\
77. Sfroflka.
V Ljubljani, v četrtek 7. aprila I9Z1.
LIV. teto
LOfEMSKI
Ishafa fHk dan popoldne, israaUl aodeUe ta prnanlfco.
o 3tl t Prostor 1 m!m X 54 m/m za male oglase do 17 mfm višine 1 K, od 30 m/m vlSine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m*m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K >—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—v Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov nai se nriloEl znamka aa odgovor.
0pr«<raistvo „Slor. Naroda" in ,,Narodni ris*ara?"
allca st 5, pri tU ono. — Telefon št. 304.
Hnaflora
„31o*aaaWt  K aro J* vol|a V Jugosl«vlll:
eeloletno napre, plaćan . K 300* — polletno. •■•••«• , 13Qr— 3 mesečno 75* —
l      - .....^25-
v LlubMant In po pofiti i V lnoaoaaatvo i
celoletno    ...... K4«d-
polletno ....... „240-—
3 mesečno ..«•••  m 120 —
.......40 -
Pri morebitnem povišanju se im* daljša naročnina doplačati
Novi naročniki itat        .:„ v orvtč naročamo veittio
po nakaznici.
Nt samo ntsmem naročth bre"! ooaMrve denaria *e ne moremo ozira'1..
Uradntttvo „S1ov. Naroda" Knaflovg ulica it.  S,  I. nadariropl*
Telefon aiev. 34.
Doplae  sproiema  le  podpisane In  zadosiao Iraakovnne.
Rokopisov ne vrača.
Poštnina pSaf,nr^ v gotovini«
IWilW li lit It JI '
ČešfeoslBu^ilia afera si Jugoslaof ii
Bivši č. s. minister Narodne obrane, senator V. Klofač, je na Cehoslovake v Jugoslaviji naslovil v »Češkem Slovu« članek z našlo* vom »Sramota«. Zgodilo se je pr< vič, da je odličen češki politik jav* no izpregovoril o potrebni enoduš? nosti č. s. priseljencev z Jugoslove* ni ter jim dal direktive za sedanjost in bodočnost. V dobi ustanovitve Češkoslovaško * jugoslovenske lige so taki članki potrebni: ko bomo ©dini v načelih, nam bo lahko najti se v posameznostih.
Senator Klofač postavlja jugo« slovenskim Čehoslovakom ta?le Ee.čcla:
»Vsak pravi Čeh čuti do Jugo* slavlje   isto   ljubezen,   kakor do svoje domovine. Ljubil je Srbe, Hr* vate in Slovence, ki so jih še razde* Ijevale meje, hrepenel je po trenot* ku, ko bodo tvorili en narod in eno državo, zavriskal   je,   ko se je ta sen udejstvil, in zda i mora delati le eno, ako živi   v Jugoslaviji in zlasti ako je njen državljan: Z vse? mi silami pomagati k notranji kor»= solidaciji nove svoje domovine, k j njeni okrepitvi in s tem k zagoto* J vitvi njene bodočnosti,   ki je naj= j zanesljivejše jamstvo naše bodoč: j nosti.
Narod je razvrščen po stran* \ kah pri nas, narod je razvrščen po / strankah tudi   v Jugoslaviji. Srbi, '.Hrvatje in Slovenci se pri nas ves dej o tako, da je očividno vsako« mur, kako ljubijo naš narod in na* šo republiko; toda naše strankar* sko življenje jim je tuje, dasi imajo sveje individualne   simpatije. To mora veljati tudi   za Čehoslovake: njih ljubezen se mora obračati do države in, ako žive med Srbi, Hr« vati   ali   Slovenci,   morajo svoje osebne koristi podrejati vselej dr* žavnim koristim.
Prepričani smo, da naši (č. s.) ljudje tako tudi ravnajo. Vsa poro? Čila, ki jih imamo od naših rojakov, dokazujejo to. Toda so časi, ko se vsega tega ne vidi, a vidi se le izje* ma, dasi se zaradi nje vsi sramuje* mo. A to nas boli in zato se mora* mo oglasiti javno.
Kar naenkrat se pozablja, da fe ves naš narod vedno hodil roko v
Alfonz Daudet:
Marin no planina!..
Roman, Prevedel dr. Ivo Š o r 1L
To si je vredno ogledati, to obednico na Rigi*Kulmu! Šest sto stolov okrog brezkončne mize v ob* liki podkve, kjer se vrste sklede, riževega in češpljevega kompota z zelenjem, v svetlih in temnih orna* kah pa se odsevajo ravni plamen* čki lestencev in pozlačeni okraski pravilno črtanega stropa.
Kakor pri vsaki švicarski skup* ni mizi, so tudi tu delile riž in češ?
Elje vse omizje v dva nasprotna ta* ora, in po samih sovražnih ali po* željivih pogledih, s katerimi so sc obedovalci že vnaprej ozirali po teh desertnih skledah, je bilo lahko določiti, kateri stranki pripada ta ali onL Riževce je bilo spoznati tudi po njih nezdravi bledičnosti, češpljevce po njih zaripljenih obra* zih.
Ta večer so bili češpljevci v ve* čini in so imeli v svojih vrstah tudi odličnejše osebnosti; med njimi celo prave evropske celebritete, ka* kor velikega zgodovinarja Astier* Rehuja, člana francoske akade* mije,*) barona Stoltza, starega a v*
*) Glavni junak Daudetovega romana »L* immortel« (Nesmrtnik).
Prev.
reki z Jugoslavijo, pozablja se na naše legionar je, ki so se bili v srh* ski armadi v Dobrudži in na solim* ski fronti, pozablja se na naše fan* te na Srbskem, ki so se umaknili in ostavljali Srbijo šele s poslednjimi j srbskimi vojaki preko albanskih gor i — in kakšna peščica jih je potem i ostala! — pozablja se na tisoče na* ših ljudi, ki v Jugoslaviji v domo* ljub ju tekmujejo z domačim Ijuds stvom ... Zato je en sam primar, ki označuje Čehe neleoo, tako kri* čeč, da nas že s tem sili govoriti in pisati o njem, čeprav gre morda le o izjemi in o poedinen, kakor o ,češki aferi".«
Kakšna jc ta ,češki aferaT? Senator Klofač piše, da gre za fakt, ki bi bil »kompromitujoč za vse Čehe in zlasti za Čehe v Jugoslaviji, ako bi o njem molčali«.
Stvar pa je ta?le: Radičeva stranka na Hrvatskem je kandidi* rala pri nedavnih volitvah nekega č. s. rojaka Janečka, ki se je šele pred kratkim preselil v Jugoslavijo. Č. s. rojaki so na Hrvatskem or? ganizirani in žive ondi v nekaterih naselbinah kompaktno; toda Radič se s poklicanimi predstavitelji če? ške manjšine ni pogajal, niti jih ni vprašal za njih mnenje o Janečki. G. Janečka je bil po Radičevi stran* ki res izvoljen za poslanca v beograjsko skupščino, toda v Beograd ni šel, nego je za pasiviteto, potuje od občine do občine ter hujska proti plačevanju davka in proti srbski dinastiji.
Kdo je ta Janečka? Senator Klofač ga temeljem dopisov iz Ho* lešovic karakterizira takole: »Ta in* dividij je bil učitelj in nato nad«: učitelj v Hlinsku pod Hostinom. Med vojno je bil dodeljen c. kr. glavarstvu za aprovizačni oddelek, kjer se je vedel kakor popoln suft (padouch«): okrajal je ubožno ljud? stvo, ubožne cele vasice za živila, ki jih je za drage novce prodajal. Ko se je stvar razkrila, je izginil. Sodno zasledovanje je uvedeno proti njemu zaradi nekaterih zloči* nov ... Kakšen lump (darebak«) in izsiljevalec (vvdfiduch«) je Jancč* ka, se da konstatirati v krajih, kjer je deloval.   Med drugim je bil bla-
gajnik mlekarne v Kostelcu pri Hol., kjer je zagreši] poneverbo itd. 2e kot šolar je bil izključen za* radi lumparij ..
Eden izmed agrarnih senator* jev pa je KlofaCu označil Janečko še takole:
r-Mcd vojno je bil Janečka v milos.i avstrijskih uradov; grabil je brc:: usmiljenj?, a ko sc mu je bi* lo treba zagovarjati, ga je zmanj? kalo. Zdaj slišimo zopet o njem s Hrvatskega, kjer si je kupil veliko posestvo. Vsilil se je v simpatijo Radieevo in zdaj — bivši c. kr. av* strijski patrijot in Habsburgovec— agitira za republiko in proti plače* vanju davkov kmljestvu SMS, kjer živi šele od Jprevrata. Naša dol ž* nost je zdaj. zasledovati Janečkovc medvojne zločine ter povedati ju--goslovenski javnosti vse, da ne bo gledala v Janečki Čeha, nego A v* strijakanta: informirati pa je tre* ba tudi Radića, ki menda niti ne sluti, kakšen tič sc ie vtihotapil v njegovo zaupanje. Za češkoslova? ški narod takle Janečka ne sme govoriti med Jugosloveni. Če bi bil med nami, bi že sedel v kriminalu, kamor spada.«
Senator Klofač dostavlja: »Na glas in v imenu vsega č. s. na.rodc. povemo: Mlada Jugoslavija ima dovolj svojih nep rij atelje v' zato mora biti č. s. Človek za vssh okok nosti njen najzanesljivejši in biezs pogojen prijatelj! Niti v stnrmjo ne sme priti, da služi življem, ki jim nova država ni mar. Če pa sc je na> šel tak posameznik, se moramo vsi ostali, ti v jugoslaviii in mi doma. v interesu svoje časti in svojeg?, slo? vanstva brez pardona otresti člo? veka, ki dela našemu imenu v Ju* geslaviji sramoto in ki škoduje če* škoslovaškim koristim v bratski dr? žavi s svojim podlim vedenjem.«
Tako Klofač. In ni slučaj, da so Čehoslovaki te dni na shodu v Hercegovcu, najnaprednejši in na* rodno najzavednejši češki ko!oniii na Hrvatskem blizu Daruvara, skic? nili resolucijo, v kateri pravijo:
»Kolikor sc tiče našega politič? nega stremljenja in živlienja, nam je smernica program Čcškoslova* ške napredne kmetiške stranke, sklenjen na lanskem taboru v Daru? varu. Najvišji princip tega pro£ra*
stro?ogrskega diplomata. lorda Chi^ pendala (?), nekega člana Jockev? kluba z njegovo nečakinjo (hm, hm!), slavnega profesorja doktorja Schwanthalerja z vseučilišča v Bo* nu ter nekega peruvanskega gene* rala z njegovimi osmimi gospodi0? nami.
Temu nasproti riževci niso imeli pokazati drugega, nc^o nc» kega belgijskega senatorja z dru* žino, gospo Schvvanthalcrjevo, pro? fesorjevo soprogo, in nekesa iz Ru? sije vračajočega se italijanskega te; norista, ki je razkazoval na nami/f* nem prtu kakor krožnike velike gumbe pri zapestnicah.
Gotovo sta bila krira prav ta dva protitoka, da je bilo za tem omizjem tako strašno dolgočasno in napeto. Kako bi bilo drugače ra* zumeti ta smrtni molk med šest sto osebami, te ošabne, mrke in neza* upne obraze in to popolno zanice* vanje, ki so ga kazali drug druge* mu? Površni opazovalec bi si ga bi lahko razlagal s stupidno anglc* ško nadutostjo, ki velja zdaj vse* mu potujočemu svetu za nekak ne* omajni zakon. Toda kdo bo verjel, da se bodo bitja s človeškimi obrazi že na prvi pogled in še predno sc le po imenu poznajo, tako sovra* žila in ie z nosom, z ustmi in z očmi tako ljuto prezirala? Tu mora biti že kaj drugega vmes!
Saj vam pravim: riž in češplje! In s tem sem vam popoinoma po*
jasnil težki molk,   ki je ležal nad ] tem obedom na Rigi*KuJmu — obe* dom, ki bi moral biti j^ede na šte i vilnost in mednarodno različnost gostov živahen in šumen. kakjr si | predstavljamo pojedino ob vznožju babilonskega stolpa.
Naš planinec je za hip fpet kir j obstal, ko j c -topil v ta po J lestenci ] žareči refektorij spokornih kirtuzi* jancev. No, čeprav se je celo glasno odka&ljal, ga nihče ie pogledi ni. Tako sc je moir! odločin, da si sam poišče svoj prostor, ki je bil seveda zadnji in na koncu dvorane, ker je zadnji prišel.
Zdaj, ko je bil odložil svoio j strašno žclc-nino, ie bil tudi on sa* mo še navaden turist, kakor vsak drugi v sobani. In vendar ne! S to svojo plešo, svojim trebuščkom. * to ošpičero, a vendar košato bn? do, s tem mogočnim nosom in go* stimi divjimi obrvmi nad otroško dobrodušnimi očmi je bil vsai naj* ljubezni ve j ši od vseh.
Toda zdaj sc bo pokazalo: ali riževec ali češpljevec?
No, komaj je dobro sedel, že se je začel nemirno premikati, a naenkrat jc prestrašen skočil na noge.
— Hudimana — tu pa vleče! i je   glasno   vzkliknil ter se zagnal proti še praznemu stolu, ki jc bil prislonjen sredi mize. Toda že ga je ustavila natakarica — za izpre*
ma je narodna in   državna enota češkoslovaška   m    jugosloven^* . Kakor smatramo sebj, Čehe in Slo* vake za e n narod z dvema pisme* nima jezikoma, tako smatramo trdi brate Srbe, Hrvate in Slovence za e n nerod. Zato tudi naša nova domovina more in mora biti enot= na, razdeljena na upravne enote iz? ključno le po petrehah, gospod skih in komrinikačnih. iTraž^jcci svojo neizmerno radost nad nog?"; bit vi jo prijateljske? a in bratskega razmerja med    narodom    j 'ravenskim in našim,   ki ic našlo i višjega izraza v zvezi r?*e nove domovine z našo staro dcmoi obsojamo  posamez] ike   iz sve srede, ki so se   izjavili k proti državni misli juc;os!ovcT-s>i ter zahtevamo, naj se proti nnho* vemu   rf~truplj'jvalnlen:u početju nastopi pravočasno i:i '
če treba tudi z izgonom. Na nas in na našem narodu ne cm:c obležati sramota njihovega poč njanja! Kri* vično bi bilo, čc bi se sodilo nas po činih mišm neodgovornih iz* mečkov in bi se zarar: njih morda obsojal naš narod v celoti!«
Ta resolucija se je odposlala predsedstvu ustavodajne 5l:upšči* ne in ministrstvom.
Žalostna ć. s. afera v Jugosla* viii ima torej tudi svoje lepo, ve* selo lice: kaže« kako bistro, zaslr* dujejo v Pragi vedenje Čehoslov;1!-kov v J u ::- vi j i in kako iskren? prijatelje i amo v Črhcs!ova!:ih med seboj in v e. s. republiki! Ta afeia pa je rudi razkrila moral« no vrednost R^dieeve sLran.KC. nje* nih hrvatskih pristašev ter končno — tudi nienil- sloven-Vi-i somišljc nikov. Poleg Janečke ni mesta po* I* l e r. c ni i. -* i r~ v e n c;.*.
m1
2. aprila 1921.
Sperni^clsnfko zcsednnje pos sl«nske zbornice se pričenja enako nejasni situaciii. kakor 5.- ie končalo pczimsko zasedanje. Fi* nsrčni minister dr. Engliš je zame* njan s predsednikom deželne fi^ nančne uprave Hanačikom, katere* ga čaka ne prav lahka in prijetna naloga, da si uredi svoj resort in pozorno preudari, kaj more pre* vzeti iz Enslišcve dediščine. Ka* ker se kaže, se splošne Englišcvc metode opuste. O davčnih predle^ gah bo treba rorž3.]o.*\ <~c s stran* kami .ra kompromis, v kolikor bo? do pripravljene v tej smeri r oditi začasno, formalno ~ ravno za .»t**-
nistrstv-v Znova se pojavlja strem* Ijeme po soe:alistiČnosagrarni koa* liciji, v kateri imajo biti an^aži^nT češki, nemški in madžarski soci^'ni dem< kratje z desnice, dočhn bi soc demokratična levic: dch.la objekt vivi-o ... in   eski ter nemški
agrarci. A:i taka rJcče?zeiena koalicija, p?, še z inodnarodnim licem, tudi ako bi stvorila, nc bi mogla trajati c'oltio. kajti pra%f njeno nicd* narodno lice bi jo spravilo pri nas ob vsako zaupanje.
Dne 30. pr. rn. se je pričel pro* ces   proti   komimistiČnim vodite? Ijcm Muni,  Zapotockcmu, Ikmd liru in njihovim tovarišem. Obto*
no. Zameniava se pričakuje tudi v j žencev je 14, in sicer zaradi veleiz* oseb: ministra za prehrano, ako r.e j daje. Obtožba jih dolži prevratne* pride morda sploh do opustitve te*   ga  lelovanja in po njihovi inicija« ga ministrstva. Sedanji minister za i ti vi v decembru v Pragi in na de prehrano dr, Brd^k n^.ibržr- odsto* j žel' nastalega nereda. Razsodbo je
pi, ker m jejo proti njemu ne le socijalni demokrat je, marveč tudi agr.-rci, ki ostro n^Tiad.njo njegov nszor. da bi bilo dovoljeno svobod? no gospodarstvo z repo, dočim oni hočejo ze repo vezano gospodar* stvo. In tu se je zaeelo misliti, da bi koncesija soc. demokratom bila tako velika, ni likvidacijo mi* nistrstva za prehrano in pre vzet je j njegovega osobja v '"jnljedelsko mi
membo Švicarka iz Uri j a in zato s srebrnimi verižicami ter belo ein-kasto ruto okroe; v:'atu — rekoč:
— Ta prostor jc zaseden, g spod!
Tu sc jc oglasilo neko dekle, ki ji je vide! samo plavc lase nad snežnobeBm vratom:
— Ta atol tu jc prost. Moj brat je bolan in o«uane v sobi. jc rekla s tujim naglasom, nc da bi sc o.-rla.
— Bolan? — jc zapraŠal planinec s skrbnim, skoraj prisrčnim glasom in naglo pri* e del. Bolan? Ma nc nevarno, kaj0
Ta »ma« ni manjkal v nobi nem njegovem stavku, kakor nc še nekatere druge take pritikline, recimo: »daj, pei, ni miga, .'o, aVra, šu, orka, maloršiga,«*) ki so vedno iznova dokazovale, da je moz iz južnih krajev doma. No, lepi blon» dinki brezdvomno niso ugajale, za* kaj odgovorila mu je z enim samim ledcnomrzlim pogledom iz svojih-modrih oči, katerih modrina pa jc bila zdaj črna modrina temin, mo* drina brezdanjih prepadov.
pričakovati drugi teden.
