IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, str. 20 HORUS 2014 Objavljen razpis Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2014 str. 4 Intervju Timi Ecimovic Trajnostna sonaravna prihodnost, 2. del str. 7 Zavod Jazon Družbeno odgovorno poslovanje Delovanje po nacelih eTRI str. 11 Poletno branje Hrana za dušo in telo str. 17 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII MOZAIK IRDO Junij 2014 Pogovor z Marjo Božic MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj dru-žbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in po-menu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Sabina Kojc Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Primož Ademovic novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja oko-lja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 HORUS 2014 6 AKTUALNO 7 Timi Ecimovic - Znanost, traj- nostni razvoj in sonaravnost 11 Zavod Jazon: družbeno odgo- vorno poslovanje 13 DO v SLOVENIJI 14 DO v EU in PO SVETU 15 DOGODKI, KONFERENCE 16 RAZPISI 17 POLETNO BRANJE: Hrana za 6. leto zapored bbjavljen razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2014. Slovenska nagrada HORUS 2014 str. 4 Poletje je cas oddiha, dopustov, sprostitve, pocitka, premora… Cas, ko se ustavimo, prisluhnemo sebi, si naberemo novih moci in zagona ter dragocene trenutke preživimo s svojimi najdražjimi. Poletje je tudi primerno za pregled dosedanjih dogodkov in morebitne spremembe, ki bi jih želeli vnesti v svoje življenje, poslovanje podjetja in na druga podrocja. Inštitut IRDO in Slovensko društvo za odnose z javnostmi PRSS že šesto leto zapored objavljata razpis za slovensko nagrado za družbeno od-govornost HORUS 2014, ki je name-njena podjetjem, zavodom, novi-narjem, posameznikom, Slovencem v zamejstvu in po svetu, letos pa se lahko prvic nanj prijavijo tudi social-na podjetja. O pomembnosti trajnostnega raz-voja in sonaravni prihodnosti Slo-venk in Slovencev je v drugem delu pogovora spregovoril dr. Timi Eci-movic, kako vrednote družbene od-govornosti v poslovanje vnašajo tu-di nekatera slovenska podjetja, pa smo predstavili v pogovoru s pred-stavnico Zavoda Jazon. V poletnih dneh na svojem ali bliž-njem lokalnem vrtu najdemo zele-njavo in sadje, ki naj ne le v polet-nem casu, ampak skozi celo leto, predstavlja pretežen del našega je-dilnika, kot pravi ga. Marja Božic, pogovor z njo lahko preberete na koncu revije Mozaik. 15. julija bo IRDO star 10 let, naša revija pa se odpravlja na zaslužen dopust, tako da se ponovno bere-mo v septembru. Prijetne poletne dni vam želimo, Uredništvo IRDO Mozaika Spoštovane clanice in clani! Timi Ecimovic -trajnostni razvoj str. 7 2. del pogovora z dr. Timijem Ecimovicem o znanosti, trajnostnem razvoju in trajnostni sonaravni prihodnosti Slovenk in Slovencev Zavod Jazon: družbeno odgovorni str. 11 Predstavitev družbeno odgovornega Zavoda Jazon, ki deluje po nace-lih eTRI, zaposluje invalide in posluje po nacelih socialnega podjetniš-tva. Marja Božic: Hrana za dušo in telo str. 17 Prehranske izkušnje ge. Marje Božic in odlicni recepti za poletne dni. IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovorno-sti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z jav-nostmi sta 1. julija 2014 pod castnim pokrovitelj-stvom predsednika RS, Boruta Pahorja, in v part-nerskem sodelovanju s številnimi strokovno inte-resnimi organizacijami, že šestic zapored objavila razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgo-vornost – HORUS 2014. Z razpisom HORUS želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgo-vornosti. Vprašalnik je letos prilagojen smerni-cam standarda družbene odgovornosti ISO 26000, hkrati pa si bo lahko podjetje ali zavod z izpolnitvijo vprašalnika pomagalo analizirati ob-stojeco in oblikovati prihodnjo strategijo družbe-ne odgovornosti. Za nagrado HORUS 2014 se lahko potegujejo podjetja (majhna, srednje velika, velika in letos prvic tudi socialna) in zavodi. Objavljeni so še tri-je razpisi za posebna priznanja: posebno prizna-nje posamezniku oz. organizaciji, ki deluje v kon-tekstu družbene odgovornosti, posebno prizna-nje novinarju ter v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu razpis za posebno priznanje Slovencem v zamejstvu in po svetu. Nagrada HORUS je namenjena pravnim osebam in posameznikom, ki se zavedajo družbene odgo-vornosti in jo vkljucujejo v svoje poslovanje: v odnosu do okolja, do zaposlenih in drugih délež-nikov – poslovnih partnerjev, odjemalcev, drugih ljudi in širše družbe – ter pri vodenju, zlasti raz-voju izdelkov in storitev. Še posebej pomembno pa je, da jo pravne osebe vkljucujejo v strateško vodenje ter v svoje poslovanje, ki naj bo tudi v casu krize družbeno odgovorno, saj to preprecu-je mnogo težav. Nagrada HORUS bo letos podeljena šestic, na razpis pa se lahko prijavijo podjetja, socialna podjetja in zavodi, ki izvajajo aktivnosti in pro-jekte družbene odgovornosti, s katerimi nadgra-jujejo minimalne, z zakonom dolocene standar-de poštenega in zato uspešnega poslovanja. Kandidate za posebna priznanja lahko predlaga-jo tako pravne, kot fizicne osebe. Ocenjevalno komisijo sestavljajo pomembni slovenski stro-kovnjaki, ki delujejo na podrocju družbene od-govornosti in predstavniki partnerskih organiza-cij. V okviru nagrade Horus bodo tudi letos podelje-na tri posebna priznanja (1) za posameznika oz. organizacijo, ki deluje v kontekstu družbene od- govornosti, (2) za novinarja/ko in (3) za podjetni-ka/co s slovenskimi koreninami, ki deluje v za-mejstvu oz. po svetu. Na razpis za podjetja in za-vode se kandidati prijavijo sami. Kandidate za posebna priznanja lahko predlagajo drugi posa-mezniki, organizacije, ustanove, podjetja ipd., prav tako velja za posebno priznanje za novinar-ja, kamor se lahko novinarji prijavijo sami ali pa jih predlagajo druge pravne ali fizicne osebe. Pri-javnin za kandidate za posebna priznanja ni. Vec informacij o razpisih je na voljo na spletni strani www.horus.si. Poslanstvo Slovenske nagrade za družbeno odgo-vornost Horus je spodbujati celovitost v razmiš-ljanju, inovativnost v delovanju in odgovornost pri poslovanju slovenskih podjetij. »Dosedanji finalisti in nagrajenci Horus porocajo o pozitivnih ucinkih njihovega sodelovanja na razpisu za Slovensko nagrado za družbeno odgo-vornost Horus. Poudarjajo, da so prejeli številne pohvale svojih deležnikov (zaposleni, kupci, do-bavitelji, lokalna skupnost, mediji…), kar je vse vplivalo na povecanje njihovega ugleda in s tem poslovne uspešnosti«, je povedala Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO in koordinatorka pro-jekta HORUS. Zasnovo Slovenske nagrade za družbeno odgo-vornost Horus sta spomladi 2008 pripravila Sek-cija za spodbujanje družbene odgovornosti v okviru Slovenskega društva za odnose z javnost-mi in IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti. Prvic je bila podeljena junija 2009, doslej pa so se projektu pridružili številni podporni partnerji, zlasti iz vrst strokovno-interesnih orga-nizacij in medijev. Lani so nagrado HORUS v kategoriji podjetja pre-jeli: mikro-majhna podjetja: Saubermacher – Ko-munala Murska Sobota d.o.o., srednje velika podjetja: Mariborski vodovod, javno podjetje d.d. in velika podjetja: UniCredit Banka Slovenija d.d.. Nagrado HORUS 2013 v kategoriji zavodi je prejel EIC Univerzum Minerva Maribor. Posebno priznanje in nagrado za Podjetnico s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu je prejela mag. Marina Einspieler – Siegert (Slovenska gospodarska zveza, Avstrija). Posebno priznanje novinarju je bilo podeljeno Editi Cetin-ski Malnar. Splošno posebno priznanje sta