SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
Letnik XIV.	Novo	mesto,	10.	marca	1977
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
VSEBINA
OBČINA RIBNICA:
84 Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ribnica
85. Odlok o zakloniščih
86. Sklep o razpisu referenduma za izvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste od gasilskega doma Sušje do hiše št. 33 (Alojza Lovšina)
87. Sklep o razpisu referenduma za izvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste za ceste Ribnica — Jurjeviča preko vasi Sajevec na cesto Jurjeviča — Ribnica
OBČINA KRŠKO:
88.	Odločba o ugotovitvi splošnega interesa rekonstrukcije regionalne ceste II/372 v Brestanici in gradnje novega mostu preko Save, kot priključek na magistralno cesto skozi Krško
Občina Ribnica
84.
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/1973) delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, sklenemo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ribnica
I.	Temeljna načela
1. člen
Delovni ljudje in občani neposredno in prek svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij, skupnosti in društev kot uporabniki zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter delavci v zdravstvenih organizacijah in v drugih, za opravljanje zdravstvene dejavnosti pooblaščenih organizacijah in društvih kot izvajalci zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združujemo v občinsko zdravstveno skupnost, da si v njej z uresničevanjem svobodne menjave dela ter z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotovimo neposredno zdravstveno varstvo in ob pogojih po zakonu še druge oblike socialne varnosti.
Občinska zdravstvena skupnost je pravna oseba. Ime skupnosti se glasi: „OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST"; njen sedež je: KRAJEVNA PISARNA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA RIBNICA.
Skupnost ima svoj pečat okrogle oblike z naslednjo vsebino: v krogu napis „Občinska zdravstvena skupnost", v sredini pa napis „Ribnica“.
2. člen
Z ustanovitvijo občinske zdravstvene skupnosti se uporabniki in izvajalci zaradi uresničevanja skupnih interesov in nalog, za zagotovitev enakih pravic in obveznosti iz enotnosti sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter za zagotovitev rizične sposobnosti in svobodne menjave dela na širšem območju hkrati
zavezujemo v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu na podlagi ustreznih samoupravnih sporazumov k združitvi naše občinske zdravstvene skupnosti z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalno zdravstveno skupnost in \ zdravstveno skupnost Slovenije.
3. člen
Občinska zdravstvena skupnost, ki jo ustanavljamo, se skladno s tem samoupravnim sporazumom povezuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na širšem gravitacijskem oziroma gospodarsko zaokroženem območju zavoljo uresničevanja in usklajevanja skupnih ali stičnih interesov ob oblikovanju ustreznih skupnih interesnih organov. Za to so odločilni pogoji in način, kot zahtevajo oblike siceršnjega medobčinskega sodelovanja in se natančneje opredelijo v statutu ali drugem splošnem aktu občinskih zdravstvenih skupnosti, ki se tako povezujejo.
4. člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov v okviru ožjih samoupravnih organizacij in skupnosti imamo delovni ljudje in občani v tej občinski zdravstveni skupnosti pravico, da se po teritorialnem in funkcionalnem principu organiziramo v enote, če je tako zagotovljeno uspešnejše uveljavljanje zdravstvenega varstva ter najbolj ustreza razvitosti zdravstvene dejavnosti v zadevnem delovnem okolju oziroma na takem območju. V taki enoti uresničujemo določene samoupravne pravice in interese v okvirih po tem samoupravnem sporazumu ob pogojih po statutu te občinske zdravstvene skupnosti in na način po samoupravnem sporazumu o združevanju in statutu zadevne organizacije združenega dela oziroma statutu samoupravne organizacije ali krajevne skupnosti skladno z nalogami in načinom dela. ki jih opredelita samoupravni akt o organiziranju enote in statut občinske zdravstvene skupnosti.
5. člen
Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, na podlagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela, zlasti:
— spremljamo v okviru regionalnega programa zdravstvenega varstva opredeljeni program zdravstvenega varstva za območje občine in v skladu s programom določamo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter dajemo predloge za programe zdravstvenega varstva za regijo in SR Slovenijo;
— združujemo sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in za njegov razvoj;
— skrbimo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva;
— določamo politiko razvoja zdravstvenega varstva;
— skrbimo za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev;
— sprejemamo program zdravstvenega varstva;
— obravnavamo programe in dejavnosti zdravstvenih organizacij ter sprejemamo oziroma predlagamo potrebne ukrepe;
— spremljamo in obravnavamo dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva in preskrbo z zdravili v občini;
— sklepamo samoupravne sporazume in družbene dogovore;
— na način po statutu občine soodločamo s pristojnimi zbori občinske skupščine o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva, o politiki razvoja iri pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o zadevnih načrtih in programih, o sistemu zdravstvenih dejavnosti, o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva ter o drugih vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine;
— obravnavamo problematiko iz pristojnosti regionalne zdravstvene skupnosti ter ji posredujemo svoja stališča in predloge;
— sodelujemo z zdravstvenimi skupnostmi na mestnem in drugih območjih zaradi obravnavanja zadev, enotnih za tako območje, kot tudi z drugimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi;
— uresničujemo druge skupne interese na področju zdravstva. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejema v soglasju s
skupščino občine odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v tej zdravstveni skupnosti, in so določene z zakonom o zdravstvenem varstvu ali z drugim zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine. Pred odločitvijo o soglasju delegati pristojnih zborov občinske skupščine in delegati skupščine občinske zdravstvene skupnosti po potrebi razpravljajo in usklajujejo stališča.
Usklajevanje razvojne politike in programov zdravstvenega varstva s cilji ekonomskega in družbenega razvoja občine oziroma republike, določenim v družbenih planih občine oziroma republike. se zagotavlja z družbenim dogovarjanjem.
Predlog programa zdravstvenega varstva za območje občine pripravi občinska zdravstvena skupnost v okviru regionalnega programa. Program zdravstvenega varstva je sprejet, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti enakopravno s pristojnima zboroma občinske skupščine.
