SAMOTA STROGO PREPOVEDANA ČLOVEK, Kl ZASTAVI TUDI SEBE Savo Vilhar razlaga, kako se počuti na svetu, preprosto, na svetu Naslednji! Skozt vrata naše rnbrike Je stnpil drugi gost, znan rosI, 52-letnl Savo Vilhar-Sine Iz Titovc št. 47, natanko ta, ki je 9. maja mcd pol četrto in četrto jutranjo uro kot prvi partizan vkorakal v Ljubljano. Prišel je pre-cej pred dru^imi enotami, In to pravzaprav po strogi uradni dolžnosti, zakaj bil je obveščevalni ofiuir iz obve-ščevalnega centra 7. korpusa. Ta dogodck je že sam po sebl velika stvar, vendar je treba o Savu Vilharju, da bo pozneje bolj razumljiv, nuj-no povedati naslednj?: je nadarjen za slikanje, in to sli kanje, doma med prostim časom tudi počenja, kar je mo-goče razbratl s sten v nje^ovi dnevni sobi. Nadalje je mo-goče z orogoviljenih sobnih zidov razbrati tudi to, da je mož lovec, z ohloženlh knjižnic polic pa, da iina rad knji-je. Vsemu omenjenemu moramo nepreklicno dodati še ženo in 12-letnega otroka. — Povejte mi, kako gleda-te na svet, ki vas danes ob-daje, miallm, na razmarja m©d ljudmi, vendar bd rad, da se azrete na ta sedanji čas ics preteklosta, 6e lahko to dosežete, morda iz taetah dmi, ko ste se vračali iz vojne v domače mesto? »Dejstvo je, da tate diufoov-ni svet vedn© bolj izaundra s prodorom civiliizacije, s tem ternpom, z industriaHzacijo in tako naprej, moralne do-brine zato vedno bolj isaguib-ljajo na svojem sržu. To pač darves vsi vemo, da imajo ljudje bolj malo časa, da bi se posvečaid soclalnini pro-blemom In odnosom, tako Je pač to. Zdaj seveda ne gre nekoga kriviti kankretno, ker ao to globlji vzralni.« — AU mislite, da gre raz-voj sveta sploh v to smer? »Da, del sveta gre v to smer, zapadni del, to je jas-no.« — Kateri dei sveta pa ne gre v to smer? »Vzhodni gotovo ie.« — Ste vi oforanili pri sebd, fie se lahko opazujete in če lahko primerjate sebe nekoč in sebe danes, ali ste ahrani-U pri sebi Lisho človečaost oziroma tlsti duh, kar oboje, kot opažate, ljudje danes ia-gubljajo? »Da, vsekakor, sarno zdaj tega ne marem istovetiti z današnjim časom in današ-njiin žMjemjem.« OHRANJEN PONOS REVOLUCIONARJA — No, povejte ml, katero moraino vrlino, ki je imajo ljudje dandaoes vedno manj. ste ohranild pri sebi? »Ne morem tega hrditi stoprooentao, samo trudim se, da bi to ohranil, da bi ohranil vse prvine, in to pred-vsem svojo čast in ponos revohjclomarja, to sta dve komponen.t>i v morali filove-ka, ne.« — All md to lahko poveste bolj korakrefcno? »Ko sem to opazovaj sam pri sehi, ker Človek dela bilamco sam s seboj, ko sem to sprejemal, sem videl, da ]e človeSka natura razceplje-na v več nasprottnjočUi si na-gnjen. Nekaj časa prevladuje eno, nekaj časa drugo, zdaj pa je vprašanje, katero nag-njenje tu prevladuje, ali je to policijsko ali revolucaanarno. Policij&ko dovoljuje, da se vsak lahko obleče po modi, meditem ko je pri revolucio-narju to nemogode, vsaj ta-ko mislim.« — Vi sebe štejete še zdaj za revoluoianarja?« »Da, jaz se s panosom ime-nujem revoluoionarja.« — Ali ima v današnjem svefcu, kd gre čisto po dirugih tOTiloah status revoJucionar-ja še svojo vrednost? »Se ima svoj status, lahko ima svoj status.