gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. PP1 "H ' ■ WW [ ■^t"- ^idfr J^PP** ipr ^ápr^p liJE. ■ ^I^MÉCPP» » <ťr "I-«*», * w Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.. sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. F eča i XIII Lj ufc ij ani sredo novembra 1855 List Od gojzdnega drevja Sadba % drevjičem. (Konec.) naj 5 5 mogoče tudi velike odraščene drevesa Je presajati? Mogoče je, pa le s celo kepo parstí. Starih dre ves blezo nobeden presajal ne bo; preterdno so že zemljo. Gleda se stran debla přidej jenec naj se s terticami se mah pomaší, da se lub ne derg cov veter preveč ne mahlj da koli vselej na poldansk voljo sence ob vročini. Vsa kolu pnveze bo dosti Kj in med er vsaj nju sti debel .- fi^.vv nu U.U..1JU, u\j mudu, ce se iz par- rušinje ali sipače naredé veršiči ali glavice okoli ukoreninjene, pa tudi če bi mogoče bilo 5 Vidi se iz vsega tega, da ložej ni koristi ž neJe reJe drevja ni kakor je poseta f hitrej m ce Pa tudi mlade odraščene drevesa se le v ka ce se njimi kih posebnih okolistavah presajajo, postavimo, hoče kako lepo koristno drevo presaditi v vas ali pred hišo in cerkvo, ali na kak vert od drugod, kjer manj priložen stoji. Le-to delo se pozimi v mehkem vremenu opravi. Okoplje se drevo deleč od debla na globoko z ostrimi lopatami, in prisekajo se vse deleč razraščene kore nine okoli in okoli oštro in gladko. Tako narejena velika kepa korenin s parstjo se prav obilo zalije, da dar v nekterih okoljšinah sejati ne ? ce pa in nar lagl oprava z maj h nimi more,je nar boljša do ali ve cem do 5 čevljev velikimi drevesci. Pa ne dajmo se ostrašiti ne tudi od kaj veče prizadeve za zasajeaje spašnikov z velikimi sadeži; obilno se nam bosta trud skerb povernila. Sej pa tudi ni presilnega opravila z velikimi sadeži memo sajenja drobnili ■ uuuvui "'vinu cFujuiij« uiuijuim^ zakaj Miran manj jih je potreba, in pâ tudi manj lukinj; ôbsaditi dosti namrec cel oral za gosto lesišče s drevesci je potreba 2300 drevesic vlj visok imi revesic, za oral spašnika se voda po jami in pod korenine steka. Potem naj se Pa z velikim drevjem do 10 čevljev velikim in po drevo ob zmerzlini s kepo vred vso pomerznjeno z > ** uu ure v c». uv iu naj navarji vzdigne in vèn spravi, in opleska naj se ali se poskerbi, da se korenine takih velikih sadežev pri redkoma vsajenim 80 do 200 dreves Le to naj zaznamenja njegova severna stran. Izkopanemu dre- izkopovanji kar naj manj je mogoče potergaj vesu veje in odrastke prikrajšaj in zapeljaj ga y kjer sosebno varovati pri drevj z d o 1 g i m to je m ga češ presaditi. Brez zamude ga vsadi v jamo ze korenikami, kakor pri hrastu, brest pred narejeno in dosti veliko, i«nu, u« ůuůíiuuiuujuhu. stran sopet proti s ever ju pride. Potrebna je namrec le-tá ravnava, ker drevesa odraščene so že preveč le na eno stran navajene, in več lesa je že na sončni strani pod zlo šio. Ne naravnost, temuč enmalo proti navadnemu vetru naj se drevo postavi, drugači bi se kmali samo oběsilo ali nagnilo. Okoli tako vsajenega drevesa se med kepo in rob jame dobra parst