„judslca iaigxznica 1^290 TRŽIČ m pji~i tržić 00.80 © jyrocAA BUJA TRZISKI TEKSTILEC glasilo organizacije združenega dela bombažne predilnice in tkalnice - tržič januar 1976 št. 1 Problematika oplemenitita V kratkem ibom navedel problematiko oplemenitilnice v zadnjem tromesečju leta 1975. Najprej si oglejmo, ,kako je bilo z osnovnim materialom, to je s surovimi tkaninami. Zaloga surovih tkanin je bila dovolj velika, da smo lahko sestavljali partije. Od začetka zadnjega tromesečja do konca pa se je povečala za okoli 180.000 tm. Zaradi tega je nastal problem s Skladiščnim prostorom. Problem se je zaostril še zaradi tega, ker smo dobili malipol tkanino, ki je zelo voluminozna in zavzame zelo veliko prostora. Zaloga se je povečala tudi zaradi zastoja v belilmici, 'ko zaradi okvare nismo delali tri dni in zaradi izpraznitve bazenov, iker tkanina ne sme stati impregnirana preko praznikov. Težave v skladišču surovih tkanin so v glavnem v tem, da je skladišče preveč oddaljeno od obrata, ni pa urejena transportna pot glede na transportno sredstvo, niti sami prostori. Strojni park V zadnjem tromesečju smo imeli zastoje zaradi: Uničenje panelov v pogonski omari za pogon belilnega agregata. Samo domačim vzdrževalcem se moramo zahvaliti, da zastoj ni trajal dalj časa, ker so izdelali nov panel doma. A. Proizvodnja: oktober november december 1.637.260,30 m1 1.354.270,06 m2 1.380.470,72 m2 103,2 % 97,99 % 90,94 % produkc. v 000 m2 okt. nov. dec. beljeno 1.505 m2 1.262 m2 1.331 m2 barvano 170 m2 140 m2 421 m2 kalandrirano 180 m2 94 m2 103 m2 kosmateno 200 m2 21 m2 8 m2 surovo 41 m2 30 m2 8 m2 Vsak izostanek v našem obratu predstavlja velik problem prav zaradi majhnega števila zaposlenih na delovnih mestih. % izostankov okt. nov. dec. Skupaj: 10,05 % 12,90% 12,76 % Redni letni d. 4,17 % 3,85 % 6,05 % Boleznine 3,69 % 5,90 % 2,04 % Opr. pl. izost. 0,69 % 0,70 % 1,39 % Porodniški d. 1,04% 1,65% 2,12 % Študijski d. — 0,20 % — Državlj. dolžn. 0,16% — — Oprav, izost. 0,30 % 0,10 % 0,74 % Neoprav. izost. 0,04 % 0,50 % 0,05 % Službeno potov. 0,22% — — V obratu je normiranih okrog 60 % vseh delovnih mest, tale podatek: kar nam pove tudi okt. nov. dec. ure po učinku 9331 7750 9753 ure po času 7058 6083 6090 nadure 114 20 200 Doseganje norm okt. nov. dec. 0 119,8% 116,1% 118,8% Na novomontiranih strojih pa se norme tudi že pripravljajo. Obratovodja oplemenitilnice Marjan Dolinar Nadalje smo imeli večji zastoj zaradi menjave dotrajanih valjev v fulardu pred U-boksom, zastoj pa je bil tudi zaradi struženja valjev v fulardu na novem razpenjalno sušilnem stroju. V celem tromesečju smo imeli kar 362,5 ur zastojev na posameznih strojih. V tem tromesečju smo montirali nekatere nove stroje; stroj za avtomatsko pakiranje komadov, strižni stroj in stroj za sušenje tkanin na bobnih in prestavili strižno čistilni stroj, da smo naredili prostor za montažo novega razpenjalno sušilnega stroja. Zaradi že znanih problemov okrog pomanjkanja pigmentnih barv in slabe kvalitete pomožnih sredstev nismo mogli pobarvati količin Soče za izvoz. Z barvanjem smo zaostali kar za tri mesece po izvoznih nalogih in odprtih akreditivih. Ko smo konec novembra dobili pomožna sredstva za barvanje od drugega proizvajalca, smo morali v enem mesecu, to je v decembru, nadoknaditi .ivse zamujeno. Uspelo nam je, da smo vse količine pobarvali do konca leta. Seveda pa je jasno, da nismo mogli te zamude časovno nadoknaditi. Za planirano tkanino, ki je bila narejena šele decembra, namesto že septembra, je vprašanje, če je kupec zanjo še zainteresiran. Hiti! 8. februar - slovenski