Ql^fom
V/AND tflUtLCQ
KO. 229
AMCMCAN IN SPIRIT fOR€ION IN LAN9UA0« ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 25, 1964
SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€A
STEV. LXII — VOL. LXII
ZAHVALNI
DAN
Hvala Ti, o Gospod, za vse Tvoje darove, duhovne in tvarne. Ne cdtegni od nas svoje dobrotljive roke, četudi se je ne izkažemo 'redni. Ne po našem zasluženju, po svoji dobroti nas blagoslav-
'jaj!
No vlada v Sajpnu: Nong ali šludenlje!
Štl
Opica opravlja vsa hlapčevska dela!
MELBOURNE, Avstral. • Farmar Schmidt v kraju Balmoral, kakih 220 milj od Mel-
ddentje demonstrirajo ,	. ,	, ,	,	. ,
rtivnem mest«, namesto	1' tako
* bi sc šli kot vojaki bo-:9'6* s ar0 °p,c0' da ,mu pomaf '■It z rdečimi gverilci.	!pasl' kvave varovati ovce, da
zna tudi voziti s traktorjem, po-SAJGON, Juž. Viet. — Zad-, metati po dvorišču, čistiti poso-n^e demonstracije v Sajgonu so j do itd. Sedaj jo je še priučil šo-bile očitno organizirane po štu-1 firaniu na avtombilu Mercedes, ^tih, ki so tvorili tudi večinoi0?1.? je.radi tega «°*ila ^aionsitrantov. Demonstracije s° so odvijale v znamenju stare-in obrabljenega gesla, da je ^artireč v sedanji civilni vladi odsednika Huonga še zmeraj t_rcveč prijateljev bivšega dik-torja Diema, ki se skrivajo za ^°trebo po strokovnjakih v u-^ravnih službah in ki jih je tre-
a odstraniti. V to geslo nihče Avstralska davčna uprava je c ne veriame. Povod za de-
posel: vozi z avtomobilom farmarjeve otroke do bližnjega šolskega avtobusa in hodi po nje. Ta posel opravlja zaenkrat še pod gospodarjevim nadzorstvom, toda farmar upa, da bo lahko kmalu samostojno šofirala od farme do deželne ceste, kjer se ustavlja šolski avtobus, in nazaj.
verjame. Povod za_______
kastracije je čisto drug in nič al čeden. Sedanja vlada hoče ^ 'siliti študente, naj se javijo nabore in v vojaško službo, sa k' na fronti pokazali, kakšni , ražniki komunizma so. Štu-vse to nič ne diši, zato j., daio kar izrabljati po komu-‘st'čnih agitatorjih, pa tudi po političnih špekulantih,
Se še niso mogli vriniti k o-da demonstrirajo po uli-'n delajo izgrede.
Javnost bi'ezbrižna
pokazala veliko razumevanja za delovno storilnost tega nenavadnega poljskega delavca. Dovolila je farmarju davčni odbitek v znesku $89 za vzdrževanje opice kot delovne sile. Odbitek
Novi grobovi
John Strancar
Po dolgi bolezni je umrl v Charity bolnišnici John Strancar St., star 77 let, stanujoč na 15900 Holmes Ave. Zapušča soprogo Dorothy, roj. Kompara, doma iz Lokavea v Vipavi, sinove Johna, Rudolpha, Franka in Ernesta, 8 vnukov in vnukinj, pravnuke, sestro Amalio Bau-char in druge sorodnike. Rojen je bil v Ajdovščini. V Ameriki je bil 54 let. Bil je član in 35 let tajnik Društva Vipavski raj št. 312 SNPJ, Kluba upokojencev na Holmes Ave. (upokojen je bil 12 let), Društva Kras st. 8 SDZ. Bil je zelo aktiven pri Slov. Domu na Holmes Avenue in pri SNPJ Farme na Heath Rd. Pogreb bo v petek ob desetih dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E 152 St. na Lakeview pokopališče. Družina prosi namesto vencev darove za dom ostarelih na Neff Rd. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Victor Lucich
V Cleveland Clinic bolnišnici je umrl Victor Lucich, star 67 iet, stanujoč na 25470 Benton Ave. v Euclidu, Ohio. Zapušča soprogo Leno, rojena Kinkella, pastorka Franka Kahr (Willoughby, O.), brata Tonyja in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Kostelu pri Rakah na Primorskem, kjer zapušča brata Janeza in sestro Frančiško Kuste-rin. V Ameriki je bil 43 let. Do upokojitve je bil zaposlen pri Patterson Leitch Co. 18 let. Pogreb bo v petek ob 11:30 dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Brigetta Lend
Včeraj je nepričakovano umr-. la na svojem domu na 20430 Miller Ave. 75 let stara Brigetta Lend, roj. Ahey v Ribnici na
NAGLI NASTOP BELGIJCEV JE REŠIL VEČINO TALCEV
ni previsok, kajti opica ima vse Pohorju, od koder je prišla v pravice družinskega člana, ki našo deželo leta 1920. Od leta jih posebno skrbno varuje pri 1961, ko ji je umrl mož Jakob, izbiranju hrane.	| je bila vdova. Bila je mati Maxa,
Wilson bo zahteval več soodločanja rabi atomskega orožja
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson je
tekom debate o narodni obram-j Belgijski padalci so v pol uri očistili letališče Stanleyville in v naslednji pol uri prodrli v sredo mesta, kjer so uporniki streljali pred hotelom Viktorio bele talce. — Komunistični in levičarski blok protestirata.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Po zadnjih podatkih je mrtvih talcev, mož, žena in otrok, okoli 35. Njihovo število bo verjetno še poraslo, ker je med okoli 40 ranjenimi vec težko ranjenih. Prav tako je verjetno, da so bili kaki e c*vP°k‘!' Uidi na kakem drugem kraju mesta in ne le na ■ (..tališču ter pred hotelom Viktorio. Tekom včerajšnjega dne so vse rešene belce prepeljali v Leopoldville in večino ze tudi dalje domov, število mrtvih in režko ranjenih je
... ............. ostalo omejeno največ zaradi izredno naglega nastopa bel-
podrobnostih glede|	padalcev. Ti so odskočili na letališče ob šestih
oboroženel 'P^uaj, Pa so bili okoli sedme, že v sredi mesta Stanley cm voliv-!v’ a P'ed holetom Viktorio, kjer so uporniški vojaki prav začeli streljati bele talce. Streljanje je trajalo le nekaj minut, kei so belgijski vojaki pognali upornike v beg, predno so ti mogli svoj morilski posel končati.
Med mrtvimi sta tudi ameri-	■ ------------
ska misijonarja dr. P. Carlson sta včeraj označili ameriško-bel-
gijski nastop v Stanleyvillu za ‘zločinsko dejanje imperialistov in njihovih lutk.” Med afriškimi in domačinovJ državami je bila prva Alžirija, Vseh ostalih 37 Amerikancev je^i je obsodila Belgijo, Ameriko ostalo živih, med njimi tudi kon- in Anglijo zaradi nastopa v zul Michael Hoyt ter njegovi | Kongu. Egipt je predložil nujno štirje pomočniki. Med mrtvimi sklicanje posveta zunanjih mi-
bi v parlamentu izjavil, da bo tekom svojega obiska v Wa-shingtonu prihodnji mesec zahteval za Veliko Britanijo več glasu pri odločanju o uporabi atomskega orožja v NATO. Ponovil je odpor delavske stranke proti večnarodni atomski sili v okviru NATO (MLF) in odklonil vključitev, britanske atomske oborožene sile v NATO brez odgovarjajoče cene.
Tekom debate se je Wilson previdno ogibal vsake jasne besede o tem, kako stališče misli zavzeti v britanske atomske sile v bodočnosti. Tekem ne borbe se je ponovno izjavil proti njej in napovedal nova pogajanja z Združenimi državami o tem vprašanju, če bo izvoljen, sedaj pa previdno molči.
Jasnega odgovora ni dal niti na neposredna vprašanja vodnika konservativne opozicije Douglasa-Home. Wilson bo v Washingtonu 7. in 8. decembra. Razgovarjal se bo s predsednikom Johnsonom pa tudi z državnim tajnikom Ruskom, o-brambnim tajnikom McNamara in nemara z zakladnim tajnikom Dillonom.
Sen. Keating za poslanika v Izrael
NEW YORK, N.Y. - Zvezni senator K. Keating, republikanec iz New Yorka, ki je bil pri zadnjih volitvah poražen od Ro-
m 25 let stara Phyllis Rine iz Mt. Vernona v Ohio, ki je učila v misijonski šoli v Stanleyvillu otroke belcev
je tudi kanadski misijonar Hector MacMillan iz Avonmore, Ont.
Ameriško-belgijski nastop v Stanleyvillu je bil izveden s soglasjem kongoške vlade v Leo-poldvillu izključno za rešitev belih talcev. Ko so bila uporabljena vsa mirna sredstva, je preostalo le še poskusiti rešiti s silo,
imenovan za ameriškega poslanika v Izraelu.
berta Kennedyja, bo nemara; kar je mogoče. Od okoli 1,000
belcev, večinoma Belgijcev, jih je bilo včeraj preko 800 v ameriških letalih, ki so pripeljala belgijske padalce nad Stanleyville, odpeljanih v Leopoldville. Nekateri od njih so že odpotovali iz Konga.
Jacka, Brigette DiTomasio, Lillian Liller in pok. Edwarda, 14-krat stara mati, enkrat prastara mati, sestra Thomasa Aheya, Stephanie Paulich in Albine Troha. Pogreb bo v petek ob 1.30 popoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na i Highland Park pokopališče.
