□ J2 J2 J2 J3 l3 J2 dJ KLSbKbKLSLKLCjB ci ofolofolofolo)olo|c oJo[o]óloJo[oJo\ojoLc 3|OlOJO MM WM ""T "S M Vsebina.: Amerikanski panj..... . . 81 Dr. C. C. Miller...... . . 90 Bolezen „Isle of Wight" . . . . . 81 Opazovalne postaje (tabela) . . . . 91 Romanje......... . . 86 Vprašanja in odgovori .... . . 93 Ne kvarite božjega daru! . . . . 86 f Gustav Pire....... . . 94 Med — zdravilo...... . . 88 Vesti iz podružnic..... . . 95 Zlata rozga ali vrbak . . . . . . 88 Drobiž......... . . 96 Uredniška listnica. G. M. B. Miklavčič — Janesville — Min. Pismo prejel ravno ob sklepu te številke. Hvala Vam lepa! Spominsko črtico o Rostu priobčim prihodnjič. Več v pismu. — G. M. Zg. T. Luknjač izvrsten! Na točilo sem radoveden. Ako preskrbite risbe, bomo priobčili oboje. Izjava. Podpisani Gabrijel Javšnik, posestnik v Gaberkih, obžalujem, da sem geometru asistentu Božo Tripolo iz Celja očital nepravilno ravnanje, ga prosim za odpuščanje in se zahvalim za to, ker je odstopil od obtožbe. Šoštanj, 15. junija 1923. Gabrijel Javšnik. Proda se nekaj Žnideršicev s čebelami in nekaj letošnjih prvcev, eksportovcev brez panja, močnih in zelo zasedenih in zaleženih, ki se takoj lahko pre-neso v Žnidaršiče in v ajdovo pašo ali jelko. Valentin Jakelj, čebelar v Lahovčah, p. Komenda. Uažne gospodarske knjige. Dnahtirni onrlinn Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi in 92 rronilblll ODUJlU. slikami v besedilu. Priredil MARTIN HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120-—. Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava in vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. (¡InnPIKba bllh9flim VELIKA IZDAJA z mnogimi slikami v besedilu in več barvanimi UlUVulIiinO nillllli luQ> tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M Felicita Kalinšek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220"—. Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reprodueirala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in bogato opremljene kuhinjske knjige. Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne nabavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo te dre ceni najdalje do konca avgusta t 1., nakar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene. CftlliP D nncnniHnichill Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za UOUJG H yU3||UUIIIjBlHU. gospodinje in dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik, 8 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30*—. Sodno Blno Oii SOdjBVBC Prlrec''' Humek, viSjt sadjarski nadzornik. Ta knjiga apopolnjuje prvo in velja Rnecbpn in nifinrliril Navodila, kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik DlEuHGV lil IIIUl llllu. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12 —. Malih n tahplanctuil A* Janša. Novi natis priredil F. Rojina z dodatkom ALBERTIJEV-ŽNIDERŠIČEV PANJ in noun II UuUblUl ul VU. kako v njem čebelarimo, priredil M. Humek. višji sadjarski nadzornik Cena za knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čebelariti v novem modernem panju, znaša Din 24'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica 21. Letnik XXVI. V Ljubljani, dne 30. junija 1923. Stev. 6. Amerikanski panj. Dr. Širne Matejčic — Trst. Prinašamo sliko Dadantovega panja, ki ima v plodišču 12 satnikov, ve-likih 43-5 X30om zunanje mere. Medi-šče mu je polovično s satniki po 43-5 X 15 cm. Dadantov panj. Na zunaj mu je enak L a n g is t r o • t h o v panj, ki ima pa mnogo nižje plodi-šče. Njegovi satniki merijo samo 43-5 X 23 cm ter ima medišče ravno tolilko kakor plodišče. Dadantov panj bi bil iz razloga, ki smo ga navedli na drugem kraju »Slovenskega Čebelarja« prevelik za naše razmere, Langstrothov pa premajhen. Kdor hoče torej čebelariti v panju ame-rikan&kega sistema, mora odbrati neko sredino med obema navedenima panjema. V tem oziru naim mnogo pomora, srečina okolnost, da je pri nas že uve-vedna z A. Ž. panjem višina okvirja, ki znaša 26 om. Kdor torej namerava čebelariti v amerikancu, naj uporablja samo povečani Langstrothov panj s satnikom 43-5X26 cm velikim (zunaj merjeno), ki je v plodišču in medišču enalk. Tak panj ima sledeče dele: 1. Plodiščejeiz štirih delsek zbi-ta kvadratna skrinjica, ki meri znotraj 45X 45om in je 26-8 cm visoka. (Bolje bode, ako vzamemo 27 om višatve, ker se za toliko les usuši). Deske naj bodo debele 3 cm. Prednja in zadnja deska ste dolgi po 51 cm. Oni imate na vsaki strani (levo in desno) zarezo široko 3 cm in debelo 1-5 cm. V te zareze sega leva in deis-na deska panja, ki morate biti zato dolgi po 48 «m. Prednja in zadnja deska imate na vrhu vodoravni zarezi, v katerih vise satniki. Ta zareza je 1-1 cm debela in 1-5 om globoka. Boljše pa je, aiko >se naredi 2-5 om globoka in se preko nje pri- bije trak iz cinlkaste pločevine, 45 X 2 cm, tako da sega 1 cm preko zareze. Sat-niki vise tako na robu pločevinastega traka, pa jih čebele ne morejo zalepiti s smolo. Z zunanje strani plodišča 3 em od zgornjega roba so pribiti na vse štiri strani štirje remeljni, ki nosijo streho. Na sprednji strani plodišča v sredini deske je luknja v premeru 3—4 cm, ki je zaprta s čepom in ki služi poleti za ventilacijo. I S no streho, naj naredi strešico pri panju ravno, v obliki običajnega pokrova pri škatulji. Ako pa stoje panji vsak zase ziunaj na planem, tedaj morajo i meti dvo-krilni krov (kakor na prvi sliki). V prazen prostor med streho in deščico nad satniki denemo pozimi odejo bodisi že iz kakršnekoli tvarine. Rajzen tega tudi zrak pod strešico kot slab prevodnik toplote, brani, da se preveč ne izgublja notranja panjeva toplota. V krajih, kjer je zelo huda zima, naj se vse štiri stranske deščice strešice na- 2. Medišče je po obliki in po velikosti popolnoma enako plodišču. 3. Pokrov za pokrivanje satirikov obstoji iz dveh deščic po 50-5 X 25 cm, debelih pa 21/2 cm. Uporablja se lahko tudi šipa v lesenem okvirju. 4. Strešica ima dvojno nalogo: da brani panj pred vremenskimi nezgodami in da ščiti čebele poleti pred žgočim solncem, poizimi pa od prevelikega mraza. Deske za krov naj bodo okoli 1% cm debele. Kdor ima panje pod skup- I. Amerikanski panj dr. Matejčičevega tipa. Merilo: naravna velikost (1:1)- St = stena plodišča S = streha P = pokrov V = venec, ki nosi streho O — satnik rede tako široke, da pokrijejo tri četrtine plodišča. Umevno je, da se morajo v tem slučaju tiste štiri letvice, ki drže streho, pribiti toliko nižje. Med stranicami strešice naj bo vsaj V2 cm prostora, da se streha izlahka natakne na plodišče oziroma medišče in da se ravno tako lahko sname. 