» jezove zdravstveno st„:nue ni »ajbljBe.
«;	„ s* H	^r^nsd- »saisŽa v Trbovljah s dne ?o.
3.X34J	E.S 1.51/47 „ebil imenovani upoznan za krive -a
da Se e n c> i loj? »™,0+<i„ .......... *____________Z. .' u™ .
* o«ni...jcem stanju,Sa je ft t> seča fir.,aa boleha" na oslabalojti K.•S8?' i" "S.,1Iiielj 2S poaleüicajda ue žena ..e iateva dn^ umrla vsled no nad ne ja pas laganja bole z ni, t o „e v sled Sočne krvavitve v trebušna votl.no,k jo e prepisoval jweatanemu fltrafau in-raaburjeaeeti v baluifj v Trbevijfch imi-ln T
™ . „	cSsrTd^	dejanja je. bil obsojen na la let advae-
rr®?t3Sti 3 ✓risilsnm lal-an.na iztrljivo atr'ÜEke kazanska^a .ostopan.a in -zvKiive kazni tsr „a ievprečnMo v sne." u Vn Soo ^azen se mu ?steje preiskovalni zapor ad 17.5.19+7 da 29.5.19+7.
n L .	S a Mb o akraja-s^ -adi^ca v Trbovljah ee e
« ^	c f obsojenec pa se je pritožil na okrona
sedite» v Csl^UjK^fi ki je njegovo pritožba zavrnilo.
Trbovljah1 an K.VlflfIti*	*	zap ril. v
elk i.
d/ Proinjo za milostj.tc-y so vložili n„ejavi sarod-
^mrt fašizmu __ s v ob. d.' nai-.edu I
Okrajna sodižee v Trbovljah, odd.III.,üne 10.Ii 19+7
Sodnik; Janoži
/
/
>
V
tM!
Poročilo Okrajnega sodišča v Trbovljah o obsojencu I. M.
PISMA BRALCEV
47
Izid žrebanja nagradne križanke Rimskih term
Prejeli smo
Praznični december
Tu je spet mesec, ko večina pri sebi naredi rebalans proračuna, celotnega leta. Mesec, ko v svoje domove spustimo Miklavža, Božička in dedka Mraza. Vonj po cimetu in cingljanje zvončkov (pokanje petard) nas navdajata s prazničnim vzdušjem ... ali tudi ne. Vso to čarobno vzdušje nam ukradejo trgovski centri, ki okrasijo svoje prostore že konec novembra. In ko pride praznični čas, že vse izgubi svoj čar in vse je že ohlapno in skoraj vsakdanje, da se moraš prav zbrati, da dovo-liš prazničnemu duhu, da se te dotakne. Trgovci si kljub krizi še vedno manejo dlani, saj večji del populacije misli in se obnaša, kot da je zadnji mesec v letu zadnji nasploh! Otroci imajo veliko želja, mnoge so tudi drage, marsikateremu staršu nedosegljive. Starši se po svojih najboljših močeh trudijo, da jim jih izpolnijo. Kupujejo z očmi, ne s srcem. Zadnjih nekaj let se mi zdi, da imamo že kar pripravljen odgovor na vprašanje: »Kako si?« »Preobremenjen sem, vedno hitim, kronično mi primanjkuje časa .« Vse to smo si sami dovolili in s tem se pomilujemo. Izginil je iskriv nasmeh z obrazov, ker se pehamo za materialnimi dobrinami, da bi si lahko zagotovili lepše in boljše življenje, a pozabimo se vprašati: »Ali bomo takrat tudi
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
srečni? Ali še sploh vemo, kaj je sreča? Kaj je duševni mir? Kaj sočutje?« Ko bom letos pod božično drevo polagala skromna darila, zavita in pripravljena z ljubeznijo za svoje domače, si bom postavila ta tri vprašanja. Morda si jih postavite tudi vi .Vsem bralkam in bralcem želim vse dobro v prihajajočem letu. Želim, da bi se vsi trudili za duševni mir, prebudili sočutje in našli srečo.
Srečno in pogumno v leto 2014!
ANDREJA ŠIPEK DUBRAVIČ, Griže
Posilstvoooooooo
Si predstavljate, da plačate vstopnico, greste na tekmo, za vami pa sede nekdo, ki vam uro in pol teži o tem, kako je določen nogometaš v zadnjih 21 tekmah dosegel 3 gole, v zadnjih 43 pa 8, kako je njegov oče pred 37 leti v 15. minuti zadel že drugič, kako je nekoč igral za Vrane, danes pa za Srake, kako se je nekoč česal na levo stran, zdaj pa na desno ...? Medtem se na igrišču odvija nogometna tekma, ki
ji še komaj sledite ob živce parajočem napadu na vaše uho. Ali pa vratnicaaaaaaaa, Iniestaaaaaaaa, kornerska zastavicaaaaaaaa, sodnikova piščalkaaaaaaaaaa ... Kaj lahko storite? Presedete se nekam drugam in v miru uživate v nogometu. Kam pa se lahko mi, ki tudi plačujemo kabelsko TV, presedemo, kadar nas doleti atentat na naša ušesa in zavest ter ne moremo v miru spremljati izbranega programa? Poskušamo na drugih kanalih, ki jih tudi plačujemo v sklopu bogate ponudbe kabelskega operaterja. A glej, glej. Kadar so tekme na programu katerega od vrhunskih zasebnih kanalov, je zatemnjeno vse naokoli, ker nekakšni imetniki pravic uspevajo v spre-gi z operaterji zatemniti celo nemško državno TV, čeprav je ta program prost za vso Evropo in ga lahko vsak lastnik navadnega krožnika nemoteno in zastonj spremlja.
Ob tem imam imeniten predlog. SKY sport omogoča, da lahko sami izklopite reporterja in poslušate le
vzdušje na štadionu. Zato predlagam našim športnim kanalom, naj to tudi oni omogočijo. Potem ne bomo več iskali, ali je prenos kje drugje, pravzaprav kjerkoli, samo da lahko v miru uživamo. Tako se ne bo treba več bati za dobro gledanost tistim, ki vedo, da je nikoli ne morejo doseči, dokler bo kjerkoli drugje možno spremljati prenose. Če sta pa nosilca new age komentiranja tako prepričana, da nudita vrhunske komentatorske užitke, res ne vem, zakaj strah pred konkurencoooo-oooooo. Zatemnita se sama-aaaaaaaaa!
MINJA BAJAGIČ, Celje
Modri telefon
Izbris služnostne pravice?
Zakonca z območja Šmarja pri Jelšah sta med urejanjem okolice domače hiše na svoje stroške položila tudi električne kable pod zemljo. Glede na to, da so jima v Elektru Celje najprej obljubljali sofinanciranje oziroma dostavo kabla, kasneje pa to zaradi krize in splošnega varčevanja ni bilo več mogoče, sta zaprosila za izbris služnostne pravice te družbe na svojem zemljišču. Po nekaj neuspelih povpraševanjih sta julija oziroma avgusta letos podjetju dostavila še zadnjo zahtevano dokumentacijo, od takrat pa ni
Križanka je bila objavljena 14. novembra. Geslo križanke
je: Carpe diem Rimske terme.
Nagrado, celodnevno kopanje in savno za dve osebi v Rimskih termah, prejmejo:
1.	Božidar Les, Arclin 14, Škofja vas
2.	Mira Kovač, Vrbno 31č, Šentjur
3.	Kristina Vilč, Zoisova 2, Celje Nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti.
bilo nobenega odziva več. Zdaj se sprašujeta, ali Elektro Celje res ne sofinancira več kabliranja pod zemljo oziroma koliko tega kabla je bilo letos položenega na območju šmarske občine ter ali bosta sploh kdaj dočakala odgovor.
Maja Ivančič, predstavnica za odnose z javnostmi Elektra Celje, odgovarja: »Če stranka sama izrazi željo po kabliranju omrežja in v kolikor naša družba nima kabliranja tega dela omrežja v svojih načrtih, vsaki stranki sporočimo, da ji bomo v primeru, če je sama pripravljena financirati izkop, kabel in omarico, zagotovili brezpla-
čen priklop kabla na drogove in omrežje ter nadzor nad delom. Če se kabliranje opravi na zahtevo same stranke in na njeni parceli, služnost v tem primeru ni potrebna. Zato je jasno, da če služnostna pravica ni bila ustanovljena in notarsko overjena ter zatem tudi ne vpisana v zemljiško knjigo, je tudi ni mogoče izbrisati. Pravici, ki je v resnici sploh nimaš, se namreč ni mogoče odpovedati. Vsekakor pa v družbi Elektro Celje financiramo obnovo omrežja zaradi slabih napetostnih razmer ali načrtovane rekonstrukcije nizko napetostnih omrežij.«
IS
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
48
BRALCI POROČEVALCI
in sicer v petek, 29. novembra.
