Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
r
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizia, Riva Piazzntta, 13 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO: Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.509
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Wi
Leto XIX. - Štev. 1 (931)
Gorica - četrtek, 5. januarja 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Film „Leto Gospodovo 1967“
Pred nami vsemi se je začel odvijati nov film, ki mu je naslov »Leto Gospodovo 1967«. Stekli so komaj prvi prizori; vse pa nas zanima, kaj skriva novi film in kako se bodo razvijali razni dogodki, ki so bili nakazani že v filmu preteklega leta 1966. Radi bi pogledali, a ne moremo, ker je film zavit v tulcu, tisti, ki ga je zavil, pa nam ni povedal, kako si je novi film zamislil. Vendar smemo na podlagi tega, kar smo že videli v filmu »Leto 1966« sklepati, kako se bodo verjetno razvijali dogodki v novem filmu »Leto 1967«.
JAVNE OBLASTI
Predvsem smemo upati, da se bo odnos med slovensko manjšino in italijansko večino v deželi še nadalje izboljševal. V preteklem letu smo namreč zabeležili nekatere razveseljive premike, ki dajejo dobro upati na prihodnost. V deželnem merilu so izglasovali zakonski osnutek o sodnijskem preganjanju razplamtevanja protinarodnostne mržnje. Zakonski osnutek je sedaj pred parlamentom. Ko bo ta o njem razpravljal, ni dvoma, da ga bo odobril, saj bodo zanj ne samo zastopniki večinskih strank, ampak tudi komunisti in psiupovci.
Poleg tega je deželni odbor uvidel, da imajo tudi slovenske ustanove pravico do deželnih podpor. Tako je odbor odobril tudi Zvezi slovenske katoliške prosvete na Goriškem podporo za leto 1965 in 1966 Po 500 tisoč lir. Pri razpravi za nori proračun je pa dr. Škerk zahteval, naj se podpore slovenskim kuiiumim in drugim organizacijam povišajo, tako da bodo glede na višino podpor na isti ravni s sličnimi italijanskimi ustanovami. Predsednik dr. Berzanti je obljubil, da bodo to upoštevali.
V denarnem merilu nakazane vsote niso visoke, toda dejstvo, da je dežela tudi dejansko začela izvajati načelo, da je treba tudi slovenskim ustanovam in organizacijam pomagati z javnim denarjem, daje dobro upanje za naprej.
Tudi v občinski politiki tako Trsta kot Gorice smo opazili razveseljive uspehe slovenske manjšine. Pregled teh uspehov *a goriško občino je v našem tedniku Podal dr. Sfiligoj v zadnji decembrski številki. Pregled uspehov v tržaški občini nam ni tako podrobno znan, vendar so tudi tam imeli nekaj uspehov, čeprav morda manj vidnih.
Od strani države same preteklo leto tudi ni bilo brezplodno. Omenili bi odpravo fašističnega zakona, ki je prepovedoval dajati slovenska imena otrokom, *n pa natisk dveh učbenikov za slovenske osnovne šole, namreč za 5. in za 2. razred. To sicer ni veliko, če gledamo na Potrebe slovenskih šol; toda storjen je ^četek, nakazana je pot, po kateri lahko država učinkovito pripomore do pravilnega razvoja pouka na slovenskih šolah v Italiji. Kar se tiče našega šolstva, nam Je preteklo leto prineslo tudi uzakonitev stolic na srednjih šolah, kar je zopet korak naprej v ureditvi slovenskega šolstva v Italiji.
Na žalost pa ne moremo nič novega beležiti glede Slovencev v videmski pokrajini, Tam je ostalo vse, kakor je bilo. *n to nas najbolj žalosti ob vstopu v novo ■eto 1967.
Marsikdo tarna, da se vse zadeve slovenske manjšine v Italiji prepočasi rešujejo in da so to le drobtinice tega, kar nam gre. Vse to je res. Toda pomniti •noramo, da se v italijanski demokraciji Marsikaj prepočasi razvija. Saj se v številnih italijanskih časopisih berejo pritožbe, da zakonodaja ne sledi naglemu raz-Vo3u v državi in da je zlasti birokracija °dločno preokorela.
V še večji meri občutimo to mi Slo-Venci. Ali vse to nam ne sme jemati po-^ntna. V novem letu je potrebno, da se
glas še krepkeje sliši, da bodo naše 0r8anlzacije, politične, kulturne, gospodarje In druge še bolj prisotne pri celot-*lem dogajanju v deželi, ker ostaja slej
manjšine kot celote, zastopane po svojih organizacijah, brez njene prisotnosti, ki opozarja, reagira in terja, njena pot do enakopravnosti zastaja«, še bolje bi rekli, zastane. V tem oziru gre prvo mesto slovenskim demokratičnim in katoliškim organizacijam, ki bolj kot ostale čuvajo narodno in kulturno dediščino Slovencev
v	Italiji, saj je znano, da gre levičarskim Slovencem predvsem za zmago njih politične in svetovnonazorske ideologije, ki je tuja tisočdevetstoletni krščanski in demokratični tradiciji slovenskega ljudstva.
NA CERKVENEM POLJU
Manj razveseljiv je naš položaj kot manjšine na cerkveno-upravnem področju. Tu moremo z veseljem poročati le o enem premiku na boljše in to je imenovanje škofovega vikarja za Slovence v tržaški škofiji. To je odločen korak naprej po smernicah drugega vatikanskega koncila, ki bo gotovo koristil pri dušnem pastirstvu med slovenskimi verniki na Tržaškem.
V Gorici in v goriški škofiji je pa do sedaj vse ostalo, kakor je bilo pred koncilom. Noben problem se ni premaknil. Niti do tega ni še prišlo, da bi dušno-pastirsko problematiko v župnijah z mešanim prebivalstvom vsaj teoretično začeli obravnavati. Vendar tako gotovo ne more ostati. Razvoj gre svojo pot in tudi Cerkev na Goriškem in v videmski škofiji bo morala zavzeti nove poglede do slovenskih vernikov kot se ti pogledi kažejo v celotnem ostalem življenju v deželi.
NAŠA NALOGA
V začetku tega članka smo izrekli upanje, da bo leto 1967 potekalo v ugodnem razvoju pogojev, ki so bili postavljeni v prejšnjih letih. Vendar ne smemo pričakovati, da bo to šlo samo od sebe. Vsak razvoj se ustavi, če ni sil, ki ga porivajo. Zato je dolžnost nas demokratičnih Slovencev v novem letu 1967 predvsem tale;
1. še bolj moramo poživiti versko življenje in versko dejavnost. K temu naj nam služijo tudi veliki jubileji, ki jih bomo v tem letu obhajali: 250-letnica kronanja svetogorske Matere božje, 1100-let-nlca prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v Panonijo h knezu Koclju, 1200-letnica pokristjanjenja naših pradedov, 1900-letnica smrti sv. Petra in Pavla v Rimu.
2. Še bolj se moramo seznaniti z vsebino odlokov drugega vatikanskega koncila. K temu naj nam služi zlasti postni čas pred veliko nočjo, ki bi ga morali posebej posvetiti študiju koncilskih dekretov.
3. Pomnožiti in okrepiti moramo naše verske, kulturne In druge organizacije. Samo preko teh bodo drugi slišali naš glas in nas upoštevali.
4. Slovenska skupnost In Slovenska demokratska zveza bi se morali bolj povezati v reševanju skupnih političnih problemov slovenske manjšine v Italiji. To je vsaj želja In predlog našim političnim delavcem.
(r+r)
ko
Prej res, »da brez aktivne udeležbe
Priprave na svetovni kongres za laiški apostolat
V	Bruslju v Belgiji se je sestal vodstveni svet mednarodne katoliške zveze za socialno službo. Dela je vodil predstavnik zveze za francoska socialna tajništva dr. Didier. Sestanka so se udeležili delegati 12 evropskih dežel. Med drugim so razpravljali o temi svetovnega kongresa za laični apostola!, ki se bo vršil meseca julija 1967 v Buenos Airesu, ki je: Človeški dvig in socialna služba: odgovornost kristjanov. Vodstvo je določilo tudi programe za pripravljalne sestanke na kongres. Ob zaključku sestanka je vodstvo sprejel kardinal Suenens, za njim pa apostolski nuncij v Belgiji msgr. Silvio Oddi,
Ni se zgodil čudež svete noči
Tisto, kar naj bi po besedah sv. očeta postal »čudež svete noči«, se ni zgodilo. Že eno uro po prenehanju božičnega premirja v Vietnamu so se dvignili severnoameriški bombniki, da stresejo svoj smrtonosni tovor 19 km proč od severnovietnamskega glavnega mesta Hanoja.
Pravzaprav, če smo realisti, se temu ne smemo čuditi, če upoštevamo, da je vojna v Vietnamu prišla v fazo, ko se nobena od vojskujočih se strank ne more več zadovoljiti s kompromisom. Obe sta odločeni iti do končne zmage. Seveda ima beseda zmaga tako za Vietnamce kot za Sevemoameri-čane drugo vsebino.
Prvi jo razumejo kot popoln umik severnoameriških čet, kar bo pripeljalo do združenja obeh Vietnamov, drugi pa jo tolmačijo tako, da mora v Južnem Vietnamu ostati tako kot je, osvobodilna fronta Vietkong pa da mora prenehati s svojimi akcijami in se odpovedati svojemu namenu vsiliti komunistični sistem državi in prebivalstvu. Za Severni Vietnam je zmaga stvar njihove neodvisnosti pred vsakim tujcem, naj pride iz ZDA ali Kitajske; za Severno-amerikance je pa zmaga zadeva časti; ves svet naj vidi, da so zmožni ustaviti komunizem bodisi v Aziji bodisi kje drugje; in ga ustaviti seveda z orožjem, ki more dati, vsaj se zdi, najbolj gotove rezultate.
Seveda so Severnoamerikanci pripravljeni pogajati se, če bodo s pogajanji dosegli isto kot z vojskovanjem; to je tudi smisel njihovih »mirovnih ofenziv« in pisem glavnemu tajniku Združenih narodov U Thantu. Toda dokler obe strani vztrajata na stališču, da mora ena od obeh biti poražena in sprejeti pogoje zmagovalca, je vsako upanje na mir iluzorno. Samo »sprememba v mišljenju srca«, kot se je izjavil sv. oče, bi lahko napravila tak čudež. Ker so
pa zaenkrat obojni prepričani, da je pravica le z njimi, zato vztrajajo v vojni, ki je brez dvoma zahtevala že vse preveč velik krvni davek v primeru s cilji, ki jih vojskujoči zasledujejo.
