AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWS?APIS
no. 55
CLEVELAND, OHIO. wednesday morning, march gth, 1935
LETO XXXVII. — VOL. XXXVII.
General Johnson udri- Ruski zdravniki operi- lil „ ha po Father Cough- j rali siameške dvoj- fcClUC ltl V dOfflOVMOl
linu in Longu
New York, 5. marca. — General Hugh s. Johnson, originalni načelnik nra, je včeraj tekom nekega banketa, katerega so priredili njemu v počast, udrihal po slovitem radio pridigarju Father Coughlinu in po znanem demokratskem senatorju
čke. Eden živi
Včeraj so se oglasili v našem morajo oditi s starši v domovi-__	( uradu uradniki Ohio State Re-j no. Ako je bivališče očeta, ma-
iuoskva, 5, marca. — Potom lief Commission, ki so nas na-jtere ali otrok neznano, se lahko nenavadne in nezaslišane opera- prosili, da napišemo v listu gle-| repatriira ostale člane družine, cije so ruski zdravniki včeraj de repatriacije onih tujezem-operirali takozvane "siameške cev v Ameriki, ki se nahajajo na dvojčke." Eden izmed teh bo ži-'relifu.
Jugoslovanski general-Junaška borba otroka o položaju z narobe poslavlje-
vel in se skoro razvil v normal-j Očividno je, da se želi država no osebo. Drugi dvojček, ki ni Ohio iznabiti tujezemcev, ki so imel lastnega srca in drugih or- brez dela in sredstev in jih po-Huey Longu iz Louisiane. Obaj8,3;110^ Je takoJ P° operaciji pre- slati v njih domovino. Končno je obdolžil, da sta izdajalca, ki|miml- Dvojčka sta bila zrašče-je to cenejše, kot neprestano sta sramotno zapustila borbene jna skuPaj v bližini trebuha. To plačevati relif tujezemcem. Se-vrste, katerim načeljuje pred- nenavadno operacijo je izvršil! veda, pripomniti je treba, da ni-
clr. S. D. Ternovsky.. Operaci-' kogar ne morejo siliti, da se vr-ja je nekaj nezaslišanega. Dve ne v deželo, iz katere je prišel, uri po operaciji je živeči otrok Sleherni gre prostovoljno, zahteval hrano in so zdravniki j Pravila glede prostovoljne de-prepričani, da bo ostal pri nor- portacije ali repatriacije so: — malnem življenju. Prav za prav
sednik Franklin D. Roosevelt. Dobesedno je rekel Johnson: — "Mogoče se smejete Rev. Coughlinu, mogoče se nad njim jezite, toda naša dežela se ni nikdar poprej nahajala v večji nevarnosti kot zdaj radi napadov tega nevarnega demagoga, ki je v zvezi s starimi družabnimi Neanderta-reci in prinaša nazaj divje orgije iz leta 1929." Johnson je dalje izjavil, da preti Zedinje-nim državam kaos in diktatura,
sta bili dvojčici, hčerki Petra
Domov se lahko pošlje prebivalce v državnih zavodih ali zavetiščih. Noben državljan ne more biti poslan v prvotno domovino. Vlada mora biti prepričana, predno odpošlje osebo v prvotno domovino, da se ji bo tam bolje godilo. Vsak prosi-telj za repatriacijo mora imeti v domovini posestvo, sorodnike, prijatelje ali nekako zagotovilo, da bo dobil delo. To mora biti zapisano na potnem listu, katere izdajajo konzuli dotičnih dežel.
Sleherni, ki se želi vrniti v domovino, mora. imeti 6 fotogra-
v Jugoslaviji
nim želodcem
Pred; Fall River, Mass., 5. marca.
m
Oseba, ki prosi, da se jo pošlje
, v domovino, mora biti najmanj f i j, razen v slučaju Bolgarov, za .Natalije Soldatov. Rojeni sta j en mesec na relifu, sicer proš-j katere se zahteva osem fotogra-1 2" februarja. Nepopolni ot- jnja ne bo sprejeta. Ločitev dru-:fij. Za otroke, ki so bili rojeni rok ni imel glave, toda ostali te-!žin se bo upoštevala le v slede- v Zedinjenih državah morajo lesni sistem je bil videti v redu.jčih slučajih: država ne bo po-Zdravniki so dognali, da če sejslala samega moškega ali same ne izvrši operacija, da bosta mo-' ženske v domovino, razen ako
ako se ne povrne navdušenje, kilrala otroka v kratkem umreti, j sta postavno ločena. Ako so ot-
je nastalo v letu 1933. General Johnson je nadalje povedal, da ni nikomur izmed administracije naznanil vnaprej svojega govora, pač pa so mu mnogi svetovali, naj nikar ne napada Cough-lina in Longa. "Kadar pride demagogija do točke, ko mož ris-kira svoje javno življenje, ko napade demagogijo, tedaj pride čas, da še nekdo dvigne in začne kričati. Dobro vem, kaj bodo časopisi pisali o meni, da sem norec, da sem orodje interesov — k vragu z vsem tem!" Ko je "obdelal" Coughlina, se je gen. Johnson spravil nad senatorja Longa in njegovo geslo: "razdelite bogastvo!" Povedal je, da je to geslo istovetno, kot če bi Long pridigal: razdelite revščino! Proti koncu svojega govora je Johnson ponovno napadel Father Coughlina, rekoč: — "Poleg Longa prihaja po zraku mokra in izpačena govorica tega irsko-kanadskega duhovnika, ki obdeluje čisto politične točke, potom katerih kliče na pomoč vse svetnike in nebeškega Mojstra samega s poudarkom mehke človeške simpatije — in temu. jaz pravim, da je vse skupaj le godbeni bunk, ki prihaja s posvečene prižnice. Načrt Father Coughlina, da naredi denar iz ničesar, pomeni, da ne bo denar vreden ničesar in s tem bi kon-fiscirali zaslužek slehernega delavca, sleherne družine, življenjsko zavarovalnino sleherne vdove. Ustanovitelj krščanske vere je prispodobil cerkev mreži, v kateri se nahajajo dobre in slabe ribe. In Father Coughlin s svojim apelom na one, ki nimajo ničesar, je postal aktivni poglavar aktivne politične stranke, in po mojem mnenju je Rev. Coughlin — slaba riba v mreži svete Cerkve." Končno je izjavil gen. Johnson, da je postal Rev. Coughlin velik nasprotnik vlade predsednika Roosevelta tedaj, ko je zakladniški oddelek vlade izjavil, kdo nabira srebro v špekulativne namene. Tedaj je pri-šlo ime Rev. Coughlina v javnost, češ, da špekulira s srebrom." Ko so Father Coughlina sinoči vprašali, kaj ima pripomniti h govoru gen. Johnso-nu, je izjavil, da bo moral naj-prvo preči tati ves govor, predno bo mogel odgovoriti. In ko so opomnili senatorja Longa nagovor generala Johnsona, je dejal senator Long: "Johnson je za-
Pastorji med seboj
Preteklo nedeljo so razni protestante vski pastorji na svojih prižnicah kritizirali akcijo katoliške duhovščine in lajikov, ki se potegujejo, da bi država pomagala z darili katoliškim šolam. Pastor Dr. Francis Hall je dejal: "Nihče ne namerava poslati svoje otroke v privatne šole namesto v javne in bi potem zahteval podporo od države za privatne šole. Farne šole niso pod javno kontrolo, pač pa pod kontrolo rimsko-katoliških škofov. V javnih šolah pa dobimo katoliške učitelje in katoliški otroci se sprejemajo pod istimi pogoji kot otroci drugih veroizpovedi." Temu pastorju je pa odgovarjal eden najbolj prominentnih pastorjev v Clevelandu, dr. Ormond Walker, ki je dejal: "Prosili ste me, da pridem k vam in govorim proti podpori katoliškim šolam. Namesto tega pa bi rad vprašal navzoče pastorje zakaj se bijejo za mrtvo stvar v državni ustavi in zakaj se bojijo nastopiti pro-
roci poročeni, jim ni treba iti s starši, toda vsi samski otroci pa i
biti priložene rojstne listine otrok. Vsak, kdor prosi za povra-tek v domovino, se mora izkazati, da je pristojen v dotično deželo, in sicer s starim potnim listom, vojaško ali delavsko li-
stino ali knjižico ali pa z rojstnim listom, če prosilec tega nima, tedaj zadostuje kako pismo New York, 5. marca.
sorodnika v domovini, v kate- par dnevi se je vrnil z obiska v Dr. P. E. Truesdale je v tukaj-rem sorodnik vabi naseljenca v domovini Radoje Jankovič, ge- šnji bolnišnici včeraj izvršil eno Ameriki, naj pride domov, če neralni konzul Jugoslavije v najbolj nenavadnih operacij, ko tudi tega ni na razpolago, pro- New Yorku. Mr. Jankovič je od- i .je operiral 10 let staro Alice silec lahko priseže pred javnim ločno zanikal vsa poročila o no-1 Jane McHenry, ki je imela že notarjem, da ni ameriški držav- trarijih nemirih v Jugoslaviji, o! od rojstva narobe obrnjen želo-ljan, da nikdar ni bil in da je komunizmu ali o splošnem neza-' dec in ki se poleg tega ni naha-državljan ali podanik dežele, ka- dovoljstvu v deželi. Mr. Janko-: jal na svojem pravem mestu, mor se namerava vrniti.	Vič se je mudil več mesecev v'pač pa takoj blizu prsi. če se
Kdorkoli se torej želi vrniti Jugoslaviji. Izjavil je le, da je!bo operacija posrečila, zdravni-prostovoljno v staro domovino prišlo do jako neznatnih spopa-'ki še ne morejo vedeti, toda iz-na vladne stroške, naj se obrne dov na dveh krajih, ki so pa os-kršena je bila z največjo zdrav-na sledeči naslov: — Raymond tali brez vsakih posledic. "Na-jniško vednostjo. Dr. Truesdale j Strassburger, State Relief Com- sprotno Jugoslaviji sovražnimi Je spravil/otrokov želodec ,nr, . mission of Ohio, Pure Oil Bldg., poročilom," je izjavil Mr. Jan- pravo mesto. Da je bila operaci-• Columbus, O. V Clevelandu pa kovic, "imamo dejstvo, da vlada |ja mogoča, je mnogo pripomog-lahko tozadevno posreduje Miss v Jugoslaviji harmonija. Vlad-llo zaupanje otroka v zdravnike. Maxine Steipitz, care of Inter- ni uslužbenci so plačani redno j Po operaciji je otrok normalno
zaspal. Udarec žile je bil 120, kar je normalno. Vendar se je poznalo, da je operacija deklico precej oslabila. Otrok je tekom operacije moral silovito trpeti
national Institute, 1620 Pros- vsak mesec in armada je bolj za-pect Ave.	| nesljiva kot kdaj prej. Indu-
Pomnite, da nihče ni siljen k strija se je zadnje čase začela Kdor pa želi oditi v do- precej razvijati in Jugoslavija misli, da v Ameriki! pričakuje lepše bodočnosti. Mini več prilike za njega in bi nistrski predsednik Jevtič je ta-'kot tudi po operaciji, toda bole-
temu. movino in
domovini lahko bolje izhajal, i koj pripravljen preskrbeti, da
temu pa oblasti pomagajo do-
mov.
Delavci v San Franciscu na slrajku radi nemške križarke
San Francisco, 5. marca- •— Ko so komunisti v San Franciscu dognali, da obišče pristanišče nemška križarka Karlsruhe, so 'takoj izdali plakate, v katerih so od pristaniških delavcev zahtevali, da vprizorijo za pol ure štrajk kot v protest proti obisku "oborožene sile diktatorja Hitlerja." Komunisti so razvili močno kampanjo po vsem mestu, toda delavci se niso zmenili za njihov poziv in so ostali na delu, ker delavska unija ni odobrila štrajka. Ko je nemška križarka dospela v pristanišče ob pomolu št. 37, in je stopil na nemško ladjo ameriški mornariški častnik, so začeli okoli stoječi komunisti žvižgati. Ena
izmed navzočih žensk je pri tem ti največji rak-rani, ki preti da-j omenila svojemu možu: "Tiljud-
našnji mladini, proti gemblanju, raketirstvu in izkoriščanju mas. Kritizirate stvar, ki je plemenitega pomena, molčite o stvareh, radi katerih krvavi naša mladina.
