i . v t-AH TI ZAN . £ < k . ;" & <1 Mi ; - <'s V 'V- G LAZILO C O Q£ NJS je prva transportna karauia porušila dva mostova na cesti Zalilog-Žoleaniki .1-romet na tej cesti j« ustavljen* je 3. razrušil progo ved 1 odhomom in Jesenicami. Iztiril *e je tovorni vlak in se prevrnil v jarek, tromot je bil ustav- ljen • sta ostrostrelca Janša krAon in Tor Jakob pri prodoru 1'odhom napadla nemško patrolo. hu .. umoc je sil ubit, 4 zbožali v pro- dor. jo patrola IV. bataljona porušila lo dro- gov olektričnega daljnovoda Č ernuče-Kranj > e patrolii IV. bataljona minirala proge ernuče-Trzin. ioruSone je bilo 21mjirt>go, je xl. bataljon miniral med hadovljioo in Kranjem dva mostova ter oosto Dupljc-kri- 2e. Na mino Je zavozil nemški avto. Ubiti eo bili 5, ranjenih pa 8 ftouoev.avtomobil se je razbil, mostova sta bila poškodova- na. irornet se vrši le z lahkimi vozili, je patrola III. bataljona nastavila naga« sno mino na. cesti C toč e-lV miniral progo med- pO,stajama Je- senice-JaVrj-rnik. Uničeni ota bili '4 traj- nici. Istočasno flJ bile minirane signalne naprave in vojaški kabel. Promet jo bil prekinjen za 7 ur. 6.7* Je 1 liSV razrušil župnišče na sv. Joštu , v katerega se je nameraval vseliti sovraži nik. btavbd je uničena. 8. T» se je patrola IV. bataljona neopazno pri- bližala postojanki v Cerkljah ter odprla ogenj na orožnike, ki so bili zaposl eni pri utrjevanju postojanke. Zadetih je bi2o 5 orožnikov, od katerih je bil eden na licu cesta mrtev. 8.7. je 2oo Nemcev v večernih urah prišlo v hrib nad vasjo Lom z namenom, da presene- tijo štab Odreda, ki se je nahajal v bli- žini. Akcija je bila brezuspešna, ker je štao i o pred nekaj dnevi izvršil premik. 13.7* Bta bila ±11. in. IV. bataljon, ki. sta ta- borila v vasi Gozd, obveščena, da so bli- ža sovražna patrola 60 moz« bataljona sta takoj zavzela položaje, kedt.em je nah po- trola že naletela na sovražno zasedo. Ba- taljona sta oupr]a na sovražnika močan o~ gonj in ga pognala v beg. Smrt fašiz u - svobodo narodu! REŠUJEJO V S £ Ti.koj v začetku naše osvobodilne borbe se jo v vrstah naše vojske pokazala potreba po dobrem Komandnem kadru. Takratne edinice GorenjskefeaO- droda so takoj energično, pristopile k temu delu in pričele izbirati in vzgajati kadriste,od ka- terih so se rnoogi v teku naoih borb razvili v izvrstna kopdhdirje čet in lftmariifunte bataljo- nov. Uspeh v Borbi zavisi največ od uspešnega in pravilnega komandovanja odxnic. Ju je naš ko- mandni kader dober, potrjujejo veliki vojaškiu- spehi, ki jih od vsega začetka žanjt^o naše 0- dinice na teritoriju Gorenjske. V zvezi e potrebami p0 dobrem ko i.andnem ka- dru g e štab .* rpuoa uvtvi o T v ^ jnrtka in poli- tično So] 8 in tocajo, katerih numen Jie našo hra- bro borce parti jaao i 11 funkcionar jo izpopolniti v vojaških, in goliti fini h vodah, y posaČ un j em teb tečajov in šo3 oo ne uspehi načih. uiaaih kadri- stev Šs poveča.i. Vsakemu dosetarju,vganiku»ko- mandirju ali kc iandantu, k1 kazo zanininjo in uspoha v vojažk.-u in političnem udo js* vovan ju , jo danes dana m >2n o h t, ca a« izobrari Jn iz po- polni v vojaški) in političnih eolah ii. tečajih. Vsi gojenci dinic Gorenjskega 06r9ca,,ki o do soda j dovršili kakršenkoli toča j *-li Šolo,so povprečno dosegli pruv dobro uapeho. No manjka takih, ki oo v velik teonlcur snej v Šalah in te- čajih dcuo^.lj tudi olli&ne uepoho. V naulednjou navajajo tuona onih funkcionar- jev načih edinke, ki so do .sedaj poeeČaii ttfia- Jo in uole, in uspo/o, ki oo Jih donogl.i« Dobnikar Jakpb - ..reto, politkotaisar Četo I* o ti. , dovršil divisijsko parti jsko šolo r prav dobrim uepooou. ~ Dušan, komandir mitraljeskeče to I » o ti'.« r dovršil 4.,tninor- »ki te«» ij oficirske šo^c n prav dobrim uup«honu poli ».komisar mltraljeake čete X« btl.f dovršil srednji par ti Jaki kur« a dol ira napu- hom« dosetar J.četo X,bt\«v dovršil nižji točaj vojaško Šole „ dobrin uspfthdp. « Veko« kouianuan-t II .b ti•, dovr- šil 2. pehotni točaj ofi- cirske Šole z odličnim us- pehom • Mr al i k ar l'ako - Gorj&n, politkouioar il.btl« dovršij arodnji partijski Blažle Lovro dhčin Franc, SorŠek J(*2e, Ha vili k Alojfc kurz z dobrim uspehom. Jensterle Franc - Vincenc, komandir l.čete II.otl., dovršil nižji vo- jaški kurz s prav dobrim u- spehom. krak Pavel - Jelen, nam. komandirja l.čete Il.btl., dovršil tečaj pod- ofioirske šole ts prav do- brim uspehom« Kepim. Liha, vodnik l.čete TT.btl., dovršil 4. minerski tečaj jofioir- ske šolu s prav dobrem us- pehom. Brodar Ivan, komandir čete Il.btl., dovr- šil nižji vojaški kurz s dobrim uspehom. košeninu Jožei, nam. komandirja l.čete- III. btl., dovršil ti. tečaj pod- oficirske šole z odličnimu^- spehom, prvi po rangu od 23 tovariš cv. Baloh Ignac - Andrej, nam. komandirja 2.čete III'. btl., dovršil 8. tečaj prdoficirske Šole z dobrim uspehom• pekoveo Anton, vodnik v 2.četi III.btl., do- vršil nižji podolioirski ku^z s prav dobrim uspehom. Sodja Franc - Viktor, politdelegat v 1. kSV, dovršil vojaški kurz XXXI . divizije z dobrim uspehom. Pangero Prane - Klemen, vodnik v 2.LSV, do- vršil nižji tečaj podoficir- oke šole z odličnim uspehom. Pri vsuli 'tem ne smemo pozabiti Številnih boav cev partizanov, ki so dovršili minerske tečaje XXXI. divizije. Prav vsi so te tečaje dovršili s prav dobrim, deloma tudi z odličnim uspehom . liaši minerji pravilno uporabljajo v šolah pri- dobljeno znanje, rušijo ceste, mostove, želez- nice, električne centrale in podobne naprave in s tem s svoje strani prizadevajo okupatorju ob- čutne udarce, zaustavljajo promet in delo v voj- no važnih tvornicah in delavnicah. i. asa mlada vojska se iz dneva v dan veča .in z istim tempom se pomnozuje naš .komandni kader, koliko dobrih komandirjev in politkomis arjev čet ter komandantov in politkomis arjev bataljonov je izšlo iz vrst borcev partizanov. Številni de- lavci in kmečki sinovi, ki pred vstopom v vrste naš£ MOV niti vedeli niso, da skrivajo v sebi zmožnosti komandovanj a, so se s pri so stvovanjem in udeležbo v akcijah vsake vrste razvili v iz- vrstne komandirje in pol i tkomi s ar j e . i\iaj na tem mestu omenimo padlega junaka naše vojske koman- danta I. btl. tovariša Tomaža. -Bil je kmet in gozdni delavec v svojem civilnem življenju in kako daleč se je povzpel v svojem udej stvovanju v vrstah NOV. Borben, odločen in neustrašen kot je bil, bi se povzpel do najodgovornejšega po- ložaja, da ga ni v izvrševanju dolžnosti zadela sovražna krogla. 