Agrarna reforma sc »c pričela pri nas izvajati, ali ne vzouja mno* go zadovoljnosti, kajti izvajajoč' jo agrarni urad podlega preveč vplivom političnih strank, \grarna reforma sc kaže v r^-nici kot nekak parcelami sistem, pri čemer sfc
pogostoma
inte
rc*\ posamnikov
bolj uveljavljajo nego splošni intr* resi. Napačni in nemoralni ti naČi i
•) Daudet ima kot prvo besedo »au mou-iin« namesto »aTi moins« (vsaj), kot pritikline pa: »hć, quć, te. zou, ve, vai. allons, autremenr. differcmmcnt.« Jaz sem si pomagal z »medmeti« naših južnih Gorica* nov. Prev.
Nič bolj po tem, da bi se ga bil človek oprijel, pi bil tudi sosed na desni, italijanski pevce namreč, čvrst dečko z nizkim čelom, z oij nntimi zenicami in z mogočnimi brki. ki jih je zdaj srdito vlačil skozi prste, kar sc je bil deslec vri nil med njega in njegovo lepo sosedo. Toda kaj pomaga? — naš vrli planinec ni mogel jesti, čc ni go\o* ril: zbolel bi bil drugače...
— Ork*. kakšni lepi gumbi! je glasno vzkliknil sam pri sebi, šk< leč na Italijanove manŠetc. - - Te note, vrezane v jaspis, so pej kaj imenitnega za pogledat:!
Njegov kovinastj r,!as se je iz* gabil brez jeka v tišino.
— Šu, gospod! — vi ste pevce, kaj?
— Non eapisco .. je zagodr* njal Lah v svoje brke.
Za nekaj časa se jc možak vdal ter je poskusil molče obedovati. No, grižljaji kar niso hoteli dol. Ti se je iztegnil njemu nasproti sedeči avstro?ogrski diplomat, da bi s kon* ci svojih starih, majhnm in do po< lovice orokovičenih prstov dosegel lonček z gorčico. Takoj mu ga jt naš planinec vljudno ponudil, rekoč: »Izvolite, gospod baron!« Za* kaj slišal je, da so ga pravkar ime* novali tako.
(Dalje prihodnjič.)
2 stran
SLOVENSKI NAROD', dnt 7. aprila 1921.
77 ?tev.
proizvajanja agrarne reforme je iz# zval oster protest na zborovanju veleposestnikov, ki se je vršil na velikonočni ponedeljek ob udelež« bi 15.000 oseb na Havličkovem na* mesiju. Enak protest je izšel tudi iz vrst veleposestniških najemni* kov. Soglasno se je tu zahtevalo, da agrarni urad opusti politiko van je in da se predloži novelizacija do* tičnih zakonov.
Sicer je preživela Praga Veli* ko noč v znamenju »Miru božje«
ga«, katerega je razglasil »Češko* slovaški Rdeči Križ« in so bile nje* mu v korist velike svečanosti. Kljub ne preveč ugodnemu vreme* nu so se dobro obnesle in bo imel Rdeči Križ tudi izdaten finančni skupiček. J. K. S.
Tragikomedija Karla E2a8^Br?Ia!sa.
KARLOVA NOTA. —d Pariz, o. aprila. Tajništvo bivšega kralja Karla objavlja noto, kjer ae ugotavlja, da eo od konca do kraja izmišljene vesti o posvetovanjih med kraljem in francoskimi državniki ali generali pred njegovim cdpotovsnjem. Pravtako se ugotavlja, da jo neprietno po listu > Tempo« objavljeno, iz Berna datirano picmo, ki ga je baje razkralj naslovil na kardinala knezo.^kofa Osemocha.
DO ČETRTKA ZVEČER . . . —d Praga. 5. aprila. Češkoslovaška vlada je v nedeljo zjutraj pooblastila svojega poslanika v Budimpešti, da v sporazumu z zastopniki Jugoslavije in Romunije informira neštansko vlado, da bodo, ako bi se razkralj Kari v četrtek zvečer še nahajal na madžarskem ozemliu. vlade navedenih držav storile vse potrebno, da se habsburško vprašanie v najkrajšem roku privede do končne rešitve .
MADŽARSKA VLADA IN KAREL. —d Budimpešta, 5. aprila. V narodni skupščini je izjavil ministrski predsednik, da sedaj še ne more poročati ničesar o tem, ali je razkralj žo prekoračil mejo, vendar r>a so izdane vse potrebne naredbe. On misli, da se vsa zbornica razen prav malih izjem strinja v tem, da je bilo treba, da kralj zapusti deželo. (Živahno odobravanje na desni). Zbornica naj bo uverjena. da je vlada vpoštevala vso rnzloste in da je nastopila šele potem. .Ako jo prej pretila nevarnost, je sedaj odstranjena, da se zagotovi potovanje skozi Avstrijo v Švico, je bilo treba daljših posvetovanj. Ententa je pri tem podpirala madžarsko vlado in sklenila, da bo no en zastopnik entente spremljal kralja na potovanju. Vlada je zastopala stališče, da 6e mora izvršiti potovanje ne earoo mimo, marveč tudi v primerni obliki. Zato so tri ententne velesile idale na razpolago po enega zastopnika. To je bilo neobhodno potrebno, in madžarska vlada so ni hotela vdati nobenim urerencam ali prosijam; zastopala je stališče, da je odpotovanje kralja neizogibno potrebno, po drugi strani pa tudi ni mogli na noben način dopustiti, da bi motili na potovanju onega, ki se je nekoč dotaknil krone Sv. Štefana. (Živahno odobravnnje). Ministrski predsednik Je poudaril, da bo jutri naznanil podrobnosti o bivanju razkra-Ija. Zbornica naj potem otvori debato. On ne odklanja dolžnosti za popolno odgovornost.
KARL SE NI ODPOTOVAL?
—d Beograd, 5. aprila. Poslaniki "Francije, Anglije, Italije in Čehoslova-ake so včeraj posetili ministrskega predsednika Nikolo Pašiča, s katerim Bo razpravljali o položaju, ki je nastal, ker Karel do tega časa še ni zapustil Sombotelja. V političnih krogih govore, da nadaljuje naša vlada korake, ki Jih je pričela, ko je bivši cesar Karel ciopil na Madžarsko.
MAD2ARSKA  NI RAZPISALA .  VOLITVE KRALJA.
'— d Budimpešta, 5. aprila. Mad* žarski korespondenčni urad zazna?
mu je tudi v inozemstvo razširjeno vest lista »Neues \Viener Journal« o razpisu volitve kralja za dan 20. avgusta letos kot tedenciozno iz» mišljotino. Neutemeljenost te ve* sti je nedvomno razvidna iz zadr* žanja madžarske vlade ob najno» vejših dogodkih.
KAREL NA ODGONU.
— d Gradec, 5. aprila. Posebni vlak z bivšim cesarjem Karlom je zapustil postajo Fenring popoldne ob 16.54, ko so se madžarski sprem* Ijcvalci poslovili od razcesarja. Vlak je dospel ob 19.05 zvečer v Gradec in je obstal zaradi izmenja* ve stroja zunaj glavnega kolodvo* ra. Po 15 minutah se je bivši cesar odpeljal dalje.
NJEGOVA POT GRE PREKO INOMOSTA. —d Beograd, 5. aprila. Po po* slednjih informacijah iz avtorita* tivnih krogov, bi moral bivši cesar Karel zapustiti do danes Madžar* sko, ker je že prispelo dovoljenje Avstrije in Švice za potovanje pre* ko njunega ozemlja. Ker pa ni bilo mogoče popolnoma vse pripraviti, kar jc potrebno za to potovanje, je bilo odloženo za danes popoldne. Karel bo odpotoval iz Sombotelja v Švico preko Gradca in Innsbrucka. S tem notovanjem se je Karlova pu* stolovščina približala svojemu koncu.
INTERPELACIJA RADI KARLA-
—d Bern, 5. aprila. V včeraj Š* nji dopolnilni seji zvezne skupščin ne je vložil posl. Grimm interpeia* cijo o komunističnem rovarjenju v Švici, o ve-ikonočnem potovanju Karla Habsburškega in o niegovem prizadevanju, vrniti se v Švico.
FRANCOSKI LISTI O KARLU.
—d Pariz, 5. aprila. Francosko časopisje poroča, da bivši cesar Karel do nedelje zvečer se ni za* pustil Sobotišča. Države velike in male entente so radi tega zavlače* vanj a indignirane ter so odločene, da ne dopuste nadaljnjega bivanja ekscesarja Karla na Madžarskem. V najkrajšem času bo sledila voja* ška intervencija male entente. Madžarska pa bo morala dati tudi za bodočnost gotova jamstva, da se ne ponove enaki dočodki. Sedaj skuša Madžarska razširjati vesti, da je ekscesar Karel bolan in da radi tega ne more zapustiti Sobo* tišč-a.
— d Budimpešta, 5. anrila. V
današnji seji narodne skupščine ie i ministrski predsednik grof Teleki naznanil, da je razkralj Karel da» nas ob 10.35 odpotoval iz Sombo* telja.
PolItKae neifL
= Iz zbora zaupnikov JDS v Mariboru. Na zadnjem zboru zaupnikov JDS v Mariboru se je sklenilo, da se Stranka v tem volilnem rjj&u . vzdrži vseh nepotrebnih napadov na NSS, da si obe stranki skupno izvojujeta zmago nad združenimi klerikalci, socijalisti in komunisti. Vodstvo NSS v tem oziru popolnoma soglaša z vodstvom JDS.
= Seja konstituante. — Droško-vićeva razkritja. Beosrrad, 5. aprila. Pred današnjo sejo konstituante se je vršila seja ustavnega odbora.. Na tej seji se je razpravljalo o tiskanju poročila ustavnega odbora. Po tej seij se te vršila formalna seja konstituante, ki je trajala samo od 17, do 18. in pol. Določil se je dnevni red prihodnje seje konstituante, ki se vrši v petek. V petkovi seji je na dnevnem redu interpelacija dr. Širne Markoviča o vladni objavi napram komunistom. Na to interpelacijo bo odgovoril notranji minister Draškovič z daljšim govorom. Kakor se zatrjuje v nolitičnih krogih, bo vseboval Draškovičev govor zanimiva razkritja o komunističnem rovarenju. Komunisti so v resnici pripravljali prevrat. Komunisti iz Zagreba in Llubliane so bili sicer orotl nrevrntu, a heograi-ski komunisti so dclovaTi z vsemi silami za prevrat. Oni bi morali nHčeti fn potem nai bi se jim nHdnižill tovarni iz ostalih pokrniin. Prevrat bi se pričel v trenotkn. ko je hila Vp«"'^^ V^da v krizi, kot firma na nii bi služIle rudarske stavke v Ro^n^ hj v Tr-b o vi'ah. Prevratni e1em**nff «;o ^e-H v Pnrrmritii naroden neMpnski sfrOt, Irl nai hI Wl spnstU sk"n*č'no v zrnk. 0rean;7i>ali so rudf onsppmo bo^o leel-jo nod hnennm r>r<*f&n foka«. Nnm*Tn-vaff so zasesti nn*to in tako dobit! vso poročevalsko službo v svojo roko. Do-
gnal ose je, da so ti temni elementi dobivali brzojavne vesti iz Moskve. — Poročilo ministra Draškoviča se v političnih krogih pričakuje z veliko na-petosto.
= Zagreb za ime »Jugoslavija«. Zagreb. 5. aprila. Danes je imelo mestno z:stopsrvo sejo. Predlagalo se je, da naj mestna občina dovoli kredit 200.000 K za kongres jugoslovcnskih stavbenikov v Zagrebu. To vprašanie se je že minuli teden pretresalo in so i frankovci takrat izjavili, da so proti, j ker >Jugos!avije nema«. Danes je bil j predlog: sprejet s 30 oroti 6 glasovom. Dr. Ante Paveiić (Starčcvičanec) je zahteval, da se odpošlie v Beograd predlog, naj ima država edinstveno ime »Jugoslavija«. Za predlog so glasovali tudi demokrati in socialni demokrati, med tem ko so se klerikalci in frankovci odstranili iz dvorane.
= Vesti o razkola v demokratskem klubu neresnične. BeogradL 5. aprila. Demokratski klub odločno demenrira vse vesti o razkolu v demokratskem klubu. O kakem razkolu nI ne govora in nikomur ne pride na trm. da bi Iz kluba izstopil.
= Za pospešitev ustavnega dela. V parbmor.farnih krogih se trdi. da bo predsednik konstituante dr. Ribar pozval v*e načelnike strank na dogovor, da bi se nstava čimnrej spre/ela.
= Hrv. zajednlčarjl. V nedeUo. dne 3. t. m. ie Imel osrednji odbor Hrvatske zafednlce sejo, ki ]a trafala prednoldne in oopoJdne. Vzelo se fe na znanle poročno o ustanovitvi scltačke hrvatske stranke v DalmacH, ki Je vstooila v zvezo Hrvatske zajednice. Nato se ie poročalo o delovaniu za reorganizacijo Hrvatske zajednice na Hrvatskem in v Slavoniji ter so bili o
tem spreleti sklepi. Potem le bila razprava o notranjem in zunanjem političnem položaju. Držanje poslancev Narodnega kluba v ustavnem odboru ie bilo soglasno odobreno. Soslasno so bili sprejeli sklepi o nadaljnem držanču Hrvatske zajednice v političnih vprašanjih, mm V ponedeljek, dne 4. t. m. je bila v Zagrebu na poziv načelnika dr. Drinkovica seja poslancev Narodnega kluba v prostorih Hrvatske zajednice. Seja je trajala predpoldne in popoldne ter se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih v zvezi z delom klubu v konstituanti. Sprejeli so se soglasno vsi sklepi.
= Protlč na površju? Beogradska »Pravda« piše: »V strankarskih od-nošajih naših velikih strank se razvijajo stvari zelo čudno. Govori se, da čakata Stojan Protič in Nasta Petrovič na sprejem ustave, ča potem v stranki prečistita odnošaje. Zaupno trde, da izraža Nasta Peuovic docela odkrito svoje nezadovoljivo s PašiOm in že javno govori o gufcovih nakanah. V zvezi s tem se govori tudi o izstopu nekaterih demokratskih iKvslancev iz kluba in o eventualnem njihovem vstopu v Pasičevo skupino. Najblaije rečeno so vse te verzije zde neresne. Mi jih samo beležimo radi informacije čitate-ljev, obenem pa pripominjamo, da v njihovo uresničenje ne vennerno.«
— Nori prodscdKik »arajevsk© vlade. >Narocino Jr*linslvo<". nradni list vlade, prianja ukaz. s katerim so dr. Nikola Gjurgjević imenuje sa predsednika pokrajinsko vlade za Bosno in Hercegovino, dr. Milan Brskić | a se rešuje svojih dolžnosti.
= Beosradski Ust o občinskih volitvah v Sloveniji. »Pravda« beleži, da se vrše 26. t. m. občinske volitve v Sloveniji, in dostavla: »Prognoza ie, da bo izid volitev neugoden za klerikalce. Demokrati in samostojni kmetje nastopijo pri volitvah skupno in se nadejajo velikega usneha. Klerikalci so zbog teh neugodnih Šanc razvili silno agitacijo.« »Pravda« se moti: dne 26. t. m. se vrše volitve samo v LJubljani, »Mariboru. Celju in Ptuju, dočim volitve po drugih občinah že niso razpisano. Ker samostojni kmetje pri volitvah v teh mestih ne prihajajo resno v poš.ev, za sedai še ne more biti govora o kakšnem skupnem nastopu demokratov in samostojnih kmetov.
= Dr. Korošsc v srbski fa6L »Pravda« javlja, da je dr. Korošec na enem svo*Hh shodov med drugim tudi rekel: »Pri Hrvatih ie korajža narasla do presenetljive stoonje,« ter pripominja: »Ne vemo kakšne vrste ie ta korajža In v koliko jo ona potrebna v svobodni državi v srrnslu. ki ga ima v mislih dr. Korošec. N?m se zdi, da je bila korajža te vrste, ako dobro razumemo g. Korošca boli potrebna v vojnem Času pod Avstrijo, ko so njegovi somišljeniki izdatno denuncirali vsakogar, ki je dejansko mislil jugosloven-sko, in ko je orila pesem »Srbe na vrbe«. »Srbe na vrbe ■ to ie vobče tenor Koroščevih govorov. To se bo že do-seolo, pravi Korošec samo število nam dajte, to je več mandatov.« To zadnje je, kakor se zdi, za Korošca glavno* Tuga za izgubljenim gospodstvom, bolest za izgubljenim položajem »jezička na tehtnici«, zato njegovo vlivanje strupa, zato njegovi pozivi naj se politika zanese celo v rodbino med deco, ne jemljemo tako tragično.«
= Vzroki prepovedi izvoza hrane. Beograd, 5. aprila. Demokratski klub je imel danes sejo. na kateri se ie razpravljalo o prepovedi izvoza hrane. Ta prepoved ie provzročila,, da ie cena koruzi znatno pačila. Ker se ta prepoved spravlja v zvezo z mobilizacijo, ie minister Draiković pojasnil da je vlado napotila k tej prepovedi suša in nevarnost da nastane lakota in da se bo tn prepoved takoi ukinila, čim prične deževati. Tej seii je prisostvovalo tudi več zeml oradniicov, ki so Izjavili, da suša doslei Se nI opasna, da ie malenkostna škoda pri ozimini in travi, ki pa se lahko še popravi. Vlada bo izdala kom mike, v katerem bn v tem vprašanju pojasnila svoje stališče.
= Iz seie samostojne kmečke stranke. Beograd, 5. anrila. Danes no-poldne sta imela radikalni klub in klub poslancev samnstoine kmečke stranke svoje seje. Na seii SKS se ie razpravljalo o nadal nI taktiki kluba, nakar bi se morala izvršiti volitrv novega predsednika, ker ie dost U iji. ir. Pucclt no-stal minister. Ker ni bilo dovol poslancev navzočih, so se volitve odložile.
= Iz ustavnega odbora. Pograd. 5. aprila. Davi ob 9. se je nadaljevala seia us^av. odbora* Dr. Žerjav je nadaljeval svoj govor, ki <ra le moral snoči orekiniti vsle đrazbtrrieft'a. ki je nastalo vsled roopada med dr. Simra-kom In Krsteliem. Debate se ie udeležilo več poslancev, rrrnlioradnfkrvv In muslimanov, ki so zahtevali, da se naj redakcfia vladnega načrta nekoliko Jz-premenJ.
v Boifirftrnkl T* Rof15#» poročajo: 4. t. m. *o odpotovali iz Sofije r razna mesta miniater financ, minister predsednik in minister javnih del. 5. t. m. na le odpotoval če minister za poljedelstvo. Cilj t^ira potovanj je aeitsHln r.n osnovanje dobrovolfskih čet. ki pe *nnjeJo.
zc SoremoTOb* c-o^nodar^keira *t-strmn v PnslH. >V»Hn« norofta iz fle-vala. rl* je novinka vlada izdala dekret, gipsom kat«*reen se vse tvornice vrncio prefanuTn la^rnlkom. Okhijtema je tudi kontrola tromlo po aovjetaklh Jkomi^arHh.
= Občni roor goseo*** nn-nretttuMra dnt^tva ra šentfaknbskf okra! se te vr5il v soboto. 2. a^';1a ob 8. zvečer v salona gostilne pri CeSao-
varju na Dolenjski cesti. Salon je bil nabito polen zavednih pristašev JI>5 iz šentjakobskega okraja. Predsednik g. Anton Likozar je otvoril zborovanje, konstatirul sklepčnost ter pozdravil v obilnem številu došle zavedne vouiee. Nato se ie Sp< minjal v minulem letu lunrlih članov ter koustatiral. da ic štelo društvo koncem leta 1920. J10 članov, da pu je število do danes naraslo že na okroglo 400. Taj ni Sko poročilo je podal g. Matija Rode. !z tajniškega poročila se razvidi marljivo delovanje šentjakobskega društva, osobito pa dobre uspehe posr.r.. uh odsekov, kakor so to pevski, dramatični, izobraževalni, politični in vesellčni ter delo društvene knjižnice. V knjižnld je včlanjenih okrog 5000 čUateliev, izposodilo pa se ie v minulem letu nad lOO.o; >i tenviz od početka nj en era delovanja pa do danes pa nad pol milij )na. Tajnikovo poročilo je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Iz blagajniškega poročila g. Frana Mama ie razvidno, da je im?lo društvo v minojem letu 6442 K 82 v prebitka. Na predlng nrc-cledovalca računov se ie podelil odbora absolutorij. Prečitala so se na to nova pravila, ki so bila z malimi spremembami v celoti   soreieta soidasno.
Članarina *e je do!očila na 12 K letno. Nato so sled.le v ' ::* te bil izvoljen sledeči od .:. Pre< c cinik c* Anton Likozar, prvi podpredsednik Mati a Rod c. IruRi p< ;rcdsednik g. dr. Ivan Bol:, laj . k ^ Štrukelj,
tajnfkov nai ' ta k g. Karel Mohoric« blagajnik g. - ran Ma a, Majgajnlkov namestnik Stcrlekar, arhivar
g. Ludovik Stich, cospodar g. Josip i'ebek ml., odborniki: g. Feliks Pranzl, Gjud Iv ui, Indol Franc, Jano-•:č Viiko. Jesen.:«) Stat:" . Ke^ j Filip, Martine Prane. Meden Ivan, dr. tfutar Ignac:?, namestniki gg. Hinko Franzl, Jcr?c'c Avgust. I ndllcliet Pa-•cl, J eru c Oton, dr. Puc ca Stetlo* kar Anton. Šterk Peter, VerbMS Franc. Z-.tpančič Franc, Žerjnk Anton, pregledniki računov J« i Al gelj Franc in Vončina Valentin, na-mestjiik c Semrov Fran3. Po končanih volitvah le priglasil k besedi g. dr. Dinko Pu:. Id je v lepe n govoru obrazložil pomen in važnost občinskih volitev ter rr':~«;vl <*• "' ? osa nernlh rc-litičnih strank napram volitvam. N;e-rov Rovor :e Izzval m^d zborjvalci vi-har navdušenja. Predsednik t. Anton Likozar se {c zahvalil govorniku za le-pr? iz'.'a'a-:ia i' 7a,,:,-".i občni zboi
Telelanife"7-"""7:"
OSVOBODITEV DAT.MACIJE.
—d Split, 5. aprila. Včcr^.i ^e je nričelo vkorakanje naseda orožni* *>rva in vojske v prvi nas okupi "i* ncjJa ozemlia. Zasedanje bo tra' tlo clo 8. t. m. V Lečcvico so naše čete vkorakale že predvčerajŠnjim so bile sprejete z velikim navditse* njem. Italijani so odšli že pred tem. Včeraj sta naša vojska in orož lis štvo vkorakala razen v Knin tudi v Kijevo, danes pa zasedeta Drniš in Okla j. Včeraj dopoldne sta od* potovala tjakaj z avtomobilom predsednik dalmatinske pokr. vi de dr. Desniea in general MiliČ. Ljudstvo jima ]> priredilo veliČast* ne sprejeme. Včeraj dopoldne so bile izobešene na svečan nečin jy# goslovenske zastave na trgovskih ladjab, ki so nam pripadle po spo» razumu z Italijo. Temu slavnostne* mu činu je prisostvoval tudi čast* nik z italijanske vojne 1 adi je j»P»i* glia«. Istočasno je prispelo iz Beograda finančno zastopništvo za iz* menjavo novčanic, ki je prineslo s seboj tudi večjo množino novčanic. Dne 15. t. m. se sestane v Zadru komisija, da določi način evaku* acije drugega pasa, ki se bo izvr* vršila od 30. aprila do 1. maja t. 1.
PROSLAVA  OSVOBOJEN J A V L1LLU.
—d Pariz, 5. aprila. Velikih sve? čanosti v Lillu, ki se bodo vršile 15. mala v proslavo osvoboienja. se bosta udeležila tudi belgijski kralj in predsednik francoske re* publike.
AMERIKA IN NEMČIJA.
d Nauen, 5. aprila. (Radio Grič) Da se popravijo netočne in tendenciozne vesti francoskih časo* pisov o izmeni misli med Ameriko in Nemčijo, se bo objavilo popolno besedilo dotičnega memoranduma. Nemška vlada in nemžki narod se priznavata obvezanim, da popravita storjeno škodo, kolikor bo le do* puščalo gospodarsko stanje. Cilj so reparacije in obnova opustošenih krajev, za kar so pripravljeni vsi nemški delavci in odgovorna mesta, dalje preskrbovanje večjih vsot go* tovega denarja v tujih devizah. Nemška vlada je pripravljena sta« viti nove predloge, da bi Šla Fran? ciji na roko, ako bi se še vedno protivila uporabi nemških delav* cev.
GR5KO-TURŠKA VOJNA.
— d Carigrad, 5. aprila. (Ha* vas) Boj za Eskischer se nadaljuje. Grki so v defenzivi in so izgubili mnogo tal. Po poslednjih poročilih se severna skupina grške armade nahaja v popolnem razkroju. Turki so zasedli Biledjik.
IZJEMNO STANJE V ANGLIJI.
— d London, 4. aprila. Ministr* ski predsednik Llovd George je v spodnji zbornici prečital kraljevo jemno stanje. Uradni list priobču* poslanico, s katero se proglaša \j» je celo vrsto odredb, s katerimi se vlada predvsem pooblašča, da za* hteva zase rudnike in prometna sredstva ter jih prevzame v svojo posest. Dalje se dovoljuje policiji Širša oblast glede hišnih preiskav in aretacij.
—d London, 5. aprila. Ministrski predsednik Llovd George je izjavil v spodnji zbornici, da vlada, kolikor tudi si prizadeva poravnati nesoglasja med rudarji in posestniki rudnikov, vendar ne misli na to, da bi pozvala obe stranki pred razsodišče parlamenta.
POLJSKA NAPADE NEMČIJO?
—d Nauen, 5. aprila. Listi po* ročaj o   o   vojaški pripravljenosti I Poljske na obmejnem ozemlju pro* '■ ti Nemčiji. Vpad se pričakuje že te i dni.
NEMIRI V NEMČIJI,
—d London, 5. anril.i. Reuten jev urad doznava k vesti, po kateri je mala ententa napovedala mnd* žarskemu upravniku Horthvju vo* jaške odredbe, ako razkralj K.irel najkasneje do četrtka ne SapustJ Madžarske, da se te države ne bedo zadovoljile le z obljubami od str a* ni madžarske vlade, temveč bodo zahtevale garancije proti vzposta* vitvi Habsburžanov na Madžar* skem.
— d Berlin, 4. anrila. Kakor po* roča »Vorviirts«, nameravajo ber* linski komunisti, da kur najbolj raz* širijo demonstracijsko stavko, Id jo hočejo prirediti povodom Svltove* ga pogreba. Bcr:;nska sveza siro* Kovnih organizacij in oskrbovalni fond za nameščence svarita deTav* stvo, da bi Svitov pokop izrabljalo v kaleršnokoli akcijo.
—d Berlin, 5. aprila. Kakor j j v* Ija »Vorwarts«, je deželna konte* renca socijalne demokracije skle* nila, naročiti frakciji, da se udeleži sestavljanja vlade, toda pod pogo* jem, da se zagotovi ustava, demo* kratizira uprava in dovoli samo* uprava, pri čemer naj se zagotovi uveljavi j en je obstoječih pravic na* meščencev, delavcev in uradnikov,
— d Nauen, 5. aprila. Berlin* ski »Vo^vrarts« prinaša dokumenta* rične dokaze, de jc Moskva prinrav* Ijala komunistični puč v Nemčiji in nudila svojo finančno pomoč. Ak* cija, očistiti srednjo Nemčijo ko* munistov, stoji pred svojim za* ključkom. V Berlinu vlada mir, iz* vzemši stavke v elektrarnah. Ko* munistično strankino vodstvo pre* klicu je za vso Nemčijo poziv k ge* ncralni stavki. V Mecklenburgu so radj poostrenega političnega noio* žaia prepovedani shodi pod milim nebom. Belgijske okupacijske ob* lasti so proglasile na ozemlju leve obali Rena obsedno stanje, Češ da je ogroženo od komunistov. V iz* danem razglasu se preti z vojnim sodiščem za kršitev svobode dela, radi napadov na osebe in sabotaže. V Moersu je nastopila belgijska vojska proti komunistom, ki so za* sedli premogovno rove in tvornice, vršili nasilja nad delavoljnimi in plenili. Ubiti *o bili trije komunisti 27 pa jih je bilo ranjenih. Premo* govne rove so zasedli Belgijci. Po poslednjih vesteh vlada sedaj tam* kaj mir. Iz Diisseldorfa poročajo, da so zavezniška vojaška povelj* stva dala zasesti železnico Ober* hausensGladbeck in da so belgijsko čete takoj zatem krenile v Dinsia* ken.
PROTEST PROTI BOLJŠE* VIZMU IN KAPITALIZMU?
— d Nauen, 5. aprila. Bivši švedski ministrski predsednik Bran* ring poziva na svečano proslavo L maja kot znak protesta proti bolj* ševizmu in ententnemu kapitaliz* mu, ki hoče prisiliti srednjo Evro* po k suženjski službi za več gene* racij,
ATENTAT NA BOLJŠEVISKE. GA POSLANIKA?
— d Moskva, 5. aprila. (Brez* žično) Po poročilih iz Rima, je bil na ruskega zastopnika Vorovskega poizkušen napad Vorovski je z a h* teval od italijanske vlade, da se po* zovejo krivci pred sodišče ter da se dovoli niemu in č^.nom misije, da smejo nasiti orožje. Nadalje je zahteval od italijanske vlade pre* pustitev ruskega poslaništva, kjer naj bi bil sedež misi:e.
RIM5KA KONFERENCA«
—d Rini, 6. aprila. Avstrijska delegacija za konfertnr-o nasledatvenih držav Avstro - Ogrsko monarhije jo dnvi dospela semkaj Avstrijski poalanik je
delegate pozval v hot?l >TCegina« k porazgovoru o vprašanjih, ki se bodo obravnavala na konferenci.
BOLJSEVIŠKI NEMIRI V NEMČIJI.
—d Berlin. 5. aprila. Pri gibanju v srrdivji Nemčiji so dosedaj aretirali 3G12 oseb. Večina arotiranih se nahaja v Leunu.
—d Ivisen, 4. aprila. Na levem bregu Rena so se delavci večinoma zopet
vrnili k delu. Belgijske čete se vedno
stražijo vse rove.
BORBE V INDIJI. — d London, 5. aprila. Kakor poroča Reuterjev urad iz Delhija, eo se v drugi polovici meseca marca spopadle angleško - indijske čete in Maurudi na severno - zapadni meji Indije. En britanski častnik in 2o indijskih vojakov je mrtev, ranjen pa je en britanski častnik in 25 Indijskih vojakov
Končano đsio u nn&iraem odbana.
Kancelpara}
— Beograd, 5. aprila. Danes dopoldne se je nadaljevala seja ustavnega odbora, ki je bila včeraj prekinjena zaradi spopada med poslancema dr. £im-rakom in dr. Krsteljem. Prvi e dobil besedo dr. Žerjav, ki je nadaljeval svoj včerajšnji govor ter dokazoval potrebo, da se prepreči vsaka zloraba vere v strankarsko-politične namene. Dr. Žerjavov govor je vzbudil splošno pozornost in odobravan, e. V imenu muslimanov je govoril posl. K u r b e g o-v i č, ki je naglašal, da velja kancel-paragraf tudi za muslimane in da bodo za ta paragraf glasovali tudi muslimanski poslanci, ker nečeio. da bi aihovi hodži (duhovniki) zlorabljali v politične namene moše'e in džamije (mo'in-medanske božje hrame). V imenu zem-Ijoradniškega kluba ie izjavil Joca Jo-vanović, da bodo zemljoradniki glasovali za kancelparagraf, ker uvidevajo potrebo, da se iz cerkve izžene PoMti-fca. Klerikalno stališče sta zaeovariala klerikalna poslanca dr. D u 1 i b i č in Barlč. Za tri evala sta. da se bo nn?n država izločila iz krosra civiliziranih držav, ako spreime kancelnaragraf. ki ga doslei ni uvedla nobena druga država. Zahtevala sta, da se katoliškim duhovnikom, kakor do^Le*. prizna no-po!na svoboda, da lahko svoie vernike tudi v cerkvi opozr>rinio na to. komu smelo v javnem živlieniu znunati ali ne. V imenu ?amoctome kmetske stranke je govoril dr. V o š n ia k. ki ie uspešno zavračal Izvafanla klerikalnih poslancev ter dokazov?!, da ie v interesn verskega miru v državi notrebno, da se spre'me v ustavo določbi, ki bo duhovnikom vseh vei*o!zpovesti znbranie-vala, da hi v cerkvi Sirih* versko nestrpnost ter Shrvali konfesiie dnuro prof" drugi. 7a kanr^Haraflrrp* «*n tro-vorili s"e poslanei V^xe<dnv \V ! 1 d e r fdemokratV prof. Moskovlfevi** (rem^ferarinik) in dr. Markovič (komunist).
Nato se ie vr*;To trlasovn^ie o citira 13., kl vsebu'e kancelnaracraf in k* se glasi takole: »svoboda vere in vesti ie zajamčena.   PHznnn^ verofmnvpd'.
sprejet!
uglašene potom zakona, lahko svoie ske obrede vrše javno in lahko iz-vedujejo svoje verske zakone svo-' :o, v kolikor s tem ne žali o javne morale. Uživanje državljanskih pravic neodvisno od veroizpovedania. ^ihČe se ne more odtegniti svojim državljanskim in vo:aškim obveznostim, sklicujoč se na svoio vero. Priznati se morejo one v. re, ki so bile že zakonito priznane v gotovih krajih. Druge vere lahko država prizna samo s posebnim zakonom. Usvojene in priznane veroiz-povesti upravljajo samosto no svoie notranje verske posfe in zapovedi v me-|ah ustave in zakona. Nihče ni dolžan, da izpoveduje svoie versko prepričati :e Javno, da sodclme pri versko zakonskih činih, sIovecnost'h in obredih, razen pri državnih praznikih in sveTa-nostih, v kolikor to določa zakon in v kolikor kdo pripada pod očetovsko, skrbstveno ali vojaško oblast. Priznane, že usvojene veroi z povesti smeio goiit! zveze s svoiimi poglavar i izven državnih mej. kolikor zahtevalo to njihovi duhovni prednisi. Način tega občevanja doToča zakon. V okviru državnega proračuna se predvidevaio izdatki za versko zakonske svrhe, ki se imajo razdeliti na priznane vero»zpovesti sorazmerno po nMhnvi stvarno dokazani potrebi. Verski nredsfavItelH ne sme;o uporabljati svoie oblasti preuo verskega bogoslužja aTi p^eko ver*u;h pred n'sov v strankarske namene. Pre-stoiki pr^ti temu se kazmrrein samo rvz tožbo privatnih osrh. Torbe se vlagajo neposredno pri pristojnem sodišftt. ki v ^di preiskavo samo. (Z TežeČimi Črkami t'skani stavki tvoriio takozvani kanceloaragraf. Uredništvo). Za kancelnaragraf v tel ob'"Vi so glasovati vsi xbni ustavnega odbora razun klerikalci.
S tem ie ustavni odbor zavrnil svoie delo. Ustavni načrt le končnn in se predtn~i v rribndn'f se"! ust.^vofvor-ni skunščlni. Na^e'att se ie. da bo ta ustavni načrt skimščina sprejela brez bistvenih sprememb.
Iz nase. kraifsuin^.
— KleHkaTna a en t arija za Karla. Tz Sinja poročajo: 3. t. m. po priredile tukajšnje klerikalne organi za rije sestanek in izlet v okolico. Pri tem le prišlo do sponada s Sokoli, katere so nahujskani klerikalci napadli e kam*5-pjem. Pretep se ie razvil tako daleč, da .=;e je morala umetati policija in žandarmerija. Besni klerikalni razgrajači so s kamenjem napadli tudi orožni stvo. ki je bilo prisiljeno rabiti orožie. Več ljudi ie bilo ranirnlh. Klerikalci so pri pretepu, kakor tudi na svojih zborovanjih peli bivšo cesarsko himno: >Bog ohrani . . .< in vzklikali bivSemn cesarju Karlu, ki Je baje zopet prišel do
vlasti. S pričami se Je nerotovilo. da Je frater Vezilic pozival razburjeno ljudstvo, na vstajo in oboroženi odpor, kli-čoč: >Doli Jugoslavija! Živel Karel !c — Zanimivo je, da je imel pred par dnevi v Siniu zborovanje vodja klerikalne stranke dr. Korošec!
— »Društvo hrvatskih književnikov« v Za«rrebu je poleg drugih izvolilo za svoia prava člana dr. A. Szeze-panskega., poljskega generalnega konzula v Zagrebu, in vic^konzula dr. T. Lubaczewskega. To je lepa pozornost napram dvema jako zaslužnima Poljakoma, ki delujeta med nami.
Fašisti Izganjalo Jssnoslcoena z nliaoufti rodnih tal. — Siiobran istrskih kmetov.
— Trst, 5. rfprila. Fašisti preganja-jo jugoslovensko inteligenco najstrupe-nejše, hoteč odvzeti ljudstvu zaslombo in obrambo, ki jo vrsi inteligenca napram italijanskim nasilstvom. Fašisti so se vrgli z vso silo na Istro, iz katere hočejo iztrebiti jugoslovenske duhovnike, učitelje in kakor kaže nastopni slučaj, rudi visoko.-olee. Posebno piko so imeli na visokošolca Antona fceliga v Karnici. Fašisti so sklenili, da izženeio Čeligo iz njegove rojstno vasi in Istre ali pa ga nbipjo. Zato jih je šlo precejšnje število 4. t. m. v jutro proti Karnici, pravijo, da jih je bilo 14, da poiščejo Celigo. Iskali so in iskali, divjali in razbijali, pa ga niso našli. Umevno, da je to faŠistovsko divjanje skrajno ogorčilo domače prebivalstvo, ki je izročeno fašistom na milost in nemilost povsodi po Istri. Fašisti napadajo, požigajo, v Karnici pa so hoteli ujoti mladega hrvatskega Istrana in ga iztirati. Sicer pa kdo ve, kaj bi bili ž njim storili. Kakor je kazalo nflhovo divjanje in kričanje, so nameravali ustreliti ga. Ker ni«o dol ili Cei-ge, so pa izzvali prepir s kmeti in prišlo jo do spopadov. Dva fašista sta bila raniena. Fažisti so hitro zahtevali ka-rMnnJersko pomoč v Karnici. Ker so bili prijeli nekega kmeta, so Istrani obsedli vojašnico in zahtevali, da se kmeta izpusti. Vnela se je bitka. Kmetov se je nabralo počasi do 600, ki so po postavili na cestah v Karoioo. Vojašt-
vo, ki je prišlo iz Vodnjana in Pule, ni moglo na svof določeni kraj, ker so bile coste zabarikadirane. En vojaški kamijon je bil sprejet s streli. Vojaški kamiioni so morali oditi v Mnrčnno. Prišlo je iz Vodnjana in Pule še novo vojaštvo. Ranjenih je več vojakov. Ponoči 5. t. m. so moeli oriti v Kamico kamijon! 8 finančnimi stražniki, orožniki in fnšisti. Karniea je vojaško zasedena. Tudi oklonni avto Je postnvlj^n v Karnici. Baje sta mrtva dva kmeta. V Marčani je bilo izvršenih več aretacij. V Karnico in okolieo je prišlo še novo vojaštvo. Vsa krivda na dogodkih v Karnici zadene fašiste. Potrpežljivost natrga imiFeniSkoca naroda v Is^ri je izredno velika. Te potrpežlHv o« t i pa bo vendar enkrat konec. Braniti se sme in mora vsak. Naše ljudstvo se ne da izgnati s svo!ih rodnih tal po fašfatov-skih pritepencih.
— Trst, 5. aprila- Iz Filipnna v fstri jo prišlo poročilo, da ^o 31. m. m. šli fašisti iz Vodnjana v Filipan. da primejo župnika Antona Janka in ga izženo v Jugoslavijo. Župnik jo bil o tem obveščen in ie zbežal. V Krnici so nato fašisti vprašali po njem pri tamkajšnjem bolnem župniku, pa ga rudi tam ni bi'o. Izjavili so. da ga Iščejo za to, da ga oklofutajo in izženejo v Jugoslavijo, Iz Tinjana 6o hoteli pregnati župnika Kreltiča. Župnik je moral bežati.
IlEcdresena domovina.
— K aneksijski slavnosti Gori* skozgradiščanske v Ogleju ram po* ročajo: Velikonočna aneksijska slavnost se ie končala z velikim fi* askom. Udeležili so se ie tudi £0* riški fašisti in D' Annunziievi legi« jonarii iz Gorice. Ko so prišli Gra* dežani s papeževo zastavo, so lih fašisti in legij o nar j i n&hrulUi a k I i*
ci: »fora i papalini!« (Ven s pape» ževci!) V baziliki so po govoru tr» žaškega škofa fašisti zaklicali *Evviva Italia!« K slavnostnemu obedu so se prikradli fašisti nepo» vablieni. Ko so prišli gostie v dvo* rano, je bila srednja miza, sic^rr določena za goste, zasedena po fa* šistih. Nastala je zadrega kako naj
se gostje porazdele. Nihče pa se ni upal reči kako besedo fašistom ali da bi jih kdo celo opozoril, da je dvorana pripravljena za vabljcncc. Tu se je pokazalo, kakor prav vse strahu je j o fašisti, tudi prvega kra* Ijevskega uradnika v deželi, Mosco* nija. Govoril] p4 med obedom neralni ei .i.^ar Mosconi,
videmski in . drugi škof. Fa=
šisti so meu i vzklikali: Naj
govori nadškof . -iej. Legi j on ar te; nente Grazioni je grajal dr. Pctta? rina, ker je v svoiem govoru no bil D' Annunzia in ker je kot pre U stavnik dcz-cle povabil na ogle i sko slavnost tudi nadškofa Sedeja, ki je »jugoslavo«. Za Gorico je zahteval italijanskega nadškofa. Nastal je vihar nuli tega. Don Rupino, vodja Salezijancev, sicer velik «-;>ci on; list, je vstal in imenoval fašiste in legijonarje »mascalzone« (lopove). Gost i e so se razšli sredi obeda. Nadškof Sedej ie takoj zasedel avtomobil in sc odpeljal, za njim tudi Mosconi. Na furlansko ljudstvo, ki jc sicer potrpežljivo in dobro, so oglejski dogodki silno vplivali. Furlansko ljudstvo ne zaupa Italijanom.
— Osemletni deček uklenfcn. Ha •Jonijo po zasedenem ozemlju čisto nedolžne ljudi ukleniene ka? kor kake abruške razbojnike, to je že vsakdanja stvar. Pred par dnevi pa se je nudil prebivalstvu v Go= rici poseben prizor. Triie mogočni orožniki so pripeljali v Gorico več oseb trdo ukljcnjenih in med temi je bil tudi osemletni deček, tudi ta trdno uklenjen. Strašno. Vsakega, kdor ima le še kaj srca, je spcklo to. Kaj je mogel zagrešiti takega osemletni otrok, da se ga uklene in pelje tako v zapore. So že zopet iz* našli kje kako zaroto in morda je oni deček glavni zarotnik, med uklenjenci Italiji najnevarnejši!
— Istra trpi največ pred fašisti. Trpijo Jugosloveni v Trstu, na Go* riškem, na Notranjskem, naiveč pa v Istri. Tam organizirajo fašisti na» pade na jugoslovenske kraje, pobi? jajo, pretepajo ljudi, kradejo, in celo izganjajo jih. Kar ukažejo Ju? goslovenorn, da se morajo tekom določenega roka izseliti, drugače pridejo in ne jamčijo za niibovo življenje. V Gračišču v pazinskem okraju je zaukazal neki Uxa. ki upravlja občinsko anrovizacijo, uči* teljiei, da mora takoj zapustiti Gra* čišče, in sicer po nalogu vojaške oblasti. Reva je vsa prestrašena odšla. Ljudje so izpraševali, zakaj in kako, Uxa pa jim ie oddovarial, rla ako bi ne bila odšla, bi bili prišli fa* šisti in jo izgnali. S tem je pa ko hrvatske šole v Gračišču.
— V 2minju v Istri so fašisti pregnali župnika Filipliča. Prišel je nov župnik Glavič, kateremu tuvii prete, da ga izženejo, ako ne od* pravi sam hrvatskega jezika iz cer* kve. Glavič se je precej udal faši* stom, ljudstvo se pa ne uda in tako je na cvetno nedelio ljudstvo, nvr* mrajoč odšlo iz cerkve, ko je vršil župnik cerkvene funkciie po latin* sko. Kmetje so poslali deputacijo k tržaškemu škofu. Ta jih je odpravil z nekimi obljubami, ki kažejo le to, da se bo še nadalje gonila hrvat* ska beseda iz cerkve v Istri, dokler ne bo izgnana. In ž njo narodni duhovniki. Potem bo cerkev po? polnoma italijanska. Kaj stori ljudstvo? Kam vodi to? — Iz Kan* fanara poročajo, da je bil pred kratkim tamošnji duhovnik SutiČ v cerkvi napaden, pred cerkvijo pa ga je čakalo 20 fašistov. V cerkvi ne sme nobene besede izpregovo* riti po hrvatsko. Sutič bo moral od* iti in na njegovo mesto pride Itali* jan. Kar kakega fašista nai postf; vijo za župnika, bo najboljše.
Narodno gospodarstvo.
Nekaj o naši železni industriji in njenih potrebah.
Cel svet je danes prizadet po občutni, težki gospodarski krizi. Od zapada je prišla in sc polagoma za* jedla v malone vse stroke glavnih industrij. V Ameriki, Angliji, Fran« ciji, Italiji jc že zavladal nevaren zastoj. Obilno število delavcev je ob delo in zaslužek. Znatno jc število tovarn, ki so ostale za silo v obratu na ta način, da so močno utesnile delo. Prizadeta je v občut* ni meri tudi železna in kovinska in* dustrija. Dolgo ji je manikalo pre* moga, koksa, surovega železa. Se* daj ji grozi tuja premoč. Železna obrtnost in njen položaj zelo zani* ma ne le Slovenijo, ampak celo na* šo državo. V Sloveniji imamo do* kaj razvito železno in kovinsko obrtnost. Velike gospodarske važ* nosti so za nas železna podjetja v Ravneh, Štorch, na Jesenicah in Ja* vorniku. Važna so zaradi preskrbe države z železnino in železom, za* radi vprašanja odvisnosti od tujine, pa tudi zategadelj, ker so mogočen vir dohodkov in zaslužka za velik . krog prebivalstva.
Največje železno   podjetje v Sloveniji jc Kranjska industrijska družba s svojimi tovarnami na j-.? senicah, Javorniku in Dobravi. Plavži so v skednju, žicama   v Bi* strici. To podjetje- zaposluje sedaj le kakili 1800 delavcev,   imelo jih je že nad 2500 v dobrih časih. Vslcd splošnega  i:ospodarske;ia položaja more izkoriščati sedaj le del svoie proizvajalne kapacitete. Urejeno jc podjetje takt), da more ob polnem obratu izdelati na leto  70.000 ton /dežnega   bla^a   (7000 vagonov). Tovarne so vse are'ene tako, da imajo pogon z vodno   silo, katere pa jc na   razpolago   kakih osem tisoč konjskih sil. x-      i premo pa sc potrebuje za proizvodnjo nlotc, da sc topi surovo in staro lezo ter izdeluje iz te zmesi žele in jeklo. Železo in ieklo se nn^V va dalic v končne (finalne) izdelke. V jeklarni izdelani material, na van ingoti, se najprej v belo*žarc* čem stanju izvalja v drobneiše ko? se, znane pod imenom »cakcl«. V tej obliki se vzame jeklo zopet v delo, zopet mora belo žareti, da sc potem gorko izpremeni v končni i de'ck: železo v palicnh vseh vrst, železo   v   trakili,   žc^zo   na k 1 okroglo in kvadratno žc'czo, železo za okna, jamske tračnice do 21 : " in valiana žica. Iz železa v trakih, ki ie bilo iz val jan o tonlo, sc zo m : izdeluje železo v trakih, ki ie izv ljano v mrz'cm stanju. Tovrstno železo v trakih   sc nare j a   v r^;-tanjših dimenzijah (0.1 mm) točno in natančno. Iz valjane žice v mrz* lem stanju sc vleče žica do najfis nejših dimenzij (0.18 mm), katero se tudi pocinkuje, pocinuje in po?
bakruje. Glavni fabrikat iz vlečeno a so žeblji, ki sc izdelujejo v vseh velikostih in debelinah.
Tovarna izdeluje tudi pločevi* no v raznih dimenzijah, rr'čenši z enim milimetrom. Y sadi jem času sc izdelujejo iz jekla tudi cerkveni zvonovi. Železna ind'!Stri:a jc za našo državo prvovrstne važnosti« Če bi ta obrtnost opešala, bi bilo zelo prizadeto naše gospodarstvo« Tisoči pridnih rok bi iz;nbi!i delo« Naš konsum železa pa bi bil popolnoma odvisen od tujine. Prihaja pa tudi dejstvo v postev, da bi cela naša podjetnost trpela in izgubila veselje, če bi morala prav železna industrija, ki e razmeroma krepka že udomačena,   pod pritiskom
močne   inozemske konkurenco
ehati z obratovanjem« Položaj „ sedaj tak, da žc'ezna industrija naša preživlja dneve težke prciz# kušnje in mora na neti vse sile, da sc obdržj napram imnortu iz ino» zemstva. Borba jc neenaka. Ino* zemska konkurenca dela pod ugod* ne j širni proizvajalnimi pogoji in meče v eksportu ceno blago na trg, da sc iznebi konkurence. I'pošte« vati i c okolnost, da ie v mnogih važnih produkcijskih krajih ino* zemstva še v veljavi vezano gospo« darsrvo za živila. Država doplačnjo pri najvažnejših hranilih in tako faktično    vzdržuje tovarnarjem
tno ccncisc delo. Poiav ni zdrav i ■ se ne more držati. Ali danes jo živa količina in mora naša indusm* ia z n:o računati. Razmere so sedaj taTe, dn mora priti država železni Industriji na pomoč s tem, da jo zavaruje z zadostno zaščitno carino v času, ko se bori za svoj obstanek«
Dneonc cesti.
V Ljubljen:  6. aprila 1921.
— Kandidatske Ii^te za volitve v Ljubljani. Pri poveriepištvu za notranje zadeve so bile tekom vče? rajšnjega dneva do 2. nonoldne vlo? žene kandidatske liste za občinsVe volitve v Ljubljani. Liste so bile vložene v naslednjem vrstnem re* dir. demokratska (nosilec liste dr. Vladimir R a v n i h a r), komuni? stična (nosilec rev. drž. žel. L. V e n c a j z), narodnosocialna (no* silec dr. Tone Jamar), klenknlna (Ivan Odri n), samostojna kmetij* ska stranka (nosilec M e 1 i k Fr., posestnik na Barju), in socinlno^c? mokratska (K o c m u r). V tem vrstnem redu bodo postavljene na voliščih tudi volilne skrinjice.
— Iz seje deželne vlade za Slo* venijo z dne 5. aprila 1921. »Dioni* čko društvo za industrijo drva u Zagrebu, ie dobavljalo v preteklih dveh letih iz gozdov v črnomalj* skem okraju drva za državne ura* de in državne uradnike. Ker sc je izkazalo, da je ta način dobave drv ugoden, se pooblršča gradbena di* rekcija, da sklene tudi za tekoče leto z imenovano tvrdko pogodbo za dobavo 10.000 m3 drv po ceni 185 K m3. Deželni elektrarni na Za* vrsnici se dovoli, da naiame za raz* širjenje omrežja posojilo do 4 mi* lijone kron. — Sprejme se naredba, s katero se razširijo gozdno?po!icii* ski predpisi, veljavni za Slovenijo, tudi na Prekmurjc. — Deželni živi* nozdravnik Alojzij Zarnik se spre j* me v državno službo kot provizo* rični državni živinozdravnik v IX. činovnem razredu. — Inženir Al* bin Cotič se imenu ie za definitiv* nega asistenta pri državnem kme* tijskem kemičnem zavodu v Liub* liani. — Naredbi deželne vlade z dne 19. aprila in z dne 5. maja 1920 o točenju in prodajanju alkoholnih pijač, se razveljavita. Izdela se pa naredba, s katero se izdajo strogi predpisi proti pijančevanju. — Me* sto ravnatelja zdravilišča v Roga* ski Slatini se razpisuje, in sicer s 1. majnikom t. 1. Zdraviliškemu ravnatelju se bo pridelil sosvet kot posvetovalni organ. — Spreime se naredba, da se smejo šolski pro* stori uporabljati le za pouk in pro* svetne šolske namene ter za preda* vanj a na polju umstvenc in gospo* darske prosvete pod vodstvom uči? teljstva. Telovadnice služijo le aa* menu šolske telovadbe in telovad* nim društvom. Uporaba šolskih prostorov za politične shode in se? stanke je splošno prepovedana.
— Z univerze. Gospod dr. Nikola Radojčič, izr. prof. za srbsko-hrvatsko zgodovino na filozofski fakulteti, ima svoje nastopno predavan e v soboto ob 10. v veliki dvorani univerze. Predaval bo o predmetu: »Srb-.ki in hrvatski zgodovinarji o edinstvu svojega naroda.«
— »Avtonomist«. Kakor nam poročajo, začne v Ljubljani tekom tega mesca izhajati nova revija »Avtonomist«. Izdajate!i rcvi;e bo socialistični publicist Albin Pre* p e 1 u h, odgovorni urednik pa žur* nalist Jože P e t r i č.
— Kandidatne liste za občinske volitve x AlariJiprji. Iz Maiibora poro-
ča o: V petek je v! Žila SLS svojo kandidatno listo kot Drvo, v sobeto JD3 kot druga, v ponedeljek pa združeni socialisti in komunisti kot tretja stranka,
— Almanah kraljevino Srba, Hrvata I Slovenaca. Z odobrenjem pred-sedništva ministrskega sveta izide maja ali junija meseca obširen »Almanah Kra'jevine Srba, Hrvata i Slovenaca«, sestavljen po uradnih podatkih vseh ministrstev in ob sodelovanju uglednih oseb iz cele kraljevine. Obsegal bo V velikosti 24 30 cm okoli 800 do 1000 strani. Kn iga bo velikega informativnega pomena in pripomore k pravilnemu poznanju naše kraljevine v tu- in inozemstvu. V Almanahu bodo popolna slika kraljevine, zgodovinski, geogra-* fjčni, kulturni, finančni, trgovski in in-dustrijclni podatki, seznam druStevg časopisov, vseh velikih finančnih, industrijskih In trgovskih podjetij ln mnogi drugi važni in potrebni podatki. Naslovi in pregledi bodo tiskani v Štirih Jezikih. Za vsako tujo državo bo v Almanahu seznam tvrdk. ki so v kupčij-ski zvezi z našo država Cena Alma«* nahu bo v mehki vezavi 100 dinarjev, v trdi vezavi 125 dinariev. Naslov glavnesra uredništva Je: Novi Sad. tr-govačko-zanatlijška komora. Podrobne podatke, zlasti tudi v pogo ih za uvrstitev inserntov v knjigo Je moči vpogle-dati pri Trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani, ki sprejema tudi naroČila na knjigo.
— Založbn Sol. knjig gni spanje nrnvi^nocrn. Nje vodii Je često odaoten, in so mudi na Pimnju. Pola pa zaman čakajo na šol. knjlcro. Ker ne izda nobena urirenr.a, prosimo poverjeni stvo, da poskrbi za r^dno funkcioniranje založbe. Ako to ni mogoče, naj se to pod« jetjo sloh orn=ti.
— Ne hodite skezi Vlntgar, Generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji opozaria, da so mostovi Jn galeriie v Vintgariu vsled jesenske povodnji v tako sla« bem stan;u. da ie nevarno hoditi skozi sotesko. Občintvo in izletniki se opozarjalo, naj ne hodijo skozi Vintgar. dok!er se ne popravi poti ker se lahko pripetijo nesreče.
— Kdo bo šef zdravstvenega odseka za Slovenijo. V zdravniških krogih živahno razpravljajo vpra* sanje, kdo bo naslednik pokojnega drja Oražna na mestu šefa zdrav« stvenega odseka. Kakor čujemo, so v kombinaciji mestni fizik dr. Oti mar Krajec, dr. Homan, dr. DleU weis in dr. Černič.
— Akad. soc.  pedagoški krožek
priredi v petek, dne 8. aprila ob 8, zvečer v zbornici na univerzi sestanek, ki ga posveča spcciiclno vprašanju A'<ad. doma na gradu in razmeram dU ja^tva splolu Dnevr.o prinašajo časopisi cele kolone o dijaškem vprašanju in vendar se naša javnost ne zaveda, da je za na; redek in kulturo našega naroda in človeštva na eminentnejše vprašanje vzgoia vzgojiteljev, vzgoja akademikov. Zato poziv'iamo vso javnost zlasti pa merodnjne faktorje, da se v obilem številu sestanka udeleže, da so informirajo o položaju visokošolskega dijrštvn. Na dnevnem redu več referatov! Odtnr.
