M
Wk

14-DNEVNIK CENA $2.00
Melbourne, 23. avgust ustanovno sejo ZDRUŽ
. ¡993, Aleksandra Ceferin skliče
»ncrnc V*	HNJA PRIJATELJEV SLOVENSKE
BESEDE. Več na 10. strani
Leto 1 / št. 9
1.SEPTEMBER / KIMAVEC
1993
Katarina Venturini in Andrej Skufca iz Ljubljane sta na svetovnem tekmovanju v športnih plesih (1993 World Amateur Ten Dance Competition). ki je bil 15. avgusta v Sydneyu, zasedla osmo mesto. Prvo mesto je pripadlo Avstraliji.
KATARINA VENTURINI IN ANDREJ ŠKUFCA V
VERSKEM IN KULTURNEM SREDIŠČI I KEW MELBOURNE
"■■■ ■ -m V.-- o 'O ' = c
- p C/3 _I /mi l—i-
_ S 3 2<
v	«fc
_J U	Ü «
rs ^ -o » >
n Tj n c
— g ° <u a
4)	> c
■a'cCO o — < X3 0Í IZ B
]
POMEMBNI DATUMI
*10. avgust 1993-Banka Slovenije izda ob 400-letnict bitke pri Sisku priložnostne kovance - zlatnik in srebrnik *10. avgust 1993-pred sto leti se rodi slovenski pisatelj in politični delavec Lovro Kuhar-Prežihov Voranc (umrl S. februarja 1950)
*1I. avgusta 1938 Ministrski svet kraljevine Jugoslavije izda odlok s katerim je ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti Slovenije, kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija
*	15. avgust-letos mmeva pol tisočletja odkar dobi Ptujska gora trške pravice in prav toliko časa mineva odkar so ta kraj ogrožali Turki; letos tudi na ta dan tradicionalni romarski dan
*15.-21. avgust 1993 v Avstraliji "Continence week"-teden tistih, ki imajo težave z mehurjem; informacije v Viktoriji na 03-415 1015
*27. avgust 1993-triinosemdeseti rojstni dan Matere Tereze
*	6. september 1992 odkrijejo v Adelaidi prvo in doslej edino spominsko ploščo v Avstraliji v spomin padlim za Slovenijo
CANBERRA- v času od 13. do 18. septembra se bo mudila v Avstraliji parlamentarna delegacija, ki se bo udeleiila 90 KONFERENCE ITERPARLAMENTARNE UNIJH (Zveza park vseh držav sveta). Slovensko delegacijo bodo sestavljali člani
parlamentov
— - - —	uvitg.icijo bodo sestavljali člani
slovenskega parlamenta: Zoran Thaler, dr. Lev Kreft, Mihaela I,osar in
sekrclarka delegacije Dragica Iskrenovrč.
V SPOMIN PADLIM ZA SLOVENIJO
je vsadil to drevo ]2i,2.1992 JANEZ JANŠA PRVI OBRAMBNI MINISTER REPUBLIKE SLOVENIJE SLOVENSKI NAJipDNl SVET ZA JUŽNO AVSTRALIJO
PLOSCO ODKRIL 6. 9. ! 992 ALFRED BREŽNIK PRVI ČASTNI KONZUL :■ REPUBLIKE SLOVENIJE ZA AVSTRALIJO
V TEJ ŠTEVILKI:
—Število Slovencev v Avstraiiji-str.2 — Slovenski javnosti doslej neznan portret dr. Franceta
Prešema-str.8
— Martha Mauajna: Odprto pismo novinarja mariborskega VEČERA. Srecku Niedorferju-str.9 — V Viktoriji ustanovljeno Združenje prijateljev slovenske Sesede-str.lO — Slovenske teme/jpolelje 93-str. 10 — Draga Gelt:Pogovor z dr. Patricio Viekers-str. 11
■fšTEU
ILO SLOUENCEU U RUSTRHLIJI
IZ ADELAIDE JE PRISPELO V UREDNIŠTVO NAŠEGA ČASOPISA SLEDEČE PISMO:
Od zadnje številke Glasu Slovenije med Slovenci V Avstraliji kroži informacija, da je zadnji popis prebivalstva v Avstraliji prinesel podatke o številu Slovencev, ki so daleč pod pričakovanimi ocenami zdrave pameti. Glas Slovenije (št. 7, str. 3) je postregel s številko, ki naj bi bila celo manjša od 5000.
S to številko se seveda nihče, ki kolikor toliko pozna položaj slovenskih skupnosti v Avstraliji, ne bo strinjal. Brez kakršne koli želje po prejudiciranju kritike te (menda 'uradne") ocene števila Slovencev v Avstralijijpa mislim, da bi bilo modro omeniti od kod natančno ta informacija prihaja. Malce
?nevidnosti pri operiranju s tako občutljivimi podatki ne bi kodilo.
Problematično se mi zdi predvsem sklicevanje na popis prebivalstva iz leta 1991. Zaenkrat je Australian Bureau of Statistics (ABS) objavil le podatke, ki se tičejo ti. Basic Community Profile (ABS Catalouge No. 2722.4). Kategorije 'Slovenija tam ni najti, še posebej zato, ker so odgovore na vprašanje o kraju rojstva 'prevedli v ti. 'birthplace category' Jugoslavija. Natančnejše (a ne popolne) podatke, ki bi zadevali Slovence bi sicer na ABS lahko aobili, le da za vsoto, ki nikakor ni majhna in je - vsaj po podatkih, ki sem jih dobil od ABS - še nihče ni niti zahteval niti plačal. Vesel in hvaležen bom za vsako pojasnitev o viru teh informacij.
Zlatko Skrbiš
-V'
Spoštovani Zlatko!
Veseli me, da informacija o zadnjem popisu avstralskega prebivalstva (Census 1991), ki je prišla na dan že pred nekaj meseci, končno kroži med Slovenci po Avstraliji (v Queenslandu se že lep čas ukvaijajo s peticijo - z lastnim popisom, ki kaže, da naj bi bilo tam okrog 550 Slovencev). Mdd nas prihaja z avstralskih uradov več različnih informacij in zato Vam jih bom predstavila po vrsti:
1.	GLAS SLO VENUE je že takoj v svoji prvi številki (10. maja 93) objavil alarmantne podatke, ki so, kot tudi Vi pravite, daleč od ocen zdrave pameti in predlagal, naj slovenske organizacije in posamezniki vendar stonjo nekaj in avstralskim organom posredujejo morda "svoje štetje" ali podatke, ki jih imajo.
Povzeto s slovenskih radijskih oddaj SBS etničnega radia, 2 EA v Sydneyu in 3 EA v Melbournu (podatki enega izmed Australian Biro of Statistics-ABS): Slovencev naj bi bilo po teh podatkih v Melbournu 2510. v Svdnevu 1515. v Adelaidi 334. v Perthu 286. v Hobartu 12. v Darwinu 15. v Canberri 198. v koloni Brisban. v tem katalogu ni bil zapisan nihče - torej naj bi bilo Slovencev v Avstraliji le 4870.
2.	Iz Brisbana ie prišel State Comparison Series ABS Catalog St. 2731.0: Language total persons (Slovenian) 6194.
3.	Isto število slovensko govorečih v Avstraliji Vam posredujejo tudi na Birou of Immigration Research. Melbourne. P.O.Box 659. Carlton South. VIC 3053: telefon: 03- 342 1100.
4.	Pisno poročilo bi lahko dobili v melboumškem ABS za $ 25.00 (telefon 03- 615 7000). vendar tam Slovenci sploh nismo omenjeni, ker so nas prišteli k 161 000 Jugoslovanom (čudna številka). Kako to, da obstoja številka 4870 Slovencev v Avstraliji, če so nas res prišteli med Jugoslovane?(glej pod točko 1.)
i GLAS SLOVENIJE JE NE- DOBIČKONOSEN ČASNIK. NAMENJEN |
jjj	SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI
jjj ***
I THE VOICE OF SLOVENIA IS A NON - PROFIT NEWSPAPER IN THE |j SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA

5. Department of Immigration and Ethnic Affairs pa ie 7. iuliia
letos poslal Veleposlaništvu R Slovenije v Canberri nove podatke (ti so mi prišli v roke Sele pred nekaj dnevi):
a)	V nobenem dosedanjem štetju avstralskega prebivalstva Slovenci niso omenjeni posebej pri "kraju rojstva", kar pomeni, da so vse, ki so pod to rubriko vpisali "Slovenija" vključili v rubriko "Jugoslavija".
b)	Po Štetju 1986. leta je ar. Charles Priča v raziskovalnih dokumentih razporedil število priseljencev v dve skupini - "ANCESTRY STRENGHT" (število po prednikih). Slovencev 6 959 in "ETHNIC STRENGHTY seštevek podatkov iz urada za imigraciio in števila po prednikih). Slovencev 16 160.
V pismu Veleposlaništvu John Duck ( Ethnic Affairs Policy and Projects Section) dalje navaja knjigo 'The People of Australia" (dr. James Jupp. Australian National University in Canberra), iz katere naj bi bilo razvidno, da ie Slovencev v Avstraliji 11 000.
Podatki o številu Slovencev so torej, po avstralskih virih, naredili med nami pravo zmedo. S katero številko se postaviti pred državne organe ali medije - z zgoraj omenjenimi ali s tisto, ki je med nami veljala doslej, da nas je namreč okrog 25 000, kar je po moje tudi pretirano?
