t
Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za '/t leta 90 din, za */< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubjanl
TRGOVSKI UST
Številka 106.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo Račun prl poStnl hranU-
nici v Ljubljani št. 11.953.
fyhaia vsak ponedeljek,
sred0 ta petek
Liubliana, sreda 28. septembra 1938
fona posamezni liCA V CIIC* številki din ■
Enotnost naroda
Skoraj obupen je bil položaj češkoslovaškega naroda, ko je moral ta pred dvojnim pritiskom svojih nasprotnikov in svojih prijateljev sprejeti pogoje, ki so se mu diktirali iz Londona. Tako obupno težaven je bil takrat položaj, da so nekateri listi že napisali, da je konec Češkoslovaške, nekateri pa celo, da se mora Češkoslovaška zbrisati z zemljevida. Takrat pa, ko je bila situacija najbolj težka, je tudi že prišlo olajšanje. Močni ukrepi praške vlade so dvignili pogum v narodu, oglasila pa se je tudi vest demokracij in danes je položaj Češkoslovaške bistveno boljši, kakor je bil pred enim tednom.
Vsa ta sprememba pa je nastala zaradi absolutne enotnosti naroda. Ta enotnost je bila tako popolna, da je postala zakon za vsakogar in za vse. Iz te enotnosti porojena nova vlada je tudi mogla vse sile naroda združiti v en cilj, da danes celo tuji listi pišejo, da je vojni potencial Češkoslovaške enak onemu velesile.
Vsa velika strankarska in svetovnonazorska nasprotja so bila v hipu pozabljena, ko je nastopila skrajna sila in v plodnem sodelovanju so Sokoli in Orli, agrarci in socialisti, demokrati in konservativci nastopili v obrambo domovine. Seveda je tudi res, da je bila
Izredna skupščina Zveze trgovskih združenj
bo v sredo, dne 5. oktobra ob 10. dop. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red : 1. Poročilo predsednika.
2. Volitve predsedništva.
3. Ev. predlogi predsedništva in združenj.
4. Slučajnosti. Samostojne predloge je treba poslati takoj, da jih ima predsedništvo tri dni pred skupščino v rokah.
Takoj po izredni skupščini bo
seja glavnega odbora Zveze
Takoj po seji glavnega odbora pa bo
seja ožjega odbora
ta enotnost naroda na Češkoslovaškem vedno gojena in tudi pripravljena in da se tudi v najbolj strastnem volivnem boju ni nikdar pozabilo, da je nad vsemi strankarskimi, stanovskimi In drugimi interesi še en interes — interes vsega naroda.
Naloga gospodarskih stanov je v prvi vrsti, da dajo enotnosti naroda pravo podlago, ker ti vedo najbolje, kako se mora ta udejstvo-
vati praktično. Zato bi morali biti gospodarski stanovi tudi ona sila, ki bi narodno enotnost pripravljali, da bi mogla v času največje stiske dvigniti obrambno sposobnost do viška.
Gospodarski stanovi so tudi najbolj poklicani, da propagirajo narodno enotnost. Kajti njih interesi so interesi, ki so nad vsemi strankarskimi in podobnimi interesi in ki zato morejo združiti k skupne-
mu delu pripadnike iz vseh skupin in iz vseh strank. Pri tem pa bi mogli že takoj od vsega začetka misliti na to, kako bi se pri nas delitev dela najbolj učinkovito izvedla.
Nobena stvar se ne stori sama od sebe, za vsako je treba delati in se truditi. Tako je tudi z enotnostjo naroda. Tudi zanjo je treba mnogo pripravljalnega dela, da se ji ustvari dobra podlaga.
Preveč	birokrat
socialno	zav
Delodajalci imaio premalo besede v socialnih
ustanovah
din
212,913.667
612,590.698
29,400.934
151,851.195
Zaradi brezuspešnosti vseh kritik o delovanju nekaterih naših socialnih ustanov, pa tudi iz drugih razlogov, je prišlo do tega, da se za vodstvo teh ustanov zanimajo vedno manj delojemalci in delodajalci. Zlasti pa se malo zanimajo za socialne ustanove delojemalci. A to ni dobro. Kajti ne gre tu za malenkosti, temveč za prav velike stvari. Tako so po uradnih podatkih za 1. 1936. znašali zaključni računi zavarovanja delavcev:
za primer bolezni nezgode
onemoglosti in smrti in za pokojninsko
zavarovanje
skupno 1.006,826.494
Že leta 1936. so znašali torej ti izdatki nad eno milijardo, kasneje pa so še zelo narasli, ker se je povečalo število zavarovancev in so se zvišale tudi delavske mezde. Zato bi bilo samo dobro in zdravo, če bi se tudi delodajalci bolj zanimali, kako se uporablja ta denar. To pa tudi zato, ker so se v samem ustroju organizacije socialne ga zavarovanja storile težke napake, v glavnem zato, ker so se delodajalci za te organizacije premalo zanimali. Tako so v osrednji upravi SUZORa od 12 Članov iz delodajalske skupine samo 3 industrialci, v predsedništvu pa niti enega, ker se med industrialce ne morejo šteti osebe, ki so same nameščene, pa naj bi bil njihov položaj še tako odličen.
V okrožnih uradih je situacija precej ista. Po uradnih podatkih so v predsedništvu vseh 17 okrožnih uradov: 3 industrialci, 5 trgovcev, 2 inženirja, 9 obrtnikov, 1 ka-varnar in 1 novinar. Moralo pa bi biti največ industrialcev, ker pripada tudi velika večina zavarovancev industriji.
Posledica tega je, da je namesto življenjske izkušnje podjetnika, zlasti industrialca, zavladala v politiki našega socialnega zavarovanja sama birokracija. Nadaljnja posledica tega je, da se upravlja denar delavskega zavarovanja čisto drugače, kakor pa bi ga upravljali industrialci ali praktični gospodarski ljudje.
Na blejski konferenci Centrale industrijskih korporacij je navedel g. Radoslav Vidkovič nekaj drastičnih primerov.
Okrožni urad v Dubrovniku je plačeval za svoje lokale 20.000 din. Reklo se je, da ne more urad zaradi te visoke najemnine storiti zadosti za delavstvo. Bolje bi zato bilo, če sezida lastno hišo. Suzor
je predlagal nato, da zgradi urad svojo palačo, ki je bila proračuna-na na 4 milijone din, ki pa je dejansko veljala 7 milijonov din. Najlepše pa šele pride. Namesto prejšnjih 20.000 din je moral sedaj okrožni urad v svoji palači plačevati 40.000 din najemnine. Ni čuda, če se je sedaj še manj storilo za delavstvo.
Reklo se je nadalje, da mora imeti okrožni urad tudi svoj moderen rentgenski aparat. Ugotovilo se je, da bi se mogli bolniki urada posluževati tudi rentgenskega aparata v bolnišnici. Toda zaman, urad je hotel imeti lastnega. Zopet je bilo po nepotrebnem izdanih nekaj sto tisoč dinarjev.
V Mostarju je bila sezidana na podarjenem zemljišču hiša Okrožnega urada, ki figurira v bilanci urada z zneskom 3,520.201 din. Hiša ne služi namenu, zaradi katerega je bila postavljena, ker se največji del hiše uporablja za zasebna stanovanja. 7 sob je ostalo okrožnemu uradu, ki pa jih uporablja le 4, dočim so 3 prazne. Vsa hiša daje letno 140.300 din bruto. Torej niti 4%, čeprav bi se morala obrestovati po 7%, kakor je predpisano za stavbe Suzora. Da bi se teh 7% vendarle doseglo, je bila najemnina okrožnemu uradu kratkomalo zvišana na 97.876 din letno. Kako pretirana je ta najemnina, dokazuje to, da plačuje gozdna direkcija za 20 sob na najlepšem kraju mesta le 48.000 din letne najemnine.
Nihče pa ne bo za to odgovarjal, ker je vse z naredbami, uredbami in odloki lepo skrito.
Kako se gospodari v nekaterih socialnih ustanovah je tudi prav drastično opisal slovenski industrialec, ki je bil nekaj časa član uprave Suzora. S težkim trudom je dosegel, da so se uvedle razne preiskave, ki so bile tudi vseskozi uspešne, to je, da so odkrile težke zlorabe, j
Ker se ne nastopi proti krivcem, zato se zlo širi in postaja vse večje. Okrožni uradi, ki so delovali dobro, so popustili, ker so spoznali, da je vsa njih skrb in ves njihov napredek samo potuha za slabo delujoče urade, za katere plačujejo deficite. Celo pri zasebnih socialnih ustanovah so se te posledice pokazale. Tako je bil »Merkur« do spojitve s Suzorom vedno aktiven, takoj nato pa je postal de-ficiten, ker kaj bi varčeval, da bi potem drugi zapravili vse prihranke.