6. člen
Delovni ljudje in občani, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih na širšem območju, potem ko se povežemo med seboj skladno z medobčinskim povezovanjem, sodelujemo v zadevnih okvirih' in skupnih organih zlasti v obravnavanju in, usklajevanju politike na področju zdravstvenega varstva in razvoja zdravstvenih dejavnosti. Pri tem spremljamo in spodbujamo še delo organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na zadevnem območju ter opredeljujemo in ocenjujemo predloge za uspešnejše poslovanje.
7. člen
Delovni ljudje in občani, združeni v enoti te občinske zdravstvene skupnosti, če jo ustanovimo:
— sodelujemo pri oblikovanju občinskega programa zdravstvenega varstva;
— v okviru občinske zdravstvene skupnosti uveljavljamo posebne potrebe po zdravstvenem varstvu;
— skrbimo za uresničevanje zdravstvenega varstva, zlasti preventivnega zdravstvenega varstva, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo;
— obravnavamo delo in problematiko zdravstvenih organizacij, v katerih delovni ljudje in občani uveljavljajo svoje pravice iz zdravstvenega varstva, ter predlagamo ustrezne ukrepe občinski zdravstveni skupnosti.
Naloge, kot so opredeljene v prvem odstavku tega člena* se ustrezno prilagodijo področju, za katerega je enota ustanovljena.
8. člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih znotraj te občinske zdravstvene skupnosti, kot tudi v oblikah njenega združevanja ali povezovanja in sodelovanja, urejamo s samoupravnimi sporazumi, s statutom in z drugimi samoupravnimi akti.
Delovni ljudje v društvih se lahko združijo v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti, če podpišejo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi.
Nadaljnje samoupravne sporazume ter statut in druge samoupravne akte te občinske zdravstvene skupnosti bomo dosledno usklajevali s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi.
9. člen
Delovni ljudje in občani v svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali društvih neposredno na način po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter po načelih, ki jih natančneje opredeli statut občinske zdravstvene skupnosti, oziroma na svojih zborih:
— volimo in odpokličemo člane delegacij v skupščino občinske zdravstvene skupnosti;
— odločamo o sklenitvi samoupravnih sporazumov glede obsega pravic do zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti ter s tem tudi o združevanju sredstev in deležu sredstev za zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti v skupni porabi;
— obravnavamo predloge za program zdravstvenega varstva v občini, regiji in republiki;
— obravnavamo poročila o izvajanju sprejetega programa zdravstvenega varstva ter o delu oziroma stanju in problemih občinske zdravstvene skupnosti.
10. člen
Delovni ljudje in občani kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva uresničujemo svoje pravice do samoupravnega odločanja v tej občinski zdravstveni skupnosti prek svojih delegacij in delegatov, ki jih volimo in odpokličemo oziroma delegiramo po načelih delegatskega sistema in so nam odgovorni.
Člani delegacij in delegati uporabnikov in izvajalcev so med seboj enakopravni.
11. člen
Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino te občinske zdravstvene skupnosti se oblikujejo na način po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti.. Sestava delegacije in število njenih članov se določita s statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti, ki oblikuje delegacijo in voli njene člane.
Število delegatskih mest v skupščini te občinske zdravstvene skupnosti določamo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. V statutu te občinske zdravstvene skupnosti pa opredelimo število delegatov, ki jih v njeno skupščino delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij.
12. člen
Delegacije, ki ne dobijo nobenega delegatskega mesta, se združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v skupščino te občinske zdravstvene skupnosti. ■
Če delovni ljudje in občani ustanovimo v tej občinski zdravstveni skupnosti enote za področje organizacij združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacij ali za območje krajevnih skupnosti, določimo merila za delegiranje delegatov v organe enote iz delegacij za to občinsko zdravstveno skupnost v statutu te občinske zdravstvene skupnosti oziroma s samoupravnim aktom o organizaciji enote.
13. člen
Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na zasedanje skupščine te občinske zdravstvene skupnosti oziroma sejo ustreznega zbora izmed sebe delegata ali določeno število delegatov glede na vprašanja, ki jih bo skupščina obravnavala. V medsebojnih razmerjih znotraj te občinske zdravstvene skupnosti se šteje za delegata član delegacije oziroma delegat konference delegacij, ki je že bil delegiran, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne pošlje drugega delegata.
Delegacija, katere član je izvoljen za stalno funkcijo v organu te občinske zdravstvene skupnosti, ima pravico pošiljati na zasedanja skupščine oziroma seje zbora drugega delegata. Vendar delegat, ki
STRAN 12 DOLENJSKI LIST - št. 10 (1441) - 10. marca’
je izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati v skupščini te skupnosti.
14. člen
Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, uredimo s statutom skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi ter o vrsti in obsegu pravic do zdravstvenega varstva oziroma s pogoji po zakonu glede drugih oblik socialne varnosti zlasti:
— pogoje in način oblikovanja, združevanja in razdruževanja ali povezovanja in sodelovanja občinske zdravstvene skupnosti in njenih enot;
— načela volitev in odpoklica ter razrešitve delegatov skupščine skupnosti;
— organizacijo občinske zdravstvene skupnosti, njene organe ter njihove naloge, pristojnosti in odgovornost;
— organizacijo, naloge in pristojnost samoupravne kontrole;
— pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva;
— natančnejše pogoje za pravice iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom, kot tudi njihov obseg;
— način in postopek za uveljavljanje pravic do zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom;
— organizacijo in način obveščanja članov te občinske zdravstvene skupnosti o njenem delu in delu strokovne službe, kot tudi način zagotovitve siceršnje javnosti dela skupnosti;
— način opravljanja strokovnih nalog skupnosti ter zadevne obveznosti strokovne službe;
— druge določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti občinske zdravstvene skupnosti in njenih članov ter o zadevnih pooblastilih.