0 junaštvih in neustrašeno sti komandanta Tomaža, ki je izšel iz vrst borcev partizanov ne bomo govorili, saj ga poleg nas Slovencev poznajo ljudje daleč izven meja naše' zeml j e „ Naj bo on vsem našim mladim kad.ristom vzor in ideal, vsak kadrist na'j poizkuša in stre mi za tem, du tudi on postane njemu enak. Vsi oni, !ki posečajo in bodo posečali naše vojaške tečaje in šole, naj se važnosti tega za- vedajo, naj posvetijo učenju vse sile, tako da bodo po končanih šolah sposobni z dejanji poka- zati uspehe, ki se od njih pričakujej o« Triglavski ŽIV1UL HARŠAL TITO, EDINI OD ZAVEZNIKOV PRIZNANI KOMANDANT JUGOSLAVIJE ! -9- napisal tov, Stane "Padlim" in tov. Kekec"Toma- žu". Politično vzgojni članek "Stiisel in nujnost naše borbe" razvija dobro in tehtne misli- Ke- portažes "fantje ~ zbrojevko imamo", "Že zopet ti naši minerci!", "koje potovanje na Dolenj- sko" , "Bili smo med narodom" in "V tretje gre rado" so vse od kraja žive in zanimive, pisane z zagonom in pripovedno silo. 0 vseh treh pes- mih "Življenje - boj", "Vzdrži t»in "Tovariš"smo že svoj oas govorili.., Kotiček "Malo za šalo"pii- naša nekaj prav slanih dovtipov« Ltevilka je vse binsko bogata, pestra in zanimiva* oblikovno so sestavki na dostojni višini, "Naprej-k svobodi" štev, 4, glasilo II« btl. Časopis prinaša prvem mestu akcije bataljona nato pa slede 5 zanimive, s Čutom za stvar in smislom za izraz pisane reportaže ("Naša četa v boj", "^apad na avtobus", "Zaseda pod katajur- jem"). Med reportažami so razvrščene 4 pesmi % Dve od njih sta vzeti iz četnih časopisov in smo ju že obravnavali ("Vstali smo", "Liitral j ezci") dve sta novi ("Tovarišu politkomisarju Jaku za spomin", "Leseni križi") s v teh dveh tov.Lado v svobodnih verzih s simboličnim izrazjem ponaza- rja svoja občutja,. Zanimivo je, da se pojavlja- jo tudi poizkusi dram--.t skega snovanja- Številka prinaša nadaljevanje in konec enodejanke " Beli vohuni", ki predstavlja v celoti dosti dober za- četek, •'Vse sa zmag-a" s x ev * 3-4> ;>unij 1944* glasilo 2 o čete" II a btlt "Napad, na avtobus" je uspela reportaža, ki z razgibanim pripovedovanjem podaja živo sliko ak- cije* "Doživljaj enega dneva'1 podaja drobne in značilne prizore., ki neposredno in brez modro- vanja ponazarjajo ljubezen in povezanost naroda z njegovo domačo osvobodilno vojsko. Članek "V nekdanji Jugoslaviji"' bi bil moral prikazati vzroke tako klavrnega propada bivše Jtigo slavi je ter nakazati idejne temelje, ki dajejo novi Ju- goslaviji moč za njeno herojske borbo > Krajša se- stavka "Švabska pož,resnost pri hajki" in "Po- mlad je tu" kažeta, kako se dajo zanimivo in vzpcd budno prikazati tudi brezuspešne zasede oŠtovi1- ka je za partizana brez dvorna zanimiva in vzpod- budna » "Boj do -zmage!" štev. 2-3» glasilo mitraljes- ke čete Il.btl« "Zaseda pod Matajurjom" je uspela reportaža časovno že nekoliko odmaknjene akcije« Č Ltr.ak "Naši domobranci" popisuje surovost saaopašne švabobranske bande. "?, z K o r o s k e" n.im vodi misel k našim bratom onstran Karavank« "Stojimo trdno je preprosta in gladko tekoča pesem. Zapiski "r.z dnevnika" kažejo požrtvovalno ljubezen naših borcev, ki po težki in nevarni poti nosijo ra- njenega tovariša«. Od ostale vsebine bi omenili "Doživljaje pod okupatorjevim bičem",ki s svojo neposrednostjo prepričujejo, V številki se čuti prizadevanje, ne z modrovanjem temveč s prika- zovanjem borbenega življenja vzgajati borbeno in -domovinsko zavest tovarišev* "Sel naših gora" štev, 1, junij 1944; glasi- lo IV, btl. Prvi zvezek, ki ga je izdal IV. btl, je lep začetek. Kaže volje propagandi sta tov« Štefana, dati tovarišem dober, duhu časa in potrebam par- tizana odgovarjajoč Časopis, Kaže pa tudi,da je moštvu IV- "btl* 'pisanje v časopis povsem tuja stvar. Tako jo skoro vse strani popisal propa - gandist sam., Njegova naloga pa je«, da prepriča tovariše in jih pripravi do pisanja, f(es da pr- ve številke ne bodo mogle dosegati tiste višine in popolnosti, kot jo srečujemo v zadnji števil ki glasil 1. in II. h ti. A nič za tc. Tudi I, in II * bAl. nista padla učena z neba. Prav oker ni so bili njuni prvi poizkusi. Ali kar je bilo. važnos tisti tovariši, ki se jim je spočetka lo- milo pero, so- z vajo in voljo postali dobri in spretni pisci. Verjemite, če bi bilo čtivo vse, bi vas obsuli z brošurami in ne bi niti črke za- htevali od vas. Toda vemo, da je v ljudstvu pol- v 'lio zakopanih talentov, ki se v razmerah, ki so vladale pri nas, niso mogli ne razviti ne uve- ljaviti. Odkrivati in dvigati take talente, to je ena-izmed poglavitnih nalog našega žepnega časopisja. Tov. Štefan bo torej v bodo Se napel vse sile, da pridobi, moštvo za svojo s^var, Če bodo sadovi manj izbrani kot v tej številki, pa bomo tem više cenili voljo okorne roke in vpliv spretnega propagandista. Seveda pa bo tov. Šte- fan tudi v bodoče v vsdki številki pokazal, ka- ko se da kakšna snov vzorno obdelati. Če končno precenimo članke prve št evilke"" S e- la naših gora11 moramo takoj zavrniti propagan- distov dvom, da so morda preveč obširni in pri- povedovalni. Vse reportaže se odlikujejo po svo- ji aktualnosti. Obravnavajo se v njih bitke in dogodki, ki jih je bataljon pravkar doživel.Za- to so zanimive, ker vsakdo oočuti njih neposre- dno resničnost, Drugič i odli.cuje jih smisel za propagandno ostrino. Vse kretnje naših 1 jrcev spremija' razgreta mirel, ki jih goni. v borbo. Pisane so v lepem stilu, v obliki, 'i skladno druži opazo/anje in misel, iustvo«, Tov. Štefan ima vse možnosti, da postane dober reporter.Ma- njka mu le dramatsk ega zenosa, razgibane plasti ke. A vse to bo pridobil, če se bo uči3. in stre mel k napredku. Dober in aktualen je tudi pro- pagandni članek 'V Sloveniji' že primanjkuje bar ve,;, ki ga je napisal pelitkomisar tov. Branko Djordž evič. "Oj Triglav - moj dom" $ š t ev . 2 , glasilo 5*MSV. "Lašče vali te bomo, tovariš", so lepo,toplo £i« sane vrstice v spomin padlega tovariša. Od obeh Reportaž je prva "Naša zaseda" lahkotna in ve« dra (mimogrede bi k vaši svojevrstni " veliko*-1 dušnosti" pripomnili, da Švabi z vami ne bi rav- nali tako, kot ste vi z njimi), druga " Razbit motor" dokaj razgibana. Zelo aktualna sta člah-*- ka "Odgovor na Uaš podlistek, objavljen v Kara* wanken Bote", ki razkrinkava in ogorčeno zavra- ča švabobransko spietkarstvo, in "tovariš nam piše o domobrancih", ki ima tehtnfe misli, le da niso dovolj logično razvrščene* V pesmi "Vsta- jenje" nas motijo nekateri neskladni izrazi^brez teh motenj bi bila pesem lepa. Fisci so dokazali, da imajo smisel za žepni časopis, da njegove naloge tudi pravilno pojmu- jejo.