Gospodarsfvo. g Kiuetij^ka prediivajija p_o deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubijaui naznaiija, da bo prirejalo ob nedeljali in drugih priličnLh dnevih uneti skd predavauia za kmetsko ljud stvo. ivuietijske podrnžnioe, zadruge, 2upaustva. ki žeiijo dobiti kmetijske predavatelje, uaj to željo pravofiasuo ¦avijo ua poverjeiiištvo za kmetijstvo v Ljubltani. .V prošiiji naj navedejo, kedaj, ob kateri uri in za kake priliko žeiio dobiti predavatelja.. Za predavatelja morajo preskrbeti voz od zadnje žeieznižke postaje ter poskrbeti za zadostno udeležbo. g Zastran troSariiie na vlno. V jaoariborskeiu okraju^so liuiinčni organi načeloraa tirjali in pobirali trošarino tudi od ooega viua, ki ga vinograd uik (proilucent) rabi za svoie gospodarstvo (bodisi pri vinogradu, bodisi na svojem domu), četudi se vinogradnik ne pefia z obrtno prodajo vina na debelo aii na drobno. To pa nasprotuje besedilu in zmislu dotičnega zakooa, ozircna pred»,)is<)v za finančne organe, po kojih ima vinogradnik plačafi trošarino od vsake kaplje vina le v tc.m sluf-aju, ro jo gostilrrčar, ali se sploh pe«5a z obrtno prodajo vina na debelo ali ua drobno. Radi tega je iiaroidni poslanec vlč. g. dr. Hohnjec vlaffo o postopanju finanfinib organov mariborskega okraja obvestil ter zahieval, da se nezakonito pobiranje tro Sarine odpravi tpr pnizadotim stran kara denar vrne. In g. poslaneo je dobil uradni odgovor: 1. da so tinanftni organi postoi>ali protizakonito, 2. da so dobili potrebna navodila in 3. da naj prizadete stranke vložijo urošn.ie 2a oovraitev denarja pri ^Dele^rtciii minlstrsh'« finairc v Ljubljani." Z zadoS-5enjeai naznaniamo to vinogradni- ivom, a je obenem opozarjamo, da ima,o po zakonu vsako prevažanje vina ;jiančnim organom poprej naananiti. g Za popolnoma pro-sti izvoz koai &e je zavzel v kon&tituant; naš poslanfco Ivan Roškar. Ker ga je samostojj. ni ministor Pucelj z u«slauimi raedkiiči botel premotiti, je'v svLo podkrepilve svoje zahteve prečital prošnjo nn trgovsko mini&trstvo, ki jo io podfisalo 10 županov iz ljutOderskoga so -dDega okraja, Prošnja se glasi: Visoko trgovsko ministrstvo v lieogradu! V Jjutomerskem sodiiem okraju ie žo od nekdaj razvita koujeieja jjamih žlahtnih toplokrvnih konj iu Da dveh državnih žrebčajskili posiajah: v Lju lomeru in v Bučečovcih so že od nek(iaj nastavljeni sami toplokrvui žreboi. Letos jili je 13 in meU leua so trije polnokrviii atneriški dirkači. Maži konj«rejoi imajo polne iileve mlaciib konj, pa jilr ne mor<eio prodati, ker izvoz toplokrviiilj konj v inozeinstvo ni dovolj-eu. NaSi sosedje v Pr-akmurju, v gonijeradgouskem in ptujskem okra ju, ki imajo samo mrzlokrvDO konjo — iii teh izvoz jo dovoljea — so vebko na boljšem, ke.~ lahko proJaiO svoje konje. Davčni vijaic pritiska boli in bolj, a mi svojih toplokrvnih koni ne moremo prodati. Nekateri &i pomagajo s tem, da dajo svoie toplokrvno kobila plemeniti v drugih OKrajih s tež kiuii mrzloki-vaimi žrebci, da vsaj žre  beia lahko prodajo. A to početje ni  varno, ker veliko lahkih kobil pn po  rodu pogiue. Visoko trgovsko ministrstvo prosijo po(Jpisane občine, naj ciovoii proti pi-inierui oeui tadi izvoz uu  šiW toplokrvnili konj v mozemstvo, kajti v nasprotuem slučaju smo pri irioranij rejo našili žlaiitiui' toplokrviiiii konj opustiti in se baviti z mrzlo krvuo koajerejo ali govedorojo." .(Slode datumi: april 1921, StampiljG! deset?l* oMin ia podpisi županovj. g Cena živini inočno padla. Kdo  jo tega kriv? Predvsem sedanja vlada, v kateri sedijo demokrati in samostojni mesar Pucelj. ,Ta viada je dovoliia samo izvoz takoga goveda , katerega komad tehta 500 kg mrtve teže. Samostoino demola^atska; vlada predpisuje vedao višjo oarino na iz •• voz živine. Ogrska in Rumunija sta oe samo odpravilei carino na izvoz ži vlne, ampak sta tudi znižale želozniž ke tarile zu iz\-ažanje- Tatro be je zgo dilo, da lahko Ogrska ia Rumunija pošUjata svojo živino dvakrat conejSe na Dunaj, v Nemčijo rn cJv.co. g Svjjniski scjem v Mariboru. Na svinjski sejera v Mariboru se je dnc 10. t. m. pripeljalo 21*2 ščetinarjev in 5 koz. Cene za plemenske svinje so znašale 1 kg žive teže od 26 do 30 K. na pol pitane 28 do 32 K. Mali prešiči. 