Rdeči cznačili nastop za “zločinsko dejanje imperialistov”
LONDON, Vel. Brit. — Sov-| jetska zveza in rdeča Kitajska
Ohajska legislatura prešla v burne politične debate
COLUMBUS, O. — Guverner
®0liu k- ^ ^avna tainost v Sai-| Rhodes je programu za letošnje Valeem ^ deda. resn*m °Pazo'| izredno zasedanje naše domače Sajgor iS r.k*’	''e. *3rez|;)iaznost, legislature dodal še tri točke,
Verin 'S'° javnosti- Vs* dobi o vseh skupaj je sedaj 40. Legis Vrg ’ zakaj se demonstracije
hoh1,10’ ^a ven^ar n' nikoder ka' e|le£a Protesta proti njim, ei/ f6*6 kak'h protidemonstra-ga t llI'dentje postajajo radi te-^atiišt"0 P redi zni, da je naše po-J Z£iSedanje čim ,preje zaključi.
amerid? f?ral° 0P0Z0riti vse. Delajo pa račun brez krčmarja, državljane, naj pazijo,
str ne- ^ PUšli v vrtinec demon-
doac'j in da naj se rajše držijo !ne h°če namreč z vso silo še le-. kadar čutijo, da bo ulica !tos d°seči novo razmejitev
latura ima torej dosti dela in ga ne bo hitro opravila. To pa jezi nekatere člane legislature, češ, da vse skupaj traja že dosti časa in da bi bilo treba, da se
Vodstvo republikanske veči-
j livnih okrajev za legislature in
P°^a nemirna.
no ada sicer preganja odloč-‘za federalne kongresnike. Zato str Vse Podvige mladih demon-že pretekli teden kar na hi-^ antov, toda ne dobiva od jav-1 tr’0, roko sklenilo, da mora od-^ take podpore, kot bi bilalbor za razmejitev v ohajskem ro,rebna- Še celo Centralni na-!Predstavniškem domu pohiteti Sw 1 svet-ki je nekak nadome- z obravnavanjem zakonskega ra Za Parlament, je ne podpi-’ Predloša- da bi ga ta teden lah-
host.
bila
njegova
Rain
elno oblačno in milo.
Vli>ja temperatura
dolž- k° obravnaval plenum. To se je tudi zgodilo na včerajšnjem plenumu, kar pa republikance ni ravno spravilo v samozavest.
Glasovanje o novi razmejitvi volivnih okrajev pomeni namreč tudi potrebo po referendumu, ki naj se vrši v naši državi prihodnji maj. Republikanci so vedeli, da jim bo celo za glasovanje v predstavniškem domu predla trda. Predlog o novi razmejitvi mora biti namreč sprejet v predstavniškem domu z 83 glasovi. Demokratska opozicija
Naj-
ki šteje 42 glasov, je že napovedala, da bo strnjeno glasovala proti predlogu. To bi republikansko večino pravzaprav ne smelo motiti, kajti ima 86 glasov. Nesreča zanjo je pa v tem, da sta dva republikanca v bolnici in ne prideta vpoštev pri glasovanju. Republikancem o-stane torej le še 84 glasov, ako se bodo res vsi udeležili glasovanja. Kaj pa, ako se ne?
Ako bo predlog izglasovan, pride pred ohajski senat. Tam lahko računa republikanska večina bolj sigurno na zmago. Seveda pa s tem stvar še ni opravljena. Sprejeti zakon bo moral priti spomladi na referendum v naši državi. Takrat bo seveda završalo med volivci. Verjetno bomo takrat doživeli v naši državi tako burno politično življenje kot 1. 1958, ko je morala naša država glasovati o znani “pravici do dela”. Kdo bo pri plebiscitu zmagal, je težko presoditi. Ako bi sodili po zadnjih predsedniških volitvah, bi morali reči, da referendum ne bo odobril zakonskega predloga o spremembi ustave.
Zadnje predsedniške volitve niso pravo merilo za prerokovanje. Bolj je treba vpoštevati verjetnost, da bodo mali okraji, ki (bodo zgubili lastne zastopnike v legislaturi, šli vsi do zadnjega na volitve, da vsaj nekaj
nistrov Organizacije afriške edinosti. Kenijski predsednik Ke-nvatta, ki načeluje odboru Organizacije afriške edinosti za Kongo, je izjavil, da mora odgovornost za pomorjene talce pasti le na Ameriko in Belgijo, ker sta preveč pritiskali k napadu. Predsednik republike Malagasy, nekdanjega Madagaskarja. Tsirana-na je izjavil v Parizu, da podpira vlado Čombeja v Kongu, s katerega pristankom sta Amerika in Belgija nastopili v Stanleyvillu. Ameriško-belgijski nastop je ostro obsodila tudi Titova vlada v Beogradu.
Hrbtenica upora strta LEOPOLDVILLE, Kongo. — Nobenega dvoma ni, da je z zavzetjem Stanleyvilla zlomljena hrbtenica levičarskega upora v Kongu. Predsednik “Kongoške ljudske republike” Gbenya je pobegnil in se doslej še ni oglasil, prav tako ne njegova vlada. Kongoške vladne čete s predhodnico belih najemnikov so do-
rešijo od svojih nekdanjih po- tudi ubilo njihovo upanje, da bo litičnih privilegijev. Pri voliv- enkrat v prihodnjosti prišel ta cih v mestih in industrijskih okraj v roke črnemu demokrat-1 segle včeraj opoldne Stanley-središčih ne bo nobenega prave- skemu kandidatu. Ako bi se' '’Ule in se tam srečale z belgij-ga nagiba, da bi se še posebej republikanski načrt posrečil, bi skimi padalci. Skupno čistijo gnali za spremembo ustave, ako v okraj M. A. Feighana prišlo! sedaj mesto in okolico, jih k temu ne bo nagovorila a- kakih novih 75,000 črnih voliv-; Belgija in Združene države so gitacija demokratske stranke, cev. Skratka: Vaniku bi repuib- izjavile, da ne mislijo držati za-Kot navadno, bodo odločali nev- likanci radi pobrali 75,000 črnih sedenega nobenega predela Kon-tralci. Kamor se bodo nagnili, volivcev in jih priključili v ga. Umaknile bodo svoje enote tam bo tudi zmaga.	jFeighanov 20. volivni okraj. iz Konga takoj, ko bo njihova
Referendum bo moral odlo- Načrt za razmejitev, ki ga naloga opravljena. Trenutno še čiti tudi v vprašanju, ali naj za- imajo voditelji črnskih organi- nj gotovo, ali bodo skušali bel-sedanje legislature traja 4 leta zacij, je seveda usmerjen v na-! gijski padalci rešiti še okoli 200 namesto sedanjih 2. Republh sprotno stran: v Vanikov okraj | do 250 ostalih belcev, ki naj bi kanci so sklenili, da bodo mora- naj bi prišlo še kakih 25,000 jbili na 0Zemlju pod oblastjo u-li volivci glasovati o tem pred- črnih volivcev, tako da bi jih pornikov logu kot samostojni točki. To bilo tam okoli 275,000.	I _ _	, ■	.
vprašanje ne bo torej vključeno Da bo političen poležaj še bolj I 1 zavno ajms vo je o ocno v predlog o razmejitvi, seveda, zamešan: prihodnje leto bo de-' z:nrm ® vse Ploteste 111 ° 50 e ako bo obveljala republikanska mokratska stranka imela v ohaj-i 1ZaV omunishcnega bloka in želja v legislaturi.	Iškem senatu polovico vseh se_! 'ike pinti anieiiško belgijske-
Za kulisami se v Columbusu natorjev, v predstavniškem do-1 m,u nastoPu v ^onSu ter pouda-vrši hud boj o konkretni razme- mu pa toliko kongresnikov, da
rilo, da je bil njegov edini na-jitvi posameznih volivnih okra- bedo republikanci zgubili kvali- men ^l°veČ3nski rešitev tal-
jev. Na tarčo je prišel tudi 21. ficirano večino. Zato bo prihod-volivni okraj, ki ga ima v rokah nja legislatura nesposobna za
vsako delo, naj ima naša država republikanskega ali demokratskega guvernerja.
Razgibanosti torej ne manjka med našimi ohajskimi politiki. Kaj se bo iz nje rodilo, ne ve-
Charles Vanik. V tem okraju je okoli 250,000 črnih volivcev. Republikanci bi radi od tega okraja odcepili kakih 75,000 črnih volivcev, tako da bi jih pri Vaniku ostalo samo še okoli 175,-000. Voditelji črnskih organiza-1 mo, Morda se bodo stvari zasu cij se temu predlogu upirajo na kale tako, da v maju sploh ne vse kriplje. Vidijo namreč v bo potreben noben referendum, njem nevarnost, da bodo zgu- ker v legislaturi ne bo uzako-bili v Vanikovem okraju svoj njena nobena sprememba ohaj-dosedanji političen vpliv, kar bi ske državne ustave.
cev, katerih življenje je bilo v skrajni nevarnosti.
Medtem ko Belgijci niso imeli pri nastopu v Stanleyvillu nobene izgube, so beli najemniki na poti proti Stanleyvillu izgubili enega narednika, 32 let starega južnega Afrikanca Freda Bas-sona. Ustreljen iz zasede je umrl na tem pohodu tudi 38 let stari George Clay, afriški poročevalec za NBC. Ta je bil na čelu kolone, da bi mogel vse boljše pregledati za točnejša poročila.
/z Clevelanda in okolice
»
i
Zabavni večer s plesom—
Baragov dom na St. Clair Ave. vabi nocoj ob sedmih v svoje prostore na večerjo in ples. Večerja bo na razpolago ob sedmih, plesna godba pa bo zaigrala ob osmih. Vsi dobrodošli! Asesment—
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala danes od 4.30 popoldne do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida.
Zadušnica—
V	soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Pavlo Zigman ob 5. obletnici njene smrti.
V	nedeljo ob desetih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Pfc. Franka Blatnika ob 20. obletnici njegove smrti.
Žalostno sporočilo—
Mr. Michael Telich s 64 E. 211 St., Euclid, Ohio, je dobil sporočilo, da mu je dne 9. oktobra umrla v Ložu na Notranjskem svakinja Marija Telič, roj. Juvančič, stara 68 let. Za njo žalujejo: v Ložu mož Rafael, hčerka Rezka in sin Ivan. svak Martin Telič z družino, v Argentini sinova Lado in Rafael, svak Jernej Telič z družino, v Clevelandu svaka Michael Tclich in Frank Telich z družinama, v Mehiki pa svak Jože Telich z družino.