General Westmoreland je pred kratkim izjavil, da se borijo njegove čete v Vietnamu za stvar krščanstva. Kardinal Spellman, glavni vojaški kurat severnoameriške vojske, je na božično vigilijo povedal isto. Na letalskem oporišču Tan Son Nut je opravil polnočnico za ameriške vojake, nato pa dejal zbranim novinarjem: »Vojna v Vietnamu je po mojem mnenju vojna za obrambo civilizacije. Jasno je: nismo je hoteli; bila nam je vsiljena in ne moremo popustiti pred tiranstvom. Kakor sta dejala naš predsednik in naš državni tajnik, se nobena vojna ne dobi na polovico. Vsaka rešitev, ki je drugačna od zmage, se torej ne da zamisliti. Naj bi zato pogum in požrtvovalnost naših vojakov ne bili zaman, temveč prispevali k zmagi, ki jo prosimo z
našimi molitvami doma, v Vietnamu in v ostalem svetu.«
Seveda so imele kardinalove besede raznovrsten odjek v svetu. Govoril jih je bolj kot državljan ZDA, ki so zapletene v vojaški konflikt, kot knez Cerkve. V pokoncilskem času, ko je dozorelo v Cerkvi novo pojmovanje miru v svetu, za katerega se nenehno zavzema sv. oče Pavel VI., je res trdo za krščanska ušesa slišati sklicevanje na stvar krščanstva za opravičenje vojne, ki je že uničila 200.000 človeških življenj med bojevniki, povzročila okrog pol milijona mrtvih med civilisti in pustila tri četrt milijona ranjenih, da ne govorimo o materialnem razdejanju, čigar obsežnost si sploh težko predstavljamo.
Vojna v Vietnamu postaja svetovna tragedija, ki je že zdavnaj prešla meje krajevne vojne in vedno bolj vznemirja vest vsega človeštva. Eno je gotovo: ni v duhu krščanstva, da se nadaljuje brez iskanja miru s samo hladno odločitvijo iti do končne zmage.
Peta kitajska atomska bomba
Prav zadaje dni preteklega leta so Kitajci izvedli razstrelitev svoje pete atomske bombe. Verjetno so oblasti izbrale ta datum v zvezi z rojstnim dnevom Maoce-tunga, ki je 26. decembra izpolnil 73 let življenja.
Bomba, tretja v letu 1966, je eksplodirala kot prejšnje v pokrajini Sinkiang. Severnoamerikanci so bili o tej nameri obveščeni že mesec dni prej. Tudi so ugotovili, da je bila jakost bombe več sto kilotonov. Kiloton pomeni moč tisoč ton razstreliva tritola. Zadnja bomba je po učinkovitosti desetkrat presegala drugo atomsko bombo, ki so jo Severnoamerikanci odvrgli na Hirošimo.
Da bi Kitajci zmanjšali neugodni vtis, ki je zajel zlasti nevezane države, so pohiteli z izjavo, da imajo njihovi atomski
.! .
Srečanje predstavnika jugoslovanske republike Vjekoslava Cvrlja pri Vatikanu s papežem Pavlom VI. dne 22. decembra 1966, ko so bile z obeh strani Izrečene tople besede in poudarjena volja, da se da dvostranskemu sporazumu čim večjo
veljavo
poskusi le obrambni značaj in da ne bodo nikdar oni prvi, ki bi pričeli atomski spopad.
Prvo atomsko bombo so Kitajci razstrelili 16. oktobra 1964, dva dni po padcu Hruščeva, predzadnjo pa 27. oktobra 1966, ko so se poslužili raketnega izstrelka, ki lahko preleti 600-1000 km.
Medtem pa so rdečegardisti nadaljevali s svojo nekulturno »kulturno revolucijo«. Cilj napadov so bili predsednik republike Liu Siao, prvi tajnik komunistične stranke Teng Ciao Ping, zunanji minister Cen Yi ter bivši obrambni minister Peng Te Huai. Slednji je bil obtožen »oportunističnih odklonov na desno« in aretiran 24. decembra. Bil je predhodnik sedanjega obrambnega ministra maršala Lin Piao; on je podpisal s Severroamerikanci premirje na Koreji. Veliko zaslug si je pridobil pri osvojitvi južnozahodne Kitajske izpod Čangkajškove oblasti. Toda vse to je šlo sedaj v pozabo.
Predsednik repuhlike Liu Siao je še na svobodi, a njegovi zločini so hudi: ni sledil Maovi misli, izjavil je, da nima pojma, kako delati kulturno revolucijo in da se zdi, da tega tudi nihče v centralnem komiteju ne ve tor je bil pravi »kitajski Hruščev«. Dne 27. decembra je bila iaz-puščena tudi kitajska sindikalna zveza, ker da »je težila po razbitju delavskega razreda in po vzpostavitvi kapitalizma«, glasilo zveze pa je prenehalo izhajati 31. decembra.
Pretekli teden rdečegardisti niso več grozili Portugalcem, češ da jih bodo vrgli iz njihove kolonije Makao, ki je na kitajskem teritoriju. Položaj je bil napet zlasti pred božičem, ko je prišlo do nemirov, v katerih je osem Kitajcev zgubilo življenje. Rdečegardisti v sosednji pokrajini Kuai so nato uprizorili množične manifestacije, v katerih so obdolžili portugalske oblasti, da hlapčujejo ZDA in čangkajšku na Formozi ter grozili, da se bodo borili do končne zmage. Seveda so pri tem vsi manifestanti držali v rokah knjižice z Maovimi mislimi. Portugalske oblasti pa skušajo dati medtem vsej zadevi čim manj dramatičnosti. Zunanji minister Nogueira je izjavil, da ostane slej ko prej cilj Portugalske živeti v dobrih odnosih z veliko sosedo, guverner kolonije Makao pa je dejal, da ne 'bo nikdar dopustil, da bi so to ozemlje uporabljalo zoper kitajske oblasti. Zdi se, da je s temi pomirljivimi izjavami sedanja taur-ja, ki je grozila obstoju Makaa, vsaj zaenkrat mimo.
Srečanje v božični noči
GOSPOD SEJE RAZODEL
Na praznik Razglašenja Gospodovega 6. januarja bere sv. Cerkev v berilu besede iz preroka Izaija (60, 4-6), ki so jasna napoved bodoče vesoljnosti Kristusovega kraljestva na zemlji: »Dvigni svoje oči in poglej na okrog! Tvoji sinovi prihajajo od daleč in tvoje hčere vstajajo od vseh strani. Vsi bodo prišli, prinesli bodo zlata in kadila ter oznanjali slavo Gospodovo.«
Cerkev je mati vseh narodov, ki obsega vse čase in prostore in odpira svoja vrata vsem ljudstvom sveta. Vsi prihajajo k njej, tako bližnji kot daljni, od severa in juga, od vzhoda in zahoda, vsi se stekajo vanjo in prmašajo svoje zaklade, da napolnijo sveto mesto.
Cerkev v moči Sv. Duha in krstne vode vse narode preraja v božje ljudstvo. Podoba teh narodov, ki potujejo proti nebeškemu Jeruzalemu, k sv. Cerkvi, je končna podoba zgodovine. Ta ima konec koncev samo eno vsebino: razodetje Gospodovo, razglašenje kraljestva božjega. Da bi sledil iz prvega razglašenja končni Kristusov prihod, to je smisel dogajanja v teku časov in dob, ki tvorijo okvir bivanju človeštva na zemlji. V Treh modrih naj bi molili vsi narodi početnika vsemirja. Ne samo Judeja, vesoljni svet naj bi Boga spoznal in slavil njegovo ime!
Bila je zvezda tista, ki se je nekoč prikazala modrim ter jih popeljala do Kristusa. »Ljudstvo, ki je hodilo skozi temo, je zagledalo veliko luč,« je to napovedal prerok Izaija (9, 12). Kasneje je Odrešenik te besede naobmil nase: »Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja« (Jan 8, 12). Tudi v predglasju na dan sv. Treh kraljev je govora o tej luči: »Tvoj edinorojeni Sin, ko se je prikazal v telesu naše umrljivosti, nas je zopet obnovil z novo lučjo svoje neumrljivosti.«
Kristus je misijonar tiste luči, v kateri ni nikoli nobene teme: »In to je oznanilo, ki smo ga od Kristusa slišali in ga vam oznanjamo: Bog je luč in teme ni v njem nobene« (1 Jan 1, 5). Kristusova luč je milost, ki razsvetljuje vsakogar, kogar je oblila krstna voda. Ker smo bili s to svetlobo obdarovani že v prvih dneh življenja, smo se tako navadili nanjo, da komaj še razumemo besede sv. apostola Pavla: »Kakor otroci luči hodite...«
Luč smo v Gospodu, ker vemo odkod prihajamo in kam gremo. Samo od nas za visi, ali je naša luč velika aU komaj živa iskra. Luč, ki je res luč, razdaja svojo svetlobo: ne smemo jo postavljati pod mernik. Zato mora biti vsakdo izmed nas novo žarišče za tiste, ki nimajo luči. Z drugo besedo: mora biti apostol, misijonar. Mi smo električne centrale, ki pod vodstvom glave, Kristusa, pošiljajo svojo luč tudi poganom. In tako bomo spolnili Pavlovo besedo: »Kakor otroci luči hodite...« tudi v misijonskem smislu.
Zmaga v vojni ni samo zmaga vojakov na fronti, ampak tudi zaledja, kajti če zaledje odpove, se zruši tudi fronta. Kadar bo v misijonih zmagal Kristus, bodo
z njim zmagali ne samo misijonarji, ampak tudi vsi kristjani, ki so jim pomagali. Kako prav imajo zato škofje in duhovniki ter vse župnije, ki podpirajo bogoslovce v misijonih, saj bo vse, kar za misijone store, v stotero korist njihovim škofijam in župnijam. Po ljubezni bomo sojeni in ne po tem, kaj je kdo v življenju bil, ali papež ali misijonar ali delavec ali služkinja.
Opat Chautard je v knjigi »Duša vsega apostolata« zapisal: »Tvoje življenje mora biti podobno tako polnemu kozarcu, da gre ob najmanjšem premiku njegova vsebina čez rob.« če je vsebina našega življenja Kristus, ki nas do vrha napolnjuje, bomo prav lahko hodili kot »otroci luči«, on pa, veliki misijonar luči, nas bo uporabil, da bomo vsak po svojih močeh prispevali »k razodetju milosti božje, ki prinaša zveličanje vsem ljudem v pričakovanju blaženega upanja in veličastnega prihoda velikega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, ki je dal samega sebe za nas, da bi nas odrešil vse krivice in zase očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela« (Tit 2, 13-14).