preje-la Pedro Opeka in mag. Franc Hocevar. Vec infor-macij o preostalih nagrajencih in razpisu je dose-gljivih na spletnem mestu nagrade Horus. Potegujte se za Slovensko nagrado za dru-žbeno odgovornost HORUS 2014 Z razpisom HORUS, ki je odprt do 15. oktobra 2014, želijo partnerji poiskati in nagraditi celovi-te pristope k družbeni odgovornosti pravnih oseb in posameznikov. Letos lahko za nagrado kandidirajo tudi socialna podjetja. Razpis je odprt do 15. oktobra 2014. Razpis in prijavnice: www.horus.si Priznanja bodo podeljena v kategorijah: . Majhna podjetja . Srednje velika podjetja . Velika podjetja . Socialna podjetja . Zavodi . Slovenci v zamejstvu in po svetu . Novinarji . Posameznik ali organizacija, ki deluje v kontekstu DO IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta 11. junija 2014 v Ljubljani na poslovnem do-godku 'Z znanjem do odlicnosti', ki ga organizira SPIRIT Slovenija, prejela Nacionalno priznanje za odlicnost v spodbujanju podjetništva za podjetni-ško pobudo Slovenska nagrada za družbeno odgo-vornost Horus. Priznanje je zasl. prof. ddr. Matjažu Muleju, predsedniku Strokovnega sveta, in Aniti Hrast, direktorici inštituta IRDO, podelil Tomaž Klemenc, v.d. direktorja agencije SPIRIT Slovenija. Nacionalno priznanje sta organizaciji prejeli v kate-goriji Odgovorno in odprto podjetništvo v okviru razpisa za Evropsko nagrado za spodbujanje pod-jetništva 2014 in se tako uvrstili v drugi krog tek-movanja, kjer se skupaj z RRA LUR potegujeta za Evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva. Ta bo podeljena oktobra 2014 v italijanskem Neaplju. Evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva po-deljujejo od leta 2006 za odlicnost pri spodbujanju podjetništva in malih podjetij na nacionalni, regio-nalni in lokalni ravni. Od prvega natecaja se je prija-vilo vec kot 2.500 projektov, ki so skupaj podprli ustanovitev vec kot 10.000 novih podjetij. Cilji na-grad so prepoznavanje in priznavanje uspešnih de-javnosti ter pobud za spodbujanje podjetništva, predstavitev in delitev primerov najboljših podjetni-ških politik ter praks, doseganje vecje stopnje zave-danja o vlogi podjetnikov v družbi, spodbujanje in navdihovanje morebitnih podjetnikov. Poleg velike nagrade žirije je letos razpisanih šest tekmovalnih kategorij: spodbujanje podjetniškega duha, naložbe v podjetniška znanja, izboljšanje po-slovnega okolja, spodbujanje internacionalizacije poslovanja, podpiranje razvoja okolju prijaznih tr-gov in ucinkovitega gospodarjenja z viri, odgovorno in odprto podjetništvo. Strokovna komisija pri javni agenciji SPIRIT Slovenija, ki je nacionalna kontaktna tocka, je med prispelimi vlogami izbrala dva pred-stavnika, ki se bosta letos potegovala za nagrade in sicer v dveh kategorijah: . v kategoriji Odgovorno in odprto podjetništvo je zmagala vloga IRDO/PRSS, s pobudo Slo-venska nagrada za družbeno odgovornost – HORUS, . v kategoriji Izboljšanje poslovnega okolja pa vloga RRA LUR s pobudo Regionalni center kreativne ekonomije. V Sloveniji se je na razpis prijavilo 8 kandidatov, v prvi fazi se je izvedel izbor na nacionalni ravni, nato pa se bosta oba nagrajenca vkljucila v tekmovanje za Evropske nagrade. Ugledna evropska žirija bo letos izbrala koncne zmagovalce, ki bodo razglašeni na slavnostni podelitvi med 1. in 3. oktobrom 2014, v Neaplju v Italiji. »Slovenska nagrada za družbeno od-govornost HO-RUS je del slo-venske nacio-nalne strategi-je osvešcanja za vec družbe-ne odgovorno-sti. Inštitut IRDO in PRSS jo skupaj z vec kot 20 podpor-nimi partnerji in pod castnim pokrovitelj-stvom predsednika države podeljujeta tradicionalno vsako leto, od leta 2009 dalje,« je poudaril zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. V prihodnje bo nagrada v slovenskem prostoru ras-tla, dodajali bodo nove podporne partnerje, nove kategorije (leta 2014: socialno podjetništvo). Ta ce-lostni pristop k uveljavljanju družbene odgovornosti v podjetjih želijo avtorji prenesti tudi v druge države EU in tako skupaj zgraditi mocno evropsko celostno nagrado na podrocju družbene odgovornosti. Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS prejela nacionalno priznanje za odlic-nost v spodbujanju podjetništva Podjetniška pobuda Horus, ki jo Inštitut IRDO in Slovensko društvi za odnose z javnostmi PRSS le-tos pripravljata že šesto leto zapored, je na razpisu SPIRIT Slovenija tudi sama prejela posebno priznanje v kategoriji Odgovorno in odprto podjetništvo. Filozofija trajnostne sonaravne prihodnosti cloveštva predstavlja iskanje znanja in spoznavanja narave in pomena vesolja oziroma življenja. Znanje je najvecji dosežek sedanje globalne svetovne skupnosti, civiliza-cije Homo sapiensa ali »cloveškega projekta« v biosferi planeta Zemlja. Delovanje sistema klimatskih sprememb v obmocju biosfere Zemlje vse mocneje spreminja pogoje življe-nja. Mislim, da je potrebno doseci dogovor med ljud-mi, ki naj bi omogocili trajnostni razvoj in trajnostno sonaravno prihodnost cloveštva v pogojih velikih spre-memb, tako v globalni cloveški skupnosti, kot v živ-ljenjskem okolju oziroma biosferi. Družbena ureditev, naloge in odgovornosti v njej po-trebujejo prenovo, ki naj bi omogocila prehod sedanje-ga cloveštva v jutrišnje trajnostno sonaravno cloveštvo tretjega tisocletja. Družbena kriza na številnih podrocjih Podajam sodoben znanstveni pristop ugotavljanja in možnega usmerjanja delovanja ter akcije za lajšanje krize družbe in narave. Tudi v letu 2014 ugotavljam, da se globalna cloveška skupnost srecuje z družbeno krizo na podrocjih: energije, pitne vode, prehrane, kreditov, družbenih odnosov in medsebojnega spoštovanja. Za namecek je tu še kriza narave, natancneje, spreminja-nje pogojev življenja v biosferi zaradi delovanja siste-ma klimatskih sprememb. Spremembe biosfere zaradi delovanja sistema klimat-skih sprememb lahko dolgorocno spremenijo geografi-jo, biologijo in življenjske pogoje od za cloveštvo pri-mernih, kot so bile v zadnjih 14.000 letih, do za cloveš-tvo neprimernih pogojev. Možnosti preživetja svetovne cloveške skupnosti se lahko povecajo z uvajanjem družbene tehnologije »trajnostne sonaravne prihodnosti cloveštva« kot nad-gradnje sedanjega trajnostnega razvoja. To bi omogo-cilo vecjo harmonijo življenja ljudi z naravo, kar je predpogoj preživetja in dolgorocnega sodelovanja ljudi ter narave Zemlje. S koncem leta 2008 se je pokazala realnost svetovne krize družbe globalne cloveške skupnosti. K temu je pripomogla slaba administracija ZDA v razdobju 2000 – 2008. Kriza družbe ZDA in ostalih držav po svetu je dobila globalno razsežnost. Premalo ljudi se zaveda zapletenosti sedanjega polo-žaja cloveške svetovne ali globalne skupnosti glede sedanjih in v prihodnje prisotnih kriznih vsebinah: krizi surovin, energije, pitne vode, hrane, kreditov, družbe, moralnosti, modrosti in spoštovanja med ljudmi se prišteva še kriza življenjskih pogojev v biosferi zaradi delovanja sistema klimatskih sprememb. Trajnostna sonaravna prihodnost daje optimizem Mislim, da trajnostna sonaravna prihodnost cloveštva v smislu vsebinske družbene ali socialne tehnike kot nadgradnje trajnostnega razvoja daje možnosti in je lahko podlaga za optimizem. Globalizacijska doba, v kateri se sedaj nahajamo, ima svoje zelo zapletene vsebine, ne glede na to, ali jih ljudje vidimo in poznamo. H kompleksnosti situacije dodaja svoj delež še predvidevanje novih zapletov, ki imajo lahko osnove v obeh delih, v cloveškem okolju in biosferi ter sinergisticnih ucinkih. Sistem klimatskih sprememb omogoca, zagotavlja, vzdr-žuje in ohranja pogoje za obstoj življenja in ima veliko vecji pomen, kot je cloveštvo