CENA 400 din - Leto XLI - št. 2^ EHIGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO /O danska banka zeljna banka Gorenjske j/tam' Janez Stanovnik in Viktor Žakelj na Glasovi preji IVAN OMAN Mogoče bo ta pomlad toplejša Prvomajski pogovori dr. Danica Purg DELO JE MOČ PLAČATI, PRIPADNOSTI DELAVCA PA NE Mitja Kersnik Z DRUŽBENO LASTNINO DELAMO KOT SVINJA Z MEHOM Jožica Kogoj HOTELA SEM ŽIVETI OD DELA SVOJIH ROK, NE OD DRUŽBENE POMOČI Bernard Tonejc LJUDJE, KI NE ZNAJO DELATI, TUDI NE ZNAJO VODITI POLITIKE 1.MAJ- PRAZNIK DELA i i mm Ko sem prevzel nalogo, da napišem za praznično številko Gorenjskega glasa uvodnik, je bil predlog redakcije, da bi ob prazniku dela kazalo pisati o samoupravljanju, težavah, dilemah in stranpoteh, ki delavce vedno bolj motijo. Vedno bolj pa se kaže, kako prazna postaja ta parola, ta temeljna opredelitev naše družbe. Na Glasovi preji je ekonomsko razlago te ugotovitve podal bodoči predsednik predsedstva SR Slovenije, ko je razložil: »40 odstotkov premoženja Jugoslavije je v dolgovih v tujini, 40 odstotkov v domačih dolgovih in naši iznajdbi: tečajnih razlikah, 20 odstotkov pa v medsebojnih terjatvah (tudi nekritih) in skrivnostnih dubiozah« in zaključil: »Ne sprašujte me o samoupravljanju, samoupravljanje je upravljanje s premoženjem, Jugoslavija pa je sedaj v celoti pod hipoteko!« — O praznih stvareh zato ne bom pisal! Vračam se k DELU, katerega praznik bomo praznovali. Kot iztočnico zopet uporabljam besede naših sogovornikov na Glasovih večerih: Janez Stanovnik: »Najbolj iskreno povedano: zame je bistvo socializma in njegova najvišja vrednota in cilj v delovni osvoboditvi človeka, katerega smisel življenja mora postati ustvarjalno delo. Človek je namreč edini med živimi bitji sposoben USTVARJATI, vsa ostala bitja se le reproducirajo.!« dr. Matjaž Kmecl: »Človek se ni razvil do današnje stopnje zaradi dela, kot smo se učili, človek se je razvil zato, ker je vseskozi premišljeval, kako bi čim manj delal!« . Nasprotujoči si trditvi? Ne, nikakor ne! V obeh primerih gre za ustvarjalnost, za človeku lasten proces, zmožnost, ki vleče njegov razvoj naprej. Pa se vprašajmo, kakšen odnos do ustvarjalnosti, do ustvarjalnega dela imamo? Mislim, da premalo-krat, da se vse premalo zavedamo tega temelja razvoja in napredka. Brez dvoma nas je tak odnos pripeljal v krizo, v kateri smo. Naj ilustriram naš odnos — morda le enostransko vendar značilno s primerim, kako smo se (se še) obnašali: Če predpostavimo, da med ustvarjalnostjo in potrebnim znanjem obstaja zelo trdna zveza in da je za učinkovito delo nujno potrebna tudi materialna stimulacija, potem poglejmo, kakšen je bil naš odnos med najenostavnejšim delom (delom, ki sicer lahko tudi na rutinski način ustvarja dobrine, v pogledu ustvarjalnosti pa ne omogoča napredka) in delom, ki zahteva veliko znanja in po naši predpostavki daje tudi ustvarjalne rezultate: Leta 1975 smo po sprejemu Ustave in v času oblikovanja Zakona o združenem delu sprejeli tudi metodo primerjanja posameznih zvrsti dela po zahtevnosti in temu rekli izračun pogojno nekvalificiranega delavca. Te primerjave so kot uradna metoda veljale le 5 let, saj je bilo tako izračunavanje (odločilno za presojo primernosti nagrajevanja, zlasti v družbenih dejavnostih) na podlagi sindikalnih izhodišč o enaki pomembnosti vsakega dela ukinjeno. Od leta 1986 si taisti sindikat prizadeva ponovno uvesti podoben izračun tako imenovane enote enostavnega dela. Pred dnevi so bila kot predlog objavljena tudi nova razmerja in malo kdo je bil pozoren na to. Toda glej: v 13 letih je postalo na primer delo na zahtevnost™ ravni visoke izobrazbe za 27 odstotkov manj zahtevno! Kaj je vzrok za tak pristop? V materialni stiski, ko je najenostavnejše delo potrebno nagraditi vsaj za preživetje, ustvarjalnega dela pa ni mogoče bolje? V kompromisu med razmerji, za katera smo se zavzemali nekdaj (1975-80) in poznejšim velikim čutom socialne pravičnosti in enakopravnosti našega sindikata? Ali pa smo preprosto pozabili, da nam samo ustvarjalnost utemeljena v znanju lahko zagotovi izhod iz slepe ulice naše krize? Težko je verjeti, da se naš odnos do znanja in ustvarjalnosti tako poslabšuje. Ni je tovarne na Gorenjskem, ki ne bi potrjevala pravila: kjer so vlagali v znanje, nagrajevali ustvarjalnost, so na poti razvoja, obratna praksa je vodila (vodi) v propad. V času, ko v družbi iščemo inovativne pristope, iščemo pot v inovativno postindustrijsko družbo, ko padajo številne »ideološke« pregrade, ko je na primer slovensko vodstvo obrisalo prah iz pred 8 let sporne študije Sluvenija 2000, ko vsa naša nova razmišljanja iščejo rešitev v trgu, trg pa prizna samo kvaliteto in smotrnost, ki sta lahko le plod ustvarjalnosti in znanja, mi preprosto ne smemo tega razvrednotiti! Res bi bilo morda bolje, da se sindikat še naprej ukvarja s stavkovnimi pravili, čeprav jih v urejenih pravnih državah (ki žele imeti tudi na ulici ali cesti red) določa država, sindikat kot organizator stavk pa le preverja, kajti taka razmišljanja nas bodo še naprej potiskala v položaj z naraščajočim številom stavk. i pa ob prazniku zakličimo: ČAST USTVARJALNEMU DELU! Štefan Zarg PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB PRAZNIKU! GLAS 2. STRAN NOVICE m DOGODKI Petek, 29. aprila TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Več upanja za območne spore Jedrsko razoroževanje v časovni stiski, več upanja za območne spore po Shultzevem obisku v Moskvi je skoraj vsem jasno, da bo vrhunsko srečanje voditeljev velesil prišlo prej, preden bodo strokovnjaki obeh držav uspeli odpraviti številne podrobnosti, ki za zdaj ovirajo podpis sporazuma o skrčenju strateške jedrske oborožitve za polovico. Veliko je sumničenj na obeh straneh in veliko je še tihih poskusov, da bi nasprotno stran skušali s silo prepričati v nekake oborožitvene ali razorožitvene koncesije. Končno je obdobje nezaupanja in zmerjanja med velesilama trajalo predolgo, da bi ga lahko v tako kratkem času, odkar pismeno o detantu: čeprav gre v resnici predvsem za detantne želje, sicer številna srečanja ameriških in sovjetskih državnikov odpravila. Zato pa toliko več optimizma vliva izrečeno in z nekaterimi podrobnostmi celo dokazano prepričanje, da bi velesili skupaj lahko odpravili številna krizna žarišča po svetu, za čimer se pravzaprav skriva spoznanje, da duh Vietnama in Afganistana počasi mineva. Zlasti slednji primer, o katerem sta se velesili pred kratkim sporazumeli, zdaj pa naj bi po nekaterih ocenah se dokončno ustavili dotok orožja sprtim Afgan-cem, naj bi pomenil uvod v serijo mirovnih pobud za krizna žarišča, med katerimi sta na samem vrhu seznama bližnji in srednji vzhod. Ker pa na teh območjih enote katere izmed njiju niso neposredno vpletene, bo pot do miru zahtevala drugačen pristop in če je verjeti (in ne vem zakaj ne) izjavi direktorja izraelskega zunanjega ministrstva, sta se Sultz in Sevardnadze že sporazumela o bližnjevzhodni mirovni iniciativi, tako da bo menda mednarodna medn corr mirovna konferenca o bližnjem vzhodu sklicana že maja. Končno sta prav velesili odgovorni, da dokončno uredita zaplete, ki so nastali po ustanovitvi države Izraela pred skoraj natanko štiridesetimi leti. Ob tem pa seveda se pložaj Palestincev, ki so na tem območju živeli prej in jih pred letom 1948 nihče ni vprašal za mnenje. Skratka, če bo sporazumevanje med SZ in ZDA prineslo mir in katero izmed sedanjih vojnih območij, pa četudi le kot stranski produkt razorožitvenega procesa, lahko s precejšnjo gotovostjo sežemo po optimizmu. Vendar ši obdobja zbliževanja in zaostrovanja med velesilama sledijo v različnih časovnih intervalih in tako malo je treba, da od čudežne aladinove svetilke ostane le nekoristen in smrdljiv dim. Ne zabredi-mo torej pregloboko v naivnost, saj oba velika brata dobro vesta, da je bog najprej sebi ustvaril brado. In vsak morebitni mirovni sporazum bo zato nastal ne zaradi morebitne moralne in pravične želje po miru temveč zaradi do podrobnosti preračunanih seštevkov prednosti in slabosti ža obe strani. / Kranj, 26. aprila — V Sloveniji se je mudila tričlanska delegacija sovjetskega ministrstva, ki skrbi za založniško dejavnost, vodil jo je predsednik M. F. Nenašev. V Ljubljani so se pogovarjali s predstavniki poslovne skupnosti za tisk in papir, ki že dalj časa sodeluje s sovjetskimi založniki, posli so vredni 15 milijonov klirinških dolarjev. V Kranju pa so si ogledali novo tiskarno Gorenjskega tiska, ki dobro sodeluje s sovjetskimi zadolžniki, lani so bili njihovi posli vredni 1,2 milijona klirinških dolarjev, odpirajo pa se novi, Gorenjski tisk bo letos izvoz na sovjetsko tržišče bistveno povečal. Zanimivo je predvsem to, da se odpirajo možnosti neposrednega poslovnega sodelovanja, saj je sovjetska perestrojka močno sprostila založništvo, založbe odslej same oblikujejo programe. MV — Foto: G. šinik Svečanosti in podelitve priznanj ob praziku OF - V torek so po vseh občinah podelili letošnja priznanja OF. Na kratkih svečanostih so se zbrali člani predsedstva Občinskih konferenc SZDL, predsedniki krajevnih konferenc SZDL, prvoborci, družbenopolitični delavci občin in seveda nagrajenci: V sejni sobi skupščine občine Tržič je podpredsedik občinske konference SZDL Ivko Bergant podelil priznanja Aleksandru Uzarju iz Pristave, Andreju Peharcu iz Bistrice, Janezu Brzinu iz Seni-čnega, Jaku Kepicu in Viktorju Švabu iz Tržiča, Silvu Žnideršiču iz Bistrice in Planinskemu društvu Tržič. - Foto: V. Stanovnik Ob 35 — letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja I.oka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SLO IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 — 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 — 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Priznanja ob prazniku OF in 1. maju Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Jesenice — Ob letošnjih praznikih, dnevu OF in prvem maju bodo v vseh občinah podelili priznanja. Srebrne znake Zveze sindikatov kranjske občine bodo podelili 1. maja na Joštu. Prejeli jih bodo: Aerodrom Ljubljana, Iskra Telematika (ekonomsko kadrovsko področje), Tekstilin-dus - TOZD Predilnica, Franc Benedik (Gorenjski muzej), Franc Dobnikar (KOGP -TOZD Vodovod), Darko Fireder (Tekstilindus), Olga Gostiša (Sava Commerce), Franc Grame (Sava), Milka Klemenčič (KŽK — Oljarica), Marija Kump (Merkur), Matija Polajnar (Iskra Ki-bernetika), Ivan Stenovec (Merkur) in Janez Vuk (Iskra Telematika). Letošnja priznanja OF v Kranju dobijo: Srečko Bešter iz Jamnika, Janez Beravs iz Kranja, Danilo Dolgan iz Kranja, Alojz Eržen z Jezerskega, Ciril Lajovic iz Trboj, Milka Logar iz Kranja, Alojz Marinšek iz Na-kla, Marjan Markovič iz Kranja, Roman Nahtigal iz Kranja, Aleksander Ravnikar iz Kranja, Franc Marjan Rode iz Kranja, Rajko Simič iz Kranja, Dušan Šemrov z Jezerskega, Ivo Štirn z Brnika, Jože Zdešar iz Kranja in Gasilsko društvo s Primsko-vega. Na prvomajskem srečanju na Šobcu bodo srebrne znake OF podelili: Cvetu Pohraju z Bre-zij, Anici Svetina z Bleda in Andreju Šiljarju iz Bohinjske Bistrice. Srebrne znake zveze sindikatov radovljiške občine bodo prejeli: Janez Arh (GG Bled — TOZD Gozdarstvo Bohinj), Francka Bohinc (Zdravstveni dom Radovljica), Zdravko Bolči-na (Jelplast Kamna Gorica), Majda Habjan (OŠ Radovljica), Danica Jarkovič (Vezenina Bled), Mirko Kapus (GG Bled -tozd Gozdarstvo Pokljuka), Miran Mozetič (LIP Bled), Blanka Mrak (Vezenine Bled), Janez Petrač (Iskra Lipruca), Marija Pfeifer (Almira — ^ozd Bohinjska Bistrica), Marija Štibelj (Almira - TOZD Radovljica) in osnovna sindikalna .organizacija Jelplast. V tržiški občini bodo letošnja priznanja OF podelili: Planin- skemu društvu Tržič, Aleksandru Uzarju iz Pristave, Andreju Peharcu iz Bistrice, Janezu Brzinu iz Seničnega, Jaku Kepicu iz Tržiča, Viktorju Švabu iz Tržiča in Silvu Žnideršiču iz Bistrice. Priznanja OF v Škof j i Loki dobijo: Gasilsko društvo Škofja Loka, Franc Bertoncelj iz Gode-šiča, Zinka Slabe iz Sovodnja, Franc Lušina iz Dražgoš, Tilka Filipič iz Žirov in Miloš Zako-tnik iz Virmaš. Srebrne znake zveze sindikatov-škofjeloške občine bodo prejeli na prvomajski proslavi na Križni gori: Pavla Češnovar (LTH), Valerija Homar (KZ Škofja Loka), Anka Šolar (Niko), Veronika Stanonik (Gor.predilnica), Matevž Šubic Kranjska gora, 26. aprila — Vršič bo splužen in prevozen za 1. maj — Delovna organizacija Avtocommerce je že vrsto let tista DO, ki za konec aprila svoje plužne stroje usmeri na cesto čez Vršič. Z vozili Unimog Schmidt in Mercedes Benz že štirinajst dni plužijo ceste na Vršiču. V sredo so bili že na štiriindvajseti ridi in bilo je še do pet metrov snega. Do prelaza Vršič, ki je na 1611 m višine, jim je tako preostalo še 700 metrov nespluženih rid. Po besedah Marka Kljočnika iz Kranja, ki je zaposlen v DO Avtocommerce, bo cesta čez Vršič nared že do 1. maja. Z deli so zaključili že v četrtek. (D. H.) /uredništvo tel. 21860 Proslave ob 1. maju Kranj — Osrednja proslava v počastitev praznika dela bo tudi letos na Jđštu. Občani bodo s proslavljanjem začeli že v ponedeljek, 30. aprila, ob 18. uri s predprazničnim koncertom pihalnega orkestra na Titovem trgu. Kresovanje na Joštu bo letos še posebno popestreno; začelo se bo ob 20. uri. Na prvega maja zjutraj bo Kranjčane že navsezgodaj z budnicami budila godba na pihala. Osrednja proslava pa se bo pričela ob 11. uri na prireditvenem prostoru na Joštu. Tu bodo podeljeni tudi srebri znaki sindikata. Radovljica — Prvomajsko srečanje za radovljiško občino bo kot običajno 1. maja ob 10. uri pri Šobcu v Lescah. Organizatorji pripravljajo bogat kulturni program, v katerem bodo nastopili moški pevski zbor DPD Svoboda Bohinj, otroška folklorna s kupina iz Bohinja, godba na pihala iz Le"sc, za razvedrilo bo popoldne igral ansambel Rž. Žiri — Krajevna proslava dneva osvobodilne fronte in praznika dela bo v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v veliki dvorani Svobode. V kulturnem programu bodo nastopili ženski pevski zbor Svoboda, pihalna godba Alpine, učenci osnovne šole Padlih borcev in mladinska instrumentalna sekcija Svobode. Škofja Loka — srednja proslava bo v nedeljo, 1. maja, ob 10. uri na Križni gori. V kulturnem programu bo nastopila škofjeloška godba na pihala. Tržič — Tržičani bodo prvi maj tudi letos proslavljali na sam praznik, v nedeljo, 1. maja, ob 11. uri v Brezjah pri Tržiču. Jesenice — Tradicionalna proslava 1. maja bo za Jeseničane v nedeljo, 1. maja, na Poljanah. (CSS), Ljubica Kolendo (DPO), Milena Frelih (Poliks), Francka Demšar (Iskra Železniki), Ivana Hartman (ZD Škofja Loka), Franc Pintar (OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas), Ciril Korošec (LOKA — Peks), komisija za kulturo v LTH in Čevljarna Ratito-vec. Srebrne znake OF jeseit občine pa bodo prejeli: M . Modric iz Kranjske gore, =>Jjj slav Pem z Jesenic, Mirko »L iz Mojstrane, Jože Resm^L|ice. rovnice in Jaka Šmid iz .V.s Ivan Fabjan — Niko prijel zlati znak 0F Ljubljana, 26. aprila - Ob obletnici ustanovitve OF :slo* venskega naroda je bila v torek popoldne v republiški s^u^ ščini slovesna seja republiške konference SZDL, na toten*? osemnajstim posameznikom, enot JLA iz Novega mesta in \ " stivalu Kurirček podelili zlate znake OF. Priznanje je preje tudi 63 - letni Ivan Fabjan - Niko z Bleda, sicer direktor delovne organizacije Triglavski narodni park. . Fabjan je bil rojen v^mečki družim Gradišču pri Novem mestu. Ob razp du stare Jugoslavije je sodeloval P. uničenju vojaških objektov in pri zb ranju orožja. Oktobra 1941 se je povfj zal z organizaejo OF, marca prihodnJ leto pa se je priključil Gorenjski četi-partizanskih enotah je bil mitralj zec.kasneje pa komandir oz. koma", dant raznih vojaških enot in koman mest. Po vojni je končal oficirsko sol in poučeval v šoli za notranje zadev > potem pa se je na lastno željo zaposlil v Zavodu za varstv spomenikov SRS in kasneje v Zavodu za gojitev divjadi "r glav Bled, ki je predhodnik današnje delovne organizacij Triglavski narodni park. . Vsa leta po osvoboditvi je deloval v družbenopolitičnih i drugih organizacijah. Posebno znana je njegova aktivnost krajevnih organizacijah, v športnem, gasilskem ih lovske**1 društvu, v lovski zvezi, v komisijah za varstvo okolja, v socia listični zvezi in v skupščinskih organih... Ko smo Ivana Fabjana včeraj obiskali in mu čestitali. f dejal, da mu zlati znak OF pomeni priznanje za medvojno wj povojno delo in za prizadevanja za družbeni in gospodars* napredek. Priznanje najzaslužnejšim sodelavcem Borci so se zahvalili Škofja Loka, aprila Sk<# bor Selc, Andreju Franku in Franko iz Škofje Loke, Jernej^ zeršku s Hotavelj, Alojzu K?1^ iz Žirov, Jožetu Logarju, novi'1 ^ iz Škofje Loke, Antoniji Lusko •< iz Škofje Loke in Marici Obla* Puštala, Francu Potočniku s njo velj, Janku Primožiču iz fa * Martini Sedej in Vladimiri učiteljicama iz Železnikov, J0.^-Vidicu, pisatelju, Antonu Volčji Saši iz Kranja in Lavri Zadnl Škofje Loke. J) činska priznanja. Priznanja medobčinskega sveta so dobili Ivan Franko-Iztok za uspešno vodenje Odbora skupnosti borcev 31. divizije, za raziskovanje zgodovine in za publicistično dejavnost, Franc Križaj z Godešiča za aktivistično delo in publiciranje zgodovine NOB na območju Godešiča, Anton Kvaternik za aktivno delo in zasluge pri izdaji zbornika »Pomniki NOB na Škofjeloškem«, Albin Lavtar iz Selc za dolgoletno uspešno delo v organizaciji zveze borcev in drugod, Marjan Masterl iz Ljubljane za neumorno delo pri raziskovanju in objavljanju zgodovine NOB in delo pri izdaji zbornika »Pomniki NOB na Škofjeloškem« ter pri organizaciji proslave v Rovtu, in Anton Peternel-Igor za večletno uspešno vodenje Odbora aktivistov OF škofjeloškega okrožja, za sodelovanje pri izdaji zbornika ter za raziskavo zgodovine NOB na Škofjeloškem in publicistično dejavnost. Posebna priznanja Občinskega odbora združenj borcev Škofja Loka za leto 1987 pa so podelili Krajevni skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam Dražgoše, Odboru skupnosti borcev Prešernove brigade. Občinski konferenci ZSMS Škofja Loka, Osnovni šoli Ivan Grohar, Krajevni organizaciji zveze borcev Godešič in Poljane, Radiu Žiri, Jožetu Albrehtu, predsedniku Občinske skupščine Škofja Loka, Borisu Bavdku, sekretar- Napaka je spaka,t ki se po Glasu vrt* kot sraka rit«* Nova tehnologija PT_l 1 $ nove težave. Res, da rač*-1^. nik ne misli, ponagaja pa pj ko. Tako nam je udarec tifi pačno tipko vrnil z ve\$ obrestmi: številnimi napa1^ v tekstih na prvi strani tO ^ vega Gorenjskega glasa, W v delovni konici pred 0 časopisa v tiskarno n' j uspeli popraviti. Bralce^, avtorjem prispevkov se op ČUJem°- Uredni^ Komaj so ocenili en zaplet, se je že znova zapletlo Pravila spreminjali med postopkom Radovljica, 25. aprila — Delegati občinske konference SZDL Radovljica so v ponedeljek v osrednji točki dnevnega reda ocenili volilne postopke v občini, predvsem zaplet o volitvah predsednika občinske skupščine. Čeprav je od tega minilo že več kot mesec, smo lahko šele iz poročila volilne komisije, ki deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL, slišali za oceno, ki je blizu resnice. Kot je povedal predsednik komisije Miroslav Birk, je bila (■na glavnih pomanjkljivosti ta, da so se pravila igre spreminjala med postopkom evidentiranja: na skupni seji predsedstev socialistične zveze in sindikata je bilo namreč sklenjeno, da se lahko na listo evidentiranih možnih kandidatov uvrstijo le tisti, ki so delegati in imajo torej bazo, predsedstvo občinske konference SZDL pa je na izredni seji (in na pobudo občinskega komiteja ZKS, ki je ocenil, da je po odstopu enega od možnih kandidatov izbor preozek) sklep spremenilo in dalo možnost, da se na listo uvrstijo tudi kandidati brez delegatske baze. Po mnenju volilne komisije bi lahko takšen sklep spremenili samo na novi skupni seji predsedstev, ne pa samo predsedstvo socialistične zveze na izredni seji. Po rokovniku pa bi morali dokončno listo evidentira- Delegati občinske konference SZDL so soglašali s poročilom volilne komisije in z njenima pobudama, da mora postati evidentiranje stalna naloga socialistične zveze in njenih frontnih delov (že zdaj je treba misliti na volitve leta 1990) in da je treba v republiki predlagati spremembo volilne zakonodaje in volilnih pravil, ki so zdaj takšna, da jih lahko vsak razlaga po svoje; to pa je tudi razlog za razne improvizacije. nih možnih kandidatov določiti že na skupni seji. Delegati temeljnih kandidacijskih konferenc so šele na seji občinske kandidacijske konference zvedeli, da kandidatu, ki ni bil delegat, niso zagotovili delegatske baze in so se odločali med dvema možnima kandidatoma (v temeljnih okoljih pa so se pogovarjali o treh). Delegati so v spremenjenih okoliščinah glasovali po svoji vesti; želeli so sicer preložitev konference in ponoven posvet z bazo, vendar jim je bilo pojasnjeno, da za to ni časa. Če bi se temeljne kandidacijske konference ves čas odločale o dveh kandidatih (ali o treh, ki bi lahko kandidirali), bi bil morebiti tudi razplet drugačen. Komaj pa so delegati na seji v ponedeljek ocenili razplet pri volitvah župana, že se je znova zapletlo — tokrat pri volitvah sekretarja občinske konference SZDL. Za to funkcijo 10 bili evidentirani trije, zadosti podpore v krajevnih skupnostih in v frontnih delih SZDL pa je dobil le Brane Grohar ki je bil tudi kot edini uvrS^ kandidatno listo. Od 38 del^, kolikor jih je bilo na seji o^j. no 64, je zanj glasovalo 31 J. tov, kar pa je bilo še vedno Pjjrf lo, da bi dobil večinsko P-j/. (najmanj 33 glasov) vseh , p konference, kot je to dok^f slovnik. Nekateri delegati s° M tem čudili, kako je mogoč^ f »pravila« tako stroga, toda r^f zvoniti je bilo prepozno, b-0,., poslovnik o delu konference * ^ brali, se morebiti ne bi P1''^*, da bi slaba udeležba na seji .^t la o izvolitvi sekretarja. O bo na eni od prihodnjih sej ^ vljalo predsedstvo občinske ^ renče SZDL. ^ Ji Radovljiška občina bo najmanj mesec dni brez do jeseni pa tudi brez se %v, občinske konference SZD ' (p j teri ob tem (utemeljeno) vei da je postala že vzorčni P razne zaplete. C ZaP Petek, 29. aprila 1988 3. STRAN rr^o)IMiSy]©JEncaAS Bernard Tonejc, do nedavnega predsrdnik radovljiške občinske skupščine, zdaj podpredsednik v_vlogi župana__________;- Ljudje, ki ne znajo delati, tudi ne znajo voditi politike ^ovljica, 25. aprila - »Človek, ki je fizično močan, je tudi psihično in ga ni strah Povedati svojega mnenja, ni obremenjen s tem, kaj bodo rekli drugi, zna delati po ^oji vesti... Ali ravna vedno tudi pravilno, razsodijo preprosti ljudje, ki imajo med Jjjnl najboljše sposobnosti treznega presojanja in ocenjevanja. Sodba, ki pa jo o ne-*0I» izreče ljudstvo, je zame sveta,« je dejal Bernard Tonejc. Biph vodstvom Gozdnega gospodarstva J,efl. kjer ste bili prej zaposleni, ste se že govorili, da se iz politike vrnete v nM rstvo- N^uspeli poskus volitev predsednika občinske skupščine je vse Jjpjvil na glavo in nekoliko preložil vašo ktih lenh sem načrtoval, da bom po petih sdh ^G^a zunaJ blejskega gozdnega gozdarstva p0novno zacej delati v "mati-si1 delovni organizaciji, vendar me je z uPščina po zapletu pri volitvah župana si Vezvala, da kot podpredsednik občinske upščine vodim skupščino do izvolitve yega predsednika, predvidoma do kon-c» junija." ^Jfas čaka staro delovno mesto? Dr ri^e povsem isto, vendar zelo podobno, ^dvsem pa izrazito strokovno delo. Kot „ ^ični vodja proizvodnje v zasebnih ^2dovih radovljiške in jeseniške občine . pom ubadal s pripravo dela, organizaci-l^vodenjem.' P kdaj pomislili, da bi obrnili hrbet ^arstvu in za zmeraj ostali v politiki? r ..^e sem povsem iskren, potem moram da me takšne misli niso nikdar ob-p . e - ne tedaj, ko so me postavili za isilnega upravitelja v kmetijsko-goz-*rski zadrugi v Bohinju, ne takrat, ko 2> bil Wk-U Za ^a izvo^Jen za predsedni-^jjo°bčinske skupščine. Nikdar mi tudi ni ^°VekZa naPred°vanJe- Ocenjujem, da se šlo )Za^' ^a sem sPreJe" takšna izziva. Ni člo Za napredovanje. Ocenjujem, da se ist^e^a, ki domala trideset let dela na p.. ^Področju, že prijema "obratna sle-• a in je že zato dobro, da po določenem casu h,,,... zarnenja službo oziroma prevzame !!^cno funkcijo." Bo*]'1,0 uPrav'*e,is*V0 w Bohinju sem se naenkrat znašel TiDarsko - kmetijski zadrugi Srednja vas UB°hinju je bilo pravzaprav odskočna **«a za "skok" v politiko in za kasnejši Jeh na volitvah. Kakšno je bilo to delo v ijjfugi? ed celo vrsto problemov - pred organi-k ClJskimi, kadrovskimi, strokovnimi, fi-si_,et an ce'° vec kilometrov — ne po i, temveč o hosti." Db*iSu vašega predsednikovanja radovljiški k. 'HSlf i »1».__.__..»Al___* .IS«.IS rfo hfk' skuPšc'ni sm0 večkrat slišali, da kil1}} eden redkih županov pri nas, ki si pripravljal drva. Je to res? Vi ZakaJ ne bi bilo? To mislim delati Spr v prihodnje. Fizično delo je dobra u\ jS"tev. Če sem se tisti dan, ko sem ce-^ ^a. jezil ob kakšnem problemu v ob-je šlo delo še toliko hitreje od >iQVg eri. pravijo, da je radovljiška občina v v°lihi vzorčni primer za zaplete pri **Mm Dre(isedmka občinske skupščine, ^tiđ se je tedaj, ko ste bili sam med ^aiih 2aP,etl° se ie tudi na letošnjih "^leo Vo,itvah 1(0 nai bi izbrali vašega esP°rno Je- da so volilni postopki iz-W ; °. zakompl icirani. Precejšnja ovira l ^ko i ^e tu<*' to' ^a ^e mozm kandidat /e ^sti. ki je delegat in ima torej de- ^ I^Uk0 bazo. Občina ima nenazadnje tu-*o svoje kadrovske načrte, toda pri ?k\1*.I*e more mimo mnenja krajevnih tavHo°St*' delovnih organizacij, mimo in javnega mnenja. Letošnjega v I k^PŠ^pri vontvah predsednika občinske K° trCkne ne jemljem tragično. Postopek S* - a Ponoviti, občina bo tri mesece 0 n2uPana, toda delo bo kljub temu te-naprej. Ob vsem tem me-?^*'ni 8 ^ morali pomembne funkcije v <*je tuc^ na vi^m ravneh zasedati ^io vedo, kaj je delo v proizvodnji, \\\ ,realno ocenjevati probleme, načrto-Nknel°- ^ gozdarstvu si, denimo, za h°Se^ ^esa na Pokljuki naredimo na-^fav;Pstavimo cilje in določimo delovna v--1 a- - rtov; v politiki pogosto delamo brez ln jasnih ciljev, zato tudi ne more biti rezultatov. Politika namreč ni preprost "ples račk", temveč trdo, zavzeto, predvsem pa načrtno delo." Predsednikovanje skupščini se vam je formalno končalo, neformalno še ne. Kako ocenjujete razvoj občine v zadnjih letih? Katera so tista področja, kjer je bil napredek največji? "Ko pregledujemo, kaj je bilo načrtovano in kaj od tega tudi narejeno, nas ob rezultatih ne more biti sram. Velik napredek smo dosegli predvsem v šolstvu, pri urejanju cest in reševanju komunalnih problemov. Tudi ljudje priznajo, da je bilo pri obnavljanju in posodabljanju cest v zadnjih štirih letih narejeno več kot prej v desetih. Bohinjci so nam pogosto očitali, da so zapostavljeni in da za ceste v Bohinju vedno zmanjka denarja. Predlani in lani smo tudi tam precej izboljšali stanje cest, nazadnje odsek do Koprivnika in Gorjuš. Most v Otočah, ki so ga občinske resolucije obljubljale krajanom že celo desetletje, zdaj končno stoji. Pri oskrbi s pitno vodo smo rešili nekaj perečih problemov, nekaj pa jih še ostaja. Stanje v šolstvu nam zavidajo — ne le v drugih gorenjskih občinah, temveč tudi zunaj pokrajine. Najprej smo odpravili prostorsko stisko v radovljiški šoli, nato v leski, zdaj se pripravljamo na širitev šole na Bledu. Čeprav je naše območje prostorsko zelo občutljivo, smo po zastoju pred nekaj leti nadoknadili zamudo in zgradili več sto družbenih stanovanj. Povečala se je družbena skrb za varovanje okolja, kar se med drugim odraža v gradnji kanalizacije in čistilnih naprav. V Bohinju ena že deluje, druga bo začela letos, pripravljamo pa se na gradnjo osrednje tovrstne naprave za širše radovljiško območje. Gospodarski rezultati so boljši od gorenjskega in slovenskega povprečja, vendar to ne more biti razlog za zadovoljstvo, ker nam prednost pred drugimi kopni in bi jo že zapravili, če ne bi imeli Elana." Veliko ste v stiku z ljudmi. Kako po vašem mnenju živijo občani radovljiške občine? "Živijo po jugoslovansko. V občini ima-mo v glavnem pridne, včasih že kar garaške ljudi. Pri tem ne mislim le na domačine, temveč tudi na veliko delavcev iz drugih republik, ki niso nič manj pridni. Skoraj v vseh družinah sta zaposlena mož in žena. Radovljiška občina je ednina v Jugoslaviji, kjer je zaposlenih več žensk kot moških. Standard, ki je za jugoslovanske razmere dokaj visok, je rezultat dela — dopoldanskega in popoldanskega. Ljudje si pomagajo na razne načine. Gradnje hiš se lotijo tudi tovarniški delavci, "holcarji", izobraženci. Poznam stanovske tovariše, gozdarje, ki so se ob tem naučili zidati, polagati tlake... Pri nas ni nobena sramota videti občinskega funkcionarja ali direktorja, kako koplje s krampom, dela malto in podobno. Človek, ki je fizično močan, je namreč tudi psihično in ga ni strah povedati svojega mnenja, ni obremenjen s tem, kaj bodo rekli drugi, zna delati po svoji vesti... Ali ravna vedno tudi pravilno, razsodijo preprosti ljudje, ki imajo med vsemi najboljše sposobnosti treznega presojanja in ocenjevanja. Zame je sodba, ki jo o nekom izreče ljudstvo, sveta. Menim tudi, da ljudje, ki ne znajo delati, tudi ne znajo voditi politike. Ti ljudje so tudi stalno v strahu, kaj bodo delali, če se ne bodo obdržali na funkcionar-skem mestu." Je v občini kakšen objekt, naložba, dejavnost, za katero ste se še posebej prizadevali? "Ko sem prišel na občino, sem ocenil, da so razmere najslabše na področju cestnega gospodarstva. Pri urejanju cest so mi nekateri očitali, da sem preveč leski, drugi, da se potegujem za Bohinjce. Na Bohinj sem se resnično navezal: morebiti zato, ker sem tod preživel prva službena leta, morebiti pa je v meni tudi nekaj bohinjske trme, samosvojosti. Lani sem se še posebej prizadeval za cesto na Kopriv-nik. Le komu bi pomagal, če ne ljudem, ki so za napredek kraja prispevali enomesečni zaslužek in so tudi sicer marsikaj pripravljeni narediti sami. Redno spremljam tudi kmetijstvo. Vesel sem, da v nasprotju z drugimi deli Jugoslavije pri nas pridelava in odkup ne nazadujeta in da smo številne zapuščene planinske pašnike usposobili za kmetijsko rabo." Omenili ste nekatere očitke. Kako tudi sicer poteka usklajevanje interesov med Radovljico, Lescami, Bledom, Bohinjem...? "Zdi se mi normalno, če se Radovljiča-ni potegujejo zase, če Blejci branijo svoje interese, če Bohinjci postavljajo svoje zahteve... V tem ne vidim nič slabega, bolj me moti to, da drug drugemu gledamo preveč pod prste, ne vprašamo pa se, zakaj nekatera okolja napredujejo hitreje kot druga. Rezultati v Lescah so predvsem posledica skupnega sodelovanja krajevne skupnosti, socialistične zveze in turističnega društva. Spomnimo se samo, da je bil kamp Šobec še ne tako dolgo nazaj navadna mlakuža. Tudi način dela, kakršnega so razvili v Lipniški dolini, daje dobre rezultate. Za Koprivnik —Gorju-še je značilna zelo visoka stopnja samoor-ganiziranosti — in tako dalje." Nekateri župani so si za občane omislili "ure odprtih vrat". Kdaj so bila pri vas odprta in za kaj so se oglašali ljudje, s kakšnimi problemi? "Uradnih ur nisem imel, vendar pa sem sprejel vsakogar, ki je imel problem in se je želel pogovoriti. Na delo upravnih organov ni bilo veliko pritožb, še največ jih je bilo o prostorskih posegih. Nekajkrat sem poskušal vplivati tudi na pomiritev pri sporih in prepirih" Režija je splošni jugoslovanski problem, zato tudi radovljiški. Se splača ob tem razburjati? "Prepričan sem, da se je administracija pri nas preveč razbohotila, vendar bi za nekatere radikalne spremembe na tem področju moral zaveti drugačen veter v vsej državi. Dokler ne bomo priznali trga delovne sile, se ljudi in institucij, ki se zajedajo v dohodek, še ne bomo znebili. Režija je prevelika tudi po podjetjih. Pred tremi leti so mi v eni od delovnih organizacij v radovljiški občini zelo zamerili, ko sem dejal, da imajo režijo za tri in pol občinske uprave. Kot vem, je tudi danes nimajo manj. V upravnih organih smo zadnja leta število zaposlenih malenkostno zmanjšali. Primerjave kažejo, da smo na ravni približno enako velikih občin v Sloveniji." Blejska obvoznica - veliko hude krvi za prazen nič. Ali je naložba sploh še realna? "Zdaj imamo še več argumentov, da je obvoznica na Bledu nujna za nadaljnji razvoj turizma in za zavarovanje Blejskega jezera, kot tedaj, ko smo o tem odločali o skupščini; vse več pa je tudi dokazov, da južna trasa bolje rešuje prometne zagate Bleda kot severna. Prvo priložnost, da bi obvoznico zgradili, smo ža zamudili in zato sem vse bolj prepričan, da je še nekaj časa ne bo. Čeprav bi bili na Bledu enotni ali v vsej občini, je sami brez pomoči republike ne bi bili sposobni zgraditi." Čeprav je formalno vse odločeno, so v javnosti še vedno dvomi, katera trasa avtomobilske ceste bi bila ustreznejša -ob sedanji magistralni cesti (kot jo opredeljuje dolgoročni plan) ali severno od letališča. Kakšno je vaše mnenje? "Cesta — kjerkoli že bo potekala — bo vnesla spremembe v okolje in prizadela določen krog ljudi. Razumljivo je, da se tisti Radovljičani, ki imajo hiše in stanovanja najbližje načrtovani cesti, zavzemajo za traso severno od letališča, toda tudi tam so naši občani, krajani Hraš, Otoka, Hlebe... Očitek, da bi cesta, ki bi potekala povsem blizu sedanje magistralne, uničila več kmetijskih površin, je sicer umesten, vendar pa je res tudi to, da bi severna trasa dobesedno presekala kmetijske površine in ločila kmetije od kmetijskih površin." C. Zaplotnik Rekli so Andrej Golčman, direktor radovljiškega Zavoda za planiranje in urejanje prostora: »Ustavno sodišče Slovenije čaka na mnenje republiške recenzijske komisije, ki naj bi presodila, ali je družbeni plan občine usklajen z republiškim in z drugimi dokumenti, potem pa bo ocenilo, ali so bili postopki pri sprejemanju odloka o blejski obvoznici pravilni ali ne. Čeprav bi se izkazalo, da je bilo vse v redu, je gradnja vprašljiva, ker ni denarja in bi bila možna le v izjemnem primeru, če bi svetovno veslaško prvenstvo na Bledu dobilo najširšo podporo. Ker tega skorajda ni pričakovati, se resno pogovarjamo o tem, da bi zgradili vsaj cesto od Lesc do Bleda oz. tako imenovano »blejsko vpadnico.« Izračuni namreč kažejo, da bi temeljita obnova stala 262 milijonov dinarjev, novogradnja pa nekaj več kot poldrugo milijardo dinarjev.« France Primožič, direktor Alpskega letalskega centra Lesce-Bled: »V centru ne pristajamo na takšno traso avtomobilske ceste, ki bi nas razvojno in prostorsko omejevala. Če bo potekala v bližini sedanje magistralne ceste, bi morali os vzletno-pristajalne steze prestefviti za 75 metrov, kar pomeni, da bi bilo treba porušiti in na novo zgraditi letališko stavbo z restavracijo ter tudi bližnjo stanovanjsko hišo. Če pa bi se odločili za severno varianto, bi cesta potekala neposredno za hangarjem in bi se letališče znašlo med obema cestama. To bi slabo vplivalo na šolanje padcev, sicer pa je bilo dogajanje na letališču že zdaj krivo za marsikatero nesrečo na bližnji magistralni cesti. Na avtomobilski bi bil ta vpliv še izrazitejši. Janez Konc, predsednik krajevne konference SZDL Bled: »Evidentiranje za najodgovornejše funkcije je še slabo. V krajevnih skupnostih nimamo pregleda, iz katerega bi lahko izbirali možne kandidate, prav tako ne sporočila, kako so vodilni ljudje doslej delali. Preveč se ustavljamo ob zapletu pri volitvah predsednika občinske skupščine, premalo pa se poglobimo v volilne postopke. Mislim, da v postopku evidentiranja ni bilo večje pomanjkljivosti, še največja je bila ta, da se nismo pogovorili s tistimi, ki nimajo delegatske baze. Čas je, da zaključimo pogovor o neuspelem poskusu volitev, ker kadrovske kuhinje ni bilo, vsaj jaz ne vem za to. Manjkalo je le nekaj demokratičnega razumevanja, da bi tudi evidentiranemu, ki ni bil delegat, zagotovili delegatsko bazo.