Tegobe hercegovskega škofa
Mostar je glavno mesto Hercegovine. Prebivalci so versko mešani: muslimani, pravoslavni in katoličani. Mesto šteje 45.000 duš, od katerih je 20.000 katoličanov. Ti so na najslabšem: imajo v vsem mestu eno samo cerkev, ki je obenem župna in stolna. Sezidana je bila leta 1866, ko je bilo v Mostarju le 3000 katoličanov. Pravoslavni imajo dve cerkvi, muslimani pa kar 30 džamij.
Djilas na svobodi
Leta 1881 je bila v Mostarju ustanov- j ijena škofija. Uradno se imenuje mostar-sko-duvanjska. Mostarski škof upravlja še drugo škofijo: mikanjsko-trebinjsko. Ta zadnja je silno stara, saj izvira iz 9. stoletja. Trebinjski škof je imel svoj sedež v benediktinskem samostanu sv. Petra v Polju, 5 km južno od Trebinja. (Trebinje j je mesto blizu Dubrovnika v Dalmaciji). Ko so prišli Turki, je trebinjski škaf1 prenesel svoj sedež na otok Mrkanj, ki je j bil pod oblastjo dubrovniške republike. Da- j nes ima vsa trebinjsko-mrkanjska škofija j le 9 župnij z 20.000 verniki. Štiri župnišča: so bila med vojno požgana; oblasti še j vedno niso dale dovoljenja za obnovo.
Ta dogodek je resničen. Zgodil se je na ,božično noč v letu. 1944, torej v polnem razmahu druge svetovne vojne. Tako pripoveduje pisatelj:
Star sem bil takrat dvanajst let. Z materjo sva na tisto božično noč bila sama doma. Oče je bil v vojni, midva pa v stari hišici sredi gozdov, na meji med Nemčijo in Belgijo, kamor smo se bili že pred časom zatekli, misleč, da bomo tam bolj vami.
Na tisti sveti večer je mati ravno pripravljala obed, ko sva naenkrat zaslišala močno trkanje po vratih. Oba sva se prestrašila; mati je hitro ugasila svečo in šla odpirat. V luninem svitu je pred vrati zagledala tri postave. Očividno so bili vojaki. Dva izmed tistih sta držala tretjega za ramena. Najbrž je moral biti ranjen. Mati jih je gledala. Prej kakor se je osvestila od strahu in presenečenja, jo je eden od treh nekaj vprašal v tujem jeziku. Jaz sem bil skrit za materjo. Takoj sem razumel. To so Amerikanci, torej sovražniki. Kaj sedaj?
Podobno si je morala misliti najbrž tudi mati, kajti za trenutek je čisto mirno stala na pragu in ni ničesar rekla. Potem pa se je odločila in z naglo kretnjo dejala: »Prosim, vstopite!« Vstopili so vsi trije. Ranjenca so položili na mojo posteljo, kjer je začel ječali in stokati. Mati je poskusila govoriti z vojaki, a nihče je ni razumel. Tedaj je poskusila s francoščino. Takrat je eden od vojakov stopil naprej in ji v polomljeni francoščini nekaj odgovarjal. Povedal ji je, da so se izgubili in da ne morejo več priti do polka.
Mati me je medtem poklicala in mi dejala: »Pojdi hitro po Hermana. Zaklali ga bomo!«. (Herman je on velik, rejen petelin, ki smo ga hranili za novo leto, v upanju, da se do takrat vrne oče). Skočil sem v noč in se kmalu vrnil s petelinom. Takoj smo opravili z njim in prav kmalu je bil v loncu.
Prav tedaj pa smo spet zaslišali trkanje. Hitro sem stopil, k vratom in jih odprl. Pred vrati so stali štirje nemški vojaki. Noge so se mi začele tresti. Čeprav sem bil še otrok, sem čisto jasno vedel, da je silno nevarno nuditi pomoč sovražniku, ker	je to pomenilo	toliko	kakor	izdati
domovino. Kaj sedaj? Stal sem nepremično, ne da bi vedel, kaj naj naredim. V tem času pa je že prišla iz kuhinje tudi mati. Videl sem, kako je pobledela. Vendar pa se je takoj obvladala, se nasmehnila in rekla: »Dober večer. Vesel božič Želim!«
Opazil sem, da so vojaki presenečeni obstali. Kmalu pa so se tudi oni zavedeli in vljudno odgovorili: »Hvala, enako tudi vam.« Nato je eden od vojakov vprašal: »Ali lahko prenočimo pri vas?« »Seveda,« je	odgovorila mati,	»lahko	si tudi kaj
skuhate in se ogrejete,« je nadaljevala. Bila je povsem mirna, toda tak mir prihaja samo iz obupa. Nato je rekla: »Povedati vam moram, da imam v kuhinji še	tri druge goste,	katere	boste	morda
vi	smatrali za sovražnike.	Toda	povem
vam...« in tukaj je dvignila glas ter resno rekla: »Nocoj je sveti večer in v moji hiši ne dovolim nobenega streljanja.«
Nastal je moreč molk. Končno se je oglasil poveljnik nemških vojakov in dejal: »Ali so tukaj skriti Amerikanci?« »Poslušajte,« je dejala mati. »Vi vsi ste še zelo mladi fantje. Lahko bi bili moji sinovi, kakor bi bili lahko moji sinovi oni drugi, ki so tam v kuhinji. Vsi ste brez doma, vsi v vojski, vsi obsojeni na isto trpljenje. Zato si bodite prijatelji vsaj v tej sveti noči in vsaj enkrat ne mislite na ubijanje.«
Nemci so molčali. Tedaj se je mati nasmehnila in dejala: »Prosim vas, dragi moji fantje, odložite plašče, pa tudi orožje. Potem pa bomo večerjati.« Nato je hitro šla v kuhinjo in nekaj rekla onemu, ki je govoril francosko. Čez trenutek so Amerikanci prišli iz kuhinje in tudi oni odložili orožje.
Sovražniki so sedaj stali v isti sobi in si zrli v oči. Nemogoče bi bilo opisati izraz njihovih obrazov v tistih trenutkih. Kaj so si mislili? Ali je v njih tlelo sovraštvo, ki ga je v teh fantih umetno ustvarila vojna? Ali si je vsak zase mislil: »Kakšen nesmisel je vendar ta vojna, kako zelo je brez koristi!« Bog ve!
Prav tedaj pa je ranjeni Amerikanec začel zopet stokati. Takrat se je eden od Nemcev dvignil in stopil k ranjencu. Nagnil se je čezenj in mu pregledal rano na nogi. »Ste zdravnik?« ga je vprašala mati. »Ne,« je odvrnil mladenič, »toda pred vojno sem študiral medicino na univerzi v Heidelbergu.« Dvignil se je. »Mislim, da ne bo nič hudega,« je dejal moji materi. »Močni mraz ga je obvaroval pred zastrupitvijo. Le dobre nege in počitka je po-
treben.« Nato je zopet sedel k tnizi.
Moja mati jih je sedaj vse po vrsti vprašala po imenih in po starosti. Bili so sami mladi fantje, posebno Nemci, stari od 16 do 23 let. Neverjetno, kaj naredi vojna iz ljudi.
Najstarejši, 23-letni študent medicine, je od nekod iz svojega nahrbtnika privlekel steklenico črnega vina. Moja mati ga je vzela, nalila vsakemu kozarec, ostalo pa spravila, rekoč: »To bo pa za ranjenca!« Nato je vstala in začela moliti molitev pred jedjo. Pri besedah: »Prosimo Te, Gospod Jezus, bodi naš gost,« sem videl, da je imela solzne oči. Toda tudi vojake je ganilo. Nedopovedljiva čustva so nas na tisti sveti večer obhajala. Mislim, da se nam je vsem skupaj zdelo vse kot pravljica. Ali je tako učinkoval čar božične noči? Se danes ne vem. Saj se mi še vedno zdi kot pravljica.
Po večerji nas je mati vse skupaj poklicala pred hišo, ven v jasno noč. V daljavi nam je pokazala svetlo zvezdo večernico, obrnila se je k nam in dejala: »Poglejte, fantje, to je božična zvezda!«
Vsi smo molčali. Vojne za nas v tistem trenutku ni bilo več. Bila je nekje daleč, kot da bi je nikoli ne bili poznali. V tistem trenutku smo vsi bili samo majhni, berzskrbni otroci, ki so čutili, da so srečni.
Potem smo vsi šli počivat.
Naslednji dan so se vojaki poslovili, vsi, Amerikanci in Nemci. Tudi ranjenec se je pripravil na odhod. Čez noč se mu je bilo zelo zboljšalo, zato so njegovi tovariši naredili nosila, da ga prenesejo na najbližjo rešilno postajo.
Pred odhodom se je nemški poveljnik obrnil k Amerikancem in jim dejal: »Pojdite ob tem potoku navzgor in prišli boste naravnost do vašega polka.« Nato jim je pokazal pot še na zemljevidu. Tedaj je eden izmed Američanov vprašal: »Zakaj ne bi šli v Monschau?« »Tega pa ne,« je skoraj zavpil študent medicine, ki je razumel angleščino. »Monschau smo mi zopet zavzeli.«
Takrat je pristopila moja mati. Vrnila je vsakemu svoje orožje. Zraven je še rekla: »Fantje, prosim vas, bodite previdni. Želim, da se vsi vrnete zdravi na vaše domove, ko bo prišel čas. Bog vam daj srečo!«
Vojaki so za trenutek utihnili. Nato so si naglo podali roke, kot da bi jih bilo sram in se razšli vsak na svojo stran.
Midva pa sva se vrnila na dom. V kuhinji je mati odprla predal in vzela v roke sv. pismo. Pogledal sem ga: bilo je odprto na oni strani, kjer je govora o sv. Treh kraljih, ki so od daleč prišli in prinesli Jezusu svoja darila. Mati pa je na glas brala: »...in vrnili so se po drugi poti vsak na svoj dotn.«
Priredila M. Perat
M. ELIZABETA KREMŽAR, O.S.U.
jz	rhiu*
Božična noč, prinesli so na krilih jasnih te angeli v nižavo.