mislilo do sedaj. Za svoj obstoj v biosferi se živa bitja prilagajajo pogojem, ki so posledica delovanja sistema klimatskih sprememb. Izu-mrtju številnih življenjskih oblik so botrovale spremem-be kvalitete življenjskih pogojev, katerim se izumrle živ-ljenjske oblike niso mogle prilagoditi. Razmišljati sistemsko Sistemsko razmišljanje omogoca boljše spoznavanje za-pletenih problemov, kot je to dano pristopom posame-znih strokovnih specializiranih ved. Še posebej je to po-membno, kadar ugotavljamo procese v naravi - biosferi. Tako je mogoce opazovati delovanje narave Zemlje kot medsebojno odvisnost, medsebojno delovanje in sode-lovanje vse energije, materije, informacij, svetlobe in drugih žarkov, delcev, sil in še nepoznanih vsebin nara-ve. Vse to se dogaja v treh okoljih: kopenskem, vodnem in atmosferskem okolju - treh osnovnih okoljih narave planeta Zemlja. Beseda sistem ima veliko pomenov in vsebin. V tem razgovoru sistem ni mentalna slika dogodka ali procesa raziskave, pa tudi ne obicajna metoda dela. Ravno tako ni družbeno-ekonomska, ali katera druga podrocna predstavitev, temvec je mreža, sestavljena iz pojmov, ki se nekako nahajajo v skupnem procesu. Sinergije, ki izhajajo iz njihovih vsebin, omogocajo nove celostne kvalitete sistema in njegovih novih vsebin. Torej, re-snicne kvalitete sistema bo lažje ugotoviti in posledic-no bo težave in dogodke lažje kontrolirati, ce sistem vzamemo kar se da celovito in ne po posameznih delih. Temu pristopu recemo sistemski in izhaja iz sistemske-ga razmišljanja. Evolucija Zemljine cloveške skupnosti Že vec kot 202 tisoc let poteka evolucija Zemljine clo-veške skupnosti. V zacetku so bile manjše skupnosti raztresene v najbolj primernih okoljih, ki so omogocala varnost, pitno vodo in hrano, ter kasneje zatocišce s prostorom za vzdrževanje ognja. Cloveštvo je napredo-valo od rodovne, nomadske, lovske skupnosti do antike in velikih civilizacij, grško rimskega obdobja, srednjega veka, predindustrijske, industrijske in poindustrijske dobe, informativne družbe in današnje globalne clove-ške skupnosti oziroma globalnega obdobja. Narava planeta Zemlja se ohranja in vzdržuje že vec kot 4.6 milijard let s številnimi vzponi in padci glede na po-trebno kvaliteto življenjskih pogojev narave in ljudi. Še pred anticno dobo so ljudje zaceli ustvarjati svoj eko sistem. Tako so nastale številne mestne civilizacije, ki so se razvijale, cvetele in na koncu propadle. Vzemimo primer Babilona. Babilonci so lepo živeli samo toliko casa, dokler so imeli primerne okoljske pogoje. Kmalu po tem, ko so se okoljski pogoji poslabšali, padla je rodovitnost kme-tijskih površin in posledicno je prihajalo do pomanka-nja hrane ter lakote, Babilon postane zgodovina. Ta zgodba se ponavlja in ponavlja, samo z drugimi udele-ženci: Velikonocni otoki, stari Grki, Rimljani, pa vse do današnjega casa. Koncem 20. stoletja se je kvaliteta okolja zacela moc-neje spreminjati in s prehodom v tretje tisocletje naše-ga casa se stvari slabšajo. Mislim, da je to ista zgodba, samo tokrat z globalno cloveško skupnostjo. Naravni sistem planeta Zemlja uporablja vse svoje sistemske kvalitete in kvantitete ter prednosti sodelo-vanja s soncnim sistemom za potrebe svojega obstoja in zagotavljanja življenjskih pogojev za naravo in clo-veštvo ter dela v smislu medsebojne odvisnosti, med-sebojnega delovanja in sodelovanja celotne energije, materije, informacij, svetlobe in drugih žarkov, delcev in še nepoznanih vsebin narave, ki jih ima na razpola-go. Prilagodimo se naravi Mislim, da ne smemo pozabiti, da nam ob vsej svoji tehnologiji, znanju in izkušnjah ni dano, da bi spremi-njali življenjske pogoje celotnega sistema Zemlje, tem-vec se jim še vedno moramo, tako kot druga živa bitja, primerno prilagoditi. Zato mislim, da je pomembno, da razišcemo nam še nepoznane dele narave Zemlje in delovanja zemeljskega sistema, ki je v neprestanem delovanju 24 ur na dan in to že vec kot 4.6 milijarde let. Šele takrat bomo dosegli možnost pravilnega od-nosa cloveške skupnosti (vseh nas) do narave planeta Zemlja, kar je eden od predpogojev obstoja vseh nas. Biosfera planeta Zemlja ni naše igrišce in še manj naša lastnina. Ravno obratno, cloveška skupnost je samo ena od civilizacij v naravi Zemlje. Poleg tega ima clove-ška skupnost življenjski prostor na kopenskem okolj-skem sistemu, ki je najmanjši od treh – kopno, voda in zrak. Zadnjih 200 let po industrijski dobi do globalizacijskega casa se sožitje naše civilizacije in narave planeta zemlja ne odvijata v sodelovanju, ampak si mocno nasprotu-jeta. Še posebej, ce pomislimo, kaj vse odlagamo v naše okolje. Zakaj onesnažujemo? Od zacetka 20 stoletja pa do danes smo v naše okolje odložili velike kolicine radioaktivnih snovi, neznane (vec kot 500.000 razlicnih velikosti kosov) kolicine od-pada po planetarnih raziskavah in aktivnostih cloveš-tva v zemeljski orbiti, za katere niti ne vemo, kako bi jih uredili oziroma pospravili, nešteto novih sinteticnih kemijskih spojin, številne nove genetske strukture tako rastlinskega, kakor tudi živalskega sveta. Z vec kot milijardo eksplozivnih motorjev dan za dnem crpamo strup v lastni zrak, ki nam zagotavlja obstoj (ce koncentracija kisika pade pod 8 % bo vecina živih bitij sedanjega casa nehala obstajati). Globalno segrevanje, unicevanje ozonskega zašcitnega plašca, da ne omenja-mo energetike, plastike, smeti, onesnaženja pitnih vodnih virov itd. so poledica clovekove dejavnosti. S povecanjem števila ljudi, ki je zadnja desetletja eks-plozivno, se povecuje kolicina in vpliv izpustov ter od-padkov globalne cloveške skupnosti v biosfero. Mislim, da negativno delovanje odpada celotne civilizacije po-staja cedalje bolj obremenilno za biosfero Zemlje. Poleg tega nihce tocno ne ve, katere vse sisteme v na-ravi smo prizadeli in kako bodo isti v novonastalih po-gojih delovali. Ce govorimo o kvaliteti vode, hrane in zraka pa mislim, da se slabša tako kolicinsko, kot tudi po vsebini. Spremenjeni pogoji življenja Sedanje stanje biosfere planeta Zemlja, življenjskih po-gojev, dnevnega dogajanja in življenja ljudi globalne cloveške skupnosti ter ostalih živih bitij nakazuje na znake stresa. Ta pa je posledica naporov na prilagaja-nja na nove in spreminjajoce se življenjske pogoje v biosferi Zemlje. Pri tem se moramo zavedati, da so spremembe posledica delovanja sistema klimatskih sprememb. Po šestdesetih letih 20. stoletja postajajo spremenjeni pogoji življenja v biosferi Zemlje bolj izraziti, kot ce bi bile to samo ciklicne spremembe v soncnem in zemelj-skem sistemu. Vecinoma so to spremembe v vremen-skih vzorcih. Najbolj pomembna je sprememba v ozon-skem zašcitnem plašcu, ki pod vplivom delovanja pro-stih klorovih ionov prihaja v stanje zmanjševanja zašcit-nega delovanja. To je posledica sprošcanja klorovih ionov iz klor-fluoro-vodikov (CFC-ji), inoviranih in ko-mercialno uporabljenih v naši družbi s samo enim osnovnim ciljem POVECATI PRIDELAVO DENARJA ZA LASTNIKE KAPITALA. Torej CFC-je smo ljudje izdelali in jih z uporabo sprostili v biosfero ter si tako zaceli rezati vejo, na kateri sedimo. Klimatske spremembe v tretjem tisocletju S prihodom tretjega tisocletja klimatske spremembe postajajo pomembnejše. Svet politike in znanosti se zacenja deliti na dve vidni frakciji: . prvi zagovarjajo teorijo odgovornosti ljudi za te spremembe in imajo najmocnejše zagovornike med Mednarodnim panelom za klimatske spremembe, Združenimi narodi in nacionalnimi politicnimi elita-mi razvitih ter manj razvitih dežel sveta. Tako so si nadeli pomen uradne verzije klimatskih sprememb, ki jo s pridom uporabljajo za dodatno zbiranje de-narja, s