Stran 88. Novice. — Osebne vesti. Nas rojak ministerialni koncipist gosp. dr. Ivan Ž o Ig ar habilitoval se je na Dunajskem vseučilišču kot privatni docent avstrijskega upravnega prava. — Za učiteljico v Premu je imenovana gdč, Alojzija Debelak, doslej učiteljica na zasebni slovenski ljudski šoli v Gorici. — Gosp. dr. Ivan O raz en je vstopil kot eksternist v dež. bolnico. — Gosp. dr. Ivan Orel v Ljubljani je napravil na Dunaju profesorski izpit iz zemljepisja in zgodovine s slovenskim in nemškim učnim jezikom. — Pravnega praktikanta gosp. Josipa Levpuščeka je tržaško višjesodno predsedstvo imenovalo avskultantonm. — Učitelja na ljubljanski strokovni šoli za lesno obrt gg. Julij Springer in Josip Vesel sta dobila profesorski naslov. — Poročil se je v Ljubljani gospod Ivan Hribar, oficijal mestne blagajne, z gdč. Frančiško Ušeničnikovo. čestitamo! — Občinski svet ljubljanski. V zadnji seji, kateri je predsedoval podžupan dr. vit. Bleivveis, je poročal obč. svetnik Plantan o razpisu dež. predsedstva, s katerim se je sistiral sklep obč. sveta z dne 30. januvarja t. L, da se morajo v bodoče vsi javni napisi v Ljubljani napravljati zgolj v slovenskem jeziku. Župan je vladno odredbo predložil pravnemu odseku s priporočilom, da naj nasvetuje obči svetu pritožbo na ministrstvo, češ, da se tiče sklep samosvojega delokroga mestne občine, glede katerega je višja instanca dež. odbor, ne dež. vlada. Ministrska razsodba, na katero se skli- Stran 89. cuje dež predsedstvo, se tiče namreč le onega dela sklepa občinskega sveta z dne 3. okt. 1899., s katerim se je odobrila županova odredba glede nabitja saraoslovenskih uličnih tabel na levem bregu Ljubljanice, in po tem takem ne izreka nič druzega, ko da bi se imelo vspostaviti stanje, kakoršno je glede javnih uličnih napisov v Ljubljani bilo pred 6 dnem septembra 1899. Poročevalec obČ svetnik Plantan opozarjal je na to okolnost, da deželno predsedstvo s tem razpisom samo nasprotuje temu, kar je izreklo meseca septembra lan skega leta — rušuje rekurz Dzimskega in sodrugov — da je namreč občinski svet le poslužii se svoje pravice, ko je določil napise za ulične tablice. Vlada ima v zmislu § 84. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano res pravico, razveljaviti sklep občinskega sveta, ako isti greši proti obstoječim zakonom Tu pa se ni grešilo proti nobenemu zakonu in vlada zaradi tega tudi nima pravice, z železno svojo pestjo poseči v to zadevo Poročevalec je nastvetoval, naj občinski svet proti razpisu deželnega predsedsta sklene priziv na ministrstvo notranjih stvarij. Nasvet poročevalca Plantana bil je soglasno sprejet. — Nova izvirna drama. Intendanci slovenskega gledališča je izročil g Anton Medved, znani pesnik, petdejansko socialno dramo „Kolo sreče". — Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. Dne 5 t. m. se je vršila obravnava proti 391etnemu oženjenemu hišniku in mesarju Jos Starklu iz Žleč pri Bledu radi javnega posilstva. Starkel je zlorabil dve nedoletni deklici O osojen je bil na tri leta ječe — Dne 6. t. m. je bila obravnava proti odgovornemu uredniku „Slov. Naroda" gospod Josip Nollija. Tožil ga je župan v Št. Vidu nad Ljubljano gosp. Jos. Belec. Povod tožbi je bilo neko „Poslano" v katerem se je očitalo gosp. J. Belcu, da je on kriv, da se je njegov vajenec ubil. Obtoženec je bil popolnoma oproščen. — Dne 7, t. m je bila