Pridobitev naselbine—
Na prizadevanje in posredovanje mestnega zastopnika za 23. vardo g. Edmunda Turka je mesto zasadilo pred St. Clair Recreation Centrom na 6250 St. Clair Ave. več kot ducat večjih okrasnih drevesc in lepo množino okrasnega grmičevja. V tem času so veje sadik gole, toda veselimo se pomladi, ko bodo ozelenele in prinesle slovenskemu St. Clairju novega zelenja, življenja in dih po naravi.
Zadnje vesti
COLUMBUS, O. — Predstavniški dom je včeraj izglasoval novo delitev okrajev za kongresne volitve s 84:41.
AUSTIN. Tcx. — Včeraj je direktor Urada za gospodarske priložnosti, ki je na čelu vojne proti revščini, objavil 120 raznih načrtov za vso deželo. Njihova izvedba bo stala zvezno blagajne okoli 35 milijonov.
SAJGON, J. Viet. — Danes je prišlo ponovno do demonstracij v Sajgonu. Policija in vojska sta demonstrante, pretežno študente, razgnali. Ameriški poslanik gen. M. Taylor je odletel v Washington, kjer bo poročal predsedniku Johnsonu o položaju.
RIM, It. — Pri pokrajinskih in občinskih volitvah so dobili krščanski demokrati skupno 37.4' i vseh oddanih glasov, komunisti 26'>, Nennijevi socialisti pa 11.3'r. Krščanski demokrati so v primeri z lanskimi državnimi volitvami izgubili 0.8'socialisti skoro 3'(, medtem ko so komunisti pridobili 0.4'r.
Stevenson v London?
WASHINGTON, D.C. — Poslanik ZDA pri Združenih narodih v New Yorku Adlai Stevenson bo po vesteh iz okolice Bele hiše imenovan za novega poslanika v Veliki Britaniji, ko bo sedanji poslanik David K. Bruce stopil v pokoj.
/Imeriška Dommim
ill? St Glair Ave. — HZndersoa 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
» ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
fc* Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meaece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 fox 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
nečloveškim nacizmom in vojna s prav tako nasilnim in še bolj nečloveškim komunizmom. Bog nam je poslal od onih dni še prenekatere preskušnje in nadloge, pa nas vendar pripeljal kot nekdaj Izraelce v blagoslovljeno deželo obilja in svobode.
Ni nas treba biti strah, ko legamo spat, da bo sredi noči potrkala na okno ali na vrata neznana roka in nam vzela svobodo ali nas povedla v nasilno smrt.
Vse to se na svetu, ki smo ga mi ali naši očetje zapustili, še vedno dogaja, le nas je dobri Bog izvedel iz te suž-njosti! Tudi za to in za to še prav posebno se mu zahvalimo ter ga prosimo, naj reši vsakršne sužnjosti tudi ves ostali svet!
iiu::':iiiiiiiiiiiiimiuimiiuiimiuiimnumiimiiuuiiuiiiiiiiiimmiimiiiiiiiimuimiuaiiuimiiimiuimuimuiiuuiiumiim
Pennsylvanski prepihi
(Poroča Maj k)
luiimiiiHiiiuimiuiimiiiiiiiiimimiuiiuiimiiinimiiimumauiiiiiHiiimmiiumnmuuuituimuiiiiuiiiiiiiiuimiimuiiun
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 229 Wed., Nov. 25, 1964
Ob Zahvalnem dnevu 1964
Jutri bomo po vsej deželi praznovali Zahvalni dan Družine bodo zbrane okoli skupne mize uživale dobrine, ki nam jih Bog v tako obilni meri daje, se mu zahvalile za nje in ga prosile, naj tudi v bodoče ne odtegne svojega blagoslova naši deželi.
Predsednik Združenih držav Lyndon B. Johnson nam je letošnji Zahvalni dan svetoval praznovati s sledečimi besedami in mislimi.
*
Ko se doba pospravljanja letine bliža koncu in so naša skladišča prepolna pridelkov zemlje, je naša želja izbrati po običaju in izročilu prednikov poseben dan ter ga posvetiti dajanju zahvale Bogu — dan, ko odložimo svoje dnevne dolžnosti in skrbi na stran in veseli izkažemo vse spoštovanje Njemu. Vzpodbujeni smo, da dvignemo svoje glasove v Njegovo hvalo in izrečemo svojo srčno zahvalo za še eno leto, v katerem smo bili blagoslovljeni z bogato žetvijo, z duhovnim, človečanskim, gospodarskim, znanstvenim in tehničnim napredkom in uspehi ter z drugimi pridobitvami, preštevilnimi, da bi jih omenjali.
Čeprav smo bili obdarjeni z blagostanjem, ki mu ni primere, priznavamo, da obstojata revščina in stiska po vsem svetu — celo med nami samimi — in se obvezujemo, da bomo delovali za odstranitev teh tegob.
Mi tudi vemo, da je treba temelje za mir na svetu šele zgraditi in da tudi prav sedaj prihaja do oboroženih spopadov v nekaterih delih sveta. Mi smo žalostni, da ljubeznivi pripadniki naših oboroženih sil padajo v večnem iskanju miru v svobodi in s pravičnostjo do vseh. Mi delimo z njihovimi užaloščenimi družinami in prijatelji občutje žalostne izgube. Z besedami Abrahama Lincolna se tolažimo, “naj bi ti spoštovani mrtvi ne umrli zastonj” in obljubljamo, da nas bo njihova izguba vedno gnala dalje, dokler ne bodo človekove velike sanje o splošnem miru uresničene.
Kljub vsemu smo polni prirodnega stremljenja zahvaliti se za:
Našo svobodno družbo svobodnih ljudi, svobodnih u-stanov in svobodnih volitev.
Našo svobodo govora, našo svobodo tiska, našo svobodo častiti Boga, kot nam narekuje naša vest.
Naše nazore o dostojanstvu, enakosti in vrednosti
človeka.
Naša človečanska stremljenja.
Našo neodtujljivo pravico do življenja, svobode in sreče.
Naše zaupanje v našo sposobnost sprejeti in nositi zahteve sedanjosti in bodočnosti.
To so stvari, ki nas ločijo od drugih kot narod, ki napravljajo našo deželo veliko in ki jo bodo ohranjale veliko.
Tako kot so naši predniki v Virginiji in Novi Angliji ter po vsej deželi delali skozi tri in pol stoletja, izberimo tudi mi poseben dan, v katerem bomo vsi v soglasju z našo vestjo zahvaljevali Gospoda za vse njegove mnogotere blagoslove. Odločimo se na ta dan, da bomo posvetili vse svoje moči za premagovanje zahtev in potreb sedanjosti z odločnostjo in vero, s kakršnima so naši predniki njihove v preteklosti...
Na ta dan se zberimo v svojih domovih in na krajih našega bogočastja ter na vseh drugih krajih, primernih za dajanje hvale Bogu za Njegove dobrote in za Njegovo veliko naklonjenost do nas, ter obljubimo Njemu vedno pre-predanost, prosimo Ga za Njegovo božje vodstvo, za modrost in moč, da bomo to vodstvo spoznali in mu sledili. Molimo k Njemu, da bi skoro izginile sile zla, nasilja, brezbrižnosti, nestrpnosti ter nečlovečnosti z obličja zemlje ter da bi zavladali mir. pamet, razumevanje in dobra volja nad vsem drugim po vsem sv^tu.
Tako nam svetuje in nas poziva predsednik Združenih držav, mi pa pomislimo še posebej na tole:
Pred enim letom v teh dneh smo bili polni žalosti nad izgubo predsednika J. F. Kennedyja. Svet je v strahu čakal z nami vred, kaj bo prinesla bodočnost. Nič hudega se ni zgodilo, Božja modrost je vodila in vodi svet v dobro nas vseh. Nekatere predele dežele je zadela suša, ponekod so divjali viharji, drugod povodnji, vendar je bila škoda povsod omejena, znosna, število ponesrečencev malenkostno. V svetu so nastopile spremembe, stare poznane vodnike so zamenjali novi, nad Srednjo Azijo je eskplodirala prva kitajska atomska bomba in vendar je svet ostal miren ter življenje in blagostnje naše dežele ni v nevarnosti. Pomislimo no vse to, ko se bomo jutri zbrali v božjih hramih in hvalili Gospoda za njegove dobrote.
Spomnimo se vseh tegob, strahu in stisk, ki so bile nad nami pred dvemi desetletji, ko je nad našo rodno deželo Slovenijo divjala dvojna vojna, vojna z nasilnim in
Pittsburgh, Pa. — Ker večkrat vidim v raznih dopisih in poročilih, kako gradijo razne stavbe po raznih drugih mestih in državah po naši Ameriki, naj še jaz povem kaj, kako se v tem in v takih ozirih razvija in raste naš Pittsburgh. O yes, kdor ni bil v našem mestu “dima”, kakor so ga včasih nazivali, zadnjih 50 let, ta bi se ne spoznal zdaj, da je v Pittsburghu. Velike, silno veliko se je vse spremenilo. Starega nekdanjega “Špicburga”, kakor so ga imenovali naši nekdanji stari priseljenci, zdaj ni več. Zdaj stoji tu v svojih veliko širših in večjih mejah res pravi Pittsburgh! Po njem in skozi njegove površine se zdaj vijejo široke moderne avtoceste. Stare z opeko tlakovane ozke ceste so izginile in vse je gladko, še vse bolj kakor so bile nekdaj cesarske ceste tam na Dunaju, kakor so to nam znali pripovedovati o njih naši stari očanci, ki so služili habsburške cesarje in kralje. “Yeseri”, naša “Panslovanija” se krepko giblje in pomika naprej in vsestransko napreduje v takih ozirih. Ko včasih o tem premišljujem in primerjam sedanjost z nekdanjimi časi preteklosti, se nehote vprašujem: Kaj bi rekla o vsem tem napredku naša nekdanja stara znana pijonirja, zdaj že dolgo oba pokojna, č. g. Zalokar, kateremu gredo zasluge za nastanek naše fare na 57. cesti. In za njim nekdanja trdna močna slovenska korenina pok. rojak Lokar. Oba sta hodila po potih in stezah tukajšnjih bregov že pred 70 ali 80 leti. Dolga doba je že to. Kar v duhu vidim Lokarjevega očeta, da bi dejal v svojem krtavljevskem dolenjskem narečju: Veš kaj, Maj k, tega pa nisem nikdar mislil, da se bo naš Pittsburgh takole razvil v tako velemesto.