V	glasovih mehkih ljubkokrasnih božični spev zapeli so v daljavo:
Bogu v višavah bodi čast in mir zemljanom v last!
In širni svet in zvezdnato nebo odpevala krilatcem sta glasno: na zemlji mir!
Skrivnostno je po smrečicah šumelo in v golem drevju ljubko je zvenelo:
Na zeitdji mir!
Srebrna voda, ki se v dolu vije je nežno pela sladke melodije:
Na zemlji mir!
Med himno svetonočno pa hiteli so angeli pod slednji krov In mir - in srečo - božji blagoslcn’ trosili so po zemlji celi.
Kar bije src tu v solz dolini ostalo ni, ni eno brez daru vsakomur zazvenelo v duše je globini prišel je Kralj miru!
Oko nedolžno z bliščem si obdala ki v njem se ziblje mir na čelo starčkovo si mir vpisala in solzam si zaprla tir.
Da, sveta noč, ti si prinesla mir na svet, ti si prinesla ogenj, vroč, prinesla si ljubezni cvet.
O blažena, o sveta noč, zakaj hitiš v daljave večne?
Ostani še, blažilna tvoja moč nas dela srečne.
Pa kdo ustavi časa tek? prekrasna noč — ti moraš v vek!
Le hiti, hiti pota svoja, vem, da obstanka nimaš tu.
Pa saj ostane nam miloba tvoja pri nas ostane Kralj miru.
Novo prijetno presenečenje je prišlo prav za novo leto iz Beograda za vse, ki s simpatijo spremljajo vsak korak v smeri demokracije sedanjega komunističnega režima v Jugoslaviji. Milovan Djilas, nekdanji podpredsednik beograjske zvezno vlade in predsednik zveznega parlamenta, je bil 31. decembra spuščen na svobodo, potem ko je odsedel štiri leta od osmih let in osem mesecev, na katera je bil obsojen leta 1962 zaradi objave knjige »Pogovori s Stalinom«, ki je leta 1961 izšla v inozemstvu. Bil je obtožen »objave državnih tajnosti«, za katere je zvedel v letih od 1944 do 1949 kot visoki vladni funkcionar. Skupaj z Djilasom sta bila pomiloščena tudi dva od petih Mihajlovih
sodelavcev.
Jugoslovanska vlada je bila to pot dosledna: če je kljub dokazanim zločinom ustavila sodno postopanje zoper Rankovi-ča in njegovo skupino, je bilo logično, da isto stori z Djilasom, ki ni nikdar rušil režima, temveč samo s peresom kritiziral njegove zlorabe.
Djilas bo 12. maja star 56 let. Po rodu Črnogorec se je že mlad priključil komunistom. V stari Jugoslaviji se je prvič seznanil s kaznilnico v Sremski Mitroviči. Gotovo ni slutil, da bo postala zanj ponovno dom prav pod oblastjo tistih, ki jim je z vsem idealizmom svoje duše pomagal graditi novo socialistično družbo.
Prvič je začel kritizirati napake režima leta 1953. V člankih, objavljenih v »Borbi«, je zahteval demokratizacijo političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, poudarjal potrebo svobode tiska in organiziranja ter zanikal komunistični partiji pravico, da samo ona poseduje oblast v državi. Njegove ideje so našle topol sprejem v samih partijskih krogih. Sedanji predsednik srbske vlade, Dragi Stamen-kovič, je todaj dejal: »Djilas je zadel v bistvo naših problemov; prav to nam je potrebno.«
Bil je Slovenec Edvard Kardelj, sedanji predsednik zvezne skupščine* ki ga je tedaj najbolj napadel. Kasneje pa je l>rav on podprl vrsto ukrepov, ki jih je Djilas zahteval že leta 1953. Bilo bi res nesmiselno, da bi še ostal v ječi človek, ki so mu dogodki dali prav: danes se je uradno partija odpovedala istovetiti se z oblastjo, delavsko samoupravljanje je vsaj na papirju priznano, štrajki že niso nič posebnega, povsod je čutiti omiljenje pritiska s strani partije in oblasti.
Djilasova krivda seveda ni bila v tem, da je svoje ideje objavljal; njegova usoda se je zapečatila zato, ker jih je oznanjal prav on, ki je bil določen za Titovega naslednika in v času, ko je bilo še preurar
njeno zahtevati demokratizacijo režima. Tito se je zbal, da bi Djilasove ideje zrušile vso socialistično zgradbo, ki so jo s toliko težavami utrdili, in ga je, čeprav nerad, žrtvoval.
Leta 1955 je bil tako Djilas, skupaj s svojim prijateljem in Titovim življenje-piscem Dedijerjem, obsojen na dve leti pogojno; ker ni miroval, je moral naslednje leto to kazen tudi nastopiti »zaradi blatenja jugoslovanskega režima in njegovih voditeljev«. Še je bil v ječi, ko je izšla v tujini slavna njegova knjiga »Novi razred«, neusmiljena obtožba sladkega življenja, ki si ga privoščijo vodilni partijski krogi. Knjiga je bila za jugoslovanski režim prava atomska bomba. Dejstev se ni dalo tajiti, torej je bilo treba Djilasu usta še bolj zamašiti. Tako je bil leta 1957 obsojen na sedem let težke ječe. V januarju 1961 je bil deležen amnistije, toda ker je leta 1962 izšla v inozemstvu nova, režimu neljuba knjiga »Pogovori s Stalinom«, je spet prišel pred sodišče. To pot so mu naložili pet let več. Ker je imel še na dolgu tri leta in osem mesecev, ga je čakala ječa osmih let in osem mesecev.
Sedaj je znova na svobodi. Upajmo, da za dalj časa kot prej. Ko se je poslovil od upravnika jetnišnice, mu je z nasmehom dejal: »Na svidenje!«. Toda upravnik mu je odgovoril: »Upajmo, da zbogom, na svidenje pa kje drugje.« To pričakuje danes tudi vsa demokratična javnost.
Dragoceni podatki o lunini površini
Sovjetska vesoljska postaja »Luna 13« je zaključila svoj program z raziskovanjem lunine površine. Na luni je pristala 24. decembra in od takrat je poslala na zemljo zelo dragocene podatke. Opremljena je bila z raznimi aparati, ki so vsi dobro delovali. S pomočjo aparata, podobnega dolgemu drogu, povezanega s posebno reakcijsko napravo, ki jo je poganjal smodnik, so ugotovili, da je lunina površina vsaj do 30 cm enaka zemeljski, kar popolnoma izpodbija mnenje, da je lunina površina odeta v debele plasti prahu. Tudi radioaktivnost je zelo omejena. »Luna 13« je pristala na področju imenovanem »Ocean neviht« približno 400 km od kraja, kjer je lani meseca februarja pristala »Luna 9«.
Strokovnjaki natančno proučujejo sedaj vsa poročila, ki jih je »Luna 13« poslala tia zemljo v petih dneh svojega delovanja na lunini površini.
V	Mostarju so vsi škofje od leta 1881 delali na to, da bi zgradili svojo stolnico. Do izbruha vojne so kupili zemljišče, veliko 9000 kv. m, odkupili kamenje stare avstrijske utrdbe in ga prepeljali na gradbišče, pripeljali apna za več vagonov. Konec leta 1942 je bil umeščen sedanji škof dr. Peter Cule. Imel je namen z gradnjo katedrale pričeti takoj po končani vojni. Namesto graditi cerkev pa je moral po letu 1945 romati v zapor, iz katerega se je vrnil šele leta 1958. Med tem so oblasti zemljišče za stolnico razlastile, iz pripravljenega kamenja pa zgradile kulturni dom.
Od svojega povratka iz ječe sedaj škof dr. Cule pošilja prošnjo za prošnjo, naj mu oblasti dajo novo zemljišče, če so mu že prejšnje odvzele, a vse zaman. V Mostarju mu pravijo, da je Za dovoljenje pristojen republiški svet v Sarajevu, iz > Sarajeva pa mu odgovarjajo, da izdaja gradbena dovoljenja občinski odbor v Mostarju.
Kako težko je zgraditi kaj cerkvenega, kaže tudi primer župne cerkve v kraju Klepci v trebinjski škofiji. V Klepcih so dobili verniki novo cerkev leta 1939, a že leta 1942 je bila zaradi borb težko poškodovana. Ostali so samo zidovi. Ko se je leta 1954 župnik vrnil v faro, so bili ljudje takoj pripravljeni cerkev pozidati. Toda oblasti so bile proti. Šele ko je škofija pristala, da se sedež župnije prenese v cerkvico na pokopališču nepomembne vasi Dračevo, cerkev v Klepcih pa poruši do tal, so oblasti dale dovoljenje za gradnjo nove cerkve v Dračcvu. Ljudje iz največje vasi Klepci pa bodo ostali brez cerkve in bodo prisiljeni hoditi v oddaljeno novo svetišče.
Take so težave, s katerimi se mora po nepotrebnem ubadati hercegovski škaf dr. Cule. Njegova glavna skrb je gradnja novih cerkva. Če bi prišlo dovoljenje, bi začel takoj na potih krajih. Brez župnijskih središč je vsako urejeno dušno pastirstvo nemogoče. Na deželi prihajajo otroci 100 °/o k verouku; po mestih je nekoliko slabše, a ne dosti. Ogromna večina vernikov zvesto opravlja svoje dolžnosti. Poroka izven cerkve ali otrok brez krsta sta prava redkost. Poklicev ne manjka. Samo lani je bilo v tej mali škofiji 25 novih maš, v bogoslovje pa je vstopilo 14 novih kandidatov za duhovniški stan. Hercegovci se trdno oklepajo svoje Cerkve. Tudi sezonsko delo v tujini jih n e spravi iz ravnotežja. Rodovitnost je še vedno izredna: 30 na tisoč prebivalcev. V takem ozračju je pričakovati, da čakajo katoliško Cerkev v Hercegovini kljub sedanjim oviram upapolni časi lepše bodočnosti.
Beneški Slovenci
so dobili svoj verski časopis
Zedinjenje Nemčije in mirovna pogodba
Iz Beneške Slovenije je prišla radostna vest: prav za božične praznike je izšla prva številka obnovljenega verskega glasila za beneške Slovence »Dom«, ki je že izhajalo pred 39 leti, pa je žal zaradi fašističnega pritiska in popustljivosti višjih cerkvenih krogov v Vidmu prišlo le enajstkrat med naše ljudstvo. Ta številka je torej dvanajsta.