obravnava proti gosp. dr Tavčarju Tožnik je bil vipavski dekan gosp. Erjavec. Tožil je, ker se je v nekem dopisu v „Slov. Narodu" reklo, da bi zidovje vipavskega župnišča lahko marsikaj povedalo, kar se ne zgodi v nobeni nesramni hiši. Obtoženi gosp. dr. Tavčar je bil oproščen. — Volitve v občinski zastop ljubljanski se bodo letos vršile v času od 23. do 28. aprila. Vodstvo katoliško-narodne stranke je sklenilo, da se volitev ne udeleži. Pristaši stranke se vzlic temu marljivo zrnje pripravljajo. — Meško v ruščini. Našega pesnika in pisatelja Fr. Ks. Meška, kaplana v Škocijanu na Koroškem, krasne „Slike in povesti", ki jih je izdala lani .,Slovenska Matica" izhajajo v lvovskem dnevniku „Deloa v ruskem prevodu, pozneje pa se izdajo v posebni knjigi. — Policijska ura za žganjarne. Na podlagi § 54. aliena 2 obrtnega reda so odredili vsa obrtna oblastva prve instance na Kranjskem glede točenja žganja, da mora vsakdo, ki toči žgane opojne pijače, bodisi v posebnem loklu bodisi v zvezi s kakim drugim prostorom ali koncesionovanim obrtom in mu je odmerjena za tako točenje v smislu § 11. zakona z dne 23. junija 1881 drž zak. št. 62 posebna naklada v znesku 90 kron (45 gld.) za pol leta, točenje teh pijač vsako soboto ob 6. uti zvečer, ob nedeljah in praznikih pa ob 12 uri opoludne vstaviti. Kdor toči te pijače v posebnem lokalu, to je ne v zvezi s kakim dragim obrtom, mora ob gori navedenem Času zatvoriti svoj obrtni prostor. Ta odredba je stopila v veljavo dne 1. marca t. 1 — Dolenjske železnice. Tovorni vlak, ki je doslej na progi Grosuplje-Novomesto-Straža vozil vsak dan, vozi od dne 1. t. m samo vsak drugi dan. — Vročinska bolezen v Novem mestu in okolici ee širi bolj in bolj. V bolnišnici usmiljenih bratov imajo takih bolnikov 11 in v okrožni bolnišnici za nalezljive bolezni dva. Šola na Grmu je zaprta; zbolelo je 5 učencev in hišnik. V vaseh Šmihel, Gotna vas in Regerca vas je umrlo nekaj oseb, pet jih je na smrt bolnih. — Bela zastava. Na jetiiŠnici v Slov. Bistriri je te dni plapolala bela zastava v znak, da ni v zaporih nobenega kaznjenca. — 55500 članov štejejo letos vsa ljubljanska društva. — V konkurz je prišla stara ljubljanska firma Bilina & Kasch, nastanjena v Židovskih ulicah. —- Zaloga soli. Dne 1 t m. otvorila se je na tukajšnjem državnem kolodvoru c. kr. zaloga in prodaja soli. Cene so nastopne: in sicer za 100 kg morske soli brez vreče pri tehtnici 18 K 80 h, v skladišču, če stranka sama vreče da 18 K 84 h, v vagonu, če stranka sama vreče da 18 K 86 h, v skladišču z vrečami vred 19 K 26 h, v vagonu z vrečami vred 19 K 38 h; za 100% živinske soli brez vreče pri tehtnici 10 K, v skladišču, če stranka sama vreče da 10 K 4 h, v vagonu, če stranka sama vreče da 10 K 6 h, v skladišču z vrečami vred 10 K 46 h v vagonu z vrečami vred 10 K 48 h. Oddaja se najmanj jedna vreča po 50 kg. Naročila naslovljati je na c. kr. zalogo in prodajo soli v Ljubljani (državni kolodvor) koder se dajo tudi vsakojaka pojasnila. —- Cehi za slovenske planine. Slovenskega planinskega društve češka podružnica v Pragi je sedaj najmočnejša podružnica našega planinskega društva, češka koča na Eavneh pod Grintovcem je že zagotovlejna. Slavnostna otvoritev bo letošnje poletje ob navzočnosti čeških turistov in turistinj. Ta koča je najlepša in najudobnejša stavba v slovenskih planinah. Stavljena je v češkem slogu ter v istem