Zagate kmečkega turizma pri Jerajevih
Vodice
Kak kilometer izven strnjenega naselja premorejo Vodice še neokrnjen predel z imenorn Lokarje. Le nekaj hiš je tukaj in rned njimi tudi Jerajeva domačija, cilj našega današnjega obiska.
Nekdaj je hiša nosila številko šestdeset. ko pa so Vodičani lani prešli na ulični sistem, niso mogli mimo starega ledinskega imena, zato se danes pravi na-slov pri Jerajevih glasi: Lokarje 28. Mogočno po-slopje vzbuja spoštovanje, še bolj pa lelnica.ki izpri-čuje, da je bila stavba zgrajena leta 1572. Bila jepri-stava graščine Knž pri Komendi. V teku stoletij je zamenjala več lastnjkov, zdaj pa gospodari v njej že četrti rod s priimkom Tavčar. Polja. travniki, leseno znamenje, čebelnjak, kozolec-toplar, razgibano go-spodarsko postopje, stara koiovozna pot — vsi ti elementi, značilni za slovensko vaško razglednico, so prisotni na tem maiem koščku vodiškega konca Zato ni čudno, da so v okolici hiše in v njej sami tekli prizori iz filma Moja draga Iza, pa tudi to ne, da so odgovorni turistični delavci prišli do spoznanja. da bi bila hiša s svojim zaledjem idealno prizorišče kmeč-kega turizma, ki se je pred leti razmahnilo po vsej Sloveniji.
Beseda je dala besedo. Ivanka in Janez Tavčar sta se z veseljem ogrela za zamisel, da bi se poleg kmetovanja lotila še turistične dejavnosti na svoji domačiji. Preko zadruge in neposredno v banki sta najela potrebne kredite in zadeva je hitro stekla. Ker žita že dolgo ne sejejo več, je bila kašča v prvem nadstropju zapuščena. Preuredilasta jo in zdaj sta tu dve lični sobici, od katerih vsaka ima poleg treh postelj še predprostor s čajno kuhinjo ter svoje stra-nišče in kopatnico. Novo pohištvo, izdelano v kmeč-kem slogu, ter velika mala okenca z »gavtri« dajejo prostoru pečat domačnosti
Do tu vse lepo in prav. Naprej pa je zgodba že bolj podobna naši vsakdanji realnosti. Gospodarja sta sklenila pogodbo s Kompasom in po njej se je ta de-lovna organizacija zavezala, da bo Jerajevim poši-Ijala goste. Teh pa ni in ni, potarnata Janez in Ivanka Tavčar. No.od časa do časa že pošljejo koga v ta lepi
vodiški konec, a to še zdaleč ni toliko, kot so jima ob-Ijubljali. Zdaj teče že tretje leto, odkar se Jerajevi uk-varjajo s kmečkim turizmom in napočil je čas, ko je treba vraeati posojila. Zaslužka pa od turizma ni do-volj, zato si morata Tavčajjeva pomagati z dohod-kom iz kmetijske dejavnosti. Turizem, ki naj bi jima pomagal. da bi posodobila domačo kmetijo, se je tako spremenil v breme osnovni dejavnosti, od ka-tere Tavčarjevi živijo.
Kje je vzrok za pomanjkanje gostov na Jerajevi domačiji? Morda v premajhni prizadevnosti odgo-vornih turističnih delavcev, kj bi morali pošiljati goste. v preskrbomni obveščenosti ali pa v nezainte-resiranosti naših Ijudi za počitek na kmetiji. Verjetno vsaka od navedenih možnosti nosi delček krivde. Žrtvi pa sta Ivanka in Janez Tavčar, po domače Je-rajeva, ki sta verjela obljubam odgovornih ter v ra-zvoj turizma na svoji kmetiji vložila vse svoje pri-hranke ter ogromno dela in časa. Na svojem domu nudita gostu prenočišče in celodnevno oskrbo. Poleg počitka se gostje prav lahko vključijo v vsak-danje življenje kmetjje, bodisi kot opazovalci ali kot pomočniki pri vsakdanjih kmečkih opravilih. Navse-zadnje pa je v okolici Vodic veliko lepih turističnih točk. kamor jih popelje kratek izlet. Skratka, možno-sti za prijeten in koristen oddih je tu več kot dovolj, le izrabiti jih je treba.
Če vas bo pot vodila kdaj tu okrog, se pa le ogla-site pri Jerajevih. Navsezadnje si gospodarja goste res zaslužila, saj sta edina v naši občini, ki sta zbrala toliko poguma, da sta se kmečkega turizma resno lotila. čeprav je bilo sprva kar veliko navdušencev za to dejavnost. Ko boste torej načrtovali letošnji do-pust. se spomnite tudi na to, da starodavni kmečki dvorec Jerajevih željno pričakuje nove goste. No, in če ne zdaj, vam bo presneto prav prišel, ko bo spet nastopila kaka nova bencinska kriza in boste spoz-nali, da se da tudi v bližini Ljubljane prijetno in ko-ristno preživeti počitniške dneve.
Andrej Mrak