Proti mirovnim sodnikom
Odvetniška zbornica d r ž a ve Ohio je vložila v državni zbornici zahtevo, da se jurisdikcija mirovnih sodnikov v državi Ohio znatno omeji. Odvetniki trdijo, da mirovni sodniki več ne odgovarjajo današnjim časom in so vzrok in povod zapletenim postavnim položajem. — Najbolje bi bilo, če bi se mirovne sodnike popolnoma odpravilo, pravi državna odvetniška zbornica v svojem poročilu.
Policija napreduje
Mr. in Mrs. Louis Jalovec, 6128 Glass Ave., se veselita lepega sinčka, ki so ga prinesle vile rojenice. Mlada mama in
je ne poznajo niti razlike med ameriškim in nemškim mornariškim častnikom." Po teh besedah jo je neki komunist tako zelo udaril, da se je zgrudila na tla. Napadalec je hotel pobegniti, toda ga je policija kmalu prijela. Boječ se napadov v mestu, so nemški mornarji dobili dovoljenje, da imajo lahko s seboj svoje bajonete, kadar se nahajajo v mestu na odpočitku.
-o-
Družinski dogodek
Te dni je postal naš znanec, kulturni in društveni delavefc, Mr. Leo Kaušek, ki vodi čistilnico oblek na 15210 Saranac Rd. prvič — srečni oče. Vile rojenice so mu naklonile zalo hčerko. Mrs. Kaušek se nahaja v Glen-ville bolnici. Mr. Leo Kaušek je predsednik pevskega zbora Soča, zapisnikar direktorija S. Doma na Holmes Ave., uradnik dram-
otrok se nahajata v Glenvillej ske^a odseka s- in član več
bolnici. Mr. Louis Jalovec je že več let v policijski službi. Naše čestitke!
kir Baruch je pahnil že tri predsednike v peklo: Wilsona, Har-dinga in Roosevelta. In če bo senator Long kdaj prišel do ob-
asti, bo naj prvo prijel Barucha stopnik bankirja Barucha. Ban-'in ga pošteno sunil v---"
drugih organizacij.
Najnovejše vesti
V	Washingtonu je umrl včeraj dolgoletni član najvišje sod-nije sodnik Oliver Wendell Holmes, eden najbolj učenih ameriških juristov.
Washington, 6. marca. Zvezni administrator relifa, Harry L. Hopkins, je ostro zavrnil gover-nerja države Ohio Martina Da-veya, ker se je slednji skušal znebiti nadzorstva relifa v državi Ohio in zvaliti vse breme na^ Hopkinsa. Hopkins je dejal, da je governerja države Ohio lahko sram, ker ne pozna brezposelnih razmer v svoji lastni državi.
Cleveland. — štrajk pri L. N. Gross Co., ki je trajal šest tednov, je bil včeraj poravnan. Delavci so dobili delno zmago. Jutri se vrnejo na delo.
Atene, 6. marca. Vladnim četam se je posrečilo poraziti uporniške druhali, ki so nameravale strmoglaviti grško vlado. Uporniki se nahajajo na divjem begu.
-o-
Pionir umrl
V	torek popoldne ob 5:15 je preminul 71 let stari pionir Frank Gorše, eden najstarejših slovenskih naseljencev v tako-zvanem "žužemberk" okraju naše naselbine. Družina Gorše stanuje na 1420 E. 41st St. Pogreb ranjlcega se bo vršil v petek zjutraj pod vodstvom pogrebnega . z-avoda A. Grdina in Sinovi. Podrobnosti poročamo jutri.
Mr. Joe Karda
Mr. Joe Karda, dobro poznani nekdanji naš brivec, nam naznanja, da se nahaja sedaj v Mountain Royal Sanitarium, v Royalton, Ohio, pošta Brecks-ville, O. Svoječasno je Mr. Karda stanoval na 15001 Hale Ave. Mr. Kardi pošiljamo lepe po-i zdrave!
Darovi za Kulturni vrt Oltarno društvo Presv. Reš-njega Telesa v Newburgu je na-Srečnemu	'z blagajne v korist Ju-
bodo volitve, ki se vršijo 5. ma ja za državno skupščino, svoboden izraz narodove volje."
-o-
Ukradeni skrip Preteklo soboto večer je pet roparpev odneslo iz blagajne Farmers' Co-operotive Association $14,500 v skrip denarju in
Glasovanje o vojaškem bonusu pride tekom nekaj dni
Washington, 5. marca. — Najkasneje prihodnji pondeljek se bo vršilo glasovanje v poslanski zbornici kongresa, ki naj do-žene, ali naj dobijo bivši ameriški vojaki nekaj več kot $2,-000,000,000 izredne nagrade za iizven Clevelanda, kjer škripa ne svoje službovanje. Vojaki so že morejo drugje izmenjati kot v dobili nad en tisoč milijonov na- Clevelandu. Zato pazi na trgov-grade, poleg tega, kar so jim še!ce> kJer bi se Pojavila večja vso-posebej plačale posamezne dr-|ta skriP denarja. Vsi trgovci žave. Ta teden debatirajo kon-180 dobili od Policije poziv, da pazijo na vsakogar, kdor bi j i m prinesel večjo vsoto skrip doplačilo.
sten nasmeh je pričal, da otrok zaupa v zdravnika in v samo sebe. Ko je zdravnik odprl prednjo stran otrokovega života, se je videlo, da so se nahajali vsi prebavljalni organi ob prsih, kjer bi morala biti leva stran pljuč. Pljuča so bila sicer tudi na mestu, toda popolnoma stisnjena radi pritiska želodca. Dalje so tudi opazili, da se nahaja
,$4COO v gotovini. DaSi je poli cija tekom zadnjih par dni pa-!slepo črevo deklice (appendix)
žila na vseh koncih in krajih, pa dosedaj nima niti pojma, kdo bi bili roparji. Policija je le prepričana, da roparji ne bodo šli
gresmani, ali naj se izplačilo vrši na ta način, da vlada natisne z $2,000,000,000 novjh bnkov- nar.la v cev, ali pa če naj se vlada za-j dolži za omenjeno vsoto in izplača bonus na račun tega dolga. ' Trdi se, da imajo zagovorniki bonusa dvetretinsko večino v poslanski zbornici. Predsed-
številni ropi
Policija v Clevelandu je v skrbeh radi vedno večjih ropov, ki se vršijo v mestu. Preteklo soboto so roparji odnesli farmer-ski mlekarski zadrugi $14,500,
nik bo izplačilo prepovedal, toda; včeraj- so napadli urad Cleve-skoro gotovo je, da bo kongres j lalld Home Brewing Co., kjer so še enkrat glasoval in šel preko! izpraznili blagajno ter odnesli predsednika. Njasprotniki iz,-,	Izropane so bile tudi tri
plačila bonusa se bojijo, da bo; trgovine A. & P. Co. V nekaj nastala inflacija v deželi, ako dneh so dobm drzni roparji nad
atetu in mami iskrene čestitke!
$100 za steklenico
Hunter Distilling Corporation bi rada dobila pet steklenic svojega "Hunter Baltimore Rye" žganja, ki je bilo napolnjeno v steklenice še pred 15. junijem, 1919, to je, pred prohibicijo. Za vsako steklenico plača $100.00.
goslovanskega kulturnega vrta $10.00. Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ je pa darovalo $20.00. Iskrena zahvala agil-nim društvom za tako lepe darove!
Listnica uredništva.
Mr. F. K. — Naslov g. Louis Seme je ; 1272 E. 71st St; — Pozdrav !
bo bonus izplačan, kar pomeni, da se bodo cene vsem potrebščinam preko noči silno zvišale.. Zagovorniki bonusa pa trdijo, da so bivši vojaki upravičeni do bonusa, ker so krvaveli tekom dveh let, dočim so ameriški delavci, ki so ostali doma, dobivali naravnost sijajne plače.
-o-
Leni councilmani Posamezni councilmani v Clevelandu so leni dovolj, da ne zahajajo k sejam posameznih odsekov. Zato je councilman Cy-ler vložil predlog, da v slučaju, da ni navzočih dovolj članov tega ali onega odseka pri seji, da načelnik odseka 1 a- h k o imenu je druge councilmane na njih mesto. Predlog je b i 1 izročen odseku, za postave, toda ta odsek ne more ukreniti ničesar, ker ne pride — dovolj članov odseka na sejo.
Pogreb Katie Keltic
Pdgreb Katie Kekič se vrši v četrtek popoldne in ne dopoldne, kot je bilo nam sporočano. Začetek pogreba je ob 2. uri popoldne iz hrše žalosti na 753 E. 236th St.
$18,000, ne da bi policija mogla enega samega prijeti. Pri tem pa se niti ne omenja vedno naraščajoče število manjših ropov in vlomov. Policija dobi dnevno do 50 naznanil o ropih in vlomih.
Avto štrajk
Jutri se bo vedelo, če so linijski delavci odglasovali za stavko pri Fisher Body ali ne. Kot se čuje iz unijskih krogov, ne bo štrajk takoj napovedan, četudi so linijski delavci z večino stavko odobrili. Lansko leto je bil zapovedan štrajk pri Fisher Bo-ry Co., v Clevelandu, dočim so avto delavci v drugih mestih Zedinjenih držav ostali na delu. če bo napovedan štrajk avtomobilskih dielavcev, se bo pričel v vsej avtomobilski indusriji in ne samo v enem mestu.
K molitvi
Članice društva sv. Ane št. 4 S. D. Z. so prošene, da se zglasi-jo nocoj večfer, 6. marca, ob 8. uri k molitvi za pokojno sestro Josephine Jelinič, 1163 E. 58th St. V četrtek zjutraj naj se pa vse udeležijo pogreba. — Tajnica:
blizu srca. To je povzročilo, da je moral dr. Truesdale spremeniti prvotne operacijske načrte. Z neverjetno spretnostjo je dr. Truesdale premikal organ za organom na pa pravo mesto. Ostali zdravniki in bolničarke so si komaj drznili dihati tekom operacije. Najtežje delo je bilo zašit-je spodnjega dela života, kamor je zdravnik potisnil želodec. Sedaj je vprašanje, če bo dekletce živelo, kar je odvisno od dejstva, če se bodo dolenji deli telesa privadili na želodec, ki se je prej nahajal sedem palcev višje, štiri rebra so morali zdravniki iz-rezati dekletu, da so mogli priti do želodca, vendar to ne bo oviralo njene rasti pozneje, ako bo operacija uspešna.
-o-
Pokojni Vukcevič
Nagloma je preminul na svojem domu Nick Vukcevič, star 55 let. Ranjki je bil doma iz žumberka na Hrvatskem. V Ameriko je dospel leta 1895. Zadnjih 13 let je bil prodajalec zemljišč. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, sinove Michael, Nicholas, Theodore in Peter, hčere Mary, Ana in Helen in dva brata, Thomas in Paul. Pokojni je bil član društva sv. Nikole št. 21 HBZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na 14423 Saranac Rd. v cerkev sv. Nikole na 36. cesti, pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja.
Ogromna udeležba
Nič manj kot 221,754 oseb je obiskalo Groto Circus, ki je imel 26 predstav tekom dveh tednov v Clevelandu. Vstopnina je bila od 75c do $1.50. Mesto bo dobilo od teh predstav najmanj $40,-000 čistega.
Avto žrtve
V državi Ohio je bilo preteklo nedeljo ubitih dvahajst oseb v raznih avto nezgodah. Trinajsti Ohajčan je bil ubit v avto nezgodi v državi Georgia.
2
ameriška domovina, march gth, 1935
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 8t. Clair Ave.	Cleveland, Oblo
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l*to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTIOIN RATES: D. 8. «nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year D. 8. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mall $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 8 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 55, Wed., Mar. 6, 1935
Proti verižnim trgovinam
"Ameriška Domovina" ni bila se nikdar nastopila z dobro besedo proti trustom in kombinacijam, katerih namen je kupičiti premoženje iz tisočerih virov v eno samo vrečo. To vrečo tvori najsilnejši trust v Zedinjenih državah — verižne trgovine, in viri tega trusta so na gosto posejane verižne trgovine po vseh državah naše ameriške republike.
Res je, kaj ne, da trgovine moramo imeti. Trgovina je prostor, kjer se zbira blago, katerega potrebujete za vsakdanje življenje. V trgovinah se oddaja blago vam, odjemalcem. Vi ne morete imeti doma v zalogi tisoče funtov sladkorja, fižola, moke, krompirja in drugih jestvin. Vi kupujete, kolikor potrebujete in kolikor vam denarna sredstva pripuščajo. In za to imamo trgovce, ki tozadevno posredujejo in vam prodajajo, kar od časa do časa potrebujete.