Pri tem pa se itak nalagajo zasebnim zavarovalnim ustanovam
že kar nemogoče dolžnosti. Tako morajo vzdrževati postelje v bolnišnicah in sanatorijih, kjer sploh nimajo nobenega bolnika. Naravna posledica tega je, da so potem bolniki prikrajšani. Zato ne smejo zdravniki predpisovati dragih zdravil, zato imajo zavarovanci
pri vseh velikih socialnih dajatvah od socialnih ustanov tako silno malo, zato si vsak zavarovanec, če le more, plača raje sam zdravnika, kakor da bi se zatekel k socialnim ustanovam.
Vrednost Suzorovih kopališč in okrevališč znaša nad 52,2 milijona dinarjev. V ta kopališča in okrevališča morajo okrožni uradi pošiljati svoje bolnike in za nje morajo plačevati mesečno od 1500 do 2500 din. Za isti denar bi mogli dobiti oskrbo tudi pri zasebnikih.
Še mnogo bi mogli navesti o slabem gospodarstvu v naših socialnih ustanovah in o zlih posledicah birokratizma, ki se je vgnezdil v naše socialne ustanove. A tudi to, kar smo navedli, dovolj zgovorno opominja vse delodajalce, da se bolj zanimajo za te ustanove, saj gre tu za naravnost velikanske zneske, ki se vsako leto odtegujejo iz poslovnega življenja. Če se že plačujejo ti visoki zneski, potem naj od tega zavarovanci tudi nekaj imajo, ne pa da se v našem socialnem skrbstvu vedno bolj utrjuje vse prej ko sposobna birokracija!	a')
Večje upanje na mirno rešitev spora
■*..
Kakšno ie stališče posameznih držav
Nemško stališče je podal Hitler v svojem ponedeljskem govoru, ki ga na kratko reproduciramo med političnimi vestmi. Glavna vsebina njegovega, za predsednika države nenavadno ostrega govora je, da pomeni nemška spomenica skrajno mejo nemške popustljivosti. Kljub temu pa sedaj Angleži konstatirajo, da je Hitler popustil v naslednjih treh točkah:
1. Nemčija pristane na mednarodno komisijo, ki bi nadzorovala plebiscit in izvedla razmejitev.
2. Nemčija prevzame jamstvo za nove češkoslovaške meje, če bo urejeno vprašanje nemških manjšin, ki še ostanejo v Češkoslova ški.
3. Nemčija pristane na odpoklic svojih čet za čas plebiscita in prosi angleško vojaštvo, da zasede sudetsko ozemlje.
Angleško stališče
Ministrski predsednik Chamberlain je imel po radiu govor, v katerem je označil angleško stališče v češkoslovaškem vprašanju. Njegove glavne misli so:
Dobro razume razloge, zaradi katerih češkoslovaška vlada smatra, da ne more sprejeti nemške spomenice. Po svojih razgovorih s Hitlerjem, ko dobro pozna njegovo stališče, pa vendar misli, da bi se mogla vsa stvar urediti, če bo dovolj časa. Po svojem prvem obisku v Berchtesgadenu je jasno dojel predloge čsl. vlade in spoznal je, kaj zahteva Hitler. Zato je bil iz-nenaden, ko je drugič Hitler zahteval, da takoj zasedejo sudetske kraje nemške čete. Moram reči, da smatram takšno stališče za nerazumno, ker Hitler nima vzroka dvomiti v naše obljube.
Nato je Chamberlain pozval Angleže, da se ne razburjajo zaradi vojaških priprav. Te še ne pomenijo, da bi se že odločili za vojno. Kljub vsem simpatijam do malih narodov, vendar ne moremo samo zaradi tega vreči ves imperij v vojno. Boriti bi se mogli le za večje cilje. Chamberlain je nadalje-
val: »Meni je spor med narodi mrzek. Če pa bi bil prepričan, da si hoče neki narod priboriti s strahovanjem in silo nadoblast nad drugimi, potem bi se bilo treba temu poskusu upreti. Življenje pod takšno nadvlado ne bi bilo življenje.« Poziva vse, da so mirni in naj se zavedajo, da dela za mir, kajti vojna bi bila strahota. Vse je treba storiti, da se reši mir.
češkoslovaško stališče
jasno izraža nota čsl. vlade, ki jo je izročil poslanik Masaryk londonski vladi.
Češkoslovaški narod je pokazal vse zadnje tedne vzgledno disciplino in vzdržnost
Češkoslovaška je pristala na londonski načrt pod najhujšim pritiskom Francije in Anglije in nismo imeli niti časa, da opozorimo na mnoge neizvedljive točke.
Ko je bil g. Chamberlain v Go-desbergu, so zastopniki Vel. Britanije in Francije sporočili čsl. vladi, da ji ne moreta svetovati, naj ne mobilizira.
Vlada gen. Syrovcga je prevzela vso odgovornost za sklep prejšnje vlade, da sprejme londonski načrt.
Sedaj pa je dobila čsl. vlada nemško spomenico s posredovanjem britanskega poslanika ter z dodatno noto, da londonska vlada glede te spomenice le posreduje, nikakor pa ne svetuje, da se mora sprejeti.
Čsl. vlada predlogov iz spomenice ne more sprejeti, ker znatno presegajo landonske pogoje. Jemljejo nam narodni obstoj in onemogočajo sleherno obrambo, ker bi morali odstopiti vsa obrambna dela in spustiti nemško vojsko globoko v svojo domovino, še preden bi jo mogli pripraviti za obrambo. Naša narodna in gospodarska neodvisnost bi s sprejetjem Hitlerjevega načrta avtomatično propadla. Izmenjava prebivalstva bi bila
le paničen beg vseh, ki ne marajo biti pod nar. soc. režimom, pri tem pa ne bi smeli odnesti s seboj niti svoje lastnine. Na tc zahteve mora čsl. vlada odgovoriti z naj-večjim odporom.
Tako bomo ravnali in Bog nam pomagaj! Narod sv. Vaclava, Jana Husa in Tomaža Masaryka ne bo suženjski narod!! Zanesemo se na obe zapadni demokraciji, da nas bosta podprli ob uri naše preizkušnje!
Stališče beograjske vlade
podaja »Samouprava«, glavno glasilo JRZ.
Osnovna misel vsega članka je, da hoče Jugoslavija ohraniti mir, ker je ta pogoj za napredek države. V Jugoslaviji še' niso pomrli rodovi, ki so si dobro zapomnili strahote svetovne vojne in zato Jugoslavija ceni svoj mir in izvaja miroljubno politiko. To je tudi zahteva naše stvarnosti. Jugoslavija ni nič opustila, da utrdi svojo obrambno moč, zaveda pa se tudi vseh svojih obveznosti in z njimi računa.
Jugoslavija ima pravico do same sebe in mora misliti le na to. Povečati narodno bogastvo in dvigniti njegovo kulturno ravan, to je «»ilj Jugoslavije in zato mora biti za mir. Zato bo tudi združila vse svoje sile z onimi, ki delajo za mir. Storila bo vse, da bodo napori državnikov za ohranitev miru uspešni. Vse jugoslovansko ljudstvo je enodušno na tem stališču. Samo tako in ne drugače je treba tudi razlagati jugoslovansko stališče. Cas je, da vsak pojasnjuje svoje stališče, ne pa, da svojevoljno tolmači tuje.
Te ugotovitve imajo samo ta namen, da prehive vsako zmoto pri pretresanju jugoslovanskega stališča.
Trgovci, zavarujte se le pri zavarovalnicah, ki inserirajo v »Trgovskem listu«!
Večji tempo v naše življenje!
Geslo	„ima	vremena"v
Naša zunanja trgovina v avgustu
Po uradnih podatkih je znašal naš izvoz v avgustu 461,8 milijona din proti 606,5 milijona v lanskem letu. Izvoz se je torej letos zmanjšal za 144,6 milijona din.
Naš uvoz pa je znašal v avgustu 407,1 milijona din proti 446,3 milijona lansko leto.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je znašal naš izvoz po vrednosti 3.132,2 milijona din proti 3.959,9 milijona din v lanskem letu.
Naš uvoz pa je v istem času znašal po vrednosti 3.455,9 milijona din proti 3.294 milijonom din v lanskem letu. Naš izvoz se je torej v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primeri z lani znižal za 827,7 milijona din ali za 20'90%. Naš uvoz pa se je istočasno povečal za 161,9 milijona din ali za 4'92%.
