v

jr

na Kranjskem.

30^-4

x\

»4

Popisal

Anton Lesar,

katehet in učitelj slovenščine na ljubljanski e. k. viši realki.

•4

V


^ x \

V Ljnbljani.

Natisnil Jožef Blaznik. — Založil A. Lesar.

Sim;

18 * 4 .

/2 O


)

II  130681

* %


RIBNIŠKE DOLINE NA DOLENSKEM

y vojvodini in kronovini Kranjski

Wa- svetlo deti Anton Lesar.

^mpoVje'

\oveo

torska vas

uto* 1 ' vlačce

Mal. Sl

)Podklaner

\rjLavratet-,

Sv.And-g -A f-

Be-to

Ttazme-

7 Brext

Vtouoice

MaZtLog

'jlako$a,y

• ' ,v v / 4 *'A

Avstrij. poštna- milja (=M00 seinj.j  = Zi-it- pamet*

tooo

Gercarice
(Maasem J

I iztisnil in uiloiil Jbit Blaznik- o Ljubljani

g : alo dolin je na Kranjskem, da bi bile kri¬
žem sveta bolj znane po imenu, kakor Rib¬
niška,  ne ravno po lepoti in rodovitnosti, da
si tudi v tem obziru ni zadnja na Kranjskem,
niti po velikosti, dolžavi in širjavi, ker je le
tri ure hoda dolga in nekoliko čez uro široka
tam, kjer je najširja, niti po naravnih zname¬
nitostih, kterih ondi ne nahajaš ravno posebnih,
ampak po svojih seljacih, kterim je malo enacih.
Komu na Kranjskem ni znano ime Ribničan,
bodisi po kupčii ali obrtnii, le Ribničanom
lastni, bodisi po brezštevilnih pravlicah, ki so
o Ribničanih povsod v ustih že malih otrok,
bodisi poslednjič po jeziku, kteremu se marsi-
kteri, skorej zasmehovaje ga, radi posmehujejo.

Pravlice o Ribničanih bi nam dale sicer,
misliti, da so zgol tumpici, bedaki in neumni
ljudjč, ker skorej vse vlečejo poslušavca na
smeh, in marsikoga še na zasmeh. Kar se je
kdaj kje neumnega zgodilo, se Ribničanu pod¬
tika. Temu spisu ni namen preiskavah, od kod
da to izhaja; tudi ne zagovarjati jih ali celo
skazovati, da se jim tii in tu krivica godi' na
dobrem imenu, marveč hočem še zapisati ne¬
kaj tehpravlic, da se ne pogube. Bilje čas, ko
Ribničanov tudi jest, akoravno zmed njih eden,
nisem prav poznal, in marsiktera bridka solzica
se mi je milo vtemila iz oči in potočila po licih,
ko so mi jih v Ljubljani součenci brusili. Toda
časi so se spremenili. Ribničane, svoje rojake,
sem bolje spoznal, primerjaje jih zlasti s seljaci
druzih krajev; in kar me je nekdaj dražilo,
mi je zdaj ljubo ter mi ušesi prijetno segače
in sercč razveseljuje, ker včm, da je le šala,
kar pravlice govore. Da bi bile te pravlice
resnica, gotovo ne bi bil Ribničan križem
sveta znan in, reči smem, tudi spoštovan, med
slovani in lahi, nemci in madjari.

Da pa onf,  ki vedd toliko pripovedovati

od Ribničanov, nekoliko spoznajo*.nje in nji¬
hovo domovino, namenil sem si Bbnec pet¬
stoletnice,  ki jo je Ribniška duhovnija lani
imela ozir svojega vstanovljenja leta 1363 v
tem spisu o Ribnici in Ribničanih govoriti v
več oddelkih, in sicer:

1. Od kod je ime Ribnica in komu Ribničan
pravimo ?

2. Kje je Ribniška dolina, ktere so njene meje
in gore?

3. Kteri potoki Ribniško dolino napajajo?

4. Ceste in potje.

5. Belišča, število hiš in prebivavcev.

6. Priimki, ki se nahajajo v Ribniški člolini.

7. Cerkve in duhovnije in nekoliko čertic o nji¬
hovi zgodovini.

8. Nekoliko o Ribniškem tergu in gradeh Rib¬
niške doline.

9. Zemljomerski spregled polja, travnikov, goz¬
dov in pašnikov, in nekaj opominov o poljedelstvi,
živinoreji, sadjoreji Ribniški.

10. O Ribniški obrtnii in kupčii.

11. Nekaj Ribniških pravlic.

12. Kervava pravda, vsled ktere je bila Marina
Sušarkova, zadnja čarovnica na Kranjskem leta 1701
sežgana.

Lepa zahvala vsem častitim gospodom, ki
so me v spisovanji tega spisa podpirali; zlasti vi-
sokočast. g. Ign. Holzapfel-nu,  Ribniškemu
dekanu, g. Jurju Janežu,  duhov, pastirju pri
Novištifti, g. Janezu Kaplenku,  sodraškemu,
in J. Jerinu,  bivšemu Dolenjskemu duh. po¬
močniku; g. Karolu Rudežu,  bratu sedanjega
lastnika Ribniške grajščine; g. Janezu D e j a k u,
nadlajtnantu in arcierskemu gardu na Dunaji; g.
Petru Cebinu,  učitelju v Kranji in g. Adolfu
Stamfelnu,  davkovskemu asistentu v Ribnici.


1. Od kod je ime Ribnica, in komu Ribničan pravimo?

Opomin. Zemljo vid, temu spisu pridjan, nam po širjeni svojem
le dolino, kteri pravimo Ribniška.

Ime Ribnica je od besede riba, in dalo seje:

a) ribnatemu potoku;

b) pokrajni ali dolini, po kteri se, kakor že
Valvazor piše, vijejo ribnati potoki, ki dajejo on-
dašnjim prebivavcem obilo okusnih in žlahtnih rib; in

c) glavnemu kraju ali selu (tergu) te doline.

Ime Ribničan je pa v navadi v štirih pomenih:

1) Daljni, t. j. od Ribnice bolj oddaljeni Kranjci,

Ribničane (se ve da v najširjem pomenu) imenujejo
ne le vseh prebivavcev Ribniške doline, ampak tudi
bližnje njih sosede: Dobrepoljce, Slemence (Gregorce),
Obločane, Ložane, Potočane in še celo Cerkničane.
In to ne po zemeljski legi, marveč po jeziku, ker
so si vsi leti v govoru jako podobni, t. j. ker besede
jako po eni meri zategujejo.

obrisu sedanji politični Ribniški okrog predočuje, po tesnejem pa

2) Bližnjim sosedom je pa Ribničan (v pravem
pomenu), kdor je v Ribniški dolini  doma.

3) Ker je Ribniška dolina sedaj v tri duhovnije
razdeljena, namreč: 1. v srednjo ali Ribniško, 2. v
dolenjo ali Dolenjsko in 3. v gorenjo ali Sodraško,
je Dolenjcem in Sodražanom Ribničan (v duhovnijskem
pomenu) le Ribniški duhovljan, župljan ali farman.

4) Ribniška duhovnija ima pa 26 selišč, in sicer
1 terg ki se zove Ribnica in kjer stoji duhovnima
cerkev in 25 vasi; torej so vaščanom Ribničanje (v
najtesnejšem pomenu) le teržanje,  t. j. prebivavci
Ribniškega terga.

V tem spisu nam beseda Ribničan prebivavce
vse Ribniške doline  pomenja.

II. Kje je Ribniška dolina, ktere so njene meje in gore?

Ribniška dolina — med 32° 14' in 32° 29' iz-
hodnje dolžave, in med 45° 41' in 45° 49' severne
širjave; 1548-8 dunajskih čevljev nad morsko gladino,
sred terga merjena, torej 598-5 čevljev viša od Ljub¬
ljane — je majhen del avstrijske cesarjevine, na do¬
lenjski strani kranjske vojvodine, med Ljubljanskem
(glavnem) in Kočevskem mestom, 5 milj od Lju:
Ijane proti jugo-izhodu, in 2 milji od Kočevskega
mesta proti zapadu.

Ribniški dolini sosede so naslednje duhovmj

a) na izhodu: Stara cerkev  (Mitterdorf) na
Kočevskem, suha Krajna,  t.j. Polom  (Ebentlui ),
kjer so Kočevarji vseljeni, in Struge;

b) na severju: Dobrepolje in Lašče:

c) na zahodu: sv. Gregor, Obloke in Loški
p o t o k,  in

d) na jugu: Draga  (Suchen) in Gerčarce,-ki
jih Kočevarji zovejo Masern.

Ribniška dolina je z gorami skoraj popolnoma
zaperta; kamorkoli hočeš iž nje, čez goro moraš id;
le proti Ljubljani so gore toliko vsak sebi regniie,
da se po ozkem jarku vije med njimi mali poto< 16

Teržišica,  tik ktere se je moglo le toliko prostor-
čeka še dobiti, da se je cesta speljala poleg nje, po
nekterih krajih je bilo še celo treba, hriba prisekati,
da je cesta dobila primerno širjavo.

Gore, Ribniški dolini naravni mej niki, so:

1. Velika gora,  južni in zahodni mejnik, ki
jo deli od Loškega potoka in Drage. Ona dolino iz-
p d svojega znožja z obilo vodo napaja, jo z lesom
In dervi preskerbuje, in s svojo okusno reberno njeno
živino kermi.

Njen južni vlak je še z debelim in košatim bu¬
kovjem in z visocimi hojami in smrekami pokrit,
zahodnji pa je že jako izsekan in iztrebljen zlasti od
s o draške  strani, toraj ondi nahajamo veliko lazov,
senožet in pašnikov, tako da jo smemo ondi Ribniške
planine imenovati.

Opomin. Ker je Velika gora za Ribniško dolino
jako važna, jo natančneje po njenih posameznih delih
popišem. Prične se na stermem Boncarji,  ki Rib¬
niško dolino meji z Oblokami in Veliko goro veže po
01'loških slemenih z Iškim Krimom. Posamezni deli
Velike gore so:

3

a)  Nad  Žigmaricami: Matetov klanec,
najstermejša steza tega kraja čez-nj pelje; Janeška
gora,  čez ktero pelje cesta v Loški potok; gor¬
niški lazi; Ostričnik,  ondi burja najstrašneje
razsaja in tu je pred nekaj leti zmerznil Ludovik
Lavrič; Javornik; Sladki potok; Lipniverh;
Lipje; Zakotek; Blošček;  to so večidel lazi ali
košenice.

b) Nad Sodražico: sodraški breg, včliki
grič, pše ničev ver h, tisov griček, zaplešmi,
kregavec, pri erjavi luži, veliki dol, ravne,
g oz d ek, tudi ti deli so večidel senožeti.

c)  Nad  Zamostecem inLipovšico: zamo-
staški breg (jasenka),  zamostaški in lipovski
lazi, grintovec, za klančičem, za pavletom
(od necega Pavleta, ki seje ondi pred nekaj leti obesil.)

d)  Nad  Novoštifto: štriki, po tem delu pelje
krajši potvLoški potok  čez  lepi verh, kjer jemala
kapelica (znamnje),  čez  travno goro memo sa¬
motne hiše pri Lenčeku;  kališi, suhi verh, pri
globoki jami, kije 7 čevljev široka in 24 sežnjev
globoka;  vogelnica, boštjanov štant, za zel¬
nikom, za velbom (obokom), tu je lepa skala, ki
jo je narava obokala, tako da se skoz njo vozi:  suhi
v e r š e c, pri čelešniku, v repišči; za votlo
hojo, berstove staje, s u š j e, gašperina, verh
dolzih lazov, verh  novih iazov.

e) 'Nad  Ravnim dolom in Kotom: Ravinski
breg, veliki  marinovec, od kodar se vidi v Ljub¬
ljano, mali  marinovec, breški studenec, struž¬
nica, smrekov verh, sol n iški verh, pri suhi
luži.

f) Suški, Brežki in Jurjevski gozd: pri
kozjem kamni, bravska dolina, ostri verh,
najvišji verhunec, 3605 čevljev nad morjem;  široka
rovan,merzlajama,kreguljevič,kajeniška
rovan,v glavici, na križ potu, jelenov žleb,
za Pavlovim lazom, za gospodovim gričem,
pri M ertalo su, za uliom, „verwaltarj eva“  do¬
lina, tu je J. A. žalostni konec storil,  št umi o v
rob, danski studenci.

g)  Nad  Ribnico: Petelinek, danski breg,
verh brega,  adamov las,  stelišče, pri š t a n g i,
dolga rovan, smrekov žleb, Petrov  štant,
vsrana dolina, tukaj so njega dni lovci jelena sneli,
okoli  male stene, v grizi..

h) Nad Bukovico inZadoljem: Zadoljska
struga, kreguljev verh,  pri  stari bajti tukaj
je lani zmerznil star kmet, ki je šel v nedeljo na
volkov lov;  pri  zadoljski bajti, Lužarjeva
stružnica, mala  bukovica.

i) Nad Dolenj v /as j o: Zadoljska  stena, Ster¬
na i plaz, pri rezinah, zad za zadnej s ko steno,
stelna dolina, na veliki steni, kjer je vlak do 10
sežnjev visokih, navpik molečih pečin, kterim tudi pravij  o
»okamnela svatovščina,“ od nje ljudska prav-
lica pripoveduje, da so njega dni šli svatje ondi čez
Veliko goro; ko je pa solnce jako pripekalo, so začeli
hudo kleti ga, in v kazen za kletvino so vsi okamn  i:

2. Mala gora, Veliki nasproti, torej na izhod nji
in severni strani; ona Ribniško dolino meji od suhe

Krajne, in je že skorej gola, le semtertje je viditi
kak gozdek, sicer pa le kamenje, senožeti, pašniki
in nizko germovje, zlasti leščevje. Na njenem naj¬
višjem verhuncu stoji Ribniška poddružniška cerkev
sv.  Ane, od kodar se vidi bela Ljubljana in skorej
vsa dolenjska stran do Brežic in do hrovaške Sotle.
Mala gora ima veliko jam, med njimi največa  je
merzlajama, in vse vode cele doline vse pogoltuj  e.

3.  Jaselnica, nizko gorsko sleme, ki Malo
goro na izhodu strinjaj Veliko goro, Ribniško do¬
lino meji od Kočevskega sveta in vodam brani, od¬
tekati se na Kočevsko.

4. Proti severju, Jaselnicinasproti, pa Ostenek
(po nemški Ortenegg  iz Ort  — oster ali špičast
in Eck = Ekk E gg - berdo ali vogal, torej
Ostenek— Ortenegg- - Ertnek) s svojimi Gregorskimi
slemeni, ki ga na Boncarji  z Veliko goro vežejo proti
Oblokom,  na straži stoji, da z levim očesom opa¬
zuje svet proti Ljubljani, z desnim pa Ribniške Se¬
ljake v dolino milo gleda v njihovem trudu, in
tako lepo dolino varuje sovražnih napadov od leve
in desne. Le pod njegovim podnožjem in krilom ti
je mogoče po ravnem iti po cesti poleg Teržišice iz
Ribniške doline proti beli Ljubljani skoz Laški okrog.

Na Gregorskih slemenih od Osteneka do Boncarja
nahajamo s posebnimi imeni naslednje hribe: Žer-
novec, sv. Marka  hrib, Kobilo  (stelnike), Si-
novico, Stermico,Zigmarski  hrib in Fetenek.

Opomin. Velika gora skoraj vso dolino presker-
buje z lesom in z dervi; le malo vasi jih dobiva z
Male gore in Gregorskih slemen. Marsikteri tram
Velike gore pa tudi že jadra po morji jadranskem,
marsiktero ozidje in poslopje v Terstu pokriva Rib¬
niški les; marsikterim posodam za vodo, vino, žganje,
salo, mleko in maslo ob Savi, Muri, Dravi in Kolpi
je dala doge in dna; marsikteri obod se je že in se
še bode v Veliki gori potočil, in je že ali bo še šel
ž nje na Nemško in Hrovaško. —

Pa tudi Mala gora ni le za svojo ožjo domovino
skerbela; tudi nji so ptuje dežele dolžne serčno za¬
hvalo, ker je njeno leščevje, dokler je moglo, ple¬
tenino dajalo rajtam in rešetom raznih velikost.

Velika in Mala gora si pa niste le po vna¬
njem licu različni, ampak zlasti tudi v tem, da je
Velika gora in njeno podnožje bogato bistre in merzle
vode, ki jo dobiva menda iz loških okrajin, in v ne-
kterih krajih celo tako imenovanih lahkih studencev,
od kterih pravlica pripoveduje, da je človek čem
lažji, tem več je pije. Voda Velike gore Ribničanom
žeji' gasi, studence napaja in travnike moči tje do
podnožja Male gore, ki se steza od pekih (Virja) do
Jaselnice. — Mala gora pa je žejna kot kanja, vsako
kaplico, ki priteče do njenih žrel, v svoje apnenske
jame in globine pogoltne ter je več ne privošči niti
Ribničanom, ob njenim znožji naseljenim, niti nji¬
hovim bližnjim izhodnjim sosedom, suhi Krajni in
Kočevarjem, ampak še le daljne reke napaja, in sicer
kakor nekteri mislijo, Kerko pri Soteski, po misli
nekterih pa Kolpo. Jest bi pa menil, da morda obe,
in sicer Teržišica in Bistrica Kerko, Ribnica in Re-
kitnišica pa Kolpo.

1 *

_4

III. Kteri potoki in studenci Ribniško dolino napajajo?

Ribniški potoki, na južni strani Velike gore pri-
čenši, so:

a. Rakitnišica;  ona izvira izpod Velike gore,
komaj pičle pol ure beli dan gleda in se blizo Jasel-
nice pod zemljo zopet poverne. V nji ne najdeš niti
raka, niti ribe, niti kake druge žive stvari.

b. Ribnica  nekoliko više pride izpod Velike
gore, in sicer s toliko vodo, da precej pri izvirku
malen žene in žago. Svoje ime je, kar je Valvazor
že vedil povedati, dobila odtod, ker jeribnata, zlasti
žlahtnih posterv bogata: in je svoje ime dala tudi
vsi dolini in glavnemu njenemu selu. Ribnica ne na¬
paja le ljudi, domače živine in travnikov ob svojih
bregovih, ampak tudi divje zveri, jelene, košute in
serne, ki hodijo k nji žejo gasit si ali hladit se, zlasti
spehani, ko so jih lovski psi dervili po Veliki gori.
Toda lovci, spazivši njihovo navado, ob njenih bre¬
govih za germovjem stoje, jih pričakovaje. Marsi-
kteri jelen se je že zvernil stoje sredi Ribnice, kamor
je spehan prišel hladit se.

Opomin. Od leta 1848 sem so jeleni čedalje redkeji, tako da

se sedaj že malokdaj kteri sledi.

Ali tudi Ribnici se veliko milejše ne godi nego
Rakitnišici; le dobro uro se v njenem zerkalu solnce
po dnevu in zvezdato nebo po noči leskeče; na levem
bregu vzemši v se malo Sajevšico,  ki izpod Kota
in iz studenca Petelineka  pricurlja, svoj počasni
tek oberne proti Dolenji vasi, kjer je v sredi vasi
čaka veliko žrelo Male gore, dajo  pogoltuje; kedar
se v deževji narase, si še druzih žrel in votlin, vdertin
in globin poišče po Dolenjskem polji, čez ktero se
o povodnji razliva in veliko škodo dela.

c. Bistrica;  ona ima najmilejšo osodo izmed
Ribniških potokov; dovoljeno ji je gledati skoraj vso
dolino po njeni dolžavi, skoz ktero se bolj kot tri
ure hoda po kačje vije. Bistrica izvira izpod Bon-
carja, ki Ribniško dolino proti Oblokom zapira, in
veliko veliko, se ve da, majhinih pritokov v Sodraški
fari dobiva na desnem bregu in levem.

Na desnem bregu izpod Velike gore se v njo iz¬
livajo :

1. Mateča  voda; potoček, ki izvira na Gori,
kjer jo nabirajo, da jim žago goni; prišedši pod
goro dvema malnoma kolesa obrača.

2. P o d s t e n s k i studenec, ki izvira izpod skale,
čez 12 sežnjev visoke, in precej pri izviru goni malen
na korčnikih.

3. Globeljca,  na kteri so štirje malniin žaga.

4. Jelovšica,  majhen potočič.

5. J a z b i č, studenček.

6. Sodraški studenec,  ki izvira izpod farne
cerkve.

7. Izvir,  ali kakor to ime sploh izgovarjajo:
izb er, močan studenec, ki daje dobro in jako zdravo
vodo, tako da jo zdravniki bolnikom celo vnanjih
krajev priporočajo. Ranjki fajmošter Mat. Kavčič je
bil na njem napravil merzle kopalce, pa mu jih je
nekaj surovih Sddražanov leta 1848 poderlo, in na-
mest njih ondi žago napravilo. Leta 1840 je pisavca
teh verstic o šolskih praznikih merzlica prav hudo,

tresla; dva dni zapored rano vstanem, grem peš v
izberove kopalce, ondi se dobro skopljem, studenč-
nine dobro napijem, in — tretji dan ni bilo treba
več k izberu, — ker odlazila je bila merzlica.

8. Po d g o r s k i studenec.

9. Žegnani studenec,  od kterega pravlica
pripoveduje, da ga je nek „respresterjev lemonater“
zarotil ali eksorciziral.

10. Vranov  potok.

11. Lipovski  potok.

12. Ravnodolj čica  ali Ra vinski (Ro vinski, blatni,
lahki) potok, ki žago goni, Ribniško faro od Sodra-
ške meji in se ravno pod Vinicami v Bistrico izliva.

Na levem bregu pa izpod slemen Bistrico na¬
pajajo: v .

13. Zigmarski  gorenji potok, ki pride izpod
hriba Feteneka;

14. Zigmarski  dolenji potok, ki izvira izpod
Žigmarskega hriba.

15. Miklovski  studenec, ki pricurlja izpod
Bravčjega verta.

16. Gerdodoljšica,  ki izpod gregorskih slemen
skoz Gerdidol priteče v Zamostec, od kodar narav¬
nost hiti v Bistrico; in

17. Zapotoški  potok, ki spod sv. Marka hrib
čeka iz studenca, ki mu pravimo „buč“  pricurlja
ter se po kačje vije meje Vinaški in Suški svet od
Zapotoškega in Slatniškega, dokler se na Suških terznih
pod belim malnom nad žago ne zlije v Bistrico, ktera
do tukaj in še kacih 200—300 sežnjev teče med me-
lininimi bregovi, ki jih, ako le kolikaj časa dežuje,
prestopi in svojo bogato zalogo razgublja po travnikih.

Kdor bereš o Bistričnih obilnih pritokih, ne misli
si ravno velicega potoka; dva sežnja široka, semtertje
tudi nekoliko širja je struga, po kteri teče voda za
čevelj globoka, ob suši pa še bolj plitva ondi, kjer
je prejela zadnji pritok. Kakor je pa Bistrica do ondi
vedno naraščala se, tako se od ondi dalje vedno po
malem razgublja, dokler popolnoma ne zgine izpod
belega dneva. Kdor si bral veseli del njene osode,
beri tudi o njeni nemili.