- Tovariš propagandist naj razpoloženje to- varišev smotrno izkoristi in naj vendar prične misliti na redno izdajanje. Naj pri svoji drugi številki pomisli, da je dosegel "Glas Jelovice" ž e š t ev. 15 i "Glas Jelovice" štev. 14-15? jun.44, glasilo 2. transportne karaule. v Številka vsebuje tri daljše sestavke."Cvetka partizanka" je v prijetnem stilu pisana črtica, ki govori o nesreči domovine, o nasilju tujcev in o partizanski borbi, kakor se vse to odraža v usodi male vasice pod Kamniškimi planinami. "Kako sem hotel postati partizan, pa mi je ved- no izpodletelo",so zanimivi spomini. "Basen a Burjanovem oslu" podaja popolnoma zgrešeno pri- mero. Ostali sestavki so kratki. Od njih je še najboljši "V dnevih hajke v patrolo" s svojim živim pripovedovanjem. Članek "Lepa je Primor- ska" bi bil lahko prav dober, če pisec ne bi bil tako skop z besedami. "Kako smo uničili švabsko ^asedo" in "Ičoja prva rekvizicija" sta skromna op^-sa akcij brez pripovedne sile in brez poleta. Dovtipi so obilni, a po večini brez soli - 13 - "Glas Jelovice" štev. 15, 1. julija 44., gla- silo 2 o transportne karaule. V številki se obravnavajo dokaj zanimive sno- vi, vendar ne na najzanimivejši način. Kako su- hoparno je opisovanje sabotažne akcije"Kako .smo požgali mest"! S pritajenim dihom bi se- citata ta stvar, če bi bila pisana živo in z ognj'qittsta- ko kot se je v resnici godilo« Tu pa se stvari popisujejo kot vaje gasilnega društva in ta na- čin pripovedovanja je značilen za večino * pris- pevkov v tej številki, Po svoje spet pada v oči Cirilov ".Kurir. Ton- ček ,. Tu je pripovedovanje romantično (.skrivno- stno ~ veličastno). Bralcu se obudi misel na za- kleto deželo, ta kurir Tonček ni partizan, "naš tovariš, temveč je kodrolas princ, ves tuj in t eman . -. . Dve skrajnosti se torej srečujeta v tej '.šte- vilki: suhoparnost in romantika. In kje je pra- va pot? Prava pot j'e resnica. In. resnica je pre- prosta., V preproste besede^skušaj te zajeti pra- vo, sliko, resnične vtise« Čitajte reportaže v našem listu'itt jih primerjajte s svojimi! Potem boste "gotovo razumeli to, kar smo vam povedali. In učite se! Vztrajni ste dovolj. List izdajate redno kakor malokdo.. Bodite vztrajni tudi v u- čenju, v težnji; po napredk\i. " ;r,0£la»am/o . sel " štev. 5, glasilo obveščeval- 6ev z'[ (Jelovice. - Z vztrajnostjo nadaljujejo obveščevalci cen- tra 'Jelovice žapočeto deloV Čeprav jih je le .0- zek' £r og'io čisto redno:'izdali že tretjo šte- vilko>svo j oga glasila« V njej se obtožuje g'ro- zodejstvo ŠVabov ("IJmotJ ena, ker je bila Sloven- ka"') / se prikazuje trpljenje naših ljudi v'nem- ških jfečših .("Na smrt"" obsojen") in najhujše kar je z&fi'e(ld Slovence - nasilne, razs el j evan j e( "Se- litev in' prihod v" p ar't i zane") . Spis ,:Z vaško stražo v patrolo" opisuje sr'ečanje paničnevaške straže š partizani v temni noči. "Lov na srnja- ka", "Proste' vij e tovari:ša'Gorazda" y "Tovariš Bo- ris in Gorazdovi škornji" ter nekateri dovtipi dokazujejo, da imajo sodelavci mnogo smisla za humorvVsebina je~ vseskozi primerna; oblikovno s e mera j oči a^nki' dvigni t i . Mitingi. Delavnost naših edinic na tem polju je v zadnjem času zelo popustila. Pozna se, da sta I« in II« btl. odšla od nas. Ta dva sta se dobro zavedala kakšen mogočen vpliv na mišlenje in razpoloženje ljudi imajo dobro premišljeni, smotrno sest v- ljeni in skrbno izvedeni mitingi. Nekatere n .' edinice si glede na mitinge se zmeraj niso C ste na jasnem. Moti jih spomin na gasilske ve- selice. V mitingu vidijo dobrodošlo razvedrilo ne vidijo pa v njem orožje*, s katerim v nekrva- vi borbi pridobivamo ljudi in jih jelclenimo za krvavo borbo. Jemljite mitinge v načrte z isto resnostjo kot vojaške akcije! Nastopajte na njih z istim smislom za vse okoliščine kot v borbah. Čas in prilike se stalno spreminjajo« Kakor vojaška taktika sledi času in prilikam,tako jim mora slediti tudi propagandna taktika. Izrabiti moramo vsako sprem/. ■' •; v razvoju. Vsak dogodek napravi gotov vti , ,ljudi. Ti vtisi morajo bi- ti osnova, na kateri gradimo. Potem bodo nase besede zadele v živo in dobile odmev« To je eno. Razplet vojne in razvoj našega na- rodno osvobodilnega gibanja pa prinašata s sabo poglede v bodočnost, na katere moramo priprav- ljati naše ljudi. Poleg stvari, ki danes dviga- jo zavest in borbenost naših ljudi, moramo pri- praviti tla za dneve, ki prihajajo«. Pa spet se ne smemo loviti za meglenimi prividi, ki so ljud „ stvu daleč- Izhodišče so nam svoži vtisi današ- njih dogodkov, misli ob njih pa usmerjajmo lju- dem v strugo, po kateri gre razvoj v bodočnost. Sklepi II, zasedanja AVNOJ~a so začrtali jas- ne obrise naše bodoče državne ureditve. Na pr - vem zasedanju SNOS-a je podpredsednik NKOJ-a tov® Edvard Kardelj v svojora govoru poudaril, da "ti sklepi določajo vso bodočnost narodov Jugosla- vije, da dajejo povsem določne perspektive ži- vljenja naših, narodov v povojni bodočnosti" 0 Če- prav je avnojska kampanja že zdavnaj minila, ne smemo prenehati vzgajati ljudstvo neprestano v ,duhu avriojskih sklepov, ki so jih brez pridržka sprejeli tudi slovenski narodni zastopniki na I. zasedanju SKOS-a. Čo so bila postavljena na- čela ljudske demokracije, federativne tPugosla —' vije in obračuna z vso protiljudsko reakcijo,mo- ramo ta načela venomer popularizirati in v raz- pletu dogodkov iskati zanje opore in utemeljit- ve ♦ Vse obupne špekulacije nemške propagande, ki se ju napenjala, da bi zalegla gnido spora med velikimi demokratičnimi zavezniki, so se razbi- le ob granitnem bloku neomajno strnjenih demo- kratskih sil vsega sveta. Te demokratske sile danes zaključujejo svoj zmagoviti pohod»Wič jih ni moglo razdružiti in zmesti, i-o tr j ena je vera ' v domokrapjj o. V zvezi z zmagovito potjo vseh naših zavez— .nikov se nam odkriva potreba, da našo borbo čim tesneje povežemo z borbo vseh svobodoljubnih ev- ropskih narodov. Ne smemo se zapirati vase. Lo- kalni patriotizem, ki ga- nam rjorenjoem ne oči- tajo čisto po nedolžnem, je smešen in nesmiseln* Trda je gorenjska pest - vendar ne bo sama o- pravila vsega. Svet je velik? ne le od Jesenic 'do Ljubljanec Kje daleč so meje zedinjene Slo- venije! In kje meje federativne Jugoslavije, ki pod' Titovim vodstvom postaja cuvarica zoreČega sadu naše t.e^ke borbe - svobode. Uspehi velikih naporov narodno osvobodilne borbe združenih ju- goslovanskih narodov in njen ugled v svetu nam z vsakim dnem potrjuj ejo vero v federativno Ju- goslavijo, Razvoj in dogodki prinašajo luč čimdalje glo- blje v vse kote in globeli. Mračnjaki, in nazad- njaki, ki se boje luči, kakor ščurki iščejo v temo, da jih ne bi dan razgalil v njihovih la- - 16 - žeh. Toda zmeraj ožja jim je zanka okrog vratu.. Kajti čas jih razkrinkuje. Vse,kar so dosedaj kričali, se je v najkrajšem čgbu izkazalo za sle- parstvc, za smešno in bedasto la izvedla ta t&kigi nav^cnjeni mor« sprejeti "naro^, ki ga je dolga dese š i ^ tJS^vi j&rfiia. Svobodna in s trn j morska svoj,, odpor, do fašis ličnih Aifest ira za novo'r, demokrati Čno , sldvijo, h- kateri sc b'o priznala Jn 11 : lit v aH:.. li tve• i. ovsod ac tekmujejo medse zborovanja, S svobodne volit- tletja stiskal fa ena izraža Fri- krvnikov in ma- Titovo Jugo- na svojih vo^ Drago uq, j?. let^a^ie. . ;b'I II dnevi. krva- : V5.if 't i s o č er i h ašii. ^ : ty prati* po zorni j evidu,kri . 5 ali in spremi.j al i krike z grabežljivimi '^retn^ja-- mi. -iijj. ga bilo, ki bil pok,izalnarodu,.pot sko- zi. grozo tistih dni.. Strah je objel srce naro- ■tovega- glasnika,.-, "0,, kaj bo z vami,, vi 'me j ni'k i štirje, Celovec,, Maribor, Gorica, Trst!1'.- Iiekje v kamenju je zamrl njegov glas.i v ■ Narodu-je š/e tekla kri, iinperialisti so kri- čali dalj e. In zgodilo se je, kakor se je bilo bati, da se utegne zgodi ti. naztrgali so našo živo telo. o znal i so načelo?, Kazieli in vladaj! NVueki italijanski in madžarski, oblastniki so tokmova- - 21 - li med. seboj, kdo nas bo huje ponižal. Z , besno zagi*i/ 1 a.