»NAM BOLJ DIŠI DOMAČI KRUH OD TUJE POGAČE?«
VPLIV LOKALNOSTI KANDIDATUR NA IZIDE VOLITEV
V DRŽAVNI ZBOR 2022
A VTOR
dr. Jernej Tiran
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana
jernej.tiran@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0001-9839-720X
DOI: https://doi.org/10.3986/GV95101
UDK: 911.3:324.843:328(497.4)
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
»Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide volitev v Državni
zbor 2022
V prispevku smo na primeru volitev v Državni zbor 2022 analizirali razmestitev krajev bivanja poslan-
skih kandidatov ter pri tem ugotavljali, koliko kandidatur je lokalnih in koliko te vplivajo na izide volitev.
Raziskava je temeljila na geokodiranju 1471 naslovov stalnega prebivališča, prostorskem opredeljevanju
lokalnosti kandidatur ter statističnih testih za odvisne in neodvisne vzorce. Ugotovili smo, da največ poslan-
skih kandidatov prihaja iz urbanih središč, kar je nekoliko več glede na siceršnjo razporeditev prebivalstva.
Slabi dve tretjini (65,6 %) sta kandidirali v lokalnem okraju, če lokalnost opredelimo na ravni statistične
regije, pa je takšnih kandidatov 83,2 %. Ugotovili smo tudi, da so lokalni kandidati dosegli nekoliko bolj-
še izide od nelokalnih, kar je malce bolj izrazito na podeželju. Raziskava ovrednoti ta spoznanja tudi z vidika
uvedbe t. i. domicilnega načela v volilni zakonodaji.
KLJUČNE BESEDE
volilna geografija, volitve, lokalnost, učinek poznanstva in sosedstva, volilni sistem, domicil, geografski
informacijski sistem
9
Geografski vestnik 95-1, 2023, 9–27 Razprave
RAZPRAVE
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 9

10
Jernej Tiran »Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide …
ABSTRACT
»Do we prefer homemade bread to foreign cake?« The impact of local candidacies on the outcome of
the 2022 Slovenian parliamentary elections
This paper analyses the distribution of the parliamentary candidates’ places of residence of the 2022 Slovenian
parliamentary elections to determine the share of local candidacies and the extent to which they affected
the election results. The study encompasses the geocoding of 1,471 residential addresses, the spatial iden-
tification of local candidacies, and statistical tests for dependent and independent samples. We found that
most parliamentary candidates come from urban centers which is above average relative to the spatial dis-
tribution of the population. Around two thirds (65.6%) lived in the local constituency in which they ran,
and 83.2% lived in the respective region. We also found that local candidates perform somewhat better
than non-local candidates, which is more pronounced in rural areas. The study also evaluates these phe-
nomena in light of the introduction of the »domicile« requirement in the electoral legislation.
KEY WORDS
electoral geography, elections, localness, friends-and-neighbors effect, voting system, domicile, geographic
information system
Uredništvo je prispevek prejelo 21. julija 2023.
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 10

1 Uvod
K uspehu kandidatke ali kandidata na volitvah pripomorejo številni dejavniki volilnega vedenja,
kot so strankarska identifikacija, medijsko poročanje ter prepoznavnost in priljubljenost kandidata (Evans
2004). Pomembni pa so tudi dejavniki z bolj izraženo prostorsko razsežnostjo, med katerimi je tudi
kandidatovo lokalno poreklo. To še posebej pride do izraza, če je kandidat v okolju, kjer kandidira, pre-
poznaven in ugleden. V volilni geografiji je takšen pojav poznan kot »učinek poznanstva in sosedstva«
(angleško friends-and-neighbors-effect), ko volivke in volivci podprejo lokalnega kandidata ne glede na
strankarsko pripadnost (Key 1949). Ta pojav je pogosto predmet raziskav: vse ugotavljajo, da lokalni
kandidati na volitvah dosegajo boljše izide v primerjavi z nelokalnimi kandidati (Roy in Alcantara 2014;
Jankowski 2016; Schulte-Cloos in Bauer 2023). Jakost tega učinka je sicer odvisna od številnih
dejavnikov, na primer tipa volitev, volilnega sistema, razvitosti strankarskega sistema, prepoznavno-
sti kandidatov, tipa kraja bivanja, oddaljenosti med bivališči kandidatov (Johnston 1974; Tatalovich 1975;
Gimpel s sodelavci 2008; Put 2021).
V Sloveniji se je v zadnjih letih ponovno vnela razprava o spremembi volilnega sistema državnoz-
borskih volitev, še posebej po odločbi Ustavnega sodišča leta 2018 (Odločba … 2018), ki je ocenilo, da
so določeni členi Zakona o volitvah v Državni zbor v neskladju z ustavo. V razpravi, ki je sledila, je
skupina ustavnih pravnikov pripravila izhodišča za spremembo volilnega sistema (Ribičič s sodelavci
2019). Med predlogi je tudi uvedba t. i. domicilnega načela. To bi pomenilo, da bi kandidat lahko kan-
didiral zgolj v volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališče (enot bi bilo sicer več kot sedanjih osem),
česar veljavni volilni sistem ne zapoveduje. Avtorji pri tem ugotavljajo, da to načelo ni prisotno v nobe-
ni evropski demokraciji, najdemo ga le v nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah. V ozadju
tega predloga so želja po krepitvi vezi med voljenimi in volivci, da bi preprečili kandidature strankar-
skih elit v poljubnih okrajih, ki naj bi bili zanje izvoljivi, želja po okrepitvi vloge regionalizma proti
centralizmu ter po omilitvi pojava, da kandidati nimajo ničesar skupnega z okoljem, kjer kandidira-
jo – slednje avtorji imenujejo »ljubljanizacija periferije« (Ribičič s sodelavci 2019). Ob tem se postavljajo
vprašanja, od kod prihajajo kandidati na volitvah, koliko jih kandidira v lokalnem okolju, ali pri tem
prihaja do pomembnejših razlik znotraj države, kaj bi uvedba tega načela pomenila za posamezne poli-
tične stranke ter, nenazadnje, ali so lokalni kandidati uspešnejši od nelokalnih?
V nasprotju z uspešnostjo lokalnih kandidatov se raziskave redkeje posvečajo vprašanju, koliko kan-
didatov prihaja iz lokalnega okolja in kakšna je njihova razporeditev; ugotovljeni deleži precej nihajo
med strankami, zaradi različnih prostorskih enot in tipa volitev pa so težko primerljivi, vendar pa veči-
noma presegajo polovico (Rallings s sodelavci 2010; Espírito-Santo in Rodrigues Sanches 2018; Folke
s sodelavci 2021). Slabše raziskani so tudi mehanizmi pri volilnih kalkulacijah, ali podpreti lokalnega
kandidata ali ne. Ena od raziskav nakazuje, da je naklonjenost lokalnim kandidatom možno delno pojas-
niti s t. i. razlago na podlagi namigov (cue-based explanation). Ta temelji na tem, da volivci uporabijo
lokalne korenine kot nekakšno bližnjico, s katero sklepajo, da se bo takšen kandidat v večji meri zav-
zemal za lokalne interese. Ta učinek pa je manjši, ko imajo volivci na razpolago podatke o dejanskih
aktivnostih kandidata (Campbell s sodelavci 2019). Po drugi razlagi volivci s podporo lokalnemu kan-
didatu izrazijo svojo prostorsko družbeno identiteto (Schulte-Cloos in Bauer 2023). Raziskave kažejo,
da je ta učinek neenakomerno razporejen v prostoru – na podeželju so volivci bolj naklonjeni lokal-
nim kandidatom (Jacobs in Munis 2019; Put, von Schoultz in Isotalo 2020). Obrobna, od mestnih središč
zelo oddaljena območja imajo praviloma redko svojega predstavnika, ko pa se to zgodi, ga ponavadi
v večji meri podprejo (Gimpel s sodelavci 2008; Červ 2015).
V Sloveniji so bila ta vprašanja najbolj v ospredju v času, ko sta bili županska in poslanska funkci-
ja še združljivi. Župani so od leta 1996 razmeroma pogosto kandidirali na državnozborskih volitvah,
praviloma s precejšnjim uspehom. V sklicu parlamenta 2008–2011 je tako sedelo že 24 županov in
6 podžupanov (Roter 2011), dokler ni bila leta 2011 uzakonjena nezdružljivost teh funkcij (Zakon…2011).
Izmed redkih študij velja izpostaviti analizo državnozborskih volitev 2008 in 2011 v tolminskem okraju,
11
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 11