Bati se je, da bomo nekega dne zaradi svoje "majhnosti", previdnosti, malodušnosti in neorganiziranosti čutili posledice
slovenske minut
Moram poudariti, da so nam pred kakim letom na teh'postajah že odvzeli čas zaradi predzadnjega popisa prebivalstva (takrat so našim radijcem pomolili podi nos podatek o številu Slovencev v Sydneyu nekaj pod 2000, v Melbournu pa verjetno nič bolje, ne spominjam se točno). Nekateri Slovenci so takrat oreanizirali proteste, Toni Gržina iz Sydneya pa se že dve leti bori z SBS-om in tudi piše proteste na razna ministrstva. Direktor SBS radia je ob letošnjem konzularnem zboru dejal Marizi Ličan, da bo zvišanje ur na radiu odvisno od naše številčnosti. Tako je tudi pri SBS televiziji, kjer nas sploh ne upoštevajo ali pa zelo malo; pred leti mi je program managerka v intervjuju dejala, da Slovenci tako razumemo hrvaško in srbsko; slišati pa je bilo tudi , daje video kasete, ki jih je pošiljala Slovenija SBS televiziji v Sydney "pospravljal Srb Voja Rajič, ki je bil na neki odgovorni poziciji in tako niso nikoli prišle niti na program, niti v roke kakšnemu Slovencu.
Tudi pri državnih dotacijah bomo prikrajšani (dobrodelne organizacije), da o prevodih v raznih brošurah ali pri postavitvah tolmačev ali prevajalcev sploh ne govorimo. Avstralci pač menijo, da Slovenci razmeroma
dob ro govorimo angleško in da nam tako
ti niso potrebni.
Moje čisto osebno mnenje je, da bi morali Slovenci zbrati vse zgoraj omenjene podatke, morda organizirati kak svoj popis ali peticije in vse poslati odgovornim avstralskim organom ter medijem. Census je v Avstraliji vsakih pet let. Ali naj čakamo do 1996. leta oziroma do 1998., ko bodo podatki prišli na dan ? Do takrat nas bo še manj, eni bodo pomrli, drugi se morda vrnili v Slovenijo. Vprašanje pa je tudi koliko se jih bo takrat sploh vpisalo pod slovensko govoreči" ali "Slovenci"?
Ker ste Zlatko osebno povezani s Flinders University, School of Social Sciences, Centre for Multicultural Studies upam, da bi nam lahko kaj pomagali tudi Vi, sicer pa...slovenska društva, verska središča, Slovenski narodni sveti,J>redstavniki pri Ethnic Affair
Commissions, pM»J»fi!»i«"nif*»ft vi Piictimn nri mini natvMr tri iil
pošiljamo polit pragom! Pokaži
mo Avstralij majhni" kot pravijo njihove številke!
Vaša urednica

I MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNOj; I MNENJA UREDNIŠKEGA ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. | ¡AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA f PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI -OMEJITEV JE DO 230 BESED
PIŠEJO NRM ŠE...
PROŠNJA VSEM SLOVENSKIM USTANOVAM PO SVETU
«vbaibZ?	Jmo se omočili, da izdamo knjigo
.	" NAŠI DAVNI PREDNIKI" tudi v angleščini, potem %o
je že izšla v slovenščini, v nemščini in v italijanščini. To pomembno znanstveno delo nai bi tudi v mednarodnem angleškem jeziku vsemu svetu povedalo, kdo so Slovenci
_ ^P3* vezana knjiga s številnimi ilustracijami, ki obsega nad 5UU strani, bo na podlagi predvidene naklade stala 20 USD za ustanove in w6sd 'Pn najman-i 00 naročenih izvodih 18 USD, za drobno prodajo pa
i • i Posebnost angleške izdaje bo nekaj izredno zanimivih poglavij, v katerih akademik Matej Bor znanstveno obravnava narodno identiteto ttruščanov, ki so za zgodovinopisje še vedno uganka.
, Ker ne moremo vzeti potrebnih posojil za tiskanje knjige, ne da bi vedeli, kako lih bomo odplačevali, nujno prosimo vse slovenske ustanove po svetu (društva, župnije, gospodarska in diplomatska zastopstva, uredništva itd.), naj nam sporočijo, koliko izvodov bi prevzeli za prodajo v lastnih krogih in za posredovanje raznim knjigarnam. Upoštevajte tudi izvode, ki naj bi jih vsaka ustanova podarila na lastne stroške ali z dobičkom od prodaje knjig tamkajšnjim politikom, drugim vplivnim osebam in znanstvenim krogom. Gre za domoljubno dejanje, ki je vredno nekaj žrtvovama. Knjiga bo dobrodošla tudi za tiste Slovence, ki ne obvladajo več slovenščine.
Pomagajte nam. Od vaših prednaročil je odvisno, če bo tako pomembna knjiga, ki bi lahko bila ena največjih promocij Slovenije v svetu,
IVAN
Prosim, sla pošljete vsa sporočila na naslov: TOMAZIC/ 1 3ennoea
iennogasse 21 /A-1080 WIEN-AUSTRIA
Prosi in vas pozdravlja Ivan Tomažič
Spoštovani g. Merzel! Čestitam Vam, da ste se lotili tako nezahvalnega dela kot je upravništvo slovenskega informativnega lista Glas Slovenije. Pogrešali smo ga občutno. Mislim, da je politična ¿mer lista pravilna in v smislu treh osnovnih točk programa delovanja svetov, t.j. dviganje slovenske narodne zavesti, vzgajanje in utrjevanje demokratične enotnosti Slovencev in vršiti redno informativno službo s konstruktivno kritiko, ki naj vodi Slovence v nove zarje in boljšo bodočnost. Iz dna srca Vam želim veliko naročnikov in obilo uspeha pri vašem delu. Vam toplo stiska roko Dr. Marco D.Cobv - NSW
SREČNO POT - CEZ OCEAN ODHAJATA ALFRED BREZNIK (Častni konzul RS v Avstraliji, član Upravnega odbora našega časnika) ter TONE GRZINA (član uredniškega odbora našega časnika).
ROJAKOM, ki so se vrnili z obiska iz Slovenije: veseli smo, da ste
spet med nami!

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA
Advancc Bank Centre-Level 6,60 Marcus Clarke street, Canberra City, telj(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drugo poŠto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284. Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odpito vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar; upravno konzularni referent: Tina Omahen.
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW in VIQ
21 Judge Street. Randwick. Sydney. NSW Častni konzul Alfred Brežnik
Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) Tel.: (02) 314 5116; Pax: (02) 3996246 Poftni naslov:
P.O.Box 188.Coogee.NSW 2034
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Eastern Hun Road. Pomare, Lower Hutt (Wellington), častni konzul DuSan Lajovic, tel.: (04) 5670027,fax: (04) 5670024 Poftni naslov:
P.OBox 30247. Lower Hut. New Zealand
Naslov v Avstraliji:
78 Victoria Sueet. Smithfield.
Sydney. NSW 2164.
tel.: (02) 604 5133; fax: (02) 604009
Poštni naslov:
P.OBox 5, Smithfield, NSW 2164
SBS Radio 2 Efl in TU -
S U d il e U(novi naslov): Herbert str., ARTARMON
U
NSW 2064
Poštni naslov: SBS-Lock. bag 028, CROWS NEST
NSW 2065 #**
Telefon SBS radia 2 EA Mariza Ličan(direktni telefon): (02) 430-2831; Fax:(02)438114 ODDAJA V SLOVENSKEM JEZIKU: vsako soboto od 7h do 7.45.
SBS Radio 5 ER -Melbourne
Australian Ballet Centre SOUTH MELBOURNE
Victoria 3205 ***
Poštni naslov: SBS-
PO Box 294, STH MELBOURNE, VIC 3205 ***
Telefon SBS radia 3 EA
Elica Rizmal (03)685 2828 Fax: (03) 686 7501,686 7496 ODDAJI V SLOVENSKEM JEZIKU: vsako soboto od 7h do 7.45 in vsako sredo od 16.45h do 17 JOh.
Ethnic Public Radio 5, 121 - Melbourne
144 Ueorge str. MTZkOV
VIC 3065 ***
Poštni naslov: Ethnic Public Radio 3 ZZZ, Po Box 1106 COLLINGWOOD
VIC 3066 ***
Telefon: (03)415 1923,415 1928; Fax: (03)415 1818 ***
ODDAJA V SLOVENSKEM JEZIKU: vsako sredo od 19hdo20h.
Vsak ponedeljek od 6h do 8h mednarodna glasba "MONDAY'S EARLY MORNING MUSIC
PARADE"(voditelj Vinko Mam) ***
IZ SBS TELEUIZIJE
smo dobili sporočilo, da uvajajo nove programe:
OB PONEDELJKIH: Od lOh — 10.30h poročila Od 10.30h— 1 lh italijanska poročila OD TORKA DO PETKA: Od lh- 7.30H "JOURNAL"- v anglešč. Od 7.30h— 8h ponovitev "DATEONE"
Od 8h— 8.30h nemška poročila 1 Od 8.30h — 9h kitajska poročila I Od 9h - 9.30h "NOVOSTFruska poroč Od 9.30h - lOh "FIRST BUSINESS" Od 1 Oh — lih ameriški show
OB PETKIH SE: Od 13.13h — 16.15h University program for graduates
SPOROČILO KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE SYDNEY
Sporočamo, da bo g. Alfred Brežnik, častni konzul RS od 7.septembra do 18. oktobra 1993 odsoten. V tem času se z vsemi morebitnimi vprašanji in zadevami obrnite na Veleposlaništvo RS v Canberri.
^ Slovenija
TURISTIČNO REKREATIVNI KOLEDAR VIPOLŽE - 13. - 15. 8. grajska noč
LJUTOMER - 14. 8. 9.prleški sejem po celem Lotmerki (sejemska tnristično-zabavna prireditev) HOTAVLJE - 14. 8. večer podoknic (kulturna prireditev z domačimi ansambli)
BOHINJ - 14. 8. kresna noč (tradicionalna etnografska rireditev)
TUJ - razstava "Zakaj klopotci klopotajo" (postavljeni klopotci na "rajskem dvorišču)
HOTAVLJE - 15.8. semanji dan (zabanva prireditev s plesom) MEDANA - veliki šmaren (cerkveni praznik s procesijo, družabno srečanje)
RADENCI - 17, 8. radenska noč *93 (tradicionalna prireditev) MULJAVA - 29. 8. Zaigraj harmonika - srečanje narodnozabavnih ansamblov iz grosupeljske občine MULJAVA - 18.9. Jesenska noč med dolenjskimi polharji -
razstava, polšji lov, žganjekuha.