Amerika je bila od nekdaj poznana kot dežela svobodne trgovine. Sleherni, ki je bil podjeten, je začel s trgovino, če je v svoji razsodnosti preračunal, da bo imel odjemalcev dovolj, da ne bo zgubil vse, kar je vložil v trgovino, in če zna voditi trgovino tako, da z malimi in gostimi dobički lahko vljudno in pošteno postreže svojim odjemalcem.
Zadnjih petnajst let, največ po svetovni vojni, pa se je pojavil v Zedinjenih državah trust za živila, ki je sčasoma otvoril po raznih državah republike nekako 80,000 verižnih trgovin. Raje več kot manj. Na čelu tega trusta so visoki financirji, ki so računali z dejstvom, da ljudje morajo jesti in morajo kupovati.
Z nezaslišano reklamo, ki je v največ slučajih zapeljiva, so si znali pridobiti odjemalce, katerih pamet ne seže daleč, in če taki odjemalci vidijo tiskano z debelimi črkami, da je pet centov vrednih deset centov, drvijo v verižno trgovino, ne da bi pomislili, da v največ slučajih dobijo tri cente vrednosti za pet centov!
Verižni trust, ki prodaja danes potom svojih trgovin skoro dO odstotkov ameriškega prebivalstva vsakdanji živež, je v istem času uničil eksistenco najmanj 200,000 neodvisnih, malih in zanesljivih naših groceristov in mesarjev. S tem, da je začel trgovati na debelo, s tem, da plačuje svoje
prilepile na pisma, niti da bi se zamenjale za kako drugo blago. Ko bi dobile pa kake dobitke za znamke, bi postal ta prodajni davek takoj popularen in gospodinje bi najrajše kar dvakrat plačale davek, samo da bi hitreje dobile znamke skupaj za dobitke. Tisti gospodje, ki so davek upeljali, bi morali tudi na revne ljudi malo misliti in jim nekaj nazaj dati. Saj mi ne maramo vsega nazaj kot bogatini, ki bodo ves ta davek nazaj dobili plačan na ta ali oni način.
Ampak če nam nočejo dati nazaj procentov, bomo davčne znamke pa drugače porabile, da ne bodo v izgubo. Da se ne bodo naše gospodinje jezile nad tistimi znamkami, jim bom jaz povedala, kako se jih lahko porabi. Tiste znamke kar lepo spravljajte, in ko jih boste imele zadosti, lahko ž njimi sobo papirate. Parlor bi bil najbolj pripraven za to. Pa kar same jih lahko prilepite. S tem si lahko precej denarja prihranite, ker vam ne bo treba papirja kupit in tudi ne delavca plačat. O, to bi vam bila imenitna sprejemna soba, kjer bi vsaka inča na steni povedala, koliko stane.
Kadar ima gospodinja obiskovalce ravno v takem času, ko župca na peči kipi, otročiček ječi in se kruh v peči smodi, lahko obiskovalca kar samega v parlor ju pusti, da med tem časom preračuna po znamkah, kako da stoje denarne zadeve pri družini.
Kadar imate pa party, lahko goste zabavate s tem, da rečete gostu izračunat koliko je na steni znamk po centu, drugi naj izračuna po niklju itd. Kdor bi bil prvi z računom gotov, naj bi dobil nagrado.
Tudi za hišnega gospodarja bi bilo to velikega pomena. Ko bi žena zahtevala kaj denarja, bi jo kar lepo v parlor peljal in ji s prstom pokazal, kam je šel ves denar, ki ga sedaj ni. Sedaj bodo gotovo moški imeli izgovore, kadar bo hotela žena denar za nov klobuček, pa nove čevelj-
uslužbence nizko in da nudi blago, o katerem ob vsakem |čke. pa novo krilo, da bo vsega času ne morete vedeti, koliko ga je in kakšno je, sodeč po oglasih trusta, je verižni trust dobil nekako monopol nad prodajo grocerije in mesa tudi v državi Ohio, kjer imamo danes skoro 4,000 verižnih trgovin, a najmanj 10,000 uničenih eksistenc malega trgovca.
Tudi v širni slovenski naselbini v Clevelandu je razširil verižni trust svoje kremplje. Malodane 100 verižnih trgovin se nahaja v naselbini na St. Clair Ave., v Collinwoodu, v Newburgu, Nottinghamu, Euclidu in po ostalih delih slovenske naselbine. In v žalost moramo priznati, da stotine j nezavednih Slovencev podpira ta verižni trust s tem, da po-seča trgovine trusta in podpira milijonarje na Wall Streetu.
"Ameriška Domovina" je že v mnogih člankih pojasnila našemu narodu nevarnost, ki preti nadaljnemu obstoju našega življa v naselbini, ako bodo naši ljudje podpirali trust iz New Yorka. Bratje in sestre, ponovno vam kličemo: "Držite se svojih trgovcev!" Mi smo absolutno prepričani, da dobite v slovenskih trgovinah naših neodvisnih trgovcev mnogo boljše blago, cenejše, poleg tega pa boljšo, domačo postrežbo.
Eden ali drugi izmed vas postaja star, toda imate odrasle fante in dekleta, ki se lahko lotijo trgovine. V razmerah, kot prevladujejo danes, vaši mladini ni odprta pot do trgovine, dokler bo prevladoval verižni trust, ki nosi milijone na leto iz Clevelanda v New York, kjer ga finančni mogotci zašpekulirajo. Naša iskrena želja je, da bi naši ljudje enkrat prišli do tega prepričanja in začeli dosledno in lojalno kupovati pri domačih trgovcih, ki imajo isto ali pa boljše blago, za nižje cene in z domačo pošteno postrežbo.
Naše naročnike prosimo, da kadarkoli se tekom prihodnjih dni pojavi pri njih zastopnik, ki jih bo prosil za podpis, da se naprosi državno postavodajo za davek na verižno trgovino, da gotovo podpišejo dotično listino. Če imajo špekulanti z verižnimi trgovinami stotine milijonov v New Yorku za hazardiranje, bodo imeli tudi par milijonov za davke v državi Ohio. In če jih nc bodo imeli, naj zaprejo, za njimi ne bo nihče jokal, kot smo že enkrat napisali. Dobiček bo imel neodvisni trgovec in končno tudi vi.
cerkvi ali pa ribje olje med otroci. Med davkom in ribjim oljem je samo ta razlika, da ribje olje pomaga tistemu, kdor ga tabi. davek pa tistemu škodi, drugim pa pomaga.
Davek bi takoj postal popularen, ako bi nam dali kaka dari-
Kako bi postali davki bolj popularni?
Cleveland, O. — Na vse prizadevanje države, da bi postal prodajni davek bolj popularen, je vse zastonj. Bolj ko se trudijo, da bi ga napravili popular-|U za tiste znamke, kot jih na pri-nega, bolj ga gospodinje obre- mer dobimo za zelene in rdeče kujejo in se jeze nanj, ker ga znamke. Naše gospodinje bi po-morajo podpirat. Posebno ima j tem brez ugovarjanja plačevala davek -še to lastnost, da pri- j le tisti davek. Vem, da je vsaki zadene samo revne ljudi, da jim j gospodinji hudo, ko ogleduje tise tisto malo vzame, kar zasju-j ste lepe znamke, za katare je žijo. Ni torej čudno, da je da- j plačala gotov denar, pa niso za vek tako popularen kot pes vi nobeno rabo, niti da bi se lahko
davek kriv in je treba z novota-rijami počakat.
Zdaj bom pa še nekaj drugega napisala, kar čisto n i č ne spada ne k davkom in ne k davčnim znamkam. Vedno sem rada čitala dopise v Ameriški Domovini, posebno pa tiste, kateri so opisovali staro domovino. — Zdaj pa še veliko rajši čitam dopise, kateri so pisani od naših rojakov, ki opisujejo moj rojstni kraj, kjer vlada zdaj pravo gorje za naše ljudi, ki morajo bivati tam. Upam, da tudi drugi, ki niste iz teh krajev doma, radi čitate take dopise.
Jako me je razveselilo, ko so začeli naši rojaki v Ameriški Domovini opisovati naše kraje, naše šege in navade. Tako je prav, da se tudi tisti, ki ste iz Kanalskega, Tolminskega in teh krajev doma, oglasite v javnosti. Kajti ako ne bomo mi, ki smo od tam doma, drugi tudi ne bodo. Naši kraji imajo jako tragično preteklost in sedanjost in bi ne bilo prav, da bi se kar tako pozabilo nanje. Sicer od teh krajev ni dosti ljudi tukaj, zato se moramo pa toliko bolj mi spoznati med seboj in dati vedeti javnosti, kdo da smo.
Zelo sem bila vesela, ko sem čitala dopis Mrs. Zupančič v A. D. Kako lepo je ona opisala naš primorski narod in njega navade! Ravno tako mi je ugajal opis Kanalske in okolice od g. Križnika, ki je jako krasno opisal naš Kanalski okraj. — Moj opis, vem, da ni bil popolen, ker sem pisala le toliko, kolikor sem
Zdaj pa cenjeni čitatelji in či-tateljice Ameriške Domovine vas prav lepo pozdravljam,
Mrs. Rosalie Streiner. -o-
Bodimo neomahljivi
Cleveland, O. — Ker je ravno zima, vsak premišljuje svoje težave za pečjo in prebiramo naše časopise, ki nam prizanašajo novic iz vseh krajev sveta. Najbolj nas uči Enakopravnost, kako smo katoličani trapasti, ker
mu bolj kaže trenotno in taka 0 naŠih radio programih stvar enkrat gotovo narobe ho-
di.
Jej, jej, s kakšno logiko pita Enakopravnost svoje bravce!
Enakopravnost je nekje dobila "Novo Domovino" iz 1. 1907, torej pred 28 leti in citira, kai je list takrat pisal. Takrat je bil urednik pri Novi Domovini
sedaj že pokojni Rajko Feigel I namenila ^aTa" dopis" in ne sedanja urednika Amen-1 ške Domovine. Seve, g. Grillu ni zamere, da tega ne ve, ker
Cleveland, O. — Ni moj namen koga žaliti s temi vrsticami, morda bi bilo celo prav, da res ne bi vtikala svoj nos v stvar, h kateri ničesar ne pripomorem radi slabih razmer, toda ker ljubim že od rane mladosti našo slovensko pesem, sem se
nočemo nje poslušat in podpirat Me bil takrat, to je pred 28 le
njeno pamet
ti, gotovo še jako mlad, po sta-
drugi iz nas naj nas samo Father Jager zagovarja in urednika Ameriške Domovine? "E" nobena stvar ni prav, kar jo katoličan napravi, samo oglase od njih rada vzame. Mr. A. Grdina se je dobro postavil za nas, zato je bil pa deležen najgrših psovk od E. Celo iz drugih naselbin pišejo in se za nas potegujejo, mi St.
Cenjeni farani, katoličani in rosti in modrosti. Sicer pa, ali Slovenci! Kaj čakamo, da bodo ne sme človek, ki se je zmotil, norce brili? Ali1 svoje zmote nikdar več popraviti? Kako pa, da g. Grill to lahko napravi? Saj je bil pred nekaj leti republikanski vardni \odja, danes je pa odločen socialist. Torej so mu socialisti odpustili zmoto in ga lepo spre- i jeli v svojo sredo: s sedlom, uzdo in "kajičkom."
Ali pa drugi slučaj! Poglej-: mo trgovca John Filipiča, ki se i
nih besedah. Če bi mislil tri pedi pred sabo, pa se ne bi tako vjel.
Poslušajte! Urednik Enakopravnosti je zapisal v zadnji božični številki takole. . . "slovenski klerikalizem v Ameriki je neke posebne vrste stvor, zlasti v Clevelandu, kjer mu je glasnik Ameriška Domovina. " Vidite, ljudje božji, tukaj je zapisal g. uredniček s trdnim prepričanjem, da je Ameriška Domovina glasilo slovenskih katoličanov. S tem je hotel r pczoriti slovenske svobodomi-slece, naj se vendar izogibljejo lista, ki je glasilo slovenskih klerikalcev.
Pa poglejte sedaj, pred par cinevi, je pa zapisal isti urednik, v istem listu. . . "kako j more tak list, kot je Ameriška Domovina braniti katoliško vero!"