ki je zaznala več primerov šibkega ali zmernega učinka tega pojava na volilne izide, ki je bil večji na
podeželju (Červ 2015). Nazadnje pa smo ta učinek lahko opazovali na predsedniških volitvah 2022 na
primeru Vladimirja Prebiliča, kočevskega župana, ki je prepričljivo slavil v domačem, kočevskem okra-
ju, zunaj njega pa dosegel mnogo slabši rezultat (Tiran 2022; 2023). V slovenskem kontekstu te pojave
lahko pripišemo visoki stopnji pripadnosti domačemu kraju (Slovensko … 2022), lokalizmom (Uršič
in Tiran 2022), razvitim lokalnim in regionalnim identitetam (Kosi 2012), pa tudi destabilizaciji slo-
venskega strankarskega sistema v zadnjih dveh desetletjih, ki se kaže zlasti v nastanku številnih novih
strank (Fink-Hafner in Krašovec 2019) in personalizaciji politike (Krašovec in Johannsen 2016). Ta desta-
bilizacija bi po drugi strani lahko privedla do težav strank pri naboru (ustreznih) kandidatov iz lokalnega
okolja.
Za zdaj še ni bilo podrobneje raziskano, kje prebivajo kandidati za poslance Državnega zbora, v kolik-
šni meri prihajajo iz lokalnega okolja in ali se politične stranke pri tem pomembno razlikujejo. Prav
tako še ne vemo, koliko so lokalni kandidati na volitvah uspešnejši od nelokalnih in ali je ta pojav pri-
soten tako v urbanih kot ruralnih okoljih. Ob tem velja omeniti specifiko obstoječega državnozborskega
volilnega sistema – volivec glasuje za določeno kandidatno listo, na glasovnici pa je ob stranki nave-
den tudi kandidat, ki v volilnem okraju kandidira. To nemalokrat ustvarja zmedo, komu je glas dejansko
namenjen. Ne glede na to pa se ta kandidat v volilni kampanji pojavlja v lokalnem okolju na plakatih,
soočenjih, zborovanjih in drugih dogodkih, zato domnevamo, da pri volilnem odločanju ni nepomembno,
kdo je in, nenazadnje, od kod prihaja.
Namen raziskave je na primeru volitev v Državni zbor leta 2022 ugotoviti prostorsko razmestitev
krajev bivanja poslanskih kandidatov in preučiti, koliko lokalnost kandidature vpliva na izide volitev.
Skladno z namenom raziskave in na podlagi obstoječe literature smo oblikovali tri delovne hipoteze:
• H1: Na kandidatnih listah prevladujejo lokalni kandidati, ne pa tudi v podeželskih volilnih okrajih.
• H2: Lokalni kandidati so dosegli boljše volilne izide od nelokalnih.
• H3: V podeželskih volilnih okrajih so volivci bolj naklonjeni lokalnim kandidatom kot v mestnih
volilnih okrajih.
Pojem »lokalni kandidat« se v prispevku nanaša na poslanske kandidate, ki so kandidirali na območ-
ju, kjer so imeli v času volitev v Državni zbor tudi stalno prebivališče, »nelokalni kandidat« pa na tiste,
ki so v času volitev živeli zunaj območja kandidature. V želji po večji berljivosti besedila smo upora-
bili pojme v moški obliki (na primer kandidat, poslanec, volivec), kar je mišljeno spolno nevtralno.
2 Metode
Pri Državni volilni komisiji (2022) smo pridobili naslove stalnega prebivališča vseh kandidatov za
poslance na volitvah v Državni zbor 2022. Kandidatov je bilo skupno 1476, od tega jih je pet kandidi-
ralo za predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki jih v analizi nismo upoštevali. Vanjo
smo tako uvrstili 1471 kandidatov. Naslove stalnega prebivališča smo geokodirali, nato pa te lokacije
tipizirali glede na stopnjo urbaniziranosti pripadajočih naselij. Uporabili smo obstoječo, poenostavljeno
tipologijo naselij, v kateri so naselja razvrščena v tri tipe – mestna, urbanizirana in podeželska (Ravbar
1997; Cigale 2005), ter tako izračunali deleže kandidatov, ki živijo v posameznih tipih. Isto tipologijo
smo uporabili tudi za tipizacijo volilnih okrajev. Volilni okraj smo opredelili kot »mestni«, če je bilo
število prebivalcev (Statistični … 2022) v njegovih mestnih naseljih večje kot 75 %, število prebivalcev
v njegovih podeželskih naseljih pa manjše kot 10 %. Volilni okraj smo opredelili kot »podeželski«, če
je v njegovih podeželskih naseljih prebivalo 50 % prebivalcev ali več. Preostale okraje, ki niso izpol-
nili katerega od obeh kriterijev, smo opredelili kot »prehodne« (Brezina s sodelavci 2021). Po tem
postopku smo opredelili 24 mestnih, 34 prehodnih in 30 podeželskih okrajev, dobljeno tipologijo pa
poleg analize lokalnih kandidatov (H1) uporabili tudi pri analizi vpliva tipa okraja na podporo lokal-
nim kandidatom (H3).
12
Jernej Tiran »Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 12

Opredelitev lokalnih kandidatov se je izkazala kot kompleksno opravilo. Prvič, lokalnost kandidature
je mogoče razumeti in določiti na več prostorskih ravneh, denimo na lokalni in na regionalni ravni.
Drugič, ugotavljanje lokalnosti s preprostim prekrivanjem podatkovnih slojev naslovov bivališč in pro-
storskih enot v večjih mestih ni smiselno: ta so namreč razdeljena na več volilnih okrajev, njihove meje
pa nemalokrat zarisane tako, da delijo funkcijsko in morfološko homogena območja ali celo
mestne/četrtne/krajevne skupnosti (Rogelj 2021). S takšnim pristopom bi nekaterim kandidatom pri-
pisali kandidiranje v nelokalnem okraju, to pa najbrž ne bi bilo skladno s tem, kako volivci presojajo
njihovo poreklo.
Lokalne kandidate smo zato opredelili na dveh ravneh, in sicer na ravni volilnih okrajev in stati-
stičnih regij, v opredeljevanje pa vložili dodaten napor. Na ravni volilnih okrajev smo kot lokalne kandidate
opredelili 1) tiste, ki so na državnozborskih volitvah 2022 kandidirali na območju volilnega okraja in
v njem prebivali, ter 2) tiste, ki so prebivali zunaj volilnega okraja, kjer so kandidirali, vendar znotraj
občine, ki obsega vsaj del tega volilnega okraja. Takšne primere najdemo na urbanih, gosteje poselje-
nih območjih in tamkajšnjih občinah, ki so razdeljene na več okrajev (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj,
Koper, Velenje, Domžale, Ptuj, Žalec, Novo mesto, Nova Gorica in Murska Sobota). Opredeljevanje
smo izvedli tako, da smo geokodirane podatke o lokacijah prebivališč kandidatov prostorsko prekrili
z mejami občin in volilnih okrajev (Geodetska … 2022). Isti postopek smo uporabili še za opredelje-
vanje na ravni statističnih regij, ki so kljub nekaterim pomanjkljivostim (spreminjanje meja, nizka stopnja
identifikacije z njimi) še vedno najbolj ustrezna in najpogosteje uporabljena prostorska enota za ana-
lizo na regionalni ravni ter se precej ujema z identitetnimi regijami (Kosi 2012). V primeru kraja bivanja
v volilnem okraju, ki sega čez dve statistični regiji (Logatec, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Laško, Ribnica -
Dobrepolje), smo kandidate opredelili kot lokalne ne glede na to, na kateri strani regijske meje so biva-
li. Vse geoinformacijske analize (geokodiranje, prostorsko prekrivanje slojev in tipizacijo) smo izvedli
s programsko opremo ArcGIS Pro 2.9. (Lokalne) kandidate smo nato preučili po političnih strankah
in na več prostorskih ravneh – po občinah, volilnih okrajih in statističnih regijah (H1).
Vpliv lokalnosti kandidatur na volilne izide (H2) smo preverili s statistično primerjavo povprečij.
Za kandidate, ki so kandidirali v enem volilnem okraju (v nadaljevanju enojne kandidature), smo upo-
rabili test za neodvisne vzorce, za kandidate, ki so kandidirali v dveh volilnih okrajih (v nadaljevanju
dvojne kandidature), pa test za odvisne vzorce. V analizi dvojnih kandidatur smo izvedli t. i. nepravi
eksperiment in oblikovali tri skupine: kvazi eksperimentalno, v katero smo uvrstili tiste kandidate, ki
so kandidirali v lokalnem in nelokalnem okraju ali regiji, ter kvazi kontrolni, znotraj katerih smo v prvo
uvrstili tiste kandidate, ki so kandidirali zgolj v lokalnem okraju ali regiji, v drugo pa tiste, ki so kan-
didirali zgolj v nelokalnem okraju ali regiji. Pred tem smo preverili, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo
parametričnih testov (normalnost porazdelitve in pri testu za neodvisne vzorce tudi homogenost varianc),
v nasprotnem primeru smo izvedli neparametrični test. Za vsak test smo izračunali tudi velikost učin-
ka, ki smo jo ponazorili s Pearsonovim koeficientom (r). Pri interpretaciji njegovih vrednosti smo
upoštevali mejne vrednosti 0,1 za majhen učinek, 0,3 za srednji učinek in 0,5 za velik učinek (Field 2009).
Statistične analize smo izvedli v programu IBM SPSS Statistics 22.0.
3 Rezultati
3.1 Prostorska razporeditev (lokalnih) kandidatov
Iz prostorske razporeditve lokacij stalnega prebivališča izhaja, da okrog polovica (50,2 %) poslan-
skih kandidatov prihaja iz mest, slaba tretjina (29,6 %) iz urbaniziranih naselij, približno petina (19,9 %)
pa s podeželskih naselij. Trije kandidati so imeli stalno prebivališče v tujini. Če te rezultate primerja-
mo z razporeditvijo volilnih upravičencev, ugotovimo, da so bili kandidati iz mest na volitvah številčno
bolj zastopani, kandidati s podeželja pa manj: delež volilnih upravičencev v mestih je namreč okrog
13
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 13