*
LJUBLJANA - MODA POMLAD - POLETJE 93
Od 22. - 25. 9. bo v Ljubljani 40. slovenski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene konfekcije in galanterije, obutve, modnih dodatkov, kozmetike in nakita, z mednarodno udležbo.
*
TURIZEM SE POBIRA
Letošnji polletni turistični obisk, merjen na podlagi Števila prenočitev tujih gostov, je sicer le malce večji, kot je bil leta 1969, vendar je bilo v polletju letos 649.172 prenočitev tujih gostov, kar je za 31 odstotkov več, kot jih je bilo v prvem polletju lani,
*
SLOVENIJO OBISKALI PREDSTAVNIKI "ASTA" Pred kratkim so se na obisku v Sloveniji mudili udeleženci sestanka sveta direktorjev ASTA (American Society of Travel Agents), največjega združenja turističnih agencij na svetu. Da je ASTA res največje tovrstno združenje, potrjuje tudi Število njegovih članov, saj jih je kar 20.000, m stcer iz 125 držav. Iz Slovenije sta v njem včlanjena Emona Globtur in Kompas Turizem. Udeleženci sestanka so med bivanjem v Sloveniji spoznali turistično ponudbo, ogledali so si Bled, Portorož, Rogaško Slatino, Mokrice, Lipico, Postojnsko jamo in seveda
Ljubljano. Vsi so bili nad Slovenijo navdušeni.
*
LJUBLJANA - TIVOLI DOBIVA NOVO PODOBO
V Tivoliju potekajo obnovitvena dela za ribnik in celotni park. Že drugo leto si "bo tam mogoče ogledati nasade cvetlic, ki bodo v poljani razporejeni po motivu letnih časov. Na ribniku bodo cveteli lokvanji in druge vodne rastline, po več letih pa je v načrtu tudi čolnarjenje.
*
POSTOJNA - OBISK VEČJI
Postojnskemu turizmu se po dveh mrtvih sezonah obetajo boljši časi. Že za letos pripravljajo turistični delavci Številne novosti, saj bi radi turistom ponudili več kot samo ogled postojnske lepotice. Pripravljajo poseben program - počitnice v Postojni.
*
SLATINI VRNITI NEKDANJI UGLED
Menda je Koroška edina slovenska pokrajina, ki se te dni ne ozira z zadovoljstvom na svoja naravna zdravilišča, ki so drugod večidel zasedena. Vendar ima tudi Koroška svojo naravno zdravilišče, ki pa je žal še neizkoriščeno. Gre za Rimski vrelec pri Ravnah na Koroškem, kjer iz globin prihaja mineralna voda, že stoletja priznana kot naravno zdravilo. Voda, ki prihaja iz globin (de profundus) je posredno dala tudi ime tamkajšnjemu turistično gostinskemu objektu.
Z AVTOBUSOM POD TRIGLAV
Za planince in izletnike; javni prevozniki jih potegnejo do Aljaževega doma, peljejo dvakrat na dan čez Vršič, vozijo tudi h koči priSavici in na Pokljuko.
MARIBOR - Sprehajalci ob Lentu si zelo radi ogledujejo domnevno najstarejšo vinsko trto na svetu - žametno črnino, ki se že dobra štiri stoletja upira zobu časa. In stara trta bo letos spet obrodila. Videti je namreč, da je dobro obložena z grozdi. Ti so že kar veliki, vendar so grozdne jagode za zdaj še zelene. Mariborčani upajo, da se, ko do grozdje zrelo, ne bo ponovila lanska zgodba, ko so nepridipravi polpridelka dragocene stare
trte pospravili v svoj želodec ze pred trgatvijo.
*
V	SLOVENIJI NEVARNI KLOP!
V	poletnih mesecih, ko se mnogi počutijo najbolje v senci gozdov, je rudi "sezona" vbodov okuženih klopov, (v Sloveniji je že okužena četrtina odraslih klopov ter štiri odstotke malih klopov), ki povzročajo bolezen "laimska borelioza" Ce piva za to bolezen še ni, pri zgodnji diagnozi pa je veliko možnosti za ozdravitev.
Na infekcijskih klinikah je bilo avgusta polno ljudi, ki so zboleli za boleznijo, ki jo povzroča bakterija, prenaša pa klop. Zdravniki svetujejo obiskovalcem slovenskih gozdov naj se, ko pridejo domov takoj pregledajo, če opazijo klopa ga morajo previdno odstraniti, če pa se na koži pojavi majhno rdečilo morajo takoj k zdravniku.
*
POČITNICE NA KMETIH
Lani so gostje izbrali za najboljšo Povšinovo turistično kmetijo, kot imenujejo domačijo Jožeta Sokliča v Selu pri Bledu. Imajo do 25 postelj, cena polpenziona je okoli 30 DEM, po naročilu pripravljajo tudi kosila in večerje za skupine in posameznike. Telefon: (064) 77-334.
TUJCI VARNI V SLOVENIJI TAKO KOT DOMA
Med tunstjčno ponudbo Slovenije sodi tudi publikacija z naslovom "Želimo, da živite varno , ki jo je slovensko notranje ministrstvo predstavilo tujim in tudi domačim turistom Publikacijo so natisnili v 200 tisoč izvodih, v štirih jezikih in vsebuje najpomembnejše telefonske številke, kjer se lahko poišče pomoč.
*
PRVA VINOTEKA NA VINSKI CESTI
Na vinski cesti ob Ijutomersko-ormoških goricah, v Jeruzalemu so odprli prvo vinoteko. V sklopu otvontve je bil bogat etno-kulturni program in tradicionalna predstavitev postavitve klopotca.
*
RECEPTI IZ VODNIKOVIH KUHARSKIH BUKEV
Gospodinja "Pr KorošiČ" na Koprivniku kuha po receptih iz Vodnikovih Kuharskih bukev, ki so kot prva slovenska kuharska knjiga "Iz nemškiga presloveniene od V .V." izšle v letu 1799.
Pr Korošič kuhajo " v masli ocvrta piščeta s peteršiljem, pečene osterve, telečja herbtnerebrica ali karmenadelci na zele in rompir s sirarn, pa cvetni ahravt za salato in širne bandelce za posladek..."
*
PTUJSKE TOPLICE se bodo preimenovale v Terme Ptuj. V jeseni bodo zgrajeni bungalovi in hotel, pravijo pa še, da bodo razširili park, v katerem bo lahko vsak njihov gost posadil svoje drevo.
V OBTOKU NOVI PRILOŽNOSTNI KOVANCI
Banka Slovenije ie dala v obtok (prodajo) tri priložnostne kovance ob 400-letnici velike zmage nad Turki v bitki pri Sisku. Priložnostni zlatnik z nominalno Spomin na slavno vrednostjo 5.000 tolarjev tehta 7 gramov, stane pa 20.000 tolarjev, srebrnik za 500 tolarjev tehta 15 gramov, BS pa ga prodaja po 1.500 tolarjev. Kovance so skovali v Celjski zlatarni. Vsi so zakonito plačilno sredstvo. Na vseh je napis CARN10LIAE VICTORIA SISEK in reliefna podoba utrdbe v Sisku. Na zlatniku in petaku je tudi napis Andrej g.Turjaški, na srebrniku pa Adam pl. Ravbar.
DRŽAVNI ZBOR O GRBU, ZASTAVI IN HIMNI
Zdaj, ko so se slovenski politiki vrnili z letnega dopusta, bo slovenski parlament začel obravnavati tudi zakon o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi. Slovenski zakon določa, daje treba zastavo izobesiti ob republiških praznikih: 8. februarjafslovenski kulturni praznik), 27. aprila (dan upora), L in 2. maja (praznik dela), 25. junija (dan državnosti) in 26. decembra (dan samostojnosti). Barve slovenske zastave, izobešene na drogu, si morajo od zgoraj navzdol slediti po vrstnem redu: bela, modra, rdeča; grb mora biti, gledano od spodaj, na levi strani zastave v levem zgornjem kotu. Sedma kitica Prešernove Zdravice ostaja kot himna.
bitko tudi na žlahtni kovini
takoj. Veljavnost je pet oziroma deset let. 25. junij je bil skrajni rok za zamenjavo starih, jugoslovanskih potnih listov. Za novi potni listje treba vplačati tudi v Sloveniji približno isto vsoto kot v Avstraliji ( $ 90.00), odvisno od trenutne vrednosti valute. Tudi osebne izkaznice so nove, imajo oznako RS in novi grb. Izpostavijo jih le tistim katerim je rok pri starih potekel.
VSESLOVENSKO SREČANJE MISIJONARJEV
Misijonsko središče Slovenije vsako leto avgusta pripravi srečanje z misijonarji, ki so na dopustu v Sloveniji. Letos jih je od 155 iz 34 držav prišlo v Slovenijo štirinajst. Letošnje srečanje je bilo v Hočah pri Mariboru.
V SLOVENIJI 33 STOLETNIKOV Po podatkih državnega zavoda za statistiko je v Sloveniji živelo konec letošnjega marca 1, 99 milijona ljudi. Slovenskih državljanov je bilo 1,96 milijona, od tega 949 tisoč moških in 1,01 milijona žensk, tujcev pa 28 tisoč. Največ tujcev živi v Ljubljani. Marca letos je živelo v Sloveniji nekaj manj kot 4000 ljudi, starejših kot 90 tet, in 33 oseb starejših kot 100'let, od tega štirje moški in 29 žensk.
ŠE O AFERI Z OROŽJEM Afera z orožjem na mariborskem letališču še vedno razburja slovensko javnost. Pri ljudeh se ustvarja vtis, da marsikaj ostaja zamolčano. Izsledki dosedanjih raziskav ne odgovorijo na ključna vprašanja, še več, nastajajo celo nova, ki se dotikajo vrhov slovenske države in politike. Vrstijo se izjave različnih ministrov, strank, organov...Tako so predstavniki Slovenskega nacionalnosocialnega liberalnega bloka opozorili, da orožarska afera lahko pomeni možnost, da so nasledniki komunistične partije v primeru neuspeha na zadnjih volitvah pripravljali državni udar.