katerim pokrivajo samo svoje potrebe. Placniki pa so seveda vsi ljudje. . med drugimi, ki zagovarjajo vzroke klimatskih spre-memb kot naravne pojave ciklicnega izvora zaradi delovanja sonca in zemlje, se nahajajo znana imena znanosti in družbe. To je veliko manjša skupina znanstvenikov in modrecev. Obe skupini osredotocata moci na ugotavljanje stanja in medsebojno kritiko. Pozitivnih rezultatov NI. Edini uspeh so priprava, podpis in uresnicevanje Montreal-skih protokolov, ki so ustavili, zmanjšali ali pomagali, da se zmanjša proizvodnja in uporaba CFC-jev. Ce clo-veštvo ne bi zavrlo uporabe CFC-jev, bi imeli veliko slabše življenjske pogoje od sedanjih. Kot zagovornik iskanja rešitev in ne samo kritiziranja mislim, da sem z raziskavami na podrocju izhodišc na-rave: okoljska teorija narave, informacijska teorija na-rave, in osnove sistema klimatskih sprememb, ter raziskavami na podrocju družbenih znanosti: trajnost-nega razvoja, in trajnostne sonaravne prihodnosti cloveštva, (vse predstavljeno v strokovnih knjigah, revijah, mednarodnih srecanjih in številnih predava-njih) omogocal razumevanje ljudi in možnosti za boljše jutri cloveštva. V mojih raziskavah ima filozofija pomen iskanja znanja in razumevanja narave, vesolja in življenja. Menim, da je okoljska teorija narave zacetek iskanja osnov narave, ki se zacne z okoljem v smislu »osnovnega okolja nara-ve«. Tako je vesolje ali kozmos izhodišce obstoja nara-ve oziroma osnovno okolje narave. Posebej sem predstavil te raziskave v knjigi Principi narave – narava in globalna skupnost Homo sapiensa, ki je v anglešcini in je bila podlaga za mojo cetrto nomi-nacijo za Nobelovo nagrado 2012. Oblike življenjskih skupnosti ali kako živimo? Zanimivo je, ce pogledamo lokalne ali krajevne skup-nosti, ki so ena od osnovnih oblik življenja ljudi, pred-stavljajo nešteto oblik individualnih življenjskih vsebin in nacinov življenja posameznikov ter družin. Vecina vsebin izhaja iz porekla ljudi, ki živijo v krajevni skupnosti. Ostala dolocila so znacilnosti narave in oko-lja, znotraj katerih se nahaja krajevna skupnost. Tem sledijo geografske, biološke, fizicne, kemijske in zgodo-vinske vsebine, znacilne za krajevno skupnost. Skupne vsebine in družba so dolocene z dogodki, ki si sledijo dan za dnem, in življenja ljudi v krajevni skupnosti. Vsi mi živimo v krajevni skupnosti, vendar zelo malo razu-memo individualnost te. Nepregledna množica krajevnih skupnosti na Zemlji predstavlja nešteto množico individualnih oblik skup-nega življenja ljudi. Poleg družine v ožjem in širšem pomenu je krajevna skupnost še edina znacilnost seda-njega življenja ljudi v biosferi planeta Zemlja. Kako naprej? Narava, poreklo Sonca in Zemlje, življenja na Zemlji ter nas samih LJUDI predstavlja delcek skupne celote, ki jo imenujemo NARAVA. Mislim, da ni mogoce odgovoriti na vsa vprašanja o naravi. Toda ravno tako mislim, da na nekatera vprašanja moramo poiskati odgovore za dobro-bit filozofije in razumevanja življenja ter celotnega oko-lja, v katerem se nahajamo. Sedanja znanost potrebuje evolutivni razvoj, da bi imela možnost odgovoriti na šte-vilna vprašanja o naravi. Zaradi tega sem v to predstavi-tev mojih raziskav vkljucil teorijo okolja narave, informa-cijsko teorijo narave in sistem klimatskih sprememb. Postali naj bi del osnov za napredek filozofije, življenja, in znanosti v prihodnje. Moj koncni cilj je trajnostna so-naravna prihodnost naših zanamcev. Sedanje zmožnosti ljudi, filozofije in znanja ne omogoca-jo enostavnega razumevanja razsežnosti osnovnega oko-lja narave vesolja ali kozmosa. Sedanje znanstvene me-tode in tehnike ne omogocajo ugotavljanja razsežnosti vesolja. Imamo pa znanje in tehniko, ki nam omogoca formalno in ne vsebinsko definiranje sosešcine Zemlje, Sonca, naše galaksije in vesoljske sosešcine. Naše zmo-gljivosti so limitirane s tehniko in metodami raziskav. Za razumevanje dimenzionalnosti vesolja in narave imamo tudi limitirane možnosti sedanjega znanstvenega jezika matematike, ki naj bi doživel prenovo, potrebno za razi-skave v prihodnosti. Zelo uspešno smo do sedaj spoznali veliki pok, crne luknje, vidno in nevidno materijo, delce, teorije strun in druge briljantne dosežke vrhunskih razi-skovalcev, vendar nam ni bilo dano narediti prave defini-cije osnovnega okolja narave – vesolja ali kozmosa. Trajnostna prihodnost—harmonija z Zemljo S postavitvijo »trajnostnega nadaljevanja« ali »kontinuuma« v osrcje znanja o naravi se odpirajo nove možnosti za spoznavanje filozofije in resnice. Življenje in obstoj moderne cloveške družbe je soodvisen od življenjskih pogojev, ki jih omogoca narava planeta Zemlja in njen integralni del sistem klimatskih sprememb. Narava, vesolje, kozmos, naša galaksija, soncni sistem, naš planet Zemlja, biosfera, klima in sistem klimatskih spre-memb niso enostavni sistemi (mentalne predstave, vsebi-ne ali procesi), ampak so zelo zapleteni. Vse moje raziskave in znanje ter raziskave skupaj s sode-lavci nakazujejo, da je harmonija cloveške skupnosti z bio-sfero Zemlje edini nacin, za obstoj cloveštva na Zemlji. To je moja vizija trajnostne sonaravne prihodnosti cloveštva. Za prihodnost potrebujemo skupno delo vseh ljudi clove-ške skupnosti, ker vem, da z nobeno kolicino denarja ni mogoce kupiti prihodnosti. Naše osnovno sredstvo ni de-nar, ampak delo nas samih. Mislim, da sedaj potrebujemo »novi pristop«, ki naj bi omogocil urejanje odnosov cloveške skupnosti, uvajanje sistema novih vrednosti, moralnosti, modrosti in vsebin ter mehanizmov, ki naj bi omogocili prehod svetovne clo-veške skupnosti v trajnostno sonaravno svetovno družbo prihodnosti. Priporocam, da se koncept, družbena tehnologija, vizija trajnostne sonaravne prihodnosti cloveštva uvaja kot har-monija cloveštva z biosfero Zemlje. Na tej poti naj bi pre-magali sedanjo izgubljeno povezavo med mestnim prebi-valstvom in biosfero zemlje. Trajnostna sonaravna prihodnost lokalnih skupnosti vodi v trajnostno sonaravno prihodnost cloveštva in to priporo-cam kot možnost preživetja cloveštva v biosferi Zemlje. Evolucija od »trajnostnega razvoja« v »trajnostno sonarav-no prihodnost« cloveštva naj bi bil proces, pri katerem bi sodelovalo celotno prebivalstvo cloveške skupnosti. Prila-gajanje prihajajocim življenjskim pogojem v biosferi bi sle-dilo. Prehod v trajnostno sonaravno cloveštvo prihodnosti je najbolj zapleten cilj, ki si ga lahko zada cloveštvo, vendar le v soglasju vseh ljudi svetovne skupnosti. Mislim, da je prav, da tukaj ponovno navedem kratko defi-nicijo trajnostne sonaravne prihodnosti cloveštva, ki naj bi bila harmonija in soglasno sožitje sistema svetovne clove-ške skupnosti in sistema biosfere planeta Zemlja. Priporocila za naprej Mislim, da je prav, da tu navedem moja priporocila za bolj-še jutri cloveštva: . en planet ena vlada je prvo priporocilo. To pomeni od Ustave federacije planeta Zemlja, parlamenta in vla-de, ki jo je potrebno predhodno ratificirati in, ki bi z moralnostjo ter modrostjo urejala in vodila cloveško skupnost, . drugo priporocilo je novi pristop k urejanju družbenih odnosov ljudi, ki naj bi upošteval vse dosedanje izkuš-nje o sožitju ljudi in širše biosfere Zemlje. Med cilji so ustavitev eksplozivne rasti števila ljudi v svetovni skupnosti, upoštevanje potrebnih eticnih oziroma moralnih osnov, spoštovanja med ljudmi, upošteva-nje skupnih zakonov, šolstva in vzgoje, ter z modrim vladanjem omogociti našim zanamcem trajnostno sonaravno prihodnost v biosferi planeta Zemlja. . in tretje priporocam preusmeritev znanstveno-raziskovalnega dela od inovacij na podrocju sredstev za množicno unicevanje ljudi in orožja, ozko