BMdniStoo (o oppaoništuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ žifcaja r pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. 2 uredništvom se more govoriti «wk dan od li.—12. ure dopold. Telefon št. 113. ifarofinina listo: Celo teto . 12 K Pol leta . 6 K četrt leta 3 K Mesečno K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Bt. 69. Maribor, dne 14. junija 1911. Letnik III. Dr. Korošec — zmagal. Savinjska doMna je govorila. Vkljub nepopisnemu terorizmu im nečuvenim sleparijam so vrli Savinjčani z glasovnico v roki vrgli ob tla celjski liberalizem., Ko so celjski liberalci zvedeli, da kandidira v Savinjski dolini voditelj katopišjk<>-narodnih spodnještajerskih Slovencev dr, Korošec, so sklenili napeti vse sile in porabiti vsa sredstva, da bi pripomogli nezmožnemu Robleku do zmage. Dr. Korošec se pa ni zbal liberalnih načrtov. Oldločno in možato je Šel v volilni boj. Ni se vstragil, divjanja liberalnih surovin, ne njihovih groženj, ne, njihovega tuljenja, ampak korajžno je šel od vasi do vasi in si je priboril srca ponosnih Savinjčanov;, Savinjska dolina je krasna, pravi biser Spodnjega Stajerja. In ta lepi del naše zemlje si je izbral sedaj za svojega zastopnika najodličnejšega našega politika dr. Korošca. Presedajo mu je imeti za poslanca moža, ki ni igral nikake vloge,, M je bi,l zadnji med zadnjimi. Samozavestnim Savinjčanom se je zahotelo po odličnem poslancu in izvolili so si, po trdem boju sicer, našega dr. Korošca. Kakor blisk se (je raz ne šla po Spodnjem Sta,-jerju novica: dr. Korošec je zmagal. Marsikomu se je odvalil težak kamen od srca. Bilo je drzno poslati voditelja v najhujši ogenj in marsikdo je težko pričakoval izida. In sedaj je liberalizem strt v glavni trdnjavi. Čutil se je nepremagljivega in liberalci so sveto zatrjevali, da je Roblekova zmaga gotova. Prišel je pa dr. Korošec in je z neustrašnim naiskokom vzel liberalno trdnjavo, ter zasadil prapor S. K. Z.! Živeli zavedni Savinjčani, živel dr. Korošec! Nova,cerkev 149 Sv. Pavel pri Preb. 107 Petrovče 137 Žalec 52 Frankolovo 205j Svetina 79' Dramlje 208 iTeharje 126 Višnjavas 67 Grajskavas 22 Vransko 84 Braslovče 298 Sv. Jurij ob Taboru 223 Gomilsko 53 Polzela 147 Sv. Jeronim 138 Marija Reka 26 Prekopa 33 141 264 225 200 151 11 80 40 m 26 104 136 1315 63 15j0 5j7 37 77 25| 7 133 Dr. Korošec Roblek Tokan Dobrna 205 39 — St, Jurij ob juž. žel. (trg 46 m — Sv. Peter v Saiy. dol. 131 101 — S v. Jurij ob Taboru 223 135i — Kalobje 137 37 — Skofjavas 167 285 — Celjska okolica 315 239 137 Sv, Jurij ob |juž. žel. (ok.) ,438 159 15 Griže 130 i 88 43 Velika Pirešica, 222 171 — Gotovlje 44 108 1 Sv. Lovrenc 100 12 18 Sv. Mariin v Rož, dol. 33 127 — Brenčič — dr. Ploj. V ptujsko-ormožkem okraju ni prišlo do odločitve. Treba bo ožje volitve med Brenčičem in dr. Plo-fem. Brenčič je dobil 4312 glasov, Ploj 3631 in Ornig 1110, Nujno prosimo svoje somišljenike, da spravijo v torek dne 20. i. m., ko se vrši ožja volitev, vse dosedanje vlolilce in tudi doma ostale pristaše na volišče. Kjtor želi mir in slogo med jugpsloivainsklimi poslanci, kdor želi, da se med poslano! pošteno dela, in ne intrigira, kdor želi okraju mir, ta naj napne vse sile, da zmaga kandidat S. K. ZU: Mihael Brenčič, kmet, Spuhlja. Živela zmaga! Slovenska kmečka zveza obhaja s svojimi mnogoštevilnimi zvestijni pristaši zmagoslavje. Že, vnar prej smo prerokovali, da bo naša stranka izšla iz volilnega boja kot zmagiujoca stranka. Ne v naših listih, ne na shodih nismo farbali ljudi, kot lažnjiivi nasprotniki, ampak mi smo poznali razpoloženje, da bo pri tem ljutem boju, ki se je bil dne 13. junijlaj, le zmagala poštenost in zavednost naših jvrlih pristašev, Zmagonosno in ponosno plapola neomiadeževana zastava Slovenske kmečke zveze na zelenem Spodnjem Stajerju. Evo izidov iz posslneznih okrajev: 1, Celje-Vransko: Korošec 4142, Roblek 3286, Tokan 396, Torej je zmagal vodja spodnještajerskih Slovencev, dični naš dr, Korošec kjjub silovitemu pritisku združenih nasprotnikov z večino 460 glaisov. Pako je padla zadnja liberalna trdnjava. Živela pro-bujena Savinjska dolina! 2, Maribor-Ljutomer-Gornja Radgona-St. Lenart: Roškar 5279, Girstmayr 2062, Petelinšek' 119. Želje renegaiov so splavale po vodi, zmagal je torej z ogromno večino voditelj spodnještajerskih kmetov: naš Roškar. 3, Brežice-Sevnica-Laško: dr. Benkovič 4010 glasov, dr, Kukovec 1839, Cobal 2068. Liberalci in socialdemokratje so tukaj računali na gotovo zmago, a zavelckiost naših volilcev, delavnost naših agitatorjev in vstrajno delo naše je doseglo nepričakovan vs-ipeh. Na tleh ležita oba nesramna; nasprotnika, ki sta delala z vsemi ostudnimi sredstvi. Živio dr, Iv. Benkovič ! 4, Maribort-Slov, Bistrica-Konjice: Pišek 3725 glasov, Kresnik 2052, Pičinin 410, Tiudi ta okraj se je iznebil šlajerčijanskega vsiljivca, večnega kandidata Kresnika, 5, Slovenjgradec-SoŠtanj-Marenblerg-Gornjigrafl dr. Verstovšek 3416 glasov, Verdnig 2166, Siter 250, Narodna stranka se je v tem okraju s šitajerčijancem Verdnigom tako poparila, da. bo pomnila še leta in leta. Živio dr, Verstovšek! 