"V avgustu je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 54,7 milijona din, lani pa za 160,2 milijona din. V prvih osmih mesecih letoš njega leta pa je bila naša trgovinska bilanca pasivna za 323,7 milijona din, dočim je bila lani naša trgovinska bilanca aktivna za 665,9 milijona din.
Oficialno poročilo pravi, da je pričakovati, da se bo v prihodnjih mesecih naša trgovinska pasivnost vedno bolj zmanjševala. Seveda pa to zagotovilo ne more spraviti s sveta resnice, da se je letos naša zunanja trgovina zelo poslabšala.
Izvoz v avgustu je padel predvsem zaradi manjšega izvoza koruze, tobaka, surovega bakra, ko-moplje, masti, rud in svežega sadja-
Naročajte »Trgovski list«!
Ena največjih težav, ki jih mora premagovati naš poslovni človek, je ona že orientalska ravnodušnost, da je vedno dovolj časa in da se za nobeno stvar ne mudi. Kdor je bil kdaj po opravkih v raznih osrednjih uradih in urgiral rešitev še tako nujne zadeve, je spoznal, kako more do obupa prignati oni fatalistični: ima vremena.
V resnici pa moderno življenje tudi tega reka ne pozna, ker moderno življenje pozna le tempo, vedno večji in ostrejši tempo. Kdor tega tempa ne vzdrži, ta tudi ne vzdrži v moderni kupčijski in podjetniški tekmi, ta neizogibno zaostaja in propada. Kako silno je tempo vsega poslovnega življenja napredoval, naj pokaže le nekaj primerov.
Na nekem inženirskem kongresu se je ugotovilo, da je bilo pred 50 leti potrebno 4000 delavcev, da se je izkopalo 30.000 kubičnih metrov zemlje. Danes opravijo isto delo v istem času 4 ljudje s potrebnimi stroji.
Tvornica avtomobilov Matis je izdelovala še pred kratkim s 4000 delavci po 40 avtomobilov na dan. Ko pa se je preuredila, je izdelala z 2300 delavci 80 avtomobilov na dan.
Leta 1860. je bilo treba za napravo enega čevlja 12urno delo enega delavca, leta 1917. je en delavec v 10 urah izdelal dva in pol para čevljev, leta 1934. pa je en delavec v osmih urah napravil 7 parov čevljev. Seveda so bili ti uspehi doseženi le z vedno večjo uporabo strojev.
S stroji spreminja moderna doba čas v denar, ko povečuje proizvodnjo in zmanjšuje proizvajalne stroške. S tem pa se tudi dviga življenjska ravan, ker si morejo ljudje vedno več kupiti.
Vedno večja uporaba strojev, vedno intenzivnejše izkoriščanje časa ter vedno bolj racionalna delitev dela, to so načela, na katerih sloni moderno poslovno življenje. Hočeš nočeš se moramo tem načelom prilagoditi tudi mi ali pa ne bomo mogli konkurirati in napredovati z drugimi narodi.
Že celo pa je potrebno za nas, da bolj cenimo čas, saj smo zaradi dolgotrajnega suženjstva pod drugimi narodi zaostali v svojem razvoju za cela stoletja. Kolikor smo preje premalo delali, toliko moramo sedaj delati več in kolikor smo prej preveč počivali, toliko moramo sedaj počivati manj.
Zato pa je tudi treba, da orientalskemu »ima vremena« napravimo konec. Predvsem pa je treba to geslo pregnati iz vseh naših uradov in pisarn, če bi se kdo potrudil in izračunal vse ure, ki jih ljudje presede v predsobah uradov v brezplodnem čakanju, bi prišel do naravnost ostrašujočih številk. Dneve in dneve izgubljajo poslovni ljudje z nepotrebnim čakanjem in zapravljajo pri tem čas in denar.
Pa to niti ni najhujše. Še mnogo bolj trpi vse naše gospodarstvo, ker se zaradi tega nesrečnega gesla, da »ima vremena«, ne rešijo niti najbolj nujne stvari. Dostikrat propada zato blago, dostikrat se uničijo zaradi tega milijonske vrednote. Koliko se je n. pr. zapravilo samo s tem, ker se je vedno znova odlašala ureditev naših hudournikov in rek. Velike povodnji na jesen so več ko jasno opozarjale, da je treba reke regulirati in napraviti nasipe, da ne bo voda odnašala zemlje in pridelkov. Toda na spomlad, ko bi se moralo s temi deli pričeti, se je reklo, da je še čas. In ko je prišlo poletje, se je s temi deli še nadalje odlašalo, dokler ni na jesen prišla nova povodenj.
Nujna dela se ne smejo odlagati in za nje ne velja rek, da »ima vremena«. Samo za nepotrebne in
nevažne stvari »ima vremena«, ne pa za stvari, od katerih zavisi napredek našega gospodarstva.
Teh neodložljivih nujnih del je vedno več, ker so se dosedaj skozi leta odlašala. Toliko se jih je med tem nabralo, da danes res že ne moremo vseh začeti naenkrat izvajati. Zato je potrebno, da določimo najnujnejša, ta pa da pričenjamo izvajati takoj.
Takoj pa je treba posvetiti vso pažnjo temu, da se poveča ekspe-
ditivnost naših uradov. Birokracija, ki rešuje akte s tem, da pošilja nerešene naprej ali da jih pusti ležati v predalih, takšna birokracija uničuje gospodarstvo, ker preprečuje njegov razvoj. Bistven pogoj vsega našega gospodarskega napredka je, da ne bomo več tako neusmiljeno zapravljali čas in zato mora izgubiti izgovor, da »ima vremena«, vsako veljavo. Več ko dovolj smo zaradi zapravljenega časa že izgubili.
Omogočiti treba večio potrošnio blaga
Previsoke trošarine treba znižati
Blagostanje naroda se ne ceni po njegovi proizvodnji, temveč po njegovi potrošnji. Narod, ki si more nabaviti vse, kar potrebuje, živi v blagostanju, ne pa narod, ki sicer mnogo proizvaja, a malo zasluži, da si ne more nabaviti niti najpotrebnejših stvari.
To velja zlasti za naš narod, ki proizvaja celo vrsto predmetov v izobilju, njegovo blagostanje pa ostaja vedno isto in isto. Kaj pomaga n. pr. našim Hercegovcem, če proizvajajo še tako mnogo najboljšega tobaka, če pa jim pri izkupičku vsega tobaka ne ostaja niti toliko, da bi si mogli kupiti zadostne količine koruze. Kaj pomaga, če se v Halozah pridela še tako mnogo dobrega vina, če pa nimajo viničarji niti za prehrano dovolj kruha. Kaj pomaga vsa pridnost naših ljudi, če pa pri vsej pridnosti nimajo dostikrat niti za sol in vžigalice!
Izvažamo velike količine pšenice in koruze, izvažamo velike količine lesa, tudi plemenitega, izvažamo živino, perutnino, jajca, sadje, konopljo, izvažamo velike količine raznih rud, a kljub vsemu temu našemu izvozu ostaja blagostanje širokih slojev našega naroda na vedno isti nizki stopnji. Pri vsem izvozu si naši ljudje ne morejo nakupiti niti najpotrebnejših stvari.
Zato je potrošnja sladkorja pri nas tako nizka, ko menda v nobeni drugi državi. Na glavo prebivalca pride v Angliji 50 kg sladkorja, pri nas pa le 4 in pol kilograma. Vzrok je v tem, ker velja v Angliji kg sladkorja 3‘75, pri nas pa 15 din. Bogatim Angležem je treba torej plačati za sladkor le eno četrtino tega, kar mora plačati naš revni človek. Ali je še treba bolj dokazati, da je pri nas
državna trošarina glavni vzrok za draginjo sladkorja, ker je previsoka?
Sploh so pri nas v.'e neobhod-no potrebne življenjske potrebščine mnogo preveč obremenjene z davki in trošarinami. Je sicer res, da se najlaže dobe državni in samoupravni dohodki, če se obreme-ne neobhodno potrebni življenjski predmeti. Te mora kupovati vsak in zato mora dati trošarina na te predmete pričakovane dohodke.
Toda vsaka stvar ima svoje meje in tako tudi trošarine. Če je ta večja, kakor je vrednost predmeta samega, potem je napačno in potem tudi ne more imeti nameravanega učinka. Kajti v tem primeru postane blago predrago in ljudje ga ne morejo kupovati. Če pa ljudje blaga ne kupujejo, potem tudi ne plačajo nanj naložene trošarine. Ves namen trošarine je s tem zgrešen.
Zato je treba vse previsoke trošarine znižati na takšno mero, da bo višina trošarin v skladu z vrednostjo blaga. Tudi fiskus bo prišel potem na svoj račun, ker bo zaradi večjega prometa dobil več dohodkov, kakor pa, če ljudje zaradi previsokih trošarin blaga sploh ne kupujejo.