Naslovna stran, ki jo je izdelal slikar Klavdij Palčič iz Trsta, ima na sredi tipičen bcneško-slovenski dom; na levi je višarsko svetišče, na desni pa Stara gora.
V	uvodniku je rečeno, da sta ti dve svetišči največji božji poti slovenske Benečije na čast Matere božje, da je pod varstvom Marije Device naša Benečija ohranila svojo katoliško vero in jo želi ohraniti tudi v bodoče.
V	uvodniku je tudi povedano, zakaj bo nosil list ime »Dom«. Dom pomeni hišo, družino, starše, očeta, ženo, otroke, lastni jezik, tradicijo, pesmi, domačo cerkev, rojstni kraj. Dom ni prazna beseda, je naše življenje, zato človeku najbolj pri srcu.
»List »Dom« je pisan po slovensko, ker je to materin jezik beneških Slovencev
in se tako govori v njihovih družinah. Sam Bog ga je bil dal in že predniki so ga govorili polno in polno let. Zakaj ga potem ne bi govorili tudi naši sinovi in sinovi naših sinov?
List je predvsem namenjen beneškim emigrantom. Veže naj jih z domačo zemljo in z zvonovi njihovih cerkva. Prinašal jim bo novice iz njihovih vasi in njihovih far.
Res sta notranji dve strani polni vesti iz slovensko-beneških župnij. Te vesti so pisane v blagoglasnem beneškem narečju, da jih ljudje takoj razumejo. Na zadnji strani (ta številka ima 4 strani) pa je slikanica o sv. Frančišku Asiškem, ki se bo nadaljevala.
Z beneškimi Slovenci tudi ostali Slovenci v Italiji delimo njih veselje. Novi list nam je dokaz, da je koncilski duh zajel tudi odgovorne cerkvene kroge v Vidmu. Mi bi samo želeli, da se ga iskreno oklene vse naše prebivalstvo iz nadiških dolin in da tako izpriča zvestobo idealom, ki so vodili pokojnega msgr. Trinka pri delu za njegovo dobro, pošteno in vemo ljudstvo.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Dan za Latinsko Ameriko
Drugo obletnico Dneva za Latinsko Ameriko bodo praznovali v vseh ameriških škofijah v nedeljo, 29. januarja 1967. Vest je objavil predsednik odbora severnoameriških škafov za Latinsko Ameriko James Cushing. Ta dan bodo zaključili Teden latinskoameriškega sodelovanja, ki bo na programu v vseh ameriških škofijah od 22. do 29. januarja 1967. Za zaključek bodo izvedli po vseh župnijah v ZDA drugo letno nabirko v korist Cerkve v Latinski Ameriki.
Kongres italijanskih teologov
V Neaiplju se je pričel kongres italijanskih profesorjev dogmatične teologije. Namen tega srečanja je iskanje poti za uspešnejše poučevanje dogmatične teologije v duhu II. vatikanskega koncila. Rešitev tega vprašanja ni lahka in bo zahtevala veliko napora in skrbi. Kongres bo zaključil prefekt kongregacije za univerze in semenišča Garonne. Ustanovili bodo tudi združenje profesorjev dogmatike, kakor so to že naredili profesorji svetega pisma in moralke.
V nevarnosti obstoj poljskih semenišč
V nedeljo, 18. decembra so na Poljskem prebrali po cerkvah posebno pastirsko pismo, ki so ga škofje pripravili na izrednem zasedanju 13. decembra. V tem pismu opozarjajo škofje na nevarnost, da oblasti zaprejo štiri bogoslovna semenišča: eno škofijsko in tri redovniška.
Dušno pastirstvo s pomočjo letal
Vlada province Mendoza v Argentini je konkretno podprla pobudo, ki naj pomaga duhovniškemu apostolatu v deželi. Provincialno vodstvo za letalsko službo je ob sodelovanju z nadškofom v Mendozi dovolilo, da bo tedensko posebno letalo, na katerem bo katoliški duhovnik, obiskalo različne oddaljene kraje, da bodo na ta način verniki lahko pri sv. maši, prejeli
svete zakramente in bili deležni vse ostale duhovne oskrbe.
Skrb za gobavce
Zavod paitra Damijana je daroval škofiji Triohur v Indiji potujočo bolnišnico za zdravljenje gobavcev. Potujoča bolnišnica, ki je najmoderneje opremljena, bo delovala na periferiji mesta, kjer je nad 1.000 gobavcev.
Zavod Germanik v Rimu
Zadnji vestnik zavoda Germanik v Rimu poroča, da so sedaj v zavodu gojenci in predstojniki iz enajstih držav. Iz Jugoslavije je sedaj v Germaniku kar 18 gojencev. Pred nekaj leti ni bilo nobenega.
Iz Slovenije
Dvajset let škof
Dne 15. decembra 1966 je minilo dvajset let, odkar je bil posvečen za škofa mariborski nadpastir dr. Maksimilijan Držečnik. Za škafa ga je obenem s pokojnim ljubljanskim nadškofom Antonom Vovkom imenoval papež Pij XII. 15. septembra 1946.
Stolni kapitelj v Mariboru je določil 4. adventno nedeljo, 18. decembra 1966 kot dan zahvale za 20-letni jubilej. Po vseh cerkvah škofije so zapeli zahvalno pesem in molili za svojega škofa, sam jubilant pa je isti dan ob 9. uri opravil v mariborski stolnici pontifikalno sv. mašo.
Nova beseda za stavko
V	tovarni Novoteks v Novem mestu so nedolgo tega delavke ustavile stroje, ker niso bile zadovoljne z delitvijo dohodkov, predvsem pa, ker o delitvi niso bile obveščene. Da bi temu pojavu, ki se v socialistični državi ne bi smel primeriti, ohranili dostojen videz, so našli tudi dostojno in nerazburijivo ime zanj. Po mnenju enega iz vodstva to ni bila niti stavka niti prekinitev dela, temveč — »sestanek med delovnim časom«. {Delo, 27.12.1966).
iiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiNiiiimiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiimii,
ANTON VAN DE VELDE
Srce zmaguje
=-■ ■	-	 ~56
Jon omahne spot na stol. Huje, ne, obupneje kakor kdaj koli čuti, kako mu strašna tesnoba hromi telo. Čemu njegov odpor, čemu njegova ljubezen, čemu vse to? Jutri morajo jesti, in pojutrišnjem in še dalje, in jutri — nekaj ga zbode v glavi — jutri nemočen obleži. Jon molči; roke mu božajo nežno žensko glavo, ki se naslanja na kolena. Gerritsova ostaneta eno.
Dnavi minevajo. Nekega jutra Jon ne vstane. Greeto stisne pri srcu, toda šiloma se obdrži. »Bom jaz spravila danes otroka v šolo, Jon, ti le mirno ostani Pod odejo. Chrisje je dobil svojo stekleničko; gotovo ti še spi eno uro, dotlej bom pa jaz tudi že nazaj.«
V	mesecu majniku, v mansardi, ko Popk; brstijo... Jon gleda, kaiko se odvija Pred njim film minulih let. Moj Bog, kaj
vse sta pretrpela! In taim leži zdaj najmlajši otrok, sit trebušček ima in spokojno srce, pa raste, preprosto raste in nič drugega. Ali ne bi tudi onadva morala rasti... v< trpljenju in nevarnostih? Srce se bori, Jon, tudi tedaj, ko je sen dosa-njan. Moja ladja se preveša na stran, ali bom dospel do pristana? Ah, kjer je ljubezen kompas, tam krmilo ne odpove. Zakaj Senta ni rešila letečega Holandca? Lahko bi ga bila, z enim vzkrikom svojega ženskega srca... Jon, tvoja glava gori. Kaj je s teboj?
Greeta je spet doma. »Prosila sem Hes-semenasa, naj so oglasi.« Kako čudno strmijo oči njenega fanta!
Opoldne pride zdravnik.
»Nič posebnega, človek božji. Stiska toga časa: preveč napora, kaj? Na kmete bi morali, toda to je laže reči kot pa izvršiti. Predpisal vam bom malo sladke vode s strupom in latinščino, da boste prihodnji teden spet na konju.«
Zdravnikova prijaznost učinkuje pomirljivo.
»Koliko je, gospod doktor?« Greeta prav plaho vprašuje.
Nova vlada v Zahodni Nemčiji, ki je nastala iz povezave nemških krščanskih demokratov z nemškimi socialdemokrati in jo vodi kancler Kiesinger, se bo morala hočeš nočeš spoprijeti tudi s problemom, ki visi kot Damoklejev meč nad vsemi vladami, ki jih je imela od leta 1949 Zahodna Nemčija. Gre namreč za zedinjenje obeh Nemčij in za sklenitev mirovne pogodbe.
Da bo deljena Nemčija pomenila nevarnost za mir ne samo v Evropi ampak tudi po vsem svetu, so mednarodni politični krogi spoznali že leta 1945. Zato so zmeraj iskali načinov, kako bi iz dveh Nemčij naredili eno samo. Nekateri politiki so te načine iskali odkritosrčno, drugi pa le navidezno, ker se jim je zdelo, da je le razdeljena Nemčija lahko poroštvo, da ne bo v Evropi novih vojska. Različni pogledi na nemško vprašanje in različni interesi so zato stalno ovirali resno debato o zedinjenju.
TRIJE NAČINI REŠEVANJA NEMŠKEGA ZEDINJENJA
Prvi, ki ga je zadela nehvaležna naloga delati na zedinjenju nemškega naroda, je bil kancler dr. Adenauer. Načelno je odklanjal vsak poskus, pri katerem ne bi sodelovali tudi zahodni zavezniki. Dokler pa Moskva na to ne pristane, se mora Nemčija naslanjati na Zahod in — čakati. Cas bo Nemčijo okrepil, Rusijo pa omečil, tako da bo z leti prišlo do kompromisa o zedinjenju.
Po skoro petnajstih letih Ade-nauerjeve dobe je nato prišel na površje prof. dr. Erhard. On ni bil tako nedostopen za misel, da je treba resno misliti o poti, ki vodi do zedinjenja. Bistvo njegovega stališča je bilo v tem, naj bi se zedinjenje izvedlo postopoma. Gojili naj bi se stiki na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. To bi rodilo medsebojno zaupanje, ki je za zedinjenje potrebno.