posuje, tako da zaznamenjana kostanj 5 divj nJ lip in enakem javorj Nove znajđbe zalije se spet obilno z vodo, kolikor je noter gré, za 5 tlaci se zemlja s kolmí, in potem vse v míru pustí da sopet pomerzne. Kadar toplo prihaja, se še druga parst čez korenike dene in naredi se kotanja okoli debla", da se zamore večkrat pervo leto zalivati ob drugo leto, kadar je drevo že dobro ozelenelo se kotanja poravna. Da sajenje vselej dobro izhaja, se ne sme sa dišce po opravi jenem deblu od konca celó, v nemar pustiti. Drobni sajenci, če jih trava in drugi plevél Rudeča barva iz guana. Parižki kemikar Depouilly je iz tistega ti ćj eka, se guano imenuje, in od kterega je naš list že večkrat govoril in ga hvalil kot posebno dober gnoj nedavno znajdel napravljati lepo rudečo, škerlata 5 sto barvo. Za bar v arije je ta znajdba tako ime , da vse govori sedaj naFrancozkem od te barve nitna susi ? od ktere nikdar nihče ni mislil, da je skrita Nova znajdba s šoto £Torf i v gnoji Kemikar C. J. Broke sen. v Kolonii (Koln) na soto, da gon z pla prerašča, se morajo okopavati, drugač bi onemogli in sčasoma poginili, čeravno je presadba bila vsa dobro opravljena. Še dosti potrebnejše pa je zalivanje sajencov ob suši, ko začnejo prav očito sahneti. pravlja iz navadne sote takošno menom in daje vročino in žerjavico kakor naj bolje derva; imenuje tako napravljeno šoto ci al i ni no šoto Kdor je tedaj drevje sadil, naj ne opušča ob tudi zalivanja, drugač bi bilo pervo delo zastonj in (Cialine-Torf). Poskusili so to soto v kovačnici in gorela je s plamenom več čevljev dolgim; podkurili so tudi parni kotel (Dampfkessel) in se prepričali, da plamen cialinine šote je bil veliko mocněji in dalji od 5 ali saj moglo bi se sopet ali vse na novo saditi poginjeni sajenci nadomestiti. Velikim sadežem od do 10 čevljev dolgim naj se tudi kôli dajo, da se na-nje opérajo, zlasti če so jako na vetru, mora opaljen biti, kolikor ga v zemljo navadne, sirovevsote, ktere plamen ni vecji kakor ~ do 7 pavcov. Če se ta znajdba popolnoma poterdi in je naprava lahka in brez velicih stroškov, bo zlo važna za take kraje, kjer je veliko šote. 5 Kôl in še se stopinjo-čez, da ne gnjije. Pred sajenjem naj koli v sredi jame terdno zarinejo, zakaj, če se to po sadbi zgodi, kôli odergnejo korenine in sajenci se ne Gospodarske novice in starice Cvetja muškateljke ali muškatnega grojzdja je prišlo veliko na Dunaj iz Francozkega da morejo z zemljo vred, kadar se vlega, uu.j v na pu- aauai «.u^* * «.«.j,^..»j. mikati, in tako praznina ostane med koreninami in sodce, v kterih se vino tega žlahnega duha tako na bolj v tla po ga LIOIU ICIUO VC11KU lici UUllrtJ l£j ťiaui/Uiiiw^a J vic* kadar mošt vre, obešajo v majhnih žakljičkih v 350 zame, da diší, kakor muškatno grojzdje. Plehasta Moravském, da si je na lice, ktero je r J * —. . « *___a m j* /"X v . a ^ m m m -m * « a «y ^ « « « * . . jedel po skatljica tega cvetj velja zadosti za 40 do 50 veder vina. Banaska pšenica je znana v Europi kot naj težja v zernu, pa daje tudi naj vec m oke, zerno pa ima še druge