5. Dno ne sme biti pribito na plodišče, ono je premakljivo in ima lahko razne oblike. Glavno je, da je deska dna malo naprej nagnjena, da more odtekati, vlaga iz panja. V to svrho mora biti ta deska oddaljena od satnikov na- zadnji strani samo 0-7 cm, na sprednji strani, kjer je iz\d-talnica, pa 2 cm. Tri odgovarjajoče deske dolge in debele kakor stranice panja, a visoke 11 cm (na njih leži plodi-so pribite na levi, desni in zadnji II. flmerikanski panj. Prerez plodišča. strani tako, da drže dno v omenjeni oddaljenosti od satnikov v plodišeu. Deska, ki tvori dno, je spredaj podaljšana za 7 cm in nosi spredaj v tečajih prievrščeno deščico v izmeri 51 X 18 em, ki je nagnjena navzdol, da čebele lažje odletavajo in priletavajo. Ta deščica se more dvigniti navzgor in nasloniti na panj, da zlasti pozimi ščiti žrelo pred ¡vetrom, dežjem in snegom, pa tudi pred solncam. 6. Zapah za žrelo je tanka deščica v izmeri 51 X 7 cm. Z ene strani ima veliko žrelo (24 X 1 cm), a z druge istrani malo žrelo (10 X lom) za zimo; vanj so nabiti žeblji v obliki glavnika. 7. Satniki merijo zunaj 43-5 X1 26 em. Gornja letva je dolga 47 om, debela pa 16 mm. Ta letva je na obeh koncih za 2-5 cm na dolgo izrezana za polovico njene debeline tako, da je tam samo 8 mm debela. Od znotraj po sredini ima 3 mm globoko in 2mim široko zarezo, v katero se poglobi satnica. Stranski remeljci so dolgi 24-4 cm in debeli 8 mm. Spodnji remelj je istotako 8 mm debel, dolg 43-5 cm, širok pa.samo D/2 cm in sicer zato, da imajo čebele lažji prehod na ven. Na gorenji strani satnika pribijemo na desno vsake strani po eno kvačico, ki dela razstoj med posameznimi satniki. Na spodnji strani satnika kvačie ni treba. Razdalja od sredine do sredine satnika mora biti 35—36 mm (letvice naj bodo III. flmerikanski panj. pi = piodišče, torej široke 25 mm, raz stoji pa 10—11 milimetrov. V medišču naj stoje satniki v večji razdalji, tako da jih bo šlo vanje namesto 12, samo 10. V takem slučaju čebele podaljšajo celice in matica ne more leči jajčec vanje. Ako je v medišču tako satje, ni treba rešetke. P = pod (dno), N = noge, D = izletalnica. 8. L o či 1 n a deska rabi, da se po potrebi lahko stisnejo čebele v plodi-ščfu na manjši prostor. (Roj; pozimi). Širina in višina ločilne deske je točna kakor notranjost plodišča torej 45 X 27 cm ter ima ušesca kakor satniki. Pozimi se dene za ločilno desko odeja. Pripis uredništva. Zaradi popolnosti smo objavili še kratek opis panja po ameriškem sestavu, v meri kakor je priporoča g. dr. Matejčič in pojasnili opis s pričujočimi slikami. Da ne bo kakega ne-sporazumljenja, češ, da hočemo vpeljati zopet nov panj, povemo, da nam niti na misel ne pride od g. dr. Matejčica opisani panj splošno priporočati. Za čebelarjenje na med, s posebnim "ozirom na prevažanje in pa skladanje v čeibelnjaku imamo A. Ž panj in pri tem ostanemo. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi ne smel poizkušati kaj drugega novega, ko gar veseli in ima potrebna sredstva in priliko. Strokovnega lista dolžnost pa je, da daje v tem oziru potrebno pobudo in direktive. Pri nas bomo brez dvoma še nadalje čebelarili v čebelnjakih, zato moramo imeti panj, ki se da udobno zlagati v sklade in se opravlja od zadaj. In boljšega v tem oziru menda ne bo, kakor je A. Ž., naj ima že 2 predala na 9 ali 10 satnikov, kakor je običajen sedaj, ali pa 3, predale na 12 satnikov, kakor ga pri- poroča g. dr. Matejčič. Mere satnikov pa menda ne bomo izpreminjali vsaj pri A. 2. panju ne, ker smo mnenja, da tista 2 cm nič ne odločujeta, kvadratna oblika pa pri A. Ž. ne hodi vpoštev. Med čebelarji je pa vedno nekaj takih, ki čebelarijo ,na malo bolj v zabavo, razvedrilo, zgolj iz veselja, ali pa v študijske in znanstvene namene, ne glede na gmotni uspeh. Vsem tem pa odločno priporočamo ameriški panj, ker je delo z njim mnogo laže in ker ne potrebujejo čebelnjaka. Vrhu tega služijo ameriški panji na vrtu za okrasek, ako so razpostavljeni pravilno na primernih mestih po tratah, pod drevjem itd. Pa tudi znatno cenejši so nego A. Ž., ker nimajo nič kovinskih pritiklin. Tako bi morala imeti vsaka šola, kjer na ških panjev, da bi učenci dobili vsaj naj-primitivnejše pojme o življenju čebele. Kdor bo delal nove ameriške panje, pa lahko upošteva nasvet g. dr. Matejčica. Bolezen »Isl Jan Str g Isle of Wight, izgovori »ail of vait« je ime otoka, na katerem so prvič opazili leta 1904. neko bolezen na odraslih čebelah in odtod ima tudi ime. Razširjala se je potem s precejšnjo naglico po Angleškem. Povzročala je tam precejšnjo škodo pri čebelarstvu in to je dalo povod, da so začeli razni strokovnjaki preiskovati vzrok navedene bolezni. Začetkoma so preiskovali prebavila. Dalje so domnevali, da povzroča tudi to bolezen zajedavec »Nosema apis«, povzročitelj nalezljive griže, nam znana pod imenom »noisema«. Ker se je pa No-seima apis nahajal v mnogih slučajih, ne da bi se pokazali takrat znaki še ne odkrite bolezni »Isle of Wight«, se je dvomilo, da je Nosema apis povzročitelj tudi í of Wight«. r — Bitnje. imenovane boleizni. Šele leta 1920. je dognal dr. John Rennie, v Aberdeen na Škotskem pravi vzrok opazovane bolezni. Dognal je, da jo povzroča neka g r i n j a, katero je imenoval: »T ars onemus Woodi«. To ime je dal zajedavcu, ker spada k družini grinj, katere so poznane pod imenom »Tarsonemidae«. »Woodi« pa v čast golsp. Wood-a, ki je gmotno pospeševal raziskovanje te bolezni. Na Angleškem imenujejo to bolezen tudi »Acariñe« po povzročitelju, kateri spada k grinjam (splošno latinsko ime Acaridae), katere napadajo čebele (Apis). Tako je nastalo ime grinje »A c a r a p i s«, kakor na primer iz imena import in export, nastane Impes. Toliko kratko o imenih. Sedaj pa k bolezni! Pri tej bolezni se nahaja velika množina grinj Tarsone- mus Woodi ali Acarapis Woodi v prsnih dihalih (trachee) čebele. V težkih slučajih napolnjujejo grinje dihala tako, da se čebele ne morejo dvigati več v zrak in nazadnje se zaiduše. Dostop v dihalne odprtine je zaje-davcu mogoč, ker je zelo majhna živalca. Odrasla samica meri 19/100 mm, samec pa 15/100 mm. Dihala čebel so stalno bivališče zajedavca od početka do popolnega razvoja. Čebele, troti in matice, vse se lahko okužijo. Grinja diha in se pre življa v čebelnih dihalih in slabi