« — Kaj pa naj bd počel re-voiucianair v današnjein sve-tu, svetai mnogdih materialnih dobrin in spremesnjeniih raz-merij m6d ljudmi, ko ne gre več za klasično revolucionar-nost delavskega razreda in tako? »Je vprašanje, kako se ta revoluctonairnost tretira, lah-ko se tretira tudi kot v bd-zarnem življenju, ne, nekdo je pač proti ambiemtu, ki ga obdaja, s tem je tudl revo-lucianar ...« — Malo nazaj bi se vrnil, na tiste vaSe besede, da lah-ko prevladuje poildcijsko ali pa revoluctonarno nagnjenje, to mi ni 6isto jasno. »Jaz to tako imenujem, to je bolj Mterarno izraženo.« IZ ČESA JE SESTAVLJENO POLICIJSKO NAGNJENJE? — Rad bi, da mi poveste, kako ravnajo tisti, ki imajo policijska nagnjenja? »Jaz sem rekel, da se pre-oblečejo po modi, to niso re-volucionarji, ne. to je stag-nacija mase, določenega slo ja, ne vem, če sploh imajo kako prepričanje, obrafiajo se po politidnemi.' vetru, to je raja oairoma masa, tako pafi jaz to imenujem, in ta dei mase, naj zaseda kakr-šenikoli položaj ali zastopa katerikoli sloj, ta aM oni re-volucionar, to je sopotndk re-volucije, kdor ga potegne za sabo, tja gre, in to ]e slu-ga vseh gospodov, pa vsa-kega režima.« — Kaj vas je vodilo, kaj je bilo v vas, bi dejal, da ste ohranilj čast in ponos? »To je bU del vzgoje ta del samavzsgcnje, ¦vsekakor. Da, vizgajaJ sem se s svojo dozo-relostjo, pa s svojim gleda-njem na svet, z opazovainjem okolice in z gotavimi primer-javami, narareC, primerjaj sem človeške in moraine kvaldtete.« — Jaz bl rad, da bi mi vse to povedali bolj komkireitino, se vi štejete torej za karak-teroega dloveka? »Mislim, da sem.« IDEJA MOČNEJŠA OD MESA — Cesa vam ta karakter, da bova razčistila te stvari, česa vam ta vaš karaikter ne dopušfia? »Kairatoter mi ne dopuSča, da bi dovolil kakršnokoli žon-gliranje z mojo osebo, to je eno. Potem, če sem se podre-dil, da je prav, v kar veru-jem, in da sem se po svoji lastni odločitvi opredelil za ti-sto stvar, za določen pojem ali kankoli, da pri tistem vztra-jam do konca, absolutno vztrajam, ne oziraje se na to, fcakšne posledice bo to vzrajanje prineslo.« — Kaj pa, če bi imelo to vtrajainje lcvaime posleddce za mnogo drugih ljudi, ki pa sicer ne bi nič imeli pri vaša stva/ri? »Vprašamje je, koliko je to prav in kako bi Jaz to sam pri se^bi opravičil, ne pri dru-gih.« — Hočem rečl, ald bi se vi Mjuib temu držali svoje od-ločitve, detudi bi mnogo Iju-di 6utilo na sebi bolfifiine zaradd neuresničevainja vaše odločitve? »Vprašanje cilja je to, če je to večji ciij, 6e no gre za nevem kake duhovne do-brine, če gre za cilje celot-nega naroda, da se spet vra-čam nazaj, potem bd se ab-solutno diržai te svoje od-ločitve. — Fotem vam je v bistvu ideja vedno največ, bolj kot meso iin dirugo, kaj? »Da, da, na vsak nadiin, jasno.« — Ali mislite, da bi moraJi biti tudi ctrugi lfudje takd? POHOD V SREDO DUHA »Ja, to je nemogoče, samo človeštvo bi moralo stremeti k duhavnim dobrinain in so-oialnim, saj vidimo, kaj se dogaja po svetu.« — Prav, arnpak kaj pa naj naredimo, ker ta kult mate-rialnih dobriin, kult zaniko vanja diuha in tako naprej, prihaja tudi k nam, kako naj to za-ustavimo? »Potrebna bi bila vrsta ak-cij povsod, po vseh vejah, torej po znanosti, tailtare, prosvete M., tem vprašanjetn bi se morali absolutno bolj posvetiti, sioer pa nas tem-po siM k temu, da knamo premalo časa, da bi se bolj zanimala za ljudi, in morali bi se prvensfcvemo bolj zani-mati za ljiidi in za ta vpra-šanja človeSka, kot pa za ne-vemkafcšno pospeševanje teh-nike, komerciale in civiliza-cije, ne!