Uvod v metodologijo literarne vede je tu zasnovan kot pregled stanja, problemov in nalog takšne metodologije. Izhaja iz teze, da jo je mogoče razvijati samo iz trdnih izhodišč splošne znanstvene teorije in metodologi­ je, to pa terja jasno opredelitev pojma metoda, pregledno razločevanje različnih tipov m etod (formalnologične, znanstvene, filozofske) in določi­ tev njihovih medsebojnih razmerij. Na tej podlagi sistematizira metode, ki ustrezajo predmetnemu področju literarne vede, pri čemer prihaja do sklepa, da je potrebno to področje zarisati čim širše, v njegovi obravnavi pa uveljavljati načelo sodobnega metodološkega pluralizma. Razprava se v zadnjem delu ukvarja s problemi posameznih metod oziroma z njihovi­ mi m ožnim i povezavami, ne da bi se spuščala v obširnejšo obravnavo, ki presega obseg uvodnega odpiranja vprašanj. 1. Sistematično razpravljanje o m etodah literarne vede, ki naj bi veljalo za literarnoznanstveno metodologijo v pravem pom enu bese­ de, je mogoče šele v okviru temeljnega prem isleka takšnih m etodolo ­ gij, pa tudi samega pojm a metoda. Znano je, da splošna znanstvena metodologija, ki obravnava metode, veljavne za mišljenje nasploh in zato temeljne za vsakršno filozofsko ali znanstveno spoznavanje, spada po tradicionalni razdelitvi v območje logike, po novejšem pojmovanju pa v teorijo znanosti ali epistemologijo. Toda v vsakem prim eru se ukvarja sam o z najsplošnejšimi, predvsem formalnologičnimi m etoda­ mi, za katere se uporabljajo utečeni, z razvojem logike vsakokrat neko ­ liko drugačni in spremenljivi term ini (analitična, sintetična, induktiv­ na, deduktivna, aksiomatična, reduktivna metoda). I. M. Bocheriski šteje m ed takšne m etode poleg aksiomatičnih in reduktivnih, kam or se vključujeta induktivna in deduktivna, še fenomenološko in semio­ tično (jezikovnoanalitično), kar seveda opozarja na vrsto odprtih vpra ­ šanj v splošni teoriji in metodologiji znanosti. Ta je podlaga za poseb­ ne metodologije posam eznih ved, ki naj obravnavajo specialne m etode svojega področja, seveda tako, da je vanje vgrajena splošna m etodolo­ ška problem atika. Med te specialne nauke o m etodah spada tudi m e­ todologija literarne vede. Na tej ravni se odpre vprašanje, ki ni brez pom ena za položaj lite- rarnoznanstvenih m etod ozirom a za njihovo razmerje do drugih speci­ alnih m etod in splošne znanstvene metodologije. Ali obstajajo v posa­ meznih znanostih zares čisto posebne, za vsako od njih značilne m eto ­ de, na p rim er takšne, ki ustrezajo samo literarni vedi in so zaradi svoje specifičnosti neprim erne za uporabo v drugih, tudi sorodnih vedah? Odgovor je seveda odvisen od pomena, ki ga podlagamo pojm u m eto ­ da, vendar pa že prim eri posam eznih znanstvenih strok dovolj zgovor­ no opozarjajo na dejstvo, da so vse m etode - tudi najbolj specialne - s tega stališča pravzaprav splošne. Tako se na p rim er v psihologiji pod psihološkimi m etodam i razumejo: eksperim entalne, statistične, testne, klinične, se pravi takšne, ki jih lahko izsledimo tudi v drugih sorodnih ali manj sorodnih vedah. Podobno se da sklepati za specialne m etode v sociologiji, lingvistiki, zgodovini itd. Na splošno je mogoče zagovarja­ ti tezo: vse m etode - ne sam o splošne, am pak tudi specialne - so skup ­ ne več znanostim ali vsaj skupinam ved. S tega stališča je mogoče predvideti, da tudi v literarni vedi najbrž ni mogoče najti metode, ki bi bila zgolj literarnoznanstvena, saj jo je v natanko takšni ali vsaj podob ­ ni funkciji izslediti v drugih um etnostn ih vedah ali pa v zgodovinskih, J ingvističnih, psiholoških, socioloških strokah; poleg tega je v marsika- jvs\icteri metodi, ki jo literarna veda uporablja za svoje raziskave, mogoče ^ Primerjalna književnost, 11/1988, št. 1 1 J a n k o K o s UVOD V METODOLOGIJO LITERARNE VEDE 3 1 6 3 1 0 I tako kot v drugih znanostih prepoznati posebno pretvorbo kake sploš­ ne formalnologične metode, ki jo utem eljujeta logika in splošna znan­ stvena teorija. Prav zato so opisana razmerja med glavnimi vprašanji za obravnavo literarnoznanstvene metodologije. Za njeno natančnejše oblikovanje je seveda nujno pobliže določiti in na znotraj razčleniti pojem same metode. Ta je po svojem pom enu zelo raztegljiv, odvisen od vsakokratne uporabe, ki niha od širših do ožjih pom enov tako, da njegova pom enska vsebina m očno variira hkrati z obsegom. Na splošno velja, d a je v specialni metodologiji kake vede po trebno upoštevati vse možne pomene, ki se lahko pojavljajo v območju njenega metodološkega instrum entarija, da pa je seveda nuj­ no z vso pozornostjo paziti, kaj se pod m etodo vsakokrat razume, s tem pa že tudi na posebnosti, ki neki m etodi določajo m esto v enotno za­ snovani sistematiki metod, značilnih za posamezno vedo. Vse to velja tudi za metodologijo literarne vede. Na dejstvo, da se tudi v nji pojem m etode pojavlja z zelo različnimi pom eni in na več različnih ravneh, opozarja že raznovrstnost oznak, s katerimi poskušajo te m etode zajeti in opisati avtorji del, ki jih lahko im am o za specialne literam oznan- stvene metodologije. Razlika m ed njimi je že v tem, da le redke upošte­ vajo splošne formalnologične metode, kolikor se pojavljajo kot podla­ ga specialnim postopkom literarne vede; in če jih, jih obravnavajo sle­ herna drugače ali nedosledno. Predvsem pa je problem ta, da posta­ vljajo v središče metodologije ne le različne metode, am pak že kar vsa­ kokrat drug tip metod, na kar kažejo različne nom enklature. Ene na prim er razpravljajo samo o pozitivistični, eksistencialni ali sociološki metodi, druge sam o o im anentnih in transcendentn ih , tretje brez po ­ trebne razvidnosti govorijo o enem in drugem; nekatere upoštevajo samo t. i. em pirične, druge spet izključno m atem atično-num erične m e­ tode, ne da bi s tem postala razvidna celotna metodologija literarne vede. Obravnave se m ed sabo razlikujejo predvsem zato, ker si vsaka jemlje za izhodišče pojem m etode z nekoliko drugačnim pom enom in jo tudi drugače imenuje. Razlika v terminologiji je seveda povezana z razlikami v obsegu, ki se pripisuje pojm u metoda: induktivna m etoda nim a enakega obsega kot pozitivistična, filološka je spet po obsegu drugačna od duhovnozgodovinske, sociološka ni enaka historičnoma- terialistični itd. S tem se potrjuje, da je že v izhodišču literarnoznan- stvene metodologije osrednji problem ta, v kakšnem razmerju so te m etode m ed sabo, kakšna je njihova različnost po obsegu in pom enu in kako se ta razm erja oblikujejo v posebnem območju literarne vede. 2. Doslej izoblikovane metodologije literarne vede so ne le m alo­ številne, am pak iz opisanih razlogov tudi med sabo zelo različne. Na splošno je mogoče ugotoviti, da ne vsebujejo natančne klasifikacije in razdelitve m etod po skupinah, tipih ali ravneh; večidel tudi ne p rina ­ šajo podrobnega opisa metod, s katerim i se ukvarjajo. Vse to je posle­ dica dejstva, da večina teh metodologij ne postavlja v sredo svoje po ­ zornosti m etod v pravem pom enu besede, am pak pretežno opisuje po ­ samezna področja literarne vede, tj. razpravlja o predm etu , s katerim se ukvarjajo posam ezne raziskave, ali pa prikazuje posamezne sm eri li­ te ra rne vede, na p rim er t. i. pozitivistično, marksistično, strukturali- stično; s tem se ti opisi spreminjajo v zgodovino njihovega razvoja in zaporedja. Prav zato se izogibajo vprašanjem posam eznih m etod zno­ traj raziskovalnih področij in smeri. Tako na splošno razpravljajo o različnih usm eritvah pozitivizma ali marksizma v literarnih raziska­ vah, ne spregovorijo pa natančneje o pozitivistični ali marksistični m e­ todi. Je teh več ali zmeraj le ena sama? Je pozitivistična m etoda isto kot em pirična, m arksistična enaka sociološki? In če ni, v čem je razlog za različnost? Gre torej za vprašanje, katere splošne ali specialne m e­ tode se uporabljajo v različnih področjih in sm ereh literarne vede, prav tega vprašanja se pa te metodologije ne lotevajo v zares sistem a­ tični obliki. V slovenskem znanstvenem prostoru so poleg več delnih razprav nastale vsaj tri zaokrožene metodologije literarne vede oziroma po ­ skusi zanjo. J. Kelemina je v svoji knjigi Literarna veda združil - po lastni formulaciji - poetiko in metodologijo, tj. dobršen del literarne teorije in nauk o m etodah literarne vede. V tem okviru je že tudi sp re ­ govoril o posameznih m etodah raziskovanja, bodisi da jih je naštel ali skiciral njihovo uporabo. V tem smislu govori o em pirično-induktivni metodi, analizi, sintezi, biografiji, psihološki analizi, psihografski m eto ­ di, genetični, alegorični, formalnoanalitični, filološki, tekstnokritični, zgodovinsko-biografski, psihološko-tipološki, zgodovinski, sociološki ali socialno-literarni, duhovnozgodovinski in še kateri, kar pomeni, da je repe rtoa r obravnavanih m etod dovolj širok in raznovrsten, vendar brez po trebne urejenosti in preglednosti, čem ur je razlog pač ta, da jih Kelemina večidel obravnava v obliki opisa posameznih predm etn ih področij in sm eri literarne vede. Ta opis je seveda močno odvisen od zgledov, ki mu jih je nudila nem ška literarna veda okoli prve svetovne vojne in po nji. Precej poznejšega datum a je Literarnozgodovinska me­ todologija, ki jo je objavil F. Zadravec v zborniku Lirika, epika, dramati­ ka. Iz naslovov poglavij tega kratkega pregleda (tekstna, biografsko- psihološka, sociološka, filozofska, stilna kritika) je razvidno, da se po ­ jem m etode tu pokriva s p redm etn im i področji in sm erm i literarnega raziskovanja. Da so pod tem mišljene tudi metode, se pokaže iz dej­ stva, da avtor posebej govori o interpretacijski metodi, na p rim er o in- duktivno-sintetični ali pa celostni; v uvodu omenja kot poseben p ri­ m er najnovejšo strukturalistično metodo. Spet drugače je ravnal A. Ocvirk, ko je metodologijo literarne vede obravnaval pod naslovom Li­ terarna teorija; p rim erjava naslova z vsebino pokaže, da je podobno kot že Kelemina združil poetiko in metodologijo ozirom a - po Ocvir­ kovih term inih - specialno in občo literarno teorijo, v katero spada po njegovi razdelitvi tudi metodologija. Ta v tem pregledu celo prev ladu ­ je. Ocvirkovi pogledi na metodologijo literarne vede so izdelani kot opis posam eznih predm etn ih področij, ki sestavljajo literarno vedo - to so po njegovem m nenju avtor, doba in delo - in raziskovalnih smeri na teh področjih. V tem okviru se ukvarja predvsem z biografskimi, psihološkimi in psihoanalitičnimi, pa tudi sociološkimi tipi raziskav, kar pomeni, da razpravlja o m etodah za obravnavanje avtorja, dobe in dela; ob tem obširneje tudi o različnih oblikah t. i. in terpretacije lite­ rarn ih um etnin. V vsem tem se njegov pregled sklada s Keleminovim in Zadravčevim; tudi zdaj gre manj za metodologijo v pravem pom enu besede kot bolj za oris p redm etn ih področij in smeri literarne vede. Nekaj podobnega je mogoče trditi tudi za obstoječe literarnoznan- stvene metodologije v drugih jezikih. Še bolj kot iz slovenskih modelov je iz teh videti, da se vsaka ukvarja z nekoliko drugače razumljenimi, poim enovanimi in razvrščenimi metodam i. Pogosto so problem že te r ­ mini zanje, za tem se pa praviloma skriva globlje vprašanje, kako prav ­ zaprav pojmujejo m etodo in po kakšnem ključu razčlenjujejo literar- noznanstveno metodologijo. V novejši izdaji hrvaškega kom pendija Uvod u književnost, ki so ji avtorji v podnaslov postavili tudi pojem »metodologija«, m anjka posebno poglavje o tej tvarini, zato pa so tu poglavja, posvečena literarni vedi, literarni zgodovini in interpretaciji; vendar jim gre pretežno za zgodovinski, načelen ali kritičen oris posa­ meznih predm etn ih področij in raziskovalnih smeri, ne pa za m etode kot take. Podobno je s knjigo Metodologija proučavanja književnosti Pe­ tra Milosavljeviča, kjer je večji del prostora posvečen predm etnem u zarisu literarnega raziskovanja in njegovim usmeritvam, predvsem pa pregledu njihovega zgodovinskega razvoja. O m etodah je govor p red ­ vsem na eni sami strani. Tu avtor razlikuje m ed »osnovnimi« m etoda­ mi, kot so analiza, sinteza, indukcija, dedukcija, abstrakcija, generaliza­ cija, in »posebnimi«, m ed katerimi so za literarno vedo naštete bio­ grafska, psihološka, psihoanalitična, fenomenološka, eksistencialistič­ na, formalna, m etoda »close reading« in strukturalistična. Razmerje med temi m etodam i avtor razloži s tezo, da nastanejo posebne m etode šele z uporabo temeljnih m etod na kakem konkretnem področju ozi­ rom a iz posebnega aspekta, ki ga terja takšna uporaba; zato se te m eto ­ de imenujejo po takšnih aspektih. S tem je raziskavi začrtal važno iz­ hodišče, vendar iz njega ni razvil sistematike, klasifikacije in na tančne ­ ga opisa literarnoznanstvenih metod. Poteze, ki jih je opaziti v slovenskih, hrvaških in srbskih nastavkih za metodologijo literarne vede, so značilne tudi za razm erom a malo­ številna obsežnejša in reprezenta tivna dela, ki so na tem področju n a ­ stala v drugih evropskih in svetovnih jezikih. Začetki načelnega raz­ pravljanja o m etodah literarne in drugih um etnostn ih ved segajo sicer še v 19. st., k Tainu, Schererju in drugim, zlasti pa v prve sistem atične zarise filoloških m etod in načel. V endar so seveda celovitejši pregledi literarnoznanstvene metodologije lahko nastali šele ob formiranju m o­ derne literarne vede v 20. st., zato so razm erom a pozni. Takšno je o b ra ­ vnavanje literarnoznanstvenih m etod v knjigi Theory of Literature R. Welleka in A. VVarrena. Tu se sicer ne govori izrecno o metodologiji; vendar se avtorja z njo ukvarjata v obliki obširnega opisa dveh različ­ nih »pristopov« k raziskovanju literature: »zunanjega« in »notranjega« (extrinsic, intrinsic approach). Njuna obravnava je neenakom erna; ob »zunanjem pristopu« razpravljata o biografski, psihološki, sociološki, idejni (duhovnozgodovinski) in p rim erja lnoum etnostni metodi, popi­ sujeta pa predvsem predm etno področje in smeri, v katerih so se uve­ ljavile; ob »notranjem pristopu« se ukvarjata samo z opisom p redm et­ nih segmentov, h katerim je naravnan (evfonija, ritem, m etrum , stil, podoba, metafora, simbol, mit, narativna funkcija, literarne zvrsti itd.), ne da bi natančneje obravnavala m etode za njihovo raziskavo. Spet či­ sto drugače se je M. M aren-Grisebach v priročniku Methoden der Lite- ratunvissenschaft omejila zgolj na same metode, vendar le na enega od možnih tipov v zelo širokem, filozofskem pom enu pojma; zato razpra­ vlja o pozitivistični, duhovnozgodovinski, fenomenološki, eksistencial­ ni, morfološki in sociološki metodi; drugi izdaji dela je dodano pogla­ vje o statističnih m etodah, ki da niso m etode v pravem pom enu bese­ de. Novejši avtorji literarnoznanstvenih metodologij sicer večidel sledijo zgledu VVelleka in VVarrena, kar pomeni, da zasnavljajo svojo sistema­ tiko metod na opisni predm etno-sm em i ravni. Tako razgrinja L Pollmann v knjigi Literatunvissenschaft und Methode predvsem zgodo­ vinsko panoram o razvoja metod, pri čem er se m u ta pregled sprem i­ nja v oris posameznih literarnozgodovinskih ozirom a teoretskih smeri. Na tej podlagi razdeli možne m etode po ključu, ki v nekoliko sprem e­ njeni in razširjeni obliki obnavlja VVellekov in W arrenov zgled: m