čebelo, ker ji prikrajša porabo kisika in se preživlja z njeno krvjo. Deloma okužene čebele nadaljujejo še precej časa delo v panju in zunaj. Proti koncu, ko ne morejo več letati (namesto zraka imajo grinje v dihalih!), ponehajo biti sodelovni člani svoje družine in niso le brez koristi, ampak celo v nevarnost ostalim čebelam. Kako to? V močno okuženih čebelah se nahaja velika množina odraslih samic grinje, katere po oplojenju, ki se vrši v čebelah, zapuste in se. drže med dlačicami po čebelnem životu. Takoj ko se okužena čebela dotakne druge čebele ali rastline, se spusti oplojena samica na njo. Na rastlinah čaka na drugo čebelo in njen cilj je potem, priti do vhoda novega stanovanja, t. j. v odprtino dihal. V dihalih stavi samica zalego in tako se zopet začne razvitek. Na ta način čebele druga drugo oku- Od A—B meri komaj '/s mm. Oplojena samiea grinje^Tarsonemus Woodi. Močno povečana. žijo.Bolne čebele klaverno in žalositno lezejo iz panja, padajo na tla in umirajo. Umirajo pa tudi v panju. Toda čebelar ne sme čakati na to, da bi skoraj vse čebele enega panja »lezi e«, kajti to ni začetek okuženja, to je že konec! Rekel sem, da okužene čebele še dalj časa izpolnjujejo svojo nalogo in potem še le polagoima one-morejo. Dokler je samo nekaj okuženih čebel v panju, se pri družini še ne da spoznati, da je okužena. Med tem se pa vedno še ležejo mlade, popolnoma zdrave čebele (važnost rodovitne matice!), tako da ena družina že lahko dalj časa okužuje druge, predno je brez posebnih preiskav mogoče spoznati, da je panj okužen. Posebna nevarnost za razširjenje te bolezni jo tudi ropanje. iSamoobsebi je umevno, da okužene družine oslabijo in so tako še bolj izpostavljene roparicam. Močnejše družine začnejo ropati in se pri tem še te okužijo. Tarsonemus Woodi se razvija celo lato in v vsakem času zapuščajo samice idihala, da se od zunaj naselijo in čakajo drugega gospodarja. Toraj tudi po zimi! Ta čas je posebno nevaren, ker se pozimi čebele ne razmnožujejo in se tako cela družina okuži ali zelo oslabljena pride v pomlad, in je velika nevarnost za druge zdrave družine. Važno je torej, da se prezimujejo le popolnoma zdrave dru- žine. Kakor je bilo že omenjeno v »Čebelarju«, štev. 5—6, 1. 1922, stran 78, je Amerika (Združene države in Kanada) prepovedala radi opisane bolezni uvoz vseh inozemskih čebel. S tem seveda se je tudi zaiprla pot kranjski čebeli, dasi ravno pri nas do sedaj še ni znan noben slučaj opisane bolezni. Viri: Po dr. John Rennie, E. F. Phillips, Washington U.S.A. Romanje. V. S. — Jarenina. V zadnjem »Slov. Čebelarju« poroča neki tovariš v članku »Čuden slučaj« o potovanju ali menda še bolje o priseljevanju, oziroma po domače »o romanju« čeibel osobito mladic. Ker poziva na koncu one, ki so doživeli kaj podobnega, da naj poročajo, povem tudi jaz svoj slučaj, ki je temu vsaj nekoliko podoben. Pri meni iso letos napravili takšno potovanje trot je. SliuČaj je sledeči: Imel sem plemenjaka v dunajčanu, ki mi je pa v rani pomladi zelo oslabel zaradi pomanjkanja hrane. V zadnjem trenutku sem mu šele prišel na pomoč in ga rešil. Dne 22. maja mi je obsedel 5 satov. Ker sem ravno zgotovil nove panje večje mere, sem sklenil tega slabiča preseliti, kajti rojev ni bilo upati od njega. Imel je na treh satih precej zalege, pa nikjer trotove. Tudi nobenega izvailje-nega trota. Zvečer pa opazim na bradi velik nemir. Hitro tekanje in iskanje po vseh kotih mi je naznanilo, da sva s tovarišem čebelarjem, ki mi je pomagal prevezovati, najbrž izgubila matico. Za nekaj dni ga pregledam in res najdeni matičnike. Še istega dne opoldan sedim pred čebelnjakom in opazujem čebelice, ki so imele toliko opravka z akacijo. Tudi trotje iz močnejših panjev so se lepo pra-šili. Pa zagledam enega teh mogočne- žev, kalko se suče pred izletalnico brez-matičnega preseljenca. Sede na brado — zopet odleti — kroži — zopet sede — odleti _ kroži — ,sede in izgine v žrelu, toda takoj je zopet zunaj. Kmalo pride drugi in igra se ponavlja. Tretji! Ista igra! Pripomniti moram, da so novi panji čisto poseben oddelek ob strani starega čebelnjaka, M imajo čisto drugo obliko in barvo in razven tega breamati-čnega — neobljudeni. Torej se niso mogli motiti. Ves popoldan mi je rojila stvar po glavi. Pred solnčnim zahodom pa me je le prevč prijemala tista ženska bolezen, ki ji pravimo radovednost in šel sem gledat v notranjost. Takoj ko^ sem odstranil prvi sat, sem opazil štiri korenjake, ki so dostojanstveno korakali preko zaprtih celic medu in zalege. Pregledam natančno ves panj, a nikjer trotove zalege. Danes, ko to pišem, jih je v panju gotovo že čez dvajset. Torej tudi trotje romajo! Prihodnjič pa poročam o enem še zanimivejšem slučaju, ki pa še danes ni rešen. Bojim se, da bo prekucnil precejšnji del našega dosedanjega znanja, oziroma domnevanja. Mogoče pa se s tem reši tudi velika skrivnost — pst! — Naj bodo radovedni! Na svidenje! — (Pa ne pozabiti! Op. ured.) Ne kvarite božjega daru! M. Humek — Ljubljana. Lanska dobra medena letina, po- začel med zaostajati in da ga nekateri manjkanje domačega konzuma, zlasti pa čebelarji kar ne morejo trpeti pod streho, pomanjkanje izvoza so povzročili, da je Zaradi tega se čujejo vedno pogosteje glasovi, da bi se iz medu delala tako-zvana medica. V mislih imajo seveda alkoholno medeno pijačo, ki ima glede na večjo ali manjšo množino alkohola lastnosti vina ali pa celo žganja. Odkrito moram povedati enkrat za vselej, (tu govorim v lastni osebi, ne morebiti v imenu društva), da se s tako uporabo medu nikakor ne skladam in da ne bom nikdar pospeševal takega početja. Razlogi za to so na kratko sledeči: 1. Med bomo lahko porabili tako ali tako v njegovem p r i -rodnem stanju. Kdo pa ve, kakšna letina bo letos, kaj bo drugo leto in kdaj bo zopet tako obila letina kakor je bila lani? Kdor potrebuje denar, ali kdor nima posode, pa proda med nekaj ceneje, mu ni zamere. Pač pa ravna nespametno, kdor se hoče iznelbiti medu na vsak način, tudi brez prave potrebe. Brez dvorna pridejo zopet časi, ko se bo med laže in bolje prodal. Kdor med predela v medico, pravzaprav nič ne pridobi. Ako namerava medico popiti doma, je taka namera vredna vse obsodbe. Ali ni vendar bolj pametno, da med za potrebo pojeste, nego da bi ga izpili v obliki strupa? Kdor pa namerava medico prodajati, bo iz 2. točke tega spisa lahko posnel, kako slabo poizna naše razmere. 