kulturni praznik f Osmega februarja, obletnico Prešernove smrti, Slovenci praznujemo svoj f kulturni praznik. Prešeren je bil tisti, ki je našemu malemu narodu f s svojo drobno knjižico poezij priboril mesto med ostalimi kulturno I1 razvitimi narodi Eyrope. še danes, po 127. letih, iz njegovih verzov veje I* svobodoljubje in ljubezen do svojega malega in tedaj zaničevanega na-d roda. Moč njegove umetniške besede, zlite v sonete, gazele, romance f in balade ter druge oblike poezije je dajala moč borcem za svobodo f in nas spremlja še danes. SLOVO OD MLADOSTI Dni mojih lepša polovica kmalo, mladosti lepa; kmalo ste minule; rodile ve ste meni cvetja malo, še tega roi'ce so se koj osnule, le redko upa sonce je sijalo, viharjev jeze so pogosto rjule; mladost, vendàr po tvoji temni zarji srce bridko zdihuje, Bog te obvarji! Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je vmoril: sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje svet zanič'vati se je zagovoril, ljubezen zvesto najti, kratke sanje! Zbezale ste, ko se je dan zoril. Modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žal'vati videl sem samice. Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača, kak’ veter nje nasproti temu vleče, kogàr v zibèli vid’la je berača, da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z golj'fijami, leiàmi. Predstavljamo vam sekretarje 00 ZKS po delovnih enotah V decembrski številki smo vas okvirno seznanili z novo reorganizacijo ZK v naši delovni organizaciji, tokrat pa vam predstavljamo novo izvoljene sekretarje ZK po delovnih enotah. Za koordinacijo dela med osnovnimi organizacijami je bil izvoljen 12-članski svet ZK OZD BPT, ki se je 6. januarja tudi konstituiral. S tem se komunisti še intenzivnejše vključujejo v boj za izvajanje sprejetih sklepov 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Srečo Stritih, rojen 1951. leta, je v naši OZD zaposlen od leta 1970. Vseskozi dela v predilnici, sedaj na delovnem mestu mojster predilnih strojev. Takoj po zaposlitvi .v BPT se je začel aktivno vključevati v delo ZSMS. iBil je član sekretariata, eno mandatno obdobje pa tudi predsednik mladinske organizacije. »V ZK sem bil sprejet leta 1973. V zadnjem mandatnem obdobju sem bil sekretar III. oddelka OO ZK. Pred reorganizacijo smo imeli v BPT tri oddelke, Iki so jih sestavljali člani ZK iz vseh delovnih enot.. Vsaka osnovna organizacija je štela okrog 30 članov. Zaradi številčnosti članov je večkrat nastal problem polnoštevilne udeležbe na sestankih, kajti člani so bili iz različnih delovnih enot. Mislim, da je delo v manjši skupim veliko lažje, ker res lahko pridejo do izraza mnenja in stališča vsakega posameznega člana ZK. Po novem načinu organiziranja ima vsaka delovna enota svojo osnovno organizacijo. V TOZD naj bi bila os- novna organizacija tista celica, ki naj bi spremljala in razpravljala o vseh pomembnih rečeh (na igospodarskem in samoupravnem področju). Kar se tiče bodočega delovnega programa, mislim, da bomo morali dati največ poudarka sprejemanju novih članov, zlasti neposrednih proizvajalcev ter stalnemu izobraževanju članstva.