— Dva vlaka polna izletnikov. Minula dva praznika in lepo nomla-dan ko vreme sta izvabila iz Ljubljane, in okolice na tisoče izletnikov na Gorenjsko. Z'asti mladine in turistov je kar mrgolelo po goreniskili krajih notri gori  do Jesenic  Včeraj večer sta to
4. stran.
SLOVENSKI NAROD-, dur 7 aprila
množico ljudi pripeljala dva polna vlaka v Ljubljano, a še v teh je bila taka gnječa, kakor bi gledal nabasane sode slanikov.
— V Rogaški Slatini traja se» sija od 1. maja do konca septembra. Od 1. maja do 15. junija predsezija 8 primernimi popusti. Istotako po* sezija od 1. septembra dalje s pri* mernimi popusti. Več v inseratu na drugi strani.
— Veliki trgovski shod priredi zveza trgovskih rremiicv in zadrug za Slovenijo v M~a rlboru dne 17. aprila t L ter vabi na ta shod vse iugoslo-venske trgovce. Radi poman kan i a stanovanj se prosi, da se udeleženci pravočasno iaviio pri trgovskem gremiju v Mariboru, ker sicer gremij ne more garantirati za prenočišča.
— Zveza slovanskih turistov* skih društev. Po dobljenih infor* maciiah se pripravlja Zveza slo* vanskih turistovskih društev. Ta načrt je obstojal že pred vojno, a ga je vojna preprečila. Sedaj je ta misel zopet oživela. Inicijativo za to so dali Čehi. Kakor čuiemo, prispo meseca maja v Ljubljano odpo* slanci čeških turistovskih organiza* cij, da stopijo v stik s Slovenskim planinskim društvom ter se ž njim dogovore glede ustanovitve Zveze slovanskih turistovskih organizacij
— O Strossmaverju bo v petek dne 8. aprila prof. Ilešič predaval v Zagorju ob Savi.
— Pravoslavna služba božlfa na BTagovestl. Na Blagovesti 7. aprila n 9. časova održače se sv. služba božja u evang. crkvi na Gosposvetski cesti. Isoovest obaviče se na 6. aprila popodne u parohijskem zvanju Protojereja Dimitrija Jankovića.
— Red in snaga. Vedno se čujefo nritožbe, da se uničujejo javni na^di. Komur se ljubi, tnra cvetje In lomi veje. Ix>mijo pa se rudi klopi, ki so postavljene po naših sprehajališčih, in razbijajo se svetilke. Pa tudi glede snage ?e mesto Ljubljana zelo nazadovala. Ljudje mečejo pnpirie, pomarančne olupe i. dr. po trotoariih. Ni pa to le zelo grda razvada, marveč je tudi nevarno za pasante, ker se na lupinah lahko zdrkne, pade in si celo lahko slomi nogo. — V dopoldanskih urah
£a se po vsej Ljubljani skoro iz vea-ega dmcega okna otrenava umazana cunja. Kako pride pasant do tega, da rm\ trosijo nosli vse nolno prahu po obleki? Policija ne stori v tem ozirn ničesar, za to ne preostaja drugega, da prevzame občinstvo samo vlo^o lavne atraže. Kogar se zaloti, da dela škode Javnim nasadom, lomi kloni, pobila a kamenil svetilke, kdor otrepava prasne cunje raz oken, n*t se ga takoj na-«nani prvemu stražniku, ki se ga dobi, ali pa na policijo z njim. Če ne bomo sami vzdržavali reda in snage, bo postala Ljubljana rea prava hribovska vas.
— Adresar za Slovenijo. Ker ie povpraSan e po Adresariu vsestransko in ker hočemo prihraniti interesentom, kateri se pismeno obračalo glede Adre-sarja na nas. stros*ke In čas. naznanjamo, da te knHea dotiskana in io dobimo v treh tednih, če ne bo nepričakovanih prometnih ovir. v Llnbliano. Knii-ga bo v~!ja!a za pred naročnike, kateri so poslali, oziroma po^ieio do 15, t. m. K 1?0 prednaročnine. K 240. Po preteku te«ra roka na bo veliala kniiga z dosta-vftvHo na dom. oziroma no pošti nroti povzetiu K 300. — Uredništvo Adre-sarfa za Slovenijo, Ljubljana. Cankarjevo nabrežie 5.
— Pomanl'can'e a^vefesra mesa. jfa IrnMi^rtskern trpu vlnda š« v<vlno pomanfkauje goveiega mesa Stojnice so še vedno prazne, edina >Vnovčeval-nfoac seka rreso volov, ki so bili pred dnevi Trr^lonjeni raznim veri^nikom. V LmhJlnni so se namreč pojavili orlrrstveno nekoncesiionirani trgovci Sivine, povečini tuji spekulantie, Jd so na sejmih nokupavali živino za vsako ceno. Ti najnovejši ve-rižniki so znali spraviti preko meje snatno število volov. Vsak semanii dan le v gotovih mestnih gostilnah, ki imajo hleve opazovati tajno poslovanje teh verižnikov. — Kakor ie sedaj ugotovljeno, ie Izvoz povoje živine dovoljen. Eksporterji Izvažajo le v Avstrijo in Nemčijo (Berlin, Draždane!) Na ramnl glavnega kolodvora ie opasati veliko živine, ki čaka na izvoz. Italija 5e nadalje vzdržn?o prepoved uvoza roesa in živine. O vzrokih te prenove-di se čujejo zanimivi komentarji- Italija izvaia to prcTvoved proti nam, do-Člm favorizira in protežira na vse načine in z vsemi sredstvi tržaške mesarja — importerje. V tem oziru si ie tržaška tvrdka P o 1 a c e o pridobila nekak monopol uvoza mesa in živine. S«* do z*dn*esra časa je t* tvrdka izvozila z liublianskesra kolodvora velikansko število živine. Proti temu enostranskemu m za ua^o državo škodljivemu onfitonanlo Italije je nastopilo obratno ravnateli°tvo južne železnice, ki odklanja transport živine za tvrd-ko Polaceo, če se naši trgovini stavijo zapreke.
— Zborovanje marlnorskeoa učl-tetfsketrn dmštva. TTčitel'sVo društvo za rmriborskl šolski okraj Ima v četrtek 7. t m. zborovanle v Narodnem domu. Na zborovaniu govorita oovere-nik dr. Rkaberne In nrof. dr. Pivko.
— Ukradeno kolo. \Ta Tnriašk**m tren. rrod oVraino bolniško blacrajno Je bilo Aloiziin Kro^ar^, \z jrjeg ukradeno kolo. vredno 1200 :
— Poži^^e up i f?orl. V nedeljo popoldne se je zopet videl Ogenj v gozdu Šmarne gora To ie it
tretji slučaj letos. Trava, Ustje m podobna suhljad gori seve kot slama. aH ta ogenj uničuje tudi obilo drevja. To požiganje diši že po divji hudobi, i gotovih ljudi, za katere bi bila najprimernejša kazen — leskovka.
— Nevaren ta4 — prijet Na Poga-čarjevem trtru j© pozno po noči eanjavo in sentimentalno zrl na jasno, zvezda-vo nebo -— mlad, vitek in eleganten mladenič. Svoj pogled pa je tudi pože-lljivo obračal po stojnicah sadja. Gotovo je zahrepenel po narančah in da-teijnih. Mimo je prišel policijski agent Hauptman. Ostro ga je po^motril in pobaral: >Kaj delate tu ob tako pozni uri?«. Mladi človek je trenotno okame-nel, ni dal glasa od sebe, a kmahi se je spustil v divji besr proti Vodnikovemu trmi, kjer se je skril pri neki mesarski stojnici ob Mabrovem zidu. Agent za nMm. Na pomoč došli stražnik je potem mladeniča od vedel na nolieiro. Spravili so ga na varno in potem začeli lipteti kazenske registre. Sedaj je mladenič priznal svoio — karilero. Mladi člcek je bil nevaren vlomilec — Rudolf P r e v c iz Trsta. V družbi j© pr^d meseci izvedel veliko tatvino transmi-si»"onekih jermenov v Potlakovi tovarni. Takrat <=o bili ukradeni štirte veliki kolobarji jermenov. Prevc jo fe bil po izvršeni tatvini popihal. A sedaj se je zopet vrnil.
— O »steklem človrkn«? Ne«rpcrit. hipno zblazneli mladenič Ivan MarŠič le dosedal v bolnici novcem miren. Kakor naknadno Javljfajo, sta Maršiča pri šentr»etrski mitnici ustavila in zvezala stražnik Štefan Škrk in usbi^benee rešimo po«=ta?e Z d r a v i č. Bolniški strežaji so sra le o<lnesli.
— Poškodba, Ko je pebal 61 lena i nose^rnik France Sraf \z Matulj na Blokah na semenj mlad^r^ funca se Te ta vanj jakadil in ga podrl na tla. Pri padcu si fe Prni izpahnil levo no<?o v kolku. Prepeljali so ga v bolnišnico.
— Tatvine ko'cs. V LmMiani so bile od sobote dalie izvršene številne tavine koles. Tatovi — šoe^iali^ti v teh tatvinah so postali zelo predrzni in nesramni. N??rajo >aune;o« kolesa iz hišnih vež ali pa i-rnred iavoih poslopij. Tako je neki tat — kolesar sunil vpričo ljudi iz veže mestnega magistrata fino, dobro kolo, vredno 2000 K.
— Plačilni nniogi o vojnem davku.
Po informacijah finančne delegacije so povzročili plačilni nalogi o vojnem davku v zadnjih dneh precei rarburien'a, ki se od izvestne strani še bolf neti v prvi vrsti s trditviio, da davčna administracija pri   preračimieniu vomera davka contra legem ni vpoštevala Čl. 19. zakona o davku na voine dobičke, ki določa, da se mora v čl 57. zamenjati beseda »krona* z besedo »d'nar«-. Ta trditev ie popolnoma neosnovana, ker spada Čl. 19. v prvi del zakona in vel?a ta del no izrecni določbi č1. 67 le za teritorij SrNte in Črne^ore. kier ie dinar obče plačHno sredstvo,   ne na tudi za naše krate. Izrablja in zJornH'a se pa tudi dejstvo, da ;e odmer za sedaj še poverjena   davčnim oblnstpm. Trdi se. da srre tu za samolasrnost davčne administracije,   in da so sedaj davčni zavezanci izročeni na mHnst in nemilost »davčnemu viiaku«. Niti eno niti drugo ni resnično. Cemlne komisi-ie so za enkrat   legalno ukrene (Vel   naredbo   dež. vfade   št. 3^6 cx 1919). proti odmeri   davčne administracije pa je prost priziv, o katerih odloča   z isto   naredbo vpostavliena avtonomna   prizivna komisija, v kateri so zastopani vsi gospodarski crogi.   Sicer je pa finančna de'egacna že stavila na merodanem   mestu primerne predloge, da se reaktiviralo komisije tudi v I. instanci   tako pravočasno,   da bodo že letos sodelovale tako pri odmeri davka kakor pri oceni vloženih  prizivov.   Davčni zavezanci bodo imeli torej še letos priliko, prepričati se po svojih izvoljenih zastopnikih, da finančna uprava v obče ne zahteva več. nogo je opravičena po obstoječih zakonih in ob danih dohodninskih razmerah. Napake se seveda primerijo, kakor so se primerile prej in se bodo odpravile. Imajo pa svoj vzrok mnogokrat   le v tem, da se nekateri davkoplačevalci proti   svojemu lastnemu Interesu ne   poshtžu'eto v zakona jim zajamčene   pravice   1 o i a 1 n e e a sodelovanja   pri   priredbi,   bodisi da sploh ne vlagao fasij in ne odgovarjalo na pomisleke, aH pa da reagiraio na številčno fundirane   pomisleke s Čis*o splošnimi trditvami in navedbami, ki iih ob današnem standardu denarnih dohodkov nihče ne more   smatrati za resne, kaj šele za vsaj   približne pravilne. Ako bi finančna   uprava smela izročiti nekatere fasiie -'avno^tl. kakor iih ne sme, bi se vsi pošteni elementi čudili, kako ti krogi še vedno in v lastni državi umevaio svolo davčno dolžnost na Škodo državnih   financ in v zasmeh    primitivnemu   Čutu socialne pravičnosti.   Kliub temu hod! javnost uverjena, da obravnava druga instanca vse prizive v pripravljalnem štadim s podvoieno vestnostjo in daje davčnim zavezancem v d-vomlivih primerih vnovič priliko, da na verodostojen na^in doVaželo pravilnost svoiih nave-d^b. 7a ragbiirl*ifle ie torei t*m manj povoda, ker nudita Čl. 59 in tTO začasnega zakona o davku "a vojne dobičke z?do*tno iamstvo, da se odnravl'o. oziroma omililo n^nrnvilno^t! nriredbe, oziroma trćofe zakona. Če v?o?e davčni zavezanci z verodostojnimi dokazili opfw»1*ene nroStiie.
_ Po^^sr^^oni **>rkn1aHin s filr^a-
neHml voli. Tz Maribora noro*a»o- N« večer tv> 7*dn?em živinskem semnju ie nriTiM neVi moški par vo^ov pred kalvuico. filužbiroča stražH^a sta ga. prijela in vprašala, kje ima  ii vinski
t potni list Mo* jo )o injavil, da Ima vse listine gospodar, ki pride «a ajira. Čakali bo dolgo časa. končno, ko gospodarja le ni bilo, so spravili vole na varno hlapca Andreja Predana pa odpustili domov. Ker tudi prihodne dni lastnika ni bilo in ker se je ugotovilo, da sta bila vola na nepošten način pridobljena, bo oblasti vola prodale mesarju Tavčarju, ki fu je zaklal v klavnici. Takoj naslednji dan se je zglasil posestnik Fran Aulič iz Spodnje Kapljo, ki je po opisu ppoznal vole za svoje. Na semnju je nakupil več parov živine, odšel nato v gostilno, a ko so je hotel vrniti domov, je opazil, da je med njegovo živino tuj par volov. Kmalu je našel pravega lastnika, njemu pa je manjkalo en par. Mislil je, da je ta pur že odgnal hlapec proti domu, zato se za celo stvar ni mnogo zanimal. Sele ko je prišel domov, je opazil, da mu manika par volov. Kasneje je izvedel, da so v mariborsko klavnico prignali par volov, katerim ne vedo lastnika. Prihitcl je v Maribor in čeprav volov ni dobil je dobil vsaj izkupiček, tnko da ne trni posehrie škode. Kako je prišlo do te sagonefae zamenjave in kdo je storilec, doslej še ni znano.
—Na potu v Ameriko obolela, V Ameriki je zbolela na umu mlada. 2-1-letna Josipina Mikuž, posestnikova hči s Pake št. 11 pri Oorovnici. Miku-zeva je pred kratkim odšla v Ameriko. Morska vožnja pa je nanio talco vplivala, da je postala melanholična in slednjič umobolna. Ameriške oblasti so k) zavrnile in jo odposlale nazaj v domovino. Njeno potovanje je bilo dolgotrajno in prava križeva rot Pravjio, da znašajo prevozni stroški okoli 50.000 kron.
— Premo«;. Stranke, ki im-jo karto A ali B bivše ubožne akcije, dobe na nakaznice mestneca magistrata za vsako rodbino po 150 kg premoga za K 16. Vse stranke z izkaznico A in one stranke z izkaznico B, kojih rodbinsko ime pričenja z začetno črko A ali B, naj se zglnsiio v četrtek dne 7.. one z začetno črko C, O. D v torek, dno 12., s črko E, F, O. H, v sredo dne 13. in I, J, K, v četrtek, dne 14- t. m. pri mestnem magistratu.
Knltnra.
Repertoar Narodnog* irledaliSča v LJubljani. Drama.
Sreda, 6. aprila: Gospodična Julija Don
Pietro Caruso, red E. Četrtek, 7. aprila: Mrakovi. ((Ob znižanih cenah.) Izven.
Opera, Sreda. 6. aprila: Thais, red C. Četrtek 7. aprila: Lena Vida. red B.
— Dramske predstave ob znižanih cenah. Predstavi v petek (»Mrakovi*) in v nedeho ^Gdč. Julija., >Caruso*) se vršita ob znižanih cenah.
— Pomladanski koncert Ljubljanskega Zvona c!ne 18. aprila t. I. v Uni-onu. Nastopita g. Jos'o K rj ž a j. operni pevec iz Zagreba (solospevi) ter društveni zbor (100 pevcev in pevk). Na sporedu so skoro izk!»učno nove, še ne-izvaiane in neizdane skladbe Emila Adamiča. Prednrodaia vstonnic začetkom prihodnjega tedna v Dolenčevi trafiki. (k)
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. Pevska vaia za tenori e se vrši danes, v s^c^o ob 8. zvečer. Odbor, (k)
— .Tubilc? cre. Trme Polakove. V soboto *o v Zaerebš^em kazalištu na najsvečanoefneiši nač^.n poslavili 2Met-ni umorni*ki jubilej naše vrle rojaki-nie. Gledališče je bilo slavnostno razsvetljeno in do noslednie-ra kota. zasedeno; oder fe bil izprem^njen v razkošen vrt, poln svežega cvetja in zelenja. Na odru se je zbralo vse cledališko osebje z ravnateljema ger. Kaićem in S'acbsem na čelu. JubVantko je sprejelo občinstvo z urnebesnim ploškom in vzklika^i^m; po pozdravu operneera ravna tel ja Saehsa le nagovoril gospo igralec Markov i e\ ji sporočil, da jo i« regent odlikoval z red^m sv. Save IV. reda ter ji izročil darila mesta Zagreba, žunana Udruženja glumaca i. dr. Nato so se vrstili darovi, ki Jim ni bilo konca. Ga. Polakova so je zahvalila in orosila, naj ii obrani publika, ne-zmanvšnne s;mpatije ter je Izjavila, da ostane še nadalje zvesta vdana Pola-kica. Nato se je začelo iz občinstva vsi-pati na oder cvetje v vencih in šopkih, da so jubjjantko malone sasuli. Predstava of>rrrte MamzHle Nitoucbe< je potekla iako animirano ter je publika vedno znova kaza'a tnbilarki svojo zahvalnost in velflie simnaMie. Iz Ljubljane so čestitali ce. Pol kovi tovariši in gledMi^ka unrava.
—- Vidov Pr.n. Leto 1 it. 3. Ta mesečnik za kulturno orijentacijo jutosIo-ven^ke naoredne omladine postaja s vsnko številko bob'ši. Članka »Na&a generacija« in »Nekat o delu in kritiki« sta prav dobra, avtokritična. Prav je, da mladina naiprej sama sebe objektivno presoja, predno se loti sodbe drugih. V člankih sicer ni novih misli, a stara misel, ki ie dobra se sme povedati vedno znova. Isto vella sa članka >N«ž slovanski ideal« in >Prvi posao«. O vseh teh vorasaniih in potrebah so nagi listi že nJas!! opetovano, včasih bolje včasih slahSe. Prav ie. da s© ponovi. Prav pa nI. da uredništvo ne ravno sAmo po Dimitriju G., ki plge: >Domovina ni rešena, če delo ki pa fe kdo začel, zbrišemo. Kdor samo nobija, ne izvrši pa ničesar, nima pravice govoriti o delo drugih« Kdor sam n* preprže kritike, ni snosoben kritizirati druTih. >Vidov P"n« priporočamo kot bojovnica ^a naorešek in svobodo.