lastnosti po kterih se, ako je meljivo dobro, razloćuje od vsake druge pšenične moke; tii sem spada posebno rumen kasta (žoltasta) barva banaške moke. Kravar, da je kaj J frankov (2 gold.) in je kladala pajčin „babjega leta" in potem se ozdravila. Ne vemo pa, smo kupili je to resnica je ne; prodamo kako y imenu Starozgodovinski pomenki Styria. Stirsko, Štajarsko, Steiermark r Kravár v stari Budi (Altofen) na Ogerskem do 8 Razložil Davorin Terstenjak. ^ (Dalje.) Pa se tudi v drugih pomenih je korenika sthir, sthur svojo sestrico enakega pomena dhar sorodna. Kakor je biva za-se in za dva hlapca že od starih časov za iz dhar postalo d hara, aqaa (zato d h ârâd h a ra „aquam 500 krav, da jih na pašo goni, za tričetert leta 1500 ferrens" po Pottu), tako so iz sthir, sthur postale imena gold, dobrega dnarja na leto. misli Naj nihče ne rek: Štura v Galii ćezpadanski, Stira reka v Serbii, misu, da je to bosa; peštanski časnik „Lloyd", jo ------------ blizo tam doma, zagotovlja to za popoinoma resnično in v zemlji noriski. je Stir reka na Poljske m, S t i r a, ponemčena v Steyer se v tem žalostnega serca spominja ogerske place uči telj ev ! m a y • V Naravoslovna drobtinčica. Kako postaja bab je leto ? Kakor je iz dhar postala dharma, slovenski tar-terma, terba, in iz terma — termast, tako iz Stier Izpeljava Diefenbach, ostro gotiskega st i ar umen jezikoslovec, staronernsko : st i uri starr, stôrrisch, sotiski: stoor » fortis > in st u r r j sterus i 5 s tour, strenus 5 au Menda je vsakdo je hodil v požni jeseni po Tudi s koreniko ze , je voaftuu , rvi jv, 11 uuu T apazil, da z začetkom mesca oktobra Y) tur a ima enake tvarine, nâ primer, so ni in livade pre polji zoperska), ako je lepo vreme, — — ......-- mrežene s silo tankimi pajčinami, ki se vlečej po zraku. Vcasih so livade in ozimine tako pokrite s i tudi tura, sansk. bik in zvezda, althochd. šturi, fulruen primeri novonemsko Stirn, G es tim. Kakor je korenika tur stvorila pomene: tura, tau-ros, taurus, umbriski turut, letiski taure, slovenski temi pajčinami, un uuvcvu, j.i. soncu, se zdí, kakor da bi vidil kako jezero ali široko reko. Vse te pajčine so delo 1 1 < • • * V • . «1 člověku ako gleduj proti tur 5 tor tar ter 5 maj hni h paj kteri niso večji, kakor glavica búcike (knoflice) neizmerna rodo , starokeltiški tar vos, gaedeliski tarw, tarbh, kar vse pomeni bika; pa tudi besede: turan, tor, teur (perva indiska, ki pomeni mons, drugi iz keltiških narećij in pomenite po slovnikih panse, emi- al to malo telesice jim nadomestuj nence, mountain, to je 5 goro toro) u tako tudi vitost ali plodnost te živalice nareja Le neznana drobnost in lahkota korenika sthir, sthur ni samo stvorila pomenov sthir a, da kadar sonce pripeče, se vzdi sthura, Stier gnejo od mli ^ u a j ivauai ^uutu ^ ▼ in se povzdignejo v zrak, večkrat 5 Stir 5 steor, temoc tudi v starem viso konemskem jeziku s ti Uri apex culmen, enako kore celo do 200 sežnjev visoko, in vcasih jih je toliko da vse mergoli po zraku (Neven.) 