Ne samo za povečanje proizvod-* nje, tudi za povečanje potrošnje moramo skrbeti, ker potrošnja ustvarja nove zaslužke in povečuje s tem tudi drž. in samoupravne dohodke. Večja potrošnja in več bo odjema in proizvodnja se bo sama od sebe brez drage državne pomoči povečala. Le s povečano potrošnjo bomo dosegli večje bla gostanje. To pa edino more biti cilj vse naše gospodarske politike.
Nič manj velike važnosti ko proizvodnja je tudi potrošnja, zato podpirajmo tudi potrošnjo in ne le proizvodnjo.
Politične vesti
Hitler je imel v ponedeljek ob osmih zvečer v berlinskem Sport-palastu svoj po vsem svetu z naj-večjim zanimanjem pričakovani govor. Najprej je poudaril, da ne govori v svojem, temveč v imenu vsega nemškega naroda. Govoriti pa mora o češkoslovaški, ali pravilneje o gospodu Benešu. o , ,.i	.	)	V tem
imenu se zgrinja vse, kar združuje milijone Nemcev. Nato je prešel Hitler na temelje nemške politike, ki je bila v tem, da si Nemčija pribori enakopravnost. Ponovno je predlagal znižanje oboroževanja, toda njegovi predlogi so bili odbiti. Zato je ukazal, da se začne oboro-ževati tudi Nemčija in danes je ta oborožena ko niti ena druga država na svetu.
Hitler je nato opisoval razmerje Nemčije do drugih držav. Ker ni bilo v Poljski demokracije, je sklenil s Poljsko mir in za dobo 10 let odstranil vsako možnost spopada s to državo. Prepričan je, da bo iz poljsko-nemške pogodbe nastala trajna pogodba. Poljska s svojimi 33 milijoni mora imeti izhod na morje. Ponudil je roko tudi Angliji in se prostovoljno odrekel, da bi še kdaj začel konkurenco z gradnjo ladij. S Francijo ni nobenih diferenc več in po priključitvi Posaarja
k Nemčiji so bile vse teritorialne diference med Nemčijo in Francijo poravnane. Zlasti dobre so razmere Nemčije do Italije.
Samo dva problema je bilo treba še rešiti, ker je ostalo še 10 milijonov Nemcev izven rajha. S pri ključitvijo Avstrije je bil rešen prvi problem, sedaj je ostalo še vprašanje sudetskih Nemcev. To je zadnja teritorialna zahteva Nemčije v Evropi, od te pa ne more odstopiti.
Ves ostali del svojega govora je Hitler posvetil polemiki s predsednikom dr. Benešem, . -.	.
Nato Je sll_
kal po svoje dogodke zadnjih dni ter dejal, da ne more gledati kako je vsak dan naraščalo število be guncev s sudetskega ozemlja Nemčijo (enako pa je raslo tudi število beguncev s sudetskega ozemlja na češko). Zato je prišel trenutek, ko je treba reči odločno besedo. Ni res, da bi morala nastopiti vojna, ker ima g. Beneš le 7 milijonov Čehov, Nemcev pa je 77 milijonov.
Spomenica, ki jo je dal Hitler izročiti praški vladi po Chamberlainu, je zadnji predlog Nemčije. Vsebina te spomenice da je zelo enostavna. Vse ozemlje, ki je nemško, mora takoj priti k Nemčiji. Za mešane kraje pa je pristal na plebiscit in pristal je tudi na to, da mešana komisija potegne meje med Nemčijo in češkoslovaško. G Benes da je 20 let obljubljal, a nič storil, sedaj pa je čas, da mora izvršiti svojo obljubo, in sicer do 1. oktobra.
Se vedno upa g. Beneš, da bosta padla Chamberlain in Daladier in da bo prišlo do nemirov in revolucij. A to se ne bo izpolnilo. Jaz pravim: dva moža si stojita nasproti: gospod Beneš in jaz. Dve različni osebi sta to. Nato se je zahvalil Hitler Chamberlainu za njegovo prizadevanje, da se reši mir. Svoj govor je zaključil z besedami, da so z rešitvijo sudetskega vprašanja rešeni za Nemčijo vsi teritorialni problemi v Evropi (ne pa torej v kolonijah). To lahko jamčim, ker ne maramo nobenega Čeha v svoji sredi. Moje potrpežljivosti je konec. Sedaj je vrsta na g. Benešu, ki ima v rokah mir ali vojno. Nikdar nisem bil bojazljivec, grem na čelu svojega naroda in narod gre za menoj, in sicer drugi narod, kakor 'e bil oni 1. 1914. Jaz sem povedal, gospod Beneš pa naj izbere!«
Hitlerjev govor je bil, če izvzamemo napade na predsednika Be-neša, mnogo mirnejši, kakor se je pričakovalo. Zlasti je presenetilo, da ni napadal zapadnih demokracij in da je našel primeroma tople besede za Anglijo in celo za Francijo. Mnogi so zato tudi smatrali, da se je s Hitlerjevim govorom situacija zboljšala. *'.f', .“. '
..	,* v.-*, vir,
,i k' i 'l I JL _ jLLVl.
Vsi člani angleške vlade so poslušali Hitlerjev govor in poskrbljeno je bilo, da se je govor sproti prevajal. Po kratkem posvetovanju e bilo izdano oficialno poročilo, ki pravi:
Predsednik vlade Chamberlain si je skupno s kancelarjem Hitlerjem zelo prizadeval, da ohrani mir.
Ta je tudi dosegljiv, ker je odstop ozemlja sudetskih Nemcev zagotovljen s pristankom Anglije, Francije in češkoslovaške, če bi pa kljub temu prišlo do napada na Češkoslovaško, potem bo takoj priskočila Francija Češkoslovaški z oboroženo silo na pomoč in njej se bosta pridružili tudi Anglija in Rusija. Ni še prepozno, da se reši evropska civilizacija.
Predsednik Chamberlain je poslal Hitlerju nato še posebno pismo, v katerem mu pravi, da je nemška spomenica v celoti nesprejemljiva in mu zato predlaga novo kompromisno rešitev. Nadalje predlaga, da naj ne velja 1. oktober kot skrajni rok. Chamberlain apelira na Hitlerja, da omogoči mimo rešitev spora.
Odločitev je sedaj pri Hitlerju in ne pri predsedniku Benešu, ugotavljajo francoski listi v svojih komentarjih Hitlerjevega govora.
Londonska vlada je izdala prve mobilizacijske ukrepe. Pod orožje so poklicani rezervisti vojnega letalstva in vojne mornarice, protiletalskih topov in nekaterih specialnih oddelkov. Istočasno se je začel velik nabor za vstop v vojsko.
Angleški parlament je sklican za danes v sredo. Na seji bo podal Chamberlain obširno poročilo o mednarodni situaciji in o prizadevanju vlade za rešitev evropskega miru.
Predsednik dr. Beneš je odgovoril s posebno brzojavko na apel predsednika Roosevelta, da rešijo prizadete stranke mir. Predsednik Beneš se zahvaljuje Rooseveltu za njegov nastop in naglaša, da je bila Češkoslovaška vedno za mimo rešitev vseh sporov. Zato je sprejela Briand-Kellogov pakt in zato je zvesto sodelovala v Zvezi narodov. Tudi sedaj ne bo ničesar storila, kar bi bilo v nasprotju s Kellogovim paktom. V interesu miru je češkoslovaška že pristala na naj večje žrtve. Če pa bo napadena, se bo branila, še danes veruje, da se more spor rešiti v duhu pravičnosti. V vsej češkoslovaški prevladuje prepričanje, da ni vojna tisto sredstvo, s katerim bi se rešila vsa vprašanja. Zato upa, da bodo tudi v sedanjih časih zmagale ideje hu-manitete, razum in duh pravičnosti.
Predsednik dr. Beneš je poslal predsedniku poljske republike pismo v katerem mu sporoča, da je češkoslovaška pripravljena pogajati se s poljsko vlado zaradi rešitve vprašanja poljske, manjšine na češkoslovaškem, češkoslovaška bi bila pod nekimi pogoji pripravljena tudi na teritorialne koncesije.
Češkoslovaška vlada je sporočila madžarski vladi, da je pripravljena pogajati se z njo zaradi rešitve vprašanja madžarske manjšine na češkoslovaškem. Madžarska, vlada pa seveda s predlogi čsl vlade ni zadovoljna. Hotela bi pac vse!
Češkoslovaška vojska je zasedla mejo ob Madžarski. Ves telefonski in železniški promet med češkoslovaško in Madžarsko je ustavljen.
