Posastiezma številka 1 0lsi. Štev. 5. V Ljubljani, v soboto 3. februar]' 7«a« Poštnina oavlallrana. tfo- Leto L JVfllMifE mmmmm ■ ■ * [ Izhaja vsak &m ztutsal Imemil pondelike. Mesečna natoinlmi v tlufeijafil &‘m 10*—» po p©lff ©In 12*—, Inogemst»© Din 20*- UrednSififo: Wolfova ulica št, 1/1. — Telefon it, 213 Brzojavni našim: „Novosti-Mubijana^. Upravntštvo: Harliln trg št 8. — Telefon št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovoft Sačun pri poštnem ček. uradu št 13.238. izenačenje draginjskih doklad. Časopisje slovenskih demokratov se bavi, odkar je razpadla bivša koalicija, stalno z uradniškim vprašanjem in ne mine dan, da ne bi znova prezentiralo svoji publiki to ali ono očitanje proti sedanji vladi. V uvodnikih, katerih solzavost že nikakor ne more več vžigati, je nagomilene toliko samohvale, da tudi tistim, ki so doslej še nekaj dali na objektivnost tega časopisja, počenja presedati Prednost gre v tem oziru »Jutru«, ki je v strankarskopoiitičm špekulaciji uaravnost nedosegljiv. S tem pa še ni rečeno»' da ne želimo stvarne kritike vladinega delovanja. Toda cilji, ki jih zasleduje ta prepričevalna gonja, so tako vidni, da človeku res ni treba posebne bistroumnosti, če jih hoče natančno spoznati, »jutro« pravi da je g- poslanec iReisaer v pretekli jeseni s pomočjo obeh svojih ožjih tovarišev ministra dr» Žerjava in posl. dr. Kukovca in celega demokratskega kluba iztisnil od finančnega ministra pristanek na revizijo doklad» ki bi .se imela uveljaviti s L. decembrom. Nato pa pristavlja, da ni bfi s Kurnanudijevim načrtom nikdo zadovoljen, ker je le delno ugodil upravičenim zahtevam državnih nameščencev. V gotovem oziru nas priznanje glavnega glasila .slovenskih demokratov veseli. Priznanje namreč, da se v de mokratskem poslanskem klubu takrat, ko Je to nadvse pereče vprašanje z vso nujnostjo trkalo na duri, g. Kuma-nudiju ni zdelo vredno, ozirati se na predloge posl. Reisnerja. Ljudje, ki so si nadeli naziv »demokratk, so torej Pripustili, da je finančni minister — torej delegat poslanskega kluba — hote Preziral »stvarne la utemeljene« zahteve *** demokratskih poslancih zastopanega «radništva. Je to kuriozum, ki mu ne najdemo hitro primere. Predpostavka je bila prozorna: poslanci in strankini or-žnni lahko razširjajo hvalo dovzetnosti stranke, ki je dosegla, da se je vrglo drž-nameščencem vsaj nekaj drobtinic, očitanje, češ, da se ni doseglo kolikor toliko zadovoljive rešitve uradniškega vprašanja pa se mimo zvali na — ministra. Skratka: demokrati so se oprijeli taktike obijubovanja. V klubu so se stalno izdelovali načrti za rešitev uradniškega vprašanja, ko je pa vsa stvar Priromala na mizo g. ministra, je on črtal in reduciral te zahteve kluba p0 svoji uvidevnosti Toda Bog varuj, da bi se bil kdorkoli v tistih časih drznil kritikovati ta »demokratčni« «stroj stranke, v kateri se je uveljavil upliv zgoraj. Zdi se, da so demokrati zamerili ti-nančnenau ministru dr. Stojadiaoviču njegovo inicijativno«! Na Narodno ra« «tkalno stranko se je z Miklošič.. ceste J" °d nekdaj streljalo iz težkega ka-ra» In očitki »konzrvativnost«, reak-^jOEarnost® itd. so stalno krasili reflek-r*® “vodnih člankov. Da je minister, ki '-agrarne, skrajno konzervama« stranke, vzel provizorično uredi-vPraSa»ia državnih na-V roke' te^ PaC v na-Na^°™ ne morejo pojmovati, imela ^Sv stranka res ni ureditve gmot- "‘ff*?"“'’ l» kompromitirati. Cc se t m0gle predstavnik v vladi, ki je SstavC izključno iz Pristašev N RS. na laS pest zavzel za začasno rešitev tega nT nega vprašanja, je to ne samo razumi ifivo, marveč neizogibno. Nehajte vendar enkrat izrabljati bedo državnih nameščencev v politične na-n,'toe. saj jim ob pravem času niste pomagati! Atentat na bolgarskega min. predsednika Stambolijskega. ' Solun, L febr. (Z) »fndependan-ce« poroča iz Sofije: Ko je včeraj ministrski predsednik Stambolijski stopit iz poslopja sobranja, so vrgle štiri osebe proti njemu bombo in oddale nanj nekaj strelov. Njegov šofer in en re- dar sta bila ubita, njegov tajnik pa je bil ranjen. Redarji so prijeli dva napadalca, ki pripadata makedonstvuju-ščim. Povod za napad so bile najbrže zadnje izjave, ki jih je podal Stambolijski o bolgarskih četaših. Lausannska mirovna konferenca. L on d o n, 2. febr. (K) Kakor poročajo »Times«, so se izgledi za povoljno rešitev spornih točk na mirovni konferenci v Lausanni zopet poslabšali. Pariz,.2. febr. (K), Po očividno inspirirani vesti »Jouraala des Debats« je angleško zunanje ministrstvo potrdilo, da je francoski ministrski predsednik Poincare v sredo dopoldne poslal angleškemu veleposlaniku v Parizu noto, v kateri opravičuje stališče Francije do Turčije in dokazuje, da podpis posebnega dogovora nikakor ni v neskladu s paktom z dne 14. decembra, po katerem se velesile zavezujejo, da ne bodo sklenile posebnega, miru s katerokoli sovražno državo. Ta vest »Jöuraala des Debats« potrjuje ono» kar je včerajšnji »Temps« pojasnjujoče objavil o vznemirjenju, ki je nastalo vsled njegovega poročila. List izjavlja» da je francoska vlada v resnici .sporo- čila raznim medzavezmšklm vladam» da po njenem mnenju nima načrt lau-sannske mirovne pogodbe končnove-Ijavne oblike. Francoska vlada naglaša svoje miroljubne namene in je pripravljena, nadaljevati pogajanja v Lausanni ali pa kje drugod. Ta vest ž dne 29. januarja se je zamenjala z brzojavko, ki jo je ministrski predsednik Poincare poslal 26. januarja Mustafi Kemalu. Oficijozen demanti je potrdil to zamenjavo. London, 2. febr. (K) Listi poročajo iz Lausanne, da je Izmed paša dobil pooblastilo, da podpiše mirovno pogodbo in skuša doseči koncesije. Angora. 2. febr. (K) Vest, da izročitev mirovne pogodbe ne pomenja ultimata» je tukaj ugodno vplivala. Napetost je ponehala. Smatra se» da se sovražnosti ne morejo obnoviti. Dogodki v PoruhrjtL 2APRTJE T»ORUmUA* — DEMONSTRACIJE PROTI ANTANTI IN LjAKOM. — ZASTOJ PROMETA. ' PO Düsseldorf, 2, febr. (B) Zaprtje Poruhrja se je izvršilo brez incidenta. V Dtisseldorfu je bil aretiran brzojavni ravnatelj in dva višja poštna uradnika, v Duisburgu pa brzojavni ravnatelj. 'Frankfurt, '2. febr. (K) Pred hotelom Carlton, v katerem je nastanjena antantna komisija, je prišlo včeraj do demonstracij. Množica je začela groziti in je skušala vdreti v hotel. Številni redarji so ustavili demonstrante. Do resnih incidentov ni prišlo. Berlin, 2. febr. (K) »B. Z. am Mittag« javlja iz Kraljevca, da so bile tamkaj sooči Francozom sovražne demonstracije, zlasti pred francoskim konzulatom, kjer je množica razbila vse šipe. Redarji, ki so hitro posegli vmes, so preprečili nadaljne izgrede. Varšava. 2. febr. (K) Pri včerajšnjih demonstracijah v Kraljevcu je množica pobila šipe na poljskem konzulatu in podrla vežna vrata. Redarji so razkropil! demonstrante. Poljski konzulat je ustavil svoje delovanje. Tudi pred poljske konzularno agenturo v Lyeku je prišlo do izgredov. Mainz, 2. febr. (K) Osobje drž. izvoznega urada y zasedenem ozemlju je predložilo medzavezniški porenj-ski komisiji skupno ostavko. Düsseldorf. 2. febr. (K) Nemci so prerezali kabel Dortmund-Düsseldorf. Tukaj vlada popolen mir. Kavarne so zaprte. Promet z živilskimi vlaki za zasedbene čete je po voljen. Berlin, 2. febr. (K) Zapora premoga ob meji Poruhrja, ki so jo odredili Francozi in Belgijci ima že za posledico velik zastoj v prometu. Računa se, da bo v treh ali štirih dneh promet popolnoma zastal. Esseft, J?, febr. (K) Višji železniški uradniki so dobili od zasedbenih ob-lastev poziv» naj določijo delegata, ki bi posredoval med njimi in Francozi, ad Lausannska konferenca. Angleško stališče napram reparacijam, Pariz, 2. febr. (K) Kakor poroča »Temps«, se v izjavah angleškega poslanca Davidsona popolnoma zrcali na« ziranje britanske vlade. List pravi, da je član angleškega parlamenta, ki je v ozki zvezi z ministrskim predsednikom Bonar Laworn, izjavil, da to, kar je rekel, ni le mnenje vsakega ministra, ampak tudi vsakega pametnega človeka na Angleškem. London 2. febr. (K.) Poslanec Davidson, parlamentarni zasebni tajnik ministrskega predsednika Bonar Lavra, je imel v Harpendenu govor, v ka-terem je izjavil, da mora samostojna akcija francoske vlade uničiti vsako upanje, da bi Nemčija plačala vojno odškodnino. Ker je Nemčija opustošila Francijo, jo mora zopet obnoviti; toda francoska zasedba Poruhrja bo popolnoma onemogočila vsako plačilo Nemčije. Rapallska pogodba. B5:i0 grad. 2. febr. (B) Včeraj se je Y1**1 v ministrstvu za zunanje stva-n hontereaca o izvedbi konvencije o lapaHški Pogodbi. Prisotna sta bila po-damka Ljuba Nešič in dr. Rybar, na-nSf £enier!i Liuba Milič in dalmatinski namestnik MetUčić. Beograd, 2. febr. (Z) Naša vlada .sw eie a iz ^irna obvestilo rninistr-To5l ,freds&dnika Mussolinija, ki spo-a takoi po stanku italijan-ratincirana lapaiiska Naš rimski poslanik odpoklican. Beograd, 2. febr. (Z) Včeraj je bila v ministrstvu za zunanje