slogu dobi tudi opravo iz Prage. — Cigan Held, ki je lansko leto na Krki umoril kmeta Novljana. je bil dne 3 marca v Novem mestu obešen. Usmrcenje je izvršil dunajski krvnik Lang Held je bil prav drzen, ko se mu je naznanilo, da se bliža njegova zadnja ura, a ko ga je obiskal čast. gosp prost dr Elbert se je omehčal. Prosil je naj ga obišče čast gosp. kanonik Jeriha. Held se je spovedal in je dosti trdno nastopil zadnjo pot. Eksekucija je bila hipoma izvršena — Gimnazijsko poslopje v Kranju. Občinski zastop kranjski je v zadnji svoji seji sklenil, napraviti prizidek pri gimnazijskem poslopju v svrho, da se dobe še tri učne sobe, ako prevzame država kurjavo v gimnaziji, ki stane sedaj občino 1800 kron na leto. če bi pred prihodnjim šolskim letom ne bilo mogoče, dovršiti prizidka, preskrbi občina drugod začasne učne prostore, da ne bo treba dijakov odganjati. — Suspendiran notar Uradni časnik in drugi nemški časniki so razglasili, da se je c. kr. notar Karol Pilaferro v Ptuju provizorično od službe odstavil, ker je v kazenski preiskavi. Mož je bil vodja nemškonarodne ali Schonererjeve stranke, se je širokoustil v mestnem zastopu, še bolje pa v ravnateljstvu mestne hranilnice Ta zavod imenuje ljudstvo „Fila-ferrovo kašo", če se sklepa po poslih, katere je Filaferro dosihdob pri mestni hranilnici v Ptuji opravljal, lahko se trdi, da je bil v eni osebi ravnatelj, pravni konsulenfc, pravni zastopnik, da je on v svoji pisarni za isti zavod elociral največ posojil! Taka kumulacija služb drugod ni dopustna in dovoljena; pač pa v Ptuji Tam se sploh vse čudi, kako so prišli gospodje v Mariboru ali v Gradcu do tolike energije, da so vendar enkrat posegli vmes! Ga bodo že rahlo prijemali, kar se le da! — „Zveza društev za promet, rejo in zavaro* vanje živine" je za Goriško suoval deželni poslanec gosp. župnik Grča, ali ministrstvo je ni odobrilo, ker smatra „Zvezo* za nekako zavarovalnico in ker mu sploh ne ugaja ustroj živinskih zavarovalnic, ki jih je na Goriškem vstvaril gosp. Grča in glede katerih smo tudi mi že davno izrekli, da ne bodo uspevale, ker niso zasnovane na pravi podlagi. — Volitev župana celjske okolice se je vršila te dni in je bil zopet izvoljen veleposestnik g. Matevž Glinšek v Gornji Hudinji. — Gospodarsko zadrugo so ustanovili v Slivnici pri Mariboru. — Pobotali so se Pravda društva „ Avstrija0 v Kor-minu, oziroma tajnika Colleriga proti bivšemu goriškemu „Cor-rieru" radi razžaljenja časti, se je te dni na Dunaju zvršila s tem, da so se pobotali. — Učiteljstvo v Istri. V Pulju so imeli zastopniki slovenskih, hrvatskih in laških učiteljev istrskih skupen sestanek, na katerem so se posvetovali o vprašanju zboljšanja učiteljskih plač. — Laški deželni poslanci istrski so imeli v soboto v Poreču posvetovanje kako doseči modus vivendi s slovenskimi poslanci istrskega deželnega zbora — Umrl je na Eakeku tamošnji nadučitelj gosp. Ivan Poženel, v starosti 59 let. Lahka mu bodi žemljica. — Trojčke je te dni povila žena posestnika Grudna iz Spodnje Slivnice v ljubljanskem okraju. — Za klobukom je skočil iz vlaka pri postaji Eačje ob južni železnici neki fant, ki je gledal pri oknu ven in mu je v tem padel z glave klobuk, katerega je tudi srečno nazaj dobil. Manj srečen pa je bil potem, ko so ustavili vlak in so ga sprevodniki lepo spremili nazai v voz ter ga potem v Po-liČanah izročili žandarmeriji. — Ušel