96. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 28. aprila 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje m prazniK«, ter vena po potti prejuiu**.      •*»iro-o*r»*» lezeibUa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 n,      ,edea mesec 1 R 00 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naroCbo brez istodobne vpo5iljatv» naročnine: se na ozira. — Za oznanila plačajo Se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jed6nkrat tiska, po 10 b 5a se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravnlštvu naj se bla govoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. vse administrativne stvari. — Vhod v aredniStvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon dt 34. - „Naroina tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— j Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... „ II*— j En mesec . . . „ 1'90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— j Četrt leta ... K 6-50
Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec.....2-30
r~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. £3" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravnlštvo ..Slovenskega Naroda".
Frazerstvo brez konca in kraja.
Pod tem naslovom je priobčila »Soča« izboren članek, ki se glasi:
»Samostojno narodno misleče dija-štvo« je napisalo nekak komentar k svoji znani izjavi glede celjskega vprašanja ter ga priobčilo v »Edinosti«, kar se razume menda že samo po sebi. K temu komentarju je napisala »Edinost« svoj neizogibni epilog, čegar konjsko kopito je namenjeno proti narodno napredni stranki.
»Edinost« pričenja v svojem epilogu z akademično mladino, katere se ne sme odvračati od javnega delovanja ter jej odrekati pravice do samostojnega političnega naziranja, ker kaj takega je skrajno škodljivo. To je napisala »Edinost« zopet prav brez potrebe, kajti mislimo, da ga ni pametnega človeka med nami, ki bi hotel j odvračati našo   akademično mladino  od j javnega delovanja ter bi jej odrekal pra-vico do samostojnega političnega naziranja. | Vsak izobražen Slovenec,  zlasti svobodo- J miseln, pozdravlja kar naravnost gibanje na I
to stran, toda, kdor nastopa javno, bodisi ta ali ta, se mora podvreči javni kritiki, in ako nastopi proti temu ali onemu politiku, čuje v javnosti tudi glas tega. Kakršen spev, tak odmev, kakršen pričetek tak odgovor, — in ako se kdo spusti tako živo v notranjost kake stranke, kakor je to storilo ono »samostojno« dijaštvo, mora tudi stranka reagirati takisto živo ter povedati odkrito svoje mnenje, pa bodisi to tako ali pa tako. Kaj se je odgovorilo na tisto izjavo, je našim čitateljem znano. Vprašamo le, ali je bilo mogoče kaj drugega odgovoriti? Mislimo, da ne. Saj niti »Edinost« sedaj ni prav zadovoljna z ono izjavo, dasi jo je tako rada priobčila, ker, no, ker je šla proti dr. Tavčarju. Tako je-guijasto, kar je specijaliteta »Edinosti«, priznava, da oblika izjave jej ni ugajala povsem, pa tudi stališče nasproti ljubljanskemu županu Hribarju se jej ne zdi po vsem srečno. Tu pa se pomudi »Edinost« nekoliko dije, ker pravi, da v Trstu so prepričani, da je župan Hribar, ki je v narodnem oziru integer, zabranil, da se očitno bratenje Slovencev in nemškutar-jev ni proglasilo v Ljubljani za dogmo narodno-napredne stranke. No, pri tem stavku smo se ustavili tudi mi ter začeli misliti, kdaj in kako bi se bilo to zgodilo. Ali zaman, nič takega se nismo spomnili, marveč smo dobili prepričanje, da je »Edinost« napisala to zopet skozi ono povekše-valno steklo, skozi katero gleda sploh na gibanje narodno napredne stranke na Slo venskem. Saj je tudi nas lani obsipala z izdajalci, ko smo akademiški razpravljali o združenju svobodomiselnih življev v naši deželi proti črni internacijonali. »Edinost« vidi pri naprednjakih kaj rada vse narobe, ni čuda, da govori sedaj celo o tem, da se je imelo očitno bratenje Slovencev in nemškutarjev proglasiti za dogmo narodno-napredne politike. Kdo se ne smeje, kadar čita tako kozlarijo? Ako so postali Nemci v Ljubljani pametni ter nočejo živeti v prepiru z gospodujočo slovensko stranko, kar bi jim gotovo ne koristilo, ker v mestu je pač jeden živelj vezan na drugega, kaj
je to potem bratenje Slovencev z nemšku-tarji ? Slovenska napredna stranka v Ljubljani je tako močna, da ne potrebuje ni-kake zaslombe pri Nemcih; ako pa ni takih prepirov med njo in Nemci, kakor n. pr. v Trstu med Slovenci in Lahi, je to le dokaz o napredujoči narodni moči v Ljubljani in počasni asimilaciji nemškega življa! Je li torej tu umestno govoriti o kaki dogmi? Bože mili, mi smo tega mnenja, da ne. Gotovo je le naraven razvoj, da ponehava vsako napeto narodno razprtje na Kjcanjskem. V Ljubljani — tako se nam zdi — je tako razprtje skoro pri koncu. Kot signum temporis navajamo, da je pred kratkim pela v nemški kazini neka potovalna družba med drugim tudi znano ljubko »za jedan časak radosti«. — Dva »goreča« Nemca sta jela piskati, ali tu je takoj protestiralo vse drugo navzoče nemško občinstvo ter frenetično ploskalo pevki. Kdor pozna Ljubljano, tisti ve, da je to jako pomemben signum; še pred leti bi bilo kaj takega nemogoče. — In s pamet nimi ljudmi se pameten človek ne krega po nepotrebnem, ko je svoje moči itak gotov.
Da pa se vrnemo k dogmi — bi vendar le radi vedeli, kako je s Hribarjevim zabranjenjem, da bratenje Slovencev z nemškutarji ni bilo proglašeno za dogmo narodno-napredne stranke? Prosimo toč-nejšega pojasnila!
V tem pa se strinjamo z »Edinostjo«, da bi bila nesreča, ako bi se župan Hribar odrekel svojim postojankam ter se spustil na tisto opolzko pot, katera ne pelje nikamor drugam nego v pogubo. Župan Hribar je mož, ki si je s svojim talentom in delovanjem v vrstah narodno-napredne stranke pridobil simpatij po celi Sloveniji, zlasti pri obmejnih Slovencih, in na teh postojankah mora ostati, ako hoče biti še nadalje čislan in upoštevan veljak. Kajti kakor hitro bi krenil tje, kamor bi ga radi speljali nekateri »beschwichtigungs-hofrathi«, bi začel iti navzdol, in ves ugled in veljava bi šla rakom žvižgat. To  omenjamo  le  mimogrede,   ker smo
prepričani, da Hribar je mož, ki trezno sodi položaj v Sloveniji ter se ne da speljati na pota, na katerih mora vsakemu spodrsniti. »Edinost« meni, da ostane na teh postojankah, hkratu pa pričakuje od njega, da bo on saniral nezdrave razmere na Kranjskem; to pričakujejo od njegovega rodoljubja. Ko je čital to g. župan, si je moral misliti pač le eno: da Trža-čani zahtevajo od njega nekaj nemogočega. Razmer na Kranjskem ne more sanirati ne Hribar ne nikdo drugi, in tudi tistega moža, (katerega pričakuje »Edinost«, ako Hribar ne izpolni njenega pri-kakovanja!) »ki nas privede iz sužnjosti kosmopolitizma v obljubljeno deželo nacionalizma, v kateri ne bode razlike med liberalci in klerikalci, temveč jedna sama družina za narod požrtvovalno delujočih mož« — ne bo nikoli.