14
Jernej Tiran »Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide …
štiri desetine, v obeh ostalih tipih pa okrog slabe tretjine (Uršič in Tiran 2022). Če jih analiziramo po
občinah, je največ kandidatov živelo v Ljubljani (211), sledijo Maribor (100), Koper (45) ter Celje in
Kranj (obe 42). Z vidika števila kandidatov na število prebivalcev je največ kandidatov prispevala obči-
na Kobilje (3), prvo mestno občino pa najdemo na 10. mestu, in sicer Ptuj (34). Nobenega kandidata
ni prispevalo 28 občin, vse z manj kot 6000 prebivalcev. Dvanajst mestnih občin je bilo v primerjavi
z nemestnimi v povprečju nekoliko bolj zastopanih, saj so imele skupno 1292 volilnih upravičencev
na kandidata, nemestne pa 1568. Večjo zastopanost kandidatov iz bolj urbaniziranih območij potrju-
je tudi analiza po volilnih okrajih (preglednica 1). Pri tej se pokaže tudi diferenciacija znotraj Ljubljane
in Maribora, kjer po veliki gostoti kandidatov izstopajo nekateri središčni okraji, kot so Ljubljana Šiška
1 in Ljubljana Center ter Maribor 4 na levem bregu Drave (slika 1). Največ kandidatov prihaja iz okra-
jev Jesenice (32) in Ljubljana Center (31). Analiza po statističnih regijah pa pokaže, da je bila z vidika
števila volilnih upravičencev na kandidata najbolj zastopana Obalno-kraška regija (779), najmanj pa
Koroška (1482). Največ kandidatov (377) je sicer prispevala Osrednjeslovenska regija.
Z opisano metodo določevanja lokalnosti kandidatur smo na ravni volilnih okrajev opredelili 965
lokalnih kandidatov od skupno 1471, kar je 65,6 % oziroma slabi dve tretjini vseh kandidatov. V lokal-
nem okraju se je za poslanski sedež torej potegovalo 965 kandidatov, samo v nelokalnem (ali nelokalnih)
pa 506. Če bi pri določevanju uporabili preprost ključ prostorskega ujemanja stalnega prebivališča z območ-
jem volilnega okraja, bi bilo lokalnih kandidatov 761, kar je še vedno več kot polovica (51,7 %). Na ravni
statističnih regij pa smo opredelili 1224 lokalnih kandidatov, kar je 83,2 % oziroma dobre štiri petine
vseh kandidatov. Z vidika seznamov kandidatov v volilnih okrajih, na katerih je bilo skupaj 1716 kan-
didatov (245 jih je namreč kandidiralo v dveh volilnih okrajih, večinoma na listah neuveljavljenih strank),
pa je bilo lokalnih kandidatov na okrajni ravni 1016, kar je 59,2 %, na regionalni ravni pa 1366, kar je
79,6 %.
Gledano z vidika kandidatov, prostorska analiza lokalnosti kandidatur na okrajni ravni pokaže, da
kandidati iz podeželskih okrajev v večji meri kandidirajo v lokalnem okraju v primerjavi s kandidati
iz bolj urbanih okrajev (preglednica 1). To še posebno velja za bolj periferne okraje, na primer vzdolž
nekdanje rapalske meje, v štirih okrajih (oba škofjeloška okraja, Brežice in Radlje) je delež takšnih kan-
didatov celo 100-odstoten (slika 2). Gledano z vidika oseminosemdesetih seznamov v volilnih okrajih,
pa so višji delež lokalnih kandidatov zabeležili bolj urbani okraji, kar je predvsem posledica dejstva,
da od tam prihaja največ kandidatov. V podeželskih okrajih je lokalnih kandidatov v povprečju še vedno
več kot polovica (53,6 %), je pa ponekod njihov delež zgolj tretjinski (Ribnica - Dobrepolje, Ptuj 3, Idrija,
Ivančna Gorica, Škofja Loka 2). Oba pojava – delež lokalnih kandidatov po volilnih okrajih glede na
kraj bivanja in delež lokalnih kandidatov na seznamih v volilnih okrajih – sta si torej do določene mere
Preglednica 1: Izbrane lastnosti poslanskih kandidatur po tipu volilnega okraja.
povprečno skupno število povprečno povprečno delež lokalnih delež lokalnih
število volilnih tam živečih število volilnih število tam kandidatur kandidatur
upravičencev kandidatov upravičencev živečih na okrajnih z vidika
na kandidata kandidatov seznamih (%) kandidatov (%)
mestni 18.738 475 935 19,8 66,7 60,5
prehodni 19.654 593 1104 17,4 58,5 66,4
podeželski 19.309 403 1401 13,4 53,6 73,9
Slika 1: Povprečno število volilnih upravičencev na kandidata po volilnih okrajih.p
Slika 2: Lokalnost kandidatur po volilnih okrajih.p str. 16
Slika 3: Lokalnost kandidatur po statističnih regijah.p str. 17
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 14

15
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave
Število volilnih upravičencev
na kandidata
526–883
884–1194
1195–1552
1553–2203
2204–3488
Avtor zemljevida: Jernej Tiran
Vir podatkov: Državna volilna komisija 2022,
Geodetska uprava Republike Slovenije 2022
© ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 15

16
Jernej Tiran »Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide …
domicil na okrajni ravni
da ne
delež lokalnih kandidatur
na okrajnih seznamih
31,6 %–45,0 %
45,1 %–55,0 %
55,1 %–65,0 %
65,1 %–75,0 %
75,1 %–89,5 %
dvojna kandidatura
Avtor zemljevida: Jernej Tiran
Vir podatkov: Državna volilna komisija 2022,
Geodetska uprava Republike Slovenije 2022
© ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 16

