TI *
$M p

f—
Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah
h
1* z
VaUa za vu leto
. $6.00 $3.00 $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
Za pol leta -Za New York celo leto -
n
i
i
Listislovenskihidelavcev v AmerikL
TELEFON: CORTLAND T 2876.
NO. 213. — ŠTEV. 213.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. aft the Poet Office aft New York. N. Y, under the Act of Oangnss of March 3, 1879.
United States.
Isscad every day except Sundays S and legal Holidays. 75,000 Readers.	j
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NEW YORK, TUESDAY. SEPTEMBER 11. 1923. — TOREK, 11. SEPTEMBRA, 1928.
PINCHOT ZAHTEVA CENEJŠI PREMOG
Pennsy Ivan ski governer, kateremu se je posrečilo doseči sporazum med majnarji in premogarski baroni, je pisal predsedniku pismo, v katerem ga je prosil naj stopi profitirjem na prste. — Premogovna komisija se je zavzela za javnost. — Natančni načrti za ureditev razmer.
Harrisburg, Pd., septembra. — Pennsylvanski ^o-v. i ti«-r 1'inrlmt j<- danes objavil pismo, ki ira je jiisal predsedniku < 'oolidgeu.
\ jtisiiiu je predsednika resno prosil in mu svetoval, i a j st<»ri vse. kaj- v njegovi mori. da bo prepreeil neprestano draženje premoga in prisilil prekupčevalce. da se InmIo držali fiksnih een.
Vo njeirovem mnenju bi bilo najboljše. Te bi meddržavna trgovska komisija doloeila eeno za prevoz, do-eim bo sam naprosil pennsylvansko Public Service Commission, naj preišee prevozno cene za državo Pennsvlva-nijo.
Nadalje predlaga, naj bi se sestali vsi govemerji ter žareli preiskovati dobirke premogarski h baronov, pre-kuprevaleev in trgovcev na drobno.
Washington, D. (\, V. septembra. — Ameriška premogovna komisija je izdelala svoje por<M~-ilo ter ga predložila predsedniku <'oolidgeu. V poročilu je rečeno, naj se sestavi podrobne naerte za ureditev takih in podobnih sporov. K» r je premog javnosti neobhodno potreben, je -vria dolžnost tako preinogarjev kot premogarskili baronov, da nekoliko žrtvujejo v splošen dobrobit.
V (Hiroeilu je posebno značilen naslednji odstavek: ''Sedanji položaj se da pris]K»dabljati luisprotju med na«eli. izraženimi v proklamaeiji neodvisnosti in tedaj prevladujočim suženjstvom. Vrlike večine tedanjih strank ni bilo motroče pridobiti za sporazum. Pustili so.

■TKA NESREČA NA PACIF IKU.

H
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
KONEC PASIVNEGA ODPORA V RUHR
V najkrajšem času bo imenovala Nemčija novega poslanika za Francijo. — V spornem ozemlju bo ostala samo peščica francoskhi vojakov, ki bodo ščitili zavezniško komisijo. — Iz Lodona poročajo, da je bilo iz dano povelje, naj se preneha s pasivnim odporom.
.soboto *>e je razbilo ob pečinah na Pacifieneni oceanu sedem ameriških rušileev. ri tem je izgubilo devetindvajset mož življenje. Rušilei ki so >»e razbili, mi bili taki ket ga vidite na sliki.
I,
SEDEM AMERIŠKIH REŠKO VPRAŠANJE GENERAL SEMENOV RUŠILCEV RAZBITIH SE BLIŽA KRIZI ŽRTEV POTRESA
Strašno nesrečo sta povzročila Hrvatje in Slovenci so odločno Bivši poveljnik ruskih armad in
megla in valovje. — Vsega skupaj je izgubilo devetindvajset mornarjev svoje življenje. — Brzojavka je sledila brzojavki.
Santa Barbara, Oal.. 10. sept. V soboto zvečer se je razbilo sell »-m anieriikilh rušileev ob skalah
proti temu, da bi Italija zagospodovala Reki. — Pašič se pogaja v Parizu. — Francija kot posredovalec.
vodja protiboljševiških čet je postal žrtev japonskega potresa. Burna kari j era generala Seme-nova.
Belgrad, Jugoslavija, 9. sept. M°skva, Rusija, 10. septembra. Mussolini hoče zavreči rapallsko jlz P^mga je dospelo v soboto po-pogodbo, sklenjeno med Ju-osla-1 ™,,liU>< da Je i>aslal v Jokahami
tukaj.
So trla-, no z zadnjimi poročili, je
,	.	••lili .	i! izgubilo pri tej priliki devetin-
da s.- ;,P stvar razvijala, dokler ni agonija bratskega^ bo- dvajset mornarjev svoja življe-
ja re>ila položaja. I pati je, da nas je dotična izkušnja; nja
17J latnet ovala.	Katastrofo je povzročilo stra-
41 Položaj je resen in mi se moramo zavedati njegove hovito valovje. Veliko je pripo r«siMsti. R«snost položaja o/-i t nje jo dogodki v Herrinu! mogla tudi <ro=ta megla, skozi leta 1922 in zadnji nemiri v premogovnih poljih West! katero so rušilei plovili.
Point Honda, 75 milj severno od.vijo in Italijo, katera je ze dve!žrtev P^esa tudi ^neral Gregor
Semeaov, ki je bil svoj čas vrhov-i ni poveljnik ruske armade, pozne-i je pa vodja protiboljševiških čet
Vi
rginije
TIFUS IZBRUHNIL NA JAPONSKEM.
London, Anglija, 10. septembra. V Tokio in .h kahanii je izbruhnil tifu>. Ljudje umirajo kot muhe.
< V n«- bo takojšnje pomoči, bo števil«« smrtnih slučajev naraslo na tisoče dnevno.
V PETEK BO DOSPEL V AMERIKO DR. CUNO.
"LIGA JE CLIJE" -
SLUŽABNCA AN PRAVIJO LAHI.
Run, Italija, 10. septembra. — ''<;i.»rnale d Italia" dvomi, da bi bilo za Italijo pr.poroeljivo. če bi ostala ne zanaprej članica Lige narodov. Časopis nadalje očita Ligi, da je v službi Anglije in du v vseh ozirih odločuje i»o nasvetih Anglije.
Washington, 1). C.. 10. sept. — lz Hamburga bo dospel v petek v "New Yrrk s parni kom Reliance dr. Wilhelm Cuno. bivši nemški ''Nicholas*', kancler.
Tozadevno poročilo je objavilo tukajšnje nemško poslaništvo.
V Ameriko bo dospel po trgovskih. up pa po uradnih opravkih. Cuno j<* upravni član nemške pa-robrodne družbe.
Obrežne oblasti so dobile malo
pred katastrofo toliko brezžičnih brzojavk, da v veliki zmedi niso vedele kaj početi.
Prvi je treščil ob skale rušilec '' Delphy *\ takoj za njim pa rušilei "Chouneey", "Young". •Wodbury", "Fuller", "Lee" in
leti v veljavi.
C'e bo to storil, bo stopilo na površje reško vprašanje, ki pa ne bo tako z lahkoto rešeno kot bo rešen italijansko-grški spor. Jugoslovanska vlada bi dala z " | veseljem Italijanom nekaj koncesij glede Reke, toda Slovenci in Hrvatje pritiskajo nanjo ter ji zabičujejo. da se ne sme udati niti za las.
v Sibiriji.
Ista usoda je zadela v Jokahami tudi več njegovih prijateljev in zaveznikov.
Poročajo, da pe mrtev M. Mer-kulov, bivši načelnik protiboljše-viške vlade v Vladivostoku.
Semenov je postal znan leta
1918. ko je skušal s svojim voja Jugoslovanski ministrski pred- štvom sedliik Pasie je v Parizu ter je francoski vladi predložil svoje načrte.
Pariz, Francija, 10. septembra. — Nemški pasivni odpor v Ruhr okraju bo kmalo zlomljen, kljub tenm, da se še niso začela oficijelna pogajanja med Nemčijo in Francijo.
Prvi korak k medsebojnenm sporazumu bo -uapravila Nemčija s tem, da bo imenovala tekom par dni novega poslanika za Pariz.
Na ta način bodo obnovljeni medsebojni odnošaji, ki so bili prekinjeni od časa, ko so Francozi in Belgijci vkorakali v Ruhr okraj.
S tem, da bo konec nemškega pasivnega odpora, pa še ni rečeno, da bo Nemčija priznala Francozem pravieo do izrabljanja Ruhr okraja.
Zmerni Francozi prigovarjajo ministrskemu predsedniku Poincareju, naj kolikor mogoče popusti, kajii Nemčija je pokazala dobro voljo in veselje d«> dela.
Francija je izdelal podroben načrt, ki -n 1>«. predložila Nemčiji, kakoeliitro bodo nemški krogi izjavili, da so zadovoljni s Stresemaimovimi ]»redlo^i.
Predvsem bo pa zahtevala Nemčija. «la nima Francija pravice vtikati se v notranje namške zinleve in da ne sme podpirati nobenega separatističnega gibanja.
Tukaj prevladuje prepričanje, da Nemčija naravnost presenečena, s kako naglico bo odpoklical Poincare svojo vojaštvo iz Rubra.
V Pomrju bo pustil samo peščico vojakov. k«» jili namen bo ščititi medzavezniško komisijo.
Kakorliitio se bo to z,o<lilo, bod(» sklenjene pogodbe med francoskimi in nemškimi industrijalci.
Tekom zadnjih dni piše franci sko časopisje v povsem dritgačnem zmishi kot je pisalo pred tedni oziroma meseci. Napetost je popohfoma ponehala. F vodni članki so jasni, brez sovraštva in namigavanj.
London, Anglija, 10. septembra. — Berlinski dopisnik je sporočil tukajšnjemu listi 4'Central News", naj prebivalstvo v Porarju in Porenju ]>reneha s pasivnim odpo-
SLOVENSKA VEST.
V ('l^vt-iandu. Ohio, je rojak Mr. J< v4.p4i Zorman odprl odvet-ni^ko pi«šanto. "Mr. Zorman je sin dobro poznate družine Zormano-ve. strnil j'»če na Kast 40th Street. Rojakom ga priporočamo.
DENARNA IZPLAČILA
Rušilec "Voting" se je prevrnil. Devetnajst mornarjev, ki so bili pod krovom, je izgubilo življenje.
Vsak posamezni torpedni rušilec je bil vreden približno poldrugi miljon dolarjev.
Skalovje ob katerem so se ru-.šilci razbili je jako nevarno. Skale segajo ponekod petsto čevljev od obali v morje.
Pred dvanajstimi leti se je na Utem mestu potopil parnik 'Santa Rosa".
GROZEN POTRES V INDUI.
Francija bo najbrže nastopila \ ulo<?i posredovalca.
Rešitev reškega problema je odvisna od tega. kako daleč bo šel Mussolini.
C'e bo lKvtel izsiliti od Grkov nekaj nemo^roeegra. se bo Jugoslavija brez dvoma pridružila Grški ter delila ž njo svojo usodo.
zlomiti boijševLško kon-,Iom oprani francoskim in belgijskim oblastim, ad preko-sibirsko želez-l "Iz zauesljivega \ira sem izvedel." poroča do])isnik,
t4da nameravajo poslati nemški kapitalisti v Pariz svoje-
trolo nad nico.
Lahko se reče. da je bil eden
SOVJETSKA REPUBLIKA JE BAJE EDINA REŠITEV NEMČIJE.
ga zastopnika, ki bo skušal dobiti potrebne informacije, najbolj uglednih protiboljševiških kakšne koncesije namerava dati Francija Nemčiji, voditeljev. Boljševiki so ptf kma-j Berlin, Nemčija, 10. septembra. — Notranji minister Iu popolnoma uničili njegov «1-jWillielm Sollmau je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu: —
"Nemčija se mora v najkrajšem času sporazumeti s Francijo. Če se to ne bo v kratkem zgodilo, bo zapretila vsej Centralni Evropi velika nevarnost. Mi se hočemo sprijazniti z zavezniki, posebno pa s Francijo. To l>o najboljše jamstvo, da bosta Pomi je in Porenjc v kratkem pod popolno kontrolo nemških oblasti. Mi smo pripravljeni na velike ekonomske žrtve. Z veseljem bomo vse žrtvovali samo da bo nemška država ostala enotna.
por.