Ali so gospodje v Trstu res tako slepi, da ne vidijo, kaj se godi po Kranjskem in po Goriškem, kako tlači kleri-kalizem našo ljudstvo, kako isto nazaduje prav vsled klerikalne politike, kateri je »ljudstvo« le molzna krava, kako črna internacijonala mori v ljudstvu narodnostni čut, kako skuša, dobiti vse javne naprave, zastopstva itd. v svoje roke, da bi bil Slovenec le poplušno orodje klerikalizma?! — Vsega tega gospodje v Trstu nočejo videti, marveč mečejo tem rajše polena pod noge narodno napredni stranki, katera skuša, kolikor jej je mogoče, osvoboditi narod iz krempljev klerikalcev, ako hočemo ostati še samostojen narod. Klerikalne stranke, katera gospoduje dandanašnji nad večino ljudstva na Kranjskem, »Edinost« pri tem niti ne omenja. Zato jej svetujemo to: naj se obrne do nje pa naj jej da nasvet o obljubljeni deželi nacionalizma, bo videla, kako slabo naleti ž njim. Drugače pa porečejo gospodje, da postanemo lahko jedna sama družina za narod požrtvovalno delujočih mož, ako se priklopimo klerikalcem naprednjaki in tržaški nacijonalci, seveda tako, da bomo stali pod komando klerikalne stranke ter se počasi vsi poklerikalili.
LISTEK
Po Rusiji.
(Popotne črtice.   Spisal G. S.) (Dalje.)
Okoli 10. ure dopoldne je pristal parnik v Saratovu, v gubernijski stolici s 133.000 prebivalci.
Mesto je živopisno razpoloženo na bregu in na holmih, ki obdajajo notranji del amfiteatralično. Tu živi mnogo Nemcev, za katere se v njem nahaja luteran ska »kirka« in katoliški »kostel«.
Ako se v mestu nisem orijentoval, obrnil sem se na redarja (gorodovoj), ki mi je odgovarjal z večjo uslužljivostjo, kakor je navadno pri nas. Ako ne ve odgovora, opravičuje se vsak: »Nedavno sem vstopil v službo«. Osorno postopa samo z izvoščiki, ker se ne brigajo zanj. Razgrajača ni aretoval sam. Poklical je blizu stoječega svojega višjega, ki je nemirneža zapisal. Prič se je ponudila takoj desetorica. Ako se dva razpreta, pelje jih »gorodovoj« na »učastek«, da si tam povesta vsak svoje mnenje in ju potem izpusti. Policija je vojaški organizo-vana s častniki na čelu.
Napotil sem se po neposebno prijaznih ulicah in hotel kupiti v knjigotržnici
Tolstega »Ano Karenino«, pa trgovec posamezne knjige ni hotel prodati, temveč samo zbrane spise. Povsodi, na parniku, v pristaniščih, po mestih so ponujali Tolstega »Voskresenije«, Kreutzerjevo sonato in filozofično knjigo »V čom sčastije«. Slišal sem večkrat isto sodbo o Tolstem: »Tolstemu romanopiscu ni para; škoda, da se je spravil na polje filozofije, kjer nima sreče.« Na potu k pristanišču sem zagledal med drugimi stoječimi vozovi jednega z vpreženim velblodom, ki je gracijozno mulil krmo.
Vrnivši se na parnik, sem se seznanil z ruskim trgovcem, ki je imel o vsakem vprašanju prav precizno mnenje in kojega vsaka beseda je izražala ljubezen do domovine. Povedal sem mu nazore nekega mladeniča, sina večjega posestnika, trdivšega, da je bila odprava tlake in ro bote za ruskega kmeta neugodna, češ. da »mužik« zdaj pijančuje, ker ima lastni denar. »Seveda«, odgovoril je moj sobe-sednik; »prej se je mastil »pomesčik« (lastnik zemljišča) na stroške svojih par sto duš, zdaj pa ima kmet ves zaslužek in večjim veseljem in z večjo pridnostjo obdeluje svoje polje. Rusko plemstvo je postalo po odpravi tlake in robot ubož-nejše. Sicer pa še poseduje dandanes plemstvo skoraj v vsaki guberniji imetje
po 12—14000 desjatin (1 desjatina 2400 kv. sežnjev). Vendar se polagoma bolj in bolj razkosavajo in plemstvo sili med uradnike« Sopotnikovo mnenje je bilo, da si je Rusija v vojni za oprostitev južni h S1 o v a n o v o p e k 1 a prste in žela samo nehvaležnost.
Najin razgovor je privabil še druge potnike, ki so me obsipali z vprašanji o političnih razmerah avstrijskih. O Poljakih so sodili, da ne poznajo nobenega slovano-filstva, temveč da so vedno pripravljeni izdati svoje »brate«, Čehe.
Volga je proti ustju vsa posejana z velikimi otoki. Gledalcu se včasi dozdeva, da se izlivajo velike reke v Volgo, dočim leži pred teboj samo začetek kakega velikanskega otoka. Včasi smo se vozili po ozkem kanalu skozi otok, ker bi ga parnik dolgo ne obvozil. Breg, katerega zaradi velikanske širokosti reke jedva le vidiš, postaja radi nizke lege bolj in bolj močvirnat. Selišča so redka prikazen.
Drugo jutro smo se vozili mimo Astrahana, gubernijske stolice (113.000 prebivalcev) ležeče na otoku Sajac v delti v oddaljenosti 90 vrst od ustja glavnega toka. Velikanski jezovi varujejo mesto povodnji. Mesto je trgovsko središče velike kaspijske ravnine. Prebivalstvo je mešanica Rusov, Tatarjev, Armencev  in Per
zov. Posebno slovi perzijsko blago. Kakih 50000 prebivalcev živi samo od ribarstva.
Zaradi plitvosti reke prestopili »mo na male parnike, ki so nas pripeljali do prvega ustja. Nikjer po vsej Volgi ni tako živahnega življenja kakor pri Astrahanu. Jambor, dimnikov, jader je bilo brez števila. Preseda se tu sredi reke. Biljet sem vzel v Cvzrani za tridnevno vožnjo po Volgi in vožnjo po Kaspijskem morju do Petrovska (vračunjen je tudi obed na prevoznem parniku) za 18 rubljev.
Sedeč na krovu tega malega parnika čital sem v slovarju Hostnikove slovnice. Nakrat me vpraša poleg mene sedeči gospod, kateri je bil s svojo ženo in sinom dijakom moj sopotnik že od Cvzrani, kaj da čitam. Povedal sem mu, da je to slovnica in slovar za Slovence, želeče se priučiti ruskemu jeziku. To ga je vidno zanimalo, izprosil si je dovoljenje, prepisati si naslov in obžaloval brezbrižnost Rusov, ne poznavajočih del drugih Slovanov. Pravil mi je, da je sedaj uradnik v ministrstvu »narodnago prosvesčenija«, v mladosti pa da se je pečal s filologijo in sicer je proučeval poleg ruskega še češki in srbski jezik. Poznal je poleg Šafanka tudi Kopitarja in Miklošiča in pravil, da je slednji v marsičem še dandanes avtoriteta. (Dalje prib.)
»Edinost« hoče »preorganiziratic narodno napredno stranko, klerikalce pa pusti ginljivo lepo v miru. To je že njena stara taktika, in dasi ve, da bolezen našega naroda se zove klerikalizem, lepo molči na to stran, da tem pridneje dela zdraibo proti narodno-napredni stranki.
Toda navzlic temu večnemu tržaškemu rovanju imamo naprednjaki na Goriškem in Kranjskem prepričanje, da naša stranka hodi prava pota in da nasprotniki strašijo z izdajalstvom itd. le sami sebe v javnosti; prepričani smo, da le z zmago napredne ideje med nami ostanemo Slovenci čvrst in upoštevan narod. In končno povemo še »Edinosti« na uho, da ako v Trstu ni podobnega razkola, je treba zahvaliti dejstvo, da je Trst veliko trgovsko svetovno mesto, »Edinost« pa je pri tem nedolžna, kakor novorojeno dete. Ako hoče »Edinost« še dalje ostati na svojem stališču, naj ostane, napredni življi med Slovenci pa bodo delovali na osvobojo našega naroda izpod internacionalnega klerikalizma, ker v njem tiči vse naše zlo.