etode s temeljno orientacijo k nadindividualnim aspektom literature (snovi, motivi, teme, jezik, zgradba, strukturalizem); m etode s temeljno orien ­ tacijo k literarnem u delu (im anentna in transcenden tna in terpre tac i­ ja); m etode s temeljno orientacijo k aspektom, ki delo transcendirajo (nouvelle critique, eksistencialno-fenomenološka metoda, literarna so­ ciologija). Že iz razdelitve, ki je sicer nepregledna in po nepotrebnem zapletena, je videti, da razpravlja avtor o literarnoznanstvenih m eto­ dah posredno, tj. prek opisa posameznih predm etn ih področij in sm e­ ri literarnega raziskovanja, dosti manj pa o spoznavni, epistemološki, logični ali hevristični problem atiki m etod kot takih. Prav to je značilno tudi za najobsežnejše delo te vrste, za knjigo Methodologie der Litera- tunvissenschaft J. Strelke, ki je sicer v precejšnji m eri polem ika zoper strukturalistične, inform acijskoteoretične, semiotične, lingvistične in druge smeri sodobne literarne vede. S trelka razdeljuje literam oznan- stvene m etode po Wellekovem in W arrenovem modelu, vendar v obratnem zaporedju: na »delu im anentne« (werkim m anente) in »delu transcendentne« (werktranszendente), s čim er upošteva tudi Pollman- novo terminologijo. V- zvezi s prvo skupino razpravlja skoraj samo o predm etih , s katerimi se te m etode ukvarjajo, oziroma o različ­ nih sm ereh takšnega raziskovanja; v poglavjih o »delu transcenden ­ tnih« m etodah sicer našteva posamezne metode, kot so um etnostno­ zgodovinska, biografska, psihološka ali idejno-kritična, vendar tudi tu prevladuje zgodovinsko-problemski oris raziskovanja literature v zvezi s psihologijo, filozofijo, etnologijo! antropologijo, zgodovino, sociologi­ jo, ne da bi bila razvita p roblem atika samih metod, njihovih različnih ravni in funkcij. Iz kritičnega pregleda obstoječih metodologij literarne vede je mogoče potegniti tezo: problem m etode je v teh metodologijah resda najtesneje povezan s p redm etn im področjem, za katero se kaka m eto­ da uporablja in po njem pogosto imenuje, kot tudi s filozofskim ali znanstvenim izhodiščem, iz katerega ta ali ona sm er literarnega razi­ skovanja izhaja in je po njem poimenovana, vendar so ta razmerja v teh metodologijah ostala pretežno nereflektirana, nejasna ali pa sploh neopažena. Natančnejša pojasnitev teh razmerij je torej pogoj, da bo problem atika literarnoznanstvenih m etod - njihovih različnih oblik, skupin, tipov oziroma ravni - zares razvidna. 3. V m etodoloških pregledih in sistem atikah literarne vede od Welleka in W arrena do Strelke se pojavlja pojem m etode v najrazlič­ nejših zvezah, kar pomeni, da v njih nim a zmeraj istega pomena. To ve­ lja seveda za vse podobne metodologije in ne samo za literarno vedo. Beseda m etoda v zvezi »induktivna metoda« vsekakor ne m ore imeti istega pom ena in obsega kot v zvezi »lingvistična metoda«, ta pa se spet loči od pom enskih zvez »duhovnozgodovinska«, »eksistencialna«, »strukturalna« ali »interpretacijska« metoda; pa tudi te se po smislu m ed sabo ločijo, ker so postavljene na različne stopnje, ravni in podlo ­ žene z zmeraj drugačno funkcijo. V vseh teh prim erih je pojem m etode sicer en sam, njegov pom en in obseg pa različna; gre torej za m etode različnih stopenj, ravni in funkcij, različnih po obsegu in pom enu, ki jih m ora metodologija literarne vede šele natančno razmejiti, pa tudi povezati v smiselna razmerja. Izhodišče za natančnejšo sistematizacijo literarnoznanstvenih m e­ tod m ora biti po načelih splošne teorije znanosti širši kontekst, v kate­ rega se um ešča uporaba metod v znanstvenem raziskovanju. V tem kontekstu je poleg same m etode po trebno razločevati vsaj še tri dolo­ čila: 1) subjekt, ki m etodo uporablja, 2 ) p redm etno področje, ki m u je ta uporaba prirejena, 3) cilj, h katerem u je naravnana. Zaradi boljšega razločevanja metodoloških ravni in tipov se zdi nam esto o subjektu prim erneje govoriti o aspektu oziroma perspektivi, ki vnaprej usm erja m etodo k n jenem u predm etu in cilju, s tem pa določa tudi njeno upo ­ rabo; s tem se celotni kontekst zvede na trojico perspektiva-predm et- cilj. Iz razm erja m ed m etodo in ostalimi m om enti metodološkega kon­ teksta izhaja sam a od sebe vrsta vprašanj, ki za metodologijo li terar­ ne vede niso brez pomena. Med njimi se zdi spoznavoslovno in episte ­ mološko daljnosežno zlasti vprašanje o razmerju m ed m etodo in nje­ nim predm etn im področjem ozirom a predm eti, h katerim je naravna­ na. Je p redm et popolnom a neodvisen od metode, tako da ji je zgolj ne ­ kaj zunanjega? Ali pa je od nje zelo odvisen, kot da ga šele m etoda ustvarja in je torej v svoji dejanski podobi njen izdelek? Med obem a skrajnim a stališčema, nakazanim a s takšnimi vprašanji, se zdi seveda najustreznejša vm esna rešitev - da m etoda zmeraj svoj p redm et tudi oblikuje, tako da ji ta n ikakor ni dan sam na sebi kot nekaj, kar m eto ­ da že najde pred sabo in zatem pasivno zaobjame. V endar pa p redm et spet ni samovoljna kreacija m etodološke prakse - vsaka m etoda se srečuje s predm etom , ki je sam na sebi šele gradivo v am orfnem sta­ nju; prav zato ga m ora izoblikovati v tisto podobo, ki jo nato lahko ob ­ vlada, spoznava in razlaga. Vse to so seveda vprašanja, ki spadajo bolj v splošno metodologijo znanosti kot v njene specialne discipline. Pač pa je za metodologijo li: te ra rne vede posebej pom em ben drug sklep, ki ga omogoča razčleni­ tev konteksta, znotraj katerega se m etode postavljajo kot problem: raz­ ličnost metod, k ij ih vsaka od obstoječih literarnoznanstvenih m etodo ­ logij našteva in obravnava drugače, je očitno v zvezi z ustrojem tega konteksta, to pa tako, da se vsaka m etoda oziroma skupina m etod im ensko nanaša drugače na enega od elementov metodološkega kon ­ teksta - nekatere na perspektivo, ki določa uporabo metode, ali celo na njen cilj, druge spet predvsem na predm et, ki si ga jemlje m etoda v raziskavo; tretja možnost je ta, da se ime m etode ne nanaša na nič zu­ naj sebe in je torej izključno avtoreferencialno. Od tod se da razumeti različnost poimenovanj, ki so se uveljavila v metodologiji literarne vede za to ali ono metodo, njihove skupine in tipe. Na primer: duhov- nozgodovinska ali pa eksistencialistična m etoda ne m erita toliko na predm et, kolikor bolj na perspektivo, iz katere se k p redm etu odpre posebna m etodološka usmeritev; podobno še druge metode, ki p ripa ­ dajo izrecnem u filozofskemu izhodišču in so zato z njim določene. Nas­ pro tno se sociološka, psihološka in lingvistična m etoda imenujejo p re ­ težno po predm etu, ki ga obravnavajo in so m u vnaprej prirejene; toda to velja še za vse druge m etode posam eznih znanosti od zgodovine do matem atike. Spet drugačen je status induktivne, deduktivne ali aksio­ matične m etode - v njihovem poim enovanju nista natančneje določe­ na niti perspektiva niti predm et, kar pomeni, da so formalnologične m etode postavljene na raven m etod kot takih in se im ensko nanašajo zgolj nase. Samo v tem prim eru je torej pojem m etoda uporabljen v pravem, dobesednem pom enu, v vseh drugih pa le s prenesenim . Ce po teh vidikih sistem atiziram o vse možne metode, ki jih je naj­ ti v območju literarne vede in jih navajajo posam ezne literarnoznan- stvene metodologije, ne da bi jih dovolj jasno razločevale, klasificirale in razvrščale po skupnih potezah, se izkaže, da imamo v metodologiji literarne vede opraviti vsaj s trem i različnimi tipi metod. To so: 1) formalnologične, k ij ih teoretsko m odelira formalna logika (ak­ siomatična, deduktivna, reduktivna, induktivna, analitična, sintetična