Premalo denarja a razširitev materialne osnove slabosti, s katerimi se srečuje gospodarstvo občine Velenje, kmalu ne bomo ravili, bo postalo vprašljivo uresničevanje nalog, zapisanih v občinski srednjeročni trojni načrt — letos se je število zaposlenih povečalo za 8 % — Slabosti tudi pri delitvi dohodka in čistega dohodka ter osebnih dohodkov Sklepi zborov skupščine ob-s Velenje in izvršnega sveta izvajanju družbenega plana Sine Velenje za obdobje m - 1980 v letu 1978 ter kodišča za leto 1979, izho-Iča skupne porabe v letih >79 in 1980 ter programi in loge samoupravnih interesnih upnosti gospodarstva v letih 179 m 1980 so poglavitna jrašanja, o katerih so razprav-ili na ponedeljkovem posveto-nju individualni in kolegijski jslovodni organi temeljnih in igih organizacij združenega ter delovnih skupnosti in predstavniki samoupravnih resnih skupnosti. Posveto-ije je pripravil izvršni svet bpščine občine Velenje, vodil I ga je njegov predsednik tanjo Kljun. lUdeležence posvetovanja so edstavniki izvršnega sveta rodoma, med drugim, sezna-li tudi z rezultati gospodarje-v letošnjem letu in z oceno "cev predvidenega poslov-uspeha v prihodnjem letu. tem je bilo posebej opozorilo, da ustvarja gospodarstvo tleške doline premalo sredstev k razširitev materialne osnove sla. Ekonomičnost gospodarni najboljša, prizadevanja ižanje materialnih stroškov pa povsod niso bila povsem uspešna. V tem letu se je število zaposlenih v občini Velenje povečalo za 8 % itd. To so poglavitne slabosti, na katere opozarja zadnja ocena gospodarjenja. Zato bodo resnično potrebni veliki napori vseh delovnih kolektivov za odpravo slabosti v zvezi z delitvijo dohodka in čistega dohodka, delitvijo osebnih dohodkov oz. njihovim gibanjem ter zapbslo-vanjem. Ce omenjene slabosti ne bomo uspeli odpraviti, se poraja vprašanje uresničitve nalog, ki smo jih zapisali v srednjeročni program razvoja občine Velenje do leta 1980. Več razpravljalcev je poudarilo nujnost akcije za kar najbolj dosledno izpolnitev planskih nalog in za nujno prestrukturiranje dela gospodarstva. Uvajanje novih tehnologij in inovacijska dejavnost bi morali postati pomemben dejavnik v prizadevanjih za boljše delo in gospodarjenje tudi v negospodarstvu. Čimprej je treba ustanoviti skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti, delovnim ljudem pa sproti poročati, kako in za kaj so porabljena sredstva samoupravnih interesnih skupnosti. Nesprejemljiva je praksa sklicevanja sestankov med delovnim časom (le-ti so vse pogostejši) itd. To so le nekatere misli oziroma predlogi razpravljalcev. O vprašanjih, o katerih je tekla beseda na ponedeljkovem posvetovanju, bodo razpravljali v prihodnjih tednih v vseh .delovnih kolektivih Šaleške doline. O nalogah in problematiki v tej zvezi pa bo tekla beseda tudi na posvetovanjih te dni v vseh večjih delovnih organizacijah občine Velenje, ki jih sklicuje izvršni svet in na katerih obravnavajo tudi osnutek resolucij o politiki izvajanja družbenih planov Slovenije in Jugoslavije za obdobje 1976 - 1980 v prihodnjem letu. -Ma- Prejšnji teden so predstavniki celjskega Izletnika in Rdeče dvorane iz Velenja podpisali pogodbo, s katero je Rdeča dvorana prevzela RTC Golte v upravljanje. Center naj bi usposobili za smučanje že do letošnjega dneva republike. Pri nadaljnjem razvoju RTC Golte bodo veliko pozornost posvetili tudi letnemu turizmu. Več o tem na 3. strani. nalogah v prihodnjem obdobju iziranost Zveze komu-iv ter idejno politična in drovska usposobljenost ivnih organizacij Zveze ko-inistov za izvrševanje nalog iz Dgrama dela občinske konfe-ice Zveze komunistov je bila idnja točka dnevnega reda 6. ie občinske konference Zveze munistov Velenje, ki so jo ed dnevi pripravili v Velenju, i delovni sestanek je bil nada-vanje 5. seje, na obeh pa so ravljali o poglavitnih nalo-osnovnih organizacij Zveze munistov v jesenskem in zim-sm obdobju, ki so jih oprede-i na nedavnem seminarju za loretarje vseh osnovnih orga-sacij. Člani občinske konfe-lce so obravnavali in potrdili lepe tega seminarja in med ugim posebej poudarili tudi delovanje v pripravi kadrov-ih postopkov za volitve v gane Socialistične zveze de-mega ljudstva in organe kra- jevne samouprave, kar je v tem času ena temeljnih nalog komunistov v osnovnih organizacijah krajevnih skupnosti kot tudi temeljnih organizacij združenega dela. Temu bo posvečena tudi naslednja seja občinske konference Zveze komunistov Slovenije Velenje, ki bo predvidoma 22. novembra. J. K. »Plamen Gorenja gori povsod" Svojstvena manifestacija mladih delavcev na čast srebrnega jubileja zvestobe Gorenja — Prihodnji teden „Plamen Gorenja" v vseh kolektivih Gorenja širom po Jugoslaviji Prihodnjo sredo, 22. novembra, bodo pred temeljno organizacijo Keramika tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje v kraju Gorenje mladi delavci Gorenja prižgali „Plamen Gorenja" in ga po krajši priložnosti ponesli v vse kolektive Gorenja širom po Jugoslaviji. Akcija, ki so jo mladi delavci Gorenja poimenovali „Plamen Gorenja gori povsod", sodi v okvir sklepnih prireditev v počastitev srebrnega jubileja zvestobe Gorenja. Sklenili pa jo bodo v petek, 25. novembra zvečer, ko bodo „Plamen Gorenja" prinesli pred Rdečo dvorano v Velenje. Pod velenjskim gradom bo zagorel velik kres in napis „25 let Gorenja". Sprejem »Plamena Gorenja" bo uvod v osrednjo slovesnost na čast 25-letnice Gorenja, ki bo v soboto, 25. novembra v Rdeči dvorani v Velenju s pričetkom ob 12. uri. ■MMH Vsi podprimo novoletno praznovanje Na svoji zadnji seji je izvršni odbor OK SZDL Velenje podprl prizadevanja organizatorjev novoletnih prireditev — V nadaljevanju priprav na volitve v krajevne konference SZDL in skupščine krajevnih skupnosti je treba nameniti večjo pozornost vsebinskim vprašanjem — SZDL pobudnik akcije za nujno in neodložljivo razširitev materialne osnove Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje Izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje je na ponedeljkovi razširjeni seji obravnaval predlog programa praznovanja dedka Mraza in način financiranja prireditev. Izvršni odbor je podprl prizadevanja organizatorjev novoletnih prireditev - občinske zveze prijateljev mladine Velenje, pričakuje pa, da se bodo enako odločili tudi vsi delovni kolektivi s prispevki za organizacijo prireditev. Na seji so nadalje opozorili, da je treba nameniti vso potrebno pozornost ureditvi mesta, krajevnih skupnosti in delovnih organi- Akcija za razreševanje konkretnih razmer in problemov Na sestankih osnovnih organizacij ZK v občini Velenje že razpravljajo o vprašanjih, problemih in nalogah, na katere je opozoril nedavni enotedenski seminar za sekretarje OO ZK V tem mesecu se tudi v občini Velenje sestajajo osnovne organizacije ZK. Po seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK, na katerem so dokaj poglobljeno in zavzeto spregovorili o problemih in nalogah, ki so v tem trenutku pred ZK v Šaleški dolini, zdaj skušajo usmeriti akcijo ZK v razreševanje konkretnih razmer in problemov, s katerimi se soočajo komunisti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma krajevnih skupnostih. Vodstva osnovnih organizacij ZK tako že uvrščajo v dnevne rede novembrskih sestankov ne- 5MINAR ZA F PROIZVODNE DELAVCE - ČLANE ZK - Študijsko središče politične šole v Celju, mite občinskke konference ZKS Velenje in Delavska univerza Velenje organizirajo tudi letos tri-esečni seminaar za proizvodne delavce, člane Zveze komunistov. Seminar, ki ga iz žalske občine tiskuje šest, mnoziiske trije in iz velenjske trinajst slušateljev, se je pričel ta teden. Slušatelje bodo manili s tenmelji filozofije marksizma, marksizmom, o družbi in zakonitosti njenega razvoja, onomsko teoorijo marksizma, Zvezo komunistov v samoupravni družbi, razvojem, organiziranostjo in nkrijo samoupravljanja SFRJ. katera vprašanja, probleme in naloge, o katerih so razpravljali na že omenjenem enotedenskem seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK. Tako komunisti že ugotavljajo, ali imajo temeljne oziroma druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti srednjeročne programe razvoja ter kako jih uresničujejo. Tam, kjer srednjeročnih programov še nimajo, bodo komunisti pripravili predlog programa, da bi čimprej izdelali in sprejeli srednjeročne načtte razvoja. Razprava teče tudi o izobraževanju zaposlenih ob delu in za delo. Komunisti iz občine Velenje bodo ta mesec tudi ugotavljali, kakšne strokovne in tehnične OBVEŠČENOST V MOZIRSKI OBČINI Včeraj so se na razširjenem sestanku zbrali člani komisije za informativno dejavnost pri izvršnem odboru predsedstva občineke konference SZDL Mozirje. Na sestanku so se podrobneje pogovorili o problematiki informiranosti na področju Gornje Savinjske doline, v nadaljevanju pa so razpravljali o programskih osnovah RTV Ljubljana za leto 1979. pomoči so deležne pri svojem delu delegacije, istočasno pa bodo ocenili še delo komunistov v delegacijah, saj ugotavljajo, da se nekateri komunisti izmikajo tej dolžnosti. Aktivi ZK v samoupravnih interesnih skupnostih pa bodo na novembrskih sestankih preverili, katera poglavitna vprašanja oziroma probleme doslej še niso uspeli rešiti, ob tem pa sprejeli stališče, da naj bi v prihodnje najbolj perečo problematiko razreševale posamezne samoupravne interesne skupnosti skupaj z zbori občinske skupščine, s čimer bi zagotovili nedvomno tudi širši družbeni vpliv na razreševanje te problematike. -Ma- zacij za novoletne paznike; v akcijo prazničnega urejanja zunanje podobe Šaleške podobe pa se morajo vključiti tudi lastniki oziroma ko-ristniki poslovnih prostorov. V nadaljevanju seje so člani izvršnega odbora OK SZDL Velenje pregledali potek priprav na volitve v krajevne konference SZDL in skupščine krajevnih skupnosti. Ob tem so menili, da bi se morale v priprave na volitve kar najbolj aktivno vključiti prav vse družbenopolitične organizacije, s sodelovanjem občinskega sveta zveze sindikatov pa bo treba kar najhitreje oblikovati koordinacijske ' odbore osnovnih organizacij sindikata v krajevnih skupnostih. V pripravah na volitve je treba nameniti večjo pozornost vsebinskim vprašanjem, o prioritetnih nalogah in programih krajevnih skupnosti pa je treba zagotoviti kar najširšo razpravo. Kar zadeva predloge programov RTV Ljubljana za leto 1979 s predlogi za zagotovitev materialne osnove so člani izvršnega odbora OK SZDL Velenje sklenili, da bodo pripravili o gradivu širše posvetovanje 17. novembra. In končno je izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje na ponedeljkovi razširjeni seji sprejel več sklepov za nujno in neodložljivo razširitev materialne osnove Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje, pri čemer je ugotovil, da je razširitev materialne osnove naše delovne organizacije v skupnem interesu in bo omogočila bolj kvalitetno, hitrejše in sodobnejše splošno obveščanje in zagotavljanje podatkov, neobhodnih za delo in delovanje delegatskega sistema v občine Velenje. Izvršni odbor OK SZDL Velenje je bil ob tem tudi obveščen o akciji za pripravo programskih zasnov tednika Naš čas in Radia Velenje za leto 1979 ter o pripravi izhodišč za prihodnji razvoj delovne organizacije. V razpravi so člani, med drugim, opozorili tudi na nujnost čimprejšnjega oblikovanja sveta za informiranje pri OK SZDL Velenje. - Ma - Suho vreme se bo nadaljevalo. Nočne temperature bodo malo pod 0 in dnevne malo nad 0 stopinj, po kotlinah se bo zadrževala megla. to XIV Številka 46 (456) Velenje, petek, 17. novembra 1978 Cena 4 din Številka 46 (456) -17. novembra S problemske konference v Gorenju Pretekli teden je bila v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje problemska konferenca na temo Delavka v združenem delu — Nezainteresiranost delavk — Premalo žena med vodilnimi delavkami in v samoupravnih organih Sredi letošnjega leta sta republiški svet ZSS in republiška konferenca SZDL sprejela sklep o ustanovitvi problemske konference z naslovom „Delavka v združenem delu", ki bo predvidoma prihodnji mesec. Na konferenci naj bi z vidika družbeno ekonomskih sprememb in razvoja tehnologije, predvsem izhajajoč iz zakona o združenem delu, osvetlili položaj delavke v naši samoupravni socialistični družbi, ter v tem okviru opredeliti naloge druženo političnih