Le eno še prosimo »Edinost«: naj nam prizanaša s svojim praznim frazor-stvom, ker so ga siti vsi pametni ljudje po Slovenskem, ter naj se loti rajši drugega nujnejšega in prikladnejšega dela; ima ga dovolj.
%: &,Juf»lJKKiŠ, 28 aprila.
Vsenemski predlog glede nemškega državnega jezika.
Poslanec Bareuther je v imenu Vse-nemcev doposlal vsem nemškim poslancem pismo s predlogom vsenemške zveze glede nemškega državnega jezika in s prošnjo, naj predlog vsi Nemci podpirajo. Predlog obsega 8 točk, ki se glase: § 1. Nemški jezik je državni. § 2. Vsak državni uradnik ga mora biti zmožen v besedi in pismu. § 3. V nemščini se govori v državnem zboru in delegacijah. § 4. Nemščina je uradni jezik vseh drž. oblastnij v notranji in zunanji službi. § 5. Vse nemške vloge se sprejemajo pri vsaki državni oblasti, le v okrajih, kjer je občevalni jezik drug kot državni, morajo nižji uradi sprejemati vloge tudi v tem jeziku ter obravnavati in reševati v dotičnem obče-valnem jeziku, a le kolikor je potreba. § 6. Ako kaka občina ugovarja, se šole z drugim, kakor državnim jezikom ne sme ustanoviti. V ljudskih, meščanskih, pripravniških, srednjih, obrtnih in visokih šolah s svojim nenemškim učnim jezikom se mora v vsakem razredu poučevati nemščina ter se mora rabiti pri izpitih nemščina vsaj v enem predmetu. § 7. Vse določbe in navade, ki so s tem zakonom v protislovju, so razveljavljene. § 8. Izvršitev tega zakona je poverjena vsemu ministrstvu.
Revolucionarno gibanje na Ruskem.
Tvorniški delavci v Moskvi in okolici so zahtevali večjo plačo ter so začeli štrajkati. V cvetnem tednu so se delavci zbrali na velikem ljudskem trgu ter razgrajali. Policila ni opravila ničesar, zato je prišlo vojaštvo peš in na konjih. Vnel se je boj, v katerem so bili ubiti in ranjeni delavci in vojaki. Naslednjega dne so se izgredi ponovili, in vojaštvo je moralo zopet posredovati. V Moskvi se boje novih nemirov za rusko veliko noč, ker tudi po drugih mestih med delavci vre. Delavci v Peterburgu in okolici naznanjajo, da se začne 1. maja t. 1. generalni štrajk, ako se njih zahtevam ne zadosti.
Vojna v Južni Afriki.
Iz Londona poročajo, da se je predsednik Stein z voditelji Burov in z lordom Kitchenerjem glede miru docela dogovoril ter da se pripelje v Evropo, kjer stopi v dogovor s Krttgerjem. Stein in Kriiger bi imela torej končno posvetovanje glede mirovnih pogojev. — Drugi viri pa trdijo, da Buri na mir več ne mislijo, ker jim je Botha sporočil, da jim Angleži neodvisnosti ne priznajo. Buri pa brez neodvisnosti miru ne sklenejo. Iz Amsterdama poročajo, da vlada v Kaplandiji veliko razburjenje, ker angleška vlada Kap-landcem, ki so Bure v vojni podpirali, noče priznati amnestije. Zato se bo vojna nadaljevala. Sploh se širijo glasovi, da tistih mirovnih pogojev, ki so jih dognali voditelji, Buri ne sprejmo, ter da so ostala pogajanja brezuspešna.
Najnovejše politične vesti.
Zopet budgetni provizorij. Ker ni upati, da bi se proračun do konca maja završil, predloži se gotovo novi budgetni provizorij. — Vsenemški shod za planinske dežele se skliče na dan 11. maja t 1. v Inomost. — V ogrskem državnem zboru je pri razpravi o justičnem budgetu zahteval Slovak Vese-lovski v imenu nemažarskih narodnostij, naj bi se njihov jezik vpošteval pri sodiščih, češ, da tvorijo nemažarske narodnosti večino prebivalstva. Vsled te opazke je nastal velik hrup. Govornika je pred sednik ukoril. — Nemiri na Finskem, kakršni so se pojavili najprej v Helsing-forsu, se nadaljujejo v Wieborgu, Tama fortu, Abou, Bjorneborgu in drugih mestih. — Kitajski vstaši so napadli pri Buantsungu vladne čete podkralja Juan Šikaja ter mu ubili 500 mož. — Za regulacije n i ž j e a v s t r i j s k i h rek je predložil deželni odbor vladi načrt v znesku 26 milijonov kron. Dela bi se naj izvršila v 12 letih. — Prvo častno ob-čanstvo Wolfu je podelila občina Sobochlebe. Sedaj pa je občinski odbor enoglasno sklenil, zahtevati od Wolfa, da odloži častno meščanstvo ter vrne dotično diplomo. — Letošnjih nemških cesarskih manevrov se bodeta udeležila avstrijski in ruski prestolonaslednik. — Volitve v nižje-avstrijski deželni zbor se bodo vršile šele med 14. in 20. oktobrom. Boj bo hud, ker se hoče vzeti krščanskim so cialistom večino.
Dopisi.
Iz Sodražice, 24. aprila. Pri nas razburja duhove vprašanje, kdo bode naš novi župnik. Pravzaprav razburja ta zadeva le nahujskane konsumce, drugi pametni ljudje stojijo tej zadevi, akoravno ne hladni, pa vendar mirni nasproti. Novoimenovani, od čislanega patrona sodražke fare gospoda grajščaka R. prezentirani ter baje miroljubni župnik g. Č. se je naši fari odpovedal. Zakaj ? Tega pač ni težko uganiti! Grožnje, razna pisma, v katerih se zrcali vsa klerikalna hudobija, morda tudi obljube iz knezoškofijske pisarne, vplivale so na tega vse prej kot liberalnega g. župnika, da se je premislil____
Najžalostneje pri tem je le to, da so šli duhovni, torej lastni njegovi sobratje in izmed teh ravno oni, kateri bi najrajše zasedli njega mesto, v grdi boj proti njemu, ga obrekovali, ga črnili v dopisih po »Domoljubu« ter hujskali proti njemu nerazsodne farane. Vse to po znanem receptu ter vse v znamenju — bratske krščanske ljubezni! Mi pa znamo! vzkliknil je gregorski Krumpestar, ko se je vračal v družbi s poljanskim Voljčem iz knezoškofijske pisarne domov. In navzoči ribniški Brešar mel si je pri tem roke----
No sodraška fara potrebuje sedaj novega administratorja, recimo — Bre-šarja, zaslužnega duhovna ter rednega dopisovalca »Domoljuba«, kateri gospod naj bi postal na znani način potem — sodražki župnik. Kaj naj tudi počne v Sodražici sedanji administrator, kateri je pri vsem svojem zdravju vendarle »bole-hen« .... G. Brešar sicer še nima dekreta, a mi »liberalci« smo tako »kunštni«, da naprej »pogruntamo« (kar še malokdo ve), da se namerava poslati »Njega« sem, o katerem se ve, da bode le peščici strast -nežev dobrodošel, Morda še tem ne, kajti radi njega, kolikor vemo, ni šla nobena izmed tolikih deputacij h knezoškofu.
