ibby novice NAGRADA IN PRIZNANJI sLoVENsKE sEKdJE IBBY 2012 Slovenska sekcija IBBY je 23. novembra 2012 v cankarjevem domu v Ljubljani podelila nagrado in priznanji za promocijo branja in mladinske književnosti. Nagrado je prejela VEsNA RADoVA- NoVIČ, višja knjižničarka v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Njeno delo in aktivnosti daleč presegajo običajni opis delovnih nalog knjižničarja. Znana je po aktivnem delovanju z mladimi bralci, pa najsi gre za spodbujanje branja mladinske književnosti in mentorstvo mladim bralcem ali za izvajanje različnih motivacijskih oblik dela z mladimi. Sodeluje pri vseh nacionalnih in regionalnih projektih širjenja bralne kulture in jih tudi uspešno izvaja z mladimi bralci. Je koordinatorka nacionalnega projekta Rastem s knjigo za pomursko regijo in koordinatorka medgeneracijskega projekta Simbioza. Je avtorica številnih komentiranih razstav o ustvarjalcih mladinske književnosti. V knjižnici deluje tudi kot pravljičarka. S svojim bogatim pripovedovalskim programom pogosto gostuje na pomurskih šolah in v vrtcih. Je tudi članica upravnega odbora Sekcije za mladinsko književnost pri ZBDS in članica UO Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja. Za svoje delo v knjižnici je leta 2005 prejela Čopovo priznanje Vidno je tudi njeno aktivno delovanje na področju pomocije mladinske književnsoti in branja. Pri tem velja posebej izpostaviti njeno medijsko dejavnost. Povezana je z lokalnimi mediji (radijem in TV), kjer predstavlja knjige, mladinske literarne projekte in sooblikuje oddaje s tega področja. Na radiu Murski val je tako tri leta vsak večer pripravljala pravljico za lahko noč in ustvarila zbirko zvočnih posnetkov z več kot 1.000 enotami. Na treh zgoščenkah, ki sta jih skupaj izdala Radio Maribor in založba Franc-Franc, je interpretirala pravljice Ferija Lainščka Mislice. Že več kot 15 let je kot zunanja sodelavka urednica za otroško in mladinsko 100 književnost pri založbi Franc-Franc. Je članica organizacijskega odbora Srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede; v okviru srečanja vsa leta skrbi za organizacijo obiskov pisateljev po šolah v Pomurju in Porabju. Prav po njeni zaslugi je postala ta akcija izjemno množična in priljubljena tako med avtorji kot pri otrocih. Podobno akcijo pisateljskih obiskov je v zadnjih dveh letih organizirala tudi v okviru Srečanja slovenskih narečnih pisateljev Dialekta. Vesna Radovanovič je pripravila tudi obsežno bibliografijo Ferija Lainščka in uredila nekaj zapisov znanih Pomurk in Pomurcev za Spletni biografski leksikon. Je tudi uspešna ustvarjalka mladinske književnosti (sedmih slikanic za otroke) in urednica knjige Kdaj ste umrli, v kateri je zbrala anekdote slovenskih mladinskih pisateljev z obiskov po šolah. Priznanje je prejela mag. NATAŠA BUCIK, svetovalka za kulturno vzgojo na Direktoratu za ustvarjalnost, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. S svojimi izkušnjami in znanji je gotovo med najzaslužnejšimi za stanje današnje bralne pismenosti v Sloveniji, saj je bila tako ali drugače udeležena v domala vseh projektih, ki se nanašajo na razvoj tega področja. Nataša Bucik proučuje psihološke vidike branja pri otrocih in mladini ter sodeluje v ključnih raziskavah s tega področja. O tem objavlja prispevke v strokovnih in znanstvenih publikacijah ter predava staršem, vzgojiteljem, učiteljem in knjižničarjem. Otrokov interes za branje v predšolskem obdobju je