Le»ta 1922 je prišel v Ameriko. Takoj ob prihodu so ga v New Yorku zaprli, ke£ je v Ilarbinu. Mandžurija, ukradel za pol milijona dolarjev raznega blaga.
Zaprt pa ni bLl dolgo. Na povelje washingtonskih oblasti je bil izpuščen, na kar se je podal na Japonsko.
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN
OZEMLJU
M potom ud« b«nlr» iirriajajo ncwlJiTo, hitro in po
Tkn) M hO« Mi« MM lltilht
Jugodsrlji:
RupoUlJa na ndnj« poŠte In IzpUtfSnJe **Kx. po«tnl Cekoml mi- ta MJadranska banka" t tjubljanl, Zagrebu. Beogradu. Kranja, Celju, Mariboru. Dubrorniki, 8piltn. Barajem ali drugod, kjer Je pafl xa hitre laplačilo oajosodneje.
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 6000 Din. .. $57.50 .. K 20,000
Pri nakazili*, ki cnataja manj ket en tlaoi tflnarje« raftunlma peaebej M
ia c«ntov a« p*4tnln« in eruo« atraito.
Italija bi	ia—dn«	uod]«:
fUapoilUa na aadaje poflte ta	iacOateJe	-Jadranaka banka" r Trati,
Opatiji ia Zadro.
200 lir ................$ 9.80
300 lir ................$14.40
500 lir ................$23.50
1000 lir ................$46.00
Pri nakazilih, ki snaiaje manj eft MB Nr ratunlme
ea poatrtlno In drv«« ttrsik«.
Ka petUjatre, Id man)
Aovaljnje«« p« BHihiitt ta
▼radnoet dinarjem ta liram aedaj nI ataina, menja ae reCkrat In neprf-Cakorano; ta tega rastoča nam nI mocofie podati natanftie cene mapraj. Računamo po ceni onega dna, ko nam dospe poalanl denar t rok«.
je partatl lork Bank* Draft
FRANK BAITKKR STATE BANK
Vtv Yoik, V. T.
London, Anglija. 10. septembra. Iz Kalkute poročajo, da se je v vzhodnem delu Benpalske pojavil} močan potres. Petdeset oseb je bilo usmrčenih in veliko hiš porušenih. Stresljaje je bilo čuti prav v Kalkuto.
Kalkuta, Indija, 10. septembra. Močni potresni sunki, ki so se danes tukaj pojavili, so vznemirili vse prebivailstvo. Potre« ni v tukajšnjem mestu povzročil nobene škode.
Berlin, Nemčija, 10. sept. — VELIKA ŽELEZNIŠKA NESRE
Komunisti so nabili po vsem me- j	^A y RUSIJI.
stu velikanske plakate, v katerih	_
pozivajo prebivalstvo, naj strmo-1 Rig3Lt 10. septembra. — Iz Mo-glavi Stresemanna in Hilferdinga skve je dospelo poročilo, da je ter da e edina rešitev Nemčije vskočil v soboto s tira osebni vlak sovjetski republiki, ki naj bi bi- pri Omsku. I>v*ainosemdeset oseb la v tesni zvezi z Rusijo.	je izpubilo življenje, 152 jih je bi-
i lo nevarno ranjenih.
BELGRAD JE NAPROSIL LIGO JAPONSKI MINISTRSKI PRED
NARODOV, NAJ ŠČITI JUGOSLAVIJO.
ZRAKOPLOV JE LETEL Z NAGLICO 238 MTTJ NA URO.
Včeraj je dedal na Mineola Field, L. I., letalne poskuse mornariški poročnik L. H. Sanderson. Rekord je dosegel s tem da je preletel v eni uri 238 milj.
BELGIJSKA PRINCEZINJA SE BO POROČILA Z ITALIJAN
KOLIKO ZASLUŽITA FORD IN NJEGOV SIN VSAKO MINUTO?
Statistiki so dognali, da zaslužita Henry Ford in njegov sin vsako minuto $950.
Statistiki so vzeli za temelj finančno poročilo Fordove družbe z dne 30. junija.
Iz njega je razvidno di ima Ford na leto .^54.351.500 ai» $3.908.800 na teden ali £192,930 na dan ter $5C,616 na uro. Dohodki so tako^ veliki kl.: j!» temu. da je Ford pocenil svoj kare od $43 do $90.
Z UMETNIMI ZOBMI SE JE ZADUŠIL.
Belgrad, Jugoslavija, 10. sept. Kabinet je poslal ministrskemu predsedaik'j Pr,>i"u in srbskemu delegatu v Genov; naročila, naj prosita Ligo na red o v za zaščito.
V sled zadnjih -azvojev med Grško in Ttalijj. ^t postalo stališče Jugoslavije iako ogroženo, posebno kar se tiče reškega vprašanja.
?ittsfie!»t, Mass., 10 septembra. Tekstilni delavec B. Ffll je v nedeljo ponoči nenadoma umrl. Ko so zdravniki raztelesili njegovo truplo, so našli v goltancu u-metne zobe. Nesrečnež jih je v spanju pogoltnil.
Bruselj, Belgija, 10. septembra. Prineezinja Marija Josiptna, hci belgijskega kralja in kraljice, se bo poročila z otftlijonskim prestolonaslednikom. Baje je Že določen dan za poroko.
kj . • ' .. . I
Vuk pevec bi moral imeti
novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hvbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših najnovejših pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00. . "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., Hew Tok. V. Y.
TRIJE BANDITI SO ODŠLI BREZ PLENA
Trije banditi so prišli včeraj v nevvvoržko trgovino Nathana Zai-densa, mu naroČili, naj dvigne roke, nakar so skušali odpreti bla gajno. Neki uslužbenec, katerega banditi niso opazili, je stekel pri stranskih vratih na ulioo ter poklical policijo. Banditi so nekaj zaslutili ter pobegnili brez plena. Aretirali so enega, ki pravi, da se pise O'Connor ter je doma is Brooklyna.
Gospodar je imel v bid ga jn i sa 100,000 dolarjev draguljev.
SEDNIK SE ZAHVALJUJE AMERIKI.
IRSKA JE SPREJETA V LIGO RODOV.
Ženeva, Švica. 10. septembra. Včeraj je bila Irska soglasno sprejeta v Ligo narodov. Predsednik Cosgrave je začel grovoriti najprej v galskem jeziku, povor je pa končal v angleščini. Rekel je, da je Irska ponosna, ker je zavzela mesto med narodi sveta.
Washington, 1). (*.. 10. sept. — Japonski ministrski predsednik Jamamoto se je brzojavno zahvalil za pf moč. ki jo je nudila Amerika .Japonski. Poudarjal j<*. <la je katastrofa utrdila prijateljske odnosa je rn«-<I ob* ma državama.
S0VJETI ZOPET OGROŽAJO POLJSKO.
MRS. BUZZI IGRA TENIS.
Vsmrtni celici v Sin«? Singu je zaprta in čaka smrti Mrs. Anna Buzzi, ki je umorila bogatega kon-traktorja Fridericka Schneiderja.
Včeraj popoldne so jo videli, ko je na dvorišču igrala tenis z neko matrono.
Baje je rekla, da je predebela in vsledtega so ji oblasti dovolile ta šport.
Jetnica, kateri dovoljujejo take ugodnosti, najbrže ne bo umrla na električnem stola.
Riga, 10. septembra. — Sovjetska vada je naročila Poljski, da mora takoj priznati zvezo sovjetskih državnih republik. Ce takoj ne bo storila. Iio prekršila rusko-poljulijo pogodbo.
BRAZILJANEC V SODIŠČU ZA MEDNARODNO PRAVOSODJE.
Ženeva, Švica, 10. septembra. V sod i če za mednarodno pravosodje v Haagu je bil izvoljen dr. Epitacio Pesosa iz Brazilije.
BANČNEGA BLAGAJNIKA SO ZAPRLI.
Trenton, N. J.. 10. septembra. Danes so zaprli tukaj bivšega blagajnika Mount Holly Narodne Banke, Charlesa E. Ilolmesa, ker je poneveril tri tisoč dolarjev.
s J i
____L______ _ .........._I______
GT.AS NARODA', 11. SEPT. 1923
VWMI an« PuOiisiM by

LMW BCNIBII
IWAM « ft* CMHHtlW Alt« .
n CvrtiMP*«« »r—t Wiriiifli f w«nh»tu,
Not York crtr. M. V.
i. A •
IV«
A N O O
m.^ lv*r7tOty Kjmyt tw><iy tin H«M4«ir».
A« Mi« M»t» vtlja IM *a
In C4Ht«<	- --------—
•a »al lata — 1.1 » ,	-mm*
MM	«4«» % • • •
' Za Nmw Yarfc n
Subscription Yearly M M
Atfvartlaamant an Agraamant
•• .	izdaja mkl asu IxvxfnAI ni<a| m xun't«'
A • *■'» ».-mm pmrnm*mm U* iMfeDocd mm m >ctoM«)«)a Daai
»iJMf NOM7 Or«ar. pn aprasamM kraja naratalkav.
ta«1 • r*M«J« MtkIIW« Tii«n«»l, Am hi Era}« u)
LAI M A ft O D A-■aratie« a« Manhattaa, I
Titophwni C«rtUnft MTI
BANDITSKO DRŽAVNlSTVO
.M tlini pravi. <la 111 vojno dejanje, ^-e je zapovedal 1 :1 ' 1 • \ ;st i Krf. «lal pobiti nekaj nedolžnih otrok in ee ji' k«>n< 110 zase<kd ta otok.
I i<> tudi 11 i vojno dejanje zastrantega ne, ker se <«rki j!«m"iJ«i 1 m »je vat i.
I	..; ansk« mu ministrskemu predsedniku sta biki na i 1 ;./|m.1;	izgovora. Rekel l>i bil lahko: 44To je voj-
* *	i I '	k.'I' *	M
na. . Ali j a: 10 je l'oj» .
odl...-il je za zadnje. Ker okupacija Krfa po h.;. v. m zatrdilu ni vojno dejanje, je potemtakem ro-j»a.i*>ko dejanje.
r< .j.- tako oznaril sel>e 111 svojo vlado, bo vedel ostali sv. 1 izvajati svoje konwk vence.
Odkrilo in jamo je poseda!, da je to storil ratega-»'!« 1. r bore imeti malo jamseiiio, da bo Grška plačala zahtevano odškodnino.
II	i ristavil je. naj plaea prejkomogoee, češ, da bo 1 rihtninji teden eena višja.
On 1« nil je tudi, da je bil Krf pred štiri stoletji itali-Ja 11 > oziroma beneška last.
M -lini govori kot roparski glavar abruških ban-ditov.
Iv-1 <> to je pozabil omeniti, da bo toliko časa moril Lci-ko ]uvbivalstvo, dokler ne bo dobil zadnjega centa
odškodnine.
Omenil najbrže ni zastrantega, ker je jamščina, ki j v rokah, dosti vredna, in bi najbrže rajši ob-
11 n
! !\ i t' kot pa sprejel zahtevano odškodnino od Grške.
V ' 'kili olvolišrinah se ni treba euditi, da se italijan-
! 1 *li 11 -irski predsednik z vsemi štirimi brani posredo-;
\ ni ia Litre narodov.
...
N va politika in njegova metoda nimata ničesar 1 * nM'<lnaro(liiimi pogodbami, ki spravljajo vsa-; » r i ;t enako stališče, garantirajo pravilnost vsakemu t 1	i i« slabemu varnost pred izkoriščevalcem..
M iisM»lini ve, da mu je odklenkala zadnja ura, ee pri-i !;iviiiist I*ige narodov, ki naj bi uredila diferenee med Italijo in Grško.
<	>n zatrjuje, <la se ni pregrešil proti določbam Lige. T" 1 :.iv zastrantega, ker ve, da se Lij^a ne bo borila.
h, i.ii i so v>i navdušeni za vojno, dokler jim gre vse posrcej.