stvari konferenca, katere so se udelžili minister dr. N i n č i č ter poslanika Ljuba Nešič in dr. Ribar. Razpravljali so o premeščeni u naših poslanikov v inozemstvu. Sklenilo se je, da pride dunajski poslanik Tiča Popovič v Tirano, tamošnji poslanik Ljuba Nešič v Prago, rimski poslanik Antonijevič s® pa odpokliče in na njegovo mesto pride dosada-«H Pomočnik zunanjega ministra Punta GaVrflovlč. češkoslovaško - madžarska meja. B a r i z, 2. febr. (K) Zastopniki . /j'. osI°vaške in Madžarske so pri-;,rr * r*a. vazsodbo Društva narodov v madži™» ra“oil,vl! »aoslovaäVo- KARQLy «o^UNDtR v Beograd, 2. febr. (Z) Včeraj popoldne je sprejel zunanji minister dr. Ninčič Madžara .grofa Karolyija ja Belo !Un4«ri% I NOVI POMOČNIK notranjega MINISTRA. Beograd, 2. febr. (B) Kralj Aleksander je podpisal ukaz, s katerim se Branko Trifunovič postavlja za pomočnika notranjemu ministro, kumanudi ZOPET vseučiliški profesor. B e o g r a d, 2. febr. (Z) Profesorski zbor pravniške fakultete tukajšnje univerze je predlagal bivšega finančnega ministra dr. Kosto Kumamidlja za profesorja upravnega prava. Dr. Kumanudi bo predaval splošni del upravnega prava, dr. Sagadin pa posebni del. DavidoviČeva izjava. Beograd, 2. febr. (B) Predsednik demokratske stranke Ljuba Davi-dovič objavlja v tukajšnjih listih svojo izjavo, ker so ga radikalni listi baje napadli. Med drugim pravi Davidovič, da je Nikola Pašič izrabil gotova nesoglasja med njima in da je latentno krizo svoje vlade na mah rešiL Davidovič S veli, da je šel razvoj dogodkov po pra-poti ja fjMm mm* sw Izgredi v Celju. DEMOKRATSKI ČLANI NACIJONAL ISTIČNE ORGANIZACIJE NAPADU NEMŠKO ZABAVNO PRIREDITEV. STRELJANJE IN POBIJANJE ŠIP. OGROMNA ŠKODA. (Od našega posebnega poročevalca.) Celje, 2. febr. Sinoči so priredili tukajšnji Nemci svoj običajni »lovski ples«, ki se je vršil v hotelu »Union«. Pod pretvezo, da je plesna prireditev naših državljanov nemškega jezika pro-tidržavna demonstracija, so pozvali demokratski voditelji v nacijona-listični organizaciji »Orjune« včlanjeno demokratsko mladino, ki je napadla nepolitično, zabavno prireditev državljanov nemške narodnosti. Kako frivolna je trditev, da je bil ples protidržaven, je dovolj jasno razvidno iz tega, da je bila polovica čistega dobička plesne prireditve namenjena vojnim invalidom, polovica pa celjskim mestnim ubožcem. Napadalci so prišli oboroženi s samokresi, kar priča, da so vsa njihova miroljubna in idealna pravila le slepilo. Streljali so v kavarno in v stanovanje kavarnarja Kosa ter napravili s pobijanjem šip za okoli 25.003 Din škode. Nameravali so tudi streljati v kavarno »Union« in tudi tam razbiti šipe, kar pa je varnostna oblast pravočasno preprečila. Vsi resnično narodni krogi, ki jim narodna in državna zavest ni samo agitacijsko sredstvo proti svojim političnim nasprotnikom» se zgražajo nad tem početjem nahujskane» neodgovorne mladine, ki jo izrablja demokratska stranka v svoje agitacijske svrhe. Drugo poročilo. Celje, 2. febr. Snoči so imeli v Celju Nemci svoj Planinski ples, ki ga imenujejo »JagabaiK V Celje je prišlo zaradi tega plesa okrog 50 do 60 »or-junašev«. Dvorana, kjer so imeli Nemci ples, je bila zastražena od orožnikov in od. oddelka vojaštva. »Orjunaši« so hoteli ples preprečiti in so zahtevali, da morajo Nemci tekom pol ure izprazniti dvorano. Nemci so imeli baje do 5. ure zjutraj dovoljenje, razšli so se pa že okrog pol ene ponoči. Nato so Nemci baje izzivali, nakar so »orjunaši« reagirali. Nato so odšli pred Narodno kavarno, kjer je zbirališče Nemcev in so razbijali. V kavarni sami so napravili veliko škodo. Govori se tudi, da so streljati, škode je okrog 200.000 kron. Z ozirom na te dogodke Je Izdala pokrajinska uprava nastopni poziv; Nam. št 131. Rojaki! Slovenci! Sinoči |e bilo Celje prizorišče obžalovanja vrednih dogodkov. Nekaj domačih, nekaj pa od drugod prispelih mladih Ijudlj, katerih idealizem zlorabljajo gotovi brezvestneži v satnopašne svoje namene, vzelo je brezpomembno nemško veselico, k! se je prav pod tistim imenom in v istem obsegu vršila tudi že lani in predlanskem» ne da se j® na tem kdo iz podtikal, za povod nasilnega nastopa proti sodržavljanom nemške narodnosti v Celju. Peščici teh mladeničev uspelo je kljub obsežnim varnostnim ukrepom razbiti v neki kavarni šipe ter povzročiti približno 100.000 kron škode. Po ustavi zajamčena je vsakemu našemu državljanu ne glede na narodnost in vero varnost življenja In Imetja, Včerajšnje početje v Ce’ju naperjeno je bilo torej proti temeljni določbi ustave In je zločin nad državo. Zločin nad državo je pa tudi zato, ker morejo taki dogodki roditi našim srcem neizmernega gorja ter Izpodkopavati jako občutno naš ugled in v posledici tega tud? kredit naše države. Rojaki! Delovat sem za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev In za sedanjo državo tega imena že takrat, ko je to pomenilo nositi svojo glavo na trg. Ničesar si torej iskreneje ne žetim* ko da gre ta naša država s sodelovanjem vseh svojih sodržavljanov, ugledna in spoštovana po vsem svetu, v mirnem razvoju svoji lepi bodočnosti nasproti. Kar najresneje torej svarim pred ponavljanjem podobnih dogodkov. Ako bi te moje besede ne zalegle» pa Izjavljam« da mi je ostalo dovolj trdne volje in energije» nastopiti z vso brezobzirnostjo in strogostjo proti rušilcem javnega reda in miru, ki morata biti In ostati temelj naše države. V Ljubljani, dne 2. februarja 1923, Pokrajinski namestnik; Ivan Hribar. Volilno gibanje. ODGOĐENA POGAJANJA MED NARODNIMI RADIKALCI KRATI V SARAJEVU. — NAŠI KANDIDATI IN DEMO- Beograd, 2. febr. (B) »Novi Ust« poroča iz Sarajeva, da so pogajanja med narodnimi radikalci in demokrati o sodelovanju pri prihodnjih volitvah trenomo odgođena, ker zahtevajo radikalci pojasnila zaradi zadržanja demokratov V banjaluškem in tuzlanskom volilnem okrožju. Beograd, 2. febr. (B) Minister za pošto in brzojav Velja Vukičevič odpotuje danes v Pirot, kjer se udeleži zborovanja Narodne radikalne stranke za niški srez, kjer bo izvoljen za kandidata. Beograd, 2. febr. (B) V nedeljo se vrši v Sremski Mitroviči velika konferenca Narodne radikalne stranke, na kateri se bodo določili kandidati za sremsko županijo. Nosilec liste v tem volilnem okrožju bo Nikola Pašič, sre-ski kandidati pa bodo Vojislav Janjič, Mfian Nedeljkovič in Žarko fAjladino-vič. Ostali kandidati še niso določeni, to pa se bo zgodilo na sreskih zboro-Beograd, 2. febr. (B) Za nosilca narodne radikalne liste v volilnem okrožju Pančevo—Bela Crkva bo izvoljen minister Žarko Miladinovič, dočiin bodo sreski kandidati določeni tekom meseca na sreskih konferencah. Finančni minister dr. Stojadiuovič bo postavljen kot sreski kandidat v Srezu Bela Crkva—Vršac, ni pa izključeno, da bo kandidiral še v kakem drugem Srezu tega volilnega okrožja. Vprašanje južne železnice. Beograd, 2. febr. (Z) Konferenca zastopnikov držav, po katerih ozemlju potekajo proge južne železnice, je bila sklicana za 5. februarja v Rim, sedaj pa je bila preložena na 16. t. m. Sklenilo se je, da se dne 7, ali 8. t. m. sestanejo zastopniki naše in italijanske vlade k predkonferenci, na kateri naj bi se izmenjale misli med predstavniki obeh vlad in južne želznice, da bi se našla čim ugodnejša rešitev v skladu z določbami saintgermainske in trianonske mirovne pogodbe» Doznava se tudi, da sta bili naši komisiji predloženi dve rešitvi, in sicer ali odkup, ali pa zakup. Vlada ima to samo potrditi, toda v smislu pogodbe, ki jo je južna železnica sklenila z bivšo avstro-ogr-sko monarhijo in ki je za udeležene države zelo važna. Pred potekom koncesije se mora omrežje južne železnice odkupiti le v celoti in ne le en del. Po-! ložaj je danes tak, da je z razdelitvijo , avstroosxske monarhij® prišla, južna j železnica pod razne države in bi se torej moralo tudi njeno omrežje razdeliti v sporazumu z našo, avstrijsko, madžarsko in italijansko vlado. Izgledi za tak sporazum so sedaj zelo slabi z ozirom na Avstrijo in na Madžarsko, ki tega danes ne morejo storiti. Zaradi tega se mora iz vsega tega sklepati, da se bo rešitev našla najbrž je na ta način, da vzamejo te štiri države one proge južne železnice, ki potekajo po njihovem ozemlju, v zakup in da jih same obratujejo. Pogojev za zakup je več. Po obstoječih pogodbah bi se družbi južne železnice za omrežje, ki se nahaja na našem ozemlju, moralo zagotoviti 20% kosmatih dohodkov alt vsaj pet milijonov zlatili frankov na leto. Ako sprejmejo te pogoje tudi italijanski delegati, se bo dalo vprašanje južne železnice lahko rešiti na konferenci v Rimu. Koncesija južne železnice poteče leta 1960. i. $traa t. »atrmANJc novosti.« §tev. & Resolucija Državne konference leta 1921 (Konec.) 