« vojaškega roka pa je bil sprejet v ZK. »Ko sedaj presojam nekdanje delo — moje in članov ZK nasploh, sem mnenja, da delo ZK v naši delovni organizaciji ni bilo najboljše organizirano. Seje in predavanja so bila slabo obiskovana, saj se ni malokrat zgodilo, da niti vabil na sejo nismo vselej dobili. Z zamenjavo vodstva je delo v naši OO ZK na novo zaživelo. Zdi se mi, da smo še vedno preveč navajeni na vzpodbujanje, da smo preveč neiniciativni. Po lanskoletni reorganizaciji ZK se je delo spremenilo. Lažje bomo reševali probleme v vsaki DE posebej, saj se marsikaj zgodi, kar je specifično za vsako posamezno delovno enoto. Tako 'bomo probleme lahko rešili že takoj v začetku in ne bo treba čakati na skupne seje; tam se bo o problemu le poročalo oziroma iznesli se bodo določeni zaključki in sklepi«. Vladimir Štamcar se je rodil leta 1923. V BPT se je zaposlil 1946. leta V začetku je delal v tkalnici, nato v predilnici ,sedaj pa že 29 let dela v oplemenitilnici, kjer je mojster oddelka apreture. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Izrabil je priliko; ko je odhajal na dopust, je namreč iz Celovca preko terenske povezave odšel v NOV, kjer je bil 11. XI. 1944 leta sprejet v ZK. v tovarni kot tudi na terenu. Menim, da prejšnja organiziranost ZK ni vselej omogočala tesnega sodelovanja med člani ZK v našem podjetju, saj je vsakomur jasno, da ima vsak obrat svoje specifične probleme, za katere nekdo, ki dela drugod, ni mogel imeti posluha ker problemov ni poznal. Pričakujem, da nam bo nova organiziranost ZK omogočila hitrejše Tomaž Kosmač, rojen 1947. leta, dela Preden je odšel služit vojaški rok, \rr\T P°d??j?ter na, ™ je nekaj časa aktivno sodeloval v NOL 'tkalskih strojih. V BPT je zaposlen od 1962 leta. mladinski organizaciji. Po odsluženju »Vse delo v družbenopolitičnih organizacijah, tako tudi v ZK je potekalo v prostem času. Včasih je bilo težko najti čas, a ker sem se zavedal, da me kot izkušenega člana ZK organizacija potrebuje, sem vedno našel čas za uružbenopolitično delo, tako ukrepanje in reševanje problemov, ki se pojavljajo v vsakdanjem delu in življenju. Lahko rečem, da so vrednote dosežene z dedom vse bolj izenačujejo, nastaja pa vprašanje uporabe teh vrednot.« Etelka Praprotnik, rojena 1926. leta, se je leta 1947 zaposlila v BPT — v predilnici, kjer je delala 20 let, sedaj pa je že deveto leto prešivalka v konfekciji. V mladinski organizaciji je aktivno sodelovala. 1950. leta je bila sprejeta v ZK, vendar je treba pripomniti, da je vsak navosprejeti član moral biti leto in pol kandidat. »V začetku smo imeli sestanke po skupinah, to pa zato, da bi bilo delo omogočeno vsem trem izmenam. Vselej smo pazili, da smo se sestajali pred ali po opravljenem dedu v tovarni. Včasih je bilo res težko vskla-diti delo v predilnici, otroški jok doma in še sestajanje izven delovnega časa. Vsekakor bomo morali po reorganizaciji še več in boljše delati. Organi- ziranost po DE ima prednost v tem, da se ljudje med seboj bolje poznamo, neznana pa nam ni tudi problematika, katero bomo lahko reševali na lažji in enostavnejši način. Zavedam se, da imam kot sekretar OO ZK v konfekciji veliko odgovornost; upam pa, da bomo s skupnimi močmi prebrodili vse težave.« Pavel štefe, rojen 1947. leta, dela na delovnem mestu ključavničarja — remont tkalskih strojev. V naši OZD se je izučil za iključavničarja, leta 1965 pa se je zaposlil v mehanični delavnici. Po odsluženem vojaškem roku je bil 1967. leta sprejet v ZK. omogočeno večje delovanje ZK, smo se že leta 1973 komunisti organizirali po oddelkih tako, da je vsak od treh oddelkov vključeval komuniste iz vseh delovnih enot. Že pred decembrsko reorganizacijo ZK v naši OZD »Že med učno dobo sam aktivno sodeloval v ZMS naše delavne organizacije. Vrsto let sem sodeloval v sekretariatu in nadzornem odboru ZMS. Ko sem bil sprejet v ZK, smo bili sprva organizirani enotno. Da bi bilo sem aktivno delal v I. oddelku, kjer sem bil lani sekretar oddelka. Nova reorganizacija po TOZD bo prinesla drugačno oziroma bolj specializirano delo, saj bomo komunisti v V. delovni enoti lahko sami reševali probleme, ki ob vsakdanjem delu sproti nastajajo.