naravna-nih marketinških, komercialnih, denarno usmerjenih tehnologij proizvodnje energije, hrane, pitne vode, tehnicnih in drugih vsebin v smeri razvoja poznavanja osnovnega okolja – vesolja, narave in nujno potreb-nih vsebin za ostvaritev ciljev prehoda svetovne dru-žbe v trajnostno sonaravno družbo prihodnosti. Zahvaljujem se IRDO inštitutu in Mozaik reviji za ta raz-govor in vsem bralcem želim mir, spoštovanje, moral-nost, modrost in trajnostno sonaravno prihodnost. Podjetje Jazon d.o.o. je na trgu že 25 let. S cim se podjetje ukvarja in kakšna je vaša poslovna vizija? Podjetje se primarno ukvarja z zagotavljanjem celost-ne oskrbe naših partnerjev vecinoma na obrobnih poslovnih procesih, skupni imenovalec vseh aktivno-sti pa je zmanjševanje stroškov. To je vse, kar se po-trebuje pri delu v pisarni, zašcitna sredstva, poslovna darila, pa vse do preventive za zdravje na delovnem mestu – od nacrta do zdravega prigrizka. S temi storitvami kreiramo naše poslanstvo, ki je za-gotavljanje pravice do dela iz družbe izkljucenim po-sameznikom. Ta delovna mesta ustrezno ustvarjamo, jih prilagajamo in skrbimo za njihovo trajnost. Delujete po nacelih eTRI poslovnega modela. Nam lahko razložite bistvo tega modela? eTRI poslovni model je bil osnovan na nacelih medse-bojne vzajemnosti in smotrne porabe obstojecih sredstev v družbi. Povezuje tri podrocja: ekologijo, ergonomijo in eticno ekonomijo, iz cesar izhaja tudi njegovo ime. Tako kot ekosistem gozda eTRI poslovni model deluje po nacelih krožnega gospodarstva ter med seboj povezuje gospodarstvo, nevladne organi-zacije in kreativno industrijo, to pa nam pomaga do-seci konkretne poslovne rezultate. Kako se družbena odgovornost prepleta v vaših po-slovnih in delovnih procesih? Prisotna je na vseh nivojih, tako znotraj kot zunaj podjetja. Nova partnerstva, ki jih sklepamo, so nelo- cljivo povezana z vrednotami, ki jih živimo tudi sami. Zaradi tega tudi ne cutimo slabe vesti ali obžalova-nja, ce moramo sodelovanje z nekom zaradi nespoš-tljivega partnerskega odnosa prekiniti, saj bi imelo tovrstno toleriranje na dolgi rok naravnost škodljive posledice. Marca 2012 je bil ustanovljen zavod Jazon, ki zapo-sluje tudi najtežje invalide. Kateri ciljni skupini inva-lidov dajete vecjo pozornost in zakaj? Pot do zaposlitvenega centra je bila v dolocenih od-sekih zelo vijugasta, ampak na koncu smo vendarle uspeli ekipi naših najtežje zaposljivih zagotoviti delo pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev. V ekipi Jazonovega zaposlitvenega centra prevladujejo posamezniki s težavami v duševnem zdravju, ki jim zagotavljamo individualno prilagojena delovna me-sta. Njihova vkljucitev v naš kolektiv je bila prej intui-tivna kot nacrtovana, saj smo znali v vsakomur pre- poznati potencial za uspešno opravljanje dolocenega dela. Vsakic znova se od njih naucimo nekaj novega, kar pridoma uporabljamo pri poslu. Kako invalidom prilagajate delovne procese in infra-strukturo? Rešitev se skriva v ergonomiji. Vsak izmed nas ima drugacne želje in sposobnosti glede kariere, mnogo ljudi pa tudi dolocene omejitve, ki potrebujejo stro-koven pristop. Zato se nam zdi še posebej pomemb-no, da vsakega na novo prikljucenega clana naše eki-pe že takoj na zacetku vprašamo o njegovih preferen-cah, s cimer zanj lažje oblikujemo primerno delovno mesto. Ce ni osebnega interesa, se to že kmalu zacne odražati v opravljenem delu, oseba je manj zadovolj-na s samim seboj in tudi to je lahko posledica za po-slabšanje zdravja. Glede na to, da zaposlujete tudi ranljivo ciljno skupi-no, nas zanima, katere so najpomembnejše vredno-te podjetja? Delujemo po nacelih povezovanja in vkljucevanja, kar dokazujejo številcnost in raznolikost ekipe ter pove-zovanje z našimi zadružniki navzven. Ker v svoj nacin dela vkljucujemo številne branže in z njihovem pre-pletanjem ustvarjamo nove poslovne priložnosti, je odprtost za inovacije prav tako nepogrešljiva. Zato tudi ni presenetljivo, da smo marsikdaj spregledani doma, vendar pa nam uspešni primeri in priznanja iz tujine kažejo, da biti pred casom niti ni tako slabo. Letos Vam je mreža za družbeno odgovornost Slo-venije podelila nagrado družbeno odgovornih pod-jetniških praks. Za kakšno nagrado gre in kakšne pogoje mora prejemnik izpolnjevati? Bili smo pozitivno preseneceni, da je strokovna žirija znala prepoznati potencial naše zelene socialne fran-šize, kar nas je navdahnilo z upanjem, da so spre-membe v dojemanju partnerskega sodelovanja mo-goce. Tudi ostali kandidati so pokazali, da v svetu podjetništva brez družbene odgovornosti ne gre, kar so tudi že v preteklosti dokazovala številna slovenska podjetja. Vam to priznanje vliva dodatno motivacijo za na-daljnje delo in rast podjetja? Nedvomno. Vsako priznanje, da delamo dobro, je dobrodošlo. Predvsem pa upamo, da bodo tudi osta-la podjetja znala prepoznati pomembnost kreiranja takšnih delovnih mest, ki bodo znala vkljucevati in spodbujati oblikovanje zdrave podjetniške kulture, ki bo v ponos celotni družbi. Tukaj se mora slovensko dojemanje podjetništva dodobra prevetriti, da se ne bomo oklepali starih zgodb, ki so se dostikrat konca-le tragicno. Vendar pa se pozitivne iniciative že pora-jajo na obzorju. Zadnja, pri kateri sodelujemo, je bila javnosti predstavljena ravno pred kratkim in prepri-cani smo, da je slovenska družba sposobna kreirati tudi tako zahtevne izzive, kot je oblikovanje instituci-je za transparenten in trajnosten nacin financiranja, ki smo ga poimenovali Iniciativa za Pravicno banko. In še za konec, kje prepoznavate vašo najvecjo kon-kurencno prednost oziroma kako vpliva vaša filozo-fija družbene odgovornosti na konkurencno pred-nost? Najvecjo prednost vidimo v sposobnosti prilagajanja na nove izzive, ki jih prinaša trg in vpetost v okolje mladih, ki nas vsakic znova presenetijo s svojimi po-gledi in rešitvami. V zadnjih nekaj letih so v naši ekipi namrec prevzeli iniciativo ravno mladi z visoko izo-brazbo in visoko motiviranostjo, da bodo ustvarili vkljucujoci poslovni svet. Tako vabimo podjetja, da se prikljucijo našemu eTRI gibanju, ki ga vodijo ti mladi. Od njih lahko pridobimo veliko, se tudi kaj naucimo in prav je tako. Poslovni model eTRI predstav-ljen v videu: 2 del pogovora s prof. dr. Timijem Ecimovicem Znanost, trajnostni razvoj in trajnost-na sonaravna prihodnost Slovenk in Slovencev V drugem delu razgovora prof. dr. Timi Ecimovic (73) predstavi svojih 50 let raziskovalnega de-la na podrocju osnov narave in trajnostnega sonaravnega razvoja cloveštva ter Slovenk in Slo-vencev. Se nadaljuje... Se nadaljuje... Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO in dr. Timi Ecimovic na mednarodni konferenci IRDO, marec 2014. Se nadaljuje... Se nadaljuje... kkk Foto: Marko Vitas Zavod Jazon: »Delujemo po nacelih eTRI« V tokratni številki Mozaika smo se pogovarjali z go. Brigito Žvikart iz družbeno odgovornega Za-voda Jazon, ki je na trgu že vrsto let in med drugimi zaposluje tudi invalide. Pripravil: Primož Ademovic Picture Delo v Zavodu Jazon, vir Picture Delo v Zavodu Jazon, vir DO v Sloveniji Transparentnost financiranja po-liticnih strank in volilnih kampanj Transparency International Slovenia - Društvo Integriteta, je v sklopu projekta Osvetljevanje denarja v politiki/ Shining a light on money in politics, predstavilo porocilo o transparentnosti financiranja politicnih strank in volilnih kampanj v Sloveniji. 