S. daj tipajo, kakšno je razpoloženje pri zaveznikih.
<	'• zavezniki v najkrajšem času no bodo pregnali \\ lii 1 ja s Kifa, bo kmalu zasedel Reko in še kako
Peter Zgaga
Don Lorenzo Perosi.
Razne vesti.
uma
► mesto ob f;aši obali.
Novice iz Slovenije.

Genrra^ni ravnatelj banke "Slavi je".
■ ravni «\>*t banke "Slavijo"
.!•■ na 1 i.ii za In}' s»*ji s »glasnim \l« I».!»i i imenoval za g«iecnJjiefja la.iiiitt ja dr. Ivana lioleta.
v i *»*r Stajer iz žal ZA-nv"
Obesil se je
lii-i pri Spodnji Kungoti,i ■ ';<.. posestnik Fran L*orber[ sti nail smrtjo wvoje žene,» 1 <1 v»'j»» mladih otrok.
Čebele povzročile oslovo smrt.
Y ljubljanski okoliei se je pri-| jw I /3' imiv sbuaj. Neka kmeti-j < ;» je pr!>Ia < sto jim osličkom na d.! t na po^je in je radi ATw'rne žival privezala k nekemu drevesu v *i»nen. poleg katereca se je na-i hajal tudi čebelnjak. Čebele ao jw tnaiv ::'.a vsule na ubogo žival, ki; m» jo v obupnem boju branila t v ;ul men* ni t««r se kunčno oidtx- j trni a in z lirjala domonr. Drugi dan t jutrr i je našla kmetica swje$ra siv'' a mrtvo-ea.
Plašč lani na Triglavu ponesrečenega češkega dijaka.
lr Mojstrane poročajo: Na potu y Luknje na Triglav 90 turisti na-t*' <lVti r-rn p'aiio, kakršnega imajo Sokolu A'anj zavit je bil 3e koaeek kruha. Domnevali 90 takoj, da je to plaši* lani 18. septembra
na j>iti iz Luknje proti Triglavu ponesi tVtnega če^kt-rga dijaiia. Najdeno stvar so pi-int-sii turisti v Mojstrano v hotel "Triglav". Tn je g. Kusv, ki je prišel iz Pra-^e posetit cromilo svojega e^lijica, ugotevil, da je plašT- res lastnina njegovega lani 11a tako tragičen nai iii v Triglavskem pogt*rju po-uesret'enega srna Emanuela.
Napadena vojaško stražo.
Doslej neznani storilei so na-pa»lli s puškami vojake, ki so stra-/ili vojaško skladišče smodnika v liehovi pri Mariboru. Kden vojak jf» bil težko poškodovan na roki. Napadalci so nato pjjbegnili ter izginili v goztlu in jih vojaška patrulja »e sedaj ni mogla izslediti.
Madiarrki častnik dezerter.
Pri Dolnji Lendavi so prijeli madžarskega častnika, ki je v popolni opremi prešel preko meje. Izjavil je da je pobegnil iz Madžarske iz političnih razlogov.
Ukradeni namizni prvi.
V ljubljanski restavraciji "Novi svet" je bilo ukradenih 25 namiznih prtov v v rednosti 25,000 K.
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA •GLAS RAKODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DHEVUIK V
S slo\ eelui italijanskim glasJx ilikom lVn»sij.'in je govoril pred lo*at'kim neki sotnnlnik "Trtbn-iit*". <) Perosi ju .se j«? pred časom J v italijaiisJitMU tisiku nin<»r;o pi;ia-lor da bi bil obolel na živcih, vsled česar lun-e zapustiti rimsko-kato-! li.ško cerkev. Kn sra je sot rudnik j "Tribune" vprašal, kako je z njegovim prehodom k protestantih- j mu. je Pt-ntsi <-dgovoriI: "Moja izipreobrnitev je že dovršena.! Smatram se za "angračaaia", čeprav s»* mi po očetovski skrbi papeža ohr:aiilo moje mest-o. katero imam že toliko let v Vatikanu." Perosi hoče zapustiti Italijo m se preseliti v London, v upanju, da dobi kak posel pri angli-čanski cerkvi. -Clovoril je glede j svojega oilhoda tiuji z Mussolini-1 jem. ki mu je v pogovoru s ?voj.» znano trdostjo izjavili "Italija je katoliška in tudi mora ostati taka " Glede dovoljenja jK>tnih li-l sto v pa mu jo Mussolini rekel brezobzirno: Potne listine se ne| odrekajo niti boljševikom" Pero-! si je izjavil, da si želi iž vroče Italije v hladno Anglijo, kjer hoče ostati do svoje smrti. V Italiji je preveč trpel, zato si želi drugam. Novinar ga je vprašal med drugim tudi, katere glasbenike posebno ljubi. Perosi je odgovoril: "Oni glasbeniki, katere najbolj ljubim, so Rusi. Jaz mislim, da je ruska glasba prva na svetu, da je najvišja in najizrazitejša, ker temelji na ljudskem petju. Nesmrtne 90 melodije opere "Boris Godi m o v". Kak ženi j je Musorg^id!,'
Monografije o Pilsudskem.
Povodom nedavnega legijonar skega kongresa, ki se je vršil v Lvovu, je j^rinesel 'Kurjer twow-ski* feljton s podpisom vseh pu-1 blikacij o bivšem prezklentu polj-[ >ke republike. Josipu Pilsudskem.' Od leta 1915 do leta 1922 je bilo j o Pilsudskem izdanih triintrideset monografij. Častilci bivšega državnega šefa na Poljskem se sedaj prapravljajo na izdajo slavnostnega zbornika o Pilsudskem, v kratkem izide gradivo o stvarnih zaslugah bivšega prezidenta za poljsko domovino.
Nad Italijo in Jugoslavijo se zbirajo vojni oblaki. Mussoliniju ne da žilica miru in ne da.
Vse bi rati pohrustal, Jugoslovane pa najpoprej.
0e je v naših fantih še kaj tistega duha. kot so ga kazali ob Pijavi. bo kratka pot čez Sočo v Furlanijo.
Če ga nimajo več, bo Mussolini
naenkrat v Ljubljani.
* * *
V	starokrajskih listih sem ei-tal novico, ki je bila objavljena še pred "veselim dogodkom".
(.Hastki se je takole:
Kralj in kraljica sta na Bledu. In na Bledu lx»ota <»stala do veselega dogodka. Takoj zatem bo pa prišel Pašič in bo ukrenil vse
potrebno.	;
* • *
Mož se je izživel v diplomaciji. Sedaj res ne paše za drugega kot
za kako staro teto.
* * *
V	mestu je živel Zid. ki se je
i dal prekrstiti ter je vstopil v lu- I teransko vero.
Par mesecev pozneje pride h katoliškemu duhovniku ter gn profci. naj ga spravi v naročje edi-nozveličavne katoliške cerkve.
—	Kako to? — se začudi sveti 1 mož. — Najprej ste bili Žid, potem ste prestopili v luteranxtvo in sedaj hočete postati katoličan.
Zu\ se pa namuzne ter odvrne:
—	Če me bodo potem vprašali, kakšne vere sem, bom rekel, da katoličan. In če bodo nadležni ter bodo hoteli izvedeti, kakšne vere
j sem bil prej, bom rekel, da pro-testantovske.
* * *
Poročajo o stari ženski, ki je luia strastna kadilka.
Neke noči j** kadila pipo v postelji. Pri tem je pa zaspala. Iskra je padla na odejo, odeja se je une-la. zgorela je postelja in ženska ■ njo vred.
Ženska je bila stara triindevetdeset let.
Oni .ki hočejo odpraviti tobak, se lxnlo posliLŽili nasl^nlnjega dokaza:	*
—	Tobak je škodljiva reč. Ce bi dotična ženska ne kadila, bi
mogoče dosegla starost stotih let. * * *
Nekaterim slovenskim časnikar jem ne bo tvarina nikdar pošla.
Pišejo namreč samo o takih stvarili, katerih ne razumejo.
To si pa lahko mislite, koliko
je takih stvari.
* . •
Nekateri newyorski Slovenci st bavijo s špiritizmom.
Sedejo krog inLze, dotikajo se s koleni in prsti ter imajo trdno voljo, da se mora miza premakniti.
Miza se ponavadi rada premakne.
Kaj se hoče. Je že tako na svetu. da pametni prej odneha kot pa neumni.
V	tem slučaju je miza pametna.
Hagosinuciuitka
Ustanovljena 1. 1898
KatflL Slriiturta
Inkorporlrana 1. 190*
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki: Presedr.'k: RLTDOl .F PERDAX, S23 E. 1SS St.. Cleveland. Q. Podpred»«rdnlk: LOHS BALAXT. Bo* 10€ Pearl Ave.. Lorain. O Tajnik: JOSEFH f'ISHLER. Ely. Minn. Z&faanl blagajnik LOUIS CHAMPA. Box S61, Ely. Minn.
.blacujnlk n<sizpla£unih amrtuin: JuHN JluVEKN. 412 _ 11th Atc
Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Bank Bid«.. MM Grant fit. tt SUtH Ave-, Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASXTK. Room 2<X Bakewell Bid*., cor. Diamond and Orant
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago, I1U FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver. Cola.
Porotni odbor.
LEONARD SLA BOON I K. Bo* 4S0. Ely. Minn.
CREG« ill J. PORENTA. 31o Stemma Bl<lg . Puvallup. Wash. 1HAXK ZOIUCH. «21? St. Clair Ave.. Cleveland, o.
Združevalni odbor:
VALENTIN FTRC. 750 London Rd . N. E.. Cleveland. O.
PA F LIN K ER.MKNT. lark Str. Mr.wauk*-«*. Wis JOSIP STEKLE. 4< 4 E. M«-sa Avenue. Pu»-bl«>. Colo. ANTON CEuARC. 538 Market Street. Waukegan. IU.
—	JednoUno uradno glaallo: "Glas Naroda".	-
Vse Mvnrl tikajoče ee uradnih zader kakor tudi dename pollljatr« naj »e pc šiljnjo na glavnega tajnika. Vse prltoi. e naj se poAltJa na predsednika porotnega odbora. IVošnje za sprejem novih članor ln bolnlAka
spričevala na.1 s« pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoma vs*m Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati flan te organizacije, naj se zgiasi tajniku blitnjega dmStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo dručtvo se lahko vstanovl z 8 Clanl ali Članicami.
Iz Jugoslavije.
Glasovanje o nemških umetnikih.
Poznam rr.jaka. ki ne prre nikilat v cerkev, ki čez vero zabavlja, čez dnhovnike in vse., kar je posvečenega.
Tako izpritlen pa vseeno ni.
Ramo Bogra spoštuje in slavi.
Zadnjic naprimer je rekel: To je pa pametno naredil Bogr, da je zapovedal trti roditi.
Razni nemški časopisi so te dni', priredili anketo v javnimi vprašanji na publiko, kateri gralei in' igralke jim v kinu najbolj upa ja-1 jo. V roku 6 tednov je dospelo na vprašanja 163.261 odgovorov. Zanimivo je, da je dobila Lva Mara največ glasov in sicer 10.064, Ilen-' ny Porten je dobila 7892 glasov, F.va May 6466 in L*>tta Neiiman 4558. Asta Nielsen je dobila le 1251 glasov. Od^igraleev je dobil največ glasov Ernest Hofraann in sicer 9798. Čudno je, da je ljubimec vseh kuharic Bruno Kastner dobil komaj 912 glasov.
Kavalir je rekel gospodični: filmskih — Krasne zobe imate. Tako so lepi kot da bi bili umetni.
—	Saj so umetni, — je priznala gospodična.
In kavalir je pristavil:
—	Tako umetno so narejeni kot da bi bili naravni.
Strašna smu.
V	Zaprešiču pri Zagrebu je tamkajšnji posestnik J asi p Martin ko obiral sadje. Nenadoma .st- je odlomila veja, na kateri je stal. Ln paoVl je /. velike višine na [>lot. Oster ko!, je štrlel iz plota, se mu je ziipičil v trebuh, tako da je prodrl «>i;ozi hrbet ven ter se od-!i>im:1 Nesrečneža takoj prepeljali v zagrebško bobiušnico, kjer pa je že čez par ur umrl v groznih mukah.
