Viktor Pirnat Ko se prebuja narava ... Pomladni pozdrav zamejikom in izieljenčkom Pozvanjali so beli zvončki, se klanjali zlatim družicara trobenticam in se nasmi-hali drobnim ptiČkom, saj je pel njih skup-ni g!as iez log in čez plan: BHža se vsta-jenja dan! Nekam pomilovalno je zrl nanje z gor-janskih višin kohati teJoh. Kje so biJi še ti kričači, ko je on že zaslutil novj ias in se mestoma Še skozi snežno odejo prerinil in pretipal na božji dan! Skoro postaral se je bil že medtem, ni pa še izgubil vse svoje lepote in tudi on bo med izbranci, ki bodo nastiljali pot prihajajoči Vesni, Sramežljivo se je ozirala naoj mlada re-sa, ki so jo zbudili neznani glasovi. Rdeži-ca sramu ji je zakrila nežna lica, zaman jih je skušala skritt za gostim pajčolanom svo-jih drobnih listkov. Podjetni jetrnik je z modrimi očmi motril bledičasto podlesno vetrnico, pasji r.ob je pokimaval morski čebulici, domišlja-vi pljučnik je dvoril plahi vijolici. Na brsteci vrbi se je drl vrabec, hoieč prekričati ponižno siničko, rumenokljuni kos pa je skakljal okoli zlatogfave kalužni-ce, ki se je gizdavo ogtedovala v biserni potočnici. Stvarstvo je zajel nemir, močneje je zavalovjlo dotlej pritajeno Življenje, prj-pravljaje se na novo vstajenje... Vse to je opazoval Krhinov Martine, ko jc v soboto popoldne stikal za cvetočim drenom. Tri veje je rabil. Leskove je že imel in še prav (epe z rumenimi klobasica-mi, kj so veselo bingljale v vetru. Bezeg na domaiem dvoriŠČu je že ozelenel. Na njem si je že dopoldne vrezat tri posebno dolge Šibe, da tnu jih ne pobere kdo drugi. Z vrbovimi mačicami tudi ni bilo lahko, če je človek hotel imeti tako butaro. kakor si jo je bil zamislil Martine. Pa jih je naae!, dol-ge in košate. Brinje in bršljan je prinesel že pred dnevi z gorjanskih reber. Jabolka so imeli doma, pomaranče bo kupil v trgo-vini in jutri. na Cvetno nedeljo, se bo po-stavil, da ga bo občudovala vsa Fara. Lani je imel Redkov Tone največjo butaro. le-tos ga prekosi Krhinov Martine, pa če bi delat tudi vso noč ... In je delal pozno v večer in delal je z njim oče in pomagali sta mu mati in sestra. Nemirno je spal. kdo ve kolikrat se je zbu-dil, kontaj je pričakal dneva. Le urno v praznično obleko, jesti skoro ni bilo časa, potem pa butaro v roke in na pot! Prostrani vaški trg je šumei ko Čebel-njak. Možje so stali okoli občinskega kli-carja, ki jim je s hripavim glasom sporočal najnovejše odredbe oblasti, ženske so se ustavljaie pred trgovinami, okoli kapelice na spodnjem koncu trga pod še golimi ko-stanji pa se je drenjala roladina s pisanimi butarami. Nekatera si je svoj brinjev vrh izmaličila med kostanjevitni vejami, ki so zadržale tudi košček rdecega ali rumenega traku, da je nalik živahnim metuljčkom ve-sefo frfotai nad glavami razigrane mfadeži. Sam je Šel Martine z butaro. domači ni-so smeli z njim. In nič se ni ustavil na ttgu. Ponosno je nesel svoj stadkt tovor naravnost v cerkev. SliŠai je opazke, po-hvalo in zbadljivke. Ni se okrenil. Dovolj zgodaj je Še prišel, da se je postavil pred veliki oltar, kjer ga je lahko videla vsa ccrkev. Še sivolasi župnlk se mu je med blago-slovom dobrohotno nasmehnil. Občudujoče je obstalo za trenutek njegovo oko na mo-gočni butari, ki je za celo fantovo dolžino presegala njegovo glavo. Bujna je bila in košata, prepletena z zelenjem in trakovi vseh barv, okrašena s sadjera in cvetjem. Nikdar niso orgle tako Čudovito bučale. nikdar niso zvonovi tako lepo peli ko tedaj, ko je Marttne stopat s težko butaro iz bož-jega hraraa na trg. Nosil jo je kakor se nosi bandero za procesijo. Krčevito jo je držal. ln kar naenkrat je bil prvi. Vst drugi fantje so ostali zadaj, le mali sosedov Vt-dek je važno stopal poleg njega. Tudi n,je-gova butara je bila večja od njega samega in težja od njegove moči. Naslonil jo je na rame in zadovotjno meril korake, enako ponosen kakor njegov večji tovariš. Nista postajala, nista se pretepala z brinjevjmi vejami ali celo z butarami, kakor mnogi drugi dečkj, sredi ceste sta jo ma-hala domov in