In kaj bi dejal pokojni č. g. župnik Zalokar, ki je večkrat, kakor so vedeli povedati stari pijonirji, marsikak par poročil, zraven mu še kosilo pripravil za kakih borih 7 do 10 dolarjev. Zdaj pa pravijo, če se hočeš ženiti, da moraš imeti v žepu najmanj kakih 1000 dolarjev in še več, če jih pa nimaš, se pa zadolžiš tja do sodnega dne______
Ob takih mislih človeka zajamejo raznolični spomini, ki glasno povedo:	Ljudje božji,
včasih se je dalo živeti drugače kakor sedaj, to je z manj groši, itd. Na drugi strani seveda, če pa pomislimo kake udobnosti in vsa razna razkošja nudi ljudem sedanjost, v primeru takih slučajev v preteklosti, pa zopet vzklikujemo: Bog je nam vsak dan bolj dober, vsak dan je nam boljše od prejšnjega — Bog bodi zahvaljen!
Tako je, vsak čas in vsaka doba ima v sebi nekaj dobrega, znati je treba le vse pravilno in pošteno ocenjevati, pa gre. To k spominom na preteklost in k pogledom na sedanji napredek vse naokrog.
Kakor druga ameriška velemesta leto za letom gradijo več in več raznih nebotičnih stavb in poslopij, tako jih dobiva tudi naše mesto Pittsburgh.
Koncem oktobra je bila ob javljena vest, da bo mesto Pittsburgh zgradilo obširno zgradbo i “Engineering Building” na zem-
ljišču med Logan Armory in Oakland in bo stala na površini obsega enega akra in osem desetin akra zemljišču. Poslopje bo imelo 12 nadstropij in bo stalo nekaj nad 20 milijonov dolarjev. Vsebovala bo učilnice, razdeljene v razrede, v katerih bo prostora za kakih 2,400 študentov in za kakih 1,000 graduira-nih inženirskih študentov vseh raznih poklicev in strok. Poleg tega bo cela vrsta raznih laboratorijskih pisarn in delavnic za razne zadeve znanstvenih raziskovanj, itd. K stroškom bo prispevala okrog 14 milijonov dolarjev država, drugo bo moralo priti iz drugih virov, nekaj mestnih, okrajnih, in nekaj iz privatnih virov, kjer imajo kaj srca za napredek mesta in te o-kolice, ter posebno še znanstva, radi katerega se to žrtvuje.
Tudi v drugih panogah gospodarstva, posebno v stavbeni-štvu, ima naše mesto in okolica zaznamovati velik uspeh in napredek.
* KAJ POVEDO POROČILA O NAŠIH KASAH? — V teh poročilih o “naših kasah” po hranilnicah in bankah ter finančni izkazi raznih korporacij, vse to je za misleče ljudi velika zanimivost. Morda ni v najinih žepih, to je v mojem in tvojem, ki to bereš, kakih velikih dokazov za to, da je vse rožnato in v naj lepšem cvetju in rasti v naši Ameriki, ampak če smemo verjeti statističnim poročilom raznih uradov, bank in drugih u-stanov, smo pa še vedno v nekih bujno rodovitnih časih, ko na vsakem oglu rastejo dolarji, to kljub temu, če jih jaz in ti, ki to bereš, ne vidiva in nimava sreče jih najti. Naj k temu navedem nekaj omemb iz raznih gospodarskih poročil:
Kakor sem pravkar bral v “Pitt Post-Gazette”, znaša naša letošnja proizvodnja vsega raznega blaga in pridelkov nad devet bilijonov dolarjev vrednosti višje od prejšnjega leta. V številkah je to napredek za $9,000,000,000.
Hranilnice in posojilnice izkazujejo letos zelo obsežen napredek. Hranilne vloge so na-rastle mnogo višje od prejšnjih let. Če smemo vsem tem verjeti, potem gospodarsko naši deželi ne gre preslabo. Vsi, ki delajo, dobro služijo. Četudi vsi dobro in premišljeno hranijo za kake morebitne deževne dneve, če bi prišli do kakega zastoja, ali recimo, da bi prišli z našo vsestransko prosperiteto do kakega strmega klanca, preko katerega bi bilo težko preiti, to seveda poročila ne povedo. To so seveda zadeve druge važnosti, v kateri ima odgovornost vsak posameznik, namreč kako zna in ve shraniti dobro letino sadja za prihodnje dni. Kdor ne zna v tem oziru gospodarsko računati in razdeliti nekaj tudi za jutrišnji dan, tak navadno jutri že čez prste gleda in seveda krivi za vse druge, namesto, da bi sam sebe povprašal, kako je gospodaril in razpolagal sam, kar mu je mogoče dobro . prinašal včerajšnji dan. Oprostite, to ni kako predbacivanje splošnosti, ampak tu in tam je nekaj takih ljudi, ki ne znajo bolje gospodariti, kakor gori povedano.
Druga poročila, ki spadajo v vrste našega gospodarstva, so pa
tudi poročila, ki povedo, kaj in koliko imamo v Ameriki osebnih dolgov. Poročila o teh po-vdarjajo, da smo tudi z našimi dolgovi na višku. To je pa kaj kisla vest za gospodarsko misleče ljudi. O privatnih in na zemljišča vknjiženih dolgovih povedo poročila, da znašajo zdaj okrog 260 bilijonov dolarjev. Ogromna vsota! Kako bi vse to izravnalo dolgove in imetja, če bi danes ali jutri vse odpovedalo, kakor je to odpovedalo leta 1930 in 1931? Ko ni bilo ne dela ne služb na razpolago, denarja v ljudskih žepih vsak dan manj, posojila nemogoče nabaviti, če ga nisi zajamčil z zlatom! Gledanje v zrak in vse dobre želje v takih slučajih dosti ali nič ne pomagajo. Ali se znamo zopet kdaj znajti v takih kislih časih? Kdo more dati jamstvo, da ne? To sta zanimivi vprašanji, katerima pa seveda ne posvečamo dosti pozornosti. Dobro in na mestu bi pa bilo, da bi vsakdo izmed nas malo mislil in premišljeval tudi o taki možnosti v bodočnosti.
Še o drugem bi kaj napisal in razmotrival, pa dopis je že sedaj predolg in moja draga Kata me k večerji kliče. Večerjo zamuditi bi bilo pa kar greh, posebno še radi tega, ker moja Kata se vsak dan potrudi, da mi pripravi tako večerjo, da je ena boljša od druge. Bom pa še drugič kaj napisal in pozabavljal čez to in ono pri nas in drugod. Do tedaj pa vsem lep slovenski pozdrav in Bog živi vse!
Stari Maj k
sam tako trdno veroval.
Za Odbor za Slovenske dneve: Joseph Nemanich Za krajevni odbor DSPB Cleveland: Mihael Vrenko
k istemu cilju, v katerega je'skupina predložila kongresu in
končno predsedniku Johnsonu in prosila, da te priključi že pred leti predloženim prijavam-Ker bo na dnevnem redu tega sestanka volitev centralnega odbora in določitev programa delokroga posameznih narodnih skupin in federacije, je bilo sklenjeno, da bodo imeli k sestanku dostop le tisti interesenti, ki bodo svojo udeležbo k temu sestanku edino in veljavno pismeno prijavili, in sicer najkasneje do 3. decembra Prijave za ta sestanek naj se pošljejo za Slovence edino na naslov “Odbor državnih in javnih nameščencev bivše kralj6' vine Jugoslavije”, 1249 EAST 79 STREET, Cleveland, Ohio 44103.
Rudolf Lukez, st.
tč. predsednik
Sv. Miklavž pride k Sv. Vidu
Cleveland, O. — Pred nekaj dnevi je bila v A,D. priobčena prošnja Odbora staršev Slovenske šole pri Sv.. Vidu na vse prijatelje slovenske mladine za pomoč pri obdarovanju učencev naše šole ob letošnjem miklav-ževanju. Nekaj pred tem je bila prošnja razposlana tudi po posebnih pismih na različne naslove. Prvi odgovori na njo v o-bliki darov so že prispeli. Bog povrni! Upamo, da jih bo v prihodnjih dneh še več.
Odbor staršev zelo želi, da bi obdaroval tudi za letošnjega Miklavža vse svoje učence v istem obsegu kakor druga leta.
Vendar pripraviti nekaj nad 200 darilnih zavitkov ni tako lahka odnosno pomeni stvar. Če bi moral odbor za ves ta namen potrebni denar poseči v starševsko blagajno, bi bilo to za njo	wero
kar nekoliko prehudo. Odhod	, Lado Lcmpel,
Staršev je prepnean, da mu ka,	^ z.boI. kot skrben vrt.
Sieno v Korotan. ■ ■
Cleveland, O. — Kolikokrat smo tako prepevali? Zbrani v pevskem zboru Korotan, hot eno telo, polni navdušenja in radosti smo peli. — Zatrepetalo je naše društveno telo, ko smo izgubili pevovodjo Metoda lača. Toda zbrali smo moči i11
Poročilo o sestanku
Cleveland, O. — Pevsko društvo “Slavček” je imelo preteklo nedeljo ob dveh popoldne v Baragovem domu občni zbor.
Predlagana so bila nova imena za prekrstitev zbora. Oči-vidno nobeden ne smatra pevce “Slavčka” za odrasle ljudi, čeravno so že odslužili vojaščino, so poročeni, žive v svojih lastnih domovih in imajo že naraščaj! — Novo ime zbora bo izbrano in objavljeno v najkrajšem času.
Istočasno je bilo sklenjeno, da bodo odslej pevske vaje za žene in dekleta vsako sredo od 7. do pol 9. ure in za može in fante od pol 9. do 10. ure zvečer v Baragovem domu. Prva vaja bo v sredo, 2. decembra.
