Naslov njegovega diplomskega dela na Od- delku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani − Drobne površinske kraške oblike na Trigla- vskih podih, ki zajema področje krasoslovja, visoko- gorskega krasa, glaciokrasa − tudi nekaj pove o njego- vem zanimanju. T o, da trenutno dela kot univerzalni delavec na smučišču Kanin, kar pomeni, da mu poleg reševanja na smučišču niso tuja tudi druga opravila, ga vsaj po nadmorski višini uvršča dokaj visoko in ne- kaj pove tudi o možnostih strokovnega zaposlovanja mlajših izobražencev pri nas. Večkrat namesto odgo- vora postreže s citati iz literature, ki mu je priljublje- na zaradi sorodnega razmišljanja avtorjev in njihovih misli o nekaterih življenjskih resnicah. Tvoje prvo zanimanje za gore ni od včeraj. Go- tovo ima globlje korenine. Otroci smo veliko časa preživeli v naravi, kot velja za vse iz generacij, ki smo še imeli čast postati pionirč- ki. Raziskovali smo soteske potokov ter po skalah in drevesih plezali kot male opice. Nikomur se ni nič hujšega zgodilo, dobili pa smo občutek za gibanje v strmem svetu. Spomnim se, da so nas z bratoma in sestro včasih v zaresne hribe peljali starši. Zanimivo je bilo tudi na zavarovanih plezalnih poteh (Korenova, Kopiščarjeva, s sedla Kanja na Bavški Grintavec …), seveda v tistih časih brez čelade in le z vrvico prive- zani okrog pasu. Tudi tisto smo preživeli. Kasneje sem se pogosto potikal po strminah in grebenih nad INTERVJU Žarko Rovšček Daljave in obzorja nemirnega duha Pogovor s Hinkom Rejcem Hinko Rejec, rojen leta 1979, je zanimiva osebnost. Ob na videz običajni poti šolanja na gimnaziji in z diplomo univerzitetnega študija geografije je vzporedno opravil še drugo srednješolsko izobraževanje, ki ga je usposobilo za poklic plovbnega tehnika. S tem daje vtis vsestransko razgledanega človeka, vedoželjnega, če hočete tudi pustolovskega duha, ki mu prepletanje raznih znanj odstira najrazličnejša obzorja tega sveta. Včasih, vsaj miselno, poseže celo onkraj njega. Vse to, vključno z njegovimi poglobljenimi prispevki v Planinskem vestniku, me je pred prvim razgovorom navdajalo s pričakovanjem in radovednostjo. Le kaj zanimivega bo povedal našim bralcem? Hinko Rejec v Fehrmannovi smeri v Campanile Bassu v Brenti, Dolomiti Foto: Ana Žagar 46 Bavšico, ki iz običajnega pohodnika sčasoma obliku- jejo trentarskega divjega lovca. T o je dobra popotnica za kasnejše ukvarjanje z alpinizmom. Kako si začel z alpinizmom? Kje si nabiral prve izkušnje? Večino smeri sem preplezal v zadnjih letih, skoraj vse v Dolomitih. Veliko srečo imamo, da imamo te lepe gore tik pred nosom. Največ mi pomenijo dolge smeri v velikih stenah, pa čeprav so le zmernih težav. Dvojni raz v Sass D'Ortiga, Vodniška v Crozzonu di Brenta, steber Tofane. Pa tudi odkrivanje manj zna- nih sten, kot sta severozahodni raz Spiz di Mezzo nad dolino Zolda in severni raz Piz de Sagron v bellunskih Dolomitih. Divje in samotno okolje. Izredno lepi so tudi bolj sproščeni vzponi na velikane, kot so Sasso- lungo, Croda dei T oni, Croda Rossa d' Ampezzo. Sko- raj vse smeri sem preplezal v vodstvu, večinoma pod budno Anino roko. Kaj ti alpinizem predstavlja? Alpinizem, čeprav le na ljubiteljskem nivoju, je samo eden od načinov pobega iz pustosti vsakdanjega ži- vljenja. Možnosti je še neskončno: potovanja, plovba po odprtem morju, branje dobrih knjig, alkohol, lju- bljenje, zbrani trenutki z otrokom. Torej