organizacij in samoupravnih organov za enakopravno delovno in družbeno politično uveljavljanje delavk. V priprave na to konferenco se je vključil tudi Svet za družbeno ekonomska vprašanja žensk pri občinski konferenci SZDL Velenje, ki je prejšnji teden organiziral problemsko konferenco na temo „Delavka v združenem delu" v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Na konferenci so sodelovali sindikalni voditelji, člani samoupravnih organov, skupnih in strokovnih služb, prisotne pa so bile tudi članice Sveta za družbeno ekonomska in politična vprašanja žensk pri občinski konferenci SZDL pri republiški Slovenije, Olga ter članici konferenci Vrabič in f središču pozornosti SEJA IZVRŠNEGA SVETA V ponedeljek je bila 11. redna seja izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Člani izvršnega sveta so tokrat obravnavali osnutek zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih, predlog za izdajo zakona o dopolnilnem izobraževanju, pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v državnih organih ter predlog za izdajo zakona o družbenih svetih. Na seji so člani izvršnega sveta spregovorili predvsem o bistvenih novostih, ki jih prinašajo predlogi omenjenih zakonov. Večjih pripomb na gradivo ni bilo. Sveta SZDL Vladka Jan. Na konferenci so razpravljali o delavki kot samoupravljalki. Sindikalni vodja je podal sklepe z 9. kongresa ZSS. Spregovorili pa so tudi o razvojnem planu delovne organizacije, zahtevah po večji učinkovitosti dela, manjših materialnih stroških, poudarili potrebo po večji izobraženosti žena, manjši porabi energije, o tem, kako več izvoziti in manj uvoziti, spregovorili pa so tudi o tem, kako bo z zaposlenostjo žena ob večjih tehnoloških pogojih. Delavke so na problemski konferenci spregovorile tudi o oblikah izobraževanja, o uveljavljanju in napredovanju na delovnem mestu. Ugotavljajo namreč, da se v tej delovni organizaciji veliko premalo izobražujejo za delo, ki ga opravljajo. Delavke žele obiskovati le administrativne šole in se po zaključku le teh zaposle izven proizvodnje, ni pa interesa za izobraževanje za proizvodne poklice. Zelo slabo je tudi napredovanje na višja delovna mesta. Večina jih ostaja vse življenje nekvalificiranih. Tiste, ki si pridobe določene izkušnje, sicer napredujejo (na primer kontrolorka), vendar zaradi tega, ker nimajo izobrazbe ostajajo nekvalificirane. V zadnjem času si veliko prizadevajo, da bi njihove delavke zaključile osnovno šolo. Vendar je potrebno zapisati, da kljub prizadevanjem družbeno političnih organizacij, med delavkami v preteklem obdobju ni bilo željenega odziva. Pri tem je najbolj nerazumljiva nezainteresiranost mladih delavk (tistih ki še nimajo družine in bi za izobraževanje in druge aktiv- nosti lahko našle čas). Delavke pa so na konferenci omenile, da moški v delovni organizaciji lažje napredujejo na boljša delovna mesta. Na problemski konferenci so govorili tudi o nagrajevanju po delu in o tem, kako so se žene ob zandjih volitvah uveljavile v samoupravnih organizacijah, v QZD in delegacijah. Vključevanje delavk v samoupravno in politično delo je prav gotovo izrednega pomena, saj bodo takrat, ko bo delavka seznanjena z dolžnostmi in pravicami in bo kolektivno zastopala svoje interese in interese delovnega procesa, odpadli številni problemi. Še vedno je veliko premalo delavk na vodilnih delovnih mestih, v samoupravnih organih (v TGO je polovica zaposlenih žena, procent tistih, ki so družbeno politično aktivne in so na vodilnih delovnih mesti pa je zelo nizek), vendar je tudi tu potrebno povedati, da delavke same odrekajo takšne naloge in bo potrebno še veliko narediti, da bodo začutile potrebo po takšnem delu. Govorile so tudi o problemu otroškega varstva, ki je prav gotovo pogoj, da se delavka aktivno vključi v proizvodni proces. V dopoldanskem času je ta problem rešen, delavke pa so izrazile željo po organiziranem varstvu tudi popoldne. Vendar o potrebah po takšnem varstvu nimajo evidence. To naj bi v bodoče o zaposlenih delavkah vodil sindikat Precej razprave pa je bilo tudi okoli nerešenih stanovanjskih razmer predvsem mladih delavcev. Spregovorile so tudi o družbeni prehrani, ki je v tej delovni organizaciji zadovoljivo rešena, vendar zaradi pomanjkanja kapacitet ne morejo kuhati dijetne hrane. Delavke so mnenja, da se z bloki za malico, ne bi smelo kupovati v vseh velenjskih trgovinah. Govorile pa so tudi o prerazporeditvah na druga delovna mesta, saj bi se na ta načih ohranjalo zdravje delavke in preprečila marsikatera invalidnost. Problemska konferenca v tovarni gospodinjske opreme je razkrila nekaj problemov in pokazala, da so takšna srečanja žena potrebna. Svet za družbeno ekonomska in politična vprašanja žena bo tudi v bodoče deloval v tej smeri, saj le v konkretnih stikih z ženami pripomorejo, da bo delavka v naši družbi resnično enakopravna. MIRA TAMŠE Delavke so na konferenci spregovorile o svojih težavah Čimprej na skupno p V Komunalnem podjetju Velenje in v Toplovodu Velenje prehaja v zaključno fazo. za združitev obeh komunalnih delovnih organizacij - Referendum o združevanju i mesec - Dokaj zavzeta vključitev obeh kolektivov v prizadevanje za kar dosledno uveljavitev vsebine zakona o združenem delu, še posebej pa tudi združevi dela in sredstev na Posebna komisija, ki sta jo imenovala delavska sveta Komunalnega centra Velenje in Toplovoda Velenje je pripravila obširno gradivo o možnostih povezovanja obeh komunalnih delovnih organizacij pri opravljanju del in nalog skupnega pomena. Komisija je ugotovila, da doseženi razvoj obeh kolektivov terja novo samoupravno organiziranost, tudi z namenom, da bi v prihodnje zagotovili racionalnost posameznih del, optimalno izkoriščenost zmogljivosti ter, ne nazadnje, tudi enoten nastop do uporabnikov. Pri iskanju nove, najoptimalnejše oblike organizacije, pa so težili za tem, da bi v prihodnje kar najbolj zadovoljevali uporabnike komunalnih storitev in izvajalce. Iz programov občinske raziskovalne skupnosti Raziskovalno dejavnost potrebno vnašati v širša razvojna predvidevanja občine — Projekt Velenje 2000 — Veliko pozornosti inventivni dejavnosti Pretekli teden je bila razširjena seja izvršnega odbora občinske raziskovalne skupnosti Velenje. Na seji so imenovali komisije za program in razvoj, za inovacije ter samoupravne akte m določili naloge posameznim članom izvršilnega odbora. Poleg tega so sprejeli tudi program dela izvršnega odbora in njenih komisij, obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma občinske raziskovalne Znova rekordna proizvodnja V nedeljo so v šoštanjskih termoelektrarnah proizvedli 17 milijonov 516 tisoč kWh električne energije Že drugič v letošnjem letu je bila dosežena rekordna proizvodnja električne energije v šoštanjskih termoelektrarnah. Prvič je bilo to januarja, kasneje pa zaradi ugodne hidrologije, elektrarna ni obratovala s polno močjo. V teh dneh obratuje TE Šoštanj s polno „paro", kajti potrebno je zagotoviti zadostne količine električne energije. Tako so v prvih dvanajstih dneh meseca novembra proizvedli 183 milijonov 500 kWh električne ener- gije, plan za mesec november pa določa proizvodnjo 205 milijonov kWh. V nedeljo, 12. 11. 1978, pa so dosegli rekordno dnevno proizvodnjo, katere višina ni bila dosežena že od januarja, in sicer 17 milijonov 516 tisoč kWh. Za proizvodnjo takšne količine električne energije je bilo porabljeno 17 tisoč 981 ton premoga. Tega dne so šoštanjske elektrarne obratovale s 730 MW inštalirane moči. Nadaljevati prizadevanja glede modernizacije kot delitve dela Člani sekretariata MS ZKS Celje na zadnji seji med drugim obravnavali nekatera politična izhodišča za povezovanje zdravstva v regiji Sekretariat medobčinskega sveta ZKS Celje je na 12. razširjeni seji najprej poslušal informacijo o dosedanjem poteku modernizacije splošne bolnišnice Celje ter o nadaljnjih nalogah v zvezi s tem v nadaljevanju pa so obravnavali še nekatera politična izhodišča za povezovanje zdravstva v regiji. Posebno pozornost so namenili tudi povezovanju na širšem celjskem območju. Poudarili so, da je za povezovanje sedaj ustvarjena ugodnejša družbena klima. Člani sekratariata medobčinskega sveta ZK so izrekli vso politično podporo dosedanjemu delu ustreznih delovnih skupin zdravstve- nega centra Celje in občin Velenje ter Mozirje. Ta dejavnost pa se naj nadaljuje v smeri povezovanja tako glede modernizacije bolnišnice Celje kot glede delitve dela. Seveda je treba pri tem voditi strpno in ustvarjalno razpravo ob upoštevanju odgovornega ponašanja vseh, ki so vključeni v dogovarjanje. Ko bodo vidni prvi rezultati sedanjih naporov, je treba razprave prenesti v občinske zdravstvene skupnosti in na druge ravni, poudarjajo med drugim sklepi seje sekretariata MS ZKS Celje. Seveda pa bodo člani sekretariata čez določen čas znova ocenili prizadevanja na tem področju. skupnosti in potrdili finančni plan občinske raziskovalne skupnosti za pokrivanje tekočih stroškov poslovanja za prihodnje leto. Dogovorili so se tudi, da bodo administrativne naloge opravljali skupno s samoupravno interesno stanovanjsko skupnostjo. Program občinske raziskovalne skupnosti Velenje je zelo široko zastavljen. V prvi vrsti bodo vnašali raziskovalno dejavnost v širša razvojna predvidevanja občine ter uveljavljali znanstveni pristop v oblikovanju in uresničevanju razvojne strategije občine s poudarkom na hitrejšem razvoju prednostnih dejavnosti v občini. Tako bodo v prihodnjem letu združili velik del razvojno raziskovalnih nalog v projekt Velenje 2000. Z raziskovalnimi metodami m pristopi želijo opredeliti in predvideti smernice za razvoj širšega velenjskega območja do leta 2000. Rezultati tega projekta bodo služili vsem občanom in delovnim organizacijam kot osnovna izhodišča pri oblikovanju in odločanju za dolgoročni plan družbenega razvoja. Pri izdelavi tega projekta bodo upoštevali dolgoročne razvojne smernice širšega slovenskega in jugoslovanskega območja, sodobna družbeno ekonomska gibanja v svetu, analizirali bodo dosedanja družbeno ekonomska gibanja na našem področju, upoštevali pa bodo tudi možnosti za vključevanje dela raziskovalnih nalog v skupen program raziskovalne skupnosti Slovenije. V izdelavo projekta bo občinska raziskovalna skupnost vključila domače kadre, ki naj bi se ob raziskovalnem delu oblikovali v samostojne nosilce in izvajalce tega dela. S tem bodo obogatili velenjsko gospodarstvo z vrsto strokovnjakov, ki bi si sicer izbrali ustrezno delo izven meja naše občine. S strokovnimi pripravami za projekt Velenje 2000 bodo pričeli že drugo leto. Skupaj z Biotehnično fakulteto bodo opravili raziskavo vključevanja varovalnih vidikov planiranja v izdelavo občinskega prostorskega plana. Opravili bodo tudi del sociološke raziskave: Sociološki vidiki urbanizacije v odnosu na lokalno skupnost ter raziskavo: Družina in sorodniški odnosi v Družmirju. Zelo veliko pozornosti bo v bodoče namenila občinska raziskovalna skupnost tudi inventivni dejavnosti. Dotaknili se bodo tistih občutljivih točk, kjer čuti naša industrija največje pomanjkanje kreativnih pristopov tako na področju množične inventivne dejavnosti kakor tudi na področju organizirane raziskovalne dejavnosti in vseh oblik uvajanja njenih dosežkov v naše gospodarstvo. V prihodnjem letu bodo pripravili samoupravni sporazum s področja inovacijske dejavnosti občine Velenje. Poskrbeli bodo za organizacijo inovacijske dejavnosti v tozdih in organiazcijah združenega dela ter razporedili model lastništva in dohodkovnih odnosov med avtorjem - tozd - OZD, pripravili predlog financiranja inovacijske dejavnosti, izdelali kriterije in pravila za ustanovitev razpisa natečaja za vsesplošno družbeno koristne predloge oziroma izbolšave na območju naše občine. Naloge, ki so si jih zadali pa bodo med letom po potrebi še dopolnjevali. Na razširjeni seji izvršnega odbora občinske raziskovalne skupnosti so menili, da je program, ki so si ga zastavili takšen, da rezultati raziskav, ki jih nameravajo narediti v prvi vrsti koristili združenemu delu. MIRA TAMŠE Ugotavljati je namreč mogoče, da na področju komunalnih dejavnosti tudi v občini Velenje še nismo dosegli vseh željenih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti so v neusklajenem in neenotnem programiranju izgradnje