II.	Organi občinske zdravstvene skupnosti
15. člen
Občinsko zdravstveno skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
V skupščini te občinske zdravstvene skupnosti je 20 delegatskih mest uporabnikov ter 10 delegatskih mest izvajalcev.
16. člen
Delegacije za	skupščino	občinske zdravstvene	skupnosti
oblikujejo: 1. uporabniki zdravstvenega varstva
a. delovni	ljudje v	temeljnih	in drugih organizacijah	združenega
dela ter	delovnih	skupnostih z območja občine,
b. delovni	ljudje in občani	v krajevnih oziroma drugih samo-
upravnih in poklicnih skupnostih ter društvih z območja občine: delovni ljudje, ki z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, opravljajo kmetijsko, obrtno in podobno dejavnost oziroma z zakonom določeno drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, kot tudi delovniljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno, odvetniško ali drugačno poklicno dejavnost, upokojenci in drugi občani.
2.	Izvajalci zdravstvenega varstva
a. delavci v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti in v drugih, za opravljanje zdravstvene dejavnosti pooblaščenih organizacijah in društvih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na območju občine,
b. delavci v organizacijah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost za širše območje v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti ter tako izvajajo zdravstveno varstvo tudi za uporabnike z območja občine.
17. člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirata na prvi seji po ustanovitvi oziroma po vsakokratnem izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in njegovega namestnika.
Zbora uporabnikov in izvajalcev enakopravno izvolita predsednika skupščine občinske zdravstvene skupnosti iz vrst delegatov. Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča eden izmed predsednikov zborov po vrstnem redu, ki ga določijo delegati ob konstituiranju. Če vrstni red ni opredeljen, se nadomestovanje opravi izmenoma.
Predsednik skupščine ter predsednika zborov in njuna namestnika se volijo za štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za isto dolžnost.
18. člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti odloča na sejah obeh zborov. O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za skupnost in so tako opredeljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, mora biti odločitev sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu.
Če odločitev o vprašanju iz prvega odstavka teg člena ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, se izvede usklajevalni postopek med zboroma. Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko občinska skupščina začasno uredi tako vprašanje. Začasna ureditev velja, dokler se ne doseže soglasje med zboroma, vendar največ eno leto.
Za odločitev zbora je vselej potrebno, da glasuje za sprejetje večina delegatov, ki ga sestavljajo. Za sklepčnost seje slehernega zbora je potrebna navzočnost več kot polovice delegatov, ki ga sestavljajo.
19. člen
Če ta občinska zdravstvena skupnost ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, in bi zaradi tega nastala občutna škoda, lahko občinska skupščina na predlog njenega izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje s svojo odločitvijo.
20. člen
S statutom skupnosti oziroma s poslovnikom skupščine se v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi te občinske zdravstvene skupnosti določi, o katerih zadevah odloča posamezni zbor delegatov samostojno.
Vsak zbor o zadevah iz lastne pristojnosti lahko organizira javno razpravo svojih delegatov v organizacijah oziroma delegacijah ali konferencah delegacij, ki sojih delegirale.
21. člen
Zbora uporabnikov in izvajalcev odločata enakopravno predvsem o:
1. sprejetju statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
2. programu zdravstvenega varstva v občini,
3. oblikovanju finančnega načrta, sprejetju zaključnega računa skupnosti in o letnem poročilu,
4. samoupravnih sporazumih glede programiranja zdravstvenega varstva in združevanja sredstev ter drugih razmerij.
5. opredelitvi elementov za vrednotenje zdravstvenih storitev v svobodni menjavi dela,
6. razmerjih s področja svobodne menjave dela v izvajanju zdravstvenega varstva,
7. sprejetju splošnih in posamičnih aktov glede razšiijene reprodukcije v okvirih skupnosti,
8. izvolitvi in odpoklicu ali razrešitvi organov občinske zdravstvene skupnosti ter imenovanju in odpoklicu ali razrešitvi delegatov te skupnosti v zvezi z njenim združevanjem ali povezovanjem,
9. načinu in vsebini sodelovanja in soodločanja z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami o stvareh, ki so skupnega pomena.
22. člen
Zbor uporabnikov samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev obeh zborov:
- odloča o pravicah v izvajanju oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem,
- odloča o upravljanju in uporabi združenih sredstev za uresničevanje pravic, ki izhajajo iz neposrednega zdravstvenega varstva, oziroma pomenijo uresničevanje oblike socialne varnosti,
- razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov ter opravlja še druge posle, ki so mu s statutom te občinske zdravstvene skupnosti dani v pristojnost.
23. člen
Zbor izvajalcev samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev obeh zborov:
- odloča o organizaciji neposrednega zdravstvenega varstva,
- obravnava razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij oziroma zdravstvenih zmogljivosti,
- razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov skupnosti s področja neposrednega zdravstvenega varstva,
- obravnava probleme vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev,
- opravlja še druge posle, ki so mu s statutom skupnosti dani v pristojnost.
24. člen
Samoupravni delavski nadzor z gledišča uresničevanja in varstva samoupravnih pravic teT nad izvajanjem v skupnosti sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v tej občinski zdravstveni skupnosti, nad trošenjem sredstev ter nad delom organov upravljanja in strokovne službe uveljavljamo uporabniki in izvajalci prek odbora samoupravne kontrole. V ta odbor delegirajo delegacije oziroma konference delegacij uporabnikov in izvajalcev svoje delegate za dve leti. pri čemer nihče ne more biti delegiran več kot dvakrat zapovrstjo.
Odbor samoupravne kontrole šteje 3 delegatska mesta. V statutu te občinske zdravstvene skupnosti opredelimo število delegatov, ki jih v odbor samoupravne kontrole delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij, kot tudi konstituiranje, način dela, pravice, dolžnosti in odgovornost.