jemlješ alpinizem predvsem s tiste pla- ti, ki te duhovno in fizično bogati, kot dejav- nost, skozi katero lahko izraziš svoje bistvo in ne iščeš ekstremnih vzponov? Gledano objektivno je moje plezanje na povsem pov- prečni ravni, seveda pa tudi ekstremni vzponi bogati- jo tako duhovno kot fizično. Vsakdo potrebuje svojo dozo. Si član Postaje GRS v T olminu. Kdaj si se vklju- čil in kaj te je k temu pritegnilo? Ne morem reči, ali sem dober ali sem slab, strinjam pa se s Camusovim Tarroujem: Kar je naravno, to je ku- žna kal. Vse drugo: zdravje, poštenost, čistost, če hočete, je sad volje, in sicer volje, ki ne sme nikoli popustiti. In: … zato sem sklenil, da bom ob vsaki priložnosti stopil na stran žrtev, da ne bo še več škode. Med njimi vsaj lahko iščem, kako je mogoče priti v tretjo kategorijo, to se pravi do miru. 1 Leta 2008 sem se pridružil tolminskim gor- skim reševalcem. Reševalnega dela na naši postaji ni malo, precej časa je treba nameniti tudi vajam, izobra- ževanju itd. Ker gre za dobro stvar, je v družini glede tega dovolj razumevanja. Sicer pa je tudi Jezus na gori govoril: Ne nabirajte si zakladov na zemlji. Tvoje diplomsko delo na Oddelku za geografi- jo FF Univerze v Ljubljani nakazuje zanimanje za naravo, gorski svet in njegovo morfologijo. Ali si se ga lotil na lastno željo? Kakšna so tvoja spoznanja, do katerih si se dokopal? Geografija mi je bila vedno blizu. Če sem v šoli dobil slabšo oceno pri tem predmetu, sem bil vedno slabe volje. Geografijo sem študiral z veseljem. Me pa moti, 1 Albert Camus: Kuga. (vse op. ur.) da se ta študij vedno bolj oddaljuje od naravoslovja in s tem tudi zahtevnosti. Osnova geografije bi mora- la biti fizikalno-geografska, po modelu sovjetske ge- ografije. Kakorkoli, mentor prof. dr. Karel Natek mi je ponudil možnost izdelave diplomske naloge s po- dročja glaciokrasa, in že sem veselo plezal po Sloven- ski smeri na terensko delo na Triglavskih podih. Ko se poglobiš v podrobnosti na videz povsem dolgoča- snega skalnega površja in spoznavaš zakonitosti geo- morfnih procesov, ki so mu dali obliko, ugotoviš, da ni nič na tem svetu naključno. In vse to povezuješ še z navtiko, morjem? Kako bi to razložil? Kličejo me spet daljave širne, potrkal veter z njih na okno je nocoj… (D. Zajc) Štopanje na Portugalsko. Kolesarjenje iz Tolmina na sever Norveške. Alpinizem. Plovba po širnih morjih. Vse to poteši nemirno dušo. Po Dinu Buzattiju 2 ljube- zen do ženske požene moškega v nevarna potovanja do neznanih kotičkov sveta. Pustolovske knjige o po- morščakih so mi bile vedno pri srcu. Otok zakladov. 3 2 Dino Buzzati (1907–1972), italijanski pisatelj, slikar, pesnik in novinar. Leta 1958 je prejel najprestižnejšo italijansko nagrado za književnost Strega. 3 Napisal Robert Louis Stevenson. Hinko Rejec se bliža sedlu Col du Mont Maudit med vzponom na Mont Blanc. Foto: Marko Gruden PLANINSKI VESTNIK september 2018 47 Morski volk. 4 Pripoved A. G. Pyma. 5 V pomorstvu in navtiki je še danes duh velikih jadrnic, ki jih nežni pa- sati potiskajo preko oceanov. Od vsega, kar znam, mi največ pomeni znanje navtike. Spomin na plovbo na tovorni ladji mi je še vedno med najljubšimi. Ali nam lahko še kaj poveš o svojih pomorskih izkušnjah? Z bulkerjem 6 smo se potikali po vzhodnoazijskih morjih, od Indonezije do T ajske in Bangladeša. V pre- kratkih mesecih sem spoznal vse vidike pomorskega življenja. Piketanje 7 in pituranje in čiščenje štiv niso lahka dela, se je pa zato lepo zvečer malo podruži- ti ali krmariti ladjo na mostu. Pa nočno življenje v Surabayi, 8 preganjanje z rikšami po Chittagongu … 9 4 Napisal Jack London. 