Veliki fašistični svet je sklican za 1. oktober, ko preteče rok, ki ga je dala Nemčija češkoslovaški.
švedska vlada je sklenila, da zadrži eno četrtino svojih rezervistov ter poveča število mornarice ter posebnih čet.
V španskem Maroku so nastali novi neredi ter je moral zato general Franco poslati v Maroko čete, da zatro upor.
Denarstvo
Gibanje vlog pri hranilnicah v avgustu 1938
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 31. avgusta 1938. 1.089,910.675 din. V primeri z 31. julijem so narasle vloge na knjižice za 1,322.066 na 638,996.035 din, medtem ko so vloge v tekočem računu znašale 450 milij. 914.640 din.
Vloge na knjižice so narasle pri 9 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 8, skupne vloge pri 8 hranilnicah, število vlagateljev na knjižice ije znašalo 127.259, vlagateljev v tekočem računu 6.550, skupno število vlagateljev 133.809.
Zelo razveseljivo sliko pokaže primerjava s stanjem vlog pred enim letom, to je dne 31. avgusta 1937. Tedaj so znašale vloge na knjižice 601‘3 milij., vloge v tek. računu 411‘6 milij. skupne vloge pa 1.013 milij. din. Torej so narasle v enem letu vloge na knjižice za 37'6 milj., vloge v tekočem računu za 39‘3 milij., skupne vloge pa za 76‘9 milij. din, kar je izredno ugoden pojav, ker tudi v časih pred krizo prirastek vlog navadno ni bil večji.
Obtok bankovcev zopet narastel
Izkaz Narodne banke z dne 22. septembra navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga se je povečala za 3,5 na 1.849,2 in sicer se je povečalo samo zlato v blagajnah, dočim je zlato v tujini ostalo s 17 milijoni nespremenjeno.
Devize izven podloge so se povečale za 2,4 na 422,9.
Vsota kovanega denarja se je povečala za 3,6 na 405,1.
Skupna vsota posojil se je dvignila za 41,2 na 1.694,7, in sicer so se povečala za to vsoto samo menična posojila, ki so s tem narasla na 1.595,4. Lombardna posojila so ostala nespremenjena in znašajo 99,3.
Obtok bankovcev se je povečal za 125,3 na 6.452,3.
Zmanjšala pa se je skupna vsota obvez na pokaz za 49,5 na 2.245,2.
Skupno kritje se je znižalo od 27'50 na 27'32%, samo zlato kritje pa od 27'25% na 27.06%.
Obrestna mera je ostala nespremenjena.
Klirinška marka je padla na naših borzah na 13'90. Edini kupec klirinške marke je bila na zadnjem borznem sestanku v Beogradu Narodna banka, ki je kupila 300.000 mark.
Tečaj državnih papirjev je na
naših borzah še nadalje slaboten.
Vojna škoda je nazadovala na 450. Tečaji drugih papirjev so nazadovali v manjši meri.
Francoski finančni minister Mar-chandeau je izjavil, da ne bo vlada uvedla nobenega moratorija za hranilne vloge.
Po zadnjem izkazu švicarske narodne banke (vse številke v milijonih šv. frankov) se je njena zlata podloga povečala za 1,5 na 2.852,4, devize, ki se štejejo v podlogo, za 4,8 na 326,97, obtok bankovcev pa za 43,8 na 1.699,5. Znižale pa so se obveze na pokaz za 31,5 na 1.596,2. Zlato kritje banke znaša 86‘54%.
Naš letni izvoz
V avgustu smo izvozili 95.778 ton lesa v vrednosti 90,798.000 din. Od tega je bilo stavbenega lesa 75.146 ton v vrednosti 68,135.000 dinarjev, drv 3975 ton za 1,029.000 dinarjev, železniških pragov 9768 ton v vrednosti 6,249.000 din in drugih lesnih proizvodov 6890 Ion v vrednosti 15,385.000 din.
V posamezne države smo izvozili v avgustu:
1938	1937
tisoč milij. tisoč milij. ton din ton din
Nemčijo
z Avstrijo 25,8 28,22	9,6	14,76
Italijo	25,8	18,2	19,2	13,1
Anglijo	11,9	13,1	12,3	16,8
Grčijo	6,0	4,4	5,5	4,8
Madžarsko 4,3	3,4	6,1	5,8
V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo skupno izvozili 639 tisoč 42 ton v vrednosti 567,943.000 dinarjev, dočim smo v istem času
lani izvozili 794.786 ton v vrednosti 750,134.000 din.
Od tega smo izvozili stavbenega lesa 519.474 ton za 437,06 milijona din, železniških pragov 54.809 ton v vrednosti 33,3 milijona din in drv 23.292 ton v vrednosti 5,6 milijona din.
V prvih osmih mesecih letos so bili najmočnejši kupci našega lesa: 1938	1937
tisoč	milij. tisoč milij.
ton	din ton din
Italija 177,7 123,7 181,6 138,0 Nemčija
z Avstrijo	120,9	131,6	120,1	140,6
Anglija	71,8	85,7	138,0	159,8
Madžarska	70,8	40,3	86,5	51,9
Grčija	39,4	28,1	38,7	28,1
Naš lesni izvoz je torej proti lani precej močno nazadoval. Najbolj	občutno pa	je nazadoval naš
izvoz	v	Anglijo,	kjer je padel naš
lesni izvoz za več ko 70 milijonov dinarjev.
Nemške	izvoz
Zadnja »N. Ziiricher Zeitung« piše pod gornjim naslovom: »Nemška zunanja trgovinska bilanca kaže, da je v prvih osmih mesecih tega leta nastalo poslabšanje za skoraj pol milijarde mark. Ker bi mogle zaradi tega nastati težave za bodočo preskrbo Nemčije s surovinami in živili, je izdal državni gospodarski minister zelo značilen poziv, v katerem opozarja na nujnost, da nemška industrija intenzivno in skrbno goji izvoz. Zanemarjanje izvoza je označil kot najtežjo kršitev dolžnosti do narodne celote. Obenem je podal minister Funk naslednje smernice, ki jasno kažejo na izvozno utrujenost nemške industrije: 1. S tujino sklenjene dobavne pogodbe se morajo na vsak način natančno izpolniti. Kjer to iz ka-
terih koli razlogov ne bi bilo mogoče (tudi n. pr. zaradi transportnih težav), se mora pristojna gospodarska skupina oz. preiskovalni urad ali drž. gospodarsko ministrstvo o tem takoj obvestiti. Vsaka posamezna tvrdka je odgovorna, da pride to sporočilo pravočasno, da se more še pravočasno ukreniti vse potrebno. Proti kršiteljem teh predpisov se bo strogo postopalo. 2. Vsaka industrijska tvrdka mora razviti za izpolnitev tujih naročil potrebno kapaciteto. Kjer to ne bi bilo mogoče, mora tvrdka to takoj sporočiti oblastem. Oklic gospodarskega ministra se končuje z grožnjo: Proti vsem tvrdkam, ki ne bi v polni meri izvrševale svojo izvozniško dolžnost, se bo ostro nastopilo.«
Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem
XV.
Leta 1805. se je iznova razvnela vojna in Francozi so proti koncu novembra bili že v Ljubljani, Novo mesto in ostalo Dolenjsko do hrvatske meje pa so posedli kakih 14 dni po znameniti Napoleonovi zmagi pri Slavkovem na Moravskem. 16. decembra je 1700 vojakov pod poveljstvom generala d’Espagne zasedlo Dolenjsko za kake tri tedne. Čeprav je bila takratna francoska okupacija le kratkotrajna, je vendar veljala Novomeščane lepe denarje. Do 6000 goldinarjev so morali plačati za razne potrebe poveljujočega generala, ki je stanoval na Otočcu, in za mestnega poveljnika Fallio-nettija, rekvizicije in globe pa so pripravile Dolenjsko v tako stisko, da so po odhodu Francozov tožili Novomeščani: »Francoski napad je zaprl pot na Hrvatsko, v deželo, iz katere edine smo dobivali meščani doslej potrebno žito. Rekvizicije so^ pobrale vse domače žito, ki ga že tako ni bilo mnogo. Ubogi meščan se nahaja sedaj v žalostnem položaju in ne more kupiti žita ne zase, kaj šele za državo. Če vlada noče, da izbruhne lakota, naj pomaga in ukaže pripeljati žita.« V enakih stiskah so bili tudi meščani ostalih mest,
ki so par let zatem zašli v še hujše neprilike.