« Branko Veselinovič se je rodil 1926. leta v Kraljevu. V BPT se je zaposlil 1956. leta, kjer je najprej delal v apreturi, sedaj pa je, od 1970. leta dalje vodja transportne Skupine. Bil sem sekretar II. oddelka in član sekretariata osnovne organizacije ZK. Pred vsem smo se ukvarjali z uresničevanjem sprejete ustave in sprejetimi sklepi na 7. kongresu ZKS in 10. V ZK je bil sprejet leta 1949, ko je služil vojaški rok v Postojni. Po odsluženem vojaškem roku je ostal v vojski kot aktivni podoficir. »Pred reorganizacijo smo bili člani ZK organizirani v treh oddelkih. kongresu ZKJ. V zadnjem času je ZK dobila res pravo in vodilno vlogo v družbi, ki ji pripada. Posebno še po 21. seji predsedstva CK ZK Jugoslavije, kakor tudi ostalih republiških in občinskih partijskih sklepih. Po sklepu občinske konference ZKS Tržič ter sklepu sekretariata OO ZKS BPT smo se komunisti v naši delovni organizaciji v mesecu decembru reorganizirali v šest osnovnih organizacij in nov organ organizacije je svet ZK. Z novo organiziranostjo pričakujemo od članov ZK večjo aktivnost, ker bo delo v manjših skupinah hi- trejše in lažje. Naloga komunistov je, da se vključimo v stabilizacijski proces, ustanovitev TOZD, posebno skrb moramo posvetiti štednji in izboljšanju standarda delovnega človeka. Da bo ZK kos tem nalogam in se uveljavljala kot avantgarda delavskega razreda, je nujno vsestransko družbenopolitično izobraževanje vseh članov ZK. Poleg sekretarjev OO ZK je bil izvoljen tudi svet Zveze komunistov, katerega sekretar je Viktor Švab. Rojen je bil leta 1928, po končani meščanski šoli se je v našem podjetju izučil za obratovnega elektrikarja, kjer je bil tudi sprejet v SKOJ. Spomladi 1946. leta je odšel v CSSR, kjer se je dokončno izučil in končal I. letnik tehniške srednje šole v Pragi. Resolucija informbiroja 1. 1948 ga je pripeljala zopet domov v Jugoslavijo. Tega leta je vstopil v ZK Jugoslavije. V Ljubljani je dokončal tehniško srednjo šolo in po odsluženem vojaškem roku leta 1951 se je ponovno zaposlil v BPT v elektro delavnici, kjer je še danes. Po izročitvi tovarne delavcem v upravljanje se je vključil v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Poleg tega se vseskozi udeležuje raznih športnih tekmovanj v in izven podjetja. Z dolgoletnim delom si je pridobil potrebne izkušnje, pri tem pa ne zanemarja področja svojega nenehnega dopolnilnega izobraževanja za delo in življenje. V sedanjem obdobju mu je bila zaupana dolžnost sekretarja OO ZK BPT vse do reorganizacije. Svet Zveze komunistov OZD BPT, ga je na svoji 1. seji izvolil za sekretarja sveta, članstvo vseh osnovnih organizacij mu je izkazalo ponovno zaupanje in upajmo, da ga bo s svojim vsakodnevnim delom na delovnem mestu pri delu v samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah tudi upravičil. Če pogledamo strukturo novoizvoljenih sekretarjev, vidimo, da je polovica njih mlajša, drugi pa so starejši ne samo po letih, ampak tudi po izkušnjah. Torej na eni strani mladostni elan, na drugi strani pa izkušenost. Smo po 5. seji CK ZKS, in pred nas vse postavlja pomembne naloge v boju za uresničitev sprejetih kongresnih dokumentov. Naša posebna skrb bo morala biti posvečena delovnemu človeku in njegovemu družbeno ekonomskemu in političnemu izobraževanju. Smelo bomo morali nadaljevati pot naše nadaljnje samoupravne izgradnje — organiziranja temeljnih organizacij združenega dela in tako dodati samoupravljanju tisto mesto, ki mu pripada v