Na delavnici smo izdelovali adventne venčke in novoletne aranžmaje. Pri izdelavi nam je pomagala strokovna sode-
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 17. decembra od 4. ure do 31. decembra do 3. ure.
bogatili naše domove.
12.	ČE
13.	PE
14.	so
15.	NE
16.	PO
17.	TO
18.	SR
list do 12. ure, od 13. ure cvet
od 14. ure plod
plod
korenina
korenina
korenina
cvet
Obeležili obletnice
Izobraževanje brezposelnih
Eden izmed večjih izobraževalnih projektov v Sloveniji, namenjen brezposelnim osebam, je projekt IBO, ki so ga izvajali vsi slovenski Medpodjetniški izobraževalni centri, tudi MIC Šolskega centra Celje.
V Celju je bilo v projekt vključenih 167 udeležencev. Kar 164 jih je vztrajalo do konca in je izobraževanje tudi uspešno zaključilo. Posebej smo veseli, ker jih je 17 že dobilo zaposlitev. Seveda si ne domišljamo, da vsi zaradi našega usposabljanja, je pa tudi to pri nekaterih zagotovo pripomoglo k hitrejši zaposlitvi in verjamem, da pri mnogih tudi še bo.
Brezposelni so se izobraževali na različnih področjih: umetna fotografija, manikira in ličenje, izdelava spletnih strani, osnove računalništva, šivanja, elektrotehnika, elektroinštalaci-je, elektronika in digitalna tehnika ter zaključna dela v gradbeništvu - keramičarstvo in suhomontažna gradnja. Program je financiralo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
MZ
Tradicionalna adventna delavnica
Tudi letos je Komisija za članice PGD Andraž nad Pol- lavka, naša nekdanja krajanka, Maja Terglav. Bilo je lepo, zelo organizirala tradicionalno adventno delavnico, ki je že skoraj praznično, saj nas je ustvarjalo kar 22. Nastali so bila v sejni sobi gasilskega doma PGD Andraž nad Polzelo, prečudoviti izdelki, ki bodo v prazničnih dneh krasili in
MONIKA BLAGOTINSEK
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
V četrtek, 21. novembra, smo nekdanji pripadniki slovenske teritorialne obrambe in pripadniki zveze veteranov vojne za Slovenijo praznovali 45. obletnico ustanovitve To in 20. obletnico Združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil nekdanji komandant TO Zahodnoštajerske pokrajine in član zveze veteranov vojne za Slovenijo mag. brigadir Viktor Krajnc. V kulturnem programu so sodelovali Gardni orkester klarinetov SV, Gardni oddelek SV z ekshibicijskim programom in veterana Viki Ašič na harmoniki in baritonist Andrej Bremec.
Za uspešno izvedbo te svečanosti se zahvaljujemo MO Celje, SV, donatorjem in vsem prisotnim.
BOŽIDAR DARE SEVŠEK
Mojstrovina Alojza Žnidarja
Eden od mnogih mojstrskih izdelkov, ki ga je tokrat izdelal, je steklenička, v kateri je lestev, za katero samo Alojz Žnidar ve, kako jo je spravil noter, pa morda še kdo.
Stekleničke so bile namenjene strelcem, ki praznujemo 50. obletnico odprtja pokritega strelišča za zračno puško. V torek, 26. novembra 1963, so svojemu namenu predali pokrito strelišče in prav na torek, 26. novembra 2013, je od takrat minilo natanko 50 let. V zadnjih letih smo člani društev, ki sem jih vodil, namenili nešteto prostovoljnih delovnih ur in sponzorskih sredstev, da smo strelišče obnovili in ga obdržali. V njem imamo skupne prostore poleg strelcev še veteranska, častniška in borčevska organizacija.
Alojza Žnidarja pozna staro in mlado. Je kronist naše občine. Razpolaga z neštetimi fotografijami. Izdeluje makete cerkva, šol, starih in novejših hiš, jaslice itd. Sedaj imamo v Štorah čudovit obnovljen kulturni dom in v prednovoletnem času bi lahko v njem organizirali razstavo, kjer bi bil možen ogled njegovih unikatnih mojstrovin.
SREČKO KRIŽANEC
Nastali so
venčki
Uvod v veseli december in priprave na prvo adventno nedeljo je bila adventna delavnica, ki jo je turistično društvo pripravilo v soboto, 30. novembra, na Tinskem v Gorci pri Krašu. Že tretje leto zapored smo skupaj izdelovali ad-ventne venčke. Delavnica je ženskam in otrokom postala zanimiv način druženja, zato se nam vsako leto pridruži več udeleženk.
Letos smo se povezali tudi s TD Podčetrtek in tako pripravili skupaj dve adventni delavnici v dveh dneh. Njihova je bila v petek, 29. novembra, v gasilskem domu v Imenem in bila je dobro sprejeta. Ženske so si izdelale čudovite ad-ventne venčke.
Za nabavo materiala za venčke in pomoč pri izvedbi delavnic je poskrbela Cvetličarna Stravs Helene Stravs, ki se ji za vso prijazno ponujeno pomoč in nasvete zelo lepo zahvaljujemo.
TD Tinsko in TD Podčetrtek želita vsem bralkam in bralcem prijetne praznike v družbi ljudi, ki jih imate najraje, in lepo, uspešno in pestro leto 2014.
KLAVDIJA NAMURŠ
BRALCI POROČEVALCI
49
Marijin stoti rojstni dan
Na Martinovo smo v Domu Lipa Štore praznovali Marijin stoti rojstni dan. Marija Planinšek, rojena Jagodič, je stanovalka doma že peto leto.
Rodila se je 11. novembra 1913 v kmečki družini v vasi Pijevci, občina Šmarje pri Jelšah. Poročila se je z Ivanom Planinškom leta 1942. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Žal sta dve hčeri umrli kmalu po rojstvu. Tudi mož Ivan je kmalu umrl, tako da je ostala Marija sama s svojimi šestimi otroki. Morala se je zelo truditi, da je otroke preživljala in da so vsi končali šolanje. Ves čas je pridelovala hrano, nabirala zdravilna zelišča in gozdne sadeže. Z vsem tem je rada hodila tudi na celjsko tržnico. Pri delu so ji pomagali tudi otroci, kolikor so pač zmogli.
Otroci so odrasli in počasi drug za drugim odhajali od doma in si ustvarjali svoje družine. Dobila je vnuke, ki jih je rada popazila. Ko so ji pošle moči, je nekaj časa živela pri hčeri Angeli v Žalcu, nato pri sinu Ivanu v Bukovžlaku, kjer so si skrb zanjo delili. Žal pa je zaradi bolezni morala v bolnišnico. Po bolnišničnem zdravljenju je postala varovanka Doma Lipa Štore.
Ob njenem stotem rojstnem dnevu smo ji v domu pripravili krajšo slovesnost. Pevci domskega zbora Lipa so ji zapeli tri pesmi, nato sta Marinka Hrnčič, direktorica doma, in Aleš Oreškovič, vodja zdravstvene nege in oskrbe, voščila slavljenki za jubilej. Voščilom so se pridružili podžupanja Mestne občine Celje, predsednik Krajevne skupnosti Teharje in predsednica socialne komisije krajevne skupnosti Teharje, koordinatorka projekta Starejši za starejše iz Društva upokojencev Teharje in Marijini domači.
AT
Za poletne počitnice
Društvo cerebralne paralize Sonček Celje je v akciji Droge Kolinske osvojilo donacijo v višini 3 tisoč evrov, s katerimi bo skupina malih varovancev poleti lahko odšla na morje. Deklica s hudo obliko cerebralne paralize pa bo dobila dodatne terapije, ki ji bodo pomagale na gibalnem področju.
V natečaju Argete Mame potrjujejo so finalistke predlagale tri humanitarne organizacije, ki si prizadevajo za boljšo prihodnost žensk, otrok ali družin. Svoj izbor so predstavile na spletu, slovenska javnost pa
je največ glasov podpore namenila celjskemu Sončku.
»V društvu Sonček verjamemo, da so ekipni duh, pomoč drug drugemu in prijazna beseda ključnega pomena za delovanje takšne organizacije, kot je naše društvo,« je dejal Martin Lažeta, predsednik društva Sonček Celje.