2. A1 k o h o 1 n i h pijač je ž e p o v is o d preveč, zakaj bi jih množili še z medenimi! Ali nič ne slišite o vinski krizi? Ali ne berete, kako se vsi poklicani in nepoklicani veščaki in ne-veščaki ubijajo glave kam bi z vinom, na kakšen način bi ga prodali, kako bi ga izpili in napravili prostor novemu, ki se zopet obeta v veliki množini. Če se torej ne moremo iznebiti vina, ki je tako priljubljena pijača, žalibog ne samo med starino, ampak tudi med mladino, kdo bo kupil in popil pa medico, ki jo nihče ne pozna, in ki gotovo ne bo tako ugajala kakor vino? Poleg tega moramo izpiti pa še neizmerne množine sadjevca, katerega izdelavanje je mnogo bolj opravičeno nego medica, ker se predelava iz nestanovitnega blaga, med ima pa neomejeno trpežmost. Vrhu vsega tega pa pride kot debela in masitna zabela še — žganje. Tudi téga »blaga« je toliko, da ne vedo kam z njim, dasi pridno zvrača frakelj staro in mlado. Kam torej še z medico?! Tema dvemia razlogoma, gospodarskega značaja, ki že sama na sebi dovolj jasno in dovolj razločno govorita proti uporabi medu za alkoholno pijačo, se pridruži pa še 3. razlog, ki pa v tehniškem ožim nič kaj ne priporoča te »fa-brikacije«. 3. Naprava dobre, stanovitne medice namreč ni tako lahka stvar, kakor čebelarji mislijo. Te dni sem dobil pismo z dopisnico za odgovor. Čebelar me prosi, da bi mu napisal na priloženo dopisnico recept za alkoholno pijačo iz medu. Ta slučaj dovolj jasno priča, kakšne pojme imajo čebelarji o napravi medice. Omenjenemu dopisniku in vsem drugim, ki mislijo, da se lahko naredi medica po receptu, ki se spiše na dopisnico, povem, da 1. kdor nima potrebnega vsega poso d j a in orodja; 2. kdor ne razume alkoholnega kipenja in 3. kdor nima potrebnega znanja o kletarstvu, ne bo naredil nič pametnega kljub vsem receptom. Slučajno je mogoče, da se mu tu ali tam kaj posreči, ali gotovosti m nobene. Medu se na ta način res lahko iznehimo, pa tako temeljito, da niti dobrega octa ne dobimo iz njega. Če torej upoštevamo naštete tri tehtne razloge in če še konečno pomislimo, da se pri nas že tako vse, karkoli ima le trohico sladkorja v sebi, uporablja za alkoholne pijače, bomo gotovo prišli do prepričanja, da bi bilo neodpustno, ako bi na ta način začeli kvariti še m e d. Ampak nekaj drugega imam na srcu. Alkoholnih pijač imamo čez in čez preveč, primanjkuje nam pa brez- alkoholnih. Ali bi ne bilo bol j pametno, ko bi med uporabljali za brezalkoholno pijačo — za m e d i c o v pravem pomenu besede?! Naprava take medice pa ni prav nič tvegana, ker se ne zahteva od nje trpežnost. Za vsako priliko jo lahko pripravimo sproti. Mogoče jo je napraviti pa tudi v zalogo in hraniti v neprodušino zaprtih stekleni- cah. Kako lepo bi bilo, ko bi na čebelarskih veselicah in drugih prireditvah točili pravo brezalkoholno • medico. Kdor ima kako izkušnjo o tej vrsti medice, naj jo javi uredništvu. Potruditi se hočemo, da dobimo v tej zadevi preizkušena in točna navodila, ki se bodo objavila v našem glasilu. Med — v. s. — Že stari narodi so znali ceniti med in njegove lastnosti. Cenili so ga više ¡nego ga ceni danes moderna medicina. To pa po vsej pravici. Osobito medarji so bili naši predniki stari Slovani. Saj jim je bila medica narodna in edina pijača. Dandanašnji izpodrivajo to najžlahtnej-šo hrano in zdravilo razni tvoniški strupi in popački. Narod sicer še pripisuje medu veliko zdravilno moč, a naša medicina je v svoji sodbi v tem zelo, j a včasih smešno oprezna. Na tisoče in tisoče je rastlin, ki so splošno, tudi v zdravilstvu pripoznane, kot zdravilna zelišča za razne bolezni. Po teh rastlinah nabirajo čebele nektar, najboljše kar rastlina proizvaja. Ali ni torej gotovo, da je strd, ki je najfinejše iz zdravilne rast- zdravilo. Jarenina. line in to še od mnogih rastlin združeno, tudi zdrava, ali pa še mogoče ima večjo, moč od rastlin, po katerih je nabrana? In redilna vrednost streli 1 Kdor jo redno uživa, ji bo dal tudi primemo izpričevalo. Pa tudi učeni svet mora redilnost pripoznati, če pogleda analizo. Saj je v strdi vendar vse najboljše združeno, vse najpotrebnejše za človeško telo. Ghg. tovariši, čebelarji, zdravniki! V tem oddelku se vam ponuja zelo koristna in hvaležna naloga. Na delo torej, da bo-demo v prihodnjem »Slov. Čeb.« slišali kaj vašega mnenja! Rešite narod bledoiičnih, slabokrvnih, nervoznih in na duhu slabo razvitih otrok! Razglasite evangelij: Smrt alkoholu, živela strd! Zlata rozgz M. Hamek Doba od isrede juflija nekako do srede avgusta je za čebele v naših krajih najbolj kritična. Kjer pa ni ajde, je pa seveda še bolj žalostno. Takrat je namreč najmamj cvetočih rastlin in pa navadno dolgotrajna suša, ki zamori ali vsaj osuši še tisto malo cvetja. Zato so posebno srečni tisti kraji, ki imajo v tem času kako rastlino cvetočo v večjem obsegu. Ena imed redkih takih rastlin je zlata ro.z g a — Hrvati ji pravijo v r b a k (latinsko Solidago serótina, nemško Goldraute ali Goldrute). ali vrbak. - Ljubljana. Vrbak je že davno (znan kot jako medena rastlina. Weippl pripoveduje v bro-šurici »Die Goldrute«, da je opazoval pašo na vrbaku mnogo let. Največji donos je kazala tehtnica dne 16. VIII. 1916 in sicer 5.90 kg, 17. VIII. istega leta pa celo 6.60 kg. Taki donosi so sicer redki, toda prirastek na teži za 1—2 kg na dan se je opazoval pa skoro vsako leto. Pomniti pa je seveda, da se ta opazovanja nanašajo na velike površine ob Donavi, ki so obraščene s to rastlino. Prav tako ugodne uspehe imajo baje nekateri kraji ob Savi po Hrvaškem in Slavoniji, kjer raste vrbak ina obširnih, sicer nerodovitnih tleh savskega proda. V Sloveniji se nahaja vrbak sicer povsod, toda skoro nikjer ga ni najti v taki množini, da bi kaj izdal. Precejšnje poraste sem videl ob 'Savi pri Brežicah. Morebiti bi nam g. Vadnal iz Dobove vedel kaj več povedati, v koliko hodi v po-štev v njegovem krajiu. Vrbak je trajnica, ki se na večje razdalje razmnožuje s semenom, na mestu se pa razrašča po koreninskih izrastkih. Na jesen odpade listje in steblo v je vsahne. Korenika pa ostane živa. Vsako pomlad, aprila meseca pa požene mlado steblovje, ki se razrašča na vse strani in zraste do konca julija 1 m do 1.50 m visoko. Šibasta okrogla stebla so obraščena z ozkimi, dolgimi, priostrenimi listi, ki so nekoliko podobni vrbovemu listju — odtod vrbak. Vrh se razraste v obširno lat, ki nosi olbilico zlatorumenega cvetja v košaricah kakor regrat, oeat, in druge košarice. Posamezni cveti so jako majhni. V vsaki