Leta 1809. je ponovno visoko vzplamtela evropska vojna. Preko Krasa je prodirala armada Napoleonovega generala Macdonalda. Da bi avstrijske oblasti vsaj malo ovirale njeno napredovanje, so pozivale prebivalstvo, naj osnuje črno vojsko. Preko Dolenjske mimo Novega mesta in dalje proti Kostanjevici so se umikale avstrijske čete, novomeški okrožni glavar grof Hohenwarth pa je 18. marca 1809. naslovil na vse prebivalstvo Dolenjske poziv za priglašenje v črno vojsko, ki naj bi bila urejena tako, da bi nje levo krilo tvorili prostovoljci iz okrajev od Kostela preko Kočevja in Ribnice do Višnje gore, desno oni iz okrajev Stične, Sv. Križa pri Litiji, Svibnega, Rateč, iz Mirnske doline, Trebnjega in Otočca, centrum pa naj bi tvorili prostovoljci iz novomeškega, ko-stanjeviškega, črnomaljskega, metliškega, mokriškega, leskovškega, gradaškega in pleterskega okraja.
21. maja so dobili Novomeščani ta poziv in kmalu zbrali do 170 mož, ki jim je poveljeval takratni poštar Jos. pl. Fichtenau, v pomoč pa mu je bil nadporočnik meščanske garde Franc Luser. Vsa ta črna vojska pa v boj menda sploh ni posegla, Francozi so 22. maja zasedli Ljubljano in bili 6. avgusta v Novem mestu. Kot drugod, so tudi tu začeli pobirati vojno kontribucijo in so v mestu
natančno predpisali cene živilom in drugim potrebščinam. Ker je bilo plačevanje kontribucije prepočasno, so posegli po stari avstrijski praksi: razpisali so prisilno vojno posojilo in Novemu mestu n, pr. naprtili kar 2000 goldinarjev. Zaradi večje varnosti so med odličnejšim prebivalstvom nalovili nekaj talcev — poleg grofa Barba, barona Lichtenberga, Lazzarinija in Mordaxa je bil tu di Novomeščan Jos. pl. Fichtenau .— ter jih odpeljali v furlansko Palmanuovo, a jih v oktobru 1809 po sklepu dunajskega miru zopet izpustili.
Tik pred sklepom miru pa so v naših krajih nastali veliki nemiri. Še ni bil dobro zadušen upor v ribniški dolini ob Kolpi, ko je na tržni dan v ponedeljek 16. oktobra 1809. prišlo v Novo mesto do 400 kmetov iz bližnje in daljnje okolice, celo tam od Trebnjega, Dobrniča in Žužemberka, ki so napadli maloštevilno francosko posadko. Slabo oboroženi kmetje kljub svoji premoči vojakom niso bili kos. Po kratki borbi so se razbežali in pustili v mestu 40 mrtvecev, ki so jih vojaki pometali v Krko. Še danes vedo nekateri pripovedovati, kje in kako so nekateri meščani skrivali bežeče kmete pred aretacijo in gotovo smrtjo. Za kazen je dal poveljujoči general Zucchi požgati Bršlin in Prečno, druge vasi pa je rešila le priprošnja novomeškega okrožnega glavarja in duhovščine.
12. oktobra 1938
prvo žrebanje
37. kola
Državne razredne loterije
42.000 dobitkov in 8 premij v iznosu skoraj
65,000.000 dinarjev
Pri nas kupljene srečke so že enajstkrat zadele premije po din 1,500.000-—. 1,200.000 — in 1.000.000 —
Cena srečk:
7,		V,		V4
din 200--		din 100-—		din 50 -
Zelo solidna postrežba!
Glavna kolektura državne razredne loterije
A. Rein in drug
llica IS ZAGREB Gafeva S
Zunanja trgovina
Blagovni promet med Jugoslavijo in Češkoslovaško ni prekinjen, temveč je s tranzitom preko Romunije popolnoma zagotovljen. To
velja tudi za potniški promet.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja izvoznike, ki nakladajo živino za Bodenbach, da takoj prenehajo z nakladanjem živine. Izdana dovoljenja bodo veljala, ko ta prepoved preneha.
Narodna banka je izplačala po italijanskem kliringu nakaznice do številke 16.730 z dne 8. junija 1938.
Iz šibeniške luke Je te dni odšlo precej našega lesa. Tako je naložil italijanski parnik »Railato« 500 ton celuloze za Italijo, parnik »Ante Topič« 1500 kubičnih metrov lesa za pristanišče Carlston v Angliji, italijanski parnik »Camella« 400 kub. metrov drv za Italijo in naš pamik »Predsednik Kopajič« 500 kubičnih metrov lesa za pristanišče Oran. Pričakuje pa se prihod še mnogih drugih ladij.
Romunska vlada je sporočila Zvezi industrialcev petroleja, da je izvozni kontingent Nemčije za
3.	tromesečje izčrpan.
Romunski izvoz petroleja je znašal v letošnjem prvem polletju 2,16 milijona ton. V istem casu leta 1937 je znašal 2,87, v 1. 1936 pa cek> 3,26 milijona ton. Po vrednosti je padel romunski izvoz petroleja od 6.013 na 4.636 milijonov lejev.
Romunska vlada je prepovedala
vsako svobodno trgovino z efekti vseh vrst, tako državnih ko delnic zasebnih podjetij.
Madžarska koruzna žetev je letos ocenjena le na 26,7 milijona metrskih stotov, dočim je dala lani 27,5 milijona stotov.
Nizozemska vlada namerava povečati uvozne carine za 10 do 20 odstotkov.
Med Poljsko in Egiptom se vodijo pogajanja, da bi izvažala Poljska v Egipt les, ki bi ga Egipt plačal z bombažem.
Iz francoskega Maroka je prepovedan izvoz naslednjih predmetov: petroleja, bencina in vseh mineralnih olj, vseh rud, cunj, volne in kož vseh vrst.
Gospodarski urad za noVe surovine na Japonskem Je začel propagirati, da se začno uporabljati za razne gospodarske namene tudi kože podgan, mačk in psov. Tem kožam so tudi že določene uradne cene in sicer se plačujejo: kože podgan po 0'05 do OTO jena, mačk po 0'9—1 jena in psov po 5—7 jenov po velikosti.
Svetovna potrošnja bombaža je znašala od 1. avgusta 1937 do 31. julija 1938 26,168.000 bal, za 3,5 milijona bal manj ko v istem času pred enim letom.
Odlog plačil
Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo Hranilnici za konjiški okraj v Slovenskih Konjicah odlog plačil za dobo 6 let. Obrestna mera za stare vloge 2% bruto.
Po sklepu dunajskega miru je Napoleon združil del slovenskih in hrvatskih dežel (južno od Save) z Dalmacijo v Ilirske province in jih priključil svojemu cesarstvu, Ko so se unesle vojne vihre in za čas malo ublažila bremena, ki so jih prebivalstvu nakladali njega novi gospodarji, so se lotili Fran cozi organizacije naših krajev, prinašajoč jim vse pridobitve svoje svobodoljubne ustave, novo vzorno upravo in mnogo kulturnih dobrin. Na čelu začasne uprave na Dolenjskem je bil do 1810. baron Karel Bretenil, ki je v Novem mestu tega leta umrl in bil pokopan na takrat novem pokopališču v vrtu nekdanjega kapucinskega samostana, kjer je danes novoureje-ni Kettejev park. 15. aprila 1811. je izšel Napoleonov dekret o končni ureditvi Ilirskih provinc, ki se je pri nas naslanjala na upravno razdelitev iz časov Marije Terezije.
Novo mesto je ostalo središče dolenjskega distrikta, ta se je kril z obsegom kompetence nekdanjega novomeškega okrožnega urada, njemu na čelu pa je bil včasih kot poddelegat, včasih kot intendant podpisani baron Tauferer. Novomeški distrikt je bil razdeljen v osem kantonov ali okrajev: novomeškega, kostanjeviškega, mokro-noškega, litijskega, višnjegorskega, žužemberškega, kočevskega in metliškega. Zadnja dva sta bila kasneje zaradi prevelike obsežnosti razdeljena še na dva dela, tako da
sta k preje imenovanim prišla še ribniški in črnomaljski kanton. Vsak kanton je bil razdeljen na arrondissemente ali mairieje (županstva), novomeški n. pr. na šest, in to: Novo mesto, Šentpeter, Brusnice, Stopiče, Toplice in Mirna peč, novomeško županstvo pa je obsegalo poleg Novega mesta še 34 okoliških vasi. S tem je bil prvikrat razbit teritorij nekdanje novomeške pravosodne kompetence, ki jo je sedaj nadomestila samo še upravna funkcija novomeškega mairea, pod katero so poleg Gornje in Dolenje Straže pripadale sedaj tudi vasi na desnem bregu Krke od Irče vasi, Broda, Regerče in Žabje vasi do Ragovega. Zupanu Josipu pl. Fichtenauu sta stala ob strani dva adjunkta — Josip Maček in Josip Škrem — in 11 svetovalcev.