č.i. 1 a -in 'd r u g e i z.gub e '• k o 't' • ž i n l..j e nje in jSLjgr t* - - ••* * ", • ■ ' i" • V s e m e .j e , vse r regrade so p ad 1 e v p r ah . N.e je- klenih n^'skalnatih sten ni bilo vee. Svobodno so se kreiali naši borci z licem ob puški.S ši- 7: o ki m -po s m ehom s c preeto p.al i ." meje'1« JU ed Celov- cem in Trs-tou-.}' ;'ariborom in Gorico je vstala iz krvavih tal svobodna in z edin jen a SI o v eni j a. Res, svobodna', ze-dinj-ena Slovenija, ki nam vrača od- trgane kose naše že Ije in ugrabljene' ljudi, ži- vi in diha k.ljub -sovražnim tankom, ki ŠO patru- ljirajo po njenih.tieh* V c-.gnju borbe se. je rodila čudovita edinost«. Ta edinost sedaj ni besede in ni. laz »Je resniea. ki jo potrjuje kri slovenskih' narodnih borcev, ki teče v primorska, • gorenjska, dolenjska, šta- laomam-aut 'JJI. ~ 22 'v' jerska in koroška, tla - za isti cilj. Kri živih teles ni poceni; pogodba, pisana z krvjo,ni pi- sana za en dan, ni pisana za šalo in ne za pre- varo. Pisana je za vedno o Svobodo Dolenjske in Primorske čuvajo naše brigade, Na Gorenjskem in na S tajerskem udar- jajo naše edinice po okupatorju že od prvega po četka in bodo udarjale dokler ne bo zrušena v prah poslednja sovražna Postojanka, Leta 1945- v maju je četa naših borcev prinesla našo naro- dno osvobodilno borbo tudi na koroška tla.Letos romajo tjakaj neprestano iz vseh krajev Slove- nije, vrste borcev -'prostovoljcev, ki razplam- tevajo plamen narodne vstaje v deželi, ki jo je nemški šovinizem progia*s,il že zdavnaj za svojo nepreklicno last. Koroškč ljudstvo z navdušenjem in ljubeznijo sprejema sroje osvobodi telje0 Na Čudovit način, ki nima primere v svetovni zgodovini, se je porodila in živi naša svobod- na in zedinjena Slovenija« Stoletna sanja naših najsvetlejših duhov je postala resnica ter se je zakoreninila v zavesti širokih ljudskih mno- žic. Demokratska, federativna Jugoslavi j a,ki jo je rodila volja svobodoljubnih jugoslovanskih na rodov,.je postala idealen okvir zedinjeni Slo- veniji in vsem drugim ^eželara na Balkanu, kate- rih narodi so po krvi, usodi in volji zvezani z nami. Vsi jugoslovanski narodi-od Celovca in Tr- sta, do grške in bolgarske meje so tej novi Ju- goslaviji globoko vdani, jo složno grade, dopri^-- našajo zanjo težke žrtr'e in ogromne napore, ker v njej vidijo jamstvo za svojo svobodo,nedotak- njenost in srečno bodočnost. . "Celovec, Maribor, Gorica, Trst!" Vzklik, ki je bil leta 191p. -vzdih malodušja v pričakova- nju katastrofe, krik otroka, ki gre čezenj val razburkane množice, je danes bojni -klic strnje- nega naroda, ki ve, kaj hoče, je poln vere v^se in ki z zaupanj um gleda v prihodnjost. To je razlikas vč*eraj -preplašen otrok - danes odločen in neustrašen borec. Ko osvobojujemo in čuvamo mejnike zedinjene Slovenije, čuvamo seve.-o-zapadno mejo nove de- mokratske Jugoslavije m z njo .stojimo na fron- ti vseh svobodoljubnih demokratskih sil v sve- tu. In ko čuvamo te nafe -ustnike, stoji z nami pod Titovim vodstvom vsa oborožena sila jugoslovan- skih narodov in stoji za nami vsa ogromna moč mogočnih zaveznikov anglije, Amerike in Sovjet- ske Zveze, ki priznavajo ^n občudujejo naše ve- like narodno osvobodilne pappre in žrtve ter nan jamčijo, da bono v miru,- ki b'o; t e;; vojni sledil, nemoteno uživali ''svobodo t težkih borbah ust- varjene z .edin j ene Slov eni j e t okviru dte.inOkratske federativne Jugoslavije. - : Glejte,, tako je naša borb/, -za- zed: njeno Slo- veli j^or po osvobodilnem gibanju vseh jugoslovan- skih- narodo v tesno zvezana z Telikim svetom.Vsak usjjeh zmagujočih zaveznikov k^epi tuai nas in vsak naš borbeni podvig se vč.l-nja v svetovno fronto . ' ■ . - . ' . Zato nas zdaj ne bo pregazil, svetovni Val, saj režemo tok ob strani zmagovitih -narodov, s katerimi bomo jutri sour"ejall v.vet. Črtomir '•**•*"*"' rui 3imn.iA»JeMivw- "mi laminijM ni i i n »ii.iiu jam i — MIK lliijpi lin ■mii> iiih. TABORU ZDRUŽENIH ZAVEZNIKOV- 'in- m iiiT—rn-um ■ i ■ i i—n ■! t - 24 - Toplo ,;ie sijalo sonce sredi popoldneva' veliko- nočne srede in nas grelo z zlatimi žarki.Mislil sera se obrniti na mehkem mahu vogljanske gmajne še malo na drugo stran, kar zadoni iz sredine taborišča glas dežurnega:; "Zbor!" Hitro smo se pobtrojili - dvajset tovarišev iz II. bataljona in tovariši 2. z I • b a taljona. Pred stroj je sto- pil komandant tov. Tomaž, že iz njegovega obra- za sem čital, da nam ima nekaj važnega povedati. Nisem se motil. Podro'bno nam je obrazložil svoj načrt. Večerja. Še enkrat zbor. Potem nas je okrog 60 moi. krenilo, da izvedemo nalogo. Še nekaj tova- rišev od VOS-a se nam je pridružilo. Proti glav- ni cesti nas je vodila pot. Prišli smo na cilj. Kakih dvesto metrov od goz- da se je vila glavna cesta. V tem gozdu je po- lovica tovarišev poiskala položaje. 'Druga polo- vica nas je šla na levo v zapuščeno gramozno ja- mo, Izboren položaj, res! Malo pred pol šesto se začuje brnenje strojev iz smeri mesta Kranja. Komandas "V zaklone!" in že ni bilo nikogar videti. Po nekaj trenutkih pri- drvi prikolica, potem avtobus z delavci,nato še avtobus s policijo. Naše zasede niso opazili in so zato lepo peljali naprej. V Tomaževem načrtu je bilo, da se napad na policijo izvrši šele na njenem povratku. Zopet čakanje. Minute za vraga niso kotele mi- - 25 - M. nevati* Tomaž ni več strpal čepico in jo vrgel ob t" jih bomo nažgali! Jaz kli"* Tomaž pač ni slutil niti ga je čakala. vstal je, zasukal as "I-rmejduš, fantje, to ž e k ar vidi m, k ak o bodo t % najmanj usode^ki S e n e k a j n ara j e h o t e "i T*o m a ž povedati , pa ga j e prekinilo brnenje motorjev, ki so se bližali. "Na položaje!", pade komanda, Y daljavi se pri- kaže prikolica in avtobus s policijo* Bliže in bliže pr?-hajata. "Niš ani i" Ce- vi pušk in mi tr al jezov se o- brnejo proti priha j a j očima vo~ ' &...... ii hf - **** s-t.^M % Jb z i 1 orna, k n. z al oi na des- ni! rokah so r;e nob.0-- te upolnili in čakajo samo še,ro "P al i! P ali!" osem strojnic in čez petdeset pušk ;e vsulo točo krogel na kletoga sov- ž ni k a.- . Prikolic a je z1ete1a v jarek« Av- tobus pa - šofer in motor nistab'. zadeta - 19 s peklensko brzino vozil naprej, tal malo pred vasjo ter ialožil nekaj še ce— policistov s ki so s-. 