« Cene Praprotnik: »Demokratičnost je bila pri volitvah zagotovljena, volja ljudi se je izrazila. Pred novimi volitvami predsednika občinske skupščine je nujno, da se dogovorimo, ali lahko kandidirajo le delegati ali tudi tisti brez delegatske baze; dogovor pa moramo potem tudi spoštovati. Volilna zakonodaja je slaba, pa tudi sicer si postavljamo preveč plotov, potem pa ne moremo čez.« Anton Toman, predsednik občinske konference SZDL Radovljica: »Pripombe iz javne razprave o ustavnih dopolnilih so si podobne, kar kaže na to, da so v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in drugod razmišljali dokaj enako. Ljudi zaskrbljuje predvsem povečevanje pristojnosti federacije pa tudi to, na kakšen način bomo sprejemali ustavo — kot celoto ali po delih. Predlagali so tudi ukinitev smrtne kazni in besednega delikta ter pravico do stavke, zahtevali pa so tudi svoboden tisk in obveščanje brez »dodatkov« senzacionalizma.« uredništvo tel. 21860 (^£^5&Ig^PJSLAS 4. STRAN Petek, 29. aprilfj? Franc Černe, vodja šole v Ljubnem: »Pouk v dveh izmenah prihodnje šolsko leto bo le trenutna in zares samo začasna rešitev...« Stodvajset let stara šola, pred enajstimi leti s sodelovanjem krajanov temeljito obnovljena, je tudi zdaj lepa in urejena. Zal pa prostora v njej za normalen pouk ni... V Ljubnem ugotavljajo Lepa šola je premajhna Ljubno, aprila — »Druge rešitve ni, zato bomo morali jeseni, na začetku novega šolskega leta, pouk v naši šoli oziroma zunanji enoti osnovne šole A. T. Linharta Radovljica v Ljubnem organizirati v dveh izmenah. Pa tudi ta slaba rešitev bo le začasna, saj bo že naslednje leto, in potem še bolj, prostorska stiska še večja. Škoda bi bilo, da bi zdaj en oddelek oziroma razred preusmerili drugam. Razmišljati velja tako, da šola ostane v Ljubnem, problem pa je treba čimprej rešiti.« Po takšni razlagi vodje podružnične šole Franca Černeta na zboru občanov minuli teden v torek v domu TVD Partizan v Ljubnem (dvorana je bila polna domala do zadnjega kotička) je v kasnejši razpravi ves čas prevladovala misel, da šola v Ljubnem mora ostati. Na bližajočo se prostorsko stisko sicer zelo lepe in urejene šole, ki so jo krajani pred enajstimi leti zaradi podobnih razlogov enkrat že temeljito obnovili, so po letu 1980 že večkrat opozorili. Vendar glede na analizo potreb po šolskih prostorih, ki je bila 1981. leta narejena v občini, vanjo niso bile zajete podružnične šole oziroma zunanje enote osnovnih šol. Ravnatelj šole A. T. Linharta iz Radovljice je na zboru v razlagi ugotavljal, da trenutno pravzaprav v občini ni možnosti, da bi problem lahko rešili čez noč. »Program obnove in urejanja šol na podlagi takratne analize še ni končan. Pa tudi o izgledih, da bi Iju-benska šola še pred zaključkom programa, po katerem v občini zbirajo en odstotek od celotnega prihodka, 'vskočila' vanj, je težko govoriti. Prav gotovo pa bi veljalo takratno analizo morda dopolniti oziroma stanje in razmere na šolah v občini ponovno oceniti. To pa bi prav gotovo sprožilo ponovno obravnavo in opredeljevanje za reševanje.« Na zboru občanov, kjer je bilo sicer nekajkrat omenjeno, da so na problem prostorske stiske, do katere je zdaj resnično prišlo, že večkrat opozarjali, te ugotovitve niso poudarjali kot očitek in vprašanje, zakaj v občini že v takratni analizi niso resneje upoštevali tudi stanje na podružničnih šolah. Bolj so bila na trenutke prisotna razmišljanja, da bi sedanjo šolo morda še enkrat obnovili oziroma na ta način povečali. Takšna so bila do nedavnega tudi razmišljanja v sami šoli. Vendar temeljit pregled in ocene so pokazale, da bi bila ponovna tovrstna akcija veliko predraga, razen tega pa problema ne bi dokončno in v celoti rešila. Če bi že z ogromnim denarjem nekako z ureditvijo podstrehe pridobili nekaj prostora za pouk, še vedno ne bi imeli telovadnice, odprto pa bi bilo še naprej vprašanje male šole in otroškega varstva. Mala šola se bo na primer že jeseni morala preseliti iz sedanjih prostorov podružnične šole. Kam, ne vedo! Podobno se bo čez štiri leta zgodilo z vrtcem, ki je zdaj eno leto že v pritličju stanovanjskega bloka na Posavcu. Skratka, trenutno in v prihodnje bo še slabše. Število prebivalcev se je v krajevni skupnosti Ljubno z uresničitvijo zazidalnega načrta na Posavcu in novogradnjami v Ljubnem oziroma v krajevni skupnosti nasploh tako povečalo, da ob razmerah in možnostih v stari šoli in ob odločitvi, da šola v Ljubnem mora ostati še naprej, ni druge rešitve, kot čimprej zgraditi novo šolo. »Verjamem, da v krajevni skupnosti ne bi bili nikdar za to, da bi šolo ukinili. Šola namreč danes pomeni življenje v kraju. Ni praznika, proslave, svečanosti, da ne bi sodelovali šolarji. Kljub sedanji stiski imamo na šoli najrazličnejše aktivnosti, kot na primer mladi gasilec, lutke, pevski zborček...,« ugotavlja Franc Cer-ne. Na zboru občanov so zato sklenili, naj odbor za reševanje prostorske problematike šol v občini ponovno oceni stanje in predlaga rešitev glede ljubenske šole do konca maja letos. Zavzeli so se tudi za celovito rešitev oziroma novogradnjo šole, kjer bi poleg šole bil tudi prostor za malo šolo in otroško varstvo. Zaradi trenutnega stanja, ki bo že jutri (prihodnje leto) še precej slabše pa naj bi reševanje tega problema v občini imelo prednost. Poleg izvršnega sveta in matične šole so s tem na zadnji seji sredi minulega tedna seznanili tudi skupščino izobraževalne skupnosti in zastavili delegatsko vprašanje. A. Žalar Šola ima eno normalno, 60 kvadratnih metrov veliko učilnico. V drugi, s 35 kvadratnimi metri, je prostora za 20 učencev. Da so že pred časom rešili prostorsko stisko, pa so morali tudi večnamenski prostor (20 kvadratnih metrov) preurediti v učilnico... V takšnih pogojih je bila že do zdaj prava inovacija sestaviti urnik. ureja ANDREJ ŽALAR Okrogla miza o lovstvu na sejmu gozdarstva in kmetijstva Puška sploh ni sovražnik številka ena Če o puški kot sovražniku sploh lahko govorimo. Kajti na okrogli mizi o lovstvu, kot so opredelili srečevanje lovcev, strokovnjakov s tega področja in žal v skromnejšem zastopstvu predstavnikov gozdarstva in kmetijstva, je bilo največ govora o varstvu, gojitvi in nenazadnje seveda tudi o lovu, kar so hkrati tudi tri osnovne opredelitve zakona s tem imenom. Sicer pa namen srečanja in pogovora na to temo v okviru različnih letošnjih prireditev na sejmu gozdarstva in kmetijstva ni bilo razreševanje nekaterih perečih in še vedno odprtih vprašanj (teh pa se je izkazalo, ni malo), marveč morda in predvsem opozorilo, da ne bi že jutri ugotavljali: žal se ne da nič več narediti, priložnosti nismo izkoristili in zdaj nas čaka le drago popravljanje napak. Amaterska strokovnost Pravzaprav je bila rdeča nit dobro pol-tretjo uro trajajočega pogovora ekologija oziroma varstvo. In tako je tudi eden od sogovornikov ugotovil, da je pravzaprav žalostno, da morajo danes amaterske organizacije, kot so na primer lovske družine in ribiške družine, ki imajo v svoji organiziranosti velik poudarek na ljubitelj-stvu, prve in predvsem najbolj glasno opozarjati na različne ekološke katastrofe in škodo, namesto, da bi se strokovno lotevale (že davno prej) problema ustanove, službe in organizacije združenega dela, ki jim to pri tiče kot osnovna ali pa vsaj pomembna dejavnost. Na srečo pa so te »ljubiteljske organizacije«, čeprav amaterske, pri svojem delu (za kar jih zavezuje pravzaprav tudi zakon) zelo strokovne. Tone Svetina, zasebni pisatelj (tako se je zapisal med udeleženci), je celo ugotovil, da so lovci v Sloveniji dosegli sam vrh na področju organiziranosti v okviru lovske zveze, družin in posameznih zvez. To danes dokazujejo s tem, da se niso uresničile črnoglede napovedi izpred desetletij, da bodo lovci, člani lovskih družin, divjad hitro iztrebili prav zaradi amaterske opredelitve in podruž-bljenosti. V Sloveniji je divjadi danes veliko, morda celo (nekatere) preveč. Tudi v Zvezni republiki Nemčiji so pred časom tako kot pri nas, potočke ograjevali v betonske kanale. Zdaj spet zasajajo grmičevje in z denarjem skušajo priklicati nazaj naravo... Pri nas potoke šele ograjujemo... Lovska zveza Slovenije, ki letos praznuje 80-letnico, ima 22.500 članov v 411 lovskih družinah in 17 lovskih zvezah. V zvezi organizirani lovci v Sloveniji pa danes upravljajo kar z 90 odstotki lovnih površin. Le 10 odstotkov predstavljajo Triglavski narodni park in gojitvena lovišča. »Za obvladovanje tolikšnega prostora pa je amaterizem premalo,« ocenjuje predsednik Lovske zveze Slovenije inž. Bruno Skumavec. »Potrebno je strokovno znanje. Zato lovci tudi sodelujemo z raziskovalnimi ustanovami, imamo svojo revijo, tudi s strokovno vsebino, šolo za lovske tehnike, tečaje za lovske čuvaje, redna strokovna posvetovanja, predavanja na srednjih in visokih šolah za gozdarstvo in kmetijstvo, nenazadnje pa so za nas zelo pomembne tovrstne raziskave Biotehnične fakultete in Inštituta za lesno in gozdno gospodarstvo. Sodelujemo z gozdarji in tudi s kmetovalci.« Strokovnosti, po organizacijski plati torej ne manjka. Lovci pa hkrati zatrjujejo, da je takšna amaterska strokovnost tudi učinkovita. Staleža ne kroji puška Zdrav gozd naj bi bil ogledalo dobrega gospodarjenja z divjadjo. Kako veliko ali pa tudi kako malo resnice je v tem. Lahko bi rekli tudi obratno. Vendar ne eno ne drugo že nekaj časa ni več res. Še največ resnice je morda pravzaprav v prizadevanjih za dobro gospodarjenje. Sicer pa lovci ugotavljajo, da ne morejo več uravnati številčnosti divjadi. Puška že najmanj deset, dvajset let več ne kroji staleža. In čeprav lovci kot (popoldanski) ljubitelji ali pa dopoldne poklicni gozdarji, kmetovalci sodelujejo (pa ne le zaradi zakona in sporazuma) so v prizadevanjih za varstvo in gojitev divjadi največkrat že nemočni. V pogovoru so poleg predstavnikov Lovske zveze Slovenije, lovcev, lovskih strokovnjakov sodelovali tudi novinarji, redki gozdarji in (brez besed) kmetijci. Poleg Nacionalnega parka Brioni, Grude, Kozoroga Kamnik, Fazana Beltinci, Jelena Snežnik in Triglavskega narodnega parka pa so bila zanimiva razmišljanja tudi predstavnikov Jelena Beograd, Medveda Kočevje, Kompasa in gostov iz Borovelj. Dogaja se, da divjad nima več prostora, ne miru in da ji zmanjkuje celo hrane. Leta 1960 je bilo na primer v Sloveniji 17.000 osebnih avtomobilov, danes jih je pol milijona. Do zadnje gozdne meje smo zgradili gozdne ceste. V gozdovih je danes 35.000 traktorjev. V 15 letih se je število gozdnih cest na hektar več kot podvojilo. V skrbi za prometno udobnost in rekreacijo v naravi, smo hkrati utesnili, vznemirili in že zelo ogrozili divjad. Pa ne le divjad. Tudi gozd ni več tisto, kar bi moral biti. Zato lovci že razmišljajo, da bi predlagali omejitev gibanja v gozdovih (vsaj v določenem času) in uveljavili predvsem večji red pri nabiranju gozdnih sadežev. Skrajni čas je, da preprečimo brezglave posege v naravo, saj se nam zdaj dogaja tisto, kar se je pred časom že sosedom. Zato so tudi prepovedali (marsikje) odprta gibanja v gozdovih. Zoran Nastran iz republiškega komiteja za gozdarstvo in kmetijstvo razlaga, da je z zakonom o gozdovih predvideno, da se s samoupravnimi sporazumi ne uravnava le gospodarjenje v gozdovih marveč s celotnim prostorom. »Vse torej, kar moti gozd, se mora reševati v interesni skupnosti. Ne vem, zakaj občinske skupščine, če se to ugotovi za potrebno, ne bi zaprle posamezne (ne recimo regionalne) gozdne ceste vsaj v določenem mirovnem času, da bo divjad imela mir. Gozdna gospodarstva lahko sprejmejo posebne pravilnike o nabiranju gozdnih sadežev. Mislim, da ne bi smeli tega razumeti, da ljudje ne bi smeli več v gozd; vendar ne kar z avtomobili skozi gozd zaradi množičnega nabiranja (razprodaje) gob, ker jih v sosednji Italiji lahko vsakdo nabere le določeno manjšo količino. Na Tolminskem v posameznih občinah že resno razmišljajo, da bi glede tega uveljavili določene omejitve. Če bi bilo treba, bi takšen družbeni interes lahko uveljavili za celotno republiko (ob določenem času zaradi živali ali za določeno vrsto gob na primer).« Škode vsakršne vrste Govorimo o divjadi in gozdu, kmetijstvu in divjadi, o lovstvu nasploh, pa o gozdu in kmetijskih površinah posebej. Škode vsakršne vrste je vse polno. Posebne analize o ekoloških škodah in velikosti le-teh sicer nimamo (nas vsaj manj glava boli zaradi njih — op.p.), vendar skorajda gre verjeti zatrjevani domnevi govornika, da so le-te še veliko večje na primer od škode, ki jo danes povzroča divjad. Kisel dež, razpadanje planinskih masivov in hitro naraščanje melišč, črne gradnje, številni letalski koridorji (in še več naj bi jih bilo), izleti, rekreacija, pikniki, izpušni plini (če ne zaradi drugega že zaradi gozdnih cest, traktorjev in motornih žag), so pospeševalci obolevanja gozdov. Zaradi tega zdaj rešujemo (s posebnim varovanjem) divjega petelina, skušamo reševati obolelega gamsa, po drugi strani pa zaradi vznemirjanja divjadi nasploh postaja medved sovražnik številka ena. Tako lovci, ki ugotavljajo, da puška že dolgo več ne kroji staleža, razen ko divjad prav zaradi teh razlogov, ker je vznemirjena in marsikdaj nima več dovolj hrane, množično dela škodo v gozdu in tudi na poljih. Vendar, kot pravijo, z gozdarji dobro sodelujejo. Veliko slabše, razen v izjemnih primerih sodelujejo s kmetovalci. Slednji so še največkrat nejevoljni nad škodo, čeprav naj bi jo vedno dobili povrnjeno. Takšne so bile trditve, predstavniki kmetijstva pa se niso odzvali ali pa so se strinjali. Kakorkoli, v sodelovanju z zavarovalnicami lovci ne vidijo in ne poskušajo več iskati rešitev. Premije za odškodnine so za lovce predrage, raje se sporazu- mevajo za posamezna plačila odško^j Tudi zaradi lovske etike. Danes vsa*^ vec ceni gozd in divjad tudi s stališči brega gospodarja. Zdaj si prizadeva^^ da škodo, ki jo povzroči divjad, PreP£L jemo. Če bi jo poravnavale zavaroval ,. bi nas morda premalo brigalo, da o° sploh prihaja.« Že sosednja Avstrija je znana p° *\ kem številu male, poljske diVr^ Tudi marsikje drugje jim P°yzT^\L kmetijski viški skrbi... Imajo »o F* semena, drugačna gnojila...? ^ Resnica je najbrž bližja, da je tan,,nj človek na 20 hektarih, pri nas pa 1 na 20 arih... *jjs Pa vendar je bilo slišati pripomb! cer ne iz kmetijskih vrst), ki morda eno kaže, da je sodelovanja med km j( in lovci resnično premalo. Najbrž m ^ ga ne verjeti lovcem, da se škode P ^ navajo, znani pa so po drugi stran1 ^ primeri hude nejevolje, pravdanja lJ1^ opuščanja kmetovanja na posam^ kmetijskih površinah prav zaradi s škode, ki jo povzroča divjad. Prodaja, ne pa razprodaja J Ekološka nit, ki je ob razlaga« membnosti in vlogi, organiziranosti- ,j| za varstvo divjadi, gozda in kmetij površin in ob .najrazličnejših škodah rs« * smo jim priča (in bi jih bilo treba razVtl)( ti in predvsem oceniti ter potem u ukrepati), je bila ves čas živa; tudi stem delu pogovora, ko je tema Pj"1 ^ na turizmu in tovrstni gospodarski * | divjadi oziroma lova. M Lahko bi rekli, da je bila, ob ra$ gosta iz Borovelj, da pri njih ne vabi] . ristov v lov oziroma na lovišča, prip ^ nekoga, da jih raje vozijo na »lovne iz, j v Jugoslavijo, še najbolj zbadljivo re j Lovske družine v Sloveniji, čeprav J zato, vendar vsekakor tudi da lahko PJ nejo škodo, za tuji lovni turizem P°JM čno namenjajo do 20 odstotkov ^.^j odstrela divjadi (nekatere za malo o1 , tudi do 60 odstotkov). V gojitvenih 1 ščih, kjer poslujejo kot organizacije z j ženega dela z vsemi prispevki poleg ^ nih dohodkov, pa celo 80 odstotkov le ga odstrela. Prava vrednost trofej je, da imajo no, ko je lastnik živ. Potem se i'™ večkrat preselijo na podstreho med šaro... Lani na sejmu je **e j nekdaj dragocene trofeje skušal P dati po 90 starih tisočakov... čeprav je navidezno v os-eQju »intervjuvanec«, njegovi pogledi jg zdanje probleme pri nas; obenem pa Prav to povezovanje osebne usode z na-ki diha prav iz sleherne izrečene in Pisane misli, izraz skrbi in dolžnosti do ^rodovega preživetja, kulturnega in civi-1 (umskega, je izraz potrebe po samoodlo-I n nJu, samoidentificiranju. Knjiga je obe-lJk Pričevanje sedanjosti in sporočilo Rodnosti. l Kako je pravzaprav nastala ta nova l ^j-* Nastala je, ker so me k temu spodbu-* Hln^rMatei'i1- K° sem začel zbirati, kar je iM avljeno, sem se dobesedno zgrozil jj*lastno usodo: v obdobju treh, štirih let j? izrekel ogromno količino besed in to Večkrat pred mikrofonom, kamerami, *m° kot ustvarjalen narod in posa j*eznik smo lahko enakopraven, če , em tako reči, »uporabnik« današ ^ga modernega sveta. ^ ie v 'c spontano in nekontrolirano, kot je to b,l avadi, če vas intervjuvajo. Gradiva je i biia za °^°ii tisoč tristo strani, kar bi ' Jav Seveda preveč zajetna knjiga. Za ob-' 0 sem izbral le skromno četrtino.« V t Ob tako velikem številu intervjujev se * marsikaj nepredvidenega ? ^ »Moram reči, da tisti, ki zastavljajo klancu najrazličnejša vprašanja, pri-|JaJo z različnimi nameni: eni ga hočejo ^Polarizirati, drugi kompromitirati, dru-^ ^s hočejo spraviti v zadrego, vas zme-'l^vsaj polovica novinarjev, ki meje 5'av^Va^a 0 sedanjem položaju v Jugo-j i^. !J|» je imela takšen namen. Seveda pa *tt u Se ta^° kompromitirale tudi ideje, i % • ^ere se zagrevam sam ali pa tudi i Pri nas. Dogaja pa se še nekaj dru-l 1% ' m°Je izjave očitno nekateri zelo radi H k {?maJ°- Nastane prava verižna reakciji v^a"ezultat takšnega komuniciranja je S DrjvSih prav nenavaden. Pred kratkim je ' ^ !°vPismo, v katerem se nekdo huduje / gf^°žeta Smoleta, ki je nedavno v Beo-£< ko ..u govoril v slovenskem jeziku ter ta-f \t;abl' ušesa neslovensko govorečih po-t' n^aiCev. In še naprej se huduje pisec — >| t)f. ? sploh more imeti Jože Smole za podili kj^ednika RK SZDL Slovenije nekoga, s svojim imenom nedvoumno razkritij v° je slabe značajske lastnosti, da ne ii> nJa, kaj ta človek, to je jaz, sploh piše s°Vori... knjigi so zbrane vaše temeljne tff, fy ?eHtve o tistih vprašanjih, ki prav sf \Pretresajo slovensko in Jugoslovan-jik^ružbo. Potemtakem bi ta zbirka in-1».?a lahko veljala kot dokument vaše-9 bt*ašanja? 'teb 2* ^L^ini6 me ^e vrgi° v nekatere dolžnosti, 0vni°^avne dolžnosti, ko sem prisiljen f^gj nicirati z mnogimi in obenem takoj iVrv^i v nekaterih izrednih, napetih si- kej'1'ni, da je misel, naj bi pesnik skr-«)j .Xa usodo svojega naroda, ena iz-^ik Z,not' ki smo i*n podedovali. Pes-^Ud"*1^ opravlja svoj posel, s tem bo ci0' n&jbolj pripomogel k občutku najine trdnosti. delam. Knjiga pa se zaključi z ljubezensko temo, to je skrajno intimno. Ob teh intervjujih so istočasno nastajale tudi pesmi, v katerih se kaže moja človeška in tudi naša nacionalna stiska. Pesmi so zame imele neko kolotacijo, vključil sem jih v knjigo kot verzni tekst ali, če hočete, kot predih med teksti.« V knjigi opisujete dogodek, ko ste kot mlad novinar intervjuvali Borisa Zicherla in Ferda Kozaka. To doživetje oziroma posledice so za vedno odločile vaše gledanje na odnos med vprašanim in izpraševalcem. »Temu mojemu prvemu in pomembnemu intervjuju sta oba vprašanca — potem ko je bil objavljen — očitala nekorektnost. To je v meni pustilo globoko sled: za-rekel sem se, da sam ne bom nikoli, če se bom znašel v vlogi intervjuvanca, protestiral proti objavljenemu, pa četudi se z besedilom popolnoma ali vsaj v celoti ne bi strinjal. Tega sem se vseskozi držal. Izjema je le nedavno objavljeni tekst v reviji Danas: v bistvu so me le mimogrede vprašali za neko informacijo, iz tega pa so si izmislili intervju in odgovore, ki jih nisem nikoli izrekel. Veliko sem premišljeval o tem, kaj je dejanje izjav: ali res samo tisto, kar izre-češ, ali tudi tisto, kar sicer iskreno dojame tisti, ki te sprašuje. Tisti, ki sprašuje, pa včasih sliši tudi tisto, kar nisi izrekel. Toda kot že rečeno, jaz priznam, da sem i d °^Pisatelj se nisem mogel zadovoljili W ^ preprosto objavil le zbirko naju-/ i\rv5^ib intervjujev ali najodzivnejših C i C ' Tudi se nisem odločil za krono-irf ^^bjavo. Izbral sem teme, tako da se n*J S^j lu^i datumsko prepletajo, vračajo se /i t^irijJjl naprej, pač glede na to, kdaj sem /j ^tj^ijal o določeni temi. Začenjam s sledica nekaterih nastavkov pred časom, ko smo jih zaznali še v blažji obliki. Iz tega bi se dalo sklepati, da noben problem, ki je resnično živ in izhaja iz medčloveških, iz mednacionalnih odnosov, ni tak, da bi se ga dalo odložiti ali celo demago-ško zanikati. To se sicer dogaja pogosto. Toda vse, kar je resničen problem, enkrat izbruhne na dan in to tem huje, čim dlje smo ga odlagali ob stran. Vzemimo naše mednacionalne odnose, vzemimo Ma-spok, vzemimo Kosovo. Z najvišjih mest so te probleme proglasili za kontrarevolucijo in nacionalizem, izenačili so pojave v različnih prostorih in razmerah. Povsod je bil en sam nacionalizem, en sam ire-dentizem in tako naprej. S tem smo stvari samo zapletli; podrobnejša analiza pokaže, da je sleherni pojav — tudi negativen — izrazito vezan na okolje, v katerem nastaja. Nekaj poskusov reševanja teh problemov in razmišljanja o njih mi je nakopalo dodatne težave, češ da gledam skozi slovensko optiko na jugoslovanstvo; no, s temi očitki sem se že davno sprijaznil.« V knjigi, ki ste jo sami v nekaterih delih morali tudi prevesti, saj so intervjuji izšli tudi v drugih jezikih, vam ni ušla niti ena nestrpna beseda, kar sicer dandanes ob takih temah pri nas nikakor ni več običaj. »Globoko sem prepričan, da je v Jugoslaviji mogoče sožitje samo ob polnem spoštovanju posameznih nacionalnih identitet. V to sem prepričan, to mislim in to pišem. Združujemo se in sodelujemo na popolnoma prostovoljni osnovi in iz občutka obojestranskega interesa. Tisti, ki nam očitajo nacionalizem, izhajajo iz Občutek imam, da se Slovenci od vseh narodov v Jugoslaviji zavedamo tega nezadržnega drobljenja še pred nedavnim bolj ali manj monolitne družbe. Pa ne, ker bi bili jasnovidnejši od drugih, ampak, ker zaradi zgodovinskih, civilizacijskih in drugih razlogov, pa tudi in nemalo zaradi svoje narave, manj usodno občutimo svojo individualno pripadnost in odvisnost od skupnosti v enotnosti, ki ni globlje utemeljena, ki ne upošteva tradicije in hkrati možnosti razvoja modernega sveta, ne vidimo v njej svoje edine socialne trdnosti, svoje edine politične varnosti, skratka: to drobljenje družbe, ki smo mu priča, se nam ne zdi niti tragično niti incidentalno, ampak neizbežnost na naši skupni poti v razvitejše čase. Samo ideje, ki imajo možnost, da se v javnosti soočajo z drugimi idejami, se pokažejo kot sprejemljive ali nesprejemljive. Ideja, ki jo s kakršnim koli političnim, sodnim ali policijskim postopkom blokiramo, postane pomembna ideja, čeprav bi sama po sebi morda to ne bila. predpostavke, da je treba najprej utrditi jugoslovanstvo in znotraj njega zagotoviti dovolj prostora za nacionalnosti. Jaz mislim obratno: v tej državi so in so bili primarni narodi, ti so ustanovili državo — in ne obratno, da je država vrednota zase, ki dopušča narodom večje ali manjše svobodno gibanje. Mislim, da gre za zelo pomemben konflikt, ki še kar traja in to tudi na najvišjih nivojih.« Slovenci moramo neprestano dokazovati, da smo upravičeni do svojega obstoja... »Stalno nam ponujajo neke rešitve za sožitje. Takšna nesprejemljiva razmišljanja ima na primer tudi Stipe Šuvar. Vse te ideološke rešitve so vse po vrsti neko nasilje, ker izhajajo iz predpostavke, kako bi moralo biti. Vojaško močna država, ideološko monolitna, temu naj bi se narodi podrejali? Mislim, da ta osnovni konflikt rojeva spet nove in nove probleme. Hudo narobe pa je, če v stiski, kakršni smo zdaj, iščemo izhode v napačni smeri. kaj hočem, kaj razmišljam, kaj to rekel. Moram pa izreči priznanje novinarjem, da so tudi tisti, ki so prihajali z namenom, da me z vprašanji izzivajo — predvsem to zadeva napete odnose med Slovenijo in ostalimi republikami — da so bili v glavnem izredno korektni, malo je bilo hotenega izrabljanja. Novinarska etika se je vsaj v mojem primeru izkazala izredno visoko.« Že vrsto let vas domala obsedajo nekatere teme. Ali se je s časom kaj spremenilo? »Stvari, ki sem jih pred dvemi, tremi, štirimi leti slutil v naših odnosih, medsebojnih, mednacionalnih se samo še zaostrujejo. Naša družbena stiska, ki sem jo pred časom s temi razmišljanji nekako napovedal, se s tem dokazuje in seveda poglablja. Stvari so se v tem času še veliko bolj zaostrile in postale razvidne, rekel bi, tudi za površen pogled. Nočem reči, da sem imel kaj preroškega duha, sem pa marsikaj predvideval. Nekatere stvari, ki jih danes doživljamo, so zelo logična po- Narod, ki se ukvarja bolj s svojo preteklostjo kot s sedanjostjo in ne utegne misliti na svojo prihodnost, je v hudi stiski, bojim se, da smo v hudi stiski prav zdaj. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Sodobna umetnost iz Beljaka. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja slikar Karel Kuhar. V Prešernovi hiši je odprta fotografska razstava Boštjana Gunčarja in Deana Dubokoviča. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, danes, v petek, ob 19. uri vrtijo video rUM" nim Kokon. Ob 21. uri pa film Arizona junior. Jutri, v soboto, je ob 19. uri na sporedu film Ameriška himna, ob 21. uri pa film Brazil. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik akad. slikarke Urške Žajdela. Na otvoritvi bo z recitalom nastopil pianist Primož Kerštajn. V 1. nadstropju Kosove graščine je na ogled razstava ročnih del. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu razstavlja kitajska slikarka Wang Huiqin. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Na Loškem odru bodo danes, v petek in jutri, v soboto, obakrat ob 20. uri ponovili komedijo M. Frayna Hrup za odrom. VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure razen ponedeljka. DOSLOVCE — Finžgarjeva hiša je odprta od 10.30 do 13. ure, ob ponedeljkih od 12. do 16. ure, ob sobotah zaprto. KRANJSKA GORA — Liznjekova hiša je odprta, razen ponedeljka, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. TRŽIČ — V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava slikarja Viktorja Klofutarja. DOMŽALE — V Galeriji Domžale razstavlja akad. slikar Črtomir Frelih. KAMNIK — V razstavišču Veronika razstavlja Handi Behrič. TRŽIČ PLESE 88 Tržič — Zveza kulturnih organizacij Tržič je minuli petek v tržiški kinodvorani organizirala tretje srečanje tržiških plesnih in folklornih skupin. Občinstvu, ki je do zadnjega kotička zapolnilo dvorano, se je predstavilo devet skupin. Plesalce in gledalce v dvorani je pozdravila tudi predsednica ZKO Tržič Maja Ahačič in spregovorila tudi o napredku folklorne dejavnosti v občini, pa tudi o stagnaciji sodobnih plesnih skupin, s katerimi se je Tržič še pred nekaj leti ponašal. Prvi del prireditve, ki ga je vodila Bojana Kališnik, je bil namenjen folklorni dejavnosti in skupinam v občini: članska in pionirska skupina FS Karavanke s koreografi Ljubo Nadišar, Marjanom Vodnjovom, Bojanom Knificem, Robertom Kopačem so predstavili gorenjske, štajerske, belokranjske in prekmurske plese. Med pionirskimi skupinami je v dobri koreografiji izstopala pionirska skupina, ki deluje na OŠ heroja Bračiča, žal pa pri tej-kot tudi pri ostalih skupinah peša petje, kar bodo morali mentorji nedvomno popraviti. Pred pričetkom drugega dela prireditve sta nastopili dve skupini: plesna šola KUD Podljubelj s standardnimi plesi pod mentorstvom Huberta Turka, nato pa so kot gostje nastopile plesalke skupine Natali, ki je z delom začela pred kratkim. Skupino vodi Natalija Kadivnik. Skupine Arabeska, Miš maš in Elektra so sestavljale drugi sklop prireditve. Vsaka se je predstavila s po dvema oz. tremi plesi, ki so imeli v svoji koreografiji elemente jazz baleta, afriške ritme, plesne igre in sodobni izrazni ples. Razgibani in raznoliki plesni ritmi so tržiško publiko navdušili, saj sta si koreografinji Jo-landa Meglic in Alenka Dolenc-Križaj potrudili in iz mladih plesalcev izvabili vse, kar so se v zadnjem obdobju naučili. Boris Kuburič Že to je nenormalno, da se moramo Slovenci stalno dokazovati. Za narodovo življenje bi bilo običajno, da o tem ne razmišlja posebej, da je obstoj nekaj samo po sebi umljivega. To dokazovanje med narodi in državo je nekaj nesprejemljivega, je jemanje vzorcev od drugod, ker pač ne more kar počez biti uporabno za vse.« Knjiga je sestavljena iz devetih poglavij, tako kot je Dante ponazoril pekel. Je to tudi naša usoda ? »Sleherna usoda naroda gre skozi neke vrste lasten pekel. Toda Dante je vedel, ko pride skozi zadnji, najhujši krog, se mu pot odpira v vice in v nebesa. Jaz bom zadovoljen, če bomo iz tega devetega kroga izšli. Upam, da to ni le moja iluzija.« Lea Mencinger Kranj — V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja te dni slikar Karel Kuhar. V spremni besedi v katalogu k razstavi dr. Cene Avguštin piše o sedanjem Kuharjevem slikarstvu: »Kuharjev 'predmet' postane nosilec slikarjevih razmišljanj, čustvenih odzivov in še posebej podzavestnih stanj, ki spreminjajo nekdanje naravne oblike v arhetipe. Ta proces je dobro viden v predzadnji in zdajšnji fazi Kuharjcvega slikarstva, ko so se nekdanje biološke oziroma kamninske tvorbe preobrazile v nekakšne večnostne simbole, na videz podobne okamenelim praoblikam in vsajene v domišljijsko, v zadnjem času vedno bolj temačno obarvano krajino. V njih umetnikova stanja dobivajo značaj neustavljive usodnosti in človeške tragike.« — Foto: G. Sinik PREMIERA ANDERSENOVEGA _VŽIGALNIKA_ Naklo — Minulo soboto so otroci Dramskega krožka osnovne šole Prve kranjske čete iz Nakla uprizorili igrico Hansa Christiana Andersena VŽIGALNIK. Igrico so predstavili v malo drugačni »preobleki«, saj je Franček Rudolf izvirni tekst preuredil za odrsko predstavitev. Duhovni vodja mladih igralcev in obenem tudi režiser je bil Miha Štefe, ki z otroki sodeluje že tri leta. Za sceno in kostume je poskrbel Saša Kump, glasbo pa je posebej za to igrico pripravila Nataša Konc, ne gre pa spregledati tudi lektorskega dela Metke Štucin. Da pa je celotna scena zaživela na odru, je poskrbel Bojan Završnik-Bonza. Mladi igralci so svoje vloge odigrali sproščeno in pokazali vse svoje igralske sposobnosti pridobljene z dolgotrajnim delom. Pikro pripombo zasluži le slaba zatemnitev dvorane, v kateri reflektorji (osvetlitev) niso mogli v celoti služiti svojemu namenu. Da je igrica Vžigalnik doživela odrsko predstavitev, gre zasluga tudi krajevni skupnosti, saj je finančno podprla izvedbo igrice. Vaščani so dvorano dodobra napolnili, kar pomeni še dodatno spodbudo mladim igralcem in tudi režiserju, da morajo s svojim delom še nadaljevati. Navidez malenkostna predstava, pa vendar je v ljudeh vzbudila zanimanje, saj so prav najmlajši dokazali, da Naklo še ni v celoti kulturno mrtvilo. Renata Škrjanc ureja LEA MENCINGER (mmmmmciLAse. stran / PODLISTEK, PISMA, ODMEVI Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Občanom in zavarovancem-samoupravljalcem čestitamo 1. maj — praznik dela in želimo obilo delovnih uspehov Sestavni del današnjega gospodarskega in družbenega razvoja so tudi najrazličnejše NEVARNOSTI. Ne moremo se jim izogniti. Lahko pa se proti njim zavarujete. Svetujemo vam, da ugotovite in preverite, proti katerim nevarnostim ste zavarovani. Še posebej pomembno pa je, da imate premoženje zavarovano za toliko, kot je vredno. Prek sto naših delavcev dela na Gorenjskem na področju premoženjskih in osebnih zavarovanj. Posvetujte se z njimi, radi vam bodo svetovali in pomagali ugotoviti, ali ste pravilno zavarovani. Vse informacije glede najrazličnejših zavarovanj pa lahko dobite tudi na naših izpostavah. Svetujemo vam torej, da se odločite za zavarovanje, pa ne za kakršnokoli, marveč za najbolj ustrezno zavarovanje! Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo. KOPER Filiala Kranj Filiala Jesenice delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj ZLATARSKA DELAVNICA LEVIČNIK ŽIVKO Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za 1. maj — praznik dela Marija Burnik Kranj, Titov trg 14 (poleg Prešernovega hrama na dvorišču) Vam nudhfe usnjene denarnice in razne etuije# usnjene in elastične pasove • usnjene ogrlice, uhane in zapestnice• usnjene kravate, metuljčke in pentlje za lase. Priporočamo se za obisk in čestitamo za praznik dela 1. maj. i> JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58 čestitamo za praznik dela 1. maj Pričenjamo s poletnimi zabavnimi večeri 30. aprila vas vabimo na KRESOVANJE Zabavala vas boSHOVV SKUPINA PREROD Gostje večera: Tone Fornezzi - Tof, Simona Vodopivec in Dušan Uršič 1. maja od 17. ure dalje vas bosta zabavala ansambel PLAVA TRAVA ZABORAVA in SHOVV SKUPINA PREROD. Vabi Aerodrom Ljubljana - Brnik Vstopnine ni! Borut Kos DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM Preden sem se odpravil v Teheran sem hotel ohiskati bazar v središču mesta, za katerega pravijo, da je eden največjih in najbolje založen v Iranu. Že v ulicah na poti k pokritem bazarju, je bilo polno majhnih trgovin, kjer so trgovci prodajali pretežno izdelke za vsakdanjo rabo in to kar na sredi pločnikov. V samem bazarju, ki je zaradi svoje velikosti res vreden ogleda, in kjer se človek brez težav izgubi v spletu hodnikov in vrvežu, pa so naprodaj najrazličnejše stvari, med katerimi so me najbolj zanimale preproge. Zato sem se večino časa zadrževal v posebej določenem delu, ki ga predstavljata dve veliki dvorišči, povezani s številnimi hodniki, kjer so bile prodajalne postavljene v treh nadstropjih. Tukaj se lahko dobi preproge vseh vrst — od nekaj metrov velikih, do manjših (zidnih) z najrazličnejšimi motivi. Bazar se razen dela s preprogami vseeno ne more primerjati s su-ki v Alepu ali Damasku, vendar se človek tukaj lahko zadrži nekaj dni, kajti perzijske preproge so izredno bogato dekorirane in motivi se le redkokdaj ponavljajo ter so res prava paša za oči. Ker sem zvedel, da so najbolj cenjene preproge, izdelane v Širazu, mestu v centralnem delu dežele, sem se odločil, da bom raje tam kupil kakšno manjšo zidno preprogo, kajti kljub črni menjavi so cene zelo visoke, kar je tudi razumljivo, saj so vse ročno narejene in za izdelavo srednje velike preproge je potrebno nekaj mesecev vztrajnega dela. Na žalost so bile le —te v Širazu ravno tako drage, vendar sem tam vseeno kupil kakšen meter in pol veliko preprogo srednje kvalitete za samo 10 $, ker mi je uspelo le zaradi vztrajnosti in prijateljskega prepričevanja drugih trgovcev, ko sem se pogajal z lastnikom neke prodajalne. Drugi prodajalci so mi zaupali, da z vsem baranta- njem takšno preprogo najceneje prodajo za 25 $ in trgovec, pri katerem sem jo kupil, me je dobesedno vrgel iz prodajalne, kajti s svojim tarnanjem o prazni študentski denarnici, sem ga nadlegoval kakšni dve uri, kar ga je pripeljalo na rob živčnega zloma. uredništvo tel. 21860 ru ogledu bazarja sem se napotil na avtobusno postajo in se postavil v vrsto pred eno izmed agencij, katerih avtobusi vozijo v Teheran. Ko sem tako čakal v vrsti, me je po rami potrepljal mlajši bradati fant v črni srajci in mi v angleščini dejal naj mu sledim, da mi bo on priskrbel vozovnico. Večkrat se zgodi, da te konkurenčne agencije "ukradejo" drugi in ker je bila vrsta precej dolga, sem mu brez skrbi sledil. Vstopila sva v pisarno, kjer je bilo kakšnih šest ljudi, pokazal mi je na stol in dejal naj počakam, da pridem na vrsto. Kmalu mi je pomignil, naj pridem k njegovi mizi in me prosil za potni list. Opravičil se je, da angleščine ne obvlada najbolje, zato sva se raje pogovarjala v italijanščini. Mislil sem, da rabi potni list za vpis podatkov, vendar ga je začel podrobno pregledovati ter mi postavljati vprašanja: Zakaj sem v Iranu, kaj mislim o deželi in režimu, če poznam kakšne ljudi i.t.d.. Vse skupaj mi je postalo precej čudno, zato sem nehal odgovarjati ter zahteval vozovnico in potni list. Toda le —tega je dal nekemu, enako oblečenemu možaku, kateremu je prevajal moje odgovore ter mi dejal, da moram na policijsko postajo, ker bi me radi podrobneje spoznali, za kar naj bi porabil le uro ali dve. Z dvema možakoma sem se peš odpravil proti mojemu hotelu, da bi vzel nahrbtnik, ker bi ga radi pregledali. Šele sedaj sem spoznal, da sem v rokah poseb- ne Homeinijeve policije, pred katero me je svaril že Ali. Hodili smo tako, da sem bil neprestano v sredini med homeinistoma, da jima ne bi pobegnil, vendar mi kaj takega še na misel ni prišlo, saj je imel eden od njiju moj potni list, brez katerega se v državi, kjer si vsak dan nekajkrat legitimiran, ne moreš rešiti. Naenkrat sem se spomnil na sporočilo in naslov Alija in tihotapcev v Teheranu, ki sem jih imel v beležki in prva misel mi je bila, kako naj se znebim teh stvari, kajti prav gotovo bi mi jih med preiskavo našli, kar bi pomenilo zame mogoče več mesecev zapora, preden bi raziskali, kakšne zveze imam s temi ljudmi. Ko smo prispeli v hotel sem iz nahrbtnika naskrivaj vzel beležko z naslovi ter jo vtaknil v torbico, ki sem jo vedno nosil s seboj. Na srečo je z menoj vstopil le eden homeinist, medtem ko je drugi čakal pred vrati hotela, zato sem s telesom lahko prekril svoje početje. Iz hotela smo se napotili proti vojaškemu je-epu, s katerim naj bi me odpeljali. Preden smo vstopili, sem iz beležke naskrivaj potegnil sporočilo, ga zmečkal in čakal na priložnost, da ga odvrženi, kajti vse naokoli so bili homeinisti in vojaki. Ko so odprli vrata vozila, sem iz žepa vzel vžigalice in cigareto, jo prižgal, skupaj z vžigalico pa sem pod jeep odvrgel tudi zmečkano pismo. Vžgalo je, saj so mislili, da sem odvrgel le vžigalico. Znebil sem se najpomembnejšega, toda v beležki sem imel tudi naslove, katerih sem se moral na vsak način otresti. Med vožnjo, ki je trajala kakšnih deset minut, sem sedel med dvema vojakoma, zato nisem mogel storiti ničesar. Odložili so nas pred neko zgradbo z zapornico in vojakom ob njej. Ko smo vstopili na dvorišče, sta mi moja spremljevalca s kretnjami pokazala, da moram z enim od njiju počakati, medtem ko je drugi vstopil v zgradbo. Ostala sva sama. Moj čuvaj je stal neprestano ob meni, vendar ni kazal kakšne posebne budnosti, pa tudi deloval je precej nezainteresirano do mene. Naredil sem se, kakor da imam poln nos, mirno iz beležke iztrgal list z naslovi ter se vanj useknil. Papir sem odvrgel v kanalizacijo in vse je izgledalo povsem normalno, možak se še zmenil ni za moje početje. Bil sem že vesel, da sem se znebil vseh stvari, toda spomnil sem se, da imam naslove napisane tudi v farščinj' zato sem na hitro iz beležke iztrgal tudi ta list' vendar ga nisem imel časa odvreči, kajti že so w| ju klicali v zgradbo, zato sem list zmečkal in £a vtaknil v žep. Odvedli so me v neko temačno sobo z mizo »J1 posteljo ter mi ukazali naj odložim nahrbtnniij: Mislil sem, da bo to vse in da mi bodo le pregleda'1 vsebino, vendar je name že čakal starejši moža''' mi nataknil na oči masko iz platna in elastike te me za roko odvedel preko dveh dvorišč v nek drugo poslopje. Ko sem lahko snel masko, se^J ugotovil, da se nahajam v 2 x 2 metra veliki, be'° popleskani celici z železnim stolom in odejo A? njem, ki jo je čuvaj razgrnil po podu in mi s kre njami pokazal, da se lahko uležem. Nato mi je z9, čel temeljito pregledovati žepe. Glavna misel je bila, kako naj se znebim lista z naslovi. Ko je pregledoval levi hlačni žep, sem v desnega vta" nil masko, v katero sem zavil papir in ko mi je h° tel preiskati še ta žep, sem potegnil masko s P9 prijem ter zopet dvignil roke nad glavo, kot sef^J jih moral držati ves čas. Vzel mi je masko iz r0^le jo vrgel na stol. V istem trenutku pa je iz mas* padel tudi papir. Imel sem občutek, kot da pad celo večnost in na hitro sem nanj odvrgel cigare ter oboje prekril z nogo. Nič ni opazil. Mislil je* đ sem le ugasnil cigareto, in ko me je nadalje Pr gledoval, mi vzel pas ter vse stvari iz žepov, se . neprestano z nogo prekrival zmečkan list. Pnsg\ mi je le škatlico cigaret, vendar je s seboj odneS vžigalice in mi s kretnjami dopovedal, da tukaj ^ smem kaditi. Končno je odšel in hitro sem P°kf~ list, ga vtaknil v usta ter pogoltnil, saj nisem \^ del, kam naj ga drugam skrijem. Reči moram. „ sem ga goltal prav z užitkom, kajti vedel sem. sem sedaj "čist". " Čez 15 minut mi je isti paznik prinesel nek* šno juho z mletim mesom in to mi je bil prvi zrl% da bom mogoče moral ostati dlje časa, vendar s ^ se vseeno tolažil, da bom svoboden po preg»e .j, prtljage. Ko sem pojedel in mi je odnesel škod . co ter mi prinesel čaj, kar sem izkoristil, da ga e prosim naj mi prižge cigareto. S kretnjami m1.g pokazal, da bo zatisnil na eno oko in prižgal m1 je. se nadalje* Petek, 29. aprila 1988 7. stran 'mimmmmciLAS tvspored petek 29. aprila JJ-JJO Tednik { 00 Portret: Vilko Ukmar T. Mann: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla, u ,n P°n°vitev 3. defa J-40 Video strani "* ob Mozaik, ponovitev Tednika R*fi Tacen: Slalom Kajak-kanu n o« na divjih vodah, prenos "•30 Zadnja arija, 1. del io->« španske nadaljevanke l8-20 Grafike Bosne in Hercegovine : Mersad Berger, 1. del oddaje TV Sarajevo °f5 Risanka 8- 55 Video strani 9.00 Vreme g"?1 Obzornik J 3 TV okno j*18 Zrno io ?i Pr°pagandna oddaja 930 TV dnevnik 9- 55 Vreme 20 u Zrcal° tedna ' Propagandna oddaja /u-22 A. Dumas: Gospa Monsorojska, 1. del 21 ir *rancoske nadaljevanke 21 in RroPa9ar,dna oddaja •«0 Sončna energija, dokumentarna oddaja g-JO TV dnevnik ^•25 Ciklus filmov Ingmarja Bergmana: Blizu življenja, švedski film ^•45 Video strani 22.20 Kulturna srca, kulturni magazin 23.50 BIS-nočni program 01.35 Poročila sobota 30. aprila 7.10 730 18.00 18.30 8.40 19.00 15-30 20.00 21.30 21.35 21.55 22.00 Oddajniki II. TV mreže 8.20 8.55 0.35 12.30 15.00 6.00 '7.10 17.30 18.00 18.30 8.40 9.00 9.10 9-30 20.00 20.55 22.00 TV dnevnik Otroška oddaja Znanost, izobraževalna oddaja Risanka številke in črke, kviz Domači ansambli: Fantje s Krasa TV dnevnik Koncert ob dnevu OZN, posnetek Premor En avtor, en film Premor Shoah, ciklus dokumentarnih filmov TV Zagreb I. program Poročila Otroška oddaja TV v šoli Poročila TV v šoli Poročila TV v šoli Dober dan Kronika Reke Otroška oddaja Znanost Risanka številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Hunter, serijski film Kvizkoteka TV dnevnik 7.50 Video strani 8.00 Radovedni Taček: Medved 8.15 Pamet je boljša kot žamet. Sol 8.20 P. Strover: Pepe s trobento 8.35 D.'Zaje: Kralj Matjaž in Alenčica, lutkovna igrica 9.10 Makedonske narodne pripovedke, 5. oddaja 9.40 Studio je vaš: 25 deklet in klavir 10.20 Republiška revija MPZ-Zagorje, 6. oddaja 10.50 Bosančki, ponovitev dokumentarne oddaje 11 30 Omizje 13.30 Jubilejna teveteka, ponovitev 13. oddaje 14.40 Video strani 15.35 Video strani 15.50 Kekec, slovenski film 17.20 Zadnja arija, 2. del španske nadaljevanke 18.10 Da ne bi bolelo: Alergija 18.30 Pozdrav prazniku: Koncert pred Skupščino Jugoslavije, prenos 19.15 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.22 Žrebanje3x3 20.30 Na predvečer 1. maja, prenos z Lisce 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Dublin: Pesem Evrovizije, prenos 23.15 TV dnevnik 23.30 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, 27. del avstralske nadaljevanke 00.20 Video strani Oddajniki II. TV mreže 12.20 Kako biti skupaj 12.45 Stas in Neli, bolgarski film 1* 15 Poreč: Tenis 16.15 Koncert mladih solistov 11. 17.15 DP v rokometu: Medveščak : Pelister, prenos 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 DP v košarki — finale končnice 21.45 Poročila 21.50 Integrali, oddaja iz kulture 22.20 Športna sobota __TV Zagreb I. program: 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 BIS-ponovitev nočnega programa 12 20 Boj za obstanek, 14.35 15.05 15.50 16.35 16.40 16.50 18.30 19.15 19.30 20.05 21.00 21.15 23.30 izobraževalna oddaja Narodna glasba Sedem TV dni TV objektiv Poročila TV koledar Lenz in svoboda, TV nadaljevanka Pozdrav prazniku, koncert pred skupščino Jugoslavije, prenos Risanka TV dnevnik Boljše življenje, humoristična serija Dublin: Pesem "Evrovizije, prenos TV dnevnik Zabavni maraton nedelja 1. maja 8.00 Budnica — Godba iz Senovega, prenos z Lisce 8.15 Živ žav 9.00 Lisca: Prvomajski pozdrav, prenos r 9.15 Grizli Adams, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke 9.40 Otroški spored 10.00 Lisca: Prvomajski pozdrav, prenos 10.10 Prvi maj v Jugoslaviji 10.55 Lisca: Prvomajski pozdrav, prenos 11.30 Video meh 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Lisca: Prvomajski pozdrav, prenos 13.20 Prvi maj v Jugoslaviji 13.50 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 27. dela avstralske nadaljevanke 14.40 Video strani 14.50 Naš avto, slovenski film 16.20 Propagandna oddaja 16.25 Lipica: Svetovni pokal v dresurnem jahanju, prenos 17.45 Prvi maj v Jugoslaviji 18.00 Zadnja arija, 3. del španske nadaljevanke 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 I. Brešan: Obljubljena dežela, 1. del nadaljevanke TV Zagreb 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Zdravo 22.25 EP v standardnih plesih, posnetek 23.35 Video strani _Oddajniki II. TV mreže .30 Danes za jutri in Visoka tarča, ameriški film 11.30 Boj za obstanek, poljudnoznanstvena serija 12.00 Prvi maj v Jugoslaviji, vključitev (izključitev ob 13.00) 13.00 Športno-zabavno popoldne 14.02- Avtomobilske dirke F 1 za VN San Marina, prenos (slov. kom) 18.25 Rokomet (ž) za pokal IHF — Budućnost: Villnus, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Tito in delavski razred, dokumentarna oddaja 20.55 Koncert KUD Ivo Lola Ribar 22.10 Športni pregled 22.40 DP v nogometu, reportaža _ TV Zagreb I. program 8.00 Dober dan, Jugoslavija, skupna oddaja vseh TV centrov, Budnica, oddaja TV Ljubljana 14.00 Skrivni dnevnik Adriana Molea, serijski film 14.50 Videotilt, oddaja resne glasbe 15.35 Dokumentarno popoldne 17.15 Lenz ali svoboda, serijski film 18.55 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.50 Ciklus Oskarjevci: Igrani fiim 23.30 Dnevnik 23.40 Vedno z vami, nočni program ponedeljek _2. maja 9.00 Radovedni Taček, 5. oddaja 9.15 Pisana frnikola, češkoslovaški mladinski film 10.35 Makedonske narodne pripovedke, 6. oddaja 11.10 Bolek in Lolek na Divjem zahodu, poljski risani film 12.20 Video strani 15.10 Video strani 15.25 Zvezdne steze, ameriški film 17.15 Zadnja arija, 4. del španske nadaljevanke 18.05 Od zlate ritke do zlate naveze — Portret dr. Miha Potočnika 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Svetila 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 J. Chapot: Pogled v ogledalu, 2. del francoske nadaljevanke 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Koncert iz Postojnske jame 22.20 Portret Catherine Hepburn, ameriški dokumentarni film 23.15 Težavna vzgoja otroka, ameriški film(ČB) 00.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.15 Kalniški raj, dokumentarna oddaja 18.00 Mali koncert 18.15 Znanost 19.00 Indirekt 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 20.45 Poročila _ 20.50 Oddaja iz kulture 21.25 Vrtnar posebne sorte, dokumentarna oddaja 22.05 Kratek film 22.25 Mejaši, dokumentarna oddaja 22.55 Poezija _TV Zagreb I. program 9.45 9.50 10.00 10.30 12.00 13.35 14.05 14.35 14.50 15.05 15.35 15.50 Poročila TV koledar Zbori pojejo, glasbena oddaja Dopoldne za otroke Igrani film za otroke Bcjza obstanek, izobraževalna serija TV poster: Nedžad Salković, oddaja narodne glasbe Otroci, pojte z nami Sedmi veter, nadaljevanke za otroke Nekaj več izobraževalna oddaja Dnevnik Najbogatejša občina v Jugoslaviji, dokumentarna oddaja Po poteh svobode, glasbena oddaja Lenz ali svoboda, serijski film Pogovor Milojkom Drulovičem Risanka Dnevnik Jugoslovanski igrani film ali drama Dnevnik Disko-folk, zabavna oddaja Vedno z vami, nočni 16.25 17.05 18.45 19.15 19.30 20.00 21.35 21.55 22.40 program 00.10 Poročila torek 3. maja 8.35 Video strani 9.00 Pamet je boljša kot žamet 9.05 Zlati cekin, posnetek festivala otroške popevke iz Bologne 10.25 Čudoviti možje v letečih škatlah, ameriški film 12.30 Video strani 14.00 Video strani 14.15 Pesem Evrovizije, posnetek iz Dublina 15.30 EX libris: Moda skozi čas, l.del 16.30 Otroci v svetu 17.30 Zadnja arija, 5.-zadnji del španske nadaljevanke 18.20 Albina Hočevar-Mali, dokumentarna oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Plavi planet 19.15 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 V Grisogono-Nemeš: Ženska zgodba, drama TV Sarajevo 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Circommusica 22.15 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.15 Impresije, balet 17.45 Nočna izmena, dokumentarna oddaja 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Izobraževalna oddaja ~ 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu: Delavci vseh dežel - II. del; dokumentarna serija 21.30 Poročila 21.35 Zabavni torek 23.05 Portreti, oddaja iz kulture TV Zagreb I. program 11.45 Poročila 11.50 TV koledar 12.00 Polna glava risb, oddaja o animiranem filmu 13.00 Boj za obstanek, izobraževalna serija 13.30 Igrani film za otroke 15.00 Rovinj dokumentarna oddaja 15.30 Mali koncert 15.45 Oddaja za otroke , 16.15 Tehnična vzgoja, izobraževalna oddaja 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.05 Lenz ali svoboda, serijski film 18.45 Številke in črke, kviz 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Serijski film 21.35 Dnevnik 21.55 Portret Vicana Vicanoviča 22.25 Vedno z vami, nočni program 00.05 Poročila _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Serija za otroke. Izobraževalni program 9.00 Pripovedujemo zgodbo 9.15 Slovenski jezik 9.45 Federico Benković. Žrtvovanje Isaca 10.00 Izobraževalna oddaja 10.30 Poročola 10.35 Izobraževalni program 12.30 Poročila 14.45 Mali svet livade 15.05 Oddaja za učitelje 15.20 Pristop k umetniškemu delu 15.50 Vedno z vami, ponovitev 17.30 Serija za otroke 18.00 Izobraževalni program 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.50 Šport 20.00 Športna sreda: Evropski nogometni pokali: Pokal UEFA 22.30 Dnevnik 22.50 Morje, ljudje, obale, potopisna reportaža 23.20 Vedno v vami četrtek 5. maja sreda 4. maja 9.45 Teletekst RTV Ljubljana 10.00 V. Grisogno-Nemeš: Ženska zgodba, drama TV Sarajevo 17.20 Video strani 17.35 G. Vitez: Zrcalce 17.45 A. Lindgren: Erazem in potepuh, ponovitev nadaljevanke 18.15 Poljudnoznanstvena oddaja — Majhne razlike in njihove velike posledice, 3. del 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Koža, italijanski film 22.15 Plesni nokturno: Omen 22.25 TV dnevnik 22.40 Zagorske impresije _Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Kdo-ali jaz?, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Video godba, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet na zaslonu 10.00 Glasbena vzgoja 11.10 Piknik pri Hancing Rocku, avstralski film 16.25 Video strani 16.40 Mozaik - Šolska TV, ponovitev 17.10 Indijanske legende, 4. del kanadske nanizanke 18.15 Slovenski ljudski plesi: Prekmurje I. 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 10.50 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 T. Mann: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla, 5. -zadnji del nemške nadaljevanke 22.10 TV dnevnik 22.25 Jubilejna teveteka, 17. oddaja 23.25 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 22.30 23.35 TV dnevnik Malo upanja, otroška oddaja In tudi letos, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Telekino: Oče na službenem potovanju, jugoslovanski film Poročila Odprta knjiga Radio jS^Ejl 29. aprila:_ ^ Program u.. 8.05 Radijska šola za ^'1° stopnjo - 8.35 Mladina po 9 05 Glasbena matineja -Rezervirano za... - 12.10 lc?d domačo marelo - 12.30 g(?e%ki-nasveti - 12.40 Iz jL^oene tradicije Jugoslovanih narodov in narodnosti -ha Osmrtnice, obvestila in za ^Vr)a glasba - 13.30 Od melo-do melodije - 14.05 Govori-&0,.angleško - 14.35-15.25 Po granski mozaik - 15.30 Do L,qkl m odmevi - 16.00 Vrtiljak 17 la in EP - 17.00 Studio ob bi- 18.00 Minute z ansam ^ Borisa Franka - 18.15 Gre nj?vkino - 19.00 Radijski dnevnu 7" 19.25 Obvestila in zabavna Ci"Da _ 19 35 Lank0 noc otro. JOfjf.19 45 Pojemo in godemo -5q'~0 Mladi mostovi — tg'^- 23 00 Slovencem po sve 23.05 Literarni nokturno — ^jA^aprila: ' PjgflnmT 935 Danes smo izbran - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetij ski nasveti - 14.05 Kulturna panorama - 15.10-15.35 Popol danski mozaik - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in po krajin - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 S knjižnega trga — 1945 Minute z ansamblom A'la carte - 20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči -NEDELJA, 1. maja:__ Prvi program 805 Radijska igra -9.05 Se pomnite, tovariši? — 10.05 Prenos s proslav v Sloveni ji - 11.00-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15 30 Po ročila - 17.05 Nedeljska repor taža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Posebna prazni čna oddaja - 20 00-22.00 V ne deljo zvečer - 22 20 24 00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 2. maja: Prvi program 905 Glasbena matineja 10.05 Koncert meseca - 11.05 Izbrali smo - 13.20 Od melodije do melodije - 14.15 Mladi na glas- benih revijah in tekmovanjih -16.00 Vrtiljak želja - 17.05 Posebna oddaja - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zaba vna glasba - 20.00 Izbrali smo .. 21.05 Zaplešite z nami -22.30-24.00 Zimzelene melodije TOREK, 3. maja: Prvi program 10.05 Prizma optimizma - 11.05 Danes smo izbrali — 14.05 Novosti iz studia 26 -14.35-15.25 Popoldanski moza ik — 17.05 Posebna oddaja -18.00 Rože in luči - 19.25 Obve stila in zabavna glasba — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe SREDA, 4. maja: Prvi program 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Studio ob 17 00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -ČETRTEK, 5. maja:_ Prvi program 10 05 Rezervirano za — 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14 05 Za mlade radovedneže - 14.45 - 15.25 Popoldanski mo 15.55 Zabavna glasba — zaik 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Razmišlja- mo, ugotavljamo - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.05 Literarni večer — radio triglav Jesenice l PROGRAM RADIA TRIGLAV JESENICE JE SLIŠEN NA NASLEDNJIH FREKVENCAH 89.8 Mhz - slišnost: Jesenice, 96,7 Mhz -slišnost: Bohinj, 96,8 Mhz - slišnost: Gornjesavska dolina, 96,0 Mhz in 87,7 Mhz - slišnost: Radovljica, Kranj, Domžale, Kamnik in Bežigrad Petek, 25. aprila: SREDA, 4. m 16.00 Obvestila, - 16.30 Domače novice, - 16.45 Obvestila,-17.00 Kamen spotike: Članstvo v Socialistični zvezi, stanovanjska baraka na Cesti 1. maja na Jesenicah, označevanje prehodov za pešce. - 18.00 Čestitke poslušal cev in EP, - 18.45 Pregled kul turnih in športnih dogodkov ob koncu tedna in zaključek progra ma - Sobota. 30. aprila: Petek, 6. maja 16.00 Obvestila, - 16.30 Domače novice, - 16.45 Nagradna glasbena oddaja z lestvico na rodnozabavne glasbe MOJA JE LEPŠA KOT TVOJA, - 18 00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.55 Zaključek programa 16.00 Obvestila,- 16.30 Doma če novice,- 16.45 Obvestila 17.00 Tema dneva: Sindikati v povojnih letih,- 17.45 Aktualno,- 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 Novosti iz na-rodnozabavne glasbe, — 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Četrtek, 5. maja 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila — 17.00 Oddaja v živo: gost oddaje bo svetovni popotnik Zvone Še-ruga,— 18 00 Čestitke poslušalcev in EP,— 18.35 Vedno zelene melodije, - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa_ 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice — 16.45 Obvestila — 17.00 Kamen spotike - 17.30 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP — 18.45 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna in zaključek Sobota, 7. maja 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice — 16.45 Glasbena oddaja z lestvico zabavne glasbe VROČIH PET,- 17.45 Aktulano,-18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.55 Zaključek programa,— Nedelja, 8. maja 11.00 Mi pa nismo se uklonili,-11.30 Obvestila,- 12.00 Čestitke poslušalcev,- 13.30 Nedeljska tema,- 13 45 EP in zaključek programa. Ponedeljek, 9. maja 16.00 Obvestila,- 16.30 Domače novice,- 16.45 Obvestila, -17.00 Osrednja tema: Problemi jeseniške kulture, - 18.00 čestitke poslušalcev in EP,- 18.25 Športni pregled,- 18.35 Minute za resno glasbo,- 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Torek, 10. maja 16.00 Obvestila, 16.30 Domače novice,— 16.45 Obvestila, -17.00 Osrednja tema. Mesec mladosti v radovljiški in jeseniški občini,- 17.45 Aktualno.- 18.00 Čestitke poslušalcev in EP,— 18.35 Novosti iz zabavne glas be, — 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Nedelja 1. maja 9.00 Napoved programa — EP in praznična oddaja,- 10.00 Sto ietnica Internacionale — predstavljamo pevske zbore,— 11.00 Novice in dogodki - Minute za šport in rekreacijo,— 12.10 Čestitke in pozdravi Od 2. maja do 9. maja ne bomo oddajali zaradi tehnične prenove studijskih prostorov. Kino KRANJ CENTER Tjc8priJa: slov. mlad. film POLE Kri V ŠKOLJKI II. ob 16 in 18. J0hAer melodrama NEKAJ VI *bri ASTEGA ob 20 uri 30 Le> ,*: slov. barv. mlad. film PO Urj .E V ŠKOUKI II. ob 16. in 18. 1'lrn'!9' nem franc. barv zgod 'ME ROŽE ob 20. uri, prem barv kom. KDO JE TO bft,lo u ob 22.15. uri 1. maja: UH«- barv. ris. film HEIDI ob 10. Tjt8'°y, barv. mlad. film POLE Uri ^ ŠKOLJKI II. ob 15. in 17. tiL :al nem. franc. barv. zgod Saj E ROzE ob 19. uri, prem. ^IV/i barv thril1 USODNA h^/LAČNOST ob 12.15. uri 2. yS:ptmer. barv. kom. KDO JE Ste ob 15 uri> ital nem K in *9°d film IME R0ZE ob Sv 19.15. uri, prem. amer. QLk^nt Pust. film MLADI Si*0DLAK II. ob 21.30. uri 3. V* »mer. barv. kom. KDO JE {Nr, *LE °b 15., 17. in 19. uri, KlsTkfmer barv. thrill. VELIKA *4rv ^ °b 21 uri 4. maja: amer. Jb je*Orn. KDO JE TO DEKLE ^r k in 20 uri 5. maja: Darv akcij, film VELIKA Ska0 f> tk°b ,6 in 18 uri, amer ^Ost USODNA PRIVLA V' °b 20. uri KRANJ STORŽIĆ 29. aprila: amer. barv kom. NE STRELJAJ V NASLEDNJICO ob 16., 18. in 20 uri 30. aprila: hong kon barv akcij film VELIKI SEF ob 16., 18 in 20. uri 1. maja: amer barv. kom. GADJE NA PO ČITNICAH ob 16. in 18. uri, ital. barv erot film BENEČANKA ob 20. uri 2. maja: amer barv. kom. GADJE NA POČITNICAH ob 16. in 20. uri, hongkon barv akcij, film VELIKI BELI ŠEF ob 18. uri 3. maja: amer. barv. fant. pust. film MLADI VOLKODLAK II. ob 16., 18. in 20 uri 4. maja: amer. barv. fant. pust. film MLADI VOLKODLAK II ob 16., 18. in 20. uri 5. maja: ital. barv erot. film OKRUTNI KALIGULA ob 16., 18. in 20. uri 2ELEZAR 29. aprila: amer. ital. pust. film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZA KLADA ob 16. in 18 uri, prem amer. barv. akcij, filma ZAKON OROŽJA ob 20. uri 30. aprila: amer. barv. akcij, film ZAKON OROŽJA ob 16. in 18. uri, prem. amer. barv. thrill. USODNA PRIVLAČNOST ob 20 uri 1. maja: slov. barv. mlad. film ČISTO PRAVI GUSAR ob 16. uri, amer barv. akcij, film ZAKON OROŽ JA ob 18. in 20. uri 2. maja: slov barv. mlad film POLETJE V ŠKOUKI II. ob 16. in 18. uri,amer. barv akcij film ZADNJE DEJANJE ob 20 uri 3. ma ja: slov barv mlad. film POLE TJE V ŠKOLJKI II. ob 16. in 18. uri, amer. barv. akcij film ZAD NJE DEJANJE ob 20 uri 4. maja: slov. barv. mlad film POLE TJE V ŠKOLJKI II ob 16. in 18. uri, amer barv vojni film PLA-TOON - VOD SMRTI ob 20. uri 5. maja: slov barv. mlad. film POLETJE V ŠKOUKI II. ob 16. uri, ital. nem. franc. barv. zgod film IME ROŽE ob 17.45. in 20. uri DOM KAMNIK 29. aprila ni kinopredstav! 30. aprila: avstral. barv. pust. kom. KROKODIL DUNDEE ob 16., 18. in 20. uri 1. maja: avstral barv. pust kom KROKODIL DUNDEE ob 16. in 18. uri, prem. jug barv. kom. IMEJMO SE RADI ob 20 uri 2. maja: avstral barv pust. kom. KROKODIL DUNDEE ob 16. in 18. uri, amer. barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 20. uri 3. maja: amer ital. barv. pust. film ROPARJI IZGU-BUENEGA ZAKLADA ob 16. uri, ital. ne franc. barv. zgod. film IME ROŽE ob 17 45 in 20. uri 4. maja ni kinopredstav) 5. maja: amer barv. akcij, film ZADNJE DEJANJE ob 18. in 20. uri TRŽIČ 29 aprila: amer barv. akcij, film ZADNJE DEJANJE ob 18. in 20 uri 30. aprila: slov. barv. mlad film. ČISTO PRAVI GUSAR ob 16. uri, prem. amer barv. fant. pust filma MLADI VOLKODLAK II ob 18. in 20. uri 1. maja: amer. barv. fant. pust. film MLADI VOLKODLAK II. ob 16. in 18. uri, prem. amer. barv. thrill. VELIKA ČISTKA ah 20. uri 2. maja: amer ital. pust. kom. BANANA JOE ob 16. uri, amer. barv. akcij, film ZA KON OROŽJA ob 18. in 20 uri 3. maja: hongkon. barv. akcij, film VELIKI BELI ŠEF ob 16. uri, amer. barv. akcij, film ZAKON OROŽJA ob 18. in 20 uri 4. maja ni kinopredstav! 5. maja: amer barv. kom. GADJE NA POČITNICAH ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 29. aprila: avstral. barv. pust. kom KROKODIL DUNDEE ob 20. uri 3. maja: jug. barv kom IMEJMO SE RADI ob 18. in 20. _KOMENDA_ 29. aprila: amer. barv. fant. film MLADI VOLKODLAK II. ob 20. uri 30. aprila: amer. barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 20. uri _LAZE_ 29. aprila: amer. barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 19 UH ĆEŠNJICA_ 29. aprila: amer. barv. kom. KCI JE TO DEKLE ob 20. uri _MEDVODE_ 29. aprila: ital. nem. franc. zgod. film IME ROŽE ob 19. uri 30. aprila: amer barv kom GADJE NA POČITNICAH ob 19. uri amer. melodrama NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 21. uri 1. maja: amer. barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 18 in 20. uri _ DUPLICA 30. aprila: amer. barv. akcij film VELIKA ČISTKA ob 20. uri 1. maja: amer barv. kom. KDO JE TO DEKLE ob 18. in 20. uri 4. maja: amer. barv. kom. GADJE NA POČITNICAH ob 20 uri 5. maja: amer. barv. akcij, film ZAKON OROŽJA ob 20. uri CERKUE 30. aprila: hongkon. barv. akcij, film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 18. uri, amer. barv. akcij, film ZADNJE DEJANJE ob 20. uri DOVJE 1. maja: amer. barv. fant. film HIGHLANDER ob 1930. uri 3. maja: avstral. barv. pust. kom. KROKODIL DUNDEE ob 19.30. uri _ŠKOFJA LOKA_ 29. aprila: amer akcij, film Cl VILNA PATROLA ob 18. in 20. uri 30. aprila: amer. akcij, film DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 18. in 20. uri 1. maja: amer. akcij, film DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 18. in 20. uri 3. maja: angl kom. DIRKA S ČASOM ob 20 uri 4. maja: angl. kom. DIRKA S ČA SOM ob 18. in 20 uri 5. maja: amer. avant. filr OGENJ Z OGNJEM ob 20. uri ŽELEZNIKI 29. aprila: amer akcij, film DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 18. in 20 uri 30. aprila: amer. akcij, film SMRTONOSNO POSLANSTVO ob 20. uri 1. maja: amer. akcij, film CIVILNA PATROLA ob 18. in 20. uri 4. maja: fran. film POD SATANOVIM SONCEM ob 20. uri POUANE 29. aprila: amer. akcij, film SMRTONOSNO POSLANSTVO ob 20. uri 1. maja: fran. film POD SATANOVIM SONCEM ob 18. uri 3. maja: amer. avant. film OGENJ Z OGNJEM ob 20. uri ŽIRI 30. aprila: angl. zgod. drama Ml SION ob 20.30. uri 1. maja: amer kom. OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 18. in 20.30. uri 2. maja: amer. akcij, film STRY-KER ob 18. uri, angl. zgod. drama MISION ob 20.30. uri 3. maja: amer. srhlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18. in 20.30. uri RADOVUICA 29. aprila: amer. barv. film PE TEK 13 - 6. del ob 20. uri 30. aprila: amer barv. film PETEK 13. — 6 del ob 18. uri, amer. barv. akcij, film OBRAČUN OB 13.15. URI ob 20. uri 1. maja: amer. barv akcij, film OBRAČUN OB 13.15. URI ob 18 uri ital. barv. zab. film, IMPOTENCA - ONA V KASARNI ob 20. uri 2. maja: amer. barv. film PETEK 13. — 6. del ob 20. uri 3. maja: ital. barv. zab. film IMPOTENCA -ONA V KASARNI ob 18. in 20. uri 4. maja: amer. barv. akcij film OBRAČUN OB 13.15. URI ob 20. uri 5. maja: amer. barv. zab. film DETEKTIVKA ob 20. uri BLED 29. aprila: amer. barv. film SAHARA ob 20 uri 30. aprila: amer. barv. film PRVE ŽEUE ob 18. uri, amer. barv. film NAVIGATOR ob 20. uri 1. maja: amer. barv. film ZADNJI ZMAJ ob 18. uri, amer. barv. film NAVIGATOR ob 20. uri 2. maja: amer. barv. film OBRAČUN OB 13.15. URI ob 18. in 20. uri 3. maja: amer. barv. film PETEK 13.-6. del ob 18. in 20. uri 4. maja: ital. barv. zab. film IMPOTENCA - ONA V KASARNI ob 20. uri 5. maja: amer. barv. film CIVILNA PATROLA,ob 20. uri BOHINJ-BOH. BISTRICA 30. aprila: amer. barv. film SAHARA ob 20. uri 1. maja: amer. barv. film PRVE ŽEUE ob 18. in 20. uri 2. maja: amer. barv. film NAVIGATOR ob 18. in 20. uri 5. maja: ital. barv. zab. film IMPO TENCA - ONA V KASARNI ob 20. uri Tina je bil še Maistrov borec Tatretja bi nas pa vse pobrala »Ja, glihkar je šel v polje,« mi pove žena Ivanka, ko sprašujem za Zupanovega Tina. Vso pot sem se bala kako nebogljenega bom dobila kje v postelji tega skoraj devetdesetletnega moža, no, zdaj ti pa gre v polje. »Saj dohtar bi bil zelo hud, ampak mal se pa mora sprehodit, pa danes ni tako vroče, je pa šel...« Bilo je kot v kakšnem Kosma-čevem filmu. Prelepa scena: ozek dolg pas njive in pas travnika se lepo zavalovita in izgubita čez rob v dolino, k cesti, ki je čez vzpetino ne vidiš. Na drugi strani obroba gozda, zadaj pa v soncu s snegom obložene planine, Dobrča, Begunj-ščica, Zelenica, Stol, Golica... Za razori se je izza roba pokazal on. Najprej klobuk, obraz, jopica, palica... Počasi je prihajal, se zdaj pa zdaj sklonil, z njive pobral debel kamen in ga položil na rob. S palico je vsake toliko potolkel največje grude zemlje. Dolga njiva je, veliko je je za obhodit. Ko je bil na koncu, se je široko zasmejal, ponudil mehko, toplo dlan. Fejst fant je moral biti nekoč tale Tina, Tončov s Spodnje Lipnice. Danes ima hišico na drugi strani ceste, v Zgodnji Lipnici, Pstotnekovo je kupil petdesetega leta. Tele njive je kupil kasneje. Kako si je želel svoje njive tule gori v polju! Mama $h je včasih tu imela, še kot otrok je hodil z njo v to polje. Pa pride v življenju tako, da pride hiša ob vse. Ampak, zdaj je res zadovoljen. Dve njivi ima, travnik in tamle zgoraj na robu Jelovice še gozd, doma je k hiši prizidal še eno sobo, naredil dve drvarnici, pa tale senik tule na njivi. Njegov vikend! Takole se tule med vrata na tnalo usede pa po njivi pogleda, kje bosta z ženo krompir posadila, kje fižol pa zelje pa peso... Najlepše se mu zdi prav tukaj. O, pa doma ima tudi lep kotiček, ob peči in razgled po vsej Upniški cesti... »Ja, vidiš, punca, kdor dolgo živi, veliko doživi. Jaz sem prvo vojno vso skoz dal. V zibenjegerbataljonu sem bil. Kje vse smo marširali. Proti Piavi, na Tirole, Trbiž, Lianz, Triente. Ampak najhuje je bilo pa pri Gorici, ko je šlo vse na šturm. Granate so sekale, in če je padlo na mehko zemljo, je še šlo, granate niso imele toliko moči, če so pa padle na skale, to je še kamenje pobijalo. Tudi plinsko zastrupitev sem doživel v Franzellaschlucht. Na Češkem sem se potem zdravil, prišel za dva meseca celo domov na dopust. Ampak to ti pa rečem, plin je pa vrag. Mi smo bili malo višje, smo se le zastrupili, toda tisti, ki so bili po kavernah, so bili pa vsi hin. Kar siv dim se je valil po tleh, vsako luknjo je dobil. Še jaz sem bil leto in dan hudo bolan. Kar sem pojedel, sem vse izbruhal. Na oči mi je tudi udarilo. Ko sem potem v Nevesinju 1921. leta še naprej vojsko služil in sem zbolel na očeh, me je zdravnik najprej vprašal, če sem bil kaj v plinu. Slep bi bil danes, če me ne bi takrat tako skrbno v Splitu zdravili. Tako dolgo se vleče za teboj ta zastrupitev. V drugi svetovni vojni plinov niso smeli uporabljati, ampak zdaj spet slišim, da jih. To je grozna smrt. Ne bom pozabil fantov, kako so si obleko trgali s prsi, ko jih je dušilo, jim pljuča trgalo... O, vojna je grda reč. Pa ni in ni je hotelo biti konec. Ko sem potem 1918 prišel domov, sem šel čez dva meseca že na Koroško. Osem mesecev sem bil tam gori, na Rožeku, ob Vrbskem jezeru, v Podrožci, Maria Rain, Celovec, Kottmansdorf, Viktring. Ko smo korakali od Drave proti Maria Rain, so ženske v strahu šepetale: »Die Serben kommt« (Srbi prihajajo). Nič lepo nas niso gledali. Nekaj hudih borb smo imeli, posebno tistikrat pri Podrožci je bila trda. Mi smo napadali, a smo se morali umakniti, čeprav smo imeli 500 Nemcev ujetih. Ena četa bi nam morala priti na pomoč s Podgorja, a je bilo slabo vreme pa ni mogla do nas. Kapitan Martinčič je bil moj komandant. Od Baškega jezera sem potem šel domov. Razočarani smo bili, hudo razočarani. Posamič smo cepali domov. Takrat nas pa niso na Jesenicah pričakali tako kot ob koncu prve svetovne vojne, z godbo, narodnimi nošami... Lani smo se dobili v Mariboru, ko so odkrivali kip generalu Maistru. S Kelihom iz Lesc sva šla gor. A nas je bilo tastarih le malo še živih. Saj še teh ni več, ki smo na Jesenicah v livarni skupaj delali.« Po vojni se je začela njegova borba za kruh. Po Koroškem je golcval, v nemških in francoskih rudokopih se je dajal, potem pa v Milhausnu v sivi livarni delal. Vleklo ga je domov, a dela ni bilo. Pri Koncu v Ljubljani je pekom in trgovcem kvas raznašal. Takrat mu je bilo najslabše. Po ves dan s kolesom naokrog, v vsakem vremenu, pa enkrat na dan jesti. No, potem je le dobil delo na Jesenicah, v sivi livarni, kokile so ulivali. Zdaj je ni več. Tudi tisto je škodovalo zdravju, mu pustilo na pljučih, nič kolikokrat ga je opeklo po rokah. No, pa je bila spet vojna. 1943., ko so beli in Nemci pobirali vse moške od Kupljenka pa do Škofje Loke, so tudi njega vzeli. Teden dni jim je moral premog nositi v Ljubljani, nič drugega, hvala bogu. 1944. je šel v partizane. Čez Jelovico, Rovtarico, Prtovč in Mar-tinj vrh so jih peljali v Ledino. V Gregorčičevo brigado je prišel. Slabo sliši, livarna mu je vzela sluh, pa zato še mesec dni ni bil v brigadi. Doma je delal zanje, prej in potem. Navdušenje, da se bliža konec, ga je tistega maja tik pred koncem gnalo čez Podblico proti Kranju. Vražje je še pokalo in mimogrede bi jo čisto na koncu lahko še staknil... Petinpetdesetega se je upokojil. Težko sapo sta mu pustila tisti vojni plin pa siva livarna. A včasih je hodil po hribih. Vse, kar vidi iz svoje lesene lope tule v polju, je prehodil. Sin je bil pa pravi alpinist. Ko je plezal Bavarsko smer v Triglavu, malo od Aljaževega stolpa dol, se je smrtno ponesrečil. Čopov Jože je šel ponj. Zdaj ga sapa daje že po temle klančku. Včasih jo je pa tako stopil, tako delal. Garalo se je v železarni, ves črn je bil od grafita, kot dimnikar. Zaslužil je pa dobro. Zdaj bi bilo seveda najlepše, če bi bil zdrav. Sicer se pa nič ne mora pritoževati. Pečene piske tako ne bodo nikoli letele z neba. On jih še mara ne. Mleko, bela kava, koruzni žganci, to ima rad. Kadi tudi ne. Včasih pa je, Drava, in če je imel šiht ponoči, je kadil noč in dan. Ko pa se je odločil, da bo nehal, je držal. Leto dni je bilo hudo, potem se je uneslo. Če bi ga danes prižgal, bi mu slabo naredilo. Da bi le še malo preživel, si želi. Pa da bi bil mir Ko ponoči ne more spati, premišljuje vse mogoče. Če bi se zdaj udarili, bi bilo z vsemi konec. Zdaj se ne bo nihče nikamor skril, pa čeprav so že na luno prišli. So kujštni, ni kaj, a preveč je na svetu kemičnega orožja. Koliko orožja je bilo že takrat, ob koncu prve svetovne. Vojaki so ga kurili, razbijali po Trbižu in tam okoli. Milijardno škodo so delali. A danes je orožja po svetu, da se nam še sanja ne. Kolikokrat so že rekli, da bi lahko uničili svet...? Nič več ne razmišlja, kam za prvi maj. Če bo lepo, bo šel v polje, če bo slabo vreme, bo sedel tjale v zapeček. Tudi peč sta z ženo obnovila. Spodaj na cesti so ves čas nekaj dogaja, nič mu ne uide.' »Poglej, na zgornjem koncu vasi je zdajle poštar, kmalu bo tudi pri naši hiši. In spet se pelje »hruška«. Ta je danes že četrta. Koliko tale cesta trpi! Koliko avtomobilov gre tu skozi. Saj ga ima že vsak, pa vsi jamrajo. Včasih je bilo pa kolo tako bogastvo! Najslabše je danes še za delavca, od njega vse zahtevajo. Kmetu, o kmetu gre pa dobro, nikoli mu ni bilo treba biti lačen...