Po besedah Janeza Janše je lahko vpleten v afero samo nekdo, ki ima močno ekonomsko politično zaledje v Sloveniji in tudi v tujini.
Odprto torej ostaja vprašanje: ali je bilo orožje res namenjeno za "ohračun" med Slovenci samimi, ali pa naj bi potovalo dalje na jug...?
ŠKODA ZARADI SUŠE BO ŠE ENKRAT VEČJA KOT LANSKA
Minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc se je zaradi težavnega položaja slovenskega kmetijstva vrnil predčasno z dopusta in ocenjuje, da bi Skoda lahko znašala celo 35 milijard tolarjev.
VEROUK BO OBVEZEN, GRŠČINA PA PO IZBIRI
V	sredo, na prvi septembrski dan so v Šentvidu nad Ljubljano z začetno maso za 156 prvih dijakov ponovno odprli Škofijsko klasično gimnazijo, takoj po maši pa seje začel poukJPrvi po petih desetletjih.
GRAD MOKRICE NISO NIKOLI BILE NA HRVAŠKIH TLEH
V	že tako skaljene slovensko-hrvatske odnose vnašajo hrvatski mediji vedno nove zanimivosti o obmejnih lokalitetah, zdaj spaditmed spome objekte še grad Mokrice. Štiri leta pred drugo svetovno vojno je bil v gradu sanatonj za hrvaške tuberkulozne duhovnike. Na začetku druge svetovne vojne gaje NDH podarila nemškemu Reichu, Nemčija pa je v zahvalo Hrvatski podarila slovenske vasi Bregansko(sedaj slovenska vas), Jesenice na Dolenjskem, Novo vas in Laze. Celo hrvatski kardinal Franjo Kuharic je v enem od svojih intervjujev zatrdil, da se lastnik Mokric imenuje Zagrebško bogoslovno semenišče.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES PONOVNO NASLEDNJE LETO?
Kot izhodišče za kongres nai bi služile naslednje misli, ki jih je poslal Jurij Terseglav, vodja delegatske skupine za pripravo delovnega gradiva SSK: "Doseči, da se ljudje slovenskega rodu ali porekla ter njihovi neslovenski zakonski partneiji po vsem svetu čutimo kot med seboj povezana in v občestvo združena slovenska skupnost, kateri je narodna enotnost, kljub različnim nazorom in gibanjem med Slovenci nujnost..."
NOVA PRIDOBITEV PLANINSKE ZVEZE MOBILNI TELEFONI
Vj)laninskih postojankah je skupaj 6.000 ležišč, obiskovalcev gora pa je letno okoli 1,7 milijona. Nekatere postojanke so zdaj že opremljene z mobilnimi telefoni. Na nedavni tiskovni konferenci so predstavili telefonske številke dvanajstih že delujočih mobitelov, vsaj osem jih bodo postavili še do konca tega leta.
SLOVENDA IMA 5.945 NASELU Po najnovejših podatkih Zavoda RS za statistiko je bilo v Sloveniji letos poleti 5.945 naselij. V Sloveniji je bilo 9.139 ulic in 460.251 hišnih številk. Nai ivec naselij ima novomeška občina (327), največ krajevnih skupnosti mariborska (68).
MIMA JAUŠEVEC ZNANA TENIŠKA IGRALKA
bo voditeljica študentske šole tenisa in letos septembra bodo v Mariboru v bližini Treh ribnikov gotova njena športna igrišča, predvsem teniška.
V LJUBLJANI IZDAJO 300 POTNIH LISTOV NA DAN
Pravijo, da gneče ni in občani čakajo največ 15 minut, potne liste pa dobijo v enem tednu. Za nujne primere jih izdajo
APEL JAVNOSTI
Društvo za odkrivanje in obeleževanje zamolčanih grobov, skupina za Gračarico, Nova slovenska zaveza, Helsinški komite Slovenije za človekove pravice, Združeni ob lipi sprave in Združenje žrtev komunističnega nasilja, so javno obtožili oblasti RS, da kršijo človekove pravice, ker v zadnjih treh letih niso storile nič ali skoraj nič za ljudi, ki so jim bile v prejšnjem režimu storjene krivice.
ŠE ENA NOVA TELEVIZIJA
Na Krimu je začel oddajati nov televizijski oddajnik na kanalu 62 zasebne televizije Meglic. Ta se sedaj imenuje MM TV, kasneje pa se bo predvidoma preimenoval v INTV. Za kabelske sisteme bo za ta kanal treba vgraditi pretvornike. Avstralci iahko v Sloveniji živečim kar zavidamo, saj imajo toliko TV kanalov ( v Avstraliji imamo le pet), seveda odvisno kje živijo. Tako lahko najdemo v TV programih iz Slovenije: Slovenija 1, Slovenija 2, Kanala A. Hrvaška 1, Hrvaška 2, na Primorskem Koper, in italijanske programe, na Štajerskem Avstrija 1, Avstrija 2 ifd.in še satelitske programe: Super channnel, MTV, Sky one, Sky movies plus, Movie channel, Pro 7,3 SAT, Eurosport, RTL Plus, SAT 1, DSF, RTL 2
VISARSKO SREČANJE POMEMBNO ZA IZSELJENCE
'Stvari in dogodki obstajajo le, če jih zaznajo mediji'
Od leta 1989 ga vsako leto prireja Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi. Tema letošnje okrogle mize je bila Izseljenci in slovenski mediji v letu 1993. Sodelovali so dr. Andrej Vovko (SAZU, Slovenec), Jože Prešeren (urednik Rodne grude) in Andrej Rot (glavni urednik radijskih programov). Pogovor je vodil Martin Brecelj iz Trsta. Velike zasluge pri ustanovitvi sveta imajo dr. Branko Zom iz Pariza, Cverle Poldi iz Belgije in tudi izseljenski duhovniki ( Crelnik, Zakelj ter Rihar iz Ljubljane). V uvodnih besedah dr. Zoma je hilo slišati, da svet združuje
krščansko misleče rojake, njegov cilj pa je, ohranjati slovenski zik in kulturo med Slovenci po svetu, matični domovini se premalo zavedamo pomena svojih

rojakov, raztresenih po vsem svetu, saj ti zasedajo pomembna mesta v tamkajšnjih družbah. "Brez njih Slovenija ne bi bila dosegla takih uspehov, kot jih je v zadnjih nekaj letih." Zatoje predvsem naloga družbenih občil, da se o teh ljudeh piše in govori, saj danes velja, še bolj kot v preteklosti, misel, "da stvari in dogodki obstajajo le, če jih zaznajo mediji."
□nem Prešeren
Prvi predavatelj okrogle mize, Andrej Vovko, je v izčn referatu pregledal zapise o izseljencih v tem' letu.. je potožil, daje bila tematika v preteklosti obravnavana bolj naključno kot načrtno. Precej je bilo to odvisno od posamez časnikaijev. Skrbno seje bilo treba izogibati vsaki omembi
om in
je mogoče govoriti. O delu slovenskih izseljenskih duhovnikov je pisal samo verski tisk, še posebej Družina.
matice. Ta "nam je bila mačeha" (J.Korošec Argentina), V debato je posegel tudi predsednik SIM dr. Mirko Jurak. Slišati je bilo precej prediogov, da bi po zgledu drugih, večjih narodov tudi v slovenski oarlament prišlo zastopstvo slovenskih izseljencev (N. Cretnik, Pariz). "Izseljenstvo je krvavitev naroda. Ce ga ne bi bilo, bi bilo danes 5 milijonov Slovencev in bi se tako lanko primerjali s kako skandinavsko deželo." (V. Žakelj, Belgija).
/SLOVENEC, napisal Jože Poličar /_
PA SE TO ( tega je pa našlo v slovenskih časnikih kar naše uredništvo)
Nad nekdanjo JAT- ovo (Jugoslovanski aerotransport) poslovalnico v Ljubljani še vedno stoji stara tabla. Srbi oddajajo te in druge prostore po Sloveniji v najem Slovencem, iztrženi denar pa naj bi potem odhajal v Srbiio Kako je s to kršitvijo embarga?
Jatova poslovalnica v Ljubljani
m tisk m.
TUJI TISK U SLOUENEJI
Na ljubljanskih kioskih je največ dnevnikov iz Hrvaške in BIH,

Po
vendar se
e je njihovo število zmanjšalo. Od italijanskega dnevnega časopisja se najpogosteje dobita LA STAMPA in CORRfERE DELL A SER A. Nemško i
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, DIE WELT,
casopisj« ELT, BL
LD, DIE
časopisov.
prodaj je i
TODA Y in i nekaj avstrijskih
KLEINE ZEITUNG
Listje objavil prispevek Žarka Petana z našlo vom:"Ali je Slovenija na poti v slepo ulico?"
Petan piše, da bi lahko slovenska vlada kmalu zabredla v slepo ulico. O vlogi predsednika Milana Kučana pravi, da ima ta več protokolarnih kot izvršilnih pristojnosti, vendar pa njegov vpliv, predvsem v zunanji politiki, sega prek zakonskih okvirov. Kot dolgoletni visoki funkcionar Zveze komunistov je deležen Kučan podpore prejšnjih oblastnikov. Ti niso izgubili svoje nekdanje moči, ker so se hitro prilagodili novim razmeram. Slika opozicije je Še bolj pisana. Najmočnejša opozicijska stranka, Slovenska ljudska stranka se skoraj ne razlikuje po svojem programu od krščanske demokratske stranke, kljub temu pa je doslej zavrnila vsako ponudbo krščanskih demokratov o ustanovitvi skupne stranke.
SLOUENEC
Janez Janša v intervjuju:" Obrambna spodsobnost naše države je bistveno boljša, kot je bila kdaj prej. To pa še ne pomeni, da se lahko učinkovito oziroma brez posledic upremo vsaki nevarnosti. Aktualna jc predvsem nevarnost z jugovzhoda, Ce vnovič pride do spopada med Srbijo in Hrvaško, bo to na naš varnostni položaj vplivalo zelo negativno. Samo rešitev, da BIH kot država obstane, je zagotovilo, da bodo vprašanje okupiranih ozemelj na Hrvaškem reševali s političnimi sredstvi. Dokler bodo Beograd, Banjaluka in Knin ozemeljsko povezani bo to v bistvu velika Srbija. Zamenjati bo treba samo še zastave, vse ostalo je že enako kot v Srbiji."