1 i t aco j na položaje in zaceli streljati na nas. Jurišali smo na prikolico, daljave dvesto met- rov pa tudi ni moči tako hitro preleteti« Tekli smo, poklekali, streljali in zopet tekli.Koman- dant Tomaž je streljal kar stoje«. Jaz sem mu še mimogrede svetovali. "Tofaaž, bolje bo, da stre- ljaš kleče",. "Ab, kaj, takole ga bol-je zadeneš"«. I)o j do ... je zopet zapela njegova brzostrelko., ali ni mu dala več kot po dva strela is sebe, Od vasi sem s o - Š vab i nabijali na nas kot obse- deni V ' - . v Skoraj pri prikolici je bil Toma?, ko so mu kro- gle iz švabske brzostrelke preluknjalo prsi in glavo v Obrnil se je nazaj ter zavpi 1 s. "Umik!" potem je ■padel ,,, v Četudi jo bilo izdano povelje za umik, vendar je nekaj tovarišev še maščevale smrt svojega do- brega komandanta, Naši so se priplazili do pri- kolice«, Svabi so takoj vrgli roke v vis, Nekaj dobro pomerjenih strelov in poplačani so bili njihovi grehi« Kitro so tovariši zaplenili še nekoliko pušk in nekaj vojaških sukenj, Ioteiaso se umaknili,. Le dolgo potem so Švabi trosili svoje streljivo ter streljali tja v en dan. Poleg Tomaža je padej, najboljši mi t r al jezeč I. bataljona tov«, Boris. A zato je bilo ubitih o- semnajst policistov, kot smo zvedeli na»I*duc>i dan* Cuti/..i smo zadoščenje, da smo okupatorju zopet prizadejali težak udarec, a v srcu.nam je kiju- vala trpka misel radi izgube dveh tovarišev. Iz trpkosti je rasla maščevalnost. Slava junakom, ki padajo za osvobojenje sloven- skega naroda i.n njegove ljubljene zemlje! Ogri s, 'IIc bti» - 27 - J?^ orci, naprej, -JLJ preko grebenov Ču jt e rla j an j e belih Groza brez mej: . . .. . legla j e nad''domovino • )o neba gre- plamen naših domov, čujte lajanj e-belih psov i in grap psov ! v dolino! Y> orci, naprej, s smelim korakom čez mrke mostove! Kdeče so vode od krvi. Lajajo, lajajo beli psi, lajajo in bude volkove, ki koljejo naše ljudi. Groza, glej, pod temi mostovi se kri peni!.,.. Puške na strel! vroča prelita kri na3 je omamila, boga - maščevalca v nas je predramila, sveta so naša dejanja. Borci, naprej, bijmo, morimo! Zločincem in izdajalcem bodino sami sodnik in krvnik! In naše roke, krvave od klanja, poljubil bo narod - mučenik. Črtomir - 28 - "Tovariši, naša borba se približuje vrhuncu,za- to je treba največje discipline, borbenosti in veliko žrtev, da izženemo okupatorja iz našo za- sužnjene domovine!" To ao bile prve besede, ki sem jih slišal iz ust tov. mineta, ko je prišel z loške strani in prevzel pri nas mesto bata- ljonskega politkcmisarj a. kratke in klene so bi- le te besede in zaslutili svio, da smo v novem tovarišu dobili učitelja in vzgojitelji Nismo se varali« V teh nekaj mesecih, ko je "bil pri nas, smo ga vzljubili, ker je bil tovariš in o- benem oče in mati naše edinioeu Učil nas j e,vzga jal in z vzgledom*vzpodbujal k neizprosni bor- bi, da se končno osvobodimo okupatorjeve' tirani- je. Pred strojem vedno strog in disciplinski,ob večerih pa, ko si je privoščil trenutek prosto- sti, je sedel k nam k ognju in nam pripovedoval o partizanskih doživljajih Sredi dela, takorekoč žo na pragu svobode,pa ga je zadela usoda, ki lahko zadene samo naše naj — boljše može, naše nepozabne junake in borce. Ko orno jurisali na slovenske gestapovce, nam je bil s svojo borbenostjo vzor, dokler ga ni po ju- naški borbi sovražna brzostrelka izločila iz na- daljne borbe. Ranjen je bil v glavo-i trepetali smo za njegovo življenje. Odnesli smo ga v bol- nico in '.[. e njegova trdna narava ter volja do de- la sta ga obdržali pri- .i.ivl.j en ju. Čez nekaj te- dnov je završalo v bataljonus "Bine se vrača !" Razveselili smo se novice, toda nesrečni slučaj je hotel drugače«, Padel je v zasedo. Zdaj je bil ~ 25 - ran.isn v nogo. Ko so ga tovariši nesli ponovno v bolnico, je molče prenašal bolečine in izpra- ševal tovariša o naši borbi in delu* Pusto pomladno vreme $ deževalo je že nekaj dni j bliski in strele; v daljavi je zamolklo zagrme- lo* Tedaj plane med nas strašna novicas "Bine je mrtev!" Zgodil se je grozen zločin, ki ga je zmo- žen samo satanski fašizem, Belogardist je izdal bolnico, v kateri ,se je nahajal zdravnik, Bine in nekaj bolnih tovarišev. Zločinci so jo obko- lili, Naši niso klonili? borili so se do zad- njega - padli so za čast in svobodo našega na- rod a„ Takega zločina jo zmožna samo smrtno ra- njena zver , ki bo slej ko prej poteptana pod no- gami brezkompromisnih maščevalcev! Dragi Bine, žrtvoval si svojo mlado, nadepolno življenje domovini in'narodu, ki si ga tako is- kreno ljubil,. IJmrl si težke smrti, toda bil si junak in toliko dograjen, da si bil vedno pri- pravljen nanjo. Največji in najboljši borci pa- dajo in spominjamo se besed velikega Gorkega s "N i z m agal oni, ki je ost j al, temveč oni, ki je za svo- bodo žrtvoval svoje živ- 1 j e n j e ! Da, Bine, zmagal si, tvoji učen- ci ne bodo klonili, nadaljevali bodo to trdo in neizprosno borbo do konca - ti pa jim boš ved- no vodnik in svetal vzgled, komandant Tomaž in tiv velika sinova Gorenjske, sta prekalila ne~ broj mladih src, ki vama ob grobu prisegajoy da bodo do zadnje kaplje krvi maščevali smrt tiso- čerih, ki so padli pod kruto roko okupatorja!To j e v s e. k ar si z ah t eval od nas. POČIVAJ 1'lIiiFO V PODVOZJU NASIII SVOBODNIH PLANIN! Ružo, II, btl. ^.•a-ji—Tafl.-^ inmiBBmar ovcro.u m. j )0 SI v n O- v. ; com i u u KAKOR CRN OBLAK JE PRE" LET L A NAŠE M) T. HI C S NOVI- CAr DA Si PADEL FI; C MIŠKE SMETI, TI , TO VARIŠ .131 - p. VSAKOMER, KI TE JE POZNAL, STOJI TVOJA MOČ- NA POSTAVA IN TVOJE IIBA?,RO SRCE VEDNO PRED OČ- KI. 'TOVARIŠ BINE, UČIL SI NAS, BOHI L S j SE Z VSO DUŠO PKOTI SOVRAŽNIKU TN ČAKAL TRENUTKA, KO BO PRIŠLA TAKO TEŽKO PRIČAKOVANA SVOBODA. STAL SI PRI NAS -NA POLITIČNIH URAH KAKOR OČE. TVOJ GLAS SE JE TRESEL IN NAS SAM .ti J K PRETRESAL V DNO SRCAv V SAlA TVOJA BESEDA JE BILA ZA NAS NOVO-SPOZNANJE IN NOVO UPANJE V SVOBODO. NIŠI ■ SE' USTRAŠIL ZAPRBTNEGA STRELA OKUPATORJA , KI TI GA 3Ž.ZAIO.L V POVLJAE, ODŠEL SI V BOLNIŠ- NICO,- * ... haZoM JKDO PRtŠEL IS TVOJE BLI- ŽINE' JE BI L O PRVO NASE VPRAŠ iN JE, KAKŠNO JE TV0- JE ZDRAVJE, KAKO TI JE, KMALU. Si JE RAŽHESLA NO- VICA, DA PRIDEŠ SKOPAJ MED NAS ? TI SE VRAČAŠ... T. O I) A K AS 6 N A S J E * R A % O Č AR AL A IN NAPOLNILA Z. BO- LESTJO NOVI O i., DA' SI OD ZAHRBTNIH Š V AB OB P.AN C EV 30 PET RANJEN! KO S.: 10 TE PEL J 1LI V 30LNIŠN J CO s SI V STRAŠNIH M)LH:ČIN:U:, KI SI JIH TRP $L , * N.6S TOIA- ŽIL IN Itiai .lA&L aG.AL j DA NAM STOJI SVOBODA NA PRA- TODA TOVARIŠ BINE, PRlfLO JE POPOLNOMa D.HU- (i AČEl MORaL bi DAROVATI SVO J E MLADO ŽIVLJENJE NA OLTAR DOMOVINE, SVOBODO BODOČIH POKOLENJ o UMRL SI ZA SVOBODO l-.UČENIŠKE SMRTI. TOVARIŠ POLITKOMISAR BINE! OSTALI SMO BREZ TEBE« PADEL SI, ... V NAŠI}' SRCIH BOS ŽIVEL V-EČNO! NOČE- MO OBUP AV iT I i TEMVEČ SE HOČEJO OB TVOJEM GROBU ZBRATIZDRUŽITI SE. V TRDNO POVEZANO EDI HI C O, KI BO RODILA PO POTI TVOJIH NAČRTOV DO ZMAGK. Bore 1 11. btl. vta - 31 - Dne 4.0 aprilu nas je krenilo z Gorenjskega 7 delegatov, cd teh 3 tovarišice in 4 tovariši pot smo se pripravljali z velikim veseljem,kaj- ti vedeli smo, da bomo doživeli stvari, ki bodo za. nas izrednega pomena. Bili smo ponosni na to, da smo bili izbrani za delegate in da nam bo da- no videti naš ga najdražjega voditelja Tita« Do Bele Krajine smo morali potovati izredno hitro, ker smo obvestilo prejeli že precej poz- no, tako da smo prišli v Metliko že dovolj žu— ljavi in utrujeni. Tam smo se priključili osta- li slovenski delegaciji. Takoj smo krenili na- prej «> Vseh slovenskih delegatov nas je bilo 96: prišli smo iz vseh