Torej enkrat smo "farški list" (kot nas je g. Grill že tolikokrat gnadljivo tituliral), sedaj smo pa kar naenkrat list, se spominjala. Nisem dovolj ča-|ki je nasproten katoličanstvu! I sa tam prebivala, da bi se kaj Kako se» to vjema? več spominjala. Posebno zani-j Kadar poje svojim zvestim mivo je pisala Ana Bubnič v j p r i s t a š e m svobodomis'ecem, Ameriški Domovini.	j,mo katoliški list, kadar bi
Kdo bi si mislil, da g. J. De-jrad dobil katoliške groše, bevec, urednik Ameriške Domo-| pravi, da napadamo, ali da t vine, tako dobro pozna naše kra-1 napadali duhovnike, je in da je čez naše hribe in do-j Kako se vendar takle vredni-linee vojake komandiral. zraven j ček vjame v svojih lastnih be-pa še našo kuho pokuševal. Kaj Utdah in to vsled tega, ker ne še vse pride na dan!	[piše resnice, ker zapiše, kakor
Clairčani pa molčimo, kakor tat I je tako razsrdil nad Ameriško za zidom in potrpežljivo čaka-; Domovino, ker se je predrznila mo, kdaj nas bo "E" zopet uda- postaviti se za katoličane. Mr.
rila s tistim svojim brezverskim Filipič je tudi nekoč telovadil kladivom.	-	'pri Orlih, torej je bil dober ka-
Pozivljam zlasti naše ž e n e, i toličan, danes pa zagovarja list, da se oglasite in ne pustite, da ki piše proti katoličanom. Ka-bi vas taki komandirali kot je ko da je torej Mr. Filipič, ki je j urednik "E," ki bi celo našo žen-; bil nekdaj telovadec pri Orlih, sko organizacijo rad uničil. Bra- torej dober katoličan, sedaj tak ' nimo našo vero, ki je bila naša | velik Vaš prijatelj ? Po vaši lo- i
najboljša dota, ko smo šli v svet. giki, da kar je enkrat kdo, to j Stvar je resnega pomena in če j mora ostati, bi ga ne smeli ste-j bomo izgubili vero, bomo izgu-.ti med svoje prijatelje. Kaj,; bili vse.	i f antje? Dajte se no malo po-1
Zatorej, cenjeni rojaki, pod- poprat, da ne bo vse tako neza-pirajmo naše dobre katoliške li- beljeno!
ste, ki so za nas že dosti dobre- Sicer pa: ali ste že prišli k j ga storili, posebno Ameriška sapi po našem sobotnem ured-Domovina. Koliko nas je, ki niškem članku? smo postali ameriški državljani samo s pomočjo urednika te- Pazno preberite! John Fili-ga lista. Ali se zavedoma tega? pič, slovenski trgovec iz Cleve-Vsa čast tem možem, naj sprej- j ianda, je zapisal v protikatoli-mejo zahvalo od naroda, ker so: škem listu Enakopravnosti sle-.jo v. resnici zaslužili. Mi pa poj-j deče važno vprašanje: dimo naprej, ne glede na napa- "Kdo je pooblastil Pirca in de od naših zaslepljenih roja- Debevca, da branita katoličane kov. A največ bomo storili za in zakaj?"
našo stvar, če poženemo brez-i Lejte, lejte! Zdaj gre pa že verske liste iz vsake poštene ka- j zares. Na to je treba pa od-; toliške hiše. Pozdrav vsem či- j govoriti. In ker je Filipič vpra-i tateljem, Ameriški Domovini pa šal tako naravnost in brez ovinkov, mu bomo tudi naravnost in brez ovinkov odgovorili.
Torej: kdo je pooblastil Pirca in Debevca, da branita katoličane in zakaj ?
Odgovor — nihče! To sta si V starem kraju je bila nava- naložila na svoje rame iz svoje-da, da so ščinkovce, gimpelne in ga lastnega nagiba in ne da bi grilčke lovili na 1 i man ice, v koga vprašala za dovoljenje. Ameriki se pa love drugače. Si zadovoljen z odgovorom,
Tukaj se vjamejo na kisle mož-; John?	_
gane. Tako se je vjel urednik Sedaj pa mi stavimo vpraša- ŽENSKA ZAKONSKI MOŽ Enakopravnosti na svojih last- uje Filipiču Johnu, Grillu in!	-
mnogo
dobrih naročnikov!
R. K., članica SŽZ. -o--
Kako se tiček vjame
Zvesto zasledujem naše nedeljske programe na radio že vsa leta. Čutim, da ko bi bilo v moji moči, bi iste z iskrenostjo dvignila do višine. A kaj hoče revna ženska? Zdi se mi, da je ose-1 bi, kot sem jaz, usojeno le vsakdanje trpljenje.
Toda oprostite dolgemu uvo-. du, hočem k stvari.
Vodstvo radio programa dalo nam je naznanilo, naj rojaki, poslušalci, odgovor dajo v razvedrilo.
"Zakaj poslušamo na radio?" Odgovor tu je pač lahak: "Kupili smo si ga v namenu, da znanje si razširi vsak.
Kar srce to mi narekuje, iskreno v javnost naj podam, čeprav sem vendar samo ženska, diplomatstva res da ne poznam
Da pa morda kdo užaljen ne bode radi vrstic teh, poprosim vse zdaj oprostila, saj pač smo vendar v pustnih dneh
O, mnogo naših je trgovcev, ki radi radio oglasov poznani bolj so. v čislih in so gotovi boljših časov.
Drugim srce poigrava, kadar slišijo čestitke, Češ, dosti je še teh prijat'ljev, življenje naj le nudi bitke.
Ples nam v zabavo je ob godbi, ki jo igrajo naši fantje, srce nam radostno udarja, ko polk in valčkov sliš'mo takte.
A venlar naj povem resnico, kaj največje je veselje: da radi pesmice iskrene težko vsi čakamo nedelje.
Ni ml mar za medicine, ne za druge vse reklame, zdi se mi, da le preveč je, da vse to preveč časa vzame.
Pesem, ki jo vsak zaveden Slave sin in hčerka ljubi, kot je ljubil mater svojo daleč tam v rodni grudi.
Ah. kako vzkipeva srce, duša vtaplja se v spomine — čutiš žar ljubezni v sebi do nezabne domovine.
Čast vam vrlim sinom Slave, uspeh naj spremlja vaš korak, pokažite vsem tujerodcem. da narod naš je še krepak.
da je pred tem časom živela neka dekla pod imenom Ivana Tor, ki se je rodila decembra leta 1899. v Wasserburgu na Zgornjem Bavarskem. Ta dekla Ivana Tor je bila v letih 1917. in 1918. kaznovana zaradi potepu-štva in se je izkazalo, da se je izvršilo tudi posnetje njenih prstnih otiskov. Leta 1919. pa je ta dekla Ivana Tor pobegnila od svojega službodajalca v moški obleki in z nekimi vojaškimi škornji na sebi. Odtlej je izginila, kakor bi se bila pogreznila v zemljo. Na njeno mesto pa je stopil kmalu zatem hlapec Ivan Tor, ki se je poročil z omenjeno poljsko delavko Frančiško.
ČLOVEŠKA ROKA V ČASOPISNEM PAPIRJU
Na Pobrežju pri Mariboru so v bližini pokopališča našli na cesti moško roko, zavito v časopisnem papirju. O čudni najdbi obveščeni orožniki so uvedli preiskavo, ker so ljudje pričeli širiti gororice o strašnem zločinu. Po izvršeni preiskavi pa se je i ugotovilo, da je posestniku Mati-Iji Pulku iz Zgornjega Dupleka slamoreznica odrezala levo roko. Voznik, ki je Pulka peljal v I splošno bolnišnico, je odrezano roko zavil v kos časopisnega papirja in jo med vožnjo nazaj izgubil.
Če verjamete al' pa ne

Tebi, pesmica slovenska, v dar poklanjam vrečo želje: Doni, deni mi v tujini, kinčaj ž njo mi rodno zemljo.
Josephine Pravst, 1281 E. 769th St.
Razne zanimivosti
Enakopravnosti in to je:	Čudna je ta zgodba. Dne 1.
Kdo je pooblastil Gril'a in februarja leta 1933, sta se poro-''Enakopravnost," da napadata j čila v Turingiji hlapec Ivan Tor katoličane in zakaj?	in poljska delavka Frančiška Ob
To je naše vprašanje *in se-1 koncu leta 1934. pa je prišlo na daj pa odgovorite nanje narav- podlagi ovadbe Frančiške Toro-nost in brez ovinkov, če ste mo- \'e na dan, da Ivan ni moški, žaki!
Uredništvo.
ISKRENA HVALA
! marveč ženska. Na vprašanje, zakaj tli tega oblastvom prej javila, je izpovedala Torova, da se je bala to napraviti iz strahu i pred grožnjami njenega razbur-
Na nedeljski veselici društva j l^*® .™ža Munchenska po-Dvor Baraga, Red Kat. Boršt- llcl'a' klJ1 Je ta Primer Pri" narjev, so bili sledeči deležni le-' jav.Ijen' ;|e uwdla P^iskavo ter pih dobitkov kakor sledi: F.|?e,jt> P° lzvr^eni zdravniški pre-
iskavi dognalo, da je domnevni
Ivan Tor zares ženskega spola. Policija je nato pričela zasliševati Ivana Tora, ki je dejal, cla je sicer vedel, da je ženskega
Fabjan, 9200 Kempton Ave. (dobitek darovala Grdina Hard-' ware); E. Kobe, 1050 E. 62nd, St. (dobitek darovala Grdina!
Furniture Co); Vera Jerse, 6819 i , . , tj r a / . i -4. i i , spola m da ni moški, da se pa tu-Bayliss Ave. (dobitek darovala! ...	. '
r' j , n . XT ... t) rti ni smatral za žensko. Zatrie-tnnia John Gornik); Nettie Pe-| . .
val je, da m poznal staršev in
tudi skrbnikov ne ter da je zrasel pod imenom Ivan. V rani mladosti je prišel v družbo po-
pa Pa 1110
con, 14802 Sylvia Ave. (dobitek — lepo sliko — daroval Joseph Grdina) ; John Zaje, 18908 Cherokee Ave. (dobitek darovalo društvo Dvor Baraga.
Tem potom se prav lepo zahvaljujemo vsem d a r o v a lcem krasnih dobitkov in jih priporočamo rojakom v podporo.
Frank Perme, nadborštnar.
Računi za »lin
tujočih prekupčevalcev s konji, s katerimi je potoval po svetu. Ko se je tega klatenja naveličal, je iskal službo ter postal hlapec. Kakšnega krstnega lista ali podobnega dokazilnega j z k a z a sploh ni imel. Drugih zanimivejših podrobnosti niso mogli izvleči iz Ivana Tora, zlasti ne gle-
--de razloga, zakaj je na zunaj me-
Zadnji čas, da plačate račune njal spol. Oblastva so šla zdaj za plin za ta mesec je do pon- sama na delo ter izsledila, tla se deljka, 11. marca, do C>. ure zve-j je Ivan Tor pojavil kot hlapec že č r. Plačajte v našem uradu. leta 1922. Iz spisov so dognali,
Pred krvavo rihto je postavljen zamorec, obtožen, da je izmaknil farmer ju Klaftri petelina. Zamorec trdi, da je nedolžen, tako nedolžen, kot novorojeni otrok .
"Torej trdiš, da nisi ukradel petelina ? Kako moreš dokazati svojo nedolžnost?" ga vpraša sodnik.
"To čisto lahko dokažem."
"Torej na dan z dokazi!"
"Kavno tisto noč, ko me dol-že, da sem ukradel petelina, sem i ukradel na neki farmi, ki je oddaljena od Klaf trove dvajset milj, dve kokoši. Kako morem torej krasti v eni noči na dveh krajih, ki sta dvajset milj oddaljena drug od drugega?"
"Dokaz je jasen," odloči sodnik. Izpustite obtoženca."
A
Predsednica neke dobrodelne ženske organizacije je prišla v jetnišnico, da se tam na lastne oči prepriča, kako kaj ravnajo z jetniki. Ustavi se pri neki celici in vpraša jetnika:
"No, kaj ste pa vi naredili, da ste tukaj?"
"Oh, dobra gospa,' 'reče jetnik z milim glasom in solzami v očeh, "čisto slučajno sem prišel j sem in brez svoje krivde, absolutno brez svoje krivde. Veste, gospa, nekoč grem z nekega plesa domov. Bil sem zelo utrujen, pa se vsedem na klop v malem parku in zaspirn. In medtem ko sem spal, so okrog mene postavili okrajno ječo in ko sem se zbudil in videl, kje da sem, me niso hoteli spustiti ven in še danes me nočejo."