V odbor samoupravne kontrole ne morejo biti delegirani člani delegacij, ki že imajo dolžnosti oziroma funkcije v tej občinski zdravstveni skupnosti ali v njenem imenu.
25. člen
Skupščina skupnosti poveri določene izvršilne funkcije izvršilnemu odboru, za katerega sama izvoli predsednika in člane. Člane izvoli v enakem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev; predsednik je vselej iz vrst uporabnikov.
Mandat za izvršilni odbor traja dve leti; nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor več kot dvakrat zaporedoma.
Izvršilni odbor ima predsednika in 8 članov. Člani izvršilnega odbora sami izvolijo izmed sebe namestnika predsednika.
Izvršilni odbor opravlja zlasti tele naloge:
- skrbi z odločitvami in ukrepi za pravočasno in pravilno izvajanje in izvrševanje sklepov skupščine skupnosti oziroma njenih zborov;
- z odločitvami in ukrepi skrbi za pravilno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva oziroma oblike socialne varnosti;
- predlaga skupščini skupnosti program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne in posamične akte skupnosti;
- obravnava samoupravne sporazume o programiranju in financiranju zdravstvenega varstva ter druge samoupravne sporazume in jih predlaga skupščini v obravnavo in sprejem v okvirih načina odločanja njenih zborov;
- daje pobude za sklicevanje skupščine oziroma zborov glede na njihovo pristojnost in način odločanja.
26. člen
Skupščina skupnosti izvoli iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev odbor za reševanje prošenj oziroma ugovorov in pritožb iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja oziroma glede na oblike socialne varnosti. Dolžnost v odboru traja praviloma toliko časa, kolikor traja članstvo delegata v delegaciji, za katero je bil izvoljen. Sestava in delo odbora se uredita s statutom skupnosti.
Za obravnavo oziroma opredeljevanje in razreševanje strokovne problematike in pomembnejših zadev strokovne narave skupščina skupnosti lahko ustanovi strokovni svet kot posvetovalni organ občinske zdravstvene skupnosti. Za člane strokovnega sveta imenuje skupščina s sklepom obeh zborov ustrezno število strokovnjakov s področja zdravstvenih dejavnosti ter organizacije in izvajanja zdravstvenega varstva oziroma zagotavljanja socialne varnosti. Članstvo ni vezano na funkcijo delegata.
27. člen
Za posamezna vprašanja s svojega področja lahko skupščina skupnosti izvoli stalne ali občasne komisije oziroma ustrezna strokovna telesa. Stalne komisije so vselej sestavljene iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev, medtem ko sodelovanje v občasni komisiji ali v strokovnem delovnem telesu ni vezano na funkcijo delegata in prav tako ne na obojestransko sestavo.
Skupščina skupnosti po potrebi imenuje delegate v skupne komisije v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti, kakor ustreza širšim nalogam oziroma združevanju sredstev, zlasti s področja razširitve zmogljivosti v zdravstvu oziroma razširjene reprodukcije.
28. člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti se določijo naloge, ki jih njena strokovna
služba opravlja za to občinsko zdravstveno skupnost.
Način opravljanja strokovnih nalog in zadevne obveznosti strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti se natančneje opredelijo v statutu občinske zdravstvene skupnosti.
III.	Medsebojna razmerja uporabnikov in
izvajalcev
29. člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti se manifestira zlasti kot:
- enakopravno odločanje pri oblikovanju in sprejemanju programa zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, pri določanju politike razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter usmeijanju in namenski porabi združenih sredstev za izvajanje programa zdravstvenega varstva,
— skupno zbiranje potrebnih sredstev za razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti ter odločanje o združevanju in skupnih vlaganjih na območju občine, regije in republike,
- samoupravno sporazumevanje pri reševanju še drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu in pomembna za uresničevanje skupnih programskih nalog na območju občine, regije in republike.
30. člen
Na podlagi izhodišč iz prejšnjega člena občinska zdravstvena skupnost neposredno in združena z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalni zdravstveni skupnosti in v zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavlja delovnim ljudem in občanom v mejah svojih pravic in dolžnosti ter v skladu z zakonom: enakopraven položaj pri uveljavljanju zdravstvenega varstva in uresničevanju drugih oblik socialne varnosti iz zdravstvenega	zavarovanja; skladen	razvoj	teritorialne
razporejenosti	zdravstvenih organizacij;	ugodne	možnosti za
organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti na svojem območju ter nadzorstvo glede strokovnosti dela organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih delavcev.
Skupnost zagotavlja uporabnikom zdravstvenega varstva samostojno odločanje o zbiranju in višini sredstev, potrebnih za uresničevanje	programa zdravstvenega	varstva	oziroma za
uveljavljanje zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Izvajalcem zdravstvenega varstva pa zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
31. člen
Delovni ljudje in občani v tej občinski zdravstveni skupnosti uresničujemo načela svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami o izvajanju menjave dela.
Osnove in merila za ugotavljanje količine, kakovosti in uspešnosti opravljenega dela se določijo enotno s sklepom skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije v soglasju s skupščino Socialistične republike Slovenije.
IV.	Združevanje in uporaba sredstev
32. člen
Sredstva za neposredno zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljamo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti bomo uporabniki v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti sporazumno združevali po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Združevanje sredstev bomo uporabniki in izvajalci usklajevali na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s programi zdravstvenega varstva ter z vrsto in z obsegom pravic do neposrednega zdravstvenega varstva ter siceršnjimi oblikami socialne varnosti ob enakosti pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva za območje regije.