6, Kozje-Smarje-Rogatec: dr. Jankovič skoraij jednoglasno izvoljen, 7, Ptuj-Ormož: Brenčič 4312 glasov, Ploj 3691, Ornig 1110, Tiu je potrebna ožja volitev med našim Brenčičem in Plojem. Tudi ta mandat bo naš, kajti naša stranka Še ima močne rezerve. Čeravno računajo Plojevci na pomoč Šiajerčijancev ih že snubijo Ornigove glasove, vendar bo zmaga tudi v tem o-kraju dne 20. junija na strani zmagujoče Slovenske kmečke zveze. Zmagujoča stranka smo,. Za nami stoji {velika večina poštenega; spodnještajerskega ljudstva. Na to zmagujoče in zavedno ljudstvo smo ponosni! Z nami se veseli veličastne zmage, ne samb ves Spodnji Sta* jer, 'ampak .vsa Slovenija. Mii se naše zmage zavedam mo, šli bomo Še jpa tudi po končno zmaigo v ptujsko-ormožkem okraju dne 20, junija. Živela zmaga! Zagonetni domino. Markiza de Pompadour je priredila majskarado v kraljevem gradu Versailles,: Ker niso bili določeni kostumi, je bilo vse polno vseh mogočih noš_ in postav, Dragocene in ponižne noše, z dijamanti i n draguljarni pošite obleke in enostavni domini,, vse je vrvelo v raakbšno opremljenih dvoranah Markiza de Pompadour je znala prikriti'tajnost o svojemu kosttimu tako, da je nikdo ni spoznal, ko je predstavljala koketno ovčarico, okoli katere se je vr-tilaj večja skupina moških’ mask, O kralju Ludoviku XV. pa se je zaznalo, 'da bode nastopil kot žolti domino. In prav ta žolti domino — bil je edini na tem plesu >— se je prav čudno obnašal. Nikdar se ni podal v vrtinec -plešočih; tudi se ni udeležil nežno stopanega menueta; mirno je stal pri bufeju ter jedel in pil z izredno naglico. Tu pa tam je izginil za nekaj časa, a se vedno v istih kratkih presledkih zopet vračal, da je nadaljeval s krepčanjem. Vedno vec se je nabralo onih, ki so čakali pri bufeju na žoltega domino, ki se je vsikdar z isto vnemo posvetil svojemu opravilu, kadar se je prikazal. Stvar je postala vedno bolj zanimiva, Jasno je bilo, da si je moral kralj izmisliti posebno zvijačo; kajti nemogoče je bilp,. da bi b|il v resnici pojedel in popil toliko množine. In dasi so ga vsi prav, pazno opazovali — domino je prišel, jddel in pil in odšel, se zopet vrnil in zo{pet nadaljeval. < Zadeva je postajala nerazumljiva. Tudi markiza de Pompadour je prišla, da si ogleda tajinstveno masko. Tudi njej je bilo to uganka. Kdo bi pač mogel to biti ? Vedela je, da je kralj nastopil kot križar in he kakor se je bilo razneslo, kot žolti domino, saj ga je Še ravnokar videla v beli dvorani. Hitro gre tja pogMda, križar je bil Še tju in mu pove o žoltem dominu. Skupno gresta fc bufeju. In zopet je bil tu žolti domino, ki se je, ne ozirafie se na okoli stoječe, ravno pripravil k temu, da zopet zaužije precejšnjo količino tega, kar se je nudilo tam.. „In ta da že opetovano je ?“ pravi kralj Ludo-vik, zmajajoč z glavo. „To je vendar nemogoče!“ j,,([n vendar je res“, potrdi markiza, ^dvanajstkrat je bil že tu.“ Med tem se je žolti domino menda nasitil. In zopet je odšel umerjenih korakov, niti s pogledom se zmeneč za ostale maske, v neko stransko dvorano ter hitro izginil nato v enem izmed mnogih dojgih hodnikov, gPo jedi se mora sprehoditi“;, pravi markiza, smeje se. „jBo-li zopet prišel?“ Ni še preteklo pet minut, ko se žolti domino zopet prikaže; prišel je k bufeju in je jedel in pil, prav katkbr da bi že tri dni ne bil zavžil niti trohice. Kralju Ludoviku je zmanjkalo besedij. Ločil se je od markize ter se vrnil v, dvorano, da poišče katerega izmed svojih častnikov. Nasproti mu pride slok Spanjolec, roko v roki s črnolaso, temnooko rojakinjo. Li ni bil, to kapitan Švicarskega gard de Verhelt in kontesa de Vellieurs? Kralj pristopi k Španjolcu. „Kapitan! Naj pride sem!“ Spanjolec, spoznavši dobrozmajbi glas,, spusti svojo spremljevalko ter se globoko prikloni. ,„ Veličanstvo?“ „Ne tako glasno! Nočem, da se me spozna! — Kjontesa, diskrecija!“ S prstom pa ji požuga. Kapitana) prime za roko ter ga pelje v stransko dolbino ob zidu. hjJe li že videl gospod kapitan žoltega domino pri bufeju?“ „Pa,, veličanstvo! “ i„:Tek te maske mi je tajinstven. Naj gleda on nato, da poizve, kdo je to. Razume se, da tako, da se pozornost ne zbudi. Ako se mu to posreči, bom govoril zanj pri gospej de Vellieurs.“ „iskrena zahvala, veličanstvo!“ Jže 'dobro! Pa naj spretno izvede ter mi čim preje poroča..“ Kapitan se oddalji ih gre k bufeju, ki je bil še vedno oblegan, kar je bilo dokaz, da se žolti domino Še vedno ni nasitil. Ravno je žolti domino nameraval zopet naprajviti odmor in navadni izprehod. Kapitan mu sledi v primerni razdalji. Že sta na koncu hodnika — kar žolti domeno izgine nenadoma v skrajnem^ kotu. Mladi častnik je iskal in prisluškoval, a vse je bilo zaman. Skoro da se je groza lotevala mladega kapitana. Samega sebe imenuje — norca, da sploh misli na strahove. Ako se dorqino vrne, ga bode že vjel. Skrije se ob{ bronasti sohi ter čaka, pogled obrnjen na ono mesto, kjer se je zadnjikrat videla ob svitu žolta barva. Ni dolgo tragalo in tajinstvena maska je bila zopet tu ter šla v jedilno dvorano. Hitro skoči kapitan k oni steni. Tu so morala biti tajna vrata. Dolgo je tipal, predno je prijel za pravi klin, ki ga premakne in i— popolnoma, tiho se odpro vrata. Za njimi pa so stopnjioe. De Verhejst se ojunači in gre po njih navzdoli. Kar se delita dva hodnika. Po katerem je prišel domino? Moral je počakati. Skrije se za Štrlino stene. Ko je maska zopet prišla, se je splazil neopažen za njo. Cez hodnik in zopet po stopnjicah čez dvorišče, in — kapitan ni hotel lastnim očem verjeti — v stražnico Švicarjev. Kapitan