V celjskem Sončku so zbranim ob predaji donacije predstavili tudi delavnice, v sklopu katerih pod pridnimi prsti varovancev društva nastajajo različni uporabni in dekorativni izdelki.
GC
V pričakovanju praznikov
Predpraznični čas je čas pričakovanja in zato dragocen že sam po sebi. Da ne bi šli prazniki kar mimo in ne bi bili domovi le prenatrpani s hrano in z darili, okrasimo svoje domove. Več kot kupljeni umetni okraski nam pomenijo takšni, ki jih naredimo sami (ali s svojimi bližnjimi), material zanje pa najdemo kar v naravi.
V programu univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Šentjur je bila pred prvo adventno nedeljo delavnica, na kateri so izdelovali adventne venčke. Letos je delavnico
Praznične
Več o programu: www.celeia.info FB V Celju smo face
DOM SV. JOŽEF CELJE / POKRAJINSKI MUZEJ CELJE, Stara grofija / MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, Otroški muzej Hermanov brlog / BRANIBOR CLUB CELJE / OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE - knjižnica pri Mišku Knjižku / USTVARJALNI PRISTAN / LIKOVNA ŠOLA UMBRA / KUD »ZARJA« TRNOVLJE -CELJE / THETAHEALING CENTER
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: ti c@celje. si, www.celeia.info
avljična
CELJE 2013
z.
Organizator Pravljici


Ekskluzivni pokrovitelj Pravljičnega Celja
Ekskluzivna pokrovitelja
v spletnem mediju	* CetfeJttfO
,, Kozfansko.lnfo
Zvezda G. Novljan
Pravljično Celje podpi
□ triglav
Neva stoji
Dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje so s podjetjem Lumar IG dokončali prvi nizkoenergijski vzorčni učni objekt Neva.
Dijaki so na ta način spoznavali nove tehnologije, materiale. aktivnosti ob gradnji montažnih objektov. Gradnja vzorčnega objekta je bila več-
letna želja šole. Za izvedbo ideje in projekta so potrebovali partnerja, ki so ga našli v podjetju Lumar. Med gradnjo so v šoli dosegli cilje, ki so jih zastavili pred začetkom projekta: postaviti učni objekt novih materialov in tehnologij, z dijaki spoznavati in izvajati dela na pravem objektu, izvesti inovativno sodelovanje
med izobraževalno ustanovo in gospodarstvom ter postaviti promocijskih objekt šole.
Dijake in profesorje čaka še zunanja ureditev, ki bo učni poligon za vse programe šole, tudi za program okoljevarstve-ni tehnik. V mislih imajo tudi »aktiven pouk v počitniški hiški«, ki ga bodo izvajali učitelji drugih predmetov, na primer slovenščine, angleščine in matematike.
BK
vodila študentka Mojca Tepeš, ki je podobne delavnice že večkrat izvajala. Nekateri člani so želeli le opazovati izdelavo, a so se kaj hitro tudi sami lotili ustvarjanja. Iz vrbovih vej in vinske trte so pripravili ogrodja, ki so jih oblekli v zimzelene vejice in jim dodali orehe, okraske, svečke. Izpod spretnih rok so nastajali različni venčki, eni namizni, drugi takšni, ki se obesijo na vrata ... vsem pa je bilo skupno to, da so nastajali z mislijo na lep, okrašen dom in na tiste, ki ga bodo občudovali.
AP
Pravljično Celje 2013
Organizator Osrednjega
programa in sejmov	ZMKWCElfiACEUE
Pokrovitelj Miklavževega obdarovan Pohoda z baklami na Stari grad Celje
V Pravlj
50
MLADI ZA MLADE
■■ i ■	v v ■■	■
Dijaki so ozavescali o aidsu
Promotorji Dijaške sekcije Kluba študentov občine Celje so v petek, 29. novembra, občane ozaveščali o virusu HIV in bolezni, ki jo povzroča. Dopoldne so v središču Celja delili rdeče pentljice, zloženke in kondome, popoldne pa se je akcija preselila še v prostore Citycentra in Planeta Tuš. Po akciji ozaveščanja so nam dijaki zaupali, kakšen je njihov pogled na svetovni dan boja proti aidsu.
Zelo pomembno se mi zdi, da 1. decembra o aidsu in njegovi razširjenosti ozaveščamo tako mlade kot stare. Prav tako je ključnega pomena, da jih seznanimo o posledicah okužbe in načinu prenašanja ter s tem morda zavarujemo pred smrtonosno boleznijo 21. stoletja, koga celo rešimo. Včasih se mi zdi, da nekateri niti ne vedo, da je 1. december posvečen boju proti aidsu, zato
je dobro, da člani Dijaške sekcije Kluba študentov občine Celje z deljenjem pentljic, kondomov in zloženk vsako leto opozarjamo na to.
ANJA HROVATIČ, 4. h I. gimnazija v Celju
Aids je bolezen, o kateri smo mladostniki premalo ozaveščeni in nam še vedno predstavlja tabu temo. Čeprav je 1. december dan boja proti aidsu, menim, da je ostale dni v letu o tem premalo govora. Sama problem vidim predvsem v današnji družbi, v kateri sta temi o spolnosti in spolnih boleznih v vsakdanjem pogovoru le redkokdaj omenjeni. Svetovni dan boja proti aid-su s sabo prinaša sporočilo upanja, rdeče pentljice pa so simboli, s katerimi obolelim izkazujemo podporo.
MAŠA PETAN, 3. e Gimnazija Celje - Center
Mladi glede na svoj življenjski slog lahko obolimo, zato se mi zdi zelo primerno in pomembno, da o tej bolezni ozaveščamo svoje kolege in seveda ostale občane. Tudi če s tem ne preprečimo novih okužb, vsaj podpiramo obolele in jim s tem izkažemo spoštovanje namesto obsojanja. Moramo se zavedati, da aids obstaja v življenju mnogih, kar pomeni, da se lahko okužimo tudi mi. Glede na vsa ta dejstva se mi zdi primerno, da je v letu vsaj en dan, ko se tej problematiki posvetimo in poskušamo pripraviti ljudi do tega, da o njej razmislijo.
NINA PLANK, 4. h
I. gimnazija v Celju
Menim, da je ozaveščanje o virusu HIV zelo pomembno, saj se mladi velikokrat ne spomnimo, da se lahko zelo hitro okužimo. Res je, da o
virusu HIV in aidsu dandanes slišimo povsod veliko, vendar bi vi prepoznali prve simptome? Največja težava je, da jih marsikdo ne prepozna in niti ne pomisli, da je okužen. Žal okuženi ugo-
tovijo prisotnost virusa šele takrat, ko je že prepozno. Dobro je, da se vsaj enkrat na leto spomnimo, kaj ta bolezen povzroča in kako jo najlažje prepoznamo. Pomembno je, da občane
ozaveščamo o tem, da se je pri spolnih odnosih bolje primerno zaščititi, kot živeti s posledicami celo življenje. NINA LONČARIČ, 3. g Ekonomska šola Celje Foto: Tadej Perčič
Pohod na Šmohor
Naš športni dan je bil na lep jesenski dan. Listje je že odpadalo in pokazalo je vse svoje jesenske čare.
8. oktobra smo se s sošolci in vranskimi vrstniki odpravili na Šmohor. Pot je bila zanimiva in ne prezahtevna. Po ozki stezi smo srečevali pohodnike, živali in navdušeno opazovali rastline. V daljavi smo opazili kočo sredi jase ter se ustavili. Sledila je malica iz nahrbtnika. Za igranje in pogovor ni bilo veliko časa. Prav hitro je minilo in že smo se po isti poti odpravili proti domu.
Šmohor mi je ostal v lepem spominu, zato bom starše s pripovedovanjem navdušila, da se bomo naslednjič tja odpravili na družinski izlet.
NATALIJA JELEN, 5. c Podružnična OŠ Tabor
Predstavitev v Ljubljani
V	Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER) imamo dijaki že več let možnost sodelovati v projektu Ustvarjalnost za učenje, ki sta ga zasnovali Irena Sojč, profesorica angleščine in ruščine, in doktorica Tanja Jelenko, profesorica slovenščine. Cilj projekta je spodbujanje in usmerjanje razvoja sporazumevalnih zmožnosti dijakov predvsem v materinščini in v tujih jezikih.