je iz zapora okrajnega sodišča v Cerknici jako nevarni tat Franc Kranjc. — Okraden potovalec Potovalcu Filipu Santinoven je neznan uzmoviČ na kolodvoru v Postojni ukradel 200 frankov denarja. — Možu je ušla Marijana Bučar rojena Zot iz Rudnika. Ubegla žtna se baje potika po Ljubljani. — Prijet tat. V soboto popoludne je prodajal neki tujec pri fijakarjih na Dunajeki cesti v Ljubljani srebrno uro. Pri tem ga je zasačil policijski stražnik in ga malo poprašal, kdo in od kod je. Tujec je dejal, da je Janez Čermak iz Beričevega, kar pa mu stražnik ni verjel, ker je tujec govoril slovenski s Češkim naglasom. Tujec je bil aretiran in je šele potem priznal, da je Vencel Linhart s Kladna na češkem. Pripoznal je tudi, da je svojemu tovarišu v Beljaku ukradel 46 kron. — Delavec ubit. Pri gradnji novega Železnega mostu na Barji je ponesrečil včeraj delavec Anton Hollsteiner. Dva velika tramova sta padla na njega in mu zmečkala glavo. Bil je takoj mrtev. — Zmrznil je v noči od 1. na 2. t. m. posestnik Jožef Težak iz Zgornje Slivnice, ko se je malo vinjen vračal domov. — Ubil se je minolo soboto ponoči kočar Janez Neman z Vrha pri Šmihelu. Vračal se je vinjen iz gostilne in padel v prepad, kjer so ga našli naslednji dan mrtvega. — Poskusen umor. Ko je kemik cementne tovarne v Mojstranah, Edvard Scherz dne 26. m. m. ponoči šel iz Eabičeve gostilne domov, je tovarniški delavec Ivan Kovač nanj zavratno usterlil. Na srečo ga ni zadel. Kovač se je hotel Scherzu maščevati, ker ga je bil ta ovadil radi neke tatvine. Kovač je pobegnil. V njegovem stanovanju so pri hišni preiskavi našli več patron. — Poskusen napad. Pred kratkim je doslej neznan, kacih 15 let stari fantalin napadel Sletno hčerko kočarja Jožefa Kavčiča iz Grmade pri Trebnjem, ko je šla skozi ondotni gozd po vino. Deklica se je krepko branila ter klicala na pomoč, s čimur je odgnala nadležnega divjaka. — Samomor. V Mariboru se je iz neznanih vzrokov obesil hišni posestnik in krojaški mojster Anton Mlakar. — Iz ljubosumosti je v Pulju neki Friderik Pintar poskusil umoriti svojo ljubo, Heleno Donatič in njeno mater. Napadel ju je z nožem in ju smrtnonevarno ranil, potem pa ušel. Eedarji so ga našli v neki gostilni popolnoma mirnega. — Dobrodušna navada z resnimi posledicami. Umrli knez Kamilo Starbemberg je imel navado poskušati zvestobo svojega novega služabnika s tem, da je v svojih prostorih nalašč zgubljal veče ali manjše denarne svote. Ako mu je potem služabnik najden denar zopet vrnil, kvitiral je knez njegovo poštenje z besedami: „Le obdrži", ter je cesto še kaj pridejal v nagrado Nekoč pa je knez v svojih prostorih izgubil dragocen cravon (svinčnik) od malahita, vdelan v zlato, katerega si je iz Moskve prinesel v spomine. Bilo mu je mnogo do tega svinčnika in čez tri dni se je potožil svojemu služabniku: „Nerazumljivo, svinčnik od malahita je popolnoma izginil". „Svinčnik od malahita?" se je začudil služabnik ter nadaljeval: „Tega sem že pred tremi dnevi našel v tepihu od medvedove kože — ter ga takoj tudi obdržal". Kako je ukrenil na to knez Starhemberg, molči zgodovina. — Ubegli polir. Dunajčan Joh. Eggendorfer je zvabil svojo ljubo Marijo Bukovskv v Keko, ,češ, da je dobil tamkaj službo zase in za njo pa delavske kantino. V Eeki jo je pregovoril, da mu je dala več denarja, 600 kroD, da bode mogel delavce izplačati. Ko pa je Eggendorfer imel denar, jo je popihal in je pustil Marijo Bukovskv samo v Reki. Odnesel ji je tudi 340 kron zlatnine. — goletni starčki se oglašajo na poziv Švicarja Put-tata po vsem svetu jako obilno, da se poklonijo sv. očetu. — List La Croix javlja, da je njegovo vredništvo poslalo že 60O starčkov devetdesetletnikov svoja imena, da se odpošljejo Levu XIII Izmed njih nek star vojak piše, da že pol stoletja ni bil pri sv. obhajilu, a boče 1. 