košarici jih je okoli 20. Cvet ima nekak hud, ne posebno prijeten duh. Vrbak se razcvete v druigi polovici julija in cvete potem neprestano ves avgust in celo daleč v september. Seme zori pozno v jeseni — oktobra in novembra in se prav trdno drži na razcvetju. Šele pozimi in na spomlad se toliko zgodi, da ga lahko raznaša veter. Kakor :že povedano, ise vrbak razmnožuje s semenom in po korenskih izrastkih. Veter raznaša seme na velike razdalje, prav tako ga plavi voda — potoki in reke, ter na ta način razširja rastlino na daljavo. Na mestu se pa razrašča na ta način, da poganja poleti vsaka rastlinica pod zemljo motvoizaiste poganjke na vse strani 20 do 30 cm okrog sebe. Drago pomlad požene vsak tak izrastek novo steblo. To se nadaljuje potem neprestano v vedno večjem obsegu. Zato se rastlina na mestu, kjer se je enkrat vgnezdila, razmnožuje hitro in s tako silo, da je skoro ni mogoče zatreti. Če jo še tolikokrat pokosimo, ali če jo celo požgemo, vse nič ne pomaga; s tem večjo silo vedno iznova vdari na dan. Edino na ta način bi jo zatrli, ako bi zemljo temeljito prekopali in izbrali ter uničili vse korenine. Na svojem vrtu v Linhartovi ulici isem 1. 1912. potaknil par koreninskih izrastkov, pa sem imel v 3, 4 letih že več kvadratnih metrov gosto zaraščenih z vrbakom, ki se je tako širil na vse strani, da bi mi bil preraistel ves vrt, ako bi ga ne bil začel temeljito zatirati. Vrbak je potemtakem hud plevel, ki vrhutega ni prav za nolbeno ralbo, ker ga ne mara nobena žival. Pravico ima torej le do takih prostorov, kjer je vsaka druga kultura izključena. Največje po-rastke nahajamo po prodnatih nasipih ob večjih rekah (ob Donavi, Savi itd.). Glede zemlje in podnebja je silno skromen. Zadovoljen je z visako zemljo in raiste po vsej Evropi. Pač pa hoče imeti solnčno lego. V senci hira in sčasoma od-; mrje. Umetno je vrbak lahko razmnoževati le s koreninskimi izrastki. S semenom pa niso mogli doseči najmanjšega uspeha. Kdor ima primerne prostore, kjer se ne kosi in kjer se tudi sicer ni bati nobene škode, ako se zatrosi vrbak, naj poskusi zasaditi spomladi nekaj rastlin. Čebelarsko društvo bo skrbelo, da se bodo dobile sadike lahko in poceni. Botaniki so našteli čez 50 vrist vriba-ka. Pri nas jih je 12—15 vrst. Med seboj se ločijo največ po velikosti. Cveto pa vse rumeno. Vrbak je doma v Ameriki, odkoder so ga zanesli menda pred kakimi 200 ali 300 leti v Evropo, najprej na botaniške vrtove. Od ondot je prišla rastlina na druge vrtove, odkoder se je zasejala na piano. V prejšnjih časih so šteli vrbak k zdravilnim rastlinam. Dr. C. C. Miller. Po dr. ZaiBu iz »Bienenvatra« priredil M. H um e k. Dne 4. sept. 1.1920. je umrl eden izmed najodličnejših ameriških čebelarjev dr. C. C. Miller star 89 let. Tudi dandanes ima Amerika lepo število glasovi-tih čebelarjev in čebelarskih učenjakov, toda mesto, ki ga je med njimi zavzemal dr. Miller, je prazno. Nenavadno spoštovanje in ljubezen, ki jo je vžival ta izredni mož vse svoje dolgo življenje, ni prenehala z njegovo smrtjo. Zasluge njegove za razvoj ameriškega čebelarstva so tako velike in ne-neprecenljive, da se ga s posebno hvaležnostjo spominjajo me samo tisti, ki so ga poznali osebno, ampak sto tisočera armada onih, ki ga poznajo samo iz njegovih spisov. Ni čuda torej, da hočejo ameriški čebelarji ovekovečiti njegov spomin na poseben način. Ustanovili so namreč takozvano Millerjevo spominsko knjižnico, ki jo upravlja vseučilišče v Viskonsinu. Letos avgusta meseca ob priliki otvoritve te knjižnice, bodo v Viskonsinu in Marenrgu v proslavo Miller j evega spomina velike slav-nosti, ki se jih bodo udeležili ne samo ameriški čebelarji, ampak tudi zastopniki čebelarskih organizacij iz vseh delov sveta. (Glej vabilo na strani......!) Dr. C. C. Miller je bil rojen 10. junija 1. 1831. v mestu Ligonier v Pensylvaniji v Severni Ameriki. Po očetu je bil angleškega pokolenja, mati je bila pa nemškega rodu, njegova žena pa Škotinja. Mladi Miller je bil jako nadarjen. Ker so živeli njegovi starši v slabih gmotnih razmerah, se je Miller v svojem šolanju kmalu sam vzdrževal s tem, da je poučeval svoje soiučence. Posvetil se je zdravniškemu stanu. Toda s tem poklicem nT bil zadovoljen, ker ni odgovarjal njegovi posebni naravi. Zaito je poskušal to in ono. Ko so ga vprašali zakaj je pusti! zdravniški stan, je odgovoril, da saim ni dovolj zdrav, da bi mogel zdraviti druge. Najbrže pa mu ta poklic ni ugajal, ker ni zadovolil njegovih notranjih nagibov in ker mu je bilo popolnoma tuje, da bi opravljal kak posel bree notranjega zadovoljstva zgolj iz kruhoborskih nagibov. Bil je namreč skrajno idealno na-dahnjen, skromen, nesebičen in vedno pripravljen drugim pomagati. Ljubosumnosti ni poznal, rad je priznaval zasluge drugih. Kljub temu, da je bil vsestran sko temeljito izobražen, je na raana vprašanja rad odgovarjal z »Ne vem«, ker je imel vedno pred očmi možnost, da se lahko zmoti. Ljubil je godbo, pel je rad in je ohranil svoj krasni glas prav do zadnjega. Do konca je bil čil in zdrav. Šele, ko je bil star 30 let, je po golem naključju postal čebelar. Dne 4. julija 1861 je odšel iz Marenga, svojega tedanjega bivališča po opravkih v Chi-cago. Ravno tisti dan je pa priletel na njego vrt roj čebel, ki ga je njegova žena vjela in dala v prazen sod od sladkorja. Pri tem delu so jo čebele taiko opikale, da je bila odslej silno občutljiva za če-belni pik, tako da se je morala vse življenje ogibati čebel.. Drugi dan — 5. julija 1861 — je dr. Miller začel čebela-riti. Ta dan je bil odločilen zanj, ker je pogodil stan, za katerega je bil rojen, v katerem je bil srečen in s kaiterim je človeštvu največ koristil. Ostal je čebelar do svoje smrti, torej celih 59 let. Drugo leto je imel že štiri panje in tako je polagoma širil svoje čebelarstvo in proučeval čebelarsko vedo. Izpočetka je imel tudi on v svoji čebelarski praksi mnogo neuspehov. Svetovali so mu, da naj pusti čebelarstvo in se loti česa bolj koristnega. Z vztrajnostjo in ljubeznijo pa je premagal vse ovire in dosegel s svojimi razmeroma maloštevilnimi panji neverjetne uspehe. V svojem 82. letu mu je dalo 73 panjev 20.000 funtov medu v satju, kar znaša na panj skoro 300 fun- tov ali približno 150 ikg — največji rekord, ki se je dosegel v Ameriki. Dr. Miller ni čebelaril toliko zase, kakor za druge. Zadovoljen je bil z malim, kolikor je potreboval a a svoje življenje, premoženja ni maral kupičiti. V