komunalnih naprav in virov, samoupravno povezovanje še ni doseglo željene ravni oziroma obsega, nasploh pa komunalne dejavnosti še niso v zadostni meri podružbljene. Tesnejše sodelovanje in odpravo ugotovljenih slabosti pa je mogoče zagotoviti le s celovito samoupravno reorganizacijo obeh delovnih kolektivov, Komunalnega centra Velenje in Toplovoda Velenje. Seveda ostajajo nekatera vprašanja oziroma dileme nerazjasnjene tudi za naprej. Gre tako za dohodkovne odnose med proizvajalcem, dobaviteljem in porabniki toplotne energije, kot za dejstvo, da tudi nova komunalna delovna organizacija ne bo zadovoljevala vseh potreb na komunalnem področju, da bo treba poslej bolje izkoriščati nekatere zmogljivosti nove komunalne delovne orginizacije, ne samo na mestnem območju, posebuo vprašanje pa je tudi organizacija servisa za obračun in zbiranje plačil za komunalne storitve. Posebej velja omeniti, da si tako v Komunalnem centru kot v Toplovodu veliko obetajo od prihodnjega novega organiziranja skupnih služb, posebej pa še od poenotenega projektiranja, saj doslej niso iskaU skupnih rešitev za racionalno planiranje in projektiranje, pa od organiziranja skupnega podzemnega katastra, enotno bo mogoče organizirati dejavnosti, ki so si podobne, na primer skupni center za okvare, pa tudi porabniki komunalnih uslug bodo sto Nepravično zagotavljanje sredstev Kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje uresničuje obsežne in zahtevne naloge in se otepa z neurejenim načinom zagotavljanja sredstev - Odpraviti nepravilnosti v novem zakonu o kmetijskih zemljiščih Kmetijska zemljišča skupnost občine Mozirje si je v srednjeročnem načrtu zadala številne pomembne in obesežne naloge. Pri svojih naporih se seveda srečuje s številnimi težavami, med katerimi so skoraj na prvem mestu problemi finančne narave. Občutno namreč primanjkuje sredstev, ki so potrebna za opravljanje del zapisanih v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Sem sodijo odkupi kmetijskih zemljišč, soudeležbe pri različnih posegih za izboljšanje rodovitnosti in smotrnosti koriščenja kmetijskih zemljišč ter druge pomembne naloge, vsa ta, brez dvoma potrebna dela, zakon lepo ureja, lepo so opredeljene tudi naloge kmetijskih zemljiških skupnosti, nič kaj lepo pa ni urejeno vprašanje financiranja. Seveda ta problem ni pereč le za mozirsko občino, tudi za prenekatero drugo območje zagotavljanje sredstev ni pravično urejeno. Takšna ugotovitev seveda ni stara, je pa v tem trenutku še kako pomembna. Prav sedaj je namreč v javni razpravi novi osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih in sestavljala zakona ne bi smeli prezreti številnih vsebinskih pripomb, ki naj odpravijo nevzdržno stanje na področju dela podeželskih kmetijskih zemljiških skupnosti, med težavami, ki jih bo treba razrešiti pa je nedvomno pravičnejše zagotavljanje sredstev za njihovo delovanje. V mozirski občini med drugim predlagajo, da naj bi vse kmetijske zemljiške skupnosti solidarnostno združevale vsaj 10 odstotkov sredstev, ki jih zberejo z odškodninami za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Sredstva bi se zbirala na zbirnem računu zveze kmetijskih zemljiških skupnosti in bi jih lahko koristile finančno šibke skupnosti, seveda na podlagi konkretnih delovnih načrtov in zagotovljenih ostalih finančnih virov. J. P. lahko na enem mestu urejali vprašanja (dobili potrebna sogl da posebej ne omenjamo tud no inkaso službo. Vse dosedanje razprave o zdi vanju obeh velenjskih komun delovnih organizacij, Komunal centra in Toplovoda, tako zrn obeh kolektivov kot na nedai skupnem sestanku vodstev benopolitičnih organizacij obel lovnih kolektivov, so pokazale, pogoj za kvalitetnejše in nejše delo v prihodnje -nastop. Dejstvo je, da terja i podružbljenje komunalnih deja sti tudi takšno samoupravno ( ziranost izvajalcev, da bodo lat največji možni meri zadovo potrebe porabnikov. Osnova i pa je lahko le združevanje sredstev obeh delovnih organi! Prednosti združevanja je resa veliko, oba kolektiva pa naj bi, je bilo še posebej poudarjeno skupnem sestanku vodstev druži političnih organizacij Komunal centra Velenje in Toplovoda i nje, čimprej stopila na skupno i) vorjeno pot. Pričakovati je mogoče, dal delavci velenjskega Komunal centra in Toplovoda še ta glasovali o združevanju obeh nih organizacij v novo komun delovno organizacijo. Po predi ki ga je potrdila dosedanja razprava, bi novo komunalno lovno organizacijo sestavljak temeljne organizacije združi dela, in sicer Toplovod, Komu Nizke gradnje in Rekreacijski ter, le-ta se naj bi pozneje povs drugimi gostinskimi oziroma I stičnimi organizacijami, organi pa bodo tudi delovno skv| skupnih služb. Omenimo naj samo še, da t letošnjem letu Komunalni i Velenje in Toplovod Velenje < skupaj okrog 220 milijonov! lotnega prihodka, obe delovni nizaciji pa razpolagata z materialno osnovo, saj znaša s vrednost osnovnih sredstev s bavni vrednosti kar okrog 319 jonov dinarjev, samo kon objektov pa nekaj manj kot milijonov dinarjev. Sedem terenskih odbori Nekateri delegati so bili pri svojem delu premalo vorni — Nova samoupravna organiziranost bo pri! k boljšemu obvladovanju družbenopolitične situ; V teh dneh potekajo po krajevnih skupnostih v naši občini intenzivne priprave na volitve novih organov krajevnih konferenc SZDL in skupščin krajevnih skupnosti. O tem, kako so se dela lotili v krajevni skupnosti Šoštanj, smo se pogovarjali s predsednikom krajevne konference SZDL Martinom Primožičem. Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom krajevne konference? Krajevna konferenca SZDL šoštanj je doslej štela 40 delegatov. V minulem mandatnem obdobju se je konferenca sestala šestkrat. Moram reči, da udeležba na sejah ni bila vedno zadovoljiva. Nekateri delegati so se vse premalo zavedali odgovornosti, ki so jo sprejeli z izvolitvijo. Kljub temu je bil vpliv krajevne konference na delo v krajevni skupnosti precejšen. Na sejah smo obravnavali vsa pomembnejša vprašanja političnega življenja kraja. Zadovoljivo smo izvedli tudi najodgovornejše in najpomembnejše naloge, kot sta izvedba referenduma za samoprispevek občanov in volitve delegatov v družbenopolitične skupnosti in delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. Pred nami so nove volitve? Priprave na volitve so v i jevni skupnosti v polnem Prejšnji teden smo imeli sk . krajevne konference SZDL'in I gatov zbora krajevne sto Ocenili smo opravljeno delo is^ jeli smernice za izvedbo vol' nadaljnje delo. Na skupni seji 9 med drugim dogovorili, da nag| ročju krajevne skupnosti S« organiziramo sedem terenskih« rov SZDL, saj z sedanjo org ranostjo nismo uspeli zaznal interese občanov. Nova orj nost bo prav gotovo prisp boljšemu obvladovanju politične situacije v krajevni i nosti. Dogovorili smo se tudi, d krajevna konferenca v bode" ' največ 45 delegatov, skupšči jevne skupnosti pa 50 delec Poleg tega je bil sprejet družbenopolitične organ izaq najkrajšem času oblikujejo [ kandidatov za odgovorne funta krajevni konferenci in skupščini: jevne skupnosti ter ostala tek organov. felike težave na področju 1 vzdrževanja objektov Naslednjih vrsticah vam želimo predstaviti delovno organizacijo za vzdrževanje tovanjskih hiš DOM Velenje, pogovarjali smo se z direktorjem Mihom Uranjekom. 'o številu zaposlenih delav-(63) je to majhna, organi-ija, je pa njena osnovna de-lost in skrb za vzdrževanje žbenega stanovanjskega iida toliko odgovornejša. Kot povedal Miha Uranjek delu- 0 pri njih lastne službe drževanja od zidarske s kera-ki, vodoinštalaterske, elek-tfnstalaterske do slikopleskar-6. Z lastnimi prevoznimi sred- 1 pa lahko ob vsaki prilož-sti opravijo tista dela tekoče- in investicijskega vzdrževa-l, za katera gradbena podjetja io zainteresirana, samostojni iftniki pa običajno majhnih 1 ne opravljajo. „Velja pa še ena ugotovitev," je jal Miha Uranjek, „da so obrtniki bteresirani izvajati vzdrževalna la v tako imenovani mrtvi sezoni. )M pa mora skrbeti, da se večina irževalnih del opravi v ugodnih imenskih razmerah. Na primer: ne iremo si zamisliti, da bi se odlo- I za prekrivanje strehe v decem-i. Je pač tako, da se zasebni lajalci del umikajo v druge dejav-sti in tudi gradnje, ki so finančno isnejše. Zato si prizadevamo izboljšati lastne zmogljivosti, a mo sposobni vsa vzdrževalna dela (aviti sami. To pa pomeni, da se »amo krepiti tako kadrovsko, kot s potrebno mehanizacijo, tanovili bomo tudi lastno skupino vzdrževanje ravnih streh v našem istu. Pri načrtovanju vzdrževalnih del prihodnje leto in v srednjeroč-m obdobju bomo največjo pozor-It namenili izvrševanju del, kate-! namen bo zaščititi stanovalca, remo in preprečitev večanja >de na stanovanjskih in drugih jektih. Ta sklop del bo zajel pravilo kritin, ostrešij, dimnikov, bov in nadomestitev instalacij, reda pa na zdravje stanovalcev livajo tudi drugi pogoji bivanja, t vlažna stanovanja, ki so poleg ga še slabo ogrevana in osvet-aa, da ne omenjam, da so največ-tt brez osnovnih sanitarnih pogo-Takšnim stanovanjem bo treba ti prednost; seveda, če se ne mo odločili, da se kot stanovanja ridirajo. Verjetno bo prišlo do pomb, da je za izboljšanje pogo-bivanja stanovalcev bolj potreb-posvetiti pozornost notranjim loljšavam. Vendar menim, da je ba opraviti tudi zunanja popravi-kajti ne glede na to, da je novitev fasade in pleskanje oken inkovit preventivni ukrep, ki pre-ičuje nadaljnje propadanje stano-ljske hiše, mora biti prisotna iel, da smo vsi odgovorni za lepši lan ji izgled mesta in naselij. Upaj z vsemi dejavniki, predvsem krajevnimi skupnostmi, se bomo vali odločiti, kako obnoviti in taniti zanamcem Staro Velenje, Ito Šoštanja in še kaj. Prednost pa mo dajali tudi odpravljanju pak, ki nepredvidoma nastanejo ' kanalizacijskih in vodovodnih talacijah. Pri izdelavi delovnega jgpma za leto 1979 pa smo tajali iz zahteve, da mora biti tni red izvrševanja del investicij-sga vzdrževanja takšen, da bo ošteval dotrajanost stanovanjskih , vpliv na izgledi mesta in rentabil-st vlaganj." Seveda se tej dielovni organizaciji i njihovem delu srečujejo z vrsto >blemov. Eden izmed njih je od-ivljanje napak, ki jih ugotovijo ob uličnem pregledu posameznega jekta in za kaitere je odgovoren ajalec deL Termu sledijo prošnje, mena bitka z zahtevami po od-ivi z ene strami in zelo počasni jovori z druge strani. Še težje je, se napake pojjavijo po pretečeni ancijski dobi, ko jih je mogoče praviti v breme izvajalca samo z Igotrajnim sodmim postopkom in okovnim dokazovanjem dejanskih ;okov. „Vse to nam je;mle dragocen čas, novalcem pa krha živce. Kaj slite kako je „2zadovoljen" stano-ec, ko mu peet ali šest let po litvi v stanovanje popravljate ramiko, ki naj bbi trajala vsaj 30 do let. Kako se lahko upravičeno :burja stanovaldec, če v zimskem iu v bivalnem pprostoru njegovega novanja tempeieratura ne doseže : kakor 16 do > 17 stopinj. Nepri-10 je ob vsakeem večjem nalivu, nam strehe toočijo in povzročajo iko okvare v ststanovanjih, ki so v irnjih nadstroppjih. Ta problem je ;o prisoten, dala že razmišljajo o aciji nekaterih i objektov z izdela- vo streh dvokapne oblike in to tam, kjer bi lahko pridobili nove stanovanjske prostore." „Vidite," je nadaljeval Miha Uranjek, .,Naša delovna organizacija vstopa v proces eksploatacije družbenega stanovanjskega fonda sorazmerno pozno. V trenutku predaje ključev stanovalcem. In takrat začno stanovalci skupaj z nami odkrivati pomanjkljivosti, ki so šle zavestno ali nenamerno mimo vseh pogledov. Toda res je tudi, da smo se pripravljeni vseliti v stanovanje, kjer se, na primer, okna ne dajo zapirati, kjer so prostori brez zračnikov v sanitarijah, kjer zadnja nadstropja brez zahtevane toplotne izolacije itd. In ne samo to: celo vstrajajo, da se za vsako ceno vselijo, kajti po nekajletnem čakanju je ta pričakovalec toliko srečen, da se je pripravljen vseliti v stanovanje s kupom pomanjkljivosti, samo da si je pridobil pravico do svoje strehe nad glavo. Miha Uranjek Iz vsega tega lahko zaključim, da imamo na področju vzdrževanja stanovanjskih objektov kljub sorazmerno lepemu izgledu mesta izredne težave. Zavzemamo se za poceni in hitro gradnjo. V prvi vrsti želimo imeti kvalitetno izdelane izdelke, ki vsaj prvo tretino življenske dobe ne bi porabili vso stanarino za vzdrževanje. Naša gradbena operativa je sposobna zgraditi objekt sorazmerno hitro do tretje gradbene faze, potem pa se zatakne pri obrtniških in zaključnih delih ter ureditvi okolice." PREHOD NA EKONOMSKE STANARINE Priprave za prehod na ekonomske stanarine so tudi glavna naloga, tega kolektiva. Gre zato, da jim kljub nekajkratnemu povišanju stanarin še vedno primanjkuje sredstev za dobro vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj. „Seveda, ko pripravljamo izračune", poudarja Miha Uranjek, „moramo izhajati iz gradbene cene stanovanj, ob upoštevanju izhodišča, da naj znaša stanarina 3,05 odstotka realizirane vrednosti stanovanja. Ker bo prehod na ekonomske stanarine postopen, je potrebno oceniti tudi letne podražitve stanovanj. Obstojata dve različici: ali preiti na ekonomske stanarine do leta 1982, ali 1985. V obeh primerih bo stanarina večja, toliko bolj v naši občini, ker je nivo stanarin za enaka stanovanja nižji kot v drugih občinah. V Sloveniji je bila povprečna mesečna stanarina v letu 1977 6,13 dinarja za m2, v Velenju pa 5,42 dinarja. Po povišanju stanarin po 1. avgustu letos znaša stanarina v Velenju 7,22 dinarja za m2 medtem ko nekatere občine dosegajo že 9,30. V lanskem letu je bila povprečna stanarina za stanovanje v velikosti 51,3 m2 278,16 dinaijev, letos po 1. avgustu pa 371,86 dinarjev, (v Mariboru lani 327,80 din, obalne občine 339,00 din). Kakorkoli že ob prehodu na ekonomske stanarine nas čaka še precej nalog. Seveda pa prehoda na ekonomske stanarine ne bo mogoče izvesti linearno. Menimo, da mora biti stanarina pravica in dolžnost vsakega stanovalca, torej bo imel pri tem bistveno vlogo tudi hišni svet. Vsi bomo morali razmišljati, kako zmanjšati med drugim tudi stroške vzdrževanja z jasno opredeljenimi minimalnimi standardi. Ob vsem tem pa bo morala steči razprava tako v hišnih svetih kot krajevnih in stanovanjskih skupnostih. Nemogoče si je zamisliti prehod na ekonomske stanarine z nedodelanim sistemom subvencioniranja. Nujno pa bo treba upoštevati tudi elemente srednjeročnega načrta investicijsko vzdrževalnih del prav tako tudi potrebe, kot gradbeno ceno." Golte bodo odprli 25. novembra Z Rekreacijsko turističnim centrom Golte sedaj upravlja Rdeča dvorana Velenje - Kar največjo težo letnemu tu.rizmu Negotovosti, kakšna bo nadaljnja usoda rekreacijsko turističnega centra Golte, je konec. Pretekli teden v četrtek, 9. novembra so predstavniki celjskega Izletnike in Rdeče dvorane Velenje podpisali v Mozirju pogodbo, s katero je Rdeča dvorana prevzela od Izletnika ta center v upravljanje. S podpisom pogodbe je Rdeča dvorana prevzela vsa osnovna sredstva in tudi vse finančne obveznosti. Z Ljubljansko banko so se dogovorih, da bodo stari dolg za izgradno centra v višini 17 milijonov skupaj z obrestmi začeli vračati leta 1985. Poleg tega je Rdeča dvorana prevzela tudi ostanek obveznosti za izgradnjo žičnice v višini 870 tisoč dinarjev ter še neodplačan dolg za Mozirsko kočo v znesku 800 tisoč dinarjev. Kot je znano je bil rekreacijsko turistični center Golte od zadnje zimske sezone zaprt, ker njegov prejšnji lastnik ni imel sredstev za sanacijo. Objekti na Golteh so namreč v izredno slabem stanju. V teh dneh pa je na Golteh zelo živahno, saj so delavci že začeli dela Kazalci uspešnega gospodarjenja V tozd Galvana izdelujejo blizu 300 različnih vrst polizdelkov za skoraj vse temeljne organizacije Gorenja — Ugodni proizvodni dosežki v prvih devetih mesecih letos Pod nazivom Galvana „se skriva" ena najmlajših temeljnih organizacij združenega dela Tovarne gospodinjske opreme Gorenje, ki je pred nepolnim letom dni nastala z delitvijo nekdanjega tozda Chrommetal na Plastiko in Galvano. Osnovna dejavnost, ki jo opravlja tozd Galvana in po kateri nosi tudi ime, se vsaj na prvi pogled zdi zamotana in dokaj neznana: galvaniziranje ali elektrokemično nanašanje bakra, Franc Krajnc — vodja tozd Galvana niklja in kroma ter nekaterih drugih kovin na druge materiale. V resnici pa se je ta postopek v industriji naše doline začel uveljavljati že pred približno 17 leti v takratnem Chrom-metalu. Galvaniziranju se je od vsega začetka zapisal tudi Franc Krajnc, ki danes vodi temeljno organizacijo Galvana in ki je o njihovih proizvodnih stremljenjih takole pripovedoval: „Pred osmimi leti se je Chrommetal, ki je začel uvajati postopek galvaniziranja jia našem področju, združil s tovarno Gorenje in od takrat dalje se je skladno z Gorenjem vse bolj razvijala in izpopolnjevala tudi naša dejavnost. Sprva smo skupaj s Plastiko in surovinskim oddelkom živeli ppd isto streho, nato pa smo se leta 1974 preselili v nove proizvodne prostore, kjer delamo tudi danes in ki upoštevajoč še čistilno napravo, merijo skupaj približno 5400 kvadratnih metrov. V to halo sta se poleg Galvanike preselila še žični in surovinski oddelek, v njej pa smo postavili tudi precej novih strojev med njimi tri galvanske avtomate. Sicer pa je naša osnovna dejavnost izdelovanje žičnih izdelkov in galvaniziranje le--teh. ~ Za vse temeljne organizacije Tovarne gospodinjske opreme izdelujemo mesečno približno 260 do 300 različnih vrst polizdelkov. Zato je nujno, da smo pri delu zelo pazljivi, natančni in elastični, sicer bi lahko hitro pozabili na kak izdelek in ga ne izdelali pravočasno, kar bi povzročilo zastoje pri drugih temeljnih organizacijah. No, na srečo se dovolj dobro trudimo in uspevamo. V letošnjem letu smo začeli tudi z izdelovanjem vseh vrst obešal, ki se uporabljajo v Gorenju in ki so jih doslej izdelovali naši kooperanti." Temeljna organizacija Galvana, v »kateri je zaposlenih 235 delavcev, se po značaju opravil deli na dva oddelka: galvanizacija, kamor sodita še brusilnica ter izdelovanje in popravilo obešal za galvaniziranje in surovinski oddelek z izdelovanjem žičnih izdelkov in stiskalnico. Po proizvodnem načrtu, ki so si ga zastavili, naj bi letos ustvarili preko 190 milijonov dinarjev skupnega prihodka. Rezultati, ki so jih zabeležili v prvih devetih mesecih pa so izredno ugodni in kažejo na to, da bo letni plan kar krepko presežen. „Kljub vsem tem pokazateljem pa moramo stremeti za še boljšimi gospodarskimi dosežki", pravi Franc Krajnc. „Naše zmogljivosti so glede na potrebe, ki se kažejo, že premajhne. Postavili bomo še nekaj novih sodobnih strojev in morda še dva avtomata za galvaniziranje. S tem bodo naši prostori maksimalno izkoriščeni. Prizadevamo si tudi, da bi dobili strokovno ustrezno usposobljene delavce. Prava škoda, da v Jugoslaviji ni nobene šole za galvani-zerje, ker bi jo resnično potrebovali. Tako se s tem delom sedaj ukvarjajo kemiki in laboranti, organiziramo pa tudi interno dodatno izobraževanje. Večina naših delavcev je mlajših od trideset let in njihov mladostni elan kaže ugodne rezultate tudi na področju razvijanja in utrjevanja samoupravnih ter političnih procesov. Delo naših samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij rojeva vsebolj kvalitetne sadove, dobro pa se zavedamo tudi vseh nalog, ki nas tu še čakajo." J. KRAJNC pri obnovitvi centra. Kot sta povedala direktor Rdeče dvorane Edo Blažek in Ivan Fece, ki vodi obnovitvena dela, bodo štorih vse, da bi bile Golte ponovno odprte že do letošnje zimske sezone oziroma do 29. novembra, seveda izpolnitev te naloge ne bo lahka, saj je Rdeča dvorana prevzela Golte v izredno slabem, da ne rečemo tudi zanemarjenem stanju. Po besedah Eda Blažeka bodo za obnovitev naprav v tem prvem obdobju potrebovali okrog 5 milijonov dinaijev. Do začetka letošnje zimske sezone bodo obnovili celotno tehnično opremo, da bo sposobna normalno obratovati; Seveda z vso potrebno signalizacijo. Osvetliti želijo tudi se-dežnico in vlečnico na Medvedjaku, da bi omogočili smučanje tudi v večernih urah. V tem času bodo opravili tudi najnujnejša dela pri obnavljanju hotela. Kot naprave je tudi hotel v izredno slabem stanju in še daleč od tega, da bi lahko zadovoljeval potrebe poslovnega turizma. Po mnenju naših sogovornikov rekreacijski center danes ni dosegel svojega namena med drugim tudi zato, ker niso bili povezani smučarski tereni med Medvedjakom in Starimi stana-mi. Ozko grlo je predstavljala dostop z gondolo in sedežnico. Da bi to opravili, so si zastavili zelo zahteven program, ki pa ga bodo lahko uresničili le s pomočjo združenega dela velenjske in mozirske občine pa tudi širše regije. Nujna je izgradnja ceste od Mozirja do podnožja Golt oziroma do Radegunde. Tu bi uredili večje število parkirnih prostorov, obiskovalci bi se nato na Golte odpeljali s sedežnico, ki bi jo tudi naredili S tem bi omogočili možnost dostopa na Golte tudi z avtomobili, obenem bodo na Radegudni dovolili gradnjo počitniških hišic tako za zasebnike kot družbeni sektor. V dolgoročnem načrtu je še gradnja nove sedež-nice ali vlečnice od hotela na Golteh na Stare stene. Ko bo posodobljena cesta preko Črnivca, se bodo lotili gradnje sodobne ceste iz Ljubnega in napeljali še' eno sedežnico. Skratka, z vsem tem želijo doseči čim lažji pa tudi vsestranski dostop obiskovalcu na Golte ter povezati celoten sistem vlečnic oziroma smučišč, ki bodo dolga kar okrog 18 km. Za povečanje hotelskih zmogljivosti, načrtujejo gradnjo prizidka s 100 do 150 sedeži. Pripravljeni so prevzeti tudi - seveda z brezplačnim prenosom — v upravljanje de-pandanse, saj želijo, da bi bile le-te zasedene skozi vse leto vsaj 90 odstotno, in ne tako kot sedaj, ko ni bilo oddanih niti 5! odstotkov postelj. Pri nadaljnjem razvoju Golt bodo še večjo pozbrnost kot zimskemu turizmu namenih letni sezoni. Tako nameravajo v najkrajšem času začeti urejevati v bližini Mozirske koče igrišča za odbojko, košarko, rokomet, urediti trim steze, sprehajalne poti (pomembno pozornost bodo namenili tudi zdraviliškemu turizmu), načrtujejo gradnjo bazena ipd. Za smučišča na Golteh je znano, da potrebujejo precej snega za dobro smuko. Zato bodo že prihodnje leto začeli obsežne akcije, v katerih naj bi sodelovali tudi mladi, da bi bila smučišča kar najbolj travnata. „Skratka, storili bomo vse," je dejal Edo Blažek, „da bo smuka možna že na 20 cm debeli snežni odeji." Vse ali skoraj tako je bilo razmetano, zapuščeno . Delegati za osmi kongres ZS Jugoslaviji -1---* K ■■ H komisiji za vprašanjamednarod- vse aktiven v krajevniskup .... I V torek se bo v Beogradu pričel zvezni kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Pred tem pomembnim dogodkom smo se pogovarjali z delegati, ki bodo sodelovali na kongresu. Na zveznem kongresu bodo iz Velenjske občine sodelovali štirje delagati, in sicer Malčka Šilih, Miran Arzenšek, Stane Žula in Marcel Medved. Kongres bo v Beogradu od 21. do 23. novembra. Na posvetu vseh delegatov iz naše regije je bilo dogovorjeno, da bi se v razprave vključili trije delegati iz naše občine. Tako bo Miran Arzenšek predvidoma spregovoril v komisiji za vprašanja mednarodnega sindikalnega delovanja o problemih, s katerimi se pri zagotavljanju pravic delavcev srečujejo v tovarnah Gorenja izven naših meja. Spregovoril pa bo tudi o sodelovanju naših sindikatov s sindikati teh dežel V komisiji za vprašanja življenjskih in delovnih razmer ter nalogah Zveze sindikatov bo Stane Žula izpostavil vprašanja zagotavljanja teh pogojev za delavce iz drugih republik, ki jih v nemajhnem številu zaposlujemo v združenem delu v občini Velenje. Marcel Medved bo skušal v komisiji za vprašanja družbenoekonomskih odnosov vplivati na dopolnitev sklepov kongresa, oziroma dati poseben poudarek problemom pri urejanju samoupravnih dohodkovnih odnosov v velikih sistemih, zlasti v elektroenergetskem sistemu. MARCEL MEDVED predsednik OS ZSS Velenje Z velikim zadovoljstvom sem sodeloval na minulem kongresu ZSS, prav tako pa sem počaščen, da lahko zastopam člane zveze sindikatov naše občine na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Seveda takšno sodelovanje na kongresu poleg priznanja prinaša veliko mero odgovornosti in zahtevnega dela. Minuh kongres je v tem trenutku skoraj nemogoče ocenjevati. Rezultati bodo vidni šele v prihodnjem obdobju, v obdobju do našle dnjeg kongresa. Naj omenim, da je kongres na vse nas napravil izreden vtis, od organizacije do gostoljubnosti, še posebej tistih, ki so bih zadolženi za potek kongresa. Iz razgovorov z delegati vem, da so bile razprave po vseh komisijah zelo kvalitetne, da ni bilo le poročanje in prebiranje referatov, ampak tvorno sodelovanje večine delegatov. Marcel Medved Iz naše občine se je kongresa udeležilo 12 delegatov. Osem delegatov je bilo izvoljeno v občini, dva sta bila člana republiškega sveta, eden je bil delegat društva invalidov in eden gost kongresa. V vsaki komisiji kjer smo sodelovali, so naši delegati pri- spevali pomemben delež k oblikovanju kongresnih dokumentov. Tako je v komisiji za socialno politiko in družbeni standard Franci Rat razpravljal o zdravstvenem varstvu in varstvu pri delu. Ivanka Fihpančič je v komisiji za izobraževanje in kulturo spregovorila o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja. Pane Seme čnik pa je v isti komisiji spregovoril o pomenu posebnih izobraževalnih skupnosti v sistemu. svobodne menjave dela s posebnim poudarkom na organizaciji usmerjenega izobraževanja. V komisiji za družbenoekonomske odnose je Alojz Saje razpravljal o vplivu organizacij združenega dela na manj razvita področja naše domovine. Viktor Krašek je spregovoril o odnosih v rudarskoelektro-energetskih kombinatih in njihovem mestu v slovenski energetiki. Čeprav gost na kongresu, je Vera Pirih v vnaprej nepripravljeni razpravi ocenila možnosti sodelovanja Zveze socialistične mladine in Zveze sindikatov pri reševanju problemov, ki v pretežni meri zajemajo mlade delavce. O invalidnosti je razpravljal tudi E do Centrih. Na osnovi razprav velenjskih delegatov so bili dopolnjeni statut in sklepi kongresa. Mnenja sem, da so vsi naši delegati dobro opravili svoje poslanstvo. Slovenski kongres je s sklepi prav gotovo zadolžil občinske organizacije in prednje postavil morda tudi nove naloge. Kakšni koraki so pred občinsko organizacijo zveze sindikatov v naši občini? Bo potrebno na določenih področjih aktivnost še p o^ obiti? Kot sem že nekoč dejal, kongres ni prelomnica v aktivnosti organizacije Zveze sindikatov na vseh nivojih sindikalne organiziranosti. Vendar smo ob kongresu pri ocenjevanju prehojene poti posebno pozornost posvetili tistim problemom in vprašanjem oziroma področjem na katerih nismo bili dovolj uspešni ali so bili na novo postavljeni pred sindikat. Kongres je bil prav gotovo tudi mesto, kjer smo se dogovorih in organizirali tako, da bomo te naloge lahko v bodoče hitreje in uspešneje reševali. Zato smo že v času pred kongresom ob obravnavanju osnutkov kongresnih dokumentov aktivnost usmerili predvsem na področja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Tako smo na zadnji skupščini in ob volitvah v organe sindikata upoštevali dosedanjo nekoliko premajhno aktivnost na področju dejanja pomoči osnovnim organizacijam sindikata pri izvrševanju njihovih nalog. Tre-lutno imammo v občini 152 Dsnovnih organizacij. Zaradi tako velikega števila osnovnih Drganizacij ni lahko imeti neposreden kontakt in neposredno sodelovati z vodstvi osnovnih organizacij pri reševanju teko-5ih nalog s katerimi se srečujejo. Naj omenim nekaj akcij, ki so bile sprožene ob letošnjih kongresih. Od splošne akcije uresničevanja Zakona o združenem delu smo prišli do konkretne akcije in razreševanje problemov v organizacijah združenega dela in tudi temeljnih organizacijah. Na zadnji seji občinskega sveta smo sprejeli razmeroma konkretno oceno uresničevanja zakona v posameznih delovnih sredinah. Ocena lahko služi pri delu posameznim osnovnim organizacijam sindikata. Naslednja konkretna akcija je analiza osebnih dohod- kov. Na kongresu je bilo poudarjeno, da je ena od vodilnih nalog sindikata, aktivnost pri uresničevanju delitve po delu in učinku. V naši občini so osebni dohodki če sto višji v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami, včasih pa tudi v nesorazmerju z doseženeim dohodkom. V obravnavni je analiza gibanja osebnih dohodkov v letošnjem letu, ki smo jo obravnavali včeraj na seji predsestva. Analizo bomo objavili z ustreznimi stališči in predlogi sindikata za razreševanje te problematike. Občinski sindikalni svet pa se poleg tega neposredno vključuje v razreševanje neurejenih samoupravnih odnosov v nekaterih organizacijah združenega dela. Zvezni kongres je priložnost, da se dopolnijo stališča republiških kongresov. Kateremu področju bo po vašem mnenju namenjen največji poudarek? Težko je izluščiti področje, ki je bolj pomembno. Vemo, da se mora sindikat zavzemati za reševanje vseh problemov, ki zadevajo delavca člana Zveze sindikatov. Želel bi, da bi morda sprejeli manj sklepov, da pa bi te v prihodnjem mandatnem obdobju res uresničih. STANE 2ULA Aktivno je začel delati v sindikatu leta 1947 in od takrat opravljal vrsto pomembnih funkcij. Med drugim je bil tudi član republiškega odbora ZSS ter predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev druž- Malčka Šilih Aktivno dela pri samoupravne in Stane Žula benih dejavnosti za občini Velenje in Mozirje. Zelo aktiven je bil tudi na področju kulture in bil precej časa predsednik zveze kulturnih organizacij. Opravljal je tudi številne partijske funkcije, saj je član ZK že 30 let. Stane Zula pravi, da je aktivnost sindikata močno porastla in te kativnosti gredo vzporedno z razvojem samoupravljanja. Prepričan je, da je sindikat pozitivni usmerjevalec vseh družbenih stremljenj. Ves čas z zadovoljstvom ugotavlja, da so člani sindikata delovoljni in pripravljeni sprejemati naloge. Opozarja pa še na nerazrešene naloge s področja invalidskega zavarovanja in pravi, da se mu zdi, kot da so problemi na področju zdravstva nerazrešljivi, saj jih je žal vedno več. Veliko problemov je tudi okrog neupravičenega koriščenja pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Za razrešitev teh problemov, se bo Stane Žula zavzemal na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. MALČKA ŠILIH V sindikalni organizaciji je Malčka Šilih aktivna že zelo dolgo. Je članica občinskega sindikalnega sveta in njenega predsedstva, komisiji za družbeno ekonomske odnose ter komisiji za odnose SDK — sindikat, katere je tudi predsednik. Poleg tega pa je Malčka Šilih tudi delegatka družbeno političnega zbora skupščine občine Velenje. V pretekelem obdobju je največ delala na področju vzgoje in izobraževanja in je bila članica izvršnega odbora samoupravne interesne izobraževalne skupnosti. Poleg aktivnega sodelovanja pri občinskem sindikalnem svetu, pa si Malčka Šilih prizadeva, da bi bila aktivna tudi v delovni skupnosti in seveda tudi v krajevni skupnosti. Zadovoljna je, da bo lahko sodelovala na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, saj ji je to nagrada za njeno dosedanje delo, seveda pa ji nalaga nove naloge, za nadaljne aktivno delovanje v sindikatih. MIRAN ARZENŠEK Že nekaj let nazaj veliko svojih moči namenja delu v organizaciji sindikata. V tem času je opravljal in še opravlja številne odgovorne funkcije tako v osnovni organizaciji Zveze sindikatov v delovni skupnosti skupnih služb Tovarne gospodinjske opreme Gorenje kot v občinskem sindikalnem svetu in republiškem odboru sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije. Bogate izkušnje, ki si jih je pridobil z aktivnim delom, takole opisuje: »Ugotovimo lahko, da se v delu sindikata zadnja leta kaže velik kvantiteten in predvsem kvaliteten korak naprej. Tudi kadrovsko je sindikalna organizacija močno okrepljena, saj je vsepovsod opaziti veliko zanimanje za tvorno delo v njej. To se je zlasti dobro pokazalo v obdobju pred republiškim in zveznim kongresom, ko se je v posameznih sredinah obravnavalo in dopolnjevalo gradivo. Delovni ljudje so na tak način prispevali pomemben delež k dograjevanju dela Zveze sindikatov, ker v tem gledajo sami sebe." komisiji za vprašanja i nega sindikalnega sodelovanja in razpravljal o sodelovanju s sindikati v tujini predvsem v panogi, kjer je sam zaposlen. „Mislim, da je tudi na republiškem kongresu bilo o tem premalo govora. Gorenje se na primer pojavlja v različnih tujih regijah in sodelovanje s sindikati naše stroke na teh področjih bomo morali natančneje opredeliti. Vprašanja položaja naših delavcev v tujini so dobro in jasno začrtana, s tovarno Koerting na primer pa se pojavljajo novi odnosi: naša tovarna - njihovi delavci. Zato je treba tudi take in podobne odnose poglobljeno opredehti, predvsem pa mora priti do konkretnega sodelovanja, dogovarjanja, in medsebojnega sodelovanja s sindikati na tistih področjih v tujini, kjer se pojavljamo. Pričakujem, da bo tudi na tem področju kongres pripomogel k velikemu kvalitetnemu koraki; naprej." FRANC ŠTIGLIC Gornjesavinjske sindikate bo na • 8. kongresu ZSJ zastopal Franc Štiglic, sekretar občinskega sindikalnega sveta Mozirje. Franc Štiglic je dolgoletni družbenopolitični delavec, nad- krajevm i Ljubno in v različnih oi na ravni občine. Med drug član izvršnega odbora pre stva občinske konfe SZDL, predsednik skuj SIS za izobraževanje, pn nik izvršnega odbora kri konference SZDL v Ljubo še bi lahko naštevali odgo naloge, ki jih zavzeto opi ni Franc Štiglic Dejstvo, da bo na konj jugoslovanskih sindikatov i p J sindikate mozirske oh mu seveda pomeni prizn dolgoletno družbenopoli delo, zlasti v Zvezi sind obenem pa mu je to spo za še tvornejše delo v l Miran Arzenšek Miran Arzenšek, ki v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje vodi službo za standardizacijo, predračunalniško pripravo in industrijsko lastnino, bo kot delegat 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije sodeloval v Iz dela kluba samoupravljalcev občine Velenje Ob javnem razpisovanju in izbir kandidatov za opravljanje delovnih nalog in opravil delavcev s posebnimi pooblastili (vodilnimi delavci) se v praksi pojavljajo pomanjkljivosti oziroma napake, ki čestokrat pripeljejo v razreševanje na sodišče združenega dela ah pa zaradi nedovolj skrbno izvedenega postopka do nesoglasij med prijavljenimi kandidati — delavci, kar vsekakor ne vpliva ugodno na odnose v posameznih organizacijah združenega dela. S pomanjkljivostmi in nedoslednotmi pri izvajanju razpisnih postopkov se največkrat srečujeta organizacijsko—kadrovska komisija in OS ZSS Velenje in Koordinacijski odbor pri OK SZDL Velenje, ki morata namesto izdaje soglasja vloge razviti zaradi nepravilno izvedenega postopka ali pa zaradi pomanjkljivih podatkov. Na podlagi sklepa oziroma zahteve OS ZSS Velenje in dogovoru z Družbenih pravobranilcem samoupravljanja občine Velenje je Klub samoupravljalcev konec oktobra organiziral posvet s predstavniki družbenopolitične skupnosti, ki na osnovi sklepa vseh treh zborov. Sob Velenje sodelujejo pri delu razpisnih komisij v OZD. Posvet je bil organiziran z namenom izmenjave praktičnih izkušenj in težav na katere predstavniki družbenopolitične skupnosti naletijo pri delu v razpisnih komisijah. Vsi prisotni so si bili enotni, da je bil takšen posvet nujen ter da mora postati stalna oblika, kot praktična pomoč pri njihovem delu. Na posvetu so prisotni med drugim izpostavili: - naloga predstavnikov družbenopolitične skupnosti pri sodelovanju v razpisnih komisijah in zgolj samo skrb za izvedbo pravilnega po- stopka izbire marveč je hova naloga tudi v zasto nju stališč družbenopoli ne skupnosti, ki jih je i la, le—teh pa nimajo — opaža se premajhno j delovanje med razpii komisijami, delavskimi in DPO v OZD ali pa sodelovanja čestokrat spld| ni, saj so znani primeri, DPO v TOZD niso za mnenje ali kar je še I - sploh ne vedo kdaj in 1 je bil izbran — v pretežni večini prisotna neusklajenost! upravnih splošnih OZD z Druženim dog rom o kadrovski naši občini kar ugoti tudi komisija za pregl s amoupravnih sp aktov pri Sob Velenje — razmejitev dela razpisnimi komisijami strokovnimi službami krat ni opredeljena : dogaja da kadrovske slu opravljajo delo razpisnih l misij — pri izbiri kandid vse prevečkrat zapostavi mo predložitev razvo programov in oceno kandidata v preteklem dobju, zapostavljamo tudi dejstva, da so naloge i položaj individualnih in 1 legijskih poslovodnih nov na osnovi ustave in i kona o združenem delu i ne s odgovornejše in tei kot kdaj koli doslej. Klub samoupravljal občine Velenje bo na osi posveta od koder objavljal le del izpostavljenih zadf skupno s družbenim pn branilcem samoupravlja in sodnikom sodišča zd nega dela izdal žep knjižico z opomnikom, bo služila kot pripomo predstavnikom družbenop litičrs" skupnosti pred nikom DS in članom pisnih komisij v OZD njihovo čim uspešnejše i na tem področju. \tevi!ka 46 (456) - 17. novembra 1978 i\55 Pogovor maturantov z diplomanti višjih in visokih šol Dom šoštanjskih gasilcev Najlepše darilo za jubilej oštanjski gasilci so zaključili dograditev novega doma — )dprli ga bodo v prihodnjem letu ob praznovanju 100—letnice njihovega dela Ena pomembnih nalog Skupnosti za zaposlovanje je tudi informiranje maturantov o možnostih študija na visokih in višjih šolah, s poudarkom na kadrovskih potrebah. V ta namen pripravljajo razne materiale in predavanja, letos pa so povabili diplomante nekaterih visokih šol, da bi maturante pristno, neposredno informirali o pogojih in zahtevnosti študija na posameznih visokih in višjih šolah. Vplivati so želeli tudi na samozavest, samozaupanje maturantov, ker je nevzdržno, da izbrani študij uspešno zaključi le slaba polovica maturantov, in seveda vplivati na poklic ter kadrovske potrebe, saj se je izkazalo, da so odločitve maturantov zelo slabo usklajene s kadrovskimi potrebami v občini, še manj pa s prioritetami, ki so zapisane v družbenih planskih dokumentih. Tako opažajo na primer veliko interesa za študij na biotehnični fakulteti, farmaciji, ekonomije in to za usme- ritve zunanja in notranja trgovina, turizem, malo pa je interesa za študij bančništva, računovodstva itd. Na pedagoških akademijah nadaljuje študij precej gimnazijcev, vendar se zelo redko odločajo za študij matematike, fizike, tehničnega pouka, likovnega pouka. Le izjemoma se velenjski maturanti odločajo za študij strojništva, elektro smeri, glasbeništva, montanistike, metalurgije. Le slaba tretjina maturantov se vključuje v proizvodno tehnične smeri študija. Kot je dejala vodja izobraževanja pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje Milka Šinkovec je razgovor, ki so ga organizirali uspel. Poudarila pa je tudi, da lahko sleherni maturant konča višjo ali visoko šolo. Zato pa je potreben sprotni študij in hotenje oziroma interes, da hočeš svoj zastavljeni cilj doseči. M. T. Šoštanjski gasilci, ki bodo prihod-leto slavili pomemben jubilej -itnico delovanja, bodo temu iz-nnemu prazniku posvetili veliko )vno zmago. Pred nedavnim so ičali z dograditvijo novega gasil-ega doma, ki bo s svojimi zmnož-lostmi članom Gasilskega društva iz Šoštanja odslej nudil mnogo boljše Jfcjovne pogoje in ki s svojo funkcio-" ostjo, opremljenostjo in zuna-izgledom ni v ponos le njim pak vsej naši dolini. „Pred približno tremi leti smo "eli z uresničevanjem te naše naj-Sje želje, ki nam jo je letos le :lo uresničiti", pripoveduje Hin-Bolha, predsednik šoštanjskega gasilskega društva. „Po začetnih do-(ovorih z gradbenim podjetjem Gra-Bs so dela za eno leto zamrla, ker lismo imeli dovolj denarnih sred- število dvignilo na 12.000. Med obiskovalci je bilo največ šolske mladine, ne samo iz elenja, temveč tudi iz drugih krajev Slovenije. Razstavo so si ogledali tudi Stane idanc, France Popit, dr. Avguštin Lah, France Stiglic, Dore Klemenčič - Maj, Lado Rirekar, Lojze Perko, Dušan Džamonja, delegacije pobratenih občin Vrnjačka banja, plit in Subotica, delegacija španskih komunistov in drugi. jih je ustvaril v zrelih letih in vse do listih, ki jih je v zatonu življenja ustvarila trudna roka velikega mojst- ra" Vendar vsa ta dela prikazujejo silo in veličino umetnikove osebnosti in zagotovo bodo v vsakem človeku pustila globoko sporočilo ljudskega življenja, ki ga je vdahnil Ivan Meštrovič. Zvedeli smo, da sta občinska kul-Hna skupnost Velenje in občinska |pipščina že pričeli razgovore o mi, da bi Galerija Meštrovič iz Iplita eno izmed Meštrovičevih del ■ stalno odstopila Velenju. Ob koncu objavljamo še pismo levenke Bezič - Božanič, znane nlturne delavke iz Splita, ki si je ■jveč prizadevala za organizacijo izstave v Velenju in ki je članek o feštroviču napisala prav za to raz-tavo in za vse, ki so vzljubili Mešt-ovičevo umetnost. Usoda je hotela, da se je Ivan leštrovič rodil sredi ravne Slavo-ije, kjer so morah njegovi starši lelati, da bi, zaradi preskromne klmatinske zemllje, preživeli sebe in roje otroke. Tako Slavonija ni bila Sta njegova prava zemlja, saj ga je tivlačeval kamem, ki mu je izpolnil ie cilje njegovega življenja. Ko pa se je piodil za ovcami po kamnitih Otavicah, kjer so eštroviči živeli od vsega časa, si je poiskal mehak kamen ali kos lesa in z malim vaškim nožem, ki je bil sestavni del obleke tega kraja, oblikoval portrete pomembnih osebnosti, katerih slike so visele po vaških gostilnah, šoli ali kaki premožnejši hiši. Tako je izdelal mami in stari mami preslico, staremu očetu pa palico. O njegovi nadarjenosti je nekoč pisal „Narodni list" v Zadru, kar mu je omogočilo šolanje najprej v kamnoseški delavnici Pavla Biliniča v Splitu in pozneje na dunajski Umetniški akademiji. Na pragu novega XX. stoletja se je Meštrovič začel šolati na Dunaju in to šolanje ga je pripeljalo v sam vrh jugoslovanskih in pozneje svetovnih likovnih ustvarjalcev. Izvirna moč njegove nadarjenosti je zablestela v vseh kiparskih materialih: kamnu, bronu in lesu, vsebinsko pa je ostal veren kraju iz kate- AVTOPORTRET, bron, 1932 rega je izšel. V njegovih skulpturah so oživeli junaki iz narodnih pripovedk, katere je poslušal v dolgih zimskih večerih ob zadimljenem ognjišču domače hiše. Zaživeli so miti iz narodnih pesmi, ki so jih prepevali guslarji na sejmiščih in ob prazničnih shodih. Meštrovič je bil z globokim občutkom vezan na osebnost žene-matere nepresahljivega izvora življenja, varuhinje doma. V svoje ženske like je vgradil toliko lirskega občutja, ljubezni in topline kot redkokateri kipar. V teh telesih se ne ogleduje zunanja lepota, iz njih sije nežnost, ljubezen, materinstvo in moč žene, ki se bori za svojega otroka, ljubezen in dom. Izbor kiparskih del na razstavi v Velenju je izraz te njegove ustvarjalnosti. Portret matere iz leta 1909 mu je bil kažipot skozi življenje, vse do karijatid za Njegošev mavzolej, ki jih je oblikoval samo nekaj let pred smrtjo. V prvem obdobju mladostnega poleta je bil podvržen glasbenim motivom, katerih čar je v celoti začutil že prva leta šolanja na glasbenem Dunaju. To so skulpture deklet z glasbenimi instrumenti, katerih poduhovljeni obrazi so zatopljeni v zvoke glasbe. Meštroviča pa so navdahnila tudi junaška dela naših prednikov, kar dokazuje razstavljena glava vojščaka iz leta 1908. Izredno čustveni portreti njegove žene in otrok prikazujejo ljubezen in predanost družini. Skulpture z religiozno vsebino pa kažejo zanimanje za skrivnost religije in mitoloških pripovedk. Težko je strniti opus tega velikega umetnika v petindvajset skulptur, ki sicer prikazujejo presek njegovega ustvarjanja, od del nastalih v poletu mladosti, preko del polnih moči, ki Predno so v naši občini začeli pripravljalna dela za plinovod, so morali lastniki zemljišč, po katerih so kasneje vlekli plinovod, podpisati izjavo, v kateri so se obvezali, da v 5-met-rskem pasu na vsako stran plinovoda ne bodo opravljali nobenih gradbenih del, zlasti ne izkopov. 30 m na vsako stran pa ne bodo gradili nobenih stanovanjskih in poslovnih ali drugih objektov. No, te „prepovedi" so pri Francu Andrejcu naletele na gluha ušesa. Ko so delavci že položili cevi za plinovod, se je začel v 30 metrskem pasu in samo 20 metrov vstran od plinovoda graditi počitniško hiši co (na posnetku). Kot nam je povedal inšpektor konec julija, ko je bila občinska cenilna komisija na terenu, še ni bilo opaziti nobene gradnje. Seveda je Franc Andreje gradil brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Prav zaradi tega primera črne gradnje, ne bo odveč če opozorimo na obvestilo Petrola-tozd zemeljski plin, ki je pooblaščeni investitor in upravljalec plina. Da bi omogočili varno obratovanje plinovoda in s tem normalno oskrbo industrijskih potrošnikov s plinom ter preprečili morebitne nesreče in gospodarsko škodo zaradi poškodb plinovoda pod visokim pritis- kom, morajo lastniki zemljišča, kjer poteka plinovod, upoštevati naslednja navodila: V neposredni bližini vkopanega cevovoda je prepovedano izvajati kakršnakoli gradbena dela brez nadzorstva zastopnika upravljalca plinovoda. Za vsako nadzemno ali podzemno križanje ali vzporedni potek komunalnih naprav, za vsako gradnjo ali rekonstrukcijo cest ali poti ter druge gradnje v 30 m pasu je potrebno dobiti dovoljenje za izvajanje del od upravljalca. Prav tako je treba pri izvajanju gradbenih del dosledno upoštevati pogoje upravljalca plinovoda in vse predpisane ukrepe. Prepovedano je med drugim tudi odstranjevanje označb tras plinovodov in merilnih stebričkov katodne zaščite-ali kakorkoli poškodovati plinovode in naprave plinovodov. V. ■/r/######/#####//#####/#/###/####//##/#####//#/######/###/.Tf##a Režiser, igralci, prostori... 1 i V ponedeljek so se sešli na redni občni zbor člani Amaterskega gledališča Velenje, na katerem so pregledali delo -v preteklem obdobju in sprejeli smernice za prihodnje delovanje. Izvolili so tudi nov 11—članski izvršni odbor, za novega predsednika pa Karla Čretnika. Velenjski gledališki amaterji niso zadovoljni z delom v zadnjih dveh sezonah, saj je upadlo število njihovih predstav v p-rimerjavi z leti poprej. Enaka ugotovitev velja za kvaliteto njihovega dela. Med vzroki^ ki so jih navedli za takšno stanje, so med drugim omenili, da je skupino zapustilo oziroma prenehalo delati nekaj članov v glavnem - kot smo slišali na sestanku - zakadi nehomogenosti med niiT.i. Na drugi strani pa jim ni uspelo pridobiti novih igralcev. Seveda pa verjetno vsega tega ne bi bilo, če bi imeli režiseija ali nekoga, ki bi jim lahko resnično nudil strokovno pomoč v delu. Med težavami, ki jih tarejo, so tudi prostori, saj - kot smo slišali na sestanku - je v Domu kulture prosta le kadilnica, medtem ko so vsi drugi prostori zasedeni, vključno s fundusom. Verjetno pa to vprašanje ne bo rešeno vse dotlej, dokler v Velenju ne bomo dobili nove glasbene šole, ki je sedaj v Domu kulture. V sezoni 76/77 so člani ama- terskega gledališča med drugim pripravili en Petkov kulturni večer, za zaposlene v Eri so ob 25. letnici tega kolektiva uprizorili „Intervju z mrličem", kar 14-krat pa so zaigrali Villonovim „Velikim testamentom", katerega si je ogledalo več kot 2600 ljudi. Ob koncu te sezone pa so se na odru pojavili še z „Obi-skom". V sezoni 77/78 so uprizorili Finžgarjevo Razvalino Življenja, s katero so nastopili 5-krat, ogledalo pa si jo je nekaj več kot 1300 gledalcev. Poleg gledališke skupine deluje še lutkovna skupina, ki je v sezoni 76/77 ob novem letu pripravila lutkovno igrico „Trije snežaki", katero si je ogledalo okrog 6500 otrok, ob koncu lanskega leta pa so se otrokom predstavili z igrico „Zavržena knjiga", katero so morali kar sedemkrat uprizoriti. Ta obisk najbolje potrjuje, da si otroci, tako 'predšolski kot tudi šolski, izredno želijo lutkovnih predstav, in da bi prav zaradi tega moral - kot so dejali na zboru — programski svet pri Kulturnem centru poleg abonmajev in pred- stav za odrasle, organizirati tudi več predstav, še posebej lutkovnih za otroke, katere pa si bodo nedvomno radi ogledali tudi starši. V prihodnje si bodo prizadevali, da bi k gledališkemu kot lutkovnemu delu pritegnili čimveč mladih. Več pozornosti bodo namenili tudi izbiri programa, organizaciji klubskih večerov oziroma takšnih predstav, kjer ni potrebno pritegniti k sodelovanju večje skupine ljudi, več bodo naredili za pospešitev dela na kulturnem področju in ob izvršnem odboru oblikovali še posebno strokovno delo. Da bo delo amaterskega kot lutkovnega gledališča lahko zaživelo tako kot si želijo, bodo nujno morali iskati režiserja, ki bo profesionalno, polprofesionalno ali honorarno vodil njihovo delo. V novi izvršni odbor so izvolili Karla Čretnika (predsednik), Leona Čižmeka, Jožeta Klanč-nika, Vero Delčnjak, Jožeta Kotnika, Janka Kapferja, Borisa Vrhkarja, Eriko Roškar, Danico Oblišar, Staneta Vovka in Jožeta Kolarja. ! 5 s s ! v * s S * s * Številka 46 (456) - 17. novembra 19 Šaleški taborniški klub je zaživc Šuica je v nedeljo kar dvakrat premagal vratarja Dautbegoviča. Na gostov. • NOGOMET V NEDELJO V MARIBORU V 13. kolu v II. zvezni nogometni ligi - zahod so nogometaši velenjskega Rudarja brez večjih težav premagali goste iz Bugojna z rezultatom 2:0. V nedeljskem srečanju proti Iskri sta še posebej zablestela Šuica, ki je dosegel oba zadetka, in to že v prvem polčasu ter Vukovič, ki je prvič branil pred domačim občinstvom. V nedeljo je branil izredno zanesljivo in zasluženo večkrat požel aplavz navijačev. Igralci Rudarja so nastopili oslabljeni brez Raukoviča in Gašiča, ki sta morala počivati zaradi rumenih kartonov, v moštvu pa je znova zaigral prejšnji kapetan Janez Hudarin, ki nekaj časa ni treniral. Kljub temu pa so z dobro in borbeno igro v prvem polčasu štrli nasprotnika in zasluženo povedli z 2:0. V nadaljevanju so precej popustih, tako da so gostje prevzeli pobudo. Vendar je Vukovič dobro branil ne le na črti, ampak je pobral tudi skoraj vse visoke žoge, ki so jih gostje poslali pred njegova vrata. Domačini igralci se v drugem polčasu niso preveč trudili, ampak so se bolj usmerili na čuvanje rezultata, kar pa jim je tudi uspelo. V drugem delu pa je treba Še posebej omeniti 56. minuto, ko je Kikič z desne strani poslal pravo bombo na vrata Dautbegoviča, vendar se je žoga odbila od prečke. V nedeljo gostujejo nogometaši Rudarja v Mariboru. Moštvo bo znova zaigalo v popolni postavi. In kaj pričakujejo od slovenskega derbija. O tem je Zorko Hlavač, vodja strokovnega štaba Rudarja de-jal: , „Zelim da bi bilo srečanje čimbolj športno. Mi se bomo maksimalno borili, in si prizadevali, da prikažemo kar najlepšo igro. Ševeda pričakujemo tudi vehko podporo od naših navijačev, saj smo prepričani, da številčno ne bodo veliko zaostajali za Mariborčani. Prav zaradi naših zvestih navijačev pa je pred nami še toliko večja obveza, da prikažemo kar najboljši nogomet. Zmaga pa najboljši." _sv_ BREZ ZADETKOV V LITIJI V drugem kolu drugega kroga tekmovanja v Slovenski nogometni ligi-vzhod je selekcija iz Šmartnega ob Paki drugič v letošnjem prvenstvu uspela osvojiti točko na tujem. V Litiji so se srečali z domačo selekcijo, tekma pa se je končala brez zadetkov 0:0. Igralci obeh ekip so si priigrali nekaj priložnosti za zadetek, vendar pa jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti. Kljub točki iz Litije je selekcija Šmartnega z desetimi točkami še naprej na 6 mestu SNL-vzhod s komaj dvema točkama zaostanka za drugo-uvrščeno Muro. V nedeljo je na sporedu že predzadnje srečanje pred zimskim odmorom. Na stadionu v Šmartnem bo gostovala selekcija Unior iz Slovenskih Konjic. ŠMARTNO: P. Podgoršek, Podvratnik, Kralj, Nežmah, G. Omladič, A. Podgoršek (Bric), Žalig, Goršek, Ihč, Završnik, Krajnc (F. Omladič). J. K. m sliki: takole je prvič zatresel mrežo DOBRI REZULTATI PLAVALNEGA KLUBA VELENJE Plavalni klub Velenje je pričel načrtno z delom z zelo slabimi finančnimi sredstvi pred štirimi leti. Prve dobre rezultate so dosegli po dveh letih, sedaj pa že dva njihova člana tekmujeta za slovensko reprezentanco. Na zadnjem državnem prvenstvu je plavalo šest njihovih plavalcev, na mednarodnem prvenstvu v Ljubljani julija letos pa je njihova članica Meta Herlah na sto metrov prsno osvojila zlato medaljo, Matjaž Gaberšek pa dve zlati in sicer na sto in dvesto metrov prsno. Na tem prvenstvu so tekmovali plavalci osmih držav, sodelovali pa so tudi vsi najboljši plavalni klubi Jugoslavije. Letos bo plavalni klub Velenje pričel z načrtnim selekcioniranjem plavalcev na vseh osnovnih šolah. S starši plavalcev, ki imajo pogoje, da dosegajo dobre rezultate se bodo nato pogovorili, da bi redno trenirali. Redni treningi pa pomenijo za plavalce zelo veliko odrekanja. To najbolje pove podatek, da trenirajo vsak dan zjutraj, pred poukom, dvakrat tedensko pa še zvečer. Poleg tega da plavalni klub Velenje pripravlja plavalce za tekmovanja, pa si je zadal tudi zelo široko akcijo: odpraviti plavalno nepismenost med odraslimi in otroci. Tako se povezujejo z rekreatorji v temeljnih organizacijah združenega dela. Prav zaradi prizadevanj na tem področju je plavalni klub Velenje prejel letos republiško priznanje - zlatega delfinčka. Odpravljanje plavalne nepismenosti pa je tudi neposredno vračanje sredstev združenega dela. Kot je povedal predsednik plavalnega kluba Velenje Marjan Gaberšek imajo pri doseganju tako dobrih rezultatov vsekakor izredno veliko zaslug tudi trenerji Jože Prislan, Andrej Jurič, Zagožen in Marijan Prislan ter Edo Vučina, vodja kopališč Velenje. Ti si prizadevajo, da bi plavalce vzgajali v tovariškem duhu, poleg tega pa zahtevajo, da so njihovi plavalci dobri učenci in v kolikor je njihov uspeh slab, jim ne dovolijo obiska na vajah. ^ p Starejša skupina plavalcev s trenerjem in predsednikom plavalnega kluba Prejšnji petek so se v Ribnem na Gorenjskem zbrali člani nedavno ustanovljenega Šaleškega taborniškega kluba, ki združuje nad osemnajst let stare tabornike iz velenjske občine. Namen zbora v Ribnem je bil dvojen: izdelati program dela in pripraviti tabor v Ribnem (v katerem vsako leto tabori več sto otrok iz velenjske občine) na „zimsko spanje". Klubovci so program dela, ki je razdeljen na zimski, pomladanski in poletni del izdelali v petek. Pri izdelavi programa je bilo zelo važno to, da ta program ni preveč natrpan, kajti velika večina članov Šaleškega taborniškega kluba je aktivna na več področjih, zaradi česar preveč širokopotez-nega programa ne bi uspeli uresničiti. Program pa je seveda prilagojen starosti in izkušnjam klubovcev. V zimskem času pripravlja Šaleški taborniški klub v okviru izobraževanja prvi seminar, katerega glavne teme bodo osnovni pojmi o organiziranosti tabornikov, sistem izobraževanja in priprave^ na zimsko taborjenje. Člani Šaleškega taborniškega kluba naj bi okoli novega leta več dni preživeli na Golteh, kjer bi predvsem smučali. Proti koncu zime naj bi tudi pripravili odprto prvenstvo Šaleškega taborniškega kluba v veleslalomu. Februarja pa namerava klub v sodelovanju s štabom teritorialne obrambe pripraviti tridnevno zimsko taborjenje. To taborjenje bo v času množičnega pohoda po poteh štirinajste divizije in bo posvečeno obletnici prihoda slavne štirinajste na Štajersko. Zimsko taborjenje bo priložnost, da se člani kluba naučijo postaviti tabor pozimi — v snegu, da se urijo v smučanju in OBISKALI SODELAVCE NA PROGI ŠAMAC - SARAJEVO Prejšnji teden smo štirje mladinci delovne organizacije RLV obiskali deset maldih rudarjev naše delovne organizacije, ki delajo v posebni enoti za izdelavo tunelov na progi Šamac -Sarajevo. Po prisrčnem sprejemu, so nam sodelavci opisali potek dela. Delajo v sestavu gradbenega podjetja Hercegovina iz Mostarja in gradijo tunel Sikola, ki je najtrši oreh cele trase. Naši sodelavci vrtajo, minirajo, izdelujejo podgrado, betonirajo. Do preboja imajo še 70 metrov. Ogledali smo si delovišče in bili po razgovoru z vodilnimi izvajalci ponosni na naše sodelavce, katerim so izrekli mnogo pohval. Tudi namestnik komandanta je zelo pohvalil naše fante. Dela na progi so v glavnem že končana, prepričani $o, da bo drugi tir proge Šamac - Sarajevo nared do dneva republike. P. ŽUPEVC krepijo telo ter duha v orientacijskem pohodu in drugih dejavnostih. Spomladanski del programa pa se začenja z drugim seminarjem, katerega teme pa zaenkrat še niso znane. Praktična dejavnost spomladi bo skoraj v celoti posvečena pripravam na poletno taborjenje. Izšolali bodo ekipo več kot desetih tabornikov, ki bodo sposobni v kratkem času postaviti celotni tabor. Poletni del pa se predvidoma začenja 25. junija s postavitvijo tabora v Ribn m, kjer bo nekje do sredine poletja taborilo i kaj izmen otrok iz šaleške dc ne, potem pa se bo tabor prs lil v Savudrijo, kjer bo do kon avgusta taborilo še nekaj izm otrok... Drugi del zbora članov Ša škega taborniškega kluba v R nem, pa je bil v soboto i tabornem prostoru, kjer soui dih zemljišče, zavarovali obst ječe objekte, taborni prostori dodatno zaščitili z ograjo, < ,.ljubiteljem narave" preprečij uničiti, kar so taborniki dosed s trudom ustvarili. V. VERBIl Kljub mrazu so taborniki pridno zavihali rokave Ob jubilejih slovenskih ribičev Slovenski ribiči bomo 25. novembra 1978 v Ljubljani proslavili na svečan način 90 letnico ustanovitve prve ribiške organizacije na Slovenskem, 25 letnico ustanovitve Ribiške zveze Slovenije, 30 letnico ustanovitve Zveze ribiških družin Celje in 30 letnico izhajanja revije Ribič - glasila slovenskega ribištva. Naša ribiška družina je v svojem 30 letnem delovanju vložila mnogo dela, truda in sredstev za bogatenje naših ribolovnih voda s poribljavanjem in vlaganjem zaroda, mladic in rib, ki smo jih nabavljali iz raznih ribogojnic. Žal, pa moramo ugotoviti, da zaradi neočiščenih industrijskih, gospodinjskih in fekal-nih odplak, ki se izlivajo v Pako doživljamo večkrat pogine rib zaradi zastrupitve. Ribe so najboljši indikator onesnažene in zastrupljene vode, katera ogroža talne vode, ki so nujno potrebne za življenje ljudi. _ Ribiška družina „PAKA" Šoštanj je tudi letos vložila v r naše salmonidne revirje več količine mladic in merskih p točnih postrvi, v gojitvene p toke pa zarod potočne posti in v del Toplice večje količa mladic amerikanske postni, mešani revir Pake pa večjo kol čino belih rib (klen, podui mrena, rdečeoke) v akumulac sko jezero v Šoštanju pa vei količine mladic in porcijsk krapov, linja, smuča, kleno belega amurja in 4.000 kom dov mladic amerikanske p< strvi, ki jih je družina nabavil iz ribogojnic ZRD Celje in Mai bor ter iz ribnikov v Blagovi od Ribiške družine Celje. Prihodnje leto bo na akumii lacijskem jezeru v Šoštanj odprt ribolov tudi na roparia (smuča, ščuko in druge ribe) ribiče in turiste, ki so v leto šnjem letu bile zaščitene. Pri izvajanju ribolova se morala upoštevati odredba najmanjših dolžinah rib in lovo pust — varstvena doba, ter pn vilnik o športnem ribolovu. Občani lahko sedaj vložf zahtevek za vstop v članstva ribiške družine do 20. novi bra 1978 in do tega roka vp čajo članske prispevke in vp» ninozaleto 1979. Na seji izvršnega odbora Zveze ribiških družin Celje, 9. 11.1978 naša družina prejela od Ribišb zveze Slovenije zlato značko diplomo za ribiške zasluge in zasfr vico z značko III. stopnje za poi tvovalno prizadevanje čuvanja in bo gatenja naših voda. Prav tako st prejela ribiča Ivan Bizjak in Mila Ježovnik ribiško priznanje 1 stopnje za požrtvovalno delo diplomo za ribiške zasluge. Ribi&i družina „Paka" Šoštanj je posli' vsem svojim članom in mladina okrožnico z obvestilom o plaži članskih prispevkov za 1979, morajo biti vplačani do 20. nove bra t. 1. in vabilo na obvezen člani sestanek, ki bo v nedeljo 26. novem bra 1978 ob 9. uri v sejni dvorani1 Šoštanju. Na njem bomo obravi' vali poročilo o dosedanjem delu, vlaganju rib,, o lovnem režimo prihodnje leto, o programu dela 1979, o gradnji ribiške hišice 11 poligona, ter o predstoječih volil v krajevne konference SZDL skupščine krajevnih skupnosti. MILOŠ VOLI fc; tika 46 (456) - 17. novembra 1978 koledar stek, 17. november - Gregor Dbota, 18. november - Milko edelja, 19. november-Pizabeta ledeljek, 20. november -čko ek, 21. november - Marija da, 22. november - Cilka četrtek, 23. november - Klemen dežurstva DRAVSTVENI DOM VELE-fJE: 17. 11. 1978 od 7. do 20. ure Ir. Maja Natek 17. 11. 1978 od 20. dr. Nada Hribar B. 11. 1978 od 7. ure dr. Nada Iribar |8. 11. 1978 od 7. dr. Ivan ». 11. 1978 do 7. ure dr. Ivan ».11. 1978 od 7. do 20. ure Ir. Janez Poles 10. 11. 1978 od 20. dr. Dušan -ogar !1. 11. 1978 do 7. ure dr. )ušan Logar DRAVSTVENI DOM ŠO-TANJ: Id 17. 11. do 19. 11.1978 dr. ovan Stupar ki 20. 11. do 21. 11. 1978 dr. logdan Menih Id 22. 11. do 23. 11.1978 dr. ovan Stupar ki 24. 11. do 26. 11. 1978 dr. ogdan Menih OBNA AMBULANTA VELE-JE: 8. 11. in 19. 11. 1978 dr. rana Jevšek, Kidričeva 17, Ve-nje id 8. do 12. ure dežuren v >bni ambulanti SŠZD Velenje, cer v pripravljenosti doma ETERINARSKA POSTAJA: d 17. 11. do 23. 11. 1978 ipl. veterinar Ivo Zagožen, denje, Vrnjačke Banje 7 kino 17. 11. - petek ob 17.30 in ?.30 HELLO DOLLY - ame-ška komedija 18. 11. - sobota ob 17.30 in '.30 CVET 1001 NOČI -ilijanski avanturistični. Reži-: Pier Paolo Pazohni. Igrajo: ineto Davoli. Ines Pelegrini 19.11. - nedelja ob 17.30 in >.30 CVET 1001 NOČI -ilijanski avanturistični 20. 11. — ponedeljek ob '.30 in 19.30 MODRI NGELI — ameriška krimi-luca. Režija: Robert Blacke. rajo: Billy „Green" Buch, annine Riley 21. 11. - torek ob 17.30 in ».30 STANL1I0 IN OLIO V 5GIJI TUJCIEV - ameriška imedija. R(ežija: Edward itherland. Igrajo: Stan Laurel, iver Hardy 22. 11. - srreda ob 17.30 in '.30 ,STANLIIO IN OLIO V iGIJI TUJCIEV - ameriška medija 23. 11. - čietrtek ob 17.30 19.30 TIHI MAŠČEVALEC italjanski vvestem. Režija: 'ido Celano. Igrajo: Edmund rdom, Den Kderysson KINO DOM KULTURE VELENJE 21. 11. - torek ob 19. uri CVET 1001 NOČI - italijanski avanturistični. Režija: Pier Paolo Pazolini. Igrajo: Nineto Davoli, Ines Pelegrinni KINO ŠOŠTANJ 18. 11. - sobota ob 19.30 VAROVALNE BARVE - poljska drama. Režija: Krzysztof Zanussi. Igrajo: Potr Garlicki, Zbignitevv Zapasievvich 19. 11. - nedelja ob 71.30 in 19.30 MODRI ANGELI - ameriška kriminalka. Režija: Robert Blacke. Igrajo: Billy „Green" Buch, Jeannine Riley 20. 11. - ponedeljek ob 19.30 CVET 1001 NOČI -italijanski avanturistični film. Režija: Pier Paolo Pazolini. Igrajo: Nineto Davoli, Ines Pelegrinni. 22. 11. - sreda ob 19.30 TIHI MAŠČEVALEC - italijanski vestem. Režija: Gvido Celano. Igrajo: Edmund Per-dom, Den Kersysson 23. 11. - četrtek ob 19.30 STANLIO IN OLIO V LEGIJI TUJCEV - ameriška komedija. Režija: Edvvard Suterland. Igrajo: Stan Laurel, Oliver Hardy KINO TOPOLŠČICA 18. 11. - sobota ob 16. uri MODRI ANGELI — ameriška kriminalka. Režija: Robert Blacke. Igrajo Billy „Green" Bich, Jeannine Riley KINO ŠMARTNO OB PAKI 21. 11. - torek ob 19. uri CVET 1001 NOČI - italijanski avanturistični. Režija: Pier Paolo Pazolini. Igrajo: Nineto Davoli, Ines Pelegrini prebif^alitfh^i PODRL SEMAFOR Po Šaleški cesti je 11. novembra letos peljal voznik osebnega avtomobila CE 375-27 Dominik Dobelšek. V križišču s Kidričevo cesto je zavijal levo in pri tem zaprl pot vozniku osebnega avtomobila CE 113-360 Martinu Tasiču, kije peljal naravnost iz smeri Slovenj Gradca. Voznik Tasič je Dobel-ška obvozil, pri tem pa se je zaletel v semafor, ki ga je podrl. PODLEGLA POŠKODBAM Iz Slovenj Gradca proti Velenju je peljal 8. novembra ob 22. uri 25 minut voznik osebnega avtomobila CE 118 - 174 Rudolf Nonar. Ko je pripeljal v Selu v blagi desni ovinek, kjer je križišče s stranskima cestama. mu je z leve strani prečkala cesto Klara Pantner. Voznik jo je zadel s prednjo levo stranjo avtomobila, tako da je pešaki-njo vrglo pred kolesa avtobusa MB 654-26, ki ga je vozil Anton Pačnik. Vozniku avtobusa je uspelo ustaviti vozilo šele, ko je zapeljal preko Pant-neijeve. Klara Pantner je poškodbam podlegla na kraju nesreče. POŠKODOVANKO ODPELJAL DOMOV Voznik osebnega avtomobila CE 654-59 Stanislav Javornik je peljal 13. novembra letos po Šaleški cesti v Velenju. Ko je pripeljal do križišča z rudarsko cesto semaforji niso delali. Voznik Javornik je zapeljal naravnost in pri tem izsiljeval prednost pešakinji Mariji Kavčič, ki je prečkala cesto z leve strani. Voznik jo je zadel, tako da je zadela z glavo vetrobransko steklo in ga razbila. Ponesrečen-ko je voznik odpeljal domov, ne da bi ji pustil svoje podatke, nesreče pa tudi ni prijavil. Po-nesrečenka je kasneje iskala zdravniško pomoč v velenjskem zdravstvenem domu, tu pa so jo zaradi težjih telesnih poškodb napotili v celjsko bolnišnico. KOMORNI ABONMA Drevi ob 19.30 uri bo v knjižnici Kulturnega centra Velenje koncert pianista Viktorja Bunina iz Sovjetske zveze. Na sporedu so skladbe Skrjabina, Feinberga in Rahmaninova. Vstopnina 20,— din. RAZSTAVA MEŠTROVIČ Samo še do 20. tega meseca bo odprta razstava kiparskih del Ivana Meštroviča v galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 13. ure. UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS CAS" INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE NAROČILNICA ŠOŠTANJ: Poroke: Danilo Verzelah, rojen 1957, kletar iz Podgore in Zdenka Pristovšek, rojena 1952, učiteljica iz Šmartnega ob Paki. Umrli: Franc Kolenc, upokojenec iz Šoštanja, Glavni trg 4, star 66 let; Ana Turnšek, re-ceptorka, Velenje, Tomšičeva 22, stara 45 let; Stanislav Žamvc, upokojenec iz Bočne, star 61 let-Marija Tajnik, gospodinja iz Šoštanja, Levstikova 9, stara 60 let. VELENJE: Poroke: Franc Beuc, rojen 1956, rudar iz Velenja in Karla Skok, rojena 1957, ekonomski tehnik iz Mislinje. Smrti: Apolonija Jevšovar, gospodinja iz Velenja, Šercer-jeva 10, stara 74 let; Klara Pantner, delavka iz Velenja, stara 58 let; Frančiška Lenart, gospodinja iz Cirkovc, stara 81 let. rudarsko elektroenergetski kombinat velenje DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor Razpisna komisija pri delavskem svetu DO Rudnik lignita Velenje razpisuje dela in naloge člana kolegijskega poslovodnega organa VODJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi, - znanje enega svetovnega jezika, - družbeno politična angažiranost Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov." KADROVSKO-SPLOŠNI SEKTOR DO Rudnik lignita Velenje, pod oznako za razpisno komisijo DO RLV. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let Srečno! r VZGOJNOIZOBRA2EVALNI ZAVOD VELENJE TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Osnovna šola bratov Letonje Šmartno ob Paki RAZPISUJE dela in naloge učitelja razrednega pouka v 2. razredu s polnim delovnim časom za določen čas od 1. 12. 1978 do 8. 5. 1979. POGOJ: učitelj razrednega pouka ali absolvent PA Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. i I i I I i znamka| I Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od.......... naprej Pošiljajte ga na naslov: . (priimek in ime)......................... (ulica)............................... (poštna številka in pošta). .................... Datum............................... (lastnoročni podpis) POPRAVEK V razpisu javne dražbe GORENJE TGO TOZD Avtopark, objavljenem v Našem času 45/78 10. 11. 1978, je objavljeno nepopolno besedilo 2. točke pogojev. Popolno besedilo je naslednje: 2. Rok za sklenitev kupne pogodbe je 15 dni po izvedbi javne dražbe, oziroma plačilo se mora izvršiti najkasneje v 15. dneh po izvedbi javne dražbe na žiro račun št. 52800-601-21714. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame KLARE PANTNER ROJENE ŠTERN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki so ji darovali vence in cvetje ter nam izrazih sožalje. Posebna hvala TGO Velenje—TOZD hladilniki za vence in cvetje ter vse ostalo. Tovarišu Ribiču še enkrat hvala za poslovilne besede, hvala tudi duhovniku za opravljen obred. Žalujoči ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage mame ANICE TURNŠEK se zahvaljujemo osebju bolnice Topolšica, kolektivu hotel PAKA in vsem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na zadnji potL Žalujoči: , hčerki Darja in Janja, mama in sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in ome MARIJE TAJNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in izrazili sožalje. Iskrena hvala govornikom, godbi Zarja Šoštanj, pevskemu društvu Šoštanj in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: Mož Ferdo, sin Ferdo z družino, sin Tone in hči Marija z družino in ostalo sorodstvo. RDEČA DVORANA Velenje V soboto, 25. novembra 1978 ob 20. uri v Rdeči dvorani Velenje 4. REVIJA NARODNO ZABAVNIH ANSAMBLOV Slovenija, i Velenjem p®bmnmh občin Split, Subotica, Vrnjačka banja io um\%kik Slovenod Vstopnice prodajajo od 17. novembra naprej vse poslovalnice Izletnika in trafike. Rezervacije miz po 50, 40, 30 din, tribune po 20,- din. Po reviji zabava do jutranjih ur. Saj tako ali tako nobena ne gori, si je verjetno mislil (ne)znani voznik in pri obračanju avtomobila nagnil svetilko. Le nekaj dni so utripali semaforji na križišču Kidričeve in Šaleške ceste v Velenju. Izsiljevanje, verjetno tudi malce prehitre vožnje in eden izmed semaforjev se je znašel na tleh. Tudi gomji posnetek zgovorno kaže, v kaka stanju so bile naprave na Golteh. im ariiA nudi veliko izbiro POHIŠTVA vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcev OPREME ZA VAŠ DOM v blagovnici SODOBNA OPREMA Gost iz Sovjetske zveze V okviru komornega abonmaja bo drevi ob 19.30 uri v Kulturnem centru Velenje koncert sovjetskega pianista VIKTORJA BUNINA. Viktor Bunin se je rodil v Voronežu in je po končani glasbeni šoli in pouku pri svojemu očetu, znanem skladatelju, nadaljeval 1956 študij na Moskovskem konservatoriju pri prof. Feinbergu in Meržanovu. Leta 1961 je dobil prvo nagrado na Vsezveznem tekmovanju pianistov. Na sporedu ima klavirska dela klasične in sodobne glasbe, med temi tudi vrste sovjetskih in ruskih skladateljev. Kritike ga ocenjujejo kot glasbenika poglobljenega značaja, dobrega okusa, pianista s prepričljivo tehniko ter umetnika, ki razume, da „ne oblikuje umetniške osebnosti izvajalca zmagoslavje na kratko razdaljo, marveč napredovanje v globino umetnosti in njenega tkiva." Na koncertu v Velenju se bo Viktor Bunin predstavil s skladbami Aleksandra Skrjabina (1872 - 1915), Samuila Fein-berga (1890 - 1962) in Sergeja Rahmaninova (1873 - 1943). slabe povezave. Prepričan da sedaj ne bo več tako, vodi tudi v naš kraj sodo Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stani Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira TamšeJ Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika! I Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, TitovUjI 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov:! Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjeil (za inozemstvo 300 dinaijev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CZP „Dolenjski Ust" Novo mesto, tisk tiskarni | „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršne^ I sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja| 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Viktor Bunin pri klavirju Milan Jandrog FRANC NOVINŠEK: V zadnjem času smo v Cirkovcah opažali, da mladi niso hoteli ostajati doma. Redki so se odločali za novo gradnje v našem kraju in to predvsem zaradi „NAŠ CAS", glasilo SocialisJ tične zveze delovnega ljudstt izdaja Center za informiranje,! propagando in založništvo Vele-| nje, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januai 1973 je izhajal kot štirinajst dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR"! kot tednik pa izhaja „NAS| CAS" od 1. januarja 1973 n»| prej. FRANC NOVINŠEK: V času, ko smo gradili cesto, lahko rečem, da sem za to porabil resnično ves čas. Tudi drugi člani gradbenega odbora in večina krajanov, si je prizadevala, da bi cesto čim prej in čim ceneje dogradili. Prav za- radi tega, ker smo se delovnih akcij množično udeleževali smo lahko potegnili štiri metre širok asfalt. Žal pa je tudi mnogo takih krajanov, ki se kacije za izgradnjo ceste niso udeležili niti enkrat. Asfaltirana cesta je MILAN JANDROG: Cesta je velika pridobitev tako za kmete in za nas, ki se vsak dan vozimo na delo v dolino. Trasa ceste se s staro sploh ne more primerjati, saj je mnogo bolj položna. Izkazali smo svojo solidarnost in se delovnih akcij množično udeleževali. Čaka pa nas še velika naloga. Skupaj s krajani Hrastovca moramo čim prej urediti še odsek v Hrastovcu. cesta in če bo nekega dne s vozil še avtobus, nam res i nič manjkalo. ^ Avgusta so krajani Cirkovc pričeli z gradnjo dva in pol kilometra dolgega odseka asfaltirane ceste. To je bila dolgoletna želja krajanov, vendar se dolgo niso upali niti pomisliti, da bo kdaj tudi v to hribovito vasico vodila asfaltirana cesta. Ko so se pričela dela na cesti, se je večina krajanov udeleževala prostovoljnih delovnih akcij. Prejšnji teden smo se odpeljali v Cirkovce po že urejeni cesti. Komunalni center je že položil grobi asfalt, ta teden pa naj bi z deli končali. Krajani Cirkovc bodo cesto predali namenu ob dnevu republike. Z nakaterimi krajani smo se pogovarjali o tej nad vse pomembni pridobitvi. za nas velika pridobitev. Pri izgradnji so nam veliko pomagali Rudarski šolski center Velenje, RLV, Avtopark, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Vegrad ter samoupravna interesna komunalna skupnost. MILICA PUŠNIK: Ko smo se na sestanku dogovorili, da bomo gradili v Cirkovce asfaltirano cesto, skoraj nismo mogli verjeti. Akcij smo se množično udeleževali, saj smo bili zainteresirani, da cesto čim prej dogradimo. Težko je povedati, koliko nam pomeni sodobna povezava z dolino. Predvsem je zelo Milica Pušnik velikega pomena zaradi naših otrok, saj upamo, da bo potem, ko bodo uredili še cesto v Hrastovcu, tudi v naš kraj vozil šolski avtobus. Sedaj pa morajo otroci do avtobusa zelo daleč.