33. člen
Združena sredstva bomo uporabniki in izvajalci skladno z družbenim planom, resolucijo o družbenoekonomski politiki in družbenim dogovorom o skupni porabi, ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti z gledišča uresničevanja enotnosti sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter pospeševanja izenačevanja pogojev za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva, namensko razporejali in uporabljali za:
— pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
STRAN 14 DOLENJSKI LIST - št. 10 (1441) - 10. marca
STRAN 14 DOLENJSKI LIST - št. 10 (1441) - 10. marca
V-
Os
— razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti,
— strokovno izobraževanje in usposabljanje kadrov,
— znanstveno raziskovalno dejavnost na področju zdravstvenega varstva,
— rezervo in
— kritje stroškov za opravljanje drugih nalog te občinske zdravstvene skupnosti.
34. člen
V svobodni menjavi dela in vrednotenju opravljenega dela bomo uporabniki in izvajalci oblikovali vrednost zdravstvenih storitev po enotno določenih osnovah in merilih zlasti z upoštevanjem:
— cene materiala,
— osnovne reprodukcije (amortizacija) ,
— osebnih dohodkov in skladov po samoupravnih sporazumih,
— pogodbenih ter zakonsko in samoupravno opredeljenih obveznosti v dejanski višini.
O sredstvih za razširitev zdravstvene dejavnosti se uporabniki in izvajalci posebej dogovorimo na podlagi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja skladno s sredstvi, namenjenimi za razvoj zdravstvenega varstva.
35. člen
Sredstva za zagotovitev zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja združujemo v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti v postopku, kot ga zakon določa: s prispevki iz osebnega dohodka zavarovancev; s prispevki iz dohodka organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter zasebnih delodajalcev; s prispevki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; s prispevki skupnosti za zaposlovanje; s prispevki organov in organizacij za uživalce stalnih priznavalnin ter družbenih preživnin; s prispevki zavarovancev, ki so sklenili v tujini delovno razmerje oziroma se v tujini strokovno izpopolnjujejo ali pa uživajo pravice od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na stroške tujega nosilca zavarovanja, ter izseljencev-povratnikov; s povračili po ratificiranih mednarodnih sporazumih; s prispevki uporabnikov k stroškom neposrednega zdravstvenega varstva:, z namensko prispevanimi sredstvi družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi dohodki.
Delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine določimo stopnjo prispevka za zagotovitev sredstev za temeljne naloge zdravstvenega varstva. S samoupravnim sporazumom in s pogodbami pa se delovnni ljudje lahko dogovorimo za dodatne prispevke iz dela osebnih dohodkov za financiranje posameznih nalog na družbeno opredeljenimi in dogovorjenimi okviri.
36. člen
Občinska zdravstvena skupnost zagotavlja vsaj tiste pravice do zdravstvenega varstva, ki so določene z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ter kot najmanjši obvezni obseg zdravstvenega varstva z zakonom o zdravstvenem varstvu in z drugimi zakoni oziroma družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
Zagotovitev po prejšnjem odstavku tega člena se nanaša tudi na obse zadevnih pravic, če in kolikor ni opedeljen večji obseg z ustreznim samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
V.	Javnost dela
37.	člen
Delo te občinske zdravstvene skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi so dolžni obveščati delovne ljudi in občane, združene v zdravstveni skupnosti, kot tudi skupščino občine in družbenopolitične dejavnike na območju občine o uresničevanju programa zdravstvenega varstva in o uporabi združenih sredstev ter o zagotovitvi neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti z ozirom na sredstva po samoupravnem sporazumu.
Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, objave v občinskih glasilih in druga sredstva javnega obveščanja.
Splošni samoupravni akti skupnosti se objavljajo v občinskem glasilu. Če pa se tičejo tudi drugih zdravstvenih skupnosti, je potrebna objava v Uradnem listu SR Sloveniji.
VI. PieViodne in kontne do\otbe
38. člen
Statut te občinske zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti, ki so bistvenega pomena za njeno poslovanje, morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega samoupravnega sporazuma, oziroma najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o zdravstvenem varstvu.
Do sprejema statuta in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne določbe in splošni akti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter s statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi, ki so potrebni za izvedbo ustanovitve in konstituiranje te občinske zdravstvene skupnosti.
39. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani občinske zdravstvene skupnosti v več kot polovici njihovih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter podpišejo njihovi pooblaščeni organi.
Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina.
Sklenitev samoupravnega sporazuma in njegovo uveljavitev objavi iniciativni odbor pri občinski skupščini, ki je pripravil
ustanovitev te občinske zdravstvene Številka: 022-17/75 Ribnica, dne 24. 12. 1974
85.
Na podlagi četrtega odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ št. 22/74), 159. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. list SRS št. 23/76) in 300. člena statuta občine Ribnica (Skup. Dolenjski list št. 13/74) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. 2. 1977 sprejela
ODLOK O ZAKLONIŠČIH
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
1. Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki se morajo na območju občine Ribnica graditi zaklonišča. Graditev zaklonišč urejajo zakon o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ št. 22/74), zakon o ljudski obrambi (Ur. list SRS št. 23/76) in ta odlok.
2. Za zaklonilnike, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za za-klanjanje prebivalstva, se ne uporabljajo določbe tega odloka.
2. člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena ter opremljena.
skupnosti.
Predsednik skupščine LADO POLJANEC, l.r.
3. člen
Zaklonišča se gradijo v mestu in naseljih v skladu z načrtom graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, se gradijo zaklonišča v mestu in naseljih, ki jih s posebnim sklepom določi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Svet lahko sklene, da se mora zaklonišče zgraditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi, če so izven mest oziroma naselij iz prvega odstavka tega člena.
4. člen
Zaklonišča se grade v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč.
Upravne zadeve v zvezi z gra-ditivjo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezne evidence.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ
5. člen
1.	Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvonamen-ski objekti: za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki, z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, kijih določata zakon in ta odlok.
2.	Javna zaklonišča gradi in opremlja občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč.
3.	Hišna in blokovska zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela gradijo investi-toiji zgradb.
6. člen
Svet občinske skupščine za ljudskoo obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacijo združenega dela.
7. člen
Pri stanovanjski izgradnji se grade zaklonišča praviloma v vsakem stanovanjskem objektu na območjih, predvidenih z načrtom izgradnje zaklonišč.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da ni število stanovalcev v posameznih objektih večje kot 25.
8. člen
1. Zaradi izvršitve obveznosti po tem odloku si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
2. Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravlja član občinskega štaba za civilno zaščito, odgovoren za zaklonišča ali organizacija združenega dela ali oseba, ki jo določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
3. Pred izdajo soglasja je treba zlasti ugotoviti, ali so: vrsta, zmogljivost in odpornost zaklonišča v skladu s predpisi in z normativi o graditvi zaklonišč.
4. V kolikor za takšno ugotovitev v predloženi tehnični dokumentaciji ni opore, predlaga upravni organ za ljudsko obrambo investitoiju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja.
5. Urbanistična in gradbena inšpekcija občine Ribnica izvajata inšpekcijo nad gradnjo zaklonišč.
9. člen
Za obstoječe objekte, ki jih je potrebno prilagoditi za zaklonišča za zaščito prebivalstva, določi konstrukcijske in tehnične pogoje občinski upravni
organ za ljudsko obrambo, ki se pri tem ravna po tozadevnih veljavnih predpisih in normativih.
III.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
10. člen
1. Zaklonišča je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki.
2. Javna zaklonišča vzdržuje občina Ribnica.
3. Zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti vzdržujejo organizacije same.
Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali upravljavci stanovanjskih poslopij na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju skupnih prostorov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču.
11. člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina.
Zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti upravljajo samoupravni organi teh organizacij.
S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oziroma organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
V hišah z mešanimi lastniki oz. lastništvi upravlja z zaklonišči podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
Pri morebitni odtujitvi objekta zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČA
12. člen Investitor, ki je oproščen
graditve zaklonišč, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 2 % od skupne cene gradbenega dela stavbe.
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in
poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2 % od skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča, ki znaša 0,03 % od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % od vrednosti stavbe oziroma prostora.
Določbe tega člena se nanašajo samo na območja, določena z načrtom izgradnje zaklonišč.
13. člen
Merila in način za ugotovitev vrednosti objektov iz črtrtega odstavka prejšnjega člena določi občinska skupščina, lahko pa za to pooblasti svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
14. člen
1. Zavezanci prispevka za zaklonišča iz četrtega odstavka
12.	člena tega odloka morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri občinskem upravnem organu, pristojnem za gospodarstvo in finance.
2. Dolžnost, vložiti napoved je enkratna. V kolikor se vrednost naknadno spremeni za več kot 20 %, je zavezanec prispevkov dolžan vložiti novo napoved.
3. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda davčna uprava skupščine občine Ribnica, ki en izvod dostavi občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrmbo v vednost.
15. člen
Prispevki za zaklonišča iz 12.
člena tega odloka se plačujejo v sklad za financiranje potreb ljudske obrambe občine Ribnica.
16. člen
Graditev, adaptacija in
vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev za zaklonišča in iz sredstev občinskega proračuna.
Graditev, adaptacijo in vzdrževanje drugih zaklonišč financirajo investitoiji oziroma lastniki.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi, poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija obdrži del najemnine za tekoče vzdrževanje zaklonišč.
V.	UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU
17. člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene pod pogoji iz 167. člena zakona o ljudski obrambi (Urad. list SRS št. 23/76) in ob naslednjih pogojih:
— da se ne uporabljajo prostori, ki so namenjeni za skladiščenje opreme za zaklonišča in prostori s filtroventilacij-skimi napravami;
— v zakloniščih je prepovedano imeti eksplozivne, strupene in vnetljive snovi;
— da je mogoče zaklonišče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni takoj uporabljati.
18. člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišče v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati namen in čas uporabljanja zaklonišča, višino najemnine, vzdrževanje, prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča.
Zapisnik o stanju objekta, instalacij, inventarja in naprav pri izročitvi zaklonišča v uporabljanje je sestavni del pogodbe.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oziroma ob razglasitvi vojnega stanja pogodba o uporabljanju zaklonišča preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati v takih primerih odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik.
19. člen
Organizacija za gospodarjenje
s stanovanjskimi objekti daje zaklonišče v uporabljanje pred-
STRAN 12 DOLENJSKI LIST - št. 10 (1441) - 10. marca'1
vsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov.
30% sredstev najemnine za zaklonišča iz 18. člena se odvaja v sklad za financiranje ljudske obrambe.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Vsi izdelani urbanistični načrti, ki še niso uresničeni ter zanje še niso izdana gradbena dovoljenja, se morajo pred uresničitvijo revidirati.
Zazidalni načrti, ki so bili realizirani ali so v realizaciji, se morajo dopolniti v smislu tega odloka.
Načrt graditve zaklonišča mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka.
21. člen
Z dnem, ko stopi v veljavo odlok o zakloniščih, preneha veljati odlok o gradnji, upravljanju, adaptaciji in vzdrževanju zaščitnih objektov pred bombnimi napadi in drugimi dejstvi, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu štev. 2/72.
22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 8-3-77—01
Datum: 25. 2. 1977
Predsednik
občinske skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ, l.r.
86.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. 1. SRS št. 29/72), v skladu s statutom KS Ribnica in sklepa zbora občanov z dne 17. 12. 1976 je zbor delegatov Krajevne skupnosti Ribnica dne 24. 2. 1977 sprejel
3CLEP
o razpisu referenduma za izvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste od gasilskega doma Sušje do hiše štev. 33, Lovšin Alojza.
1.
Za del območja krajevne skupnosti Ribnica, ki zajema vas Sušje, se razpiše referendum za izvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ceste od gasilskega doma Sušje skozi naselje do hiše štev. 33, Lovšin Alojza.
II.
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselja, navedenega v I. točki sklepa.
Ul.
Referendum bo dne 19. 3. 1977 od 7. do 19. ure na običajnem glasovalnem mestu v osnovni šoli Sušje, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Ribnica po načelih splošnih volitev.
IV.
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA
Glasovnica
Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja ceste od gasilskega doma Sušje skozi naselje do hiše št. 33 Lovšin Alojza bi bil predpisan za obdobje enega leta z enkratnim prispevkom posameznega gospodinjstva navedene vasi Sušje po naslednjem razporedu:
ut ne opravi, se računa za vsaVo neopravljeno uro 50,00 din (petdeset din).
GLASUJEM:
„ZA“	„PROTI“
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinjam z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI“
V.
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka.
VI.
Sredstva, zbrana iz tega samoprispevka, so strogo namenska in se stekajo na tekoči račun upravnega odbora sklada
1. Oberstar Jože	Sušje
2. Osnovna šola Sušje	Sušje
3. Lovšin Ivan	Sušje
4. Trdan Leopold	Sušje
5. Ambrožič Marija	Sušje
6. Zidar Anton	Sušje
7. Lovšin Jože	Sušje
8. Lesar Janez	Sušje
9. Šilc Ludvik	Sušje
10. Tanko Mirko	Sušje
11. Lovšin Vinko	Sušje
12. Kozina Fortunat	Sušje
13. Zabukovec Vinko	Sušje
14. Lovšin Leopold	Sušje
15. Šmalc Alojz	Sušje
16. Skopin Marija	Sušje
17. Trdan Janez	Sušje
18. Čampa Stane	Sušje
19. Kos Franc	Sušje
20. Lovšin Jože	Sušje
21. Ogrinc Franc	Sušje
22. Vovko Anton	Sušje
23. Ambrožič Anton	Sušje
24. Lovšin Ivan	Sušje
25. Ambrožič Jože	Sušje
26. Ambrožič Marija	Sušje
27. Perovšek Silve	Sušje
28. Kožar Alojz	Sušje
29. Oražem Anton	Sušje
30. Kozina Franc	Sušje
31. Lovšin Alojz	Sušje
32. Ambrožič Alojz	Sušje
33. Grebenc Jože	Sušje
34. Petek Franc	Sušje
35. Zidar Milan	Sušje
36. Ambrožič Ludvik	Sušje
V času pripravljalnih del za asfaltiranje ceste od gasilskega doma Sušje skozi naselje do hiše št. 33 bo potrebno, da vsako gospodinjstvo prispeva 50 delovnih ur; v primeru, da teh
1	2.000 din
! 2	2.000 din
4	5.000 din
!. 5	6.000 din
6	4.000 din
7	6.000 din
: 8	6.000 din
9	5.000 din
! 10	6.000 din
11	7.000 din
12	6.000 din
i 13	6.500 din
14	6.500 din
15	3.000 din
16	6.000 din
17	5.000 din
18	7.000 din
19	6.000 din
20	6.000 din
21	4.000 din
24	3.000 din
23	3.000 din
26	6.000 din
25	6.000 din
27	- 6.000 din
28	6.000 din
29	5.000 din
30	6.000 din
31	5.000 din
32	6.000 din
33	4.000 din
35	3.000 din
n.h.	3.000 din
n.h.	3.000 din
n.h.	3.000 din
n.h.	3.000 din
Vri.
Za izvedbo referenduma se imenuje tričlanska volilna komisija.
VIII.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Ribnica, 1.3. 1977
Predsednik zbora delegatov KS Ribnica: VIKTOR POGORELC, l.r.
samoprispevka za območje KS Ribnica	štev.
51310-780-11069.
87.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. 1. SRS št. 29/72), v skladu s statutom KS Ribnica in sklepa zbora občanov z dne 17. 12. 1976 je zbor delegatov Krajevne skupnosti Ribnica dne 24. 2. 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za izvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste od ceste Ribnica - Jurjeviča preko vasi Sajevec na cesto Jur-jevica-Ribnica
I.
Za del območja KS Ribnica, ki zajema vas Sajevec, se razpiše referendum za izvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje ceste od ceste Ribnica -Jurjeviča preko vasi Sajevec na cesto Jurjevica-Ribnica.
II.
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselja, navedenega v I. točki sklepa.
III.
Referendum bo dne 19. 3. 1977 od 7. do 19. ure na običajnem glasovnem mestu v gasilskem domu Sajevec, izvede pa ga volilna komisija KS Ribnica po načelih splošnih volitev.
IV.
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
RIBNICA
Glasovnica
Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja ceste od ceste Ribnica-Jurjevica preko vasi oz. skozi naselje Sajevec do ceste Jurjevica-Ribnica bi bil predpisan za obdobje enega leta z enkratnim prispevkom posameznega gospodinjstva navedene vasi Sajevec po naslednjem razooredu:
1. Bartol Anton	Sajevec	6	4.500 din
2. Zbačnik Anton	Sajevec	7	5.000 din
3. Klun Alojz. Marija	Sajevec	8	4.900 din
4. Osvald Jože	Sajevec	9	7.300 din
5. Gruden Neža	Sajevec	10	7.500 din
6. Šega Janez	Sajevec	11	7.300 din
7. Opeka Marija. Požar Ivana Sajevec		12	7.300 din
8. Bartol Ludvik	Sajevec	13	5.500 din
9. Grebenc Amalija	Sajevec	14	7.400 din
10. Klun Franc	Sajevec	15	6.400 din
11. Jaklič Franc	Sajevec	16	8.100 din
12. Lovšin Andrej	Sajevec	17	8.100 din
13. Nosan Ivana	Sajevec	18	7.600 din
14. Mihelič Frančiška	Sajevec	19-	7.100 din
15. Klun Marija	Sajevec	20	7.500 din
16. Lovšin Marija	Sajevec	22	3.100 din
17. Šilc Jože	Sajevec	23	• 7.400 din
18. Belaj Jože	Sajevec	24	4.800 din
19. Klun Janez	Sajevec	n.h.	4.600 din
20. Klun Alojz	Sajevec	n.h.	4.600 din
21. Pogorelc Milena. Jože	Sajevec	n.h.	4.600 din
' 22. Bartol Franc. Vinice	Sajevec		6.200 din
< V času pripravljalnih del za ' asfaltiranje ceste od ceste Rib-
< nica-Jurjevica skozi vas Sajevec <, na cesto Jurjevica-Ribnica bo
potrebno, da vsako gospodinj-4 stvo prispeva 30 delovnih ur. V s primeru, da teh ur ne opravi, se \ računa za vsako neopravljeno \ uro 50.00 din (petdeset din), s
ZA”
GLASUJEM:
..PROTI"
Glasovalec izpolni glasovnico = tako. da obkroži besedo ,.ZA“. - če se Strinja z uvedbo samopri-• spevka. sicer pa besedo ..PROTI".
V.
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka.
VI.
Sredstva, zbrana iz tega samoprispevka, so strogo na-* menska in se stekajo na tekoči račun upravnega odbora sklada
- samoprispevka za območje KS Ribnica	št.
- 51310-780-11069.
VII.
Za izvedbo referenduma se imenuje tričlanska volilna komisija.
VIII.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Ribnica, dne 1.3. 1977
Predsednik zbora delegatov KS Ribnica: VIKTOR POGORELC, l.r.
Občina Krško
88.
Na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72 in št. 19-909/76) in 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 19-193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne
24.	2. 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. 2. 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. 2. 1977 sprejela
ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa rekonstrukcije regionalne ceste II/372 v Brestanici in gradnje novega mostu preko Save, kot priključek na magistralno cesto skozi Krško
I.
Ugotovi se splošni interes rekonstrukcije regionalne ceste 11/372 v Brestanici in gradnje novega mostu preko Save v Brestanici, ki bo povezoval regionalno cesto II/372 z magistralno cesto I/10 skozi Krško.
II.
Na zemljišču, kjer bo potekal del rekonstruirane ceste H/372 v Brestanici, stoje stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, ki bodo morale biti odstranjene pred pričetkom del rekonstrukcije, in sicer:
1.	gospodarsko poslopje, stoječe na stavb. pare. št. 15 k.o. Rajhenburg, pripisano v vi. št. 21 k.o. Rajhenburg, last Glaser Ane, roj. Lipoglavšek, do ene polovice, in Glaser Antona,
do ene polovice, oba iz Brestanice št. 6;
2.	gospodarsko poslopje, stoječe na pare. št. 2, njiva, k.o. Rajhenburg. pripisana k vi. št. 29 k.o. Rajhenburg, last Flis Marije, roj. Mavsar, do ene polovice, in Jesenšek Irene, roj. Flis. # do ene polovice, obe iz Brestanice, št. 8;
3. stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, stoječa na stavb. pare. št. 18, k.o. Rajhenburg, pripisani k vi. št. 226 k.o. Rajhenburg, last Kržičnik Ludvika, Brestanica 30, do 1/2, in Kržišnik Marija, roj. Založnik, do 1/2, Brestanica št. 30;
4. stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, stoječa na stavb. pare. št. 211 k.o. Rajhenburg, pripisani k vi. št. 226 k.o. Rajhenburg, last Peternel Draga in Elizabete, roj. Urh, Brestanica 31.
5. stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, stoječa na stavb. pare. št. 21, k.o. Rajhenburg, pripisani k vi. št. 309 k.o. Rajhenburg, last Kračun Antona in Vilme-, roj. Brečko, vsakega do ene polovice, oba iz Brestanice št. 35;
6. stanovanjska hiša, stoječa na pare. št. 57/2 stavb. k.o. Rajhenburg. pripisana k vi. št. 175 k.o. Rajhenburg, last Vodopivec Jožeta in Fanike, roj. Ferlin. Brestanica 66, vsakega do ene polovice:
7. gospodarsko poslopje, stoječe na pare. št. 59/2 sadovnjak
in gospodarsko poslopje — žaga, stoječe na delu pare. št. 51/2 k.o. Rajhenburg, pripisana k vi. št. 175 k.o. Rajhenburg, last Zupančič Jožeta iz Krškega, Cankarjeva 5;
8. stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, stoječe na pare. št. 57/3 stavb. k.o. Rajhenburg, pripisani k vi. št. 173 k.o. Rajhneburg, last Korene Franca in Angele, roj. Zupin, Brestanica št. 70; vsakega do ene polovice;
9. gospodarsko poslopje, stoječe na pare. št. 73 stavb. k.o. Rajhenburg, pripisano k vi. št. 283 k.o. Rajhenburg, last Lac-kovič Jožeta in Vitomire iz Brestanice št. 78, vsakega do ene polovice;
10. stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje (kovačnica in hlev), stoječe na stavb. pare. št. 68 k.o. Rajhenburg, pripisano k vi. št. 86 k.o. Rajhenburg, last Železnik Jožeta in Jožefe, roj. Zupanc, Brestanica št. 80.
III.
Ta odločba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, veljati pa začne osmi dan od dneva objave.
Številka: 1-351-1/77
Datum: 24. 2. 1977
Predsednik občinske skupščine Krško: SILVO GORENC, l.r.
&
&
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST, uradno glasilo občinskih skup ščin Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje, urejajo sekretarji naštetih občinskih skupščin — Odgovorni urednik Matjan Legan — Izhaja po potrebi — Stalni zasebni naročniki Dolenjskega lista prejemajo uradno glasilo 7 občin brezplačno — Letna naročnina za vse druge naročnike: 240 din — Izdaja ČZP Dolenjski list Novo mesto, tisk: tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
m
Z
S?
C
E
cn H
£
i
►—
O
3
p
vo
-J
vj
C/3
H