(Dalje prih.)
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
Naše terjatve proti Nemčiji padle
Na dan 22. septembra je bilo stanje naših kliringov naslednje (vse številke v milijonih din do-tične valute):
Pas. kliringi:	22. 9.	+ proti	ali -15. 9.
Švica šv. fr.	5,21	—	0,05
Češkoslovaška Kč 171,11		—	2,80
Belgija belge	2,55	+	0,01
Romunija din	7,99	—	0,51
Madžarska din	40,95	—	0,61
Akt. kliringi:			
Italija (novi) din	91,32	—	2,73
Bolgarska (red.) din	1,25	—	0,07
Bolgarska (tur.) din	0,71	+	0,08
Turčija din	17,23	+	0,71
Poljska din	7,09	—	0,55
Španija pezet	2,90	brez spr.	
Nemčiija RM	17,27	—	1,84
Konkurzi • poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovke z mešanim blagom Jožice Furman v Slovenski Bistrici. Poravnalni sodnik dr. Muhič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Schaubach. Narok za sklepanje poravnave dne 4. novembra ob 9. Rok za oglasitev do vštevši 29. oktobra.
Povečanje drž. dohodkov češkoslovaške
Stanje čsl. drž. financ je bilo vse leto zelo ugodno, ker so bili drž. dohodki znatno višji, kakor pa so bili proračunani. Tako so se samo v avgustu povečali za 104,2 milijona Kč.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta so dali:
1938 v primeri milj. Kč z 1.1937 direktni davki 2395 davek na poslovni promet in luksus carine trošarine takse monopoli skupno
+ 663
1955
453
1705
1155
44
7707
+
+
+
+
+
255
54
201
167
3
+1236
Gibanje mednarodnega borznega indeksa
Vpliv mednarodnih političnih dogodkov na velike borze kaže spodnja tabela borznih indeksov v septembru. Razen na berlinski borzi so povsod drugod tečaji nazadovali. Da niso tudi v Berlinu, je pač posledica tamošnjih posebnih razmer.
Kako	moramo
uspešno	konkurirat
podietiem
Koncem 1927	3.	9.
= 100%
London	60'3
Pariz	52'4
Berlin	45'9
Praga	81’5
Curih	61'5
Bruselj	41T
Amsterdam	59‘0
Stockholm	27T
Milan	115T
New York	82'8
Mednarodni indeks je padel od 627 dne 3. septembra na 60'1 dne 10. septembra in nazadoval dne 17. septembra na 59‘8 odstotkov
17.9.
59‘3 48'6 46'2 77'2 58’5 38'2 56'4 26'0 liro 1121
797 74'9
10. 9.
1938
60’3
50'3
46'0
79’9
58'9
391
58‘0
26’9
Detajlisti, ki hočejo uspešno konkurirati veleblagovnicam ali velikim trgovinam, se morajo najprej vprašati, zakaj ljudje radi kupujejo v veleblagovnicah.
Odgovorov je več. Eden prvih in najvažnejših odgovorov je, ker je tako ljudem udobno. Ljudje, kadar hodijo kupovat, imajo radi, če najdejo vse na enem kraju, da jim ni treba hoditi iz trgovine v trgovino. Na ta način si tudi prihranijo na času. Pa tudi napredek trgovine je v tem, da vedno več nudi svojim odjemalcem ter jim vedno bolj olajšuje njih delo.
Če hočejo detajlisti vzdržati tekmo z velikimi trgovinami, ki prodajajo vse vrste blaga, potem morajo v tem duhu napredovati. Predpisi o prepovedi veleblagovnic pomagajo le nekaj časa, mnogo bolj gotovo pa pomaga sposobnost detajlista, da konkurira z njimi in da popolnoma zadovoljuje svoje odjemalce.
To so dobro napravili nekateri trgovci v Nemčiji. Tako so si v velikem mestu ustanovili skupno trgovino mesar, trgovec s sadjem in trgovec z živili. Svojo novo trgovino so imenovali »Pri ugodnem nakupu«.
Novo podjetje je ena trgovina, hkrati pa troje popolnoma samostojnih podjetij, kar je ravno prednost te zamisli. Nad vsemi tremi podjetji je ena tabla, v vsako trgovino pa vodijo posebna vrata z ulice in nad vsakimi vrati je ime trgovca. Vse tri trgovine pa imajo skupno izložbo, v kateri razstavljajo le svoje predmete. Čeprav pa vodijo v vsako teh trgovin posebna vrata, so vse tri trgovine le en lokal, ker v lokalu ni nobenih sten. Gospodinja more tako kupiti v enem lokalu meso, zelenjavo in sadje, skoraj vse, kar potrebuje za kuhinjo,
Vsak trgovec vodi svojo trgovino popolnoma samostojno, vsi trije pa so se pogodili, da si medsebojno ne bodo konkurirali. Kar prodaja eden, to ne prodaja drugi. Trgovec z živili nima sadja, ta pa ne prodaja konserv. Vsak trgovec prodaja le svoje predmete in ker je v teh strokovnjak, ima tudi samo prvovrstno blago in more tudi tem pogledu strankam zelo dobro postreči.
Še neko posebnost imajo te trgovine. Prodajalci in prodajalke pri mesarju so oblečene čisto v belo, prodajalci zelenjave čisto v zelenem, prodajalci sadja v rumenem Tudi prodajne omare in pulti so teh barvah.
Vse tri trgovine imajo tudi skoraj čisto enake poslovne papirje in štampiljke. V levem koncu zgoraj je natisnjeno ime firme: »Pri ugodnem nakupu«, pod to firmo pa je v manjših črkah ime trgovca.
A tudi režija je v takšni skupni trgovini manjša. Lokal plačujejo vsi trije skupno, tako tudi luč, čiščenje in vse druge skupne izdatke. Vsi trije imajo tako mnogo manjše izdatke, kakor pa bi jih imeli, če bi imel vsak svoj lokal.
Vsak posameznik si ne more dovoliti, da bi imel svojega deviznega svetovalca ali izložbenega aranžerja, vsi trije skupno pa to zmorejo.
Če je mogoče, tudi nakupujejo skupno nekatere predmete in s tem dosegajo tudi ugodnejše cene. Tako zlasti ovojni papir in druge potrebščine, ki jih potrebujejo vsi trije.
Po poročilih iz Nemčije ima ta zamisel skupnih lokalov samostojnih trgovin uspeh in gospodinje zelo rade hodijo v takšne skupne trgovine.
Seveda pa je pogoj uspeha, da se trgovci, ki ustanove takšno skupno trgovino, dobro razumejo, da so vsi poštenjaki in da v resnici drug drugega podpirajo.
Tržna	po
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. septembra objavlja: Uredbo o inštitutu za državno obrambo — Uredbo o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine
— Pogoje za izdajanje dovolitev in način opravljanja kontrole o sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila trošarine
— Avtentično tolmačenje uredbe o kmetijskih zbornicah — Popravek tolmačenja uredbe o likvida^ ciji kmetskih dolgov.
Že v 24 urah
barva, plesira in komično snažl obleke, klobuke itd. Skrebi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICI
Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ni. Telefon št. 22-72.
žitni trg
Na pšeničnem trgu je še vedno ponudba majhna. Mlini so edini kupci. Deloma je ponudba majhna tudi zaradi zaposlitve kmetov pri žetvi sončnic ter koruze. Pariteta znaša proti Rotterdamu za efektivno blago 80 din.
Na vseh svetovnih trgih je prišlo do nenadnega skoka cen pšenice. Očividno je nastal ta skok pod vplivom napetih političnih dogodkov. Vprašanje pa je, če bo to zboljšanje tudi trajalo.
Na domačem trgu s koruzo je bila tendenca še nadalje zelo čvrsta. Staro koruzo so plačevali trgovci po 140 do 142 din. Posušena koruza je notirala pariteta In-djija 115 din, za november pa 110 din.
Na tujih trgih sta koruza kakor pšenica dosegle višje cene.
Sadni trg
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opominja sadne izvoznike, da je na avstrijskih trgih povpraševanje po sadju zelo veliko. Zato naj izvozniki ne ponujajo svojega grozdja izpod 32 RM, lepših vrst jabolk ne izpod 30 RM, svežih namiznih češpelj pa no izpod 22 RM za 100 kg franko jugoslovansko-nemška meja. Zavod opozarja nadalje, naj zahtevajo od avstrijskih
uvoznikov, da najprej poravnajo
svoje stare fakture in da jim šele nato začno pošiljati nove pošiljke sadja, ki ga morajo plačati po predložitvi duplikata tovornih listov pri naših bankah. Kakor je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine že preje obvestil naše izvoznike, imajo avstrijski uvozniki možnost, da nakažejo denar pri naših bankah za plačilo sadja, ker je delegat Zavoda pred začetkom sadne izvozne sezone dosegel to olajšavo, da se je črtala točka 2. v avstrijskih deviznih dovolilih.
Na dunajski trg je prišlo od so bote do ponedeljka iz Jugoslavije 22 vagonov svežih češpelj, od teh dva vagona skozi Maribor. Cene za sveže češplje se niso spremenile. Povpraševanje je živahno.
Nadalje je prišlo na trg 6 vagonov jugoslovanskega grozdja (v
glavnem iz Smedereva). Grozdje je bilo dobre kakovosti in se je prodajalo po 32 pfenigov franko meja in po 55 pfenigov ocarinjeno.
Iz Slovenije so prišli na Dunaj 4 vagoni jabolk. Kakovost je bila dobra. Cena jabolk je bila 30 pfe nigov franko meja.
Na curiški trg sta bila poslana iz Jugoslavije 23. in 24. septembra po en vagon svežih češpelj in grozdja. Za naše sadje je švicarski trg slab zaradi velikega dovoza italijanskega sadja.
Doma in po svetu
A. Šarabon
UUBUANA
llvoz kolonljalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Hlini za dlSave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št 26-66
Ustanovljeno leta 1886
Nj. Vel. kralj Boris se je na povratku iz Nemčije ustavil pri knezu namestniku Pavlu v njegovem dvorcu na Brdu.
Nenadoma je zbolel v Parizu Nj. kralj. Vis. knez Arzen. Pri njem je kneginja Olga.
Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je imel v Beogradu daljši sestanek z romunskim zunanjim ministrom Petresco-Comnenom.
Jugoslovanski poslanik v Sofiji je imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom in zun. ministrom Kjuseivanovom.
Bolgarski mitropolit Štefan iz Sofije je obiskal patriarha Gavrila in si v njegovem spremstvu ogledal zidanje svetosavskega hrama.
Umrl je senator in ustanovitelj »Vremena« Milutin Stefanovič.
Spomenik Neznanemu junaku na Avali je popolnoma dokončan ter bo slovesno	blagoslovljen	dne	9.
aprila.	.	.
Slovenski znanstvenik m kartograf Oskar Delkin je bil od danskega geografskega instituta povabljen, da se udeleži večmesečne znanstvene ekspedicije na Isl in v Grenlandijo.	•	,	,
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru je zaradi prekoračenja delokroga razpustila banska
uprava.	.	_ .
Veliki manevri	pri	Belovaru,	pri
katerih je sodelovalo 6 konjeniških polkov, so bili zaključeni v navzočnosti komandanta vse konjenice. Znova so manevri potrdili veliko bojno sposobnost naše armade.
Na letni skupščini »Privrednika« v Beogradu je bilo konstatirano,
da je društvo lansko leto namestilo v trgovinah 1244 revnih dečkov. _ Zasebna trgovska šola Združenja trgovcev v Sarajevu bo nameščena v poslopju državne trgovinske akademije.
Okrožni urad v Sarajevu začne prihodnjo pomlad zidati v Sarajevu svojo palačo. Kolavdacija nove palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Osijeku je bila izvršena.
Vinski oddelek se bo ustanovil v kratkem na novosadski produktni borzi.
Mestna občina v Belovaru je izdala obrtno dovoljenje za veliko konservno tovarno, ki bi bila naj-večja v Jugoslaviji in ki bi jo finansirala neka ameriška skupina. Izdelovale bi se predvsem mesne konserve.
Trgatev v savski banovini Jbo po uradnih podatkih zaradi deževne-vremena v poletnem času slabsa kakor lansko leto.
Prostore Zagrebške štedione za druge na Tomislavovem trgu so zapečatili, ker baje zastopnik te zadruge Risto Gjubič ni imel koncesije za neke_ posle, s katerimi je mnogo ljudi oškodoval.
Velik jez in umetno jezero za veliko elektrarno so v nedeljo slovesno blagoslovili v Kragujevcu.
Cenzura na Bolgarskem se je znatno poostrila. Sofijski tednik »Sofia« je bil ustavljen. Ravnatelja listov »Zarja« in »Nova Kambana sta bila opozorjena, da bolj pazi na pisavo svojih listov.	.
Bolgarska vlada 3e uradno pn znala vlado generala Franca ter bo
z njo vpostavila svoje diplomatske
°dvtrilkih šolah se je uvedel pol dnevni pouk. Vsi upokojeni profesorji, ki niso vpoklicani pod orož
je, so pozvani, da se javijo na službo.
Romunski divizijski general Ana-stasiu se je postavil češkoslovaški vojski na razpolago.
Veliko število francoskih aktivnih in rezervnih oficirjev se je stavilo češkoslovaški vladi na razpolago. Neprestano se tudi javljajo češkoslovaški vladi prostovoljci iz slovanskih dežel.
Češkoslovaške oblasti so našle pri bivšem poslancu nemške sudetske stranke Kundtu tajno radijsko emisijsko postajo. Poslanec Kundt je bil zato aretiran.
Angleška vlada si prizadeva, da čim prej likvidira spor z Arabci v Palestini. V ta namen se je sestal bivši predsednik vlade v Iraku Said Nuri paša z jeruzalemskim vrhovnim muftijem, ki je duhovni vodja arabskega upora, ter z njim izdelal načrt, kako bi se moglo rešiti palestinsko vprašanje. Takoj po razgovoru z jeruzalemskim muftijem se je odpeljal Said Nuri paša v London.
Nad Šopronjem v Madžarski se
je nenadoma pojavil aeroplan, ki je najprej nekaj časa krožil nad mestom, nato pa z umetnim dimom narisal komunistične znake. Aeroplan je nato odletel v neznanem pravcu.
V Rimu je bil z velikimi ceremonijami odkrit »oltar miru« kot zaključek proslave nekdanjega rimskega imperija. Proslave je zaključila parada fašističnih udarnikov.
Neki ameriški strokovnjaki so baje iznašli podplate iz stekla. Baje so se poskusi zelo dobro obnesli.
Znižanje glavnice Kemična tovarna Moste, družba z o. z. v Ljubljani namerava znižati svojo osnovno glavnico od 8 na 3 milijone din. Družba je pripravljena nuditi vsem upnikom na zahtevo plačilo ali zavarovanje onih terjatev, ki obstoje na dan te objave, t. j. 24. septembra 1938. Glede onih upnikov, ki se ne bi zglasili pri družbi v treh mesecih, bo veljalo, da soglašajo z nameravanim znižanjem osnovne glavnice.
Velik padec cen lesa na Finskem
Na zadnji državni dražbi lesa na Finskem, za katero je vladalo na vseh evropskih lesnih trgih veliko zanimanje, so padle cene lesa skoraj za polovico. V posameznih krajih so se gibale povprečne cene med 3'21 in 3'96 fin. marke za kub. čevelj lesa na panju, dočim so pred enim letom znašale te cene 6'20—7'83 f. marke. Pri ocenjevanju tega nazadovanja cen pa se ne sme pozabiti, da so cene pri lesnih dražbah v jeseni 1936 in 1937 narasle za 39%. Kljub temu pa so sedanje cene še globoko pod cenami 1. 1936. Sedanje nizke cene pa niso le posledica pesimistične presoje lesnega trga po žagarjih, temveč tudi sedanje mednarodne politične napetosti. Dražbe lesa švedskih gozdnih uprav, ki so navadno v začetku oktobra, so sedaj zaradi padca lesnih cen na Finskem preložene na 17. oktober.
Četrtek, dne 29. septembra. 12.00: Razni zbori pojejo (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Dvorak: Slovanski plesi (češka filharmonija, dirig. Vaclav Talich, plošče) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Srbi med ustanovitelji prvega hrvatske-ga gledališča — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Violinski koncert prof. Karla Rupla, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek — 20.40. Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročna — zz.15. Duet klavirja in harmonija.
PAtpk dne 30. septembra.. 12.00. Plošče-— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: žena pri kulturnem delu (gdč. Anica Lebarjeva) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Domača obutev v Jugoslaviji _— 19.50: Zanimivosti — 20.00: Plosce — 20.30: Baladni večer. Sodelujejo: Vekoslav Janko, član Nar. gled., prof. M. Lipovšek (spremljava) in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek,
vsi v Ljubljani.