Iz belokranjskega narodnega pesništva.
I. Šašelj — Št. Lovrenc ob Temenici.
I.
Sv. Lovrenc v slovenskih pregovorih in belokranjski narodni pesmi.
Izmed svetnikov, katere časti sv. Cerkev, jih je malo, katerim
bi skazovala toliko čast, kakor sv. mučencu Lovrencu. Spomin
njegove mučeniške smrti 10. avg. (1. 258.) obhaja kot sopraznik,
kakor spomine vseh apostolov, in ga je obhajala svoj čas kot
zapovedan praznik. Da ga je pa še posebno Rim, kjer je umrl
mučeniške smrti, že od nekdaj posebno častil, kakor malo drugih
svetnikov, nam spričuje cerkvena zgodovina. Iz časov po cesarju
Konstahtinu je zgodovinsko znano, da je bilo samo v Rimu
njemu posvečenih 24 cerkev in kapel. In cerkev sv. Lovrenca
zunaj ozidja v Rimu spada med onih 7 poglavitnih rimskih cer-
kev, ki so znane že od 7. stoletja, da so jih Rimljani najbolj
obiskovali, kakor tudi tuji romarji, ki so dohajali v Rim. Papež
Nikolaj V. pa je sezidal v Vatikanu kapelo sv. Lovrenca, katero
je poslikal 1. 1447. Fra Angelico da Fiesole s slikami iz življenja
sv. Štefana in sv. Lovrenca, in sicer kot svojo privatno kapelo,
kar nam zopet spričuje, kako so sv. Lovrenca častili tudi papeži
sami.
Ker je Rim sam tako častil sv. Lovrenca že izza prvih časov
po njegovi smrti, ni čudno potem, da so tudi oznanjevalci sv.
vere tako razširjali češčenje tega svetnika. In čudno tudi, da je
ravno po krajih, kjer prebivajo dandanes Slovenci in Hrvati,
posvečenih toliko cerkev temu svetniku. Tako so posvečene sv.
Lovrencu v ljubljanski škofiji 4 župne cerkve in 23 podružnic,
v mariborski škofiji pa celo 9 župnih cerkev, koliko pa podružnic,
nisem mogel zvedeti. V zagrebški nadškofiji pa imajo 3 župne
cerkve, 5 podružnic in še vas Lovreča sela. Iz tega bi se dalo pa
morda tudi sklepati, da so prišli prvi blagovestniki ali prvi misi-
jonarji v naše kraje naravnost iz Rima ali vsaj iz Ogleja in to že
prav zgodaj, ker so tako vneto razširjali ravno češčenje tega
svetnika. Zato pa tudi ni čudno, da je nastalo ravno o sv. Lov-
rencu v naših krajih toliko narodnih pregovorov in da je raz-
širjena v Beli Krajini in skoraj vsem sosednjem Hrvaškem na-
rodna pesem o sv. Lovrencu in njegovi sestri v mnogih varijantah.
Iz belokranjskega narodnega pesništva. 27
Do zdaj sem zapisal o sv. Lovrencu 18 narodnih pregovorov.
Kolikor mi je do zdaj znano, imata samo dva svetnika več slov.
pregovorov in sicer sv. Martin 21, sv. Jurij pa 19. Ti pregovori
so različni po vsebini in napovedujejo:
a) Začetek jeseni:
Na dan sv. Lovrenca se začne jesen.
O sv. Lovrencu je začetek jeseni.
b) Začetek hladnega vremena, voda postane mrzla:
Sv. Lovrence v vodo kamen vrže, ne hodi v njo, mrzla je že.
Sv. Lovrence že v rokavicah mašu je.
Sv. Lovrence mašuje v rokavicah, sv. Jernej pa v kožuhu.
Sv. Lovrenca — vsaka voda iz zdenca.
Sv. Lovrence — vsaka voda kot zdenec.
c) Kaka bo jesen in zima:
Ako je na sv. Lovrenca dan lepo, bo vsa jesen lepa.
Ako je na sv. Lovrenca dan lepo, ali na sv. Jakoba brez megle,
bo malo snega!.
Če sv. Lovrenec v hladu mašuje, bo huda in trda zima.
Ob sv. Jakoibu in Lovrencu lepih dni, se vsakdo jeseni lahko
veseli.
Sv. Lovrenec pa sv. Jernej lep, še dolgo v jeseni bo topel svet.
č) Kaka bo letina:
Če je na sv. Lovrenca dan lepo vreme, se vol smeje (ker bo
lepa jesen in dosti paše), če je pa grdo, se joka (ker ne bo paše).