« MALENKOST MOČNEJŠA OD PAMETI — Ali se vi slabo počutite v svebL', ki pa nl tak, ka&rš-nega si saml želite? »Prav dobro ne, prav do-bro se ne počuitim, zato se skušarn malo z literaturo uapavait, maJo prebiram, ma-lo zasledujem te stvari, ara-pak nobene literature ne po znam toliiio, ker je malo časa, kot sva rekla ker je da-nes ranoštvo malenkosti, ki Jemljejo človeCcu <5as in tudi pamet, včasiih so ljudije iz- gutrijalii čas na velikifo atva-reh.« — Pavejte katešno od teh malenkosti, ob katerih labuo človek izguibd fcudi pamet? »Reševanje diružbenih pro-blemov, 6e jdih tako latoko imeninjemo, oeiroma taio so okvaliticirani, kot problerai. Jaz ne viddm, da bd bEi to problemd gpričo vseh mož-nosti, kd so danes, in tako rešLjejo, rectaio, vprašanje starih borcev 25 let. Tb je aame nesposobnost. — Ampak, saj vl kot barec nekaCto ste preskrbljend, kot viddm? »Preskrbljen, ja, vprašanje, kako se to tretira preskrb-ljen, ne vem.« — Se ne strinjate s tem? »Ne, se ne strimjam, zato, ker jaz nimam nobene ga-rancije v tem, da bi fcdo be-dei nad mano, ali bi kdo ča-kal, da bom jaz slučajno pri-šel kakšne svoje probleme kazati, in da bi md prisko-čili na pomaoč. Jaz glede tega nimam nobene garancije; jaz čakam na stanovanje že ne vem koliko časa, pa ga ni-mam, to nl moje to stano-vanje, v katerem sem, je last, privatna last, tudi bor. ca, kooiretao dr. Jožeta An-cklavica. — Ampaik, danes že tudi mnogo diruigdh ljuda tako ču-td kot vi, so za (Sovečnost, to tudl javno oznanjajo, am-pak kako da ni nobenega hasCta? »Mlade generacije bodo imele svoje probleme, oaiiro-ma jih že imajo, zdoj pa, kakršnokoli dediščino bo sprejeda mlada generaoija, bo negativna za njdh, mlade, oni imajo svoje stvari in bo-do Imeli zato dodatae prct bleme.« — In kaj misdite, s kafcš-no dediščino se utegne sreča-ti mlada generacdja? »Z gospodarstvom, z ressul-tati našega gospodarstva, to bo najbolj porazma dedižči-na, če se iz tega ne bo no-ben izkopal, je skoda govo riti o kaišniih dirugih pro blemih.« — Ja, kaj pa takole na spložno mislite o mladd ge-neraciji? »Sptoh ne živl zdiravega življenja.« GRKI NAŠI TRENERJI? — Zakaj ne živl zdravega življenja, kako fco mislate? »Ja, da se, takole k stare mu antičnemL: izreiku vmem, zdrav duh v zdravem telesu, lz tega rse izviira. Tudi Grki ne bi nikoli takega vrha do segli, če se ne bi ukvarjali tudi s to zadevo, sami s sa-bo in z nego svojega telesa.« — Pa saj vendar danes veliko naše mladine telovadi, trenira kara/te, judo in se sploto ufcvarja s športom iin teleano vzgojo? »Dajte no, to so eksponen-ti, povejte, koliko je med njiini amaterjev, ki so do segli vrhuinske reaultate?!« — Torej, eden od vaših do-kazov, da mladina ne živi zdiravo je to, da se ne uikvar-ja s športam? »Da, to je prvo.« — Ali opazite še kaj dru- »Namreč, kdor se ne uik-varja s tem, mislim, kdar ne živd zdiavo, ta zapravloa čas kjerkold to je po gostiinah, po kavamah, povsod, v noč-nem življenju in tako naprej, s kajenjem, pitjem affitohol-nih pijač, im te stvari. Nam-reč. če pogledate analize vo-jaSkih strokovnjakov pri na-bornih komdsidah, je vsaik četrti Slovenec nesposoben za vojsko, kako potem gjle-date na to?!