Odbor vljudno vabi vse nekdanje pevce, kakor tudi vse prijatelje slovenske pesmi, da se vaj v čim večjem številu udeleže.
Odbor
takega ne bo treba napraviti. Vse prijatelje naše mladine lepo prosi, naj mu priskočijo, na pomoč po svoji moči. V začetku prihodnjega tedna se bo vnovič obrnil posebej na naše matere, žene in dekleta, naj mu te priskočijo na pomoč s pecivom, primernim za Miklavževo darilo otrokom. Gotovo boste uslišale to prošnjo. Kajne!
Miklavževanje Slovenske šole pri Sv. Vidu bo v nedeljo, 6. decembra t. L, ob treh popoldne v svetovidski šolski dvorani. Pred obdarovanjem bo lep mladinski odrski program. U čenči naše šole bodo podali naj-lepše prizore iz znane mladinske igre “Peterčkove posled nje sanje”.
Za vse morebitne podatke glede Miklavža kakor tudi glede drugega, kar se tiče šol, se dajte obrniti na go. Minko Slak, blagajničarko odbora staršev naše šole: UT 1-1725.
Janez Sever, tajnik
ddskodnina za v Jugoslaviji zaseženo premoženje
Zahvala
Cleveland, O. — Lepa in mogočna ikomemoracija za rajnim škofom dr. Gregorijem Rožmanom je za nami in čutimo za dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so kakorkoli sodelovali bodisi kot organizacija ali kot posamezniki. Bilo jih je veliko. Naj jim bo ta, katerega spomin smo obhajali, najboljši plačnik!
Dvorana pri Sv. Vidu, ki jo je sicer že pred dolgim časom najel Baragov dom, nam je Dom za to priliko odstopil. Bila je to lepa gesta. Prav tako lepo znamenje spoštovanja do rajnega škofa je bila tudi izjava gospoda župnika, monsignorja Baznika, da nam dvorane za to priložnost ni treba plačati. Hvaležni smo obema.
Prostovoljni prispevki so znesli $279.73. Po skupnem sklepu gre ves prebitek v škofov fond, iz katerega je nekoč rajni škof črpal svojo pomoč za semenišče v Argentini. Bilo je njegova ljubezen in zdelo se nam je prav, da smo tako odločili.
Želeli smo poživiti duha, ki nam ga je rajni škof do zadnje ure dajal, in iskreno želimo, da bi ga obdržali v sebi še naprej. Pokazalo se je, da v slovenski skupnosti blagi škof še trdno živi in daj Bog, da bi še dolgo živel, ravnal pota in nas vse vodil
Cleveland, O. — K našemu pojasnilu o odškodninah, objav Ijeno v A.D. 12. nov. 1964, sporoča podpisani odbor vsem Slovencem še naslednjo novost.
Po zelo ugodno zaključenih pogajanjih z ostalimi skupinami narodov, državljanov bivše kraljevine, sedaj ameriških državljanov, se je tudi s podpisanim odborom sklenil sporazum za ustanovitev “Federacije vseh jugoslovanskih emigrantov po drugi svetovni vojni”. Spričo razvoja zunanje politike in odnosov te do diktatorja Tita in z ozirom celo na sklenitev kulturne vzajemne pomoči s komunistično Jugoslavijo in v zvezi s tem z ozirom na uradne obiske za utrditev prijateljstva z A-meriko je ustanovitev take fe deracije že iz teh razlogov nujno potrebna.
Zato je pripravljalni odbor za ustanovitev te federacije sklenil sklicati ustanovni sestanek zamišljene federacije. Ta sestanek je sklican za nedeljo, 6. decembra 1964, za tretjo uro popoldan v dvorani “BANATER CLUB”, 3580 W. 140 Street. To dvorano se doseže, kdor nima lastnega vozila, z mestnim avtobusom, ki pelje po Lorain Avenue in doseže prav imenovano dvorano.
Po razgovoru in predloženi listi bodočih funkcijonarjev se bo takoj izvolil centralni odbor, sestavljen iz posameznih narodnih skupin. Prijave za odškodnine novih članov v posamez- vi! nih skupinah bo vsaka narodna I
nar goji svoje rože. Že je pogn3 prvi cvet in nabreklo je bil° popje kot da zdaj, zdaj vzdehti v lepih barvah. Namesto son63 je pokrila popje slana in pozeb-la je rast v poganjkih. Pa je še utripalo naše društveno srce. §e je upalo in še je hotelo živeti’ Tedaj je padla sekira in zadala tako globoko rano, da nas Je strah, kadar pogledamo nanj0’ Lado Lempel je odšel od nas-Odšel na pot, od koder se nih°e ne vrača. V hvaležnosti smo 8a spremili na njegovi zadnji potl' Ali, ko je prst zasula njeg°v0 krsto, nam je bilo, kot da je tu di nas zagrnil mrak. V trenutku smo ostali sami.
Sami? — Da! Toda, ali sr«0 res izgubljeni? Tudi za nas ve Ija, kar pravi Župančič:
Kuj me, življenje, kuj!
Ako sem kremen, se zaiskri"1’ ako sem jeklo, bom pel; če sem steklo, naj se zdrob1"1' Kuj torej življenje! Udarjjd brez prestanka! Dal Bog da le bili jeklo. Potem bo slov60 ska pesem še živa in naša ljub6 zen do nje na novo podčrtana-Da s skupnim prizadevanj6111 poskušamo najti novo pot, Pr° sim vse pevce, ki so kdaj Pe pri Korotanu, in vse, ki žele P°, magati, da pridejo na Zahva u1 dan ob sedmih zvečer na sest3 nek v Slovenski dom na Hom1 Ave.
Jože Likozar
— Velikonočni otoki so svoje ime od tega, ker so bi odkriti na Veliko noč.
IZ NAŠIH VRST
Bradley, 111.	— Spoštovanj
uredništvo! Prejel sem Vaše 0 vestilo, da mi poteče naročniujj zato Vam priloženo pošilja111 ^ pol leta. Na Ameriško Dom0^1 no sem naročen že ed leta m Vedno sem jo rad čital, sedaj že tako slabo vidim, da res tez ko berem. Sem že v letih, s3^ sem dopolnil 83 let. Imam sla^ komo bolezen in še več drug težav. Pa bo zima tako dolg3 1 moram imeti kaj za čitati. # Vas blagoslovi! Vaš stari nar nik
Mike Sm°le
jroč-
Claremont, Calif. — Sp0^ ^ vano uredništvo! Ker sta P11 0 stoj in napredek slovenskega
dnevnika v Ameriki zelo P
za
srcu, obnavljam naročnino eno leto. Z Ameriško Dom°v^ no sem bila v preteklosti z zadovoljna in sem jo tudi v no čitala. Z najlepšimi pozdia
Maria Sehwlatscb
UPORNIKI
POVEST
W?*
Spisal Ivan Lah
pec na slami in se prevali na
hajduki človeku del . . .” zaviti
“Kako ti dopade pri nas?” vPraša najstarejši hlapec mladiča, ki je še le nekaj tednov siužil na gradu.
Fante se je naslonil na metlo.
‘Hm, meni je dobro, vam Pa Se boljše,” se je odrezal hitro.
“Kaj misliš, da ne smemo ftalo počiiV’ se je jezil hlapec in zazdehal:	“Lej ga!
^časi je bilo seveda drugače; l-akrat nismo postavali kakor 2daj, da je nam kar dolg čas.
E, ko je bil gospod še bolj ^lad, ni bilo dolg čas na čuš-
Perku.”
“Ej, kaj pa je bilo takrat,” je vprašal fant, da je laže Počival.
“Hm, gospoda je hodila na l°v, pili smo s tujimi hlapci cele noči ko gobe, ki se v ok-Pih suše. Kaj vi veste,” je razlagal hlapec.
“Lova sem sit,” opomni dru-£i hlapec, ki je leno sedel na v°zu in dremal.
“Pa vina ne,” reče tisti, ki Jo že skoro spal, pa ga je pogovor o vinu vzbudil iz spa-Pja.
“Da, da, takrat smo delali 2 vinom kakor zdaj z vodo.
Ce smo prišli pa v drug grad, he, he, takrat so bila nebesa.”
“Aaa?” se je čudil fant, naslonjen na metlo.
“Kaj pa zijaš? Pometaj!”
Jo zavpil nad njim hlapec.
‘Kaj vi veste, ki ste mladi,
Pa še boljše je, da ne veste, da vam vsaj dolg čas ni.”
“Ko tebi, kaj ne,” ga podraži drugi.
“Da, da, zlati časi po gradovih so minili. Včasi je bilo Pa še prijetnejše; tako so nam Pravili stari hlapci.”
“Verjamem, verjamem,” se °glasi leno hlapec na vozu.
“Kakšne čase, misliš, imamo Pa sedaj, če so zlati minili.”
“Kakšne? Srebrne imamo PpI, pa ne bodo dolgo svetli, hlog ve, kaj naše potomce čaka.”
“železni časi, železni, pa še železni ne, ampak,” se oglasi fant še vedno naslonjen na Pletlo.
-----ampak leskovi,” reče
dolgi hlapec, ki se je zdaj že dnigič leno prevalil na slami.
“Pa še leskovi ne, ampak holjše, da molčim,” pristavi drugi hlapec. “Kaj ste že po-zabili( kaj je naredil Napoleon? In to se še povrne . ..” hlapec na slami se je boječe ozrl.
‘Pst, m'olči, jezik dolgi, če hi te slišal čušperčan, razže-ne nas ko veter listje v jeseni, febi jih pa naloži petdeset, pa Po milosti . . .”
“Pa se res nekaj sliši,” zač-Pe stari hlapec. “Zadnjič jo Jo menda oskrbnik dobro izku-Pil» ko je hotel za šalo objeti Peko dekle . . . Dva dni je hodil z zavezano glavo po gradu .. . Jaz sem pobiral dese-tino, pa sem videl precej ne-v°ljne obraze. Ljudje se bodo sPametovali. Zdaj, pravijo, se kmetje po dolini že zbirajo, h^eki berač jih je menda izdal.”