Težka železniška nesreča
se je pripetila na zagrebškem državnem kolodvoru. Ko je prispel mi kolodvor bakarski viak, je r:iz-nai;»lec prtljage Gjuro Sikie skočil na vlak. ki se ni bil ustavil. Na stopnicah mu je >>j>odrsnilo in Sikie je prišel pod kolo, ki mu je papf>inonia odrezalo levo roko ter iru tudi na glavi težko po«kiKlova-Io. Prepeljali so ga v bolnico.
Vino ga jc ubilo.
Konj»Vi hlapec Ses.tr:.', približno 40 let star. je prišel v Zagreb na "kraljev «iejem"\ kjUT se je v nekem vin< toeu čez mero napil vinske kapljice. Izpil je na duš<-k /.apore:l'mi«i tri litre vina. Kmalu nato se je zgtiitlLl na tla ter umrl. Vino ga je ubilo.
Tiger v okolici Dubrovnika.
Z nekega angleškega parobro-da, ki je*te dni pristal v luki Gruž pri Dubrovniku, je ušel mlad tiger na kopno. Zasledovanje nevarne zverine je ostalo doslej brez uspeha. V l>ubrovniku in okolici vlada vsled tega med prebivalstvom razumljiva razburjenost.
Kobilice na delu.
V	Matičev: Poljani v Dalmaciji -to se pojavile ogromne množine kobilic razne velikosti, ki so pokrile celo polje v dolžini več kilometrov. V par dnevih so uničile pšenico, oves, krompir bi travo tako, da je zemlja ostala popolnoma gola. Kmalu so se pojavile cele jate morskih galebov, ki žro in uničujejo kobilue. Trud ubogih aeljakov je bil v par dneh uikičen.
Velik gozdni pežar.
Že par dni gore obsežni gozdovi pri Moslavittr na Hrvatskem, katere je prevzel konzorcij "Podra-vina" od g»-ofa Mari'atha. Kako j^1 požar nastal, še do danes ni znano. Skrxla bo ogromna. Doslej <o eroreli večinoma kompleksi hra--•tovine. Plamen jako ovira gasilno akcijo. Vse vasii v okolici <*> na delu in tudi vojaštvo so poslali na pomoč, da se omeji požar.
Pcmcč oškodovanim po toči.
Kakor poročajo iz B«*ograda. izdeluje posebi;a komisija pravilnik
zakonu <» ško ll v.<i,-,l	in o
razdelitvi kredita, ki ^ mini-stl-ski svet o^j«,!.!!] k<4 nujno po, inoč vsem krajem, ki trpeli
vsled toče i-i drugih elementarnih
Mezdni. Na ive" j: del inlobreiiili kre lit .v dol.,- , šk.^doviuici v okra-jds Ptuj na štajerskem ter Kra^u-jevac, Ni v Valjevo in Vranja.
Premoženje Njcgošove dinastije.
A pri! ša m je razdelitve premož«»-pja luvše čni gorske dinastije Njegoš je prišlo v zadnjo fazo. V siujslu sporazuma med zunanjim niui?str>jrvoiu bi ministrstvom pra\ de je bil<i sklenjeno. «Ia se pora1.! pre angeli je preti vsem za asta-navljanje <ol. bolni.« in drugih humanitarnih ustanov v"Črni gori.
Lep plen železniške policije.
Pri za-dedovanju nekoga vlo-milea v Sslavonskeui lirodu je že-lezn š'ca policija aretirala trgovskega ag.-nta liožidarja Protiča iz lie« -ra«:a. Pri njeni so našli nekoliko zlatih napoje»ndrov, 2 zlati uri in -_> zlati verižici. V kupeju vlaka, v katerem s»- je vozil Itro-,lc*- Pa J4' našla polieija usnjat !-oiveg z manufafktuniim blagom, pod klopjo pa paket srebrnega denarja, težak 58 kilogramov, ter dva čeka, glaseča se na 100,000 dinarjev. V zadevi je uvedena obse/.na preiskava.
Trgovska pogajanja z Avstrijo.
Načelnik v ministrstvu trgovine in industrij dr. Milan Todoro-vie je od pt o val na Dunaj, kjer bo vodil pogajanja z avstrijskim ministrstvom trgovine in industrije o definitivm sklenitvi trgovinske pogodbo- med jug. kraljevino in republiko Avstrijo.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
ADVKRTIU IN **OI AS NAHODA".
TOVA ZAHIMIVA PTJIOA
NA KRVAVIH 'P0UANAH1
S SpUal Iran MmtiocSS
Ktpoitnmo * !
SI.50
'T RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave hT o
polk o vem uporu ter njega zakletvi.
— - *: ■ i
Knjiga je trdo Tesana, vsebuje 270 strani In 26 ittk is vojna.
"GLAJ3 HAXODA" 02 Cortl&ndt Street, New York, H. T.
5 EVER OVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAM.
GLAS NAHODA. 11. SETT. 1923
Morski razbojnik.
sj
.s* l kapitan Frederick Marryat.
Nadaljevanje.)
Ta krepki do otroka, k
.i,
u:
d!
izraz »jene ljulw-zni k<>r >ra je ravnokar vdal Kokoja z n*^ko IN.tejfliil je iz 2**pa »krvno naivzal svoj
v.'udarle plapolal majhen o«enj.
je bilo tako in>lj prijetno, kakor je zatrjeval. Ko je Mr. Witli-erin^ton li'-icaj časa pazuo glodal, jki stropu, na katerem gotovo ni; bilo najti iiV-esar novega, s", je na-J t'M-il še ko/.arec vina.	še!

i »
raff
novo n noi in
ka/alee »irav do k'xsti. Kri je teklal b<4j pr jv'iio t«-r «i odpel še tri, .11 kaplj.da ;«n»ii koneii prMa, kii^uiube svoj-g a telovnika. Pomak-j
•rt« j«* vtaknil otml.u v u_sta.
-ludv. Kdard vleče — ni mrt«*v !'' vzklkinl K'«k<>. se ve-
v-lil srtviiejra Uspeha svojega poizkusa iti trenutkoiuH skoru poj*'l-iiouia T* zabil svoj brezupni 'položaj.
Octuk ^ ]»«>rii<M"-jw» te čudne hr»:ie /<'t»t*t u4iv«*l m »lag« una zoj»«it dobil svoj** jiK«"i; nekoliko (»asa je /e precej eutiy» vlekel iu sesid prst.
"trlej, »ludv, kako tekn*- Kdar-du !*" j»* nadaljeval K<»ko	ta-
ko dalje, Kdard. le tako dalje!
KoUo ima de^et pi-sf«»v. in Kdard lahko tU* doluro vleče, preduo lenari vneli d^t."
Tako otrok je bil /e zadovoljen in je zaspal v Judvnein naroeju.
• Koku, dobro bo, ako irr»-š in /itpet | m »fried a.š na morje", je dejala .ludv.
Zamori* je zlezel skozi vrata in oziral po obzorju. "Kakor gotovo mi Hog pomagaj, se^iaj mi »Li. Judv, — da. tako jfotovo, kakor mi lUng porna-uaj. Ladjo vidim!" je veselo vzkliknil Koko,
"Oh", je * slabim trla*»m zaklicala .ludv, "tedaj Kdard ne umrje
4,1>.i, kakor gotovo mi Bog po-niairaj, pniti rut m j>l«.ve", je dejal Koko in kakor bi b;l naenkrat Zopet dobil \*o prejšnjo moe kil spi i'tiHfst, je vpkzal mi vrh kuhinje, kjer je sedel s prekrižanimi nogami in mahal z rumenim n»b-eem, t-nv da obrne ^ t»-m pozuniost moriiai jev nafte; ved»4 je namree, Itako lahko je mogo<*e prezreti plava j<*"o stvar, ki se vzdiguje le malo iznad vodne gladine.
Srečno nakljiu'-je pa je hotelo, da je plula ladja, ki je bila nek« ire-jrata, kakor ve je {»okazMlo pozneje, naravu'iKt proti paiit^rtw^u ladji, da^i straža na jadreniku i*' ni opazila, ker je*Wj trledala na okroglo črto obzorja. Ni še minila ura. in /-»• je pretila nova nevar-i»'»>t, da jih fregata ne povozi, ker je bi'a kotna j »streljaj dale«: od njih ter je v naglem in urnem teku jrlolwtko v/rujala valovje prtxl -eboj. Koko je krteal, kolikor j«* TitogH, iu na ^reC-o obrurl nase / riuiV m<>/., ki — i t»ili ravno na spr»*dnj«m d-iu Udje; hoteli ho zaviti sprednje jadro, ki so ga bili i ;i vili po viharju, tU ** p«»uši. "Obrnite krmilo!" tms je zaeulo
gla-Nil o,lgo-
vprašanja ao >r je navada
nil je tudi svojo lasuljo daltsr nazaj ne trlavo in odpel vse gumbe
na k lenih svojih him". Ys*> te priprave je kočid s 1» in, tla je potegnil dva >to'a bli/.e k iu položil na i-nega 11	na <lrug«*ga -pa ro-
k.-. In	j I i tudi Mr. Witli-
crlii«rt«*u ne !»il privoš<*-il takih pri-1 »il je vendar popolnoma /tirav. imel mirno vesrt in pa iSOOO ;nntov sierlingov dolvKlkov na ieto.
Zad -voljen z vs^mi svojimi malimi ]>ripruvami. je -rkal Wither-intrton svoje 2>nrt>,ko vino, p<«sta-.1 kozare« zopet na stran, se na-| slonil nazi-.j na stol in i»rekr*žal r ol e na prsih ; iu v tem zelo prijetnem pol/»/aju je zaeel Z'»]>et pre- i n i >.1 j.; t i, kje bi vendar utegnil "< 'irkasijsin "
Sedaj pa ga neke1'1' " " bolj
z'5'm1< pvino.
<K-e M'v. \V itherintrtona je bil mlajši s"n na.^tarejsih in naj-ponci^nej^ih r««loviu v \V.»st Rili iugu v Vorkshiru na Angleškem. Izbirati mu je bilo nuni štirimi stanovi, za katere se navadno <*1-l<»eijii mlajši sinovi onih, po kate-r h žilah se pretaka pb-menita kri: \'««jaški. mornarski, j>ra\'niški ali pa dultovski -.tai'. Vojaški stan I
uir^iui j
ostati toliko easa.
- •
hoeenio zapustiti za| u > i-rt^ii in r-itatelje inaJo seznaniti z njegovo osebno
iu m ugaja; ee.š, da ono uiafšira i nj«' seinintia ni prijetno; mornarski mu ni prijal, ker so viharji iji pa trdi pr«ij»ečenec le malo prijet-1 nI. |»ra\n:>ki mu tli l>il všen*. ker ni Ul! »fotov. da !u imel potem mir pr« d svojo vestjo, kar ne bi bilo prijetno; in tudi duhovskega jc zanieta\.il, ker si ga j>redstav-Ija! s phelimi dohodki, težko službo. ž;-no in kopico otrok, kar je
vse ki
dru:
jra !;aKf»r prijetno.
ttn
ml j a I
bojnih iadjah.
t d rs so omahnila in se povesijo s.' je fregata obrnila in za-ila *kon» tik razbite ladje, ki je s.-lnj tnoeiio zibala nmd be-i penami razburkajienra vodov-tako da »e je mogt4 Koko ko-vzdržaii vrhu ostanka ja<ire-i Kregata je s«slaj zavila jailra, spust Ha v nuirje volu in -»•j nego v petih minutah *» bili K«»kot Judy in otrok rešeni iz strašnega položaja. I "boga Judy, ki s,- je pri vsem trpljenju le zaradi otroka držala pokouei, <3^1 je t*»l žila v naročje ea^tniku, ki jih je rešil, potem pa omedlela, in tako s> prenesli na ladjo. Ko je Koko sedel ua eno zadnjiJi klopi v e okrni, je ilivjj. jr'rtJal okoli siebe in zju el pot«*m neprestano sme-j;iti na vse grlo. Ta njofpov saneh je bil edini odfaioi, ki ga je mo-gel dati na \ wt vprašanja, dokler on i»i omedlel in so ga morali iti zdri\niku v oskrb.
tiwli
izro<
\a veliko grozo svoje r<»dbiiie jt-zavrgel te stanove in sprejeli jMinudbo nekega starega odpadnika svo j« r-Klovine. nekega striea. j ki mu je ponudil slu/bo v svoji j Ita.nki ter mu <'bljubil. da ga sprejme za družabnika, kakor hitro l>o to zaslužil IVsled.ea temu je bila,' tla so ga odslovili z doma in se prav malo metli vzanj; bil je po- j polnorua pregnan z d >ma, kakor j bi 'lili j»regtiali kako žensko te ro-do v i ne. ako bi >e Isila kaj pose^bno pregi <*s;la.