A
Kmet Bolantiček je ležal na smrtni postelji. Poklicali so župnika, da ga pripravi za dolgo pot. Bolantiček se je lepo izpovedal in se udano skesal svojih grehov. Tudi vsem sovražnikom je odpustil, kot je rekel, samo sosedu Matevžu pa ne odpusti za nič na svetu. Župnik mu je lepo prigovarjal in ga nagovarjal, naj ne gre z mržnjo v srcu pred solini stol in naj tudi Matevžu odpusti. Po dolgem molku se Bolantiček uda in reče :
"No. pa naj bo, mu pa odpustim. Ampak — obrne se do svojih dveh sinov — da mi vidva ne bosta pozabila, kaj nam je sosed Matevž storil in mu ob priliki tudi povrnila z obrestmi vred!"
ameriška domovina. march 6th. 1935
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem izvirniku K. Maya
Upam pa, da je moj prijatelj lef v isto vrsto postaviti z mo-Sadek še med živimi."	i drim Salomonom, ki o njem vsaj
"Zakaj Sadek—?"	| v mohamedanskem koranu stoji,
"Moj prijatelj Sadek je naj-, da je znal s ptiči govoriti, slavnejši in najzanesljivejši vod- j O "slavnih delih in junaških nik črez šott Džerid. Nikoli še,činih" mi tudi ni bilo ni stopil niti enega koraka na pek. Sedaj živi s svojim sinom, mladim, pogumnim človekom, Ivrisu in vodi popotnike črez šott. Pozna ga ko nobeden drug in le njemu bi te zaupal, gospod.
Ali poj deva naravnost Kris?"
"Kako daleč še imava?" "Nekaj črez eno uro." "Najprvo se sedaj obrneva proti zapadu. Rad bi vedel, ali bova našla sled morilcev."
"Torej res misliš, da sta šla v Kris?"
"Gotovo! Prenočila sta na prostem kakor midva in trenut-
no sta že na vsak način pred nama. črez šott poj deta.
Zapustila sva shojeno pot, ki pelje v Kris, in jezdila na zapad.
Izprva sva srečala vse polno sledi, ki so vsa šla v Kris ali pa nazaj v Seddado. Pa sčasoma jih je zmanjkalo in končno sem zagledal v pesku samotno sled ter. se po daljšem preiskovanju prepričal, da sta tod jezdila moja znanca iz wadija Tarfawi.
Šla sva za sledjo blizu do vasi Kris, tam pa se je izgubila v nadelani poti.
Ni bilo dvoma, morilca sta prišla pred nama v Kris ter se pripravljala, da stopita na nevarno skorjo soli.
Halef se je zamislil.
"Gospod," je dejal, "ali ti smem nekaj povedati?"
"Le povej, Halef!"
"Veš — je le dobro, če človek zna v pesku brati!"
"Veseli me, da si to spoznal.
Pa glej, tamle je Kris! — Kje stanuje tvoj prijatelj?"
"Popeljem te k njemu. Pojdi za menoj!"
Jezdil je okoli vasi, ki seveda ni bila druga ko par koč in šotorov pod zaprašenimi palmami, ter me peljal k skupini mandelj-novih dreves, pod katerimi je stala nizka, široka koča.
Beduin je stopil iz nje in ko je Ilalefa zagledal, mu je ves vesel hitel naproti.
"Sadek, moj brat, ljubljenec kalifov!"
"Halef, moj prijatelj, izvoljenec preroka!"
Objela sta se in se prijateljski poljubila.
Tedaj šele se je beduin obrnil tudi k meni.
ničesar
znano. Le tega se spominjam, da sem nekoč v grmovju obvisel in da se mi je pri tem neslavnem dogodku moj mali berberski žre-bec izmuznil iz območja mojih nog ter šel na sprehod, da sva ga dolgo lovila.
Višek Halefovega govora jej bila vsekakor trditev, da me! "naj izpreobrne k pravi veri preroka."
Za to trditev sem mu moral kar precej dati zasluženo plačilo. Vprašal sem Sadeka:
Piše tajnik
Za v nedeljo 24. februarja popoldne je naš predsednik odločil, da se vrši redna klubova seja in sicer p r i solovcu Prijatelju v Rittman, O.
Kljub njegovemu trobljenju na rog, je bila slaba udeležba. Ko naš predsednik odpre sejo ob 2:30 popoldne, je bila njegova prva točka "raport." Ne vem, kako da se je zmotil, kajti prva točka na naših sejah je čitanje zapisnika zadnje seje. Pogledam ga postrani ter vstanem, ker sem že naprej vedel, kaj me ča-| ka. Na strogo vprašanje, zakaj ni nobenega poročila v listu, mu j kar nakratko povem: "Doklej bosta dva dopisovalca pri klubu, j ne bo nobena stvar v redu, ker se zanašata drug na drugega
la Mrs. Prijatelj ter želim, da bi . ~V ,št Tidu nad Ljubljano
se naše seje še večkrat pri vas ^ Umrl ,V star0stl 55 let Peter vršile	Kovač, sluga tamkajšnje osnov-
Naj povem še nekaj, Nekega ne in meščanske šole- Pri delu dne lanskega decembra se pogo- f J? inflCiraI roko ter je pod" vorita dva naša lovca, da gre-'legel ZastrupljenjlL Zal™šča že-sta drugi dan na lov. Dogovori-
la sta se, da jo mahneta tje za Wooster na jako dober prostor, ki je oddaljen 34 milj od Bar-
no in pet otrok. V službi je bil 23 let. Marsikateri učenec te šole se spominja tega prijaznega, malega in skromnega moža.
bertona. Naloviti sta m o r a 1 a j ~Na Gatini pri Grosupljem
predpisano kvato zajcev. Na_ Je^ne 25. januarja umrl na da-
slednje jutro naložita lovske po-
mu je hadži Halef
Ali pa tudi ti poznaš polno •	, . ,
ime svojega prijatelja Halef a ?"!m T"aZadl/je ™e skupaj zaspi" . "Seve!"	1	besede spregovorim, nn
"Kako se glasi?"	naš Predsednik zažuga s prstom,
češ, da se kaj takega pri našem klubu nikoli več ne pripeti. S tem je bil tudi raport končan.
Zatem smo nadaljevali sejo in sklenili, da bo naš klub pričel s prvo strelsko vajo na lončene golobe v letošnjem letu v nedeljo popoldan dne 5. maja. Obenem se vrši tudi klubov piknik. Vse to se bo vršilo, kot običajno na našem strelišču. Podrobnosti glede piknika bodo poročane pozneje.
Sklenili smo še več drugih važnih točk za korist kluba ter
trebščine na avtomobil. Jože pripelje svojo psico, Jerry pa svojega psa ter ju lepo posadita na zadnji sedež, jagra se pa vsedeta spredaj ter se odpeljejo.
Ko sta dospela, kamor sta bila namenjena, stopita iz lize, se nekoliko pretegneta, potem napravita kratek bojni načrt, da bo-
leč ugleden posestnik Janez še me, p. d. Duhar. Mož je bil en izmed tistih, ki jih danes prav malo nosi naša mati Slovenija. Bil je več let občinski odbornik, nad 40 let cerkveni ključar ter vedno eden prvih za povzdigo gospodarstva. Njegov sin, ki je bil aktivni stotnik, je padel v svetovni vojni. Njegovi dve hče-
"Ime Omar.*
"To ni res! Ime mu je hadži Halef Omar ben hadži abu '1-Ab-bas ibn hadži Dawud al-Gosara.
Kakor si čul, je najin Halef potomec slavne, pobožne rodovi-ne. Vsi njegovi predniki se imenujejo hadžiji, četudi —."
"Gospod," mi je segel Halef v besedo, strah in groza sta se mu zrcalila v obrazu, "gospod, nikar ne govori o zaslugah svojega služabnika —! Saj veš, da tej
vsikdar z veseljem ubogam—v	, , .
a.* t TT , „ . , . ! izvolili našega predsednika „
Lpam, Halef, moj dragi blagajnika za nadaljna zastop sem mu pomenljivo dejal. "Ne,nika za slovensko lovsko zvezo, govori ne o sebi ne o meni, rajši Ko smo končali sejo> je Mrg vprašaj svojega prijatelja Sade-; Prijatelj priče)a obkladati mizo ka tule, kje je njegov sin!	z vsakovrstnimi jedili> tako da
Kako pa ves, gospod, da imam sina?" se je čudil Sadek.
sem mislil, da se bo zlomila pod
,.TT . . . . .	, težo teh dobrot. Ko pričnemo
Halef mi je o njem pnpove-ite stvari pospravljati> se oglasi
' Rekel da Je tv°J 8111 naš Fred ter pravi: "Obžalujem, zelo pogumen junak in veselje;ker je na današnji seji ta_
svojega očeta.	.	ko majhna udeležba.'"'Sedaj, ko
'Res ? Halef, Allah ti povr- je seja končana, sem pa jako ni, da se spominjaš tistih, ki te;zadovoljen z majhno udeležbo in ljubijo! Da, moj sin, Omar ben!jemljem obžalovanje nazaj!" Sadek, je mlad in pogumen, je i veselje svojega očeta. Pa ni ga doma. šel je črez šott v vas Sef- * timi. še danes se vrne."
"Tudi midva pojdeva črez šott. In ti, Sadek, naju boš vodil!"
"Vidva —?" se je čudil. "Ke-daj?"
"Še danes."
"Kam?"
"V Fatnasso. Kaka je pot?"
"Nevarna, zelo nevarna! Le dve poti peljeta črez, ena iz To-zera v Fatnasso, druga iz Nefte v Zarzin. Ti dve sta res varni.
sta lovila čez polje gori proti iri sta vrli učitelJici na uglednih gozdu. Nabijeta puški, spusti- mestih" Pravi hrast P° telesu> ta pse in se počasi premikata a tem bolj blag po duhu, je pod-za pasjo živino, ki je na vso moč legel zavratni PUučnici. stikala za kako zajčjo sledjo. ; —Nočni požar v Škocjanu. V Ob robu gozda se postavita v noči od srede na četrtek, dne 24. bojno črto, psa se spustita pa v januarja ob tri četrt na dve zju-grmovje, da spodita kakega dol- traj, je začel zvoniti plat zvona, goušca. Precej časa čakata, pa Goreti je namreč začelo sredi nobene pasje ne zajčje štime ni, vasi škocjan pri posestniku Fr. od nobene strani. Ker se psa le j Moletu. Hiša je bila že zelo sta-dolgo ne oglasita, ju začneta lov-jra in krita povečini s slamo. In ca klicati. Jože je pričel stre-i vse to je pripomoglo, da je bilo ljati, kajti njegova psica je bi- kmalu, kljub hudemu mrazu in la tako naučena, da je prišla na debelem snegu na strehi, vse
strel vselej k njemu, kot otrok k j poslopje v ognju. Vaščani in
materi, kadar grmi. Ko tudi to j domači gasilci so hitro pričeli ni pomagalo, ni kazalo drugega, j reševati, kar se je rešiti dalo; kot da ju gresta iskat. Končno živino in perutnino, pohištvo in ju zagledata, kako se lepo drži- drugo hišno opremo, živila itd. ta pod pazduho in se mirno spre- v sušilnici za meso'se je suši-hajata po zajčjih stezah.	j0 meso in klobase od 10 praši-
še tistega večera je prišel Jo- čev, last raznih škocjancev. To
skoraj 50 let. Odkar je bila zgrajena gozdna vspenja — žična drča — v Soteski pri Bohinjski Beli, do svoje upokojitve, je bil tam nastavljen.
—V Mengšu je umrla dne 7. februarja Marija Sire, soproga šol. upravitelja v pok.
—Te dni je zatisnil za vedno svoje oči starosta naših pisateljev, dr. Franc Zbačnik, znan zlasti kot pisec ljudskih povesti "Na krivih potih," "Boj za pravico," "Za srečo," "Pisana mati," ki jih je izdala Mohorjeva družba.
—V Brežicah je kruta smrt iztrgala nežno, ljubko cvetko Mileno Kušljanovo. Kljub svoji mladosti je bila resna in delavna. Udejstvovala se je malodane pri vseh društvih.
—Senator dr. Valentin Rožič je v Ljubljani po kratki bolezni
3.