Če je na Lovrenčevo grozdje mehko, potem bo vino sladko.
Če na sv. Lovrenca dan grmi, ni jezic.
Lovrenc deževen nami vino sladi, lepa ajda moč po njem dobi.
Sv. Lovrenec če je jasen, tudi grozd bo str den in viničar
bo glasen.
Sv. Lovrenca grozdje mehko, viničar obeta si vino sladko.
*
Kako narodno pesem o sv. Lovrencu po drugih slovenskih
krajih nisem zasledil, pač pa jo pozna Bela Krajina in sicer v
Adlešičih in okolici. Če pa je znana tudi po drugih belokr. žup-
nijah, nisem mogel zvedeti, je pa prav verjetno, da jo poznajo,
ali so jo vsaj prej poznali, vzlasti po župnijah ob Kulpi. V L zv.
28
I. Šašelj,:.-:
svojih »Bisernic«, ki je izšel 1. 1906., sem bil priobčil na str. 75—82.
tri varijante nâr. pesmi o sv. Lovrencu: Sv. Lovrenc in njegova
sestra Ančica. Naj navedem tu tretjo, kakor je tiskana na
str. 80—81.: r,«
Blaženi sv. Lovrenec,
Ki je služil devet let,
I deseto jeden dan,
Ide doma k mamici.
Svoji ljubi sestrici
Po imenu Ančici.
»Ljuba moja mamica.
Kadi je moja sestrica.
Po imenu Ančica?«
»»Ljubi sinko Lovrenec!
A ja nju sem zaklela
U to mlado nedeljo.
Slala sem jo po vodo.
Ni me tela slušati,
Išla se je česati.
Onda sem jo zaklela:
Da po gori hodila,
Kako druga zverina.
Da po vodi plivala.
Kako druge ribice.««
»Ljuba moja mamica!
Tužna vaša kletvica!
Spec'te meni brašnjico,
Idam iskat sestrico,
Po imenu Ančico.«
Prehodil je celi svet,
Sestre nikder ni našel.
Došel je do vodice,
Tu se malo p6činil.
Da če jesti brašence.
Da če piti vodice.
Doletela ribica.
Skalila mu vodico.
On je trgnil sabljico.
Da če poseč' ribico.
»Ne moj mene Lovrenec!
Ja sem čače, kega ti,
Ja sem mame, koje ti.
Mene mama zaklela
U to mlado nedeljo.
Slala me je po vodo.
Nisem tela slušati,
Išla sem se česati.
Ona me je zaklela:
Da po gori hodila,
Kako druga zverina.
I po vodi plivala,
Kako druge ribice.«
Rekel ji je Lovrenec:
»Ljuba moja sestrica!
Bil' te mogel izprosit'
Bil' te mogel izmolit'?«
»»Nikdar brate Lovrenec
Tam do suda božjega.
Neg' reci naši mamici,
Nek' mi belo ruho,
Ko smo skupa zbirale.
Med uboge razdeli.
Nek' mi suho zlato,
Ko je meni spravljala,
Vse podari cerkvi.««
S to pesmijo je hotel narodni pesnik, ki jo je spesnil, po-
kazati, kaka grehota je, nei poslušati in ne ubogati matere, in kaka
strašna je posledica materine kletve in ukletve. ' Ta narodna
pesem pa ni znana samo v Beli Krajini, ampak je močno raz-
širjena tudi po sosednjem Hrvaškem in sicer od Zagreba do
morja. Priobčil jo je tudi Juraj Lahner v Jeronimski knjižici: Od
svetaca Božjih. Hrv. nâr. pjesme, ki je izšla 1. 1931. str. 23—25.,
in je tej belokr. prav podobna, Je iz Hrv. Primorja. Kakor poroča
Iz belokranjskega narodnega pesništva. 29
g. J. Lahner, ki se peča posebno s hrv. nabožnim pesništvom, je
ta pesem priobčena tudi še y hrv. knjigah: a) Hrv. nâr. pjesme
Matice Hrvatske, knj. I, b) Hrv. nâr. pjesme iz Istre i Kvarnerskih
otoka, ki jih je izdala »Naša Sloga«, Trst 1. 1879. c) Nâr. pripo-
vijesti i pjesme iz Hrv. Primorja, od Frana Mikuliča, Kraljevica
1876. č) Zbornik za život i običaje juž. Slav. zagrebške akad.,
knjiga 23., 1. 1918.
II.