19. junija so tako na predstavitvi izsledkov razi-skave predstavili celosten pristop za ureditev financiranja politicnih strank in volilnih kampanj, ki v najvecji meri zmanjšuje korupcijska tveganja na tem podrocju. Cilja porocila sta širjenje osve-šcenosti in spodbujanje širše javne razprave o politicnem financiranju in volitvah v Sloveniji, s cimer izpostavljajo pomembnost izvajanja stro-kovnega in neodvisnega nadzora ter sankcionira-nja. Ocenjevalno orodje CRINIS je razvila najvecja mednarodna organizacija Transparency Interna-tional z namenom merjenja ravni transparentno-sti pri financiranju politicnih strank in volilnih kampanj. To porocilo poudarja mocne in šibke tocke volilnih kampanj in pravnega okvirja letne-ga financiranja politicnih strank ter izvajanje v praksi. Vsa gradiva so dostopna na spletni strani crinis.integriteta.si. Prva Pravicna banka v Sloveniji V Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, in razvojni zadrugi eTRI so zaceli s projek-tom Pravicna banka, s katerim nameravajo usta-noviti prvo pravicno banko pri nas. Cilj pravicne banke je zgraditi transparentno financno organi-zacijo, ki bo delovala za dobrobit vseh ter ki bo znala prepoznati in podpreti projekte, ki prispe-vajo k razvoju lokalnih skupnosti ter posledicno skupnemu trajnostnemu razvoju. Vec. Vpisovanje neformalnih aktivno-sti v NEFIKS Nefiks je projekt priznavanja, uveljavljanja in evi-dentiranja neformalno pridobljenega znanja. Z elektronskim sistemom beleženja Nefiks, ki je bil razvit že pred vec kot osmimi leti in dopol-njen na podlagi izkušenj uporabnikov, omogoca organizacijam enostaven vpis vseh aktivnosti na enem mestu, ki so jih poceli clani organizacije, prostovoljci in drugi udeleženci. Nefiks ob koncu šolskega leta poziva organizacije k vpisu nefor-malno pridobljenih izkušenj, ki so jih mladi pri-dobili v tej organizaciji. Vec informacij, pomoc in brezplacen vpis je možen na www.nefiks.si. Ekologi brez meja podarjajo novo upanje V okviru vseslovenske dobrodelne akcije Star papir za novo upanje 2014 so Ekologi brez meja v sodelovanju s podjetjem Dinos skupaj s 105 vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in 92 podje-tji ter drugimi organizacijami na 100 zbirnih toc-kah zbrali 205 ton starega papirja. Tako bodo skupaj podarili kar 5.751 EUR za novo upanje –50 % za vzgojno-izobraževalne namene, 40 % za sanacijo planinskih poti po žledolomu in 10 % za okoljevarstvene projekte s podrocja odpadkov. Vec. Slovenski zmagovalec ”Energy Globe Award 2014” Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene nege je s projektom ”Smiles – Smart Laundry 2015” dobila nacionalno nagrado v letu 2014. Projekt raziskuje, razvija in izvaja 16 novih traj-nostnih tehnologij za prihranek vode in energije ter zmanjševanje CO2 v industrijskih pralnicah Evrope. Polno izvajanje tega projekta v Evropi, bi zmanjšalo porabo vode za najmanj 10,4 milijona m3, porabo energije za 27,5 PJ in splošne emisije CO2 za 2,3 milijona ton CO2 na leto (60% zniža-nje). Projekt SMILES je na dobri poti, da se ure-snici. Energy Globe Award je danes ena bolj uglednih nagrad na podrocju okoljevarstva in trajnosti. Namen je povecati pozornost trajnosti, iskati okoljske rešitve in motivirati ljudi, da po-stanejo dejavni na tem podrocju. Vir. DO v EU in po svetu Mednarodni teden varnosti po-trošniških izdelkov Od 16. do 20. junija 2014 je potekal že 5. Med-narodni teden varnosti izdelkov. Vsaki dve leti namrec oblikovalci politik, industrija ter potro-šniške organizacije skupaj z mnogimi drugimi organizacijami širom sveta združijo svoje pogle-de glede sodelovanja za najvecjo varnost izdel-kov. Namen mednarodnega tedna varnosti izdel-kov je promocija varnosti potrošniških izdelkov ter mednarodno sodelovanje. Letos je bila osrednja pozornost namenjena krepitvi medna-rodnega sodelovanja in podpora razlicnih pristo-pov nadzora, ki omogocajo boljšo varnost na vsaki tocki dobavne verige. Za Evropsko komisijo je varnost potrošnikov ena izmed najvišjih priori-tet, saj je le-ta še ob globalizaciji dobavnih verig in nenehnemu razvoju trgov še kako nujna. Vec. Zašcita prijaviteljev nepravilnosti v Evropi Transparency International je objavilo porocilo o prijavljanju nepravilnosti v Evropi in pravnemu varstvu za prijavitelje v Evropi. Porocilo kaže, da v vecini evropskih držav ljudje, ki poskušajo izpostaviti korupcijo in druge resne nepravilnosti v delovanju, nimajo nobene zašcite pred mašcevanjem oziroma povracilnimi ukrepi na delovnem mestu. Le 4 od 27 držav clanic EU imajo napredni pravni okvir za varstvo prijavite-ljev nepravilnosti. Ostalih 23 držav clanic ima delen, omejen ali pa nikakršnega okvirja za prav-no varnost v tovrstnih primerih. Celotno poroci-lo je na voljo na spletni strani Transparency.org. CSR Europe na 9. mednarodnem CSR forumu v Pekingu CSR Europe se je od 5. do 6. junija 2014 udeleži-la 9. mednarodnega CSR foruma v Pekingu na Kitajskem. Organizatorji mednarodnega dogod-ka so bili China WTO Tribune, Sino-German Cor-porate Social Responsibility Project, soorganiza-torji pa CSR Europe, Council for Better Corpora- te Citizenship and Society for Human Resource Management. Predstavniki CSR Europe so aktiv-no sodelovali v razpravi o aktivnem staranju in socialnih inovacijah, kjer so tudi predstavili pro-jekt CSR Europe, Rethinking Careers in aktivnosti projekta pismenost v zdravju. 9. forum je dokazal uspešen napredek razvoja družbene odgovorno-sti podjetij na Kitajskem in zbiranja svetovnih DOP strokovnjakov z namenom interpretacije državnih politik, ustvarjanja platform za poglob-ljene diskusije na temo aktualnih globalnih zami-sli, praks in trendov s podrocja DOP razvoja. Vec. 100 inovacij, ki dokazujejo poten-cial zelenih trgov Skandinavska tink tank organizacija Sustainia je objavila študijo vodilnih 100 trajnostnih inovacij z globalnega trga. Študija dokumentira narašcajo-co raznolikost v globalnih trajnostnih inovacijah, ki omogocajo poslovanje s pomocjo novimh trž-nih priložnosti. V študiji so raziskali vec kot 900 tehnologij in projektov s prakticno vseh konti-nentov, in na ta nacin odkrivali, kje in kako se inovacije utrnejo, razvijajo in plasirajo na trge. Študija želi prikazati napore in dosežke na podro-cju mode, prehranske industrije, domov, pisarne in transportnega sistema k bolj ucinkovitim in trajnostnim sistemom. Pri vseh identificiranih inovacijah so namrec že na voljo okoljski, družbe-ni in ekonomski rezultati. Podatki študije kažejo tri mocne gonilnike med tržno pripravljenimi inovacijami in sicer: izdelki iz krožnega gospodarstva, storitve analize podat-kov in izboljšane trajnostne prakse v dobavni ve-rigi. Celotna študija je na voljo tukaj. Prihajajoce dejavnosti Evropske-ga sticišca za podjetništvo in clo-vekove pravice CSR Europe bo 8. septembra, 9. ter 20 oktobra organiziral webinarje in delavnice znotraj okvirrja evropskega stišcišca za podjetništvo in clovekove pravice. Prijavite se lahko že sedaj! Vec. 15. Alpe Jadran BIOSIMPOZIJ »BIO GRE V ŠOLO« 28. in 29. avgusta 2014 bo na Fakulteti za kmetij-stvo in biosistemske vede v Pivoli v Hocah potekal 15. Alpe Jadran Biosimpozij »Bio gre v šolo«, Ekolo-ško kmetijstvo in pomen ekološko pridelane hrane. Prireditev bo potekala v okviru projekta prekomej-nega sodelovanja SI-AT in bo zato za udeležence brezplacna. V sklopu dogodka se bodo zvrstile šte-vilne dejavnosti: strokovna ekskurzija za udeležen-ce, kjer bo potekal obisk ucnega šolskega ekološke-ga vrta, obisk urbanih vrtov, sestanek predstavni-kov združenj ekoloških kmetov ter predavanja na teme: trajnostna prehrana, osrednja merila za eko-loško kmetovanje, ekološko kmetijstvo varuje oko-lje ter zakaj sta pomembni kontrola in pravilno oznacevanje ekoloških živil. Udeleženci se bodo lahko poizkusili na delavnicah na temo Dobro za okolje - dobro zame, Moja hrana - naša prihodnost, Biodiverziteta - raznovrstnost