V	vsakem šolskem letu si zastavimo raziskovalni problem s področja sporazumevanja v najširšem smislu besede, v ospredje pa postavljamo nove načine sporazumevanja in problematiko digitalnega branja, ki se v marsičem razlikuje od tradicionalnega, linearnega, a se temu v šolah še ne posveča dovolj pozornosti, čeprav smo v šolskih klopeh predstavniki digitalne generacije bralcev, ki svet - kakor so pokazale tuje raziskave - dojemamo drugače in bi zato ta problematika zaslužila več pozornosti.
Razmerju med digitalnim in linearnim branjem ter digitalnim bralcem je bila posvečena posebna pozornost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer so opazili delo naših mentoric, Tanje Jelenko in Irene Sojč, ter naše projektne skupine Ustvarjajmo v timu. V preteklih letih smo s svojimi nastopi, predvsem na simpozijih Bralnega društva Slovenije ob dnevu pismenosti, pokazali, da znamo odpirati prava raziskovalna vprašanja in da znamo svoje ugotovitve na izviren način predstaviti v dovršenih timskih govornih predstavitvah. Čeprav se je skupina Ustvarjajmo v timu v preteklosti že večkrat uspešno predstavila strokovni javnosti (med drugim tudi učiteljem jezikov na seminarjih za osnovnošolske in srednješolske učitelje ter na seminarju za ravnatelje celjskih osnovnih šol), je bil nastop na filozofski fakulteti za študente 5. letnika in njihove profesorje velik izziv. Za tokratni nastop, ki je sledil uvodnemu predavanju doktorice Tanje Jelenko, smo izbrali perečo temo o domačem branju in jo predstavili v luči posebnosti digitalnega bralca ter problematike spletnega jezika. Nastop je naletel na dober odziv pri študentih, naše delo in prizadevanja je še posebej pohvalila redna profesorica doktorica Boža Krakar Vogel, ki meni, da bi bilo treba s problematiko, o kateri smo govorili, seznaniti čim več učiteljev praktikov.
MIHA ŽOLEK, SŠKER
Naravoslovni tabor v Kranjski Gori
Vsako leto se v naši šoli 8. razredi odpravijo na naravoslovni tabor, kjer preživijo en teden ločeno od staršev. Letos smo odšli v Kranjsko Goro v dom Ko-sobrin.
Teden je bil zelo delaven oziroma poučen, vendar kljub temu prečudovit. Vsak dan smo imeli pred zajtrkom telovadbo, po njem dopoldanske dejavnosti in po
kosilu popoldanske ter po večerji večerne dejavnosti, ki so bile vsak dan drugačne in zanimive. Po prihodu v Kranjsko Goro se je takoj začela prva popoldanska dejavnost. To je bil orientacijski tek. V naslednjih dneh smo šli v muzej v Liznjekovo hišo in v naravni rezervat Zelenci, imeli veslanje na jezeru Jasna, lokostrelstvo, učenje nordijske hoje in veliko po-
uka v naravi. Zvečer smo poslušali predavanje o Kranjski Gori in predavanje o varnosti pri obiskovanju gora, imeli zabavni kviz fantje proti dekletom (seveda smo zmagala dekleta). Zadnji dan pa smo imeli predstavitveni večer, v katerem se je s točko predstavila vsaka soba, potem pa smo plesali, dokler nista učiteljici rekli, da moramo iti spat.
Teden se je iztekel in čas je bil, da se vrnemo domov. Hvaležni smo osebju v domu Kosobrin, ki je za nas skrbelo cel teden, in učiteljicama Biljani Jošovc in Darji Pol-šak, ki sta bili tisti teden naši drugi mami.
KATJUŠA TRATAR in NINA TERŠEK, 8.b OŠ Primoža Trubarja Laško, PŠ Debro
ŽIVALSKI SVET
51
■	m\	m	I	V Vi
Imenitna pasja druščina
i
V Celju je bila dvodnevna mednarodna razstava
Bi i
Celjanki Uli Rozman so nekateri lastniki psov zaupali svoje ljubljenčke, da jih je strogi komisiji predstavila v najboljši luči.
Celjsko sejmišče je bilo zadnji dan novembra in prvi dan decembra ponovno prizorišče za srečanje, razstavo in tekmovanje psov z različnih koncev Slovenije in iz tujine. Dvodnevno dogajanje, na katerem so se predstavili predstavniki različnih pasem in se potegovali za naslove najlepših, je pripravil Klub 5, slovenski klub za špice in pratipske pse, ki ima sedež v Žabnici. To je bila letošnja zadnja velika razstava, naslednja bo februarja, in sicer jo bo v Celju pripravil isti organizator.
Vrvež v dvorani K je bil precejšen. Treba je bilo paziti pri hoji, da nisi po nesreči pohodil kakšnega kosmatinca, ki je malo počival in pri tem ni posebej izbiral mesta. Vmes so bile posodice za vodo in kletke ter zložljive mizice in stoli lastnikov, ki so želeli čim bolj udobno spremljati dogajanje med čakanjem, da pridejo na vrsto.
Na sredini je bila nekakšna arena, kjer so v krogu vodili pse, da so si jih lahko sodniki ogledali in izbrali najlepše. Slišati je bilo mogoče različne govorice in skoraj nič lajanja. Psi so namreč lepo vzgojeni in fini tako kot njihova imena. Kakšen Fifi ali Luksi! Imena zvenijo, kot da so njihovi imetniki iz modro-krvnih plemiških družin: Back a Roo to the Morning Valley, Abia Bibi Shomal Baa Alqom ali Bronco von Belič House ... Zagotovo je tudi njihova cena temu primerna.
Pri ocenjevanju vzrejnih skupin je tretje mesto zasedla psarna Grofje Celjski iz Zagrada pri Celju s hova-warti.
V dveh dneh so bili tako v Celju trije različni izbori: 18. CACIB Celje in 19. CACIB Winter Winner (zimski zmagovalec) ter specialna CAC-razstava
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
Kraški ovčar je mednarodno priznana domača pasma, ki je slovela že pred stoletji, danes pa je teh lepih primerkov vse manj. Pri nas jih živi okrog 800, nekaj pa jih je v tujini. Prvo mesto med vzrejnimi skupinami je v Celju zasedla psarna Srednjedravska iz Marjete na Dravskem polju, kjer poudarjajo, da so to psi, ki so samostojni in pogumni, a tudi preudarni in zanesljivi, potrebujejo pa pravilno in pravočasno vzgojo.
za polarne pse. Na prizorišču
se je zvrstilo več kot 500 psov	Za najlepšo na 18. razstavi CACIB so razglasili psico pasme shiba inu z Japonske, drugi
145 pasem, od teh je na spe-	je bil ameriški koker španjel Petje Plauštajner iz Ljubljane. Najlepši v tekmovanju za zim-
cialni razstavi za polarne pse	skega zmagovalca je bil nemški pritlikavi špic iz Rusije, med polarnimi psi pa samojed
sodelovalo 66 psov 19 pasem.	Martine Kavčič iz Kluba 5.
Tale pasja lepotica je weimarska ptičarka z imenom Festa izpod Kuma, njena lastnika pa sta Renata in Borut Lončar z Lepe Njive pri Mozirju. Triletna psička, ki bo imela prvič mladiče, je bila tokat šele drugič na razstavi in očitno je ni nič motilo. Prej nasprotno, saj je zelo radovedna in ima rada, da se okrog nje dogaja kaj zanimivega.
CAC SLO: naslov lahko podeli sodnik prvouvrščenemu psu z ocenami odlično I. CA-CIB: za ta naslov se potegujejo psi, ki so prej prejeli naziv CAC SLO. Sodnik lahko podeli ta naslov najlepšemu psu ali psici po seznamu Mednarodne kinološke zveze.
Nekatere pasme so bile precej neobičajne in jih na ulici redko vidimo, zato so lahko tovrstne prireditve paša za oči. Lastniki so svoje ljubljenčke pripeljali ne samo iz Slovenije - teh je bilo sicer največ - temveč tudi iz sosednjih dežel, širše Evrope in celo z Japonske. Tudi sodniki so bili iz različnih držav. Večino naslovov pa so osvojili tuji razstavljavci.