2, Pozdravljamo sprejeto ustavo, kot Sn, ki zaključuje vsak provizorij in ki je bil neobhodno potreben, da se zavaruje naš mednarodni položaj in konsolidira naše notranje stanje in da se uredi naša osvobojena in zedinjena domovina na postavni podlagi. Narodna radikalna stranka poudarja potrebo, da se ustava izvrši in da se sklenejo temeljni zakoni, ki izvirajo iz ustave, toda tako, da se s temi zakoni popravijo vsi deli državne uprave in da se obenem odstranijo pomanjkljivosti uprave v smislu raznovrstnih pripomb in opazk, ki so bile izrečene na konferenci. Zlasti zahtevamo, da se uredi uradniško vprašanje na način, ki bo zemlji zagotovil dobre upravne in druge organe in uredil uradniški položaj in mate-rljelno stanje uradnikov ter osvobodil obenem budget od vseh nepotrebnih osebnih izdatkov. V pogledu državljanskih in političnih pravic se pričakuje vestno spoštovanje ustave in zabranje-vanje vsakega čina, ki bi na kakršenkoli način in v kateremkoli delu države omejeval politično svobodo. V zvezi s tem si je treba prizadevati, da se sod-ništvo, kot najboljše jamstvo osebne in premoženjske varnosti ohrani na primerni višini in da se s primerno organizacijo zagotovi narodu hitro in pravilno sojenje. Narodna radikalna stranka poudarja zlasti potrebo, da se opravičene zahteve Hrvatov in vseh drugih krajev, kar se tiče ureditve lokalne uprave, zadovoljijo potom resnične in široke samouprave po občinah, okrajih in oblastih. Kar se tiče našega razmerja do bratov Hrvatov, poudarjamo željo, katero je Narodna radikalna stranka vedno gojila, da postanejo vsi deli našega naroda zadovoljni v zedinjeni kraljevini. Nam je samo žal, da oni Hrvati, ki so nezadovoljni, niso med seboj izdelali nobenega takega programa, ki bi na temelju narodnega In državnega edinstva bil sposoben, da se vzame v pretres in v resno diskusijo. 3. V finančni politiki hočemo v duhu radikalsklh finančnih tradicij, da se finančni položaj predstavlja s popolno odkritostjo. Zahtevamo, da se vsi davkoplačevalci po njihovih gospodarskih zmožnostih pravično obtežijo z davki, da se državni dohodki zbirajo pravilno in popolnoma in da se vrši največja varčnost pri stroških. Na ta način bo mogoče doseči ravnotežje v proračunu, ki je neobhodni predpogoj za ureditev državnih financ. 4. Kar se tiče gospodarske politike, se je treba prizadevati z vsemi silami, da se kar najhitreje in v kar največji meri dvigne produkcija v vseh strokah narodnega dela in da se gospodarsko življenje vrne v normalni tok. V gospodarskem življenju je treba dati možnost privatni inicijativi, da svojo blagotvorno delavnost razvije do skrajnih mej, a z državno organizirano pomočjo je treba ustvariti one ustanove, za katere je privatna inicijativa danes še nezadostna. Posebno skrb je treba obračati poljedelcem in poljedelstvu. V tem oziru je treba brez odlašanja pričeti izvrševati že poprej izdelane načrte organizacije kmečkega kredita in reformirati je treba naš dosedanji poljedelski pouk, ki mora stremiti predvsem za tem, da se osnuje kolikor mogoče veliko nižjih poljedelskih in nadaljevalnih strokovnih šol za kmečko mladino. Istotako se mora posvečati posebna skrb razvoju našega rokodelstva in industrije, zlasti one, ki je poljedelskega značaja in ki dela s kmečkimi surovinami 5. Kar se tiče agrarne reforme, poudarja konferenca potrebo, da se kar najhitreje izdela zakon o rešitvi agrarnega vprašanja v duhu načel, ki so izražena v programu naše stranke, in pričakujemo, da se bodo ustvarili povoljni pogoji za našo notranjo kolonizacijo, s ciljem, da se ublaži ostrina obstoječih zakonskih predpisov. 6. Stranka smatra, da je treba posvetiti posebno skrb prosvetnemu vprašanju in zlasti "še izobrazbi najširjih slojev naroda in fizični vzgoji našega mladinskega naraščaja, kakor tudi napram onim ustanovam, ki imajo skrb za narodno zdravje. 7. Kar se tiče vprašanja odškodnine vojnih poškodb in rekvizicij, se pričakuje, da se bo v najhitrejšem času ustanovil narodni fond za odškodnino, od vseh vsot in vseh vrednosti, ki so se prejele ali se bodo prejele na račun reparacij. Kadar bo izvršeno delo preceni tve škod, a s tem se je treba požuriti, je treba takoj pričeti, četudi samo z delnim izplačevanjem v najugodnejši obliki. Narodna radikalna stranka hoče skrbeti, da se najdejo sredstva, kako bi se povrnila škoda prebivalstvu onih krajev, kjer so se vršile vojne operacije, v neposredni bližini Srbije in Crne gore. 8. Svoj dolg invalidom in dobrovoljcem mora država popolnoma poravnati in mora skrbeti, da se vse njihove opravičene in umestne zahteve rešijo v popolno zadovoljstvo. 9. Za varstvo društvenih slojev, ki so gospodarsko in socijalno slabejši, hoče stranka skrbeti, da se izvrši delavsko In socijalno zakonodavstvo, a pri tem jo bo vodila težnja, da se interesi celokupnega gospodarstva in vseh delov produkcije zavarujejo, ohranijo in razvijajo. 10. Kar se tiče stranke, poudarja konferenca neobhodno potrebo, da se krajevne, srezke in okrožne organizacije še bolje urede in okrepe, in da se v Beogradu osnuje strankina pisarna, ki bo v tesni zvezi z organizacijami in s člani stranke. Poudarja se potreba, da se mora bolje skrbeti za časopisje in pričakuje se, da bodo posamezni člani in organizacije doprinesle tudi materi-jelne žrtve, da bi se moglo naše novinarstvo bolje razviti. Te resolucije, ki so rezultat tridnevnega posvetovanja konference, prepušča konferenca, s polno vero na uspeh Narodne radikalne stranke in radikalne politike, merodajnim organom: Glavnemu odboru in klubu poslancev, da v duhu teh in drugih na konferenci izrečenih misli in želj, izvedejo praktično politiko stranke. SESTANEK MALE ANTANTE. Bukarešta, 1. febr. (Z) Iz vladnih krogov se doznava, da je zunanji minister Duca predlagal sestanek zastopnikov male antante v Bukarešti na katerem naj bi se razpravljalo razen vpraašnja vojnih odškodnin tudi o skupnem koraku pri veleposlaniški konferenci glede udeležbe male antante v medzavezniški komisij! za razorožitev Madžarske in Bolgarske. ANGLEŠKI VOJNI DOLGOVI. London, 2. febr. (K) Anglija je sprejela pogoje ameriške misije za konsolidacijo angleških dolgov. London, 2. febr. (K) Ameriški pogoji za odplačilo angleških vojnih dolgov, ki jih je sprejela angleška vlada, so sledeči: 3% obresti tekom 10 let, potem obresti, nadalje %% amortizacije in povračilo vseh dolgov v 62 letih. Če se v Lausannu ne bi sklenil mir. Če se v Lausanneu ne bi sklenil mir, se bo brezdvomno nadaljevala vojna v orijentu. Angleži so na to pripravljeni. General Harrington je vse uredil, da more izprazniti Carigrad v prvem trenutku. Arhivi in materijal so na varnem na krovu ladij in transportni parniki se neprestano drže v bližini, da prepeljejo na Galipoli in Canak tistih 8000 mož britanskih čet, ki so ob obrežju Bospora. Njih odpor bi se koncentriral okoli Dardanel in prav posebno pri Čanaku, kjer je baje kakih 15 bataljonov, zelo močno topništvo in mnogo letal. Grki so za vojno. Ne narod, tudi ne vojaki, ki dezertirajo, kadar le morejo. Toda pod prijaznimi pogledi britanskih častnikov ne govori general Pangalos, poveljnik armade v Trakiji, o drugi stvari kot o bliskovitem pohodu na Carigrad, izbrisati hoče sramoto poraza v Mali Aziji, kakor da ne bi bila zadostovala kri obsojenih ministrov! Njegovih šest divizij je bilo ojačenih. Čeravno se njih materijalu, posebno topništvu še poznajo izgube lanskega avgusta, mislijo, da se bodo lahko branili v okopih, ki so jih izkopali ob Marici. Bolj nevarno bi seveda bilo začeti z ofenzivo. Kar se tiče Turkov, so tudi silno utrujeni od dolgega bojevanja. Toda njihov prenapeti in prerazvneti nacijona-lizem bi jih na novo podžgal k boju. Grkom nasproti je menda kakih 20-000 mož. V slučaju britanske ali grške ofenzive bi pa ti bili prisiljeni umakniti j se proti Carigradu. Med tem bi jim pač že prišlo na pomoč onih 40.000 mož, ki so grupirani v Pandermi in Ismidtu. Te bi se moglo naglo prepeljati na evropsko obrežje marmarskega morja. Ta obramba Carigrada bi pa bila gotovo zvezana s turško ofenzivo v smeri proti Mosulu, kjer imajo Turki pod poveljstvom Dževad paše kakih 15.000 mož, takozvano Irak-armado. Te čete so mnogo močnejše kot britanska mezopotamska armada in se jim bodo baje tudi pridružli Kurdi. Dolgo seveda ta boj s strani Turkov ne bo mogel trajati ker niso niti dovolj vztrajni, niti nimajo dovolj materijala, če se jim posreči v prvih dneh razbiti in razpršiti sovražne čete, kakor so to storili z Grki v Mali Aziji, potem je zanje stvar dobljena, drugače pa težko. Na izpopolnitev in novo pošiljanje materijala pa sploh ni misliti. V svetovni vojni so dobivali Turki materijal iz Nemčije čez Beograd-Sofijo, danes lahko dobijo nemški materija! samo čez Rusijo in Azijo in ta pot je pri današnjih ruskih razmerah precej dolga. — Francozi bodo v tem novem konfliktu strogo nevtralni. Res je, da stoji blizu Drinopolja mala francoska posadka toda ta se boja ne bo udeležila, temveč umaknila, ravno tako carigrajska posadka, ki bi se takoj ukrcala. Francija je zelo vznemirjena radi bližajočega se konflikta in skuša na vse načine, da se mir v Lausanneu vendarle podpiše. Dr. P. V. B. Politične novosti. NAŠA KRALJEVINA. == Ministri brez mandatov. Bivši finančni minister dr. Kosta Kumanudi, znan prijatelj g. Pribičeviča, nima volilnega okrožja, niti okraja. Kandidirati je nameraval v Bitolju, toda okružni in srezki odbori demokratske stranke so izjavili, da ga ne morejo sprejeti kot nosilca liste in tudi ne kot okrajnega kandidata. V istih neprilikah je tudi bivši minister za notranje zadeve, g. Timotijevič. = Hrvatski klerikalci In volitve. Po pravilih hrvatske ljudske stranke ima vrhovni svet potrditi kandidatne liste za prihodnje volitve. Zato je predsedstvo stranke sklicalo za 9. februarja v Zagreb sejo vrhovnega sveta, ki naj reši to vprašanje. — Prepovedana republikanska konferenca. Te dni je dr. Drag. Ikonič sklical v Bitolju konferenco svojih pristašev, toda veliki župan ga je opozoril, da zborovanja ne more pripustiti ter da se naj nemudoma odpelje iz Bitolja. = Volilni kompromis med težaki In klerikalci v Bosni. V Bosni sta sklenili Hrv. težačka stranka in Hrv. pučka stranka volilni kompromis. Obe stranki gresta pod parolo »Hrvatska kutija! Hrvati na okup!