namesto enolicnosti ter Oznacevanje živil - vem, kaj jem. Celoten pro-gram in vec informacij je na voljo tukaj. Pocitniški program v Hiši Sadeži družbe Crnomelj Hiša Sadeži družbe Crnomelj vabi k pocitniškemu programu. Poleti bodo izvajali aktivnosti, ki med seboj povezujejo razlicne generacije ter omogocajo pretok znanja in izkušenj. Med poletnimi pocitnicami Hiša Sadeži družbe Cr-nomelj ponuja šolarjem Pocitniški program za kva-litetnejše preživljanje prostega casa, kjer bomo ustvarjali na ustvarjalnih delavnicah, igrali razlicne družabne igre, se podajali v domišljijski svet pisanih junakov v bralnem koticku in še marsikaj. Vec. CONSENSE, konferenca trajnostnih konstrukcij 1. in 2. julija bo v Stuttgart-u potekala konferenca CONSENSE, konferenca trajnostnih konstrukcij, in-vesticij, poslovanj, vzdrževanj, najnovejših materia-lov in proizvodov. Strokovnjaki bodo delili njihov pogled na aktualne teme o trajnostni gradnji, traj- nostnem investiranju in trajnostnih operacijah ter vzdrževanju. Dogodek bo združeval kongres, sejem, tematske forume ter posebne razstave, ter kot sticišce združil mednarodno priznane go-vorce, arhitekte, strokovnjake in razstavljavce iz celotne industrije gradnje in nepremicnin. Vec. 21. BledCom 4. in 5. julija 2014 bo v Hotelu Golf na Bledu po-tekala 21. mednarodna konferenca BledCom, ena najpomembnejših konferenc s podrocja od-nosov z javnostmi na svetu, ki že celi dve deset-letji aktivno sooblikuje razvoj discipline odnosov z javnostmi. Nosilna tema dvodnevnega simpozi-ja BledCom 2014 je Digitalne javnosti: nova ge-neracija, novi mediji, nova pravila. BledCom si želi raziskati informacijsko-komunikacijske teh-nologije in raznolike dimenzije njihovega vpliva na naša življenja. To pa ne vkljucuje le njihove uporabe v podjetjih (priljubljena tema akademi-kov s podrocja odnosov z javnostmi, ki se ukvar-jajo z novimi mediji), temvec tudi v vladah (npr. e-vlada in e-upravljanje) in v neprofitnih organi-zacijah (IKT za družbeno korist). Vec. Webinar: STEM projekti podjetja -Dejavniki uspešnosti za vpliv Mnogo podjetij se vedno bolj povezuje in sode-luje z izobraževalnimi ustanovami in sicer z na-menom povecanja števila mladih v sistemu izo-braževanja in kariere STEM (Science, Techno-logy, Engineering and Maths ). Prav zato CSR Europe 3. julija 2014 pripravlja webinar, na kate-rem boste prica dobrim praksam STEM projek-tov podjetij Johnson & Johnson in Organe, slišali boste tudi, kako lahko STEM ocenjevalno orodje CSR Europe vaši organizaciji pomaga pri izboljša-nju vpliva STEM aktivnosti. Seminar bo odgovoril na dileme, zakaj pospeševanje STEM spretnosti pomembno vpliva na zagotavljanje konkurenc-nosti na evropskem trgu, kako lahko STEM pro-jekti izboljšajo vaše poslovanje ter se naucili, ka-ko lahko pripravite nov STEM projekt ali izboljša-te vpliv obstojecega. Vec. Dogodki, konference Razpisi Objavljeno novo javno povabilo »Prvi izziv 2014« Zavod RS za zaposlovanje je 30. maja 2014 na svoji spletni strani objavil novo javno povabilo »Prvi iz-ziv 2014«. Ta je podoben javnemu povabilu izpred dveh let, le da je namenjen delodajalcem in brez-poselnim mladim iz vzhodne Slovenije. Cilj javnega povabila »Prvi izziv 2014« je omogociti 690 zaposlitev brezposelnih mladih za obdobje vsaj 15 mesecev z vkljucujocim tri mesecnim posku-snim delom, za polni delovni cas, od tega 55 % žensk, pomembno pa je, da bodo delodajalci, ki bodo prejeli subvencijo v višini 7.250 evrov oz. so-razmerno manj za zaposlitev invalida, ohranili vsaj 30 % zaposlitev še leto dni po izteku subvencioni-ranja. Za subvencionirane zaposlitve je na voljo 5 mio EUR. Vec. Natecaj za energetske nagrade za leto 2015 je odprt Casnik Finance odpira natecaj za energetske nagra-de za leto 2015. Tradicionalne nagrade bodo pode-lili na Dnevih energetikov prihodnje leto, predvido-ma aprila. Razpis je celoleten, prijave bodo spreje-mali do marca 2015. Tako kot doslej razpisujejo nagrade v štirih kategorijah: energetsko ucinkovito podjetje ali ustanova, energetsko ucinkovit pro-jekt, projekt uporabe obnovljivih virov energije, promocijski projekt. Vec podrobnosti razpisa vkljucno s prijavnico naj-dete na spletni strani. Vir. 2. javno povabilo za zbiranje po-nudb v okviru programa »Mentorstvo za mlade« Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je obja-vil 2. javno povabilo za izvajanje mentorstva za mlade. Povabilo se delno financira iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja cloveških virov za obdobje 2007–2013. Cilj-na skupina javnega povabila so mladi iskalci zapo-slitve, stari do 30 let in zaposleni pri delodajalcih, ki bodo izvajali 6 mesecni program mentorstva. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe zasebnega prava ali osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost ali samostojni podjetniki, ki so na dan oddaje ponudbe registrirani za opravljanje dejav-nosti v Republiki Sloveniji in v Republiki Sloveniji tudi opravljajo registrirano dejavnost ter izpolnju-jejo druge razpisne pogoje. Rok za oddajo ponudb: od 16. 5. 2014 do porabe sredstev oz. do 30. 9. 2014. Vec. Evropa za državljane: Sklop 2 –Demokraticno delovanje in držav-ljanska udeležba -Projekti civilne družbe EACEA je objavil ukrep, katerega cilj je podpreti projekte, ki temeljijo na nadnacionalnih partner-stvih in mrežah ter neposredno vkljucujejo držav-ljane. Projekt mora obsegati spodbujanje in organi-ziranje razmisleka, razprav ali drugih dejavnosti, povezanih z letnimi prednostnimi temami progra-ma, predlagati konkretne rešitve, ki jih je mogoce doseci s sodelovanjem ali usklajevanjem na evrop-ski ravni, ter zagotoviti konkretno povezavo z zgo-raj navedenim postopkom oblikovanja politik. Pri-javitelji: nepridobitne organizacije, vkljucno z orga-nizacijami civilne družbe, izobraževalnimi, kulturni-mi ali raziskovalnimi ustanovami. Najvišja upravi-cena nepovratna sredstva za projekt: 150 000 EUR. Rok za prijavo: 1.9.2014. Vec. Javni razpis za sofinanciranje ak-tivnosti v zvezi s promocijo slo-venske znanosti v tujini v letu 2014 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je objavila javni razpis, katerega predmet je sofinanciranje aktivnosti v zvezi s promocijo slo-venske znanosti in znanja v tujini, kjer je zagotov-ljena primerna mednarodna in strokovna udele-žba. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, zavodi, skupno-sti zavodov, gospodarske družbe, društva, zveze društev in ustanove Republike Slovenije. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe iz slovenskega za-mejstva in pravne osebe Slovencev po svetu. Na voljo je 215.000,00 EUR sredstev. Rok za prijavo: 16.7.2014. Vec o razpisu. Poletno branje -Marja Božic: Hrana za dušo in telo »Marjasem velik del svojega življenjanamenila iskanju naravnih poti, tako do zdravja kot tudi do naravnega poslovanja, bivanja, sožitja... Nabrane izkuš-njerada delim s tistimi, ki jim želijo prisluhniti,« je na svoji spletni strani zapisala gospa Marja. Poprosili smo jo, da z nami podeli svoje izkušnje. Pogled na hrano se je v casu mojega življenja vsaj trikrat mocno spremenil. Prvo obdobje: Spomnim se casa po drugi svetov-ni vojni, ko smo jedli skromno. Meso ob nede-ljah, potico in krofe za praznike... Suhe mesnine so bile rezervirane predvsem za težko delo na poljih.. Mleka in jajc je bilo malo in zdravniki so se še ubadali s podhranjenostjo. Med preprosti-mi ljudmi debeluhov ni bilo. Drugo obdobje: To so leta med 1970 in 1985, ko sem bila mlada gospodinja. Na trgu je bilo vsak dan moc dobiti vec mesa, mleka, jajc, industrijsko pripravljene hrane. Zdravniki so že od vojne sem (ker je takrat te hrane pac