— ftubič^va eVja na dražbi v Pra-ai? V »Narodni Liatih« % dne 81. marca
I litamo, da se iz zapuSčine kiparja profesorja Joa. Mandra na javni dražbi prodajo razna umetniška dela najraz-ličnejtih umetnikov. Med temi eo omenjajo tudi dela Subičeva (»Subičo^ y pracet). Ali so to morda dela Jurj i ali Janeza Gubica? Ali pa se jo zvai tudi kak Čeh — Subifi? — Dobro bi bilo to ugotoviti, če 60 na prodaj dela na-ših. slovenskih mojstrov, morda bi se zanjo zanimala naša >Galerija< ? I žba se vrši od 11. do 14. aprila popoldne ob 4. v Umetniškem obrtnem i, zeju v Pragi.
— Češkoslovaške narodne pesmo začne izdajati ob sodelovanju najolii -nejših Seskih književnikov, glasbenikov in bistorikov >Zavod za narodno pesmi v Pragi«. Izdaja bo monumental-n a ter bo oblegala okoli 2i) 000 pesem. Otvori se z zbirko narodnih balad 1 i iih je priredil docent za slovansko književnost dr. J. Horak tor skladatelj Ja-neček L. -- Kaj je z monumer:'. zbirko slovenskih narodnih p^smi. ki se je pripravljala uradno šo | vojno?
— Daudet Alf.: Pisma iz moc mlina. Kot izredno izdanie zagrebška Na* rodne knjižnice je izšla tu nad v?e ljubezniva zbirka Dandetovih povesti, :.t so pravi biseri francoske poezije in pripovedne elegance. Solnčna Provan-sa, njoni originali In kraii so naAH v teh *Pismih< najlepšega in originalnega izraza. Knjiga ie prevedena že v nešteto jezikov; lani 6mo tudi mi prinesli v podlistku več teh klasičnih povesti polnih čara in po**kofe, gfil-1 -re veselosti in nedo-ežne tehnične umetnosti. Knu'ga snada brez suma med n.j-i'o]ige francoskega slovstva. Knjiga 104 strani prinaša uvod o pisatelju in pomenu knlice ter stnpo 28 K broš.
— t Prof. dr. Ivan Holč. V Zagrebu le 31. marca t. L umrl srednješolski profesor In dobroznanl pi^teli geografskih knjig ter nekdanii marljivi podpredsednik Hrvatske Matice prof. dr. Ivan Hoič. Zaradi svoje znanstvene obiektivrosti clede Madžarov je p žrtev Khuena Hedervarv'a. najorei odpuščen, potem prestavi'en v Vinkovce, kier je moral ostati več let. č;cJe L 1909. je bil poklican iznova v Zagreb ter imenovan za ravnatelja ženskega liceja. Napisal je več zemlierdsnih del ter »Slike Jz ob^eg zemljopisa« v 6 knfjgah za »Hrvatsko Marico*, ki so za 5!r*e občinstvo nrav leno čitl Ive. Po miSIieniu sicer kon^en-atlvcc. Je bil vedno i^eal^n domoliub in zaveden Slovan. Soo^^ovali so ea tovariši in dl-iaki: osebno je bil vrlo smipatičen moč.
TrlsLiL'anski ples.
V soboto, dne« 9. aprila t 1. se vrši v našem Narodnem domu triglavanskl ples. I skrovite jstvo cele prireditve ste prevzeli gospe Anica dr. Kukovčeva ln Adcla dr. Dečkova. — V častnem odboru za to slav-nost se nahajajo sledeči gospodje: dr. Bal-tič Vilko, predsednik deželne vlade ln sta-rejšina Triglava, Ljubljana; dr Bleiwels Demetcr, zdravnik ln starejSina Trigl-^a, Ljubljana; dr. HraSovec Juro, odvcf Celje; Hribar Ivan, Jugoslov. poslanik i:i častni član Triglava, Praga; Hubad Mati:a. ravnatelj konzervatorija in starejšina Triglava, LJubljana; dr. Ilešič Fran, univerzitetni profesor in starejšina Triglava, Zagreb; dr. Jenko Ivan, primarij in starejšina Triglava, Ljubljana; dr. Jurtela Fran. odvetnik in starejšina Triglava, Prui; Koch Metod, admira' in starejšina Triglava. Beograd; dr. Kotnik Jos., dvorni svetnik ln starejšina Triglava, Celje; Kovač Josip, sodni nadsvetnlk In ustanovnik Trtzlavn; dr. Kukovec Vekoslav, minister soc. politike in starejšina Triglava, Beograd; Lovrl? Lujo, oslepeli kapetan-dobrovoljec. Zagreb; Maister Rudolf, general, Maribor: Mestna občina cebska; dr. Novak Bogo-s'av, sodni svetnik v pok ln ustanovnik Triglava, Gradec; dr. PloJ Miroslav, sef Jugoslov. renaracijske komisije. Dunaj; dr. RadoničlC Kari, rektor univerze, Zagreb; dr. Rosina Franjo, odvetnik, Maribor; dr. SenekoviČ Bogumil, direktor in starej^inn Triglava, Ljubljana; dr. Semec Jos., vernik v Celju; dr. Sernec Vladimir, odvetnik in starejšina Triglava, Maribor; dr. Srebro Ovldo star., odvetnik. B^e^ice; ^irt-kovič Davorin, ustanovnik Triglava; Stritar Josip, pesnik in častni č'an Triglava, Dunaj; dr Schwab Arcton, zdrivnlk in starejšina Triglava, Celje; dr. £crko Alfred, nnlverzltc'nl profesor in starejšina Triglava, Ljubljana; dr. Tavčar Ivan, žurnn, Ljubljana; Zupančič Oton, pesnik. Ljubi j a-, i      ''
in stnrej^lna Triglava, Lb'bliana; dr. ?u-žek Leopold, v'adnf svetnik, vodia okrajnega glavarstva in stn^ej^ina Triglava. Celje. — Pri slavnosti sodeluje vojaška godba iz Maribora pod osebnim vodstvom kanelnika Mercoga. Vstopnina za osebo 40 kron. 2:1 dl'a^e proti Izkaznici 10 kron; rodbinske Izkaznice do 4 članov 100 kron. Vabilo vella kot Te<ritimacPa pri vstopu. Prireditev prične ob 8. zvečer (ne ob 9., kot je pome-toma tiskano na vabilih). — Pred otvoritvijo plesa pozdravi'o v veWM dvorani Narodnega doma pokroviteljici, častni odbor ter celjsko slovensko žen^rvo naše TrlgTa-vane ter srbske ln hrva+ske goste Po pozdravu se otvori ples. Tmena ookrovitelMc ter damskega odbora, ki bo nudil iz prrn7-no«;fl vsakovrstna e^repeTs, jamčilo, da bo prireditev uspe'a tako slialno. kot so u^ne-!e d^^edaj vse priredHve Triglava. T«M d^n pon«Hno ob 5. ie občni zbor stare.j5Inske zveze.
— 7^riitrilv^ vt^licna razprava se ie VriHfl predel:1! fiet^telc nrc^ t^* kaišniim rfe^ehiffii sodiSČem. Toži* tel? ie hi^ »Kazinsko društvo«, za« atopano  po  odvetniku dr, Josipu
: Klepcu, toženec p.i kavr.rnar f*. Ju#
vančič. »Razinsko društvo« je leta 1(>1^. dalo svoio kavarn^ »Casioo«« ki je bila kasneje prekrščena v »Zvezdo«. \ kun JuvančiCti za dobo 1 leta. Vlada je kasneje »Ka# zinskemu druT:- u« postavila upra« vitel j a. Ta j c po preteku najemnin* ske dobe odpoved il clo.sedanjenvj zakupniku kavarno ter po listih raz* pisal na novo zal: pn ) odtiajo )>i> varne« Na to je odc!:il kavarno v na« jem najboljšemu ponudniku £. Fr. Krapešu. Ker pa dosedanji zakup« ni^ odpovedi ni hotel v.'cti na zna« n;e, jc bilo »Kazlnsko društvo« pri* morano poseči po sredstvu sod-i i* ske odpovedi Sodišče je v pr\i in« stunci tožbe.nemu zahtevku ugo* dilo, na kar je dosedanii najemnik vložil priziv, o katerem je razprav*
ljalo deželno sodišče pod predsed« stvom nadsvet« Zebrcta pretekli četrtek. Sodišče Je sodbo prve in* stance v cc!cm obsegu potrdilo. Dasi jc dosedanjemu najemniku se odprta pot na tretjo instanco, je r to razsodb") \ • tic LjV'de zak"--pa »Zvezde« že toliko, kakor od.« ločeno.
— Žensk? vad?te!is!d zr>-)r Setela Vič poživlja vse redne in podponx č'a-nice, da se 7?.r:esljivo udeleže st.-sta ki v četrtek, dne 7. aprila ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu. Zdravo! k
— Sokol II. Brare, ser ti e! Preminul jo naš brat Anton O b I o k. »gostilničar in posestnik na TrSaSJd ce> sti. Pogreb DOkoiftika se vrH v četrtek ob 4. popoldan. Zbiramo se v kro;u ob 3. na dvorišču realke. Prosimo zanesljive in točne udeležbe. Odbor.
— V poča^čcn.fe dr. Orazna* Zdravstveni odsek za Slovenl.o je dobil od srbskega lekarskeca društva obvestilo, da le to društvo rocT o venca ra krsto pokojnika vpisalo d". Ivana Ora/na za dobrotvora Lcocradske.Ta Sokolskoga drn^tva.
— Za zrrndho So"rv»Tsk«»»ra dom« \ fladomiin: I. BenaJ pin. J>?o Groree, Ltuidlana po 2CO K: A. Rlatnar, Knm-nik 11^ K; A. In T?. Bkabrne Ananal Volk, lvnn \rotk. dr. ftvlcrelj. LJnMja«* na po 100 K: dr. J. Jopko, LJnelfana PTi K: J. Kovnč. 5^hwnb In Bizjak, Liubljnnn. dr. Trnmpui Kamnik po nf> kron; I. Jc-ačin. dr. Volavtek po 10 K-Aujj. Afznola, Joa. P^re-iTinn. P. Mnrdi«" iJubljana, dr. Karb^, Knmnik po 20 K% Ant. č^emo. Lfnbliana 10 K. Daroval< cem iskrena hvala! Posnomajto!
Tiarlsliha in spori.
— Nedc'Jfkl rezultati: Ilirija: komb. moStvo ljubljanskih klubov 8 : 2. Ilirija rez: Hermes 4 : 2; Maribor: MaiiN> ; Svobida, Ljubljana 2 : 1 in 1 : 0; Zagrebi
j prvenstvene: Concordia : Gradjanskt 1 ; 0, j Haik : Sparta 8:0. k
— GradjansM sportski klub t LJubljani! j Zagrebški prvak in bre»z dvoma naj moč ne j-! Si klub v Jugoslaviji   Igra v nedeljo 10. t j m. proti Iliriji. Gradjanski S. K  vi Je priboril odlično ime ne samo doma, temvcC tudi v tujini. Navajamo nekaj rezultatov, ki pričajo o njegovi odlični kvaliteti: Jeseni
• 1919 je Ural v Pragi proti Slavljl 2 : 3, v Plznju proti Češkemu Levu 5 : 2 ln 8 : 0, pretočeno sezono ie zmagal v Zagrebu proti Viktoriji Žižkov 3 : 1. proti Kladnem l : 0. Igral je Unlonom Žižkov 0 : 0, na Dunaju z Rapldom 2 : 3, z Admlro 1 : !. z WAF 3 : 3, Sportklubom 2 : 2. Florids-dorfom 2 : 3. Letos Je zmagal nad dunajskim SImmcringom 5 : L V Jugoslovanski reprezentanci proti Švedom je bilo 9 igralcev Gradi. S. K.
— Otvoritev    kolesarsko   sezone v j UttntfanL V nedelio. dne 3. L m. se Je otvorila v Lfobljanl kolesarsko-sportna secona
j z prIrcdirv,;o   k'uba »Kolesarjev In moto-! cfklistov Ilirija«. Klub Jo ra/plsal 5 otvoritvenih dirk na cesti L]tib1Iana-§L Vid, od katerih   so se vršile samo 4.   ker je dirka scnloriev odpadla Prvi so nastopili novln-1 cl, bilo i!h Je °. 2 km z obratom le prevozil [ pivi   Umek Ivan v 3 min. 39Vs sek., dmgl i Delničar lože v 3 min. 55 sek. In tretll Šimenc Jo?e v 3 min. 55*/» sek. Dmga dirka Je bfla t,;-ka jimforjev, katere se ie Bdele-' 2ilo S dirkačev, tekmovalcev na 5 km. Prvi : je prijel Darilo Pegan v 9 m!n. 42 sek.. dri:-I gl le- bil Sotler Janez v 9 min 44 sek.. tretil i Pečnlk Avgust v 9 min. 46 sek. Tretja dirka se Je vrSfla slavna dfrka na 10 km, prt kateri Jc tekmovalo 13 dirkačev.   Prvi le bil Šolar v W min. 37*/i sek..   dmgi ?kral-j ner v IS rr.in. 3«VS sek. In tref3! Umek v IS ' m!n. 39V3 sek. Kot zadnja tekma se Je vr-i ?»'a eofažflna   dirka na 2 km.   Prvi le bil i Znno^kar v 3 min 36 sek.. d-iiTl Kržl*nfk v j 3 mfn. 30 sek. in   tret'1 Praček   v 3 mirt. 41 sek. Dirke so se vr^e v polnem redu In cb prcccisn.M udeležbi občinstva.
Društoefffg msth
— Pevska skt!?PTn Sentinkobskecra naprednega drnStva ie mesto v četrtek — v petek ob istem časa, (k)
— DruStvo sla?nteflev f!o7pfske j fakp!tct2 nrlrcdi v četrtek, dne 7. t. m.
ob 9. zvečer predavanje v vseačif'sTd j zbornic' Predava ir. prof. Fratic Ve-ber o Predmet« In metodi zvodovm^ sVe^a speignavanlji kot na^J*l'evanle predavanja Vera *n znanost. Vstopnina običaj "a.
— Poziv. V četrtek, dne 7. t. m. se vrli ob 7. Evecer se^+anek v Tahfanovl klrtl p-^ Mnr>"h d^^iom. na Vr»fcrorra so vab-penl vsi kmmuHl b-^^'o^"i. t^all rbr*"1'■!. rlasti na favaPdl tr*r (raHVantie S^anek Imi s;nsr^1a-skl znaxal brez polliičnlh In-
■ teresov. Posebne važnosti Je za prodajalce
na stojnicah In za Invalide Torej pridite vsi! Lavtar Franc, treovec. Sv. Petra ce-
sta št s. k
— Umetnostno - zgodovinsko društva
(fs lanovni občni zbor Umetnostno-zgodo-vinskega društva se bo vršil v četrtek, dne 7. aprila na moškem učiteljišču, I. nadstr. ob 18. uri Vsi prijatelji te znanstvene organizacije in upodabljajočih umetnosti se s :ern vabijo, da se občnega zbora udeležijo, k
— Klub »Sočii« ima danes v sredo sestanek ob 8. zvečer v gostilni pri . etru Štepicu v Sp. Šiški. Predava c. Joško Cvek o pomenu Koroške za Primorce.
— Invalidi, voj. vdove In sirote. Splošna or&. voj. invalidov, vdov in sirot za Slovenijo — poveri, za Ljubljano in okolico vabi vse člane in članice pa sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 7. eprila v restavraciji »Zlatorog«. Na dnevnem redu je volitev vdelegata za občni zbor centrale ter sestava kandi-datne liste odrx>rnikov za bodoči centralni odbor.
— Akademsko društvo »Triglav« je razposlalo vabi a za akademski ples, ki se vrši 9. t. m. v Celju. Ako kdo nI dobil vabita, ga prosimo, da nam to oprr>sti; krivda ri naša. ker vkljnb vsem prizadevanju nI bUo mogoče, dobiti Iz vseh krajev naslove. — Reklamacije naj se naslovijo: ea bivšo Kranjsko: mag. pharm. C Maver, lekarna Sušnik, LJubljana; za bivšo Štajersko: med. L Černe, Ce'je, Ljubljanska cesta; za Zagreb: akad. društvo Triglav, Zagreb, univerza. Zahtevam se bo takoj in radevolje vstreglo. Obenem prosimo vse one, ki so sprejel! Iz Celja nabiralne pole. da pospešijo z nabiranjem ln nabrano člmpreje od-
pošljejo   na   naslov   dr. Milko firasovec,
Celje. k
— Splošne organlmctja vojuib Invalidov, vdov in sirot za slovensko ozemlje v Ljubljani redni občni zbor se vrsi v nedeljo dne 10. aprila 1921. ob 9 dopodne v dvorani mestnega doma v LJubljani.
— SestaneSc špediterjev, prevoznikov in carinskih posredovalcev Slovenijo v Ljubljani. V nodeljo 10. t m, ekli-cujo Savez špeditera Jugoslavijo sestanek vseh špediterjev, prevoznikov in carinskih posredovalcev Slovenije v Ljubljani. Na dnevnem redu so važna v to trpovsko ftroko spadajoča vprašanja, med drugimi Puli event. ustanovitev sekcije za Slovenijo in je v interesu imenovanih podjetij, da se zimovanja sigurno udeleže. Zborovanje, na katerem poroča tudi plavni tajnik Saveza g. Franič iz Zagreba, se vrfet v Narodnem domu in sicer ob pol 11. uri dopoldne, tako, da pridejo udeležniki s Štajerskega pravočasno že z jutranjim vlakom. k
— Gozdarsko društvo v Ljubljani
ima odborovo sejo dne 11. aprila 19J1 ob 14. v goroilh prostorih gostilne »pri Rožic v Ljubljani, Židovska ulica št. 6. Na dnevnem redu Je med drugim določitev del. za ustanovno zborovanie Udruženja meseca ma a v Saraievu ln sestava instrukcij za delegate. Odborniki in interesiraju člani društva se vabijo k udeležbi
— Društvo ljubiteljev poljstkega naroda je pred kratkim končalo svoj letošnji tečaj za poljski jezik. Začetkom maja priredi društvo iavno akademijo 8 predavanjem o poljski demokraciji in s petjem poljskih pesmi.
OalnDoei
?-?r^e*
OBČNI ZBOR POLITIČNEGA DRUŠTVA »EDINOSTI«.