naši socialistični Skupnosti. Pri tem moramo združiti vse siile v organih samoupravljanja, sindikatih, mladini, aktivnih društvih in ZK. Doseženi uspehi nas ne smejo zadovoljevati in v združenem delu moramo vedno znova iskati novih poti in rešitev. Pri tem pa ne smemo pozabiti na našo stalno skrb v jačanju naše družbene samozaščite, v boju proti protisocialističnim in protisamoupravnim elementom. Komunisti moramo postati pobudniki, organizatorji in usmerjevalci politične angažiranosti vseh delovnih ljudi v organizacijah SZDL, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, kot je bilo zapisa- no po 5. seji CK ZKS in ki mora postati kažipot za naše nadaljnje delo. Vsa naša skrb mora biti posvečena nenehni krepitvi OO ZK, stalni skrbi za obnovo in sprejem v ZK, idejno političnemu izobraževanju vsakega komunista, uveljavljanje prakse, da sprejete sklepe in stališča organov ZK uresničujemo pri našem vsakodnevnem delu in povsod. Posebno pozornost moramo posvetiti področju kadrovske politike ter razpravljati in ocenjevati delo kandidatov za vodstvena in vodilna delovna mesta in funkcije. Samo enotni in združeni z vsemi delavnimi ljudmi bomo kos vsem nakazanim nalogam in njih uresničevanju. Dopisujte v noše glasilo! Zbor idruženego dela Na 6. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, ki je bila 2. decembra 1975, so razpravljali in sklepali o sledečem: Iz razprave na osnutek resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 19/6 in na osnutek resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976 povzemamo le misli delegatke zveznega zbora SFRJ, ki je opozorila predvsem na bistvene razlike med obema dokumentoma, to je na razlike med osnutkom resolucije SRS in SFRJ. V Sloveniji je planirana 5 % rast družbenega proizvoda, v Jugoslaviji pa 5,3 %. Industrijska proizvodnja naj bi tako v SRS kot v SFRJ naraščala 6 % letno, zaposlenost s 3 %, uvoz blaga v Sloveniji s 4 %, v SFRJ do 3 %. Gospodarske investicije so v slovenski resoluciji planirane na 7 %, v SFRJ pa 8 %. Podatki glede rasti življenjskega standarda kažejo, da se po slovenski resoluciji predvideva rast 4% letno, po zvezni pa 4,7 %. Po slovenskem tekstu naj bi osebna potrošnja naraščala po bistveno manjši stopnji (3,7'%), v zveznem dokumentu pa po stopnji 4,9 %. Po predlogu sestavljavcev naj bi v družbeni standard v Sloveniji vlagali 4,9 %, v SFRJ pa 4,4%. To so pomembne razlike. Če hočemo, da se krepi reproduktivna sposobnost gospodarstva, se mora ta logično krepiti na račun počasnejše rasti sredstev za življenjski standard. V Sloveniji so zelo razvite družbene dejavnosti, in so zato zelo velike potrebe na vseh področjih družbenih dejavnosti. Zato je logična usmeritev, da gre znotraj sredstev za življenjski standard odločitev v prid skupne porabe in je predvidena počasnejša rast realnih OD kot v zveznem dokumentu (v SRS 1 %, po zveznem dokumentu 2,5 %). Dokaj intenzivne razprave o teh dokumentih teko v TOZD, v občinah in v republiki, zato se poziva na intenzivno delo v zvezi s sprejemanjem srednjeročnega načrta za obdobje 1976—1980. Navedeni so bili tudi nekateri vzroki, zaradi katerih srednjeročni plan objektivno ni mogel biti sprejet do konca leta 1975. Mišljenje je, da smo pri sestavi dokumentov (republiške in zvezne resolucije) dosegli pomembno spremembo v naši miselnosti, saj načrtovano rast družbenega proizvoda ne ograjujejo več visoke stopnje inflacije, temveč je planirana rast. Na vseh področjih pa nas čakajo Se pomembne naloge in bosta nedvomno oba dokumenta doživela še velike spremembe. Po razpravi je predsednik