TC
Foto: GrupA
Petek, 13. december 10.00 - 19.00 SREDIŠČE MESTA ODPRTJE BOŽIČNO-NOVOLETNEGA SEJMA
Sejem bo odprt do 31. 12. 2013. I
17.00 KREKOV TRG
VELIKO ODPRTJE PRAVLJIČNE DEŽELE
Pravljična dežela odpre svoja vrata s pravljičnimi vilami in pravljičnimi junaki. Gostja: Sanja Poljšak Pesan in Sanjini škrati
20.00 KREKOV TRG
BREZPLAČNI KONCERTI NA PROSTEM:
OKTET 9 /AFTER PARTY VBranibor Clubu Celje.
Sreda, 18. december, 20.00 Krekov trg BREZPLAČNI KONCERTI NA PROSTEM:
ČUDEŽNA POLJA / AFTER PARTY V Branibor Clubu Celje.
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info
■Ho programu: www.celeia.info FB V Celju smo face
pravUiaw-CELJE 2013
c
Organizator Pravljici


Ekskluzivni pokrovitelj
Pjmms umu
J Katfansko./nfo
Zvezda G. Novljan
Pravljično Celje pod pi
M
Pravljično Celje 2013
Organizator Osrednjega
programa in sejmov	zmdo ceuia Celje
Pokrovitelj Miklavževega obdarovan Pohoda z baklami na Stari grad Celje
V Pravlj
52
NA KOLESIH
Pod kolesi avtomobilov konča največ srnjadi.
Pozor, živali na cesti!
Nesreče z udeležbo živali so izjemno nevarne - Zlato pravilo je predvidevanje
Edi Baumkirher: »Problem pri divjadi, sploh pri srnjadi, je, da prečka vozišče z zelo veliko hitrostjo. Lahko tudi miruje ob robu vozišča in nato nenadoma steče čez cesto tik pred vozilom.«
Človek je s cestami pre-predel življenjski prostor živali, ki se selijo v času parjenja, iskanja hrane ali spremembe bivališča. Številne na žalost končajo pod kolesi avtomobilov, poleg zvite pločevine pa lahko trk z njimi pripelje tudi do hudih poškodb voznika in sopotnikov. Zato je zelo pomembno, da med vožnjo takšne ovire predvidevamo, saj lahko nanje naletimo kjerkoli, tudi v bližini mest in celo na avtocesti.
V Sloveniji se na leto zgodi približno 7 tisoč nesreč z udeležbo živali, najpogosteje je v nesrečah udeležena srnjad. Na območju Policijske uprave Celje dnevno zabeležijo vsaj dve ali tri takšne nesreče, število pa se lahko povzpne tudi do šest ali več.
Inšpektor v sektorju uniformirane policije Edi Ba-umkirher poudarja, da so prometne nesreče z udeležbo živali izjemno nevarne, zato mora voznik s previdno vožnjo če se le da skrbeti, da se jim izogne. Voziti mora nenapadalno in pričakovati tovrstne ovire. Promet mora pozorno spremljati na čim daljši razdalji in predvidevati možne nevarnosti. Še posebej mora hitrost in način vožnje prilagoditi, ko vozi mimo travnikov, gozdov, kmetijskih zemljišč ali nepreglednih mest.
Kaj lahko storimo?
Živalim se bomo po besedah Baumkirherja lažje izognili, če bomo pred vožnjo očistili stekla in poskrbeli za nemoteno zračenje vozi-
VARNA VOŽNJA UUBECNA
Tečaj CPP: 16. december ob 15. uri Varna vožnja za voznike začetnike: 14., 15., 18. in 21. december Varna vožnja za izbris točk, ponovno pridobitev ! in odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenj 19. december
Zaradi višjih hitrosti je še bistveno bolj nevarno, če v žival trčimo na avtocesti. Kot je dejal Edi Baumkirher, je slednja sicer zaščitena z dvometrsko žičnato zaščitno ograjo, vendar jo živali lahko preskočijo ali na avtocesto zaidejo na uvozih oziroma izvozih. Na avtocesti lahko vozniki naletijo tudi na domače živali, ki uidejo iz vozila, ali na živali, ki zaradi neustreznega varovanja pobegnejo iz tovornjaka. V takšnih primerih naj vozniki pokličejo številki 112 ali 113.
www.zsam-celje.si • 031618 926
CENTER
VARNE
VOŽNJE
iZSANl
L Celje".
la, da se okna ne bodo rosila ali ne bodo zaledenela. Kadar nam nasproti ne prihaja drugo vozilo, je priporočljivo uporabljali dolge luči, saj bomo tako živali opazili prej. To pomeni, da bomo lažje ukrepali in prilagodili hitrosti. Če žival opazimo na krajši razdalji in imamo za seboj vozila, obstaja ob nenadnem zaviranju nevarnost naleta. Zato je zelo pomembna dovolj velika varnostna razdalja. Ko opazimo divjad, bomo ostale udeležence nanjo lažje opozorili, če bomo vklopili vse štiri smernike.
Previdno pri izogibanju
Ko voznik opazi žival, se najpogosteje ustraši, kar podaljša njegov reakcijski čas. V vozlih, ki imajo mehanizme ABS ali sistem za večjo stabilnost, sta zaviranje ali izogibanje živalim bolj varna, pojasnjuje Baumkirher. Če naše vozilo nima takšnega sistema, obstaja več možnosti, da ob izogibanju živalim zapeljemo na nasprotni smerni pas, s čimer lahko pride do prometnih nesreč s čelnim trčenjem ali s prevračanjem vozil. »To lahko privede do hudih poškodb vozil, možne pa so še poškodbe voznikov in potnikov. Še posebej ogroženi so vozniki enoslednih vozil, kot so motoristi in kolesarji.«
Tudi tam, kjer ni znaka
Na poteh, kjer živali stalno prehajajo ceste, in na odsekih, kjer so nesreče še posebej pogoste, so postavljeni prometni znaki divjad na cesti. Za udeleženca to pomeni, da mora biti tam še bolj pozoren na možnost divjadi.
Skrb za povožene živali
Živali, udeležene v prometni nesreči, se ne smemo dotikati, saj nas lahko ta zaradi strahu in bolečine poškoduje. Če pobegne, moramo obvestiti lovsko družino, da ranjeno žival izsledi in tako prepreči njeno trpljenje in umiranje na obroke. Kadar lovci ocenijo, da živali ne morejo pomagati, se odločijo za odstrel. Če žival pogine na kraju nesreče, moramo obvestiti veterinarskega higienika, nikakor pa je ne smemo sami prestavljati ali odpeljati.
Čigava je odgovornost?
Tajnik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje Zdravko Mastnak je povedal, da je lovska družina upravljavca ceste dolžna opozoriti na stalne prehode divjadi, ta pa je dolžan postaviti ustrezen prometni znak. Kot določa 54. člen Zakona o divjadi in lovstvu, za vso škodo, ki jo povzroči trk divjadi in premikajočega se vozila, odgovarja voznik vozila, če ni vozil v skladu s predpisi. Upravljavec lovišča odgovarja, če je škoda nastala zaradi njegovih dejanj. Kadar pa sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo, odgovarja upravljavec za škodo na divjadi, voznik pa za škodo na vozilu. Lovska družina je po besedah Mastnaka objektivno odgovorna samo v primeru, če se trk z divjadjo zgodi v času izvajanja njene aktivnosti - če izvaja skupni lov in lovski psi preženejo divjad na cesto, kjer pride do trka. Mastnak je še dodal, da imajo lovske družine ponavadi za takšne primere zavarovano odgovornost.
Največ povoženih živali beležijo lovci spomladi, in sicer marca in aprila, ko so večji premiki srnjadi, saj ta išče svoj teritorij. Poleti je vzrok za premike živali prsk, ko srnjaki gonijo srne. Pozimi pa divjad ob ceste privabi sol, s katero so posipane ceste, ko se ta začne taliti. Največja možnost, da na cesti naletimo na divjad, je čas prehoda med nočjo in dnevom ter dnevom in nočjo.
Vendar se je, kot pravi Baumkirher, pomembno zavedati, da lahko divjad pričakujemo kjerkoli. Tudi bližje naseljenim območjem, hišam, celo na odsekih v mestih.
Sogovornik je še dejal, da so za odganjanje živali iz najbolj problematičnih odsekov na voljo različni tehnični ukrepi. Na stalnih poteh, kjer se živali gibajo najpogosteje, je učinkovit,
a zelo drag ukrep poseben prehod za živali. Baumkir-her je pojasnil, da je gradnja takšnih prehodov zakonsko določena pri gradnji novih cestnih odsekov, medtem ko živali na že zgrajeni infrastrukturi odganjajo od-sevniki, električni pastirji in različni zvočni signali.