toplo jima je bilo pri dusi. Od onega dne sta postala prijatelja. Pazljivo so doma butaro razvezali. Ze-lenje je nesel Martine z očetom živini, da bo deležna blagoslova. družina pa je do-bila blagoslovljenega sadja. Martine naj-večjo pomaranco. Saj jo je pošteno zaslu-žil. Blagoslovljen !es jc spravila mati, da ga bo zapalila ob hudi uri. Preskrbela se je pa tudi sama z blagoslovljeno oljko. Pisane trakove je shranila domača hčerka za dru-go priliko. Če ne bo prej, bo za Štefanovo procesijo podgorskih konjerejcev. Anka se 78 je že kar videla, kako kiti konja brata Mar- na veliki petek popoldne razbili za cerkvijo tioka in Maznikovega Janeza iz Cerovega za velikosobotni blagoslovljeni ogenj, tretji ioga. Samo se ji je smejalo ob tej misli. so stikali po gozdovih za gobami, ki bodo Martine in Videk pa bosta pomnila to z njimi naslednje jutro prenažali po hišah cvetno nedeljo Se dolgo, dolgo. Koliko je bi- goreči blagoslov. lo naslednji dan govorjenja po vast! In bilo Toliko dela, pri tem pa bi še radi doma bi ga se več, da niso imeli pri vsaki hiŠi barvali pirhe in brskali po vrtu alj naj- opravkov čez glavo. Ženske so snažHe, umi- bližji njivi. če ni velikonočni zajček zako- vale, prale, mesite in pekle, moški pa so se pal kam jajček, skril pomaranč ali nastavil ozrli že po polju. Prevračali so zemljo, da sladkorčkov. je vsa sveža in mastna kar opojpo zaduh- Zajček pa se ne oglasi povsod in to res tela in dvigala srce kmetu, kt je v duši ni prav. Sosedov Videk je o tem potožil prosil Boga za srečno leto in dobro letino. prijatelju Martinku. In Martinek je bil do- Vcselo je stopicala živina po globokih braz- ber prijatelj. Uro kasneje je peljal dcčka dah in po svoje kazala zadovoljstvo nad na domači vrt in res sta našla pod bršlja- novim preokrctora življenja. nom pirhe in pomaranče z Vidkovim ime- Otroci, sreČni, da so slednjic lahko spet nom. Kolika sreca! Da, Martinek je prija- na prostem, so zarajali po sveži trati, na- teij, ki ga je treba iskati! Fonosen je bi! birali šcpke in jih nosili maroicam, v vaško Videk nanj. Martinek pa ni obžaloval, da kapelico ali v cerkev, jc za prijateljČkovo srečo žrtvoval izkupi- Novo doživetje zanje je bil veliki če- ček za dve raglji, ki ju je bil prav spretno trtek, ko utihnejo zvonovi in se namesto izdelal in iztržil. da bo za praznike kaj pri- njih s cerkvenih lin oglasijo hreščeČe raglje. boljška. Vidkove žareče oči so mu bile naj- Kar po eni nogi so poskakovali od radosti lepŠi priboljšek. in nenehama so se čudili, da ni niHče med Drugi dan sta šla skupaj v Božji grob. njimi cpazil zvono\, ko so se v zraku od- Pobozno s*a se bližala stranskemu oltarju, zibali tja v daljni Rim. Pomcmbnega na- ki je zadobil čisto drugačno lice kakor ga smeha večjih deckov, ki smejo s cerkovni- je imel obicajno. Kapelici sličen prizidek, kovimi sinovi v cerkveni stolp, mali nebo- sicer ves svetal in blesteč, je bil zdaj te- gljenci niso opazili. Preveč so bili zaposleni, men in grozeč. Pošastno so strmeli z zadnje povsod bi bili radt. stene na tiha dečka trije križi na Golgati Eni so znašali od vseh strani cvetice za in oesrečno mesto Jeruzalem se je širilo za Božji grob. drugi stare zaboje, da jih bodo njimi v dolint. Palme. čudno razčehano 79 drevje, ki ne raste pri nas, so jemale raz- Po mizi je bilo razloženo prekajeoo me- gled. Kako Čudne slike, si je misiil Videk. so, gnjat, klobase, taren. pirhi, potice in ve- Prav nič se ni spominjal, da bi bil to že lik okrogel hlebec. Vešče je Anka vse to kdaj gledal. zlagaia v jerbas in ga prekrila z lepo ve- Pod oltarjem je počivalo Kristovo zenim prtom. Vso zimo se je mučila z ttuplo, vse v lučr in rožah. Rože pred gro- njim. Danes ga pokaže prijateljieam. Ka- bom, rože nad grobom in rože ob straneh, kor Martinkova butara, bo tudi njen prt kakor bi hotele zakriti vso tugo in žalost, žet priznanje in zavist. Ko bi se dala ta re- vso zlobo in grdobo. zati! Nikdar bi ne bil nihže lačen. Pa ves ta blesk in vsa ta lepota nista Tudi Martinek je skočil v pražnjo oble- mogla