Ko Mala gora, vedno žejna kanja, ugleda, da
Bistrica jame iz Sodraške duhovnije v Ribniško pod
Novoštifto na Suških mlakah pol ure daleč od nje
viti se, se ji zbudi sla po bistri studenčnici, ktero
so ji pa melinini bregovi že nekoliko skalili. Ali kako
jo ločiti od matere in k sebi privabiti? Priliznjeno
zniža svoje podnožje, vede, da se voda tje raje teklja,
kjer je nižji svet; menda ji pa tudi obeta terje bre¬
gove, ki ji ne bodo kalili bistre vode, kakor delajo
bregovi njene matere Velike gore, zlate gradove in
srečo na srečo. Bistrica, do sadaj povsod prijazno
sprejeta, povsod obilo napajana z bistro vodo in no-
benkrat še kanj ena, nikake zapeljive zvijače ne pozna;
torej ji dobro de sladko vabilo, in kaj stori? Materi
svoji herbet oberne, vabljivki pa lice, naravnost k
Mali gori hiti in ji komaj 300 sežnjev potem, ko je
prejela zadnji pritok, do podnožja dospe. — Kanja,
začutivši krepčavno njeno hladilo, bi rada pogoltnila
jo, toda stvarnik ji ravno ondi ni nobenega žrela

5

odperl, ali ga ji je cesta Ljubljansko-Kočevska za-
dergnila, ali pa Podstenjska dva malna, kterima kaj
urno in veselo kamne obrača; Mali gori pa se če¬
dalje hujše želje hude po hladilu, torej ji vedno na
uho prijazno šepta, boje se, da bi se v nepopačeni
hčeri ne vnelo kesanje zavolj nehvaležnosti, da je
tolikanj oddaljila se od matere svoje. Kameniti bre¬
govi bi se ji sicer jako prilegli, to ve, pa ljubezen
do matere ji v sercu še ugasnila ni, tudi to neznano
ji ni. In res! Bistrica jame omahovati, ustregla bi
namreč rada obema, torej si je po svetu svoje pri¬
liznjene zapeljivke strugo naredila tako, da ji je pod¬
nožje njene matere Velike gore desni breg, podnožje
njene zvite vabljivke Male gore pa levi. Prekanjena
kanja Bistrici navadno dobre tri četert ure nič žalega
ne stori, dokler namreč čuti, da gori Sekaj ljubezni
do matere v njenem sercu. Le semtertje si ni mogla
kaj, da bi ne bila poskušala, skrivaj nenadoma po¬
goltniti jo. Ravno predlansko leto bi se bila Bistrici kmali
huda pripetila ter ji kake pol ure življenja prikraj¬
šala. Nenadoma je bilo zinilo eno skritih njenih žrel
med Bregom in Gorenjo vasjo, in jelo serkati bistro
vodo. S terdnim jezom so žrelo komaj zopet za-
dergnili, in Bistrici saj še za nekaj časa življenje
podaljšali. Med Malo in Veliko goro vedno razdeljena
Bistrica prispe tudi v Ribniški terg, kterega deli
ravno tako v dva dela, ki ji vežeta dva zidana mosta
in dve po pol sežnja, široki bervi čez njo. Iz terga
prišedši jame jo Mala gora še ginljivše k sebi vabiti
in ljubezen do matere v njenem sercu naravnost mo¬
riti s pristavkom, naj bi vender poskusila, kako pri¬
jetno je svobodno življenje, saj je dosti že stara, da
se izmuzne materi svoji neslanki iz oblasti. Pre¬
dolgo se je Bistrica ž njo že pečala, preveč že sezna¬
nila se, da bi ji dala slovo ter se ostrega svarjenja
svesta vernila materi svoji v naročje; —• kar puhne
čez cesto v Goričovas, ki vsa stoji na podnožji male
gore; ondi se zigra, žagi vreteno in malnu kamne

obrača v razuzdani svobodi svoji; todo kmali kmali
okusi grenki njen sad; zakaj Mala gora je precej za
malnom nastavila veliko žrelo, ki jo hlastoma tako
rekoč s kamnov požira, in v svoje temnice zapira.
O povodnji pa je uno žrelo ne more samo pogoltniti,
ampak svoje manjše brate, po Goričevskem in Lipov¬
škem polji v vdertih globinah nastavljene, na pomoč
pokliče, da jo spravijo pod zemljo, svetu v žalostni
zgled, kam pelje nehvaležnost do matere in prijaznost
z zapeljivci, in v poterjenje ljudskega prigovora, „da
po slabi tovaršii rada glava boli.“ Da Bistrica po
dolgem tavanji kje zopet pride na beli dan, je go¬
tovo, kje pa, ali v Kerki, ali v Kolpi, ne vemoj^
Ribničanje mislimo, da v Kerki pri Soteski.

Da nam poglavitni Ribniški potok ne zapusti
grenkega spomina, naj svojim bravcem kaj o njeni
koristi povem. Ona po vsem svojem teku ne napaja
le obilo lepih senatih travnikov ob svojih bregovih,
ampak ona goni tudi 18 malnov, ki meljejo za dom,
pa tudi za sosede Obločane, Potočane, Kočevarje in
Kranjčane, pred nekaj leti so mleli tudi za Terst, in
10 žag, ki režejo dile za dom in za Terst. Ali ravno
malni, ki so dolini potrebni in na veliko korist, so
krivi, da so travniki nekoliko močvirni, torej jih sploh
imenujemo mlake.  — Bistrica nam dalje daje obilo
rib, žlahtnih in nežlahtnih in veliko okusnih rakov
tiči v melininih njenih bregovih.

d. Teržišica;  ona iz Laških dolinec in Oste-
nekovih jarkov pricurlja, se o prihodu v Ribniško
duhovnijo na Virji nabira v bajerji, iz kterega ravno
pod Ostenekom pervi malen in žago goni, potem po
Z udi*) teče, ondi v še Kozlerjevi žagi vreteno verti,
od ondot prispe v Žlebič, kjer zopet malen goni, in
se od tod naravnost oberne v Malo goro, kjer ji
pravimo „Tentera,“  ki jo tudi pogoltne.

*) Zud menda zato, kjer se ondi vodice stekajo, torej — z - v o d,
kakor pravimo po n d o nam. po vodo; m e dudi  nam.
medvodi.

IV. Ceste in potje.

Ozir cest in potov Ribniška dolina gotovo ni
zadnja. Ne le, da je vsa s poljskimi poti prekrižana,
semtertje še preveč, in da se od vasi do vasi skoraj
do vsake hiše lahko z vozom pripelješ po vaških ali
srenjskih potih, ampak tudi iz doline vodijo lepe in
do 3 sežnjev široke okrajne ceste, in sicer:

L Cesta,  ki te iz Ljubljane čez zidani most pred
Karlovškem predmestjem skoz Ig, Želimlje, Turjak,
memo Rašice in skoz velike Lašče in Retje iz La¬
škega okroga ob Teržišici skorej po ravnem pri Virji
pripelje v Ribniško dolino; dalje te ona vodi po vsi
njeni dolžavi ob podnožji Male gore skoz Žlebič,
Breg, Gorenjo vas, Ribnico, memo Goriče vasi, skoz
Nemško vas, Prigorico, Pristavo in Dolenjo vas, in
te čez Jaselnico iz Ribniške doline preseli na Ko¬
čevsko. To cesto Ljubljansko-Kočevsko imenujmo.

Opomin. Toda nekdaj ta cesta ni bila ravna.
Ko sem, deček še, leta 1834 jeseni o sv. Mihelu,
pervič in potem do 1. 1839 v šolo vozil se v Ljub¬

ljano, jela se je ta cesta kmali od Žlebiča spenjati
na Poljanske bregove, ondi je vsacega klanca po¬
iskala, po vsacem navdolu zbezljala, in mislil sem,
da sem že daleč daleč po svetu, ko sem truden z
voza stopil v Laščah, kjer je bilo treba, ako je bil
voz količkaj naložen in cesta količkaj blatna, napa¬
jati upehano živinico. Od leta 1839 je pa vse dru¬
gače. Hvala in slava okrajnemu Ribniškemu komi¬
sarju od leta 1839, bivšemu Ljubljanskemu županu,
deželnemu Postonjskemu poslancu in odborniku de¬
želnega našega zbora, g. Mihu Ambrožu (t 25. aprila
1834 ), ki je z bistrim svojim očesom ob Teržišici po
Z udi zagledal rovan, sicer jako ozko, vender pa
zadosti široko, da je po nji iz Ribnice speljal lepo
cesto \ Laški okrog. Postavljen spominik ob cesti
rad fužinarjem mu je, dokler je stal, zasluženo Rib¬
niško zahvalo dajal. Zakaj da se mu ni dalje ohranil,
rjjije zamolčim. Pa tudi Laščanje so priznali njegove
zasluge, in so mu v čast spominski kamen vzidali v

6

hišo, pri kteri se nova, nekaj let pozneje speljana
cesta zavije iz Lašč, da se pred Podpoljanami sprime
z Ambroževo.

2. Cesta,  ki se konec Dolenje vasi z Ljub-
ljansko-Kočevske krene na desno, in pelje čez Ger-
čarce (Masern) in Gotenice (Gotteniz) na kočevsko
Reko  (Rieg).

3. Cesta,  ki se z visoke Obloške ravani po
Boncarji privije v Ribniško dolino pri Podklancu;
od tod te ona pelje po ravnem skoz Žigmarice, So¬
dražico, Zamostec, med Vinicami in Zapotokom, med
Sušjem in Slatnikom, in se na Slatniških ter z n ih
pred Malo goro sprime z Ljubljansko-Kočevsko cestjo.

Opomin. Tudi to cesto, ki jo hočemo Ribniško-
Obloško imenovati, je g. Miha Ambrož 1. 1840 zrav¬
nal, ker jo je s hriba na kterim stojite vasi Sušje
in Vinice, preložil ob severnem njegovem podnožji
in se tako dveh hudih klancev ognil. Da bi jo bil
obernil na solnčno, terdo stran, ki ima tudi posipnega

peska obilo, namesti daje  krenil na senčno in mehko
stran, kamor je treba od daleč voziti posipa, in kjer
je bilo treba zidati most čez Zapotoški potok pod
Slatnikom, bilo bi tudi to njegovo delo popolno.

4. Cesta  iz Ribniškega terga čez Malo goro ne¬
koliko pod sv. Ano v Struge speljana, torej Ribniško-
Struška.

5. Cesta čez Veliko goro, ki se nad Zigmaricami
z Ribniško-Obloške zavije na levo čez Goro v Loški
potok in Drago, —• Zigmarsko-Potoška.

6. Cesta, ki pelje iz Sodražice k svetemu Gre¬
gorju, in od tod v Lašče; Sodraško-Gregorska.

Opomin. Ob Ribniških cestah in potih sploh
živo pogrešam sadnega drevja, zlasti pa murbovega,
ktero bi jih osenčavalo popotnim, Ribničanom pa
obilo koristi dajalo. Pred nekimi leti ste bili nekaj
začeli, drevje saditi, semtertje je še viditi kako dre¬
vesce. Kam so zginila una? Zakaj niste hvale vred¬
nega dela nadaljevali?

V. Selišča Ribniške doline

Opomin. Ribniška dolina je bila od leta 1363
do leta 1753 ena sama duhovnija; 1. 1753 se je iž
nje vstanovila S o draška  in 1. 17<"S7 še Dolenjska.
Po legi je Ribniška  duhovnija sredi doline, So-
draška na njenem zgorenjem koncu, Dolenjska
pa na dolejnem.

Selišč vsa dolina vsled 6. deželnega vladnega lista
kranjske vojvodine od leta 1857 šteje 52, hiš 1350
in prebivavcev 9830. Naslednji spregled nam kaže
imena vseh selišč, in število hiš in prebivavcev vsacega.

število Iiiš in prebivavcev.

j število

Imena selišč v abecednem redu V. .v ,

ms j Seljakov

Opomin. Imenik ljubljanske škofije za 1. 1863
nam pa 9887 prebivavcev v Ribniški dolini našteva.

Opomin. Ozir selišč je sploh pomniti, da ima malo krajev lepše
in veče vasi. Mislim, da preveč ne rečem, ako pravim,
da je dobre dve tretjini hiš zidanih.

7

VI. Primki, ki se nahajajo v Ribniški dolini.

1. Adamič, Ambrožič, AndplŽe k. Antončič, Arko, Avsec, Avžlokar.

2. Bačnik, Bančič, Bartol, Belaj, Beligoj, Benčič, Benčina,

Bevka, Blatnik, Blažič, Boh, Boječ, Bolha, Brecelj, Bregar,
Brinšek, Burger.

3. Čebin, Cimerman, Cotar, Cbai'-

4. Čampa, Čelešnik, Češarek.

5. Debeljak, Dejak, Derčar, Dernjač, Drobnič.

6. Fajdiga, Fajtel, Fegec, Fircek, Francelj, Fric.

7. Gačnik, Gelze, Gerže, Gnidica, Gorenec, Gornik, Goršč,

Govše, Grajnar, Grebenec, Gregorič, Gros, Gruden.

8. Harink, Hočevar, Henigman, Hrastar, Hrovat, Hren, Hudalin.

9. Uje.

10. Jakopič, Jančar, Janež, Jecelj, Jeršinovic, Juvanec.

11. Kaplan (Koplan), Keberl, Kernec, Kerže, Kerznič, Klavs,

Klibar, Kljun, Knavs, Knol, Konte, Kos, Kostanjevic,
Košarok, Košič, Košir, Košmerl, Kovačič, Kozina, Kozler,
Kožar, Krajec, Kraševic, Križman, Kromar.

12. Lavredon, Lavrič, Levec, Levstek, ..Legat, Lipovic, Logar,

Lovšin, Lukec, Lukman, Lužar (Ložar).

13. Malešič, Maren, Marolt, Maršic, Mate, Matko, Merhar, Meršč,

Milavec, Mihelič, Mikolič, Mlakar, Mlekuš, Močnik , Mohor,
Mrače, Muhič.

14. Nadlar, Nosan, Novak, Novina.

15. Oberstar, Oblak, Ocepek, Omerza, C^r ažem,  Osterman, Ov¬

senik, Ozvada.

16. Pahulje, Panjič, Jjakiž, Pavlič, Peček, Pelc, Penghl, Pe-

rušček, Petek,’Petelin, Peterlin, Petrič, Pikovnik, Pintar,
Pirc, Pirnat, Platnar, Plevel, Podboj, Podražiga, Pogo¬
relec, Požar, Presnic, Prijatelj, Prilesnik, Primšar, Pšenica,
Pucelj, Pust, Puželj.

17. Rajh, Ramor, Rebernik, Riglar, Rojec, Rok, Rudež.

18. Samsa, Sekolj, Seljan, Škerl, Skopin, Skube, Škulj, Skrabec,

Škrajnar, Slane, Somrak, Sporer, Starec, Sterbenk, Sterle,
Sušnik.

19. Sega, Šileč, Škerbec, v Škerl, Šlindra, Šmalc, Šobar, Štamfel,

Stupica, Švegel, Švigelj.

20. Tanko, Tekavee, Terhlen, Terdan, Tomšič, Trape, Turek.

21. Valeneon, Vesel, Vidmajer, Virant, Vidervol.

22. Zabukovic, Zadnik, Zadnjek, Zadolnlk, Zajec, Zakrajšček,

Zalar, Z&stina, Zavračan, Zbačnik, Zgonec (Zvonec,) Zidar,
Zimovec, Zobec.

23. Žagar, Žlindra, Žnid^rj-Sje,. Žumer.

Opomin. Verh teh priimkov ima pa še vsaka hiša svoje po¬
sebno domače ime; večidel po kerstnem imenu nekdanjih
ali sedanjih posestnikov, n. pr. pri Martinovih, Jožetovih,
Boštijanovih, pa tudi po priimkih, n. pr. Kozinova, Ter-
danova; malo po kacih posebnih primerlejih, n. pr. Pod-
stenar, Mutec itd.


YII.

Cerkve, duhovnije in šole v Ribniški dolini,

zgodovini.

in nekoliko čertic o njihovi

i.

Splošni opomin. Ribniška dolina tudi obzir
cerkev ni zadnja; ona šteje 17 cerkev, 3 kapelice
v kterih se mašuje, in veliko veliko malih kapelic
po vaseh in znamenj ob cestah in poljskih potih.
Razun silno stare in že jako slabe farne cerkve v
Ribnici so vse druge lepe, prostorne, lepo ozališane
in sploh v dobrem stanu.

v Ž

A. Y Ribniški duhovnih

•v

1. Sv. Stefana, pap. muc. v Ribnici, farna cer¬
kev, stara in premajhna; ravno se Ribničanje pri¬
pravljajo, novo zidati si.

2. Matere Božje sladkega imena v Goriči-vasi.

3. Sv. Lenarta v Nemški vasi.

4. Sv. Ane nad dolenjimi Lazi na naj višjem
verbu Male gore.

5. Presv. Trojice v Hervači; okoli nje je farno
pokopališče.

6. Sv. Frančiška Ksav. na malem gričku nad
Sajevicem in petelinekom pod Veliko goro.

7. Sv. Križa med Brezami in Jurjevico; 15, nov.
1774 blagoslovljena; k nji pelje 14 staj križevega
pota (Kalvarija). Okoli nje je pokopališče za sosednje
vasi ali za njeno sosesko.

8. Sv. Tomaža ap. na Velikih poljanah; pri nji
je pokopališče za njeno sosesko.

9. Sv. Janeza kerst. kapelica v Ribniškem gradu
več ko pred 200 leti, kakor že Valvazor pravi, po¬

svečena. „Nekdaj se je, kakor Valvazor dalje o nji
pripoveduje, god sv. Janeza kerst. v Ribniški dolini
jako slovesno obhajal; nedeljo po tem godu je spo¬
min posvečevanja grajšinske kapelice, ktero so vse
poddružinske soseske v procesijah obiskovale; in ondi
je bila slovesna služba Božja.“

B. V Sodraški duhovnji:

1. Sv. Marije Magdalene v Sodražici, farna cer¬
kev; 1. 1750 zidana, 1. 1772 za stranski kapelici raz¬
širjena, sedanji fajmošter, Jožef Lesjak, jo je z da-
režljivostjo svojih faranov, kterih je od leta 1822 za
1038 več, zvekšal in jako ozališal.

2. Matere Božje, v nebo vzete, pri Novi Štifti.
O nji nekoliko več v posebnem oddelku.

3. Sv. Jožefa kapelica pri Novi Štifti.

4. Sv. Marka nad Zapotokom; okoli nje je po¬
kopališče za bližnje soseske.

5. Matere Božje sedem žalost na Stermici nad
Sodražico. Vsled obljube, o koleri 1. 1836 storjene, s
prostovoljnimi darovi Sodraških duhovnijanov sezidal
jo je prejšnji fajmošter Matevž Kavčič.

6. Matere Božje, snežnice, na Gori. Ondi je od 1.
1790 nesamostojna kapelanija. Gora je od 1. 1848
nekoliko bolj po svetu znana po zamaknjeni Magda¬
leni Gornikovi.

C. V Dolenjski duhovnih

1. Sv. Roka v Dolenji vasi, 1. 1765 blagoslov¬
ljena, od 1. 1787 farna, 1. 1830 posvečena cerkev.

8

2. Sv. Vida v Rakitnici. ’ J

3. Sv. Petra v Prigorici; okoli nje je farno po¬
kopališče.

4. Sv. Marjete kapelica na polji.

2 .

Šole ima Ribniška dolina tri, v lepih novih po¬
slopjih, vsaka duhovnija svojo.

V Ribnici trije učitelji ukaželjno mladež v treh
razredih podučujejo. — Leta 1862 je vsled vradnih
izkazov zmed 847 otrok, za šolo godnih, do posled¬
njega dne šolskega leta obiskovalo 350 otrok delav-
niško šolo, 270 pa nedeljsko, vseh torej 620. Pač
lepa številka! Toda pri vsem tem, da je nekoliko
vasi po eno uro in pol ali še celo dve uri daleč od
šole, bila bi še veča, da niso šolske sobe premajhene,
dasi je bilo tudi poslopje 1. 1847 iz nova sezidano.
Treba bo toraj v kratkem za prostorniše skerbeti. —
— Ribničanje! pri tem delu nikarte prezirati koristi,
ki bi vam in vaši mladini dohajala iz glavne šole s
štirimi razredi; v nji se bodo otroci veliko več za
djansko življenje naučili, in kogar bo volja in mu
mogoče, bo precej lahko stopil v latinske ali realne
šole. Vstanovite si toraj glavno šolo. „Svetovati je
pač lahko, ali delati in storiti jo, je težko“ — mi
boste gotovo odgovorili. Tudi jest to dobro vem, torej
vam dalje svetujem ter pravim: do deželnega našega
zbora se obernite s ponižno prošnjo, da vam pomaga
dežela, saj bi glavna šola Ribniška ne bila le vam
na korist, ampak vsemu Ribniškemu okrogu in La¬
škemu, in nekoliko tudi Loškemu, kakor so Ribniško
staro šolo še pred 50 leti obiskovali otroci skorej iz
vsega Notranjskega in še celo iz Krasa. To vam spri-
čujejo stare zlate bukve vaše šole.

V Sodražizi  od 1861 leta lepo šolsko poslopje
stoji, za 400 učencev prostorno, z 10,000 gld. sezi¬
dano; njega obris je bil še celo na Londonski raz¬
stavi. Leta 1862 je ondašnjo šolo zmed 582 otrok,
za šolo godnih, obiskovalo 306 delavniško in 124 ne¬
deljsko; dva učitelja sta vstanovljena v Sodražici.

V Dolenji vasi  je tudi lepo in prostorno šolsko
poslopje, leta 1847 iz nova sezidano; leta 1862 je
njen učitelj zmed 261 otrok učil jih 180 v delavniški
in 69 v nedeljski.

Opomin. Da je povsod toliko šol, kakor du-
hovnij, in v njih toliko šolske mladeži, kot v Rib¬
niški dolini, gotovo ne bi se več tožilo o pomanj¬
kanji šol in malem številu učencev na Kranjskem. V
tem vsa hvala sedanji duhovščini gre, zlasti pa Rib¬
niškemu dekanu, ki ves gori za šolo, in je zavolj te
svoje neutrudljivosti poslavljen z zlatim križičem s
krono.

3.

a) O Ribniški duhovnu, cerkvi in njuni zgodovini.

Zgodovina Ribniške cerkve, zlasti pa duhovnije
bila bi silno važna za domačo zgodovino in gotovo
jako mikavna; ali pisati o nji je ravno tako težavna
reč. Temu vzrok je nenasitljivi ogenj, od kterega že
Valvazor pripoveduje, da je 1. 1415 ves terg, in
1. 1445 njega polovico vpepelil, in tudi duhovnim
arhiv sežgal. Ker današnji arhiv najstareji zapisnik

hrani še le od leta 1728, je gotovo, da je od onih
let ogenj še večkrat razsajal. To misel poterjuje tudi
smešna pravlica, „daje Ribniški „resprester“
(Erzpriester) pri zadnji hiši ogenj panal  (usta¬
vil). “ Letnica na cerkveni steni nam pa hrani spomin
zadnjega ognja 1. 1775.

Natančniša zgodovina o Ribniški duhovnii bi se
dala posneti le iz spisov nekdanjega oglejskega pa¬
triarhata, menda sedaj v Goriških nadškofijskih ar¬
hivih skranjenih. Kar tu povem, je posneto nekoliko
iz Valvazorja, nekoliko iz imenika Ljubljanske škofije,
nekaj iz arhiva Ljubljanskega kapitelna, nekaj iz no¬
vejših zapisnikov Ribniških (od 1. 1728—1863), nekaj
pa tudi iz žive govorice ali ustnega izročila.

Ribniška dolina je sv. vero prejela po misijonarjih,
ki so prišli iz Ogleja; kdaj se ne ve, le toliko je iz
imenika gotovo, da je bila ondi perva duhovnija že
1. 1363, imela je torej lani s faro na Raki vred svojo,
5001etnico. Le 45 duhovnij naše škofije je starejših
od Ribniške.

Ribniška dolina j e spadala Oglejskemu pa-
trijarhatu,  in ko je bilo tega 1. 1751 konec, Go¬
riški nadškofii,  namesti njega vstavljeni; 1. 1787
pa je bila Ljubljanski škofii pridružena, in Trna zdaj
štiri duhovne vstanovljene: fajmoštra, kije  tudi
dekan, dva kapelana  ali duhov, pomočnika in faj-
moštrovega namestnika ali vik ari j a. — Fajmošter
ima svoje dohodke iz farovške grajščinice, ki mu sedaj
iz zemljiščnega dolžnega pisma 1487 gld. 85 kr. a. d.
na leto donaša in iž njenega lastnega lepega zemljišča;
— njegova pomočnika pobirata precej obilo biro zunaj
terga po vseh vaseh, po nekoliko manj kot mernik
(polovnik) pšenice in ovsa, in povesmo prediva jima
daje vsak kmet, kajžarji ali poddružniki nekaj ma¬
lega v denarjih plačujejo, če se ne motim, po 7 kraje,
starega denarja; •—■ vikari pa svoje pičle dohodke
prejema iz beneficije presv. rešnjega telesa, hrano pa
od fajmoštra. Od kar je neko pomanjkanje duhovnov,
je njegovo mesto izpraznjeno, torej imajo le trije du¬
hovni, zlasti od kar je šola s tremi razredi, obilo
opravkov v pastirski službi.

Več ko tristo let bil je Ribniški fajmošter tudi
veliki dijak  on  (Archi-Diakon, nadškofov namestnik
ali nadzornik, ki so mu tudi „erzpriester“ rekli) čez
vso dolenjsko stran, in mu je bilo papeževega poter-
jenja treba. Ali je Ribnici došla ta čast precej, ko
je bila duhovnija ondi vstanovljena, ni gotovo, toliko
pa je iz Ljubljanskega imenika resnično, da je bil
veliki dijakon že leta 1383 v Ribnici.