Medtem so zahodni zavezniki s Severno Ameriko na čelu zmeraj bolj pritiskali na nemško vlado, naj bolj konkretizira svojo idejo o zedinjenju ter dodajali, da bodo vsak nemški poskus za zedinjenje krepko podprli. Toda dr. Erhard je okleval. Med tem so pobudo za zedinjenje vzeli v svoje roke svobodni demokrati, drugače partnerji v koalicijski vladi dr. Erharda. Tudi socialni demokratje so se skušali sporazumeti s komunisti v Vzhodni Nemčiji, da bi z njimi javno debatirali o nemški politiki. Vsekakor bi radi socialni demokrati prevzeli vodilno vlogo v debati o zedinjenju, krščanske demokrate pa potisnili na stranski tir.
Da privede svojo stranko spet v ospredje in udari po politiki oklevanja kanclerja dr. Erharda, je dr. Barzel, prvi podpreds. kr-ščanskodemokratske unije in voditelj njenega kluba v zapadno-nemškem parlamentu, razvil svojo idejo o zedinjenju. Predlagal je, naj bi bila bodoča Nemčija fede-
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:
»Poslal bom račun o novem letu/« se smeje zdravnik, »če bom pa svoj živ dan kdaj brez posla, me boste vzeli v oskrbo, velja?«
Greeta ga hvaležna pospremi ven. »Pazite, gospod doktor, stopnice so tako strme.«
»Saj, gospa, m stairi dedec ima že tako trde noge!« Reži se in izgine v temni globini.
Miza je pospravljena. Ghrisje cepeta v stajici; čas je za Peera in Lientjo. »Pridita, junačka, gremo v šolo! In potem me pred četrto uro ne bo nazaj, možiček, velja? Le lepo mimo lezi in misli na sonce... in nekoliko name.«
Jon ji pomaga: »Srce, oboževal bi te!« In potem omahne nazaj in se utopi v raznih fantazijah.
Nekdo potrka.
»Noter!«
Pod tramovjem je zgodaj mrak in Jon gleda obiskovalca med vrati. Kdo je to?
»Dan, Gerrits...« (dih) »kako vam gre? Slučajno senu« (dih) »v Antwerpnu in mislil sem...«
Zdaj se spreleti po Jonovem spominu:
ralna republika s polno politično svobodo. Morala bi imeti tudi en sam gospodarski sistem. Da bi bilo zadoščeno sovjetski želji po varnosti, naj bi v Vzhodni Nemčiji ostalo še naprej določeno število ruskih divizij. Rusija naj bi dobila za 20 let vse tiste gospodarske ugodnosti, ki jih ima sedaj od komunistične Vzhodne Nemčije. Zedinjena Nemčija naj bi tudi priznala polno svobodo in rav-nopravnost nemški komunistični stranki.
Seveda so bile Barzelove ideje hud poper za nemško javnost. Kaj takega še ni slišala od nobenega vodilnega politika, saj je Barzel predlagal take žrtve za Zahodno Nemčijo, ki so večini Nemcev gotovo zoprne, ako ne kaj hujšega. Zato je tudi dr. Erhard pohitel z izjavo, da je Barzel podal le osebne poglede na nemško vprašanje. Toda Erhardov poraz pri volitvah v Severnem Porenju in v Westfa-liji je pokazal, da si prebivalstvo poleg rešitve drugih problemov želi tudi aktivnejše politike z ozirom na zedinjenje.
KIESINGERJA ČAKAJO TEŽKE NALOGE
Novi nemški kancler Kiesinger se dobro zaveda, da samo z zavlačevanjem nemškega vprašanja ni moči rešiti. Zato je izjavil, da bo pospeševal odnose z Moskvo, ne sicer z naglico, pač pa vztrajno in s politično modrostjo. Pri tem upa na pomoč Francije. Tudi ne bo več
Zapadna Nemčija tako stroga do držav, ki so priznale Vzhodno Nemčijo, saj misli sama navezati stike z njo.
In to je za stvar nemškega zedinjenja in sklenitev mirovne pogodbe nujno potrebno. Mirovna pogodba bo od Nemčije zahtevala težke žrtve, zlasti kar se tiče meja na vzhodu. Tako pogodbo lahko sklene le združena Nemčija, ne pa samo ena izmed obeh nemških držav. Vzhodna Nemčija je sploh ne more, ker predstavlja le četrtino nemškega prebivalstva in nima svobodno izbrane vlade, Zahodna Nemčija pa dobro ve, da Sovjetska zveza miru z njo ne bo sklepala mimo Vzhodne Nemčije.
Seveda bo treba ta problem čim-prej rešiti, če nočemo, da se bodo Nemci kot po prvi vojni spet začeli ozirati po strankah, ki ponujajo rešitev tega gordijskega vozla z uporabo sile. Zadnji uspehi na-rodno-demokratične stranke, v kateri vidijo mnogi nacistično miselnost, na Hessenskem in na Bavarskem so resen plat zvona za vse demokratične sile.
Tako se zdi, da obstaja trenutno le ena rešitev vprašanja nemškega zedinjenja: sporazum med obema nemškima državama samima. Treba bi bilo iskati neke vrste konfederacijo: pustiti vsaj v začetku vsaki obeh držav lastni družbeni sistem in politično ureditev, nato pa postopno združiti vse tisto, kar se v danih razmerah da storiti.
Založništvo »La Scuola« iz Brescie je izdalo knjigo Prežihovega Voranca (psevdonim za Lovra Kuharja) »Dobro jutro« pod naslovom »Mughetti«. Original te knjige »Dobro jutro« je v Sloveniji med najbolj branimi. Brez dvoma bodo tudi italijanski »Mughetti« zanimali italijansko mladež, pa tudi starejše. 2e zunanjost knjige je zelo privlačna, sodobna. Ko pa se poglobiš v branje, je ne odložiš vse do konca. Pisana je kot otroške knjige z velikimi črkami in na debelem papirju. Krasi jo več lepih barvnih slik, ki jih je narisal Antonio Larocca. Uvod h knjigi je napisal Giovanni Simcioh, iz slovenščine pa jo je mojstrsko prevedel prof. Friderik M. Rijavec iz Gorice, ki je na ta način posredoval italijanskemu narodu nekaj najlepših sodobnih črtic pokojnega pisatelja Prežihovega Voranca.
Prevod prof. Rijavca je tako tekoč in brezhiben, da bi vsak mislil, da je original knjige italijanski. Knjiga je sicer namenjena otrokom, a je tako bogata in obenem preprosta, vzeta iz resničnega življenja, da bodo po njej prav radi segli tudi starejši. Italijanski otroci se bodo seznanili s slovensko miselnostjo, z zapostavlje-njem, krivicami in revščino, s katerimi je bil naš narod prebogato obdarjen, v preteklosti še bolj kot danes. Slovenskim otrokom pa bo poleg prijetnega branja služila tudi kot učna knjiga jepe italijanščine.
Na 104 straneh nam Prežihov Varane z njemu lastno preprosto, a nadvse doživeto in občuteno besedo, pripoveduje razne dogodivščine iz svojih otroških let.
Naslov knjigi daje prva črtica »Mughetti per la mamma«, t. j. šmarnice, katere je mali deček nabral v zgodnjem jutru v groze polnem kraju »v peklu« samo zato, ker si jih je mama tako vroče zaželela. Iz ljubezni do nje je premagal strah in samoto zgodnje ure in jih še vse sveže in rosne prinesel ljubljeni mami polno naročje.
Vse nadaljnje črtice govorijo o problemih revnih ljudi, o krivicah in ponižanjih, o trpljenju in delu kmečkega življa. Vedno so glavne osebe prav otroci, ki gledajo in presojajo življenje odraslih z očmi, v katerih ni laži, z očmi najpra-vičnejšega sodnika, kajti le otroci v svoji kristalni čistosti lahko doumejo krivice, pa tudi dobroto in lepoto ljudi in narave.
Vse to nam povedo nadaljnja poglavja: Tre uova di Pasqua (Trije velikonočni pirhi, U premio (Nagrada) II mio primo maggio (Moj prvi maj), Dobro jutro, L’al-tra tasca (Še drugi žep), Tempo di grano saraceno (Cas zrele ajde), in La primia lettera (Moje prvo pismo).
V	vseh teh črticah se odraža velik socialni čut in ljubezen do materine besede.
Čeravno pripoveduje pisatelj o življenju svojih ljudi v rodni Koroški, tam pod mogočno Peco, je pa po tematiki in mišljenju tako sličen našemu, da bi se prav lahko godilo tudi pri nas na Primorskem, kjer je bil slovenski človek v preteklosti prav tako zatiran kot slovenski Korošci pod toliko opevano avstro-ogrsko državo.
Knjigo lahko naročite pri Editrice »La Scuola«, via Vadorna 11, Brescia. Stane 850 lir.	Z.	P.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKlKlllilllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllKIIIIIIIIIUIItM
To je Mikkers! In nenadoma zagomazi v njem vrtinec peklenskega veselja. Haha, Miikkers! Mikkers! Ataše — Jonov glas zabobni pod streho:
»Vidite, gospod Mikkers, zelo se počutim počaiščenega zaradi vašega obiska, toda...« (fortissimo) »v vašem lastnem interesu vas moram posvariti« (kakor pozavna ob poslednji sodbi): »Jaz imam tifus...«
Ataše zavzdihne: »Oh...« in njegov glas še ni izzvenel, ko Jon že sliši, kako bezljajo prestrašeni koraki po stopnicah navzdol: Mikkers je na begu. Tedaj bruhne iz Jonovih prsi krohot in mu ob njem tako odleže, da skoči iz postelje in popije tri kozarce vode, da se spet pomiri spričo tako nepričakovanega olajšanja.
Ko Greeta spet najde svojega fanta, je spremenjen. »Mir ti je dobro del, mož?«
»Dži,« pravi Jon in se bori z novim navalom krohota, »da, angel moj, napodil sem v puščavo kozla, otovorjenega z grehi Izraela.« Nato pripoveduje v preprosti človeški govorici, kaj se je bilo primerilo z ataščjem. Greeta v srcu blagoslavlja učinek poslaništva.
Z župnikovim načrtom pri vsej zmešnjavi ni bilo nič. Jon za njim ne more žalovati in Greeta je dejala:
»Bolje je, da ne sprejmeš; zdaj moraš ostati miren, tistih tri sto frankov pa bi te pri vseh narodnostih le razjedalo. Le pusti, naj skrbi tvoja žena...«
Minili so tedni, odkar Gerrits že ni pogledal časopisa. Mine te veselje, če moraš prebirati vedno le pisanje o umorih in požarih in političnih preklarijah, a ne dobiš pod oči nobene rešnje besede. Jan leži zdaj že tri dni in se razvaja in se kar nič dobro ne počuti v svojem brezdelju.