Kljub vsemu tenm se j* Mr. \V:?l:erington marljivo oprijel svo je»ra deia, tak<« tla je v nekolik«* letih postal družahnilf; po sni'! i stričevi |»a mu je pri]>adlo j vse lepo premoženje in koncem j vsakega leta je našel vedno vee | denarja v svoji banki.
Nato i je kupil Mr Withering ! ton hišo na Kinsbury S<juaru in : za«"-el preiuiš-|jati. <la bi bilo dobro i ako bi si poiskat ženo.
Ker pa je bilo v njegovem z:ia-eaiu s,e mnogo rcslovinsk«»ga po-n«r<a. je sklenil, da ne bo kalil ei-j <to ti kn i Witheringtonov. ter sije izbiral svojo ž«no v <"ateat<uii Street ali Mineing Lane; in pit primernem iskati ju sfi je izbral hči ] nekega ško*ske<ra grofa, ki se jej z devet he-ratni pripeljal v I^ni-' dou da zamenja kri za bogastvo.] Mr. Wiiherington je bil tako sre-eeti. «la ,ie lm.gel prvi izbirati med! vsemi devetimi go<jpieami, in iz-T biti si je .-»ve*iolašo, modrooko in inkoltko pegasto in zelo veliko} dekle, nikakor nelepo, ki j** bila v domačem Svetem pLsmu zazna-( m »vatla s Številko IV. Iz tega s v o-1
2. poglavje.
Stari samec.
Na v.s'er wtega dne. ko l«la nainun** z otrokom vrvd rešena po nreeneai prihodu fr»nrate, je se»iel Mi. WitlnTington na Pinsbur>* S^juaru popolnoma nam v sroji jedilni <*obi in bi bil jako rad vedel, kaj je h ^('irkasuaiwuii'* in zakaj ni di>bil nobenega ponW-ila o nje-
jega zakona je imel Mr. Wither-injton tele |>ot<rtnce: prvič hčer. j ki še eno na inn- iloggA', ki jo ktna-'u pred<ta\*imo rit at el jem kot 47' le* Htajro devico; drugič *ina An-to ia Aleksandra Withering^m, J^-«}.. ki smo ga r•^A^lokar zapustili v prijetnem položaju in zelo glolwJrem premišljanju.
Ore Witheringt.in je pregovoril s\ojejra «una. da je vstopil v ban-!;o, in kot ookorei; sin je prihajal v- ak »lan v pisarno. Vendar ni de-ničesar drugega, ker je na «re-čo oposnai^. da je bil t>če rojeii
em prt*Hxlu. Kakor urno ravno- p ed njim, ali z dni grmi besedami,! ar oniemli, je-bil Mr. Withering-1 d i kna njegov oče dovolj premo-;

'4l
ib
leMark of The Borden Co:
mpaNV
Btg. V. S. Fat. Off.
BORDI&
S^J their PhLerved Milk wUl H^^tcd; and for additional ^n^relmPosition. each label will ^
The
gctXWf*
boroen
N(W YORK.
company
U. s. A-
Ali je vas otrok sposoben za šolo?
Kako veste, da je varen?
Kako je v prosvitljeni deželi, kot so Združene države, da je šest milijonov sla-bohranjenih otrok? Ena tretjina vsega •otroškega prebivalstva! Nihče pa niti za trenutek ne pomišlja, da njihovi stariši to vedo. Poglejte med otroke na vaši ulici, na vašem bloku. Eden med tremi trpi vsled tega nevarnega stanja, in ta eden je sovražnik vse občine. Slabohranjeni otrok raznaša nalezljive bolezni. On je dovzeten za bacile, dočim se jim zdrav otrok lahko ustavlja. On je lahka žrtev vsega, od "mumpsa" pa do jetike.
Varnost je v pravilni hrani.
Zadnji značilni poskusi med šolskimi otroci so pokazali, da je Eagle Mleko posebne vrednosti pri zdravljenju slabe prehrane. Otroci, hranjeni z Eagle Mlekom so pridobili na teži veliko bolj kot oni, ki so bili hranjeni z mlekom v navadnih steklenicah. Učitelji otrok, ki so se podvrgli takim poskusom, so izprevideli, da niso izgledali samo lepše in zdravejše, ampak so se tudi boljše učili.
Kako dajati Eagle Mleko?
Dajte svojemu otroku dve veliki žlici Eagle Mleka vsak dan, razredčenega v % čaše mrzle vode, dopoldne ali popoldne. Starejši otroci ga imajo včasih rajši z ginger aleom, grozdnim sokom ali drugo začimbo. Čisto Eagle Mleko je najboljše za čisto majhne.
Najboljša hrana za otroke.
Če ne morete dojiti otroka, poskušajte Eagle Mleko. Več otrok se je vzredilo z Eagle Mlekom ftot z vso drugo hrano za otroke. Zdravniki ga predpisujejo in priporočajo materam že .nad 65 let.
Uporabljajte Eagle Mleko neprestano.
Ko začne vaš otrok uživati trdo hrano, ne izključite hrane, ki mu je prinesla dobro zdravje in moč in trem generacijam drugih otrok. Poslužujte se Eagle Mleka pri otrokovi hrani. Matere po vsej deželi bo zanimala naša knjižica jedil in navodil za jako male otroke. Ne vsebuje samo navodil za jedila z Eagle Mlekom, pač pa tudi dragocene nasvete za njihovo vsakdanjo hrano.
cene informacije, izreiite kupon v tem oglasu ter ga poSIJi-kako visok naj bo. kakšno hrano mu dajajte in druge drago-ctroka w izvedeti, £e je slabo ohranjen, koliko naj tehta in Če hočete informacije v vašem lastnem jeziku, kako hranici te nam in mi vam bomo poslali navodila brezplačno.
THE BORDEN COMPANY
Borden Building	New York
----KUPON ---7
Označite kakšna navodila hočete.
NAVODILA ZA HRANJENJE SEZNAM ZA TE20
OBEDI ZA OTROKE KNJIGA ZA OTROKE
IME ...........................
NASLOV .....................
1 Sloven Lan
Jugoslavia irredenta.
I.-L L, LJ
Mucsolini odstranil slovenskega župana.
•i;oi i>ka. Straža" priobčuje ta-
le rlanek :
l'rad n i li>.t prinaša odlok, ila je medan-ki župan Josip (Jraduik d .-.ta vi jen. I*i tvi nami leži poročilo Musso-tišja kralju, v katerem utemeljuje m in isti ski predsednik storjeni sklep.
« ujm.i. torej, kaj je zagrešil župan iz Medane.
1. -Ji - p Uradnik je v izvrševanju -vojili poslov rova ril proti dr-
/.tvi. /.adt-žuje ^e «»b vsaki priliki Izzivalno nasproti 'krajevnim ele-ui«-nto:n. ki > pokorni napravam hmioviiie.
J. Dvojezični napis, ki je ozna-reval sedež občine, j«* dal pred kratkim preložiti, t »ko da ,}e wta-li» italijansko be^-dilo .skrito.
■1. !Mi>ti odredbam prefekta ie razglasil neki od njega lastnoročno pisani razglas samo v tujem jeziku.
-4. Ti doir<'dki so vzbudili med >reb! valstvoni Meilane in s^Ksednih bein živo gibanje, ki bi bilo po-
✓ . — j
lesu mnogo več ali ran. 'Sai'etv first!'
manj težkih
ib- re.-k.
de,
da ni pravo-
Smrtna nesreča v gorah.
Xa Lokvah na lioi-i^kem je vršila slavnost gorLškega italijanskega planinskega kluba. Kot člana kluba <:i -e hotela udeležit i L slavnost i tudi dr. I)iiio Paternolli; in prvl't^sor P<»ear iz GoTiee- K«>t dobra, planinca se nista hi tela shižiti avtomobila, ki je vozil iz Gorice v Lokve, ampak je dr. l'e-' teriiolli postal svojo ženo z avto-1 nu^bilom na Ivokve, sam pa s»» je v družbi profesorja'Ptx-aria ljal /. jutranjim vlakom 11«: Sv. I.u-' eije. odkotier st a cnlš-la. preko T rebuse in pohliUiovca peš ua Trnovsko planoto. Krenila sra kar po i drči proti vrhu. Kakih !•"> nie-'
/kbcU, IS^&Gvruis
revimifične lilfrooldjsjfe. te rabife
d(
t rov pod vrhom sut naletela na gladko -kalovje. Proft-s r Poear .ie hotel vrniti, dr. Pat eni oil i pa je hotel premagati t tuli ik>-sletbijo oviro. Pri tem nut je >qio-(li-nilo in je padel v 1 r> metrov globok prepad, kjer je obležal /. razbito jrlavo. Truplo p nesrn-en-ea so pi'Hp*'ljal' v (Jorieo.
GOTHAPD0L
Zane&ljivi Unrmfnt
Isfofako \porabeti je za izvirijer.je, Ine. za ofrpnelosf; in o^rooielosf bol nih mišic fer udov.
JO /M 60 CSMtVS
Vprdiajfe v* lekaenah«
W. F. 5EVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
J<
t - tJni pj-i.'-.-Ia. l)elo
le ljubi jam
■low rad * *.
ka stavbena tir
časno p; sey:el vmes podprefekt iz (Jrad.ške in pomiril duhove.
r>. Podprefekt fe je jtodal v Me dano, toda dasi je bil župau ob vešeen o ]>j-is:)tn<xsti poti pre t*e*kfa •ia obrali, ni maral iti tj» in je bil zato suspendiran od svojih slov.
Sedaj je vlada Gradnika končno odslovila in za dobo petih nieseeev ne more več biti vt^ljen za župana.
"I ako se glasi poročilo, ki j?a je predložil Mussolini kralju. \a to pripominjamo: V!;wla ima po zakonu pravico,
da od-rtnvlja župane, ki so pregreši j i proti zakonom, toda navesti mora kazniva dejanja, ki jih je župan zakrivil.
Nruša javnost se vprašuje: Kaj je zakrivil Josip (i rad ni k? Rov aril je proti državi in se <fb-našal izzivalno "s krajevnimi elementi " \
Kaj -e pravi rovariti in se vt's.ti izzivalno.' Kdaj in kje je Gradnik rovaj il ? Kakšen paragraf kazenskima zakona je prekršil? Saj so v zakonu \>i zločini proti državi vendar natančno našteti. In ali ne padajo rovarji proti državi pred sodišče ^ Naj se navaede torej paragraf, ki jra je Gradnik prelomil.
Ali je zakrivanje ohčrjiske table že protidržavni zločin? in če ni šel (jria'.lnik ua obeino, ali je to že hujskanje proti Italiji? Ali je -či-tanje razglas >v v jeziku prebivalstva lovarenje proti državi? In Z"|»et moramo slišati, da je naša mila ^ovoriea tuj jezik, ki j^a ne priznavajo v naši d»-želi.
Vladno p'>n»čih, pravi, da je na-stalo gibanje med prebivalstvom Medane in bližnjih va.si in so pretili težki neredi. Radi česa? Morda radi tega, ker je prečital župan slovec;-kemu ljudstvu razglas samo v • Tujeni" slovenskem jeziku Hoteli bi videti tisto prebivalstvo, ki je grozilo s težkimi neredi radi .* Imenskega jezika.
Mi stojimo začudeni pred uradnim listom in iščemo zaman za protidržavnimi dejanji Jos. Gradnika.
Pač pa vidimo v ozadju "krajevne elemente*', ki se tresejo sovraštva proti slovenskemu županu in izpodkopujejo z vsemi sredstvi nje«; v uirled in njegovo čast. Žalostno, da je na.šlc njihovo rvar-jenje dositop eeh'. do Muss ilinJja, iu je proglasil nedolžnega sloven->k< ga župana za protidržavnega rova rja«
Žalostno spričevalo razmer, v katerih živimo.
Mi s svoje strani dostvavljamo: To so razmere, ki kriče do neba!
i
Na lovu ponesrečil.
V tržaško bolnico so pripeljali uradnika Viktorja Rudolfa, rodom iz Črnega Vrha pri Idriji. Rudolf ima rane po celem telesu. Povedal je. da je padel na lovu s puško vred po neki strmini, pri čemer se je puška, ki je bila na basH"a s šibrarui, sprožila in „so mu .šibre povzročile po celem te-
Nov mest čez Savinjo.
< I radi: ja novega nr—tu vez Sanjo t>uu St. Petrom v Savinjski
---w-:__
ALI VESTE, —
• la tlfla Slovene«- ItajUe na iznnjdlii. - i-ointnjo katere I * i <e thllo prepreeil i iiatt <Ml3tolkov železniških nesree? Ali Ve»te. <!a vam Uajo Helnmr inrške riga ret e kakovost, tloeim vaiu «lajo na-v.tluo k»>lieinoV
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
KOINI tLOVINIK« eOVORKČI ZDRAVNIB ŠPRCIJALirr MOŠKIM BOLEZNI.
M*Ja «»r»k« J« criravljanj« akutnih In krenlinlh b*Mxnl. Jmm um t« zdravim nad t3 lat t ar Imam akuinja v v»«h bolaznlh »n kar znam alovanako, sato vaa moram popolnima razumeti In «poana«l vala bo laza n, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravja. Skozi tS Ia« mm Pridobil poaabnc akuinje pri ozdravljanju mo*kih bniaznl. Zato aa marata r o poln orna sanaati na mana. moja ekrfc pa Ja. da vaa popolnoma aadra-vim. Na odlaftajta, ampak pri d It a OmprajOi
J.1 Mdravlm zastrupljeno kri. ma^uije In lisa po telesu, bolsanl a prta. Is. padanja laa, bolaCIn« v koatah, atararana; oaUbcloat,živčna In boiaznl v maha«
jKMIeah, |«r«h, Želodcu, rmtnlca revrr stlzem. katar; stat« ill«« naauha IU
Uradna ur«: T rcuadaljek: zrarto tn patak od I. dopoldaa do I. jo po Ida 11
* torek. «etrtek ta sobot« o« Z donolda* «o Z, tr*4«r|
pruaiklk od II. tfopoldaa da L popoldaa.
Vsak je svoje sreče kovač,
I JUDJE navadno a* nesreči tarnajo nad svojo usodo, toda ako preiskujejo vzrok svoje nesreče, bodo pronašli, da sta usoda in sreča taki, kakor so si ju sami provzročfli.
Nobena druga stvar 110 doprinese k Vaši sreči toliko kakor zdravje, marljivo delo in razumno varčevanje.
Napravite si Vaš način hranjenja še danes in vložite Vaše prihranke v domači denarni zavod na
"Special interest account"
kjer bodo sigurno naloženi in Vam ^prinašali obresti na leto.
DENARNA NAKAZILA V STARO DOMOVINO IZVRŠUJEMO TOČNO, IN PO JAKO ZMERNIH C^NAII.
ZASTOPAMO VSE PREK MORSKE PAROBRODNE
DRUŽBE.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N.' Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
lady Marv Witherlngtonova, ko je poravnavala vse s vaje gospodinj <kr raeune, plačala tudi naravi svoj flolar, to se pravi, umrla je; 1 njen mož pa je pbu-al račun za po-
t4>n sam; ;>r.il «*l»oj > imel »voj h nja. ki f^a po svoji mnrti na vsak[ži vedno gledal na prijetnost in izvrševal še v umogo večji meri:'?reb. iu !»lu*rrv; in aikoravno je bilo' n.jrin zapusti njemu.	[udobnost, se je seveda tudi njegov^ vse stvari je kWsil na prijetne in
prreej gorkn, je r kaminu Kef je tnr. Witherington starej- sin kmalu navzel istili mieti in jili neprijetne. Nekega lepega dne je
(Dalje prihodnjič.)
Nuga-Tone
Uspehi v dva[se(ih dneh ali se vam pa vrne denar.1
Proizvaja bogato rdečo lcrl, močne stanovitne živce, žlvlfenja polne možice In ženske.
če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo mrači, če ste 3e že nave-
ličali jemati pomirljiva in narkotična, sredstva, not«m posku-i*»»»-Tone, in izprevideli boste, kako h.tro se -boste €ut»li drupačnepa človeka! Devet desetin £love»kih bolexni. kot izpehavanje. anamija, revmatične bolezni, gluvobol. nevralfrija, naprimer Mabi tek, neprebava, vetrovi in J.olcanje, zaprtje, pomanjkanje enersije. pomanjkanje živahnosti, nervoinost. nespečnost, izhaja iz pomanjkanja živčne moči, r<?dke zvodenele krvi in slabe krvne cirkulacije.
.. y?aK vs»lto delovanje teTe<<a je odvisno ed živčne sile za svoje življenje in delovanje. Živčna moč je poglavitna stvar za želodec. Jetra. led»ce. drob, uTriijanje srca in krvno cirkulacijo. Nugra-Tone je najbolj uspešno zdravilo 71 nervozne in fizično izdelane. Zakaj? Ker sestoji ix osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nusra-Tcne je bogat na Železu in fosforja — ter je hrana krvi in živcem.
0\uca-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva. da. redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja iz n;ih strupene sestavine. Nič več vetrov in kotcanja, teike sape in pokriteKa jezika. Nič več bolečin in bolezni! Nura-Tone daje čudoviti tek, dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoče spanje. Nuga-Tone obogati kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje zdravja ra lice in jasnost v oci. Gradi močne in postavne može. zdra-vejse in krasnejie ženske. Nuga-Tone ne v-ebifje omamljivih sredstev, ne zdravil, fcaterih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit je s sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte Ca boste vsem svojim prijateljem.
NAAA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nuga-Tone je en ($100) dolar za steklenico. Vsaka steklenica vsebuje devetdeset (90) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko kupite šest ikateij, šestmesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. Jemajte Nuga-Tone dvajset (20) dni. Ce niste zadovoljni z tupchaci, vrnite preostanek začno s škatljo ia Mi vam bomo takoj vrnili denar, Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Ml rizik o- N»t»-Tonr j« na prodaj pri v»ih dobrih le kar jih po enaki ctsl garanciji.
_ KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA__
Priporočili
bi enaki
NATIONAL LABORATORY, S-20 , 1018 S. Wabash Ave., Chicago, liL
Gospodje:—Prosim, dobite priloieno..............za kar mi pošlji
steklenic Nuga-Tone.
Cesta in itv. ali R. F. D.
Država

iittSiif'*!
OliAS NARODA. 41: SEPT. 1923
DEDSCINA.
Spisal Richard Dallas.
Za "Glas Naroda" poslovenil J, T.
16
Nadaljevanje.)
Whitt'-ja njegov najboljši prijatelj. .<wliš<"-u —	odvrnil.
't •'-nik tudi v;«s prijatelj.' — me j»» vprašal.
Ko j*1 izpregfovoril te be>ede.	opazil v Davisovem obrazu
izraz m-umerne groze.
•— LLttfll irua prav — >em priznal .>ajn pri sebi.
Ugovarjal mu je le van Bult.
—	.laz -e ne strinjam z vami — j»« r«-kt-l. — Xe verjamem, da res tako mislite kot *te govorili. 1 "darili ste na pesimistično s»truno. kljub temu, da vem. da je v vašem srcu mnogo človekoljubja.
T«' bf"«de je izpregov- r 1 z mehkim, nežnim gla>om.
—	Winters no «>pro>-'en, Wkite-ju ni mogoče več pomagati. — Kaj bi napravil; vi mi >• rekel Littell — ee bi >e naenkrat izvedelo. da je umoril
—	Izročil l»i jra
—	In »V bi bit <
Na to vprašanje vam ne odgovorim.
-l.i/ irrt-m d ni v j.- r.-kel Davis. — Sit se*n ze tej;a. Za stran mene ^e lahko v*ako noč sproti obešate, jaz nočem biti pr tem ve«*- navzoč.	i
Njegovim besedam je sledil gromki krohot.
—	N t.(ko hud • pa tudi ni. moj drajji Davis, — so ga tolažil vsi \*|»r*'k.
^aeeli >mo se od pravi jati.
—	>«' i-n k<«zar<-<-. predno ->»» poslovimo — je rekel Uttell. — Sledili Kiti * i njegovemu vzgledu in dvignili kozaree.
—	Na kaj naj pijemo f
—	Pijmo na dobro sreeo, da ju- Im> Dallas ničesar dognal.
Da bi zadal pngovi.ru drugo smer, sem vprašal Uttella, kam misli odpotovati.
•Jutri zjutraj se odpeljem v Florido. Vrnil se bom pravočas no ]>r»*d < bravnavo. Najprej bom prist-1 k vam. da mi boste pove dali, ee >tc imeli kaj sreee.
—	Pojdita -skupaj — je svetoval Davis in tudi van Bult jt pripomnil, da je jtotovanje za f-n^tju .samega dogoeasno.
Na. jaz ne grem nikamor — .sem odvrnil. — Jaz ostanarr
t ^ k Ivi t
Po teh besedah smo se poslovili.
Bilo je štirinajst dni po oni večerji, ko sem sedel čisto sam v svoji pisarni. Zunaj je deževalo .Bilo je že pozno popoldne. Prižga) sem luč in zapalil ogenj v kaminu.
Čakal sem Milesa. ki mi je bil dopoldne sporočil. da me bo po poldne obiskal. Povedati mi je imel nekaj važnega.
Zadnji i'as sem ga le poredko videl. Gotovo je imel dosti de la in ni hotel biti moten.
Z Bultom in Davisom sem ■»e večkrat sestal. Littell mi je pisa^ iz Floride, da bo df spel pravočasno. Pripravil je izboren obrambn govor. Bal >'-m se. da Winters ne bo potreboval njegove obrambe
Zadnji čas se mu zdrav.stevno stanje poslal*šaIo. Prepeljat ko ga morali v jeiniško bolnišnico. Njegova moč je bila zlomljena
Pregrešne želje.

Ko se je Domiaiik Kavez po ko-( milost i va gospa Cecilija! ... O, in
silu okrog iričetrt ua tri prebudil, i je pomeneal oči, skočil prespan tn čil s starega zakrpanega diva-ua in rekel počasi in kakor da de-klamira :
na počitnice bi se lahko peljala vsake kvatre Ln še veekrat, kadarkoli l>i se mi zljubilo. Enkrat bi se peljala na Bled, drugič na dal-matinsko rivijero, potem v Cari-
ROYAL MAIL
Pllbl«Hw iua<wlo«aMk* trlaM.
Hitra, direktna sluiba med
N«w York - Ckcrtovrg - Hamburg
■ norimi. nliUioi. wUiwdriai "O"	Mo-
derni v TNdainb, - hitita odpluvja.
"omo", "obča**. "oaomiA". "oaaiTA" V Erropo: CENE	1« Evrope,
u ui	n m
Kretanje parnikov - Shipping News
Finland. Ch«r-
"liad bi te videl, mili moj do-jgrad in mogoče še kam dalje, v maei kraj!"'	■'Egipt — v Aleksandri jo v Kairo.
To je rekel ženi Ceciliji, ki je Tako pa ne morem nikamor iz te »1» ognjišču stoje pripravljala ka-; uboge kuhinje — in če me še tako -O in zdajpazdaj pogledala proti lepo pestuješ. nenjrnani moj mo-•ibki sredi kuhinje.	žiček, tisteg-d živlijenja, ki bi ga
•Vež, ljuba moja Cecilija." je uživala kakor milijonarka, mi ne -topil Domnik proti ženi in ji po- nadomestiš nikoli:" ožil roko na ramo. "sanjalo st> "Kani si y> zamislila, golobica ni je. tla sedimo vsi trije. ti. jaz moja bela?" je vnovič zadek la-u najin otroeieek doma v vino-'mira! s svojim sonomim glasom ;radu, med najlepšimi trtami in gospod Dominik,#videč, kako se la trgamo grozd jt
Ha we; Sierra Ventana, Bremen; Preal-
_ ________dent Adams. Cherbourg; Zee Lac d. Cher-
1130 In več 1103.50 Ham'f 1130. in veC|102.M bourg.
$lS5iu veO$ SO.OO Cherbjr $125. in vei «100-60	M:ptembr,
........ »106.35 Zagreb.......... Iiofcos Thurliljrl_ Hambur«-
Skotkk«	kabi«« » trti«« ™«<iu. ! |	"AmOUI*.
VA2NO!Nc ixjrubljat. «a*a x nakupen tiketov a bour*>
vafe* •orodnik* w Brropi. Nova kvousricn* 1. Jul. 14. »ep tem bra
femiiA'n^ifii^wK«*i
15. septembra
Saxonia. Cherbourg, Hamburc; Rooktun-
12. septembra	% 4, oktobra:
Tyrrhinia. Cherbourc. Hamburg; Pari« Westphalia. Hamburg.
0. oktobra:
Homeric. Cherbourg: George Waihint-
M Broadway
New York City;
ton, Cherbourg, Bremen; Orca, Cherbourg
Hamburg; Volendam. Boulogne.
9. oktobra:
Le\ iathan, Cherbourg; Mauritania, Cherbourg. 10. oktobra:
France. Havre: Pre*. Garfield. Cherbourg, Yorck, Bremen.
.	n. oktobra:
beau. Havre; President Roaeevelt, Cher- Pres. Wilson, Trst; Mount Clay. Ham«
jbourg. Bremen; Obio, Cherbourg. 11am- burg.
1 burg: Homeric. Cherbourg; New Amater-
dam. Bouiognii Conte Verdi. Genoa.	x, 7	.	.	_ "
__Majestic, Cherbourg; America, Cher-
___ _	J ia. septembra	bourg, Bremen; Siiionia_ Cherbourg;
k velikemu Ma«-^idu rabajll Hauretania. Cherbourg: Suffren Havr«:|ChlcaK°- Havre; Orduna Cherbojrff, llajn-
.	..	'	. j President Fillmore. Cherbourg. Bremen; burE; Ryndam. Boulogne.
Dt w-lieru, ]v' prise! liekega due! Reliance. Cherbourg, Hamburg.	f 16. oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Rellar."® Cherbourg. llumburg; Canoplc. i!h«-rboi.rg.
Rabijevo razlaganje.
luigataš po blagoslov. Teilaj ga je(i9. septembra Maggkl vprašal: Kaj ko«iš jbo^Lp^dr C^XZ^0^
večerja® vsak dan ? *	HMI
20. septembra
Hansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg.
Hamburg; Bremen, Bremen.
Bogaias mu je odgovoril: *'M«>-Ti, ljuba Ce-j brhki ženiei nekam turobno upi- ^ preliranjevanje ji- zelo skrom-ilija, imaš predpasnik že poln sa- rajo oči v višino, proti stropu. kjer;>' » •nih črnih sladkih grozdov, jaz!.j«* počival roj črnih muli. Ali iošarieo. in tudi zibka je z gro-jti moj naert res ni vse«"? Ali ne
d jt-m do vrha obložena, lako daj vidiš moje jeklene volje, ki to. kari ;n ,ra vprašal: "Zakaj ne me- [Cherbourg; Veendam. Boulogna deda iz njegy. obrazek najinega moj razum enkrat spozna za dob-] <a :..,ka; ne itroeieka k;ikor miš i/, moke. Pa i ro, koristna ln potrebno, na vse .......
Kdiiia nu ja dnevna jed je •uh in
Tedaj pa <e je Maggid razjezil
21 septembra
America. Genoa.
22. septembra
President Harding, Cherbourg, Bremen Orbita. Cherbourg. Hamburg; Majestic.
;e in še trgamo vsi trije — počasi I načine podpira, samo da bi posta-j:i,lr t J'	*	; ^^ Cherbourg. Hamburg; Pre«.
t>ti vrhu vinojrra |lo dosegljivo?"	toliko Ča.^i ie s»hl v moža, da "
.. v	... 25* septembra
pi.ies zraven tudi vi- j Berengurla Cherbourg.
navada lioirata^ev 1 ^28- septembra
;e pomikamo pr«
ia, dokler ne potrgamo vsega
rrozdja. Ko obstojimo ob zidani-!jeknila v njegovem objemu, po-•i na vrhu. glej eudež: tri ogrom-jtein jo je vroče poljubil na ustni-ie piramide iz grozdja strle pred,ee 111 jo izpustil. Polna in gibka '.idanico v zrak, pred vsako izmed j je zdrknila z njegovega naročja, eh piramide pa sedimo srečni in | popra vi j a je si zgiibano krilce, pod
Van Buren. Cherbourg; St. Paul. Cher _	.	.v .	. . t . . ti- 1 1 i	1 11: bo*«*. Glulto Ceaare, Genoa.
lesno jo je j rizel nase. da je 11111 je t:i f hljuNll, tla se 00 o*L«le.] aeptembra
hranil k«d se denarnikom spodobi.
bil «"'l<jvck strokovnjak. «la hi opazil, kak<> n.'
njem.
zahvaljeval za usluge, ki sva iuu jil?
ga mor »em.
Vč IK, da nn* % Vr
hoč ata
Ni hilo treba, da h tesn so mu štete ure.
Bil s*'m večkrat pr
S .sla hot n 111 glasom izkazala z Littellom.
T "ver jen jf hil. da ne bo doživel prihodnje obravnave.
Večkrat s. rn prem š'cjval. ee sploh izplača izslediti prave k.1 ji i. 'ja dobimo, sj n»' lh> "Winters s tem nič na bolj
-•ni /.<> mi>lil naročiti Mil«n. naj oym«ti zasledovanje ■jsi ><-m -akal. V«ilel sem. da je dosegel svoj cilj ii pres«-n«-t it i s ««v< :jo izjavo, o se končno odprla in vstopil je.
—	No, kaj je novega* — nem ga vprašal.
—	O, dosti novega — je odvrnil. — To je dolga zgodba. Dovo lite, da sedem.
Sella sva m na^prerti. Svetloba iz kamina je padala na njego vo izrazito obličje. Dolgo ča>a je molčal.
—	No. — sem rekel slednjič. — Vprašal sem vas že. kaj je no vega, toda vi mi dosedaj niste dali še nobenga pojasnila.
Mirno, k<>t da bi šlo za najnavadnejdo stvar na svetu, je od vrnil;
—	Pravega morilca sem izsledil.
Hotel M'ffi ga vprašati za ime. pa nisem mogel. Te>no mi je bile pri fireu.
Skri
vnost. p.» kateri sem tako hrepenel, je bila pred menoj. Sa mo bese<lieo je hiol treba" rečli. ja bi jzvedel.
Čutil Nem, da me Miles opazuje, da čita moje misli, da me srna tra za strahopetca, pa kaj za to.
Premišljal sem. če Imm sploh mogel vprašati.
Mirno sva sedela. Nekaj se je zganilo v njem in rekel je s pridušenim glasom:
—	Samo jaz poznam ime morilca in ee je treba, ne bo nikdai prišlo preko mojih ustnie.
Slišal sem njegove besede in sem vedel, da sem prestal boj.
—	Ne, — sem odvrnil — le imenujte mi njegovo ime.
—	Littell je morilec — je odvrnil mirno.
Omahnil sem v naslonjač.
Odločitev je padla in tedaj sem vedel, česa sem se bal, pred kom sem trepetaj.
Dolgo ča^a sva sedela molče. Zamislil sem se v leta. ko sem se seznanil z možem, na katerem počiva sedaj senea strašnega zločina Smatral	jr* za svojega najbolj poštenega prijatelja. Bil je mo;
prijatelj, bil je moj uzor. Sedaj se je pa izkazalo, da je morilec in da je moja dolžnost izročiti ga roki pravice.
Vsa moja notranjost se je upirala strašni misli.
Končno sera rekel: —Ne. ni mogoče. Pomota mora biti.
Ozrl sem se v detektiva. Njegove oei so me gledale sočutno toda v njegovem obrazu ni bilo nobenega upanja.
—	Predno bom verjel, moram imeti dokaze — sem rekel.
Molče mi je ponudil »op papirja.
Začel sem citati:
—	To jo poročilo mojega raziskovanja o umoru Arthura White avo s«n tinti dan po sodnijski obravnavi in sem jo končal
umom, ki je spodaj omenjen. Vse kar je bilo dognano pred ob ravii.vo, je v soduijskom zapisniku in ne bom tukapj navajal
(Dalje prihodnjič.) ' J^
nulovoljni ti. jaz 111 najin otroci-
eek.
44Pomenljive sanje,"' se je na-mehnila žena. izliva je kavo iz one a v čašieo; "pa izpij rajši to-e kavo. preden greš v urad — ><»1 jša bo vsekakor od tvojega grozdja, ki si ga tiako pridno zo->al to uro na divani."
"Ne, ne, draga ženka — tako >1) kratkem se pa ne dam ugnati kozji rog.*" jo je potrepal vedri nožieek ljubeznivo po polnih bodli; "saj,si sama rekla, da so anje pomenljive. . . Nekaj bo za-'orej vendarle treba ukreniti, in to ;e ta mesec." "In to je?"
Gledala ga je smehljaje, gladeč nu zvilirane črne kodre na čelu.
"Ej, domov pojdemo vendar, lušiea. na počitniee se odpelje-no," jo je vihamo objel, da sta lehote v objemu omahnila na di-aii, '"Saj to je vendar popolno-na naravno — to moje sanje, re-<el bi. skoraj naravnost ukazuje-TO. •
"Ah, ti I" so se stresale njej n-si od smeha in njena dlan se je1 ista vila na njegovih ustih. "Mol-'•i. molči že en k rad. da me ne raz-lese od smeha!. . .Sanje ti ukazu-ej o" ! ... A kaj pravi žep, ljubek moj! Danes je šele petnay ie-:a, pa mi je ostalo komaj sto kron id denarja, ki si mi ga dal prve-'a. Zdi se mi, da si že pozabil. . ' "Kaj?"
"I)a si državni uradnik s 1*200 )in. mesečne plače in da se nika-uor ne moremo geniti, pa če bi meli paradiž tam kje za prvimi iribi. a ne v tisti daljavi, kjer si loma ti, kjer se dvigajo ob zida-liei tiste tri piramide iz grozdja, > katerih se ti je tako klasično •ajijalo.
Vstala je in se hotela izmuzati z njegovega objema, a on jo je e O pravem času ulovil za zapeljivo oblo nožieo pod kolenom, da ]e reviea zopet neprostovoljno »mahnila na d i van.
"Kako si pa danes divji!'" ga e vgriznila z belimi zobčki v vrat, »dpenjaje si tesni modere.
"Ne, ne, — stvar je vsa druga-•11a, ljuba moja Cecilija," si jo ie posadil na kolena, igraje se z ljenimi toplimi ročieami. 4'Mi mo--amo še ta mesec na počitnice, na ,-sak način moramo! Si slišala: mi noramo!! To je toliko, kakor da ;mo že tam v domačem paradižu — preti tistimi grozdnatimi pira-uidami- Oddih, odpočitek, sveži o-ak — ali se ti ne zdi, da je vsega tega potreben taidi tvoj mo-iiček, državni činovnik? Povej mi. !enka, ali bi ne bilo koristnega ne jamo zame, ampak tudi zate in »ubija?**
Gospa Cecilija je še enkrat vgn-'.nila z belimi zobčki svojega vzhi-'enega možička zdaj v ramo; ker i o je tako lepo pest oval na svojih nočnih kolenih, a smejala se ni več.
, "Ah, da nisem vzela milijonar !" se je pokesala natihem in
lik<i d<» t"«ga. ee ima mož za kowilo katerim je se za ped nad koleni j kruh in ^>1 ali pa meso ill vino?" svetile bele čipke, s katerimi se je, Ta pa je odvrnil: "Če bi kosilo njen možiček tako rad poigraval. |t0ffa i>og,atina obstojalo iz mesa in
Tako je stala gospa Cecilija ka-i	. . ^	, .