5 nikam: idh, idha, idhava, terra, taurus, idha, mons, slov. Idria, ila, terra in vacca, slov. Ilov i ca, Ilok, Dostavek. Naravoslovci terdijo, da pajčine te ilova gora imena gora Izraz Stiriates, Stirčani ktere so ne le v j eseni temuč tudi spomladi pod monticolae, incolae _ m m m m // ««• i lav« / toraj zna pomeniti : imenom „babjega leta" znane, delajo mladici mnogo a p i c u m > c u 1 m i n u m 55«-"j~ ««•«j« ----Krajnci, Korosci, Horvatje,ali pa cultores tauri terih pajčkov. Po Bechstein-u in Stark-u jih ćastivci Štira, Štirboga, Turboga, Kilboga. 5 Ker delà tista sorta Murray 5 ki se zove „Aranea obtetrix", po XIJL U 1 i Cl > —1 „A. aëronautica" in „geometrica junior , D1Ka pri sumu oiovanm, kuu leuaj zamore lajm, ua se ni po Ok en-u „Teíragnatha extensa", pa tudi druge, poznala beseda stir tudi v pomenu tora, gora, kar? Slavni Oken mično popisuje to živalico, ki je dora- Dnesnje poznamljanje „Steir" je iz Štir, kakor Šafařik cc se je ta beseda ohranila za poznamljanje vod rek in bika pri starih Slovanih,kdo tedaj zamore tajiti, da se ni sena 2y4 linij dolga, podolgastega okroglega života, prav piee: Steier ist aus dem slovenischen stir, stira sivo-rujava, z lisico po herbtu in po stranéh, čvetero wie Weichsel aus Visla, Lei pa aus Lipa, Neisse sprednjih nožic steguje naprej, dvoje zadnjih pa na- aus jyj8a , Feistriz aus Bistrica gemacht ; unmôglich On pravi, da nobeden starodavnih pisateljev ne hátte der Deutsche selbst sein Wort Stier in Steier zaj. omenuje „babjega leta" in da Anglež O h au cer ki je leta 1400 umerl, je bil pervi, ki je popeval v svo jih pesmih to živalico, ki mesca oktobra in novembra sterniša, senožeti in colanom kteri germovje preprega s svojim paj , ^„v,.. je tako lahák, aa ga vsaKa sapicaraz da vsaka verdrehen kônnen" 3 Ako Plini pravi, da so se N ori ča ni prej veleli Tau ri se i, tedaj to zna biti prestava domaćega poznam-lovanja, ali pa vlada v tem poznamlovanji enaka razmera kakor v imenovanji Slovencov od Nemcov, ki jim pravijo terga in nese v zrak. Kmetje pravijo, ko vidijo spom- Win den, Windische. Tudi so utegnili Rimljani to ime ladi po zraku plavati te pajčine, „da poletje pride", 0d Noričanov sosednih Keltov dobiti, pri kterih je beseda v V jeseni pa (in takrat jih je več viditi), pravijo, tau risk tudi izrazovala to, kar Štir can Berg, Felsen-da poletje slovo jemlje". V jeseni se skrivajo v votle bewohner. Po Ptolomeji so „Norikoi" le posebna betva bilćice na sterniših ali padajo na tla, kakor hitro se jim kdo bliža, zakaj že od deleč čutijo stres svojih spredenih nitk; zato tudi ni lahko brez marljivega iskanja kake živalice vjeti; če se pa caka do jutra, da rosa mine in so pajčine suhe, takrat pa vse mer goli in v pol uri se jih vjame lahko tisuč in tisuč. Kaj jedó, nihče prav ne vé; da mušic ne, je gotovo; D i e f e n b Nr. 163. Vprc 55 c » Worterb. der goth. Sprache" II. 163 2 V slovenskem jeziku pravijo bicku: terc, terceíj. toraj velikemu tar, Voltrej ks, po metatezi k zato imena kí V Vo 11 r e i b nih V V V o j a p krajnskih kam Voltreks je sostavljeno po analogii j sedé, poškropi z vodo, serkajo kakor