hitro vstopi s krinko v roki. Njegov pogled je učinkoval, kakor glava Meduse. Veseli Švicarji, ki so ravnokar z glasnim vriskom sprejeli svojega preoblečenega tovariša, so Stali kot ofcameneli s prebledelimi obrazi. Ustvarimo mir. Slovenska kmečka zveza Je zmagala, v Šestih o-krajih Z glasovnico v roki je dokumentiralo slpven-So3 volflstvo, da ne mara liberalnih ^ ^inskutaiv skiih sejalcev prepira m jih je vrglo ob tH Samo ptujsko-ormožkem okraju je prišlo do ožje volitve med Brenčičem in Plojem. Zadnji se je sicerodp^edal kandidaturi in izjavil, da se radi sloge odtegne> pohr Učnemu življenju, toda; kakor je bilo P^k°v^ J* tega moža, ta njegova izjava m bila o^nta, NJ©go list „Sloga“ je z divjo strastjo ves öas delal prot kmečkemu kandidatu Brenčiču in hberalni iič ll visokošolci, ki nimajo nikdar preveiiko den^a, so lahko delali z vso silo in irqaca je tekla v potok . Kdo je vse to plačal, pač ne bo težko ugamti. M s limo pa da ptujsko-ormozki volilca ne bodo marali Človeka,’ ki dela tako neodkrito in za katerega delajo liberalni učitelji in advokatje. Pri sedanji ožji volitvi se gre za to, da ustvarimo na Spodnjem Štajerskem prepotrebno slogo ip e-dinost. Sest poslancev Slovenske kmečke zyeze je že izvoljenih in kot sedmi se jim mora pridružiti še vrh kmet Mihael Brenčič. Samo, če bo delegacijaj enotna, smemo upati, da bo delovanje naših poslancev uspešno in bodo prenehali medsebojni prepiri. Dr. 1 loj je sam izjavil, da se ga. smatra za kalilca miru m razdiralca sloge, kar pa noče bife. Za to stori vsakclo velik naroden greh, ki bo volil dr. Ploja, kateri v politiki nikdar ne pozna odkritih potov, ampak goji vedno dvoobrazno politiko. Ustvarimo dne 20. t. m. enotno slovensko delegacijo, upostavimo v deželi toli potrebni mir in volimo vsi Mihaela Brenčiča,, kmeta v Spuhlji. _____________________________ Valitve v drugih okrajih. dr. Benkovič dr. Kukovec Cobal Pleterje 103 27 — Loka pri Zid. mostu 161 60 25 Loka 41 25 133 Pišece 106 77 29 Skupni rezultat : dr. Benkovič 4010, dr. Kukovec 18391, Cobal 2068. * Pišek Kresnik Pičinin Slivnica pri Mariboru 5j5l 26 3 Orehova vas 89 3 d Zgornja Ložnica * 66 m • dr. Jankovič Cobal Sv. Peter pod Sv. gorami 116 4 Sv. Vid pri Grobelnem 37 — Zibika 100 — trg Podsreda 43 — Križe 98 ■ Koprivnica 41 • Gorjane * 45 * Roškar * Girstmayer Petelinšek Dragučova 25 10 4 Zgornja Sv. Kungota 85 28 , ■ Oiglenci 37 — — Polička vas 78 Bi — Andrenci 65 — — Sv. Anton v Slov. gor. 39 — — Sv. Benedikt 60 4 X Biš 56 — — Brengoya 76 7 — Cogetinci 58 9 — Cagona m 'H' — Cermlenšak 42 16 —. Drvanje 61 7 — Spodnji Gasteraj 33 7 — Srednji Gasteraj 31 — — Gočova 26 1 —. Ihovo 51 — — Jablanci 31 10 Sv, Jurij v Slov, gor. 61 1 —i• Korena 41 27 __ Kremberg 5 16 __ Ledinek 19 28 — jev in advokatov dr. Ploj Maina 47 Osek 14 34 X Partinje 9£ — . Spodnji Porcič 27 11 — Gornji Porčič 22 16 — Gornja Ročica 29 3 — Rogoznica 23 2 — Samarko 32 30 — Smolinci 23 — — Setarjeva 9 4 — Trfjekralji ! 29 — — Sv. Trojica v Sl. g. 29 33 — Trotkova 44 — — Gornje Žerjavce 29 12 — Spodnje Žerjavce 10 24 — Župetihoi 37 — — Žikarce 56 — Žitce OJ — Žitnice 22 ll — Gornja Voličina 26 18 — Spodnja Voličina 37 — W Vrjane 32 2 — Zamarkovo 32 t— — Zimica 14 31 X * e« Dr. Verstovšek Wfirdnb Sv. Primož nad Muto j 76 1 trg Mozirje 17 49 okolica Mozirje 186 37 St. Ilj pri Velenju 107 6 Šmartno na Paki 177 29 Remšnik 1 98 27 Sv. Primož na Pohorju 15 27 Legen 98 57 Gornjigrad 54 43 Bočna 141 68 Ljubno 226 29 Velenje 103 61 Solčava 170 1 Luče 249 1 Gradišče 58 121 St. Vid nad Valdekom m 17 Wastiaji je zmagal koj v prvi volitvi. Doblil je 2513 glasov, Resel 1809, Stern 341, Wanneck 79, Med Slovenci se je računilo vsaj na 500 glasov. Da se to število ni doseglo, 'krivi so Slovenci vseh političnih struj, ki so se malomarno udeležili volitve, V bodoče bodo morali tudi mariborski Slovenci pokazati več po-litične discipline. Malomarnost, ki smo jo včeraj opazovali. je vsega obsojanja vredna. Tudi v celjskem volilnem okraju je zmajgal nem-škonacionalni kandidat koj v privi volitvi. Koliko gla-sov je dobil vsega skupaj, nam ni znano. Pač pa je že po dosedanjih podatkih Rebek dobil manj glasov kot leta 1907, Saj so se tudi vse liberalne advokatske pisarne v Celju bolj trudile, da vržejo Korošca, ,Ver-stovšeka in Benkoviča, nego pa da dobi slovenski kandidat Častno število glasov. Tudi ciril-metodarski Prekoršek se lahko potrka na prsi in prizna svojo krivdo. Z liberajlnimi advokatskimi /pisarnami se Še bomo pa natančneje spomenili. * * * Po dosedaj došlih poročilih je nemški frajzin dobil v prvem volilnem boju več mandatov kot 1. 1907,. V mnogih okrajih še (pridejo v ožjo volitev. Na Štajerskem so značilne ožje volitve v Gradcu med nacio-nalcem Hofmannom in krščanskim socialcam Neun-teuielom, in Wastianom ter socialnim demokratom Au-sohskyjem. Na Djunaju je padel Bielohlawek proti judu Friedmannu. Liechtenstein, Weisskirchner, Gessman, Pattai in drugi krščanski socialci pridejo v ožjo volitev. Na, Koroškem pride krščanski socialen Watcher v ožjo volitev z nacionalcem Pongracom, dr, Stein-wender s krščanskim socialcem Ebnerjem, v Beljaku vsenemeo Angerer s socialnim demokratom Riese. — Grafenauer (je zmagal z 141 glasovi večine. Dobil je 4117 glasov, Schumy 2430 in Siter 1546. Na Češkem so med Nemoi in Cehi dobije druge stranke proti socialdemokratom lepe vspehe. Iz Galicije še ni nobenih poročil. Kapitan pokliče najjbližje stoječe ter jim zapove, razjasniti celo zadevo. JunaBki Švicarji so namreč oblekli eden za drugim haljo onega žoltega domino ter si privoščili dobrote kraljeve mize. Častnik je odšel, pustivši svoje podložne v strahu in bojazni. Tudi njemu samemu ni bilo pr,ajv dobro pri srcu. Se ji bode kralj nad njim maščeval rar di predrznosti njegovega, moštva? A njegov strah je bil nepotreben. Ko je jecljaje kralju razložil; zadevo, se kralj Ludovik XV, ni mogel dovolj nasmejati. „Tja šala se mi dopade, kapitan. Da mi ne kar znuje nobenega izmed svojih ljudi j. In glede kontese — naji se zanese name.“ Štirinajst dni potem se jo kapitan de Verfielst zaročil s konteso de Vellieurs, Za Švicarje pai, kojih predrzni šali je imel mladi častnik zahvaliti svojo srečo, so bili pripravili takrat posebno pogoščenje. iHakrat so si lahko privoščili, kolikor jim fie poželelo srce, ne da bi se; morali posluži(ti zvijale in se preobleči,; Anarhija na mariborski gim naziji. V soboto se je daleč po ulicah razlegal velikai ski krik iz slavne, gimnazije. Ljudje so postajali n ulicah in kimali z glavami nad takijm vzgojališjčen Ko smo pojvpraševali po vzrokih tega punta od str* ni dijakov, smo zvedeli, da so dijaki kričali z^rac očite krivice, ki se je godila pri izpi(tu iz štajjersl zgodovine. Predsednik komisije je bil prof. Schor (mož je postal že star in se je vedno pisal Šorn, o pol leta sem je pa že Schorn);, spraševale^ je bil di Hofer. Prvo darilo se ni nakazalo dijaku, ki ga, je re zaslužil, zato je že v sobi pred komisijo bilo glaisn ogovarjanje, iz Česar je pa nastalo zunaj naravno! ogorčenje in kričanje. Predsednik Schorn je utemj ljeyal prav salqmonsko ta, sklep,, katerega sta storil z dr. Hoferjem: „(’Oba sta enako znala (kar pa ni re! to lahko presodi (vsak Študent), toda odkazali smopi vo darilo temu, ker je prej v alfabetu." mora pasti! 20« junija vsi na volišče! Ali se čudimo, da peša ugled profesorjev pri učencih? Najhujše je za profesorje,, če začnejo učenci le dvomiti o njih pravičnosti. Vi tem slučaju pa niso dvomili samo, temveč so se zgražali in kričali. Dr. Hofer jo je potrt pobrisal iz zavoda, Schorn se pa ni pokazal na dan, namesto da bi bil Šel napravit med dijake red. 'Radovedni smo, kaj poreče k temu deželni šolski svet; če se ta ne pobriga za to zadevo, bodemo skrbeli, da se bodo zanimale zato višje instance. Politični pregled. Ministrski svet je imel dne 10. t. m. zvečer sejo,, Kfakor se govori, zasleduje ministrski predsednik baron Bienerth z naj-večjim in popolnoma razumljivim napetjem vse pojave notranjega razdora v krščansko-socialni stranki. Dejstvo je, da se nahaja ta stranka v krizi, ki je najboljše karakterizirana s tem, da se poleg, krščan-sko-socialne stranke in proti njej ustanavlja nova velika, popolnoma gospodarska stranka, ki noče biti niti krščansko-socialna, niti antisemitska, temlveč ki hoče izključno zagovarjati interese obrtništva in trgovstva. Danes se Še ne more soditi, kako močna j'e ta strapka. Vsekako pa postane ta stranka lahko nevarna za krščansko-socialno stranko. Bržčas pa vsa ta poročila izvirajo samo iz pobožnih želja nasprotnikov krščanskih socialistov in so vsi notranji boji samo proces očiščevanja,, Vstaja v Albaniji. O albanski vstaji poročaijo, da je položaj v Skadru obupen. V Skadru ni regularnih turških Čet, ker so odkorakale proti Miriditom in Mali so r jem, Le roparski Bašibožuld so ostali. iT/i pa tako postopajo, da se je bati nemirov zoper kristjiane, 1 Maiisori so udrli v okolico Selc, Po ostrem boju so se morale turške Čete (umajidniti; iz ožine dereli-ške,. katero so takoj zasedli Maiisori ter jo utrdili. Ker je pa ta ožina zelo blizo črnogorske meje, tedaj Turki niso hoteli napasti Malisorjev, da, bi ne prišlo do konflikta s Crnogoro. Glavna posojilnica pred porotniki. Iz obtožnice posnamemo: Proti koncu leta 1910 se je, začela širiti po Ljubljani in sploh po slovenski javnosti vest, da Glavna posojilnica slabo. stoji, da |je preziadjolžena, da ne more vračevati naloženega denarja. Dne 19, ali 20. dec. 1910 je morala Glavna posojilnica ustaviti vsa plačila, ker ni bilo nikake gotovine več. Vsled tega, se je sklical na 8. januarja; 1911 občni zbor, na katerem je preotjvladalo mnenje in se je sklenilo, stopiti v likvidacijo in ne napovedali konkurza. Glasom mnenja izve de n c e v-st r okov(n jakov so ,v. knjigovodstvu in zadružništvu za Časa likvidacije znašale negotove in neizterljive terjatve %,277,007 K 2 v. Zakrivila sta ta položaj načelnik dr, Hudnik in pa tajnik Leon Rogi, katera staf imela Glavno posojilnico pqpolnoma v svojih rokah, ter sta delala, kar se jima je poljubilo. Upravljala sta denar proti vsem gospodarskim principom in dajjala ogromna posojila popolnoma samodastno in brez vsake varnosti. Kriva poloma je pa tudi velika brezbrižnost ostalih' udov načelstva, kakor tudi njihova nezmožnost, Elija Pre-dovič, ki je bil tudi obči niski svetnik, je notabene po-polen analfabet, in takim ljudem so bile na razpolago vse knjige, kakor zatrjuje dr. Hudnik. O ironija! Člani uprave in nadzornišitva so bili sami špekulanti in so Špekulirali s tujim denarjem, največ z denarjem malih vložnikov/, katere so vedeli z raznimi zvijačami in pretvezami pridobiti za to, da so naložili denar v Glavni posojilnici, katera jim je po vrhu še obljubila najvišjo obrestno mero. Glavna posojilnica je bila pravzaprav že leta 1905 pasivna dn bi morala že takrat, napovedati kon-kurz. Položaj je postajal od meseca do, meseca, od leta do leta vedno bolj obupen in opasen, dokler ni prišlo do poloma. Na zatožni klopi so sedeli y prvi vrsti dr. Hudnik, Rogel, Knific, Jošt, prejšnji revizor liberalne celjske Zadružne zveze, v drugi vrsti pa člani nadzorstva: Maček, Turk, deželni poslanec, Cad in Putrih. Obravnav^ sama je bila/ jako zanimiva, ker je razgrnila marsikatero tajno zavesa. Prišlo je marsikaj zanimivega na dan. Omenjena še naj bo, da je znani Sakser v New-Yorku, kateremu naši rojaki-iž-seljenci tako slepo zaupajo, izvabljal našim delavcem krvavo prisluženi denar ter ga pošiljal Glavni, od katere je dobival provizije. Vložniki ne bodo izgjubili nič, ker se bo prisililo zadružnike, da bodo poplačali primankljaj, Obsojena sta bila dr. Hudnik na, tri in Jošt na dve leti ječe, drugi so bili oproščeni!. 'Pako se je zopet pred sodnim stolom odigrala tragedija, v kateri je imelo naj večjo yjlogo Špekulant-stvo in brezvestno izmozgavanje ljudstva. Tu se zopet vidi, kako kvarno in 'pogubno je liberalno delo za dobrobit ljudstva. Političnega uskoka Ploja Razne novice. Razpisana so sledeča učiteljska mesta. Na Šti-rirazrednici v .Globokem,, okrajni šolski svet Brežice, drugi krajevni* razred, definitivna učiteljsko mesto;" prošnje do 14 junija. — Na petrazrednici v Radgoni (mestof, p|Tvi krajevni razred, tri učiteljska mesta, definitivna ali provizorična, ppošnje do 24. jun.. Iz sodne službe. Sodni svetnik Alfonz Gallin-ger, ki je nosil nekdaj dobro slovensko ime Kapun,, v Celju je imenovan ,za sodnega nadsrvetniika, Ljubljana. Gregorič 1642t, Ravnihar 2664, Kristan 730, Egger 593. Ožja volitev med Gregoričem in Ravniharjem. V vseh okrajih na deželi zmagali z lepimi večinami kandidat j e S,, L. S. V Kočevju zmagal grof Barbo, Iz Goriškega Še ni nobenih poročil. Osebna vest. Transferiran je Častiti gospod Hubert Rant, c. kr, vojaški kurat v Dubrovniku v Os-jek v Slavoniji! Iz politične službe. Cesar je deželnovladnemu svetniku in vodju okrajnega glavarstva v Krškem J. Tekavčiču povodom njegove stalne upokojitve podelil red železne 'krone 3, razreda in imenovali okrajnega glavarja Viljema pl. Rechbaeha v Novem mestu de-želnovladnim svetnikom. Skušnja iz 'štajerske zgodovine na gimnaziji v Mariboru, V soboto dne 10. junija se je vršila na tukajšnji gimnaziji skušnja iz štajerske zgodovine, katere se je udeležilo 10 učencev obeh paralelk' 4, razreda, Nagrade so dobili po vrsti sledeči učenci: prvo Primus Robert, drugo T o m al ž i e Anton, tretjo Triebnik Henrik, četrto V a u li n i k Vladimir, peto Wresounig Siegfried, Šesto Cremožnik Vinko, MerČun Ivan, osmo Leinniiiller Ivan, deveto Ca-zafura Walter, deseto Gobec August. Podčrtani so Slovenci. t,,Pfui“- in „iškandabvklici navzočih slovenskih dijakov so pač dovolj jasno pričali, kako pravično so Nemcem' naklonjeni profesorji razdelili te nagrade. Volitvene tiskovine. Volilni bolj je končan in spada že v zgodovino. Cez 5-0 let na primer bo zanimivo, kako se je razvijal leta 1911 volilni boj. Priča tega so v znatni meri tiskovine, ki so se izdale v volilnem boju. Vse take tiskovine, bodisi lepaki, ,1'etaki, vabila itd. brez razlike strank pošljijte „jZjgodovinske-mu društvu“ v Maribor, ki jih’ bo shranilo tv porabo bodočim našim političnim zgodovinarjem. Ustanovitev novega jugoslovanskega katoliškega akademičnega društva se vrši v Gradcu v četrtek dne 15, t. m. Ustanovilo se bo namreč hrva-šlkp katoliško akademično društvo „Preporod.“ S to slavnostjo bo zajedno združen tudi korners v proslavo 10-letnice slovenskega katoliškega akademičnega društ-vagZArje.“ Občni zbor in korners, se vršita v 'dvorana v z um grünen Anger“, LeonhardstraS'se 3. Tiudi mi pošiljamo naše najiskrenejše Častitke in kličemo novemu kakior tudi staremu društvu iz srca: „vivat, — crescat, — floreat!“ 9. julij. Komur je res mar, da zboljšamo svoj narodni položaj in damo svoji bodbčnosti trdno podlago in pa cvetee, zdrav, ohranjujoč razvoj, 4a bo prebral te vrste in storil svojo dolžnost. Ne lažimo sami sebji! Pr,vi naši ljudje tožijo, da je v naišem ljudstvu premalo narodne vzgoje, premašio poznanja lastnega naroda, njegovih potreb in njegovih ciljev. Sedanji čas je odločitve poln. Ali navzgor ali navzdol? Ali naj se krhaijo od narodnega telesa narodni drobci, kajkor kamenčki od preperele skale? Ali naj slabotni umirajo počasne smrti, zato ker se bližnjim domačim ne ljubi jim dati zdravilnih moči? Ali naj obmejne stražnike prepustimo nasilni smrti pod orožjem tujca? Ali naj izgubljamo vsak dan in povsod na svoji pravici in posesti samo zato, ker ne vidimo, kaj se godi in ne znamo ceniti malenkosti? Zianemarjanje malenkosti, drobnega dela je naša največja slabost in nesreča. Nad 150 župnij je lani spoznajo, da živimo v -tej skrito nevarnosti in da moramo zbrati vso delavno moč, vso požrtvovalnost svojih src, Če hočemo, da se ohranimo in damo poznejšim rodovom utrjeno domovino, prafvo slovensko vzgojo, odločno zavest, ljubezen do dela, mogočno tradicijo svoje dobe. Sedanji rod mora delati na vso silo in s celim srcem. Lanski 10. julij je prinesel ustanovitev 150 podružnic „Slovenske Straže.