« D. Dolenc Mirko Hrast: Ob motorju sem pozabil na vse '5 r Se spominjate prvih povojnih prvomajskih parad? Ko so šle v povorkah tekstilne delavke, iskraši, gumarji, z zastavami, transparenti, vsak rod delavcev je prikazoval svoje proizvode. V povorki je bilo tudi vse, kar je takrat pomenilo motorizacijo. S pisanimi trakovi okrašena kolesa, tovornjaki, nekaj predvojnih avtomobilov. Povsod so plapolale zastave, ljudje so vzklikali gesla, navdušeno ploskali. Najbolj pa je med množico završalo, ko so se prikazali motoristi. Od daleč je bilo slišati njihov hrup. Da je bil ropot še večji so sneli dušilce na izpušnikih. In potem so se prikazali fantje in možje v usnjenih oblekah z jeklenimi konjički. Od samega navdušenja in tiste strašne sile, ki so jo dali čutiti v svojih strojih, so šli lasje pokonci. Med njimi je bil vedno tudi Mirko Hrast-Grča. Kjerkoli in kadarkoli so že bile parade, za 1. ali za 9. maja, v Kranju, Tržiču, Ljubljani. Zaradi njih so bile parade posebno doživetje. In ni minila Titova štafeta, da bi je ne spremljali na svojih motorjih. To so bila prečudovita leta dela, udarniških, leta navdušenja. Dolenjec je po rodu, iz Stične doma. Prav nasproti železniške postaje je njegova mama imela svoje prevozno podjetje. Dva avtobusa in tovornjak. Avtobusa sta vozila na redni progi Stična — Žužemberk. Mirko se je seveda šel učit za mehanika, saj večjega navdušenca za motorje ni bilo daleč naokoli. Kjer je kaj zaropotalo, je že bil zraven. In ker je mami takrat podjetje še kar dobro šlo, je pri šestnajstih že dobil motor. Star, dvotakten, pogon je imel še zadaj na jermen. Ko se je učil v Ljubljani, ni zamudil nobene motor-ske dirke. Kakšna čast je bila, če je Ludvik Stariču — Letečemu Kranjcu lahko potiskal motor! A ni bilo dolgo, ko je bil tudi sam med tekmovalci. Ko mu je bilo 18 let se je udeležil avstrijskih gorskih dirk na prelazu Podkoren-VVurzenpass in prvič tekmoval. Ob sedemdesetih tekmovalcih je zasedel 2. mesto. Prvič je okusil vso težo borbe in slast zmagovalca. Pohorje pregazil podolgem in počez Potem se je za dolgo poslovil od dirk, kajti gospodarska kriza je uničila domače podjetje, Mirko je moral za kruhom. Leta 1933 se je kot mehanik zaposlil pri Jožetu Kovaču v Tržiču, pozneje pa pri avtobusnem prevozniku Pernušu. Ob okupaciji, aprila 1941, so ga Nemci kot jugoslovanskega vojaka zajeli v Celju in poslali v ujetni-ško taborišče v bližino Munchna. Marca 1944 se je vrnil domov zelo bolan, tržiški zdravnik je dejal, da bi pfeniga več ne dal zanj, a si je opomogel in avgusta je bil že v partizanih, v Kokrškem odredu, nato pa v Sercerjevi brigadi. Tisto zimo je Pohorje pregazil podolgem in počez in vse hribe tja dol do Podčetrtka in nazaj. Na Mozirskih planinah je bil ranjen v glavo. »Angleži so bili krivi,« se spominja danes. »Nemci so s 'štorkljo' patruljirali nad nami, mi smo legli v sneg, Angleži so pa silili čez čistino do gozda. Z aviona so to opazili, nas zasuli z bombami. Zadeli so me drobci, oko sem imel najbolj poškodovano, a šli smo naprej. Ampak enkrat ni dosti manjkalo, da bi me likvidirali naši. V Slovensko Bistrico smo šli napadat tovarno perila, da bi dobili srajce, material za bolnico. Jaz sem imel s svojo skupino nalogo, da zadržimo nemške blinde, da bi našim ne zadržale umika v Pohorje. Jaz sem kot vodja imel angleško avtomatsko protitankovsko puško. Toda bil je hud mraz in orožje ni vžgalo. Blinde smo potem uničili z ročnimi granatami. Na Are-hu so me takoj poklicali na zaslišanje, zakaj smo ob komandi zatajili. Dokazoval sem, da je krivo olje, kajti orožje smo mazali s starim oljem, ki pa je na mrazu otrdelo, hkrati pa sem se domislil olja za zavore. To je vedno enako tekoče. Od takrat naprej sem bil brigadni orožar, moja skrb je bila tudi preskrba zavornega olja. Kaj bi lahko povzročilo neznanje!« Svobodo si je Mirko priboril s Šercerjev-ci čisto zadnji dan vojne v okupirani Evropi, 15. maja 1945 v Črni na Koroškem in na Poljani. Skupaj s Tomšičevci in drugimi brigadami so z vseh strani udarili na zbrano nemško, ustaško, četniško in domobransko vojsko. »Kje je bilo najhuje? Povsod je bilo hudo. V Sercerjevi ni bilo dneva miru. Same hajke, pokreti, iz borbe v borbo. Le za božič je bilo tri dni skupaj mirno, ko se tudi Nemcem ni dalo laziti za nami. No, najhuje je bilo pa nositi ranjence. Mraz, snega do pasu, mokri, noč, nisi videl, kje stopiš. Ranjence smo privezali na nosila in zgodilo se je, da smo zjutraj, ko smo na smrt izmučeni obstali, videli, da nosimo — mrtvega partizana...« Na Pohorju si je Mirko priboril tudi svojo medaljo za hrabrost, sprejet je bil v partijo. Ob koncu vojne je z motoriziranimi enotami ostal v armadi, v Senti, Kikindi, v Zagrebu. Šele pozno 1946. leta je prišel domov. Zanj ni bilo dela Najbolj nerad pa se spominja prvih povojnih let. Zanj v Tržiču ni bilo službe. Osem mesecev se je preživljal z vulkanizi-ranjem gum, ki si ga je sam izmislil. Hotel je odpreti svojo mehanično delavnico, že lokal je imel, vse dokumente, pa mu na občini niso hoteli dati ključa, češ da je en mehanik v Tržiču dovolj. Tudi z občinsko mehanično delavnico, ki jo je hotel odpreti namesto zasebne, ni bilo nič. Potem je dobil službo elektrikarja v predilnici s plačo vajenca... Kasneje je dobil delo v Mehanični delavnici Tržič, ki je v Križah popravljala avtomobile. Ko so videli, kakšen strokovnjak je, ga je vojaški referent povprašal, če bi šel delat za vojsko. Mirko je pristal, prepričan, da tako ali tako ne bo nič. Toda iz Beograda je prišlo rešeno. Skoraj polnih dvajset let je v kranjski vojašnici popravljal avtomobile, tanke. Ni minil manever brez 'majstora' Mirka. Leta 1970 ga je z Redom za vojne zasluge s srebrnimi meči odlikoval predsednik Tito. Jokal je takrat. S tem visokim priznanjem je dobil priznanje za vse nazaj. Sedeminsedemdeset let ima danes Mirko. Lepo hišico si je postavil v Sebenjah. Nad njim je Kriška, pred njim Dobrča, pod njim Senično. Mirka pa ne dobiš drugje kot pri delu. Še vedno privija vijake, popravlja kolesa, motorje, kosilnice, še vedno delaven in skromen, le kadar mu omeniš m° ■ na, dirke, zažari. Štirje suhi lovorovi ven.m steni delavnice pričajo o mojstrovi naj pn ljubezni... LJt Skoraj vedno vozil častni krog Res, še dobro, da je imel motorske ^ ke. Tam je pozabil na vse. In Mirko J^ večni zmagovalec. Če mu le ni zatajil Vsaj 140 zmag ima za seboj. Toliko je P°v lov, diplom, ulitih plaket v omari. ^anl0 a[( se je pojavil na tekmi, so vedeli za znia&;j| valca. Fotografski posnetki ga kažejo ' startu v makadamskem starem Ljubelju. •£# Bledu, v Javnih skladiščih, v Stražišcu !

j stikrat pogruntal široko gladko zadnjo e, mo, da je tik pred ovinkom lahko m°<&j P zavrl, sicer pa razvijal brzino — in zttl-p. Saj je tudi padal, o kako padel, obe n?^lf^ imel zlomljeni, roko, rebra, a vse je bi»° naslednje dirke že pozdravljeno. Ce Hra^ ne bo, ne bo konkurence, so vedno zn° pred dirkami ugotavljali tekmovalci. A s raj vedno je prišel. Ko ni imel svojega w. šole v Kranju ne pozabijo borcev-kurirjev. Takole so jim njič zapeli na njihovi letni skupščini v Kranju... — Foto: Dolenc P- / PRVOMAJSKI POGOVORI 9. STRAN (^I2@E&U©iEHGLAS g ne bi vpil, ko pa nimaš kaj izgubiti? pobalini ali starci? Šuvarjev antiintelektualizem Mi 'mamo rešen' C^aner'^ vnost mladih je danes v bistvu tudi vzrok njihovi radikalnosti,«pravi Lj^jj "f1^, 25 letni Kranjčan, absolvent Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v """•m i*m-te* ^0<|aia: »Oblastniki bi nas pravzaprav čisto lahko* utišali 1 jenje, ki bo vsaj približno na evrooskem nivoju.« ponudijo naj V(^PreYf« Je samozvanih ljudskih go-* dajT^ d kratkim je bilo naprimer skeg ,ahko štiri odstotke sloven-[i; ^f8. naroda pove svoje, kdaj bo to v bi \^n.,c>meri dopuščeno tudi preostali ^mozvani ljudski rci ^L^iem času si se javno oglasil v r>h časnikih - Mladini, Gorenjskem in s kritično besedo izrazil svoje aktualnih družbenih problemov. sa realnost je, da pri nas v politiki ne neposredno sodelovati / na primer ;ti'V>i-?St?J neposrednih volitev /, tako je ja- ^raženo stališče v časopisu lahko le miti VpSanieznika z (naivno?) željo po njego-te'lip]0,uPoštevanju. Mislim, da se pri nas na-tfjLk Vse preveč uporablja termin "mnenje oS*4te •"' ^ bistvu gre za neko imaginarno a**fse ^0r^°' s katero in v imenu katere se fa4 Preveč manipulira. V resnici obstajajo L nenja posameznikov, preko katerih pa č«^ 0 s sintezo izveš, kaj si ljudje o določe-vf problemih res mislijo." - ^jjjfj^*8 ni problem v oblasti, pač pa v .Kijih, ki jih uživajo tisti "izvolje- ? J* talrlmenu 'iut*stva' Osnovni problem "V*i? V *ern> da vsi ti niso zainteresira izhod iz krize, ker bi se ob tem zoru prepustiti tudi neposrednemu Jjjvendar delajo po volji ljudstva? ' Poveš svoje, politika pa naredi čisto ^ce. Ce se nekje javno oglasiš, imaš .,' 0 recimo moralno zadoščenje, da si ' lj ^0'0niom opozoril na stanje in posledi- i* [tolikšno nezaupanje politiki?_ H nas se dostikrat marsikaj citira kot ,.J^ naroda, pri tem pa se čisto prepro-u skriva nesposoben politik ali poskuša iČy^ manever z drugim ciljem (kaj i^niti). Tisti, ki prebirajo časopise iz j.^ jugoslovanskih republik bodo vedeli, ■^If,'^ s tem reči •1 3l "Se '' Preveč je samozvanih ljudskih go t ,^hV' Pred kratkim je bilo na primer da aj^ lahko štiri odstotke slovenskega na e^-^ove svoje, kdaj bo to v takšni meri ^Ceno tudi preostali večini?" a^, bistvu ne gre za nezaupanje konkre-.s'°venskim politikom, recimo Kučan o ^L^ enekatero svetlo točko, pač pa gre za jo- m ^anje politiki jugoslovanske zvezne if^L ^cije. Pod tem pojmom sam razumem 0° ki se je izmuznil kakršnemukoli jav-Hfj. Nadzoru, in ki služi predvsem za pre-zI\|7 sredstev v ekonomsko-političnem ju (od sposobnih k nesposobnim). Pri co K y Problem v oblasti pač pa v privilegiju W J'b uživajo tisti "izvoljeni" v imenu v' ^ x. a- Tu je povsem jasno razvidno, da ^. obrambo sistema, ki jim v najlepši koVj| nieri še nadalje omogoča različne 0°Vs^^e' Osnovni problem je tako v tem, ^ sta V niso zainteresirani za izhod iz kri-o- fta^i se ob ostalem morali prepustiti tu-Srednemu nadzoru." ^venski sindrom II Kučana, zakaj? I^V" Kanovi ne cenim ljudi po besedah, Ks P° dejanjih in ravno ta mislim, da r'^d ^u^anu v pozitivnem smislu Ifc^ °vala. Spomnimo se samo njegove h £ri napadih na novorevijaše, kar je v rti^1"' omogočilo treznejšo in z argu-l^r^Prto razpravo. Žal pa je veliko pri-li^sf89 zauPanJa zapravil v "sloven-' H^rornu H" kot sam imenujem "na- L^emo, da Slovenci ta trenutek karizmatično osebnosti? ^\jn tudi sicer menim, da smo mi vse S.r°d individualistov. Če še enkrat f i , . učana, menim, da gre za nek zbir jL . Jer ljudje ocenjujejo, da stoji za (FS^an, ker gre za akcije vredne so-V^asa. Ne razumem zakaj slovenska e zna "konsenza" v slovenski druž- bo ^ns, • P Ji^ ZK je teze, ki jih je sprejela tj j*Vni konferenci sposobna ures- h^f^Ko vprašanje pa je, če ona to "te. bi izkoristiti v večji meri. Ob tem pa je popolnoma jasno, da bo, v kolikor ta "konsenz" zapravi, v republiki ob celoten ugled." Pravkar minula konferenca slovenskih komunistov je sprejela, recimo mu, zanimiv program. Je realno, da zaživi v resničnem življenju? "ZK je to vsekakor sposobna storiti, drugo vprašanje pa je, če ona to tudi hoče. Trenutna družbena klima v Sloveniji bi njegovo realizacijo vsekakor omogočala." Kako vidiš relacijo Slovenija - Jugoslavija? "Ni naključje, da na pozitivne procese, ki potekajo v naši republiki, gledajo z naklonjenostjo na Hrvaškem in v Vojvodini (morda je simpatija drugod le prikrita z "dežurno" politiko?). Vsaj delno ima to svoje korenine v zgodovini (Avstroogrska - Turčija)." Predsednik RK SZDL nepartijec Naj se ob že omenjeni ZK ob preskoku ostalih družbenopolitičnih organizacij, za trenutek ustaviva tudi pri ZSMS. V kakšni luči se kaže tebi? "Z njo je v bistvu takšen križ kot z našo celotno politiko. Slovensko mladinsko organizacijo držijo gor Krški dogovori. Jasno se bomo morali začeti pogovarjati, kdo pravzaprav je ZSMS "pobalini, starci" ali nekdo tretji. Cel kup idej, različnih asociacij, bi po neki logiki veliko bolj sodilo v neposredno okrilje SZDL-ja, pa tam očitno ne dobijo domovinske pravice. Ko ravno govorim o fronti — le—ta, je še vedno vse preveč transmisija ZK. Na primer predsednik RK SZDL bi po mojem mnenju absolutno moral biti nečlan ZK, konec koncev je v Sloveniji kar 96 odstotkov nepartijcev. O politični iskrenosti pa samo mimogrede — spomnimo se izida "dvoboja" Anderlič —Škerbec... Na primer predsednik RK SZDL bi po mojem mnenju absolutno moral biti nečlan ZK, konec koncev je v Sloveniji kar 96 odstotkov nepartijcev. Kje vidiš trenutna polja borbe slovenske ZSM? "V točno tistem kar trenutno počenjajo, samo znebiti bi se morali nekaterih "maloš-četinarjev" (bitij brez razvite hrbtenice). Nekako v stilu — vsi, ki se pri nas borijo za odkrito in javno besedo, so v veliki meri mazohisti in ravno teh nam v slovenski, še bolj pa v jugoslovanski politiki primanjkuje." Slovenska ZSM v tem času počenja pravilne reči, samo znebiti bi se morala nekaterih "maloščetinarjev" - bitij brez razvite hrbtenice. Študentje so v zadnjem času, vsaj na nekaterih fakultetah, pokazali večjo aktivnost? "Vsekakor bi morali imeti študentje svojo lastno organizacijo. Vedno so bili samosvoja struktura, ki se ni pustila vlivati v kalupe. Takrat, ko so nasilno združili študentsko v mladinsko organizacijo, so se povsem jasno zavedali cilja — utišati radikalnost. Tega pa na srečo na dolgi rok ni možno, kar se že kaže danes. Na Filozofski fakulteti menijo, da so s "študentskim parlamentom" naredili pomemben korak naprej? "Njihovo akcijo bi vsaj zaenkrat komentiral po Shakespearovsko: Mnogo hrupa za nič. Ce bodo delali bo, če ne pa... Spomnimo se samo "slavnega UK —ja." Ni naključje, da na pozitivne procese, ki potekajo v naši republiki, gledajo z naklonjenostjo na Hrvaškem in v Vojvodini (morda je simpatija drugod le prikrita z "dežurno" politiko?) Preko študentov nekako najlepše prideva do šolstva? "Zares sem srečen, da sem bil generacija, ki je končala klasično gimnazijo, ker znanje, ki ga danes dobivajo usmerjenci, ni ničemur več podobno. Ob tem se človek nehote spomni na Šuvarjeve šolske teorije... danes pa ga nekateri celo hočejo videti na mestu šefa jugoslovanske partije, bog nam pomagaj! Šuvarjevstvo je imelo oziroma ima še vedno za enega od železnih aksiomov antiintelektualizem. Kako naj nas potem znanje potegne iz težav? Poglejmo že končno enkrat stanje po naših fakultetah - tehnično opremljenost, programe, osebne dohodke zaposlenih... Vse to pelje samo in nepreklicno v razsulo in to popolno." Svoj čas je bilo zelo moderno reči, da je študent pomemben subjekt? "Med samim časom študija, ko te bombardirajo z izpitnimi roki, vajami in podobnim ob želji po resničnem študijo ostajaš zgolj na nivoju popolnega objekta. Ob tem hkrati pristajaš na cel kup fars. Naj omenim samo predmet SLO in DS. Čudno, da povsod drugje profesorji upoštevajo naše predloge, pri tem predmetu pa je že samo razmišljanje na spremembe greh." Kakšne misli te prevevajo ob koncu študija? "Za družbo je velika tragedija, da veliko (skoraj vsi) študentov razmišlja o tem, kako bi odšli v tujino in tam nadaljevali svoje delo. Pri nas enostavno ni pravih pogojev za ustvarjalno delo, ča pa na fakulteti nekdo z velikimi mukami le uspe izpeljati nek program, ga potem ne znamo plačati." Vse preveč je fetišizma fizičnega dela, intelektualcem se ne priznava njihove veljave. Seveda popolnoma jasno — s človekom, ki dela za strojem je večinoma sila lahko manipulirati (naj mi izjeme oprostijo) in mi še vedno upamo ob vsem skupaj govoriti o diktaturi proletariata." Brezperspektivne generacije Očitno jasno izražen obup, brezperspektivnosti? "Kaj drugega kot obup naj izražajo vse (ne po svoji krivdi) brezperspektivne generacije, ki po končanem šolanju nimajo ne neke startne osnove za življenje ne možnosti, da bi si jo ob ustvarjalnem delu pridobile. Brezperspektivnost mladih je danes vzrok njihovi radikalnosti. Zakaj ne bi vpil, ko pa nimaš kaj izgubiti? Če sem malce zlobno - sarkastičen: oblastniki bi nas čisto lahko utišali, če bi nam ponudili življenje, ki bi bilo vsaj približno na evropskem nivoju." Je delo danes še vrednota? "Čas je pri nas že zdavnaj pokopal zadnjo uradno deklarirano vrednoto... Za ustrezno plačilo mislim, da je vsakdo pripravljen ustrezno delati. Za večino plač, ki jih ponujajo danes pa marsikdo še preveč dela." Kako sam vidiš praznik dela. ki je bil tudi razlog najinega klepeta? "Reševalcem naše ekonomske krize bi usmeril pogled na socialistično Kitajsko: 1. privatna pobuda, 2. delnice, 3. sproščene roke kmetijstva in 4. vpeljati načelo, da pomeni obogateti z lastnim delom vrednoto. Hkrati pa bi jih spomnil na znano Titovo misel: "Učite se, učite se, učite se!". Vine Bešter Foto: G. Šinik Ob tem se človek nehote spomni na Šuvarjeve šolske teorij. ... danes pa ga nekateri celo hočejo videti na mestu šefa jugoslovanske partije, bog nam pomagaj Mojca Robas: "Prvi maj je čas, ki ga bom vsaj jaz preživela dokaj delavno. Sicer mislim, da kot praznik nima nobenega posebnega smisla več, gre za praznik brez pravega resničnega pomena. Ni več čas, ko bi se lahko pogovarjali o vrednotah, za vse preveč ljudi velja vprašanje: kako preživeti? Gre za življenje od danes na jutri. 15. maj? Še vse, kar je Mikulić do-sedaj naredil, se je izpridilo, tako tudi sedaj prav ničesar dobrega ne pričakujem." -Bojan Taneski: "Praznik dela? Takšen kot vsaka sobota, nedelja, skratka dan, ko se nič ne dela. Brez posebne razlike, samo, da je več prostih dni. Delo kot vrednota je velika farsa. Danes je pomembno, kako se znajdeš, poglejte samo izobrazbo, sploh ni več pomembna, en papir več. Vse tisto, kar si bo Branko Mikulić s svojo vlado zaželel po polovici maja me sploh ne zanima, sam sem rešen." Sašo TJovekar: "1. maj je predvsem povezan s kolektivnimi dopusti, tako da ga mnogi vzamejo kot predpripravo na letni dopust. Včasih je mogoče bil praznik, danes je vsekakor v tem smislu že zdavnaj izgubil svojo moč. Delo sicer ni večinoma nikjer več cenjeno, smo v dobi vez in poznanstev, raznih tet in stricev... Mogoče bo kaj drugače, v kolikor se bodo realizirali sklepi zadnje slovenske partijske konference." Bogdan Drempetič: "Gre za zgodovinski praznik, ki ga je potrebno negovati zaradi tradicije, delavcev, čeravno slednji pri nas nimajo ravno velike besede v odločanju. Delo je vrednota, samo veliko premalo ga cenimo, posebno je to opaziti pri nekaterih mlajših. Mislim, da bo čez dva tedna pri nas v ekonomiji zelo lepa zmeda, še tisto bo narobe, kar je danes v redu." —Sandi Murovec: "Letos ima marsikdo kar 11 dni prosto, res prave male počitnice. Da je delo vrednota? Kakor za koga, nekateri se na vsa usta hvalijo s tem, da nič ne delajo, nekateri šolarji pa so na primer vsak dan na mladinskem servisu. Letošnji prazniki so predvsem za starejše, priložnosten odmor, ki ga velja izkoristiti za izlet... Kaj bo po 15. Mikuličevem maju, me ne zanima, če bodo že sproščali, naj sprostijo tudi štipendije... Mitja Grašič: "Praznik dela se je v svojem času že zdavnaj preveč izpel. Vsi ti naši prazniki so si podobni, večno nezanimive in dolgočasne proslave, ki nikogar več ne zanimajo, razen profesionalnih politikov. Mikuličev petnajsti maj? Me sploh ne zanima, je rešeno, saj tako ne moreš na nič vplivati." Vine Bešter / Foto: G. Šinik Sem brez službe! Veljavna zvezna ustava v prvem odstavku svojega 159. člena pravi, da je zajamčena pravica do dela in v naslednjem členu v drugem odstavku opozarja, da si vsakdo svobodno izbira poklic in zaposlitev. Vse lepo in prav čeravno tudi ob tem že dalj časa ugotavljamo, da vsem ni dano uresničevati (tudi) ti dve ustavni določili. Vsi tisti, ki stojijo pred vrati zavodov za zaposlovanja in vsi tisti, ki na njihovih seznamih niso, pa ravno tako nimajo službe, bi verjetno ob gornjih ustavnih citatih močno zmajali z glavo. Ce smo bili lahko še do nedavnega vsaj navidezno zadovoljni glede nezaposlenosti v naši republiki, današnji rezultati že kažejo povsem drugo sliko. Tudi Slovenija, vsaj v nekaterih področjih, na nezaposlenosti pridobiva. Sicer pa, poglejmo si podatke Skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, ki veljajo za obdobje konec februarja 1988. Na Gorenjskem je bilo vseh iskalcev zaposlitve 1333, od tega 643 žensk. Pod 26. leti zabeležimo 600 iskalcev, od tega 352 žensk. Iz gornjih podatkov sta povsem jasno razvidni vsaj dve značilnosti — skoraj polovica prijavljenih brezposelnih na Gorenjskem je mladih in znotraj tega polovica žensk. Nadalje gre iz podrobnejših poda ov razbrati, da se večinoma pojavlja kot težko zaposljiva kategorija gimnazijskih maturantov, da se dviga nezaposlenost, med katerimi je velik odstotek žensk. K vsemu temu je potrebno dodati še tehnološke presežke delovne sile (aktualna Iskra Telematika) pa slikovito zapolnimo delček mozaika. Seveda pa njegova končna podoba ni nič kaj obetavna. Bo šlo res in do kdaj samo še navzdol? Vine Bešter T ČEEGLAS 10. STRAN Dr. DANICA PURG, direktorica managerske šole na Brdu pri Kranju Petek, 29. aprila 1J Delo je moč plačati, pripadnosti delavca pa ne Brdo pri Kranju, 26. aprila — Stvari se naposled le spreminjajo, mi je rojilo po glavi, ko sem krenila na pogovor k dr. Danici Purg. Še donedavna smo časnikarji pred 1. majem obiskovali le jeseniške železarje, kranjske gumarje, predice in tkalke in jih spraševali, kaj jim pomeni praznik dela ter pisali vznesene besede o garanju in žuljavih rokah. Zdaj pa grem k direktorici šole za direktorje, kakor po domače pravimo Centru za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki ima prostore v hotelu Kokra na Brdu. Dr. Danica Purg pooseblja šo!o; ki jo vodi. Izobražena in urejena ženska v najboljših letih, kakor radi rečemo, energična in zahtevna, dostopna in zgcvorna, pametna in preprosta, svetovljanska in zaljubljena v svojo domovino. Predvsem pa prežeta z nemirom ustvarjalnosti, nenehnim iskanjem novosti, nenehno skuša biti na tekočem, kaj se dogaja v svetu. Iz njenega pripovedovanja je moč zlahka razbrati, da je to delo sprejela kot izziv, kot lastno ambicijo. Ko so ji ga leta 1985 ponudili pri Gospodarski zbornici, je zastavila nov koncept šole na Brdu, ki je sicer obstajala že deset let, privabila je novo ekipo mladih in zagnanih sodelavcev, bolje rečeno sodelavk. V trenutkih, ko je presenečena oklevala, naj sprejme izziv ali ne, saj se na ekonomijo ni spoznala, ji je mož, nizozemski univerzitetni profesor svetoval, sprejmi ga, največ boš lahko storila za svojo domovino. "Kako ste pripravili program šole, ki je pri nas edinstvena?" "Dobro sem si ogledala dotedanjo šolo, vprašala sem petdeset slovenskih direktorjev, kakšnega znanja jim najbolj primanjkuje, seveda tudi vodilne v gospodarski zbornici, poiskala spisek evropskih managerskih šol, ki ga je v neki brošuri objavila evropska fundacija za management." "Koliko je takšnih šol v Evropi?" "250. Mimogrede, sem ena redkih žensk, ki vodi takšno šolo, pravzaprav druga po vrsti, ena je v Avstriji, zdaj tudi ena na Madžarskem. Kamor pridemo, pravijo, aha. Vsi nas poznajo. Toda naj nadaljujem, pisala sem na dvajset managerskih šol, poslali so mi orograme, preštudirala sem jih, se seveda posvetovala in dobila priporočila, katere so najboljše. Kot najboljša v svetuje znana Harvard Business Scho-ol, zelo dobra je Sloah Management School, v Evropi je najbolj mednarodna International Management Institut v Ženevi, pa INSEAD v Fontaineblea-ju, to je evropski inštitut za upravljanje podjetij." "Ste bili že tam?" "Te šole sem obiskala. Enostavno sem se najavila dekanom, moram reči, da sem bila presenečena, zelo prijazno so me sprejeli. Mislila sem, da bodo svoje delo varovali kot skrivnost, pa niso. Njihova skiivnost so dobri predavatelji in raziskave, ki napovedujejo bodočnost. Kako delajo, tega pa ne skrivajo." Managerska šola na Brdu je imela lani 1.211 slušateljev; od tega 32 na sedemtedenskih seminarjih, 110 na osemdnevnih in 1.069 na krajših. Načrtovali so 170 dni seminarjev, imeli pa so jih 125. Zanimanje za šolo je vse večje, nekaj kandidatov za seminarje, ki so namenjeni mladim poslovnežem, imajo že za prihodnje leto. "Kako so vas sprejeli kot iugosiovanko?" "Zanje je Jugoslavija eksotična dežela, vedo, imamo samoupravljanje, tudi to, da smo v velikih ekonomskih težavah. Kar ganjeni so bili, ko sem pripovedovala, kaj hočem narediti, ko sem povedala, da pri nas nimamo še nobene takšne šole, da je treba začeti vse na novo. Ne bom rekla, da se jim človek zasmili. Težko delo te čaka punca, so verjetno mislili, pa so mi tudi zaradi tega precej pomagali." "Kako je bil program sprejet v gospodarski zbornici?" "Brez pripomb. Sicer pa, temeljito sem ga pripravila, napisan je bil na sedemdesetih straneh." "Ali tudi politiki niso imeli pripomb?" "Tudi s politiki sem se pogovarjala, bilo je nekaj pripomb, Andrej Marine mi je denimo rekel, naj pazim na samoupravno terminologijo. To pa obvladam, saj sem profesorica teorije in prakse samoupravljanja (dr. Danica Purg je docentka na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, deset let pa je predavala na kranjski Visoki šoli za organizacijo dela, op.p.). Sploh ni problem, dejansko mislim, da je naša bodočnost v samoupravljanju, znanje, ki ga prenesemo iz tujine, moramo tako ali tako prilagoditi našim razmeram." "Toda, 6e se spomnim, časov pred desetimi, bolje rečeno petnajstimi leti, na FSPN sta recimo dr. Veljko Rus in dr. Janez Jerovšek predavala o managementu, moči in odgovornosti, vendar sta bila ustavljena?"_ "Seveda imajo takšne stvari politične implikacije, pri nas jih pogosto preveč politiziramo. Lotila sem se jih drugače, z druge strani, zanima me predvsem, kako prenesti znanje iz razvitega sveta, torej funkcionalnost znanja. Poglejte, trženje je po vsem svetu enako, proizvodna ali kakršnakoli druga logistika tudi, implikacije tehnoloških sprememb lahko spolitiziraš, bistveno pa je, ali spremembe so ali jih ni. Sicer pa strokovnjaki v svetu vse bolj ugotavljajo, da je znanje, stroka 70 do 80 odstotno za vse enaka. Res pa je seveda, da v njej naletiš recimo na vprašanje tozdi da ali ne, ko govoriš o fleksibilnosti organizacije, kar je seveda stvar politične odločitve. Tole bi rada rekla, ne želimo biti šola, v kateri bi se samo pritoževali, kaj vse nas ovira, želimo biti šola, ki ljudem pomaga in svetuje, jim daje ideje, kako naj se znajdejo v teh razmerah. Uspešne slovenske firme kažejo, da je to možno, poglejte, kaj so uspeli naredili v Gorenju ali v Elanu, Alpini itd. Sicer pa najuspešnejše firme k nam pošiljajo največ ljudi." "Verjetno predvsem mlajše?" "Kakor sem že rekla, moj program je bil podprt, prišla sem kot direktorica s programom, glavne iztočnice so bile podane. V treh smereh. Prva je namenjena mlajšim od 35 let, ki so končali fakulteto in imajo vsaj dve leti delovnih izkušenj ter govore nemški ali angleški jezik. Pravijo, da so to zahtevni pogoji, da je največja ovira jezik, toda naj kandidata prijavijo za naslednje leto in ga medtem pošljejo v tečaj, pri zahtevah ne nameravamo popustiti, saj želimo, da bi pri nas sistematično spremljali podmladek, mlade pripravili za prevzem funkcij. V te seminarje za mlajše, ki trajajo sedem tednov, je vključenih po dvajset ljudi. Pred kratkim smo prvim podelili diplome." "Kakšen status imajo te diplome?" "Posebnega še ne, prizadevamo si, da bi se razvili v postdiplomski specialistični študij, kar je bilo na našem programskem svetu že sprejeto." "Kakšni sta drugi dve smeri?" "Za vodilne delavce z večletnimi izkušnjami bomo letos pripravili pet seminarjev, prihodnje leto še več, saj je dosti zanimanja* To so osemdnevni seminarji in že lani je prišlo do velikega premika. Na prvem seminarju smo imeli direktorja delovne organizacije pa pet, šest direktorjev tozdov, skratka pisano sestavo. Tekom leta pa se je spreminjala, na zadnjem seminarju je bilo med 21 slušatelji kar 20 direktorjev delovnih organizacij." 'Kdo so vaši profesorji?" 'Zakaj to poudarjate?' "Ker smo šola za top management, kakor temu pravijo v tujini, torej šola za vrhunske, za najvišje vodilne delavce. Zelo pomembno je, da pridejo k nam, kajti če oni ne razumejo stvari, če ne stojijo za kakovostjo, marketingom, uvajanjem informacijskega sistema itd., potem je vse zaman. Tretja smer pa so ožja, specializirana managerska znanja, pripravljamo eno do petdnevne tečaje o marketingu, industrijskem trženju, proizvodni logistiki, oblikovanju strateške vizije podjetja, informacijski podpori pri vodenju, organizaciji lastnega dela itd." "Domači in tuji, lahko rečem, da prihajajo iz vsega sveta, tretjina naših predavateljev je iz tujine. Uspeli smo privabiti nekaj mednarodno uveljavljenih, lahko se pohvalim, da smo včeraj dobili pismo s Harvarda in v njem tri ponudbe." "To je seveda priznanje, ste rekli, da je harvardska managerska šola priznana kot najboljša?" "Zdaj nas že poznajo. Ena najboljših je tudi International Management Institut v Ženevi, lani smo imeli dva njihova profesorja, nakar so k nam poslali 52 njihovih postdiplomskih študentov. Zdaj so me kot gosta povabili na njihov seminar." "Pravkar ste se vrnili, z novimi izkušnjami?" "Seveda sem izkoristila priložnost in tam rekla: vsi v dvorani, ki ste pripravljeni sodelovati v vznemirljivem in izzivalnem procesu izgradnje manage-menta v samoupravljanju, ste povabljeni k sodelovanju. Dosti se jih je javilo. Sicer pa je bil petdnevni seminar podoben našim, bilo nas je 21, pisana mednarodna druščina, prišli so tudi iz arabskih dežel. Spoznala sem, da je v središču pozornosti vizija. Pravijo, da je vodenje sestavljeno iz treh plasti: iskanja poti, njenega uveljavljanja in reševanja problemov. Slednje je le orodje, tega se lahko naučiš v šoli, uveljavljanja se 20 odstotno prav tako lahko naučiš, vizija pa je v bistvu ustvarjalnost, kreacija, govore o umetnosti vodenja. V svetu so' torej trendi obrati kakor pri nas, zelo poudarjajo splošno izobraženost, v ospredje postavljajo managerja, ki razume ljudi, ki intuitivno čuti, kam se svet razvija. Res pa je tudi, da so bili prej njihovi managerji dosti bolj tehnokrat-ski kot naši." Ekipa, ki jo vodi dr. Danica Purg je mlada in zagnana, zanimivo je, da je med osmini le eden moški. Pridobiti želijo še nekaj sodelavcev, mladih in zagnanih, ki jih zanima to pionirsko delo. Žele pa si tudi, da bi v hotelu na Brdu preuredili sobe, ki zdaj spominjajo na in-ternatske, poslovneži, ki so tam na usposabljanju iz sobe ne morejo niti telefonirati. "V ospredje torej postavljajo človeka?" "Človeka in njegovo ustvarjalnost, prijetno sem bila presenečena, kako je firma Apple Computers nenehno postavljala v ospredje človeka in ne računalnik. Zame je bil zelo zanimiv tudi didaktični pristop. Predavanje je trajalo največ 25 minut, sledil je film, nato razgovor v skupini, nenehno si bil angažiran, vse skupaj pa je trajalo od osmih zjutraj do devetih zvečer. Poudarek na vizualizaciji je prav neverjeten, prišla je strokovnjakinja iz Amerike, ki je narisala vse, kar smo govorili, o tem bo izšla knjiga. Predstavili so nam tudi nekaj zelo uspešnih mana-gerjev, recimo podpredsednika skandinavske letalske družbe SAS, ki ima najboljše storitve, pohvalim se lahko, da bo prišel predavat tudi k nam." "Tuji jeziki vam verjetno ne povzročajo težav, koliko jih govorite?" "Nemško, angleško, francosko in nizozemsko, razumem jih še nekaj, največ seveda uporabljam angleščino." Za šolo na Brdu so se začeli zanimati tudi v drugih republikah, pripravili so že posebni petdnevni seminar za poslovodne delavce s Kosova, letos ga bodo ponovili, pripravili pa ga bodo tudi /.a Crno goro in Makedonijo. "Kako pa ste prišli do tega znanja?" "Vedno so bili moj hobi, že v osnovni šoli sem obiskovala jezikovne krožke. To znanje je danes zelo pomembno, pravzaprav velika prednost, če znaš tuje jezike, si lahko na tekočem, kaj se dogaja v svetu." "Tega znanja je pri nas premalo?" "Pravijo, da le okoli 15 odstotkov direktorjev govori tuje jezike, zato pa imamo take probleme. Nekateri razumejo angleško, toda niso sposobni komunicirati, nastopati v tem jeziku, voditi pogajanja. Veste kaj, v svetu postaja zelo pomemben osebni pristop, to je nekako v modi. Če grem h komu na obisk, mu nesem nekaj zelo osebnega, dekanu šole v tujini sem recimo nesla majčkeno marmelado, ki sem jo sama naredila iz kostanja. Vse več spet pišejo na roko, banke, ki skušajo biti v ospredju, nimajo več okenc, temveč se pogovoriš za mizo, vsepovsod negujejo osebni pristop. Sama s tem nikoli nisem imela težav, to je enostavno v meni, mislim, da uspevam tudi zaradi svojega osebnega stila komuniciranja." Kitajska je v zadnjih dveh letih ustanovila devet managerskih šol, zanje je značilen svojevrsten način dela, bolje rečeno povezanosti s prakso. Slušatelji pridejo na seminar za štirinajst dni, nato pa pod vodstvom mentorja postanejo konsultativna skupina direktorju v določenem podjetju. Nato se vrnejo v šolo in pod izkušnje potegnejo črto, študente pa napotijo tudi na večmesečni staž v evropske firme. "Brez dobrega znanja jezika osebnega pristopa seveda ni?" "Če prideš s prevajalcem, ga ne moreš imeti." "Potrebna je tudi samozavest, kar pa ni slovenska značilnost, kaj ne manjka našim managerjem prav to?" "Raziskav ni, govorim lahko le o tem, kar opazim kot direktorica te šole. Mislim, da so Slovenci zelo nesproščeni ljudje, da je.to naša nacionalna značilnost. V naši šoli to posebej pride do izraza. Nekaj je red in disciplina, kar zahtevamo od vseh, ki pridejo k nam, nekaj drugega pa živahnost, pogumno javljanje k besedi. Včasih je prav mučno, še posebej, ker je po svetu povsem drugače. Vsi se med seboj tikajo, tudi s profesorji, kličejo po imenih, ne priimkih, vsak trenutek profesorja prekinejo, razpravljajo, seveda ne z dolgimi govori, ki so pri nas v navadi, temveč se v razpravo vključujejo kratko, jedrnato, duhovito, da vzbudijo smeh in je ura lepa. Razlike seveda so, Nemci so recimo veliko bolj zapeti kot Francozi, vendar pa so veliko bolj sproščeni kot mi. Tuji profesorji, ki pridejo predavat k nam, so včasih kar šokirani, ker pričakujejo, da bo hitro prišlo do vzajemnega stika, do prijetnih medsebojnih odnosov, nastane pa smrtna tišina, nihče nič ne vpraša. Imeli smo profesorja, ki je dobesedno doživljal krizo, ker je mislil, da slabo predava." V skladu z idejami o "tretji univerzi" so vključili v učni proces tudi prve slovenske rojake. Tako je o faktorjih uspešnosti poslovanja že spregovoril dr. Peter Kraljic (iz Žirov), direktor Mc Kinseva v ZRN, prišel bo tudi letos. "Zadrege pred javnim nastopom se je moč vsaj deloma otresti, se tega naučiti?" "Včasih so rekli, da se ustvarjalnosti ne da naučiti, danes pravijo, da se da, danes celo pravijo, da se je moč naučiti intuicije, bolje rečeno priučiti, vzbuditi." "Vrniva se še malce nazaj, doktorski naslov imate, doktorirali pa ste iz participacije, kakšna je bila vsebina vašega doktorata?" "Študirala sem na FSPN, Stane Do-lanc je bil včasih direktor šole, leta 1969 mi je ponudil službo v Beogradu, ker sem znala jezike, sem na CK ZKJ spremljala, kaj tuji časopisi in revije pišejo o samoupravljanju. Tako sem začela to sistematično zbirati, iz participacije v Franciji sem magistrirala pri profesorju Pribičeviču na Fakulteti za politične vede v Beogradu. Nagovoril me je, da sem kasneje doktorirala iz participacije na Nizozemskem. Vedel je, da znam jezik — moj mož je Nizozemec - in rekel, da nihče drug tega ne bo mogel tako obdelati, zaradi osebnih zvez pa sem seveda lažje prišla tudi do literature. Pa še en razlog je seveda bil, Nizozemska ima zelo razvito participacijo, že leta 1919 so jo delodajalci ponudili delavcem. Za Nizozemsko je značilen model harmonije, po katerem je direktor človek, ki skrbi za delavce. Njihovi sindikati se bore proti štraj- Ob sedmih z jutranjo telovadbo se za mlade poslovneže začne delovni dan na Brdu, ki traja do sedmih zvečer, po ve" čerji pa imajo še razgovore in okrogle mize, ki se zavlečejo do polnoči. Za zabavo torej res ni časa. kom, tja do leta 1970 jih tudi niso znali, šele zadnja leta jih je nekaj-nimivo je, da imajo 4 tisoč majhni/ moupravnih enot, majhnih poa> Pred leti so začeli izdajati časopis moupravljanje, vlada je obljubila, ga bo pet, šest let denarno P° ,plf„ nato pa naj bi se osamosvojil- Vlaju ■ podprla tudi raziskavo o razširjeni y> ticipaciji, ki je tri leta potekala v t velikih tovarnah, hkrati so zanjo i braževali ljudi, o vsem tem pa so pravili tudi film. To je bila ena najB znanih raziskav v svetu, delal jo je » mož. Na Nizozemskem je po teh idej zelo znan, zdaj predava na tehnolo* univerzi v Delftu, pravkar pa je zambijsko vlado pripravil zakon o mokratičnejšem upravljanju držav podjetij." ___^ "Kakšna je nizozemska participacij' praksi?"