« v volitve. ČEŠKOSLOVAŠKA. == Hlinkovi shodi v znamenja krvi. Dne 28. januarja se je vršil v Prešovi shod slovaške ljudske stranke, katere so Se udeležili poslanci Hlinka, Juriga, On-derčo in senator Klimko. Komaj se je shod začel, je že nastal velik nemir in po govoru posl. Hlinka je prišlo do burnih prizorov med somišljeniki ljudske stranke in opozicijo. Policijski komisar je shod razpustil in dal izprazniti dvorano. Dasi je shod trajal le 15 minul je vendar prišlo do več dejanjskih spopadov, tako, da je bilo precej oseb več ali manj ranjenih. Proti senatorju Klimku, poslancu Hlinki in Jurigi se je vložila ovadba zaradi protidržavnega hujskanja in razžaljenja predsednika Masaryka. Tekoči Enostavna metoda. Previdno in s svetim strahom naznanja »Jutro« vznemirljivo vest o »enostavni metodi« NRS, ki »ustrahuje« gospode župane z volilnimi lepaki. To, pravi, da mu je dobro znano, ne ve pa še, ali so bili lepaki razposlani — poštnine prosto. Na vsak način zelo skromna radovednost. Vsega tega bi ne bilo treba omenjati, da si je »Jutro« izmislilo mesto «enostavne« kakšno drugo metodo. Seveda vsak meri čevlje po svoji nogi! Gospodom je očivid-no žal, da nimajo po vsej deželi tako poslušnih plakaterskih zavodov, kakor ga imajo n. pr. v Mariboru, kjer so nameravali uveljaviti svojo »enostavno metodo« s tem, da so hoteli preprečiti afiširanje lepakov za »Jutranje Novo- računi. sti«, ki so se na njihovo žalost in jezo upeljale že v vseh krogih. Zaplofništvo. »Kmetijski list«, glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo«, se silno boji nastopa NRS v Sloveniji. Zakaj, vedo prav dobro oni gospodje »kmetje«, ki so mu najbližje. Nehvaležnost še nikdar ni bila čednost, najmanj pa pri ljudeh, ki so v zadnji koalicijski vladi na debelo ponujali svojo zvestobo narodnim radikalcem, brez katerih ne bi mogli danes agitirati z večjimi in manjšimi uspehi med kmetskim ljudstvom. Njihova uloga pri sestavi sedanje vlade pa je itak znana. Zato bi bilo' umestnejše, da gospodje »kmetje« ne streljajo izza plota. „Prosvetni praznik slovenske univerze“. »Ena država, en politični narod, a kulturno trije narodi, etniško tri plemena« — je poudaril vseučiliški rektor dr. Aleš Ušeničnik. Izraz: »Etniško tri plemena« je znanstveno gotovo napačen. Nobeden etnograf ne bo deli južnih Slovenov na tri skupine. Naša etnografija je še malo obdelano polje in do danes še ne moremo reči, kako bi južne Slovene etni* ški najlažje razdelili na skupine* a na tri jih gotovo ne moremo. »Kulturno trije narodi« istotako ne bo držalo. Zakaj ravno trije? Bosanski muslimani se kulturno veliko bolj razlikujejo od ostalih južnih Slovenov, kakor pa posamezni deli neislamskih južnih Slovenov drug od drugega. Dalmatinec je kulturno gotovo tako različen od Hrvata, kakor Hrvat od Slovenca. Vojvodinec je bolj različen od Srba, kakor pa Srb od Hrvata, če bi hoteli južne Slovene deliti kulturno, bi morali najprej narediti dve veliki skupini: Islamski svet in neisiamski svet Poslednji bi delili: Upliv nemške kulture, upliv madžarske kulture, upliv italijanske kulture, upliv grško-turške kulture, hrvaška kultura stoječa pod nemško-madžarskimi uplivi srbska kultura stoječa pod vzhodnimi in za-padnimi uplivi. Naša naloga in zlasti tudi naloga univerze mora biti, da vse te različne kulturne uplive amalgamira v eno celino in da pridemo do enotnega tipa domače narodne kulture, ne pa, da jih zaklene in petrificira v treh škatljah. To je tudi popolnoma brezuspešno delo, ker se sedaj kulturni toki tako naglo prelivajo in zlivajo, da jih ne bo mogoče trajno držati narazen. »Ali ni naša univerza skupna narodna last, ki naj bo vzvišena nad vse stranke in strankarske boje?« — Je še rekel g. rektor. Toda med vsemi univerzami naše kraljevine se morda ravno ljubljanska najbolj spušča v stranke in v strankarske boje. Včasih je bilo v resnici frapantno, kako so se nekateri profesorji univerze brez vsake sile in potrebe spuščali v strankarske boje, kar gotovo ni bilo koristno univerzi Država se bo interesirala na univerzo samo, če bo resnično ognjišče kulture, one resnične, splošne kulture, ki mora ujediniti razdeljene dele Mr šega celotnega naroda. RADIČEVA MEGALOMANUA. Zagreb, 2. febr. (Z) Povodom prihoda deputacij iz Bosne in Hercegovine v Zagreb piše Radičev »Slobodni Dom«: Tri politične deputacije iz Bosne in Hercegovine so prišle dne 30. januarja v Zagreb k predsedniku hrvatske republikanske seljačke stranke, in sicer prva v imenu vodstva Hrvatske težačke stranke, da mu priporoči za tamošnje kmete 'pri bodočih volitvah hrvatski blok, druga iz Mostara, da priporoči Nikolo Preko kot nosilca hrvatske liste v Hercegovini, in tretja, odposlanstvo Seljakov iz tuzlanskoga okrožja, da jasno in glasno pove predsedniku hrvatske republikanske seljačke stranke, da je vse hrvatsko prebivalstvo v Bosni, katoličani in muslimani, kakor tudi del pravoslavnih kmetov, za republiko in za Radiča in da bi pomenilo propast hrvatstva in človeštva v Bosni, ako bi bili tamošnji kmetje pri volitvah izročeni advokatski in frančiškanski oholosti in sebičnosti. Predsednik hrvatske republikanske seljačke stranke je prvo, gosposko deputacijo najodločneje zavrnil, drugo, pol-gosposko, ostro pokaral, tretjo, kmetsko, pa je zelo pohvalil in ji obljubil, pomoč hrvat, republikanske stranke. Iz prosvetnega življenji. — Koncertno življenje v januarju» Ljubljana je v januarju doživela tri velike koncerte. Najprej je koncertirala »Zveza slov. pevskih zborov« o priliki svoje II. redne skupščine. Nastopali so ljubljanski zbori ter pevski zbor bralnega društva iz Tržiča in pevsko društvo »Zvon« iz Trbovelj. Koncert je bila nekaka mala pevska tekma, na kateri so vsi sodelujoči zbori pokazali da napredujejo ter da se naše pevske razmere zelo boljšajo. Upajmo, da doživimo kmalu koncert, na katerem bodo nastopili vsi slovenski zbori. Združeni moški zbori so zapeli pod vodstvom Zvezinega pevovodje g. Zorka Prelovca veličasten Adamičev koral »Tl ki si nas ustvaril« s spremljeva-njem fanfar muzike dravske divizije. Vtis je bil mogočen. — Takoj drugi večer na to je priredila »Zveza godbenikov za Slovenijo« v moralnem oziru izredno lepo uspeli simfonični koncert, na katerem je g. Niko Štritof pokazal svoje velike dirigentske zmožnosti. Po dolgem času smo imeli priliko poslušati virtuozno igro pianista domačina gosp. Antona Trosta z Dunaja, katerega jc občinstvo živahno pozdravljalo. In še dr. Čerinov koncert smo imeli, na katerem je poleg drugih simfoničnih del orkester dravske divizije izvajal kon- trapunktično zanimivo veliko Jirakovo simfonijo v C-molu. Škoda, da sta bila koncert Zveze godbenikov in dr. Čerinov pičlo obiskana in imajo idealni in požrtvovalni prireditelji znatne izgube. Predpustni čas res ni primeren za resne koncerte, ker vemo, da se Ljubljana rada klanja Bacchu in Ter-psihorl Naj skoro mine predpust in brezdvoma nastopijo potem tudi ža naše koncertno življenje lepši časi. —• Ličarjev koncert v Ljubljani Dne 19. febr. priredi znani pianist gosp. Ciril Ličar klavirski koncert v dvorani Filharmonične družbe. Vstopnice v predprodaji bodo na razpolago v pisarni »Glasbene Matice«. Program priobčimo pozneje. .... — Franta Bohuslav — zakonski mož. Iz predvojnih sezon v ljubljanskem gledališču znani in zelo priljubljeni igralec g. Franta Bohuslav, ki je v vojni popolnoma izgubil vid, se je dne 25. t. m, poročil v Pragi z gdč. Ando Homolko-vo. Ljubeznivemu umetniku, ki ima med nami mnogo oboževalcev in oboževalk ter dobrih prijateljev, naše iskrene čestitke! — Iz pisarne šentjakobskega gledališkega odra v Ljubljani. V nedeljo, dne 4. februarja se vprizori v Govekarjevem prevodu Jos, Štolbe veselaünra »Stari grehi«, ki po svoji učinkovitosti spada v vrsto veseloiger in burk, kot so »Težke ribe«, »Španska muha«. Igra je zasedena z najboljšimi močmi in skrbno pripravljena; Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik. — Literatura In cerkvena cenzura. V nedeljo 4. februarja se vrši v Beogradu redni občni zbor udruženja književnikov, ki bodo med drugim razpravljali o književni lastnini in o slučaju cerkvene cenzure povodom Nušičevega »Nahoda«. — Prosvetni minister je namreč na prošnjo posebnega patrijar-hovega delegata zabranil nadaljne predstave »Nahoda«, dokler se ne črtajo gotovi prizori v tretjem dejanju. — štiridesetletnica Narodnega gledišča v Sofiji 4. t m. se vrši svečana proslava štiridesetletnega obstoja Narodnega gledišča v Sofiji. Proslave se udeležijo zastopniki vseh slovanskih gledišč. Obenem bo nadaljevanje konference slovanskih gledišč, ki se je pričela ob petdesetletnici Narodnega gledišča v Beograda. »Ženski svet.