»Greetica, prinesi mi no spet takšno zoprno plahto polno ljubezni in krvi; danes imam ljudažrske počutke!«
Pa prebira spet zadnjo stran lista, oglase.
»Greeta, otrok, drži rne, našli smo čarovni rek za vrečo denarja, poglej: Zaupno mesto se odda zanesljivi osebi. Vama bodočnost. Ponudbe in tako dalje... Takoj moram tja, žena, daj mi plašč in klobuk in čevlje, ne, narobe, najprej čevlje, potem ostalo, ne, počakaj! Oborožiti se hočem s ščitom in sulico... Kje je škatla z mojimi papirji?«	(se	nadaljuj«)
□ RIŠKE
NOVICE
V nedeljo, 8. januarja 1967 bo ob 16. uri
v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Prireja in izvaja ga Zveza cerkvenih pevskih zborov
Posvečenje treh novih subdiakonov
V semeniški kapeili v Gorici so prejeli tik pred božičnim praznikom subdiakon-sko posvečenje trije bogoslovci goriškega semenišča. Doma so iz Koprive, Pierisa in Cervignana. Posvetiti bi jih moral goriški nadškof msgr. Pangrazio. Ker pa je zbolel, je moral ostati v Rimu, kjer se mudi vsak teden po več dni kot tajnik konfe>-rence italijanskih škofov. Zato je posve-tilne obrede opravil namesto njega tržaški škof msgr. Santin, ki je imel na nove subdiakona nato tudi priložnostni nagovor.
Priznanje bivšemu goriškemu županu
S splošnim odobravanjem so Goričani sprejeli vest, da je bivši goriški župan dr. Ferruccio Bemardis dobil visoko priznanje s podelitvijo nagrade Sv. Treh kraljev. Slovesnost izročitve bo v petek, 6. januarja na praznik sv. Treh kraljev v Tarčentu.
»Več kot trinajst let,« tako pravi poročilo, »je goriški župan Bemardis vršil to važno funkcijo z navdušenjem in zmožnostjo na mestu, ki nikakor ni bilo lahko zaradi dvojezičnosti in težav povojnih let. Pokazal je fin čut odgovornosti in dolžnosti v prid splošnega blagra. Dokončal je mnogo javnih del, tako da so ga vsi smatrali za "župana obnove”. Goriško ljudstvo je gojilo do njega in goji še danes veliko spoštovanje in hvaležnost.«
Tudi naš list se pridružuje čestitkam zaslužnemu možu.
Doberdob
Knjige Mohorjeve družbe so naši ljudje sprejeli z večjim veseljem kot druga leta. Predvsem zato, ker knjižni dar obsega kar 4 knjige in tudi zato ker so kot pravi udje deležni tudi duhovnih koristi (maš in odpustkov). Zato je tudi število naroč-nikov-udov naraslo na visoko številko 130! Bog daj, da bi tako ostalo; pa tudi, da bi vsi, zlasti mladi radi in vedno posvečali kakšno urico v družini za čitanje Mohorjevih knjig.
V petek na praznik sv. Treh kraljev bo y župnijski dvorani običajni vsakoletni srečolov z bogatimi dobitki in s primerno veselo predstavo. Za mladino ob 3h popoldne, za odrasle ob 7.30 zvečer.
Obeta se žičnica na Sv. goro
Tako se zdi, da se bo dalo letošnjo jesen priti k svetogorskemu svetišču že z žičnico kot v času pred zadnjo vojno. Podjetje Avtopromet iz Nove Gorice se je namreč že dogovorilo s firmo Ceretti in Tanfani iz Milana, da bo zgradilo nihalno žičnico na gondolskem principu. Firma iz
Milana je pripravljena nuditi tudi kratkoročno posojilo v višini tretjine predvidenih stroškov. Ti bodo znašali nad 500 milijonov dinarjev.
ZVEZA SLOV. KAT. PROSVETE
priredi v petek, 13. januarja ob 8.30 zvečer v cerkvi sv. Ignacija v Gorici
KONCERT BOŽIČNIH MELODIJ
velikih klasičnih mojstrov in sodobnikov. Na orglah bo igral
prof. Hubert Bergant
Vstop prost. Vsi ljubitelji glasbe srčno vabljeni!
Novo žičnico nameravajo začeti graditi letošnjo spomlad. Imela bo dve kabini za 35 oseb, v eni uri pa bo lahko prepeljala po 400 ljudi. Potekala bo v glavnem po isti trasi, kot jo je imela tista izpred vojne. Žičnica bo dolga 1945 metrov, višinska razlika med gornjo in spodnjo postajo pa bo znašala 579 metrov. Ob spodnji postaji bo podjetje Avtopromet Nova Gorica zgradilo poseben buffet in velik parkirni prostor za 500 avtomobilov, na Sv. gori pa bodo prenovili sedanje gostišče, da bo v bodoče v njem prostora za 260 sedežev ter 22 ležišč. Precej ležišč pa nudi tudi sam. samostan. Pravijo, da bodo v prihodnjih letih, če se bo pokazala potreba, na Sv. gori zgradili nov hotel ter uredili muzej iz prve svetovne vojne, ki bo gotovo po svoje zelo privlačen za domače in tuje turiste.
RZASKE
NOVICE
Ogromno obiskovalcev
iz Jugoslavije
Iz uradnih statističnih podatkov tržaške pokrajinske Turistične ustanove je razvidno, da je obiskalo letos do 30. novembra Trst 58.122 turistov iz Jugoslavije z 92.118 prenočitvami. To pomeni, da se je število jugoslovanskih turistov v primerjavi z letom 1965 več ko podvojilo.
Kljub temu na železniški postaji v Trstu slej ko prej tajijo navzočnost Jugoslovanov. Pri menjalnici CIT-a kakor pri garderobi najdeš napise v nemščini, francoščini in angleščini, le slovenskega se trdovratno izogibajo, dasi dobro vedo, kdo pušča sedaj v Trstu največ denarja. Tako se zdi, da nekateri od tistih, ki odločajo o napisih, še vedno vidijo v slovenskih napisih na tržaški postaji grožnjo za italijanski značaj Trsta.
ZA KMETOVALCE
Kmečke pokojnine v letu 1967
Letos bodo prejele starostno pokojnino kmečke žene, ko izpolnijo 61 let starosti in so plačale zavarovalne prispevke za 10 let. Za upokojitev moških ostanejo nespremenjeni pogoji in sicer 65 let starosti in plačilo zavarovalnih prispevkov za 10 let.
Za prejemanje pokojnine je treba vložiti prošnjo na INPS, brž ko nekdo doseže
1
Na Občinski seji v Doberdobu je dne 19. decembra svetovalka Marija Ferletič zahtevala izpopolnitev zapisnika prejšnje seje, ker ni bilo v njem rečeno, da je ona sejo zapustila in ni bil naveden vzrok take njene odločitve.
Komunistični župan Jarc in njegovi tovariši so se zahtevi uprli, čeravno je tajnik tolmačil, da je zahteva upravičena in je bil pripravljen zapisnik izpopolniti.
Ali župan Jarc sploh ve, da je sejni zapisnik javni akt in da je zaradi tega vsaka namerna opustljivost resnice kazniva? Ali se župan zaveda hudih posledic, ki jih morebitna kazenska ovadba lahko zbudi? So tudi med komunisti pravniki. Naj se župan kar pri njih zadevno posvetuje!...
Svetovalec Slavko Ferletič se je glasovanja o zapisniku vzdržal, ker ga na prejšnji seji ni bilo.
Na isti seji je župan »poročal« glede asfaltiranja ceste Devetaki-Doberdob, glede cest do mejnih prehodov in tudi v zadevi prošenj za deželni prispevek v stvari športnih naprav.
To so pa zadeve, glede katerih so bili že prej naši slovenski svetovalci stavili županu vprašanja. Očividno se je župan sramoval odgovarjati opozicijskim svetovalcem in s tem priznati njihovo zmožnost in zanimanje za potrebe in koristi občine; zaradi tega je izbral obliko poročila.
Zopet se je župan izgovarjal, da ni bilo moči sprejeti zahteve naših svetovalcev za izpopolnitev dnevnega reda za sejo z dne 31. oktobra prav v zvezi s prispevki za športne naprave, češ da mora tako zah-
predpisano starost in priložiti rojstni -ter družinski list.
Uvoz svežega mleka za potrošnjo
Zaradi težkih razmer, ki so nastale po jesenskih poplavah v nekaterih krajih severne Italije, je vlada dovolila uvoz 50 tisoč stotov svežega mleka za potrošnjo čez carinarnice v Trstu, Gorici in Trbižu in sicer v času od 16. decembra 1966 do 31. marca 1967.
Širite »Katoliški glas“
zaščito tržaškega Krasa
Poslanec Corrado Belci je predsedstvu rimskega parlamenta izročil zakonski predlog, ki nosi naslov: »Uredbe za zaščito naravnih rezervatov na tržaškem Krasu«. Gre za akcijo, ki naj zaščiti naravne značilnosti kraškega področja, kar ga je ostalo pod Italijo, potem ko so nekateri krogi začeli govoriti o nekakšnih industrijskih conah na Krasu. Tedaj so se mnogi odgovorni Tržačani zavedeli nevarnosti, da ta naravna in nenadomestljiva pljuča za tržaško mesto za vselej izginejo.
Brez dvoma Tržačani ljubijo svoj Kras. Vsako nedeljo in praznik ga obiščejo v številu, ki gre na desettisoče. Cele družine ga prehodijo po dolgem in počez. Kraški travniki in doline jim služijo za nedeljski odpočitek, kraški teran jim razveseljuje srce in kraški pršut jih privlači, da domače gostilne komaj zmagujejo postrežbo. »Moj Kras je trd in dober — je zapel tržaški pesnik Slataper — vsaka njegova travnata bilka je morala razklati skalo, da je pognala; in vsak njegov cvet je pil sušo, da se je odprl soncu.«
Toda akcija za zaščito tržaškega Krasa ne sloni toliko na čustvenih kot na razumskih razlogih. Botanična vrednost Krasa, kjer se križajo različna klimatska področja in rastejo orhideje kot visokogorsko cvetje, je nekaj edinstvenega na svetu, saj obsega sedem tipičnih con. To sta izčrpno dokazala profesorja Mezzena in Poldini v svoji študiji.