poglobljeno obdelala tudi v okviru magistrskega študija. Redno sodeluje na strokovnih posvetovanjih Bralnega društva Slovenije. Dejavna je v večdisciplinarnih skupinah strokovnjakov, ki skrbijo za promocijo branja in bralne kulture. Je soustanoviteljica Nacionalne komisije za razvoj pismenosti, sodelovala je pri Nacionalni strategiji za razvoj pismenosti. Pomembno vlogo je imela tudi pri urejanju dveh priročnikov za spodbujaje branja v družini (Beremo skupaj, Branje za znanje in branje za zabavo). Spodbudila je nastanek pomembnih nacionalnih projektov za promocijo branja in kulturno vzgojo (Rastem s knjigo, Kulturni bazar). Številna prizadevanja Nataše bucik na tem področju je skorajda nemogoče v celoti strniti na enem mestu. Je neumorna motivatorka, ki z izjemnim občutkom povezuje različna področja kulturne vzgoje in prepoznava neizkoriščene potenciale posameznikov. Sega na različne nivoje ukvarjanja z bralno kulturo (od založniške dejavnosti do znanstvenorazsikovalnega dela in promocije) in sodeluje z malodane vsemi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s knjigo in branjem v Sloveniji. Priznanjeje prejelo DRUŠTVO BRALNA ZNAČKA SLOVENIJE - ZPMS, vseslovensko bralno gibanje, ki že več kot pol stoletja spodbuja razvoj bralne, knjižne in književne kulture med mladimi v Sloveniji, v vseh treh slovenskih zamejskih okoljih in marsikje med otroki Slovencev izven Slovenije. 100 BRALNAC MNAČKA Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS ZvtzaPrijaleljev MladineStimeiiije Društvo Bralna značka Slovenije ZPMS spodbuja branje: osredotočeno je na spodbujanje prostovoljnega in pro-stočasnega branja snovnošolske mladine. Desetletja je več kot polovica (v zadnjem času pa celo skoraj tri četrtine!) otrok brala za bralno značko; branje za bralno značko pa povezuje mlade bralce, učitelje in knjižničarje. Društvo Bralna značka spodbuja tudi družinsko branje ter pri tem sodeluje z vrtci in splošnimi knjižnicami; spodbuja branje med mladostniki in se povezuje z bralnimi projekti za njih; spodbuja branje med odraslimi in starejšimi ter posredno prispeva k nastanku bralnih značk za starej še. Nadalje spodbuja branje med otroki neslovenskih staršev v Sloveniji, ki jim je slovenščina učni, ne pa tudi materni jezik, in med mladimi s posebnimi potrebami (okle-vajočimi bralci, dislektiki, slepimi in slabovidnimi idr.). Med mladimi bralci organizira obiske ustvarjalcev mladinske književnosti in jih nagrajuje s knjigami: prvošolce s slikanicami, mlade, ki so brali vso osnovno šolo, pa s knjigami iz zbirke Zlati bralec/zlata bralka, ki jo izdaja. Spodbuja branje kakovostnih mladinskih knjig; sodeluje s Pionirsko - centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki vsako leto izdaja Priporočilni seznam mladinskih knjig. Še posebej veliko knjig daruje slovenskim otrokom izven Slovenije. Bralna značka organizira različne oblike izobraževanja: predavanja, seminarje in simpozije za mentorje branja; bralne delavnice za otroke in starše idr.; izdaja promocijsko gradivo in spletno glasilo Ostržek. Sodeluje z Bralnim društvom Slovenije in s tem strokovno krepi svoje gibanje; z ZBDS in predvsem s Sekcijama za šolske in mladinske knjižnice, z ZRSŠ idr. Podelitev nagrade in priznanj je bila tudi tokrat na skupni prireditvi Slovenske sekcije IBBY, revije Otrok in knjiga ter Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, ki je potekala v okviru Slovenskega knjižnega sejma. Tilka Jamnik 100