omiliti trdote in grenkobe. ki ju je ko. Ni bila nova, bila pa je Še tepa. PaČ še povečal mrkj pogied rimskib stražarjev, pa se je njegov klobuk zdaj prvič pojavjj S šlemom in sulico sta čuvala Jezusov grob. na njegovi giavi. Postrani seveda. Pa fie Sovražno sta ju gledala mlada prijatelja. kako postrani! Kakor ga nosijo odrasli Pomaknila sta se bolj v ozadje, ker so se fantje. ki pojdejo k vojakom. Prihranil si spredaj drenjale ženske. Poleg njiju se je je bil dva dinarja jn dva rdeča pirha je dtobno dete plaho stiskalo k svoji mamici. stisnil v žep. Na trgu bodo sekali. Ce bo Boječe sc je oziralo naokoli in začudeno je sreča, dobe dinarji tovariŠijo, da bo jutri zrlo na raafo šolarico, ki je pokteknila pred za pomaranče. Tako sladke in slastne so. skrivnostno odprtino in skienila roki. Tudi Tega mnenja je bil tudi mali Videk. ki dcčka v ozadju sta storila isto. je že v novi obleki čakal veČjega prijatelja Veselje malih in velikih, mladih in sta- na vratih. rih pa doseže svoj višek na veliko soboto. V cerkvi je zazvonilo. Kratko in od- Vse misli velikega tedna so pred vsem ločno, kakor da gredo obhajat. Iz vsake posvečene njej. Tisti dan je tudi v najrev- hiše se je utrnila praznično oblečena žen- nejSi bajti pojedina, Pa Če bo dosti jedače, ska z visokim jerbasom ali košaro ter hi- kdo bi bil brez pijače? ln tam doli je ne tela v cefkev. Otrok seveda ne manjka. manjka, saj ima vsak kočar svoj vinograd, Če niso za pomoč, su pa za napotje. Tudi pa če bi ne bil veČji od rjuhe. Ob dobri Martinek in Videk sta jo ubrala v cerkev. letini je božjo kapljico pridelal vinograd- Po klopeh m pred oltarjem so razsta- oik, ob sfabi letini jo je dal Bog. Lani jo vile ženske svoje btago. Pobožno so po- je pridelal kmet sam. klekoik jn sklenjenth rok sprejele blago- Zgodaj dopoldne je moral Martinek v slov, ki ga je pristopivŠi duhovnik podelil goro po pijačo. Veselo je met-il korak Čez prineŠenim jestvinam. Ni pa sveČenik 5e razgibano polje. Danes ni bilo na njetn prestopil vrat zakristije. že so se vsuli jer- oratarja in kopaia, prazne so bile njive, basi iz cerkve in se podili domov, da jttn oživela pa so pota in steze. PrazniČne oble- je kar sapo jemalo. Se pa tudi izplaČa, Če ke, svečani obrazi. se ona, ki pride z blagoslovom prva do- V starem cekarju so mu žvenketale mov, tisto leto res omoži, kakor to trdi prazne zelenke. po hrbtu ntu je otepal pu- ljudska vera. Krhinova Anka je bila letos terh, požvižgaval je predse. Pa je obstal prva. Bomo le videli, koliko to držit Sama kot ukopan, Zadrhtelo je ozraČje, da je je o tem prepričana. Presrečna se smeji, umolknila ptica v grmovju in da je pri- kakor bi pozvanjal k procesiji. Njen bra- sluhniia žival v hlevu. Zvonovi so se vrnili tec in njegov prijateljček se že vidita v iz Rima. Martinku je dvigato srce in noge. krogu svatov in dobrot. Razigrano skačeta Sam ni vedel, kdaj je odklenil čokati hram po trgu, sekata pirhe in pomaranče tn z v Vioodolu in kako je polnil posodo. Ko ostalimi vred komaj pričakata. da se spet se mu je cviček vlil po prstih, se je zave- oglase velikonočni zvonovi, del in umo zavrl pipo. Zunaj pa so se lo- Miia in mogočna je njihova popevka, vili bronasti glasovi s sončntmi žarki in od blizu in daleč privablja verno Ijudsivo, poredno so silili v mračni hramČek. Sveti da se zgrinja v cerkev in okoli nje. Komaj Jurij, Sveti Urban in tam visoko gori Sveti so utihnili zvonovi, se oglasi godba in za Miklavž. vsi dolinski in gorjanski svetniki. njo pesetn, ki boža sto in sto vzhičenih so se združili s farnim Svetim Jernejem v duš. Meša se med banderi in hiti čez polje tnogočno hvalnico Stvarniku. s svečano procesijo, proseč Njega, ki je Ko se je nekaj čez poldne vrnil Martine premagal smrt, božjega bfagoslova. domov, je nasel sestro Anko pri važnem Za trenutek se ustavi utrip narave, da opravilu. Hotel ji je pomoči. pa ga je rahlo vzvalovi potem s podvojeno silo, kliČoč z zavrnila. To je veČ kakor vezati trakove vsako bilko proti nebu: Vstajenje, vsta- na butaro. jenje!