17
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave
domicil na okrajni ravni
da ne
delež lokalnih kandidatur
na okrajnih seznamih
68,0 %–70,2 %
70,3 %–73,7 %
73,8 %–79,1 %
79,2 %–85,0 %
85,1 %–91,6 %
dvojna kandidatura
Avtor zemljevida: Jernej Tiran
Vir podatkov: Državna volilna komisija 2022,
Geodetska uprava Republike Slovenije 2022
© ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 17

nasprotna, kar potrjuje tudi Pearsonov koeficient korelacije med obema spremenljivkama: korelacija
je sicer šibka, a negativna in statistično značilna (r
xy
= –0,26; p < 0,05).
Če lokalnost kandidatur določimo na regionalni ravni, pa lahko ugotovimo, da je največ kandida-
tov, ki so se za poslanski sedež potegovali v regiji prebivanja, živelo v Zasavski statistični regiji (93,6 %),
najmanj pa v Obalno-kraški regiji (67,4 %) – poslanski kandidati iz te regije so torej v največji meri kan-
didirali v okraju v drugi regiji (slika 3). Največ lokalnih kandidatov je kandidiralo v okrajih v osrednji
Sloveniji (91,6 %), najmanj pa na Goriškem (68,0 %), kjer je bilo torej na tamkajšnjih seznamih največ
nelokalnih kandidatov. Razlike med regijami sicer niso zelo velike.
Analiza lokalnosti kandidatur po političnih strankah (slika 4) pokaže, da imajo uveljavljene stran-
ke, ki so v slovenskem političnem prostoru prisotne že dalj časa, več lokalnih kandidatov. Tako po kriteriju
okrajne kot regionalne lokalnosti so na vrhu Slovenska demokratska stranka (SDS), Socialni demokrati
(SD) in Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi), ki imajo blizu 90 % lokalnih kandidatov na okraj-
ni ravni in okrog 95 % lokalnih kandidatov na regionalni ravni. Visok delež lokalnih kandidatov, celo
večjega od nekaterih uveljavljenih strank, imajo tudi neparlamentarne stranke in liste, ustanovljene nekaj
mesecev pred volitvami, kot so Povežimo Slovenijo (PoS), Naša dežela (ND) – prva resda kot koalicija
obstoječih strank, druga pa s kar nekaj nekdanjimi člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije
(DeSUS) – in Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba (NLL-GZD). Po najmanjšem številu
lokalnih kandidatov izstopata Domovinska liga (DOM) in Piratska stranka Slovenije (PSS), pri kate-
rih je delež lokalnih kandidatov na regionalni ravni le dobra polovica, na okrajni ravni pa okrog tretjina.
Pri manj uveljavljenih strankah je razlika v deležu lokalnih kandidatov med regionalno in okrajno rav-
njo večja kot pri uveljavljenih strankah.
18
Jernej Tiran »Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide …
Slika 4: Lokalnost kandidatur na okrajni in regionalni ravni po političnih strankah (*pomeni, da stranka
ni kandidirala v vseh osmih volilnih enotah).
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
domicil regionalna raven – domicil– okrajna raven
delež (%)
SDS
SD
NSi
ZSi*
PoS
DeSUS
ND
GS
LMŠ
LEVICA
RESNI.CA
NLL–GZD
VESNA
LBP DS
SNS
SAB
ZLS
NP–DD
ZOS*
DOM
PSS
–
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 18

3.2 Primerjava uspešnosti lokalnih in nelokalnih kandidatov
Rezultati kažejo, da so bili lokalni kandidati na volitvah v Državni zbor 2022 uspešnejši od nelokalnih.
Primerjava izidov enojnih kandidatur (1226) pokaže, da so lokalni kandidati na ravni volilnih okrajev
v povprečju prejeli za slabi dve tretjini večji delež glasov kot nelokalni kandidati: lokalni kandidati (839)
so prejeli 7,4 %, nelokalni (387) pa 4,6 % glasov. Na ravni statističnih regij je bilo razmerje podobno: lokal-
ni kandidati (1049) so prejeli 6,9 % glasov, nelokalni (177) pa 4,1 % glasov. Statistično značilnost razlik
smo preverili z neparametričnim Wilcoxonovim testom z vsoto rangov, saj je bila kršena predpostavka
o normalnosti porazdelitve. Ugotovili smo, da so se izidi kandidatov, določenih kot lokalnih na ravni
volilnih okrajev, statistično pomembno razlikovali od nelokalnih kandidatov, velikost učinka pa je bila
majhna do srednja: W
s
= 185365,00, z=–9,04, p < 0,001, r = –0,26. Podobno velja za izide kandidatov, dolo-
čenih kot lokalnih na ravni statističnih regij: W
s
= 75715,50, z = –7,55, p < 0,001, r = –0,22.
Ob tem je treba upoštevati, da so razlike v izidih tudi posledica različne strankarske sestave lokalnih
in nelokalnih kandidatov, ki je pri volilnem odločanju verjetno pomembnejša: pri lokalnih kandidatih
večji delež zaobjemajo stranke, ki so na volitvah dosegle boljši izid (SDS, NSi, SD, PoS), pri nelokalnih
pa stranke, ki so na volitvah dosegle slabši izid (Naša prihodnost - Dobra država (NP-DD), Stranka Alenke
Bratušek (SAB), DOM). Da bi omejili vpliv izida strank na rezultate analize, je smiselna primerjava neob-
teženih aritmetičnih sredin, torej brez upoštevanja števila kandidatov v vsaki skupini (preglednica 2). Rezultati
kažejo, da je razlika med lokalnimi in nelokalnimi kandidati precej manjša, je pa še vedno zaznavna.
Zaradi očitnega vpliva strankarske pripadnosti kandidatov na volilne izide je bolj smiselna primerjava
izidov lokalnih in nelokalnih kandidatur po posameznih političnih strankah (preglednica 3). Ugotovili
smo, da so pri vseh strankah, razen pri Novi Sloveniji, lokalne kandidature zabeležile boljši izid od nelo-
kalnih, tako na okrajni kot na regionalni ravni. Za osem strank je Wilcoxonov test z vsoto rangov pokazal,
da je razlika tudi statistično značilna. Med največjimi je pri gibanju Povežimo Slovenijo, kjer so lokal-
ni kandidati dosegli za 42,0 % boljši izid od nelokalnih, in Levici (38,7 %).
Da so bili lokalni kandidati na državnozborskih volitvah uspešnejši od nelokalnih, je pokazala tudi
primerjava volilnih izidov dvojnih kandidatur, ki smo jo opravili z neparametričnim Wilcoxonovim
testom predznačenih rangov za odvisne vzorce (tudi v tem primeru porazdelitev namreč ni bila nor-
malna). Če primerjamo 75 parov kandidatur v kvazi eksperimentalni skupini, kjer je bila ena kandidatura
lokalna in druga nelokalna (gledano na ravni volilnega okraja), so bile kandidature v lokalnem volil-
nem okraju v dveh tretjinah parov uspešnejše od nelokalnih kandidatur; razlika je statistično značilna,
velikost učinka pa majhna: z = –2,63, p < 0,01, r = –0,21. V primeru lokalnosti kandidatur na regionalni
ravni, kjer je bilo 35 parov kandidatur, v katerih je bila ena lokalna in druga nelokalna, so bile kandi-
dature v lokalnem volilnem okraju prav tako uspešnejše v dveh tretjinah parov in statistično značilno
uspešnejše od nelokalnih kandidatur z majhno do srednjo velikostjo učinka: z = –2,41, p < 0,05, r = –0,29
(preglednica 4). Znotraj obeh kvazi kontrolnih skupin (lokalna/lokalna in nelokalna/nelokalna) razli-
ke med volilnimi izidi niso bile statistično značilne, tako na okrajni kot na regionalni ravni, kar potrjuje
vpliv lokalnosti na volilne izide. Ob tem velja dodati, da so povprečja doseženih glasov pri dvojnih
kandidaturah bistveno nižja od enojnih kandidatur zato, ker pri dvojnih kandidaturah prednjačijo stran-
ke, ki niso presegle parlamentarnega praga.
19
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave
Preglednica 2: Primerjava neobteženih aritmetičnih sredin volilnih izidov med lokalnimi in nelokalnimi
kandidati po obeh prostorskih ravneh.
okrajna raven (%) regionalna raven (%)
lokalni kandidati 5,14 4,81
nelokalni kandidati 4,66 4,45
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 19