___. "Več načinov poznajo, uzakonj^ je participacija, po kateri mora lI° j delavski svet vsako podjetje, ki zaJJ | sluje več kot sto delavcev. Voos .brez soglasja delavskega sveta ne* I odpustiti delavcev, ne more uvesti I ve tehnologije, saj je to praviloma vezano z odpuščanjem delavcev, P j ložiti mora načrt, kaj bodo naredi"-ko bodo poskrbeli za delavce. Brez \ glasja delavskega sveta se firma ne more združiti ali razdružiti, da s< _ da o delovnih pogojih ne govorim- , tem imajo delavci zelo veliko bes< j Nimajo pa je seveda pri delitvi do' « ka, kar je bistvo našega samouprav J nja."___]3 i "Marsikje po svetu torej poznajo samoupravljanje, marsikje ga uvaj < pri nas pa ga krivimo za gospodar?^ težave?" "Pri nas se za samoupravi] marsikdaj skrije neuspešna posli politika, sposobni in uspešni dire jasno ločijo samoupravljanje od ke. Res pa je, da smo samoupravi; profanirali, zato v marsičem ni I nalno, pri nas je veliko stvari po narejenih. V sedanji krizi, ki je dica pretiranega zadolževanja, re je tudi, da se je svetovna kriza na' odrazila v nerazvitem svetu, mnog1 ve samoupravljanje, vidijo izhod y čni roki, vsakdo pa pri tem misl' čno roko za druge, nikoli za sebe-spodarska kriza je v svetu povzr1 ravno obraten proces, v ospredje P( vljajo človeka in njegovo ustv#$ nost, najuspešnejša podjetja so sp'g{ la vlogo direktorja kot razvijalca škega potenciala, plača ni več n%c membnejša stvar, šele na tretjem^ tem mestu je."______ ^ "Tudi pri nas mladi strokovnjaki ,r pravijo, da plača ni najbolj bistven^ stvar, da so pomembnejši pogoji K delo, možnosti osebnega razvoja' J "Dobro, da ste me spomnil" , <*n smemo vseh stvari gledati črno -« tudi pri nas so firme, direktorji, kW jo pridobiti ljudi, poglejte samo, napravili v Gorenju. Zal pa se še ne zavedajo, da količino dela \ plačaš, kakovosti, inovativnosti.^ padnosti delavca pa ne. Privrženi treba zaslužiti s primernim na% vodenja, z ustvarjanjem pravega Hr šja, skupinskega dela, z neform^r-odnosi, ki bodo delavca motivirali Managerske šole poznajo tu temeljni slovenski novove-, V politični manifest. Zahtevajo ' fc^žitev vseh slovenskih po-"vaJin v eno, avtonomno upra-i j^p enoto znotraj cesarstva — rx ~ v kateri bi bil slovenski jeki 'k enakopraven nemškemu. 1 j^ttieljna značilnost tega po-iP^nega, nikoli povsem uresni-ti.b e^a Pro8rama' ki nas morda •nVf*oda proti zahodu; da je zanj e 1 ■*L?°dJlno oroiJe, vez enotnosti, V*|T*' bič - to je nekaj povsem na- - iV'— avstrijski Nemci in Madžari ^ki??0 osvobodili in se nad slovan-barbari krvavo maščevali. t0y^i "na vojna, ki tedaj izbruhne, bo ^h,}it^h to slovansko separatistično i)»/>'v° in pokončala vse te Irmogla -A "rude z njihovimi imeni vred." ^ J^Pntsni boj na življenje in smrt" " ' iv vVunstvom' M je izdalo revoluci-<\*Pokončujoči boj in brezobzirni ne v interesu Nemčije, v interesu revolucije!" (1) Ne boste verjeli, toda pisec teh krutih vrstic ni nihče drug kot nam vsem dobro znani in cenjeni Friedrich Engels. Razbesnel se je nad Slovani, ker so bili prav oni tisti — posebno Rusi in Hrvati — katerih vojaške enote so po letu 1848 zatrle madžarsko revolucijo. Engels pa je vsa dogajanja presojal ravno z vidika revolucije in ob upoštevanju centralizirajoče razvojne tendence takratnega kapitalizma, po kateri veliki žro male — veliki podjetniki male, veliki narodi manjše in manj vitalne, med katere je prištel tudi nas, južne Slovane. (2) Slovani so barbarska ljudstva — to smo v svojem bistvu po Engelsu tudi ostali — ko so se nekoč naselila v samem osrčju Evrope. Njih zlata doba je bila v 8. in 9. stol., ko so s svojo močjo ogrožali celo germanske, ogrske in bizantinske sosede, nakar se je vse skupaj obrnilo in so si jih slednji podredili za celo tisočletje. Odločilna udarca so jim zadali bolj civilizirani Nemci in Madžari, ko so se kakor klin zajedli v njihovo etnično ozemlje, prvi z zahoda, drugi z vzhoda, ga tako prepolovili in ločili Čehe in Slovake na severu od slovanskih bratov na jugu. Ko so nato z jugovzhoda udarili še Turki, se je avstro - o-grska zveza še okrepila in usoda južnih Slovanov je bila zapečatena: del so si jih podredili Nemci in Madžari, drugi del pa Turki. Njihova zgodovinska vloga je bila tako — po Engelsu — za zmeraj odigrana. Kar je ostalo, niso bili več upoštevanja vredni narodi, temveč nekakšna odpadna ljudstva ("die Volkerabfalle"), s katerimi lahko veliki in civilizirani narodi počno, kar hočejo; če pa je to početje tudi v interesu revolucije, potem je še toliko bolj upravičeno in napredno. Še sreča, da se je Engels kot pr vi med marksisti za razliko od nekaterih svojih naslednikov kdaj tudi (z)motil (3) slovanski narodi se pa tudi niso sprijaznili z vlogo, katero so jim namenili stoletni gospodarji; četudi se v letu 1848 niso držali pretirano revolucionarno, je dejstvo, da so se ravno takrat tudi oni dvignili iz stoletnega hlapčevanja in se ponovno uvrstili med narode, ki soustvarjajo zgodovino. stvom. Daleč od "Zedinjene Slovenije". Cilj - osvoboditev in združitev slovenskega naroda -se je oddaljil kot še nikoli. Poglejmo si — za ilustracijo — kako je jugoslovanstvo "obsedlo" enega največjih Slovencev tistega časa — dr. Janeza Ev. Kreka. Dolgo je zorela jugoslovanska ideja med Slovenci in v letih pred prvo vojno dozorela. Slovensko jugoslovanstvo se je stopnjevalo od navdušenja do delirija, kar je očitno tudi iz Krekovih izjav: "... še bolj nego poprej čutimo, da pripadamo skupaj s Srbi in Hrvati, občutimo pa potrebo, da se ustvari velika jugoslovanska država." (V dunajskem parlamentu, 22.XII.1908)(4) "Poglejte samo na zemljevid... Od Zilje do Črnega morja smo eno!" (V kranjskem deželnem zboru, 1909.) (5) "Povsod, kjer koli tečejo naše reke, povsod tam živi naš narod... Vzdolž naše Save od Triglava do Črnega morja stanuje isti narod kot smo mi, narod, v čegar sredini se čutimo kot doma v taki meri, kot sicer nikjer na svetu." (V predavanju delavcem na Jesenicah, 1912.) (6) Ipak su tri principa ovoga trime-nog naroda, koji ga moraju voditi u budučnost: jedan narod jedan vladar, jedna država od Beljaka do Soluna i mnogo, mnogo slobode." (V razgovoru z zagrebškim prijateljem, dr. P. Roguljo, 1916.) (7) "Dve ideji ne bodeta nikoli umrli: ideja, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, in druga, da spadamo v eno državo in moramo priti zato v zajednico." (V dunajskem parlamentu, 16.VI.1917.) (8) "Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje." (V znameniti politični oporoki, 1917.) (9) 1988 - QU0 vadiš, Jugoslavija? Že ko so spočenjali novo državo, so njeni očetje govorili le o "enotnem jugoslovanskem narodu", o "našem troimenem narodu", o "enotni jugoslovanski državi", itd. Sicer pa je bilo v Jugoslaviji take unitaristične enotnosti vseskozi mnogo preveč, svobode pa mnogo, mnogo premalo. Iskanje poti k svobodnješim oblikam združevanja se je tako nadaljevalo. Odločilna dejanja v tej smeri so bila storjena v letih 1937 do 1948: ustanovitev KPS, ustanovitev OF, kočevski zbor, na katere i smo se Slovenci še enkrat opredelili za Jugoslavijo in nato to odločitev s potjo v Jajce samo še potrdili; osvobodili smo večji del svojih primorskih rojakov, prvič v novejši zgodovini dobili svojo državo in se skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi podali na lastno, neodvisno socialistično pot, na izvirno Titovo pot iskanja lastne, suverene vloge v odnosih med svetovnim jugom, vzhodom in zahodom. Osvobodilna fronta slovenskega naroda — ob njenem rojstnem dnevu pišem te vrstice — največje politično dejanje slovenstva vseh časov, je s svojim programom in iz njega izhajajočo akcijo postala novo "izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev." "Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov ne priznava OF razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe." "V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločil slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi." (10) Vsega občudovanja so vredne te besede, iz katerih kar žarita svetla vizija in odločnost, uresničiti jo z dejanji. Pa je zgodovinska usoda spet hotela, da o vsem le ni odločil slovenski narod sam. Bodisi da veliki trije niso držali svoje "slovesne" — in ne tudi častne — besede, bodisi da je zmanjkalo notranje moči. Del Slovencev je spet ostal zunaj meja nove države, številne izvirne pridobitve osvobodilnega boja — med njimi slovensko partizansko vojsko in naposled tudi OF samo — pa smo žrtvovali na oltar jugoslovanske "enotnosti". Vizija "Zedinjene Slovenije" je spet ostala le vizija. Čeprav se je približala kot še nikoli poprej. "Zedinjena Slovenija" je letos stara 140 let. Rodila se je leta 1848 kot program, ki se je 70 let, še ena doba človeškega življenja in letos (1988) lahko brez političnega sprenevedanja rečemo, da je ta velika slovenska vizija uresničenju bližja kot kdaj koli. Hkrati pa ravno zdaj tako ogrožena kot že dolgo ne. Gledano z zahodne, na Evropo naslonjene strani, imamo Slovenci svojo republiko v jugoslovanski federaciji, ki jo po svoje dopolnjuje še "skupni slovenski kulturni prostor", zaenkrat še bolj imaginarni kot dejanski prostor, kar pa lahko v ugodnih razmerah kaj hitro tudi res postane. Z druge, vzhodne strani pa nam ravno zdaj vse te naše pridobitve vedno glasneje očitajo. Jugoslovanska unitaristična birokracija nam hoče vse to kar na lepem odvzeti. SR Slovenijo, najzahod-nejšo slovansko republiko in "najrazvitejšo socialistično državo na svetu" (V. Zakelj) namera- vajo ponižati v zgolj najzahod-nejšo jugoslovansko provinco, ki bi bila z drugimi izenačena v revščini. Socialistični unitari-zem in egalitarizem sta v ofenzivi. Vizija "enakih želodcev" grozi z izničenjem vizije "Zedinjene Slovenije" in onemogoča razvoj v družbo socialističnega blagostanja po skandinavskem zgledu v deželi, ki kot taka krepi tudi na avnojskih temeljih zgrajeno Jugoslavijo. V Beogradu in nekaterih "federalnih enotah" naj zato raje razmislijo, kako bi lahko tudi sami kaj prispevali h krepitvi avnojske federacije in ne le, kaj lahko še vzamejo Sloveniji. Saj kmalu ne bo več kaj vzeti... Zato se ozrimo še enkrat v leto 1941 k temeljnim točkam programa OF in se vprašajmo: Bo naposled o svoji notranji ureditvi in o svojih zunanjih odnosih vendarle odločil slovenski narod sam? Bomo to elementarno pravico enkrat le uveljavili in branili z vsemi sredstvi?! — Hic Rhodus, hic salta! Sicer pa bi rad sporočilo tega zapisa povzel takole. "Zedinjena Slovenija," svoboden in v svoji lastni domovini združen narod, od zgodovinske usode postavljen na križišče poti med evropskim vzhodom in zahodom in kot tak posrednik med obema v nastajanju in uresničevanju nove vizije — Združene Evrope — taka je proti koncu tisočletja aktualizirana vizija iz leta 1848 in radi bi, da jo kot tako vzamejo za svojo ali vsaj dopustijo tudi tisti narodi, s katerimi živimo v skupni, zvezni državi — SFR Jugoslaviji — državi, ki (p)ostaja preizkusni kamen v iskanju možnosti evropskega združevanja in svobode. Ne le od vzhoda proti zahodu ali obratno, v obeh smereh naj se gibljejo tokovi evropskega sožitja. Če nam oni dopuščajo, jim tudi Slovenci nismo v napoto. OPOMBE 1 Marx - Engels VVerke (MEVV), VI. zv., Dietz Verlag, Berlin 1961, strani 172-3, 176 in 286. 2 V zvezi s tem glej obširno uredniško opombo v slovenski izdaji izbranih del Maraa in Engelsa (MEID I-V), III.zv., Lj. 1973, na straneh 369 - 371. 3 Kasneje je — z istega vidika, vendar v spremenjenih razmerah — tudi Engels sam drugače presojal te reči: "Iskreno mednarodno sodelovanje evropskih nacij je mogoče le, če je vsaka od teh nacij v svoji hiši popolnoma avtonomna." MEID II, strani 584, 585 - 6. 4 Fran Erjavec: Avtonomistična izjava slovenskih kulturnih delavcev !Iz spominov), Zgodovinski zbornik tudi separat), Buenos Aifes 1959, stran 3. 5 Prav tam, 6 Prav tam, 4. 7 F. Erjavec (Jugoslavicus): Borba Slovenaca za Jugoslaviju, Beograd 1934, na straneh 34-37. 8 Glej op. 4, stran 7. 9 Prav tam. 10 Temeljne točke OF, točki 3 in 8, prvič objavljene v Slovenskem poročevalcu, 6.1.1942. @©I8BSMBSH!GLAS 12. STRAN j/MM/ Petek, 29. a| Glasova preja Glasova preja Glasova preja Glasova preja Glasova preja Glasova prej0 ŽAKELJ: Stanovniki ste v slovenski politični prostor, v slovensko zavest, stopili pred 70 ali morda več leti. Od kod prihajate. Kdo je doktor Ivan Stanovnik, član Slovenske ljudske stranke. STANOVNIK: »Reči moram, kot mi je stari oče povedal, iz škofjeloških hribov. Kadar se je mama skregala z očetom, je rekla, da moramo najbrž imeti Stanovniki tudi malo ciganske krvi. Moj stari oče je prišel v Horjul, oče pa je študiral na Dunaju. Družina je bila vsa advokatska: oče advokat, stric advokat, dva brata sta bila advokata, jaz sem se pa spridil. Oče je to sicer hotel in začel sem študirati pravo, pa je vojna končala študij. Med vojsko sva nekje na Blokah s Kidričem sedela, pa mi pravi: kaj boš pa ti po vojski delal. Pravo bom doštudiral, sem odgovoril, pa mi Kidrič reče, da prava po vojski sploh ne bomo več rabili. Bil sem dober partizan, discipliniran, pa sem ga zares vzel! Moje življenjsko pot pa je najbrž bolj stric, ki je bil advokat na Jesenicah, odločil kot pa oče. Takrat je na Mačkovih volitvah za las izgubil. Z Vencljem Perkom sta imela skupno listo in sta skoraj zmagala. Oče je bil čuden po politični usmeritvi. Bil je sicer pri slovenski ljudski stranki, ampak je bil z njo skregan vse življenje. Vedno se je špetiral, bil po vojski na strani ustanoviteljev ljudske fronte v Ljubljani skupaj z desidenti te stranke in komunisti, in na volitvah so zmagali. Ljubljansko občino so vzeli. Komunist je bil župan, oče pa podžupan. Doma je bila anti-klerikalna atmosfera, čeprav je oče zrasel iz ljudske stranke.« ŽAKELJ: »Lani smo upravičeno in bogato praznovali dr. Janeza Evangelista Kreka. Tvoj stric Aleš se je med prvimi priključil krščanskim socialistom, tam nekje 25., 26. leta. Kako je tvoj stric, s katerim si se tako družil, govoril o v jedro naših razmišljanj postavljenem Kreku. STANOVNIK: »Po resnici moram povedati. Oče je bil bolj združen s Krekom kot pa stric, saj je kot študent na Dunaju s Krekom drugoval. Krek je tam študente v nekakšen krožek krekovcev zbiral, ki so bili progresivna skupina, ločena od osnovne klerikalne slovenske ljudske stranke. V naši družbi pa je bil Krek velika osebnost. V svoji knjižnici imam še vedno njegove Črne bukve kmečkega stanu, prve stvari o socializmu pa sem spoznal iz Krekovega Socializma. Ta knjiga in Cankarjev Hlapec Jernej sta bili knjigi, ki sta name odločilno vplivali. Nad Jernejem sem več solza potočil kot nad katerokoli drugo stvarjo v življenju.« ŽAKELJ: Na Gorenjskem sva. Če preskočiva deset let in prideva v, za slovensko zgodovino, usodno tisto, od leta 1935 naprej. Takrat je v tem gibanju de- Dolomitska izjava STANOVNIK: »V različnih delih Slovenije so bili odnosi med krščanskimi socialisti in komunisti zelo različni. Kjer je bila okupacija težka ni bilo nobenih sporov. Jaz sem bil v Dolomitih in na Notranjskem. Tam je bil France Popit instruktor partije, jaz pa sem bil krščanski socialist. Drug drugemu sva hrbet ščitila in med nama ni bilo nobenih sporov. Še Kardelj je na Pugledu dejal: kaj se kregate, poglejte, tam k- na Notranjskem Jokl (Popit) in Tine (Janez Stanovnik) odlično sodelujeta, tukaj na Dolenjskem pa imate preveč klobas in kislega zelja, se pa špetirate. Težnje po ločevanju so nastajale predvsem na Dolenjskem. Fajfar je enako čutil kot Kidrič, da je treba doseči večjo enotnost. Oni so bili takrat v Dolomitih, v bunkerju pri Hrušici in se tam intenzivno pogovarjali. Kocbek je bil tudi prepričan, da je tako prav in je zato podpisal Dolomitsko izjavo, ne da bi ga izsilili. Od vseh aktivistov je bila pozdravljena. Na Pugledu, na zboru aktivistov, pa se je izkazalo, da so želeli krščanski socialisti z Dolenjske obdržati tripartitno notranjo organizacijo, da bi bila Osvobodilna fronta koalicija sokolsko liberalne stranke, krščansko socialistične stranke in komunistične stranke. Na Pugledu je bil poskus organizacije partij znotraj OF odbit, le trije od krščanskih socialistov so bili drugačnega mnenja, pa so se potuhnili. Kar se je pisalo in kar je Kocbek kasneje sam napisal, nima nobene zveze z realnostjo. Kocbek je bil tisti, ki je mene skušal prepričevati, kako je pametno in prav, da se to podpiše. Fajfar in Marjan Brecelj sta skupaj z njim s strani krščanskih socialistov podpisala izjavo in če hočemo vse izvedeti po resnici, je treba prebrati Fajfarjeve spomine. Iz njih se vidi, da tukaj nihče nikogar ni čisto nič prevaral. Enotnost v OF je vso vojno držala in vsa farna je bila storjena po vojni. Nisem osebno prizadet. Dolomitske izjave nisem podpisal, v diskusijah zraven nisem bil. Ko sem jo pa videl, sem dejal: to je to, kar dejansko obstoji in kar mora biti. Z izjavo pa smo po moje postavili temelje, ki so izredno važni za nadaljnji razvoj naše demokracije, ki je prišla do izraza pri zadnjih volitvah. Pa to niso bile volitve ne vem kolikšnih strank. Mislim, da večpartijski sistem ali partijska demokracija bolj duši kot pa spodbuja demokratični proces. Jaz ne želim popravljati krivih tokov, ki so se in če so se razvijali v naši povojni zgodovini. Preberite Referat Milana Kučana na konferenci ZKS in mislim, da vam bo zadovoljivo odgovoril na marsikaj, tudi glede vprašanja monopola Komunistične partije. Nihče po mojem ne bi mogel danes odločneje postaviti potrebe po demokratizaciji, kot danes on. Marsikaj je bilo po vojni napak, vendar mislim, da ni priložnost, da sedaj medsebojno obračunavamo. Pametneje je, da pogledamo, kje danes stojimo, kaj se danes da narediti, ali se s tem vsi strinjamo in da lahko odtod korakamo naprej.« lovalo nekaj Gorenjcev. Morda se spomniš Kranjčana Jožeta Tomšiča, potem Srečka Žumra iz Železnikov, Ločana Lojzeta Hartmana. To so bili tisti, ki so se takrat na še ne povsem pojasnjenem sestanku odločili za sodelovanje s Komunistično partijo oziroma za vključitev v Društvo prijateljev Sovjetske zveze. Kako si ti kot srednješolec to doživljal. Viktor žakelj je spraševal, Janez stanovnik slovesa, ki prevzema funkcijo predsednik^ 27. april i Povečujmo izvoz, « v katero» »Govori se o novih 400 milijonih dolarjev premostitvenega posojila. Jaz sernj*^ skeptičen do vsakega povečanja dolga. Mi smo plačali v šestih letih, nriedj^x koncem 87. leta za naš dolg približno 20 milijard 27 milijard; 16 za glavnicojiij smo za obresti. Naj vam povem, kaj pomeni najemanje kreditov, o katerjhj£> govorim. Želimo milijardo vsako leto. Danes je obrestna mera 10 odstotnaj^gt? kaže, da se bo povečevala. Vsako leto plačate od glavnice 50 milijonov dolafjg^ še 10 odstotkov za obresti, in če se vsako leto sposodite samo eno, majceno^ jardo, že v osmem letu plačate za glavnico in obresti več kot milijardo dojajfej potem vsako leto več plačujete kot dobivate. Opozarjam, to je past, v kateroj^ padli v sedemdesetih letih, ki nas je pripeljala tja, kjer danes smo. ZatgjJfjE^ čam: ne sposojajte si denarja, ampak poskusite napraviti vse, da zaslužimoj^ nar. To pa je povečevanje izvoza in ne dolga. Govorimo o uvozni usmerityjjj[L^ nikjer ne upam povedati, ker bodo rekli, da sem bolan, naj grem k dohtarjjJ/JS^ jal Janez Stanovnik. Katastrofalna družbena lastnina STANOVNIK: »Ne vem, kako naj še odločneje povem, kako katastrofalen je naš način tretiranja družbene lastnine. Lastnik je politična elita, ne gospodarstvo. Lastnina ne more biti last vsakogar in nikogar. Zanjo ni bil nihče odgovoren, ker je kot mana padala izpod neba. Kapital smo enostavno pojedli. Družbeno lastnino moramo operacionalizirati pravno in ekonomsko. S strani sem gledal to »božjo delavnico«, kako so se kuhali veliki, propadli projekti, na lastnino vsakogar in nikogar. Kot mlad ekonomist sem si rekel: vi ste veliki modrijani, vendar ne vem, kako bo to zgledalo. Sedaj pa vidim, da nisem bil tako neumen. Lastnina naj bo od tistega, ki jo je ustvaril, potem pa bomo imeli zdrav sistem upravljanja. 19 milijard dolarjev imamo notranjega dolga. Problem je tako velik, da ne vem, kako ga rešiti. Vem pa, da je račune treba plačati, da je treba zaostriti finančno disciplino. S fikre-tizacijo Jugoslavije je treba končati. Pravimo: tuja vlaganja. Tuji kapitalisti niso Samaritani, ki grade socializem v Jugoslaviji. So kapitalisti, ki hočejo imeti profit. Dokler jim ne boš povedal, da bo on o svojem kapitalu soodločal, ampak mu še rečeš, naj prinese kapital, z njim pa bomo samoupravljali mi, kapitalista vlaganja ne zanimajo več. Dokler ne rešimo družbene lastnine, bo osem nacionalnih ekonomij. V Jugoslaviji kapital ni mobilen. Nič čudnega. Enkrat investiram v Agrokomerc in ne vprašajte me, da bom še enkrat. Kapital ne bo mobilen, dokler ne bo vezan na pravico odločanja. Ne bom odtujil minulega dela, če pomeni vsaka odtujitev odpisovanje ali enostavno šenkanje tega denarja. Sredstva nimajo vrednosti, ker kapital enostavno dobiš. Ce ga Narodna banka nima, ga pa natisne.« STANOVNIK: »Danes zjutraj sva šla s Francetom Popitom voščit 78. rojstni dan Marjanu Breclju. Njegovo zdravje je skromno, na žalost. Z njim me vežejo tudi družinske vezi, saj je bil moj stric Aleš poročen z Marjanovo sestro Marinko. Z Brec-ljevo družino smo si bili strašno blizu. Moj brat, ki ima več smisla za arhive, je pesmico ven potegnil iz časov, ko sta bila Bre- Edvard Kod$ in Premišljevanj* Španiji ŽAKELJ: Prebiral si jj Dom in svet, ki je bil naP f, intelektualni časopis, tu» STANOVNIK: »Ta imena v mojem življenju marsikaj pomenijo. Srečko Žumer je bil tipografski delavec in je Slovenčevi tiskarni črke kradel in jih dajal komunistom, kar kaže na povezavo med Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je bila krščanski po socialni filozofiji dejansko marksisti. Potem so bili intelektualci, kjer na začetku ni bil vodilni Kocbek, ampak Ude. Tu so se zbirali briljantni mladi intelektualci Zemljak, Bogo Grafe-nauer, Jože Udovič. Ta skupina se je radikalizirala med špansko Kolektivna odgovornost: kolektivni nesmisel STANOVNIK: »Ne želim oporekati ali skrivati, da so bile pri nas desetletja osnovne investicijske, osnovne gospodarske odločitve v bistvu politične odločitve, da je v naših pogojih dejanski nosilec družbene lastnine politična elita. Tudi za zgrešene naložbe je bila odgovorna politična elita. Jaz menim, da je vsaka kolektivna odgovornost kolektivni nesmisel. Odgovornost je lahko samo individualna in ona mora biti taka in ona ne more biti ne samo politična, ne samo materialna, ampak mora biti vsak, ki odloča v gospodarstvu ali izven, v celoti odgovoren. Menim, da so zadnji dve leti napačne gospodarske in tudi politične odločitve domovino stale nekaj milijard dolarjev, ne dinarjev. Kdo jih lahko pokrije. Zato menim, da so takšne odgovornosti vedno povezane v prvi instanci z odstopom odgovornega političnega faktorja. Zato mora odgovarjati posameznik, ne pa kolektiv.« celj in moj oče skupaj na Mačkovi kandidatni listi. Pesmica je pravšnja za današnji čas, saj smo se enako kregali kot danes. Pravi, kako po Savi v Donavo vse teče, končuje pa: in vse to Stanovnik Janez garantira, Tone Brecelj ga podpira. Z Marjanom sva bila med vojsko veliko skupaj, bila sva velika prijatelja, moji in njegovi otroci pa so spet. Sami so se našli v šoli.. .« mišljevanje o Španiji '^Jj je sledilo. Kdaj si se ti SKJjji Edvardom Kocbekom-ga doživljal kot politika' STANOVNIK: »V ^ krog in uredništvo Dej*%i bila naša revija, sem Py študent. Na klasični $J smo imeli kulturni in iVJ ni klub Žar. Že takrat s»J lili na leve in desne. V le socialistični sindikat in to za delavsko krilo krščanskih socialistov ter komunisti. Na terenu je bilo sodelovanje pristno, tako da so se morali jeseniški komunisti celo zagovarjati, ker so pretesno sodelovali s krščanskimi socialisti. Veliko stikov sem pa imel s Tonetom Fajfarjem, ki je bil ua-rednik sindikalnega časopisa Delavska pravica in je od časa do časa kakšen moj članek objavil. Hrabril me je in usmerjal. Pri krščanskih socialistih so bile tri skupine. Prva je bila delavska z imeni Žumer, Fajfar, Hart-man, Jeršič, ki so bili sindikalci, državljansko vojno. Tretja skupina so bili večinoma kmetje, vsi skupaj za ljudsko stranko, vendar so se imenovali socialci, ker so se ustrašili, ker je papež napisal, da je krščanski socializem prešuštvo ter zagrozil, da bodo vrženi iz Cerkve.« ŽAKELJ: Se eno ime moramo omeniti: zdravnik dr. Anton Brecelj. Dolžnost je tudi, da se spomnimo na njegovega sina dr. Marijana Breclju, ki je takrat sodeloval s Kidričem, stricem Alešem in tako naprej. Kako te na to veže spomin. Vlada je nedvomno odgovorna STANOVNIK: »Ko je Mikulić prišel in rekel: g?^ sta ml bay, sedaj pa pravi, comme bay, stand bay, se j1' • največji zlom petrolejskih cen in bi lahko Jugoslavija čun cenejše nafte dobila letno od poldruge do dveh i*J A dolarjev. Kje pa so? Jih nikjer ni! Sedaj se cene surov' ^ dvigajo. Mednarodne obrestne mere so bile konec I« okrog 15 odstotkov, danes so le 10 odstotkov. Smo nek4"^' fitirali, sicer smo pa sploh nehali plačevati. Sprašuješ" jjf kje je denar, kam je vse to šlo. Nedopustno je reči: tu J vornosti ni! Tudi jaz sem bil v zvezni vladi 66., 67. 'e**|j|J bilo take anarhije kot sedaj. Dogajajo se take napake, A če jo: jeklo bo 100 odstotkov dražje, žica pa 18 odstot^ primer. Oprostite, ali delamo žico iz blata. To so absj* so nedovoljeni, in jaz mislim, da mora biti vsaka oblaS*» vlada, odgovorna. Politična odgovornost je politična "^t'j -A predsedniku Zisa priporočili, da je njegova patriotsk*^ odstopa pa tole: vprašanje je, če bodo šli tudi drugi z predsedniku Zisa priporočili, da je njegova patriots nost, da odstopi, ker je z napakami pokazal, da ne n,°TV te dolžnosti. Nevarnost je, da mi to sprožimo« on P^V^Jj ogromno večino in bo še močnejši.kot je bil prej. Pr' * korakih je treba računati na odnose sil v Jugoslaviji- Povem vam zgodbo iz stare Grčije. Stara ženica i^ft bogove, naj ohranijo pri življenju tirana. Ta je Pr'se /j pelj in slišal ženico ter jo vprašal, kako da ti stara ^ei\J^j zame, ko mi vsi želijo smrt. Ja, pravi ženica, oni so a1 ^fj pa sem doživela tvojega deda, ki je bil strašen}}ra£\tfJ molila, da bi ga bogovi vzeli. Prišel je tvoj oče, ki je b) ši, ti si pa najhujši, sedaj pa molim, da bi ti ostal, saj ki bo prišel za teboj, še hujši r* ki al ja nj »h n< s* k te Hi in in *o ka h tet I?1 ka »k, Ml Petek, 29. aprila 1988 13. stran «i£®b&!©E0IGLAS Glasova preja Glasova preja Glasova preja Glasova preja Glasova preja Glasova preja ^Jiskj partizan, politik in ekonomist svetovnega e«sedstva Slovenije, pa je odgovarjal na temo: 0c,obni čas i pa dolg, ki je past, ■no že padli tudi že komunisti Janko Smole, j- *atenm sva bila osem let v klasični gimnaziji skupaj, Jože Javoršek-Jože Brejc, Emil Cevc, cela vrsta mladih ljudi in mi smo vsi delali skupaj. Z desnimi imeli strahotne konflikte. Kocbeka sem, spoznal prek Ja-vorška v času, ko je napisal Razbijanja o Španiji. Za takratno Slovenijo je bil to strahoten šok! Ni vedela, da je mali katoliški uarod Baskov pod takim uda-f°m fašistov. Baski so bili globoko verni, vendar so bili za republikansko Španijo. Kocbek je , Iskril, da to ni vojna med kato-"štvom in brezbožnim ljudstvom pod ruskim vplivom, in Pokazal, kako ta baskovski na-r°d, ki ga je vzporedil s slovenskim, zaradi politične opredeli-"■^ tudi zaradi fašističnega udarca. To je pomenilo za Slovenijo velik pretres, to je demokratično usmerjene katoličane uvedlo v resničnost.« ŽAKELJ: »Vojna se začenja, Prve države padajo, v Sloveniji P* se skozi Društvo prijateljev ^vjetske zveze ustvarja koali-c,ja. Logičen nasledek je 27. april. Kako si ti kot dijak, kot že P'soč človek, zvedel za našo za-•"ato zoper nacizem in zoper aačrt za uničenje slovenskega zaroda? Federacija ali konfederacija STANOVNIK: »Semantika teh dveh izrazov je zame popolnoma nezanimiva. Zame je interesantno kvečjemu to, ali ima slovenski narod pravico do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve ali združitve s katerimkoli drugim narodom, zame je važno, da je to njegova naravna pravica, ki je nikdar ni mogoče izčrpati. Mi smo se z Avnojem odločili za federativno ureditev Jugoslavije, kar pa ne pomeni, da smo pravico do odcepitve že konzumirali. Narodu ni mogoče odtujiti pravice do samoodločbe. Če je nekomu ljubši izraz konfederacija, naj to tako imenuje, vendar zame ne bo prav nič drugače. Kot je Prešeren rekel: ali prav se piše kaša ali kasha, mene pa zraven zanima samo, kako bo zabeljena, kako bo ta federacija funkcionirala. Ime pa je sekundarno.« smo se imenovali, je zame nevarno cepljenje dlake brez praktičnega pomena.« ŽAKELJ: Tvoje življenje je bogato. Kdaj vstopiš v partizane. Kaj se je zgodilo s tvojim stricem Alešem. STANOVNIK: »Ljubljana je bila na naši strani. Na Univerzi smo proglasili kulturni molk. Takratni rektor je nas študente neverjetno ščitil, tudi profesorji, vse je bilo složno. Profesor Kušej mlajši je menda imel samo enega slušatelja, ki je uspel priti na Univerzo. Dejal mu je: človek je bil rojen kot homo erectus, pa se Svetu vladata moč, pest STANOVNIK: »Ce bom šel v Beograd in rekel, ali boste tole naredili, ali pa se bom obesil, bi oni rekli, čim prej se daj. »udi odcepitev ni nič kaj velika pretnja, saj nam Slovencem, »zven Jugoslavije ni obstanka. To je totalno nerealno, poigravanje z nacionalno usodo. S temi stvarmi se ne smemo igrati, prašno je treba računati o meri. Odcepitev ali samostojna Slovenija je popolnoma nerealna. V Beogradu sem govoril o kontrarevoluciji. Rekel sem: pazite vendar na svoj jezik, kontrarevolucija je težka beseda, beseda veleizdaje. Tako je tudi govoriti o odcepitvi. V politiki, to je moja dolgoletna izkušnja, arguinent nekaj velja, vendar ne mislite, da se politika dela 881,10 z urgumenti. Rimski cesar Mark Avrelij je svojemu si-nu napisal: ti sploh ne veš, kako majhna je pamet, ki vlada syetu! Strašno resnico je povedal in jaz sem jo skusil. Ne dra-p moji! Svetu vlada pest, moč je ta, ki vlada, ne pa argument ,n razum. Z obojima sicer lahko počasi spreminjamo razmer-le sil, treba se je razumno pogovarjati. Vendar dajem argumentu manjšo veljavo kot pa faktorju interesa. Princ Roban je zapisal: princ vlada narodu, nad princem pa vlada samo teres. To je izjemno pomembno za Jugoslavijo, tudi za uve-'lavitev interesa Slovenije. S starimi formulami sveta ne moremo tolmačiti. Danes arksizem ne more biti seznam večnih resnic, ki so veljale v j; ^teklem stoletju, danes pa ne več. Doslej smo preveč govo-1 o objektivnih faktorjih, premalo pa o človeku, ki pa vse — uujeKiivnin iuhiuijih, picuiun* w v«»».... t— ^Preminja. Sala za primerjavo. Župnik in ministrant sta «olnu lovila ribe, pa jima je črvov zmanjkalo. Ministrant je skočil v vodo, padel in ni prišel do obale. Potem je skočil iz c°lna župnik, skočil sem in tja, prišel na obalo, nabral črve in ^ vrnil. Ali vidite, gospod župnik, kaj svetost naredi, reče ministrant. Župnik pa odvrne: svetost je važna, važno je imeti "do voljo, najvažneje pa je vedeti, kje so kamni pod vodo.« je pokonci držal, vedno pa se nekaterim hrbtenica skrivlja in pred seboj imam tak primerek. Takrat se je že začela denuncia-cija. Mene so* oktobra 1941 zaprli Italijani in sem bil v zaporu do februarja 1942. Nekega večera pridejo v celico in rečejo, da sem prost. Domov sem šel misleč, da so me Italijani spustili, pa je le OF ponaredila izpustnico. Opozorili so me, nekaj dni sem se skrival, marca pa odšel v partizane. Sinoči sem srečal na viški občini človeka, ki me je peljal v partizane. Dosti sem bil odsoten, 40 let ga nisem videl, pa ga nisem spoznal. Pri soborcih še gre, težje je za tovarišice, ki enostavno ne morejo verjeti, da jih ne prepoznam več. Menim in tu tudi javno rečem, da je smrt strica Aleša povezana s težnjami belogardistov, da bi kristjane krščanske socialiste, od komunistov oddvojili. Njega so ustrelili, da so lahko kristjanom rekli: ločite se od komunistov, sicer boste račune vi plačevali. Tudi če smo mi napadli, so streljali kristjane. Prepričan sem, da je tak namen bil. Nimam dokumentov, vendar tako sklepam. Učinek pa je bil ravno nasproten. Borbe noben politični manever ni mogel ustaviti.« Leta s Kardeljem ŽAKELJ: Omenjaš Kardelja, ime, ki bo ostalo na rešetu zgodovine. Je pa ta čas spet v fokusu kritičnega razmišljanja prihajajočih generacij. Bil si Kardeljev dolgoletni sodelavec, visoko te je cenil. STANOVNIK: »V Istri sem dobil leta 1945, da moram v Beograd h Kardelju, pa se nisem uspel pre-tolči. Rekli so mi: Trst mora v nekaj dneh pasti, pojdi z nami v Trst, Krištof pa bo tudi prišel v Trst. Vedno se spomnim malega bifeja na koncu trga Unita, kjer ve^Nt0VN>K: »Roka me je že ra2nP Srbela sedaj, ko berem ki vedotVar,> ki Jih P'šeJ° Ij^clje, ali r,r za t° iz raznega pisanja jateljlP°Vedovan.ia. Društvo pri-n*»širš SovJetske zveze je bila Hin0 a Ironta, čeprav je bil za na.pad „med njimi, tudi /.amo, sk0 Poetske zveze na Finko D 0 kritično gledan, prav ta-P°ljsk Sp?razurr> glede delitve Mitja, priznaj! Zaradi članari-s^ greš ven. Navsezadnje bi lahko to, da v .s, Politiko ZK ne strinjamo, rekli mi j, i A sem odvrnil, da članarino mirne noče se lahko še naprej plačujem, če mi res ""•jo verjeti." *akš na je danes partija? oh ^učinkovita. Delavci se k njej ne £er^čJo, članstvo upada in bo še naprej, sk » ta^° forumska in tako malo delav- Zaslužim 60 starih bilijonov wi^fnska Plitika in z njo partija se ^^edemokratizlrata._ r^0,Da bi se slovenska politika lahko de-šG *ratično odprla? Po mojem mnenju se ra2,e more, saj so socialni in ekonomski je g 0raki med republikami preveliki. Tu meJl0d?vinska raznolikost, silno različna ti j^aliteta, kar nikakor še ne more vodi-P°hil sHoraJšnji slovenski demokratični adi. Ne pri ustavi, ne drugje ne bo-gor^Speli. treba bo popustiti. Tresla se je JSjl«jndikat? '"Ji Pr^v a vsaj malo spremlja dogodke, čest^ vpliva nima, preveč je spolitiziran, v^„° govori in govori o nekih usmerit- JJJJe zadovoljstvo v Železarni? ^Vor6^13 nekvalificiranih je še kar za-Jmh s tistim, kar zasluži, o velikem in resnem nezadovoljstvu pa priča vedno večja fluktuacija strokovnega kadra." Koliko zaslužiš? "Prejšnji mesec 60 starih milijonov." Zakaj ne odideš? "Meni denar nič ne pomeni, eksistenčno nisem ogrožen, nimam velikih želja in po dvanajstih letih se mi upira logika, češ če ti ni kaj prav, pa pojdi. Navsezadnje imam rad svoje delo." Porabili so že vse rezervne dele Stalno poslušamo, da je jeklarna zgrešena naložba. "Do slovenske industrije je energetsko preveč potratna, da pa je bila verjetno nujna, če hočejo imeti delavci kruh." Zakaj toliko zastojev v novi jeklarni? "Poleg vseh objektivnih okoliščin, ki spremljajo okvare v jeklarni, je precej krivde na "posadki", ki tam dela. Ne mislim strokovnega teama, mislim na neusposobljene delavce, ki so prišli s plavža. Zgovoren podatek: naprave v jeklarni ne delajo dobro, saj so porabili že vse rezervne dele, ki naj bi jih imeli za tri leta!" V Železarni nasploh so odkrili pravi gospodarski kriminal. Koliko o tem železarji veste? "Brez skrbi, za vsako škodo in krajo se zve, ljudje vedo včasih več kot sodišče! Družbena lastina je slabo zaščitena in če vse te zadeve že enkrat odkrivajo, naj javnost vsaj bolj natančno informirajo." Saj imate vendar delovne skupine in delegatski vpliv? "Delovne skupine so zgolj formalnost. Procedura je že taka, da se sklepa o stvareh, na katere delavci nimajo nobenega vpliva. Ljudje so pasivni, pripombe redke in splošne, vedo, da se v resnici nekje drugje odloča. Zame je totalni nesmisel, da se šele marca sprejema zaključni račun. Raje bi se pogovorili, kako bolje gospodariti, ne pa, da vodstvo še teden dni pred zaključnim računom ne ve, kakšno izgubo imamo. Nisem mojster za finaee, zato mi tudi najbrž ne gre in ne gre v glavo, da šele marca prihajajo računi za prejšnje leto." Minili so časi, ko smo ves "krafel" prodali Za^aj ne povzdignejo glasu vsaj stPikovnjaki, ki dobro delajo in kaj vedo? "Delo je pri nas premalo strokovna in ekonomska zadeva, vse je spolitizirano. Treba bi bilo dati dihati tistim, ki kaj znajo, a so bolj tiho in niso glasno prodorni. Njihove ideje ne gredo v širino, ne vprašajo jih za nasvet, ne sliši se jih." Kaj te pri tvojem strokovnem delu najbolj moti? "Ukvarjanje z administriranjem. Dnevnih kartotek vseh vrst imamo kot na policiji: odsotnost gor, pa prisotnost dol... Tega ne bi mogla prebaviti nobena zdrava družba, v dobi računalništva še toliko manj. Osebno pa najbolj pogrešam več skupinskega stokovnega dela. Vsak se nekam zažene, misli; "moje je dobro", namesto da bi s skupnim delom dosegli največ." Delovna zavest, morala? "Tako na nizki stopnji, da je v dvanajstih letih službe še nisem čutil. Kriza moralnih vrednot me pa res moti. Saj že skoraj ne boš več normalen, če nekaj ne ukradeš, če je že možnost in priložnost." Zakaj taka miselnost? "Splošni ekonomski zlom, neperspe-ktivnost Železarne, še posebej v času tržnih zakonitosti. Naše naprave so drage, poraba energije ogromna, cene ekonomske... Nagrajevanje je ena sama čista uravnilovka. Ko si na nekem delovnem mestu, si v tisti kategoriji in pika. Nikamor več naprej! Iz dobrih delavcev, stru-garjev, ključavničarjev smo tedaj, ko je bilo možno in moderno, napravili slabe vodje. Šli so dobri delavci malo v šole, malo poiksali vežic in hop gor po lestvici! Tudi naša komerciala bi se morala malo bolj potruditi, kajti minili so časi, ko smo lahko ves "krafel" prodali. Malovečsamo-kritičnosti tudi železarjem ne bi škodilo." V tečaj in kaj se naucu Kaj pa inovativnost? Sam si inovator. "Ja. Imam tri inovacije, nič posebnega. Pri inovacijah me zanimajo le izvirne tehnične rešitve, inovacijske ideje imam za svojo delovno dolžnost. Pri nas je lahko že vsak inovator, nekateri so pravi inovatorski abonenti. Teh "partizanskih" inovacij ne maram. Premalo se upošteva raven tehnike v svetu. Nevzdržno je, da se je zgodilo, da je Tehnični biro pripravil rešitev in ko je stvar "zalaufala", so posamezniki to prijavili za inovacijo." Usposabljanje, izobraževanje delavcev? "Leto dni sem honorarno učil na Žicu in mislim, da sistem rednega izobraževanja da premalo strokovnega znanja. Kadar gre za dopolnilno izobraževanje zaposlenih, se strašno cinca, češ, ali je sploh treba iti, namesto, da bi rekli: takoj izgini v tečaj in kaj se nauči! Še huje pa je, da imamo slabe upravljalce strojev. Operater enega brusilnega stroja v pičlih štirih dneh lahko postane prav vsak nekvalificirani delavec, stroj pa stane 40 starih milijard! Z družbeno lastnino delamo kot krava z mehom! Preveč je malomarnosti, neznanja in če bi te stvari spravili na strokovno raven, bi bilo v naši fabriki veliko manj "havarij", kot pravimo." Mitja, kako si sprejel vest, da so te tvoji sodelavci sami predlagali za našega prvomajskega sogovornika. Kakšen si kot vodja? "Presenečen sem bil. Kot vodja? Kaj vem! Tako je kot v vojski. Če imajo vojaki kaplarja radi, ga pa oni "gor" ne marajo in obratno..." Tvoj odnos do praznika dela? "Za 1. maja gremo na Poljane, kamor me je oče vedno peljal. Ko sem bil majhen, je bilo zame slavje tako veličastno, tako lepo in pomembno. Zdaj prvi maj ni več tisto, kar mi je bil v prvih letih službe. Ni več tiste enotnosti kolektiva, vsak se preveč peha sam zase..." D. Sedej Kdor ne dela, praznuje vsak dan Narod nima več prave morale Ko smo o prazniku dela, o našem odnosu do dela, morali in življenjskem standardu spraševali Gorenjce, so bili kaj redkobesedni. Kljub vsemu pa so vsi poudarili, da je vzrok za današnjo gospodarsko krizo in krizo nasploh nedelo, malomarnost, slab odnos do družbene lastnine... Praznik dela praznujemo malo manj slovesno kot v minulih letih, a vendar je priložnost, da se vsi, ki vendarle še pošteno in dobro delajo, spočijejo, tisti pa, kot je dejal eden izmed naših sogovornikov, ki "ne delajo, pa tako praznujejo vsak dan,." Lojze Kunčič, bolniški strežnik v Begunjah: 'Ta praznik dela bom verjetno v službi, saj delamo v turnusu. Zaposlen sem šestnajst let in v teh letih sam kot vsi zaposleni čutim, da življenjski standard precej pada, saj so življenjski stroški postali včasih že neznosni. Koliko delamo? Za nas, ki delamo v bolnici, ni mogoče trditi, da ne bi delali, saj je narava dela taka, da moramo." Janez Palčič, upokojenec z Jesenic: "Vsi, ki smo še aktivni v organizacijah Zveze borcev, smo prepričani, da se sedanje gospodarske in družbene razmere morajo urediti, mora biti bolje. Taka mnenja izpričujejo borci na vseh sestankih in v vseh pogovorih. Na prvomajski proslavi na Poljanah pričakujemo precej ljudi in osebno mislim, da ljudje državne praznike radi praznujejo." Franc Gorm, kmet iz Poljč: "Dvainosemdeset let sem star, vse življenje sem bil kmet in sem veliko delal. Danes malo manj, saj sem bolan, vendar, če le morem, grem na njivo in polje. Veseli me, da je vsa zemlja obdelana, da ljude skrbijo za svoje kmetije, želim si le, da mladi ne bi tako odhajali s kmetij. Prvi maj? Saj veste, kako kmetje praznujejo: če je lepo vreme, delaj." Franc Vari, delavec iz Hidrocentrale Moste: "Zaposlen sem šestnajst let in pri nas v Mostah dobro delamo. Ob državnih praznikih organiziramo proslave in kajpak smo delavci veseli, da smo prosti. Za prvomajske praznike ne bo nič posebnega kot minula leta. Praznik je praznik za tiste, ki delajo, za tiste, ki ne, pa je tako praznik vsak dan." Dejan Momčilovič, dijak 1. letnika Železarskega centra na Jesenicah: "Kaj ob prvem maju čutim? Nič posebnega, nič takega, kar mislijo starejši od nas. Zame in za moje prijatelje je zanimiv praznik, saj bomo zakurili po okoliških hribih kresove, kaj pojedli in popili in se zabavali." Franc Širovnik, vo nik-— instruktor na Riedu: "Praznik je za delavce po-membnen; spočijejo se. Tistim, ki ne delajo, je vsak praznik odveč. Danes se zelo malo dela, veliko manj kot včasih, tudi moralne vrednote upadajo. Res je žalostno, da narod nima več tiste prave morale, ne v odnosu do dela in ne do družbene lastnine." D. S. 16. STRAN Petek, 29. aprila 1988 0r. Mi j a Mulej Rožice zdravstvu ne cveto Pred tednom dni je bila dr. Mija Mulej, internistka v jeseniški splošni bolnišnici, delegatka na konferenci Zveze komunistov Slovenije, kjer je sodelovala z razpravo o zdajšnjem položaju v zdravstvu. Njeno poklicno delo je ta čas čakalo. Zato jo je toliko neizprosneje terjala dolžnost ta teden, ko smo jo povabili k besedi. To jutro je pravkar končala vizito na internem oddelku, za njo pa je bil že 24-urni delovnik od prejšnjega jutra. Mlada zdravnica je sicer sodila, da ni ravno poklicana razpravljati o zapletenih problemih današ-njika v zdravstvu, saj ima šele desetletno medicinsko prakso, v osnovnem zdravstvu sploh nikakršne. Toda pretehtane besede (pa najsi bodo iz partijske razprave ali iz intervjuja) dajo slutiti razsoden odnos in kritično ost mladega strokovnjaka do razmer v svoji stroki. Razmere pa so take, da bolj dišijo po cipresah (kot se je slikovito izrazil Teleksov časnikar) kot pa po pomladnem cvetju. pridejo k zdravniku, pač pričakujejo, da bodo od njega tudi nekaj odnesli. Vplivati se da tudi na zmanjšanje hospitalizacije. Da se ljudje želijo zdraviti v bolnišnicah, ima pogosto tudi socialne indikacije. Morebiti bi kazalo vpeljati možnost, da bi uporabniki sami pokrili .g-oške ležanja v bolnišnici, kadar ni medicinsko indicirano. Denimo, da človek utrpi možgansko kap. Prej aktiven in zmožen sam skrbeti zase je zdaj odvisen od nekoga drugega. Svojci imajo obveznosti, ne morejo ga negovati. Pre- Dr. Mulejeva, s svežimi vtisi prihajate s konference slovenskih komunistov. Kakšne strune je upirala na temo zdravstva, glede na to, da ta čas predstavlja precej bolečo družbeno rano? Konferenca je zajemala predvsem gospodarsko problematiko in se družbenih dejavnosti ni dotikala v tolikšni meri, pač zato, ker je s prestrukturiranjem gospodarstva pričakovati tudi boljši ekonomski položaj družbenih dejavnosti. Na konferenci je od slednjih izstopalo izobraževanje, ne vem, morebiti spričo sestave delegatov. Glede zdravstva pa je prevladovala zgroženost nad predvidenim krčenjem programov, katerega posledice bi se pokazale šele čez nekaj časa. Več smo govorili o solidarnosti zdravstva in njeni nepravilni porazdelitvi. Slišati je bilo, da bi morali v zvezi z njo vsake toliko časa preveriti gospodarsko stanje v občini, ali je možna dajati (ali upravičena prejemati). Gledano iz jeseniške občine, kjer se je materialni položaj močno poslabšal, je to sila aktualno.« Povzemiva rdečo nit vaše razprave. »V njej sem se dotaknila vzrokov sedanje krize v zdravstvu, samoupravne organiziranosti v zdravstvenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih. Tudi tod bi bilo potrebno prestrukturiranje. Zdravstvo smo namreč samoupravno organizirali po modelu gospodarstva, ne upoštevaje prožnost, ki je zdravstvu potrebna glede na zahteve in možnosti okolja. Specifika te dejavnosti ni upoštevana, samoupravna organiziranost ni prilagojena strokovni. Zdravstvo bo potrebovalo tako organiziranost, ki bo morala ob materialnem upoštevati tudi strokovni razvoj medicine, če želimo, da bo bolnik deležen ustreznega zdravljenja. Da bomo to dosegli, bo potrebna enotna zdravstvena politika, ki jo bodo vodili in načrtovali sposobni strokovnjaki. Na ta način se bomo izognili tudi monopolom (države ali republike) pri odločanju o zdravstvu, s strani samoupravnih interesnih skupnosti pri razpolaganju z denarjem, s strani zdravstvenih organizacij pa, kako izvajati programe. Kaj lahko se zgodi, da je skrb za zdravje ogrožena spričo strokovno nepreverjenih administrativnih ukrepov — to smo nedavno doživeli, ko je zakon dal gospodarskim delovnim organizacijam v izgubi možnost, da so si pomagale z refundiranjem sredstev za zdravstvo. V zdravstvu, ki sicer uradno ni prikazalo izgube, sredstev za delo pa je primanjkovalo, pa smo ostali na cedilu, brez možnosti, da kakorkoli pridemo do denarja. Bolnik ne sme biti prikrajšan Zdravstvo je zajela gmotna kriza, sledila ji je moralna. Kako ju zdravstveni delavci občutite? »Bolniki ju morebiti res ne čutijo v toliki meri. Pri zdravstvenih delavcih pa je bolj opazna pri motiviranosti za delo. Pri tem imam v mislih zlasti interes za strokovno izpopolnjevanje, ki plahni, kar ima konec koncev tudi lahko posledice pri bolnikih.« Leto 1987 je napovedalo resne težave v zdravstvu, zato so jih na Gorenjskem skušali z nekaterimi ukrepi omiliti. Tako so v specialističnih ambulantah zbrali za odstotek manj »primerov«, predpisanih je bilo 2,6 odstotka manj zdravil, v bolnišnicah se je zdravilo enako število bolnikov, le da ob 2,2 odstotka nižji ležeči ležalni dobi, reševalci so prevozili za 5 odstotkov manj kilometrov. V zdravstvenih organizacijah niso priznali nobenih dodatnih kadrov. Vse to pa, kot trdijo, zdravstveno stanje ni prav nič poslabšalo. Prejšnji mesec, prav na pragu svetovnega dne zdravja, je kri za skoraj dosegla vrelišče. V mislih imam grožnje z generalno stavko v zdravstvenih ustanovah. Na Gorenjskem to razpoloženje sicer ni bilo tako izrazito kot drugje, vendar imate najbrž kljub vsemu odnos do tega pojava. Ali je splošna stavka v zdravstvu možna, se ne bije z zdravniškim etosom? »Povsod, kjer so s stavkami opozorili na boleče stanje zdravstva in družbeno brezbrižnost do njega, so poudarili, da v tem gibanju bolniki nikakor niso bili prizadeti. Za osnovne bolnikove potrebe mora biti poskrbljeno, odpovedati bi smeli le elektivne operacije, medtem ko bi morala urgenca nujno delati, dežurstva teči, reanimacijska ekipa biti pripravljena. . . Zdravnikova vest namreč nalaga skrb za bolnika, ta nikakor ne bi smel biti prikrajšan.« Do splošne stavke potem vendarle ni prišlo. Republiški organi so se zganili in napovedali nekaj ukrepov za ozdravitev zdravstva. Kaj od njih pričakujete zdravstveni delavci? »Trajnejše rešitve bo dala šele sprememba zakona o zdravstvenem varstvu. V zdravstvenih organizacijah pa lahko začnemo z izkoriščanjem naših notranjih rezerv, ne da bi kakorkoli posegali v pravice.« Delate v bolnišnici. Ravno tam pa je očitati, da so najdražji del zdravstva. Je tako? »Seveda, bolniško zdravljenje spremljajo veliki materialni stroški, od zdravil, porabljenega materiala, hrane, aparatur. Teh sploh ne kupujemo več. Drago je »prebivanje« v bolnišnicah. Nedvomno največji strošek pa predstavljajo zdravila, saj denimo ampula antibiotika stane 35.000 dinarjev.« Če greš k zdravniku, pričakuješ zdravilo, napotnico Racionalna poraba v zdravstvu je menda predvsem v rokah zdravnikov. Kaj lahko storite zoper velikanske stroške? »Varčevanje je v dpbršnji meri v rokah zdravnikov. Veliko bi se dalo storiti z dobro strokovno povezavo osnovnega zdravstva in bolnišnic. Potrošnjo zdravil bi lahko bistveno zmanjšali. Takšna, kot je zdaj, je mnogo previsoka, saj vemo, da je veliko zdravil brez bistvenega terapevtskega učinka. Zdravniki velikokrat predpisujemo zdravila, ker ljudje to zahtevajo. Če den ga lahko spravijo v dom starostnikov, traja več tednov, saj vemo, kako polni so. Ta čas leži v bolnišnici in to je drago.« 1988. bo zdravstvu na Gorenjskem po napovedih zmanjkalo približno četrtino potrebnih sredstev. Predvideni so sicer vsi možni ukrepi, od znižanja zaposlenosti v zdravstvenih organizacijah, dodatno omejevanje pri zdravilih, manj zdraviliškega zdravljenja. .. Toda vse to bo dalo le tretjino potrebnega denarja, pa še to zato težko, saj bolj kot varčujejo že skorajda ne morejo več. »Dokler si v Sloveniji najboljši, najbolj varčen, težko prepričaš zdravstvene delavce, naj še bolj varčujejo,« je ob neki priložnosti dejal direktor Gorenjskega zdravstvenega centra Edgar Vončina. Tujina je v racionalizaciji bolniškega zdravljenja korak pred nami. Zdaj pa tudi pri nas oživljajo razmišljanja o zgledih, kot so »dnevna bolnišnica«, »nočna bolnišnica«, »one-day surgerv«. Kako gledate na to? »Glede tega še nimamo veliko izkušenj. So pa primeri, predvsem pri kirurških posegih manjše zahtevnosti, ko bolnik ostane v bolnišnici kaka dva, tri dni. Bolj se načelo dnevne bolnišnice lahko uveljavi na primer v psihiatriji. Tu z bolnikom delajo podobno kot v ambulantah. Pri nas ta način še ni prodrl. Tudi zdravniku je namreč laže, če ima možnost pacienta opazovati in ukrepati, če pride do morebitnih zapletov. Do nižje stopnje hospitalizacije bo treba priti tudi z boljšo ambulantno ob-, delavo bolnika. Tako pa zdaj pacienta sprejemamo, preiskave ne stečejo dovolj hitro (kriva so navadno ozka grla, na Jesenicah zlasi v rentgenskem oddelku), hospitalizacija se zavleče, in spet smo pri visokih stroških. Temu bi se izognili, ko bi bolniki na preiskave prihajali od doma.« Ljudje obolevajo tudi zaradi socialnih razmer Jesenicam in Radovljici zlasti zadnje varčne čase večkrat očitamo preveliko razsipnost v hospitalizaciji, češ da drugje na Gorenjskem ljudi ne pošiljajo tako veliko v bolnišnico. Kje so vzroki? _ »Že pred leti sem se v krajevni skupnosti v delegaciji za zdravstveno skup nost srečala s tem problemom. Že tedaj so očitali preveliko stopnjo hospita- lizacije, ne spominjam pa se, da bi bila kdajkoli napravljena kaka analiza o zdravstvenem stanju ljudi na Jesenicah, v Radovljici in drugje na Gorenjskem. Mislim, da ne bi smeli enostransko obsojati. Poglejmo le strukturo prebivalstva v teh dveh občinah. Veliko ljudi dela v težki industriji. Ogromno je priseljencev, ki nimajo urejenih osnovnih življenjskih razmer, primernih bivališč, hranijo se v samskih domovih, brez družin so... Vse to vpliva na morbidnost. Na drugi strani pa ima denimo Škofja Loka veliko kmečkega prebivalstva. Mnogo ljudi iz žirovskih hribov si ne želi v bolnišnico. Da je ponekod manj hospitaliziranih je velikokrat tudi zasluga sposobnega splošnega zdravstva, sposobnost na "terenu" ozdravlja ljudi. Kako razvito je osnovno zdravstvo, je pri stopnji hospitalizacije velikega pomena. Zdravnik v osnovnem zdravstvu ima prvi stik z bolnikom, ta ima tudi največ možnosti, pač znana dva ali trije primeri. Če imamo za neko medicinsko področje (pn nas za otologijo) le dva zdravnika, to Položaj na zdravstveni fronti še vedno ni dosti drugačen kot lani. Razen Tržiča in Škofje Loke je troje občinskih zdravstvenih skupnosti nelikvidnih. Najtežje je na Jesenicah, kjer je zaradi infarkta občinskega gospodarstva tudi transfuzija zdravstvu precej pičla. Na Jesenicah so bili zaradi nelikvidnosti že prisiljeni najeti kredite za plače. Nasprotno pa se škofjeloško zdravstvo presenetljivo dobro drži, zasluge za to so v dobrem položaju gospodarstva in sorazmerno poceni v zdravstvenem varstvu. Drugačna participacija je eden od velikih upov v prihodnje morebiti spremenjenega zakona o zdravstvenem varstvu. Doplačilo za zdravstvene storitve so v preteklosti uvedli iz vzgojnih nagibov in ne zato, da bi se bistveno napolnila zdravstvena blagajna. Če je namreč treba zdravnika plačati, potem ne iščeš za vsako figo njegove pomoči. Toda danes je očitno, da na ta način vzgajamo prav malo, le še kako tretjino ljudi. Krog tistih, ki so oproščeni plačila zdravstvenih storitev, se je zelo razširil, tako da od participacije zdaj ni ne denarja ne vzgoje. Če naj bi se spremenil zakon, potem naj bo edino merilo za oprostitev participacije socialni položaj »Uporabnika«. Vemo, da zdaj nikomur, ki je starejši od 70 let, ni treba plačevati zdravil. Vemo pa tudi, da vsem starostnikom ne gre enako slabo (ali dobro). Tudi pri participaciji za nekatere bolezni naj bi bili posebej manj prizanesljivi. Če se bo, na primer, zdravljeni alkoholik pojavil v ambulanti znova iz istih razlogov, naj bi za zdravljenje prispeval več. kako ga bo usmeril: ga bo zdravil sam ali pa ga bo poslal v bolnišnico. Strategija zdravstvenega razvoja sloni prav na osnovnem zdravstvu in spodbujanju preventive. Vendar pa smo tu storili nekaj napak. Zdravniki v osnovnem zdravstvu bi morali biti tisti, ki imajo največ izkušenj, in ki so strokovno najbolje usposabljali. Mi pa smo storili ravno obratno, tja smo pošiljali mlade zdravnike, ki so komaj končali študij. Zaradi možnosti vplivanja na hospitalizacijo smo pred leti ustanovili tako imenovano urgentno ambulanto. Ravno v njih je opaziti, s koliko nepotrebnimi stvarmi se ukvarjajo. Nepotrebnimi zato, ker bi jih lahko opravili zdravniki v splošnih ambulantah. Tako pa so podaljšana roka osnovnemu zdravstvu, in sicer v tem smislu, da zdravnik, kadar je v dvomih, bolnika pač pošlje naprej. Za tako ravnanje so najbrž še kaki vzroki, vendar jih žal ne poznam, saj nikoli nisem delala v splošni praksi. Bajne plače v zdravstvu —kakor kdo Ob materialnem šoku v zdravstvu je slišati tudi različne »resnice« o plačah zdravstvenih delavcev: na eni strani, da so nizke in se zato poraja nezadovoljstvo, žeš »večno ne bo šlo zgolj na moralni pogon«, in na drugi, da si vsaj zdravniki kljub tem razmeram režejo znaten kos potice. Kje je resnica? »Večkrat je slišati enostranske trditve, da zdravniki bajno služijo, ker sta pomeni, da je 14 dni v mesecu za vsakega potrebna pripravljenost. Zdravnika pa moraš zanjo tudi plačati. Spričo okoliščin je visok dohodek verjetno razumljiv. Ljudi pa to razburja in meče potem takšno luč na vse zdravstvene delavce. Naši osebni dohodki za 182 ur na mesec niso prav visoki, dežursta navržejo nekaj več. No, sama sem denimo prišla na delo včeraj zjutraj ob sedmih, doma bom danes ob dveh. Kot dežurstvo se mi šteje le delo po deveti uri zvečer, medtem ko popoldansko delo od dveh do devetih zvečer ni plačano, lahko ga le nadomestim s prostimi urami. Očitajo nam, kako si razporejamo (nabiramo) dežurne službe. Vendar pa je to odvisno od dogovora, nekateri se pač laže, drugi teže odtegnejo družinskim obveznostim, od tega pa je odvisno tudi dežurstvo Okoli 5 odstotkov družbenega proizvoda namenjamo pri nas zdravstvu. Se vam zdi to dovolj za zadovoljevanje tovrstnih potreb? »Kolikor vem, tudi v razvitem zahodnem svetu ne namenjajo zdravstvu kaj večjega deleža. Razlika je v tenir da so te družbe bogatejše, pa ta delež navrže več kot pri nas. Sicer pa smo šU tudi mi, tako kot razvite države, v zdravstvu pot ekstenzivnega razvoja-In v tem je tudi eden od vzrokov krize. Krizo v zdravstvu občutijo tudi v bogatih državah. V Veliki Britaniji denimo, kjer so za ozdravitev nedavno sprejeli vrsto ukrepov. Njihov ugodnejši gmotni položaj pa jim je omogočil, da lahko vložijo veliko denarja samo v programe, s katerimi kanijo izboljšati položaj v zdravstvu. Mi o čem takem lahko le sanjamo.« D. Z. Žlebir Petek, 29. aprila 1988 PRVOMAJSKI POGOVORI 17. STRAN Razmišljanje Srečka Polanca ob neuspehih pouka matematike Matematika - strah tudi za učitelje? Kranj, 27. aprila — Matematika, strogo sistematična veda, je bila zaradi svoje zahtevnosti že od nekdaj predmet, ki je zbujal strah. Strah je bil in ostaja predvsem na strani tistih, ki uče; očitno pa se z njim vse pogosteje spopadajo tudi tisti, ki uče. Učitelji matematike so v zbornicah vedno bolj osamljeni. Stari beže iz šol, tudi novi se raje zaposlujejo drugje. Tisti, ki vztrajajo, so po eni plati vse bolj preobremenjeni v razredih, po drugi pa odrinjeni od sprememb predmetnikov in učnih načrtov. V želji, da bi nčenci imeli dobre šole, učitelji pa ustvarjalni mir, so člani društva matematikov, fizikov in astronomov lansko jesen na rednem letnem občnem zboru sprejeli posebno izjavo. Kasneje so podobno pot ubrali tudi univerzitetni profesorji. Srečko Polanc, nčitelj matematike v srednji šoli Iskra v Kranju pa je na Zavod za šolstvo naslovil ^oje kritično razmišljanje ob neuspehih pouka matematike. • Ena od vaših osnovnih ugotovitev, naslonjena na praktične izkušnje, je, da u&nci pogosto prihajajo v prvi letnik srednje šole z zelo slabim predznanjem iz °snovne šole. Večkrat učenci ne obvladajo •*} deljenja in množenja, nekateri imajo težave celo s seštevanjem. Zakaj tako fjato znanje? "Uvedba elementov teorije množic v P°uk matematike v osnovni šoli je ena največjih napak pri načrtovanju pouka Matematike v našem šolstvu. Množica je teko abstrakten pojem, da zaradi svoje zahtevnosti zagotovo ne sodi v osnovno s°lo pa tudi v srednji šoli naj bi obravnavali Zg0ij osnovne lastnosti. Zaradi zahtevnosti teorije množic je pouk matema-nke kljub ogromnim prizadevanjem uči-teljev.učencev in staršev vnaprej obsojen na skromen uspeh. Učiteljem matematike v nižjih razredih zmanjkuje časa za ntrjevanje osnovnih računskih spretnosti- Ce k temu dodamo še uporabo računalnikov v višjih razredih, so posledice takega učenja povsem razumljive. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je bilo odločno proto uvajanju množic v pouk matematike v osnovni šoli. Peščica delavcev Zavoda za šolstvo je bila mišljenja, da je pametnejša od vseh drugih slovenskih matematikov in je uveljavila svojo voljo. Rezultati so tu." • Zdaj tudi oni priznavajo zmoto., l/tnovljena matematika se znova P/enavlja, vrača na tirnice, podobne starim, tunaj je tudi že večina novih učbenikov za JJ2°vno šolo. Kaj pravite na to? strani. Po uvedbi usmerjenega izobraževanja so učbenike napisali različni avtorji. Skupno imajo 1440 strani. Po obstoječem učnem načrtu moramo skoraj vsa poglavja v celoti predelati. Števila ur matematike pri uvedbi usmerjenega izobraževanja niso spremenili. Zato me pouk matematike večkrat spominja na pojasnjevanje kazala, saj časa za utrjevanje snovi ni. Pred uvedbo usmerjenega izobraževanja so učbenike za matematiko v tehniških šolah sestavljale štiri knjige, za vsak letnik ena. Po uvedbi usmerjenega izobraževanjasestavija učbenike za program elektrotehnika trinajst zvezkov. Pred uvedbo usmerjenega izobraževanja so vaje za matematiko sestavljali štirje zvezki, za vsak letnik eden. Po uvedbi sestavlja vaje devet zvezkov. Šest let po uvedbi usmerjenega izobraževanja je uspelo zagledati luč sveta štirim zvezkom. Tako drobljenje zmanjšuje preglednost snovi srednješolske matematike. Upoštevajmo današnje cene knjig in pomislimo o posledicah takega drobljenja. Kateri srednješolci si lahko privoščijo lastne knjige? Tudi v šolah, kjer si učenci knjige sposodijo, povzročajo stroški nakupa veliko težav." . 'Končno! Temeljni pojem matematike število, ne pa množica. Zato bi morali °b prvih srečanjih z matematiko obravnavati predvsem števila in osnovne ope-r&cije z njimi." • 0 zavoženih generacijah otrok in ^rokovno izigranih učiteljih ne bova Jovorila. Raje povejte, zakaj ste učitelji, tudi osnovnošolski, nenaklonjeni napredovanju učencev z negativno oceno. "Preprosto, ker izenačevanje uspešnih in neuspešnih učencev najbrž ne prispeva k večjemu prizadevanju neuspeš-. ln- Matematika je veda, ki se je ne da ^liti' in ki ne trpi 'špricanja'. Zelo malo »erJetno je, da učenec.ki je, na primer, v ^stem razredu nezadosten, naslednje le-•o napreduje brez težav, nasprotno, te se mu le še stopnjujejo." ^a pouk matematike vpliva tudi odnos strokovnih organov slovenskega šolstva do pouka slovenskega jezika. "Paža, da veliko učencev ni sposobnih 'zraziti svojih, sicer pravilnih, matematičnih trditev s pisano besedo. Gle- * n» število ur pouka slovenskega je-z'ka to ne preseneča. Tak odnos naše-jja naroda do materinega jezika je vre-a*n obsojanja. Če strokovni organi te-ga problema ne bodo uredili, niso Vredni svojih imen, zavod za šolstvo pa se preimenuje v Zavod zoper šol- ohiIrh,i temelji znanja v srednji šoli J^gno popokajo?__ ^Sip UCencev v prvih letnikih je odlo-^o prevelik. Konkretno v naši šoli se sa-2re ,med kovinarji osuje povprečno za ra-2aht U^encev Šola je za nekatere preveč več iuna' dru8i pa bi zmogli bistveno ra.z .isum. da bi morali omogočiti vsem bi \°h V skladu s sposobnostmi, tako da Na t Vsa* Prišel do nekega poklica, dij m Področju je reforma šolstva nare-šolsh^ škode kot koristi. Uravnilovka v Poems* ^i zaaJ popušča, a prepočasi) je Ni5 . za Posameznika in za družbo. oDr ni bolj neenakega kot je enaka Javnava neenakih." Kater tačk* so bile 1 reformo šolstva najbolj pronJ:8 sPremembe učnih načrtov za <*rfrn elektrotehlka, ki vam je najbližji? V*nja fČ uvea°o usmerjenega izobraže-Jerm?\ • atero izobraževanje pa ni usmer- "Po uvedbi usmerjenega izobraževanja so že zamenjali tri učbenike: Matematika 3, prvi zvezek, Matematika 3, drugi zvezek in Matematika 1, tretji zvezek. Zamenjali so jih učbeniki: Kotne funkcije - trigonometrija, Polinomi, racionalne funkcije in krivulje drugega reda ter Geometrija v ravnini. Povečini so novi učbeniki boljši od starih, vendar bo najbrž precej učencev prikrajšanih zanje. Domnevam, da večina šol, kjer si učenci učbenike sposojajo, ne bo zmogla stroškov neprestanega menjavanja učbenikov." strokovno nazadovanje. Tej nevarnosti se skušamo izogniti s seminarji in predavanji. Misli, da je teh premalo in so premalo, zahtevni. Rešitev vidim v daljših oblikah izobraževanja, ki bi se jih morali občasno udeleževati vsi učitelji, na pri- "Učnih pripomočkov za pouk matematike skorajda ni. Kje so prosojnice, tabele, plakati, filmi in druga ponazorila, ki bi učencem povečala sposobnost sprejemanja, učiteljem pa olajšala delo?" mer, vsakih pet let dva meseca. Nasploh mislim, da bi vrnitev učiteljev v šolske klopi dobro vplivala na delo učiteljev. Človek vse prehitro pozabi, kakšno je sedanje v šolski klopi." • Posebno poglavje so prenatrpani oddelki. V vaši šoli jih je kar nekaj, ki dosegajo mejo 36 učencev, tudi v višjih letnikih." "V takšnih razredih je teko dobro delati. Onemogočeni sta notranja diferenciacija učenja in individualizirano ocenjevanje. Učitelj je lahko zadovoljen, če v šolskem letu fizično spozna svoje učence. Želel bi, da tujke, kot so diferenciaci-ja.individualizacija in podobne, nehamo uporabljati. Samo slepcu bo diferenciacija prikrila razločevanje." • Ste med nasprotniki prevelikega obremenjevanja srednješolcev (ki so po oceni Emila Milana Pintarja iz republiškega komiteja za znanost (največji garači med slovenskimi delavci). Zakaj? "Število predmetov so neprenehno povečevali. Skoraj vsaka veda je primaknila svoj lonček. Rezultat je tu: predmetov cel kup, ur pri nekaterih je pa še za kazalo premalo. Vsak predmet zahteva ocene in konflikt je tu. Neprestano pogajanje in preganjanje za pisne naloge presega že vse razumne meje. Dodajmo še vse omejitve (največ ena pisna naloga na dan, največ tri na teden, ponovitev neuspešnih nalog, neprestano odhajanje na proizvodno delo in podobno) in celostna podoba ocenjevanja je tu. Vse skupaj še najbolj spominja na slalom, ki ga vozimo učitelji in učenci." • Glede na prenatrpane učne načrte v srednji šoli in kasnejše težave študentov na tehniških fakultetah, ko večina ne izpolni obveznosti prav zaradi matematike, bi bilo normalno povečati število ur matematike. Kaj pa bi s tem povzročili učiteljem? S povečanjem števila ur bi kakovost pouka padla. Upoštevajmo pomanjkanje učiteljev matematike in veliko število učiteljev, ki ne izpolnjujejo pogojev za delo (takih je okoli 45 odstotkov) in vidimo, da bi povečanje števila ur prinesla dodatne obremenitve učiteljev, ki so že zdaj preobremenjeni. Preobremenjen učitelj je le drugo ime za manj kakovostno delo učitelja." • Najbrž pa ni samo preobremenjenost tista, ki učitelja deli na boljše in slabše, prav tako ne verjamem, da bi bile glavni vzrok nezadovoljstva plače, saj matematik kot učitelj v srednji šoli ne zasluži bistveno manj kot matematik v povprečno uspešnem podjetju. Korenine slabega dela, če lahko tako rečem, so gotovo drugje? "Delo učitelja je zelo individualno. Nimam pa stalne in neposredne primerjave s sebi enakimi. Ta pomanjkljivost je zelo nevarna, saj vodi primerjanje z učenci v "Od Zavoda za šolstvo pričakujem, da bo krepil svetovalno službo in ustvarjalno deloval pri načrtovanju novih učnih programov. To bo zmogel le ob naslonitvi na najširšo strokovno usposobljeno javnost in sodelovanje najhujših strokovnjakov. Krepitev nadzorne službe je majhen problem in ga reši lahko skoraj vsakdo. Taka usmeritev bo spremenila delavce Zavoda za šolstvo v navadne birokrate brez kančka ustvarjalnosti." • Svoje "gnevno" razmišljanje ste naslovili na Zavod za šolstvo, katerega strokovnjakov očitno ne cenite prav posebno? "Zavod za šolstvo ne upošteva izjav in pobud strokovno usposobljene javnosti. Svoje odločitve sprejema po nedemokratični poti, s tem pa postane izključni krivec za vse napake. Vsi učitelji matematike zagotovo vedo o matematiki in učenju matematike več kot katerikoli strokovni organ slovenskega šolstva.Učitelj i matematike so svoje rekli, Zavod za šolstvo pa ima priložnost, da strokovno utemeljeno zavrne ali sprejme pobude. Iskreno upam, da ne bo posnemal noja." H. Jelovčan Vladimir Tehovnik, pedagoški svetovalec za matematiko in fiziko Ni kraljevske poti v matematiko Kranj, 27. aprila — Če ne verjamemo, da je statistika največja laž, potem je bilo leta 1986 v slovenskih osnovnih šolah le 60 odstotkov ustrezno izobraženih učiteljev matematike in 67 odstotkov ustrezno izobraženih učiteljev fizike, v srednjih šolah pa 55 odstotkov ustrezno izobraženih učiteljev matematike in 41 odstotkov ustrezno izobraženih učiteljev fizike. Še bolj kot to zaskrbljuje dejstvo, da učitelji zapuščajo prosveto in da novo pečeni vse pogosteje iščejo že prvo zaposlitev zunaj šol. Če k temu dodamo še podaljšanje izobraževanja za osnovnošolske učitelje z dveh let na štiri, ki velja od letos naprej, potem se lahko upravičeno bojimo, kdo bo učil naše otroke matematiko in fiziko. Kako je z učitelji v gorenjskih (osnovnih) šolah, kako z učbeniki za matematiko, kakovostjo pouka, dopolnilnim in dodatnim poukom, vse to in še marsikaj drugega smo želeli zvedeti od Vladimirja Tehovnika, pedagoškega svetovalca za osnovnošolsko matematiko in fiziko pri Zavodu za šolstvo, enoti v Kranju. Za uvod je postregel z drugačnimi, manj črnimi številkami o strokovni usposobljenosti osnovnošolskih učiteljev matematike. V slovenskih osnovnih šolah poučuje matematiko 1204 ljudi, od teh ima ustrezno izobrazbo 1056 ali 88 odstotkov učiteljev. Na Gorenjskem je odstotek učiteljev z neustrezno izobrazbo pod deset, pa še ti so večinoma^ absolventi pred diplomo. Tudi beg iz prosvete ni zaskrbljujoč; Na leto odide drugam po en gorenjski učitelj matematike,največ dva. V povprečju so učitelji mladi, tako da'niti zaradi fluktuacije niti zaradi upokojitve v naslednjih letih ne kaže pričakovati pretiranega odliva. Več težav imajo v šolah (primer Preddvora in Predoselj) z nadomeščanjem učiteljic matematike med porodniškim dopustom (tudi ta predmet se je skoraj povsem feminizirali). • Vrzel bo nastala čez dve leti, ko s pedagoške akademije ne bo več diplomantov, prav tako pa jih še ne bo s štiriletnega dvo-predmetnega študija matematike in fizike, ki so ga s pedagoške akademije prenesli na fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sem se je iz strahu pred težjim programom in daljšim študijem vpisalo vsega skupaj osem brucov, medtem ko jih je bilo prejšnja leta po petdeset. Kaj vi menite, je bilo podaljšanje potrebno? "O tem, ali mora osnovnošolski učitelj matematike in fizike študirati štiri leta ali bi bili dve leti dovolj, so si v nasprotju celo strokovnjaki. Nerad bi tudi javno napovedoval, ali bo zaradi podaljšanega študija zanimanje upadlo in ali bo učiteljev matematike in fizike še težje privabiti v šole. Prvo leto vpisa ne more biti merodajno. Ne ve, kako je z letošnjimi prijavami, vsekakor pa menim, da bo za merodajno oceno treba počakati vsaj nekaj let. Povem pa lahko, da je dotok učiteljev matematike v osnovne šole že zdaj zelo omejen, ker se lahko zaposlujejo drugje in to priložnost izkoriščajo." 