“ Dan veselja je bil, dan poguma, ko je 150 župnij sklenilo pod moško prisego sveto zavezo: „Domovine ne zapustimo v njeni stiski! Naša last je in branili jo bomo! Ce zastrašimo mejo, zastrašimo sebe.“ Spomin na te župnije bo v -zgodovini našega naroda lep in sivet. Bile so res slovenske župnije. Tem župnijam s svojim podružnicam se ima .„Slovenska Straža“ zahvaliti, da je nabrala prvo leto okoli 53,000 K v narodno-obramlbne namene. Koliko in kaj bi pa rabila „Slovenska Straža“ v narod-no-obrambne namene? Poleg nekaj 100.000 K, pred vsem tisoč in tisoč neumornihj nikdar trudnih delavcev in 'delavk pri narodni vzgoji, narodni izobrazbi in narodni obrambi. Ne samo 'denarja, še bolj nam manjka ljudi, 'dela teh ljudi, dela med temi ljudmi in dela za te ljudi! ne more voliti značajen Kmet za kmeta! 1 voiuec s tujcem iz Dunaja! Kdaj nas bo dovolj sklenjenih v naših’ vrstah? Kadar bodo vsi! Zadovoljni pa bomo, ko dosežemo število Moliorjanov, 85.000 Članov, Družba sv, Mohorja bodi pp številu svojih članov vzor „Slov, Straži“ ! To število moremo in moramo 'doseči; ko bo doseženo, bo podvojitev, potrojitev prišla t;ama od sebe. Lanske podružnice in 10,000 njihovih članov bodo gotovo slovesno praznovale letošnjo nedeljo dne 9. julija s primerno slovesnostjo. Tiudi mi jim to priporočamo. Naj pregledajo svoje vrste, naj vlijejo novega ognja v srca svojih, naj pridobijo nove trume bojevnikov, naj stopijo korak naprej! Praznujmo nedeljo dne 9. julija, v misli in ljubezni na domovino! Se je na Slovanskem v 050 župnijah prostora za podružnice k,|Slovenske Straže“ ! Katera Še tako majhna; župnija! bi hotela zaostati in postati) nezvesta v boju za moč, slavo in svobodo domovine? !Mi moramo biti močni dovolj, da branimo ne samo sami sebe-, ampak tudi skupno jugoslovansko domovino! Predpražniki smo! Ker nas je malo, ne sme manjkati nobeden! Vsak na svoje mesto; izpol-nuj svojo dolžnost do dna! Djve župniji sta že priglašeni, 'dne 9. julija u-stanoviti podružnici, župniji Radeče pri Zid. Mostu in Domova pri Ptuju. 'Župnije slovenske! Tiakoj sklenite, da ustanovite v nedeljo dne 9. julija podružnico -„[Slov, Straže“ ! Kjer za enkrat ena sama ne zmore, naj se pa sklenejo dve ali tri župnije in si ustanove lastno ognjišče narodne vzgoje in požrtvovalnosti. T;akoj sporočite svoj sklep „„Slovenski Straži“ v Ljubljani, .da vam pravočasno poskrbi potrditev pravil in ostalo potrebno. 9. julij! Gospodov dan, naj z elementarno silo pripelje tisoče in tisoče novih bojevnikov, vsi od o-troka do starčka, od fanta do mladenke, od moža 'do žene! Pomnožimp in sklenimo svoje vrste! Boj divja! Na okope! v Štajersko. Gomilsko. Velika Čast je doletela v torek ‘dne 6. t. m. zvečer našo vas, ko se je pripeljal med svoje nevolilee dični kandidat Še dičnejše stranke, aM bolje: sluga celjjskih advokatov, — Franc Roblek. Pri mesarju Kunstu zbrani, od vseh strani skup zbobnani liberalni propagatorji so mu priredili sijajen (?) sprejem. „Živio Roblek“ je zaq^ilo iz po obilo zavži-tem vinu smrdečih grl, ko se je prikazala njega visokost, kandidat liberalne N a rojite e stranke med mati. Značilno pri vsem je bilo, da si lahko na prste seštel prisotne domačine volilce. Poleg par nedloraslih gomilskih fantalinov, ki so ob zadnjem sijajno vspe-Iem Koroščelvem shodu pokazali svojo pravo stran, si zapazil staro Roblekovo gardo, ki hodi po shodih za njim kot pišeta za kokljo, Robleku lahko čestitamo na takšnji druščini. Vsii pošteni gomilski volilcil pa so ob zadnjem, shodu Slovanske kmečke zveze zadobili vtis, da stranka, koje pristaši vprizarjajo tako škandalozne izgrede, ne more biti resna stranka. Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Na trojiško nedeljo se (je tukaj vršil krasen shod, na katerem je naš kandfctat Roškar v jedrnatih besedah razložil delovanje naših kmečkih poslajneev v državnem in deželnem zboru. Iz njegovega govora so lahko pač vsi spoznali, da so naši dosedanji poslanci delovali res v prid našega kmečkega ljudstva. Shod se fie vršil pod milim nebom ter lahko trdimo, da je bilo okrog 1000 ljudi zbranih; bil je to pač eden najkrasnejših shodov, katere je priredil v sedanji volilni borbi naš kandidat Roškar. Na shodu je bilo krasno soglasje,-niti eden štajerčijanec se ni oglasil, dasi so štajerči-jainoi že cele 14 dni strafšlli ljudi, da nam bodo razbil shod. Toda. prav so imieli, da so si še v zadnjem trenutku premislili, če ne bi doživeli grozno blamažo, kajti vsi navzoči so sklenili, da bodo volil/i le našega kandidata! Ivana Roškarja, Vsi pravijo, da je Girst-majer že davno,svoj „gerštlc“ zapravil, ter naj le — sam svoj „majer“ ostane. Teharje. Zadnji Četrtek si je ogledal v spremstvu deželnega poslanca dr,, Karol Verstovšekai dvorni svetnik dr. Zimmerauer najprvo kmetijsko šolo v St. Juriju ob južni železnici,; Šola. in cela uprava mu je ijako ugajala. Iz Št. Jurija sta se pripeljala dvorni svetnik in deželni poslanec v Tjeharje, da sta si o-gledalaj gospodinjsko šolo. Šolo so jima razkazovali Častiti gospod opat Ogradi, častiti gospiod župnik teharski, gospod dr, Schwab tn vikar Gorišek. Dvorni svetnik se je pohvalno izrazil o lepem poslopju, Še b)olj [pa o uzornem gospodarstvu; obljubil je svoje priporočilo glede podpore in opozoril na razne določbe, katere še morajo izvršiti, da zamore dati ministrstvo podporo. Braslovče. V prid tukajšnjega bralnega ;in pevskega društva se uprizori v nedeljo dne 18. junija ob 6, uri zvečer n si Legantu i„Domen“,1 narodna igra s petjem v petih 'dejanjih. Sedeži, 1. vrste 1 K, sedeži 2. vrste 60 viin., stojišča 30 vin. Igra se ponovi v nedeljo dne 25. junija, popoldne ob 3. uri. Rogaška Slatina. 401etnica službovanja delavca Tladina pri deželnem vrelcu v RogifJd Slatini se je slovesno obhajala te dni. Deželni odbor je podal slavljencu Častno darilo 200 K. 711etni mož je še sedaj popolnoma čvrst in krepak. Dobova. Po prvem cerkvenem opravilu v nedeljo dne 11. t. m. se je vršil pri nas veličasten shod volilcev. Predsednikom shoda je bil izvoljen župan gospod Antolovjč, za podpredsednika pa župan gosp. Erjafvdč. O programu Slovenske kmečke zveze je govoril Fr, Žebot dz Maribora, lažij nasprotnikov pa je spretno pobijal veleposestnik gospod ,Urek iz Bizeljskega. Navzoči socialdemokrati so morali čuti toliko gorkih, 'da so jo korajžno odkurili. Starigrad pril Vijdanu. V nedeljo dne 11. t. m. smo se zbrali možje volilci v izredno velikem Številu pri gostilničarju Bernardiču, kjer nam) je gospod F. Žebot iz Maribora razvijal posebno gospodarski program Slovenske kmečke zveze. Kandidatura gospoda dr, Benkoviča je bila soglasno spredeta. Govoril je še tudi častiti gospod Topolnik iz Vidma, Shodu je predsedoval župan gospod Ban. Marija Devica v Reki pri Št. Pavlu v braslov-ški dekaniji. Dne 10, junija 1911, na soboto pred praznikom presv., Trojice, okoli 10 minut pred 4, uro popoldne je strela treščila v cerkveni zvonik. Napravila je škodo pri omari v zakristiji, raztegnila in razcepila nekaj desk, pobila šipe v zakristiji in zvoniku, oškodovala kip sv. Mihaela in božjega Deteta v Simeonovem naročju,, obžga^a venec na tronu in umetne rože. Prosimo za blagohotne prispevke za potrebe te cerkve. V Gradcu ni več kolere. Mestni svet graški razglaša, da je kolera ugasnila. Nabor v gornjegrajskem okraju. K naboru v Mozirje je došlo 142 mladeničev, od katerih je bilo potrjenih 35. Na Ljubno je prišlo 87, od teh je bilo vzetih 18. Letos se je na Ljubnem! prvfč vršila naborna stajva in ljudstvo z veseljem pozdravlja to odredbo, za katero gre hvala v prvi vrsti gospodu baronu Müllerju, celjskemu okrajnemu glavarju. Nabor se je pod njegovim vodstvom izvršil vzorno,; Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Ptuj, Ormož je Mihael Brenčič, kmet, Spuhlja. Sv. Lovrenc na Dravskem (polju. Nekateri, ki le od naših krajcarjev živijo, držijo s tistimi, ki so nas imenovali v „Narodnem Listu“ divjake, Mi si pa bomo take tiče zapomnili in se jim znali izogniti, ak’o ne bo miru. Ne bomo gade na lastnih prsih redili! Župeča vas. GenepaSrkomandant tukajšnjih liberalcev in ŠtajerČijancev je naš gplikan“ študent. On kaže svojo „dliko“ s tem, da hoče s „kriglni“ razbijati glave našim pristašem^ da daje imenovati v liberalnih časnikih poštene kmete — dijvjajke; njegovi pristaši pa so hoteli tudi pokazati, kakšnega duha so, kako so olikani, zato so na hramih veleposestnika g. M, Mustafa prilepljene Brenčičeve lepake v svoji o-likanosti pomazali s kravjekom. Ka|j takega seveda -„’divjala“ ne delajo, ker če bi delali, bi postali „olikani,“ Kaj ne! ? Vsak dostojen človek bo se pač obrnil proč od takih ljudi, ki zmerjajo poštene kmete z i„(di(vjaki“ in počenjajo tajce neotesanosti, in njihove gfc kandidata Ploja, oziroma Grniga, ter volil M. Brenčiča,, kmeta v Spuhlji! Sv. Marjeta niže Ptuja, Kaj sedaj? Ah, orgije imamo nove, pa bojda jih ne bomo nikdar več slišali, ker je z ozirom na .kaplanovo agitaaijo nadučitelj odposlal ključ od orgel v župnišče^ Žurikovič zahteva, da bi vsi farani morali tako plesati, kakor bi on orgija!, pa tisti časi so tudi nri Margeti proč. A naša fara ni tako mala in beraška, da bi! ne mogla preži-viti enega organista, ki ima lahko tudi mežnarsko službo, zato ne bomo prosjačili nekakšnega Školnika. Nekateri plojaški; agitatorji so se celo trudili z jezikom, kako bi še mežnarško službo pridobili nadučitelju Žunkoviču. To bi bilo res originelno, da bi nadučitelj na cerkvenih orgijah orgija! za Ploja, kot mežnar pa zvonil, kajkor bi si izmislila; kaka trda — študentovska butoca, Dne 20. junija naj slobodno g. Žunkovič tolaži Vesenjaka! in skupaj lajhko zagodeta: ciga-miga, mačaka striga! Loka v Št. J.ajnžu na Dravskem polju. Nadučitelj Rajh se neznosno trudi in leta od ivasi do vasi, tako da si bo vse podplate izrabil za Ploja. Tudi je skušal svojo visoko, a plitvo modrost obrazložiti nam volilnem, zato je capljal od hiše do hiše ter može z vsemi milimi prošnjami nagovarjal, najl se zberejo v gostilni Kac v Loki, Res, nekaj jih pride. Pa kakor veste, je 'dolgočasno delo, otrobe vezati, tako se je tudi godilo temu slavnemu govorniku. V devetat nebesa je spravljal Ploja, a gospode duhovnike pa nazival s .Marji“; govorilo se tudi je, da se mora .