Tudi imena vseh bivših fajmoštrov in velicih di-
jakonov Ribniških nam niso znana; kar se jih da iz
Ribniških in kapiteljskih zapisnikov zvediti, so bili
naslednji:

od 1. 1383 Miklavž,

od 1. 1510 Lenard Vurfel,

od 1. 1640 Ferdinand Maks. Valant,

od 1. 1670 dr. Janez Schonleben, ki je bil prej stolni dekan
v Ljubljani,

od 1. 1728 Ludovik Kobal,
od 1. 1729 Karol Sigm. grof Petazzi,
od 1. 1745 Lorene Tobija Revec,
od 1. 1755 Janez Kašpar Semič,
od 1. 1756 Janez Vajec,

od 1. 1762 Vincenci od Lazzarini (namestnik),

9

od L 1763 Janez kerst. Kobal,

od 1. 1787 Valentin Ule, poslednji naddijakon ob času, ko
je bila Ribnica združena z Ljubljansko škofijo.
Njegova podoba še še hrani v farovži; ž njim
je jenjalo veliko Ribniško dijakonstvo, in njeni
fajmoštri so le dekani, sedaj vsemu Ribniškemu
in laškemu okrogu; in ti so naslednji:
Valentin Ule umeri 1. 1803,

od 1. 1807 Bonaventura Humel, 1818 korar in stolni faj-
mošter v Ljubljani,

od 1. 1819 Valentin Prešerin, f 3. julija 1833,
od 1. 1834 Janez. Ev. Traven, f 19. sept. 1847,
od 1. 1848 Ignaci Holzapfel.

Opomin. Zmed duhovnih pomočnikov omenjam le dveh, ki v
slov. slovstva zlasti slovita: Valentina Vodnika,  per-
vega našega pesnika, ki je bil v Ribnici od 1. 1788—1793,
AntonaŽakeljna  (RodoljubaLedinskega) od 1.1845—1849.

Patrom (varhi, zavetniki), ki so volili Ribnici
fajmoštre, so bili po privoljenji Oglejskega patrijarha
s perva grofje Or ten burski;  ko ti odmerjo, ta čast
in pravica dojde Celjskih  grofov, leta 1456 pa ce¬
sarja Friderika  III., in odsehmal do dan denes je
Avstrijski cesar Ribniški patron.

Današnja cerkev je jako staro, morda je še perva,
saj svetišče bi utegnilo biti s pervega časa; bila pa
je sčasoma nekoliko prenarejena, in kakor se ji dobro
pozna, en- ali celo dvakrat podaljšana, enkrat pa raz¬
širjena, menda po ognji 1. 1775, t. j. prizidani ste ji
bili dve kapelici, tako da je iz čolnove podobe do¬
bila podobo latinskega križa. Od tod menda izvira
pravliea, da so jo bili nastlali s slamo in potem sak-
sebi razrinili. Blizo 5000 duhovnijanom pa je že ve¬
liko veliko premajhena, zato je že mnogo let nič ne
popravljajo, tako da je v silno žalostnem in revnem
stanu in da žuga podreti se; pripravljajo se Rib-
ničanje že veliko let, da bi si novo, zadosti prostorno
sezidali. Le škoda, da ta reč tako počasi gre, in da
ji ni moglo biti postavljeno stalo o petstoletni obletnici.

b) O Sodraški cerkvi, duhovnii in njuni zgodovini.

Sodražica, velika vas, ki šteje 91 lepili, večidel
zidanih hiš in 840 prebivavcev, stoji v zgornjem
koncu, kjer je Ribniška dolina najbolj zadergnjena
in torej najožja, bila je z vso svojo okolico od 1.
1753 podfara, iz Ribniške odcepljena, letos pa, ka¬
kor se bere v škofijskem imeniku, je v faro po¬
vzdignjena, ter ima za svojih 3218 duš štiri duhovne
pastirje, in sicer: dva (fajmoštra in pomočnika) pri
farni cerkvi, enega pri svoji poddružnici na Gori,
enega pa pri Novi Štifti,  ki sta, kakor jim pravimo,
nesamostojna ali izpostavljena kapelana Sodraška.

Kjer zdaj stoji cerkev, neki da je v starih časih
stala kapelica sv. Miklavža; o njenem začetku stari
ljudje pripovedujejo, da so od svojih preddedov slišali
pripovedovati od necega jezera, ki se je bilo visoko
pod Veliko goro na njivah, ki jim zdaj „pod jermičem
lazom 4 ' pravijo, odperlo; neizrekljivo je neki voda iz
široke luknje kahljala ter žugala, vso dolino v kratkem
z vodo napolniti. Prestrašeni ljudje, da bi luknjo
zamašili, začno kosmato drevje, vejevje, kamenje in
tacih reči metati vanjo, pa vse je bilo zastonj; misel
se jih loti, da je ta strašen prigodek posebna kazen
previdnosti Božje, in znašali so najlepša oblačila,
bohe, platno in enacih reči, jih med neokleščenimi
drevesnimi verhovi in vejami v luknjo metali in tako

strašno brezno srečno zamašili. — V zahvalo so ka¬
pelico sv. Miklavžu na čast sezidali.

Zavolj velike daljave od Ribnice potrebo samo¬
stojne duhovnije v Sodražici spoznavši, začeli so menda
1. 1750 zidati na mestu male kapelice večo cerkev.
Prošnja jim je bila uslišana, podfara jim dovoljena in
1.1753 vstanovljena pod varstvom Ribniške grajščine;
leta 1772 ste ji bili prizidani kapelici, tako da je cer¬
kev 5 oltarjev dobila. Leta 1813 o Francozih je bila
oskrunjena, ker sta se bila v nji dva fantalina do
kervavega stepla, torej na povelje Ribniškega dekana
zaperta in še le čez 14 dni jo je Ribniški dekan
Bonaventura Humel po škofijskem pooblastenji zopet
blagoslovil ali spravil. Sedanji fajmošter jo je nekoliko
podaljšal in jako olepšal; le škoda, da je iž nje zginil
oltar sv. Miklavža, vedni spominek začetka te cerkve.

Sodraška duhovnija do sedaj šteje 13 fajmoštrov,
ki so naslednji:

e) O Dolenjski duhovnii.

Zgodovina Dolenjske duhovnije spada v zgodo¬
vino Ribniške, iz ktere je bila odcepljena še le leta
1788. Od 1. 1788 do 1791 je bila fara, od 1. 1791 do
1830 le lokalija in od 1. 1830 je zopet fara, ki ima
dva duhovna: fajmoštra in njegovega pomočnika.

Dosedanji fajmoštri so:

O Novi Štifti.

Dobro uro hoda od Ribnice na zahodnjo stran,
skorej sredi med Tergom in Sodražico, na nizkem
hribcu tik Velike gore samotno stoji prelepa romarska
cerkev Matere Božje, v nebo vzete, po imenu „No-
vaštifta, 44  s kapelico sv. Jožefa in s prostornim po¬
slopjem za stanovanje ondašnjega duhovna in preno¬
čevanje vnanjih romarjev. Imenovana poslopja in še
epa kmetija, to je vse, kar stoji na hribcu, od ko-
ar je naj lepši razgled po vsi Ribniški dolini in po
velikem delu Kočevske.

2

10

Po ustnem izročilu, ki živi med ljudstvom, se je
ta cerkev jela zidati po prikazni, v kteri je sama
Marija svojo željo razodela pobožnemu kmetu Matiju
Furlanu iz Sušja.

Ustno izročilo o tej prikazni, ki ga je sedanji
visokočast. duhoven pri Novi Štifti, gosp. Juri Janež,
v pesem zložil, se tako-le glasi:

1 .

Lepota Ribniške strani,

Je eerkev Nove Štifte,

Žark upanja jim tu dani,

K’ terpe nadlog nevihte;
Marije ona nos’ ime
Ki s’rot ,e pribežališče
Otroci k materi hite
U svoje zatekališče.

2 .

V osmerek povzdiguje
Umetno se zidanje
Svitla kuplja pa zjasnuje
Oltarjev nje rezljanje
Visoki stolp nad vse kipi
Obdaja krito jo hodišče
Zveličarja sledit’ uči

Stopinj njegov’h svetišče.

3 .

Leta tisoč šest sto štirdeset
In eno stavit’ jo začno
Let jo delali so trideset,

Moči vse: d’narja, rok,napno.
Verjeti dalje ni zapoved
O viru nje kar pišem,
Izročam ljudsko le pripoved
Ohraniti le je iščem.

4 .

„Kmet verli v Sušji je slovil,
Pošten’ Furlan Matija
Zidati cerkev da b’ dobil
Opomni ga Marija.

„„Naj v ječi pamet kmet dobi,““
Riglar pravi, tak’ se sliši.
Gospoda zapuste oči,

Da vd& se volji viši.

5 .

Začeli kmetu so verjeti
K’ so čudno b’li 'zučeni,
Sklenili urno jo začeti
Marii na čast češčeni.

Matija kraj, načert pove
Izvoljen od Marije
Studen’c zidarjem nov od zde
Do zdelanja prilije.

6 .

Gosposki slavni zemeljski
Gre velika hvala za-njo
Stan vender vbogi kmetiški
Ni tud’ pozabil na-njo:

Po kamen vdova clo podi
Napreženi dve krav’ci,

„„A1’ se ga za me kaj dobi““
Popraša berž, „sreeevavci?“

7 .

„„0 da, še priličnega dobiš““
Ji prav’jo po hinavsko;

Lahko ga sama naložiš
Na vprego svojo kravsko.““
„„Joj vdovam vender je gorje
Pečina je nemarna!

Le v smeh me imajo možje
O ljuba cerkev Šmarna.““

8 .

Serčnost neznano zdaj dobi,
„„Pomagaj,““prav’„„Marija!““
Pretežki kamen sama naloži,

V sramoto je norija:

Pelji, ter srečno pripelji.

Pusti voz, kamen, ž’vino;
Marii naj vse to velja!““

Le čud’ se nad zgod’vino.

9 .

Verjeti če se to mudiš,

Kar slišiš od Marije,

Še veči čudež naletiš:

Od kod tol’k zidarije?

Samota gnala ni ljudi
Do dela jako drazega
Dopust’, Marija jih budi
Zaderžka ognejo se vsacega.

Začetek,, doveršenje in blagoslovljenje cerkve
pri.Novi Štifti dr. J. L. Schonleben v izvirnem spisu,
ki je. v pozlačenem jabelku nad kupijo hranjen, tako
le pripoveduje:

Leta 1641 po Kristusovem včlovečenji, ko je bil
Urban  VIII. naslednik sv. Petra v Rimu, Ferdi¬
nand  III. cesar Avstrijski in vojvoda Kranjski,, knez
Janez Anton Krumlovy  in knez Egenber-
ški  itd. višji poglavar Kranjske pokrajine in Volbenk
Engelbert  S. R. J. C. Turjaški (Auersperg) in Ko¬
čevski namestili poglavar.

Ko je grad in grajščino po dedini v lasti imel
Janez Jakop Kizel,  je v nedeljo po godu sv.
Martina škofa spoznovavca vložil pervi (stalni) kamen
tej cerkvi pod varstvom neomadežane in vselej Device

Božje porodnice Marije, v nebo vzete, g. Franc Maks
Valant, tedajšnji fajmošter Ribniški in veliki dijakon
dolenjega Kranjskega.

Leto potem 1642 je g. Juri Andrej od Trilek
grad in grajščino Ribniško kupil in kmali potem začel
dalje zidati cerkev z milimi darovi; po njegovi smerti
1. 1667 je zidanje nadaljeval njegov pravi brat Janez
Friderik baron Trilek in jo toliko skorej doveršil
1. 1671, da je kupijo pokril, nad njo jabelko in nad
jabelko postavil znamnje Mariinega imena v podobi
zvezde.

V to jabelko sem jest Jan. Lud. Schonleben, sv.
bogoslovja doktor, pervi notar apostoljski, fajmošter
Ribniški in veliki dijakon dolenjega Kranjskega vložil
več svetinj, kterih imena so se pogubila, dalje lesen
križ španski (caravascensem) blagoslovivši ga in to
pismo ponamcem v spomin. Vpričo so bili: gospa Ana
Katarina, vdova Trilekova, rojena Kobenceljnova;
moji kapelani in pomagavci mašniki, Luka Curman,
moj namestnik, Elija Lušnak, Jakop Pavlin, Matija
Sušark; in g. Vincenci Šoman, predstojnik (praefect)
Ribniškega gradu in njegov sin Volbenk in sila veliko
druzih ljudi obojega spola.

V imenu Boga t Očeta in f Sina in svetega t
Duha. Amen.

To spričujem jez, ki sem to pismo lastnoročno
pisal ter mu pritisnil svoj pečat.

V Ribnici  17. februarja 1671.

Kraj pečata. , Lud ’. ScMnleben,

veliki dijakon itd., kakor zgorej*

Leta 1743 pa je 10. avgusta to cerkev in njenih
pet rezljanih oltarjev po pooblastenji Oglejskega pa-
trijarha posvetil Teržaški škof Leopold grof Petazzi,
ki je ondi tudi 1018 osebam zakrament sv. birme po¬
delil. Spomin posvečenja je postavljen na nedeljo po
sv. Martinu, varstva spomin pa je 15. avgusta.

Kakor vsa Ribniška dolina je tudi Nova Štifta
spadala v Ribniško duhovnijo; odkar je pa vstanov-
ljena Sodraška duhovnija (1. 1753), je nji pridružena.

Cerkev je veličansko in jako umetno v osmerki
zidana; ima visok veličansk zvonik, v njem tri pri¬
jetno in seglasno vbrane zvonove, in 14 sežnjev vi¬
soko kupijo z laterno s štirimi okni, sedem oltarjev,
med njimi 5 umetno zrezljanih; ravno tako prižnico;
dva kora, enega (pervega) med svetiščem in kupijo,
enega pa (pozneje prizidanega) pri trijeh vhodnih
vratih. Zunaj okoli cerkve je pokrito in obokano ho¬
dišče. Leta 1780 so ji bile na severno stran prizidane
svete stopnjice, verh kterih je majhen oltarček. Ozidje
sv. stopnjic je na presno malano in ob straneh oblo¬
ženo z lepim pisanim marmorjem. — Blizo cerkve
na izhodnjo stran stoji lepa s kupljico zidana kapelica
sv. Jožefa. Pred cerkvijo na zahodnji in pred pro¬
stornim farovžem na južni strani pa rastejo štiri stare,
debele, visoke in košate lipe.

Novaštifta je imela svojega, toda nesamostojnega
duhovna, le od leta 1812 do L 1833 ne; ali kmali so
se pokazali žalostni nasledki. Cerkev je jela zapuščati
se, svete stopnjice oskrunjevati se, in kapelica sv.
Jožefa je streho in vrata zgubila. Stari ljudje pripo¬
vedujejo da je bil še celo došel ukaz, naj se ro¬
marska hiša in cerkev s kapelico vred podere. Da

11

se to ni zgodilo, gre zahvala, tako pravijo, tedaj-
šnjemu Sodraškemu fajmostni, ki je odlašal to povelje
zveršiti tako dolgo, da se je nanj pozabilo, ali kakor
drugi mislijo, daje  tedajšnji jaiizeniški duh, kije
bil romanju silno sovražen, potihnil in sčasoma zaspal
in namesti njega boljši katoliški se oživil.

Da se prelepa cerkev obvaruje popolnega razpada,
sta skerbela dva blaga, za vso Ribniško dolino, ki
jih še vedno z veliko častjo imenuje, prerano umerla
gospoda, in sicer Valentin Prešern,  Ribniški faj-
mošter in dekan, in Jožef Rudež  drugi grajščinski
posestnik iz te blage rodovine. — Prepričana, da se
cerkev ne more ohraniti brez lastnega duhovna, sta
prošnjo vasi, skorej v polokrogu okoli hribca nase-
janih, s krepko svojo besedo pri ranjcem prečast.
škofu Antonu Alojziji podpirala tako, da so jim jo
milostljivo uslišali in Novjštifti lastnega duhovna ob¬
ljubili, ako mu preskerbe dostojnih prihodkov. V ta
namen je grajščinski gospod obljubil pol zemlje okoli
cerkve duhovnemu prepustiti v vžitek, vasi nekoliko
bire, in kar je še primanjkovalo, pa cerkev iz svojih
dohodkov. In tako je prelepa romarska cerkev po
21 letih zopet dobila svojega očeta. Pervi je bil g.
Lorene Stupica, drugi Alojzi Pibernik, tretji Franc
Močnik in četerti sedanji g. Juri Janež. Vsi so prav
po očetovsko skerbeli. da so se škode dolzega zapu-
ščenja popravile, in da se je napravilo, česar je treba
v dostojno službo Božjo. Posebna hvala ozir darlji-
vosti pa tudi gre bližnjim vasem in zlasti ključarju
Janezu Lesarju iz Sušja, ki je v besedi in djanji od
leta 1833 sem pravi njen oče. Blagor duhovnim pa¬
stirjem in cerkvam, ki imajo tako vnete in nesamo-
pridne ključarje. Tudi romanje, ki je bilo skorej po¬
polnoma potihnilo, je odtistih mal nekoliko bolj oži¬
velo. Živo voščilo bližnjih vaši je, da bi se samostojna
duhovnija ondi vstanovila. Da bi se jim pač spolnilo!
Pa kaj,  ker so vasi prerevne, da bi kaj več dajale,
dobrotnika pa ni, da bi kaj tisočev v ta namen da¬
roval.

Leta 1715 je bila pri Novi Štifti vpeljana kar-
meljska bratovščina Matere Božje. Drugo nedeljo vsa-
cega mesca je imela svojo procesijo, pri kteri so
Mariino podobo nosili, 16. julija pa je bil bratovski
veliki praznik s popolnoma odpustki. -- Dalje je bila

ondi vpeljana tudi bratovščina černega pasca sv. Mo¬
nike, in je imela procesijo s presv. rešnjim Telesom
zadnjo nedeljo vsacega mesca.

Sovražni duh časa, ki je cerkvi duhovna vzel
za 21 let, je odpravil tudi ti bratovščini z njunimi
obilnimi odpustki. — Ohranila sta vender dva oltarja
dodeljeno pravico privilegij, in sicer veliki oltar za
vse srede, in mali oltarček verh svetih stopnjic za
vse petke.

Morda ne bo od več, ako temu popisu še dodam
dve žalostni prigodbi, ki ste se pripetili blizo Nove
Štifte, ena že v daljnih časih, ena pa današnje dni.
Una, v stare mašne bukve zapisana, se tako le glasi

Jernej Avsec, grajščinski oskerbnik in sodnik, z
mladega pobožen mladeneč, je pozneje popolnoma ob
vero prišel. V praznik čistega spočetja prečastite de¬
vice Marije (8. decembra 1790) po svoji navadi ni k
sv. maši šel. Ko ga nekdo opomni, da bi ta sveti
dan ne opuščal sv. maše, mu zaničljivo odgovori: „Ti
in maša me v uho pišita D — Tega dne popoldne po
svojih opravkih čez Veliko goro jaha v Loški potok.
Sred Velike gore, kjer stoji samotna hiša (pri Len-
čeku), ga noč prehiti; ker je imel še precej pota do
Loškega potoka, se mu gospodar ponudi, da bi ga
spremil. Pa J. A. mu odgovori, da sam pot bolje ve,
kot on. — ^Toda daleč v stran zaide, in nesrečno
pogine. — Se le čez 11 mescev so ga našli mertvega,
kako^je na trebuhu ležal, in še vse denarje pffttJSm.

Žalostna prigodba lanskega leta je pa ta le:

To zimo (1863) se je razglasilo, da se več volkov
klati po Veliki gori. Dva kmetiška moža, ki sicer
nista bila lovca, se vzdigneta neko nedeljo še pred
šestimi zjutraj od doma nad zveri v Travno in Ve¬
liko gozdno goro, ki ste dela Velike gore, kamor
merao Noveštifte pelje pot. Ravno je zvonilo k službi
Božji, ko sta šla metno cerkve. Toda volkovi jih bolj
mikajo, kot služba Božja. Ko dospeta do zaznamva-
nega kraja, se zmenita, da hočeta hrib vsak od ene
strani obiti in se zopet sniti; toda ločita se za vselej
in nič več se ne snideta. Eden se je vernil domu,
enega pa ni bilo več. Čez več dni ga v gozdu mert¬
vega najdejo.

Nauk iz teh žalostink si bravec sam posnemi.

VIII. Nekoliko o tfrgu in gradeli Ribniške doline.

a. Ribnica, terg. «'<

Ribnica (terg) skorej sredi doline na ravnem stoji.
Bistrica skoz-nj teče ter ga deli v dva dela, ki ji
vežeta dva zidana mostova in dve leseni bervi. Delu
ob levem bregu je znožje Male gore kamnito stalo,
ki nima nobenega vira in ne ene kapljice vode v
sebi. Pred nekaj leti so hotli sredi terga na te strani
napraviti vodnjak in vanj napeljati vodo iz Bistrice:
i_j..  J ~'\jo je sproti poserkalo in mogli so ga zopet
esni breg je pa podnožje Velike gore, silno

vodnate; dva do tri sežnje na globoko koplji in že
boš do vode; od tod se menda del^ob desnem bregu
mlaka  imenuje, mala in velika. Že o Valvazorji je
bil Ribniški terg precej velik ter imel veliko hiš;
dan denes jih šteje 150 in 970 prebivavcev; sredi
terga na desnem bregu je grad grajščine Ribniške, s
kapelico sv. Janeza kerstnika, veliko poslopje sicer,
pa po stari šegi zidano; nekoliko niže na levem bregu
sta. a farna cerkev stoji, pred njo pa visoka košata in
debela lipa, pod ktero se razglasi deželske in srenj-
ke gosposke ob nedeljah po službi božji oklicujejo.

12

Teržanje in vsi dolinini prebivavci so bili še o
Valvazorjevih časih na pol po hervaški v pertenino
oblečeni, menda kakor še dan denes beli Kranjci;
škoda, da so popolnoma popustili narodno obleko,
ter se začeli oblačiti v zgol kupivno blago. Gotovo ne
zadnji zmed poglavitnih vzrokov čedalje veči revščine.

Iz terga razun več poljskih potov vodi sedem
cest: v Ljubljano, v Kočevje, v Zadolje, v Bukovico,
v Sajevie, v Hervačo in v Struge čez Malo goro.

Tergu sta globoko v spomin vtisnjena dva silna
sovražnika iz prejšnjih časov, Turek  in 'ogenj.

Valvazor o Turkih to le pripoveduje:

„Zapriseženi sovražnik kerš. imena in bližnji
trinog je Ribniški terg večkrat zmagal in vse vasi
okoli njega požgal; le gradu se ni mogel polastiti;
zato je v svojem serdu veliko kristjanov seboj odpe¬
ljal v sužnost, vse oropal, ljudi brez števila sesekal
in v vseh rečeh posnemal vseh trinogov očeta —
hudiča. Zastran grozovitih turških napadov so v
žalostnem spominu zlasti leta 1480, 1528 (mesca julija),
1546, 1559 (mesca januarja in februarja), in 1564, v
kterih so Turki v Ribnici in bližnjih krajih z morivno
sablo neusmiljeno morili.

Pa tudi pozneje so seti nečloveški trinogi, kakor
ustmena izročila pripovedujejo, še večkrat približali
tergu, toda vselej so bili udarjeni s slepoto, tako da
jBibnice  z odpertimi očmi niso vidili. Ta čudež se
pripisufe sv. Stefanu pap. in muč., varhu Ribniške
fare. Enkrat, ko so bili Turki že jako blizo Ribnice,
se jim je cerkev sv. Stefana prikazala, in tako so se
prestrašili, da so jo kar sami pobegnili; rekli so, da
so se zbali svetnika, ki v nji prebiva“.

O druzem sovražniku pa Valvazor piše:

„Nens(sitljivi ogenj je tudi v Ribnici pokazal svojo
požrešnost. Vpepelil je 2. oktobra 1415 ves terg,
leta 1445 njega polovico. Toda vselej se je lepši iz
pepela vzdignil, in je zdaj v dobrem stanu, zlasti
od kar ima tri sejme na leto".

Pa tudi pozneje je ogenj v Ribnici še razsajal.
Enega spričuje letnica, v cerkvi na steno napisana:
DestrVItVr CrVDeLI InCendlo pletate renovatVr
(1775).

V Ribniški dolini so bili nekdaj trije gradovi,
sedaj stojita še. dva, od tretjega je le še nekaj raz¬
valin. Vsi trije gradje so bili grajščine in so še zdaj,
namreč: Ribniška, Brežka in Osteneška  (Er-
teneška). Naj nekoliko povem od njihovih posestnikov.

b. O grajščini Ribniški.

posestniki Ribniške grajščine bili so po
Valvazorjevem sporočilu „Gosp / |(uje Ribniški".
— „Poslednji tega imena, ki sem ga", Valvazčr piše,
„po dolzem iskanji našel, bil je Janez  Ribniški,
kteri je 1524. leta še živel na Kranjskem. V starih
pismih nahaja se jih še veliko (tega imena), ki so
pred 400 in še več leti sluli po Kranjskem. Sedaj
pa ni moč več določiti, kterim je Ribnica bila v lasti."

„Pred 400 — 500 leti bili so Ribniški posestniki
»T^ltfki.  To dr. Sfihaeleben, Ribniški žup¬
nik in veliki dijakontako le pripoveduje: — „„Adolf
IV. (t. j. Turjaški) imel ježeno z imenom Karanko
Falkenbergovo;  ona mu je porodila O t omana I.,

ki je bil Adolfov naslednik, in Engelberta  II.,
kteri je leta 1227 Loškim Gospodom: Karolu, Ru¬
pertu in Albertu pf&dal grajščine: Vinice, Stodrasico

in Ribnico .""f

„Po tem takem kupili so si Loški Gospodje Rib¬
niško grajščino v last; po njih dobili so jo ko „fevd"
od Oglejskega patriarha Beltranda leta 1361 grofje
Ortenburš  ki."

„Leta 1411 imel je v lasti Ribniško grajščino z
druzimi bližnjimi vred vojvoda Tek,  kteri jih je bil
priženil s svojo ženo Ortenburško grofinjo."

„Za njimi dobili so to grajščino Cel j ski groije,
toda za malo časa, ker so kmali odmerli".

„Na to podvergli so se Ribničanje 9. julija 1457
cesarju Frideriku III (IV.) in ondašnja grajščina po¬
stala je .zastavščina, ktero so do leta 1619 oskerbo-
vali cesarjevi oskerbniki ali glavarji, med kterimi jih
je bilo nekoliko iz Lamberškega  rodu; poslednji
cesarjev oskerbnik v Ribnici je bil Možgoh".

Toliko nam pripoveduje Valvazor o tej grajščini.

Pervega marca leta 1619 pa prodal je Ferdinand II.,
kralj Ogerski in Ceski in nadvojvoda Avstrijanski itd.
grajščino Ribniško z vsemi pravicami, gozdi, travniki
in z vso oblastjo, ktero je grajščina imela, Hanzu
Jakobu  žlahtnemu Kiz elj nu in njegovemu zarodu
za vselej in za večne čase z edinima pogojema, da
se njemu (Ferdinandu II.) ali po njegovi smerti nje¬
govemu. nasledniku naznani, kedar bi žl. g. Kizelj ali
kdo njegovih naslednikov hotel grajščino prodati, in
da ima on (Ferdinand) in njegov naslednik pred
vsemi kupci pravico Ribniško grajščino nazaj kupiti
za toliko, kolikor je kteri drugi kupec pri volji pla¬
čati za njo.

To pismo je pervo in najstarejše, ki se še sedaj
hrani v Ribniškem gradu; starejša pisma morajo, če
so še na svetu, kje drugej biti spravljena, ali pa so
že konec vzela v kovem požaru ali kakor si bodi.

Po Hanzu Jakobu žl. Kizeljnu grofu Kočevskemu
itd. podedoval je to grajščino njegov sin Juri Jer¬
nej Kizelj  (grofKočevski, gospod Kaltenbrunski in
gospod na gradu Mahrbergu itd.), kterega leta, hra¬
njena pisma ne povedo; v izvirnem pismu se pa bere,
da jo je že leta 1641 želel prodati. Obernil se je
tedaj grof Juri do cesarja Ferdinanda III. ter ga po¬
prosil, da bi po pogodbi od leta 1619 ali sam kupil
grajščino, ali mu pa saj dovolil prodati jo žl. gospodu
Andreju grofu Trii eku.  •— Cesar Ferdinand III.
4. decembra 1641 grofu Jurju Kizeljnu pošlje pismo,
v kterem mu privolji Ribniško grajščino prodati,
ker zavolj vojske, kakor pravi, in zarad druzih ve-
licih stroškov nima dovolj denarja, da bi jo nazaj
kupil. Izgovoril si je pa vender tudi Ferdinand IH.,
kakor njegov oče, pri kteri pozneji prodaji pervenstvo
ali predstvo pred vsemi druzimi kupci. S tem cesar¬
jevim pismom je veljavo zadobilo kupno pismo, ktero
je bil junija mesca leta 1641 grof J uri' Jernej Kizelj
sklenil z žl. gosp. Andrejem grofom Trilekom, ki
je menda umeri leta 1647.

Leta 1663 je Ribnico imel v lasti Juri Andrej
grof Trilek (menda sin Andrejev), ki je, kakor pri¬
poveduje staro kupno pismo, narejeno in podpisano
v Ljubljani 4. oktobra 1663, od grofa Janeza Andreja
Turjaškega (Auersperga) kupil vse grajščinske pra-

13

vice do 9 celih zemljišč v Loškem potoku, ki so
bila od davnih časov do tistih dob pod Turjaško
grajščino. Juri Andrej Trilek je menda umeri leta 1667.

Od Trileške rodovine dobili so Ribniško grajščino
v last grofje K ob en čelni;  kako in kterega leta,
ni moč zvediti iz grajščinskega arhiva, kjer od kup¬
nega pisma od 1. 1663 ni najti nobenega do 1. 1738.
Kupno pismo 3. septembra 1738 pa nam sporoča, da
je Ribniško grajščino Ljudevit grof Kobencelj prodal
svojemu bratu Janezu Gašparju; njegov naslednik
je bil najberžej grof Guido Kobencelj. Nahaja se
namreč pismo od 2. februarja 1752, s kterim je ce¬
sarica Marija Terezija Sodražanom dovolila teržen
dan.  Vzroki tega privoljenja^kakor pismo govori,
bili so pa: a) ker je žl. gosp. Guido grof Kobencelj
obljubil, po 100 gld. na leto odškodnine plačevati
mestu Ložu za škodo, ki bi jo utegnilo terpeti zavolj
Sodraškega teržnega dneva; b) da bi se tergovina in
kupčija pospešila in povzdignila, in posebno c), da
bi se sol lagleje spečevala.

Ktere naslednike da je imel grof Guido, ni bilo
moč izvediti, ker ni dotičnih pisem v grajščinskem
arhivu. Toliko pa je gotovo, da je grajščina ostala
lastina grofove rodovine Kobenceljnove do leta 1810.
■O tem času bil je pa grajščinin posestnik grof Lu-
djevit Kobencelj. Ker je Kranjska dežela takrat
bila francoska, skušal se je Ludjevit, ko ud stare
in sloveče Avstrijske rodovine, grajščine iznebiti in
poprodati posestva, ki so bila prišla pod francozko
vlado, Avstrijanski tako jako sovražno. Bil je pa
tudiLjudevit poslednji iz rodovine grofov Kobenceljnov.

Iz teh vzrokov prodal je Ribniško grajščino leta
1810 gospodu Antonu Rudežu, ki jo je imel v lasti
do svoje smerti leta 1829. Za njim nastopil je go¬
spodarstvo njegov sin Jožef Rudež, mož bistrega
uma in preblazega serca, ki v Ribniški dolini in
povsod, kjer je bil znan, še vedno živi v blagem
spominu. Umeri je 1846 in zapustil štiri sinove:
Jožefa, Franca, Karola in Teodora, in dve hčeri,
Jozepino, omoženo Šmitovo (f leta 1855), in .Marico,
omoženo Kozlerjevo.

Po njem je prevzel grajščinino gospodarstvo naj-
starji sin Jožef, sedanji vlastnik, na čegar ime bila
je vpisana 12. novembra 1847.

c. O grajščini Breški (ali na Bregu).

Grad na Bregu, ah kakor mu sploh pravimo
Brski, od kterega je dan denes le še nekoliko raz¬
valin, je stal le četert ure od Ribniškega terga na
zgornjo stran ob Bistrici v vasi, ki se zove Breg.

Valvazor nam o njem to le sporoča:

„Zakaj se ta grad po nemški imenuje Willingrain,
ne vem". — Moreda se je to ime' v začetku glasilo
„Wildenkrain",  „divje Krajnsko", ker je stal na
kamenitem znožji Male gore ravno ondi, kjer je Rib¬
niški svet najbolj divji in krasu jako podoben.)
„Preden je bil ta grad sezidan, se je temu kraju
reklo „na bregu"  in tako (ah pa Bržki grad) „se
še vedno imenjijč".

„Ta grad sredi polja stoji, torej je o deževji
veliko .blata na tem kraji. — Poslopje ima močno
obzidje in dobre stolpe; tudi rov (struga) ga obdaja

in je dobro zavarovan proti Turkom, ki /so ondi
okoli silno razsajali, divjali, palili in moriliA

,,Grad na Bregu je z novega sezidal Andrej od
Lamberg; čegar rodovina ga je dolgo v lasti imela;
pred nekaj malo leti ga je dobila rodovina Vernek,
od ktere ga je kupil sedanji lastnik' Janez kerst.
baron Vicenstajn."

Za temi posestniki je prišla njenda Ribniškemu
grajšoaku Kobenceljnu v last, bila z Ribnico zdru¬
žena, ž njo vred prodana Antonii Rudežu 30. julija
1810 in je ž njo še dan dnes last njegove rodovine.

d. O grajščini Osteneški (Erteneški.)

Grad Ostenek, (po nemški Ortenegg) dobro uro
hoda nad Ribnico proti Ljubljani na ostrem verhu
stoji, od tod njegovoime. Stari ljudje mu še vedno
Ostenek pravijo, mladina ga pa že sploh le Ertenek
imenuje. Lepo in/veliko poslopje je, in sedaj še v
dobrem stanu, v njem je kapelica sv. križa. Ostenek
je šont Gregorski' duhovnii prištet, tedaj zunaj doline.

Jez pa tukej /6 njem govorim, ker je lep in visok ~v.
mejnik Ribniške doline, v kteri ima njegova graj¬
ščina nekoliko zemljišča in kmetov.

O tern gradu Valvazor to le pripoveduje:

„Ta grad so sezidali grofje Ortenburški.  Ko
njihova/odo vina odmerje, je prišel Celjskim gro¬
fom  v, last; koso  tudi ti odmerli, pa Avstrijskim
cesarjem;  torej je še dan danes zastavščina."

,,Iz cesarjevih rok so ga dobili Lambergi, od
teh Možgani,  za temi Janez Juri baron Luihten-
bhrg;  nasledvali so si: Wolf Andrej, Uran c
Bernard in Gotfrid."

„0 kmetiškem puntu so puntarski kmetje prišli
tudi pred Ostenek, kjer se je Jožef od Lamberg
hrabro branil. Ko pa vidi, da se ti ljudje s silo ne
dajo odgnati, začne ž njimi^prijazno govoriti in jih
tudi pregovori, da odidejo. Cesar s silo ni mogel, je
storil z dobroto, kakor tudi mehka beseda velikrat
več doseže, kot naj ostrejši meč."

„Ko so bili mesca julija 1528 v deželo prihruli
Turki, so vse vasi tudi okoli Osteneka požgali in
ondot grozovito divjali; ravno tako leta 1546. Mesca
novembra 1688 je bila pa strela udarila v grad."

„Blizo Osteneka, za lučaj komaj od njega, je
stal grad Otenstajn, kije  pa zdaj popolnoma za¬
puščen; le voglat stolp je še viditi. Pravijo, da si
ga je bil v stanovanje sezidal nek Ortenburški grof.
Gotovo pa je to, da je nekdaj bil Osteneški grad
last dveh bratov; ker se nista mogla pogoditi, kako
da bi oba stanovala pod eno streho, si je grof Oton
svoj grad ah stolp sezidal ter ga je po sebi imenoval
Otenstajn."

To prigodbo dr. Schonleben v rodovniku Tur¬
ja kih grofov pa tako le pripoveduje:

,)Pilgrin II. (namreč Turjaški) je s svojo ženo
(ki nam je še neznana) rodil Pilgrina III., Konrada III.
Engelberta I. (od kterega se bere, da je bil 1. 1178
dobrotnik Zatiškemu samostanu cistercijenskemu), Ste¬
fana S in Nežo, ki se je zaročila s Henrikom, grofom
Orte i turškim leta 1140. Ona mu je porodila Otona
in Hermana, ki je bil veliki dijakon na Koroškem,
Kizneje pa izvoljen Kerški škof. — Oton pa je zavoljo

14

dote, ki mu je šla, pričel vojsko s Pilgrinom II. Te-
dajšnja navada je namreč bila, da so se plemenitaži
vojskovali med seboj. V tej vojski je Oton Turjaški
grad razsul, in zidal ne daleč od tod nov grad, ter
ga imenoval po sebi Otenstajn, od kterega je viditi
še en stolp. Tako je to dogodbo pisavec rodovnika,
na kožo pisanega, z razločnimi besedami zapisal.“ —
„Grad Otenstajn je po smerti grofov Otenstajnskih
-zopet prišel kOsteneški grajščini in je ž njo združen

do današnjega dne in lastina baronov Lichtenbergov,“
tako Valvazor svoj popis o Osteneku sklene.

Lichtenbergi so Ostenek do leta 1820 v lasti
imeli. Za Gotfridom so mi iz te rodovine še poslednji
trije posestniki znani: Ferdinand Maks, Ludovik
Dizma in Benjamin, kteri ga je 14. jan. 1820 prodal
Janezu Kozlerju; ta pa ga je prepustil svojemu sinu
Janezu sedanjemu posestniku, na čegar ime je bil
prepisan 24. okt. 1845.

IX. Zemljomerski (katastralni) spregled polja, travnikov, gozdov in srenjskih

’ pašnikov.

Ribniška dolina vsega vkup meri 27,133 orali
1066 Q sežnjev, in sicer:

1. Stavbni prostor . . . 73 orali 1330 □ sežnjev

2. Njive .. 4045 „ 293 „ „

na vsako osebo jih pride —• • 658 „ „

3. travniki, senožeti in vertj e 6266 „ 1577 „ „

4. zgol pašniki ali pašniki

med germovjem in mali

gozdi .. 6937 „ 1108 „ ,,

5. veliki gozd ....  9302 „ 186 „ „

6. še neobdelan svet . . 507 „ 1373 „ „

Opomin. Ves navadni zemljiščni davek brez vseh
priklad znaša na leto 7749gld. 36 kr. avst. velj., ker
je čista katastralna cena prerajtana na 46,115 gld. I6kr.
starega denarja, na osebo pride navadnega zemljiščnega
davka 78 ‘/ 2  kr. avst. velj.

Kdo, ako primerja obdelani Ribniški svet s šte¬
vilom Seljakov Ribniške doline zlasti z zemljišči na
polovine, četertine, tretjine, osmine, dvanajstine, šest¬
najstine, in še celo na dva in tridesetine razdrobljene,
ne bo ali zdihnil: „Kaj, tako malo za toliko ljudi ?“
— ali pa bo rekel: „Blaženo polje, ki toliko tisoč
ljudi rediš, — ali le tebe ni zadelo prekletstvo Božje,
osat in ternje in pot obraza?" —Toda ne uni zdihljej,
ne to blagrovanje ni na pravem svojem mestu, zakaj
Ribničanje, ki hočejo biti pridni in varčeni, pomanj¬
kanja sicer ne terpe, pa tudi polje, dasitudi ni ne¬
rodovitno, vender ni raj, ima zavoljo visoke svoje
lege le eno setev in ne rodi toliko žita, da bi moglo
nasititi vse svoje obdelovavce. Od kod tedaj kruha
za vse? Zraven Božjega blagoslova Ribničane prid¬
nost redi. Oni ne obdelujejo le pridno, skerbno in
umno svojega pičlega polja, da jim daje, kolikor pre¬
more, ampak si vedo tudi iz ptujih krajev dober
košček kruha pridobiti z obertnijo in kupčijo.

Opomini in svetje.

Kakor so Ribničanje v pridnem in umnem ob¬
delovanji svojega polja skorej sploh vse hvale vredni,
tako jim pa ozir travnikov svojo grajo izrečem. Mila
narava jim jih edina napaja, le rosa z neba in ptice
z zraka jim jih gnoje; ni ga skorej, da bi suhi zemlji
napeljal hladivne vodice, ali da bi iz močvirja od¬

peljal stoječe merzle studenčine strupice, preobilne
vode, ali pest gnoja ali gnojnice napeljal na nje.
Marsikaj bi si Ribničanje travnike lahko zboljšali in
z umno umetnostjo odvernili škodo, ktero jim delajo
mnogi malni na Bistrici. Pa kaj, ki se najdejo, kterim
se škoda zdi, po celem prekopati mlako, češ da ima
že dosti strug ki si jih voda .ob povodnji sama dela.
Se ve da jih ima, ki morebiti trikrat več prostora,
kakor une, ki bi si jih sami z umetnostjo naravnost
naredili, jemljejo, pa jim vender ne odpeljejo pre¬
obilne vode. Po živem zgledu g. Janeza Kozlerja,
osteneškega sedanjega grajščaka, ki je ob Teržišici
nad Vir jem okoli svojega mlina pod velikimi in ma¬
limi Poljanami najmočvirniši svet tako usušil, da je
vert na njem zasadil in že kosi najžlahtnišo travo,
bi se imeli Ribničanje zgledovati in ravnati, in gotovo
za tretjino bi si pomnožili kermo, kislo mlačno (seno
na mlakah) požlahnili v sladko seno, in obvarovali
se marsiktere škode; zakaj velikrat jim ravno zavolj
pomanjkanja umetnih strug Bistrica stopi čez svoje
bregove, povodenj napravi, travnike posvinja ali pa.
že pokošeno seno odnese, da ž njim zamaši navadne
goltance in žrela Male gore, in da išče novih, po
Goriškem, Otavškem, Nemškem in Lipovškem polji,
kakor njena sestrica Ribnica po dolenjskem.

Opovira jih v imenovanih opravilih zlasti tudi
to, da ima le malo travnikov svoje edine lastnike,
ampak po dva ali celo tri, ki jih na dve ali tri leta
spreminjajo. Kako težko je pa več glav spraviti pod
en klobuk, je sploh dobro znano. Da bi pač tudi
to napako kmali odpravile komisije, ki zemljišča
sprostujejo starih servitutov!

Tudi ozir srenjskih pašnikov in gozdov Ribni¬
čanom hvala ne gre. Da bi živino kje v hlevu redili,
in na pašo ne gonili, ne najdeš ne „čuj ga“ ne
„vuj ga“ (?vuka?). Se ve da jih tudi v tem opo-
viiajo servituti, ki jih imajo na njih vasi do vasi,
in po tem takem do sedaj ni bilo moč, razdeliti
srenjskega sveta med posestnike. Za potem, ko bo
pa ta svet vseh servitutov rešen, dober svet v sercu
nosim, zlasti za tiste vasi, ki pasejo svojo živino po
terznih, po Mali gori  (griči) in po brezji.  Ko¬
liko lepega in rodovitnega sveta še tukej spi, ali
le nekoristno ternje ali germovje rodi! Koliko lepega

15

žita bi dajalo Brezje,  ako bi se v rodovitne njive
obdelalo.

Ali hočete djanski dokaz? Nate ga!

Le glejte, kove rodovitne njive imajo Teržanje na
tistem delubrezja, ki so si ga vanje spremenili: med
Tergom in Ugarjem! Koliko okusnega sena bi na
terznih in enacih prostorih zrastlo, če bi jih živina
ne tergala, ali na pašo ali s paše grede le ne teptala! —
Koliko njiv ali lazov bi se po griči, kterega gorko
južno solnce obseva in greje, napravilo, ako bi se ž
njega potrebilo obilo germovje in kamenje,^ ki le
prostor jemlje in ne daje nikacega hasna. Žapuže,
Dolenji lazi, Breg in Gorenja vas so vam izgledi, kaj
so si njihovi prededje iz griča naredili. S tem pa
ne rečem, da so tudi oni delo že doveršili, pričeli
so, doveršenje so pa svojim naslednikom prepustili.
Da bi bili vsi nadaljevali pričeto njih delo, gotovo
bi bilo kamenje do malega že gradilo rodovitne do¬
linice in ograde. Torej na noge, vi, kterim gre grič
v last, trebite, kopljite, orjite, vlačite, sejajte, rav¬
najte, gradite, sadite, cepiti in v kratkem boste ko¬
sili, želi in sadje tresli ter si novce kovali ondi, kjer
vam zdaj živina tlači svet, in trosi svoj tečni 'gnoj,
pri vsem tem pa vender velikrat le strada. Tega ste
pač sami popolnoma prepričani, večkrat sem vas
sam že slišal tožiti, da živina v griči na paši nič ne
dobi, in da morate s paše vernivši precej doma po¬
lagati klaje, ako hočete, da vam molzejo krave, in
pri moči in mesu ostanejo volji in konji.

Zlasti si pa k sercu vzemite in dobro zapomnite
ta le moj svet:

Slišali in nekteri gotovo tudi že vidili ste z last¬
nimi očmi, koliko dobička donaša sviloreja. Marsi¬
komu so se že sline cedile in skomine delale , ko je
vidil srebro in zlato, ki so ga Lahi vsipali njim, ki
so jim svilne mešičke prodali. Svilnih mešičkov pa
ni brez s vilo prej  k,  sviloprejke pa ne žive, ako
se jim ne daje vživati murbovega perja, murbovega
perja pa tudi ni, brez murbovih dreves; murbove
drevesa pa ne rastejo, ako se ne sejejo ali ne sade;
torej vam svetujem: začnite murbe obilo saditi po
živem zgledu, ki vam ga dajeta Kibniški Miklovec
(Arko) in Seljan (Oberstar) pod sv. Ano. Kamenja
in germovja strebljeni Grič sam bo dajal obilo pri¬
mernega prostora; imate ga pa tudi ob poljskih in

soseskinih potih in okrožnih cestah. Le dobre volje,,
nekoliko podučenja, ki ga vam dajejo „Novice“  in
edinih misel vam je treba, in v 15 — 20. letih vam
več ne bo treba hoditi s trebuhom za kruhom, se
vam ne bo treba več bati za zaslužek, ki vam ga
zdaj daje rešetarija, kteravam prizadeva mnogo truda
po zimi, obilo potu in še celo strada po letu na ptujem.
In kaj bo, če vam kdaj lesčevje poide? ali kedar
bodo železna rešeta enake cene z vašimi lesenimi?
Ce pa tudi rešetarija vekomaj ostane pri starem, ali
bi vam mar presedal svilnorejski pridelek in zaslu¬
žek? To pomislite, in več se vam naj ne gabi lahko,
kratko in prijetno delo, ki je s svilorejo sklenjeno.
Dobrovoljno sprejmite moj svet, in po njem se rav¬
najte ; vaši otroci bodo hvalo vedili vam in še meni,
ki bi serčno rad doživel časa, da bi vidil svilne
kupce hodiJi po Kibniški dolini.

Tudi ozir gozdov si ne morem kaj, da.bi Rib¬
ničanom, skorej sploh, graje ne izrekel. V svojih
gozdih debele bukve in smreke in hoje podirati, jih
izvažati v Terst in prodajati, in v pepel spreminjate
v peči, to dobro veste in znate; da bi se za vsako
posekano drevo zasejalo ali zasadilo drugo in mlado,
tega nočete umeti. Toda vaše otroke bi utegnila
huda zadeti, ako kmali ne pričnete drugače ravnati
s svojimi gozdi, ki so večidel že prosta vaša lastina.

Da pa ne mislite, da vas hočem le grajati, ne
smem zamolčati, da dobro vem, v čem vam gre
hvala. Zraven hvale, ki sem vam jo že izrekel ozir
skerbnega obdelovanja vašega pičlega polja, jo še
izrečem:

a) vašemu ženskemu spolu, ki zna dobro rediti
in pitati prešiče. Prešič s tremi centi ni bela vrana
med vami, sem ter tje se posreči, da kteri po 4
cente natehta. Teržačani in Goričani in Korošci se
z Ribniškimi 'bohi dobro maste, pa tudi lepe denarce
pošiljajo za nje.

b) Moštvu in ženstvu ozir obertnije rešetarke in
lončarske;

c) moštvu ozir kupčije z svojimi in ptujimi obert-
nijskimi in deželnimi pridelki.

Ker bi utegnilo moje bravce, ki hočejo Ribničane
bolje poznati v dveh poslednjih ozirih, nekoliko bolj
mikati, hočem o njih obširniše v posebnem oddelku
govoriti.


X. Ribniška obfrtnija.

a) sploh.

Če sem Ribničana hvalil ozir obertnije, jim ven
der v obertnii sploh ta hvala ne gre; ker vem, da
morajo lepi denarci iz doline za dela, ki bi jih lahko
domačini sami opravljali in za reči, ki bi si jih za-
mogli tudi sami pripravljati. Semkaj pa ne štejem
oblačilnega blaga, ki pride iz fabrik, kterih, skorej
bi rekel, k sreči nimate; zakaj kjer so fabrike, je
sicer velika bogatija v žepu nekterih posestnikov,
veliko revščine in obilo druzega zlega pri veliko de¬

lavcih. Vender sem pa fabrik omenil zavoljo tega,
ker vas hočem nekoliko posvariti, ko vidim, da jim
preveč denarjev pošiljate za svojo na vides lepo, ali
malo terdno obleko. Preveč kupivnega blagd imate
med seboj. Ali bi se ne mogli bolj oblačiti v domačo
lertenino. zlasti pri težkem delu? Ali bi ženstvo ne
moglo nekoliko odjenjati od svoje gizdosti? Zakaj
so možtvu skorej zginile jerhaste in pertene hlače ?
In tako bi še marsikaj lahko naštel; toda bodi zado-
sti, saj že veste, kam merim.

16

Dalje preveč denarjev na ptuje pošiljate za stavbe.
Reči moram, da imate z malo izjemami lepe, pro¬
storne, primerne, večidel zidane, v lepe verste postav¬
ljene hiše. V tem obziru imate malo sebi enacih
krajev na Kranjskem, še manj tacih, ki bi vas pre¬
kosili. Toda kdo vam jih zida, ali ne ptujci? Zakaj
ni med vami zidarjev? Vas le hočem v tem obziru
hvaliti? Pač ne! — Tudi tesarjev in mizarjev
vas je premalo, in usnjarjev  tudi in klobučar¬
jev.  Da opravičim svojo grajo, pričajo naj številke,
kterih morebiti še sami dobro ne veste. Te številke
so posnete po davkih, ki jih dotični obertniki pla¬
čujejo. Ribniška dolina ima: 73 kerčmarjev (teh je
pač preveč, in tudi to vam je v grajo), 28 črevljarjev,
24 lončarjev, 18 krojačev, 14 kovačev, 12 mizarjev,
12 strojbarjev, 12 pekov, 8 tesarjev, 8 mesarjev,
8 kolarjev, 4 klobučarje, 4 jerharje, 4 sodarje,
4 opekarnice, 4 kerznarje, 3 klučarje, 3 sedlarje,
3 potašnice, le 2 krovca, 1 olarijo, 1 vervarja,
1 kavano, 1 lekarnico. Kaj se torej iz tega spregleda
posnema?

Da vsi preveč v eno tišite, primerno se razdelite
v razne dela, in veče dobičke boste delali vsi. Saj
ni treba, da bi bilo toliko rešetarjev in lončarjev in
kupčevavcev.

V tem trojem vam pa v resnici hvala gre; torej
hočem v posebnem oddelku vašo razumnost in prid¬
nost svetu oznaniti.

b) posebej; in sicer:

O Ribniški lesenini.

Komu so neznane šaljive burke, ki jih semtertje
uganjajo o Ribniški leseni (ali stihi) robi ljudje, kteri
je morebiti še celo ne poznajo. Njim in sploh vsem,
komur je mar kaj več zvediti od Ribniške marlji¬
vosti in obertnije, naj naslednje verstice povedo:
1) kaj je lesena ali suha roba; 2) kako se dela in
3) kako in kje se v denar spravlja.

1) Kaj je lesena roba ali lesenina?

Lesena roba bi se imela v širjem pomenu ime¬
novati vsako leseno orodje, ki ga rabi kmetijstvo ali
obertnijstvo in se terži z njim. — V ožjem pomenu
pa Ribničanje imenujemo leseno robo le razne posode
iz lesa narejene, in njihove posamesne dele; n. pr.
čubre, keble (škafe), korce, žlice, okrožnike, ška-
teljce, rajte, rešeta, obodi, palice, vitre, tkana dna.

Opomin. Čubre, keble, korce, žlice, okrožnike
in škateljce tudi drugod delajo; moj namen pa je,
leseno robo, ki se dela le v Ribniški dolini, na tanč-
neje popisati, in semkej prištevamo le rešeta in nji¬
hove dele.

2) Kako se rešeta delajo?

Da to delo nekoliko bolj mikavno in živejše po¬
pišem, si hočem misliti, da sem svojega radovednega,
prijatla Janeza K...,  ki že počiva v hladni zemlji
in s kterim sva en dan zagledala ta svet, vodil po
rešetarski vasi, da si je sam ogledal dela, o kterem
je že marsikdaj sam šaljivo govoril. Ker se pa
ni utegnil več ko pol dne pri meni v Sušji muditi,

sem mogel pozvediti, s kterim delom se ravno pečajo
v posameznih hišah. K sreči je bil ravno deževen
dan, in zavoljo tega vsi rešetarji pri svojem delu;
pri JBiitičevih  so ravno palice belili in klali; pri
Skončevih  so vitre obdelovali, cepili in stergali;
pri Praznikovih  vitre vravnavali, obrezovali in
vezali; pri Mihčevih  dna tkali in šivali; pri V e n-
čanovih  rešeta pleli in šivali; pri Jožkovih  so
tkana in pri Novakovih  pletena rešeta delali.

To zvedivša se urno odpraviva po vasi k Buti-
čevim. Grede naji srečata Uršini Matic  s ferlanko
in zgornji Skončar s krivcem. „Kam gresta?" ji
vprašam. „V grič palice sekat"  nama odgovorita.
„Dobro srečo" jima rečem, in ločimo se. Kaj sta
rekla? me vpraša moj prijatelj. Djala sta: da gresta
palice sekat?  „Kaj pa je to?" —Glej,  to je gla-
vina vse rešetarije, zakaj brez palic ni rešeta. Pa¬
lice  namreč Ribničanje imenujemo leskove  stebla
po palcu ali še bolj debele po 3, 4 ali 5 čevljev dolge,
kterih si, ako ima kje v svojem s ferlanko ali kriv¬
cem v Griči (Mali gori) naseka, v butare zveže, operti
domu znese ali tudi pripelje, če ima s čem. Kdor
nima leščevja v svojem, si mora palic nakupiti od
sosednih Kranjčanov ali Kočevarjev, ki imajo veliko
leščevja in si ga po sreči ne vedo na veči srečo in
prid obračati, kakor da ga še precej dober kup pro¬
dajajo Ribničanom. Da znajo sami z leščevjem prav
ravnati, bi Ribničanom tenka prela, ker sami nimajo
več zadosti leščevja.

Se nisem zadnjih besedi prav izgovoril, sva že
pred Butičevim hišnim pragom: „Kaj tukaj poče-
čenjajo? kaj tako poka? me prijatelj vpraša. „Le z
menoj v hišo, kmali boš vidil." — „Dober dan Janez,
kaj delaš?" Palice, ki sem jih včeraj nasekal, be¬
lim,  ujec jih pa koljejo.  Med tem, ko sem se z
Janezom pogovarjal od raznih reči, ki niso mikavne
mojim bravcem, je moj prijatelj opazoval njuno delo,
ki sta ga tako le opravljala: Janez je lubje s palic
z nožem stergal, t. j.: belil jih je; njegov ujec pa
je stal pred babo,  t. j. pred hrastovim (ali bukovim)
tramom, okoli pol čevlja debelim, na več krajih z
manjimi in večimi svedri prevertanim, ki je pod
prečnikom na tleh stal in bil dobro zagojžen, da se
ni premaknil. Obeljeno palico je na debelejem koncu
za palec od kraja z nožem nekoliko zarezal, jo na
zarezanem koncu v luknjo vtaknil, na tanjem koncu
nekoliko k tlam pritisnil, tako da se od palice od-
cebra ali loči toliko debela vitra, kolikor globoko je
bil v palico zarezal; to delo je ponavljal, dokler ni
viter ločil okoli in okoli od nje. Ktera je bila debeleja,
je dala po dve vitri okoli in okoli. Kar mu je po¬
slednjič v roki ostalo okoli steržena, je imenoval
butično,  menda od glavice (biitice), ki je na debe¬
lejem koncu ostala.

Ko se je bil K...  beljenja in klanja nagledal,
se od delavcev posloviva, rekoč: „Bog vas obvari!"
— „V Božjem imenu" nama odgovorita ter naji pri¬
jazno spremita do vežnega praga.

Nekoliko korakov in bila sva pri spodnjih Skon¬
čevih. V hišo stopivši pozdravim Mihata, ki je na
nizkem stolu sede naklane vitre obdeloval;  njegov
brat Matevž je obdelane cepil,  sestra njegova je pa
cepljene stergala.

17

Milia je namreč naklane vitre, ki so bile obmo-
čene, ker so se bile že nekoliko posušile, z nožem,
ki mu pravimo viternik,  obrezoval t. j. poverilne
po treh, druge pa po vseh štirih straneh gladil; nje¬
gov brat Matevž pa vsako obdelano, precej debelo,
po dva-, ali če je bila debela, po trikrat nadebelejem
koncu zarezal z viternikom; potem jo nekoliko na-
krenil, da se lakno pri zarezi odcepi, jo nad zarezo
med zobe dene ter ž njimi prime; z desnico za od-
eepljenko prime, da bi jo potegnil od une; da se lakno
enakomerno odločuje, mu mora pomagati tudi levica,
ktera z usnjatim Štritofom debelejo vitro pod zarezo
objame in nekoliko tišče ob nji navzdol proti zadnjemu
koncu polzi med tem, ko desnica za nakrenj eno tanko
lakno vleče od sebe, dokler se mu ne zmuzne iz
Štritofa, kar se še le zgodi, ko je drobne ja zarezana
vitrica ločena od debeleje. Ce je bila vitra kratka,
jo je kar obenem potegljeji odcepil, daljšo je pa en-
ali še celo po dvakrat nižje poprijel z zobmi in z
desnico. Veselje je bilo gledati, kako urno mu je šlo
cepljenje od rok, kar letele so mu izpod perstov
tanke vitrice, ktere je na desno zraven sebe pokladal.
Poverhne, t. j. perve pod lubjem je imenoval skraj-
nice,  vse druge pa obeljce.  — Ravno sva se hotla
posloviti, kar moja verstniea, Reza, Mihatova hči,
v hišo stopi. Ko jo oče ugledajo, ji poreko: usedi
se, usedi, in pokaži ptujemu gospodu, kako ročno
znaš vitre stergati.  Reza se ni dala dolgo prositi,
naglo pest nacepljenih viter Matevžu vzame, gre
bližej okna; ondi se usede na nizek stolček, vitre
na levo stran dene na tla, na desno koleno klopčino
položi, z desnico za dobro nabrušeni viternik prime,
z levico seže po vitro, jo dene na klopčino, nanjo
viternik nastavi in nekoliko pritisne, z levico pa vitro
k sebi potegne, tako da nož z vitre pobere, kar se
ni bilo enakomerno ločilo, in ker nož ob enem vsega
ne pobere, v drugo in tretje to delo ponovi in sicer
pri skrajnicah le po eni, pri dbeljcah pa po obeh
straneh, tako da vitra ni le gladka, temuč tudi tanka,
kakoršne je treba rešetu. Kar je viternik z viter po-
stergal, steržine  imenujemo. Kaj lepo je bilo gle¬
dati, kako so steržine s kolena padaj e, nabirale se
okoli njene noge; zdelo.se nama je, da so Rezi sple¬
tale lep bel venec v znamnje njene urnosti in ročnosti
in v pohvalo njene pridnosti. Se četert ure se nisva
mudila in dalje pogovarjala z marljivimi in urnimi
delavci, in že je bila Reza izgotovila pest viter, z
levice so se ji bile vse preselile na desnico.

„Lep hlebec," rečem očetu, „boste mogli urni
Reziki prinesti od zdoma/'

Opomin. ,,Hlebee“ imenujemo tista darila, ki jili rešetarji
nosijo družini od zdomu t. j. s krajev, kjer so teržili z lesenino.

S temi besedami sva se hotla posloviti, kar moj
prijatelj, ki je na vse v hiši tako pazil, kakor mačka
na miš, ugleda na klopi neko leseno ploščico, z ostrimi
zobiči, klopi s klinom priterjeno. „Kaj je pa to?"
radovedni popraša. „Rezir  je," mu Rezika odgovori.
,,In čemu je ta mala stvarca?" — „Da vitre na nji
ravnamo ali obrezujemo. Ker vidim, da hočete vse viditi,
vam hočem pokazati, tako se to godi." •— Vstane
s stolčeka, ostergane vitre pobere, jih na klop položi
zraven rezirja. „Glejte," je djala, te vitre so ostergane,
niso pa še enakomerno široke; morajo pa biti, sicer

bi v rajtah ali rešetih ne bile luknice enako velike.
Zavolj tega jih obrezujemo. Ta dva zobiča (rezila)
sta najbolj vsaksebi; na njima obrezujemo vitre za
rajte; na teh dveh, ki sta si bližej, vitre za pletena,
na teh treh ali štirih, ki so si nekoliko čez čertico
vsaksebi, pa vitre za tkana  rešeta." Na to vzame
vitro za rajto, jo skonca položi na primerna zobiča,
jo toliko na nju pritisne, da se zobiča skoz njo pri¬
kažeta; potem jo na odsebni strani tik za zobiči z
lesenim gladko obdelanim ploščnatim klinčekom z des¬
nico pritisne na diljico ter vitro z levico za pirisebni
njeni konec prime in naglo k sebi potegne; in zo¬
biča sta vitri odvzela na obeh straneh toliko, kolikor
je bila preširoka; potem to delo ponovi z vitro za
pletena rešeta in poslednjič za tkana, toda teh ni le
obrezala, ampak tudi v tri ozke razcepila, nektero
le v dve, nektere še celo v štiri.

Ker se nama je mudilo, nisva utegnila čakati,
da bi nam bila Rezika obrezala vse vitre, ki si jih
je bila pripravila na klop. Reziko še enkrat pohva¬
liva in posloviva se tudi tukaj s krajinem pozdravom:
„Bog vas obvari!“ „V Božjem imenu" nam vse trije
odgovore, ter naji prijazno spremijo do hišnega praga.

Grede do Mihčevili svojemu tovaršu pripovedujem,
da marsikteri Stergar od drevi do davi pri vitrah na
stolčeku sedi in napravi toliko steržin na dan, da se
mu zvečer več ne vidijo' koleni iž njih. Drobne ster¬
žine, trakovom podobne, so dobro nastilo, večidel
preščičem nastiljajo ž njimi.

Z navadnim pozdravom pri Miličevih v hišo sto¬
piva. Marijanca za statvami sedi, zdaj z desno, zdaj
z levo nogo urno pritisne, vselej vitrico vtakne v
snutek, levica pa jo za berdo prime ter jo ž njim
priterdi sestricam že vtkanim. Preden od duri prideva
do statev, ki so stale pri oknu, je berdo že vdarilo
petkrat in vsaka noga tudi petkrat pritisnila stopalo;
in Marijanca je ravno dotkala dno prihodnjemu re¬
šetu ter ga s statev odrezala. Da bi moj prijatelj to
delo.vidil od kraja, jo poprosim, da vnovič osnuje.
Ni ji bilo treba dvakrat reči. Urno se stegne k od-
sebnemu statvenemu koncu, kjer na lesenih klinčikih,
ki za pavec vsak sebi tiče v statveni legi, vise zvezki
tkanih viter; vsacemu zvezku po tri vitre vzame, ter
jih zapored pretakne skoz lučavnice  (zanjke), ki so
navezane na dve verci, verci pa na stopali, tako da,
kedar na levo stopalo stopi, vitre zinejo, t. j. polo¬
vico viter seboj bolj k tlem potegne in sicer 1. 3. 5.
vitro itd., z desnim stopalom pa drugo polovico in
sicer 2. 4. 6. vitro itd.

Potem vsako vitro skoz berdo pretakne in po¬
slednjič z verco priveže na palico, ktero z dvema
jermenoma k prisebnemu statvenemu koncu tako pri¬
veže, da je viterski snutek napet, kolikor je treba.

Zdaj začne votek vdelavati; usede se na stol, ki
stoji sredi med jermenoma, na levi strani ima posodo
z vodo, kjer se vitre namakajo, na desni pa leseno
iglo nekoliko daljo, kakor je snutek širok; zdaj seže
z levico po pervo vitro, z desno nogo stopalo pritisne,
v’tre toliko zinejo, da z desnico iglo med nje vtakne,
d i si; na levi strani prikaže; z levico namočeno vitro
igli v uho dene, z desnico iglo potegne, in prevlečena
jo perva vitra skoz snutek; noga odjenja, snutek v
versto stopi; in tkavka vitro za konca prime, da jo

18

zravna in napne, potem pa za berdo, s kterimjo k sebi
do palice pritisne, kolikor se da. Kakor s pervo, tako
z drugo in poslednjo vitro ravna. Na kar pa zlasti
pazi, je to, da so luknice po vsem dnu popolnoma
štirjaške in enakomerne. Kedar se ji je zdelo, da so
osnutkovc vitre presuhe, poškropila jih je nekoliko
z vodo. Vtkavši zadnjo vitro, dno naglo z ostrim no¬
žičem odreže, in dno je bilo v pol ure pričo naju
gotovo.

Moj prijatelj je tako pazljivo tega dela gledal, da
ni nič druzega vidil v tej hiši, in tako je bil zado¬
voljen s tem, kar je tukej vidil, da ni mogel dosti
prehvaliti urne delavke; ker se mu je mudilo, se je
hotel posloviti, da bi drugej še kaj vidil. Jest pa mu
rečem: Čemu bi hodila kam drugam gledat dela, ki
ga tudi tukej še moreva viditi. Glej kako urno Mari-
janina sestra rešeta plete  na mizi.

Ravno je štiri vitre po dolzern na mizo položila
toliko vsaksebi, kolikor redko dno je hotla rešetu
splesti; nanje je dela ploščiček, da je vitre tiščal, da
se ne premaknejo; potem druge štiri vitre po križ
skoz une po dolzern ravno v sredi preplete in s šilom
tako zravna, da so vse luknice popolnoma štirjaške.
Ker je ta spleteni križ zgled, kako široko pleteno
mora rešeto biti, pletica očeta pokliče, da bi pogle¬
dali njeno osnovo; oče pristopijo k mizi, ji vitre ne¬
koliko zredijo, ker so bile nekoliko preozke, torej
luknice nekoliko premajhne. „Na, tako redko dalje
pleti," ji pravijo, pletica se marljivo dela poprime,
midva pa se od pridnih delavcev z navadnim pozdra¬
vom posloviva.

Veliko dela sem že vidil, mi tovarš grede reče,
rešeta pa vender še ne; naglo me pelji kam, kjer se
rešeta izgotavljajo. „Ravno v hiši, kamor te zdaj
popeljem, rešeta delajo" mu odgovorim. —■ Ko sto¬
piva k Ivanovim, troje delavce najdeva. Miha je
obodi šival;  Franca rešeta robila,  France pa ob¬
robljena dna na obodi deval.

Opomin. Da ve bravec kaj in od kod je obod,
mu to-le povem:

Obodar hojo ali smereko poseka, jo oklesti in
v kerclje, po meri dolge, sežaga; kerclje v drobcene
diljice razkolje, diljice z rezevnikom obreže, potem
jih ukrivi t. j. tako ugane, da pride konec čez konec,
in to so obodi; pervega vselej na konceh z vitro se-
šije, da okrogel ostane, potem vanj še enajst družili
le potoči, in to je kolač obodov.

Miha ravno nov kolač načne, in pervi obod iz
njega vzame. Za rešeta, ki jih je ravno delal, bil je
nekoliko predolg in nekoliko preširok. Da ga izoži,
ga nekoliko odkolje ter ga po robu nekoliko obreže
in pogladi. Potem ga tako ukrivi, da pride konec
čez konec, natanko po meri, ki jo imajo obšita nje¬
gova dna; potem obod na primernem kraji s široko
vitro sešije, konca, kolikor sta predolga, z ostrim
nožičem prireže, in obod je gotov. Potem prične dru¬
zega izdelovati, ravno kot pervega, le toliko manj ega
ukroži, da ga lahko v pervega vloži; in tako dalje
tretjega v druzega, četertega v tretjega, petega v
četertega in šestega v petega; vseh šest vkupej zlo¬
ženih, krog  imenuje.

Gotovi obod poda Francetu, da bi djal dno na-nj.
Pleteno in tkano dno mora pa poprej biti obšito ali obrob¬

ljeno, in to delo je Franca opravljala. V ta namen
je imela primeren obod, nanj je zdaj položila pleteno,
zdaj tkano dno, ga pritisnila in napela z obročem,
ter mu okrog in okrog prirezala vitre, kolikor so
bile predolge; potem jih je jela do pletenine privijati
in s široko vitro obvijati ali robiti.

Obrobljeno dno je podala Francetu, da ga dene
na obod, kterega so mu bili oče dali, položi ga France
na obod, nanj pritisne obroč, da je dobro napeto,
in potem ta obroč na kakih šestih mestih okrog in
okrog k obodu s široko vitro prišije ali priveže t. j.
skoz obroč in obod, ki jih s ploščnatim šilom prebada,
na vsacem kraji vitro po trikrat prevleče; in gotovo
je rešeto, ki je namenjeno po nizki ceni biti prodano,
ali na Hrovaškem zamenjeno za toliko ali še celo za
dvakrat toliko žita, kolikor ga vanj gre.

Viditi gotovo rešeto, jo moj tovarš precej hoče
pobrati iz Ivanove hiše; da mu pa še drugo pot, po
kteri se izgotavljajo rešeta, pokažem, rečem Franci:
„pokaži, pokaži nama, kako znaš rešeta na obodu
plesti." Z veseljem nama tudi to pokaže. V ta namen
vzame sešit obod, v levico tri vitre skrajnice, v des¬
nico pa šilo; s šilom za dober pavec pod robom obod
na mestu, kjer sta si obodova konca navskriž polo¬
žena in sešita, prebode, od znotraj vitro v zarezo
vtakne in nekoliko pritegne; ta vitrini konec v obodu
dobro priterdi, t. j. nekoliko više v obod vbode, vi¬
trini konec v zarezo potakne, od znotraj zategne,
od zunaj pa s šilinim ročnikom po vitri udari, da se
uleže, še enkrat vbode še višje v obod, kraji konček
v novo zarezo vtakne, pritegne in še enkrat pa spet
nekoliko višje vbode, tako da še enkrat kratek konček
od znotraj v obodu sterli, pričakovaje ostrega noža,
ki ga tik oboda odreže, dalji konec potem čez obo-
dovo votlino na nasprotno stran sprosti, da natančno
poprečno si’edo najde, ondi spet s šilom v obod za¬
bode, vitro vtakne, jo nategne in kakor uni konec
dobro priterdi. Ravno tako drugo in tretjo v obod
vdela tolikanj od perve, kolikanj široke luknice naj
rešeto dobi.

Na to tri druge skrajnice v levico vzame, jih
ravno pokriž v sredi čez perve preplete in njih konce
navadno v obodu priterdi. Tako je križ storjen, ki
je zgled, po kterim se ima pletica dalje ravnati.

„No, zdaj pa še ptujemu gospodu povej, kaj ču¬
dovitega Ribničanje pripovedujemo od šila," oče
Franci pravijo. Naglo uboga ter reče: „Šilo bodilo —
po svetu hodilo—-ni pilo—ne  jelo, pa vender živelo,"

Z zahvalo za skazano prijaznost in z navadnim po¬
zdravom zapustiva Ivanovo hišo. Od ondod grede,
Ivanovi hiši ravno nasproti, pri Venčanovili ugledava
nekaj ljudi pred vežo prav marljivo delati. „Kaj de¬
late?" jih vprašam. Martin, hišni gospodar mi odgo¬
vori: „Mislil sem, da pojde Martinov Martin še le
jutri v Ljubljano, pa si je premislil, da pojde že
danes o poldne, in moram hiteti, da zvežem zadnjo
balico, in mu jo dam na voz, kterega že naklada."
Midva jiekoliko pri njem postojiva, da opazujeva to
delo. Štiri jelove palice ali hlodce je vzel, s tertami
jih na enem koncu za kacega pol čevlja zvezal, na
tla postavil in med nje deval krog za krogom rešet,
pa jih je naložil za seženj na visoko; za vsacim kro¬
gom je hlodce zopet s tertami zvezal in ravno tako

19

tudi zgornje konce po zadnjem krogu. V vsaki krog
rešet je djal toliko žlic ali škatljic, kolikor jih je šlo
vanj, da je vse prazne prostore napolnil. In bila je
bali  c a gotova, ktera se tudi krošnja  imenuje, ako
ima v sebi vse, česar potrebuje rešetar, kedar lese-
nino nosi od hiše do hiše. —

Od Ivanovih jo udariva dalje po vasi, in kmali
se zopet ustaviva pred Martinovo hišo, kjer je Martin
ravno voz nakladal z lesenino, ktero so mu rešetarji
nanesli, da jim jo popelje v Ljubljano na železnico,
ktera jim jo bo odpeljala v Maribor na »Štajersko. —
Kako živo je okoli voza; eni možje s tertami, sro¬
botom in vercami krošnje in bale privezujejo ročicam,
eni druge s tal vzdigujejo in ukladajo na prejšnje,
in tako se delo za delom verši, in kmali je stal voz
naložen, širokosti in visokosti ,,parizarju“ enak, le
v teži različen od njega; zakaj komaj 15 centov
tehta lesena roba, s ktero z domu gre pet rešetarjev.
„Kaj pa ti otroci ki okoli voza skakljajo in ženske,
ki na klopi sede", me vpraša tovarš. ,,To so njih
otroci, žene in sestre, ki jih bodo spremili do Žle¬
biča/ 1 ' mu odgovorim. Voz je naložen in dobro
zvezan, da se ne gane nobena stvarca s svojega
mesta. Martin napreže, pred konji z bičem znamnje
sv. križa naredi, in izgovorivši besedi: „križ božji",
konjem reče: „i“, konji se prestopijo, kolesa se zatoče
in voz je spred hiše na cesti, ki pelje skoz Žlebič
proti beli Ljubljani. Rešetarji z gerjačami v roki
spremljajo voz, nje pa otroci, žene in sestre do Žle¬
biča; ondi voz postoji in pri poliči vina se jemlje
slovb. „Zdravi ostanite, pridno delajte, skerbni bo¬
dite , za nas molite, vi otroci pa lepo ubogajte mater"
je večidel zapopadek slovesa, ki ga rešetarji izreku-
jejo doma ostalim. ,,Srečno hodite, zdravi bodite,
lep hlebec nam od zdomu prinesite", pa navadno
slovo, s kterim se doma ostali ločijo od zdomu gre¬
dočih. Marsiktera solzica se vterne in v očesu za-
bliskeče pri ločenji. Otroci, žene in sestre milo gle¬
dajo za potujočimi, toda že pod Ženiovcem se zavije
cesta, ki jim jih vzame spred oči. Nemi se vernejo
domu k svojim opravilom, rešetarji pa za vozom ko¬
rakajo proti beli Ljubljani; ondi robo družim vozni¬
kom oddade na Koroško, ali železnici na Štajersko,
kjer jo nosijo vsaki svojo prodajat od hiše do hiše,
od sejma do sejma. Ondi pa tudi staro pohabljeno
leseno orodje prejšnjega leta popravljajo, za pičlo
plačilo, večidel za kosilo, južinjo, večerjo ali kako
kupico vina. Od tod menda pravlica: „Dajte mi
labaro (Ribničan pravi: latvico) mleka, vam bom pa
rajto naplel (nabrenčil, napel)". Da bi si rešetarji
mogli vse skozi jesti kupovati s skupljenimi denarji,
pač malo dobička bi jim ostalo. Le kdor je priden
in varčen, čez dva ali tri mesce kakih 50 do 100
goldinarjev od zdomu prinese, da ž njimi poplača
svoje davke in kupi sebi in družini obleko in obutev.

Opomin. Dober kos kruha bi Ribničanom dajala
tkanina iz medenega drata, ako bi se je bolj poprijeli.
Še le pred nekaj leti se je je nekdo v Jurjeviči lotil,
in sploh je znano, da se mu jako odrezuje. Zakaj
se je vas več ne poprime? Svet je velik, kupcev
vam ne bo manjkalo ; dratene tkanine ne bo kmali od
več. Torej na noge. Iščite si novih virov, iz kterih
vam bode tekel zaslužek, ker setvam kerhajo dosedanji.

Ribniška dolina obzir kupčije ali terštva,

Kupčija ali tergovina je v Ribniški dolini jako
živa, ni je skorej hiše, da bi ne imela tergovca, če
oče ni kupec, je pa njegov sin; ali pa sta tudi oba,
mladi in stari, se ve da, si nikar ne mislite tergovcev
velicih mest, ki na tisoče denarjev na leto ali celo
mesec prevedejo, meni je tergovec, kdor robo ali
pridelke skupuje in prodaja, če še tako malo, če
tudi le na stotine in celo desetine.

Kupčija je pa zraven obrtnije Ribničanom tudi
jako potrebna, pervič zato da si navozijo potrebne
vsakdanje hrane, ktere zemlja jako razdrobljena tudi
v dobrih letinah ne rodi zadosti vsem prebivavcein,
in drugič zato, da si prislužijo denarjev, s kterimi si
nakupijo potrebne obleke in plačujejo davke, srenjske,
deželne in deržavne.

Memo tergovcev, ki prodajajo svoje izdelke, Rib¬
niška dolina šteje kupcev, ki plačujejo davke od svoje
kupčije: 36 z raznim blagom, 24 vinščekov, 22 kra-
maric, 18 z živino, 15 žitnih, 8 z lesom, 5 branjev¬
cev, 4 s slanino, 4 z volnenim blagom, 3 z živežem,
1 s steklom.

Ribniška kupčija je dvojna ozir" robe (teržnega
blaga), in dvojna ozir ljudi, s kterimi teržijo.

Ribničanje teržijo:

1) večidel s svojimi lastnimi, pa tudi s ptujimi
obertnijskimi izdelki, in

2) s svojimi, večidel pa s ptujimi pridelki; in
v obojem obziru:

a) ali med seboj,

b) ali z ljudmi druzih krajev, bližnjih in daljnih,,
slovenskih, hr o vaških, slavonskih, madjarskih, nem¬
ških in laških.

Ribniški dolini sploh na korist in blagostan je,
se ve da, teržtvo le, ako svoje ali tuje izdelke in
pridelke prodajajo tujem ljudem; sicer pa se denarji
selijo le iz žepa v žep, iz mošnje v mošnjo, v dolini
ga je pa vedno enaka mera. Da se splošnji blago¬
stan kterega kraja zvikša, treba je denarcev iz tujih
krajev v domače privabiti.

In to se v Ribniški dolini tudi godi:

a) z lastnimi obrtnijskimi izdelki,  in
sicer z lesenino po gorenjem, in z lončenino po do-
lenjem koncu. Ž lesenino  (rešeti, rajtami in njih
posebnimi deli: obodi, vitrami, kebli (škafi), čubri,
škatljami, žlicami, krožniki, korci, s kterimi hodijo
z domu, t. j. teržit od hiše do hiše, od sejma do
sejma v ptuje kraje): po vsem Slovenskem, Hrovaš-
kem, Slavonskem, Ogerskem, po nemškem Štajerju
in Korotanu in po Tirolih; z vso to robo teržijo pa,
le po Hrovaškem in Slavonskem, kjer je večidel ne
prodajajo za denarje, ampak le zamenjujejo za žito,
ktero ali ondi spet prodajo, ali ga pa domii pripe-
1 j e j • >; v druge dežele pa keblov in čubrov ne vozijo,
na lin vaško tudi še obudov ne, ker si jih v ondaš-
n j ih gozdih nadelajo — z lončenino  (lonci, piskri,
skledami, kozicami itd.), ktero razvažajo, kolikor je
je čez domače Ribniške potrebe, po vsem dolenjskem
Kranjskem, nekoliko po Hrovaškem, po notranjem
Kranjskem, Goriškem, v Terst in Istro.

Kako navadno, bi rekel prirojeno, je Ribničanom
z domu hoditi na terštvo, kažejo naslednji pregovori:

3 *

20

Mož le tisti je,

Ki po svetu ve,

Kdor doma tiči,

Pač nič vreden ni.

Kdor po svetu bil ne,

Se še ženiti ne sme
ali

Ne more se še oženiti,

Kdor ni vajen z domu hoditi.

b) s tujimi obertnijskimi izdelki,  in
sicer: s siti in cedili, kijih  v Stražišči poleg
Kranja kupujejo, da jih doma ali na tujem napletajo
na obodi in z rešeti vred prodajajo; z žagami in
pilami,  ki jih iz Terziča ali Koroškega dobivajo
in na Hrovaškem prodajajo, kamor hodijo tudi les
in derva žagat.

c) z lastnimi deželnimi pridelki;  ali ž
njimi je moč le malo denarja privabiti, ker jih morejo
le malo prodati; nekoliko fižola, ovsa, lanenega se¬
mena, to je vse, česar ne povžijejo sami od svojih
pridelkov. — Velika gora je jega dni dajala obilo
lesa, ki se je steržil v Terst, pa bi ga še dajala, ko
bi ga ne sekali le, ternuč tudi skerbeli za mlado rast.

d) s tujimi deželnimi pridelki,  ki jih
kupujejo ali na Kočevskem ali Hrovaškem in pro¬
dajajo v Ljubljano kakor n. pr. brinje, laneno seme,
konoper, ježice; ali jih kupujejo v Ljubljani ali iz
Karlovca, in prodajajo bližnjim svojim sosedom :
Potočanom, Obločanom, Ložanom, kakor n. pr. pše¬
nico, turšico, erž, ajdovo moko. Nje, ki se pečajo
s teržtvom z deželnimi pridelki, žitne kupce ali
žitne tergovce imenujemo. Žitna kupčija je jako
oslabela, od kar gre iz Ljubljane železnica v Terst,
kjer si Potočanje, Obločanje in Ložanje potrebnega
žita na Rakeku  kupijo boljši kup,  kakor jim ga
morejo dati Ribuičanje. — Od nekaj let so se ne-
kteri živo poprijeli kupčije z vinom, po ktero hodijo
na Semiško, Metliško, drugo Dolenjsko in na Hro-
vaško. Prodajajo ga lili v domači dolini, ali po
Laškem in Loškem, še celo Postojnskem okrogu
kerčmarjem, ki sami ne hodijo po-nj. Od kar se je
odperla železnica iz Zagreba, se pa tudi ta kupčija
jako kerha Ribničanom, ker so se je poprijeli tudi
drugi kupci okoli Rakeka, in ker so jeli kerčmarji
sami hoditi po vino.

e) z lastno živino;  toda tudi po tej poti pre¬
malo ptujih denarjev v Ribnico dohaja; teleta, telci

in pitani preščiči, kolikor jih ni treba za dom, to je
vse, kar prodajajo večidel v Terst. Premajhne zem¬
ljišča jim branijo teleta za pleme rediti in pitati živino
govejsko; ozir preščičje reje, o kteri gre ženstvu po¬
sebna pohvala, da ume dobro in na debelo pitati jih,
pa Ribničanom očitam le to, da se s plemenstvom
premalo pečajo. Koliko denarcev gre iz doline za
plemence, dobro vedo Doljenci in Hrovatje, od kte-
rih jih drago kupujejo. Zakaj bi si sami ne začeli
za pleme skerbeti? Samo pitanje in debeljenje pre¬
malo verže, ker je pica tudi kaj vredna.

f) s tujo živino,  in sicer s konji in pre-
čšiči.  S konjsko kupčijo se nekteri le v dolenjem
koncu pečajo, in reči se mora, da so nekteri že
obogateli zlasti z Laškimi cekini in lirami; toda
nekterim je pa tudi že po repu dala. Po konjski
kupčii Ribničana poznajo ne le Avstrijski Lahi, ampak
tudi Piemontezi in Rimljani. Marsikteri je že vidil
Rim in Torin. — Spreščičjo  kupčijo se nekteri
pečajo, da plemence na Hrovaškem ali Dolenjskem
kupujejo, ter jih, kolikor jih dolina ne potrebuje,
bližnjim sosedom Potočanom, Obločanom in Ložanom
prodajajo. Ta oddelek preščičje kupčije je bolji, toda
Ribničanom ga kvare bližnji Laščanje, kteri se vanjo
vtikajo. Drugi oddelek preščičje kupčije je pa ta, da
nekteri le pitane preščiče po dolini in po Kočevskem
skupujejo, jih domfi koljejo in ali na bohe devajo
ali cele v Terst vozijo na prodaj. Bohi pa se tudi
vozijo na Koroško. Ta kupčija je nevarna kakor
vsaka s Terstom, zlasti pa tudi zato, ker vreme kaj
rado robo kvari. Že marsikomu je dala po repu.

Zraven tega, da si ti in ti tergovci obertnijsko
robo in pridelke skupujejo po posamesnih vaseh in
hišah, imate Rpbnica in Sodražica  vsaka svoj
teržni dan, Ribnica o pondeljkih, Sodražica ob četert-
kih. Bolj obiskovan in torej živejši je Sodraški
teržni dan; ker leseni razun domačih ljudi dohajajo
tudi iz družili krajev bližnjih in daljnih.

Tudi svoje letne sejme imata oba imenovana
kraja; in sicer Ribnica pet,  namreč: 1. dan po
novem letu (2. jan.), 2. pondeljek po beli nedelji,
3. o kresi (24. jun.), 4. pondeljek po sv. Stefanu
(po 2. avg.), in 5. na sv. Matevža dan (24. sept.). —
Sodražica ima pa tri sejme,  namreč: 1. v pon¬
deljek pred sv. Gregorjem; 2. sv. Marije Magdalene
dan (22. jul.), in 3. sv. Terezije dan (15. okt.)

XI. Nekaj pravile o Ribmeanili.

V krajini izreki.

1. Povajst od zgubljenega kojna „novaka“.

Bug me je z veliko deržino požegnal; pomagati
si pa ne morem drugači: samu anega kojna imam,
in če čem dva imet’, si morem še anega kupit’, pa
dnarja naj. Ko bi se an dober človek dobil, da bi
mi anih 60 guldinarjev posodil, si mislim. Hvala

Bogu, dobil sem anega prijatla, dal mi je 30 samih
tolarjev, — sami šmarni tolarji so bili. — Sel sem
te, p:: muj brat Andrajc v Kadlovec na semiin, tu
je blu okuli Velike noči, šla sva te po semnii od
kojna do kojna, nič naj blu pridnega blaga.

H srieči te pride an tiirapoljec z anim „fuh  s o m“,
no,  naj bil „fuhs“, „kolfuhs“  je bil, zegorajle

21

farbe; sem djal, lej Andrajc, ta bi bil po moji všeči,
ima majhno glavo, kratek vrat, velike oči, de bi
mu jih lehko s palico odbil, dolgo grivo, persa široka,
kakor bik, čisto nogo, kakor svajča, mg ima
koker ,,taler 44 , nepietih rieber, visok »biedernož 44 ,
lakotnice mali pedajn od kovka do malih rieberc,
riep je deržal, kakor bi imel pribitega, z ano besajdo:
ta kojn je za pod siadlu, za tovoar, koker ga jest
potrebujem čez Glotenišico v Bajte, de mi siadlu
preveč nezaj, in nepraj ne sili. Vprašal sem tega
jest Hervata: ,,Što cajnite vi onega maloga polrepa? 44
Je djal: „Siedemdeset rajnški 44 . Potlej sem jest djal:
„Tu, mahi verlu preveč, ja vam dam 50 rajnški 44 .
Sem si mislil, kaj se bomo dolgo martrali, »glihamo 44
taku dolgu, de smo „zglihali“. Jest potlej kojna
plačam, pa sva te šla precej z bratom iz Kadlovca
ne Moderšpotok čez nuč, drugi dan pa do dumi;
koker sem doma izrajtal, me pride »koštat 44  z vsem
ukup s »cirengo 44  in s „šenkengo“ ane krajcarje več
kakor 60 guldinarjev, do dumi. Ko sem ga damu
pripeljal, so prišli sosajdje precej mojega »novaka 44
pogledat, in vsakemu je dopal; — nu, sem djal,
livala Bogii, dober je, in jutri ga moremo podkovat’,
krotak je, pusti rad nogo vzdignit’; — kovač mu je
nove podkuve naredil, in smo ga dokovali, kovač
mu je ne prajdnih nogah križice zepilil v znamenje,
de je novak pervikrat podkovan, potlej sem mogel
ne vsako nogo an bokal vina plačat’ ze »likof 44 , de
se je rug bolj zemočil, in de se bodo podkuve bolj
deržale.

\ se je zdaj duobru, samu poklaje naj; najsem
muogel drugači, koker na pašo sem ga mogel spu¬
stit', Pustil sem mu povodec ne glavi, in sem mu
zgores ne vrat priviezal, pa sem novaka in starega
kojna h kojnarju peljal. Djal sem: J tiri, tuje  muj
novak in stari kojn, daj en malu „ahtengo“ najn“;
sem ga še s žegnano vuodo poškrufil, in sem djal:
»Pajdi srečnu. —

I Tugi dan o poLdne kojnar kojne damu prižene,
star; je prišel damu, novaka pa naj; zdaj sem si
mislil: Mlad je, more se je z drugimi kojni spustil 44 .
Šel si ni te po cajli vasi od kapka do kapka, novaka
naj: uprašal sem kojnarja: Najsi nič i vidil mojega
novaka? —- Ja, dones zjiitraj je še bil per starem
kojnu. — »Ja, novaka naj 44 , šel sem damu“. Djal
sem svojemu^bratu: ,,Andrajc, pajdi, greva novaka
iskat! 44  — Šla sva te ne siela pa na goli hrib; ne
golem hribu sem djal: ,,Andrajc! ukup ne smajva
hodit’, pajdi ti gori ne verh požarnice, kjer je ankrat
„šranga“ stala, od ondod pajdi po ložiriskem puotu
do križ puota, kjer se grie v ravni gost, od tam
pajdi na viunek, potlej pajdi k staji in h ternjavi
staji, potlaj pajdi h prajski, h rjavi persti, pa h
matlovim dnarjem, od tam pajdi po cajsti do „puok-
stuojna 44 , od tam pajdi na ravensko stezo v kočevska
siela: od tam pajdi v naša siela, ne kačji hribec,
od tam pajdi ze kuobel h gurajnemu ognišči, od
tam v čertež, ze ubberšič, ze knoškimi njivami, k
marinkinim lazcem do vratec; potlej pajdi čez leščevje,
čez rieber ne zelnice, pa ne hrib h'debeli črajšni,
.pa ne siela doli. —

- Jest griem pa ze grasovčevega Juožla ogradico.
ze j klovega Martinka ogradico in pa ze žihernovo

ogrado, ze male in ze velike njive, za dlajnsko
ziipnico in jaselnico, pa ne ložinske »faltuor 44 , od
tam pa po ložinskem puotu nezaj ze vodene doli, ne
goli hrib in ne sielih bova pa spet vkep prišla/ 4  —

Šla sva te, koker sva se bila zmajnila; in jest,
koker te griem proti zevujdnemu dolu, ka slišim; v
ani dolini zgonec zebrenketa; in sem djal: „Ta
zgonec je mojega novaka, tok zdaj vajm, de je v leti
dolini; pa griem še popraj v uno dolino pogledat,
morde svojemu sosajdu dobru dajlu st’rim, če se je
še kteri drugi kojn zgubil; — potlej griem nezaj v
dolino, ka vidim, de muj novak h tlam glavuo
deržl in se naj muogel nič gkniti’, povodčeva geblca
se je bila ze an štergelj zeteknila, de se naj muogel
sam rajšit’; — h srieči sem jest imel pipec pri sebi,
de sem muogel gebico odrajzat’; ■— vse je blu po-
teptanu pod njegovimi nogami, on bi se bil rad raj-
šil, pa se naj muogel; — odvezal sem te potlej
»ciigelj 44  od povodca, pa tč ga peljam prot’ sielam,
ka te zegliedam Andrajca, ki grie doli čez rieber
prot’ zelnicam, pa ga vprašam, če je niašel kojna?
Pa mi je z glavo odmajal in pa z jezikom „če 44  od¬
govoril. Jest ga čakam, ko pride, ga uprašam:
»zekaj najsi povajdal, če si niašel kojna? — »Kaj
ti najsem z glavuo odmajal in pa z jezikom „če“"
neredil? — Pi’eketa šiema, kedu te bo slišal in vidil
tako dieleč? •— He, preket buodi, še vieča šiema si
ti, ki kojna ne „ciigli“ peljaš, pa mene uprašaš, če
sem niašel kojna! Imaš prav, Andrajc; in taku,
bodi ga Bug zahvaljen, novak je bil spet v rokah,
in jest sem potlej vsem svojim sosajdom ta svet dal,
de nikoli naj trajba kojni ne glavi povodca pustit’
in pa ne „štrik“ Zgonca ne vrat privezat’, temuč ne
jermenec ali pa ne terto, zetu, de se ne more kojn
ne štergelj zeteknit’.

2. Kaj si je vse lončar skusil ?

»Vajste, kdur malu hodi po svajtu, nič ne vaj;
jest pa muj lisec sva pa vre dosti svetd vidila, in
marsiktero grenko požerla. Ankrat sva z liscem šla
po Istri; se vaj de skuz Terst sva šla, pa nas je pred
lajso ana kruota ustavilu; zevpilu je: Holtberdja!
Jest sem djal: Lonce peljam; — pa me naj rezuma^lu,
mogel sem it’ v šišo ž njim. Pretetu ne buodi! Kaj
bo tu? sem mislil, — če mene zaprejo, kaj bo lisec
počel? — Jest lonce peljam, pustite me, gaspud!
sem djal; — pa zdaj sem bil še le seršena rezdražil.
„Vošta vin! 44  zevpije; jest sem pa djal: ne vozim
vina ne, le lonce sva predajala z lisicem po Istri, zdaj
grieva pa skuz Terst damu. Na to so pa mene spustili,
so pa lisca zaperli. Ti ubogu kljuse, ti, lačnu si, de
kumaj gledaš, ^zdaj so te pa še v rest dajli; kaku
se mi smiliš. „Švorc 44  je bil tudi jaku dober kojniček
in marsikteri lonček mi je že zebaratal v Istri; jaku
rad sem ga imel; ne zadnje se mi je bil hudu zemeril:
vajste: kumaj sem ga bil nevadil stradat’, mi je pa
krčpnil, vajpte, de, nu — tega mi vender lisec še
naj st uril,  tn zdaj so ga v kajho dajli; kaj bom tel
jest brez lisca domd; gaspud, dajte mi lisca nazaj,
če ne -- bom ano naredil, ki se vam ne zdi! »Ali
greste raj.š damu? „Lejte, kajpek. 44 ' -— „Pa pajte, 44
jr J j a i kruota. — Povajte, kaj ste mislili nerediti, če.

bi vam ne bili kojna dali?“ — „Lejte nu, driizega
bi bil mogel kupit". —

Tu je bil lisec vesel, da je vender ankrat spet
Terst vidil. Ali, pretieta taka vas, ki še kolca naj ma,
de bi jest lisca priviezal nanj! Lejte nu, sem djal,
ki sem ravno v Terstu, morem vender kaj kupit’,
saj je tiikej vse po cajni. Griera v štaciino; karuglie-
dam ribniška sajme notri, zlate ribe je predajalu.
„Fantek,“ sem djal, „kiiliko košta taka riba? „1, po
krajcarji jih predajam; naj pa bo, vi, ki ste „louc-
man“ mi buoste pa dva dali za ano. — Vse lih je
dobru, de ima človek prijatle po svajtu, — dajte mi
nu ano. — Kaku se pa tu kuha? „Precaj je kiihanu
in pečenu, de le ogen vidi.“ — „Fantek zedel si jo,
po potu ne bo časa čakat’.“ — Vajste, kumaj sem
čakal, de me je lakot prijela; vzemem zlato ribo, —
djali so, de ji je „arenk“ ime, — jo deržhn pruti
majscu in pravim: „Arenk, vidiš ogen?“ Pa pri ti
priči mi je v liižo palu. Se zeženem za njim, ga ze-
grabimza zadnje noge in mu pokažem še ankrat ogen;
a kruota mi je začelu kvakat’; — kruota, kaj boš kva-
alu, saj si kiihanu in pečenu, ker si ogen vidiki!

Tu vajste, de se gre čez Kras v Ribnico. Kra¬
šovci so pa vsi vražji, samo glavuo imajo pasjo. Ku¬
maj sem se jim prikazal, me je že zečielu ana kruota
špotat’. De pa mi lončarji naj smo, kar buodi, vre ves
svajt vaj. — Pajt’ sem se bil nevadil, ko je še „švorc'‘
živel, zekaj bi se tiidi zdaj ne odrajzal.