“Brrr,” se oglasi hlapec na 'slami. “Ta bo pa slaba za nas. f'rde čase nam prerokuješ, fčje je boljša služba ko v gradu. ge do gospoda lahko pi*i-dos. Le poglej našega oskrb-Pika . .
‘Molči, človek, naj te sliši! . . .”
^si so umolknili.
‘Kes, res, kakor kaže, se Jorno še pretepali z uporniki,
Začne zopet stari hlapec.
Jaz že ne,” reče dolgi hla-ipatentov.
si kmet pristavi
bilo,’
drugo stran.
“Jaz tudi ne. Naj pomaga, če si more,” drugi.
‘‘šment, zdravo bi ne opomni tretji.
“Hej, mladič,” zakliče hlapec na slami fantu, ki je stal še vedno ob metlo oprt in poslušal hlapce, “pokaži z metlo, če znaš držati puško!”
Fant je primeril.
“Ej, ta ni videl Napoleona,” reče stari hlapec, ko vidi, kako fant nerodno drži metlo
V tem se je pri vratih pokazala majhna človeška postava in se hotela skrivaj izmuzniti hlapcem izpred oči .. . Stari hlapec je takoj zapazil berača.
“Glej no, Jurko Baja pride; ta je bil v vojski, on ti bo vedel povedati, kako se strelja. Hej, Jurko, sem, sem! . . .” je vpil beraču in pripomnil: “Ga vidite potuhnjenca, kako mu diši grajska kuhinja.”
Kdo naj čuva življenje predsednikov ZDA!
Delokrog treh zveznih uradov, ki se ukvarjajo s to nalogo, ni bil točno določen.
CLEVELAND, O. — Tragedija v Dallasu je med drugim odkrila, da ni med našimi federalnimi agencijami, ki vršijo policijske službe, pravega sodelovanja. Federalni urad za preiska-vanje (FBI), Tajna služba (SS) in Centralna obveščevalna a-gencija (CIA) hodijo vsaka po svojih potih, ki se velikokrat tudi križajo, kot je to dognala preiskava umora predsednika Kennedy j a.
Predsednik Johnson je takoj po' tragediji v Dallasu naročil federalni administraciji, naj preišče, kaj je napačno v odnosih med gornjimi federalnimi agencijami in kako na se napake popravijo. To nalogo je poveril posebnemu odboru visokih uradnikov, ki mu predseduje federalni tajnik Dillon. Odbor se je predvsem bavil z vprašanjem, ali je treba, da sta združeni dva službi: služba, ki mora skrbeti za predsednikovo osebno varnost in služba, ki preiskuje, kje lahko taka nevarnost nastane in kako jo je treba u-gotoviti. Do sedaj je bilo tako,
Jurko se je ozrl, kakor da ni prej nikogar videl. Bil« mu I gS ^la^a osebno pred
je zelo neljubo, da so ga hlap ci zapazili. A pomagati si ni mogel. Z drobnimi koraki, na videz vesel, v resnici pa zelo nerad, je hitel črez dvorišče in godrnjal polglasno sam pri sebi:
“Ej, jeduhi
sodnikovo varnost, dočim je bila naloga FBI, da ugotavlja, kje lahko preti ta ali ona nevarnost gospodarju v Beli hiši.
Dillonov odbor je odbil načrt,
vprašanja kot naši in morda ni-| so nič dalj od praktičnega odgovora kot naši. _
Naša javnost se bo najbrže začela zanimati za to idejo, ko jo bo začel obravnavati Kongres.
------O-------
Letala brez pilotov le eno izmed sredstev
Združene države uporabljajo Več vrst izvidniških letal brez pilotov že dalj časa, vendar “pregledujejo” Kitajsko in Sovjetijo največ vohunski sateliti.
WASHINGTON, D.C. — U-radno v vojaških krogih molče o izvidniških letalih brez pilotov, neuradno pa priznavajo, da Združene države talka letala že dalj časa uporabljajo in da jih imajo več vrst. Eno izmed takih letal naj bi bili, kot trdijo v Pei-pingu, sestrelili v sredi meseca nad srednjim delom južne Kitajske.
Letal brez pilota za izvidni-ške ali vohunske namene je več vrst v skladu z nalogami, ki so jim naložene. Ta letala vrše le del vohunskega posla. V sorazmerno nizkem letu skušajo napraviti posnetke posebnih predelov in naprav, ki jih sicer redno nadzirajo posebni vohunski sateliti. Ti “pregledajo” vsaj vsakih 14 dni enkrat vso Sovjet-slko zvezo in Kitajsko. Njihove fotografije so vsaj tako dobre, kot so bile fotografije znanih U-letal. V kolikor so potrebne še boljše fotografije, jih skuša-
da bi SS morala skrbeti samoljo dobiti po drugi poti, tudi z za predsednikovo varnost in se letali brez pilotov, vrag naj vas, hlapci, ne pečati s preiskavanjem, kdaj Po trditvah iz Pentagona Ru nemarni, lenobe lene, in odkod lahko pride nevarnost, som in Kitajcem ni mogoče več
dolgi, da ne daste SS bo torej ohranila svoj dose- skrivati svojih obrambnih in miru, da bi se naje- danji delokrog, kar pomeni po- drugih naprav pred radovedni-Jurko je hotel najprej raz za FBI, ki je proti taki re- mi očmi svobodnega sveta. Ta v kuhinjo, potem bi sejšitvi tega vprašanja. Predsed-|je železno in bambusovo zaveso
še le pomudil pri hlapcih, ajnik Johnson se je postavil na preskočil in si življenje za nji-zdaj; najprvo hlapci. A za- stališče Dillonovega odbora, SS ma ogleduje iz vesolja. Umetne meriti se ne sme nikomur, to sama je Pa dpbila na razpolago hune delajo iz daljave 150 milj je Jurko dobro vedel iz svojih nova sredstva, da je spopolnila ponoči in podnevi posnetke, na izkušenj. Bog ve, črez sedem in reformirala svojo organiza- katerih je mogpče odkriti vsak let vse prav pride. Zato je cij°-	predmet v velikosti osebnega
Jurko hitel k hlapcem, ker so To je tudi razlog, zakaj se pri- avtomobila. Baje so v pripravi hlapci močni in sitni, dasi je staši FBI počutijo tako slabo in novi fotoaparati, ki bodo spo-vedel, da ima dvakrat izgubo: Uakaj je duša FBI J. E. Hoover sobni iz te daljave razločiti že prvič'bi lahko med tem dru- tako ostro napadel Warrenovo vsak predmet v dolžini dveh gje kaj naprosil, a hlapci ne I poročiio o atentatu v Dallasu, | čevljev, dajo nič, ampak se samo nor- Pozneie Pa znanega vodite-
čujejo iz starega človeka; dru-p črnskih organizacij dr. L.M. ^ 0|Jreja zunanj0
gič bi si lahko postregel v ku- Kinga- Hoover dosegel s^a'
leta in bo sel kmalu v pokoj.
hinji in tam zvedel, kar ima zvedeti. A berač mora biti z vsem zadovoljen in potrpeti z vsemi sitnimi ljudmi. Ko bi ne šel, mu pokažejo morda drugič pot iz grada, ali pa bi mu na cesti kje meni nič, tebi nič prerahljali kosti. Sicer pa se je Jurko takoj potolažil in s priliznjenim obrazom med hlapce. Na enkrat je postal tudi na eno oko slep.
“Nisem vas videl; veste, sla bo vidim,” jih “No, kaj pa imate
Zato je bil lahko brezobziren v svojih izjavah.
Novo orožje na vidiku?
poliHko ZDA v lujini?
WASHINGTON, D.C. — Ker državno tajništvo še zmeraj o-kleva, ali bi priznalo novo vojaško diktaturo v Boliviji, so začeli diplomat j e vrtati, odkod tako oklevanje. Pri tem so prišli na zanimivo ugotovitev, da smo imeli v bolivijski prestolici ravno v dnevih zadnje revolucije
Bajo, bratci po Bogu in po ljudeh? Vsak človek ima kaj za Jurka Bajo:
Dekle da potico belo, če je dobrega srca, fant mu da majolko celo on pa zveže vkup oba . . Jurka Bajo vsak pozna, ha, ha, ha . . .
Imate pisemčke, pozdravčke, kaj?” In smejal se je in jih ogledoval z enim očesom.
“Dobro znaš, dobro, stari hlapec; ‘pa še od vojske povej, da bodo slišali mladiči, kako je bilo včasi na svetu. (Dalje prihodnjič)
WASHINGTON, D.C. — Naša narodna obramba ima posebno direkcijo, ki se peča med drugim tudi s preiskovanjem,
stopil jskako priti do takega sredstva, I dvotimo zunanjo politiiko.
ki bi vojake na irontah samo o- Poslanik Henderson se je tru mamilo, jih pa ne umorilo. Ko dd na vso moč, da pregovori ge-bi padli sovražniku v roke, bi nerale; naj ne strmoglavijo je nagovoril, bili lahko takoj razoroženi, ob- predsednika Estensora, ker je za Jurka j enem pa zopet priklicani k za-|bil odli.čen naš zaVeznik. Naš
Schaefer je tisto pivo, ki ga vzamete, kadar mislite na več kot eno.
vesti.
Kadar »to res žejni, tekne prvo hladno pivo —vsako hladno pivo —naravnost čudovito.
Toda kasneje, pri drugem in tretjem kozarcu, začne večina piv izgubljati okus. Izgleda kot bi postala nekako prazna.
Toda Schaefer je drugačno.
Užitek Schaefer piva po eni ali jdveh čašah nikoli ne izgine.
Še celo tedaj, ko je vaša žeja prešla, ima Schaefer prijeten in krepilen okus.
To je kakovost, ki loči Schaefer od drugih finih piv. Ljudje pra-
vijo, da jim daje to krepilno mrzlo, bleščeče zlato Schaefer pivo isti polni užitek čašo za čašo.
Oni so dejansko deležni užitka prvega piva pri vsakem pivu.
Čemu torej vi ne poskusite Schaefer piva?