20
Jernej Tiran »Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide …
Preglednica 3: Primerjava izidov lokalnih in nelokalnih kandidatur (na okrajni ravni) po političnih
strankah (samo kandidati, ki so kandidirali v enem volilnem okraju). Vrednosti p, označene s krepkim
tiskom, pomenijo statistično značilne razlike ob 95-odstotnem intervalu zaupanja (*stranka ni kandidirala
v vseh volilnih enotah).
lokalna nelokalna indeks Wilcoxonov Zp
kandidatura kandidatura test (W)
(%) (%)
Demokratična stranka 0,81 0,65 124,9 307,5 –1,335 0,182
upokojencev Slovenije
Gibanje Svoboda 34,20 33,68 101,5 1055,5 –0,479 0,632
Lista Borisa Popoviča - 0,38 0,31 120,3 407,0 –2,094 0,036
Digitalizirajmo Slovenijo
Levica 5,04 3,63 138,7 863,5 –3,098 0,002
Lista Marjana Šarca 3,89 3,41 114,3 949,5 –1,384 0,166
Naša dežela 1,60 1,36 118,0 943,0 –2,339 0,019
Nestrankarska ljudska lista 1,73 1,60 108,6 724,5 –0,619 0,536
Gibanja Zdrava družba
Naša prihodnost in Dobra država 1,94 1,46 133,1 860,0 –4,265 0,000
Nova Slovenija - Krščanski 6,44 6,67 96,6 405,0 –0,276 0,782
demokrati
Povežimo Slovenijo 3,57 2,52 142,0 451,5 –2,288 0,022
Piratska stranka Slovenije 2,21 1,41 156,9 –2,0 0,046 0,071
Državljansko gibanje Resni.ca 2,95 2,88 102,5 1139,0 –0,626 0,532
Stranka Alenke Bratušek 2,70 2,06 130,9 811,5 –3,417 0,001
Socialni demokrati 6,95 5,98 116,2 407,0 –0,802 0,422
Slovenska demokratska stranka 23,41 21,90 106,9 298,5 –0,736 0,462
Slovenska nacionalna stranka 2,17 1,58 137,4 163,0 –1,611 0,107
Vesna - Zelena stranka 1,55 1,23 125,8 883,0 –2,015 0,044
Za ljudstvo Slovenije 0,90 0,68 132,0 222,5 –2,341 0,019
Zavezništvo osvobodimo 0,22 0,15 151,7 11,0 –0,725 0,468
Slovenijo*
Gibanje Zedinjena Slovenija* 0,11 0,10 115,8 2,0 0,000 1,000
Preglednica 4: Primerjava izidov lokalnih in nelokalnih kandidatur (samo kandidati, ki so kandidirali
v dveh volilnih okrajih). 
okrajna raven (%) regionalna raven (%)
lokalni kandidati 1,31 1,20
nelokalni kandidati 1,13 1,06
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 20

3.3 Primerjava uspešnosti lokalnih in nelokalnih kandidatov po tipu okraja kandidature
Zaradi majhne velikosti podskupin pri dvojnih kandidaturah smo vpliv tipa volilnega okraja na uspeš-
nost lokalnih kandidatur preverili zgolj pri enojnih kandidaturah. Ti potrjujejo domnevo, da je vpliv
lokalnosti kandidature na volilni izid odvisen od tipa volilnega okraja kandidature glede na stopnjo
urbaniziranosti. V primeru lokalnosti na okrajni ravni je v mestnih okrajih razlika med izidi lokalnih
(6,8 %) in nelokalnih kandidatov (6,6 %) majhna, pri čemer neparametrični Wilcoxonov test z vsoto
rangov pokaže, da je kljub temu statistično značilna z majhno velikostjo učinka: W
s
= 10988,00, z = –2,68,
p < 0,01, r = –0,15. Mnogo večja je razlika v prehodnih in podeželskih okrajih: v prehodnih so bili lokal-
ni kandidati (7,4 %) precej uspešnejši od nelokalnih (4,7 %), velikost učinka pa je majhna do srednje
velika: W
s
= 27303,00 z = –6,16, p < 0,001, r = –0,28. Podobno velja za izide lokalnih kandidatov (7,8 %)
v primerjavi z nelokalnimi (3,5 %) v podeželskih okrajih, prav tako z majhno do srednjo velikostjo učin-
ka: W
s
= 26410,50, z = –6,10, p < 0,001, r = –0,29.
V primeru lokalnosti na regionalni ravni so rezultati podobni: v mestnih okrajih se razlika med lokal-
nimi (6,9 %) in nelokalnimi kandidati (5,6 %) sicer poveča, a je rezultat Wilcoxonovega testa statistično
značilen zgolj ob 95-odstotni stopnji zaupanja, velikost učinka pa je še malce manjša: W
s
= 4248,00, z =
–2,47, p < 0,05, r = –0,14. Razlika v povprečju je v primerjavi z okrajno ravnjo večja tudi v prehodnih okra-
jih, kjer so lokalni kandidati prejeli 7,0% glasov, nelokalni pa 3,6%, a je velikost učinka tudi v tem primeru
manjša: W
s
= 11003,00, z = –5,70, p < 0,001, r = –0,26. Podobno velja za podeželske okraje, kjer so bili lokal-
ni kandidati (6,7 %) uspešnejši od nelokalnih (3,9 %), W
s
= 11162,50, z = –4,35, p < 0,001, r = –0,21.
Tudi v tem primeru je treba upoštevati, da so razlike v izidih tudi posledica razlik v strankarski sesta-
vi lokalnih in nelokalnih kandidatov, zato smo ponovno primerjali še njihove neobtežene aritmetične
sredine. Rezultati potrjujejo domnevo, da ima lokalno poreklo kandidata večji vpliv zunaj mestnih sre-
dišč, vendar razlike med tipi okrajev niso zelo velike (preglednica 5). Na okrajni ravni so bili v mestnih
okrajih lokalni kandidati le v manjši prednosti pred nelokalnimi, v prehodnih okrajih razlika naraste,
največja pa je, pričakovano, v podeželskih okrajih. Na regionalni ravni so razmerja podobna, pono-
vno so bili lokalni kandidati v vseh treh tipih uspešnejši: največja razlika je bila ponovno v podeželskih
okrajih. Ob tem je treba omeniti, da rezultati na okrajni in regionalni ravni niso primerljivi, saj v ana-
lizo niso bile uvrščene iste stranke (nekajkrat se je namreč zgodilo, da stranka ni imela kandidata v kateri
izmed skupin).
21
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave
Preglednica 5: Primerjava neobteženih aritmetičnih sredin volilnih izidov med lokalnimi in nelokalnimi
kandidati po tipih volilnih okrajev (na okrajni in regionalni ravni).
tip okraja
raven lokalnosti kandidatura mestni (%) prehodni (%) podeželski (%)
okrajna lokalna 5,86 5,87 5,97
nelokalna 5,65 5,47 5,15
regionalna lokalna 4,34 4,79 4,85
nelokalna 4,20 4,73 4,34
4 Razprava
Pri preverjanju prve hipoteze (H1) smo najprej ugotovili, da ima več poslanskih kandidatov stal-
no prebivališče na urbanih območjih kot na podeželju, kar je nekoliko več tudi glede na siceršnjo
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 21