5 Napisal Edgar Allan Poe. 6 Bulker: trgovska ladja za transport razsutih tovorov. 7 Piketanje: odstranjevanje rje (s kladivom). Pituranje: barvanje. Čiščenje štiv: čiščenje ladijskih skladišč (štiva: ladijsko skladišče). 8 Surabaja: prestolnica Vzhodne Jave in drugo največje indonezijsko mesto s 3,1 milijona prebivalci. 9 Chittagong: drugo največje mesto v Bangladešu. Tvoji poglobljeni prispevki v Planinskem ve- stniku, v katerih obravnavaš zgodovino ple- zalnih vzponov, predvsem v Dolomitih, ki jih v prijetnem besedilu povežeš z lastnimi alpini- stičnimi doživetji, vzbujajo pozornost. Čemu daješ prednost, svojim doživetjem ali zgodo- vini? Vesel sem, če imajo bralci radi moje članke v Planin- skem vestniku; še bolj pa bi bil, če bi obiskali katero od gora, o katerih sem pisal. Ker samo moja dožive- tja na turah za bralce ne bi bila nič posebnega (seve- da je prvo osebno doživetje nekaj povsem drugega), sem v članke vključil tudi druge zanimivosti o obrav- navanih gorah. Pogosto odkrijem marsikaj zanimive- ga, predvsem o prvih osvajalcih in avtorjih prvenstve- nih smeri. Ali te proučevanje zgodovine alpinističnega osvajanja morda dodatno motivira, da se od- praviš v klasične smeri? Preden se odpravim na turo, se načrtno ne ukvarjam z zgodovino osvajanj gora. Z Markom Grudnom v Zapotoškem slapu Arhiv Hinka Rejca 48 Svoje članke opremljaš tudi s kakovostnimi fo- tografijami. Ali se s fotografiranjem ukvarjaš tudi sicer? Dobra fotografija po mojem nastane na dva načina: z veliko fotografiranja v povezavi z zadosti umetniške- ga smisla, ali pa z izbiro nevsakdanjih motivov, ki jih lahko srečamo le, če se odpravimo izven cone udobja. Sam ne slikam veliko, ko pa pritisnem na sprožilec, sem predvsem pozoren na kompozicijo. Uporabljam nestisnjen format (RA W), zato lahko fotografije še iz- boljšam doma na računalniku. Usmerjen si tako, da imaš možnost doživeti ši- rine morja ter višine in globine gorskega sveta. Ali se glede tako vsestranskih doživetij poču- tiš bogat? Morda smo takšni kozorogi. Morda je to povezano z melanholičnim temperamentom. Menda je Kant to vrsto temperamenta povezoval z afiniteto do vzviše- nega. Kako pravzaprav pojmuješ bogastvo? V sekakor teh doživetij ne bi zamenjal za noben denar . Ali lahko opišeš tudi svoje sodelovanje pri no- vih specialkah? Kakšne so pravzaprav te naloge? Sodeloval sem pri novih izdajah kart Bohinj in Krn. Šlo je predvsem za preverjanje pravilnosti vrisa in ka- tegorij poti, a tudi dodajanje novih poti in kakršnihko- li drugih uporabnih podatkov. Pogrešal sem nekoliko bolj sistematičen pristop k izdelavi zemljevidov, kar je verjetno spet posledica mojega nebesnega znamenja. Sicer pa imam zemljevide zelo rad, vsako potepanje ali le sanje o njem se začne s sprehajanjem po njih. Morda bi dodal še kakšno zaključno misel? And when you get blue And you’ve lost all your dreams There’s nothing like a campfire And a can of beans 10 (T om Waits) m 10 Ko si potrt in se sanje končajo, ni boljšega, kot sta taborni ogenj in pločevinka fižola. (Prevod Hinko Rejec. Izvirno besedilo pesmi Lucky Day je brez ločil.) Hinko Rejec v Velebitaški smeri v Anića kuku, Paklenica Foto: Sandro Krajnik 49 september 2018 PLANINSKI VESTNIK