0—10 tednov stari komad 250 dn 480 K, večji pomladanski komad 380 do 500 K, jesenski koinad 800 do 1500 K. Kupčija je bila zelo živahna in po prodalo se je več kakor polovico. Tn sejern je bil najživabnejši. g Na živinjsld scjm v Mariboru je bilo prignanih dne 14. t. m.: 7 bi kov, ;$ volov, 122 krav, 3 konji in 18 telet; bkupaj 219 komadov. Povprečnc cene za različne živalske vrste so bile sledcče: debeli voli 1 kg žive tožr od K 15.50 do K 17, poldebeli voli 12 do 15, plemenski voli 11 do 14, biki za klanjo 12, klavne krave debele 14 do 15- plenienske krave 11 do 14, molznc krave 12 do 16, breje krave 12 do 16 mlada živina 12 do 13, teleta 10 do 14 plemen&ke svinje 26 do 30, poldebelo svinje za zakol 1 kg mrtve teže 28 dn 32, krav^ za klobasarje 1 kg žive tcže 7 do 9 K. g ZlvlnsM sejem na Dunaju. Na dunajski trg Je prišlo 102C j?lav goveje živine, Iz nai&e države je bilo slavljeno na trg 663 glav, \z Madža,ske 635 glav *in iz Avstrije 21 glav. Madžari so našli za svoio žh-ino bi trej© kupce nego naši izvozničarji. Okoli 600 glav živine je ostalo neprodano. Na5; izvozničarji .-=.o postavrt; ua trg 390 sviiij, madžarski pa 270 komadov. g Mesne cene v Mariboru: Volo^ sko meso I. vrste 1 kg 30 K, volovskr mcso Ti vrste 28 K, meso od bikov . krav in lelic 24 K, felečjp meso prvo vrsto 25 K br«z kosti 30 K, teleftje me bO druge vrste 23 K, svinjsko meso s^ežo 32 K. g Cene poljskin pridelkom. V Osjeku stane meterski stot pšenice od 1020 do 1030 K Dovoz pšenice ie jako slab. Moka nularica stane 15 K kilo- gram. Dovoza koruze ni bilo nobenega. Oves, plačujejo kupci po 460—470 K, toda bilo ga je le raalo. Ł UmelJ. Stanje hme!ič>Kih nasauov ]e različno. V Aizaci^ so hmelj¦-.Li nasadi vsled mrčesa oiužeu:, - pojavlja se tudi strupena fOoa. V Zatcu iii okolioi so nasadi lepi ia krepki, to <ia po muM okužBni. V. Au^liji so nasadi v razvoju zaostali. V Nemči.i so nasadi v ol>6e ugodna razvijajo, toUa pojavljajo se žo razui škotiljlvci. V. Bolgiji so nasadi deloma Iepi, deloma jjj-eduj« lepi, toda okužeai i>o inulii :u uši. g Lesni trg v Sloveniji. Povpraševanja po lesu je zaeakrat pičlo, pro.iukcija pa večja aego tekoče potrebe; rudi tega so lesae zaloge polne. Otesaai les za zgradbe, nesortiran, v aavadni doižini od 4 do 10 cm plačujeio že s 700 K za kubičai meter. Kubi^ni meter melikih desk stane 1100 K, deske za zaboje 1250 K, bukovi pragi 05 K (komad). Bukova drva aa vagoau od nakladaine postaje do 185 K za kub. nioter. Bukovo oglje (po vagonih) plačujejo s 150 K za 100 kg. Sicer so pa lesne ceae v Sloveniji razmeroma aižse aego v hrvatskin in srbskih uokrajinah, ker je bila produkcija aalaon.iena izvozu ia je našla malo od jemalcev. • ¦-,' liui je /. 20% odbitki? Očividno je, da se sedanja demokratsko-sa mostojno-radikalna vlada aaravaost — norčuj,e iz revnega ljudstva. Liberalni listi priaesejo vsak mesor oakrat veseJo v-est, da, bo vlada pričela z izplačevanjem 20% odbitkov, ki so jih svoječasno pri žigosanju baakovcev od \zeli. Voliko jih je, ki nasedeio libe -ralnira lažem. Stara navada deiaokratov in samostojnih' je, da obljubljajo na vseh koacih in kraiik, izpolnijo pa nobene svojili1 obljub. Ako ima vlada za vsakega Sokola 500 dia. nu. razpo-= lago, zakaj pa ljudstvu no iz"lača no krivici odtrganib odbitkov? Bil bi žp skrajni Čas, da vlada reši 1o ; oroče vprašanje. Prepričani smo, da bo ljudshro temu norčevanju odpomoglo pri grihodnjih državaozborskih volitvah. g Zuiešnjava v beograjsici viadi Z izdajaajem in prraklioevaa.join aa rodb o veljavaosti avsir, železauga drobiža je fiaaačna up.rava ubtvariia ncive sitaosti ia težave. Ivljab temu da je delegacila za linanoe objavila, da morajo državni uradr zopet ta dro biž sprejemati, ga na poštir.a aradih ne vzemajo, 6eS, da je doiiftna uaredba že zopet praklioana. Ljudstvo si bo zapomailo, da so ga bičali z aepre inihJjenimi aaredbami ravno v tislcm fcasu, ko so bili aa krmiii demokrati, sJabostojaeži in srbski radikalo ter muslimani. g VTednost dpnai-ia. -Vmeriški <1o iar stane 1431/** -144% našili Kroa, za 100 aemških uiark je plač;U; 212-214, za 100 avstrijskili kroa 22Ą>.—2'6'h, za 100 čehoslovaških kroa i9S in za 100 iaSkih lir 730—735 jugoslbvaisstah kion.