Fantiček  Postujte s tovori

De prašal bom vas
Ali imate gori
Iz ilovee bas.

Lončar  Les moreš mi priti
De mero bom vzel
Boš vidil na r 1 { ?

Kako bo bas pel.

Fantiček  Lončarji ste tiči

Vas dobra poznam,

Modrosti kojniči
Se skušajo z vam’.

Lončar  Hi, šekec, hi bevček,

Hi lisec, hi pram!

Počakaj fantiček!

t  Boš v rokah vre nam!

Fantiček  Ta mladega prama
Zesedi, ta gre,

K’ je star od Adama,

Ga došel boš vre.

Vajste de, nu — v Postojno pridemo, me je pa
an gaspud dražil; pa sem se mu bil tiidi dobro od¬
rajzal.

Vprašal me je: „Kuliku košta lončen bajs?“ Jest
pa sem mu djal: „Kaj me tu sprašujete, sa ga ne
boste kupili ?“  —• „Ali le povajte, kiiliku koški ?“ —
„Vajste kaj, gaspud, mati županja v Cebrovi vasi se¬
me tajli dvakrat v r. . pihat’ zanj, dajte me Vi tri¬
krat, pa bo vaš

Kumaj sva prišla z liscem damu, sem šel precaj
na njivo, gledat, kaku oves zori. Pridem ne njivo, ka
vidim, de mi č’jo ti preteti bravei ves oves požert’.
Le čalcte, kanalje, vam bom kmali pokazal. Grem
damu, vzemem piikšo, jo nebijem in grem nad po¬
žeruhe. Ko pridem spet ne njivo, poslušam, kaj se
kruote maj nij o: „Matevž, živi, živi, —ti tiidi, ti tiidi!“
Cez an čas: „Mi ga bomo, mi ga bomo!“ „Le čak’te!“
Napnem petelina. Pa kruote so „kiinštave/' so bile
ano ne „vahto“ postavile. ^ Ko je tii vidilu, de sem
pomeril, je zežvižgalu: „Svind!“ pa so vsi zletajli,
pa so se vsi v ternje poskrili. Potlej so si pa klicali:
Matevž, Matevž! si še živ, 'si še živ? — Jest setu ti
tiidi? „ Ali si ga vidil, siga vidil h...?  De bi cerknill
de bi krepal \“  E, sem djal, ne bom vas strajlal,
kruote, ste „kiinštave,“ bi mi znalu še kteru strajho
zežgat’.

Andriikrat sem bil šel pa listje grabit. So pa
ravno zelenovc kruote zajce pregajnale. Majhnu čakam,
kar se je bil zajec name spiistil. O pretetu bodi! de
bi imel piikšo pri sebi! Nestavim pa grablje, ka je
počlu. Letim po zajca, pa je uže zelena kruota pri
njem stalu. Zajec je muj, sem djal, pa bi bilq kruota
kmali name zerežalu: „Kok se ti podstopiš naše zajce
strajlat’? — „Gaspud, jest najsem vaj del, de so grablje
nebite.“

Crez nekaj dni je bilu prišlu pa ravno tista kruota
kumpir desetinit; pa tiidi jest najsem piistil. Se je
bilo pa vjezilu, pa je šlu damu. Driigi dan me po¬
kličejo gnadljiv gaspud v grajščino in me z debelim
očesom pogledajo: „Ali se rajs braniš kumpirjevS de¬
setino odra!tat ’ c (“  — „Gnadljiv gaspud, rajs.“ —
,,Zekaj je pa ne daš?“ -—• „Zetu, de ne!“ — Neredi
tukaj križ, de se piintaš! — V imen’ JBoga očeta,
sinii in svetega Duha, de ne dam!“ Tiikaj ne popir
neredi križ! — Kaj bom na popir križ dajlal, k so
me oča pa čelu učili.

Lončar  O krota presneta!

Od jeze si imet!
Fant, sed’ na sereta
In skušaj ga ujet’!

Fantiček  Če hoc’te dobiti
Fantiča v precep
Mu mor’te deniti
Koprivo pod rep;

Lončar  Ze dost imam pota
Ne bom te lovil
Bos vidil ti, krota
Ankrat boš dobil!

Fantiček  Le srečno gonite
KojniČe na dom
Pa bajs prinesite
Jest kiipil ga bom.

3. Kaj Ribuičanje o stvarjenji goni mislijo?

Ali ne vajste, ankrat so nam bili tlako nepbvaj-
dali, de smo mogli z vseh krajev zemljo skup nosit’,
in ne srajdi verta mogli smo an hrib neredit’; nanj
so potlej šišico postavili, de so kruote kvartale v nji.
-Sla sva ankrat z Anzeljnovim Maticem z Jurjeve
bajte z domi, pa sva bila taku triidna, da naji na j so
tajle noge več nositi, sva se pa usajla. ,,Janezmi
pravi Anzlov Matic, „pretetu soimajli opravit’, prajder.
i to goro vkup zlajkli!“ — „Matiček! ali ne vajš,
de je ves svajt, pa tiidi hribe, Bug vstvaril?“ —
Tajdi, pajdD, — mi odgovori, — šembrana gospoda
je bila tlako nepovajdala, pa jih je mčgel ubogi kmet
vkup znosit’.

t. Kaj se je pripetilo lončarju, ko je šel na božjo
pot na Urbasovo goro?

Ravno ne male kavke dan zjutraj je blu, ko
sva se s fantom zdomi odpravljala; vaj ste, ne božjo
pot, ne Urbasovo goro sva se bla obljubila; po poti
sva mislila pa še najkaj lune spečat’. Pa najsva
veliko sreče imajja ne poti, če sva l-avno ne božji
pot šla. — „Fant", sem djal, ali vidiš bridko martro
tam le ne bukvi? Pajdi jo ktišnit, pajdi!" Fantek
zlajze ne drevo, že če bridko martro kiiševat’, — ka
ga je ze žnable popalu? Kaj sem tel? Ce si Bug,
spusti, če pa ne, pa derži! — sem djal sam pri
sebi. — Sreča vender, de se je bil fant zmuznil. —

Kdor še naj bodil, ne vaj, kaku deleč de je
Urbasova gora. Tri dni smo bodili, jest an dan,
fant an dan, pa kojn an dan. Ne goro pridemo, in
oglasimo se pri materi županji, ter vprašamo, če bi ne
tajli kojna čez noč imet’. „Zekaj ne", so djali“ ali
ga čte det’ v Stalo? Dajte nu". -- S fantom greva
pa ne dile. Pol komaj sem izgovoril, sem vre spal,
vajste, sva bla s fantom jaku trudna.

Zjutraj ko zaslišim neku šterbavsanje, se zbudim,
pogledam, ka se mi je že bajl dan zesvajtil. „Lejte
nu, čas bo vstat’; ■— fant, slišiš, zori se, zori".
.,Oča, kam so bom zeril, ki je gola dila. —■ Dan se
zori, dan, vstani!“ „0 pretetu bodi!" se praska
.fant —, oča, jest sem ne ar .1  sami slami ležal, pa
me vse kosti bolijo; kaku morejo še le vas kosti
bolet’, ki ste ne cajlem kupcu ležali!“

Driigi dan sva šla pa k maši, šla sva ranku
(ravno ko) skuz ano ogrado v cerkev. „Lej, lej,
fantek, zedajla sva jo", sem djal, pri nas imajo ga-
spud „er.eprester“ trikrat taku dolgo mašo, — tu se
kar trije gaspudje napravljajo, vsaki bodo najkaj
opravili, pa bo ven. Zdaj požvenklja, in vsi trije
pridejo driigi za drugim; čiizajo, čiizajo, prajden
starega gaspuda k altaiju spravijo. „E“, sem djal,
ta bo pa že napek, ranku ne vidi, svajtit’ mu mo¬
rejo, pa še s perstom kazat’. — Ne tu pride še ana
rdeča kruota v bajli srajci pa s palico v roki; kogar
je pod nos dregnil, mu je bil krajcar dolžan, in kar
v lonček mu ga je mogel dat’. „Faiitek“, sem djal,
nemara sva midva tiidi kaj dolžna, bajživa; — prajd
pajva pa še pogledat, kje taku škripljejo“. — Greva,
prideva ranku ne.ano šiipo, in „kaj majnite": aden
je polajnu grizel, aden je pleče dergnil, aden je
mesengaste klobase jel, aden je pa žlice zbiral, pa
nobena naj bila ta prava: gosli so goslale, citre so
citrale, orgle so orglale, bajs je pa renčal.

Po maši sva šla s fantom spet k materi županji.
— „Ali bosta kaj jiižnala?" naji poprašajo mati žu¬
panja. — „1, lejte, kaj pek". — »Ali č’ta sesedenega
mlajka?" — „Dajte ga nu!" Sesedenu mlajku sva
snajla, pa sva še gledala. — „Ali čt’e ga še?" —
„Prinesite ga nu še ano latvico". — Mati županja
nama prinesejo driigo latvico; pa je fantek še zmiram

gledal. — „E", sem djal, sesedenu mlajku je dobru,
še bi ga jel, pa me vre zdaj skerbi, kaku bom ne
kojna prišel. — Vajste, ravno težko je bilu ne kojna
prit’, dvakrat sem poskušal, pa sem vselej nezaj
ciiznil. — „Tri sto svetnikov! pomagaj, de ne kojna
pridem' 1 . — Se zeletim, na — sem pa čez kojna
zletel. — „Holt“, pol naj jih precaj odstopi, sto in
petdeset jih bo zedosti? — Se v driigo zeletim, pa
sem bil ne kojni. — Ali med potjo me je blu prijelu;
vajste, s kojna bi bil mogel it’. Pretetu ne bodi, s
konja je lehku, ali nanj, nanj se težku pride. K
sreči je bil tam blizi plot. Zepeljem kojna k ploti
in stopim z ano nogo ne plot, z ano pa ne kojna,
,,Kaj bi blu, ko bi zdaj kdo prišel in bi rekel: „11".
pravem sam pri sebi. Pa preteti lisec ima kaj tenka
ušesa, komaj sem zrekel: „Hi", se je uže prestopil,
in jest sem bil ne tlajh. •— „Oča“, pravi fantek, „jest
sem vajdel, de bo taka; tri lonce ste bili sv. Antonu
obljubili, pa mu najste nobenega dali." — Nu, kaj
naj zedosti, da sem obljubil? — Nemara pa, de je
fant vender prav imel, naj ravno taku nevtimen kot
so driigi, se vaj de, od mene se je dosti nevadil.
Škoda de more doma krave past’,

Ankrat sem ga šel zjiitraj budit; djal sem: ,,Ma¬
tevž! Matevž!" —■ ,,Kaj je?" — „Vstani!" — ..Kaj
pa bo?" — „Krave boš gnal past." — „Kakšnu
vreme je?" — ,,Oblačnu“, — „Ali bo pa lilu, lilu!"
— Čez nekaj čaša ga spet pokličem: „Matevž! Ma¬
tevž!' Oj Matevž!" — „Kaj je?" — „Vstani!“ —
„Kaj bo?" — „Krave boš gnal past!" — „Kakošnu
vreme je?" — „Malu je oblačnu, malu pa jasnu". —
„Ali bo pajlolg čas, dolg čas!" — Pa mi je spet
zespal. — Se v tretje ga kličem: „Matevž! Oj Ma¬

tevž! ka ne slišiš? — „Kaj je?" — „Vstani!" —
„Kaj bo ?" — „Krave boš gnal past".' — „Kakošnu
vreme je?" —• „Cistu jasnu!" — ,,Ali bodo pa šle,
šle". — Zdaj ga najsem tel več'klicat', sem djal:
„nar berž je bolnu kruota, naj si počije".

5. O Ribniškem ognji.

Zdaj bom pa še tu povajdal, kaku je Ribnica
gorajla, potlej pa nič več. Taku pretetu velik ogenj
je bil, de so samo cveki ostali, pa najsem mogel še
liile zežgat’. Pri zadnji šiši so bili gaspud „ercpre-
ster ogenj panali, pa bi bil še plot kmali zgorel, ko
bi ga ne bili ubranili. Driigi dan so bili prišli Dlanjci
cveke pobirat’, pa najsmo Ribničanje piistili; djali
smo: „Cveke bomo že sami pobrali. Dlanjci so bili
pa ranku hudi, jezili so se ne Ribničane, in so djali:
„Bng daj in mati božja, de bi pri nas ankrat gorajlu,
tiidi mi ne bomo vam piistili!

Gaspud ,,ercprester“ so nas bili pa vse jaku
pokrajgali in v pridigi hudu prijeli, udarili so bili
ob prižnico in so djal' - ,,Ve, kruote, ste vi bili pre¬
več zečeli kruotit se, ze tu vas je Bug z debelim
očesom pogledal in z debelim pavcem potipal. Jest
vam toraj dam ta svet: Več se ne kruotite.

24

XII. Poslednja čarovniška pravda v Ribnici.

Vvod.

Komur je znano, da je bila v Ribnici sežgana
"poslednja čarovnica na Kranjskem, se pač čudil ne
bo, da pisavec, Ribniško dolino popisovaje, nekoliko
spregovori o čarovniški vraži sploh in o čarovniških
pravdah posebej.

S tem oddelkom svojega spisa ne mislim na ne-
čast govoriti le Ribničanom, ampak sploh vsem be¬
dakom, ki so kdaj verovali ali morda še verujejo na
čarovnice. Bila je ta vraža sila na široko raztresena,
in jako jako vkoreninjena med vsemi narodi. Zdi se
mi pa, da dan danes zelo odjenjuje.

Moj namen tukaj ni, o začetku te vraže govoriti,
in na dolgo in široko skazovati, kako da je neumna,
bedasta, abotna, škodljiva in pregrešna, saj se to
v keršanskih podukih živo in prepričavno dopoveduje.
Da se od resnice- tega poduka popolnoma prepričate,
Vam tukaj podam pravniško kervavo pravdo, ki jo
v izvirnem spisu hrani Ribniški grad; poslovenil mi jo
je iskreni rodoljub Karol Rudež, brat sedanjega last¬
nika grajščininega, Jožefa Rudeža. Pazno jo berite, vse
okoliščine, zlasti poverhno obravnovanje sodniško in
mučila z merzlo kervjo in zdravo pametjo prevdar-
jajte, in mojih opominov, semtertje vpletenih ne pre¬
zirajte, pa stavim sto na eno, da ne eden mojih
bravcev ne bo te vraže verjel, mar več bo, tega
sem prepričan, sleherni zdihnil: Hvala Bogu, da so
že minili ti žalostni časi.

--

Kervava pravda

o zadevah

Marine Sušarkove, Lucije Kerzničevke in Končarice
(Skončarice).

Od 11. maja 1701.

Kriminalni zvezek št. 14.

„Leta 1701 tridesetega aprila se je začela kri¬
minalna pravda zoper neke čarovniške osebe, ki so bile
zaperte v Ribniški grajščini. Tako le se je ravnala:

Navadni sodnik (judex ordinarius), \

Prisedniki (assessores): I

Gosp. Janez Gašpar svetovavec (Kath) l o zadevi v

„ Juri Lesar, (  Marjete Sušarkove,

„ Peter Puželj, 1

„ Peter Vesel, J

„ Andrej Mordaks, zastopnik deželske sodnije.

„ Janez kerstnik Ravnik, pisar pri sodnii.

Kako se pričujoča imenuj e t kje je rojenat in kje. sta¬
nuje t .

Imenuje se Marina Šušarkova, in je tukej v Rib¬
niškem tergu rojena, kjer tudi stanuje.

Koliko <la je starat

Okoli 40 let.

Kdo da so bili njeni starši in kako jim je bilo imet
Oče daje  bil Mikula Gnidica, po domače Če¬
še imenovan; mati pa je to leto umerla, in jfjebilo
Marjeta ime.

Ali je pričujoča omoženat ali ima kaj otrok t

Omožena je s črevljarjem Janezom Šušarkom, in
ima šestero živih otrok, pa tudi zdaj je noseča.

Ali ve, zakaj da stoji pred sodbo t

Da ne ve, če bi bila kove reči kriva, dasi jo
ljudje sodijo, da je čarovnica; ona pada  je v tej reči
popolnoma nedolžna.

Ali je poznala Anko Zbačnikovko, Nežo Rusovka in
Lucijo Kerzničevka; in ali ve, kam da so prešle t

Vse tri je prav dobro poznala; ko čarovnice so
bile sežgane.

Ali se ni tudi ona udeležila te hudobije; naj bi sama
prostvoljno obstala t

One so s tem svojim pričanjem zoper mene svoje
duše pogubile, ker nikakor ni tako, kakor so govorile..

Ali ve, da so te tri osebe do svoje smerti resnico tega,
kar so o nji govorile, vedno terdile in da niso be¬
sedice preklicale t

Temu bodi, kakor si hoče; vender so krivo pri¬
čale. Vse hude duhove zaroti, da naj jo precej vza¬
mejo, če je res čarovnica.

Ker ni hotla vjetnica o svoji pregrehi nič obstati,
se ji je velelo, da naj gre zopet v svoje prejšnje
stanovanje. Da se bo pa izpraševanje nadaljevalo.

Ravno tisti dan popoldne se je ta vjetnica v
drugič izpraševala; ona pa je ravno tako odgovarjala,
kakor poprej. —■ Ko je bila neke laži prepričana, —
so ji naznanili, da ne bodo njene lažnjive terditve
nič več porajtali. Pa saj je bila tudi njena mati
tej hudobii vdana, tako je že nekaj prič pričalo zoper
njo. Pri vsem tem hudodelnica še vedno terdovratno taji.

Začasni sklep.

Ker Marina Šušarkova pri tolicih dokazih 1 ) noče
prostovoljno obstati svojega hudodelstva 2 ) naj se ona
posadi na navadni čarovniški stol, 3 ) in potem naj se
dalje izprašuje.

') Kje so neki ti dokazi? jez jih v dosedanji obravnavi in pre¬
iskavi ne najdem; in ti, moj bravec, menda tudi ne. Ali so
morebiti že toženje in sumi kake spričbe?

5 ) Kacega hudodelstva Marino Šušarkovo. ti, moj bravec, krivo
spoznaš, jez še nobenega druzega ne, kakor da se je bila
sodnikom zlagala, pa menda bolj iz strahu, vedoč, kaj je čaka.

3 ) "Da veš, kaj hoče to reči, beri naslednje:

Caroniški stol so imenovali mučilna orodja, s kte-
rimi so zatožence, ki niso precej obstali, česar so bili to¬
ženi ali sumljivi, stiskali, mlin čili, raztezali, vili, vintali in
žgali. To mučenje je imelo več stopinj, druga hujša od
druge. — Perva je bila, da so mu pav c a obeh rok djali
med vinte, ktere so vedno privijali in pavea čedalje hujše
stiskali, tako da so mu jih zmlinčili, t. j. vse njune koščice
sterli in zdrobili. — Ako te bolečine niso stisnile priznanja,

25

Šestega maja se je ta obsodba izveršila, in vjet-
nica je potem, ko so jo cele tri ure terpinčili, to le
pripovedovala: 4 )

Ali je res, kar se je zoper njo govorilo ?

Res je, da je čarovnica.

nastopila je draga stopnja: Drage vinte so mu deli na noge
okoli piščali in meč, ter jih tako dolgo privijali, da je od
prevelicih bolečin obljubil poterditi vse, česar ga dolže, ali
če te obljube ni bilo, da so mu vse kosti zdrobili. — Na¬
stopila je potem tretja stopnja, ki so ji rekli raztezanje: Na
herbtu so mu roki terdo zvezali z debelo vervjo, drugi njen
konec so v škerpec, kteri je bil ali v strop pribit, ali na
kak kol, deli, ga nategnili in ubozega zatoženca kviško po¬
tegnili tako, da ste se mu roki zavili in narobe obernili nad
glavo; da so mu bolečine zvikšali, so ga naglo do tal spu¬
ščali in zopet nazaj naglo potegovali; in če so ga liotli še
bolj raztegniti, so mu težka železja na noge privezali in
ga pustili po pol ure v višini na vervi viseti. — Za tretjo
stopnjo pride četerta še hujša: Žveplo ali smolo so žgali,
da so mu kapali na golo telo, ali pa so mu pod pazduho
ali pod podplati ali kam drugam luč zažgali, ali pa mu za
nohti na rokah in nogah zagojzde zabijali.

Kaj ne, ljubi bravec, da bi tega ne verjel, ako bi se
vedilo le iz ustnega izročila davno preteklih časov; ali vse
to se je godilo še pred 100 leti, popisovanje tega mučilnega
orodja se semtertje še hrani in še celo orodje samo je še vi-
diti v več mestih na Nemškem.

4 ) Jezuit P. Friderik Spe, ki seje zoper to nečloveško in
trinoško mučenje sereno vzdignil, tako le piše: ,,Denite sod¬
nike same na tezo, in nas vse, pa se boste po tej poti pre¬
pričali da, smo vsi čarovniki. 11  Kako to? „Krepki možje,“
Friderik dalje govori, „so mi pripovedovali, da si ni moč
misliti hujše in nesterpljivše bolečine od raztezavnice, in raje
bi, so djali, naj gerša in ostudniša hudodelstva, na ktera
še nikdar nismo mislili, obstali, in še celo, ako bi bilo
treba, desetkrat raje umerli, kakor šli še enkrat na tezo.“
— Kako je torej moglo drugače biti, kakor da se je pravda
skoraj vsaeemu zatožencu nesrečno iztekla. Kdor je tajil, —
in kako bi bil mogel precej obstati, česar ni storil — je bil
tezau, in je ali med tezanjem ali pozneje v ječi svojo dušo
izdihnil, ali je, da bi se strašnih bolečin rešil, priznal, česar
ni storil, in bil je k smerti ognja obsojen. •— Pač kaka
priložnost sovražnim ljudem, ako so hotli maščevati se
nad kom; zadosti je bilo izreči sum, da je kdo čarovnik ali
čarovnica, in bil je na sodbo poklican, izpraševan, tezan in
k smerti obsojen. Pa tudi deželske postave so zapovedovale
sodnikom iskati čarovnikov in čarovnic. Zavolj tega so hodili
ogleduhi po mestih in vaseh iskat jih. In česa je bilo treba,
da je sum letel na koga in da je prišel v preiskavo? Ali le
kacega natolcvanja, ali da je komu kterikrat privoščil kaj
hudega, in se mu je v resnici kaj pripetilo, ali da ni komu
kdaj odkrito v oči pogledal, ali da je kdo predolgo spal,
češ, da je bil pri čarovniškem ponočnem zboru, ali da je
bil kdo preveč vesel ali prežalosten; kdor se je po vnanje
pobožnega kazal, je hotel, tako so sumili, prikriti zvezo s
hudičem: kdor je razuzdano živel, je pa očitno kazal to zvezo;
kdor se je ustrašil, ko so ga prijeli, zoper njega je pričala
huda njegova vest; kdor je bil miren, brez vsega strahu, kdo
drugi ko hudič mu je mogel dati ta mir. Kdor se je pri
sami preiskavi ali med raztezovanjem krivega spoznal, je bil
k smerti obsojen, ako je kdo živ prestal bolečine trinoške
teze, bil je tudi k smerti obsojen, ker ga ni mogel pri žr
ljenji ohraniti hudobni duh. Kdor je kazal, da se mu srn i
tezani človek, bil je njemu enak, torej njegovega hudodelstva
kriv; kdor je pri raztezovanji umeri, njemu je hudobni duh
vrat vlomil, in bil je on pod vislicami pokopan.

Bravec ki morda še prav ne veš, kaj je čarovnija, misli
si, kako ti smerti odideš, ako se zopet ožive čarovniške
pravde. O prežalostni časi, ko je raztezavniea čarovnike in
čarovnice rodila!

Od koga se je copernije naučila ?  5 ) kako in kdaj se
je je lotila  ?

Od Anke Zbačnikovke in od Neže Rusovke, ravno
od tistih, ki so bile sežgane. Z njima je pred osem
leti v jeseni pila pri sv. Marjeti, ko je bilo ondi žeg-
nanje. Nazaj grede so jo bile k sebi povabile, rekoč,
da bo, kolikor si more le misliti, veselja in kratko-
časnosti vživala. Ko je bila v to privolila, da ste jo
namazali po navadnih krajih z nekim mazilom; in na
to da so vse kviško zletele. 6 )

Kam da so bile takrat prišle, in kje so imele shod  ?

Najprej da so prišle na križ poti na zemljo, po¬
tem da so na goro Klek 7 ) letele, kjer je veliko sho-
dišče.

Koga da. so tam našlel

Mnogo coperniških ljudi, pa tudi hudobnih duhov
med njimi.