zelo primanjkovalo) priporocali uživanje cim vec hrane živalskega iz-vora. Seveda sem hotela dobro svoji družini in se teh priporocil strogo držala. Sploh se nismo zave-dali, kdaj smo od premalo živalske hrane zdrknili na drugo stran tehtnice – do prevec take hrane. Ob tem tudi nismo razmišljali, da takšne kolicine živalske in tudi druge umetno pridelane hrane ne bi bilo, ce ne bi naravnih metod zamenjale umet-ne: reja živali v zaprtih prostorih in z umetno hra-no, umetna gnojila in druge substance od njive do mize, ki so danes v vsakdanji rabi. Tretje obdobje: Leta 1988 mi je zdravnica na sistematicnem pregledu zaradi mojih tožb o sla-bem splošnem pocutju in utrujenosti odkrila zelo povišan holesterol. Priporocala mi je, da naj jem manj sira, jajc, mašcob. Takrat sem prvic zacela razmišljati o vplivu prehrane na svoje pocutje. Odkrila sem nekaj knjig in jih dobesedno »požrla«. In takoj temeljito spremenila prehrano. Opustila sem uživanje hrane živalskega izvora, bele moke, belega sladkorja, konzerv, se izogiba-la ocvrtih jedi in praženja (cebulo na primer du-šim na vodi, ne pecem je na olju; le tega dodam v gotovo jed..). Jedla sem veliko žit, zelenjave, strocnic. Pocutje in tudi moj videz (teža, celulitis, koža..) ter veselje do življenja so se nepricakova-no izredno izboljšali. Od takrat, torej od leta 1988 se imam za glasni-co zdrave prehrane. Takrat nas je bilo zelo malo, ki smo tako jedli in smo v družbi veljali za cuda-ke. Danes se že veliko ljudi trudi, da uživa pred-vsem ekološko pridelano in predelano hrano in cim vec zelenjave. Ker je na tržišcu ni dovolj, pa tudi poceni ni, se je vrtickarstvo (ki je bilo po vojni nekaj vsakdanjega) zopet razmahnilo. A tudi obdobje, ko uživam le hrano rastlinskega izvora, bi lahko razdelila na vec obdobij: Najprej sem uživala veliko žit in beljakovinsko bogatih strocnic, ki cloveka dobro nasitijo. A z leti potrebuje clovek manj »mocno« hrano in tudi manj hrane. Zacela sem uživati vec zelenjave in sadja (tako s svojega vrta kot iz narave); velik del kar v presni obliki. Približno sedem let po spremembi prehrane se je moje pocutje zopet izredno poslabšalo. Polna energije sem namrec leta 1989 med prvimi odpr-la svoje podjetje, v katerem sem delala kot sveto-valka za organiziranje poslovanja in uvajanje in-formacijske podpore. Delala sem preko vse me-re, napisala tudi knjigo Sodelovanje in organizira-nje. Zaradi prevec umskega dela sem leta 1995 prav izgorela. Bila sem obupana, saj s svojim um-skim delom nisem vec mogla služiti kruha. A reši-tev se vedno pokaže, ce jo je clovek le voljan vi-deti in sprejeti. Zacela sem se ukvarjati z medita-cijo in s poglabljanjem v duhovno plat življenja. S pomocjo uciteljev in knjig sem odkrila, da se naj-globlji vzroki za moje zdravstvene težave skrivajo v duševnosti in v zastarelih notranjih programih, ki so me vodili na moji življenjski poti. Dojela sem, da je naše življenje pravzaprav namenjeno evoluciji in da so nam težave v pomoc, da nekaj temeljito spremenimo. Od takrat se zavestno tru-dim za svojo notranjo rast. Opustila sem poslovno svetovanje. Navdušena nad odkritjem, da je moje zdravje in pocutje le v mojih rokah, sem odprla Šolo življenjske energije. V tem casu sem za slušatelje šole napisala svojo prvo knjigo o zdravi prehrani: Hrana za dušo in telo. Zakaj za dušo? Prej sem videla predvsem materialni vidik življenja, potem pa me je vse bolj zanimala duhovna plat. Poslovno se mi Šola življenjske energije ni izšla. Ker sem imela pogoje za upokojitev, sem se upo-kojila, podjetje Via pa zaprla. Ko sem se zopet dobro postavila na noge, sem nadaljevala s krea-tivnim delom. Na temo prehrane sem napisala (in izdala v novo odprtem podjetju Naravna pot d.o.o.) še dve knjigi o hrani: Božanske sladice in Škratova carobna kuhinja. Leta 2012 pa še knjiži-co z življenjskimi spoznanji: 7+1 nasvet zame in zate. Nameravala sem napisati še kaj o hrani, a me zdaj vlece le še na pot, ki sem jo zacela s knjigo Sodelovanje in organiziranje. Notranje vodstvo mi narekuje, da naj v teh casih širim spoznanja o nujnosti in koristih dobrega sodelo-vanja, ki sem jih v knjigi zbrala sredi devetdese-tih let prejšnjega stoletja, v nadaljnjih letih pa bogato podprla z globljimi spoznanji o smislu življenja in dela. A v mojih zapisih je še vedno veliko receptov. Posredujem vam dva hitra in enostavna: enega zelenega in enega sladkega. Zelena juha ali omaka (kot špinaca) Ker imamo tudi upokojenci zelo malo casa (saj veste, ali ne?!), sem klasicen recept za špinaco ali špinacno juho zelo poenostavila. Ce želimo juho, naredimo bolj tekoco jed, ce želimo omako (kot je klasicna špinaca), naj bo jed pac bolj gosta. Sestavine: Jed lahko naredimo iz mladih kopriv, iz špinace ali iz blitve. (In še iz drugih užitnih rastlin iz na-rave; vendar samo, ce jih res dobro poznamo.) Opomba: Prosim ne kupujte zamrznjene špinace, saj pri zamrzovanju izgubi vecino hranilne ener-gije; pa tudi zato ne, ker so skoraj gotovo zamrz-nili neekološko pridelano špinaco. Jed lahko naredimo le iz ene vrste omenjenega zelenja ali pa mešamo. Ce smo naredili juho, ji lahko dodamo popecene kruhove kocke. Gosto jed – kot klasicno špinaco, pa lahko postrežemo klasicno s krompirjevem pi-rejem in pecenim jajcem ali pa kot vegansko razli-cico, morda s koruznimi žganci. Vsekakor uporabi-te svojo domišljijo. Sestavine: . 1 kg zelenja . 2 – 4 stroke cesna ali dve pesti svežih cemaže-vih listov . cca 1 dl ovsenih kosmicev . smetana po okusu, na primer 1 dl (priporocam sojino) . sol, poper . po želji pa še: . malo kakovostne mašcobe (olivno olje ali hla-dno stiskano soncnicno olje..) . muškatni orešek. Zelenje operemo. Zavremo vodo, ji dodamo sol, cemaževe liste ali cesen (cesen lahko tudi narežete in popražite, ce želite mocnejši okus), ovsene ko-smice in zelenje. Na kratko prevremo (voda naj sega le do 1/3 višine zelenja). Ce bomo naredili omako, odlijemo del vode (jo prihranimo, ce jo bomo kasneje potrebovali za redcenje), pustimo, da se malo ohladi, kosmici pa napijejo in zmehca-jo. Nato vse skupaj zdrobimo v mešalcu. Še enkrat prevremo. Po potrebi dosolimo, popra-mo in morda dodamo še kaj po svojem okusu, na-to prilijemo smetano. Jed naj vre cim manj. Krema z jagodicjem Skuhamo proseno kašo: en del oprane ekološko pridelane prosene kaše, tri dele tekocine - voda ali rastlinsko mleko. (Natancnejši opis za kuhanje žit in receptov najdete v knjigi Božanske sladice.) Ohladimo. Po želji nekoliko osladimo z jabolc-nim ali z javorjevim sirupom (ali kako drugace). Primešamo jagodicje ali drugo sezonsko sadje, narezano na košcke. Okrasimo z listki mete ali melise ali s cim drugim. Knjige avtorice Marje Božic Knjiga Božanske sladice je sistematicna zbirka receptov za zdravju prijazne posladke, žitne jedi, kruh, marmelade Knjiga 7 + 1 nasvet zate in zame je knjiga za tiste, ki bi radi bili bolj zdravi, veseli, kreativni. Za tiste, ki želijo zavestno razreševati svoje težave. Škratova carobna kuhinja Kuhanje je odlicna in koristna zabava! Zato pritegnimo že prav majhne otroke. Kako? Najlaže z zgodbico in fotogra-fijami drugih otrok, ki se vese-lo vrtijo po kuhinji! V casu, ko sem vodila Šolo za meditacijo, sem udele-žencem pogosto delila re-cepte za to in ono jed. Do-kler nisem osnovnih recep-tov za jedi iz žit, zelenjave in drugih zdravju ter okolju prijaznih sestavin uredila v knjigi Hrana za dušo in telo. Tekst in foto: Marja Božic, info@naravnapot.si marja-bozic Ga. Marja Božic, foto: osebni arhiv Se nadaljuje... Se nadaljuje... 7plus1nasvet bozanske-sladice skratova-carobna-kuhinja hrana-za-duso-in-telo VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu