Politični ogled. Avstrijske dežele. Nadvojvoda Karol Štefan potuje po Dalmaciji in je obiskal šolo v Malem Lošiau. Zavzel ae je pa v njej, ko je videl, da je šola italijaaaka, otroci pa — hrvaški. Tako pa je tudi aem ter tje pri nas za Dravo in še huje na Koroškem. Otroci so trdi Sloveaci, a uče jih v trdi aemščiai. — V drž. zbora so po hadi vojaki (v besedah) vzprejeli proračuaake predloge miniaterstev ter ae zdaj že razpravlja o proračunih poaamezaih miaiateratev. Tadi aedaj ae hado tepo; aajhaji ao ultraBemški petelinje; zoper grofa Taaffeja ao tiskar Strache. dr. Knotz ia v obče potem aebodi - ga treba ,,kralj bauerBvereiaa", vitez SchoBerer le kar besneli. Miniater je odgovoril. toda skoda, taci Ijudje niao vredai takih miraih beaed. — V aeji v poaedeljek imeli ao proračua poaČBega iniaisteratva v dela, levičar dr. Fuaa je ostro prijel miaiatra dr. pl. Gaatscha zavoljo ukaza glede šolskih knjižic. Miaister mu je takoj odgovoril pikro pa točno. Njegov govor je desaica vzprejela z barno pohvalo. Profeaor Suklje povdarjal je potrebo a!ov. šol na Koroskem ia pa alov. gimnazij po alov. pokrajinab; nbogu Bemšk. šulvereina", dr. Weitlofu ta govor ai dai miru ter ae je takoj vzdignil zoper alov. šole. — Odaek za dež brambo vzprejel je načrt poatave o (-rni vojski ia miBister grof Welaer8heimb predložil je oaaovo izvraevalnib aredeb gledč te poatave. — Društvo poljedelcev in gozdaarjev vložilo je pri drž. zboru proanjo, naj vzame država žgaajarstvo v 8voje roke. — Proti dež. glavarju, borlakemu grofu Wurmbraadu se poaebao agituje, ker je rekel, da Nemci ne Bameravajo avatrijakega ceaarstva preatrojiti v nemško. Ta agitacija je pomealjiva. — V Ljabljaai ae dela aedaj za dopolnilae volitve v me8tni zaatop, iz večiae ae bodo volili gospodje, ki ao bili že aedaj v zaatopu. Nemci in nemčurji ao tihi. — Prof. velike realke v Ljubljaai. g. Fr. Levec imenovaa je za okr. šolsk. nadzoraika v Radoliškem okraju. — Na Koroškem zavedajo ae Sloveaci čedalje bolj svoje narodnoati, ter podpisujejo marljivo prošnje za slov. verake šole in za nedeljako prazaovanje; nemški juriati pa pleaejo^ v poatu, 8tari v Celovcu, mladi pa v Beču. — Cez Predil je ceata. ki pelje iz Koroške aa Primorako. bila aad teden dai zaprta, ker se je nad Rabeljakim jezerom bil udrl velik plaz. Vrh Predila pa je snega nad poldrug sežeBJ na debelo, bati se je povodnji. — V Bosno ia Hercegovino pojde te dni nadvojvoda Albreht, maršal c. kr. vojake, skozi Dalmacijo, pravijo, da je temu povod zgola vojašk aamea — Hrvaška regnikolarna deputacija 8e vendar že nekaj bolj ohrabruje zoper madjaraki napuh ter terja, da ae vrai za aaprej vse dopisovanje med ogerako in hrvaško vlado aarao hrvaaki. Vnanje države Meja med Srbijo ia Bolgarijo se je valed mladega mirii odprla a aihče ae clvomi, da tam doli ae bo dolgo mirii. Srbija maoži 8voje vojažtvo ter tišči tiato na turake meje. — Bolgaraki knez 8e noče udati ter terja, da ae imeauje za vae življenje guverBerjem Vzhodaje Rumelije, veleylasti pa niao volje dopustiti tega dalje. kakor aa pet let. — Zoper kaeza Aleksandra 8e aeki eauje apor ia na eelu je bojda miaister Caakov sam, preveo jim piv cika na Ncmako. — Grška vlada je sklicala nova dva razreda reserviatov pod orožje in bode pomnožila papiraati deaar, ae ve, da je ta po ceai ali kdo ga bo vzprejel? — Ruai in Aagležani ao ai pa zopet v laseh zavoljo afganskih mej. Raai bojda preveč zemlje terjajo. — Car ia carica greata aedaj za kacih 14 dni doli v Krimejo. Dela ae za aja alovesai vzprejem. — V nemakem dež. zboru izvrailo ae je sedaj drago braaje moaopola za žganje. Kaez Biamaick ga je zagovarjal češ, da je državi treba denarja, kljubu milemu glaau, ki ga je kaez takrat izvolil, pa ae je prcdlog aazadnje vendar zavrgel z veliko ve.nao. — V Belgiji 8e je celo zitno trdo godilo delalcem, ker jim je zaslužka manjkalo, sedaj pa ao sklcBili, da ai bodo 8ami pomagali ia ao res že tudi na večih krajih začeli razaajati. Redarji jih že ne nkrote več, treba je vojakov, toda mi menimo, da jih tadi ti ne ukrote. Ako ae jim ne poakrbi dela, kara bodo reve ai ali po kraba za žene in otrokeV Kar ao ai morebiti bili prihranili, to ao dolgo zimo lekho potrošili. — Na Angleškem 8e sedaj najbolj ugiblje. je-li bo Gladatone doBegel, kar je aamenil Ircem podati. Naaprot nikov ima obilo, dva ministra Chamberlain pa Trevelyan, sta že stopila iz miaiateratva, ker ae nista z njim strinjala. Gladstone ostaae pa vse eBo pri avoji mieli ia je bojda tadi kraljica za-aj.