„(farjem“ nekaj pravic vzeti, da imajo prevelike. K temu klaver-nemu modrovanju in shodu je nekaj pripomogel Ornikov pristaš Vinko Fras. Ta dva sta torej svojo plitvo modrost prodajala skupno, pa nista vedela, da smo v večini Brenčičevi volilci. Povemo gospodu nadučitelju, 'da kolikor je Še imel spoštovanja in ugleda pri nas, da je sedali Še to splavalo po Dravi. — Nek volilec. Pijte samo TolstovršHo slatino. Haroči se s Tolstem vrlrc, Guštanj, Koroško. Krojaškega valenca sprejmem takoj. Jožef Mlinarič, PoStna ulica štev. 5 v Mariboru. Organist ceeillijanee-tenorist ki sprejme ob enem tudi cerkovniško službo, miadooženjeu, žena šivilja, trezen in zvest v svoji službi, želi službo nastopiti na kakšni srednji ali večji fari. Naslov pove uprav-ništro tega lista. ZAHVALA. Vage za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkik cenah Jos. Kaldb, tovarna za vage, Brno, Menice Morarsto. 80 Slovanska obrt. V srčni bridkosti izrekam najiskrenejšo zahvalo častiti duhovščini, šolskemu nadzorniku g. Josipu Supaneku, načelniku krajnega šolskega sveta g. Francu Fridrichu, p. n. učiteljstvu in vsem, ki so po vencih z udeležbo ali kakorkoli pripomogli k slavnostnemu pogrebu in tudi izrazili svoje sožalje bodisi pismeno ali ustmeno ob smrti mojega nedozabljivega soproga gospoda Josipa Košenina, nadučitelja v Laporjih sosebno pa še častitemu gospodu župniku in gospodu nadučitelju v Grižah za lepe besede na grobu rajnega. Marija Košenina roj. Hyp. Sprejme se spreten gostilničar v Narodnem domu v Slovenigradcu Nastop 1. avgusta t. 1. 657 IIPßr*ßP za 8teklarsko °brt, UOCISOm ge takoj sprejme pri Ivanu Kleinšek, steklarju v Mariboru, Koroška cesta 17. Vzajema zavarovalnica v Ljubljani Glavni zastopnik za Štajersko:GMpoi Fr,n poar,i°' 165 sprejema: 1 zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in sprejema ponudbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. BBBBBBBBBBBBBI Fabriksgasse 21, blizu Nar. Doma. _ Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-B godnimi pogoji, da se lahko meri ■ z vsako drugo zavarovalnico. ■ V krajih, kjer še ni stalnih poveije B nikov, se proti proviziji nastavljajo q spoštovane osebe za ta zaupni posel. b Postavno vloženi nstanovni zaklad q jamči zavarovancem popolno varnost. I BBBBBBBBBBBBBB Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim! ^ jj K Prevzamem vsa dela ^ dekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Mihael Dobravc v Celja Gospodska ulica 5. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X X Dobro rodbinsko kavo Zdravilišče TOPLICE priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Za sv. birmo! Pripravil sem ^veliko zalogo ||rf verižic in druge zlatnine po posebno nizkih*cenah. Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K. Srebrne verižice 2‘80 K. = Za vse pismeno jamstvo. = Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago. Zahtevajte poseben cenik za birmo. i Gramofone s siov.ploščami iz najboljših tovarn. 1 Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar in zlatar pranio Maribor Tegethofova cesta St 39. na Kranjskem helokrajnska železnična postaja Sfraža-Toplice. Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno ns-pešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija. —... Sezona od 1. majnika do 1. oktobra, a-.. Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča. Hotel „UNION“ na Dobrni (Neuhaus bei Cilli) se da y najem S l. oktobrom 1.1. event, tudi mesnica« v hotelu »Union« je avtomobilna postaja proge Celje-Dobrna. Vpraša se naj pri načelstvu hranilnice in posojilnice na Dobrni. % % X X X K X X X Za potovalno sezono. Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni kovčeki iz govejega usnja in bogato zalogo usnjatih galanterijskih Stvari kakor oprav za konje, jahalne potrebščine itd. priporoča X X X x x x X X X I Rudolf Novak, Maribor | X X jermenar in sedlar — Grajski trg. g Sam® lastno izdelovanje. X X X Kje se kupi dobro, poceni in fino obuvalo? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi Čevljev pri Štefanu Strašeku, Kovoš&o ulica 3. Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis. z spoštovanjem Štefan Strašek, Celje. Umetni zavod za slikanje na steklo Maks Tušek : Ljubljana Sv. Petra nasip št 7 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. = Načrte in proračune n$ razpolago. -- ju!« A. THXEEEY'A B ALS Al- edino pristno z zeleno usmiljeno sestro bot varstv. znamko. Oblastno varovan J* Vsako po na rejenje, posnemanje in prodaja kakega druge g* balaama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja n strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnera kataru, p i bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri m fluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zoboboli* in ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah ii< in izpuščajih «d 12/2 ali 6/3 ali 1 gr. specialne steki, h K Lekarnarja A. Thierry-a same r ristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejiega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-d jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i t d. $ dozi staneta 3 60 K. Naroči so: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PBE6RJCI pri B0&ATCÜ. Dobi se t vseh lekarnah in sicer v Kari bero v lekarni Vf A. König IHllillill E'ÄSä ATferarrfin Pregrada rM--'"T*1Pr-*r" 6 belili rjuh, zelo debele po 2 m * domačega lenega platna po 2 m KI» po 2V*m K 20'— dobite franko iz narodne veletrgovine r. stermecki v Celju- I4 Delniška družba pivovarne » v Spodnji Šiški pri Ljubljani priporoča svoje izborno marčno, dvojno marčno in izvozno pivo V sodčkih in steklenicah N BOT Zaloga v Celju: Graška cesta žt. 45 (Gostilna mesto Gradec.)