razporeditev prebivalstva (Pelc 2015). Zaradi metodoloških razlik je dobljene deleže lokalnih kandi-
datur težko primerjati s preteklimi študijami, je pa delež na regionalni ravni primerljiv z deležem na
Portugalskem (Éspirito-Santo in Rodrigues Sanchez 2018). Potrdila se je tudi domneva, da so pode-
želski in bolj periferni volilni okraji slabše zastopani s tam živečimi kandidati (kar je ravno obratno
kot v omenjeni portugalski raziskavi). To vrzel zapolnjujejo kandidati iz bolj urbanih okrajev, a še zda-
leč ne zgolj iz Ljubljane in okolice, kot nakazuje izraz »ljubljanizacija periferije« (Ribičič s sodelavci 2019),
ki označuje tovrstne kandidature. Lokalnih kandidatov je v podeželskih okrajih v povprečju še vedno
več kot polovica, zato hipotezo H1 lahko le delno potrdimo. Lokalne kandidate na svoje kandidatne
liste bolj pogosto uvrstijo uveljavljene stranke, domnevno zaradi globljega kadrovskega bazena in bolj
razvejane terenske mreže. Uvedba domicilnega načela, ki jo je predlagala skupina ustavnih pravnikov
(Ribičič s sodelavci 2019), bi bila za številne stranke razmeroma težavna, če bi zahtevala ujemanje stal-
nega prebivališča na ravni volilnega okraja. Obenem se postavlja vprašanje, ali bi bilo to resnično potrebno
glede na število nelokalnih kandidatur, ki ni tako veliko, da bi ga lahko označili kot problematičnega.
Uzakonitev načela domicila je bolj smiselna pri morebitni uvedbi kombiniranega volilnega sistema, kjer
bi volivci en glas namenili kandidatom, ki zastopajo interese območja, iz katerega so. Slabšo zastopa-
nost kandidatov s podeželja, ki sicer ni kritična, bi v okviru takšnega sistema kvečjemu lahko reševali
pri drugem, obveznem prednostnem glasu s sistemom zadrge (Ribičič 2022), čeprav bi bilo zaradi razli-
čnih pogledov na to, kaj je podeželje, takšno rešitev zelo težko implementirati. Ob tem je treba poudariti,
da vezava domicila bodisi na volilni okraj bodisi na volilno enoto ni smiselna, če te niso geografsko zao-
krožene enote in njihove meje delijo posamezne občine ali naselja. V trenutno veljavni ureditvi je na primer
kar 21 občin razdeljenih na dva ali več volilnih okrajev, zlasti na urbanih območjih (Rogelj 2021).
Pri preverjanju druge hipoteze (H2) nas je zanimalo, ali so bili lokalni kandidati na državnozbor-
skih volitvah uspešnejši od nelokalnih. Pri tem vprašanju smo se srečali z vsebinsko-metodološkim
pomislekom, ali je smiselno primerjati obe skupini kandidatov, če se razlikujeta po strankarski sesta-
vi, saj naj bi bila strankarska pripadnost pri volilnem odločanju vendarle najpomembnejši dejavnik.
Zato smo izvedli več statističnih testov. Rezultati za kandidature v dveh volilnih okrajih, kjer tovrstnih
pomislekov ni in je pojav možno neposredno ovrednotiti (čeprav na razmeroma majhnem vzorcu), kaže-
jo, da so lokalni kandidati v rahli prednosti pred nelokalnimi, kar velja tako za lokalnost na okrajni
kot na regionalni ravni. Večjo razliko med obema skupinama v prid lokalnih kandidatov je pokazala
primerjava enojnih kandidatur, vendar je zaradi omenjenega pomisleka te rezultate treba obravnava-
ti s pridržkom; obenem primerjava izidov po posameznih političnih strankah kaže, da so razlike precej
manjše, četudi so prisotne pri večini strank. Ne glede na to hipotezo H2 lahko potrdimo. Nakazuje se,
da je eden od dejavnikov volilne izbire tudi »lokalni ključ«, kar ugotavljajo tudi druge raziskave (na
primer Tatalovich 1975; Jankowski 2016; Schulte-Cloos in Bauer 2023), vendar je ta pojav manj pomem-
ben v primerjavi z drugimi dejavniki. Iz rezultatov lahko sklepamo, da volivci glas primarno podelijo
politični stranki, poreklo kandidata na glasovnici pa pri volilnem odločanju igra bolj obrobno vlogo.
Tej tezi pritrjuje tudi volilni izid nekaterih strank na zadnjih volitvah, ki kljub lokalni prepoznavnosti
številnih svojih kandidatov niso dosegle vidnejšega uspeha: takšen primer je gibanje Povežimo
Slovenijo, ki je na svojo kandidatno listo med drugim uvrstilo sedem aktualnih županov (resda manj-
ših občin). K temu je morda prispeval tudi kontekst volitev: te so potekale takoj po koncu epidemije,
ki je v predhodnih dveh letih dodobra zaznamovala vsakdanje življenje, lokalna identiteta pa je bila
v primerjavi s strankarsko tokrat potisnjena v ozadje. Odprto vprašanje pa ostaja, koliko lahko boljši
rezultat lokalnih kandidatov pripišemo umeščanju manj znanih, nelokalnih kandidatov v t. i. neizvo-
ljive okraje, kjer zaradi prevladujoče nasprotne politične orientacije nimajo velikih možnosti za uspeh.
Tretja hipoteza (H3) se je nanašala na pojav, da je učinek poznanstva in sosedstva močnejši na pode-
želju. Rezultati so ponudili (pričakovan) odgovor, da so volivci v podeželskih okrajih dejansko bolj
naklonjeni lokalnim kandidatom v primerjavi z volivci v mestnih okrajih. Tudi v tem primeru smo zara-
di razlik v strankarski zastopanosti vseh šestih podskupin analizirali še povprečja po posameznih strankah.
V tem primeru so bile razlike med tipi mnogo manjše, a še vedno večje v podeželskih okrajih kot v mes-
22
Jernej Tiran »Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 22

tnih. Tudi hipotezo H3 lahko torej potrdimo. Rezultati so tako skladni z rezultati prejšnjih raziskav,
tako v Sloveniji kot v tujini, ki na podeželju, še posebej na obrobju, ugotavljajo večji pomen lokalnih
kandidatur (Gimpel s sodelavci 2008; Červ 2015; Jacobs in Munis 2019) in nakazujejo na še vedno pri-
sotno teritorialno povezanost in obstoj podeželskih skupnosti (Logar in Potočnik Slavič 2016), ki vpliva
tudi na volilno vedenje (Tiran 2015). Slovensko podeželje je navkljub nagli modernizaciji, ki je v zad-
njih desetletjih dodobra spremenila njegovo podobo (Kladnik in Ravbar 2003), še vedno prostor tesnejših
medosebnih odnosov in tudi večje stopnje »mehkega« družbenega in političnega nadzora (Uršič in Tiran
2022). Na podeželju je izrazitejše tudi pričakovanje, da se bo tamkajšnji lokalni kandidat v večji meri
zavzemal za interese kraja, od koder prihaja. Prav tako pa takšnega kandidata krajani ali občani pra-
viloma bolje osebno poznajo v primerjavi z gosteje poseljenimi urbanimi območji, ki jih označuje precej
večja anonimnost (Uršič in Hočevar 2007). Večja uspešnost lokalnih kandidatov na podeželju je lahko
tudi posledica manjšega števila kandidatov, ki tam živijo; sosednjih kandidatov, ki bi ta učinek omeji-
li, je namreč bistveno manj kot na urbanih območjih, kjer si s tega vidika veliko bolj konkurirajo (Put,
von Schoultz in Isotalo 2020). Ne glede na to pa lokalno prepoznaven kandidat v podeželskem okra-
ju zaradi omenjenih socioloških značilnosti ruralnega miljeja lahko računa na več dodatnih glasov po
»lokalnem ključu« kot lokalno prepoznaven kandidat v urbanem okraju.
Treba je omeniti, da ima naša raziskava tudi določene metodološke omejitve in pomanjkljivosti.
Kot lokalne kandidate bi lahko, na primer, upoštevali tudi tiste, ki so kandidirali v okraju prejšnjega
bivališča, kjer so na primer preživljali mladost. To bi bilo do neke mere smiselno, saj so med volivci
najbrž ohranili določeno lokalno prepoznavnost, ki je strankam pripomogla do boljšega volilnega izida
(kar nekaj takšnih primerov najdemo med najvidnejšimi politiki Nove Slovenije), pomen teh »lokal-
nih korenin« pa dokazujejo tudi nekatere študije (Hunt 2022). Vendar natančnejših podatkov o teh
preselitvah nismo imeli na voljo. Pomanjkljivost raziskave je tudi, da smo tako lokalne kot nelokalne
kandidate obravnavali kot homogeni skupini, volilne izide pa smo analizirali na ravni volilnih okrajev,
ki zamegljuje pomen lokalnosti na nižjih ravneh. Dobljene ugotovitve bi bilo zato smiselno nadgraditi
s podrobnejšo analizo na ravni volišč, v kateri bi za vse kandidate ovrednotili vpliv oddaljenosti od stal-
nega prebivališča na volilne izide. Vredno bi bilo obravnavati tudi druge dejavnike, na primer oddaljenost
od kraja bivanja preostalih kandidatov, razlike v lokalni prepoznavnosti kandidatov, njihov poklic ali
položaj v stranki, kampanjo na lokalni ravni in podobno, po možnosti v daljšem časovnem obdobju.
S tem bi lahko bolje ovrednotili razsežnosti in mehanizme »volilnega lokalpatriotizma«, pa tudi, kak-
šno vlogo pri tem igrajo politične stranke.
5 Sklep
V raziskavi smo z geoinformacijskimi in statističnimi analizami razmerja med volilnimi izidi in loka-
cijami stalnega prebivališča na primeru volitev v Državni zbor 2022 pridobili vpogled v prostorsko razmestitev
kandidatov za poslance ter skušali ovrednotiti vpliv, ki ga ima lokalnost kandidatur na volilne izide.
S prostorsko analizo naslovov stalnega prebivališča kandidatov in okrajev njihovih kandidatur smo
ugotovili, da večina poslanskih kandidatov prihaja iz mestnih središč, ki so nadpovprečno zastopana
tudi glede na siceršnjo razporeditev prebivalstva. Večina kandidatov živi na območju ali v okolici okra-
ja, kjer je kandidirala, je pa več takšnih primerov v uveljavljenih strankah. Ugotovili smo tudi, da so
lokalni kandidati v rahli prednosti pred nelokalnimi, kar lahko delno pripišemo t. i. učinku poznan-
stva in sosedstva, ko volivci v večji meri podprejo lokalno prepoznavne kandidate, ki živijo v njihovi
bližini. Ta učinek je, skladno s prejšnjimi raziskavami, večji v podeželskih okrajih, kar potrjuje dom-
nevo o tesnejših medosebnih stikih na podeželju. Razloge za večjo uspešnost lokalnih kandidatov lahko
iščemo tudi v umeščanju manj znanih in nelokalnih kandidatov v okraje, ki so za nekatere stranke
neizvoljivi. Glede na naraščajočo pripadnost domačemu kraju, razvite lokalne identitete in lokaliz-
me ter nezaupanje v državne politične ustanove smo sicer pričakovali, da bodo lokalni kandidati v večji
23
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 23