9 Pri svojem nadzorno — svetovalnem delu po dobrih dveh desetletjih gotovo znate presojati kakovst dela učiteljev matematike v gorenjskih osnovnih šolah. Kakšne so vaše izkušnje? "V glavnem delajo dobro, ker imajo tudi dobro strokovno podlago, vendar pa pogoji za njihovo delo niso najboljši. Naša osnovna šola je notranje diferencirana, kar pomeni, da morajo posebno pozorno delati s šibkimi in z nadarjenimi otroki. Za prve imajo dopolnilni pouk, za druge dodatnega. Zakon o osnovni šoli pravi, da so šole dolžne organizirati dopolnilni in dodatni pouk, tudi v predmetniku je določen minimum, vendar pa varčevanje šole vse bolj sili v oženje teh dveh oblik dela oziroma so skupine preštevilčne. Tako n*Pi ]e vse učbenike za tehniške šole lsai Ivan Štalec. Skupno so imeli 744 Na šolskih tekmovanjih v znanju matematike za bronasta Vegova priznanja na Gorenjskem vsako leto sodeluje okrog dva tisoč učencev od petega do osmega razreda, ponekod tudi četrtošolci; bronasta priznanja prejme približno 700 učencev. Na občinskih tekmovanjih se za srebrna Vegova priznanja meri okrog 500 otrok, priznanja jih dobi približno 200, medtem ko se republiškega tekmovanja za zlata Vegova priznanja udeležuje z Gorenjske po 40 do 50 učencev; približno polovica učencev priznanja prejme, v izjemnih generacijah pa tudi do 70 odstotkov. Učenci od prvega do četrtega razreda imajo po pet ur matematike na teden, od petega do osmega razreda pa po štiri ure. Nekaj let nazaj je bilo v sedmem razredu le po tri ure matematike. Novi predmetnik je napako odpravil. za šibke učence še nekako poskrbe, medtem ko so nadarjeni prevečkrat odrinjeni. Med tema dvema skrajnostima pa je velika večina povprečno sposobnih otrok, ki bi jih morali vklučiti tudi v predmetne krožke, ne samo v interesne dejavnosti. Večina teh otrok namerava po osnovni šoli v srednje šole in bi radi oceno iz matematike spravili s trojke na štirico, s štirice na petico. Predmetnih krožkov ni, so obglavljeni in tako se prostovoljci iz povprečne večine silijo med nadarjene v dodatni pouk, s tem in s prestevilčnostjo pa kvarijo kakovost tega pouka. Zdi se mi škoda, da šole morajo varčevati na ta način. Iz istega razloga se šole tudi zelo nerade odločajo za zaposlovanje novih učiteljev matematike. Tako je v številnih osnovnih šolah učna obveznost učiteljev zapolnjena že z rednim poukom in dopolnili ter dodatni pouk v bistvu predstavlja nadurno delo." • Povprečni letni učni uspeh osnovnošolcev se na Gorenjskem že nekaj let ne spreminja in se suče med 97 in 98 odstotki. Prav tako pa je med ponavljalci še vedno, kljub dopolnilnemu pouku, največ negativnih ocen prav iz matematike. Potem so tu še učenci, ki z negativno oceno napredujejo v višji razred in so skriti v zavidljivem povprečju. Je pametno, da je pri tako temeljnem predmetu kot je matematika dovoljeno napredovanje neznanja? "To napredovanje ni avtomatično. Učiteljski zbor osnovne šole razsodi, ali bo nek učenec ponavljal. Opažam, da se vse pogosteje odločajo za ponavljanje, ker je napredovanje z negativno oceno tvegano in se učencu ustavi v višjem razredu. Še enkrat poudarjam, škoda, ker je žrtev omejevanja tudi dopolnilni pouk." • Kaj pa "nova matematika", ki gre počasi v starinarnico, novi učbeniki, ki so spet bolj podobni tistim iz naših šolskih let? Se bo sprememba odrazila na večji kakovosti pouka, večji uspešnosti učencev? "Ni kraljevske poti v matematiko; tudi nadarjeni se morajo truditi, učiti. Mislim, da so novi učbeniki za osnovno šolo, manjkata še za četrti in osmi razred, boljši. Teorija množic, ki je bil najbojj pod udarom, ni več obravnavana kot učna snov, ampak le kot metoda. V ospredju so spet številke in operacije z njimi, velik poudarek pa učbeniki dajejo razmišljanju, sklepanju, matematični vzgoji. Kar se morda zdi kot 'sračje gnezdo', je v resnici vsebinsko in didaktično zaokrožena celota. Zlasti generacija učbenikov za razredno stopnjo je sestavfena zelo skrbno, sirokovno, metodično dognano, medtem ko gre pri učbenikih za predmetno stopnjo predvsem za predelavo prejšnjih in dobro uveljavljene prenovljene učne programe. Rekel bi še tole. Pri vsaki reformi je treba računati z učitelji, ki so, ne z učitelji, kakršni naj bi bili, to je s specialisti za posamezno predmetno področje. Predvsem zato se 'nova matematika' ni obnesla." H. Jelovčan ©©f^lSSMEIGLAS 18. STRAN Delavke Peka pravijo: Petek, 29. aprila Petintrideset let dela za strojem je čez glavo 0 ^0ffi Fani Vodnik, preddelavka v montaži: 'Triintrideset let sem v tovarni in lahko rečem, da zato delavci nismo kaj posebno cenjeni. Še toliko bolj jezna sem bila pred časom, ko sem slišala, da bi se nam podaljšala delovna doba. Stari naj bi delali, mladi pa bodo brez služb. Ravno včeraj sem spet poslušala po radiu, koliko je brezposelnih. Tega ne razumem več in tudi moje sodelavke ne. Vedno sem bila za pošteno delo, čeprav nisem nikoli pomislila, da bi bila članica zveze komunistov. Delala pa sem v kadrovski komisiji, komisiji za izobraževanje in še kje. Olga Zupan, delavka pri odpravljanju napak na čevljih: "Pri nas veliko govorimo o tem, kako bi morali bolje delati. Kako naj bolje delaš po več kot tridesetih letih dela za stroje, za tekočim trakom v vročini in slabem zraku. Zato ni prav, da bi se delovna doba še zviševala, mislim, da bi se morala celo znižati, zaposliti pa bi morali mlade, ki res lahko nekaj narede." Ljudmila Klemen, prerezovalka zgornjih delov: "Petintrideset let je dolga doba za delavko ob stroju in veliko jih ne zdrži ter že prej gredo v invalidsko. Vsak stroj (čeprav mu menjaš rezervne dele) je čez leta za odpis in tudi ženske ne moremo delati več kot toliko. Sama sem članica izvršnega odbora sindikata in članica občinskega sveta sindikata in mislim, da delavke prav preko te organizacije lahko povemo, kaj nas teži. Seveda pa se jih veliko ne vključi v družbenopolitično delo, ker pravijo, da njihov trud nima pravega učinka, da nimajo možnosti vpliva na razporejanje dohodka in osebnega dohodka, da besede malo zaležejo. To pa je seveda res." Marija Stare, delavka pri odpravljanju napak na čevljih: "Že štiriintrideset let sem v Peku, kjer sem sicer zadovoljna, vendar pa že vsa leta delam na normo in zelo natančno delo. Drugo leto grem v pokoj in še na misel mi ne pride, da bi morala delati dlje. Gotovo bi vse proizvodne delavke protestirale, če bi prišlo do tega. Morda delavke v pisarnah res hodijo nazaj in honorarno delajo, mi pa smo že utrujene in nobena ne pomisli, da bi se po upokojitvi še vračala na delo. Kljub temu da sem vsa leta pridno delala v Peku pa nisem nikoli pomislila, da bi delala v zvezi komunistov, to mi ni ničesar pomenilo in tudi nihče me nikoli ni vprašal." KRESOVANJE NA KOPALIŠČU SORA V ŠKOFJI LOKI 30. avr\\a ob 19. uri Igrata amamMa ŠANK ROČK in FLAMINCO. Gostje večera: Tone Fornezzi - Tof, Simona vodopivec in Dušan Uršič. Vabi ALPETCUR Škofja Loka, DO mestni hoteli Jožica Kogoj, delavka v tržiškem Peku Hotela sem živeti od dela svojih rok, ne od družbene pomoči Tržič, 26. aprila — Jožica Kogoj je ena tistih žensk, ki je v življenju marsikaj i skusila, pa vendar ni nikoli obupala nad usodo, nikoli vrgla puške v koruzo. Seveda so jo bolele krivice, ki jih ni mogla zadržati v sebi. Želela je, da bi bilo njeno delo in delo vseh delavcev cenjeno, tako cenjeno, kot si zasluži proizvodna delavka v naših tovarnah, ki vsa leta s trdim delom presega delovno normo. Zato se je tudi vključila v delo samoupravnih organov v svoji tovarni, kasneje pa v zvezo komunistov. Kot pravi sama, pa vključitev v zvezo komunistov zanjo ni pomenila posebne prelomnice, saj je bila s svojim poštenim delom in življenjem, v srcu in dejanjih vedno komunist. Pred nedavno konferenco Zveze komunistov Slovenije so imeli tudi tržiški komunisti n 3-kaj posvetov, na katerih so govorili o tezah za konferenco in seveda tudi o tem, kakšno je življenje v Tržiču, kaj bi bilo treba spremeniti in tudi, kako zaščititi delavca. Jožica Kogoj, delavka iz tržiškega Peka in sekretarka zveze komunistov v svoji temeljni organizaciji je povedala nekaj misli o težavah, ki pestijo naše gospodarstvo in o težkem položaju, v kakršnega so danes postavljeni tudi dobri in pošteni delavci. Z odločno in neposredno besedo je požela priznanje vseh, ki so poslušali njene, z izkušnjami pridobljene misli. Ko sem jo obiskala v Peku, delovni organizaciji, ki ji je zvesta že več kot trideset let, pa je povedala: "Že zelo majhna sem izgubila starše. Oče je bil prvoborec in je padel v Udinborštu, mama pa je umrla le dobro leto za njim. Trije otroci, starejša sestra, mlajši brat in jaz, smo ostali pri stari mami, ki nas je vzgajala, kot nas je pač znala in brez zaslužka zmogla. Zato sem že zelo mlada šla služit. Največ sem služila pri kmetih, Ostali ste v Peku in še naprej pridno delali? "Kasneje, po smrti stare mame, sem v Tržiču dobila sobico. Imela sem prvega otroka, ki mu je oče nesrečno umrl v vojski, le nekaj tednov pred poroko. Vedela sem, da se moram še marsikaj naučiti in v večerni šoli sem zaključila osemletko. Poročila sem se, imela še enega otroka in moža, ki je rad pil. Tako je uničil vse delo, ves moj trud za lepše življenje. Ločila sem se in začela na novo. Začela sem se izobraževati, šla sem v šiviljski tečaj, v strojepisni tečaj, naredila sem šoferski izpit, doma vzgajala tri otroke, pa kljub temu vsak mesec delala precej preko norme. Kolikokrat sem zvečer dala otroke spat in prišla nazaj v službo. Treba je bilo delati za kooperante in zjutraj je čakal tovornjak, ki je moral naložen na pot. Vedno sem rada delala, saj sem vedela, da je moje življenje, življenje mojih otrok, odvisno le od dela mojih rok. Nisem hotela biti odvisna od družbene pomoči, vedno sem gledala, da sem pošteno preži vela svoje otroke in pošteno plačevala vse račune. Tako sem bi lahko kupila tudi stanovanje." lala za istim strojem in imela sem že hude težave z roko in hrbtenico. Poleg tega sem se vključevala v družbenopolitično delo, bila sem predsednica sindikata, hodila sem na seminarje, delala sindikalno šolo v Radovljici, občinsko politično šolo, sedaj pa sem sekretar zveze komunistov v tozd —u Obutev— Okrog štiristo nas je in ena redkih sem, ki smo v zvezi komunistov, tukaj v naši delavnici, kjer nas je nekaj čez sto, pa edina." Se zato počutite, da drugače gledajo na vas? "Lahko rečem, da sodelavke in sodelavci velikokrat hodijo k meni po nasvete, sprašujejo me, če vem to in ono, ker sem pač v zvezi komunistov. Velikokrat mi ni lahko, ker sem izpostavljena, naredim pa lahko le malo. Spomnim se tistih dni, ko se je začelo govoriti, naj bi se podaljšala delovna doba za tri leta. Sodelavke in sodelavci so bili razburjeni, hodili so k meni in spraševali, če je res in kaj bi naredili, če bo zakon res sprejet." miši j al o čem drugem. Na.^awe varna dela lepe in kvalitet? izdelke, veliko izvažamo, & lavci se trudimo, pa vendar r j dohodku zaostajamo za reg1 nalnim in republiškim . . prečjem. Pridne roke danes morejo več narediti tisteS. kar so lahko naredile nek Niso več cenjene in z njun* več moč preživeti. Kako bo, vem, vendar pa sem bila ve J optimist, vedno sem račun* . da bo bolje in tudi sedaj slim, da bo rešitve treba naj da se morajo najti." Ko sem vas poslušala zadnji ■ ste dosti govorili o mladih. "Kljub vsem težavam, ki il ti ima današnja mladina, mi?^Jb da mladi preveč pričakujejo ,, 1 družbe, preveč se zaveo * pravic in premalo dolžno W Dolžnost vsakega pa je, da ^ vključi na vsa področja &e M tudi v družbeno politično % vljenje. Premalokrat se m^c zavedajo, da smo tudi mi do porušeno domovino, da fl imeli ničesar, in da smo se Nič pa seveda ne pride s&,^ki za vse se je treba potru^J^ pasla sem- krave in delala, da človek kaj zna, kar je potrebno. Seveda mi ni nikoli nihče povedal, da je dobro, da se kaj nauči. Vedno so govorih le to, da moram delati. Komaj štirinajst let sem bila stara, ko sem se kot navadna delavka zaposlila v Peku. Najprej sem bila kurirka, pometala sem, nosila malico. Kmalu nato sem začela delati na normo." Vam je bilo kot mlademu dekletu, ki načrtuje in želi boljšo prihodnost, kdaj težko? "Najbolj se spominjam zim in mojih poti v službo, ko sem pet kilometrov iz Retenj hodila na delo peš. Vendar pa nisem obupala, saj sem vedela, da bom s pridnim delom lahko zaslužila, imela denar. Dobro se spominjam, kako sem si po dobrem letu dela kupila kolo. Vendar včasih kolesa ni bilo moč kupiti z eno plačo, ampak jih je bilo potrebnih vsaj pet. Tako sem ga odplačevala v dvanajstih obrokih. Koliko veselja sem imela s kolesom, kako rada sem se vozila! Ni bilo prostega dneva, ko se ne bi odpeljala na Bled, pa v Kranj in okoliške kraje." Ste takrat že razmišljali, da bi se vključila v družbenopolitično delo, v zvezo komunistov? "Majhni otroci in skrb za čim boljši zaslužek mi sprva tega niso dopuščali. Sem pa po naravi taka, da težko prenašam krivico, da moram spregovoriti in povedati, kar mislim, ne glede na to, če se kdaj komu tudi zamerim. Zato sem se tudi vključila v delo samoupravnih organov, bila sem v delegaciji zbora združenega dela, v delavskem svetu in tam so me tudi predlagali v zvezo komunistov. Vprašali so me, če bi se hotela včlaniti v zvezo komunistov. )V*qlo sem imela pomislekov in .prašala sem takratnega delovodjo, ki me je prišel vprašat, če misli, da imam takšne lastnosti, kot naj bi jih imel dober komunist. Odgovoril mi je, če jih nimam jaz, kdo naj bi jih potem imel." Kljub temu da ste se začeli izobraževati, hoditi na seminarje, v politično šolo, ste ostala za strojem. "Dvaintrideset let delam na normo in vedno sem dobro delala. Šestindvajset let sem de- Novih članov za zvezo komunistov pa ne morete dobiti? "S padanjem življenjskega standarda pada tudi morala. To se vidi pri delu samoupravnih organov, delegacij, povsod. Najvažneje od vsega pa je, da delavec ne more več odločati o svojem dohodku. To pa pomeni konec samoupravljanja. Delavka ali delavec, ki se trudi, da preseže normo in zasluži vsaj za življenje, za obstoj, je preveč zatopljen v to, da bi raz- rali marsičemu odreči. Se . je čas, da se današnja mlao^ ^ zave tudi pravic, ki jih in}8',, izkoristijo pravice in možn^ in začnejo spreminjati stV^ Slej ali prej bomo morah rejši oditi, ostali pa bodo di, ki naj s svojim znanje^ kt mladostno zagnanostjo pr| mejo vajeti v svoje roke. Se, da je sedaj vse zapleteno, ni denarja, ker je mladirn težko, vendar pa mislim. a*' bi smeli vreči puške v kofj Tudi če bi bila jaz še eOl mlada, bi se borila, s pri°^ delo bi pogumno začela znova. Tako pa imam še dv j ti do upokojitve in kar teŽM čakam, da se spočijem- *jL zato me je (nekatere moj*5fe } delavke pa še bolj) razb^rj novica, da je predlog, na] ita Sloveniji podaljšali delovn^l^ bo. Ko sem tisti dan prišla 1 , varno, so hodili k meni in sevali, kaj narediti. Staf ženske, utrujeneoddol.g0^ ga dela od dela na normo, j mogle verjeti, da bi bilo t0^| ko res. Že tako je veliko ^j dov in je treba delavce Pre*J čati na lažja dela, vsi pa *jj čakajo pokoj. Da smo po letih dela res utrujeni, do*, je tudi dejstvo, da se po up^ jitvi nihče ne vrača več na , je delo, nihče ne dela hofl° no, nihče niti pomisli ne In ta zamisel o podaljšani vni dobi gotovo ni naS**j glavah delavk, ki več kot I set let delamo na norn1 . smo jo vedno tudi pre-s ^Ji Čeprav smo seveda vedno delale." j V. Stan"v Petek, 29. aprila 1988 RAZVEDRILO; 19. STRAN Km^BStS&ElGiLAS tedna: prvomajske nagrade • Kugle in medalje šta ho3 delavsko udeležbo na kranjski prvomajski proslavi na Joštu ni skrbi: na Joda bi prinrumel° vseh 4.000 zaposlenih delavcev Iskre Telematike, saj niso nori, sko na31*011'1' Prvovrstno seanso. Iz rok kranjskega sindikata bodo v varno delav-"agrad Pre'eli SREBRNI ZNAK SINDIKATA. Podeljevalci kranjskih prvomajskih !0Vgx, ■roko na srce, letos niso mogli mimo Telematike: medaljo dobi za silni, neč-mesti' d' ki 9a ie ta perspektivna, tehnološko neustrešna in vodstveno nenado-^""liva firma vložila v USPEHE NA EKONOMSKEM IN KADROVSKEM PODROČ- virBk^0V0,Nemo si ponuditi naš skromni prispevek k uradni obrazložitvi ob zgodo-do,„ P°delitvi, da bo plosk sitih in zadovoljnih rok delavcev Telematike še pomniš.. Teze za govorca: nj^jubl, nepogrešljivi delavci in delavke Telematike«. Vr*čkl x[an'ski sindikat, dajemo vašemu sindikatu tole skromno medaljo, sa) že I ^»tia S]?8'0 ° vasem neulovljivem ekonomskem razcvetu. Vi ste učni primer rjnii* tehnološkega vala! Kako ne bi bili, ko pa vas obvladuje neinertna, angaži-«truirtUr0vaci'sko' P°*'ovno in podjetniško ter v nenehni uk usmerjena vodilna d«ne. a ~ struktura nad strukturami! - visoko humana in tako tržno prodorna, bofco »mM propad"> ce na delovnem mestu tudi samo štrikate in kvačkate... Glo-prek in ^n'amo vašim mislim na sindikalni konferenci, ko ste, obveščeni pov-"l«fllsw ' 'a,no P°vedali' kako z 20 milijoni na mesec sijajno obvladujete žl-^•tko i|8tr°Ške' si bo9atite standard, saj sem in tja otrokom lahko kupite tudi va na Jo*>tu dosledno ignorirati vse idejne sovražnike, ki bi sovražno 'iirnecja|pa.drugače, saj so sovražniki! - rušili slavje in purgersko vzklikali: "Kugla Sovra }a 'tak pravega ne zadeneta, ampak ti so šli pa le predaleč "Onemogočiti s'renim ^' P°de'ievalci nagrad so od pamtiveka nezmotljivi, z globokim in izo- Posluhom za politično stvarnost in življenjski trenutek.) D Sedej / GLASBENA LESTVICA RADIA JESENICE J Moja je lepša kot tvoja — lestvica narodnozabavne glasbe, programu Radia Triglav Jesenice 30. aprila 1988 1. Na Robleku - ansambel Bratov Avsenik 2. Pomlad budi ljubezen - Gornjesavski kvintet 3. Kadar boš na rajžo šel - Ljubljanski oktet 4. Življenje nas uči - ansambel Rž 5. Pod vaško lipo — ansambel Slovenije 6. Vzemi si čas — Fantje s treh vetrov 7. Poljanska dolina - Oglarji 8. Slovensko dekle — ansambel Franca Miheliča 9. S kitaro po svetu — Beneški fantje 10. Ljubezen naj živi — Slovenski muzikantje 11. Ko češnje zorijo — Alpski kvintet 12. Oj, Triglav moj dom - Slovenski oktet 13. V srcu jaz vedno te nosim - ansambel Miha Dovžana 14. Kdor poje rad — ansambel Ivana Ruparja 15. Tam kjer Murke cveto — ansambel bratov Avsenik 16. Spomin na domače — Dobri znanci 17. Vsak ne more biti muzikant — Stoparji 18. Ta presneta punca - ansambel Vilija Petriča ki bo v PRIJAZEN .NASMEH SLOVENIJA. PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO OBVESTILO Radio Žiri obvešča, da lestvice Radia Žiri tokrat ne bo. (zaradi preureditvenih del v studiu ne bodo oddajali). Lestvico bomo ponovno objavili 18. maja. BRANE DVORŠAK "Prav bi bilo, da v vaši rubriki Prijazni nasmeh namesto prijaznih prodajalk, uslužbenk predstavite tudi koga drugega," je napisala Milena Koselj z Blejske Dobrave. "Rada bi vas opozorila na Braneta Dvoršaka, trenerja jeseniških judoistov, od najmlajših osemletnikov pa tja do mladincev. Vedno je pripravljen na razgovor, vedno nasmejan, pripravljen priskočiti na pomoč. Vsi vemo, kako razposajeni so mladi in kako je, če jih moraš voditi po najrazličnejših tekmovanjih. Otroci pa so ga vzeli za svojega, med njimi vlada zaupanje, skratka —vsi ga imajo radi. Mi, starši, pa smo nadvse veseli, ko vemo, da je naš otrok v času treningov in tekmovanj v varnih, pravih rokah..." Brane Dvoršak, ki je zaposlen v livarni ŽICa na Jesenicah, je mladim judoistom zares kot "Prijazni trener, pa še mama in oče zraven", kot je napisala naša bralka Milena. Veseli smo takih sporočil, zato vas vabimo, da nas opozorite na prijazne ljudi, ki jih srečujete. Obiskali jih bomo in predstavili... D g zanimanje za Alpski večer bodali bi tisoče vstopnic L B|ed, 28. aprila - Gostitelji Alpskega večera, Alpski kvintet se tru-U • da bi prireditev, ki bo 14. maja v športni dvorani, uspela. Zanimanje Prireditev je tolikšno, da so morali prekiniti s predprodajo vstopnic. ,(j n°vem Kompasovem hotelu v r()rnern je bila pred Alpskim veče-ipo' k' bo 14 junija ob 20. uri v ' ^nff>n' dvoran' na Bledu, tiskovna '"Karv6"03, kl i° 'e sklical gostitelj in m ,n'2ator Alpskega večera - Alp- 4 tntet- Stifiern Vecer b° letos že drugič, na STOv L3 130 sodelovalo deset ansam-jNčei So i'n »obrali po kvaliteti in po tf°st U' na' bi Praviloma dali prilož-/u kVs.akerr>u slovenskemu ansam-aWan' Zel' sode,ovati Z veseljem bi b^'aiit Pozdrav'1' tudi naš nai" ;JIVla ?e)Š' ar|sambel, Avsenike, os/. Ie~ti nastopajo vedno le salio gostov 'e 711 nastopaj jffa Ve- 0 ln Se prireditev, kjer nasto jflte,,..0 nerodnozabavnih ansamblov J« Keniji je približno 50 kvalite- tnih ansamblov, katerih viže se vrtijo na Radiu Ljubljana in ki bodo sodelovali na Alpskem večeru v prihodnjih letih Prireditev v blejski športni dvorani bo v celoti posnela tudi RTV Ljubljana, zanimanje za praznik ljubiteljev narodnozabavne glasbe pa je izjemno. Že v predprodaji so pri Kompasu Bled prodali 1 500 vstopnic, ko pa so začeli s prodajo vstopnic, je bila pred vrati dolga vrsta. Zato so tudi začeli razmišljati, da bi v prihodnje prodali tudi "generalko" in tako omogočili številnejšim ljubiteljem glasbe, da prisluhnejo ansamblom, ki jih radi poslušajo Alpskega večera se bodo udeležili tudi avstrijski in italijanski gostje, ki se bodo na Bled pripeljali z avtobusi Jože Antonič, vodia ansambla Alpski Sodelujte v nagradnem žrebanju! Za Alpski večer na Bledu je zanimanje izredno veliko, že zdaj so težave z vstopnicami, saj dvorana ne sprejme toliko ljudi, kolikor si jih želi na Alpski večer. Zato lahko poskusite srečo in sodelujete v našem nagradnem žrebanju Izžrebancu bomo poslali dve vstopnici za Alpski večer Tokrat objavljamo kupon št 6 z vprašanjem: Kako je ime pevki Alpskega kvinteta? Jože Antonič, vodja ansambla Alpski kvintet kvintet je povedal, da je na avstrijski strani za večer izjemno zanimanje in da bi prodali še več vstopnic, če bi jih imeli. Žal pa je med blejskimi turističnimi delavci toliko manj interesa in iznajdljivosti, saj bi se lahko znašli in prodajali vikend-aranžmaje, v katere bi bila vključena prireditev. Pri Alpskem kvintetu praznujejo, saj so v Avstriji dobili že peto dvojno zlato ploščo z naslovom Pozdrav iz domovine. Tudi torkat so napravili lepo reklamo za Bled, saj je na ovlt- Alpski kvintet je v Avstriji izdal že peto dvojno zlato ploščo ku panorama Bleda s pozdravom v nemščini in slovenščini: Dobrodošli na Bledu. Alpski večer na Bledu bo z nastopom desetih ansamblov in gostov iz tujine ter gorjansko godbo na pihala trajal pozno v noč, saj se bo vsak ansambel predstavil z nekaj skladbami. Na Bledu bo sredi maja torej veselo: zares praznik za nekaj tisoč ljubiteljev narodnozabavne glasbe, ki bodo imeli to srečo, da so dobili vstopnice. D. S. Ime in priimek (£^V) KUPON ŠT. Moj naslov ALPSKI VEČER BLED'88 Odgovor na vprašanje Izžrebali smo kupone s številko 3 Največ sreče je imel Franc Dobravec, Bohinjska Češnjica 67, pošta Srednja vas. ki bo prejel dve vstopnici za Alpski večer na Bledu. Nagradna križanka Prejšnje križanke: vodoravno: Tdf, kotač, Merkur, upravna, kz. ae, ourga, vzemek, su |\ j ^z> bsa, agar, un eks, uk, brakada, oda, la, or. moderno, ska, skladišče, Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada (vlažilni likalnik Merkurja Kranj) dobi Gregor Omejc, Planina 18, Kranj, 2. nagrado (6.000 dinarjev) dobi Živa Pire, Ulica 29. Hercegovske divizije 1, Ljubljana. Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev pa prejmejo: Miran Gnsar, Šutna 104. Žabnica, Anka Borovnik, Ljubljanska 5, 61217 Vodice in Andreja Mlakar, Titova 62, Jesenice. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagra- il-nafada: 8.000 dinarjev6' V J1 tHa:6-0()0 dinarjev ,(l!^šitv naK'"ade po 3.000 dinarjev ^l'^ja^^'j'1'" do 11. maja na naslov: uredništvo Gorenjskega gl tisa, Mi\šv I*i A ^ ' "4000 Kranj (za nagradno križanko). S \ fQ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske VNO SODELOVANJE OBČANA Z BANKO JE J'OCOJ ZA PRIDOBITEV KREDITA Jj ofe^ banka, Temeljna banka Gorenjske je z razširitvijo kreditne ponud-?0ritev p svo)im varčevalcem, da hitreje pridejo do vseh vrst dobrin in Hjej0 °.membno pa je, da kredit lahko dobijo le tisti občani, ki poslovno soba obL2 ^i^sko banko, Temeljno banko Gorenjske. I|£ Poslovno sodeluje z Ljubljansko banko, Temeljno banko Gorenjske Jiti^^jemaoi -f^^melJm banki Gorenjske m etrij$ko °r ?^ ^ 0DCan. ki samostojno kot poklic opravlja gospodarsko, Jjj ^° račun ° de^avnost P" kJ^J411^ banki, Temeljni banki Gorenjske s? tofe^11 keditov na podlagi namenskega varčevanja, se šteje, da ob-0 deluje s sklenitvijo varčevalne pogodbe občana z banko. %a Jfeiema osebni dohodek in druge redne prejemke (pokojnina, invalid-x na hranilno knjižico ali tekoči račun odprt pn Ljubljanski ":e GLAS 20. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 29. aprila 1988 Kolesar Save Braco Cvijetičanin Težko bo priti v državno reprezentanco Kranj, 27. aprila — Kolesarski klub Sava Kranj je eden tistih klubov, ki vztraja, da je treba v svoje vrste dobiti domače kolesarje. Prav zato jim je prva skrb za mladi rod tekmovalcev. Tako že leta zavzeto delajo s pionirsko kolesarsko šolo. Iz pionirskih vrst je v mladinsko kategorijo prišel šestnajstletni dijak drugega letnika šole za blagovni promet Kranj, Braco Cvijetičanin. Da se razviješ v vrhunskega športnika, je potrebno delo že od pionirskih vrst naprej. Prav tega se zavedajo tudi pri kolesarskem klubu Sava iz Kranja. Zato pri kolesarskem klubu Sava skrbno bdijo nad napredkom pionirjev, ki zrastejo v vrhunskega športnika, kolesarja. Tak je tudi Braco Cvijetičanin, dijak drugega letnika šole za blagovni promet Kranj. Star je šestnajst let in ga trenira Matjaž Zevnik. Braco Cvijetičanin je v kolesarski klub Sava prišel iz pionirskih vrst. V kategoriji starejših mladincev je gonilna sila in že trka na vrata mladinske državne reprezentance. Težko bo priti v to vrsto. Treba se bo izkazati na uvodnih tekmah sezone. »Ko sem hodil v šesti razred OŠ Simona Jenka, so me za kolesarjenje navdušili sošolci. Kmalu sem stopil v vrste pionirjev pri kolesarskem klubu Sava. Moj prvi trener je bil Ilija Čošič. Pri mladincih me je treniral Bojan Udovič, in ko je Bojan postal glavni trener pri Savi, je nas mladince začel trenirati Matjaž Zevnik. V konkurenci pionirjev sem največji uspeh dosegel s tretjim mestom na eni od največjih etapnih dirk. Sicer sem v tej konkurenci dobil tudi deset dirk. V kategoriji mlajših mladincev smo bili ekipno državni prvaki, sam pa sem zasedel drugo in tretje mesto. Kot repre-zentant pri mlajših mladincih sem bil šesti na mednarodni dirki. V letošnji sezoni sem prvič v kategoriji starejših mladincev. Imeli smo že nekaj dirk v članski konkurenci in v ciklokrosih. Moja želja je, da bi bil na vseh državnih prvenstvih v ospredju in take uvrstitve naj bi bile tudi na mednarodnih dirkah. Rad bi se uvrstil tudi v mladinsko državno reprezentanco. To so moji cilji za letošnjo sezono. Upam, da jih bom uresničil!« D. Humer Osp gostil proste plezalce Prvo državno prvenstvo Kranj, 24. aprila — Pretekli vikend so se v Ospu na Primorskem zbrali prosti plezalci na prvem državnem prvenstvu, organiziranem v Sloveniji. Tekmovanje je potekalo tri dni, od petka do nedelje. Organizatorji, člani AO Kranj, so poskrbeli, da je tekmovanje potekalo s čim manj zastoji. Že teden pred tekmovanjem so pripravili dostope do tekmovalnih smeri. Prav tako so poskrbeli za hrano za tekmovalce. Vsi rezultati s tekmovanja so bili računalniško obdelani, izpiski rezultatov in startne liste so bile razstavljene na vidnih mestih, kjer so si jih lahko vsi ogledali. Tiskovno središče je bilo pri Emilu in Elici Vehar, kjer so vsi lahko dobili želene informacije. Predtekmovalca vseh tekmovalnih smeri sta bila Tomo Česen za ženske in Srečo Rehberger za moške. Med sodniki, ki so skrbeli za veljavnost tekmovanja in točno merili preplezane metre, so bili tudi Silvo Karo, Andrej Štremfelj, Peter Podgornik... Tekmovanje, ki je sicer izredno dobro teklo, je v nedeljo skoraj pokvarilo vreme. V dopoldanskih urah je deževalo, burja pa je še pripomogla, da je bilo vreme za plezanje skrajno neprimerno. Vendar se je vreme popravilo in tekmovalci so se lahko pomerili še v finalnem boju. Po seštevku rezultatov iz vseh treh tekmovalnih dni, je pri moških zmagal Vili Guček — AO Trbovlje, drugi je bil Tadej Slabe — AO LJ-Matica in tretji Metod Škarja — AO Mengeš. Najboljši Kranjčan je bil Miha Kuhar, ki se je uvrstil na 11. mesto. Pri ženskah je bila najboljša Simona Škarja — AO Mengeš, druga je bila Ines Božič — obalni AO-Koper in tretja Jelka Tajnik — AO Ravne. Najbolje uvrščena Kranjčanka je bila Marija Štremfelj, ki se je uvrstila na peto mesto, Nuša Romih iz AO Tržič pa je zasedla 7. mesto. Kristalne vaze za prve tri med moškimi in prve tri med ženskami ter ostale praktične nagrade, ki so jih prispevali pokrovitelji tekmovanja, je podelil Tone Škarja. Del tekmovanja je posnela tudi ljubljanska TV. Mojca Peternelj BMX poligon v Kranju Kranj, 27. aprila — Kolesarski klub Sava iz Kranja gradi nov kolesarski poligon za kolesarjenje BMX. Proga in poligon bosta v krajevni skupnosti bratov Smuk na Planini. V načrtu je, da naj bi bila zgrajena do konca junija. Podporo krajevne skupnosti imajo ne samo zaradi tega, ker bo poligon v njihovi skupnosti, temveč jim gre predvsem za to, da njihovi otroci ne bi dirkali po cestah. V gradbenem odboru je šest članov. Med njimi sta tudi trener pionirjev KK Sava Bojan Ropret in predsednik tega kluba Anton Veselic. D. H. Podlubnik v polfinalu Kamnik, 21. aprila — V Kamniku je bil četrtfinalni turnir ekip ŠŠD v rokometu za starejše pionirje. ŠŠD Podlubnik iz Škofje Loke, za katerega so igrali rokometaši ŠŠD Mladi rod' in ŠŠD Trata, je prepričljivo zmagala in ponovila lanski uspeh, ko se je uvrstila v republiški polfinale. Škofjeločani so premagali Matija Valjavca iz Preddvora, Kamničane in Domžalčane. Najboljša strelca pri Škofjeločanih sta bila Marguč in Renko zli zadetki. Za ŠŠD Podlubnik so igrali T. Kalan, Bajt, Peternel, Mišov, Prezelj, Plato-všek, Kejžar, Pinterič, Krvina in B. Kalan. M. Primožič ureja JOŽE KOŠNJEK Slovenski rokometni finale za Pokal Mladosti Usodni zadnji sekundi Kranj, 26. aprila — Letošnji slovenski finale za rokometni pokal Mladosti je bil v dvorani na Planini usoden za rokometaše Jadrana iz Kozine. Dinos Slovan iz Ljubljane je šele v dveh podaljških ugnal žilavega nasprotnika. Le dve sekundi pred koncem je Jadran pri izidu 18 :18 imel priložnost za strel iz sedmih metrov, toda vratar Slovana je strel ubranil. V ženski tekmi so slavile rokometašic3 Belinke Olimpije, ki so premagale Kranj Duplje. Pred 600 gledalci je finale vzorno organiziral TVD Partizan Duplje. Takega rokometa v Kranju še dolgo nismo videli. V moški konkurenci sta se pomerila prvoligaš Dinos Slovan iz Ljubljane in republiški ligaš Jadran iz Kozine. Igralci Jadrana so bili tragični junaki tega finala. Do konca srečanja sta bili le še dve sekundi. Izid je bil 18 : 18. V napadu so bili rokometaši Jadrana. Igralci Dinosa Slovana so jih grobo zaustavili in sodnik Edo Rakovec je dosodil sedemmetrovko. Na črto za met se je postavil Stojan Stoj- nic. V vratih pa je stal vratar Dinos Slovana Mitja Valenčič, ki je z rokometom začel v Kozini. Toda sreča je Stojniču obrnila hrbet. Čeprav je močno udaril, ga je vratar Valenčič prečital in strel ubranil. V dveh podaljških so nato Slovanovci zbrali toliko moči, da so zmagali in odnesli pokal v Ljubljano. Dinos Slovan : Jadran 23 : 21, 18 : 18 (21 : 20, 11 : 9), sodnika Emil Humar (Kranj), Edo Rakovec (Golnik). Najboljši strelec tekme Dinos Slovan : Jadran je bil Aleksander Vuga. Dosegel je osem golov. Igralka Kranj Duplje Romana Jeruc (z žogo) se prebija v napad Olimpije. Kranjsko skakalno središče bo obnovljeno — Posnetek je nastal pred štirinajstimi dnevi, ko je Gradbinec zabetoniral iztek skakalnega središča na Gorenji Savi. Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja posodablja skakalno središče, ki obsega posodobitev 55 in 35 metrske skakalnice, zgraditev nove 20 metrske skakalnice ter zgraditev skupnega izteka. Osem in dvanajst metrska skakalnica pa sta že zgrajeni. Tako bo zaokrožen pionirski skakalni center, članskega pa naj bi zgradili v Bauhneku. Gradbena dela opravlja Gradbinec Kranj, kranjskim skakalcem pa pomagata planiški komite in Smučarska zveza Slovenije. Gradbeni odbor, ki ga vodi Marija Simčič, skrbi za zahtevno nalogo, prav tako pa skoraj ne mine dan, da se ne bi člani kluba, skakalci in starši skakalcev zbrali na prostovoljni delovni akciji. Skupno bodo morali opraviti blizu 10.000 prostovoljnih delovnih ur. Spomladi naj bi bila gradnja končana. J. K. — Foto: G. šinik Tekmovanje v Tacnu Vižmarje, 27. aprila — Kajak-kanu klub Rašica bo pod pokroviteljstvom delovne organizacije Rašica in Novolesa iz Novega mesta organizator letošnjega velikega mednarodnega tekmovanja v kajaku in kanuju. Nastopili bodo kajakaši in kanuisti iz Velike Britanije, Irske, Avstrije, Nizozemske, Francije, Švice, ZRN, ČSSR, Bolgarije, Italije, Romunije in Jugoslavije. Za naše tekmovalce bo tudi izbirna tekma, od petih, za državno reprezentanco za Ameriko, kjer bo prihodnje leto svetovno prvenstvo, in za jugoslovanske mladince, ki bodo imeli svetovno prvenstvo letos v Španiji. Program prireditev od petka do nedelje je res pester. Danes, petek, bo tekmovanje za pokal Rašice. Prvi start bo ob 12.30, drugi ob 15.30. V soboto bo tekmovanje v slalomu za pokal Ljubljanskega dnevnika. Prvi start bo ob 11. uri, drugi ob 14. uri. Ob 16.30 bo moštveno tekmovanje. 1. maja bo tekmovanje za pokal Nedeljskega dnevnika. Start v kratkem spustu (rapid racing) bo ob 11. uri. Tekmovanje gumi-njakov (rafting) ob 14. uri, žrebanje vstopnic, prva nagrada je kanu, bo ob 17.10. D. H. Kranjčani na Blegoš Kranj, 26. aprila — Planinsko društvo Kranj prireja izlet na Blegoš v okviru tradicionalnega pohoda, ki bo osmega maja. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob sedmih zjutraj. Hoje bo za 5 do 6 ur. Premerna planinska oprema je nujna. Prijave sprejema planinska pisarna. Izlet bosta vodila Edo Trilar in Marjan Šafran. Rokometna reprezentanca ZDA v Škof ji Loki Škofja Ix)ka, 27. aprila — V okvir praznovanja tridesetletnice rokometa v Škofji Loki sodi tudi mednarodna prijateljska rokometna tekma z ZDA. Reprezentanca ZDA je pred olimpijskimi igrami v Seulu na pripravah v Evropi. Gostil jih bo, od treh srečanj v Jugoslaviji, tudi rokometni klub Termopol iz Škofje Loke. Srečanje med Termopolom in reprezentanco ZDA bo 4. maja, ob 19. uri v športni dvorani Poden. Za ta nastop reprezentance ZDA je pomagalo tudi združeno delo občine Škofja Loka. To so: Šešir, Alpi-na, Alples in Jelovica. Vstopnice za tekmo Termopol: ZDA so že v predprodaji v turistični agenciji Alpetour na Titovem trgu v Škofji Loki. D. H. Republiške prvakinje, rokometašice Kranj Duplje, so v finalu P°k*[ la mladosti iz rok predsednika strokovnega sveta RZS Cveta P»vC ča dobile pokal. Dinos Slovan: Valenčič, Mahne, Maček 2, Praznik 3, Čotar 1, Repina 1, Plešnik, Vuleta 2, Hro-vat 1, Vuga 8, Peternelj 5, Babic. Jadran: Krt, Poklar 3, Ban 2, Mikbvec 4, Razem, Černetič, Stojnic, Žetko 5, Petrinja 1, Li-kavec 6, Mičovič, Glavaš. Najboljši strelec in Igralec je bil Aleksander Vuga, za najboljšega vratarja pa so izbrali Dušan Krta iz Jadrana. Pri ženskah je bila za najboljšo igralko izbrana Ines Černe, najboljša strelka je bila Dragana Vujčič, za najboljšo vratarko pa je bila izbrana Vesna Sonc iz Kranj Duplje. Kranj Duplje : Belinka Olim-pija 22 : 26 (12 : 147, sodnika Kern, Strel — oba Koper). Kranj Duplje: Sonc, Čeferin 5, Orehar, Bajrovič, Ovsenek, Ka-stelic 5, Žontar 2, Jeruc 2, Me-žek, Gradišar 8, Bitenc, Lenič. Belinka Olimpija: Skopelja, Boštjančič 2, Černe 4, Boževič, Goljar 1, Bon 1, Vujičič 8, Čotar 7, Polajnar 3, Martov, Tomšič, Kraj novic. Vse srečanje je bila igra enakovredna. Kranj Duplje so pokazale, da ni zaman že republiški prvak. Igralke trenerja Andreja Kavčiča so dokazale, da se ne bodo zlahka predale. Sama igra je bila enako razburljiva kot pri Na Soriški planini fantih. Zvezni ligaš Belinka Olimpija, ki se v prvi zvezni u& bori za prvaka, je bila vredna P voligaša šele na začetku drug ga dela igre. v ^ Le nekaj napak in zgraseni kazenskih strelov je Kranj pije primanjkovalo za ugodnej izid tekme. Lahko še enkrat za pišemo, da so bile dostojni na protnik prvoligašu. D. Humer Slike: G. Sin* Hokej na ledu __^ Kar trije Jeseničanih Gortan Medveščaku Jesenice, 26. aprila — Vse ^ je naših hokejskih klubov, ki svoja moštva vabijo Jeseničan * Za Gorton Medveščak so Prl' stopne pogodbe že podpisali seničani Mlinarec, Kozar in K0j pitar. To so trije igralci, ki so tm steber moštva in v konici nap8 da Jesenic. Vse kaže, da še n* kaj Jeseničanov razmišlja o stopu, ne samo v klube JugoSi8' vije, temveč tudi v Italiji. rf D- B- Loški cicibani za pokal Soriška planina, 23. aprila — Na Soriški planini je bilo zaključeno tekmovanje v veleslalomu za cicibane in cicibanke za Pokal ciciban. To tekmovanje organizira SK Alpetour že več kot desetletje z namenom, da najboljše vključi v redno vadbo pri klubu. Tokratnega tekmovanja se je udeležilo nad 130 cicibanov iz škofjeloške občine. Med cicibankami letnik 1981 so bile najboljše Nina Jerala, Anita Krek in Maja Krak, v letniku 1980 Saša Gartner, Urška Čadež in Urška Frelih, v letniku 1979 Lea Hren, Andreja Šinkovec in Ana Lotrič, v letniku 1978 Barbara Kalan, Maruša Sagadin in Sabina Bečaj, v letniku 1977 pa Špela Bračun, Tina Bogataj in Mojca Nastran. Med cicibani letnik 1981 so bili najhitrejši Marko Žnidaršič, Jure Šinkovec in Luka Kržišnik, v letniku 1980 Domen Dolinar, Miha Žnidaršič in Marko Bergant, v letniku 1979 Luka Hren, Blaž Demšar in Mitja Jelene, v letniku 1978 Iz tok Petrač, Boštjan Božič in Uroš Krek, v letniku 1977 Pa 53, Duplje 66Jf -—-------2 Prodam garažirano in obnovljeno 101, letnik 1977. Tel.: 50-825, od t Mg 19. ure. Begunjska 21, Tržič Prodam Z 101, letnik 1978 in DNEVN0 SOBO za 40 SM. Paderčič, tel.: 33-^ Prodam Z 101, letnik oktober 1979'ff, na 350 SM. Tel: 39-981___®> Prodam MOTOR 15 SLC, letnik 19# Ogled od 15 ure dalje. Vovk Pf^ Strahinj 11, Naklo_^^Jtr VOLVO 144 GL, 5 prestav, letnik 19?3' prodam. Golob, Pipanova 25, Sen^46 Prodam Z 850, letnik 1982 PotvT^H 8, Kranj - Stražišče_^jo^ Prodam R 4, registriran do aprila 1989' Cena 160 SM. Petrovič, Tomšičeva 1 ' Kranj *8 VODOVODNE INŠTALACIJE ŠTULAR, Kranj, tel. 28-427. Čestita delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj. R 4 TU, letnik 1984, garažiran, P<% dam. Tel.: 34 133__J^- Prodam R 18, letnik 1979 in VW, Jjjjjl 1976. Gros, Škofjeloška 50, KranjJ^ Prodam GOLF, letnik 1980, registriraj do marca 1989. Tel: 51-087 _J*!> PEUGEOT 305. letnik 1979, prodaj 670 SM.Tel.: 83-834 ___^ Prodam Z 101, letnik 1987 Ogled £ tek popoldne in soboto ves dan. Sta^ C talcev 2, Kranj___S DIANO 6 LC, letnik 1980, prodam J 180 SM.Tel 22-377__J*> Ugodno prodam Z 101, letnik 198) tomos AVTOMATIK A 3 KLSG nova 60, Šenčur__JB Prodam JUGO 55, letnik 1985 Jefjljjjj Retnje 49, Tržič_ Prodam R 4, letnik 1976, 58.000 krrr gistriran do oktobra 1988. Tel.: 69- Prodam dobro ohranjen FORD STA, letnik 60 343 1978, 115.000 Prodam OPEL KADET 1000 C, prva^ gistracija 1975 Tel: 46 247 Prodam Z 101, letnik 1977 Tel Prodam R 9 diesel, letnik 1985 JSj 39 389___ Prodam LADO karavan, letnik Bernik, Žabnica 43__JZ^ Ugodno prodam osebni avto fiaT li P, letnik 1979, registriran, v dob'^ stanju Ogled vsak dan od 8 o"0.^! ure. Milašinovič, Hraše 4, Lesce^J^y Prodam FIAT 750, letnik 1976, v J nem stanju. Markun, Cesta Kokrs* odreda 20, Kranj Prodam odlično ohranjeno Z tnik 1979, na novo registrirano, ufl 1 na cena. Cankarjeva 31 a, stanova^ - Marjeta______ 101, letnik 1984 ali Ješetova 1 a, M'g/A 750 Prodam Z njam za Z Stražišče Ugodno prodam FORD ESCORD' n< rejši letnik in VARTBURG, vozn* „) registrirana. Informacije dopof tel.: 50 387, Vlado - Prodam 126 P, letnik 1979 in M^Ji tomos elektronik 90, letnik 198' $ 82-371___Jj^ Ugodno prodam R 14 TL, letnik 1 Ogled petek in soboto po 15 ur j.w čar, Kidričeva 22, Kranj ________ R 18. letnik 1980, dobro ohr*^ ugodno prodam. Tel.: 45-358_^^y Ugodno prqdam FIAT uno 55 S, J 1985. Ogled od 18. do 20. ure 20___ AVTOGUMO s platiščem, vel A 13, prodam. Tel.: 21-345____- MOŠKO KOLO rog touring, nov<>' dam. Tel: 21-345__ Prodam"T26 P, letnik 1978. VisoM^ Šenčur__ Ž 750 SC, letnik 1980, ugodno P^1' Tel: 66-289 Petek, 29. aprila 1988 MALI OGLASI, OSMRTNICE 23. stran ; (mmmmmmsiAS Prodam LADO karavan, letnik 1981. IjgjjjO Gačnik, Zg. Gorje 34 a 67U Prodam MOTOR tomos APN 6, ohranjen, dodatno opremljen. Tel.: 79-039, zvečer _6717 Ugodno prodam žensko KOLO na 5 Prestav. Tel.: 33-188_6719 Prodam VARTBURG turist, letnik december 1979. Zupan, Zaloše 7, Pod- nart, tel.: 70-023_6720 Ugodno prodam ohranjen osebni avto DATSUN 120, letnik 1972. Tel.:'74-452 __6722 Prodam MOTOR APN 6, dobro ohranjen, star eno leto, za 70 SM. Fajfar, pekarska 6, Kranj_6725 Prodam FORD taunus GL, letnik 1976, v odličnem stanju, čizmič Bajro, Cankarjeva 12, Radovljica_6728 Prodam Z 101, letnik 1983, registrirana do marca 1989. Gros, Letence 10, Golnik 6731 *MW, nov, R 5 ETS, letnik Xl.-1987 in ^hranjen PEUGEOT 504 diesel, prodam. Tel.: 40-523 6733 Prodam Z 750 de luxe, letnik 1974. La-n°vče_27_6737 R 9. letnik december 1982, 47.000 km, Prodam ali zamenjam za cenejši avto. ugled v soboto. Levstikova 1, Kranj, Mgnovanje 17_6739 ZAPOSLITVE !&čem honorarno zaposlitev na svo- jaj^domu.Tel.: 82-819_6512 Turistično podjetje na Koroškem išče *a poletno sezono pridno kuhinjsko Pomočnico, ne mlajšo od 18. let. Nastop sredi maja. Nudimo zelo dobro Plačilo v devizah ter stanovanje in hra-"^Sifra: KOROŠKA _6517 !^S~Gubčeva 1 išče ClSTILKO. Tel.: 37;168__ 6522 Redno zaposlimo dekle v strežbi. Si- IlgjJKOFJA LOKA - MAJ_6546 Honorarno ali redno zaposlim vestne-8a in resnega delavca iz Jesenic ali okolice v čevljarski delavnici. Tel.: 37_:452__ 6553 ^a srednjo veliko mehanizirano kmetijo takoj sprejmem za pomoč v gospodinjstvu mlajšo upokojenko. Plačilo po dogovoru. Stanovanje in hrana preskrbljena. Naslov v oglasnen Biku. Prodam 7 tednov starega BIKCA si-mentalca in kupim TELIČKO. Tel.: 45-729 6578 Prodam ali menjam jalovo KRAVO, ki ima še 8 litrov mleka, TELICO, staro 20 mesecev za brejo kravo ali telico in bika; semenski KROMPIR, igor in ZAJCE orjake. Strahini 65. Naklo 6587 Prodam JARKICE, rjave in grahaste, sorte preluks. Urh, Zasip, Reber 3, Bled_6610 PISKE rjave, nesnice, prodam. Fujan, Hraše 5_6617 Prodam 14 dni starega BIKCA simen- talca. Sp. Upnica 36_ 6627 Prodam BIKA, težkega 280 do 300 kg in KROMPIR igor. Sebenje 38, Tržič _6641 Od 10. maja najprej bomo prodajali rjave JARKICE. Lanišek Ivan, Belehar- jeva 49, Šenčur_6643 Prodam mlado brejo KRAVO simen-talko. Predoslje 5, tel.: 36-389 6652 JARKICE, stare 2 in 3 mesece, lahko dobite vsakdan. Cegelnica 1, Naklo __ 6658 Prodam mesec dni staro TELIČKO si-mentalko. Cerklje, C. Janeza Bobnarja 2_ _6674 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 50 kg. Zg. Brnik 28, Cerklje_6675 Vzamem KRAVO v rejo, z 10 litrov mleka, za 6 tednov. Tel: 57-143 6690 Prodam BIKCA simentalca, starega eno leto. Tel: 42-757_6708 Prodam 9 tednov stare PUJSKE. Hribar, Šobčeva 14, Lesce, tel.: 74-013 _6711 Prodam 3 mesece staro TELIČKO. Zgoša 47 a, Begunje 6715 JARKICE, rjave, stare 3 mesece, prodam. Zgoša 47 a, Begunje 6716 Prodam TELIČKO simantalko, staro 7 tednov. Stiska vas 18, Cerklje 6721 Prodam 5 tednov staro črno-belo TELIČKO. Sp. Bitnje 20, Žabnica 6726 ?P^eTmem vsa ZIDARSKA l°met in fasade). Tel.: 36-430, Preba-«?vo12__'_6556 elite preizkusite svoje akviziterske "Posobnosti pri prodaji IV. dela Zdravstvenega vodnika. Šifra: SAMOSTOJNOST 6562 POMOČNICO iz 80-626 6635 gSern FRIZERSKO ^PjjceJesenic.Tel.: |^Ćem honorarno zaposlitev v popol-anskem času. Imam prostor, telefon In Prevoz šifra: VODOVODNI STOLP 6639 f!Di9te veso'ie za prodajo zanimivih ar "K|Ov po Gorenjski. Šifra: HONORAR __ 6668 ^viziterjj pridružite se skupini za probio knjig po Gorenjski. Honorar 35 % e'-: 24-193, petek in sobota dopoldan __ 6718 AVTO VLEKA PREftERN LESCE NON-STOP Telefon 064/74 175 Noćna služba tel 78 359 S TEM KUPONOM SI PRIDOBITE 15% POPUSTA ZA PREVOZ AVTOMOBILA ŽIVALI J7°dam JARKICE Golniška cesta 1, SS^rjcaJ^ranj___ £[°dam PSIČKO, staro 6 mesecev, sanka madžarskega in nemškega ^^iajifra: DRESURA_6723 (»rnenske OVCE in JAGNJETA za za fr^gdam Tel.: 47-230_6735 Čr£d*am PUJSKE, težke 45 kg in mo-gCJ^Sp. Brnik 60_6736 sr^dam~20~do 100 kg težke PRAŠIČE, g^grjjk. Log 9, Škofja Loka 6070 l^darnKOKOŠI nesnice, stare eno qb ,'0Za zakol ali nadaljno rejo. Zadra ^^Uuplje^_6339 Pasrn™ BlKCA in telico simentalske jo 7' stara 6 tednov, za nadaljno re fr-C°cjjtnje 18, Žabnica 6347 f>U°u*^~donrtače KOKOŠI in kupim Bela ,r*,K tajfun. Bukovnik Tone, Zg SrAllPreddvor 6455 nad »'ino Prodam SENO. Tel.: 65-032 6544 Iščem INSTRUKTORJA-ico za mate-matiko, za 7. razr. OŠ. Tel.: 33-633 zvečer Prodam SENO. Lahovče 61 PRIREDITVE Hotel Šmarjetna gora prireja za 1. maj KRESNO NOČ in zabavne prireditve, in sicer: 30. 4. kresna noč ob 20. uri, igra kranjska Gdba na pihala, od 21. ure dalje pa za ples in zabavo Don Ju-an. 1. maja bo skrbel za ples in zabavo POP DESIGEN. 2. maja pa ansambel FLAMINGO. Za hrano in pijačo poskrbljeno. Vabljeni! 6584 MLADINSKI PLESI v Delavskem domu Kranj vsak petek in soboto ob 20. uri. 6595 POSESTI Kranjska gora-Podkoren, del hiše, podstrešje ali klet kupimo za počitniško stanovanje. Nudimo dobro plačilo. Tel.: (061) 575 545_6466 Na izredno lepi točki z odličnim razgledom v okolici Brezij zelo ugodno prodam večjo adaptirano HIŠO. Plačljivo gotovina-kredit in možnost dveh obrokov. Samo resne ponudbe. Šifra: DOGOVOR 6500 V Kranju oddam polovico HIŠE, 60 kvadr. metrov za mirno obrt ali večim samskim moškim. Tel.: 34-416 6603 V najem vzamem PROSTOR za avto-kleparstvo. Tel.: 38-697_6604 V bližini Kranja prodam manjšo STANOVANJSKO HIŠO, primerno tudi za vikend Tel: 40-304 6653 Spoznati želim upokojenko za pomoč v gospodinjstvu, v starosti do 65 let. Šifra: KROJAČ 6701 KUPIM 6582 Ugodno prodam moško OBLEKO, št. 38. Tel.: 78-681_ 6599 Prodam semenski KROMPIR igor. Ja-ma 16, Mavčiče, tel.: 40-070 6608 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK. Podbrezje 34 6636 Prodam en voz SENA. Trnje 9, Škofja 6638 Loka stare 8 tednov prodam za rejo. Pokopališka 22, Kokrica _6492 teddam B,KCA simentalca, starega 12 unov. Naslov v oglasnem oddelku. ^ M 6493 ^Odam JARKICE rjave, stare dva me EP«, prodam Zore, Zg. Pirniče 116, Ilil^dvode 6498 v°dam io dni starega BIKCA. Pterič, fr^lpri Velesovem 1, Cerklje 6*15 Ve^rn 3 mesece stare JARKICE (rja 27' Cena 4.000 din. Poravne, Poženik ^1^42^355_6552 kĐ0\,8m SIMENTALCA, težkega 140 * v'sače 5, tel.. 51 -283, po 15. uri 6558 kl°?m~PRASlČE. težke od 20 do BU ^Struževo3__ 6567 OSTALO Prodam semenski KROM! - < igor. Vi- soko 39___6659 Prodam ZAPRAVUIVČEK na gumi ko-lesih, oba sedeža sta zaprta, v zelo dobrem stanju in drobni KROMPIR za krmo. Pipanova 40, Šenčur_6663 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO. Zupan Janez, Ul. St. Žagarja 11, Naklo ________ _6654 Prodam 3 tone SENA. Alpska 27, Lesce____6667 Prodam dolgo poročno OBLEKO, št. 38-40. Tel.: 62-517, popoldne 6678 Prodam planinske ČEVLJE št. 37, 33 in 32. Tel.: 25-589, popoldne_6679 Prodam semenski KROMPIR igor. Vo-glje 110 a_ 6681 Prodam PESJAK ali KOKOŠNJAK in plastično POSODO (1.000 litrov). Tel.: 24-596_6686 Prodam BUTARE. Ul. 4. oktobra 35, Cerklje_6688 Prodam semenski KROMPIR dezire. Zorman, Voklo 20 _6704 Prodam športni VOZIČEK peg. Tel. 37-085 6727 Kupim 500 kg jedilnega krompirja. Tel.: (061) 375 168_6516 Kupim levi BLATNIK za škodo 120 LS ali škodo 105. Tel.. 68-518_6536 Kupim GRADBENO DVIGALO, enofa zno.Tel.:34 266_6581 Kupim suhe smrekove PLOHE in DESKE Stale Franc, Gora 2, Komenda, tel.:(061)841-043 _6632 OBVESTILA_ ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur Obveščam cenjene stranke, da sprejemam naročila za vse vrste rolet: -lesene, plastične, aluminijaste -žaluzije v vseh širinah in barvah lamelne zavese TEL.: (061) 50 720 _5062 Izdelujem INSTALACIJE CENTRALNE KURJAVE in CISTERNE za kurilno olje. Tel.: 79 820, zvečer 6019 ROLETE IN ŽALUZIJE naročite Špiler jevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75 610_6140 Popravljamo TV sprejemnike in obna vljamo oslabele TV ekrane Tel ; 39 886_6526 ZA POPRAVILO vašega pralnega stro ja, štedilnika, bojlerja in ostalih gospo dinjskih aparatov pokličite na tel : 57-066_ 6547 Servis in popravilo pralnih strojev in ostalih gospodinjskih aparatov v Ra dovljici. ELEKTROMEHANIKA VAUA VEC, Cankarjeva 60, tel.:74-389 6600 Obveščam stranke, da žagam drva v okolici Škofje Loke. Jereb Stane, Par tizanska 45, škofja Loka 6671 36, Šenčur 6577 Prodam KOŠNJO-vrt pri Tržiški Bistri ci. Šifra: POD TRŽIĆEM_6511 Prodam SENO. cena 90 din za kg. Tel.: (061)611 132 6541 V globoki žalosti sporočamo, da je dotrpel naš ljubi oče, ded, praded in brat ALOJZ BRADEŠKO st. Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili 29. aprila 1988, ob 16. uri v Lipici pri Škofji Loki VSI NJEGOVI Škofja Loka, 29. aprila 1988 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubi mož, oče, stari ata, brat in stric MIRKO NADIŽOVEC Na zadnjo pot ga bomo pospremili 29. aprila 1988 ob 16. uri na pokopališče v Naklem. Do pogreba leži v mrliški vežici. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Naklo, 27. aprila 1988 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Blagovni promet — Skladiščenje in transport ANTON POLAJNAR roj. 1914 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 25. aprila 1988, ob 15. uri na kranjskem pokopališču SINDIKALNA ORGANIZACIJA »SAVA« KRANJ ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica ANTONA POLAJNARJA roj. 1914 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, posebno še Zupančičevim in Logarjevi ter govornikoma Soncu in Sodcu. Iskrena hvala tudi DO Sava-Kranj, DO KOKRA-Kranj in ZB Vodovodni stolp za izrečeno sožalje in prineseno cvetje, pevcem društva upokojencev, dr. Sajevčevi za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Kranj, 22. aprila 1988 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. (narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega FRANCIJA KLEMENČIČA se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju Inštitutu bolnice Golnik, odd. 300 in 200 — intenzivna, dr. Gregorčiču za zdravljenje na domu, dr. Grilu, ki so se prizadevali za ohranitev njegovega življenja. Iskrena hvala sorodnikom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali prelepo cvetje, izrekli besede sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem za lepo petje, godbi Alplesa, govornikom za poslovilne besede, članom Partizana, Ribiške družine in Gasilskega društva za spremstvo in organizacijo pogrebnih svečanosti in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: Vsi njegovi Gorenja vas, aprila 19**8 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in dedka MIRKA ERZARJA »avtoprevoznika« se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za petje. Žalujoči: žena Silva, sinova Boštjan in Matjaž, snaha Beti in vnuček Miha Kranj, 29. aprila 1988 . ZAHVALA Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj ... S. Gregorčič V 83. letu starosti je končal svojo življenjsko pot naš ljubljeni mož in oče JURIJ ROZMAN Iskrena hvala vsem, ki ste v teh dneh sočustvovali z nami, zlasti sosedom za vsestransko pomoč in pozornost, sorodnikom, znancem in številnim prijateljem, ki ste se poslovili od njega, ga zasuli s cvetjem in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Lepa hvala dr. Janezu Bajžlju za obiske na domu v času njegove bolezni. Prisrčno se zahvaljujemo g. župniku Lojzetu Zupanu, g. Avguštinu Jakobu, g. Jožetu Andolšku za lep pogrebni obred in besede slovesa, domačemu pevskemu zboru in kvintetu bratov Zupan za lepo petje, katerega je vse življenje tako ljubil. Hvala govorniku tov. Francu Taučarju, vsem praporščakom in sodelavcem IB Elektroprojekt Ljubljana. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi. Žalujoči: Vsi njegovi Srednja vas, Kranj, Ljubljana, 22. aprila 1988 ZAHVALA Ob zadnjem slovesu od naše FRANCKE ŠTULAR se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Prisrčna zahvala obema župnikoma za lep pogrebni obred in pevcem za pesmi slovesa. Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali. Vsem in vsakomur, ki ste se z lepo mislijo poslovili od nje, hvala. VSI NJENI Kokrica, Preddvor, 25. aprila 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete in svakinje PAVLE PERDAN roj. Hafnar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijatelje, sosedom, DO Iskra TOZD Števci, predstavnikom ZB Stražišče, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu za lep pogrebni obred ter stražiškim pevcem za ganljivo petje. Žalujoči vsi njeni Stražišče, 25. aprila 1988 ZAHVALA Tiho, kakor je živela, je odšla draga mami, stara mama in tašča ANICA TAVČAR p. d. Šinkovčeva iz Zminca Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Perdanovi in med. sestri Mojci za nuđenje takojšnje pomoči, organizaciji ZB Pu-štal-Zminec, praporščakom, pevcem Viharniki, kvartetu za zaigrane žalostinke, častni straži, govornikoma, DO Loka, sodelavkam trgovin Konzum, Križišče in Cankarjev trg. Pqse-bej se zahvaljujemo Šoštar j evi mami, Pavletu Sinku ter družinam Jereb, Božnar, Habjan, Sovine In Cirman. Žalujoči: hčerki Jana in Meta z družinama Zminec, 25. aprila 1988 mali oglasi tel. 27960 Zlati znak slovenskih sindikatov prihaja k delavcem Elektromotorjev Po združitvi v eno tovarno še en sindikat Železniki, 29. aprila — »Mislim, da bo priznanje prišlo v prave roke. Z delom smo dokazali, da smo ga res zaslužili,« je pred današnjo slovesno podelitvijo zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani dejal sindikalni predsednik iz Iskre Elektromotorji Franc Lušina. Izjava bo morda komu zvenela kot hvalisanje, vendar skromnost v tem primeru res nima mesta. Slavijenca je predlagal škofjeloški občinski sindikalni svet za zasluge na različnih področjih dela, posebej pa pri združitvi treh kolektivov v enotno 1500-glavo tovarne Elektromotorji Železniki, pri skrbi za boljše življenjske in delovne pogoje delavcev ter pri spodbujanju njihovih kulturnih in športno-rekreativnih nagnjenj. "S predzadnjim novim letom smo se v Elektromotorje združili delavci matične tovarne iz Že--Tlaf leznikov, tovarne go- spodinjskih aparatov v Retečah, ki je bila \ pred tem na robu stečaja, in razvojnega inštituta v Ljubljani," se spominja |£ predsednik konfe- rence osnovnih organizacij sindikata Franc Hajnrihar. "Za združitev je bilo zlasti v Železnikih precej odpora, ne toliko zato, ker je nam šlo takrat dobro, Retečam pa ne, kot iz bojazni, da se ne bi ponovil primer Idrije, kjer smo postavili na noge tovarno elektromotorjev, ki je potem postala naša konkurenca. V takem vzdušju je sindikat, seveda pa tudi druge družbenopolitične organizacije, porabil veliko časa, moči, sposobnosti, da je prepričal delavce v pamet-nost skupne poti. Mislim, da je enoten kolektiv lepo zaživel. Zdaj si prizadevamo še za to, da bi bil tudi sindikat enovit, skupen, da bi se osnovne organizacije prelevile v sindikalne skupine." In kaj prvi mož nagrajenega sindikata pravi o ugledu med delavci? "Sindikat je včasih tudi kritiziran," je pošteno povedal. "Ravno zdaj leti nanj nekaj pikrih zaradi organizacije letovanj; želja delavcev, da bi poletni dopust poceni preživeli v tovarniških domovih in prikolicah, je več kot postelj in tu ni Magda Kejžar: "Delo našega sindikata pozna, najbolj seveda po tradicionalnih množičnih akcijah kot so piknik na Soriški planini, dan žena, športne igre. Mislim, da imamo kar dober sindikat." Martina šmid: "Sindikat si prizadeva za dobro delavcev, le vodstvo ga včasih premalo posluša. Pohvalila bi predvsem dobre možnosti za poceni letovanje." Štefan Benedičič: "Sindikat ima premajhno vlogo. Rad bi tak sindikat, ki se bo loteval tudi bolj zahtevnih vprašanj kot so sindikalne igre, predvsem vprašanj ustvarjanja in delitve denarja. Opažam, da si sicer prizadeva, da pa velikokrat ne uspe." kaj narediti, razen da se trudimo kupiti še več postelj. Delavci, kadar vidijo svoj interes, pričakujejo tudi, da bi se sindikat vtikal v poslovne odločitve tovarne, kar pa najbrž ni njegovo poslanstvo." Sicer pa o nagrajencu vse dobro, ko smo že omenili letovanja, povejmo, da so še pred štirimi, petimi leti imeli samo pet počitniških prikolic in štirinajst postelj pod streho škofjeloškega počitniškega društva. Danes imajo v šestih različnih krajih, tudi v toplicah, več kot 220 postelj. Posebno ponosni so na lansko pridobitev počitniški dom v Velem Lošinju, ki ga nameravajo izkoristiti tudi zunaj glavne sezone predvsem za oddih zdravstveno ogroženih delavcev in upokojencev. Na upokojen- ce tudi drugače niso pozabili; vabijo jih na izlete, obdaritve, srečanja, piknike. "Penzion bo to poletje stal našega delavca od 12 do 15 tisočakov, bivanje v prikolici od osem do 10 in v stanovanju 12 tisočakov," je povedal Franc Lušina. "Nerodno je predvsem to, ker imamo dva tedna kolektivnega dopusta, ko bi najraje vsi hkrati na morje. Pogovarjali smo se že o tem, da bi kolektivi dopust razdelili v dva dela, ali nam bo uspelo, pa še ne vem." Delavci Elektormotorjev so letos prejeli po 156 tisočakov regresa, s katerim bodo lahko plačali sebi penzion na morju ali pa svoji družini bivanje. Sindikat spodbuja tudi udejstvovanje delavcev na kulturnem in športnem področju. Tako imajo v Elektromotorju ubran mešani pevski zbor, likovno sekcijo, ki ima stalni razstavni prostor v veliki sejni sobi tovarne, sekcijo fotografov, literarno —recitacijsko sekcijo in zabavno glasbeno skupino, ki s svojimi člani presegajo tovarniški plot, z delom pa posegajo v življenje krajevne skupnosti, Selške doline in celo dlje. Veliko delavcev sodeluje tudi na sindikalnih športnih igrah. Iskra Železniki je pokroviteljica športnega društva, ki goji sankanje in alpske discipline. "Utrdili smo tudi dvoje sodelovanj zunaj občine, in sicer s KUD Briški grič iz Števerja-na in s poslovnimi partnerji iz Češkoslovaške. Naši dealvci pozimi smučajo pri njih, oni poleti letujejo pri nas," je še dejal Franc Lušina. Iskra Elektromotorji bo za letošnji dan borca gostiteljica tradicionalne iskriade. Srečanje delavcev vseh Isker bo na Soriški planini, kamor pričakujejo 12 do 15 tisoč ljudi. Priprave že teko. H. Jelovčan Most v Mojstrani — Leseni most čez Savo v Mojstrani je bil dolga leta povsem dotrajan, tako da so na nevarnost opozarjali vsi tisti krajani Mojstrane, ki tod vsak dan hodijo na delo v mojstranški LIP. Gorenjska območna vodna skupnost se je zato odločila, da letošnjo pomlad začne s temeljito obnovo, z izgradnjo betonskega mostu. Delavci so delali hitro, tako da bodo letošnje poletje v Mojstrani imeli že nov most.— Foto: D. Sedej Pomladni večer Preddvor —Po dlje časa trajajočem mirovanju Preddvorske mladinske organizacije, so se mladi zopet zorganizirali. Svojo pj>H akcijo najavljajo za danes, v petek, 29. aprila, od 16. ure dlje. ^se, obiskovalcem obljubljajo obilo zabave, sama prireditev pa bo P07T kala na prostem — rokometno igrišče ob osnovni šoli. Ob število* presenečenjih so poskrbeli za poseben avtobus, ki bo po končane rajanju, okoli polnoči, odpeljal proti Kranju. Nov mladinski servis Škofja Loka —Po dlje časa trajajočih pripravah je mladi"1. . Škofji Loki končno le uspelo pripeljati do konca akcijo, ki bo svoj otvoritev doživela v sredo, 4. maja. O K ZSMS Škofja Loka namreč tem dnem tudi uradno odpira delo mladinskega servisa, ki bo i11^ vsaj v začetku svoje delovne prostore v pisarni občinske mladinsK organizacije. . g Prvomajske prireditve Cerklje —Za praznik bo na Cerkljanskem območju več prireditev. Tako bo zvečer pred prvim majem na Ambrožu tradicionalno kresovanje, Avto moto društvo pa bo 1. maja, ob 9. uri organiziralo tradicionalno prvomajsko paradno vožnjo. Start bo pred Bavantom v Dvorjah. Pot bo vodila udeležence skozi vasi, osrednja prireditev pa bo potem pri Jenkovem spomeniku v Dvorjah. Pohod na Ožbolt Kranj — Sekcija za planinstvo in planinske pohode pri Društvu upokojencev Kranj bo v sredo, 4. maja, pripravila planinski pohod na Ožbolt (859 m) nad Zmincem (Škofja Loka). Zbor je ob 7.30 na kranjski avtobusni postaji (številka 1). Avtobus bo odpeljal ob 7.40. Tura na Ožbolt iz Škofje Loke mimo Andreja in nazaj po dolini Hrastnice v Škofji Loki (3 do 4 ure hoje) ni zahtevna. Vendar pa je potrebna planinska oprema, vremenu primerna. Pohod bosta vodila Dragica Pirih in Dušan Feldin. Iz škofje Loke se bodo vrnili z avtobusom. Zmanjšana nosilnost mostov Kranj - Cestno podjetje Kranj je pred dnevi moralo zmanjšati oziroma omejiti trem mostom na Gorenjskem nosilnost na 5 ton. To so Most Jasna v Kranjski gori, most Fortuna na cesti Ja-vornik-Gorje in most v Vintgarju. ' STUDIO LIHNIDA Akupunktura Moksibusti|a Akupresura Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) tel.: 34-523 ponedeljek, sreda, petek od 16. do 20 ure Z metodo kitaiske tradicionalne medicine in zelišči odpravl|amo prekomerno telesno težo, nespečnost, nervozo, glavobol, težave v hrbtenici, sklepih, impotenco, odvaianje od kaienia... Izvajamo učinkovito delno in celotno masažo telesa. Najvišje sindikalno priznanje kranjskih gradbenikom Damoklejev meč nad gradbenimi delavci Kranj, 29. aprila — Po zasluge za najvišje sindikalno priznanje, prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo letos prejema sindikalna organizacija Gradbinčevega tozda Lesni obrati iz Kranja, je treba seči en mandat nazaj. Osebni dohodki, boljši delavski standard, letovanje, inovacije, pretanjen posluh za socialni položaj gradbenih delavcev v krizi, z vsem tem se je ukvarjala »ekipa« sindikalnih aktivistov, ki je ob letošnjem občnem zboru predala štafeto v mlajše roke. V tozdu Lesni obrati je zaposlenih okoli sto delavcev, bolj ali manj uspešno organiziranih v sindikalnih skupinah. Če že slednje niso zaživele, kot je bilo zamišljeno, pa je bil tem bolj uspešen, vpliven in učinkovit team sindikalnih aktivistov (načeloval jim je do letos Jože Šile ), ki mu je bilo v krizi namenjeno orati ledino racionalnejšega gospodarjenja, večje delovne in tehnološke discipline, boljše izrabe strojev in pametnejše razporeditve delovnika. . . Če že vse to ni bilo najbolj po meri vseh delavcev, prej vajenih lagodnej-šega delovnega tempa, pa je prav gotovo žel več zaupanja spričo humanizacije dela, skrbi za socialno vrednost delavcev, če ne drugače tudi s socialnimi pomočmi onim, ki so bili veliko na bolniškem dopustu in zato najslabše zaslužili, zagotavljanja primernega standarda samskim delavcem, pa cenenega letovanja. . . V času, ko gradbeništvo dela le z dobro polovico zmogljivosti in je zato precej obubožalo, je za delavca ta skrb še tolikanj pomembnejša. Razveseljivo je tudi slišati, da delavci tu še verjamejo v sindikat, saj se sicer ne bi obračali po svet in pomoč svojemu sindikalnemu predsedniku, Jožetu Šilcu, bivšemu sicer, ki je bil že predal dolžnost Antonu Krajniku. Tudi njima zaupanje dobro de, kot pač vsakemu, ki ve, da sindikalni aktivist sodi k delavcem. Pogovoru z Gradbinčevimi sindikalisti je botrovalo praznično priznanje; ker pa razmere v gradbeništvu niso ravno praznično, mu je ton dajala zavest o krizi, ki tudi v gradbeništvu vodi k vrhuncu. »Naložb je malo, gradbeniki bolj kot prej stradamo dela, manj je dohodka,« je ta položaj lakonično orisal Jože Šile. »Tudi v gradbeništvu začenjamo čutiti presežke delavcev. V našem tozdu, ki združuje pet obratov, delavcem sicer še ne grozi cesta, saj jih med obrati še vedno lahko pametno prerazporedimo. Pač pa smo skoraj ustavili zaposlovanje in nadomeščamo le naravni odliv. Njega dni nas je" tepla huda fluktuacija. Gradbeništvo je pač težak, malo plačan kruh in mnogim delavcem je bilo le odskočna deska za Iskro, Savo, kjer so bili vabljive jš i osebni dohodki. Danes služb ni več na ostajanje, nad gradbenimi delavci celo visi grožnja brezposelnosti, zato je ljudem več do tega, da ohranijo svoje delo.« Plače nikoli niso bile zavidljive, zato ni čudno, če je bilo tudi v Gradbinčevem sindikatu vsakega 15. (zlasti zadnje mesece, ko so se dvigali gradbeni delavci po Sloveniji) precej nelagodja, kako bodo delavci sprejeli plačilne kuverte. »Plače so nizke tudi spričo nizke kvalifikacijske strukture. Na žagi, kjer delam, smo pred leti dobivali v priučitev delavce, ki jih je bilo treba naučiti celo najosnovnejšega. Danes dobi KV delavec mesečno povprečno 370 tisočakov, priučeni 320, polkvalificirani med 260 in 280 tisoč dinarji. Bolje, vendar v primerjavi z delovnimi organizacijami« kjer dela niso tako težka, še vedno slabo.« je povedal Jože Šile. »Bolj kot to so nas skrbele velike neopravičljive razlike v plačah, ki so jih bili krivi različni prispevki iz bruto osebnih dohodkov v razli" čnih občinah. Tako sta imela denimo priučeni delavec s stalnim bivališčem v drugi republiki, kjer so bili ti prispevki nizki, in visokokvali' ficirani iz Kranja, ki slovi po visokih prispevkih, približno enaka dohodka. Seveda se je slednjemu to zdelo krivično. Zdaj imamo mesec dni neto izplačilo in teh razlik ni več, so le še razlike med dobrimi in slabimi. Te so pravične.« Vsakega 15. jih je trla tudi skrb, kako se bodo odzvali delavci z najnižjimi osebnimi dohodki, pod 200 tisočakov (letošnjega januarja je bilo takih v delovni organizaciji kar 380). Toda slika ni docela črna. »Precej teh delavcev ima regresirano bivanje in prehrano,« je pojasnil Jože Šile. »V Gradbincu, kjer imamo veliko delavcev iz drugih republik ( v našem tozdu kar 70 odstotkov) in jim moramo zagotoviti minimalni življenjski standard, jih mnogo prebiva v samskih domovih. Teh stroški bivanja ne bremene toliko kot one, ki žive z družina* mi v stanovanjih, kjer sami plačujejo vse stroške. V takem položaja delavcem ni lahko, zato je razumljivo, da negodujejo. Pošteno pa je> da jim povemo: vsak bo zaslužil toliko, kolikor bo delal; in jim to tudi zagotoviti. Zadnja leta se bolj kot prej ukvarjamo z delovno in tehnološko disciplino, odnosom do dela, izrabo delovnih sredstev... Ljudje tega niso bili vajeni, počasi pa se vendarle prilagajajo. Danes pa kot rečeno, ni več mogoče veliko prebirati. Sicer pa tudi dojemajo, da je pridnemu delavcu le v škodo, če ščiti slabega,« je pribil Jože Sile. D. Z. Zlebir V kmetijski zadrugi Škofja Loka podelili priznanja uspešnim kmetom in delavcem Kjer je volja, so tudi rezultati škofja Loka, 26. aprila - Kmetijska zadruga Škofja Loka je v torek na prireditvi v zadružnih prostorih podelila priznanje in nagrade uspešnim kmetom i.i delavcem in jubilantom dela. Direktor zadruge Vinko Kržišnik je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da so se spet okrepila prizadevanja, da bi zadruge dobile nazaj dejavnosti, ki so jih nekdaj že imele. Sandi Bartol, predsednik občin-sekga sindikalnega sveta, še do nedavnega pa delavec zadruge, je kritično ocenil razmere v kmetijstvu in tudi pobudo za ustanovitev kmečke zveze, kar so mladi predlagali na problemski konferenci v Žalcu. Dejal je, da bi kmetje lahko tudi v okviru sindikata, še zlasti republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in živilstvu, opozarjali na probleme v kmetijstvu. Ko je predsednik zadružnega sveta, kmet Jernej Vodnik, podeljeval priznanja uspešnim kmetom in delavcem in je mag. Jurij Ku-mer, vodja pospeševalne službe in predsednik komisije za priznanja in nagrade, bral obrazložitve, smo se lahko prepričali, da so šla priznanja v prave roke. Za vsakim se "skriva" trdo delo, tudi garanje, odrekanje, kljubovanje kriznim razmeram, iskanje dobrih rešitev... Rajko Alič z Ožbolta živi in gospodari na kmetiji, ki leži na 650 metrih nadmorske višine. Ko je prišel na kmetijo (iz kmečke družine, kjer je osem otrok), so bila poslopja v precej slabem stanju. Danes pa živi v novi hiši, zgradil je nov hlev za dvajset glav živine in nakupil najnujnejše stroje za spravilo krme. Ljudje ne pravijo zaman, da je danes Kopačevo kmetijo težko prepoznati. Anton Bemlk ml. iz Virmaš si je z obnovo gospodarskega poslopja in nabavo stojev ustvaril dobre možnosti za obsežno tržno pridelavo hrane. Lani je oddal v zadrugo 40 ton krompirja, šest bikov, 16 tisoč litrov mleka... Oto Dolenc s Praprotna že vrsto let uspešno gospodari na dolinski kmetiji z osmimi hektari kemtijskih in dvajseti- mi hektari gozdnih zemljišč. Janko Ferlan iz Gorenje vasi je gospodar ene večjih kmetij v svoji okolici. Redi 3H govedi, od teh deset krav. Lani je oddal 6500 kilogramov govedi, 27 tisoč litrov mleka, sodeloval pa je tudi v komasacijskem od-)iu. Jože Križaj iz Reteč uspešno kmetuje na Sorskem polju in že vrsto let vozi mleko iz Reteč v zadružno mlekarno. Na leto odda 15 tisoč litrov mleka, 15 ton krompirja, poldrugo tono pitancev... Jože Kržišnik z Bukovega vrha gospodari na kmetiji, ki leži na 700 metrih nadmorske višine. Redi 18 do glav govedi in odda na leto tri do pet govedi in od 12 do 15 tisoč litrov mleka. Gospodarjenja je še toliko težje, ker je to ena redkih hribovskih kmetij, ki nima gozda. Matevž I,a/ar s Stare Oselice je prejel priznanje za dobro gospo darjenje na višinski kmetiji, na kateri redi 20 goved., ugodnih vremenskih okoliščinah pa oddaja tu di mleko. Janez Nastran s Studenu je zelo delaven pri organizaciji pla ninskega pašništva. Malka Oblak iz Hotovlje, Edina kmetica med dobitniki priznanj, kljub obilici dela na kmetiji s 23 hektari zemlje in trinajstimi govedi v hlevu najde čas tudi za delo v aktivu kmečkih žena. Jože Okorn s Spodnje Sorice si je moral zaradi majhnosti kmetije poiskati še dodatni zaslužek. Kot zavarovalni zastopnik svetuje kmetom pri varovanju in zavarovanju premoženja na kmetijah. Pavel Uršič z Jazen redi 22 glav ži vine in je zavzet pri uvajanju novosti v pridelavo krme in rejo živine. Priznanja za uspešno delo in delovanje v samoupravnih organih je prejelo tudi pet zadružnih delav cev: Dragica Bogataj, prodajalka iz zadružne trgovine v Gorenji vasi, Marija Jezeršek, delavka v knjigovodstvu, Ruža Jugovič iz mlekar ne, Jernej Nastran, vodja zadružne enote Bukovica, in mehanik Aton Oblak. Sedem delavcev je dobilo nagrade za deset, dvajset ali trideset let dela. C. Zaplotnik Foto: G. Šinik Rajko Alič z Ožbolta: "Ce se mere v kmetijstvu ne bodo '''--jJL, šale, bo žena spet morala v sluPjfl Iz gozda ne bo več veliko dobja j ka, iz kmetijstva ga je zadnje c*\ že tako malo. Na hribovskih ki^j tijah to še posebej občutimo- , nas moramo poleg strojev «n 5|l spodarskega poslopja še vzdr^e ti kilometer ceste." Malka Oblak iz Hotovelj: "Kmetija je premajhna, da bi bilo dovolj dohodka za dva. Mož je zaposlen v Jelovici v Gorenji vasi, jaz kmetu -jem. Stroji so nam v precejšnjo pomoč, veliko pa moramo pokositi še na roke." n Bernik ml. i/. Virmaš: ^rf . kmetijstvu ostanek don ^ zdaj zelo skromen, so daj»tve postale precejšnje breme." Anton je v