Poštenjak je dobil $26
nagrade za najdbo
Kansas City, 5. marca. Harry Redman, trukman, ki je že eno leto brez dela, je našel na javni cesti kovček, v katerem se je nahajalo za $14,000 bondov in več tisoč dolarjev vrednosti zlatnine. Potom časopisja je dognal lastnika zgubljene vrednosti. Vrnil je vso najdeno svoto in dobil nagrado — $26.00. -o-
Delavec zapustil gospodarju vse premoženje
Independence, Mo., 5. marca. Pred 25. leti sta Mr. in Mrs. Joseph Barber vzela k sebi siromaka Christ Sauerja, ki jima je opravljal poljska dela. Ko je postal prestar za delo, sta ga vseeno obdržala v hiši. Pred nekaj dnevi je Sauer umrl in zapustil $8800.00 farmerju, pri katerem je delal.
Najdaljša beseda pride v postavno knjigo
Harrisburg, Pa., 5. marca. — Državna posta voda j a se peča s .	posebna postavo, glasom katere
m hudem trpljenju umrl v Leo- bodo delavci v Pennsylvania do-S Pokojnikom odhaja v!bivali odškodnino v slučaju poškodbe pri delu ali če dobijo ra-
niscu.
večnost markantna osebnost v javnem in političnem življenju. Pokojnik je bil rojen 2. sept. 1878 v Olševku pri Sv. Trojici pri Moravčah. Bil je pristen in
di dela gotove bolezni. Ena izmed najhujših bolezni, ki jih dobijo premogarji v okrajih trdega premoga s tem, da vdiha-
so sicer tudi rešili, vendar se je vse zmešalo in umazalo in tudi I marsikaj izgubilo. Gorelo je do jutra. Domači gasilci niso mogli z motorko kmalu stopiti
(Dalje prihodnjič.)
Ali imajo zamorci svoj pose-I	ben praznik?
Zamorci v Zed. državah praznujejo kot svoj posebni praznik dan, ko so bili proglašeni svo-
Pot iz Krisa v Fatnasos pa je "Odpusti, da sem pozabil na- naj\slabša in le dva človeka jo te! — Vstopita, prosim! Moja res temeljito poznata, jaz in vod-hiša je vajina hiša!"	nik Arfan Rakedim, ki je tudi tu
Stopila sva za njim.	v Krisu domu."
Sam je bil doma in gostol.jub- j «In tv0J- sin AJ. Qn ne po_ no nama je postregel s sadjem Lna p0ti ?" in s hladno, osvežujočo vodo.; Potrebna sva bila, saj že par; tednov nisva vživala drugo ko! posušene dateljne in slabo, mlač-j no, prestano vodo.
Posebno Halef je bil odlične volje in čas se mu je zdel primeren, da izpregovori tudi o meni, seve po svoji navadi.
"Tale gospod," je pravil, "je Kara ben Nemsi, velik učenjak iz zapadnih dežel. On govori s pticami in bere v pesku. Midva sva že velika, slavna dela in junaške čine izvršila in jaz sem njegov prijatelj in sluga in ga nuj izpreobrnem k pravi veri preroka."
Moj dobri Halef me je nekoč vprašal za mojim imenom ter ga po svoje izpremenil. Drugo mu ni ostalo v spominu ko ime Karel. Naredil je iz njega Kura, ki je pa turška beseda in po-nu ni "črn." Nato pa je po urab-; ki .šegi, ki k inu-nu pristavlja tudi rod, kratkomalo pridjal še ben Nemsi, iz rodu Nemcev. In to ime mi je ostalo.
Kje in kedaj da sem "govoril pticami," tega se pri najboljši volji ne spominjam. Menda me je hotel s to pripombo dobri Ha-
že k meni in na moje vprašanje, kako je bilo na lovu, mi žalostno konštatira, da tudi repa nista videla danes na lovu. Pred nekako tremi tedni pa pride zopet k meni Jože z veselim obra- akcij0, ker je voda zmrzovala; zom in mi pove, da se je njegova I šele ko so brizgalno ogreli, so pasja družina pomnožila. Na j p-ričeli gasiti. Posestnik F. Mo-vsak način bodo to dobri psi in ie trpi veliko škodo. Osemčlan-se že sedaj priporočam Jožetu ska družina je na cesti. Zavaro-V imenu kluba prav lepa hva-, za enega.	: van j(, j?i). v,>žar je bil podtak-
njen, sicer si ni mogoče razlaga-ognja sredi zimske noči.
—V Ljubljani je umrl g. An-
segav Moravčam Po gimnazij-j vajo peščeni prah, je premogar-ski maturi, ki jo je leta 1901 na-1 ska naduha. Tej bolezni se reče pravil v Ljubljani, se je posvetil v angleščini: pneumunoultranis-filozofskemu študiju na graški crescopicsilicovolcanokoniosia. univerzi. Leta 1908 je napravil doktorat, nakar se je posvetil privatnemu delu. Udeleževal se je takratnega političnega dela in je bil najprej dolgo let tajnik SLS, nakar se je preselil v Ce- , , „. . . . lovec, kjer se je živahno udele-!fdU\. Mississippi, zamorec% J.
V Clevelandu obesijo jutri zamorsko "pošast"
Jackson, Mich., 5. marca. — Jutri bo obešen v mestu Cleve-
Od Soče do Jadrana
—Gorica, januarja 1935. Pred nedavnim je šolsko obla-stvo v Prvačini sklicalo na sestanek vsa dekleta iz vasi. Odzvalo se jih je le nekoliko in tem je bila na sestanku predlagano, da naj se vpišejo v fašistično organizacijo "Giovani Italiane." Nekatere so na pritisk obljubile, da se bodo vpisale, a na prihodnjih sestankih je tudi teh zmanjkalo. To ni ostalo brez posledic. Politični tajnik Nardini, učitelj in karabinjerji so pričeli iskati tistega, ki ima vso vas pod svojim vplivom. Bistre glave so takoj našle krivca in so vso zadevo nekako tako — le speljale: Izmislili so si da je bila ena mlajših deklet izmed tistih, ki so bile na sestanku pri spovedi in da je tej rekel župnik, da ji ne da odveze, če se vpiše v to fašistično organizacijo. To so javili kvesturi, ki je dala ukaz za aretacijo župnika. Vsa njegova zatrjevanja in zagotavljanja o ne-
ton Ražem, posestnik in gostilničar na žabjeku. Ista usoda je doletela godbo iz —V Ljubljani je po kratkem
trpljenju umrl Nikolaj Večerin,
bodnim. Ta praznik obhajajo i dolžnosti in neprizadetosti so bi-na 1. januarja vsakega leta. Ta la brezuspešna. Preganjali so ga
dan, leta 1863 je predsednik Lincoln razglasil svobodnim vse sužnje v Zed. državah in delih Zed. državah, ki so bili takrat v ustaj i. V nekaterih državah
Vogerskega, in sicer ob priliki zadnje obletnice "pohoda" na Rim. Vzrok tej odredbi je v tem, ker se niso hoteli udeležiti fašistične prireditve kot smo že omenili in da bi tam zastonj igrali. Godci so namreč zahtevali po 10 lir. Ko je ta vest prispela v Dorenberg je predsednik javil polit, tajniku, da godba noče igrati za narodno prepričanje, ampak za lire. Politični tajnik je odgovoril in izrekel sodbo, da ne smejo na Vogerskem ne igrati in ne plesati leto dni.
—Trst, januarja 1935. — Nedavno so pokopali v Sežani odlično slovensko ženo. Ker ni
policijski nadzornik v pokoju.
—V Ljubljani je umrla Marija Ločnikar iz Hranilnične ulice 10.
—Umrl je na Fužinah posestnik, gostilničar in trgovec, gospod Josip Babnik, vulgo Rekar, v 70. letu starosti. Pokojni je bil dobro znan ne samo v domači fari, tudi mnogi Ljubljančani so ga poznali in cenili njegovo gostoljubnost in dobrotljivost.
—V splošni bolnišnici v Ljubljani je umrl posestnik Janez Mrak iz Kranjske gore. Bolezen, ki jo je prinesel iz vojne, se je
pevskega društva se je zbralo j opaSno razvila, moral je pod ijpž, nekaj pevcev in so ob odprtem operaciJa Se * ^reiih, a na-grobu zapeli "Blagor mu . . .", zadnje Je moral le dati *1qvo sve" ker pred hišo žalosti niso tega:tu" Bil je skrben ip dober gospo-
storili iz strahu pred črnimi. Ne-:dar'le >sed!>nja kriza ga je' kakor kaj dni potem je prišel v sežan- vsak*?a k™ta' .mučila", _ _ . sko kavarno politični komisar, ~V Ljubljani je umrla Man-
kjer je slučajno dobil dvojico omenjenih pevcev in jima zabru-
toliko časa, da je župnik, ki je
sil. "V barbarskem jeziku se po-
ja Jeločnik, vdova krojaškega mojstra. Pokojna gospa je bila nad vse skrbna mati svojim qtro-
ževal slovenskega političnega dela med koroškimi Slovenci. Bil je tajnik Družbe sv. Mohorja.
Coyner, ki je bil poznan v okolici kot "zamorska pošast." Spoznan je bil krivim dvojnega
Jeseni leta 1915 je bil poklican umor® fkega jonskega P*-k vojakom ter je bil v vojni do ra" ..Sodm.J* Je zahtevala koffl" 3. novembra 1918. do prevrata. pamj0 ^f0!' da bo navzoča Nato je odšel v Celovec, da orga- tekom eksekuc.je ker se bojijo,
nizira narodnopolitično delo med da bl drhal lztfgala zlocinca ob' koroškimi Slovenci.	lastmi 111 ga lincala"
—Po mučni bolezni, ki mu jo je pustila svetovna vojna, je zatisnil v Hrovači pri Ribnici svoje oči v sredo, dne 13. t. m. g
Hauptmannova žena nabrala $20,000 za zagovor
Passaic, N. J., 5. marca. Mrs. Bruno Hauptmann je včeraj go-Janez škrabec, posestnik in go- vorila tekom nekega dobrodel-stilničar. Pokojnik je bil nečak!nega koncerta in prosilo za do-slavnega jezikoslovca P. Stani-j brovoljne doprinose v obrambo slava Škrabca. Povsod, kjerkoli j svojega moža, da ga reši elek-je bilo treba krepkega dela m^ricnega stola. Navzoči so daro-modrega sveta, povsod je bil zra- j vali $1200.00. Vsega skupaj je ven: bil je dolgoleten odbornik Hauptmannova žena nabrala že Hranilnice in posojilnice v Rib- ?20,000, kar je izročila zogovor-nici, Kmetijske nabavne in pro- nikom svojega moža.
dajne zadruge, ključar cerkve in!	_Q_
oskrbnik farnega pokopališča
Hrovači, vaški načelnik, načelnik Združenja vojnih invalidov, kjer je bil pravi oče vojnih vdov in sirot, ki se mu ni nikdar tožilo v vsakovrstnih potrebah skočiti na pomoč. Sredi najkrepkejše-ga dela je moral v 55. letu življenja zapustiti svojo številno družino in delo. Hudo ranjenemu
Romunija je preklicala trgovinske pogodbe
Bukarest, 5. marca.—Romunska vlada je včeraj odpovedala obstoječe trgovinske pogodbe z ■ Zedinjenimi državami, Japonsko. Latvijo in Norveško. V 1. 1934 so Zedinjene države eks-portirale v Romunsko za 5 mi-; lijonov dolarjev vrednosti avto-
je smrt prizanesla v vojni, sedaj je pokosila tudi njega. Pošte- mo 1 m'
njak, kakršne rodi le poštena slo- an;:«::«:m::jmmm::mmmmwmM;
venska in krščanska hiša, je bil II
vsesplošno spoštovan.
DNEVNE VESTI
kom, ki jih je vse vzgojila v kr-
že v visokih letih, popolnoma	^^ ščankem duhu in ki vsi zavze-
onemogel
—Gorica, januarja 1935. — Ko so ob priliki fašističnega
Unije praznujejo zamorci dan! praznika pozvali domačo godbo 18. decembra kot svoj praznik, iz Šempasa, da bi igrala na faši-ker na ta dan je bil sprejet 13. stični prireditvi, je ta vabilo od-amendment k ameriški ustavi, ki klonila. Pred kratkim je zato govori o oprostitvi sužnjev. V j "Dopolavoro provinciale" v Go-nekaterili državah praznujejo tu- rici izdal okrožnico na vse podi dneve, na katere je bila v do- družnice po deželi s pozivom, da tični državi proglašena oprosti-, ne smejo pri prireditvah, to so Lev. Tako imajo v državi Texas plesi in samo plesi, naročati te
zamorci tak praznik na 19. junija. Dan 19. junija je tudi dan, ko je leta 18G2 kongres sprejel postuvo, po kateri se za vedno prepoveduje suženjstvo v zveznih teritorijih.
godbe. Ker je ta godba obenem lastnik plesišča ali po domače brjarju, so pozvali svoje podružnice tudi, da ne sme nobeno najeti plesišču. Prepoved je izdana za nedoločen čas.