idr.) in se v literarni vedi uporabljajo tako kot v vseh drugih znanostih in tudi v filozofiji; 2 ) znanstvene, ki pripadajo posameznim znanostim in se im enuje­ jo praviloma po predm etnem območju vsake teh ved, čeprav so seve­ da zgrajene predvsem na podlagi formalnologičnih metod (psihološka, psihoanalitična, matem atična, historična, lingvistična idr.); 3) filozofske, ki jih postavljajo za izhodišče v obravnavo svoje p ro ­ blem atike posamezne filozofske smeri, teorije ali doktrine, to pa tako, da jim določajo temeljno perspektivo, nato pa jih na gradivu realizira­ jo s pomočjo drugih, formalnologičnih in tudi posameznih znanstve­ nih m etod (pozitivistična, duhovnozgodovinska, historičnomateriali- stična, fenomenološka, eksistencialistična, strukturalistična itn.). Iz razm erja m ed temi različnimi metodnim i tipi in skupinam i je razvidno, da gre pravzaprav za različne ravni in funkcije znotraj en o t­ nega metodološkega konteksta; po njih se m etode poimenujejo, pri če m er se te ravni m ed sabo stikajo, prehajajo druga v drugo in deloma celo prekrivajo, kar pa je naravno, saj je različnost m ed njimi samo re ­ lativna, tj. odvisna od vsakokratne referenčne zveze. Na splošno so po ­ vezave m ed njimi lahko treh vrst; nekatere teh m etod se m ed sabo do ­ polnjujejo, druge se delom a ali v celoti izključujejo, večidel pa se vklju­ čujejo druga v drugo in v tem smislu nadgrajujejo. Vse filozofske ali znanstvene metode, ki se uporabljajo v literarni vedi, tako ali drugače participirajo na uporab i formalnologičnih m etod in so iz njih zgrajene. O benem se pa tudi znanstvene in filozofske m etode med sabo povezu­ jejo, toda po posebnih pravilih in m edsebojnih afinitetah; tako na pri­ m er pozitivistična z biografsko, genetično, filološko, psihološko ali so­ ciološko, historičnom aterialistična s sociološko ali psihoanalitično, duhovnozgodovinska s formalnoanalitično in strukturalno, podobno fenom enološka in še vse druge. Podobne povezave so seveda možne tudi med samimi filozofskimi metodam i, saj je očitno, da fenom enolo­ ška m etoda lahko prehaja v eksistencialno, h istoričnom aterialistična v strukturalistično, duhovnozgodovinska v historičnomaterialistično, pa tudi narobe itd. Tako nastajajo širši metodološki sestavi, od katerih so nekateri seveda težji, drugi skoraj nemogoči, zmeraj pa v skladu z mož­ nostjo povezovanja različnih filozofskih perspektiv, smeri in tokov. Opisani načini povezovanja so glavni razlog za t.i. metodološki pluralizem, o katerem je znotraj literarne vede zmeraj več sledov, tako da postaja eden od poglavitnih problem ov tudi za njeno metodologijo. Za zdaj se pa dajo možnosti povezovanja različnih tipov metod v lite­ rarni vedi ponazoriti s splošno shemo, ki naj začrta možne zveze med njimi, pri čem er je poleg omenjenih skupin po trebno upoštevati še t.i. p red teoretske »metode«, o katerih prevladuje v splošni metodologiji mnenje, da seveda še ne predstavljajo m etod v pravem pom enu, am ­ pak kvečjemu nastavke zanje; v tej funkciji so nedvom no izhodišče za oblikovanje formalnologičnih, znanstvenih in filozofskih metod, seve­ da tako, da se šele na teh ravneh izoblikujejo v teoretsko izdelane miš­ ljenjske oblike. Opisana razmerja so predstavljena v shemi: znanstvene m etode filozofske m etode formalnologične m etode- t ■ p red teore tske »metode« 4 . Iz sistematike, ki razdeljuje m etode po različnih ravneh, stop­ njah in skupinah, je mogoče sklepati, da nobena teh m etod ni om ejena na eno samo vedo ali skupino ved. To velja seveda tudi v obrnjenem smislu - nobena veda ne prem ore metod, ki bi bile uporabne samo v njenem predm etnem območju, am pak so ji praviloma skupne še s kako drugo vedo ali z več vedami. Takšna m etodološka heterogenost in heteronom nost je značilna za literarno vedo, tudi v tej se prepletajo metode, ki so vsaka zase možne še v drugih znanostih, o čem er govori preprosto dejstvo, da je na p rim er biografska m etoda dom a še v poli­ tični, likovnoum etnostni ali glasbeni zgodovini, s truk tu ralna v skoraj vseh družboslovnih in hum anističnih vedah, form alnoanalitična v vseh um etnostn ih vedah in še drugje, psihoanalitična ne samo v psiho­ analizi, am pak tudi v zgodovini, sociologiji, antropologiji, likovnoum et­ nostni zgodovini itd., historičnom aterialistična v politični ekonomiji, splošni zgodovini, vseh posebnih, tudi um etnostn ih zgodovinah in v sociologiji; podobno še fenom enološka s strukturalno, formalnoanali- tično, interpretacijsko in herm enevtično - že im ena teh m etod kažejo na zapletenost njihovih m edsebojnih razmerij, najtesneje povezanih s problem om njihove pripadnosti znanstveni, filozofski ali formalnolo- gični ravni. Uporaba vsake od navedenih m etod je v literarni vedi seveda om ejena in določena s predm etom , na katerega naj bi se aplicirale. Zato spada vprašanje o p redm etu ali p redm etn ih področjih literarne vede m ed glavna vprašanja njene metodologije; od opredelitve tega predm eta zavisi u po raba in razlaga metod, ki jih je mogoče vključevati v literarnoznanstveno območje. V tej smeri je po trebno upoštevati dej­ stvo, da je v novejših sm ereh literarne vede, zlasti od ruskega formaliz­ ma naprej, prišlo do izrazite, tudi načelno podprte zožitve p redm e tne ­ ga območja, s katerim naj bi se ukvarjala literarna veda, in sicer na samo literarno delo, pri čem er ni vselej jasno, ali naj bi šlo za posam e­ zna literarna dela ali za več del v m edsebojni povezavi. Tako J. Strelka že na začetku svoje knjige brez podrobne argum entacije postavlja trd i­ tev, d a j e p redm et literarne vede jezikovna umetnina; podobno še d ru ­ gi metodologi, čeprav ne vsi. S širšega stališča, ki se ne m ore zadovoljiti s tako apriornim poj­ movanjem, je jasno, da je treba literarno um etn ino postaviti za p red ­ met literarne vede v kontekstu avtorja in bralstva. S tem se izkaže, da je ta p redm et trojen in tričlenski; avtor (produkcija)------------- d e l o --------------------bralec (recepcija) V endar je tudi to formulo potrebno razumeti čim širše, brez kakršnihkoli zadržkov, ki bi literarno vedo utesnjevali na »čisti« p red ­ met literaturo. Seveda mnogi metodologi in raziskovalci dopuščajo možnost, naj bo tudi avtor p redm et literarnoznanstvenega raziskova­ nja, vendar samo toliko, kolikor je nujno po treben za razumevanje in tolm ačenje literarnih del; to je bilo m ed drugim tudi stališče A. Ocvir­ ka. Čeprav dopušča ta metodološki okvir večjo gibljivost, se zdi še zmeraj preveč purističen. Vsakdanja izkušnja kaže, d a j e za sprejem ni­ ke literature avtor vsaj toliko zanimiv kot njegova dela, in to ne samo v zvezi z njimi, am pak tudi sam na sebi. Ker praktično ni nobene druge vede, ki bi se specialno ukvarjala z njegovo biografijo, psihologijo ali sociologijo, je seveda naravno, da je avtor legitimen predm et ravno li­ te rarne vede; in to ne samo v zvezi z literarnimi besedili, ki so ostala po njem. Sicer se je pa literarna veda ne glede na načelne razloge od nekdaj ukvarjala zlasti z avtorjevo osebo, s čim er je ustrezala od zdav­ naj živi po treb i in zanimanju za literarne tvorce; prav to je imelo seve­ da posledice za razvoj njene metodologije. Opredelitev predm etnega območja v literarni vedi se m ora torej razširiti tako, da spada vanj najprej avtor sam z vsem, kar sestavlja nje­ govo osebnost, življenje in usodo, in to ne le kot m orebitna pomoč pri razlagi literature. To pomeni, da ima literarna znanost v tej smeri p re ­ cejšnje naloge, saj z ničim er ni mogoče omejevati njenega in teresa za avtorja, na p rim er z argum entom , da so iz njegove biografije