Prihodnjič, ko kupujete, vzemite en šeststeklenični zavoj ali morda dva.
Ugotovite sami, zakaj imenujejo Schaeferja pivo, ki ga vzamete, kadar mislite na več kot eno.
FRISIAN PROVISION
SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd.
STANKO PRISLAN EX 1-1419
ISKRENE ČESTITKE K
ZAHVALNEMU DNEVU VSEM
DRAGIM ROJAKOM
Schaefer Baeweries, New York and Albany, N. Y., Baltimore, Md.
MALI OGLASI
Soba se odda
moškemu, pri mirni družini v j Collinwoodu. Si lahko kuha. Kličite KE 1-6129.	(229)
držav na svojo stran, kajti republikance bo gotovo srečala pamet in ne bodo več postavili takega kandidata, kot je bil senator Goldwater. Zato je treba CLEVELAND, O. — Kot smo iz previdnosti že sedaj iskati za-poročali, so postali tisti demo- veznike v vseh južnih državah, kratski kongresniki, ki vodijo
Predsednik Johnson n; za kaznovanje “nezvestih” demokratskih poslancev
vojaški ataše je pa z vednostjo Ideja sama je naravnost fan-|ciA prigovarjal generalom, naj tastična, toda ne brez praktičneL^no vojaško diktaturo, ker se vrednosti, tako trdi pomožni he bal, da bodo drugače levičar-ravnatelj te ustanove dr. Sher- jj prevzeli oblast, nakar jih bo-win. Trdi, da so strokovnjaki naMq spodrinili pravi komunisti in najboljši poti, da pridejo do njihovi sopotniki. En tir naše sredstva, ki bi se dalo brez te- zunanje politike je torej zago-žav rabiti na vsaki fronti.	varjal željo po demokraciji,
Pristaši te ideje se ne bojijo kajti Estensoro je bil vendarle tehničnih ovir ali kemičnih te- nekaj demokrata v primeri z žav, imajo večji strah pred jav- generali, drugi tir je bil pa za začne lnt>stj°’ Iki bi v takih sredstvih diktaturo, da se dežela tako u-videla neke vrste strup. Tak brani komunizma.
“strup” je morda res nedolžen Diplomatje trdijo, da je Ame-in ne škoduje zdravju, toda kdo rika imela podobno dvotirno naj jamči za to? Kaj pa potem, politiko tudi v časih revolucije ako bi vojak prišel v nevarnost, v Argentini, državi Peru in v da bo večkrat omrtvičen? Ali [Dominikanski republiki. Seveda
so diplomatske akcije v vseh na njegovem zdravju? teh slučajih šle v nasprotnih
smereh, četudi obenem.
Vprašanje dvojnega tira ni novo. Do, sedaj ga ni mogel spraviti s sveta noben predsednik, javnost tako sovražna tej ideji,! Čudno je le, da ga sedanji, odda bo ideja sama neuporabljivaJ nosno njegov zaupnik Mann ta-Seveda le tako dolgo, dokler ko dolgo trpi.
NEW YORK, N.Y. — Thomas ideja ne,bo zmagala v drugih-------------------------o-------
A. Edison je imel ob svoji smrti državah. Ne smemo si namreč	— Ponte Vecchio v Florenci
registriranih preko tisoč raznih domišljati, da kemiki v drugih spada med svetovno znane mo-
1 državah spijo. Raziskujejo ista slove.
“liberalno” krilo v predstavniškem domu, tako samozavestni, da so sklenili, da je treba kaznovati vse tiste kongresnike, ki se tudi imajo za demokrate, pa so pri tem kar javno podpirali Goldwaterja. Posebno sta jim v želodcu dva južna demokratska konservativna kongresnika Williams in Watson. Ta dva bi radi spravili iz demokratskega kluba. Mislijo pa, da je na jugu še nekaj podobnih grešnikov.
To seveda tudi pomeni, da v 1. 1967-1968 ne bomo imeli nobenih trenj radi civilnih pravic.
V	najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, neopremljene, na 15626 Holmes Ave.	(231)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V najem — E. 58 St.
4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(231)
Nove “vertikalno’‘ talo XV-5A se je neslo
le-
ob-
WASHINGTON, D.C. — Na vojaškem letališču Edwards v Kaliforniji je naša armada preskusila novo letalo, ki se dvigne kar naravnost v zrak brez vsakega zaleta in preide potem v vodoraven polet.
Soba se odda
Moškemu oddamo lepo opremljeno sobo, s kopalnico in kuhinjo. Si lahko sam kuha, na 6014 Glass Ave. EX 1-8601.
—(229)
Prometne težave i se ne bo morda poznalo po-
DETROIT, Mich. — Vodniki'2neJe na njegovem zdravju? avtomobilske industrije trdijo,1 Strokovnjaki imajo baje že prida bo leta 1975 na cestah ZDA pravljene odgovore na vsa taka vsaj 85 milijonov motornih vo- vprašanja, vendar se naša narodna obramba boji, da bo naša
Veliko iznajdb
Ali se bo ta načrt posrečil, je j Letalo je delo konstrukcijskih > odvisno od predsednika Johnso- uradov General Electric Corp. na, ki še ni rekel nobene bese- Sodelovalo je pa tudi nekaj dru-de o tej kočljivi zadevi. Vse nje- gib velikih letalskih tovarn, govo ravnanje kaže, da ni za j Poskus se je tako dobro ob-kaznovanje. Ravno pretekli te- nesel, da je vojaška uprava na-den je povabil na lov na svojo ročila še 10 poskusnih letal. Ko farmo nekaj južnih demokrat- pride letalo v vodoravno lego, skih politikov, med njimi sena- leti seveda lahko z vsako hi-torja Richarda B. Russella, ki so trosijo, ki je pri jet-letalih upo-med volivno kampanjo predsed- rabna.
nikovo kandidaturo očitno boj-|-------------------------------
kotiralj	j Ženske dobijo delo
Iz tega bi se dalo sklepati, da1------------------- ------------
želi predsednik imeti mir v vseh	Delo za žensko
tistih južnih državah, kjer ni' Iščemo žensko za hišno delo, zmagal pri zadnjih volitvah. Ve 3 ali 4 dni na teden, namreč dobro, da 1. 1968 ne bo podinjo, da bi tu
Repa naprodaj
Naprodaj je lepa, sočna in debela domača bela repa. Košara $1.00. Pri Albert Rankel na Trumbell Rd. telefon 474-4274.	—(25,25,27 nov.)
Lastnik prodaja
1990 Brookdale, Richmond Heights, 4 leta stara zidana in lesena hiša “split level”, 3 spalnice, sprejemna soba, jedilnica, kuhinja s prostorom za zajtrk, družinska soba, klet, l1/’ kopalnica, l5/^ garaža, gorkota na vodo. Naprodaj pod ceno. $25,500. Za sestanek kličite 442-4740.
— (5,6,12,13,19,20,26,27 nov)
| mogel več dobiti vseh ostalih Kličite IV 6-0016.
V najem
Oddamo dvojici ali ženski 4 ali gos-jsobe in kopalnico, garaža na stanovala.!razpolago; nič otrok. 1110 E. (230)'64 St.	—(230)
00<^><)(yCZ^O<Z>Q(}<ZZ>00<ZZ>00<IZ>^ nisem mo^el llikdar nk'- vprašati o tem, še govoriti ne mo-
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
Nekatero leto je že preteklo, kar ni imel knjige v rokah, veliko je v tem času doživel takega, kar ni v nikakršni zvezi z izobraževanjem boljšega dela našega bitja, celo veliko je počel, kar bi bilo prelehko utopilo poslednje duhovne moči v njem, in vendar včasih, kadar mi vzame bukve iz rok, tako dobro pre-tolmači zamotane reči v Horaciju, da ne vem, kaj bi mislil: ali imam genijalnega človeka pred seboj, ki je tudi njemu namenjene darove zakopal.
<XZ>00<=>0&
zamislim v kaj in molčim. Te slabosti se še dozdaj nisem odvadil, kakor si razvidel iz tega, kar sem ti od| kraja pravil. Moji tukajšnji ljudje pa to mojo razvado razlagajo, da menijo: dolgčas mu je. Zato in ker so res dobri ljudje in bi mi radi ustregli, me silijo, naj to in to z Marijanom vred počenjam. Tako se dogaja, da sem večkrat, nego mi ljubo, s puško v hosti ali s trnikom ob ribnjaku ali zdaj, kar je sneg zapadel, nad ptiči. V teh priložnostih pa si moram priz-
ali pa so nekdanji učitelji vse nati, da nisem ustvarjen za ta-
drugače znali učencem prila-stovati znanosti ko današnji pedantje in suhoparniki. Pa bodi dovolj o tem, drugo pot ti povem, če boš hotel, vso zgodovino tega čudnega “bi-serja v blatu”.
Ker sem ti začel obrisovati svojo okoliščino, ti moram še druge spomina vredne osebnosti, s katerimi se tu pečam, postaviti pred oči, da si potem posnameš moje življenje in vsakdanje početje. Ker sem začel ravno z moškimi, ostanem dosleden in ti najprvo te v rudimentu naobrazim, dasi s tem še ne rečem, kakor da bi imeli ti kako prednost ali bi mi bili bolj po volji od žensk. V obližju, komaj nekaj streljajev od mojega zdanjega stanovanja, stoji stara polu-razpadla luknja, ki se imenuje gradič in je lastnija enega najnenavadnejših ljudi, nekega starega, bogatega hipohom dra, ki ne trpi žive duše blizu sebe. Njegov sin Marijan je vsakdanji gost pri nas, potemtakem tudi eden mojih novih .-.nancev. človek je iste starosti ko jaz, kaže se mi bolj prijaznega, ko mi je ljubo veliko mi ima pripovedovati, zdaj me zvabi in spravi tja, zdaj sem; ali pri vsem tem ga nisem nič kaj vesel. Včasih grem ž njim na lov, ne tolikanj iz veselja kakor zavoljo tega, ker se ne morem odpovedati. Ti veš, da me včasih popade tista neslanost, da se
rem ž njim o takih rečeh; sam ne vem, zakaj. Vidim, da sta si kakor dva stara znanca, da se tikata kakor brat in sestra; ali nobenkrat ju nisem še dobil v kakem bolj skrivnostnem in živem pogovoru, zlasti pri nji nisem videl nikakega znamenja gorečega čuta do njega. Mislil sem, da deklica razumno misli, da se zdi njeni zdravi pameti nepotrebna in neumna vsakšna sentimentalnost in vnanje izkazovanje, da je torej v tem podobna preprosti slovenski materi, ki goreče ljubi svojega odrastle-ga otroka, pa ga ne poljubu je, ne objemlje, ampak rajša pod
CHICAGO. ILL.