žani, ki je italijunska. Še enkrat . se drznite kaj takega, pa boste! majo^ugledna mesta.
šli vsi
Beležimo to!
—V Ljubljani je umrla Muri-
vest brezosebnega komentarja" ija	v 78" le\u-starosti,
saj je več kot čudno, da so se ra- ~V Zaloffu pn Moravc?h
umrl Franc Bregar, posestnik in Zapušča vdovo in devet
Soproga predsednika ima ogromne dohodke
♦♦
:: ♦♦
::
:: g
:t
I
1
»«
I ♦ ♦
\\
Kadar se selite
že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naročniki, kadar se ^selijo, morajo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potom pošte ali pa po telefonu. V nobenem slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašal-
la Mrs. Franklin D. Roosevelt,; || mati enaka naročila, soproga predsednika, nič manj i«
vno v Sežani, kjer se je vgnezdi-lo največ priseljencev, našli še giasca fantje, ki so zapeli slovensko pe- '^Poskrbljenih otrok. utiTvl	- —V Ljubljani je umrla Man-
O L 111.
ja Vidic.
—Ker je nabiral staro orožje —V Ljubljani je umrla Supin in strelivo, ki ga je še vedno pol- Helena, soproga ekspedienta Jur no pp goriških gozdovih in po-1 goslovanske knjigarne, l.jih, je moral v zapore Alojzij —Na Bohinjski Beli je umrl v Mervec, ki je star 42 let in dor; visoki starosti 80 let Biaž Goga-ma v Brestovici p r i Komnu, la, po domače Kašarjev oče. Od Ovadili so ga sodišču, češ, da ni j leta 1918 je živel kot šumarski prijavil oblastem najdenih pred-; upokojenec. Pri erarju je bil v metov.	I službi kot gozdni preddelavec
Washington, 5. marca. Od
lanskega meseca maja je zasluži- |j	cem prepovedano spreje--------- - Ako
ii	boste točno v naš urad na-
kot $66,000 od raznih radio in j!	znanih spremembo naslova,
drugih kompanij za svoje govo- jI	boste tudi točno dobili list
re potom radia. Vendar pred- H	na novi naslov. Prosimo,
sednikova soproga ne vzame niti H	da to upoštevate!
centa od tega denarja. Vsak do- Vs::t::tj::i:s::::«m«::«KJmmstm«*«m*
lar plačan njej za radio govore_
je nemudoma poslan družinam MALI OGLASI
v Kentucky in West Virginiji, ___
ki so že leta brez dela, in za ka-
tere se predsednikova žena posebno interesira. Nad $80,000 so dobili brezposelni od Mrs. Roosevelt tekom enega l^ta, uli več kot pa ima njen soprog letne j plače.
Pohištvo naprodaj
za pet sob, srebrnina, fino perilo, posoda, kozarci, peč in pralni stroj. Jako poceni. Vprašajte i na 1250 E. 144th St.
(Mar. 6. 9. 13. 16.)


I'iOjuij.' L-i.
J l.'L
amertžka domovina, march fvth, 1935
1"
"Rada, rada! Saj je velika čast!" je jecala Rogljevka, ki samega veselja in zmedenosti ni več vedela, kaj naj počne. "Ja, ljubi Bog, ljubi gospod grof, ko bi bila vsaj na kaj takega pripravljena! Saj bi bila nakuha-la, da sama ne vem kaj! In ravno danes, o ti ljubi Bog v nebesih, ravno danes moramo imeti tako slabo kosilo . . . prižganka in . . . saj se ne upam povedati .. . cmoki in kislo . . . toliko sem morala misliti, ko sem kuhala ... pa sem malo preveč slanine narezala vanje, če jih le ne bodo tiščali! Ježeš, Marija! To bi mi bilo najhujše!"
"Jaz si lahko mislim še veliko hujšega!" Med trudnim smehljajem se je grof zrinil za mizo. "Ko bi le drugo tako lahko prebavil kakor zabeljene cmoke! Le dajte, mati, dajte mi žlico!"
"Ježeš, na! žlico! Kje le imam glavo!" Rogljevka je stekla v kamro. "Ali sta že molila?" je vprašal grof, medtem ko je pod mizo noge iztegnil.
Francelj ni mogel govoriti, le pokimal je.
Grof Jazborski se je naslonil na steno, sklenil roke nad pasom, zmolil polglasno očenaš ter se po-križal. Potem je segel čez mizo, prijel materino žlico, jo obrisal na vogalu modrega prta ter posegel v skledo. "Vstreli, Francelj !"
Ko se je vrnila Rogljevka s srebrno žlico, katero je dobil Francelj od botra v dar pri krstu in pa s svetlimi vilicami in nožem, katera je bila zadela pred leti prilikom nekega srečolova, je bila skleda že napol prazna. "Le spravite tisto zopet, mam-ca!" je dejal grof ter obdržal ci-nasto žlico.
Med trepetanjem in strahom je prinesla Rogljevka zelje in cmoke. A jed je šla gostu tako v slast, da sta bila Francelj in mati prikrajšana. Tedaj je našla Rogljevka med plahnim smehljajem celo srčnost, da je pripomnila: "Zdi se mi, gospod grof, da vam vendar ugajajo? Ali ne?"
"Nu, na, prve nagrade vam ravno ne bi dal . . . ampak lakota spravi tudi trdo skorjo skozi požiralnik. Trd post imam za seboj."
"Kajne, ljubi Bog, kajne, same žalosti niso mogli jesti?" Oči Rogljevke so se zasolzile zopet. "O, ljuba nebesa, saj vem, ako je to! Ko me je doletela nesreča . . . saj še sama ne vem, koliko časa je potrajalo, da sem zopet prijela za žlico. Kaj takega pač v človeku vse obrne! Na! Na! In kako le taka nesreča priti more ! Včeraj še smejoče se življe nje, a danes tiha smrt. Saj ni čuda, če se človek boji vsake ure in pravi "hvala Bogu" ob koncu

SUN LIFE ASSURANCE COMPANY OF CANADA
LETO 1934 je bilo leto, ko se je zopet vrnilo zaupanje in trgovina se je v splošnem stopnjevaje izboljševala. ,
Radi svoje meči in zanesljivosti, ki je bila preizkušena v dolgem razdobju splošne bojazni, je bila življenska zavarovalnica ena prvih načinov trgovine, ki je čutila, da se je smer obrnila k izboljšanju.
Da je bila te preizkušnje deležna tudi Sun Life Assurance Company of Canada, kaže zadovoljivo letno poslovanje, ki se kaže v spodnjem poročilu direktorjev:
Dvainšestdeseto letno poročilo—1934
ZAVAROVALNINA OBSTOJEČA 31. decembra 1934 . $2,7^8,725.403 Ta velika vsota, katero tvorijo skoro en milijon Sun Life lastnikov polic, bo plačljiva njim ali njih dedičem v teku te generacije — stabiliziran fakt velike socialne in ekonomične veljave.
NOVA VPLAČANA ZAVAROVALNINA....... 236,215,901
DOHODKI...................159,251,028
IZDATKI ....................................115^61,302
VEČ DOHODKOV KOT IZDATKOV................43,589,726
PLAČANO LASTNIKOM POLIC IN DEDIČEM
V letu 1934 ................ 88,160,20G
Od časa obstoja organizacije......... 888,330,239
PREMOŽENJE ................ 665,378,716
Bondi: vladni, mestni, lavnih utiiitet in drugi; delnice, preferred in common; posojila na, vknjižbe; zemljišča; posojila na družbine police; gotovina na bankah in drug« premoženje.
OBVEZNOSTI ................ 651,115,65;
Skoro devet desetin te vsote aastopa rezervo polic — znesek, dejan na stran za garancijo vseh izplačil na police, kadar so plačljive.
VPLAČANA GLAVNICA ($2,000,000) in bilanca v kredit vloge delničarjev .... $3,299,728
REZERVA za padec vrednosti zemljišč ln
vknjižb.............5,012,619
PREOSTANEK............ 5,950 818
$14,263,165
SUN LIFE ASSURANCE COMPANY OF CANADA
DAVID M. COWAN, poslovodja 1040 Terminal Tower Bid*.	CHerry 7877
Cleveland, O.
MICHAEL TELICH, zastopnik

vsakega dne, ki je srečno mi-: cvilenje, lajanje, ki se je pribli nul!"	zevalo dn postajalo glasneje.
Nekaj časa je še grof Jazborski poslušal prisrčno starkino to-ženje, potem pa je nenadoma odložil vilice, požrl zadnji grižljaj ter vstal. "Odpravi se, Francelj, jaz te počakam zunaj!" Podal je Rogljevki, ki je prestrašena umolknila roko preko mize. "Bog vam Iona j, mati!"
"Za Božjo voljo! Gospod grof!" je tožila. "Saj jim vendar nisem pregnala apetita . . . s svojimi neumnimi besedami?"
Zmajal je glavo, segel po puško ter zapustil izbo.
Francelj, ki je med vsem obedom sedel, kakor bi sanjal ter je mehanično požiral grižljaj za grižljajem, se je hitro izrinil izza mize. Tedaj je vzela Rogljevka med smehom in solzami njegov obraz med dlani. "Fant! Kaj praviš sedaj ! Včeraj si Se mi v svoji žalosti še usmilil, da bi si bila srce iztrgala ... a danes je zopet vse dobro!"
Francelj je pokimal. Pri tem pa je govorilo iz. njegovih oči nekaj, kar ni hotelo s pritrditvijo docela harmonirati. Objel je mater ter pritisnil lice ob nje sive lase. Tako sta stala nekaj časa, dokler ni dejal Francelj: "Sedaj pa me morate spustiti, mati! čaka ne rad!" Z rokavom si je šel preko oči ter stekel iz izbe. Eno minuto kasneje je prišel po stopnicah, odpravljen za pot v hribe. Mati mu je hotela poškropiti čelo z blagoslovljeno vodo, a pri Francljevi naglici so padle kapljice na njegovo rame.
Grof Jazborski je tolkel z nogo in zaklical: "Le naprej! Naprej !" Sedaj šele, ko je bila Rogljevka sama, je prišlo pri njej razburjenje do izraza. Ihte je padla ob mizi na kolena, sklenila tresoče se roke in pričela moliti: "Oče naš, kateri si v nebesih ... o pomagal si zopet v sili . . . posvečeno bodi Tvoje im,e,. pridi k nam Tvoje kraljestvo ; . . vidiš fant, to sem zopet sprosila od Boga : . . daj nam danes naš vsakdanji kruh . . . kdo bi si bil mislil, da bo prišel tak ponosen' gospod kar sam od sebe'. . . in odpusti rjam naše dolge . . . da je uvidel storjeno krivico sam . . . kakor tudi mi od-pirščamo svojim dolžnikom . . . in kako lepo je govoril, z mojim pobom .:. . in ne vpelji nas v skušnjavo," temuč reši na vsega hudega . . .in vse, vse je zopet poravnal, na vekomaj Amen! ČešČena bodi Marija, milosti polna'. . . Francelj, Francelj, to mu moraš sedaj poplačati . . . Gospod je s teboj, blažena si med ženami . . ."
In tako se je nadaljevala ta molitev razmišljanja, solza, smeha in ihtenja. Med tem sta grof in Francelj prekoračila travnike in prišla proti vaškim hišam. Tedaj se je oglasilo za njima
Francelj ,se je osupel ozrl: "Za božjo voljo, gospod grof, poglejte, kaj tu prihaja!"
"Ježeš, Marija! Gospod grof! Saj to je naš "Lovček!" Zbežal je živino-zdravniku, našel domov in jo udaril po najini sledi!" Hitro je odložil Francelj gorsko palico in puško ter tekel psu naproti. "Lovček! Lovček! Ja, Lovček! Kaj pa je s teboj? Od kje pa prihajaš?"