0 , .1 a	i vina. bi ta razumel, da mora reve-
kor srteno rešena nedolžnost zo-,
pet ob štedilniku, v obraz še ve-j l]ati	kl"»lia in soli; čepa
dno živozardela, z burno dviga-U«' <?eI6 sam hrani s kruhom in sol-joeim se ogrudjem in podrhteva- jo. jw^eni bo mislil, da bednemu jočim oboe jem. hip se je ^klo-j zadostuje — kamenje!"' nila k zibki in obraz ji je zažarel! v materinski sreči — oči so ji', zopet veselo posijale. Potem se je(
urno zasuknila, v iztegnjeni de-ni-ei držeča porcelanasto čašieo s kavo.	I "Nastavi gobček in izpij hitro,' ker kava je že mrzla," je ljnbez-j nivo obstala pred še vedno raz-' gtabljajočim možičkom; "čas bo tudi. da se odpraviš v urad, da! zop« t ne prideš prepozno, kakor t ponavatli. . .*'
In mu je smehljaje pričela vlivati kavo v usta, kakor majhnemu otroku.
"A moje sanje — moj načrt — počittnaeeje zahropel gospod Dominik, ko je popil kavo, dvigaje se počasi z divajia in oziraje se po j suknjiču, da bi se oblekel in šel. "Ne. ne, ljubka moja Cecilija —( svojega načrta jaz ne opustim, na. počitnice bomo šli, moramo iti.: ker to je zdravo in koristno za dušo in telo. .
Gospa Cecilija pa je namesto odgovora poiskala njegov suknjič. in šele potem, ko se je na-, vrtela okrog njega kakor ministrant okrog mašnika, da je bil spodobno oblečen, da ni bilo nikjer na njem nobetiega praška, no-( bene gubice na suknjiču, da mu jei kravata pod vratom pravilno stala, ko mu je posadila na glaVo tudi slamnik in je njegova roka prijela že za kljuko na vratih, — šele' potem je zažvrgolela:
"Ti, saj boš stopil mimogrede k Tihomiru Saviču. svojemu pri-; jatelju, da t i posodi še 100 Din. ker j sicer bova sedela že pojutrišnjem ob prazni mizi. . . razumeš? . . . Na tiste pregrešne želje o počitnicah pa kar pozabi, dragi moj!"
"Kako si pa nepoetična!" jo je privil k sebi za slavo. "No, zgodi se tvoja volja. . . in Tihomirovaf In gospod Dominik je odhitel po stopnicah navzdol na ulico in vso1 pot do urada je mrmral sam zase: "Pa ima navsezadnje le prav( moja ljuba Cecilija. . . Pregrešne želje! To, da si želi državni urad-' nik na počitnice — pregrešne želje?! . . Moj Bog, kam smo prišli,' kt.ni smo prišli.'*
17. oktobra:
Muenchen. Hamburg: Tres. Adums,
Cherbourg; Tyrrhene, Cherbousg. Uain-I burg.
I IS. oktobra:
Albert Eallin. Hamburg; Rocbumbeau. Havre.
20. oktobra:
I-a Su.voie. Havre: Olympic. Cherbourg;
Ohio. Cherbourg. Hamburg; N«w Am-
sterJam, Boulogne; Leviathan, Cher, bourg.
23.	oktobra:
Aquiuaia. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
24.	oktobra:
Raris. Havre; Rres. Monroe, Cherbourg.
Minnekabda, Cherbourg, Hambw*.	ok*obra.
,, .	,	v •	. ^„j29- *«ptembra	Thuringla, Hamburg; Colombo, Genoa.
Ko je odsei, SO ueeaiei svojega Albania, Cherbourg: Laffayette. Havre
• <1 1 Olympic, Cherbourg; Rotterdam. Boulog-	27" oktobra:
nil ra vprašali: Kaj vam jeto-;ne. Columbui Bremen-	Homeric. Cherbourg; Orbita, r-herbourg,
2 oktobra*	Hamburg: Pres. Harding, Cherbourg.
L„ .____*	„	_ Iiremen; Vendara, Doulogne.
RIttsburph. Cherbourg, Bremen: Rres.
Arthur. Cherbourg. Bren>fn: HtstoluN*, 30. oktobra:
Cherbourg. Hamburg; A<iuitanla, Cher-i Resolute Cherbourg. Hamburg, bourg.	Mauritania, Cherbourg.
3. oktobra:	31. oktobra:
Paris, Ham; Belgenland, Cheibourg; Rrutic-e. Havre; Pittsburgh. Cherbourg Pres. Polk Cherbourg; Seydlltz, Bremen;; Bremtn; Bremen, Bremen; America, Ge-Conte Rosso. Gfnoa.	noa: Bevcd^rf, Trat.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA (preko Qenove)
Naj bolj i« in naj k raj ia pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parni ki,
AMERICA ....... 21. sept.....31. okt.
•G1UUIO CESARE .............. 26. »ept.
*DUILIO < prvokratno odplutje) .. 20. nov.
COLOMBO ....... 25. okt....... 5. dec.
♦ .VajvečJMn najhitrejši italijanski par nik i. Udobne kabine tretjega razreda s 2. 4 lo
6 posteljami za druitn« ln Senake. Pri okuanih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraSajte naSega agenta v vašem mestu alt pa naravnost pri
UflBUlNE EESERALE ITALIAKA
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. AgenUNew York
Naši zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka, Be Igra d In
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda'
msuucHUNE
I"•"naravnost v JugoaUrijo V
Edino direktno spomladno odplutj*
Otvrritvens voinjs srninega PRES. WILSON — 11. okt.; 30. nov
BELVEDERE ............ 31. oktobra
MARTHA WASH. — 10. nov.: 28. dec. v Dubrovnik ali Trat.
Železn na v notrmnjot zmerna. Nobenih »i-C«iev VpraAajte pri bližnjem *gt nt j ali pri PHELPS BROS. A. CO.. 2 W«i it, N. t.
ia
skoraj solze so ji stopile v oči "Vsega bi imela zdaj dosti, slaščic, potic, fig, rožičev, pomaranč vozila bi se v avtomobilu, šumela bi v svili po mestu, na prstih bi se mi bliskali briljantni prstni, in vse bi gledalo za menoj; glejte, to je milijonarka! In vsi bi se klanjali pred menoj: Klanjamo se,
ALI VESTE. —
T	i
da je bfl pokojni Vukasovič eden prvih Slovencev, ti so začeli resno delovati za združenje med \Slownci Hn Srbi? AU veste, da »o Helmar turške c-ignrete. iz čistega turškega tobaka ter so naprodaj po zmerni ceni?
Pred cerkvijo.
Po maSi, pri kameri je neki svečenik pridigoval, da mora človek živeti z Bogom v prijateljstvu in ljubezni, sem cul ta-le raflsgovor:
"O, kako lepo je danes duhovnik govoril!"
"A neprestano je poudarjal: Spravite se z Bogom!''
."I", aege <?glaail deček, "kako n«ki, saj se ž ajim niti spri ie ni-
rZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj all nam pa na novo naroči Izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pofiiljati čeke t Jugoslavijo.
SploSno mnenje vlada, da se čeki, U «e glase oa dolarje, tudi r dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene In Izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe Iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo t Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprilik.
Tudi sa nabavo potnega lista :— (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi a dinarji.
V	Italiji in zasedenem
oaemlju —
so veljavne povsem drugačne odred« be ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska, če je pa namenjat denar le sa potovanje; je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraSčojoah stroSkov amo se morali odločiti prevreditl pristojbino a dolarska izplačila kakor dedi: Za Izplačila do $2S. računamo po 78 centov; od $2tL naprej po 8%, to 1» po 8 cente od dolarja.
Jto aslrsiwlrf mj ko
Ta prfstojblaa Jo dolanka tapis ffla r Jugoslaviji ta ItalUL
FRANK SAKSER STATE BANK teCmOmkSL,« HtwYeAGty
h.f ~ " - - j f
POTREBUJEM DELAVCE
za dt-lati drva. Plača ^"i.T") <*1
klaftreiklaftre. D<.ber prozd v peril Vr.t in. -- -lfH> Ro-nko, R. F. I). 1. Shinpk* House, Ta.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sivem naznanjamo ^ > r I -iatt'ljein lit znaiu*em žal<>Kino vest, njene podruinicai <la neizpr««sna smrt pretrgala nit življenja mojemu natl \Mt» j>re-ljubljenemu soprogu ozir. očetu JOHNU TUŠAR. Dni1 :!1. avt«u<ta t. 1. je umrl na-naglima zatl'M <»tl mrtvoutla v starosti ">4. let.
Ranjki je 'm! rojen leta 1861». v I lotov! ju nad Skofjo Loko. Bival
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblatičeni nabirati na ročnino za "Gla.s Naroda'', 9o:!Je v Ameriki nad 30 let in je 1»l1 Joseph Černe, Anton Simčič 1:111 trph Podpornih društev: št.
:>;") SXPJ, št. 41 JSlvJ. in At. 12 K SR. J. v Forest City. Pa. Položili smo ga k večnemu počitku dne Kje je MIHAEL LAVREXCIC p. septembra. Tukaj zapušča aopro-
j go iu G do ras t lih sinov, brata, pol-j brala in več drugih sorodnikov. Zahvaljujemo se bratu Lil pol-
in Joseph Smalzel.
Upra\uiŠtvo.
061 -5 Ren o Ave.. Cleveland. O (11-12—9)
d. Kusov Iz Dol. Zeruona pri liistrici? 0e kd'v ve zanj. ga prosim, da mi javi, ali na,j se pa
sam orrlasi. — Michael Vrh, j h,..,tu tfT"njlfcgovi *(progi,*ki se
udeležili tako oddaljeno pogreba. | Zahvaljujemo se vsem drugim so-! rorhnkom, ki s<» se udeležili >]K>gre-■ oa in podarili vence v zadnji <j>o-i zdrav. Zahvaljujemo se \-sem tu-i kaj obstoječim društvom, ki ao da-] t (jvala skupni venec in ga v tako ! lepem številu spremila na pokopa-
i	Ilvala vsem tukajšnjim ro-
' ja kotu, ki s<» mu podarili vence v
zadnji pozdrav. Hvala \-se«n, ki nam stali ob strani ter nas tolažili za časa njegove smrti. Ilvala rojakom iz Power Point, Ohio, at e veti iee in obisk tako oddaljeni. Hvala sploh vsem, ki so nam pni-sk'»čiH na pomoč.
Tf4»i, predragi, pa želimo mar-nega počitka v hladni zemlji! Žalujoči ostali: Apolonia Tuš ar, soproga. John, Anthony, Denis, Thomas, James in Aloysius, sinovi. Anthony Tuš ar, brat. Frank Šiflar, polbrat. P>ox 21 T>. Rast Palestine, Ohio. (2x 11&13—9)
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
V F. LIKU valnooti m potnika K, da je natanko poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne lskufinje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo naj-boljAe parnlke, ki Imajo kabine v m razredu.
▲ko ste se namenili potovati v stari kraj, nam pilit« kar oo to ▼ VaSo korist.
Tudi oni, ki I« nlao amerlSM Ortav-Usnl, smsjo potovati v atari kraj na oblak In II m Jo Sovo I Jano vrniti aa. Na taljo dajemo vaakamu tozadevna pojasnla.
i Kdor ieU dobiti sorodnlks aU iwnwi Iz tmmtm kraja, naj nam pile aa navodila, kajti Itevllo priseljencev Je omejeno.
Za potne stroSke Izplačajo po na-ln naroSln Tadranaka banka tudi v dolarjih. ,
Frank Sakser State Bank
n Certlandt Street New Yetfc Olavn« zastopstva- Jsertnaka >anka«|
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnove^a Sostrovant ladaja Voebujo 808 itriaL BT Om i poitriM U— sloVehio puhubhiho ot„
n CcrtOaadl ttroo«, Tork Ottyf H. T.
Prave pristne glasno VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
z rogom ali breg roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Oo-lumbla plošče dobite le pri
IVAH PAJK
Victor Daalar
Si Main St., Oonem&ugh, Pa, Cenike sastonj, pižite ponj.