xluerochs, buj vol (uj^i, primeri m m i v a t i) ce se rusnja, na kteri vodne kapljice požrešno ter živé do decembra, čina njih se rabi tudi zoper merzlico in za rane b odtod nemški Buffel. Kako neskoneno radi so stari Slo Paj věnci po tej S posvećeni živali imenovali gore, vidimo iz se kri ustavi; pripoveduje da se tudi od neke kmetice na prikladov, postavimo T G gon pri gora v sosešcini vasi Rad 9 3 bo vi j ca, Šafařik „Abkunft der Slaven" str. 176 Mozirji, T visoke Radu 351 noriške pokrajine bili. Ko je Rimljan to pokrajino prema J "VI l^MV mmj >mv " J v ^v y vr «m. fj »M v «»««• ^ » ^ J V v •«• ^t»VB f UII%V f 1111 ^U VIJU f \j*j w VIII * J j 1 C gal, je gotovo zategavoljo vpeljal politično ime naroda nikom" (ubijavcem), kterega sama oblast »goni ■m^r • • /# i i i V • i«.« « * » , « « U- . __" ' kervnikovim" (ubijavčevem * nad u n kerv 9 se sme da se narodu berze spomin na politično samo- mascevati brat za brata it „Norikum", stalnost iz spomina zbriše i (Dalje sledi). demu pa možkemu knezu p To je tedaj na slavo mla- korak, da se zatare Ozir svetu. kervna «osveta" > po kteri je moral doslej v Černi Gori dostikrat z gla plaćati nekri Zákoník kneza černogorskega. treba opomniti, da dovoljuje 30 za krivca. sake m u Cerno Tukaj □ Knez D in Berdija Brdjani a » svoje letos perve pismene zákone , v «" «W1UIJHHU ■ ^»lUjUUlUU je dal podložnikom male knežije tudi bra tu ubitega člověka i ki so bili v Med k tiskarnici v N Sad po k tisnjeni z napisom n Zakonik Danijla I. knj v v i na i go uteče koli se iz d d 9 tedaj (dosledno in razločno) da sme tistega ubijavca, kteri ubiti vsak, kdor t ali nj na m eri 17. pa pravi ne le podara slobodne crue gore i brdah". Le 32 straní (na ampak veleva celó, da mora biti daj 3 da m dom vine 4kah) ima ta knjiga, vendar se mora reci, da je imenitna. kteri zvé, da je izdaj oje (cernogorske) vsak Ćernogorec in Uceo pravdoznanec n ponemćuje zakone D ski, ki zna dobro tudi po serbski, iilove že za nemške „sodné novice" (Gerichtszeitung) in jih misli ondi tudi presoditi. Kdor želí kaj več zvediti, naj pazi tedaj na prihodnje liste imenovanih novic. Jaz hočem tukaj v misel jemati le one reci, ktere se mi dozdevajo najimenitnejse drugači bi kaznovali s smertjo nje in da ga deželna oblast „góni Berdijan, j Tako morajo poma gati včasih vsi, da se ohrani domá mir in varnost Um priliko ta zakonik ne loči od u boj a tako, kakor, na nas. Od boja govori le 34 > priliki se pa uboj ne kazuuje. Namesto „umoriti o ti posebni D zakonik obsega različne zakone kazensk se) 3 veli ta zakonik na m k kazenske ali derža vljausk pa tudi cer- konjka 27) 5) samo ubiti" (§ 4 (po Kako skerbno se je > ki meri ogibal pisatelj te <9 za m 3 m J in dnáro d pravo, pravd d tav ni h, to se vidi iz tega. da ni v > d d & v k itd vse na kratko v 95 „pravilih" (pa- stvo". Namesto vsem zakoniku ne imena „ubojstvo a ne n samovoljno uboj (ih). Kazenski zakoni niso ločeni od nekazenskih itd 9 na (!!) 