UECERNJE NOUOSTI
iz Beograda pišejo, da o slovenski zahtevi v OZN, da dokončno preklice članstvo SFRJ, ne bo nič. Pri Srbih je ta zahteva povzročila veliko razburjenja. Večemje novosti pišejo, da seje Slovenija ločila od SFRJ z grabežem in navaja nekaj primerov(gradnje cest, predor skozi Karavanke, carinarnice itd.). Srbi te dni ponovno zahtevajo premoženje jevičev na Brdu pri Kranju, na Bledu in še v Irugih krajih v Sloveniji in hkrati poudarjajo, da pri SFRJ ne bodo priznavali takoimenovano
nekaterih
delitvi premoženja SFRJ ne bodo priznavali takoimenovano Badinterjevo komisijo. Na taka pisanja komentira ljubljansko
DELO
Srbi so očitno pozabili, kako so si prilastili premoženje raznih slovenskih podjetij, pa tudi poslovne prostore in tovarniške obrate v Srbiji in Vojvodini, ki jih je s svojim denarjem zgradilo slovensko gospodarstvo (vec sto milijonov mark premoženja;,
BORBH
Beograjski časnik navaja, da bi mogla Srbija resno zabresti v fašizem. Politično biografijo liderja srbskih radikalov Vojiskava Sešelja vzporejajo s Hitlerjevo. Njegovi vodilni uspehi spominjajo na Hitlerjev vzpon v Nemčiji.. Srbskim volilcem so všeč Sešljeve obljube o enakih plačah in pokojninah, javnih delih in polni zaposlenosti, skrčenju državne administracije, prodaji sovražnikovih (tujih) veleposlaništev, obračuna z dobičkarji in špekulanti.(Op,u. Sešelj pa je znan tudi po okrutni politiki ao vsega kar ni srbsko).
SMELT-30 let
Slovensko podjetje SMELT je v tridesetih letih obstoja zgradilo več kot 1.500 najrazličnejših objektov. Razvilo se je v sodobno inženirsko podjetje, ki v Evropi, Aziji, Afriki tn Latinski Ameriki prodaja slovensko znanje. SMELT po načelih "ključ v roke", izdelek v roke", ali celo "denar v roke" investitorjem gradi objekte, pri katerih igra ključno vlogo tehnologija.
GOSPODARSKE NOUICE
TEČAJNA LISTA 20. a		slovenskih tolarje vgust 1993	v(SIT)
1 DRŽAVA	VALUTA	NAKUPNI	PRODAJNI I
i! Avstralija i Nemčija jj ZDA	1 AUD i DEM i USD	80.0795 69.9506 118.0697	80.5615 Í 70.3716 Ü 118.7803 ü
SEST MILIJARD MARK
je tržna vrednost slovenskega premoženja v drugih republikah nekdanje SFRJ. To oceno je sestavila Ijubfjanska Služba družbenega knjigovodstva Slovenije.
Vendar služba opozarja, da so ti podatki le reiativno zanesljivi, saj so prišli do njih potom posebnih anketnih obrazcev.
V SLOVENIJI ŽE PRODAJAJO AVTOMOBIL TVVING
Novomeški Revoz, partner francoske avtomobilske tovarne Renault bo nudil slovenskim kupcem od jeseni redno prodajo tega varnega in hitrega avtomobila . Tovarniška cena bo 1,146,660 tolarjev.
CELJSKI EMO PREDSTAVIL NOV IZDELEK
"Vsekuh Emo Unl" je tehnična inovacija z zavarovanim modelom, je revolucionarni dosežek Izdelek je namenjen zdravemu prehranjevanju saj hrano pripravlja s paro brez pritiska, s tem ohranja vitamine' rudnine, naravni okus in sestavo jedi. v "vsekuhu" se lahko peče ali kuha.
Veste, ni igračka. Je cisto pravi avtomobil.
Q285/LITTLE & ASSOC.
Kako zbrati najlepše kraje na Zemlji v eni sami knjigi? Nemogoča naloga, vendar na to vprašanje vseeno poskuša odgovoriti fotomonografija Narodni parki sveta, ki je v prevodu Dušana Vo-glaija izšla .pri založbi Mladinska knjiga.
NICOLAIGEDDA IN SLOVENSKI OKTET NA CD
Izšel je posnetek skupnega koncerta v okviru Koroškega poletja 1990 v Beljaku. Slovenski oktet je večkrat nastopal s slovitim Švedskim teroristom Nicolaiem Geddo. Plošča in kaseta bosta prav gotovo vzbudili veliko pozornost doma in po svetu.
500 LET KOLEG1ATNEGA KAPITLJA V NOVEM MESTU
RAZSTAVA DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE v Novem mestu bo septembra letos zaključena, odprta pa je bila vse od aprila v Dolenjskem muzeju.
IZŠLA JE FOTOMONOGRAFIJA "SLOVENSKE FILMSKE ZVEZDE"
Mesto v fotomonografiji so si zaslužili ti slovenski filmski zvezdniki in zvezdnice: Miha Baloh, Polde Bibič, Demeter Birenc, Mirko gogataj, Boris Cavazza. Janez Čuk, Avgusta Danilova, Štefka Drolc, Metka Gabrijelčič, Marjeta Gregorač, Ita Rina, Olga Kacjan, Rudi Kosmač, Bojan Mark, Frane Milčinski, Duša Počkaj, Radko Polič, Lojze Potokar, Majda Potokar, §tane Potokar, Ali Raner, Spela Rozin, Lojze Rozman, Stane Sever, Bert Sotlar, Arnold Tovornik, Marina Urbane, Jože Zupan, Milena Zupančič, Matija Bari, Bogdan Lubej, Tugo Stiglic, Ewelyne Wohlfeiler, Ignacij Borštnik, Anton Cerar-Danilo, Hinko Nučič, Irma Polak.
ŠTIRIDESET VELIKIH ViŽ BRATOV AVSENIK
Na dveh laserskih ploščah "40 let - štirideset hitov" ansambla bratov Avsenik, ki sta nedavno izšli pri Helidonu, je dvajset vokalnih in dvajset instrumentalnih viž v najraličnejših priredbah in zasedbah glasbenikov. Plošči imata tudi knjižico s kronologijo ansambla.
-KULTURA
MONOGRAFIJA O IVANU VARLU
SLOVENIJ A ČLANICA IPA
Slovenija ie pridružena članica Mednarodne zveze založnikov-International Publishers Association (IPA), ki je bil sicer ustanovljen že leta 1896 v Parizu in je vanjo vključenih 51 nacionalnih zvez iz 48 držav. Letos se lahko zgodi, da bo IPA protestirala proti 5-odstotni obdavčitvi slovenskih knjig in sprejela sklep, da slovenska država ovira izdajanje knjig, torej nima pravice do stalnega članstva, za katerega bo zaprosila na letošnjem zasedanju IPA.
NOVE KNJIGE IZ MLADIKE
Rastavo in knjigo so pripravili v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani - njegov opus je obsegal nad tisoč del. Slikar Ivan Vari (1923-1979) je bil sicer doma iz Kamne gorice pri Radovljici, a seje po gimnaziji in nedokončanem študiju na likovni akademiji v Ljubljani preselil na Kras, kjer je desetletja veljal za edinega pravega slikarja. Poučeval je likovno vzgojo na šolah v Sežani, Dutovljah, Divači in Komnu. Ivan Vari je bil mož publicistke in prevajalke Jolke Milič, ki hrani na svojem domu večji del Varlove likovne zapuščine. Vari je bil risar, ilustrator, grafik, slikar, pedagog, fotograf, ljubitelj glasbe in pesnik. Prav sedaj je ljjegova razstava na ogled v Sivcevi hiši v Radovljici.
Knjižna bera Mladike obsega tri nove knjižne zbirke iz otroškega in mladinskega programa: Živali znane in neznane. Srednjeveški rokopisi in stavbamice, v zbirki Enega gnezda ptiči, pevci iste pomladi pa je izšla knjiga o Dragotinu Ketteju. V zbirki Liščki, ki je namenjena manjšim otrokom, pa so izšle zgodbe Kraljevine Packarije Miroslava Slane-Mirosa. V ta program založbe Mladika spada še mladinska literaturna revija Kekec.
V programu za odrasle bralce je letos izšla dolgo pričakovana pesniška zbirka Svetlane Makarovič z naslovom Tisti čas.
TAMBLJRAŠKA SKUPINA PRiFARSKI MUZIKANTI
prihaja iz Fare v Kostelu na jugozahodu Kočevske občine. Ustanovljena je bila leta 1987 kot tamburaska skupina za spremljavo folklorne skupine, vsi člani so tudi pevci. Pred kratkim so posneli z Jasno Vidkovič prvo kaseto.
STOLETNICA ROJSTVA PREZIHOVEGA VORANCA
Pred sto leti se je v Kotljah na Koroškem rodil slovenski pisatelj Lovro Kuhar- Prežihov Voranc. Skupaj s svojimi starši-kmečkega stanu, je doživljal krivice, ki so jim jih delali oblastniki. Kot revolucionar je leta 1930 pobegnil v Avstrijo in nato deloval v različnih evropskih državah. Znamenita Je njegova zbirka novel SAMORASTNIKI. Romani: DOBERDOB (o prvi svetovni vojni), POŽGANICA ( o koroškem plebiscitu), JAMNICA (o življenju v rojstni vasi v obdobju krize). Potopis OD KOTEU DO BELIH VOD, mladinska proza - zbirka črtic SOLZICE (kjer je podobno kot Cankar postavil nepozaben spomenik slovenski materi).