prednosti pred nelokalnimi. Vendar je k takšnim rezultatom verjetno pripomogel tudi specifičen kon-
tekst tokratnih volitev, ki so nenazadnje prinesle temeljito preobrazbo političnega prostora.
Raziskava odstira prostorske značilnosti kadrovskega bazena slovenskih političnih strank in nudi
vpogled v volilno vedenje, ki je do določene mere tudi pod vplivom prostorskega konteksta. Ugotovitve
raziskave so lahko dragocene tudi pri razpravi o spremembah volilnega sistema v Sloveniji, v kateri je
predmet tudi uvedba t. i. domicilnega načela. Rezultati raziskave hkrati odpirajo številna nova vpra-
šanja o organiziranosti in kadrovanju političnih strank, mehanizmih volilnega vedenja, razmerjih med
lokalnim in nelokalnim ter prostorskem dosegu učinka poznanstva in sosedstva.
Zahvala: Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga sofi-
nancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Zahvaljujem
se tudi recenzentoma za konstruktivne in koristne pripombe in nasvete ter Domnu Turku za pomoč pri
nekaterih geoinformacijskih analizah.
6 Viri in literatura
Brezina, T., Tiran, J., Ogrin, M., Laa, B. 2021: COVID-19 impact on daily mobility in Slovenia. Acta
geographica Slovenica 61-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ags.9390
Campbell, R., Cowley, P ., Vivyan, N., Wagner, M. 2019: Why friends and neighbors? Explaining the
electoral appeal of local roots. The Journal of Politics 81-3. DOI: https://doi.org/10.1086/703131
Cigale, D. 2005: Posodobitev Ravbarjeve tipizacije naselij glede na stopnjo urbaniziranosti na podlagi
RPE 2002. Podatkovna baza, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Červ, A. 2015: Vpliv učinka poznanstva in sosedstva na volilno vedenje v volilnem okraju T olmin. Dela 44.
DOI: https://doi.org/10.4312/dela.44.25-43
Državna volilna komisija: Seznam kandidatov za poslance v Državni zbor. Ljubljana, 2022.
Espírito-Santo, A., Rodrigues Sanches, E. 2018: Looking for locals under a closed-list proportional
representation system: The case of Portugal. Electoral Studies 52. DOI: https://doi.org/10.1016/
j.electstud.2018.01.004
Evans, J. 2004: Voters and Voting: An Introduction. London.
Field, A. 2009: Discovering Statistics Using SPSS. London.
Fink-Hafner, D., Krašovec, A. 2019: The presidentialisation of parties in Slovenia: Leaders and parties.
The Presidentialisation of Political Parties in the W estern Balkans. Cham. DOI: https:/ /doi.org/10.1007/
978-3-319-97352-4_7
Folke, O., Martén, L., Rickne, J., Dahlberg, M. 2021: Politicians’ neighbourhoods: Where do they live
and does it matter? Working paper, Nottingham Interdisciplinary Centre for Economic and Political
Research. Medmrežje: https://www.nottingham.ac.uk/research/groups/nicep/documents/
working-papers/2021/2021-03.pdf (16. 9. 2023).
Geodetska uprava Republike Slovenije: Register prostorskih enot. Ljubljana, 2022.
Gimpel, J. G., Karnes, K. A., McTague, J., Pearson-Merkowitz, S. 2008: Distance-decay in the political
geography of friends-and-neighbors voting. Political Geography 27-2. DOI: https:/ /doi.org/10.1016/
j.polgeo.2007.10.005
Hunt, C. R. 2022: Won’t you be my senator? Nuanced »friends and neighbors« voting in U.S. Senate
Elections, 1968–2018. Electoral Studies 80. DOI: https://doi.org/10.1016/j.electstud.2022.102540
Jacobs, N. F ., Munis, B. K. 2019: Place-based imagery and voter evaluations: Experimental evidence on
the politics of place. Political Research Quarterly 72-2. DOI: https:/ /doi.org/10.1177/1065912918781035
Jankowski, M. 2016: Voting for locals: voters’ information processing strategies in open-list PR
systems. Electoral Studies 43. DOI: https://doi.org/10.1016/j.electstud.2016.06.005
24
Jernej Tiran »Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 24

Johnston, R. J. 1974: Local effects in voting in a local election. Annals of the Association of American
Geographers 64-3. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-8306.1974.tb00990.x
Key, V . O. 1949: Southern Politics in State and Nation. New Y ork.
Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: Členitev slovenskega podeželja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana. DOI:
https://doi.org/10.3986/9789612545048
Kosi, D. 2012: Identitetne regije Slovenije. Geografski vestnik 84-2.
Krašovec, A., Johannsen, L. 2016: Recent developments in democracy in Slovenia. Problems of Post-
Communism 63, 5-6. DOI: 10.1080/10758216.2016.1169932
Logar, E., Potočnik Slavič, I. 2016: (Ne)vidne spremembe podeželskih skupnosti: primeri z Gorenjske
in Sauerlanda. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88202
Odločba U-I-32/2015. Ustavno sodišče Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. Medmrežje: https:/ /www.us-rs.si/
odlocitev-ustavnega-sodisca-v-zadevi-u-i-32-15/ (11. 6. 2023).
Pelc, S. 2015: Mestno prebivalstvo Slovenije. Koper.
Put, G. J. 2021: Is there a friends-and-neighbors effect for party leaders? Electoral Studies 71. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.electstud.2021.102338
Put, G. J., von Schoultz, Å., Isotalo, V . 2020: Fighting over friends and neighbors: The effect of
inter-candidate geographic distance on intra-party competition. Political Geography 81. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.polgeo.2020.102219
Rallings, C., Thrasher, M., Borisyuk, G., Shears, M. 2010: Parties, recruitment and modernisation:
Evidence from local election candidates. Local Government Studies 36-3. DOI: https:/ /doi.org/10.1080/
03003931003738157
Ravbar, M. 1997: Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbornik 37.
Ribičič, C. 2022: Volitve v slepi ulici: 62 vprašanj in odgovorov o volilni reformi. Ljubljana.
Ribičič, C., Grad, F., Kaučič, I., Zagorc, S., Toplak, J. 2019: Ustavnopravna izhodišča za uresničitev
odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-32/2015. Medmrežje: http://ustava.si/wp-content/uploads/
2020/06/Ustavnpravna-izhodi%C5%A1%C4%8Da-IUP .pdf (11. 6. 2023).
Rogelj, B. 2021: Ali je nova ureditev volilnih okrajev za državnozborske volitve ustavna? Dela 56. DOI:
https://doi.org/10.4312/dela.56.131-155
Roter, N. 2011: Vprašanje nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Magistrsko delo, Fakulteta
za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana.
Roy, J., Alcantara, C. 2014: The candidate effect: Does the local candidate matter? Journal of Elections,
Public Opinion and Parties 25-2. DOI: https://doi.org/10.1080/17457289.2014.925461
Schulte-Cloos, J., Bauer, P . C. 2023: Local candidates, place-based identities, and electoral success. Political
Behaviour 45. DOI: https://doi.org/10.1007/s11109-021-09712-y
Slovensko javno mnenje 2022/1: Izbrani grafični prikazi z medčasovnimi primerjavami. Fakulteta za
družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2022. Medmrežje: https://www.cjm.si/wp-content/
uploads/2022/11/SJM_2022_1_izbrani_grafi.pdf (20. 7. 2023).
Statistični urad Republike Slovenije: podatki o  številu prebivalcev po občinah. Ljubljana, 2022.
Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px (11. 6. 2023).
Tatalovich, R. 1975: »Friends and neighbors« voting: Mississippi, 1943–73. Journal of Politics 37-3. DOI:
https://doi.org/10.2307/2129327
Tiran, J. 2015: Urbano proti ruralnemu: (nov) razcep v slovenskem političnem prostoru? Teorija in
praksa 52, 1-2.
Tiran, J. 2022: Ali je važno, da je naš? Učinek poznanstva in sosedstva na predsedniških volitvah 2022.
Medmrežje: https://metinalista.si/ali-je-pomembno-da-je-nas-ucinek-poznanstva-in-sosedstva-
na-predsedniskih-volitvah-2022/ (11. 6. 2023).
Tiran, J. 2023: Geografski vpogled v supervolilno leto 2022. Geografski obzornik 70, 1-2.
Uršič, M., Hočevar, M. 2007: Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana.
25
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 25