največje zadoščenje mu je bilo, ko je videl, da more s svojim znanjem pomagati drugim in da se upoštevajo njegovi nasveti.' Največ je koristil splošnosti s svojim neumornim več nego polstoletnim dopisovanjem v razne čebelarske časopise. Že takoj drugo leto, ko je čebelaril, je začel pisati o čebelarstvu v domačem kmetijskem lisitu. Od leta 1870. dalje je bil pa stalen sotrudnik pri največjem ameriškem čebelarskem listu »American Bee-Journal« (Amerikanski čebelarski list) in pri raznih drugih Strokovnih časopisih. Za njegove članke, dopise, odgovore itd. so se bralci kar trgali in vsak časopis si je prizadeval na vso moč, da je pridobil dr. Millerja za so-trudnika, ker si je s tem pridobil poseben ugled. Spisal je tudi več knjig. Najvažnejša je »Petdeset let med čebela m i«. Zanimiva je tudi knjiga »Tisoč o d g o v o t o v«, ki je plod njegovega pet in dvajsetletnega sotrudništva v listnici »American Bee-Joumala«. Sloveče so njegove »S tray Straw s« — »Raz.stresene bilke«, ki jih je desetletja mesec iza mesecem zbiral v »Gleaning is« —- uglednem ameriškem čebelarskem listu. Dr. Milllerjev ugled je bil tolik, da je vsakdo najprvo vprašal za njegovo mnenje, ako se je šlo za kako kočljivo zadevo. Imenovali so ga modreca iz Ma-renga. Pri vsem tem je bil pa skrajno ljubezniv, prijazen in Ijudomil. Splošna sodba je bila, da je velik čebelar, a še večji človekoljub. V njegovi bližini se je vsakdo razvedril in poživel. Še celo tisti, ki ga niso poznali osebno, so se nehote navduševali zanj. Cez vse občudovanja vredna pa je bila njegova nenavadna skromnost. Kot uglednemu američanu pa niti na misel ni prišlo, da bi ise vozil v avtomobilu, ali da bi bil zamenjal svoje skromno bivališče na deželi s palačo v velikem mestu. Ves zunanji sijaj mu je bil čez vse zo-pern. Njemu je bilo dovolj, da so ga radi poslušali, in da je čul o uspehih svojih naukov. Njegovi bližnji prijatelji pripovedujejo, da vobče v svojem čebelarstvu ni pridelal mnogo več, nego je potreboval za svoje skromno življenje. Pač pa ga je izredno veselilo, ko so drugi črpali po njegovih zaslugah milijone iz čebelarstva. Dr. Miller je bil nedosegljiv ljudski učitelj. Iiz vsake vrstice njegovih nebroj-nih spisov, veje neverni j i va svežost in čudovita privlačnost, .Kdorkoli z umevanjem bere njegove spise, vidi pred seboj moža, ki hodi vse življenje pravo pot, nepodkupljivo in ne-zmotno. Opazovalne postaje. Jo s. Verbič Maj 1923. V tem mesecu cvetja je bila povsod paša, a vobče le srednje dobra. Tehtnica se je dvigala posebno v prvi in zadnji tretjini meseca, v drugi pa je donos zaradi mrzlega, deževnega in vetrovnega vremena izostal. Na Ojstrici, pri Sv. Gregorju in še v nekaterih drugih krajih so imeli v tej dobi sneg in par-krait slano. • — Ljubljana. Kakor že nekaj let, se je tudi letos najslabše izkazala Ljubljana in njena najbližja okolica, ki je bila nekdaj glede paše na dobrem glasu. Vsa velika množina divjega kostanja, ki se nahaja po naših drevoredih, ni nič izdala. čebele so obirale po sadovnjakih jablane in drugo sadno drevje, po polju inkarnatno deteljo in po travnikih poleg 3 g S « N ■O 4) "So 4> U o. c >o mnAOJJSA eo *-< CS1 T-l co (M 00 ■rH oo o CM co IM O T-H CM KI C CM CM CM rH C-l m CM rH tH qiusei c-^ oo CM (D T-l OO T—1 C- T-l T-H T-l CD T-l Oi T-H TU IM rH rH eo ca O TH CM IM TH qtU3Biqo co IM CO IM oo IM CJ co o m oo oo m rH rH !> rH rH co m- qjnisiZT 05 CM (N C5 (N 03 N 1C N as IM 03 IM oo (M rH CO rH co 05 IM 03 (M <32 (N tH co -H CO o co 00 o ® > 15 o m 3 "O C- (M t> co C« C<1 rH 1 O co CO m CM co IM co CM o co 1 g rH C0 1 m CM 00 CM CD TH V 0 'G B. CM o »o O co O 50 o oo lO IM IM O IM N O 05 rH O oo co O CD O r-i r-i T—1 T-H 1 O m T-l O CO 1 o ® g CM O OS 3 o S m =s J3 •J3 >3 o S P.M i g i i i i r i i i i i i i- i i i i ii V S > •il ta CO 1 O C0 m IM IM m O t> t> rH O 00 1 o o IM CD 03 O t-l o m 05 rH O O» 5M O m rH rH C3 CO m i> Tli o 00 i> m CM rl 1 o 05 CO m m OJ m eo co «s C > ai 1Q o 1-1 O CD O (M o o T-l 1 g 1-1 1 1 S O lO O O oo 1 1 o g t-H O t-H-rH o r- o o T—1 CD 1 O t^ rH O 05 1 o T* 1 o CM —^ C si .2 •p» o 1 O 05 O -H § O ® 1 1 1 o in O Ti O co o co 3 in 1 1 1 1 o eo th O 0. > 00 '3 ►o n> lO (N o o lil co O (M -H O »il th CD O T-f 1 o O O m m m £ t—1 o m CM o r-l rh CD m m m KI CM O co 00 m o t-h 1 m co m X Oi CO kO 00 S o T3 ei © s lO 1 o eo 1 1 I 1 1 O co rh o m CM O -it t-h g »-H CM O oo in r-l m m 1 m eo (M m t- o rH rH m 00 T-l 1 m o» g g TH S i s I I C o, O O ° > c CS O. >SJ >S! >N >N >N >N >N! N >M >SI >NJ >N1 >N g, I I I l I i I I I I I I I «j <5 N >N S 2 S "S '. '. g ga s S ^ 3 3 03 3 ® ^ ^ ■O "O -O O O >35 o M cc t*. O S a oo os 00 * s__' Oi (N w a ca s -s S iO o S2- 03 a 03 S a C3 —i 3 3 p p- >o ■:-I > 3 ¡h a co O S O fO 3 .O o Q «rH bi a eB a CD lO OS T* ca o J ca S S S 0 CD CD § r2 Si I s ¿i -M 03 jh p- O S S S S 50 ® £ N os e Si 3 o o t» . O bo jaj bi tSl >cn c« J* a £ h & 03 O sh O bD o m _ C3 ^ 3 S a o 35 ¡z; s g iS o s =c cc O ti a cu >N O > K ¡M X! o a 3 o- o a v H > .„ O S J d o > fe m o. a a s y-h CD 00 m 01 lO s—' ✓ &, I ^ > ca . 5 £ ca ca a a 03 X 3 S Q £ > O m co 3 r- t-i TH O -O IH 3 03 S Ih o ca > SH a co o M ca 4) >N tH U O > iJ drugih rastlin travniško kaduljo (žaj-belj), ki je letos v nizki travi posebno bujno in v velikem številu cvetela. Koncem meseca se je razcvetela rabini j a (akacija), ki je bila pa žal okrašena le z maloštevilnimi grozdi. Ves mesec je pričenjala mediti smreka. Pod Šmarno goro sem videl že 6. maja, da so čebele obletavale neko staro smreko tako kakor roj, kadar se vseda. V drugih krajih so opazili njen vpliv pozneje. Pozdravljati moramo vest, da so ne kateri čebelarji sami pričeli skrbeti za zboljšanje paše. V Zagorju in Trbovljah so letos posadili na primernih mestih več tisoč robinij. Zanimivo je poročilo opazovalnice, ki je izkazala največji donos. Grlaisi se: »Kakor aprila tudi v začetku maja ni bilo nobene paše in bali smo se gladu. Konec meseca je bil ugoden. Čebele so brale na leski in belem tmu, potem pa na travniških cvetlicah in so precej nadomestile prejšnjo zamudo. Vendar v razvoju še niso na višku.