« Naše sestre v Trstu so začele izdajati mesečnik »Ženski svet«, glasilo ženskih društev Julijske krajine. 2e prvi zvezek priča, da so si izdajateljice vzele resne, vpoštevanja vredne smernice za svoje delo. List prinaša poleg leposlovne vsebine, po* učne članke o vsem, kar more naše ženstvo zanimati. Prinaša izvestja o delovanju našega ženstva med našim narodom tam preko meje, in prinaša nasvete za gospodinje in matere, poročila o modi in ročnih delih. Že 1. štev. prinaša o tem šest risb. — Vsak ve, kolike važnosti je kulturno delo v Primorju za naš narodni živelj, zato priporočamo vsemu našemu ženstvu, da se pridno naroča na ta edini ženski list, ter tako gmotno še več pa moralno podpre neumorne delavke ob Adrijl — Naroča se: M. Prunkova, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 14, II. nadstr. — Stane za leto 48 Din, pol leta 24 Din, četrt leta 12 Din. — »Primorska Omladina«. V Trstu je pričela izhajati slovensko-srbohrvat-ska revija »Primorska Omladina« kot glasilo naše primorske omladine. Revija bo urejevana v narodno nadstrankarskem duhu. Prva številka vsebuje poleg programatičnega uvodnika sledeče rubrike: Omladinska načela, Glasovi iz Primorja, Slovanski svet. Prosveta, Politični pregled in Razno. List izhaja kot mesečnik ter se naroča: Trsi Casetta postale 316. Celoletna naročnina 12 L. Naslovno sliko je izdelal slikar Avgust Černigoj. — Operni libreti. »Vrag in Kat-r a«. Pravkar je izšel 8. zvezek opernih bbretor in sicer.: »Vrag in Katra«, opera v treh dejanjih, po češki narodni pravljici spisal Adolf Wenig, poslovenil Ra-divoj Peterlin-Petruška, uglasbil Anto-nin Dvorak. — 38 strani — Cena 3 Din. Po opernem repertoirju je ta opera pr-v,a ki pride v prihodnjih dneh do uprizoritve v našem tukajšnjem opernem gledališču. Že ime skladatelja, slavno-znanega Dvoraka, jamči, da bo opera »Vrag in Katra« vzbudila v naši gledališki publiki največje zanimanje. Zato bo tudi operni tekst te opere, obsežen v 8. zvezku opernih libretov, ki jih izdaja in zalaga Zvezna tiskarna in knjigarna d. z o. z. v Ljubljani zelo dobrodošel kot pripomoček za bolje razumevanje opere. Dobiva se pri založnici Zvezni tiskarni v Ljubljani (Wolfova ulica 1) ta po knjigarnah. Razprodajalcem običajen popust. Libreto je dobiti tudi pri operni blagajni in pri biljeterjih na večerih predstave. DANAŠNJE PRIREDITVE, V Ljubljani: Drama: Vojiček. Red B. Opera: Triptychon. Red D. Kino Matica: Ilona. Kino Tivoli: Zločin Frank Norton*. Kino Ideal: Obraz v mesečini. V Mariboru: Narodno gledišče: Popoldne: Kralj Matjaž; zvečer: Faust Izven. Gostuje gospod Sovilski iz Ljubljane. Dnevne novosti. — Ministrski predsednik Pašić pride v Ljubljano. Kakor Izvemo Iz zanesljivega vira, pride sredi tega meseca v Ljubljano ministrski predsednik g. Nikola Pašić v spremstvu nekaterih ministrov. G. ministrski predsednik bo govoril na Javnem shodu, ki ga priredi Narodna radikalna stranka v Ljubljani _ Amnestija. Iz Beograda poročajo, da je bil 29. januarja podpisan ukaz o pomiloščenju večjega Števila obsojencev. Ukaz bo v par dneh objavljen. — Ruska dijaška menza v Beogradu. Te dni je bila v Beogradu otvorjena menza za ruske dijake, kjer bodo dijaki dobivali zajutrek, kosilo in večerjo. Američani so darovali za to menzo 100 tisoč dolarjev. — Vodja križevačkega bakteriološkega Instituta. Za vodjo bakteriološkega instituta v Križevcih je imenovan dr. Andrija Hupbauer. — Novi gerentl Namesto odstopiv-Šega Ivana Horvata je imenovan za občinskega gerenta v črensovcih (Prekmurje) Matija Rosa ml. V Krncih (Prekmurje) je imenovan Ivan Ku-kojec. Namesto odstopivšega Josipa Podboja je imenovan za gerenta gosp. odbora v Gor. Planini, okraj Logaški Anton Kolar, posestnik istotam. — Zvišanje pristojbin za govore v medkrajevnem prometu. Z 20. januarjem t. 1. so se po naredbi ministrstva pošte ta brzojava zvišale pristojbine v medkrajevnem prometu sledeče: V I- pasu (zračna razdalja do 100 km) na 10 D; v II. pasu (zračna razdalja 100 do 200 km) na 15 Din; v IH. pasu (zračna razdalja 200 do 400 km) na 20 Din; v IV. pasu (zračna razdalja nad 400 km) na 25 Din. — Aretirani protldržavni agitatorji. V Vasi Tordinci so orožniki aretirali več agitatorjev, ki so agitirali v protidržav-nem smislu. Aretiranci so bili izročeni osiješkemu državnemu pravdništvu. — Razpis zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje n; splošni bolnici v Ljubljani asistentske mesto za okulistični oddelek s prejemki IX. čin. razreda drž. uradnikov. Poseje objavlja 11. štev. »Uradnega lista« Pokr. uprave za Slovenijo. — Tihotapljenje smodnika v našo državo. Ko se je svoj čas pripetila v Mariboru pri puškarju Cutiču velika eksplozija, ki je zahtevala troje človeškili fc’tev, so pisali listi, da je puškar Cutič ‘ihotapil smodnik iz Avstrije s pomočjo svojega sorodnika Cutiča v Gradcu. "V sredo 31. januarja se je vršila pred j>ra|kini sodiščem razprava proti tam-. jemu Puškarju Čutiču, ki je bil ob-_(>}en na 100.000 avstr, kron kazni, kei 'e ^rneJ v svoji delavnici večjo zalogo smodnika, kakor je dopuščeno po tozadevnih predpisih. Glede tihtapstva smo-dn xxV nf?5° državo pa je bil Cutic oproščen, ker je graško sodišče prepričano, da je bil ta sum neutemeljen. — Samomor vsled poslovnih izgub Peču se je usmrtil trgovec Ragit Maljuhagič vsled ogromnih izgub, ki jil i® utrpelo v zadnjem času njegove Podjetje. — Tatvina na železnici Jožefi vampavac je predala neka tvrdka \ Osijeku 100.000 Din s prošnjo, da jil pdda filijalki v Podgaraču. Vampavac le denar shranil na lokomotivi v predalček, kjer Ima običajno kruh. To je kuriač Kirschner, ki je uporabil strojevodje, da si je denai IT0? An med vožnjo z njim zbeza, gozd. Oblasti ga še niso izsledile. _TT,Prv2 Poljska ženska privatna do* v g a> Te dni se je habilitirala na crn* VSrI un^verzi privatna docentinja burPa vBaUdonin 08 Courtenay-Ehren-ift sv°(em nastopnem predavanju Pesnitve VnaVa*a veIUcoruske narodne unl^rrir0p«dOV8^ ,zgredi na bukareški ojaja so !atamUi Ä3 Prlö l f” obiskova”i' !>"' “v* \m verza je zatvoriena v‘, v* Um‘ so bile vse židovske trgovii zap/te ^ Ogromno ponarejanje znamk v faogih filatelistov je vzbudila aretacij Mih. Fertiga iz Rige veliko vznemirie nje. Fertig je prodajal ponaSS znamke sovjetskih in mnogih drugih Novonastalih držav, celo takih, ki sploh ^ obstojajo. Tekom preiskave se Je na Zorniju posrečilo prijeti njegovega po-iavti^ Strbiiča' Ta med drugim iz-Cari da se nahaia niihova delavnica v , i^du. Trdi celo, da se je del geor-SVnj armenskih znamk tiskal v dr--^arnl v Tiflsu. Nadalje je iz-nln Ar n ?bstoja cel konsorcij, katere-nekateri Georgije!, Ar-diS .bo'iševiki. Ponarejevalna razD?aVZdrZUle cel° lastnega kurirja, ki razpečava znamke vel 7 ?fkonSka 2Vestoba. V Trstu je ži-24 Ietni 7° m ad° - ženko in otrokom le ir,a]dp,y?rk0 0rzara- Premagala ga net-o seri^Ca narav 511 zaljubil se je v je Ve 'dvanajstletno dekUco. Ne ozira- Stcio. ne da ni-0b!iublieno večn0 zve" da bi mislil na svoje očetov- ske dolžnosti, se je vedrega čela In žarečih lic s krasnim šopkom v roki predstavil starišem svoje nove golobice in jih zaprosil za njeno roko. Stariši so brhkemu mladeniču z veseljem ugodili. Veliko pa je bilo njihovo začudenje, ko sta zaročenca lepega dne zginila. Njihovo razočaranje pa je še naraslo, ko jih je po par dneh obiskala zaročen-čeva žena z otrokom v naročju. Za ubeglima je policija izdala tiralico. —- Tudi ljubezen. V Zagrebu se je te dni dogodil čuden slučaj, da se je hotela vsled nesrečne ljubezni usmrtiti prostitutka. Pred 3 leti se je zaljubila Marija Vujanič, doma iz Petrinja, v nekega mladeniča. Cas je prinesel s seboj, da se je tudi v njem vzbudilo nag-nenje do dekleta in tako sta sklenila, da se $jmprej poročita. Ker je mladenič zelo lahkomiselno živel, ga je Marija nagovarjala, naj vendar opusti pijančevanje in prične varčevati. Varččvati je pričela tudi ona in letos si je za prihranke kupila pohištvo. Ko je bilo vse pripravljeno, jo je peljal mladenič k očetu, ne da bi mu