Kakor je sedaj pritekel pes v raztrgani bolniški obleki, kakor je skušal cvile se vspeti ob lovcu, kakor se je zapletel v vijoče se cunje, kakor je tuleč padel in se zopet veselo lajajoč pobral, kakor ga je hotel Francelj vloviti, a je dobil v roke le frfotajoče obveze, iz katerih se je pes glasno lajajoč izvil in kakor je sedaj lovec sam padel in se je oproščeni pes vrgel nadenj in ga pričel veselja'lizati —- to je bil tak prizor, da se je moral grof Jazborski smejati. A ta smeh ga je oči-vidno bolel, kajti roko je pritisnil na tilnik.
Tudi Francelj se je smejal. Glasno veselje psa ga je ganilo skoro do solza ter storilo, da je pozabil tiho žalost, katere ni mogla niti sprava z gospodom potolažiti. Na tleh je s6del, objemal z obema rokama cepetajočega psa in solznih oči je pogledal grofa: "Sedaj, gospod grof, sedaj smo zopet vsi skupaj!"
"Vsi? Nak, tu manjka še marsikaj!" Grofa je minul smeh. Sedaj je spoznal pes tudi njega, se iztrgal lovcu iz rok ter stekel k grofu. Raztreseno ga je grof trepljal po glavi. Pri tem se je žival pomirila in stisnila rep.
V Frančlju se je zbudila skrb, dali je pes tudi resnično ozdravljen. A "Lovček" je prihranil lovcu natančnejšo preiskavo. Kajti, ko je stopil grof dalje, je pes skočil čez plot in kakor nor tekal po travnikih. Pri tem se je venomer otresal, se vrtel v krogu ter hlastal z zobmi po repu.
"Seveda je zdrav!" je menil Francelj. "A kožo mora imeti še nategnjeno. Saj ima od obveze še vso dlako polno smole."
Medtem ko sta korakala skozi vas, se je sukal • pogovor samo okolo psa, kateri je sedaj pred njima, potem za njima veselo skakal. Ljudje, ki so ju sreča-vali, so plaho pozdravljali in začudeno gledali za njima. Vedno, čeravno je Francelj na take pozdrave odzdravljal, je šinila lahna rudečica preko njegovega shujšanega obraza. Tako sta prišla pred hotel. Hotelir, ki je stal na verandi, ki je bila polna gostov, se je delal, kakor da grofa ni videl ter se je hotel prikriti v pivnico. A grof Jazborski ga je poklical. Tedaj je pritekel in se spoštljivo odkril.
V Los Angelesu so zaprli John Masona, o katerem se trdi, da je prav za prav John L. Shnepp, bivši župan iz Springfield, lil., katerega iščejo obla-sti radi poneverbe. Ko so ga prijeli, je prodajal časopise na ulici. Torej se tudi. županom lahko prigodi kaj "človeškega."
Dr. Anthony L. Garbas
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
v Slovenskem Narodnem Domu 6411 St. Clair Ave. HEnderson 0919
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HE 3113
DOBEK PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
P. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS
REJENI PRESlCl NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, itvrsten Speli.
Koljemo vsak pondeljek ln četrtek, dopeljemo na dom vsak torek In petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletlno po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., WillouRliby, O.
Tel. Wickliff« 110-J-2
Grof Jazborski je položil roko na Francljevo rame. "Na svojo žalost sem izvedel, da so šle po vasi kaj nesramne govorice o Rogljevem Franclju. To je hudobno obrekovanje! Rogelj ni v službi zakrivil niti najmanjše malenkosti. Ako sem se v jezi prenaglil, tedaj je krivda le na moji strani! Povem vam to, zato da boste ljudem povedali. Ste razumel? In sedaj čoln!"
Medtem ko je hotelir odhitel, sta se menjavali na Francljevem obrazu rudečica in bledica. "Ampak, gospod grof! Čemu to — to je vendar preveč!"
"Tiho mi bodi, ti norec dobri ti! Zadel sem te v srce sedaj ti hočem dati tudi pravi obliž na rano! Kar sem sedaj povedal hotelirju, pojde po vasi kakor veter. In ljudje, ki so naju danes videli skupaj, bodo vsuli tudi svoj mernik zrnja na tvoj mlin. Glej tam onega že zopet, kako stoji in zija!"
Ko je kmetič, ki je stal sredi ceste, videl, da je pozornost obeh lovcev obrnjena nanj, se je hitro okrenil in šel svojo pot. Ta je bil Mostar. Predno je zavil okolo vogala, je še enkrat pogledal plašno preko ramena. Potem so se ozrle njegove oči gori v hribe, kakor da je zanj tam gori predmet skrbi.
Francelj je postal kaj čudno molčeč. Med vso vožnjo preko jezera ni spregovoril niti besedice ter je le venomer strmel pred se, kakor da niso dogodki zadnje ure niti za las zmanjšali njegove žalosti.
Blizu hudournika sta izstopila. Francelj, katerega je pričela lastna molčečnost tlačiti, je poskušal govoriti. A zopet je obmolknil, ko je videl, da ga grof ne posluša. Globoko razburjenje je odsevalo z grofovega obraza. Ko sta šla mimo "meniške koče,' je gledal v drugo stran. Ko pa sta prekoračila hudournik ter šla po strmem bregu, tedaj je postal in gledal bliskajočih oči nazaj.
Preko uvelih vrhov javorjev je gledala strešica koče. "Ako so vsi proti meni ... ali naj se čudim? So pač otroci svoje matere!" je mrmral grof Jazborski ne da bi se brigal za navzočnost lovčevo. Mramornata plošča z nadpisom "Tu je sreča doma" se je svetlo lesketala v solnčnih žarkih. Spačen smeh mu je zaigral na obrazu in jezno je segel po puško. Strel je počil in zadeta od krogle se je tablica zdrobila na tla.
"Ampak, gospod grof!" je za-'jecal Francelj. "Za božjo voljo, kaj počenjate?"
Ne da bi odgovoril, je grof vrgel puško na hrbet ter plezal da-
lje.;
Nista spregovorila nobene besede več. Po treh urah hoje sta prišla do planin, širni, rumenkasti travnati bregovi so bili tihi in zapuščeni — zadnje dni so bile planšarice odgnale svoje črede na nižje ležeče planine.
že so se potegovale večerne sence, ko se je bližala pot obeh lovcev h koncu ter se je prikazala izza grmičaste gošče siva streha lovske koče. Pri zadnjem ovinku steze je grof nenadoma postal in zavpil jeze: "Kaj hoče babnica v moji koči? To mu je že podobno, temu od Boga pozabljenemu hudiču, da se po moji sobi ženi! In danes!"
Največji revež na svetu, ki nima drugih skrbi kot kam bi del svoj denar, Andrew W. Mellon iz Pittsburgha. Mellon je danes priznan najbogatejši človek na svetu. Vlada Zed. držav ga je tožila za tri milijončke, katere je baje Mellon pozabil plačati za davke. Mellon je pa brihtna glava in ne samo, da trdi, da ničesar ne dolguje naši vladi, ampak trdi, da mu je celo, ona dolguje $139,045, kar je baje preveč (v ?iaglici) plačal v davkih.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Ttunini in žalostnim srcem naznanjamo žaloslno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt iztrgala iz naše srede našega ljubljenega soproga in očeta
JAKOB BARAGA
Preminul je dne 24. januarja, pokopali smo ga 28. januarja po katoliških obredih na Calvary pokopališču. Pokojni je bil star 51 let ter je bil doma iz vasi Kozarišče pri Ložu, odkoder je prišel v Ameriko pred 27. leti. Bolehal je šest mesecev in tako nas je zapustil v najlepši dobi svojega življenja.
V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo vsem, ki so nam stali na strani in bili v pomoč, ko je bil ranjki bolan in ko je ležal na mrtvaškem odru. Lepa hvala vsem, ki so nas tolažili in nam bili naklonjeni na katerikoli način v tem bridkem času. Naiprisrčnejše se zahvaljujem moji sestri in njeni družini ter Mr. in Mrs. Drobnič, naši sostanovalci, ter Mrs. Zupančič, naši sosedi. Hvala Vsem skupaj za vso naklonjenost in pomoč.
Dolžnost nas veže, da se najprisrčneje zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence, ki so tako lepo okrasili krsto ranjkega, ko je ležal na mrtvaškem odru in sicer sledečim: Družini Frank Petkovšek, družini John Hace, družini John Sterle, družini Pečnik iz Wadsworth, O., Mrs. Opeka, Sophie in Ana, Louis Mrhar, družini Jerry Kramer, Mr. in Mrs. Joe Glavan in družini, društvu Loška Dolina, društvu Srca Jezusovega (samostojno) in društvu sv. Antona št. 138 C. K. of O.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokojnega in sicer: Mr. in Mrs. John Hace in družini, Mr. in Mrs. Frank Drobnič in družini, Mr. in Mrs. Anton Zupančič in družini, Mr. in Mrs. Mike Vidmar, Mr. in Mrs. Jos. Roitz, Mr. in Mrs. Joe Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Pike, Mrs. Frances Mihelcic, Mr. in Mrs. Frank Skodlar in družini, Mrs. Gole in hčeram, Mr. in Mrs. Joe Pike st. in družini, Mr. in Mrs. Lud. Zajc in družini, Mr. in Mrs. Jacob Perko, Air. in Mrs. Anton Debelak in družini, družini Znidaršič, Myron Ave., Mr. in Mrs. Joe Pirnat, Mr. Frank Centa, Mr. John Kraich, Messrs. Andrew in Matevž Luzar, Mr. in Mrs. Joe'Russ, Mr. in Mrs. Louis Svete, Mr. in Mrs. Anton Mulec in družini, Mr. in Mrs. John Ponikvar, Mr. John Hrovat St., Mr. in Mrs. J. Mulec, Mr. in Mrs. Kastelic in družini, Mr. in Mrs. John Hobat, Mr. in Mrs. L. Zakrajšek, Mr. in Mrs. Pizmoht, Mr. in Mrs. L. Bavec in družini, Mr. in Mrs. 'Louis Elesh in družini, Mr. in Mrs. L. Cimperman. Mr. in Mrs. John Marold in družini, E. 71st St., Mr. in Mrs. Brinovec in družini, Mr. in Mrs. Frank Baraga in družini, Mr. in M^s. Louis Zigmund, Mr. in Mrs. Henry Kerzic, Mr. in Mrs. John Spech in družini, Mr. in Mrs. Baron, Carl Ave.
Posebno se zahvaljujemo mojim bratrancem in sestričnam iz Barbertona, Ohio, Mr. in Mrs. Anton Gerbec in družini, Mr. Joe Gerbec, Mr. in Mrs. John Sega in družini, Mr. in Mrs. Frank Sega, Mr. in Mrs. Joe Sega, Mr. in Mrs. Louis Petric, Mr. in Mrs. Paul Palcic, Mrs. Mary Mihelcic, Mr. in Mrs. Louis Arko.
Zahvalo tudi izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, kot tudi vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala vsem, ki so pokojnega prišli pokropiti ko je ležal na mrtvaškem odru, so prišli molit ter so čuli pri njem. Iskrena hvala Samostojnemu zboru Zarja za zapete žalostinke, ki so jih zapeli ob krsti. Hvala nosilcem krste ter Rev. Jagru za vse obiske v bolezni in za cerkvene obrede, kot tudi pogrebniku Frank Zakrajšek za tako lepo urejen pogreb in za vso njegovo naklonjenost. Posebna hvala Mr. in Mrs. Pečnik ter Mr. in Mrs. Sega, ki so prišli na pogreb iz Wadsworth, Ohio. Iskreno se zahvaljujemo tudi White Motor Co. in sodelavcem za dar, ki so ga poslali za pokojnim, ki je bil tam uposlen 18 let.
Še enkrat najprisrčnejša zahvala vsem skupaj za vso dobroto in naklonjenost, ki ste jo nam izkazali v času žalosti ter prosim, da če se je kakšno ime izpustilo, da se nam oprosti ter izrekamo enako zahvalo.
Ti, preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dober oče, prestal si trnjevo pot te solzne doline ter se za vedno ločil od nas. Vedno bolj pogrešamo Tvoje pridne in skrbne roke in blago sret. Veseli se v nebeški slavi za plačilo Tvojega zemeljskega trpljenja. Med nami ostaneš vedno v gorkem spominu, dokler nas Vsemogočni ne pokliče za Teboj! Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin!
Svet veselja nas ne mika, ker odšel si Ti od nas, ta izguba je velika, rane ne zaceli čas.
žalujoči ostali:
V Clevelandu, Ohio, dne 2. marca 1935.
AGNES BARAGA, soproga; STANLEY BARAGA, sin; John Sterle, nečak. V stari domovini brat in dve sestri.