Kako kresujejo v Črnomlju
Lani sem zvedel, da poj o v Črnomlju in njegovi okolici na
kresni večer, ko kresujejo, staro, zanimivo belokranjsko narodno
pesem: »V ovoj črni gori žarki ogenj gori«. Da jo pojo ravTio ob
kresovanju, ko kurijo kres, bo vzrok pač v tem, ker govori o
Ognju. Obrnil sem, se v Črnomelj na g. bogoslovca Schweiger j a
in ga prosil, naj jo zapiše in mi jo pošlje. Glasi se takole:
y ovoj črni gori
Žarki ogenj gori.
Mimo njega jaše
trideset junakov,;
¦Trideset junakov
Na izbor soldatov.
Eden je med njimi
Grozovito ranjen.
Za Boga vas prosim,
Draga brača moja!
Peljite me doli
Na to ravno polje.
Skopljite mi jamo
Pri svetem Ivanu.
Na sabljo široko.
Na puško globoko.
Vanjo položite
Moje grešno telo.
Zunaj mi pustite
Mojo desno roko.
Za njo privežite
Moj' ga konjca vranca.
Nek' me konj žaluje,
Kad' me draga neče.
Draga bi žal'vala.
Ko bi tužna znala.
i:b pripomnim k tej narodni pesmi, da sem bil jaz v Adle-
šičih že pred 49 leti t. j. 1. 1886. zapisal dve varijanti iste pesmi,
kateri sem bil potem priobčil v I. zv. »Bisernic« na str. 48—51.
Naj priobčim tu drugo, ki nam kaže, kako narod eno in isto snov
na različne načine predeluje, spreminja in dodaja.
V ovi črni gori
Žarki ogenj gori.
I okolu ognja
Trideset soldata.
Trideset soldata
Na izbor junaka.
Med njimi te jeden,
Ki je^ jako ranjen.
Bračo je sezival, -
Krvco je prolival.'/'
»Ne ostavljajte me.
Draga brača moja! '
Draga brača moja,
V ovoj črni gori.
30_ I. šašelj:
Kopajte mi jamo,
Pri svetem Ivanu.
Pa mi meč'te nutar
moje mrtvo telo!
Delajte mi klupi
Okol' groba moj'ga!
Koji dojde trudan,
Če se počiniti.
Kopajte mi zdenec
Polag glave moje!
Koji dojde žeden,
Ce se napit' vode.
Sadite mi rože
Polag srca moj'ga!
Koji dojde vesel.
Ce si rože trgat'.
Sadite mi javor
Polag groba moj'ga!
I uz javor trto.
Trto muškoteljno.
Naj se vije trta
Okolu javora.
Da se bude znalo.
Da to loza moja.
Mislim, da ne bo odveč, če dodam tu še, da je zapisal napev
te zanimive belokr. tiar. pesmi znani češki muzikolog Ludvik
Kuba 1. 1888., ko je nabiral nâr. pesmi tudi v Beli Krajini. Popevala
mu jo je v župnišču t Marija Požek iz Adlešičev h. št. 10. p. d.
Vrebčeva Marica. Naj prepišem tu, kaj je pisal »Slovenec« 1. 1931.
z dne 4. febr. št. 27. o L. Kubi in njegovem bivanju v B. Kr.: »Z
ljubeznijo in toploto govori (v spisu »V Bile Krajine«) o kraju,
prijateljih, gostiteljih svojih v tistih dneh. Opiše tedanjo belokr.
nošo. V Adlešičih je ujel pesem »V ovi črni gori žarki ogenj
gori« z napevom. Primerja jo z varijantami pri Bolgarih in Čnuo-
gorcih, pa belokr. napev ni mu le najlepši od teh treh, ampak
»je to jedna najcennejšich pismi mnou vubec zapsanych, tudiž i
najlepši upominka na moji belokrajinskou zajiždku«.
Ko je pa izšel 1. 1909. II. zv. »Bisernic«, priobčil sem v njem
na str. 24—25. še tretjo varijanto iste pesmi, ki sem jo bil za-
pisal 1. 1907.
Od nekega bivšega avstrijskega vojaka pa sem lani slišal, da
so peli isto pesem v svetovni vojni 1. 1918. v Galiciji in sicer v
mestih Brody in Kovel slovenski fantje — vojaki. Naučili so se
je gotovo od belokranjskih vojakov. Ker je nekoliko različna in
krajša, nai jo tu navedem:
U toj črni gori
Žarki ogenj gori.
Mimo pa pidjaše
Trideset vojnikov.
Vsi so čvrsti, mladi,
Samo eden ranjen.
Ranjeni pa reče:
Jamo izkopljite,
Vanjo položite
Mojo desno roko!
Na njo privežite
Moj' ga konja vranca!
Naj se on razjoče,
Ker se draga noče.