predelov Slovenije, iz naj- različnejših brigad in edinic ter terenov. Bilo nas je približno pol s terena, pol iz vojske in od teh pol tovarišic in pol tovarišev. Bili smo veseli in navdušeni, morale nam ni nikdar zmanj- kalo, bili smo pač takšni, kakor morajo SKOJ-ev- ci biti o Z nami so potovali tudi tovarišice in tovariši Hrvatje iz Gorskega Kotorja, Ki so mo- rali radi ofenzive potovati preko Slovenije. Že takoj smo vzpostavili med seboj veliko tovariš- tvo, v katerem se je odražalo res pravo brat- stvo. Ko smo potovali skozi zadnje slovenske va- si, nam je ljudstvo povsod prirejalo veličastne sprejeme in nam izročalo pozdrave za naše bra- te na jugu in za maršala 'rita. Skupno s tovariši Hrvati smo med potjo p lire- jali mitinge, peli slovensko in hrvatske- pesmi ter-jirav povsod dokazovali, kako trdno smo med seboj povezani in da je bratstvo, ki smo ga ko- vali skozi tri leta s skupnimi žrtvami, res ne- porušljivo. Mi smo se učili hrvatskih pesmi,Hr- - 32 - vat je naših, kadar pa so . Hrvat j e'plesali koi©, smo se mi pomešali mednje. Prva težja pot j* bila preko Draganioke šu- me v Pokupi ju« Skoro vso noč smo gazili blato in vodo, lezli smo preko kanalov, plazili se sko- zi grmovje. Ko pa smo skoraj po 24 urah prispe- li na konec tega gozda, so nas napadli ustaši. Prišli smo jim v bližino nekaj metrov in vendar smo se vsi srečno vrnili. Čeprav jo bila koman- da, da se ne strelja, je mali 1? - letni Palček ki je potoval z nami kot delegat, hitro legel na polo>ij in dvakrat ustrelil v znak, da se tudi Slovenci ne bojimo ustaševc Končno smo prispeli že precej utrujeni v Pisarovino, kjer pa smo kljub vsej utrujenosti in neprespanosti prire- dili veliko manifestacijo. Še isti dan smo od- rinili dalje z b rodom preko Kolpe v L &s in je, kjer smo ostali nekaj dni. Mat o smo se odpeljali s kamijoni naprej preko Korduna v Liko«. Od tam smo hitro nadaljevali pot proti Bosanski Krajini in v Martin Brodu prekoričili reko Unac. Nadalje- vali smo pot po pusti skalnati zemlji, skozi rev- ne vasice, katerih ko& so narejene iz samega blata in slame. Nastanili smo s« v Bobuljišci med revnimi kmeti, ki so najprej mislili,da smo ustaši, in so nas napodili iz hiš, češ,mi imamo že svojo vojsko, končno so jih odborniki, ki so nas razdelili po hišah, le prepričali,kdo in kaj smo i Ljudstvo je tam do skrajnosti rtvno. Ko si vstopil v kočo, si videl sredi ognjišče, poleg njega je sedela mati in predla, okrog njo pa ko- pica razcapanih skoraj golih otrok . Tako sem nekoč prišla mod samo otroke, od katerih je pri- stopil k meni 9 - letni fantek in me prosili'To- varišica, imaš mogoče kak svinčnik, pričel sem hoditi v šolo, pa nimam s čim pisati." Seveda sem mu ga takoj dala. Na podobne stvari smo na- 1 teli tam večkrat. Ves narod se tam uči čita- ti in pisati, kajti vsega tega v bivši Jugosla- viji niso imeli. Tu smo ostali nekaj dni. Kon- čno smo krenili proti Drvarju. Vso pot smo sre- čavali naijo vojske, ki je že ysa v enakih an- gleških unifor-ah in dobro ob oro ž ena«, Pri rej ali so nam sprejeme in nas pozdravljali, kajti ve- deli so, da smo delegati za kongres, Drvar sam se nahaja v lepi in rodovitni it-lini »Nas t' ani 1 i smo se . za kako uro in. pol od Drvarja® 3? ari smo se lepo očistili in pripravili z d kongres« Še isti večer, to je 2. maja so je kongres pričel« Ko smo šli proti Drvarju, s.mc Se od daX'e&" videli ra šševine mest a »..kaj ti Drvar jo. bi.iL prvo osvobojen, no mesto v.Jugoslaviji in ga jo sovražnik ob pri liki ofenzive skoraj popolnoma poruSil..Povsod je bilo dovolj vojske, v bližini se je nahajs,l oel 1 o proletarski Korpus« Čudili smo se? kje se bo tu vršil kongres, ko smo šli proti razdrti to- varni 9 V notranjosti tovarne smo se znašli v krasni, belo prepleskani dvorani 9 'veliki, za ka- kih 13oo ljudi, To dvorano jo ogradila mladina iz Drvarja in okolice« Okrašena jo bila z save- zniškimi in našimi zastavami, s sliko' marš al a Ti ta, Roosevelta, Stalina, Chur-ihiljla ^bivŠ oga bo- kretarja CK SK:0J-a Ivana Rib ar j a in 2: velikimi slikami;, ki so predstavljalo mladino r borbi in • Kako svečano je bilo, ko so so delegati po- mikali > dvorano, >Vseh je bilo £ 12 .vseh pre- d »Mf JlXg o s 1 av i j o, iz n a j r a.s 1 i č n u j 5 i h b rt g ad in t-e'ten'6^' ^rihsft.-.jal-l so gostjes vojaška nI sija Ar- • Amerike , Člani $]'•»'&« Vrhovne« gii š-% ab a' i n končno maršal Ti t o « T alt r a t o o .j e v s o ra&aaknilo, vihar navdušenja je aajol re,o -dre~ ra/io;6 Vzkliki? Vito, Tito so so razlegali v mir- no-rma j sko noč, od daleč pa se je čulo' grmenje-tO pov, kjer eo naš-i itaeli borbo, Aplav?; je trajal 2 o minut i r;. nihče drugi 'nas ni mogel pomiriti kot sam Tito«-.. ■ " ' Pričel se je kongres 's himno »Hoj 3.1'o v ar. i 0tvoril ga je predsednik. USlO J-a vot« S l ane Kav- čič, bivši sekretar PIC SKGJ-a »a Slovenijo* Po- zdravi,! je vse riav® Če goste in dal besedo mar- šalu Titu, Zopet" j < '2a^rn-o\o po dvorani, Mladi - 34 - Obrazi so žareli sreče, oči so se nam polnile s solzami, ko je stopil maršal Tito na govorni- ški oder, Globoko smo si vtisnili v spomin vsa- ke besedo, ki jo je izprGgovor.il. Nato je čital svoj govor sin ir, Churchilla in sicer v srbo- hrvaščini. On sicer ne ^na hrvatsko, zato je spi- sal svoj govor v angleščini, naši pa so nu ga prevedli. Jezik se mu je malo JLemil, včasih je zavil po angleška in se smehljal svoji nerodno- sti, Potem nas je v imenu ruske mladine pozdra- vil generalmajor Ivan vrasiljevič, nato predsed- dnik ZAVNOBIE-a in član AVKOJ-a. Sledili so po- zdravi mladincev iz posameznih predelov Jugosla- vije in mladinskih zastopnikov iz inozemstva ? Češke, Slovaške, Poljsko, Madžarske in Italije. Za zaključek pa je nastopilo še narodno gleda- lišče z raznimi pevskimi in reci tati jskimi toč- kami, narodnim plesom in baletom. Sodelovale so tudi mladinske kulturne ekipe, ekipa muslimank in pionirji. Med kongresom so ves čas prihajale razne pozdravne brzojavke, med katerimi je bila ena prvih od predsednika AVNOJ-a dr, iiibarja,po- tem podpredsednika ZDA Henrt Volesa, potem od angleške, sovjetske, ameriške, grške, bolgarske mladine in od naših ranjencev iz Italije.Ob šti- rih zjutraj se je končal prvi večer kongresa. Drugi dan smo nadaljevali. Najprej je imel referat tov. Slavko Komar, član Ci7 SKOJ-a: "Mla- dina v gradnji demokratične, federativne Jugo- slavije." Potem je referir^la tov. Brana Pero- vič, članica CK SKOJ-a ;"Gladina v narodn® o- svobodilni vojni Jugoslavije". Sledila je dis- kusija. Tedaj so govorili borci, mladinci iz raz- ličnih brigad in vseh delov Jugoslavije,mladin- ski aktivisti in aktivistke s terena prav tako od vsepovsod. Govorili so z vsem svojim mla- dinskim ognjem o borbi, o delu, o trpljenju in junaštvu naše mladine. Sprostili so se in pove- dali to, kar mislimo, zahtevali so to, kar nam gre. Dokazali smo, da smo res vredni zaupanja in priznanja, ki smo ga bili deležni s strani mar- ~ 55'- šala Tita, zaveznikov ter našega