Kaj so vsi ti ondi počeli ?

Pri dolgi mizi so sedeli, pa imeli različna vina,
mesa in tudi druzih jedil, kakor tudi belega, černega
in zelenega kruha. 8 * * ) Tudi da so bili godci in piskači
pri njih.

Kdo da so bili vsi ti in če jih je poznala  ?

Ptuji ljudje da so bili.

S kom se je ona ondi pajdaŽila in kdo da se ji je
pridružil  ?

Dobila je tam ljubčeka, s kterim se je pečala.

Kako da mu je bilo ime in kdo da je bili

On, ki ga je kakor za možd vzela, je imel sicer
človeško podobo, pa je bil le vender hudoben duh;
imč mu je pa bilo Henzelj.

5 ) Po tem so sodniki vselej popraševali, da so kaj deležnikov
zvedili.

6 ) Navadno priznanje vseh, ki so bili v preiskavi zavolj čarov¬
ništva tezaui, je bilo: da se jim je hudič v moški podobi
prikazal, da so ga na kozlovih njegovih nogah spoznali; da

jim je hudič obetal pomoč v vsaki sili in denarja, ki se je
pozneje v gnoj ali črepine spremenil; da jim je prigovarjal,
ž njim večno zvezo storiti; da so se mu poslednjič vdali,
Boga pa preklinjali; da so hudiču obljubili, ljudčm in živini
škodovati: da so s hudičem in čarovniškimi ljudmi ponočne
shode imeli na kacem hribu, (Slovenci se ve da na Kleku),
ali v kacem gradu ali na pustinjah, da so ondi dobro jedli
in pili, plesali in druge nerodnosti uganjali, da so na ta
shodišča jezdili na krevljah, na metli, ali na kacem černem
kozlu, ali na konjih s pomočjo nekega mazila, da jih je hudič
učil škodovati na zdravji ljudem in živini, točo ali viharje
delati, kravam mleko jemati itd.

Od kod neki to, da so vsi, ki so bili čarovništva ob¬
dolženi. na tezavnici po vseh krajih in med vsemi narodi,
kjer so bile take pravde v navadi, skorej enako govorili?
Od kod drugod, kakor da je bila povsod enaka vraža o earov-

ništv i. ali da so trinoški natezovavci tezanim povsod dajali
enak svet, kako imajo govoriti, da se rešijo raztezovanja.

’) Slovencem je gora Klek navadno shodišče čarovnic.

r)'Kruha so omenjali menda le Slovenci, ker jim je sveta reč;
us Noriškem so še naravnost-rekli, daje  bila gostija brez.
kruha in soli.

4

26

Ce ni tudi plesala ž njim ? .

Plesala.

Ali ni kake zveze z njim storila. ?

Mogla je Boga in vse ljube svetnike zatajiti in
njemu, namreč hudobnemu duhu, obljubiti popolnoma
zvestobo ter se mu vdati z dušo in telesom, in pa
kakor svojega Boga častiti in moliti ga.

Kdaj seje  to izverjenje zgodilo?

Precej pri pervem prihodu.

Za koliko časa ?

Na veke.

Kdo jo je v to zapeljal ?

Slaba tovaršija.

Kovo znamnje ima od njega ?

Na levem pleči da jo je s kremplji do kervavega
vprasnil in v svoj zapisnik zapisal.

Ce je že kaj coprala ?

Delala je točo, ki je ž njo predlansko leto poljske
pridelke poškodovala v tem kraji in proti Hervači.

Ce tudi kove druge škode copernice ne delajo pri se¬
janji (o setvi)?

Da; spreminjajo se v ptiče in v predperte pre¬
strezajo vse tisto zernje, ki ga sejavec naprej verze;
in tako požene le tisto seme, ki zad za sejavcem pada.

Kam prestreženo zernje devajo?

V neko globoko jamo blizo Kleka.

Če tudi ona ni copernije naučila koga ? in kterega?
Nikoga.

v

Ce ni presvete hostije nevredno prejela, je oskrunila,
in na čaronisko goro nesla ? Kdaj in kako?

Pred 3 leti jo je tukej v farni cerkvi pri, sv. ob¬
hajilu po nevredno prejela in jo nesla na Klek.

Kaj so ondi ž njo počele ?

S šibicami so jo pretepale, da se jim je spreme¬
nila v dete, ki je na kviško dvigalo svoje ročice.

Kaj se je potem zgodilo ? in kam da so ga potlej dele ?

Z besedami so ga zasramovale; zlodju pa so
vnovič zvestobo obljubovale ter ga molile. — Poslednjič
pa so hostijo vergle v mazilo za letanje.

Kaj da so še sicer pri tem shodu počele ?

Šle so po svojih družili opravkih in potlej se
domu vernile.

Zatoženka naj zdaj pove vse,  ki so se udeležili čarov¬
niškega hudodelstva; toda resnico govoriti, ker si
sicer dušo pogubi  — zamolčati nikogar, kteri je kriv ,
pa tudi nedolžnega ne imenovati ?  9 )

To da bo tudi storila, dobro vede, da na to se
opira zveličanje njene duše.

9 ) Po deležnikih je bilo navadno vprašanje; prigovarjali so jim,
resnico govoriti, in so jih vender tezah le zato, da so iž
njih iztisnili strašne laži.

Zatoženka naj jih pove!

V Rib niči  da so:

Marjeta, njena že umerla mati,

Lucija Bozbertovka (Vaservirtovka?) stara vdova,
Hanzelj Venčina,

Alenka Stancarca, vdova,

Mikula Gregorec, sicer Grega Erko imenovan.
Martin Mišnik, stari,

Anka, njegova žena,

Mihael Lamut, duhoven in beneficijat pri Novištifti.

V Gorenji vasi:

I. Jaklovka, vdova,

Neža Suhadolnikovka.

V Dole nji vasi:

I. Pavlek Šajbova žena, in une dve že sežgani
zapeljivki.

Da je ne bo vest pekla, naj še poterdi, da je to res?
Vse je res.

Na to se je zatoženka zastran omenjenega du¬
hovna dalje tako le izpraševala.

v-

Ce je res, da se je duhovnik, kterega je zatožila, ča¬
rov s tv a vdeleževal?

Vse je res, prav dobro ga je vidila na križ poti
na polji in tudi na Kleku.

Kaj je ta duhovnik ondi počel ?

Vse to, kar vse društvo. Jel, pil, pa plesal je
in svoj sedež imel med najimenitnišimi, ker seje štel
med pervake. Greh mu je tudi, da sv. mašo bere in
pravega Boga nosi v svojih rokah.

Težko je verjeti, da bi se duhovni vdeleževal tacih hu¬
dobij ?

Naj bi le nekoliko premislili, kako hudobno je
njegovo življenje in obnašanje, pa bodo lahko verjen;
saj se bo tako tudi večpritožeb pokazalo zoper njega.

Kaj tacega da od njega ve, naj vse pove?

Nikdo drugi, kakor on, je dobrega g. Jurja Fabra,
tukajšnjega kapelana, zavolj necega prepira, ki sta
ga imela, ošepil in okrulil; to je še zdaj viditi pri
ubozem duhovnu.

Kako da zatoženka to ve?

Ker že ves svet ve.

Kako, kdaj in kolikokrat da je g. Lamuta vidila na
čarovskih shodiščih ?

Skoz 4 leta, vselej kedar da je bila tudi ona
ondi, zlasti pa pred dvema lotoma, ko so bile hude
nevihte, ktere so vsi doljenski strani grozno škodo na¬
pravile; na križ potih in tudi na Kleku ga je vidila.

Kaj, da bi ta duhovnik tako ime imel tudi pri ljudeh ?

Naj le poprašujejo povsod, kjer ježe poprej 'bival,
kakor na Oblokah, v Laščah, v Dobrepoljah, in tudi
zdaj pri Novištifti. Povsod je imel to ime; zato jo je

27

pa tudi od povsod^ potegnil, kar je tudi zdaj storil,
ko se je vernil v černomel. svoj rojstni kraj. 10 )

Ali je to vse gola resnica, in Se ni tega govorila za¬
voljo kovega sovraštva, kove zavisti ali jeze, ali ko-
vega druzega vzroka ?

Zavoljo čiste resnice in iz nikakoršnega druzega
vzroka.

Na to so jenjali raztezati hudodelnico; izpraše¬
vanje pa se bo nadaljevalo.

Osmi dan mesca maja je bila hudodelnica zopet
poklicana pred kervavo sodbo; ko so ji vse, kar je
bila do sedaj obstala in povedala, od besede do be¬
sede prebrali, je vse za resnico spoznala in zopet po-
terdila, in sicer vse, kar je zadevalo nje in zatoženih
deležnikov.

II.

Potem se je začela kervava pravda zoper Lucijo
Kerzničevko, 3. dne mesca maja leta 1701. Poprej
omenjeni gospodje prisednjki so bili zopet pričujoči
in pravda se je ravnala tako-le:

Kako daje  zatoženki ime, kje je rojena, in kje da
biva ?

Njeno kerstno imč in priimek da je: Lucija Ker-
zničevka; rojena pa da je in da stanuje v Nemški
vasi.

Koliko da je staral
Okoli 60 let.

Kdo da so lili njeni starši in kako jim je bilo ime ?

Martin Kerznič in njegova žena Marina, ki sta
že oba mertva. — Njen mož pa se zove Gašper, tudi
Kerznič.

v

Ce je omoŽena in še ima kaj otrok ?

Kavno s tem Gašparjem Kerzničem; tudi ima še
živih otr^k.

Ce je jetnici znano, zakaj jo je sodnija zaperla?

Da ne ve, zakaj.

Ali je zatoženka poznala sežgani Anko Zbacnikovko
in Nežo Eusovko?

Obe je poznala.

Te dve ženski, ki ste obe spokorjeni umerli, ste jetnico
ovadili, kakor da bi se bila tudi ona s Čaranjem
; pešala , Ali je temu tako ali ne?

Da to ni res, in se ji to tudi ne more nikdar
spričati.

,0 ) Ako ni hotel na tezo, kaj druzega mu je kazalo, kakor po¬
begniti jo iz okraja te sodije, k sreči je o pravem času
/vedil, da gaje  Marjeta Šušarkova na tezavnici ko čarov
nika zaznamvala,

Kaj je zatoženka pred tremi leti po svetem Jerneji
imela opraviti, ko je s svojo hčerjo, Martin Dihur¬
jevo ženo, tudi Sobarjevo imenovano, in s svojim
otrokom, leta starim, bila ob enajstih ponoči pri sv.
Marjeti v polji?

To ni res; ona je tisti čas doma bila.

Ce ni res, da so jo njen mož Gašpar Kerznič, njen
zet Martin Dihur in pa Andrej Divjak, kteri so
vsi trije Šli od Prigoriškega župana, ob tem času s
hčerjo in otrokom vred dobili v prosi, kjer ste se
prav po čaroviško vedli?

Lahko precej priseže, da temu ni tako.

Ce ni res, da je obe njuni brat ogovoril ter jima re¬
kel: ve čarovnici, kaj ob tem času tukaj delate f
Zakaj mi tudi nedolžno dete zapeljujete?

Zatoženka oboje terdno taji.

Tukaj nič ne pomaga tajiti; ker je Dihur domu pri-
šedsi, obe doma dobil, jima rekel: Čarovnici, kaj
sti že tukej? ter obe zatoženko in svojo ženo pretepel.

Tudi to vse taji.

Vsa soseska ve, da se potem celo leto niste mogli med
seboj terpeti, ali tudi to ni res?

To ni res; mož in zet sta bila tako pijana, da

nista vedila, kaj sta govorila.

Ker je jetnica tajila vse, je bila zopet v ječo
peljana. Izpraševanje pa da se bo nadaljevalo.

Ravno tisti dan prideta pred sodnijo Martin Dihur
in Andrej Divjak; po dolzem izpraševanji pa nista
hotla nič povedati, in sta se s pijanostjo izgovarjala
Ravno tako Prigoriški župan Peter Boječ. Tudi za¬
toženka je vedno tajila, kakor poprej.

Cetertega dne tega mesca so zatoženko dalje iz¬
praševali; mislila je, da bo s strašnimi prisegami vse
ovade utajila; zato se je ta začasna obsodba storila:

Začasna obsodba.

Ker je zoper Lucijo Kerzničevko dovolj dokazov
(ovad), ki jih pa neče priznati, naj se ona posadi na
navadno klop za čarovnice; in potem na dalje izprašuje.

Še tisti dan se je ta začasna obsodba zveršila,
in omenjena hudodelnica je po terpinčenji, ki je 22
ur terpelo, naslednje priznala:

Ce so resnične zatoŽbe in če prizna tudi ovade, da je
namreč tisti čas na njivi proso nabirala?

Da bi bila proso nabirala, zatoženka taji; zatožbe
pa da so resnične.

Od koga da seje  čarati naučila? kje in kedaj seje
je lotila ?

Neža Rusovka da jo je zapeljala pred tremi leti.
Ko je namreč šla iz Dolenje vasi domu, da jo je
lista Rusovka srečala ter jo na pojedino povabila. In
ko je v to privolila, jo je po navadnih krajih nama¬
zala z ne im mazilom, in na to ste obe kviško zletele.

4  *

Na Jcterem mesf,u da se prav za prav najbolj shajajo  ?

Na križ potih, pa na gori Kleku, kjer se jih je
največ zbiralo.

Kaj da je tam vidila  ?

Velik grad; v njem vse polno možkih in žensk
in tudi hudih duhov v človeški podobi.

Kaj da so vender ondi počeli  ?

Imeli so veliko pojedino in različnih jedi in pijač;
imeli so tudi belega, černega in zelenega kruha. Kar
je bilo imenitniših, so zgorej sedeli za mizo, od zdolej
pa nižji ljudje, in med temi tudi zatoženka.

Kov posel da je ona ondi imela ?

Mogla je na glavi stati in svečo ....  derže
unim pri mizi svetiti.

Kaj da so po ti pojedini počelih
Plesali; in to tudi zatoženka.

Kdo da je bil njen plesavec, in kako mu je bilo ime ?

■ -  Nek hudoben duh, v človeški podobi; Urban
mu je bilo ime.

Kdo da ji ga je preskerbel?

Kavno ta Rusovka.

Ce je kovo zavezo s hudobnim duhom storila 1 } kakoŠno  ?
in kako da jo je storila ?

Mogla mu je dušo obljubiti in ga za svojega boga
in gospoda spoznati.

Kaj da je bilo s pravim Bogom in s sv. katoliško vero ?

Vse to je mogla zatajiti.

Ali ima po tej zvezi kovo znamnjef

S parkljem jo je na herbtu vprasnil in potem z
njeno kervijo zapisal v svoje bukve.

Če je tudi kove copernije uganjala ? kakošne in kteref
Da; z strašno točo, ki so jo na Kleku iz kva-
ternega pepela pa iz neke moke delale, so poljske
pridelke poškodovale.

Kdaj in kje da so to škodo delale  ?

Pred dvema letoma, v Kočevskem, Cernomelj-
skem in Metliškem kraji.

Kaj da imajo od tacega poškodovanja}

Po toči vzeto žito v neko globoko jamo pod
goro Klek nosijo in iž njega po zimi kruh pečejo.

Kako da žito še jemljol

Kedar seje kmet, spreminjajo se v različne ptiče,
kakor: v vrane, srake, krokarje; in prestrezajo zernje,
kar ga pade pred sejavca.

Iz Česa da delajo mazilo za letanje? in kdaj in kje
da ga večidel delajo  ?

O teh časih: o binkoštih, o veliki noči, o sabotah
in veliki petek zvečer. Takrat, tje prinesejo presveto
hostijo, ženskega masla in otročjih serčic.

Ce je tudi ona kdaj. tje nesla presveto hostijo  ?

Samo enkrat.

28

Kje da jo je dobila  ?

V Dolenji vasi v cerkvi sv. Lenarta pri sv. ob¬
hajilu.

Kaj da so ž njo počeli ?

Preklinjevali in neusmiljeno zasramovali so jo,
potem pa v mazilo vergli; na levo stran mešali, Bogu
se odpovedovali in hudiču zvestobo vnovič obljubovali.

Če ni tudi ljudi morila in sere za tisto mazilo nosila  ?

Tega, da ni nikdar storila.

Ce še kaj ve, naj vse pove ?

Da nič več ne ve.

Zdaj pa naj zatoženka pove vse, ki so se udeležili tega
hudodelstva toda nikoga po nedolžnem; ravno tako
pa tudi nikoga, v resnici krivega, ne prezreti, ker
bi si sicer dušo pogubila.

Vse hoče po svoji vesti ovaditi.

Naj bi tedaj to storila!

V nemški vasi:

Alenka Nosanka, sredi vasi,

Marjeta, Petričeva žena,

Mikula J.,

Njegova žena, Turkova hči, Marjeta,

Marina, hči zatoženkina,

V Ribnici:

I., ranjke Cesnovke hči,

Rusovka in_ Zbačnikovka,

Anka <L, Cesnovkina hči,

Marina Sušarkovka, tudi njena hči.

Potem so jenjali hudodelnico terpinčiti ter so jo
zopet v ječo odpeljali; izpraševanje pa se bo nada¬
ljevalo.

Peti dan tistega mesca ob desetih zvečer je hu-
dodelnica strašno skušnjavo imela, tako da, ako bi ji
ne bi bili o pravem času na pomoč prišli, bi jo bil,
kakor je rekla, nekdo ubil. Zato so bile dobre straže
postavljene, da se ne bi kova nesreča zgodila. Pa
vse ni nič pomagalo. O polnoči se je v hudodelnični
ječi, kakor tudi v gradu in po tergu strašan hrup
zagnal: slišali so volkove tuliti, in v ječi rjoveti in
praskati, kakor da bi bili medvedje in mačke v nji.
In ob dveh popolnoči so dolžnico z zavitim vratom
mertvo našli.

Deveti dan tega mesca se je Marini Šušarkovi
snjert napo-vedala. Opominjana je bila k pravemu ke¬
sanju in pokori. Tudi duhovni pastir je bil k nji po¬
klican. &j|

Enajsti dan tega mesca se je Marina Sušarkova
vpričo gospodov in prisednikov poslednjič skrivno in
javno izpraševala; in zdaj je hudodelnica dve osebi,
t. j. Anko,  starejega Martina Mišnika ženo in Alenko
Štancarjevo vdovo izvzela, rekši, da ji je ovadila, ker je
bila na nji huda. Kar je pa rekla od vseh družili je
do svoje smerti terdila. Potem se je nad njo eno¬
glasno sklenila ta-le sodba:

m-

29

lesarski kervavi sodnik.

Prisedniki:

josp. Janez Gašpar svetovavec,

Jakop Križnar, oskerbnik na Bregu,

1  „ Juri Lesar,

„ Peter Puželj,

!  France Pregelj,

France Papež,

„ Janez Pucelj,
k „ Peter Vesel,

„ Jakop Nosan,

„ Adam Sorman,

' „ Peter Pucelj,

„ Juri Pucelj,

„ Andrej Mordaks, zastopnik deželne sodnije.
,. Janez kerst. Ravnik, notar.


f - 1

Glavna ali zadnja obsodba:

Po postavi Božji in po cesarskih ža¬
lnih je Marina Sušarkova, ker je vse, kar
so je razodelo po natanjcni preiskavi, ki je bila po
redu kervave sodnije ravnana, sama spoznala, da je
kriva mnogih hudodelstev, kakor: copernije (čaranja),
*pčimur je Božje in cerkvene zapovedi prelomila in
tudi blago svojega bližnjega poškodovala; da je pravo
uutoliško vero zatajila, presveto rešnje tel6 zasramo-

4a in se celo hudiču zapisala., drugim

iz g led obsojena:  da naj se pelje na navadno
odišče in ondi s cesarskim mečem ob glavo dene.
Njeno trilplo, kakor tudi truplo Lucije Kerzničevke,
£ se ima iz zemlje izkopati, naj se na germado
Vže, popolnoma sežge, da bo prah in pepel. 1 ')

Tef do vratna Končarica naj se pa še v ječi derži,
la se bo o nji dalje preiskovalo.

Pri cesarski kervavi sodbi za pravično spoznano.
Dano v Ribniški grajščini 11. maja 1701.

Janez Juri Gottscheer 1. r.,

kervavi sodnik.

I u ) Kdor je le kolikaj pazno bral poverimo in mučilno obravnavo
te pravde in glavno ^obsodbo, ne bo mu treba dokazovati,
da ste bili Marina Sušarkova in Lucija Kerzničevka po ne-
. dolžnem k smerti obsojeni, marveč mislim, da je slehern s

o pravično nevoljo napolnjen do žalostnih tedajšnjih časov in

deželskih postav, do čarovniške vraže in neusmiljenih ljutih

sodnikov, in da se mu globoko v serce smilijo vsi domači
in ptuji, ki so bili tako po krivici terpinčeni in umorjeni,
in koliko tacih je bilo! Lasjč bi vam vstali po koncu, ako
bi vedili njih število. Le trinožni sodnik Baltazar Vos se je
očitno hvalil, da jih je že čez 700 obsodil na germado, in
se nadjal, da pride čez tisoč. V Lindhajmu na Nemškem
jih je bilo zmed 540 prebivavcev 30 obsojenih in sežganih. —

Ali ni bilo katoliške duhovščine, da bi se bila vzdignila
zoper to strašno vražo in zoper čarovniške pravde? — Ali
ji je pa morebiti sama bila vdana? — me boste vprašali,
kaj ne?

Duhovščine ni manjkalo, in bila je sploh povsod zoper
to vražo in njene pravde: Ali njenega glasu niso poslušale
ne oblasti deželske, ne trinoški sodniki. — Duhovni, ki so
se zoper to ne le nekeršansko, ampak sploh nečloveško tri-
noštvo z nevarnostjo svojega življenja očitno borili, so zlasti:
Komeli Los (f 1593), jezuit P. Friderik  Spe  (f 1653)
in jezuit P. Adam Taner  (f 1632). Najbolj je vražnemu
svetu oči odperl P. Friderik Spe s svojimi bukvami, ki jih
je pisal zoper čarovniške pravde ter dal 1. 1631 v Rimu
natisniti.

P. Friderik Spe, baron, sin jako čislanih staršev, rojen,
1. 1595 v Kajsersvertu na spodnjem Renu, pripoveduje, kako
ga je serce bolelo zavolj čarovniških pravd. V dveh letih
(1627 in 1628) je on sam več ko 200 nedolžnih oseb obeh
spolov, vsacega stanu in vsake starosti spremljal na germado.
Koliko žalost nad nečloveškim trinoštvom in koliko usmiljenje
z ubozimi obsojenci je on imel, si bravec, lahko posnameš
iz tega, da so se mu v teh dveh letih, kakor sam pravi,
<•'  belili lasje. Torej si ni mogel več sterpeti, in v nevarnost
svojega življenja je deželskim gosposkam pisal omenjene
bukve, v kterili je strašno gnjusobo in nespametne postave
čarovniških pravd svetu dokazal. V teh bukvah nadalje „bla-
gruje mertve, ki so nedolžni terpeli strašne muke, milva vse
žive, ki so v vedni nevarnosti, nad vse srečni pa so“ pravi
Friderik, „oni, ki niso rojem, da jim ni treba gledati ne-
-ALoveškega trinoštva in hudodelstev, ki se gode pod solncem.“
Sicer se s perva ni veliko porajtalo na te bukve, vender so
pa kmali začele roditi dober sad, vraža je jela nekoliko od-
jenjevati, in tako tudi pravde. Pervi, ki jih je na Nemškem
pdpravil, bil je Friderikov osebni prijatelj Janez Feliks
Schonborn, Moguntinski volilni knez. Njega so jeli posne¬
mati drugi; toda počasi je šla ta reč, kakor vsaka, ki je
jako vkoreninjena. Še le sredi 18. stoletja so popolnoma
povsod jenjale. Torej ta Ribniška čarovniška pravda, ako-
ravno zadnja na Kranjskem, na svetu ni bila poslednja.

S čarovniškimi pravdami pa, žali Bog, vraža še ni je-
njala.' Človeštvu sploh, še bolj pa katoliškim kristjanom na
sramoto moramo spoznati, da še gospoduje po svetu sploh,
in tudi še med^Slovenci. Morebiti bo ta spis saj nekoliko
dosegel namen,•'■ki sem ga imel pri tem spisovanji. Le ne¬
koliko zdrave pameti, merzle kervi in verskega poduka je
pač treba, da se iz te in vseh družili praved, tej enačili, do
dobrega prepričaš, kako neumna in nespametna da je vraža
o čarovnicah.

• -




!»