1900 na prošnjo Kristusovega namesfnika to storiti. — Ponesrečen iskalec zaklada V razvalinah Epp-stein pri Judenburgu, v katerih je po ljudskih govoricah skrit velik zaklad, je preživel dalj časa 351etni rudar. Iskal je skritega zaklada ter stanoval o tem v neki zemeljski dupli. Našel revež seveda ni nič, pač pa so mu odmrznili obe nogi, ki mu jih bodo morali zdravniki amputirati. Iskal je zaklada v zlatu a je izgubil največji zaklad : zdravi nogi — Nevarne knjige. V nekem uradu ruske vlade v Peterburgu so zaporedoma zboleli uradniki. Dotlej docela zdravi možje so začeli kašljati in pokazali so se pri njih vsi znaki šir^če se tuberkuloze. Vsi so se okužili z uradnimi knjigami-na katerih je kar mrgolelo bacilov. Preiskava je dognala, daje imel jetičen uradnik navado preobračati liste tako, da je; vsakega posebej oslinil. S tem je inficiral tudi svoje tovariše. — Kalabrezi zoper Bure, Nek Achile Lazzaro je poslal Angliji ponudbo, ako hoče da jej nabere med Kalabrezi v Italiji veliko število prostovoljcev ki bi radi šli v Afrika vojskovat se proti Burom. Ta n bojni agent" našteva vse dobre lastnosti Kalabrezov, pravi, da stanujejo v ravno takih višavah kakor Buri in se tudi bojujejo kakor Buri (s kom, s polento?) Angležka vlada je pa to laskavo ponudbo odbila iz baje istih uzrokov, kakor Riciotti Graribaldijevo ponudbo, ki je tudi z svojimi garibaldinci hotel Angležem na pomoč zoper Bure. Če Angleži odbijajo ponudbe italijanskih prostovolce-% tedaj morajo imeti zato že zelo tehtnih razlogov. Laškim Kalabrezom je šlo seveda po vodi upanje, da se nalezejo v Transvaalu zlata in denarja; imajo pač povsodi smolo ti raztrgani in lačni Italijani! — Verski fanatizem vzrok grozodejskega umora, V Appalternu na Holandskem se je pojavila mej protestanti fanatična verska sekta, ki je menila, da je zasledila peklen-ščeka v telesu nekega hlapca Brinkmana. Gospodar tega hlapca 281etni Scherf, je tudi ud te sekte in ga celo smatrajo za Mesijo. Te dni so se zbrali omenjeni ljudje pri tem svojem „Me- Stran 90. siji", ki jim je tudi zatrdil, da je njegov hlapec od hudiča obseden. Na to so šli po hlapca Brinkmana, ki je že spal ter ga priveli v sobo Tu ga je gospodar Scherf z neko stvarjo tako silno udaril po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Sedaj so tudi vsi drugi padli čez ubogo žrtev: razbili so nad njim stole in drugo hišno opravo, skakali so kakor pravi vragi po mrtvem truplu, odrezali mu glavo in roke ter si ob petju psalmov umivali roke v krvi umorjenega. Ko so prišli orožniki, nudil se jim je najstrašnejši prizor. V sobi je bil največji nered, stoli in oprava razbita, na vse strani je bila razkropljena kri, na tleh pa je ležal umorjenec tako razmesarjen in razdejan, da ni bilo spoznati v njem človeške podobe. Vse to so blazni fanatiki storili v misli, da izganjajo hudima. Ta sekta ima na Holandskem mnogo privržencev. 