Prežihov Voranc se je uvrstil med klasike slovenske književnosti. Septembra bo na Ravnah znanstveni simpozij o njegovem delu
SLOVENSKI JAVNOSTI DOSLEJ
NEZNAN PORTRET t
DR. FRANCETA PREŠERNA
Na fotografiji: France Prešeren-doslej neznan portret velikega pesnika, katerega je še neugotovljeni avtor naslikal v letu 1908. Občina in Muzej Jesenice naj bi ga za 8.000 mark kupila od Vlaste Nussdorfer-Stanič iz Ljubljane, po besedah Freda Serberja, kustosa Narodne galerije, je delo najstarejši postavni portret Franceta Prešerna. Tako bo rojstna hisa Franceta Prešerna v Vrbi, s tem pa tudi vsi Slovenci, dobila v last portret pesnika Prešerna. Slovenska javnost ie takoj za tem izvedela za še dva podobna portreta v zasebni lasti. Iz Ribčevega laza v Bohinju se je oglasil dr. Bojan Spicar, ki sicer živi v Ljubljani, ter povedal, da ima podoben pesnikov portret (Prešernov obraz naj bi bil mlajši, ostalo pa je naslikano enako), ki gaje oče se pred prvo svetovno vojno tyjf>il od gostilničarja Stiherla iz Radovljice. Po besedah dr. Spicarja pa imajo tak portret tudi v gostilni Kaprol v Sodražici.
44
i»
ODPRTO PISMO
NOVINARJU MARIBORSKEGA VEČERA' SRECKU NIEDORFERJU
Poznani in cenjeni novinar mariborskega "VEČERA" g. Srečko Niedorfer je obiskal Avstralijo skupaj z znanim pevcem Alfijem Nipičem, na posebno novabilo enega odbornikov Slovenskega društva Sydney. O svojem obisku v Avstraliji je napisal precej obsežen članek, objavljen v mariborskem "VEČERU" in ta članek je povzel tudi avstralski "GLAS SLOVENIJE" in ga objavil v nekaj prejšnjih številkah. Dovolite mi, da kot članica Slovenskega kluba Triglav Sydney, ki mu je g. Niedorfer posvetil precej prostora v svojem članku, dam omenjenemu novinaiju nekaj pojasnil.
Po mnogih obiskih iz domovine, ko smo se razočarali nad pogosto nehvaležnostjo obiskovalcev, je lepo videti, daje g. Niedorfer pokazal svojo hvaležnost za prejeto gostoljubje s tem, da ie ves čas z najlepšimi besedami pel slavo Slovenskemu društvu Sydney, poudarjal požrtvovalnost in delavnost njihovih članov ipd. Res je, da so vredni vse pohvale, žal pa nam je, da so vsaki taki pohvali sledile besede:"...medtem, ko so člani Kluba Triglav imeli pri gradnji njihovega doma izdatno pomoč od države. Matice, slovenskih fun, veleposlaništva in...
Resnično bi pričakovali od novinaija, ki ima tak sloves in izkušnje, kot g. Niedorfer, da bi preveril svoje podatke. Poglejte: Slovensko društvo Sydney obstaja že 37 let. Za obstoj tega društva smo prispevali vsi Slovenci, med njimi mnogi, ki sedaj nimajo nobenga stika več s tem društvom; veliko oa njih tudi sedanji člani Kluba Triglav - čeprav vsi priznavamo vse zasluge sedanjim članom za dograditev sedanjega doma. "Pomoč države, Matice itd.", ki naj bi jo dobil Klub Triglav je bilo v resnici posojilo v znesku $ 187.000, ki smo ga s posredovanjem Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane (Matice) dobili od Ljubljanske banke in ki ga tudi odplačujemo, tako kot se odplačuje vsako posojilo. Ta denar nam ni bil podaijen! Ravno tako, kot ni bilo podarjeno nobeno posojilo, ki gaje Slovensko društvo Sydney ali katera koli druga slovenska organizacija najela od avstralskih bank. Vsak posojeni denarje treba vrniti, brez obzira kdo ga posodi in to delamo tudi mi v Klubu Triglav.
Vrednost Kluba Triglav je po zadnjih ocenah nekje med milijon in četrt do milijon in pol dolarjev. Kaj misli g. Niedorfer - kdo nam je dal vso to vrednost ? Če bi g. Niedorfer preveril svoje "vire", bi ugotovil, da nam ni matenalno pomagala nobena "slovenska firma ali veleposlaništvo", še manj pa tisto "in...", na karkoli je že namigoval.
Naši najstarejši člani so pr^d dvajsetimi leti zastavili svoje lastne hiše (g.Poršek in g. Čuješ), daje bilo lahko kupljeno zemljišče na katerem sedaj stoji Klub Triglav. Dvajset let trdega dela je bilo potrebno, da smo plačali zemljišče in s sorazmerno majhnim kapitalom zgradili dom, ki ga imamo. Cinična pripomba da "so tudi člani Triglava ogromno delali navzlič pomoči pri gradnji" zbode globoko v srce vse stare delovne člane, ki so kopali temelje, polagali opeke ali pa samo skrbeli za hrano ali prelagali gore papirjev, potrebnih za organizacijo takega Kluba. Delali so vsi prav tako požrtvovalno, brezplačno, s svojim denarjem in s svojimi žulji, kot člani Slovenskega društva Sydney ali člani katere koli slovenske organizacije v Avstraliji, saj so vsi domovi narejeni s prostovoljnim delom in žulji naših izseljencev..
In če želi g. Niedorfer napraviti politični škandal iz dogodka
Ered desetimi leti, v katerega je bil zapleten g. Marjan Kovač, i rada vedela, če je g. novinar vprašal koga v Klubu Triglav, kaj seje zgodilo.
Klub Triglav ie bil od vsega začetka odprt vsakemu obiskovalcu, ki ie prišel k nam z dobro voljo. Obiskovali 5
so nas
gost, od svecimi otvoritvi novozgrajenega luba Triglav pred desetimi leti. "Škandal" o katerem govori g. Niedorfer je nastal zato, ker je g. Kovač potem, ko je prišel v
E
klub kot naš gost, pozabil na svoje normalno neoporečno lepo vedenje in je stopil na oder ter začel zmerjati svojej Seveda so ga odnesli iz dvorane, saj bi to napravili: bi sredi svečanosti stopil na oder in nas začel obkladati z
svojega gostitelja, ravili z vsakim, ki
žaljivkami. Kolikor sem slišala iz magnetofonskega posnetka svečanosti, je bil problem zvezde v zastavi še eden od najmanjših problemov, ki jih je v svojem govoru načel e. Kovač. Skušal je uveljaviti trditev, da smo zaradi posojila iz domovine bili prisiljeni "prodati svoje duše". Ni vzel v obzir dejstva, da je bila večina članov Kluba Triglav Če že ne rojena, pa vsaj vzrejena in vzgojena pod zastavo z zvezdo in nam ta zastava ni predstavljala ne več, ne manj, kot zastava, ki je v tem času vihrala povsod v naši domovini in do nje nismo čutili nobene sovražnosti. Mimogrede: pod kakšno zastavo ste živeli Vi pred desetimi leti g. Niedorfer?
Z g. Kovačem imamo zdaj odlične odnose: ne zato, ker bi mi spremenili naše mišljenje, temveč zato, ker se še vedno držimo svojega starega pravila: vsak je dobrodošel v našem klubu kdor riae lcot prijatelj!
lvioramo pa priznati, da g. Kovač
resno in aa nikoli več ni dovolil, da bfpretekla nasprotja motila
slovensko spravo zelo
njegovo delo za napredek slovenske skupnosti. Priznati moram tudi, da g. Kovača zelo cenim kot človeka, ki se drži svojih
principov, medtem ko poznamo v domovini in drugod veliko ljudi, ki so bili zagrizeni člani Zveze oportunistov - oprostite, morala bi reči Zveze komunistov - vse do predvčerajšnjim,
danes pa navdušeno hodijo v cerkev in prav tako zagrizeno vse kar so učili se pred kratkim. Mogoče so viri g.
napadajo v Niedorferi*
Niedorferja tudi pozabili omeniti tisti slavni članski sestanek Slovenskega društva Sydney, na katerem se je pred leti večina članov omenjenega društva z demokratskim re ferendumom odločila za zastavo s sedaj tako zaničevano rdečo zvezdo nad njihovim domom. Seveda še sedaj marsikdo ne bo hotel priznati, daje bila ta odločitev takrat dosežena demokratično, z glasovanjem, na katerem je zmagala večina. Kako to, daje toliko ljudi pripravljeno imenovati nek postopek "demokratičen ' samo takrat, kadar so iim doseženi rezultati všeč, kadar pa jim niso, kričijo, da so bili ljudje prisiljeni glasovati na določen način.
Potrebno bi bilo veliko truda in dela, da bi se rtaši ljudje zbližali toliko, da bi se lahko začeli sploh pogovarjati o možnosti ene enotne organizacije. Komentarji, pomešani s polresnicami, kot je članek g. Niedorferja, vzbudijo hudo kri in zamero med ljudmi in organizacijami in ponovno prepričajo naše ljudi v Avstraliji, da bodo manj in manj sprejemali obiskovalce iz domovine z odprtimi rokami v svoje domove, saj ni prvič, da so nas razočarali.