« — AIl mislite, da bi mo-rai živeti ves narod telesno-vzgojno tako kot Kitajca? »Ja, to naj bi bila danes moda. Fabula o Kitajcih je danes povsod pfisotna. Jaz sem si zdaj kupil kitajski porcelan, za Stiri juirje in po] dobite 6 stoodeHc. Misllm pa, da bi moraii iti naprej, cxzi-roma dragam. Pred vojno je bilo sfeoraj na pol obveano, da ste bili član Sokola.« — Mislite, da bi se dalo obuditi to sokolstvo, ne mi-slim v političnera patnenu, ampak v tetesnovzgojnem? »Mislim, da bd se dalo, zakaj pa ne.it PRIVEZAN NA PRAVO SMER — Vi se trudite, da bi ži-veli zdiravo? »Da, se trudim, namreč, trudiim, ne znojim se pri te-mu, skušam ohrandti določe-no smer, ne ozirajo se na to, kjer sem takrat, lahko sem tudi nekje, kjer mi dru-žba, ambient, ne konvenira, lahko se prilagodim, ampak, 6e pride do kanfrantaolje, ostanem na svojih pozicijah, ne oziraje se, kaj okolica misli, lahko me celo obso-ja.« — SreCujete vi na svetu dosti takih ljudi, kot ste sa-mi? »Ja, jih srečujem, posa-meznike.« — Se poftutite kdaj osam-ljarai? »Da, malo se počutim.« — Kako to 6utite kankret- no, lahko to nelkako prevede-te? »Malo se da prevestd. Gre, recimo, za prinoijpe, ki so pofcrjeni in dokazani, da so sprejemljivi ali, gledano z obratae snieri, nesiprejemilji-vd. Moja okolica, jlh, recimo. potrdi kot take, da so iz-virni in resničnd, in takrat, kadar pride to vprašanje na tapeto, kot se temu reče, ta-krait gotovi ljudje, ki so bili »za« in ki so prepričand v t», odstopijo od tega, odsto-pijo zaradi, zaradd, zaradi, ne.« — Kaj pa vl takrat? Jaz vztrajam, rectaio.« RAZOČARANJE — Pa kako se po6utite kot osamljeinec, mislim psiholo ško? »Malo sem razočaran, ra-zočaran zaradl odstopanj mojiti znanoev in prijateljev.« — Ali velje vse to za ka-kršnokoli stvar? »Ne, za bolj kočljiva vpra-šanja, za kake bolj bistve-ne stvari. Saj je pavsopyo od tega* ta-krat ko je vprašanje njego-vega položaja, vprašanje nje-gove eksistence, takrat bo raje zatajU to, kar ve, da je resnica, kakor pa, da bi šel v konfTOntacijo, pni kateri bi reskiral to dvoje, fcroje, svojo kariero im svoj polo-žaj in svojo eksistenco.« — Ste va torej kdaj zastar vili vse te stvari? »Da, sem jih.« — Kako pa je bUo, misaini kakšen je bil učineGa, ste zdržaii? »Sem zdržal.n — Ni mogoče tega konfere. tno povedati?« »Je bolj delikatno, kar so osebne stvari.« MALO RAZMIŠUANJE 0 OROŽJU — Ali se je to nastavljanae škodljivo pokazaio za vas? »2a mene da, za mojo na-daljoo etetoteoco.« — Kaj pa, če imajo drugi ljudje prav, ker zato, kei Cutijo, da bo tako vatrajaoje zanje škodljivo, raje taktizi-rajo? »To pa je že taitiziranje, to nd vztrajanje prl načelih.« — Vi niste za taktiko? »Ne, zakaj?« — Ampak v živUenju m» rate imeti fcuda taktiko? »Seveda, taktiko, to gotovo, ainpak je vprašanje zdaj, all je taktika orožje, ali ni.« — Ce bi bila taktika orož-je za uresiničevanje naičel, potem je inpraviCena? »Je upravičena, če pa sJia-ži sama sebi, potem pa ..., vsak se jo poslužuje, takrat, ko mu prav pride. Mislim, da je dvoje ljudd na svetu, karakterji ta riti, v sredd nd nid, v siredl je megla, kot smo imenovali med vojno te IJudi, ki se niso opredelild.« PRIMOŽ ŽAGAR