281etnega ^Kristusa" Scherfa, ki je oženjen s neko vdovo in ima pet otrok, ter druge morilce so odvedli v blaznico. — General Buller Kak junak je mnogoimenovani angleški general Buller, pripoveduje neki Burec sledeče: „Ko smo se bojevali svoj čas zoper Zulukafre je poveljeval an-gležkim četam v južni Afriki isti general Buller, o čegar junaštvu ziaj toliko lažejo angležki časopisi. No, takrat o tem junaštvu 1 ullerjevem ni bilo zaznati več, nego je danes. Mi smo nastopili proti Zulom, katerih je bilo več tisoč, pod našim poveljnikom Piet Nvs-om a bilo nas je samo 130. Po drugi strani bi bil moral zgrabiti Buller. V trenutku pa, ko so Zuli zagnali svoj bojni krik, se je Buller tako prestrašil, da je zbežal z vso svojo četo vred, nas 130 Burov pa je pustil same s tisoči Zulov. — Ko pa smo premagali Zule in smo mu pripovedali o junaštvu našega padlega poveljnika, je ta bahač Buller nesramno skomiznil z rameni in dejal: „tu je zmagal obup!" — Seveda pri njem in njegovi četi je bil „obupu že pred zmago, zato je bežal, ko so zarjoveli Zulil" Tak junak je general Buller. — 300 otrok ustreljenih Pariški „Petit Journal" priobčuje nek brzojav iz Guatemale, kjer se je vršila velika otročja veselica Veselici je prisostoval celo predsednik Cabrer. H kratu se ulomi predstrešje dotičnega poslopja, kjer je bila veselica in težko poškoduje več otrok. Cabrera, ki je v večnem strahu pred zaroto menil, da je atentat na njegovo osebo, je ukazal vojakom svoje častne garde streljati med otroke, kar se je takoj zgodilo. Vojaki so ustrelili in v par minutah je ležalo na tleh v svoji krvi — tristo nedolžnih otrok S takimi ukazi si Cabrera nakoplje gotovo še več sovražnikov. — Ogerske branjevke. Branjevke v Budimpešti je zadela velika nezgoda. Te ženske so si utaborile v svojih branjevskih šotorih celo domačnost, poleg drugih opravil — dojile so ondi svoje otroke. No, mestni magistrat jim je z ozirom na „neapetitnost" tega početja — prepovedal dojenje otrok poleg prodajanja zelja, sadja, karfijola in sočivja. Vsled te prepovedi je nastal med užaljenimi materami-branjevkami strašanski hrup in zabavljanje na „mestno gospodo" se razlega od jutra do večera. — Nov zločin Luchenijev. Kakor smo že nakratko poročali one dni, je morilec naše cesarice poskusil zopet nov zločin. Ker ^ta nedavno iz kaznilnice Tveche zbežala Lu-chenijeva druga in soseda, začeli so strožje paziti na kaznjence ter ostreje postopati proti istim. To je Luchenija razburilo. Dal se je privesti k ravnatelju Perrinu ter ga vprašal, je-li res, da bo odslej le po eno knjigo na teden dobival citat. Ravnatelj mu je to potrdil, in Luchenija so odvedli zopet v zapor. Nekaj ur pozneje je Lucheni zopet prosil, da ga spro-vedejo pred ravnatelja, kjer je ponavljel zahtevo, da mu dajo več knjig. Perrin mu je odbil zahtevo. Lucheni je začel preklinjati, češ, da se bo ravnatelj še kesal radi tega. Eavnatelj je ravno pogledal malo v stran. V tem hipu je švignil po zraku svitel predmet proti ravnateljevi glavi. Perrin se je pravočasno umaknil; to je bila njegova sieča Zgrabil je mo- rilca za roko, in nastal je boj ki je trajal nekaj trenotkov. Eopot so slišali stražniki v veži ter prihiteli ravnatelju na pomoč. Ti so razorožili zločinca ter ga odveli v podzemeljsko ječo. — Predmet, s katerim je hotel Lvcheni umoriti ravnatelja, je bil neki ključ za odpiranje konse-v; Lucheni si ga je opilil ter obdal ročaj z usnjem. Stran 91.