ali psiho­ logije važna samo bistvena dejstva, pom em bna za razlaganje del, neb i­ stvena naj odpadejo. Pomanjkljivost takšne teze je v tem, da vnaprej ni mogoče odločiti, katera dejstva so v tem smislu pom em bna ali nepo ­ membna; m oderne interpretacijske m etode - na p rim er psihoanalitič­ na - se s pridom lahko oprejo ravno na dejstva, ki so na videz čisto po­ stranska, a jih ta m etoda dvigne do najbolj relevantnih tolmačenj. Drugi predm etn i segment za literarno vedo je seveda literarno delo, pri čem er tega pojma ni mogoče omejevati na posamezna lite­ ra rna besedila. Vanj so zajete tudi večje skupine literarnih del enega samega avtorja ali več avtorjev skupaj, kar pomeni, da so p redm et tak ­ šnega raziskovanja ne samo posam ezna besedila, ločena od drugih, am pak tudi razmerja m ed različnimi deli istega avtorja ali različnih av­ torjev, kar terja seveda uporabo prim erjalne metode, obenem pa kliče po rabi še cele vrste drugih metod, p rim ern ih za takšne raziskave. Končno je tu kot pom em ben p redm et literarne vede, ki ga je v nasprotju s tradicionalno literarno zgodovino postavila v ospredje zla­ sti m oderna recepcijska estetika ali zgodovina, še bralstvo kot nosilec recepcije literarnih del; sem spada raziskava različnih načinov, razvoj­ nih faz in sprem em b branja, razumevanja in tolm ačenja literarnih del. Ob tako razčlenjeni, tričleni p redm etnosti literarne vede je po trebno v njeno predm etno območje šteti še m edsebojna razmerja m ed avtor­ jem in literarnim delom te r delom in recepcijo. To pa še ni vse, kajti na prvi pogled je jasno, da spadajo vanj še neštevilna, zelo raznovrstna razm erja avtorja, dela in recepcije do zunajliterarnih realite t (doba, družba, zgodovina, kultura, filozofija, druge um etnosti itd.), ki jih ob ­ krožajo, določajo, sooblikujejo ali nadgrajujejo. To pomeni, da je p redm et literarne vede ne samo zelo obsežen, am pak predvsem večplasten in sam v sebi razčlenjen, kar ima pom em ­ bne posledice za metodologijo literarne vede. Heterogenost tega p red ­ m eta je dana že v njegovi temeljni ontološki različnosti: različni p red ­ metni segmenti (avtor, delo, branje) ne obstajajo na isti ravni, am pak ima vsak nekoliko drugačen eksistenčni modus, saj je očitno, da obsta ­ ja avtor tako kot druge zgolj historične realitete; delo ima poseben on­ tološki status, ki ni zgolj historičen; spet drugačen je obstoj bralske re ­ cepcije. Vse to se po svoje uveljavlja v uporab i različnih metod, ustrez­ nih večstranosti p redm e ta literarne vede, ki ga ponazarja shema: t t t avtor ^ — del o ----------------- ► bralec — fc- I I J Iz dejstva, da je p redm et literarne vede tako zelo heterogen, sledi, da je za njegovo raziskovanje, razumevanje in spoznavanje po trebno uporabiti ne eno samo metodo, am pak v skladu z vsakokratnim p red ­ m etnim izsekom ali njihovim m edsebojnim povezovanjem celo vrsto metod. V tem smislu m oram o metodologijo literarne vede v okviru njenih današnjih razvojnih možnosti razum eti predvsem kot napotilo, utemeljitev in zahtevo po m etodološkem pluralizmu. Tega pojm a seve­ da ne gre razumeti v smislu poljubnega eklekticizma ali nereflektira- nega sinkretizma, am pak kot smiselno uporabo, funkcionalno povezo­ vanje in integrativno nadgrajevanje različnih formalnologičnih, znan­ stvenih in filozofskih metod, v skladu s p redm etn im območjem, ki si ga literarni zgodovinar ali teoretik jemlje v raziskavo. Samo po sebi se razume, da pridejo v poštev za takšno povezavo vse vrste metod, da pa niso uporabne na isti način in za isto področje; poleg tega se dajo po ­ vezovati samo tam, kjer to terja njihova notranja afiniteta oziroma us- kladljivost. Od formalnologičnih m etod so v literarni vedi na vseh p redm e t­ nih področjih, čeprav v različnem obsegu in funkciji, veljavne vse: poj­ m ovna definicija, »divizija«, generalizacija; analiza in sinteza; induktiv­ na in deduktivna, oziroma po m odernejši razdelitvi: aksiomatične m e­ tode vključno z deduktivno in reduktivne m etode z induktivno; sem spadajo še metode, ki jih form alna logika vgrajuje v mrežo temeljnih, tako na p rim er eksperim entalna in statistična. Od znanstvenih metod, imenovanih večidel po tisti vedi, kjer se najpogosteje uporabljajo v zvezi s posebnim predm etn im področjem, so za literarno vedo posebnega pom ena historična, tekstnokritična, fi­ lološka, lingvistična, semiotična, psihološka, psihoanalitična, sociološka, interpretacijska, hermenevtična, primerjalna, formalnoanalitična, strukturalna, m atem atična, inform acijskoteoretična itd. Seveda je m o­ goče te m etode razčleniti še na delne m etode po predm etn ih izsekih, ki jih vsaka zajema. Tako je na p rim er historična m etoda največkrat skupno ime za metode, kot so biografska, genetična, evolucijska, perio- dizacijska in še mnoge druge, ki jih zgodovinske vede uporabljajo za oblikovanje, razčlenitev in razlago svojega gradiva. Spet poseben pri­ m er so metode, ki se pojavljajo v več znanostih in ne v eni sami, tako da jih ni mogoče imenovati po nji; sem spadajo prav gotovo in te rp re ta ­ cijska, strukturalna, prim erja lna in formalnoanalitična, nazadnje celo herm enevtična. Pri tej in prav tako pri struk turaln i m etodi se odpira dodaten problem , kako jih razločevati od podobnih metod, ki se kon ­ stituirajo na filozofski ravni, tako s trukturalistična in filozofskoherme- nevtična metoda, pri čem er gre za temeljni problem razmejevanja znanstvenih in filozofskih ved, s tem pa tudi različnih metodoloških ravni. Od filozofskih m etod so na razvoj literarne vede doslej najodločil­ neje vplivale pozitivistična, historičnomateri&listična, neopozitivistič- na, jezikovnoanalitična, duhovnozgodovinska, fenomenološka, struk- turalistična, poststrukturalistična, bitnozgodovinska, filozofskoherme- nevtična, eksistencialistična in dialektična. Večina od njih je za sodo­ bno literarno vedo še zmeraj bistvenega pomena. 5 . Razmerja m ed m etodam i in njihova uporaba v literarni vedi so zapletena ne le v sami raziskovalni praksi, am pak odpirajo vrsto vpra ­ šanj na teoretični ravni. M orda je najmanj p rob lem atična vloga form alnologičnih melod. saj je njihova problem atika dovolj utrjena v logiki in splošni znanstve­ ni metodologiji. Kljub tem u je mogoče govoriti o specifični p rob lem a­ tiki teh m etod v nekaterih območjih literarne vede. O pom enu analize in sinteze, indukcije in dedukcije, m orda celo aksiomatike zlasti za lite­ rarno teorijo ni mogoče dvomiti, kot tudi ne o tem, da se v literarni vedi nasploh te m etode ne razdvajajo, am pak se - podobno kot v m no ­ gih drugih znanostih - m ed sabo neprestano povezujejo, prehajajo druga v-drugo, tako da jih pogosto niti ni mogoče natančno razločeva­ ti. Nekoliko drugačen je njihov položaj v izrazitih zgodovinskih sektor­ jih literarnih raziskav, kot so zlasti vse obravnave avtorja, njegove bio­ grafije in psihologije, nato precejšen del raziskav samih literarnih del in končno pretežni del recepcijske zgodovine. Kot za vse raziskave hi­ storičnih objektov, ki so zmeraj individualni, enkratni, tudi za te velja ugotovitev logikov in metodologov, da takšne raziskave po svoji m eto­ di niso deduktivne, pa tudi ne induktivne v pravem pom enu besede; po Bochenskem se jih da razumeti kot poseben prim er reduktivne, vendar ne induktivne metode; pa tudi Bocheriski priznava, daform al- nologični p roblem historične metodologije še ni do kraja rešljiv; to se­ veda ne pomeni, da se m u form alna logika odpoveduje, am pak da ga z nadaljnjim razm ahom svojih postopkov nedvom no nam erava po­ jasniti. V območje h