Martha Magajna, Sydney
^ Milan Kučan:
SAMO DA SE V T£3 VR«?»*! t»£
oí uvutí zriNZAcris SVID
/jifupoqud sfuBAsfjBpBN/ • ABid muro ipu-H os jads '533 'habízi sfsuzod
JBDpSA 3§ UI IB-DfBJ 1113)0(1bf (¿IBÍIAZBJ UI3Jod UBAJS 3S OS O^fB^ 'OUI3A isa) jbpu3A i[Bj3qo psbupoqud po is iq ep ojsaiiiBU 'uisziup as ouibs auBjso uibu ui afuafjAiz afoAS ¿[izoabz 'jbajs bu oúrepaia o3[Bj p( 'isa ouis Bp'p^pi b33|65[ af raí qipaAodsu qipsjâouij qifoui'qo ujoureiaoïd unfoAs s ^iao'^jb^ {lABÍod st as 'ojiq af ouqopoj B)jid ui jbjjnzaj 3fBj Bp raí jauied b'íoui 3fBdniB 'urijoui as Bp 'bpp? opz is iq sp '3§ liras Bppy Àbaj5( oq pBdzBi usfu ui ¿jpBdzBj oq BfiABisosnf 'liras	*3f 3sqB[s '[Bdmfs 513511 ui sipruj ss "jo^l f|og
(PínraAS TU30U BU 0[B^dl} IJIABjd0a |B§n5[S* ÍBp5[ 3f J0p3J 'SUlhZBJ siii íjbsa)* Tbzbu ijaiduz «pioui au al joíjb^in 'ijsuiza BU[od af 4ooi[jé?{§ pdpo iq jo)f 'irep bu oiiuBid 30)pu "oj oq ep 'o[iq at iui ou'sbí ui iuiiAOu z a[BAafu|odop 'ui 3pjf[qB[8od pa[ z as ós aAapBz auBuÁBJodau aj as a •Ù113BJ uaíu/Aoáalu bu o'íiaij iSrup Bp 'ofB3§uoiizi lâiup of/B3 Bp 'ípin^qo Bpiin af i{iABjso8nf a B^i'iqndaj b^bsa 'pojbu íjbsa '3pA0j3 3|bsa ' tiÁoü" ofpido^ as ui 1U113BJ niBUABJodau 'ubis oíjbj ouabj ipoiBU paiü a§ os Bd Bâaj 33{od 't ¡auriQBJ a^a'u uiipais Bp uibuíi bjm 'aoniusbibjj Bpa[âBZ ui ^ra^Bfpjd a BpajSod 3(iuuB3 -0|buiÍ3bj oupaluiBiux,,
•piABfud BZ [b3( BOIT 33 ' B§BjdA ^ÚliBO B3 UI ofaUI BU UBÁOfSOSnf 3'p'iJd) A0UÙ3BJ q'iuBUABJodau quejs ui pbssq uiusjsjzpu 3ioâ qluajidoîjBU pfiiqndaj djbsa a sf Bp :B¡pBdzBJ ia|s iib Tajd BfiAB{sbSnf oq Bp 'pasaq qitoAS ureíuiiuods as oiqÓQ (uoíjbz Aa'IXqdnj/v 'uajausssjd oujafud i[05|iü ra jsnnijdo) Bjsiunsad 3Jsja a^au Bjiq bas BAp 3j 'qïu3ijsiraiidô ouáibü Bjiq sf BUÍ3aA tjsoupoqud À afioíisfojd iiB[3p 3(oAS od nbsa oui's i3| '(lúipa ifiq orasiii BpaAas) Buidn^s baixuiubz B¡iq afsBu ijjuis iao^'j/oj
BIU3 rnaoai au Bp 'BAisouuiaj oupbabu af isoupoqud a BÍUBfBáop Blio^afoid buiojizo BfpB|odBJ)s^a u'i ijsi af minzaj' 'uiB3BÍqo Íjbajs iioSijo^bÍi Bd '.335a osiu'rai pj'lajBj¡nzaj 3upn3 ABjd uiiqop qisB3A ui uibjizitbub ÍBán^s as a 'o^ifs oujojao uiiqop Bp 'a'ijiBZOiii a uibbbiz á^poáop ui apasaq auzauiBsod 'aqas ip^o afiiBÎBSop uiafnzBao OU5IJBUIOJAB ÍBJOTIS S3UBP 35 UI B|B{3p oÙpSA UI3S o'^B) U{
su Bd ijB pafajds OAspsz A3jiA0j08n UlUJSBJ l§B[pod BU 3(35 UI 3UbS'zoÚI 3UJSBJ IZ03{S I)ip303jd íaidfBU éqaij 3f jbajs 05(bsa 'ajsj Ib^ op^ :oi bu apK9|S a^
(*au Bd i[B pafaiids OAapez A3)iA0)0Sn uiujsBi iSBrood bu 3(b§ ui auBSzoui au)SBi izo^s pipaoaid faidlBU Bqaij af jbajs o^bsa ' 'ajai fe^ af^ op^ 'oj bíi *ap3[3 a^,
iu
313JU01AV 'OJ OU3UBJBU |3^ai B3Jl3o| riJ3Uip3id ud 3f Pl '^aQipSd jossjojd ¡idnjjsBZ af aui Bd ou3uo^oa -iÙB3?bùi luiifoAs S BTBppqO tsjd UI3SIU JBS33 'JBS33IUttBI3pI3A„ UI3SIU Bp "'IU3UI A
3? iB^au ojiq sf faiox uiai o iiBAopdAodúd Bjajoq úiasiu ^Bdury ■j3| jasapuj ^aid ipnj raaui a sjb^bj os iíbais ajajB^atf '„bíRPa,, f|0A0p ráoq o^ "'asB3 ajstj bz uiuioàs a BiiUBjqs oujsaABZ is UI3S 'B¡3UI11ZBJ UI3SIU JBS33 lJ3piAp3jd 'IJBJIZIJBUB 'IjaUIIlZBJ
i?|B5iu(s b3 ui aqas i|oj(o jaA^ui ipnf] bibaozbcÍo oías 'iuBpsABz
3S JB^pO ABj'd 3fBdlilB 'IU3UI A b¡§BÚZ OJ 3Í 3S pO^fpO 'UI3A 3M
^ ïpoS IUÏ 3S
ousBJis ui uiafu \ mas ZBfui ipm p^ad ui af ed jrpnq 'ui3A aa'esaqaa bz ui «Sog	nui ui BÍa^tup [B^siqo ssj
af 'fiuin uapa af ov *,knj»As uiauo eu„ fB3f af ag MepaAod nuiaârup apud 'auuin lAJd pi 'psp Bp 'B[juauiz as bjs ui anuí B[ep Buióuiodod tu *a[ js¿a ¿uíif JBpuayv upAiz ou§âiâ ' bjs ui Bjipnq a au ¿Sog a au BjaÇiaA bjsiu bzoui bao :oqpoâz à[0)|B) {BAopaAodud )aqà)B^( af uibu (jauipaid raan uazaAqo jojj íjnojaA "a§ qauit oras 3105 auA0US0 qipâizej qaAp qiAJd a) ajo§ auA0us0 npaxzei uiaârnp a
^luiipaoezBia esid
wgDTanHS^r^vNTXWd
nv vaaoood v^sfionvcra
€6 Híimod - HW3X ¿DISNHACnS
3fOJOSOX 9ZOf QÍlWJq A BOOJOduj
U^lllllOd
aaf ïfBJSOd BU BJn B^SfipBJ BNSUaAOfS UI afqBJJSAV J3AS rapoiBM 'Bxunreid OAi§iup o*suaÀb[s fKdnîfs ourepp'ÓMirer ™ raipa Bpuaui oras jaij raas Bd B[asaA rfiiBUSAy Á eCiojejado BSaujraqaj bz jidzi jiabjkíbu ou§adsn af ôuBfiqnfi \ af jo^ faid nipey bu [iserâo o^suaAois od uo ipru oq as ¿p fézeu [3§uà oq ép ourèjfBo JB3( az BdB3 lepas iijubj af 0[adsn ui ¡[rprujód as os 'brasid 03(suaA0ic zef uiif uias BjBp ui ntreqsug X'gg p BipBJ o^aid oras i[|ABfqQ
BSaíjsuaAO[s BÍrpm§ ojaj oua bz ófipuacfp§ "nqpP ^ ub|<Jb>| zbi1íoj[
:o*bj (Ab^ABJaod zajq) isb[^ as fBU P! 'afra^oiS SBIO 8 15- ¿ zt jsjfaj foAS BfjABJdod ifiuqopod boubj^
3fiuqopoj eouBpv _ya'MviSNaanô zi_
nAjjnjp
UI33JSUI3pBífB Uia5[SUaA0IS A 0¡3p I[3ZA3id iq fBU IN 'A30U3AOJS aaui0)0d-3^raiapB?[B apBpu iiiu33iud'o3fB>| 3ÍUB§BjdA ojiq af BÍuB3ais BSa) buisj buab¡o "BjsnâÀB ruoqz uiáu^qo uiauja]
uidüpai BU IJBJS3S BA)5IUp IUB|3 as OS Bp 'M^oiods af UIBU BUIJJQ auox XsupXs BAi5iup B3a^suiapB?{B nsb^susAOis ^lupaspajj
AHMOAS
VAXsnaa voHMswaavxv vo35isNaAOis Hoaz IN^HO
ipjOAoSop osiu 3§ ui3j o 3s Bd numoqpp^ a 'BjquidAou Cl lÎA3Upy(s A oq S3|d I5JSJUBIIHBW A0JU3pilJ§ JS3§ OinjBUl BSBjod aupsuaAOjs zi u| ¿ijsfBujsd Bd n^sup/Çç \ Aoju3pnj§ UI3P3S 3f S0J3J UI ¿IJsfBUBAp OJIUBUI 0fB["{ARld0 niUllOqpi^ \
5LLSfVN13d MSN A
OLLSfVNVAa irraoiNiA A
3NIDSN3A01S ZI VmLVW
*BABIU3UIZI
Ul UIOJ3AS UnjSJOAOS 05JSU3A0JS S A03JIJS 3fUBA0Z3ABlÍ tlflJOJ^yV A IJSOUABÍSp UI A30AB13p qiluhjIllN BABZSAOd tijsoudn^s 3^su3Aojs jsouABrap biunj|n^ a B^izaf b33íjsu3aois ÀojUBJnj^ui ouqasod ui auipepu afuBAa3nf|^A tniiBfioBziUB3jo ui ifisjion paui BABzaAÔd tqBjo§ qfu3iuj3 a B^zbf bSs^sÍisaois Bfu33n sfuBÍhqpodzA tBisiiipaid b33^s]o§ BSsupsi ion B?(izaf B3a^su3AO{s BfÚ33n 3fuBA3§sdsod '.ouipBiui psui ouqssoa 'ifuopnA a spassq s^susaois sfusfoâ :B|ua?nipz usurea
dnCior) 3uojl isjBd - uiBi3ojd oipai iNsuipB¡ui+ D3UJS Bfpnq - AOUiBjSojd qiuiruinSj 3fuB|iABjdud# pUB[Óy - ifUOJMjX A 3p3S3q 3)[su3AO[s 3fuBA3§3dsod bz A3jipaiud qiuqasbd bÍiobziub3ío# UU3J33 Bjpués^sfV - ttsuopÉ|ai bijqrid,, /UIOJ3AS Un03J0A03 05(SUaA0lS Ul ofjsoudn^s O^SpjjSAB z'l^ljs^
UÚ3j33
BJpUBS^Y - t4UOqOUIOjd„ /3fUBA3§3dsod UI U^sfojd 'UÍ3BU*
' 5JBJ¿M l>flA
- psouABfap ui OAipBjS 'lunjnoujno /auijsuaAOis afucASjnod^
lAOJoqpopoa if[3jipoA ipnj ijiq os
IU3f[OAZJ ^BJW pUBJOy B3t!UfB3Biq BZ 'UU3J33 IpUBg bCibÍ3lD|3S ' BSsUAIJBJJSIUraipB BZ 'BlVlUIB^ 3?Of bÛtB13lD13S BSsiqBJSUsS BZ '3|{DpB(J B0l?0f ooiupaspaidpoa BZ 'UU3J33 BipUBSJfSlV BUBjqzi Biiq bf oorapaspaid bz 30HSH9 aMSNHACnS
AanaLvrrad arNHznaaz arouaTiAouBija
Tidbziub3jo
qpisuaAO¡s npiABispaid ipnj lusfiqBAod i{iq os Bd pjBAOZBdo 1051 'spssbq 35reU3A0lS A3fpiBfljd J3J AOJlIBJnjBui 'A30ABPP
qraimtn3i 'BAisfisjpn JSJA "ZI tA30U3AO[c qiîjsfuopiiA 0[iA3J5 odsf BJSnSAB '£Z 'Sjsfppsuod À BJBOipiS 3fuÚ3J33 BjpUBS^SfV
e66l ^snSAB '£Z H09Z INAOMVXSa
irraox^iA a acrasna msnhaois A3n3xvfrad arNH?aHaz
HSONdn)IS 33SN3Í101S ZI
HUSTRHLIJH
pogovor z ZNANSTVENICO
PlREKTORiCO " ftAZStAVE— RUSKIH DINOZAVROV M. PATRi Ctč Vlč^Eks
mrn-
Pogovarjala se je Draga Gelt
D.G.: The dinosaurs and other rare remains of life have arrived from Russia. What is your involvement with the exhibition and what impressed you most in Russian museums?