Uršič, M., Tiran, J. 2022: Vpliv prostora na volilno vedenje: analiza delitve med urbanim in ruralnim
na primeru volitev v Državni zbor 1996–2022. Teorija in praksa 59-4. DOI: https:/ /doi.org/10.51936/
tip.59.4.871-891
Zakon o spremembi Zakona o poslancih. Uradni list Republike Slovenije 39/2011. Ljubljana.
7 Summary: »Do we prefer homemade bread to foreign cake?« The impact
of local candidacies on the outcome of the 2022 Slovenian parliamentary
elections
(translated by Živa Malovrh)
Candidates’ success in elections can also be affected by geographical factors, such as their local ties.
This phenomenon is known in electoral geography as the friends-and-neighbors effect, where voters
support the local candidate regardless of their party affiliation (Key 1949). This effect has been the sub-
ject of a number of studies, each concluding that local candidates achieve more success in elections
compared to non-local candidates (Roy and Alcantara 2014; Jankowski 2016; Schulte-Cloos and Bauer
2023). However, fewer studies have focused on the question of how many candidates actually stem from
the local environment and how their place of residence is distributed (Rallings et al. 2010; Espírito-
Santo and Rodrigues Sanches 2018; Folke et al. 2021).
In Slovenia, these questions were more pertinent during the period in which the mayoral and the
parliamentary functions were still compatible (up until 2011), when mayors would quite frequently run
in parliamentary elections and achieve considerable success. The few studies of individual cases detect-
ed several cases of a weak or moderate effect on the electoral results, which was more prominent in
the countryside (Červ 2015; Tiran 2023). This question has once again come to the forefront in recent
years with the debates on changes to the parliamentary electoral system: one of the proposals was the
introduction of the so-called domicile principle, allowing a candidate to run only in the electoral unit
in which they have their permanent residence, which is not a prerequisite in the existing proportion-
al election system (Ribičič et al. 2019).
The aim of the study was to analyze the 2022 Slovenian parliamentary elections to determine the
spatial distribution of the domiciles of the parliamentary candidates and determine how much the local-
ness of the candidacy affected the electoral results. In line with the aim of the study and based on the
existing literature, three working hypotheses were formulated and tested:
• H1: The majority of the candidates on the electoral lists are local, with the exception of rural districts.
• H2: Local candidates outperformed non-local candidates.
• H3: Voters in rural districts are more likely to vote for local candidates than voters in urban areas. 
The study entailed the geocoding of 1,471 permanent residence addresses (Državna … 2022) and
the spatial identification of local candidacies at the county and the regional level. Local candidates were
deemed to be not only those candidates who ran in the election in the area of the electoral district/sta-
tistical region in which they also resided, but also those candidates who resided outside the electoral
district/statistical region, but still within a municipality that encompasses at least part of the electoral
district. Electoral districts were also classified according to the level of settlement urbanization into urban
(24), suburban (34), and rural (30) districts.
The electoral results were analyzed using several statistical tests: 1,226 candidates who ran in a sin-
gle electoral district were analyzed with an independent sample test, while 245 candidates who ran in
two electoral districts were analyzed using the dependent sample test. The analysis of the latter also
included the so-called quasi-experiment for which three groups were formed: the quasi-experimen-
tal group included all the candidates who ran in the local and non-local district or region. In the two
quasi-control groups, the first group included those candidates who ran only in the local district or
26
Jernej Tiran »Nam bolj diši domači kruh od tuje pogače?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 26

region, while the second included those who ran only in a non-local district or region. The size effect
was also calculated for each test.
The spatial distribution of the candidates’ identified permanent residences reveals that around half
(50.2%) of the parliamentary candidates are from cities and towns, just under a third (29.6%) from urban-
ized settlements, and about a fifth (19.9%) are from the countryside. Comparing these results with the
dispersion of the population leads to the conclusion that candidates from cities were represented in
larger numbers, while the candidates from the countryside were less represented, but still above 50%.
About two thirds (65.6%) ran in their local district; however, if localness is defined at the statistical region
level, there were 83.2% such candidates. The hypothesis H1 can therefore be partly confirmed. The find-
ings indicate that the introduction of the domicile principle might be relatively problematic, especially
for smaller parties, if the candidate’s permanent residence have to match at the electoral district level.
The largest share of local candidacies was detected for established parties, such as the Slovenian Democratic
Party (SDS), Social Democrats (SD), and New Slovenia – Christian Democrats (NSi), where this share
is about 90%.
The analysis of the electoral results at the district level of localness (the results are similar at the
regional level) reveal that every political party apart from New Slovenia achieved a better result with
local candidates than non-local ones by an average of 23.7%. The non-parametric Wilcoxon rank sum
test revealed this difference to be statistically significant. The overarching success of local parliamen-
tary candidates over non-local ones was also revealed by the comparison of the electoral results of the
245 candidates who ran in two electoral districts, which was performed with the non-parametric Wilcoxon
signed-rank test for the dependent samples: the local candidates received 15.9% more votes. The hypoth-
esis H2 can therefore be confirmed. The results indicate that one of the factors influencing one’s electoral
choice is »localness«, which has also been found by other studies (e.g., Tatalovich 1975; Jankowski 2016;
Schulte-Cloos and Bauer 2023), albeit this effect seems to be less important compared to other factors,
such as party affiliation. In light of the characteristics of Slovenian society, like the increasing allegiance
to one’s hometown, highly developed local identities and localisms, and the distrust of state political
institution, the local candidates were expected to have an advantage over non-local ones. These results
were however most likely affected by the specific context of this election, which introduced a major
transformation of the political space.
The local origin of a candidate has a slight advantage outside urban centers: local candidates in urban
districts had only a slight advantage (5.86%) over non-local ones (5.65%). This difference increases in
suburban districts (5.87% versus 5.47%); as expected, the largest difference can be detected in rural dis-
tricts (5.97% versus 5.15%). This also confirms the hypothesis H3. Out results correspond to the results
of previous research both in Slovenia and abroad, which have identified that local candidacies have a greater
impact in the countryside, especially in the periphery (Gimpel et al. 2008; Červ 2015; Jacobs and Munis
2019), pointing to a still present territorial connection and the existence of rural communities.
Despite certain methodological constraints, the research offers valuable insight into the spatial fea-
tures of the parties’ candidates as well as into electoral behavior in terms of the relationship between the
local and the non-local. The findings can also be used to aid discussions on changes to the electoral sys-
tem in Slovenia.
27
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 27