Poštnina pavšailraita. Posrnnieina ita^ilHa l Din. Sfew. 80. V llotsllani, *? ie^rtek B. m§la 19^3. teta i.; NOVOiTI ÜARDDliD BAMBAkNfl DNEVNBIS izhaja «sak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Jlesečna naročnina: v ij^an! D!n 10'*-, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 20- Uredništvo: Wolfova ulica šL 1/L — Telefon št 213 Brzojavni naslov: «NovostHJubljana-. Upravnlštvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Homogena vlada. Vest o sestati homogene vlade ni iaienadila treznih, prevdarnih Hudi, neizmerno pa je razburila demokratske duhove, če se ne varamo, so ožji prijatelji g. Pribičeviča čestokrat grozili s politiko i» režimom »jake ruke«. In to si bilo samo redkoma; v zadnjem času so dajali demokrati vidnega izraza mišljenju, kateremu so bili inkooisekven-xno zvesti do zadnjega. Stojhno pred dejstvom, ki je bilo neizbežno in nujno. Q. Pašič je reševal krizo na svof način, ne da bi izgubil naravnega pravca politike, iđ je bila započeta v smrtnih urah bivše koalicije. Njegovi državniški modrosti se je zahvaliti da je kljub vsem intrigam »edino državotvorne demokratske« stranke obdržal v svojih rokah krmilo države. Imamo vlado, Id ni, kakor dokazujejo demokrati, odvisna od milosti separaltstov. Tu rie gre za lepe oči g. Radiča ali g. Korošca, marveč za to, da pridemo v notranjosti države do končnega us taljenja razgibanih mas, do konstruktivnega zakonodajnega dela. Kdor si je želel politiko močnega, solidnega režima, je lahko zadovoljen. Ne pozabimo namreč, da te politika »močne roke« mogoča v dvojnem, torej v negativnem in pozitivnem smislu. Kaj je bilo tista gonilna sila, ki je polagala demokratom nekam čudno zveneče fraze v usta, ko vendar ni bilo dvorna, da oni ne bi zmogli ogromnih naftg? Te dni je slovensko demokratsko glasilo pokazalo svojo pravo antidemokratično barvo. To glasilo je serviralo na uvodnem mestu cinično trditev, da je »samoradikalski režim,’pod katerim je ječala država od začetka decembra naprej zopet podaljšan.. .* Kaj pomeni to? Ali se morda niso skregali demokrati s temeljnimi načeli demokracije, ki je kljub vsem aa-'•"alom prinesla zastavo večinskega Principa tudi v povojno dobo evropske-^ parlamentarizma? Tolike hinavščine dolgo nismo čitali, dasi jo v celoti r£*4umemo. 52 demokratov, pristašev skoziinskozi diskreditirane, heterogene ih za vsako sistematično delo nespo-■sobat parlamentarne skupine, se hoče «taci činitelja, ki razpolaga najmanj $ «to mandati... Bližnja bodočnost bo pokazala, da Na NRS vlekla državni voz tudi brez ^teokratske priprege po bolšjih cestah, ^So jih je priporočal na levi strani g. ^uvidovič, na desni pa g* Pribičevič. je konec slepomišenja. Demokrati haj si ne delajo glede obstanka države nobenih skrbi. To le naj prepustijo naj-Ve'rii stranki, ki je po vseh načelih de-teokracije naravnost poklicana, da po Seže v strankarski kaos in da povede *fe*nljo iz splošne krize. Brez diktature, teez Pribičevičevih receptov in zdravil '>o NI?S z vso požrtvovalnostjo točila notranje in zunanje državne rane. Ona mra dovolj avtoritete in zaslombe v narodu, da ji ni treba segati po' tako obskurnih sredstvih. Demokrati so lahko zadovoljnu NRS ue bo uganjala nobenih nezakonitosti odločno m bo branila pred vsakomur državno^ m narodno edinstvo. Uvedimo v državi dobro upravo, red, pravno in socijalno enakopravnost, pa bodo Izginile vse centrifugalne tendence. Današnje opozicije ni mogoče pridobiti za drevno idejo s silo, z bajoneti, temveč z tekočim, a hladno in koncilijantno polico, ki, ne blodi po irealnih poljih, mar. ^ hodi svoja realna pota. Qeslo nove je: konstruktivna gospodarska in ^ialna politika. Opozicija ne bo Ime-ve*K>Voda nagajati režimu, ki hoče, raz-teučnega balasta, na znotraj in v najlepšem sporazumu utrditi “ftejeviuo Srbov, Hrvatov in Slovencev. ^eško vprašanfe. ßcograd, 2. maja. (B) Sne potovali na Sušak delegati naše ^ da se sestanejo z italijanskimi m s« dogovore o delu glede danja mej reške države. ^USKI AKADEMIKI V «ARTO Maribor, 2. maja. Danes i jf^ dospel v Maribor pevski Ruskih akademikov. Na kolodve 5 goston; prirejen' prisrčen spr večer se je vrš:! v Narodnem gl. koncert, ki je v vsakem poglec Tfte uspel. Občinstvo je prirejalo in ti.:*,hov*?« pevovodji pristč wVUv?ic, Konec parlamentarne krize. Zasedanje narodne skupščine. Mova samoradlkafna vlada. — Demokratska opoziciia. Program nove vlade Je delo. Pred rešitvijo uradniškega vprašanja. Beograd, 2. maja. (B) Včeraj popoldne ob 4 je bila konferenca ministrov, na kateri je g. Pašič obvestil svoje tovariše, da bo popoldne podpisa ukaz o imenovanju nove vlade. Ker so bile sprejete ostavke ministrov Omeroviča, Periča, Šupila in Županiča, je bilo sklenjeno, da bo posle ministrstva trgovine vodil minister za promet Velizar Jankovič, posle ministrstva za poljedelstvo pa minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič. Na to se je kratek Čas govorilo o delavnem programu nove vlade. Med razgovorom je g. Pašič zapustil konferenco in odšel na dvor. Ko se je vrnil. Je naznanil ministrom, da je kralj podpisal ukaz o novi homogeni radikalni vladi. Z ukazom so bili imenovani za ministre ponovno dosedanji člani vlade, za katere je bila že sprejeta odločitev na pred-snočdl seji radikalnega klubskega odbora. G. Pašič je obvestil ministre, da bodo danes okoli poldne zapriseženi. Konferenca je bila zaključena ob pol 6. B e og r a d, 2. maja. (Z) Danes ob 11. dopoldne je predsednik vlade g. Nikola Pašič poslal začasnemu predsedniku narodne skupščine dr, Pelešu naslednji dopis: P. M. br. 1140 od 2. maja 1923. G. predsednik, čast mi je naznaniti Vam, da je z ukazom Nj. Vel. kralja od 2. maja sestavljena nova vlada pod mojim pred-sedništvom. Obveščam Vas o tem 3n Vas, g. predsednik, hkrati prosim, da blagovolite sklicati sejo narodne skupščine. Blagovolite sprejeti pri tel priliki zagotovilo mojega posebnega spoštovanja! Predsednik ministrskega sveta Nikola Pašič. Glede na to je dr. Peleš sklical sejo skupščine za jutri 3. maja ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Izvolitev članov verifikacijskega odbora. PRISEGA MINISTROV. Beograd, 2. maja. (Z) Danes ob 12. so odšli vsi ministri nove vlade z g. Pašičem na čelu na dvor, kjer so položili prisego kralju in ustavi PRVA SEJA NOVE VLADE. Beograd, 2. maja. (B) Ministrski svet je pod predsedstvom Nikole Pašiča imel danes popoldne svojo prvo sejo po položitvi prisege kroni Na tej seji je bila odobrena konečna redakcija vladne deklaracije, s katero se bo jutri vlada predstavila skupščini. Beograd, 2. maja. (B) Po ministrski konferenci je g. Pašiča posetil predsednik narodne skupščine dr. Peleš, Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se skupščina skliče za jutri 3. maja, in da se takoj vsi poslanci pozovejo na sejo. Na tej seji se bodo izbrali člani verifikacijskega odbora. Beograd, 2. maja, (B) Razpoloženje v radikalnem klubu je tako, da se mora kar najenergičnejše pričeti z delom, da bi se v najkrajšem času rešili zakoni: uradniški, invalidski in proračunski Poslanci radikalne stranke Pravijo, da bodo delali noč in dan, da zadovole potrebam države in interesom naroda. To bo vlada dela in mi hočemo to dokumentirati z dejanji Beograd, 2. maja- (B) »Tribuna« Poroča, da bo prvo delo skupščine rešitev uradniškega zakona, ki bo izglasovan Je do kraja tega meseca. Na to prideta na vrsto invalidni zakon in proračun, ako bode mogla narodna skupščina. V skupščini bo odglasovan tudi tiskovni zakon in zakon o ustrojstvu vojske. Za sedaj izgleda, da bodo vsi ti zakoni izglasovani in da pride do novih volitev na pomlad prihodnje-a leta. Ta vlada bo tudi imela časa, da sprejme zakon o razdelitvi zemlje. MINISTRI NA RAZPOLOŽENJU. Beograd, 2. maja. (P) Vsled sestave novega kabineta pod predsedstvom g. Pašiča so bili ministri, ki niso bili pri voltvah v narodno skupščino izvoljeni za poslance in .sicer gg. dr. Niko Žnpanic, Djivo Šupilo, dr. Omerovič in Šerič, stavljeni na razpo oženje, ker J® nova vlada poslovna i” ker bo delo« va-Ut a . parlamentom. PREDSEDNIŠTVO SKUPŠČINE. Beograd, 2. maja. (Z) »Tribuna« javlja: Kot najresnejši kandidat za predsednika narodne skupščine se imenuje Ljuba Jovanovič, vendar dosedaj v radikalnem klubu ni še o tem ničesar odtočenega. KANDIDATI ZA VERIFIKACIJSKI ODBOR. Beograd, 2. maja. (Z) »Novosti« priobčujejo: Na današnjih klubskih sejah so bili izbrani kandidat je za verifikacijski odbor. Radikalci so izbrali za svoje predstavnike te le gospode: Marka Gjuričiča, Nastasa Kojiča, Sečerka-diča. Kočiča, Grgina, Voja Jovanoviča, Rista Skakaloviča, Ljuba Bratića, Desnica Dobra Petroviča, Galoševiča, Sa-lilbega drala, Milana Stojanoviča, Dragiča, Selanića, Kosta Majklča, Stojadina Pavloviča in Vojoviča. Demokrati so kandidirali samo štiri, kolikor ihn jih pripada po številu. Nemci in Džemjet niso postavili kandidatov, ampak bodo glasovali za radikalce. Nevtralci zaradi malega števila poslancev niso postavili svojih kandidatur. Muslimanski klub je imel popoldne sejo, da izbere kandidate. Beograd, 2. maja. (Z) »Tribuna« poroča: Danes dopoldne so imeli vsi klubi seje, na katerih so se določali kandidati za verifikacijski odbor. Po številčnem stanju posameznih skupin izgleda, da bodo člani verifikacijskega odbora tako-le razdeljeni: radikalci 12, demokrati 4, muslimani 2, klerikalci 2 in zemljoradnik! L Klerikalci so določili za kandidate dr. Hohnjeca in Kulovca, zemljoradniki pa Dušana Dimitrijeviča. Beograd, 2. maja. (Z) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri se je najpreje diskutiralo o tehničnih stvareh prve skupščinske seje, nato pa je bila določena kandidatna lista za verifikacijski odbor. Določeni so bili naslednji štirje gospodje Pečić, Pera Markovič, Gilbert i Svetoslav Popovič. Potem sta g. Davidovič in Pribičevič poročala klubu o svoji snočni avdi-jenci pri kralju. Danes popoldne je imel sestanek redakcijski odbor, ki ima, kakor smo že poročali, dolžnost sestaviti komunike o poteku krize. DEMOKRATI V OPOZICIJI Beograd, 2. maja* (Z) »Novosti« javljajo: Predsednik narodne Skupščine dr. Peleš je vsem narodnim poslancem poslal poziv na jutrišnji skupščinski sestanek. Večina poslancev, razen Radi-čevcev, je že v Beogradu. Za ta prvi sestanek vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Med poslanci vlada velika živahnost Klubi se sestajajo, da določijo svoje stališče napram novi vladi. V demokratskih krogih vlada veliko neraz-položenje proti novi vladi, najbolj nepomirljivi in ekstremni poslanci med njimi govore o eventualni abstinenci. Značilno je, kar je rekel Pribičevič o priliki sestave nove vlade. Po tej izjavi se vidi, da bodo demokrati vodili najstrožjo opozicijo. V krogih jugoslovenske muslimanske organizacije in klerikalcev govore, da bodo ostali v lojalni opoziciji proti novi vladi. Beograd, 2. maja. (B) »Tribuna« poroča: Demokrati so jako ogorčeni ker je g. Pašič odbil njihove pogoje. Danes so imeli sejo, na kateri so odločevali o svojem držanju v skupščini. Nekateri levičarski poslanci trde, da so demokrati odločeni izvajati tehnično obstrukcijo in tako onemogočiti vladi delo. Zahtevajo, da se takoj razpusti skupščina in da se razpišejo nove volitve. Zaključeni so že popolnoma dogovori med zemljoradniki in demokrati za sestavo opozicijskega bloka v skupščini ki bo vodil najstrožjo opozicijo. NOVI RAZGOVORI Z RADIČEM. Beograd, 2. maja. (B) »Tribuna« poroča iz Zagreba: Kakor doznava naš dopisnik, je bila danes opoldne pri Radiču konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da se takoj nadr rijejo razgovori z radikalci. Ni znano, a se bodo ti razgovori vodili v Beogradu ali Zagrebu. Ve se samo to, da bosta razgovore v j imenu bloka vodila dr. Korošec in Stie- Novi nemški predlogi. Nemčija bi plačala BO milijard zlatih mark do 1. julija 1931. — Nemške zahteve. Berlin, 2. maja. (K) Nemška vlada je poslala zavezniškim vladam in Zedinjenim državam napovedano noto. Predlogi nemške vlade so v glavnem tile: Vse obveznosti Nemčije glede finančnih in stvarnih dajatev, izvirajočih iz versaillske mirovne pogodbe se določajo na 30 milijard zlatih mark, od katerega zneska se ima plačati 20 mi-ijard do L julija 1927, 5 miljard do 1. julija 1929 in ostanek 5 miljard zlatih mark do L julija 1931, in sicer potom posojila, ki naj se pod normalnimi pogoji najame na mednarodnih denarnih trgih. Posojilo prvih 20 miljard zlatih mark naj se takoj razpiše. Ako nemška vlada ne bi mogla do 1, julija 1927 spraviti skupaj prvih 20 miljard, se ta znesek obrestuje s 5% in z 1% amortizira. Ce se oba zneska po 5 miljard zlatih mark ne moreta poravnati potom posojila po normalnih pogojih v predvidenih rokih, naj nepristranska mednarodna komisija razsodi, ali, kdaj in kako naj se spravi skupaj nekriti ostanek. Ista komisija naj v juliju 1931 odloča tudi o tem, če, kedaj in kako naj se za čas od L julija 1923 naprej za enkrat nepredvidene obresti naknadno dobe. Kot nepristranska mednarodna komisija naj velja ali posojilni konzorcij, ki je izdal prvih 20 milijard zlatih mark ali kakor to predlaga državni tajnik Hughes, komite mednarodnih trgovcev, v katerem bi bila Nemčija zastopana kot enakopravna ali razsodišče, ki bi obstojalo iz po enega zastopnika repa-racijske komisije in nemške vlade ter iz predsednika, katerega naj bi, če bi se člana komisije ne mogla zediniti Imenoval predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike. Nemčija bo glede na svoj dolg izvršila stvarne dajatve po določilih versaillske mirovne pogodbe. O višini teh dajatev pa bi se bilo treba še posebej dogovoriti Nemška vlada je prepričana, da je s temi predlogi šla do najskrajnejše meje tega, kar more storiti če napne vse svoje sile. Ce bi nasprotna stranka ne bila tega mnenja, predlaga nemška vlada, naj bi se, kakor je nasvetoval državni tajnik Hughes, ves reparacijski problem predložil mednarodni komisiji, ki ne bi bila odvisna od nobenega političnega upliva. Nemška vlada je pripraljena za dajatve, ki jih ponuja dati še špecijalna jamstva. Le z razpravami z mednarodnim posojilnim konzorcijem in reparadj-sko komisijo se da ugotoviti, kako naj se konkretno določi jamstvo za to posojilno službo in katera garancija naj bi s« dala v vsakem posameznem slučaja Nemška vlada je pripravljena k vsakemu sporazumu, ki bi zagotovil mir* Posebno je pripravljena k sporazumu, k! bi vezal Nemčijo in Francijo, da vsa vprašanja, ki nastanejo med njima In ki se ne bi mogla rešiti po diplomatični poti, razravljajo v mirnem mednarodnem postopku. Nemška vlada predlaga, da se na podlagi predstoječih izvajani začno razprave. Izhodišče razprav mora ostati, da se v čim krajšem času vzpostavi status quo ante. K temu je šteti posebno, da se ozemlja, ki so bila zasedena preko versaillske pogodbe, takoj izpraznijo, da se v Porenju vzpostavi pogodbeno stanje, da se zaprti Nemci izpuste na svobodo ter da se izgnanim povrnejo njihova domovanja in njihovi uradi. (W). (Glej članek »Nemčija na umiku. Ured). Praznovanje prvega majnika. V LiublianL Ljubljana, 1. maja. Večina majni-äkh praznovalcev je proslavljala prvi ma]-nik na Rožniku, kjer se le pričeto že v zgodnjih jutranjih urah živahno življenje. Par komunistično navdahnjenih mladeničev je zalitevalo od prisotnih članov nacijonallstič-ne organizacije, naj odstranijo znak, kar bi moglo povzročiti vznemirjenje med večino patrifotičnih izletnikov. K sreči ni prišlo do hudega. V mestu pa so »proslavili« komunisti po nepotrebnem delavski praznik z demonstracijami proti vladi nacionalistom in proti namišljenemu preganjanju. Nesreče ni bito nobene. V Maribora. Maribor, 1. maja. (R) Proslava 1. maja Je potekla v splošnem mirno In dostojno. Delavstvo je priredilo razna zborovanja in obhode, tekom popoldneva pa izlete v okolico. Razen malenkostnih prask, ki so jih povzročili vinski duhovi, je dan potekel brez pomembnih Incidentov. V Zagrebu. Zagreb, 2. maja. (Z) Včerajšnji delavski praznik 1. maja je potekel v Zagrebu prav živahno in mestoma tudi precej bučno in burno. V vseh obrtnih in industrijskih delavnicah je delo počivalo, trgovine pa so bile dopoldne odprte. Na več krajih so bila delavska zborovanja. V Maksimiru le bila skupščina neodvisnega delavskega sindikata, takoj za n]o pa zborovanje neodvisne delavske stranke. V kinu »Metropol« je bilo zborovanje hrvatske delavske zveze, na katerem so govorili sami Radičeve!. V kinu »Olimpija« je bila skupščina socijalnih demokratov. Delavci ki so se vračali s skupščine neodvisnega delavskega sindikata In neodvisne delavske stranke v Maksimira, so poskušali v Vlaški ulici demonstrirati, toda policija jih Je razgnala. V Ilici so se okoli poldneva istotako ponovile demonstracije, pa tudi tu )e policija demonstrante razgnala. Popoldne »o bile v Šestinah in v Gračanih delavske zabave. Na večer je zopet prišlo do poskusa demonstracij, ki pa jih je policija preprečila, Do drugih večjih incidentov ni prišlo. V Beogradu. Beograd. 2. maja. (B) Včerajšnji L maj je potekel mirno in v redu. Deiavci so se zbirali v obhode, so šli iz mesta in prebili svoj praznik v prirodi. Do kakih spopadov ali Incidentov ni prišlo. Krvavi 1. maj v VaršavL Varšava, 1. mala (D) Med socijalisti desničarji in komunisti je prišlo do krvavega spopada. Okoli 50 ljudi je težko in lahleo ranjenih. Policija je izvršila več aretacij. Krvav 1. maj v Parizu. Pariz, 2. maja. (Z) Včerajšnja proslava 1. mala ni pošla tako mirno kakor re Je pričakovalo. Na mnogih krajih je prišlo do spopadov med policijo In manifestanti. Policijska prefektura Javlja, da je bilo v Parizu in predmestju ranjeno skupno 61 političnih uradnikov, eden pa le bil preboden z nožem. Zaprli so 25 manifestar.tov, od katerih so jih 14 pridržali v zapora. Aretacije komunistov v Itatljt Gorica, 1. maja. (O) V zgodnji ju-•48®!«* it 3H&Ö» k ssiuotai ato» na podtajnika trgovinske zbornice dr. Ua-speriza (!) ter ga nevarno rana. Aretirali so več komunistov ker smatrajo ta napad za politično maščevanje komunistov prot) odpravi delavskega praznika. Pula, 1. maja. (O) Tu so aretirali več komunistov, med njimi znane komunistične voditelje. Rim, 1. maja. (T) Splošno le potek« dan mirno. Popoldne ja preiskala policija komunistični dom. kjer Je našla več Ljeni-novh slik, boljševiških propagandnih brošur in pisanih pisem, kar Je vse zaplenila. Tudi drugod so se vršile policijske preiskave. Aretiranih Je mnogo komunistov. Preiskave so se vršile tudi v raznih dragih mestih, kjer }e fašistovska policija aretlraža večje število komunistov v Beograda V Nemčiji. Berlin, 1. maja. (D) Prvi maj so praznovali po mestih mirno tn n! prišlo do rtobenega pomembnega incidenta. Tudi iz zasedenega ozemlja javljajo, da ni bito nobenih Izgredov. V Avstriji Dunaj, 1. maja. (K) Delavske manifestacije se je udeležilo nad 20.000 ljudi. Do nemirov ni prišlo. Proces proti ICruppu. Pariz, 2. maja. (K) Obtožnica v procesu zoper Kruppa in ostale ravnatelje, inženirje In nameščence Kruppo-vih tovarn se opira na kršitev naredce št. 22 od 7. marca glede činov proti varnosti zasedbenih čet in naredbe št. I z dne 10. januarja glede prestopka proti javnemu redu v Poruhrju. V prvem primeru se more po »Matinu« proglasiti smrtna kazen, v drugem pa ječa do petih let in globa do desetih milijonov mark. (W) POLOŽAJ V ORIJENTU. London, 2. maja. (K) Reuterjev urad poroča Iz Carigrada, da je francoski opravnik poslov v Carigradu vladnemu zastopniku v Angori sporočil važno vesi v kateri sc razpravlja o odpoklicu turških čet s sirijske neje lu se svareče kaže na posledica Ta vest pravi dalje, da bo Francija mora'r odrediti vojaške ukrepe. Današnje prireditve. V Ljubljani! Drama: Zaprto. Opera: »Evgenij Onjegin*. Red a. (Premiera Čajkovskega). Kino Matica: »Krvnik in grofica«. Kino Ideal: »Doživljaji Robinsona Cra-. soe-a«, II. del. Kino Tivoli: »Faraonova žena«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekači teden: 'ekarua Piccoli sa Do» 1 ijajski cesti ia Batefdč atuKulorM^g Voina in mir v Oriientu. Nemnia na umiku. (Od našega stalnega pariškega dopisnika,) Znani »Pokraiinec« v »Ternisiu Je pred par dnevi definiral svoje sledeče mnenje o ljudeh: Ljudje — pravi član-kar — se pravzaprav po krivici povzdigujejo radi svoje inteligence nad živali. Najsigumejše znamenje naše duševne manjvrednosti je dejstvo, da se izvzem-ši malenkostnih izjem, trdovratno branimo izvršiti prilagodenje na nove razmere. Namesto samo po sebi umljivega notranjega preoblikovanja, se trudimo na vse kriplje, poriniti nove ali spremenjene razmere na stari tir. Na drugem mestu sem našel opozorilo politikom, naj ne ugledajo, kakor svetopisemska žena, nazaj: okamenitev da je naravna posledica takega gledanja. To so izvrstne pripombe. Stojijo sicer v drugem razmerju, vsekakor pa so imeniten kriterij za lausannska pogajanja. V Lausanni je lahko spoznati, koliko ima kdo izgubiti in pridobiti Situacijo je bliskoma osvetlilo senzacijonalno imenovanje, ki je učinkovalo v Angliji kakor bomba: Weygand, najsposobnejši general Francije, desna roka (in najbrže tudi glava) maršala Focha, je bil imenovan vrhovnim poveljnikom v Siriji in sicer v trenotku ko bi se imela ekspedicija baje »likvidirati«. Ni čuda, da se je v stolpcih angleških listov pisalo že o vojni Noben šahist ne postavi svoje dame na postransko mesto... Da ostanemo kar pri Siriji Francoska vlada zatrjuje, da je izvedela, da so Turki pritegnili — zlasti pri Osmanjehu In Toprakalehu več bataljonov infante-rije in temu primerno tudi artilerije, vsled česar želi od angorske vlade točne izjave. Istočasno je bila priobčena notica, ki ima zapisano na čelu, da je bila rojena v starem in častitljivem poslopju na Quai d Orsay-u: »O posledicah agresivne politike si Turčija pač ne bo delala posebnih iluzij. Tistega dne, ko bi bile francoske zastave napadene ah ogrožene, bo Francija pokazala dru- Dr. A. P. P a r i z, koncem aprila. go barvo...« Kako daleč smo še oddaljeni od Franklin Bouillon-a in njegove angorske pogodbe, ki je ravno te dni zopet v ospredju! Vsakdo pa ve, kaj se je med tem zgodilo: Feizi Bey, ljudski komisar za javna dela, je v vsej tišini sklenil z družbo »Ottoman American Development Co.« takozvano koncesijo Chester, ki je bila v angorski skupščini ratificirana brez ugovora. Francija stoji na stališču, da te železniške in pristaniške koncesije — gre namreč, če všteje-mo stranske proge, za nič manj kot 15 železniških projektov! — bistveno kršijo francosko pravico, pridobljeno na podlagi nekega, pred vojno koncedirane-ga posojila v zlatu. Zelo zanimiv je nadaljnji razvoj te velepomembne zadeve. Quai d Orsay je izdal parolo, da se je treba resnemu francosko - ameriškemu konfliktu za vsako ceno izogniti General Pelle si v Lausanni prizadeva pridobiti Turke za kompenzacijo, ki bi odtehtala žrtvovane francoske interese, ali ta prizadevanja bi mogla, kakor stojijo stvari sedaj, postati povod za konflikt z Veliko Britanijo. Francoska vlada si najbrže misli, da preko kanala napete vrvi vzdržijo obtežilno preizkušnjo veliko lažje, nego tanke niti preko oceana. Ni izključeno, da gredo kombinacije še dalje: Družba iz države Delaware se bo morda znašla pripravljeno, proti primerni udeležbi na drugem mestu, ustanoviti nekak ameriško - francoski trust v Anatoliji. Angliji bi preostala samo ena pot: ali stopiti povsem v ozadje, ali pa pristopiti konzorciju kot tretji član. To bi bila, tako pravijo tu v Parizu, naravnost idealna rešitev. Vprašanje pa je, kaj neki bi rekla Turčija k gospodarski delitvi svoje krvavo izbojevane dežele. No, ravno o tem se pogajajo v Lausanni. Sirska meja, kapitulacije, Gallipoli itd. so le sredstva presije za dosego drugih prednosti. Na vsak način ima francoski list prav, ko piše: »... vsaj za trenutek počiva os svetovne politike na Ženevskem jezeru..c- REORGANIZACIJA BREZPOSELNO-STNE PODPORE V ČEHOSLOVAŠKI. V Češkoslovaški nameravajo reorganizirati Izplačevanje brezposelnostnih podpor. Uvedli bodo takozvani genfski sistem, po katerem se vrši Izplačevanje teh podpor po delavskih strokovnih organizacijah samih, ob direktni soudeležbi delodajalcev in ob kolikor moč majhni flnancijelni pomoči države. Ta sistem bi pomenil ogromno razbremenitev češkoslovaških financ, vendar ga ne bo mogoče uvesti v doglednem času pri vseh organizacijah. Prepogoj sistema je namreč ta, da razpolagajo strokovne organizacije z zadostnimi denarnimi sredstvi. Teh pa organizacije nimajo radi raznih stavk, izprtij, občutne brezposelnosti fn podobnih pojavov, ki so bili v zadnjem času zelo številni in ki so izčrpali do malega vsa denarna sredstva strokovnih organizacij. Edino tipografska organizacija razpolaga z zadostnimi sredstvi radi svoje vzorne organizacijske discipline. Zato bo genfski sistem uveden spočetka samo v tej organizaciji in to tem lažje, ker je brezposelnost med čškoslovašklml tipografi zelo majhna. Ne pozabite Sugoslovenske Matice I POSLEDICE RADIČEVE POLITIKE. Beograjsko »Vreme« poroča dne 30. aprila iz Slavonske Granice: Zjutraj okoli 8. ure je prišel v Slavonsko Granico Košta Dragičević, okrajni načelnik v Bosanski Granici, rodom iz Beograda, ki je bil svojčas tudi komitaš. Po dohodu v Slavonsko Granico je šel v neko kavarno, kjer je kratko nato v teku razgovora in diskuzije o današnjih problemih se zapletel v prepir z nekim Hrvatom. Ta diskuzija je dobivala čimdalje ostrejšo obliko in je kmalu došlo do očitega hudega spopada med Dragi-čevičem in Hrvatom. Prepir je dovedel do tega, da je Hrvat opsoval kralja in da je Dragičeviča naskočil z orožjem. Razburjen do skrajnosti po teh žalitvah je Dragičević v silobranu potegnil za samokres in ubil Hrvata. Policija je kmalu došla na lice mesta in začela poizvedovati. Dragičević je bil takoj suspendiran od služba Preiskava se nadaljuje. Pierre Louys. Novinar Friderik Lefevre je obiskal znanega romanopisca Clauda Farreiea, od katerega se največkrat omenjajo dela Opijev dim, Civiliziranci In Gospodična Daxova. Farreire je med drugim izjavil: »Ta trenutek sta na Francoskem dva slovstvena genija: Pierre Loti in gospa Colette. Pierre Lonys pa fenomen čisto zase; to je človek, ki vse zna, ki vse vse, ki je vse razumel, vse razmislil in ki se ni mogel zanimati za katerokoli panogo vede, ne da bi se bil poglobil vanjo. Toda Piefre Loti in Colette sta dve genialni glavi: genij pravim onemu, ki se niti ne zaveda» kaj počenja,..« Ta svojevrstni »fenomen«, ki se je rodil 1. 1870 v Parizu in ki slove osobito po silno razširjenem romanu Afrodita in BHitine pesmi, Pierre Louys (reci: luis) je velik prijatelj knjig, redkih izdaj. Gotovo bi bil prevzel kak referat na letošnjem mednarodnem kongresu bbliofilov v Parizu, da ni siromak že več let popolnoma slep. Slep je, kdor s starim tekstom ukvarja. Kakor je učeni danski romanist Nyrop izgubil vid, ker je preveč razbiral starofrancoske rokopise, tako je povsem oslepel tudi čitatelj redkih orumenelih besedil, P. Louys. Naš knjigoljubec je bil tako podkovan v poznavanju helenskega slovstva, da se njegova zbirka Bilitine pesmi Čita kot prevod starogrških pisateljev. In res, ko je Louys poslal izvod nekemu profesorju, mu je ta čez čas odgovoril da je že poprej čital stvar v izvirniku. Pri tem pa so Chansons de Bilitis od kraja do konca Lou-ysov stvor, nikar pa prestava! Počastimo slepca Homera ob Seini s tem, da preberemo katero njegovih iztočno čuvstvenih kitic, bogatih z gibkimi ritmi, prav flCT-v a ritmično pffn-r/v DREVO. Slekla sem se, da splezam na drevo; bedra mi naga objemajo skorjo, pregladko in vlažno; sandali po vejah mi hodijo. Na vrhu, vendar še pod listjem in ; v senci pred pripeko, zajašem oddaljeno vejo in zibljem noge v praznini Deževalo je prej. Vodne kaplje padajo name in mi curljajo po koži. Roke so mi omadeževane od maha in prsti na nogah rdeči od pohojenih cvetov. Čutim, da živo je lepo drevo; kadar veter zapiše, stisnem noge še bolj in ustne odprte prižemam na tilnik veji lasati. RAJ V MESEČINE Na mehki travi ponoči plesale so deklice vijolnih oči vse skupaj, in ena od dveh je odgovarjala kakor ljubimec. Device so rekle: »Me nismo za vas!« In kakor da jih je sram so skrivale svojo deviškost. Pan kozorog je. sviral na pisko pod drevjem. Druge so rekle: »Pridite po nas.« Stisnile so bile svojo obleko kot moško tuniko in se borile brez sil mešaje svoje plešoče noge. Rekoč, da se zmagana vda, je slednja prijela družico za ušesa ko čašo za roči in z glavo nagnjeno vznak pila poljub. GORKI PAS. Meniš, da več me ne ljubiš, Telej, in že ves mesec posedaš ponoči pri mizi kakor da sadje in med in vino tebi moglo bi dati pozabo mojih ust. Misliš, da več me ne ljubiš, tepček ubogi To rekši sem odpela vlažni prepas in mu ga ovila krog glave. Bil je doči-sta še topel od gorkote mojega trebuha; vonjava moje polti puhtela je iz nežnih zank njegovih. Dolgo je duhal mežć, potem sem . čutilfl da Sft OB hlijta.. tw rvat a» Im copl Za korak je Nemčija že naprej. Nova njena taktika se je začela 16. aprila z govorom zunanjega ministra Rosenber-ga v Reichstagu. Nemčija je pripravljena pogajati se in celo izročiti program, kakor se od nje zahteva, toda vi o vsote, ki bi jo plačala, noče poveda. ai sicer pod pretvezo, da ji zasedba rulir-skega ozemlja ne dopušča ceniti svoje lastne plačilne sposobnosti. Ta pretveza je tako okoriia, da jo tudi človek, ki se ni dosti bavil z zunanjo politiko, takoj spregleda. Kot pravi Frankufrter Zeitung, je napravil Rosenbergov govor utis poštenosti in dobre volje. Toda koliko bo mogoče plačati To je vprašanje. Nemci žele, da bi nanj odgovorila mednarodna komisija izvedencev. To je tudi ame-rikanski načrt in ker bodo na vsak način rabili Ameriko, je stvar od Nemcev jako spretno organizirana. Vendar pa nemška skrajna desnica ta načrt zametuje, ker noče, da bi Nemčija stavila predlogov. Boji se namreč, da bo na ta način Nemčija polagoma prišla na pot kapitulacije. Nasprotno pa socijalisti očitajo vladi zakaj ne imenuje vsote plačevanj. Rosenbergov argumenti da se ne more ceniti plačilne sposobnosti Nemčije, se jim zdi tak, da ni mogoče se pri njem ustaviti, kajti paraliziral bi ves trud. Vsakemu načinu plačevanja, ki je razdeljen na gotovo število let, se da pač očitati, da se sedaj ne ve, kakšna bo sposobnost nemškega plačevanja v desetih, dvajsetih ali tridesetih letih. Pariški Figaro pravi da je mnenje socialistov tembolj uvažavanja vredno, ker je od njih odvisno, ali držć ali strmoglavijo Cunojev kabinet. Hočejo torej, da se imenuje vsota in to vsoto je imenoval njih vodja Hermann Müller, namreč 30 milijard zlatih mark Berg-mannovega podjetja. Sicer pa logika tega politika ni jasna. Pravi namreč, da rabi Francija 26 milijard za reparacije. Ker je pa francoski delež 52 odstotkov, bi moral sklepati, da bi morala celokupna vsota reparacij znašati 50 milijard. Sicer pa ni glavna stvar, dati številko, kajti nje vrednost se lahko spremeni po načinu plačevanja in po vsakokratni realni vrednosti plačane vsote. Glavna stvar za zaveznike je, vedeti, kako ga-rantijo nudi Nemčija; Ravno ta stvar je pa še zelo nejasna, ker se o njej še ni dosti obravnavalo in se Nemčija pri svoji previdnosti tudi dosedaj ni jasno izrazila. V Berlinu se še vedno vrše pogovori med vlado na eni strani in bankami in industrijo na drugi strani glede novih predlogov, ki jih naj stavi Nemčija. In še vedno se bije boj med pristaši celotne vsote, ki naj bi se izplačala za reparacije in pristaši časovno spremenljive vsote. Izgleda pa, da bo slednja rešitev zmagala. Poincare v svojih zadnjih dveh govorih niti z besedico ni omenil lorda Curzona. Zato sumi nemško časopisje, da vlada med mnenji obeh popolno soglasje. V dobro informiranih angleških krogih pravijo, da sedaj Nemci pretresujejo dve možnosti: ali bodo stavili točen predlog za vsoto, katero , hočejo plačati, ali pa bodo predložili minimalno vsoto in bodo izjavili, da so .pripravljeni jo zvišati, če pride komitč mednarodnih izvedencev do zaključka, da je Nemčija v stanu, to storiti Sedaj Nemci študirajo način plačevanja, ki ga bodo predložili zaveznikom. — Dr. P- V. B. — Mariborsko pismo. Minula volilna borba za narodno skupščino v Beogradu je bila v mariborski oblasti za vsakega resnega opazovalca vsestransko zanimiva n poduč-na. V tej volilni borbi v kateri so vse obstoječe politične stranke konkurirale med seboj v prirejanju volilnih shodov in sestankov, so se pokazali zelo zanimivi pojavi ki morajo biti merodajni in odločilni pri bodoči agitaciji osobito za našo NRS, ki je na zboru delegatov v Mariboru v nedeljo dne 22. t m. jasno pokazala, da se je pri nas v Sloveniji že globoko ukoreninila in razširila tudi že med širše plasti našega delovnega ljudstva. V pretekli volilni borbi so bili do malega vsi shodi ki so jih prirejali kandidati in agitatorji raznih strank, žeto dobro obiskani. Zborovalci so na teh shodih z velikim zanimanjem in pritrjevanjem sledili govornikom in agitatorjem, tako, da je moral vsak opazovalec dobiti vtis, da so navzoči volilci z razvir tim programom zadovoljni in da bodo to svojo zadovoljnost dokuraentarično dokazali na dan volitev. Tako je n. pr. NSS priredila v mariborski oblasti nebroj volilnih shodov, ki so bili razmeroma jako dobro obiskani. Kdor je to videl to moral biti uverjen, da si je NSS tudi med kmečkim Jjud- dela zbujene mu želje, ki jih ni skrival, vendar pretkano sem se znala ubraniti. »Ne, prijatelj. Nocoj sem Lisipova. Zbogom!« In pristavim bežeč: »O slad-kosnedec ovočja in zelenjave! Bilitin vrtec ima eno samo smokvo, toda to dobra. PERICAM. Perice, nikar ne pravite, da ste me videle! Zaupam se vam; tega nikomur ne pripovedujte! Na nedrih, pod tuniko vam nekaj prinašam. Vsa sem kakor kokoška prreplašena. Ne vem, če naj se drznem priznati... Srce mi bije, kot da umiram... Tenčico sem vam prinesla. Tenčico in trakove svojih nog. Vidite: tukaj je kri. Za Apolona! bito je proti moji volji. Pač sem se branila; mož, ki ljubi to jačji od nas. Dobro jih operite; ne štedite ne soh ne krede. Za vas položila bom štiri obole Afroditi k nogam, in drahmo srebra. SREČNEMU MOŽU. Zavidam te, Agorakrft, da ti je žena tak pridna. Sama skrb za stajo in zjutraj namesto da bi se ljubila, napaja živino. Ti si presrečen. Koliko dragih, praviš, ki mislijo zgolj na nizke strasti, beđć ponoči spe čez dan in iščejo celo zakonolomstvu pregrešne naslade. Da tvoja ženka dela po hlevu. Baje ima kaj odprto srce za tvojega najmlajšega oslička. Ha ha, to Ü to lepa žival Ima črno piko na očeh. Pravijo, da mu se igra med nogami pod sivim in mehkim trebuhom. Vendar to so opravljivci ki tako govorć. Če ji tvoj osel godi Agorakrit, # zato, ker se ji tvoje oko zdi slično njegovemu. Ali ste že obndvISi naročnino za Jutranje Mo¥ostS ozirom im Izredno odkrito priznanje, na zapeljevanje v nerodnih letih In na zapeljive razmere vsak na fr tednov zapora, kar sta na že odsedela a preiskovalnim zaporom, zenski pa *te bfll obsojeni ena na en, draga pa na 3 mesece ječe. DEBATA O AGRARNI REFORMI V gostilni pri »Anzelca« so se zbral! gostje iz črne ml Vrbljenj ta okolice. — Razvila se j» živahna debata o raznih kmetskih vprašanjih In pri vlmi so reševali vedno bolj živahni pivd težko vprašanje agrarne reforme. Konec debato pa je M prepir na cesti. Eden je prtoravfl nož, druid pa je zavil v robec kTrnenta prelep Je OH tu. Eden pretepačev je obležal «a cesti ta je bO po Izpovedi neke priče že skoraj »ntrsel«, vendar pa hna fant trdno slavo fn je okreval. Prj obravnavi so seveda trditi vsi, da so bili v silobranu. Kljub temu pa ste a kaznovana oba pretepača Jože Ka&až i Ivan Dolenc, eden na 200, dragi na Jjto kazni ta v plačflo stroft» J dospodirstv® X Žetev v Vofvođisl Po nradnih vesteh. ki prihajajo iz Vojvodine, je stanje letošnje posetve zelo ugodno, zlasti v severnem delu Bačke. Sedaj 90 končana že vsa dela z sejanjem, če ne bo kakih nepri-lik, bo letošnja žetev od 20—30% boljša,od lanske. X Parobrodn! promet med Romunijo ta našo kraljevino bo otvorjen početkom tekočega meseca. Naša in romunska delegacija sta rešili na svoji zadnji . seji vsa sporna vprašanja glede prometa v Bega-kanaln in med Velikim Bsčkerekom in Te-mešvarom. Končna določitev doseženega sporazuma se zgodi te dni v Cluju. Romunska vlada je te dni poslala v Temešvar de-, legata prometnega ministrstva, da prouči vprašanje zgradbe pristaniške luke v Bega-kanalu. X Brodarski promet na naä obali. Na naši obali vršijo obalno In tovorno plovno službo sledeče parobrodarske družbe: Jadranska plovidba dein, družba na Sušaku, »Dalmatla« parobrodarska delniška družba v Splitu, Dobrovačka parobrodarska delniška dražba v Dubrovnika, Obalna plovidba d. z o. z. v Dubrovniku, Korčulanska plovidba L. De polo & Co., v Korčuli In »Boka« brodarska družba v Kotora. Navedene paroplovne družbe vzdržujejo ta vršijo službo na sledečih linijah In zveznih progah: Na spojnih progah med Bakrom« Splitom In Kotorom vozijo parobrodi Jadranske plovidbe In Dalmatle. Na spojnih linijah med Dubrovnikom, Trstom In Bari vozijo parobrodi Dobrovačke paroplovid-be d. • d. — Med Splitom in Trstom vozijo parobrodi Dalmatle d. d. — Na lokalnih progah pri morju vršijo službo parobrodi »Jadranske plovidbe«. — Na lokalnih Unijah v srednji dalmatinski obali vozita parobrodi »Dalmatle«, medtem ko vršilo .na lokalnih progah } u ž n e dalmatinske obale prevozno službo parobrodi dubrovniške obalne plovbe, korčulanske plovbe ta ladta brodarskega delniškega društva »Boka«. — Poleg teh domačih družb vršilo na naM obali plovno službo še sledeče Inozemske parobrodarske dražbe: Parobrodarska dražba »Puglta« in »Bari«, »Uoyd Triesttoo« v Trstu in »Costiera« na Reki — Vozni redi parobrodarskih zvez vseh navedenih družb z navedbo tonaže posameznih parnikov za tovorno službo so interesentom na vpogled v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani i X Prometne konference v naši državi Dne 2. maja se je vršila v Sarajeva konferenca, katere so se udeležili delegat! prometnega ministrstva, železniških direkcij m ministrstva pošte ta telegrafa. Na tel konferenci se je razpravljalo o definitivnem izboljšanju našega prometa ta voznega parka. X Mednarodni biro za poravnenje že- leznlšklh terjatev. Na mednarodni prometni konferenci kf se je nadaljevala da e 18. aprila v Amsterdamu, je hil ustanovljen mednarodni centralni biro za poravnanje železniških dolgov ati terjatev zainteresiranih držav. Naloga tega biroja je, da skuša ublažiti valutne prilike, kar se bo doseglo na ta način, da se bodo zadolževale ta od-dolževale udeležene države v svojih nacj-}onalitih valutah. S tem se bo odpravita preveliko povpraševanje po tujih zdravih vahitah ter se bo reguliral tečaj valute vseh držav. X Prevoz premoga ta drv. Po dosedanjih izkušnjah sl nabavljajo konzumenti kurjavo (les, drva) po naj več v jeseni ko so železnice preobtežene s prevozom sezonskih predmetov (sladkorne pese, sadja eta). Radi tega postanejo ob tem času postaje prenapolnjene ta se mnogokrat zgodi, da to povzroči zastoj v prometu. — Prometno ministrstvo je naročilo vsem železniškim direkcijam, da naj opozore vse zainteresirane kroge, da sl izvrše te nabave sedal ko je radi končanega izvoza najugodnejša prilika zato. Borzna poročila. Beograd, 3. maja. Devize: (Srednji tečaji) Pariz 639.75, London 441, Milan 463.85, Ženeva 1728, New York 94JJ5, Berlin 0.29, Praga 282, Solna 116, Dunaj 0.134, Budimpešta 1.775, Bukarešta 45, Sofija 69, Bruselj 550- Valute: Funti 432, dolarji 93.75. Zagreb. 2. maja. Devize: Dunaj 0.13375—0,13475, Berlin 0.30—0.315, Budimpešta 1.70—1.80, Bukarešta 45.90-^6.50, Italija 464—469, London 442—444, New York ček 95.75—0, Pariz 640—647.50, Praga 254—285, Švica 1735—1742, Varšava 0.20—0.21. Valute: Dolarji 94—04.75, češkoslovaške krone 277—279, francoski franki 0—635. napbieondori 350—äöCt tire 459— 462. Zggreb, 3. maja. (Priv.) Devize: Ney York 95-95.75, Pariz 6.40-6l475. SvW oa 17.35—17.426, London 442-444, Dunaj 1)1375—13.475, praga 2J84-Ž.85, Kalija 464 tire 459—46L Curih, 2. maja. Otvoritev; Berto 1.80, Holandija 216.50, New York 553.25, London 25.67, Pariz 3732, Mtian 2762, Praga 16.47, Budimpešta 10-30, Zagreb 5.75, Varšava L2Q, Dunaj 78, avstrijske krone 78. Curih, 3, maja. Zaključek: Berto 1.78, Holandija 216-50, Ney York 553.50. London 25.69, Pariz 37.37, Milan 27.12, Praga 16.475, Budimpešta 10.50, Zagreb 5.75, Sofija 4.20, Varšava 1.20. Dunaj 77.75, avstrijske krone 78. Praga, 2. maja. Dunaj 4J1, Berto 10.50, Rim 167.25, avstrijske krone 45L lire 167.25, Budimpešta 61, Pariz 229, London 157.875, New York 34J0, Curih 608.73, Beograd 35J0. Dana}, 2. maja. Devise: Beograd 739—741, Berita 2.20—2.30, Budimpešte 1295—13.05, London 329.200-329.800, Milan 3486—3494, New York 71 j025—71.175, Pariz 4799—4811, Praga 3117—2123, Sofija 534^0—53550, Curih 12.825—12.855. Valute: Dolarji 70.700—70.7» levi 513-517, nemške marke 2.19-349 torti 3272500-32SA00, francoski franki 4740-4770, lire 3452.50—3467.5Q, dinar» 730—734, leji 334 -326, švicarski franki 12.730-12.790, Češkoslovaške krone 2100—2110, madžarske e rftaTfk maja. Dunaj 45.78. Budhu-peSte 5.88, AUfao 1561.08, Praga 972,56, Pariz «59.58. London 146.383.13, New Y«k 31.00,75, Čarih 5750.36, Beograd 544.13. Glavni urednik: Ivan Podrfai Odgovorni urednik: Mite OaberSek, i’ Sj Ml Akt štev. 113. 'Roman. (Nadaljevanje.) Premislil je stvar z vseh strani» a al našel iz* hoda, Ker pa ni Ml neodločene narave, da M se pred kako oviro ustavil» je sklenil prebiti ta »erazrešni .vozel Raoul ga Je oviral, na ta ali oni način se je »oral iznebiti tega sokrivca» če je bila to tudi težka naloga zlasti ker je bil tako nezaupen. Toda Louisa J« podžigala strast, ki je mogla v njegov starosti Mti strašna. Cim bolj se je prepričal o Madelajninem so* vraštvu in zaničevanju, tem bolj jo je ljubil in po* .želel. Vendar si je ohranil toliko razuma, da je spo* äsal da ne sme ničesar izsiliti. Čutil je, da mora počakati izida Prosperjeve preiskave predno je kaj «kremi. Upal je, da ga bo gospa Fauvel kmalu za* imoslia za razgovor. Motii se je. Hladno je Madelajna premislila zadnje korake zvezanih lopovov ter prišla do zaključka, da za enkrat ne bosta storila ničesar več. Sklenila je torej, da hoče vzeti na sebe polno odgovornost za vse dogodke ter si je pripisovala dosti hrabrosti, da se ustavlja tako Raoulu, kakor Ctemeranu. Vedela je, da se bo gospa Fauvel temu upirala; «oda sklenila je, da bo zastavila ves svoj vpliv in, Če treba, ga tudi zlorabila, da da gospe Fauvel trdnejšo oporo. Zato M>e ženi nista dal! glasu o sebi. Hoteli ali počakati, da pokažeta nasprotnika, kaj name »vata. Izvedeli sta od gospoda Fauvela za izid Pro* ■«perjevega zaslišanja, za njegovo trdovratno ta* jenje, za dokaze, ki so govorili proti njemu, za ne* odločenost preiskovalnega sodnika in končno da je Ul zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Od zadnjega Clameranovega obiska sem pl gospa Fauvel več dvomila o Prosperjevei kriviti, M ga je smatrala za zapeljivca njenega, že vedno ji dagega sina. Nasprotno je bila Madelajna prepričana o Pro-Sperjevi nedolžnosti, tako prepričana, da si je, ko je izvedela, da je bü Prosper izpuščen, izposodila od strica 10,000 frankov pod pretvezo*, da gre za dobro delo. ter jih poslala nesrečniku* © katerem je slišala, da je moral bit! brez sredstev. Zato mu je v pismu, za katero je črke izrezala iz svojega molitvenika, svetovala, da naj zapusti Francosko, ker je vedela, da je Mio za njega nemogoče živeti na Francoskem. Poleg tega je bila Madelajna prepričana, da se bo morala prej ali slej poročiti s Clameranorn Iti zato ji je bilo ljubše, da njega ne M bilo več na Fitucoskem. Ves ta čas sta se morali obe Ženi boriti z naj* večjimi težkočami. Dobavitelji pri katerih sta imeli dolgove in ki so bili dovolili kredit, so zahtevali plačilo. Oni niso mogli razumeti da so morali pri taki hiši čakati na poravnavo razmeroma majhnih vsot. Enemu sta bili dolžni 2000, drugemu KDO, tretjemu 500 frankov. Mesar, trgovec, vsi so prišli obenem In le s težavo je bilo doseči da so se zadovoljili z delnim odplačilom. Eni so zagrozili, da bodo šli h bankirju. Gospe Fauvel je manjkalo skoraj 15.000 frankov. Na drugi strani pa sta se čutili Madelajna In njena teta, ki nista čelo zimo zapustili doma, da prihraniva pri toiletah, prisiljeni, da obiščeta ples v kostumih, ki sta ga hotela dati gospoda Jandi-dier, najboljša Fauvelova prijatelja. Od kod naj bi vzeli denar za kostume? Že eno leto nista plačati šivilji ter sta ji biti dolžni veliko vsoto. Ali jima bo hotela Še kreditirati? Nova sobarica v Madelajnini službi» Patinira Chocareilie, ju je rešila iz zadrege. Dekle, M je pač poznalo majhne denarne zadrege, ki pa so bolj resne, kakor se to splošno sodi iz lastne izkušnje, je morda uganilo zadrego obeh žen. Priporočila jima je spretno šiviljo ne M jo MK za to vprašali ki je bila šele začetnica, ki pa je imela dosti kapitala in ki bi rada počakala na plačilo že zaradi tega, ker bi vedela» da sl pridobi ime in nove odjemalce. To id bilo vse. Dami nista mogli brez nakita na ples. Toda vse brez Izjeme je Mio v zastavljalnici in Raoul je imel vse zastavne listke, Madcdajni je prišlo na misel, da M zahtevala od Rdoida, da vsaj det denarja porabi za to, da reši ZÄStavlialne dragocenosti, ki ilfc it M! svo.il slabotni materi iztrgal Povedala je to teli in dosta vila; »Sporoča Raoulu, da ga hočeš obiskati. On tega ne bo mogel odkiouitL in potem bom šla Jaz k njemu.« Res je vzelo hrabro dekie drugi večer voz ter se peljalo kljub grdemu vremenu v Vesinet Niti pojma ni imela, da ji sledita Verduret in Prosper in da sta m lestvi stoječ opazovala sestanek. Ta drzni korak pa je bil brezuspešen. Raoul je izjavil, da je s Prosperjem delil; njegov delež je zabil ta on nima nobenega denarja več. Niti zastavnih listov ni hotel izročiti ta Madelajna je morala napeti vse svoje sile» da je dobila pet takih listov, na katere so bile zastavljene toiletee dragocenosti manjše vrednosti. To je bil Ciameran strogo zaukazal ker je upal, da se bosta obe feni v največji stiski obrodi do njega. Raoul je ubogal, toda Sele po silnem prepiru, katerega priča je bil' lože Dubois. Oba tovariša si nista bila prav nič več dobra. Clameran je iskal nenevarno sredstvo» da se reši Raoula, mladi lopov pa je slutil malo prijateljske misli svojega tovariša. Samo gotovost velike nevarnosti je mogla oba pajdaša sprijazniti ta to gotovost sta dobila na plesu gospodov Jandidier. Kdo je Ml tajtosivem bajaco, ki je Ml po onih prozornih namigavanjih o gospe Fauvel tako čudno rekel Louisu; »Jaz sem prijatelj Vašega brata Ga-stona?« Tega nista mogla uganiti prepričana pa sta bila, da je to neizprosen sovražnik, zato sta ga hotela po plesu zabosti. Ko sta mu nato sledila, ter pri tem prišla na napačno sled, sta se silno prestrašila. »Sedaj je treba paziti,« je rekel Clameran, »le prekmalu bova izvedela kdo je ta mož«. Raoul je potem poskusil, da M Louis« pregovoril da :-c odpove Maddajüt Ta pa je vzkliknil: »Ne, ona bo moja, ati pa poginem.* Sedaj, ko sta Mia posvarjena, sta mislila, da bo težko priti jima oa sled. Ona nista poznala zasledovalca. -------— 3°ms*ci in od 3 ^ dolžino naprej Hupi 1150^0 množine franke uageo kr«nj$k'b postaj: Šerif» ianški premogovnik, Krmelj-Dolenjsko. Popolnoma preurejeno. Modeme sobe. uvrstna kuninja. xn boljša kranjska in štajerska vina. Torek popoldan zdravnik razpolago Vos k V« Hh vlaku. Ceno izvanredno nizka. Za m Ana ZKkar, v Šmarjeti pri Novem mestu. n« mno- hoteilrka bi upraviteljica toplic P raft r ^ fJmsts Znižanje naročnine. Naročnina za najrazširjeni aemškt dnevnik v češkoslovaški republiki ta inozemstvu »Prager Presse“ znaša sedaj za kraljevino SHS: ; mesečno Din 40^- za jutranje ta večerao izdanje»; mesečno Din 28.— za samo jutranje izdanje; mesečno Din 1.80 za posamezno štev. jutr. z rte mesečno Din 3^— za posamezno štev. nedelj. Izd» nja z Ilustrirano prilogo, „Prager Presse“ prinaša najboljše in objektivne informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah Male antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, podpira vztrajno medsebojne poslovne zveze vsake vrste (vprašanja in ponudbe vsakega Maga), tako da je največji in najuspešniji oglasnik. Izvodi m ogled ta ponudbe oglasov brezplačno Uprava >Prager Presse* Praga 111. Nerudov*. & Rač. pošt, ček. urada v Zagrebu štev, 40154 Rač. pošt. ček, urada v Ljubljani štev. 20264 Rač. pri podruž. Ljubiji, kred. banke v Mariboru štev. 11254 Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Šeleaburgov» ulic* tyi. L. BARAGA. THE REX Co, LJUBLJANA. TELET. gT. 868 I.YT. OKAPlgČE tOu Opslsgraph o vssb ftlifeostiiL JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA ČELIKA I TURPIJA RUDOLF SCHMIDT & Co. D. D. Ravnatelj, i poslovnica: Tvornica: Prodavaona: IfflMteg trg 23. Zagrab-Traje Marovska nllca K. DvQak stalno na skladišta ČKUKr Promptna dobava ALAT: TUBPliS; ßrsoyrtni čelik Lijevani čelik Alatni čelik Čelik sa kamen Chromnickel čelik Čelik sa kolna pera Čelik sa auto pera Plemeniti martin čelik lieareta martin čelik i t . V plenumu se največja debata lahko reši v nekaj dnevih — kakor na primer budžetna razprava. Drugo delo se pa itak razdeli po strokah na odbore. Če pa vlada nima večine, bi tudi noben parlament ne mogel delati. Ali misli gospod dvorni svetnik, da bi gospodarski parlament mogel reševati taka vprašanja, kakor: železniška politika, carinsko vprašanje, davčna politika, če bi pa politični parlament ne delal in bi vlada bila v krizi? Brez vlade vendar ni mogoče delati takih reči! Z dvema zbornicama bi ne bilo nič pomagano, nego bi imeli v vsaki iste politične težave, kakor sedaj. Tudi v gospodarski zbornici bi $e delili poslanci po istih strankah, kakor sedaj v politični, Imeli bi SLS, Spahljevce, Radičeve©, demokrate, radikale, zemljoradnike itd. Prepiri, ki vladajo sedaj v eni zbornici, bi vladali potem v obeh in splošnost bi bila še na slabšem. Poglejmo si pa sedaj drugi razlog in menda glavni, katerega navaja gospod dvorni svetnik za dvojni parlament. Tako bi prišli v zbornico pametni ljudje, strokovnjaki, vsaj za gospodarska vprašanja. Voljeni bi bili namreč po korporacijah in po stanovskih zasiopih, ter bi vsled tega ne mogel vsak šušmar postati poslanec gospodarskega parlamenta. — Po mišljenju gospoda dvornega svetnika po sedanjem volilnem sistemu ne pride dovolj sposobnih in strokovno izobraženih mož v parlament, ki bi mogli razpravljati taka vprašanja, kakor na primer železniško politiko. Po njegovem načrtu bi ostal politični parlament, kakor je sedaj, ter bi v njem še nadalje sedeli nestrokovnjaki in nesposobneži. Imeli bi pa Še drugi parlament Iz strokovnjakov in sposobnežev za železnice, carine, šume in živinorejo itd. Imeli 'tri torej dva parlamenta: politični in gospodarski. V prvega bi lahko prišel vsak, če se kaj razume ali ne, v drugega pa samo strokovnjaki. Jaz pa mislim, da je za strogo politična vprašanja treba nekaj več znanja in strokovnosti, kakor pa za gospodarska. Lažje boste našli v sedanji skupščini strokovnjake, ki se razumejo na železnice in na živino, kakor pa take, ki se razumejo n. pr. na zunanjo politiko, če Je treba v parlament več strokovnjakov, jih je treba predvsem za politični parlament. Sicer pa tudi ni res, da bi sedanji parlament ne imel dovolj strokovnjakov. Predvsem ni potreba, da bi vsak poslanec bil strokovnjak na različnih poljih. Velike stranke najdejo vedno način, da spravijo v parlament strokovnjake iz različnih strok. Na slabšem so male stranke, ki morajo pri volitvah delati z demagogijo. One pa tudi ne oosijo odgovornosti V plenumu itak ni treba strokovnega znanja, oziroma ga je treba samo referentom. V odborih bo pa pač vsaka velika stranka našla strokovnjake, ki jo zastopajo. Sicer se pa k delu odborov lahko pritegnejo še strokovnjaki od zunaj. Ce bi torej radi pomanjkanja strokovnjakov bilo potrebno otvoriti še drugi parlament, bi bilo mnogo bolje potrebno reformirati sedanji politični, ker nam na političnem polju mnogo bolje manjka strokovnjakov, kot na gospodarskem. Za »gospodarski« parlament ni torej prav nobene potrebe. V njem bi vladale iste politične težave, kot v političnem, on bi nič več ne delal, kot politični, delo se prav lahko opravi v enem parlamentu, če se pa ne more, se bo še veliko manj moglo v dveh. Pač pa bi prišla še ena veiika težava, ki bi popolnoma onemogočala delo v obeh zbor- nicah: boj za kompetenco med njima. Kdo bi mogel razdeliti, kaj spada v politični in kaj v gospodarski parlament? Kdo bo razsojeval med njima? Pravijo, da dve ženski ne morete kuhati v eni kuhinji, kako bi pa delala dva parlamenta v eni državi? V kuhinji lahko razdelite lonce in prostor med dve ženski, držav: 'i poslov pa ne morete med dva par amenta. Vprašanje financ spada gotovo na oba polja. Kdo bo odločeval, kako se nalagajo davki in kako se uporabijo dohodki? Politični ali gospodarski parlament? Ako poslednji potem je prvi popolnoma nepotreben. On vendar ne more ničesar skleniti, ako nima pokritja! Isto bi bilo z voj. zadevami in sploh z vsemi čisto političnega značaja. V tem slučaju bi politični parlament postal samo neke vrste posvetovalni organ vlade in gospodarskega parlamenta s to predpravico v dodatku, da. sme izazivati parla- mentarne krize! Ako W pa politični parlament Imel finance, bi gospodarski bil samo posvetovalni organ. Saj vendar ni mogoče, da bi eden pil, a drugi plačal. Financ pa tudi ni mogoče razdeliti, da bi vsak parlament po svoje nalagal bremena in odločal izdatke. Imeli bi torej neprestano borbo med obema parlamentoma, ki bi trajno onemogočavala vsako delo. Gospodarski parlament bi imel v svojih rokah močnejša demagoška sredstva in vsled tega bi tudi nadkri-Ijeval v tem boju. Priroda stvari bi ga gnala v vedno bolj ekstremno smer. V njem bi prevladovali oni elementi, ki se v boju s političnim parlamentom poslužujejo bolj demagoških sredstev. Namesto treznega gospodarskega dela bi imeli neprestani boj in prepir. Izgleda, da se očetje ideje »dveh mlinov« tega zavedajo in ravno to hočejo, ker mislijo, da bi se na ta način po ovinku prišlo h komunističnemu sovjetskemu sistemu. Balkanski problemi. (K drugi lausannski konferencL) Sčvreska pogodba je potisnila Turčijo iz Evrope. Njeni idejni očetje pa niso skrbeli za zadostno zaščito pred eventualnimi nakanami Turčije. Če bi bili visoki diplomati ustvarili protiturško interesno skupnost med Grško, Jugoslavijo in Bolgarsko in ji dodelili Tukom odvzeta ozemlja, bi danes sevr. pakt imel še polno veljavo. Južni del naše kraljevine gravitira proti Solunu. Za Bolgarsko prihaja samo Egejsko morje v poštev. Sedaj je navezana samo na Varno in na Burgas ob Črnem morju. Za obe slovanski državi sta Solun in Dedeagač naravni izhodišči. Za Grško je pristaniško vprašanje v Egejskem morju manjšega pomena. Ona sega itak v Jonsko, Sredozemsko in Egejsko morjem »Nezmotljivost« svetovne diplomacije je dodelila Turčiji odvzeto obal (brez Carigrada) — Grški, Jugoslavijo in Bolgarsko pa je izključila od njunih naravnih izhodišč. Tako je prodrla Grška da — Črnega morja. Naravna posledica te politike, ki jo je prav izdatno forsirala ravno Italija, je biia neke vrste desinteresiranost naše kraljevine in Bolgarske v evropsko-tur-škem konfliktu. Obrambno obzidje proti Turčiji so zasedli — Grki, ki so sprejeli za nameček še precejšen del zapadne obale Male Azije — področje okoli Smirne. Strategični položaj Grške je bil s tem silno otežkočen, na drugi strani pa ja pomenila ta »rešitev« skrajno provokacijo za občutljivo in razdraženo Turčijo. Vzelo se ji ni samo evropske posesti, njene sinove so prepodili celo iz Sirije, Mezopotamije in Arabije; še več: sovražnik je vdrl celo v Anatolijo. Anglija si je hotela kot protektorica Grške zasigurati gospodstvo nad Egej- skim morjem in nad — ožinami. Lahko si je predstavljati kako sta se Pariz in Moskva navduševala za to smer razvoja. Podpirali sta Turčijo prikrito in neprikrito. Nekega dne pa so kemalisti pomedli Grke iz Male Azije v -— Egejsko morje. Anglija se je lahko prepričala, da tudi njena drevesa ne rastejo do neba. Vojne, v kateri bi brezpogojno trčila na Francijo, si Anglija ni upala riskirati. Pod pritiskom okolščln je nato privolila v drugo korekturo sevreske pogodbe (prva je bila Franklin-Bouillo-nova pogodba glede Sirije). Tako si je Turčija že pred prvo lausannsko konferenco priborila Smirno, Carigrad in Vzhodno Trakijo do — Marice. Potek novih pogajanj v Lausanni bo pokazal, da-li bodo sledile še nove koncesije. Izključeno ni, da si priborijo Angleži del svojega upliva na drugi lausannski konferenci Nesigurnost na bližnjem vzhodu je okrepila vznemirjenje na Balkanu. Zaenkrat se koncentrirajo turški interesi na azijatskih tleh. Vsled tega je upati, da se bodo zadovoljili s sedanjim evropskim zaledjem. Bilo bi vsekakor preuranjeno, govoriti o definitivni odpovedi Angore — Zapadni Traki ji. Svoj veto bo vlagala še Rusija. Moskva vseeno: ali boljševiška, ali caristična — se morskim ožinam in njih zaledju ne bo nikoli odrekla. Borba za ožine se bo znova vnela, le s to razliko, da potegne vrtinec s seboj tudi — Romunijo. Balkanskim državam je treba spričo novih možnih zapljetljajev veliko sloge in previdnosti Balkanske pomote svetovnih diplomatov morajo korigirati zunanji ministri balkanskih držav. Usoda Trakije. Dr. Wehberg je napisal pod gornjim naslovom v »Neue Zürcher Zeitung« zelo zanimivo razpravico, iz katere posnemamo sledeče: Tik pred izbruhom svetovne vojne je Izdal romunski poslanik Djuvara interesantno knjigo »Cent projeto de partage de la Turquie«, ki vsebuje mnogoštevilne predloge, stavljene tekom stoletij v svrho delitve turškega imperija. Uresničenih je bilo le malo vzpodbud. Ali že zgodovina 19. in 20. stoletja so se izvršile amputacije turške države, kakršnih druge države pač niso doživele. Prebivalci Turčije na Balkanu so Mi obžalovanja vredni, ker so morali mirno gledati izmenjavo svojih gospodarjev in vojnih zapovednikov. Največ pozornosti zasluži v tem pogledu Trakija, saj je bila nedavno Izbojevana v društvu narodov ostra grško-bolgarska kontroverza o tem vprašanju. Trakija je spadala skozi cela stoletja pod turško državo. Šele Izid balkanske vojne 1912-13 jo Je odtrgal osmanskemu imperiju. V preliminarnem mira (v Londonu) z dne 30. maja 1913 je morala Turčija odstopiti vse svoje evropsko ozemlje zapadno črte Enos-Midia balkanskim državam. Vzhodno in Zapadno Trakijo. Ker se Bolgarska z delitvijo teh pokrajin ni hotela zadovoljiti, je izbruhnila druga balkanska vojna. Usodo Trakije so določili šele v bukareštanskem miru 10. avg. 1913 med Bolgarsko in njenimi zaveznicami ter v Carigradu 29. sept. 1913 med Bolgarijo in Turčijo. Ker so sl Turki v dragi balkanski vojni zasigurali Odrin z Vzhodno Trakijo, je Bolgariji ostala le Zapadna Trakija. — r. —o. Don Quliote. Stopi žalostni vitez iz Manche, »topi iz somraka vedrih spominov, Privedi svojega Rocinanta in ga ose^ dlaj za na pot v daljno deželo, kjer je skrite Dulcineja!... Kje so dnevi ko ^eni ležal pod cvetočo jablano in te kledal v stari, orumeneli knjigi, kako si natikaš vitežko čelado in pašeš dol-K iunaški meč?! Večkrat pozneje sem ^tečal strani Cervantesove knjige, a nikdar nisem toliko trpel s tabo kakor mladostnih avanturah pod cvetočo jablano. Vedrina leži v tej knjigi vi ^Pansko sobice žge kamenite planj aa obzorju se vrte vetrni mlini O nost večernega somraka na prašni sti, ko tuli pastirski rog, se spa. grozečimi sencami noči v neznani cesti» krčmi, kjer se gnetejo za pc prtom vrati sumljive postave in blešči v ognju razbojniški nož Žr nje avantur in čudovitega iuna vstaja pred nami groteskni konti se vrste pred dušo modernega čl< ka. Zdi se, da je vsa knjiga samo razgrete domišljije v španskem so! zraslega roman+’ n 17. stoletja. In vendar je. ^ Quijote več ko fiawa. * ko otročja lutki njegove smešne in žalostne zgodbe so važnejši dokument človeške zgodovine nego povelja mogočnih kraljev in odloki slavnih državnikov. Don Quijote je večji reprezentant človeštva kot Platon ali Newton; on predstavlja tip, neumrjoči tip duha in rase. To, kar običajno vemo o don Qui-jotu, ni bistveno; mi se smejemo zgolj njegovi zunanjosti in avanturam, ne opazimo pa notranje vsebine donkihot-stva. Pri nas često slišiš besedo don Quijote v porogljivem smislu. Pa don Quijote ni Vašek. V njegovih smešnih dejanjih leži filozofska vzvišenost, v njegovih avanturah idealizem. Mi premalo poznamo tega čudnega junaka Cervantesove Ironije, sina pozne srednjeveške romantike. Don Quijote pa živi v nas samih kakor živi Hamlet. Obe literarni postavi sta najplastičnej-ši lik dveh človeških tipov. Značilno je, da sta ugledali svet v istem letu. Turgenjev je zapustil duhovito pisano razpravico o donu Quijotu in Hamletu. Največji poznavalec ruskih tipov je v njima odkril dva občečloveška tipa, ki ustvarjata zgodovino in narekujeta civilizacijo. Turgenjeva paralela še ni zastarela, kakor se ne bodeta nikdar preživela oba literarna junaka. Zadeti človeški tip, hrbtenico milijonov posameznih ljudi je večje zgodovinsko delo nego ustanoviti kako državo. Za to ne zadostuje talent. Tu je potrebna genijalnost in čudovito jasna intuicija. Don Quijota zmedejo romani, da gre na pustolovsko pot po svetu, išeč Dulclnejo In pomaga vsem, ki so potrebni zaščite. Vitez žalostne postave je na svojem Rocinantu in v stari vl-težki opravi ena najsmešnejših prikaz* ni Toda njegova navidezna abnormalnost daje več nego zahteva. Kot človek ima don Quijote izredno skromne potrebe. Njegova ideja pa je močna, da bi držala carstva. Njegova vera v ideal je plodovitejša kot Sancho Pan-zova praktična pamet Zamislimo se v srednjeveško umetnost oglejmo sl mogočne katedrale, utrjena mesta In visoke gradove. Ali ni zamisel teh stavb don Quijotovo delo? Mar ne leži v iskanju mogočne lepote vzvišeni avanturizem, globoka vera v moč ideje, Prepričanje o potrebi Ideala? Don Quijote Je kot oseba smešen, ker ga oklepa vitežka oprava Cervantesove ironije, kot tip pa je orjak in genij. Don Quijoti dajejo Imetje in življenje za abstraktno slast idealov. Neprestano žrtvujejo samega sebe. Don Quijoti so krvaveli na natezalnicah in umirali na grmadah v protest proti normalnemu tipu človeka, ki je v vsem zmeren, v vsem razumen, egoističen, a nikjer velik, požrtvovalen in trden. Povprečna normalnost je znamenje dobro dresirane zveri, ne zadostuje pa za duhovno rast človeštva. Don Quijoti se pač borijo i mlini na veter, a kdo se ne bori? Kdor je brez iluzij, naj prvi vrže kamen! Turgenjev dobro pravi: »Kdo ve, morda ni resnice ravno tako kakor ni orjakov?... Don Quijotu se smejemo... toda kdo izmed vas more trditi — če si je vestno izprašal lastno vest in pretresal svoja prejšnja in sedanja prepričanja — da je vedno in v vsakem slučaju razločil ranoceliiiško cinkasto skledico od čudodelne zlate čelade?... Zato se nam dozdeva, da je glavna reč iskrenost in moč prepričanja... izid pa je v rokah usode. Samo ona nam lahko pokaže, ali se nismo morda borili s praznimi prividi in s kakim bojnim ščitom smo si pokrili glave. Naša reč je: oborožiti in vojskovati se...« Da, glavna reč je iskrenost in moč prepričanja, vera v ideal in ljubezen. Lahko se nam zgodi — in kolikokrat se zgodi! — da tudi mi prelivamo sovražnikovo rdečo kri, v resnici pa teče iz mehov rdeče vino... Za življenje so potrebne iluzije, za napredek ne zadostuje razum, ampak vera v ideal Svetovna vojna Je znova upHvaJa ttf usodo Trakije. Bolgarska se je morala glasom čl. 48 neuillyske mirovne pogodbe z dne 27. novembra 1919, ki je stopila v veljavo 9. avgusta 1920 odpove* dati Trakiji v korist alHranim in asoci-iranim silam. Sprejela je obveznost, priznati vse določbe, nanašajoče se na narodnost trakijskih prebivalcev. Izgubila je pristop k Egejskemu morju in se zadovoljiti z garancijo gospodarske zveze z morjem. Vzhodna Trakija j» bila po čl. 84 sčvreske pogodbe z dne 10. avgusta 1920 s strani Turčije dodeljena Grški. Ta mirovna pogodba ni bila ratificirana, izvedena pa je bila dejansko glede Vzhodne Trakije. Do nedavno je biia pod grško upravo. Po grškem porazu ;e morala Grška — na podlagi premirja v Mudaniji — to pokrajino izprazniti in sedaj je zopet pod turško civilno upravo. ^ Predstavljajmo si usodo Trakije: Zapadna Trakija je bila najprej timska, l 1913 bolgarska, L 1920 so jo prevzeli zavezniki, ki pa še niso sklenili nič definitivnega. Bolgarska in Grška se zanjo prepirata. Vzhodna Trakija je bila najprej turška, 1913 začasno bolgarska, potem zopet turška, po svetovni vojni ne kaj časa grška in sedaj zopet v turški posesti kjer bo najbrže tudi ostala. Bolgarska In svetovna zgo* dovina. Spomini blvScga bolgarskega min. predsednika Radoslavov». Kakor znano, le bil tudi bivši bolgarski ministrski predsednik Radoslavov obsojen od posebnega sodišča v Sofiji v kontumaci;! na dosmrtno ječo. Radoslavov je takoj po revoluciji pobegnil v inozemstvo in stanuje sedaj v Berlinu. Berlinska založba knjig Ullstein, je sedaj publicirala njegove spomine, ki nosijo naslov »Bolgarska in svetovna zgodovina«. Avtor se bavi z balkanskimi konflikti in pravi, da so se v iste vmešavali caristična Rusija in Poincarčjeva Francija. Med drugim pravi sledeče: »Komaj se je sklenila zveza med Bolgarsko in Srbijo, je ruski minister za zunanje zadeve Sazonov telegraiiral ruskima poslanikoma v Parizu in Londonu, da se je zveza med balkanskimi državami stvorila v interesu Rusije, da se vzdrži »status tjuo« za slučaj, da bi se kaka sila vmešavala v balkanske zadeve. Svoječasno je sporočila Bolgarska angleškemu poslaniku v Sofiji da je zveza s Srbijo potrjena. Sazonov je pozneje naprosil ruskega poslanika v Parizu, da pove vsebino pogodbe predsedniku Poincarčju in da sta se Srbija in Bolgarska zavezah, da se bosta v slučaju notranjih zapletljajev obrnili na rusko intervencijo. Leta 1912 je Sazonov sporočil ruskim poslanikom v Parizu in Londonu, da bi bilo želeti da bi Rusija, Franclja in Anglija nastopale v balkanskih zadevah skupno. Mesec pozneje Je Sazonov obvestil ruskega poslanika v Londonu, da se mu zdi položaj tako zapleten, da se ne bodo razni problemi mogli rešiti drugače, kakor z vojno. Že v juliju leta 1911 je ruski poslanik sporočil v Beograd, da bi morala tajna zveza med Bolgarsko in Srbijo služiti svrham ruske politike. Zveza, je dejal Potncarć, ni bila ničesar druzega, nego sredstvo za provokacijo vojne. Iz nekega pisma ruskega poslanika na Dunaju, ki je datirana z dne 3. aprila 1914 in naslovljena na zunanje ministrstvo v Petrogradu, Izhaja, da je Rusija želela, da bi Bolgarska v drugi balkanski vojni podlegla. Rusija se je bala, da bi zmagoslavna Bolgarska postala najmočnejša balkanska država in da bi stopila v dogovore s Turčijo in Romunijo ter nato z Avstro-Ogrsko in bi s tem ustvarila močen blok proti Rusiji Zmagoslavna Srbija, piše Radoslavov, je že tedaj mislila povzročiti svetoven konflikt. Vodja srbske delegacije v Berlinu je v avgustu leta 1913 izjavil v Marijanskih Lažnih sledeče: da bi obdržali Bosno in Hercegovino, so Srbi hoteli že za časa prve balkanske vojne provocirati evropski spor, vendar pa so se bali, da bi morali v tem slučaju dati Bolgarski koncesije v Makedoniji in šele na to misliti na osvoboditev Bosne In Hercegovine. Po mirovnih pogajanjih v Bukarešti je izjavil predstavnik Srbije grškim delegatom sledeče: »Dobili smo prvo partijo, sedaj se moramo pripraviti proti Avstro-Ogrskl« Hamlet je povsem nasproten tip. Hamlet živi edinole z razumom, zato pa njegova okolica ne ve, ali ni brez razuma. Njegova resnica je realistična, zato pa široka kakor rob pisalne ali jedilne mize. Lažje je odpustiti človeku pomanjkanje razuma nego pomanjkanje srca, kajti »Les grandes pensčes vien-nent du coeur« (Vauvenargues). Hamlet je buržuj XX. stoletja, tip povprečne kulture, v kateri prevladuje trivijalnost, fraza, konvencijonalna laž. Vse mu je tragično. Nima humorja, nima imaginacije. Njegova filozofija se oklepa lobanje. »Hamleti ničesar ne najdejo in ničesar ne odkrijejo, ne zapuščajo za sabo drugih stopinj kakor stopinje lastne osebnosti, ne zapuščajo za sabo del. Oni ne ljubijo in ne verujelo; kaj morejo tedaj najti?« Don Quijoti žive še danes, a koliko Jih je? Prevladujejo tip Sancho Panzov in tip Hamletov. Stopi, vitez iz Manche in privedi dobrega Rocinanto, popelji nas v deželo, kamor vsi hrepenimo in ki je ne moremo najti, ker nam manjka velike vere v Ideal. Želimo >1 avantur in čudovitih dejanj za ceno one Dulci-neje, ki nam je ne more dati grobo zemeljsko življenje. Zamahni z mečem, da sine v našem mraku. Ti duh ramaa-tike in nesmrtne lepote.*,. Prßaga .JatranHin ^eweslSm" IS. 10 x dne 3. mala 1021. Iz kulturnega sveta. Ćeško-stovenski stiki. Ves svet ve, kako so Čehi pridni in prizadevni. Nedavno se ie to zopet imenitno pokazalo na sorbonskem knjižničarskem shodu, kjer so v prav kratkem času zbrali in razstavili toliko gradiva, da jim je Pierre Quirielle (J. des Dć-bats) posvetil poseben članek, dočim so druge evropske države poslale na kongres zastopnike praznih rok, a mi SHS niti takih ne. Naslednji »Otevren^ hst slovinskčmu. bäsniku Ante Debeljakov!«, priobčen v nezavisnem dnevniku »Moravske Noviny« dne 21. malega travna t L, naj pokaže, kako mlajši češki pisatelji iščejo stika z nami, včasi brez izrazitega odziva. Brno, 19. aprila. Mili prijatelji Nekoč smo stali skupaj v Ljubljani na terasi delavnice pesnika F. Albrechta in usta naša so bila težka od boli. Soln-ce je palilo, ko smo razmotrivali vprašanje kulturnih stikov med nami (Če-hcslovaško) in vami (Jugoslavijo1). Pritoževali smo se zbog nedostatka razumevanja, zbog malomarnosti narodov in velikih časopisov, ali kljub temu smo čutili, da pride doba. ko si podamo roko v kulturni stroki, tako kakor pred tem v boju za svobodo. Gledali ste na nas kot na voditelje prosvetnega življenja v Slovanstvu in mi (morda v svojem napuhu) smo pozabljali, da je na jugu ob Adriji zemlja, ki nas ljubi Bilo nas je malo, ki smo čutili nujnost tesnega zbliževanja in smo se pripeljali k vam na prijateljske posvete o bodočem delu In vaše odprte roke so nas bratski pozdravile ter nam nudile sijajno gostoljubnost Jaz sem med vsem! našel Vas, kateri ste razumel, kaj si moja notranjost želi Samo nekoliko dni je zadostovalo, da smo preleteli najpomembnejše dobe slovenskega slostva. da smo se poraz-govorili o teh najmlajših, ki si neumorno kakor ud pridobivajo stališča v trenutkih kaosa in preroda, Gustav Krklec in revolučna skupina »Trije labodje«, ki jih je zapustil Podbevšek, osnovavši si časopis Rdeči Pilot so edini stebri najmlajše slovenske poezije. Idite z njimi složno, ker veste, da mladost je sila, katera Išče, tava in vendar le najde. Bodočnost je mladine. Dr. Vyblral in jaz sva vam vsem obljubila, da je ne prestaneva delati in se bova trudila, učvrstiti stike, tako obetavno započete. Ne pozabljava. Danes je vzešlo sobice. Naša jutra so krasna, kakor vaše morje. Kulturni stiki češko-slovaško-Jugoslovenski prihajajo s pomladjo gotovo in neodvratno. Teh cvetov več ne uniči mraz sovraštva. Rekel sem vam predvsem, da zraste nekdaj zveza slovanskih pisateljev in vi ste z navdušenjem verjeli Kadar se zopet pripeljem v Ljubljano in v ostala mesta Jugoslavije, da bi predaval o češki literaturi, hočem obenem to misel razširjati. Sedaj posedavam nad vašimi spisi, nad sešitkl Ljubljanskega Zvona, ki mi pravilno mesečno prihajajo* ter študiram in se spominjam. 'Albrecht in Vi se trudita, povrniti najino delo s številnimi prevodi iz češčine in ljubko so po slovensko zvenele Bezručeve Šleske Pesmi, katere ste nam z vnemo pred-našall Trohica ironije je v tem, da so največje zanimanje za vašo prosveto pokazale nemške novine Prager Presse čs. Od naših časopisov edino Tribuna in Närodni Listy prinesö od časa do časa kake prevode. Pripominjam pa, da ni to po krivdi tistih, ki delujejo z vami nekoliko let. Zdi se, da nas mora vedno nekdo udariti, da bi se ojunačili Val Abis Böhm. Shakespearova zadeva. Najdba generala Cartiera, ki odreka Shakespeareju očetovstvo znanih dramskih umotvorov, je zanesla precej hrupa v književ. kroge. Modrijan Francis Bacon je z zamotanim tajnopisom vpletel v svoja dela lastni životopis in Izjavo, da je on početnik igrokazov slovečega angleškega dramaturga. Kaj podkrepljuje trditev, da je Shakespeare zgolj podtaknjenec in da je moral knjige z njegovim podpisom v istini ustvariti kaka plemič angleškega dvora? Nedostatna početna izobrazba Viljema Shakespeareja, njegova brezbrižnost za lastne igre, njegov prerani umik! Za-sleditev Baconovega kriptografskega sestava, ki ga je ga. Gallupova potrpežljivo razbrala, vnovič osvetljuje problem. V poslednji številki obzornika Mercure de France se general Cartier ponovno vrača k vprašanju, pretresu-Joč ugovore in pritrjevanja. Nekaterim je deveta briga, kdo je avtor, Bacon ali Shakespeare; edino umetnina jih zanima. To preprosto mnenje ne ustreza naši potrebi po resnici in pravici, kajti dati je treba Cezarju, kar je Cezarjevega. Drugi, ujedljivd, oponašajo, da v besedilih, ki jih je odkrila Mrs Gallup, mrgoli napak ali celo, da jih ni, ter da so teksti plod njene domišljije, torej »gorostasna potegavščina«. Vendar kakšno korist ima Gallupova in njeni sotrudniki? To bi bil ogromen trud za majčken učinek ali po Horatijevo: »Gore porajajo silne, zmešna se ti porodiš miš!« Frank Woodward je v nekem članku navedel razloge za dobro vero Gallupove: to so vzgledi dešifriranja. Gospa je, porabivšl način Francisa Bacona v nekem Burtonovem delu, izluščila iz kriptograma povsem nov, samostojen prevod Ilijade. Grščine pa ne zna. Je 11 verjetno, da bi bila iz različnih angleških del o Ilijadi sestavila novo verzijo?... Se več. V Rawleye-vem spisu Resuscltatlo (1657) je neumorna razbirateljica zasledila rečenico, šifrirano po Baconovem ravnanju in ki pravi: Ako v sobi stolpa v F. potisneš deščico 5 pod deščico 50, se pokaže skrovišče, vsebujoče redke listine, Francisove rokopise. In Cartier dostavlja: »Dokument meri samo na Canonbury Tower, kjer je Bacon živel več let, do L 1619. Toda malo Je verjetno, da bi bil ondi skrival važne papirje in da bi bili Rawley mogel naml-gavati na to L 1657. Bodisi kakor koli, Frank Woodvard e šel z Gallupovo v London in z njo poselil stolp. Vstopila sta v glavno sobo, kjer sta spoznala 50 deščenih obojev razvrščenih okrog in okrog v dveh redčil. Gallupova je opaže pazno premotrila in povedala, katera dva je Bacon najbrže zaznamoval v 5 In 50. Opozorila le na to, da številka 5 zdrsne pod 50. Potem je Woodward vprašal oskrbnika, če so zasledili med popravljanjem kako skrivališče. Oskrbnik mu je pokazal prav peti paž, ki se Je bil premaknil in pustil široko duplo, katero pa je stavbenik dal zadelati. Ni li to dokaz za točen razbor tajnopisa?« Vse nas nagiblje y to, da se pridružimo naziranju generala Cartiera In verujemo v natančnost dešifriranja. Bacon bi bil potemtakem avtor Shakes-pearjevih umotvorin. Edino sledeči pomislek se nam vriva: zakaj je Bacon, ki je uradno umrl l 1626 ali pa po mnenju nekaterih stoprav 1. 1668, kar leta 1661 prenehal biti Šekspirjev dobavitelj? ... Onega leta se je Shakespeare umaknil v svoio rodno vas. Kdo nam pojasni razloge za to »upokojitev« in za njegovo umsko razporoko z Baco-1 nom? — N. K. j Akademia della Crusca. Italijanski knjižni krogi so bili v živo zadeti, ko je profesor Gentile, naučni minister, naznanil vladno izjavo, da ni mogoče zagotoviti Akademiji doslejšnje letne podpore. Akademija della Crusca, ustanovljena l 1582, je najslavnejša vseh filoloških društev na Polotoku. Po takratni šegi si je nadela pomembno ime »erusca«, t j. otrobi ali kostruži, ki ostanejo, kadar je moka zmeketana. Radi tega je bil njen grb meketulja ali sito s tem napisom: »II pid bel flor ne coglie« (Najlepši cvet si jemlje). Njena zadača je bila: objaviti rečnik italijanskega jezika. Doslej sta izšli dve izdaji slovarja 1612 in 1738. 2e 60 let pa pripravlja novo naklado, od katere je priobčenih dosihdob 11 zveskov, t j. dö črke O. Njeno počasnost so hudo napadali. Giovanni Papini trdi, da bo Crusca jedva v 100 letih dovršila svojo nalogo. Ali leta Gospodnjega 2023 se prvi del besednjaka ne bo več strinjal z živo govorico. Zbog tega ji profesor Gentile svetuje, naj opusti to Sisifovo delo in se posihmal loti posla, ki se bolje sklada z modernim slovnikom. Toda to se pravi slabo poznati 400-letno »Otrobnico«, ki hoče imeti prvo in zadnjo besedo glede slovstva in jezika. V palači Riccardi (Firenza) je kovala samovoljne odloke, n. pr. da izven toskanščine in italijanščine, kar ji je nakopalo obči posmeh. A ni se zbrknila za to. Stoprav Gentile je onemogočil, da bi še naprej otrobe vezala. Pomislimo samo na njeno polemiko s Torquatom Tassom, čigar Osvobojeni Jeruzalem je takole zmikastilai: »To delo je nevredno naziva p e s e n j to je neroden, hladen, odrevenel spis v nejasnem slogu, polnem vsakdanjih izrazov.« Na srečo postavi čas vsako stvar na svoje mesto. — Balzac siromak. Veliki francoski realist običajno velja kot ubožen, zadolžen človek, da si Je ogromno proizvajal. To legendo potrjuje naslednja dogodbica. Baiz,ac drži noge v škafu mrzle vode in da sl opolnoči malce oddahne, ugasi svetiijko. Skoz otvorjeno okno se priplazi tat in jame brskati po predalih. »Česa Iščete?« — »Denarja, prostodušno blekne osupli kradljivec. »Vi bi radi našli v temi, česar jaz pri belem dnevu ne morem najti,« dobrodušno dodd pisatelj, dočim jo uzmovlč urno pobriše... Pred kratkim pa je Pierre Mille dokazal v Dčpčche de Toulouse, đa je Balzac dosti zaslužil s peresom, toliko kot Zola. Vendar trošil je precej in ugonobi! se }e z raznimi kupčijami, n. pr. s svojo tiskarno tn knjigarno, potem * dobavljanjem hrastov Iz Poljske, odkoder mu je bila žena, rodom Kanska... Svojih rokopisov pa avtor »Segavih povesti« navadno ni prodajal, temveč Jih je »dajal v najem«, po večini za eno leto. In sicer za omejeno število Izvodov. Ce je bila zaloga razprodana ali ne, se je pogajal za novo naklado, in sicer z založnikom, ki je največ ponujal. Za »Fiziologijo zakona« Je prejel 2000 frankov (v današnji vrednosti najmanj 8000 frankov ali blizu 80.000 dinarjev), za prve študije šeg pa 36.000 frankov ali 850.000 današnjih dinarjev. Ko mu Je bilo 38 let (1. 1837), mu je tvrdka Bžthune odkupila za ponatlsk dotlej objavljena dela za 60.000 frankov (danes poldrugi milijon dinarjev), plus vsakoletno rento 15.000 frankov; pri tem je odstopil tudi izključno pravico za publikacijo bodočih spisov. Spričo teh velikih dohodkov bi človek osupnil nad gorenjim naslovom, a spomniti se moramo na npnlke, ki sl jih je nakopal ob polomu svoje tiskarna, n. k. Izpremeniba kitajske pisave. Tudi na Kitajskem se je jel opažati duh časa In napredka v književnosti. Tako je začel mlad učenjak, dr. Fu, pisati v vl-sokokitajščinl, namesto v stari kitajščini ki je prebivalstvu večalimanj nerazumljiva, ki pa se je doslej uporabljala kot pismeni jezik. Sedaj Izhaja že približno 150 časopisov v tem živem kitajskem Jeziku, ki utegne polagoma postati občevalni jezik v državnih šolah na Kitajskem. Razen tega so nadomestni dosedanjo pisavo, ki ne obstoja iz črk, ampak iz kakih 35.000 znakov in sličic, s Črkami katerih ima nova kitajska abeceda 29, torej tudi napredek. O koledarju. Da olajša mednarodne odnošaje, je letos grška vlada nadomestila julijanski koledar z gregorijanskim, kakor je to storila sovjetska Rusija že poprej. Letošnji grški februar je bil prikrajšan za 13 dni, da se je 1. grški marec strnil z našim prvim sušcem. Zanimivo je, zasledovati razvoj časoslovja vse dotlej, da se je grajansko leto ujemalo s soln-čnim. Koledar starih orientalcev nam Je slabo znan. Pri Rimljanih je spočetka leto štelo 10 mesecev po 30 in 31 dni, skupaj 304 dni. Dodatni meseci so morali izpolniti razliko. Kasneje so veliki duhovni dobili nalog, naj odstranijo nepravilnost koledarja ter določijo število dni v prestopnih mesecih. Na žalost so to nekateri izkoristili v to, da so okrajšali poslovno dobo svojih protivnikoiv In podaljšali svojim prijateljem. Stoprav Julij Caesar je 1. 47 pred Kr. sklenil, preurediti enkrat za vselej koledar. Z zvezdoslovem Sosisthenom iz Aleksandrije sta odmerila letu 365 dni. Ker pa je solnčno leto za 4 dni daljše, se je vsako 4. leto februarju dodal en dan. To je bilo prestopno leto. Da se vzpostavi red, je po Caezarjevem odloku štelo prvo leta 445 dni. Zbog tega pa se je vrsta štirih let izkazala kot predolga. Da bi odpravil to hibo, je L 1582 papež Gregor XIII. ukrenil, da bodo sekularna leta prestopna samo tedaj, ako je tisočica deljiva s 4. Ker je bila nova prilagoditev potrebna* je sveti oče določil, da se bo 5. oktober 1582 poslej štel kot 15. oktober. Pravoslavni narodi pa niso sprejeli pregori-janske preosnove, zategadelj so zaostali za 10 dni po zapadnem koledarju; poleg tega so se stoletnice 1700. 1800 in 1900 po julijanskem koledarju smatrale za prestopne (po gregorijanskem pa ne, ker 17, 18 in 19 ni deljivo s 4), torej so pravoslavni XX. stoletja za 13 dni za nami Med vzroki zmot, ki so dolgo vplivali na preuredbo koledarja, je navada, povzeta pri starih semitskih naredili, da štejemo z lunskim mesecem. Pri mosli-mih, ki so ostali zvesti tej šegi, ima leto 354 ali 355 dni kar včasi privede do popolnega neskladja dob In mesecev. Tudi cerkveni koledar sloni na lunskem mesecu; odtod nestalnost Velike noči ki je bila v srednjem veku pričetek liturgičnega leta» Vidi se torej, da smo le tipaje dospeli do natančnega koledarja. Trebalo ie skrčiti eno leto, raztegniti drugo; to pa ni šlo vselej brez zaprek, kajti ljudstvo se je pogosto smatralo prikrajŠanoO). Spomnimo se pri tej priliki na nezgodo, ki se je 1. 1752 primerila lordu Chester-fieldu. Do tistih dob se je v Angliji leto pričenjalo s prvim marcem. Pričevši z 1752 so vzeli kot začetek leta prvi januar, tako da je leto 1751 trajalo samo od 1. sušca do 31. grudna. To vam je nastal hrušč ha trušč; razkačeno prebivalstvo toliko da id kamenjalo lorda Chesterflelda. krivca te novotarije. Dolgo časa so ga zasledovali kriki: »Vrnite nam naše tri mesece!« Ljudje so namreč menili, da jim je življenje pristriženo za ta čas. Sicer pa narod ni rad hvaležen. Ali so n. pr. francoski državljani peli hvalo ministru Honnoratu, ki jim je podaljšal življenje za eno... uro? V ostalem pa bodo poslej tudi v Parizu opustili poletni čas. N. K» — Čuden dež v Italiji Rimski listi poročajo, da je pokril te đnl skoro celo spodnjo Italijo gost prah. Ta prah so prinesli viharji iz centralne Afrike. To ni ničesar nenavadnega in se je že često zgodilo. Prah je rdečkaste barve in prihaja včasih v taki množini, da nastane skoraj mrak. Zgodilo se je tudi, da je prišel prah celo do dalmatinske obale. Lažna veda. Med nemškimi učenjaki je mnogo takih, ki svojo znanost kaj radi izkoriščajo v pangermanske svrhe. Tako smo že poročali da si pruski psevdoznan-stveniki lastijo celo Kristusa kot potomca svoje pasme. Zlasti so razvpita dela antroposociologa Woltmanna »Politična antropologija«, »Germani in renesanca v Italiji,« »Germani v Franciji«, kjer »e dokazuje, da so vse velike iznajdbe plod nemške pridnosti Nemškega izvora naj bi bila gotska umetnost, ki pa je nastala na Francoskem v doW, ko so Goti že davno izginili; slično je z italijanskim preporodom. Weltmann je n. pr. anektiral kot Germane: Leonarda da Vincija in Ticijana, ki sta slikala zgolj »longo-bardsko lepoto«; Descartesa, Pascala, Voltaire-a — Aroueta, čigar ime se baje prav glasi Arwid, Cuviera, Robes-pierrea, Balzaca, Musseta, Lamarünea, Hugoja, Zolo, Diderota, kf je ka-li Tie-troh, Brianda, ki bi se moral klicati Brandt!! Danes pa nastopa v Ameriki nov tekmec Dreismansov in Woltman-nov, »pristni« German Heinrich Charles, ki trdi, da je novi svet dobil ime sicer po Vespocciju Amerigu, ta pa da Je germanski kakor Dante Alighieri; Amerigo je poitalijančen Amabrik, bog Amal pa v severni mitologiji znači strastno silo, ki zdrobi vse zapreke. Privoščimo Nemcem to onomastično veselje kot nadomestek za izgubljeno svetovno nadvlado, saj imamo sami etimologa, ki izvaja mater Evo od znanega slovanskega Korena. O DEFINICIJI. Z opredelbo ali definicijo na filozofski način jedrnato izražamo bistvena svojstva predmetov. Včasi je od sile težko, kalso stvar točno opredeliti, n. pr. umetnost; zato ni tako neumna sledeča, ne vem čigava krilatica: »Umetnost je to, kar vsi vemo, da je«. Ko je Platon opredelili človeka kot gladkokožnega pokončnega dvonožca (pri* merjaj lepi hrvaški glagol »človitl« — po konci hoditi), mu je baje hudomušen učenec prinesel drugi dan v šolo oskubenega petelina in ga pokazal tovarišem z besedo: »Glej, Platonov človek!« Kakor pri vsakem seciranja, talco zadenemo tudi pri umskem razkrajanju pogosto na zoprn» stvari, dokaz številne definicije ljubezni V Mahničevem Rimskem katoliku (okoli leta 1894). Ali vas zanima slišati kako Je đr. Henry Gibbons, najslavnejši zdravnik v Avstraliji, določil pojem poljubovanja? Čujte; »Poljub je tesno pristavil an j e krožnlli mišic ustne dupline v zvlečenem stanju«. Lepa ljubica, pojdi in tudi tl tako storil Razboritemn poedtnea postan* sebičnost — čednost, zabitemu pa — grah. Sara Bernhardt. Pariz je neumen, otopel; napravim tole stavo, postavim se kamorkoU in udarim za uho sto prvih oseb, Id mi pridejo pod roko, pa nihče mi ne bo vmä, Bizet Pismo o komuni, 1871. Vsako stoletje ima svojega daha, kateri je označuje. Dah našega se zđi da je svoboda. Diderot 1771. Začeli so, ne vem zakaj, nazivati »učeno« tisto godbo, ki prihaja od neto-ških skladateljev. Stendhal 1836. — Amerikanska duševnost Častnica salutistovske vojske v Detroitu, miss Margaret Dufly je dobila od svojih predstojnikov nalogo, da reši duše žen, zaprtih po lečah na zapadu Zedinjenih držav. V svojem oklicu na bogate Newyorčaake prosi salutistka orožja za boj. Kako orožje? Zrcala, kodrala, škatle riževega praška, paličke rdečila za ustnice itd. »Vse to bo imenitna moralna tolažba za obsojenke. Ženska, pa bila zatvor jena, nikdar ne iz>-gubi želje, biti mična in lična, dasi ni moških zraven. Država seveda ne daje riževega pudra, ne žlgala tn ie redkokdaj ogledalo. Razen tega je treba dati letnicam, kadar odslužijo kazen, primerno oblelro. Čeden klobuk n. pr. bj čudovito učinkoval da bivše kaznjenke ohranijo spoštovanja do sa» mih sebe. Maksim Gorki: Sreča. ... Nekoč mi Je bila sreča tako blizu, da bi kmalu padel v njene mehke šape. To se je zgodilo na fzprehodu; večja družba mladine se nas ie sestala v lugih za Volgo pri ribolovcih, Sede okrog grmade smo jedli juho, ki so jo skuhali ribiči ter pili žganje in pivo. Prerekali smo se o tem, kako bi se dalo kar najhitreje in najbolje preurediti svet. Ko smo že bili duševno in telesno utrujeni, smo se razkropili po pokošeni trati, kamor je kdo hotel Od grmade sva odšla z dekletom, k! se mi je zdelo razumno in mirno. Imelo Je lepe, temne oči ta v njenih besedah je zvenela preprosta, jasna resnica. Dekie je büo z vsakim prijazno. Šla sva tiho, z ramo ob rami; pod najinimi nogami so škripala lomeča se stebla trave, prerezane s kosami. Iz kristalne čaše neba, razprostrte nad MmUoi je lila opojna vlaga luninega svita. DeMe je reklo globoko vzdihuje: »Lepo je. Kakor afriška pustinja; lojnice so pa pkamide. Tudi vroče je...