naroda«. Dokaza— 11 smo, da ves čas borbe nismo držali rok kri žemr ampak s m o žrtvovali v s e , k ar s e j e dalo, do- kazali sm<-<, da se niso naši mladinci bali 'umi- rati za svoj narod in za njegove, pravice. Obču- dovali so nas zavezniki, ko so poslušali vse to. -Zahtevali pa smo tudi drugo fronto, priznanje NKOJ -a ter bivšega kralja Petra II. pred so- dišče* Zopet smo zaključili ob štirih zjutraj. Tretji dan se je nadaljevala ta diskusij a,ki se je za ^kratek šas prekinila, ko je spev pris- pel tov& maršal Tito« Spet so zagrmeli vzkliki? Tite} Tito, kakor nepomirljiv vihar* Po zaklju čeni diskusiji smo poslali pozdrave mladini Sov- jetske Zveze, Anglije in Amerike, preglas mla- dini Jugoslavije in proglas mladini vse Evrope, Nato smo izbrali nov c e n t r a 11 i i o d b or tj S AO J - a.. Končno sta bili podeljeni zastavici najboljši bri gadi in najboljšemu okrožju Jugoslavije. S s@l~ zami v očeh s'o spre,i eli mladi borci I »proletar- skt brigade in mladina Liškega okrožja dve za- stavici, Kako ponosni so bili nanjo, saj so jih zaslužili t Mi pa sme. sklenil i, da jih bomo po- izkušali z delom vsaj posnemati. V dvorano sta prispela zastopnika angleškega in ameriškega ti s k a a ko je govoril Pr ib iČ svio, ki j s po rodu Hr- vat , sQ" se mu lesketale solze v ocen od ginje- nosti. F, a. t o smo zaprisegli maršalu Titu v imenu vse jugoslovanske mladine. Večer je zaključil maršal Tito z govorom. Izročil nam je pozdrave Vrhovnega štaba, NKOJ-a in njega namega«P ar®čil r?.aj p one sem o tc pozdrave • irom J-ugoslavi j e v vsako hišo, Četrti dan je spet nastopilo narodno gleda- lišče z različnimi predstavami, recitacijami , petjem; narodnimi plesi in baletonu Nastopili S£ tudi pionirji, muslimanke in kulturne mladinske ekipe« Tudi delegati smo nastopali s petjem in narodnimi plesi. Večer se je zakiucil s mitin— g o m s p 1 e Q o m ,' p e t i d a n s m o g 1 e dali s e ruski f i Im v k a t e r -. m je bilo p r i. k a z an č p a r t i z an s k o g i b aoje - ; j6 v. husiji,, ki je prav tako kot pri nas* Obiskali sir. o literarno razstavo v k j si so bi- li zbrani časopisi iz vse -Jugoslavije:, in raz- stavo fotografi j ,kjer; smo videli, tudi našo liior- narico. Imeli, srno tudi lahkoailei ske tekme ter tekme v streljanju s puško in pištolo« Prvo me- sto v streljan-jji t- puško je dosegel Slovenec tov« Mi.rkoAr-zič Iz Cankarjeve brigadev ki je dobil za nagrado rusko- brzostrelko. V otrel^an.ju s pi- štolo m, je zavzel o.r-ugo mesto Gorenjec Skok Slave iz. kamniškega okrožja* ScvjetsKa 2 vez a je oklenila delegatom-6 o vo- jaških blaz, Jo hlač jloo majic : tfc spodnjih hlač '4T .parov ovi.^ačev, 4 pakete s čokolado ribami, s ,1 adk oi;em.konservami „ m i lom 1 te. * % ap a dni- a~ vozniki so nau poklonilic looo kg moke.,2ooo ci- garet a papirčki^ nekaj filmov, tipkarskega ma- teriala, pozdrave kongresa na gramofonskih plo- ščah, čl i.ko Roosevelt/v, Churchilla in članske izkaznice USAO J - a. Od naših ranjencev pa smo prejeli 27^000 cigaret.:, 8/0 koicvžigalic, ?lo zavitkov čokolade in druge drobnarije« 7* maja smo se poslovili od Drvarja: in nje- govega prebivalstva ter spet krenili na pot .,Pro-' ti Liki nas je spremljal i., bataljon proletar- ske brigadoc Med potjo so nas zopet napadli u- staši , vendar pa smo srečno prišli do Like „ V Mazinu bi nas morali čakati karalJ oni in nas od peljati prav do Kolpe.. "Vendar pa s tem ni bilo nič,kaj ti ravno nekaj dni prej se je pričela o- fenziva v Liki, Hiteli smo skoti požgane vasi proti ITdbinam, nekdaj lepemu, s oda j pa popolno- ma porušenemu nostu * Hoteli smo Čimprej preko- račiti cesto Bfhq.č~Koreni ca - .Ko pa smo prispeli v Udbine, so nam povedali, da-je ta prehod one- mogočen , ker so v Korenici ust asi in- Švabiv ki se pomikajo Že preti Udbinam,. krenili'smo nazaj p r o t i k ono u Like in se us t a v i. 1 i V v a s i Po Hoo in čakali, d.i se. položaj izboljša., Imeli smo pri- liko, a a s p o z n a m c t ara k a j 5 n j e 1 j u d s t v o , k 1 3 e^ v tej narodno osvobodilni borbi žrtvovalo že sko- raj prav vse, kar je imelo. Ker je Lika pasivna dežela, prebivalstvo tam »ima .hrane in je naj- večkrat dvakrat na dan. Vendar pa so nam postre- gli z vsem, kar so le imeli«. Marsikomu ni bilo težko prinesti zadnji prah moke iz omare,samo da so nahranili nas« Vedno so nam rekli ^ najprej voj ska. potem smo šele mi. Zadrževali smo se tam nekaj dni, a kar na lepem so se pojavili ustaši čisto blizu nas. Pričeli so grmeti topovi, reg- Ijale so strojnice, butali so baoači. Zopet so gorele tiste borne kcčice, ki so bile požgane po trikrat ali še večkrat. Ustaši so zopet kla- li ljudi, ki so jih še dobili, doma. Hitro smo & odpravili na pot. Krenili smo preko visokih hri bov in nepreglednih gozdov, Z nami vred se je umikaj, narod z vsem,-- kar inias kako borno skri- njo z malo odeje, nekaj hrane in živine. T;9a1i so s seboj, kar so le mogli, kajti vedeli so,da jim bo samo Lo ostale. Nijo se bali naporov,saj jih prenašajo že tri leta in so prestali že do- volj takih ofenziv. Odločili an o se za najtežjo pot preko Pleši- vice, ki jo visoka 18 oo m. Vso pot smo srečavali. taborišča civilnega prebivalstva, ki j e vse pre stradano in premraženo bežalo pred okupatorjem.-. Občudovali smo starce, matere in otroke,ki so ta ko hrabro prenašali usodo. j otovali smo pet dni nepretrgoma, komaj ne- kaj ur smo počivali. Bili smo skoraj brez sja - nja, mokri in brez vsake hrane V prvih £ dneh smo pojedli vsak en majhen košček mesa, nasle- dnje tri dni pa smo se hranili samo še s snegom, ki ga je bilo na p.U5ivici še. dovolj.Ko smo bi- li na vrhu Plešivioe, smo videli na eni strani Bihač, na drugi Udbine in Korenico - same posto- janke - okrog in oKrog .pa cesto, po kateri flo neprenehoma vozili tanki in karnijoniy poleg to- ga pa so ozemlje stalno kontrolirali sovražni a- vijoni. Pod nami so gorele vasi, topovi pa so Še vedno grmeli. Ko smo se spuščali s skalnate P3.e- šivice, smo slišali tuljenje volkov, ki se dr-. - 38 - žijo v bližnjih Kordunskih gozdovih.Bližali smo so Kordunu. Mislili smo, da ne bomo zdržali več. Opotekali smo se že kik or pijanci, govoriti se nam ni dalo več, bili smo pač že pet dni skoraj brez hrane, brez počitka, brez spanja in mokri. Tistim, ki so bili kdaj ranjeni, so se odpirale rane, postajalo nam je slabo in podobno. Treba je bilo zbrati prav vso voljo, da smo prišli v jjrežnik. Neizmerno veselje nas je obšlo,ko smo prišli med zeleno drevje. Prekoračili smo reko Korano in so ustavili v bližini Drežnika.Tam smo prvič spet malo pojedli in se eno noč naspali,na slednji dan pa smo morali takoj spet kreniti na- prej proti iilunju. Tam smo se očistili, kolikor se je dalo, si opomogli ter prespali. Vendar je po nekaj dneh skoraj ves bataljon zbolel na že- lodcu, kajti najedli smo se fižola in to na že- lodce, ki so bili prazni pet dni. Bruhali smo , nekateri so se v krčih zvijali po tleh, pot pa je bilo treba nadaljevati, kajti ofenziva je hi tela;.za nami. Po smo potovali skozi llordun, smo vsepovsod videli na novo zgrajene hiše, lepo nar- črtno obdelana polja in vrtove itd. V Vojničunas je sprejelo 7° pionirSkov iz dečjega doma,ki so nam zapeli nekaj krasnih hrvatskih in ruskih pe- smi. To so bili otroci staršev, ki so jih pokla li ustaši, ali očetov in mater, ki so v parti- zanih. iovsod v Liki, kakor v Kordunu so usta- novljeni analfabetski tečaji, v katerih se je naučilo čitanja in pisanja že na tisoče otrok in ostalega prebivalstva, poleg tega imajo tudi razne mladinske domove, tako da se učijo vsega, česar se v bivši Jugoslaviji niso mogli.Mladina v Kordunu in v Liki pa dela prave čudeže. Gradi nova poslopja, aerodrome - v ta namen imajo u- stanovljene delavne brigade, >A obenem obdelu- jejo tudi polja. Pozimi se javlja nešteto mla- denk, da gredo kidati visoki sneg, ki ovira pro- met naši vojski. Prostovoljno se javljajo mla- denke tudi za prenos ranjencev v zaledje,ki tre- ja včasih po tri do štiri dni. Delajo z neumor- - 39 - no požrtvovalnostjo skoraj brez hrane in počit- ka. V nekaj dneh sne prepotovali Kordun in nada- ljevali pot skozi Banjo proti Kolpi, od tam ' pa dalje proti Pokupi ju v neposredno bližino Zagre- ba, Tac smo slišali, da ima Paveli' najmodernej šo vojsko, ki se vozi s tramvaji na položaje,kaj ti naši so na položajih samo 8 km od Zagreba.Ko smo prekoračili progo Zagreb—arlovac , smo šli po nekaj urah samo 4 km nad Zagrebom,, Kakor mor- je lučic*se je videlo mesto pod nami. Potovali smo dalje skozi-Šurnberak nad Jastrebarskim,sko - zi nepregledne vinograde in bogate vasi. Kmalu smo prispeli v 3 el o . Kr a j i no , k'j er nam- je prebi- valstvo in vojska pripravila lep sprejem v Met- liki. Tam smo imeli še zaključni miting,se malo odpočili, nato pa -krenili vsak na svojo stran. Na poti proti Gorenjski so nas večkrat napad- li beli in-'t-vab i , vendar pa srne se vsi srečno vrnili ter z novim elanom in še z večjo voljo prijeli za delo. Vse, kar smo na potovanju t ozkega prestal i,pa ni prav nič v primeri s tem, kar smo na kongre- su lepega•doživeli. Če bi mi kdo rekel,naj grem še nekrat, da bom- vid el a. Ti t a, takoj bi se od- pravila- zopet na pot.* v V' " • - Stana — A O — Sk ""H ^^ i i C., ^mm^mmmm mm Tovariš, to liatfiv je naš, ne pa" go spod " in." sluga" naziv* ki. n^ pozna ga pač kapitalizma kuga. ..Odkod si pravo, jemlje brat, da dviga se nad brat a da.meče ga, če mu ni všeč, pred svoja" vr^tK? . Je li: človeka vredno in pošteno-, da. dviga kot "gospod" nad., te se in nad ženo? • Da ti zatira in zavida otro.čiče, ! ki hlapčevstva naprej naj bodo priče.? Da kot p i j avk ■ ~ ti sedi z a . V r atom, . kot s sužnjem delaš tabo, ne kot z bratom?. A ti-mu delaj in garaj: in hiraj, za žep njegov brez dna- živi in umiraj ( j* Ne brat., tovariš, ridva nisva- taka, • V. midva si po dolžnostih in pravicah sv.a enaka ! .. t- r-; . •' DoU.ravski I', btl. "Tomažev" Dan .jsa dnem prireja naša vojska po širni .sli koviti Gorenjski pestre mitinge, na katerih pri haja do izraza navdušenje in povezanost naroda z njegovimi junaškimi borci, ki kujejo boljšo bodočnost slovenskemu narodu.- Pirno! II. btl. G. o. je po s trojen* Na obra- zih tovarišev je videti navdušenje in težko pri- čakovanje. /Kako tudi ne? Saj grudo -na miting in to v neposredno bližino okupatorskih postojank. Namenjeni so v Gameljne, prijazno vas pod Šmar- no goro, v vas, ki je bila priča junaških pod- 41 - vigov naših partizanov že lota 1941* lz vasi vi diš opazovalne stolpe- fi.eji, s -katero je pru- ski Mcoi-orjj nasilno ločil zavedno Gorenjsko od naše bele Ljubljane. . V zgodnjih večernih urah se je bataljon za vas jo postro jil, i\fa čelu slovenska zastava, za njo pa dolga kolona naše vojske v dvoredih * Zaorila je pesem in bataljon je s smelim korakom krenil v vas,. Za hip so ljudje ostrmeli, toda le za hip čim', so spoznali, kdo je na pohodu skozi-vas, da je to slovenska narodna Vojska, tedaj se' j-e str- menje hipoma spremenilo v val navdušenja, ki je za j .1 staro in min do „ Okna so se odpirala, mla- dina je hitela na cesto, bataljon pa je s strum- nim korakom- in partizansko"- pesmijo na ustih na-' daljeval pot skozi vas. Veselo je plapolala na čelu sprevoda zaštaVa in izzivalno vihrala ltja proti št* Vidu. Ob pogledu na Ljubljano in njen grad ' se mi je zdelo,"da nas pozdravljajo« Sivi-zi- doVi -in govorijo? Tudi mi vn's težko pričakujemo, dovolj smo že-videli gorja lit-trpljenja; -• - -Po zaključenem pohodu skozi vas *so se začele zbirati množice navdušenega prebivalstva y • pro- storni dvorani, ki je bila z... to priliko slav- nostno okrašena s slovensko zastavo, šliko vr- hovnega k omand an t a maršal aA Tita, s slikami na- ših velikih zaveznikov Churchilla, Roosxevelt a in Stalina t<~r številnimi napi si , . poveli ču j očitni na šo narodno osvobodilno borbo^ Dvorana se je kma- lu napolnila. Začel se i je, razvijati pester spo- red, Na programu j"e bil . izčrpen' govor, v kate- rem je odredni politkomisar Ljubo ' obširno "in-po- drobno obrazložil začetek in vzpon naše borbe , Vrstile so se pesmi druga za drugo in ob vsaki naslednji so vedno bolj žarele oči prebivalstvu, ki se ga je nabralo okrog 2t>o, Propagandi s t je poskrbel, da je program družil prijetno s ko- ristnim, S sporedom šo bili ljudje nad vse za- dovoljni in pri najbolj udarnih pesmih je narod tudi sam sodeloval, zlasti mladina« Tu 3i videl očanca, ki so mu leta in delo začrtale ostro gu- - 42 - be v obraz, videl si matere i©,žene, .kat eriur-j e življenje vtisnilo naizblri^n peŽat y .;t;Vi&ol ai i • 1 a d a dekleta, katerih la)tnj>';.rde^ics^ ju -razode- vala, da se zavedajo ,-da ! so "v ^lljS ini, !.s.V;0 j o voj- ske, v oližini svojih fantov, '"JaSu^ >od-.-p,rvega do zadnjega je bilo pci ^-srcu lahko in -prijetno, saj so za nekaj časa po z ab ±1 ir "S a svo^e vsakdanje . te- žave . - • ■ v • •' •;;;',. _ - «= Ko je bil i znjpp a« %ull-t ta i t i nga, so j o začel šal jivi del-, .s"1 proVt^-Tovariš Ko- žar in še drugi nMaorno;[vlekli na harmoniko vrneš je prijetno udar jii&a er&a'1., .mladina .pa-ju rajala tako. kot ciordavžii 1dolgo "ne*. ft.i.bilo. pi- jače in raznih takih stVarl, pa vendar je bilo razpoloženja, vseh in vs i'koJga' na višku«; xo*< Težko so-. s;e ljudje- v; zgodnjih jutranjih urah ločili od piartizanov-, ki; ;;so' a, srci polnimi no- vega navdušenja in pogutm,"' krenili/'naprej vibor- bo" , Kot-drugo.d; se j četudi tu ponovno .p o košato, da sta slovenski narod' in .njegova. voj ska.:neloč- ljivo. !p.ovez ana na življenje in./glVrt« r . Imasi-o celo-, vrsta ^se-dj.ki š. b ' p.č.p.oln o:ra a* enake slovenskim-* Le -nagla« je po večini 'drugačen? ■ . / . t.- 0 ftpU^G ad.( pri r 6da }. , (duš d ) , 0*6./ iC (byk), 5&naq. c - ^p ) ,p6/da (r $ |> , k:o n&rno i ^t ») ? <^OJt(dom = hiša) ?^(006^/ca(kabJ'ia) , 15' ( čdaa) ,pyKjfX ( rukd»roka) , n?ati^d( pt 'ica)^ &xUcL-l fin ' iga) , (iCjsirtZ ( j edWkomaj ) , Afc£ffl' C m ost) 7 O f>U?(X ( a* c ž« o v c a ), ,, A'