istorične m etode spadajoče delne m etode - genetič­ na, biografska, periodizacijska itd. - imajo vsaka svojo posebno m eto­ dološko problem atiko, kar je povezano predvsem z dejstvom, da so različno uporabne v posameznih predm etn ih območjih. Genetična m etoda je ustrezna vsem - ne samo obravnavi avtorja, am pak tudi sa­ mega literarnega dela in končno recepcije. Nekoliko drugačen je polo­ žaj b iografske m etode , ki jo je glede na aplikacijo bodisi v raziskavi av­ torja bodisi literarnega dela mogoče razumeti na dvoje bistveno različ­ nih načinov. V obdelavi avtorjevega življenja pom eni biografska m eto­ da način, kako se gradivo o njem organizira v smiselno potekajoč, za­ okrožen in kronološko urejen, pa tudi po svojih sestavinah uravnote­ žen kontinuum . Drugače je z biografsko m etodo v razlagi literarnega dela, njegovega nastanka, pom ena in sestave; tu gre za znano dejstvo, naj bi se vse to raziskovalo tudi iz dejstev avtorjevega življenja. Ta na ­ čin odpira vrsto m etodoloških vprašanj, ki dajejo možnosti za najbolj skrajne, negativne ali pritrd ilne sodbe o tako uporabljeni biografski metodi, zlasti če se njen potek prim erja z zahtevami fenomenološke in eksistencialistične, pa tudi duhovnozgodovinske ali historičnomateri- alistične metode. Ne glede na znane rezultate takšnih debat je mogoče v današnjem položaju literarne vede sklepati vsaj to, da biografske m e­ tode iz njenih raziskav ni mogoče popolnom a izključiti, saj je dopustna tam, kjer jo obstoječe gradivo samo na sebi terja. Manj običajna, ven­ d ar ne nem ogoča je uporaba biografske m etode v recepcijski zgodovi­ ni, pri čem er seveda ni misliti na dejstva avtorjevega, am pak bralčeve­ ga, tj. recipientovega življenjepisa. Položaju b iografske m etode je v l i te rarn i vedi p o d o b en ta, ki ga v nji lahko zavzamejo psihološka, psihoanalitična in sociološka m etoda. Vse se dajo aplicira ti ne sam o na razlago l i te rarnega dela, am pak tudi av torja in bralca. Avtorja je m ogoče obravnavati kot o seb n o st iz p s ih o ­ loške ali psihoanalitične podlage, ki naj jo s tem i m e todam i v n jem o d ­ krijemo; sociološka m e to d a o d p ira poglede v njegovo postavljenost do socialnih dejstev, razmerij, ustanov in s truk tu r . P odobna je p ro b lem a ­ tika teh m etod na p red m e tn e m področ ju b ra ls tva ali recepcije , saj je očitno, d a je p o tre b n o tud i to raziskovati glede na ustrezne psihološke, psihoanalitične in sociološke pogoje, skrite v rec ip ien tovem življenj­ skem, o seb n o stn em ali nasp loh h is to ričnem horizontu; tud i tu lahko u p o ra b a om enjen ih m etod vodi l i te ra rn o vedo zelo globoko v obm očje psiholoških, psihoanalitičn ih in socioloških realite t, kar pa je oprav ič ­ ljivo, če kaj takega d o pušča gradivo in če so te m etode up o rab ljen e na pravilen, l i te rarn i vedi ustrezen način. Več p rob lem ov sproža u p o rab a psihološke, psihoanalitične in sociološke m etode v raziskavah l i te ra r ­ nega dela, saj so zope r takšno aplikacijo znani ugovori, zlasti s stališča filozofskih m etod, ko t so fenom enološka, eksistencialistična, bitnozgo- dovinska in s truk tu ralis tična. S eveda je vprašljiva tam, k jer bi v razlagi sam ega de la poskuša le psiho loška in d ruge so rodne m etode opravljati vlogo, ki jo p recej bolje lahko opravijo m etode, kot sta na p r im e r for- m alnoana lit ična ali s truk tu ra lna , tj. » im anentne« m etode, ki so zares usposob ljene za analizo sam ega li te rarnega besed ila b rez ozira na h i­ s torični in psihološki kontekst. K adar p a l i te ra rn a veda p reuču je ne le izolirano delo, am p ak njegova razm erja do drug ih del in s tem večje skupine, zvrsti in vrste besedil, po tem je u p o rab a m etod n a p red m e tn i ravni psihologije, psihoanalize in sociologije ne sam o mogoča, am pak skoraj neogibna. Toda potekati m o ra v sk ladu s pogoji, postopk i in ve­ rifikacijskimi m erili za takšno m etodo loško prakso. P om em bna je po ­ v rh vsega še njihova usk lad itev s posebn im i zahtevam i in terpretacij- ske m etode. Ta se sicer pojavlja v zvezi z večino h istoričnih , pa tud i drugih znanstvenih in filozofskih m etod, ki p ridejo v poštev za li te rarne razi- sTcaveTzato so njeni m etodo lošk i p rob lem i najbolj raznovrstn i in zap le­ teni, kar se še stopnju je z dejstvom , da jih ni m ogoče reševati na eni sam i ravni. Tako se na p r im e r b iografska m e to d a povezuje z in terpre- tacijsko ne le v razum evan ju in to lm ačen ju li te ra rn ih del, am p ak tud i v razlagi av torja kot sam osto jne realite te . Takšna razlaga ni m ogoča brez prav ilnega to lm ačen ja dokum entov , sporočil, listin o p isa te lje ­ vem življenju in osebnosti, k a r seveda pom eni, d a m ora njihovo to lm a­ čenje, če naj vodi v znanstveno biografijo, ne pa v svobodno rom ansi- r an o biografiko, temeljiti n a strogih in terp re tac ijsk ih načelih razum e­ vanja in tolm ačenja. Za to sk rb ita posebej herm en ev tičn a in filozofsko- herm en ev tičn a m etoda. Pa tud i ne g lede na n june zahteve je stroga in- te rp re tac ijska m etodologija neog ibna ne sam o za to lm ačenje smisla posam eznih m est ali ce lo te li te rarn ih besedil, am pak p rav tako za to l­ m ačenje sm isla in p o m e n a posam eznih pričevanj o avtorju, njegovih življenjskih dejanjih, od ločitvah ali doživljajih. Prav to seveda kaže, da je in terp re tac ij več vrst in njihova m e to d a različna glede na vsakokra ­ ten p re d m e t in nam en - filološka za pravilno razum evanje p isan ih d o ­ kum entov o avtorju, psihološka, psihoanalitična in sociološka pa, k a ­ d a r je t re b a razum eti sm isel njegovih dejanj, tj. tisto, k ar ustvarja n je ­ govo »osebnost«’. S eveda je po jem in terp re tac ije sam na sebi v splošni m etodologiji in tud i v posebn ih m etodologijah povezan z nu jnostjo razločevanja m ed in te rp re tac ijo v p ravem p o m en u b esede in analizo, včasih tudi deskripcijo , ki s ta s icer lahko del in terpre tac ije , n is ta p a z njo istovet­ ni. Pogosto se in terp re tac ija im enu je nekaj, k a r je p redvsem opis em ­ p iričn ih danos ti v l i te rarnem delu, ko t so zvočnost, rime, m etrum , stil­ ne značilnosti, n o tran ja ali zunan ja zg radba besedila itd. Dejansko sm em o o in te rp re tac iji govoriti p redvsem tedaj, ko gre zares za to lm a­ čenje p o m e n a besed, sm isla stavkov, stavčnih en o t ali sm isla celo tnega besed ila - v en d a r v zadnjem p r im e ru sam o tam, k jer lahko celoti zares p r ip išem o smisel, ki je dokazljiv in se da verificirati; v tem p r im e ru bi m orali in te rp re tac ijo razum eti kot razlago poglavitne »ideje« ali tem e li te rarnega dela. Toda za takšno in te rp re tac ijo je p o tre b n a cela vrsta postopkov, zlasti analiza in sinteza, pri če m e r ni is tovetna z noben im od njih, am pak se pač izvaja z njihovo pom očjo. Zato je ni m ogoče e n a ­ čiti s posam eznim i form alnologičnim i m etodam i, ki so tako ali d ru g a ­ če sestavina s leherne in terpre tac ije . O in te rp re tac ijsk i m etod i ko t eni sami m etodi je sicer m ogoče go­ voriti sam o n a splošno. Na k o n k re tn e m p r im e ru posam eznih znanosti, ki imajo o p ravka z razum evan jem in to lm ačen jem izjav ozirom a n jiho­ vega smisla, se izkaže, d a je takšn ih m etod nešteto , k e r je in te rp re tira ­ nje neog ibno povezano še s kakšno d ru g o m eto d o - ne sam o s fo rm al­ nologičnim i, am p ak tud i z znanstvenim i ali filozofskimi. Tako se na p r im e r to lm ačen je zastare lih pom enov ali pa nejasn ih jezikovnih sklo­ pov nu jno o p ira n a filološko