TINA VENGUST Foto: arhiv NT (GrupA, SHERPA)
Če pride do trka z živaljo, mora voznik ravnati tako kot pri drugih prometnih nesrečah. Vozilo mora zapustiti v času, ko ni možnosti naleta drugih vozil, kraj prometne nesreče pa zavarovati, ko ne ogroža lastne varnosti ali varnosti ostalih udeležencev v prometu. Čim prej je dobro obvestiti policijo ali gasilce na telefonski številki 113 ali 112, od koder se začne obveščanje vseh pristojnih služb.
NAGRADNA KRIŽANKA
53
POMOČ: APLOMB-gotovost, zaupanje vase, EJDETKINJA-ženska z ejdetično sposobnostjo, ELABORAT-natančen pisni izdelek, KALE-kraj blizu Žalca, KANAFAS-bombažna tkanina, PRISAD-prirast, RALKA-ratka, SNAJPER-ostrostrelec, STUD-gnus
Nagradni razpis
1.	nagrada: set kuhinjskih nožev
2.	nagrada: Gerber naglavna svetilka
3.	nagrada: klasične škarje 21 cm
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do petka, 20. decembra.
®
Zimska akcija!
Vse do 23. februarja 2014 boste kupci goriva na MOL bencinskih servisih po vsej Sloveniji deležni posebnih ugodnosti pri nakupu izdelkov priznanih blagovnih znamk Fiskars in Gerber. Izkoristite jih lahko tudi za ugoden nakup novoletnih daril, med katerimi so tudi privlačni, uporabni in inova-tivni izdelki za dom. Kuhinjski noži Fiskars bodo zagotovo postali zanesljivi partnerji v vaši kuhinji, saj
so poznani po svoji uporabnosti, zanesljivosti in vrhunskih rezalnih lastnostih.
Kuhinjski noži Fiskars -zanesljivi partnerji v kuhinji
Linija nožev Functional Form je pravi odgovor na vaše potrebe v kuhinji. Udobje pri rezanju zagotavljajo ergonomsko oblikovani ročaji, za varen in trden oprijem
pa skrbita poseben Softouch® material in zapora za prste. Rezila so izdelana iz visokokakovostne-ga japonskega nerjavečega jekla. Ti noži, ki jih uporabljamo v zahodnjaški in vzhodnjaški kuhinji, so dobili tudi prestižno oblikovalsko nagrado Red Dot. Obiščite najbližji MOL bencinski servis in si oglejte še druge Fiskars izdelke v akciji! Več na www.mol.si
Promocijsko besedilo
1	2		3		4		5		6		7		8		9		10
11	12		13		14		15		16		17		18		19		20
21	22		23		24		25		26		27		28		29		30
31	32		33		34		35		36		37		38		39		40
		41		42		43		44		45		46		47			
KUPON
Ime in priimek: Naslov:_
54
RAZVEDRILO
NA SVOJ RAČUN
Nerodne kratice
Radijska urednica Bojana Avguštinčič ima v glavi res veliko stvari, pa je kratice malo pomešala, ko je spraševala o okoljskih problemih: »Kaj je zdaj s temi tvojimi mp3 delci?« Hotela je prispevek o PM10 delcih ...
MODROSTI
Pokrij se samo toliko, kolikor si dolg. (slovenski pregovor)
ANEKDOTE
Ameriški državnik in general Dwight Eisenhower (1890-1969) je nekoč takole opredelil vojno: »To je obdobje, ko se medsebojno ubijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in to po ukazu tistih, ki se med seboj dobro poznajo, a se vendarle ne ubijajo.«
Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika, v kateri objavljamo fotografije po izboru naših fotoreporterjev Eda Einspielerja in Andraža Purga. Pravilen odgovor se glasi: Foto tedna. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Majda Mirkovič, Prekorje 73, Škofja vas.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Prejšnji teden smo drugi snopič časopisa v celoti na menili pazničnim temam. Kako smo ga poimenovali?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 17. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Nategnjeni investitorji
»Zakaj v Slovenijo ni več normalnih investitorjev iz Nemčije, Avstrije in drugih evropskih držav? Ker vedo, da jih bomo nategnili. Tako kot smo nategnili vse, ki so hoteli poslovati pri nas,« je na nedavnem predavanju Celjanom o tem, ali Rusi prihajajo v slovensko gospodarstvo, pojasnil ekonomist Rado Pezdir.
Šalo nam je poslala Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Raje bi kužka
Ati in sinček ob poti vidita psa na psici in sinček vpraša: »Ati, kaj pa dela pes na psic?«
»Malega kužka delata,« reče oče.
Drugi dan preseneti sinko očeta in mamo v spalnici. Mama leži na hrbtu, oče pa na njej. Sinko vpraša: »Oči, kaj pa delata?«
Oče se hitro znajde in reče: »Dojenčka delava, sinko, dojenčka zate.«
Sinek proseče reče: »Ati, prosim obrni mamico, jaz bi raje imel kužka.«
1		6	8					5
			5			4		9
			1	7				
5	3							
						9	2	8
				9	1			
8	2							6
	9					5	3	
			7	5	6			
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Strokovni pristop
V knjižnici je fant vprašal dekle: »Ali smem prisesti?«
Dekle je odgovorilo osorno in glasno: »Ne, nočem preživeti noči s teboj!«
Vsi prisotni v knjižnici so se ozrli v fanta, ki mu je postalo zelo nerodno .
Čez nekaj časa je dekle prišlo do fanta in mu potihoma reklo: »Študirala sem psihologijo in vem, kaj človek misli. Predvidevam, da ste se počutili neugodno?«
Fant je na glas rekel: »500 evrov za eno noč? To pa je predrago!«
Tokrat so vsi prezirljivo pogledovali proti dekletu. Fant pa je dekletu na uho zašepetal: »Jaz sem študiral pravo in vem, kako ljudi zafrkniti!«
Pomota
Žensko med spanjem zbudi hrup. Zbudi moškega poleg sebe in reče: »Hitro zbeži, moj mož se je vrnil!«
Moški pograbi vse cunje in skoči čez okno. Čez nekaj časa se pojavi na oknu in kriči: »Nesramnica, pa saj sem jaz tvoj mož! Kaj me strašiš?«
Slepič
Sredi noči zvoni telefon pri zdravniku: »Tukaj Novak, pridite hitro, mislim, da ima moja žena vnetje slepiča!«
»Vrnite se v posteljo,« odgovori zdravnik, »vaši ženi sem izrezal slepič že pred štirimi leti in še nikoli nisem slišal, da bi imel kdo dva slepiča.«
»Pa ste morda že kdaj slišali, da bi imel kdo drugo ženo?«
Šteje
Zakonca sedita na kavču. Nenadoma mož reče ženi: »Kolikokrat si me prevarala?«
Tišina.
»No, povej!«
Tišina.
»Pa povej že, kolikokrat si me prevarala!«
»Pa kaj se dereš, medtem ko štejem!?«
Prvi, drugi in tretji
Pogovor z novopečenimi starši je vedno isti. Mama in oče mislita, da sta ustvarila najlepše bitje, kar se jih je kdaj rodilo. Nihče od njiju ne vidi, da je otrok precej čudne barve, da ima malo čudno obliko glave in da je cel zmečkan. Nak. Njun otrok je nekaj najlepšega pod soncem. In prav je tako. Ampak dejstvo je, da z vsakim naslednjim ob rojstvu vidiš malo bolj realno. Ne pravim, da se ti tretji zdi že grd, ampak ne rečeš: »Tale je pa res cukrček!« Bolj verjetno rečeš: »Dragi, tale ima pa čisto tvoj nos.«
Dejstvo je tudi, da starši delajo razlike pri vzgajanju otrok. Prvi pokasira vse najboljše. Pri prvem otroku se starši držijo kot pijanec plota vsega, kar so prebrali. Kaj lahko je, česa absolutno ne sme početi, starši kot sokol pazijo na vsak njegov korak. Mali revež zelo hitro shodi, ker je vestna mati zagotovo z njim hodila k telovadbi in različnim razgibavanjem, spregovori, še preden sploh dobro zna jokati. Tudi če tega vsega v resnici ne zna, ga bodo starši hvalili na vse prete-ge: »Naš fant je pa že pri pol leta hodil!« Pa drva je nosil iz kleti, a ne? Dejstvo, da tisti, ki imajo malo stika z otroki, vedo, da starši lažejo, staršev ne prepriča, da bi nehali lagati o otrokovih sposobnostih.
Potem pride drugi. Ta se že od rojstva zaveda, da se je za pozornost treba potruditi. Ponavadi je manj zahteven, ker so tudi starši bolj samozavestni in vedo, da če je prvi preživel njuno nego, bo verjetno tudi drugi. Rokenrol se začne, ko tudi drugi shodi. To se sicer zgodi kasneje kot pri prvem, ker pač z njim mama ni hodila k telovadbi. Mama si najprej reče, da bo z njim vaje doma delala, ker se jih še spominja. Potem pa tako ali tako ni časa. Starši imajo ob tem sicer malo slabe vesti in to kompenzirajo z lažjimi izmišljijami: »Prvi je zelo hitro shodil, drugi
REŠITEV SUDOKU 78
4	3	6	5	8	1	7	2	9
1	2	8	7	4	9	5	3	6
7	9	5	2	6	3	8	4	1
8	5	4	6	1	2	9	7	3
2	7	9	8	3	4	1	6	5
6	1	3	9	7	5	4	8	2
9	4	2	3	5	8	6	1	7
5	6	1	4	2	7	3	9	8
3	8	7	1	9	6	2	5	4
je pa cele stavke pri enem letu govoril!« In bral knjige starejšemu...
Nakar se rodi tretji čudež. Samorastnik. Takrat ima prvi že skoraj pubertetniške težave, drugega meče trma, tretji pa čaka, da starša opravita s prvima dvema. In v tem času raziskuje. Ni obremenjen s podatki o tem, kaj je »ajs« in kaj je »strogi ajs«. Preprosto poskusi. Gleda ga tako ali tako zelo malo oči. In ker starši pri tretjem že nehajo lagati, mi lahko verjamete naslednjo zgodbo.
Oni dan sem morala še nekaj narediti za službo. Pokonci, bila je šest zjutraj, sva bila samo midva s tretjim, 15-mesečnikom. Medtem ko so prsti hiteli po tipkovnici, je sprva preveril notranjost vseh kuhinjskih predalov, ustvarjal glasbo s pokrovkami in mi skuhal imaginaren zajtrk. Nakar je utihnilo. Čisti užitek je delati v tišini. Šele potem mi je zarezalo, da mora biti nekaj narobe, če je človeček tiho. Tretji je v tem času po tleh zlil pol litra olja, z njim izdatno nahranil kuhinjska lesena tla, a tudi svojo pižamo in copate. Z rokicami je mazal po fino mastnih tleh in ko sem ga opazila, se je dodobra namazal še po obrazu in glavi. Pa sva svoji jutranji rutini dodala še kopanje. In je spet užival. Jaz malo manj.
Imam malo slabo vest, ko se spomnim za nazaj, koliko sem prvima dvema za take stvari težila. Tretji jo v bistvu precej dobro odnese. Ker sem navajena, da otroci delajo packarije. In si ne la-žem, da je naš tretji umski mogotec. Mogoče še kdaj bo, ampak zaenkrat ne govorimo o Einsteinu.
Modra ženska mi je pred časom rekla: »Ko dobiš otroke, si že kriv!« Vedno narediš nekaj narobe. In vsakih nekaj let, ko pride nov vzgojni guru, pove drugo zgodbo, zaradi katere si spet v depri, ker veš, da si ga »posral« pred leti. A ni vrnitve. Lahko se še naprej trudim in preberem vse živo, se z možem prepiram, ali je boljši Juul ali Žorž, in se ponoči sekiram, da jim bom dala preveč »štofa« za psihoterapijo. Lahko pa začnem končno uživati s svojimi tremi škrati. Ki so najbolj pametni, najboljši in najlepši. Pa čeprav ima eden krive zobe, drugi vrtince po celi glavi in tretji atov nos. In nič ne lažem.
MATI
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Križam Ke
a
ugamKe
lastnik hotela
okrasna uniformi
nedejavnost
slovenska režiserka vogelnik
evropska otoška država
ameriški novinar edgar
mehiška zvezna država
slovenska
pevka vrčkovnik
15
saturnov satelit
majhen prostori vnuk vstano- am.umet. vanju drsalka _(michelle)
ameriška igralka thurman
francosko pacifiško otočje
udeleženec alke
učni center
najmanjša enota jezikovnega sporočila 3
levi pritok iške
nesposobnež (ekspr.)
maša po du-hovnikdvem posvečenju
duševna
Rfll F7FN
vplivna odločitev
ribja jajčeca
določena koučina denarja
nasilna tatvina
ameriški igralec (jack)
stareiši
del kenozoika
Številka (star.)
telovadno orodje
sl. raduski voditelj (andrej)
17
indu.teh. meditacue
odrsko glasbeno delo
pritok irt1ša
švedska igralju (britt)
2
zgodov. teksaška utrdba
istrsko letovišče
moskovski patriarh
kraj nad vipavo
duhovščina strast, nepremagljiva sla
slovenska igralju rina
zasledovanje divjadi tišina (ekspr.)
življenjska tekočina 12. grška črka
18
kraj na sardinui
oris, očrt damjan ošlaj
vojska nekdanje
sfrj opica iz južne azije
9
državav zahodni afriki
andrej černe podtalna delovaum
omersa nikolaj
sl slikar (rihard)
slovenski novinar (mitja)
majhna osa
itauianska novinarka faliaci
plantaža
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve v kozmetičnem Studiu Be-tnavčica
2.	nagrada: bon za storitve v Gostilni Gušt v Veliki Pirešici
3.	nagrada: bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 17. decembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 53
Vodoravno: ENICA, LASO, GRACE, MAGELLANOV PRELIV, OG, ZOIS, ČIR, SONG, CODA, SUBARU, NACE, IVAN, TLO, ALBI, IN, JOHN MAJOR, EOCEN, ARLES, AMEN, JASNA, BETI, TAB, AND, ŠOTA, LAKOTNIK, AD, VIC, NOTA-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Ona: Poiskal vas bo prijatelj in vam predlagal povsem konkreten poslovni načrt, ki vam sicer od začetka ne bo povsem všeč, vendar se boste po temeljitem pogovoru vendarle odločili za sodelovanje. Ste na začetku nečesa velikega.
On: Partnerka bo v veliki meri vplivala na vaše poslovno življenje, vendar vam bo s tem hotela le pomagati. Na koncu se boste hoteli o celotni zadevi odkrito pogovoriti in razčistiti vajini vlogi.
Ona: Nikar ne razmišljajte predolgo, saj vas lahko nekdo prehiti. Le pomislite, kakšna škoda bi bila, če bi izpustili takšno priložnost, zato ne omahujte, temveč zgrabite ponujeno možnost in jo dobro izkoristite.
On: Vaši interesi se bodo križali z interesi sodelavke, ki bo ravno zaradi takšnega razpleta pokazala zanimanje za vas. Izkoristite ponujeno romanco in videli boste, da vam bo prav prijetno pri srcu.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Res je, da ste zagrešili napako, vendar ste rojeni pod srečno zvezdo, zato se vam ta spodrsljaj ne bo kdo ve kako maščeval. Toda začnite se zavedati, da vam bodo nakopičene napake počasi zrasle čez glavo.
On: Skrita želja se vam bo končno izpolnila, vendar tega raje ne obešajte na veliki zvon, ampak vse zadržite zase. Lahko bi zašli v težave, saj človeška zavist ne pozna meja. Zapomnite si to.
ras
Ona: Veliki met se vam je popolnoma posrečil, zato zdaj počivajte. Če boste prehitro nadaljevali, boste lahko izgubili tudi to, kar ste dobili. Zato nikar ne pretiravajte in pustite stvarem, naj gredo svojo pot.
On: Vse bo odvisno od vas in vašega pravočasnega odziva na nastalo situacijo. Najprej boste poskušali zadevo rešiti sami, kasneje pa boste vendarle pametno poiskali pomoč prijatelja, ki se na te zadeve spozna bolje od vas.
DVOJČKA ■ STRELEC ^
Ona: Nekdo v vaši okolici bo nekoliko preveč radoveden, vendar bo za to imel tudi precej tehten razlog. Poskusite skleniti neke vrste kompromis, saj bo tako bolje za oba. Prepiru se raje na daleč izognite.
On: Zaupali se boste človeku,, ki vam je nekoč že pomagal. Vendar so se časi od takrat temeljito spremenili, zato bo takšen tudi njegov odziv. Morali se boste odločiti ali odnehati za vedno.
Ona: Pripravite se na spremembe, ki bodo prinesle zanimive trenutke, predvsem pa bodo pregnale dolgčas. S prijatelji se boste odpravili na krajše potepanje po okolici in kaj hitro spoznali cel kup novih obrazov.
On: Povsem zaradi sreče se boste izmazali iz zelo neprijetne situacije, vendar ne bi bilo slabo, če bi se takšnim situacijam v prihodnje izognili. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar je to, kar počnete, pretiravanje.
Ona: Srečali boste nekoga, ki ga že dlje skrivaj opazujete. Kar pogumno - tudi v njegovih mislih se pletejo podobna vprašanja kot pri vas. Le zakaj bi izpustili iz rok tako prijetno avanturo, ki lahko postane tudi kaj več?
On: Še vedno obstaja možnost za uspeh. Partnerka je začela počasi zgubljati potrpljenje, zato ji posvetite malo več pozornosti, drugače se boste zapletli v nepomembne prepire, ki prav nikomur ne bodo koristili.
KOZOROG
Ona: Izpolnilo se vam bo veliko pričakovanje. Toda nenadoma se boste zavedli, da tudi to ni tisto, kar ste iskali. Tako se boste ponovno zagre-bli v delo in poskušali najti še boljšo rešitev. Premislite malo o takšnem ravnanju...
On: Še vedno si niste uspeli razjasniti, kako vam je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne raz-burjajtezaradi nastale situacije, ampak jo raje dobro izkoristite. Obetajo se vam težave s partnerko.
RIAT, USMILI, PU, SN, AA, CMOK, APARTHEID, REALKA, DAVORIN, LIAM, JAN, ANALI, ADAM, ABEL, MIRA, OSEKA, NATIS, LK, DUR, BAMBUS, PT, JAMARICA, TERASA, ERG, ASIR, LAMAS.
Geslo: Otroci se veselijo daril.
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za storitve v kozmetičnem Studiu Be-tnavčica, prejme: Sanja Gačnik, Ul. frankolovskih žrtev 30, Celje.
2.	nagrado, bon za otroško solno terapijo v Salteri, prejme: Pavlica Starlekar, Jelce 24a, Gorica pri Slivnici.
3.	nagrado, bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju, prejme: Jožica Jeram, Latkova vas 235, Prebold.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Nekdo vas posluša veliko bolje kot vi njega, čeprav mu nenehno očitate, da ni dovolj pozoren. Bodite malo bolj samokritični in videli boste, da se bo vse skupaj obrnilo bolje, kot pričakujete.
On: Prijateljski nasvet vas bo rešil pred katastrofo na čustvenem področju. Prijatelju izkažite hvaležnost, sami pa raje dvakrat premislite, preden ukrepate, da ne boste ponavljali podobnih napak.
DEVICA
Ona: Zaradi nediscipline in prenagljenosti boste še kaznovani. Vprašanje pa je, ali se boste iz tega tudi kaj naučili. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhnete in pošteno premislite o svojih preteklih dejanjih.
On: Neke visoke cilje boste lahko povsem z lahkoto uresničili, le dober načrt boste morali imeti. Tega bo prispevala vaša partnerka, zato jo vsekakor poslušajte in sodelujte. Koristi ne bodo samo finančne, ampak tudi v ljubezni.
VODNAR
Ona: Sprejeli boste ponujeno pomoč na poslovnem področju, kar vam bo v veliki meri olajšalo odločitve. Spoznali boste, da sami ne morete opraviti vsega, saj vam zadnje čase že pošteno zmanjkuje časa.
On: Razočaral vas bo nekdo, ki ste mu še pred kratkim skoraj slepo zaupali. To vas lahko še drago stane, zato bi bilo dobro, če bi si čim bolje zavarovali hrbet. Razmislite o morebitnem oddihu v naravi.
Ona: Ponovno boste začeli dvomiti vase. Spraševali se boste, ali je bila rešitev resnično tako pametna, kot je kazalo v začetku, ali se vam je to samo dozdevalo. Šele partnerjeva pohvala vam bo vrnila samo-zaupanje.
On: Ves čas boste vztrajno iskali rešitev, da bi se izkopali iz trenutne situacije, vendar vam bo šele pomoč prijatelja odprla prave alternative. Nikar ne zavračajte njegove pomoči, saj vam želi samo dobro.
4
14
5
6
13
11
20
8
7
21
10
19
22
12
56
RUMENA STRAN
Novi tednik na šmarskem odru
Novi tednik je že od nekdaj povsod, kjer se kaj pomembnega dogaja. Ob odprtju kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah pred 35 leti je o pomembni pridobitvi poročal Drago Medved. Manjkal ni
niti pretekli petek, ko se je kulturni dom pokazal v novi podobi. Vlogo novinarskega poročanja o dogodku smo tokrat prevzeli njegovi nasledniki, Medved pa je ob pisalnem stroju obudil za-
pis iz časopisa iz leta 1978, pri čemer ne gre spregledati, da se je poročilo uvrstilo na naslovnico. Iz Londona pa je na odprtje obnovljenega kulturnega doma - posebej za to priložnost - priletela
Maja Slatinšek, ki se kljub obilici dela in glasbenega ustvarjanja na drugem koncu Evrope še kako rada vrača v svoj domači kraj.
AD
Foto: SHERPA
Maja Slatinšek je za nastop v Šmarju pripotovala iz Londona.
Župan Jože Čakš (desno) je od svojega brata Janka (levo), sicer zdravnika, prejel čestitke ob tako veliki naložbi. Na prireditve v dom bo, kot je obljubil, z veseljem še kdaj prišel tudi župan Rogatca Martin Mikolič.
Drago Medved ob prebiranju poročila iz Novega tednika
S- - v	■	■ « v
psi je še najmanj težav
Če ste se spraševali, kaj počne Aleksander Svetelšek, ki smo si ga na Celjskem zapomnili kot predsednika uprave Engrotuša, vam lahko odgovorimo, da se očitno najbolje počuti med živalmi. Pri drugih poslih se je namreč bolj slabo končalo ... Tako ni le v upravnem odboru Kinološke zveze Slovenije, ki jo vodi mag. Blaž Kavčič (desno), pač pa je tudi sodnik na mednarodnih pasjih tekmovanjih. Ujeli smo ga na zadnjem, ki je bilo v Celju.
NC, foto: GrupA
Decembrske priložnosti
S kopico kulturnih in zabavnih prireditev je praznični december tudi odlična priložnost za druženja in srečevanje ljudi, ki se drugače morda redkeje videvajo. Tako ne preseneča, da so (z leve) ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc, direktor ŠC Celje Igor Dosedla, ravnateljica gimnazije Lava Marija Gubenšek Vezočnik in v.d. ravnateljice Gimnazije Celje - Center Mateja Glušič Lenarčič takoj obstopili pred leti upokojenega dolgoletnega ravnatelja Glasbene šole Celje Vida Marcena. Veliko jim je imel povedati .
IS, foto: GrupA
V Celje se vračajo Toprovi skakalci
Slavko Krajnčan iz Šmartnega v Rožni dolini je nekdanji smučarski skakalec. S skakalnic se sicer še ni čisto poslovil, saj še vedno tekmuje med veterani, a vseeno je med nordijci bolj poznan kot sodnik in trener, od lanskega poletja pa tudi kot ustanovitelj Nordijskega skakalnega kluba Toper.
Čeprav za nordijske discipline v Celju zaenkrat ni pravih pogojev, v NSK Toper vendarle računajo, da se bodo časi izpred dobrih treh desetletij povrnili in bodo celjski mladeži spet nekoliko bližje. V družini Krajnčan so za zgled poskrbeli kar sami, v klubu sta aktivni tudi Slavkova soproga Anita in hči Tamara, 18-letni sin Urh pa je član mladinske nordijske reprezentance in se je kot kombinatorec lani tudi že preizkusil na svetovnem prvenstvu. Te dni ga zaposlujejo tekme alpskega pokala, zato ga ob predstavitvi kluba v soboto ni bilo zraven. Si je pa čas vzel Janez Debelak (desno), ki je v smučarskih skokih odmevne rezultate dosegal konec 80. in v začetku 90. let, zdaj pa deluje kot trener in od letošnje sezone pomaga tudi pri vzgoji mladih skakalcev NSK Toper.
IS, foto: GrupA
Toprovcem se je ob predstavitvi na Trgu celjskih knezov pridružila tudi Katja Tomažič (levo) s Celjske koče, saj se nordijci dogovarjajo, da bi že v letošnji sezoni na smučišču postavili tri manjše skakalnice za promocijo tega športa med mladimi.