skupščine predlagal zborom stališče, naj naši delegati tako v republiški kot v zvezni skupščini zastopajo posredovana jim stališča, katerih namen je predvsem v usklajevanju različno načrtovanih ciljev med republiško in zvezno resolucijo. Delegati naj podpirajo prizadevanja odborov in komisij za dokončno formulacijo zvezne resolucije, katere del je tudi republiška resolucija in katere del bo v končni fazi tudi občinska resolucija. OSNUTEK SREDNJEROČNEGA PLANA REKONSTRUKCIJ IN GRADENJ REPUBLIŠKE CESTNE MREŽE ZA OBDOBJE 1976—1980 Zbori skupščine so do osnutka obravnavanega dokumenta soglasno sprejeli naslednja stališča: 1. Osnutek srednjeročnega programa rekonstrukcij in gradenj republiške cestne mreže za obdobje 1976 do 1980 predvideva v tržiški občini asfaltiranje makadamskega cestišča Podnart—Zvirče, kar dejansko ni na območju tržiške občine, če pa so ta sredstva že namenjena za tržiško občino, pregledamo, da se ta sredstva prenesejo na cesto Bistrica pri Tržiču—Begunje. 2. Osnutek srednjeročnega programa predvideva sofinanciranje tistih odsekov, ki potekajo skozi mestna območja, vendar konkretno ne obravnava ceste v mesto Tržič, za katero sodimo, da jo je treba konkretno navesti in vključiti v srednjeročni program, tudi zato, ker se je gradnja te začela že po principu sofinanciranja. 3. Poseben poudarek daje osnutek programa elementom varnosti cestnega prometa. S tega stališča sodimo, da ima cesta vpadnica prioriteto, ker so pešci življenjsko ogroženi. 3. Občina Tržič ni obravnavana v kategoriji manj razvitih in mejnih občin. Skupščina občine Tržič ugotavlja, da je občina Tržič mejno področje in bi jo tako morali upoštevati pri načrtovanju rekonstrukcije ceste Bistrica pri Tržiču—Begunje, zlasti še, ker ta odsek ceste poteka tudi skozi slabše razvito obmejno območje. 5. Občinska skupščina ima pomisleke na prioriteto, ki je dana cesti Kropa—Podnart—Zvirče, v odnosu Bistrica pri Tržiču—Begunje. 6. V srednjeročni program vzdrževanja cest, z ozirom na varnost, je nujno potrebno zgraditi odbojno ograjo na delu regionalne ceste Pristava—Tržič na nevarnem ovinku, kajti ni sprejemljivo stališče strokovnih organov republiške skupnosti za ceste, da sedanja zastarela ograja ustreza pogojem varnosti cestnega prometa. 7. Skupščina občine Tržič predlaga, da se na nivoju gorenjske regije njena stališča enakopravno vključujejo v načrtovan razvoj cestnega omrežja na Gorenjskem. ODLOK O ORGANIZACIJI POKRAJINSKEGA ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO Sprejet je bil odlok o organizaciji pokrajinskega odbora za ljudsko obrambo. DELEGATSKO VPRAŠANJE Delegat KS Brezje pri Tržiču je postavil vprašanje v zvezi z rekonstrukcijo ceste Bistrica pri Tržiču—Begunje in izrazil željo, da bi se sestal iniciativni odbor za rekonstrukcijo ceste. ODGOVOR: Problematika v zvezi s to cesto je bila obravnavana v predhodni točki dnevnega reda, iz sprejetih stališč pa so jasno razvidna prizadevanja občinske skupščine in njenih organov, da se vprašanje rekonstrukcije te ceste reši s srednjeročnim planom. Na skupnem zasedanju dne 29. decembra 9175 so razpravljali in sklepali o sledečem: 1. Sprejeto je bilo poročilo o izvršitvi proračuna občine Tržič za 11 mesecev leta 1975. 2. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Tržič za leto 1975 je tolmačil predsednik izvršnega sveta SO Tržič ing. Vili Logar in predlagal, da za podrobnejšo razporeditev dodatnih proračunskih sredstev po delih proračuna, občinska skupščina pooblasti izvršni svet. Delegacije zbora združenega dela delovne organizacije »Peko« menijo, da podan predlog ni bil dovolj razumljiv, zato predlagajo sledeče: a) da je razdelitev 40 % sredstev po namembnosti prikazana v zneskih in b) da je pri vsaki postavki »razdelitve« podana tudi obrazložitev. ODGOVOR: Po predlogu izvršnega sveta naj bi se sredstva razdelila za naslednje namene: — za izboljšanje pogojev dela upravnih organov (določilo družbenega dogovora — 188.280 din, — za sofinanciranje intervencijskega vozila — 55.000 din, — za sklad NO — 135.000 din, — za sofinanciranje FIS tekmovanja — 30.000 din, — za ureditev poročne sobe — 76.420 din. Skupaj je to 484.700 dinarjev. Ti zneski niso dokončni, zato je skupščini predlagano, da za dokončno razporeditev sredstev pooblasti izvršni svet, ki bo o tem ipodal zborom skupščine poročilo na prvi seji. S tem je bil tudi odlok o spremembi odlcka o proračunu občine Tržič za leto 1975 sprejet. 3. Sprejet je bil odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Tržič za prvo tromesečje 1976. 4. Potrjen je bil odlok o davkih občanov. 5. Sprejete so bile spremembe in dopolnitve odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. 6. Obrazložitev o zagotovitvi dodatnih sredstev za cesto Lom pod Storžičem je podal predsednik IS SO Tržič ing. Vili Logar. Delegate BPT Tržič zanima, v kak-, šnem smislu je mišljena postavka iz prispevkov delavnih ljudi. Želeli bi točno specifikacijo, kako se bo spro-vajal prispevek, namenjen za gradnjo ceste v Lom. Med drugim je bilo pojasnjeno, da samoupravni organi v BPT o prispevku za lomsko cesto doslej še niso sprejeli dokončnega sklepa, ker bi jim solidarnostni prispevek z dodatnim delom na prosto soboto le povečal že sedaj previsoke zaloge gotovih izdelkov. Oddvojitev prispevka od rednega zaslužka delavcev BPT pa bi glede na podpoprečne osebne dohodke BPT v občini bilo težko izvesti. ODGOVOR: Glede specifikacije sredstev iz prispevkov delovnih ljudi je težko odgovoriti. Vsa sredstva ise zbirajo na žiro računu Krajevne skupnosti Lom pod Storžičem, iz katerega se črpajo sredstva za gradnjo ceste. Prav zaradi nejasne finančne situacije in ker vse delovne organizacije ne morejo nakaza- Skupnost si je zadala tele zasnove programa dela Izobraževalne skupnosti Slovenije za tekstilno stroko: Na osnovi srednjeročnega načrta vzgoje in izobraževanja za obdobje 1976 do 1980 in nakazane prioritetne naloge vzgoje deficitarnih tehničnih kadrov bodo uporabniki in izvajalci, združeni v izobraževalni skupnosti za tekstilno stroko: — ugotavljali strukturo zaposlenih in potrebe po kadrih vseh profilov v DO, ki zaposlujejo tekstilne strokovnjake; — ugotavljali finančne zmogljivosti izobraževalne skupnosti Slovenije za tekstilno stroko in racionalno in smotrno gospodariti z družbenimi sredstvi (merila); ti prispevka za lomsko cesto, je občinski skupščini tudi posredovan predlog, da se že 850 m votka/min. (s projektilom). Tkalski stroji z rapirji (vzvodi ali podajači) so se začeli razvijati v smeri teleskopskih podajačev. To so vzvodi, ki se pri izhodu iz zeva skrčijo in tako omogočijo manjšo gaba-ritno mero stroja. Tu prednjači firma Saurer (Švica, Francija), v Ameriki pa firma Rookvvell International. Tkalski stroj za večfazno tkanje firme NUOVO PIGNONE tip TZP (Nov koncept standardizacije) Za našo delovno organizacijo je izrednega pomena jugoslovanski standard, ki je sedaj poznan pod oznako JUS F. C 2.300. Ta določa mere, kakovost materiala in izdelavo posteljnine. BPT oziroma služba za kakovost se je pri nastajanju omenjenega standarda udeleževala vseh sestankov in precej pripomogla, da je izšel leta 1972 standard, ki je omogočal normalno proizvodnjo. Po nekaj letih rabe pa smo prišli do zaključka, da bi bilo potrebno v standardu marsikaj spremeniti. Jugoslovanskemu zavodu za standardizacijo smo predlagali revizijo in seveda v pripravi novega koncepta standarda tudi vseskozi aktivno sodelovali. V prvih dneh januarja 1976 je bila izvršena dokončna redakcija in nov standard, ki je razširjen in nosi oznako JUS S. G2.021, bo postal veljaven v sredini leta 1976. 