Poslanec Belci je svoj zakonski predlog za zaščito Krasa utemeljil takole; s svojimi pojavi na površini in podzemlju združuje vse najznačilnejše posebnosti kraškega sveta; med vsemi deželami Italije nosi prvenstvo glede tistih rastlin in živali, ki so omejene le na eno področje; je edini -del Krasa, ki je ostal pod Italijo
RADIO
TRST A
tevo podpisati ena tretjina svetovalcev in tudi, da ni bilo časa za naglo sklicanje odbora, ki naj zahtevo preuči.
župan ne bi mogel kaj takega trditi, če bi poznal občinski zakon. Ena tretjina svetovalcev je namreč potrebna, kadar se zahteva sklicanje občinskega sveta. Zupan naj pogleda člane 291 in 294 T. U. 1915 ter člen 124 T.U. 1951!
In vendar je on, župan Jarc, sprejel dodatni dnevni red prav za sejo z dne 19. decembra, ne da bi ga bila zahtevala ena -tretjina svetovalcev. Kje je torej doma logika? In zakaj tako kričeče protislovje? Saj nastopajo naši opozicijski svetovalci samo konstruktivno v želji, da pomagajo pri upravljanju občine, ko drugi tega ne znajo.
Tudi pri stvari javne razsvetljave je župan padel v velika protislovja, ko se je izmikal pojasnilom svetovalke M. Ferleti-čeve, ko je tehtno -tolmačila zadevne zakone in vztrajala na predlogu za izvedbo javne razsvetljave. Župan je trmasto tudi ta upravičeni predlog gladko odbil.
Doberdobci, zdaj vidite, kako pomanjkljiva je ta občinska uprava! Ali ni morda prav pomanjkanje razsvetljave krivo hude nesreče, ki se je pred kratkim pripetila v Doberdobu?
Na tej seji je svet odobril najem posojila za šolo v Doberdobu in tudi za kritje primanjkljaja v poslovnem letu 1965. Ta primanjkljaj znaša 6.376.462 Ur in Marija Ferletičeva je glasovala proti najemu posojila, ker je hotela potrditi svoje nesoglasje z občinsko upravo, ki dela dolg in se za nujne potrebe občanov ne zanima.
Spored od 8. do 14 januarja 1967
Nedelja: 8JO Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. —■ 11:15 Oddaja za najmlajše; »V puščavi in goščavi«. Dramatizirani -roman, ki ga je napisal H. Sienkievvicz. Prvi del. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15J0 »Prihod sv. Treh kraljev«. Drama v treh dejanjih. — 18J0 Obletnica meseca; »Ob 80-letnici smrti Fr. Erjavca«. — 20.30 Iz slovenske folklore; Lelja Rehar: V starih časih: »Buh dej srječuo v nuoven lej ti«. Ponovitev v torek ob 12.00. — 22.20 Ruske popevke.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole - oddaja za srednjo šolo. Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Brali smo za vas. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.10 -Sveta brata Ciril in Metod, apostola Slovencev: (2) Jože Markuža: »Oris življenja in dela svetih bratov«. — 21.00 Sodobne črtice in novele: E. Bartoli-ni: »Razgovor«. — 22.30 Slovenske skladbe za violino in klavir. Izvajata violinist Dejan Bravničar in pianist Leon Engelman.
Torek: 11.50 Popevke treh rodov. — 17JO Italijanščina po radiu: Spopolnjeval-ni tečaj: 17. lekcija. — 18.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst: Marij Kogoj: Skica; Karol Pahor: Arabeske; Vladimir Lovec: Tri groteske. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 G. Puccini: »Plašč«, operna enodejanka.
Sreda : 11.40 Radio za šole - oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 17J5. — 12.10 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Moški komorni zbor iz Celja, — 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.00) Misli in nazori.
Četrtek : 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 18. lekcija. — 19.05 Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Dekliški zavod«. Detektivka. — 22.45 Organist Hubert Bergant iz Nove Gorice: J. S. Bach: Trije korali. — 23.00 Glasba za lahko noč.
Petek: 11.40 Radio za šole - oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob
ter je zgodovinsko važen v zvezi s prvo svetovno vojno.
Da se to-rej zaščitijo ti naravni -rezervati tržaškega Krasa, je predvidena, če bo zakonski predlog sprejet, posebna javna ustanova, za katero bo morala skrbeti dežela, ministrstvo za vzgojo pa bo letno prispevalo 20 milijonov za vzdrževanje te ustanove.
Pater Gabrijel na Montuzzi
Na Montuzzo je prišel pater Gabrijel Cesnik, ki je pred časom opravljal službo du-šebrižnika na videmskem -pokopališču. Slovenskim vernikom je za spoved vsak čas na razpolago. Veseli smo, da imamo končno tudi na Montuzzi stalnega slovenskega spovednika.
Patra Gabrijela toplo pozdravljamo-.
Uvoz goveje živine
Evropski ministrski svet je podaljšal dovoljenje Italiji, da ukine carinske pristojbine na uvoz žive govedi, ki ne presega 300 kg živ-e teže. Ta ukinitev carine velja do 31. marca 1967.
OBVESTILA
Navodila za zavarovance INAM
17.25. — 12.00 Med tržnimi stojnicami, pripravlja prof. Tone Penko. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18,00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Slavni solisti v Trstu. — 19.10 Moj prosti čas. — 20J5 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe simfoničnega orkestra RAI-TV iz Turina.
Sobota: 12.10 Tržaške ulice in trgi, pripravil dr. L. Tul. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16J0 Pregled italijanske dramatike. Komedija v 18. stoletju. Prva oddaja. Prizori iz del: »Don Pilonova sestrica« in »Lažnivec«. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Pianist Tadej Jakopič, saksofonist Jernej Soban, učenca glasbene šole »Fran Šturm« iz Šiške-Bežigrada, in otroški zbor osnovne šole iz Trnovega v Ljubljani. — 19.10 Družinski obzornik: »Razgovor, osnovno sredstvo vzgoje«. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Vokalni oktet »Planika« iz Gorice. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
TV od 8. do 14. januarja 1967
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja : Prvi program: 11.00 sv. maša; 11.45 verske novice; 17.00 Film za otroke;
21.00 Manzoni: Zaročenca. — Drugi program: 21.15 Bruselj v glasbi; 22.15 Pod obtožbo (film).
Ponedeljek : Prvi: 17.45 Film za otroke;
21.00 TV 7; 22.00 film. — Drugi: 21.15 Ples slonov (film).
Torek: Prvi: 17.45 TV za otroke; 19.15 P. Marijan (verski razgovori); 21.00 Tat on, tatica ona (Film Zampa). — Drugi: 21.15 Sprint; 22.00 L’approdo.
Sreda: Prvi: 17.45 za otroke; 21.00 Almanah; 22.00 šport. — Drugi: 21.15 Izgubljene iluzije (Balzac); 22.15 Novosti iz znanosti in tehnike.
Četrtek : Prvi: 17.45 za otroke; 21.00 Mario Del Monaco; 22.00 Potovanje v prazgodovino. — Drugi: 21.15 Mladi; 22.00 Obtoženec, vstanite!
Petek: Prvi: 17.45 film za otroke; 21.00 Trojanske žene (Evripid). — Drugi: 21.15 Oris mest; Oristano; 22.00 Igre v družini.
Sobota : Prvi: 17.45 za otroke; 19.45 Duhovni razgovori; 21.00 Morandi-Caselli;
22.00 Na prvi strani. — Drugi: 21.15 Lo-hengrin (Wagner, opera); 22.15 Film.
-S 1. januarjem 1967 stopi v veljavo nov postopek za zavarovance INAM na temelju sporazuma, ki je bil sklenjen z zdravniki. Zavarovanci naj se zato ravnajo -po naslednjih navodilih:
1. skrbno morajo hraniti svojo bolniško knjižico, ki mora biti veljavna;
2. v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni se morajo prepričati, da je zdravnik v potrdilu o nezmožnosti za delo točno navedel njihove osebne podatke in naslov podjetja;
3. najkasneje tri dni po zdraviliškem pregledu mora zavarovanec poslati najbližji sekciji INAM potrdilo o obolenju. To lahko napravi tudi po pošti brez znamke;,
4. po pregledu mora od zdravnika zahtevati izjavo o dela nezmožnosti in isto potrdilo poslati podjetju kot opravičilo za odsotnost;
5. shraniti mora odrezek, ki je dodan taki izjavi, s katerim bo lahko od zdravnika zahteval podaljšanje bolezenskega dopusta;
6. takoj mora predložiti v lekarni recept za zdravila ter se pri tem ravnati po navodilih, ki so napisana na zadnji strani recepta. Predlog za specialne preglede je treba predložiti na sekciji INAM skupno z bolniško knjižico;
7. za vsa potrebna pojasnila se zavarovanci lahko obrnejo na svojo sekcijo INAM in to še preden se spet vrnejo k zdravniku.
Slovensko gledališče v Trstu bo ta teden uprizorilo igro o slovenskem božiču »TA SVETI DAN — VESELI DAN« na praznik sv. Treh kraljev v petek 6. januarja ob 16. uri, v soboto 7. januarja ob 20. uri in v nedeljo 8. januarja ob 16. uri.
Koledar »Svetogorska Kraljica« za leto 1967 je izšel. Posvečen je 250-letnemu jubileju kronanja Matere božje na Sv. gori. Kupite ga lahko v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici, pri cerkvenih vratih ter pri izdajatelju: Flander Peter, Trst, via Rapicio 3.
DAROVI:
Za Alojzijevišče: dr. Vrtovec 10.000; N. N. 2.000; g. Fornazarič 10.000; N. N. 500; namesto cvetja na grob pok očeta dr. K. Humarja, dr. N. Zaleteo 3.000 in Ivanka Strgar 2.000 lir.
Vsem darovalcem iskren Bog povrni!
Za Zavod sv. Družine: N. N. 5.000; Ro-zalija Cernic vdova Boccieri 3.000; R. P.
2.000 lir.
Dar dr. Ubalda Zalateo v počastitev spomina pok. očeta dr. K. Humarja je bil pomotoma javljen pod imenom č. g. Zalatela.
Gospa Kogoj-Lukežič iz Pariza je darovala : Za Katoliški dom 4.000; za Katoliški glas 4.000; za Alojzijevišče 4.000, za Marijanišče 4.000, za Zavod sv. Družine
4.000 lir.
Ferigo Amalija: za Katoliški dom 2.000, za Alojzijevišče 2.000 lir.
Plemenitima dobrotnicama naj Bog sto-ter o povrne.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 7% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
\