— Trst, 5. aprila. Včeraj sc je vršil v Divači občni zbor politične* pa društva »Edinosti«. Predsednik dr. \Vilfan je v dolgem govoru ob* razložil politične razmere v deželi. Treba skupnega, složnega dela. Taj*
cir. Mikuletič je poročal ob* širno. Pred volitvami v odbor se je poudarjala potreba, da bodo v od* boru samo taki možje, ki hočejo res neustrašeno in intenzivno de*
:i. V odbor so izvoljeni: za predsednika dr. \Vilfan. Iz Trsta: dr. Sla vik. Cink, Kjuder, Vovk, Cotič, Pogorelec. Iz Istre: dr. Stan* ger, Milanovič, Vlačič, Vivoda in notar Šorli. Iz Goriške: dr. Pod* gornik, dr. Bitežnik, župnik Abram, Zvanut. Iz Notranjske: Znidaršič in Valentinčič. Sprejete so bile raz* ne resolucije in obširno se je raz* pravijalo o volitvah. Jugoslovani natopijo složno kot narodna jugo* slovenska stranka.
ITALIJANSKI SENAT.
Trlpolitanija. -— Obligacije južne železnice,
— Rim, 5. aprila. Minister za kolonijo R o s s i je včeraj odgovo* ril na vprašanje o Tripolitaniji. Razmere so še vedno težke, ni pa vedel povedati, kako bi se zbolj* šale. M o n a je opozarjal, da takrat ko se je sklepal mir z Arabci, se ni doseglo razorožitve in naša oblast dejansko ni bila priznana s strani poglavarjev. Ti sedaj čutijo itali*
ko slabost, pa hočejo imeti mo* hamedanskega emirja na čelu tri* politanske uprave. Sedaj more Ita* lija posvečati večjo pozornost Tri*
raniji. Zakladni minister Bone mi je odgovoril na vprašanje glede obligacij južne železnice, da
italijanska vlada nI sklenila nik*ke*
ga dogovora, ki bi oškodoval abso* Ivtno enakost postopanja med it&* Klanskimi in francoskimi imejitelji obligacij južne železnice. Ministr* stvo bo vedno ščitilo italiianske in* terese, kateri pa sedaj niso ogro* ženi v nikaki meri.
NOVA POSVETOVANJA ZA VOLITVE.
— Trst, 5. aprila. Jutri se vrne generalni civilni komisar Mosconi iz Rima. kjer se je mudil v glav* nem radi volitev v Julijski Bene* čiji. Imel je obširne razgovore z Ci* olittijem in Salato. Ni dvoma, da se je sklepalo znova, da se mora Jugoslovenom v Julijski Benečiii onemogočiti, da bi dobili svojemu številu primerno parlsmentsrno za« 5topstvo, še več, skuša se pod !e* galno obliko odvzeti jim vsako zaa stopstvo.
BRAT GRŠKEGA KRALJA PA* DEL V ANATOLIJI.
— Pariz, 5. aprila. Princ Andrej, brat grškega kralja Konstantina, je padel v času umikanja grških čet v Anatoliji. Vest, da bi bil padel tudi princ Pavel, se še ne potrjuje.
KAREL KONFINIR A.N V ST. MORITZU?
— Bern, 4. aprila. Dane«; ima švicarska vlada določiti kraj bodo* Čega bivanja razkralja Karla. V koridorjih zvezne palače se zatr* juje, da bo nova rezidenca za K?*rla najbrže St. Moritz, kjer bo konfini* ran.
AVSTRIJSKO DELAVSTVO PROTI KARLU. —d Gradec, 6. aprila. Posebni vlak z ekscesarjem Karlom je bil včeraj v Frohnlcitnu pridržan, ker
vsled radržanja gotovega dela de* lavstva v Brucku ob Muri ni kazalo neposredno nadaljevati vožnje. Z delavstvom so se začela pogajanja, ki naj bi omogočila nadaljnjo voz* njo. Po zaključku pogajanj se je mogel posebni vlak z bivšim ce* sarjem v ranih jutranjih urah od* peljati dalje.
AMERIKA IN MIR Z NEMČIJO.
—d Washington, 5. aprila. Ka« kor se govori, se predsednik Har* ding strinja s tem, da se na kon* gresu, ki se sestane prihodnji te* den, zopet predloži Knoxov sklep, kateri predvideva posebni mir z Nemčijo.
Gospodarske oesfL
— g Nova banka v Mariboru. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani ustanovi v Mariboru svojo podružnico. Banka zgradi za svoje uradnike lastno stanovanj* sko poslopje.
—g Sprememba zakona o Narodni banki SHS. beoerad, 1. aprila. Med vlado in Narodno banko le dosežen sporazum o spremembah zakona o Narodni banki. Teh sprememb ni mno*ro. Najvažnejša je odredba o izključljivi pravici, da sme ime »Narodna banka« nositi v resnici samo Narodna banka SMS. NadaLne spremembe se tičejo knjijTOvodstva in filijalk. Važne so spremembe, da se državi otvori kredit za obrtni kapital v višini ene milijarde z l°o obresti, medtem ko je zna Jal ta kredit doslej le 150 milijonov. Ta kredit bo država porabila za osnovanje agrarne banke, popravo železniških projr. za podniran.ie Industrije, obrti in trgovine, za podelitev posoiil in podpor invalidom itd. Nadalie ie izvedena sprememba pri določbi, da »e mora nri vplačevanji novih emlsH*kih delnic Pečati edino z zlatom v toliko, da je dovoljeno vplačilo tudi v srebru in sicer za vsakih 20 dinarjev v z'atu 80 dinarju v srebrn. Ko bo zlato cenejše* si jra bo banka sama nabavila. Država je deležna čistesra dobička s 60%, do-sedaj je Hla samo s 50%.
— »Snva« opee o*ifl"nrava|nee dio-nfFa.'-sko dračtvo u Zaarrebn. — Inicijativom i sudjelovanjem naJlb velikih h^nnk*. i to: Pire brvatedc^ Štedionico, Hrvr«t*ks eskomntne banke, Srppke banke, Jsdran^ke banke, gvo u Zaprre-bn, i Zomaajsjke banke iz Beograda, osnovano je n Zr^rrebn jedno osimra-vafuce društvo, ko temu en več osjesru-rnni svi preduvjeti za pveerranu i in-tenfivrm akriln na polhi oeje^rurava-nja čirom nače domovine.
Pomenu ti zavodi prihvatile vrlo novob'no pronoaieije >Assimirazioni Generali« u Trstu, koje društvo ve«" odavno ima de u naSoi semlji nvzerana-ta eaehipstva i poslovanje, to je poslije duanh preprovora doalo do utanače-nja, prema kojem >ARsiourazioni Gene-rallc nrtupajn novom društvu Čitavo svoje poslovanje i svoin tehničku or£7v-niTruriju n Jugoslaviji te preuaimlju 40?$ od niopove dioničke glavnice,
Dne 16. februara o. g. vrSlla se n Zagrebn konstituirajoča glavna skupština novos: dra&tva, koje je protokoli-rano pod firmom: »Sava* opee odgura vainće dioničarsko dmfitvo n Z*»cre-bn. Nf^cova je temellna glavnica Din. 10.000 000 ko!a ee dijeli u 25.000 dionica po Din. 400*— nominalne vrijednosti. PrerlbjeŽTvo je uplaćeno 40% temeljne glavnice.
U ravnateljstvo »Save« izabrana ra slijedeća gospoda:
Nikola BeTković, generalni ravnatelj Zemaljske Banke, Sarajevo. Benzion Bulli, brvnkar, Beograd, Milivoj Crna-dak. glavni ravnatelj Prve Hrvatske St<^'oniee. Zagreb, dr. Melko Cingrila,
odvjetnik, Dubrovnik, Dr. Gedeon Dung>oraki, velop-o.-jednik, Novi Sad, Emanuel Ehrentheil zamjen. goner. ravnatolj >Asaicurarioni Generali<, Trat, Dr. TValtcr pl. Fieehel, Tr£t, Jan* ko Gartner, ravnatelj tJrv. eskomptno bc.nke, Zagreb, Milan Rj-, \ -uftnović, ministar na ra«|h>loženju, Beograd, Alfred Kretelj, ravnatelj J.virttnske D.iii-ke, Beograd, Franjo Latkovid, ravnatelj Prve Hrvatske Štedionice, Zagreb, Edgar»k> Morpurgo, predsjednik i generalna ravnatelj >Aeai mrazionJ Gono-rali«, Trat, Dr. Stanko Sverljnaja, glavni ravnatelj iirvateke oskomptne banke, Zacieb, Dr. Svctislav Sumanović, odvjetnik, Zagreb, G+trp-jr* Vellaavlje-vić, ravmitelj Srpske l^'inLf> d. d-» Zagreb.
U nadzorni odlor izabrana sn gospoda: Dr. Juliu« C leva, Trst, Dr. Josip JedloT^skl. tajnik ITrv. e^komptno banke, Zagreb, Rr>bert I^eil>enrr -1. ravnatelj Prve Hrvatske štedionice, Zagret), Stefnn Table*, Ki mjeoik ravnatelja Srpske Banke, Zagreb.
Nakon glavne skupštine, odriana je sjpwiiiica ravnateljstva, koia se io konstipjiralo ovako: pred*jrslnik ir. Dr. Stanko ^vorlbiga, a pott.re^lM'Hlr.i-ei gg. Edarardo Morpnrgo i Dr. Bveti-slav Rumanovič. Gospoda Stevan Ra|-Čević dosndinji prr.cr.^'ni za-tuTirt'^ >Afifiicurn.rioni Generalih za Jug islav viju, i Niko Gamulin, drv^sdanji cr* ne-mlni sastnpnik >Asvsicurnr.ioni Generali« za Bugarska, imenovani ra upravljnjućim ravnateljima > S a v e c. Borze.
—d Zairreb ft. aprila. Devize: Be-rolln 2°>4-2-;:». [talija 602—003, London 664—750, Novi Jork (kabel) 146, ček 14f>—145H, Pariz lOa'J—1050, Praga P192H—193K, Švica 2450—0. Dunaj 21.25— 21.85. Valute: amerižki do-lr rji 144 K —145. avstrijske krono 23.25 do 23.50. carski rublil 70.75, francoski frenki 1050—0. nanoleondor 437—400. nenaške mArke 235—2S6, rorru leji 200 do 205. italijanske lire 5S0—0, bolgarski levi 155—0, fseškoalovaike krone 186—0, souvereign G00—605.
— DnnaJ, 5. aprila. Devize: Anv sterdnm 23.450—2^.550. Zagreb 470 do 474, PeogTed 1878—1S95, Berolin 1100 do 1106. Budimpešta 249.25—25125, Bukarešta 940—950, London 2650 do 2f>70, Milan 2600—2820. Novi Jork 675 do 679, Pariz 4755—4795, Praga 906 do 912. Sofija 820—830. VarSava 80—82, Curih 11.725—11 775. Valute: ameriški dolarji 6T>8.60—672.50, bolgarski levi 815—825, nemške m^rke 1101—1107, angleški funti 2^>30—2W), francoski franki 47P0—4740. holandskl goldinorli 2? 350— 23.450, italijanske Ure 2785 do 2805, jugoslov. dinarji tiaoč^kS 1869 do 18*9. stot^ki 1858—1879. poljske marke 85.25—87.25. ronmnski leji 930 (To 940. carski ruVHi 295—301. švicarski franki 11.650—11.700, ge&o«Jova&ke krone 906—912, madžarske krone 246.50—248.50.
—d Praga, 5. aprildu Devize> Amsterdam 2591, Berolin 120.75, Curih 1298.50. Milan 308, Pariz 523.50. London 291.50, Novi Jork 73. B-ograd 207.50. Bukarešta 103.75. Sofija 90, Dunaj 10.55, Varšava 87.50, Zssrreb 51.50, BudimoeStn 27. Valute: holandski gol-cBnarjt 2586, nemftko marko 120.75, Ivi-eorski franki 1293.50, italijanske lire 305, francoski franki 520.50, angleški funti 289 50, ameriški dolarji 71. jiuro-»lovonski dinarii 198.50. romunski leji 103.75, bolgarski levi 85.75. avstrijske ! krone 10.55, oljske marke 7.75.
Oar^sie obrana*
■— »Jtjgoslovenskl Matici« so darovali: Gg. dr. \nadimir Kreč, odvetnik, tu, na prifateljskem ve* čem, 2^0 K; EMza Ličen, učiteljica v St Jurjti v Slov. Goricah, nabrala v tfoetilni pri »Bohlu<r 170 K; Uči*
teljsko društvo za bre/iški in sevf nišKi okraj na Vidmu < h Savi name* sto cvetja na grob pokojnih stari* šcv Gobca in Kumpreta 360 K; Cis ril r);::'e nabral v gostilni Fran Ko# renčana dne 6. marca, 12S K in 42 lir; Jiiijoslov. napredno nkadem* sko društvo »Jadran^ o priliki amrtl svojega starešine dr. Ivana Oraiaa namesto venca na krsto 50 K: <>b sklepu bilance Prometna banka 3000 K: Miloš Bizjak, prinr. fin. kontr. v IT.Ja.su v l'rckniurju na* bral med kolegi itd. 260 K; rodbini dr. Fr. Jenko * K. Detela tarok par« ti je 100 K; Ludovik. rev. j. ž., dar vesele družbe v Tehovcu 501 K; t poea.ščcnje spomina pokojnecj« Svet k a A^n^tclanca darovali prija* tel ji in znanci skupno 1528 K: Pri* morka v isti namen 105 lir. Neka* teri rodoljubi in rodoljubldllje US Laškega, Dola in Hrastnika na izle* tu pri Sv. Jcderfu na cvetno nede* ljo, spominjajoč se neodrešenih bratov in sester 3r*>3 K in 20 lir; o priliki godovanja Joška PetkovSka nabral pevski o<!^ck Cas. društva v Kotedršici 220 K; DruStvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani na dan 20. marca v mak bo: ilja HK) kron; Slana zbirko v p^če^Čenie spomina ge. Alb. Kraigher 350 K; L. £evar, Rakek, 165 K: dr. Jak' b Raj h, odv. v Slov. Gradcu, iz neke izvensodne poravnave med dvema strankama zaradi žalienia časti 100 kron; L. Fiirsager iz Radovljice po# vodom poroke svojen hčerke Vere 400 K: na svatbi L. Polak s F. Simon čičevo 380 K: na tast primoci skci4a c\Tka Gorierni 30 K; R. Ra* jer v Hotedršici nabral 6 lir in 2 )4 krone 40 vin.: pri kvartetu dr. Ko* sine se nabralo 1000 K: dv. sv. Fe* gally iz poravnave F. dr. Majaro* nove ca. Derganc 500 K.
omenjajte se
Druž^su.Cirilu in mm.
Darila.
Lfpravi našega lista ao oddali raf
»Domovino^ 80 K in »Pevnepa di* jaka s zlomljeno hrbsoiuV/o« 30 K., g. G. GliMčv, mesto cvetja nu krsto pokojno gospo H. FranzI.
— Darilo. V po^as^itev r^ojocra mnrl^ira prijatelja g. Fr.mceta Oblaka^; poseetuika in gostilničarja v LjubljanEl je daroval fc. Franc Golob, tovarnar neii Viču pri Ljubljani, družtvu /a zgradbo' in vzdrževanje Sokolskega doma na VV; ču znesek 200 krotu
Srčna hvata!
Polzuedbe.
—» Jožef ln Lovrenc Stefe, Ki sfa svoj čas stanovala v Trstu, ulica Montecchi št. 5, 6e pozivljeta v nji* hovo lastno korist, da se oglasita! osebno ali pismeno pri Antonu Berv ginc, sod. podurad v Trstu, Via Sa# nita 19, oziroma se osebe napro* saj o, ki bi znale za naslov gori ome* njenih, da bi ga vposlale zadnjemu na gornji naslov, da jima zamore pojasniti o izvrčeni prodaji njunih, pohištvenih predmetov in o nalo* ienih depozitih.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek,
Odgovorni urednik: Božidar Vodeb.
Ce^o se proda
Cela garnitura za 12 oseb jedilnega .r d;a (kina srebro) in mo$ka zlata ura. ^oizve se od 10. do 4. Breg It. 4, L nadstr. desno. 2370
Učiteljica prevzame pouk
slovenščine ln nemSčine ter pripravlja učence k vpprejemnemu izpitu za s-ed-- \ \ ie. Pon>dte pod .Učiteljica 23fi2*
n upravo Slov. Naroda. 2332
ito«ter5:
začetnica, veiča slovenskega ln nemškega jezika v govoru in pisavi s? takoj spreirae. Pontidhe pod mR. O. 2374" na npravništvo Stovenjkepa Naroda. 2374
Kupi se zemljišče
aH hl§a s prostornim vrtom v Ljubljani. Ponudbe na upravo .Trgovskega i sfa" LJubljana, Gradišće 17 1. 23^
?nh sc prav ceno rjjmsko
k^!^   .Waffcn:ad*    preevojno ko!o, proit  tek,    skoraj   novo, stara pntvmat:ka. F. VovHOp R2n?ska c. 23.
2410
kod male obitelji jelo i po mogućnosti sobu. Ponudbe pod .Etti 3375* na upravo Slov. Naroda. 237S
Vsk5 epustitve stanovanja
C0 zfl ^ i'ienino m^rna In soli
,iw UvC d-a gospoda - brata— stanovanje ftkvpno s!' posamno. Poizve se v tr;o ini  Fr&Kja  3a6maa| Sv. - -r ■-. o. It. 2 i00
MMHH
lm\m is teto! pnslreJnica
z dobro plačo, hrana v h?§i. VL P. M«*t*ti trg 19, l* nndmir. 240
Ugodna prilika!
Proda se po zelo nizki ceni lep dam« skl kožuh (Pelzmante1), pravi ruski sH<k?.   Ogleda  in  cem*  se  poizxr» v
DalmatiaoTl ailct st. levo.
2386
k d >bro idoči k?oja*|<i ohrtl, ki ima letnrga pr. 25 .000 K, k! bi imel lokal ?!i primemo sobo in nekaj tisoč premoženja. Ponudb* s poaroji in navedeni prostor rod .750.000 K 2688' na upravo Slov. Naroda. 2388
Mehanična delavnica se
•AMA nvAt{. Ei-^ktr. pceon, trans-
ceno pro^a. m^ije, %3nio,
vrtalni stroj, vsa naprava za niki'anje n kovan i e,  proda te le sknpne.
Naslov pove upravnJitvo Slovenuke/a Naroda. 2409
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom,  prijateljem in znancem,  da je nai ljubi oče,
gospod
grl
v?l2pdses;nii*, načelnib hraailn?03 ia po*. Itd,
dne 31. marca 1921 po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti ob 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
DORNBERG, dne 1. aprila 1921.
France, Joža, sinova. — Angela o m. Berc5, Le-ooolda. Jciioa. hčere.
Potrtim srcem naznanjamo tem potom žalostno vest, da je Vsemogočni na&ega iskreno ljubljenega sinčka, odnosno nečaka
FRANCITA
v nežni starosti pol leta poklical k Sebi med svoje krilatce.
Pogreb se vrši jutri v četrtek ob 2. uri popoldne iz Ambroževega trga 7.
Ljubljani, 6. aprila 1921,
Žalujoče rcdblne Selan-Ham.
