2. Gibanja zaposlovanja v Ljubljani Šiška v letu 1978
Gibanja zaposlovanja so v letu 1978 ohranila značilnosti, ki so bile prisotne v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1976-1980.
Stopnja rasti zaposlovanja je bila dokaj visoka (višja od pov-prečja v Ljubljani) ter je presegla z letnimi resolucijami začrtana gibanja zaposlovanja.
To dejstvo samo po s«bi ni zaskrbljujoče, vendar pa moramo ugotoviti, da je visoko stopnjo zaposlovanja še vedno sprem-Ijalo ekstenzivno zaposlovanje (nizka kvalifikacijska struktura novo zaposlenih delavcev) ter zaradi tega tudi počasnejša rast produktivnosti. V strukturi povečevanja družbenega proizvoda še vedno prevelik delež prispeva novo zaposlovanje na račun kvalitativnega dejavnika - produktivnosti. Novo zaposleni (zla-sti delavci brez strokovne izobrazbe) v velikem deležu prihajajo iz drugih območij Slovenije in Jugoslavije. Priseljevanje delav-cev pa ni usklajeno z ustreznim razvojem spremljajočrh potreb (stanovanje, otroško varstvo, izobraževanje itd.). kar mnogokrat povzroča velike socialne probleme.
Po podatkih regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana1 (evidenca aktivnih zavarovancev) je bilo v Siški koncem leta 1978 zaposlenih 33.339 delavcev, ter od tega 13.935 ali 41,8% žensk. Povprečno pa je bilo v letu 1978 zaposlenih 32.268 delavcev, kar je nad 18% zaposlenih v Ljubljani in 4,3% zapo-slenih v Sloveniji.
V tabeli številka 1 je podrobnejši prikaz gibanja zaposlovanja po panogah. Zaradi pnmerjav so prikazani podatki še za ostale Ijubljanske občine.
V letu 1978 se je število zaposlenih v Šiški povečalo za 1488 oseb ali 4,8% glede na leto 1977.           *   -^
Najhitreje se je zaposlenost povečevala v stanovanjsko-ko-munalni dejavnosti (indeks 152,7), vodnem gospodarstvu (in-deks 140,0), zdravstvu in socialnem varstvu (indeks 122,6), družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah in SIS (indeks 116,8), Izobraževanje, znanosti, kulturi (indeks 113,3) trgovini (indeks 111,4). V nekaterih dejavnostih (n. pr. obrt) pa se je zaposlenost nekoliko znižala. Indeksi pa seveda ne odražajo absolutnega porasta zaposlenih v posameznih panogah. Abso-lutno se je število zaposlenih največ povečalo v industriji in sicer za 549 oseb, v trgovini za 253 oseb, v zdravstvu in social-nem varstvu za 240 oseb, v izobraževanju, znanosti, kultuh za 177 oseb itd.
1 Pri spremljanju števita zaposlenih se trenutno uporabljajo tnje viri:
-  podatki SDK                                                                                                       .     -
-  podatki Zavoda SRS za statistiko (RADj
-  podatki zdravstvemh skupnosti (evidenca aktivnih zavarovancev)
Ti tnje vin medseboj niso usklajem, predvsem zaradi različne metodologije zaje-manja podatkov, zaradi tega prihaja do razHk.
Samoupravne skupnosti za zaposlovanje v Sloveniji uporabljajo kot vir spremljanja gibanj zaposlovanja evidenco aktivnih zavarovancev zdravstvemh skupnosti.
V gospodarstvu (01-11) se je zaposlenost v Šiški v letu 1978 povečala za 3,5%; v negospodarstvu pa za 17,3%.
V  letu 1978 so organizacije združenega dela prijavile 5898 potreb po delavcih. Od prijavljenih potreb je bilo pokritih 4463 ali 75,6%. Če bi torej organizacije združenega dela v celoti pokrile vse prijavljene potrebe po delavcih bi bila stopnja zapo-slovanja še višja. Največ potreb je bilo po priučenih delavcih (1771) terpokvalificiranihdelavcih (1717). Kritje (zasedba) paje bila najvišja pri nekvalificiranih delavcih in sicer 172% (791 prijav ter 1361 zasedb). To pomeni, da so organizacije združe-nega dela v primerih, ko niso uspele dobiti ustrezno usposob-Ijenih delavcev zaposlovale nekvalificirane delavce. Najnižje pa je kritje pri kadrih z višjo šolo 49% ter visoko šolo 65%. Zaradi zelo velikih možnosti dnevne migracije med Ijubljanskimi obči-nami navedene ugotovitve niso značilne le za Šiško ampak za celo Ljubljano. Podrobnejši pregled potreb po delavcih in kritju za Ijubljanske občine je prikazan v tabeli 2.