33 koji samovoljno ubojstvo svrši (učini) zakoni se verste tako, kakor so prihajali na misel posta- čoveka ubije « - v ^ t * • i _ ___ ___ eku" pise on lepo po naše: „koji samovoljno itd ----- Res voda ja prav po do Našim pravdoznancom mo- besed da treba za sklad glagolski več rebiti to ne bode p godu toda gledé na st j in na toda mnogokrat pa tudi veliko manj, kakor v po zakoniku" ni- kakor. Tudi beseda ni slaba, skladanje besed do malega malo število „pravil" ne škoduje to temu V danem ljivost, kot za kratk ledu. Bolj moramo pa marati pisaje za m res slavensko ter bolj g 1 a g o 1 sk kot k Le sem Hudodelnike „na smert" obsoj bodo tr elj je peljala spisatelja (tajnika kneževega M. M puškami), toda le take, kteri puške nosijo in se ž njimi dakovic-a) tujšč do konca da je Vendar se zna ti kojigi od kraja slavenska. Marsikdo bi se naučil branijo; hudodeloica n k smert" obsojenim bodo pa g iz nje tudi to, kako treba pisati zakone priprostim Mičen je 18, ki veli: ali Berdijan, ali ktero pleme ali 33 kteri koli Ćernogorec 55 vas (selo), ali „brat ljudem. To štejcm ročnemu gosp. spisatelju na posebno «tvo" ne bi hteli iti nad občnega sovražnika, vsakemu slavo, ptuj Ugodno je tudi to, da razklada on manj znane besede n 33 takemu nemarnežu iu strašljivcu naj se vzame orožje da --------- 7 --- --------- jjlMUVIHU II v 111 U I UViiU IU DI/IMDIJIf VU kj j DV w £ii4l||V u g vj j 9 U« proti s slavenskimi. Vsak presojevavec tega ne botle tímel vge £ive dní več nositi, in da ne bode zakonika gledaj pa posebno na potrebe priprostih Cerno gorcov in na ke tega ali ónega zakona Prehudo ga utegne eoditi tisti, kdor ne zna pravega uzroka te ali óne naredbe 33 33 33 mogel med drugimi nikdar več poštenja imeti; verh vsega tega naj se mu opaše ženska „opregljača znalo, da 7 V LL i'c .»'i i»t *• /|« <(\ v,» nima mozkega serca , da se bode Te pokore se bodo bali Ni težega kot staro zakorenj navado vsega J ud ponosni Cernogorci menda bolj kot smerti. ali naroda zatreti; zakaj vsaka taka stv vada je narodu nekako težko n národna" na Dvoboj („mejdan u ni prepovedan; le pomagati ne srne sveta, toraj se je težko in pre-ebljuje, posebno pa, ako kako navado njeno ime samo po sebi opravičuje iu lepša. Zato se mi zdí najimenitnejse „pravilo" 39. ki prepoveda (čeravno ne še popolnoma) glasovito kervno osveto" (maščevanje na smert). bojevavcema nikdo (§♦ 40.) Ako kdo koga raui, oni bo moral plaćati koliko toliko ranjencu: 100 larjev za oko itd. cen i ti. tolarjev, ako izgubi ranjenec roko, 60 to Rano „kmetovati" se veli: rano Druge kazni razun denarne plače ni za rane. Tega To pravilo pravi namreč, da se ue sme poslej nikdo vcc zákona ne bode menda hvalil nikdo; hvale vredna je pa V*' . m « m ^ m « m. m m _ ^ naredba, da se ne bode mogel nobeden na smert obsojen mascevati nad nedolznim bratom ali d b e n i k o m ali Pa kako se bodo razložile imena Gabroraagum, Idunum hudodelnik odkup iti. (Konec sledí.) Tasinemetum nam Gab kdo To so vendar cisto keltiške ovreči. 