Dr. P. Vickers: My involvement has been to organize the exhibition. I saw exhibition in Japan in August 92, when I was attending an International Geology Congress. There 1 spoke with dr. Alexi Rozanov (director) from the Institute of Paleontology in Moscow. We decided it would be a great idea for it (the exhibition) to come to Australia. Negotiations began... but seriously not until May 93, Everything was put together in two and a half months.
D.G.: How long, and where will be the exhibition held?
Dr. P. Vickers: August 93 to February 94 in Melbourne, thereafter in Sydney, Brisbane, Darwin, Adelaide, Perth and Launceston.
D.G.: What is (are) the most impressive item(s) of the exhibition?
Dr. P. Vickers: Biggest is a Tyrannosaurids like Tarbosaurus, but I like best the Protoceratops because it's the whole family: eggs hatchling teenager mum dad.
D.G.: How do you see the future of science and how would education be part of this future?
Dr. P. Vickers: Education is of atmost importance to make sure science and the scientific way of thinking survives.
THE UNIVERSITY OF MELBOURNE
BNTRY REQUIREMENTS
Before being considered for selection into many of the courses at the University, specific studies must be completed at Units 3/4 level.
The "Prerequisite" and "Best Four Subjects" requirement varies between courses, but the average of the four CATs must be at least a grade od D./
BONUS FOR LANGUAGE OTHER THAN ENGLISH (LOTE)
If you are a student of LOTE, you will get a bonus on your Score for that study.
A' bonus of 10 per cent of the maximum possible score will be awarded for a LOTE Study in which a grade average of D is obtained. Bonus points for LOTE will be awarded for entry in to the many courses, some of
them:
Agricultural Science, Architecture, Arts, Arts/Science, Arts/Law, Arts/ Music, Arts/ Planning, Arts/ Science, Building, Commerce, Commerce/ Law, Dental Science, Law, Music, Physiotherapy, Early Childhood, Education/Arts, Education-Library. Education-Music, Education-Primary, Education-Science, Education-Visual Arts, Engineering/Science, Forest Science. Information Management, Medicine, Optometry, etc.
avstralci! ne potujte V SK>DAJ omenjene
-frRZAVE!-
Ministrstvo za zunanje zadeve in gospodarstvo v Avstraliji opozarja turiste, naj se izogibajo držav naštetih v razpredelnici. Opozorilo je objavil časopis Canberra Times 17. 8. 93. Po zatrdilu Davida Rutterja (Assistant secretary consular and passport Affairs), ki ga je da! Veleposlaništvu RS v Canberri, Republiko Slovenijo ne uvrščajo med dežele bivše Jugoslavije, kjer naj bi pretila potnikom kakršna koli nevarnost tamkajšnjih vojn, V prekooceanskih državah umre vsak dan po en Avstralec, več kot 1400 pa je priprtih, pogrešanih ali se znajde v bolnišnicah. Za nekatere države ministrstvo svetuje posebno zavarovanje. Opozarja tudi, daje bolniška oskrba v ZDA zelo draga.
more from the
monASH SCIENCE CËNtre
The Monash Science Centre is currently trialling several educational programs that will be offered to schools next year. These programs include Forensic Science, Geology and Paleontology (fossils) and applications for machines such as Levers and Pulleys. This programs are being developed for primary aged students, but programs are also underway for secondary students.
The Science Centre is also involved in the development of educational materials, in conjuction with researches at Monash University. These materials, in the form of kits, books and handouts, will be suitable for students in both primary and secondary schools. It is envisaged that next year a wide range of programs will be offered in different subject areas sucn as astronomy, physics, botany, anatomy, biotechnology, engineering and mathematics, to name a few. The main thrust of the programs is to introduce students to current research being carried out in institutions, such as Monash, and provide students with knowledge of current trends in academic research.
Other areas to be developed in the near future are a Teacher Resource Centre and Science information Service that will also be available to the general public, school visits, school holiday program activities and public courses and seminars on a variety of science and technology topics. Excursions and Field trips will also be offered.
WHERE NOT TO GO
For THE VOICE OF SLOVENIA (GLAS SLOVENIJE) Sanja Van Huet Schools Liason Officer Monash Science Centre
■ Ill
œ
* »
* m m m
AUSTRALIA
un
euro
international ptyJtd
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety oi other products
SHOWROOM ADDRESS:
3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph: (03)764- 1900 Fax: (03) 764-1461
SYDNEY BRANCH
2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213
A KONCU SE NASMEJTE...
Učitelj pokliče Srečka: "Naštej mi lastnosti vode!" "Voda...voda...Ce se z njo umivamo počrni!"
Na družabni zabavi sreča ugleden gospod davno znanko: "Ali se me spominjate, gospod? mu pove. "Pred desetimi leti ste me oboževali in se vsakokrat hoteli poročiti z menoj, pa vas nisem uslišala,"	. .
"Seveda se, gospa, to so moji najlepši spomini!
K? L
Gospa Rozalija pride v konfekcijo ter pohiti k prodajalki:"Ko sem zadnjič pri vas kupila tole obleko, ste mi zagotavljali, da je iz čiste volne! "Res je, gospa."	. ,	,
"Pa poglejte tole etiketo, na kateri piSe, da je sintetika. "Etiketo smo prištli zato,da bi odvračali molje!"
AFORIZMI (Žarko Petan)
i m se delati lepe napake. *Dobro knjigo lahko začnete brati na katerikoli strani, tudi na zadnji. ^Shakespeare je tako hitro pisal, da ni imel časa misliti, a kljub temu so njegove besede obtožene 7. qlobokimi mislimi.	_
//„, ......................\\
-fiOBOlWlKt-
MAKSIMA
ROZALIJA
REGINA
¿>S£ NA] BOLJŠE

GLAS SLOVENIJE
Založnik-Založba (iLAS l/s(anoviie//i in u/vavm odbor-Dušan Lajovic, Alfred Breznik. Štetim Mcrzcl in Stanka Grcgorič Upravnik-Štefan Merzel, 265 Nicholson Str. Fbotscrav Vic Ml I: telefon (03) 6875176 Glavna in odgovorna urcdniea-Stanka Gregorič. 2/15 Allandale rd. Boroma, Vic 3155; telefon (03) 762 6830 Uredniški odbor-Draga Gelt. Toni Gržina. Lojze Košorok, Vinko Rizmal, Ljcnko Urbančič Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava Draga Gelt in Stanka Gregorič: h>gi> Frances Gelt. Distribucija- S.Z.Gregorič Informacije: STA - Slovenska tiskovna agencija, OBVESTILA SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA iz Canberre in SLOVENSKEGA KONZULATA iz Sydneya, MM, FLANHUR. SLOVENIAN BUS1NES, SLOVENEC. DELO, DRUŽINA. VEČER, BROŠURE O SLOVENIJI. NEDELJSKI DNEVNIK. DELO, MLADINA, NAŠA SLOVENIJA. RODNA GRUDA, REVIJA SLOVENIJA v angleščini:
LE NAROČILNICE IN CpKE POŠILJATI NA NASLOV UPRAVNIKA(Stefana Meraela), VSE OSTALE PRISPEVKE PA NA NASLOV UREDNICE (Stanke Gregoric)
Naročam GLAS SLOVENIJE
PRILOŽEN ČEK ZA: letno naročnino S 50 60 ali polletno S 30.00

NASLOV: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 3011
Podpisani(a) Ulica in kraj
Država .................. Poštna št.
S
L
Podpis....................Datum

TISK; Bounty Print. 65 HealbenUle Road. Ringwood, Vic. 3134