HOUSEHOLD HELP
COUPLE. Live-in. Houseman-Cook combination. Beautiful new, modern north suburban home with fine private quarters. Permanent. Top Salary — open. Call WI 5-4459
(229)
kega prijatelja, kakor mi ga je usoda tu pripravila. Dobra duša je, prijazen, veliko si prizadeva, da bi me razveselil in jaz sam si dostikrat očitam, kako mu morem biti tako nehvaležen; ali kar je, to je, pravega sočutja do njega mi popolnoma manjka. Saj veš, da sem včasih več ur lehko blebetal; s tem pajdašem pa mi dostikrat pogovor obtiči, besede zmanjka, nimam se časa meniti ž njim. Govori veliko; ali vse njegovo mišljenje se plete o tem, kar mu je najbližje, in to mene ne more vezati. Ima še nekoliko izobrazbe, čeravno ne mnogo. Ta človek, kakor se mi po vsem vidi, je namenjen ženin naj-j lepše deklice, kar sem jih jaz v življenju videl, hčere mojega gospodarja, Manice.
Nečem poizkušati, kako bi na papir narisal njeno podobo, zakaj beseda je okorna, pero bi jo bolj kazilo, kakor slavilo. Celo ko bi bil slikar, bi ne mogel temu obrazu vdihniti tiste blagosti in tiste srčne dobrote, ki jo človek spozna, ako je bil nekaj časa ž njo vkup. Zares menim, da omenjenemu srečnemu mladeniču zavidam ta biser, ki ga morda ne bo tako vreden, kakor zasluži, in zato morda ne ve in ne bo vedel, kaj bo dobil na svetu. Tu vzor lepše polovine človeštva, a tam suhoparen, navaden človek, ’ ki morda še ne čuti globlje kakor vidi, ki ima morda ozke in omejene misli o pozemski sreči — ali ni to nasprotje? Nasprotja pa se po prirodnih in logičnih zakonih ne strinjajo, ne vežejo. In vendar mi pripovedujejo ljudje, da se mislijo tu vezati, da meni gospod slemeniški dati svojo hčer Marijanu.
Ko sem sam te razmere opazoval, sem se prepričal zdaj, da je resnica, zdaj pa se mi je zopet zdelo, da ta reč še ni tako gotova. Marijana
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY
WITH MEAT COUNTER Reasonable 762-0790
(231)
TV SERVICE — For Sale. Western Suburb. Established 15 Priced for Quick Sale.
years.
Call MA 7-4747.
(229)
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
MAYWOOD BY OWNER. Nr. Hines 8 yr. old Brick Bungalow, full bsmt, 3 Ige. bedrms., garage with screened patio. Asking $22,000 for Immed. Sale. — FI-4-2976.	(229)
MALE HELP
DIE CASTING
EARN TOP MONEY
with a progressive growing company. The best employee BENEFITS in. the industry. OVERTIME for most jobs up to 55 hours per week.
WE WILL TRAIN
•	DIE CASTERS	• ASSEMBLERS
•	TOOL & DIE MAKERS	• MACHINE OPERATORS
•	MOLD MAKERS	• JANITORS
NATIONAL DIE CASTING 3635 W. TOUHY AVE.
AVSTRALIJA DOBI NOV DENAR — S prihodnjim letom bo Avstralija uvedla nov denar na decimalni o-snovi namesto na starem angleškem načinu. Na sliki vidimo kovance v vrednosti od 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov. Značilno za nje je, da nosijo podobo za Avstralijo značilnih živali in ne oseb.
tršo skorjo zakriva blaženo ljubezen. Drugekrati pa, ko sem s svetom in sam s seboj nezadovoljen sedel v kraju in me je zalotila in sva pričela kak pogovor, sem izprevidel, da sem tu napačno obsodil; izprevidel sem, da ima deklica zraven svoje vserazumnosti celo nekaj romantičnega mišljenja. Lehko povzameš, kake sklepe sem iz tega delal glede omenjene reči. Napeljal sem včasih govorico nanj, omenil sem njenega častivca; pa nikdar se neče z menoj o tej raz-merici meniti; vselej se mi odtegne s tem, da postane resnobna in začne govoriti o drugih rečeh, ali pa se nekako čudno in ljudo nasmehlja, da ne vem, ali hoče reči: kaj ti je mar moja stvar, ali pa misli naznačiti, da računijo ljudje brež nje.
Po vsej pravici boš dejal, kako je zopet to, da se po starobabje vedečen vtikam v reči, ki bi me imele toliko brigati ko predlanski sneg. Jaz moram reči: mea culpa, res sem nespameten, človek nima včasih kaj delati, pa si zastavlja take uganke. Tako menda tudi jaz ugibljem, ker imam preveč časa.
Moj učenec je ljub, priden fantič, boji se me in rad me 'ina. tako da se prav dobro razumeva. Ker mi o pravem času stori vse, kar mu naložim, preoblagati ga pa nečem, mi ostaja precej prostega dneva. če teh ur ne presanjarim v svoji izbici, grem na vrt, kadar ni premrzlo, in tam v utici včasih najdem gospodično .pri —knjigi. Ko ne bi že drugega imela na sebi, že to, da posebno rada bere, moralo bi me, da bi jo. častil. Zakaj jaz mislim, da je že to znamenje dobrega srca, če kdo ljubi poezijo ali lepoznansko čtivo. Le pomisli, kako sva med seboj včasih prav Sodila tiste izmed svojih vrstnikov, ki jim ni bilo mar za drugo, kakor da so ustrezali raznim telesnim potrebam ; ki jim je vsako branje mrzelo, izvzemši morda kake posebno domišljijo bu-deče spise, ki so jim le zato
dopadali, ker so jim bili pa mesenosti v rodu.
Mati njena, že precej priletna ženica, je gospodinja skozi in skozi. Vse hrame in I predale v pohištvu mi je že razkazala in razložila, tako da sem se včasih dolgočasil, ker ne morem trditi, da bi me malenkosti zanimale; kakšna cvetlica zraste iz tega in tega semena; kako se rabi to in ono orodje, kako se prav sadi korenje za seme in enake reči. Pa mamka je dobra, skrbljiva zame, kakor bi bil njen sin, in varovati se mi je, da je ne žalim s tem, ko bi se pokazal ne-paznega ali malomarnega v takih imenitnih in potrebnih pogovorih.
(Dalje prihodnjič)
■j
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 1530J Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. • Cena z delom po $8.00 za okno navadne velik&stk_
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI
Ana Novak
ki je zaspala v Gospodu 25. novembra 1962.
Minilo je že leti dve,
. odkar si šla od nas, pa svež spomin na Te živi v naših srcih ves ta čas!
Pa prišla bo ura, dan vstajenja, ko združili se bomo zopet vsi pri Bogu, v rajski večnosti!
Žalujoči:
JIM — soprog ANNA ZAKACS — hčerka PASTOREK in PASTORKE VNUKI in VNUKINJE OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 25. novembra 1964.
ium'MmmiiiiiiMmiimiimiimiiiitmiJmiimmiiiiiiiiiiniHMiimmsiiiiiimiiiii'ib
| JOS. ŽELE IN SINOVI	j
—	p r» n n «? u v s T 4 v o d	S
Tel.: ENdicott 1-0583 5
URAD	§
Tel.: IVanhoe 1-3118 S
POGREBNI ZA | 6502 ST. CLAIR AVENUE
i	C O L L I N W O O D S K I
| 452 E. I52nd STREET	_-
5 Avtomobili in bolniški voz redno in oh vsaki uri na razpolago 3 •E	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	S
= ^ •iiiiiitiiimiimmmHimutimiiiiiiuiumtmiicnmmmmMiMMimiimHiiiiiiiii'11
¥ bteg spomin soproga in iji&smu sinu
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža iajos ter vseh vrst perutnino. Pridite !n si Izberite'
HOWARD 549 EAST 185 STREET, EUCLlD
BAKER
K E 1-8187
Anton Cvetko Sr.
ki je umrl 29. januarja 1953.
Prišlo bo dvanajsto leto,
ko Ti počivaš v hladnem grobu.
Še vedno Te pogrešamo.
Zdaj počivaš poleg sina, ki si ljubil ga nad vse.
Tudi nam se ura stega, pa se skupaj združimo.
Bog daj Vama mir počivat, dokler se ne snidemo.
Žalujoči ostali:
soproga PAULINA sin HENRY in vnuka in VEČ SORODNIKOV
Anton P. Cvetko Jr.
ki je umrl 25. novembra 1963>
Prišla je prva obletnica,
ljubi sinko moj,
kar si Ti zapustil nas.
Težko naše je življenje, ker Te več med nami ni. Zapustil svojo si družino, ki zvesto ljubil si jih Ti.
Ni ne dneva ne noči, da niso solzne nam oči.
Tvoja žalujoča mati PAULINA brat HENRY
Tvoja žalujoča SOPROGA sinova TONY in BARRY
Pokopališče All Souls — Stection 15 - 1773 - 1772 Euclid, Ohio, 25. novembra 1964.

V VEČERNI TIŠINI FLORIDE — Ribiča sta zaveslala v tihi del jezera pri Cypress Gardens v Floridi in vrgla v večerni tišini trnke.
KAR NA TRGU — Neki berlinski navdušenec za glasbo je prinesel seboj napihljivo blazino in se vlegel na njo kar na javnem trgu nedaleč od nove Filharmonične dvorane.