omenil njen poklic, vsled česar je v poroko privolil. Tedaj pa je začel mladenič, ki je dosedaj redno živel, zopet pijančevati. Družba mu je prigovarjala, naj dekle pusti, češ, da bi bila sramota imeti tako ženo. Mladenič se je dal pregovoriti in jo pričel zanemarjati. Nekega dne je prišel k njej in ji je vzel 7000 kron. Dekle je uvidela, da je šel njen up po vodi in sklenila je, da se usmrti. V ta namen je izpila ste-kleničico jodove tinkture, kar pa ni povzročilo smrti. Sedaj leži bolna in je upati, da bo okrevala. Mladenič je izjavil, da si je za denar kupil obleko in da ga vrne. Prosil jo je celo ponovno za roko, kar je pa ona odklonila. -— Cvetlična reduta, ki se vrši danes zvečer v Narodnem domu, bo sodeč po dosedanjem odzivu v javnosti prekosila vse letošnje predpustne prireditve. Odbor vabi vse ljubitelje S. K. Primorja, da se Cvetlične redute udeleže in da pomotoma izostala vabila reklamirajo pri večerni blagajni. — Borza za igralce v Parizu. Francoski minister za delo je ustanovil v Parizu posebno borzo dela za glediške igralce in igralke in za artiste v varietejih, da jih očuva pred raznimi agenti, katerim so morali do sedaj plačevati nad 10 odstotkov s pomočjo agenta dogovorjene gaže. Poslovanje te borze je brezplačno. — Zračna ekspedicija na severni tečaj. Oddelek ameriške zračne flotilje namerava v najkrajšem času podvzeti ekspedicijo na severni tečaj. Ker se je tehniki v poslednjem času posrečilo, vodljive zrakoplove izpopolniti do velike popolnosti in uporabnosti, upajo Amerikanci, da ekspedicija ne bo imela prevelikih težkoč. — Okrajnemu šolskemu svetu In ravnateljstvu ljubljanskih šol sporočamo, da predvaja kino »Tivoli« od pondelj-ka 5. do srede 7. t. m. veliki športni film »V burji in ledu«, kateremu predvajanju se lahko korporativno udeleži ljubljanska šolska mladina. Vstopnina korporativnemu obisku je znatno znižana. Sole, ki imajo zanimanje, se tem potom vljudno vabijo na dogovor v pisarno »Kina Tivoli«. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejšl Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. Iz društvenega življenja. — Društvo I. ljubljanskih postreščkov priredi 3. februarja t. 1. svoj družabni večer, na katerega se vabijo vsi prijatelji društva. Za zabavo in pijačo je preskrbljeno. Vstopnina 5 Din. Kdor se Jjoče prosto zabavati, naj ne zamudi ugodne prilike- VELIKI PUSTNI KORZO »SLAVČEVA MAŠKERADA« PUSTNA NEDELJA 11./2. V VSEH PROSTORIH HOTELA »UNION« V LJUBLJANI Sport in turistika. —Elitni športni ples, cvetlična reduta športnega kluba Primorje se vrši danes 3. februarja ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Vstop le proti vabilu, akadernki in člani proti izkaznici. Ofcijelni sprejem od 20. do 20.30. Cvetlična reduta. Člani in članice športnega kluba »Primorje« se vabijo k Polnoštevilni udeležbi. Posebna va- a se «iso doposlala. Konzulati v Ljubljani. k<>"zulat'Bre« Francoski konzulat, Krekov trg 1. Avstrijski konzulat, Turjaški trg št. 4, II. nadstr. Italijanska delegacija. Zrinjskega cesta štev. 3, I. nadstr. Gospodarstvo. Finančna In gospodarska politika Češkoslovaške. (O spisu fin. ministra dr. Rašina.) Carnegiejeva ustanova si je stavila nalogo, izdati poljudno zbirko spisov o zgodovini svetovne vojne. Kakor znano, je češka krona od njenega postanka v mesecu marcu 1. 1919 prešla vse periferije srednjeevropskih valut. V tistem času je paralelno reagirala na gibanje nemške marke. Ko je 1. 1921 začela nemška marka rapidno padati se je češka krona že znatno ustalila, nato pa je začela v juniju 1. 1922 svoj pohod v višine. Ta posebnost češke valute, ki se je — podobna otoku v morju inflacije — tako neverjetno vzdrževala na površini, je dala povod, da je dr. Alois Ra-šin, utemeljitelj in .Spiritus reetor čeho-slovaške finančne politike, napisal njeno zgodovino. V knjigi »Finančna in gospodarska politika Čehoslovaške« (Založba Clavendon Press, Oxford) opisuje dr. Rašin prav 'nazorno situacijo, ki jo je našel ob nastopu odgovorne službe: Ogromne, naravne vire dežele, ki je več producirala nego porabila, ter navdušeno voljo češkega naroda, kateri si je hotel svojo državo zgraditi, čeprav z žrtvami. Na drugi strani strašne posledice svetovne vojne, izčrpana najdišča, za produkcijo vojnega materijala usmerjeno industrijo, eksorbitanten obtok jedva kritih bankovcev, visoke cene in dnine ter nepregledne državne dolgove, ki jih je imela določiti šele reparacijska komisija. Manjakala je tudi centralna organizacija, ker so bili vsi centralni uradi koncentrirani na Dunaju. V nadaljnih izvajanjih podaja dr. Rašin sliko kurzov češke krone in razkriva vezi med njo in med nemško marko. Autor se bavi z uplivom plačilne in trgovske bilance, množine plačilnih sredstev, tezauriranja psihološke dispozicije itd. na oblikovanje kronskih tečajev. Zanimivo je stališče dr. Rašina napram tzv. kvantitetni teoriji, katere si on sicer ni prisvaja, čeprav se to zatrjuje z raznih strani. Dr. Rašin piše: »Inflacija (zvišanje obtoka bankovcev z vsemi njenimi posledicami ni rezultat povečanega obtoka plačilnih sredstev, temveč nastane tudi tedaj, če se prekomerno zvišujejo dohodki velikih slojev prebivalstva. Če bi bila takozv. mehanična kvantitetna teorija pravilna, bi bili marka in avstrijska krona pač morali pasti, nikakor pa češka krona, kjer se ni dotiskovalo bankovcev. In kljub temu je padla češka krona. Njen padec so spremljali vsi pojavi, ki izvirajo iz inflacije: draginja, želja po uživanju, padanje produkcije, želja po brezdelju itd. V drugem delu opisuje dr. Rašin državno gospodarstvo. Tam, kjer se dotika državnih dolgov utemeljuje svoje nasprotovanje proti vrnitvi vojnih posojil, ki mu je pripravilo toliko sovražnikov. Tretji del knjige obravnava finančno-gospodarske metode, ki naj bi dovedle do popolne osamosvojitve čehoslovaškega narodnega gospodarstva. X Nova tovarna šampanjca. V Smederevu namerava ustanoviti Litkeova pečujska tovarna šampanjca s pomočjo smederevskih vinogradnikov novo šampanjsko tovarno z osnovnim kapitalom 3—4 milijone dinarjev. X Ustavljeno delo v tovarnah za čevlje. Te dni sta prenehali obratovati tovarni za čevlje v Apatinu in Subotici. X Naraščanje cen inozemskih industrijskih proizvodov. Cene nemškega stekla so se v pretečenem tednu ogromno povišale in sicer se je podražilo čisto in barvano steklo za 11.000 odstotkov, opal in Peladom za 13.000 odstotkov. — Madžarski savez sladkornih tovarn v Budimpešti je sklenil povišati cene sladkorju za 35 K pri kg. — Vsled zasedbe Poruhrja po Francozih so prisiljeni mnogi inozemski pa tudi nemški konzumentje, ki so do sedaj kupovali železo v Nemčiji, naročati potrebne kvantitete drugod, predvsem v Češkoslovaški in Avstriji. Radi živahnega povpraševanja po avstrijskem železu bo avstrijska železna industrija s 1. februarjem zvišala cene železu. Povišanje bo znašalo ccä 150 do 200 a. K pri' kg, vsled česar bodo trgovci zvišali cene železu najbrž za 200 do 300 odstotkov. X Razmere v ruskih pivovarnah. Vsa boljša mesta v ruskih pivovarnah so zasedena deloma od Nemcev, ki so ves čas boljševiške revolucije ostalina Ruskem, deloma od ruskih pribaltskih Nemcev, deloma od Litvancev. Odsek rusko-čeških pivovarjev je imel v svojem programu namestitev čeških pivovarjev na Ruskem in poročanje o rusk. pivarstvu svoji centrali v Pragi. V av-dijenci pri ministru Girsu pa je bila ta namera odklonjena, niti se ni upoštevalo dejstvo, da je bilo pred vojsko 45% ruskih pivovarnic upravljano od Čehov. Današnji režim na Ruskem vedno bolj odpira vrata Nemcem, katerim neki nemški Žid« ki zavzema od- ločilno mesto v sovjetskem režimu, preskrbi ugodne službe. Kakor je videti, nimajo češki pivarji ugodnih perspektiv na Ruskem. X Trgovski sejm v Bruslju. V Bruslju se vrši od 9. do 25. aprila t. 1. IV. oficielni trgovski sejm. Prospekti so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami. X Velesejm v Lionu. Kakor vsako leto, se bo vršil tudi letos v Lionu od 1. do 15. marca mednarodni velesejm. Sejma se udeleži povprečno 20 do 22 držav. Naša pooblaščena trgovinska agencija v Lionu je podvzeia potrebne korake tako pri odboru sejma, kakor tudi pri našem trgovinskem ministrstvu, da se tudi za našo državo rezervira na sejmu poseben stand. Vsa potrebna navodila daje interesentom naša trgovinska agencija v Lionu (Agence Commerciale Privilegiee du Royaume des Serbes, Croates et Slo-venes — Lyon Rue Sala 27). X Finančna posvetovanja med Avstrijo in Madžarsko. V nedeljo se je vršila v madžarskem finančnem ministrstvu pod predsedstvom .finančnega ministra konferenca, na kateri so se posvetovali o rešitvi finančnih vprašanj med Madžarsko in Avstrijo. V svrho rešitve teh vprašanj odpotujejo v kratkem madžarski referenti na Dunaj. V nadaljnem poteku seje je poročal predsednik madžarskega notnega instituta o pogajanjih za najetje valutnega posojila za Madžarsko v Švici, ki so ostala vsled sedanje zamotane politične situacije v Evropi brez uspeha. Ta pogajanja pa se bodo V' kratkem obnovila. X Reduciranje izplačil gotovine v nemški državni banki. Vsled velikega pomanjkanja plačilnih sredstev in pa zato, ker je nastala nujna potreba po denarju za zasedeno Poruhrje, je bila nemška državna banka 31. januarja prisiljena, reducirati izplačila v gotovini bankam do polovice, kar je povzročilo med prebivalstvom veliko vznemirjenje. X Južna železnica. Kakor poročajo z Dunaja, pride v nekaj dneh v Beograd predsednik generalnega ravnateljstva Južne železnice, dr. Fali, da se posvetuje z jugoslovansko vlado še pred rimsko konferenco o beneškem dogovoru glede Južne železnice. X Nemške reparacije. Reparacijska komisija je določila, kakor poročajo listi 30. januarja iz Pariza, da mora dobaviti Nemčija v februarju 1 milijon 876.000 ton premoga na račun reparacij. X Zračni promet Pariz—Bukarešta. Naša vlada je odobrila konvencijo s Franco-Romano za zračni promet preko našega teritorija. Na zahtevo našega prometnega ministra je dalo društvo naši državi na razpolago dve brezplačni karti. Vožnja iz Pariza v Bukarešto bo trajala 12 ur in bo stala 15 odstotkov več kakor z ekspresnim vlakom. Aerodrom bo v Zemunu. X Nadurno delo v nemških premogovnikih. Delavstvo v vseh nemških premogovnikih izven ruhrskega ozemlja je sklenilo delati nadure, da se izravna pomanjkanje, ki bi eventualno nastopilo vsled izostanka premoga iz zasedenega Poruhrja. X Živinoreja v Češkoslovaški Leta 1920 je bilo v češkoslovaški skupno 2,058.020 glav goveje živine, 2,058.020 svinj, 481.611 ovac, 1,226.764 koz in 592.269 konj. Ker to število zelo zaostaja za predvojnim stanjem, bo izdala vlada naredbo, da se sme živina spariti samo z izbranimi plemenjaki, X Nova delavnica za popravljanje vagonov v Madžarski Madžarske državne železnice so dobile novo delavnico za popravljanje vagonov v Alagu. Nova delavnica prične obratovati že v par mesecih. X Paketni promet med Avstrijo In Albanijo. Albanska poštna uprava je uvedla poštni paketni promet med Avstrijo in Albanijo. Pošiljke gredo izključno preko Italije. Dovoljeni so paketi do 5 kg in naznačeno vrednostjo 16,000.000 a. kron (1000 zlatih frankov). Pristojbina znaša 3 zlate franke. X Prepovedano trgovanje z avstrijskimi in nemškimi vrednostnimi papirji Senzalski svet newyorške borze je prepovedal kupčevanje z avstrijskimi in nemškimi vrednostnicaml X Polom italijanske zavarovalnice. Zavarovalnica »La Transoceania«, ki se je pečala v glavnem z pomorskim zavarovanjem uvozitičarjev in izvozni-čarjev, 'je prišla v konkurz. Pasiva znašajo več milijonov lir. Od akcijskega kapitala, ki znaša nominalno 4 milijone, je vplačano samo 1.6 milijonov lir. X Podraženie kalija v NemčIJL V Berlinu je bilo sklenjeno, povišati cene domačega kalija za 150%. To povišanje velja od 31. decembra lanskega leta. Zalrtmito g vseli Mii laSalih JUTRANJE NOVOSTI! Borzna poročila. Beograd, 2. febr. Devize. Bukarešta 42.50-45, Berlin 0.22-0.23, D»-naj 0.149—0.15, Budimpešta 4.10—4.15, Pariz 635—650, Praga 305—312, Ženeva 2000—2050, New York 107—108.50, London 502—506, Milan 507—510. Var lute. Ameriški dolarji 100—106, francoski franki 630—635. Ostale borze so bile danes radii praznika zatvorjene. Drobtine. * Zgodba o srečnem zakona. Čan- Kmg, sin bogatega in uglednega Kitajca, se je v času, ko je študiral na neki ameriški univerzi zaljubil v mlado študentko. Njegov starši niso hoteli privoliti v to, da se vzameta. Toda kljub temu sta se Kitajec in Američanka izročila* Starši dekleta so namreč privolili — Mladi par se je podal v Shanghai, kjer je dobil čan-King službo na tamkajšnjem učilišču. Ženi katera je gospodinjila z angleškim štedilnikom na plin, je streglo troje izurjenih kitajskih služkinj. Pomanjkanja poslov torej ni bilo. Dalje časa je vladala harmonija. Kitajski starši so se polagoma vdali v dejstvo. Američanka je postala »prva snaha«. Vzljubila je taščo in ostale kitajske sorodnike z vso iskrenostjo* Toda konzervativni starši so zahtevati, da mora sin imeti — po stari šegi — še drugo ženo, seveda Kitajko. Temu se je čan-King odločno uprl in — zmagal. Bil je že tako »amerikaniziran«, da je sprejel neko službo v Ameriki Usoda pa je hotela, da je umrl, še preden sta se izkrcala. »Ti si moje vse na svetu«, so bile njegove zadnje besede. Mlada vdova pripoveduje zgodbo tega srečnega zakona v knjigi, ki je nedavno izšla v Londonu. Knjigo poklanja pisateljica »svojim kitajskim staršem«. Žena zatrjuje, da je zvesto delila težave svojega moža in da je iskreno vzljubila njegovo ljudstvo. Knjiga nosi pečat verjetnosti, toda iz edinega slučaja tega mešanega zakona se ne more deducirati splošnih zaključkov, * Zračna prometna zveza Praga— London. Na zborovanju londonske trgovske zbornice je poročal Samud Houre o uvedenju obratovanja z letali med Prago in Londonom. Potovanje iz enega glavnega mesta v drugo bo trajalo sedem ur. * Tepeni urednik. Urednika pariškega dnevnika »Journal« sta dva moža pretepla s palicami, ker sta se čutila užaljena vsled nekega članka, ki ga je priobčil imenovani list. Urednik je bil precej poškodovan na glavi. Napadalca je spravila policija na varno. * Visoka šola v Ameriki V Ameriki je nastala pravcata borba za in proti visokim šolam. Po statistiki obstoja v Ameriki 500 visokih šol, med temi 200 popolnih univerz. Število visokošolcev se je od leta 1910 zvišalo za 215.000 in znaša danes 400.000. Amerikanci se boje, da bi šolstvo v tem razmerju napredovalo, ker bi 1. 1973 obstojalo celokupno prebivalstvo Amerike samo iz profesorjev in dijakov. * Nemški učenjak umrl od gladu. V Draždanih je umrl po dolgotrajni in mučni lakoti učenjak, ki je vžival svetovni sloves: Hugo Hayn, autor dela »Bibliotheca Germanorum Erotica et Curiosa«. Moža je odrešila smrt par dni po njegovem 80. rojstnem dnevu. Svojo dragoceno biblioteko je večinoma razprodal, ker mu je primanjkovalo sredstev za življenje. * Ladja smrti. Iz Aten poročajo: V luko Pirej je prispela te dni ladja, ki je odplula iz neke maloazijske luke. Prevažala je 1600 potnikov. Med vožnjo je na ladji izbruhnil legar in koze. Trupla od 37 na legarju umrlih potnikov so med vožnjo jx>greznili v morje- Pri dohodu v Pirej je umrlo nadaljnih 25 oseb. Mnogo se jih še bori s smrtjo. Pristaniška sanitetna uprava je prepovedala potopitev teh trupel ter je odredila, da se jih mora sežgati v kotlih parnika... * Kongres poljskih beračev. Kakof poročajo poljski listi, se je pretekli teden vršil v Varšavi kongres «profesi-jonalnih« beračev* Ustanoviti si hočejo organizacijo z legaliziranimi praviti. — Varšavski berači se posebno hudujejo nad berači iz drugih mest; vsak naj po njih nazorih obhodi svoj okoliš in naj ne dela drugim nepotrebne konkurence. Med drugim so sprejeli resolucijo, ki pravi, da se milodarov v znesku pod 20 poljskih mark ne sprejema. Kako bi le izgledalo, če bi analogno tudi vlomilci ustvariti tako organizacijo in te pod visoko konvencijalno kaznijo obvezali nobene tatvine — recimo — izpod en milijon izvršiti. Listnica uredništva. G. V e r u s naj nam blagovoli postati naslov svojega sedanjega bivališča* Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne* v Ljubljani Emii Oaboriau*. Akt štev« 113. Roman. (Nadaljevanje.) »Dobro je, prijatelj moj,« je rekel komisar; »lahko greste.« Ko je Anzelm odšel, je pričel Fanferlot zopet s preiskovanjem. Odpri je vrata, po kateri se pride na stopnice. »Kara vedejo te stopnice?« »V mojo sobo,« je odgovoril Fauvel. »Ali je to ona soba, kamor so me bili prej peljali?« je vprašal nato komisar. »Ona.« »Rad bi si jo ogledal in preiskal vhod,« je izjavil Fanferlot. »Lahko,« je odgovoril Fauvel. »Pojdite z menoj, tudi vi, Prosper!