Pr«>da »e po aclo Bcodni ceni večja množ na belega glace usnja, kozice vse nad 8 kvadrator. Prima Iz'telek. Vprašanja je nasloviti na A. Jefane, TriUe* _2^99
|#S|a»s izvrstna, ter nekaj f^T'iC^i: tfSf but!:k za v;n^ S3 proda. NaJov pove upravnifitvo Slov. Naroda. 2373
Slamniki od 60 K naprej
popavila kar najceneje pri Ivani ftiler, Ljn'iU^ap, Soagrasnl trg 6« 1752
popolnorri nov, te proda v Skalil ul/d 10, I. nae>tr. 2387
r.vlo delavni
Fran« Puh9
Ljublfana, KarCovaka c 10
Izdelujejo se vsi posame?na d>Ia te đv'omobile, popravljajo se tudi stroji vseh vrst. Prevzamem vsa žeIexo-vlriKr garska dela točno in najceneje.    221S
Zahvala.
Za Izraženo in isk&uno sočutje povod um smrti naše neporabljene mamice
arija Pod
I
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahva'o. Zahvaljujemo se 7a spremstvo k zadnjemu počitku slav. prostovoljnemu gasilnemu društvu Hrastnik in Dol, s?av. glasbenemu druftvu Hrastnik-D^l, gg. rudnlkim uradnikom in poduradntko n, sploh vsemu občinstvu, katero }e pokazalo s svo Im spremstvom rrnvl čut Žalosti nasVrodoljubkinji, Zalivaljajemo se za od si. občinstva poklon,e e venec. Zahvala eg zdravnik m in čč. ^e tram d žel ne bolnice v Ljub ani za 7 tkdensKO pomoč in postrežbo v zadnjih d. en upanja.
Hrastflik. Traovn«, Osilek. dne 5. aprila 1921.
Rodbine: Podmeni'a, B^bid, Narjlav.
FS
6\ stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 7. aprila 1921.
Ste v. 77.
Ii nrodaj dva rdera plišasta srala. f Trstje za strop? izdelulc in prodaja uk se na rarua S^Lč£&
trgovina z mešanim blagom na deželi. Kje, pove Joško Sever, inform. pisarna v Ljubljani, Gosposvetska cesta <t 14. 2407
Jfoblavano sota v mestu
pri boljši rodbini ::a 10. april event. 9 brano liče gospodična iz odlične lodbine. Ponndbe red .B. H. 23S9' aa upravo Slov. Naroda. 2389
železna otroSks
Prod 3 $%s
peč, trajnogorna, .ta ^uriavo s koksom {D«iieTbrandofen), več atenskih slik in
raznih steklenic. Blciwcisora cesta l, nnisrr. lcTt. 2394
SvedsK! semenski oue
priporoča trgovina s semeni Sever & atoian,, Llntolfen^, WoiSova ni. 12.
2367
Strojni opravnlb
r*Ma9ckinenvv3rter) se takoj sprejme
prednost imajo eni, kateri so fe več let prt parnih strojih, - Sprejmi sc tudi Starejši paznik kateri ie bil' že več let pri tovarnilkih obratih zaposlen. Vsi.d
emanjkanja stanovanj ima;o prednost uske osebe. Samo pism ne pi nudbe 1 navedbo plače in prepisi spričeval naj se pošljejo na tvornico cementa Ittasmest. ;
Wls Jtoira' noproHsj
V predmestju na prijaznem prostoru-'Pbirve se pri  lastniku   La?r!nec. Jese.
tke Ho, Goreajsso
po aiifci ceni. Naslov Slov. Naroda.
$® klavir
pove uprava 2SS0
■Iti na posode planini. h3rraoriii, violine in vse orodje 2a goćbr. 5'nme n?. drobno in debelo Alf oni ErčiaUs, bivši sčitelj Glasb. Matice Kengresnr trg ši 15. pri nunski cerkvi.) 8575
na debelo in drobno m5 po K 4'20 pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Aotoo, L'abHsna, Jera:»o*a al« 13 Trnovi*.
25
Proda se kobila
145 cm visoka, riave barve, 5 let stara, vročekrvna, izvrstsa za tek; voz sa-pravl[lvček na oljnate osi in 4 peresa v zelo dobrem stanju ter sani z usnjem tapecirane in na peresa. Isto-tam se rroda fetecrsfJenl spsrut znamke .Nettel", 9 \ 12, dal n ogled za eno okor In citre a šotami. Vora-*:tti je na SušteiŠič Stavko, Radovljica
Uzgojili?!? „^mrnevo" pošta i željeznica Zk ;hi
kot Zagreb« Željeznica iz Ljubljane preko Metlike, Kailo\\;a. Zdenčina Uzgojiliste treba kiavara i \olara (kojl radi s volima). Treba dvije ženske ta kuhinjske poslove; slabiju i jaku. Plaća muškarčina 100 K, dievnjkoma (ženama) 30O i 200 K i opskrbu. 2377
000 U feplli orehov
se proda. Nas-cv Slov. Naroda
pove
upravntštvo 2381
SCupif © se
tudi po-
^vanena c. o-
kolcsa, otročji vozički, Šivalni ntsalni in razni stroji. T. Batiel, Ljubljana, Stari trg it. 23,
Pozor, truos&i s liio&uki!
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v veliki -alo-i; tudi lene vdoirne klobuke. Fran:© Sorar, tovarnar v Siobn, poŠt?! Staažale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Dom?;!c Cer.e prirr.erro r.izke, postrežba točna
BrssfgifMg đsrege
smrekove, ho eve in borove od S—10 m dol.ee, kupim vsako vajensko mnež;no v Siover.iji. Dobava do konec apr ila. Ponudbe na Ivstj Srebotnt&k, losus trgovfn?i Sv. Pster, 5sv. olc.-.r.:. 2317
eni! se
::Prvovrstne Mah no«!::
sprejme Alojzij Lonibar,   Sp. Šiška 9^.
2411
Rfn.
skoraj nov. — Ogleda se od 12- 2. na Trnovskem pristanu št. 10 pri Sajovicu 2397
S\%i]\\t)      Rne obleke, saro y:\ i vrstna iCiljU moč, se sprejme takoj proti dobremu plačilu. — Zdenka Rodič, mi dni atelje, Ljubljana, Gradišče štev 8 L B 2396
Mi h prodat g£.
Mi ?e v laft oezflRO passitis
arond'.ranih 1P5 oralov, 30 oralov nj'v in travnikov, drugo krasen bukev jozd do 80 let star. Lesa ca 20000 m« Napraviti se da najmanj 40.00u zel. pragov in 150 vagonov oglja. Kmečki hiSa In eospodartka poslopja v dobrem stanju. Inventar 2 pata !;on , vozovi itd., sam vreden 150 000 K. Posestvo leži na Dolenjskem, IS km rd ŽY1. postaje, cesta prav do gozda, promet s tovornim avtom mogoč. Prikupiti se dajo še sosedne parcele.
Cena milijon kron Plačilni poboji ugodni Na prodaj samo do 10. t. m. Podrobnosti odv. pisarna dr. Ivana Lovrenčiča, Ljubljana, Miklošičeva cest:, 8. 2372
Ft
fiSOIIlAU.
Saisona od 1. svibnje do 3D ruins.
po jako nizk; ceni vsakovrstni slamniki.
\"a vpogled v izložbi urada iz pospeševanje obrti na Dunajski cesti Mapo či a in popravila  ?'arh slamnikov in klobukov   sprejema   J- Slentbergrer, D«r*ajs!ra c. 9. H. dvorišče. 2276
proda sz iavski pes-Drakir.
Naslov pove apravništvo SIc\cnskeg«T Naroda. 2315
HIŠA V
nriDora
2 minuti od kolodvoru, z velikim dvo nSčem  in  v:Tom,   pripravni   za vsako pod ctje se proda. Informacije daje Jef. ^•riber, Aieksandrava ceita 71. 176S
J
Indikacije: Rheumatične i ine upale zglobova i mišičja, ulozi.«
ieuralgije, navlastito ischias i ženske bolesti. !^OISa*lšB
Crijetne kupke i kupke bistre, masaža i Zanderova dvorana. na crometnem kraju v Ljubljani, even-Radioaktivitet vrelo u velikom stepenu znanstveno dokazan, j tueino vstopim kot družabnik. Ponndbe Temperatura vode 59a C. •g^afagrada 236S* na !lp^ Zgrrade i stanovi prošireni i temeljito preuredieni.   Sagrađjen]-——
Uovi veliki pučki dom ?a preko 200 osoba. UvAliftfl r?R
Ugodno blago podneblje. mlPlIlP   Ifl ^HlF
Željeznička stanica pruge Karlovac - C.apracr, pošta, brzojav, :   l ?l
Javna ljekarna.
Krasne šetnje, konceni, tombola, glazba. Radi navale gos. :: potrebno je za lipanj, srpanj i kolovoz sobe u-sprra naručiti.
Prospekte i nužne upute daje besplatno
Mžij?iw ir. m$$m MMi
tm
i::  !P2$ti za b.se,   Šminke in puder, mastiks, pjaifume ter pivovrsino
bri'rso r^\!o p;ipx>roea
Mm Slufi Lfđljaii, Psi M\i 1.
Pl0^3 $ lepa salonska oprav,a,
Slov. Naroda
7000 K- Naslov po\e uprava
2105
Proda se čistokrven pes
(samica) duberman 1 leta star, krasno raž vit, izvrsten čuvaj.   Cena    000 K Vprašati pri gospodu Rivdio,  Savije pri LjDblJaoi. 2385
Tcvaroa MmMm Mi v Zanrebn
notrebule
popolnima samosialnega
in  prodaja elektr. materijala  ter poljedelskega
oto'V'.i izvršuje
%. Sdnler, £nbljai», Jtotel „ttai
od 10. do vštevšeg.t  11. aprila vsak dan oj 2. do 4. popoldne.
z\ hrvalki nemški in če je mogoče tudi slovenski jeiik Pfednost majo korespondenti s tehnično naobrazbo. Pljča vo dt.govoru. SU'.tba se . nastopiti kakor hitro je mogoče. Pismene pormdbr na upravo S ov. Naroda   pod    . AU TO - STROK A 2 U >\r
krojač
£jublična, Gledališka ni. 7.
Pripoto.La   se   ri    izdelovanje r>b!ek
Raspis aiaiiećei
Kot političkih vlasti u području pokrajinske vlade za Dalmaciju imaju se pokriti razna mjesta kotarskih rnv'ercn'k^, viađiĐih kosclplsta f koncdfitai^ v.; :>Lbg/sr« a n 12, S 1 SI rezredu čina sa sistematskim prinađležnostima
Kao konceptni vježbenici i privremeni primaju se državljani SHS, koji su svršili pravničke nauke te su položili povoljnim uspjehom barem 2 državna ispita, a prema raspoložljivim mjestima imaju se i privremeno imenovati vladnim koncipistima.
Ako imaju sva 3 državna ispita bit će privremeno imenovan vladnim koncipistima ili kotarskim povjerenicima a stalnim i ka; polože političko-praktieki ispit za političku službu.
Oni koji imajo taj ispit, moći će se odmah imenovati stalnim Prednost   imaju  oni,  koji  se  već na!aze u političkoj služb drugoj državnoj službi ili su bili u političkoj službt te su polož:. praktičko-politiČki i^pit.
Propisno biljegovane molbe snabdjevene krstnim listom, svffc dožbom pripadnosti i svršenih nauka te poznavanja jezika imaju se prikazati predsjedništvu pokrajinske vlade u Splitu do konci j aprila 1921.
Oni natjecatelji, koji se već nalaze u služoi, imajo molbe prikazati putem svoje stanje Vlasti.
Troškovi za putovanje na odrejeno službeno mjesto bit ć-plaćeni.
i;iiiske Viacse za inuc.
t go\ i u s sii kloni in porcelanom v velikim m stu Slovenije, r \so opravo in zaiog^.   onudhe pod »trgovina" na
anončni zavod
J. Sušnik
larfbor. St^vaas^a a!. 19.
235S
9 BI
na
iei ili i
POiOplfilR V ClPOSijO r. 11 li. i,
ki     bo vrSil dne 17. apr!ia eb 50I 3. no-
pcldsse v pctsnf'lniSkia nrostorin
s slečečim
DNEVNIM REDOM:
1. Poročilo načelstva o poslovanju leta 1910.
2. Por= čilo računskih pre^ledova^cev o računskem Hikljncku za 1920 in razdelitvi čisteči dobička.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Predlog!.
V slučaiu nesklepčnosti se vrši drugi redni občni zbor na i^tim kraju in z istim dnevnim redom pol ure kasneje, t. j. ob 3. brez ozira na število zastopanih deležev.
■
,1
Priporoča
i mm j?i!Pfp
BpoailadaMsklh asiolmbov čepic \ in    slamnikov. \ ^
odern, razložljiv z 45 Znideršičevim psnji in kompletna oprema se prods brez čebel, zraven pločevinasti posod-. z?. 1500 kg medu, 10 kg umetnega satja srruž^.jca in »troj za okvirčke Porzve se: Žabjak it. 3. I. nadstropje.
2isi££3i3s:
Popravila se
totab
r r
I I
I
d. r. MM
-^ql2ševalec c?laeevirjev is tr^c-yec b |fl«sblil
Pornandcemi r.:. zidno in stre?-no opeko, cementne sire§ci-;:<?. c:r."!cntno*?zbe5mi
. mit), cemsntne cevi, dre-nažne cevi, ^pno, Watprooi (cerrzit), asfalt, izolirne nlc-*;čc. lesni cerr.vTit, nrisLn « stre-gno lepenko št. 8^, 100 in 120, s're<ni lak. kafra n, kar-boline],   glps Lt.d* dobavlja
i:c     'umivM MM
eSp B!e^we?S3va cesta iS. TeleSon  žfev. 4C3.
Nabavka drv za kurjavo.
Na podlagi   naredbe  Komandanta IV. Armijske oblasti I Br. 2401 od 25. marca tega leta, vršila se bode prva ©lertn'r šTH^nac si nabavo ln oddalo drv,  v pisarni intendant Komande Dravske divizijske oblasti, v poslopju .Društva Kazino* na.dan 21- aprila lena leta, pri Komandi Mariborske polkov okrožne Komande dne 25. aprila tega leta in  pri Kom:; Celjske polkovne okrožne Komande dne 23. aprila tega le
Ta ofenalna licitacija za nabavo in oddajo 30.476 kubični' metrov drv za kurjavo,  vršila se bode na podlagi predpisan pogojev,  kateri so na pogled vsakega delavnega dne,  v pisar-intendature Komande Dravske divizijske oblasti v poslopju ,Dn<-va Kazino4* I. nadstropje soba štev. 3 in v pisarnah Polko1, okrožnih komand v Mariboru in Celjn.
Drva se morajo oddajati po določenih količinah odkazar -in predpisanih terminov, kakor je to v pogojih označeno in * postavljena i ranko skladišče in sicer:
V T^cblfano shujral 13-487 kubičnih mefrov drv.
V Maribor skupaj 10-187 kubičnih metrov drv za to garnlzijo«
V Celje sirupa] 6.802 kubična metra drv (od te kol
čine odpade na okrožno Komando Celje 4.362 kubičnih met a po zasebni oferti za earnizijo Ptuj 1.710 kubičnih metrov, in 11 garnizijo Slov. Bistrica 730 kubičnih metrov drv;.
Pravico do te ofertaine licitacije imajo v prvi vrsti podani Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri imajo položiti cijo od 10% vrednosti celokupnega zneski, a drue:i tuji podan morajo položit: 203 A kavcijo od skupnega ofertalnega zneska gotovini državnih ali državno^arantiranih vrednostnih papirjev, z garantnim pismom kateregakoli denarnega zavoda v Kralje Srbov, Hrvatov in Slovencev registrirano po predpisu od strani Ministerstva Financ — Generalna direkcija državnega računovods:
Oferte morajo biti poslane do navedenega dne do 11. t:i odrejeni komisiji dotičnih komand, katere jih prejemajo samo navedenega roka; oferte morajo biti v zapečatenem pismu, opror Ijene s predpisano kolekovino v znesku od 10 dinarjev. V vsakem ofertu mora ponuja' irjaviti, da so mu pogoji poznani.
Za vsako garnizijo mora biti posebna oferta.
Na vsaki oferlt mora biti označeno: Ponudba za nabave oddajo drv za dotično garnizijo, za katero ponujač ofertra.
Ponujač ostane v obveznosti z dotično komando takoj, Komanda z njim takrat kadar je pogodba oJobrcna od stra Gospoda Ministra Vojnega in Mornarice.
Povabijo se vsi interesenti da se udeležijo teh ofertalnin cifacij.
Iz pisarne intendature Komande Dravske divizijske obi E. broj 4316 od 1. aprila 1921. leta v Ljubljam
3i ać2 Celikevlc, agsnttira JCcvi Sa3. Oddelek za sladkor
z znamko .ključ" in brez nje i pri Tvornici čarapa, Sarajevo I Samo na veliko!  Cenik zastonj.
Par nogavic znamke »ključ" traja kakor 4 pare drugih.
lep, suh, tuzemskega izvora, nudimo pri vagonskih odjemih po zelo ugodnih cenah.
Volotricl in banko, zahievaUe noaadbe!
8nojavnJnasl8V:Brać' Cdikovlč JCoviSad. Je!ejoa:1l3.
Pendez-vous du monde chic internationale.
Caslno dss Etran^rs.
Postaja Crrefietae, oć tod s fakainlm vlakom do aogaake Slat n?, *ir, prcq\ Zeareb-Zidani- f •\
tacat. Oroberno - Prage rak 9 - Mar lber.
/,6ra\\£Čd s pitne vedo iz treh vTelcev: Tcmpel. Stvria in Donati.
Pitne kure, hidre-clektro - mehano terarija, solnčne, zračne, plavalni keptli, inhalatorij, ogi.ićno ~ —« kfald kopeli, solnrc (po originala iz 8ad Hali), aromatične (smročne) kopeli, terenska kura lećemezm'e trx*4* ,lmZs kom in siratka «rr.
Gortka pitni voda ??3 m nad laorjem "JJ Stalni po5tpf, telefonski in brctjflvni arfd.
Velfka dvorana, kino gledišče, kavarna, sladicama, krite tesne in fprelujafiica. Vsak dan dva kcncrrta vojaške godbe.
Za vsakovrstne zabave je pieskrbijeno kakor v največji'i ivetovaih zUraviJčih. Reunioni (imcralšld konce?rif toml>o!c, ple^i, gledališke predstave, iTl?ti. i. t. d. Krasni Izprehodi v gozdni okolid. '
Zahtevajte prospekte I ZabtavaJCo prospekta I Ctl
%% Državne zdravili Rogaška Slatina. -
r=3
v
tli
Podružnice:
Split, Celovec, Trst, Sarajevo,     Gorico p Celje, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežioe.
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodala srežfee razredne loterije.
Teiei. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana.
Delniška glavnica R K 50,000.000. M
Rezervni zakladi
45,000.000
M
j|itT**,lM io tisk »Narodne tiskarne«
Za iuseratai del odeovoren Vaicuda Kopitar.