« Nato je predlagala, naj sedeva pod Kobilice so zašumeie; v daljavi je pa nekdo obupno spraševal: »Ah, zakaj si se mi izneverila!« Goreče sem p pripovedoval o življenju, ki ga poznam, o tem, česar nisem razumel Nenadoma je pa lahno kriknila in padla vznak. Baje sem takrat prvič videi človeka v omedlevici Bil sem trenotno čisto zbegan, zavpiti sem hotel in poklicati na pomoč, toda takoj mi je prišlo na misel, kaj store v takem slučaju dobro vzgojeni junaki v romanih, ki sem jih poznal Raztrgal sem ji pas krila, jopico ta trakove steznika. Ko sem ugledal njene prsi, kakor dve mali čašici polni lunine svetlobe, poveznjeni na njeno srce, —- bi jo strastno, silno rad poljubil. Toda premagal sem to željo in brezglavo sem stekel k reki po vodo, kajti v podobnih slučajih so junaki v romanih vedno leteli po vodo, samo da ni bilo na licu mesta potoka, ki ga je bil iznajdljivi avtor romana že prej pripravil. Ko sem se vračal s polnim klobukom vode, drveč po gaju kot stekel pes, je bila bolnica že zdrava in se je naslanjala na lojnico. Toaleto, ki sem Ä Jo bil jaz pokvaril je bila že popravila. »Ni treba,« je utrujena tiho rekla J?!*? zavrnila moj mokri klobuk». Odša ta od mene h goreči grmadi, kjer so se dva študenta in statistik še vedno drli tisto zoprno pesem: »Ah, zakaj si se mi Izneverila!« »AH vas boli?« sem rekel, ko sem se zavedel presenečen po dekletovem molčanju. Ona je kratko odgovorila: »Ne. Vi ste malo nerodni Sicer se pa vam — seveda — zahvaljujem.« Žalosten sem bil ta zdelo se mi je, da se mi ni zahvalila Iskreno. • Nisva prišla dostikrat skupaj, toda po tem dogodku sva se srečavala še redkeje. Kmalu je pa čisto izginila iz mesta in Šele čez štiri teta sem jo videl na parniku. Peljala se ta v mesto k svojemu možu iz vasi ob Volgi kjer je bila na letovišču. Bila te noseča, lepa in udobno oblečena, okrog vratu li je visela dolga, zlata urina verižica in broša, ki io je bilo videti kot kakšen red. Postala ta mnogo lepša In debelejša ter je bila Podobna mehu kavkvaškega vina, ki Ka prodajajo veseli Gruzini po jarkih tiflišklh trgih. »Vidite,« je rekla, ko sva se prijateljsko pogovorila ta se spominjala preteklih dogodkov* «Jas sem «množena, to Večer je bil; reka se je blesketala v svitu zarje; peneči se sledovi parnika so izginjali v sinji daljavi severa kakor širok trak rdečih čipk. »Jaz imam že dva otroka; sedaj pričakujem tretjega,« mi je rekla v ponosnem tonu veščaka, ki se veseli svojega posla. Pri njenih nogah je ležala škatlja datljev in rumena papirnata vrečica pomaranč. »A----------ali naj vam povem?« je vprašala s prejasnim nasmehom v temnih očeh. »Veste, če bi bili takrat pri lojnici pogumnejši... no... ge bi me poljubili... bi bila sedaj vaša žena... Kajti... jaz sem se vam dobrikala ... Vi čudak ste pa šli po vodo... Ah, vi!« Povedal sem ji, da sem ravnal, kot je pisano v knjigah in da je treba, kakor je pisano v knjigah, ki so mi bile takrat svete, pogostiti dekle v omedlevici z vodo, poljubiti se sme pa šele potem, ko odpre oči in vzklikne: »Ah, kje sem sedaj?« Nasmehnila se je in nato mi je zamišljeno rekla: »Prav v tem obstoji naša nesreča, da vedno živimo tako, kakor je pisano. Življenje je večje, razumnejše od knjig, moj gospod ... življenje ni prav uič po-\ doba».. knjigam.,, Da.*»,* Segla ta v vračk» po pomaranča Pazljivo jo ta ogledala ter se aamrdnl-la, rekoč: »Paglavec, tako gnile je podlo žil!« Z nerodno gesto je zagnala pomarančo v vodo — videi sem, kako m ta zavrtela in izginfla v rdeči peni »No, kako gre pa zdaj, ali Še vedno živite tako, kakor je pisano?« Molčal sem z roč v pesek na bregu, ki ga je rdečila svetloba solnčnega zahoda, in dalje čez prostrane, rdečka-stozlate livade. Po pesku so se valjali prevrnjeni čolni, ki so bili videti kot velike ribe. Na zlatem pesku so ležale sence žalostnih vej. V daljnih logih so se dvigali kupi lojnic in spomnil sem se primere: »Kakor afriška pustinja; lojnice so pa piramide.« Ženska je snažila drugo pomarančo ter govorila v tonu starejše to kakor da bi me kaznovala: »Da, sedaj bi bila vaša žena.« »Hvala vam,« sem rekel, »hvala!« Zahvalil sem se ji — Iskreno. Zgolj pred sovražnikom potrebujem edino Francoze, ker se ie zanesti samo nanje; boli odzadaj so dosti manj no* Priloga „Jisfraffllim Sie^eggism" Ig- 80 s disa 3. si^aia 1 tas. IndissfriSa, fri©üi^s, waliste. Izvoz in naše gospodarstvo. Od raznih strani se čujejo pritožbe, češ, da je nepravilno, da se pri nas podpira izvoz, ker se s tem povečuje draginja. Ta misel je popolnoma neute-imeljena; ravno nasprotno je res, da bi savladala Še večja draginja in da bi propadlo naše gospodarstvo,, če bi skušali ustaviti ali pa preveč otežko-m izvoz. Seveda se zdi na prvi pogled trditev, da je radi prostega izvoza vsak dan večja draginja, verjetna, ter ima tudi nekaj resnice na sebi. Če gledamo naš izvoz iz stališča našega konzu-menta, ima ta sedaj res škodo, kajti povpraševanje, ki je radi izvoza vedno večje, žene cene navzgor. Toda to je samo trenoten efekt Dokaz, da je to res, smo doživeli nedavno sami v naši državi. Kakor znano, je bil svojčas izvoz zelo omejen, oziroma otežkočen. Mimogrede povedano je bila tedaj ona zabrana nekaj časa vsaj deloma na mestu. Deloma pa samo zato, da se je nekoliko prikrcnflo peruti prekomerni spekulaciji, ki ima v naši državi svoj pravi eldorado, če bi se tedaj pritisnila spekulacija na drug način, bi zabrana izvoza ne bila na mestu. In spekulacijo M se moralo pobiti na drug način! Kajti zabrana izvoza je sicer draginjo trenutno omilila, ne pa stalno. Pozneje je udarila ta s podvojeno silo na plan In njene posledice trpimo še danes. Možnost prostega izvoza podžiga producenta, kmetovalca, da producira čim več, ter da na ta način zasluži čim več. Kakor hitro pa opazi producent da ne moro prodati svojih produktov tako, kakor jih lahko proda njegov tovariš v sosednji državi in kakor bi jih lahko prodal, če bi jih mogel izvoziti, skrči obseg svoje produkcije. Tako se je zgodilo tudi pri nas. Kmetje so opažih, da svojih pridelkov ne morejo prodati tako, kakor preje, za druge svoje potrebščine (tekstilije, ter vse uvoženo blago, zlasti poljedelski stroji in sploh industrijski proizvodi, ki jih moramo še veliko uvažati), pa mora pla-jčati ravno toliko ah pa še več, kakor pa prej. Obdelali so manj polja, v mnogih slučajih ne dosti več, kakor pa je bik> potrebno za njegovo lastno uporabo, za davke in najnujnejše izdatke. Tako je pešala celotna produkcija v naši državi, ki pa je poljedelska država, ki živi od in katere bodočnost Je zaenakrat le v veliki poljedelski pro-Chn pa se Je zmanjšala pro-uKcija, je bilo seveda takoj opaziti večje povpraševanje, in to je tiralo cene navzgor, kljub zaprtim mejam in strogim odredbam. In prišli smo tja, jeziroma še na slabše, kjer smo pa za-ičeli: cene vsak dan višje, blaga pa malo. Ig poleg vsega tega še spekulacija, ki jo popolnoma zatreti sploh ni «nogoče. Res je, da so v prvem trenutku, ko so se odprle meje in ko je bil zopet dovoljen izvoz, cene narastie, kajti Povpraševanje je postalo takoj živahnejše hi to vedno tira cene navzgor. Res pa je tudi, da se je takoj povečala produkcija. In to moramo upoštevati. Brez težav ne gre nikjer, zato je pač fitreba potrpeti prvotne slabe učinke iProstega izvoza. Kadar pa se nam po-!*reči dvigniti našo produkcijo tako, jda bo ponudba enako močna, kakor Povpraševanje ah še močnejša, tedaj »Pa bo draginja sama od sebe pojenjala. ImeH pa bomo še drug dobiček, lyeßk izvoz nam bo preskrbel zadosti deviz o« nam bo izboljšal našo trgo-vtesko Manco, skratka, čim več» bo »vo*, tem boljše bo naše gospodarstvo in s tem tudi večje blagostanje. Švicarska zunanla lesna trgovina !. 1922. Iz nedavno objavljene statistike o švicarski zunanji lesni trgovini posnemamo, da je v letu 1922 Švica uvozila 4,617.753 stotov v vrednosti 33,878.000 frankov, izvozila pa 823227 stotov v vrednosti 14,746.000 frankov. Uvoz presega za 3,694.526 stotov v vrednosti 19 milijonov 132.000 frankov izvoz, iz česar sledi, da je postala Švica v lesu uvozna država. Največ se je uvažalo lesa za kurjavo, katerega se je uvozilo skoro še enkrat toliko, kakor leta 1921 in skoro trikrat toliko, kakor v obeh predvojnih letih. Pri vsem tem so lesne cene koncem leta 1922 in pa v prvih mesecih 1923 močno narastie. Največ lesa sta uvažali v Švico Češkoslovaška in Francija; prav izdatne množine pa tudi Jugoslavija in Romunija. Les listnatega drevja (za kurjavo) se je izvažal ponajveč v Italijo. Zelo je nazadoval uvoz okroglega in rezanega lesa, celo listnatega lesa, ki ni bil podvržen nobenim uvoznim omejitvam. Tudi uvoz igličastega okroglega lesa kakor tudi desk je precej nazadoval. Največ okroglega lesa se je uvažalo iz Francije, kar je predvsem pripisovati nezavarovani francosko - švicarski meji. Pač pa je narastel uvoz stavbnega lesa, zlasti z roko obdelanega, na drugi strani pa tudi izvoz desk iz igličastega drevja. Povečani izvoz leta 1922 je bil v vrednosti za okroglo pol milijona švicarskih frankov manjši, kakor manjši izvoz 1. 1921. Inozemski kapital v Rusiji. Zavod za gospodarska vprašanja finančnega komisarijata ruske sovjetske vlade je sedaj Izdal seznam inozemskega kapitala, ki je investiran v Rusiji. Ti podatki so oficijelni In tvorijo zato važno podlago za presojo gospodarske odvisnosti Rusije od Inozemstva. Iz tega seznama navajamo v naslednjem nekaj številk, Iz katerih je razvidno, katere države so najboij zastopane v Rusiji in katere panogo narodnega gospodarstva so največ odvisne od tujega kapitala. Zneski so navedeni v predvojnih rubljih (1 rubelj je 2.54 predvojnih avstrij-sikh kron aii 2.67 predvojnih dinarjev). Vsega Inozemskega kapitala je investiranega v Rusiji 2.243,974.100 rubljev. Na posamezne države odpade rubljev % Francija ■ , , , 33.6 Angllla .'»*.* . 507,479.800 22.6 Nemčija .... » 441,593.200 19.7 Belgija ..... 14.3 Zedinjene držav« . . 117,750.000 52 Holandija .... . 36,756.700 M o vica • • • « » 33,479.100 1.5 Švedska • ■ • « , 23,772.300 1.1 Danska .... . 14,737.700 0.7 Avstrija ...» « 7,550.000 0.4 Italija ..... . 2,506.200 OU Norveška , . » . 2,300.000 0-1 Finska . . s » • 2,000.000 0.1 Skupaj . . 2.242,974.100 100.0 Iz te tabele je razvidno, da Je naloženega v Rusiji samo francoskega in angle-škega kapitala 1.239,226.400 rubljev ali £5.2%. Na države, ki tvorilo sedanjo an-tanto, odpad* 1.681,085.600 rubljev ali 75%. Jln nemškega kapitala Je investiranega v Rusiji 449,143.200 ali 20%, denarja nevtralnih držav pa 11,745.800 ali 5%. ___,^a Posamezne panoge narodnega go- Wdarstva je ta Inozemski kapital razdeljen tako-ie; rudarstvo . . . . , s kovlnstvo................... nepremičnine In občinska podjetja . ,................... kjredltni zavodi . . . . , tekstilna industrija . , . , kemična industrija . 3 . trgovinska podjetja . ■ živilska industrija .... papirna industrija In tiskarne transporti.................. lesna industrija . , rudninska eksploatacija . . živilski produkti........... zavarovalnice . . . * . Skupaj rabljev 834.320.100 392,709.600 259,430.900 237200.000 192.494.000 83.593.300 80,715.200 37.330.500 31,404.800 26.650.000 25.736.500 18.239.300 14.450.000 8,700.000 2.242,974.100 Tujega kapitala je največ investiranega v rudnikih in kovinski industriji namreč 1227,030.200 rubljev ali 54-7%. Od rudarstva odpade na rubljev plavže . . nafto . . , premog . . sladkor . . zlato . . . svinec In cink platin . . . železo . . • kamnolome . sol „ . . . mangan . . 268,747.300 253220.100 159,951.600 60,914.000 41,792200 32,400200 Skupaj 9,305.600 4,700200 1,044.200 985.100 962.700 834,320.100 Glede kovtaske Industrie je inozemski kapital razdeljen tako-le: rubljev industrijski stroji ...... 81,845.500 poljedelski stroji................. 81,128.200 delavnice za transformacijo . . 45,152.400 elektrotehnični in mehanični materija! ................. . . . . 42,353.000 vojna industrija................... 39,850.000 tvornice za razne kovinske izdelke ............................. 34,982.200 tvornice lokomotiv ..... 22,204200 tvornice vagonov................... 14,950.300 livarne..............................M.550.000 žica ta žeblji...................... 10,792200 materija! za male železnice . • 2,900.000 kuhinjska posoda, emajl in steklo 2,000.000 Skupaj . . 392,709.600 Kakor smo že rekU odpade na Francijo in Anglijo več kot polovica vsega inozemskega kapitala, ki je investiran v Rusiji. Francija je udeležena z dobro tretjino v 175 podjetjih, ki so razdeljena sledeče: rubljev v kovinstvo . . kreditni zavodi rudninska eksploatacija . trgovinska podjetja . . transporti ...... živalski produkti podjetij delnicah obligacijah skupaj 259,632.700 57,466/400 317,099.100 n . 36 144228.400 13,899200 158,427.200 . . 11 113,300.000 — 113,300.000 47,084200 9,995200 57,080.100 31,594.000 — 31,594.000 Itd. 15 25,712.400 5,092.500 30,804.900 5,650.000 — 5,650.000 5,327.300 — 5227200 . . 4 3,845.300 1218.700 5,064.000 K • 3 3200.000 — 3200.000 1.500.000 — 1200.000 1,000.000 — 1,000.000 1,000.000 — 1,000200 400.000 — 400.000 Skupaj . , 175 644,075,100 87272200 731,746.600 Na An*ifio odpade skoraj ena četrtina vsega Investiranega kapitala, Id je razdeljen na razne panoge gospodarstva tako-le: rabljev v podjetij rudarstvo............................. 64 tekstilna Industrija ... ...» 20 kovinska industrija ...»..» 11 kreditni zavodi .........................8 občinska podjetja...................... 6 živilska ta luksuzna industrija . . 10 lesna Industrija 8 živalski produkti ....... 3 trgovinska podjetja......................4 papirna industrija . .................. 3 kemična industrija ......................3 zavarovaMca......................... . 3 transporti . . . 1 Skupaj , . 144 delnicah obligacijah skupaj 280,170200 27228.900 307,699.200 59,810.000 9,907.500 69,717.500 27,927.800 94.500 28,022.300 25,700.000 — 25,700.000 16247.400 4,843.400 21290.800 18,292.800 599.100 18,891.900 10,670.000 — 10,670.000 10,000.000 —* 10,000.000 8250200 — 8,250.000 3,»».000 763.100 4,263.100 1275.000 1,375.000 900.000 900.000 600.000 600.000 463,743200 43,736.500 507.479.800 Iz gornjih številk » vfctf, da Je največ kapitala Investiranega v Rusiji francoskega in angleškega, ta sicer večinoma v rudnikih in v kovinski Industriji. Angleži so se ponajveč vrgli na vrelce nafte, posebno ob Kaspijskem jezefu v Baku, kjer Imajo skoraj vso to tako važno sirovino v svojta rokah (75%), dočim imajo Francozi le dobro četrtino, zatorej ni čudno, da Anglija tako zelo stremi za tem, da rusko gospodarstvo ne propade popolnoma, oziroma da reši svoj kapital, ki ga je naložila v petrolejskih vrelcih. Potem tudi ni nič čudnega, da hoče spraviti Anglija pod svojo peto tndi Turčijo, v kolikor je še nj, ta da $1 zagotovi posest Mezopotamije, posebno pa okolice Mosuia. Vzhodna Sibirija pod vlado lovjetske Rusije. Koncem novembra L 1922 je sklenila posebna mešana komisija, v kateri so biH zastopniki Moskve In pa Clte, đa se priključi Cita trgovinsko-politič-nemu sistemu sovjetske Rusije. Komisija sf je bila tedaj v svesti, da se more Izvršiti taka priključitev edinole polagoma, brez vsakega prenagljenja, da ne nastopijo kabl opasni zapletljaji. Toda priključitev k moskovskemu gospodarskemu sistemu se je Izvršila hitreje, kakor pa se je prvotno mtsfflo. Vsa prometna podjetja, zavarovalnice in skladišča je prevzel omenjeni komite Nadjonallzaclja industrije napreduje neverjetno hitro, ter obsega mnogo več industrijskih panog, kakor je bilo zamišljeno prvotno i nkakor se fe celo nameravalo od onih, ki so priporočati združitev z sovjetsko Rusijo. Tudi izvoz deželnih produktov je bil po sklepu revolucljonamega komiteja začasno zabranjen že sredi februarja. Izvzeto je samo ono blago, ki ga je v dežel! nemogoče pogrešati in ki ga je možno dobiti samo iz inozemstva. Začetkom februarja je prišel v Vladivostok posebni zastopnik moskovska vlade, da organizira preskrbo Vzhodne Sibirije s pšenico iz Rusije, ker bi bila ta po mnenju moskovske vlade vsaj 10 odstotkov cenejša, kakor pa iz Mandžurije, odkoder prihaja sedaj. Poleg tega je ruska pšenica tudi boljše kvalitete. Težkoče dela predvsem promet, ker ni na razpolago zadosti prometnih sredstev. Sedaj namerava Rusija v Sibiriji tudi reorganizirati pobiranje davkov, ki se bo centraliziralo. AH se bodo v začetku plačevali davki v zlatu ali v naturalljah, še ni določeno. Poleg tega bo moskovska vlada tudi kmalu uvedla nov zakon o poslovanju bank. Veliko pozornost je vzbudila v Ja-ponskem časopisju koncesija, ki Jo je dala sovjeska vlada nedavno neki ameriški petrolejski družbi. S to koncesijo je dobila dotična družba pravico izkoriščati na teritoriju 500 kvadratnih milj petrolejske vrelce in naravni plin, dal je je zgraditi na pacifiški obali 2 pristanišči. Kot odškodnino, oziroma najemmno, mora družba plačati sovjetski vladi 5 odstotne letne produkcije. Sovjetska vlada si je tudi pridržala pravico, da to pogodbo razveljavi, če M zavzele Severoameriške Združene Satanisti. ‘Wto- ” 8 temi besedami se konča napet Sterna, katero je pod imenom »Sata napisal mladi ruski pesnik Alek ^otonriJđn. V tej drami se predstavil vlada od judovskih načelniko-^denEb bolJSevIkov v Taškentu. Nh r1 btfzor id izmišljen od pesnika, ve i ^Pisano natančno po resničnosti, ka «ebe. ki »o bili Snežene pri drami, zlasti pa Marij; ^rigorevna Orišina, vdova po rusken Trtniku. Kotomlkin in OriŠina živih kot niska begunca v naši dr 18 k?4 natisnjena v Pragi tezfku. Priznavani Stal posamezne wte^e^if Zola v »vojen» spien »L'bomme be •Öee« pravi, da človek more postat najkrvoločnejša zverina, tal» daoS ■os! najkrvoločnejše «vati. — Na* 5« Ehrenberger Povefc, ki M < J*? v svoji divjosti postane hudob ?~ Sode5 1310 tem* kar pripovećs M.Kf8QBWrtwjL k*r m ruski gostje, te kar pride v novinah iz boljševiške Rusije v javnost: imata Zola in Ehrenberger prav. Navesti hočem nekatere prizore iz Kotornkinove drame. v Opisuje se sodna dvorana Srezvi-čajke v Taškentu. V sredini dolga miza. Za mizo po celi steni rdeč plakat z napisom: »Crezvičajnaja komisija* — »Smrt vragam proletarijata.« (Izvanredna komisija. — Smrt sovražnikom proletarijata.) — Naslikano: srp in kladivo navzkriž. Na steni vise slike: Marlesa, Ljenina in Trockega, napisi: »brez popov, kulahov i buržujev« (br«i duhovnikov, oderuhov in mešča-ter karikature carja, trgovca in duhovnika. Glavne osebe črezvičajke v Taškentu so: Jud Vorovez, predsednik sovjetov narodnih komisarjev, dvain-tridesetletni Jud Versudsky, predsednik izvanredne komisije, Jud Federmesser, komendant, Judinja Chaja-Leja, predsednica »doma majhnih komunistov«, šena Juda Flnkelsteina, Jud Grikmann Itd. Se ehkrat poudarim, da to niso izmišljene osebe, nego resnične, kakor so sodile gospo Grišino. A sedaj, kako se je »sodilo«? Jud Grikmann reče Ječarju, naj pripelje jet-mke, »da se no bi govorilo, da strelja-m ***** «odnite, - dmtel te. Pripeljejo petnajstletnega dijaka realke, Cagdajeva, kateremu so boljševik! ubili očeta. Na vprašanje, če ve, zakaj so mu ustrelili očeta, je odvrnil: »Zato, ker je zbiral denar, in odkupil cerkev, katero ste vi vzeli, da ne bi iz nje naredili krčme.« »Božji otrok, pojdeš pa še ti k svojemu Bogu« — tako se je glasila razsodba. Privedli so tovarniškega blagajnika Somova. Jud Grikmann: »Ta lump se je prodal in služil buržuazljcem.« Ko je Somov rekel, da bo Rusija Spregovorila in da... zadri se je Jud Grikmann: »Kakšna Rusija? Ni nobene Rusije več!« — Somov: »Nikari ne mislite, da bo vedno trajalo vašo zločinsko carstvo!« — Rudi teh besed so mu odrezali Jezik. — »Puskaj teper ga-varit« — sedaj naj pa govoril« reče eden izmed črezvfčaike, a drugi so se pri teh besedah nasmejati. Pripeljali so duhovnika Motyleva, ki le imel dolge lase ta brado. Obtožen je bil, da Je krstil nekega otroka. Eden izmed članov črezvičajke mu pomoli pod nos revolver, rekoč: »Vidiš. Smrdi po grobu.« A Motyiey na to: Telo lahko ubijete, duše ne morete!« Celti-stl se vržejo na njega» Tud Grikmann kriči: »Vera, to Je opium naroda. Bo«, cerkve in Vera, to so samo popovske Ijo, primejo za brado in vlečejo po tleh. Judinja Chaja-Leja prime za revolver, drugi tudi in z divjim smehom pomeri na duhovnika, k! je mrmral: »Tudi Kristusa so vlekli — vi, ringe Satana.« Zagrme streli. Eden izmed črezvičajke brcne mrtvo telo duhovnika In zapove, naj ga nesejo vun. Cakistinja Leja pa predlaga, da bi se ne mudili dalje s sodnijskim postopanjem. Naj se samo preberejo imena Ottih, Id imajo danes biti pobiti. Sprejeto enoglasno. Tako opisujejo sodnijsko postopanje črezvičajke, nad katero vladajo Judje, očividci in vsled tega nimamo nobenega raztega, da ne bi verovali gospodu Kotomlridnn, k! Je to popisal tako drastično po drastični resničnosti, in moramo pritrditi besedam, s katerimi se konča drama, da to niso ljudje, nego satanisti. Taki ljudje in na takšen način »o ubiti na letošnjo veliko soboto tudi prelate Budkieviča in obsodili še 13 drugih duhovnikov, izmed katerih ne bo najbrže nobeden žtv prišel tz ječe. Sovjetska vlada je judovska vlada te celi boljševizem Je Judovsko delo. To ve in vidi danes celi svet. Radi tega Je tudi judovstvo celega sveta soodgo-mimMsmMM teßt&.nkaoiiL.tiüm* države napram Rusiji sovražno staH-čše, oziroma, če je ne bi ameriška vlada v teku 5 let de iure priznala. Zanimanje Japoncve za to koncesijo je tako veliko prvič zato, ker bi Japonci sami radi dobili v svoje roke te bogate prirodne zaklade, na drugi strani pa se zdi, kakor da hoče sovjetska Rusija oskabiti tudi politično moč Japonske, ker je dala Ameriki koncesijo za izkoriščanje ozemlja, ki je zasedeno od Japoncev kot varšina za odškodnino, ki jo zahteva Japonska radi krvoprelitja n ubijanja v Nikola-jevsku. To bi moglo izzvati kak konflikt med Japonsko te Ameriko. Japonska industrija pa se sedaj boji, da izgubi vso moč svoje dosedanje pozicije, če se medtem usidrajo v Sibiriji druge narodnosti oziroma posamezne industrijske skupine teh na narodnosti, ter pridobe vse važnejše koncesije. O gospodarstvu TurOJe. Mnogo se danes gvori o Turčiji Chestrov projekt je zanjo zbudil nove zanimanje, zlasti kar se tiče možnosti razvoja njenega gospodarstva. Kaj producira Turčija in kaj lahko producira v povečani meri? Poleg evropskega teritorija obsega Turčija polotok Malo Azijo in del Armenije. Sestoji se iz dveh glede klime in padavin različnh gospodarskih enot: Iz notranjosti te obrobnih, obmorskih teritorijev. Obe enoti ločijo visoke gorska vrste. Notranji del je brez odtokov s strogo kontinentalno klimo, katero ima tudi Armenija, z malimi padavinami te večinoma step, deloma tudi puščava. Rud je tu malo, producira se sol in morska pena, neznatna je tudi produkcija žita, razvita pa je živinoreja. C en trum te živinoreje je Angora. Kamele, ovce te koze se tu gojijo najbolj; ovčja volna se producira v veliki meri, ravnotako tudi tiftik, znana fina volna angorske koze. Živinoreja je tudi glavni vir dohodkov prebivalstva turške Armenije — rasen na teren ob Črnem morju, kjer prevladuje poljedelstvo —, ki pa krije v svoji notranjosti velike zaklade petroleja, železa to soli; produkcija teh pa se ne razvija, ker ni prometnih zvez. Manjka zveza s Trapecuntom. Obrobni del Male Azije je, kar se tiče padavin in klime, precej blagoslov- • jjen. Tem krajem je dhna možnost, da se silno dvignejo. Živinoreja — govedo, ovca, bivol, konj ter kamela — tvori jedro ljudskega dela na jugy Male Azije to na severu med Bosporom in Kizfi Zomakom. Med Kizil Zomakom in Ba-prevladute poljedelstvo; producira sc tu žito vseh vrst, zlasti pšenica, poleg žita krompir, tobak, tu se goji sviloprejka. oljka, vinska trta, poleg tega pa so ti kraji kot nalašč prikladni za produkci-to bombaža. Gozd je v veliki meri ohranjen na jugu Male Azije ter na severu od Bospora do Kizil Imaka. V številnih vulkanskih hribinah pa leže velikanski zakladi rud. Poleg petroleja pri Isken-denimu se nahaja premog (Eregl 1, SkaL mora vis-a-vis Samosa. Biiedžik) mangan (na jugu, na severu ter v Troadi) antimon (na severu, na zapadu), hrom (na jugu Biiedžik Troada), svinec (na jugu. Skala nova vis-a-vis Samosa. Bira, ter na cesti Trapecunt — Erzerum) baker (Bira, Ineboti). Petrolej, železo, premog, sol, antimon, mangan, krom, svinec, baker, srebro to zlato, gvzdovi ter možnost bombažne produkcije v povečani meri z poljedelskimi in žhtinorej-skinti produkti tvorijo danes problem Turčije. Prometne zvez® pa so predpogoj za dvig dežele, promet se bo pa koncentrira! po dolinah rek na zapad ter na sever polotoka, medtem ko je jug zgornji odrezan z notranjostjo ter v njo od juga ne vodijo reke razen iz zaliva Ale-ksandretekega. —a--. distični soverniki v Rušiti. --— Naj bi samo tisočeri dri takih grozovitosti kje počenjali katoličani Hej! Časnikarstvo celega svete hi zagnalo krik in zahtevali od katoličanov celega sveta, da proti temu nastopila Zoper grozovitosti judovskih baljšovikov protestira celi kulturni svet Samo na protestira Alliance Israefitč in framason-ske lože. Zakaj molče judovski milijarderi Rothschildi, Blelchröderi et Comp. Samo talmudistični Israel mokti. Ako bi vse odločilne Judovske organizacije dale svod odločni veto svojim judovskim bratcem v Moskvi bilo bi konec tega klanja. To bi bilo samo v korist Judovstvu, kajti maščevanje ruskih mu-žikov proti Judom bo strašna že danes poudarjajo ruski patriotie: »Nemcu in Judu ni mesta v ruskem nacijo-nalnem ujedinjenju.« Vlade, ki so protestirale proti moskovskim krvoločnostim, naj bi vzela vse ugledne Jude svoje države za talce In rekle: Kar naredi judovska Moskva Rušam, to bomo mi naredili * vami Oko za oko, zob za zob! — Dr. Rud. Horsky (v listu Cecb, glavnem organu češki» Priloga „Jutranllm Novostim“ St. 80 z rine 3. mala 1923. Zanimivosti. Umetni dež s pomočjo letala. Je-ll mosoCe razpršiti meglo potom letala? Dva amerikanska učenjaka — profesor Wilder D. Dancrost in L. Francis Warren sta izvršila celo vrsto tozadevnih poskusov, ki so se precej dobro obnesli Osnovna misel teh poskusov je sledeča: Na oblake se natrosi gotovo količino z elektriko napolnjenega peska, ki naj združi zelo majhne vodne delce in jih tako obtežene prisili, da padejo na zemljo v obliki snega ozir. dežja. Oblaki obstoje iz vodnih kapljic, ki pa so premajhne, da bi zamogle pasti z zadostno hitrostjo na zemeljska tla. Te kapljice se ne merejo preliti ena v drugo, ker so — ali napolnjene z elektriko in se torej medsebojno odbijajo, ali pa so obdane s plastjo kondenziranega zraka, katera brani dostop nepoklicanim gostom. Posipanje oblakov s peskom, ki le napolnjen s pozitivno elektriko, povzroči, da se omenjene majhne kapljice ne odbijajo več, marveč se združijo po več skupaj v eno samo veliko kapljo, ki je dovolj težka da preide v padec In potegne med se drage manjše tovariše s seboj v globočino. Tudi plast kondenziranega zraka zamore tak pesek do gotove meje odstraniti Poskusi imenovanih učenjakov so pokazali da je s 35 kilogrami peska, ki je napolnjen z elektriko na 15.000 voltov napetosti mogoče razpršiti oblak z razsežnostjo treh kvadratnih kdlometrov v to-ku 10 minut, Letalo je imelo s seboj približnu 35 kg peska in dinamo-stroj, ki je polnil pesek z elektriko visoke napetosti (na 10.000 voltov). Pesek se le trosil s pomočjo posebnega vijaka Iz višine kakih 150 metrov pad oblaki Letalo je letalo s hitrostjo 100 km na uro. Velikost oblakov, ki so prišli v tem slučaju v poštev, je kolebala nd 100 m dolžine in širine do nekaj kilometrov. Debelost Je obsegala 200 do 500 tsetrov, višina 900 do 1000 metrov. Pri nekaterih poskusih je padel sneg «a letališče, v njega okolici pa lahen dež. Vojaški letalec poročnik Wade, ki je v dražbi asistenta prof. Warrena vodil le-$alo, poroča o nekem sličnem poskusu sledeče zanimivosti: »Plovel sem« — tako pripoveduje Wade — »nad oblaki in parno motril njihovo zadržanje, Nato sem poletel nad oblak, Id je meril v dolžini 1 kilometer, v višini 300 m in 200 m v širini. Ko sem ga prvikrat prevozil» je bil razugan ■m dva dela. Zletel sem v drugič in ga razdelil na ta način v štiri približno enake dele; vsak tak del sem še posebej preletel m — v teku petih minut ni bilo o oblaku M duha ne sluha; zginil je in niti najmanjša ded ni ostala. Oblak se je na žalost tako naglo razpršil, da ml ni bilo mogoče dospeti v tem kratkem času pod oblake in se uverttl o padanju dežja.« Olede praktične uporabe navedenih poskusov se je prof. Warren Izjavil sledeče: »Mislim, da zamore letalo v teku 35 miaut pregnati londonsko meglo in jo spremenit! v najlepšo vreme. Ml sicer naših poskusov nismo raztegnili na meglo, ki vsebuje mnogo prahu in je mogoče, da je tako meglo težje razpršiti nego navadno. Imndon ima 346.32 kvadratnih kilometrov. Letalo, ki bi Imelo eno tono peska s seboj, letelo s hitrostjo 130 km, ter sipalo 16 kg peska na minuto , tako letalo bi «e lahko spoprijelo tudi z londonsko meglo. Pri dosedanjih poskusih se je dosegel le lahen dež ozir. sneg, to pa predvsem zato» ker so se vršili samo z razmeroma majhnimi oblaki Zelo obsežni temni oblaki J* katerih aastajalo velike nevihte, ki hrumijo nad večjim delom kontinenta ~ taki oblaki se ie sedaj niso uporabljali pri poskusih. Naskok na te zlohotn velikane bi J)ila igra s strašnimi naravnimi močmi. Ti orjaki vsebujejo velikanske množine elek-trike In biljone majhnih magnetov, kt bi zamogli Izzvati nepričakovane električne ačinke in biti tako za letalo kot letalca asodepohfl. Naravno je, da so se ti poskusi na vse načine komentirali: skeptično, sarkastično in humoristično. Tako je menil neki amert-Icanskl list, da bo gori označena metoda prav dobrodošla kmetovacu, ki bo v slučaju suše potegnil enostavno letalo iz lope, jo naložil s porcijo peska in sl sam napravil svoj dež. Poskusi se še nadaljujejo; to pot pod okriljem vojaških krogov. Seveda ne gre sedaj toliko za dež, ki je tem krogom postranska stvar, marveč gre predvsem za razpršenje megle nad letallčši in pristanišči kjer vlada čestoicrat gosta megla ali pa je nebo preprečeno s temnimi oblaki, kar selo omejuje svobodo gibanja v zraku. Moška brada. »Tam v Bosni zlati, tam so vsi kosmati, ker se nič ne brijejo« Itd. poje stara narodna pesem. No, pri nas se seveda poslužujemo prav pridno — britve in drugih pripomočkov, da se iznebimo ne tako nam. kakor našim nežnejšim družicam toliko nadležnih in neprijetnih kosmatink... In vendar, kako nas o vsaki priliki, ko se povrnemo od brivca, naše zakonske polovice oštejejo: »Potratnež! Trikrat na teden se briješ! A vsakokrat potrošiš 4 dinarje plus 1 dinar napitnine zato, da pustiš pri brivcu po 3 mm dolge kocinke! Ali ne pomisliš, da boš znosil samo brivcu za britje od svojega 20. do 60. življenjskega leta nič manj nego gorostasno vsoto — 31-200 dinarjev» kateri denar 'b* ti nosä, naložen v hranilnici, prav mične obresti?! Seveda mi» kar nas le dalekovidnej-ših in iznajdljivejših od naših boljših življenjskih polovic, se jim tudi takoj lakonično odrežemo: »Kdo pa je wara drug kriv, nego ve, nezadovoljnice, da se moramo — briti?! Ako znate v dinarjih tako dobro računati poskusite svojo umetnost se v — metrih! Kaj bi pa n. pr. počele s bo lemim možem, ki bi se ne bil nikdar v življenju obril in bi mu morale česati izpirati in negovati dnevno častitljivo In po vašem računu nič manj nego — 18 m 72 cm dolgo brado? Torej se menda vendarle izplača nositi brivcu svojo brado. Seveda» ali je cena 1.67 dinarjev za 1 mm brade primerna ali ne» o tem, drage ženske, bi se vam le bilo treba obrniti na verižniški urad. ali na drugo merodajno mesto po informacijo!« Vsekakor in morda — žal» pri nas je tako in nič drugače, »Le — tam v Bosni zlati, tam so vsi kosmati ker se nič »e brijejo!« Najftosafefši človek na svetu» To je menda Henry Ford, amerikansM avtomobiini tovarnar, kajti sam pravi, da je v Icnjigl ki Jo je ravnokar izdal V njej tudi pripoveduje, kako je bil prišel do svojega bogastva. Rojen je bil 30. julija 1863 na mali farmi pri Deabomu v državi Michigan. 2e kot otrok se je samo zanimal za orodje is ostanke kovin. Slučajno Je prišel v dotike s prvim avtomobilom Bila je to kskomobila na paro, ki io je srečal na cesti. Prvič je videi tako Izvanredno stvar. Dal sl je razložiti od strojnika, kako funkcijonira, kajti ravnokar se Je bila ustavila. Ko Je v starosti 17 let izstopil Iz šole» je prosil očeta, naj ga n» izuči za farmeria. Zato ga je oče dal k nekemu mehaniku; štiri leta pozneje je vstopil v znamenito družbo Westinghonse kot izvedenec. Tu je nadzoroval konstrukcijo avtomobilov In vodil težje poprave. Ti avtomobili so bili težki in dragi Henry Ford se je že več let bavil z idejo, konstruirati lahek avto, ki bi dobro služil ljudem, kateri morajo mnogo in daleč potovati po cestah-Z velikim zanimanjem je čital tehnične revije, ki so pisale o poskusih z vozovi na plin v Angliji. Ker se le pa hotel poročiti je sprejel povabilo očeta, da se vrne domov. Tu le dobil velik gozd, ki ga je začel po poroki esploatirali, a razen tega sl le pa sezidal mehanično delavnico, ki le bila bogato opremljena In tu je začel izdelovati L 1890 dvocitinderski motor. Nato Je vstopil kot Inžener v električno družbo v Detroitu, vendar se Je pa neprestano razen tega bavil s svojim! raziskovanji Leta 1892 je dokončal svoj prvi avto, ki je bS tudi prvi svoje vrste v Detroitu. Ford je uporabljal ta voz, pred katerim so se sllito plašili konji, cela tri leta, slednjič mu ga je nekdo kupil za 200 dolarjev. Ford Je pa takoj začel zidati nov voz. Sele L 1899 je zapustil električno dražbo, v kateri ie bil šef-lnžener In ustanovil prvo avto mobilno tovarno, katero Je vodil sam. V dobi treh let je konstruiraj par avtomobilov, a družba ni imela dosti profita, zato jo je pustil. Pozneje je iz te družbe nastala avtomcbilna tvornica Cadillac. Ford je vzel v najem hišo in tn ustanovil novo tovarno pod svojim imenom. Prvo leto je že prodal 1708 avtomobilov. Danes ima že celo vrsto tvornic po celi Ameriki in Angliji ki Izgotovijo vsak dan 4000 vozov. Pred kratkim je bil praznoval konstrukcijo svojega petmilijonskega avtomobila. V svoji knjigi Je napisal Ford razne Življenjske resnice. Ena izmed njih se glasi na primer: Učimo otroka, kako naj izdeluje in uporablja, to je bolje, kakor če ga učimo, kako naj varčuje. Romanje v Ypres. »The Saint-Barna-ba’s Hostel«, britansko društvo za podporo siromašnih vojnih vdov In sirot je priredilo izlet na grobišča ob Ypru. 900 vdovic In otrok je prisostvovalo žalnemu obredu na pokopališču v Llsseothoecku. Barve v zdravilstvu. Ljudje občutijo obče, kakor nam razlaga nauk o barvali veliko veselje nad barvami. Oko jih ravnotako potrebuje, kakor rabi svetlobo. Kako blagodejno že vpliva na človeka solnce, ki posije po deževnih dneh prvič na posamezne predmete njegove okolice in jih napravi svetle in njihove barve vidne. Da so se pripisovale barvastim drago™ cenim kamnom v starih časih zdravilne moči, to nam tudi ni neznano. 2e Goethe, nemški klasik; je razločeval pri barvah pozitivno in negativno stran. Rumene, oranžne in rumenordeče barve v vseh različnih niansah spadajo k pozitivnim in uplivajo na človeka živahno in razburljivo; na negativni strani imamo pa modre, rdečemodre barve, ki uplivajo ravno nasprotno, nemirno, pri katerih imamo otožno to sanjavo občur tenje. Kdo Je misiÜ takrat Goethejeva raziskovanja praktično uporabljati? Sele v novejšem času, sedaj, ko je mlajša generacija umetnikov, v prvi vrsti slikarjev, mnenja, da le nastopila doba barv, se je pričela posvečati tudi tej stroki večja pažnja. V Monakovem se je ustanovila pred nekaj leti pod vodstvom prot Pavla Evalda to drugih znanstvenikov, zdravnikov, fizikov in kemikov, družba za svetlobno in barvno raziskovanje- Glavni cilj te družbe je raziskovati uplive In učinke barv na bolno človeško telo. In njihovi dosedanji uspehi so bili veliki Ne samo duševne in živčne bolezni so podvržene barvni terapiji, ampak tudi organične obolelosti vseh vrst se zdrai-vijo na ta način. Dandanes ni več potreba dražiti Črevesje pri notranjih boleznih z različnimi odvajalnimi sredstvi vođa, razgreta na solne» v rumenem kozarcu napravi isti učinek. To se sliši precej smešno, pa še id nič proti ču-: dežnim ozdravljenjem, M jih je izvršil amerikanski barvni fiziolog profesor Babbltt. Ta se poslužuje za svoje barvno zdravljenje čisto navadnega praktičnega aparata z lečo, skozi katero pusti na bolni organ uplivati potom barvanih jtfošč barve. Pri vnetju vseh vrst» pri mrzlici, pri akutnih bolečinah je modra steklena plošča najpripravneiša, za draženje arterijelne krvi služi nap bolje rdeča plošča v zvezi z rumeno» Za osvežitev krvi in za želodčne bolezni je najboljša temnordeča plošča. Zakaj sledijo torej moderni helio-terapeuü staremu Goetheju, ker je kot prvi postavil barvo ca pravilno dinamično podlago? On nam je prvi razjasnil protiučinkovanje svetlobe in teme, pdaritetni zakon. Pojave, kako uplivajo barve, vidimo pri ljudeh, ki instinktivno izbirajo pri blagu, katerega kupujejo ali pa pri stanovanjskih prostorih, za nje prikladne barve; ti upoštevajo, da so v temnomodri sobi drugače razpoloženi, kot pa v popolnoma beli ali rdečk Toda največ Je pa ljudi, Id so proti barvani popolnoma topi in brezbrižni in ki niti ne slutijo, kako veliko življenjske moči je v njih. Tudi tu velja staro načelo, bolje se obraniti bolezni, kot zdraviti jo, in kdor razume, uplivati potom barv na svoje življenje, ta si ga bo znal urediti, tudi v dnevih skrbi in žalosti, na čisto drug način, kot pa oni, ki tega si zmožen. * Rekordni honorar gospe jertfxovo. Marija Jeritzova je sklenila po končani seriji pri Metropolitanovi operi v Novem Yorku pogodbo za cek> vrsto koncertov za večerni honorar 4000 dolarjev, kar je v I naši valuti 400.000 Din. — Angleška Riznica jo obelodanila za angleške davkoplačevalce 86 strani obsegajočo spomenico o uporabi denarja v letu 1923/24. Za osebje, ki Iztepava preproge v westminstrskem parlamentu je nakazanih 26 šterlingov, okoli 10(1000 fr. ali kakih 700.000 dinarjev! Claude Farrčre: Kopališče, velblod, bektaši in mošeia. (Stara turška pravljica^ Nekoč je bQ velblod. Bil pa ie tudi •amoetan bektašev . .. Nepotrebno se ml zdi spominjati vas, da so bektaši (muslimani namreč) menihi ki kot mnogo drugih (kristjanov namreč) ne verujejo v Boga — slava mu! — ne izpolnjujejo nobenih zapovedi is se nikdar ne umivajo, ker menijo, da je življenje tako kratko, da pač komaj zadostuje za lenuharjenje, popivanje, požeruštvo in ljubimkanje z žen-skamL Naj Jih prekolne Alah, vse brezverce, pa predvsem tudi bektaše! Bila sta torej nekoč velblod in samo-»tan bektašev. Velblod, utrujen od predolge poti, je’zaostal daleč za karavano In se končno izgubil Samostane! — bektaši so takrat spali zakaj bilo je že pozno po polnoči In tako se je zgodilo, kar se ie nikdar zgoditi ni moglo: velblod. ki se Je kar tjavendan vlačil na svojih mahedravih nogah, je zašel na slabo zaprti samostanski vrt in se, ves zbit od naporov, vlegel kat ua sredo obzidanega dvorišča. Da, tako se h zgodilo. Ko je odzvonilo poldan, se je naj-zgodnji bektaši prebudil. Pijanost prejšnjega večera se mu je skoro razpršila in tako se je napotil k studencu sredi dvorišča ... ne, da U se tam umil, to si lahko mislite! . . . ampak, da W si privoščil požirek vode in oplaknil grlo za nadaljno popivanje. Na dvorišču Je ngledal velbloda, ki je na vso moč spal in se ni ganil ko da bi Ul iz kamna vsekan. »Kdo pa je to,« ie dejal in se močno prestrašil. Velblod pa se še zmenil ni zanj. Nato se mu je bektaši strahoma približal in ga ogledoval od vseh strani Toda, ker zbog svoje lenobe ni nikdar zapustil samostana, še nikoli ni videl kaj podobnega. Dobro je premislil m vzkliknil: »Hudimana, saj res ne vem, kaj je to!« Zbal se je hudih posledic takega nepričakovanega obiska in šel urno klicat ostale samostance. Prišli so vsi po vrsti, pa nihče ni poznal čudnega stvora. Zakaj spričo njih lenuštva nihče ni nikdar potoval. In nihče ni še nikoli videl velbloda. Postavili so se zaporedoma okoli speče živali in radovedno vzklikali: — »Kaj je neki ta neznana stvar? Ali je žival? Zlodej? Čarovnija? . . . Iluzija? Kdo bi to vedel! ... Ali se Je lahko dotakneš? Toda bodimo raje previdni! .. .« Velblod pa je še vedno spal. Polagoma so se zbrali na dvorišču vsi menihi in se gnetli okoli velbloda. Samo najstarejši bektaši še ni bil navzoč, bektaši katerega so vsi samostanski tovariši neizmerno častili kljub temu, da ni Ml bogve kakšnega spoštovanja vreden. Sto let Je bil že star in dolgo sivo brado jo nosil in vse življenje je bil dober bektaši to se pravi korajžen pijanec ne nenasiten hotljivec, toda nadvse brezbožen. In nikdar, prav nikdar se ni umil. Lahko si torej mislite, kako so ga sobratje čislali Nekdo je na glas pomislil: — »Dekan bo pa morda vedel to reč. Nemara res, zakaj on vse ve! .. , Cek> potoval je nekoč!« Resnici na ljubo vam razodenem, da pač ni daleč potoval. Toda za bekr tašo Je bilo to že dovoli V sprevodu so torej vsi menihi hiteli zbudit starca, ki Je ponavadi vstal Jz postelje samo, kadar Je b&o treba sesti za mizo. Toda kljub temu se Je častiti dekan bektaši korajžno postavil na noge in prijeten smehljaj mu Ja ožaril obličje. TaVmi ha u vedno dobre volje, kar vse AmerIŠK) odmevi. Poslanec rekordmaa. Josiph Gurne? Cannou, splošno znan pod priimkom »stric Joe«, zapušča zbornico» kjer je stolova! 46 let. Kot »Speaker« je moral v burnih časih kazati silno energijo. Uspel ie tako zelo, da so njegovo »vladavina« imenovali »Kamionov carizem«. * v Ubogi »Boši«! Početkom aprila so pomorščaki tovorne ladje Wllhelm-Hemsoth naleteli v rešilnem čolnu na 5 Nemcev In 1 Nemko» vse zelo slabotne. Skrivali so se» ker so hoteli v Združene države poskušati sreče v kinematografskem obrtu, češ, da doma ati dela ne jela. Tovorna ladja jih bo na svojem povratku odložila v Hamburgu» »ljubi domačO«, Trda buča. Bediordsko redarstvo se ubija in ubada. Več ujetnikov je ušlo iz mestnega zapora in se potikajo po hager-stownskem gorovju Med njimi je 20 letni Jakob Le Lipsie iz Baltimora, ki je streljal na svojega prijatelja. Najbolj zanimivo je to, da ima obstreljeni prijatelj tako trdo butieo, da se je krogla razblinila na črepinj, ter ga le rahlo ranila. Ves svet se pomenkuje o tej lobanji Toda kakšna je bila krogla? • Pri vrvohodcih. Zavarovalnice ne sprejmo v svoj delokrog akrobatov, zrako-plovcev, krotilcev divje zverine, itd, To stališče zavarovalnih družb pa ne ohladi navdušenja pri plesalcih po vrvi Nasprotno, pravkar so ustanovili novo zvezo, da se vzbudi v njih smisel za pustolovščine In za hrabrost in veselje do junaških činov. Ta skupina se naziva »Previdnost na stran«. Med organizatorji nastopajo Peter Delvin» ki je SzmisUi trojno padanje s padalom, krotilec slonov Georges Powers in Harry F, Young, ki pleza po pročelju Wol-vosth-Buiidings, najvišie doaebniee y Novem Yorku, * Ameriška policija, iz ameriškega policijskega dnevnika posnemamo sledečo resnično zgodbico. Neki newyorski stražnik je vršil svojo službo v bančnem dela mesta» V nekem poslopju je zapazil sumljivo luč in je takoj vstopil v poslopje, da se prepriča o tem dogodku. Vstopi) je tiho in se naenakrst znašel pred volilcem. Iti le spretno vrtal vrata velike blagajne. Približal se mu je in mu nastavil na prsi revolver. Osupljen je vlomilec prenehal s svojim delom in čakal sadaiinih ukazov» Tedaj mu je stražnik naroči! stopiti k telefonu in pozvati policijo, da ga prepelje v zapore. Vlomilec Je telefoniral, kakor mu j® stražnik narekoval in sicer sledeče: »Pošljite takoj dva stražnika» sem topov, ki Je bä zasačen pri svojem delu in je sedaj prisiljen, da sam pokliče policijo.« Kmalu nato sta prišla dva stražnik*, lit odvedla vlomilca m policija, -- - .. Sah. — šahovski brzoturnir za ljubljansko prvenstvo se vrši danes dne 3. maja ob 6. uri zvečer v kavarni Evropa. Prijatelji šaha se vabijo, da se tega turnirja ugeleže. • Definicija: Kaj Je pravzaprav šah? Šah je igra na srečo kakor vsJra druga, samo da se Je treba pri šahu tjjpatara tudi nekolik» zamisliti- Logika. Lessing trdi. da premaga genü se taSO ovirijive zapreke narave. Rafael bi bü na primer ravno tako slaven slikar, ako tudi bi bä prišel slep na svet Primer: Beethoven — glasbenik brez posluhal — , Ne smemo se torej čuditi» če se bo ae-s, koc svet zadivit šahovskemu velikanu. Iti ne bo tinel — možganov,. A: »faz vlečem samo še nasodfičneSše kočije!« B: »Jaz vlečem ie še selitvene vozove generalov, ministrov in drugih dostojan*» venikov. C: »Jaz pa le sem In tja i« potegnem in napovem v tretji potezi —- nul« A: »Kdo Je bil najskromnejit človek nit svetu?« B: »Grški Dioger» — saj Je znano s njem, da si je krpal hlače % — dijagrami« * A: »Kairo se je končala Vaša partija a gospodom A?« B:. »Ponudil m je rentis do preklica^ A: »Kaj naj to pomeni, »do preklica?« B; »Kaj drugega nego —- da mora pre! domov po — dovoljenj® boljše polovice5 ■< » V kavarni nagovori tujec neznanega mu šahovskega mojstra s prošnjo, alf ne bä igra! z njim partijo šaha. .. > Mojster: »Prav rad, toda dovoljujem si Vas opozoriti, da nisem nikak amater...« Tujec: »Prosim, prosim, nič ne dene -tudi jaz nisem eden najlažjih igralcev!« — * Dnevno poročilo iz nekega časopisa: » Žalostna usoda Je doletela Ožbetovega Pepeta. V dveh dneh mu ie poginila krava, telica, umrla mu j® žena m IzgnhB Je tri partije šaha, — Na potieito »Gospod stražnik, prosim Vas» da vzamete našega malega v poboljševaSniook »S čim se Je pa pregrela?« »Ves božji dan ne dela dragega »eg» Bogu krade čas s šahom. — * Kriza inteligence. Danes »f čas za dolgotrajne in mučne študije. Velikega dela naše mladine se J» polastila mrzlica za hitrim in lahkim zaslužkom. Angleška revija »Engineer« prinaša sledečo anekdoto: Nelti oče se le predstavil nekemu Inžener-ju, ravnatelju velike parobrodne družbe. Prosil je, da bi vzel njegovega sina v službo za mašinista, ali kar s! že bodi »Glejte,« mu je odvrnil ravnatelj, »ako je vaš sin nadarjen, postane lahko v petih letih Inžener, če se vpiše na kaki tehniški visoki soli.* Toda to ni bilo sinu po goda Ss tudi ne očetu, ki je preračunal, da bi ga sinov študij stal okoli 20 tisoč Ur. »Je drago«, je odvrni! inženerju in ga prosil, naj ga vzame vsaj za natakarja prvega razreda. Končno st« se pogodila in sin je kmalu nato odpotoval proti Egiptu kot natakar prvega razreda. Po dobrih šestih mesecih se je vrnil domov la je veselim starišem izročil svoj prihranek v znesku 15 tisoč lir. Kdo izmed mladeničevih prijateljev se bo posvetil trdemu Itudiin u Opekel se Je. Devetnajstleten golobradec, prometni uradnik, si je Izmislil imenitno zabavo za svoj prosti čas. Izdajal se je za nadzornika zdravstvene službe, ter posečai zasebne šele kakor tudi dekliške zavode, češ, da gre za nujno pobijanje sušice. Pod to pretvezo je preiskoval petnajstletna !n starša dekleta s natančnostjo, ki mej! na predrznost. V gumbnici je nosil vijoličasto rožico, odzilak francoskih naučnih opravnlkov. In je spričo svoje prirojene radovednosti, bolje radogled-costi, zahteval, da se mu pokaže vse, kar je avskultlral. Tako je nabira! spomine za stara leta. Po več tednih ali celo mesecih pa jo je Izkupll. Uvidevna voditeljica pen-zionata mu je namesto srčkane punčk® poslala tajnega redarja v objem. — Proti vivisekciji. Časnikarski glasovi se dvigajo proti kratim, navadno nepotrebnim mukam, Id jih živoderi^ zadajajo vadi psom vranico in jih pustil 30 dni brez jedi, da so crknili od gladu. Vse teorij®, dobljene na ta način, hitro zastaralo in gredo med smeti. Nikon ni mm6tt Iskan znanstven® resnice v trpljenju la bolečini, kajti strah prenaredi vse telesno delovanje, tako da ni mogoče Izvajati trdnih sklepov, pravi dr. Boucher, predsednik društva za zaščito živali. Slično trdijo Doyen, Charles Bell, Lawson — Tart, da je vivisekcija nadaljevala več zmot nego potrdila resnic. In koliko ubogih bitij plača te poskuse s svojo kožo! Nagendie je žrtvoval 8000 leužkov za proučavanje razlike med senzitivnimi jn motornimi živci, (točim je Bell ugotovil razloček breg tlvo-derstva. Schiss je zaklal na oltarju filozofije kar 14.000 živali, skoro brez korUii. Največja odkritja so prišla brez rezanja v živo meso: Galvanijeva najdba, Harveyer obtok krvi, antisepsija, ki je zrevoludjoni-rala medicino, so nastale po golem opaž», vanju; nalčudovitejše znanstveno razodetje, Simpsonova anestezija. Izvira iz enega poskusa na samem sebi V Ameriki ter Angliji je vivisekcija prepovedana. — Bogovom Je odklenkala Svoje dni Je bil na Siamu beli slon sveta žival, debe-lokožni Apis žoltega carstva. V njegovem telesu je bival duh kakega lunaka ali pa duša velikega kralja iz prošlih časov. Lovec, ki je ujel živega belega slona, le postal plemič in se le oženil s kneginja Danes je to minilo. Slamcem beli slon ne pomeni dosti več, nego koščeni slončki, ki jiii Je imela pariška vedeževalka gospa De Thčbes vse polno v svojem stanovanju... Kdor ga utovi v Jamo, prejme samo neznatno nagrado v denarju. Celo s narodnega prapora so Izbirali Slamčauž belega »boga«. Vse mine. aasaa5S9s=99ns==SBS9BeBS9Bsss!^' svoje dolgo življenje ni poznal skrbi ne od blizu ne od daleč.. Taki so namreč bektaši in mnogi drugi menihi tudi »Kaj pa Je,« je vprašal priljudno in zadovoljno, »na našem dvorišču pa je neka reč, katere nihče izmed vas ne pozna?« »Tako je,« so zaklicali vsi zbrani samostane:, »tako Je in nič drugače, kakor si dejal. Tako je!« »Pa poglejmo z lastnimi očmi* j« dejal dekan bektaši »zakaj jaz prav gotovo poznam to reč, brezdvomno sem jo bil ie kdaj videl in jo bom sedaj takoj spoznal! Videl sem namreč vse reči ki jih nosi svet, takrat, sem potoval. In nobene nisem poslej pozabil. Hajdl peljite me tja! . . .« Dekan je bil morda videl vse reči, kakor je bil dejal. Toda nikdar še ni videl velbloda kakor ostali bektaši, njegovi učenci in bratje. Ni ga torej nikdar poznal in ga tudi sedaj ni mogel spoznati Razkoračil se je bU ob živali, U je vedno bolj spala, in sram ga je bilo do mozga in do kosti — »To-le, to-le . , j« dejal in si s kazalcem praskal nos, »ali sem oslepel? Cim bolj gledam to reč, manj se je spominjam ... To ral je pa že odveč! Saj sem vendar imel vedno čil spomin ... To pač mora biti stvar, ka- da, saj ni mogoče: bektaši dekan vseh bektašev, je videl vendar vsc stvari, ki so, brez Izjeme! . . ^ Bektaši so bili vznemirjeni pogledovali so se in kimali z glavami Veliku je bilo ponižanje hi ponos samostanu je krvavel Velblod pa je spal negiben, nepremičen. In ko so vsi povešali glave, je bek taši dekan vseh bektašev, nehal brbaii svoj nos in se udaril na četo. Vseh sa-mostancev se je polastilo upanje in vs; so v pričakovanju zrli v dekana. In nis^ se varali Zakaj starec se je široko nasmehnil in dejal: »Našel sem! Se že spominjam! Z« vem. Bratje bektaši, zmotil sem sc bii ravnokar in sedaj jemljem besedo us' zaj: videl sem bil vse reči, Id so, ra* zen dveh . . . Zakaj dober bektaši sem* nikdar nisem molil in tudi umival se ni’* sem nikdar; zbog tega nisem nikdar videl ne kopališča, ne mošeje . . . In P°' nosem sem na to dejstvo ... Ta stvar, ki leži tu pred vami in Jd Je še nikdar nisem videl — starec je z odločUn* kretnje pokazal na velbloda — ta stvT Je ali mošeja ali pa kopališče! Tako J to!« P. K--*. j«*,jjigiAx Bise» videl hriftnatat To-J ZabteialtB i vseli javnlli loba® JUTRANJE NOVQ5D1