« Osebni uradni prostori gospoda Fauvela so obstojali iz dveh prostorov; najprej je bil tu bogato opremljeni sprejemni salon in poleg je bila delavna soba, v kateri je stala ena sama velikanska pisalna miza ter štirje naslanjači, na vsaki strani kamina pa je stala omara s predali in sekretar. To je bila vsa oprema. ' Oba prostora sta imela troje vrat; ena so šla m tajne stopnice, druga v bankirjevo spalnico, in tretja, skozi katera so prihajale stranke, v vežo in na glavne stopnice. Z enim samim pogledom si je zapomnil Fan-terlot ves inventar. Videti je bil zlovo’jen, kakor 4a se mu upanje ni uresničilo, da ni našel ničesar. »Pojdimo tja,« je rekel. Odšel je v sprejemni salon in bankir in komisar sta mu sledila. Prosper je ostal sam v pisarni. Dasiravno so mu bile vse misli zmedene, si je bil vendar svest, da se mu je stališče od trenutka do trenutka poslabšalo. Sam je bi! hotel boj s svojim principalom, M se je sedaj vnel in sprejel je ta boj. Od tega hipa ni bilo več v njegovih rokah, da se odtegne boju ali pa da odvrne od sebe morebitne posledice. Morala sta boj bojevati brez prizanašanja in brez umiljenja, z vsem orožjem tako dolgo, da bo eden izmed obeh podlegel in plačal poraz s svojo častjo. Le predobro je občutil nesrečnež, kako. neenako je bilo stališče in spoznanje težavnega položaja ga je potrlo. _ Nikdar bi se mu ne bilo zdelo mogoče, da bi izpolnil' njegov Šef svoje grožnje; saj je imel v pravdi, ki se je morala sedaj pričeti, izgubiti Fauvel prav toliko in še mnogo Več, kolikor on, njegov uslužbenec. Zgrudil se je na stol pri kaminu in najtemnejše misli so mu prihajale. Naenkrat so se odprla vrata do bankirjeve spalnice in vstopila je mlada, izredno lepa deklica. Bila je vitka in visokorasla. Jutranja njena obleka, prepasana s svilenim trakom, je dala spoznati vso njeno lepoto. Mile globoke oči so gledale iz obraza, ki je spominjal v svoji motni ble-doti aa belo kamelijo; njeni lepi črni lasje, le nalahno pritrjeni z glavnikom iz želovine, so padali v gostih kodrih na polen_vrat Bila je to gospoda Fauvela nečakinja Made-lajna, o kateri je bil prej govoril. Ko je zagledala Prosperja v sobi, kjer je očitno mislila, da se- nahaja stric sam, se ji je nehote izvil vzklik. Prosper je skočil s stola, kakro da ga je zadel električen udarec; ugasle oči so se mu zaiskrile, Itakor da je stopil angel upanja pred njega. »Madalejna,« je vzkliknil, »Madalejna!« Mlada deklica je zardela kakor roža. Prvi trenutek je hotela oditi ter stopila korak nazaj; ker pa ji je stopil Prosper korak nasproti, je zmagalo čustvo, ki je bilo močnejše, kakor njena volja in dala mu je roko, ki jo je spoštljivo stisnil. Zmedena sta obstala in se nista ganila in nihče se ni upal v svojem razburjenju ozreti se na drugega. Toliko sta si imela povedati, da nista vedela, kje naj začneta, in zato sta molčala oba. Končno je šepnila Madalejna s komaj slišnim glasom: ■ »Vi, Prosper, vi!« Te besede so pretrgale molk. Blagajnik Je izpustil belo roko, ki jo je bil obdržal v svoji roki, in s silno trpkim glasom je rekel: »Da, pač sem . še Prosper, ki ga poznate Izza svojih otroških let, a danes me dolže in obtožujejo tatvine; Vaš stric me je pravkar izročil sodniji in predno mine dan, me aretirajo in vržejo v ječo!« Madalejna se je silno prestrašila, njen pogled je izražal najgloblje sočutje. »Moj bog!« je vzkliknila, »kaj hočete reči s tem?« »Kaj, gospodična Madalejna, vi ne veste ničesar? Ali vam gospa teta in bratranca nista ničesar povedala?« »Ničesar. Svoja bratranca sem danes zjutraj komaj videla in teta je tako bolna, da sem hotela v svoji skrbi za njo pravkar poklicati strica. Toda, za boga, govorite vendar! Kaj se je zgodilo?« Blagajnik se je obotavljal. Zdelo se mu je morda, da mora odpreti Madalejni svoje srce in ji razodeti svoje najbolj tajne misli; spomin na nekaj, kar je preteklo, pa mu je udušil zauplijvo razpoloženje. Žalostno je zmajal z glavo in odgovoril: »Hvala Vam, gospodična Madalejna za ta znak vašega sočutja, brez dvoma zadnji, ki sem ga deležen od vas. Dovolite mi pa, da vam prihranim s svojim molkom žalost in sebi bol, da bi moral zardeti pred vami.« Madalejna ga je prekinila z zapovedujočo kretnjo: »Hočem vedeti!« »Zal, le prerano zveste za mojo nesrečo In mojo sramoto,« je odgovoril Prosper, »in potem, da, potem si boste gotovo čestitali k onemu, kar ste storili.« Še nadalje Je silila v njega, toda sedaj je prosila in ni več ukazovala; Prosper jev sklep pa je bil že storjen. »Vaš stric je s policijskim komisarjem in enim agentom tu poleg,« je rekel, »vsak trenutek lahko vstopijo. Prosim vas, odidite, predno vas vidijo tu...« Pri teh besedah jo je potisnil kljub temu, da se je lahno branila, nekoliko nazaj in posrečilo se mu je zapreti vrata za njo, predno sta se še policijski komisar in Fauvel vrnila. Ogledali so si bili sprejemni salon in velike stopnice in torej niso mogli slišati o tem, kar se je bilo v tej sobi godilo, ničesar. Zato pa je bil Fanferlot prisluškoval. Ta izborni detektiv ni pustil blagajnika iz oči, ker si je rekel: »Sedaj, ko misli, da je sam, bom mogel brati v njegovem obrazu; morda mi da kak nasmeh, kaka kretnja pojasnila.« Tako je prepustil Fauvelu in komisarju preiskavo ter je opazoval na lastno pest. Opazil je bil, da so se odprla vrata in da je Madalejna vstopila; slišal je vsako besedo kratkega prizora in videl vsako kretnjo. Res, ta prizor ni mnogo dokazal; iz vsakega stavka je bilo slišati, da je bilo med njima nekaj, o čemer nista hotela govoriti; Fanferlot pa je bil dosti spreten, da j"e mogel uganiti skrito misel. Bila je to sicer le sumnja, toda vendar sumnja, slutnja, točka, katere se je hotel oprijeti. Vprašal se je, ali ne skriva preteklost teh dveh kako njemu neznano dramo; nasprotno s policij- I skim komisarjem, ki je bil skeptik, je imel detektiv močno vero v slabo. Mladi mož, si je mislil, ljubi deklico. To pr? njenijepoti tudi res ni nič čudnega. Ona mu vrača ljubezen, saj je tudi on prav čeden človek. Seveda bankirju to razmerje ni ljubo in ker se ni mogel ravnim potom oprostiti tega neljubega ljubimca, S| je prav spretno izmislil to tatvino. Tako se je po mnenju Fanferlota bankir krat« ! komalo sam okradel, in nedolžni blagajnik je bil samo žrtev ostudne intrige. To spoznanje pa je Prosperju hipno le malo pomagalo, ker je bil Fanferlot v svoji častihlepnosti sklenil, da ohrani svoj© domnevanje zase, »Sedaj naj le gredo oni svojo pot,« je skleni^ »jaz pa pojdem svojo. Ce pozneje po neprestan«® opazovanju in raziskovanju ter po vztrajnem dela združim podlage lepe in pravilne obsodbe, strga® temu podležu krinko z obraza.« Qorel je od veselja. Končno je vendar našel zločin, ki naj mu prinese slavo. Ničesar ni manjkalo, niti sovražnih nagibov, niti tajnosti, niti romantično senzacijonalnega okvirja, ki sta ga «bajala Prosper in Madelajna. - Naloga je bila videti težavna, skoraj nerazrešljiva ; Fanferlot, veverica, pa je zaupal v svoj nos... Obisk v zgornjem nadstropju je bil med te® končan in vrnili so se v Prosperjevo pisarno. .. Policijski komisar, kakor je bil ob svoje® prihodu miren, je prihajal čedalje bolj v skrbi Prišel je trenutek, ko.je moral priti do sklepa, otä-vidno pa še ni bil odločen. .• <, »Kakor vidite, gospođa moja,« je pričel, »Je naša preiskava le potrdila naše prvotno mnenje»« Fauvel in Prosper sta nemo pritrdila. »In vi, gospod Fanferlot,« je nadaljeval ko» misar, »kaj mislite?« Detektiv ni odgovo7#. S povečalnim steklom je ogledoval ključavnico Magajne. Izražal je tako nepritajenb presenečenje, kakor da je pravkar našel nekaj silno važnega. Fauvel, Prosper in policijski komisar so vstali ter vsi razburjeni stopili k agentu. »Ali ste kaj našli?« je vprašal bankir. Zlovoljen se je obmii Fanferlot. Očital si !% da svojega vtiska ni boljše prikril. (Daije sledi.) * iT-.i 111.111 m—.......i............... .......... »liB lidala s@fII „SSenskili reklaansiISi nairtew !rg@wsk@-pp@?sietRiis sredili in topallii kraifestva Srb©¥# Hrvatov šn il@vesicev“s j. anoulno in reklamu© podjetje, ^ ^ ^ Generalno zastopstvo „Gledališkega Usta“, zastopstvo „jugoslavenskog Lloyda“ za Slovenijo. Tekoči račun pri „Jadranski banki“ in „Trgovski banki“, poštno-ček. račun 12.866 v Ljubljani | # # ^ # priporoča p. n. uradom, zdraviliškim komisijam, trgovcem, hotelirjem in kavarnam svoje umetniško dovršene izdaje serij „Stenskih reklamnih načrtov“ jugoslov. mest in kopališč po ugodnih cenah t f t Z» leto 1923 s v dveh lično Izdelanih oblikah 12X7 in 6X4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovi-:: nah s papirjem. :: Koledaria sta lično vezana in tiskana na dobro iimanem papirju- Naroč naj se jih direktno pri ivežnt tiskarni in knjigarni f Ljubljani, Wolfova ulica ii 1. časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine kakor vsa drusa v tiskarsko stroko spadajoča dela Izvršuje po zmernih cenah Učno in točno Zvezna tiskarna in knjigama i ilu&lpii, Moia ulica t Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note). Stavče parceie v Sp. Šiški, ob Celovški cesti so naprodaj. Pojasnila daje Prsne Orehek, pes. Sp. Šiška, Neva ui, 247. Is! Najcenejše In najhvaležnejše darilo našim malim je: IVfej zuerinjaH knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, sa potsk in kratek čas DŠfi S7— liceji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 8"~. Iliadi sUl^ar 10 tiskanih predlog za po-barvanje s akvarel - barvami ali pastel-barvniki Bin 3‘—» V Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Bin 3*~. Vse se dobi % M Mami is Mami uiifli, loiMi. leležni Koledar 1923. Dobiva is v im Mami v Uubllani. L111(11 LJUBLJANA... Gosposvetska cesta priporoča staje !apte aioga; Pili sil JLEf ilsM StFOlE» is rolis la olsrt Mm liolosa iffrfö, ES^öirp, SMo halo (laffenrad). Mi zä! le Mo. *S»98H»H»B8aBHE*S3SBHaSHISffigi@SIlSSEaHH8®SS a i 1 Za leto mi la leto 1923 g j BELEŽNI KOLEPÄR f s v dveh oblikah: v mapi na mizi ležeč in odprt na mizi stoječ. g Cena v mapi Din 20.—, stoječa oblika Din 18*—-« I Dobi s*- K’ I „Zveini tiskarni In knjigarni“ I Ljubljana Golfova ulica iiev, 1 | 3 šš saeKBB8B8B8ua*