1. Ocena standarda JUS F2, C2.300 (posteljno perilo) 1.1. Standard se nanaša na posteljnino iz vseh vrst materiala za široko potrošnjo, gostinstvo in druge namene. Predpišite splošne pogoje in mere .posteljnega perila, ki obsega rjuhe in vse vrste prevlek. V posebni tabeli določa obvezne velikosti posameznih delov posteljnine v več kombinacijah in tudi dovoljeno odstopanje v procentih od teh velikosti zaradi napak pri krojenju. K meram sodijo tudi določila o obveznih dolžinah (min.) preklopa, širine robov in najmanjše dovoljeno število vbodov pri šivanju. Poglavje zaključuje navodilo -za način kontrole dimenzij. Standard določa 'kakovost materiala in izdelave. Sem sodijo predvsem določila o dovoljenih odstopanjih posameznih karakteristik, v mnogih primerih pa minimalne vrednosti tudi dejansko določa. Tako standard predpisuje najmanjše dovoljene trdnosti posameznih vrst tkanin za rjuhe in prevleke in razteznosti pri trdnosti, največja dovoljena skrčenja po kuhanju (po metodi JUS F. S2. 020) in seveda najnižje dovoljene obstojnosti obarvanja. Kakovost izdelave je določena pretežno opisno, opozarja pa na potrebo po dogovorih o kakovosti uporabljenega reprodukcijskega materiala in minimum trajnosti izdelka v odnosu na nivo kakovosti izdelave. Zaključek standarda predstavljajo določila o metodah, ki se rabijo za kontrolo kakovosti (in so z drugimi standardi, predvsem skupnih F. S., predpisani) in določilo o načinu označevanja posteljnine in pakiranja. 1.2. Za proizvajalce posteljnine se je osnovni problem standarda kaj hitro pokazal. Pri sestavi standarda nismo mogli upoštevati številnih dotedanjih velikosti (mer) posteljnine predvsem v upanju, da se bo število teh zmanjšalo. V resnici pa je prišlo do drugega pojava, t.j. prošenj na razširitev palete mer. Kakovost izdelave in materiala je drugi problem, ki je dvorezen, z uporabo tkanin nižjih trdnosti, predvsem modne posteljnine, so proizvajalci kaj hitro prišli pod minimalne vrednosti JUS-a. Predvsem pri tiskani posteljnini ni bilo mogoče doseči zahtevanih najmanjših obstojnosti obarvanja in končno so kmalu postala očitna tudi nepotrebna določila o širinah robov in slično. Važnejši .problem je vsekakor tudi predpis označevanja posteljnine. Mnogi proizvajalci posteljnine so se na primer zaradi napačno vpisane teže izdelka že znašli na Gospodarskem sodišču zaradi prekrška neizpolnjevanja JUS-a oziroma varanja potrošnika (tudi BPT) kljub temu, da je bilo dokazano da je napaka le posledica zmote signirke oziroma delavke, ki žigosa teže posteljnine. Pri označevanju prihaja do nejasnosti določanja surovinskega sestava mer proizvodov in drugo. Nekaj omenjenih problemov in še nekaterih naštetih so bili vzrok, da smo predlagali spremembo, t.j. revizijo standarda JUS F.02, 300. 2. Standard JUS F.G2.021 2.1. Sredi leta 1976 bo stopil v veljavo nov zakon o jugoslovanskih standardih. Osnutek zakona je že v obravnavi. Po novem zakonu se izvrši prestrukturiranje Zavoda za standardizacijo v Beogradu in izvede vsebinske spremembe JUS standardov. Standardi postanejo predvsem osnova za dogovarjanje in akt o predpisih odstopanj, ki naj jih upoštevajo prodajne pogodbe.