« O rojenju so poročala različna. V Orehovi vasi, v Vržeju so imeli malo rojev. V Krtini, Zg. Tuhinju so rojili kra-njiči in neprevešeni A. Ž. panji samo v prvi polovici maja. V Forminu, v Litiji, posebno pa v Škofji Loki in na Javorjih so hoteli vsi, tudi prevešeni A. Ž panji rojiti. V Rožnem dolru se je pojavila nosema, ki je panje do polovice izpraznila. Tudi v Ljubljani sem opazil od konca aprila skozi ves maj znatno odmiranje starih in mladih čebel, a noseme in ma-jeve bolezni niso imele. Gosp. poročevalec pri Sv. Gregorju je opazil v enem panju istočasno dve matici; mlajša je pravilno in obilno zale-gala, starejša pa v manjši meri in deloma že neoplojena jajčeca. V Litiji in okolici, kjer so morali pred leti vsled strupenih plinov, ki so se dvigali iz topilnice, s čebelarstvom popolnoma prenehati, se je po ugodnem izidu pravde, ki so jo imeli čebelarji s tovarno, ta stroka kmetijstva zopet oživela iin ustanovila se je tam nova čebelarska opazovalnica. Gosp. Alojzij Žigon, okr. sodnik, nam piše: Zapuščeni čebelnjaki v okolišu se polnijo. Tudi A. Ž. panj se širi. Ljudje si vsled ugodne pravde s topilnico zopet, nabavljajo čebele. Zdi se, da vpliva tudi dragi sladkor in upanje na stranski dohodek na zopetno širjenje čebeloreje. — V okolici je le nekaj čebelarjev, ki streme po napredku, ostali so konservativni in ne marajo zalagati denarja v čeibelorejo. I Jaiz imam čebele večinoma v A. Ž. panjih na 10 satnikov. — V marcu in aprilu je bila velika izguba živali. V maju je bil večinama lep razvoj vsled naravnega spekulativnega pitanja. V okolici, ki ima obilo rese in teloha, je bilo polno rojev. Nekaj jih je bilo že pred majem. Čebele splošno močno roje. Tudi zgodaj prevešeni A. Ž. panja roje. Lani so mi v tem času dali že precej medu. Letos ne kaže do kresa nič. Sedaj medi smreka. Pride pa še kostanj in obeta se jelka. Vprašanja In odgovori. Vprašanje: V dodatku Janševe knjige, kjer je opisan A. Ž. panj, ni natančno pojasnjeno, kako široko naj bodo satniki in razstoji med njimi, ampak je samo rečeno, da je notranja širina panja na 9 satnikov 35 cm, na 10 satnikov pa 38.5 cm. Prosim pojasnila o tej zadevi. (Fr. B iz R. pri Loki). Odgovor: Dotični opis je v resnici nekoliko pomanjkljiv. Zadeva je taka-le: Žnideršič je začel svoj čas izdelovati panje z notranjo širino po okroglih 35 cm in je to mero vzel v dotični opis svojega panja. Pozneje smo to mero kar na slepo obdržali in nismo preračunavali, če se popolnoma vjema z običajnimi merami za satnike in razstoje (satnik a, 25 mm, razstoji po 10 mm). Račun nam pa pokaže sledeče rezultate za panj na 9 satnikov: a) 9 satnikov a 25 mm . 225 mm lOrazstojev a 10 » . 100 » Širina v panju . . 325 mm = b) 9 «atnikov a 25 mm . 225 mm 10 razstojev a 11 » . 110 » Širina panja . . 335 mm c) 9 satnikov a 25 mm . 225 mm 10 razstojev a 12 » . 120 » Širina panja . . 345 mm — 34*5 cm Iz teh računov je razvidno dvoje in sicer: Ako bi se hoteli držati običajne mere 35 mm od sredine do sredine sata, bi bil A. Ž. panj na 9 satnikov dovolj širok 32 in 34 cm. Ako pa meri 35 cm in ima 25 mm široke satnike, morajo biti razstoji med satniki 12 mm. A. Ž. na 10 satnikov mora biti pa pri 12 mm razstoja močnih 38 cm širok, kajti: 10 satnikov a 25 mm . . 250 mm llrazstojev a 12 » . . 132 » iznese . . 382 mim = 38-2 cm Da pa kdo ne bo mislil, da je naredil Žnideršič kako napako, ker je razmaknil satnike od običajnih 10 na 12 mm, povemo vsem, ki so v tej zadevi v dvomih, da je številka 35 mm od srede do srede sata premajhna. V nepremakljivem delu, kjer čebele stavijo satje po svojem prirodnem nagibu, meri najmanjša razdalja od sredine do sredine sata 36 mm. Te mere se pa čebele ne držijo vedno, ampak stavijo satje tudi v mnogo večjih razdaljah — celo do 45 mm. Opazovali so pri medenem satju celo razdaljo do 50 mm. Razna merjenja, poizkusi in računi so pa pokazali, da je za satje v plodišču najugodnejša mera 36 do 37 mm. Zaležen in pokrit sat meri natančno 25 mm. Tej številki odgovarja torej tudi širina našega satnika. Razstoji morajo meriti potemtakem 11—12 mm (36—25-11, 37_25 = 12). Ako bi hoteli biti prav natančni, bi zadostovala notranja širina panja na 9 satnikov 33*5 cm na 10 okvirjev pa 37-1 cm. A. Ž. pa je panj, ki se opravlja od zadaj in zato ni napačno, ako na-vržemo par milimetrov v širini, da kre-tanje satnikov nekoliko olajšamo. Zato bomo menda tudi v prihodnje ostali pri okroglih 35 ozir. 38 cm notranje širine, zlasti ker tisto, kar hodi v računu preveč, damo lahko na skrajna dva razstoja, kjer je navadno medeno satje s precej podaljšanimi celicami. t GUSTAV Plf*C. predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo in duševni oče čebelarskega društva za Slovenijo je dne 3. maja t. 1. izmučen od mnogoletnega, trudapolnega in čez vse uspešnega delovanja na polju našega kmetijstva na tragičen način preminul. Pokojnik sicer ni bil čebelar, ali za čebelarstvo se je zanimal kakor za vse druge kmetijske panoge. Njegova ideja je bila, da se je dne 8. nov. 1897. ustanovilo čebelarsko društvo, ki se ni samo ohranilo ampak razvilo v važno organizacijo, ki že 26. leto z velikim uspehom deluje v povizdigo našega čebelarstva. Čebelarsko društvo bo blagega pokojnika ohranilo v trajnem in hvaležnem spominu. Vesti Iz podružnic. Rešitev važnega vprašanja. Iz naslednjih odlokov je razvidno v koliko so županstva opravičena ovirati uvoz tujih čebel v pašo. Županstvu občine Brezovica, okr. Ljubljana. Ondotni občinski odbor je sklenil v seji dne 26. decembra 1922, da naj se pobira občinska taksa od vsakega panja v občino na pašo pripeljanih čebel. Proti temu sklepu so vložili pravočasno pritožbo Janez Novak iz Vnanjih Goric št. 77 in tovariši. Pokrajinska uprava za Slovenijo — oddelek za notranje zadeve razsoja temeljem § 91. občinskega reda: Navedeni p r itožbi'se ugodi in sklep občinskega odbora z dne 26. decembra 1922 končnoveljavno razveljavi. Razlogi: Omenjeni sklep ne le nima postavne podlage, ampak bi bilo nameravano obdavčenje tudi iz čebelarsko ekonomskega, še bolj pa iz narodno gospodarskega stališča kvarljivo. Z obdavčenjem bi se naravnost oviralo čebelarstvo samo na sebi, a milijonske vrednosti, ki jih črpa čebela iz cvetja, bi neizrabljene propadle Vrh tega bi bile oškodovane kulture, ker bi se oviralo oplojevanje cvetja po čebelah. Postavne podlage pa nima odborov sklep, ker nameravano obdavčenje čebel-nih panjev ne spada niti med občinske takse po zakonu z dne 12. avgusta 1921, št. 429, razglašenem v »Uradnem listu« št. 131 dne 28. decembra 1922, niti med druge občinske davščine po § 73. občinskega reda. O tem naj se primerno obveste pritožniki. Z ozirom na poročilo županstva z dne 15. februarja 1923, št. 120 pa se še pripominja, da je glede prostora, kjer so postavljeni panji na pašo pripeljanih čebel, le stvar pogodbe med lastnikom dotičnega prostora in med čebelarjem, torej povsem zasebno pravnega značaja. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Vladni svetnik: Lasič, s. r. čebelarski shodi. Čebelarska podružnica Šmarje pri Jelšah, dne 1. julija ob 4. uri popoldne pri čebelnjaku g. Iv. Zupanca v Mestinju. Čebelarska podružnica Murska Sobota (Prekmurje), dne 8. julija; natančneje se objavi v drugih časnikih. Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 15. julija ob 3. uri popoldne; kraj se določi pozneje. Ribnica na Pohorju, dne 22. julija ob 8. uri predpoldne pri kakem čebelnjaku v bližini. Čebelarska podružnica Marenberk, dne 22 julija ob 3. uri popoldne v Vuzenici pri čebelnjaku g. Jos. Mravljaka. Čebelarska podružnica Št. Iij pod Turjakom, dne 29. julija ob 3. uri popoldne v Doliču pri čebelnjaku g. Verbotna. _ Jurančič. 61. shod nemških in avstrijskih čebe-belarjev in njihovih gostov bo od 28.—31. julija t. 1. v Bregencu ob Bodenskem jezeru. Prireditev obeta jako veliko, kakor je razvidno iz sledečega sporeda: V soboto 28. julija dopoldne: Sestanek razsodišča; popoldne ob 1.: otvoritev čebelarske razstave v telovadnici nove ljudske šole; ob 8. zvečer: pozdravni večer v kronski dvorani. V nedeljo 29. julija dopoldne ob ^ 10.: otvoritev kongresa in predavanj; opoldne ob 12.: volitev predsednika avstrijskih udeležencev; od 1.—3. odmor; popoldne od 3 —6. predavanja; zvečer od 6.-8. promenadni koncert dobrodelnega društva ob jezeru. V ponedeljek 30. julija dopoldne od 8.—11. predavanja; popoldne ob 1. vožnja po jezeru. V torek 31. julija dopoldne od 8 do Vi 10. zborovanje avstrijskih čebelarskih zvez, potem izleti na razne strani. Udeležniki tega kongresa naj se zaradi stanovanj zglasijo pri učitelju Arthur Mayer-ju v Bregencu do 10. julija. Razstavljalci naj se obračajo na potovalnega učitelja Karla Zerlauth-a v Feld-kirchnu. Slavnostna vstopnica, ki se glasi na ime, stane 20.000 aK. Ta vstopnica opravičuje obisk razstave, udeležbo na pozdravnem večeru in pri vseh zborovanjih in imetnik vstopnice ima pravico do brez- plačnega obširnega slavnostnega spisa. Slavnostna vstopnica se mora naročiti do 10. julija pri učitelju Arthur Mayer-ju v Bregencu. Navesti je natančen naslov. Za vožnjo po jezeru se bo določila taksa pozneje. Opozarjamo še enkrat, da se člani, ki bi se hoteli udeležiti tega shoda, najkasneje do 8. jidija zglasijo pri uredništvu »Slov. Čebelarja«. Čebelarska podružnica v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 1. julija t. 1. s svojimi člani izlet iz Zagorja na Savo, zbirališče ob 6. uri zjutraj na kolodvoru v Zagorju. Iz Save gremo peš čez Breg, kjer si ogledamo Bernikov čebelnjak, nato v Litijo k sodnemu predstojniku Žigonu, odtod odidemo na Gornji Log k Mesar-Hu-mekovem čebelnjaku. Drobiž. 25.000 Din je prispevalo ministrstvo poljoprivrede i voda v Beogradu za prireditev čebelarske razstave v Sarajevu ob priliki 2 kongresa jugoslovanskih čebelarjev. Kongres jugoslavenskih čebelarjev in čebelarska razstava bo dne 12. avgusta t. 1. v Sarajevu. Razstava bo zanimiva, ker bo pokazala stanje čebelarstva v Bosni. Iz Slovenije bo odpotovalo na kongres in razstavo gotovo več čebelarjev. Zaradi znižane vožnje bo poskrbel Savez jugoslavenskih čebelarskih društev. Slovenski čebe larji! Ne zamudite te prilike in oglejte si krasno zemljo junaške Bosne in Hercegovine! Točna pojasnila in program prire ditve objavimo v prihodnji številki. Predsedstvo Saveza. Popolnoma slep čebelar. G. Janko Sitar iz Št. Jurja pri Kranju je popolnoma slep, pa se vendar od 1.1919. ukvarja s čebelarstvom. Sam piše na pisalnem stroju med drugim kakor sledi: »Imam mnogo veselja do čebelarstva. Prezimujem 9 panjev romičarjev - dunajčanov. Prvi panj kranič sem kupil 2. IV. 1919 od g. 2on-tarja iz Kranja in sem vsako leto napredoval. Ko so drugi od doma na polju, moram marsikaj narediti sam. Poznam ke-daj je panj pripravljen za roj Seveda meni služijo roke in sluh, ker sploh ničesar ne vidim. Tudi solnčna svetloba mi je le v spominu iz otroških let. Ravno te dni je 20 let, ko sem se igral s pletilno iglo, katera se mi je zasadila v levo oko. V ljubljanski bolnici pri nesrečni operaciji sem izgubil še desno oko. To se je zgodilo, ko sem bil -8 let star. Potem sem šel v zavod za slepe v Line. Ker je neka ustanova prevzela stroške, sem se nahajal tam dvanajst let. Šolal sem se samo nemško, zato naj se mi ne zameri, ker pišem tako slabo. Učil sem se tudi pletarstva in ščetarstva. Sedaj sem začel pa čebelariti, ker imam mnogo veselja. Minolo leto sem ujel brez vsake pomoči 7 rojev — 4 prvce in dva druj-ca — na ravšl. En drujc mi je pa zletel in sem ga potem tudi sam spravil v panj, ker je sedel na gabrovi meji. Kadar je treba, čebele tudi pitam sam. Čebelariti sem se učil pri mnogih, največ me je poučil g. Zontar. Ravnokar izišlo izdajo Janševe knjige sem dal ponovno prečitati in tudi čebelarski list vsak mesec prav željno pričakujem.« Vabilo k otvoritvi dr. C. C. Millerjeve spominske čebelarske knjižnice. Z vseučilišča v Wisconsinu v Severni Ameriki je prejelo uredništvo sledeče povabilo: Dragi sotrudnik! S tem pismom Vas vabim k otvoritvi dr. C. C. Millerjeve spominske čebelarske? knjižnice. Ta slovesnost bo v mestu Madison v državi Wisconsin in sicer od 13 do 18. avgusta. Tiste dni bo vozil avto v Marengo v državi Illinos, bivališče dr Mil-lerja, kjer se bo vzidala spominska plošča v tamkajšnji cerkvi, v kateri je dr. Miller imel mnogo let nedeljsko šolo. Pri teh slavnostih bodo navzoči mnogi odlični čebelarski veljaki ameriški. Ako hoče kdo izmed naših evropskih prijateljev udeležiti se tega slavja, mu bomo radi dovolili, da bo prisostvoval pri zborovanjih. Posebna vabila smo poslali našim inozemskim tovarišem in bomo vsakomur preskrbeli stanovanje, ako nam prej javi svoj prihod. To povabilo velja tudi za vsakega sotrudnika, ki bi bil ob tem času v Ameriki. Pisma dr. Millerjevih prijateljev v Evropi se bodo hvaležno sprejemala in jih bomo pri zborovanju prebrali. Vaš udani Wilson. Lastnik „Čebelarsko društvo za Slovenijo". Tiskarna J. Blasnika nasi, v Ljubljani. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih Ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, _Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet A.-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava: Balon?'?! ieUQr pritikl1iriam,i