A »On« bode vendar le prišel! Gosp. Brešar sam dobro ve, da ga ne bode gospod patron sodražke fare iz njemu zadostno znanega vzroka nikdar in nikoli prezentiral ali škofijski ordinarijat ve še kaj več: namreč spraviti na mesto župnika v Sodražici svojega kandidata proti volji — patrona. Terorizem in povelje, ali naj vaju svet samo po imenu pozna?! In Vi, gospod patron, dovolj da imate — dolžnosti, kaj Vam treba še — pravic! Naj se zgodi tudi to, akopram smo trdno prepričani, da se pri odločnosti našega g. patrona nameravano ne bode prav gladko vršilo. Mi sodražki liberalci (baje smo to) izrekamo le to: Bog nam je priča, da smo želeli le vernega in miroljubnega naslednika našemu ranj-oemu župniku in nič, prav  nič nismo
imeli postranskih mislij pri tem .... No, ie ta naša tako skromna želja se nam najbrž ne izpoljni, kajti triumfirati morajo — klerikalci. In triumfirajo že sedaj ali prišel bode čas, ko bodemo triumfirali — mi! In ta triumf bode takrat za nje — grozovit! Nas sodražke »liberalce« navdaja le grozna bojazen, da ne bi mi prej ali slej, pri sedanjem počenjanju duhovščine izgubili res vere v — lastno vero, kajti vidimo: Im Staate Danemark ist alles faul! In Če se to zgodi, Ti, o Gospod, nam bodeš enkrat pravičen sodnik!
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni svetnik An-dolšek je predvČerajšnem tudi temle obravnavam c. kr. deželne sodnije predsedoval:
Pretepači. Neki večer minulega meseca so šli fantje v Lipljenih mesto v izbe na kozolec spat. Najprve^ so šli proti kozolcu Jakob Marolt, Lojze Smuc in Ja nez Krašovec. Za njimi pa so obljubili priti še drugi, ki so nesli pol litra žganja se boj. Ko so prvi prišli do kozolca, začuli so nakrat zadaj pri hiši posestnika Martina Vesela vpitje. Nekdo je klical: »Fanti, dajte gmah!« Prvi fantje so se seveda precej obrnili in šli na pomoč. Tisto ne deljo je namreč prišlo v Lipljene kakih 15 tujih fantov, ki so domačine napadli. Pričel se je obligatni tepež. Krojač Jakob Marolt, ki ima pohabljeno nogo, je pri tem udrihal z berglo po glavah in grbah, drugi pa so rabili pesti, količke in kamenja Te-pen je bil posebno neusmiljeno Jakob Marolt, ki je stekel do neke jabljane, kjer je obležal. Vkljub temu je bil pa tudi on tožen poleg Franceta Žužka in Janeza Krašovca. Obravnava je izkazala, da je bil zadnji, Krašovec, najkrepkejši v boju in sedel bode tudi tri mesece v ječi. Ostala dva pa sta bila oproščena.
Ukradeno tele. Posestnik France Zadet na Črnučah je imel v hlevu lepo, že precej veliko tele. To tele je bilo njegovo veselje in skrbel je zanj, kakor za lastnega otroka. V noči od 12. na 13. marca pa je bilo tele ukradeno iz njego vega zaklenjenega hleva. Tatovi so telička precej v hlevu zaklali in ko je posestnik zjutraj prišel, je našel le — čreva. Hlapec Orehek v Dobravi pa je zapazil drugi dan pri potoku, ki pelje skozi vas, v vodi shranjeno polovico teleta. Ker še ni vedel o tatvini, je mislil, da jo je kak sosed spravil. Videl je pa tudi, da je leta 1856. rojena užitkarica Lenka Hibernik prišla k vodi in odnesla v košu polovico teleta. Pri tej priliki se ji je nosilo koša celo strgalo. To je bilo vzrok, da so jo ljudje imeli precej na sumu, da je ona ukradla tele. Drugo polovico so našli pozneje v nekem grmovju, zavito v »lajpš«, ki je bil baje last Hribernikovega zeta, leta 1871. rojenega posestnika Franceta Ogorelca iz Dobrave. Telečjo glavo so našli v srajci istega zeta. Vsled tega sta se imela starka in zet zagovarjati in sta bila obsojena. Starka poleg tega še radi razžaljenja straže, ker je aretujočega orožnika prav pošteno opsovala.
Dne vne vesti.
V Ljubljani, 28. aprila.
— Osebna vest. Tehnični vodja državnih del za pokončavanje trtne uši g. Fr. Matjašič je imenovan vinorejskim nadzornikom 1. razreda s sedežem v Gradcu.
— Ljubljanski obč. svet ima
v torek dne 29. t. m. ob šestih zvečer sejo. Na dnevnem redu so poročila o oddaji štirih mest ustanove za kranjske invalide; o odobrenji obrestne mere za nekatera posojila mestne hranilnice; o prošnji Ivane Jerman za izplačilo kupnine 1000 kron; o dopisu deželnega odbora o nakupu posestva v svrho zgradbe brambovske vojašnice; o kupni ponudbi Franca Jemca za del mestnega sveta poleg tobačne tovarne; o županovem dopisu v zadevi stavbišč za poslopje druge državne gimnazije in za tržnico; o napravi pota iz Ilovice proti Črnivasi; o kanalizaciji Dunajske ceste ter Sodnijskih, Cigaletovih in Predilnia ulic; o stavbnih popravilih v mestni ubožnici na Karlovski cesti; o določitvi nivelov za Dunajsko cesto do južne železnice; o parcelaciji Gustava Štedrega posestva med Nunskimi ulicami in Erjavčevo cesto; o spremembi regulačnega načrta ob Ljubljanici za hišo št. 3 v Črev-Ijarskih ulicah; o določitvi nivelov za podaljšane Predilne ulice za Nove ulice ter za cesto na državni kolodvor; o spremembi parcelacije Zheskovih dedičev posestva ob južni strani Sodnijskih ulic; o Ljudevita Striclja prošnji za spremembo občinskega sklepa z dne 1. septembra 1896, ki nasprotuje njegovi nameri glede
sezidave vrtne hišice; o predlogu mestnega magistrata, da bi se zaradi varstva Trnovskega in Krakovskega loga zopet nastavil poljski čuvaj; o računskem sklepu mestne klavnice za 1. 1901; o prošnji mesarske zadruge, da bi se zgradila tržnica; o dovolitvi kredita za nakup nekaterih predinetov v kopeli mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu; o prošnji nekega hišnega posestnika, da se ustavi iztirjevanje dne 1. januvarja 1902 zapalega prvega obroka 3°/tnega državnega posojila; o prošnji nekega mestnega uslužbenca za podporo; o dopisu predsedstva c. kr. deželnega sodišča v zadevi razsvetljave nove justične palače; o pritožbi nekega obrtnika proti mestnemu magistratu v zadevi prodaje električnih svetil.
— II. občni zbor dramatičnega društva,  ki šteje 134 članov, se je vršil v soboto večer ob minimalni vde-ležbi, dasi smo bobnali zanj štirikrat! G. podpredsednik    dr.   vitez    B 1 e i w e i s -Trsteniški je naznanil obč. zboru, da sta se, kakor je bilo sklenjeno  na I. obč. zboru, radi višje  subvencije slovenskega gledališča poslali peticiji na deželni odbor in občinski svet.   Odgovora seveda še ni, ker ni bilo sej;  rešitve  deželnega zbora pa še precej časa  ni  pričakovati,   ker se snide deželni zbor šele poleti.   Ker pa je vprašanje glede opere  najnujnejše, je od visno sedaj vse le od občinskega sveta. V Zagrebu se je  sestavil  nekak meščanski odbor, na čelu mu naš rojak g. Gnjezda, ki je vzel vso akcijo glede opere v svoje roke ter bode z agitacijo za prodajo lož in sedežev poskušal rešiti opero. Deloma se je meščanskemu odboru to  že posrečilo, tako da morejo Zagrebčani upati, da se jim opera ohrani. Pri nas se tak korak na korist gledališča ni storil, ter je sedaj vse odvisno od rešitve prošenj  pri omenjenih dveh faktorjih, pri deželnem zboru in občinskemu svetu, ki bosta gotovo uva-ževala   dejstvo,   da   gledališče  ni stvar »Dramatičnega  društva«,   nego  cele slovenske javnosti;  da  je  slovensko gleda lišče zavod eminentne  narodne važnosti, ki ga je treba podpirati tako, da se more vzdržati vsaj na dosedanji višini. I. občni zbor je dokazal, da se občinstvo za opero živo zanima ter da  se  odločno zahteva, naj se gojita opera in drama. »Dramatično društvo« pa ne more čakati več dolgo na rešitve svojih prošenj, ker je treba nemudoma  angažirati  člane  opere  in drame, ali pa sploh ne bo možno sklepati ugodnih pogodeb. Če torej tekom sedmih dnij »Dramatično   društvo«   ne   prejme zadovoljive rešitve svoje prošnje, ne bo društvo več gledališča vodilo, nego ga samo še podpiralo.   Če se v ponedeljek v klubovi seji občinskega sveta ne  dobi ugoden   odgovor    na    odborovo prošnjo, izjavi se društvo,  da pod   sedanjimi razmerami ne prevzame  vodstva gledališča več; potem pa ga naj prevzame, če hoče, kak drug podjetnik, kateremu bodo društvena sredstva (knjižnica, garderoba, rekviziti i. dr.) na razpolago. Usoda bodoče sezone je torej  odvisna od vspeha naše prošnje pri občinskem svetu, ker deželni zbor se bo po tem gotovo ravnal. Letošnjemu   odboru  se   je   že  na  I. občnem zboru izrekel  absolutorij, torej je treba le še voliti namesto že med sezono od-stopivših 2 (gg. Aškerc in dr. G. Krek) in 3 praviloma izstopivših (gg. dr. Iv. Tavčar, dr. Fr. Tekavčič  in  dr. Fr. Zbašnik) odbornikov  nove   ali   dosedanje odbornike iznova.  Gosp. sod. svetnik v. p. dr. Karol Gestrin je predlagal, naj   izreče občni zbor vsem   dosedanjim  odbornikom najtoplejšo zahvalo za njih  požrtvovalno in izvrstno delovanje.   Sprejeto.   Nato predlaga, naj se izvolijo z vzklikom v odbor gg. dež. odbora tajnik  dr. Fr. Zbašnik, odvetnik   dr. Fr. Tekavčič,  notar dr. R. Bežek,  sod. tajnik  Fr. Milčinski in  odvet.   koncipijent  dr.  Fr. Novak. Sprejeto. V odboru so torej sedaj gg.: dr. Karol   Bleiweis   vitez Trsteniški, dr. R. Bežek, Janko B 1 e i w e i s vitez Trsteniški,  tajnik Fr. Milčinski, dr. Fr. N o v a k , kontrolor Fr. Rozman, dr. Jos. Stare, dr. Fr. Tekavčič in dr. Fr. Z b a š n i k. Končno predlaga g. sod. svetnik dr. K. Gestrin, naj se izreče odstopivšemu dolgoletnemu predsedniku  g. dr.  Iv.  Tavčarju za njegovo delovanje  na  korist  društva in gledališča   najtoplejša   zahvala. Sprejeto. Nato je g. podpredsednik občni zbor za-
zaključil s obljubo, da se bodo člani takoj obvestili o vspehih vloženih prošenj oiir. o nadaljnjem delovanju »Dramatičnega društva«.
— Včerajšnje volitve v bolniško blagajno ljubljansko so se
vršile v znamenju velike razburjenosti. Videlo se j«, da so tako socialni demo kratje kakor klerikalci napeli vse moči, da bi zmagali. Soc.-demokratje so imeli izborno organizacijo in mnogo agitatorjev. Nekateri klerikalni agitatorji so bili popolnoma pod kontrolo soc. - demokratov. Prav smešno je bilo na pr., kako so soc. demokratje Štefetu onemogočili agitacijo. Korak za Štefetom je hodil namreč od začetka do konca volitve neki socialni domokrat, katerega jedina naloga je bila, paziti na Štefeta. Izvršil je to nalogo imenitno. Povsod, kamor se je obrnil ubogi Štefe, mu je sledil kakor hudobni duh, vedno korak zadaj soc.-demokratski nad znrnik; toliko da ni držal roke na Štefe-tovi rami. Primerilo se je mnogo burnih prizorov in policija je imela dovolj opraviti. Enkrat so razburjeni delavci celo udrli pred volilno komisijo. Ob 11. uri se je pričel skrutinij. Oddanih je bilo nad 400 glasov, vseh volilcev pa je bilo 1004. Socialnodemokratska lista je predrla z 210 glasovi, klerikalci pa so dobili 201 trlas. Ko se je rezultat razglasil, so delavci glasno dali izraza svojemu veselju. Bolniška blagajna pride s tem v soc-demokratske roke. Klerikalci so seveda obetali zopetno pritožbo, vendar mislimo, da je »zborničnemu svetniku« Kregarju odklenkalo. Predsednik komisije je bil dr. Brejc.
— Pederzolli se umika. Sodni svetnik Pederzolli v Trstu je bil one dni kot predsednik porotnemu sodišču izjavil, da je razpravni jezik pri tržaškem porotnem sodišču jedinole italijanščina. Mož se menda že kesa svoje izjave, kajti začel se je umikati. Poslal je »Edinosti« popravek, v katerem trdi, da je takrat izjavil: Razpravni jezik pri današnji razpravi je italijanski. Ker je v istem smislu kakor »Edinost« poročal tudi »Piccolo«, j« lahko spoznati, koliko vredi Pederzollijevo opravičevanje. Sicer pa jemljemo to novo izjavo g. Pederzollija tudi mi na znanje, saj obsega popoln preklic prve izjave.
— Požar v Zdenski vasi. Strašna katastrofa je v soboto zadela prijazno Zdensko vas pri Dobrepoljah. Nastal je požar, ki se je s čudovito hitrostjo razširil po celi vasi in navzlic vsem obupnim prizadevanjem gasilcev in prebivalcev upepelil 146 poslopij in vse pohištvo, obleko, orodje itd., kar se je v njih nahajalo. Celo denarja v raznih hišah niso mogli rešiti in se je pozneje našlo v razvalinah mnogo raztopljenih kron. Škode je več kakor pol milijona kron, in zavladaia je strašna beda. V celi vasi je samo še nekaj hiš, ki so se mogle ognja obvarovati, ker so krite z opeko. Ljudje nimajo niti prebivališč, niti hrane, niti obleke. Razšli so se po sosednih vaseh, kjer so odvisni od milosrčnosti drugih posestnikov. Ogenj je nastal, kakor se nam poroča, vsled slabega dimnika v neki hiši. V dotični hiši je začelo že pred kakimi 14 dnevi goreti,, a tedaj so ogenj pravočasno pogasili. Sedaj pa je veter kar bliskoma hitro raznesel iskre po celi vasi in vse gašenje ni nič zaleglo. Gasilci so delali toliko časa, da se je začela vnemati njih obleka. Šele potem so popustili brizgalno, ki jo je ogenj tudi uničil. Bivši napredni župan g. Žnideršič je bil pri požaru težko poškodovan. Šel je kakor lev v ogenj za svoje, ne preveč hvaležne sovaščane in bil strašno opečen. Utekel je smrti samo, ker je skočil v neko greznico. Neki 651etni gluhi mož in neka deklica sta zgorela. Mož je bil mnenja, da pri njem ne bo gorelo. Šel je v hišo in se zaklenil — ni pa slišal prasketanja na strehi. Ko je ogenj preglodal lesovje, se je strop udri in pokopal moža. Čudovito hladnokrvno se je vedel neki 6 ali 7 letni dečko. Mej tem ko so odrasli tarnali in jokali, je fantič iel v gorečo hišo in ponesel iz nje mlajšega bratca. Ko ga je spravil iz obližja ognja, se vrnil v gorečo hišo in rešil iz nje še sestrico, naposled pa šel v hlev, odklenil živino in jo odpeljal na varen kraj. Pogorelci so bili zavarovani večinoma pri »Feniksu«, pri graški vzajemni zavarovalnici in pri škofovi zavarovalnici v Ljubljani. Upamo, da
bodo zavarovalnice kulantno postopale tudi b tistimi, ki se zamudili plačati zadnjo premijo ter da bodo zavarovalnino hitro izplačale. Županstvo naj nemudoma prosi železnice za dovolitev znižanih ta-rifov za dovažanje stavbinskih in drugih potrebščin. Kakor čujemo, je dež. vlada že storila primerne korake, da se izposluje drž. podpora. Tudi dež. odbor seže bavi z vprašanjem o podpori, sicer pa bo tudi občinstvo rado prispevalo za podporo po gorelcev, če se bodo dala jamstva, da podpore ne bodo izginile v posamezne žepe — a la Uršič na Vipavskem — in da se bodo razdelile po razmerju škode in zavarovalnine ne pa po tem, kdo je klerikalec in kdo ne.
— Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevalisča v Ljubljani se je razšlo. »Laibacher Zeitung« prijavlja o dotičnern društvenem zborovanju dolgo poročilo, v katerem čitamo sicer vsakovrstne malenkosti, samo o efektni loteriji tega društva ne čitamo ničesar. Ko smo pred nekaj meseci vprašali, kaj je s to loterijo, dobili smo v »Slovencu« odgovor, da se je žrebanje vršilo, od tedaj je pa zopet zavladala grobna tišina. Ker se je zdaj društvo razšlo, prosimo novic pojasnila, kaj je z efektno loterijo.
— Umrl je g. Ljudevit Tomšič, ravnatelj mestne ljudske šole v Zagrebu, član saborskega stenografskega bureaua in urednik »Bršljana« itd., po dolgotrajni težki bolezni v 59. letu v soboto, dne 26. aprila ponoči. Pogreb je bil danes ob 4. Pokojnik je bil brat pokojnega učitelja in urednika »Vrtca«, g. Ivana Tomšiča. Naj v miru počiva!
— Trboveljska rudarska delniška družba izkazuje za lansko leto samo 4000 K manj čistega dobička, nego prejšnje leto. Zato bodo znašale najbrže dividende zopet 24 K.
— Prvi maj v Trstu. Vodstvo delavske stranke v Trstu je sklenilo praznovati 1. maj samo z ljudskim shodom in demo8trativnim obhodom po mestu, dočim izostanejo običajne večerne veselice v znak žalovanja za v februvarju padlimi sodrugi.
— Dve kravi povozil je včeraj dopoludne blizo postaje Preserje brzovlak iz Trsta. Kravi sta šle čez železniški prelaz v hipu, ko je privozil brzovlak. Jedno kravo so kolesa prerezala čez sredo, drugi pa vrat.
— Nezgoda. Mizarski pomočnik Jernej Škofic je danes zjutraj v delavnici kranjske stavbne družbe na Vrtači ponesrečil. Stroj mu je odrezal mezinec na levi roki.
— Nepreviden kolesar. V soboto popoludne je pred šentjakobskim mostom v Trubarjevih ulicah neki kolesar podrl na tla 9 let starega dečka Franceta Hvalo in ga povozil. Deček je bil na glavi in na nogi poškodovan.
— Tatvina v bolnici. Natakarju Ludoviku Boltezarju je bila dne 25. t. m. izpod zglavja ukradena zlata verižica, vredna 70 kron. Tatvina se je izvršila med časom, ko je bil Boltezar v zdravniški sobi. Policija je tatu zasledila.
— Izgubljene reči. Na Dunajski cesti je bil izgubljen zlat medajlon z dvema fotografijama. — Na poti od Kolodvorskih ulic po cesti na južni kolodvor in po Dunajski cesti do topničarske vojašnice je bila izgubljena rujava jopica.
* Najnovejše novice. Sultanov dar knezu in kneginji W i n d i s c tigra t z. Sultan ju je sprejel v avdijenci ter njima podaril dva jezna konja. — Dve-stotisoč za Korvinovo čašo. Slavni ogrski knez Matija Korvin je podaril dunajskemu Novemu mestu o svojem zmagoslavju 1487. 1. prekrasno zlato čašo. Sedaj je ponudil neki starinar v Frankobrodu 200.000 K zanjo, toda občinski svet je ponudbo odklonil. — Konkurz je napovedala znana tovarna za čokolado in kan-dite Avgust Tschinkel, ki ima svoje tovarne na Dunaju, Schonfeldu in Lobo-■itzu. — Sadjarska in vinarskašola v Klosterneuburgu je dobila nove statute ter se sedaj imenuje »višje učilišče za vino- in sadjerejo. — Potres v Dalmaciji, in sicer v Senju in Kninu so čutili v soboto dopoldne. — Vlomi pri zlata r j i h. V Tarnopoluso vlomili pri draguljarju Halpernu ter odnesli dragocenosti za 3103 K. — Iz neke draguljarne
v Berolinu pa je bilo odneseno blaga za 60.000 mark.
* Volkovi. V Abaievoih na Hrvatskem so se zopet prikazali volkovi, ki so v tem mesecu napadli 19 konj, tri izmed njih so popolnoma raztrgali in požrli.
* Morilec pobegnil. V Splitu je bil pred nedavnim obsojen na vislice morilec Matija Glubizat, cesar mu je spremenil kazen v dosmrtno ječo. 22. t. m. pa je zbežal iz ječe in doslej ga zaman iščejo.
* Odpovedana poroka. V Pragi bi se bil imel v petek poročiti princ Stanislav Radziwill, 221etni sin kneza Ant. Radziwilla, ki je bil prijatelj in ge-neraladjutant pokojnega cesarja Viljema I. Nevesta bi morala biti 221etna grofica Henrijeta Chotek, najmlajša sestra kneginje Zofije Hohenberške, soproge nad vojvode Franca Ferdinanda. Poroke bi se bili udeležili iz Berolina stariši ženina ter nadvojvoda s soprogo. Ali tri dni pred določenim časom se je poroka odpovedala. Baje je nevesta zbolela. Listi trdijo tudi, da ima ženin prevelike dolgove (1 milijon), ki ga družina neveste noče plačati.
' Tovorni vlak se je pretrgal
med postajo Spi tal na Semmeringu in Miirzzuschlag. Ko se je prednji del ustavil, pridrčal je po visečem terenu odtrgani del vozov s tako silo, da je vrglo sprevodnika Pichlerja s sedeža ter sta mu zlomljeni obe nogi.
* Sina je ustrelil. Iz Dunajskega Novega mesta poročajo, da je v Neudorflu ob Litvi tesar in hišni posestnik Ignacij Kornhofer z revolverjem ustrelil svojega oženjenega sina Ludovika, kije živel razuzdano. Sin je obležal na mestu mrtev, očeta pa so zaprli.
* Kapo je pojedel. Hlapec Vin-cenc Otipka iz Nasedlovic na Moravskem ima gotovo jako dober želodec in zobe, kajti pri plesu predzadnjo nedeljo je izkazal svojo korajžo s tem, da je pojedel pred očmi občudovalcev kosmato kapo.
* Trije samomori. V Hanovru sta se hkratu usmrtila visokošolca Spie-gelberg in Behreut, vsak v stanovanju svojih starišev. Povod samomorov 211etnih dijakov je razžaljenje časti. — V Satoralja-Ujhelv pa se je ustrelil višji državni pravdnik Josip Hlavathv, brat ravnatelja gledališča v Budimpešti, radi dolgov.
* Tetoviran anarhist. Iz Rima poročajo, da so italijanski orožniki v Parmi prijeli tržaškega anarhista Ne grij a, de-zerterja 97. pešpolka. Našli so pri njem nabrušeno dleto in dolg, bodalcu sličen nož. Negri je dejanjski anarhist ter zelo nevaren človek. Njegovo telo je skoraj čisto tetovirano. Na desni roki ima več mrtvaških glav, portret in pod njim velik M, kar pomeni menda »morte« (smrt).
* Stoleten samomorilec. V pariškem predmestju Bellville stanujoči Martin Cosnard je praznoval pred kratkim svoj stoletni rojstni dan; bil je zdrav in še jako čil. Pred par dnevi se je pa obesil v svoji sobi. Imel je namreč jako čmerno, tudi že 78 let staro hčer, katera se je vedno prepirala ž njim, in je zahtevala, naj ne ostaja zvečer po gostilnah. Starec se je menda naveličal teh prepirov in se je obesil.
Društva.
— čitalnica na Vrhniki priredi svojim udom in vabljenim gostom v nedeljo 4. maja t. 1. v društveni sobani zabaven večer s petjem, prosto zabavo in plesom. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje 4. maja ob desetih dopoludne v Šmarji.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. aprila Ogrski ministrski predsednik S z e 11 je tu in je bil pri cesarju v avdijenci, a še ni mogel predlagati cesarju, kdo naj bo naslednik ministra Horanszkega.
Dunaj 28. aprila. Nižjeavstrijsko namestništvo je razveljavilo sklep dunajskega magistrata glede volitve v odbor trgovskih pomočnikov in potrdilo soc. demokrata Picka kot načelnika. Eventuvalen rekurz nima odločilne moči.
Dunaj 28. aprila. Veleoficiozna ,Montagsrevue" pojasnjuje sedanji občni politični položaj s posebnim ozirom na nagodbo tako, da se ne gre za demisijo ministrstev nego za bistveno in radikalno preuredbo obeh državnih polovic
Pariz 28. aprila. Včeraj so se vršile splošne volitve v poslanske zbornice. Boj je bil ljut, toda izgredov ni bilo. Klerikalne stranke so napele vse sile, da vržejo sedanje ministrstvo. Samostanske blagajne so žrtvovale ogromne svote v ta namen, dobro vedoč, da je redovništvo izgubljeno in da se izvrši konfiskacija re-dovniških posestev, ako zmaga vlada. Do danes dopoldne končni izid volitev še ni znan. Izvoljenih je doslej 242 vladnih pristašev (med njimi 87 republikancev, 40 radikalnih socialistov, 94 radikalcev in 21 socialnih demokratov) ter 153 vladnih nasprotnikov (med nj mi 30 nacionalistov, 57 republikancev, 2 socialista in 64 klerikalcev) Ožjih volitev bo 173 Tudi Millerand in Brisson prideta v ožjo volitev. Zatrjuje se, da je Drumond propadel.
Narodno gospodarstvo.
— „Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice11. Iz poročila za enaindvajseto upravno leto posnemamo naslednje: V teku leta pristopilo je zadrugi 220 članov; izstopilo pa 18 članov. Koncem leta štela je zadruga 24 čUnov s 100 glavnimi deleži a K 200— in 1490 članov z opravilnimi deleži.
Denarnih prejemkov je bilo v letu 1901 K 8 863 261 18, izdatkov pa kron 8,71160077, tedaj denarnega piometa s prišteto gotovino pričetkem leta 1901 pa K 97.507-91, skupaj K 17,672 369 86.
Denarni promet pomnožil se je proti lanskemu letu za K 3,637.439 11.
Upravno premoženje pomnožilo se je za K 525 871 81, ter znaša koncem leta K 3,657.19616.
Tekom leta 1901 vložilo se je hranilnih vlog K 2 270 56649, dvignilo pa K 1,886 691 73, vložilo tedaj več K 383.874 76, ker pa znašajo kapitalizovane obresti K 122.70248, pomnožile so se hranilne vloge za K 506.57724. Koncem leta 1900 znašale so vloge K 3 034 313 26, torej znašajo koncem leta 1901 K 3,540.89050.
Tekom leta 1901 izplačalo se je posojil K 1,111.215 82, vrnilo pa K 529.227 18, tedaj več izposodilo K 581.98864.
Stanje posojil koncem leta 1901 je bilo K 2,817.71264.
Čisti dobiček za leto 1901 znaša K 17.12979. Po sklepu občnega zbora z dne 10. aprila 1902 ima se dobiček razdeliti naslednje:
Glavnemu rezervnemu zakladu pri-dene se K 4000—. Ker je bilo stanje tega zaklada dne 31. decembra 1901 K 35 827 53, znaša le ta z današnjim dnem K 39 82753. Posebnemu rezervnemu zakladu pridene se K 4.000-—. Ker je bilo stanje tega zaklada dne 31. decembra 1901 K 22.373 81, znaša leta z današnjim dnem K 26.373 81. Skupna rezerva tedaj K 66 20134. Pokojninskemu zakladu pridene se K 2.000-—. Ker je bilo stanje tega dne 31. decembra 1901 K 3 376 23, znaša leta z današnjim dnem K 5 376 23. Glavnim deležnikom izplača se 10% dividenda K 2.000—. Ravnateljstvu nagrade K 600—. Nadzorstvu nagrade K 300-—. Posojilničnim uslužbencem nagrade K 1.000—.
Za dobrodelne namene določi se K 960—.
Od te svote dobijo:
Slovenski visokošolci na Dunaju K 60—. Slovenski visokošolci v Gradcu K 60"—. Dijaška kuhinja v Ljubljani K 60-—. Narodna šola v Ljubljani K 40—. Sola v Šiški za nakup učil revnim šolarjem kron 40—. Šolski vrt v Šiški K 20—. Šola v Šmarji za nakup učil revnim šolarjem K 40—. Šola v Stud encu Igu za nakup učil revnim šolarjem K 50*—. Šola na Dobrovi za nakup učil revnim šolarjem K 40*—. Šola na Golem za nakup učil revnim šolarjem K 20-—. Šola pri sv. Petru v Ljubljani za nakup učil revnim šolarjem iz Most K 40—. Šola v D. M. Polji za nakup učil revnim šolarjem K 20—. Šola v Že-limljah za nakup učil revnim šolarjem K 30*—. Šola na Viču za nakup učil revnim šolarjem K 30— Šola Jezici za nakup učil revnim šolarjem K 30—. Šola v ško-cijanu za nakup učil revnim šolarjem K 30-—. Šola v Št. Lenartu za nakup učil revnim šolarjem K 30—. Šola v Črnučah za nakup učil revnim šolarjem K 30*—. Šola v Šmartnem pod Šmarno goro za nakup učil revnim šolarjem K 30*—. Mestna realka v Idriji K 50—. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani K 80-—. Prešernov spomenik v Ljubljani K 50-—. Vincencija konfer. Frančiškanska v Ljubljani K 80-—. Na novi račun se pripiše kron 2.269 79. Skupaj K 17.129-79.
„Henneberg-svila"
— je pristna, ako se naroča naravnost pri meni — za bluze in obleke v črni, beli ali pisani barvi, od 60 kr. do 14 gld. 66 kr. meter. Vsakomur franko in s plaCano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopoSiljajo takoj.  Dvojna poštnina v Švico.
G. Hennoberg (i7-4) Seiden-Fabrikant (ausl. k.u k. Hofl.)t Zttrich.
Meteorologično poročilo.
Yi«im. m.rjem Ui'1 m. Bred.ji »r.emi tlak 7S*-a ram.
April 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	is? I* g s	Vetrovi	Nebo	11 Is * >
26.	9. svečsr	7291	13-4	si. jug	dež	
27. ■	7. zjutraj 2. popol.	728 7 •318	121 03	al. STzhod 8r.vzjvzb.	oblačno dež	ep r-l T*
1»	9. zvečer	733 9	60	sL jvzhod	dež	
28. B	7. zjutraj 2. popol.	736 6 7365	25 5-7 1	sr jvzhod m. svzh.	oblačno oblačno	t-
Sredsja temperatura sobote in nedelje 148* in 91°, normale: 114* in 116°.
Dunajska borza
dno 28. aprila 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .   . 101 65
Skupni državni dolg v srebru .... 10150
Avstrijska zlata renta....... 120-4O
Avstrijska kronska renta 4°/,  .... 99 60
Ogrska zlata renta 4°/0....... 119'95
Ogrska kronska renta 4%..... 97'70
Avstro-ogrske bančne delnico  .... 1597 —
Kreditne delnice......... 67150
London vista.......... 24" 20
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 22
20 mark............ 23 44
20 frankov........... 19 06
Italijanski bankovci........ 9315
C. kr. cekini.....                                 .       . 11 28
Zahvala.
Ker nam ni mogoče, da bi se vsakemu posameznemu zahvalili za mnogoštevilne dokaze ljubeznivega sočutja ob smrti našega predragega očeta, oziroma soproga, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Josipa Šušteršiča
posestnika na Seničici pri Medvodah
izrekamo tem potom zahvalo vsem, ki so se ga na kakršenkoli način spominjali in ga spremili k zadnjemu počitku.
Seničica, dne 26. aprila 1902.
(1011) Rodbina Šušteršič.
Mlad
trgovski pomočnik
vešč trgovine z mešanim blagom, želi službo premeniti v kako večjo trgovino. ;10'2-i) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.a.
Mebiovana
mesečna soba
se takoj odda gospodu ali dami. (979-3) Židovska steza št. 2, I. nadstropje.
Ferdo Primožič
mizarski mojster Ljubljana, Gradišče, „pn Cenkarju"
se priporoča slavnemu občinstvu (916-4)
za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in poprave.
Preskrbujem in polagam
parkote iz prve kranjske tovarne Frana Kotnika na Vrhniki.
Specijalitete
fine kave, doto dobavljene
priporoča (415—69)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, Ljubljana.
Postne poBiljatve 5 kil franko.
Imam večjo zalogo
vozov
(962-3J
vseh vrst«
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi.
C"m«9no lfvf ician izdelovalec vozov ^ jfc # Jjfc tfc rrdHb  VVI9J«1II* Ljubljana, Rimska cesta št. II. ^
Županstvo v Dot>rćpo)jwh
razglaša, da bodo
novi živinski semnji v Dobrepoljah
in sicer:
17. januvarja, I. maja, 31. avgusta in 5. decembra
na vrtu poleg farne cerkve v Dobrepoljah.
Prvi semenj bo
prihodnji četrtek, dne 1. maja 1902
na katerega vljudno vabimo prodajalce in kupce.
(991-3)
Otvoritev notarske pisarne.
---- "*^~""~*--i^gifij-r*--^ "
Podpisani si usoja vljudno javiti, da je pričel uradovati s
Žž-3re aprilom ±. I.
v pritličju hiše štev. 5 na Valvazerjevem trgu v Ljubljani
v stari pisarni zamrlega notarja gosp. Ivana Gogole.
Dr. Karol Schmidinger
v srednjih letih, Bi., in nemškega jezika
Vc8Č"
besedi in pisavi, izveden tudi v komptoarskih opravkih, išče primerne službe za
zunaj. Sprejme tudi primerno službo pri želez-ničnih stavbah ali drugem stavbnem podjetju, eventuelno pri kakem advokatu. Nastop lahko takoj. — Ponudbe pod HT« IS. na upravništvo „Slov. Naroda". i999—2)
C«, kr. avstrijski
izvod iz voznega reda
veljaven od dne i, oktobra 1901. leta.
Odhod is Ljucljan« juž. kol. Proga kot Trbiž. Ob 18. ari 24 m po uoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno čez Selzthal v Aussce  Solnogr&d, ces Kiein-Reimng v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjntraj  osobni   vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak,. Celovec, Franzensfeste, Ljnbno,  Dnnaj, Cea Selzthal v Sc-lncgrad, Inomost, čez Amstetten  na Dnnaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž; Beljak, Celovit,  Franzensfeate, Inomost, Monako v'o, Ljubno, čez Sclztbal v Soino^rad,  Lend-Gasteiu,  Zeil ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih,   Gen.vo, Pariz, om Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Pisen. Marijine vare, Heb, Franzove vara, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj v>a Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak,  Franzensfeste,   Inomost,  Monakovo. (Trtt-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Pi, v Ncvc ci6sto in v Kočevje. Osobni vlaki; Ob V ari 17 m sjutriij,  ob   l. uri 5 m popoludne>  ob H. u?. j5 ijc  svefier. Prihod v LJubljano juž. kol. ?roga ?s £rbt*».  Ob 3. uri '2f> m. zjutraj  oaobni slak  z Dunaja "?»a Amstetten. Monakovega, Inomusta, Franzen-.:-festa,  oi/lnograda, Liuca, Stsyra,   Ausaeea, ujnbua, Celovca, Beljaka, (Monako vo-Trst  direktni  vozovi I in II. razreda)   — Ob 7. uri  J.2  m zjutraj osoun-vlak iz Trbiža. — Ob li. ari 16 ni dopoludne u*.ti? viafc r. Duuaja via Amstetten, Karlovih varv/, U^h Marijinih  varov, Plzna, Prage,  direktni vozuvi I. io 11. iR^iei>a;, Badeje.:c, Solno^raaa,   Liuoa, Stavi Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca,   Inuinost., Zella ob j<*eru, Lead-O^ateina, Ljobiia,  C*lov«.a, Š: hori«; r/onrabia.   — Ob 4.  uri 44   m pon^iadi.e osob.ii  viak  z Dunaja,  Ljabna, Selzthala. B;-j. Celovca, Monakovega, luomo.-.ta,  Fruui.. unmtt. tabla. — Ob S. ari M  m zvečer ojsoIjij vlak * Do* Baja, L/obna,   Beljaka, Cek-vca, Pontabla. — PTC£« ;a 3So7e£j« rcestfc m Koiavjfc. Oso h ni viaki; Ob 6. m s in 4-4 m »jutraj, ob 2. uri 82 m ponoludne m ofa :J. ari 35 m  ivtčsr. — wr._Ci. .      .   jao« dr*. «.
9 ITamnia. Mešaui vlaki: Ob i. ari i& m zjatra' ob l. ari o m popoiudne, oh (i. uri oO m /.veter, ob
10 uri .;5 m le ob iiadeljah iu praznikih v oktobru, poslednji vlak le oi> nedeljah in prazujfcih in samo v oktobru. -- Priioi 7 Ljibijana drž. itoi. ia i&auukr. Meaani vlaki: Ob 6. uri 49 m sjutraj, oh 11. ori B dopoludne. ob ti. uri 10 m Jivecer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob ne.ićl,an m praznikih ia samo v oktobr-'. »
(1001—2)
c. ta:, notar.
dno 4. maja t. 1.
v Domžalah
se je vsled dovolbe visoke deželne vlade za letos prestavil na dan
1. maja 1902.
dne 25. aprila 1902.
Janežič s. r.
(1003—2) župan.
■m
-m
■m
M.
rno
(487—19)
je geslo v Ljubljani za domačine in tujce.
To je namreč dne I. marca t. I. otvorjena
nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4.
Tam bode v zalogi raznovrstno
blago za dame, svilnato.
PirteL« fiS?e°«hSl« danska zaloga preprog
ter blago za moške obleke s ^     liber in      ^ c^e m»
v dosedaj neprekosni izberi in ceni.      $     kriljttjejo vse, kar se je kedaj videlo.
Nihče naj ne zamudi ogledati si ob prčliki prave znamenitosti v izložbnih oknih, jd
pa zlasti obuja
W
i
W
0-
W
w J*
m*
-daiatali in odgOTornf lurodnik: Dr. Iran Tavčar.
Lastnina in tisk »N*rodn« tiakarnei