5 utegnil bi Res zamorejo biti keltiške pa tudi slovenske zelt,. od zamore pomeniti : B u eh b m litv. mah t, Weissbucli nemški M a eh. Novičar iz austrijanskih G mog, mach. Še cerkvenoslovenščina pozna kalimog, tentorium cur é „Lexicon paleoslov." rui impositum (glej Miklosi Idunum zamore pomeniti to, kar Id Montanum st. XII.) lz Dunaja izvolili za deka Dr M ikl * v ktere « oddelka modroznanske so spet letos izdeluje mar- doli: Veld ahaj dalje tov) DI eta T a s i n e pod imenom T 5 primeri del velike slovnice svoje (Formenlehre) ; vendar H a vel e d T Celó v zemlji nekdanjih Bodricov (Obotri un. Tasinemetum utegne pomeniti ga ne bode še skoraj na svetio, ker bode jako obilen zvezek „beríla" slovenskega za viši gimnazi misli v se je pi S od tas at i, bin und her stossen, fort 111 UlCgllC jJUinCUill v. XJVWXJW* ^UVIIIU u.v . —— - - ~ - 15-------- —------ Oehi so jo poznali le potem pregledovati početi, kadar dodela svoje imenovano 1____ J.___________ _ . _ . ■ . V r . *f stossen. Todi v Upanišadu (Anuvaka IX.) se Š Zavoljo met primeri imena d delo 9 to je 3 3 slovnice. St se uči Fortstossen d _ ausgerodote Gegend Vsi drugi Slaveni pravij nekdaj tako tudi Slovenci M letos veliko učencev in pripravnikov Pis glasoznanstvo fLautlehre) to jo 1 učiteljskih. Sloveče del velike slovnice postavi „zakon". Da so govorili to nam svedoci ravno Mik kon v pomenu današnj V sv. beseda „za sv. sakrament pismu se imenuje namreč zneje je skoval nekdo po nemški besedi Ehe) naravnost „das Gesetz" (zakon) G s et z" 55 P 7. Postav a". vetljuje čedalje bolj temo jezikoznansko lz Predoselj pri Krajni 30. okt. V. P. Ze je me- Mar- Zakaj pa je ljudstvo ptujko sprejelo, to vgane lahko vsak. **) Po rusovski zato, ker je Serbom zdaj „kněz" tudi župan (seoski sec minul, od kar nas je žalostna kolera zapustila Pod imenom „ubij avec" razumeva zakonik Danilo v tudi 99 mo u to je 55 samo volj nega ubijavca". knez. Vuk.) Pis rivca , w V Cerni Gori pomenja „pleme" okrožje (Bezirk. Vuk.) ***) Volnat pisan zastor ali birtah. Pis. 352 siktero rano je ona vsekala v nasi fari, marsiktero oko se 28 kraje., na Českem pa Daj dražja po 9 solzi Da gomili rajncih Ijubih ; veliko žalosti je bila ta bo- vagán Še zmiraj nić novega iz vojske v Krim 10 kr. i. Na 9 lezen napravila, veliko revsine pripeljala, kjer v 4 tednih razgled so til in tam šli nekteri oddelki zavezne armade je za njo 61 večidel odrašcenih pomerlo. Sveto dolzoost pa so se spet verDili na svoje mesta; većina vojnih ladij še spolnujem, ce tu s hvaleznim sercom poveoa 9 kako so v ti zmirstj stoji polcjf kicburniske erti* Za zadregi prav po ocetovo s svojimi nekdaujimi podložními in gotovo se pripove duje > da rasovski car, ko je dan prebral Goršak so fa rani verli gospod baron Anton Zois ravnali, ki niso obši razločbo sedanjega stanů rusovske armade v Krimu > porajtali nobenih stroškov, revežem urno pomagati, in so je vojskovodju p o p o I n o ma in b vse odgovornost po svojem izverstno skušenem grajskem oskerbniku gosp na U d » J b Krim, kolikor je brez velike Val. Hafner-ji slednji dan in vsaeemu, kdor koli se je le škode za armado mog 9 oglasil, jev dajali go veje juhe 9 po okolišinah tudi mesa, vina in dnar- previdi, da bi utegnilo bolj ali pa 3 biti. J ë pust V