m etodo . K adar gre za smisel, ki ga je m o r ­ da m ogoče razum eti iz socialn ih položajev, je sp rem n a m e to d a sociolo­ ška, ko t se v ana lognih p r im erih in te rp re tiran je podaljšu je k h is to rič ­ ni, biografski, genetični, psihološki, p sihoanalitičn i m etodi. V endar bi posebne tipe in te rp re tac ije lahko videli v povezovanju še z drug im i m etodam i - tako s sem iotično, ki je neog ibna povsod, k jer sm isla ni m ogoče razum eti b rez upoštevan ja sintaktike, sem an tike ali p ragm ati­ ke znakovnih sistem ov. Od filozofskih m etod jih je cela vrsta n am en je ­ na ne sam o h is to ričnem u ali te o re tičn em u sis tem atiziranju li terarn ih del, razm erij m ed njimi in n jihovem u period iz iran ju v zgodovinski p o ­ tek, am p ak tud i razum evan ju in to lm ačenju njihovega celostnega smisla. E ksistencialistična m e to d a v sm eri zgodnjega H eideggerjevega ali poznejšega S artrovega eksistencializm a je n am en jen a p redvsem in ­ te rp retac iji tekstov v luči tem eljn ih eksistencialij, to d a p r im e rn a je tud i za to lm ačen je dejstev avtorjeve biografije, psihologije in p s iho ­ analize; S artrova dela opozarjajo na n jeno u p o rab n o s t v obm očju u m e tn o s tn e ozirom a lite ra rne teorije. Pozni H eidegger je izoblikoval b itnozgodovinsko m etodo , ki jo je v slovenski l i te rarn i vedi za in te r ­ p re tiran je li te ra rn ih del razvil D. Pirjevec, k ar je dokaz, da m oram o ob vseh d ru g ih govoriti tud i o bitnozgodovinski in terp re tac ijsk i m etodi. Toda takšno vlogo im ata v obm očju in terp re tiran ja vsaj še duhovno- zgodovinska in h is to ričnom ateria lis t ična m etoda, ki s icer n is ta n am e ­ njeni ce lostnem u to lm ačen ju posam ezn ih li te rarn ih del, am p ak kon ­ s tru iran ju širših, l i te ra rn o sm ern ih in o b d o b n ih zgodovinskih celot in s tem raziskavi g lobaln ih razm erij m ed literarn im i pojavi. S tem se p o tr ­ juje, da im ajo p o seben p om en za in te rp re tiran je tud i tiste filozofske m etode, ki so p o seben p r im e r filozofskozgodovinske metodologije, to pa opozarja n a vsestransko p rep le te n o s t teh m etod, ki se tud i v o b m o ­ čju in te rp re tac ije izkazuje p redvsem kot m etodološk i pluralizem . P odobno kot v d rug ih vedah s ta v l i te rarn i poseben m etodološk i p ro b lem s tru k tu ra ln a in fo rm alnoanalitična m etoda. S tru k tu ra ln o je mogoče uporab lja ti n a različnih ravneh povsod, k jer im am o opraviti z raziskovanjem t.i. s truk tu r . To se seveda lahko dogaja v raziskavi av­ torjeve biografije, o sebnosti in psihologije; sam ega l i te rarnega dela in njegovega k o n teks ta z d rug im i li te rarn im i dejstvi; in končno recepcije. K er gre n a teh ravneh za zelo različne tipe s truk tu r , je razumljivo, da se s tru k tu ra ln a analiza v sk ladu z vsakokra tn im s tru k tu rn im m odelom povezuje z zm eraj d rugačn im i m etodam i - od sem iotične, lingvistične in psihoanalitične do fenom enološke, duhovnozgodovinske in histo- r ičnom ateria lis tične. Na sp lošno je tud i v li terarn i vedi neup rav ičeno enačiti s tru k tu ra ln o m eto d o s s truk tu ralis tično . Ta se konsti tu ira v p ravem p o m en u besede šele takrat, ko s tru k tu ra ln a m etoda, ki je m ogoča v najrazličnejših znanostih in za raziskavo najrazličnejših p red m e tn ih s truk tu r , p re ra s te v m etodološk i sklop, ki ni več sam o znanstvena, em p irična in eksak tna raziskava s truk tu r , saj je že v izho­ dišču do ločen s p osebno filozofsko perspek tivo na p redm et, tj. s s tru k ­ turalizm om ali posts truk tu ra lizm om , ki zvajata ce lo tno rea lnost na o b ­ stoj zgolj fo rm aln ih s t ru k tu r b rez substance , sub jek ta in tud i b rez zgo­ dovine v smislu subjek tove akcije, doživljajev in sam ouresnič itve . F en o m e n o loško m eto d o n eka te ri teore tik i sp lošne znanstvene m etodologije povzdigujejo na raven sp lošno veljavne, formalnologič- nim m e to d am enak o v red n e m etode. Ta ocena je najbrž p re tirana , saj gre v p r im e ru fenom enološke m e to d e za p osebno filozofsko p ersp e k ti ­ vo, ki vnapre j po svoje to lm ači resničnost, n jene podlage in ontološki status. Poleg tega je najbrž zm otno fenom enološko m e todo v li terarn i vedi iskati zlasti v obm očju t.i. »im anentne« in terp re tac ije , ko t da gre pri vsakem red u c iran ju raziskav n a sam o l i te rarno delo že tud i za u d e ­ jan jan je b istvenih fenom enološk ih postulatov. Zato je u p o ra b o te m e ­ tode v li te rarn i vedi nu jno na tančneje določiti in tud i omejiti. Spričo svoje naravnanosti k »zrenju bistva« (W esensschau) je p r im e rn a za li­ te ra rn o teo re t ičn e raziskave, zlasti v obm očju ontologije in fen o m en o ­ logije li te rarnega dela. Zelo težko je uporab ljiva v li terarn i zgodovini, ki te rja opustitev fenom enološkega g ledišča in p reh o d v obm očje h i­ s to rične em pirije . V seeno se zdi u p o ra b n a za do ločan je li terarnosm er- nih pojmov, ki naj služijo period iz iran ju li te rarnega razvoja, kolikor takšne sm eri razum em o in op isu jem o kot s t ru k tu rn a »bistva« v smislu idealn ih tipov M. W ebra. V endar jo m ora v tem p r im e ru pod p ira ti du- hovnozgodovinska m etoda, b rez ka te re je takšne s t ru k tu rn e m odele nem ogoče konstru irati. P odobno velja za pkgjsjpnrialističnn mpjnrln U porabna je tako v in te rp re tac iji av torjevega življenja in osebnosti kot v to lm ačen ju likov, tem in situacij znotra j l i te rarnega dela, ne om ogoča p a prave li te ra r ­ nozgodovinske obravnave, zlasti ne n a ravni obdobij, sm eri in zvrsti. To se pokaže ob dejstvu, da je bila za l i te rarno zgodovino bolj od zgod­ nje H eideggerjeve eks istencia lis tične »fundam enta lne ontologije« p lodna njegova poznejša b itnozgodovinska perspektiva , ki se bliža du- hovnozgodovinski m etod i ali je m o rd a celo ena n jenih m ožnih variant, to p a zato, k er om ogoča razlago li te rarn ih del v h is to ričnem zapo re ­ dju, kot vrsto obdobij v zgodovini ev ropske metafizike. D uhovnozgodovinska metocja je v zgodovini li te rarne vede sicer p re težno izraz za razm erom a kratko, p a tud i ne p reveč p o m e m b n o o b ­ dobje v razvoju nem ške li te ra rne vede okoli prve svetovne vojne in po nji. V endar se d a te rm in upo rab it i tud i dosti širše in s pom em bnejšo vsebino: kot skupn i im enovalec za zapored je s icer zelo različnih filo- zofskozgodovinskih m etod - od H erderja , b ra tov Schleglov in Hegla do Diltheya in m ladega Lukacsa, ki so li te ra tu ro ozirom a u m etn o st sp loh razlagali ko t del epoha lnega procesa, v k a te rem se po posebn ih zakonih razvija »duh«, tj. tem eljna s tru k tu ra ku lture , civilizacije, d u ­ hovne proizvodnje in različnih ideologij v okvirih nekega k onkre tnega družbenozgodovinskega sveta, seveda ne kot ep ifenom en, am pak kot njegova n o tran ja s tru k tu rn a u tem eljenost. Takšna m e to d a je zelo raz­ nov rs tna glede n a to, d a lahko pod »duhom« razum em o duhovno s tru k tu ro epohe, naroda , razreda, Evrope, do ločenega tip a civilizacije ali človeštva nasploh. Poleg tega spadajo vanjo tud i ah is to rične tipo lo ­ gije, ki zgodovinsko zapored je v razvoju »duha« dopoln ju jejo s podo l­ žnimi presek i skoz s im ultanost njegovih polarnih , d ivergentn ih in an- tinom ičnih form. Zdi se, da je duhovnozgodovinska m e to d a še zm eraj na jp rim ernejša zlasti za g lobalno razlaganje li te rarn ih obdobij, smeri, tokov, ki jih pač ni m ogoče pojasniti sam o z em piričn im i in fo rm aln i­ mi m