armadnem povelj co od 9 tako i da ga mendà že ni v ti okolici 9 da od berške grajšine kake dobrote sprejel ne bil; oni so tako 15. okt. pa iz Krima razglaša Goršakov. da ne m y n a dhod ? kterega hoće braniti do poslednjega moza. kar se meni še posebno važno zdi, da namreć tudi strežaji Ocitno iz vsega, kar se zdaj godi Je da b oj stran bolnikov, kteri ob kaki bolezni boljše in tecniše hrane za- se pripravlja za prihodnj leto v se na veliko hujo in obšir volj nalezljivosti potrebujejo daljnemu razširjenju bolezni nišo vojsko. Rusi nabirajo zmiraj več vojak 9 moćno branili spet za 9 om reveži pa se tudi cio niso ćakali, da bi se povedoje nov carsk ukaz, da razun Pskova, Pultave, Cer- rinoslava, Kersona in Taarije se pri njih glasili in pomoći prosili, ampak so sami nigova, Karkova, Ekata člověka najeli, da je slednji dan po soseskah hodil bolnike ima povsod drugod od 1000 mož 10 jih za vojsko vzeti. ogledovat, da so jim blagoserčni dobrotnik vedili pomagati. Nasproti pa Francozi in Angleži z lepo ali gerdo čedalje Slava takema gospodoma, ki sta si toliko prizadela in si več zaveznikov išejo luavuiii ^udj vmiuiiim ^ m kj* vv«hbv iuv uívim *u f v v au v VAUinu y „ upuii i vv là u i ti i« » tem spominek postavila v hvaležnih sercih ne le obdaro- Gerkom žagajo, Švede in Dance lep njce že imajo, Napolit va bij 9 Belgijanci vanih, ampak vsih faranov. Hvalo pa, ktere s svojimi bojo hoté ali nehoté mógli. le nemške vlade so jim se zlo milodari ništa iskala, in povracilo, kterega jim tudi nemo- tern v pêti, pa tndi Amerikanci. Cez zimo se bo vse to rejo dati in bi ga tudi ne hotla, jima bodo pa vsi od nju skuhalo in za prihodnje leto bojo nek zapisali na svoje gêslo: dobrotljivo oskerbljeni pred Bogom sprosiii. Tako se res „kdor ni z nami, je zoper nas". blagoserćnost nekdanjega krajnskega mecena Zigata Zoisa Seym pride nek za poslan Glasoviti Ham il toi ležke vlade na Dunaj še v njegovem vnuku razodeva. Govorica, da je lord Red cl if iz Carigrad pokli Iz Ljubljane. Deputacija, ki je unidan šla na Dunaj can, je potihnila Stra nesreća se je zgodila f ki železnici 14. t. m.; vozovlak z blagom se je pe prosit napravo eskomtne podružnice v Ljubljani v pripomoć kapčijstvu in obertnijstvu, jo je nek dobro opra- ljal prepočasi, kar přiletí hitri voz od zad nad-nj; vila; obljubljena ji je bila kmali naprava, ktero je s krepko 20 ljudi je tako sterlo, da še obrazov ni bilo spoznati cez besedo zagovarjal tudi naš občnospostovani deželni peglavar grof Chorinski, ki je ravno ta čas na Danaji bil. vsih Svetih je bilo sto let, kar je strašen potres in po žar pokončal L i z a b (1 1755) in je 20.000 ljudi lz Ljubljane, Prihodnji pondeljk (5. dan t. m.) od sti konec vzelo. Mosel je hrup te nesreće po vsem osmih do dvanajstih in popoldne od treh bo na spodnjih svetu se ati, ker celó na Krajnskem imamo več Poljanah v živinozdravilski ućilnici ocitno izpraševa- ljudskih pesem 7,od Lisbone potoplj nje kmetijskih učencov. Odbor c. k. kmetijske družbe nar." 5. zvezek). razglaša to z željo, naj bi přišel poslosat vsa kdo, komur a