etodam i. F o rm alnoanali tična m e to d a sicer sam a n a sebi m n a sp ro tn a du- hovnozgodovinski, lahko jo celo dopolnjuje, v en d a r se pogosto p re d ­ stavlja ko t tista m e todo loška usm eritev , ki m im o vseh »vsebinskih«, ideoloških in zato neznanstven ih vidikov zagotavlja l i te rarn im raziska­ vam čisto znanstvenost. To seveda ne izključuje, d a je tako ali d rugače vendarle povezana s filozofskimi izhodišči. M etoda form alne analize, kot so jo v različnih ob likah razvijali ruski formalisti, češki s tru k tu ra l i ­ sti, ang losaška »nova kritika« (new criticism), francoska struk turali- s tična »nova kritika« (nouvelle critique) ali pa n em šk a » im anen tna in ­ terpretacija«, je povezana s tokovi fenom enologije, s truk tu ra lizm a in tud i neopozitivizma; od tod n jena usm eritev v »čisto« li te ra rn o vedo. S tem v zvezi je t re b a upoštevati, da fo rm alnoanalitična m e to d a ni dom a sam o v li te rarn i znanosti, am p ak d a se pojavlja v vseh znanostih , ki imajo oprav iti z analizo »čistih« form, zlasti v u m e tn o stn i zgodovini in muzikologiji. M arksistična m e to d a .e po svojem bistvu h isto ričnom ateria listič- na, in kot taka seveda ni is tovetna s sociološko - ta je pač skupinsko im e za vse m etode, ki se pojavljajo v sociologiji kot em piričn i znanosti m od tod preha ja jo tud i v l i te rarno vedo. H isto ričnom ateria lis tična m e to d a je s icer združljiva z em p irično sociološko m e todo in m o ra biti prav ilom a z njo tud i preverljiva. Prav tako se pa lahko povezuje s psi­ hoanalitično, duhovnozgodovinsko, sem iotično, lingvistično ali struk- turalistično, resd a zm eraj pod posebn im i pogoji in z upoštevan jem specifičnih postu latov, ki s o j i lastni. Toda to velja v takšn i ali drugačni obliki za vsako m etodo , ki je u p o ra b n a v li te rarn ih raziskavah, s tem pa posta ja nu jen člen njihovega m etodo loškega pluralizm a. Prav u te ­ meljitvi takšnega p luralizm a so v precejšnji m eri posvečeni n ap o ri m e ­ todologije li te ra rne vede. S eveda se znotra j vsake od opisan ih m etod o d p ira vrs ta vprašanj, ki jih uvod v m etodologijo li te rarne vede ne m ore izčrpati; pač p a vsaj p rip rav lja podlago njihovi obširnejši obravnavi. BIBLIOGRAFIJA France Bernik: O interpretaciji besedne umetnosti. Sodobnost, 1966. Joseph M. Bocheriski: Die zeitgenossischen Denkmethoden. Bern, 1954,1973®. Raymond Boudon: Les methodes en sociologie. Pariš, 1973. Contemporary hermeneutics. Hermeneutics as method, philosophy and eri- tique. Ur. Josef Bleicher. London-Boston-Henley, 1980. Rosalind Coward-John Ellis: Language and materialism. London-Boston-Henley, 1977. Armand Cuvillier: Precis de philosophie. Pariš, 1961. Darko Dolinar Pozitivizem v literarni vedi Ljubljana, 1978. (Literarni leksikon, 5.) Darko Dolinar: Hermenevtika in interpretacija. Primerjalna književnost, 1985, št. 1. Johann Gustav Droysen: Historik Miinchen, 1971. Terry Eagleton: Literary theory. Oxford, 1983. Enzvklopadie, Philosophie und Wissenschaftstheorie. Wien-Ziirich, 1984. Filozofija nauke. Beograd, b. 1. Norbert Fiigen: Wege der Literatursoziologie. Neuvvied-Berlin, 1968. Hans-Georg Gadamer Wahrheit und Methode. Tiibingen, 1960. Horst Albert Glasen Zum Methodenpluralismus in der Literaturgeschichtsschrei- bung. Actes du Xe congres de A1LC. Vol. I. New York-London, 1985. Heide Gottner Logik der Interpretation. Miinchen, 1973. Bogo Grafenauer Struktura in tehnika zgodovinske vede. Ljubljana, 1960. Grundziige der Literatur- und Sprachwissenschaft. //-//. Ur. Heinz Ludvvig Arnold in Volker Sinemus. Miinchen, 19742. Jiirgen Habermas: Zur Logik der Sozialwissenschaften. Frankfurt am Main, 1970. Handbuch philosophischer Grundbegriffe. Band 4. Miinchen, 1974. Elmar Holenstein: Roman Jakobsons phanomenologischer Strukturalismus. Frankfurt am Main, 1975. Uwe Japp: Hermeneutik Miinchen, 1977. Jakob Kelemina; Literarna veda. Ljubljana, 1927. Zoran Konstantinovim: Fenomenološki pristup knjiievnom delu. Beograd, 1969. Janko Kos: Pozitivizem v literarni vedi Slavistična revija, 1974, št. 3. Literatunvissenschaft und empirische Methoden. Ur. Helmut Kreuzer in Reinhold Viehoff. Gottingen, 1981. (Zeitschrift fiir Literatunvissenschaft und Lingui- stik. Beiheft 12.) Manon Maren-Grisebach: Methoden der Literatunvissenschaft. Miinchen, 1970, 19722. Methoden der Literatunvissenschaft. I-IV. Diisseldorf, 1971-1972. Methoden derTextanalyse. Ur. Wolfgang Klein. Heidelberg, 1977. Methodendiskussion. Arbeitsbuch fiir Literatunvissenschaft. /-//. Frankfurt am Main, 1972. Methodenfragen der deutschen Literatunvissenschaft. Ur. Reinhold Grimm in Jost Hermand. Darmstadt, 1973. (Wege der Forschung, 290.) Methodische Praxis der Literaturwissenschaft. Ur. Dieter Kimpel in Beate Pinker- neil. Kronberg, 1975. Petar Milosavljevič: Metodologija proučavanja književnosti Novi Sad, 1985. Rastko Močnik: Mesčevo zlato. Prešeren v označevalcu. Ljubljana, 1981. Kurt Mueller-Vollmer Zur Problematik des Interpretationsbegriffs in der Litera- tunvisssenschaft. V: Erkennen und Deuten, Berlin, 1983. Anton Ocvirk: Pesniška umetnina in literarna teorija. Primerialna književnost, 1978, št. 1. Anton Ocvirk: Literarna teorija. Ljubljana, 1978. (Literarni leksikon, 1.) Michael Oppitz: Notwendige Beziehungen. Abriss der strukturalen Anthropologie. Frankfurt am Main, 1975. Gerhard Pasternack: Interpretation. Miinchen, 1979. Boris Paternu: Problemi sodobne literarne zgodovine. Jezik in slovstvo, 1957/58. Jean Piaget: Le structuralisme. Pariš, 1972. Josef Pieper Was heisst Interpretation? Opladen, 1979. Dušan Pirjevec: Strukturalna poetika. Ljubljana, 1981. (Literarni leksikon, 12.) Leo Pollmann: Literatunvissenschaft und Methode. Frankfurt am Main, 1971. Denis Poniž: Slovenski jezik, literatura, računalniki Maribor, 1974. (Znamenja, 45-46.) Denis Poniž: Numerične estetike in slovenska literarna znanost. Maribor, 1982. (Znamenja, 67.) Denis Poriiž: Znaki in poetike. Maribor, 1983. Ruski formalisti Ur. Aleksander Skaza. Ljubljana, 1984. Dimitrij Rppel: Literarna sociologija. Ljubljana, 1982. (Literarni leksikon, 18.) Seminar: Philosophische Hermeneutik. Ur. Hans-Georg Gadamer in Gottfried Boehm. Frankfurt am Main, 1976. Emil Staigen Die Kunst der Interpretation. Ziirich, 1955. Joseph Strelka: Methodologie der Literatunvissenschaft. Tiibingen, 1978. Structuralism: an introduction. Ur. David Robey. Oxford, 1973. Strukturalismus als interpretatives Verfahren. Ur. Helga Gallas. Darmstadt- Neuvvied, 1972. Peter Szondi: Einfiihrung in die literarische Hermeneutik. Frankfurt am Main, 1975. Text und Applikation. Theologie, Jurisprudenz und Literatunvissenschaft im her- meneutischen Gesprach. Ur. Manfred Fuhrmann, Hans Robert Jauss in Wolfhart Pannenberg. Miinchen, 1981. Tzvetan Todorov: Poetique. Pariš, 1968. Anton Trstenjak: Oris sodobne psihologije. Maribor, 1969. Andrej Ule: Od filozofije k znanosti in nazaj. Ljubljana, 1976. Vvod u književnost Teorija, metodologija. Zagreb, 1983. (3. preradeno izdanje.) Felix Vodička: Die Struktur der literarischen Entwicklung. Miinchen, 1976. Rene Wellek-Austin Warren: Theory of literature. Penguin Books, 1966. Gotz Wienold: Semiotik der Literatur. Frankfurt am Main, 1972. Peter Wunderlich: Grundlagen der Linguistik. Reinbek bei Hamburg, 1974. Igor Zabel: Interpretacija in zgodovina. Primerjalna književnost, 1985, št. 1. Igor Zabel: Problem razumevanja literarnih del pri Antonu Ocvirku Primerjalna književnost, 1987, št. 2. Franc Zadravec: Literarnozgodovinska metodologija. V: Lirika, epika, dramatika, Murska Sobota, 1971. (2., predelana izdaja.)